VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v februarju 2018 ........................................................................................................3 Razvoj vremena v februarju 2018 ......................................................................................................... 26 Podnebne razmere v zimi 2017/18 ........................................................................................................ 33 Podnebne razmere v Evropi in svetu v februarju 2018 ......................................................................... 51 Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011................................................................... 55 Meteorološka opazovanja v letu 2018 ................................................................................................... 60 AGROMETEOROLOGIJA 69 Agrometeorološke razmere v februarju 2018 ........................................................................................ 69 HIDROLOGIJA 74 Pretoki rek v februarju 2018 .................................................................................................................. 74 Temperature rek in jezer v februarju 2018 ............................................................................................ 78 Dinamika in temperatura morja v februarju 2018 .................................................................................. 81 Količine podzemne vode v februarju 2018 ............................................................................................ 86 ONESNAŽENOST ZRAKA 92 Onesnaženost zraka v februarju 2018 .................................................................................................. 92 POTRESI 101 Potresi v Sloveniji v februarju 2018 ..................................................................................................... 101 Svetovni potresi v februarju 2018 ........................................................................................................ 103 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Februarja je pogosto snežilo ne le v gorah, ampak tudi po nižinah v notranjosti države. Zadnje dni meseca je zaznamoval tudi nenavadno močan prodor mrzlega zraka. Na poti proti Suhem rušju nad Zelenico, 25. februar 2018 (foto: Aleksander Marinšek). Cover photo: In February was frequently snowing not only in the mountains, but also in the lowlands inside the country. The last days of the month were marked by the unusually strong penetration of the cold air. On the way to Suho rušje above Zelenica, 25 February 2018 (Photo: Aleksander Marinšek). 104 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V FEBRUARJU 2018 Climate in February 2018 Tanja Cegnar V najkrajšem mesecu leta se dan že opazno podaljša in ob koncu meseca doseže dobrih 11 ur, a podnebno in koledarsko februar še spada med zimske mesece. Tokrat je bil prav februar najbolj mrzel izmed vseh treh zimskih mesecev, saj ga je zaznamovala obstojna snežna odeja in znatno nižja povprečna mesečna temperatura od januarske. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2018 od povprečja obdobja 1981−2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981−2010, February 2018 Z neobičajno nizko temperaturo zraka so posebej izstopali zadnji štirje februarski dnevi, ko je povprečna dnevna temperatura zaostajala tudi več kot 10 °C za dolgoletnim povprečjem. Nizko temperaturo je spremljal okrepljen veter, ki je krepil občutek mraza. Na Kredarici se je ohladilo na −27,2 °C. V nižini Agencija Republike Slovenije za okolje je bilo najbolj mraz zadnji dan meseca. Povprečna mesečna temperatura je bila nižja od dolgoletnega povprečja, največji zaostanek je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo 4,1 °C hladneje kot v dolgoletnem povprečju. V večini nižinskega sveta je bil odklon med −3 in −2 °C, območja z odklonom med −2 in −1 °C so bila majhna. Največ padavin je bilo na območju, ki se razteza iznad Alp prek Trnovske planote nad hriboviti svet Notranjske in na nekaj drugih gorskih območjih. V Julijcih in na Trnovski planoti so padavine ponekod presegle 240 mm, lokalno tudi 300 mm. Večina Slovenije je prejela od 100 do 210 mm padavin. Manj kot 90 mm padavin je bilo le na skrajnem severovzhodu države, v večini Slovenske Istre, na Krasu, Goriškem in v Brdih. Padavine so presegle dolgoletno povprečje, najbolj na območju Pohorja, kjer je padlo tudi nad 380 % dolgoletnega povprečja. Najmanjši presežek padavin je bil v Vipavski dolini in spodnjem delu Soške doline. Na Primorskem in delu Notranjske je presežek znašal do 80 %. Bela krajina, del Dolenjske, vzhodna polovica Štajerske in Koroška so večinoma poročali o približno trikratniku dolgoletnega povprečja padavin. Sončnega vremena je povsod opazno primanjkovalo. Še najbližje običajni osončenosti so bili na Obali, kjer je bilo tri četrtine običajnega sončnega vremena, na Goriškem so dosegli sedem desetin dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bilo pol toliko sončnega vremena kot običajno, od 40 do 50 % dolgoletnega povprečja je osončenost dosegla v Zgornjesavski dolini, v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, Koroškem in v večjem delu Štajerske. Na Kredarici so s 460 cm dosegli četrto največjo februarsko debelino snežne odeje. Na Obali in Goriškem ni bilo snežne odeje, drugod je sneg prekrival tla več kot 20 dni. Februarja 2018 se je po nižinah začel z nadpovprečno dnevno temperaturo, večino meseca je dnevno povprečje temperature odstopalo malo navzgor ali malo navzdol. V visokogorju so bili odkloni večji, večinoma pa so bili dnevi hladnejši kot običajno. Tako v gorah kot v nižini je februar zaznamovalo izrazito mrzlo obdobje zadnje 4 dni v mesecu, razen na Primorskem je povprečna dnevna temperatura v posameznih dnevih zaostajala za ustreznim dolgoletnim povprečjem tudi za več kot 10 °C. 15 5 KREDARICA 10 0 5 -5 Temperatura (°C) Temperatura (°C) LJUBLJANA 0 -5 -10 -15 1951 -10 -15 -20 -25 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v februarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura −0,1 °C, kar je 2,1 °C pod dolgoletnim povprečjem. K negativnemu odklonu povprečne mesečne temperature so prispevali predvsem za februar neobičajno hladni popoldnevi, jutra pa so bila temperaturno blizu dolgoletnemu povprečju. Najtoplejši februar je bil leta 1966, ko je bilo 6,7 °C, sledijo februarji 2007 (5,9 °C), 1974 in 1990 (5,7 °C). Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z −7,8 °C, z −3,7 °C mu je sledil februar 1954, −3,1 °C je bila povprečna temperatura februarja 1963, februarja 1952 pa −2,5 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila −2,0 °C, kar je 0,1 °C pod dolgoletnim povprečjem; najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z −12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 2,8 °C, kar je 3,7 °C pod dolgoletnim povprečjem; popoldnevi so bili najtoplejši februarja 1998 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C, najhladnejši pa izjemno mrzlega februarja 1956 z −2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar 4 Agencija Republike Slovenije za okolje v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Februar 2018 je bil v visokogorju precej hladnejši kot običajno. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −12,2 °C, kar je 4,1 °C pod dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil v visokogorju februar zelo mrzel v letih 1956 z −17,2 °C, 1965 z −14,4 °C, leta 2005 je bila povprečna temperatura −13,1 °C. Najmanj mrzlo je bilo februarja leta 1998, ko je bilo mesečno povprečje −2,5 °C. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. 28 dni je bilo hladnih v visokogorju in Ratečah. Na Bizeljskem je bilo 18 takih dni, na Goriškem 16, na Obali 13. Večina krajev v notranjosti Slovenije je poročala o 21 do 27 takih dnevih. V Ljubljani je bilo 19 hladnih dni, najmanj hladnih dni je bilo februarja 1966, zabeležili so 4, februarja 1974 in 2016 pa jih je bilo 5. Največ jih je bilo leta 1956, ko so bili v prestopnem letu hladni vsi februarski dnevi (slika 3). 25 30 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 20 Število ledenih dni Število hladnih dni 25 15 10 5 15 10 5 0 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 1951 2014 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 3. Število hladnih dni v februarju Slika 4. Število ledenih dni v februarju Figure 3. Number of days with minimum daily tempe- Figure 4. Number of days with maximum daily temrature 0 °C or below in February perature below 0 °C in February Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani so bili 4 ledeni dnevi. Od sredine minulega stoletja je bilo februarja 21 ledenih dni leta 1956, dve leti prej jih je bilo 14, 15 pa februarja 1986. Od sredine minulega stoletja je bilo 26 februarjev brez ledenih dni. 25 0 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) -5 -10 -15 -20 -25 1951 15 10 5 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 1951 2014 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v februarju Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in February V gorah je bilo najbolj mrzlo obdobje od 25. do 27. februarja. Na Kredarici so najnižjo temperaturo v februarju 2018 izmerili 26. dne, ohladilo se je na −27,2 °C. V preteklosti je bilo podobno mraz februarja 1956 z −27,7 °C. Nizko temperaturo je spremljal okrepljen veter, ki je krepil občutek mraza. Po nižinah je bilo najbolj mraz, ko se je zjasnilo in se je veter polegel, najbolj mrzlo jutro meteorološke zime je bilo prav na njen zadnji dan, 28. februarja. V notranjosti je temperatura zraka kar okoli sedem dni zapored vztrajala pod ničlo in celo ob morju se 26. in 27. februarja ni ogrelo nad ledišče. Najnižja 5 Agencija Republike Slovenije za okolje temperatura zraka je bila na večini merilnih mest dosežena 28. februarja, na posameznih merilnih mestih v mraziščih se je ohladilo do okoli −25 °C. V tem delu leta je bila v preteklosti izmerjena tudi že nižja temperaturo (v Babnem Polju −31,1 °C 1. marca 1963 ali v Celju −28,4 °C 26. februarja 1948). Podrobnejša razčlenitev mrzlega obdobja v februarju je objavljena na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /mraz-sneg-veter_18feb-6mar2018.pdf. Slika 6. Obrežje reke Drave, Maribor, 4. februar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. River Drava, Maribor, 4 February 2018 (Photo: Iztok Sinjur) V Ratečah se je temperatura spustila na −21,1 °C, v Biljah so izmerili −8,0 °C, na Letališču Portorož −5,9 °C. Na nekaterih merilnih mestih se je ohladilo pod −20 °C (npr. Rateče, Kočevje, Celje, Slovenj Gradec). V Ljubljani je bila najnižja temperatura −12,7 °C. V prestolnici je bilo najmanj mrzlo februarja leta 2016, ko se je temperatura spustila le na −1,5 °C, najnižja februarska temperatura pa je bila izmerjena leta 1956, bilo je −23,3 °C. V nižinskem svetu je bilo najtopleje prvi februarski dan. Na Letališču Portorož so izmerili 13,1 °C. V Ratečah 5,1 °C. V Postojni, Kočevju in Slovenj Gradcu je bila najvišja temperatura med 8 in 8,5 °C. V Biljah, na Bizeljskem, Letališču Maribor, v Črnomlju in Murski Soboti je bilo od 12 do 13 °C. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 10,9 °C, kar je pod dolgoletnim povprečjem. V preteklosti so v prestolnici februarja že večkrat izmerili višjo temperaturo, februarja 2012 se je ogrelo na rekordnih 21,6 °C. V visokogorju so najvišjo temperaturo izmerili 16. februarja, na Kredarici je bilo 2,2 °C. V preteklosti se je temperatura dvignila tudi že višje. Na naslednji sliki je za osem krajev podan dnevni potek najvišje dnevne, povprečne dnevne in najnižje dnevne temperature. Kar nekaj podatkov s samodejne meteorološke postaje v Biljah manjka. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 5 15 BILJE KREDARICA 0 Temperatura (℃) Temperatura (℃) 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -5 -25 -10 -30 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 15 3 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 NOVO MESTO 10 Temperatura (℃) 10 Temperatura (℃) 7 15 LJUBLJANA 5 0 -5 -10 5 0 -5 -10 -15 -15 -20 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 15 15 CELJE 10 LETALIŠČE MARIBOR 10 5 Temperatura (℃) 5 Temperatura (℃) 5 0 -5 -10 0 -5 -10 -15 -15 -20 -20 -25 -25 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 15 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 15 MURSKA SOBOTA 10 PORTOROŽ Temperatura (℃) Temperatura (℃) 10 5 0 -5 -10 5 0 -5 -15 -20 1 3 5 7 9 -10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, februar 2018 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), February 2018 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna temperatura februarja 2018 je bila povsod v Sloveniji nižja od dolgoletnega povprečja, povprečna mesečna temperatura je za običajno najbolj zaostajala v visokogorju, na Kredarici je bilo 4,1 °C hladneje kot v dolgoletnem povprečju. Večina nižinske Slovenije je poročala o odklonu od −3 do −2 °C, območja z odklonom med −2 in −1 °C so bila majhna, zajemala so Slovensko Istro, Goriško in del Soške doline, manjše območje Gorenjske ob Savi, del Koroške in severovzhoda Slovenije. Najmanjši odklon je bil na Letališču Portorož, kjer so za dolgoletnim povprečjem zaostajali 0,9 °C. 10 0 LJUBLJANA KREDARICA 5 Temperatura (°C) Temperatura (°C) -5 -10 -15 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 -5 -10 1951 -20 1955 0 2018 10 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 NOVO MESTO 5 Temperatura (°C) 5 Temperatura (°C) 1965 10 MURSKA SOBOTA 0 -5 -10 1951 1958 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 0 -5 -10 1951 2014 10 1958 1965 10 PORTOROŽ CELJE Temperatura (°C) Temperatura (°C) 5 5 0 -5 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 0 -5 -10 1951 2014 1958 1965 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v februarju 2018 Figure 8. Mean air temperature in February 2018 Na vseh prikazanih postajah je bil najbolj mrzel februar 1956, ki izrazito odstopa od ostalih povprečnih februarskih temperatur. V Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu in Celju je bil najtoplejši februar 1966. Na Kredarici je bil zadnji zimski mesec najtoplejši leta 1998, na Obali pa 2014. Februar 2018 je bil opazno hladnejši kot nekaj zadnjih let, zadnjič je bila povprečna februarska temperatura nekoliko nižja leta 2012. V nižinskem svetu je bil februar 2017 nekoliko hladnejši kot leta 2016, v visokogorju pa nekoliko toplejši kot v letu 2016. Tokratni februar je z velikim negativnim odklonom od dolgoletnega povprečja najbolj izstopal na Kredarici. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka februarja 2018 od povprečja 1981–2010 Figure 9. Mean air temperature anomaly, February 2018 Februarske padavine so prikazane na sliki 10. Po pričakovanju je bilo največ padavin na območju, ki se razteza od Alp prek Trnovske planote nad hriboviti svet Notranjske ter na nekaj drugih gorskih območjih. V Julijcih in na Trnovski planoti so padavine ponekod presegle 240 mm. Na Črnem Vrhu nad Idrijo so namerili 313 mm, na Vojskem 286 mm. Med bolj namočene kraje spadata tudi Krvavec in Podpeca. Večina Slovenije je prejela od 100 do 210 mm padavin. Na veliki večini ozemlja so padavine presegle 90 mm, manj padavin je bilo le na skrajnem severovzhodu države (na Gomilskem so namerili le 33 mm, v Velikih Dolencih 40 mm) in v večini Slovenske Istre, na Krasu, Goriškem in v Brdih (65 mm Vedrijan, 71 mm Opatje selo, 88 mm Bilje). Slika 10. Porazdelitev padavin februarja 2018 Figure 10. Precipitation, February 2018 Padavin je bilo v veliki večini krajev več kot v dolgoletnem povprečju. Največji presežek je bil na območju Pohorja in dela vzhodnih Karavank, kjer je padlo tudi več kot 380 % dolgoletnega povprečja. Na merilni postaji Podpeca in Krvavec so padavine presegle štirikratnik dolgoletnega povprečja. Najmanjši presežek padavin je bil v Vipavski dolini in spodnjem delu Soške doline. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali v Vedrijanu. Na Primorskem in delu Notranjske je presežek znašal do 80 %. Bela krajina, manjši del Dolenjske, vzhodna polovica Štajerske in Koroška so večinoma poročali o približno trikratniku dolgoletnega povprečja padavin. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Novi vasi, in sicer 18, najmanj takih dni je bilo v Velikih Dolencih. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Višina padavin februarja 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 11. Precipitation amount in February 2018 compared with 1981–2010 normals Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, februar 2018 Table 1. Monthly meteorological data, February 2018 Postaja Brnik Zgornje Jezersko Breginj Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Črešnjevec Lendava Veliki Dolenci RR 140 140 135 129 143 222 219 160 154 103 40 RP 214 194 129 133 129 190 247 252 318 286 156 Padavine in pojavi SD 10 14 LEGENDA: RR RP SS SSX SD 8 7 10 18 15 14 15 5 SSX 32 56 SS 25 27 26 12 25 98 50 42 23 42 27 7 26 26 26 27 15 27 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − število dni s padavinami ≥ 1 mm RR RP SS SSX SD Slika 12. Sneženje je v začetku meseca v prometu povzročalo težave, Grosuplje, 2. februar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. At the beginning of February snow was causing problems in traffic, 2 February 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 10 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with snow cover − maximum snow cover − number of days with precipitation Agencija Republike Slovenije za okolje Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 podali podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso prikazane v preglednici 2, a so na območju običajnih obilnih ali skromnih padavin. Ker so dolgoletna povprečja izračunana na podatkih klasičnih meritev padavin, smo prvenstveno upoštevali podatke klasičnih meritev padavin. Med izmerki s klasičnimi instrumenti in izmerki samodejnih merilnih postaj prihaja do manjših razlik, zato se lahko tudi podatki iz različnih virov podatkov med seboj nekoliko razlikujejo. Portorož Lesce Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Dravograd Maribor Velenje Luče Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Bilje Nova Gorica Vedrijan Lokve Črni Vrh Vojsko Kneške Ravne Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Boh. Bistrica Javorniški Rovt Zg. Jezersko Krvavec Črnivec povprečje 1981–2010 februarja 2018 0 50 100 150 200 Padavine (mm) 250 300 350 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm februarja 2018 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in February 2018 and the 1981–2010 normals V Ljubljani je padlo 132 mm, kar je 189 % dolgoletnega povprečja, a so bile padavine v preteklosti že večkrat obilnejše. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 2014 z 281 mm, sledijo februar 1968 (208 mm), na tretje mesto se je uvrstil februar 2016 z 201 mm, sledijo pa februarji v letih 1969 (198 mm), 2013 (195 mm), 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. Odkar 11 Agencija Republike Slovenije za okolje potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm je padlo v februarjih 1959 in 1993. Februar v dolgoletnem povprečju spada med manj namočene mesece, tokrat pa se je izkazal s kar obilnimi padavinami. Dnevna višina padavin prve tri dni meseca je bila ponekod za februar izredno velika. Dnevna višina padavin za drugi februar je na samodejni meteorološki postaji Tolmin - Volče dosegla 110 mm, kar je več od vseh februarskih dni v letih 1953–1990, ko je bila v Tolminu postaja z opazovalcem. V Ljubljani je bila dan kasneje izmerjena dnevna višina padavin 56 mm, kar je četrta najvišja februarska vrednost v 71-letnem nizu. V Dobličah pri Črnomlju in na Sevnem nad Litijo je bilo padavin 65 oziroma 47 mm, kar je v zadnjih 70 letih druga najvišja februarska vrednost, takoj za 10. februarjem 1999 (75 oziroma 62 mm). Več o tem dogodku lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /sneg-veter_31jan-3feb2018.pdf. 300 350 LJUBLJANA Padavine (mm) Padavine (mm) 200 150 100 50 0 1951 KREDARICA 300 250 250 200 150 100 50 0 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 1955 150 Padavine (mm) Padavine (mm) 1983 1990 1997 2004 2011 2018 150 90 60 100 50 30 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 0 1951 2014 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 200 200 CELJE PORTOROŽ 150 150 Padavine (mm) Padavine (mm) 1976 NOVO MESTO 120 100 50 0 1951 1969 200 MURSKA SOBOTA 0 1951 1962 100 50 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1951 1958 1965 2014 Slika 14. Februarske padavine Figure 14. Precipitation in February Na sliki 15 je shematsko prikazano februarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je povsod opazno primanjkovalo. Še najbližje običajni osončenosti so bili na Obali, kjer je bilo tri četrtine toliko sončnega vremena kot običajno, na Goriškem pa so dosegli sedem desetin dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bilo pol toliko sončnega vremena kot običajno, 12 Agencija Republike Slovenije za okolje od 40 do 50 % dolgoletnega povprečja je osončenost dosegla v Zgornjesavski dolini, v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, Koroškem in v večjem delu Štajerske. Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja februarja 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Bright sunshine duration in February 2018 compared to 1981–2010 normals 200 PORTOROŽ 210 Trajanje sončnega obsevanja (ura) Trajanje sončnega obsevanja (ura) 240 180 150 120 90 60 30 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 150 100 50 0 1951 2018 200 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 180 KREDARICA Trajanje sončnega obsevanja (ura) Trajanje sončnega obsevanja (ura) MURSKA SOBOTA 150 100 50 0 NOVO MESTO 150 120 90 60 30 0 1956 1963 1970 1977 1984 1991 1998 2005 2012 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Trajanje sončnega obsevanja (ura) 180 LJUBLJANA 150 Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v februarju Figure 16. Bright sunshine duration in hours in February 120 90 60 30 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Obali je sonce sijalo 99 ur, na Goriškem 97 ur, na Kredarici 67 ur, v Postojni 68 ur, drugod od 40 do 60 ur. Sonce je v Ljubljani sijalo 47 ur, kar je 44 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena februarja leta 1998 (176 ur), 2000 (149 ur), 2008 (146 ur) in 1990 (145 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s po 23 urami sončnega obsevanja, 26 ur sončnega vremena je bilo februarja 2013, 34 ur je sonce sijalo leta 1951. Toliko kot februarja 2010, torej 44 ur sončnega vremena, pa so zabeležili tudi februarja 1986. Februarja 2014 je bilo 46 ur sončnega vremena, tokrat je bilo 47 ur sončnega vremena, v februarju 2016 pa je sonce sijalo 48 ur. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Tokrat je februar izstopal z obilico oblačnega vremena, zato so bili jasni dnevi še redkejši kot običajno. Največ jih je bilo na Goriškem, drugod po državi so poročali o največ 2 jasnih dnevih. V Ljubljani februarja 2018 ni bilo niti enega takega dneva (slika 17), od sredine minulega stoletja je bilo največ takih dni februarja 2008, bilo jih je 10, skupaj s tokratnim je od sredine minulega stoletja 14 februarjev minilo brez jasnih dni. 28 12 24 Število oblačnih dni Število jasnih dni LJUBLJANA 8 4 LJUBLJANA 20 16 12 8 4 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 0 1951 2014 Slika 17. Število jasnih dni v februarju Figure 17. Number of clear days in February 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 18. Število oblačnih dni v februarju Figure 18. Number of cloudy days in February Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine, februarja so dokaj pogosti. Najmanj jih je bilo na zahodu države, in sicer od 12 do 15. 23 takih dni je bilo v Kočevju. V Ljubljani je bilo 20 oblačnih dni, kar je več od dolgoletnega povprečja (slika 18); februarja 1972 je bilo v Ljubljani 24 oblačnih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le 3 oblačne dneve so zabeležili februarja 1998. Povprečna oblačnost je bila najmanjša na zahodu Slovenije, kjer so oblaki v povprečju prekrivali od 6,5 do 8 desetin neba. Med najbolj oblačna območja spada Kočevje, kjer je povprečna oblačnost presegla 9 desetin. Slika 19. Januarja zacvetele zvončke sta februarja presenetila sneg in mraz, Gameljne, 14. februar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. In February snow and cold surprised snowdrops, 14 February 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 4 15 3 10 2 5 1 0 0 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 3 2 1 0 0 1 3 7 6 20 5 15 4 3 10 2 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 10 9 50 Padavine (mm) 25 7 NOVO MESTO Trajanje sončnega obsevanja (ura) 8 5 60 9 30 8 7 40 6 30 5 4 20 3 2 10 1 0 1 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 0 27 18 9 Trajanje sončnega obsevanja (ura) 16 8 14 7 12 6 10 5 8 4 6 3 4 2 2 1 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 5 4 3 2 5 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 19 21 23 25 27 10 9 25 6 20 5 4 15 3 10 2 5 1 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 10 BILJE 0 1 17 35 1 0 15 7 27 9 30 8 25 Padavine (mm) 6 10 13 PORTOROŽ 1 7 15 11 0 8 20 9 8 9 25 7 30 10 LETALIŠČE MARIBOR 5 35 27 30 3 40 10 MURSKA SOBOTA 0 1 Padavine (mm) Padavine (mm) 4 10 10 CELJE 5 20 27 35 Padavine (mm) 6 30 Trajanje sončnega obsevanja (ura) 20 7 40 Trajanje sončnega obsevanja (ura) 5 8 Trajanje sončnega obsevanja (ura) 6 25 9 50 Padavine (mm) 30 Trajanje sončnega obsevanja (ura) 7 Trajanje sončnega obsevanja (ura) Padavine (mm) 8 35 3 10 LJUBLJANA 9 40 1 Padavine (mm) 60 10 KREDARICA 45 7 6 20 5 15 4 3 10 2 5 Trajanje sončnega obsevanja (ura) 50 1 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), februar 2018 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2018 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, februar 2018 Table 2. Monthly meteorological data, February 2018 Postaja NV TS Lesce 506 −1,9 Kredarica 2513 −12,2 Rateče–Planica 864 −4,3 Bilje 55 Letališče Portorož 2 3,7 Postojna 533 −1,7 Kočevje 467 −2,3 Ljubljana 299 −0,1 Bizeljsko 175 −0,4 Novo mesto 220 −0,9 Črnomelj 157 −0,7 Celje 242 −1,3 Letališče Maribor 264 −1,2 Slovenj Gradec 444 −1,7 Murska Sobota 187 −0,9 TOD TX TM −1,6 1,9 −5,0 −4,1 −8,3 −14,6 −2,2 −0,3 −7,8 −0,9 −2,6 −2,3 −2,1 −1,9 −2,5 −2,2 −2,3 −2,1 −1,2 −1,6 7,8 0,9 0,7 2,8 2,6 1,7 2,8 2,2 1,5 1,1 2,0 Temperatura TAX DT 0,7 −4,3 −2,0 −2,7 −3,0 −4,3 −3,5 −4,2 −2,7 2,2 5,1 12,0 13,1 8,2 8,1 10,9 12,5 10,9 12,0 11,7 12,0 8,3 12,6 16 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 TAM DT SM −27,2 −21,1 −8,0 −5,9 −15,5 −21,0 −12,7 −15,7 −17,2 −16,0 −21,6 −19,8 −20,6 −16,1 26 28 28 16 13 26 27 19 18 22 21 24 27 27 21 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 457 609 Sonce OBS RO 67 54 97 99 68 49 42 71 75 59 47 44 44 42 571 581 52 48 59 46 41 53 Oblačnost PO SO SJ 7,6 14 1 6,7 7,1 7,9 9,3 8,6 8,5 8,7 8,8 12 15 15 23 20 21 21 22 4 2 0 0 0 1 0 2 8,4 8,6 8,7 20 21 19 0 2 1 RR 118 112 148 88 110 105 181 132 122 182 219 130 103 84 74 RP 186 133 258 132 204 129 215 189 228 307 289 261 284 193 219 Padavine in pojavi SD SN SG SS 13 13 7 12 10 15 11 13 13 17 13 14 11 12 0 0 21 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 9 7 4 28 28 0 0 26 26 26 21 26 26 Tlak SSX DT P 460 85 0 0 41 66 25 16 24 737,8 2,3 0 4 27 7 24 1012,7 5,4 979,9 5,2 57 32 25 23 16 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 ° C 16 PP Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, februar 2018 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, February 2018 Postaja Tpovp Tmax Tmax povp abs Portorož Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci 5,9 0,5 0,5 −2,0 0,3 0,7 0,5 1,8 1,4 1,4 1,5 1,0 1,5 1,4 0,9 10,2 2,7 2,7 1,0 3,8 3,0 3,5 4,3 0,0 4,7 4,0 4,2 3,7 4,3 3,3 13,1 8,2 8,1 4,0 7,0 8,2 7,9 10,9 2,4 12,0 12,5 11,7 10,5 12,6 11,5 I. dekada II. dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs −3,4 −0,5 −4,3 2,8 −0,9 2,6 −1,6 3,6 8,0 10,8 −0,1 −13,2 −10,2 −6,2 −1,1 −3,8 −1,7 −7,3 −0,8 2,6 7,4 −4,8 −1,3 −3,5 −1,5 −4,0 −1,9 2,2 6,2 −5,8 −11,0 −6,8 −13,6 −4,3 −9,4 −4,3 1,0 5,1 −8,8 −17,2 −2,1 −7,6 −1,6 2,7 5,1 −5,5 −11,7 −1,3 −2,8 −1,2 2,0 5,2 −4,3 −10,3 −1,2 −4,4 −2,2 2,3 5,7 −6,8 −16,0 −5,9 −4,5 −11,7 0,6 −1,3 0,3 −1,8 0,6 4,2 7,1 −2,2 −5,0 8,4 0,0 0,1 3,5 6,3 −2,2 −8,5 −4,8 −11,0 −0,4 −4,5 −0,1 −5,5 −0,2 4,7 8,8 −3,3 −6,8 0,0 −1,5 1,0 4,7 7,2 −1,8 −0,7 −5,4 −0,6 3,7 6,4 −4,9 −12,6 −4,8 −1,0 −2,3 −0,4 −2,3 −0,5 −2,6 0,7 3,5 5,6 −1,5 −6,3 0,0 −3,8 0,5 3,5 5,7 −2,0 −4,0 −3,7 −7,5 −0,9 −3,5 −1,5 −4,5 0,1 3,1 5,5 −2,3 LEGENDA: III. dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs −0,9 −5,9 −0,8 1,0 4,7 12,2 −6,2 −7,6 −15,5 −8,3 −18,6 −5,7 −3,4 0,3 −8,7 −21,0 −9,4 −25,2 −6,4 −3,6 0,9 −10,8 −21,1 −7,4 −3,6 0,9 −8,1 −16,5 −5,1 −1,6 4,2 −7,6 −20,2 −5,5 −2,5 1,9 −8,3 −20,2 −4,9 −1,5 4,2 −5,1 −12,7 −5,9 −16,0 −3,4 −0,9 3,5 −6,6 −17,2 −5,1 −2,7 0,9 −5,8 −16,0 −6,4 −18,5 −4,1 −2,1 2,0 −5,9 −15,7 −4,6 −1,7 1,7 −21,6 −8,1 −5,2 −2,2 2,1 −14,7 −6,4 −4,9 −2,8 1,8 0,0 −0,4 −16,1 −7,1 −5,4 −2,8 1,0 −6,8 −11,0 −5,6 −14,0 −4,3 −0,7 13,6 LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, februar 2018 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, February 2018 I. Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 70,3 77,2 80,1 109,4 102,8 89,9 53,8 107,8 106,0 101,6 100,2 127,2 73,0 82,6 74,8 48,1 30,8 p.d. 8 7 6 6 6 7 7 6 6 6 4 Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 32,6 3 7,2 2 110,1 10,5 0,0 14,0 5 11,1 4 105,2 36,4 5 34,8 7 180,6 23,5 21,9 19,1 9,4 19,3 10,9 16,6 3 15,7 3 140,1 19,3 5 6,9 3 132,2 32,0 5 26,0 7 159,6 41,9 39,4 42,3 6 49,6 7 219,1 25,8 5 22,7 7 121,5 25,0 22,5 27,3 7 36,4 7 138,5 19,0 6 7,1 5 74,2 9,2 1 0,0 0 40,0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2018 Dmax s.d. − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7. uri LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2018 Dmax s.d. − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover od 1. 1. 2018 RR 145 183 225 276 229 157 p.d. 13 7 16 18 18 12 14 19 196 205 242 257 307 199 190 177 98 58 20 18 19 20 17 5 I. Dmax 0 0 41 60 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 36 10 32 8 41 8 65 10 66 8 66 85 7 8 27 23 9 10 24 18 8 8 32 25 50 24 26 26 30 13 8 7 27 10 10 7 57 16 8 7 18 8 20 10 40 8 22 8 32 10 42 8 57 16 32 40 16 42 26 21 27 26 21 26 LJUBLJANA 200 150 100 50 0 18 1.jan. s.d. 0 0 26 26 28 32 25 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 28. februarja 2018 250 Padavine (mm) Postaja 6.jan. 11.jan. 16.jan. 21.jan. 26.jan. 31.jan. 5.feb. 10.feb. 15.feb. 20.feb. 25.feb. Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost m/s Slika 21. Vetrovne rože, februar 2018 19 Figure 21. Wind roses, February 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje Prvih nekaj dni meseca je pihal okrepljen veter, sunki so dosegli ali presegli viharno jakost 8 boforjev ali 17,1 m/s v višinah 1. februarja in med burjo na Primorskem 3. februarja. Sunki vetra so tam dosegali hitrost 33,5 m/s. Sunke nad 30 m/s smo namerili še na Slavniku (30,1 m/s). Skoraj tako močne sunke vetra smo namerili tudi na Ratitovcu (29,5 m/s), Nanosu (29,2 m/s), boji Vida pred Piranom (27,1 m/s), Kredarici (26,3 m/s) in na Sviščakih pod Snežnikom (23,9 m/s). Edini viharni sunek vetra v nižinah izven Primorske je bil izmerjen v Trbovljah (17,3 m/s). Na Primorskem je 3. februarja veter dosegal viharno jakost tudi po nižinah. Več podatkov o močnem vetru prve dni februarja je v poročilu na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ weather_events/sneg-veter_31jan-3feb2018.pdf. Viharno jakost je veter ponovno dosegal predvsem ob burji na Primorskem med 18. in 27. februarjem in na izpostavljenih legah v višinah notranje Slovenije. Burja na Primorskem je dosegala viharne sunke več kot 10 dni, in sicer od 16. februarja (na Nanosu in Podnanosu) do 27. februarja. V Podnanosu so sunki vetra 25. februarja dosegali hitrost 39,2 m/s, kar je nekoliko manj od rekordne vrednosti na tej merilni postaji (41,4 m/s 15. novembra 2017). Podrobnejša razčlenitev vetrovne epizode je na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_ events/mraz-sneg-veter_18feb-6mar2018.pdf. Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Februarja se vetrovne rože nekoliko razlikujejo od običajnih, saj je bil en tip vremena pogostejši kot običajno. V Ljubljani je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 35 % vseh terminov. V Murski Soboti je severseverovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 48 % terminov. V Novem mestu bil najbolj zastopan severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadlo 51 %. V Biljah je močno prevladoval vzhodnik, s sosednjima smerema je pihal v 74 %. V Portorožu je prevladoval vzhodjugovzhodnik, s sosednjima smerema je pihal v 40 %, dobro sta bila zastopana tudi severovzhodni in vzhodseverovzhodnik, skupaj sta pihala v 38 % terminov, ti dve smeri sta imeli tudi največjo povprečno hitrost vetra. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 49 % terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa je pripadlo 25 % terminov. Slika 22. Oživela so številna vaška sankališča, Grosuplje, 8. februar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Many vilage ski resorts have been revived in February, 8 February 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Prva tretjina februarja je bila temperaturno blizu dolgoletnega povprečja, večina odklonov je bila pozitivnih, z redkimi izjemami niso presegli 1 °C. Padavine so bile izjemno obilne, saj je padlo od 3- do 6-krat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je bilo opazno manj kot običajno, 20 Agencija Republike Slovenije za okolje na Primorskem je osončenost dosegla 65 % dolgoletnega povprečja, v Postojni je sonce sijalo polovico toliko časa kot običajno, drugod po državi pa niti tretjino toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih spremenljivk od povprečja 1981–2010, februar 2018 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, February 2018 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Letališče Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. 0,9 −0,3 0,5 0,4 0,9 1,7 0,8 0,2 0,0 −0,2 0,4 0,4 0,4 1,0 −0,4 Temperatura zraka II. III. M −1,1 −4,5 −0,9 −1,0 −1,5 −1,6 −0,9 −0,4 −1,8 −0,7 −0,8 −1,2 0,1 −0,8 −0,2 0,2 −0,6 −7,1 −7,4 −6,0 −5,6 −6,1 −5,9 −6,3 −7,6 −6,8 −7,2 −7,1 −7,6 −7,3 −6,4 −2,6 −2,3 −2,2 −1,6 −1,2 −1,8 −2,1 −2,5 −2,2 −1,9 −2,3 −2,1 −1,6 −2,2 I. 421 350 282 387 572 483 448 515 456 529 528 493 516 634 446 376 Padavine II. III. 169 41 45 0 48 43 125 136 113 120 87 41 125 75 73 72 79 31 204 208 160 217 130 126 150 132 180 98 173 59 109 0 M 204 132 129 215 258 186 193 214 189 307 289 228 261 284 219 156 Sončno obsevanje I. II. III. 65 86 69 65 79 74 50 85 37 M 75 73 59 27 63 33 41 17 63 45 41 8 3 71 81 54 35 45 40 18 23 28 67 74 74 42 40 50 42 46 53 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperature Precipitation Sunshine duration I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Osrednja tretjina februarja je bila večinoma nekoliko hladnejša kot običajno, vendar negativni odkloni niso presegli −2 °C. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, večinoma pa so presegle dolgoletno povprečje. Sončnega vremena je bilo od 60 do 90 % toliko kot običajno. Zadnja tretjina februarja je bila izrazito hladnejša od dolgoletnega povprečja. Na Obali je bil zaostanek 4,5 °C, drugod je bilo od 5 do 8 °C hladneje kot običajno. Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno, marsikje so zaostajale za dolgoletnim povprečjem, ponekod pa so ga dvakratno presegli. Tudi v zadnji tretjini meseca je bilo malo sončnega vremena, sonce je sijalo le od tretjine do treh četrtin toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Februar 2018 sta zaznamovala pogosto sneženje in obstojna snežna odeja. Po nenavadno toplem januarju je že 2. februarja dež v notranjosti Slovenije prešel v sneg, občasno je snežilo tudi naslednji dan. Marsikje v visokogorju je prve dni februarja padlo več kot meter snega, v večjem delu Gorenjske, Notranjske in Dolenjske pa več kot 30 cm. Ponekod tako velika količina snega v dveh dneh pade enkrat na 5–10 let. Največ padavin, večinoma v obliki rahlega do zmernega sneženja, je bilo 18., 22. in 23. februarja. V večjem delu notranjosti Slovenije je bila snežna odeja sorazmerno, ponekod celo nenavadno debela, saj je od začetka februarja do začetka marca zapadlo veliko snega, izrazite odjuge pa v tem času ni bilo. Na Kredarici so 24. februarja namerili 460 cm snega, kar je opazno več od dolgoletnega povprečja in četrta največja februarska debelina snežne odeje. Najvišja je bila snežna odeja februarja 2014 s 560 cm, sledi februar leta 1977 (521 cm), med bolj zasnežene pa spadajo še februarji 2009 (487), sledi mu 21 Agencija Republike Slovenije za okolje letošnji februar, nato pa februarji 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) ter 1960 in 1984 (410 cm). Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm) ter v letih 1992 in 2000 (140 cm). 600 250 RATEČE 500 200 400 Število dni s snežno odejo Največja debelina snega (cm) KREDARICA 300 200 100 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 150 100 50 0 1951 1958 1965 1972 LJUBLJANA 1993 2000 2007 2014 90 Število dni s snežno odejo Število dni s snežno odejo 1986 NOVO MESTO 120 90 60 30 0 1951 1979 120 150 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 60 30 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 1986 1993 2000 2007 2014 80 MURSKA SOBOTA Število dni s snežno odejo 60 Slika 23. Največja višina snežne odeje v februarju Figure 23. Maximum snow cover depth in February 40 20 0 1951 1958 1965 1972 1979 Slika 24. Jutro na Komni, ko se je v mrazišču Mrzla Komna ohladilo na −38 °C, 28. februar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Morning on Komna, where in Mrzla Komna temperature dropped to −38 °C, 28 February 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Februarja 2018 na Obali in Goriškem ni bilo snežne odeje, drugod po državi pa je sneg prekrival tla več kot 20 dni. V Ljubljani je bila snežna odeja najdebelejša 7. dan meseca, debela je bila 25 cm, obležala 22 Agencija Republike Slovenije za okolje pa je 26 dni. V preteklosti je bila snežna odeja najdebelejša februarja 1952, ko je dosegla rekordnih 146 cm. 500 30 KREDARICA LJUBLJANA 25 Debelina snega (cm) Debelina snega (cm) 400 300 200 20 15 10 100 5 0 0 1 3 90 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 RATEČE 80 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 15 17 19 21 23 25 27 NOVO MESTO 50 Debelina snega (cm) 70 Debelina snega (cm) 1 60 60 50 40 30 20 40 30 20 10 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 0 27 1 3 5 7 9 11 13 Slika 25. Dnevna višina snežne odeje februarja 2017 na Kredarici in v Ratečah Figure 25. Daily snow cover depth, February 2017 35 35 30 25 Število dni s snežno odejo Število dni s snežno odejo 30 LJUBLJANA 20 15 10 5 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 20 15 10 5 0 35 MURSKA SOBOTA 30 25 Število dni s snežno odejo Število dni s snežno odejo 25 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 35 30 NOVO MESTO 20 15 10 5 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 26. Število dni z zabeleženo snežno odejo v februarju Figure 26. Number of days with snow cover in February 23 RATEČE 25 20 15 10 5 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Agencija Republike Slovenije za okolje Zaradi razmeroma toplega začetka meseca je snežna odeja ves mesec prekrivala tla le v gorah in Ratečah. Samodejne merilne postaje določajo višino snežne odeje drugače, kot jo opazovalci po navodilih Svetovne meteorološke organizacije, zato se na nekaterih merilnih mestih pojavljajo težave z določanjem višine snežne odeje, podatka o novozapadlem snegu pa na samodejnih postajah nimamo več. Februarja so dnevi z nevihto zelo redki, tokrat jih ni bilo. Na Kredarici so zabeležili 21 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 30 LJUBLJANA Slika 27. Februarsko število dni z meglo Figure 27. Number of foggy days in February Število dni z meglo 25 20 15 10 5 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 9 dni z meglo, kar je dan več kot v lanskem februarju in enako kot v februarjih 2016 ter 2015. Dolgoletno povprečje je bilo nekoliko preseženo. Le po en dan z meglo je bil v februarjih leta 1986, 2001 in 2005 ter 2011. Kar 28 dni z meglo so našteli februarja 1952. Na sliki 28 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Nizek je bil zračni tlak prve dni v mesecu, najnižje pa se je spustil 3. februarja, ko je bilo dnevno povprečje 969,6 mb. Sledil je dokaj hiter porast na 987,5 mb 5. februarja, po prehodnem znižanju pa je bila najvišja vrednost meseca dosežena 16. februarja z 989,6 mb. 995 10 LJUBLJANA LJUBLJANA Tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 990 985 980 975 8 6 4 970 2 965 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 28. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare februarja 2018 Figure 28. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in February 2018 Na sliki 28 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Z 9,3 mb je bil delni tlak vodne pare najvišji prvi dan meseca. V obdobju med 2. in 24. februarjem je bil delni tlak vodne pare med 6,5 in 4 mb, močno pa je vsebnost vodne pare v zraku upadla ob dotoku mrzlega zraka od vzhoda; najnižja vrednost meseca je bila izmerjena zadnje štiri dni meseca, ko je bil delni tlak le 2,2 mb. