idrija_nsl_idrija_nsl.qxd 10.12.2010 8:02 Page 1 CAPAC ities 1 Competitiveness Actions and Policies for Alpine Cities 1 IJAR NA PRELOMNICI: IDE RAZVOJNA VPRA[ANJA IN^B OB^INE IDRIJA O JANA[ARP VA JNOVZA I: R ICNMOLER ISBN 978-961-254-243-6 PAN 9 2 1 6 9 8 7 6 3 4 2 4 5 1 2 CAPAC ities 1 NA PRELOMNICI: RAZVOJNA VPRA[ANJA OB^INE IDRIJA 4 CAPAC ities 1 NA PRELOMNICI: RAZVOJNA VPRA[ANJA OB^INE IDRIJA Ure di la: Ja nez Nared Dra go Per ko LJUB LJA NA 2010 Knjì na zbir ka CAPAC ities, ISSN 2232-2477, UDK 91 CAPAC ities 1 NA PRELOMNICI: RAZVOJNA VPRA[ANJA OB^INE IDRIJA Ja nez Nared, Dra go Per ko © 2010, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Ured ni ka: Janez Nared, Dra go Per ko Re cen zen ti: Pri mò Ga{ pe ri~, Jani Kozi na, Janez Nared, Miha Pav {ek, Maja Topo le Iz da ja te lj: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Per ko Ob li ko va nje naslov ni ce: Jer ne ja Fridl Fotografija na naslov ni ci knjige: Arhiv ^ipkarske {ole Idrija Fotografija na naslov ni ci poglavij: Arhiv ^ipkarske {ole Idrija Za lò nik: Zalò ba ZRC Za zalò ni ka: Oto Lut har Glav ni ured nik zalò be: Voji slav Likar Pre lom: SYNCOMP d. o. o., Ljub lja na Tisk: Collegium graphicum d. o. o., Ljubljana Naklada: 400 izvodov Monografija je nastala v okviru projekta CAPACities (program transnacionalnega sodelovanja za Obmo~je Alp), v katerem sodelujejo naslednji partnerji: Regione Lombardia, Direzione Generale Territorio e Urbanistica, Direzione Generale Sistemi Verdi e Paesaggio (Italija), DI HERBERT LISKE Ingenieurkonsulent für Raumplanung und Raumordnung (Avstrija), Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski in{titut Antona Melika (Slovenija), Nacionalno turisti~no zdruènje (Slovenija), Institut d'Urbanisme de Grenoble (Francija), Conseils d'Architecture, d'Urbanism e de Environnement de (CAUE) de Vaucluse (Francija), Langhe Monferrato Roero soc. cons. a. r. l. (Italija), Regione Autonoma Valle d'Aosta, Dipartimento Territorio e Ambiente (Italija), Regione Piemonte, Direzione Programmazione Strategica, Politiche Territoriali, Edilizia Settore Pianificazione Territoriale Regionale (Italija), Canton Grigioni, Ufficio per lo sviluppo territoriale dei Grigioni ([vica). CIP – Kata lò ni zapis o pub li ka ci ji Na rod na in uni ver zi tet na knjì ni ca, Ljub lja na 911(497.4Idrija)(082) 308(497.4Idrija)(082) NA prelomnici: razvojna vpra{anja ob~ine Idrija / uredila Janez Nared, Drago Perko. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2010. – (Capacities, ISSN 2232-2477 ; 1) ISBN 978-961-254-243-6 1. Nared, Janez 253725696 VSE BI NA dr. Maja Topo le, dr. Mati ja Zorn Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja ........................................................................................................ 11 dr. Dra go Klad nik Te melj ne drù be no geo graf ske pote ze Ob~i ne Idri ja .......................................................................................... 35 dr. Dra go Per ko, Mau ro Hrva tin Mi kro re gi je Ob~i ne Idri ja .................................................................................................................................................. 51 Bo jan Erhar ti~ in mag. Mate ja [mid Hri bar Na rav na dedi{ ~i na v Ob ~i ni Idri ja ................................................................................................................................ 67 dr. Igor Dak skob ler, Ra fael Ter pin, Anka Von ~i na Rast lins tvo in rast je Ob~i ne Idri ja ................................................................................................................................ 81 dr. Blà Komac, dr. Mati ja Zorn Pla zo vi tost v Ob ~i ni Idri ja .................................................................................................................................................. 97 mag. Jer ne ja Fridl, Peter Repo lusk Pre bi vals tve ne zna ~il no sti Idri je .................................................................................................................................. 111 mag. Dam jan Kava{, mag. Kle men Koman Raz voj in sta nje gos po dars tva v Ob ~i ni Idri ja ...................................................................................................... 131 Ka ta ri na Polaj nar Hor vat, dr. Ale{ Smre kar Tu ri zem na kme ti jah kot pri lò nost za raz voj traj nost no narav na ne turi sti~ ne dejav no sti v Ob ~i ni Idri ja ................................................................................................ 143 dr. David Bole, dr. Matej Gabro vec, Jani Kozi na Pred no sti in sla bo sti pro met ne (ne)do stop no sti Ob~i ne Idri ja ................................................................ 155 dr. Alma Zavod nik Lamov {ek, mag. Moj ca Fo{ ki, Ta dej @au cer Pro stor ski raz voj Ob~i ne Idri ja: poseb no sti gle de na pose li tve ne vzor ce ............................................ 169 dr. Dam ja na Gan tar Kul tur na kra ji na na Idrij skem, nje no spre mi nja nje in poten cia li ............................................................ 179 Ma tev` Straus O us tvar jal ni kul tu ri mla dih: Za ìvah no pri hod nost mesta ...................................................................... 189 Ma ri ja Ter pin Mli nar Idrij ska ~ip ka ............................................................................................................................................................................ 195 To mà Biz jak Idri ja v vr tin cu spre memb v prvi polo vi ci 20. sto let ja .................................................................................... 205 Tina Bajt, dr. Dar ja Mihe li~ Idri ja in nje na oko li ca na Joè fin skem voja{ kem zem lje vi du .................................................................... 213 7 8 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, Ljubljana 2010 PREDGOVOR Idri ja je vse od svo je ga nastan ka dalje uì va la v sve tu ugled in spo {to va nje. Ni ji bilo dano kar samo po sebi, gra di la je na trd nih teme ljih prid no sti, zna nja, vztraj no sti in vse stran ske raz gle da no sti tukaj - { nje ga pre bi vals tva. ^eprav je ob~i na nasta ja la in se raz vi ja la v ne naj bolj naklo nje nih narav nih dano stih, je tukaj{ nji ~lo vek kap lje ìve ga sre bra znal izko ri sti ti kot vir, ki je napa jal mesto in oko li co ter ustvar - jal vse bolj {e ìv ljenj ske raz me re, ne le za doma ~i ne, pa~ pa tudi za tiste, ki so sem kaj pri ha ja li od vse po vsod. Tu so bili ved no pri jaz no spre je ti, delè ni tukaj{ njih dobrin in zna nja. S sabo so pri ne sli svo je nava de, obi ~a je, izku{ nje in zna nje ter tako tudi sami pomemb no pri po mo gli k stal ne mu raz vo ju Idri je in k nje - ni pre poz nav no sti doma, v Evro pi in sve tu. Ob vsem tem pa niko li ni bila zane mar je na skrb za ohra nja nje vse ga tiste ga, zara di ~esar je idrij - ski pro stor enkra ten in spo {to va nja vre den. Poseb no pozor nost si zaslu ì tako nara va sama, nje ne poseb no sti in lepo te, pa tudi nepre cen lji va teh ni{ ka in kul tur na dedi{ ~i na, ki je tu sko zi sto let ja nasta - ja la. Zna nje, ki je bilo tu doma, je rodi lo ide je, kate rih rezul ta te prav po zaslu gi stal ne skr bi za nji ho vo ohra nja nje in sodob nim tren dom sle de ~e pred stav lja nje {e danes ob~u du je mo doma ~i ni, pa tudi obi - sko val ci s ce le ga sve ta. Ob ~i ni Idri ja ide ja o traj nost nem raz vo ju, pove zo va nju, odpr to sti v svet, skr bi za narav no, teh nolo{ - ko in kul tur no dedi{ ~i no torej ni tuja. Nas prot no, tudi v ~a sih, ko vse na{te to {e ni bilo splo {no dekla ri ra no kot potreb no in pomemb no, je Idri ja spon ta no {la po tej poti. Lah ko bi rekli, da je stra te gi ji traj nost - ne ga raz vo ja po nekak {nem »{e stem ~utu« sle di la è od nek daj. Zato ne ~udi, da se je ob zato nu rudar je nja zna la hitro in prav usme ri ti v raz voj gos po dars tva, ki idrij skim ob~a nom in pre bi val cem dru gih ob~in zago tav lja soli den zaslu èk, vla ga pa tudi v pro jek te, ki dvi ga jo kako vost ìv lje nja. Iz ka za lo se je torej, da je Idri ja sko zi zgo do vi no rav na la prav. Zato velja to pot nada lje va ti, seve da upo {te va je sodob ne tren de. Izko ri sti ti velja pri lò no sti, ki se nam ponu ja jo, in tudi v pri hod nje delo - va ti odpr to nav zven. Da s tem misli mo resno, doka zu je jo pro jek ti, ki se è izva ja jo. Med nje sodi zago to vo pri za de va nje za vpis na list sve tov ne dedi{ ~i ne UNESCO, pa naziv Alp sko mesto leta in prav zago to vo tudi pro jekt CAPAC ities, ki postav lja usme ri tve na{e ga nadalj nje ga traj nost ne ga raz vo ja in rezul tat kate - re ga je tudi ta pub li ka ci ja. Ved no smo bili torej v idrij ski ob~i ni spo sob ni spre je ma ti in daja ti. To je dalo teme lje na{e mu obsto - ju in raz vo ju ter dobre mu ime nu Idri je v sve tu. Tako naj tudi osta ne. Vsa na{a pri za de va nja so usmer je na v to, da bo na{e zna nje ple me ni ti lo tukaj{ nji pro stor, ki ga name - ra va mo skrb no ~uva ti z ohra nja njem vse ga, kar tu ima mo in na kar smo lah ko upra vi ~e no pono sni. Odpr ti pa osta ja mo za vse, ki k nam pri ha ja jo bodi si zato, da bi sku paj z nami tu ustvar ja li, ali pa zgolj zato, da bi ob~u do va li na{o narav no, teh no lo{ ko in kul tur no dedi{ ~i no. Trd no smo odlo ~e ni ohra ni ti ugled in spo {to va nje, ki ga je Idri ja v sve tu ved no ime la. To dol gu je - mo na{im pred ni kom, sebi samim in bodo ~im gene ra ci jam. Bo jan Sever, ù pan Ob~i ne Idri ja 9 10 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 11–33, Ljubljana 2010 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI OB^INE IDRIJA dr. Maja Topo le, dr. Mati ja Zorn Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti maja.to po le @zrc-sazu.si, mati ja.zorn @zrc-sazu.si UDK: 911.2(497.4Idri ja) IZVLE^EK Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja Opi sa ne so neka te re narav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja. Ob~i ne, kjer se sti ka ta dve slo ven ski makro - re gi ji – dinar ski in alp ski svet, ter je zato gle de narav no geo graf skih prvin pokra ji ne zelo pre hod no obmo~ je. Pre hod nost se kaè v geo lo{ kem in v pod neb nem pogle du ter se odra à v ob li ko va no sti povr{ ja, re~ ni mre - ì, sesta vi prsti in v ì vem sve tu. Nje na relief na raz gi ba nost je zelo veli ka, kar se kaè v ve li ki spre men lji vo sti in raz no li ko sti nad mor skih vi{in, eks po zi cij in naklo nov. KLJU^NE BESEDE geo gra fi ja, fizi~ na geo gra fi ja, narav no geo graf ske prvi ne, Idri ja, Slo ve ni ja ABSTRACT Na tu ral geo grap hi cal cha rac te ri stics of the Muni ci pa lity of Idri ja This artic le des cri bes some natu ral geo grap hi cal cha rac te ri stics of the Muni ci pa lity of Idri ja. The muni ci - pa lity is a junc tu re bet ween the Dina ric and Alpi ne macro re gions, and is the re fo re a tran si tion area in the natu ral geo grap hi cal sen se. This tran si tion is ref lec ted in the geo lo gi cal and cli ma tic con text, and is seen in the relief, river net work, soil, flo ra, and fau na. Its sur fa ce rough ness is very high, resul ting in great varia - bi lity and diver sity of ele va tions, aspects, and slo pes. KEY WORDS geo graphy, physi cal geo graphy, physi cal geo grap hi cal ele ments, Idri ja, Slo ve nia 11 Maja Topo le, Mati ja Zorn 1 Uvod Ob ~i na Idri ja je sko raj 300 km2 veli ko obmo~ je, ki se raz te za v di nar ski sme ri v dol ì ni okrog 30 km med Julij ski mi Alpa mi na seve ru in Trnov skim goz dom na jugu. Na tem obmo~ ju se sti ka ta dve slo - ven ski makro re gi ji (di nar ski svet in alp ski svet ozi ro ma nje go ve sre do gor ske pokra ji ne), samo 4 km jugo za hod no od ob~in ske meje pa se za~e nja {e tret ja veli ka slo ven ska regi ja, sre do zem ski svet (Per ko in Oro èn Ada mi~ 1998). Idrij sko ob~i no lah ko ozna ~i mo kot izra zi to pre hod no regi jo ter obmo~ je izjem no zaple te nih odno sov med narav ni mi prvi na mi pokra ji ne. Pre hod nost se kaè v geo lo{ kem in v pod neb nem pogle du ter se odra à v ob li ko va no sti povr{ ja, re~ ni mre ì, sesta vi prsti in v ì vem svetu. Nje na relief na raz gi ba nost je zelo veli ka, kar se kaè v ve li ki spre men lji vo sti in raz no li ko sti nad mor - skih vi{in, eks po zi cij in naklo nov. To pa nada lje vpli va na raz no li kost lokal nih pod neb nih in tal nih raz mer, kot tudi rast lins tva (Bat s so de lav ci 1996, 42–43). Ob ~i na {e ni bila delè na poglob lje ne narav no geo graf ske obrav na ve. [ir {e obmo~ je na krat ko obrav - na va è Oro èn (1901, 32–33) pod naslo vom »Idrij sko gorov je«, dalj {i narav no geo graf ski opis (»Idrij ske pla no te«) pa naj de mo pri Meli ku (1960, 496–501), Logar ju (»Ob ~i na Idri ja«; Logar 1968, 61–62) ter Batu in sode lav cih (1996, 41–46) pod naslo vom »Idrij sko-Cer kljan sko hri bov je«. V zad nji obsè nej {i regio nal no geo graf ski mono gra fi ji Slo ve ni je (Per ko in Oro èn Ada mi~ 1998) je obmo~ je ob~i ne narav - no geo graf sko sti ~i{ ~e {ti rih slo ven skih mezo re gij in zato del no obrav na va no v vseh {ti rih: »Cer kljan sko, [kof je lo{ ko, Pol ho graj sko in Rov tar sko hri bov je« (Ga bro vec 1998, 72–79), »Idrij sko hri bov je« (^erne in Urbanc 1998, 342–348), »Tr nov ski gozd, Nanos in Hru {i ca« (Zu pan ~i~ 1998, 324–329) ter »No tranj - sko podo lje« (Mi hevc 1998, 354–364). 2 Kam ni ne, povr{ je, vode K di nar ske mu sve tu {te je mo dobre tri ~etr ti ne povr {in (77,6 %): Idrij sko hri bov je (42,1 %), Trnov - ski gozd (33,4 %) in Notranj sko podo lje (2,1 %). Rov tar sko hri bov je (22,4 %) z zna ~il no alp sko sle me ni tvi jo {te je mo k slo ven ske mu alp ske mu sve tu (glej sli ko 1 v pris pev ku Hrva ti na in Per ka). Prek vzhod ne ga dela ob~i ne te~e v sme ri sever jug pomemb na hidro graf ska meja, raz vod ni ca med Jadran - skim in ^rno mor skim povod jem. Prve mu pri pa da 85,5 % povr{ ja, dru ge mu pa 14,5 %. Ve~i no ma se obmo~ je odma ka v Idrij co, ki se pri Mostu na So~i izte ka v So ~o, @irov ni ca in dru gi pri to ki Poljan ske Sore pa so del sav ske ga pore~ ja in odva ja jo vode z vzhod ne ga dela ob~i ne – z Le din ske, Dol ske, Vrsni{ - ke, Raven ske in Zavra{ ke pla no te. Skraj ni jugovz hod ni, mo~ no zakra se li del se ve~i no ma odma ka pod zem no, pred vsem pro ti seve ru v Idrij co (Po dro te ja, Div je jeze ro), delo ma pa tudi pro ti vzhod u v Ljublja ni co (Vrh ni ka–Mo ~il nik) in na jug v Vi pav sko doli no (Hu belj) (Pla cer in ^ar 1974; Janè s so - de lav ci 1997, 121–122, 127). Pri tem ima jo poleg kam nin skih pomemb no vlo go tek ton ske zna ~il no sti obmo~ ja. Ce lot no obmo~ je ob~i ne je geo lo{ ko zelo pestro in ima »… eno izmed naj bolj zaple te nih geo lo{ kih struk tur …« v Slo ve ni ji (Mla kar 1990, 7; podrob ne je sta o geo lo{ kih struk tu rah na Idrij skem pisa la Mla - kar (1969) in Pla cer (1973)). ^ar (1980, 53) temu doda ja, da obmo~ je po zaslu gi rud ni ka spa da med »… geo lo{ ko naj bolj razi ska na ozem lja v Slo ve ni ji …«. To je po ^aru (1980, 53) »… pred nost pred dru - gi mi ob~i na mi …«, ki bi jo »… mo ra li izko ri sti ti …«. V sta rej {em ter ciar ju, v ~a su alpid ske oro ge ne ze, je tu pri{ lo do guba nja, luska nja in nari va nja – posle - di ca je zaple te na nariv na zgrad ba; poti sne sile so bile usmer je ne pro ti jugovz ho du. Nastal je 32 km dolg niz nari vov in lusk, kjer leì jo pla sti pogo sto v obr nje nem zapo red ju gle de na ~as nastan ka, pone kod pa se ponav lja jo, saj leì ve~ pokro vov drug na dru gem. Kar bon ske, perm ske in tria sne kam ni ne, ki so Sli ka 1: Poe no stav lje na kamin ska sesta va Ob~i ne Idri ja (pov ze to po Lito stra ti graf ska … 2007 in Zem lje - vid … 2009). p 12 Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Kamnine naplavine apnenec in dolomit gru{~ dolomit fli{ karbonatno-klasti~ne apnenec klasti~ne apnen~evo-dolomitni konglomerat tufi in predornine Merilo 1 : 175.000 Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 13 Maja Topo le, Mati ja Zorn 60 50 40 ) 30 elè (%d 20 10 0 naplavine gru{~ fli{ apnenec apnen~evo – dolomitni konglomerat apnenec in dolomit dolomit karbonatno – klasti~ne kamnine klasti~ne kamnine tufi in predornine kamnine Sli ka 2: Zasto pa nost kam nin v Ob ~i ni Idri ja na pod la gi sli ke 1. sta rej {e, so nari nje ne na mlaj {e kred ne apnen ce in paleo gen ski fli{. Od spo daj navz gor si sle di jo: Hru - {i{ ki pokrov, Ko{ev ni{ ka luska, ^ekov ni{ ka luska in Kano melj ska luska. V naj vi{ je leè ~em Trnov skem pokro vu pa pla sti leì jo v nor mal nem zapo red ju (^ar 1990, 94–95). Obmo~ je je bilo kasne je {e raz - lom lje no, ob dinar skih in pre~ nih pre lo mih pa je pri{ lo do zmi kov ter ver ti kal nih pre mi kov. Na Idrij skem nale ti mo na {te vil na tek ton ska okna, kjer je bil del gor njih pla sti ero di ran, tako da so v vr ze li raz kri te spo daj leè ~e pla sti. Naj bolj zna no tek ton sko okno, kjer leì paleo gen ski fli{ pod kred nim apnen cem, je Stru{ ko tek ton sko okno ob Idrij ci jù no od Idri je. Drug je so bile zgor nje pla sti ero di ra ne v taki meri, da so ohra nje ne le {e kot tek ton ske krpe. Tek ton ska aktiv nost je ìva {e danes; dokaz je pre mik pla sti za ve~ deset cen ti me trov v zad nje pol sto let ja (Bo ì~ 1988). Med {te vil ni mi pre lo mi dinar ske sme ri je naj bolj znan Idrij ski pre lom, ki pre ~i sko raj celot no zahod no Slo ve ni jo. Mla kar (2002, 21) ga opi {e kot naj bolj izra zi to v di nar ski sme ri pote ka jo ~o defor ma ci jo na obmo~ ju zahod ne Slo ve ni je. Sko zi idrij - sko ob~i no pote ka od Godo vi ~a, mimo Gove kar ja, sko zi doli no Lju bev{ ~i ce, prek Kano melj ske ga Raz pot ja, po doli ni Kanom lje do Obla ko ve ga Vrha ter se nada lju je v do li no Hote nje (^ar 1986). Ker ima obmo~ je pestro geo lo{ ko pre te klost, naj de mo na povr{ ju kam ni ne naj raz li~ nej {ih sta ro - sti, trd no sti in pre pust no sti. Naj sta rej {i so kar bon ski skri lav ci in pe{ ~e nja ki. Nanje je veza no tudi idrij sko rudi{ ~e z ì vo sre bro vo rudo cina ba ri tom. Med perm ski mi kam ni na mi pre vla du je jo gröden ski pe{ ~e - nja ki in kon glo me ra ti, spod nji trias pa je zasto pan z raz li~ no obar va ni mi skri lav ci, meljev ci, pe{ ~e nja kom in dolo mi tom, oolit ni mi apnen ci in lapor na ti mi apnen ci. Iz ani zi ja izvi ra svet lo si vi dolo mit, ki je na Idrij skem zelo raz {ir jen, iz ladi ni ja pa poleg debe lih pla sti kon glo me ra ta izvi ra jo tudi skri lav ci in pe{ - ~e nja ki ter pone kod tufi in tufi ti, ki so posle di ca teda nje ìvah ne vul kan ske dejav no sti. Iz zgor nje ga tria sa poz na mo na Idrij skem le pli tvo mor ske used li ne, ki so zelo pisa ne sesta ve (kar nij ske pe{ ~e no-skri la ve pla sti z vlò ki apnen cev), norij sko-re tij sko obdob je pa je ~as nala ga nja glav ne ga dolo mi ta okrog Idri - je in ^ekov ni ka ter na Trnov skem goz du in na ^rno vr{ ki pla no ti. Apnen ci in dolo mi ti jur ske sta ro sti pokri va jo Trnov ski gozd, spod nje- in zgor nje kred ni apnen ci pa so pri sot ni tudi v se ver nem delu ^rno - vr{ ke pla no te. Paleo cen ske fli {ne pla sti naj de mo v dnu naj glob ljih grap (red ka mesta v do li nah Idrij ce, Niko ve, Kanom lji ce). Po zaslu gi tek to ni ke so se zna{ le v za{ ~i te ni legi nì je od sta rej {ih kam nin in se tako ohra ni le (^ar 2009, 16–22; naj no vej {e geo lo{ ke podat ke o Idrij skem pri na {a ta deli Mla kar ja in ^ara 2009 ter ^ara 2010). 14 Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja Gle de na pre pust nost lo~i mo sla bo pre pust ne in pre pust ne kam ni ne. Sled nje, pred vsem kar bo nat - ne kam ni ne (ap ne nec, apnen ~e vo-do lo mit ni kon glo me rat, apne nec in dolo mit ali sam dolo mit), sicer mo~ no pre vla du je jo – sku paj pre kri va jo kar tri ~etr ti ne ob~i ne (sli ka 1), ven dar mar sik je kra{ ki relief ni raz vit tako, kot bi sicer bil, ~e kar bo nat ne kam ni ne ne bi bile zaje ze ne z ne kar bo nat ni mi kam ni na - mi. V ta kem pri me ru govo ri mo o osa me lem kra su (prim. ^ar 1972, 68–69), ki ga naj de mo v se ver nih delih ob~i ne. Zanj so zna ~il ni »nor mal na« ozi ro ma povr {in ska re~ na mre à, »nor mal na« obli ko va nost povr{ ja, to je sle me na sto-do li na sti relief, pli tvo pod zem no pre ta ka nje in red ko pose ja ni kra{ ki poja vi. Na obsè nej {ih obmo~ jih s kar bo nat ni mi kam ni na mi pred vsem na obrob ju Trnov ske ga goz da na jugu ob~i ne se je raz vil glo bo ki kras (^ar 1974, 51–52). Voda se tam pre ta ka le pod povr {i no; nasta le so {te - vil ne jame in brez na (Sav nik in Gan tar 1959). Po leg tega na Idrij skem naj de mo tudi tako ime no va ni pre kri ti kras, kate re ga poseb nost je, da se zakra - se li apnen ci naha ja jo pod dolo mit nim nari vom. Naj de mo ga v oko li ci Idri je, na obmo~ ju Ko{e ni ka, Zad lo ga in jù ne ga obrob ja ^rno vr{ ke pla no te (^ar 1974a, 60; 1974b, 25). ^ar (1962, 11) pred la ga pojem » Idrij ski kras«, za kra{ ke poja ve »… z vse mi svo ji mi poseb nost mi in zna ~il nost mi na pre hod nem ozem lju iz Dina ri dov v alp ski svet …«. Na obmo~ ju idrij ske ob~i ne torej opa à mo na eni stra ni dolo mit ni in apne ni{ ki kra{ ki relief, na dru gi pa destruk cij ski re~ no-de nu da cij ski relief. Na sti ku pre pust nih in sla bo pre pust nih kam nin se je izob li ko val tako ime no va ni kon takt ni kras. Alo ge ne vode so tam ustva ri le kon takt ne kra{ ke obli ke: suhe, zatrep ne in sle pe doli ne, brez na, rob na kra{ ka polja, kon takt ne vrta ~e in dol ce (Ha bi~ 1968). Pla no tast svet zav ze ma v ob ~i ni 78,56 km2 ali dobro ~etr ti no povr {in. Tam so teko ~e vode na povr{ - ju popol no ma odsot ne ali pa obsta ja jo le krat ki poto~ ki, ki slej ko prej ponik ne jo. V Rov tar skem hri bov ju izsto pa jo 700 do 900 m viso ke Ledin ska, Dol ska, Vrsni{ ka, Raven ska in Zavra{ ka pla no ta, ki sku paj v ob - ~i ni zav ze ma jo 23 km2 ali 8 % povr {in. Med seboj jih lo~u je jo @irov ni ca in dru gi sovr ski povir ni kra ki. Tu je poleg apnen ca in dolo mi ta tudi pre cej sla bo pre pust nih kam nin (skri lav ci, lapor na ti apnen ci). V Idrij skem hri bov ju med urav na ve {te je mo obsè no Voj skar sko (17,69 km2) in manj {o Krni{ ko pla - no to (2,92 km2). Sku paj zav ze ma ta 7 % povr {in. Obe pre se ga ta 1000 m vi{i ne, naj vi{ ji vrh pa se dvi ga 1170 m viso ko. Naj ve~ ja med pose lje ni mi pla no ta mi na Idrij skem pa je ^rno vr{ ka pla no ta (pov pre~ - na nad mor ska vi{i na 695,6 m), ki zav ze ma 35 km2 ali sko raj 12 % vseh povr {in v ob ~i ni. Pone kod dolo mit lah ko zadr ù je vodo na povr{ ju, zato je kras tam manj izra zit. Tu se naha ja ta celo dve krat ki poni kal - ni ci. Habi~ (1968) zno traj pla no te lo~i Zad lo{ ko kra{ ko polje, raz vi to na dolo mi tu, dolo mit no gri ~ev je okrog Pred griìn zakra sel svet na apnen cih sever ne ga dela pla no te med Idrij co in Zalo. Poseb nost je kra{ ki svet Lomov, nastal na krpi fli {a ob vznò ju Javor ni ka. Kljub vse mu je ^rno vr{ ka pla no ta poleg Trnov ske ga goz da naj bolj zakra se la pokra ji na v ob ~i ni. Idrij ski del Trnov ske ga goz da (44,47 km2 ali 15,1 % ob~i ne; pov pre~ na nad mor ska vi{i na 981,8 m) gra di pred vsem zgor nje tria sni, tako ime no va ni glav ni dolo mit, na meji ob~i ne pa so pri sot ni tudi spod nje tria sni plo{ ~a sti lapor na ti apnen ci in lapor na ti skri - lav ci ter jur ski apnen ci. Trnov ski gozd je mo~ no zakra se la pokra ji na z raz vi ti mi povr {in ski mi in pod zem ni mi kra{ ki mi obli ka mi: uva la mi, vrta ~a mi, suhi mi doli na mi, brez ni in pod zem ni mi jama mi. Pla no te so med seboj lo~e ne z do 500 m glo bo ki mi doli na mi. Glo bin ska ero zi ja je bila zara di niz - ke rela tiv ne ero zij ske baze (iz liv Idrij ce v So ~o, 166 m n. m.), bli ì ne abso lut ne ero zij ske baze (Tr à{ ki zaliv), zara di obil nih pada vin in mo~ ne pre tr to sti kam nin izred no inten ziv na. Vi{in ska raz li ka je naj - ve~ ja na Trnov skem goz du (1120 m), pre cej{ nja pa tudi v hri bo vi tem sve tu (v Idrij skem hri bov ju 918 m, v Rov tar skem hri bov ju 725 m). Raz ~le nje ni dolin ski svet zav ze ma v idrij ski ob~i ni 160 km2 ali dobro polo vi co povr {i ne (54,3 %). Nad mor ske vi{i ne se gib lje jo med 250 in 1450 m, torej vi{in ski raz pon zno traj ob~i ne zna {a kar 1200 m. Naj vi{ ji del ob~i ne je na jugu, na obmo~ ju Trnov ske ga goz da (1447 m), naj nì jo to~ ko v ob ~i ni pa lah - ko izme ri mo v dnu doli ne Idrij ce sever no od Masor (249 m). Pov pre~ na nad mor ska vi{i na ob~i ne (746,4 m) mo~ no pre se è slo ven sko pov pre~ je, ki je 556,8 m. Sli ka 3: Nad mor ske vi{i ne v Ob ~i ni Idri ja. p (str. 16) 15 Maja Topo le, Mati ja Zorn Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Nadmorska vi{ina 201 do 400 m 401 do 600 m 601 do 800 m 801 do 1000 m 1001 do 1200 m 1201 in ve~ Merilo 1 : 175.000 Avtorici zemljevida: Jerneja Fridl, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 16 Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja 25 20 ) 15 elè (%d 10 5 0 200–299 300 399 – 400–499 500 599 – 600 699 – 700 799 – 800 899 – 900 999 – 1000 1099 – 1100 1199 – 1200 1299 – 1300 1399 – 1400 1499 – nadmorska vi{ina (m) Sli ka 4: Zasto pa nost vi{in skih pasov v Ob ~i ni Idri ja. V skla du z mo~ no raz ~le nje nost jo povr{ ja je tudi nje gov naklon. S pov pre~ nim naklo nom 20,7° spa - da ob~i na med slo ven ska obmo~ ja z naj ve~ ji mi str mi na mi (slo ven sko pov pre~ je je 13,1°). 26,7 % povr{ ja ob~i ne sicer tvo ri jo pla no te, a 54,3 % ga odpa de na ozke debr ske doli ne s str mi mi, mar sik je pre pad ni - mi pobo~ ji. Naj ve~ je str mi ne so veza ne na dolo mit. Naj ve~ ji pov pre~ ni naklon ima Idrij sko hri bov je (24,8°), sle di ta Rov tar sko hri bov je (19,2°) in Trnov - ski gozd (17,5°), naj manj, pov pre~ no 8,1°, pa je nag nje no Godo vi{ ko podo lje. Povsem rav ne ga sve ta je zelo malo: naj ve~ okrog Zad lo ga, Pred griìn v Idrij skem Logu na ^rno vr{ ki pla no ti, pre cej manj pa v Go do vi{ kem podo lju in na Voj skar ski pla no ti. Drug je je rav ne ga sve ta {e manj; re~ ne rav ni ce so ob soto~ jih poto kov z Idrij co (Idrij ska kot li na ob soto~ ju s po to kom Niko va, ob soto~ ju s Ka nom lji co v Spod - nji Idri ji, ob soto~ ju z Bel co v Beli) (Bat s so de lav ci 1996, 42). Vo do to ki pri ha ja jo na dan na sti ku pre pust nih in sla bo pre pust nih kam nin (na pri mer Div ji potok, Bedro va gra pa, Bel ca). Pla no te so veli ki zbi ral ni ki vode, v dnu dolin pa so mo~ nej {i kra{ ki izvi ri (vod - ni jam ski sistem pri Kobi li, Div je jeze ro, Podro te ja). Zara di {te vil nih izvi rov ima ob~i na {te vil ne vire pit ne vode. Za svoj tok so vode naj po go ste je izko ri sti le dinar ske pre lom ni ce, te~e jo pa tudi v sme ri pre~ no nanje, saj je v pre te klo sti zara di raz lik v tek to ni ki in v pre vla du jo ~ih geo morf nih pro ce sih ve~ krat pri{ lo do pre to ~i tev. O tem pri ~a jo kole na sto zavi te re~ ne doli ne Idrij ce, Bel ce, Niko ve in Kanom lji ce. Po Meli - ku (1952; 1960, 497; 1963, 55; glej tudi Gams 1998, 39 in Mla kar 2002, 20–21) so prvot no te vode tekle pro ti jugovz ho du ~ez ^rno vr{ ko pla no to in Hotenj sko podo lje v sme ri pore~ ja Ljub lja ni ce. Kasne je je v po re~ ju Ljub lja ni ce pre vla da lo zakra se va nje, na Idrij skem pa je v slab {e pre pust nih kam ni nah mo~ - no napre do va la ero zi ja. Tako je pri tok So~e vse te vodo to ke pre to ~il vase in teme lji to spre me nil raz mer je med Jadran skim in ^rno mor skim povod jem. Da je vod na ero zi ja na obmo~ jih Ob~i ne Idri ja z raz vi - to re~ no mre ò {e ved no mo~ na, kaè sli ka 7. Idrij ca izvi ra v la por jih in lapor na tih skri lav cih pod Mrz lo Rupo na jù nem robu Voj skar ske pla - no te (sli ka 8), na vi{i ni 924 m. Od izvi ra do Idri je zna {a njen padec prib lì no 600 m (Bren ce 2005, 30). V svo jem zgor njem toku te~e v di nar ski sme ri pro ti jugovz ho du. Pre ~i pred vsem apnen ce in dolo mite, Sli ka 5: Naklo ni v Ob ~i ni Idri ja. p (str. 18) 17 Maja Topo le, Mati ja Zorn Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Nakloni povr{ja 0,0 do 2,0° 2,1 do 6,0° 6,1 do 12,0° 12,1 do 20,0° 20,1 do 30,0° 30,1 do 45,0° 45,1° in ve~ Merilo 1 : 175.000 Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 18 Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja 30 25 20 ) 15 elè (%d 10 5 0 0–1,9 2–5,9 6–11,9 12 19,9 – 20–29,9 30 44,9 – 45 in ve~ naklonski razredi (stopinje) Sli ka 6: Zasto pa nost posa mez nih naklon skih raz re dov v Ob ~i ni Idri ja. pone kod tudi kla sti~ ne in vul kan ske kam ni ne. Od Laj {ta dalje menja raz li~ ne pre~ ne sme ri, med Ken - do vim vrhom sever no od Spod nje Idri je in nase ljem Reka pa spet te~e v di nar ski sme ri, a to krat pro ti seve ro za ho du. V ob ~i ni so naj po memb nej {i desni pri to ki Idrij ce: Bel ca, Jezer ni ca, Zala in @irov ni ca, z leve pa vanjo pri te ~e jo Niko va, Kanom lji ca, Otu{ ka, Sev ni ca, Hote nja, Ga~ nik, Jelenk in Tre bu{ ~i ca. Pra vi lo ma te~e - jo vsi nje ni glav ni pri to ki (Bel ca, Niko va, Kanom lji ca) po pre lom ni cah dinar ske sme ri. Vodo to ki ima jo zara di bur ne ga vre men ske ga doga ja nja pogo sto hudour ni{ ki zna ~aj. Naj và nej {i vod ni zaled ji Idrij ce sta Trnov ski gozd in Hru {i ca. Zelo pomemb no je, da ima Idrij ca velik mini mal ni spe ci fi~ ni odtok (7,7 l/s/km2), saj je voda lah ko ome je val ni dejav nik gos po dar ske ga raz vo ja in vodoo skr be (Po vr {in ski vodo to ki … 1998). Idrij ca ima dinar ski dè no-snè ni re~ ni reìm, za kate re ga je zna ~il no, da sta spom la dan ski in jesen - ski vi{ek pre cej ize na ~e na. Prvi nasto pi v apri lu, lah ko tudi v mar cu ali celo v maju, sekun dar ni vi{ek je ved no v no vem bru, sle di pa decem ber. Nad pov pre~ na koli ~i na vode je torej med okto brom in decem - brom ter mar ca in apri la, pod pov pre~ na pa med juni jem in sep tem brom. Glav ni nièk je pole ti, obi ~aj no avgu sta, red ke je sep tem bra, sekun dar ni pa januar ja in februar ja; raz li ke med zim ski mi in polet ni mi nì ki so zelo izra zi te (Hr va tin 1998, 85; Fran tar in Hrva tin 2005, 122). Go sto ta vodo to kov je odvi sna od geo lo{ ke zgrad be ozi ro ma stop nje vodo pre pust no sti kam nin. Za pore~ je zgor nje So~e do Sol ka na je na pri mer izra ~u na na gosto ta vodo to kov 1,73 km/km2, za Idrij co 1,51 km/km2, za Cerk ni co 1,92 km/km2 in Kanom lji co 1,79 km/km2 (za pri mer ja vo: Poljan ska Sora ima gosto to 1,90 km/km2, Radov na v Ju lij skih Alpah, ki ima kra{ ko zaled je, pa le 0,60 km/km2) (Po - vr {in ski vodo to ki … 1998). Kljub nad pov pre~ ni namo ~e no sti se na pla no tah red no pojav lja polet na su{a (^r no vr{ ka, Dol ska, Ledin ska, Krni{ ka pla no ta). Kra{ ka obmo~ ja so tudi zelo ob~ut lji va za one sna è nje. One sna è nost je prob lem {te vil nih kra{ kih izvi rov, kate rih zaled ja so v po se lje nih obmo~ jih (Po dro te ja, izvi ri Zale, izvi - ri pri Bazo vi ku, Pe~ ni{ ki mli ni) (Ja nè 1986; 1992; ^ar 1992). Sli ka 7: Indeks mo~i vod ne ga toka v Ob ~i ni Idri ja. Indeks mo~i vod ne ga toka (Lind say 2005) je mera denu da cij sko-ero zij ske ga poten cia la vode. p (str. 20) 19 Maja Topo le, Mati ja Zorn Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Erozija zanemarljiva neznatna {ibka zmerna mo~na Merilo 1 : 175.000 Avtorja vsebine: Maja Topole, Matija Zorn Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Matija Zorn, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 20 Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja KE[VA PA IHM Sli ka 8: Mrz la Rupa s Tr nov ske ga goz da. 3 Pod neb je, prsti in rast je Za obmo~ je jugo za hod ne Slo ve ni je in tako tudi za Ob~i no Idri ja je zna ~il no, da se tu pre kri va ta atlant - ska in sre do zem ska zra~ na cir ku la ci ja, ki ustvar ja ta poseb ne pod neb ne raz me re z vre me nom tako ime no va ne ga inter fe ren~ ne ga kli mat ske ga tipa (Gams 1972; Bat s so de lav ci 1996, 42). Tu se med seboj me{a jo tople in vlà ne mor ske in hlad ne celin ske zra~ ne mase. Podrob ne je sta o pod neb nih zna ~il no - stih obmo~ ja pisa la Keser (1957) in Meze (1987). Sub me di te ran ski pod neb ni vpli vi bi bili sicer gle de na bli ì no Jadran ske ga mor ja (Tr à{ ki zaliv je od ob~i ne v zra~ ni ~rti odda ljen le 40 km) lah ko {e pre cej mo~ nej {i, ~e ne bi mor ske zra~ ne mase na jugo za ho du in jugu nale te le na relief no ovi ro, na v di nar ski sme ri pote ka jo ~e viso ke kra{ ke pla no te Trnov - ski gozd, Hru {i co in Nanos. Za to obmo~ je je zna ~il na izred na namo ~e nost (do 3000 mm pada vin let no) ter sred nja januar ska tem pe ra tu ra pod 0 °C. Po Voj skar ski pla no ti pote ka tako ime no va na lini ja kon - ti nen tal no sti, to je meja med obmo~ jem, kjer pre vla du je celin ski pada vin ski reìm z ve~ kot 50 % pada vin v to plej {i polo vi ci leta in obmo~ jem s pre vla do sre do zem ske ga pada vin ske ga reì ma z ve~ kot 50 % pada - vin v hlad nej {i polo vi ci leta (Meze 1987, 20, 22). Mor ski zra~ ni vpli vi sega jo v no tra njost po doli nah So~e in Idrij ce, ven dar nje gov vpliv osla bi nek - je pri @eli nu ob sever ni meji idrij ske ob~i ne. Vse ka kor pa bli ì na mor ja pomemb no pris pe va k bur no sti vre men ske ga doga ja nja zno traj meja ob~i ne. Za pod neb je v ob ~i ni ni pomemb na le lega v {ir {em pro sto ru, ampak tudi kra jev ne relief ne zna - ~il no sti: izred na raz ~le nje nost povr{ ja, veli ke rela tiv ne vi{in ske raz li ke, usmer je nost dolin, eks po zi ci ja pobo ~ij in tip relie fa. Mo~ no raz ~le nje ni relief pos pe {u je ver ti kal no me{a nje zra ka. Mrzel zrak spol zi z ve~ jih vi{in v glo bo ko vre za ne doli ne in kot li ne in se tam uja me; nasta ne toplot ni obrat. Tem pe ra - tu re so v dnu dolin nì je kot tiste par sto metrov vi{ je. Na pla no tah pa se mrzel zrak uja me v kra{ ke kota nje, zato so te hlad nej {e kot vi{ ji svet. Tem pe ra tur ni obrat je naj bolj izra zit decem bra, pogost pa tudi januar ja in februar ja. V ob dob ju 1926–1965 je bila decem br ska tem pe ra tu ra Idri je le 0,1 °C vi{ ja od tem pe ra tu re, izmer je ne na 740 m vi{ je leè ~i posta ji Voj sko (Meze 1987). V dnu dolin so tem pe ra - 21 Maja Topo le, Mati ja Zorn 20 18 16 14 ) 12 10 elè (%d 8 6 4 2 0 sever severovzhod vzhod jugovzhod jug jugozahod zahod severozahod ekspozicija Sli ka 9: Eks po zi ci je v Ob ~i ni Idri ja. tu re nì je tudi zara di namo ~e no sti, vi{ je pa se poz na u~i nek vetra, ki tla hitro osu {i. S po ja vom sta pove - za ni pogo stost megle ([e be nik 1988) in nevar nost sla ne. Pogo stej {i sta v dnu dolin in kot lin, red ke je pa gro zi ta v vi{ jih pre ve tre nih kra jih. V Idrij ski kot li ni se megla pojav lja prib lì no do vi{i ne 650 m in naj bi je bilo po sta rej {ih podat kih tudi do 100 dni na leto (Ke ser 1957, 92). Zno traj ob~i ne je zem lji{~, ki ima jo osoj no ozi ro ma sever no, seve ro za hod no ali seve ro vz hod no lego 41,5 %, torej pre cej ve~ od tistih, obr nje nih pro ti jugu, jugo za ho du in jugovz ho du (35,3 %). Ven dar je hkra ti tudi pomemb no, kako viso ko nad dnom in na koli ko nag nje nem pobo~ ju leì nek kraj. Po leg eks po zi ci je na tem pe ra tur ne raz me re vpli va tudi tip relie fa. Pre vot len svet se pozi mi po~a - sne je ohla ja, pole ti pa po~a sne je segre va kot nekra{ ki, zato so v kra{ kem sve tu tem pe ra tur ne ampli tu de manj {e. Pred sta vi tev vre men ske ga doga ja nja v ob ~i ni je sicer ote è na, ker ni dovolj podat kov z vre men skih postaj v raz li~ nih legah. [e zla sti prob le ma ti~ ni so tem pe ra tur ni podat ki, ker navad no dobe opa zo vanj niso dovolj dol ge. ^eprav so podat ki za posta ji Voj sko (1070 m) in Idri ja (330 m) sta rej {i (1926–1965), smo jih zara di pri mer jav kljub temu upo {te va li, saj je to edi no obdob je, ko so na raz po la go podat ki za obe posta ji hkra ti. Novej {i podat ki so dostop ni le za posta jo Voj sko (Kli ma to gra fi ja … 1995b; Pov zet - ki … 2010). V ob dob ju 1961–1990 je bila na Voj skem pov pre~ na let na tem pe ra tu ra 0,3° vi{ ja od pov pre~ ne let ne tem pe ra tu re v ob dob ju 1926–1965, ko je bila 5,9 °C; v ob dob ju 1991–2006 je bila pov pre~ na let - na tem pe ra tu ra 6,6 °C in tako vi{ ja za 0,7° od meri tev v ob dob ju 1926–1965. Pov pre~ na let na tem pe ra tu ra v Idri ji (330 m n. v.) je bila v ob dob ju 1926–1965 9,5 °C, januar ska –2,4 °C in julij ska 18,1 °C (Meze 1987, 13). V is tem obdob ju je bila januar ska tem pe ra tu ra na Voj skem –3,2 °C, julij ska pa 15,6 °C. V ob dob ju 1991–2006 sta bili na Voj skem obe tem pe ra tu ri vi{ ji; januar ska –1,7 °C in julij ska 16,3 °C. Raz li ka med tem pe ra tu ra mi v Idri ji in na Voj skem je bila v ob dob ju 1926–1965 naj ve~ ja od apri - la do okto bra, v hlad nej {i polo vi ci leta pa se zara di nara{ ~a jo ~e tem pe ra tur ne inver zi je zmanj {a (mi ni mum dose è decem bra, ko med Idri jo in Voj skim prak ti~ no ni raz li ke, majh na je {e januar ja in februar ja). V ob dob ju 1926–1965 je bila pov pre~ na dnev na tem pe ra tu ra pod 0 °C na Voj skem 18 dni dlje kot v Idri ji. Na Voj skem je bilo 95 tak {nih dni, v Idri ji pa 77 dni. V ob dob ju 1991–2006 je bilo na Voj skem pov pre~ no 122 dni z mi ni mal no dnev no tem pe ra tu ro pod ledi{ ~em. 22 Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja Mrzla Rupa 2784 Revenov{e 2645 Idrijska Bela 2623 ^rni Vrh 2589 Vojsko 2450 Idrija 2251 Hru{ica (Col) 2088 Na Stanu 1936 @iri 1928 Hotedr{ica 1850 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 padavine (mm) Sli ka 10: Koli ~i na pada vin na pada vin skih posta jah v Ob ~i ni Idri ja in nje ni oko li ci v ob dob ju 1961–1990 (Kli ma to gra fi ja … 1995a). Ve ge ta cij ska doba, ko je pov pre~ na dnev na tem pe ra tu ra vi{ ja od 5 °C, je v ob dob ju 1926–1965 na Voj skem tra ja la 191 dni, v Idri ji pa 233 dni. Pov pre~ na let na vi{i na pada vin v Ob ~i ni Idri ja (med 1800 in 3000 mm) je med naj vi{ ji mi v Slo ve - ni ji (Zu pan ~i~ 1998, 99). Pada vi ne so raz po re je ne sko zi vse leto in jih je dovolj tudi v ob dob ju rasti. Zara di mò nih obil nih dnev nih pada vin in hudour ni{ ke ga zna ~a ja vodo to kov lah ko pri ha ja do poplav (Lo gar 1968; Meze 1987, 17) – huj {e so bile v le tih 1909, 1925, 1926, 1948, 1968, 1977, 1979 in 1982 (Maj nik 1985, 163–164) ter zemelj skih pla zov (glej pris pe vek Koma ca in Zor na). Inten ziv nost pada - vin je naj ve~ ja v bli ì ni gre be na Trnov ske ga goz da, ki je glav na relief na ovi ra za vodo no sne zra~ ne toko ve. Tu so naj vi{ je let ne koli ~i ne pada vin v ob ~i ni in tu so v pre te klo sti na{te li pov pre~ no kar 45 ne viht let - no, med tem ko se to {te vi lo na sever ni meji Ob~i ne Cerk no zni à na 35 (Ke ser 1957; [ebe nik 1988, 85). Novej {i podat ki za Voj sko kaè jo pov pre~ no 36 dni z ne vih to in grme njem let no (Pov zet ki … 2010). Naj vi{ je dnev ne koli ~i ne pada vin so bile izmer je ne v Re ve nov {ah (267,9 mm), sle di jo pa Voj sko (237 mm), Mrz la Rupa (218,7 mm), Idrij ska Bela (198,4 mm), Na Sta nu (198,4 mm), Idri ja (181,5 mm). Tako obil ne pada vi ne pada jo obi ~aj no pole ti ali jese ni ob nevih tah, ki so pogo sto lokal no ome je ne. »… Zgo - di se, da pade v eni uri tudi 50 in ve~ mm dè ja. « (Meze 1987, 16). Povrat ne dobe inten ziv nih pada vin se zmanj {u je jo pro ti vzhod u ob~i ne. Na seve ro za hod nem delu ob~i ne lah ko tako z eno let no povrat no dobo pri ~a ku je mo prib lì no 90 mm pada vin v {ti riind vaj se tih urah, na seve ro vz hod nem robu ob~i ne pa ta koli ~i na pada na prib lì no 70 mm. Sto let na povrat na doba dnev nih pada vin je na seve ro za ho du ob~i ne sko raj 340 mm, na jugo za ho du prek 200 mm, na seve ro vz ho du pa prib lì no 170 mm (Po vrat - ne … 2003, 7–8, 39). Naj manj pada vin je v av gu stu, januar ju in februar ju. Koli ~i na pada vin nara{ ~a v sme ri pro ti viso - kim kra{ kim pla no tam na jugo za ho du ob~i ne, na leto pa ima ob~i na med 100 in 150 pa da vin skih dni (Bat s so de lav ci 1996, 43). Snè ne raz me re so gle de na veli ke raz li ke v nad mor ski vi{i ni dokaj raz li~ ne. Tako je snè na ode ja v Idri ji debe la oko li 0,5 m in tra ja naj ve~ dva do tri mese ce (v ob dob ju 1961–1990 je bilo pov pre~ no 23 Maja Topo le, Mati ja Zorn INRG J OETAM Sli ka 11: Ob obil nih snè nih pada vi nah konec februar ja in v za ~et ku mar ca 2004 je prek dva metra debe la snè na ode ja sko raj povsem pre kri la meteo ro lo{ ko posta jo na Voj skem. prib lì no 64 dni s snè no ode jo), na Voj skem pa je debe la prib lì no meter in tra ja od 4 do 6 me se cev (v ob dob ju 1961–1990 je bilo pov pre~ no 135 dni s snè no ode jo, v ob dob ju 1991–2006 pa 113), a je lah ko tudi pre cej vi{ ja, kot kaè sli ka 11. V {e vi{ jih legah, na pri mer na Plo {ta nju, pa je sne ga tudi do dva metra in ve~, tra ja pa od 6 do 7 me se cev (Bat s so de lav ci 1996, 43; Kli ma to gra fi ja … 2000, 361; Pov - zet ki … 2010). Med vre men ski mi ujma mi je v ob ~i ni tre ba izpo sta vi tìled. Pojav lja se poz no jese ni ali poz no pozi - mi, ko se tople in vlà ne mor ske zra~ ne mase sre ~a jo s hlad nej {i mi celin ski mi in se na hitro ohla di jo. Zapis òle du naj de mo è leta 1884, ve~ je tovrst ne ujme v zad nje pol sto let ja pa so bile decem bra 1953, novem bra 1968, mar ca in novem bra 1975, februar ja 1976, novem bra 1984 (Bri nar 1954, 129; Pi{ lar 1971, Pre gled ni ca 1: Pri mer ja va tem pe ra tur nih in pada vin skih podat kov za Idri jo in Voj sko (Meze 1987; Kli - ma to gra fi ja … 1995a; 1995b; Pov zet ki … 2010). tem pe ra tur na/pa da vin ska posta ja tem pe ra tu ra (°C) let na koli ~i na (me ri tve no obdob je) pada vin (mm) sred nja let na sred nja januar ska sred nja julij ska Idri ja (1926–1965) 9,5 –2,4 18,1 Voj sko (1926–1965) 5,9 –3,2 15,6 raz li ka med posta ja ma 3,6 0,8 2,5 (1926–1965) Voj sko (1961–1990) 6,2 –2,8 15,3 2450 Voj sko (1991–2006) 6,6 –1,7 16,3 2174 24 Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja 44; [ifrer 1976, 200; Kor di{ 1985a, 265; 1985c). V goz do vih lah ko nare di veli ko {ko de. Naj bolj ogro è - na so pobo~ ja ob zgor njem toku Idrij ce in Bel ce (Bat s so de lav ci 1996, 43). V ob ~i ni je prob le ma ti~ na tudi sla na. Zara di manj {e vetrov no sti je mo~ nej {a in pogo stej {a ob Idrij ci in pri to kih ter nas ploh v nì - jih legah (Meze 1987, 18–19). Ve tro vi na obmo~ ju ob~i ne niso poseb no mo~ ni, na jù nih pobo~ jih je nekaj mo~ nej {i le seve ro - vz hod nik (Bat s so de lav ci 1996, 43). Pa ven dar Keser (1957, 92) poro ~a o »tur bo len~ nem vihar ju«, ki je avgu sta 1953 v Stru gu nad Idri jo podrl gozd, Pi{ lar (1971, 44) pi{e o »or ka nu«, ki je juli ja 1965 v idrijskih goz do vih pov zro ~il pre cej {ko de, [ebe nik (1988, 85) pa ome nja »tor na do«, ki je nastal na vzhod nem robu ob~i ne avgu sta 1986. V ob ~i ni sta v vi {i nah domi nant na vetro va bur ja (pri na {a mraz, niz ke megle in bolj suho vre me) in jugo (pri na {a pada vi ne), ki piha ta pre~ no na pre vla du jo ~o sle me ni tev v ob ~i - ni. Doli ne so tako pre tè no v za ti {nih legah, tako da na pri mer po Keser ju (1957, 92) v sami Idri ji lah ko pri ~a ku je mo vetro ve med 1,8 in 5,2 m/s. Se pa v ob ~i ni gle de na relief pojav lja jo rah li lokal ni vetro vi, pred vsem v le pem anti ci klo nal nem vre me nu; pono ~i po pobo~ jih navz dol piha no~ nik, dopol dan pa v obrat ni sme ri rahel dnev nik. Last no sti prsti so mo~ no odvi sne od kam nin skih, relief nih, vod nih in pod neb nih raz mer, na nji - ho vo sesta vo in kako vost pa odlo ~il no vpli va tudi ~lo vek s svo ji mi pose gi. ^e vemo, da kar bo nat ne kam ni ne zav ze ma jo kar tri ~etr ti ne idrij ske ob~i ne, ni pre se net ljiv poda tek, da je naj bolj raz {ir jen tip prsti rend - zi na. Pokri va sko raj 70 % vseh zem lji{~. Pokar bo nat ne prsti z rend zi na mi ima jo {e 6,6 % delè (raz {ir je ne so na Krni{ ki in ^rno vr{ ki pla no ti ter v Go do vi{ kem podo lju), same pokar bo nat ne prsti pa 5,8 % delè (te so naj po go stej {e na pla no tah v Rov tar skem hri bov ju). Sko raj 11 % zem lji{~ odpa de na evtri~ ne prsti (Dol ska pla no ta, obmo~ je okrog Zad lo ga in Lom, Dol ska pla no ta, Sovr sko povir je), 4 % zav ze ma jo distri~ ne prsti (na vul kan skih in kla sti~ nih kam ni nah), 2,5 % ran ker (ve zan na kla sti~ ne kam - ni ne ob zgor nji Idrij ci) in 1 % obre~ ne prsti (ob Idrij ci pod Div jim jeze rom, ob Kanom lji ci in @irov ni ci). Vzdol` regu li ra nih vodo to kov se pojav lja jo neko li ko slab {e ogle je ne obre~ ne prsti (Pe do - lo{ ka … 2002). Po dob no kot prst je tudi rast je tesno pove za no z re lief ni mi in vod ni mi raz me ra mi. Rast lin sko geograf - sko se obmo~ je bolj nave zu je na dinar ski svet kot na alp ski svet. Zara di bli ì ne toplej {e ga sre do zem ske ga sve ta, tople in suhe kar bo nat ne pod la ge ima celot no obmo~ je rahel ter mo fil ni »nav dih« (Bat s so de - lav ci 1996, 42). V idrij ski ob~i ni goz do vi pokri va jo ve~ kot tri ~etr ti ne zem lji{~. Ker je gozd na tost pove za na z de - le èm kra{ ke ga, str me ga in vi{ je ga sve ta, se gozd uve ljav lja povsod, razen na manj nag nje nem povr{ ju, ki je pri mer no za kme tij sko rabo ali pose li tev. Pre vla du je jo raz li~ ni buko vi goz do vi. Bota nik Tone Wra - ber (po Batu s so de lav ci 1996, 45) je bukev ime no val kar »… kru {no mati idrij skih goz dov …«, saj pre vla du je sko raj povsod, od naj nì jih do naj vi{ ji leg. Med iglav ci je zna ~il na jel ka, ki z buk vi jo sestav lja pre tè - no me{a ne sesto je, pred vsem na hlad nej {ih pobo~ jih in v sen~ nih legah. Poseb nost so mra zi{~ ne lege na pla no tah (v kra{ kih depre si jah; tako ime no va ne mra zi{~ ne vrta ~e), kjer sta zna ~il na toplot ni in z njim pove zan vege ta cij ski obrat. Na tak {nih rasti{ ~ih v dnu depre sij naj de mo smre ko (Bat s so de lav - ci 1996, 45) ozi ro ma smre kov gozd, ki raste na pobo~ jih, v dnu pa naj de mo ru{ je (Gor gi~ in Cer na ti~ Gre go ri~ 1995, 114), vi{ je na pobo~ jih vrta~ pa zopet pre vla du je bukev. Goz do vi pred stav lja jo v ob ~i ni tudi pomemb no narav no dedi{ ~i no, pred vsem to velja za pra gozd pod Buko vim vrhom (sli ka 17; Kor di{ 1985b). Poleg tega pa je po Bla ju (1980, 143) pomem ben tudi nji hov varo val ni, gos po dar ski, social ni in znans tve no-ra zi sko val ni pomen. Na pod la gi zem lje vi da gozd nih zdrùb (Ma rin ~ek in ^ar ni 2002) gozd v Ob ~i ni Idri ja zav ze ma kar 90 % zem lji{~. Izkr ~en svet je ozna ~en v do li ni Idrij ce med Idri jo in Spod njo Idri jo, na ^rno vr{ ki pla - no ti, pla no tah v Rov tar skem hri bov ju in v Go do vi{ kem podo lju. Povsod drug je se {iri jo gozd na zem lji{ ~a, kar pri 98,6 % gozd nih zdrùb pa pre vla du je bukev. Na Idrij skem je le maj hen delè gozd nih zdrùb, ki jih uvr{ ~a mo med conal ne, to je tiste, ki so raz vi te pod vpli vom makro kli me. Mo~ no pre vla du je jo Sli ka 12: Pre vla du jo ~i tipi prsti v Ob ~i ni Idri ja (Pe do lo{ ka … 2002). p (str. 26) 25 Maja Topo le, Mati ja Zorn Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Prst distri~na evtri~na obre~na pokarbonatna pokarbonatna in rendzina ranker rendzina Merilo 1 : 175.000 Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 26 Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja 80 70 60 50 ) 40 elè (%d 30 20 10 0 distri~na evtri~na obre~na pokar- pokarbonatna ranker rendzina bonatna in rendzina prsti Sli ka 13: Zasto pa nost posa mez nih tipov prsti v Ob ~i ni Idri ja (Pe do lo{ ka … 2002). 50 45 40 35 ) 30 25 elè (%d 20 15 10 5 0 zave{~ka zdrùba bukve rebrenja~e kresni~arjem zdrùba bukve ~rnega gabra zdrùba bukve in navadnega tevja zdrùba bukve puhastega hrasta zdrùba bele jelke in zdrùba bele jelke in ladanske torilnice zdrùba bukve platanolistne zlatice zdrùba bukve kopjaste podlesnice zdrùba bukve in zdrùba ~rnega gabra in okroglolistne lakote ostale zdrùbe spom in in z navadnim in gozdovi Sli ka 14: Zasto pa nost posa mez nih gozd nih zdrùb v Ob ~i ni Idri ja (Ma rin ~ek in ^ar ni 2002). Sli ka 15: Pre vla du jo ~e gozd ne zdrù be v Ob ~i ni Idri ja (Ma rin ~ek in ^ar ni 2002). p (str. 28) 27 Maja Topo le, Mati ja Zorn Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Rastlinske zdrùbe zdrùba bukve in navadnega tevja zdrùba bukve in rebrenja~e zdrùba bukve z navadnim kresni~evjem zdrùba ~rnega gabra in puhastega hrasta zdrùba bukve in spomladanske torilnice zdrùba bele jelke in zave{~ka zdrùba bukve in platanolistne zlatice zdrùba bele jelke in okroglolistne lakote zdrùba bukve in kopjaste podlesnice ostalo zdrùba bukve in ~rnega gabra Merilo 1 : 175.000 Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 28 Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja ELOPO TJAAM Sli ka 16: Za Ob~i no Idri ja sta zna ~il ni veli ka relief na raz gi ba nost in gozd na tost. KE[V Sli ka 17: Del Ob~i ne Idri ja zav ze ma jo zakra se le A PA pla no te (v sre di ni Voj skar ska pla no ta, v ozad ju IHM Julij ske Alpe). Sli ka 18: Pre vla du jo ~a raba tal v Ob ~i ni Idri ja (Raba … 2004). p (str. 30) 29 Maja Topo le, Mati ja Zorn Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Raba tal njiva sadovnjak travi{~e drugo kmetijsko zemlji{~e zemlji{~e v zara{~anju gozd pozidano zemlji{~e ostalo Merilo 1 : 175.000 Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 30 Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja 90 80 70 60 ) 50 elè (% 40 d 30 20 10 0 njive sadovnjaki travi{~a druga kmetijska zemlji{~a zemlji{~a v zara{~anju pozidana zemlji{~a ostalo gozd raba tal Sli ka 19: Delè posa mez ne rabe tal v Ob ~i ni Idri ja (Raba … 2004). aco nal ne gozd ne zdrù be, ki so raz vi te pod vpli vom dru gih dejav ni kov: kam nin ske in pedo lo{ ke osno - ve, eks po zi ci je in naklo na … Na pod la gi zem lje vi da rabe kme tij skih zem lji{~ (Raba … 2004) pokri va gozd 78,7 % ob~i ne ozi ro - ma 231 km2. Poleg goz da je v ob ~i ni {e 61,9 km2 ali 21,1 % izkr ~e nih povr {in. Te so pre tè no v po do ljih, na urav na nem delu pla not in na soto~ jih rek. Izko ri{ ~e ne so pred vsem za trav ni ke (50,6 km2 ali 82,8 %), ki jih je naj ve~ na ^rno vr{ ki in vseh dru gih pla no tah ter v kra{ kem podo lju. Pozi da nih zem lji{~ je 7,1 km2 ali 11,5 % in so zgo{ ~e na v Spod njei drij ski kot li ni ci, ob soto~ ju Idrij ce in Kanom lji ce, v Go do vi ~u in ^rnem Vrhu, drug je pa gre za raz pr {e no pozi da vo. Osta le vrste kme tij ske rabe (nji ve, sadov nja ki, dru - ge kme tij ske povr {i ne in povr {i ne v za ra{ ~a nju) pred stav lja jo sku paj le 4,1 km2, kar pome ni 6,7 % vseh izkr ~e nih povr {in ter le 1,4 % vseh zem lji{~ v ob ~i ni. 4 Sklep Ob ~i na Idri ja leì v ju go za hod ni Slo ve ni ji na sti ku dveh veli kih slo ven skih regij (di nar ske ga in alp - ske ga sve ta) ter v ne po sred ni bli ì ni tret je veli ke slo ven ske regi je (sre do zem ske ga sve ta). Ta stik ima za posle di co veli ko pokra jin sko pestrost 293,7 km2 veli ke ob~i ne. Tako kot je zaple te no razu me va nje pokra jin ske pri pad no sti ob~i ne; ali »… jo lah ko {te je mo h Kranj - ski ali Pri mor ski ali k obe ma, ali pa k no be ni od nji ju …« (Pav {i~ 1987, 21), je zara di ome nje ne pre hod no sti med tre mi slo ven ski mi makro re gi ja mi teàv no tudi razu me va nje nje nih narav no geo graf skih prvin. Ob~i - na ima eno naj bolj zaple te nih geo lo{ kih struk tur v Slo ve ni ji, po nje nem ozem lju pote ka raz vod ni ca med Jadran skim in ^rno mor skih povod jem, tu se sti ka jo sre do zem ski in celin ski pod neb ni vpli vi ter dinar - sko in alp sko rast je, relief no pa se deli na kra{ ki in re~ no-de nu da cij ski relief. Obmo~ je izsto pa tudi po obi li ci goz dov in vod nih virov. Pri narav no geo graf skih pred sta vi tvah Slo ve ni je pou dar ja mo nje no pre hod nost na sti ku veli kih pokra - jin skih enot in s tem pove za no pokra jin sko pestrost, ki da je pred nost pred sosed nji mi drà va mi. Podob no lah ko zno traj Slo ve ni je trdi mo za Idri jo, saj v dr à vi nima mo veli ko ob~in, ki bi jih odli ko va la tak {na pokra jin ska pestrost. 31 Maja Topo le, Mati ja Zorn 5 Viri in lite ra tu ra Bat, M., ^er ne, A., Kuna ver, J., Radi nja, D. 1996: Regio nal no geo graf ska mono gra fi ja Slo ve ni je – 2. del: zahod ni pre dalp ski svet. Ela bo rat. Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Blaj, S. 1980: Gozd in pro stor. Idrij ski raz gle di 25. Idri ja. Bo ì~, M. 1988: Doli na Zgor nje Idrij ce – kra jin ski park. Idrij ski raz gle di 33-1. Idri ja. Bren ce, A. 2005: Geo lo{ ke raz me re in mò no sti za grad njo v Idri ji. Idrij ski raz gle di 50-1. Idri ja. Bri nar, M. 1954: Kata stro fa v idrij skih goz do vih kot spod bu da za raz mi{ lja nja o stoj no sti buko vih sestojev. Goz dar ski vest nik 12-5. Ljub lja na. ^ar, J. 1962: Kras v idrij ski ob~i ni. Idrij ski raz gle di 7-4. Ljub lja na. ^ar, J. 1972: Nekaj osnov nih podat kov o osam lje nem kra su na Idrij skem. Na{e jame 13. Ljub lja na. ^ar, J. 1974a: Zakri ti kras v blì nji oko li ci Idri je. Na{e jame 16. Ljub lja na. ^ar, J. 1974b: Zakri ti kras. Idrij ski raz gle di 19, 1-2. Idri ja. ^ar, J. 1980: Mine ral no bogas tvo idrij ske ob~i ne. Idrij ski raz gle di 25. Idri ja. ^ar, J. 1986: Raz voj spoz nanj o na stan ku in zgrad bi idrij ske ga rudi{ ~a. Idrij ski raz gle di 29-31. Idri ja. ^ar, J. 1990: Idri ja (geo lo gi ja). Enci klo pe di ja Slo ve ni je 4. Ljub lja na. ^ar, J. 1992: Idrij ske eko lo{ ke zadre ge. Idrij ski raz gle di 37. Idri ja. ^ar, J. 2009: Geo lo{ ka sesta va ozem lja. Idrij sko-cer kljan ska pla nin ska pot: vod nik. Idri ja, Cerk no, ^rni Vrh. ^ar, J. 2010: Geo lo{ ka zgrad ba idrij sko-cer kljan ske ga hri bov ja. Tol ma~ h Geo lo{ ki kar ti Idrij sko-Cer - kljan ske ga hri bov ja med Stop ni kom in Rov ta mi v me ri lu 1 : 25.000. Geo lo{ ki zavod Slo ve ni je. Ljub lja na. ^er ne, A, Urbanc, M. 1998: Idrij sko hri bov je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Fran tar, P., Hrva tin, M. 2005: Pre to~ ni reì mi v Slo ve ni ji med leto ma 1971 in 2000. Geo graf ski vest nik 77-2. Ljub lja na. Ga bro vec, M. 1998: Cer kljan sko, [kof je lo{ ko, Pol ho graj sko in Rov tar sko hri bov je. Slo ve ni ja – pokrajine in ljud je. Ljub lja na. Gams, I. 1972: Pris pe vek h kli ma to graf ski deli tvi Slo ve ni je. Geo graf ski obzor nik 19-1. Ljub lja na. Gams, I. 1998: Relief. Geo gra fi ja Slo ve ni je. Ljub lja na. Gor gi~, M., Cer na ti~ Gre go ri~, A. 1995: Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca. Idrij ski raz gle di 40. Idri ja. Ha bi~, P 1968: Kra{ ki svet med Idrij co in Vipa vo. Dela SAZU 21. Ljub lja na. Hr va tin, M. 1998: Disc har ge regi mes in Slo ve nia. Geo graf ski zbor nik 38. Ljub lja na. Ja nè, J. 1986: Prob le ma ti ka kva li tet pod zem nih voda in oskr be s pit no vodo v Idrij ski ob~i ni. Idrij ski raz gle di 29-31. Idri ja. Ja nè, J. 1992: Poli klo ri ra ni bife ni li in mot nost v kra{ kem izvi ru Podro te ja. Idrij ski raz gle di 37. Idri ja. Ja nè, J., ^ar, J., Habi~, P., Podob nik, R. 1997: Vod no bogas tvo viso ke ga kra sa. Idri ja. Ke ser, S. 1957: Pod neb ne raz me re v Idri ji. Idrij ski raz gle di 2-3. Idri ja. Kli ma to gra fi ja Slo ve ni je: koli ~i na pada vin (ob dob je 1961–1990). 1995a. Hidro me teo ro lo{ ki zavod Repub - li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Kli ma to gra fi ja Slo ve ni je: {te vi lo dni s snè no ode jo (ob dob je 1961–1990). 2000. Hidro me teo ro lo{ ki zavod Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Kli ma to gra fi ja Slo ve ni je: tem pe ra tu ra zra ka (ob dob je 1961–1990). 1995b. Hidro me teo ro lo{ ki zavod Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Kor di{, F. 1985a: Ali idrij skim goz do vom gro zi uni ~e nje zara di pò le da. Goz dar ki vest nik 43. Ljub lja na. Kor di{, F. 1985b: Gozd ni rezer va ti Slo ve ni je: Pra gozd Bukov vrh. Stro kov na in znans tve na dela Bio - teh ni{ ke fakul te te 87. Ljub lja na. Kor di{, F. 1985c: Ali idrij skim goz do vom gro zi uni ~e nje zara di pò le da. Pri mor ska sre ~a nja 57–58. Nova Gori ca. Lind say, J. B. 2005: The ter rain analy sis system: a tool for hydro-geo morp hic appli ca tions. Hydro lo gical Pro ces ses 19-5. Chic he ster. 32 Na rav no geo graf ske zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja Li to stra ti graf ska kar ta Slo ve ni je. 2007. Geo lo{ ki zavod Slo ve ni je, Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za okolje. Ljub lja na. Lo gar, S. 1968: Ob~i na Idri ja. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je, 1. knji ga: zahod ni del Slo ve ni je. Ljub lja na. Maj nik, S. 1985 (1981–1983): Povod nji v Idri ji. Idrij ski raz gle di 26–28. Idri ja. Ma rin ~ek, L., ^ar ni, A. 2002: Komen tar k ve ge ta cij ski kar ti gozd nih zdrùb Slo ve ni je v me ri lu 1 : 400.000. Ljub lja na. Me lik, A. 1952: Zasno va Ljub ljan ske ga pore~ ja. Geo graf ki zbor nik 1. Ljub lja na. Me lik, A. 1960: Slo ven sko Pri mor je. Slo ve ni ja – geo graf ski opis, II: opis slo ven skih pokra jin, 4. zvezek. Ljub lja na. Me lik, A. 1963: Slo ve ni ja – geo graf ski opis, I: splo {ni del. Ljub lja na. Meze, D. 1987: Hri bov ske kme ti je na Idrij skem in Cer kljan skem. Geo graf ski zbor nik 27. Ljub lja na. Mi hevc, B. 1998: Notranj sko podo lje. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Mla kar, I. 1969: Krov na zgrad ba idrij sko-ì rov ske ga ozem lja. Geo lo gi ja 12. Ljub lja na. Mla kar, I. 1990: Pomen idrij skih odkri tij za raz voj geo lo{ ke zna no sti doma in v sve tu. Idrij ski raz gledi 35, 1–2. Idri ja. Mla kar, I. 2002: O na stan ku hidro graf ske mre è in o ne ka te rih kra{ kih poja vih na Idrij skem. Acta car - so lo gi ca 31-2. Ljub lja na. Mla kar, I., ^ar, J. 2009: Geo lo{ ka kar ta Idrij sko-Cer kljan ske ga hri bov ja med Stop ni kom in Rov ta mi 1 : 25.000. Geo lo{ ki zavod Slo ve ni je. Ljub lja na. Oro èn, F. 1901: Voj vo di na Kranj ska – pri ro doz nan ski, poli ti~ ni in kul tur ni opis. Ljub lja na. Pav {i~, T. 1987: Idri ja med Pri mor sko in Kranj sko. Idrij ski raz gle di 32-2. Idri ja. Pe do lo{ ka kar ta Slo ve ni je 1 : 25.000. 2002. Cen ter za pedo lo gi jo in vars tvo oko lja Oddel ka za agro nomijo Bio teh ni{ ke fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Per ko, D., Oro èn Ada mi~, M. (ur.) 1998: Slo ve ni je – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Pi{ lar, I. 1971: Kata stro fa v idrij skih goz do vih novem bra 1968. leta. Idrij ski raz gle di 16-1. Idri ja. Pla cer, L. 1973: Rekon struk ci ja krov ne zgrad be idrij sko-ì rov ske ga ozem lja. Geo lo gi ja 16. Ljub lja na. Pla cer, L., ^ar, J. 1974: Prob lem pod ze melj ske raz vod ni ce Trnov ske ga goz da, Krì ne gore in ^rno vr{ke pla no te. Acta car so lo gi ca 6. Ljub lja na. Po vrat ne dobe za ekstrem ne pada vi ne. 2003. Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na. Po vr {in ski vodo to ki in vod na bilan ca Slo ve ni je. 1998. Hidro me teo ro lo{ ki zavod Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Pov zet ki kli ma to lo{ kih ana liz; let ne in mese~ ne vred no sti za neka te re posta je v ob dob ju 1991–2006: Voj sko. Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje. Med mrè je: http://www.arso.gov.si/vre me/pod neb je/ Voj sko06.pdf (1. 7. 2010). Raba kme tij skih zem lji{~, raz li ~i ca 2002. 2004. Mini strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub - lja na. Sav nik, R., Gan tar, J. 1959: Kra{ ko pod zem lje na Idrij skem. Acta car so lo gi ca 2. Ljub lja na. [e be nik, I. 1988: O me gli in pada vi nah na Idrij skem. Idrij ski raz gle di 33-1. Idri ja. [i frer, M. 1976: Geo graf ski u~in kìle da v goz do vih okrog Idri je ter Postoj ne. Geo graf ski zbor nik 16. Ljub - lja na. Zem lje vid tipov kam nin, raz li ~i ca 9. 12. 2009. Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljub ljana. Zu pan ~i~, B. 1998: Pada vi ne. Slo ve ni je – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Zu pan ~i~, J. 1998: Trnov ski gozd, Nanos in Hru {i ca. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. 33 34 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 35–50, Ljubljana 2010 TEMELJNE DRU@BENOGEOGRAFSKE POTEZE OB^INE IDRIJA dr. Dra go Klad nik Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti dra go.klad nik @zrc-sazu.si UDK: 911.3(497.4Idri ja) IZVLE^EK Te melj ne drù be no geo graf ske pote ze Ob~i ne Idri ja Za Ob~i no Idri ja je zna ~il na izra zi ta dvoj nost, ki jo ozna ~u je ta raz voj na pro pul ziv nost, opr ta na sto let no rudar sko tra di ci jo v do lin skem delu in raz voj no zao sta ja nje, s ka te rim se è sko zi ve~ gene ra cij spo pri je - ma jo pre bi val ci hri bov ske ga sve ta z izra zi ti mi pla no ta sti mi urav na va mi v oko li ci ob~in ske ga sre di{ ~a. Zara di odmak nje no sti celot ne ga obmo~ ja od slo ven ske ga pro met ne ga kri à, raz me ro ma sla bih pro met nic zno traj ob~i ne in v zad njem ~asu pomanj klji ve tele ko mu ni ka cij ske infra struk tu re, sta za ob~i no zna ~il ni lega v pro - met nem èpu in sla ba pove za nost posa mez nih obmo ~ij. Demo graf ske raz me re so zla sti na pla no ta stih urav na vah zaskrb lju jo ~e in napo ve du je jo trd boj za ohra nja nje kul ti vi ra ne kul tur ne pokra ji ne. KLJU^NE BESEDE Ob ~i na Idri ja, drù be na geo gra fi ja, pre bi vals tvo, gos po dars tvo, infra struk tu ra, kul tur na pokra ji na, pose - li tev, nase lja, raba tal ABSTRACT Ba sic socio-geo grap hi cal fea tu res of the Muni ci pa lity of Idri ja The Muni ci pa lity of Idri ja is cha rac te ri zed by a pro noun ced dua lity ref lec ted in its deve lop men tal dri ve sup por ted by cen tu ries of mining tra di tion in the val ley ver sus sub si sten ce on the edge of sur vi val faced by gene ra tions of inha bi tants of this moun tai nous area, with its distinc ti ve weat he red pla te aus around the muni ci pal cen ter. Due to the remo te ness of the enti re area from Slo ve nia's trans port arte ries, rela ti vely poor main roads wit hin the muni ci pa lity, and insuf fi cient tele com mu ni ca tions infra struc tu re (es pe cially in recent years), the muni ci pa lity is mar ked by its loca tion in a trans port cul-de-sac and poor acces si bi lity of indi - vi dual areas, which are best ser ved by the rou te via Idri ja and Spod nja Idri ja at the bot tom of the Idrij ca Val ley. Espe cially on the pla te aus, demo grap hic con di tions are alar ming and por tend a dif fi cult strug gle to pre ser ve the cul ti va ted cul tu ral lands ca pe. KEY WORDS Mu ni ci pa lity of Idri ja, human geo graphy, popu la tion, eco nomy, infra struc tu re, cul tu ral lands ca pe, colo - ni za tion, sett le ments, land use 35 Dra go Klad nik 1 Uvod Ob ~i na Idri ja je svo je vr sten slo ven ski feno men. Na pod la gi ve~ sto let ne rudar ske tra di ci je in odmak nje no sti od sodob nih pro met nih tokov se v njej zrca li celot na pale ta raz voj nih tokov, zna ~il nih za na{o drà vo, od pro pul ziv ne ga raz vo ja v ur ba ni zi ra ni doli ni do raz voj ne ga zao sta ja nja v po de èl - ski hri bo vi ti oko li ci koz mo po lit ske ga ob~in ske ga sre di{ ~a, ki ji v naj bolj neu god nih oko li{ ~i nah gro zi celo pro pad kul tur ne pokra ji ne. Za to dvoj nost sta è nekaj ~asa zna ~il ni izra zi ta kon cen tra ci ja pre bi - vals tva v Idri ji in Spod nji Idri ji ter mo~ na dea gra ri za ci ja pode è lja, s ~i mer so pove za ni sta ra nje pre bi vals tva, odse lje va nje mla dih, obsè na dnev na mobil nost, opu{ ~a nje obde lo val nih zem lji{~ in, kar je {e zla sti zaskrb lju jo ~e, neza dost na in neu strez na oprem lje nost nase lij z os krb ni mi funk ci ja mi ter osta - lo infra struk tu ro (^er ne 1996). 2 Meto do lo gi ja Pri sno va nju pris pev ka smo se opr li pred vsem na raz po lò lji ve sta ti sti~ ne podat ke (Po pis 2002; Popis kme tij skih gos po dar stev 2000; Sta ti sti~ ni leto pis 2009), neka te re temelj ne knjì ne vire (Pri ro~ ni kra - jev ni lek si kon Slo ve ni je 1996; Geo graf ski atlas Slo ve ni je 1998; Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je 1998) in dru ge vire (Po dat ki o zem lji{ kih kate go ri jah …: Klad nik 1985). Sta nje smo ugo tav lja li na rav ni celot ne ob~i ne in nje nih glav nih narav no po kra jin skih enot, pri ~emer smo vsa ke ga od 35 na se lij v ob ~i ni (sku paj Ob~i no Idri ja sestav lja 38 na se lij, ven dar so kra ji Ledin sko Raz pot je, Raz pot je in Rej cov Gri~ mlaj {i, nasta li po popi su leta 2002) kot celo to raz vr sti li tako le: • urba ni zi ra na doli na (Idri ja, Spod nja Idri ja, Spod nja Kanom lja), • rural na doli na (Go re nja Kanom lja, Idrij ska Bela, Sred nja Kanom lja), • Godo vi{ ko podo lje (Go do vi~), • Voj skar ska pla no ta (^e kov nik, Voj sko), • Krni{ ka pla no ta (Idrij ske Krni ce, Maso re), • Ledin ska in Vrsni{ ka pla no ta (Go re nji Vrsnik, Govejk, Kori ta, Ledi ne, Ledin ske Krni ce, Mrz li Vrh, Pe~ nik, Spod nji Vrsnik, @irov ni ca), • Dol ska, Raven ska in Zavra{ ka pla no ta (Dole, Gore, Idr {ek, Jeli~ ni Vrh, Potok, Zavra tec), • ^rno vr{ ka pla no ta (^r ni Vrh, Idrij ski Log, Pred gri è, Zad log), • Viso ki Trnov ski gozd (Ja vor nik, Kanji Dol, Lome, Mrz li Log, Str mec). Ta ~le ni tev se neko li ko raz li ku je od ~le ni tve, pri ka za ne v pris pev ku o na rav ni regio na li za ci ji in tipi - za ci ji, kar ute me lju je mo z drù be no geo graf ski mi in regio nal no ra zvoj ni mi raz lo gi, kot so potre ba po izlo ~i tvi dolin ske ga dna kot poseb ne eno te in nje ni nadalj nji ~le ni tvi na mest ni in pode èl ski del na eni stra ni ter vklju ~e no sti Vrsni{ ke pla no te v kra jev no skup nost Ledi ne (Ime nik nase lij …) na dru gi. Opo zo ri ti mora mo {e na pri la go di tve pri obrav na vi rabe tal. Po podat kih Sta ti sti~ ne ga leto pi sa 2009 obmo~ je Ob~i ne Idri ja sestav lja 22 ka ta str skih ob~in. Dve med nji mi, [ebre lje in Ota lè, sega ta na ozem - lje idrij ske ob~i ne le z de lo ma svo jih oze melj, nju na preo sta la dela pa sestav lja ta Ob~i no Cerk no. Zara di tega je obrav na va no obmo~ je za 37,7 km2 ozi ro ma 12,8 % ve~ je od dejan ske ga ozem lja Ob~i ne Idri ja. Ker pre sè ni del obse ga kme tij sko dokaj kul ti vi ra no pokra ji no, je tre ba vede ti, da je dejan ska gozd na - tost {e ve~ ja od izra ~u na ne. 3 Pose li tev, nase lja in sta no va nja Naj sta rej {e sle do ve nase li tve so odkri li v pa leo lit ski posto jan ki Div je babe pod [ebre lja mi. Dom - ne va jo, da je bilo ozem lje Idrij ske ga nase lje no è v an ti ki, v rim ski dobi pa je tod tekla pot iz Poso~ ja v Po sav je (^er ne 1996). Slo va ni so se sem vsaj delo ma pri se lje va li narav nost z vzhod a – po Poljan ski 36 Te melj ne drù be no geo graf ske pote ze Ob~i ne Idri ja RAKERM S[ELA Sli ka 1: Za relief no raz gi ba no povr{ je je zna ~il na pose li tev v ob li ki samot nih doma ~ij, kakr {na je tudi v kra ju Idrij ske Krni ce, pod Ken do vim vrhom (1078 m). doli ni, a nji ho va pose li tev je bila red ka. V sred njem veku so kolo ni za cij ske toko ve usmer ja la cerk ve na in pos vet na gos pos tva, ki so ime la sede è na obrob ju. Zamet ki dana{ njih admi ni stra tiv nih mej sega - jo vsaj v 10. sto let je, ko se je na tem ozem lju usta li la meja med Lo{ kim in Tol min skim gos pos tvom (Bat 1996). V sred njem veku je bilo Idrij sko na obrob ju pro met nih tokov. Pri tem je tre ba izv ze ti Idri jo z rud - ni kom ìve ga sre bra in z njim pove za no tovor ni{ tvo (Bat in ^er ne 1996). Mno ì~ na pose li tev sega na konec sred nje ga veka in je plod na~rt ne kolo ni za ci je. Na Idrij skem pre vla du je pose li tev v ob li ki samot nih doma ~ij z zem lji{ ~i v za pr tih in odpr tih celkih, ve~ ja str nje na nase lja so pre tè no v do li ni Idrij ce. Zna ~i len je zmer no poli cen tri ~en model pose li tve (^er ne 1996). Ve~i na nase lij je za na{e raz me re majh na in sred nje veli ka. Pov pre~ no nase lje {te je 316 lju - di. Nase lje z naj ve~ pre bi val ci je Idri ja (6040 leta 2008, naj ve~, 6933, jih je ime la leta 1971). Ve~ kot 1000 pre bi val cev (1555) ima {e Spod nja Idri ja, ve~ kot 500 pa Godo vi~ (701) in ^rni Vrh (520). Nekaj je tudi kra jev z manj kot 30 pre bi val ci. Na Javor ni ku po urad nih podat kih pre bi va en sam ~lo vek (Cen - tral ni regi ster pre bi vals tva 2008; Regi ster tuj cev 2008). V ce lot ni ob~i ni je na raz po la go 5054 sta no vanj. Dobra peti na jih je bila zgra je na pred letom 1900, naj ve~, kar 57,5 %, na Krni{ ki pla no ti. Dobri dve peti ni jih je bilo zgra je nih po letu 1960, pri ~emer z ne kaj ve~ kot polo vi~ nim dele èm pred nja ~i jo urba na nase lja v do li ni, med tem ko je bilo v tem ~asu na Voj skar ski pla no ti zgra je nih le 7,6 % sta no vanj skih enot. Glav ni na novo gra denj je iz {est de se tih in sedem de se tih let prej{ nje ga sto let ja, nakar se je zida va sta no vanj bis tve no upo ~a sni la (Po pis 2002). To {e zla sti velja za zad nji dve deset let ji; v le tih 2001–2008 je bilo zgra je nih le 185 no vih sta no vanj (Sta - ti sti~ ni leto pis 2009). Naj ve~ novej {ih hi{ je v Go do vi{ kem podo lju (sli ka 2). Z iz je mo urba ni zi ra ne doli ne, kamor smo uvr sti li Idri jo in Spod njo Idri jo, pre vla du je jo sta no va - nja v sa mo stoj no sto je ~ih indi vi dual nih hi{ah, pone kod (Vi so ki Trnov ski gozd, ^rno vr{ ka pla no ta, Dol ska, 37 Dra go Klad nik 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0 podolje Vrsni{ka planota olska, Ravenska D urbanizirana dolina ruralna dolina Godovi{ko Vojskarska planota Krni{ka planota Zavra{ka planota ^rnovr{ka planota in Visoki Trnovski gozd SKUPAJ Ledinska in po 1990 1961 do 1980 do 1900 1981 do 1990 1901 do 1960 Sli ka 2: Sta rost sta no vanj v Ob ~i ni Idri ja leta 2002 (Po pis 2002). Raven ska in Zavra{ ka pla no ta, Ledin ska in Vrsni{ ka pla no ta) pa je omem be vred no tudi {te vi lo sta no - vanj v kme~ ki hi{i z gos po dar skim poslop jem (Po pis 2002). Dobra tret ji na (36,6 %) sta rej {ih sta no vanj je pre nov lje nih, naj ve~, 52,8 %, na Krni{ ki pla no ti, naj manj, 33,5 %, pa v ur ba ni zi ra ni doli ni. 27,1 % sta no vanj je brez cen tral ne kur ja ve, 57,4 % jih je pri klju ~e nih na kana li za cij sko omrè je (zla sti na ra~un Idri je, Spod nje Idri je in Godo vi ~a), 20,3 % jih ima last ni vodo vod, 5,3 % jih je brez kopal nic in 2,5 % brez hi{ne ga stra ni{ ~a (Po pis 2002). Tra di cio nal na je alp ska hi{a gorenj ske ga pod ti pa, ki pa ima zara di vpli va {kof je lo{ ko-cer kljan ske raz li ~i ce hi{e pre cej majh nih oken (Drozg 1998). Ob sta no vanj ski hi{i so gru ~a sto raz po re je na gos po - dar ska poslop ja. Zara di izdat ne snè ne ode je so dvo kap ne stre he str me. Sko raj tret ji na (29,2 %) sta no vanj je pre kri ta z okolj sko opo re~ no azbest no kri ti no, naj ve~, 36,1 % ozi ro ma 34,1 %, na Voj skar ski pla no ti in v ur ba nih dolin skih nase ljih, naj manj, 8,0 %, pa v Go do vi{ kem podo lju (Po pis 2002). Sodob na arhi - tek tu ra bis tve no manj upo {te va tra di cio nal ne prvi ne stav bars tva, saj prvens tve no teì k pri mer no sti za vi{ ji bivanj ski stan dard (Zu pan ~i~ 1996). Med ener gen ti za ogre va nje sta no vanj (sli ka 3) mo~ no pre vla du je jo trda gori va (50,1 %) in kuril - no olje (32,3 %). Sled nje pred nja ~i v ur ba ni zi ra ni doli ni, kjer se vse bolj {iri tudi ogre va nje z ze melj skim pli nom, na tem obmo~ ju pa je tudi kar 5,5 % sta no vanj, ki jih ogre va jo z elek tri ko (Po pis 2002). V ne ka te rih nase ljih je pre cej {ne {te vi lo hi{ ozi ro ma sta no vanj preu re je nih v po ~it ni{ ka biva li{ ~a. V ^r nem Vrhu je takih kar polo vi ca, dobra tret ji na jih je na Voj skem in dobra dese ti na v Zad lo gu. Po~it - ni{ ka biva li{ ~a sicer niso del {ir {e turi sti~ ne ponud be, ven dar last ni ki teh hi{ kori sti jo neka te re uslu ge 38 Te melj ne drù be no geo graf ske pote ze Ob~i ne Idri ja 100 80 60 % 40 20 0 podolje Vrsni{ka planota olska, Ravenska D urbanizirana dolina ruralna dolina Godovi{ko Vojskarska planota Krni{ka planota Zavra{ka planota ^rnovr{ka planota in Visoki Trnovski gozd SKUPAJ Ledinska in zemeljski ali elektrika kurilno olje trda goriva uteko~injeni plin Sli ka 3: Sta no va nja leta 2002 gle de na vrsto ener gen ta za ogre va nje (Po pis 2002). doma ~e pro met ne in turi sti~ ne infra struk tu re. Tudi na ta na~in se vzdr ù je tra di cio nal na arhi tek tu ra, kar pris pe va k pri vla~ ne mu vide zu kul tur ne pokra ji ne. @al je sti hij ski raz voj in odsot nost pri mer nih arhi tek tur nih pred lo gov za tovrst ne objek te (ka kor seve da tudi za navad ne sta no vanj ske hi{e) prvo - bit ni videz nase lij in kul tur ne pokra ji ne dodo bra spre me nil in mar sik je pra vi lo ma pok va ril. Tudi med sodob ni mi po~it ni{ ki mi hi{a mi pre vla du je jo ste reo tip ne zgrad be (Zu pan ~i~ 1996). 4 Pre bi vals tvo V Ob ~i ni Idri ja ìvi na 1,48 % ozem lja 0,58 % pre bi vals tva Slo ve ni je. Gosto ta pose li tve (40,4 pre - bi val cev/km2) je v pri mer ja vi z os ta lim slo ven skim ozem ljem izra zi to pod pov pre~ na, v pri mer ja vi z os ta lo Slo ve ni jo pa je bila pod pov pre~ na tudi rast {te vi la pre bi val cev. 39 Dra go Klad nik 489 701 377 219 543 606 188 2008 7874 1037 12.034 2008; ls tva 505 656 341 208 530 580 170 2002 7991 1009 i va 11.990 re b 448 546 347 218 526 524 191 1991 8188 1022 12.010 i regi ster p 453 443 379 228 553 532 230 l n 1981 8635 1014 12.467 traen 533 413 509 272 654 598 315 1971 8375 1019 12.688 2007; C 7217 638 454 687 363 724 654 1089 439 2002 1961 12.265 i je 708 500 740 436 715 711 525 lo ve n 1953 6119 1154 11.608 s S tla i a 797 493 732 446 692 699 557 1948 5649 1214 i sn 11.279 o p 745 532 516 710 816 597 1931 6973 1074 1256 13.219 2002 (P 800 575 530 750 887 622 1910 7300 1107 1339 13.910 1869 ina 957 517 450 740 960 639 1900 6638 1129 1309 13.339 leto med m 997 486 418 804 911 647 1890 5893 1110 1334 i sih 12.600 op o p 494 480 759 856 607 1880 5126 1004 1095 1253 11.674 l cev p i va 4633 915 499 1060 410 773 832 1235 601 re b 1869 10.958 a te vi lo p i{ ka 2008). o ta oli n o lje o ta o ta a rsn ska la n 1: [ od la n o ta la n j cev a d V ov ski gozd i ca oli n la n aven n J i zi ra n a d ska in o vi{ ko p i{ ka p in o ta avra{ ka p o vr{ ka p PA ral n Z U re gled egi ster tu r ba n o d oj skar ska p r n e d la n ol ska, R r n i so ki Trn P R u ru G V K L p D in ^ V SK Sli ka 4: Indeks sta ro sti leta 2002. p 40 Te melj ne drù be no geo graf ske pote ze Ob~i ne Idri ja Masore Mrzli Vrh Idrijske Krnice Gorenja Kanomlja Korita Ledine Spodnja Kanomlja Ledinske Krnice Pe~nik Govejk Vojsko Spodnja Idrija Gorenji Vrsnik Spodnji Vrsnik Srednja Kanomlja Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Jeli~ni Vrh Potok Idrijski Log Idrijska Bela Godovi~ Mrzli Log Zadlog Predgriè Lome ^rni Vrh Strmec Kanji Dol Javornik Indeks = starej{i od 64 let [tevilo prebivalcev mlaj{i od 15 let < 40 250 ≤ 40 ≤ < 60 150 ≤ < 200 60 ≤ < 80 100 ≤ < 150 80 ≤ < 100 50 ≤ < 100 100 ≤ < 120 0 ≤ < 50 120 ≤ < 140 140 ≤ < 160 160 ≤ < 180 Merilo 1 : 175.000 Avtor vsebine: Drago Kladnik 180 ≤ Avtorici zemljevida: Jerneja Fridl, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 41 Dra go Klad nik Vse do prve sve tov ne voj ne je pre bi vals tvo skrom no nara{ ~a lo. Po njej je obmo~ je ob~i ne spa da lo pod Ita li jo; pri{ lo do obsè ne ga eko nom ske ga izse lje va nja, ki se mu je pri dru ì la {e poli ti~ na emi gra - ci ja. Mo~ nej {e mu upa du {te vi la pre bi val cev v ~a su dru ge sve tov ne voj ne je sle di la rast, ki se je zopet zau sta vi la v se dem de se tih letih prej{ nje ga sto let ja. V pr vem deset let ju 21. sto let ja pa je ven dar le pri{ - lo do sim bol ne rasti. Odse lje va nje so delo ma nado me sti li pri se ljen ci iz dru gih jugo slo van skih repub lik, kljub temu pa je delè Slo ven cev ostal ve~ ji od pov pre~ ja za celot no Slo ve ni jo (Zad nik [tirn, Klad nik in Kuz min 2001). [te vi lo pre bi val cev se je pove ~e va lo zgolj v ur ba nih dolin skih nase ljih (za 70,0 %) in v Go do vi{ - kem podo lju (za 40,Z5 %), naj bolj pa je naza do va lo na ^rno vr{ ki pla no ti in na Viso kem Trnov skem goz du, kjer se je skr ~i lo na vse ga tret ji no vred no sti iz leta 1869, med tem ko se je v ru ral nih dolin skih 100 80 60 % 40 20 0 podolje Vrsni{ka planota olska, Ravenska D urbanizirana dolina ruralna dolina Godovi{ko Vojskarska planota Krni{ka planota Zavra{ka planota ^rnovr{ka planota in Visoki Trnovski gozd SKUPAJ Ledinska in nìja in srednja nepopolna vi{ja in visoka {ola poklicna {ola osnovna {ola srednja strokovna in splo{na {ola osnovna {ola Sli ka 5: Izo braz be na sesta va leta 2002 (Po pis 2002). 42 Te melj ne drù be no geo graf ske pote ze Ob~i ne Idri ja nase ljih in na Krni{ ki pla no ti pre po lo vi lo. Zani mi vo je, da se je zara di subur ba ni za ci je v zad njem deset - let ju {te vi lo lju di pove ~a lo v prav vseh pokra jin skih eno tah hri bo vi te ga sve ta (naj bolj, za 10,6 %, na Voj skar ski pla no ti in na Viso kem Trnov skem goz du), v obeh dolin skih pa zmanj {a lo. To kaè, da je kljub neka te rim nega tiv nim demo graf skim toko vom splo {na pre bi vals tve na podo ba idrij skih hri bov skih obmo - ~ij {e ved no trd na in zdra va. 50,6 % je ènsk in 49,4 % mo{ kih (Sta ti sti~ ni leto pis 2009). Naj ve~ ji delè ènsk (54,8 %) je na Krni{ - ki pla no ti, naj manj {i (46,6 %) pa v Go do vi{ kem podo lju. Pre cej {en pre se èk ènsk je opa zen tudi v ur ba nih dolin skih nase ljih (52,0 %), kar je ve~i no ma posle di ca neu god ne sta rost ne sesta ve. Mla di - ne v sta ro sti do 15 let je 15,7 % od vse ga pre bi vals tva, osta re lih, sta rih ve~ kot 6Z4 let, pa 16,0 %. 68,3 % lju di je sta rih od 15 do 64 let. V ur ba nih dolin skih nase ljih ter na Voj skar ski in Krni{ ki pla no ti delè sta rih pre se ga delè mla dih. Naj bolj ugod no raz mer je je v Go do vi{ kem podo lju, ki je pri vla~ no novej - {e obmo~ je pri se lje va nja. Indeks sta ro sti je leta 2002 dose gel vred nost 102,0 (Slo ve ni ja 96,3) in se je od leta 1991 (69,1) kar pre cej poslab {al, a manj kakor v Slo ve ni ji kot celo ti, kjer je bila leta 1991 nje - go va vred nost 53,6. V o~i bode nje go vo mo~ no pove ~a nje v ur ba nih dolin skih nase ljih (z 69,0 na 121,7), med tem ko je bila rast povsod dru god bis tve no manj {a, na Dol ski, Raven ski in Zavra{ ki pla no ti ter v ru ral nih dolin skih nase ljih pa se je nje go va vred nost celo neko li ko izbolj {a la. To se je zgo di lo tudi na Voj skar ski pla no ti, a pri bis tve no vi{ ji vred no sti (125,0). V Go do vi{ kem podo lju je indeks sta ro sti le 47,3. ^e prav je izo braz be na raven na videz neu god na (sli ka 9), pre se ga dràv no raven. Zla sti dobra je v ur ba nih dolin skih nase ljih, Godo vi{ kem podo lju in na ^rno vr{ ki pla no ti, kjer je dese ti na ali ve~ nad 14 let sta rih kra ja nov uni ver zi tet no izo bra è nih. Polo vi ca lju di na obmo~ ju ob~i ne ima sred nje {ol sko izo braz - bo. Naj slab {a je izo braz be na raven pre bi val cev Krni{ ke pla no te. Na Idrij skem {e ved no sko raj polo vi ca lju di od rojs tva pre bi va v do ma ~em kra ju. Med pri se lje ni - mi je naj ve~ (58,8 %) tak {nih, ki so se pri se li li iz dru ge ga kra ja doma ~e ob~i ne, prib lì no po {esti na pa se jih je pri se li lo iz kra jev ob~in v ma ti~ ni sta ti sti~ ni regi ji ozi ro ma iz dru ge sta ti sti~ ne regi je. Sled njih je raz me ro ma naj ve~ na Ledin ski in Vrsni{ ki pla no ti, ki je tesne je pove za na z go renj sko sta ti sti~ no regi - jo, pre cej pa jih je tudi v ur ba nih dolin skih nase ljih. Med pri se lje ni mi iz tuji ne pre vla du je jo pri se ljen ci z ob mo~ ja nek da nje Jugo sla vi je, ki so se nase li li zla sti v obeh mest nih nase ljih, kjer je tudi glav ni na pri - se ljen cev iz tako ime no va ne kla si~ ne tuji ne. Teh je po podat kih Popi sa 2002 54. 