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY The average daily temperature on the last four February days was more than 10 °C below the normal. The low temperature was accompanied by a reinforced wind that strengthened the feeling of cold. The average monthly temperature was lower than the long-term average, the largest anomaly was in the high mountains, on Kredarica it was 4.1 °C colder than in the long-term average. In most of the lowland anomaly from −3 to −2 °C was reported, and areas with anomaly between −2 and −1 °C were limited. The most precipitation was in the area, which stretches over the Alps across the Trnovska planota above the mountainous in Notranjska region. In Juijske Alpe and the Trnovska planota precipitation exceeded 240 mm in some places also 300 mm. Most of Slovenia received from 100 to 210 mm of precipitation. Less than 90 mm of precipitation was observed only in the far north-eastern part of the country, in most Slovenska Istra, in the Kras, the Goriška region and Brda. Precipitation exceeded the normals. In the Pohorje region fell above 380 % of the long-term average. The smallest anomaly of precipitation was in the Vipavska dolina and the lower part of the Soška dolina. In Primorska and part of Notranjska, the surplus was up to 80 %. Bela krajina, part of Dolenjska, the eastern part of Štajerska and Koroška reported mostly about three times the long-term average of precipitation. The sunny weather was noticeably scarce everywhere. The closest to the normal sunshine were the Coast, where reported three quarters of normal sunshine duration, and the Goriška region with seven tenths of long-term averages. On Kredarica there were half as much sunny weather as usual, from 40 to 50 % of the long-term average sunshine was observed in Zgornjesavska dolina, in central Slovenia, Dolenjska, Koroška and the most of Štajerska. On Kredarica the fourth deepest snow cover (460 cm) for February was observed. There were no snow blankets on the Coast and the Goriška region, elsewhere in lowland reported snow cover of duration more than 20 days. Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapour pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V FEBRUARJU 2018 Weather development in February 2018 Janez Markošek 1.–2. februar Prehod hladne fronte – ohladitev s sneženjem, sprva jugozahodnik, nato severovzhodnik Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta se je prvi dan zadrževala na Alpah in je v noči na 2. februar dosegla Slovenijo. Njen pomik naprej proti vzhodu je bil zaradi nastajanja novega ciklonskega območja nad Italijo in Jadranom precej upočasnjen (slike 1–3). Prvi dan je bilo oblačno, v vzhodni Sloveniji je bilo suho, drugod je občasno deževalo. Meja sneženja je bila med 800 in 1200 m. Pihal je okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. Ponoči so padavine zajele vso Slovenijo. Drugo dan je bilo oblačno s padavinami, le v Pomurju jih je bilo zelo malo. Meja sneženja se je zjutraj in dopoldne spustila do nižin, le po nižinah Primorske je deževalo. Po prehodu hladne fronte je zapihal veter severnih smeri, na Primorskem šibka burja, ki se je v noči na 3. februar krepila. Močno se je ohladilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature okoli 0, po nižinah Primorske od 6 do 9 °C. 3. februar Oblačno in vetrovno z občasnim sneženjem Ciklonsko območje se je iznad Italije in Jadrana pomaknilo nad Panonsko nižino in zahodni Balkan. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom. Oblačno je bilo s sneženjem, le v severovzhodni Sloveniji je bilo povečini suho. Popoldne in zvečer so padavine ponehale, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Pihal je severni do severovzhodni veter, burja na Primorskem pa je slabela in v noči na 4. februar ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od −2 do 2, na Primorskem do 6 °C. Podrobno poročilo o vremenskem dogajanju v obdobju od 31. januarja do 3. februarja 2018 je na http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/sneg -veter_31jan-3feb2018.pdf. 4.–5. februar Delno jasno, ponekod ves dan nizka oblačnost Nad južno Skandinavijo in severnim delom zahodne in srednje Evrope se je zgradilo območje visokega zračnega tlaka, ki se je širilo tudi nad Balkan. V spodnjih plasteh ozračja je nad naše kraje z jugovzhodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, ponekod v notranjosti Slovenije se je zadrževala nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od −1 do 4, na Primorskem do 9 °C. 6. februar Pretežno oblačno, od juga padavine, na severovzhodu suho Nad zahodnim Sredozemljem se je poglobilo ciklonsko območje, v višinah je z južnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, le na Primorskem je bilo sprva delno jasno. Popoldne je v južni Sloveniji pričelo rahlo snežiti, na Primorskem pa rahlo deževati. Padavine so se širile proti severu, le v severovzhodni Sloveniji je bilo suho vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 3, na Primorskem od 9 do 12 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 7.–8. februar Oblačno, občasno ponekod rahle padavine, v notranjosti kot rahlo sneženje Plitvo ciklonsko območje se je iznad Italije in Jadrana pomikalo proti severovzhodu. V višinah se je nad nami ob šibkih vetrovih zadrževal hladen in vlažen zrak (slike 4–6). Oblačno je bilo. Prvi dan dopoldne so rahle padavine povsod ponehale, popoldne je bilo povečini suho, pozno zvečer pa je predvsem v vzhodni polovici Slovenije znova pričelo rahlo snežiti. Drugi dan dopoldne je rahlo sneženje povsod ponehalo, popoldne se je v zahodni polovici Slovenije delno zjasnilo. Drugi dan je bilo topleje, najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 10 °C. 9. februar Oblačno in povečini brez padavin, nekaj jasnine na jugozahodu V šibkem območju visokega zračnega tlaka se je nad nami še zadrževal razmeroma vlažen zrak. Prevladovalo je oblačno vreme, le v jugozahodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno. V severozahodnih krajih so bile občasno rahle padavine, vendar je bila količina zelo majhna. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 4, na Primorskem do 11 °C. 10. februar Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod pretežno oblačno, ponekod na jugu rahle padavine Nad južno Italijo se je poglobilo ciklonsko območje, iznad jugozahodne Evrope pa se je proti srednji Evropi širilo območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda je pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v južni Sloveniji je občasno rahlo deževalo ali rahlo snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 5, na Primorskem do 10 °C. 11. februar Na Primorskem pretežno jasno, drugod zmerno oblačno, zjutraj in dopoldne po nižinah megla Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je dosegla Alpe. Pred njo je k nam prehodno pritekal bolj suh zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, burja je ponehala. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 6, na Primorskem do 9 °C. 12.–13. februar Oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah Primorske dež, drugod sneg Nad srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad Italijo in Jadranom. Vremenska fronta je dosegla Slovenijo. V višinah je prevladoval jugozahodni veter, v spodnjih plasteh pa je od severovzhoda pritekal hladen zrak (slike 7–9). Prvi dan je bilo oblačno s padavinami, v notranjosti je snežilo, po nižinah Primorske pa deževalo. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki se je popoldne krepila. Tudi drugi dan je bilo oblačno, predvsem v južni in vzhodni Sloveniji je občasno še rahlo snežilo. Burja na Primorskem je slabela. Najvišje dnevne temperature od −1 do 3, na Primorskem od 5 do 8 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 14. februar Delno jasno, na vzhodu občasno pretežno oblačno, popoldne tam krajevne plohe Ciklonsko območje se je pomaknilo nad vzhodni Balkan, nad Alpami pa se je zgradilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bila nad srednjo Evropo še vedno dolina s hladnim zrakom. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Tam so bile popoldne in zvečer krajevne plohe. V severovzhodni Sloveniji je pihal severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6, na Primorskem do 9 °C. 15. februar Pretežno jasno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, najnižja jutranja temperatura je bila ponekod pod −10 °C, najvišje dnevne temperature pa bile od 1 do 6, na Primorskem do 9 °C. 16. februar Pretežno jasno, na severovzhodu popoldne krajevne plohe Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad južno Skandinavijo pa plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je prek srednje Evrope pomikala proti vzhodu (slike 10– 12). Pretežno jasno je bilo, več oblačnosti je bilo v severovzhodni Sloveniji. Popoldne so bile na Koroškem in v severovzhodnih krajih krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 10 °C. 17.–18. februar Pooblačitve, zvečer padavine, ki drugi dan ponehajo, zapiha burja Območje visokega zračnega tlaka je slabelo, vremenska fronta se je od zahoda bližala Sloveniji in je ponoči prešla naše kraje. Veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer. Drugi dan se je nad srednjo Evropo znova krepilo območje visokega zračnega tlaka, veter v višinah se je obračal na severne smeri. Prvi dan je bilo zmerno do pretežno oblačno, sprva ponekod še delno jasno. Zvečer je v vzhodnih krajih pričelo rahlo deževati, ponoči so se padavine razširile na vso Slovenijo. Po nižinah v notranjosti je proti jutru dež večinoma prešel v sneg. Čez dan je ponekod v notranjosti po nižinah sneg prešel v dež, padavine pa so postopno ponehale. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 1 do 4, na Primorskem do 7 °C. 19.–23. februar Oblačno s pogostimi padavinami, v notranjosti večinoma kot sneg, vetrovno Nad severno ter severnim delom zahodne in srednje Evrope se je okrepilo območje visokega zračnega tlaka, nad osrednjim Sredozemljem pa je vztrajalo ciklonsko območje, v višinah je bilo tam jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je pihal okrepljen veter vzhodnih smeri (slike 13–15). Prevladovalo je oblačno vreme. Občasno je rahlo snežilo, po nižinah Primorske pa rahlo deževalo. Najmanj padavin je bilo na širšem območju Goriške. Pihal je občasno okrepljen severovzhodni do vzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma okoli ali malo nad 0, na Goriškem in ob morju od 6 do 9 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 24. februar Na Primorskem pretežno jasno, drugod oblačno, na severovzhodu delne razjasnitve Iznad severne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je nad naše kraje od vzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Drugod je bilo oblačno, rahlo sneženje je zjutraj ponehalo. Popoldne se je v severovzhodni Sloveniji delno zjasnilo. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 0, na Primorskem od 7 do 12 °C. 25. februar Delno jasno, na jugu pretežno oblačno, severovzhodnik, burja, mrzlo Nad Evropo je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vzhodnimi vetrovi pritekal zelo hladen in vlažen zrak. Delno jasno je bilo, več jasnine je bilo v severnih krajih, bolj oblačno pa v južni Sloveniji. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Mrzlo je bilo, jutranje temperature so bile povsod pod lediščem, ponekod tudi pod −10 °C, najvišje dnevne temperature pa so bile od −8 do −3, na Primorskem do 1 °C. 26. februar Oblačno, v južni in osrednji Sloveniji sneženje, severovzhodnik, burja, mrzlo Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, ciklonsko območje je bilo nad južnim Balkanom. V višinah je iznad severovzhodne Evrope pritekal mrzel zrak. Oblačno je bilo, v južni ter delu osrednje in vzhodne Slovenije je snežilo. Pihal je okrepljen severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature so bile od −20 do −9, na Primorskem okoli −6, najvišje dnevne od −12 do −7, na Primorskem do −3 °C. 27. februar Na Primorskem zmerno do pretežno oblačno, drugod oblačno, ponekod še naletava sneg, vetrovno Nad večjim delom Evrope je bilo še vedno obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bilo nad nami jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 16–18). V spodnjih plasteh ozračja se je nadaljeval dotok mrzlega zraka iznad severovzhodne Evrope. Na Primorskem je bilo zmerno do pretežno oblačno, pihala je zmerna burja. Drugod je bilo oblačno, ponekod je še naletaval sneg. Pihal je severovzhodni veter. Mrzlo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od −10 do −4, na Primorskem do 1 °C. 28. februar Pretežno jasno, šibka burja, mrzlo Nad večjim delom Evrope je bilo še vedno obsežno območje visokega zračnega tlaka, nad jugozahodno Evropo in bližnjim Atlantikom pa se je poglabljalo ciklonsko območje. Od vzhoda je nad naše kraje pritekal mrzel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, na Primorskem je pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature so bile od −21 do −13, na Primorskem okoli −7, najvišje dnevne od −8 do −4, na Goriškem in ob morju okoli 2 °C. Podrobno poročilo o vremenskem dogajanju v obdobju od 18. februarja do 6. marca 2018 je na http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ weather_events/mraz-sneg-veter_18feb-6mar2018.pdf. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 2. 2018 Slika 2. Satelitska slika 2. 2. 2018 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 2 February 2018 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 February 2018 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 2. 2018 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 February 2018 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 2. 2018 Slika 5. Satelitska slika 7. 2. 2018 ob 13. uri ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 7 February 2018 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 Febrary 2018 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 2. 2018 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 February 2018 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12. 2. 2018 Slika 8. Satelitska slika 12. 2. 2018 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 12 February 2018 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 12 February 2018 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 2. 2018 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 12 February 2018 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 2. Slika 11. Satelitska slika 16. 2. 2018 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 2. 2018 ob 13. uri 2018 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 16 February 2018 at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 16 February 2017 at Figure 10. Mean sea level pressure on 16 February 2018 12 GMT at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 2. Slika 14. Satelitska slika 20. 2. 2018 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 20. 2. 2018 ob 13. uri 2018 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 20 February 2018 at 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 20 February 2018 at Figure 13. Mean sea level pressure on 20 February 2018 12 GMT at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27. 2. Slika 17. Satelitska slika 27. 2. 2018 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 27. 2. 2018 ob 13. uri 2018 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 27 February 2018 at 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 27 February 2018 at Figure 16. Mean sea level pressure on 27 February 2018 12 GMT at 12 GMT 32 PODNEBNE RAZMERE V ZIMI 2017/18 Climate in winter 2017/18 Tanja Cegnar D ecember, januar in februar so meseci meteorološke zime. V uvodu na kratko povzemamo najpomembnejše značilnosti vsakega zimskega meseca posebej, sicer pa se članek posveča zimi kot celoti. V prikazu zimskih razmer smo za primerjavo uporabili obdobje 1981–2010. Tokrat sta zimo zaznamovala neobičajno topel januar in neobičajno mrzel februar, prav slednji je bil najbolj zimski izmed vseh treh zimskih mesecev, saj je imel obstojno snežno odejo in izrazito mrzlo obdobje ob koncu meseca. December 2017 Povprečna decembrska temperatura je na severozahodu države, na Goriškem in delu Gorenjske zaostajala za dolgoletnim povprečjem. V Julijcih je zaostanek presegel 1 °C, drugod je bil večinoma pod pol °C. Večina Slovenije je poročala o nadpovprečni mesečni temperaturi. Približno na polovici ozemlja odklon ni presegel 1 °C. Razen na Koroškem in Pohorju je bilo v vzhodni polovici države dolgoletno povprečje preseženo za vsaj 1 °C, na severovzhodu in v Beli krajini je temperaturni odklon presegel 2 °C. V zahodni polovici Slovenije, na Kočevskem in v Kamniško Savinjskih Alpah so padavine presegle 200 mm, v hribovitem svetu zahodne Slovenije pa je marsikje padlo nad 400 mm. Večina vzhodne polovice Slovenije je poročala o padavinah pod 200 mm. Najmanj padavin je bilo v Prekmurju. Po skoraj povsem suhih decembrih v letih 2015 in 2016 so decembra 2017 padavine povsod presegle dolgoletno povprečje. V večini zahodne polovice Slovenije in v gorah na severu države so dolgoletno povprečje padavin presegli vsaj za 90 %. O presežku do 60 % nad dolgoletnim povprečjem so poročali v Beli krajini, vzhodnem Dolenjskem, na Štajerskem z izjemo Pohorja in v Prekmurju. Sončnega vremena je primanjkovalo na severozahodu in ponekod v osrednji Sloveniji. Tudi v Ljubljani so nekoliko zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Velika večina Slovenije je bila nadpovprečno osončena. V zahodni polovici Slovenije je bil presežek do petine dolgoletnega povprečja. V vzhodni polovici Slovenije so dolgoletno povprečje močno presegli, ponekod na Krško Brežiškem polju tudi za več kot 60 %. Na Kredarici je bila debelina snežne odeje največja 28. decembra s 340 cm, kar je druga največja vrednost. Debelina snežne odeje je bila v visokogorju ves mesec nad dolgoletnim povprečjem. Razen Obale in Goriške je sneg vsaj za nekaj dni pobelil tudi nižine. December je zaznamovalo vremensko dogajanje v dneh od 8. do 16. decembra. V tem obdobju je Slovenijo je prešlo več vremenskih front, ki so prinesle poleg močnega vetra in obilnih padavin pogosto menjavo zračne mase in velike temperaturne spremembe. Januar 2018 Januar je bil temperaturno pravo nasprotje neobičajno mrzlega januarja 2017. Povprečna januarska temperatura je bila v nižini med petimi najvišjimi in je dolgoletno povprečje obdobja 1981−2010 v pretežnem delu Slovenije presegla za 3 do 5 °C. Manjši je bil presežek na Goriškem ter v hribovitem svetu na zahodu in severu države. V visokogorju je bilo odklon med 1,5 in 2 °C. Najvišja izmerjena temperatura v januarju 2018 je v kar nekaj krajih presegla 15 °C. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje 100 mm padavin so presegli na območju, ki je segalo iznad Julijcev proti jugu nad Snežnik in Kočevsko do meje s Hrvaško. Največ padavin je bilo na Trnovski planoti, na nekaj mestih so presegli 200 mm, med obilneje namočenimi območji sta bila tudi Zgornje Posočje in območje Snežnika. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, kjer padavine večinoma niso dosegle 30 mm. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v več kot polovici Slovenije. Za vsaj petino so dolgoletno povprečje padavin presegli v večini Dolenjske, severnem delu Bele krajine in v jugozahodnem delu Štajerske. Največji presežek med 40 in 60 % je bil v delu Dolenjske in manjšem delu Zasavja. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali na Obali, znatnem delu Gorenjske, na Koroškem in severovzhodu Slovenije, večinoma je bil primanjkljaj pod petino dolgoletnega povprečja, le na vzhodu Pomurja je bil večji. V večini Slovenije je bil odklon osončenosti v mejah ±10 %. Večji primanjkljaj je bil na Goriškem in Notranjskem, kjer je sonce sijalo le tri četrtine toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Med 80 in 85 % običajne osončenosti so dosegli v Brdih, Šmarati, na Kredarici in Obali ter Lisci. Najbolj so običajno osončenost presegli v Bohinjski Češnjici (19 %) in Ljubljani (14 %). Snežna odeja je bila po nižinah zelo skromna in kratkotrajna ali pa je sploh ni bilo. Drugače je bilo v gorah, kjer je bila snežna odeja nadpovprečno debela. Februar 2018 Februarja je bila povprečna mesečna temperatura občutno nižja kot v osrednjem zimskem mesecu. Z neobičajno nizko temperaturo zraka so posebej izstopali zadnji štirje februarski dnevi, ko je povprečna dnevna temperatura zaostajala tudi več kot 10 °C za dolgoletnim povprečjem. Nizko temperaturo je spremljal okrepljen veter, ki je krepil občutek mraza. Na Kredarici se je ohladilo na −27,2 °C. V nižini je bilo najbolj mraz zadnji dan meseca. Povprečna mesečna temperatura je za dolgoletnim povprečjem najbolj zaostajala v visokogorju, na Kredarici je bilo 4,1 °C hladneje kot v dolgoletnem povprečju. V večini nižinskega sveta je bil odklon med −3 in −2 °C, območja z odklonom med −2 in −1 °C so bila majhna. Največ padavin je bilo na območju, ki se razteza iznad Alp prek Trnovske planote nad hriboviti svet Notranjske in na nekaj drugih gorskih območjih. V Julijcih in na Trnovski planoti so padavine ponekod presegle 240 mm, lokalno tudi 300 mm. Večina Slovenije je prejela od 100 do 210 mm padavin. Manj kot 90 mm padavin je bilo le na skrajnem severovzhodu države, v večini Slovenske Istre, na Krasu, Goriškem in v Brdih. Padavine so presegle dolgoletno povprečje, najbolj na območju Pohorja, kjer je padlo tudi nad 380 % dolgoletnega povprečja. Najmanjši presežek padavin je bil v Vipavski dolini in spodnjem delu Soške doline. Na Primorskem in delu Notranjske je presežek znašal do 80 %. Bela krajina, del Dolenjske, vzhodna polovica Štajerske in Koroška so večinoma poročali o približno trikratniku dolgoletnega povprečja padavin. Sončnega vremena je povsod opazno primanjkovalo. Še najbližje običajni osončenosti so bili na Obali, kjer je bilo tri četrtine toliko sončnega vremena kot običajno, na Goriškem so dosegli sedem desetin dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bilo pol toliko sončnega vremena kot običajno, od 40 do 50 % dolgoletnega povprečja je osončenost dosegla v Zgornjesavski dolini, v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, Koroškem in v večjem delu Štajerske. Na Kredarici so z 460 cm dosegli četrto največjo februarsko debelino snežne odeje. Na Obali in Goriškem ni bilo snežne odeje, drugod je sneg prekrival tla več kot 20 dni. Zima 2017/18 V nadaljevanju so podane značilnosti zime v celoti. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne zimske najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Razen v gorah je bila povprečna zimska jutranja temperatura nad dolgoletnim povprečjem. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Boh. Češnjica Portorož Lesce M. Sobota Polički Vrh Let. Maribor Slov. Konjice Ravne Celje Črnomelj Sevno Vrhnika Ljubljana Babno Polje Postojna Godnje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Kredarica Brnik -1,5 -1 -0,5 0 0,5 1 Temperaturni odklon (℃) 1,5 2 2,5 Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C v zimi 2017/18 od povprečja 30-letnega primerjalnega obdobja 1981–2010 Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in winter 2017/18 Boh. Češnjica Portorož Metlika Lesce V- Dolenci M. Sobota Polički Vrh Let. Maribor Slov. Konjice Ravne Celje Črnomelj Bizeljsko Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Kredarica Brnik -1 -0,5 0 0,5 1 Temperaturni odklon (℃) 1,5 2 2,5 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C v zimi 2017/18 od povprečja 30-letnega primerjalnega obdobja 1981–2010 Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2017/18 Popoldnevi so bili v povprečju zime 2017/18 v pretežnem delu države toplejši kot običajno. Bilo je tudi nekaj izjem, vse na zahodu Slovenije. Razen v gorskem svetu, kjer je bila zima hladnejša od dolgoletnega povprečja obdobja 1981–2010, je povprečna zimska temperatura presegla dolgoletno povprečje. Največji negativni odklon je bil na 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Kredarici, kjer so s povprečno zimsko temperaturo −8,3 °C zaostajali za običajno temperaturo za 1,2 °C. V nižini so bili odkloni od dolgoletnega povprečja pozitivni. V Ljubljani z okolico in večini vzhodne polovice države je odklon presegel 1 °C, v Črnomlju je bila zima 1,9 °C toplejša kot običajno. Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka v zimi 2017/18 od povprečja 1981–2010 Figure 3. Mean air temperature anomaly in winter 2017/18 Poleg povprečja je dober pokazatelj temperaturnih razmer tudi število dni s temperaturo pod izbranim pragom. Dnevi, ko se je temperatura spustila pod −10 °C, so v nižini zadnja desetletja vse redkejši. 70 50 MURSKA SOBOTA 60 RATEČE 50 Število dni Število dni 40 30 20 40 30 20 10 10 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 4. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod −10 °C Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below −10 °C Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod lediščem. Tudi taki dnevi so v nižinskem svetu razmeroma redki. Ker postajajo zime vse milejše, so tudi taki dnevi v zadnjih desetletjih postali redkejši, kot so bili v desetletjih sredi minulega stoletja. V prestolnici k upadajočemu trendu prispeva tudi širjenje mesta in s tem naraščanje intenzivnosti t.i. toplotnega otoka mesta. Med prikazanimi postajami so le v Ratečah to zimo našteli več ledenih dni kot v zimi 2016/17, na ostalih treh merilnih mestih pa je bilo tokrat takih dni opazno manj. Veliko pogostejši kot mrzli so hladni dnevi (slika 6); to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Tudi takih dni je bilo tokrat v Ratečah nekaj več kot zimo pred tem. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje 50 60 LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 50 Število ledenih dni Število ledenih dni 40 30 20 40 30 20 10 10 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 60 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 60 NOVO MESTO RATEČE 50 Število ledenih dni Število ledenih dni 50 40 30 40 30 20 20 10 10 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 5. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C 100 100 NOVO MESTO LJUBLJANA 80 Število hladnih dni Število hladnih dni 80 60 40 20 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 100 RATEČE MURSKA SOBOTA 80 80 Število hladnih dni Število hladnih dni 40 20 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 100 60 60 40 20 60 40 20 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 6. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C 37 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 PORTOROŽ 15 Temperatura (°C) 10 5 0 -5 -10 1 6 11 16 21 DECEMBER 26 31 5 10 15 20 JANUAR 25 10 25 30 4 9 14 19 24 19 24 19 24 FEBRUAR 20 LJUBLJANA 15 Temperatura (°C) 10 5 0 -5 -10 -15 1 6 11 16 21 26 31 5 DECEMBER 15 20 30 4 JANUAR 9 14 FEBRUAR 10 KREDARICA 5 Temperatura (°C) 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 1 6 11 16 21 DECEMBER 26 31 5 10 15 JANUAR 20 25 30 4 9 14 FEBRUAR Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2017/18 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981–2010 (debele črte) Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2017/18 (thin lines) and the average of the reference period 1981–2010 (bold lines) 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Dnevni poteki najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature in ustrezna dolgoletna povprečja odražajo hitre temperaturne spremembe v decembru, izrazito toplo obdobje v zadnji tretjini januarja in močno ohladitev zadnje februarske dni. 10 6 PORTOROŽ 4 8 MURSKA SOBOTA 6 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 2 4 2 -4 -8 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 -2 6 KREDARICA 4 -10 Temperatura (°C) -8 LJUBLJANA 2 -6 Temperatura (°C) -2 -6 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 -4 0 0 -2 -12 -4 -14 55/56 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 -6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 8. Povprečna zimska temperatura zraka Figure 8. Mean winter temperature Povprečna zimska temperatura je bila v visokogorju nižja kot v zimi 2016/17. Na Kredarici je bila povprečna temperatura −8,3 °C, kar je 1,2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša je bila zima 1962/63 z −12,2 °C, najtoplejša pa 1989/90 z −3,8 °C, enaka povprečna temperatura kot v zimi 2015/16, in sicer −4,0 °C je bila v zimi 2006/07. Na nekaterih merilnih mestih, kjer temperaturo zraka meri le samodejna meteorološka postaja, je v zimi 2017/18 izpadlo nekaj dni podatkov, zato ne podajamo povprečne zimske temperature. Med temi postajami sta tudi meteorološki postaji Rateče in Bilje, ki sta v preteklosti služili kot referenčni klimatološki postaji. Poleg tega se je z uvedbo samodejne meteorološke postaje in ukinitve poklicnega meteorološkega opazovalca na teh postajah spremenil tudi način meritev, kar lahko nekoliko vpliva na izmerke. Žal dveletnih vzporednih meritev nimamo, da bi lahko kakovostno ocenili, kakšne so posledice zamenjave načina meritev. V Ratečah je bila doslej najhladnejša zima 1962/63 s povprečno temperaturo −7,3 °C, najtoplejša pa zima 2006/07, ko je bilo 0,0 °C. V Ljubljani je bila povprečna temperatura zraka 2,2 °C, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 s povprečno temperaturo −4,2 °C, najtoplejša pa zima 2006/07 s 5,1 °C. V Murski Soboti so z 1,7 °C dolgoletno povprečje presegli za 1,7 °C; najhladnejša je bila zima 1962/63 z −5,9 °C, v zimi 2006/07 pa je bilo 3,6 °C. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje V Portorožu je termometer v povprečju pokazal 5,6 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C, zima 2013/14 pa je bila s povprečno temperaturo 8,5 °C tudi najtoplejša. Povprečno Zima 2017/18 Boh. Češnjica Portorož Lisca Lavrovec M. Sobota Slov. Gradec Let. Maribor Sveti Florijan Novo mesto Sromlje Ljubljana Šmarata Postojna Bije Vedrijan Na Stanu Rateče Kredarica Brnik 0 50 100 150 200 250 Trajanje s ončnega obsevanja (ura) 300 350 400 Slika 9. Sončno obsevanje v zimi 2017/18 in povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 9. Bright sunshine duration in winter 2017/18 and the average of the reference period Slika 10. Trajanje sončnega obsevanja v zimi 2017/18 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 10. Bright sunshine duration in winter 2017/18 compared to the 1981–2010 normals Sončnega vremena je bilo v zimi 2017/18 manj kot v povprečju obdobja 1981–2010 in opazno manj kot v zimi 2016/17. Seveda pa so bile v preteklosti zime tudi že veliko bolj sive kot tokrat. Najmanjši primanjkljaj za dolgoletnim povprečjem je bil na severovzhodu države, kjer so se običajnim razmeram močno približali. Največji zaostanek za dolgoletnim povprečjem je bil v Ratečah, kjer je sonce sijalo le 67 % toliko časa kot običajno. Tudi na Kredarici so močno zaostajali za običajno osončenostjo. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje 400 500 LJUBLJANA KREDARICA 300 300 Sončno obsevanje (ura) Sončno obsevanje (ura) 400 200 100 200 100 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 0 55/56 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 400 500 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 400 Sončno obsevanje (ura) Sončno obsevanje (ura) 300 200 100 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 300 200 100 0 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 10/11 17/18 Slika 11. Trajanje sončnega obsevanja Figure 11. Bright sunshine duration 9 140 KREDARICA 8 7 Padavine (mm) 100 6 80 5 60 4 3 40 2 20 Sončno obsevanje (ura) 120 1 0 0 1 6 11 16 21 DECEMBER 26 31 5 10 15 20 25 30 4 9 JANUAR 14 19 24 FEBRUAR Slika 12. Dnevno trajanje sončnega obsevanja in padavine v zimi 2017/18 na Kredarici Figure 12. Daily sunshine duration and precipitation on Kredarica in winter 2017/18 V Ljubljani je sonce sijalo 174 ur, kar je 77 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončna je bila zima 1999/2000, ko je bilo kar 341 ur sončnega vremena. V Murski Soboti je sonce sijalo 214 ur, kar je 92 % običajnega trajanja sončnega vremena, najbolj sončna je bila zima 1999/2000 s 354 urami neposrednega sončnega obsevanja. V Ratečah je bilo 186 ur sončnega vremena, kar je že omenjenih 67 % dolgoletnega povprečja. V Novem mestu je sonce sijalo 215 ur, kar je 8 % pod dolgoletnim povprečjem, najbolj sončna je bila zima 41 Agencija Republike Slovenije za okolje 1999/2000 s 379 urami. Na Kredarici je sonce sijalo 259 ur in za 30 % zaostalo za dolgoletnim povprečjem. Slika 13. Prikaz porazdelitve padavin v zimi 2017/18 Figure 13. Precipitation amount in winter 2017/18 Padavine so na Območju Snežnika, Trnovske planote in v Julijskih Alpah presegle 700 mm, le na zelo omejenem območju Julijskih Alp in Trnovske planote pa je padlo nad 1000 mm. Razen na Obali je v zahodni polovici Slovenije, v Kamniško Savinjskih Alpah, na Kočevskem in v Beli krajini padlo med 400 in 700 mm. Na Obali, delu Dolenjske, na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju so bile padavine najbolj skromne, večinoma je padlo od 100 do 400 mm. Slika 14. Višina padavin v zimi 2017/18 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 14. Precipitation amount in winter 2017/18 compared to the 1981–2010 normals Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 17). 42 Agencija Republike Slovenije za okolje 800 600 KREDARICA 700 LJUBLJANA 500 400 500 Padavine mm) Padavine mm) 600 400 300 200 300 200 100 100 0 55/56 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 300 500 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 400 Padavine mm) Padavine mm) 200 100 300 200 100 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 400 800 700 NOVO MESTO RATEČE 300 500 Padavine mm) Padavine mm) 600 400 300 200 100 200 100 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 800 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 BILJE 700 Padavine mm) 600 500 Slika 15. Padavine Figure 15. Precipitation 400 300 200 100 0 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 Dolgoletno povprečje padavin so povsod presegli vsaj za 30 %. Najmanjši presežek in sicer med 30 in 50 % je bil na Goriškem in na Goričkem v Prekmurju. Večina merilnih postaj je poročala o presežku med 50 in 90 %. Večji presežek je bil v delu južne Dolenjske in Kočevske, v Karavankah in na Pohorju. Posebej smo prikazali povprečne zimske padavine in padavine v zimi 2017/18 na sliki v nadaljevanju članka, nazorno izstopajo tokratne obilne padavine. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Portorož Lesce Vel. Dolenci M. Sobota Lendava Ptuj Slov. Gradec Maribor Mežica Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Podčetrtek Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Rakitovec Godnje Bilje Vedrijan Lokve Vojsko Kneške Ravne Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kranjska Gora Kredarica Boh. Bistrica Jav. Rovt Zg. Jezersko Krvavec Črnivec Zima 2017/18 0 100 200 300 400 500 Padavine (mm) 600 Slika 16. Padavine v zimi 2017/18 in povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 16. Precipitation in winter 2017/18 and the average of the reference period 44 Povprečno 700 800 900 Agencija Republike Slovenije za okolje 50 50 KREDARICA LJUBLJANA 40 Število dni s padavinami Število dni s padavinami 40 30 20 10 10 RATEČE MURSKA SOBOTA 40 Število dni s padavinami Število dni s padavinami 20 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 50 0 55/56 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 35 30 30 25 20 15 10 5 30 20 10 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 50 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 50 NOVO MESTO PORTOROŽ 40 Število dni s padavinami Število dni s padavinami 40 30 20 10 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 30 20 10 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 17. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 17. Number of days with at least 1 mm precipitation Zimo ocenjujemo tudi po trajanju in debelini snežne odeje. Na sliki 18 je prikazano število dni s snežno odejo v decembru, januarju in februarju. Dnevi s snežno odejo v novembru in pomladnih mesecih niso upoštevani. Posebej obilna je bila snežna odeja v gorah. Razmere na Kredarici to lepo ponazarjajo. Drugače je bilo v nižini, kjer je decembra večinoma bilo nekaj dni s snežno odejo, januar je bil praktično kopen. Tudi februar se je začel s kopnimi tlemi, a nato je zapadel sneg in snežna odeja se je tekom februarja večkrat osvežila. Tako je k vtisu zasnežene zime po nižinah prispeval predvsem februar. V Ljubljani so v zimi 2017/18 zabeležili 33 dni s snežno odejo; brez takih dni so bili v zimi 1988/89, kar 90 dni pa so imeli v zimi 1980/81. V Murski Soboti so našteli 27 dni, najmanj dni s snežno odejo je bilo v zimi 1974/75, le 2, kar 90 dni pa v zimi 1962/63. V Ratečah pozimi sneg praviloma prekriva tla skoraj vse dni; tako je bilo tudi tokrat. 91 dni s snežno odejo so zabeležili v 7 zimah s prestopnim letom, komaj 4 dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1989/90. V Novem mestu je bilo 31 dni s snežno odejo, vse dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1962/63, le en dan pa je sneg ležal v zimi 1989/90. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje 100 100 RATEČE LJUBLJANA Število dni s snežno odejo Število dni s snežno odejo 80 80 60 40 20 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 100 60 40 20 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 100 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO 80 Število dni s snežno odejo Število dni s snežno odejo 80 60 40 20 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 60 40 20 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 18. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 18. Number of days with snow cover at 7 a. m. V Ljubljani je maksimalna snežna odeja dosegla 25 cm, kar je 3 cm manj od dolgoletnega povprečja, ki znaša 28 cm. Rekordnih 146 cm so zabeležili v zimi 1951/52, pozimi 1988/89 pa snega ni bilo. V Murski Soboti so izmerili 16 cm, najdebelejšo snežno odejo so imeli v zimi 1985/86 (61 cm). V Novem mestu je snežna odeja dosegla 50 cm, kar 103 cm so namerili v zimi 1968/69. Na Obali in Goriškem to zimo ni bilo snežne odeje. 600 150 LJUBLJANA Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) 90 60 30 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 80 400 300 200 100 0 55/56 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 250 MURSKA SOBOTA 200 60 Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) KREDARICA 500 120 40 20 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 19. Največja debelina snežne odeje Figure 19. Maximum snow depth 46 RATEČE 150 100 50 0 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Agencija Republike Slovenije za okolje Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v zimi 2017/18 na meteoroloških postajah Ljubljana in Kredarica. Razen po nižinah Primorske je bilo decembra v nižinskem svetu nekaj dni s snežno odejo, januarja so bila tla na večini opazovalnih postaj kopna, februarja pa je kmalu zapadel sneg in vztrajal do konca meseca. Kredarica (slika 21) je reprezentativna za razmere v visokogorju. Zima 2017/18 je bila v visokogorju obilno zasnežena, vse zimske dni je debelina snežne odeje krepko presegala dolgoletno povprečje. Pozimi v visokogorju snežno odejo običajno beležijo vse dni; izjema je bila zima 2015/16, ko so bila tla na Kredarici decembra prekrita s snegom le prve 4 dni. V zimi 2016/17 razmere niso bile tako izjemne, vendar je bila snežna odeja debelejša od dolgoletnega povprečja le v prvi tretjini decembra 2016, nato je bila debelina vse do konca zime opazno pod dolgoletnim povprečjem. V preteklosti je največja zimska debelina snežne odeje v zimi 1976/77 dosegla 521 cm, le 75 cm snega pa so namerili v sezoni 2001/02. Snežna odeja je sicer v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici pogosto šele aprila. 30 LJUBLJANA Višina snežne odeje (cm) 25 20 15 10 5 0 1 6 11 16 21 26 31 5 10 DECEMBER 15 20 25 30 4 9 JANUAR 14 19 24 FEBRUAR Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2017/18 Figure 20. Snow cover depth in winter 2017/18 500 Višina snežne odeje (cm) 450 KREDARICA 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1 6 11 16 21 26 31 5 10 DECEMBER 15 20 JANUAR Slika 21. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2017/18 Figure 21. Snow cover depth in winter 2017/18 47 25 30 4 9 14 19 FEBRUAR 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra v m/s Slika 22. Vetrovne rože, zima 2017/18 48 Figure 22. Wind roses, winter 2017/18 Agencija Republike Slovenije za okolje Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Decembra smo bili priča velikim nihanjem v zračnem tlaku, najbolj izrazit je bil odklon v nizek zračni tlak. Najnižje dnevno povprečje je bilo 28. decembra z 958,9 mb. Nekoliko manjši razpon nihanj je bil januarja, najvišje je bilo dnevno povprečje 28. januarja z 998,2 mb. V februarju pa z izjemo nizkega zračnega tlaka v začetku meseca velikih odklonov od dolgoletnega povprečja ni bilo. 1000 LJUBLJANA Zračni tlak (mb) 990 980 970 960 950 1 6 11 16 21 26 31 5 DECEMBER 10 15 20 25 30 JANUAR 4 9 14 19 24 FEBRUAR Slika 23. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v zimi 2017/18 Figure 23. Mean daily air pressure in winter 2017/18 V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju, padavinah ter snežni odeji v zimi 2017/18. Preglednica 1. Meteorološki podatki, zima 2017/18 Table 1. Meteorological data, winter 2017/18 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje pri N. Gorici Let. Portorož Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Letališče Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Veliki Dolenci Temperatura TOD TX TM 0,9 4,7 −3,5 −1,2 −4,9 −11,1 NV 506 2513 TS 0,1 −8,3 2 533 467 299 175 5,6 1,5 0,9 2,2 2,0 0,7 0,8 1,3 1,0 1,3 157 242 264 444 187 308 2,6 1,7 1,7 −0,2 1,7 2,0 1,9 1,3 1,5 1,1 1,7 1,6 10,0 5,0 5,0 5,3 6,2 6,3 7,5 6,3 5,9 2,1 −1,9 5,6 5,4 −1,3 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) TS − povprečna temperatura zraka (°C) TOD − temperaturni odklon od povprečja (°C) TX − povprečni temperaturni maksimum (°C) TM − povprečni temperaturni minimum (°C) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) −0,4 −1,1 −2,2 −1,9 TAX 7,9 10,7 16,2 17,1 12,9 14,7 15,5 15,5 17,9 19,0 17,0 16,0 14,6 15,5 16,5 TAM −16,5 −27,2 −21,1 −8,0 −5,9 −15,5 −21,0 −12,7 −15,7 −17,2 −16,0 −21,6 −19,8 −20,6 −16,1 −11,0 Sonce OBS RO 259 186 282 297 231 70 67 82 90 83 174 77 215 92 244 215 214 97 81 92 Padavine in pojavi RR RP SS SSX 396 160 493 157 90 460 521 229 90 85 432 155 0 0 383 190 0 0 540 168 39 41 531 184 41 66 423 173 33 25 302 166 26 16 388 199 31 50 455 176 32 57 321 185 40 32 230 171 35 25 248 152 68 168 146 27 16 114 118 32 42 LEGEND: OBS − število ur sončnega obsevanja RO − sončno obsevanje v % od povprečja RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Zaradi občasnega izpada temperaturnih podatkov na samodejnih postajah Bilje in Rateče v preglednici 1 manjkajo podatki o temperaturi za ti dve merili mesti. SUMMARY Mean air temperature in winter 2017/18 was in lowland above the 1981–2010 normals, the anomaly was between 1 and 2 °C in most of Dolenjska, in Ljubljana, part of Štajerska and in Prekmurje. In the mountains winter 2017/28 was colder than normal, on Kredarica the anomaly was −1.2 °C. In winter 2017/18 was sunshine duration below the normal, on the northwest of Slovenia was reported about 70 % of the normal sunny weather, but on the northeast the negative anomaly was less than 10 %. The most abundant precipitation was reported in the Julian Alps, Trnovska planota and Snežnik where more than 700 mm fell, on some very limited areas precipitation exceeded 1000 mm. With exception of the Coast west half of Slovenia, Bela Krajina and Kamniško Savinjske Alpe registered more than 400 mm of precipitation. The rest of Slovenia reported precipitation between 100 to 400 mm. Precipitation exceeded the normal by at least 30 %. Anomaly between 30 and 50 % was reported in the Goriška region and in part of extreme northeast of Slovenia. Most of Slovenia reported surplus of precipitation between 50 and 90 %. In Karavanke, on Pohorje and in some parts of the Kočevska region more than 190 % of the normal fell. In the mountains, the snow cover was abundant and above the normals. On Kredarica the maximum snow depth reached 460 cm. On the Coast and in the Goriška region no snow cover was reported, the rest of the low land reported some days with snow cover in December, in January was mostly no snow cover in the lowland, but on the second day of February it started snowing and snow cover persisted until the end of February. Slika 24. V zimi 2017/18 je bilo snega v gorah v izobilju (foto: T. Cegnar) Figure 24. In the mountains was snow cover abundant (Photo: T. Cegnar) 50 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V FEBRUARJU 2018 Climate in the World and Europe in February 2018 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v februarju 2018 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature februarja 2018 od februarskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for February 2018 relative to the February average for the period 1981– 2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). Slika 2. Odklon evropske povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, februarski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to February 2018. The darker coloured bars denote the February values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Februar 2018 je bil toplejši od povprečja obdobja 1981–2010 (slika 1) daleč na severu in jugovzhodu Evrope. V veliki večini Evrope je bil opazno hladnejši kot v povprečju primerjalnega obdobja. Zadnji del meseca je zaznamoval prodor mrzlega zraka od vzhoda nad veliko večino Evrope, sočasno pa so bili deli Arktike za okoli 30 °C toplejši kot v dnevnem povprečju primerjalnega obdobja. Celoten Arktični ocean z okolico je bil februarja opazno toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010. Povprečje februarske temperature na območju nad 66° severne geografske širine je bilo za evropski sektor (20 Z to 60 V, 66 S to 90 S) najvišje. Za Arktiko v celoti je bil mesečni odklon drugi najvišji doslej med vsemi meseci, večji odklon od ustreznega dolgoletnega povprečja je bil le januarja 2016. Slika 3. Tekoče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to February 2018. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2017. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). Precejšnji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na vzhodu in daleč na jugu ZDA, na severu Mehike, na obsežnem območju vzhodno in južno od Turčije in Kavkaza preko Bližnjega vzhoda in severovzhodne Afrike. Pomemben presežek je bil tudi nad severovzhodno Avstralijo in na jugu Južne Amerike. Znatno hladneje od februarskega povprečja obdobja 1981–2010 je bilo v zahodni in osrednji Kanadi ter na severu srednjega dela ZDA. Prav tako je bilo na severozahodu Afrike, v zahodni Avstraliji in delih 52 Agencija Republike Slovenije za okolje severovzhodne Azije in Antarktike hladneje od dolgoletnega povprečja. Razmeroma hladno je bilo nad osrednjim in vzhodnim tropskim delom Tihega oceana (la niña), hladneje kot običajno je bilo tudi nad mnogimi drugimi tropskimi in subtropskimi oceanskimi območji. Oceani izven tropskega območja južne poloble in severni Tihi ocean so bili nekoliko toplejši kot običajno. Opazno je bilo dolgoletno povprečje preseženo nad severnim Atlantikom vzhodno od Severne Amerike, dlje proti severu pa je bil odklon negativen. Povprečna temperatura Evrope je bolj spremenljiva od svetovnega povprečja. V evropskem povprečju (slika 2) so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo. Dvanajstmesečno povprečje evropske temperature je bilo visoko v obdobju 2014–2016, nato se je znižalo, a je ostalo 0,5 °C nad povprečjem primerjalnega obdobja. Med marcem 2017 in februarjem 2018 se je povprečna temperatura ponovno zvišala in presegla primerjalno povprečje za 0,8 °C. Najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od julija 2006 do junija 2007 z odklonom blizu 1,5 °C. V svetovnem merilu je bil februar 2018 pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja, vendar ne tako izrazito kot februarja 2016 in 2017. Kljub temu je bil v skladu z naraščajočim trendom temperature, ki je 0,18 °C na desetletje. Februar 2018 je bil: • več kot 0,4 °C toplejši od februarskega povprečja obdobja 1981–2010; • tretji najtoplejši februar doslej; • več kot 0,4 °C hladnejši od doslej najtoplejšega februarja, ki je bil leta 2016. Najtoplejši in drugi najtoplejši meseci so bili v obdobju od oktobra 2015 do decembra 2017. Morski led Morski led je prekrival manjše območje kot v februarskem povprečju obdobja 1981–2010. Slika 4. Ledeni morski pokrov februarja 2018. Roza črta označuje rob povprečne površine ledu v obdobju 1981– 2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Sea-ice cover for February 2018. The pink line denotes the climatological ice edge for February for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) V splošnem je morski led februarja 2018 prekrival manjše območje kot v februarskem povprečju obdobja 1981–2010. Arktični led je segal manj proti jugu kot običajno, predvsem v okolici Svalbarda, otoka Nova Zemlja in severnega dela Beringovega morja. Ta območja so bila opazno toplejša kot v 53 Agencija Republike Slovenije za okolje dolgoletnem povprečju. Edina Arktična območja z nadpovprečnim ledenim pokrovom so bila obalno morje na zahodu Ohotskega morja, Davisova ožina in manjše območje severno od Nove Fundlandije. Slika 5. Odklon temperature v februarju 2018 od februarskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 5. Surface air temperature anomaly for February 2018 relative to the February average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 6. Odklon ledenega morskega pokrova v februarju 2018 od februarskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Sea-ice cover anomaly for February 2018 relative to the February average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) V splošnem je bila površina antarktičnega morskega ledu manjša kot običajno. Na večini območja led ni segal tako daleč proti severu kot običajno, to je bilo še posebej očitno nad zahodnim Amundsenovim morjem, vzhodnim delom Rossovega morja in vzdolž zahodne obale Antarktičnega polotoka. Weddllovo morje je bilo nadpovprečno prekrito z morskim ledom v zahodnem delu. Povezava med temperaturo površine in odkloni površine morskega ledu oslabi v času lokalnega poletja. Tako je bilo tudi na Antarktiki februarja 2018. 54 PODNEBNA SPREMENLJIVOST SLOVENIJE V OBDOBJU 1961–2011 Climate variability in Slovenia in period 1961–2011 Mojca Dolinar Mateja Nadbath Gregor Vertačnik Renato Bertalanič N a Agenciji Republike Slovenije za okolje smo 5. marca 2018 predstavili rezultate projekta Podnebna spremenljivost Slovenije 1961–2011. Izdali smo pet knjig, v katerih podajamo oceno sprememb našega podnebja v zadnjih petdesetih letih, predstavljamo bogato zgodovino naših merilnih postaj ter objavljamo metodologijo kontrole in homogenizacije podatkov. To je bil obsežen projekt, s katerim smo začeli konec leta 2008. Podnebje vpliva na procese v okolju in na mnoga področja človekove dejavnosti. Spreminjanje je splošna značilnost podnebja, vendar je hitrost spreminjanja v zadnjem stoletju izjemna, v zgodovini Zemlje poznamo le nekaj podobnih primerov. Vplive že čutimo v našem vsakdanu, zato za kakršnokoli načrtovanje ukrepov potrebujemo kakovostne podatke o spreminjanju podnebja pri nas. Da bi jih zagotovili, smo na Agenciji za okolje konec leta 2008 začeli obsežen projekt Podnebna spremenljivost v Sloveniji. Na podlagi dolgoletnih meritev lahko ugotovimo, kako se podnebje v Sloveniji spreminja in kako se na njem izražajo globalne spremembe. Priprava analiz stanja podnebja je zahteven postopek. Spremembe merilnih mest in merilnih tehnik skozi zgodovino meritev lahko pomembno vplivajo na izmerjene nize podnebnih spremenljivk: bodisi zabrišejo ali pa okrepijo naravno ali človeško pogojeno spremenljivost podnebja. Zato mora analiza spremenljivosti podnebja vedno temeljiti na homogenih nizih, v katerih so prej omenjeni umetni vplivi v čim večji meri odstranjeni. Analiza je omejena na obdobje do leta 2011, ko smo začeli s homogenizacijo. Če smo želeli zanesljivo homogenizirati časovne nize, smo potrebovali zelo dober opis zgodovine postaj. Sistematično zbiranje podatkov (metapodatkov) o zgodovini naših postaj je bil časovno najbolj zahteven del projekta. Predvsem za obdobje pred digitalno dobo je bilo potrebno podatke o postajah zbrati ali celo poiskati po različnih zgodovinskih virih, jih digitalizirati in sistematično urediti. Produkt tega dela so kar tri knjige Meteorološka opazovanja I, Meteorološka opazovanja II (A–O) in (P–Ž) s podrobnim opisom zgodovine postaj, ki ne bodo koristil le našim strokovnjakom, ampak tudi drugim raziskovalcem, ki pri svojem delu uporabljajo podnebne podatke. V treh zvezkih je predstavljenih 270 meteoroloških postaj pred obdobjem intenzivne posodobitve mreže postaj. Tovrstni podatki govorijo tudi o zgodovini in razvoju meteorologije na ozemlju Slovenije. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Raziskave podnebnih sprememb na območju Slovenije so bile doslej omejene le na skromno zbirko časovnih nizov izbranih postaj. V okviru projekta pa smo izkoristili bogat arhiv meritev uradne meteorološke mreže, tako da smo s sodobnimi metodami kontrole ponovno preverili vse podatke in odstranili umetne vplive iz časovnih nizov podnebnih podatkov. Po časovno zelo zahtevni kontroli podatkov je nize homogeniziralo več naših strokovnjakov, kar je celo v svetovnem merilu edinstven pristop. Naš pristop k homogenizaciji podnebnih podatkov smo objavili v članku “Ensemble homogenization of Slovenian monthly air temperature series”, v reviji International Journal of Climatology; članek je dostopen v svetovnem spletu, na naslovu https://rmets.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/joc.265. Tako metodologija kontrole podatkov kot homogenizacije je opisana v knjigi naslovom Kontrola in homogenizacija podnebnih podatkov. Šele na prečiščenih nizih smo lahko analizirali spremenljivost slovenskega podnebja in ugotovili, kako se globalne podnebne spremembe izražajo na podnebju v Sloveniji. Rezultati analiz so zbrani v knjigi Značilnosti podnebja v Sloveniji. Vse knjige so objavljene v svetovnem spletu, na naslovu: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/ climate/change/. Povprečna temperatura se je od 60. let do danes dvignila že za okrog 2 °C (sliki 1 in 5), z največjim trendom temperature zraka poleti (0,44 °C/desetletje, slika 1). Jeseni so bile v obdobju 1961–2011 sprva postopno hladnejše, od konca 70. let pa beležimo počasen dvig temperature, zato trend jeseni še ni statistično značilen. Slika 1. Trend letne (levo) in poletne povprečne temperature zraka (v °C na desetletje) v obdobju 1961–2011 Figure 1. Trend of annual (left picture) and summer mean air temperature (in °C per decade) in 1961–2011 Zaradi velike naravne spremenljivosti padavin, dolgoročne spremembe v višini padavin niso tako gotove kot spremembe temperature in sončnega sevanja. Najbolj gotovo je zmanjševanje višine padavin samo na nekaterih območjih Slovenije pomladi in poleti, na letni ravni pa zmanjšanje višine padavin v zahodni 56 Agencija Republike Slovenije za okolje polovici države (slika 2). Tudi spremembe v snežni odeji so že znatne (slika 3). Medtem ko se skupna snežna odeja statistično značilno spreminja bolj v višjih legah (do 20 % na desetletje), se količina novozapadlega snega znatno zmanjšuje tudi v nižjih legah (do 15 % na desetletje). Trajanje sončnega obsevanja se je v obdobju 1961-2010 povečevalo za okrog 30-40 ur na desetletje (slika 4), najbolj na račun povečanja pomladi in poleti. Slika 2. Trend1 letne višine padavin v % na desetletje (levo) in v mm na desetletje v obdobju 1961–2011 Figure 2. Trend of annual precipitation in % per decade (left picture) and in mm per decade in 1961–2011 Slika 3. Trend letne višine snežne odeje v % na desetletje (levo) in v cm na desetletje v obdobju 1961–2011 Figure 3. Trend of annual snow cover depth in % per decade (left picture) and in cm per decade in 1961–2011 1 Veliki krogci označujejo statistično značilen trend, majhni pa neznačilnega pri 5 % stopnji značilnosti. Big circles mark statistically significant trend, the small ones non-significant trend at the 5 % level 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Trend letnega trajanja sončnega obseva v %/desetletje (levo) in v urah/desetletje v obdobju 1961–2011 Figure 4. Trend of annual sunshine duration in % per decade (left picture) and in hours per decade in 1961–2011 Slika 5. Odklon letne povprečne temperature zraka od tridesetletnega referenčnega povprečja (1981–2010)2 v °C. Pozitivni odklon (topleje od referenčnega povprečja) je označen z rdečimi toni, negativni pa z modrimi. Figure 5. Deviation of mean air temperature from mean reference value (1981–2010) in °C; it is accessible also in the world wide web: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/casovni_trakovi/. 2 Medletna in prostorska spremenljivost letne povprečne temperature zraka, višine padavin in trajanja sončnega obsevanja so objavljene v spletu: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/casovni_trakovi/. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY In the beginning of 2018 the last volume of the publication titled “Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011” (Climate variability in Slovenia in period 1961–2011) was issued. The publication represents the results of project, which lasted several years. It consists of five volumes. In the first and the fourth volume, with the titles “Meteorološka opazovanja I and II”, the meteorological observations and meteorological stations are represented. The second volume deals with the quality control and homogenization of climate data, its title is “Kontrola in homogenizacija podnebnih podatkov”. In the second volume, a unique ensemble approach of homogenization is described; the article “Ensemble homogenization of Slovenian monthly air temperature series” was published in International Journal of Climatology: https://rmets.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/joc.4265. The climate variability in Slovenia is represented in the third volume – “Značilnosti podnebja v Sloveniji”. The main findings of the climate in Slovenia in the period 1961–2011 are: the mean annual air temperature increased for about 2 °C, or for 0.4 °C per decade. The biggest increase of the temperature was in the summer, 0.44 °C per decade. The change in the precipitation pattern is less pronounced; mean annual precipitation lessened in the western parts of the country; the snow cover depth reduced for 20 % per decade in the higher altitudes, but for 15 % per decade reduced fresh snow cover in the lowland. The annual bright sunshine duration increased for 30–40 hours per decade. The publication is only in Slovene; it is accesible also in the world wide web: http:// meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/change/. 59 METEOROLOŠKA OPAZOVANJA V LETU 2018 Meteorological observation in 2018 Mateja Nadbath N a začetku leta 2018 potekajo meteorološka opazovanja1 v državni mreži meteoroloških postaj na 175 postajah z opazovalci in 172 samodejnih postajah. Zaradi velike podnebne pestrosti je vsaka meteorološka postaja zelo dobrodošla in prispeva k boljšemu poznavanju in razumevanju podnebja. Za Slovenijo je značilna velika podnebna pestrost, saj se na zelo majhnem območju izmenjujejo in prepletajo trije zelo različni podnebni tipi: submediteranski, alpski in celinski tip podnebja. Od klasičnih2 postaj je največ padavinskih, 152, 18 je podnebnih, dve sta postaji 1. reda in štiri postaje na letališčih. Po uspešno zaključeni posodobitvi mreže postaj v okviru projekta BOBER, ima Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) poleg klasičnih še 121 meteoroloških samodejnih postaj in 51 hidroloških in ekoloških postaj, na katerih merimo tudi nekatere meteorološke spremenljivke. Vreme po Sloveniji spremljano na 309 različnih krajih; v nekaj primerih sta namreč klasična in samodejna postaja v istem kraju in delujeta vzporedno. glavna podnebna padavinska samodejna 2018 2011 leto 2001 1991 1981 1971 1961 1951 0 50 100 150 200 število 250 300 350 Slika 1. Število postaj z meritvami meteoroloških spremenljivk po vrstah in letih Figure 1. Number of stations with measurements of meteorological parameters by types and years Število postaj po njihovih vrstah (slika 1) nakazuje na spremembo v načinu opazovanja vremena. Smo v prehodnem obdobju, ko počasi a vztrajno prehajamo na samodejne postaje. Samodejna postaja pogosto nadomesti opazovalca, ko ta preneha z opazovanji. Število samodejnih postaj narašča, od prve 1 Izraz meteorološko opazovanje pomeni tako merjenje meteorološke spremenljivke z instrumenti kot njeno opazovanje, kar opazovalec zazna z vidom in sluhom (megla, grmenje, bliskanje...). 2 Klasična meteorološka postaja je postaja z opazovalci; imenovana tudi ročna postaja. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje samodejne meteorološke postaje, ki je bila postavljena decembra 1989 v Mariboru, do današnjih 121. S samodejne postaje v Mariboru bomo letos imeli tridesetletni niz meritev. Leta 2017 so na postajah prvega reda, Murska Sobota, Celje Medlog, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Novo mesto, Bilje in Rateče, profesionalne opazovalce zamenjali prostovoljni, ti sedaj opravljajo opazovanja na omenjenih postajah le še zjutraj, večino podatkov o vremenu pa je s samodejne postaje. Profesionalni opazovalci so ostali še na Kredarici, v Ljubljani in na letališčih Jožeta Pučnika Ljubljana, Edvarda Rusjana Maribor, Cerklje in Portorož. Na vseh ostalih postajah, podnebnih in padavinskih, opazovanja opravljajo prostovoljni meteorološki opazovalci. Število postaj z opazovalci upada. Največ jih je bilo v obdobju šestdesetih in sedemdesetih let, ko jih je bilo čez 350; v toliko krajih po Sloveniji smo tedaj tudi opazovali vreme. Prve podatke s tovrstnih postaj imamo v našem arhivu od leta 1818, ko je z opazovanji začel profesor Friedrich Anton Frank v Ljubljani (slika 2). Sistematično in organizirano so meteorološka opazovanja v Sloveniji stekla leta 1850, kmalu potem, ko so v takratni Avstro-Ogrski ustanovili Centralni zavod za meteorologijo in Zemeljski magnetizem (Central-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus). Nizi podatkov s tovrstnih postaj so dolgi, marsikdaj 100 let in več, za Ljubljano denimo 200 let. V vseh teh letih se je nabralo ogromno podatkov o podnebju Slovenije. ARSO je zato upravičeno ponosen na bogat arhiv podnebnih podatkov, ki je del zgodovinske in kulturne dediščine naroda. Samo s postaj z opazovalci imamo dovolj dolge nize podatkov za analizo podnebja. Slika 2. Izsek iz časopisa Intellignz-Blatt zur Laibacher Zeitung Nro. 7 z objavo vremenskih podatkov za dneve od 15. do 21. januarja 1818. Za vsak dan so objavljeni jutranji, opoldanski in večerni izmerki. Zračni tlak (Barometer) je zapisan v dunajskih colah (Z) in linijah (L)3, temperatura zraka (Thermometer) v stopinjha Reaumur4, za izmerke zračne vlage (Hygrometer) pa ne vemo zagotovo v katerih enotah so zapisani (arhiv ARSO) Figure 2. Cutting of newspaper Intellignz-Blatt zur Laibacher Zeitung Nro. 7, where meteorological data for Ljubljana from 15th to 29th of January 1818 were published. Unit of air temperature for that time was Reaumur, and the Vienna inches and lines were units of air pressure, the unit of air humidity is not known (archive ARSO) Velike zasluge za dolge nize podnebnih podatkov v Sloveniji gredo meteorološkim opazovalcem, ki vestno in vztrajno vsak dan opazujejo vreme in ga beležijo, mnogi med njimi po več desetletij. Delo opazovalca na postaji 1. reda in na letališču je da opravlja meritve vsako uro med prisotnostjo na postaji, 3 Dunajska cola (oznaka Z ali '') = 12 linij = 26,340 053 mm, dunajska linija (oznaka L ali ''') = 12 Punkte = 2,195 004 mm, Punkt (oznaka P) = 182,917037 µm (vir: spletna stran Alte Maße und Gewichte (Österreich) https://de.wikipedia.org/wiki/Alte_Ma%C3%9Fe_und_Gewichte_(%C3%96sterreich) 4 Reaumur (oznaka °Re ali °r) T (°C) = T (°R) × 5/4, ledišče vode je pri 0 °r, vrelišče pa pri 80 °r (vir: spletna stran Reaumur scale, https://en.wikipedia.org/wiki/R%C3%A9aumur_scale) 61 Agencija Republike Slovenije za okolje atmosferske pojave opazuje in beleži tudi med opazovalnimi termini. Na podnebni postaji opazovalec opravlja nekatere meritve trikrat dnevno, ob 7., 14. in 21. uri po krajevnem času, vremenske pojave pa opazuje in beleži neprekinjeno. Z opazovanji pojavov je podobno tudi na padavinski postaji, meritve potekajo ob 7. uri, razen ob močnih nalivih, ko so še izredne meritve. Pri prostovoljnih meteoroloških opazovalcih je veliko primerov, ko so se z opazovanji seznanili vsi v družini, saj je za tovrstno »stalno pripravljenost» potreben namestnik; s tem opazovanja prehajajo iz roda v rod. Za ponazoritev je preglednica 1, kjer so zbrani podatki o opazovalcih za delujoče postaje in one, ki so z delom končale leta 2017, ter imajo vsaj 30 letni niz opazovanj. Slika 3. Padavinska postaja Davča, september 1999 (arhiv ARSO) Figure 3. Precipitati on station Davča, September 1999 (archive ARSO) Slika 4. Izsek mesečnega poročila s postaje Davča za maj 1944. Davča je bila takrat postaja Velikonemškega rajha, zato je obrazec v nemščini. Poleg osnovnih podatkov o postaji in podatkov o vremenu pa je tudi zabeležka o poletnem času (Sommerzeit). Že med drugo svetovno vojno so premikali ure (arhiv ARSO) Figure 4. Cutting of monthly report from station Davča for May 1944 (archive ARSO) V preglednici 1 je navedenih 96 delujočih postaj, na katerih več rodov iste družine vrši meteorološka opazovanja 30 let ali dlje. Najdlje, kar 92 let, opravljajo meteorološka opazovanja pri družini Prezelj v Davči, to je od leta 1925, ko so postajo prvič postavili v tem kraju. Od ustanovitve padavinske postaje opazovanja opravljajo tudi pri družini Dolinar v Lučinah, to je že 91 let. Prav veliko ne zaostaja družina 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Šneler na Sinjem Vrhu z 89 leti opazovanj, 88 let opazovanja opravljajo pri družini Rojc na Hribu v Loškem Potoku in družini Markelj v Zgornji Sorici, v Logatcu je postaja pri družini Meze 87 let, v Železnikih pri družini Reya 86 let, v Kranjski Gori pri družini Žerjav 85 let, v Srednji Bistrici pri Lebarjevih 83 let in tako naprej. Podobno kot v Davči in Lučinah, kjer je postaja od svoje ustanovitve pri isti družini, je med delujočimi postajami, ki delujejo že 30 let, še osem takšnih (preglednica 1). To so postaje na Jeronimu (s 66 leti opazovanj), Javorniškem Rovtu (65 let), Pustih Ložicah (64 let), v Opatjem selu (62 let), Slapu (49 let), Dobrniču (34 let), Zdenski vasi (34 let) in Čemšeniku (30 let). Slika 5. Padavinska postaja Lučine, maj 2007 (arhiv ARSO) Figure 5. Precipitati on station Lučine, May 2007 (archive ARSO) Slika 6. Skica padavinske postaje v Lučinah iz leta 1937 s podpisom opazovalca (arhiv ARSO) Figure 6. Sketch of precipitation station Lučine, year 1937 (archive ARSO Velja izpostaviti tudi družine, ki so v preteklosti dlje od 30 let opazovale na še delujočih postajah (preglednica 2). Družina Škvarča je na Vrhniki vreme spremljala 78 let, 63 let je to delo opravljala družina Kurnik iz Koprivne, 60 let pa družina Žitnik iz Črne vasi, v Podkraju je padavinsko postajo imela družina Kobal 54 let, v Hotedršici pa 53 let družina Nagode. Vsega skupaj je v preglednici 2 navedenih 32 družin. Zagotovo je bilo na postajah, ki so prenehale z opazovanji, takšnih družin še več. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Delujoče meteorološke postaje z vsaj 30 let opazovanj pri isti družini (možne krajše prekinitve) Table 1. Active meteorological stations with length of observation at least 30 years by the same family of observer Postaja Opazovalec Station Observer Leto začetka opazovanj opazovalca Leto začetka opazovanj pri družini Število let opazovanj pri isti družini The first year of observer The first year of observer’s family The length of observation by the same family Davča Prezelj Kosmač Marija 2017 1925 92 Lučine Dolinar Filip 1956 1926 91 Sinji Vrh Šneler Zora 1986 1928 89 Hrib-Loški Potok Rojec Rudolf 2010 1929 88 Zgornja Sorica Markelj Franc 1977 1929 88 Logatec Meze Ljuba, Vilma 1998 1930 87 Železniki Reya Irena 1972 1931 86 Kranjska Gora Žerjav Franc 1997 1932 85 Srednja Bistrica Lebar Martin 1980 1934 83 Rakitovec Rožac Nives 2002 1940 77 Šempas Čopi Rada 1970 1942 75 Vojnik Pader Ivan 1949 1942 75 Solčava Čas Pavla 1982 1943 74 Babno Polje Ule Dušan 2003 1946 71 Bele Vode Mazej Irena 2008 1947 70 Cerknica Gogala Dušan 1987 1947 70 Črni Vrh (Polhov Gradec) Košir Tilka 2011 1947 70 Podbrdo Ćirković Veronika 2000 1947 70 Bohinjska Bistrica Rozman Bernarda 2001 1948 69 Breg Benčina Monika 1983 1948 69 Ivanjkovci - Jeruzalem Bek Anton 1995 1948 69 Rateče Makše Franc 2017 1948 69 Sv. Primož nad Muto Onuk Ivan 1980 1948 69 Zgornji Kamenščak Bek Stanislava 2017 1948 69 Cerovec Štubljar Darinka 1987 1949 68 Šentilj Maček Otilija 1995 1950 67 Jeronim Čvan Franc 2001 1951 66 Veliki Trn Pirc Ivan 1982 1951 66 Javorniški Rovt Noč Ivan 2017 1952 65 Trenta Završnik Marija 1987 1952 65 Cankova Prasl Anton 2001 1953 64 Puste Ložice Županc Nada 1980 1953 64 Rut Bizalj Bogomil 1978 1953 64 Opatje selo Marušič Dušan 1989 1955 62 Sromlje Petan Slavko 2002 1955 62 Nova vas Škrabec Franc 1956 1956 61 Želimlje Dobravec Janez 2011 1956 61 Pokojišče Dragar Borut 2012 1957 60 Seča Gorišek Kristina 2011 1957 60 Kobarid Šturm Albin 1971 1959 58 Sevno Vidgaj Marija 1959 1959 58 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Postaja Opazovalec Station Observer Leto začetka opazovanj opazovalca Leto začetka opazovanj pri družini Število let opazovanj pri isti družini The first year of observer The first year of observer’s family The length of observation by the same family Poljane Kloboves Janez 1997 1960 57 Lendava Mlinarič Mihael 1985 1961 56 Fužina Rošelj Vida 1962 1962 55 Gradišče Turičnik Milena 2008 1963 54 Hrušica (Podkraj) Bajc Albert 2006 1963 54 Kamniška Bistrica Rems Štritof Irma 2006 1963 54 Starše Trstenjak Anton 1963 1963 54 Martinje Kalamar Neža 2018 1964 53 Ptuj Lačen Anica 2010 1966 51 Črešnjevec Rajh Francka 1968 1968 49 Slap Štekar Marija 1968 1968 49 Gorenjci Miketič Andrej 2013 1969 48 Gornji Grad Zupančič Ivana 2008 1969 48 Cirkulane Bratušek Anton 1994 1970 47 Zgornja Radovna Štular Marica 1970 1970 47 Kančevci Čahuk Franc 1971 1971 46 Podsreda Konečnik Marija 1972 1972 45 Zbelovska Gora Korenjak Anton 2001 1973 44 Novi Lazi Zidar Alojzija 1974 1974 43 Leskovica Jelovčan Marko 1995 1976 41 Movraž Stepančič Zvezdan 2006 1976 41 Planina pod Golico Ambrožič Ana 1976 1976 41 Polički Vrh Dežman Zdenka 2013 1976 41 Vedrijan Koncut Vladka 2004 1976 41 Fram Pečovnik Anka 1977 1977 40 Grčarice Mikulič Marija 1995 1977 40 Morsko Podbršček Nadja 1986 1977 40 Šalovci Svetec Karel 1977 1977 40 Žiri Vehar Karmen 2013 1977 40 Postojna Hrobat Žarko 2009 1978 39 Šentjošt Maček Štefka 1978 1978 39 Kobilje Bukovec Danica 1979 1979 38 Prigorica Oberstar Vida 1979 1979 38 Zgornji Kozji Vrh Lipuš Miro, Friderik 1980 1980 37 Cerkno Tušar Cirila 1981 1981 36 Dražgoše Lušina Klemen 2009 1981 36 Kneške Ravne Podoreh Kristina 1981 1981 36 Plave Koren Karlina 1981 1981 36 Ambrož pod Krvavcem Kuhar Polona 1982 1982 35 Bukovo Brelih Alojzija 1982 1982 35 Kal nad Krmeljem Strnad Ivan 1982 1982 35 Strojna Štavdekar Drago 1988 1982 35 Sv. Florijan Belič Anton 2002 1982 35 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Postaja Opazovalec Station Observer Leto začetka opazovanj opazovalca Leto začetka opazovanj pri družini Število let opazovanj pri isti družini The first year of observer The first year of observer’s family The length of observation by the same family Dobrnič Kastelic Milan 1983 1983 34 Grm Kavšek Anica 2012 1983 34 Radegunda Sedovšek Ana 1983 1983 34 Šmarata Avsec Franc Sin 2011 1983 34 Vučja Gomila Jakiša Ernest 1983 1983 34 Zdenska vas Žgajnar Ana 1983 1983 34 Malkovec Pungerčar Tadej 2015 1985 32 Kadrenci Kovačec Cilka 1986 1986 31 Lavrovec Kržič Ciril 1986 1986 31 Škofja Loka Rakovec Janez 1986 1986 31 Čemšenik Polc Janez 1987 1987 30 Ribnica na Pohorju Planinšič Suzana 1987 1987 30 Na nekaterih postajah najdemo več družin, ki so vztrajale z opazovanji po več desetletij (preglednici 1 in 2). Tako sta po dve družini več kot 30 let opazovali v Cirkulanah, Kadrencih, Kneških Ravnah, Morskem, Planini pod Golico, Ribnici na Pohorju, Solčavi, Šalovcih, na Vučji Gomili in Žusmu. Preglednica 2. Družine opazovalcev, ki so v preteklosti opazovale vsaj 30 let na še danes delujočih meteoroloških postajah (možne krajše prekinitve) Table 2. Observers, who observed longer than 30 years in the past on the active meteorological stations Postaja Opazovalec Station Observer Leto začetka opazovanj opazovalca Leto začetka opazovanj pri družini Število let opazovanj pri isti družini The first year of observer The first year of observer's family The length of observation by the same family Vrhnika Skvarča Ivan, Marija, Franc 1894 1894 78 Koprivna Kurnik Fanika, Marija 1945 1945 63 Črna vas Žitnik Zlatka 1992 1951 60 Podkraj Kobal Anton 1938 1938 54 Hotedršica Nagode Pavel 1956 1956 53 Mislinja Kolander Pavla 1946 1946 49 Morsko Garlatti Alfonzo 1929 1929 48 Šentjur Podgajski Ivana 1966 1966 48 Podčetrtek Brilej Vida 1955 1955 47 Kneške Ravne Šorli Frančiška, Marija, Brigita, Ivan 1932 1932 46 Gomilsko Šmit Marija 1971 1971 45 Podljubelj Polajnar Marija 1966 1966 41 Predgrad Šterk Jurij In Ana 1946 1946 41 Log pod Mangartom Trinka Matija 1949 1949 40 Moravče Götz Lepold 1950 1950 40 Podpeca Podojstršek Marija In Erih 1966 1966 40 Lesce Justin Tončka 1978 1978 37 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Postaja Opazovalec Station Observer Leto začetka opazovanj opazovalca Leto začetka opazovanj pri družini Število let opazovanj pri isti družini The first year of observer The first year of observer's family The length of observation by the same family Cirkulane Križaj Ivan 1934 1934 36 Kališe Romšak Angela 1955 1955 36 Laško Viktor Stvarnik 1960 1960 35 Vučja Gomila Šipoš Mihalj, Hermina 1948 1948 35 Godnje Slavec Adela 1958 1958 34 Solčava Herle Henrik, Fort, Hinko, Pavla 1899 1899 34 Žetale Jazbec Monika 1980 1980 34 Bizeljsko Žnidarič Vladimir, Anica 1979 1979 33 Šebreljski Vrh Božič Filip In Marija 1953 1953 33 Žusem Palir Jakob 1924 1924 33 Žusem Penič Ivan 1957 1957 33 Planina pod Golico Jurij Fenz 1931 1931 31 Ribnica na Pohorju Pušnik Jožef 1956 1956 31 Kadrenci Kaučič Hedvika 1956 1956 30 Šalovci Talaber Jožef In Julijana 1947 1947 30 Po naših evidencah je delo prostovoljnega meteorološkega opazovalca najdlje opravljal Ivan Prezelj na postaji v Davči, kar 70 let. Sledi mu Ivan Pader iz Vojnika z 68 leti opazovanj, 61 let že opazujeta Filip Dolinar iz Lučin in Franc Škrabec iz Nove vasi na Blokah. V Sevnem Marija Vidgaj vreme opazuje 58 let, 55 let pa Vida Rošelj iz Fužine, ravno tako dolgo je bil opazovalec tudi Ivan Dragar s Pokojišča. Po 54 let so bili prostovoljni opazovalci Elizabeta Praznik iz Kotelj, Anton Kobal iz Podkraja in Anton Trstenjak iz Starš. 53 let so spremljali vreme Pavel Nagode iz Hotedršice, Neža Kalamar s postaje Martinje, Hugo Jesensky iz Podbrda in Ivan Skvarča z Vrhnike. Zadnja s seznama opazovalcev, ki so delali vsaj 50 let je Tončka Praznik, na Remšniku je bila opazovalka 52 let. Na seznamu opazovalcev, ki so opazovanja opravljali 30 let, je danes vsega skupaj 99 opazovalcev, vendar seznam ni popoln, ker z raziskovanjem zgodovine postaj še vedno najdemo kakšne nove podatke. Številni opazovalci so s svojim delom zbrali obsežen arhiv podnebnih podatkov. Večina tega gradiva je za obdobje pred letom 1961 še vedno le na papirju. Za lažjo uporabo in njegovo zaščito ga je potrebno še digitalizirati. Vsi podnebni podatki od leta 1961 do danes so v digitalni bazi podatkov in so osnova za analize podnebja. Poznavanje podnebja je pomembno, saj vpliva na mnoga področja človekove dejavnosti: kmetijstvo, energetiko, gradbeništvo, promet, turizem...Vplive podnebja čutimo v našem vsakdanu, za kakršnokoli načrtovanje ukrepov in prilagoditev družbe ter njene dejavnosti na spremenljivo podnebje potrebujemo kakovostne podatke o podnebju. Podatki s klasičnih postaj so kakovostni, dolgi in v gosti mreži postaj; te podatke smo uporabili za analizo podnebja Slovenije v obdobju 1961–2011. Analizo smo imenovali »Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011«. Vse naše delo v okviru projekta smo strnili v zvezkih z naslovi: Meteorološka opazovanja I in II (A–O in P–Ž), Kontrola in homogenizacija podnebnih podatkov in Značilnosti podnebja v Sloveniji. Celotna publikacija je objavljena v svetovnem spletu, na naslovu http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/change/. Glavnina zvezkov Meteorološka opazovanja I in II je namenjena predstavitvi meteoroloških postaj, katerih podatke smo uporabili pri analizi podnebja Slovenije. Skupaj je v publikaciji predstavljenih 270 klasičnih postaj. Poleg tega je podan pregled o vrsti meteoroloških postaj v državni meteorološki mreži in načinu opazovanja meteoroloških spremenljivk, ki smo jih analizirali v drugih zvezkih publikacije, 67 Agencija Republike Slovenije za okolje in meteoroloških instrumentih, predstavljeno je tudi zbiranje podatkov o postajah, opazovalcih in meritvah (metapodatkih) ter ugotovitve, ki smo jih dobili ob tem. Posvetilo: Publikacijo Meteorološka opazovanja I in II posvečamo vsem meteorološkim opazovalcem in njihovemu delu. V obdobju 1961–2017 je na 270 postajah predstavljenih v publikaciji, vreme opazovalo čez 1100 opazovalcev. Zaradi njihovega vestnega opazovanja dobro poznamo podnebje Slovenije. SUMMARY In 2018 Slovenian meteorological station network, consist of 175 manned and 172 automatic stations. Manned stations differ by types, precipitation stations prevail, there are 152 of them, 18 of stations are climate, two are synoptic and four of them serve the needs of the airports. Manned stations in Slovenia were dominant until the end of year 1989, when in Maribor the first automatic station was set. From manned stations Slovenian Environment Agency has a long series of data, some of them 100 years or more; for Ljubljana, there is a series of data 200 years long. Because of that, all climatological analyses can rely mostly on data from manned meteorological stations. Credits for long climate data series in Slovenia have observers. Some voluntary observers observe many decades and pass the work to the other members of their family. There is a list of 96 active meteorological stations (Table 1) with observation at least 30 years by the same family. The most outstanding by the length of observation are the families: Prezelj from Davča, they have observed for 92 years, Dolinar from Lučine, they have observed for 91 years, Šneler from Sinji Vrh with 89 years of meteorological observations, 88 years have observed families Rojc from Hrib v Loškem Potoku and Markelj from Zgornja Sorica, 87 years of observations have the family Meze from Logatec, 86 years family Reya from Železniki, 85 years family Žerjav from Kranjska Gora, 83 years family Lebar from Srednja Bistrica and so on. 68 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V FEBRUARJU 2018 Agrometeorological conditions in February 2018 Ana Žust P retoplemu januarju je sledila ohladitev, ki je trajala skoraj ves februar. V večjem delu države smo zabeležili od 13 do 19 padavinskih dni. V celinskem delu je večinoma snežilo, na Primorskem pa deževalo. Snežna odeja je vztrajala cel mesec, njena višina pa se je v nižinskem delu Slovenije gibala od 30 do skoraj 70 cm. Temperature zraka so cel mesec vztrajale pod dolgoletnim povprečjem, tudi mesečna povprečna temperatura zraka je ostala pod povprečjem (1981–2010). Še posebno hladno je bilo ob prodoru polarnega zraka v zadnjih dneh februarja, ko so se zvrstili ledeni dnevi z negativno povprečno dnevno temperaturo zraka, pod zmrziščem pa so ostale tudi najvišje dnevne temperature zraka. Najnižje izmerjene temperature zraka so bile v delu osrednje Slovenije okoli −13 °C, na severovzhodu države in na celjskem celo do −20 oziroma do −22 °C. Na Obali se je ohladilo do okoli −6 °C, ter na Goriškem do −11 °C. Temperature zraka so bile lahko na izpostavljenih legah in lokalnih mraziščih, kamor se je stekal hladen zrak, še nižje od izmerjenih. Na Primorskem je občutek mraza stopnjevala še močna burja. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, februar 2018 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, February 2018 Postaja Bilje Celje - Medlog Cerklje – let. Črnomelj - Dobliče Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce – let. Maribor – let. Ljubljana - Bežigrad Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož – let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno / Sl.Gradec Tolmin - Volče Velike Lašče Vrhnika pov. 1,0 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 0,6 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 1,1 1,1 0,5 0,5 0,4 0,4 0,5 0,5 0,7 0,5 0,5 I. dekada max. 1,2 1,2 1,3 1,0 0,9 1,1 0,9 0,9 1,2 0,6 1,3 0,9 1,2 1,3 1,1 0,9 1,4 1,4 1,0 1,2 0,5 0,5 1,2 0,8 1,1 1,0 0,9 Σ 10 5 5 5 5 9 6 5 5 5 5 5 5 5 5 5 11 11 5 5 4 4 5 5 7 5 5 pov. 1,2 0,6 0,7 0,5 0,6 1,1 0,9 0,5 0,7 0,6 0,8 0,6 0,6 0,7 0,6 0,6 1,5 1,3 0,7 0,6 0,5 0,6 0,6 0,6 1,0 0,6 0,6 II. dekada max. 1,5 0,9 0,8 0,6 0,7 1,3 1,0 0,7 0,8 0,9 0,9 0,8 0,8 1,0 0,8 0,7 2,2 1,7 1,1 0,7 0,7 0,8 0,8 0,8 1,7 0,7 0,8 69 Σ 12 6 7 5 6 10 9 5 7 6 8 6 6 7 6 6 15 13 7 6 5 6 6 6 10 6 6 III. dekada pov. max. 1,9 2,7 0,6 0,9 0,7 1,0 0,5 0,6 0,5 0,7 1,4 2,0 1,2 1,5 0,5 0,7 0,7 0,9 0,7 0,9 0,6 0,8 0,8 1,1 0,6 0,8 0,7 1,0 0,6 0,9 0,6 0,9 1,8 3,2 1,9 2,7 0,7 0,9 0,5 0,6 0,5 0,7 0,5 0,8 0,6 0,8 0,7 0,9 1,8 2,4 0,6 0,7 0,6 1,0 Σ 15 5 5 4 4 11 9 4 5 5 5 6 5 6 5 5 15 15 6 4 4 4 5 6 14 4 5 mesec (M) pov. max. 1,4 2,7 0,6 1,2 0,6 1,3 0,5 1,0 0,5 0,9 1,1 2,0 0,9 1,5 0,5 0,9 0,6 1,2 0,6 0,9 0,6 1,3 0,6 1,1 0,6 1,2 0,6 1,3 0,6 1,1 0,6 0,9 1,5 3,2 1,4 2,7 0,6 1,1 0,5 1,2 0,5 0,7 0,5 0,8 0,6 1,2 0,6 0,9 1,2 2,4 0,6 1,0 0,6 1,0 Σ 36 17 17 14 15 30 24 15 12 16 18 17 16 18 16 16 41 39 17 15 13 14 17 16 31 15 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Izhlapevanje je bilo nizko, v povprečju med 0,6 in 1,0 mm. Le na prevetrenem Primorskem je bilo izhlapevanje nekoliko večje. Mesečna količina izhlapele vode je bila v večjem delu države nižja od 20 mm, skoraj dvakrat tolikšna pa na Primorskem (preglednica 1). Količina padavin je presegla količino izhlapele vode zato je bila mesečna meteorološka vodna bilanca pozitivna. Precejšni presežki pa so bili skoraj stalnica celega obdobja zimskega mirovanja (preglednica 2). Snežna odeja je v začetku meseca pokrila nezmrznjena tla in jih kot izolator ščitila pred vplivi nizkih temperatur zraka. Povprečna mesečna temperatura tal pod snegom je bila med 0 in 2 °C v setveni globini, na obalnem območju do okoli 6 °C. Pod zmrzišče so temperature tal v setveni globini padle le na Goriškem, kjer ni bilo snežne odeje (preglednica 3). Hladen februar je povsod po Sloveniji, še posebno pa v njenem celinskem delu, zaustavil prezgodnje fenološko prebujanje negojenih rastlin in tudi gojenih sadnih vrst. Snežna odeja je obvarovala ozimne posevke pred vplivi nizkih temperatur. V celinskem delu države so lahko pomrznili zgodaj oprašeni cvetni brsti leske. Drugo rastlinstvo je preživelo nizke temperature brez posledic. Zelo pozorno pa smo spremljali temperature na Primorskem, ker so ob koncu februarja že zacveteli mandljevci, cvetni brsti so prehajali v fenološko fazo balončka tudi pri zgodnjih marelicah. Predvsem so bila ogrožena mlada oljčna drevesca, ki jim je na izpostavljenih legah popokalo lubje. Večja škoda je bila tam, kjer je nizkim temperaturam sledila še močna burja, ki je povečala moč mraza. Oljkarji so sicer zaščitili mlada drevesca z različnimi materiali, vendar na legah, kjer je bila temperatura nižja od −10 °C, zaščita ni bila učinkovita. V preteklem stoletju je oljkarstvo v slovenskem Primorju prizadelo več hudih zimskih pozeb. Viri poročajo o katastrofalni zimski pozebi v februarju leta 1929, ko je so minimalne temperature zraka do okoli −14 °C (izmerjeno v Trstu) skoraj povsem uničile oljke v tem geografskem prostoru. Pozebla so tudi starejša drevesa. Naslednja huda zimska pozeba datira v februar leta 1956, ko so bile zabeležene minimalne temperature zraka med −9 do −13 °C. Tudi pozeba v januarja leta 1985 je močno prizadela mlade in starejše oljke. Še eno pozebo smo zabeležili februarja leta 1996, ko se je na Obali ohladilo od −8 do −10 °C. Pomrznili so mladi enoletni nasadi (Vir: Dela 18. Darko Ogrin, 2002). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za februar 2018 in obdobje mirovanja (od 1.oktobra 2017 do 28. februarja 2018) Table 2.Ten days and monthly water balance in February 2018 and for the dormancy period (from October 1, 2017 to February 28, 2018) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v februarju 2018 I. dekada II. dekada Bilje 64,6 −0,9 Ljubljana 94,1 Novo mesto Celje III. dekada Vodna bilanca [mm] mesec (1. 10. 2017–28. 02. 2018) −15,0 48,7 443,5 12,8 −0,5 106,4 540,9 78,6 33,2 27,7 139,4 478,7 75,0 17,9 17,4 110,4 408,6 Šmartno Slovenj Gradec 49,2 13,4 5,3 67,9 331,8 Maribor – let. 60,5 16,2 10,6 87,3 269,3 Murska Sobota 43,0 11,9 1,4 56,2 196,5 Portorož – let. 58,4 19,0 −7,9 69,5 406,1 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, februar 2018 Table 3. Decade and monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, February 2018 Postaja Bilje Celje - Medlog Cerklje – let. Črnomelj - Dobliče Gačnik Ilirska Bistrica Lesce – let. Maribor –let. Murska Sobota Novo mesto Portorož – let. Postojna Šmartno / Sl. Gradec I. dekada II. dekada III. dekada Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max 4,9 2,8 1,4 3,0 1,2 2,9 2,0 1,7 2,0 3,5 7,2 1,5 1,0 5,0 3,3 1,7 3,3 1,6 3,1 2,1 2,2 2,2 2,7 7,5 1,9 1,3 8,3 6,2 9,4 6,8 4,3 5,8 3,8 5,8 7,7 8,2 8,7 6,6 4,7 7,6 5,9 6,9 6,6 3,9 5,6 3,8 5,3 6,9 6,6 8,9 5,9 4,0 1,6 1,6 0,4 1,7 0,7 1,6 1,2 0,8 0,3 2,7 5,5 0,5 0,6 2,2 2,2 0,7 2,0 1,0 2,1 1,3 1,4 0,5 1,6 6,1 0,8 0,8 3,2 1,6 0,4 1,5 0,6 1,0 1,3 0,9 1,4 2,7 5,6 0,6 0,6 3,4 2,1 0,7 1,7 1,0 1,3 1,4 1,4 1,6 1,5 6,0 0,8 0,8 6,7 2,0 1,6 1,8 0,8 2,3 1,7 1,4 5,7 2,8 6,9 0,7 0,7 5,9 2,5 1,1 2,0 1,1 2,2 1,8 1,7 4,7 1,7 7,3 0,9 0,9 1,0 1,2 0,1 1,2 0,5 0,5 0,9 0,6 0,1 2,5 4,2 0,4 0,5 1,5 1,7 0,5 1,4 0,9 0,8 1,1 1,1 0,0 1,4 4,8 0,6 0,8 2,4 1,4 0,3 1,1 0,5 1,2 1,0 0,7 0,5 2,4 4,4 0,6 0,6 2,7 1,8 0,5 1,3 0,9 1,5 1,1 1,2 0,7 1,3 4,9 0,8 0,8 6,7 1,7 0,5 1,3 0,6 3,9 1,4 0,9 1,7 2,6 6,3 0,7 0,6 6,1 2,1 0,7 1,5 0,9 3,5 1,6 1,4 1,6 1,4 6,4 0,9 0,8 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 71 mesec (M) Tz5 min −0,4 1,0 0,2 0,9 0,4 −0,2 0,4 0,6 0,2 2,3 2,1 0,5 0,4 Tz10 min Tz5 Tz10 0,3 1,6 0,5 1,1 0,7 0,2 0,5 1,0 0,3 1,2 2,8 0,7 0,6 3,6 2,0 0,7 1,9 0,8 1,7 1,5 1,1 1,4 2,9 5,9 0,9 0,7 3,0 2,0 1,0 2,0 1,0 2,0 1,0 1,0 1,0 1,0 6,0 1,0 0,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2018 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2018 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. 59 46 10 10 1 7 8 8 18 15 19 13 15 11 15 36 21 3 0 0 2 2 1 8 4 8 5 8 6 7 20 18 0 0 0 1 1 0 2 0 2 0 0 0 0 115 85 12 10 1 10 11 9 28 19 28 18 23 17 22 −29 −24 −45 −42 −17 −29 −26 −35 −48 −57 −52 −47 −56 −50 −45 13 6 2 2 0 0 1 1 3 4 4 4 3 3 4 II. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tef > 5 °C III. 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M Vm 16 7 2 2 0 0 1 1 3 4 4 4 3 3 4 −21 −14 −5 −5 0 −3 −2 −2 −9 −11 −16 −8 −14 −10 −9 I. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 II. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tef > 10 °C III. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M Vm 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 −1 −1 0 0 0 0 0 0 0 −1 −2 −1 −1 −1 −1 Tef od 1. 1. 2018 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 344 261 139 122 13 85 60 95 174 166 197 149 142 137 129 93 52 22 23 0 4 1 9 27 33 49 30 19 22 18 14 4 0 1 0 0 0 0 1 2 1 3 1 2 2 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 72 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Vremenske razmere niti pozimi niti v zgodnji pomladi niso bile naklonjene pridelovalcem vrtnin na Primorskem. V zimskem obdobju so se bojevali z uničujočo močjo močnega vetra in poplav. Ob koncu februarja pa je veliko škodo povzročila še zmrzal. Pomrznile so prezimne zelenjadnice: solate, radiči, cikorija kapusnice in koromač. Ob običajnih vremenskih razmerah na Primorskem v marcu že pripravljajo tla za saditev spomladanskih zelenjadnic, tokratne marčne vremenske razmere pa so to preprečevale, zaradi česar kaže, da bodo optimalni roki za sajenje zamujeni, sezona bo zamujena, pridelki na trgu pa bodo zato dosegali nižje cene (Kmečki glas, 7. 3. 2018). RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY For most of February, air temperatures remained below the long-term average. At the end of the month the intrusion of cold polar air mass provoked that air temperatures dropped from −13 to −22 °C. The significant cooling stopped the premature growth activation that was yet in January indicated by premature flowering of hazel and other early spring flowers. The snow cover persisted for the whole February, the snow cover thickness ranged from 30 cm to more than 70 centimeters in the lower parts of the country. Snow cover protected winter crops against frost injuries. In generally in the continental part of the country no serious frost injuries were detected even by other plants. Otherwise situation was recorded in Primorje region where, young olive groves seriously suffered by freezing temperatures between −6 to −11 ° C. Frost injuries were recorded also by winter vegetable crops in open area and some early stone fruits with premature swelled flower buds. 73 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V FEBRUARJU 2018 Discharges of Slovenian rivers in February 2018 Igor Strojan V odnatost rek je bila februarja v povprečju 20 odstotkov večja kot v primerjalnem obdobju. Reke s povirji v visokogorju so imele podpovprečno vodnatost. Od mesečnega povprečja je najbolj odstopala vodnatost na merilnem mestu Sava Radovljica in na Reki Cerkvenikov mlin, kjer je bil srednji mesečni pretok 41 odstotkov manjši oziroma 81 odstotkov večji kot v primerjalnem obdobju 1981–2010. Pretoki rek so bili največji v začetku meseca, v tem času se je reka Vipava v manjši meri celo razlila ob strugi. V večjem delu države so bile visokovodne konice sicer manjše od običajnih v tem času. V nadaljevanju meseca so pretoki rek večinoma upadali. GORNJA RADGONA 1,25 DRAVOGRAD 0,96 VIDEM RADOVLJICA 1,69 0,59 SUHA SOLKAN 1,15 0,84 0,98 HRASTNIK 1,30 VELIKO ŠIRJE 1,68 RAKOVEC 1,31 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB 1,36 PODBOČJE 1,41 1,11 ČATEŽ 0,96 1,11 CERKVENIKOV MLIN 1,81 METLIKA 1,66 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek februarja 2018 in povprečnimi srednjimi februarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the February 2018 mean discharges of Slovenian rivers compared to the February mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharges of rivers were about twenty percent higher if compared to the long-term period 1981– 2010. The first days of February were wet, there were some minor floods at the river Vipava. 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v februarju 2018 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in February 2018 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki februarja 2018 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in February 2018 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki februarja 2018 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 3. Discharges in February 2018 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Februar 2018 m3/s dan MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 86,0 100 6,3 27,0 4,1 6,5 33,0 102 114 8,4 28,0 41,0 30,0 23,0 4,3 2,5 4,1 Qs7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 105 183 15,0 42,1 14,8 9,7 41,0 141 262 17,2 48,0 71,3 52,8 97,4 13,1 9,1 9,8 Qvk7h Qn7h 27 11 1 28 1 28 1 26 11 28 2 28 28 24 28 26 1 Februar 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 47,9 70,7 2,0 7,5 1,3 5,5 20,7 50,3 51,9 3,1 7,0 7,2 5,0 12,1 1,9 1,0 0,9 nQs 68,6 104 3,7 16,0 3,1 10,9 33,5 78,3 119 7,3 19,8 24,7 22,1 27,3 3,9 2,2 2,2 sQs 86,0 100 6,3 27,0 4,1 6,5 33,0 102 114 8,4 28,0 41,0 30,0 23,0 4,3 2,5 4,1 vQs 60,6 91,6 4,6 11,7 1,9 12,6 28,2 57,8 90,5 4,6 10,5 14,2 10,3 21,0 2,4 1,8 1,0 nQvk 85,9 135 9,3 32,0 9,5 20,0 52,7 136 212 14,5 45,4 67,4 49,1 56,9 12,2 6,8 8,9 sQvk 131 215 21,2 76,1 33,3 41,4 103 260 426 32,5 102 134 105 132 31,7 20,4 27,6 vQvk 77,4 121 9,7 12,8 162 223 47,1 129 115 290 25,0 70,0 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE 115 290 25,0 70,0 8 8 3 3 SOTLA RAKOVEC 22,0 19 2,2 40,9 22,0 SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 14,0 51,0 168 494 84,0 67,0 238 101 586 60,0 112 38,0 9 5 11 4 2 4 3 3 2 2 2 3 24,1 51,5 90,8 116 5,3 16,6 18,4 15,7 50,0 3,6 2,2 1,7 58,0 173 348 511 59,0 125 305 128 292 60,3 42,9 65,1 14,0 51,0 168 494 84,0 67,0 238 101 586 60,0 112 38,0 77 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V FEBRUARJU 2018 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2018 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek februarja 2018 je bila v povprečju za 0,5 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 2,1 °C višjo mesečno temperaturo, Blejsko jezero pa 0,2 °C višjo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperature rek so se ves mesec postopno zmanjševale. V začetku februarja so imele reke največje povprečne dnevne temperature. Izrazita ohladitev rek je bila ob koncu februarja, ko so med 26. in 28. februarjem, dosegle najnižje mesečne povprečne dnevne temperature. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo povprečno dnevno temperaturo izbranih rek je bila v februarju 3,8 °C. Blejsko in Bohinjsko jezero sta imelo najvišjo povprečno dnevno temperaturo 1. februarja, najnižjo pa Blejsko 27. februarja in Bohinjsko 28. februarja. Razlika med najnižjo in najvišjo povprečno dnevno temperaturo pa je bila pri Bohinjskem jezeru 1,3 in Blejskem jezeru 1,4 °C. Preglednica 1 Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v februarju 2018 in v obdobju 1981–2010 Table 1 Average February 2018 and long-term 1981–2010 temperature in °C postaja / location FEBRUAR 2018 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona 4,1 3,5 0,6 Velika Krka - Hodoš * 2,3 2,2 0,1 Drava - Ptuj * 3,3 2,7 0,6 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 4,4 3,9 0,5 Sava - Radovljica 4,9 3,6 1,3 Sava - Šentjakob 5,5 4,6 0,9 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 7,0 6,3 0,7 Kolpa - Metlika 7,2 6,5 0,7 Ljubljanica - Moste 5,7 6,0 −0,3 Savinja - Laško 4,3 3,1 1,2 Krka - Podbočje 6,4 5,8 0,6 Soča - Solkan 5,8 5,7 0,1 Vipava - Dolenje * 7,4 7,9 −0,5 Nadiža - Potoki * 4,4 4,4 0,0 Reka - Cerkvenikov mlin 4,1 3,9 0,2 Bohinjsko jezero 4,1 2,0 2,1 Blejsko jezero 4,2 4,0 0,2 *obdobje krajše od 30 let / period shorter than 30 years 78 10 10 9 9 8 8 7 7 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 6 5 4 3 6 5 4 3 2 2 1 1 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 3. 5. 7. februar V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 10 10 9 9 8 8 7 7 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 6 5 4 3 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 6 5 4 3 2 2 1 1 0 0 1. 3. 5. 7. Savinja Laško 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar Ljubljanica Moste 3. 5. 7. Soča Solkan Krka Podbočje 10 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar Vipava Dolenje Reka Trnovo 6 9 5 7 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 8 6 5 4 3 2 4 3 2 1 1 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Slika 1 Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v februarju 2018 Figure 1 Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in February 2018 79 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2 Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v februarju 2018, v °C Figure 2 Average monthly temperature of rivers and lakes in February 2018 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in February 2018 was 3.8 °C. The average river’s temperature was 0.5 °C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.1 °C higher as a long-term average and Bled Lake average monthly temperature was higher for 0.2 °C as a longterm average. 80 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V FEBRUARJU 2018 Sea dynamics and temperature in February 2018 Igor Strojan F ebruarja je bila gladina morja 14 cm višja kot v primerjalnem obdobju. Morje ni poplavljalo. Burja je večkrat močno vzvalovala morje, najvišji izmerjen val 25. februarja ponoči je bil visok 3,5 metra. Morje je bilo v povprečju meseca 1,4 °C topleje kot običajno. Najnižja temperatura morja 6,2 °C je bila med najnižjimi v dolgoletnem obdobju. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v februarju 2018 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in February 2018 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v februarju 2018 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in February 2018 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Srednja višina morja 220 cm je bila februarja 14 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Februarja morje ni poplavljalo, najvišja gladina morja 282 cm je bila glede na primerjalno obdobje povprečna (preglednica 1). Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v februarju 2018 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in February 2018 Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v februarju 2018. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Geodetsko izhodišče 0 m.n.m. je na mareografski postaji Koper na višini 208,5 cm. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in February 2018 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v februarju 2018 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of February 2018 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV Februar 2018 cm Februar 1961–1990 Min Sr Max cm cm cm SMV NVVV NNNV 220 282 139 180 232 102 206 281 127 230 344 164 A 143 130 154 180 82 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v aprilu 2018. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in April 2018. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje. 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Valovanje morja Februarja je valovanje morja v veliki večini povzročala le burja. Pet obdobij burje, od katerih je bilo najdaljše tisto od 18. februarja pa vse konca meseca, je vsakič vzvalovalo morje preko višine enega metra. 25. februarja sredi noči je bil izmerjen najvišji val 3,5 metra. Povprečna višina valovanja v februarju je bila 0,64 metra. Slika 6. Valovanje morja v februarju 2018. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in February 2018. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Roža valovanja v februarju 2018. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Valovanje iz smeri burje je značilno za februar, tokrat je bilo še nekoliko bolj izrazito kot običajno. Figure 7. Sea waves in February 2018. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Februarja je morje prešlo večinoma celoten temperaturni razpon iz dolgoletnega primerjalnega obdobja. V začetku meseca je bila izenačena najvišja mesečna temperatura v obdobju 10,7 °C, v drugi polovici pa se je morje ohladilo vse do najnižje temperature 6,2 °C, ki je le 0,2 °C višja od najnižje temperature morja v obdobju 1981–2010. V povprečju je bilo februarja morje 1,4 °C topleje kot običajno v tem mesecu. Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v februarju 2018. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 8. Mean daily sea temperatures in February 2018. Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v februarja 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in February 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. Tmin Tsr Tmax TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Februar 2017 Februar 1981–2010 Min Sr Max °C °C °C °C 6,2 6,0 7,2 9,0 9,4 6,4 8,0 9,9 10,7 7,0 8,8 10,7 SUMMARY The average monthly sea level was 14 cm higher if compared to the long-term period 1960–1990. The mean monthly waves, mostly caused by bora, was 64 cm high. The mean sea temperatures was 9.4 degrees Celzius and 1.4 °C higher as in the long-term period 1981–2010. 85 KOLIČINE PODZEMNE VODE V FEBRUARJU 2018 Groundwater qantity in February 2018 Urška Pavlič K oličinsko stanje podzemne vode je bilo februarja v medzrnskih vodonosnikih po državi ugodno. Zelo visoke gladine z vrednostmi višjimi od 25. percentila dolgoletnih meritev smo v tem mesecu beležili v delih vodonosnikov ob Muri in Dravi, na celotnem Brežiškem in Krškem polju, v delih spodnje Savinjske doline, v vodonosnikih doline Kamniške Bistrice in Ljubljanskega polja ter v delih Mirensko Vrtojbenskega polja (slika 5). Na visoke gladine podzemne vode so vplivali predvsem ugodni vremenski pogoji iz preteklih mesecev, saj je bil odtok padavinske vode zaradi nizkih temperatur zraka februarja omejen. Izviri Dinarskega krasa so bili februarja povprečno vodnati, iz Alpskega krasa pa se je dreniralo manj podzemne vode, kot znaša dolgoletno povprečje. Slika 1. Vrtanje nove merilne postaje monitoringa podzemne vode v Podreči na Sorškem polju, februar 2018 Figure 1. New groundwater measuring station in Podreča on Sorško polje, February 2018 Napajanje vodonosnikov z infiltracijo padavin je bilo februarja nadpovprečno. Največji presežek padavin je prevladoval v vzhodni polovici države, mestoma je dosegal trikratno vrednost običajnih februarskih vrednosti. Izrazito so se obnavljali predvsem medzrnski vodonosniki Krško Brežiške kotline in kraški vodonosniki Dolenjskega krasa. Veliko stopnjo napajanja vodonosnikov smo februarja spremljali tudi na območju kraških vodonosnikov Kamniško Savinjskih Alp in v širšem zaledju Kraške Ljubljanice. Najmanj padavin je prejel jugozahod države, kjer se je februarska vsota padavin približala značilnim vrednostim za ta mesec. Padavine so se zaradi nizkih temperatur zraka odlagale predvsem v obliki snega. Najizrazitejši padavinski dogodek smo spremljali v začetnih dneh februarja in 12. v mesecu, dni brez padavin je bilo malo. 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Gladine podzemne vode so bile v medzrnskih vodonosnikih feburarja v območju normalnih (med 75. in 25. percentilom) in visokih (med 25. 10. percentilom) vodnih gladin v primerjavi z dolgoletnimi meritvami (slika 5). Stanje gladin v tem mesecu je odražalo predvsem zakasnitveni vpliv na znatno napajanje vodonosnikov iz novembrskih in decembrskih padavin 2017. Kljub temu, da smo na območju vodonosnikov tudi februarja beležili nadpovprečno količino padavin, pa je bil vpliv na obnavljanje podzemne vode v tem mesecu omejen zaradi zadrževanja snega na površini tal. V primerjavi z mesecem januarjem smo februarja spremljali za velikostni razred nižje količinsko stanje v delih vodonosnikov Ljubljanske in Celjske kotline, v delu Apaškega polja in na Čateškem polju. Na visoko vodno stanje v medzrnskih vodonosnikih Krškega in Brežiškega polja je poleg napajanja z infiltracijo padavin vplival tudi vpliv zajezitve Save pri Brežicah. Odklon povprečne gladine podzemne vode februarja 2018 od mediane dolgoletnih februarskih gladin v obdobju 1981–2010 je bil izbranih merilnih mestih v medzrnskih vodonosnikih pozitiven (slika 4). Najizraziteje so od značilnih februarskih vodnih količin odstopala območja vodonosnikov Krško Brežiške kotline, najmanj izrazito pa so se februarske vodne gladine v primerjavi z značilnimi gladinami tega meseca dvignile v osrednjem delu Prekmurskega polja in v vodonosnikih spodnje Savinjske doline. Izdatnosti izvirov na območju dolenjskega in notranjskega krasa so se februarja gibale v območju dolgoletnih povprečnih količin (slika 3). Dnevni viški na hidrogramih izvirov so bili neizraziti, kar nakazuje, da je obravnavno stanje odraz napajanja iz preteklih mesecev, februarska količina padavin pa se bo na količinskem stanju podzemnih voda odrazila šele kasneje v času taljenja snega. Na območju Krasa smo spremljali nadpovprečno količinsko stanje podzemne vode, iztoki podzemne vode z območja Alp pa so bili januarja podpovprečno vodnati, izdatnosti so večji del meseca upadale. Razlog je večmesečno zadrževanje padavin v obliki snega v visokogorju, s čemer je bila onemogočena infiltracija padavinske vode v vodonosnik. Temperatura izvirske vode je bila na večini izvirov nižja od dolgoletnega povprečja, dnevnih nihanj temperature nismo spremljali. Specifična električna prevodnost podzemne vode (SEP) je na večini kraških izvirov februarja postopoma naraščala, kar je dodatni pokazatelj odtoka starejše, bolj mineralizirane podzemne vode iz vodonosnikov in ne odtoka padavinske vode le-teh. Slika 2. Odlaganje snega v februarju je omejevalo obnavljanje podzemne vode z infiltracijo padavin Figure 2. February snow disposal limited groundwater recharge from infiltration of precipitation 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih izvirov in podzemne vode v Klaričih na območju Krasa med novembrom 2017 in februarjem 2018 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of springs and groundwater in Klariči, Kras between November 2017 and February 2018 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode februarja 2018 od mediane dolgoletnih februarskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in February 2018 in relation from median of longterm February groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2016 in 2018 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2016 and 2018 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY High groundwater quantity status prevailed in alluvial aquifers in February. Springs of groundwater bodies Dolenjski kras and Kraška Ljubljanica had discharges near longterm average. Alpine springs discharged below longterm average. February abundant precipitation will be reflected in groundwater quantity status only in the coming months due to snow retention. 