52,2 % lju di je delov no aktiv nih, 31,2 % vzdr è va nih, 25,2 % je upo ko jen cev (del upo ko jen cev spada tudi v ka te go ri jo vzdr è va ni) (Po pis 2002). Po popi snih podat kih je bilo brez po sel nih 5,2 % delov no aktiv nih pre bi val cev. Naj po memb nej {a zapo sli tve na sre di{ ~a so Idri ja, Spod nja Idri ja, Godo vi~, Cerk no, Loga tec, @iri in Ljub lja na. Po letu 1970 se je delè zapo sle nih v se kun dar nem sek tor ju ve~al po~a sne je kot v Slo ve ni ji kot celo ti, hitre je pa se je pove ~e val delè zapo sle nih v sto ri tve nih dejav no stih. Obe nem se je zmanj - {e val delè zapo sle nih v kme tijs tvu. Ta se je z 11,0 % leta 1991 zmanj {al na vse ga 3,4 % leta 2002. Kljub temu kme tijs tvo v na se ljih Viso ke ga Trnov ske ga goz da {e ved no zapo slu je 25,0 % delov no aktiv nih, na Voj skar ski pla no ti 17,0 %, na pla no tah Rov tar ske ga hri bov ja in ^rno vr{ ki pla no ti pa dese ti no (Po pis 2002). Delè zapo sle nih v in du stri ji je izra zi to naj ve~ ji (64,3 %) na Ledin ski in Vrsni{ ki pla no ti, kjer je naj - manj {i delè zapo sle nih v sto ri tve nih dejav no stih. Teh je naj ve~ (44,2 %) v ur ba nih dolin skih nase ljih. V pr vem deset let ju 21. sto let ja se je raz mer je v za po sle no sti med pre de lo val ni mi in sto ri tve ni mi dejav - nost mi {e nada lje spre mi nja lo v prid sto ri tve nih. Pov pre~ no gos po dinjs tvo {te je 2,88 ~la na, kar je sko raj povsem iden ti~ no z dr àv nim pov pre~ jem (Po pis 2002). Opaz na je izra zi ta dvoj nost med mest nim in pode èl skim oko ljem. Med tem ko je v treh urba nih dolin skih nase ljih pov pre~ na vred nost le 2,68 ~la na, je na preo sta lem obmo~ ju 3,38 ~la na. Naj ve~ ja, 3,62 ~la na, je na Viso kem Trnov skem goz du, sle di pa ji na videz pre se net lji va vred nost 3,57 ~la - na v Go do vi{ kem podo lju. Pri pi sa ti jo velja ugod ni sta rost ni sesta vi z ve~ jim dele èm mlaj {ih dru ìn. Sicer pa so veli ke dru ì ne z vse mi tre mi gene ra ci ja mi tudi v hri bo vi tem sve tu posta le prej izje ma kot pra vilo. 43 Dra go Klad nik 5 Infra struk tu ra In fra struk tu ra je ena od bolj nevral gi~ nih to~k Idrij ske ga in nje go vih raz voj nih mò no sti. Osred - nje mesto ima pro met na infra struk tu ra, zara di nuj no sti pri la ga ja nja sodob nim raz voj nim toko vom pa je tre ba izpo sta vi ti tudi sodob no tele ko mu ni ka cij sko infra struk tu ro s {i ro ko pa sov ni mi pove za va mi, ki omo go ~a jo vses plo {no digi ta li za ci jo. Nje na nape lja va zunaj str nje nih nase lij je dra ga in za zdaj za ope - ra ter je ni vab lji va. Ob ~i na Idri ja je tesne je pove za na z se ver no pri mor sko regi jo, na neka te rih podro~ jih, deni mo drù - be ni infra struk tu ri, zla sti zdravs tvu, pa z ljub ljan sko regi jo (^er ne 1996). Z raz voj ne ga in pro met ne ga vidi ka ima Idrij sko zelo neu god no geo graf sko lego in izra zi to neu go - den pro met no geo graf ski polo àj, saj leì zunaj pomemb nej {ih obsto je ~ih in na~r to va nih magi stral nih pro met nih sme ri, obe nem pa je nave za no izklju~ no na cest ni pro met. Sko zenj pote ka jo regio nal ni pro - met ni toko vi iz Poso~ ja pro ti Ljub ljan ski kot li ni, med tem ko ima jo preo sta li toko vi bolj ali manj lokal ni pomen. Relief na zapr tost hri bov ja one mo go ~a ure di tev cest ne ga omrè ja v naj kraj {ih sme reh, kar vpliva na slab {o pro met no dostop nost. Potek stal ne ga omrè ja ob dolo mit nih gre be nih vpli va na raz me ro - ma zah tev ne in dra ge rekon struk ci je cesti{~. Del cest ne ga omrè ja pote ka po meh kej {ih kam ni nah, kar ima za posle di co nesta bil nost cesti{~ (^er ne 1996). V 16. in 17. sto let ju so Idri jo s sve tom pove zo va le samo tovor ne poti. Prvo cesto za pro met z vozovi so ~ez Dole pro ti Vrh ni ki zgra di li leta 1765. Fran co zi so med leto ma 1797 in 1813 zgra di li tako imenovano fran co sko cesto ~ez gozd no obmo~ je Pevc pro ti Godo vi ~u. Nekaj let po odho du Fran co zov je bila zgrajena {e cesta Idri ja–@i ri–[kof ja Loka. Prva jav na cesta, ki je vodi la sko zi idrij ske goz do ve, je bila cesta ob Zali do Godo vi ~a, zgra je na v le tih 1857–1859. Z njo je bila Idri ja prek Logat ca pove za na z è lez ni{ ko pro - go Ljub lja na–Trst (^er ne 1996; Jarc, Klad nik in Roj {ek 2002). Mre à magi stral nih, regio nal nih in lokal nih cest s skup no dol ì no 14,3 km na 1000 pre bi val cev mo~ no pre se ga slo ven sko pov pre~ je (^er ne 1996). So dob ni pro met ni toko vi na Idrij skem so bolj ali manj posle di ca dnev ne mobil no sti delov ne sile v {ti ri glav na zapo sli tve na sre di{ ~a: Idri jo, Spod njo Idri jo, Cerk no in Godo vi~. Pro met na dostop nost Idri je do ve~ jih sre di{~ z os krb ni mi funk ci ja mi vi{ je ga ran ga je sla ba, saj v ~a su 30 mi nut ni doseg lji - vo nobe no sre di{ ~e regio nal ne ga pome na. Obsto je~ pose li tve ni vzo rec zah te va gosto omrè je lokal nih cest, ki pa za sme lej {e, v tu ri zem usmer je ne raz voj ne pro jek te ne zado stu je jo. Mno ge lokal ne ceste so namre~ maka dam ske, ozke in pri la go je ne izklju~ no potre bam doma ~e ga pre bi vals tva. Veli ko ovi ro ob~a - sno pred stav lja ta sneg in pole di ca, ki lah ko pre ki ne ta zla sti pro met prek str mih klan cev (^er ne 1996). Po leg vlo ge mesta tudi pro met na zapr tost vpli va na ve~ jo stop njo oprem lje no sti Idri je s ter ciar ni - mi in kvar tar ni mi dejav nost mi, kot bi pri ~a ko va li gle de na nje no raz me ro ma skrom no gra vi ta cij sko zaled je. Po obse gu trgov ske ga omrè ja ({te vi lu trgo vin in pro daj ni povr {i ni) je obmo~ je sicer dose glo pov pre~ no slo ven sko raven, kar pa ne velja za nje go vo kako vost in raz no vrst nost (^er ne 1996). Or ga ni zi ra nost zdravs tva je na pri mer ni rav ni. Poleg psi hia tri~ ne bol ni {ni ce, ki se vklju ~u je v se - kun dar no ali dràv no raven zdravs tve ne oskr be, ima Idrij sko zdravs tve ni dom, ki zago tav lja pri mar no zdravs tve no oskr bo, lekar no in re{e val no posta jo. Idrij sko je ener get sko izra zi to siro ma {no, saj raz po la ga le z red ki mi majh ni mi hidroe lek trar na mi in lesnim bogas tvom. Pri doba vi elek tri~ ne ener gi je, pre mo ga in teko ~ih goriv je sko raj v ce lo ti nave - za no na zuna nje vire (^er ne 1996). 6 Gos po dars tvo Pro stor sko naj bolj raz {ir je ni proi zvod ni dejav no sti sta kme tijs tvo in goz dars tvo, sicer pa ima {e ved - no vodil no vlo go indu stri ja, ki je osre do to ~e na v ur ba nih dolin skih nase ljih in Godo vi{ kem podo lju. Sli ka 6: Delè gos po dinj stev, ki so leta 2002 pri de lo va la hra no. p 44 Te melj ne drù be no geo graf ske pote ze Ob~i ne Idri ja Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Spodnja Kanomlja Ledinske Krnice Pe~nik Govejk Vojsko Spodnja Idrija Gorenji Vrsnik Spodnji Vrsnik Srednja Kanomlja Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Jeli~ni Vrh Potok Idrijski Log Idrijska Bela Godovi~ Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Delè gospodinjstev, [tevilo gospodinjstev ki pridelujejo hrano (%) 100 ≤ 250 ≤ 90 ≤ < 100 150 ≤ < 200 80 ≤ < 90 100 ≤ < 150 70 ≤ < 80 50 ≤ < 100 60 ≤ < 70 < 50 50 ≤ < 60 < 50 Merilo 1 : 175.000 Avtor vsebine: Drago Kladnik Avtorici zemljevida: Jerneja Fridl, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 45 Dra go Klad nik Pov pre~ na mese~ na neto pla ~a (838,79 evra) je nekaj nì ja od dràv ne ga pov pre~ ja (899,89 evra) (Sta - ti sti~ ni leto pis 2009). V kme tijs tvu je glav na pano ga ìvi no re ja, saj za dru ge kme tij ske dejav no sti raz me re niso ugod ne. Pri polje dels tvu ima naj po memb nej {o vlo go pri de lo va nje krm nih rast lin in krom pir ja (Po pis kmetijskih gos po dar stev 2000). Razen na samot nih doma ~i jah v za pr tih ali odpr tih cel kih je posest raz drob lje na, kar gre pri pi sa ti neu god nim narav nim raz me ram in nek da njim tè njam po pra vi~ ni raz de li tvi zem - lji{~ podob ne kako vo sti med vse zem lji{ ke posest ni ke na va{ kem zem lji{ ~u (Jarc, Klad nik in Roj {ek 2002). Po podat kih popi sa 2002 {e ved no nekaj ve~ kot polo vi ca (51,5 %) gos po dinj stev pri de lu je hra no (sli ka 10). Nji hov delè je pre cej {en celo v vseh treh urba nih dolin skih nase ljih (41,8 %), med tem ko je v Go do vi{ kem podo lju (72,8 %) ter na ^rno vr{ ki pla no ti (68,9 %) pre cej vi{ ji; na Viso kem Trnov - skem goz du je ta kar 93,6 %. Pre vla du je skrom na vrti~ kar ska pri de la va rast lin ske hra ne za doma ~o pora bo. Z njo se ukvar ja kar 72,8 % gos po dinj stev, ki pri de lu je jo hra no, za resne kme to val ce pa bi lah ko ozna - ~i li preo sta lih 27,2 %, ki pri de lu je jo tako hra no ìval ske ga kot rast lin ske ga izvo ra (Po pis 2002). Po popi su kme tij skih gos po dar stev v letu 2000 je bilo v ob ~i ni Idri ja 566 dru ìn skih kme tij, od tega jih je 542 re di lo ìvi no. 271 jih je bilo usmer je nih v pa {no ìvi no re jo, 212 v me {a no ìvi no re jo, 73 v me - {a no rast lin sko pri de la vo in ìvi no re jo, 5 v me {a no rast lin sko pri de la vo, po dve v pri de la vo v traj nih nasa dih ter rejo pra {i ~ev in perut ni ne, ena pa v po lje dels tvo (Po pis kme tij skih gos po dar stev 2000). Po sest na sesta va je v pri mer ja vi s Slo ve ni jo ugod nej {a. Pov pre~ na kme ti ja na Idrij skem ima v upo - ra bi 23,9 ha zem lji{~ (v Slo ve ni ji 10,6 ha), od tega je 9,3 ha kme tij skih zem lji{~ (v Slo ve ni ji 5,3 ha) in 14 ha goz da (v Slo ve ni ji 5,3 ha). 10,6 % kme tij je manj {ih od 2 ha, 26,0 % jih meri od 2 do 5 ha, 27,4 % od 5 do 10 ha in 36,0 % ve~ kot 10 ha. Z na ra{ ~a njem nad mor ske vi{i ne se veli kost kme tij pra vi lo ma pove ~u je, kar je posle di ca manj ugod nih narav nih raz mer za kme to va nje in vse pomemb nej {e vlo ge izko ri{ ~a nja goz da. V ì vi no re ji ima tr` ni zna ~aj samo gove do re ja. Pov pre~ na kme ti ja redi 7,00 glav veli ke ìvi ne (GV@) (v Slo ve ni ji 5,74). Hek tar kme tij skih zem lji{~ je v pov pre~ ju obre me njen z 0,89 GV@, kar je okolj sko povsem spre jem lji vo. Pov pre~ na kme ti ja z ì vi no ima 9,6 glav gove di. Ve~ kot 20 glav gove di redi jo na 72 kme ti jah (14,8 %). Kra ve molz ni ce ima jo na 213 kme ti jah (pov pre~ no 5,75 na kme ti jo). Le na 185 kme - ti jah redi jo pra {i ~e (pov pre~ no 3,98 na kme ti jo, kar je znat no manj kot v Slo ve ni ji (pov pre~ no 8,75) (Po pis kme tij skih gos po dar stev 2000). Na vseh kme ti jah v Ob ~i ni Idri ja je 728,49 pol no vred nih delov nih mo~i (PDM) ali pov pre~ no 1,29PDM na kme ti jo (v Slo ve ni ji 1,20). Kme tijs tvo je edi na dejav nost za 185 (8,6 %) ~la nov dru ìn skih kme tij, za 167 (7,7 %) je glav na dejav nost, za 905 (41,8 %) stran ska dejav nost in za 453 (20,9 %) ob~a sna dejav - nost, med tem ko se 455 (21,0 %) ~la nov dru ìn skih kme tij s kme~ ki mi opra vi li ne ukvar ja (Po pis kme tij skih gos po dar stev 2000). ^eprav bi sta rost no sesta vo gos po dar jev dru ìn skih kme tij na Idrij skem tè ko ozna~i li za ustrez no, je v pri mer ja vi s sta njem v ce lot ni Slo ve ni ji vsee no neko li ko ugod nej {a. 47,6 % gos po dar - jev na Idrij skem je sta rej {ih od 54 let, od tega jih ima ve~ kot polo vi ca nad 64 let. Se~ nja in spra vi lo lesa sta na Idrij skem zelo sta ri dejav no sti in mar sik je {e ved no zago tav lja ta pomem - ben zaslu èk. Za là je spra vi lo pose ka ne ga lesa so è pred ~asom ure di li raz me ro ma gosto omrè je gozd nih cest. Pra va indu stria li za ci ja se je za~e la ob kon cu prve tret ji ne 19. sto let ja, ko so v idrij skem ìvo sre bro - vem rud ni ku posta vi li par na stro ja. Zara di izra zi te odmak nje no sti in sla be pro met ne pove za no sti je dol go kaza lo, da se bo sekun dar ni sek tor soo ~il z re sni mi raz voj ni mi teà va mi, ven dar je opu{ ~e no rudar - sko dejav nost raz me ro ma uspe {no nado me sti la sodob na indu stri ja. Ta se je z za prt jem rud ni ka in s pro pa da njem drob nih proi zvod nih pod je tij osre do to ~i la na elek - troin du stri jo, kate re zastop ni ci sta zla sti tran sna cio nal ni drù bi Kolek tor in Hidria, prva s se de èm v Idri ji in dru ga s se de èm v Spod nji Idri ji ozi ro ma Spod nji Kanom lji. Hidria ima razi sko val ni in{ti tut v in - du strij sko-obrt ni coni v Go do vi ~u, Kolek tor pa v Idri ji. Obe pod jet ji namre~ zavest no vla ga ta v ra zi ska ve in raz voj, s ~i mer èli ta zadr à ti ugle den polo àj na vse bolj zah tev nem sve tov nem trì{ ~u. Med gos po dar ski mi pano ga mi velja izpo sta vi ti {e turi zem. Idrij sko ima raz me ro ma boga te ter raz - no vrst ne narav ne, zgo do vin ske in dru ge za raz voj turiz ma pomemb ne poten cia le. Poleg Idri je, ki si 46 Te melj ne drù be no geo graf ske pote ze Ob~i ne Idri ja RAKERM S[ELA Sli ka 7: Indu strij ska cona z obra ti kon cer na Hidria v Spod nji Idri ji/Spod nji Kanom lji. pri za de va za uvr sti tev na sez nam UNESCO ve kul tur ne dedi{ ~i ne, s ~i mer name ra va trì ti svo je z nek - da njim rudar je njem pove za ne poten cia le, ima jo dolo ~e ne turi sti~ ne izku{ nje tudi Voj skar ska in ^rno vr{ ka pla no ta ter Viso ki Trnov ski gozd. Na Voj skar ski pla no ti je s Cen trom {ol skih in ob{ol skih dejav no sti in nje go vim domom vzpo stav ljen zame tek turi sti~ ne ga raz vo ja, teme lje ~e ga tako na zim - skih kot polet nih rekrea tiv nih aktiv no stih, pa tudi na endo ge nih ~lo ve{ kih virih. [e ve~ turi sti~ nih izku {enj ima ^rno vr{ ka pla no ta, ki je zara di rah lo raz gi ba ne ga povr{ ja in dobre zasne è no sti med na{i mi naj bolj pri ljub lje ni mi sre di{ ~i teka in spre ha ja nja na smu ~eh. V ~a su naj ve~ je pri ljub lje no sti smu ~ar ske ga teka pred dobri ma dve ma deset let je ma se je na Trnov skem mara to nu vsa - ko leto zbra lo tudi ~ez 3000 ude le èn cev. Ko je konec osem de se tih let prej{ nje ga sto let ja pri{ lo do ve~ zapo red nih zim brez sneg, so bile tovrst ne pri re di tve ve~ krat odpo ve da ne, zmanj {e va la pa se je tudi ude - lè ba. Zele ne zime so pri za de le tudi manj {e zim sko{ port no sre di{ ~e Javor nik zahod no od ^rne ga Vrha. Kljub teà vam se zdi, da je turi sti~ na ponud ba v do kaj neo kr nje ni nara vi ena od tukaj{ njih glav - nih raz voj nih pri lò no sti, pri ~emer bodo za zago to vi tev gostov in nji ho vo usta li tev potreb ne znat ne nalò be, zla sti v pre no ~i tve ne zmog lji vo sti in mor da {e bolj v iz bolj {a nje pro met ne infra struk tu re. Opo - zo ri ti je tre ba tudi na èlje po raz vo ju turiz ma na kme ti jah, pri ~emer je mò no turi sti~ no ponud bo vzpo sta vi ti le z vse stran skim pove zo va njem ponud ni kov turi sti~ nih sto ri tev s pri de lo val ci oku snih in zdra vih kme tij skih pri del kov in izdel kov. 7 Raba tal Na rav ne raz me re ter splet sodob ne ga in pre te kle ga drù be ne ga in gos po dar ske ga doga ja nja se zrca - li jo v polj ski raz de li tvi in rabi tal. V vi{ jih legah je na obmo~ jih samot nih doma ~ij zna ~il na deli tev na cel ke in dru got ne gru de, na obmo~ jih gru ~a stih nase lij, zla sti na pla no tah v Rov tar skem hri bov ju, ter 47 Dra go Klad nik Pre gled ni ca 2: Dele ì temelj nih zem lji{ kih kate go rij po kata str skih ob~i nah v Ob ~i ni Idri ja (Po dat ki o zem lji{ kih kate go ri jah …). ka ta str ska ob~i na nji ve sa dov - trav ni ki pa {ni ki tr sti~ je gozd ne ro do- sku paj (%) nja ki (%) (%) (%) (%) (%) vit no (%) (%) [e bre lje 4,91 0,03 24,26 10,70 0,00 58,49 1,61 100,00 Ota lè 3,78 0,42 20,45 16,14 0,00 55,82 3,39 100,00 Idrij ske Krni ce 3,06 0,02 19,63 30,50 0,00 43,87 2,92 100,00 Spod nja Kanom lja 4,49 0,15 14,92 17,79 0,00 57,95 4,70 100,00 Sred nja Kanom lja 1,80 0,03 13,19 17,35 0,00 65,68 1,96 100,00 Go re nja Kanom lja 3,70 0,12 15,63 33,01 0,00 44,24 3,30 100,00 Voj sko 1,77 0,00 9,12 12,99 0,00 74,77 1,35 100,00 ^e kov nik 0,91 0,00 5,34 6,72 0,00 84,73 2,29 100,00 Idri ja – mesto 6,58 6,68 36,15 3,74 0,00 13,04 33,81 100,00 Spod nja Idri ja 1,65 0,17 14,53 34,59 0,00 40,76 8,30 100,00 Le di ne 18,97 0,46 24,40 27,45 0,00 26,52 2,20 100,00 Vr snik I. 12,44 0,51 26,41 24,41 0,00 34,36 1,89 100,00 Dole 7,09 0,00 18,75 11,09 0,00 61,49 1,58 100,00 Je li~ ni Vrh 4,62 0,04 18,60 21,08 0,00 52,71 2,94 100,00 Idrij ski Log 2,36 0,04 6,43 6,81 0,02 82,52 1,82 100,00 Go do vi~ 5,95 0,06 20,67 26,10 0,00 44,63 2,60 100,00 ^r ni Vrh 7,56 0,03 14,18 14,19 0,00 61,53 2,50 100,00 Zad log 9,61 0,01 17,22 14,20 0,00 57,40 1,57 100,00 Ka nji Dol 4,10 0,00 17,37 22,05 0,00 55,62 0,86 100,00 Lome 5,36 0,06 12,98 4,78 0,00 75,81 1,03 100,00 Ja vor nik 1,50 0,00 5,06 7,22 0,00 85,98 0,24 100,00 Voj{ ~i ca 3,17 0,00 24,41 17,66 0,00 54,23 0,54 100,00 SKUPAJ 4,52 0,16 15,19 15,39 0,00 62,12 2,62 100,00 v do lin skem dnu ob Idrij ci in Kanom lji, pa na pra ve ali prvot ne gru de (Ile {i~ 1950). Pone kod, na pri - mer na Krni{ ki pla no ti, so nek da nji cel ki zve ~i ne è raz de lje ni na dru got ne gru de, a je z nji ho vo ana li zo {e mogo ~e raz kri ti prvot no sta nje (Jarc, Klad nik in Roj {ek). Idrij sko spa da med naj bolj gozd na ta obmo~ ja v Slo ve ni ji, kar je posle di ca za kme tijs tvo nepri mer - ne ga in zelo raz gi ba ne ga povr{ ja. V goz do vih gos po da ri jo è sko raj 500 let, zato so izgu bi li narav no sesta vo tako gle de raz me rij dre ve snih vrst kot dre ve snih sesto jev. Na tria snih dolo mi tih je prvot ni me{a ni gozd pod vpli vom gos po dar je nja pre {el v sko raj ~iste eno dob ne buko ve sesto je. Naj ve~ goz da je v ka ta str - skih ob~i nah Javor nik (86,0 %), ^ekov nik (84,7 %) in Idrij ski Log (82,5 %). Kme tij skih zem lji{~ je 35,3 %. Pa{ni ki in trav ni ki zav ze ma jo sla bo tret ji no (30,6 %) ozem lja. Njiv je malo (4,5 %), {e naj ve~ na Ledin ski in Vrsni{ ki pla no ti. Omem be vre den delè sadov nja kov (6,7 %) je le v ka ta str ski ob~i ni Idri ja – mesto, kjer je tudi ve~ kot tret jin ski delè (33,8 %) nero do vit nih ozi - ro ma nepro duk tiv nih zem lji{~. Kljub temu je v ob ~i ni kot celo ti delè nero do vit nih zem lji{~ izra zi to maj hen, vse ga 2,6 %. 48 Te melj ne drù be no geo graf ske pote ze Ob~i ne Idri ja IKNDAL KOGARD Sli ka 8: Suhi zid v voj skar skem zasel ku Mrz la Rupa je nastal ob napor nem treb lje nju kame nja na tam kaj{ njem zakra se lem povr{ ju; ljud je so le tako lah ko pri do bi li skrom na obde lo val na zem lji{ ~a. [e leta 1961 je bil delè goz dov bis tve no manj {i (51,8 %), delè kme tij skih zem lji{~ pa ve~ ji (45,9 %). Izra zi to pre vla du jo~ pro ces v spre mi nja nju rabe tal je ogoz do va nje, naj ve~ krat nenad zo ro va no. Nanj odpa de kar 94,8 % od vseh spre memb v zem lji{ ki rabi, ki so bile zabe le è ne v ka ta stru in so zaob se gle 11,3 % ob~in ske ga ozem lja. Oze le nje va nje ozi ro ma zatrav lja nje njiv je le sim bo li~ no zasto pa no in je v os pred ju samo v ka ta str skih ob~i nah Idrij ski Log in ^rni vrh na ^rno vr{ ki pla no ti. Raz bo ho ti la se je tudi tako ime no va na urba ni za ci ja ozi ro ma pozi da va bodi si kme tij skih bodi si gozd nih zem lji{~ (4,0 %). In ten zi fi ka ci ja rabe tal je prej izje ma kot pra vi lo (0,06 %). Pred dve ma deset let je ma je pri{ lo do ve~ - jih nalòb v kme tijs tvo na ^rno vr{ ki pla no ti, ki je tudi vodoz bir no obmo~ je za Idri jo (468 ha v Zad lo gu, 200 ha v ^r nem Vrhu in Lomeh ter 220 ha v Go do vi ~u). Hidro me lio ra ci je so pote ka le v do li ni Konom lji ce, agro me lio ra ci je in ure ja nje pla nin skih pa{ni kov pa na ve~ kot dvaj se tih loka ci jah s skup - no povr {i no 2600 ha. Najob sè nej {e so bile na obmo~ jih nase lij Zad log, Ledi ne, Vrsnik, Dole in Godo vi~ (^er ne 1996). 8 Sklep S svo jim narav nim poten cia lom, svoj ski mi spo me ni ki teh ni~ ne in kul tur ne dedi{ ~i ne, pre poz nav - ni mi, geo graf sko za{ ~i te ni mi jed mi in nena zad nje izdel ki doma ~e obr ti, kakr {na je tra di cio nal no ~ip kars tvo, ima Ob~i na Idri ja zago to vo pri me ren turi sti~ ni poten cial. Za nje go vo uspe {no uve lja vi tev je potreb no med se boj no pove zo va nje ponud ni kov in uskla je no delo va nje, teme lje ~e na endo ge nem social - nem kapi ta lu (Po to~ nik Sla vi~ 2009). Pre cej{ nje raz voj ne poten cia le idrij ske ob~i ne potr ju je tudi kom plek sna razi ska va o ~le ni tvi slo ven - ske ga pode è lja (Klad nik in Rav bar 2003), ki upo {te va tako narav ne raz me re kot drù be ni poten cial. 49 Dra go Klad nik Kljub teàv nim narav nim raz me ram je ve~ ji del ozem lja Ob~i ne Idri ja uvr{ ~en v na ju god nej {i raz red z manj kot 62 to~ ka mi (od 123 teo re ti~ no mò nih in 97 de jan sko dose è nih), torej med slo ven ska obmo~ - ja z naj bolj ugod no pers pek ti vo. To govo ri o iz jem nih ~lo ve{ kih, social nih in okolj skih poten cia lih. Nena zad nje tudi raz me re v kme tijs tvu niso izra zi to neu god ne in kaè jo na veli ko stop njo pri la go dlji - vo sti narav nim raz me ram. V raz vr sti tvi nase lij izsto pa ta kra ja Godo vi~ in Spod nja Idri ja, ki si z vse ga 43 to~ ka mi deli ta 9. do 14. me sto med vse mi slo ven ski mi nase lji. Celo naj slab {e ovred no te no ob~in - sko nase lje Javor nik se s 67 to~ ka mi uvr{ ~a v prvo polo vi co vseh slo ven skih nase lij ozi ro ma v tret ji kako vost ni raz red (od petih). 9 Viri in lite ra tu ra Bat, M. 1996: [kof je lo{ ko hri bov je in loga{ ko-ì rov ske Rov te. Regio nal no geo graf ska mono gra fi ja Slo - ve ni je, 2. del, Zahod ni pre dalp ski svet. Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Bat, M., ^er ne, A. 1996: Zahod ni pre dalp ski svet. Regio nal no geo graf ska mono gra fi ja Slo ve ni je, 2. del, Zahod ni pre dalp ski svet. Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Cen tral ni regi ster pre bi vals tva 2008. Mini strs tvo za notra nje zade ve Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. ^er ne, A. 1996: Idrij sko-Cer kljan sko hri bov je. Regio nal no geo graf ska mono gra fi ja Slo ve ni je, 2. del, Zahodni pre dalp ski svet. Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Drozg, V. 1998: Kme~ ka hi{a. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na. Geo graf ski atlas Slo ve ni je 1998. Ljub lja na. Idrij sko in Cer kljan sko. Turi sti~ na kar ta 1 : 50 000. Kar to gra fi ja. Ljub lja na. Ile {i~, S. 1950: Siste mi polj ske raz de li tve na Slo ven skem. Dela 2. raz re da SAZU 4. Ljub lja na. Ime nik nase lij SR Slo ve ni je 1983. Zavod SR Slo ve ni je za sta ti sti ko, Repub li{ ka geo det ska upra va. Ljubljana. Jarc, P., Klad nik, D., Roj {ek, D. 2002: Poso~já A–@: Enci klo pe di~ ni pri ro~ nik za popot ni ka. Zbir ka Slo - ve ni ja Total. Ljub lja na. Klad nik, D. 1985: Prob le ma ti ka zem lji{ ke struk tu re v Slo ve ni ji. Ela bo rat, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Klad nik, D., Rav bar, M. 2003: ^le ni tev slo ven ske ga pode è lja. Geo gra fi ja Slo ve ni je 8. Ljub lja na. Po dat ki o zem lji{ kih kate go ri jah po kata str skih ob~i nah za leto 1994. Repub li{ ka geo det ska upra va. Ljubljana. Po pis 2002. Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Med mrè je: http://www.stat.si/po pis2002/si/ de fault.htm (10. 6. 2010). Po pis kme tij skih gos po dar stev 2000. Rezul ta ti razi sko vanj {t. 777/2002. Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slovenije. Med mrè je: http://www.stat.si/doc/oub/rr777-2002/no tra njost-pre gled ni ce.pdf (10. 6. 2010). Po pi sni atlas Slo ve ni je 2002. 2007. Ljub lja na. Po to~ nik Sla vi~, I. 2009: Social ni kapi tal na slo ven skem pode è lju. Dela 31. Ljub lja na. Pri ro~ ni kra jev ni lek si kon Slo ve ni je 1996. Ljub lja na. Re gi ster tuj cev 2008. Mini strs tvo za notra nje zade ve Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Sta ti sti~ ni leto pis 2009. Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Med mrè je: http://www.stat.si/ le to pis/2009/31_09/31-02-09.htm (10. 6. 2010). Zad nik [tirn, L., Klad nik, D., Kuz min, P. 2001: A Slo ve nia case study: Des crip tion of Gori{ ko and Idrijsko: Work pac ka ge 1. Ela bo rat, Odde lek za goz dars tvo in obnov lji ve gozd ne vire Bio teh ni{ ke fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Zu pan ~i~, J. 1996: Viso ke kra{ ke pla no te. Regio nal no geo graf ska mono gra fi ja Slo ve ni je, 5. del, Viso ki kra{ ki svet. Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljub lja na. 50 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 51–66, Ljubljana 2010 MIKROREGIJE OB^INE IDRIJA dr. Dra go Per ko, Mau ro Hrva tin Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti dra go @zrc-sazu.si, mau ro @zrc-sazu.si UDK: 911.6(497.4Idri ja) IZVLE^EK Mi kro re gi je Ob~i ne Idri ja Na ozem lje Ob~i ne Idri je sega ve~ pokra jin: dve evrop ski in slo ven ski makro re gi ji (ju go za hod ni del Alp in seve ro za hod ni del Dinar ske ga gorov ja), {ti ri slo ven ske mezo re gi je (za hod ni del Rov tar ske ga hri bov ja, seve - ro za hod ni del Notranj ske ga podo lja, ve~i na Idrij ske ga hri bov ja in sever ni del Trnov ske ga goz da) ter {te vil ne mikro re gi je. Zno traj ozem lja ob~i ne smo dolo ~i li sedem najst mikro re gij: deset pla no ta stih (^r no vr{ ka pla no ta, Dol ska pla no ta, Godo vi{ ko podo lje, Krni{ ka pla no ta, Ledin ska pla no ta, Raven ska pla no ta, Viso ki Trnov ski gozd, Voj skar ska pla no ta, Vrsni{ ka pla no ta in Zavra{ ka pla no ta) in sedem dolin skih (Idrij ska kot li ni ca, Kanom - lji{ ka doli na, Sovr ska doli na, Spod nja Idrij ska doli na, Spod njei drij ska kot li ni ca, Zal ska doli na, Zgor nja Idrij ska doli na). KLJU^NE BESEDE geo gra fi ja, pokra ji na, regi ja, regio na li za ci ja, Idri ja, Slo ve ni ja ABSTRACT Mi cro re gions in the Muni ci pa lity of Idri ja Se ve ral regions extend into the Muni ci pa lity of Idri ja: two Euro pean and Slo ve nian macro re gions (the south - we stern part of the Alps and the north we stern part of the Dina ric moun tains), four Slo ve nian meso re gions (the western part of the Rov te Hills, the north we stern part of the Inner Car nio la val ley system, most of the Idri ja Hills, and the nort hern part of the Trno vo Forest Pla te au), as well as nume rous micro re gions. Wit - hin the muni ci pa lity, seven teen micro re gions were defi ned: ten pla te au-like micro regions (the ^rni Vrh Pla te au, Dole Pla te au, Godo vi~ val ley system, Krni ca Pla te au, Ledi ne Pla te au, Rav ne Pla te au, High Trnovo Forest, Voj sko Pla te au, Vrsnik Pla te au, and Zavra tec Pla te au) and seven val ley-like micro re gions (the Idrija Basin, Kanom lji ca Val ley, Sovra Val ley, Lower Idrij ca Val ley, Spod nja Idri ja Basin, Zala Val ley, and Upper Idrij ca Val ley). KEY WORDS geo graphy, lands ca pe, region, regio na li za tion, Idri ja, Slo ve nia 51 Dra go Per ko, Mau ro Hrva tin 1 Uvod Vsak del zemelj ske ga povr{ ja, tudi ozem lje Ob~i ne Idri ja, lah ko na raz li~ ne na~i ne in gle de na raz - li~ ne dejav ni ke deli mo na manj {e ali zdru ù je mo, vklju ~u je mo v ve~ je zem lje pi sne eno te. Po stop ku delje nja ozem lja na regi je ali pokra ji ne pra vi mo regio na li za ci ja ali pokra ji nje nje. Pokra - ji ne ima jo svo je last na ime na, zato jih pi{e mo z ve li ko za~et ni co, kot velja za pisa nje vseh zem lje pi snih imen. Vsa ka pokra ji na je lah ko del ve~ je pokra ji ne in sestav lje na iz manj {ih pokra jin. Raz vr sti tev pokra - jin na raz li~ ne rav ni ime nu je mo hie rar hi ja regij: naj ve~ je pokra ji ne so makro re gi je, sred nje veli ke pokra ji ne zno traj makro re gi je so mezo re gi je, majh ne pokra ji ne zno traj mezo re gi je pa mikro po kra ji ne. Po kra ji na ali regi ja ( re gio, regio nis v la tin{ ~i ni pome ni pokra ji na, ozem lje, obmo~ je, pre del, kraj) je sestav lje na iz narav nih (po vr{ je, kam ni ne, vode, prsti, rast lins tvo, pod neb je) in drù be nih (pre bi - vals tvo, nase lja, gos po dars tvo, kul tu ra) pokra jin skih sesta vin, te pa iz cele vrste poja vov in pro ce sov: pri povr{ ju so pomemb ni na pri mer naklon, eks po zi ci ja, vi{i na, ero zi ja in podob no, pri pre bi vals tvu pa gosto ta, sta rost na sesta va, narav ni pri ra stek in podob no. Prav zna ~il na pro stor ska pove za nost pokra jin skih sesta vin, ki dolo ~a notra njo sesta vo pokra ji ne in nje no zuna njo podo bo, ustvar ja enkrat no pokra ji no, dru ga~ no od vseh dru gih. Po kra ji na ni nuj no sestav lje na iz vseh pokra jin skih sesta vin: neka te re gor ske pokra ji ne so na pri mer brez nase lij in pre bi vals tva, v pu{ ~a vah sko raj ni vode in rast ja, v mor skih pokra ji nah ni prsti. Gle de na prisot - nost posa mez nih pokra jin skih sesta vin lo~i mo narav no pokra ji no, ki jo sestav lja jo le narav ne pokra jin ske sesta vi ne, in kul tur no pokra ji no, ki jo poleg narav nih pokra jin skih sesta vin sestav lja jo tudi drù be ne pokra - jin ske sesta vi ne in ima dva pod ti pa: pode èl sko ali rural no in mest no ali urba no pokra ji no (Per ko 2001, 18). Ce lot no ozem lje Ob~i ne Idri je je kul tur na, ve~i no ma pode èl ska pokra ji na. Re gio na li za ci ja dolo ~e ne ga ozem lja je na eni stra ni prvo vrst ni znans tve ni prob lem, na dru gi pa temelj za u~in ko vi to delo va nje na raz li~ nih podro~ jih in rav neh, saj vsa ka regi ja, ki je gle de na narav ne in drù - be ne pokra jin ske zna ~il no sti soraz mer no eno ten pro stor, zah te va in omo go ~a ena ko ali vsaj zelo podob no ukre pa nje na nje nem celot nem ozem lju, na pri mer pri na~r to va nju pro stor ske ga in kate re ga ko li dru - ge ga raz vo ja, varo va nju narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne, ohra nja nju pokra jin ske pestro sti, varo va nju pred narav ni mi nesre ~a mi, ohra nja nju pode è lja in pose li tve ali na~r to va nju smo tr ne rabe tal. 2 Slo ven ske pokra ji ne Po pokra jin ski pestro sti se lah ko le malo kate ra, celo pre cej ve~ ja drà va, pri mer ja s Slo ve ni jo, saj se prav na tem ko{~ ku sred nje Evro pe sti ka jo in pre ple ta jo veli ke evrop ske pokra jin ske eno te, zato je za {te vil ne geo gra fe Slo ve ni ja pra vi narav ni geo graf ski labo ra to rij. Po regio na li za ci ji Geo graf ske ga in{ti tu ta Anto na Meli ka ZRC SAZU (Klad nik in Per ko 2001, 26–31), ki Slo ve ni jo deli na {ti ri veli ke pokra ji ne ozi ro ma makro re gi je (Alpe, Panon ska kot li na, Dinar sko gorovje in Sre do zem lje) in 48 sred nje ve li kih pokra jin ozi ro ma mezo re gij, 22 % ozem lja Ob~i ne Idri ja leì v Rovtar - skem hri bov ju, mezo re gi ji v Al pah, ter 42% v Idrij skem hri bov ju, 34% v Tr nov skem goz du in 2% v skraj nem seve ro za hod nem delu Notranj ske ga podo lja, vse tri so mezo re gi je Dinar ske gam gorov ja. Ker leì jo mezo - re gi je vzdol` sti ka med Alpa mi in Dinar skim gorov jem, se v vseh pre ple ta jo alp ske in dinar ske zna ~il no sti. 3 Idrij ske pokra ji ne Na teme lju narav nih in z nji mi mo~ ne je pove za nih drù be nih pokra jin skih zna ~il no sti lah ko z ana - li zo in pre kri va njem raz li~ nih pokra jin skih slo jev v geo graf skem infor ma cij skem siste mu (Di gi tal ni Sli ka 1: Slo ven ske mezo re gi je v Ob ~i ni Idri ja. p 52 Mi kro re gi je Ob~i ne Idri ja Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice @iri Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica IDRIJSKO IDRIJSK HRIBOV O HRIBO JE VJE Gore Idrija RO R V O TA VT RSKO ARSK HRIBOV O HRIBO JE VJE Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela TRNOVSKI GOZD TRNO NOT NO RANJSKO TRANJSK PODOLJE PODOLJE Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Ajdov{~ina Slovenske mezoregije v Ob~ini Idrija meja Ob~ine Idrija meja mezoregije re~na mreà ob~insko sredi{~e naselje v Ob~ini Idrija Merilo 1 : 175.000 Avtorja vsebine: Mauro Hrvatin, Drago Perko Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 53 Dra go Per ko, Mau ro Hrva tin model … 2005; East man 1995; Per ko 2009; Popi si …; Sha ner in Wright sell 2000; Tuc ker 2000; McCoy in John ston 2001; Lito stra ti graf ska kar ta Slo ve ni je 2007; Zem lje vid tipov prsti 2007; Zem lje vid tipov kam nin 2009; Zem lje vid rabe tal 2010) na podo ben na~in, kot smo dolo ~i li mezo re gi je v Slo ve ni ji (Per - ko 1998), raz de li mo ozem lje Ob~i ne Idri ja na sedem najst majh nih pokra jin ali mikro re gij: deset je bolj pla no ta stih in sestav lja jo sla bo peti no ob~i ne, sedem pa bolj dolin skih in sestav lja jo dobre {ti ri peti ne ob~i ne. 3.1 Viso ki Trnov ski gozd Vzdol` jù ne ga roba ob~i ne se vle ~e pla no ta sta pokra ji na Viso ki Trnov ski gozd, ki ob~i no ogra ju - je od Sre do zem lja. Nje na pov pre~ na nad mor ska vi{i na je 982 m (ve ~i na povr{ ja leì med 800 in 1200 m), njen pov pre~ ni naklon pa 19°, kar je naj ve~ ji pov pre~ ni naklon med vse mi pla no ta mi v ob ~i ni. Naj - bolj pogo ste so seve ro vz hod ne lege in naj manj pogo ste jù ne lege. Dve tret ji ni povr{ ja sta iz dolo mi ta, dobra ~etr ti na povr{ ja pa je iz apnen ca. Pre kri va ju rend zi na in pora{ ~a bukev. Kar devet dese tin povr{ ja pora{ ~a jo goz do vi, sla bo dese ti no pa trav ni ki. V po kra ji ni so {ti ri nase lja: Javor nik, Kanji Dol, Mrz li Log in Str mec. [e ob popi su leta 1869 je ìve - lo v teh nase ljih 363 lju di, ob zad njem popi su leta 2002 pa le {e 61. Gosto ta pre bi vals tva se je med obe ma popi so ma zmanj {a la z 8 lju di na km2 na komaj 1 ~lo ve ka na km2, tako da je Viso ki Trnov ski gozd naj - red ke je pose lje na pokra ji na v ob ~i ni. Samo v zad njih pet de se tih letih je izgu bi la ve~ kot {ti ri peti ne svo jih pre bi val cev, kar je naj ve~ je zmanj {a nje pre bi vals tva v tem obdob ju med vse mi pokra ji na mi v ob - ~i ni. 3.2 ^rno vr{ ka pla no ta Jù ni del Viso ke ga Trnov ske ga goz da se pro ti seve ru nada lju je v ^r no vr{ ko pla no to. Nje na pov pre~ - na nad mor ska vi{i na je 696 m (sko raj celot no povr{ je leì med 600 in 800 m), njen pov pre~ ni naklon pa 9°, kar je naj manj {i pov pre~ ni naklon med vse mi pla no ta mi v ob ~i ni. Naj bolj pogo ste so seve ro vz - hod ne lege in naj manj pogo ste jù ne lege. Sla ba polo vi ca povr{ ja je iz apnen ca in tret ji na iz dolo mi ta, pre kri va ta pa ju rend zi na in pokar bo - nat na prst. Goz do vi pora{ ~a jo dve tret ji ni povr{ ja, trav ni ki pa tret ji no. V po kra ji ni leì pet nase lij: ^rni Vrh, Idrij ski Log, Lome, Pred gri è in Zad log. Ob popi su leta 1910 je tu ìve lo 1614 lju di, ob zad njem popi su pa 1118, tako da se je gosto ta pre bi vals tva med obe ma popi so ma pre po lo vi la na 32 lju di na km2. V zad njih pet de se tih letih je pokra ji na izgu bi la ~etr ti no pre bi vals tva, v ce lot nem 20. sto let ju pa tret - jino. 3.3 Godo vi{ ko podo lje Se ve ro vz hod no od ^rno vr{ ke pla no te leì Godo vi{ ko podo lje, s ka te rim se na seve ro za ho du kon - ~u je Hotenj ski rav nik in z njim obsè no Notranj sko podo lje. Pov pre~ na nad mor ska vi{i na pokra ji ne je 627 m (ve~ kot {ti ri peti ne povr{ ja leì med 500 in 700 m), njen pov pre~ ni naklon pa 10°. Naj bolj pogo ste so jugo za hod ne lege, naj manj pa sever ne. Do bra polo vi ca povr{ ja je iz apnen ca, sla ba polo vi ca pa iz dolo mi ta, zato povsem pre vla du je ta pokar - bo nat na prst in rend zi na. Goz do vi pora{ ~a jo dve tret ji ni povr{ ja, trav ni ki pa ~etr ti no. Edi no nase lje je Godo vi~, v ka te rem je ob popi su leta 1910 ìve lo 575 lju di, leta 1971 le {e 413, ob zad njem popi su pa 656, ko je bila gosto ta pre bi vals tva v po do lju 71 lju di na km2. V zad njih pet de se - tih letih se je {te vi lo pre bi val cev pove ~a lo za sko raj tret ji no, v ce lot nem 20. sto let ju pa za ~etr ti no. Sli ka 2: Mikro re gi je v Ob ~i ni Idri ja. p 54 Mi kro re gi je Ob~i ne Idri ja Masore SPODNJ SPODN A IDRIJSKA DOLINA J Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice LEDINSKA KRNI[KA PLANO KRNI[KA PLAN TA OT @iri PLANO PLAN TA OT Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja SPODNJEIDRIJSKA KO K TL OT I L N I I N C I A C Pe~nik VO VOJSKARSKA Spodnja Idrija VRSNI[KA VRSNI[KA Vojsko PLAN PLANOTA OT Govejk PLANO PLAN TA OT Gorenji Vrsnik KANOMLJI[KA DOLINA Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica SOV SO RSKA DOLINA VRSKA DOLINA IDRIJSKA IDRIJSKA KO K TL OT I L N I I N C I A C Gore RA R VE AV N E S N K S A K PLANO PLAN TA OT Idrija ZAV ZA RA[KA VRA[KA PLANO PLAN TA OT DOLSKA DOLSKA ZGORNJA IDRIJSKA DOLINA ZGORNJ PLANO PLAN TA OT Dole Zavratec ^ekovnik ZALSKA DOLINA Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijska Bela Idrijski Log GODOV GODO I[KO VI[K ^RN ^RNOV O R[KA PLANO VR[KA PLAN T O A T PODOLJE PODOLJE Zadlog Mrzli Log Predgriè VISOKI TRNOV O SKI GOZD ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Ajdov{~ina Mikroregije v Ob~ini Idrija meja Ob~ine Idrija meja mikroregije re~na mreà ob~insko sredi{~e naselje v Ob~ini Idrija Merilo 1 : 175.000 Avtorja vsebine: Mauro Hrvatin, Drago Perko Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 55 Dra go Per ko, Mau ro Hrva tin 3.4 Dol ska pla no ta Na seve ro vz ho du ob~i ne se dvi ga ve~ pla not. Naj bolj na jugu je Dol ska pla no ta. Nje na pov pre~ na nad mor ska vi{i na je 808 m (sko raj celot no povr{ je leì med 700 in 900 m), njen pov pre~ ni naklon pa 11°. Naj bolj pogo ste so seve ro vz hod ne lege in naj manj pogo ste jugovz hod ne lege. Ve~ kot {ti ri peti ne povr{ ja je iz apnen ~e vo-do lo mit ne ga kon glo me ra ta z ev tri~ no prst jo. Goz do - vi pora{ ~a jo sla bo polo vi co povr{ ja, trav ni ki dobri dve peti ni, dober odsto tek pa je tudi njiv in sadov nja kov. Na pla no ti sta dve nase lji: Dole in Gore. Naj ve~ pre bi val cev je zabe le ìl popis leta 1961, ob zad njem popi su pa je na pla no ti ìve lo 253 lju di, tako da je bila gosto ta pre bi vals tva 39 lju di na km2. V zad njih pet de se tih letih je pokra ji na izgu bi la 5 % pre bi vals tva, v ce lot nem 20. sto let ju pa pri do bi la peti no. 3.5 Zavra{ ka pla no ta Se ve ro vz hod no od Dol ske pla no te leì neko li ko nì ja Zavra{ ka pla no ta s pov pre~ no nad mor sko vi{i - no 670 m (sko raj celot no povr{ je leì med 600 in 800 m) in pov pre~ nim naklo nom 11°. Izra zi to pre vla du je jo sever ne lege (z 32 % sever nih leg je pla no ta naj bolj »osoj na« med vse mi pokra ji na mi v ob - ~i ni), naj manj pa je jugovz hod nih leg. Po lo vi ca povr{ ja je iz dolo mi ta, polo vi ca pa iz dru gih kar bo nat nih kam nin. Dve tret ji ni povr{ ja pokri - va rend zi na in tret ji no evtri~ na prst. Goz do vi pora{ ~a jo polo vi co povr{ ja, trav ni ki dobri dve peti ni, njiv in sadov nja kov pa je 2 %. Na pla no ti leì raz lo è no nase lje Zavra tec. Naj ve~ pre bi val cev, 165, je bilo ob popi su leta 1960, naj - manj, 104, ob popi su leta 1991, ob zad njem popi su pa je na pla no ti ìve lo 118 lju di, kar pome ni 51 lju di na km2. V zad njih pet de se tih letih se je {te vi lo pre bi val cev zmanj {a lo za peti no, v ce lot nem 20. sto - let ju pa za dobro ~etr ti no. 3.6 Raven ska pla no ta Se ve ro za hod no od Zavra{ ke pla no te je Raven ska pla no ta s pov pre~ no nad mor sko vi{i no 695 m (sko - raj celot no povr{ je leì med 600 in 800 m) in pov pre~ nim naklo nom 11°. Naj bolj pogo ste so sever ne lege, naj manj pa jugo za hod ne lege. Ve~ kot dve tret ji ni povr{ ja je iz dolo mi ta, peti na iz apnen ca in dese ti na iz apnen ~e vo-do lo mit ne - ga kon glo me ra ta, zato izra zi to pre vla du je rend zi na. Goz do vi pora{ ~a jo dobri dve tret ji ni povr{ ja, trav ni ki dobro ~etr ti no, njiv in sadov nja kov pa je 1 %. Na pla no ti leì gru ~a sta vasi ca Rav ne pri @ireh, ki pa je è zunaj meja idrij ske ob~i ne. 3.7 Vrsni{ ka pla no ta Se ver no od Raven ske pla no te se onstran doli ne @irov ni ce, pri to ka Sovre, dvi ga Vrni{ ka pla no ta s pov - pre~ no nad mor sko vi{i no 701 m (ce lot no povr{ je leì med 600 in 800 m) in pov pre~ nim naklo nom 11°. Naj bolj pogo ste so jù ne lege (z 21 % jù nih leg je pla no ta naj bolj »pri soj na« med vse mi pokra ji na mi v ob ~i ni) in naj manj pogo ste zahod ne lege. Sko raj celot no povr{ je je iz kar bo nat no-kla sti~ nih kam nin, pokri tih s po kar bo nat no prst jo in rend - zi no. Sko raj tri peti ne povr{ ja pora{ ~a jo trav ni ki, kar uvr{ ~a pla no to med pokra ji ne z naj ve~ jim dele èm trav ni kov v ob ~i ni, tret ji no goz do vi, njiv in sadov nja kov pa je 4 %, kar je prav tako naj ve~ ji delè njiv in sadov nja kov med vse mi pokra ji na mi v ob ~i ni. Na pla no ti leì ta gru ~a sti vasi ci Gore nji Vrsnik in Spod nji Vrsnik. Naj ve~ pre bi val cev, 220, je zabe - le ìl popis leta 1869, naj manj, 124, pa popis leta 1991. Ob zad njem popi su je na pla no ti ìve lo 166 lju di, kar pome ni 56 lju di na km2. V zad njih pet de se tih letih se je {te vi lo pre bi val cev pove ~a lo za 6 %, med zad nji ma dve ma popi so ma pa celo za tret ji no, kar je naj ve~ med vse mi pokra ji na mi v ob ~i ni. 56 Mi kro re gi je Ob~i ne Idri ja 3.8 Ledin ska pla no ta Vr sni{ ka pla no ta se pro ti seve ro za ho du nada lju je v pre cej vi{ jo Ledin sko pla no to s pov pre~ no nad - mor sko vi{i no 821 m (do bra polo vi ca povr{ ja leì med 700 in 800 m, sla ba polo vi ca pa med 800 in 1000 m) in pov pre~ nim naklo nom 12°. Naj bolj pogo ste so jù ne lege in naj manj pogo ste seve ro za hod ne lege. Tri ~etr ti ne povr{ ja sestav lja jo kar bo nat no-kla sti~ ne kam ni ne, po dese ti no pa apne nec in dolo mit. Pre vla du je pokar bo nat na prst. Polo vi co povr{ ja pora{ ~a jo trav ni ki, dobri dve peti ni goz do vi, njiv in sadov nja kov pa je 2 %. Na pla no ti leì jo nase lja Govejk, Idr {ek, Kori ta, Ledi ne, Ledin ske Krni ce, Mrz li Vrh in Pe~ nik. Naj - ve~ pre bi val cev, 625, je na pla no ti ìve lo ob popi su leta 1890, naj manj, 384, pa ob zad njem popi su, ko je bila gosto ta pre bi vals tva 40 lju di na km2. V zad njih pet de se tih letih se je {te vi lo pre bi val cev zmanj - {a lo za dve peti ni, v ce lot nem 20. sto let ju pa sko raj za polo vi co. 3.9 Krni{ ka pla no ta [e bolj na zaho du med doli na ma Kanom lji ce in spod nje Idrij ce leì Krni{ ka pla no ta s pov pre~ no nad mor sko vi{i no 996 m (sko raj celot no povr{ je leì med 900 in 1100 m) in pov pre~ nim naklo nom 14°. Naj bolj pogo ste so jugo za hod ne, naj manj pa vzhod ne lege. Sko raj celot no povr{ je je iz dolo mi ta, pokri te ga s po kar bo nat no prst jo in rend zi no. Dobro polo - vi co povr{ ja pora{ ~a jo goz do vi, dve peti ni trav ni ki, njiv in sadov nja kov pa je manj kot 1 %. Na pla no ti je le eno nase lje, Idrij ske Krni ce, sestav lje no iz samot nih kme tij. Naj ve~ pre bi val cev je ìve lo leta 1953, 261 lju di, naj manj pa ob popi su leta 1981, 137 lju di. Ob zad njem popi su je bila gosto - ta 48 lju di na km2. V zad njih pet de se tih letih se je {te vi lo pre bi val cev sko raj pre po lo vi lo. 3.10 Voj skar ska pla no ta Naj bolj na zaho du leì Voj skar ska pla no ta, ki je s pov pre~ no nad mor sko vi{i no kar 1024 m naj vi{ - ja pokra ji na v ob ~i ni. Polo vi ca povr{ ja leì med 1000 in 1100 m, sla ba tret ji na med 900 in 1000 m, sed mi na med 1100 in 1200, pod 900 m pa le 5 % povr{ ja. Pov pre~ ni naklon povr{ ja je 14°, kar je za Viso kim Trnov - skim goz dom naj ve~ med vse mi pla no ta mi. Naj bolj pogo ste so jugo za hod ne lege in naj manj pogo ste jugovz hod ne lege. Tri ~etr ti ne povr{ ja sestav lja dolo mit, med prst mi pa izra zi to pre vla du je rend zi na. Tri ~etr ti ne povr{ - ja pora{ ~a jo goz do vi, ~etr ti no pa trav ni ki. Edi no nase lje je Voj sko, kjer je ob popi su leta 1880 ìve lo {e 779 lju di, gosto ta pa je bila 44 lju di na km2. Do popi sa leta 2002 se je {te vi lo pre bi val cev zmanj {a lo na komaj 197 lju di, gosto ta pa na 11 lju di na km2. V zad njih pet de se tih letih se je {te vi lo pre bi val cev zmanj {a lo za sko raj dve tret ji ni, od prve ga do zadnje - ga popi sa pa kar za tri ~etr ti ne. Samo Viso ki Trnov ski gozd je v is tem obdob ju doì vel ve~ ji odliv pre bi vals tva. 3.11 Zgor nja Idrij ska doli na Ju govz hod no od Voj skar ske pla no te leì Zgor nja Idrij ska doli na, naj ve~ ja pokra ji na v ob ~i ni. Nje - na pov pre~ na nad mor ska vi{i na je 693 m, pov pre~ ni naklon pa 27°. Naj bolj pogo ste so seve ro vz hod ne, naj manj pa zahod ne lege. Po bo~ ja so pred vsem iz dolo mi ta in apnen ca, ki ju zara di str min pokri va ve~i no ma tan ka rend zi - na. Je naj bolj gozd na ta pokra ji na v ob ~i ni, saj ve~ kot devet dese tin povr{ ja pora{ ~a jo goz do vi. V po kra ji ni sta le dve nase lji, ^ekov nik in Idrij ska Bela. Naj ve~ pre bi val cev je ìve lo leta 1900, 453 lju - di, ko je bila gosto ta pre bi vals tva 8 lju di na km2, naj manj pa ob popi su leta 1991, 137 lju di. Ob zad njem popi su je v po kra ji ni ìve lo 226 pre bi val cev, gosto ta pa je bila le {e 4 lju di na km2. V zad njih pet de se - tih letih se je {te vi lo pre bi val cev zmanj {a lo za tret ji no, v ce lot nem 20. sto let ju pa se je pre po lo vi lo. 57 Dra go Per ko, Mau ro Hrva tin 3.12 Zal ska doli na Vzhod no od Zgor nje Idrij ske doli ne leì Zal ska doli na, ume{ ~e na med Dol sko pla no to na seve - ru in ^rno vr{ ko pla no to na jugu. Nje na pov pre~ na nad mor ska vi{i na je 591 m, pov pre~ ni naklon pa 24°.Naj bolj pogo ste so jugo za hod ne lege in naj manj pogo ste vzhod ne lege, saj Zala te~e pro ti zaho - du. Po bo~ ja so pred vsem iz dolo mi ta, apnen ~e vo-do lo mit ne ga kon glo me ra ta in kar bo nat no-kla sti~ - nih kam nin, med prst mi pa pre vla du je ta rend zi na in evtri~ na prst. Sko raj {ti ri peti ne povr{ ja pora{ ~a jo goz do vi, sla bo peti no trav ni ki, njiv in sadov nja kov pa je manj kot odsto tek. Nad doli no sto ji Jeli~ ni Vrh, edi no nase lje v po kra ji ni. Sestav lja jo ga zasel ki in samot ne kme ti je. Naj ve~ pre bi val cev je ìve lo leta 1900, 427 lju di, ko je bila gosto ta pre bi vals tva 22 lju di na km2, naj manj pa ob popi su leta 1971, 120 lju di. Ob zad njem popi su je v po kra ji ni ìve lo 134 pre bi val cev, gosto ta pa je bila 7 lju di na km2. V zad njih pet de se tih letih se je {te vi lo pre bi val cev zmanj {a lo za dese ti no, v ce - lot nem 20. sto let ju pa za ve~ kot dve tret ji ni. 3.13 Idrij ska kot li ni ca Pod soto~ jem Idrij ce in Zale leì Idrij ska kot li ni ca s pov pre~ no nad mor sko vi{i no 347 m in pov - pre~ nim naklo nom 11°. Naj bolj pogo ste so zahod ne, naj manj pa vzhod ne lege. Osred je pokra ji ne je iz raz li~ nih napla vin z obre~ no prst jo, obrob je pa iz kar bo nat no-kla sti~ nih kam - nin, dolo mi ta in apnen ca ter evtri~ no prst jo in rend zi no. Kar {ti ri peti ne povr{ ja so pozi da ne. Edi no nase lje je mesto Idri ja. Pokra ji na je ime la naj ve~ pre bi val cev ob popi su leta 1970, 6933 lju - di. Ob zad njem popi su je tu ìve lo 5878 pre bi val cev, gosto ta pa je bila 4374 lju di na km2, kar je naj ve~ med vse mi pokra ji na mi v ob ~i ni. V zad njih pet de se tih letih se je {te vi lo pre bi val cev sicer pove ~a lo za sla bo peti no in v ce lot nem 20. sto let ju za 5 %, ven dar po letu 1971 stal no upa da. 3.14 Spod njei drij ska kot li ni ca Ob soto~ ju Idrij ce in Kanom lji ce leì Spod njei drij ska kot li ni ca s pov pre~ no nad mor sko vi{i no 316 m, kar je naj manj med vse mi pokra ji na mi v ob ~i ni, in pov pre~ nim naklo nom 9°, kar je za ^rno vr{ ko pla - no to dru gi naj manj {i pov pre~ ni naklon v ob ~i ni. Naj bolj pogo ste so jù ne lege in naj manj pogo ste vzhod ne lege. Osred je pokra ji ne je iz raz li~ nih napla vin z obre~ no prst jo, obrob je pa iz kar bo nat no-kla sti~ nih kam - nin in dolo mi ta z rend zi no. Sko raj tri peti ne povr{ ja so pozi da ne, peti no pora{ ~a jo trav ni ki, njiv in sadov nja kov pa je sla be 4 %. Edi no nase lje je Spod nja Idri ja. Pokra ji na je ime la naj ve~ pre bi val cev ob popi su leta 2002, 1860 lju - di, ko je bila gosto ta pre bi vals tva 3123 lju di na km2, kar je le nekaj manj kot v naj bolj gosto pose lje ni Idrij ski kot li ni ci. V zad njih pet de se tih letih se je {te vi lo pre bi val cev ve~ kot pod vo ji lo, v ce lot nem 20. sto - let ju pa sko raj pope te ri lo. 3.15 Kanom lji{ ka doli na Za hod no od Spod njei drij ske kot li ni ce se vle ~e Kanom lji{ ka doli na s pov pre~ no nad mor sko vi{i no 671 m in pov pre~ nim naklo nom 28°, kar je dru gi naj ve~ ji pov pre~ ni naklon med vse mi pokra ji na mi v ob ~i ni. Naj bolj pogo ste so seve ro vz hod ne lege, naj manj pogo ste pa zahod ne lege, saj Kanom lji ca te~e pro ti vzhod u. Po bo~ ja so pred vsem iz dolo mi ta, kar bo nat no-kla sti~ nih kam nin in apnen ca, med prst mi pa zara - di veli kih str min pre vla du je tan ka rend zi na. Sko raj devet dese tin povr{ ja pora{ ~a jo goz do vi, dese ti no pa trav ni ki. 58 Mi kro re gi je Ob~i ne Idri ja V po kra ji ni leì jo tri nase lja: Gore nja Kanom lja, Spod nja Kanom lja in Sred nja Kanom lja. V do li - ni je naj ve~ pre bi val cev ìve lo ob popi su leta 1900, 1524, ko je bila gosto ta pre bi vals tva 37 lju di na km2, naj manj pa ob zad njem popi su leta 2002, 676 lju di, ko je bila gosto ta 17 lju di na km2. V zad njih pet - de se tih letih se je {te vi lo pre bi val cev zmanj {a lo za ~etr ti no, v ce lot nem 20. sto let ju pa za ve~ kot polo vi co. 3.16 Spod nja Idrij ska doli na Pro ti seve ro za ho du ob~i ne se ob Idrij ci vle ~e Spod nja Idrij ska doli na s pov pre~ no nad mor sko vi{i - no 631 m in pov pre~ nim naklo nom 29°, kar je naj ve~ ji pov pre~ ni naklon med vse mi pokra ji na mi v ob ~i ni. Naj bolj pogo ste so seve ro vz hod ne lege in naj manj pogo ste jù ne lege. Po bo~ ja so pred vsem iz dolo mi ta, kar bo nat no-kla sti~ nih kam nin in apnen ca, med prst mi pa zara - di veli kih str min izra zi to pre vla du je rend zi na. Ve~ kot {ti ri peti ne povr{ ja pora{ ~a jo goz do vi, dobro dese ti no pa trav ni ki. Nad doli no leì jo Maso re, raz lo è no nase lje samot nih kme tij. Naj ve~ pre bi val cev je ìve lo ob popi - su leta 1910, 343 lju di, ko je bila gosto ta pre bi vals tva 12 lju di na km2, naj manj pa ob zad njem popi su leta 2002, 67 lju di, ko je bila gosto ta le 2 ~lo ve ka na km2, kar je za Viso kim Trnov skim goz dom dru ga naj red ke je pose lje na pokra ji na v ob ~i ni. V zad njih pet de se tih letih se je {te vi lo pre bi val cev zmanj {a lo za tri peti ne, v ce lot nem 20. sto let ju pa za tri ~etr ti ne. 3.17 Sovr ska doli na Pod Dol sko, Zavra{ ko, Raven sko, Vrsni{ ko in Ledin sko pla no to leì Sovr ska doli na s pov pre~ no nad - mor sko vi{i no 686 m in pov pre~ nim naklo nom 23°, kar je naj manj {i pov pre~ ni naklon med vse mi doli na mi v ob ~i ni. Naj bolj pogo ste so seve ro vz hod ne lege in naj manj pogo ste zahod ne lege. JSABRA GNJARAM Sli ka 3: Pogled ~ez sre do zem sko Vipav sko doli no na dinar ski Trnov ski gozd. 59 Dra go Per ko, Mau ro Hrva tin Pre gled ni ca 1: Neka te ri narav ni kazal ni ki po mikro re gi jah (pri pre vla du jo ~ih vrstah kam nin, prsti ali rab tal je nave de na naj bolj pogo sta vrsta, ~e pa le-ta pokri va manj kot polo vi co povr{ ja pokra ji ne, je doda na {e dru ga naj bolj pogo sta vrsta kam nin, prsti ali rab tal). mi kro re gi ja po vr {i na de lè pov pre~ na pov pre~ ni v ha v % vi{i na v m naklon v sto pi njah ^r no vr{ ka pla no ta 3506,0 11,9 695,6 9,1 Dol ska pla no ta 645,8 2,2 808,1 10,6 Go do vi{ ko podo lje 923,9 3,1 627,1 9,8 Idrij ska kot li ni ca 134,4 0,5 347,1 10,8 Vi so ki Trnov ski gozd 4447,4 15,1 981,8 19,0 Ka nom lji{ ka doli na 4085,0 13,9 671,2 28,1 Kr ni{ ka pla no ta 292,5 1,0 995,8 13,6 Le din ska pla no ta 966,1 3,3 821,0 12,1 Ra ven ska pla no ta 146,2 0,5 695,2 11,1 So vr ska doli na 1379,3 4,7 686,1 22,5 Spod njei drij ska kot li ni ca 59,6 0,2 316,1 9,3 Spod nja Idrij ska doli na 2779,5 9,5 631,0 29,4 Voj skar ska pla no ta 1769,0 6,0 1024,1 13,8 Vr sni{ ka pla no ta 296,7 1,0 701,0 10,5 Zal ska doli na 1905,6 6,5 590,7 23,7 Za vra{ ka pla no ta 233,2 0,8 670,4 10,6 Zgor nja Idrij ska doli na 5799,6 19,7 693,1 26,7 Ob ~i na Idri ja 29369,9 100,0 746,4 20,7 60 Mi kro re gi je Ob~i ne Idri ja pre vla du jo ~a vrsta pre vla du jo ~a vrsta pre va du jo ~a vrsta kam ni ne prsti raba tal ap ne nec 47 %, dolo mit 33 % rend zi na 54 % goz do vi 64 % ap nen ~e vo-do lo mit ni ev tri~ na prst 82 % goz do vi 50 %, kon glo me rat 85 % trav ni ki 44 % ap ne nec 54 %, dolo mit 46 % po kar bo nat na prst in goz do vi 67 % rend zi na 43%, rend zi na 39% na pla vi ne 45 %, kar bo nat no- rend zi na 44 %, po zi da no 80 % kla sti~ ne kam ni ne 24 % evtri~ na prst 28 % do lo mit 67 % rend zi na 97 % goz do vi 89 % do lo mit 53 %, kar bo nat no- rend zi na 78 % goz do vi 85 % kla sti~ ne kam ni ne 31 % do lo mit 96 % po kar bo nat na prst goz do vi 55 % in rend zi na 93 % kar bo nat no-kla sti~ ne po kar bo nat na prst 79 % trav ni ki 50 %, kam ni ne 75 % goz do vi 43 % do lo mit 68 % rend zi na 96 % goz do vi 70 % do lo mit 40 %, rend zi na 58 % goz do vi 84 % kar bo nat no-kla sti~ ne kam ni ne 29 % kar bo nat no-kla sti~ ne obre~ na prst 48 %, po zi da no 58 % kam ni ne 47 %, rend zi na 45 % napla vi ne 38 % do lo mit 44 %, kar bo nat no- rend zi na 71 % goz do vi 83 % kla sti~ ne kam ni ne 39 % do lo mit 77 % rend zi na 84 % goz do vi 73 % kar bo nat no-kla sti~ ne po kar bo nat na prst 77 % trav ni ki 56 % kam ni ne 97 % do lo mit 30 %, apnen ~e vo- rend zi na 45 %, goz do vi 79 % do lo mit ni kon glo me rat 27 % evtri~ na prst 34 % do lo mit 48 %, kar bo nat no- rend zi na 64 % goz do vi 49 %, kla sti~ ne kam ni ne 23 % trav ni ki 44 % do lo mit 69 % rend zi na 84 % goz do vi 92 % do lo mit 51 % rend zi na 69 % goz do vi 79 % 61 Dra go Per ko, Mau ro Hrva tin ja a ja n 2002 eks d i n re bi val cev leto m – in 69,3 18,3 44,4 82,0 64,2 47,8 24,1 25,4 91,2 31,4 71,5 49,9 89,9 re m ed 118,8 126,9 105,6 455,9 sp m 1900 in {te vi la p e lè 2002 9,3 2,1 5,5 0,5 5,6 1,2 3,2 0,0 0,5 0,6 1,6 1,4 1,1 1,0 1,9 d 49,0 15,5 re bi val cev 100,0 p leta 32 39 71 1 17 48 40 0 4 2 11 56 7 51 4 41 go sto ta 2002 4374 3123 re bi vals tvap 2002 0 253 656 61 676 141 384 55 67 197 166 134 118 226 {te vi lo 1118 5878 1860 re bi val cev 11990 p leta e lè 1900 12,1 1,6 3,9 41,7 2,5 11,4 1,3 4,5 0,0 0,9 3,1 2,1 5,8 1,4 3,2 1,2 3,4 . d 100,0 h re bi val cevp leta ikro re gi ja 8 0 8 8 o m 1900 46 33 56 37 59 62 685 10 44 61 22 71 45 go sto ta 4141 re bi vals tva leta i ki p p l nza i ka 0 1900 213 517 334 172 598 115 408 278 775 182 427 165 453 ls tve n {te vi lo 1614 5564 1524 re bi val cev leta 13339 i va p re b i ca a a te ri p a oli n eka oli n o ta o lje o ta i ca oli n o ta o ta a o ta o ta 2: N la n o ta od o ta la n a ov ski gozd la n la n rij ska kot li n rij ska d la n la n rij ska d ri ja i ca la n la n oli n n lji{ ka d oli n ska p ska p jei d ja Id ja Id a Id o vr{ ka p o vi{ ko p om i{ ka p n n in i{ ka p i kro re gi ja rij ska kot li n od od re gled r n ol ska p o d i so ki Trn a n r n e d a ven oj skar ska p r sn al ska d a vra{ ka p gor n b ~i n P m ^ D G Id V K K L R So vr ska d Sp Sp V V Z Z Z O 62 Mi kro re gi je Ob~i ne Idri ja ELOPO TJAAM Sli ka 4: Kra{ ka kota nja na Ledin ski pla no ti. KE[VA PA IHM Sli ka 5: Pogled z Voj skar ske pla no te ~ez Kanom lji{ ko doli no pro ti Krni{ ki pla no ti. 63 Dra go Per ko, Mau ro Hrva tin S@ R IV HRA Sli ka 6: Idrij ska kot li ni ca z Idri jo, naj sta rej {im slo ven skim rudar skim mestom. Po bo~ ja so pred vsem iz dolo mi ta, kar bo nat no-kla sti~ nih kam nin in apnen ~e vo-do lo mit ne ga kon - glo me ra ta, pre kri va jo pa jih pred vsem rend zi na in evtri~ na prst. Ve~ kot {ti ri peti ne povr{ ja pora{ ~a jo goz do vi, dobro dese ti no pa trav ni ki. Raz lo è ni vasi ci Potok in @irov ni ca sta edi ni nase lji v po kra ji ni. Naj ve~ pre bi val cev je ìve lo ob popi - su leta 1910, 117 lju di, ko je bila gosto ta pre bi vals tva 8 lju di na km2, naj manj pa ob zad njem popi su leta 2002, le {e 55 lju di, ko je bila gosto ta le 4 lju di na km2. V zad njih pet de se tih letih se je {te vi lo pre bi val cev sko - raj pre po lo vi lo, v ce lot nem 20. sto let ju pa ve~ kot pre po lo vi lo. 4 Sklep Ne ka te re zna ~il no sti idrij skih pokra jin kaè jo tudi gosto te pojav lja nja posa mez nih raz re dov neka - te rih pokra jin skih prvin, upo {te va nih pri regio na li za ci ji (na ve de ne so naj ve~ je gosto te za posa mez ni raz red in vse gosto te nad 50 ha ozem lja dolo ~e ne ga raz re da na km2 pokra ji ne). Naj ve~ ja gosto ta sto me tr ske ga vi{in ske ga pasu od 200 do 300 m je v Spod njei drij ski kot li ni ci s 5 ha ozem lja v tem vi{in skem pasu na km2 ozem lja pokra ji ne, od 300 do 400 m v Spod njei drij ski kot li ni ci s 95 in Idrij ski kot li ni ci s 94 ha na km2, od 400 do 500 m v Zal ski doli ni s 16 ha na km2, od 500 do 600 m v Godo - vi{ kem podo lju s 44 ha na km2, od 600 do 700 m na Zavra{ ki pla no ti s 60, ^rno vr{ ki pla no ti z 51 in Raven ski pla no ti s prav tako 51 a na km2, od 700 do 800 na Vrsni{ ki pla no ti s 53 in Ledin ski pla no ti z 52 ha na km2, od 800 do 900 na Dol ski pla no ti s 63 ha na km2, od 900 do 1000 na Krni{ ki pla no ti z 41 ha na km2, od 1000 do 1100 na Krni{ ki pla no ti z 52 in Voj skar ski pla no ti z 51, od 1100 do 1200 spet na Voj skar ski pla no ti s 15ha na km2, naj ve~ ja gosto ta vseh sto me tr skih vi{in skih pasov nad 1200m pa na Viso kem Trnov skem gozdu. Naj ve~ ja gosto ta naklon ske ga raz re da od 0 do 2° je na ^rno vr{ ki pla no ti s 17 ha ozem lja v tem naklon - skem raz re du na km2 ozem lja pokra ji ne, od 2 do 6° v Go do vi{ kem podo lju s 26 ha na km2, od 6 do 64 Mi kro re gi je Ob~i ne Idri ja 12 na Raven ski pla no ti s 44 ha na km2, od 12 do 30° v So vr ski doli ni s prav tako 44 ha na km2, od 30 do 45° v Spod nji Idrij ski doli ni z 52 ha na km2, od 45° in ve~ pa v Zgor nji Idrij ski doli ni z 2 ha na km2. Naj ve~ ja gosto ta sever nih leg je na Zavra{ ki pla no ti z 32 ha ozem lja te lege na km2 ozem lja pokra - ji ne, seve ro vz hod nih leg na Viso kem Trnov skem goz du s 23 ha na km2, vzhod nih leg v Idrij ski kot li ni ci s 17 ha na km2, jugovz hod nih leg v Spod njei drij ski kot li ni ci s 14 ha na km2, jù nih leg na Vrsni{ ki pla - no ti z 22 ha na km2, jugo za hod nih leg na Voj skar ski pla no ti s 24 ha na km2, zahod nih leg v Idrij ski kot li ni ci z 18 ha na km2 in seve ro za hod nih leg v Spod njei drij ski kot li ni ci z 19 ha na km2. Naj ve~ ja gosto ta napla vin je v Idrij ski kot li ni ci s 44 ha ozem lja te vrste kam ni ne na km2 ozem lja pokra ji ne, gru{ ~a v Ka nom lji{ ki doli ni z 1 ha na km2, fli {a na ^rno vr{ ki pla no ti s 7 ha na km2, apnen - ca v Go do vi{ kem podo lju s 54 ha na km2, apnen ~e vo-do lo mit ne ga kon glo me ra ta na Dol ski pla no ti s 85 ha na km2, apnen ca in dolo mi ta v Zal ski doli ni s 6 ha na km2, dolo mi ta na Krni{ ki pla no ti s 96, na Voj skar ski pla no ti s 77, v Zgor nji Idrij ski doli ni z 69, na Raven ski pla no ti z 68, na Viso kem Trnov skem goz du s 67 in v Ka no melj ski doli ni s 53 ha na km2, kar bo nat no-kla sti~ nih kam nin na Vrsni{ ki pla no ti s 97 in Ledin ski pla no ti s 75 ha na km2, kla sti~ nih kam nin v Idrij ski kot li ni ci s 15 ha na km2 ter tufov in pre dor nin Spod nji Idrij ski doli ni z 2 ha na km2. Naj ve~ ja gosto ta distri~ ne prsti je na Ledin ski pla no ti s 15 ha te vrste prsti na km2 ozem lja pokra - ji ne, evtri~ ne prsti na Dol ski pla no ti z 82 ha na km2, obre~ ne prsti v Spod njei drij ski kot li ni ci z 48 ha na km2, pokar bo nat ne prsti na Ledin ski pla no ti z 79 in Vrsni{ ki pla no ti s 77 ha na km2, pokar - bo nat ne prsti in rend zi ne na Krni{ ki pla no ti s 93 ha na km2, ran ker ja v Zgor nji Idrij ski doli ni z 12 ha na km2 ter rend zi ne na Viso kem Trnov skem goz du s 97, Raven ski pla no ti s 96, v Zgor nji Idrij - ski doli ni s 84, na Voj skar ski pla no ti prav tako s 84, v Ka nom lji{ ki doli ni z 78, v Spod nji Idrij ski doli ni z 71, na Zavra{ ki pla no ti s 64, v So vr ski doli ni z 58 ter na ^rno vr{ ki pla no ti s 54 ha na km2. Naj ve~ ja gosto ta njiv je na Vrsni{ ki pla no ti s 3 ha ozem lja s to vrsto rabe tal na km2, sadov nja kov v Idrij ski kot li ni ci s prav tako 3 ha na km2, trav ni kov na Vrsni{ ki pla no ti s 56 ha na km2, zem lji{~ v zara{ - ~a nju na Vrsni{ ki pla no ti z 1 ha na km2, goz dov v Zgor nji Idrij ski doli ni z 92 ha na km2 (nad 50 ha na km2 pa v tudi v vseh dru gih pokra ji nah razen v Idrij ski kot li ni ci, Spod njei drij ski kot li ni ci in na Vrsni{ ki pla - no ti), pozi da nih zem lji{~ pa v Idrij ski kot li ni ci z 80 in Spod njei drij ski kot li ni ci z 58 ha na km2. Pri ka za na mikro re gio na li za ci ja ozem lja Ob~i ne Idri ja je le ena od mò nih geo graf skih deli tev (Klad - nik 1996). Z dru ga~ ni mi kri te ri ji bi bilo mò no dolo ~i ti tudi ve~ je ali manj {e {te vi lo mikro re gij in jih dru ga ~e raz me ji ti. Ne gle de na meto do regio na li za ci je pa bi rezul ta ti sko raj zago to vo ved no poka za li na pokra jin sko raz no li kost Ob~i ne Idri ja, ~eprav bi mor da lah ko koga, sicer nepoz na val ca teh kra jev, pogled na zem lje vid Slo ve ni je spr va tudi zave del. 5 Viri in lite ra tu ra Di gi tal ni model vi{in 25. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Zbir ka podat kov. Ljub lja na. 2005. East man, J. R. 1995: IDRISI for Win dows. User's Gui de. Wor ce ster. Klad nik, D, Per ko, D. 2001: Nova regio na li za ci ja Slo ve ni je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Klad nik, D. 1996: Narav no geo graf ske ~le ni tve Slo ve ni je. Geo graf ski vest nik 68. Ljub lja na. Li to stra ti graf ska kar ta Slo ve ni je 2007. Geo lo{ ki zavod Slo ve ni je. Ljub lja na. Mc Coy, J., John ston, K. 2001: Using Arc GIS Spa tial Analyst. Red lands. Per ko, D. 1998: Regio na li za ci ja Slo ve ni je. Geo graf ski zbor nik 38. Ljub lja na. Per ko, D. 2001: Ana li za povr{ ja Slo ve ni je s sto me tr skim digi tal nim mode lom relie fa. Geo gra fi ja Slo - ve ni je 3. Ljub lja na. Per ko, D. 2009: Mor fo me tri~ ni kazal ni ki enot obli ko va no sti povr{ ja v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik 81–1. Ljub lja na. Po pi si pre bi vals tva 1886 do 2002. Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Sha ner, J., Wright sell, J. 2000: Edi ting in Arc Map. Red lands. 65 Dra go Per ko, Mau ro Hrva tin Tuc ker, C. 2000: Using Arc Tool box. Red lands. Zem lje vid rabe tal 2010. Gra fi~ ni podat ki RABA za celo Slo ve ni jo (sta nje 25. ja nuar ja 2010). Mini strstvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Zem lje vid tipov kam nin 2009, raz li ~i ca 9.12. Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljub ljana. Zem lje vid tipov prsti 2007. Gra fi~ ni in pisni podat ki Pedo lo{ ke kar te in pedo lo{ kih pro fi lov. Mini strstvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. 66 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 67–79, Ljubljana 2010 NARAVNA DEDI[^INA V OB^INI IDRIJA Bo jan Erhar ti~ in mag. Mate ja [mid Hri bar Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti bo ja ner @zrc-sazu.si, mate ja.smid @zrc-sazu.si UDK: 911.373:338.48(497.4Idri ja) IZVLE^EK Na rav na dedi{ ~i na v Ob ~i ni Idri ja Na rav no geo graf sko raz gi ba no obmo~ je Ob~i ne Idri ja je obdar je no z na rav no dedi{ ~i no, med kate ro pose - bej izsto pa jo geo lo{ ka dedi{ ~i na, dobro ohra nje ni goz do vi ter voda. Narav ne dano sti, med nji mi zla sti ìvo sre bro, so idrij ske mu ~lo ve ku nare ko va le svo je vr sten na~in ìv lje nja. Poleg neka te rih pri mer kov narav ne dedi{ ~i ne sta v pris pev ku opi sa na Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca in bodo ~i geo park. Poseb no pozor nost name - nja mo pre ple tu narav ne, kul tur ne in teh ni~ ne dedi{ ~i ne, ki se je splet la oko li ìve ga sre bra in s ka te ro Idri ja kan di di ra za vpis na UNESCO-ov sez nam sve tov ne dedi{ ~i ne. KLJU^NE BESEDE geo gra fi ja, narav na dedi{ ~i na, kra jin ski park, geo park, Idri ja ABSTRACT Na tu ral heri ta ge in the Muni ci pa lity of Idri ja The Muni ci pa lity of Idri ja has diver se natu ral geo grap hi cal cha rac te ri stics and rich natu ral heri ta ge, par - ti cu larly with regard to geo lo gi cal heri ta ge, well-pre ser ved forests, and water fea tu res. Natu ral con di tions for ced the local peo ple to adopt a uni que lifesty le, in which the mer cury mine pla yed a key role. In addi - tion to selec ted exam ples of natu ral heri ta ge, this paper also des cri bes the Upper Idrij ca Lands ca pe Park and the plan ned geo park. Spe cial atten tion is direc ted to the inter con nec tion of natu ral, cul tu ral, and tech - ni cal heri ta ge, which deve lo ped around mer cury and based on which Idri ja is appl ying to be inc lu ded on the UNESCO World Heri ta ge List. KEY WORDS geo graphy, natu ral heri ta ge, lands ca pe park, geo park, Idri ja 67 Bo jan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar 1 Zako no daj ni okvir narav ne dedi{ ~i ne Po jem narav ne dedi{ ~i ne je pri {el v na ra vo vars tve no prak so s Kon ven ci jo o vars tvu sve tov ne kul - tur ne in narav ne dedi{ ~i ne (Za kon o ra ti fi ka ci ji kon ven ci je o vars tvu … 1972), ki ga defi ni ra kot: » na rav ni spo me ni ki, ki jih sestav lja jo fizi~ ne ali bio lo{ ke for ma ci je ali sku pi na teh for ma cij in ima jo z es tet ske ga ali znans tve ne ga vidi ka izred no splo {no vred nost, geo lo{ ke in fizio graf ske for ma ci je in natan~ no dolo ~e ni pre - de li, ki pome ni jo habi tat ogro è nih vrst ìva li in rast lin in so z znans tve ne ga in kon zer va tor ske ga vidi ka izred ne splo {ne vred no sti in – zna me ni ti kra ji nara ve ali natan~ no dolo ~e ni narav ni pre de li, ki ima jo z vi di ka zna no sti, kon zer vi - ra nja ali narav nih lepot izred no splo {no vred nost« (Za kon o ra ti fi ka ci ji kon ven ci je o vars tvu … 1974). Ne ko li ko dru ga ~en pogled na dedi{ ~i no nam ponu ja Slo var slo ven ske ga knjì ne ga jezi ka (1994), ki pred stav lja dedi{ ~i no kot nekaj, » kar je prev ze to iz pre te klo sti«. Kljub temu, da je Slo ve ni ja pod pi sni ca Kon ven ci je o vars tvu sve tov ne kul tur ne in narav ne dedi{ - ~i ne, od spre jet ja Zako na o ohra nja nju nara ve (2004) (v na da lje va nju: ZON) govo ri mo o na rav nih vred no tah, saj je ta pojem zame njal med na rod no uve ljav ljen ter min dedi{ ~i ne. Z na me nom pris pe va ti k ohra nja nju nara ve je po ZON-u sistem vars tva nara ve raz de ljen na ohra nja nje biot ske raz no vrst no - sti in vars tvo narav nih vred not (nek da njo narav no dedi{ ~i no). Med tem ko se biot ska raz no vrst nost v na ra vi ohra nja z ohra nja njem narav ne ga rav no ves ja, je vars tvo narav nih vred not opre de lje no kot sistem, ki dolo ~a postop ke in na~i ne pode lje va nja sta tu sa narav nih vred not ter izva ja nje nji ho ve ga vars tva. ZON v 2. od stav ku 4. ~le na pre cej ohlap no nava ja, da je » na rav na vred no ta poleg red ke ga, dra go ce ne ga ali zna - me ni te ga narav ne ga poja va tudi drug vred ni pojav, sesta vi na ozi ro ma del ìve ali neì ve nara ve, narav no obmo~ je ali del narav ne ga obmo~ ja, eko si stem, kra ji na ali obli ko va na nara va«. Narav ne vred no te so na{te - te in podrob ne je opre de lje ne v Ured bi o zvr steh narav nih vred not (2003), kjer v 2. od stav ku 2. ~le na naj de mo nasled nje zvr sti narav nih vred not: povr {in ska geo mor fo lo{ ka, pod ze melj ska geo mor fo lo{ ka, geo lo{ ka, hidro lo{ ka, bota ni~ na, zoo lo{ ka, eko si stem ska, dre ve sna, obli ko va na in kra jin ska narav na vred - no ta ter mine ral in fosil. 4. od sta vek 49. ~le na dolo ~a, da se za zava ro va nje narav nih vred not lah ko usta no vi tudi zava ro va no obmo~ je ene ali ve~ narav nih vred not, pri ~emer 53. ~len zava ro va na obmo~ ja opre - de li na òja (na rav ni spo me nik, stro gi narav ni rezer vat in narav ni rezer vat) ter {ir {a (na rod ni park, regij ski park in kra jin ski park) (ZON 2004). 2 Narav na dedi{ ~i na v Idri ji » Idrij ~a ni sami radi pove do, da ìv lje nje in raz cvet nji ho ve ga mesta in oko li ce zaz na mu je jo tri narav - ne prvi ne: ìvo sre bro, voda in goz do vi. Idri ja je kar pol tiso~ let ja slo ve la po sve tu zara di rud ne ga bogas tva. Toda izka za lo se je, da sta voda in gozd traj nej {i dobri ni. « (Men cin ger 2004, 161). Razum lji vo je torej, da je Ob~i na Idri ja zava ro va la ti dve nepre cen lji vi narav ni vred no ti z raz gla si tvi jo Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca. Seve da so poleg sli ko vi tih vodo to kov in raz sè nih boga tih goz dov potreb ni {e dru gi teht ni raz lo gi za uve lja vi tev zava ro va ne ga obmo~ ja, zla sti v ob li ki narav nih, kul tur nih in teh ni{ kih spo - me ni kov ter narav nih vred not. Po podat kih iz Regi stra narav nih vred not (Pra vil nik o do lo ~i tvi in vars tvu narav nih vred not 2004) se Ob~i na Idri ja pona {a z 11 za va ro va ni mi obmo~ ji: poleg kra jin ske ga par ka so to {e narav ni rezer vat Bukov vrh ter 9 na rav nih spo me ni kov, ki sku paj meri jo dobrih 47 km2 in pokri va jo sko raj 16 % ob~i - ne. Lev ji delè (44,7 km2) odpa de na Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca. Na rav nih vred not je v Ob ~i ni Idri ja kar 413 ozi ro ma 1,4 na km2, kar je pre cej nad slo ven skim povpre~ - jem (0,9 na km2). Ve~i na med nji mi je kra{ kih jam (220 ozi ro ma 53 %), sle di jo dre ve sne (57 ozi ro ma 14 %) Sli ka 1: Zava ro va na obmo~ ja v Ob ~i ni Idri ja. p Sli ka 2: Pro stor ska ume sti tev narav ne dedi{ ~i ne ozi ro ma narav nih vred not v Ob ~i ni Idri ja. p (str. 70) 68 Na rav na dedi{ ~i na v Ob ~i ni Idri ja Masore IDRIJSKE KRNICE IDRIJSKE KRNICE – JELENK Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice DEL PORE^J DEL PORE^ A JA Korita Ledine GOV OV[K [ A K R A C R E C Ledinske Krnice GORENJ GOREN A KANOMLJ J A – A KANOMLJ Spodnja Kanomlja PONOR S SO PONOR S S TESK OTES O K Pe~nik V KLAMAH V KLAMAH GORENJ GOREN A KANOMLJ J A A KANOMLJ A – Vojsko Spodnja Idrija IZVIR IZVIR V BLI@. [INK V BLI@. O [INK V O ^EVE JA V^EVE J ME AME IN J IN AMA NAD IZVIR J O AMA NAD IZVIR M OM Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore SUHA IDRIJCA KRAMAR[CA Idrija BEDR BED O R V O A V GRAPA A GRAP Dole BU B K U OV KOV VR V H R Zavratec VR V T R A T ^I POD A^I POD PETELINO PETELIN V O I V M I V M R V H R O H M O ^ekovnik DIVJE JEZER DIVJE JEZE O RO Potok Jeli~ni Vrh ZGORNJ ZGORN A IDRIJCA J Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Zavarovana obmo~ja krajinski park naravni rezervat naravni spomenik Merilo 1 : 175.000 Avtorja vsebine: Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar Avtorici zemljevida: Jerneja Fridl, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 69 Bo jan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar Spodnja Kanomlja Spodnja Idrija Vojsko Idrija Godovi~ ^rni Vrh Naravne vrednote botani~ne me{ano, prevladujejo botani~ne geolo{ke me{ano, prevladujejo geolo{ke geomorfolo{ke me{ano, prevladujejo geomorfolo{ke podzemne geomorfolo{ke me{ano, prevladujejo podzemne geomorfolo{ke hidrolo{ke me{ano, prevladujejo hidrolo{ke ekosistemske drevesne Merilo 1 : 175.000 Avtorja vsebine: Bojan Erharti~, Mateja [mid Hribar Avtorici zemljevida: Jerneja Fridl, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 70 Na rav na dedi{ ~i na v Ob ~i ni Idri ja ter (po vr {in ske) geo mor fo lo{ ke narav ne vred no te (62 ozi ro ma 15 %). Sled nje se pogo sto pre ple ta jo s hi - dro lo{ ki mi in geo lo{ ki mi vred no ta mi, kate rim se mar sik je pri dru ù je jo tudi bota ni~ ne. 261 ozi ro ma 63 % narav nih vred not je dràv ne ga, 37 % pa lokal ne ga pome na. 2.1 Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca je z od lo kom usta no vi la Ob~i na Idri ja leta 1993 in s tem zaklju ~i la dvaj set let na pri za de va nja za nje go vo usta no vi tev (Od lok o raz gla si tvi Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij - ca 1993). Ob {te vil nih narav nih zna me ni to stih v na prvi pogled nedo tak nje ni nara vi sre ~a mo izjem ne ~lo ve ko ve stva ri tve iz pre te klo sti, med nji mi klav è, ki jih stro kov nja ki uvr{ ~a jo v sam vrh na{e teh ni~ - ne dedi{ ~i ne. In prav to – pre ple ta nje narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne – je bis tvo kra jin ske ga par ka, ki ga ZON defi ni ra kot » ob mo~ je s pou dar je nim kako vost nim in dol go traj nim pre ple tom ~lo ve ka z na ra vo, ki ima veli ko eko lo{ ko, biot sko in kra jin sko vred nost.« (ZON 2004, 71. ~len). Kra jin ski park obse ga 4230 ha povr{ ja v po re~ ju zgor nje Idrij ce in je name njen varo va nju zna ~il - ne pokra ji ne z vse mi sesta vi na mi narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne ter izo bra è va nju in rekrea ci ji (Gor ki~ in Cer na ti~ Gre go ri~ 1995; Kav ~i~ 2006). Obmo~ je obse ga pred vsem relief no raz gi ba no Idrij sko hri - bov je in rob Trnov ske ga goz da, kjer se posa mez ni deli par ka dvig ne jo nad 1300 m. Na vzhod u je zoèn in zaje ma glo bo ko vre za no doli no Idrij ce, vse do mesta Idri je, kjer je naj nì ja to~ ka par ka (oko li 325 m). @e kilo me tr ska vi{in ska raz li ka naka zu je pestro in raz gi ba no povr{ je, sad kate re ga je boga ta geo mor - fo lo{ ka dedi{ ~i na. Del kra jin ske ga par ka je kra{ ki. Pone kod, na pri mer na Trnov skem goz du, kjer naj de mo celo ostan ke pole de ni tve, in oko li Div je ga jeze ra, so kra{ ki poja vi kla si~ no raz vi ti, dru god so red kej {i in manj izra zi ti, a je vsak zase poseb nost (Gor ki~ in Cer na ti~ Gre go ri~ 1995). Glav na vod na ìla parka je Idrij ca, po kate ri nosi kra jin ski park ime, z de snim pri to kom Bel co. Zara di veli ke ga in neu rav no te - è ne ga strm ca ter obil nih pada vin se na {te vil nih mestih pojav lja jo manj {i sla po vi, brzi ce, tol mu ni ter {te vil ne geo mor fo lo{ ke obli ke, nasta le z de lo va njem teko ~e vode. IKN^AGENE IJ SR JU Sli ka 3: Zara di raz gi ba ne ga povr{ ja in veli ke gozd na to sti je Ob~i na Idri ja red ko pose lje na. 71 Bo jan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar Raz gi ba nost povr{ ja in veli ke raz li ke med nad mor ski mi vi{i na mi na soraz mer no majh nem obmo~ - ju, se odra à jo tudi v ve ge ta ci ji. Pomemb na prvi na Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca so goz do vi, ki pokri va jo kar 85 % par ka (med mrè je 1). Idrij ski goz do vi s Tr nov skim goz dom in Hru {i co sodi jo med naj ve~ je homo ge ne gozd ne povr {i ne v Slo ve ni ji. Tè ka dostop nost pa ni pre pre ~e va la izko ri{ ~a nja goz - dov, zla sti ne za potre be blì nje ga rud ni ka, ki je bil ìv ljenj sko odvi sen od lesa. Pre vla du je bukev, jel ka se sku paj z buk vi jo v glav nem pojav lja v manj {ih sesto jih. K raz {ir je no sti smre ke je zara di nje ne pri la - go dlji vo sti in hitre rasti pri po mo gel ~lo vek, narav no pa nasto pa le v mra zi{~ nih vrta ~ah in podob nih rasti{ ~ih, kjer je pri so ten tem pe ra tur ni obrat (Gor ki~ in Cer na ti~ Gre go ri~ 1995). Sled nje mu sle di tudi obrat vege ta cij skih pasov, zato smre ka pre ha ja v ru {ev je (med mrè je 2). Od listav cev uspe va ta {e gorski javor ter veli ki jesen. Na{te te dre ve sne vrste tvo ri jo, odvi sno od mikro kli mat skih ter rasti{~ nih raz mer, raz li~ ne gozd ne zdrù be, ki nudi jo ìv ljenj ski pro stor {te vil nim ìva lim. Naj bolj pogo sta je srnjad, najde - mo {e div je ga pete li na, ru{ev ca, v vi{ jih pre de lih tudi gam sa. Ob~a sno se pojav lja jo tudi volk, rja vi med ved in ris (med mrè je 3). V kra jin skem par ku je bilo ugo tov lje nih oko li 60 vrst ptic gnez dilk (Gro {elj 2004). V par ku raste pestra in svo je vrst na flo ra s pri sot nost jo dinar skih, alp skih in sub me di te ran skih vrst. 2.2 Pomemb nej {a narav na dedi{ ~i na Z ozi rom na raz no li ke narav no geo graf ske zna ~il no sti obmo~ ja ne pre se ne ~a, da so zno traj Ob~ine Idri ja regi stri ra ne {te vil ne geo lo{ ke, geo mor fo lo{ ke, hidro lo{ ke, bota ni~ ne, eko si stem ske in den dro lo{ke zani mi vo sti, ki jih po uve ljav lje nih meri lih nara vo vars tve ne ga vred no te nja uvr{ ~a mo med pomemb - nej {o narav no dedi{ ~i no. Prav zato so neka te re pose bej zava ro va ne (Gor ki~ in Cer na ti~ Gre go ri~ 1995). Izjem ne geo lo{ ke vred no te, sote ske in {te vil ne narav ne poja ve, ki so del na{e boga te narav ne dedi{ ~ine in so edins tve ni tudi v evrop skem meri lu, je tre ba ne le ohra ni ti, tem ve~ zla sti na pri me ren na~in pred - sta vi ti jav no sti (Kav ~i~ 2006). S tem name nom v na da lje va nju izpo stav lja mo neka te re pomemb nej {e pri mer ke narav ne dedi{ ~i ne na obmo~ ju Idri je. Str ma pobo~ ja doli ne Idrij ce in Bel ce ter stran skih hudour ni{ kih grap so rasti{ ~a {te vil nih rast lin - skih vrst. Ome ni ti velja zla sti tri vrste jegli ~ev: kranj ski jegli~ ( Pri mu la car nio li ca), avri kelj ( Pri mu la auri cu la) in idrij ski jegli~ ( Pri mu la x venu sta), raz li~ ne vrste kuka vi ~evk kot na pri mer lepi ~eveljc ( Cypri - pe dium cal ceo lus), Ber to lo ni je va orli ca ( Aqui le gia ber to lo nii) in dru ge. Na{te te vrste so vklju ~e ne v si stem Natu ra 2000 (Kav ~i~ 2006; Ter pin 2005). Pose bej izpo stav lja mo idrij ski jegli~, narav ni ende mi~ ni kri - à nec med avri kljem in kranj skim jegli ~em, ki ga pod ozna ko »ran lji ve vrste (V)« ome nja Pra vil nik o uvr sti tvi ogro è nih rast lin skih in ìval skih vrst v rde ~i sez nam (2002). Kako zani mi va je ta rast li na, ki uspe va samo v oko li ci Idri je, kjer sku paj raste ta tako avri kelj kot tudi kranj ski jegli~, pove poda tek, da si je bota ni~ ne poseb no sti v Idri jo leta 1838 pri {el pogle dat sam sa{ ki kralj Fri de rik Avgust II (Bav - con 1988; Von ~i na 2008). Na obmo~ ju Idri je naj de mo tri rasti{ ~a idrij ske ga jegli ~a: Kra mar{ ca, pobo~ je Jelen ka in skal na ta seve ro vz hod na pobo~ ja Ken do ve ga vrha. Bota ni~ ne dra gulj~ ke, ki so jih odkri li in opi sa li nara vo slov ci, ki so bota ni zi ra li v oko li ci Idri je (Sco po li, Hac quet, Fre yer, Doli nar, Dè - man, Glo wac ki, Hlad nik) si je mò no ogle da ti tudi v Sco po li je vem spo min skem vrtu, ki ga je ob vsto pu v kra jin ski park leta 2004 ure di lo Muzej sko dru{ tvo Idri ja. Vrt obse ga prek 50 spo min skih in okrog 100 dru gih rast lin skih vrst (Kav ~i~ 2007). Med naj po memb nej {o geo mor fo lo{ ko in hidro lo{ ko vred no to goto vo sodi Div je jeze ro, ki ni zgolj jeze ro, tem ve~ je tudi mo~an kra{ ki izvir vokli{ ke ga tipa, spu{ ~a jo~ se voj skar ska pla no ta v del no razi ska no kra{ ko pod zem lje nad 160 m glo bo ko in ve~ kot 400 m dale~ ter ob~a sno bru ha veli ke koli ~i ne pod zem nih vod (tudi ~ez 60 m3/s) (Gor ki~ in Cer na ti~ Gre go ri~ 1995; Petri~ 2010). Takrat se mir na gla di na div je raz bur ka, kar je dalo jeze ru tudi ime. Hidro geo mor fo lo{ ko izjem no zani miv objekt je bil raz gla {en za narav ni spo me nik è leta 1967, od leta 1972 pa je ure jen kot muzej v na ra vi in zato {e poseb no pri vla ~en za obisk. Ozna ka »mu zej v na ra vi« pome ni, da so vsi raz stav lje ni »eks po na ti« deli ìve in neì ve nara ve, ki jih naj de mo na narav nem mestu, nanje pa nas opo zar ja jo tab le z opi si (Le sko - vec 2003). Iz jeze ra odte ka v Idrij co Jezer ni ca, naj kraj {a povr {in sko teko ~a reka na Slo ven skem 72 Na rav na dedi{ ~i na v Ob ~i ni Idri ja I^TRAHR ENJAOB Sli ka 4: Div je jeze ro je è od leta 1972 ure je no kot muzej v na ra vi. RAIBR H IDM [JAETAM Sli ka 5: V ohra nje nem narav nem rezer va tu pra gozd Bukov vrh zasle di mo vse raz voj ne faze zna ~il ne za ìv lje nje goz da. 73 Bo jan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar (Sko ber ne 1988)! V jam skem delu jeze ra ìvi jo raz li~ ne drob ne pod ze melj ske ìva li, med dru gim celo ~lo ve{ ka ribi ca ( Pro teus angui nus), v je ze ro pa voda pri ne se tudi poto~ ne postr vi in neka te ra pod ze - melj ske pol è (Wra ber 1986). Oko li ca jeze ra ni ni~ manj zani mi va. Wra ber (1986, 46) nava ja, da je ob njem » pra va me{a ni ca zem lje pi sno in eko lo{ ko raz li~ nih rast lin«. Ob Div jem jeze ru je eno naj sta rej {ih zna nih naha ja li{~ kranj ske ga jegli ~a, naj de mo pa tudi kranj ski vol ~i~ ( Sco po lia car nio li ca), ki je ime dobil po Sco po li ju ter tev je ( Hac que tia epi pac tis) ime no va no po Hac que tu. Ni~ manj pomem ben ni narav ni rezer vat pra gozd Bukov vrh, ki se je kljub ve~ sto let ne mu gos po - dar je nju z goz do vi ohra nil na tè je dostop nem obmo~ ju v vr ta ~i pod Gola ki. Za delo va nje rud ni ka so bile potreb ne obsè ne gozd ne povr {i ne, zato so z goz do vi za~e li è zgo daj na~rt no gos po da ri ti. Prvi gozd - no go ji tve ni na~r ti so bili nare je ni leta 1880 in velja jo v svo jem bis tvu {e danes (Kav ~i~ 2006). Pra gozd Bukov vrh, ki meri 8 ha, nam kaè, kak {ni so bili idrij ski goz do vi pre den so v njih za~e li pose ga ti na{i pred ni ki (Kor di{ 1987). Spa da med eko si stem ske narav ne vred no te, dodat no pa je zava ro van tudi kot narav ni rezer vat, kar pome ni, da so izlo ~e ni nepo sred ni ~lo ve ko vi vpli vi. [ele v ta kem pri me ru je mo~ preu ~e va ti narav ne raz voj ne zako ni to sti goz da in jih pre na {a ti v os ta le obli ke gos po dar je nja z goz do - vi. V Bu ko vem vrhu zasle di mo vse raz voj ne faze, zna ~il ne za ìv lje nje goz da, kar daje pra gozd ne mu eko si ste mu potreb no sta bil nost in samoo hra ni tve no spo sob nost. Po vrst ni struk tu ri pre tè no bukov gozd dopol nju je ta gor ski javor in jel ka. Na obmo~ ju Idri je raste ve~ dre ve snih vred not. Izsto pa ka~ ja smre ka, ki ima ver jet no zara di genet - sko pogo je nih last no sti nena vad no zavi te veje (Sko ber ne 1988, [mid Hri bar 2010). Raste v bli ì ni kme ti je ^esnik v oko li ci Godo vi ~a in je è od leta 1987 zava ro va na kot narav ni spo me nik. Regi ster narav nih vred not bele ì le 6 ta kih smrek (Pra vil nik o do lo ~i tvi in vars tvu narav nih vred not 2004). Pred leti je pri Ko{ev ni ku v Idrij skem Logu rasla {e ena ka~ ja smre ka, za kate ro pa je Wra ber è leta 1979 poro ~al, da je pro pad la (Wra ber 1979). Ob doma ~i jah raste jo {te vil ne lipe, ki bi si zaslu ì le, da se jih v pri hod - nje podrob ne je popi {e. I^TRAHR ENJAOB Sli ka 6: Guba spa da med geo lo{ ko dedi{ ~i no ozi ro ma geo lo{ ke vred no te. 74 Na rav na dedi{ ~i na v Ob ~i ni Idri ja Za ra di z geo lo{ ke ga vidi ka zaple te ne zgrad be ozem lja – siste ma nariv nih pokro vov – ne pre se ne~a, da med raz li~ ni mi zvrst mi dedi{ ~i ne prav pose bej izsto pa geo lo{ ka. Med menja va jo ~i mi se pre pust ni - mi in nepre pust ni mi kam ni na mi raz li~ nih sta ro sti, med kate ri mi pre vla du je tria sni dolo mit, so mar sik je lepo raz ga lje ni pre se ki pla sti iz raz li~ nih geo lo{ kih dob in boga ta naj di{ ~a fosi lov. Geo lo{ ka dedi{ ~i na se pogo sto pre ple ta z geo mor fo lo{ ko, hidro lo{ ko, bota ni~ no ali dru go dedi{ - ~i no. Pomemb nej {i objek ti ima jo sta tus zava ro va ne ga obmo~ ja – narav ne ga spo me ni ka, med nji mi (Gor ki~ in Cer na ti~ Gre go ri~ 1995): • Bedro va gra pa, kjer so lepo raz vi ti stra ti graf sko popol ni in kam nin sko boga ti pre se ki zgor nje tria snih pla sti z bo ga ti mi naha ja li{ ~i fosi lov. Tè ko dostop na in narav no ohra nje na gra pa je tudi bota ni~ no zani mi va. • Kra mar{ ca, sli ko vi ta sote ska Idrij ce nad sti ~i{ ~em Bedro ve in P{en ko ve gra pe ter ^rne ga poto ka Idrijce. Na obrob ju sote ske se naha ja naj za hod nej {i izda nek mag mat skih kam nin v Slo ve ni ji. • Suha Idrij ca, sote ska spod nje ga dela ^rne ga poto ka, ki se v sla po vih in brzi cah spu{ ~a v Idrij co. • Vrta ~i pod Pete li no vim vrhom, veli ki in glo bo ki vrta ~i z izra zi tim tem pe ra tur nim in vege ta cij skim obra tom. • Jama pod Kobi lo, akti ven bru hal nik ob raz {ir je ni lezi ki. Jama je zna na po boga tem ìvals tvu. Med manj zna no, a zelo zani mi vo geo lo{ ko dedi{ ~i no spa da naha ja li{ ~e fosi lov na Med ved jem Brdu nad Godo vi ~em, kjer so se na skla ni urav na vi ohra ni li odti si dvo no ge ga ku{ ~ar ja, pred hod ni ka dino - za vrov (Sko ber ne 2010). 2.3 Geo park Za ra di edins tve ne geo lo{ ke in dru ge narav ne dedi{ ~i ne v Idri ji in oko li ci in ker Kra jin ski park Zgor - nja Idrij ca ni niko li resni~ no zaì vel, je v zad njih letih v Idri ji vzkli la ide ja o geo par ku (Pelj han, Kav ~i~ in Reùn 2009). Geo park je geo graf sko zaklju ~e no obmo~ je z iz jem no geo lo{ ko dedi{ ~i no, na kate rem velja nefor mal no varo va nje in kjer je inter pre ti ra na, pro mo vi ra na in se trì geo lo{ ka, pa tudi dru ga dedi{~ina (med mrè je 3). Raz voj geo par ka teme lji na stra te gi ji traj nost ne ga raz vo ja, zla sti na pod la gi (geo)tu riz ma. Obse ga ti mora zadost no {te vi lo geo lo{ kih objek tov poseb ne ga znans tve ne ga pome na ozi - ro ma izjem no red kih geo lo{ kih poja vov, ali pa mora jo ti ime ti veli ko estet sko vred nost in izo bra è val ni pomen. Geo par ki so v sve tu raz {ir je ni in pri ljub lje ni. V Evro pi jih je tre nut no ~ez 30, zato je bila usta - nov lje na tudi Evrop ska mre à geo par kov. O nji ho vi pomemb no sti zgo vor no pri ~a poda tek, da je leta 2001 mre ò pod okri lje spre je la orga ni za ci ja UNESCO (med mrè je 4). Cilj geo par ka je pred sta vi ti geo lo{ - ke in dru ge poseb no sti obmo~ ja {ir {i jav no sti. Ustre zen na~in pred sta vi tve pome ni doda no vred nost v iz bolj {a nju kako vo sti ìv lje nja lokal ne ga pre bi vals tva. Med naj po memb nej {i mi cilji usta nav lja nja geo - par ka je sode lo va nje pre bi val cev in dru gih delè ni kov, od kate rih je odvi sen uspeh traj nost ne ga raz vo ja obmo~ ja s pri pa da jo ~o turi sti~ no infra struk tu ro, sto ri tva mi in vrsto dopol nil nih dejav no sti, kot sta na pri mer trè nje doma ~e obr ti in raz voj turi sti~ ne ponud be na pode è lju. Varo va nje in ino va tiv nost pri pred sta vi tvi dedi{ ~i ne omo go ~a ta ve~ je zani ma nje za obisk obmo~ ja, obi sko val cem pa je z no vost mi in kako vost ni mi sto ri tva mi mò no ponu di ti kako vost nej {i na~in pre ìv lja nja pro ste ga ~asa in jih je là - je zadr à ti dalj {i ~as na obmo~ ju (Re ùn s so de lav ci 2009). Poleg pre vla du jo ~e geo lo{ ke dedi{ ~i ne geo park vse bu je tudi dru go narav no dedi{ ~i no ter arheo lo{ ko, zgo do vin sko in osta lo kul tur no dedi{ ~i no. Pomem - ben vidik idrij ske ga geo par ka je boga ta teh ni{ ka dedi{ ~i na ve~ sto let ne ga rudar je nja. Us ta no vi tev geo par ka in obli ko va nje novih temat skih poti na obmo~ ju celot ne ob~i ne bi lah ko oì - vi lo tudi Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca, oba pa bi se med seboj dopol nje va la (Re ùn s so de lav ci 2009). Po pis narav ne dedi{ ~i ne na obmo~ ju bodo ~e ga geo par ka pred stav lja osno vo za nje go vo usta no vi - tev in nadalj nje delo na tem podro~ ju. Naj po memb nej {a dedi{ ~i na bo pove za na v te mat ske u~ne poti. Pri tem bodo upo {te va ne è obsto je ~e kole sar ske in pohod ni{ ke poti ter cest ne pove za ve, ki bodo tako posta le zani mi vej {e. V na ~r tu je tudi izgrad nja infor ma cij ske ga cen tra, ki bo izho di{~ na to~ ka geo par - ka, kjer bo obi sko val cu na voljo inter pre ta ci ja vse bin, ki jih ne more vide ti na tere nu, obi sko val ci pa 75 Bo jan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar bodo lah ko dobi li tudi vse potreb ne infor ma ci je za kako vost no in aktiv no pre ìv lja nje pro ste ga ~asa v na rav nem oko lju. Pred la ga te lji geo par ka snu je jo nasled nje temat ske poti (Pelj han, Kav ~i~ in Reùn 2009): • Po poti ìve ga sre bra v me stu Idri ja, • Nara vo slov na u~na pot ob Rakah »Po poti idrij skih nara vo slov cev«, • Pe{ po jù nem obrob ju Idri je, • Geo lo{ ka pot na Rej cov gri~, • Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca. 3 Pre ple ta nja dedi{ ~i ne Ob mo~ je Idri je pred stav lja lep pri mer pri la go di tve ~lo ve ka na narav ne dano sti. Nara va dolo ~a kul - tu ro, kul tu ra varu je nara vo. To soìt je je {e pose bej dobro vid no sko zi pre ple ta nje narav ne, kul tur ne in teh ni{ ke dedi{ ~i ne, ki jih je zako no da ja v zad njih deset let jih umet no lo~i la in kate go ri zi ra la. Kljub temu, da je pris pe vek name njen pred sta vi tvi narav ne dedi{ ~i ne, ne more mo mimo naj po memb nej {ih pri mer kov boga te kul tur ne in teh ni{ ke dedi{ ~i ne, ki se mo~ no nave zu je jo na narav ne dano sti pro sto - ra, pred vsem na geo lo{ ko bogas tvo, vodo in goz do ve. Neiz bri sen pe~at je obmo~ ju idrij skih goz dov vti sni lo delo va nje rud ni ka ìve ga sre bra, ki je ve~ sto le tij pred stav ljal naj và nej {e dràv no pod jet je v tako ime - no va ni Notra nji Avstri ji (Kav ~i~ 1989) in je na obmo~ je Idri je pri vab ljal {te vil ne nara vo slov ce, razi sko val ce, stro kov nja ke in popot ni ke (Sco po li, Hac quet, Fre yer in dru ge). Prav ti so s svo ji mi dosè ki pred vsem na podro~ ju bota ni ke, zdravs tva in teh ni ke ime Idri je pone sli v svet. I^TRAHR EN Sli ka 7: Bru so ve klav è na Bel ci so po na~r tih JAOB Joè fa Mra ka posta vi li v le tih 1767–1769. 76 Na rav na dedi{ ~i na v Ob ~i ni Idri ja Na ra{ ~a jo ~a potre ba po lesu in relief no izred no zah te ven teren sta nare ko va la izvir ne teh ni~ ne re{i - tve za spra vi lo lesa, med kate re sodi jo zla sti klav è. Veli ke zida ne pre gra de velja jo po svo ji ori gi nal no sti in masiv no sti grad nje za izjem nost pri nas in v sve tu. Za spra vi lo lesa iz idrij skih goz dov je bila leta 1820 zgra je na gozd na èlez ni ca, prva v habs bur{ ki monar hi ji. Sla bo sto let je kasne je, med prvo sve tov no voj no, je bila za oskr bo boji{~ na So{ ki fron ti zgraje - na polj ska èlez ni ca, kate re tra sa je soraz mer no dobro ohra nje na in bi se jo lah ko upo ra bi lo v tu ri sti~ ne name ne (pe{ pot, kole sar ska pot). Vod ni tok iz vod ne ga kana la Rake, ob kate rem je spe lja na nara vo slov na u~na pot Rake in Div je jeze - ro, je poga njal kam {ti – to so bile poseb ne rud ni{ ke napra ve, ki so ~rpa le jam sko vodo in dvi go va le rudo. [e ohra nje na kam{t, zgra je na leta 1790, je eden naj po memb nej {ih teh ni{ kih spo me ni kov v Slo ve ni ji in naj ve~ ja ohra nje na tovrst na napra va v sve tu (Po poti idrij skih nara vo slov cev 2009). Za Idri jo, pa tudi za Slo ve ni jo, je pomemb na Pot ìve ga sre bra, ki je je bila v ob li ki slo ven sko-{pan ske-me hi{ ke nomi na - ci je @ivo sre bro in sre bro: Idri ja in Alma den s San Luis Poto si jem pred la ga na za vpis na UNESCO-ov sez nam sve tov ne dedi{ ~i ne. Kljub temu, da ve~ let na pri za de va nja {e niso obro di la sadov, bodo v Idri ji s pri ja vo nada lje va li, saj je med na rod ni svet za spo me ni ke in spo me ni{ ka obmo~ ja ICOMOS è dva - krat priz nal izjem no uni ver zal no vred nost dedi{ ~i ne Idri je (med mrè je 5). Tudi te poti, ki sicer sodi v kul tur no dedi{ ~i no, ne more mo iztr ga ti iz kon tek sta narav nih geo lo{ kih dano sti obmo~ ja, ki so bile osno va za raz voj rudar ske dejav no sti na Idrij skem. Geo park bi na izvi ren na~in pove zal narav no in kul tur no dedi{ ~i no, hkra ti pa bi to pome ni lo nov zagon za turi zem v Ob ~i ni Idri ja. V zad njih letih se namre~ ob~i na soo ~a z ved no nì jim obi skom zna - me ni to sti. S po ljud no in atrak tiv no pred sta vi tvi jo dedi{ ~i ne je tre ba spod bu di ti nara vo slov no izo bra è va nje vseh gene ra cij in pove ~a ti zani ma nje za obisk ne samo mesta Idri je tem ve~ tudi dru gih kra jev na Idrij skem (Pelj han, Kav ~i~ in Reùn 2009). 4 Skle pi Mò no sti za raz voj kra jin ske ga par ka, geo par ka, pa tudi {ir {e ga obmo~ ja Idri je, so veli ke. Obmo~ - je z ob sto je ~o infra struk tu ro, narav ni mi danost mi, narav ni mi in kul tur ni mi spo me ni ki, od kate rih so neka te ri (è) ure je ni za ogled, nudi odli~ ne mò no sti za raz voj raz li~ nih oblik rekrea ci je in turiz ma. S pre mi{ lje no ponud bo in ustrez no pro mo ci jo v po ve za vi s so sed nji mi obmo~ ji (Voj skar ska in ^rno - vr{ ka pla no ta, Tre bu {a, Trnov ski gozd) bi tako kra jin ski park kot geo park lah ko kako vost no dopol nje va la celo vi to ponud bo tega dela Slo ve ni je (Gor ki~ in Cer na ti~ Gre go ri~ 1995). Anko (2004, 188) vidi v ohra - nje ni narav ni dedi{ ~i ni pomem ben raz voj ni dejav nik in pri lò nost za odmak nje na obmo~ ja. Ohra nje na nara va in boga ta dedi{ ~i na obmo~ ja pa seve da nista dovolj za raz voj turiz ma, kar se je poka za lo è z us ta no vi tvi jo Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca, ki ni niko li zaì vel, saj je bilo pre ma lo nare je ne ga za nje gov turi sti~ ni raz voj in u~no-vzgoj no pro mo ci jo, pred vsem pa ni bilo dolo ~e no uprav - lja nje. Prob lem uprav lja nja je pri so ten è od samih za~et kov kra jin ske ga par ka, saj je na potre bo po uprav lja nju z ob mo~ jem, po dolo ~i tvi gos po dar ske ga izko ri{ ~a nje par ka, opre de li tvi reì ma obna {a - nja v pro sto ru in turi sti~ ne izra be obmo~ ja, pred sko raj dvaj se ti mi leti opo zar jal è Bevk (1991). Nepo ve za ne aktiv no sti na podro~ ju varo va nja nara ve in oko lja ter odsot nost uprav ljav skih na~r tov za zava ro va na obmo~ ja so kot klju~ ne sla bo sti pri ana li zi raz voj nih mò no sti obmo~ ja izpo sta vi li è sno - val ci Lokal ne raz voj ne stra te gi je za hri bov ski del Sever ne Pri mor ske (2008) (med mrè je 6). K temu lah ko doda mo {e na ve~ mestih pomanj klji vo infra struk tu ro, na vrh kate re zago to vo sodi pomanj ka nje turi - sti~ nih pre no ~i{~. Po dob na nevar nost (lah ko) gro zi nasta ja jo ~e mu geo par ku. Zato so pri usta nav lja nju klju~ ni opre - de li tev ciljev (za)va ro va nja, pove zo va nje delè ni kov in uprav lja nje, ki naj bi v kon~ ni fazi pri ved lo do traj nost ne ga gos po dar je nje v pro sto ru. Park bo zaì vel le, ~e bo imel svo je ga uprav ljav ca (v sklo pu ob~i - ne, jav ni zavod, kon ce si ja), kate re ga nalo ga bo zla sti pove zo va nje vseh dejav ni kov v pro sto ru in uskla je va nje 77 Bo jan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar inte re sov. Avtor ja pris pev ka pred la ga ta, da bi ime la kra jin ski park in geo park skup ne ga uprav ljav ca ter da bi se s po nud bo med seboj dopol nju je va la. Pre ple ta narav nih dano sti in ~lo ve ko ve ustvar jal no sti, ki tvo ri ta tako narav no kot kul tur no dedi{ ~i no in pred stav lja ta geo graf ski in zgo do vin ski spo min obrav - na va ne ga obmo~ ja, bi se mora li v pri hod nje bolj zave da ti in tudi upo {te va ti pri samem vars tvu in popu la ri za ci ji dedi{ ~i ne med naj {ir {o jav nost jo. Ob vsej spre me nje no sti idrij ske pokra ji ne je namre~ pomemb no pred vsem spo ro ~i lo o ti so~ let nem dia lo gu med nara vo Idrij ske ga hri bov ja in ~lo ve kom. Zanam cem ne bomo izro ~a li le nara ve, ampak tudi odnos pre te klih gene ra cij do nje. 5 Viri in lite ra tu ra Anko, B. 2004: Dre vo kot narav na dedi{ ~i na. Sta ro in debe lo drev je v goz du: zbor nik refe ra tov. Ljubljana. Bav con, J. 1988: Idrij ski jegli~. Idrij ski raz gle di 33-2. Idri ja. Bevk, S. 1991: Kdaj bo zaì vel Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca? Idrij ski raz gle di 36-1. Idri ja. ^ar, J. 1988: Nova naha ja li{ ~a fosil nih {koljk na Idrij skem. Idrij ski raz gle di 33-2. Idri ja. Gor ki~, M., Cer na ti~ Gre go ri~, A. 1995: Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca. Idrij ski raz gle di 40. Idri ja. Gro {elj, P. 2004: Pti ce Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca. Idrij ski raz gle di 49-2. Idri ja. Kav ~i~, I. 2006: Pos ve to va nje o Kra jin skem par ku Zgor nja Idrij ca dne 17. mar ca 2006. Idrij ski raz gle - di 50-1–2. Idri ja. Kav ~i~, I. 2007: Sco po li jev vrt – vrt idrij ske bota ni~ ne dedi{ ~i ne. Idrij ski raz gle di 52-2. Idri ja. Kor di{, F. 1987: Kako trdo ìv je narav ni gozd in kako nebog ljen posta ne, ko se zaje sta vanj àga in sekira. Idrij ski raz gle di 32-2. Idri ja. Le sko vec, I. 2003: Sle di ìv lje nja in ~asa. Idrij ski raz gle di 48-2. Idri ja. Med mrè je 1: http://park.idri ja-tu ri zem.si/01_opar ku.php (7. 5. 2010). Med mrè je 2: http://www.zgs.gov.si/slo/ob moc ne-eno te/tol min/goz do vi-ob moc ja/in dex.html (7. 5. 2010). Med mrè je 3: http://www.zrsvn.si/sl/in for ma ci ja.asp?id_meta_type=54&id_in for ma ci ja=180 (7. 5. 2010). Med mrè je 4: http://www.eu ro pean geo parks.org/isi te/home/1%2C1%2C0.asp (29. 4. 2010). Med mrè je 5: http://www.idri ja.si/?vie=gds&id=2010080210584131 (1. 10. 2010). Med mrè je 6: http://www.prc.si/do dat no/las-in-lea der (7. 5. 2010). Men cin ger, B. 2004: Narav ni par ki Slo ve ni je. Ljub lja na. Od lok o raz gla si tvi Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca. Urad ni list RS 11/1993. Ljub lja na. Pelj han, M., Kav ~i~, M., Reùn, B. 2009: Nara vo slov na dedi{ ~i na Idri je pove za na v Geo park. Idrij ski raz - gle di 54-1. Idri ja. Pe tri~, M. 2010: Div je jeze ro. Med mrè je: http://www.dedi.si/de dis ci na/87-div je-je ze ro (3. 5. 2010). Po poti idrij skih nara vo slov cev. Bro {u ra. Idri ja. 2009. Pra vil nik o uvr sti tvi ogro è nih rast lin skih in ìval skih vrst v rde ~i sez nam. Urad ni list RS 82/2002. Ljubljana. Pra vil nik o do lo ~i tvi in vars tvu narav nih vred not. Urad ni list RS 111/2004, 70/2006, 58/2009. Ljub ljana. Re ùn, B., Pelj han, M., ^ar, J., Stu par, M., Kav ~i~, M., Erèn, U., Hlad, B., Her lec, U. 2009: Geo park Idrija. Geo lo{ ki zbor nik 20. Ljub lja na. Sko ber ne, P. 1988: Sto narav nih zna me ni to sti Slo ve ni je. Ljub lja na. Sko ber ne, P. 2010: Med ved je Brdo – sle do vi, pa ne med ved ji! Med mrè je: http://www.kam.si/iz le ti/med - ved je_brdo.html (1. 10. 2010). Slo var slo ven ske ga knjì ne ga jezi ka. 1994. Ljub lja na. [mid Hri bar, M. 2010: Ka~ ja smre ka pri Godo vi ~u. Med mrè je: http://www.dedi.si/de dis ci na/432-kac - ja-smre ka-pri-go do vi cu (30. 9. 2010). Ter pin, R. 2005: Kuka vi ~ev ke na Idrij skem. Idrij ski raz gle di 50-1. Idri ja. Ured ba o zvr steh narav nih vred not. Urad ni list RS 52/2002, 67/2003. Ljub lja na. Von ~i na, A. 2008: 170. ob let ni ca prve ga kra lje ve ga obi ska v Idri ji. Idrij ski raz gle di 53-1–2. Idri ja. 78 Na rav na dedi{ ~i na v Ob ~i ni Idri ja Wra ber, T. 1979: Ka~ ja smre ka pri Godo vi ~u. Pro teus 41-5. Ljub lja na. Wra ber, T. 1986: Div je jeze ro in nje go ve bota ni~ ne poseb no sti. Idrij ski raz gle di 29–31. Idri ja. Wra ber, T. 1991: Bese da ob odkrit ju spo min ske plo{ ~e B. Hac que tu v Idri ji. Idrij ski raz gle di 36-1. Idrija. Za kon o ohra nja nju nara ve. Urad ni list RS 56/1999, 31/2000, 110/2002, 119/2002, 22/2003, 41/2004, 96/2004, 61/2006, 63/2007, 32/2008. Ljub lja na. Za kon o ra ti fi ka ci ji kon ven ci je o vars tvu sve tov ne kul tur ne in narav ne dedi{ ~i ne. Urad ni list SFRJ 56/1974. Ljub lja na. 79 80 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 81–95, Ljubljana 2010 RASTLINSTVO IN RASTJE OB^INE IDRIJA dr. Igor Dak skob ler Re gij ska razi sko val na eno ta Tol min, Bio lo{ ki in{ti tut Jova na Hadì ja, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slovenske aka de mi je zna no sti in umet no sti igor.dak skob ler @guest.ar nes.si Ra fael Ter pin Voj skar ska 12, 5280 Idri ja mar ta.ter pin @gmail.com Anka Von ~i na Beb ler je va 10, 5280 Idri ja anka.von ci na @siol.com UDK: 581.9(497.4Idri ja) IZVLE^EK Rast lins tvo in rast je Ob~i ne Idri ja Pre vla du jo ~e rast je Ob~i ne Idri ja je gozd. Nje go ve zdrù be uvr{ ~a mo v ve~ kot 30 aso cia cij. Sesto ji ve~i ne med nji mi sodi jo med evrop sko vars tve no pomemb ne habi tat ne tipe. Vanje uvr{ ~a mo tudi mno ge zdrù be negozd - ne ga rast ja, {e pose bej pol su ha tra vi{ ~a na kar bo nat ni pod la gi, boga ta z za va ro va ni mi kuka vi ~ev ka mi, vrst no boga ta tra vi{ ~a s pre vla du jo ~im vol kom (Nar dus stric ta), trav ni ke s pre vla du jo ~o modro stò ko (Mo li nia cae ru lea), kar bo nat na niz ka bar ja ter zdrù be skal nih raz pok, meli{~ in kam ni tih tra vi{~ na robo vih viso - ko kra{ kih pla not. Na Idrij skem smo, upo {te va je le vi{ je rast li ne, pra prot ni ce in semen ke, na{te li ve~ kot 25 zna me ni tih vrst, oko li 60 za va ro va nih vrst in ve~ kot 70 vrst iz Rde ~e ga sez na ma Repub li ke Slo ve ni je. Tu uspe va pet evrop sko vars tve no pomemb nih rast lin: Pri mu la car nio li ca, Hlad ni kia pasti na ci fo lia (obe sta ende - mi~ ni), Cypri pe dium cal ceo lus, Aqui le gia ber to lo nii in Lipa ris loe se lii ter ende mi~ ni kri à nec Pri mu la x venu sta. KLJU^NE BESEDE Ob ~i na Idri ja, rast je, rast lins tvo, Natu ra 2000, Pri mu la car nio li ca, Pri mu la x venu sta ABSTRACT Ve ge ta tion in the Muni ci pa lity of Idri ja The pre do mi nant vege ta tion type in the Muni ci pa lity of Idri ja is forest. Its com mu ni ties are clas si fied into over thirty asso cia tions, and most of their stands belong to habi tat types of Euro pean con ser va tion inte - rest. The muni ci pa lity also fea tu res many non-fo rest vege ta tion com mu ni ties, espe cially semi-dry gras slands on cal ca re ous bedrock that are rich in pro tec ted orc hids, spe cies-rich gras slands with pre do mi na ting mat - grass (Nar dus stric ta), mea dows with pre do mi na ting pur ple moor grass (Mo li nia cae ru lea), cal ca re ous fens, and cha smophy tic com mu ni ties, scree com mu ni ties, and com mu ni ties of stony gras slands on the edges of high karst pla te aus. Con si de ring only ferns and vas cu lar plants, over twenty-five notab le spe cies were coun - ted in the Idri ja region, as well as around sixty pro tec ted spe cies and over seventy spe cies from the Red List of the Repub lic of Slo ve nia. Five spe cies of Euro pean con ser va tion con cern grow here: Pri mu la car nio li ca, Hlad ni kia pasti na ci fo lia (both ende mic), Cypri pe dium cal ceo lus, Aqui le gia ber to lo nii, and Lipa ris loe se - lii, as well as the ende mic hybrid Pri mu la x venu sta. KEY WORDS Mu ni ci pa lity of Idri ja, vege ta tion, flo ra, Natu ra 2000, Pri mu la car nio li ca, Pri mu la x venu sta 81 Igor Dak skob ler, Ra fael Ter pin, Anka Von ~i na 1 Uvod * Pre gled gozd ne ga rast ja v Ob ~i ni Idri ja teme lji na rezul ta tih podrob ne ga preu ~e va nja in kar ti ra - nja gozd nih zdrùb v idrij skih goz do vih (M. Wra ber 1962 in 1967; ^am pa 1978; Urban ~i~ 1981 in 1982, @gaj nar 1978), na posa mez nih obja vah, kjer so ome nje ne ali obrav na va ne tudi gozd ne zdrù be s tega obmo~ ja (Zu pan ~i~ 1980 in 1999; Zupan ~i~ in @agar 1995; Ho~e var s so de lav ci 1995; Dak skob ler 1998, 1999, 2003, 2007a; 2007b, Dak skob ler, Urban ~i~ in A. Wra ber 2000; Pisker nik 2002; Suri na 2001 in 2002; Suri na in Dak skob ler 2005; P. Ko{ir 2005) ter na last nih spoz na njih in {e neob jav lje nem gra di vu. Zelo sla bo razi ska no je negozd no rast je. Le v po sa mez nih ~lan kih so v opi sih rast lin skih zdrùb objav lje ni tudi popi si iz Idrij ske ga ali nje go ve nepo sred ne sose{ ~i ne (Pi sker nik 1982; Mar ko vi} 1984; Dak skob - ler 1998, 2006 in 2008; [kor nik 2000 in 2001; Babij 2003; Suri na in Vre{ 2009). Dru ga ~e od negozd ne ga rast ja, pa ima poz na va nje rast lins tva (flo re) v oko li ce Idri je è zelo dol go tra di ci jo, vse od prve ga na Slo ven skem delu jo ~e ga bota ni ka P. A. Mat tio lia v 16. sto let ju naprej. Slo ves o svo jem boga tem rast lin - s tvu Idri ja dol gu je pred vsem J. A. Sco po li ju, a tudi dru gim v tem rudar skem mestu delu jo ~im ali tu roje nim nara vo slov cem in bota ni kom, B. Hac que tu, F. Hlad ni ku, H. Fre yer ju, K. Dè ma nu, G. Dol li ner ju, J. Gl / owac - ke mu in dru gim (ve~ o tem glej Voss 2008), tudi bota ni kom, ki so in (ali) {e zelo uspe {no razi sku je jo tukaj{ nje rast lins tvo v blì nji pre te klo sti in seda njo sti, T. Wra ber ju, M. Bav dà, I. Hla ~i, R. Ter pi nu, J. Bav co nu, B. Doli nar ju, A. Von ~i na. Ome ni mo naj samo obja ve iz dru ge polo vi ce 20. in za~et ka 21. sto - let ja, ki v ce lo ti ali vsaj delo ma obrav na va jo rast lins tvo na Idrij skem: Mar tin ~i~ (1958 in 1977), Hla ~a (1964 in 1966), T. Wra ber (1967, 1968, 1971, 1978, 1979, 1986, 1996 in 2003), T. Wra ber in Zupan ~i~ (1999), Bav con (1988 in 1993), Bav con in Ter pin (1990), Ter pin (1988, 1992, 1994a, 1994b, 2005a, 2005b, 2006 in 2008), Ter pin in Von ~i na (2010), Bav dà s so de lav ci (1999), Bav daìn Ter pin (2009), Jogan (2000 in 2004), Dak skob ler (2001a, 2001b in 2004, 2007a, 2007b, 2010), Dak skob ler in Ter pin (2002), Dak skob ler, Jogan in Fraj man (2004), Gor ki~ in Cer na ti~ Gre go ri~ (1995 in 2000), Veli ko nja (2001), Doli nar (2002 in 2003), Von ~i na (2008a, 2008b in 2009). Na{ opis rast lins tva teme lji poleg na last nih, delo ma {e neob jav lje nih spoz na njih prav na na{te tih obja vah. V ~lan ku obrav na va mo le vi{ je rast li ne, pra prot ni ce in semen ke, ne pa tudi li{a jev in mahov. Ti dve rast lin ski sku pi ni sta na Idrij skem ozi ro - ma v nje go vi sose{ ~i ni poleg za~et ni ka Sco po li ja razi sko va la med dru gim J. Gl / owac ki (Gl / owac ki in Arnold 1870) in S. Grom (1969) ozi ro ma ju {e razi sku je jo A. Mar tin ~i~ (1977) ter J. Prügger, H. Mayer ho fer in F. Bati~ (2000), neko li ko tudi M. Bav dà, A. Von ~i na in dru gi. Ome ni mo naj {e miko lo{ ke razi ska - ve, kate rih za~et nik je prav tako bil Sco po li (Pil ta ver 1996), in ki jih pod vods tvom A. Pil ta ver ja sku pi na miko lo gov è ve~ kot deset let oprav lja na Idrij skem. [e pose bej podrob no preu ~u je jo sku pi no vlànic ( Hygrocy be). Te gli ve vsa ko jesen boga ti jo neka te re neg no je ne trav ni ke na Voj skem (Ben dij ske jame, Novin{ ke rupe, Smo di no ve rupe), v [e brelj skem vrhu (Lok var ski gri~) in v Idrij skih Krni cah (Str`nica). 2 Meto de Flo ro in vege ta ci jo popi su je mo po uve ljav lje nih sred njee vrop skih meto dah (Ehren dor fer in Hamann 1965, Braun-Blan quet 1964). Pri opre de lje va nju in poi me no va nju habi tat nih tipov upo {te - va mo usta lje no evrop sko meto do lo gi jo (De vil lers in Devil lers-Tesc hu ren 1996, Jogan s so de lav ci 2004). Nomen kla tur ni vir za ime na pra prot nic in semenk je Mala flo ra Slo ve ni je (Mar tin ~i~ s so de lav ci 2007), za ime na sin tak so nov pa pre gled, ki ga pri prav lja ta [ilc in ^ar ni (2010). Pri izbo ru zna me ni tih vrst sle - di mo T. Wra ber ju (1990), pri zava ro va nih vrstah Sko ber ne tu (2007), pri red kih ozi ro ma ogro è nih (ran lji vih) vrstah pa zdaj veljav ne mu Rde ~e mu sez na mu (2002). * Prispevek obravnava rastlinstvo in rastje na obmo~ju Ob~ine Idrija, ne spu{~a pa se v zgodovino botanike, ki je bila na Idrijskem izredno pestra. Zgodovino botanike na Idrijskem je nameraval pripraviti dr. Tone Wraber, vendar ga je prehitela smrt, zato to podro~je v knjigi ni predstavljeno. 82 Rast lins tvo in rast je Ob~i ne Idri ja 3 Rezul ta ti Ve~ ji del ozem lja zdaj{ nje Ob~i ne Idri ja so po kon cu pri mar ne suk ce si je v po le de no dob nem obdob - ju pora{ ~a li goz do vi. Izje ma so bila le oste nja in vod ne in obvod ne povr {i ne ter mokri{ ~a. Vzpe tin, ki bi bile nad narav no zgor njo gozd no mejo na ozem lju ob~i ne ni, saj so naj vi{ ji vrho vi viso ki le oko li 1400 m ali manj in pora sli z goz dom. Gozd je tudi zdaj pre vla du jo ~e rast je v ob ~i ni in pokri va sko raj 80 % nje - ne ga povr{ ja. Veli ka raz no li kost gozd nih zdrùb je posle di ca pisa ne geo lo{ ke pod la ge, raz gi ba ne ga povr{ ja in tudi fito geo graf ske ga polo à ja na sti ku pre dalp ske ga in dinar ske ga fito geo graf ske ga obmo~ ja. Poten - cial no narav no rast je ve~ je ga dela idrij ske ga ozem lja je bukov gozd. Tega gle de na rasti{ ~e in nad mor sko vi{i no uvr{ ~a mo v {te vil ne zdrù be. Ker je pre vla du jo ~a geo lo{ ka pod la ga kar bo nat na (ap ne nec, dolomit) na{tej mo naj prej buko ve zdrù be na taki pod la gi in na rja vih rend zi nah ali rja vih pokar bo nat nih tleh, ki jih uvr{ ~a mo v zve zo ilir skih buko vih goz dov ( Are mo nio-Fa gion). V pod gor skem pasu je to zdrù ba bukve in tev ja ( Hac que tio-Fa ge tum), v spod njem gor skem pasu pa zdrù ba buk ve in velec vet ne mrtve kopri - ve ( La mio orva lae-Fa ge tum). Osred nja gozd na zdrù ba na Idrij skem, {e pose bej v Kra jin skem par ku Zgornja Idrij ca, je zdrù ba buk ve in spom la dan ske toril ni ce ozi ro ma dinar ski jelo vo-bu kov gozd ( Omp ha lo do-Fa - ge tum = Abie ti-Fa ge tum dina ri cum). Nje ne sesto je naj demo v vi {in skem pasu od (400) 500 do 1250 m, v glav nem na rasti{ ~ih te zdrù be je tudi edi ni pra gozd ni osta nek v ob ~i ni, Bukov vrh (Kor di{ 1985). Alti - mon tan ske buko ve goz do ve v naj vi{ jih pre de lih ob~i ne, pred vsem v nje nem jugo za hod nem delu, od Javor ni ka mimo Kanje ga dola, Strm ca in Mrz le ga Loga do Krì ne gore (z buj no spom la dan sko podrast jo male ga in veli ke ga zvon~ ka in dvo list ne modre ~ebu li ce, Scil la bifo lia) do Gola kov (pod sled nji mi so tudi pre cej ohra nje ni, mor da celo pra gozd ni sesto ji), uvr{ ~a mo v zdrù bo buk ve in pla ta no list ne zla ti ce ( Ra nun cu - lo pla ta ni fo lii-Fa ge tum), sesto je buk ve in gor ske ga javor ja na viso ko kra{ kih urav na vah s sve ì mi tle mi pa v zdrù bo buk ve in klju ka sto se men ske zvez di ce ( Stel la rio mon ta nae-Fa ge tum). Na bolj skraj nih rasti{ ~ih, na str mih pri soj nih ali osoj nih pobo~ jih s pli tvo rend zi no, uspe va jo buko - vi sesto ji nasled njih zdrùb: Arun co-Fa ge tum (zdrù ba buk ve in kre sni~ ja) – osoj na str ma dolo mit na pobo~ ja; Ostr yo-Fa ge tum (zdrù ba buk ve in ~rne ga gabra) – pri soj na dolo mit na pobo~ ja; Sesle rio autum - na lis-Fa ge tum (zdrù ba buk ve in jesen ske vilo vi ne) – majh ne povr {i ne v oko li ci Idri je in Spod nje Idri je; Rho do den dro hir su ti-Fa ge tum (zdrù ba buk ve in dla ka ve ga sle ~a) – zelo str ma do pre pad na osoj na pobo~ja, pred vsem v Kra jin skem par ku Zgor nja Idrij ca, v Ma lih Gov cih nad doli no Tre bu {e in pod Hudour ni - kom nad doli na ma Hote nje in Kanom lje. Na me{a ni ali sili kat ni geo lo{ ki pod la gi (la po ro vec, gli na vec, skri la vec, pe{ ~e njak, tuf, tufit) in distri~ - nih rja vih tleh uspe va jo kislo ljub na bukov ja: Blech no-Fa ge tum (zdrù ba buk ve in rebre nja ~e na zelo kislih tleh); Casta neo-Fa ge tum sylva ti cae = Quer co-Lu zu lo-Fa ge tum (zdrù ba buk ve in pra ve ga kosta - nja, pod gor ski zmer no kislo ljub ni bukov gozd, raz {ir jen je na manj {ih povr {i nah v oko li ci Idri je in Spod nje Idri je); Luzu lo-Fa ge tum (zdrù ba buk ve in bel ka ste beki ce, pre dalp ski alti mon tan ski zmer no kislo ljub - ni bukov gozd). Sesto je z ve~ jim dele èm jel ke uvr{ ~a mo v su ba so cia ci jo Luzu lo-Fa ge tum abie te to sum = Luzu lo-Abie ti-Fa ge tum (al ti mon tan ska zdrù ba buk ve in jel ke na kislih tleh). V dnu dolin in na vznò jih pobo ~ij so pone kod rasti{ ~a hra sto vo-be lo ga bro vih zdrùb iz zve ze Eryt - hro nio- Car pi nion. Te zdrù be uvr{ ~a mo v aso cia ci je Hel le bo ro nigri-Car pi ne tum (pre dalp ski gozd bele ga gabra in ~rne ga telo ha), Cari ci albae-Car pi ne tum betu li (zdrù ba bele ga gabra in bele ga {a{a na obre~ - nih tera sah – na majh nih povr {i nah ob Idrij ci) in Vac ci nio myr til li-Car pi ne tum betu li (zdrù ba bele ga gabra in borov ni ce – majh ne povr {i ne na kislih tleh, na pri mer v oko li ci Spod nje Idri je). V ko ta njah viso ke ga kra sa, v `le bo vih in na pobo~ jih z ne ra zvi ti mi, kolu vi jal no-de lu vi jal ni mi tlemi so rasti{ ~a zdrùb ple me ni tih listav cev, ki jih uvr{ ~a mo v na sled nje zdrù be (aso cia ci je): Hac que tio-Fra - xi ne tum (zdrù ba veli ke ga jese na in tev ja v pod gor skem pasu); Omp ha lo do-Ace re tum pseu do pla ta ni (zdrù ba gor ske ga javor ja in spom la dan ske toril ni ce, ace re tal na, z du {i kom boga ta rasti{ ~a v pasu dinar - ske ga je lo ve ga bukov ja); Lamio orva lae-Ace re tum (zdrù ba gor ske ga javor ja in velec vet ne mrtve kopri ve v al ti mon tan skem pasu, Trnov ski gozd, Javor nik); Tilio cor da tae-Ace re tum pla ta noi dis (zdrù ba lipov - ca in ostro list ne ga javor ja, zelo skal na ta rasti{ ~a v mon tan skem pasu). 83 Igor Dak skob ler, Ra fael Ter pin, Anka Von ~i na Na me{a ni, kar bo nat no-si li kat ni pod la gi in na glo bo kih, evtri~ nih ali distri~ nih tleh ali na pod zo - lu v pod gor skem in gor skem pasu so rasti{ ~a jelo vih zdrùb: Galio rotun di fo lii-Abie te tum = Dryop te ri do affi nis-Abie te tum (zdrù ba jel ke in okro glo list ne lako te ozi ro ma zdrù ba jel ke in nepra ve gli stov ni ce); Baz za nio-Abie te tum (zdrù ba jel ke in tri kr pe ga mahu, tal ni tip je pod zol, v Ob ~i ni Idri ja na majh nih povr {i nah). Ve ge ta cij ska poseb nost sta {e dve zdrù bi: dinar sko subal pin sko smre kov je, Loni ce ro cae ru le ae-Pi - cee tum (zdrù ba smre ke in modre ga koste ni ~ev ja v mra zi{~ nih kota njah, dra gah, v Tr nov skem goz du, tudi v nje go vem idrij skem delu, na pri mer v Ti sov cu, pri [kr bi ni pod Belim hri bom, pod Poslu {a njem) in alp sko ru{ev je, Rho do den dro hir su ti-Pi ne tum pro stra tae = Rho dot ham no-Pi ne tum mugo (zdrù ba ru{ja in dla ka ve ga sle ~a ozi ro ma ru{ ja in sle~ ni ka) – pod Zele nim robom in v majh nih krpah pod Hudour - ni kom. Na str mih do pre pad nih dolo mit nih pobo~ jih tu in tam uspe va jo boro vi goz dov. Sesto je, kjer pre - vla du je ~rni bor (Mali Gov ci nad doli no Tre bu {e), uvr{ ~a mo v zdrù bo ~rne ga bora in male ga jese na ( Fra xi no orni-Pi ne tum nigrae), sesto je bolj raz {ir je ne ga rde ~e ga bora pa v zdrù bo rde ~e ga bora in triro - be ko{e ni ~i ce ( Ge ni sto januen sis-Pi ne tum sylve stris). Na pro di{ ~ih Idrij ce v Idrij ski Beli in ob Ga~ ni ku pod Voj skim uspe va zdrù ba rde ~e ga bora in sive jel {e ( Alno inca nae-Pi ne tum sylve stris). Rde ~i bor na nekaj kra jih na Idrij skem uspe va tudi na zelo kislih tleh in take sesto je uvr{ ~a mo v zdrù bo rde ~e ga bora in borov ni ce ( Vac ci nio myr til li-Pi ne tum sylve stris). Pri soj no, red ke je osoj no ska lov je pora{ ~a jo grmi{ ~a ~rne ga gabra in male ga jese na ( Fra xi no orni-Os tr ye tum), v str mih skal na tih oso jah v po vir ju Idrij ce in Bel ce in pod Hudour ni kom pa uspe va tudi zdrù ba ~rne ga gabra in dla ka ve ga sle ~a ( Rho do den dro hir su ti-Os tr ye tum). Vr bov ja ob Idrij ci uvr{ ~a mo v gr mi{ ~e sive in rde ~e vrbe ( Sa li ce tum eleag no-pur pu re ae) in v gozd - no zdrù bo sive vrbe in velec vet ne mrtve kopri ve ( La mio orva lae-Sa li ce tum eleag ni), loge, me{a ne sesto je meh kih in trdih listav cev ob isti reki in tudi ob Kanom lji ci in {e neka te rih dru gih pri to kih pa v zdrù - bo sive jel {e in velec vet ne mrtve kopri ve ( La mio orva lae – Alne tum inca nae). Reka Idrij ca in nje ni bre go vi med Podro te jo in izli vom v So ~o pri Mostu na So~i so, tudi zara di ohra nje nih pro di{~, vrbo vij in logov uvr{ ~e ni v Na tu ra 2000 vars tve no obmo~ je Idrij ca s pri to ki. Ve ~i na opi sa nih gozd nih zdrùb sodi med evrop sko vars tve no pomemb ne habi tat ne tipe. V to sku - pi no uvr{ ~a mo vse buko ve zdrù be na kar bo nat ni pod la gi (zve za Are mo nio-Fa gion), prav tako zdrù be bele ga gabra iz zve ze Eryt hro nio-Car pi nion, kislo ljub ne buko ve zdrù be, javo ro ve in jese no ve goz do - ve v gra pah in na hudour ni{ kih vr{a jih, boro ve goz do ve na dolo mit ni pod la gi, obre~ na vrbov ja in jel {ev ja, subal pin sko (mra zi{~ no) smre kov je in ru{ev je (Le sko var in Jogan 2004). Torej ima jo goz do vi na Idrij - skem poleg pomemb ne gos po dar ske vlo ge tudi pou dar je no bio top sko in varo val no vlo go. Idrij ski goz do vi so po {te vi lu pra prot nic in cvet nic zelo boga ti in med nji ho vi mi poseb nost mi naj ome ni mo le neka te re, ki so red ke, zava ro va ne ali zna me ni te. Med zna me ni ti mi rast li na mi Slo ve ni je so v idrij skih goz do vih, vklju~ no z logi in vrbov ji, bolj ali manj pogo ste kranj ski vol ~i~ ( Sco po lia car nio - li ca), siva vrba ( Sa lix eleag nos), beli {a{ ( Ca rex alba), gozd ni pla nin{ ~ek ( Ho mogy ne sylve stris), kranj ski mle ~ek ( Eup hor bia car nio li ca), {iro ko list na gra {i ca ( Vi cia oro boi des), rde ~a reli ka ( Cha maecy ti sus pur - pu reus), kranj ski prst nik ( Po ten til la car nio li ca) in tev je ( Hac que tia epi pac tis). Pred vsem v vi{ jih legah ali na kam ni tih osoj nih pobo~ jih tu in tam raste gola vrba ( Sa lix gla bra). Zelo red ka pa sta gola{ ka seliv - ka ( Gra fia gola ka) – uspe va le na kam ni tih rasti{ ~ih v vr ze lih subal pin ske ga bukov ja pod Veli kim Gola kom, ob poti pro ti [kr bi ni (Dak skob ler 2001) in Bla ga jev vol ~in ( Daph ne bla ga ya na). Ta raste le na nekaj kra jih v svet lih toplo ljub nih buko vih in me{a nih goz do vih v oko li ci Idri je, naved bo izpred ve~ kot 100 let pa so idrij ske bota ni ~ar ke potr di le {ele v zad njih letih (Von ~i na 2008a in 2009). Bla ga jev vol ~in ni samo zna me nit, tem ve~ tudi zava ro van pred stav nik rast lins tva Slo ve ni je. Med zava ro va ni mi vrsta mi je v idrij - skih goz do vih goto vo naj bolj dra go cen lepi ~eveljc ( Cypri pe dium cal ceo lus), orhi de ja, ki ima v di nar skem delu Slo ve ni ji le red ka naha ja li{ ~a. Raste pred vsem v bolj odpr tih, svet lih buko vih goz do vih, pogo sto na kra jih, kjer so pobo~ ja naru {e na, na kolu vi jal nih tleh. Na Idrij skem poz na mo ve~ naha ja li{~: Sla ni - ce nad doli no Niko ve, Sen~ ni potok, Bedro va gra pa. Naha ja li{ ~a v Kra jin skem par ku Zgor nja Idrij ca 84 Rast lins tvo in rast je Ob~i ne Idri ja INPRE TLE FAAR Sli ka 1: Kranj ski vol ~i~ (Sco po lia car nio li ca), Zad log. INPRE TLE Sli ka 2: Lepi ~eveljc (Cypri pe dium cal ceo lus), FAAR Sen~ ni potok. 85 Igor Dak skob ler, Ra fael Ter pin, Anka Von ~i na (Sen~ ni potok, Bedro va gra pa) sodi jo med vars tve na obmo~ ja za to vrsto, ki jo mora mo v Slo ve ni ji varova ti tudi zara di pra vil Evrop ske skup no sti (Na tu ra 2000). Med zava ro va ni mi vrsta mi, ki raste jo v idrij skih goz do vih, so neka te re lisi~ ja kov ke. Naj bolj pogo sto je brez kla so lisi~ je ( Hu per zia sela go), v gor skih goz - do vih Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca , Voj skar ske in ^rno vr{ ke pla no te tudi bri no vo list ni lisi~ jak ( Lyco po dium anno ti num). Pre cej bolj red ka, le z ne kaj zna ni mi naha ja li{ ~i, sta splo{ ~e ni dvo red nik ( Dip - ha sia strum com pla na tum) – na pri mer Sred nja Kanom lja (Ter pin in Von ~i na 2010) in tro kla si dvo red nik ( Dip ha sia strum tri stach yum) – oko li ca Idri je (Pau lin 1901, 18). Poseb nost idrij skih goz dov, ki kaè na nji ho vo raz me ro ma dobro ohra nje nost, so tudi {te vil na naha ja li{ ~a tise ( Ta xus bac ca ta) in bodi ke ( Ilex aqui fo lium), prav tako poz na mo kar nekaj naha ja li{~ {iro ko list ne lobo di ke ( Rus cus hypo glos sum). Zelo lep okras idrij skih grap, tudi logov, je rume na masle ni ca ( He me ro cal lis lilio-asp ho de lus). Med vrste bolj odpr tih povr {in (na pri mer med ru{ev jem in v svet lih boro vih goz do vih) sodi ved no ze le ni gor nik ( Arc - to staphyl los uva-ursi). Zava ro va ne ali uvr{ ~e ne na Rde ~i sez nam so tudi neka te re bolj ali manj pogo ste pre bi val ke idrij skih goz dov in grmi{~, na pri mer zvon ~ek ( Ga lant hus niva lis), kro ni ca ozi ro ma veli ki zvon ~ek ( Leu co jum ver num), cikla ma ( Cycla men pur pu ras cens), ~rni in di{e ~i teloh ( Hel le bo rus niger, Hel le bo rus odo rus), trav no list na peru ni ka ( Iris gra mi nea), {mar ni ca ( Con val la ria maja lis), pas ji zob ( Eryt - hro nium dens-ca nis), tur{ ka lili ja ( Li lium mar ta gon) in ~rna ~me ri ka ( Ve ra trum nigrum), med kuka vi ~ev ka mi pa na pri mer dol go list na, ble da in rde ~a naglav ka ( Cep ha lant he ra lon gi fo lia, Cep ha lant - he ra dama so nium in Cepa lant he ra rubra), sled nja pre cej red kej {a od dru gih dveh, tem nor de ~a in {iro ko list na mo~ vir ni ca ( Epi pac tis atro ru bens, Epi pac tis hel le bo ri ne), dvo list ni vime njak ( Pla tant he ra bifo lia), Fuch so va prsta sta kuka vi ca ( Dacty lor hi za fuch sii), jaj ~a sto list ni muhov nik ( Li ste ra ova ta) in gnez dov ni ca ( Neot tia nidus-avis). Vr sta toplo ljub nih goz dov in gozd nih robov je ble da kuka vi ca ( Orc his pal lens), bolj red ka od ve~i - ne prej napi sa nih kuka vi ~evk, a {e ved no z ve~ zna ni mi naha ja li{ ~i v Ob ~i ni Idri ja kot jih ima tukaj{ nja rast lin ska poseb nost, {e bolj toplo ljub na in tudi pre cej ve~ ja {kr lat nor de ~a kuka vi ca ( Orc his pur pu rea). Nje na naha ja li{ ~a (^e{ nji ce, Idrij ska Bela, Sen~ ni potok, Lju bev~, pod Tre pa li {a mi nad Spod njo Idri - jo) (Ter pin 2005, 141; Ter pin in Von ~i na 2010), zaslu ì jo vso pozor nost, podob no kot red ka naha ja li{ ~a Müller je ve mo~ vir ni ce, o ka te rih je na Idrij skem prvi pisal T. Wra ber (1979) in {e pose bej pred krat - kim odkri ta naha ja li{ ~a pur pur ne mo~ vir ni ce ( Epi pac tis pur pu ra ta) v bu ko vem goz du v Meh kih doli nah in nad Bev kom v do li ni Niko ve (Ter pin 2006, 144) ter v je lo vo-bu ko vem goz du ob Idrij ci pod Mrz lo Rupo (Dak skob ler, neob jav lje no). Le malo zna nih naha ja li{~ v idrij skih gor skih goz do vih ima ta tro kr pi kora la sti koren ( Co ral lor hi - za tri fi da) – Jelenk, Hudour nik in pla ze ~a mre ò list ka ( Good ye ra repens). Sled njo sta pod Lipo vim vrhom popi sa la A. Mar tin ~i~ in M. Pisker nik (T. Wra ber 1971, 211). Na podob nih rasti{ ~ih s prh ni na sto rend - zi no raste ta na Hudem polju tudi enoc vet ka ( Mo ne ses unif lo ra) in eno stran ska hru{ ko list ka ( Ort hi lia secun da) (Ter pin in Von ~i na 2010). Na Rde ~em sez na mu je tudi navad ni ~ep njek ( Strep to pus ample xi fo lius), prav tako pre bi va lec gor - skih vlà nih goz dov in subal pin skih grmi{~, ki so ga na Idrij skem na{ li M. Wra ber (v je lo vem goz du pri Dolah (T. Wra ber 1968, 188)) ter A. Mar tin ~i~ in M. Pisker nik pri vasi Lome in pod Lipo vim vrhom (T. Wra ber 1971, 215). Povsem dru ga~ no eko lo gi jo, kot jo ima navad ni ~ep njek ima jo {ti ri rast li ne, ki pre cej bli zu drù no raste jo v pri soj nem ska lov ju nad levim bre gom Idrij ce v Stru gu, v vr ze la stih grmi{~ih ~rne ga gabra in male ga jese na ( Fra xi no orni-Os tr ye tum): pira mi da sta zvon ~i ca ( Cam pa nu la pyra mi - da lis), veji ca ta kra sli ka ( Me li ca cilia ta), jesen ~ek ( Dic tam nus albus) in ilir ska peru ni ka ( Iris pal li da subsp. ill yri ca) – dolo ~i tev sled nje {e ni zanes lji va (Ter pin 1994, 56). Vse {tiri so v Slo ve ni ji naj bolj pogo ste v nje nem sub me di te ran skem delu in tudi zna ~il ne za neka te re tam kaj{ nje zdrù be. V no tra njo sti dràve so red ke. Uspe va jo pred vsem tam, kjer se v pod neb ju kaè vpliv mor ja, ki pa je ob zgor nji Idrij ci v dru - gem rast ju manj opa zen, na pri mer v po jav lja nju jesen ske vilo vi ne ( Se sle ria autum na lis) in {kr lat nor de ~e kuka vi ce ( Orc his pur pu rea). Zani mi va vrsta idrij skih goz dov je tudi vzhod noalp ski ende mit, {ta jer ski plju~ nik ( Pul mo na ria sti ria ca), ki smo ga popi sa li ob Ga~ ni ku na Voj skem, v po vir ju Idrij ce pod Mrz - lo Rupo in nad Idrij ski mi klav à mi ter ob Sen~ nem poto ku. 86 Rast lins tvo in rast je Ob~i ne Idri ja Trav ni kov, seno è ti in pa{ni kov je na Idrij skem veli ko manj kot goz dov, je pa nji hov obstoj zelo pomem ben kot zago to vi lo ve~ je biot ske raz no vrst no sti. Tukaj{ nja tra vi{ ~a so ve~i no ma dru got na, torej so nasta la s kr ~i tva mi neko~ gozd nih povr {in. Vse manj jih je ohra nje nih, ko{e nih in tudi ne pre ve~ gno je nih, kar je pogoj za ohra ni tev nji ho ve vrst ne pisa no sti. Taki so (tudi po zaslu gi oza ve{ ~e nih kme - tov) na pri mer vrst no boga ti (a fi to ce no lo{ ko v glav nem {e ne preu ~e ni) gor ski trav ni ki na Voj skar ski pla no ti, v ka te rih uspe va jo è neka te re vrste subal pin skih tra vi{~ in kam ni ti trav ni ki ozi ro ma pa{ni ki v ju go za hod nem delu ob~i ne (Ka nji Dol, Str mec, Mrz li Log). Suha do pol su ha tra vi{ ~a pod gor ske ga in spod nje ga gor ske ga pasu uvr{ ~a mo v zve zo Bro mion erec ti, vsaj neka te ra od njih v aso cia ci jo Sca - bio so hlad ni kia nae-Ca ri ce tum humi lis, v zdrù bo niz ke ga {a{a in Hlad ni ko ve ga grin tav ca ( Sca bio sa hlad ni kia na), {e ene izmed zna me ni tih vrst, ki tudi raste jo na Idrij skem. Na kislih tleh na ve~ jih ali manj - {ih povr {i nah uspe va jo tra vi{ ~a z vol kom ( Nar dus stric ta), ki jih uvr{ ~a mo v zdrù bi vol ka in navad ne gre be nu {e ( Poly ga lo vul ga ris-Nar de tum) in vol ka in alp ske ga pla nin{~ ka ( Ho mogy no alpi nae-Nar de tum). Pre cej je tudi goje nih trav ni kov, kjer je zara di vno sa gno jil vrst na pisa nost pre cej manj {a: take trav nike uvr{ ~a mo v zdrù bi viso ke pahov ke ( Arr he nat he rum ela tius): Pasti na co-Arr he nat he re tum in Ranun cu - lo bul bo si-Arr he nat he re tum. Poseb no pozor nost in vars tvo potre bu je jo mokrot ni trav ni ki z mo dro stò ko ( Mo li nia cae ru lea) in niz ko bar jan ske zdrù be, ki jih naj de mo na pri mer v po vir ju Ga~ ni ka na Voj skem, v po vir ju Idrij ce pod Mrz lo Rupo in v [e bal ku pri Godo vi ~u. Neka te re trav ni ke z mo dro stò ko uvr{ - ~a mo v aso cia ci ji Jun co-Mo li nie tum cae ru le ae in Gen tia no asc le pia de ae-Mo li nie tum cae ru le ae, zdrù be z mun ci ( Eriop ho rum angu sti fo lium, Eriop ho rum lati fo lium) pa v aso cia ci jo Eriop ho ro-Ca ri ce tum pani - ce ae. Poseb nost Ga~ ni ko ve ga in delom tudi Idrij ~i ne ga povir ja in dru gih podobnih oko lij na Idrij skem (na pri mer [ebal ka) so {e neka te re niz ko bar jan ske zdrù be iz raz re da Scheuch ze rio-Ca ri ce tea fus cae, na pri mer zdrù ba klju na ste ga {a{a ( Ca rex rostra ta) – Cari ce tum rostra tae, zdrù ba ran lji ve maloc vet ne site ( Eleoc ha ris quin quef lo ra) – Eleoc ha rie tum pau cif lo rae, prav tako neka te re zdrù be iz zve ze Mag no - ca ri cion ela tae, na pri mer zdrù ba lata ste ga {a{a ( Ca rex pani cu la ta) – Cari ce tum pani cu la tae. Na podob nih rasti{ ~ih, na pri mer v do lo mit nih povir jih, naj de mo tudi zdrù bo srh ke ga {a{a ( Ca rex daval lia na) – Cari ce tum daval lia nae. Pre cej od na{te tih trav ni{ kih zdrùb sodi v evrop sko pomemb ne habi tat ne tipe: pol su hi trav ni ki v ha bi tat ni tip pol na rav na suha tra vi{ ~a iz raz re da Festu co-Bro me tea (po memb na rasti{ - ~a kuka vi ~evk), zaki sa ni gor ski trav ni ki v vrst no boga ta tra vi{ ~a s pre vla du jo ~im vol kom ( Nar dus stric ta), mokrot ni trav ni ki pa v ha bi tat ni tip trav ni ki s pre vla du jo ~o stò ko na kar bo nat nih, {ot nih ali gli ne - no-mu lja stih tleh ( Mo li nion cae ru le ae). Vars tve no pomemb ni habi tat ni tipi na Idrij skem so tudi gor ski eksten ziv no goje ni trav ni ki, kar bo nat na niz ka bar ja z na vad no rezi ko ( Cla dium maris cus) in vrsta mi iz zve ze Cari cion daval lia nae in bazi~ na niz ka bar ja. Med zna me ni ti mi vrsta mi trav ni kov (pol su hih, kislih, mokrot nih) in niz ko bar jan skih zdrùb, ki raste jo na Idrij skem in so neka te re tudi zava ro va ne, so tri zo ba kuka vi ca ( Orc his tri den ta ta), rani mo{ - njak ( Thlas pi prae cox), kranj ski gla vi nec ( Cen tau rea car nio li ca), kranj ska lili ja ( Li lium car nio li cum) in, naj red kej {i med nji mi, ka~ ji jezik ( Op hio glos sum vul ga tum) – Idrij ska Bela, prva obja va T. Wra ber (1978) in [ebalk. Red kost na Idrij skem je tudi gre dlja sti trpo tec ( Plan ta go holo steum), ki raste na neka te rih suhih trav ni kih pri Godo vi ~u (Von ~i na; Dak skob ler in Ter pin, neob jav lje no). Zava ro va ne vrste na takih habi ta tih so kija sti lisi~ jak ( Lyco po dium cla va tum), arni ka ( Ar ni ca mon ta na) – oba sta pre bi val ca zaki - sa nih trav ni kov, mont pel lier ski nagelj ~ek ( Diant hus hysso pi fo lius = Diant hus mons pes su la nus), okro glo list na rosi ka ( Dro se ra rotun di fo lia) – Ga~ nik, na Logu ob zgor nji Idrij ci (Ter pin 1994, 54; Von - ~i na 2008, 137), Clu si jev svi{~ ( Gen tia na clu sii) – Voj skar ska pla no ta (tam vse red kej {i, obi lo pa je {e na tej pla no ti spom la dan ske ga, Gen tia na ver na in pone kod tudi trà{ ke ga svi{ ~a, Gen tia na ter ge sti na), Jelenk, Tiso vec, mo~ vir ski svi{~ ( Gen tia na pneu mo nant he) – Klad nik, Siv ka, Mrz li Vrh (Ter pin 1994, 54), sibir ska peru ni ka ( Iris sibi ri ca) – Nova ko va doli na v Ko {ev ni ku, ob robu mo~ vir ne ga trav ni ka (Ter - pin, neob jav lje no), alp ska in navad na mast ni ca ( Pin gui cu la alpi na in Pin gui cu la vul ga ris, sled nja je red kej {a, raste na pri mer v po vir ju Ga~ ni ka in v Sred nji Kanom lji), brsti~ na lili ja ( Li lum bul bi fe rum) in mno go vrst iz dru ì ne kuka vi ~evk, poleg è na{te tih tudi navad na mo~ vir ni ca ( Epi pac tis palu stris), zelen ka sti vime njak ( Pla tant he ra chlo rant ha), zele ni vol~ ji jezik ( Coe lo glos sum viri de) – gor ski trav ni ki: Javor nik, 87 Igor Dak skob ler, Ra fael Ter pin, Anka Von ~i na IN[U ^OK[OB Sli ka 3: Loe se lo va gre zov ka (Li pa ris loe se lii). Hudour nik, Voj skar ska pla no ta (Ter pin 2005, 138), bel ka ste ro~i ce ( Pse uo dorc his albi da): prav tako gorski, pogo sto zaki sa ni trav ni ki (Voj sko, Javor nik – Ter pin 2005), navad ni in di{e ~i kuka vi~ nik ( Gymna de - nia conop sae, Gymna de nia odo ra tis si ma, sled nji je red kej {i), pira mi da sti pilo vec ( Ana camp tis pyra mi da lis), navad na, pika stoc vet na, sta si ta in ~ela da sta kuka vi ca ( Orc his morio, Orc his ustu la ta, Orc his sig ni fe ra, Orc his mili ta ris), bez go va prsta sta kuka vi ca ( Dacty lor hi za sam bu ci na) – gor ski trav ni ki, mesnor de ~a prsta sta kuka vi ca ( Dacty lor hi za incar na ta) – Ga~ nik, Ko{ev nik, [ebalk pri Godo vi ~u (Ter pin 2005, 143), maj ska prsta sta kuka vi ca ( Dacty lor hi za maja lis), lapon ska prsta sta kuka vi ca ( Dacty lor hi za lap po ni ca) – povir je Ga~ ni ka, Treun stei ner je va prsta sta kuka vi ca ( Dacty lor hi za traun stei ne ri) – Idrij ska Bela (T. Wra - ber v Ter pin 2006, 144), povir je Ga~ ni ka, navad na obla sta kuka vi ca ( Traun stei ne ra glo bo sa), muho li ko ma~ je uho ( Op hrys insec ti fe ra) – Gri~ pod Godo vi ~em (Ter pin 2005, 145), Reven v Sred nji Kanom lji (Ter pin in Von ~i na 2010), ~mr je li ko ma~ je uho ( Op hrys holo se ri ca) in tri red ko sti na Idrij skem, zavi - ta {kr bi ca ( Spi rant hes spi ra lis) – Godo vi~ (Do li nar 2002), ^e{ nji ce (Ter pin 2006, 144), ~ebe lje li ko ma~ je uho ( Op hrys api fe ra) – Trnje (Spod nja Idri ja), ^e{ nji ce (Ter pin in Von ~i na 2010) in Loe se lo va gre zovka ( Li pa ris loe se lii) – niz ko bar je nad [ebal kom pri Godo vi ~u (Do li nar 2002, 39; 2003, 97; Ter pin 2005, 146). Zad nje naha ja li{ ~e je vred no {e poseb ne pozor no sti, saj ta niz ka, tè ko opaz na kuka vi ~ev ka prav tako sodi med evrop sko vars tve no pomemb ne vrste in [ebal sko bar je je zanjo tudi vars tve no obmo~ je (Se - li{ kar 2004, 115). Raz ve se lji vo je, da smo 23. 6. 2010 na njem na{te li ve~ kot 50 gre zovk. Podob no pozor nost zaslu ì jo trav ni ki pri Vrsni ku na Ledin ski pla no ti, kjer je eno izmed zelo red kih naha ja li{~ navad ne ga zla te ga kore na ( Asp ho de lus albus) v pre dalp skem sve tu Slo ve ni je (Ter pin in Von ~i na 2010). Med vrsta mi iz Rde ~e ga sez na ma, ki jih {e nismo ome ni li, na opi sa nih habi ta tih (suha in mokra tra vi{ ~a, niz ko bar je) v Ob ~i ni Idri ja pone kod raste jo navad na vrel ka ( Blysmus com pres sus), srh ki {a{ ( Ca rex daval lia na), raz mak nje ni {a{ ( Ca rex distans), Hostov {a{ ( Ca rex hostia na), lata sti {a{ ( Ca rex pani - cu la ta), klju na sti {a{ ( Ca rex rostra ta), mehur ja sti {a{ ( Ca rex vesi ca ria), pik ~a sto plod ni {a{ ( Ca rex punc ta ta) – 88 Rast lins tvo in rast je Ob~i ne Idri ja INPRE TLE FAAR Sli ka 4:Kranj ski jegli~ (Pri mu la car nio li ca), Voj sko, pri Med ve du. doli na Kanom lje (Vre{ in Dak skob ler, neob jav lje no), povir je Idrij ce pod Mrz lo Rupo (Dak skob ler, neob - jav lje no), navad na rezi ka ( Cla dium maris cus) – sko raj 100 let sta ri podat ki za Idri jo in Idrij sko Belo (Wra ber in Sko ber ne 1989, 115–116), pisa na in raz ra sla pre sli ca ( Equi se tum varie ga tum, Equi se tum ramo - sis si mum) – sled nja v do li ni Kanom lje (Vre{ in Dak skob ler, neob jav lje no), ozko list ni in {iro ko list ni munec ( Eriop ho rum lati fo lium, Eriop ho rum angu sti fo lium) – obe ali vsaj ena od na{te tih vrst uspe va ta na pri - mer v po vir ju Ga~ ni ka, v po vir ju Idrij ce pod Mrz lo Rupo, v do li ni Kanom lje, v Idrij ski Beli ter na bar ju [ebalk, dla ka vi mle ~ek ( Eup hor bia vil lo sa) – Div je jeze ro, Idrij ska Bela (Dak skob ler in Ter pin 2010), niz ki gad njak ( Scor zo ne ra humi lis) – ob Ga~ ni ku na meji med Voj skim (Na Pusto ti) in Gore njo Tre - bu {o (Dak skob ler 2005, 181) in alp ski mav ~ek ( Tric hop ho rum alpi num) – v po vir ju Ga~ ni ka vzvod no od doma ~i je Na Pusto ti (Dak skob ler in Zel nik 2006). Ob bajer ju [ebalk pri Godo vi ~u smo popi sa li tudi ~rni ka sti sito vec ( Schoe nus nigri cans), mo~ vir sko sito ( Eleoc ha ris palu stris agg.) in mo~ vir sko krpa ~o ( Thelyp te ris palu stris), ob majh ni mrtvi ci Idrij ce v Idrij ski Beli, torej na neko li ko dru ga~ nih rasti{ ~ih, pa Shutt le wort hov rogoz ( Typha shutt le wort hii) in rumen ka sto ostri co ( Cype rus fla ves cens) (Dak skob - ler, neob jav lje no). Skal ne raz po ke in meli{ ~a ter dru ga njim podob na kam ni ta in skal na ta, z goz dom nepo ra sla rasti{~a v gozd na ti kra ji ni navad no ne zav ze ma jo veli kih povr {in. Nji ho ve zdrù be so vsaj delo ma tudi na Idrijskem è neko li ko razi ska ne. V skal nih raz po kah tako poz na mo zdrù bo pre dalp ske ga prst ni ka in kranj ske - ga jegli ~a ( Pri mu lo car nio li cae-Po ten til le tum cau les cen tis) in zdrù bo kranj ske ga prst ni ka in Colum no ve ga repu {a ( Phyteu ma to-Po ten til le tum cau les cen tis). V bolj vlà nem ska lov ju uspe va zdrù ba rume ne ga milja in kranj ske ga jegli ~a ( Pae de ro to lute ae-Pri mu le tum car nio li cae) ozi ro ma zdrù ba kranj ske ga jegli ~a ( Primu - le tum car nio li cae). V bolj pora slem ska lov ju in tudi na osoj nih poli cah na sever nih robo vih Trnov ske ga goz da raste ta drù no modri ka ( Se sle ria cae ru lea subsp. cal ca ria) in kranj ski jegli~ ( Pri mu la car nio li ca) in nju no zdrù bo uvr{ ~a mo v aso cia ci jo Pri mu lo car nio li cae-Se sle rie tum cal ca ri ae. V is tem obmo~ ju, 89 Igor Dak skob ler, Ra fael Ter pin, Anka Von ~i na a v Ob ~i ni Idri ja le v ska lov ju Zele ne ga roba z blì njo oko li co, uspe va subal pin ska zdrù ba ~vr ste ga {a{a ( Ca rex fir ma) in kranj ske ga jegli ~a ( Pri mu lo car nio li cae-Ca ri ce tum fir mae), v vlà nih osoj nih `le bo vih na dolo mit nem gru{ ~u pa meli{~ na zdrù ba gole ga lepe na ( Ade nosty les gla bra) in kranj ske ga zale ga kobul~ka ( As tran tia car nio li ca), {e ene zna me ni te vrste v rast lins tvu Idrij ske ga ( As tran tio car nio li cae-Ade - nosty le tum gla brae). Bolj pri soj ne skal na te gre be ne (na pri mer Son~ ni rob) pora{ ~a zdrù ba ost na te ga {a{a ( Ca rex mucro na ta): Cari ce tum mucro na tae var. geo gr. Pri mu la car nio li ca. Na vlà nih meli{ ~ih z dol - go traj no snè no ode jo sta v Tr nov skem goz du, tudi tik ob meji z idrij sko ob~i no, v ko ta nji Kra lje va kamra Suri na in Vre{ (2009) na{ la zdrù bo ~etve ro zo be ga sla no zo ra ( He lios per ma pusil lum) in jo uvr sti la v aso - cia ci jo Dre pa noc la do unci na ti-He lios per me tum pusil li. Zdrù be modri ke, ~vr ste ga in ost na te ga {a{a sodi jo med evrop sko vars tve no pomemb ne habi tat - ne tipe (Na tu ra 2000), ena ko tudi vse prej na{te te zdrù be skal nih raz pok. V teh v glav nem na majh nih povr {i nah (ne kaj kva drat nih metrov ali malo ve~) uspe va jo ~ih zdrù bah med dru gi mi raste jo tri evrop - sko vars tve no pomemb ne vrste. Dve od njih sta med naj ve~ ji mi zna me ni tost mi slo ven ske ga rast lins tva. Kranj ski jegli~ ( Pri mu la car nio li ca) ima na Idrij skem {te vil na naha ja li{ ~a, raste ne samo v na {te tih zdrù - bah, tem ve~ tudi pone kod na trav ni kih (na pri mer na Jelen ku, na Voj skem) in v bu ko vih goz do vih, izje mo ma celo na pro di{ ~ih Idrij ce (na pri mer med Fè nar jem in Laj {tom) in Bel ce (pod Mari ji no kape - lo). Rebrin ~e vo list na hlad ni ki ja ozi ro ma hlad ni kov ka ( Hlad ni kia pasti na ci fo lia) je slo ven ski rodov ni ende mit, s pre cej òjim obmo~ jem raz {ir je no sti (area lom) kot kranj ski jegli~ (jù ni in sever ni rob Trnov - ske ga goz da) prav tako uspe va v na {te tih zdrù bah kam ni tih tra vi{~ in meli{~, ven dar na ozem lju idrij ske ob~i ne le v ska lov ju Zele ne ga roba. Tret ja evrop sko vars tve no pomemb na vrsta, zna ~il na za meli{ ~a, kam ni ta tra vi{ ~a in skal ne raz po ke, je Ber to lo ni je va orli ca ( Aqui le gia ber to lo nii), ki raste v Gov cih (tudi pod Zele nim robom), prav tako na Son~ nem robu nad Hudim poljem in v Gam sa ri ci nad doli no Bel - ce (Dak skob ler in Ter pin 2002; Dak skob ler 2004). Veli ka zna me ni tost rast lins tva Idri je in nje ne oko li ce je idrij ski jegli~ ( Pri mu la x venu sta), kri à nec med kranj skim in lepim jegli ~em ( Pri mu la auri - cu la). Obmo~ je nje go ve celot ne raz {ir je no sti sega {e na ozem lje sosed njih tol min ske in novo go ri{ ke ob~i ne (se ver na pobo~ ja Trnov ske ga goz da od Drnul ka do Zele ne ga roba), a naj ve~ zna nih naha ja li{~ je na Idrij - skem (Je lenk in Ken do ve robe, Bedro va gra pa, Tiso vec, Gam sa ri ca nad Bel co). Raste tam, kjer bli zu sku paj uspe va ta tudi star {ev ski vrsti (Ter pin 1994, 55). Vsi tri je ome nje ni jegli ~i so zava ro va ni. Med zna me - ni ti mi, a ne prav red ki mi vrsta mi meli{~ v Ob ~i ni Idri ja je ru{na ta zvon ~i ca ( Cam pa nu la ces pi to sa), med zna me ni ti mi in zava ro va ni mi pre bi val ka mi skal nih raz pok pa div ji nagelj ~ek ( Diant hus sylve stris). Pre - bi val ka meli{~ in kam ni tih rasti{~ je tudi pire nej ska vijo li ca ( Vio la pyre nai ca), ki smo jo na{ li na gru{ ~u pod ste na mi v Stru gu (Dak skob ler, neob jav lje no). Red kost gozd na te ga obmo~ ja, kjer vrho vi ne pre se - ga jo 1400 m, je alp ska vele sa ( Dr yas octo pe ta la), {e pose bej nje no zelo skrom no naha ja li{ ~e na Hudour ni ku (Ter pin 1994, 59), ki pa ga àl v no vej {em ~asu ne more mo ve~ potr di ti. V ska lov ju te gore nad doli no Hote nje, prav tako v ska lov ju pod Jelen kom in Ken do vi mi rob mi ter v Stru gu raste alp ski vol ~in ( Daph ne alpi na), na oso jah pod Hudour ni kom pa {e ena pre bi val ka skal nih raz pok, ki jo v Slo - ve ni ji naj de mo pred vsem v Al pah, niz ki rep njak ( Ara bis bel li di fo lia subsp. stel lu la ta). Pod to goro so tudi narav na naha ja li{ ~a alp ske ga mace sna ( La rix deci dua), ena red kih zunaj ozem lja Alp (ma ce sen sicer subs pon ta no, kot pio nir na opu{ ~e nih seno è tih, uspe va na pre cej kra jih). V vlà nem dolo mit nem ska - lov ju Tisov ca nad Bel co, tudi pri Putri ho vih klav àh, pod Son~ nim in Zele nim robom in pod Hudour ni kom raste naj manj {i zvon ~ek ( Sol da nel la mini ma), ki ga v Slo ve ni ji prav tako le red ko opa - zi mo zunaj Alp. Na meli{ ~ih ali kam ni tih trav ni kih, kjer raste tudi lep ki osat ( Cir sium eri sit ha les), smo na oso jah nad Bel co, na Voj skem in pod Buko vim vrhom popi sa li mre à sti pojal nik ( Oro banc he reti - cu la ta), prav tako raz me ro ma red ko gor sko para zit sko rast li no. Med vrsta mi iz rodu pojal ni kov naj ome ni mo {e vred ni kov pojal nik ( Oro banc he teu crii), ki raste pri Godo vi ~u (Dak skob ler in Ter pin, neob - jav lje no). Z na ra vo vars tve ne ga vidi ka manj pomemb na je rude ral na vege ta ci ja, ki jo je v di nar skem sve tu Slo - ve ni je preu ~i la L. Mar ko vi} (1984). Na ozem lju Ob~i ne Idri ja je med dru gim ugo to vi la nasled nje rude ral ne zdrù be: Echio-Me li lo te tum (Idri ja), Che no po die tum boni-he nri ci (Voj sko), Chae rophyl le tum aurei (Zad - 90 Rast lins tvo in rast je Ob~i ne Idri ja INPRE TLE Sli ka 5: Idrij ski jegli~ (Pri mu la x venu sta), FAAR Ken do ve robe. log) in Matri ca rio-Poly go ne tum avi cu la ris (Voj sko, Idri ja). Poz ne je je V. Babij (2003) na pe{ ~e nih obpot - jih v Idri ji popi sa la aso cia ci jo Era gro stio-Poly go na tum. Med vrsta mi rude ral nih rasti{~ je tudi pika sti mi{ jak ( Co nium macu la tum), ki smo ga popi sa li ob cesti Godo vi~–^r ni Vrh, za pre do rom pri Godo - vi ~u (Dak skob ler, Seli{ kar, Ter pin in Vre{, neob jav lje no) in sodi med pri za de te vrste na{e flo re. 4 Sklep Idrij sko ozi ro ma idrij ska ob~i na se lah ko pona {a z izred no pisa nim rast jem. Na ozem lju, kjer pre - vla du je gozd, je zna nih veli ko rast lin skih zdrùb, samo gozd nih ve~ kot 30 (na rav ni aso cia ci je). Izjem no pisa no je tudi rast lins tvo (flo ra), v ka te ri je vsaj 25 zna me ni tih vrst, oko li 60 za va ro va nih in ve~ kot 70 vrst iz Rde ~e ga sez na ma Repub li ke Slo ve ni je. Tu uspe va pet evrop sko vars tve no pomemb nih vrst: Pri mu - la car nio li ca (vars tve na obmo~ ja za to vrsto so Gov ci, Div je jeze ro, Son~ ni rob nad Hudim poljem, povir je Bel ce (Gam sa ri ca) ter Ken do ve robe in Jelenk), Hlad ni kia pasti na ci fo lia (vars tve no obmo~ je so Gov ci na sever nem robu Trnov ske ga goz da), Cypri pe dium cal ceo lus (vars tve no obmo~ je je Zgor nja Idrij ca), Aqui le gia ber to lo nii (nje no vars tve no obmo~ je na sever nem robu Trnov ske ga goz da vklju ~u je Gov ce, povir je Bel ce in Son~ ni rob) ter Lipa ris loe se lii (nje no vars tve no obmo~ je je bar je [ebalk pri Godo vi - ~u). V raz me ro ma majh nem vi{in skem raz po nu od 300 do 1400 m nad mor ske vi{i ne naj de mo tako pre bi val ke subal pin skih tra vi{~ in skal nih raz pok (na pri mer Ara bis bel li di fo lia subsp. stel lu la ta, Carex fer ru gi nea, Carex mucro na ta, Carex fir ma, Dryas octo pe ta la, Sol da nel la mini ma) kot neka te re zelo toploljub - ne, v glav nem sub me di te ran sko raz {ir je ne vrste ( Cam pa nu la pyra mi da lis, Orc his pur pu rea, Dic tam nus albus, Iris pal li da subsp. ill yri ca, Sesle ria autum na lis, Plan ta go holo steum, Meli ca cilia ta). Obmo~ ja s po - se bej vred nim in ogro è nim rast jem in rast lins tvom so Hudour nik na sever nem robu Voj ske ga, povir je Ga~ ni ka pri istem kra ju, povir je Idrij ce in Bel ce, Son~ ni rob nad Hudim poljem, Idrij ska Bela, sote ska 91 Igor Dak skob ler, Ra fael Ter pin, Anka Von ~i na Strug, Div je jeze ro, Ken do ve robe in Jelenk, trav ni ki v za sel ku ^e{ nji ce pri Idri ji, bar je [ebalk z oko li{ - ki mi trav ni ki pri Godo vi ~u ter goz do vi in trav ni ki od Javor ni ka do Krì ne gore na jugo za ho du ob~i ne. Vse ka kor lah ko zapi {e mo, da sme mo med narav ne dano sti, po kate rih Ob~i na Idri ja zelo izsto pa v pri - mer ja vi z dru gi mi oko lji, ute me lje no {te ti tudi nje no boga to rast je in rast lins tvo in sto ri ti mora mo, kar je v na {i mo~i, da ga ohra ni mo zanam cem. Zah va la Za pri jaz no pomo~ pri teren skem delu, dolo ~a nju rast lin, pisa nju pris pev ka in (ali) za dovo lje nje za obja vo podat kov se zah va lju je mo prof. Mari ji Bav dà, prof. Joè tu Kos cu, dr. Bran ku Vre {u, mag. Andre - ju Seli{ kar ju, †prof. dr. Tone tu Wra ber ju, Mau ru Hrva ti nu, Tin ki Gan tar, Bra ne tu Doli nar ju in Mari ni Sla be. 5 Viri in lite ra tu ra Ba bij, V. 2003: Siste ma ti ka, neka te re rasti{~ ne zna ~il no sti in raz {ir je nost pti~ je dre sni ( Poly go num avi - cu la re agg.) v Slo ve ni ji. Dok tor ska diser ta ci ja, Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Bav con, J. 1988: Idrij ski jegli~. Idrij ski raz gle di 33-2. Idri ja. Bav con, J. 1993: Bodi ki. Idrij ski raz gle di 37-1–2. Idri ja. Bav con, J., Ter pin, R. 1991: Kranj ski jegli~. Idrij ski raz gle di 35-1–2. Idri ja. Bav dà, M., ^ar, J., Kav ~i~, J. Pelj han, Pi{ ljar, E. 1999: Ob Rakah: po poti idrij skih nara vo slov cev. Idrija. Bav dà, M., Ter pin, R. 2009: Sco po li jev spo min ski vrt. Idri ja. Nara vo slov na dedi{ ~i na. Bota ni ka. Zloènka. Idri ja. Braun-Blan quet, J. 1964: Pflan zen so zio lo gie. Grundzüge der Vege ta tion skun de. 3. Auf., Wien–New York. ^am pa, L. 1978: Gozd ne zdrù be in rasti{~ no goji tve ni tipi v gos po dar ski eno ti Idri ja II. Ela bo rat, Goz - dar ski in{ti tut Slo ve ni je. Ljub lja na. Dak skob ler, I. 1999: Con tri bu tion to the know led ge of the asso cia tion Fra xi no orni-Pi ne tum nigrae Mar - tin-Bos se 1967. Wis sensc haft lic he Mitt. Nie derösterr. Lan de smu seum 12. St. Pölten. Dak skob ler, I. 2001: Lepi ~eveljc ( Cypri pe dium cal ceo lus) nad Bedro vo gra po pri Hudem polju. Idrijski raz gle di 46-1. Idri ja. Dak skob ler, I. 2001: Notu lae ad flo ram Slo ve ni ae: 43. Gra fia gola ka (Hacq.) Rchb. Hlad ni kia 11. Ljub - lja na. Dak skob ler, I. 2003: Aso cia ci ja Rho do den dro hir su ti-Fa ge tum Accet to ex Dak skob ler 1998 v za hod ni Slo - ve ni ji. Raz pra ve 4. raz re da SAZU 44-2, Ljub lja na. Dak skob ler, I. 2004: Aqui le gia ber to lo nii Schott – Ber to lo ni je va orli ca. Natu ra 2000 v Slo ve ni ji – rast - li ne. Ljub lja na. Dak skob ler, I. 2005: Flo ri sti~ ne novo sti iz Poso~ ja in sosed njih obmo ~ij v za hod ni in seve ro za hod ni Slo ve ni ji – IV. Hac que tia 4-2. Ljub lja na. Dak skob ler, I. 2006: Cal ca re ous open sed ge swards and stony gras slands ( Se sle rie ta lia cae ru le ae) on the nort hern edge of the Trnov ski gozd pla te au (the Dina ric moun tains, western Slo ve nia). Hac que - tia 5-1. Ljub lja na. Dak skob ler, I. 2007a: Goz do vi ple me ni tih listav cev v Po so~ ju. Forest of valuab le broad-lea ved tree spe - cies in the So~a val ley (we stern Slo ve nia). Sco po lia 60. Ljub lja na. Dak skob ler, I. 2007b: Fito ce no lo{ ka in flo ri sti~ na ana li za obre~ nih goz dov v Po so~ ju (za hod na Slo ve - ni ja). Raz pra ve 4. raz re da SAZU 48-2. Ljub lja na. Dak skob ler, I. 2008: Zdrù be viso kih steb lik v Ju lij skih Alpah in v se ver nem delu Trnov ske ga goz da (se - ve ro za hod na in zahod na Slo ve ni ja). Raz pra ve 4. raz re da SAZU 49-1. Ljub lja na. 92 Rast lins tvo in rast je Ob~i ne Idri ja Dak skob ler, I. 2010: Raz voj vege ta ci je na pro di{ ~ih reke Idrij ce v za hod ni Slo ve ni ji. Folia bio lo gi ca et geo lo gi ca 51-2. Ljub lja na. Dak skob ler, I., Fraj man, B., Jogan N. 2004: Pri mu la car nio li ca L. – kranj ski jegli~. Natu ra 2000 v Slo - ve ni ji – rast li ne. Ljub lja na. Dak skob ler, I., Ter pin, R. 2002: Ber to lo ni je va orli ca in mre à sti pojal nik nad povir jem Bel ce. Idrij ski raz gle di 47-1. Idri ja. Dak skob ler, I., Ter pin, R. 2010: Notu lae ad flo ram Slo ve ni ae. Eup hor bia vil lo sa Waldst. & Kit. Hlad ni - kia 25. Ljub lja na. Dak skob ler, I., Urban ~i~, M., Wra ber, A. 2000: Gozd buk ve in jel ke z dla ka vim sle ~em ( Omp ha lo do-Fa - ge tum rho do den dre to sum hir su ti) v Tr nov skem goz du (za hod na Slo ve ni ja). Zbor nik goz dars tva in lesars tva 62. Ljub lja na. Dak skob ler, I., Zel nik, I. 2006: Notu lae ad flo ram Slo ve ni ae. 76. Tric hop ho rum alpi num (L.) Pers. Hlad - ni kia 19. Ljub lja na. De vil lers, P., Devil lers-Tesc hu ren, J. 1996: A clas si fi ca tion of Palearc tic habi tats. Natu re and envi ron - ment 78. Coun cil of Euro pe. Stras bourg. Do li nar, B. 2002: Gre zov ka – red ka orhi de ja, naj de na tudi na Idrij skem. Komu ni ta tor 2-10. Idri ja. Do li nar, B. 2003: Notu lae ad flo ram Slo ve ni ae. 54. Li pa ris loe se lii (L.) L. C. Rich. Hlad ni kia 15–16. Ljub - lja na. Ehren dor fer, F., Hamann, U. 1965: Vorschläge zu einer flo ri stisc hen Kar tie rung von Mit te leu ro pa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78. München. Gl / owac ki, J., Arnold, F. 1870: Flech ten aus Krain und Küsten land. Verh. Zool.-Bot. Ges. Wien, Bd. 20. Wien. Gor ki~, M., Cer na ti~ Gre go ri~, A. 1995: Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca. Idrij ski raz gle di 40-1–2. Idrija. Gor ki~, M., Cer na ti~ - Gre go ri~, A. 2000: Na{i kra jin ski in regij ski par ki: Kra jin ski park Zgor nja Idrijca. Pro teus 63-3. Ljub lja na. Grom, S. 1969: Mahov na flo ra Trnov ske ga goz da. Vars tvo nara ve 6. Ljub lja na. Hla ~a I. 1964: Pri mu la venu sta Host. Diplom ska nalo ga, Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub - lja na. Hla ~a, I. 1966: Dra èst ni jegli~ ( Pri mu la venu sta). Pro teus 28-9–10. Ljub lja na. Ho ~e var, S., Bati~, F., Pisker nik, M., Mar tin ~i~, A. 1995: Gli ve v pra goz do vih Slo ve ni je III. Dinar ski gor - ski pra goz do vi na Ko~ev skem in v Tr nov skem goz du. Stro kov na in znans tve na dela 117. Goz dar ski in{ti tut Slo ve ni je. Ljub lja na. Jo gan, N. 2001: Poro ~i lo o delu flo ri sti~ ne sku pi ne. Razi sko val ni tabor {tu den tov bio lo gi je, Cerk no 2000. Ljub lja na. Jo gan, N. 2004: Cypri pe dium cal ceo lus L. – lepi ~eveljc. Natu ra 2000 v Slo ve ni ji – rast li ne. Ljub lja na. Jo gan, N., Kali ga ri~, M., Lesko var, I., Seli{ kar, A., Dobra vec, J. 2004: Habi tat ni tipi Slo ve ni je HTS 2004. Ljub lja na. Kor di{, F. 1985: Pra gozd Bukov vrh. Gozd ni rezer va ti Slo ve ni je. Stro kov na in znans tve na dela 87. Ljub - lja na. Ko {ir, P. 2005: Nob le hard wood forests of the alti mon ta ne belt ( La mio orva lae-Ace re tum pseu do pla ta - ni P. Ko{ir et Marin ~ek 1999) in Slo ve nia (we stern part of the Ill yrian flo ral pro vin ce). Natu ra Croa ti ca 14-2. Za greb. Le sko var, I., Jogan, N. 2004: Habi tat ni tipi in Natu ra 2000. Pro teus 66-9–10. Ljub lja na. Mar ko vi}, L. 1984: Die Rude ral ve ge ta tion in dina risc hen und vor di na risc hen Gebiet Slo we niens. Raz - pra ve 4. raz re da SAZU 25. Ljub lja na. Mar tin ~i~, A. 1958: Fito geo graf ske raz me re vzhod ne ga dela Trnov ske ga goz da. Diplom ska nalo ga, Bio - teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Mar tin ~i~, A. 1977: Pris pe vek k poz na va nju eko lo gi je mra zi{~ v Slo ve ni ji. Raz pra ve 4. raz re da SAZU 20. Ljub lja na. 93 Igor Dak skob ler, Ra fael Ter pin, Anka Von ~i na Mar tin ~i~, A., Wra ber, T., Jogan, N., Podob nik, A., Turk, B., Vre{, B., Rav nik, V., Fraj man, B., Str gulc Kraj {ek, S., Tr~ak, B., Ba~i~, T., Fisc her, M. A., Eler, K., Suri na, B. 2007: Mala flo ra Slo ve ni je. Klju~ za dolo ~a nje pra prot nic in semenk. ^etr ta, dopol nje na in spre me nje na izda ja. Ljub lja na. Pau lin, A. 1901: Sche dae ad Flo ram exsic ca tam Car nio li cam 1. Cen tu ria I. et II. Bei träge zur Kennt nis der Vege ta tions verhältnis se Krains I, Otto Fisc her. Ljub lja na. Pil ta ver, A. 1996: Podo be kranj skih gob, dra go cen del Sco po li je ve zapu{ ~i ne. Pro teus 58-1. Ljub lja na. Pi sker nik, M. 1982: Ple vel na vege ta ci ja gozd nih dre ve snic in njiv skih oko pa vin v ni ìn skih pre de lih Slo - ve ni je. Zbor nik goz dars tva in lesars tva Slo ve ni je 20-1. Ljub lja na. Pi sker nik, M. 2002: Slo ven ski Dina ri di flo ri sti~ na, vege ta cij ska, zoo lo{ ka in eko lo{ ka zaklad ni ca. Lokev na Kra su. Pra vil nik o uvr sti tvi ogro è nih rast lin skih in ìval skih vrst v rde ~i sez nam. Pri lo ga 1: Rde ~i sez nam pra - prot nic in semenk ( Pte ri dophy ta & Sper ma tophy ta). Urad ni list RS 82/2002. Ljub lja na. Prügger, J., Mayer ho fer, H., Bati~, F. 2000: Bei träge zur Flech tenf lo ra von Slo we nien IV. Die Flech ten des Trnov ski gozd. Her zo gia 14. Ber lin, Stutt gart. Se li{ kar, A. 2004: Lipa ris loe se lii (L.) L.C. Rich.– Loe se lo va gre zov ka. Natu ra 2000 v Slo ve ni ji – rast li ne. Ljubljana. Sko ber ne, P. 2007: Nara va na dla ni. Zava ro va ne rast li ne Slo ve ni je. @ep ni vod nik. Ljub lja na. Su ri na, B. 2001. Fito ce no lo{ ke razi ska ve jelo vo-bu ko ve ga goz da ( Omp ha lo do-Fa ge tum s. lat.) v za hodnem delu ilir ske flor ne pro vin ce. Magi str ska nalo ga, Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljubljana. Su ri na, B. 2002: Phyto geo graphy cal Dif fe ren tia tion of Dina ric Fir-Beech Forest ( Omp ha lo do-Fa ge tum s. lat.) in the Western Part of the Ill yrian Flo ral Pro vin ce. Acta Bota ni ca Croa ti ca 62-2. Za greb. Su ri na, B., Dak skob ler, I. 2005: Deli mi ta tion of the allian ces Cari cion fir mae ( Se sle rie ta lia albi can tis) and Sesle rion jun ci fo li ae ( Se sle rie ta lia jun ci fo li ae) in the sout hea stern Alps and Dina ric moun tains. Plant Biosy stems 139-3. Lon don. Su ri na, B., Vre{, B. 2009: The asso cia tion Dre pa noc la do unci na ti-He lios per me tum pusil li ( Ara bi de ta lia cae ru le ae, Thlas pie tea rotun di fo lii) in the Trnov ski gozd pla te au (Slo ve nia, NW Dina ric MTS). Hac - que tia 8-1. Ljub lja na. [ilc, U., ^ar ni, A. 2010: Pre gled sin tak so nom ske ga siste ma rast lin skih zdrùb Slo ve ni je. Ela bo rat. Bio - lo{ ki in{ti tut ZRC SAZU. Ljub lja na. [kor nik, S. 2000: Suha in pol su ha tra vi{ ~a reda Bro me ta lia erec ti Koch 1926 v Slo ve ni ji. Dok tor ska diser - ta ci ja, Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. [kor nik, S. 2003: A con tri bu tion to the know led ge of dry gras sland vege ta tion of the Bro me ta lia erec ti Koch 1926 order in Slo ve nia. Acta Bio lo gi ca Slo ve ni ca 44-4. Ljub lja na. Ter pin, R. 1988: Idrij ca v Kra mar{ ci. Idrij ski raz gle di 33-1. Idri ja. Ter pin, R. 1992: Gam sa ri ca. Idrij ski raz gle di 36-2. Idri ja. Ter pin, R. 1994a: O za va ro va nih in neka te rih dru gih red kih rast li nah na Idrij sko-Cer kljan skem ozemlju. Idrij ski raz gle di 38-1–2. Idri ja. Ter pin, R. 1994b: Jelenk (1106 m) in bota ni ki. Pla nin ski vest nik 94-7–8. Ljub lja na. Ter pin, R. 2005a: Kuka vi ~ev ke na Idrij skem. Idrij ski raz gle di 50-1. Idri ja. Ter pin, R. 2005b: Lok var ski gri~ pa Gov{k tudi. Samot ne poti med Kanom ljo in doli no Idrij ce. Pla ninski vest nik 105-3. Ljub lja na. Ter pin, R. 2006: Dopol ni lo k pris pev ku Kuka vi ~ev ke na Idrij skem, ki je bil objav ljen v IR {t. 1/2005. Idrij ski raz gle di 51-1–2. Idri ja. Ter pin, R. 2009: Flo ra. V: Bre zav{ ~ek, M. (ur.): Idrij sko-cer kljan ska pla nin ska pot (ICPP): Dru ga pre - de la na in dopol nje na izda ja. Idri ja. Ter pin, R., Von ~i na, A. 2010: Bota ni~ ne novo sti na Idrij skem in v nje ni oko li ci. Idrij ski raz gle di 55-1. Idrija. Ur ban ~i~, M. 1981: Gozd ne zdrù be in rasti{~ no goji tve ni tipi v gos po dar ski eno ti Idri ja I in gos podarski eno ti Kanom lja – del. Ela bo rat. Goz dar ski in{ti tut Ljub lja na. Ur ban ~i~, M. 1982: Gozd ne zdrù be in rasti{~ no goji tve ni tipi v gozd no gos po dar ski eno ti Dole. Ela - bo rat, Goz dar ski in{ti tut. Ljub lja na. 94 Rast lins tvo in rast je Ob~i ne Idri ja Ve li ko nja, E. 2001: Rast lins tvo na{ih kra jev. Mati Gora. Zbor nik o Gori, Gor jan kah in Gor jan cih, ob 400-let ni ci nase li tve Gore. Pred me ja. Von ~i na, A. 2008a: Oìv lje no naha ja li{ ~e Bla ga je ve ga vol ~i na ( Daph ne bla ga ya na Fre yer) na Idrij skem. Pro teus 70-8. Ljub lja na. Von ~i na, A. 2008b: 170. ob let ni ca prve ga kra lje ve ga obi ska v Idri ji. Idrij ski raz gle di 53-1–2. Idri ja. Von ~i na, A. 2009: Notu lae ad flo ram Slo ve ni ae 94. Daph ne bla ga ya na Fre yer. Hlad ni kia 24. Ljub lja na. Voss, W. 2008: Ver such einer Gesc hich te der Bota nik in Krain (1754 bis 1883) = Poskus zgo do vi ne bota - ni ke na Kranj skem (1754 do 1883): znans tve no kri ti~ na izda ja. Celje. Wra ber, M. 1962: Fito so cio lo{ ka in eko lo{ ka podo ba gozd ne vege ta ci je na Idrij skem. Ela bo rat. In{titut za bio lo gi jo SAZU, Ljub lja na. Wra ber, M. 1967: Fito ce no lo{ ko-eko lo{ ka ana li za gozd ne vege ta ci je na obmo~ ju gozd ne upra ve ^rni vrh nad Idri jo. Ela bo rat, In{ti tut za bio lo gi jo SAZU. Ljub lja na. Wra ber, T. 1967: Flo ri sti ka v Slo ve ni ji v letu 1967. Bio lo{ ki vest nik 15. Ljub lja na. Wra ber, T. 1968: Flo ri sti ka v Slo ve ni ji v letu 1968. Bio lo{ ki vest nik 17. Ljub lja na. Wra ber, T. 1971: Flo ri sti ka v Slo ve ni ji v le tih 1969 in 1970. Bio lo{ ki vest nik 19. Ljub lja na. Wra ber, T. 1978: Ka~ ji jezik v Slo ve ni ji. Pro teus 40-5. Ljub lja na. Wra ber, T. 1979: Müller je va mo~ vir ni ca ( Epi pac tis muel le ri) tudi v Slo ve ni ji. Pro teus 41-7. Ljub lja na. Wra ber, T. 1986: Div je jeze ro in nje go ve bota ni~ ne poseb no sti. Idrij ski raz gle di 29–31. Idri ja. Wra ber, T. 1990: Sto zna me ni tih rast lin na Slo ven skem. Ljub lja na. Wra ber, T. 1996: Div je jeze ro pri Idri ji, nje gov pomen za slo ven sko nara vo slov je in zna ~il no sti nje govega ìve ga sve ta. Div je jeze ro. Kul tur ni in narav ni spo me ni ki Slo ve ni je. Zbir ka vod ni kov 166. Ljub ljana. Wra ber, T. 2003: Henrik Fre yer kot bota nik. Idrij ski raz gle di 48-1. Idri ja. Wra ber, T., Sko ber ne, P. 1989: Rde ~i sez nam ogro è nih pra prot nic in semenk SR Slo ve ni je. Vars tvo narave 14–15. Ljub lja na. Wra ber, T., Zupan ~i~, M. 1999: Flo ra in vege ta ci ja Trnov ske ga goz da. Trnov ski gozd. Enci klo pe di ja Slo - ve ni je 13 ([–T). Ljub lja na. Zu pan ~i~, M. 1980: Smre ko vi goz do vi v mra zi{ ~ih Dinar ske ga gors tva Slo ve ni je. Slo ven ska aka de mija zna no sti in umet no sti. Raz red za nara vo slov ne vede, Dela (Ope ra) 24. Ljub lja na. Zu pan ~i~, M. 1999: Smre ko vi goz do vi Slo ve ni je. Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti. Raz red za nara vo slov ne vede, Dela (Ope ra) 36. Ljub lja na. Zu pan ~i~, M., @agar, V. 1995: New views about the phyto geo grap hic divi sion of Slo ve nia, I. Raz pra ve 4. raz re da SAZU 36-1. Ljub lja na. @gaj nar, A. 1978: Gozd ne zdrù be in rasti{~ no goji tve ni tipi v gos po dar ski eno ti ^rni vrh. Ela bo rat, Goz dar ski in{ti tut Slo ve ni je. Ljub lja na. 95 96 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 97–109, Ljubljana 2010 PLAZOVITOST V OB^INI IDRIJA dr. Blà Komac, dr. Mati ja Zorn Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti blaz.ko mac @zrc-sazu.si, mati ja.zorn @zrc-sazu.si UDK: 911.2:551.435.62(497.4Idri ja) IZVLE^EK Pla zo vi tost v Ob ~i ni Idri ja V pris pev ku smo opi sa li pla zo vi tost v Ob ~i ni Idri ja. Opi su vzro kov in posle dic pla ze nja ter omem bi neka - te rih zemelj skih pla zov iz blì nje pre te klo sti sle di opis izde la ve zem lje vi da pla zo vi to sti. Nada lje smo zem lje vid pla zo vi to sti ume ri li s po dat ki o po vrat ni dobi pada vin, ki spro à jo zemelj ske pla zo ve. V raz pra vi opo zar - ja mo {e na pomen pla zov nih pre grad in vpli va rudar je nja na pla ze nje. KLJU^NE BESEDE geo gra fi ja, zemelj ski pla zo vi, zem lje vi di pla zo vi to sti, Idri ja, Slo ve ni ja ABSTRACT Land sli de hazard in the Muni ci pa lity of Idri ja The paper des cri bes land sli de hazard in the muni ci pa lity of Idri ja. The des crip tion of cau ses and con se - quen ces of land slips and land sli des in the recent past is fol lo wed by a des crip tion of a land sli de hazard map. For this occa sion, the land sli de hazard map was cali bra ted with data on the return period of rain fall, which trig gers land sli des. The conc lu sion stres ses the impor tan ce and impact of land sli de dams and the inf luen - ce of mining on trig ge ring land sli des. KEY WORDS geo graphy, land sli des, land sli de hazard maps, Idri ja, Slo ve nia 97 Blà Komac, Mati ja Zorn 1 Uvod Ze melj ski pla zo vi so z vi di ka narav nih pro ce sov »… le … si lo vi ta pos pe {i tev geo morf nih pro ce sov, ki so v ne kaj urah pre mak ni li tolik {ne mno ì ne mate ria la kot [se obi ~aj no pre mak ne jo, op. a.] v sto let - jih ali mor da tiso~ let jih nor mal ne ga vsa kod nev ne ga [geo morf ne ga, op. a.] doga ja nja …« (Na tek 1990b, 12). Toda ~lo vek jih zara di nji ho ve opaz no sti v po kra ji ni in u~in ka na drù bo ({ko da, `rtve) pove ~i ni doje - ma kot izjem ne narav ne poja ve – narav ne nesre ~e. Ima jo pa zemelj ski pla zo vi velik pomen tudi za raz voj relie fa, saj na pri mer po Selby ju (1974) è »ve~ ji« zemelj ski pla zo vi, ki se pojav lja jo na manj kot pet let, pome ni jo pre vla du jo ~o prvi no preob li ko va nja povr{ ja. Poza bi ti pa ne sme mo tudi na drù - be no gos po dar ski pomen pla ze nja, zato je smi sel no, da se tem narav nim poja vom izog ne mo, kjer pa to zara di pomanj ka nja pro sto ra ali dru gih vzro kov, kot je last ni{ tvo zem lji{~, ni mogo ~e, pa se jim moramo pri la go di ti. V tem pri me ru lah ko govo ri mo o uprav lja nju z ze melj ski mi pla zo vi, ki ga olaj{ajo zem lje vi di nevar no sti zara di zemelj skih pla zov (zem lje vi di pla zo vi to sti), opi sa ni v na da lje - va nju. Zem lje vi di pla zo vi to sti teme lji jo na podat kih o pre te klih poja vih pla ze nja v po kra ji ni in ana li zi temelj - nih narav no geo graf skih prvin, ki vpli va jo na pla ze nje. Z nji ho vo pomo~ jo bolje razu me mo raz pro stra nje nost in pogost nost zemelj skih pla zov ozi ro ma nji ho vo pri hod njo pro stor sko raz po re di - tev v po kra ji ni. Ker na ta na~in bolje na~r tu je mo dejav no sti in nji hov raz voj v po kra ji ni, lah ko zem lje vi de pla zo vi to sti {te je mo med pomemb nej {e teme lje pro stor ske ga raz vo ja. ^eprav zemelj ski pla zo vi ~lo ve - ka po eni stra ni ome ju je jo pri raz vo ju, pa jih rav no zara di narav na no sti k pre ven ti vi mora mo razu me ti v po zi tiv nem smi slu. Ne nazad nje so {tu di je poka za le, da s pre ven ti vo ve~ pri do bi mo, kot izgu bi mo. Raz mer je med sreds tvi, vlo è ni mi v sa na ci jo zemelj skih pla zov in pri hran ki zara di pre ven ti ve zna {a jo od 1 : 10 do celo 1 : 2000 (Sie gel 1996). Tudi zato je Med na rod na geo mor fo lo{ ka zve za leta 2005 spre - je la dekla ra ci jo, v ka te ri je zapi sa no, da »… mo ra jo geo mor fo lo gi na vseh rav neh sode lo va ti pri odlo ~a nju, da bi pre pre ~i li geo mor fo lo{ ke nesre ~e in spod bu di li orga ne odlo ~a nja, da pos ve ti jo ve~ pozor no sti pre ven - ti vi …« (Dec la ra tion … 2005). Teè nja po pre ven tiv ni dejav no sti nas tudi sili, da se spo pri je ma mo z vzro ki poja vov in pro ce sov v po kra ji ni, ne pa le z nji ho vi mi posle di ca mi (Ra di nja 1971). Narav ne nesre ~e so izraz kom plek sne pokra jin ske stvar no sti in zato se v è lji po celo vi ti geo graf ski obrav na vi Ob~i ne Idri - ja tej temi ne more mo izog ni ti. 2 Zem lje vid nevar no sti zara di zemelj skih pla zov Zem lje vid pla zo vi to sti Ob~i ne Idri ja smo izde la li na pod la gi ana li ze zem lje vi dov vpliv nih dejav nikov, in sicer kam nin ske sesta ve, rabe tal, naklo na, eks po zi ci je, ukriv lje no sti povr{ ja in podat kov o 24-ur nih mak si mal nih pada vi nah ter ob pomo ~i podat kov o de jan skih zemelj skih pla zo vih iz Nacio nal ne podat - kov ne baze zemelj skih pla zov (Na cio nal na … 2006). Mej ne vred no sti za posa mez ne dejav ni ke, na pod la gi kate rih smo ugo tav lja li pla zo vi tost, smo dolo ~i li gle de na raz me re v ce lot ni Slove ni ji. Zem lje vid smo izde la li s sta ti sti~ no meto do fak tor ja ver jet no sti (Zorn in Komac 2008). Pri mode li ra nju smo upo ra - bi li digi tal ni model vi{in z ve li kost jo celic 25 krat 25 me trov, izra ~u ne pa smo pri pra vi li s po mo~ jo pro gram skih pake tov TAS, Idri si in Arc GIS. Preiz kus mode la smo izved li po meto di Lana in sode lav - cev (2004). Kam nin ska sesta va (Ver bi~ 1998) je eden od naj po memb nej {ih dejav ni kov za pro è nje zemelj skih pla zov, saj so zemelj ski pla zo vi na neka te rih kam ni nah pogo stej {i kot na dru gih. Sode~ po Nacio nal - ni podat kov ni bazi zemelj skih pla zov (Na cio nal na … 2006; upo rab lje na je bila tudi pri izra ~u nih za osta le vpliv ne dejav ni ke) so zemelj ski pla zo vi v Slo ve ni ji pogo sti v vul ka no kla sti~ nih kam ni nah, kakr {en je tuf, v kla sti~ nih kam ni nah, kot so pe{ ~e njak, fli{, zla sti pa v gli nav cu, lapo rov cu ter v gli ni, pesku, melju in pro du, ~e ti sedi men ti sestav lja jo pobo~ ja. Zemelj skih pla zov prak ti~ no ni v ap nen cih in dolo mi tih ter v mag mat skih kam ni nah (Zorn in Komac 2008, 81). 98 Pla zo vi tost v Ob ~i ni Idri ja Na klon povr{ ja je tesno pove zan s kam nin sko sesta vo ozem lja, pa tudi z geo morf ni mi pro ce si in nad mor sko vi{i no, saj se z njo pra vi lo ma pove ~u je (Per ko 2001). Zemelj ski pla zo vi so v Slo ve ni ji naj - po go stej {i v na klon skem raz re du od 20 do 30°, zelo pogo sti so v na klon skem raz re du od 10 do 20°, manj pa pri naklo nih od 30 do 40°. Zelo red ki so pri naklo nih pod 10° in nad 50°, red ki pa so tudi pri naklo - nih od 40 do 50°. Na pla zo vi tost vpli va tudi ukriv lje nost povr{ ja, to je pro stor sko spre mi nja nje naklo na ali eks po zi - ci je. Raz li ku je mo nav pi~ no ukriv lje nost, ki pome ni stop njo pro stor ske ga spre mi nja nja naklo na gle de na vodo rav no rav ni no, in vodo rav no ukriv lje nost, ki pome ni stop njo pro stor ske ga spre mi nja nja eks - po zi ci je gle de na nav pi~ no rav ni no (Hr va tin in Per ko 2002; Per ko 2007). Za nasta nek zemelj skih pla zov je pomemb na pred vsem vodo rav na ukriv lje nost povr{ ja, ki ozna ~u je obmo~ ja ste ka nja vode. Na pla - ze nje vpli va tudi nav pi~ na ukriv lje nost povr{ ja, saj se zemelj ski pla zo vi pro ì jo tako na spod njih, vbo ~e nih delih pobo ~ij, kot tudi na izbo ~e nih, zgor njih delih pobo ~ij. Raba tal je bis tve na prvi na pokra ji ne, saj se v njej odra à jo zaple te na raz mer ja med narav ni mi in drù be no-gos po dar ski mi dejav ni ki. Na rabo tal vpli va obli ko va nost povr{ ja prek nad mor ske vi{i ne, naklo na in oson ~e no sti. V njej se odra à jo tudi zem lji{ ko po sest na raz mer ja, zna ~il no sti kolo ni za ci je in gos po dar ske raz me re (Klad nik in Gabro vec 1998). Pomen rabe tal za nasta nek zemelj skih pla zov je nes po ren, ni pa enoz na ~en. U~i nek rabe tal je viden zla sti v vpli vu rast lins tva na vod no bilan co, s tem pa na koli ~i no vode v tleh, kar je pomemb no za sta bil nost zemelj skih gmot. Vpliv rabe tal na nasta nek zemelj skih pla zov je tè ko natan~ no opre de li ti, saj se pomen rast li nja v sred njih zem lje pi snih {iri nah spre mi nja na pri mer tudi z let ni mi ~asi (Na tek 1990a). Zemelj ski pla zo vi so v Slo ve ni ji naj po go stej {i v sa dov nja kih in vino gra dih, pogo sti so tudi v goz du. Od lo ~i len pomen za pro è nje zemelj skih pla zov ima jo pada vi ne; pomemb na sta nji ho va koli ~i na in inten ziv nost, kar pona va di izra zi mo z naj ve~ jo koli ~i no pada vin, ki lah ko pade v enem dne vu. Pri izde la vi zem lje vi da pla zo vi to sti smo upo ra bi li podat ke o mak si mal nih 24-ur nih pada vi nah in nji ho - vih povrat nih dobah (Mak si mal ne … 1995). Na pla ze nje posred no, prek son~ ne ga obse va nja, ki vpli va na vlà nost pobo ~ij, vpli va tudi usmer - je nost ali eks po zi ci ja povr{ ja. V Slo ve ni ji so pla zo vi naj po go stej {i na jugovz hod nih, jù nih in jugo za hod nih legah. Pla ze nje je na Idrij skem posred no pove za no tudi s ~lo ve ko vim delo va njem. Zara di ve~ sto let ne ga kopa nja ìvo sre br ne rude je na povr{ ju nad rud ni kom pogo sto pose da nje povr{ ja. Ob ugre za nju, ki je pogla vi ten pro ces, pri ha ja tudi do sekun dar ne ga pla ze nja. »… @e pred pri ~et kom zapi ral nih del [v rud - ni ku, op. a.] je bilo poz na no zelo obsè no labil no obmo~ je nad rud ni kom … Rezul ta ti razi skav kaè jo, da nima mo oprav ka s kla si~ nim pla zom, tem ve~ je giba nje tere na posle di ca for mi ra nja pogrez ni tve ne ga lijaka, ki pa ni eno ten, tem ve~ ima ve~ àri{~, ki so pogo je na z ob sè ni mi odko pi in lokal no geo lo{ ko zgrad bo …« (Ci ga le s so de lav ci 1994, 221). Po Ciga le tu in sode lav cih (1994, 219) so pre mi ki pov pre~ no 1,35 cm/leto. Meri tve kaè jo, da se nasta ja nje lija ka upo ~as nju je, kar pove zu je jo z opu sti tvi jo rudar je nja in pre ven - tiv ni mi grad be ni mi ukre pi (Li kar, Ciga le in Reùn 2006, 114). Pose da nje je naj ve~ je rav no v me stu in je naj bolj opaz no v so se skah na Pron tu in Kal vi nu. Ne nazad nje leì sko raj polo vi ca Idri je v vpliv nem obmo~ ju rud ni ka ìve ga sre bra, ki sega od Gra pe ~ez Koso ve lo vo uli co na Sco po li jev in Mest ni trg ter pro ti dija{ ke mu domu in ja{ ku Bor ba, ~ez Lej {tat k so to~ ju Idrij ce in Niko ve, ter pro ti Mej ci in po Idrij - ci do Debe le ska le in ~istil ne napra ve. Na takih obmo~ jih niso izklju ~e ni tudi ve~ ji poja vi ugre za nja; tako se je 8. 1. 1910 v Rab lju/Cave del Pre dil v so sed nji Ita li ji zara di vdo ra vode in kame nja v rov rud - ni ka svin ca in cin ka udr lo povr{ je. Pri tem se je kra jev na bol ni {ni ca v pe tih minu tah pogrez ni la 30 me trov in s se boj poteg ni la sedem lju di (Zorn in Komac 2007a, 107). Zem lje vid pla zo vi to sti Ob~i ne Idri ja, ki je pred stav ljen v na da lje va nju (po glav je 2.1), ne kaè nevar no sti pla ze nja, pove za ne z Idrij skim rud - ni kom. Poleg tega se mora mo zave da ti, da gre pri zem lje vi du pla zo vi to sti za model (prim. Komac in Zorn 2007; Zorn in Komac 2004; 2007b; 2008), oce no ali prib li èk raz mer v na ra vi: »… Od mode lov … ne sme mo pri ~a ko va ti, da bodo [po pol no ma, op. a.] posne ma li nara vo. Mi{ lje ni so, da stvar nost poe no sta - vi jo …« (Board man 2006, 77). 99 Blà Komac, Mati ja Zorn 2.1 Zem lje vid nevar no sti zara di zemelj skih pla zov za Ob~i no Idri ja Ob ~i no Idri ja poleg inten ziv nih ~lo ve ko vih pose gov v oko lje zaz na mu je tudi izpo stav lje nost narav nim nesre ~am, kot so zemelj ski pla zo vi, skal ni podo ri, popla ve ter ero zi ja, snè ni pla zo vi in potre - si. Gle de zemelj skih pla zov Reùn (1995, 133) pi{e, da »… tudi idrij sko-cer kljan sko ozem lje ni bilo izv ze to gle de teh poja vov, lah ko bi trdi li, da spa da v vrh ogro è nih …«. Idrij sko hri bov je je po pla zo vi to sti prib - lì no na 10. me stu med 48 slo ven ski mi pokra ji na mi (me zo re gi ja mi; Per ko in Klad nik 1998, 28–29), ob~i na Idri ja pa na 40. me stu med 211 ob ~i na mi (Zorn in Komac 2008). V Ob ~i ni Idri ja se zemelj ski pla zo vi pro ì jo zla sti na str mih pobo~ jih, ki jih sestav lja jo pred vsem per mo kar bon ski skla di skri la ve ga gli nav ca, kre me no ve ga pe{ ~e nja ka in kon glo me ra ta, sred nje permski gröden ski pe{ ~e njak, tria sni pe{ ~e ni skri lav ci in lapor ni apnen ci, ladin ski kon glo me rat ter tufi. Raz - me ro ma velik, pred vsem jù ni del ob~i ne zav ze ma jo manj pla zo vi ta zem lji{ ~a na dolo mi tih in apnen cih (Grad in Fer jan ~i~ 1968). Veli ko vlo go za raz voj povr{ ja na tem obmo~ ju ima poleg {te vil nih nari vov tudi Idrij ski pre lom, vzdol` kate re ga so kam ni ne zara di pre mi kov tek ton sko zdrob lje ne in zato manj odpor ne za ekso ge no preob li ko va nje, med dru gim tudi za pobo~ ne pro ce se, h ka te rim pri {te va mo pla - ze nje. Ze melj ski pla zo vi bolj ogro à jo prib lì no ~etr ti no ob~i ne (4. in 5. ka te go ri ja ogro è no sti v pre gled - ni ci 1), nekaj manj zem lji{~ je sred nje ogro è nih (3. ka te go ri ja), manj ogro è na (1. in 2. ka te go ri ja) pa je sla ba polo vi ca ozem lja ob~i ne, med tem ko zemelj ski pla zo vi na~el no ne ogro à jo nekaj manj kot 6 % povr{ ja ob~i ne (ka te go ri ja ogro è no sti 0). Ob mo~ ja, na kate rih lah ko nasta ne jo zemelj ski pla zo vi, smo pri mer ja li z ob mo~ ji pose li tve, ki smo jih dolo ~i li tako, da smo vsa ki celi ci digi tal ne ga mode la relie fa pri pi sa li vso to stavb v kva drat nem kilo - me tru veli ki oko li ci. Vred no sti smo nato raz de li li na kate go ri je (0–1/100/200/500/1000/2000/5000/nad 5000 stavb/km2). V Ob ~i ni Idri ja je prib lì no 7 % stavb na pla zo vi tih obmo~ jih, na sred nje pla zo vi tih obmo~ jih je 15 % stavb, na manj pla zo vi tih obmo~ jih pa so preo sta le tri ~etr ti ne stavb. Z vi di ka pla ze nja je naj bolj ogro - è no mesto Idri ja, Spod nja Idri ja pa leì na sred nje pla zo vi tem obmo~ ju. Osta la pla zo vi ta obmo~ ja niso gosto pose lje na. Na pla zo vi tih obmo~ jih so tudi pro met ni ce. Dobra peti na dràv nih in ob~in skih cest je spe lja na po bolj pla zo vi tih obmo~ jih, ~etr ti na dràv nih in peti na ob~in skih na sred nje pla zo vi tih obmo~ jih, sla - ba polo vi ca dràv nih in dobra polo vi ca ob~in skih cest pa je na manj pla zo vi tih obmo~ jih. Na obmo~ ju mesta Idri ja ter med Idri jo in Spod njo Idri jo je ve~i na pla zov pove za na s po se gi ~lo - ve ka, zla sti z grad njo cest, na nasta nek zemelj skih pla zov pa poleg ~lo ve{ kih dejav ni kov vpli va jo pred vsem inten ziv ne pada vi ne, talje nje sne ga in tudi potre si (Zorn in Komac 2002; Komac in Zorn 2007; Zorn in Komac 2008). Pre gled ni ca 1: Delè povr{ ja gle de na kate go ri jo pla zo vi to sti. ka te go ri ja pla zo vi to sti de lè povr{ ja (v %) 0 5,9 1 34,3 2 13,6 3 21,4 4 15,4 5 9,4 Sli ka 1: Zem lje vid pla zo vi to sti Ob~i ne Idri ja. p 100 Pla zo vi tost v Ob ~i ni Idri ja Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Plazovitost neplazovito 1. kategorija 2. kategorija 3. kategorija 4. kategorija 5. kategorija zemeljski plaz Merilo 1 : 175.000 Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Blà Komac, Manca Volk, Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 101 Blà Komac, Mati ja Zorn Pla zo vi so v tej pokra ji ni stal ni ca, samo v zad njih nekaj letih se je spro ì lo ve~ pla zov. Leta 2003 so poro ~a li o pla zu ob cesti Ledin sko Raz pot je–@i ri, leta 2006 pa o pla zu ob cesti na Kova ~e vem Rov tu vzhod no od Idri je, v Spod nji Idri ji in v Go re nji Kanom lji. Juli ja 2007 je zemelj ski plaz po{ ko do val cesto Spod nja Idri ja–Ob la kov Vrh v dol ì ni 60 m, spro ìl pa se je tudi plaz v Go re nji Kanom lji. Ob cesti pro ti @irem se je pri Mokra{ ki vasi po obil nem deèv ju decem bra 2009 spro ìl plaz s pro stor ni no nekaj deset tiso~ kubi~ nih metrov. Plaz je mo~ no ome jil (jav ni pot ni{ ki) pro met na cesti Idri ja–@i ri in ogro zil sta - no vanj sko hi{o. Isto deèv je je spro ì lo pla zo ve tudi v ^e kov ni ku, Gore nji Kanom lji in v Idri ji Za vilo. Konec februar ja 2010 je 60 me trov dolg in 30 me trov {irok zemelj ski plaz zasul pe{ pot pri Rakah zara - di ~esar so zapr li dovod ni kanal za hidroe lek trar no, po{ ko do val pa je tudi elek tri~ no nape lja vo, ki vodi do Podro te je (Delo 2010; Ob~i na Idri ja 2010). Zemelj ski pla zo vi so se seve da tudi prej spro à li ob mo~ - nej {ih pada vi nah. Na pri mer decem bra 1959 je deèv je botro va lo nastan ku pla zu pri Ber ni ku (tudi Ber ni kov plaz), ki se je spro ìl z le ve ga bre ga Idrij ce, odne sel Ber ni ko vo doma ~i jo, kanal Rake in del no zasul strugo Idrij ce. Spla ze lo je okrog 50.000 m3 gra di va, plaz pa je nastal na obmo~ ju ve~ je ga sta rej {e ga pla zu (Mla - kar 1962, 11–13; Po poti … 2009). Prav tako so obil ne pada vi ne pov zro ~i le zemeljske pla zo ve leta 1982, ko je nekaj pla zov nasta lo tudi v sami Idri ji in na cesti Idri ja–Go do vi~ (Majnik 1985, 165). Ve~ je pla zo vi to obmo~ je v Ob ~i ni Idri ja, na kate ro kaè è ime obmo~ ja, so Trat ni ko vi usa di v Zgor - nji Idrij ci na desnem pobo~ ju Idrij ce pod kme ti jo Trat nik v ^e kov ni ku. Pla zi okrog 200 m dol go in od 100 do 105 m {iro ko obmo~ je (^ar, Dob ni kar in Ska ber ne 2002, 202–203). … Spom la di 1987 leta se je pod goz dom utr gal pre cej {en del raz meh ~a ne ga bre ga, podri ~al se je v gra po, but nil ~ez Idrij co, potem pa se zdi, ga je reka v krat kem pojed la … (Ter pin 1988, 27). Naj bolj pla zo vi ta pokra ji na (mi kro re gi ja) v Ob ~i ni Idri ja (za zem lje vid mikro re gij glej pris pe vek Hrva ti na in Per ka, sli ka 2) je Dol ska pla no ta, za kate ro je zna ~i len apnen ~e vo-do lo mit ni kon glo merat. 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 podolje olska planota lji{ka dolina D Zalska dolina Sovrska dolina Vrsni{ka planotaLedinska planota Ravenska planota ^rnovr{ka planota Godovi{ko Visoki Trnovski gozd Krni{ka planota Zavra{ka planota Vojskarska planota Idrijska kotlinica Spodnja Idrijska dolina Zgornja Idrijska dolina Kanom Spodnjeidrijska kotlinica majhna nevarnost srednja nevarnost velika nevarnost Sli ka 2: Nevar nost pla ze nja v de le ìh povr {i ne pokra jin (mi kro re gij) Ob~i ne Idri ja. Sli ka 3: Zem lje vid pla zo vi to sti Ob~i ne Idri ja, umer jen s po dat ki o ver jet no sti nastan ka pla zov, ki so bili izra ~u na ni na pod la gi podat kov o po vrat ni dobi spro ìl nih pada vin. p 102 Pla zo vi tost v Ob ~i ni Idri ja Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Plazovitost neplazovito 1. kategorija 2. kategorija 3. kategorija 4. kategorija 5. kategorija zemeljski plaz Merilo 1 : 175.000 Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Blà Komac, Manca Volk, Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 103 Blà Komac, Mati ja Zorn Pre gled ni ca 2: Pri kaz mode la za izra ~un kate go rij pla zo vi to sti na zem lje vi du pla zo vi to sti (sli ka 3), ki je bil umer jen s po dat ki o po vrat ni dobi spro ìl nih pada vin. po vrat na doba v le tih (stolp ci) 2 5 10 25 50 75 100 ka te go ri ja pla zo vi to sti (vr sti ce) 1. kate go ri ja pla zo vi to sti 2. kate go ri ja pla zo vi to sti 3. kate go ri ja pla zo vi to sti 4. kate go ri ja pla zo vi to sti 5. kate go ri ja pla zo vi to sti Veli ka nevar nost za nasta nek zemelj skih pla zov je na dobrih 40 % povr{ ja, majh na pa na dese ti ni. Z vidika pobo~ nih pro ce sov izsto pa tudi Zal ska doli na, kjer pobo~ ja sestav lja jo pred vsem dolo mit, apnen ~e vo-do - lo mit ni kon glo me rat in za pla ze nje naj bolj nevar ne kar bo nat no-kla sti~ ne kam ni ne. Za pla ze nje so prav tako nevar ne {ti ri dese ti ne povr{ ja, prav toli ko pa je var nih. Pre bi val ci v tej pokra ji ni niso mo~ no ogro - è ni, saj je gosto ta pre bi val cev v njej le 7 lju di na km2. Za ra di zemelj skih pla zov je naj bolj ogro è na Idrij ska kot li na. Nevar nost nastan ka zemelj skih plazov je veli ka kar na {ti rih dese ti nah povr{ ja, pred pla zo vi pa je rela tiv no var na tret ji na kot li ne. Pogla vit ni vzrok za veli ko ogro è nost kot li ne, je dejs tvo, da nje no obrob je sestav lja jo kar bo nat no-kla sti~ ne kam - ni ne, pozi da ne pa so kar {ti ri peti ne povr{ ja. Izjem no veli ka je tudi gosto ta pose li tve, in sicer prek 4000 lju di na km2. Zemelj ski pla zo vi lah ko nasta ne jo tudi na dobri tret ji ni povr {i ne Sovr ske doli ne, nji hov nasta nek pa je manj ver je ten na sla bi polo vi ci povr{ ja. Zara di red ke pose lje no sti zemelj ski pla - zo vi ne pome ni jo veli ke nevar no sti za pre bi vals tvo. Nevar nost pla ze nja je prib lì no ena ka v Spod nji Idrij ski doli ni, kjer so pla zo vi ta str ma pobo~ ja v kar bo nat no-kla sti~ nih kam ni nah. Pokra ji na ima naj - 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 zemljevid plazovitosti korigiran zemljevid plazovitosti Sli ka 4: Pri mer ja va dele à povr {in posa mez nih kate go rij pla zo vi to sti med izvor nim (sli ka 1) in umer je nim zem lje vi dom pla zo vi to sti (sli ka 3). 104 Pla zo vi tost v Ob ~i ni Idri ja ve~ ji pov pre~ ni naklon med vse mi pokra ji na mi v ob ~i ni, ven dar je ogro è nost pre bi vals tva majh na zara - di red ke pose lje no sti (2 ~lo ve ka na km2). Pla zo vi ogro à jo tret ji no Kanom lji{ ke doli ne, zla sti obmo~ ja iz kar bo nat no-kla sti~ nih kam nin, {ti ri dese ti ne te pokra ji ne pa so var ne pred pla zo vi. V os ta lih pokra - ji nah v Ob ~i ni Idri ja je manj {a nevar nost za nasta nek zemelj skih pla zov. Izsto pa {e Krni{ ka pla no ta, kjer lah ko nasta ne jo zemelj ski pla zo vi na dobri ~etr ti ni povr{ ja. Osta le dele Ob~i ne Idri ja ogro à jo zemelj - ski pla zo vi le v manj {i meri; na Zavra{ ki in Voj skar ski pla no ti lah ko nasta ne jo na dese ti ni povr{ ja, v Zgor nji Idrij ski doli ni in na Raven ski pla no ti pa na dvaj se ti ni povr{ ja (sli ka 2). Zem lje vid pla zo vi to sti Ob~i ne Idri ja (sli ka 1) smo tudi ume ri li s po dat ki o po vrat ni dobi tako ime - no va nih spro ìl nih pada vin (sli ka 3). To je mej na koli ~i na dnev nih pada vin, ki v od vi sno sti od kam nin ske sesta ve na posa mez nih obmo~ jih ozem lja lah ko spro ì zemelj ske pla zo ve. Komac (2005, 263) ugo tav - lja, da è krat ko traj ne pada vi ne z in ten zi te to nad 130 mm v enem dne vu »… mo~ no vpli va jo na pove ~a nje pojav lja nja …« pli tvih zemelj skih pla zov ozi ro ma usa dov. Pada vin ska voda v pre pe ri ni pove ~a por ni tlak, zara di ~esar se zmanj {a jo med zrn ske sile vzdol` drsne plosk ve, kar pov zro ~i pla ze nje. Na pla ze - nje vpli va jo pred vsem inten ziv ne pada vi ne, razum lji vo pa je, da je spro ìl na koli ~i na pada vin, ki je potreb na za pro è nje pla zov, nì ja, ~e je pre pe ri na è pred hod no namo ~e na. Ka te go ri je na zem lje vi du (glej pre gled ni co 2) so izra è ne z bar va mi od bele (naj manj {a nevar nost pla ze nja in naj manj {a povrat na doba) do rde ~e (naj ve~ ja nevar nost pla ze nja in naj ve~ ja povrat na doba). Rde ~e obar va na obmo~ ja v le vem delu pre gled ni ce na pri mer ozna ~u je jo pla zo vi ta obmo~ ja, na kate - rih pogo sto pla zi. V isti vrsti ci na desnem delu pre gled ni ce pa so pri ka za na pla zo vi ta obmo~ ja (5. ka te go ri ja), na kate rih je majh na ver jet nost pla ze nja, izra è na s po vrat no dobo spro ìl nih pada vin. 3 Vpliv zemelj skih pla zov na reke in relief V ~a su, ko se spo mi nja mo 500. ob let ni ce tako ime no va ne ga idrij ske ga potre sa iz leta 1511 (Ri ba - ri~ 1994), mora mo ome ni ti tudi zemelj ski plaz, ki ga je spro ìl ta potres. Plaz je zdr snil v Idrij co s Ko ba lo vih pla nin, 834 m viso ke vzpe ti ne seve ro za hod no od Idri je, ustva ril pla zov no pre gra do in zaje zil reko. Pri tem je Idrij ca tako nara sla, da je vdr la v rud nik in za nekaj ~asa one mo go ~i la nadalj nje izko ri{ ~a nje ìvo - sre br ne rude. To je bil eden od red kih pri me rov pla zov nih pre grad pri nas in prvi pri mer, ki ga nava ja jo zgo do vin ski viri (Vi drih 2010, 6). Ze melj ski pla zo vi in skal ni podo ri pogo sto ustva ri jo tak {ne pre gra de na potre sno ogro è nih obmo~ - jih, zla sti v oz kih re~ nih doli nah. Za pre gra da mi pona va di è v ne kaj dneh nasta ne jo jeze ra, ki pome ni jo dvoj no nevar nost: nasta ja jo ~e jeze ro lah ko zali je nase lja nad nji mi, ogro è ni pa so tudi pre bi val ci pod nji mi, saj se pre gra de pona va di kma lu poru {i jo. V Slo ve ni ji je bilo è ve~ podob nih poja vov, ki niso nuj no veza ni na potre se. [te vil ni so nasta li ob kon cu plei sto ce na, kot na pri mer v Zgor njem Poso~ ju (po dor Kun tri) ali v Zgor nje sav ski doli ni (po dor s Plan ske ga vrha na sever nem robu Meà kle). Iz zgo - do vi ne poz na mo tudi pla zov no pre gra do na poto ku Radolj na pri Fali iz leta 1811, juli ja 1954 na Hudi nji nad Voj ni kom ter v do li ni Gra~ ni ce pod Jur klo {trom, v Pod vo lov lje ku leta 1990 in v Po lo gu leta 2006 (Zorn 2002a; Komac in Zorn 2007; Komac in Zorn 2009b). Zna na je tudi podor na pre gra da reke Zilje na avstrij skem Koro{ kem, ki je nasta la ob potre su leta 1348 (Zorn 2002b). Spom ni ti pa mora mo tudi na dejs tvo, da so zemelj ski pla zo vi »… po mem ben preob li ko val ni dejav - nik re~ no-de nu da cij ske ga relie fa …« (Ko mac in Zorn 2008, 181), to je relie fa, ki se je raz vil na obmo~ jih s sla bo pre pust ni mi kam ni na mi, kjer pada vin ska voda odte ka povr {in sko in je raz vi ta re~ na mre à (Ga - bro vec in Hrva tin 1998). Doslej je bil pou da rek pri preu ~e va nju zemelj skih pla zov pred vsem na ana li zi geo morf nih pro ce sov in nji ho vih eko nom skih in social nih u~in kov v po kra ji ni, red ko pa je bilo razi - sko va nje u~in kov tega pro ce sa na izob li ko va nost povr{ ja. Zapi se o tem v slo ven ski geo mor fo lo{ ki lite ra tu ri sicer naj de mo è pri Meli ku (1957), Meze tu (1963), Radi nji (1974; 1983), Nat ku (1989; 1990a; 1990b), Sli ka 5: Rela tiv na pla zov na stop nja v Ob ~i ni Idri ja. p (str. 106) 105 Blà Komac, Mati ja Zorn Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Relativna plazovna stopnja neopredeljeno 50 do 60 % zemeljski plaz 0 do 10 % 60 do 70 % 10 do 20 % 70 do 80 % 20 do 30 % 80 do 90 % 30 do 40 % 90 do 100 % 40 do 50 % Merilo 1 : 175.000 Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Blà Komac, Manca Volk, Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 106 Pla zo vi tost v Ob ~i ni Idri ja v zad nji letih pa pred vsem pri Koma cu in Zor nu (Ko mac in Zorn 2007; 2008; 2009a; Zorn in Komac 2008). Tudi v tu ji ni je {e malo tovrst nih pris pev kov, ~eprav se v zad njih letih tej prob le ma ti ki pos ve ~a ve~ ja pozor nost (glej pris pev ke v Gla de in Cro zier 2010). Med dru gi mi sta Cen dre ro in Dra - mis (1996) pred sta vi la tako ime no va no rela tiv no pla zov no stop njo (an gle{ ko rela ti ve land sli de rate), s ka te ro kvan ti ta tiv no dolo ~i mo vlo go zemelj skih pla zov ali dru gih pobo~ nih pro ce sov za raz voj relie - fa na raz li~ nih obmo~ jih. Indeks je raz mer je med koli ~i no gra di va, ki se pre mi ka s pla ze njem (an gle{ ko land sli de mobi li sa tion rate), in inten ziv nost jo denu da ci je (an gle{ ko denu da tion rate). Ve~ ja kot je rela - tiv na pla zov na stop nja, pomemb nej {i za raz voj relie fa so zemelj ski pla zo vi. Za izra ~un smo upo ra bi li pov pre~ ne let ne podat ke o ero zi ji na raz li~ no pora{ ~e nih tleh (Ko mac in Zorn 2005b; Zorn in Komac 2005; Zorn 2008) in podat ke o ze melj skih pla zo vih, za kate re smo priv ze li dogo vor no, tri de set let no povrat - no dobo. Rezul ta te ana li ze za Ob~i no Idri ja pri ka zu je sli ka 4. Sode~ po tej ana li zi lah ko pred vsem sever ni del ob~i ne uvr sti mo med pla zov ne (ozi ro ma usad ne) pokra ji ne, v ka te rih ima jo zemelj ski pla zo vi pomemb no vlo go za raz voj relie fa. 4 Sklep Preu ~e va nje tako kom plek sne prob le ma ti ke, kot so zemelj ski pla zo vi, kar kli ~e po mul ti dis ci pli narnem pri sto pu, saj jih mora mo obrav na va ti z raz li~ nih vidi kov in za to upo ra bi ti raz li~ ne meto de: »… Mul - ti dis ci pli nar ni pri stop nam nare ku je tudi nji ho va {te vil~ nost: poleg tiso ~ev poz na nih in regi stri ra nih zemelj skih pla zov jih ima mo ver jet no {e ve~ na obmo~ jih najin ten ziv nej {e ga delo va nja ekso ge nih geo morf nih pro ce - sov, na pri mer v po vir nih delih ne{te tih grap in manj {ih stran skih dolin, ki zaen krat {e niso zani mi va za ~lo ve ko ve pose ge in so pre pu{ ~e na goz du, da jih mal ce kro ti na nji ho vi neu stav lji vi poti po pobo~ jih navz - dol …« (Na tek 2008, 12). Ze melj ski pla zo vi so geo graf ska stal ni ca v ne ka te rih pokra ji nah in med tak {ne pokra ji ne uvr{ ~amo tudi sever ni del Ob~i ne Idri ja. Kljub temu, da smo v re lief no raz gi ba ni Slo ve ni ji pogo sto pri ~a pobo~ - nim pro ce som, kot so usa di in zemelj ski pla zo vi, jih doje ma mo le kot mot njo v po kra ji ni, red ko pa kot njen sestav ni del: »… Na rav ne nesre ~e se po vzro kih, posle di cah in svo jem bis tvu uvr{ ~a jo med pomemb - ne geo graf ske poja ve ne samo zato, ker ima jo usod ne pokra jin ske u~in ke, tem ve~ tudi zato, ker se z nji mi na pre pri~ ljiv na~in kaè osred nja prob le ma ti ka geo gra fi je, nana {a jo~ se na spre mi nja jo ~e odno se med nara - vo in drù bo …« (Ra di nja 1983, 17). Tako raz mi{ lja nje je tuje sodob ne mu ~lo ve ku, ki v ve li ki meri obvla du je nara vo, obe nem pa je njego - vo ìv lje nje raz pe to v dru ga~ ne ~asov ne okvi re, kot so tisti, v ka te rih pote ka raz voj relie fa. ^lo vek ìvi le nekaj deset le tij, pobo~ ni pro ce si pa so dol go traj ni (pol ze nje) ali pa red ki (ve~ ji zemelj ski plaz). Kljub temu je ~lo vek v zgo do vi ni uspel (in moral) sobi va ti z na rav ni mi pro ce si, kar daje mo~an pe~at tudi ve~i ni pokra jin na obmo~ ju Ob~i ne Idri ja. Tako bi se lah ko tudi danes pri na~r to va nju rabe pro - sto ra zgle do va li po tra di cio nal ni pose li tvi. Na{i pred ni ki so postav lja li stav be pra vi lo ma na obmo~ jih, ki so bila do neke mere var na pred narav ni mi pro ce si. Danes to podro~ je ure ja zako no da ja; tako mora jo biti zem lje vi di nevar no sti zara di narav nih pro - ce sov po Zako nu o ure ja nju pro sto ra (Za kon … 2007) med dru gim vklju ~e ni v ob ~in ske pro stor ske na~r te in so zato kot taki temelj ni doku men ti pro stor ske ga na~r to va nja (prim. Komac in Zorn 2005a; Zorn in Komac 2006; Komac, Pav {ek in Zorn 2007; Zorn, Komac in Natek 2009; Zorn, Komac in Pav {ek 2010). Tudi Ob~i na Idri ja mora pri na~r to va nju pri hod nje ga pro stor ske ga in gos po dar ske ga raz vo ja upo - {te va ti, da je prib lì no ~etr ti na nje ne ga ozem lja mo~ ne je ogro è na zara di zemelj skih pla zov. Na teh zem lji{ ~ih sto ji prib lì no 7 % vseh stavb v ob ~i ni, prek njih pa pote ka dobra peti na dràv nih in ob~inskih cest. V ob ~i ni je prav tako sko raj ~etr ti na sred nje ogro è nih zem lji{~, na kate rih sto ji 15 % vseh stavb v ob ~i ni, prek njih pa pote ka ~etr ti na dràv nih in peti na ob~in skih cest. 107 Blà Komac, Mati ja Zorn 5 Viri in lite ra tu ra Board man, J. 2006: Soil ero sion scien ce: Ref lec tions on the limi ta tion of cur rent approac hes. Cate na 68, 2–3. Am ster dam. Cen dre ro, A., Dra mis, F. 1996: The con tri bu tion of land sli des to lands ca pe evo lu tion in Euro pe. Geo - morp ho logy 15, 3–4. Am ster dam. Ci ga le, M., Baj èlj, U., Janè, J., Likar, J. 1994: Razi ska ve pre mi ka nja povr {i ne nad jam ski mi pro sto ri RS Idri ja v ~a su dokon~ ne ga zapi ra nja rud ni ka. Prvo slo ven sko pos ve to va nje o ze melj skih pla zovih. Idri ja. ^ar, I., Dob ni kar, M., Ska ber ne, D. 2002: Barit iz Zgor nje Idrij ce. Geo lo gi ja 45-1. Idri ja. Dec la ra tion 2005. Inter na tio nal Asso cia tion of Geo morp ho lo gists. Zara go za. Med mrè je: http://www.geo - morph.org/sp/arch/es05/Dec la ra tion2005.pdf (26. 2. 2007). Delo. Med mrè je: www.delo.si (1. 7. 2010). Ga bro vec, M., Hrva tin, M. 1998: Povr{ je. Geo graf ski atlas Slo ve ni je: Drà va v pro sto ru in ~asu. Ljubljana. Gla de, T., Cro zier, M. J. (ur.) 2010: Land sli de geo morp ho logy in a chan ging envi ron ment. Geo morp - ho logy 120, 1–2. Am ster dam. Grad, K., Fer jan ~i~, L. 1968: Osnov na geo lo{ ka kar ta SRFJ 1 : 100.000. Tol ma~ za list Kranj. Beo grad. Hr va tin, M., Per ko, D. 2002: Ugo tav lja nje ukriv lje no sti povr{ ja z di gi tal nim mode lom vi{in in nje na upo rab nost v geo mor fo lo gi ji. Geo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji 2001–2002. Ljub lja na. Klad nik, D., Gabro vec, M. 1998: Raba tal. Geo graf ski atlas Slo ve ni je: Drà va v pro sto ru in ~asu. Ljubljana. Ko mac, B., Pav {ek, M., Zorn, M. 2007: Regio nal ni raz voj in narav ne nesre ~e – pre ven ti va ali odprav - lja nje posle dic? Veli ki raz voj ni pro jek ti in sklad ni regio nal ni raz voj. Regio nal ni raz voj 1. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M. 2005a: Geo mor fo lo{ ke nesre ~e in traj nost ni raz voj. IB revi ja 39-4. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M. 2005b: Soil ero sion on agri cul tu ral land in Slo ve nia – mea su re ments of rill erosion in the Besni ca val ley. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-1. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M. 2007: Pobo~ ni pro ce si in ~lo vek. Geo gra fi ja Slo ve ni je 15. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M. 2008: Pla zo vi tost Gori{ kih brd. Tera si ra na pokra ji na Gori{ kih brd. Geo gra fi ja Slo - ve ni je 17. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M. 2009a: Pomen zemelj skih pla zov za obli ko va nje relie fa. Pomur je: geo graf ski pogled na pokra ji no ob Muri. Mur ska Sobo ta. Ko mac, B., Zorn, M. 2009b: Pokra jin ski u~in ki skal ne ga podo ra v Po lo gu. Geo graf ski vest nik 81-1. Ljub - lja na. Ko mac, M. 2005: Inten ziv ne pada vi ne kot spro ìl ni dejav nik pri pojav lja nju pla zov v Slo ve ni ji. Geo lo - gi ja 48-2. Ljub lja na. Lan, H. X., Zhou, C. H., Wang, L. J., Zhang, H. Y., Li, R. H. 2004: Land sli de hazard spa tial analy sis and pre dic tion using GIS in the Xiao jiang waters hed, Yunan, Chi na. Engi nee ring geo logy 76. Am sterdam. Li kar, J., Ciga le, M., Reùn, B. 2006: Long-term defor ma tion pro ces ses in the wider area of the clo sed Idri ja Mer cury Mine. RMZ – Mate rials and Geoen vi ron ment 53-1. Ljub lja na. Maj nik, S. 1985 (1981–1983): Povod nji v Idri ji. Idrij ski raz gle di 26–28. Idri ja. Mak si mal ne 24-urne pada vi ne za sto let no povrat no dobo: meri lo 1 : 250.000. 1995. Odde lek za kli - ma to lo gi jo Hidro me teo ro lo{ ke ga zavo da Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Me lik, A. 1957: [ta jer ska s Prek mur jem in Meì{ ko doli no. Ljub lja na. Meze, D. 1963: H geo mor fo lo gi ji Voglajn ske pokra ji ne in Zgor nje ga Sotel ske ga. Geo graf ski zbor nik 8. Ljub lja na. Mla kar, I. 1962: Vzro ki nastan ka pla zu pri Ber ni ku. Idrij ski raz gle di 7-4. Idri ja Na cio nal na podat kov na baza zemelj skih pla zov. 2006. Upra va Repub li ke Slo ve ni je za za{ ~i to in re{e - va nje Mini strs tva za obram bo Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Na tek, K. 1989: Vlo ga usa dov pri geo mor fo lo{ kem preob li ko va nju Voglajn ske ga gri ~ev ja. Geo graf ski zbor nik 29. Ljub lja na. 108 Pla zo vi tost v Ob ~i ni Idri ja Na tek, K. 1990a: Usa di v ter ciar nem gri ~ev ju vzhod ne Slo ve ni je. Geo mor fo lo gi ja in geoe ko lo gi ja. Ljubljana. Na tek, K. 1990b: Geo mor fo lo{ ke zna ~il no sti usa dov v Ha lo zah. Ujma 4. Ljub lja na. Na tek, K. 2008: Pred go vor. Zemelj ski pla zo vi v Slo ve ni ji. Geo ri tem 8. Ljub lja na. Ob ~i na Idri ja. Med mrè je: http://www.idri ja.si (1. 7. 2010). Per ko, D. 2001: Ana li za povr{ ja Slo ve ni je s sto me tr skim digi tal nim mode lom relie fa. Geo gra fi ja Slo - ve ni je 3. Ljub lja na. Per ko, D. 2007: Mor fo me tri ja povr{ ja Slo ve ni je. Geo ri tem 3. Ljub lja na. Per ko, D., Klad nik, D. 1998: Nova regio na li za ci ja Slo ve ni je. Slo ve ni je – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Po poti idrij skih nara vo slov cev: zlo èn ka. 2009. Idri ja. Med mrè je: http://www.prc.si/file/open/ 344_803ca9c8de43/zgi ban ka_rake_2009-slo.pdf (1. 7. 2010). Ra di nja, D. 1971: Usad nad Podra go v Vi pav ski doli ni: pri mer poru {e ne ga rav no tè ja v fli {ni sub me - di te ran ski pokra ji ni. Geo graf ski zbor nik 12. Ljub lja na. Ra di nja, D. 1974: Usa di na Sotel skem v po kra jin ski lu~i. Voglajn sko-So tel ska Slo ve ni ja. 9. zbo ro va nje slo ven skih geo gra fov. Ljub lja na. Ra di nja, D. 1983: Usa di v sub pa non ski Slo ve ni ji. Narav ne nesre ~e v Slo ve ni ji kot na{a ogro è nost. Ljubljana. Re ùn, B. 1995: Prvo pos ve to va nje o ze melj skih pla zo vih: Idri ja, 17. in 18. no vem ber 1994. Idrij ski raz - gle di 40. Idri ja. Ri ba ri~, V. 1994: Potre si v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Selby, M. J. 1974: Domi nant geo morp hic events and land form evo lu tion. Bul le tin of the inter na tio nal asso cia tion of engi nee ring Geo logy 9-1. Kre feld. Sie gel, F. R. 1996: Natu ral and antro po ge nic hazards in deve lo pe ment plan ning. San Die go. Ter pin, R. 1988: Idrij ca v Kra mar{ ci. Idrij ski raz gle di 33-1. Idri ja. Ver bi~, T. 1998: Kam ni ne. Geo graf ski atlas Slo ve ni je: Drà va v pro sto ru in ~asu. Ljub lja na. Vi drih, R. 2010: Naj mo~ nej {i potre si na Slo ven skem. Slo ven ske novi ce (20. 1. 2010). Ljub lja na. Za kon o ure ja nju pro sto ra. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 33/2007. Ljub lja na. Zorn, M. 2002a: Rock falls in Slo ve ne Alps. Geo graf ski zbor nik 42. Ljub lja na. Zorn, M. 2002b: Podo ri na Dobra ~u. Geo graf ski vest nik 74-2. Ljub lja na. Zorn, M. 2008: Ero zij ski pro ce si v slo ven ski Istri. Geo gra fi ja Slo ve ni je 18. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2002: Pobo~ ni pro ce si in dro bir ski tok v Logu pod Man gar tom. Geo graf ski vest - nik 74-1. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2004: Deter mi ni stic mode ling of land sli de and rock fall risk. Acta geo grap hi ca Slo - ve ni ca 44-2. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2005: Ero zi ja prsti na kme tij skih zem lji{ ~ih v Slo ve ni ji. Ujma 19. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2006: Geo mor fo lo gi ja in pro stor sko pla ni ra nje. Urba ni izziv 17, 1–2. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2007a: Narav ni pro ce si v sve tih knji gah. Geo graf ski vest nik 79-2. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2007b: Pro ba bi lity model ling of land sli de hazard. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 47-2. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2008: Zemelj ski pla zo vi v Slo ve ni ji. Geo ri tem 8. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B., Natek, K. 2009: Narav ne nesre ~e kot ome ji tve ni dejav nik raz vo ja. Raz voj ni izzivi Slo ve ni je. Regio nal ni raz voj 2. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B., Pav {ek, M. 2010: Hidro-geo mor fo lo{ ke nesre ~e in pro stor sko na~r to va nje. Od razu - me va nja do uprav lja nja. Narav ne nesre ~e 1. Ljub lja na. 109 110 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 111–129, Ljubljana 2010 PREBIVALSTVENE ZNA^ILNOSTI IDRIJE mag. Jer ne ja Fridl, Peter Repo lusk Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet nosti jer ne ja @zrc-sazu.si, peter.re po lusk @zrc-sazu.si UDK: 911.3:314(497.4Idri ja) IZVLE^EK Pre bi vals tve ne zna ~il no sti Idri je Struk tu ra pre bi vals tva ima velik vpliv na eko nom ski, social ni in pro stor ski raz voj, saj nega tiv ni demo graf - ski tren di, sta ra nje pre bi vals tva in nepri la go je ni social ni mode li dol go ro~ no ogro à jo è dose è no raven social ne bla gi nje lju di in obsto je ~e pose li tve ne vzor ce. Kot ve~i na slo ven skih ob~in se tudi Idri ja spo pa da s po dob - ni mi teà va mi, pred vsem sta ra njem pre bi vals tva, ki se lah ko è v blì nji pri hod no sti zrca li jo v so cial nih prob le mih in pomanj ka nju ~lo ve{ kih virov za nadalj nji gos po dar ski raz voj ob~i ne. Za bolj {e razu me va nje sta nja smo osvet li li naj no vej {e demo graf ske raz voj ne tren de v Ob ~i ni Idri ja, posle di ce sta ra nja pre bi vals - tva, èlje in potre be mla dih, kva li fi ka cij sko sesta vo delov nih mest in dnev no mobil nost stro kov nja kov ter izde la li pro jek ci je giba nja {te vi la pre bi val cev v pri hod nje. Pose bej smo izpo sta vi li pri mer ja ve s slo ven skim pov pre~ jem in s tem Ob~i no Idri ja ume sti li v dr àv ni okvir. KLJU^NE BESEDE drù be na geo gra fi ja, pre bi vals tvo, demo graf ska sesta va, demo graf ske pro jek ci je, vital na sta ti sti ka, pose li - tev, izo braz ba, Ob~i na Idri ja. ABSTRACT Po pu la tion Cha rac te ri stics Of Idri ja Po pu la tion struc tu re has a sig ni fi cant effect on eco no mic, social, and spa tial deve lop ment becau se in the long run nega ti ve demo grap hic trends, popu la tion aging, and unc han ged social models can jeo par di ze the social wel fa re already achie ved and exi sting sett le ment pat terns. Like the majo rity of Slo ve nian muni ci - pa li ties, Idri ja is also grap pling with simi lar dif fi cul ties, first of all with the popu la tion aging; in the near futu re the se may be ref lec ted in social prob lems and in a lack of human resour ces for the muni ci pa lity's con ti nued eco no mic growth. To help under stand the situa tion, this artic le high lights the latest demo grap - hic deve lop ment trends in the Muni ci pa lity of Idri ja, the con se quen ces of popu la tion aging, young peo ple's needs and wants, the cur rent edu ca tion struc tu re of the popu la tion, and com mu ting by pro fes sio nals, and it pro jects futu re popu la tion trends. Spe cial atten tion is dedi ca ted to com pa ri sons with the Slo ve nian ave - ra ge, pla cing the Muni ci pa lity of Idri ja in a na tio nal fra me work. KEY WORDS hu man geo graphy, popu la tion, demo grap hic struc tu re, demo grap hic pro jec tions, vital sta ti stics, colo ni za - tion, edu ca tion, Muni ci pa lity of Idri ja. 111 Jer ne ja Fridl, Peter Repo lusk 1 Uvod Pre bi vals tvo je pomem ben dejav nik na~r to va nja gos po dar ske ga, social ne ga in pro stor ske ga raz vo - ja, saj je tre ba vse tri ste bre traj nost ne ga raz vo ja na~r to va ti v ne po sred ni ali posred ni odvi sno sti od demo graf skih tren dov, inte re sov posa mez ni kov ter vlo ge ~lo ve{ kih virov. Sled nji so eden od klju~ nih eko nom skih sub jek tov, ki zago tav lja jo uspe {en gos po dar ski raz voj. Zato se v so dob nih stra te{ kih evrop - skih, dràv nih in ob~in skih doku men tih pojem pre bi vals tva pojav lja vse pogo ste je, izpo stav lja pa se pred vsem pomen traj ne ga obnav lja nja pre bi vals tva. Zara di spre me nje nih ìv ljenj skih vzor cev na{e drù - be in inte re sov posa mez ni kov pa je izred no tè ko dolo ~i ti in{tru men te, ki bi zago tav lja li lokal no obnav lja nje pre bi vals tva. Ve~ je uspe he pri zado vo lje va nju in zago tav lja nju ~lo ve{ kih virov lah ko na lokalni in dràv ni rav ni dose è mo pred vsem z raz vo jem ustrez ne ga siste ma izo bra è va nja, social nih ser vi sov in z na ~r to va njem pose li tve. Pri preu ~e va nju ~lo ve{ kih virov smo se naj prej osre do to ~i li na ana li zo popi snih podat kov o pre bi - vals tvu, ki je dala naj ce lo vi tej {o sli ko o raz vo ju pre bi val cev v dalj {em ~asov nem obdob ju, o spol ni in sta rost ni sesta vi pre bi vals tva ter o na rav nem in seli tve nem giba nju. Ana li zo smo izved li na treh pro stor skih rav neh. Pri obrav na vi giba nja {te vi la pre bi val cev smo se osre do to ~i li na podat ke po nase ljih, med tem ko smo se mora li pri obrav na vi dru gih splo {nih zna ~il - no sti pre bi vals tva Ob~i ne Idri ja, naj no vej {ih vital nih in migra cij skih tren dov ter demo graf skih pro jek cij, zado vo lji ti z ana li zo na rav ni kra jev nih skup no sti (KS). Od real nih meja kra jev nih skup no - sti smo odsto pi li v dveh pri me rih: (a) KS Idri ja deli mo na mesto in osta la nase lja, (b) novo nasta lo nase lje Raz pot je, ki je po novem del KS Idri ja, {e ved no vklju ~u je mo v KS Kanom lja. Nase lje je v ve~ ji meri nasta lo iz nase lja Sred nja Kanom lja in ker je raz me ro ma veli ko, bi nje go va obrav na va v ok vi ru KS Idri - ja pov zro ~i la nepri mer lji vost podat kov za KS Kanom lja iz raz li~ nih obdo bij ozi ro ma virov. Tret ja ravan pred sta vi tve podat kov se nana {a na sta nje treh pose li tve no homo ge nih obmo ~ij ob~i - ne, z na me nom, pri ka za ti raz li ke med urba ni mi nase lji ter pode è ljem. V tem pri me ru obmo~ je ob~i ne v pre gled ni cah deli mo na: • mesto Idri ja • zdru è ni nase lji Spod nja Idri ja in Spod nja Kanom lja in • sku paj vsa pode èl ska nase lja ob~i ne. Pre gled ni ca 1: Obrav na va ne kra jev ne skup no sti s pri pa da jo ~i mi nase lji. kra jev na skup nost na se lja ^r ni Vrh ^r ni Vrh, Idrij ski Log, Javor nik, Kanji Dol, Lome, Mrz li Log, Pred gri è, Str mec, Zad log Dole Dole, Gore, Idr {ek, Jeli~ ni Vrh Go do vi~ Go do vi~ me sto Idri ja Idri ja oko li ca Idri je ^e kov nik, Idrij ska Bela, Rej cov Gri~ Ka nom lja Go re nja Kanom lja, Sred nja Kanom lja, Raz pot je Kr ni ce-Ma so re Idrij ske Krni ce, Maso re Le di ne Go re nji Vrsnik, Govejk, Kori ta, Ledi ne, Ledin ske Krni ce, Ledin sko Raz pot je, Mrz li Vrh, Pe~ nik, Spod nji Vrsnik, @irov ni ca Spod nja Idri ja Spod nja Idri ja, Spod nja Kanom lja Voj sko Voj sko Za vra tec Po tok, Zavra tec 112 Pre bi vals tve ne zna ~il no sti Idri je 2 144 481 131 656 122 143 115 77 82 87 141 46 134 11 19 77 52 109 67 22 50 63 29 164 253 51 280 26 197 277 118 26 2002). .990 2002 5878 1860 11 … 9 136 485 99 546 134 154 78 86 57 76 136 33 126 18 29 76 54 112 82 27 54 64 28 171 308 46 237 25 211 290 104 39 1991 6162 1718 12.010 opis pre bi vals tva 134 472 91 443 124 174 73 76 60 77 137 48 19 123 38 28 80 57 102 91 29 52 83 27 164 296 62 219 42 245 301 119 42 1981 6805 1534 12.467 1995; P i je 161 408 111 413 147 199 86 86 89 97 155 57 26 120 48 28 102 72 134 117 59 73 93 28 171 340 75 245 48 348 343 135 39 1971 6933 1102 12.688 Slo ve n 217 467 133 454 153 236 85 96 91 101 215 60 36 136 60 33 111 73 169 148 93 95 101 42 168 857 330 63 311 81 470 353 130 67 1961 6030 12.265 i lek si kon 87 94 44 66 39 80 89 93 43 69 93 59 ra jev n 223 469 132 500 134 268 102 117 261 111 146 105 201 175 121 187 802 304 338 517 381 145 1953 5013 11.608 2002 (K re bi val cev 220 479 122 493 119 350 89 105 120 126 212 105 43 155 81 39 133 55 226 234 127 87 51 41 204 587 327 77 327 80 512 405 157 56 1948 4735 i sa p 11.279 1869 in op a 53 83 50 94 41 61 79 63 49 71 79 59 leto p 1931 328 440 139 532 344 101 125 5698 178 217 104 338 110 256 299 118 214 833 442 318 746 424 133 13.219 ed leto m 349 470 151 575 57 378 108 134 95 202 187 113 51 368 93 44 118 65 275 343 122 74 68 54 221 852 413 76 327 81 758 446 144 63 1910 6035 13.910 i Idri ja m b ~i nO 354 506 156 517 57 310 116 138 99 48 85 32 70 70 64 51 66 79 64 5564 162 172 104 427 120 305 278 122 208 408 666 548 775 433 165 v 1900 13.339 ase ljih 343 501 158 486 48 344 130 139 98 171 181 87 62 418 83 43 143 75 290 237 129 70 68 51 226 409 559 79 555 83 767 436 149 57 1890 4925 12.600 316 467 175 494 46 347 102 130 110 155 201 88 67 372 92 39 135 74 248 279 124 75 53 42 238 384 550 95 547 76 779 393 133 56 1880 4192 11.674 318 490 182 499 41 339 122 108 110 155 172 76 59 354 99 48 138 70 238 238 124 64 64 55 221 348 456 98 466 81 742 369 124 61 je {te vi la pre bi val cev po n 1869 3829 10.958 iba n lja lja lja om ik i ce i ce om ik rn ri ja om i ca 2: G an rsn ela an og rn rsn an ik rh rh ol ja K ji V ik og rh A i V e ske K ja Id ja K ji V ja K i ca i V o vi~ ji D n n n i n in e ik gri è n ec log IN od od od ^ re gled n a se lje e kov n r n ole o d ore o re n o re n o vejk ri ja rij ska B rij ski L rij ske K r {ek a n o ri ta e d e d om a so re rz li L rz li V red oj sko ad a vra tec i rov n B P n ^ ^ D G G G G G Id Id Id Id Id Ja vor n Je li~ n K K L L L M M M Pe~ n Po tok P Sp Sp Sp Sred Str m V Z Z @ O 113 Jer ne ja Fridl, Peter Repo lusk 2 Spre mi nja nje {te vi la pre bi val cev sko zi ~as Ozem lje, ki ga danes zav ze ma Ob~i na Idri ja, je bilo konec 15. sto let ja le red ko pose lje no. V glav - nem so ga pokri va li goz do vi. Od leta 1490, ko so na soto~ ju Idrij ce in hudour ni{ ke Niko ve odkri li ìvo sre bro, so zara di raz vi ja jo ~e se rudar ske dejav no sti dolin ske pre de le in oko li{ ke goz do ve za~e li inte ziv - ne je pose lje va ti (^er ne in Urbanc 1999). Prvi zanes lji vej {i podat ki o {te vi lu pre bi val cev po nase ljih so iz leta 1869. Ob zad njem urad nem popi su pre bi vals tva leta 2002 je v pri mer ja vi z le tom 1869 v ve ~i ni rural nih nase lij {te vi lo pre bi val cev mo~ no upad lo. V Ob ~i ni Idri ja je v ome nje nem sto tri de set let nem obdob ju {te vi lo pre bi val cev sicer nara slo za prib lì no 1000 lju di in zna {a indeks med ome nje ni ma obdob je ma 109,4. Naj vi{ ji porast pre bi val cev je doì ve la Spod nja Idri ja z zelo viso kim indek som 534,5. Porast je mogo - ~e zaz na ti le {e v Go rah (297,6), Idri ji (153.5) in Godo vi ~u (131,5). V vseh osta lih nase ljih je bilo {te vi lo pre bi val cev leta 2002 manj {e od {te vi la pre bi val cev leta 1869. Demo graf ski zlom, ko indeks ne dose ga niti vred no sti 20,0, so doì ve la nase lja Javor nik (3,4), Kanji Dol (11,1) in Mrz li Log (17,7). Kri ti~ no sta nje je tudi v na se ljih Voj sko in Maso re, pred vsem zara di izse lje va nja v sre di{~ no nase lje Idri ja ali v dru - ga regio nal na sre di{ ~a. V ob dob ju med zad nji ma dve ma popi so ma pre bi vals tva ponov no izka zu je jo porast pre bi val cev neka - te ra pode èl ska nase lja, kot so Godo vi~, Krni ce, Idrij ska Bela, Dole, Idr {ek in Vrsnik, Sred nja Kanom lja, ^ekov nik in neka te ra dru ga, pred vsem zara di pri se lje va nja mlaj {ih dru ìn in grad nje indi vi dual nih sta - no vanj skih hi{. 16000 14000 12000 10000 ivalcev reb 8000 p ilo 6000 {tev 4000 2000 0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 popisno leto mesto Idrija Spodnja Idrija in Spodnja Kanomlja druga naselja Ob~ina Idrija Sli ka 1: Giba nje {te vi la pre bi val cev med leto ma 1869 in 2002. Sli ka 2: Giba nje {te vi la pre bi val cev med leto ma 1869 in 2008. p 114 Pre bi vals tve ne zna ~il no sti Idri je Masore Mrzli Vrh Idrijske Krnice Gorenja Kanomlja Korita Ledine Spodnja Kanomlja Ledinske Krnice Pe~nik Govejk Vojsko Spodnja Idrija Gorenji Vrsnik Spodnji Vrsnik Srednja Kanomlja Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Jeli~ni Vrh Potok Idrijski Log Idrijska Bela Godovi~ Mrzli Log Zadlog Predgriè Lome ^rni Vrh Strmec Kanji Dol Javornik Rast {tevila prebivalcev (%) [tevilo prebivalcev 20 ≤ 10 ≤ < 20 250 ≤ 0 ≤ < 10 150 ≤ < 200 Upad {tevila prebivalcev (%) 100 ≤ < 150 50 ≤ < 100 0 < ≤ 10 0 ≤ < 50 10 < ≤ 20 20 < ≤ 30 30 < Merilo 1 : 175.000 Avtor vsebine: Drago Kladnik Avtorici zemljevida: Jerneja Fridl, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 115 Jer ne ja Fridl, Peter Repo lusk 3 Demo graf ske spre mem be v Ob ~i ni Idri ja po letu 1991 V pre te klih dvaj se tih letih se {te vi lo pre bi val cev v Ob ~i ni Idri ja ni bis tve no spre mi nja lo. Leta 1991 je zna {a lo 12.010, leta 2002 11.990 in 30. ju ni ja 2008 po podat kih pre bi vals tve ne ga regi stra 12.034 pre - bi val cev. Med obe ma nave de ni ma popi so ma in regi strom pre bi vals tva obsta ja jo pomemb ne meto do lo{ ke raz li ke v za je mu in opre de li tvi pre bi vals tva, ki pa so pove za ne pred vsem z zdom ci in ose ba mi brez slo - ven ske ga dràv ljans tva. Obe sku pi ni sta v Ob ~i ni Idri ja {te vil~ no skrom ni. Med obmo~ ji so raz li ke ve~ je, mesto Idri ja, podob no kot ve~i na slo ven skih urba nih nase lij, po letu 1980 pre bi vals tve no po~a si naza - du je, Spod nja Idri ja pa {ele od leta 1995 dalje. Pode èl ska nase lja izpri ~u je jo stag na ci jo po letu 1990, v ne ka te rih pri me rih pa rah lo rast {te vi la pre bi val cev, pred vsem zara di seli tev v sami ob~i ni. Po memb ne je se spre mi nja jo neka te re struk tu re pre bi vals tva, pred vsem sta rost na. To je posle di ca pada - jo ~e rod no sti pre bi vals tva, ki je okrog leta 1980 tako v Slo ve ni ji kot v Idri ji pad la pod raven, ki zago tav lja eno stav no repro duk ci jo pre bi vals tva ozi ro ma obnav lja nje gene ra cij ([ir celj 2006). Sta ra nje pre bi vals tva je pro ces, ki je zna ~i len za raz vi ti svet, pojav lja pa se tudi v dr à vah v raz vo ju. Z upa da njem {te vi la roj - stev, podalj {e va njem ìv ljen ske dobe, ki upo ~as nju je umr lji vost, in odse lje va njem se sta rost na sesta va pre bi vals tva spre mi nja. Slo ve ni ja je ena od dràv z naj vi{ jim dele èm sta re ga pre bi vals tva na sve tu (Bajt 2009). Pre gled ni ca 3: Sta rost na in spol na sesta va pre bi vals tva v le tih 1991, 2002 in 2008 (Po pi sa pre bi vals tva … 1991 in 2002; Cen tral ni regi ster pre bi vals tva 2008). leto {te vi lo in deks mo{ ki pre bivalcev sta rost sta ro sti 0 do 14 15 do 64 65+ % % % % 1991 OBMO^JA me sto Idri ja 6162 16,9 68,7 14,4 85,1 47,6 Spod nja Idri ja 2026 24,5 66,9 8,6 35,1 47,6 in Spod nja Kanom lja dru ga nase lja 3822 21,8 63,1 15,1 69,2 50,7 OB^INA 12.010 19,8 66,6 13,6 69,1 48,7 2002 OBMO^JA me sto Idri ja 5878 14,0 67,9 18,1 130,0 47,9 Spod nja Idri ja 2113 14,4 71,3 14,3 99,3 48,0 in Spod nja Kanom lja dru ga nase lja 3999 19,0 67,2 13,8 72,8 51,3 OB^INA 11.990 15,7 68,3 16,0 102,0 49,1 2008 OBMO^JA me sto Idri ja 6040 12,5 68,0 19,5 155,4 49,1 Spod nja Idri ja 1834 12,2 74,7 13,1 107,6 50,9 in Spod nja Kanom lja dru ga nase lja 4160 16,5 68,0 15,5 94,2 51,7 OB^INA 12.034 13,9 69,0 17,1 123,8 50,2 Sli ka 3: Pose lje nost sta no vanj skih stavb gle de na sta rost pre bi val cev Ob~i ne Idri ja. p 116 Pre bi vals tve ne zna ~il no sti Idri je Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Poseljenost stavb z ostarelimi prebivalci stavbe z enim prebivalcem, starej{im od 65 let stavbe z ve~ prebivalci, vsemi starej{imi od 65 let stavbe z ve~ prebivalci, mlaj{imi in starej{imi od 65 let stavbe brez prebivalcev, starej{ih od 65 let Merilo 1 : 175.000 Avtorica vsebine: Jerneja Fridl Avtorici zemljevida: Jerneja Fridl, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 117 Jer ne ja Fridl, Peter Repo lusk [te vi lo najm laj {ih v sta rost ni sku pi ni 0 do 14 let je v pre te klih dvaj se tih letih v ob ~i ni naza do va lo z 19,8 na 12,5 %. Nas prot no se je delè sta rej {ih od 64 let dvig nil s 13,6 na 17,1 %. Indeks sta ro sti (raz - mer je med sta rej {i mi od 64 let in mlaj {i mi od 15 let) se je v is tem obdob ju pod vo jil z 69 na 124. Pre bi vals tvo ob~i ne je bilo v vseh treh obdob jih neko li ko sta rej {e od slo ven ske ga pov pre~ ja. Naj sta rej {e pre bi vals tvo ima mesto Idri ja. Spod nja Idri ja je ime la {e leta 1991 najm laj {e pre bi vals - tvo v ob ~i ni, kasne je se je pri ~e lo zelo hitro sta ra ti. Naj sta rej {e pre bi vals tvo na pode è lju ima jo nase lja v kra jev nih skup no stih Krni ce-Ma so re in Voj sko, ki jih tudi zara di agrar no sti, vi{ jih nad mor skih vi{in, odda lje no sti od sre di{~ in str mej {e ga povr{ ja, lah ko ozna ~i mo kot demo graf sko naj bolj ogro è na obmo~ - ja. Nas prot no ima jo nase lja kra jev nih skup no sti Godo vi~, Dole in Zavra tec zara di pri se lje va nja in tudi vi{ je rod no sti naju god nej {o demo graf sko sesta vo v ob ~i ni. Pro ces osta re va nja se naj hi tre je odvi ja v ti stih pode èl skih kra jih, ki so odmak nje ni od ve~ jih mest ter v hri bo vi tih obmo~ jih, kar je raz vid no tudi iz sli ke o po se lje no sti sta no vanj skih stavb s sta rej {i mi ljud mi v Ob ~i ni Idri ja. @e v tako red ko nase lje nih hi{ah je pred vsem na pode è lju mno go takih, v ka te rih pre bi va le en ali ve~ pre bi val cev, ki so sta rej {i od 65 let. V Ob ~i ni Idri ja je kar 149 stavb (6,74 %), v ka te rih ìvi le en pre - bi va lec, sta rej {i od 65 let in 92 stavb (4,16 %), v ka te rih sicer pre bi va ve~ lju di, a so vsi sta rej {i od 65 let. Ker se velik del ome nje nih stavb naha ja tudi v odro~ nih nase ljih, obsta ja nevar nost, da bodo le-te v kraj - {em ~asov nem obdob ju osta le neiz ko ri{ ~e ne in pre pu{ ~e ne pro pa du. V os ta lih 1970 sta no vanj skih stav bah so povsem ena ko mer no zasto pa ne stav be brez sta rej {ih pre bi val cev kot tiste, kjer se v isti stav bi pojav - lja jo mlaj {i in sta rej {i od 65 let. Sled nje so pred vsem ve~ sta no vanj ske zgrad be v ve~ jih kra jih. Po sle di ce upa da nja {te vi la pre bi val cev in nji ho ve ga sta ra nja se v po kra ji ni kaè jo pred vsem v pro - pa da nju kme tij, odmi ra nju vasi in zara{ ~a nju obde lo val nih povr {in. Kme tijs tvo vse bolj posta ja le {e dopol ni la samoo skrb na dejav nost, ali pa se z njo ukvar ja jo pred vsem osta re li, ki vse ga dela ne more - jo ve~ posto ri ti sami. To se seve da odsli ka va tudi v po kra ji ni, pred vsem v rabi zem lji{~ (Ben ko vi~ 2002). Tako se {e pose bej na obrob nih, demo graf sko ogro è nih obmo~ jih inten ziv no opu{ ~a jo kme tij ska zem - lji{ ~a, ki so pre pu{ ~e na zara{ ~a nju. Naj bolj pose li tve no ogro è na obmo~ ja v Ob ~i ni Idri ja so Javor nik, Voj sko, Maso re in Ledi ne. Prob lem sta ra nja pre bi vals tva zara di pada jo ~e rod no sti ni v Idri ji ni~ bolj pere~ kot drug je v Slo - ve ni ji. V ne ka te rih lokal nih skup no stih pojav bla ì jo le malo {te vil ne pri se li tve, kate rih vpliv pa ni dol go ro ~en. Celot na ob~i na bo v blì nji pri hod no sti postav lje na pred cel niz prob le mov, naj prej zara - di viso ke ga dele à osta re lih, zla sti v pri mer ja vi s {te vi lom delov no aktiv nih, kasne je pa zara di zago tav lja nja mini mal ne ga {te vi la pre bi val cev, ki naj bi gle de na izho di{ ~a neka te rih dràv nih doku - men tov na ogo ro è nih obmo~ jih ohra nja li pose li tev, kul tur no pokra ji no in infra struk tur no omrè je. Gle de na {te vi lo oseb v dru ì nah in gos po dinjs tvih sodi Ob~i na Idri ja med tiste z manj {i mi dru - ì na mi in gos po dinjs tvi. To je {e pose bej velja lo v ~a su popi sa leta 1991, ko je bila pov pre~ na veli kost slo ven ske ga gos po dinjs tva 3,1 ose be, v Idri ji pa le 2,9. Vzrok za to je tre ba iska ti v pre te klo sti. Med voj - ne in povoj nèrtve, pred vsem med mo{ kim pre bi vals tvom, in kasnej {e odse lje va nje, kjer so pred nja~i le Pre gled ni ca 4: Sta nje pose lje no sti stavb (Cen tral ni regi ster pre bi vals tva 2008). sta no vanj ske stav be stav be pre bi val ci {te vi lo % {te vi lo % stav be brez pre bi val cev, sta rej {ih od 65 let 1000 45,23 4309 36,41 stav be z enim pre bi val cem, sta rej {im od 65 let 149 6,74 149 1,26 stav be z ve~ pre bi val ci, vse mi sta rej {i mi od 65 let 92 4,16 194 1,64 stav be z ve~ pre bi val ci, ki so mlaj {i in sta rej {i od 65 let 970 43,87 7182 60,69 sku paj 2211 100,00 11834 100,00 118 Pre bi vals tve ne zna ~il no sti Idri je 85 in ve~ 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 40 do 44 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 600 400 200 0 200 400 600 mo{ki ènske Sli ka 4: Sta rost na in spol na sesta va pre bi vals tva leta 2008 (Cen tral ni regi ster pre bi vals tva 2008, Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je). èn ske, sta bila glav na vzro ka, da je ostal velik del avtoh to ne ga pre bi vals tva nepo ro ~en. Po letu 1990 sta k manj {im gos po dinjs tvom in dru ì nam pris pe va la pred vsem nì ja rod nost in kasnej {e skle pa nje zakon skih in izven za kon skih zvez. Pre gled ni ca 5: Spre mem be v se sta vi gos po dinj stev med leto ma 1991 in 2002 (Po pis pre bi vals tva … 2002). 1991 2002 {te vi lo pov pre~ na ì ve ~i {te vi lo pov pre~ na ì ve ~i gos po dinj stev veli kost v eno~ lan skih gos po dinj stev veli kost v eno~ lan skih gos po dinj stev gos po dinjs tvih gos po dinj stev gos po dinjs tvih (%) (%) OBMO^JA me sto Idri ja 2412 2,6 10,7 2304 2,6 11,1 Spod nja Idri ja 671 3,0 5,2 681 3,1 5,6 in Spod nja Kanom lja dru ga nase lja 1087 3,5 5,1 1184 3,4 4,9 OB^INA 4170 2,9 8,0 4169 2,9 8,1 119 Jer ne ja Fridl, Peter Repo lusk Pre gled ni ca 6: Delè pri se lje nih in ves ~as ìve ~ih v na se lju ob popi sih leta 1991 in 2002 (Po pi sa pre bi vals tva … 1991 in 2002). 1991 2002 {te vi lo ì ve ~i ves pri se lje ni {te vi lo ì ve ~i ves pri se lje ni pre bi val cev ~as v is tem (%) pre bi val cev ~as v is tem (%) nase lju (%) nase lju (%) OBMO^JA me sto Idri ja 6162 59,1 40,9 5878 54,5 45,5 Spod nja Idri ja 2026 39,2 60,8 2113 34,2 65,8 in Spod nja Kanom lja dru ga nase lja 3822 65,8 34,2 3999 54,6 45,4 OB^INA 12.010 57,9 42,1 11.990 50,9 49,1 100 90 80 70 60 % 50 40 30 neznano 20 storitve 10 predelovalne dejavnosti 0 kmetijstvo lja 1991lja 2002 Idrija 1991 Idrija 2002 esto esto m m b~ina Idrija 1991 b~ina Idrija 2002 druga naselja 1991 druga naselja 2002 O O Spodnja Kanom Spodnja Kanom Spodnja Idrija in Spodnja Idrija in Sli ka 5: Spre mem be v de jav nost ni sesta vi zapo sle nih med leto ma 1991 in 2002 (Po pi sa pre bi vals tva … 1991 in 2002). 120 Pre bi vals tve ne zna ~il no sti Idri je Pre bi vals tvo Ob~i ne Idri ja je bilo v ~a su popi sa 2002 neko li ko manj mobil no kot celot no pre bi vals - tvo Slo ve ni je. 51 % jih je ves ~as ìve lo v na se lju prve ga biva nja, za Slo ve ni jo je ta vred nost zna {a la 45 %. Vred nost se je v pri mer ja vi z le tom 1991 zni à la za 7 od stot nih to~k. Ve~ pri se lje nih je bilo le v Spod - nji Idri ji, med tem ko je mesto Idri ja ime lo enak delè nese liv cev kot pode è lje. Tri ~etr ti ne pri se lje nih v na se lja Ob~i ne Idri ja se je pri se li lo iz nase lij ozi ro ma ob~in Gori{ ke sta ti sti~ ne regi je. Prib lì no peti - na se jih je pri se li la iz ob~in dru gih sta ti sti~ nih regij. Leta 2002 je bil delè delov no aktiv nih v skup nem pre bi vals tvu ob~i ne (41,3 %) zelo podo ben kot na dràv ni rav ni, za sko raj tri krat nì ji je bil delè brez po sel nih (2,7 %), dele à upo ko jen cev (25,1 %) in vzdr è va nih (31,3 %) pa sta bila neko li ko nad dràv nim pov pre~ jem. Med popi so ma 1991 in 2002 se je deleùpo ko jen cev v Ob ~i ni Idri ja dvig nil zara di ve~ je ga {te vi la sta rej {ih. Delè vzdr è va nih je neko - li ko upa del, pred vsem zara di manj {e ga {te vi la otrok. Gle de na pano go zapo sli tve delov no aktiv ne ga pre bi vals tva osta ja Ob~i na Idri ja izra zi to indu strij - ska ob~i na. [e ved no je ve~ kot polo vi ca delov ne sile zapo sle ne v pre de lo val nih in sorod nih dejav no stih (ru dars tvo, grad be ni{ tvo, elek troin du stri ja …). Med leto ma 1991 in 2002 se je naj bolj spre me ni la zapo - sli tve na sesta va na pode è lju ob~i ne, kjer se je delè zapo sle nih v kme tij skih in sorod nih dejav no stih v de se tih letih zni àl s 26 na 9 %. Podat ki govo re o do kaj izra zi ti gos po dar ski mono struk tu ri obmo~ - ja. To je delo ma pove za no s pri sot nost jo tako ime no va nih sekun dar nih gos po dar skih panog, delo ma pa tudi z dejs tvom, da ima mesto Idri ja raz me ro ma majh no gra vi ta cij sko zaled je, ki ne vzpod bu ja raz - vo ja sto ri tev. Idri ja sodi med slo ven ske ob~i ne z naj nì jo brez po sel nost jo. Brez po sel nost je od popi sne ga leta 2002 do leta 2007 upa da la, v za ~et ku sve tov ne gos po dar ske rece si je leta 2009 se je dvig ni la s prib lì no 2 na Pre gled ni ca 7: Spre mem be {te vi la delov no aktiv nih in brez po sel nih – pri mer ja va popi sne ga podat ka 2002 in podat kov zad nje ga pet let ja. Podat ki med leto ma 2005 do 2010 so za mesec junij (Po pis pre bi vals tva … 2002; SI-STAT podat kov ni por tal, SURS). leto de lov no aktiv ni re gi stri ra ni stop nja regi stri ra ne brez po sel ni brez po sel no sti 2002 5428 153 2,7 2005 5261 126 2,3 2006 5275 111 2,1 2007 5395 76 1,4 2008 5428 118 2,1 2009 5209 265 4,8 2010 5044 286 5,4 Pre gled ni ca 8: Izo braz be na sesta va pre bi val cev, sta rej {ih od 24 let (Po pis pre bi vals tva … 2002). naj vi{ ja dokon ~a na izo braz ba (%) os nov no {ol ska sred nje {ol ska vi{ je-, viso ko {ol ska OBMO^JA me sto Idri ja 32,4 50,7 16,9 Spod nja Idri ja 40,6 48,0 11,4 in Spod nja Kanom lja dru ga nase lja 47,5 44,6 7,9 OB^INA 38,5 48,4 13,1 121 Jer ne ja Fridl, Peter Repo lusk 4,8 % in do sre di ne leta 2010 na 5,4 %. [te vi lo aktiv nih zara di osta re va nja pre bi vals tva v zad njih letih upa da. Po dob no kot tudi v dru gih indu strij skih obmo~ jih Slo ve ni je je pere~ prob lem Idri je niz ka stop nja izo braz be odra slih. Pojav je ned vom no v ve li ki meri pove zan s sta rej {im pre bi vals tvom, izra zit pa je v ve ~i ni pode èl skih nase lij. Tako na pode è lju sko raj polo vi ca oseb, sta rej {ih od 24 let, nima dokon - ~a ne izo braz be, vi{ je od osnov no {ol ske. 4 Naj no vej {i demo graf ski raz voj ni tren di in oce na raz vo ja v na sled njih deset let jih Ana li zo demo graf skih spre memb med leto ma 1999 in 2008 smo nare di li na pod la gi Regi stra roj - stev, Regi stra spre memb stal ne ga biva li{ ~a (se li tev) in Cen tral ne ga regi stra pre bi vals tva. Osnov ne zna ~il no sti lah ko pov za me mo v na sled njih to~ kah: • {te vi lo pre bi val cev ob~i ne se je v pre te klem deset let ju zmanj {e va lo za 35 do 40 oseb let no; • ve~ ji del let ne ga upa da pred stav lja nega tiv na seli tve na rast (20 ve~ odse lje nih kot pri se lje nih); • ve~ ji del nega tiv ne demo graf ske dina mi ke se odvi ja v me stu Idri ja, ki let no izgu bi okrog 50 lju di, 30 na ra~un odse li tev in 20 na ra~un pre vla de umr lih nad roje ni mi; • Spod nja Idri ja in Spod nja Kanom lja sku paj let no izgu bi ta okrog 10 lju di, pred vsem na ra~un odse li tev; • celo kup no je {te vi lo roje nih in umr lih v po de èl skih nase ljih urav no te è no, let na seli tve na rast pa zna {a 20 do 25 oseb (prib lì no pol odstot ka pre bi vals tva); • naj ve~ jo pri se li tve no let no rast na pode è lju (re la tiv no na 1000 pre bi val cev) ima jo nase lja kra jev nih skup no sti Godo vi~, Ledi ne, Krni ce-Ma so re in Voj sko, ven dar gre z iz je mo Godo vi ~a za manj {e {te - vi lo pri se lje nih, pogo sto upo ko jen cev iz Idri je in Spod nje Idri je; Pre gled ni ca 9: Vital ne in seli tve ne zna ~il no sti med leto ma 1999 in 2008 (Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je, Cen tral ni regi ster pre bi vals tva 2008). ro je ni umr li na rav na pri se lje ni od se lje ni se li tve na skup na rast rast rast KS ^r ni Vrh 120 139 –19 167 130 37 18 Dole 62 54 8 80 59 21 29 Go do vi~ 72 50 22 116 53 63 85 me sto Idri ja 491 670 –179 478 791 –313 –492 oko li ca Idri je 25 21 4 24 16 8 12 Ka nom lja 32 38 –6 61 54 7 1 Kr ni ce-Ma so re 19 22 –3 27 12 15 12 Le di ne 47 73 –26 80 32 48 22 Spod nja Idri ja 173 139 34 270 394 –124 –90 Voj sko 16 30 –14 45 18 27 13 Za vra tec 28 7 21 19 12 7 28 OBMO^JA me sto Idri ja 491 670 –179 478 791 –313 –492 Spod nja Idri ja in Spod nja Kanom lja 173 139 34 270 394 –124 –90 dru ga nase lja 421 434 –13 619 386 233 220 OB^INA 1085 1243 –158 1367 1571 –204 –362 122 Pre bi vals tve ne zna ~il no sti Idri je Pre gled ni ca 10: Rezul ta ti demo graf ske pro jek ci je po dvaj set let nih sta rost nih sku pi nah. leto dvaj set let ne sta rost ne 2008 2013 2018 2023 2028 sku pi ne {te vi lo {te vi lo {te vi lo {te vi lo {te vi lo 0 do 19 2379 2191 2143 2114 2094 20 do 39 3472 3266 2969 2630 2352 40 do 59 3545 3430 3451 3417 3307 60 do 79 2124 2347 2458 2585 2703 80+ 514 583 574 577 539 SKUPAJ 12.034 11.817 11.595 11.323 10.995 % % % % % 0 do 19 19,8 18,5 18,5 18,7 19,0 20 do 39 28,9 27,6 25,6 23,2 21,4 40 do 59 29,5 29,0 29,8 30,2 30,1 60 do 79 17,6 19,9 21,2 22,8 24,6 80+ 4,3 4,9 5,0 5,1 4,9 SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 • rod nost je niz ka v obeh mest nih nase ljih, na pode è lju pa je rela tiv no viso ka na vzhod nem in jù - nem obrob ju ob~i ne, naj nì ja pa na seve ru in zaho du. Na pod la gi podat kov vital ne in seli tve ne sta ti sti ke pre bi vals tva smo izde la li demo graf sko pro jek - ci jo pre bi vals tva za ob~i no in posa mez ne kra jev ne skup no sti, ki je bolj oce na dana{ nje ga demo graf ske ga poten cia la kot pa napo ved bodo ~e ga raz vo ja. Upo ra bi li smo meto do ana li ti~ ne pro jek ci je z upo {te va - njem seli tev, ki je bila v pro stor skem in regio nal nem na~r to va nju è ve~ krat upo rab lje na (Go sar 1980). Izra ~un je teme ljil na: (a) hipo te zi o rod no sti èn ske ga fer til ne ga kon tin gen ta, (b) hipo te zi o sta rost - no in spol no spe ci fi~ ni umr lji vo sti in (c) hipo te zi o se li tvah. Pro jek ci je so bile izde la ne za pet let ne sta rost ne sku pi ne in za pet let na obdob ja. Za~et no popu la ci jo pred stav lja jo podat ki o pre bi val cih, dne 30. 6. 2008, rezul ta ti pa so izra ~u na ni za iste dne ve v le tih 2013, 2018, 2023 in 2028. Upo rab lje no pro jek ci jo lah ko ime nu je mo zmer no opti mi sti~ no, saj smo izha ja li iz pred po stav ke o li near no rasto ~i vred no sti koe fi cien ta celot ne rod no sti, ki naj bi hipo te ti~ no dose gla vred nost eno - stav ne repro duk ci je gene ra cij v 35-let nem obrat nem ciklu èn ske ga fer til ne ga kon tin gen ta, to je leta 2043. Prav tako smo pred po sta vi li ni~el ni sal do seli tev na medob ~in ski rav ni (ki je v zad njem deset let ju sicer nega ti ven) in ohra ni li dina mi ko in sme ri seli tev na lokal ni rav ni zno traj ob~i ne. Po pro jek ci ji bi se skup no {te vi lo pre bi val cev z 12.000 leta 2008 zni à lo na 11.600 leta 2018 in na 11.000 leta 2028. Izra zi to bi upad lo {te vi lo oseb v sta rost ni sku pi ni 20 do 39 let (ge ne ra ci je, ki so se roje va le v ~a su naj nì je rod no sti), mo~ no pa se bi pove ~a lo tako abso lut no kot rela tiv no {te vi lo sta rej {ih. Dob lje ne rezul ta te za raz li~ na obmo~ ja ob~i ne in posa mi~ ne demo graf ske kon tin gen te pre bi vals - tva lah ko str ne mo v na sled nje ugo to vi tve: • urba no obmo~ je ob~i ne bi v dvaj se tih letih izgu bi lo ve~ kot 1Z5 % pre bi val cev; • pode è lje bi pre bi vals tve no nara slo za dobrih 5 %, pred vsem na ra~un pri se lje va nja (izra ~un je lah - ko zava ja jo~, saj je med pri se ljen ci v zad njih letih veli ko sta rej {ih pre bi val cev iz Idri je in Spod nje Idri je); • pre bi vals tve no bi se ve~a le pode èl ske kra jev ne skup no sti Godo vi~, Voj sko, Dole, Zavra tec in oko lica Idri je; • pre bi vals tve no bi stag ni ra le pode èl ske kra jev ne skup no sti Ledi ne, Krni ce-Ma so re, Kanom lja in ^rni Vrh; 123 Jer ne ja Fridl, Peter Repo lusk 130 120 110 sekd 100 in 90 80 70 2008 2013 2018 2023 2028 leto ^rni Vrh mesto Idrija Krnice-Masore Vojsko Dole okolica Idrije Ledine Zavratec Godovi~ Kanomlja Spodnja Idrija Sli ka 6: Raz li ke v gi ba nju {te vi la pre bi val cev med kra jev ni mi skup nost mi Ob~i ne Idri ja po napo ve dih pro jek ci je (in deks: leto 2008 = 100). • {te vil~ no bi se naj bolj pove ~al kon tin gent sta rej {ih od 64 let – za sko raj 20 %, za 3 % bi se pove ~a lo tudi {te vi lo sta rej {e delov ne sile (45 do 64 let sta ro sti); • za dobrih 5 % bi se zni à lo {te vi lo pred {ol ske ga in osnov no {ol ske ga kon tin gen ta (ob pred po stav ki rasto ~e rod no sti); • naj bolj bi upad li kon tin gen ti sred nje {ol cev in mlaj {e delov ne sile (za okrog 25 %) in {tu dent ski kon - tin gent (za ve~ kot 30 %). Glav ni vzrok za pada nje {te vi la pre bi val cev v pri hod njih deset let jih je padec rod no sti, ki je v Slo - ve ni ji è okrog leta 1980 pad la pod raven eno stav ne repro duk ci je gene ra cij (Jo si po vi~ 2005, [ir celj 2006). Hipo te ti~ no lah ko izpad roj stev ubla ì jo samo pri se li tve. Izde la li smo poseb no pro jek ci jo o po treb nih pri se li tvah, da bi se na obmo~ ju Ob~i ne Idri ja {te vil~ no ohra nil sta rost ni kon tin gent delov ne sile (25 do 64 let). Po rezul ta tih pro jek ci je bi se mora lo med leto ma 2013 in 2058 v ob ~i no let no pri se li ti 70 do 115 oseb, sred nja let na stop nja rasti pre bi vals tva pa bi zna {a la 0,3 do 0,5 %. Skup no {te vi lo pre - bi val cev leta 2048 bi nara slo na 13.600. Pro je ci ra ne vred no sti so prak ti~ no nedo seg lji ve, tako zara di kon ku ren~ ne pri vla~ no sti dru gih slo - ven skih mest in tuji ne, kakor tudi zara di pomanj ka nja demo graf skih »re zerv« poten cial nih pri se ljen cev, ki jih niti oko li ca ob~i ne kot tudi Slo ve ni ja nima ta. Bolj ali manj podob ne rezul ta te bi dobi li za ve~ino 124 Pre bi vals tve ne zna ~il no sti Idri je 120 110 100 sek 90 din 80 70 60 2008 2013 2018 2023 2028 leto pred{olski osnovno{olski srednje{olski {tudentski mlaj{a delovna sila starej{a delovna sila starej{e prebivalstvo Sli ka 7: Spre mem be {te vil~ no sti neka te rih demo graf skih kon tin gen tov po napo ve dih pro jek ci je (in deks: leto 2008 = 100). ob~in v Slo ve ni ji kot tudi za drà vo. Rezul ta ti pro jek ci je posred no pove do, da se bo v Ob ~i ni Idri ja, podob no kot drug je v Slo ve ni ji in v Evro pi, demo graf ska kri za za~e la okrog leta 2015. Zanjo bo zna - ~il no neso raz mer je med vse manj {te vil nim delov no aktiv nim in nara{ ~a jo ~im vzdr è va nim (pred vsem osta re lim) pre bi vals tvom. 5 Neka te re zna ~il no sti zapo slo va nja in izo bra è va nja na Idrij skem – dnev na mobil nost stro kov nja kov in zapo sli tve ne mò no sti mla dih v Ob ~i ni Idri ja Kot smo è ome ni li, sodi Idri ja gle de na sesta vo delov nih mest v gos po dars tvu med tako ime no - va ne indu strij ske ob~i ne. Lokal no gos po dars tvo s svo jo narav na nost jo in uspe {nost jo pri vab lja pred vsem inè nir je teh ni{ kih panog in delo ma mene dèr ski kader, velik del stro kov nja kov z dru gih podro - ~ij pa se vozi na delo dru gam. Dnev no na delo iz ob~i ne odha ja ve~ viso ko izo bra è nih, kot pa jih v ob ~i no pri ha ja. Kljub temu ima ob~i na pozi tiv no bilan co dnev ne mobil no sti delov ne sile, saj okrog 500 ve~ zapo sle nih v ob ~i no pri ha ja, kot iz nje dnev no odha ja. Pre se èk tvo ri jo pred vsem delav ci s kon ~a no sred - njo ali poklic no {olo. 125 Jer ne ja Fridl, Peter Repo lusk 200 180 160 140 120 i 100 riseljenp 80 60 40 20 0 2010 2020 2030 2040 2050 2060 2070 leto ohranjanje {tevila delovne sile ohranjanje {tevila mlaj{e delovne sile Sli ka 8: Potreb ne let ne pri se li tve v Ob ~i no Idri ja za ohra nja nje {te vil~ no sti kon tin gen ta delov ne sile po napo ve dih pro jek ci je. Pre gled ni ca 11: Stro kov nja ki in teh ni ki v Ob ~i ni Idri ja gle de na ob~i no dela in biva nja (Rav bar 2009; Sta ti sti~ ni regi ster delov no aktiv ne ga pre bi vals tva, SURS, 31. 12. 2008). stro kov nja ki in teh ni ki de la jo v ob ~i ni bi va jo v ob ~i ni raz li ka in deks (po defi ni ci ji SRDAP) Idri ja Idri ja za ko no da jal ci, viso ki urad ni ki 12 13 –1 92,3 di rek tor ji, mene dèr ji drùb 192 188 4 102,1 stro kov nja ki teh ni~ no-teh no lo{ kih ved 272 204 68 133,3 in for ma ti ki 17 18 –1 94,4 stro kov nja ki nara vo slov nih ved 5 7 –2 71,4 zdrav ni ki, far ma cev ti 49 52 –3 94,2 stro kov nja ki za ter ciar no izo bra è va nje 2 13 –11 15,4 stro kov nja ki za dru ge obli ke izo bra è va nja 204 206 –2 99,0 stro kov nja ki za poslov na vpra {a nja 72 74 –2 97,3 stro kov nja ki za prav na vpra {a nja 15 27 –12 55,6 stro kov nja ki drù bo slov ja in huma ni sti ke 90 119 –29 75,6 teh ni ki teh ni~ nih strok 449 389 60 115,4 dru gi teh ni ki 596 599 –3 99,5 126 Pre bi vals tve ne zna ~il no sti Idri je Pre gled ni ca 12: Na~r ti dija kov po kon ~a ni sred nji {oli (An ke ta dija kov Gim na zi je Juri ja Vege, 14. do 16. april 2010, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU). gim na zi ja stroj ni teh nik èn ske mo{ ki mo{ ki {te vi lo % {te vi lo % {te vi lo % na da lje va ti dru ìn sko 0 0,0 0 0,0 2 3,8 gos po dar sko dejav nost na da lje va ti {ola nje 73 100,0 63 98,4 45 86,5 poi ska ti zapo sli tev 0 0,0 0 0,0 2 3,8 pri ~e ti z last no dejav nost jo 0 0,0 1 1,6 3 5,8 sku paj 73 100,0 64 100,0 52 100,0 Vzro ki za tak {no sta nje so pred vsem v struk tu ri gos po dars tva, ki je pri vla~ no za stro kov nja ke teh - ni~ nih sme ri, pa {e to pove ~i ni za lokal no pre bi vals tvo, ki se za te pokli ce odlo ~a zara di sta bil no sti in pro pul ziv no sti lokal ne indu stri je. Preo sta li viso ko izo bra èn kader se dnev no vozi na delo dru gam ali pa se po kon ~a nem izo bra è va nju pre pro sto odse li. Opi sa no sta nje se vse bin sko nave zu je tudi na rezultate anke te o na da lje va nju izo bra è va nja in mò no stih zapo sli tve, ki je bila izve de na med dija ki Gim na zije Juri ja Vege v Idri ji. V an ke to je bilo zaje tih 189 di ja kov, od tega 102 s stal nim pre bi va li{ ~em v Ob ~i ni Idrija. ni odgovora drugo humanistika drùboslovje pravo ekonomija medicina ali farmacija druge naravoslovne in tehni{ke vede elektrotehnika strojni{tvo 0 5 10 15 20 25 30 35 40 drugo, ni odgovora dobra pla~a ve~je mònosti zaposlitve podro~je me zanima Sli ka 9: Smer bodo ~e ga {tu di ja in vzrok za izbi ro {tu dij ske sme ri (An ke ta dija kov Gim na zi je Juri ja Vege, 14. do 16. april 2010, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU). 