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu februarju 2018 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in February 2018 in important alluvial aquifers 91 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V FEBRUARJU 2018 Air pollution in February 2018 Tanja Koleša V februarju je bilo precej spremenljivo vreme in le za krajši čas, za nekaj dni, se je vreme ustalilo. V obdobjih stabilnega vremena se je onesnaženost zraka, predvsem ravni delcev PM10 in PM2.5 povišala. Padavin je bilo kar veliko, povsod po državi je bila količina padavin bolj ali manj nad dolgoletnim povprečjem in tudi število dni s padavinami je bilo večje od dolgoletnega povprečja, kar ugodno vpliva na kakovost zraka. Ravni delcev PM10 so v februarju na vseh urbanih in prometnih merilnih mestih v celinski Sloveniji presegle mejno dnevno vrednost. Največ devetkrat je bila presežena mejna dnevna vrednost na prometnih lokacijah v Celju na Mariborski in v Murski Soboti na Cankarjevi. Najvišja dnevna vrednost 94 µg/m3 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani na Vošnjakovi cesti. Za primerjavo: v lanskem februarju je bila izmerjena najvišja dnevna vrednost kar 195 µg/m3 v Novem mestu. Onesnaženost zraka z ozonom, dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v februarju nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišje ravni dušikovih oksidov so bile izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM 10 in PM 2,5 V primerjavi z januarjem se je onesnaženost zraka z delci PM10 v februarju povišala, še vedno pa je bila bistveno nižja kot v lanskem februarju. Razlog je v zelo spremenljivem vremenu z veliko padavinami. Ravni delcev PM10 (slika 3) in PM2.5 (slika 2) so bile v celinski Sloveniji povišane 16. februarja, ko je nastal izrazit temperaturni obrat. Takrat je bila tudi izmerjena najvišja dnevna raven PM10 94 µg/m3 na merilnem mestu Ljubljana Center. Naslednji dan se je ozračje premešalo in ravni delcev so se povsod močno znižale. Povišane ravni delcev smo izmerili tudi konec meseca, ko sicer ni bilo temperaturnega obrata, je pa bilo zelo hladno in se je povečala potreba po ogrevanju. Temperature so se povsod po Sloveniji spustile globoko pod povprečje. Najnižje jutranje temperature so se spustile tudi do okoli – 20 °C. Do preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 je februarja prišlo na vseh urbanih in prometnih merilnih mestih v celinski Sloveniji, največ devetkrat na prometnih lokacijah v Celju na Mariborski in v Murski Soboti na Cankarjevi cesti. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 50 µg/m3 od začetka leta do konca meseca februarja še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 16 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti na Cankarjevi. Najvišje ravni delcev PM2.5 smo izmerili v Mariboru na Vrbanskem platoju. Najvišja dnevna raven PM2.5 (63 µg/m3) je bile na tem merilnem mestu izmerjena 10. februarja. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V februarju so bile ravni ozona nizke in nikjer ni bila presežena 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 (preglednica 3). Najvišja 8-urna vrednost (106 µg/m3) je bila v februarju izmerjena na višje ležečem Krvavcu. Onesnaženost zraka z ozonom bo zopet aktualna ob povišanju dnevnih temperatur in daljšem dnevu. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center (150 µg/m3), ki je pod neposrednim vplivom prometa. Prav tako je bila na tem merilnem mestu izmerjena najvišja povprečna mesečna raven tega onesnaževala. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 4. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila februarja na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 62 µg/m3 je bila izmerjena v Celju. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 5. 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Izmerjene ravni benzena so bile februarja nižje od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Zaradi okvare merilnikov ni podatkov iz merilnih mest Ljubljana Center in Celje. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v februarju 2018 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in February 2018 Mesec MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Dan / 24 hours Podr LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna CE Mariborska MS Cankarjeva LJ Center Vnajnarje Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Vrbanski plato Miklavž na Dravskem polju Ptuj Ruše Morsko Gorenje Polje UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT UT UT UT RI SB SB SI UB UB % pod 100 100 100 100 100 100 100 100 96 100 100 100 68 100 96 89 86 100 93 100 91 99 100 100 100 100 Cp 35 39 42 37 20 34 38 27 16 15 27 27 40 36 26 31 25 45 44 41 22 20 20 27 37 28 Cmax 81 74 78 70 43 70 76 51 43 25 42 56 57 66 57 74 47 85 87 94 52 38 38 47 69 62 DKMZ Postaja LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Podr. UB RB UB UB >MV ∑od 1.jan. 6 10 11 12 4 6 8 1 3 0 0 2 3 10 1 3 3 11 16 11 1 0 0 0 13 3 TB 100 42 77 6 7 UB RB RB RB 100 100 100 96 35 31 15 16 70 64 33 32 5 3 0 0 5 3 2 2 Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v februarju 2018 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in February 2018 MERILNA MREŽA >MV 5 6 8 7 0 4 5 1 0 0 0 2 3 8 1 3 0 9 9 7 1 0 0 0 7 3 % pod 96 96 100 100 Cp 28 14 29 17 94 Cmax 24 ur 58 25 63 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v februarju 2018 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in February 2018 MERILNA MREŽA Postaja LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TEB Sv. Mohor MO Maribor Pohorje Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax > O V 100 100 100 100 100 100 100 99 100 100 98 100 93 93 100 100 95 41 37 56 48 45 40 50 60 76 82 61 47 45 67 47 62 60 95 93 106 93 99 95 100 95 107 108 100 98 75 105 101 113 96 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI RI UB RB RB 8 ur / 8 hours >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 93 88 99 91 96 92 97 93 103 106 97 88 70 98 94 100 93 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v februarju 2018 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in February 2018 NO2 MERILNA MREŽA Postaja Podr Mesec / Month % pod DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Vnajnarje Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato UB UT UB RB UB SB UT UB UT RI SI RI SB RB UB UB Cp 100 100 100 99 100 99 100 99 100 98 100 100 99 100 99 95 37 29 39 17 27 25 32 17 62 7 19 7 12 10 30 28 95 NOx 1 ura / 1 hour Cmax 127 67 103 70 111 84 94 83 150 24 57 33 43 37 92 80 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 58 61 62 21 48 35 49 19 150 10 26 8 14 11 56 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v februarju 2018 Table 5 Pollution level of SO2 in µg/m3 in February 2018 MERILNA MREŽA Mesec / Month Postaja po dr DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 5 9 4 3 7 1 12 7 3 3 11 6 4 9 10 4 9 24 62 12 9 12 4 39 25 24 14 56 16 8 15 18 19 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % pod UB 100 UB 99 SB 99 UT 100 UB 100 UT 100 RI 95 SI 97 SB 100 RI 100 RI 99 RI 96 UB 100 SB 99 SB 98 RB 100 UB 100 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 14 6 5 10 2 15 19 5 6 28 11 7 13 14 9 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v februarju 2018 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in February 2018 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja Podr UB UT SB RB LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Mesec / Month %pod Cp 93 0,5 99 0,6 99 0,7 100 0,2 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,2 0 1,3 0 1,7 0 0,4 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v februarju 2018 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in February 2018 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana MO Celje Ljubljana Maribor LJ Center AMP Gaji Podr . UB UT UT UB %pod od. 99 100 — — Benzen 2,6 0,8 — — 96 Toluen 2,5 0,7 — — Etil-benzen 0,5 0,1 — — M,p-ksilen 1,6 0,4 — — o-ksilen 0,5 0,1 — — Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v februarju 2018 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2018 Figure 1. Mean pollution level of PM10 in February 2018 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2018 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v februarju 2018 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in February 2018 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v februarju 2018 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in February 2018 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne vrednosti v februarju 2018 Figure 4. Mean pollution level of NO2 and 1-hr maximums in February 2018 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 5. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v februarju 2018 Figure 5. Mean pollution level of SO2, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in February 2018 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 1 350 (MV) 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 125 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 4 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in February was low, taking into account the winter season. The limit daily pollution level of PM10 was exceeded at all urban and traffic monitoring sites in continental Slovenia. Maximum 9 times in two traffic spots: Celje Mariborska and Murska Sobota Cankarjeva. PM2,5 pollution level in Ljubljana Bežigrad and Maribor Vrbanski plato exceeded annual limit value in February. Ozone pollution levels were low in February and never exceeded the 8-hours target value. Real season will start in April when air temperature and sunshine will increase. NO2, NOx, CO, SO2 and benzene pollution levels were below the limit values at all stations. The station with highest pollution level nitrogen oxides was in the Ljubljana Center traffic spot. 100 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V FEBRUARJU 2018 Earthquakes in Slovenia in February 2018 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v februarju 2018 zapisali 131 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 29 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v februarju 2018 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, februar 2018 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, February 2018 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, februar 2018 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, February 2018 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Področje 2018 2 2 1 52 45,26 14,52 9 1,1 pod morskim dnom, blizu Urinja, Hrvaška 2018 2 2 12 19 45,47 15,32 6 1,1 Zilje 2018 2 4 7 53 46,22 14,40 18 1,0 Prebačevo 2018 2 5 13 40 45,69 15,20 8 1,1 Brezova Reber 2018 2 7 14 9 45,70 15,60 11 2,4 Miladini, Hrvaška 2018 2 7 14 15 45,70 15,61 9 1,6 Miladini, Hrvaška 2018 2 8 1 48 46,32 13,60 8 1,1 Kal - Koritnica 2018 2 10 1 58 45,45 14,51 16 1,4 Platak, Hrvaška 2018 2 10 22 18 45,88 14,91 11 1,5 Arčelca 2018 2 11 4 53 46,05 14,35 17 1,3 Dolenja vas pri Polh. Gradcu 2018 2 11 7 57 45,44 14,37 17 2,2 Klana, Hrvaška 2018 2 11 10 51 45,85 14,96 17 2,1 Dobrava 2018 2 11 12 56 45,43 14,37 17 1,0 Klana, Hrvaška 2018 2 15 8 27 46,32 13,58 5 IV 1,9 Čezsoča 2018 2 16 23 53 46,26 14,99 8 III−IV 1,2 Stopnik 2018 2 17 7 47 46,21 13,63 13 1,3 Kamno 2018 2 17 17 25 46,57 15,21 11 1,0 Sv. Anton na Pohorju 2018 2 17 17 26 46,58 15,22 12 1,2 Sv. Anton na Pohorju 2018 2 19 9 46 45,26 14,65 18 1,8 Veli Dol, Hrvaška 2018 2 19 16 55 45,51 15,21 1 1,4 Črešnjevec pri Dragatušu 2018 2 22 14 50 45,57 14,64 20 1,2 Lazi, Hrvaška 2018 2 23 6 47 46,36 14,90 7 1,0 Dol - Suha 2018 2 23 15 42 45,91 15,07 12 1,0 Češnjevek 2018 2 25 9 32 46,19 14,49 13 1,8 Torovo 2018 2 25 13 0 45,66 15,85 10 1,8 Starjak, Hrvaška 2018 2 27 7 6 45,65 15,13 11 1,0 Brezovica pri Črmošnjicah 2018 2 27 16 31 46,10 14,33 10 1,2 Setnica 2018 2 27 19 3 45,72 15,27 10 IV* 2,1 Bulići, Hrvaška 2018 2 28 1 39 46,19 14,49 12 III 1,0 Vodice III−IV III III−IV IV * največja intenziteta v Sloveniji Februarja 2018 so prebivalci Slovenije čutili osem potresov. Potres 27. februarja z nadžariščem na Hrvaškem (blizu Slovensko - Hrvaške meje) so čutili prebivalci v območju približno 20 km od nadžarišča. Številni so pomislili, da je iz streh padel sneg. Potres ni povzročil gmotne škode, le nekaj preplaha med prebivalci. 102 SVETOVNI POTRESI V FEBRUARJU 2018 World earthquakes in February 2018 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, februar 2018 Table 1. The world strongest earthquakes, February 2018 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 15.50 24,14 N 121,66 E 6,4 17 17. 2. 0.36 16,34 N 97,98 W 7,2 26 25. 2. 17.44 6,07 S 142,77 E 7,5 23 75 Tari, Papua Nova Gvineja 28. 2. 2.45 6,18 S 142,49 E 6,1 16 1 Tari, Papua Nova Gvineja 6. 2. 17 Hualien, Tajvan San Pedro Jicayan, Mehika V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v februarju 2018. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, februar 2018 Figure 1. The world strongest earthquakes, February 2018 103 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2018 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ cvetnega prahu smo februarja namerili v Lendavi in sicer 1413 zrn, sledila sta Maribor s 1149 zrni in Izola z 1057 zrni. Najmanj cvetnega prahu je bilo v Ljubljani, kjer smo namerili le 443 zrna. Zabeležili smo cvetni prah 10 različnih vrst rastlin. Na merilnih postajah v Ljubljani, Mariboru in Lendavi je prevladoval cvetni prah jelše in leske, ki je predstavljal več kot 90 % vsega izmerjenega cvetnega prahu. V Primorju je bilo v zraku poleg leske in ješe nekoliko več cvetnega prahu cipresovk. Delež naštetih vrst je znašal 85 %. 500 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m3 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu februarja 2018 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, February 2018 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, februar 2018 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, Lendava and Maribor in %, February 2018 Izola L e n d a va Ljubljana Maribor jelša leska 31,9 64,9 48,3 69,7 20,7 26,5 46,7 26,9 c i p r e s o vk e t i s o vk e 34,0 1,3 2,7 1,1 jesen topol brest 4,1 1,2 0,2 0,1 2,6 2,9 0,5 1,1 4,5 0,4 0,0 0,1 Po neobičajno toplem januarju se je povprečna mesečna temperatura februarja spustila pod dolgoletno povprečje, padavine so bile pogoste, razen na Obali je snežilo. Prvi dan februarja je bilo dnevno povprečje še nad običajno vrednostjo, obremenitev zraka s cvetnim prahom je bila ta dan največja v celotnem mesecu. Že naslednji dan so padavine sprale cvetni prah iz zraka, hladilo se je. Padavine in najvišja dnevna temperatura pod 5 °C so tudi tretji dan meseca prispevale k temu, da razen na Obali, kjer se ni ohladilo pod omenjeni temperaturni prag, v zraku ni bilo cvetnega prahu. V Ljubljani je snežna odeja prekrivala tla vse od 3. februarja dalje, v Prekmurju in Mariboru pa od 7. februarja dalje. V 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Lendavi in na Obali je 4. februarja deloma sončno vreme prispevalo k blagemu porastu prisotnosti cvetnega prahu v zraku. V nadaljevanju meseca se je najvišja dnevna temperatura na Obali večinoma gibala med 5 in 10 °C. Drugod pa najvišja dnevna temperatura ni presegla 5 °C, le v Ljubljani je bil prag presežen 10, 11 in od 14. do 17. februarja. Tudi obremenjenost zraka je z izjemo Ljubljane omenjene dni nekoliko porasla, najvišje obremenitve so bile v Lendavi. Padavine in oblačno vreme so prispevali k ponovnemu upadu vsebnosti cvetnega prahu v zraku od 20. februarja dalje. 200 Izola Lendava Ljubljana JELŠA Maribor Število zrn/m3 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše februarja 2018 Figure 2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, February 2018 250 Izola Lendava Ljubljana LESKA Maribor Število zrn/m3 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske februarja 2018 Figure 3. Average daily concentration of hazel (Corylus) pollen, February 2018 Preglednica 2. Februarski indeks cvetnega prahu v Ljubljani, Mariboru in Izoli v obdobju 2008−2018 Table 2. Monthly index of pollen in Ljubljana, Maribor and Izola in the period 2008−2018 leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Ljubljana 5144 272 359 1614 1148 223 2449 611 9382 916 443 Maribor 9140 — 635 — 638 291 — 1052 11231 1647 1149 Izola 2342 1102 965 — 906 1355 4225 1288 4263 3128 1057 Mesečni indeks je bil v Ljubljani, Mariboru in Izoli podpovprečen. Hladno vreme je zaviralo cvetenje. Poleg zgoraj omenjenih vrst, je bil skromen doprinos cvetnega prahu drugih vrst rastlin. 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Izrazito mraz je bilo zadnje štiri dni meseca, ko se je povprečna dnevna temperatura spustila za okoli 10 °C pod dolgoletno povprečje, a meritve kažejo, da je bilo kljub mrazu in vetrovnemu vremenu v zraku nekaj cvetnega prahu predvsem v Mariboru in Lendavi. 100 Število zrn/m3 Izola Lendava Ljubljana Maribor CIPRESOVKE 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk februarja 2018 Figure 4. Average daily concentration of Cypress family (Cupressaceae) pollen, February 2018 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v aprilu 2018 April je v povprečju s cvetnim prahom najbolj obremenjen mesec. Za ljudi preobčutljive na cvetni prah je zrak v tem času tudi močno obremenilen za zdravje. Istočasno so v zraku zrna večjega števila vetrocvetnih domorodnih vrst dreves, v urbanem okolju se jim pridruži še cvetni prah okrasnih tujerodnih vrst. Nekatere vrste rastlin imajo visok alergeni potencial kot na primer breza, druge vrste s sorodnimi alergeni in manjšim potencialom lahko dodatno poslabšajo stanje alergikov. Breza in sorodni gaber bosta v začetku aprila šele dobro začela sezono cvetnega prahu, ki bo predvidoma trajala ves april. Cvetela bosta tudi hrast in bukev ter dodatno obremenila zrak z alergeni sorodnimi brezi in gabru. Cvetni prah, topola in vrb bo še vedno v zraku, katerih sezona se začenja že v marcu. V Pomurju pričakujemo večje obremenitve z vrbo zaradi velike razširjenosti rastline. Cvetni prah jesena bo v zraku ves mesec. V prvih dveh tretjinah bo prevladoval cvetni prah velikega jesena, konec meseca se bodo začela pojavljati prva zrna malega jesena. Pri nekaterih osebah preobčutljivih za oljko se lahko pojavijo simptomi senenega nahoda. V mestih, kjer je sajena platana, bo njen cvetni prah v zraku v drugi polovici meseca, v Primorju že kak teden prej. Večje količine cvetnega prahu bodo sproščali iglavci (bor, smreka), v Primorju tudi cipresovke (brin, tuja, pacipresa, cipresa), na celini je prisoten le v manjših količinah. V Primorju bo v drugi polovici aprila v zraku že nekaj zrn trav, v celinski Sloveniji pa konec meseca. Začel se bo pojavljati tudi cvetni prah krišine, obremenitev zraka bo nizka. SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in Lendava in Prekmurje, in Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana, and on the Adriatic coast in Izola. An outlook for the current month is included in the article. 106 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001–2017 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten.arso@gmail.com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.