127 Jer ne ja Fridl, Peter Repo lusk Pre gled ni ca 13: @elje in pri ~a ko va nja dija kov, sta nu jo ~ih v Ob ~i ni Idri ja, gle de mò no sti zapo sli tve (An ke ta dija kov Gim na zi je Juri ja Vege, 14. do 16. april 2010, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU). gim na zi ja stroj ni teh nik sku paj èn ske mo{ ki sku paj % % % % % è lje dija kov v do ma ~i ob~i ni 17,50 29,40 22,97 42,90 28,40 v dru gi slo ven ski ob~i ni 20,00 11,80 16,22 3,60 12,70 kjer bo pri lò nost 47,50 44,10 45,95 42,90 45,10 v tu ji ni 12,50 14,70 13,51 10,70 12,70 ni odgo vo ra 2,50 0,00 1,35 0,00 1,00 pri ~a ko va nja dija kov v do ma ~i ob~i ni 7,50 23,50 14,86 53,60 25,50 v dru gi slo ven ski ob~i ni 27,50 23,50 25,68 0,00 18,60 kjer bo pri lò nost 55,00 47,10 51,35 35,70 47,10 v tu ji ni 7,50 5,90 6,76 10,70 7,80 ni odgo vo ra 2,50 0,00 1,35 0,00 1,00 Sme ri {tu di ja, ki si jih name ra va jo anke ti ran ci izbra ti po zaklju~ ku sred nje {ole, so zelo raz no vrst - ne; zasto pa ne so tako teh ni{ ke in nara vo slov ne sme ri, kakor tudi drù bo slov ne in huma ni sti~ ne sme ri. Za izbor pro gra ma bodo ~e ga {tu di ja se dija ki odlo ~a jo pred vsem zato, ker jih podro~ je zani ma, le stroj - ni teh ni ki vidi jo v iz bi ri sme ri {tu di ja tudi ve~ je mò no sti zapo sli tve. More bit na ve~ ja pla ~a ali kakr {ni ko li dru gi dejav ni ki na izbi ro sme ri {tu di ja nima jo ve~ je ga vpli va. Za {tu dij je naj bolj pri vla~ na slo ven ska pre stol ni ca, saj bo kar 160 od 189-tih dija kov Gim na zi je Juri ja Vege {tu dij nada lje va lo v Ljub lja ni. Sle di Koper z 12 zain te re si ra ni mi. V Novo Gori co, Por to roìn Postoj no name ra va jo iti tri je, dva v [kof ja Loko in eden v Ma ri bor, kar lah ko ima za posle di co tudi »od liv mò ga nov« (Je zer {ek 2007). V tu ji ni name ra va {tu di ra ti le eden od anke ti ran cev, in sicer v Nem~iji. Di ja ki na splo {no nima jo pose bej izob li ko va ne ga mne nja, ali je v do ma ~em oko lju dovolj mò no - sti za zapo sli tev, saj so se na vpra {a nje, kak {ne so mò no sti za zapo sli tev v Ob ~i ni Idri ja v ena ki meri pojav lja li pozi tiv ni kot nega tiv ni odgo vo ri. Tudi èlje in pri ~a ko va nja mla dih gle de zapo sli tve nih mò - no sti v Ob ~i ni Idri ja se neko li ko raz ha ja jo. Stroj ni teh ni ki vidi jo v do ma ~em oko lju dovolj mò no sti za zapo sli tev (53,60 %), med tem ko se bi ~etr ti na gim na zij cev èle la zapo sli ti v do ma ~i ob~i ni (22,97 %), a jih le manj {i delè meni (14,86 %), da bodo dejan sko zapo sli tev v ob ~i ni tudi dobi li. Naj - ver jet ne je bo ime la lokal na struk tu ra gos po dars tva, tako kot do sedaj, tudi v pri hod nje pomemb no vlo go pri migra cij skem obna {a nju mla dih. 6 Sklep [te vi lo pre bi val cev Ob~i ne Idri ja je od leta 1869 do za~et ka 21. sto let ja le rah lo nara slo, mo~ no pa se je spre me ni la pro stor ska raz po re di tev pre bi vals tva. Demo graf sko sta se okre pi li pred vsem mest ni nase lji Idri ja in Spod nja Idri ja, pode è lje pa je v 140-tih letih izgu bi lo prib lì no tret ji no pre bi val cev. Ome nje na tren da rasti sta se zara di subur ba ni za ci je spre me ni la {ele v de vet de se tih letih 20. sto let ja, ko je {te vi lo pre bi val cev v ne ka te rih pode èl skih nase ljih za~e lo po~a si nara{ ~a ti, mest na nase lja pa so v is tem obdob ju za~e la pre bi val ce izgub lja ti. 128 Pre bi vals tve ne zna ~il no sti Idri je Opaz no se je v zad njih deset let jih spre me ni la tudi sta rost na struk tu ra pre bi vals tva, pred vsem zara - di pada jo ~e rod no sti. Demo graf ska pro jek ci ja, izde la na na pod la gi podat kov vital ne in seli tve ne sta ti sti ke, kaè, da bo obmo~ je ob~i ne ob nada lje va nju dana{ njih demo graf skih tren dov v pri hod njih dvaj se tih letih izgu bi lo 10 % pre bi val cev. Pre bi vals tvo se bo {e naprej sta ra lo, zato se bo poja vil prob - lem lokal ne ga obnav lja nja delov ne sile. Prob lem lah ko do neke mere ubla ì jo samo pri se li tve pre bi val cev od dru god, za kar pa obsta ja jo tako lokal ne (malo pro sto ra za {iri tev nase lij) kot tudi glo bal ne ome ji - tve (kon ku ren~ nost dru gih urba nih sre di{~). Gle de na pano go zapo sli tve delov no aktiv ne ga pre bi vals tva osta ja Ob~i na Idri ja izra zi to indu strij ska ob~i na in sodi med slo ven ske ob~i ne z naj nì jo brez po sel nost - jo. Podob no, kot tudi v dru gih indu strij skih obmo~ jih Slo ve ni je, je pere~ prob lem Idri je niz ka stop nja izo braz be odra slih. Nadalj ni gos po dar ski in drù be ni raz voj lah ko ob~i na zago to vi pred vsem s po sred - ni mi in nepo sred ni mi vla ga nji v mlaj {e gene ra ci je, z za go tav lja njem ustrez nih okolj skih in bival nih pogo jev, s kon ti nui te to kako vost nih in raz no li kih izo bra è val nih pro gra mov, s pri vla~ no kul tur no in rekrea cij - sko ponud bo ter s sta bil nim lokal nim trgom delov ne sile. 7 Viri in lite ra tu ra Bajt, T. 2009: Prob lem sta ra nja pre bi vals tva na pri me ru Ob~i ne Idri ja. Diplom ska nalo ga, Fakul te ta za huma ni sti~ ne {tu di je Uni ver ze na Pri mor skem. Koper. Ben ko vi~, M. 2002: Idrij sko hri bov je kot pri mer demo graf sko ogro è ne ga obmo~ ja. Dela 17. Ljub ljana. Cen tral ni regi ster pre bi vals tva. Mini strs tvo Repub li ke Slo ve ni je za notra nje zade ve. 2008. ^er ne, A., Urbanc, M. 1999: Idrij sko hri bov je. Slo ve ni ja: pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Do lenc, D., Fridl, J., Klad nik, D., Per ko, D., Repo lusk, P. (ured ni ki) 2007: Popi sni atlas Slo ve ni je 2002. Zalò ba ZRC. Ljub lja na. Go sar, L. 1980: Ana li ti~ ne pro jek ci je pre bi vals tva. Geo graf ski vest nik 52. Ljub lja na. Je zer {ek, M. 2007: Zapo sli tve ne pri lò no sti in beg mò ga nov v Idrij sko-cer kljan ski regi ji. Diplom sko delo, Fakul te ta za drù be ne vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Jo si po vi~, D. 2005: Demo geo graf ski u~in ki imi gra ci je v Slo ve ni jo po II. sve tov ni voj ni. Dok tor sko delo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. DZS. Ljub lja na 1995. Po pis pre bi vals tva, gos po dinj stev, sta no vanj in kme~ kih gos po dar stev v Re pub li ki Slo ve ni ji v letu 1991. Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Po pis pre bi vals tva, gos po dinj stev, sta no vanj v Re pub li ki Slo ve ni ji v letu 2002. Sta ti sti~ ni urad Repub - li ke Slo ve ni je. Rav bar, M. 2009: Raz voj ni dejav ni ki v Slo ve ni ji – ustvar jal nost in nalò be. Geo ri tem 9. Ljub lja na. Sta ti sti~ ni regi ster delov no aktiv ne ga pre bi vals tva. Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je. 2008, Ljub ljana. Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Med mrè je; http://www.stat.si/ (18. 10. 2010). [ir celj, M. 2006: Rod nost v Slo ve ni ji od 18. do 21. sto let ja. Poseb ne pub li ka ci je {t. 5. Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. [ir celj, M., Ili}, M. 2004: Tab li ce umr lji vo sti pre bi vals tva Slo ve ni je, 2000–2002. Sta ti sti~ ne infor ma cije 169 (5 Pre bi vals tvo {t. 3). Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. 129 130 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 131–142, Ljubljana 2010 RAZVOJ IN STANJE GOSPODARSTVA V OB^INI IDRIJA mag. Dam jan Kava{, mag. Kle men Koman In {ti tut za eko nom ska razi sko va nja ka vasd @ier.si, komank @ier.si UDK: 338.1(497.4Idri ja) IZVLE^EK Raz voj in sta nje gos po dars tva v Ob ~i ni Idri ja Zgo do vi na Idri je in oko li ce je tesno pove za na in pre ple te na z od krit jem ìve ga sre bra pred nekaj ve~ kot 500 leti in vzpo sta vi tvi jo delo va nja rud ni ka. Ob postop nem zapi ra nju rud ni ka so se po letu 1970 za~e le raz vi ja ti indu strij ske pano ge, ki so v pre te klo sti slu ì le pred vsem potre bam rud ni ka, in sicer elek tro in kovin - sko pre de lo val na indu stri ja, lesna indu stri ja in grad be ni{ tvo; vse so {e danes klju~ ne dejav no sti v idrij ski ob~i ni. V gos po dar ski struk tu ri pre vla du je indu stri ja, saj zapo slu je ve~ kot tri ~etr ti ne zapo sle nih, ustvar - ja prav tolik {en delè doda ne vred no sti, med tem ko pri hod ki od pro da je dose ga jo dvo tret jin ski delè, kar pome ni, da je Idri ja mo~ no indu strij sko skon cen tri ra na v pri mer ja vi s ce lot no Slo ve ni jo. Kme tijs tvo je s ~a - som izgub lja lo vlo go pomemb ne gos po dar ske dejav no sti, saj v Ob ~i ni Idri ja raz me re za kme tijs tvo niso ugod ne. Nein ten ziv no kme to va nje v hri bih in ohra nje no oko lje pred stav lja ta pri lò nost za nara vi pri jaz no in eko - lo{ ko kme to va nje ter tovrst ne pri del ke in izdel ke. Med pomemb ne gos po dar ske dejav no sti v bo do ~e sodi turi zem, ki pred stav lja {e ne popol no ma izko ri{ ~e no raz voj no pri lò nost ob~i ne Idri ja. Kon ku ren~ ne pred no sti Ob~ine Idri ja so boga ta zgo do vin ska in teh ni{ ka dedi{ ~i na, boga ta geo lo{ ka in mor fo lo{ ka struk tu ra povr{ ja, raz - gi ba no in pri vla~ no narav no oko lje, boga to kul tur no izro ~i lo, raz vi to gos po dar sko, drù be no in inte lek tual no zaled je. KLJU^NE BESEDE gos po dars tvo, gos po dar ske drù be, pod jet ni{ tvo, kme tijs tvo, goz dars tvo, raz voj pode è lja, turi zem. ABSTRACT Eco nomy in the Muni ci pa lity of Idri ja The history of Idri ja and its sur roun dings is clo sely rela ted and intert wi ned with the dis co very of mer cury more than 500 years ago and the estab lish ment of the mine. After 1970 the indu strial branc hes, which had been ser ving to the needs of the mine in the past, star ted to deve lop with the gra dual aban do ning of the mine. Elec tri cal and metal pro ces sing indu stry, wood indu stry and con struc tion are still the key eco no mic acti vi ties in the muni ci pa lity. The eco no mic struc tu re is domi na ted by the indu strial sec tor, which employs more than three-quar ters of emplo yees, crea tes the same sha re of value added and achie ves a two-thirds sha re in tur no ver. Accor ding to such eco no mic struc tu re, Idri ja is cha rac te ri zed as a con cen tra ted indu strial area. The agri cul tu ral sec tor gra dually lost impor tan ce sin ce the con di tions for far ming are not very favo - rab le in the muni ci pa lity. Non-in ten si ve far ming in the hill area and pre ser va tion of the natu ral envi ron ment repre sent an oppor tu nity for natu re-friendly and orga nic agri cul tu ral acti vi ties and pro ducts. One of the key eco no mic acti vi ties in the futu re is tou rism, who se deve lop ment poten tial is not fully sei zed yet. In terms of tou rism deve lop ment the com pe ti ti ve advan ta ges of the muni ci pa lity are rich histo ri cal and tech ni cal heri ta ge, rich geo lo gi cal and morp ho lo gi cal struc tu re of the sur fa ce and a di ver se and attrac ti ve natu ral envi ron ment, vast cul tu ral heri ta ge and well deve lo ped eco no mic, social and intel lec tual back ground. KEY WORDS lo cal eco nomy, busi ness enter pri ses, entre pre neurs hip, agri cul tu re, fore stry, rural deve lop ment, tou rism. 131 Dam jan Kava{, Kle men Koman 1 Uvod Zgo do vi na Idri je in oko li ce je tesno pove za na in pre ple te na z od krit jem ìve ga sre bra in vzpo sta - vi tvi jo delo va nja rud ni ka. Idri ja je bila v pre te klo sti med vse mi slo ven ski mi mesti v mno gih pogle dih v spe ci fi~ nem ali celo izjem nem polo à ju: njen pomen je bil v med na rod nih pri mer ja vah mno go pomemb - nej {i kot v ò jem nacio nal nem okvi ru, njen ìvo sre br ni kapi tal se je obra ~al pre tè no po tujih cen trih finan~ ne in poli ti~ ne mo~i dale~ od slo ven ske ga ozem lja, nje ne komu ni ka ci je z dalj ni mi mesti (Be netke, Gra dec, Augs burg, Amster dam …) in zla sti s ce sar skim Duna jem so bile ob~a sno bolj inten ziv ne kot z ma ti~ nim slo ven skim oko ljem (No va ko vi~ 2003, 59). Idri ja se je, za raz li ko od neka te rih podob nih obmo~ jih v Slo ve ni ji (na pri mer Zasav je), uspe la pre struk tu ri ra ti iz sta re ga indu strij ske ga (ru dar ske - ga) obmo~ ja v vi tal no indu strij sko obmo~ je. Raz lo gi so nasled nji: • Sve tov na pomemb nost: idrij ski rud nik je bil zara di pomemb no sti ìve ga sre bra sve tov no pomemben rud nik in je tako pove zo val Idri jo s sre di{ ~i gos po dar ske ga doga ja nja in raz vo ja v evrop skem in celo sve tov nem meri lu. • Teh ni~ na zah tev nost: rud nik v Idri ji je bil teh no lo{ ko zelo dobro oprem ljen. Tudi zara di tega je Idrija zna na po odli~ nem teh ni~ nem zna nju, kar so uspe {no izko ri sti la tudi lokal na pod jet ja (Ko lek tor, Roto - ma ti ka, Eta Cerk no …). • Odpr tost v svet: zara di sve tov ne ga pome na rud ni ka v Idri ji so v me sto pri ha ja li tudi {te vil ni tuji stro - kov nja ki, tako spe cia li sti za rudar je nje kot tudi osta li (Sco po li, Hac quet). Ti so zara di geo graf ske zapr to sti ime li pomem ben vpliv na lokal no oko lje (us ta no vi tev idrij ske real ke leta 1901). Tudi lokal na pod - jet ja so zgo daj za~e la z med na rod nim poslo va njem in pove zo va njem. Tako je pod jet je Kolek tor è leta 1968 pri do bi lo nem{ ko drù bo Knutt&Bux za solast ni ka in vla ga te lja. • Kon ku ren~ nost preo sta lih pod je tij: glav ni raz log uspe {no sti pre struk tu ri ra nja Idri je je bil v tem, da so bila loci ra na v Idri ji {e dru ga spo sob na pod jet ja, ki so ime la pers pek ti vo in so dobi la ob zaprt ju rud ni ka tudi finan~ ne spod bu de. Zato tudi ni bilo potre be po gra di tvi neke nove »po li ti~ ne« tovarne. • ^lo ve{ ki kapi tal: lokal no pre bi vals tvo v Idri ji ni zelo samoin cia tiv no, je pa zelo nave za no na svo ja pod - jet ja. V pri mer ja vi z os ta li mi sta ri mi indu strij ski mi obmo~ ji so pre bi val ci bolj izo bra è ni, ima jo pa tudi zelo uspe {no gene ra ci jo drù be no odgo vor nih gos po dars tve ni kov, ki so uspe {no raz vi ja li doma - ~a pod jet ja. • Sre ~a: kri za rudar je nja je pri{ la v Idri jo prej kot v Za sav je. Resna kri za rud ni ka se je v Idri ji za~e la è leta 1970, vrh pa je dose gla leta 1977, ko je bila raz li ka med proi zvod no ceno in pro daj no ceno kar 400 do lar jev. Takrat so spre je li pro gram sana ci je in zapr li rud nik, ve~i na delav cev pa se je zapo sli la v os ta lih idrij skih pod jet jih, tudi z iz dat no pomo~ jo repub li ke, ki je finan ci ra la sana ci jo rud ni ka. Idrij sko gos po dars tvo je danes kon ku ren~ no v slo ven skem in v med na rod nem okvir ju. Tudi pri idrij - skih pod jet jih je ime la gos po dar ska kri za nega ti ven vpliv na obseg poslo va nja in posle di~ no na {te vi lo zapo sle nih. Po dra sti~ nem pad cu naro ~il v letu 2009 se sta nje v letu 2010 izbolj {u je, kar je pred vsem posle di ca ugod nih gibanj v av to mo bil ski indu stri ji. Zato je stop nja regi stri ra ne brez po sel no sti v Ob - ~i ni Idri ja {e ved no krep ko pod slo ven skim pov pre~ jem, saj je v ju ni ju 2010 zna {a la 5,5 %, med tem ko je bilo dràv no pov pre~ je 10,5 %. Idri ja ni pomemb no zapo sli tve no sre di{ ~e le za pre bi val ce ob~i ne, tem ve~ ima {ir {i lokal ni pomen. Kljub izvoz ni in raz voj ni usmer je no sti idrij skih pod je tij je doda na vred - nost na zapo sle ne ga pod slo ven skim pov pre~ jem, podob no je sta nje pri pov pre~ nih bru to ozi ro ma neto pla ~ah. Pri kme tijs tvu lah ko ugo to vi mo, da raz me re zanj v Ob ~i ni Idri ja niso ugod ne, zato je s ~a som izgub - lja lo vlo go pomemb ne gos po dar ske dejav no sti, ima pa {te vil ne dru ge funk ci je, kot so pose li tve na (ohra nja nje pose lje no sti tudi v ob mo~ jih z ome je ni mi dejav ni ki za ìv lje nje in gos po dar je nje), eko lo{ - ka (vzdr è va nje narav ne ga rav no tè ja v pro sto ru), social na (za go tav lja nje zapo sle no sti dolo ~e ne ga dela rural ne ga pre bi vals tva) in kul tur na (ohra nja nje narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne v pro sto ru). V zad njih deset let jih se tudi v Idri ji kre pi pomen turiz ma, ki je è leta gos po dar ska dejav nost z naj - vi{ jo stop njo rasti na sve tu in obe nem eden naj bolj pers pek tiv nih teme ljev vse stran ske ga raz vo ja drù be ne 132 Raz voj in sta nje gos po dars tva v Ob ~i ni Idri ja skup no sti. Kljub dolo ~e nim uspe hom ima turi zem v Ob ~i ni Idri ja {e veli ko mò no sti za nadalj nji raz - voj, zla sti zara di zgo do vi ne, nara ve in kul tur ne dedi{ ~i ne, tren da rasti pov pra {e va nja po »no vih« desti na ci jah, ki niso »preo bre me nje ne« s tu ri sti, kakor tudi zara di mò no sti pove zo va nja s kom ple men - tar ni mi desti na ci ja mi v ne po sred ni oko li ci Idri je. 2 Poslo va nje gos po dar skih drùb v Ob ~i ni Idri ja Ob dob ja konjunk tur in rece sij na med na rod nem ìvo sre bro vem trì{ ~u niso vpli va la ne le na rudnik, ampak zara di tesne pre ple te no sti z lo kal nim oko ljem na celot ni raz voj Idri je in oko li ce (No va ko - vi~ 2003, 59). Ob postop nem zapi ra nju rud ni ka so se po letu 1970 za~e le raz vi ja ti indu strijske pano ge, ki so v pre te klo sti slu ì le pred vsem potre bam rud ni ka, in sicer elek tro in kovin sko pre de lo val na indu - stri ja, lesna indu stri ja in grad be ni{ tvo. Te so {e danes klju~ ne dejav no sti v idrij ski ob~i ni. Idri ji sicer nje ne spe ci fi~ ne geo graf ske zna ~il no sti pov zro ~a jo prob le me na podro~ ju komu nal ne, cest ne in dru ge gos po dar ske infra struk tu re. Sla be pro met ne pove za ve so, tako kot sko zi celo ten tok zgo - do vi ne, {e ved no izra zit ome ji tve ni dejav nik nadalj nje ga gos po dar ske ga in social ne ga raz vo ja obmo~ ja. Idri ja je odmak nje na od pro met nih trans ver zal, kar goto vo vpli va na zavi ra nje gos po dar ske ga raz vo - ja. Lega mesta v hri bo vi tem, red ko pose lje nem ozem lju, dale~ od glav nih pro met nih ìl, brez èlez ni{ ke pove za ve s sve tom je pov zro ~i la, da se mesto nika kor ni moglo raz vi ti v ve~ ji in pomemb nej {i trgov - ski in pod jet ni{ ki cen ter (Groff-Fer jan ~i~ 2000, 54). Kljub temu sodi Idri ja danes med gos po dar sko uspe {nej {a obmo~ ja v Slo ve ni ji. Iz podat kov zaklju~nih ra~u nov gos po dar skih sub jek tov je raz vid no, da je v letu 2009 v Ob ~i ni Idri ja poslo va lo 235 gos po dar - skih drùb, ki so sku paj zapo slo va le 3568 de lav cev in ustva ri le sko raj pol mili jar de evrov pri hod kov Pre gled ni ca 1: Osnov ni kazal ci sta nja gos po dar skih drùb v Ob ~i ni Idri ja in pri mer ja va z re gi jo in drà vo, leto 2009 (* pri mer ja va s pov pre~ jem regi je (Go ri{ ka = 100) ozi ro ma Slo ve ni je (SI = 100); Baza GVIN; last ni pre ra ~u ni). Idri ja Go ri{ ka de lè Slo ve ni ja de lè v re gi ji v Slo ve ni ji (%) (%) sreds tva (v evrih) 658.078.651 4.489.923.576 14,66 104.301.935.149 0,63 ~i sti pri hod ki od pro da je 467.171.759 3.019.394.508 15,47 67.785.977.385 0,69 (v evrih) ~i sti poslov ni izid obra ~un ske ga 12.476.864 –22.723.420 – 549.425.657 – obdob ja (v evrih) pov pre~ no {te vi lo zapo sle nih 3.567,96 25.559,80 13,96 479.894,41 0,74 na pod la gi delov nih ur v obra ~un skem obdob ju do da na vred nost (v evrih) 107.835.579 788.693.296 13,67 16.405.085.821 0,66 bru to doda na vred nost 30.223,32 30.856,79 97,95* 34.184,78 88,41* na zapo sle ne ga (v evrih) {te vi lo pod je tij 235 2.661 8,83 53.897,00 0,44 stro{ ki dela (v evrih) 72.766.503 559.414.288 13,01 10.401.357.917 0,70 pov pre~ na mese~ na 1.223 1.330 91,95* 1.310 93,36* bru to pla ~a (v evrih) 133 Dam jan Kava{, Kle men Koman Pre gled ni ca 2: Dina mi ka raz vo ja poslo va nja gos po dar skih drùb v Ob ~i ni Idri ja, obdob je 2005–2009 (Baza GVIN; last ni pre ra ~u ni). 2005 2006 2007 2008 2009 pov pre~ je rasti 2005–2009 (%) sreds tva (v evrih) 445.044.324 542.265.440 631.652.512 627.114.770 658.078.651 10,27 ~i sti pri hod ki 399.537.435 489.142.709 558.646.938 576.479.772 467.171.759 3,99 od pro da je (v evrih) ~i sti poslov ni 23.294.573 38.315.773 64.828.343 9.413.120 12.476.864 –14,45 izid obra ~un ske ga obdob ja (v evrih) pov pre~ no {te vi lo 3.385,98 3.584,48 3.810,71 4.045,26 3.567,96 1,32 zapo sle nih na pod la gi delov nih ur v obra ~un skem obdob ju do da na vred nost 99.789.271 114.850.190 123.021.175 130.059.822 107.835.579 1,96 (v evrih) do da na vred nost 29.471,31 32.040,96 32.283,01 32.151,17 30.223,32 0,63 na zapo sle ne ga (v evrih) {te vi lo pod je tij 226 235 stro{ ki dela (v evrih) 83.452.895 72.766.503 pov pre~ na mese~ na 1.239 1.223 bru to pla ~a (v evrih) od pro da je. Ustvar je na doda na vred nost na zapo sle ne ga je zna {a la mal ce prek 30.000 evrov, kar je malen - kost manj, kot je pov pre~ je v Go ri{ ki regi ji, in za 12 % manj kot slo ven sko pov pre~ je. Razen po {te vi lu pod je tij, kjer deleÒb~i ne Idri ja v ce lot ni Gori{ ki regi ji zna {a le malo manj kot 9 %, so dele ì posa - mez nih eko nom skih kate go rij od 13 do 15 % (glej pre gled ni co 1). Rah lo pod pov pre~ ne so bile pov pre~ ne mese~ ne bru to pla ~e, so pa pod jet ja v Idri ji za raz li ko od celot ne Gori{ ke regi je ustva ri le pre se èk pri - hod kov nad odhod ki, in sicer v vi {i ni 12,5 mi li jo nov evrov, kar je sko raj 33 % ve~ kot leto poprej. V zad njih petih letih je idrij sko gos po dars tvo raslo po vseh klju~ nih eko nom skih kazal ni kih (ra - zen pri ~istem poslov nem izi du obra ~un ske ga obdob ja, ki je v ob dob ju 2005–2009 padel, pred vsem zara di izra zi te ga pad ca v letu 2008), pov pre~ ne let ne stop nje rasti so zna {a le od dobrih 10 % pri sreds tvih do slab odsto tek pri doda ni vred no sti na zapo sle ne ga (glej pre gled ni co 2). Gle de na dina mi ko v zad njih dveh letih (2008–2009) je mò no zaklju ~i ti, da je sve tov na gos po dar ska kri za vpli va la tudi na idrij sko gos po dars tvo, saj se je ve~i na vred no sti kazal ni kov zni à la, pred vsem je to opaz no pri pri hod kih od pro - da je, doda ni vred no sti, stro{ kih dela in {te vi lu zapo sle nih. V ve li kost ni struk tu ri gos po dar skih drùb so leta 2009 pre vla do va la majh na pod jet ja, takih je bilo po {te vi lu kar 97 % ozi ro ma 228, sred nje veli kih je bilo 1,7 % ozi ro ma 4, veli kih pa 1,3 % ozi ro ma 3. Med majh ni mi drù ba mi je bila ve~i na mikro drùb, nji ho vo {te vi lo je zna {a lo 204 (ozi ro ma sko raj 87 % vseh drùb v Ob ~i ni Idri ja). Pri veli kost ni struk tu ri pod je tij smo upo {te va li, da v mi kro drù bi pov pre~ no {te vi lo zapo sle nih v po slov nem letu ne pre se ga 10, v majh ni drù bi 50, v sred nje veli ki drù - 134 Raz voj in sta nje gos po dars tva v Ob ~i ni Idri ja bi je pov pre~ no {te vi lo delav cev v po slov nem letu ve~ je ali ena ko 50 in ne pre se ga 250, veli ka drù ba pa ni ne majh na ali sred nja drù ba, kar pome ni, da je pov pre~ no {te vi lo zapo sle nih v po slov nem letu ve~ je ali ena ko 250. Z vi di ka orga ni zi ra no sti so leta 2009 pre vla do va le drù be z ome je no odgo vor nostjo, saj je bilo takih prek 91 %. Sle di jo jim drù be z neo me je no odgo vor nost jo (6,4 %), del ni{ kih drùb je bilo v is tem letu za dobra 2 %, glav na podrù ni ca tuje ga poslov ne ga sub jek ta pa je bila 1. Ve~i na gospo - dar skih drùb v Idri ji ima doma ~e pore klo kapi ta la – 95 % drùb je namre~ v do ma ~i lasti. Malo manj kot 4 % jih ima tuje pore klo kapi ta la, dober odsto tek pa je tak {nih, ki ima jo me{a no pore klo kapi ta la. Struk tu ra gos po dar skih drùb v Ob ~i ni Idri ja po dejav no stih kaè, da so z vi di ka {te vi la gos po dar - skih drùb v ob ~i ni naj po memb nej {e sto ri tve ne dejav no sti, saj je sko raj 70 % pod je tij leta 2009 delo va lo v sto ri tvah (med sto ri tve ne dejav no sti pri {te va mo vse dejav no sti od SKD 45 do SKD 96; upo {te va na je Stan dard na kla si fi ka ci ja dejav no sti 2008). Indu stri ja je ime la sko raj 20 % delè (v in du strij ske dejav - no sti poleg pre de lo val nih dejav no sti sodi jo tudi rudars tvo, dejav nost oskr be z elek tri ko in pli nom ter dejav nost oskr be z vodo, rav na nje z od pla ka mi in odpad ki ter sani ra nje oko lja), grad be ni{ tvo dobrih 10 %, med tem ko je bilo kme tijs tvo in goz dars tvo manj pomemb no in je ime lo manj kot 1 % v {te vi lu vseh pod je tij. Pri ana li zi gos po dars tva po dejav no stih smo zara di nedo stop nih podat kov za leto 2009 za 17 pod - je tij v ob ~i ni upo {te va li podat ke za leto 2008, zato se skup ni rezul ta ti malen kost no raz li ku je jo od sumar nih pre gled nic na prej{ njih stra neh. Zno traj indu stri je po {te vi lu gos po dar skih drùb izsto pa dejav nost Proi zvod nja kovin skih izdel - kov, razen stro jev in naprav (SKD 25), kjer je v letu 2009 delo va lo 18 pod je tij. Med indu strij ski mi dejav nost mi ima po {te vi lu pomemb no vlo go tudi dejav nost Proi zvod nja elek tri~ nih naprav (SKD 27) s 6 pod jet ji ter Obde la va in pre de la va lesa, proi zvod nja izdel kov iz lesa, plu te, sla me in prot ja, razen pohi{ tva (SKD 16) s 4 pod jet ji. 90,00 78,44 78,16 80,00 70,00 63,74 60,00 50,00 40,00 31,44 30,00 20,00 16,30 16,92 10,00 5,25 4,81 4,92 0,00 0,00 0,00 0,00 kmetijstvo in gozdarstvo industrija gradbeni{tvo storitve povpre~no {tevilo zaposlenih (2009) ~isti prihodki od prodaje (2009) dodana vrednost (2009) Sli ka 1: Dele ì posa mez nih sku pin dejav no sti v Idri ji z vi di ka {te vi la zapo sle nih, doda ne vred no sti in pri hod kov od pro da je v gos po dar skih drù bah, v %, leto 2009 (Baza GVIN; Podat kov na baza IPIS 2008; last ni pre ra ~u ni). 135 Dam jan Kava{, Kle men Koman Med sto ri tve ni mi dejav nost mi je po {te vi lu pod je tij izsto pa jo ~a dejav nost Arhi tek tur no in teh ni~ - no pro jek ti ra nje, teh ni~ no preiz ku {a nje in ana li zi ra nje (SKD 71) z 22 pod jet ji, tesno za njo pa sta dve trgo vin ski dejav no sti, in sicer Posred ni{ tvo in trgo vi na na debe lo, razen z mo tor ni mi vozi li (SKD 46) ter Trgo vi na na drob no, razen z mo tor ni mi vozi li (SKD 47), prva z 19 pod jet ji in dru ga s 17 pod jet ji. Pre cej dru ga~ no raz mer je pomemb no sti posa mez nih sku pin dejav no sti dobi mo, ~e ana li zi ra mo struk - tu ro gos po dars tvo z vi di ka {te vi la zapo sle nih, doda ne vred no sti in pri hod kov od pro da je. Iz sli ke 1 je raz vid no, da je po {te vi lu zapo sle nih, doda ni vred no sti in pri hod kih od pro da je indu strija naj po memb nej {a sku pi na dejav no sti v Ob ~i ni Idri ja, saj zapo slu je ve~ kot tri ~etr ti ne zapo sle nih, ustvarja prav tolik {en delè doda ne vred no sti, med tem ko pri hod ki od pro da je dose ga jo dvo tret jin ski delè. Gradbe - ni{ tvo ima po vseh treh kate go ri jah oko li pet odstot ni delè, med tem ko so sto ri tve dru ga naj po memb nej {a sku pi na dejav no sti s 16 % dele èm v {te vi lu zapo sle nih in doda ni vred no sti, pri pri hod kih od pro da je pa ta delè nara ste na sko raj tret ji no celot ne ga gos po dars tva. Za pri mer ja vo lah ko nave de mo podat ke o de leìh zapo sle nih za celot no slo ven sko gos po dars tvo za leto 2008 (Sta ti sti~ ne infor ma ci je 2010): v in du stri ji je bilo zapo sle nih dobrih 30 % oseb, ki dela jo, v grad be ni{ tvu 10 %, v sto ri tvah sko raj 60 % in v kme tijs tvu dober odsto tek, tako da lah ko skle pa mo, da je Idri ja napram celot ni Slo ve ni ji mo~ no indu strij sko kon cen tri rana. Med posa mez ni mi dejav nost mi po {te vi lu zapo sle nih izsto pa Proi zvod nja elek tri~ nih naprav (SKD 27), ki je dale~ naj ve~ ji zapo slo va lec v ob ~i ni, saj je 55 % delav cev v ob ~i ni zapo sle nih v tej dejav - no sti. V to dejav nost sodi ta tako Hidria Roto ma ti ka kot tudi Kolek tor Sikom, ki sku paj zapo slu je ta prek 50 % vseh zapo sle nih v ob ~i ni. Po {te vi lu zapo sle nih sta pomemb ni tudi dejav nost Proi zvod nja dru - gih stro jev in naprav (SKD 28), ki zapo slu je 13 % delav cev v ob ~i ni (med pod jet ji je v tej dejav no sti naj ve~ ja Hidria IMP Kli ma), ter Proi zvod nja kovin skih izdel kov, razen stro jev in naprav (SKD 25), ki zapo slu je 6 % delav cev v ob ~i ni (naj ve~ je pod jet je v tej dejav no sti je Kolek tor Orod jar na d. o. o.). Osta - le dejav no sti ne dose ga jo ve~ kot 4 % dele à. Tudi po doda ni vred no sti mo~ no izsto pa dejav nost Proi zvod nja elek tri~ nih naprav (SKD 27), ki ustva ri ve~ kot 60 % vse doda ne vred no sti gos po dar skih drùb v ob ~i ni, sle di ji dejav nost Proi zvod nja dru gih stro jev in naprav (SKD 28) z 11 % dele èm. Med pomemb nej {i mi z vi di ka ustvar ja nja doda ne vred no sti je tudi Dejav nost uprav pod je tij, pod jet ni{ ko in poslov no sve to va nje (SKD 70), ki je ime la leta 2009 ve~ kot 6 % delè (pred vsem na ra~un drù be Kolek tor Group d. o. o.). Pri pri hod kih od pro da je je ime la dejav nost Proi zvod nja elek tri~ nih naprav (SKD 27) leta 2009 spet naj ve~ ji delè, in sicer 49-od stot ni. V tej kate go ri ji je dru ga naj po memb nej {a dejav nost Dejav nost uprav pod je tij, pod jet ni{ ko in poslov no sve to va nje (SKD 70), ki je dose ga la 20 % delè, Proi zvod nja dru gih stro jev in naprav (SKD 28) pa je ime la z vi di ka pri hod kov od pro da je 8,6 % delè. V letu 2009 so indu strij ske dejav no sti sku paj ustva ri le dobi ~ek v vi {i ni dobrih 8 mi li jo nov evrov, grad be ni{ tvo je prav tako ime lo pre se èk pri hod kov nad odhod ki v vi {i ni 1 mi li jo na evrov, med tem ko so sto ri tve ne dejav no sti ustva ri le izgu bo v vi {i ni 270.000 evrov. Med posa mez ni mi dejav nost mi so bile z vi di ka ~iste ga poslov ne ga izi da najus pe {nej {e dejav no sti Proi zvod nja elek tri~ nih naprav (SKD 27), ki je ustva ri la ve~ kot 7 mi li jo nov evrov dobi~ ka, Dejav nost uprav pod je tij, pod jet ni{ ko in poslov no sve to va nje (SKD 70), ki je ustva ri la malo manj kot 3 mi li jo ne evrov dobi~ ka, ter dejav nost Grad nja inè - nir skih objek tov (SKD 42) z do bri mi 800.000 evrov dobi~ ka. Med tiste dejav no sti, ki so ustva ri le naj ve~ jo izgu bo, pa lah ko {te je mo Dejav no sti finan~ nih sto ri tev razen zava ro val ni{ tva in dejav no sti pokoj nin - skih skla dov (SKD 64) z ve~ kot 3 mi li jo ni evrov izgu be ter Dejav nost jav ne upra ve in obram be, dejav nost obvez ne social ne var no sti (SKD 84) z ve~ kot 1 mi li jo nom evrov izgu be. Ana li za doda ne vred no sti na zapo sle ne ga poka è, da so v Idri ji naj bolj pro duk tiv ne sto ri tve ne dejav - no sti, ki dose ga jo 104 % pov pre~ ne doda ne vred no sti na zapo sle ne ga vseh dejav no sti v ob ~i ni. Indu strij ske dejav no sti so prak ti~ no na pov pre~ ju doda ne vred no sti na zapo sle ne ga vseh dejav no sti, med - tem ko je grad be ni{ tvo po tem kazal ni ku pod pov pre~ no, saj zna {a nje gov indeks v pri mer ja vi s ce lot nim gos po dars tvom v ob ~i ni le dobrih 93. Med posa mez ni mi indu strij ski mi dejav nost mi po pro duk tiv no - sti izsto pa ta dejav no sti Popra vi la in mon ta à stro jev in naprav (SKD 33) z in dek som 112 ter Proi zvod nja elek tri~ nih naprav (SKD 27) z in dek som 110. 136 Raz voj in sta nje gos po dars tva v Ob ~i ni Idri ja 35.000 33.067 31.750 31.866 29.863 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 1.157 1.320 1.575 1.234 n.p n.p 0 kmetijstvo industrija gradbeni{tvo storitve SKUPAJ in gozdarstvo dodana vrednost na zaposlenega (2009) povpre~na pla~a (2009) Sli ka 2: Doda na vred nost na zapo sle ne ga in pov pre~ na bru to pla ~a posa mez nih sku pin dejav no sti v Idri ji v evrih, gos po dar ske drù be, leto 2009 (Po dat kov na baza GVIN; Podat kov na baza IPIS 2008; last ni pre ra ~u ni). Pri pov pre~ nih bru to pla ~ah lah ko opa zi mo, da so bile naj bolj {e pla ~e v letu 2009 v sto ri tve nih dejav - no stih (in deks 128 gle de na pov pre~ je), pre se net lji vo sle di jo pla ~e v grad be ni{ tvu (in deks 107) – pred vsem na ra~un viso kih pla~ v de jav no sti Grad nja inè nir skih objek tov (SKD 42), naj nì je pla ~e pa so bile v in - du stri ji (in deks 94). Kak {en pa je raz voj in tre nut no sta nje pod jet ni{ tva v Ob ~i ni Idri ja? Marin ko (1997, 15) ugo tav lja, da se zaseb ni pod jet ni{ ki sek tor na Idrij skem v pre te klo sti ni pre ti ra no raz vi jal, ~emur je botro va lo nekaj klju~ nih vzro kov: • tra di ci ja rudar je nja in nato hitra rast indu stri je v ok vi ru ve~ jih pod je tij, • pol na zapo sle nost, • {ib ka obrt na tra di ci ja in pomanj ka nje zaseb ne ini cia ti ve kot posle di ce hitre rasti drù be ne ga sek torja gos po dars tva, • kme to va nje, ki kljub tè kim narav nim pogo jem pred stav lja doda ten vir zaslù ka na pode è lju, • nega ti ven odnos do obr ti. Kljub temu danes pod jet ni{ tvo pred stav lja pomem ben del gos po dar ske struk tu re v ob ~i ni, saj je iz podat kov zaklju~ nih ra~u nov samo stoj nih pod jet ni kov raz vid no, da je leta 2009 v Ob ~i ni Idri ja poslo - va lo 490 sa mo stoj nih pod jet ni kov, ki so sku paj zapo slo va li 228 de lav cev in ustva ri li sko raj 22 mi li jo nov evrov pri hod kov od pro da je. Ustvar je na doda na vred nost na zapo sle ne ga je zna {a la mal ce prek 29.000 evrov, kar je malen kost ve~, kot je pov pre~ je v Go ri{ ki regi ji, in za 16 % ve~ kot slo ven sko pov - pre~ je. Razen po {te vi lu pod je tij, kjer zna {a deleÒb~i ne Idri ja v ce lot ni Gori{ ki regi ji malo ve~ kot 9 %, so dele ì posa mez nih eko nom skih kate go rij oko li 7 % (glej pre gled ni co 3). Pre cej pod pov pre~ ne so bile pov pre~ ne mese~ ne bru to pla ~e (le 89 % pov pre~ ja v Go ri{ ki regi ji in 7 % nì je od slo ven ske ga pov pre~ ja). V zad njih petih letih je idrij ski pod jet ni{ ki sek tor rasel po ve~i ni klju~ nih eko nom skih kazal ni kov, pov pre~ ne let ne stop nje rasti so zna {a le od dobrih 7 % pri sreds tvih do slab odsto tek pri doda ni vred - no sti in {te vi lu zapo sle nih (glej pre gled ni co 4). ^isti poslov ni izid obra ~un ske ga obdob ja je v ob dob ju 2005–2009 pa del, pred vsem zara di izra zi te ga pad ca v letu 2008, prav tako pa se je malen - 137 Dam jan Kava{, Kle men Koman Pre gled ni ca 3: Osnov ni kazal ni ki sta nja samo stoj nih pod jet ni kov v Ob ~i ni Idri ja in pri mer ja va z re gi jo in drà vo, leto 2009 (* pri mer ja va s pov pre~ jem regi je (Go ri{ ka = 100) ozi ro ma Slo ve ni je (SI = 100); Podat kov na baza GVIN; last ni pre ra ~u ni). Idri ja Go ri{ ka de lè Slo ve ni ja de lè v re gi ji v Slo ve ni ji (%) (%) sreds tva (v evrih) 20.060.779 253.447.897 7,92 4.150.509.570 0,48 ~i sti pri hod ki od pro da je 21.858.427 289.162.395 7,56 4.921.394.975 0,44 (v evrih) ~i sti poslov ni izid obra ~un ske ga 1.700.418 14.234.609 – 206.810.672 – obdob ja (v evrih) pov pre~ no {te vi lo zapo sle nih 228,45 3.021,98 7,56 57.503,50 0,40 na pod la gi delov nih ur v obra ~un skem obdob ju do da na vred nost (v evrih) 6.631.447 84.881.374 7,81 1.434.482.311 0,46 bru to doda na vred nost 29.028 28.088 103,35* 24.946 116,36* na zapo sle ne ga (v evrih) {te vi lo pod je tij 490 5.279 9,28 69.982 0,70 stro{ ki dela (v evrih) 2.951.525 43.016.476 6,86 783.903.440 0,38 pov pre~ na mese~ na 746 838 89,02* 798 93,48* bru to pla ~a (v evrih) kost zni à la doda na vred nost na zapo sle ne ga. Nega tiv na dina mi ka v zad njih dveh letih (2008–2009) kaè na to, da je sve tov na gos po dar ska kri za vpli va la tudi na idrij sko pod jet ni{ tvo, saj se je vred nost ve~i ne eko nom skih kazal ni kov mo~ no zni à la, pred vsem je to opaz no pri pri hod kih od pro da je, poslov - nem izi du, doda ni vred no sti in {te vi lu zapo sle nih. Med dejav nost mi samo stoj nih pod jet ni kov po {te vi lu pre vla du je jo dejav nost Spe cia li zi ra nih grad - be nih del (SKD 43) s prek 20 % pod je tij, Proi zvod nja kovin skih izdel kov, razen stro jev in naprav (SKD 25) z 12 % dele èm, Dejav nost strè be jedi in pija~ (SKD 56) z 10 od stot ki, Kopen ski pro met (SKD 49) z 9 % dele èm ter Grad nja stavb (SKD 41) in Trgo vi na na drob no (SKD 47), vsa ka z do bri mi 6 %. Osta le dejav - no sti so po {te vi lu samo stoj nih pod jet ni kov manj pomemb ne in ne dose ga jo 5 % dele à. Za klju ~i mo lah ko, da je idrij sko gos po dars tvo kon ku ren~ no zno traj Slo ve ni je in v med na rod nem okvi ru. Nje go ve odli ke se zrca li jo v klju~ nih pred no stih, kot so: • v zad njih dese tih letih je pri{ lo do pozi tiv ne spre mem be kva li fi ka cij ske struk tu re zapo sle nih, saj se je mo~ no pove ~al delè viso ko izo bra è ne ga kadra, • v ob ~i ni je nekaj veli kih pod je tij (Ko lek tor, Hidria) z mo~ ni mi raz voj ni mi jedri ter usmer je nost jo na tuje trge, • idrij sko gos po dars tvo je zmò no raz vo ja in proi zvod nje izdel kov na sve tov ni kako vost ni rav ni, • indu stri ja in veli ka pod jet ja so nemo te ~e ume{ ~e na v pro stor z vi di ka ìv lje nja pre bi val cev, • idrij ska pod jet ja, pred vsem mala in sred nja, so è spo sob na hitre ga pri la ga ja nja in odzi va nja na spre - mem be tr` nih raz mer (flek si bil nost ponud be), • komu nal na in tele ko mu ni ka cij ska infra struk tu ra sta ve~i no ma pri mer ni za nemo te no delo va nje pod - je tij, • obsto je ~a pod jet ja so pove za na s kra jem, kar se tudi zrca li v spon zo ri ra nju lokal nih drù be nih dejav - no sti. 138 Raz voj in sta nje gos po dars tva v Ob ~i ni Idri ja Pre gled ni ca 4: Dina mi ka raz vo ja poslo va nja samo stoj nih pod jet ni kov v Ob ~i ni Idri ja, obdob je 2005–2009 (Po dat kov na baza GVIN; last ni pre ra ~u ni). 2005 2006 2007 2008 2009 pov pre~ je rasti 2005–2009 (%) sreds tva (v evrih) 13.925.558 16.478.848 19.137.285 20.332.742 20.060.779 7,57 ~i sti pri hod ki 19.559.938 23.000.072 26.314.402 26.310.443 21.858.427 2,25 od pro da je (v evrih) ~i sti poslov ni 2.589.894 3.340.114 3.387.869 2.654.035 1.700.418 –8,07 izid obra ~un ske ga obdob ja (v evrih) pov pre~ no {te vi lo 221,93 240,23 254,03 276,20 228,45 0,58 zapo sle nih na pod la gi delov nih ur v obra ~un skem obdob ju do da na vred nost 6.452.837 7.698.411 8.217.362 8.203.692 6.631.447 0,55 (v evrih) do da na vred nost 29.076 32.046 32.348 29.702 29.028 –0,03 na zapo sle ne ga (v evrih) {te vi lo pod je tij 490 stro{ ki dela (v evrih) 2.951.525 pov pre~ na mese~ na 746 bru to pla ~a (v evrih) Obe nem je v bo do ~e tre ba veli ko pozor nost name ni ti odprav lja nju sla bo sti idrij ske ga gos po dars - tva, ki se kaè jo pred vsem kot: • neu god na geo graf ska lega Idri je v smi slu sla be ga dosto pa do pro met ne infra struk tu re, • pomanj ka nje pro sto ra za ve~ ji raz voj indu strij skih dejav no sti (tudi za izgrad njo indu strij ske cone), kar posle di~ no pov zro ~a majh no ponud bo in viso ko ceno zem lji{~ in poslov nih pro sto rov, • pomanj ka nje kva li fi ci ra nih delav cev, pred vsem teh ni~ nih strok, • pomanj ka nje trènj skih znanj v pod jet jih, kar one mo go ~a {ir {i pre boj na doma ~e in tuja trì{ ~a. Ob upo {te va nju na{te tih pred no sti in sla bo sti je temelj ni izziv za Idri jo ohra nja ti stop njo raz vo ja veli ke ga in male ga gos po dars tva tudi v pri hod nje, in sicer – ~e na{te je mo le neka te re ukre pe – z us - trez nim ure ja njem pro sto ra z vi di ka pod jet ni{ tva in gos po dars tva (po ve ~a nje ponud be oprem lje nih zem lji{~ in poslov nih pro sto rov), s pri la go di tvi jo finan~ nih shem za spod bu ja nje raz vo ja malih in sred - nje veli kih pod je tij gle de na raz me re, ki so tre nut no pri sot ne v gos po dars tvu, z iz bolj {a njem pro met nih pove zav ter z ohra nja njem ozi ro ma pri vab lja njem izo bra è ne ga kadra v ob ~i no. 3 Kme tijs tvo in raz voj pode è lja V Ob ~i ni Idri ja raz me re za kme tijs tvo niso ugod ne zara di izjem ne raz gi ba no sti tere na in veli kih vi{in skih raz lik med posa mez ni mi deli ob~i ne. V do se da njem raz vo ju ob~i ne se je kot ve~ ji prob lem 139 Dam jan Kava{, Kle men Koman izka za lo odse lje va nje pre bi vals tva iz vi{ jih leg v raz vi tej {a niìn ska nase lja; v pre te klo sti pred vsem zara - di rud ni ka ìve ga sre bra. Temu je sle di lo opu{ ~a nje kme tij skih zem lji{~ in zara{ ~a nje z goz dom. Na obmo~ ju Ob~i ne Idri ja je mo~ zasle di ti vses plo {ni slo ven ski trend opu{ ~a nja kme to va nja. Podat ki iz popi sa 2002 ka è jo, da kme tijs tvo kot pri mar na dejav nost v ob ~i ni nima ve~ pers pek ti ve in lah ko slu - ì le {e kot dopol nil na dejav nost. Zem lji{ ~a, ki so v kme tij ski rabi, pred stav lja jo le 17 % ozem lja ob~i ne (v Slo ve ni ji so kme tij ska zem lji{ ~a leta 2005 po podat kih Sta ti sti~ ne ga ura da Repub li ke Slo ve ni je pred - stav lja la sko raj 28 % celot ne ga ozem lja), 1 % kme tij skih zem lji{~ v Ob ~i ni Idri ja je v za ra{ ~a nju. Zna ~il no sti Idri je so majh ne in raz drob lje ne kme tij ske pose sti. Ker so loci ra ne na vi{ jih in str mih pre de lih, je kme - to va nje zelo ote è no. Zato je na tem obmo~ ju ve~ ji pou da rek na ìvi no re ji (go ve do re ji) in pa{ni{ tvu. Izra zi ta ìvi no rej ska obmo~ ja so na pla no tah nad 600 m nad mor ske vi{i ne. Ugod ne raz me re za inten - ziv no kme tijs tvo so edi no na obmo~ ju Godo vi ~a. Glav ni zna ~il no sti, ki daje ta videz homo ge no sti celot ne mu ozem lju Ob~i ne Idri ja, sta veli ka gozd na tost in raz pr {e na pose li tev. Goz do vi tako pre kri - va jo velik del ob~i ne. Tudi pri obse gu goz dov pri ha ja do odsto panj med plan sko dolo ~e no in dejan sko rabo pro sto ra. Goz do vi se pred vsem zara di opu{ ~a nja in zara{ ~a nja kme tij skih zem lji{~ stal no {iri jo. Sama {iri tev sicer pozi tiv no delu je na ero zi jo in mikro kli mo obmo~ ja, nega tiv no pa na ohra nja nje kul - tur ne kra ji ne (Lu kan 2007, 6–7). Celot no obmo~ je uvr {a mo med obmo~ ja z ome je ni mi dejav ni ki za kme to va nje. Deleòbmo ~ij NATURA 2000 v ce lot ni povr {i ni ob~i ne zna {a ve~ kot 50 %. Nein ten ziv no kme to va nje v hri bih in ohra nje no oko lje pred stav lja ta pri lò nost za nara vi pri jaz no in eko lo{ ko kme to va nje ter pri del ke in izdel ke. Za idrij sko pode è lje so zna ~il ni tudi ohra nje na tra di - cio nal na zna nja in ve{ ~i ne, è uve ljav lje ni lokal no tipi~ ni pri del ki in izdel ki, vklju ~e va nje kul tur ne dedi{ ~i ne in kul tu re v tu ri sti~ no ponud bo ter zara di bli ì ne avstrij ske ga in ita li jan ske ga trga tudi mò no sti nadalj - nje ga raz vo ja. K na dalj nje mu raz vo ju pode è lja lah ko pris pe va tudi pre poz nav na ponud ba na podro~ ju turiz ma v so sed njih ob~i nah (adre na lin ski {por ti, aktiv ne po~it ni ce, smu ~a nje, {te vil ne temat ske poti, 1. sve tov na voj na, teh ni{ ka dedi{ ~i na …). Raz voj pode è lja v Ob ~i ni Idri ja ima tudi {te vil ne ome ji tve (sla bo sti). To so niz ka izo braz be na struktura na kme ti jah in pre bi vals tva nas ploh, raz drob lje na posest na struk tu ra, kako vost ni lokal ni pri del ki in izdelki ne dose ga jo dovolj viso ke cene, neod pr ti, tè ko dostop ni goz do vi in zah tev no spra vi lo lesa, premalo pove - zo va nja turi sti~ nih ponud ni kov in dru gih sto ri tev na pode è lju in {ir {e v re gi ji ter sla ba pro met na dostop nost. Te melj ni izziv je zago to vi tev ohra nja nja pose lje no sti in gos po dar ske dejav no sti na pode è lju. ^eprav je pode è lje pomem ben ìv ljenj ski pro stor, je v pri mer ja vi z ur ba ni mi sre di{ ~i veli ko manj pri vla ~en za pod jet ni{ ke dejav no sti. Zavi ral ni dejav ni ki so pred vsem neu god na sta rost na struk tu ra, odse lje va - nje pre bi vals tva, pomanj ka nje delov nih mest s sti mu la tiv nim dohod kom ter slab {a oprem lje nost pro sto ra. 4 Turi zem Tu ri zem je è leta gos po dar ska dejav nost z naj vi{ jo stop njo rasti na sve tu in obe nem eden naj bolj pers pek tiv nih teme ljev vse stran ske ga raz vo ja drù be ne skup no sti. Ena ko kot v sve tu, ven dar z ne ko - li ko nì jo stop njo rasti, velja to dejs tvo tudi za Evro po. Tudi turi zem je pri za det z eko nom sko kri zo in tako je celot ni sve tov ni turi zem v letu 2009 bele ìl padec {te vi la gostov. Po podat kih Sta ti sti~ ne ga ura da Repub li ke Slo ve ni je Idri ja raz po la ga z zelo majh nim {te vi lom objek - tov z na sta ni tve ni mi zmog lji vost mi, ki so pod la ga za kako vo sten raz voj turiz ma. Leta 2005 je ime la Idri ja v po nud bi 38 sob s 101 le ì{ ~em v ob jek tih raz li~ nih tipov (ho tel, gosti{ ~a, turi sti~ ne kme ti je …) in kakovo - sti. Ponud ba se je do leta 2007 neko li ko izbolj {a la, ven dar {e ved no v ne za dost nem obse gu, da bi bil viden ve~ ji vpliv na turi sti~ ne kazal ni ke (pred vsem je s tem mi{ lje no pove ~a nje pri ho dov turi stov in rea li zi - ra nih no~i tev). Leta 2007 je Idri ja ponu ja la name sti tev v 45 sobah na 131 le ì{ ~ih, leta 2009 pa v 60 so bah na 208 le ì{ ~ih. Za Ob~i no Idri ja je zna ~il na majh na ponud ba leì{~ v ok vi ru hotel skih zmog lji vo sti. Po leg prob le ma pomanj ka nja name sti tve nih zmog lji vo sti se Ob~i na Idri ja sre ~u je {e z enim prob - le mom, in sicer prob le mom sprem lja nja in regi stri ra nja ponud be. Podat ki o na me sti tve nih zmog lji vo stih 140 Raz voj in sta nje gos po dars tva v Ob ~i ni Idri ja v Idri ji, s ka te ri mi raz po la ga Turi sti~ no infor ma cij ski cen ter Idri ja, se namre~ mo~ no raz li ku je jo od urad nih sta ti sti~ nih podat kov. Neu rad ni podat ki o po nud bi no~i tve nih zmog lji vo sti v Idri ji bele ì jo ve~ kot tri krat no odsto pa nje od urad nih evi denc. Idri ja naj bi tako ponu ja la name sti tev v 23 ob jek tih na 368 po ste ljah. Ponud bo ve~i no ma pred stav lja name sti tev v so bah v ok vir ju gosti{~ ter zaseb nih apart - ma jev. Podat ki za hotel ski objekt vi{ je kate go ri je se ne raz li ku je jo od urad nih podat kov (Idri ja: Raz voj ni na~rt in stra te gi ja trè nja turiz ma za obdob je 2009–2015 2009, 26). Po ten cial ne nevar no sti za raz voj turiz ma (sla bo sti), ki jih je tre ba odpra vi ti, so pred vsem: 1. Dostop nost in pro met na ure di tev. Idri ja je sla bo pove za na z osred njim delom drà ve in s so sed nji - mi regi ja mi. Temu botru je nje na geo graf ska lega. Zara di izjem ne raz gi ba no sti tere na so dosto pi do posa mez nih turi sti~ nih to~k ote è ni (pred vsem pozi mi ali v ~a su ve~ je ga deèv ja), drà je je tudi vzdrè - va nje ob~in ske cest ne infra struk tu re. Idri ja s svo jo sta ro mest no arhi tek tu ro ne dopu{ ~a obre me nje va nja {ir {e ga mest ne ga jedra s pro me tom in par ki ra njem. 2. Pomanj ka nje pobud za raz voj turiz ma. Idrij ska ob~i na ima med slo ven ski mi ob~i na mi eno naj nì - jih sto penj brez po sel no sti ter ugod ne gos po dar ske raz me re. Ljud je nima jo potre be po iska nju raz li~ nih dodat nih pri lò no sti za zaslu èk. Obe nem nima jo poseb ne tra di ci je v tu riz mu. Tako osta ja jo pri lò - no sti, ki se kaè jo v è obli ko va nih turi sti~ nih pro duk tih kot tudi resur sih za raz voj novih atrak cij, neiz ko ri{ ~e ne ozi ro ma ne dovolj izko ri{ ~e ne v smi slu raz vi te ga in tr` no uspe {ne ga turiz ma. V pre - te klo sti je bila opaz na rela tiv na nezain te re si ra nost veli kih gos po dar skih sub jek tov za sode lo va nje na podro~ ju raz vo ja turi sti~ ne dejav no sti v ob ~i ni, ven dar se sta nje v zad njih letih izbolj {u je. 3. Nepre poz nav nost Idri je kot turi sti~ ne desti na ci je. Idri ja v zad njem obdob ju inten ziv no pro mo vi ra in komu ni ci ra neka te re svo je turi sti~ ne pro duk te ter se z nji mi pojav lja na turi sti~ nem trgu. Aktiv - no sti so veza ne na posa mez ne dogod ke in/ali pri re di tve ozi ro ma sejem ske pred sta vi tve; pojav lja nje je veza no tudi na med na rod ne pro jek te (kan di da tu ra za vpis v sve tov no dedi{ ~i no UNESCO, izbor za Alp sko mesto leta 2011). 4. Pomanj ka nje nasta ni tve ne infra struk tu re. Turi zem se v idrij ski ob~i ni ob danih nasta ni tve nih zmog lji vo stih, ki so pre majh ne, pre ma lo kako vost ne in pre ve~ raz pr {e ne, ne more raz vi ti. Cilj turisti~ - no raz vi te desti na ci je ne more jo biti enod nev ni obi ski, pa~ pa ~im dalj {e biva nje turi stov. Zem lji{~ za izgrad njo objek tov z ve li ki mi zmog lji vost mi sicer ni na pre tek, a so z no vim pro stor skim na~r - tom loka ci je za manj {e inve sti ci je na obmo~ ju mesta zago tov lje ne; tre ba bi bilo pred vi de ti {e nekaj pro sto ra za {iri tev pred vsem smu ~i{~ ({port no-re krea tiv ne infra struk tu re) na Javor ni ku, Voj skem in ^rnem vrhu ter za infor ma tiv ni cen ter s sprem lja jo ~i mi dejav nost mi v Kra jin skem par ku Zgor nja Idrij ca. Vodo vod in kana li za ci ja sta potreb na pose gov v smi slu pove ~e va nja zmog lji vo sti, pri kana - li za ci ji tudi izgrad nje ~istil nih naprav (Idri ja in Spod nja Idri ja) ter dograd nje celot ne ga omrè ja. Ta obve za izha ja tudi iz pred pi sov na dràv ni rav ni, ki nala ga jo lokal nim skup no stim ure di tev prob le - ma ti ke do leta 2015 ozi ro ma 2017. 5. Orga ni zi ra nost uprav lja nja s tu riz mom v Idri ji ni pri mer na. Posle di ca je nekoor di ni ra no delo va nje delè ni kov idrij ske ga turiz ma, nekon si stent nost v pro mo ci ji, zastoj v raz vo ju novih proi zvo dov in pro gra mov, nezain te re si ra nost pre bi val cev za turi sti~ no dejav nost in na kon cu sla ba finan~ na rea - li za ci ja te gos po dar ske veje. 6. Pre maj hen pou da rek na raz vo ju novih pro duk tov. Dedi{ ~i na ìve ga sre bra na poti Cami no Real po vseh meri lih UNESCO Kon ven ci je o vars tvu sve tov ne kul tur ne in narav ne dedi{ ~i ne sodi med kul - tur no dedi{ ~i no z iz jem ni mi uni ver zal ni mi vred no ta mi. Tre nut no turi sti~ na ponud ba bazi ra na pro duk tih, ki izha ja jo iz te dedi{ ~i ne, kar je vse ka kor smi sel no in logi~ no. Delo va nje rud ni ka in pro - i zvod nja ìve ga sre bra sta vzpod bu di la in omo go ~i la raz voj poseb ne kul tu re, ki se kaè sko zi ~ip kars tvo, glas bo, sli kars tvo, pri po ved ni{ tvo, jezik, kuli na ri ko. Vse ka kor mora biti to tudi vna prej temelj raz - vo ja turi sti~ ne ponud be, inter pre ti ra ne na na~in, ki bo pou da ril enkrat nost in izje men pomen. Obsto je ~o ponud bo je tre ba nad gra di ti z no vi mi sve ì mi ide ja mi ter doka za ti, da se v Idri ji {e naprej doga ja. Izko ri sti ti je tre ba teh ni{ ko zna nje in ino va tiv nost, ki se tre nut no kaè v gos po dar skem poten cia lu za raz voj novih atrak cij; z nji mi je tre ba pove za ti izro ~i lo prej{ njih rodov z novo ustvar jal nost jo. 141 Dam jan Kava{, Kle men Koman 7. Odsot nost pove zo va nja s so sed nji mi ob~i na mi. Idri ja ima è obli ko va ne posa mez ne kako vost ne pro - i zvo de, ki pa jih lah ko trì le v so de lo va nju s so sed nji mi ob~i na mi (Sma ragd na pot). Ena ko je veli ko neiz ko ri{ ~e nih poten cia lov na podro~ ju {por ta in rekrea ci je (Voj sko). @e izde la ni pro gra mi in pro - jek ti (stra te gi je) osta ja jo le mrtve ~rke na papir ju. Ob ~i na Idri ja ima na podro~ ju turiz ma {te vil ne pred no sti, kot so boga ta in raz no li ka kul tur no zgo - do vin ska in teh ni{ ka dedi{ ~i na – 500 let na zgo do vi na rudars tva, boga ta geo lo{ ka in geo mor fo lo{ ka struk tu ra povr{ ja, izra zi ta pri pad nost lokal ne ga pre bi vals tva kra ju, pri sot nost ende mit nih ìval skih in rast lin skih vrst, kul tur no izro ~i lo in tra di ci ja – kle kla nje – ~ip ka, raz vi to gos po dar sko, drù be no in inte - lek tual no zaled je, obstoj Turi sti~ ne ga infor ma cij ske ga cen tra (TIC Idri ja), niz ka stop nja one sna è va nja oko lja od stra ni indu stri je, veli ke povr {i ne NATURA 2000, raz no li ka, raz gi ba na in neo kr nje na narava. Te melj ni izzi vi raz vo ja turiz ma v Ob ~i ni Idri ja so pove za ni z na sled nji mi vpra {a nji: • Kako pove za ti obsto je ~e turi sti~ ne pro duk te? • Kako raz vi ti nove turi sti~ ne pro duk te? • Kako vzpo sta vi ti poslov no oko lje za turi zem: uprav lja nje, infra struk tu ra, nasta ni tve ne zmog lji vo sti? • Kako pove ~a ti pre poz nav nost Idri je? • Kako uprav lja ti z de sti na ci jo? 5 Viri in lite ra tu ra Groff Fer jan ~i~, M. 2000: Vlo ga veli kih pod je tij pri raz vo ju idrij ske ga gos po dars tva. Spe cia li sti~ no delo. Eko nom ska fakul te ta. Ljub lja na. Lu kan, A. 2007: Mne nja kme tov o so cial nih sto ri tvah kot dopol nil ni dejav no sti na kme ti jah na obmo~ju Ob~i ne Idri ja. Diplom sko delo. Bio teh ni{ ka fakul te ta. Ljub lja na. Ma rin ko, A. 1997: Orga ni zi ra nje pod por ne ga oko lja za malo gos po dars tvo. Diplom sko delo. Eko nomska fakul te ta. Ljub lja na. No va ko vi}, D. 2003: Regio nal na raz voj na koa li ci ja v Idrij sko-cer kljan ski regi ji s pou dar kom na odnosu med ob~i na ma, veli ki mi pod jet ji ter mali mi in sred nji mi pod jet ji. Magi str sko delo. Eko nom ska fakulteta. Ljub lja na. Po dat ki o trgu dela. Med mrè je: http://www.ess.gov.si/ (20. 9. 2010). Po dat kov na baza GVIN. Med mrè je: http://www.gvin.com (20. 9. 2010). Po dat kov na baza IPIS (Po slov ni regi ster Slo ve ni je) 2008. Ljub lja na. Raz voj ni na~rt in stra te gi ja trè nja turiz ma za obdob je 2009–2015 2009. Hosting. Ljub lja na. Sta ti sti~ ne infor ma ci je, Poslov ni sub jek ti 4/2010. Sta ti sti~ ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. 142 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 143–154, Ljubljana 2010 TURIZEM NA KMETIJAH KOT PRILO@NOST ZA RAZVOJ TRAJNOSTNO NARAVNANE TURISTI^NE DEJAVNOSTI V OB^INI IDRIJA Ka ta ri na Polaj nar Hor vat, dr. Ale{ Smre kar Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti ka ta ri na.po laj nar @zrc-sazu.si, ales.smre kar @zrc-sazu.si UDK: 911.373:338.48(497.4Idri ja) IZVLE^EK Tu ri zem na kme ti jah kot pri lò nost za raz voj traj nost no narav na ne turi sti~ ne dejav no sti v Ob ~i ni Idrija Idri ja je ob~i na z bo ga to narav no dedi{ ~i no ter pre poz nav ni mi pokra jin ski mi obmo~ ji. Naj manj obre me - nje na obmo~ ja, ki so z vi di ka raz vo ja traj nost no narav na nih dejav no sti bolj pri mer na, so v hri bov ju in na pla no tah, kjer so tudi zna ~il ne ve~ je samo ~i stil ne spo sob no sti. Ena od mò no sti za oì vi tev raz vo ja tre nut no usi ha jo ~e kme tij ske dejav no sti na ve~ kot 700 kme ti jah v Ob - ~i ni Idri ja je uva ja nje dopol nil nih dejav no sti. V ob ~i ni je na voljo nekaj ve~ kot 200 tu ri sti~ nih leì{~, od tega 38 na 7 tu ri sti~ nih kme ti jah. Obmo~ ja z naj ve~ jim poten cia lom za raz voj dopol nil ne turi sti~ ne dejav - no sti na kme ti ji so na pla no tah in ve~ jih urav na vah na jugo za hod nem, zla sti ob in v Kra jin skem par ku Zgor nja Idrij ca, vzhod nem in seve ro vz hod nem delu ob~i ne. KLJU^NE BESEDE na rav na dedi{ ~i na, traj nost ni raz voj, sta nje oko lja, kme tijs tvo, turi zem na kme ti ji, Idri ja ABSTRACT Agri tou rism as an oppor tu nity to deve lop sustai nab le tou rism acti vity in the Muni ci pa lity of Idri ja The Muni ci pa lity of Idri ja has rich natu ral heri ta ge and distinc ti ve lands ca pe areas. The least deve lo ped areas that are more sui tab le for deve lo ping sustai nab le acti vi ties are in the hills and pla te aus, which also offer a grea ter sen se of puri fi ca tion and clean sing. The intro duc tion of secon dary acti vi ties repre sents an oppor tu nity to revi ve the deve lop ment of agri cul tu re on more than 700 farms in the Muni ci pa lity of Idri - ja, which has been dec li ning in recent years. The muni ci pa lity offers slightly more than 200 tou rist beds, of which 38 are avai lab le on seven farms. Areas with the grea test poten tial for deve lo ping agri tou rism acti - vity are con cen tra ted on the pla te aus and major plains in the south we stern (es pe cially along and in the Upper Idrij ca Lands ca pe Park), eastern, and north we stern parts of the muni ci pa lity. KEY WORDS na tu ral heri ta ge, sustai nab le deve lop ment, envi ron ment con di tions, agri cul tu re, agri tou rism, Idri ja 143 Ka ta ri na Polaj nar Hor vat, Ale{ Smre kar 1 Uvod Tu ri zem v Slo ve ni ji se uvr{ ~a med gos po dar ske dejav no sti, ki bele ì jo naj vi{ jo stop njo rasti in obe - nem omo go ~a jo vse stran ski drù be ni raz voj. Na dru gi stra ni pa lah ko pov zro ~a nema lo nega tiv - nih okoljskih u~in kov, ki se kaè jo v po slab {a ni kako vo sti oko lja ozi ro ma posa mez nih pokra jin skih sestavin (Ci ga le 2009). Kot odgo vor na nega tiv ne pla ti turi sti~ ne ga raz vo ja se je v {est de se tih letih prej{ - nje ga stolet ja raz vi la traj nost no usmer je na misel nost v tu riz mu. Takrat se je vzpo red no z uve lja vi tvi - jo koncepta traj nost ne ga raz vo ja za~e la ure sni ~e va ti ide ja o traj nost nem turiz mu. V nas prot ju z mno ì~ nim turizmom, ki pov zro ~a {te vil ne nepo sred ne in posred ne nega tiv ne u~in ke na oko lje, nova obli ka turizma v na rav na obmo~ ja odgo vor no varu je oko lje in spod bu ja bla gi njo lokal ne ga pre bi val - s tva (Ko{~ak 2004). Idri ja se uvr{ ~a med ob~i ne z bo ga to narav no dedi{ ~i no, izjem no teh ni{ ko in kul tur no-zgo do vin - sko dedi{ ~i no ter pre poz nav ni mi pokra jin ski mi obmo~ ji. Tako ima izpol nje ne pred po go je za uspe {en raz voj turiz ma. Kljub temu pa turi zem {e ni raz vit do tak {ne mere, da bi pred stav ljal pomemb no gos - po dar sko dejav nost v ob ~i ni, {e pose bej ne zunaj dolin ske osi. Ena izmed glav nih ovir za nje gov {ir {i raz voj je pomanj ka nje nasta ni tve nih zmog lji vo sti v ob ~i ni, s ka te ri mi bi pre vla du jo ~e enod nev ne turi - ste zadr à li dlje ~asa. Ena izmed mò nih re{i tev ome nje ne ovi re je spod bu ja nje raz vo ja turi sti~ ne dejav no sti na kme ti jah. To je alter na ti va dose da nje mu na~i nu raz vo ja turi sti~ ne dejav no sti, ki pogo sto ogro à ali celo uni ~u je narav ne vire, name sto da bi zanje skr be la. Idrij ska ob~i na je relief no izred no raz ~le nje na s hi tro spre mi nja jo ~i mi se nad mor ski mi vi{i na mi, naklo ni in eks po zi ci ja mi. Relief na raz gi ba nost in s tem veli ka spre men lji vost samo ~i stil nih spo sob no - sti okolj skih sesta vin je vpli va la na dose da nji raz voj, ki je zgo{ ~en pred vsem v do li ni. Oko li{ ka hri bov ja in pla no te niko li niso nudi la dovolj veli kih mò no sti za {ir {i gos po dar ski raz voj. Hri bo vit, strm in inten - ziv no raz ~le njen relief ter manj ugod ne pod neb ne raz me re so vzrok, da se kme tijs tvo ni inten ziv ne je raz vi ja lo. Tako so se mora li kmet je ukvar ja ti {e s kak {no dejav nost jo, ki pogo sto ni veza na na doma ~e oko lje. Le malo je namre~ ~istih kme tij, ki bi jim izklju~ no kme tijs tvo pred stav lja jo zado sten vir dohod - kov za pre ì vet je. V zad njem ~asu se pove ~u je pov pra {e va nje po poseb nih obli kah turiz ma ter potre ba po raz vo ju traj nost nih in oko lju pri jaz nih proi zvo dov in sto ri tev. Pre ve li ka zgo{ ~e nost turi sti~ nih objek tov in posle - di~ no lju di na enem pro sto ru je namre~ pri mar si ko mu vzbu di la odpor do mno ì~ ne ga turiz ma. Raz vi ja ti se je za~el traj nost ni turi zem, kjer ~lo vek ne èli ve~ gos po da ri ti nad oko ljem, ampak ga èli varo va ti in pre ìv lja ti pro sti ~as z njim v so ìt ju. Tak {en ìv ljenj ski slog je pove zan z no vim na~i nom delo va nja v na ra vi in daje oseb nim vred no tam pred nost pred finan~ ni mi (Zem lji~ 2004). Ved no ve~ je zave da nje o zdra vem na~i nu ìv lje nja in potre ba po begu iz vsak da nje ga stre sne ga ìv lje nja vpli va ta na porast pov - pra {e va nja po oko lju pri jaz nih turi sti~ nih pro duk tih, aktiv nih po~it ni cah v na ra vi, ved no pomemb nej {a pa je tudi avten ti~ nost. Posa mez ni ki namre~ èli jo ob~u ti ti glob ljo ~us tve no in kul tur no pove za nost z ljud mi in skup nost mi, kate re obi sku je jo (Stra te gi ja raz vo ja turiz ma … 2008). Gle de na sodob ne tren de v tu riz mu je turi zem na kme ti ji zelo zani miv in kako vo sten turi sti ~en pro - i zvod, ki teme lji na pri vla~ no sti narav ne in kul tur ne dedi{ ~i ne pode è lja, gosto ljub no sti in doma~ no sti kme~ ke dru ì ne, doma pri de la ni hra ni in regio nal nih spe cia li te tah, zna nju pode èl skih lju di in indi - vi dual no sti ponud be (^u ~ek, Kra {o vec in Kosi 2010). Raz voj turiz ma na kme ti jah v Ob ~i ni Idri ja lah ko tako pred stav lja pomemb no raz voj no pred nost ob~i ne. Pred sta vi ti èli mo mò no sti za raz voj te turi - sti~ ne pano ge, s ka te ro bi spod bu di li traj nost no narav nan gos po dar ski raz voj v manj raz vi tih obmo~ jih. Gle de na tre nut no sta nje v kme tij ski in turi sti~ ni dejav no sti ima Ob~i na Idri ja s svo jo narav no in kul - tur no dedi{ ~i no ter zna ~il ni mi veli ki mi kme tij ski mi gos po dars tvi, ki teme lji jo na eksten ziv no narav na nem kme tijs tvu, veli ke poten cia le za raz voj tako ime no va ne ga meh ke ga turiz ma na kme ti jah. Ta mora biti dol go ro~ no narav nan, teme lji ti mora na narav nih vred no tah in nea gre siv nem pose ga nju v na ra vo, upo {te va ti drù be ne in kul tur ne zna ~il no sti obmo~ ja ter zago tav lja ti eko nom sko pre skr bo tam kaj{ nje ga pre bi vals tva (Agen da 21 1995). 144 Tu ri zem na kme ti jah kot pri lò nost za raz voj traj nost no narav na ne turi sti~ ne dejav no sti v Ob ~i ni Idrija 2 Sta nje oko lja Z na me nom ugo to vi tve poten cial no naj pri mer nej {ih obmo ~ij za raz voj traj nost ne ga turiz ma na kme ti jah v ob ~i ni smo preu ~i li sta nje oko lja in nje go vih sesta vin. Na pod la gi ana li ze naj po memb nej - {ih sesta vin oko lja smo izlo ~i li naj bolj obre me nje na in naj bolj ob~ut lji va obmo~ ja, ki so za raz li~ ne dejav no sti manj pri mer na. Sta nje oko lja v ob ~i ni Idri ja v naj ve~ ji meri pove zu je mo z nek daj delu jo ~im rud ni kom ìve ga sre - bra v Idri ji, ki je imel odlo ~il ni pomen za raz voj {ir {e regi je. Ve~ kot 500 let tra ja jo ~e rudar je nje je pred vsem na obmo~ ju dana{ nje ga mesta Idri je pusti lo odlo ~il ne posle di ce. V vseh sesta vi nah oko lja se namre~ pojav lja jo povi {a nje kon cen tra ci je ìve ga sre bra. Rud nik ìve ga sre bra in sprem lja jo ~i objek ti leì jo v ne - po sred ni bli ì ni mest ne ga jedra Idri je. Tako so kon cen tra ci je ìve ga sre bra povi {a ne na obmo~ ju, kjer je gosto ta pose li tve naj ve~ ja. @ivo sre bro s spi ra njem in odla ga njem pre ha ja v po kra ji no. V oko lju se nato aktiv no vklju ~u je v bio ke mij sko kro è nje ter se kopi ~i v oko lju in orga niz mih, kate ri ìvo sre bro priv ze ma jo s pre hra no in vdi ha va njem (Ben ~i na 2007). Naj bolj obre me nje ni sesta vi ni oko lja z vi di ka ogro è no sti zara di ìve ga sre bra sta voda in prst. Povi - {a ne kon cen tra ci je ìve ga sre bra so bile ugo tov lje ne tudi v zra ku, kate re ga {e dodat no one sna ù je jo emi si je iz kuri{~ in pro me ta. Doli na Idrij ce, kjer je tudi mesto Idri ja, ima izra zi to dolin sko lego, kar pomemb - no zmanj {u je samo ~i stil ne spo sob no sti oko lja. V zim skih mese cih je na teh obmo~ jih pogo sta inver zi ja, ki lah ko tra ja ve~ dni. Poleg tega je za doli no zna ~il na majh na pre ve tre nost, kar vpli va na dalj {e zadr - è va nje nevar nih emi sij na dnu doli ne. Vetro vi namre~ red ~i jo v do li ni nako pi ~e ne emi si je in jih spi ha jo v vi{ je pre de le. Na obmo~ ju Idri je se pred vsem v zim skem ~asu, ko je pri sot na inver zi ja, pojav lja jo povi{a - nje kon cen tra ci je rado na. Pojav lja jo se pred vsem v ob mo~ jih rud ni{ kih hald, kjer so odlo è ni skri lav ci z ì vo sre bro vo rudo (zla sti ob nek da njih topil ni cah in v ne ka te rih sta no vanj skih obmo~ jih) ter v bli - ì ni rud ni{ kih rovov, iz kate rih izha ja radon (Ben ~i na 2007). Eden pomemb nih dejav ni kov kako vo sti oko lja in sta nja v ozra~ ju je hrup na obre me nje nost, ki posta ja ved no ve~ ji prob lem v ob ~i ni. S hru pom naj bolj obre me nje na so naj bolj raz vi ta obmo~ ja v ob ~i ni, nase lja Idri ja, Spod nja Idri ja in Godo vi~, kjer naj ve~ ji vir hru pa pred stav lja pro met. Ta je naj go stej {i na glav ni cesti Godo vi~, Idri ja, Spod nja Idri ja in dose ga oko li 4500 vo zil dnev no ter v Idri ji in oko li ci do 7000 vo zil (med mrè je 1). Poleg pro me ta so povi {a ne kon cen tra ci je hru pa pojav lja jo v ne po sred ni bli ì ni ve~ jih indu strij skih obmo ~ij, pred vsem v Idri ji in Spod nji Idri ji. Po leg ìve ga sre bra so povr {in ski vodo to ki obre me nje ni tudi z od pad no komu nal no vodo iz nase - lij in indu strij skih obra tov. Z vi di ka obre me nje no sti je reka Idrij ca, ki te~e sko zi naj go ste je nase lje na in indu strij sko naj bolj raz vi ta obmo~ ja, tista, ki prej me naj ve~ je koli ~i ne odpad nih in nevar nih sno vi, zara di veli kih samo ~i stil nih spo sob no sti pa je nje no sta nje zado vo lji vo. Naj bolj obre me nje no vod no telo v ob ~i ni je potok Niko va, ki prav tako te~e sko zi naj go ste je nase lje no in naj bolj raz vi to obmo~ je v ob ~i ni, poleg tega pa ima z raz li ko od Idrij ce majh ne samo ~i stil ne spo sob no sti. Obmo~ je Idri je, pred - vsem njen jù ni del, spa da med pomemb no povir no obmo~ je vod nih virov. Naj ve~ je in naj po memb nej {e ter izred no ob~ut lji vo je povir no obmo~ je kra{ ke ga izvi ra Podro te ja, ki pred stav lja dra go ce ni in naj - ve~ ji vir pit ne vode za ob~i no, saj z vodo oskr bu je sko raj polo vi co pre bi val cev. V nje go vem ob{ir nem zaled ju, s ka te re ga se vanj ste ka jo vode, se izva ja jo dejav no sti, ki vpli va jo na poten cial no one sna è nost tega dra go ce ne ga izvi ra. Dose da nje meri tve, ki se izva ja jo v ok vi ru moni to rin ga kako vo sti povr {in skih voda, so poka za le ob~a sno obre me nje nost vod ne ga vira, ki je posle di ca na eni stra ni pose li tve in s tem pove za nih obre me nje vanj (grez ni ce, cister ne za kuril no olje, vrto vi) in kme tij, usmer je nih v ì vi no re - jo ter na dru gi stra ni izced nih vod iz nedo vo lje nih odla ga li{~ odpad kov in indu strij skih obra tov v Go do vi ~u (Ben ~i na 2007). Ogro è nost vod ne ga vira je bila povod za è spre je to, a {e ne ure sni ~e no pre sta vi tev naj po memb nej {e ga vod ne ga zajet ja v ob ~i ni v ob mo~ je Idrij ske Bele. Sli ka 1: Sta nja oko lja. p (str. 146) 145 Ka ta ri na Polaj nar Hor vat, Ale{ Smre kar Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec Potok ^ekovnik Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Stanje okolja Natura 2000 Krajinski park Zgornja Idrijca obmo~je vodnega vira za pitno vodo hrup iz industrijskih objektov obmo~je povi{anih vrednosti ìvega srebra v okolju vodotok - dobro kemijsko stanje - srednja raven zaupanja bolj obremenjen cestni odsek rudnik ìvega srebra Merilo 1 : 175.000 Avtorja vsebine: Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorice zemljevida: Jerneja Fridl, Katarina Polajnar Horvat, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 146 Tu ri zem na kme ti jah kot pri lò nost za raz voj traj nost no narav na ne turi sti~ ne dejav no sti v Ob ~i ni Idrija Os ta le sesta vi ne oko lja v ob ~i ni niso mo~ ne je obre me nje ne. Naj manj pri ti skov na oko lje in okolj - ske sesta vi ne je v hri bo vi tih pre de lih ob~i ne, kjer so tudi zna ~il ne ve~ je samo ~i stil ne spo sob no sti. Te so v naj ve~ ji meri pove za ne z ve~ jo pre ve tre nost jo, lego nad plast jo tem pe ra tur ne inver zi je in ve~ jim dele èm zele nih povr {in (Ben ~i na 2007). 3 Narav na dedi{ ~i na Gle de na to, da je narav no oko lje tisto, ki v naj ve~ ji meri pri vab lja obi sko val ce na turi sti~ ne kmeti - je, smo pri preu ~e va nju poten cia la za traj nost ni raz voj turiz ma na kme ti jah vklju ~i li narav no dedi{ ~i no in mò no sti za rekrea ci jo v na ra vi. V Ob ~i ni Idri ja je narav na kako vost pokra ji ne z iz je mo urba ni zira - nih delov izred no veli ka. Pred vsem hri bo vi ti pre de li so izjem no boga ti z na rav no dedi{ ~i no. Kar 51 % povr {i ne ob~i ne spa - da v evrop sko nara vo vars tve no obmo~ je Natu ra 2000, z ime nom Idrij ca s pri to ki. Zno traj obmo~ ja ìvi sedem pomemb nih ìval skih in rast lin skih vrst, zava ro va ni pa so tudi tri je habi tat ni tipi: jame, ki niso odpr te za jav nost, alp ske reke in lesna ta vege ta ci ja s sivo vrbo vzdol` nji ho vih bre gov ter alp ske reke in zel na ta vege ta ci ja vzdol` nji ho vih bre gov (Ured ba o po seb nih … 2004). Naj ve~ je zava ro va no obmo~ je je Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca s 4230 hek ta ri povr{ ja, ki ga je leta 1992 zava ro va la ob~i na z Od lo kom o raz gla si tvi Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca (Urad ni list RS 11/1993). Leì v ob mo~ ju zgor nje ga dela pore~ ja Idrij ce in se raz te za od izvi ra Idrij ce pri Mrz li Rupi pod Vojskar - sko pla no to do Idri je. Hkra ti obse ga doli no poto ka Bel ca in rob ne pre de le prej ome nje ne Voj skar ske pla no te in Trnov ske ga goz da. Kar 97 % raz gi ba ne ga povr{ ja zav ze ma jo po ve~i ni raz me ro ma dobro ohra - nje ni in nego va ni goz do vi. Za obmo~ je par ka je zna ~il na pestra geo lo{ ka zgrad ba s {te vil ni mi fosil ni mi najd ba mi. Velik del par ka obse ga kra{ ko povr{ je, ob Div jem jeze ru je pri so ten glo bo ki kras, na vzhod - nem delu par ka pa naj de mo osam lje ni kras z manj {i mi brez ni, vrta ~a mi in osta li mi kra{ ki mi poja vi. V par ku so na{ le svoj ìv ljenj ski pro stor tudi mno ge ogro è ne rast lin ske in ìval ske vrste. Zno traj par - ka so tudi pose bej zava ro va na obmo~ ja Kra mar{ ca, Bedro va gra pa in Bukov vrh, ki so zava ro va ni kot narav ni spo me ni ki ali narav ni rezer va ti. Z vi di ka turi sti~ nih zna me ni to sti je tre ba pose bej izpo sta vi ti narav ne spo me ni ke: Bedro va gra pa, Kra mar{ ca, Div je jeze ro – kra{ ki izvir (prvi slo ven ski muzej v na - ra vi, zava ro van od leta 1967), jama nad Kobi lo, Suha Idrij ca, Vrta ~i pod Pete li no vim vrhom, re~ na kori ta na Idrij ci in Bel ci. V par ku je ure je na tudi nara vo slov na u~na pot z bo ga tim rast lins tvom, ki se pri~ ne pri Kam {ti. Ob rakah, ener get skem vod nem kana lu, ki omo go ~a obra to va nje manj {e elek trar ne na Len - {ta tu, je ure je na spre ha jal na pot. Osred nja turi sti~ ne zna me ni tost par ka so Div je jeze ro z oko li co in klav è. V bli ì ni Div je ga jeze ra in Kobi le leì sli ko vi ta doli na Strug, s {te vil ni mi tol mu ni, ime no va ni mi òn fe, vise ~i mi mosti~ ki in pre vi sni mi skal ni mi ste na mi, ki pose bej pole ti pri vab lja lju bi te lje nara ve in zdra - ve rekrea ci je. Za obi sko val ce je izred no pri ljub lje no let no kopa li{ ~e na Laj {tu, ki leì ob soto~ ju Idrij ce in Bel ce. V zgor njem delu par ka leì goz dar ska posto jan ka in razi sko val na posta ja Kre kov {e nad Belo, saj je to obmo~ je pora{ ~e no z bu ko vi mi dre ve si, ki so plod ve~ sto let ne ga na~rt ne ga gos po dar je nja. Poseb - na zna me ni tost je tudi par ti zan ska bol ni {ni ca Pavla, ki sto ji ob poti pro ti Mrz li Rupi na Hudem polju. Veli ko nara vo vars tve no vred nost ima pra gozd Bukov vrh v ve li ki vrta ~i med Hudim poljem in Smre - ko vo dra go. Za Smre ko vo dra go je zna ~il na inverz na raz po re di tev vege ta ci je, ki je posledi ca spe ci fi~ ne izob li ko va no sti povr{ ja. Vrta ~o namre~ zapi ra jo oko li{ ki gre be ni, ki pre pre ~u je jo giba nje zra ka. V njej je tako nasta la spe ci fi~ na mezo kli ma z mir nim ozra~ jem, ve~ jo rela tiv no zra~ no vla go in pogo sti mi megla - mi. Sneg, ki se kopi ~i na dnu, se spom la di zelo po~a si topi ter tako ohla ja ozra~ je in tla. Tem pe ra tu ra zra ka od roba pro ti dnu vrta ~e neneh no pada. Smre ko va dra ga ima torej dvoj ni »vi so ko gor ski« obrat – kli mat ski in vege ta cij ski, kar je z vi di ka narav ne dedi{ ~i ne izred ne ga pome na (Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca 2010). Sli ka 2: Narav na dedi{ ~i na. p (str. 148) 147 Ka ta ri na Polaj nar Hor vat, Ale{ Smre kar Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Zavratec Dole ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Naravna in kulturna dedi{~ina spomenik plezali{~e panoramska cesta podzemna jama vzleti{~e, pristajali{~e Kontrabantarska pot razgledi{~e astronomski observatorij Pot po vojskarski planoti turisti~na kmetija Via Alpina Pot po sledeh pi{~ali planinska ko~a Pot v osr~je idrijskega gozda krajinski park muzej Pot po bukovih poteh naravni rezervat rudnik ìvega srebra kolesarska dostopna pot kulturna znamenitost naravni spomenik jahalna pot Natura 2000 naravna znamenitost markirana pot kopali{~e Merilo 1 : 175.000 smu~i{~e Avtorja vsebine: Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorice zemljevida: Jerneja Fridl, Katarina Polajnar Horvat, Manca Volk teka{ka proga © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 148 Tu ri zem na kme ti jah kot pri lò nost za raz voj traj nost no narav na ne turi sti~ ne dejav no sti v Ob ~i ni Idrija Kra jin ski park v zad njem ~asu posta ja pomemb no sti ~i{ ~e z re krea tiv nim pome nom, pred vsem v ~a - su polet ne sezo ne. Ved no bolj pri ljub lje no je gor sko kole sar je nje po doli nah Idrij ce in Bel ce ter v vi{ je leè ~ih gozd nih pre de lih (kon tra ban tar ska pot na Ledin ski pla no ti, pot po Voj skar ski pla no ti). Ved no bolj pri ljub lje no je tudi narav no kopa li{ ~e pri Laj {tu. Za pohod ni ke so zani mi ve pred vsem ure je ne spre - ha jal ne in u~ne poti ob Div jem jeze ru, reki Idrij ci in Bel ci, pri klav àh, do Smre ko ve dra ge, vrhov Gola kov, po par ti zan ski bol ni ci Pavla ter sote ski Kra mar{ ca. Pla nin ci se lah ko med dru gim odpra vi jo tudi po Idrij sko-Cer kljan ski pla nin ski poti ali na Hlev{ ko pla ni no in pla ni no Javor nik. V zim skem ~asu obra - tu je ta dve smu ~i{ ~i, in sicer na Javor ni ku in na Voj skem, kjer je ure je na tudi teka{ ka pro ga. V ob ~i ni sta na voljo dve ure je ni ple za li{ ~i – Gore in Strug, obi sko val ci pa se lah ko odpra vi jo tudi na pri ljub - ljen ribo lov v Idrij ci (Stra te gi ja raz vo ja turiz ma … 2008). Ned vom no ima velik del obmo~ ja izjem no ohra nje no narav no oko lje, z le malo obre me nje ni mi voda - mi, boga ti mi in ob{ir ni mi goz do vi na eni stra ni ter ohra nje no kul tur no pokra ji no, ki jo vzdr ù je jo zla sti hri bov ske kme ti je na dru gi stra ni. Gle de na to, da tre nut no v par ku ni pre no ~i tve nih in gostin skih zmog - lji vo sti, ima jo {e zla sti te kme ti je veli ko pri lò nost za dodat no dejav nost – turi zem. 4 Kme tijs tvo kot poten cial za raz voj turiz ma na kme ti jah S kme tij sko dejav nost jo se naj ve~ ukvar ja jo v ve~ jih pode èl skih nase ljih, {e pose bej so za nadalj - nji raz voj turiz ma na kme ti jah zani mi ve bolj ran lji ve kme ti je pred vsem v hri bo vi tih, odmak nje nih pre de lih s slab {o pro met no dostop nost jo. V pre te klo sti je bil v teh nase ljih doho dek od kme tijs tva edi ni vir pre - ìv lja nja. Ven dar so se kmet je è od nek daj poleg kme tijs tva ukvar ja li {e z dru gi mi dejav nost mi, ki so naj prej slu ì le za zado vo lje va nje last nih potreb, poz ne je pa tudi za trg. S tem so si izbolj {a li in kre pi li social ni polo àj, ki je zago tav ljal nji hov obstoj, ohra nja nje kme tij ske pri de la ve in kul tur ne pokra ji ne. Z vi di ka ohra nja nja pose lje no sti v odro~ nej {ih kra jih ob~i ne, je bila {e pose bej pomemb na vsa ka dejav - nost, ki je omo go ~a la kre pi tev social ne ga polo à ja. Hitrej {i raz voj kme tijs tva {e danes ovi ra jo pred vsem tè je narav ne raz me re in odda lje nost od sre di{~, poleg tega je dodat ni dejav nik tudi neu god na social - na in izo braz be na sesta va. Danes posta ja kme tijs tvo vse bolj le dopol nil na dejav nost, pokra ji no je namre~ zaje lo mno ì~ no odse lje va nje mla dih v kra jev na sre di{ ~a, kjer se zapo slu je jo v nek me tij skih dejav no - stih. Kme ti je, ki leì jo v bli ì ni kra jev nih sre di{~, so se preo bra zi le v polk me~ ke (^er ne in Urbanc 1998). V Ob ~i ni Idri ja je bilo leta 2010 re gi stri ra nih 741 kme tij. Te so raz po re je ne po ve~ jem delu ob~ine, z iz je mo skraj ne ga zahod ne ga dela, zno traj kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca. Naj ve~ kme tij je v na se - ljih Idri ja, Godo vi~, Voj sko in Zad log, naj manj pa v Mrz lem logu, Strm cu, Kanjem dolu ter v manj {ih nase ljih na vzhod nem delu ob~i ne. Delov na sila na kme ti jah je rela tiv no dobro zasto pa na, saj pre vla - du je jo kme ti je s 3 do 4 ~la ni (45 %), tem è sle di jo kme ti je z le 2 ali enim ~la nom (34 %). Kme tij s 5 in ve~ ~la ni je le 21 %. Sta rost na sesta va kme tij ni pre ve~ spod bud na, pre vla du je jo namre~ kme ti je z last - ni ki sta ri mi od 56 do 70 let (37 %), sle di jo sta ri od 41 do 55 let (32 %). Mla dih kme tov, sta rih do 25 let, je manj kot en odsto tek, sta rih do 40 let pa le 9 %. Kar 38 % kme tij nima zago tov lje ne ga nasled ni ka (Re - gi ster kme tij skih gos po dar stev 2010). Pov pre~ no veli ka kme ti ja meri 7 hek ta rov, kar je za pol hek tar ja ve~ od slo ven ske ga pov pre~ ja. Naj - ve~ kme tij je veli kost ne ga raz re da manj kot 5 hek ta rov, in sicer 37 %, sle di jo kme ti je veli ko sti od 5 do 10 hek ta rov z 20 %, le 1 % kme tij pa je ve~ jih od 30 hek ta rov. Naj ve~ obde lo val nih povr {in leì na jù - nem in vzhod nem delu ob~i ne, v oko li ci Zad lo ga in ^rne ga Vrha ter Gore nje ga Vrsni ka, Ledin skih Krnic in Sovod nja, kjer so narav ne dano sti omo go ~i le nasta nek njiv, trav ni kov in pa{ni kov. Z vi di ka pri ti - skov na oko lje so podat ki o raz po re di tvi tipa kme to va nja rela tiv no vzpod bud ni. Pre vla du je jo me{a ne kme ti je z njiv ski mi povr {i na mi in manj {im {te vi lom glav ìvi ne. @ivi no re ja pred stav lja mno go ve~ je pri ti ske na oko lje kot polje dels tvo. Le manj {i del pre bi vals tva se ukvar ja izklju~ no z ì vi no re jo. Podrob - ne je smo pre gle da li, kate ra vrsta ìvi ne pre vla du je na kme ti jah. Sku paj je regi stri ra nih 5793 glav gove di, pra {i ~ev in drob ni ce. Od tega pre vla du je gove do re ja, s kar 71 % vseh glav, sle di drob ni ca s 25 % ter pra - 149 Ka ta ri na Polaj nar Hor vat, Ale{ Smre kar {i ~i s 4 % glav. Z vi di ka pri ti skov ìvi no re je na oko lje podat ki o {te vi lu glav ìvi ne niso prav spod bud - ni, saj pre vla du je reja gove di, ki poleg pra {i ~ev v naj ve~ ji meri obre me nju je oko lje. K sre ~i je pra {i ~ev, ki pred stav lja jo naj ve~ je pri ti ske na oko lje, manj kot dvaj se ti no vseh glav. Naj ve~ ji kme tij ski obre me - nje va lec je kme ti ja s 121 pra {i ~i v Go vej ku. 5 Pri lò no sti za raz voj turiz ma na kme ti jah V idrij ski ob~i ni je dol go let na turi sti~ na tra di ci ja, ki je bila tesno pove za na z dol go let no tra di ci jo rudar je nja, saj je bil rud nik ìve ga sre bra, nek daj glav ni nosi lec raz vo ja gos po dars tva v ob ~i ni, poz nan po Evro pi in {ir {e. [ele z za pi ra njem rud ni ka in opu{ ~a njem rudar ske dejav no sti se je gos po dars tvo za~e lo inten ziv ne je pre struk tu ri ra ti, raz vi ja ti so se za~e le sto ri tve ne dejav no sti, viso ko-teh no lo{ ka indu - stri ja in delo ma tudi turi zem. Idrij ska ob~i na ima rela tiv no skrom no {te vi lo nasta ni tve nih zmog lji vo sti, ki so temelj za uspe {en raz - voj turi sti~ ne dejav no sti. V letu 2009 je bilo v vseh nasta ni tve nih zmog lji vo stih na voljo le 60sob in 208 le ì{~. V zad njem deset let ju se je {te vi lo leì{~ sicer sko raj pod vo ji lo, ven dar pa je ponud ba {e ved no neza dost - na. Delè sob in leì{~ na turi sti~ nih kme ti jah je zane mar ljiv. V ce lot ni ob~i ni je leta 2009 pre no ~e va lo le 8854 tu ri stov, od tega le 5 % na turi sti~ nih kme ti jah (Po dat ki o tu ri sti~ nih no~i tvah … 2010). Gle de na posa mez ne vrste objek tov je bilo naj ve~ leì{~ na voljo v pla nin skih domo vih in ko~ah ter gosti{ ~ih (sku pin ska leì{ ~a), naj manj v po sa mi~ nih sobah. Kako vost name sti tve nih kapa ci tet je neza - dost na, saj je ve~i na sob kate go ri zi ra nih z dve ma ali tre mi zvez di ca mi ozi ro ma z dve ma jabol ko ma v pri me ru turi sti~ nih kme tij. Izsto pa le edi ni hotel ski objekt v ob ~i ni, Ken dov dvo rec, ki ima pet zvez - dic, ven dar so nje go ve zmog lji vo sti ome je ne in neza dost ne, ~eprav pred stav lja jo ve~ kot 18 % vseh nasta ni tve nih zmog lji vo sti v Idri ji. Hotel namre~ raz po la ga le s 23 le ì{ ~i. Je v la sti lokal ne ga, mul ti na - cio nal ne ga pod jet ja Hidria in ga ve~i no ma zase da jo poslov ni part ner ji pod jet ja med nji ho vim obi skom (Stra te gi ja raz vo ja turiz ma … 2008). Poz na mo ve~ oblik turi sti~ ne dejav no sti na kme ti ji, naj po memb nej {i pa sta kme ti ja z na sta ni tvi jo in izlet ni{ ka kme ti ja. Za nasta ni tev lah ko kme ti ja ponu ja sobe, sta no va nje, apart ma, skup na leì{ ~a ali pro stor za kam pi ra nje s skup no naj ve~ 30 le ì{ ~i. Izku{ nje kaè jo, da se za ponud bo apart ma jev, kjer si gost je kuha jo sami, na kme ti jah nav du {u je neko li ko manj gostov, saj ana li ze kaè jo, da naj ve~ gostov na kme ti je pri ha ja rav no zara di ponud be hra ne. Zato ne pre se ne ~a, da so med turi sti zelo pri ljub lje - ne izlet ni{ ke turi sti~ ne kme ti je, ki ponu ja jo le hra no in pija ~o iz doma ~e ga oko lja. Na obeh vrstah turi sti~ nih kme tij je lah ko naj ve~ 60 se de èv (^u ~ek, Kra {o vec in Kosi 2010). Pre gled ni ca 1: Turi sti~ ne kme ti je (Kme tij ska sve to val na slù ba Kme tij sko goz dar ske zbor ni ce Slo ve ni je 2010, Mini strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no 2010). na se lje samo samo na sta ni tve na {te vi lo {te vi lo nasta ni tve na izlet ni{ ka in izlet ni{ ka leì{~ sede èv kme ti ja kme ti ja kme ti ja v hi {i ^r ni Vrh / / 1 12 60 Voj sko / 1 1 5 87 Idri ja / / 1 8 60 Le di ne / / 1 2 48 Sred nja Kanom lja 1 1 11 60 Go do vi~ / 1 / / / Idrij ske Krni ce / 1 / / / 150 Tu ri zem na kme ti jah kot pri lò nost za raz voj traj nost no narav na ne turi sti~ ne dejav no sti v Ob ~i ni Idrija Po podat kih Kme tij ske sve to val ne slù be Kme tij sko goz dar ske zbor ni ce Slo ve ni je (2010) je v Slo - ve ni ji 630 tu ri sti~ nih kme tij, od tega je 270 iz let ni{ kih kme tij, 239 tu ri sti~ nih kme tij z na sta ni tvi jo (po nu ja jo 3054 le ì{~), 94 vi no to ~ev in 27 os mic (^u ~ek, Kra {o vec in Kosi 2010). V Ob ~i ni Idri ja je po podat kih Kme tij ske sve to val ne slù be Kme tij sko goz dar ske zbor ni ce Slo veni - je (2010) in Mini strs tva za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no (2010) devet turi sti~ nih kme tij. [est kme tij ponu ja mò nost nasta ni tve, in sicer je na voljo 38 le ì{~. Poleg teh kme tij je v ob ~i ni {e osem izlet ni{ - kih kme tij, pet kme tij pa ponu ja obe ome nje ni dejav no sti. Tako izlet ni{ ke kot nasta ni tve ne kme ti je ponu ja jo 315 se de èv. No sil ci turi sti~ nih kme tij so v pov pre~ ju sta ri 56 let. Naj sta rej {i nosi lec je star 78 let, najm laj {i pa 41 let. Gle de na to, da je pov pre~ na sta rost nosil ca turi sti~ ne kme ti je v ob ~i ni 59 let, je sta rost nosil cev tovrst nih kme tij rela tiv no spod bud na. Vse kme ti je razen dveh ima jo nasled ni ke. Pov pre~ na veli kost turi sti~ nih kme tij je 13,5 hek tar jev, kar je nad pov pre~ jem v pri mer ja vi s pov pre~ no veli kost jo vseh kme - tij v ob ~i ni, ki zna {a 7 hek tar jev. Od tega je polo vi ca kme tij veli kih kme tij s po vr {i na mi nad 16 hek ta rov, polo vi ca kme tij pa je majh nih, in sicer pod 8 hek ta rov. Pov pre~ no {te vi lo ~la nov na kme ti ji je tri, ena kme ti ja pa ima samo {e ene ga ~la na in prav ta tudi nima nasled ni ka, kar posle di~ no v pri hod no sti pred - stav lja mò nost uki ni tve dopol nil ne dejav no sti. Kme ti je so prvens tve no usmer je ne v ì vi no re jo, ven dar pred vsem za last ne potre be in ne za pro da jo. Pre vla du je goje nje gove da in drob ni ce, goje nja pra - {i ~ev pa prak ti~ no ni. Na pod la gi podat kov ugo tav lja mo, da bi turi sti~ ne kme ti je lah ko pred stav lja le pomemb no pri lò - nost za raz voj turiz ma, saj na obmo~ ju celot ne ob~i ne pri manj ku je nasta ni tve nih zmog lji vo sti. [e zla sti je to pere~ prob lem v bli ì ni naj po memb nej {ih narav nih zna me ni to sti, ki v ob ~i no pri vab lja jo, ali vsaj naj bi, {te vil ne turi ste. 5.1 Obmo~ ja, pri mer na za raz voj traj nost ne ga turiz ma na kme ti jah Po pre gle du sta nja oko lja v Ob ~i ni Idri ja, nje nih narav nih zna me ni to sti, ana li zi sta nja v kme tij ski dejav no sti ter ana li zi turiz ma na kme ti jah, smo izlu{ ~i li tista obmo~ ja, ki so poten cial no naj pri mer - nej {a za raz voj te dejav no sti. Z vi di ka sta nja oko lja so naj manj pri mer na obmo~ ja za raz voj turiz ma na kme ti ji dolin ska obmo~ - ja, kamor uvr{ ~a mo nase lji Idri ja in Spod nja Idri ja. Ome nje ni nase lji sta namre~ goni lo gos po dar ske ga raz vo ja v ce lot ni ob~i ni in hkra ti naj go ste je nase lje ni obmo~ ji v ob ~i ni. Z vi di ka samo ~i stil nih spo sob - no sti neu god na narav no geo graf ska lega zla sti zara di slab {e pre ve tre no sti vpli va na manj {o kako vost pokra jin skih ele men tov, poleg tega pa je posle di ce na oko lju pusti la {e rud ni{ ka dejav nost. Obi sko val - ci turi sti~ nih kme tij si prvens tve no èli jo ve~ ji del svo je ga pro ste ga ~asa pre ìv lja ti v ~im bolj neo kr nje ni nara vi, v ob mo~ jih z manj {o zgo{ ~e nost jo pose li tve in gos po dar skih dejav no sti. Tako sta ome nje ni nase - lji tudi s tega vidi ka manj pri mer ni. Izje ma je Godo vi~, ki je tret je naj ve~ je nase lje v ob ~i ni in hkra ti manj {e nase li tve no indu strij sko sre di{ ~e jù ne ga dela ob~i ne. Ob ~i na Idri ja je z vi di ka narav nih zna me ni to sti izred no boga ta ob~i na. Naj ve~ turi sti~ no zani mi - vih objek tov narav ne dedi{ ~i ne je v ju go za hod nem delu ob~i ne v Kra jin skem par ku Zgor nja Idrij ca ter na posa mez nih obmo~ jih v hri bo vi tem in pla no ta stem sve tu na zahod nem, jugovz hod nem ter seve - ro vz hod nem delu, kjer je ure je nih ve~ rekrea cij skih povr {in. Zna ne so pred vsem kole sar ske poti, jahal ne poti, smu ~i{ ~a, ple za li{ ~a ter pla nin ske poti. V kra jin skem par ku so idrij ska poseb nost klav è, par ti - zan ska bol ni {ni ca Pavla, ure je nih je ve~ kole sar skih, jahal nih, pla nin skih in spre ha jal nih poti ter sedem narav nih zna me ni to sti. Poleg tega je ob soto~ ju Idrij ce in Bel ce ure je no narav no kopa li{ ~e, pri prav lje - na pa so tudi ved no bolj pri ljub lje na ple za li{ ~a. Na se lja z naj ve~ jim poten cia lom za raz voj turiz ma na kme ti ji leì jo zno traj ozi ro ma v ne po sred ni bli ì ni kra jin ske ga par ka, in sicer Idrij ska Bela, Voj sko, Idrij ski Log, ^ekov nik, Zad log, ^rni Vrh ter Javor - nik. V kra jin skem par ku leì 16 kme tij. Nase lje z naj ve~ jim poten cia lom za raz voj dopol nil ne turi sti~ ne dejav no sti na kme ti ji je Idrij ska Bela, saj leì vseh enajst kme tij v na se lju v osr~ ju kra jin ske ga par ka in 151 Ka ta ri na Polaj nar Hor vat, Ale{ Smre kar v ne po sred ni bli ì ni narav nih zna me ni to sti. Poleg ome nje ne ga nase lja v kra jin skem par ku sodi jo {e {ti - ri kme ti je iz ^ekov ni ka ter ena kme ti ja z Voj ske ga. Te melj za oì vi tev raz vo ja v zad njih letih usi ha jo ~e kme tij ske dejav no sti v Ob ~i ni Idri ja je uva janje dopol nil nih dejav no sti, ki zago tav lja jo doda ten zaslu èk in pred stav lja jo mò nost zapo sli tve v od mak - nje nih hri bo vi tih in slab {e dostop nih pre de lih. Nase lja z naj ve~ jim poten cia lom z vi di ka kme tij ske dejav no sti so na ^rno vr{ ki pla no ti. Poleg tega ima jo nad pov pre~ ni poten cial tudi manj {a nase lja na seve ro vz ho du, vzhod u in na jugovz ho du. Ob mo~ ja z naj ve~ jim poten cia lom za raz voj dopol nil ne turi sti~ ne dejav no sti na kme ti ji so skon - cen tri ra na na pla no tah in ve~ jih urav na vah na jugo za hod nem in vzhod nem ter seve ro vz hod nem delu ob~i ne. Na pod la gi vseh obrav na va nih dejav ni kov ima naj ve~ ji poten cial za raz voj turiz ma na kme ti ji nase lje Zad log. Rela tiv no obse èn pla no tast svet pred stav lja ugod ne raz me re za raz voj kme tij ske dejav - no sti. ^eprav se {te vi lo kme tij v ob ~i ni z leti naglo zmanj {u je, se kme ti je na tem delu {e ohra nja jo, kar doka zu je jo tudi rela tiv no obsè na kme tij ska ozi ro ma negozd na zem lji{ ~a. To je z vi di ka raz vo ja dopol - nil ne turi sti~ ne dejav no sti klju ~en dejav nik. Odlo ~u jo~ dejav nik za dolo ~i tev naj pri mer nej {e ga nase lja je tudi nje go va odmak nje nost od obmo ~ij ve~ jih pri ti skov na oko lje, torej ve~ jih indu strij skih in pose - li tve nih sre di{~. Na dru gi stra ni pa nase lje leì v ne po sred ni bli ì ni Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca, ki z vi di ka narav ne dedi{ ~i ne in turi sti~ ne ponud be pred stav lja veli ko vred no to in poten cial za nadalj - nji raz voj {ir {e ga obmo~ ja. 6 Sklep Fi zi~ no geo graf ske zna ~il no sti in drù be no geo graf ski dejav ni ki na Idrij skem kme tijs tvu v ò jem pome - nu ne obe ta jo rò na te pri hod no sti. Zato je tre ba na to obmo~ je pri teg ni ti dejav no sti, ki omo go ~a jo nadalj nji obstoj kme tij ske dejav no sti in posle di~ no ohra ni tev kul tur ne pokra ji ne. Hri bov je in pla no - te se pona {a jo z obi li co mò no sti za raz voj traj nost ne ga turiz ma, teme lje ~e ga na pre ìv lja nju pro ste ga ~asa v na ra vi s hkrat nim majh nim vpli vom na oko lje. Tak {en turi zem je ena izmed mò no sti za nadalj - nji raz voj, saj je spre jem ljiv z okolj ske ga vidi ka, na dru gi stra ni pa pred stav lja mò nost za raz voj dopol nil ne dejav no sti, ki bi omo go ~a la dodat ni zaslu èk in ohra ni tev obsto je ~ih kme tij na bolj ali manj odmak - nje nih obmo~ jih. Tu ri zem na kme ti jah je naj po memb nej {a dopol nil na dejav nost na kme ti jah, kjer lah ko turi sti pre - ì vi jo pro sti ~as v te sni pove za no sti z na ra vo, v do ma ~em in gosto ljub nem oko lju in tako od bli zu spoz na va jo tra di ci jo in kul tu ro. Po seb no sti kot pred no sti turiz ma na kme ti jah so za goste doma~ nost in gosto ljub nost, lokal na gastro - no mi ja, eko lo{ ko pri de la na hra na na eko lo{ kih turi sti~ nih kme ti jah, pestra spe cia li zi ra na ponud ba za raz li~ ne cilj ne sku pi ne, nem no ì~ ni turi zem, dopust v na ra vi ozi ro ma bli zu nara ve (spoz na va nje doma - ~ih ìva li in stik z nji mi, spoz na va nje kme~ kih opra vil v raz li~ nih let nih ~asih, spoz na va nje raz li~ nih eko si ste mov, spoz na va nje za{ ~i te nih rast lin skih in ìval skih vrst, spoz na va nje zdra vil nih zeli{~ in podob - no), ugod no izho di{ ~e za obisk narav nih zna me ni to sti, {te vil ne mò no sti za aktiv ne po~it ni ce v na ra vi ter ne nazad nje ugod na cena (^u ~ek, Kra {o vec in Kosi 2010). Na dru gi stra ni turi zem na kme ti jah pred stav lja pomem ben sestav ni del turi sti~ ne ponud be pode - è lja, zago tav lja kme ti jam pomem ben vir dodat ne ga dohod ka in ohra nja nje delov nih mest na kme ti jah, ponu ja mò nost nepo sred ne pro da je kme tij skih pri del kov in vzpod bu ja raz voj sorod nih dopol nil nih dejav no sti na kme ti jah. Vse to pris pe va k ure ja nju pode è lja, ohra nja nju pose lje no sti, kul tur ne pokra - ji ne ter proi zvod ne ga poten cia la kme tij. Poleg tega turi zem na kme ti jah pove ~u je kon ku ren~ no spo sob nost in gos po dar ske aktiv no sti kme tij (^u ~ek, Kra {o vec in Kosi 2010). Sli ka 3: Obmo~ ja, pri mer na za raz voj traj nost ne ga turiz ma na kme ti jah p 152 Tu ri zem na kme ti jah kot pri lò nost za raz voj traj nost no narav na ne turi sti~ ne dejav no sti v Ob ~i ni Idrija Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Mrzli Log Zadlog Predgriè ^rni Vrh Lome Strmec Kanji Dol Javornik Razvojni potencial za turizem na kmetijah pomemben potencial z vidika naravne dedi{~ine pomemben potencial z vidika kmetijske dejavnosti naselje z najve~jim potencialom za razvoj turizma na kmetiji meja naselja Merilo 1 : 175.000 Avtorja vsebine: Katarina Polajnar Horvat, Ale{ Smrekar Avtorice zemljevida: Jerneja Fridl, Katarina Polajnar Horvat, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 153 Ka ta ri na Polaj nar Hor vat, Ale{ Smre kar 7 Viri in lite ra tu ra Agen da 21 za Slo ve ni jo 1995. Pris pe vek nevlad nih orga ni za cij. Uma no te ra, Ljub lja na. Ben ~i na, T. 2007: Okolj ske zasno ve raz vo ja ob~i ne Idri ja. Diplom sko delo, Odde lek za geo gra fi jo, Filozofska fakul te ta. Ljub lja na. Ci ga le, D. 2009: Okolj ski u~in ki pro me ta in turiz ma v Slo ve ni ji. Geo graff 5. Ljub lja na. ^er ne, A., Urbanc, M. 1998. Idrij sko hri bov je. Pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. ^u ~ek, V., Kra {o vec, J., Kosi, R. 2010: Arhiv sko gra di vo. Kme tij sko goz dar ska zbor ni ca Slo ve ni je, Kmetijsko goz dar ski zavod Celje. Celje. Kme tij sko sve to val na slù ba Kme tij sko goz dar ske zbor ni ce Slo ve ni je 2010. Inter no gra di vo, Ljub ljana. Ko{ ~ak, M. 2004: Turi sti~ ne gozd ne poti kot turi sti~ ni pro dukt in nji hov pomen za raz voj pode è lja. Goz dar ski vest nik 63-3. Ljub lja na. Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca 2010. Med mrè je: http://www.idri ja-tu ri zem.si/con tent/view/32/56/ (5. 4. 2010). Med mrè je 1: http://www.dc.gov.si/si/pro met/ (5. 4. 2010). Od lok o raz gla si tvi Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 11/1993. Ljubljana. Po dat ki o tu ri sti~ nih no~i tvah v Ob ~i ni Idri ja 2010. Ob~i na Idri ja. Idri ja. Re gi ster kme tij skih gos po dar stev 2010. Podat ki o re gi stri ra nih kme tij skih gos po dars tvih v Ob ~i ni Idrija. Mini strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no, Ljub lja na. Stra te gi ja raz vo ja turiz ma 2009–2015. 2008. Hosting sve to va nje d. o. o. Ljub lja na. Ured ba o po seb nih vars tve nih obmo~ jih (ob mo~ jih Natu ra 2000). Urad ni list RS 49/2004 z do pol nitvami. Ljub lja na. Zem lji~, D. 2004: Korist ni in {ko dlji vi vpli vi turiz ma na pode è lju. Sodob no kme tijs tvo 37-6. Ljub ljana. 154 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 155–168, Ljubljana 2010 PREDNOSTI IN SLABOSTI PROMETNE (NE)DOSTOPNOSTI OB^INE IDRIJA dr. David Bole, dr. Matej Gabro vec, Jani Kozi na Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti da vid.bole @zrc-sazu.si, matej @zrc-sazu.si, jani.ko zi na @zrc-sazu.si UDK: 911.3:656(497.4Idri ja) IZVLE^EK Pred no sti in sla bo sti pro met ne (ne)do stop no sti Ob~i ne Idri ja Po glav je pred stav lja pogla vit ne zna ~il no sti pro met ne (ne)do stop no sti Ob~i ne Idri ja, ki so posle di ca nje ne lege, narav nih raz mer, pro met ne infra struk tu re in pro met nih obre me ni tev v pro sto ru. Na pod la gi tega smo poiz ku {a li pred vi de ti mò no sti nadalj nje ga raz vo ja pro me ta ter dolo ~i ti pred no sti in sla bo sti, ki vpli va jo na seda nji in bodo ~i raz voj ob~i ne. Bis tve ni pou da rek pri iska nju novih ino va tiv nih re{i tev je bil na vzpod - bu ja nju traj nost nih oblik mobil no sti in pose gov v pro stor, ki zvi {u je jo ìv ljenj sko raven v ob ~i ni. KLJU^NE BESEDE pro met na dostop nost, dnev na mobil nost, traj nost na mobil nost, jav ni pot ni{ ki pro met, pro met na infra struk - tu ra, kako vost ìv lje nja, Idri ja ABSTRACT The pros and cons of trans port acces si bi lity in the Muni ci pa lity of Idri ja The artic le pre sents the main cha rac te ri stics of trans port acces si bi lity in the Muni ci pa lity of Idri ja resul - ting from its loca tion, natu ral con di tions, trans port infra struc tu re, and traf fic volu me. This was used as a ba sis to visua li ze pos si bi li ties for furt her trans port deve lop ment and to deter mi ne the strengths and weak - nes ses affec ting the muni ci pa lity's cur rent and futu re deve lop ment. The main focus on fin ding new inno va ti ve solu tions has been in pro mo ting sustai nab le mobi lity and new deve lop ment that increa ses the qua lity of life in the muni ci pa lity. KEY WORDS trans port acces si bi lity, com mu ting, sustai nab le mobi lity, pub lic trans port, trans port infra struc tu re, qua - lity of life, Idri ja 155 David Bole, Matej Gabro vec, Jani Kozi na 1 Uvod Pro met na dostop nost se pogo sto ome nja kot eden naj po memb nej {ih loka cij skih dejav ni kov za drù - be no-gos po dar sko rast in raz voj. Potek avto cest ne ga kri à, èlez nic in dru gih pomemb nih pove zav je bis tve no zgo stil gos po dar sko mo~, pose li tev in zna nje, ki so klju~ ne ga pome na za raz voj regij in ve~ - jih gos po dar skih sre di{~ v Slo ve ni ji. Ob~i na Idri ja je pri tem neke vrste izje ma, saj se, kljub svo ji odmak nje ni legi v raz ~le nje nem hri bov ju, uvr{ ~a med gos po dar sko mo~ no nad pov pre~ no raz vi ta obmo~ ja v Slo - ve ni ji (Na red 2002), ki ga hkra ti kra si ure je no oko lje, boga ta in ohra nje na kul tur na dedi{ ~i na ter mo~ na lokal na iden ti te ta. Iz tega je mo~ skle pa ti, da dobra pro met na dostop nost v do lo ~e nih pri me rih mor - da le ni tako nuj no potre ben pogoj za raz voj neke regi je ali obmo~ ja. More bi ti je lah ko celo obrat no, da slab {a dostop nost pre pre ~u je pre ti ran gra vi ta cij ski vpliv ve~ jih sosed njih sre di{~ in ta na~in tovrst - ne mu obmo~ ju pre pre ~u je odliv zna nja, kadrov in kapi ta la, kar ima za posle di co kre pi tev last nih endo ge nih virov in poten cia lov ter iden ti te te kot bis tve ne last no sti regi je. Po glav je pred stav lja pogla vit ne zna ~il no sti pro met ne (ne)do stop no sti Ob~i ne Idri ja, ki so posle - di ca nje ne lege, narav nih raz mer, pro met ne infra struk tu re in pro met nih obre me ni tev v pro sto ru. Na pod la gi tega smo poiz ku {a li pred vi de ti mò no sti nadalj nje ga raz vo ja pro me ta ter dolo ~i ti pred no sti in sla bo sti, ki vpli va jo na seda nji in bodo ~i raz voj ob~i ne. 2 Regio nal ni kon tekst Ob ~i na Idri ja leì sre di Idrij ske ga hri bov ja, kjer se ob zna me ni ti tek ton ski pre lom ni ci sti ka ta (pred)alp - ski in kra{ ki svet. Reke in pri to ki so v pre cej {en del nje ne ga ozem lja vre za li debr ske doli ne in gra pe ter jo raz ko sa le v po sa mez ne pla no te (^er ne in Urbanc 1998). Zara di relief nih zna ~il no sti je tè ko dostop na in odmak nje na od glav nih pro met nih osi. Sku paj z Ob ~i no Cerk no in ob~i na mi v Zgor njem Poso~ ju izka zu je v ok vi ru Gori{ ke regi je naj slab {e pro met ne pove za ve, pa ~eprav do njih vodi jo ceste, ki so kate go ri zi ra ne kot glav ne (Ri ja vec 2006). Pro met v Ob ~i ni Idri ja se nave zu je le na cest ni pro met - ni pod si stem. Na nje nem ozem lju namre~ ni izgra je ne ga èlez ni{ ke ga omrè ja, ob~i ni najb lì ji èlez ni{ ki pro gi pa sta na 35 km odda lje nem Mostu na So~i, kjer je tako ime no va na. Bohinj ska pro ga, in v 25 km odda lje nem Logat cu. Glav ne regio nal ne pro met ne pove za ve ob~i ne so cest ne zve ze s Pri - mor sko, Poso~ jem, Gorenj sko, Notranj sko in osred njo Slo ve ni jo, {e pose bej pa je za ob~i no pomem ben najb lì ji pri klju ~ek na avto ce sto v Lo gat cu. Na slab {o pro met no dostop nost Idrij ske ga so poleg narav nih dano sti vpli va le tudi {te vil ne poli ti~ - no uprav ne raz de li tve v pre te klo sti. [ir {e Idrij sko obmo~ je je bilo sko zi raz li~ na zgo do vin ska obdob ja v uprav nem pogle du pogo sto na robu dràv nih enti tet ali pa je bilo celo raz de lje no med pri mor ski in osred nji del dana{ nje Slo ve ni je. Zara di tega je za to obmo~ je zna ~il na izra zi ta pre hod nost in neja snost gle de uvr sti tve v po sa mez no regi jo, kar pred stav lja ene ga naj tr {ih ore hov regio na li za ci je Slo ve ni je {e danes (Ile {i~ 1972, Plut 2001, Vri {er 2001). Posle di~ no je Ob~i na Idri ja tudi po gra vi ta cij ski pri vla~ no - sti raz pe ta pred vsem med regio nal ni sre di{ ~i v Novi Gori ci in Ljub lja ni (^o kert 1998), ~eprav je tre ba hkra ti izpo sta vi ti njen mo~an subre gio nal ni zna ~aj (Bole 2004). Po podat kih pro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~ se tako Ob~i na Idri ja uvr{ ~a med naj - slab {e dostop na obmo~ ja v Slo ve ni ji. Dostop nost je bila v tem pri me ru izra ~u na na kot pov pre ~en poto val ni ~as vseh ob~a nov Idri je z oseb nim avto mo bi lom do regio nal nih sre di{~ ob upo {te va nju real nih hitro - sti po cest ni mre ì (Ko zi na 2010). Za pre bi val ce ob~i ne je tako naj do stop nej {e regio nal no sre di{ ~e Postoj na (52 mi nut), ki pa zara di svo je {ib ko sti in rela tiv ne odda lje no sti tè ko oprav lja funk ci jo zapo sli tve ne - ga in oskr bo val ne ga sre di{ ~a vi{ je stop nje (Vri {er 1998, Bole 2004). S tega vidi ka sta veli ko bolj pomemb ni neko li ko bolj odda lje ni Ljub lja na (61 mi nut) in Nova Gori ca (77 mi nut), pre cej bli zu, ven dar brez izra - Sli ka 1: Pro met na dostop nost do regio nal nih sre di{~ v Slo ve ni ji (Ko zi na 2008). p 156 Pred no sti in sla bo sti pro met ne (ne)do stop no sti Ob~i ne Idri ja mk 05 0 ivalcev 4 ivalcev ivalcev tah reb reb reb u p p p 0 ivalcev 0 in ivalcev 0 0 0 3 i{~a 0 0 .0 reb 8 m 0 reb .0 .0 0 0 0 0 p0 0 5 0 5 0 p 3 4 1 0 0 a, 2 1 3 4 6 00 o o o .0 2 < < < < a sred .0 d d d 0 1 1 1 0 zin ta i ~as v 0 0 0 0 o o 1 b aln 2 .0 .0 .0 0 i K o aln n o 0 0 0 ad rija 1 S v d 2 3 4 n a io Id k to ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ r: Jan eg rs o 0 5 0 5 0 !( u P 1 3 4 6 R vto 0 A M j tuP ro ribaM ok r{K ljeeC me je to k n s { e le ro e o m V o K v a o ne N nvaR a le n àm lja o b D juL jn raK ajn tosoP rijaId !( r a ep rico oK GavoN 157 David Bole, Matej Gabro vec, Jani Kozi na zi te gra vi ta cij ske mo~i, pa je tudi Kranj (64 mi nut). Sla ba ~asov na dostop nost do regio nal nih sre di{~ zara di dobrih zapo sli tve nih mò no sti v do ma ~i ob~i ni za ob~a ne ne pome ni ~asov no dalj {ih poti na delo. Pre ra ~u na no po podat kih Popi sa 2002 (med mrè je 1) pre bi va lec Ob~i ne Idri je za pot na delo v pov - pre~ ju pora bi 19 mi nut, kar je ena ko ozi ro ma malen kost manj od slo ven ske ga in tudi ljub ljan ske ga pov pre~ ja. V nas prot ju s tem pre bi val ci Ob~i ne Loga tec, ki leì nepo sred no ob avto cest nem pri klju~ - ku, za pot na delo v pov pre~ ju pora bi jo 22 mi nut. [e bolj zgo vo ren je poda tek o de le ù zapo sle nih, ki za pot na delo potre bu je jo pol ure ali manj. Takih je med Idrij ci 86 %, med Logat ~a ni pa le 75 %. Res pa je med ob~a ni Idri je nad pov pre ~en (~e prav {e ved no maj hen) delè tistih, ki na delo potu je jo ve~ kot eno uro (4 %). Sem sodi jo pre bi val ci odda lje nej {ih nase lij, ki ne naj de jo dela v svo ji ob~i ni, ali pa tisti, ki se v Ljub lja no vozi jo s po ~a snej {im jav nim pro me tom. Glav na pro met na ìla, ki te~e sko zi ob~i no, je dràv na glav na cesta II. reda (G2-102), ime no va na tudi Kel ti ka. V ob ~i no pri pe lje iz sme ri Logat ca sko zi nase lje Godo vi~, se spu sti po ozki doli ni ob reki Zali v Idri jo in nato pote ka po doli ni Idrij ce sko zi Spod njo Idri jo pro ti Cerk ne mu in Tol mi nu ter naprej v Po so~ je. V za hod nem delu Slo ve ni je ima ta cesta zelo velik pomen, saj pred stav lja naj kraj {o in naj - bolj{o cest no pove za vo med osred njo Slo ve ni jo in Poso~ jem (Ben ~i na 2007), ven dar pa v se da njem sta nju ne zago tav lja sodob ne cest ne nave za ve na avto cest ni kriàli pove zav med regi ja mi (Biz - jak 2005). Normalni pre~ ni pro fil ceste je neu stre zen, prav tako pa je neu stre zen hori zon tal ni potek tra - se (Ri ja vec 2006). Drà va je zato rekon struk ci jo te ceste uvr sti la med pred nost ne nacio nal ne raz voj ne pro jek te v ok vi ru izgrad nje, poso do bi tve in obno ve dràv ne ga cest ne ga omrè ja na 4. raz voj ni osi (Re - so lu ci ja … 2006). S tem naj bi se poleg zago tav lja nja dostop no sti in var no sti omo go ~i lo izbolj {anje kon - ku ren~ no sti gos po dars tva in pris pe va lo k sklad nej {e mu regio nal ne mu raz vo ju ter k bolj urav no te è ni pro stor ski poli ti ki. 3 Medob ~in ska dnev na mobil nost Dnev na mobil nost pre bi vals tva je izraz drù be noe ko nom skih raz mer v pro sto ru. Zna ~il no sti dnev - ne mobil no sti opre de lju je jo polo àj Idri je v slo ven skem urba nem siste mu in njen regio na len pomen, odvi sne pa so od mno ì ce dejav ni kov, kot so {te vi lo in struk tu ra zapo sle nih, izo braz be na struk tu ra delav - cev, pro met na infra struk tu ra … (Bole 2004). Med dnev ne voza ~e uvr{ ~a mo vse delav ce in {olar je (os nov no {ol ci, sred nje {ol ci in {tu den ti), ki se dnev no ali ve~ krat teden sko vozi jo iz nase lja biva nja v drug kraj, kjer dela jo ali se {ola jo. Ko govo ri mo o me dob ~in ski dnev ni mobil no sti, misli mo na tiste dnev ne voza ~e, ki pre sto pi jo meje ob~i ne – torej medob ~in ske dnev ne voza ~e. Na ta na~in je mò no opre de - li ti »pri vla~ nost« Ob~i ne Idri ja za pre bi val ce, ki ìvi jo v in izven ob~i ne. 3.1 Delav ci Ob ~i na Idri ja je z vi di ka delov nih mest izra zi to »cilj na« ob~i na, saj ima ve~ delov nih mest, kot je v ob ~i ni delov no aktiv ne ga pre bi vals tva. Leta 2008 je bilo v njej 5209 de lav cev in 5781 de lov nih mest. Ve~i no od teh delov nih mest so zase da li pre bi val ci ob~i ne (75 %), kar pri ~a o tem, da je z vi di ka zapo - slo va nja Idri ja sko raj samoo skrb na ob~i na, kar ni tipi~ na slo ven ska zna ~il nost – podob no sti naj de mo le v red kih slo ven skih urba nih sre di{ ~ih, na pri mer v Kr{ kem, Seà ni in Ormo ù (Bole 2004). Zani mi - vo dejs tvo je, da se ta delè manj {a, saj je bilo leta 2000 {e ve~ kot 84 % doma ~ih delav cev (sli ka 2). To je naj br` pove za no z di ver zi fi ka ci jo zapo sli tve ne in izo braz be ne struk tu re pre bi vals tva, saj se vse manj zapo slu je jo v dveh naj ve~ jih indu strij skih pod jet jih v Idri ji in Spod nji Idri ji. Preo sta lih 1315 de lav cev pri ha ja izven Ob~i ne Idri ja in ta {te vil ka se stal no ve~a (z do brih 700 na 1300 v ob dob ju 2000–2008), kar pome ni, da Idri ja posta ja vse bolj »cilj na« ob~i na za dnev ne voza ~e iz dru gih ob~in. Podat ki kaè jo, da je ve~i na delav cev mo{ kih, ki pri ha ja jo iz Ob~i ne Cerk no. Ve~a se {te vi lo voza ~ev, ki pri ha ja jo iz ve~ jih urba nih regio nal nih sre di{~, zla sti Ljub lja ne. To lah ko naka zu je 158 Pred no sti in sla bo sti pro met ne (ne)do stop no sti Ob~i ne Idri ja 86 84 ) 82 80 elavcev (% d 78 a~ihmo 76 elè d 74 d 72 70 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Sli ka 2: Giba nje {te vi la doma ~ih delav cev (ti stih, ki biva jo in hkra ti dela jo v ob ~i ni) v Ob ~i ni Idri ja (med mrè je 2). 600 500 elavcevd 400 za~ev – 300 voih evnn 200 d ilo {tev 100 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Cerkno Ljubljana Tolmin Jesenice Logatec Koper Ajdov{~ina Sli ka 3: [te vi lo dnev nih voza ~ev–de lav cev, ki pri ha ja jo na delo v Ob ~i no Idri ja iz dru gih ob~in Slo ve ni je (med mrè je 3). 159 David Bole, Matej Gabro vec, Jani Kozi na 500 450 400 elavcevd 350 300 za~ev – 250 voih 200 evnn 150 d ilo 100 {tev 50 0 in @iri Ajdov{~ina Tolm Nova Gorica Logatec Cerkno Ljubljana 2000 2008 Sli ka 4: [te vi lo dnev nih voza ~ev–de lav cev, ki odha ja jo na delo iz Ob~i ne Idri ja v dru ge ob~i ne Slo ve ni je (med mrè je 3). na dejs tvo, da v ob ~i ni manj ka spe ci fi~ nih poklic nih pro fi lov, naj br` zla sti s po dro~ ja sto ri tve nih in viso - ko spe cia li zi ra nih dejav no sti, zara di ~esar pri ha ja jo voza ~i tudi iz bolj odda lje nih regio nal nih sre di{~. Tudi delav ci, ki biva jo v Idri ji, se vsa ko leto bolj vozi jo na delo v dru ge ob~i ne. Kot cilj na ob~i na {e ved no pre vla du je Ljub lja na, kamor se vozi 444 de lav cev, nad 100 pa se jih vozi {e v Ob ~i ni Cerk no in Loga tec. Pove ~u je se tudi dnev na mobil nost v bolj odda lje na sto ri tve na sre di{ ~a z bolj raz no vrst no ponud - bo delov nih mest, na pri mer v Novo Gori co (96 dnev nih voza ~ev). 3.2 [ola jo ~i Po leg delav cev spa da jo med dnev no potu jo ~o popu la ci jo tudi {olar ji. K njim uvr{ ~a mo zla sti sred - nje {ol ce in {tu den te, saj se osnov no {ol ci pra vi lo ma {ola jo v ob ~i ni pre bi va li{ ~a (Ga bro vec in Bole 2009). Podat ki za {olar je so sta rej {i in izha ja jo iz Popi sa 2002 (med mrè je 1). Z vi di ka uni ver zi tet ne ga izo - bra è va nja je Ob~i na Idri ja »iz vor na« ob~i na, ker nima viso ko {ol ske usta no ve, zato se {tu dent je vozi jo v blì nja sre di{ ~a. Podat ki popi sa pove do, da sta edi ni sre di{ ~i, kamor se dnev no vozi jo {tu dent je iz idrij - ske ob~i ne, Ljub lja na (109) in Kranj (5). Z vi di ka sred nje {ol ske ga izo bra è va nja pa je Idri ja poleg izvor ne tudi cilj na ob~i na, saj ima gim na zi jo (485 di ja kov v {ol skem letu 2009/2010), zato je le 69 idrij skih sred - nje {ol cev, ki se dnev no vozi jo v Ljub lja no in v manj {i meri {e v Aj dov{ ~i no. Nas prot no pa je Idri ja bolj zani mi va za sred nje {ol ce, ki pri ha ja jo od »zu naj«. V Idri jo se namre~ dnev no vozi 150 di ja kov, ve~i no - ma iz Cerk ne ga, @iri in Logat ca. Sli ka 5: Upo ra ba jav ne ga pot ni{ ke ga pro me ta pri dnev nih voza ~ih na delo in v {o lo na rela ci jah med ob~i na mi leta 2002 (Ga bro vec in Bole 2009). p 160 Pred no sti in sla bo sti pro met ne (ne)do stop no sti Ob~i ne Idri ja P % % % % 0 0 0 0 A % ,0 ,0 ,0 ,0 0 0 0 0 0 V JP ,0 0 0 0 0 ve~ 0 0 5 0 5 0 A za~ev 0 0 0 D v 0 2 3 4 5 in 1 2 2 5 ve~ 5 1 o o o o 0 N o 1 o o o o E o vo o o d d d d in .0 L ik d d d d % d d 1 1 1 1 1 0 A n d ih T ,1 ,1 ,1 ,1 ,1 1 1 0 0 0 0 0 0 n O ,0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 1 2 3 4 5 1 5 1 1 2 2 5 .1 BO rab ev o S n : 1 A p d K 1 S @ R O ilo U M M R eleù erilo O tev R D [ M EMOTUJL AN T O R J G A U D N T A E P R L AJ . N R C 9 R I 0 O A E L 0 O O T IB T 2 G V IC A O R E RT G K E U A S I^ E O E Z IS B IC M R IC T R @ A B J R O E S ID A T J N A R K C K E IL O IC B R S ^ T N K D R O N E T K E a Z E K O IS [ V [ S R P B R O N U elik L K E J S V T J a M I O N E n V L E N A A S [ A R to R IC E E IK n J N N J L D E L V A T O t A B C ^ J N T T E E E E E O C E S O C D K S O [ E M R E {titu A Z [ K J J A M L R [ L E L O E i in D G J V A J M N O R N O E N E L C E N rafsk V E E E ^ R g O V L J E E ^ L J eo L A S @ D V N A G O B E R D B E IC A R R J L R I T T N P V ije. © G A A O O T A K S T E ven V [ R E J M B IC A O E O K V lo R E [ K O A R B S E K O e S D J [ M S E IJ M ^ N E N J O IT G E O E lik K A R L @ A L K b R R O U [ N u O V @ O O A G ^ D K ep R IC A N A Z A A O V R K N K O IV E IC O E A E K J N T rad N ^ IK U L V N E IB O i u U N L A A L A P L R M R N A N U I P A @ A S R K K J A O E [ ^ M L R O ^ O O B IC K J G [ L tatisti~n D U S L A J R L F L E IN O E ir: S Z Z K IK R A A E [ l; v J L T A IC E IC J rid N N V IC R V T A N R O K IS I^ K R R eja F B @ O E A R B C K T S a: Jern A IR A A K id IL K IK IV A O P N ljev E L C IC H J A E A I R IC J T N L N I F IR V A J V E O @ G O O IK S K T O rica zem D N A E D [ L S A Z J E O A IN R E O L P ^ L Z N B A E O K @ A IV le; avto R A AV D o E - K IJ IN A C E B R ^ J J [ IP A L id ID V IN V N E av H O A P @ O D R J E A B IN A H A S R R M IC vec, D O L E R P O O ro G T O A K G ab K A S A L V J A A O IC N L atej G N N V A O E R C A J IZ K E K N e: M V A in O T N B ID A S A R D O IR A R P B B - K rja vseb O N K E vto IR A M 161 David Bole, Matej Gabro vec, Jani Kozi na 3.3 Osnov ne zna ~il no sti dnev ne mobil nost iz in v Ob ~i no Idri ja Z vi di ka na~r to va nja traj nost ne mobil no sti in bodo ~e obre me nje no sti pro met ne infra struk tu re so pomemb ni podat ki o na ~i nu poto va nja dnev nih voza ~ev iz in v Ob ~i no Idri ja ( mo dal split). Obi ~aj no se daje pred nost jav ne mu pot ni{ ke mu pro me tu pred oseb nim avto mo bil skim pro me tom, {e pose bej tam, kjer so izpol nje ni pogo ji za kon ku ren~ nost jav ne ga pre vo za pred oseb nim (ve~ je {te vi lo pot ni - kov, pri mer na dostop nost do posta ja li{~, pomanj ka nje par ki ri{~ …). Ena izmed osnov nih zna ~il no sti dnev ne mobil no sti je spre mi nja nje {te vi la dnev nih voza ~ev. Kljub nego to vi vero do stoj no sti podat kov o dnev nih migran tih, ki jih let no objav lja Sta ti sti~ ni urad Repub - li ke Slo ve ni je je ned vom no, da se medob ~in ska dnev na mobil nost pove ~u je. V zgor njih ana li zah je opaz no, da nara{ ~a {te vi lo dnev nih delov nih voza ~ev, tako tistih, ki potu je jo v ob ~i no kot tistih, ki potu je jo dnevno iz nje. To je pove za no z vse ve~ jo raz no vrst nost jo gos po dar ske baze Ob~i ne Idri ja, ki poleg indu strij - ske proi zvod nje nudi zapo sli tev tudi dru gim pro fi lom, kar se nena zad nje izka zu je tudi v na sta ja nju novih teh no lo{ kih con v pro sto ru, na pri mer v Go do vi ~u. Tak {ne cone potre bu je jo dolo ~en pro fil delav cev, ki jih v ob ~i ni pri manj ku je. Spre mi nja pa se tudi struk tu ra delav cev – ti i{~e jo zapo sli tev v nein du strij - skih dejav no stih, zato se pove ~u je dnev na mobil nost pro ti ve~ jim sto ri tve nim sre di{ ~em (Ljub lja na, Nova Gori ca). Kon~ ni rezul tat vseh teh dejav ni kov je, da so toko vi dnev ne mobil no sti neko li ko bolj raz pr {e ni kot v pre te klo sti – Idri ja posta ja vse bolj vpe ta v pro stor in posta ja manj samo za dost na. Ljud - je iz ob~i ne i{~e jo pri lò no sti za delo drug je in tudi obrat no – pre bi val ci dru gih ob~in pri ha ja jo na delo v Idri jo. O na ~i nu pre vo za na delo in v {o lo lah ko skle pa mo s po mo~ jo podat kov Popi sa 2002 (med mrè - je 1) in podob nih razi skav (Ga bro vec in Bole 2009). Po teh podat kih je delè tistih, ki upo rab lja jo jav ni pro met pov pre ~en, saj prib lì no ena ~etr ti na vseh dnev nih voza ~ev v ob ~i ni upo rab lja jav ni pro met. Podrob nej {a ana li za medob ~in ske mobil no sti pa poka è, da je nad pov pre~ na upo ra ba jav ne ga pro me - ta zla sti na rela ci jah, kjer je orga ni zi ran delav ski pre voz, na pri mer iz Idri je v Cerk no. Bolj odda lje ne rela ci je so pri mer no slab {e pokri te z jav nim pot ni{ kim pro me tom. Od {tu den tov se jih z av to bu som vozi v Ljub lja no prib lì no polo vi ca, od delav cev pa le {e dobrih 8 %. Mini mal ni stan dar di so o~it no dovolj dobri tudi za sred nje {ol ce, kjer je upo ra ba jav ne ga pro me ta gle de na slo ven sko pov pre~ je pov pre~ na ali nad pov pre~ na. Zaskrb lju jo ~a je zla sti tè nja slab {a nja vlo ge jav ne ga pot ni{ ke ga pro me ta in nara{ - ~a nja oseb ne ga, kljub dolo ~e nim pozi tiv nim pre mi kom v ob ~i ni, kot je uved ba bolj {e ga in cenej {e ga mest ne ga pro me ta in podob no. 3.4 Posle di ce obse ga in na~i na medob ~in ske dnev ne mobil no sti Glav na posle di ca vse bolj raz pr {e nih in ve~ jih tokov dnev ne mobil no sti v in iz Idri je je pove ~a na obre me nje nost cest – podat ki o pov pre~ nem dnev nem let nem pro me tu (PDLP) kaè jo, da se je v zad - njih 9 le tih mo~ ne je pove ~al oseb ni pro met, med tem ko se {te vi lo avto bu sov in tovor nih vozil ni bis tve no spre mi nja lo. Zla sti je pove ~an pro met iz Idri je pro ti Godo vi ~u, neko li ko manj pa po osta lih dràv nih cest nih pove za vah pro ti Vipav ski doli ni in Cerk ne mu (med mrè je 4). Upad upo ra be jav ne ga pot ni{ - ke ga pro me ta ima lah ko resnej {e posle di ce, saj se lah ko zara di zmanj {a ne ga pov pra {e va nja zmanj {a tudi ponud ba (uki nja nje linij, red kej {i voz ni red), kar bo le {e pove ~e va lo oseb ni pro met. Za ra di objek tiv no slab {e dostop no sti Idri ja naj br` niko li ne bo pre ti ra no »cilj na« ali »iz vor na« ob~i na dnev nih voza ~ev. Tudi zara di mo~ ne indu strij ske tra di ci je bo naj br` {e dol go ~asa zapo sli - tve no sre di{ ~e in s tem kraj dela mno gim doma ~im delav cem. Zapo sli tve no sre di{ ~e pa je pomemb na kate go ri ja, ne le z eko nom ske ga vidi ka, tem ve~ tudi kot gene ra tor kul tur ne in drù be ne inte rak ci je (Bole 2004). Slab {a dostop nost ima torej tudi pozi tiv ne pla ti, saj ni nevar no sti pre ti ra ne delov ne mobil - no sti v ve~ ja urba na redi{ ~a, ki ima jo mno go krat za posle di co siro ma {e nje vlo ge lokal nih zapo sli tve nih sre di{~, zla sti pa kul tur no in gos po dar sko kolo ni za ci jo, kar lah ko opa zi mo na pri me ru Logat ca ali Kam ni ka. 162 Pred no sti in sla bo sti pro met ne (ne)do stop no sti Ob~i ne Idri ja 4 Lokal ni kon tekst Sta nje pro met ne infra struk tu re v ob ~i ni lah ko v splo {nem ozna ~i mo kot sla bo. Na podro~ ju cest so z iz je mo Kel ti ke v zelo sla bem sta nju osta le dràv ne kot tudi ob~in ske ceste, ki se jih z ve li ki mi pro - ra ~un ski mi obre me ni tva mi neneh no vzdr ù je in rekon strui ra. Te ceste pred stav lja jo glav no pove za vo ve~ jih sre di{~ v do li ni z na se lji v vi{ je leè ~ih pre de lih in pove za vo med nase lji sami mi, àl pa ve~i no - ma ne ustre za jo sodob nim var nost nim stan dar dom in potre bam po pre vo zu (Biz jak 2005). Zara di zelo str me ga in raz ~le nje ne ga povr{ ja so ceste na mar si ka te rih odse kih zelo ozke, neas fal ti ra ne, prob lem pa pred stav lja tudi pomanj klji vo red no ~i{ ~e nje in vzdr è va nje. Vse ceste v ob ~i ni, tako lokal ne kot dràv - ne, so na ve~ odse kih ogro è ne zara di pol ze nja tal, gle de na seda nje obre me ni tve pa so sla bo ure je ne in je za vzdr è va nje zado vo lji ve ga sta nja potre ben stal ni nad zor in obnav lja nje (Ben ~i na 2007). Nevar - no sti, ki izha ja jo iz sla be pove za no sti pode èl ske ga zaled ja s sre di{ ~em, so lah ko zelo veli ke in posle di~ no vodi jo v po pu la cij sko in eko nom sko naza do va nje celot ne ob~i ne. Notra nja kohe ziv nost ob~i - ne, za kate ro je pred po goj ustrez na mre à lokal nih in regio nal nih cest nì je ga reda, bi zato mora la biti ena od prio ri tet za nadalj nji sklad ni raz voj ob~i ne. Posred no so potre bo po tem izka za li tudi ob~a ni sami, ki so bolj zado volj ni s sta njem dràv nih kot ob~in skih cest (sli ka 6). Neza do voljs tvo gle de sta nja lokal nih cest je sku paj izra zi la ve~ kot polo vi ca pre bi val cev ob~i ne (51 %), med tem ko sta nje dràv nih cest moti le neko li ko ve~ kot ~etr ti no nje nih pre bi val cev (28 %) (Vpra {al nik gos po dinjs tvom … 2010). 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 dràvne ob~inske parkiri{~a kolesarske spehajalne plo~niki javni ceste ceste steze poti promet storitev ni na voljo/ne koristim srednje zadovoljen zadovoljen nezadovoljen Sli ka 6: Zado voljs tvo pre bi val cev Ob~i ne Idri ja s sta njem nji ho ve pro met ne infra struk tu re (Vpra {al nik gos po dinjs tvom … 2010). 163 David Bole, Matej Gabro vec, Jani Kozi na Av to mo bil ski pro met je v ob ~i ni sla bo pod prt tudi s stra ni miru jo ~e ga pro me ta, ki je pomanj klji - vo ure jen pred vsem v mest nem sre di{ ~u Idri je (Pro gram vars tva oko lja … 2009). Po mne nju ob~a nov je par kir na infra struk tu ra gle de neza do vo lji ve ure je no sti zno traj pro met ne infra struk tu re celo na dru - gem mestu, takoj za kole sar ski mi ste za mi. Sko raj dve tret ji ni (64 %) ob~a nov namre~ meni, da je sta nje par ki ri{~ neza do vo lji vo ure je no (sli ka 6). To naj ver jet ne je izha ja iz dejs tva, da ima kar 80 % anke ti ran - cev vsaj enkrat teden sko teà ve s pro stim par kir nim mestom v Idri ji, od tega 37 % ve~ krat teden sko, 35 % pa kar vsak dan. Na tem podro~ ju bo vse ka kor tre ba poi ska ti nove re{i tve, ki bodo zado sti le potre - bam lokal ne ga pre bi vals tva. Zaen krat zelo veli ko {te vi lo vpra {a nih (67 %) meni, da je v Idri ji potreb na izgrad nja par kir ne hi{e. Prav tako so anke ti ran ci med naj po memb nej {e inve sti ci je za pri hod nji raz voj ob~i ne s 16 % gla sov na tret je mesto uvr sti li izgrad njo garà ne hi{e, kar kaè, da je to ena ve~ jih raz - voj nih prio ri tet lokal ne ga pre bi vals tva (Vpra {al nik gos po dinjs tvom … 2010). Kljub mo~ ni in jasno izra è ni volji ljuds tva, pa je tre ba hkra ti opo zo ri ti, da pre ko mer na raz po lò - lji vost par ki ri{~ pona va di le {e dodat no vzpod bu ja manj traj no sten avto mo bil ski pro met in hkra ti one mo go ~a z vi di ka traj nost no sti bolj pri mer ne osta le na~i ne pre vo za. Ob~i na Idri ja se bo zato mora - la v pri hod no sti odlo ~i ti ali èli ime ti na svo jem obmo~ ju ve~ ji deleùpo ra be avto mo bil ske ga pro me ta ali èli vzpod bu ja ti upo ra bo jav ne ga pro me ta sku paj z os ta li mi nemo to ri zi ra ni mi obli ka mi pre vo za. Po rezul ta tih anke te sode~ so doma ~i ni namre~ naj bolj neza do volj ni zla sti s sta njem kole sar ske infra - struk tu re (66 %), kar bi lah ko bil velik raz voj ni poten cial pri uva ja nju traj nost ne mobil no sti. Sla bo sta nje kole sar ske infra struk tu re je raz vid no tudi iz pre gle da teren ske ga sta nja. Kole sar skih poti v ob ~i ni sko - raj da ni ozi ro ma pote ka jo kar po obsto je ~ih cest nih pove za vah, ki so è za moto ri zi ra ni pro met pre cej neu strez ne. S tega vidi ka je {e naj bolj kri ti ~en odsek Idri ja – Spod na Idri ja, kjer pa je è v na ~r tu nuj - no potreb na izgrad nja kole sar ske ste ze in pe{ po ti lo~e no od cest ne ga voz ne ga pasu. Pre cej bolj so pre bi val ci ob~i ne zado volj ni s sta njem pro met ne infra struk tu re za pe{ ce in jav ni pro - met. Sled nje ga poleg cest ne ga omrè ja sestav lja {e 65 av to bu snih posta ja li{~. Osnov na karak te ri sti ka, ki nas pri tem zani ma, je poleg oprem lje no sti in ure je no sti posta ja li{~ pred vsem nji ho va dostop nost. To lah ko dolo ~i mo s pro stor sko in ~asov no odda lje nost jo od posta ja li{~ jav ne ga pro me ta in pogo stost - jo voènj na teh posta ja li{ ~ih (Ga bro vec in Bole 2006). Ana li za je poka za la, da je sta nje v Ob ~i ni Idri ja po obeh meri lih neko li ko bolj {e kot na rav ni cele Slo ve ni je. Kljub temu s tem ne more mo biti pre ti ra - no zado volj ni, saj je dostop nost posta ja li{~ v ob ~i ni pri mer na ozi ro ma zado vo lji va le na glav ni pro met ni osi (sli ka 7). Hkra ti je tre ba opo zo ri ti, da je upo ra ba jav ne ga pro me ta v Ob ~i ni Idri ja zaen - krat {e pri mer lji va s slo ven skim pov pre~ jem, ven dar pa ima zelo izra zi to tè njo slab {a nja (Ga bro vec in Bole 2009). To pome ni, da ob~i no v pri hod no sti ~aka {e pre cej dela na podro~ ju spod bu ja nja te obli - ke mobil no sti, ~e èli tudi na ta na~in pris pe va ti h kre pi tvi traj nost ne ga raz vo ja. 5 Mobil nost zno traj ob~i ne Kot je bilo è ome nje no, ve~i na aktiv nih pre bi val cev dela zno traj ob~in skih meja. Takih je danes prib lì no 75 %, ~eprav je tre ba ome ni ti, da ta delè v zad njem deset let ju po~a si pada in se vsa ko leto v po pre~ ju zni à za odstot no to~ ko. Podob no je tudi pri sred nje {ol cih, ki se jih prib lì no 60 % {ola v Idri - ji. Ve~i na dnev nih poto vanj idrij skih ob~a nov se torej opra vi zno traj ob~i ne. Ve~ ji delè dnev nih voza ~ev izven ob~i ne je le v ^r nem Vrhu in v Go do vi ~u, od koder zapo sle ni potu je jo na delo tudi pro ti Ljub - lja ni in Ajdov{ ~i ni ter v po sa mez nih nase ljih na zahod nem robu Ledin ske pla no te, ki gra vi ti ra jo pro ti @irem. Razum lji vo je tudi ve~i na pre bi val cev v Za vrat cu zara di ugod nej {ih pro met nih pove zav zapo - sle na v Lo gat cu ali @ireh (med mrè je 1). Dnev na poto va nja zno traj ob~i ne lah ko v gro bem raz de li mo v dve sku pi ni. Po podat kih Popi sa 2002 med delov no aktiv ni mi dnev ni mi voza ~i zno traj ob~i ne prib - Sli ka 7: Dostop nost jav ne ga pot ni{ ke ga pro me ta zno traj 1000 m obro ~a odda lje no sti od posta ja li{~ ob delav ni kih v ~a su {ol ske ga pou ka. p 164 Pred no sti in sla bo sti pro met ne (ne)do stop no sti Ob~i ne Idri ja Masore Mrzli Vrh Gorenja Kanomlja Idrijske Krnice Korita Ledine Ledinske Krnice Spodnja Kanomlja Pe~nik Vojsko Spodnja Idrija Govejk Gorenji Vrsnik Srednja Kanomlja Spodnji Vrsnik Idr{ek @irovnica Gore Idrija Dole Zavratec ^ekovnik Potok Jeli~ni Vrh Godovi~ Idrijski Log Idrijska Bela Zadlog Mrzli Log Predgriè Lome ^rni Vrh Strmec Kanji Dol Javornik Pogostost voènj primerna (vsaj 23 parov avtobusov) zadovoljiva (vsaj 8 parov avtobusov) nezadovoljiva (manj kot 8 parov avtobusov) naseljena stavba Merilo 1 : 175.000 Avtor vsebine: Jani Kozina Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Jani Kozina, Manca Volk © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2010 165 David Bole, Matej Gabro vec, Jani Kozi na lì no polo vi co poto vanj (ok vir no tiso~ poto vanj na delo dnev no) opra vi jo pre bi val ci Idri je in Spod - nje Idri je. Ti po ve~i ni potu je jo med obe ma indu strij ski ma sre di{ ~e ma, cest na pove za va med nji ma pa je zato tudi pro met no naj bolj obre me nje na v ob ~i ni. Dru go, po {te vi lu prib lì no ena ko sku pi no, pred - stav lja jo pre bi val ci pode èl skih nase lij na kra{ kih pla no tah in v stran skih doli nah, ki potu je jo pro ti somest ju Idri je in Spod nje Idri je. Nji ho ve poti so zelo raz pr {e ne po {te vil nih lokal nih cestah in poteh. Gle de na raz li ~en zna ~aj obeh sku pin tudi uprav lja nje z nji ho vo mobil nost jo zah te va raz li~ ne pri - sto pe. Za prvo sku pi no dnev nih voza ~ev je pred vsem zara di okolj skih in pro stor skih raz lo gov smi sel no ure di ti u~in ko vit jav ni pot ni{ ki pro met. S tem bi zmanj {a li pro met no one sna è nje ozra~ ja zara di pro - me ta, hkra ti pa bi se tudi zmanj {a le potre be po povr {i nah za miru jo ~i pro met. Po izgrad nji ustrez ne kole sar ske ste ze bo seve da mò no spod bu ja ti kole sar je nje kot na~in poto va nja na delo. Idrij ska ob~i - na je prvi ukrep na tem podro~ ju è izpe lja la, saj je v letu 2006 uved la mest ni avto bu sni pro met, ki pove zu je Idri jo s Spod njo Idri jo. Lini ja obra tu je vsak dan v enour nem inter va lu. V ve~ jem delu pote ka lini ja po isti tra si kot tran zit ne med kra jev ne lini je, ven dar pa je doda no novo posta ja li{ ~e v stro gem sre di{ ~u mesta, ki je od glav ne avto bu sne posta je odda lje no prib lì no pol kilo me tra. Mest ni pro met je bis tve - no cenej {i od veljav ne tarif ne les tvi ce v Slo ve ni ji. Da bi ugo to vi li vpliv nove lini je na spre mem be poto val nih navad, je bilo v letu 2007 prib lì no pol leta po uved bi mest ne ga pro me ta izve de no anke ti ra nje pot ni - kov na mest nih avto bu sih. Zani ma lo nas je pred vsem, kako so anke ti ran ci poto va li pred uved bo mest ne ga pro me ta. Le 4 od 45 an ke ti ra nih pot ni kov so pred uved bo lini je obi ~aj no poto va li z oseb nim avto mo - bi lom kot voz ni ki, osta li pa so prej poto va li kot sopot ni ki ali pa z med kra jev nim avto bu som. Na novo uve de ni jav ni mest ni pot ni{ ki pro met torej ni pri teg nil zapo sle nih, ki bi se prej vozi li z oseb nim avtom, je pa olaj {al in poce nil poto va nja dija kom in upo ko jen cem. Z njim so bili torej dose è ni pozi tiv ni socialni u~in ki, ne pa tudi okolj ski (Ga bro vec in Bole 2009). Sled nji bi bili dose è ni le ob hkrat nih ome ji tve - nih ukre pih na podro~ ju miru jo ~e ga pro me ta. Za dru go sku pi no dnev nih voza ~ev, ki pre bi va v od da lje nih hri bov skih nase ljih je ure di tev ustrez - ne dostop no sti teàv nej {a. Raz ve je nost cest ne ga omrè ja kot tudi jav ne ga pot ni{ ke ga pro me ta je sicer ustrez na, zelo prob le ma ti~ na pa je kako vost. Mar si ka te ra cesta je, kot è ome nje no, prob le ma ti~ na z var - nost ne ga vidi ka, prob le ma ti~ na je tudi ogro è nost zara di inten ziv nih pobo~ nih pro ce sov. Za nemo te no dostop nost do delov nih mest in {ole niso potreb ne novo grad nje, pa~ pa posa mez ne rekon struk ci je cest in bolj {e vzdr è va nje. Dostop no sti do jav ne ga pot ni{ ke ga pro me ta nima jo le neka te ra naj manj {a nase - lja, kot na pri mer Idrij ska Bela, Idrij ski Log in Mrz li Vrh. Naj tè je dostop na so nase lja nad ^rnim Vrhom, na kra{ kem sve tu oko li Javor ni ka (Ja vor nik, Kanji Dol, Mrz li Log in Str mec). Iz teh nase lij zapo sli tve - na sre di{ ~a z jav nim pro me tom niso dostop na, {e v se dem de se tih letih prej{ nje ga sto let ja pa posa mez ne kme ti je pozi mi niso bile dostop ne niti z oseb ni mi vozi li. Zato je to obmo~ je v dru gi polo vi ci 20. sto - let ja zaje lo zelo mo~ no izse lje va nje. Kljub ustrez ne mu omrè ju pa jav ni pro met ne omo go ~a ustrez ne dostop no sti vsem pre bi val cem. Voz ni red je namre~ pri la go jen urni ku u~en cev idrij skih {ol in kla si~ - ne mu delov ne mu ~asu idrij skih tovarn. Ker ni popol dan skih pove zav po pol tret ji uri, jav ni pro met ni upo ra ben za u~en ce in {tu den te, ki {tu di ra jo v Ljub lja ni, niti za zapo sle ne v sto ri tve nih dejav no stih. Ker je pov pra {e va nje pre majh no za kla si ~en jav ni med kra jev ni avto bu sni pro met, bi bilo smi sel no uve - sti alter na tiv ne obli ke jav ne ga pot ni{ ke ga pro me ta, kot so avto bu si ali kom bi ni ra na vozi la na klic, va{ ki tak si ji ali podob no. 6 Kako naprej? Po pro met ni dostop no sti do regio nal nih sre di{~ je Idri ja eno naj slab {e dostop nih obmo ~ij v Slo - ve ni ji. Ker pa je Idri ja tudi sama pomemb no zapo sli tve no sre di{ ~e s {te vil ni mi cen tral ni mi funk ci ja mi, pro met na odro~ nost za pre bi val ce zaen krat ne pred stav lja ve~ je ovi re. Zara di spre mem be struk tu re pokli - cev se dnev na mobil nost v zad njih letih stal no pove ~u je. Tako je vse ve~ ji deleÌdrij ~a nov, ki so zapo sle ni izven svo je ob~i ne, kot tudi delov nih voza ~ev, ki se vozi jo v Idri jo iz sosed njih ob~in. S po ve ~a no dnev - 166 Pred no sti in sla bo sti pro met ne (ne)do stop no sti Ob~i ne Idri ja no mobil nost jo se pove ~u je jo cest ne obre me ni tve, pred vsem z oseb nim pro me tom. Ta raz voj ne gre v traj nost ni sme ri, saj se ob pove ~a nih pro met nih toko vih zmanj {u je {te vi lo upo rab ni kov jav ne ga pot - ni{ ke ga pro me ta. Ob tem se pora ja vpra {a nje, kako usmer ja ti raz voj v ~im bolj traj nost ni sme ri. Anke te med pre bi val ci so poka za le pred vsem èljo po izbolj {a ni pro met ni infra struk tu ri. Gle de na seda nje promet - ne obre me ni tve grad nja nove pro met ne infra struk tu re ozi ro ma cest vi{ je ga reda ni pre ve~ upra vi ~e na, smi sel ne pa so rekon struk ci je obsto je ~ih cest, kate rih cilj naj bi bil pred vsem pove ~a nje pro met ne varno - sti. Obvoz ni ce je smi sel no zgra di ti tam, kjer pro met po obsto je ~ih cestah sko zi sre di{ ~a nase lij ne omo go ~a kako vost ne ga biva nja nji ho vih pre bi val cev. Tak pri mer je po na{i oce ni v Spod nji Idri ji. V dru gih pri - me rih je tre ba pred izgrad njo opra vi ti ana li zo stro{ kov in kori sti, saj so v po sa mez nih pri me rih lah ko nega tiv ni u~in ki nove obvoz ni ce (iz gu ba kme tij skih zem lji{~, izgu ba pove za ve nase lja z oko li{ ki mi zele - ni mi povr {i na mi in podob no) celo ve~ ji od kori sti. V vsa kem pri me ru je tre ba hkra ti z iz bolj {a njem infra struk tu re izbolj {e va ti tudi kako vost (pred vsem frek ven ce voènj) jav ne ga pot ni{ ke ga pro me ta, v nas - prot nem pri me ru se bo delè nje go vih upo rab ni kov {e naprej manj {al. Cilj traj nost ne pro met ne poli ti ke bi moral biti, da se ob pove ~a ni mobil no sti, ki jo pri ~a ku je mo v pri hod njih letih, bolj pove ~a {te vi lo pot ni kov v jav nem pro me tu kot v oseb nem. Naj ve~ ji poten cial za pove ~a nje {te vi la pot ni kov ima mest - ni pro met na rela ci ji Idri ja – Spod nja Idri ja, ven dar pa le, ~e bo nje go va izbolj {a va pove za na s hkrat no uved bo dru gih pro met no po li ti~ nih ukre pov, pred vsem na podro~ ju miru jo ~e ga pro me ta. Iz grad nja par kir ne hi{e mora biti sestav ni del pre mi{ lje ne pro met ne poli ti ke. Par kir ne hi{e ne bo nih ~e upo rab ljal, ~e bodo izven nje na voljo brez pla~ na par kir na mesta. Brez pla~ na par kir na hi{a pa bi spod bu di la pove ~a nje oseb ne ga pro me ta kot manj traj nost ne obli ke pro me ta. Izgrad nja je torej smi - sel na {ele po uved bi pla~ lji ve ga par ki ra nja na vseh jav nih par kir nih povr {i nah v sre di{ ~u Idri je. Pla ~e va nje par kir ni ne pa ne sme biti finan~ ni ukrep za pol nje nje ob~in ske ga pro ra ~u na, ampak pro met no po li ti - ~en ukrep. Ta mora omo go ~i ti ve~ jo kako vost biva nja in dela v sre di{ ~u mesta, kjer je ve~ povr {in name nje nih za zele ne in pe{ povr {i ne, par kir ni reìm pa mora biti ugod nej {i za pre bi val ce in krat ko - traj ne obi sko val ce kot za zapo sle ne. Na pode èl skem delu ob~i ne je smi sel no obsto je ~i jav ni avto bu sni pro met dopol ni ti z bolj flek si - bil ni mi obli ka mi jav ne ga pro me ta, kot so avto bu si ali kom bi ni ra na vozi la na klic. S tem bi lah ko ob mini mal no pove ~a nih stro{ kih bis tve no izbolj {a li dostop nost in social no vklju ~e nost pode èl ske ga pre - bi vals tva. Ob pri ~a ko va ni pove ~a ni dnev ni mobil no sti med Idri jo in Ljub lja no je tre ba izbolj {e va ti tudi jav ni pro met na tej rela ci ji, pred vsem frek ven co in hitrost z ve~ vò nja mi po avto ce sti na rela ci ji Logatec – Ljub lja na. Hitro raz vi ja jo ~a se idrij ska indu stri ja zapo slu je vse ve~ pre bi val cev iz osred nje Slo ve ni je, ki se dnev no vozi jo v Idri jo. ^e bi bila Idri ja spo sob na ponu di ti kako vost no bival no oko lje, bi se del teh dnev nih voza ~ev pri se lil v me sto. Ven dar pa se mesto ote pa s po manj ka njem pro sto ra za pose li tev in neka te ri mi okolj ski mi prob le mi. Zakaj ne bi torej nove pose li tve usme ri li na sle me na nad mestom, reci - mo v oko li ci Gor? Tako nase lje bi lah ko z me stom pove za li z vzpe nja ~o in tako omo go ~i li pet najst mi nut no dostop nost do delov nih mest v do li ni. Ob zgor nji posta ji vzpe nja ~e bi lah ko par ki ra li tudi pre bi val ci sosed njih vasi, ki bi se jim tako ~asov no skraj {a lo poto va nje v Idri jo, hkra ti pa bi bila manj obre menje - na par kir na mesta v do li ni. Klju~ no za pri hod nji pro stor ski raz voj je, da nova pose li tve na in zapo sli tve na obmo~ ja na~r tu je - mo ob obsto je ~ih posta ja li{ ~ih jav ne ga pro me ta ali pa jih è ob izgrad nji pove è mo s kla si~ ni mi ali bolj ino va tiv ni mi obli ka mi jav ne ga pro me ta. 7 Viri in lite ra tu ra Ben ~i na, T. 2007: Oko lje vars tve ne zasno ve raz vo ja Ob~i ne Idri ja. Diplom sko delo, Filo zof ska fakul teta v Ljub lja ni. Ljub lja na. Biz jak, R. 2005: Raz voj ni pro gram pro stor ske ga raz vo ja obmo~ ja doli ne Idrij ce, 1. faza, pro stor ska analiza. Spod nja Idri ja. 167 David Bole, Matej Gabro vec, Jani Kozi na Bole, D. 2004: Dnev na mobil nost delav cev v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1. Ljub lja na. ^er ne, A., Urbanc, M. 1998: Idrij sko hri bov je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. ^o kert, A. 1998: Pokra ji ne v Slo ve ni ji. Dela 13. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Bole, D. 2006: Dostop nost do avto bu snih posta ja li{~. Geo graf ski vest nik 78-2. Ljub ljana. Ga bro vec, M., Bole, D. 2009: Dnev na mobil nost v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Ile {i~, S. 1972: Slo ven ske pokra ji ne (Geo graf ska regio na li za ci ja Slo ve ni je). Geo graf ski vest nik 44. Ljubljana. Ko zi na, J. 2008: Pro met na dostop nost kot kri te rij regio na li za ci je Slo ve ni je. Diplom sko delo, Filo zofska fakul te ta v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ko zi na, J. 2010: Pro met na dostop nost do regio nal nih sre di{~ v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 50-1. Ljub lja na. Med mrè je 1: http://www.stat.si/po pis2002/si/ (17. 7. 2010). Med mrè je 2: http://193.2.238.17/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0723402S&ti=Delovno+aktivno+ prebivalstvo+%28brez+kmetov%29%2C+medob%E8inski+delovni+migranti+ter+indeks+delovne +migracije++po+spolu%2C+ob%E8ine%2C+letno+%28za%E8asni+podatki%29&path=../ Da ta ba se/Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_re gis_vi rih/10_07234_de lov ne_mi gra ci je/&lang=2 (17. 7. 2010). Med mrè je 3: http://www.stat.si/pxweb/Dia log/var val.asp?ma=0723401S&ti=De lov no+ak tiv no+pre - bi vals tvo+%28brez+kme tov%29++po+ob%E8ini++pre bivali%9A%E8a+in+ob%E8ini+delovnega+ mesta+po+spolu%2C+ob%E8ine%2C+letno+%28za%E8asni+podatki%29&path=../Database/ Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regis_virih/10_07234_delovne_migracije/&lang=2 (17. 7. 2010). Med mrè je 4: http://www.dc.gov.si/si/pro met/ (17. 7. 2010). Na red, J. 2002: Raz vi tost slo ven skih ob~in in nadalj nje raz voj ne pers pek ti ve. Geo graf ski vest nik 74-2. Ljub - lja na. Plut, D. 2001: Sklad nej {i regio nal ni raz voj in regio na li za ci ja Slo ve ni je. Gori{ ka pokra ji na. Nova Gorica. Pro gram vars tva oko lja Ob~i ne Idri ja. Ob~i na Idri ja. Idri ja, 2009. Re so lu ci ja o na cio nal nih raz voj nih pro jek tih za obdob je 2007–2023. Slù ba Vla de RS za raz voj. Ljub - lja na, 2006. Ri ja vec, R. 2006: Tran sland 2007, Pro met na infra struk tu ra – ana li za sta nja in teènj. Vpra {al nik gos po dinjs tvom za pri pra vo Ino va tiv ne stra te gi je traj nost ne ga raz vo ja Ob~i ne Idri ja: Rezul - ta ti. 2010. Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Ljub lja na. Vri {er, I. 1999: Deset ali petind vaj set pokra jin v Slo ve ni ji? Pokra ji ne v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Vri {er, I. 2001: Slo ven ske regio na li za cij ske dile me. Gori{ ka pokra ji na. Nova Gori ca. 168 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 169–178, Ljubljana 2010 PROSTORSKI RAZVOJ OB^INE IDRIJA: POSEBNOSTI GLEDE NA POSELITVENE VZORCE dr. Alma Zavod nik Lamov {ek, mag. Moj ca Fo{ ki Fa kul te ta za grad be ni{ tvo in geo de zi jo, Uni ver za v Ljub lja ni alma.za vod nik @fgg.uni-lj.si, moj ca.fo ski @fgg.uni-lj.si Ta dej @au cer In {ti tut za poli ti ke pro sto ra ta dej.zau cer @i pop.si UDK: 711.4(497.4Idri ja) IZVLE^EK Pro stor ski raz voj Ob~i ne Idri ja: poseb no sti gle de na pose li tve ne vzor ce V pris pev ku obrav na va mo neka te re poseb no sti in ome ji tve v raz vo ju in na~r to va nju pose li tve v Ob ~i ni Idrija. Te se nana {a jo na dol go teh ni~ no in kul tur no tra di ci jo, ki je pose ben pe~at pusti la v me stu Idri ja, v ce lotni ob~i ni in posle di~ no v ìv ljenj skem slo gu nje nih pre bi val cev. Iz tega kon tek sta jasno sle di, da ima Idri ja {te - vil ne pri lò no sti za raz voj moder nih kon cep tov pose li tve v kom bi na ci ji s tra di cio nal ni mi kul tur ni mi ele men ti in vzor ci pose li tve. Pose bej bodo pou dar je ne prav raz li ke med cen tral ni mi in osta li mi nase lji v ob ~i ni. Pri razi sko va nju pose li tve v Ob ~i ni Idri ja je bila upo rab lje na kom bi na ci ja raz li~ nih meto do lo{ kih pri sto pov, kot so pre kri va nje kart, podrob na ana li za posa mez nih nase lij in anke ti ra nje cilj nih sku pin pre bi vals tva. Gle de na ugo to vi tve razi ska ve bodo v za klju~ ku pri ka za ne mò no sti stra te{ ke ga raz vo ja pose li tve v Ob ~ini Idri ja gle de na izbran sce na rij raz vo ja. KLJU^NE BESEDE po li cen tri~ ni raz voj, pose li tve ni vzor ci, pode èl ski pro stor, Idri ja ABSTRACT Spa tial deve lop ment of the Muni ci pa lity of Idri ja: par ti cu la ri ties due to sett le ment pat terns The artic le deals with the par ti cu la ri ties and some restric tions on the deve lop ment and plan ning of the sett - le ment pat terns in the Muni ci pa lity of Idri ja. It has a long tra di tion whe re impor tant tech ni cal and cul tu ral aspects still plays a cru cial role in the lifesty le of inha bi tants. In this con text it is pos sib le to show that Idrija has many oppor tu ni ties for deve lop ment by com bi ning modern con cepts with tra di tio nal sett le ment pat - terns and cul tu ral ele ments. A di stinc tion bet ween the cen tral pla ces and other sett le ments in the muni ci pa lity of Idri ja needs to be emp ha si zed. Met ho do lo gi cal approach to dis co ve ring the par ti cu la ri ties of the sett le ment pat terns in the muni ci pa lity of Idri ja is com po sed of selec ted pre-exi sting research acti - vi ties (e.g. over lap ping of maps, detai led spa tial analy ses for every sin gle sett le ment, sur vey …). Some pro po sals about pos sib le spa tial deve lop ment of muni ci pa lity of Idri ja will be shown in conc lu sion. KEY WORDS poly cen tric deve lop ment, sett le ment pat terns, coun try si de, Idri ja 169 Alma Zavod nik Lamov {ek, Moj ca Fo{ ki, Ta dej @au cer 1 Uvod Bo ga ta kul tur na in teh ni{ ka dedi{ ~i na, ki je nasta ja la v pet sto let nem pri do bi va nju cina ba rit ne rude, je Idri ji izob li ko va la svojs tve no raz voj no pot. Kljub veli kim spre mem bam ob zapi ra nju ìvo sre br ne ga rud ni ka v zad njih treh deset let jih se zagon in èlja Idri je po kako vo sti in odli~ no sti nista zmanj {a li. Tako si z raz li~ ni mi doma ~i mi in med na rod ni mi pro jek ti uspe {no pri za de va {e naprej ohra nja ti in nad gra - je va ti svo jo boga to dedi{ ~i no. Med pomemb nej {i mi pri za de va nji v zad njem ~asu je bila tudi kan di da tu ra za vpis na UNESCO sez nam sve tov ne dedi{ ~i ne (med mrè je 1). Pri za de va nja za odli~ nost pa ne sega jo le v gos po dar ske, kul tur ne in drù be ne sfe re, tem ve~ pose - ga jo tudi v njen pro stor, ki mor da naj bolj vid no odse va ìv ljenj ski slog pre bi val cev Ob~i ne Idri ja. V pris pev ku bo zato pred stav ljen moèn pro stor ski raz voj Ob~i ne Idri ja in {e pose bej raz voj pose li tve, ki teme lji na izbra nih ciljih pro stor ske ga raz vo ja (Za vod nik Lamov {ek, [vab in Soss 1998). 1.1 Teo re ti~ na izho di{ ~a Vpra {a nje pose li tve in pose li tve nih vzor cev na dolo ~e nem ozem lju, pa naj bo to drà va, regi ja ali ob~i na, ni eno plast no opre de lji vo. Med seboj je tre ba pre ver ja ti {te vil na dejs tva, ki pove zu je jo posa - mez ne pose li tve ne vzor ce v ce lo ten sistem pose li tve. Gre za poja ve, ki jih je tre ba opre de li ti {ir {e, saj niso odvi sni samo od narav nih in geo graf skih dano sti, tem ve~ tudi od poli ti~ ne, kul tur ne in eko nom ske ure - di tve v drù bi. Sklad no z me ri li in sta njem zna no sti jih postav lja mo v real ne okvi re sve ta, ki so v so dob nem pro ce su evrop ske inte gra ci je ved no {ir {i. To è sedaj potr ju je jo obsto je ~e obli ke pose li tve nih vzor cev, v ka te rih se kaè jo podob ni prob le mi ne gle de na nacio nal ne meje in raz li~ nost drù be no eko nom - skih ure di tev v po sa mez nih drà vah (Za vod nik Lamov {ek 1997). Raz voj ni tren di kaè jo, da pose li tve ni vzor ci teì jo k ved no ve~ ji kom plek sno sti. O tem nam pri - ~a jo {te vil ne doma ~e (Fi ster 1994; Gabri jel ~i~ 1995; Gabri jel ~i~, Fik fak in Zavod nik Lamov {ek 1996; Rav bar s so de lav ci 1995; Rav bar 2001; Pich ler Mila no vi} 2005; Pro sen s so de lav ci 2008 …) in tuje (Boe - ri in Lan za ni 1992; Kool haas in Mau 1995; Mitc hell 1995; Schaur 1992; Poten tials … 2004 …) {tu di je ter razi ska ve, ki pra vi lo ma obrav na va jo raz voj pose li tve in pose li tve nih vzor cev neod vi sno od admi - ni stra tiv no dolo ~e nih meja. Bis tvo vseh ugo to vi tev teme lji na dejs tvu, da se tudi pose li tve ni vzor ci obna {a jo kot siste mi, ki so sestav lje ni iz raz li~ nih, v sebi orga ni zi ra nih in samo za dost nih pod si ste mov. [ele poz - na va nje ele men tov, ki tvo ri jo posa mez ne siste me, nji ho ve ga delo va nja ter pre ple ta nja nam omo go ~a tudi obli ko va nje usme ri tev in pred lo gov za nadalj nje ure ja nje pro sto ra. Hkra ti s temi ugo to vi tva mi se odpi ra vpra {a nje, kako v tem okvi ru ohra ni ti samo bit nost in suve re nost last ne ga pose li tve ne ga vzor ca ter kako je v da na{ njem ~asu vse hitrej {ih spre memb in novih teh no lo{ kih spoz - nanj {e ved no mogo ~e usmer ja ti pose li tev na na~in, ki bo omo go ~al postav lja nje pro stor skih pogo jev (KAKO?) za pose ge v pro stor, veza ne na dolo ~e na obmo~ ja in loka ci jo (KJE?), ~eprav vrsta pose ga ni ozi ro ma ne bo ve~ vna prej poz na na in dolo ~e na (KAJ?; KDAJ?). Gre torej za zelo pre ple te na vpra {a nja, kot so zago tav lja nje ustrez nih loka cij za raz voj novih dejav no sti in ustrez ne dostop no sti, oprem lje nost s ka ko vost no infra struk - tu ro, ure ja nje vpra {anj trga z ne pre mi~ ni na mi, skrb za oko lje ter vklju ~e va nje v {ir {i regio nal ni pro stor. Na ve de na vpra {a nja se za Ob~i no Idri ja mor da zdi jo v tem tre nut ku manj pomemb na, saj jo pesti - jo prob le mi upa da nja {te vi la pre bi vals tva in s tem tudi pro pa da nja kul tur ne kra ji ne in tra di cio nal nih pose li tve nih vzor cev. Ven dar je po~a snej {i raz voj hkra ti zadr è val degra da ci jo dru gih ele men tov kra - ji ne, pred vsem pa pose li tve, ki bi z dru ga~ ni mi raz voj ni mi tren di v pre te klih deset let jih è izgi ni li s tega pro sto ra, danes pa jih pre poz na va mo kot ele men te iden ti te te in kako vo sti v pro sto ru. 1.2 Prob le ma ti ka pro stor ske ga raz vo ja (po se li tve) v Ob ~i ni Idri ja Raz voj ni tren di kaè jo, da pro stor ske struk tu re teì jo k ved no ve~ ji kom plek sno sti. Raz li~ ni pose - gi v pro stor, kot so na pri mer nele gal ne grad nje ali pre ve li ka masov na usmer je nost na dolo ~e na obmo~ ja, 170 Pro stor ski raz voj Ob~i ne Idri ja: poseb no sti gle de na pose li tve ne vzor ce lah ko kaj hitro pov zro ~i jo, da se rav no tè je, ki vla da v pro stor skih struk tu rah, zru {i. V pro stor skih struk - tu rah pote ka preo braz ba, posa mez na obmo~ ja in objek ti spre mi nja jo rabo ter namemb nost, nase lja se pre struk tu ri ra jo in izgub lja jo svo jo iden ti te to, zara di ~esar nase lja spre mi nja jo obli ko in tudi vlo go v pro sto ru. Vse to so sodob ne zna ~il no sti, ki sprem lja jo preo braz bo pro stor skih struk tur, za kate re lah - ko re~e mo, da v Ob ~i ni Idri ja {e niso mo~ no izra è ne (Za vod nik Lamov {ek, [vab in Soss 1999). Ele men te preo braz be lah ko zasle du je mo {ele v za met kih, vse ka kor pa lah ko (naj ver jet ne je è v blì nji pri hod - no sti) pri ~a ku je mo ve~ je pri ti ske na pro stor in potre be po zazi dlji vih par ce lah. Naj po memb nej {o prob le ma ti ko in raz voj ne tren de pro stor ske ga raz vo ja (Za vod nik Lamov {ek, [vab in Soss 1999; Jan ko vi~, Zavod nik Lamov {ek in @au cer 2006; Biz jak 2006; Zavod nik Lamov {ek 2010) lah ko str ne mo v na sled nje ugo to vi tve: • neu go den relief se odra à v sla bi dostop no sti Ob~i ne Idri ja; kljub ugod ni legi na sti ~i{ ~u pri mor ske, gorenj ske in notranj ske regi je je glav na pove za va sla ba, dostop nost pa otè ko ~e na; • sla be pro met ne pove za ve so tudi med obmo~ ji in nase lji zno traj ob~i ne; • med leti 1991 in 2002 se je na pod la gi popi snih podat kov (Po pis … 2002) v ne kaj ve~ kot polo vi ci nase lij v ob ~i ni {te vi lo pre bi val cev zmanj {a lo, kar je na eni stra ni posle di ca odse lje va nja pre bi val cev iz vi{ jih leg v raz vi tej {a niìn ska nase lja, na dru gi pa izse lje va nja v dru ge ob~i ne in regi je v Slo ve niji; • spre mem be v kul tur ni kra ji ni kot posle di ca opu{ ~a nja kme tij skih povr {in in zara{ ~a nja z goz dom – delè goz da v Ob ~i ni Idri ja je 71% (Sta ti sti~ ni leto pis 2010); • neu god ne narav no geo graf ske raz me re sko raj ne dopu{ ~a jo mò no sti za {iri tev urba ni zi ra nih nase lij v ob ~i ni in so eden izmed vzro kov za raz pr {e ne pose li tve ne vzor ce v ob ~i ni; mò no sti za fizi~ no {iri - tev ima ta {e ^rni Vrh in Godo vi~, ki sta ob Idri ji in Spod nji Idri ji naj po memb nej {a raz voj na pola v ob ~i ni; • sla ba oprem lje nost nase lij z jav ni mi in dru gim oskrb ni mi ter sto ri tve ni mi dejav nost mi (9 od 35 na - se lij nima nobe ne dejav no sti); • v ob ~i ni je zago tov lje nih dovolj delov nih mest (re gi stri ra na stop nja brez po sel no sti je v za ~et ku leta 2010 zna {a la 5,3 %, med tem ko je slo ven sko pov pre~ je 10,6 % (med mrè je 2), kljub temu pa je tre ba raz - mi{ lja ti tudi o al ter na tiv nih mò no stih zapo slo va nja pre bi vals tva (delo na domu, dopol nil ne dejav no sti v ok vi ru kme tij); • nara{ ~a nje potreb po novih sta no va njih zara di ve~a nja {te vi la gos po dinj stev. 2 Meto do lo{ ki pri stop Iz bor meto do lo{ ke ga pri sto pa je teme ljil na pred hod no opre de lje nih izho di{ ~ih in ciljih pro stor - ske ga raz vo ja Ob~i ne Idri ja. Zara di è opi sa nih poseb no sti v raz vo ju ob~i ne je bilo naj pri mer ne je upo ra bi ti kom bi na ci jo è zna nih metod, ki so v sin te zi pri ne sle nov pogled in mò no sti obli ko va nja zasno ve ter usme ri tve nadalj nje ga pro stor ske ga raz vo ja ob~i ne. K temu je pri po mo gla tudi obsè nost razi ska ve, ki je obse ga la raz li~ ne rav ni in meri la obde la ve: od meri la 1 : 25.000 za celo ten pro stor ob~i ne, prek meril 1 : 5.000 do meri la 1 : 1.000 za obli ko va nje pred lo gov raz vo ja posa mez nih nase lij. Za opis sta nja in tren dov je bila upo rab lje na deskrip tiv na meto da, ki je teme lji la na podat kih pro - stor skih baz in obsè nem teren skem delu. Poleg tega je bila upo rab lje na tudi kar to graf ska meto da, s po mo~ jo kate re smo dolo ~i li kul tur no kra jin ske tipe in sek ven ce kot osnov ne homo ge ne eno te (Ga - bri jel ~i~ 1985) v pro sto ru Ob~i ne Idri ja. Za dodat no ute me lji tev rezul ta tov sta bili izve de ni tudi dve anke ti (Za vod nik Lamov {ek, [vab in Soss 1999), ki se raz li ku je ta tako po vpra {a njih kot po pri sto pu k nju ni izved bi. Prva je bila usmer je - na v ru ral ni pro stor. Razi ska ti smo èle li mò no sti za nadalj nji raz voj pode è lja, ki bo teme ljil tudi na potre bah in èljah pre bi vals tva. Z dru go anke to smo se usme ri li v ra zi ska vo raz po lò lji vih loka cij za raz voj novih ali za raz {i ri tev obsto je ~ih gos po dar skih dejav no sti v ob ~i ni. Anke to smo izved li med perspek - tiv nej {i mi gos po dar ski mi drù ba mi. Podob ni anke ti sta bili izve de ni tudi v ok vi ru pri pra ve Ino va tiv ne stra te gi je traj nost ne ga raz vo ja Ob~i ne Idri ja (Na red s so de lav ci 2010). 171 Alma Zavod nik Lamov {ek, Moj ca Fo{ ki, Ta dej @au cer Kom bi na ci ja tako izbra nih meto do lo{ kih pri sto pov je v sklep ni fazi omo go ~i la obli ko va nje pred - lo ga nadalj nje ga pro stor ske ga raz vo ja (po se li tve), pri ~emer smo si poma ga li tudi z me to do sce na ri jev. 3 Ana li za in rezul ta ti razi ska ve Zna ~il nost pro sto ra Ob~i ne Idri ja je v izred ni raz gi ba no sti povr{ ja in veli kih vi{in skih raz li kah med posa mez ni mi deli ob~i ne. Glav ne zna ~il no sti, ki daje jo videz homo ge no sti celot ne mu ozem lju, so velike gozd ne povr {i ne in raz pr {e na pose li tev. Kljub temu je ana li za poka za la, da so v ob ~i ni pri sot ni {tir je kul - tur no kra jin ski tipi (sli ka 1), ki vsak zase nosi jo svojs tve ne zna ~il no sti pose li tve in pro stor ske ga raz vo ja. Sli ka 1: Kul tur no kra jin ski tipi in sek ven ce v Ob ~i ni Idri ja (Za vod nik Lamov {ek, [vab in Soss 1999). 172 Pro stor ski raz voj Ob~i ne Idri ja: poseb no sti gle de na pose li tve ne vzor ce Sli ka 2: Nase lje Gore –vi zual na ana li za (Za vod nik Lamov {ek, [vab in Soss 1999). Ob ~i na Idri ja ima rela tiv no viso ko izo braz be no struk tu ro pre bi vals tva med mlaj {i mi pre bi val ci (Po - pis … 2002), ki è sedaj upo rab lja jo nove teh no lo gi je in moder no orga ni za ci jo dela (po podat kih iz leta 2006 je v vseh ve~ jih nase ljih è nape ljan opti~ ni kabel; Biz jak 2006). Nje no gos po dars tvo je bilo v pre te klo sti usmer je no v rud nik ìve ga sre bra, ven dar so se pra vo ~a sno za~e li usmer ja ti tudi v dru ge dejav no sti. Mo~ ne je so se za~e le raz vi ja ti tudi oskrb ne in sto ri tve ne dejav no sti. Poleg tega je sedaj v ob - ~i ni nekaj zelo pers pek tiv nih pod je tij, ki zapo slu je jo ve~i no aktiv ne ga pre bi vals tva. Dostop nost iz manj {ih kra jev je dokaj sla ba, pomanj klji va pa je tudi osta la infra struk tur na oprem lje nost za kate ro sedaj sko - raj v ce lo ti skr bi ob~i na sama (Jan ko vi~, Zavod nik Lamov {ek in @au cer 2006). Naj po memb nej {i sre di{ ~i v ob ~i ni sta Idri ja in Spod nja Idri ja, ki è sedaj tvo ri ta funk cio nal no somest je. Sle di ta jima Godo vi~ in ^rni Vrh, ki oprav lja ta neka te re funk ci je za vsa kod nev no oskr bo pre bi vals tva. Osta la nase lja ima jo le eno ali dve dejav no sti, med kate ri mi pre vla du je jo avto bu sna posta ja in trgo vi na s pre hra no. ^etr ti na (9) nase lij v ob ~i ni pa nima nobe ne dejav no sti. Idri ja in Spod nja Idri ja leì ta v ne ko li ko raz {ir je nih doli nah, ven dar je dolin sko dno tako tesno, da se lah ko mesto (Idri ja) {iri le po obrob nih bre go vih in vzdolÌdrij ce pro ti 4 km odda lje ni Spod nji Idri - ji. Sicer so v te sni doli ni Idrij ce, kjer so le pi~ le obde lo val ne povr {i ne, zgolj majh na raz lo è na nase lja. Str nje ne vasi so na pla no tah, kjer so raz me re za kme to va nje zelo tè ke zara di sla be rod no sti in velikih str min. Osta li kra ji obse ga jo navad no ve~ zasel kov in osam lje nih kme tij, tako da so izra zi to raz lo è - ne ga/raz pr {e ne ga tipa. V vi {i ni nad 800 me trov nad mor jem so Gore (sli ka 2), Javor nik, Kori ta, Ledin ske Krni ce, Mrz li Log, Str mec in Voj sko. Naj vi{ je leì prav Voj sko (1087 me trov nad mor ske vi{i ne), naj - nì je Spod nja Idri ja (316 me trov nad mor ske vi{i ne). Poleg tega je potreb no ome ni ti, da seè jo neka te re raz lo è ne vasi ~ez ve~ sto me tr skih vi{in skih pasov, med nji mi Mrz li Vrh in Mrz li Log ~ez 300 vi {in skih metrov in Maso re celo ~ez 700 vi {in skih metrov. 3.1 Pred log raz voj ne ga kon cep ta pose li tve Ob~i ne Idri ja V ok vi ru razi ska ve je bilo sklad no z med na rod ni mi (Vo dil na na~e la … 2000; Evrop ske … 1999) in doma ~i mi cilji traj nost ne ga pro stor ske ga raz vo ja (Od lok … 2004) ter gle de na pre poz na ne prob le me in tren de, izde la nih ve~ kon cep tov raz vo ja pose li tve v Ob ~i ni Idri ja. Temelj no izho di{ ~e pro stor ske ga 173 Alma Zavod nik Lamov {ek, Moj ca Fo{ ki, Ta dej @au cer Sli ka 3: Kon cept zmer ne ga pro stor ske ga raz vo ja (po se li tve) v Ob ~i ni Idri ja (Za vod nik Lamov {ek, [vab in Soss 1999). raz vo ja v Ob ~i ni Idri ja je ohra nja nje kako vost ne pro stor ske struk tu re, ob tem pa ize na ~i ti ozi ro ma ustva - ri ti ena ko vred ne raz me re za ìv lje nje vseh pre bi val cev. V pris pev ku pri ka zu je mo kon cept zmer ne raz li ~i ce pro stor ske ga raz vo ja pose li tve v Ob ~i ni Idri ja (sli ka 3), ki je bila med obrav na va ni mi izbra na kot naj pri mer nej {a. Temu kon cep tu je sle di la tudi zasno - va raz vo ja pose li tve (sli ka 4), ki je bila pri prav lje na v ok vi ru stro kov nih pod lag za pri pra vo Ob~in ske ga 174 Pro stor ski raz voj Ob~i ne Idri ja: poseb no sti gle de na pose li tve ne vzor ce Sli ka 4: Zasno va raz vo ja pose li tve v Ob ~i ni Idri ja (Jan ko vi~, Zavod nik Lamov {ek in @au cer 2006). pro stor ske ga na~r ta Ob~i ne Idri ja (Jan ko vi~, Zavod nik Lamov {ek in @au cer 2006). Glav ne usme ri tve pro stor ske ga raz vo ja ob~i ne so v skla du s kon cep tom zmer ne varian te sle de ~e: • nosil ci glav ne ga gos po dar ske ga in kul tur ne ga raz vo ja bodo {e ved no cen tral na nase lja v ob ~i ni (Idrija, Spod nja Idri ja, ^rni Vrh in Godo vi~), ki sicer leì jo v raz li~ nih kul tur no kra jin skih tipih, zato so tudi usme ri tve v raz voj dejav no sti raz li~ ne po posa mez nih nase ljih; • v raz vo ju pode èl ske ga pro sto ra se bodo poka za le raz li ke v us me ri tvi z vna {a njem novih dejav no sti in pro gra mov – zahod ni del ob~i ne (Idrij sko hri bov je) bo usmer jen v pre tè no eko lo{ ki turi zem in kme tijs tvo. Tu bodo pomemb ne pove za ve s Tr nov skim goz dom in kra jin skim par kom Idrij ce in Bel - ce. V vzhod nem delu ob~i ne (Rov tar sko hri bov je) pa je ve~ pro stor skih in dru gih mò no sti za raz voj novih dejav no sti, ki niso nepo sred no pove za ne s kme tijs tvom. Na sli ki 4 je pri ka zan pri mer usme - ri tev za raz voj nase lja Gore na ledin ski pla no ti v Rov tar skem hir bov ju; • kme tijs tvo bo osta lo v prib lì no ena kem obse gu kot do sedaj (med posa mez ni mi obmo~ ji ob~i ne se bodo poka za le raz li ke v in ten ziv no sti kme tij ske pri de la ve); • dol go ro~ ni cilj gos po dar je nja z goz do vi je nji ho vo ohra nja nje in traj ni raz voj v smi slu biot ske pestrosti ter vseh eko lo{ kih, social nih in eko nom skih funk cij; • omo go ~i ti dostop do tele ko mu ni ka cij skih sto ri tev tudi v po de èl skem pro sto ru; 175 Alma Zavod nik Lamov {ek, Moj ca Fo{ ki, Ta dej @au cer Sli ka 5: Usme ri tve za raz voj nase lja Gore v Rov tar skem hri bov ju (Za vod nik Lamov {ek, [vab in Soss 1999). • izko ri sti ti pestrost narav nih in kul tur nih zna me ni to sti (teh ni{ ka dedi{ ~i na, idrij ska ~ip ka, `li kro fi …) ter dru gih atrak tiv no sti na raz me ro ma majh nem pro sto ru za raz voj raz li~ nih aktiv no sti, ki dopol - nju je jo in boga ti jo osnov no ponud bo; • na celot nem obmo~ ju ob~i ne je tre ba sklad no z za ~r ta ni mi cilji izbolj {a ti in po potre bi vzpo sta vi ti nove pro met ne in dru ge infra struk tur ne pove za ve, ki bodo omo go ~i le kako vost nej {i in hitrej {i dostop do dobrin jav ne ga pome na, oskr be in dru gih dejav no sti; izbolj {a nje dostop no sti v mar si ka te rem pogle - du pome ni tudi izbolj {a nje jav ne ga pot ni{ ke ga pro me ta. 4 Sklep Po se li tev je kljub nepre sta ne mu spre mi nja nju in tè nji po ved no ve~ ji dis per zi ji è sto let ja sta bi - len in v »glo bal ni struk tu ri« nes pre me njen sistem (Za vod nik Lamov {ek 1997). Pose li tve ni vzor ci v Ob ~i ni Idri ja to neiz pod bit no doka zu je jo. Brez zadre ge pa se mora mo vpra {a ti, kaj v obrav na va nem pro sto - ru sploh pome ni, da se funk ci je posa mez nih objek tov in celo nase lij spre mi nja jo …, kaj pome ni pojav lja nje ved no novih ele men tov gra je nih struk tur …, kak {en vpliv ima jo nove komu ni ka cij ske teh no lo gi je na fizi~ ne struk tu re v pro sto ru … Od go vo ri leì jo v spoz na nju, da se red v si ste mu pose li tve in zno traj posa mez nih pose li tve nih vzor - cev nepre sta no spre mi nja in pri la ga ja vsa ko krat nim novo nasta lim raz me ram; iz pre pro ste ga nasta ja jo zaple te ni in kom plek sni pose li tve ni vzor ci. Dokaz za te trdi tve smo sku {a li naj ti z ana li zo in pre poz - na va njem obsto je ~e ga sta nja in tren dov v pro sto ru. Tudi pred lo gi in re{i tve za nadalj nji raz voj ob~i ne, posa mez nih nase lij in obmo ~ij v njej so le pri kaz ene izmed mò nih re{i tev, ki nika kor niso in ne more - jo biti dokon~ ni, tem ve~ so pod vr è ni nepre sta ne mu pre ver ja nju in dopol nje va nju. Vse odlo ~i tve mora jo torej teme lji ti na dobrem poz na va nju obsto je ~ih raz mer in zastav lje nih ciljih, ki jih v pro sto ru èli mo dose ~i. Pred vsem je tre ba v pro sto ru zago tav lja ti raz me re za ~im ve~ ji mò ni pre plet raz li~ nih dejav no sti, ki omo go ~a jo raz voj tako urba nim sre di{ ~em kot pode èl ske mu pro storu; 176 Pro stor ski raz voj Ob~i ne Idri ja: poseb no sti gle de na pose li tve ne vzor ce sled nji namre~ v se da njih raz me rah ne more ve~ teme lji ti le na kme tij ski dejav no sti. S tem bo v ce lot - ni ob~i ni mogo ~e zago tav lja ti raz voj s po stop no nad grad njo pose li tve nih vzor cev tako v ko li ~in skem kot kako vost nem smi slu. To pome ni, da je tre ba neka te re dejav no sti iz urba nih sre di{~ pre se li ti tudi v manj {e kra je ali pa jih tam na novo ustva ri ti z ino va tiv nost jo pri pro gram skih in pro stor skih re{i - tvah. Sle di jo izbolj {a nje dostop no sti do urba nih sre di{~ iz pode èl ske ga pro sto ra, bolj {a komu nal na oprem lje nost, mò nost nase lje va nja in samo za po slo va nja z od pi ra njem raz li~ nih, a oko lju pri jaz nih dejav no sti na pode è lju in ne nazad nje tudi dobra orga ni za ci ja komu ni ka cij skih omre ìj na rav ni ob~ine. 5 Viri in lite ra tu ra Biz jak, R. 2006: Izde la va stro kov nih pod lag pose li tev Ob~i ne Idri ja in dopol ni tev Raz voj ne ga pro grama pro stor ske ga raz vo ja obmo~ ja doli ne Idrij ce za obmo~ je Ob~i ne Idri ja (pro stor ske ana li ze). Koling d.o.o. Idri ja. Boe ri, S. in Lan za ni, A. 1992: Gli oriz zon ti del la cit ta dif fu sa, Casa bel la 588. Mila no, Ita li ja Evrop ske pro stor ske raz voj ne pers pek ti ve. V sme ri urav no te è ne ga in traj nost ne ga raz vo ja ozem lja Evrop - ske uni je. Dogo vor je no na nefor mal nem sve tu mini strov Evrop ske uni je, odgo vor nih za pro stor sko pla ni ra nje. Slo ven ska ver zi ja. Ljub lja na, 1999. Fi ster, P. 1994: Arhi tek tur ne kra ji ne in regi je Slo ve ni je. Zavod RS za pro stor sko pla ni ra nje. Ljub lja na. Ga bri jel ~i~, P. 1985: Vars tvo in ure ja nje kul tur ne kra ji ne. Magi str ska nalo ga. Fakul te ta za arhi tek tu ro, grad be ni{ tvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ga bri jel ~i~, P. 1995: Novi pose li tve ni vzor ci na pode è lju. Zbor nik pos ve ta: Izho di{ ~a, sesta vi ne in problemi celo vi te ga raz vo ja pode è lja v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Ga bri jel ~i~, P., Fik fak, A., Zavod nik Lamov {ek, A. 1996: Ure ja nje pro sto ra z vi di ka raz pr {e ne grad nje. Razi sko val na nalo ga. Fakul te ta za arhi tek tu ro. Ljub lja na. Jan ko vi~, K., Zavod nik Lamov {ek, A., @au cer, T. 2006: Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja in pro stor ski red Ob~i ne Idri ja. 1. faz no poro ~i lo. LUZ d. d. Ljub lja na. Kool haas, R, Mau, B. 1995: S, M, L, XL. 010 Pub lis hers, Rot ter dam. Ljub lja na. Med mrè je 1: www.rzs-idri ja.si/UNESCO.htm (15. 9. 2010). Med mrè je 2: http://www.zzzs.si/ (15. 9. 2010). Mitc hell, W. J. 1995: City of Bits; Spa ce, Pla ce and the Info bahn. The MIT Press. Boston, Mas sac hu sets. Na red, J., Smre kar, A., Bole, D., Kozi na, J., Fridl, J., Polaj nar Hor vat, K., Gabro vec, M., Repo lusk, P., Zavodnik Lamov {ek, A., Kava{, D., Gan tar, D., Koman, K. 2010: Stro kov no gra di vo za pri pra vo ino va tiv ne stra - te gi je traj nost ne ga raz vo ja Ob~i ne Idri ja. Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Od lok o stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Urad ni list RS 76/2004. Ljub lja na. Pich ler Mila no vi}, N. 2005: Urban Sprawl: Euro pean pat terns, envi ron men tal degra da tion and sustai nab - le deve lop ment. Ljub lja na. Med mrè je: www.ff.uni-lj.si/geo/Pub li ka ci je/dela/dela_23.htm (15. 9. 2010). Po pis pre bi vals tva. 2002. Sta ti sti~ ni urad RS. Ljub lja na. Po ten tials for poly cen tric deve lop ment in Euro pe. Final pro ject report. 2004. Nor dre gio. Stock holm. Med mrè je: http://www.es pon.lu/on li ne/do cu men ta tion/pro jects/the ma tic/in dex (15. 9. 2010). Pro sen, A., Zavod nik Lamov {ek, A., @au cer, T., Drob ne, S., Sitar, M., Pich ler Mila no vi}, N., Soss, K. 2008: Pomen majh nih in sred nje veli kih mest za raz voj urba nih obmo ~ij. Mini strs tvo za oko lje in pro - stor, Agen ci ja za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Rav bar, M. 2001: Zasno va pose li tve in pro stor ski raz voj Slo ve ni je. In{ti tut za geo gra fi jo. Rav bar, M., Drozg, V., Per ko, D., Plut, D., Sko bir, M., Ho~e var, M., Saj ko, I. 1995: Zasno va pose li tve. Razi sko val na nalo ga, In{ti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na. Schaur, E. 1992: Non-plan ned Sett le ments, Cha rac te ri stic Fea tu res – Path System, Sur fa ce Sub di vi sion. IL 39. Stutt gart. 177 Alma Zavod nik Lamov {ek, Moj ca Fo{ ki, Ta dej @au cer Sta ti sti~ ni leto pis 2009. 2010. Sta ti sti~ ni urad RS. Ljub lja na. Vo dil na na~e la za traj nost ni pro stor ski raz voj evrop ske celi ne. Evrop ska kon fe ren ca mini strov odgo - vor nih za regio nal no pla ni ra nje. Han no ver, 2000. Za vod nik Lamov {ek, A. 1997: Raz voj siste mov pose li tve – od ide je cen tral no sti do dis per zi je. Magi strska nalo ga. Fakul te ta za grad be ni{ tvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni, IP[PUP. Ljub lja na Za vod nik Lamov {ek, A. 2010: Stro kov ne pod la ge za podro~ je pro stor ske ga raz vo ja. Stro kov no gra divo za pri pra vo Ino va tiv ne stra te gi je traj nost ne ga raz vo ja Ob~i ne Idri ja. Geo graf ski in{ti tut Anto na Melika ZRC SAZU. Ljub lja na. Za vod nik Lamov {ek, A., [vab, K., Soss, K. 1999: Mò no sti pose li tve v Ob ~i ni Idri ja: stro kov ne pod lage za obli ko va nje pred lo ga stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Ob~i ne Idri ja s po seb nim pou dar kom na raz vo ju pose li tve. Fakul te ta za grad be ni{ tvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 178 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 179–187, Ljubljana 2010 KULTURNA KRAJINA NA IDRIJSKEM, NJENO SPREMINJANJE IN POTENCIALI dr. Dam ja na Gan tar Ur ba ni sti~ ni in{ti tut Repub li ke Slo ve ni je dam ja na.gan tar @uirs.si UDK: 911.53(497.4Idrij sko) IZVLE^EK Kul tur na kra ji na na Idrij skem, nje no spre mi nja nje in poten cia li Kul tur na kra ji na nasta ja sko zi dalj {a ~asov na obdob ja in je rezul tat ~lo ve ko ve ga delo va nja v do lo ~e nem pro sto ru. Na Idrij skem so kul tur no kra ji no v pre te klo sti obli ko va le in zaz na mo va le dejav no sti, pove za ne z ru dars tvom in pri do bi va njem lesa, v kot li ni in doli nah Idrij ce s pri to ki so na{ la pro stor ve~ ja nase lja, indu - stri ja in ceste, na pla no tah ima poleg goz dars tva ve~ ji pomen {e kme tijs tvo. Danes se ohra nje na in sli ko vi ta kul tur na kra ji na pove zu je pred vsem z mò nost mi za raz voj sona rav ne ga turiz ma in rekrea ci je. Vse bolj spoz - na va mo njen pomen za kako vost ìv lje nja nas ploh, s svo jo dru ga~ nost jo je tudi pomemb na nosil ka kra jev ne iden ti te te. Pris pe vek poda ja kra tek oris sta nja in dejav no sti, ki so v naj ve~ ji meri zaz na mo va le pro stor na Idrij skem. Kako se bo kul tur na kra ji na na Idrij skem v pri hod nje ver jet no raz vi ja la, pri ka zu je jo sce na ri ji raz vo ja kul tur ne kra ji ne za obmo~ je Godo vi ~a in ^rne ga Vrha. KLJU^NE BESEDE kul tur na kra ji na, pro stor ski raz voj, pro stor ski sce na ri ji ABSTRACT Chan ges and the poten tial of the cul tu ral lands ca pe in the Muni ci pa lity of Idri ja Cul tu ral lands ca pes ari se through the inte rac tion of human acti vity and natu ral con di tions in a par ti cu - lar pla ce. Idri ja and its sur roun dings were sha ped by mining and fore stry, the basin and val leys were sett led, fac to ries and roads were built, and the sur roun ding pla te aus were pri ma rily used for fore stry and agri cul - tu re. Today this pre ser ved and pic tu res que lands ca pe offers poten tial for deve lo ping sustai nab le tou rism and recrea tion in a na tu ral envi ron ment. Its impor tan ce for qua lity of life and local iden tity is highly ack - now led ged. This artic le briefly reviews the cur rent con di tion of Idri ja's lands ca pe and the acti vi ties that sha ped it in the past and are sha ping it now. The futu re of the lands ca pe is illu stra ted by sce na rios for the Godo vi~ and ^rni Vrh areas. KEY WORDS cul tu ral lands ca pe, spa tial deve lop ment, spa tial sce na rios 179 Dam ja na Gan tar 1 Kul tur na kra ji na, njen nasta nek in zna ~il no sti Kul tur na kra ji na je ìv ljenj ski pro stor in pro stor, v ka te rem se odvi ja jo mno ge dejav no sti. Raz vi la se je sko zi dol ga ~asov na obdob ja kot rezul tat narav nih pro ce sov in ~lo ve ko vih dejav no sti. S svo jim delo - va njem in samo pri sot nost jo stal no spre mi nja mo, pa tudi vzdr ù je mo in ohra nja mo kul tur no kra ji no. Vpe tost ìv lje nja v kul tur no kra ji no je mo~ na pred vsem na pode è lju, posle di~ no tam spre mem be mo~ - ne je ob~u ti mo. Za lju di, ki so nepo sred no veza ni na kul tur no kra ji no, kot na pri mer za kme te, so spre mem be klju~ no pove za ne z rav na njem ozi ro ma gos po dar je njem. Po jem kra ji na ima zelo {irok pomen, izvor no pome ni pro stor, ki ga gle de na raz li~ ne last no sti doje - ma mo kot celo to (Ha ber 1995, 38). Kra ji na je splet eko lo{ kih, drù be nih, eko nom skih in kul tur nih prvin in pro ce sov. Je sistem, ki se stal no spre mi nja. Nasta nek in obstoj kra ji ne je nelo~ lji vo pove zan s ~lo vekom. Poi me no va nje kul tur na kra ji na {e pose bej zaje ma vpliv ~lo ve ka na obli ko va nje dolo ~e ne pre poz nav ne kra ji ne, na pri mer kot nepo sred no spre mi nja nje kul tur ne kra ji ne s kme tij sko in goz dar sko dejav nost - jo; zanjo je zna ~i len mozai ~en pre plet goz da, kme tij skih povr {in in pose li tve. Poleg kul tur ne kra ji ne raz li ku je mo narav no kra ji no, ki se raz vi ja sklad no z na rav no dina mi ko v bolj odmak nje nih obmo~jih, ~eprav je danes vpliv ~lo ve ka sko raj nemo go ~e izklju ~i ti. V na da lje va nju se bomo osre do to ~i li na pove za vo med kul tur no kra ji no in ~lo ve kom. Kako ljud - je, ki v tem pro sto ru ìvi jo, soob li ku je jo kul tur no kra ji no in kak {en je rezul tat nji ho ve ga delo va nja. Kate re dejav no sti naj bolj ob~ut no pris pe va jo k ob li ko va nju in spre mi nja nju ter kak {na bo kra ji na v pri hod - no sti ob nada lje va nju dolo ~e nih tren dov. 2 Zna ~il no sti kul tur ne kra ji ne Ob~i ne Idri ja Ob ~i na Idri ja leì na sti ku celin ske ga in sre do zem ske ga pod neb ja, vpli vi obeh tipov se pre ple ta jo in pris pe va jo k pe stro sti in raz no li ko sti narav nih raz mer. Raz no li kost se kaè tudi v raz gi ba ni izob li - ko va no sti povr{ ja, kra{ kih poja vih, izjem nem gozd nem in vod nem bogas tvu ter mno gih ende mit skih rast lin skih vrstah. Po seb no sti se odra à jo tudi pri na~i nu gos po dar je nja s pro sto rom, kar je pusti lo svoj pe~at pred - vsem v po de èl skem sve tu, z ne po sred nim sti kom kme tov in goz dar jev z zem ljo. Tako so se raz vi le vasi na pla no tah, zasel ki, osa me le kme ti je glo bo ko v goz du ali na vi{ jih legah, kjer se je le dalo naj ti zado - vo lji ve raz me re za pre ì vet je. Po Regio nal ni raz de li tvi kra jin skih tipov (1998) je ve~i na obmo~ ja Ob~i ne Idri ja uvr{ ~e na med zahod - no slo ven ske pre dalp ske kra ji ne (Ma ru {i~ in sode lav ci 1998a), manj {e obmo~ je med ^rnim Vrhom in Godo vi ~em pa spa da med kra{ ke kra ji ne notranj ske Slo ve ni je (Ma ru {i~ in sode lav ci 1998a). V ob mo~ - ju so raz li~ ni pod neb ni vpli vi in geo lo{ ka zgrad ba, kar se odra à v ob li ko va nju tako pre dalp skih kot dinar sko kra{ kih potez pri povr {in skem pokro vu in raz no li ko sti rabe pro sto ra. Zna ~aj kra ji ne tega obmo~ - ja obli ku je pre plet gozd nih in kme tij skih zem lji{~ ter menja va nje hri bo vi te ga relie fa z urav na va mi, na kate rih so vid ni kra{ ki poja vi. Na sever nem delu obmo~ je pre ha ja v pre dalp sko regi jo, za kate ro so zna - ~il ne raz gi ba ne pla no te, hrb ti, zaob lje ni vrho vi ter ozke, glo bo ke doli ne, vodo to ki ima jo v vi{ je leè ~ih gra pah in sote skah hudour ni{ ki zna ~aj. Gozd na tost obmo~ ja je zelo veli ka in daje pro sto ru eno ten videz. Pred vsem na obrob ju se pojav lja str njen gozd in zna ~il na pojav nost kme tij skih zem lji{~ z osa me li mi kme ti ja mi in zasel ki (Re gio nal na raz de li tev … 1998). Uvo do ma smo pou da ri li, da je kul tur na kra ji na rezul tat narav nih in antro po ge nih, to je ~lo ve{ kih vpli vov. Dejav ni ke, ki kul tur no kra ji no obli ku je jo lah ko raz de li mo na zuna nje in notra nje. Zuna nji so tisti, ki delu je jo iz neke ga {ir {e ga oko lja, na pri mer z rav ni drà ve ali glo bal no – pod neb ne spre mem - be, poli ti ke, seli tve; notra nji pa delu je jo zno traj òje ga obmo~ ja, ki ga opa zu je mo – demo graf ski pro ce si, gos po dar ske raz me re, raz voj ne pobu de. Poleg na{te tih je {e mno go dru gih dejav ni kov, kate rih vpli ve pa je tè ko opre de li ti, saj delu je jo posred no ali v po ve za vi z dru gi mi dejav ni ki. 180 Kul tur na kra ji na na Idrij skem, nje no spre mi nja nje in poten cia li Na splo {no velja, da kul tur no kra ji no v naj ve~ ji meri obli ku je jo kme tij ska raba, goz dars tvo, pose - li tev in infra struk tu ra. Dejav no sti, ki naj bolj vpli va jo na podo bo kul tur ne kra ji ne in pro sto ra nas ploh, so tako ime no va ne pri mar ne dejav no sti, ki so suro vin sko in pro stor sko naj bolj inten ziv ne: rudars tvo, kme tijs tvo in goz dars tvo. Vpliv teh dejav no sti na pro stor je bil v pre te klo sti izje men, saj so tudi obse - ga le doma la celo ten pro stor. Ru dars tvo na Idrij skem je bilo ìv ljenj ske ga pome na. Vpli vi seè jo od same ga nastan ka mesta do ustvar ja nja raz mer za raz voj teh ni ke, zna no sti in raz li~ nih dejav no sti, do nega tiv nih vpli vov, ki se v pro - sto ru in oko lju odra à jo {e ve~ kot tri de set let po zaprt ju rud ni ka, na pri mer one sna è nost reke Idrij ce in Trà{ ke ga zali va z ì vim sre brom. V zad njem ~asu se je vpliv pri mar nih dejav no sti na pro stor zmanj - {al ozi ro ma spre me nil. Kme tijs tvo in goz dars tvo na Idrij skem sta {e ved no pomemb na. Pred vsem pri kme tijs tvu se opa à inten ziv nej {i vpliv na neka te rih za kme tijs tvo ugod nih povr {i nah, kot so pla no te, med tem ko v ob mo~ jih s tè ji mi raz me ra mi kme tijs tvo osta ja zgolj dopol nil na dejav nost in pone kod le tè ko klju bu je narav ni suk ce si ji, kme tij ske povr {i ne pa se umi ka jo goz du. Obrat no pa goz dars tvo v zad - njem ~asu pri do bi va na pome nu. Spre mem be pri na {a usmer je nost v pri do bi va nje lesne bio ma se, ki je na obmo~ ju Idri je tre nut no sla bo izko ri{ ~en poten cial. Ob ~i na Idri ja je ena red ke je pose lje nih ob~in z ve li kim dele èm pre bi val cev, ki ìvi jo na pode è - lju. Poleg dveh str nje nih nase lij – Idri je in Spod nje Idri je, sta Godo vi~ in ^rni Vrh pre tè no raz pr {e ni nase lji z va{ kim jedrom. Vsa nase lja so nasta la v pre din du strij skem ~asu, po obli ki so gru ~a sta in zvezda - ste obli ke. Na osta lih obmo~ jih, zla sti na pla no tah, pre vla du je raz pr {en vzo rec pose li tve. Tra di cio nal no pode è lje se je v ve li ki meri preo bra zi lo v bi val no oko lje za voza ~e, manj kot 10 % pre bi vals tva se {e ukvar ja s kme tijs tvom (Stro kov ne pod la ge … 2006). Naj ve~ ji raz voj ni poten cial ima Godo vi~, in sicer z bli ì no pri klju~ ka na avto ce sto, poslov no cono in ve~ jim {te vi lom delov nih mest, kot je pre bi valcev. Z vzor cem pose li tve so pove za ne pro met ne zna ~il no sti Ob~i ne Idri ja, ki je zara di relief nih zna ~il no - sti tè ko dostop na tako z go ri{ ke, gorenj ske kot z ljub ljan ske sme ri, kar vpli va na ome je ne raz voj ne mò no sti. Ceste v naj ve~ ji meri pote ka jo po doli ni reke Idrij ce in nje nih pri to kov. Zara di bolj {e in hitrej {e pro met ne pove za ve z Ljub lja no se Idri ja funk cio nal no bolj veè na Osred nje slo ven sko regijo kot na Gori{ ko, pred vsem z vi di ka vi{ je ga {ols tva, zdravs tve ne oskr be in zapo slo va nja. Cest no omrè je v Ob ~i ni Idri ja sestav lja glav na regio nal na cesta ime no va na Kel ti ka, ki pove zu je Ljub lja no in Tol min. Poleg teh dejav no sti ima ta ve~ ji vpliv na pro stor {e turi zem in ener ge ti ka, ven dar na obmo~ju idrij ske ob~i ne zara di manj {e ga obse ga obeh dejav no sti ni ve~ jih konf lik tov ali pro stor skih posle dic. 3 Kra ji na – med vars tvom in raz vo jem Z ne neh nim spre mi nja njem zara di delo va nja narav nih pro ce sov in vpli vov ~lo ve ka, ki pro stor izrab - lja za pose li tev, kme tijs tvo, goz dars tvo, proi zvod ne in dru ge dejav no sti, se torej obli ku je jo raz no vrst ne kul tur ne kra ji ne. Zave da nje nji ho ve ga pome na za raz voj in za samo kako vost biva nja vse bolj pri ha ja v os pred je, prav tako se ve~a skrb za nji ho vo ohra nja nje in vklju ~e va nje v ce lost no podo bo in pre poz - nav nost dolo ~e ne ga obmo~ ja. Pre poz nav ne in izjem ne kra ji ne pa so tudi del nacio nal ne iden ti te te in del kul tur ne dedi{ ~i ne. Kljub temu, da so nara{ ~a jo ~i pomen ter nove vlo ge kul tur ne kra ji ne splo {no priz na ni, raz mer je med regio nal nim raz vo jem in spre mem ba mi kul tur ne kra ji ne {e ni bilo celo vi to razi ska no. V os pred - ju je bil vars tve ni vidik in s tem za{ ~i ta kra ji ne pred raz li~ ni mi vpli vi, mno go krat na ra~un ome je va nja raz vo ja. V zad njem ~asu se kra ji na vse pogo ste je obrav na va kot sistem, pod vr èn narav nim, eko nom - skim in social nim sil ni cam, ki nasto pa kot pomem ben vir in obe nem kot loka cij ski fak tor regio nal ne ga raz vo ja. Z uve lja vi tvi jo take ga pri sto pa so pove za ne pri ~a ko va ne spre mem be v zaz na vi in sta li{ ~ih do raz vo ja pode è lja, vlo ge drù be, podo be in iden ti te te obmo~ ja ter lokal ne ga sode lo va nja in osve{ ~a nja (Go lo bi~ s so de lav ci 2004). 181 Dam ja na Gan tar Vars tve ni vidi ki so uve ljav lje ni sko zi raz li~ na zava ro va nja. Na obmo~ ju Ob~i ne Idri ja je tako zava - ro va no obmo~ je Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca, ki obse ga 4230 hek ta rov ve~i no ma gozd nih povr {in. V ob mo~ je par ka sodi jo klav è na Idrij ci in Bel ci in Div je jeze ro (med mrè je 1). Vlo ga kra - jin skih par kov je pred vsem izo bra è val na, ob dolo ~e nih ome ji tvah lah ko nudi jo izjem no oko lje za rekrea ci jo in spro sti tev. Na dolo ~e nih delih, ki so izjem ne ga pome na, je vlo ga rezer vat na in znans tve - no-ra zi sko val na (na pri mer narav ni rezer vat v ok vi ru kra jin ske ga par ka). Da bi se narav na in kul tur na vse bi na par kov ohra ni la, so za tovrst na obmo~ ja spre je ti varo val ni reì mi. Za celot no obmo~ je Kra - jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca velja jo ome ji tve v zve zi z grad be ni mi pose gi, izko ri{ ~a njem narav nih virov, nabi ra njem rast lin, lovom in one sna è va njem, ome jen je dostop do par ka v naj bolj obre me nje nih – polet nih mese cih. Kra jin ski par ki so poleg vars tva tudi pri lò nost za sona ra ven raz voj obmo~ ja in pro - mo ci jo, ven dar je mno go odvi sno od pri sto pa in orga ni za ci je posa mez ne ga par ka. Zgolj raz gla si tev vars tve ne ga reì ma, brez uprav ljal ske ga na~r ta in oseb, ki bi na~rt ude ja nji le, ni dovolj. Mor da se je tudi zara di te nedo re ~e no sti kra jin ske ga par ka uve lja vi la tè nja po usta no vi tvi geo par ka, ki bi po vzoru è usta nov lje nih par kov na obmo~ ju Fran ci je in Nem ~i je zdru è val pro mo ci jo in ohra nja nje narav ne in geo lo{ ke dedi{ ~i ne. Poleg tega naj bi geo park zdru è val lokal no pre bi vals tvo, z na me nom varo va ti nara - vo in skr be ti za raz voj pode è lja (Pelj han, Kav ~i~ in Reùn 2009, 31). Skrb za raz voj pode è lja pa ne more mimo kul tur ne kra ji ne, ki dejan sko pome ni ves odpr ti pro stor, v ka te rem pote ka jo ~lo ve ko ve dejav - no sti. In tako pri de mo do dru ge ga vidi ka: kul tur na kra ji na kot raz voj ni dejav nik, kar pome ni, da v kul - tur ni kra ji ni naj de mo oko lje za ume{ ~a nje raz li~ nih dejav no sti, vire za raz voj dejav no sti (od narav nih do ~lo ve{ kih), pro stor, ki je pri vla ~en in pre poz na ven ter kon~ no veè nase tudi neko iden ti te to, ki dolo - ~e no obmo~ je lo~i od dru gih. Kul tur na kra ji na kot raz voj ni dejav nik posta ja v evrop skem pro sto ru delè na vse ve~ je ga zani ma - nja ter je klju ~en pred met mno gih poli tik in pro gra mov na dràv ni in evrop ski rav ni, kot so na pri mer Pane vrop ska stra te gi ja biot ske in kra jin ske raz no vrst no sti (med mrè je 2), Evrop ska kon ven ci ja o kra - ji ni (Za kon o ra ti fi ka ci ji Evrop ske … 2003) in Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (Od lok o Stra te gi ji … 2004). Evrop ska kon ven ci ja o kra ji ni (Za kon o ra ti fi ka ci ji … 2003) dolo ~a, da mora jo drà - ve pod pi sni ce na svo jem obmo~ ju pre poz na ti kra ji ne, ana li zi ra ti nji ho ve last no sti in pri ti ske nanje ter spre mi nja nje, in jih ovred no ti ti ob upo {te va nju vred not, ki jih kra ji nam pri pi su je jo zain te re si ra ne stra - ni in pre bi vals tvo. 4 Pro stor ski sce na ri ji – upo ra ba za pona zo ri tev raz vo ja kul tur ne kra ji ne za obmo~ je ^rne ga Vrha in Godo vi ~a Spre mem be kul tur ne kra ji ne na obmo~ ju Idri je, natan~ ne je v kra jev nih skup no stih Godo vi~ in ^rni Vrh, so bile pred met razi ska ve o pro stor skih sce na ri jih, ki je pote ka la v ok vi ru dok tor ske ga dela (Gan - tar 2009a). Razi ska va je obse ga la izde la vo pro stor ske ga sce na ri ja, ki je poka zal, kak {na bo kul tur na kra ji na na obmo~ ju Godo vi ~a in ^rne ga Vrha ~ez pet najst let ob nada lje va nju seda njih tren dov spre mi nja nja dolo ~e nih kate go rij pro stor ske rabe ter ob upo {te va nju neka te rih tren dov, poli tik in raz voj nih pobud. Poleg sce na ri ja, ki je bil izde lan na pod la gi obsto je ~ih tren dov in raz po lò lji vih podat kov, so zani mi vi tudi sce na ri ji, ki so jih napi sa li sode lu jo ~i v ra zi ska vi, kmet je, ki so hkra ti pre bi val ci in upo rab ni ki kul - tur ne kra ji ne, in odlo ~e val ci, ki vpli va jo na kra ji no pred vsem z mò nost jo odlo ~a nja o pri hod njih spre mem bah (pro gra mih in pro jek tih) v do lo ~e nem pro sto ru. V ra zi ska vi je sode lo va lo 135 kme tov, v vzo rec so bili vklju ~e ni vsi nosil ci kme tij skih gos po dar stev na obmo~ ju. So de lu jo ~e v ra zi ska vi smo naklju~ no raz po re di li v dve sku pi ni, polo vi ca sode lu jo ~ih je pre je la vna - prej pri prav ljen sce na rij, o ka te rem so izra à li mne nja, pred stav ni ki iz dru ge sku pi ne pa so sami napi sa li sce na rij. V na da lje va nju so vsi odgo var ja li na ista vpra {a nja, opa è ne raz li ke med odgo vo ri obeh sku - 182 Kul tur na kra ji na na Idrij skem, nje no spre mi nja nje in poten cia li Pre gled ni ca 1: Izbra ni pri me ri sce na ri jev iz sku pi ne kme tov. Pri hod nje spre mem be na obmo~ ju kra jev nih skup no sti Godo vi~ in ^rni Vrh 1) ^e bo {lo po pla nu, v Go do vi ~u ne bo zara{ ~a nja, ker se bo gra di lo – indi vi dual na grad nja. Del no se bo {e ved no zara{ ~a lo na slab {ih zem lji{ ~ih, gozd se bo {iril. Za indu strij sko cono je pla ni ra na raz {i ri tev. Po ve ~a lo se bo {te vi lo pre bi val cev, vpliv na raz voj dru {tev (ga sil sko, {port no, kul tur no, turi sti~ no – usta no vi ti). Raz voj pre hod ne ga turiz ma. 2) Vi{ je leè ~e obmo~ je Javor ni ka, Zakrì ne gore, Mrz le ga loga se bo {e naprej zara{ ~a lo, razen povr {in, ki se jih da stroj no obde la ti in niso str me. Hi{e bodo za viken de, kot so ve~i no ma è sedaj. Nase lji ^rni Vrh in Treb ~e se bosta {iri li oko li obsto je ~ih stavb, ne gle de na to, ali so to dobre kme tij ske povr {i ne, prav tako tudi oko li{ ki zasel ki. Ena ko in {e hitre je bo v Go do vi ~u in ver jet no bo Godo vi{ ko polje ~ez 15 let zazi da no s to var na mi. V Go do vi ~u bi bila ustrez na raba pro sto ra taka, da bi naj prej dolo ~i li tra so ceste, v ka te re bli ì ni naj ne bi bilo stavb (20 m od ceste). Indu strij ska cona naj bi bila str nje na, in sicer ob cesti, od kon fi na pro ti Godo vi ~u. Polja, kjer sta Slo ve ni ja les in IMP, pa bi mora li ohra ni ti, prav tako ob cesti pro ti Logu. Na se lja bi mora la biti str nje na na manj rodo vit nih delih, v oko li ci Godo vi ~a (Str mec, pri tune lu, pro ti Logu). 3) Kljub ~i{ ~e nju obro bij goz dov in seno è ti se mi zdi, da se kme tij ske povr {i ne {e ved no pre ve~ zara{ ~a jo. In du strij ska cona se bo naj br` {e kaj raz {i ri la. Kme tijs tvo bodo opu sti li {e tisti manj {i kme ti je, ki se sedaj tru di jo, da bi obdr à li vsaj tisto, pri ~emer so, ker ne bodo mogli kon ku ri ra ti ve~ jim (stro ji, na~in dela). Kjer so str mi ne, se s stro ji ne da dela ti, ro~ no delo pa je v da na{ njem ~asu pre ma lo cenje no, ozi ro ma mla di no~e jo dela ti, ~e okrog njih ne ropo ta. Kra ji se bodo {te vil~ no pove ~a li, pred vsem tam, kjer bo mò nost zaslù ka. pin so bile klju~ ne za vred no te nje vpli vov upo ra be sce na ri ja. V pi sa nje sce na ri jev smo vklju ~i li tudi osem zapo sle nih na vodil nih mestih v dr àv ni in ob~in ski upra vi. Raz li ko med vse bi no sce na ri jev, ki so jih napi sa li kmet je ter vse bi no, ki so jo napi sa li tako ime no va ni odlo ~e val ci, lah ko oce ni mo zgolj kva li ta - tiv no, a ven dar je o~it na. V na da lje va nju pred stav lja mo tri izbra ne pri me re sce na ri jev, ki so jih napi sa li sode lu jo ~i kmet je, ter tri pri me re, ki so jih napi sa li odlo ~e val ci. Iz nave de nih pri me rov se odra à raz li ka med sce na ri ji, ki so jih napi sa li kmet je ter sce na ri ji odlo - ~e val cev. Na splo {no lah ko re~e mo, da delov no podro~ je in izo braz ba vpli va ta na vse bi no sce na ri ja, da oseb na anga ì ra nost (ìv lje nje na pode è lju, poz na va nje pro sto ra in prob le ma ti ke) vpli va na podrob - nost odgo vo rov in ve~ jo pri prav lje nost na sode lo va nje v ra zi ska vi, ter da bolj kot poz na va nje pro sto ra (ìv lje nje in delo va nje v ob ~i ni) na tema ti ko sce na ri ja vpli va delov no podro~ je (an ke ti ra nec se je osre - do to ~il ali je vsaj v ve~ ji meri ome njal prob le ma ti ko, ki mu je poz na na iz nje go ve ga dela). 5 Kul tur na kra ji na na Idrij skem v pri hod nje Po gle di posa mez ni kov, ki ìvi jo ali pa so z do lo ~e nim pro sto rom pove za ni zara di slù be, so zani - mi vi, saj pri ka zu je jo dolo ~e na pre pri ~a nja o pri hod no sti. V ra zi ska vi se je poka zal dokaj eno ten pogled na raz voj kul tur ne kra ji ne na obmo~ ju Godo vi ~a in ^rne ga Vrha, pri ~a ko va nje nadalj nje ga zara{ ~a - nja, {ir je nja indu strij ske cone in pose li tve. Pogle di sode lu jo ~ih kme tov in odlo ~e val cev so v do lo ~e ni meri sklad ni s sce na ri jem, ki je bil pri prav ljen vna prej z upo ra bo meto de mar kov skih verig, pri kateri 183 Dam ja na Gan tar Pre gled ni ca 2: Sce na ri ji, ki so jih napi sa li odlo ~e val ci. Pri hod nje spre mem be na obmo~ ju kra jev nih skup no sti Godo vi~ in ^rni Vrh O1) Ce ste: raz {i ri tve obsto je ~ih, nove pove za ve, kate go ri za ci ja cest (na pri mer iz gozd nih v lo kal ne). Sta no vanj ske stav be: pove ~a nje indi vi dual nih hi{, pro pa da nje sta rej {ih v sre di{ ~ih nase lij. Gos po dar ske stav be: malo ve~ jih, mor da 1–2 lo ka ci ji. Kme ti je: pove ~e va nje kme tij skih gos po dar stev, zmanj {e va nje {te vi la kme tij. Dru ge dejav no sti: zmanj {e va nje sto ri tve nih dejav no sti. Vi ken di: pri tisk na pozi da vo na pri soj nih legah. Kme tij ske povr {i ne: nji ve – spre mem ba njiv v trav ni ke, zla sti v rav ni nah, kjer le-te {e so. Trav ni ki: inten zi fi ka ci ja v rav ni nah. Sa dov nja ki: pozi da va, v ko li kor so ob vaseh. Se no è ti, pa{ni ki: postop no zara{ ~a nje ob opu{ ~a nju kme to va nja na str mej {ih legah. Gozd: pomi ka nje navz dol. Za ra{ ~a jo ~e povr {i ne: zara{ ~a nje na opu{ ~e nih, str mej {ih legah ali ob neu strez nem kme tijs tvu (pa {a brez ko{ nje). Neob de la ne kme tij ske povr {i ne: v rav ni ni pozi da va, na pobo~ jih zara{ ~a nje. O3) De lè trav ni{ kih in njiv skih povr {in se bo zmanj {al na ra~un goz da in delo ma zara{ ~a nja. S tem se bo spre meni la podo ba kra ji ne. Obmo~ je lah ko posta ne zani mi vo za viken de ali tudi za stal no biva nje, kupo va nje obsto je ~ih opu{ ~e nih kme tij, ven dar ne za kme tij sko dejav nost. Mò no je {ir je nje zaseb nih pod je tij, tudi z de jav nost jo, ki nima nobe ne osno ve na tem obmo~ ju, ven dar je smi sel na zara di raz me ro ma dobre pro met ne pove za ve. Mò na je alter na ti va, da obmo~ je naj de svoj raz voj ni smi sel v ce lo vi tem trè nju Trnov ske ga goz da (idrij ske ga) kot sona rav no ohra nje ne ga obmo~ ja (vklju~ no Natu ra 2000) in daje pou da rek sona rav nem kme tijs tvu in turi sti~ ni infra struk tu ri, ki teme lji na kapa ci te tah obmo~ ja, kar ter ja moti va ci jo (pro gram sko in finan~ no) ter izo bra è va nje. O7) Go do vi~ bo dele èn naj hi trej {e ga raz vo ja – do 2000 pre bi val cev. Do leta 2013 bo zgra je na nova infra struk tu ra, vodo vod, kana li za ci ja, ~istil na napra va. Za zapo sle ne na in{ti tu tu in pri se ljen ce bodo potreb na nova kako vost na sta no va nja ali hi{e (zgra je ne v ok vi ru pod jet ja ali zaseb no). Potreb no bo dvig ni ti stan dard v na se lju (tr gov ska, gostin ska ponud ba, {port). V ok vi ru Ob~i ne Idri ja se bo Godo vi~ raz vi jal naj hi tre je. Nekaj kme tij se bo ohra ni lo (~i ste, inten ziv ne kme ti je), osta le bodo pro da ja le zem lji{ ~a. Raz vil se bo tudi turi zem (Go do vi~, Lome, Javor nik), miren, pode èl ski turi zem, oddih v na ra vi …, ki bo vklju ~e val tudi regij ski park Trnov ski gozd in Kra jin ski park Zgor nja Idrij ca (oba naj bi se uprav lja la iz Ob~i ne Idri ja). Spod bu ja nje biok me tijs tva, manj gno je nja, manj ìvi ne, preu sme ri tev kme tov v tu ri zem (izo bra è va nje za kako vost no sto ri tev). ^rni Vrh bo dele èn manj {e ga raz vo ja, pred vsem se bo pove ~a la sta no vanj ska grad nja, ne pa raz voj indu stri je. Preu sme ri tev kme tov (v Zad lo gu) v tu ri zem. Maj ski hro{~ bo sani ran (43 % povr {in, zase ja nih z gli vo, naj bi usta vi lo raz voj hro{ ~a za 20 let). Ener get sko na obmo~ ju ^rne ga Vrha usme ri tev v bio ma so (za oskr bo cen tra nase lja, {ole, doma upo ko jen cev …), Godo vi~ pa s pli nom ozi ro ma kom bi ni ra no z bio ma so. Raz voj raz li~ nih dejav no sti (sto ri - tve nih) bo spod bu dil spre mem bo nara ve dela, ve~ doda ne vred no sti, s ~i mer bo zapo sli tev omo go ~e na tudi dru gim (ne samo s po dro~ ja elek tra, stroj ni{ tva …), tem ve~ tudi v kul tu ri, izo bra è va nju, zdravs tvu, turiz mu. pri kaz pri hod njih spre memb in pro ce sov teme lji na sklad no sti ~asov nih in pro stor skih pro ce sov z zako - ni ver jet no sti (Gan tar 2009b). V iz de la vo sce na ri ja so bili vklju ~e ni vsi bis tve ni podat ki, pro stor ske zna ~il no sti in dejav ni ki, ne vklju ~u je pa more bit nih posle dic nepred vi dlji vih dogod kov. Sce na rij, izdelan po tej meto - di, napo ve du je ver jet ne spre mem be za obmo~ je kra jev nih skup no sti Godo vi~ in ^rni Vrh ~ez 15 let: 184 Kul tur na kra ji na na Idrij skem, nje no spre mi nja nje in poten cia li Slika 1: ^rnovr{ka planota: stanje leta 2007. Slika 2: ^rnovr{ka planota: scenarij za leto 2022. 185 Dam ja na Gan tar Slika 3: Okolica Godovi~a: stanje leta 2007. Slika 4: Okolica Godovi~a: scenarij za leto 2022. 186 Kul tur na kra ji na na Idrij skem, nje no spre mi nja nje in poten cia li Na obmo~ ju Godo vi ~a se je pove ~a la gosto ta sta no vanj ske pozi da ve. Z eno dru ìn ski mi hi{a mi so zapol - nje na pro sta stavb na zem lji{ ~a zno traj nase lja in ob robu nase lja, obrt na cona je raz {ir je na. V Go do vi ~u je zgra je na obvoz ni ca, cesta Godo vi~–Kal ce je pri la go je na za vi{ je hitro sti. V na se lju ^rni Vrh je zgra je nih ve~ novih sta no vanj skih objek tov. V dru gih manj {ih zasel kih so zgra je ne posa mez ne hi{e in gos po dar ska poslop ja ozi ro ma so obnov lje ni sta rej {i objek ti. Skup no so se pozi da ne povr {i ne pove ~a le za dobrih 10 %. V na se ljih Godo vi~ in ^rni Vrh sta manj {a oskrb na cen tra s tr go vi na mi, z go stin sko dejav nost jo, s po{t ni - mi in z ban~ ni mi sto ri tva mi. V od pr tem pro sto ru so se povr {i ne v za ra{ ~a nju zmanj {a le za prib lì no 10 %. Le maj hen del (oko li 10 %) kme tij skih zem lji{~, ki je bil neob de lan ali v za ra{ ~a nju, osta ja neob de lan. ^i{ - ~e nje zara{ ~e nih povr {in ter odstra nje va nje grmi ~ev ja in drev ja na kme tij skih povr {i nah pote ka pred vsem zara di pri do bi va nja bio ma se. Trav ni{ ke povr {i ne se niso bis tve no spre me ni le, zmanj {a le so se za 3 %, obseg se vzdr ù je s ko{ njo in pa{o. Povr {i na goz da se je pove ~a la za 1 %. Povr {i ne njiv in vrtov, ki vklju ~u je jo tudi vrto ve ob hi{ah, so bolj spre men lji ve, mogo ~e je pove ~a nje celo do 30 %. Za dobrih 30 % so se zmanj {a le povr {i ne sadov nja kov, pred vsem na ra~un grad nje zno traj in ob robu nase lij. Pred stav lje ni sce na rij je bil izde lan zgolj za obmo~ je Godo vi ~a in ^rne ga Vrha, ven dar lah ko podob - ne tren de pre ne se mo na {ir {i pro stor Ob~i ne Idri ja, pred vsem na pla no te, kjer sta raba in na~in obde la ve podob na, na pri mer Ledin sko pla no to, Voj skar sko pla no to in dru ga vi{ je leè ~a obmo~ ja, kjer se pre - ple ta ta kme tij ska in goz dar ska raba. Pri pred vi de va nju pri hod njih spre memb v do lo ~e nem pro sto ru je zelo pomemb no upo {te va nje na~r - to va nih spre memb in raz voj nih pobud. Tvor no sode lo va nje vseh zain te re si ra nih v pro sto ru je klju~ ne ga pome na, da se na~r to va ne spre mem be ude ja nji jo. V zad njem ~asu poleg uve ljav lje nih dejav no sti i{~e - mo raz voj ne pri lò no sti, ki so pro sto ru in pre bi val cem pri jaz ne, pri tem je poten cial kul tur ne kra ji ne na Idrij skem {e dokaj neiz ko ri{ ~en. V pri hod no sti bi kul tur na kra ji na v Ob ~i ni Idri ja lah ko igra la vlo - go raz voj ne ga dejav ni ka in nosil ke iden ti te te v po ve za vi s pre poz nav ni mi zna me ni tost mi. 6 Viri in lite ra tu ra Gan tar, D. 2009a: Sce na ri ji raz vo ja kul tur ne kra ji ne kot dejav nik spre mi nja nja sta li{~ in rav na nja delè - ni kov. Dok tor ska nalo ga, Bio teh ni{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Gan tar, D. 2009b: Upo ra ba mar kov skih verig za zasno vo sce na ri ja raz vo ja kul tur ne kra ji ne. Urba ni izziv1/2009. Ljub lja na. Go lo bi~, M., Ba~ nar, D., Pra per S., ^er ni~ Mali, B. 2004: Regio nal ni raz voj in spre mem be kul tur ne krajine: kra ji na kot raz voj ni dejav nik: cilj ni razi sko val ni pro gram Kon ku ren~ nost Slo ve ni je 2001–2006. Ljubljana. Ha ber, W. 1995: Con cept, ori gin and mea ning of lands ca pe. Cul tu ral lands ca pes of uni ver sal value; Com - po nents of a glo bal stra tegy. New York. Ma ru {i~, J., Jan ~i~, M., Hlad nik, J., Kra va nja, N., Kol {ek, A., Pia no, S., Simi~, M. 1998a: Kra ji ne pre dalpske regi je, regio nal na raz de li tev kra jin skih tipov v Slo ve ni ji. Urad Repub li ke Slo ve ni je za pro stor sko pla - ni ra nje Mini strs tva za oko lje in pro stor. Ljub lja na. Ma ru {i~, J., Ogrin, D., Jan ~i~, M., Hudo klin, J. 1998b: Kra{ ke kra ji ne notra nje Slo ve ni je, regio nal na razde - li tev kra jin skih tipov v Slo ve ni ji. Urad Repub li ke Slo ve ni je za pro stor sko pla ni ra nje Mini strs tva za oko lje in pro stor. Ljub lja na. Med mrè je 1: http://park.idri ja-tu ri zem.si/01_opar ku.php (4. 5. 2010). Med mrè je 2: http://www.stra tegy gui de.org/full text.html (4. 5. 2010). Od lok o Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Urad ni list RS 76/2004. Ljub lja na. Pelj han, M., Kav ~i~, M., Reùn B. 2009: Nara vo slov na dedi{ ~i na Idri je pove za na v Geo park. Idrij ski raz - gle di 1/2009. Idri ja. Stro kov ne pod la ge za pose li tev Ob~i ne Idri ja. Spod nja Idri ja, 2006. Za kon o ra ti fi ka ci ji Evrop ske kon ven ci je o kra ji ni, Urad ni list RS 19/2003. Ljub lja na. 187 188 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 189–194, Ljubljana 2010 O USTVARJALNI KULTURI MLADIH: ZA @IVAHNO PRIHODNOST MESTA Ma tev` Straus ma tevz.straus @klub-kis.si UDK: 316.7-053.6(497.4Idri ja) IZVLE^EK O us tvar jal ni kul tu ri mla dih: za ìvah no pri hod nost mesta V prispevku je izpo stav lje no, da deja nja kra jev ne obla sti v Idri ji, kot so vpis na UNESCO-v sez nam sve - tov ne dedi{ ~i ne, geo park, Alp sko mesto leta 2011, niso dovolj za raz voj in bla gi njo mesta. Pred la ga na je upo ra ba teo ri je »krea tiv nih mest«, saj bi nego va nje ustvar jal no sti, ino va tiv no sti in pod jet ni{ tva zago to vi - lo pri me ren ~lo ve{ ki in krea tiv ni kapi tal za ude ja nje nje zgo raj na{te tih pro jek tov. Avtor obrav na va dva pred lo ga in ure sni ~i tev le-teh: 1. vzpo sta vi tev ìvah ne kul tu re na rav ni uli ce, in 2. opol no mo ~e nje mla di ne in mla - din skih scen za samo stoj no vklju ~i tev v lo kal no skup nost. Vklju ~i tev mla di ne v vi zi jo pri hod no sti mesta razu me mo kot klju~ no za nadalj nji raz voj Idri je. KLJU^NE BESEDE teo ri ja krea tiv nih mest, mla di na, krea tiv nost, kul tu ra na rav ni uli ce ABSTRACT Crea ti ve youth cul tu re: A dyna mic urban futu re This paper argues that acti vity by the local govern ment in Idri ja such as regi stra tion on the UNESCO World Heri ta ge List, a geo park, and the tit le Alpi ne Town of the Year 2011 are insuf fi cient to deve lop and ensu - re the pros pe rity of the town. It sug gests that crea ti ve cities theory should be applied becau se acti vity nur tu ring crea ti vity, inno va tion, and entre pre neurs hip would ensu re ade qua te human and crea ti ve capi tal to rea li - ze the se pro jects. Two pro po sals and their appli ca tion are dis cus sed in detail: estab lis hing a dyna mic street-le vel cul tu re and empo we ring youth and youth sce nes for inde pen dent enga ge ment in the local com mu nity. Inc - lu ding youth in the vision of the town's futu re is belie ved to be cru cial for Idri ja's furt her deve lop ment. KEY WORDS crea ti ve cities theory, youth, crea ti vity, street-le vel cul tu re 189 Ma tev` Straus 1 Uvod » Zdi se nam, kot da ìvi mo v ~a rob nem in zamak nje nem sve tu pre te klo sti …« ([a bec 2004, 9). Man cur Olson (1982) v svo jem delu Rise and Dec li ne of Nations ugo tav lja, da je naza do va nje dràv in regij rezul tat orga ni za cij ske in kul tur ne otr di tve arte rij, kar on poi me nu je »in sti tu cio nal na skle ro - za« in trdi, da ima jo kra ji, ki uspe va jo in se uspe {no raz vi ja jo v ne kem obdob ju, teà vo spre je ma nja in prev ze ma nja novih orga ni za cij skih in kul tur nih vzor cev – so »uje ti v svo ji pre te klo sti«. Olson nam da misli ti, ali je mogo ~e Idri jo naj ti prav tu. Uspe {na pet sto let na tra di ci ja rudar je nja je mesto vzpo sta vi - la kot mesto nara vo slov nih zna no sti, ki je prek rud ni ka pri vab lja lo mno ge sve tov no zna ne nara vo slov ce, razi sko val ce in ustvar jal ce. Ob zato nu rudar je nja je preu sme ri tev v for di sti~ no indu strij sko proi zvod - njo nada lje va la na nara vo slov nih in teh ni{ kih pro fi lih – a do klju~ ne ga preo bra ta v re ì mu proi zvod nje in misel no sti {e ni pri{ lo. V ta raz po rek na pre ho du iz for di sti~ ne proi zvod ne drù be v post-for di sti~ no proi zvod no drù bo pa se Idri ja ume{ ~a prav danes – pri pra va stra te gi je traj nost ne ga raz vo ja, vpis na UNESCO-v sez nam sve tov ne dedi{ ~i ne, pri pra va geo par ka, oì vi tev Kra jin ske ga par ka Zgor nja Idrij ca, prev zem naslo va Alp - sko mesto leta 2011 … Klju~ no vpra {a nje tako posta ja, kak {no pri hod nost ob~i ne èli mo, kako zago to vi ti raz voj in se izog ni ti Olso no vi »uje to sti v svo ji pre te klo sti«. V zad njih letih smo na podro~ ju kra jev nih in pokra jin skih poli tik pri ~a tako ime no va ne mu »kul - tur ne mu obra tu« ( cul tu ral turn), pri kate rem so v os pred ju kra jev ni gos po dar ski raz voj in revi ta li za ci ja mest nih sre di{~ (Pon zi ni in Ros si 2009). Pred vsem je o~it na popu lar nost teo ri je tako ime no va nih krea - tiv nih mest ( crea ti ve city), kjer pred nja ~i ta Ric hard Flo ri da (2002) in Char les Lan dry (2004). Teo ri ja odgo var ja na vpra {a nja pre ho da in vpra {a nja spre mem be kon cep ta dela ter spre me nje ne vlo ge ob~in - skih obla sti pri uprav lja nju mest in ob~in. V tem ~lan ku bodo izpo stav lje ne neka te re zna ~il no sti teo ri je krea tiv nih mest, pri ka za ne temelj ne smer ni ce na pri me ru Idri je, izpo stav lje ne pri lò no sti in pomanj - klji vo sti ter argu men ti ra na nuj nost vklju ~i tve mla di ne v raz voj no vizi jo ob~i ne in pro ce se odlo ~a nja. 2 Ustvar jal nost Ob spre me nje nih drù be nih raz me rah na glo bal ni rav ni in postop nem preu smer ja nju lokal nih kor - po ra cij v de jav no sti z vi so ko doda no vred nost jo je pre mi slek o stra te gi jah raz vo ja in uprav lja nju poten cia lov in kapi ta lov nujen, kot tudi pre mi slek o za dr è va nju in pri vab lja nju mla dih v ob ~i no ter kre pi tvi ob~ut ka pri pad no sti mestu. Klju~ na ugo to vi tev, ki jo Flo ri da (2002) izpo stav lja, je prav dejs - tvo, da kra jev nost ved no bolj pri do bi va na pome nu. Kakor pra vi Tay lor (v Ed gar in Tay lor 2004, 158) – » me sta so ve~ kot zgrad be in kra ji, kjer ljud je pre pro sto pre ì vi jo. So zibel ke drù be nih in eko nom skih aktiv - no sti, kjer prav raz no li kost inte rak cij ustvar ja nove pobu de, nove ide je in novo ener gi jo. Mesta mora jo biti po-us tvar je na kot atrak tiv ni pro sto ri, kjer bodo ljud je z iz bi ro èle li ìve ti in dela ti in kjer bodo uì va li pro - sti ~as in se kul tur no udejs tvo va li«. Ko ra ki v pra vo smer so è bili stor je ni (UNESCO, geo park, regij ski park, Alp sko mesto), a kar jim je skup no, je pomanj ka nje ~lo ve{ ke pod sta ti. So odraz insti tu cio na li zi ra nih posku sov raz vo ja, na~e la »od zgo raj navz dol« in pred vsem inte re sov par ti ku lar nih eko nom skih in poli ti~ nih akter jev. Pri ~a ko - va na posle di ca tovrst nih insti tu cio nal nih posku sov je lah ko neod ziv nost lokal ne ga pre bi vals tva in okle pa nje sta rih na~i nov proi zvod nje, potro{ nje in par ti ci pa ci je. Kar manj ka, je (psi hoa na li ti~ na) »to~ - ka pre {it ja«, ele ment, ki zdru ì vse pobu de v eno samo zgod bo, zgod bo pre bi val cev in pre bi valk Ob~i ne Idri ja. Tu se vklju ~i teo ri ja krea tiv ne ga mesta, ki ver ja me v spo sob nost in èljo posa mez ni kov za ustvar - jal nost in anga ì ra nost za lokal ne prob le me. Ustvar jal ni, ino va tiv ni in anga ì ra ni posa mez ni ki bodo tisti, ki bodo daja li ìv lje nje aktiv no stim v sklo pu za{ ~i te ne kul tur ne dedi{ ~i ne, ustvar ja li nova delov - na mesta, raz vi ja li pobu de in ob~i no varo va li pred past mi »po tem ki ni za ci je«, ki jih pre ti ra na za{ ~i ta lah ko pri ne se. 190 O us tvar jal ni kul tu ri mla dih: za ìvah no pri hod nost mesta Na {te je mo lah ko ve~ zna ~il no sti in vred not, ki jih ima jo pri pad ni ki tako ime no va ne ga krea tiv ne - ga raz re da in ki so klju~ ne pri izbi ri kra ja pre bi va nja, hkra ti pa naka zu je jo glo bal ne spre mem be vred not (In gle hart 1990). Flo ri da (2002, 78–96) uvr{ ~a med klju~ ne vred no te indi vi dual nost, meri to kra ci jo, raz no li kost in odpr tost, flek si bil nost in vklju ~e nost v skup nost ter odlo ~il ne dejav ni ke za kraj pre bi - va nja zdru ù je v ter mi nu »ka ko vost pro sto ra« ( qua lity of pla ce) (Flo ri da 2002, 231). Sled njo je mogo ~e opa zo va ti v treh dimen zi jah: 1. kaj je tam: dejav ni ki gra je ne ga in narav ne ga oko lja; 2. kdo je tam: me{a - ni ca lju di v in te rak ci ji, ki zago tav lja jo vzpod bu de in daje jo ìv lje nje skup no sti; 3. kaj se doga ja: dogod kov nost uli~ ne ga ìv lje nja (glej Flo ri da 2002, 231). Dean Keith Simon ton nada lje ugo tav lja, da » us tvar jal nost uspe va v me stih in ~asih, ki ima jo {ti ri last no sti: podro~ je dejav no sti, inte lek tual no spre jem - lji vost, etni~ no raz no vrst nost in poli ti~ no odpr tost« (Flo ri da 2005, 60). Ob ~i na Idri ja mora ustva ri ti tak {no vizi jo ob~i ne, ki bo vklju ~e va la zgo raj ome nje ne last no sti, saj je le tako mogo ~e usmer ja ti ~lo ve{ ki in krea tiv ni kapi tal (Put nam 2000; Flo ri da 2002) v ve li ko po tez ne pro jek te. A kaj sto ri ti, da bo skup nost ustvar jal na, zani mi va za pod jet ni{ tvo, odpi ra nje delov nih mest ter hkra ti pri vab lja la turi ste, ki jih zani ma kul tu ra in teh ni{ ke ter nara vo slov ne zani mi vo sti, ki jih Ob~i - na Idri ja lah ko po nu di? Od go vor je lah ko ve~ pla sten, na{ cilj pa je zgolj naka za ti mò ne sme ri in pred sta vi ti nabor zaz nam - kov, ki se zdi jo klju~ ni za uspe {no zago tav lja nje krea tiv ne ga raz vo ja. Na tem mestu èli mo obrav na va ti dva pove za na pred lo ga: 1. vzpo sta vi tev ìvah ne urba ne kul tu re na rav ni uli ce ( street-le vel cul tu re), 2. opol - no mo ~e nje mla dih in mla din skih scen za samo stoj no in anga ì ra no nasto pa nje na lokal nem drù be nem pri zo ri{ ~u. 3 Kul tu ra v me stu Po manj ka nja kul tu re in kul tur nih zani mi vo sti v Ob ~i ni Idri ja ni mo~ o~i ta ti; uspe {na pet sto let na zgo do vi na je proi zved la zaklad ni co kul tur ne dedi{ ~i ne. Arhi vi ra nje, pred stav lja nje in razi sko va nje le-te so bile stvar 20. sto let ja – za 21. sto let je pa se zdi, da so prav nek da nji teme lji nacio nal ne dràv ne kul - tu re (sim fo ni ja, ope ra in balet) in hra nil ci kra jev ne kul tu re (mest ni muze ji, knjì ni ce) pod vr è ni mno gim spre mem bam (glej Flo ri da 2002, 182). Kar pesti insti tu ci je tra di cio nal ne »vi so ke umet no sti« in pred - stav lja prob lem idrij ske diskur ziv ne tria de »~ip ka-`li kro fi-rud nik« (Straus 2007; Straus 2008), zno traj kate re se doga ja vsa raz pra va o kul tu ri, so sta ti~ nost, stal nost in ne-in te rak tiv nost. Tra di cio nal ni »kul - tur ni hra mi« se mora jo torej pri la go di ti dina mi~ ne mu in nena sit ne mu ustvar jal cu, ki ne èli biti le gle da lec, ampak akti ven ude le è nec. Organ ska in prist na kul tu ra na rav ni uli ce naj bolj odgo var ja dina mi~ ne - mu posa mez ni ku, saj mu daje mò nost sti ka ne le z umet nost jo, ampak tudi z umet ni kom. Kul tu ra na rav ni uli ce od svo je lokal ne skup no sti ni izlo ~e na in ni povz dig nje na v bele gra do ve ter ste kle ne dvor - ce, tem ve~ se z njo spa ja, izra zi to v tako ime no va nih hibrid nih pro sto rih ( hybrid spa ces), kot so knji gar na s ~aj ni co, gale ri ja s kon cer ti, kavar na z ga le rij sko dejav nost jo, ter se raz li va na plo~ ni ke in uli co. Flo ri - da (2002, 184) nada lje govo ri o »sce ni scen«, o mno go vrst no sti scen, od umet ni{ ke, glas be ne, {port ne, pa do sce ne no~ ne ga ìv lje nja, ki vse nudi jo krea tiv ne vzpod bu de, ide je za ìv lje nje in delo ter tako ustvar - ja jo krea tiv ni milje (Lloyd v Han ni gan 2007, 54). Bra lec prek bra nja opi sa kul tu re na rav ni uli ce ugo tav lja, da je mo~ v Idri ji naj ti le nekaj pro sto - rov, za kate re lah ko trdi mo, da ustvar ja jo tovrst no vzdu{ je, pa {e od teh je en iz mesta (fi zi~ no in men tal no) izlo ~en. Pod sled njim ima mo v mi slih Swe nak klub, mla din ski klub na obrob ju Idri je, ki red no ponu - ja kon cer te uve ljav lje nih in neu ve ljav lje nih sku pin, ob~a sno in pre red ko pa se spu{ ~a v dru ge, deni mo gale rij ske, gle da li{ ke in film ske pro jek te. Da je klub zgled no ure jen in odraz ìve mla din ske sce ne potr - di revi ja Mla di na (Oz mec in [ulji} 2001), ki mu name ni ~etr to mesto na »les tvi ci naj bolj hudih klu bov« v Slo ve ni ji. A lo ka ci je se drì slab slo ves, saj je ujet v di skurz »raz vra ta, dro ge in kri mi na la«, za sta rej - {e gene ra ci je pa ne obsta ja (Je reb 2002; Jereb 1994). Swe nak klub tako osta ja v mar gi ni in pred stav lja pro stor sre ~e va nja in ustvar ja nja le za òjo sku pi no mla dih z last nim pre vo zom. Pro gra mu, infra struk - 191 Ma tev` Straus tur ni in teh no lo{ ki oprem lje no sti nav kljub {e ved no ne delu je kot pro stor spon ta ne ga zdru è va nja, sre - ~e va nja in ustvar ja nja. Vods tvo Klu ba idrij skih {tu den tov se stri nja, da gre raz lo ge iska ti v sami loka ci ji, ki nega tiv no vpli va tudi na pro gram (izo gi ba nje dolo ~e nim pro gram skim sklo pom) in obnav lja uje - tost v ob ~u tek odmak nje no sti, mar gi nal no sti. Dru gi pro stor, v ka te rem lah ko i{~e mo pro sto re po meri krea tiv nih posa mez ni kov, je obnov lje na Kavar na, ki v sa mem mest nem sre di{ ~u nudi vse bi ne in pod po ro mla dim ustvar jal cem, kul tur nim delav - cem in mlaj {im pod jet ni kom. Spre ga zaseb ne ga pod jet ja in Kul tur no umet ni{ ke ga dru{ tva Avgust skr bi za pester pro gram z glas be ni mi sku pi na mi raz li~ nih glas be nih ànrov, poto pi si in film ski mi ve~e ri, so~a - sno pa nudi plat for mo za sku pi no sli kar jev, foto gra fov in dru gih ustvar jal cev. Pre pri ~a ni smo, da je Kavar na tip pro sto ra, kakr {nih bi mora lo biti ve~. Podob no kot za Swe nak je ute me ljen o~i tek, da se je okrog same ga pro sto ra zbra la eki pa ustvar jal cev in obi sko val cev, ki ga ima jo »za svo je ga« in odlo ~il no vpliva - jo na vse bi no. Ugo to vi tev nas nuj no vodi do skle pa, da je potre ba po tovrst nih pri re di tve nih pro sto rih ve~ ja, ~e se èli tudi dru gim sku pi nam omo go ~i ti kraj dru è nja in ustvar jal ni duh raz {i ri ti. Odpr tost za pobu de, pod pi ra nje urba ne alter na tiv ne in kavar ni{ ke kul tu re ter dogod kov no sti so vse ka kor ob~in - ske poli ti ke, ki dvi gu je jo kako vost pro sto ra, tako za pre bi val ce kot tudi za turi ste, saj te kul tu re in pro sto ri nudi jo neti pi~ ne drà lja je, raz no li kost, a hkra ti zdru ù je jo prist ne lokal ne zna ~il no sti, ki so sko zi ustvar - jal ne pro ce se moder ni zi ra ni in poda ni v upo ra bo. Ti ref lek siv ni pro sto ri so~a sno delu je jo kot revi ta li za tor ji mest ne ga sre di{ ~a v ~a sih, ko se instru men tal ni pro sto ri seli jo na obrob ja. Po leg same ga vzpod bu ja nja pri zo ri{~ no sti se zdi potreb na tudi spre mem ba v sa mem poj mo va nju kul tu re. V Idri ji slav lje nje rudar ske in kle kljar ske sim bo li ke, kuli na ri~ nih poseb no sti in slav ne zgo do - vi ne dose ga raven mita in posta ja svo je vrst na »re pre zen ta tiv na nacio nal na kul tu ra«, ki se jo avto ma ti~ no pove zu je z »vi so ko kul tu ro« ([a bec 2004; Jereb 1994). V teh raz me rah, ko je dolo ~e na tema ti ka priv - ze ta za »pra vo«, se vse, kar gre pre ko in mimo tega, igno ri ra, postav lja v nee nak polo àj in je doje to kot ne-pra vo, ne-idrij sko. Tu pa mora mo razu me ti, da je » kon cept avten ti~ no sti kon strukt, ki je name - njen le vzpo stav lja nju hege mo nij, kate rih del èli jo posta ti sub jek ti šav ten ti~ nih’ izjav« (Mur {i~ 2000, 117). Diskur ziv na tria da »~ip ka-`li kro fi-rud nik« le zame ju je podo bo Idri je kot mesta kul tu re in ustvar jal - no sti, saj avto ma ti~ no izlo ~a uspe he idrij skih kul tur ni kov iz pol pre te kle zgo do vi ne (Kuz le, Zab lu je na gene ra ci ja, Tomà Kosma~ Koz mo, Mar ko Hat lak …). Demo kra ti za ci ja poj ma »idrij ske kul tu re« je tako reko~ nuj na za vzpod bu di tev ustvar jal no sti v Idri ji ter v na ve za vi nanjo in nje no tra di ci jo. 4 Mla di v me stu Vlo ga mla di ne je v da na{ nji sve tov ni, dràv ni in kra jev ni skup no sti izra zi to dru ga~ na od nek da - nje. Dejav ni kov je vse ka kor ve~ – podalj {e va nje {ola nja in obdob ja eko nom ske odvi sno sti, libe ra li za ci ja vzgoj nih sti lov, rast pome na zaseb no sti … (Ule 2008) – zastav lja pa se vpra {a nje, kak {no vlo go naj zno - traj danih mò no sti ima jo mla di danes v Ob ~i ni Idri ja. Pri pom ba Flo ri de (2002, 294), da kljub odsot no sti stra te gij raz vo ja v mno gih mestih ve~i na le-teh de fac to ima »im pli cit ne« smer ni ce, ki daje jo pred nost dobro situi ra nim dru ì nam z otro ki, je na mestu – navse zad nje lah ko tudi v Ob ~i ni Idri ja opa zu je mo neneh no pou dar ja nje potre be po vrt cih, otro{ kih igri{ ~ih, par ce lah za raz pr {e no indi vi dual no grad - njo in par kir nih mestih. Skrb za sled nje potre be je vse ka kor nuj na, a ne sme biti eks klu ziv na in na ra~un dru gih drù be nih sku pin, ki nima jo eko nom ske in poli ti~ ne mo~i. Tovrst ne sku pi ne so pred vsem sta - rej {i, sam ske ose be in mla di na (Ed gar in Tay lor 2004, 159). Mla di na pa rav no v in for ma cij ski drù bi in drù bi zna nja pri do bi va na poten cia lih in jo bodo kra jev ne obla sti mora le vklju ~i ti v svo jo zgod bo, ~e bodo èle le raz vi ja ti nove krea tiv ne indu stri je. Kon cept kul tur ne ga kapi ta la (Bour di eu 1985) se ved - no bolj upo rab lja kot na~in raz la ga nja spre me nje nih odno sov med drù be ni mi sku pi na mi; mla di na je prek pro sto ~a snih, kul tur nih, {port nih dejav no sti, upo ra be medi jev ter izo bra è vanj izra zi to » na ve - za na na pro ces repro duk ci je in pris va ja nja kul tur ne ga kapi ta la« (Ule 2008, 195), ki ji omo go ~a dose ga nje eko nom ske ga ali social ne ga kapi ta la. Mla di tako ved no bolj kopi ~i jo zna nje, kul tur ni in social ni kapi - 192 O us tvar jal ni kul tu ri mla dih: za ìvah no pri hod nost mesta tal in bodo nosil ci raz vo ja mest in ob~in – tudi v Idri ji. Poleg tega je upo {te va nje èlja in potreb mla - dih nuj no tudi zara di izra zi te sklad no sti med vred no ta mi in ìv ljenj skim sti lom mla dih in ustvar jal nih posa mez ni kov (Flo ri da 2002, Ule 2008) pa tudi izo bra è nih ne-mno ì~ nih turi stov (Rus so in Arias Sans 2009; Han ni gan 2007; Evans 2007). Med mla di mi pre vla du je soglas je, da so v Idri ji pre ma lo sli {a ni. Na pri me ru pro sto rov smo è ome - nja li izri nje nost iz sre di{ ~a mesta, ki se sicer zakri va z ob sto jem infra struk tur no in teh ni~ no nepri mer ne ga mla din ske ga cen tra na Pre lov ~e vi uli ci 2. Ta je uprav ljav sko v ro kah Zve ze pri ja te ljev mla di ne, insti tu - cio na li zi ra ne in pri vi le gi ra ne orga ni za ci je, kate re prvens tve na cilj na sku pi na so otro ci in ne mla di na, zato ne omo go ~a avto nom ne ga mla din ske ga samoor ga ni zi ra nja. Le-to je tako reko~ uje to v za ~a ra nem kro gu, saj tudi ob pobu dah za vzpo sta vi tev {ir {e orga ni za cij ske struk tu re (pri mer Mla din ske ga sve ta Idri ja v letu 2008) inte res mla din skih sku pin upa de ob spoz na nju, da se sku pi ne è samo stoj no soo - ~a jo s prob le mi, in {e pred spoz na njem, da je prav zdru ì tev mo~i na~in za pre ma go va nje teàv in avto nom no mla din sko orga ni zi ra nje. Vzro ke je seve da tre ba iska ti na obeh stra neh; v sa mih mla din - skih sku pi nah, neor ga ni zi ra ni mla di ni, pa tudi obla steh, ki se na raz me re odzi va jo z ro man ti zi ra njem (last ne ga) mla dost ni{ tva in mora li sti~ nim pri sto pom k »apa ti~ ni mla di ni« (Ule 2008). Odnos do mla - din skih dejav no sti je navse zad nje mo~ opa zo va ti na pri me ru finan ci ra nja le-teh. Pro ra ~un za leto 2010 tako pred vi de va 1600 € za pro gra me mla din ske ga cen tra, dodat nih 5000 € za vzdr è va nje le-tega, 7800 € za pro jek te mla din skih dru {tev, 30.000 € pa za dejav no sti in pla ~e Zve ze pri ja te ljev mla di ne (Pro ra ~un ob~i ne za leto 2010). Neso raz mer je med sreds tvi, name nje ni mi za dejav no sti za otro ke in sreds tvi za dejav no sti za vse mla de je o~it no (3 : 1), dodat no pa ga nagi ba {e nepri me ren raz pi sni sistem, ki povzro - ~a nepo rab lje nost sred stev za pro gra me v mla din skem cen tru. Nu de nje kako vost ne ga pro ste ga ~asa in ob{ol skih dejav no sti kre pi pri pad nost kra jev ne mu oko lju ter raz vi ja in negu je poten cia le. Na tem podro~ ju je vse ka kor tre ba sto ri ti ve~; navse zad nje prav zara - di krea tiv nih in pod jet ni{ kih poten cia lov inve sti ci je v mla di no niso izgub lje ne inve sti ci je, so~a sno pa so tudi inve sti ci je v tu ri sti~ no ponud bo (na pri mer festi va li: Tan go festi val, ^ip ka ri ja). Upra vi ~e na se zdi tudi ide ja obli ko va nja in usta no vi tve mla din ske ga cen tra, ki zad nji dve leti kro ì med akti vi sti Klu - ba idrij skih {tu den tov. Pri mer ni pro sto ri v sre di{ ~u mesta bi zdaj raz pr {e ne dejav no sti mla dih zdru ì li, pred vsem pa bi ustva ri li pro stor spon ta ne ga sre ~e va nja in samo-op la ja jo ~e ga ustvar ja nja. Sklop pro - sto rov (pri re di tve ni, mul ti me dij ski in raz stav ni pro stor, ra~u nal ni{ ka soba, glas be na vad ni ca in stu dio) bi Idri ji in oko li{ kim kra jem tako na enem mestu nudil vso potreb no infra struk tu ro za ustvar jal nost in pod jet ni{ ke ide je, ne le mla dih, ampak vseh zain te re si ra nih drù be nih sku pin. Pobu da se tudi skla - da z zgo raj ome nje no nuj nost jo raz vo ja kul tu re na rav ni uli ce in ve~a njem ve~er ne ponud be za turi ste, ki èli jo dan v ob ~i ni izko ri sti ti v vsej svo ji pol no sti. 5 Sklep Ob ~i na Idri ja se naha ja v iz jem ni situa ci ji, ko ni {e ni~ odlo ~e no in ni~ izgub lje no, v si tua ci ji, ko lah ko postop no star reìm proi zvod nje (to var ni{ ka for di sti~ na pro duk ci ja) opu sti mo in damo pro stor novim svo bod nej {im in ustvar jal nej {im pokli cem v ok vi ru pro jek tov ohra nja nja kul tur ne dedi{ ~i ne. Spre mem ba v mi sel no sti je tako reko~ nuj na – za uspeh niso potreb ni le sami mate rial ni arte fak ti in zabe le è ni podat ki, tem ve~ ljud je, ki z zgod ba mi ìvi jo, pous tvar ja jo, vdi hu je jo nove pome ne in so na splo {no ustvar jal ni. Vznik »kra jin krea tiv no sti« (Rus so in Arias Sans 2009) opo zar ja na pro ces me{a nja ustvar jal nih pro - sto rov in turi sti~ nih desti na cij ter izjem no pri lò nost (a tudi neka te re izzi ve) za mesta, ki so spo sob na krea tiv ni kapi tal nego va ti in mu omo go ~i ti raz bo ho te nje. V Idri ji bi med prvi mi cilji torej mora lo biti vzpod bu ja nje urba ne kavar ni{ ke kul tu re in rede fi ni ra nje poj mo va nja »idrij ske kul tu re« na eni stra ni in akti ven pri stop k mla di ni, poskus razu me va nja na~i na delo va nja dana{ njih mla din skih skup no sti ter omo - go ~a nje raz vi ja nja poten cia lov v ob ~i ni z za go to vi tvi jo pri mer nih pro sto rov, teh no lo gi je in vzpod bud. 193 Ma tev` Straus Ka kor ugo tav lja Horn stein, »… se raz li~ ne gene ra ci je pre pi ra jo za šos tan ke pri hod no sti’ in mla di imajo v teh pre pi rih slab {e kar te in so na stra ni, ki izgub lja …« (Horn stein v Ule 2008, 257). Stra te gi ja traj nost - ne ga raz vo ja Ob~i ne Idri ja pa bi mora la ime ti ambi ci jo to spre me ni ti. 6 Viri in lite ra tu ra Bour di eu, P. 1985: Sozia ler Raum und »Klas sen«. Frank furt. Ed gar, B., Tay lor, J. 2004: Hou sing. Urban Rege ne ra tion: a Hand book. Lon don. Evans, G. 2007: Crea ti ve Spa ces, Tou rism and the City. Tou rism, Crea ti vity and Deve lop ment. New York. Flo ri da, R. 2002: The Rise of the Crea ti ve Class; And How It's Trans for ming Work, Lei su re, Com munity and Every day Life. New York Han ni gan, J. 2007: From Fan tasy City to Crea ti ve City. Tou rism, Crea ti vity and Deve lop ment. New York. In gle hart, R. 1990: Cul tu re Shift in Advan ced Indu strial Society. Prin ce ton. Je reb R. 2002: Orke ster poe zi je na palu bi Swe na ka. Idrij ske novi ce 15, Idri ja. Je reb, R. 1994: V po go nu za kul tu ro. ABC 14. ja nuar. Idri ja. Lan dry, C. 2004: The Crea ti ve City: a Tool kit For Urban Reno va tors. Lon don. Mur {i~, R. 2000: Tra te va{e in na{e mla do sti, zgod ba o mla din skem in rock klu bu, 1. knji ga. Cer {ak. Ol son, M. 1982: The Rise and Dec li ne of Nations: Eco no mic Growth, Stag na tion and Social Rigi dities. Lon don. Oz mec, S., [ulji}, T. 2001: Konec poti. Mla di na 26. Ljub lja na. Pon zi ni, D., Ros si, U. 2010. Beco ming a Crea ti ve City: The Entre pre neu rial Mayor, Net work Poli tics and the Pro mi se of an Urban Renais san ce. Urban Stu dies 47. Pro ra ~un ob~i ne za leto 2010. Poseb ni del. Med mrè je: http://www.idri ja.si/mma_bin.php?id= 2010021809494153 (25. 4. 2010). Put nam, R. D. 2000: Bow ling Alo ne: The Col lap se and Revi val of Ame ri can Com mu nity. New York. Rus so, A. P., Arias Sans, A. 2009: Stu dent Com mu ni ties and Lands ca pes of Crea ti vity: How Veni ce šThe World's Most Tou ri sted City’ is Chan ging. Euro pean Urban and Regio nal Stu dies 16. Los Ange les, Lon don, New Del hi in Sin ga po re. Straus, M. 2007: Idri ja po smr ti Kuz lo gra da, Odnos med alter na tiv no/mla din sko (sub)kul tu ro in oblastjo od osa mos vo ji tve dalje. Semi nar ska nalo ga Fakul te te za drù be ne vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub - lja na. Straus, M. 2008: Revi ta li za ci ja mesta Idri je: Za koga? Semi nar ska nalo ga Fakul te te za drù be ne vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. [a bec, R. 2004: Ljud ska izbi ra – kaj, zabo ga, je to? Idrij ske novi ce 73. Idri ja. Ule, M. 2008: Za ved no mla di? Social na psi ho lo gi ja odra{ ~a nja. Ljub lja na. 194 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 195–204, Ljubljana 2010 IDRIJSKA ^IPKA Ma ri ja Ter pin Mli nar Mu zej za Idrij sko in Cer kljan sko, Mest ni muzej Idri ja ma ri ja.ter pin @mu zej-idri ja-cerk no.si UDK: 746.2(497.4Idri ja) IZVLE^EK Idrij ska ~ip ka V pris pev ku avto ri ca poja sni osnov ne poj me s po dro~ ja kle klja nja ~ipk, na~in nji ho ve izde la ve, in pred sta - vi osnov ne pri po mo~ ke, potreb ne za izde la vo. ^eprav ~ip kars tvo ni izvir na slo ven ska doma ~a obrt, je tekom sto le tij ven dar le pri do bi lo neke last ne obli ke in avto ri ca nada lje opre de li tudi sam izraz »idrij ska ~ip ka«. Z zgo do vin skim pre gle dom kle klja nje ume sti v pro stor in ~as ter poda raz lo ge, zakaj se je ~ip kars tvo uve - lja vi lo prav v idrij ski kot li ni. Tekom zgo do vin ske ga pre gle da pred sta vi teh no lo{ ki raz voj kle klja nja v Idri ji. Izpo sta vi kle klja ri ce, trgov ce in trgo vi no s ~ip ka mi, upo rab ni ke ~ipk ter èli opo zo ri ti na poseb no sti tukaj{ - nje ga kle kljar ske ga pro sto ra. Ne nazad nje opre de li sta tus idrij ske ~ip ke v se da njo sti ter izra zi nje ne obe te za pri hod nost. KLJU^NE BESEDE idrij ska ~ip ka, kle klja nje, kle klja ri ce, doma ~a obrt, trgov ci s ~ip ka mi, kro{ njar ji, ~ip kar ska {ola ABSTRACT Idri ja lace This artic le dis cus ses the basic terms, tech ni ques, and equip ment used in making bob bin lace. Alt hough lace - ma king is a craft that did not ori gi na te in Slo ve nia, over the cen tu ries it has nevert he less acqui red some typi cal Slo ve nian aspects, and so the con cept of Idri ja lace is furt her explo red. A hi sto ri cal exa mi na tion con tex tua li zes bob bin lace ma king in spa ce and time, explains why lace ma king beca me estab lis hed in the Idri ja basin in par ti cu lar, and intro du ces the tech no lo gi cal deve lop ment of bob bin lace ma king in Idri ja. Emp ha sis is pla ced on bob bin lace ma kers, lace merc hants, the lace tra de, and users of lace, and the spe cial fea tu res of the Idri ja lace ma king are high ligh ted. Finally, the cur rent sta tus of Idria lace and its futu re poten - tial are asses sed. KEY WORDS Idri ja lace, bob bin lace ma king, bob bin lace ma kers, dome stic craft, lace merc hants, pedd lers, the Idri ja Lace School 195 Ma ri ja Ter pin Mli nar 1 Uvod Izraz »idrij ska ~ip ka« pomen sko zaz na mu je » kle klja no ~ip ko, z zna ~il nim viju ga stim tra ka stim vzor - cem« (Med mrè je 1). Vrst ni pri dev nik, ki opre de lju je pove za vo s sa mo stal ni kom, se nana {a na geo graf ski izvor ~ip ke. Pri tem je raba izra za idrij ska ~ip ka è deset let ja tudi pred met spo ra raz li~ nih slo ven skih kle kljar skih obmo ~ij, ki izvi ra iz poli ti~ nih raz mer ob kon cu prve sve tov ne voj ne, ko je Idri ja pri pad - la Ita li ji. Nove mu trgu se je mora lo pri la go di ti tudi idrij sko ~ip kars tvo in tedaj je pri{ lo do uve lja vi tve tako ime no va ne ga ozke ga risa. Na delu slo ven ske ga ozem lja, ki je ostal v Ju go sla vi ji, pa so {e naprej izde - lo va li pred vsem ~ip ke v teh ni ki {iro ke ga risa. Konec tri de se tih let 20. sto let ja se je v ~a so pi sih prvi krat poja vil tudi izraz »slo ven ska ~ip ka«, ven dar se niko li ni v re sni ci udo ma ~il. Izraz idrij ska ~ip ka pa dale~ pre se ga zgolj zem lje pi sno dolo ~i tev, saj ga pove zu je mo tudi z uve lja vi tvi jo zna ~il ne teh ni ke, obli ko va - njem zna ~il nih vzor cev ter {iri tvi jo trga prvih idrij skih trgov cev. Toda prvi~ se izraz Idria ner Spit ze, ki bodi si prvi ozna ~u je teh ni~ ne poseb no sti ~ipk iz Idri je ali je upo rab ljen zgolj zara di raz {ir je no sti kle - klja nja v Idri ji, v vi rih poja vi è leta 1787 (ZAL, EI, IDR 55, f. 261, 16. 10. 1787, {t. 350). Idrij ska ~ip ka sodi med ro~ no kle klja ne izdel ke. Kle klja nje je zgolj ena izmed teh nik izde lo va nja ~ipk, kate re izvor se pri pi su je Mila nu, in je ime dobi la po majh nih lese nih obde la nih pali ~i cah – kle - kelj nih ali kle kljih (nem{ ko Klöppel), na kate re je navit suka nec. Sam posto pek kle klja nja pome ni suka nje in kri à nje vsaj dveh ali ve~ parov kle kljev. Osnov ni ele ment kle klja nja je kiti ca, osnov na veza va kle - klja ne ~ip ke pa je ris. Nasta ne pri pre ple tu nav pi~ nih parov kle kljev s te ko ~im parom in je podo ben tka ne mu plat nu (Po lja nec s so de lav ci 1995, 31). Raz li~ ni na~i ni ume tel ne ga pre ple ta nja parov kle kljev nazad nje tvo ri jo {te vil ne moti ve. Os no vi pri po mo~ ki pri kle klja nju so {e: »bula« ali bla zi na, pona va di pol nje na z à ga njem, ple te na ko{a ri ca, ki slu ì kot pod lo ga, »pa pirc« ali vzor~ na pred lo ga, buci ke, {kar ji ce in kva~ ka. Dru ga zna na kle kljar ska sre di{ ~a so {e Benet ke, Geno va, Binc he, Valen cien nes, Mech lin, Lil le, Chan - tilly, Bru selj, Honi ton, obmo~ je Rudo gor ja in dru ga. Za~et ki kle klja ne ~ip ke na Slo ven skem sov pa da jo z uve lja vi tvi jo te ro~ ne spret no sti v os ta lih evrop skih deè lah. V slo ven skih deè lah se je kle kljar sko zna - nje iz ple mi{ kih hi{ in samo sta nov {iri lo med ljuds tvo, fev dal ci, zla sti Cer kev, pa so bili v poz nem sred njem veku tudi prvi upo rab ni ki ~ipk na Slo ven skem. Poleg izra za »~ip ka« se pred vsem v sta rej {ih virih pojavljajo tudi izra zi »{pi ce« (nem{ ko Spit zen), »zob ci« ali »kraj ci« (glej Blei weis 1844, 163; Drob ti ni ce … 1857, 140; Sku po va nje … 1852, b. n. s.; ^ip ke … 1870, 320–322). 2 Kra tek zgo do vin ski pre gled Mne nja razi sko val cev gle de za~et kov ~ip kars tva v Idri ji se v mar si ~em raz li ku je jo in si nas pro tu je - jo, ve~i na pa se stri nja, da lah ko raz voj idrij ske kle klja ne ~ip ke raz de li mo v ve~ faz in obdo bij. Posa mez ne faze raz vo ja kle klja nja lah ko v gro bem opi {e mo tako: za~et ki v 17. in velik raz mah ~ip kars tva v 18. sto - let ju, naza do va nje v prvi polo vi ci 19. sto let ja vse do sedem de se tih let 19. sto let ja, ko je pri{ lo do ponov ne ga dvi ga doma ~e indu stri je, vrhu nec, ki je tra jal od osem de se tih letih 19. sto let ja do za~et ka prve sve tovne voj ne, med voj no obdob je, pri la go je no ita li jan ske mu trgu, ter ~ip kars tvo po dru gi sve tov ni voj ni do danes. Za ~et ki kle klja nja na Idrij skem {e niso v ce lo ti razi ska ni, naj ver jet ne je pa je bilo zna nje pri ne {e no iz nem{ kih in ~e{ kih deèl, od koder so na delo v idrij ski rud nik ìve ga sre bra pri ha ja li rudar ji in rud - ni{ ki stro kov nja ki s svo ji mi dru ì na mi (Le sko vec 1993, 141). Dru ga mò nost je {iri tev ~ip kars tva iz bene{ ke sme ri po ^edaj cih, ki so sestav lja li prvo rudar sko drù bo (Bo ì~ 1956, 5), a je malo ver jet na. Ker narav - ne dano sti idrij ske kot li ne nje nim pre bi val cem niso omo go ~a le kme to va nja, rud nik pa je od sre de 17. sto let ja zara di teh no lo{ kih izbolj {av zapo slo val vse manj ènsk, se je kot pomem ben postran ski doho - dek med èna mi rudar jev uve lja vi lo kle klja nje (Ver bi~ 1969, 159). Prva pisna omem ba ~ipk v Idri ji je rud ni{ ko poro ~i lo iz leta 1696, ki ome nja tuj ce obeh spo lov, ki so ob~a sno pri ha ja li v Idri jo ter so pod pre tve zo, da èli jo od kle klja ric kupi ti ~ip ke, v re sni ci tiho ta - 196 Idrij ska ~ip ka pi li ìvo sre bro (Osrednji dràvni … 1696). Sta rej {i pisni viri o kle klja ri cah sega jo v leto 1730 in mese~ni zaslu èk pro da jal ke ~ipk, rudar je ve vdo ve, je leta 1730 zna {al 3/4 mer ni ka ìta (1 mer nik je zna {al 60 sno - pov ìta) ([tajerski deèlni … 1730). Idrij ski rudar ski svet nik Anton Haubt mann je leta 1752 zapi sal, da je tolik {no pos ve ~a nje kle klja nju, kot ga izka zu je jo pre bi val ke rudar ske Idri je, prav zaskrb lju jo ~e (ZAL, EI, IDR 55, f. 138, 10. 1. 1752, {t. 5.) To~ ne ga {te vi la kle klja ric v ti stem ~asu se ne da ugo to vi ti, toda v dru - gi polo vi ci 18. sto let ja je bilo skup no {te vi lo kle klja ric v Idri ji in Spod nji Idri ji prib lì no 400 (Cron bach 1907, 41). Leta 1781 naj bi ~ip ke iz Idri je pri ne sle 15.000 gol di nar jev zaslù ka let no. Naj ve~ krat so te ~ip ke upo rab lja li za obro be pokri val ter postelj ne ga peri la, veli ko pa so jih sku paj z la nom, vrv mi ter plat - nom za jadra izvo zi li v Trst, Seni ga li jo ter dru ge ita li jan ske kra je (Her mann 1856, 633). Da je bilo ~ip kars tvo v Idri ji pomemb no trgov sko bla go è v dru gi polo vi ci 18. sto let ja, doka zu je uved ba pe~a te nja ~ipk in urad ni{ ka slù ba moj stra za pe~a te nje, ki jo je uve del cesar Joèf II. Patent o ob vez nem pe~a te nju doma - ~e ga bla ga je vla dar izdal 30. av gu sta 1784, v Idri ji pa je moj ster za pe~a te nje slù bo nasto pil leta 1787. Pri njem so mora li ~ip ke pe~a ti ti vsi izde lo val ci in trgov ci, sicer so jim jih zase gli. Tako so leta 1787 zabe - le ì li 2019 pe~a te nih kosov ~ipk (ZAL, EI, IDR 55, f. 261, 6. 3. 1788, {t. 156). Naj sta rej {e ~ip ke, ki so jih izde lo va li v Idri ji, so bile stav lje ne ~ip ke, dela ne na metre. Le-te so bile v 17. sto let ju uve ljav lje ne po celi Evro pi. Na~in, kako so se uve lja vi le v Idri ji, ni znan. To so bile ~ip ke gro be ga vide za in sta rej {i viri ve~ krat ome nja jo, da so bile to mre à ste (til) ~ip ke, med doma ~i ni znane tudi kot »far{ kov ke«. Pr' Far je sta rej {e uve ljav lje no kra jev no ime za Spod njo Idri jo in izraz »far{ kov - ke« po mne nju neka te rih pis cev pred stav lja ~ip ke, ki so jih tam izde lo va li (pri mer jaj Bezeg 1941, 3; Bav dà 1990, 50); njen dru gi pomen pa pred stav lja ~ip ke, pri ne {e ne s ^e{ ke ga (Urh 1966, b. n. s.). Za izde la vo stav lje nih ~ipk se potre bu je ve~ je {te vi lo parov kle kljev, ~ip ka pa se v vsej {iri ni izde lu je isto - ~a sno. Ker je izde lo va nje stav lje nih ~ipk bolj zamud no, med kle klja ri ca mi ni bilo pri ljub lje no. Mno ga neko~ uve ljav lje na slo ven ska ime na za stav lje ne ~ip ke se do danes àl niso ohra ni la. Do za~et ka 19. sto - let ja so ~ip ke izde lo va li iz navad ne ga, doma pre de ne ga in pobe lje ne ga sukan ca, od takrat pa se je po~a si za~el uve ljav lja ti tudi stroj ni suka nec. V 18. sto let ju idrij skih in kranj skih ~ipk niso upo rab lja le le me{ ~an ke in kme ti ce, tem ve~ tudi fev - dal ke. Nì ji slo ji na Kranj skem so za~e li nosi ti no{e s ~ip ka mi vsaj od 18. sto let ja dalje (Nikls bac her-Bre gar in Maka ro vi~ 1970, 57–98.) Prav tovrst na moda je dekle tom in ènam iz Idri je zago tav lja la sta len odkup ~ipk. Upo rab lja le so jih pred vsem za ob{it ke modr cev, rokav cev in rob cev ter pokri val: avb, zavi ja~k ter pe~. No{ njo ~ipk pri pokri va lih, oko li vra tu in roka vih pri pre bi val kah Idri je ome nja tudi Bal ta zar Hac quet ([vaj gar 1996, 83). Li be ral na trgov ska poli ti ka je v pr vih deset let jih 19. sto let ja zatr la zani ma nje za doma ~o obrt vse do zad nje ~etr ti ne 19. sto let ja, zato se {te vi lo kle klja ric ni zvi {e va lo, in leta 1844 je {te vi lo kle klja ric v Ljub - lja ni, Kam ni ku, Kri ù in v Idri ji zna {a lo oko li 500 oseb (Die drit te … 1844, 166). Pro da ja stav lje nih ~ipk se je tedaj vr{i la bolj ali manj naklju~ no ali s kro{ njar je njem do Ljub lja ne, Gori ce, Trsta in Reke v Istri. V 19. sto let ju so v Idri ji mno ì~ no izde lo va li tudi ~ip ke po hrva{ kih vzor cih. Uve lja vi li naj bi se ob vrni tvi idrij skih rudar jev za~a sne ga dela v hr va{ kih rud ni kih, dru ga raz li ~i ca pa govo ri, da so te vzorce v Idri jo pri ne sli trgov ci iz Like (Bo ì~ 1956, 7). Hrva{ ke ~ip ke so ime no va li tudi »ve jev ke«, »krì ~ev - ke« ali »ta drob ne« ter so se naj ve~ upo rab lja le za obro bo hrva{ kih narod nih no{, na Slo ven skem pa za kra {e nje cerk ve nih obla ~il. Zanje se je uve lja vil prav pose ben trg – celin ska Hrva{ ka, Dal ma ci ja in Voj na kra ji na (ZAL, EI, IDR 55, f. 972, 1848, b. n. {.). Z za ~et kom 20. sto let ja je izde lo va nje vejevk posto - po ma zamr lo. Novo in naj po memb nej {e obdob je za uve lja vi tev idrij ske ~ip ke je nasto pi lo v {est de se tih in sedem - de se tih letih 19. sto let ja. Tedaj je posta la uve ljav ljen na~in kle klja nja teh ni ka v {i ro kem risu, za izde la vo kate re ga se je upo rab lja lo sedem parov kle kljev. Raz voj te teh ni ke v Idri ji naj bi imel za~et ke v se dem - de se tih letih 19. sto let ja, ko je Karo li na Lapaj ne od dunaj ske ga trgov ca Stra mit zer ja dobi la »ru ski« vzo rec z da nes zna ~il nim idrij skim kle kljar skim moti vom – »po ga~ ka mi« (D. La paj ne 1906b, 3). Med vpli vi pri nastan ku tako ime no va nih idrij skih ~ipk ne more mo pre zre ti vpli vov sta rih lom bar dij skih vzor cev 197 Ma ri ja Ter pin Mli nar in milan ske ~ip ke, pa tudi ~ipk iz Geno ve. Vzor ce so kle klja ri ce poi me no va le po moti vih: »po ga~ ke«, »rog lji~ ki«, »sr~ kov ke«, »kranc lov ke«, »gobe«, »ku gle« … Zna ~il ni idrij ski moti vi so nasta li izpod peres Idrij ~ank in Idrij ~a nov, ki niso ime li for mal ne izo braz be v ri sa nju: spr va pred vsem u~i te ljev in rud ni{ - kih delav cev, kasne je pa u~i te ljic ~ip kar ske {ole. V nas prot ju s stav lje ni mi ~ip ka mi je bilo delo teh ni~ no manj zah tev no in je hitre je pote ka lo. Kot pove zo val ni ele ment se pri sklep lje nih ~ip kah upo rab lja tudi kva~ ka nje (jef ta nje). Prav ~ip ke, izde la ne v teh ni ki {iro ke ga risa, so idrij skim ~ip kam pri ne sle {ir {o med - na rod no pre poz nav nost in ugled. Moda v osem de se tih in devet de se tih letih 19. sto let ja je poleg cerk ve nih ~ipk nare ko va la tudi izde - la vo veli ko òjih in {ir {ih vrst ~ipk, postelj ne ga peri la ter èn skih gar ni tur: ovrat ni kov in man {et. Idrij ske ~ip ke so se pred vsem po zaslu gi doma ~ih risar jev poleg rabe za cerk ve ne potre be raz vi ja le v sme ri upora - be tedaj mod nih okra snih ele men tov ali v{it kov za otro{ ka in èn ska obla ~i la, za namiz no in postelj no peri lo ter posta le resna kon ku ren ca ~e{ kim ~ip kam (Ter pin Mli nar, Gnez da Boga taj 2010, 12). Cer kev je vse do za~et ka 20. sto let ja osta la naj bolj mno ì ~en porab nik ~ipk za obrob lja nje cerk ve ne opre me. Pro ti kon cu 19. sto let ja so metr ske ~ip ke vse bolj izpo dri va le ~ip ke zaklju ~e nih oblik v po do bi kro gov, ova lov, kva dra tov in tri kot ni kov. Bolj ume tel ni in zaple te ni vzor ci so se za~e li raz vi ja ti v pr vem deset let ju 20. sto let ja, ko je v Evro - pi pre vla dal nov umet nost noz go do vin ski slog – sece si ja (nem{ ko Jugend stil). Naj ve~ vzor cev ~ipk v no ve mu slo gu so ustva ri li dunaj ski risar ji Spe cial ne ga risar ske ga ate lje ja. Pou da rek so name ni li raz li~ nim geo - me trij skim, rast lin skim in pred met nim sti li zi ra nim moti vom ter figu ram (Stang 2002, 40). Tedaj so idrij ske ~ip ke posta le pogo stej {i okras tudi pri me{ ~an skih obla ~i lih. Od dvaj se tih let 20. sto let ja, ko je bila Idri ja pri klju ~e na Kra lje vi ni Ita li ji, je zara di pri la go di tve ita - li jan ske mu trgu pri{ lo do spre memb v teh ni ki: prej {iro ki ris se je posto po ma vse bolj oìl, kar je po pre te ~e nem pre hod nem obdob ju pri pe lja lo do poe no stav lje ne teh ni ke kle klja nja s pe ti mi pari kle kljev ozi ro ma ozke ga risa. Idrij ska ~ip ka je s tem posta la cenej {a in dostop nej {a. Naj po memb nej {e mesto med ustvar jal ci novih vzor cev v novi teh ni ki ozke ga risa po 2. sve tov ni voj - ni zav ze ma Zor ka Rup nik. Med doma ~i mi ime ni obli ko valk, ki se dan da nes ukvar ja jo z ri sa njem novih vzor cev in iska njem novih obli kov nih mò no sti idrij ske ~ip ke, mora mo izpo sta vi ti Irmo Sedej, Majo Svet lik in Tino Koder. ^ip ke se danes {e ved no upo rab lja jo kot uok vir jen okra sni ele ment na ste ni, za kra {e nje zaves in prtov ter v modi. V zad njem ~asu sto pa v os pred je tudi raba ~ipk pri izde la vi naki ta, novo let nih okra skov, vizitk … (Ma rin ko P. 2006, 23.) 3 Trgo va nje s ~ip ka mi Prvo red no trgo vi no s ~ip ka mi v Idri ji sta leta 1860 odpr la [te fan in Karo li na Lapaj ne in pet najst let je bila edi ni urad ni zalò nik kle klja ric in odje ma lec ~ipk na tem obmo~ ju. Trg se je raz {i ril in veli - ko se je za~e lo izva à ti tudi v Ru si jo, Ame ri ko ter Rigo. Leta 1875 je usta no vil svo je pod jet je njun ne~ak Franc Lapaj ne, ki je z iz del ki uspel na zah tev nem trgu dràv zahod ne in sever ne Evro pe. Ome nje na trgov - ca sta bila edi na v Idri ji, ki sta se ukvar ja la izklju~ no s pro da jo ~ipk, ~eprav je s ~ip ka mi v Idri ji in oko li ci trgo va lo ve~ pri vat nih trgov cev. Vez med trgo vi no in stran ka mi so pred stav lja li kata lo gi s pri me ri kle - klja nih ~ipk; pod jet ja so ~ip ke naro ~a la po po{ti s po mo~ jo kata lo{ kih oznak. Pro da ja li so jih pod bla gov no znam ko »idrij ska ~ip ka« (La paj ne 1906a, b. n. s.). Leta 1860 je bilo pro da nih za 16.000 gol di nar jev ~ipk (Hit zin ger 1860, 78), leta 1873 pa so za ~ip ke iztr ì li è med 24.000 in 27.000 gol di nar jev (Mur - nik 1873, 1531). Z iz je mo idrij ske ~ip kar ske {ole, ki je od devet de se tih let 19. sto let ja dalje tudi trgo va la s ~ip ka mi, je pri osta lih trgov cih v od no su do kle klja ric pre vla do val zalò ni{ ki sistem. To je pome ni lo, da so trgov - ci kle klja ri ce z ma te ria lom zalo ì li do obra ~u na pri pred lo ì tvi kon~ ne ga izdel ka. ^ip kar ska {ola si je pri za de va la za izbolj {a nje zaslù ka kle klja ric. To so èle li dose ~i z do lo ~i tvi jo stal ne mini mal ne cene ~ipk, usta no vi tvi jo dràv ne ga skla di{ ~a ~ipk v Idri ji, kamor bi mora li dostav lja ti vse izde la ne ~ip ke v Idri ji 198 Idrij ska ~ip ka Sli ka 1: Idrij ske kle klja ri ce med obe ma sve tov ni ma voj na ma (fo to te ka Mest ne ga muze ja Idri ja). in oko li ci, ter usta no vi tvi jo indu strij ske ga obra ta pod dràv nim nad zo rom in vods tvom (ZAL, EI, IDR 55, f. 872, 29. 6. 1894). V dru gi polo vi ci devet de se tih let 19. sto let ja, zla sti pa z za ~et kom nove ga sto let ja, se je za~el nov raz mah ~ip kar ske indu stri je v vseh evrop skih deè lah. Idri ja je ob kon cu 19. sto let ja zav ze la polo àj dru - ge ga naj po memb nej {e ga ~ip kar ske ga sre di{ ~a v Av stro-Ogr ski (Cron bach 1907, 14). ^asni ki so è v 19. sto let ju idrij ske ~ip ke hva li li kot izdel ke, ki se odli ku je jo pred vsem po lepo ti, izvir no sti ter traj - no sti (Gut manst hal 1881, 2161). Na pre lo mu 19. in 20. sto let ja je bilo v Idri ji osem, v {ir {i oko li ci pa {ti ri najst trgov cev (Tauss 1900–1901, 340–342; Jovan 1903, 750–753). H kra jem na Kranj skem, kjer so v pr vem deset let ju 20. sto let ja potre - be po ~ip kah pokri va li tudi dunaj ski pro da jal ci, sta poleg Idri je spa da li Gore nja vas ter pred vsem @iri. Naj ve~ bla ga so pro da li v av strij ske deè le, osta lo pa v Nem ~i jo, Bel gi jo, Ita li jo, [vi co, Rusi jo in Sever no ter Jù no Ame ri ko. Po neka te rih podat kih je bilo kar 40 % idrij skih ~ipk pro da nih na obmo~ je ~e{ ke ga Rudo gor ja, od koder so jih kot izvir ne »erz ge bir{ ke« ~ip ke pro da li naprej (Jo van 1903, 753). Leta 1900 so pro da li za prib lì no 160.000–200.000 kron izdel kov, od tega je na Idri jo odpad lo 80.000 kron, na @elez - ni ke 8000 kron, v @i reh pa so proi zved li kar za 112.000 kron ~ipk (Tauss 1900–1901, 340). Po seb nost tukaj{ nje ga trgo va nja s ~ip ka mi v {ir {em evrop skem okvi ru je bilo sto let ja dol go uve - ljav lje no trgo va nje prek kro{ njar jev, ki so na Kranj skem delo va li v prav poseb ni obli ki. To so bile ve~i no ma èn ske, male trgov ke in kme ti ce ali zgolj kro{ njar ke, ki so delav ke obi sko va le na domu in od njih nepo - sred no kupo va le ~ip ke. Temu se je po doma ~e reklo »hau si ra nje« ([arf in Maka ro vi~ 1970, 89). Kro{ njar ji so delav kam v za me no za ~ip ke naj po go ste je ponu di li kar last no kro{ njar sko bla go, ker niso ime li dovolj denar ja za odkup. Kup lje ne ~ip ke pa nato ponu di li v od kup oko li{ kim trgov cem. Ker se na ~ip ke niso spoz na li, so kupo va li tudi sla bo izde la ne ~ip ke, ali tak {ne, po kate rih ni bilo pov pra {e va nja. Zla sti kle - klja ri ce izven mesta so ~ip ke pogo sto odda ja le mimoi do ~im kro{ njar jem. Trgov ci so ve~ krat izra zi li tè nje po boj ko tu kro{ njar jev, ven dar se ga niko li niso vsi dosled no drà li in kro{ njar je nje se je obdr à lo {e deset let ja po dru gi sve tov ni voj ni. 199 Ma ri ja Ter pin Mli nar Pri vat ne trgov ce so po dru gi sve tov ni voj ni nado me sti la ve~ ja dràv na pod jet ja: Dom (us ta nov lje - no 1946) in ^ip kar ska zadru ga (us ta nov lje na 1946), ki jo je poz ne je nasle di lo pod jet je ^ip ka (de lo va lo med leti 1956 in 1999). Od devet de se tih let 20. sto let ja dalje je za~e la pre vla do va ti buti~ na pro da ja in v os pred je so za~e li sto pa ti manj {i pri vat ni stu dii in ate lje ji. Vpliv trgo vi ne na raz voj ~ip kars tva je bil ved no velik, saj je prav trg nare ko val spre mem be v teh ni ki in s tem soob li ko val podo bo ~ipk. 4 Kle klja ri ce Naj manj dobi~ ka od pro da je ~ipk so ved no ime le prav kle klja ri ce, ki so izha ja le pred vsem iz rudarskih dru ìn in so kle klja le sko zi vse leto. Nas prot no se je na pode è lju kle klja lo pred vsem pozi mi, ko ni bilo dela na polju. @en ske so takrat hodi le dru ga k dru gi »na pre jo« ali »v vas«, da so pri var ~e va le pri raz svet lja vi. Za ra di bolj {e pro da je ~ipk je od sre de {est de se tih let 19. sto let ja {te vi lo kle klja ric nara{ ~a lo in okrog leta 1870 je v Idri ji in blì nji oko li ci kle klja lo è naj manj 1000 oseb (Mur nik 1873, 1531). Pona va di so kle klja ri ce ~ip ke pro da le naprej, ko so skle klja le od 3–5 vat lov ~ipk in so mora le naba vi ti nov suka nec (^ip ke … 1870, 320). Tedaj so bla go odda le trgov cem s ~ip ka mi, ki so jim izpla ~a li dogo vor je no vso - to, obe nem pa je bilo zaè le no, da je kle klja ri ca ob pre je mu pla ~i la v tr gov ~e vi pro da jal ni opra vi la nakup v vred no sti 20–50 kraj car jev, ven dar se je to na pre lo mu 19. in 20. sto let ja po~a si za~e lo opu{ ~a ti (ZAL, EI, IDR 55, f. 872, 29. 6. 1894). No vej {a naro ~i la z Du na ja, ki so za~e la v Idri jo pri ha ja ti v se dem de se tih letih 19. sto let ja, so zah - te va la {e dalj {e kose – med 15 in 20 vat lov ~ipk (^ip ke … 1870, 320). Zaslu èk v se dem de se tih letih je za navad ne ~ip ke zna {al 10–15 kraj car jev, za zah tev nej {e ~ip ke pa od 40–50 kraj car jev na dan (^ip - ke … 1870, 320), pri ~emer je leta 1873 0,56 kg bolj {e ga p{e ni~ ne ga kru ha sta lo 14 kraj car jev, navad ni p{e ni~ ni kruh pa je stal 10 kraj car jev (Ma ka ro vi~ 1970, b. n. s.). [te vi lo kle klja ric v Idri ji in oko li ci je leta 1890 nara slo na 3000 (Krei nisc he … 1890, 2109). @en ske na pre lo mu sto let ja so dnev no kle klja le med 11 in 13 ur, pred {ol ski in {oloob vez ni otro ci, tudi de~ ki, pa kak {ne 3 ure po pou ku. Seve da so otro ci izde lo va li le là je in pomò ne vzor ce. Otro ci so s kle klja - njem zaslu ì li za naj nuj nej {o oble ko in obu tev, mla da dekle ta pa so kle kljar sko zna nje izko ri sti la tudi pri pri pra vi bale. Kljub temu, da so si obla sti stal no pri za de va le za izbolj {a nje polo à ja in zaslù ka kle klja ric, se raz - me re niko li niso spre me ni le na bolje. Za odte nek bolj {i je bil zaslu èk kle klja ric iz Sel{ ke in Poljan ske doli ne, kate rih pred nost je bila ve~ ja pri la go dlji vost gle de izde la ve, saj so raje izde lo va le nove vzor ce, ker so z nji mi ve~ zaslu ì le (Cron bach 1907, 49). Tudi pogo ji za delo in zdravs tve no sta nje idrij skih kle klja ric zara di pri sil ne drè ter sla be svet lo be niso bili naj bolj {i. V Idri ji, kjer je bilo kle klja nje pred vsem delo èna in h~e ra rudar jev, so le-tem ob kon cu 19. sto let ja ure di li zdravs tve no zava ro va nje (ARS, AS 1090, TE 56, 16 A1, 5. 7. 1901; Tauss 1900–1901, 341). Ve{ ~i ne kle klja ric v pre te klo sti niso bile pose bej cenje ne, {ele nedav no je kle klja nje pri do bi lo zaslu - è no priz na nje. Vlo ga in pomen kle klja nja v jav nem ìv lje nju sta se s~a so ma spre me ni la in danes kle klja nje ve~i ni kle klja ric pred stav lja na~in pre ìv lja nja pro ste ga ~asa. Kljub temu {e ved no pre se net lji vo veli ko {te vi lo oseb kle klja za doda ten zaslu èk (39 %), ~eprav se naj ve~ ~ipk izde la za potre be daril blì njim (42 %) ter last no upo ra bo (17 %) (Ma rin ko P. 2006, 24). 5 Izo bra è va nje kle klja ric: ~ip kar ska {ola Izo braz ba kle klja ric je bila klju~ ne ga pome na pri uspe hu idrij ske ~ip ke v {ir {em pro sto ru, saj je rav - no usta no vi tev ~ip kar ske {ole v Idri ji 1876. leta klju~ no pri po mo gla h ka ko vo sti ~ipk. Prva u~i te lji ca na novou sta nov lje ni {oli je posta la Idrij ~an ka Iva na Fer jan ~i~ (1850–1879). ^ip kar sko {olo so obi sko - 200 Idrij ska ~ip ka Sli ka 2: U~en ke in u~i te lji ce idrij ske ~ip kar ske {ole v {ol skem letu 1947/48 (fo to te ka Mest ne ga muze ja Idri ja). va le u~en ke ljud ske {ole (red ne) in sta rej {e (izred ne) u~en ke. [te vi lo sled njih je bilo obi ~aj no ve~ je in so {olo obi sko va le ob~a sno. Pri ha ja le so pred vsem po napot ke za pra vil no izde la vo ~ipk doma. Idrij - sko {olo je pomemb no zaz na mo va lo sode lo va nje z Osred njim ~ip kar skim te~a jem ( Zen tral-Spit zen kurs) na Duna ju (1879–1904), ki je imel nalo go pos pe {e va ti ~ip kar sko obrt v vseh avstro-ogr skih deè lah in so ga obi sko va le {te vil ne nadar je ne u~en ke iz Idri je in oko li ce. Od osem de se tih let 19. sto let ja dalje so se za~e le odpi ra ti tudi {ole v dru gih kra jih: Izo li (1882), So~i (1884), Otli ci (1885), ^epo va nu (1891), Bov cu (1896), Cerk nem in Hor ju lu (1900), @ireh (1906), @elez ni kih (1907) ter Tra ti in Sovod nji (1909) (Ma kro vi~ 1970, b. n. s). Leta 1904 je pri{ lo do zdru è nja dràv nih stro kov nih {ol, Osred nje ga ~ip kar ske ga te~a ja ter Zdru - è nja za dvig ~ip kar ske obr ti v Av stri ji. Iz è nave de nih usta nov so leta 1907 usta no vi li Zavod za èn sko doma ~o obrt. [ti ri leta kasne je je bilo usta nov lje no Avstrij sko dru{ tvo za doma ~o indu stri jo, ki mu je leta 1912 pri pa del tudi Zavod za èn sko doma ~o obrt, s ~i mer se je pod jet je pri va ti zi ra lo in zno va v ve~ ji meri pre pu sti lo pro ste mu trgu. Med prvo sve tov no voj no je tudi sled nje pro pad lo (Ter pin Mli nar, Gnez - da Boga taj 2010, 6). Po anek si ji leta 1918, s ka te ro je idrij sko podro~ je pre{ lo pod Ita li jo, je bilo sode lo va nje z Du na jem pre ki nje no. [ola je nav kljub tè kim raz me ram delo va la ves ~as dru ge sve tov ne voj ne in je {e dan da nes ~ip kar ska {ola z naj dalj {o nepre ki nje no tra di ci jo delo va nja. Danes ~ip kar sko {olo kot inte re sno dejav - nost obi sku je oko li 400 u~enk in u~en cev. [ola poleg tega nudi raz li~ ne na~i ne izo bra è va nja za odra sle. Nje na naj ve~ ja zaslu ga je v us pe {nem ohra nja nju zna nja zah tev nej {ih teh nik. 6 Idrij ska ~ip ka danes in v pri hod no sti Pri raz mi{ lja nju o uso di ~ip kars tva v pri hod no sti se je dobro zazre ti tudi nazaj v pre te klost. Pred sedem de se ti mi leti je bilo raz mi{ lja nje ene izmed u~i te ljic na ljub ljan skem Osred njem dràv nem zavodu 201 Ma ri ja Ter pin Mli nar za doma ~o obrt sle de ~e: » ^ip kars tvo se {e ved no izpo pol nju je in zato ne bo niko li zasta re lo. /…/ Ro~ no delo je odsev zna ~il nost èn ske du{e. Izdel ki ro~ nih del slo ven skih deklet so zrca lo omi ke slo ven ske ène in njih smi sla za lepo to. « (Urh 1940, 341). ^e prav se je neka obrt v do lo ~e nem oko lju ve~i no ma obdr à la zgolj toli ko ~asa, dokler je bila z eko - nom ske ga sta li{ ~a neob hod no potreb na, to za idrij sko ~ip ko ne drì. Izsled ki razi ska ve iz leta 2006 so poka za li, da je kle klja nje {te vil~ no {e ved no naj bolj zasto pa no v otro{ ki dobi, pri zapo sle nih èn skah v odra sli dobi je kle klja nja manj (~e prav zopet vztraj no nara{ ~a), ob upo ko ji tvi pa se zavo ljo ve~ pro - ste ga ~asa in teènj po dodat nem zaslù ku zno va pove ~a (Ma rin ko P. 2006, 24). Da nes je idrij ska ~ip ka sestav ni del slo ven ske kul tur ne dedi{ ~i ne s priz na no pre fi nje nost jo in ele - gan co. Za nje no pre poz na va nje in uve ljav lja nje v sve tu skr bi ve~ usta nov: ^ip kar ska {ola Idri ja ohra nja, pove zu je in posre du je kle kljar sko zna nje; za pred stav lja nje, ohra nja nje in pove zo va nje mate - rial ne in nema te rial ne dedi{ ~i ne idrij ske ga ~ip kars tva è vse od za~et kov skr bi Mest ni muzej Idri ja (Tro{t 1953, 43), ki sprem lja tudi dina mi ko ~ip kars tva v se da njo sti. V ok vi ru Festi va la idrij ske ~ip ke, ki s pre ki ni tva mi pote ka è vse od leta 1953, in zdru ù je etno lo{ ke, izo bra è val ne, kul tur ne in zabav - ne prvi ne, osred nji dogo dek osta ja tek mo va nje otrok in odra slih v kle klja nju (Gnez da 2006, 173). V pre te klo sti so idrij ske ~ip ke v svet pogo sto poto va le pod tuji mi ime ni kot »sa{ ke«, »erz ge bir{ ke«, »ru ske« in celo »bru selj ske«. V Idri ji so è leta 1901 za~e li raz mi{ lja ti o uved bi bla gov ne znam ke, toda tovrst ni na~r ti se ure sni ~u je jo {ele v so dob no sti (Bo kal 2002, 9). Leta 2004 je bila izde la na stra te gi ja trè nja idrij ske ~ip ke pod bla gov no znam ko IDRIA LACE. Avtor ji so angle{ ko ime tr` ne znam ke za idrij - sko ~ip ko ute me lji li z è ljo po dose ga nju glo bal nih trgov ter è uve ljav lje ni in pre poz nav ni rabi angle{ ke ga pre vo da na sve tov nem sple tu (Ma rin ko A. 2006, 202). Bla gov na znam ka naj bi nado me sti la è prej uve - ljav lje no geo graf sko pore klo (Pra vil nik 67/1999 in 62/2000) (Kli ne in Ber ginc 2004, 5). Osno vo naj bi pred stav lja li {tir je ste bri: ^ip kar ska {ola Idri ja, Mest ni muzej Idri ja, Dru{ tvo kle klja ric idrij ske ~ip ke ter Festi val idrij ske ~ip ke, ki bi jih krov no pove zo val Cen ter idrij ske ~ip ke (Biz jak 2006, 4). @al pro jekt v prak si {e ni zaì vel. So dob na idrij ska ~ip ka izgub lja tra di cio nal no vlo go, sku {a se pri la go di ti sodob no sti ter i{~e lasten moder ni izraz. Tè ko jo je opre de li ti, pre vla du je ta pa dva toko va obli ko val cev: abstrakt ne stva ri tve obli - ko val cev brez vsa kr {ne ga kle kljar ske ga predz na nja, ki se pri izved bi nasla nja jo na boga to zna nje kle klja ric. Te tako v eni ose bi zdru ù je jo vlo gi obli ko val ke in izde lo val ke ~ipk. Dru gi tok pred stav lja jo obli ko val - ci z bo ga tim kle kljar skim zna njem in poz na va njem dela pred hod nih gene ra cij kle klja ric in risark. Ti ustvar ja jo tako ime no va no sodob no avtor sko idrij sko ~ip ko s pre poz nav nim avtor skim pe~a tom, pa ven dar se pri obli ko va nju no~e jo povsem odre ~i tra di ci ji. 7 Viri in lite ra tu ra ARS – Arhiv Repub li ke Slo ve ni je, AS 1090, fond C. kr. Mini strs tvo za bogo ~ast je in uk, TE 56, 16 A1, 5. 7. 1901, {t. 26255. Bav dà, J. 1989: Idrij ska ~ip ka. Mohor jev kole dar 1990. Celje. Be zeg, K. 1941: Zgo do vi na idrij skih ~ipk I. Slo ve nec 267 (14. 11. 1941). Ljub lja na. Biz jak, M. 2006: Nekaj besed o evrop skem pro jek tu Deè la ~ip ke. Idrij ska ~ip ka in nje no mesto med evrop ski mi ~ip ka mi. Idri ja. Blei weis, J. 1844: Popis obert ni{ ke raz sta ve v Ljub lja ni, Kme tij ske in roko del ske novi ce 43 (23. 11. 1844). Ljub lja na. Bo kal L. 2002: O pi sa vi besed nih zvez »idrij ska ~ip ka« in »de è la idrij ske ~ip ke«. ^ip kar ski bil ten 3. Ljubljana. Bo ì~, L. 1956: Idrij sko ~ip kars tvo. Idrij ski raz gle di. Idri ja. Cron bach, E. 1907: Die öster reic hisc he Spit ze nin du strie. Dunaj in Leib nitz. 202 Idrij ska ~ip ka ^ip ke ({pi ce ali zob ci). Bericht des Han dels- und Gewer be kam mer für das Kron land Krain zu Lai bach an das hohe k. k. Mini ste rium für Han del, Gewer be und offent lic he Bau ten, über den Zustand des Han dels und der indu strie im Jahre 1870. 1870. Ljub lja na. Die drit te inneröster reic hisc he Indu strie-Aus stel lung zu Lai bach in Sep tem ber 1844. Ill yrisc hes Blatt – Lai bac her Zei tung 41. 1844. Ljub lja na. Drob ti ni ce iz Jakob Sajo vec-ove ga roko pi sa istri{ ko-vla{ ke ga slov ni ka. Kme tij ske in roko del ske novi - ce 29. 1857. Ljub lja na. Fram ke, G. 2002: Der k. k. Zen tral-Spit zen kurs in Wien. Die Donau mo narc hie pro du ziert Spit zen. Sredi{nji ~ip kar ski te~aj u Be~u. Lepo gla va. Gnez da, M. 2006: ^ip kar ski festi val v Idri ji sko zi ~as, Raz voj etno lo{ ko-tu ri sti~ ne pri re di tve v po ve zavi s kul tur nim turiz mom. Festi va li ~ip ke i kul tur ni turi zam. Lepo gla va. Gut manst hal, R. 1881: Spit zenklöppe leisc hu le in Idria und die Unterstützung der Hau sin du strie. Lai - bac her Zei tung 255 (9. 11. 1881). Ljub lja na. Her mann, B. F. J. 1856: Rei sen durch Öster reich, Loka les. Lai bac her Zei tung 146 (27. 6. 1856). Ljub ljana. Hit zin ger, P. 1860: Das Queck sil ber-Berg werk Idria von sei nen Begin ne bis zum Gegen wart. Ljub ljana. Jo van, J. 1903: Doma ~i obr ti na Kranj skem. VI. ^ip kars tvo. Dom in svet. Ljub lja na. Kli ne, M., Ber ginc, D. 2004: Na~rt raz vo ja in stra te gi ja uprav lja nja tr` ne znam ke »IDRIA LACE«. Elaborat, Mest ni muzej Idri ja. Ljub lja na. Krai nisc he Hau sin du strie. Lai bac her Zei tung 253 (4. 11. 1890). 1890. Ljub lja na. La paj ne, D. 1906a: Na{e ~ip kars tvo I. Slo ven ski narod 51 (3. 3. 1906). Mari bor. La paj ne, D. 1906b: Done ski k org ni za ci ji ~ip kars tva na Kranj skem in Gori{ kem IV. Naprej (18.3.1906).Idrija. Le sko vec, I.: 1993: Idrij ska ~ip ka. Idrij ska obzor ja, pet sto le tij rud ni ka in mesta. Idri ja. Lo gar, S. 1961: Raz go vo ri z di rek tor ji. Idrij ski raz gle di. Idri ja. str. 64–66. Ma ka ro vi~, M. 1970: Kle klja ne ~ip ke. Vod nik po raz sta vi. Ljub lja na in Idri ja. Ma rin ko, A., 2006: Tr` na znam ka Idria lace – pri re di tve v po ve za vi s kul tur nim turiz mom. Festi va li ~ipke i kul tur ni turi zam. Lepo gla va. Ma rin ko, P. 2006: Bogas tvo tra di ci je izde lo va nja idrij ske ~ip ke. Ana li za, Mest ni muzej Idri ja. Idri ja. Med mrè je 1: Slo var slo ven ske ga knjì ne ga jezi ka, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (27. 4. 2010). Mur nik, I. 1873: Die Spit ze nin du strie. Lai bac her Zei tung 219 (24. 9. 1873). Ljub lja na. Nikls bac her - Bre gar, N., Maka ro vi~, M. 1970. Ljud ske veze ni ne na Slo ven skem. Ljub lja na. Osred nji dràv ni arhiv na Duna ju (ÖSt A), Finanz- und Hof kam me rarc hiv (FHK), Inneröster reic hische Mis zel len (IO), fond Inneröster reic hisc he Queck sil ber berg wer ke, 1695–1699, r. {t. 141, 6. 12. 1696. Po lja nec K., Rup nik M., ^esnik, D., Sedej, I., Trat nik, M. 1995: Kle klja nje 1. Ljub lja na. Pra vil nik o oz na~ bi pore kla bla ga »idrij ska ~ip ka«. Urad ni list RS 67/99, 62/2000. Ljub lja na. Ra ~i~, B. 1956: Slo ven sko ~ip kars tvo s po seb nim ozi rom na lo{ ko obmo~ je. Lo{ ki raz gle di. [kof ja Loka. Sku po va nje sta rih {pic (kraj cev) v Ljub lja ni, Ogla snik k 12. li stu (Kme tij skih in roko del skih, op. p.) novic 6. 1852. Ljub lja na. Stang, M. 2002: Die Lehrer am k. k. Zen tral-spit zen kurs in Wien: waren sie auch Ent wer fer. Sre di{ nji ~ip kar ski te~aj u Be~u. Lepo gla va. [arf, F., Maka ro vi~ M. 1970: Teren ski zapi si 1. Ro ko pis, Mest ni muzej Idri ja. Idri ja. [ta jer ski deèl ni arhiv, Gra dec, fond Hof kam mer und Kam me rak ten, 1730, K 1856, f. 5, 27. 7. 1730. [vaj gar, R. 1996: B. Hac quet, Ili ri – Vene ti – Slo va ni. Nova Gori ca. Tauss, H. 1900–1901: Die Spit zenklöppe lei in den Bezir ken Loitsch, Krain burg und Stein, Ber ciht der k. k. Gewer be-Ins pek to ren über die Hei mar beit im Öster reich. Dunaj. Ter pin Mli nar, M., Gnez da Boga taj, M. 2008: Idrij ska ~ip ka, z nit jo pisa na zgo do vi na. Vod nik po razstavi. Idri ja. Ter pin Mli nar, M., Gnez da Boga taj, M. 2010: Ustvar jal ci, trgov ci ter namemb nost idrij ske ~ip ke od njenih za~et kov do prve sve tov ne voj ne. Zgo do vin ski pre gled, Mest ni muzej Idri ja. Idri ja. 203 Ma ri ja Ter pin Mli nar Tron telj T. 2002: Andra Marin ko o pro jek tu Idrij ska ~ip ka. ^ip kar ski bil ten. Ljub lja na. Tro{t, J. 1953: Idri ja, na{e naj sta rej {e rudar sko mesto. Idri ja. Urh, J. 1940: ^ip kars tvo – na{a narod na obrt. Vrtec 3. Ljub lja na. Urh, J. 1966: Spit zenklöppe rei. CIBA Rundsc hau, Tex ti lien aus Slo we nien. Basel. Ver bi~, M. 1969: O za ~et kih idrij ske ga ~ip kars tva s po seb nim ozi rom na Idri jo. Kro ni ka, ~aso pis za sloven - sko kra jev no zgo do vi no 3. Ljub lja na. ZAL – Zgo do vin ski arhiv Ljub lja na, Eno ta v Idri ji, fond ^ip kar ska {ola, IDR 168, Kro ni ka ~ip kar ske {ole. ZAL – Zgo do vin ski arhiv Ljub lja na, Eno ta v Idri ji, fond Rud nik ìve ga sre bra Idri ja, IDR 55, Maut- und Ban kal we sen, 1783–1814, f. 261, 16. 10. 1787, {t. 350. ZAL – Zgo do vin ski arhiv Ljub lja na, Eno ta v Idri ji, fond Rud nik ìve ga sre bra Idri ja, IDR 55, Berichte und Reso lu tio nen, f. 138, 10. 1. 1752, {t. 5. ZAL – Zgo do vin ski arhiv Ljub lja na, Eno ta v Idri ji, fond Rud nik ìve ga sre bra Idri ja, IDR 55, f. 261, 6. 3. 1788, {t. 156. ZAL – Zgo do vin ski arhiv Ljub lja na, Eno ta v Idri ji, fond Rud nik ìve ga sre bra Idri ja, IDR 55, f. 872, 29. 6. 1894. ZAL – Zgo do vin ski arhiv Ljub lja na, Eno ta v Idri ji, fond Rud nik ìve ga sre bra Idri ja, IDR 55, f. 972, 1848, b. n. {. 204 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 205–211, Ljubljana 2010 IDRIJA V VRTINCU SPREMEMB V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA To mà Biz jak ca ru so.biz jak @gmail.com UDK: 94(497.4Idri ja) "19" IZVLE^EK Idri ja v vr tin cu spre memb v prvi polo vi ci 20. sto let ja Av tor se v pri ~u jo ~em pris pev ku doti ka zgo do vin ske podo be in vlo ge Idri je v ob dob ju prve polo vi ce 20. sto - let ja. Z raz li~ ni mi podat ki èli naka za ti raz voj tega alp ske ga rudar ske ga mesta, ki je v le tih pred prvo sve tov no voj no pote kal str mo navz gor. Nada lje razi sku je, kako je za~e la v sle de ~em obdob ju do kon ca dru ge sve tovne voj ne ta kri vu lja z ne ko li ko polò nej {im naklo nom pada ti pro ti dnu. Z ne ka te ri mi nazor ni mi pri me ri, nasta - li mi v oseb nih doì vet jih {e ìvih pri ~e val cev tiste ga ~asa, pa èli pri ka za ti {e doda ten dokaz è dog na nih dej stev. KLJU^NE BESEDE Idri ja, rud nik ìve ga sre bra, pre bi vals tvo, fa{i zem, {ols tvo, real ka, upor ni{ tvo ABSTRACT Chan ges in Idri ja in the first half of the twen tieth cen tury This artic le exa mi nes Idri ja, its histo ri cal ima ge, and the role it pla yed in the first half of the twen tieth cen - tury. Data are used to illu stra te the rapid deve lop ment of this alpi ne mining town in the years pre ce ding the First World War. Howe ver, in the fol lo wing period, which lasted until the end of the Second World War, this deve lop ment cur ve slowly rever sed direc tion down wards. Some detai led exam ples from the per so nal expe rien ce of living wit nes ses to the se chan ges enrich the facts with addi tio nal data. KEY WORDS Idri ja, Mer cury mine, popu la tion, fas cism, edu ca tio nal system, secon dary school, rebel lion 205 To mà Biz jak 1. Za uvod Idri ja se je v vsej svo ji pre te kli in pol pre te kli zgo do vi ni hitro odzi va la na spre mem be ozi ro ma jih je z nuj ni mi izbolj {a va mi pred vsem na gos po dar sko-teh no lo{ kem podro~ ju celo sama spro ì la. Mega - lo man ske vod ne pre gra de »klav è« (tako ime no va ne slo ven ske pira mi de) na reki Idrij ci in nje nih pri to kih, impo zant no vod no kolo »kam{t«, pre pre ke ali »grab lje« za lov lje nje plav lje ne ga lesa, odkrit ja na podro~ - ju bota ni ke in medi ci ne ter {iro ka mre à rovov pod samim mestom so le neka te ri izmed dosè kov, ki so jih v sve tov no teh ni{ ko in kul tur no dedi{ ~i no vne sli napred ni in delov ni Idrij ~a ni. V valu spre memb v dru gi polo vi ci 19. sto let ja je Idri ja pla va la povsem v ko ni ci in v sme ri, ki jo je val nare ko val. Raz voj Idri je na pre ho du v zad nje sto let je dru ge ga tiso~ let ja je tako povsem pri mer ljiv z raz vo jem osta lih slo - ven skih mest v ti stem ~asu ozi ro ma je v ne ka te rih stva reh celo pred nja ~il pred nji mi. 2 Vzpon in padec Na za~et ku dvaj se te ga sto let ja je bila Idri ja dru go naj ve~ je mesto na teda njem Kranj skem. Po ljud - skem {tet ju iz leta 1900 je v me stu Idri ji pre bi va lo 5538 pre bi val cev (na sled nje {tet je leta 1910 bele ì è 6035 pre bi val cev), od kate rih je slo ven{ ~i no kot ob~e val ni jezik upo rab lja lo kar 5430 pre bi val cev (Maj - nik 2002, 3). Po manj {ih in ve~ jih »sve tov nih« gos po dar skih kri zah v dru gi polo vi ci devet naj ste ga sto let ja (v Idri ji je bilo ob kon cu kri ze leta 1878 na {te tih »le« 4000 pre bi val cev) se je trg umi ril, cena ìve ga sre - bra je za~e la rasti in s tem tudi proi zvod nja v rud ni ku. V le tih od 1891 do 1905 je bilo pov pre~ no proi zve de no 510 ton ìve ga sre bra, kar je v na sled njih letih le {e nara{ ~a lo in tik pred voj no dose glo abso lut ni eno let ni rekord vseh ~asov – 820 ton (Kav ~i~ 1993, 206). Vzpo red no z rast jo cen in proi zvod - nje je pote ka la moder ni za ci ja rud ni{ kih in topil ni{ kih naprav, pove ~a nje {te vi la zapo sle nih in rast pre bi vals tva, vse na{te to pa je pre cej pris pe va lo tudi pri znat nem izbolj {a nju social ne ga polo à ja pre - bi vals tva in higien skih raz mer, kar se je izra à lo v iz bolj {a nju pre hra nje no sti, pove ~a nju tele sne odpor no sti in zmanj {a nju nevar nih obo lenj. Idrij ~a ni so po bese dah dru ge ga rud ni{ ke ga zdrav ni ka dr. [tve ra ka posta li dov zet nej {i za zdravs tve no vzgo jo in so ved no bolj zau pa li zdrav ni ku. Naj po memb ne je pa je, da so veli ko bra li in posta ja li ved no bolj izo bra è ni (Pfei fer 1989, 200). Gos po dar ska sta bil nost in demo graf ska rast sta pozi tiv no vpli va li tudi na kul tur ni raz voj mesta in nje go ve ga pre bi vals tva. Geo graf sko sicer pre cej neu god na lega Idri je ni bila ovi ra za pri hod novih idej, ki so takrat kro ì le po sve tu. Izjem na gos po dar ska pomemb nost Idri je (idrij ski rud nik je dajal kar tret - ji no vred no sti ~iste ga dono sa vseh rudar skih obra tov v Av stri ji) je bila raz log, da so neka te re ide je na{ le v me stu naj bolj {e goji{ ~e, pre ne ka te re pa so od tod iz{ le tudi nad gra je ne. Kot zani miv pri mer naj ome - ni mo social de mo kra ci jo, ki je med idrij ski mi rudar ji na{ la izjem no pod po ro. Decem bra 1900 so social de mo kra ti dobi li v peti kuri ji 78 % vseh gla sov, v ne kaj kilo me trov odda lje ni Spod nji Idri ji pa kar 95 % gla sov (raz lo ge za tako visok volil ni delè gre iska ti tudi v po ve zo va nju social de mo kra tov s kr{ - ~an sko-so cia li sti~ no Kato li{ ko delav sko drù bo (Ju hant 1989, 75)) in le red ko kate ro avstroo gr sko mesto se je lah ko kosa lo s tako pou dar je no ve~i no (Bav dà 1969, 126–127). Ven dar social de mo kra ti niso sami kro ji li podo be poli ti~ ne ga vsak da na. Poleg njih so se udejs tvo - va li {e pred stav ni ki libe ral ne ga in kato li{ ke ga tabo ra, vsi sku paj pa so za last no pro mo ci jo in popu la ri za ci jo usta nav lja li {te vil na dru{ tva in orga ni za ci je, tako da je {te vi lo le-teh v le tih pred prvo sve tov no voj no posko ~i lo na sede mind vaj set. In le red ki so bili tisti, ki niso bili v~la nje ni v eno od njih (To ma ì~ 1975, 32–41). Ome nje ni plu ra li za ci ji so se pri dru è va le tudi med stran kar ske nape to sti, ki so naj ve~ krat pri{ le do izra za v stran kar skem lokal nem ~aso pis ju in na uli ci v ob li ki ver bal nih pre pi rov ter raz li~ nih zba dljivk. Kul tur ni pestro sti, ki ni samo raz bi ja la delov ne mono to no sti vsak da na, tem ve~ ga je v mar si ~em boga ti la ter ostri la pogled na svet izven kot li ne, se je pri dru ì la leta 1901 usta nov lje - na prva slo ven ska real ka. Usta no vi tev tako pomemb ne in{ti tu ci je je bila »le« nad grad nja ve~ sto let ne neu trud ne èlje po izo braz bi, ker je le–ta v splo {nem pome ni la naj bolj {e orò je pro ti zao sta lo sti in edi - 206 Idri ja v vr tin cu spre memb v prvi polo vi ci 20. sto let ja no pot, ki je vodi la k na pred ku (Kav ~i~ 1987, 9). Idrij ska real ka je v pr vih dvaj se tih letih svo je ga delo - va nja v svet pone sla {te vil ne pomemb ne slo ven ske inte lek tual ce, ki so tako ali dru ga ~e pris pe va li pri nadalj njem naro do vem pre po ro du in dvi gu nje go ve samo za ve sti. Vses plo {en raz cvet, ki je pre bi val ce nav da jal z mo~ nim opti miz mom in pred sta va mi o svet li pri - hod no sti, je pre ki ni la prva sve tov na voj na. Na boji{ ~a, ki so vznik ni la po vsej Evro pi, so se bili pri si lje ni poda ti tudi slo ven ski za boj spo sob ni mo{ ki. Idri ja pri tem ni bila nobe na izje ma. V le tih 1914–1915 jo je zaje la mno ì~ na mili ta ri za ci ja in veli ko rudar jev je svo je rudar sko orod je zame nja lo za raz no vrst - no orò je. Idri ja je bila neda le~ stran od zna me ni te so{ ke fron te in je mo~ no ob~u ti la posle di ce, ki jih je ta pu{ ~a la za sabo. Poleg è ome nje ne mili ta ri za ci je rudar jev je mesto v teh letih posta lo zbi ra li{ ~e, okre - va li{ ~e in skla di{ ~e za potre be avstroo gr ske voj ske. Proi zvod nja v rud ni ku je za~e la upa da ti, s tem pa tudi bla go sta nje pre bi vals tva. Tako se je sled nje v voj nih letih soo ~i lo z ve li kim pomanj ka njem osnov - nih ìv ljenj skih potreb{ ~in. Vse, kar je samo za del ~ek pre se glo è tako osi ro ma {e ne stan dar de, je bilo zase è no za voja{ ke potre be. Ko nec mori je je zato pred stav ljal pra vo odre {i tev, ki so jo vsi bu~ no poz dra vi li. 29. ok to bra 1918 so se pre bi val ci mesta Idri je zgr ni li na ceste, odstra nje va li vse, kar je bilo »nem{ ke ga«, ve~ dni zapo red mani fe sti ra li, pre pe va li slo ven ske pesmi ter okra si li hi{e s slo ven ski mi zasta va mi. Po vzo ru osta lih slo - ven skih mest je tudi v Idri ji za~a sno oblast prev zel Narod ni svet, ki si je kot pogla vit no nalo go zadal oskr bo pre bi vals tva z naj nuj nej {i mi ìv ljenj ski mi potreb{ ~i na mi ter ohra ni ti red in mir. Za dose go tega je usta no vil narod no stra ò. Med temelj ne pri stoj no sti pa je vse ka kor sodi lo odstra nje va nje vse ga, kar je spo mi nja lo na prej{ nje avstrij ske gos po dar je. In naj po memb nej {e: slo ven ski jezik je bil pro gla {en kot edi ni urad ni jezik (Hod nik 2009, 60–65). Vese lje ob samo stoj no sti pa je bilo le krat ke ga daha. Z za ho - da je pri ha ja la nova sila, ki jim bo samo stoj nost odvze la za dol gih petind vaj set let. Ivan [travs, gerent Narod ne ga sve ta, je na seji 10. no vem bra 1918 poro ~al, da se Ita li ja ni prib li ù - je jo Idri ji in da » … ka mor pri de jo zase de jo ura de, tele fo ne, zaple ni jo voj ni mate rial in razo ro ù je jo stra è. Ako dobe voja ke v uni for mah jih are tu je jo in odve de jo. « (ZAL, IDR 129, 10. no vem ber 1918). 6. no vem - bra je namre~ ita li jan ska voj ska za~e la zase da ti ozem lje, ki je po dolo ~i lih lon don ske pogod be iz leta 1915 pri pad lo Ita li ji. Po pred hod ni izvid ni ci 4. no vem bra je ita li jan ska voj ska vko ra ka la v Idri jo 15. no vem bra 1918. Z vr - sto odredb je posto po ma prev ze la vse pri stoj no sti v me stu. Vsi posli v lo kal ni jav ni upra vi so zapad li pod pri stoj no sti za~a sne ga voja{ ke ga poveljs tva, raz pu{ ~e na sta bila Narod ni svet in narod na stra à ter name sto nji ju postav lje na gerent s sos ve tom in kara bi njer ji (Hod nik 2009, 66). Vo ja{ ka oblast je gro bo pose ga la v av to no mi jo pre bi vals tva in z od stra nje va njem slo ven skih sim - bo lov in inter na ci jo slo ven ske inte li gen ce raz kri va la na~r te, ki so bili pred vi de ni za zase de ni del obmo~ ja. Trde voja{ ke ukre pe je za~a sno omi li la civil na upra va, uve de na sre di leta 1919. S pri ho dom fa{iz ma na oblast v letu 1922 pa se je za pri mor ske Slo ven ce za~e la pra va no~ na mora. Iskre ni namen fa{iz ma gle - de pri mor skih Slo ven cev je bil namre~ izko re ni nje nje nji ho ve ga obsto ja ozi ro ma nji ho va asi mi la ci ja. Tukaj{ nji Slo ven ci so namre~ v novi, raz {ir je ni Ita li ji pred stav lja li manj {i no, sled nja pa je bila pojem, ki je bil nez drù ljiv z dok tri no fa{iz ma in nje go vim razu me va njem drà ve (Ka cin–Wo hinz 1990, 69). Za stav lje ne cilje so posku {a li ure sni ~i ti z vr sto zako nov in odredb ter na~rt no pene tra ci jo v vse pore jav ne ga ìv lje nja. Idri ja ni bila pri tem v ni ~e mer pri kraj {a na. Potem ko so spre me ni li urad ni jezik po ura dih, so za~e li {e z re for ma mi {ols tva. Slo ven ski jezik je izpa del iz u~ne ga na~r ta, slo ven ski u~i te lji so bili ali pre me{ ~e ni ali pa odpu{ ~e ni. Idri jo je mora lo zapu sti ti kar sedem u~i te ljev (Kos 1959, 3–7). Nji ho va mesta so zased li ita li jan ski u~i te lji, kot prva Niko laj Pavo laz zi na de{ ki {oli in Mari ja Leban iz Fur la ni je na dekli{ ki (ZAL, IDR 120, [ol ska kro ni ka). Ena ko uso do z os nov ni mi {ola mi v me stu in oko - li ci je deli la tudi idrij ska real ka. Po letu 1923 so bili uki nje ni vsi {tir je nì ji raz re di real ke, nji ho vi dija ki pa postav lje ni na cesto. U~i te lji so odha ja li sami ali pa so jih izg na li vse do zad nje ga v letu 1926, ko so se vra ta real ke dokon~ no zapr la. Name sto nje je fa{i sti~ na oblast usta no vi la ita li jan sko {olo za poklic - no usmer ja nje in jo poi me no va la po bota ni ku Sco po li ju (Kav ~i~ 1987, 81–83). Njen kova ni naziv je 207 To mà Biz jak tako na pro ~e lju real~ ne stav be zame njal sta re ga, pri za ne se no pa ni bilo niti dopr sne mu kipu Juri ja Vege, ki je bil odstra njen, ker naj ne bi sim bo li zi ral nove, »pra ve« etni~ ne podo be kra ja (^er melj 1965, 90). Med naju ~in ko vi tej {a sreds tva raz na ro do va nja je sodi lo namer no poi ta li jan ~e va nje oseb nih imen in priim kov ter obvez no vpi so va nje otrok in nji ho vih star {ev v fa {i sti~ ne orga ni za ci je. Fa{i sti so spr va misli li, da bodo pre bi val ci to pri prav lje ni sto ri ti pro sto volj no, ven dar so v ve li ki ve~i ni odklo ni li. Zato je bila spre je ta odred ba, da mora biti to stor je no pro ti nji ho vi volji. Tisti, ki se tudi temu niso poko ri - li, so bili delè ni sank cij in mno go rudar jev je zara di upi ra nja izgu bi lo slù bo pri rud ni ku. Tako uso do je oku sil tudi Lju bo mir Koler, ki je bil potem, ko ni èlel spre me ni ti priim ka, pri si ljen iska ti zaslu èk drug je. Na{el ga je kot bri vec v Spod nji Idri ji. Ven dar ga to ni re{i lo. Vse do kon ca ita li jan ske oku pa - ci je se je pisal Col le ti (Jo ì ca Caru so, roje na Koler, interv ju, zvo~ ni zapis). @e leta 1921 je bilo {te vi lo delav cev pri rud ni ku zmanj {a no za 150 moìn ta »trend« je v na sled njih letih le {e nara{ ~al ter z gos - po dar sko kri zo na za~et ku tri de se tih let dose gel abso lut ni vrh. V le tih 1928–1935 se je {te vi lo zapo sle nih pri rud ni ku zmanj {a lo z 962 na 594 ([tu cin 1978/79, 14; Kav ~i~ 1993, 208). A kljub veli ke - mu odpu{ ~a nju je gori{ ki pro vin cij ski sekre tar {e leta 1935 Idri jo ob~u til kot veli ko trd nja vo sla viz ma in pred la gal »upo ra bo« ita li jan skih rudar jev za zmanj {a nje tega vpli va (Ka cin–Wo hinz 1990, 100). Podat - ki kaè jo, da je rud nik takrat doìv ljal ene ga naj slab {ih obdo bij in je »ve ge ti ral« do kon ca dru ge sve tov ne voj ne, ko se je sta nje za~e lo po~a si, a vztraj no izbolj {e va ti. Ve li ko brez po sel nih je od{ lo s tre bu hom za kru hom iz mesta, s sabo pa vze lo tudi svo je dru ì ne. Nasta la je nepo prav lji va demo graf ska {ko da, kaj ti veli ko Idrij ~a nov se ni niko li ve~ vrni lo. Sta ti sti ka, ki jo je sesta vil Ser gij Keser, kaè, da je od popi sa leta 1931 do nasled nje ga v letu 1948 {te vi lo pre bi val - cev naza do va lo kar za 1010. Seve da je pri tem tre ba upo {te va ti {e dru go sve tov no voj no in dejs tvo, da so ob kapi tu la ci ji Ita li je Idri jo zapu sti li vsi nje ni poda ni ki, a je kljub temu {te vi lo {e ved no viso ko (Ke - ser 1959, 14–15). Naj huj {o obli ko psi hi~ ne ga pri ti ska, stor je ne ga nad pre bi vals tvom, pred stav lja lo poi ta li jan ~e va nje nji ho vih otrok. S po mo~ jo raz li~ nih mla din skih fa{i sti~ nih orga ni za cij so si fa{i sti pri za de va li prevz - go ji ti slo ven ske otro ke, da bi s~a so ma posta li glav ni akter ji v boju pro ti svo jim roja kom, {e bolj tra gi~ no pa je, da je ta prevz go ja pote ka la pred o~mi nji ho vih star {ev. Kot je ugo tav ljal è Lado ^er melj, se je od otrok pri ~a ko va lo, da se bodo ved li po »vzgoj nem na~r tu« tudi na uli ci. Znan je pri mer, ko se je ena izmed idrij skih {oloob vez nih deklic spo za bi la na uli ci in se pre gla sno pogo var ja la s pri ja te lji ca mi v slo - ven{ ~i ni ozi ro ma dia lek tu. Dekli co, Mari jo T., je sli {a la u~i te lji ca Cle men ti na Model li, doma iz Medi ci ne pri Bolog ni, in jo tako mo~ no uda ri la, da se ji je zasko ~il vrat in v tem polo à ju ostal kar nekaj dni (Mi - le na Lipu{ ~ek, interv ju, zvo~ ni zapis; ^er melj 1965, 62). Gnev do fa{iz ma je med pre bi vals tvom iz dne va v dan nara{ ~al, s tem pa tudi upor, kar se je po bese - dah Kacin–Wo hin ~e ve poleg mili tant ne ga in orga ni zi ra ne ga upo ra v splo {nem izra à lo sko zi jezo, v raz nih vzkli kih in besed nih izra zih, pre pe va nju slo ven skih pesmi, izzi va nju ter v ig no ran ci in neu bog lji vo sti (Ka cin–Wo hinz in Ver gi nel la 2008, 75). Ivan ka Boì~ se spo mi nja, kako se je ob pomemb nej {ih pri lò no stih pre pe va lo slo ven sko. Ker Idrij - ~a ni tega niso sme li po~e ti v me stu, so se zbi ra li na od mesta neko li ko bolj odda lje nih kra jih in v po sa mez nih kr~ mah, kamor pri pad ni ki fa{iz ma niso zaha ja li (Ivan ka Boì~, interv ju, zvo~ ni zapis). Ko so fa{i sti~ ne obla sti pre po ve da le rudar jem praz no va nje 1. maja, so se le–ti odpra vi li na blì nje »Tra - te«, kjer so »svoj« praz nik pro sla vi li s slo ven sko bese do in pesmi jo. Melo di ja sled nje pa je prek odme va na{ la svo jo pot v kot li no ter jezi la in hkra ti stra {i la pri pad ni ke ita li jan ske obla sti. »Prevz go ji te ljem« niso osta li dol` ni niti otro ci, ki so izko ri{ ~a li pri mer ne pri lò no sti, da so se lah ko ponor ~e va li iz sim bo lov in naj zve stej {ih pri pad ni kov oku pa tor ja (Kos 1959, 3–5). Naj bolj raz {ir je na obli ka upo ra pa je bila vse ka kor neza ko ni to pose do va nje slo ven skih knjig in tiska, v ka te rem je pre bi vals tvo na{ lo edi no ute ho, potem ko jim je bila odvze ta sle her na pra vi ca do jav ne upo ra be slo ven ske bese de. Za »di stri bu ci jo« tako kot tudi za dru go pro ti re ìm sko delo va nje so se v vsem ~asu ita li jan ske oku pa ci je zav ze ma li pred stav ni ki ile gal nih sku pin. To so bili ve~i no ma mla di fant je, ki so è pred uki ni tvi jo dru {tev pose ga li po ile gal nem delu (naj ve~ krat v ob li ki nasil nih akcij), ker v le - 208 Idri ja v vr tin cu spre memb v prvi polo vi ci 20. sto let ja ga li sti~ no akci jo svo jih sta rej {ih so~ la nov niso ver je li (Gom ba~ 1996, 78). Do prve ga trà{ ke ga pro cesa je Idri jo v pro ti fa {i sti~ nem delo va nju zasto pa la mo~ na zased ba zno traj zelo zna ne »krov ne« orga ni za - ci je TIGR, ki je na celot nem Pri mor skem izved la 99 na sil nih dejanj. Ko je bila mre à orga ni za ci je TIGR na za~et ku tri de se tih let del no raz krin ka na, je bilo pre cej nje nih ~la nov obso je nih na dol go let ne zapor - ne kaz ni, neka te ri celo na smrt (ba zo vi{ kèrtve), veli ko pa jih je pobeg ni lo ~ez mejo, da bi se izog ni li obsod bi in mu~e nju, ki so ga sadi sti~ ni pred stav ni ki repre siv nih fa{i sti~ nih orga nov vse lej izva ja li pred obsod bo. Dedi{ ~i na orga ni za ci je TIGR se je pre ne sla na nji ho ve sim pa ti zer je, ki so sicer pod raz li~ ni - mi ime ni in z raz li~ ni mi ideo lo{ ki mi predz na ki spre je li tigrov ske meto de dela. V Idri ji je pobu do prev ze la »par tij ska mla di na«. Vrhu nec nje ne ga delo va nja pome ni poìg nekaj barak v zdravs tve ni (fa {i sti~ ni) kolo ni ji v »Mej ci« v jù nem delu mesta leta 1934 (Ko ler 1966, 56–58). Kot è ome nje no, so fa{i sti~ ne obla sti vsak upor stro go kaz no va le. To potr ju je obse èn sez nam obso - je nih na Idrij sko-Cer kljan skem, ki ga je na pod la gi raz li~ nih virov sesta vi la Mili ca Kacin–Wo hinz. In ker pro ces asi mi la ci je ni pote kal po za~r ta ni poti, so fa{i sti {e stop nje va li vsa ko vrst no nasi lje. Nasi lje je nado me sti lo pra vi co in zakon, zato je po avto ri ~i nih bese dah tudi zgre {i lo namen in se spre vr glo v last - no nas prot je. Naj ve~ ji poka za telj sled nje ga je bil pasiv ni in aktiv ni upor, ki je rastel v so raz mer ju s pri ti skom in na kon cu pre {el v obo ro è no vsta jo v dru gi sve tov ni voj ni (Ka cin–Wo hinz 1987, 40–43). » Izred na enot nost pri mor ske ga ljuds tva in nje go va pri vr è nost osvo bo dil nim ciljem sta ime la svoj mno - ì ~en izraz v {i ro ki ljud ski vsta ji, ki je zaje la in raz gi ba la vse Slo ven sko pri mor je in Istro. « S temi bese da mi je {pan ski borec, zelo pomem ben akti vist Osvo bo dil ne fron te (OF), ~lan poli ti~ ne gar ni tu re v novi socia - li sti~ ni Jugo sla vi ji in, naj po memb ne je, idrij ski rojak Ale{ »Pri mò« Beb ler pou da ril hitri raz voj osvo bo dil ne ga giba nja na Pri mor skem, torej logi~ no nada lje va nje dol go let ne ga zati ra nja, ki so ga utr - pe li Pri mor ci pod fa{iz mom ([tu cin 1986, 94). Idri ja je lepo sodi la v pred stav lje ni okvir. Ljud je, zla sti delav ci, so se hitro in {te vil~ no odzi va li na kli ce akti vi stov, ki so jih vabi li v na rod noos vo bo dil ni boj. Iz naj za nes lji vej {ih so bile naj prej sestav ljene troj ke (so rod nost z or ga ni za ci jo TIGR je v tem o~it na), po pove ~a nju ~lans tva pa odbo ri. Gos po dar - ska pomemb nost mesta, bli ì na s ^r no vr{ ko pla no to kot pre hod nim ozem ljem za IX. kor pus in bli ì na Pol ho graj skih Dolo mi tov, kjer je bilo nekaj ~asa nasta nje no vods tvo OF, je Idri jo tudi v o~eh akti vi - stov pred stav lja lo kot stra te{ ko zelo pomemb no to~ ko, ki jo je bilo tre ba za vsa ko ceno pri do bi ti. Tega se je zave da la tudi oku pa cij ska oblast, ki je v Idri jo in nje no oko li co mobi li zi ra la ve~ tiso~ voja - kov, da so bra ni li nje ne pozi ci je. Po vsa ki akci ji »ban di tov«, kot so pra vi li par ti za nom (naj ve~ akcij je v zgod njem obdob ju pris pe va la Voj ko va ~eta, kate re povelj nik je bil zna me ni ti Jan ko Pre mrl »Voj ko«), so se odzva li s {te vil ni mi are ta ci ja mi in mu~e njem, da bi raz kri li mre ò, ki je za~e la vse bolj pri ti ska ti nanje. To je ime lo v Idri ji celo del ni uspeh. Spom la di leta 1943, ko je bilo are ta cij naj ve~, je dejav nost OF sko raj usah ni la. Obe nem pa so {te vil ne are ta ci je in nasi lje ime li nas prot ni u~i nek, saj se je samo pove ~e va lo sovra{ tvo pre bi vals tva do oku pa cij ske voj ske in ved no ve~ mo{ kih se je odlo ~i lo za vstop v par ti zan ske vrste. Iz ita li jan skih poro ~il je bilo raz vid no, da je do 23. fe bruar ja 1943 na Idrij skem, Cerkljan skem in Ba{ kem zapu sti lo domo ve in se pri klju ~i lo par ti za nom pet sto mla din cev (Pe te - lin 1980, 15–19). [te vi lo je med voj no stal no nara{ ~a lo, hkra ti pa se je ve~a lo tudi {te vi lòrtev. [e neko li ko ve~ je raz - sè no sti so te {te vil ke dobi le s ka pi tu la ci jo Ita li je in pri ho dom Nem cev, ki v dveh letih oku pa ci je niso v ni ~e mer zao sta ja li za fa{i sti ozi ro ma so jih v gro bo sti celo pre ka {a li. Z vr sto ofen ziv so posku {a li stre ti odpor par ti za nov in pri tem niso izbi ra li sred stev. Ena izmed huj {ih ofen ziv je pote ka la od 6. do 12. ju - ni ja 1944, v ka te ri so sode lo va li eno ta SS iz Trsta, bata ljon Hei ne iz Idri je in SS bata ljon za obram bo Kra sa in Gra di{ ~an ske. Gore lo je devet vasi in umor je nih je bilo ve~ deset lju di. V Idrij skih Krni cah sta bila bru tal no obglav lje na dva par ti za na Voj ko ve bri ga de, zlo ~in ski dogo dek pa je bil tudi foto gra fi ran (Fe renc 1979, 149–182). Dodat no grò njo par ti zans tvu in nje mu zve ste mu pre bi vals tvu je pred stav - lja lo domo brans tvo. Idrij sko obmo~ je je bilo eno izmed cen trov domo brans tva na Pri mor skem, ven dar ne zara di same ga mesta, tem ve~ zara di pre bi vals tva v oko li{ kih kra jih, kot ugo tav lja Boris Mla kar. Ta baza je tvo ri la kar {te vil~ no voja{ ko silo in je zara di poz na va nja tere na in raz mer pov zro ~i la veli ko {ko - 209 To mà Biz jak do orga ni za ci jam narod noos vo bo dil ne ga giba nja v ne po sred ni sose{ ~i ni. V sa mem mestu domo bran - ci niso nale te li na naju god nej {i spre jem. Iz poro ~i la pro ti re vo lu cio nar ne ga vods tva je raz vid no, da je oko li 30 % pre bi vals tva pod pi ra lo domo bran ce osta lih 70 % pa narod noos vo bo dil no giba nje. Poleg tega je bila Oku pa cij ska upra va zain te re si ra na pred vsem za dobro in nemo te no delo va nje rud ni ka, zato je rudar je varo va la pred vsa kr {no voja{ ko mobi li za ci jo. Kljub vse mu je bila v sep tem bru leta 1944 us ta - nov lje na manj {a domo bran ska posad ka v ja ko sti dveh vodov. Ime la je pred vsem dve nalo gi: poli cij sko in pro pa gand no. Za sled njo je bil odgo vo ren kul tur no pros vet ni odsek, ki pa je raz vil tudi {iro ko kul - tur no dejav nost (Mla kar 1986, 116–122). Ne gle de na poseb no za{ ~i to, ki so jo bili delè ni rudar ji pred mobi li za ci jo, poda tek, da je bilo 2. maja 1945 pri rud ni ku le 227 ru dar jev in 26 na me{ ~en cev, pri ~a, kako hudo je naza do va la proi zvod - nja in posle di~ no tudi mesto (Kav ~i~ 1993, 208). Leta 1944 so pri do bi li samo 238 ton ìve ga sre bra (leta 1913 rekord nih 820 ton), veli ko rud ni{ kih naprav je bilo zara di raz li~ nih sabo taìn {e pose bej hudih bom bar di ranj mesta spom la di 1945 hudo po{ ko do va nih in zato le delo ma upo rab nih, rev{ ~i na pa je ponov no zavla da la v me stu. 3 Pot na pro stost … Tè ko pri ~a ko van konec voj ne je bil maja 1945 kon~ no do~a kan. Davek, ki sta ga zah te va la voj na in obdob je fa{iz ma pred tem, je bil velik. Z mo~ no voljo in skup nim delom je pre bi val cem Idri je uspe - lo, da so vrni li mestu »sta ro« podo bo in jo ople me ni ti li z no vim, moder nim. Kri vu lja raz vo ja se je za~e la str mo dvi go va ti. 4 Viri in lite ra tu ra Bav dà, J. 1969: Mezd no giba nje v Idri ji 1898–1900. Idrij ski raz gle di 14-3. Idri ja. ^er melj, L. 1965: Slo ven ci in Hrva ti pod Ita li jo. Ljub lja na. Fe renc, T. 1979: Satan, nje go vo delo in smrt. Ljub lja na. Gom ba~, M. B. 1996: Slo ve ni ja, Ita li ja, Od pre zi ra nja do priz na nja. Ljub lja na. Hod nik, M. 2009: Idri ja v le tih 1918–1922. Kro ni ka 57-1. Ljub lja na. In terv ju ji, zvo~ ni zapi si 2009–2010, hra ni Biz jak Tomà: Joì ca Caru so, roje na Koler (ro je na 1928); Milena Lipu{ ~ek (ro jo je na 1920); Ivan ka Boì~ (ro je na 1915). Ju hant, J. 1989: Kre ko vo beri lo. Celje. Ka cin-Wo hinz, M. 1987: Pri mor ska med dve ma voj na ma. Idrij ski raz gle di 32-2. Idri ja. Ka cin-Wo hinz, M. 1990: Prvi anti fa {i zem v Evro pi, Pri mor ska 1925–1935: bazo vi{ kim `rtvam ob {est - de se ti oblet ni ci. Koper. Ka cin-Wo hinz, M., Ver gi nel la, M. 2008: Pri mor ski upor fa{iz mu 1920–1941. Ljub lja na. Kav ~i~, J. 1987: Prva slo ven ska real ka, Idri ja 1901–1926. Idri ja. Kav ~i~, J. 1993: Spre hod sko zi ~as. Idrij ska obzor ja. Idri ja. Ke ser, S. 1959: Rast in giba nje pre bi vals tva mesta Idri je v raz dob ju 1854–1953. Idrij ski raz gle di 4-1. Idrija. Ko ler, L. 1966: Delo par tij ske mla di ne med obe ma voj na ma. Idrij ski raz gle di, 11-3. Idri ja. Kos, P. 1959: V Idri ji po prvi sve tov ni voj ni. Idrij ski raz gle di 4-1. Idri ja. Maj nik, M. 2002: Idri ja na pre lo mu sto let ja. Diplom ska nalo ga, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub - lja ni. Ljub lja na. Mla kar, B. 1986: Domo brans tvo na Pri mor skem. Idrij ski raz gle di 29–31. Idri ja. Pe te lin, S. 1980: Voj ko va bri ga da. Ljub lja na. Pfei fer, J. 1989: Zgo do vi na idrij ske ga zdravs tva. Idri ja. 210 Idri ja v vr tin cu spre memb v prvi polo vi ci 20. sto let ja [tu cin, A. 1979: Gra di vo za zgo do vi no OF na Idrij skem in Cer kljan skem (41–43). Idrij ski raz gle - di 23–24. Idri ja. [tu cin, A. 1986: Raz voj NOB na Idrij skem 1941–45. Idrij ski raz gle di, Zbor nik 1984/85/86 (ali let nik XXIX–XXXI). Idri ja. To ma ì~, T. 1975: Dru{ tva. Idrij ski raz gle di 20-1/2. Idri ja. Zgo do vin ski arhiv Ljub lja na, Eno ta v Idri ja, fond Ob~i na Idri ja 1850–1945, Idri ja IDR 129, Zapi sni ki Narod ne ga sve ta, 10. no vem ber 1918. Zgo do vin ski arhiv Ljub lja na, Eno ta v Idri ji, fond Osnov na {ola Joè ta Mihev ca Idri ja, Idri ja IDR 120, [ol ska kro ni ka. 211 212 Na prelomnici: razvojna vpra{anja Ob~ine Idrija, 213–224, Ljubljana 2010 IDRIJA IN NJENA OKOLICA NA JO@EFINSKEM VOJA[KEM ZEMLJEVIDU Tina Bajt bajt.tina @gmail.com dr. Dar ja Mihe li~ Zgo do vin ski in{ti tut Mil ka Kosa, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti mi he lic @zrc-sazu.si UDK: 94(497.4Idri ja)"1763/1787" 930.2:912.43(497.4) "17" IZVLE^EK Idri ja in nje na oko li ca na Joè fin skem voja{ kem zem lje vi du Pris pe vek se osre do to ~a na upo do bi tev Idri je na kar to graf skem viru Joè fin ski voja{ ki zem lje vid habs bur{ - ke drà ve (Jo sep hi nisc he Lan de sauf nah me) iz obdob ja 1763–1787. Cilj razi ska ve je bil ugo to vi ti, na kak {en na~in je kraj z oko li co pri ka zan na zem lje vi du in do kak {ne mere je mogo ~e iz nje go ve kar to graf ske upo - do bi tve izlu{ ~i ti zna ne objek te, ki so del zna me ni te idrij ske mate rial ne dedi{ ~i ne. KLJU^NE BESEDE Jo è fin ski voja{ ki zem lje vid, Josep hi nisc he Lan de sauf nah me, Idri ja, Idri ja oko li ca, urba na dedi{ ~i na Idrije ABSTRACT Idri ja and its envi rons on the Josep hi nian mili tary map This paper exa mi nes the depic tion of Idri ja on the Josep hi nian mili tary map (Germ. Josep hi nisc he Lan - de sauf nah me) of the Habs burg Monarchy, a car to grap hic sour ce dating from 1763 to 1787. This artic le deter mi nes how the town and its envi rons are depic ted on the map and to what extent is it pos sib le to iden - tify known sites in the car to grap hic ima ge that com pri se part of Idri ja's cele bra ted mate rial heri ta ge. KEY WORDS Jo sep hi nian mili tary map, Josep hi nisc he Lan de sauf nah me, Idri ja, Idri ja's envi rons, Idri ja's urban heri ta ge 213 Tina Bajt, Dar ja Mihe li~ 1 Uvod Sta re likov ne in kar to graf ske upo do bi tve nase lij pred stav lja jo razi sko val ni izziv ne le za geo gra fe, arhi tek te, urba ni ste, kra ji nar je in jezi ko slov ce, ampak tudi za zgo do vi nar je. Med na rod na komi si ja za zgo do vi no mest ( Com mis sion inter na tio na le pour l'hi stoi re des vil les) si je è pred deset let ji zada la za cilj siste ma ti~ no objav lja nje zgo do vin skih atla sov sred nje ve{ kih mest na ozem lju sodob nih evrop skih dràv. Vse bu je jo sodob ni posne tek, kata str sko upo do bi tev in retro grad ne kar to graf ske upo do bi tve mest - nih osta lin do naj sta rej {ih. Komen ti ran sin te ti~ ni sodob ni zem lje vid za posa mez no mesto pred stav lja faze mest ne ga raz vo ja od naj sta rej {ih do naj so dob nej {ih. Ra zi ska va, ki je pod la ga za ta pris pe vek, sicer ni ime la tako zah tev ne ga cilja, kljub temu pa sodi v sklop razi skav urba ne sesta ve nase lja. Osre do to ~i la se je na en kar to graf ski vir: Joè fin ski voja{ ki zem lje vid habs bur{ ke drà ve, Josep hi nisc he Lan de sauf nah me, ki je nastal med 1763 in 1787 (Raj{p in Trpin 1997) in na nase lje Idri jo. Njen cilj je bil ugo to vi ti, na kak {en na~in je Idri ja pri ka za na na zem lje vi du in do kak {ne mere je mogo ~e iz nje ne kar to graf ske upo do bi tve izlu{ ~i ti zna ne objek te, ki so del zna me ni te idrij ske mate rial ne dedi{ ~i ne. Joè fin ski voja{ ki zem lje vid je pomem ben vir, ker pri ka zu je geo graf ske prvi ne pokra ji ne, ki so pomemb ne za okolj sko-zgo do vin ske in histo ri~ no-geo graf ske {tu di je, med kate - ri mi izsto pa jo relief, rast je, re~ na mre à, nase lja, pro met ni ce, meje in zem lje pi sna ime na (Zorn 2007). 2 Pomen Idri je v zgo do vi ni Zgo do vi ni kra ja in rud ni ka, ki je Idri ji pri ne sel sve tov ni slo ves, je bilo doslej name nje nih ve~ zgo - do vin skih mono gra fij (Hi cin ger 1860; Arko 1930; Moho ri~ 1960; Ver bi~ 1965; Valen ti nitsch 1981; Pfei fer 1989) in ~lan kov s sez na mi virov in lite ra tu re. @i vo sre bro naj bi po legen di oko li 1490 bli zu dana{ nje cerk ve sve te Tro ji ce v Idri ji odkril kmet – {ka far. To obmo~ je je spa da lo pod tol min sko gos pos tvo. Po odkrit ju ìve ga sre bra so v na se lje za~e li pri - ha ja ti rudar ji iz Fur la ni je, Koro{ ke in Tirol ske. Po smr ti zad nje ga gori{ ke ga gro fa 1500 je tol min sko gla vars tvo z Idri jo pri pad lo vla dar ju Mak simi - li ja nu I. (kralj od 1486, cesar od 1508 do 1519). To je spro ì lo voj no z Be ne ~a ni, ki so se 1508/1509 po la sti li rud ni ka, a so jim ga Habs bur à ni sku paj s pre mo è njem vno vi~ odvze li. Rud nik je doìv ljal obdob ja vzpo nov, pad cev in nesre~ (po tres 1511, zru {e nje stro pa in na dese ti - ne mrtvih 1532). Za prav no ure di tev rudars tva so skr be li rudar ski redi: Mak si mi li ja nov iz 1517, Fer di nan dov iz 1553 in Kar lov iz 1580 (Mo ho ri~ 1960, 50–53; Ver bi~ 1969). Na pros pe ri te to rud ni ka je vpli va la tako zmò nost pla ~i la za dobav lje no ìvo sre bro s stra ni kup cev, kot tudi raz mer je do kon - ku ren~ ne ga rud ni ka ìve ga sre bra v Al ma de nu v [pa ni ji. S po dr àv lje njem rud ni ka 1575 je ta dobil enot no vods tvo. Nad voj vo da Karel (1564–1590) je dal odku pi ti dele è rudar skih drùb, rud nik pa je vze lo v za kup bene{ ko pod jet je, ki so mu sle di li dru gi ita li jan ski zakup ni ki. Z dr àv ni mi inve sti ci ja mi se je rud nik do kon ca 16. sto let ja moder ni zi ral in raz - {i ril. Grab ljam, ki so jih è 1525 posta vi li pred soto~ jem Idrij ce in Niko ve, so se za plav lje nje lesa po Idrij ci pri dru ì le tudi vod ne pre gra de – tako ime no va ne klav è na Zali (Ver bi~ 1970). Nji hov namen je bil zaje zi tev reke, ki je omo go ~a la, da so vanjo goz dar ji name ta li hlo de. Ko so lopu to klavòdpr li, je vod ni tok odne sel hlo de do pre strez nih gra belj. Tudi v 17. sto let ju je bilo za rud nik zna ~il no moder - ni zi ra nje in rast proi zvod nje. Rud nik je bil dele èn {te vil nih opi sov popot ni kov, nara vo slov cev, geo lo gov in mine ra lo gov (Mo ho ri~ 1960, 443–451). V pr vih letih 18. sto let ja je zara di poli ti~ nih raz mer in kon ku ren ce Vzhod noin dij ske trgov ske drù - be, ki je z do ba va mi ìve ga sre bra iz Kitaj ske in Vzhod ne Indi je spod ne sla avstrij ski mono pol, pri{ lo do kri ze avstrij ske dràv ne bla gaj ne. Pri si lje na je bila naje ti poso ji lo na Holand skem na ra~un ìvo sre - br ne ga fon da. Iz pri me à dol gov se je izvi la sre di dvaj se tih let 18. sto let ja, kar je olaj {a lo poslo va nje idrij ske ga rud ni ka. V ~a su Mari je Tere zi je (v Av stri ji je vla da la 1740–1780) so novi gos po dar ski pri je - 214 Idri ja in nje na oko li ca na Joè fin skem voja{ kem zem lje vi du mi v zu na nji trgo vi ni pri ved li do gos po dar ske ga raz cve ta. Idri ja se je do kon ca 18. sto let ja raz vi la v dru - go naj ve~ je mesto na Kranj skem z oko li 3600 pre bi val ci. Mesto je 1747 posta lo sedè vi{ je ga rud ni{ ke ga ura da, kasne je pa tudi kazen ske ga sodi{ ~a. Po 1760 so za~e li preu re ja ti tovor ni{ ko pot med Idri jo in Vrh ni ko ~ez Dole. Olaj {a la je dovoz potreb{ ~in za mesto in izvoz ìve ga sre bra. V tem ~asu so rud nik raz {i ri li in moder ni zi ra li. [te vi lo zapo sle nih je nara{ ~a lo, izje ma je bilo le obdob - je kri ze v se dem de se tih letih 18. sto let ja. V rud ni ku je dela lo med 500 in 600 ru dar jev, let na proi zvod nja ìve ga sre bra pa je zna {a la do 250 ton. Za ~asa Joè fa II. (ce sar 1780–1790) se je za~el naj ve~ ji vzpon rud ni ka, ki je med 1785 in 1797 dobav ljal veli ke koli ~i ne ìve ga sre bra [pa ni ji. [te vi lo zapo sle nih se je pod vo ji lo, proi zvod nja pa je zna {a la 600 do 700 ton ìve ga sre bra let no (Kav ~i~ 1993a, 18–19). Spre mem be je doìv lja la tudi urba ni sti~ na podo ba mesta. Sezi da no je bilo ìt no skla di{ ~e, gle da - li{ ~e, napre do va la je orga ni za ci ja {ols tva, zado vo lji vo raven pa je dose gla tudi zdravs tve na za{ ~i ta rudar jev. Na obo le nje mer ku ria li zem, ki ga pov zro ~a ìvo sre bro, je bil pozo ren è zdrav nik, alki mist, filo zof in nara vo slo vec Phi lip pus Aureo lus Teop hra stus Bom ba stus Para cel sus von Hohen heim (1493–1541). Zapi - sal je, da so vsi ljud je, ki ìvi jo v Idri ji skriv lje ni in hro mi, nadu{ lji vi in pre zeb li, brez upa nja, da bi {e kdaj popol no ma ozdra ve li (Pa ra cel sus 1567; Lesky 1956, 8; Pfei fer 1989, 21). Ker zdravs tvo v Idri ji do sre de 18. sto let ja {e ni bilo dobro raz vi to, so to oprav lja li neka te ri tako ime no va ni zdrav ni ki – padar - ji. Med 1754 in 1769 je v Idri ji delo val zna me ni ti zdrav nik in nara vo slo vec Johan nes Anto nius Sco po li. Bil je prvi aka dem sko iz{o la ni zdrav nik v Idri ji, ki je tudi pisal o ru dar skih bolez nih (Sco po li 1761). Naj slav nej {i opi so va lec Idri je pa je bil rud ni{ ki kirurg Balt ha sar Hac quet (Hac quet 1777; Hac - quet 1781), ki je v Idri ji delo val med 1766 in 1773, deja ven pa je bil pred vsem kot u~i telj in nara vo slo vec (Pin tar 1926). Idri jo je po spo mi nu tudi nari sal, pri ~emer je neka te re stav be upo do bil nepra vil no. 3 Joè fin ski voja{ ki zem lje vid Jo è fin ski voja{ ki zem lje vid habs bur{ ke drà ve, ki je nastal med 1763 in 1787 zaje ma sko raj celot - no obmo~ je habs bur{ kih deèl od Nizo zem ske na seve ro za ho du do Djer da pa na jugovz ho du. Izde la li so ga v vo ja{ ke name ne, potem ko se je v se dem let ni voj ni (1756–1763), v ka te ri sta se Avstri ja in Prusi - ja spo pad li za [le zi jo, zane mar ja nje voja{ ke kar to gra fi je izka za lo za usod no. Obsto je ~e kar te niso izka zo va le podrob no sti, ki so bile potreb ne za voja{ ke akci je. Cesa ri ca Mari ja Tere zi ja je na pobu do na~el ni ka gene - ral {ta ba gro fa Morit za Lacy ja uka za la svo jim kar to gra fom, da topo graf sko izme ri jo, popi {e jo ter izde la jo zem lje vid monar hi je. Zem lje vi di so kasne je dobi li ime po cesa ri ~i nem sinu Joè fu II., ki je po smr ti svo - je ga o~e ta Fran ca I. [te fa na Lota rin{ ke ga 1765 prev zel vrhov no vods tvo nad voja{ ki mi zade va mi. Zem lje vid je bil v ok vi ru poli ti~ nih enot cesars tva izde lan po delih, tako ime no va nih sek ci jah, v me - ri lu 1 : 28.000. Od 4685 sek cij jih ve~ kot 110 pre kri va dana{ njo Repub li ko Slo ve ni jo. H kar tam so doda li {e zvez ke s po dat ki, ki so bili pomemb ni z vo ja{ ke ga sta li{ ~a (od da lje nost med kra ji, opi si trd nej {ih zgradb, vodà, poti, oko li{ kih hri bov in goz dov). Konec 18. sto let ja so velja li za naj po drob nej {i in naj ka ko vost - nej {i kar to graf ski izde lek (Ga{ pe ri~ 2007). Jo è fin ski voja{ ki zem lje vid spa da med prve dràv ne zem lje vi de veli ke ga meri la na sve tu. Sku paj z opi si pa je ostal voja{ ka skriv nost do dru ge polo vi ce 19. sto let ja. Shra njen je (bil) v Voj nem arhi vu na Duna ju. Prva {tu di ja o njem je iz{ la po prvi sve tov ni voj ni (Pal dus, 1919). Upo ra ba je bila spr va veza - na na poseb no cesar je vo dovo lje nje. Po uki ni tvi var nost nih ukre pov je Joè fin ski voja{ ki zem lje vid postal pred met razi skav (Hill brand 1997). 4 Obja va Joè fin ske ga voja{ ke ga zem lje vi da v Slo ve ni ji Za mi sel, da bi bila obja va zem lje vi da za slo ven ski pro stor potreb na, je ve~ let pred izi dom posku - sne ga zvez ka (Raj{p 1994) in kasnej {o celo vi to ure sni ~i tvi jo zami sli izra zi la Ema Umek, sode lav ka Arhi va 215 Tina Bajt, Dar ja Mihe li~ Repub li ke Slo ve ni je. Zami sli se je opri jel Vin cenc Raj{p, takrat zapo slen na Zgo do vin skem in{ti tu tu Mil - ka Kosa Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, in ta tako stro kov no kot finan~ no zah tev ni pro jekt s so de lav ci tudi ure sni ~il (Raj{p in Fic ko 1995; Raj{p s so de lav ci 1996; Raj{p in Trpin 1997; Raj{p, Ser {e, Fic ko 1998; Raj{p s so de lav ci 1999; Raj{p, Grab nar, Kolo {a 2000; Raj{p in Ser {e 2001). Ob ja va zaje ma sedem delov, vsak obse ga po dva zvez ka. Prvi vse bu je poslo ve nje ne opi se objav lje - nih sek cij po izvir nem popi su in jim doda ja sez na me teda njih in sodob nih kra jev nih imen, ki se pojav lja jo v be se di lu in na zem lje vi dih. Dru gi del sestav lja jo fak si mi li zem lje vi dov. Slo ven ska obja va Joè fin ske - ga voja{ ke ga zem lje vi da je prva v Evro pi. 5 Idri ja na Joè fin skem voja{ kem zem lje vi du Idri ja z oko li co je pred stav lje na v tret jem delu Joè fin ske ga voja{ ke ga zem lje vi da (Raj{p in Trpin 1997, 63–73). Kraj se naha ja na zem lje vi du sek ci je 179, ki jo je izri sal in opre mil kadet Schmitt. Popis sek ci je zaje ma 46 na se lij od ìrov ske ga kon ca (Tre bi ja) prek Klad ja in Ota le à, Ledin ske ga Raz - Sli ka 1: Joè fin ski voja{ ki zem lje vid Idri je (1. grad Gewer ke neg, 2. ka pe li ca sve te ga Jane za Nepo mu ka, 3. cer kev sve te Tro ji ce, 4. cer kev sve te Bar ba re, 5. Go stil na pri ^rnem Orlu, 6. ne do lo~ lji va stav ba, 7. Te re zi ji no gle da li{ ~e, 8. Ma ga zin, 9. ljud ska {ola, 10. Pa da ri ja, 11. ne do lo~ lji va stav ba, 12. ne do lo~ lji va stav ba, 13. vhod v An to ni jev rov ([el{ tva), 14. ~r pal ke (Kam {ti), 15. vhod v Bar ba rin ja{ek, 16. vhod v Te re zi jin ja{ek, 17. Grab lje, 18. Sta ri most, 19. cer kev sve te ga Kri à, 20. po ko pa li{ ~e, 21. cer kev sve te ga Anto na, 22. Kal va ri ja, 23. `gal ni ce, 24. Smo di {ni ca). 216 Idri ja in nje na oko li ca na Joè fin skem voja{ kem zem lje vi du Sli ka 2: Idri ja ob kon cu 18. sto let ja (1. grad Gewer ke neg, 2. ka pe li ca sve te ga Jane za Nepo mu ka, 3. cer kev sve te Tro ji ce, 4. cer kev sve te Bar ba re, 5. Go stil na pri ^rnem Orlu, 6. ne do lo~ lji va stav ba, 7. Te re zi ji no gle da li{ ~e, 8. Ma ga zin, 9. ljud ska {ola, 10. Pa da ri ja, 11. ne do lo~ lji va stav ba, 12. ne do lo~ lji va stav ba, 13. vhod v An to ni jev rov ([el{ tva), 14. ~r pal ke (Kam {ti), 15. vhod v Bar ba rin ja{ek, 16. vhod v Te re zi jin ja{ek, 17. Grab lje, 18. Sta ri most, 19. cer kev sve te ga Kri à, 20. po ko pa li{ ~e, 21. cer kev sve te ga Anto na, 22. Kal va ri ja, 23. `gal ni ce, 24. Smo di {ni ca; Hac quet 1781). 217 Tina Bajt, Dar ja Mihe li~ pot ja in Dol do Idri je, ^ekov ni ka in Voj ske ga. Danes je to obmo~ je raz de lje no med tri ob~i ne: Idri jo, Cerk no in @iri, ki pa niso v ce lo ti na zem lje vi du sek ci je 179, saj ta ni bila obli ko va na po ome nje nih sodob nih ob~i nah. Idri ja je v zvez ku, ki je pri lo èn k zem lje vi dom, ime no va na Berg werck oder auch Deutsch Idria (Rud - nik ali tudi Nem{ ka Idri ja). Po oce ni popi so val cev naj bi bila od Spod nje Idri je odda lje na tri ~e trt ure od Dol pa uro hodà. Opis pou dar ja, da gre pri Idri ji za dra go cen rud nik ìve ga sre bra, ki leì v kot li ni, obda ni z go ra - mi, pora sli mi z vi so ki mi in gosti mi goz do vi. Z vo ja{ ke ga sta li{ ~a je ime la ugo den polo àj Kal va ri Berg (Kal va ri ja) nad mestom. Med trd ni mi zgrad ba mi ome nja opis cerk ve, grad, cesar ski gostil ni in skla - di{ ~e. Sko raj vse hi{e v me stu so bile zida ne. Ogle da vred ne naj bi bile rud ni{ ke vod ne nape lja ve in vod na ~rpal ka ime no va na kam{t. Cest ni pove za vi pro ti Unter Idria (Spod nja Idri ja) in Lai bach (Ljub lja na) sta bili dobri in vzdr è va ni, gozd ne poti pro ti hri bom pa naj bi bile sla be. Opis ome nja potok Niko vo in reko Idria (Idrij ca). Most prek nje je bil v ~a su popi sa zgra jen le do polo vi ce. Nase lje je na zem lje - vi du izri sa no dovolj podrob no, da je na njem mogo ~e raz poz na ti posa mez ne objek te. 6 Pomemb nej {e stav be v Idri ji Po meb nej {e stav be v Idri ji v ~a su nastan ka zem lje vi da pre poz na mo po veli ko sti in po na~i nu risanja: so obrob lje ne, sre di na je pobar va na kot osta le stav be. Rde ~a bar va stavb pome ni, da so zida ne in ne lesene. Ena naj po memb nej {ih stavb je grad Gewer ke negg (sli ka 1, {te vil ka 1). Zgra di li so ga med 1522 in 1533, slu ìl pa naj bi obram bi pred vpa di Bene ~a nov in poho di Tur kov. V njem naj bi hra ni li ìvo sre bro in ìto, za obram bo pa bi skr be li rudar ji suli ~ar ji. Grad je bil last rud ni ka. V njem ni ìvel gra{ ~ak ozi ro - ma fev dal ni gos pod, tem ve~ so bile tam pisar ne rud ni{ ke ga upra vi te lja in nje go vih sode lav cev, ki so v gra du tudi sta no va li (Arko 1931, 15; Moho ri~ 1960, 27–28; Ver bi~ 1993, 32). Po leg gra du so bile trd ne zgrad be v kra ju tudi cerk ve sve te Tro ji ce, sve te Bar ba re, sve te ga Kri à in sve te ga Anto na. Cer kev sve te Tro ji ce (sli ka 1, {te vil ka 3) je bila naj sta rej {a ùp na cer kev v Idri ji, zgra - je na kma lu po 1500. Prvot no je bila pos ve ~e na sve te mu Duhu, a ker je bil ta upo dob ljen v sve ti Tro ji ci, so jo ljud je za~e li ime no va ti cer kev sve te Tro ji ce (Arko 1931, 170–171). Na to ime je bila tudi pos ve - ~e na. Ko je zara di rud ni ka za~e lo v Idri jo pri ha ja ti vse ve~ lju di, je posta la pre majh na. Ljub ljan ski {kof Tomà Hren je 1622 posta vil temelj ni kamen za cer kev sve te Bar ba re (sli ka 1, {te vil ka 4). Zara di tri de - set let ne voj ne (1618–1648) so grad njo pre ki ni li, dozi da li pa cer kev sve te Tro ji ce, ki je bila do takrat {e lese na. Cer kev sve te Bar ba re je bila zgra je na do kon ca 17. sto let ja, zida ni zvo nik pa je nado me stil lese - ne ga {ele 1741 (Arko 1931, 172–177; Kav ~i~ 1993a, 16; Kav ~i~ 1993b, 191; Ver bi~ 1993, 31). V rud ni ku je pogo sto pri ha ja lo do delov nih nesre~. Zavet nik rudar jev je bil sve ti Anton Pado van - ski, ki je veljal za jam ske ga patro na in za{ ~it ni ka pred nesre ~a mi. Na hri bu so naj prej posta vi li zna me nje s po do bo sve te ga Anto na, kasne je pa {e lese no kape li co. Leta 1678 je Janez Krst nik Kri àj, opat in arhi di ja kon Gori{ ke ga ter ùp nik v Sol ka nu, bla go slo vil temelj ni kamen za cer kev sve te ga Anto - na, ki je bila sezi da na {e iste ga leta (sli ka 1, {te vil ka 21). Leta 1766 so na hrib~ ku za cerk vi jo napra vi li {e Kal va ri jo (sli ka 1, {te vil ka 22), ki jo sestav lja {ti ri najst kape lic (Arko 1931, 183–184). Kape li ce pred - stav lja jo posta je Kri stu so ve ga kri è ve ga pota. Zad nja sezi da na cer kev v Idri ji je bila cer kev sve te ga Kri à (sli ka 1, {te vil ka 19), ki je sta la na desnem bre gu Idrij ce. Kape li ca sve te ga Kri à je bila na tem mestu postav lje na è 1719. Leta 1775 so poleg nje sezi da li ozi ro ma ure di li {e novo poko pa li{ ~e (sli ka 1, {te vil ka 20), saj je tisto pri sve ti Bar ba ri posta lo pre majh no. Sre di poko pa li{ ~a so do 1782 posta vi li cer kev sve te ga Kri à (Arko 1931, 192–194; Kav - ~i~ 1993b, 196). Za Idri jo so bili zelo pomemb ni rud ni{ ki objek ti. Na Joè fin skem zem lje vi du so pri ka za ni tri je vho - di v rud nik: vhod v Te re zi jin in Bar ba rin ja{ek ter vhod v An to ni jev rov. Poleg vho dov pa so k rud ni ku spa da le {ègal ni ce in smod ni {ni ca. 218 Idri ja in nje na oko li ca na Joè fin skem voja{ kem zem lje vi du Sli ka 3: Rake. @e 1500 so na jù ni stra ni idrij ske kot li ne za~e li kopa ti Anto ni jev rov – dru gi naj sta rej {i vhod v rudnik v Evro pi. »[el{ tva« (sli ka 1, {te vil ka 13), stav ba rudar ske zbi ral ni ce nad Anto ni je vim rovom pa je bila sezi da na v 18. sto let ju. [e v is tem deset let ju (1508) so po odkrit ju boga te ìvo sre br ne ìle odpr li {e Ahaci - jev ja{ek (Kav ~i~ 1993b, 185–186). Leta 1586 so v rud ni ku za~e li kopa ti nov nav pi~ ni dnev ni ja{ek, ki so ga poi me no va li po sve ti Bar ba ri (sli ka 1, {te vil ka 15) (Arko 1931, 3–5, 12; Valen ti nitsch 1981, 106–109). S po glab lja njem izko pa konec 16. sto let ja je voda posta la glav ni prob lem rud ni ka. Vdi ra la je v rove in ogro à la delo in ìv lje nje rudar jev. @e 1589 je deèl nok nè ja komi si ja naro ~i la moj stru Han su Rot - hu, naj za Bar ba rin ja{ek izde la dve kam {ti ( Was ser kunst werk) za ~rpa nje vode in dvi go va nje rude (sli ka 1, {te vil ka 14). Kam {ti je poga nja la voda. Dokon ~a ni sta bili 1594 (Va len ti nitsch 1981, 108–109; Kav - ~i~ 1993b, 190). Ko je 1665 Idri jo obi skal angle{ ki poto pi sec Gual te rus Pope, je opi sal raz me re v rud ni ku in nase lju ter ob~u do val kam {ti pri Aha ci je vem in Bar ba ri nem ja{ ku (Pope 1665; Moho ri~ 1960, 87–89; ^ar 1993, 66; Kav ~i~ 1993b, 192). Leta 1596 so pri Kobi li zaje zi li Idrij co in zgra di li 3439 me trov dolg lesen vod ni kanal ime no van Rake (Arko 1931, 12; ^ar 1993, 65). Bil je spe ljan do naprav pri Bar ba ri nem in Aha ci je ve mu ja{ ku. Med 1766 in 1770 so ga pre no vi li in utr di li s pod por ni mi zido vi, pozi da li s kam nom in pove za li s kao li nom (Kav - ~i~ 1993b, 195). Rake so ozna ~e ne tudi na Joè fin skem zem lje vi du. Poleg sim bol ne ga pri ka za je zapi sa no {e Beden te Was ser lei tung (os kr bo val ni vodo vod). Po leg ja{ ka sve te Bar ba re so za~e li 1736 gra di ti Tere zi jin ja{ek (sli ka 1, {te vil ka 16). Na~r te zanj je izri sal rud ni{ ki upra vi telj Franc Anton Stein berg. Leta 1748 je bil izko pan do glo bi ne 226 me trov. Kam - {ti, ki sta bili spr va name nje ni le ja{ ku sve te Bar ba re, sta poma ga li tudi pri obra to va nju Tere zi ji ne ga ja{ ka (Arko 1931, 13; ^ar 1993, 66; Kav ~i~ 1993b, 194). 219 Tina Bajt, Dar ja Mihe li~ Sli ka 4: Visli ce. @gal ni ce so ime le velik pomen pri raz vo ju rud ni ka, saj je izpo pol nje va njègal ni{ kih naprav pome - ni lo tudi ve~ ji izko ri stek ìve ga sre bra iz rude. Prvàgal ni ca, kjer so rudòga li {e na pro stem, je bila na Pron tu ( Brand, Brand gra ben), dru ga na Lejn {ta tu ( Legstätte, Lend). Sled njo so zgra di li è 1537. Leta 1641 pa je bila zgra je na nova topil ni ca na levem bre gu Idrij ce v Leo pol di je vem pred mest ju, dana{ nji Prej - nu ti ( Brennhütte). @gal ni co so sre di 18. sto let ja dva krat izbolj {a li in uved li novo teh ni kòga nja v re tort nih pe~eh (sli ka 1, {te vil ka 23) (Ver bi~ 1993, 34; Kav ~i~ 1993b, 194). Blì nji rud ni{ ki objekt je tudi smo di {ni ca (sli ka 1, {te vil ka 24). Napis ( Pul fer–) na obmo~ ju da - na{ njega par ka Mej ca omo go ~a skle pa nje, da je {lo za skla di{ ~e smod ni ka. Rudar ji so potre bo va li raz stre li vo za mini ra nje v ro vih, hkra ti pa je bila stav ba dovolj odmak nje na od str nje ne ga nase lja, da ga ni ogro àla. Po sred no so k rud ni ku spa da le grab lje (sli ka 1, {te vil ka 17). Rud nik je za svo je delo va nje potre bo - val les. Lesa na blì njih bre go vih je kma lu zmanj ka lo. Rud ni{ ki upra vi te lji so ga za~e li pri do bi va ti iz goz dov vi{ je ob rekah Bel ca, Idrij ca in Zala. S plav lje njem po vodo to kih so les spra vi li do gra belj, ki so ga pre stre gle. Leta 1531 so ver jet no è sta le prve grab lje na Laj {tu, ob soto~ ju Idrij ce in Bel ce. Leta 1551 so bile grab lje postav lje ne tudi v Idri ji na Len {ta tu. Poso do bi li so jih 1777, nato pa so slu ì le {e sto pet de - set let. Pre gra da je lah ko naen krat pre pu sti la 15.000 m3 vode in zadr à la do 13.000 m3 lesa (Arko 1931, 10; Ver bi~ 1970, 95; Kor di{ 1993, 77; Kav ~i~ 193b, 187–188, 196). Nì je na Idrij ci je na Joè fin skem zem lje vi du nari san tudi most (sli ka 1, {te vil ka 18). Je rde ~e bar - ve, torej je bil kam nit. V ~a su pro te stan tiz ma je Idri ja dobi la pro te stant sko ljud sko {olo. Delo va la je od 1581 do kon ca 16. sto - let ja, 1602 pa jo je prev zel kato li{ ki u~i telj. Leta 1756 se je {ola pre se li la v novo {ol sko poslop je (sli ka 1, {te vil ka 9) (Pa vli~ 1993, 101; Valen ti nitsch 1981, 284; Kav ~i~ 1993b, 195). Dru go polo vi co 18. sto let ja ozna ~u je velik napre dek idrij ske ga zdravs tva. @e 1748 so obno vi li stav - bo Pada ri ja (sli ka 1, {te vil ka 10) ob Niko vi. V njej je bila poleg rano ce li ko ve (pa dar je ve) ordi na ci je tudi rudar ska kopal ni ca. Leta 1754 je v Idri jo pri {el prvi rud ni{ ki zdrav nik Joan nes Anto ni ous Sco po li. Iste - ga leta so v me stu odpr li tudi lekar no (Arko 1931, 95; Kav ~i~ 1993b, 195). Oko li 1770 se je mest no sre di{ ~e mo~ no spre me ni lo. Proi zvod na poslop ja na Sta rem trgu so po zasut - ju Aha ci je ve ga ja{ ka pre no vi li in jim name ni li nove vse bi ne (iz pre bi ral ni ce rude je nasta la {ola, iz lope za popra vi lo orod ja in skla di{ ~a gle da li{ ~e, lekar na). Na novo so zgra di li ìt no ka{ ~o – Maga zin (sli - ka 1, {te vil ka 8) (Biz jak, 1993, 128; Kav ~i~ 1993b, 195). 220 Idri ja in nje na oko li ca na Joè fin skem voja{ kem zem lje vi du Ker je od grad nje Maga zi na osta lo veli ko mate ria la, so 1769 skle ni li zgra di ti gle da li{ ~e (sli ka 1, {te - vil ka 7), ki bi slu ì lo potu jo ~im igral skim sku pi nam, ki so zaha ja le v Idri jo. To je naj sta rej {a ohra nje na gle da li{ ka stav ba v Slo ve ni ji (Arko 1931, 234–235; Kav ~i~ 1993b, 195). Idrij ski rudar ski urad je 1779 od tol min ske ga gla vars tva prev zel kazen sko sods tvo. Iste ga leta so na gra du obso di li na smrt {ti ri tato ve, ki so ukrad li rudo in jo samìga li. Sto ril ci so bili obe {e ni na visli - cah (»[in ta ri ja«). Sta le so pod mestom na desnem bre gu Idrij ce (Arko 1931, 88–90; Kav ~i~ 1993b, 196). Ozna ~e ne so tudi na Joè fin skem zem lje vi du z na pi som Gericht (so di{ ~e), poleg kate re ga je znak za visli - ce. Do njih je spe lja na pot po levem bre gu Idrij ce, ob njih pa vodi prek reke lesen most. 7 Narav no oko lje na zem lje vi du Voda je bila v Idri ji pomemb na tako za nasta nek nase lja kot za nje gov obstoj. Soto~ je Idrij ce in hudour - ni{ ke ga poto ka Niko va je raz {i ri lo doli no v majh no kot li no, obda no s hri bov jem in pla no ta mi, pri mer no za pose li tev. Tudi po odkrit ju ìve ga sre bra je voda kro ji la uso do Idrij ~a nov. Vodo to ki so slu ì li splav - lja nju lesa iz odda lje nih goz dov v Idri jo. Voda je stal no vdi ra la v rud nik, za nje no iz~r pa va nje pa so rabi li ~rpal ke, ki jih je spet poga nja la voda. Na Joè fin skem zem lje vi du so nari sa ni poto ki, rake, ki so dova ja le vodo za pogon rud ni{ kih naprav, ter kam {ti, ki so v rud ni ku ~rpa le vodo ter dvi go va le in spu{ ~a le tovor v ja{ ke. Opi si k zem lje vi dom pove do, da ima Idrij ca kam ni to dno, a je zara di {te vil nih skal in pli tvin neplov na. ^e bi bila plov na do So~e in po njej do Trà{ ke ga zali va, bi bila to naj là ja pot za izva à nje ìve ga sre bra v Trst. Po leg vodà so ime li za Idri jo velik pomen tudi goz do vi. Les je slu ìl za grad njo in vzdr è va nje rud - ni{ kih naprav in bival nih stavb za rudar je, potre bo va li so ga prìga nju rude, upo rab lja li so ga za obo ka nje rovov. Ko je goz da za~e lo pri manj ko va ti, so za~e li nje go vo izra bo nad zi ra ti. @e od 1558 je les, ki so ga pose - ka li in upo ra bi li v rud ni ku, odka zo val goz dar ski moj ster, ki je skr bel za vars tvo goz dov. Od 1627 je rud nik postav ljal tudi gozd ne ~uva je. Opis k jo è fin skim zem lje vi dom ome nja, da so bili goz do vi na Idrij skem viso ko ra sli in gosti. Na zem lje vi du pa je {ir {a oko li ca Idri je sko raj gola, zla sti hrib od sve te ga Anto na pro ti Kano melj ske mu Raz pot ju in desni breg Idrij ce. To je ver jet no posle di ca golo se ka v pr vih deset let jih po odprt ju rud ni ka. Pri splav lja nju lesa so poma ga le klav è. Prve lese ne klav è na Idrij skih tleh so 1587 zgra - di li na Zali (Ver bi~ 1970 89, 96; Valen ti nitsch 1981, 111; ^ar 1993, 65; Kav ~i~ 1993b, 188–191). Sli ka 5: Opu sto {e ni hri bi od sve te ga Anto na do Raz pot ja. 221 Tina Bajt, Dar ja Mihe li~ Sli ka 6: Goz do vi na dru gi stra ni Idri je pro ti Voj ske mu. 8 Pro met ne pove za ve Naj bolj pomemb na je bila cesta od Idri je do Ljub lja ne ~ez Kova ~ev Rovt, prek Dol in @ibr{ do Zapla - ne. Kljub {te vil nim ovin kom po hri bu navz gor, je bila cesta dobro gra je na. Bila je kam ni ta a le delo ma upo rab na za tè ke tovo re. Na zem lje vi du je vri sa na kot glav na cesta. Ob poti lah ko raz be re mo napis Stras se nach Lai bach (ce sta pro ti Ljub lja ni). Med 1760 in 1765 so jo pre no vi li in iz sta re tovor ne poti napra vi li prvo pre voz no cesto Idri ja–Vrh ni ka (Arko 1931, 238–239; Kav ~i~ 1993a, 18; Kav ~i~ 1993b, 195). Od osta lih potí, ki vodi jo iz Idri je, je pomemb na {e pot po desnem bre gu Idrij ce do Spod nje Idri - je, ime no va ne tudi Pri Fari, ki naj bi bila zara di dobre ga gra di va zgra je na kot deèl na cesta in tudi sicer dobro vzdr è va na. Osta le poti, pove ~i ni spe lja ne v hrib, naj bi bile sla be gozd ne poti. Sli ka 7: Pot iz Idri je pro ti Ljub lja ni. 222 Idri ja in nje na oko li ca na Joè fin skem voja{ kem zem lje vi du Sli ka 8: Pot iz Idri je pro ti Spod nji Idri ji. 9 Sklep Ob dob je raz svet ljens tva pome ni raz cvet Idri je. Opa zen je v pre no vi gradú, obno vi in grad nji cerkvá ter dru gih jav nih objek tov. Idri ja je v 18. sto let ju posta la mesto. Dobi la je mest ne pra vi ce in grb ter se tudi nav - zven urba ni zi ra la. Od 1770 sme mo govo ri ti o mest nem jedru s Sta rim in Novim trgom (Biz jak 1993, 128). Jo è fin ske zem lje vi de so nari sa li med 1763 in 1787. Data ci ja idrij skih zgradb pa omo go ~a {e natan~ - nej {o ~asov no opre de li tev nastan ka zem lje vi da, na kate rem je pri ka za na Idri ja. Na dana{ njem Sta rem pla cu sta è upo dob lje na Maga zin (rud ni{ ko ìt no skla di{ ~e) in gle da li{ ~e. Zem lje vid torej ni bil nari - san pred 1769. Na njem je è poko pa li{ ~e pri cerk vi sve te ga Kri à, ki je bilo bla go slov lje no 1779 ter cer kev sve te ga Kri à, ki je bila sezi da na 1782. Na njem pa ni vho da v Jo è fov ja{ek, ki naj bi ga za~e li postav - lja ti 1786. Skle pa mo lah ko, da je bila sek ci ja 179 Jo è fin ske ga zem lje vi da nari sa na med 1769 in 1786. 10 Viri in lite ra tu ra Arko, M. 1931: Zgo do vi na Idri je. Gori ca. Biz jak, R. 1993: Urba ni sti~ ni raz voj sko zi sto let ja. Idrij ska obzor ja. Pet sto le tij rud ni ka in mesta. Idrija. ^ar, J. 1993: Teh ni{ ka zgo do vi na rud ni ka. Idrij ska obzor ja. Pet sto le tij rud ni ka in mesta. Idri ja. Ga{ pe ri~, P. 2007: Kar to graf ske upo do bi tve Slo ve ni je sko zi ~as. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 47-2. Ljubljana. Hac quet, B. 1777: Ver zeich niss der hauptsächlich sten Arten und Abar ten der Queck sil ber- und Zin - no be rer ze aus der Gru be von Hydria oder Idria im Her zogt hum Krein. Beschäfti gun gen der Ber li ner Gesellsc haft Natur forsc hen den Freun de. Ber lin. 223 Tina Bajt, Dar ja Mihe li~ Hac quet, B. 1781: Oryc to grap hia Car nio li ca oder Physi ka lisc he Erd besc hrei bung des Her zogt hums Krain, Istrien, und zum Theil der benach bar ten Länder 2. Leip zig. Hill brand, E. 1997: O Jo è fin skem voja{ kem zem lje vi du. Slo ve ni ja na voja{ kem zem lje vi du 1763–1787, Zve zek 3. Ljub lja na. Hit zin ger, P. 1860: Das Queck sil ber-Berg werk Idria, von sei nem Begin ne bis zur Gegen wart. Lai bach. Kav ~i~, J. 1993a: Pet sto le tij rud ni ka ìve ga sre bra in mesta Idri je. Idrij ska obzor ja. Pet sto le tij rud ni ka in mesta. Idri ja. Kav ~i~, J. 1993b: Spre hod sko zi ~as. Idrij ska obzor ja. Pet sto le tij rud ni ka in mesta. Idri ja. Kor di{, Fra njo 1993: Goz do vi kot vir lesa za rud nik in pre bi vals tvo. Idrij ska obzor ja. Pet sto le tij rud - ni ka in mesta. Idri ja. Lesky, E. 1956: Arbeit sme di zin im 18. Ja hr hun dert. De mor bis arti fi cum scrip ta. Schrif te nrei he für sichere und gesun de Arbeit. Wien. Mo ho ri~, I. 1960: Rud nik ìve ga sre bra v Idri ji. Zgo do vin ski pri kaz nastan ka, raz vo ja in dela. 1490–1960. Idri ja. Pal dus, J. 1919: Die militärisc hen Auf nah men im Bereich der Habs bur gisc hen Länder aus der Zeit Kaiser Joseph II. Aka de mie der Wis sensc haf ten in Wien, phil.-hist Klas se, Denksc hrif ten 63/2. Wien. Pa ra cel sus, H. v. T. 1567: Von der Berg sucht und ande ren Berg krank hei ten. Dil lin gen. Pa vli~, S. 1993; Idrij sko {ols tvo sko zi sto let ja. Idrij ska obzor ja. Pet sto le tij rud ni ka in mesta. Idri ja. Pfei fer, J. 1989: Zgo do vi na idrij ske ga zdravs tva. Zdravs tve no in social no vars tvo Idrij skih rudar jev v pre - te klih sto let jih. Idri ja. Pin tar, I. 1926: Bal ta zar Hac quet. Slo ven ski bio graf ski lek si kon 1–2. Ljub lja na. Raj{p, V., Fic ko, M. 1994: Slo ven sko ozem lje na voja{ kem zem lje vi du iz dru ge polo vi ce 18. sto let ja. Ljubljana. Raj{p, V., Fic ko, M., Grab nar, M., Ser {e, A., Kolo {a, V. 1996: Slo ve ni ja na voja{ kem zem lje vi du 1763–1787, Zve zek 2. Ljub lja na. Raj{p, V., Grab nar, M., Kolo {a, V. 2000: Slo ve ni ja na voja{ kem zem lje vi du 1763–1787, Zve zek 6. Ljubljana. Raj{p, V., Grab nar, M., Ser {e, A., Kolo {a, V. 1999: Slo ve ni ja na voja{ kem zem lje vi du 1763–1787, Zve - zek 5. Ljub lja na. Raj{p, V., Ser {e, A. 2001: Slo ve ni ja na voja{ kem zem lje vi du 1763–1787, Zve zek 7. Ljub lja na. Raj{p, V., Ser {e, A., Fic ko M. 1998: Slo ve ni ja na voja{ kem zem lje vi du 1763–1787, Zve zek 4. Ljub lja na. Raj{p, V., Trpin, D. 1997: Slo ve ni ja na voja{ kem zem lje vi du 1763–1787, Zve zek 3. Ljub lja na. Raj{p, V., Fic ko, M. 1995: Slo ve ni ja na voja{ kem zem lje vi du 1763–1787, Zve zek 1. Ljub lja na. Sco po li, J. A. 1761: De Hydrarg yro Idrien si, Ten ta mi na physi co-che mi co-me di ca. Vene tiis. Va len ti nitsch, H. 1981: Das lan desfürst lic he Queck sil ber berg werk Idria 1575–1659, Pro duk tion, Technik, recht lic he und sozia le Verhältnis se, Betriebs be darf, Queck sil ber han del. Forsc hun gen zur gesc hicht lic hen Lan de skun de der Ste ier mark 32. Graz. Ver bi~, M. 1965: Idrij ski rud nik do kon ca 16. sto let ja. Dok tor sko delo. Ljub lja na. Ver bi~, M. 1969: Karo lin{ ki rudar ski red za idrij ski rud nik 1580. Idrij ski raz gle di 14-2. Idri ja. Ver bi~, M. 1970: O lesu za idrij ski rud nik, prvih idrij skih grab ljah in klav àh. Idrij ski raz gle di 15-2. Idrija. Ver bi~, M. 1993: Nasel bi na do kon ca 16. sto let ja. Idrij ska obzor ja. Pet sto le tij rud ni ka in mesta. Idrija. Zorn, M. 2007: Joè fin ski voja{ ki zem lje vid kot geo graf ski vir. Geo graf ski vest nik 79-2. Ljub lja na. 224 idrija_nsl_idrija_nsl.qxd 10.12.2010 8:02 Page 1 CAPAC ities 1 Competitiveness Actions and Policies for Alpine Cities 1 IJAR NA PRELOMNICI: IDE RAZVOJNA VPRA[ANJA IN^B OB^INE IDRIJA O JANA[ARP VA JNOVZA I: R ICNMOLER ISBN 978-961-254-243-6 PAN 9 2 1 6 9 8 7 6 3 4 2 4 5