V S E B I N A
AKTUALNO
Jakob Aljaž, njegov stolp in mi ---------------------------------------------------------------------------------03
Spomin na dogodke pred šestdesetimi leti-----------------------------------------------------------------04
Dobrodelna akcija >ZA TRIGLAV< -----------------------------------------------------------------------------08
Vlada izbrala Strokovni svet za šport-------------------------------------------------------------------------09
V spomin: Albin Vengust (1921-2005) -----------------------------------------------------------------------09
Delovanje Planinske knjižnice----------------------------------------------------------------------------------10
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Peter Skvarča na obisku v Sloveniji (zahvala) --------------------------------------------------------------11
Društva izenačena z gostinci -----------------------------------------------------------------------------------12
Obisk predstavnikov pl. organizacije pri msgr. Alojzu Uranu-------------------------------------------14
Podpis dogovora o sofinanciranju projektov PGD in PZI projekta IUVC -----------------------------15
Podeljene diplome kupcem Modre energije ---------------------------------------------------------------15
Razgovori vodstva PZS na MOPE R Slovenije---------------------------------------------------------------15
Razgovori vodstva PZS na Ministrstvu za gospodarstvo R Slovenije----------------------------------16
Oddaje o gorah ----------------------------------------------------------------------------------------------------16
160 let od rojstva Jakoba Aljaža -------------------------------------------------------------------------------16
Spominska slovesnost na Okrešlju ----------------------------------------------------------------------------17
Izšla je dvojna številka Planinskega vestnika ---------------------------------------------------------------17
Razstava ob 110-letnici najstarejše slovenske revije-----------------------------------------------------18
KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE -------------------------------------------------------------------18
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE -------------------------------------------------------------------19
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI ---------------------------------------------------------------------------------20
KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA ------------------------------------------------------------------21
KOMISIJA ZA MEDNARODNE STIKE ---------------------------------------------------------------------------22
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI
VABIJO ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------23
POROČAJO ----------------------------------------------------------------------------------------------------------26
IZ DRUŠTVENIH GLASIL ------------------------------------------------------------------------------------------31
ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE..........................................................................zelena
Poslovanje z gotovino--------------------------------------------------------------------------------------------ZUO-01
R A Z P I S najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2005- OPOZORILO----------------ZUO-02
R A Z P I S za začetek usposabljanja za gorskega vodnika v letu 2005 ------------------------------ZUO-02
Popravek zapisnika zasedanja Skupščine PZS z dne 21.05.2005 ---------------------------------------ZUO-03
Javni razpis za podelitev priznanj Stanka Bloudka za leto 2005 ---------------------------------------ZUO-03
Iščemo >generalnega sekretarja PZS< -----------------------------------------------------------------------ZUO-07
Pravice (ugodnosti) članstva za leto 2006-------------------------------------------------------------------ZUO-08
Zbirnik 12 ključnih odgovorov na vprašanja (Vprašalnik >JUTRI<) ------------------------------------ZUO-10
Zadnja novica - Skupščina nepalske planinske zveze/ NMA--------------------------------------------ZUO-12
UPRAVNI ODBOR
Sprejete odločitve, vezane na rok, na 18. seji UO PZS dne, 16.06.2005 -----------------------------UO-OI
Zapisnik 17. seje UO PZS z dne, 07.04.2005 ----------------------------------------------------------------UO-O6
O SLOVENSKEM PLANINSTVU.................................................................................PRILOGA
TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572
TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651
A K T U A L N O
JAKOB ALJAŽ, NJEGOV STOLP IN MI
>Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.< Tako se je dovški župnik Jakob Aljaž sam pohvalil potem, ko je popisal vse svoje graditeljske podvige v triglavskem pogorju. Najimenitnejša ali vsaj najbolj znana njegova gradbeniška stvaritev je slavni Aljažev stolp prav na vrhu Triglava, letos star že 110 let. Kakšen pomen mu Slovenci zavedno ali nezavedno pripisujemo, je vidno že po tem, da ga sploh ne cenimo po kakih estetskih ali arhitektonskih merilih, niti ga ne vidimo kot tujka v naravi. Nasprotno, prava narodna svetinja je, cilj največjega števila planincev, oziroma planinskih romarjev. Aljaž je bil praktičen človek, čeprav tudi umetnik - glasbenik. Slovenske gore, po katerih so Nemci pričeli graditi planinske koče in poti, je bilo treba narediti slovenske tudi na viden način - kot v vojski, kjer je treba ozemlje zasesti in ga označiti. In če kje, potem je bilo treba začeti s Triglavom, našim najvišjim vrhom in simbolom slovenstva. Odkupil je vrh Triglava in dal nanj postaviti stolp. Odkupil je Kredarico in dal postaviti Triglavsko kočo in ob njej kapelico Marije. Dal je nadelati in zavarovati pot po grebenu Malega Triglava, pozneje pa še Tominškovo pot iz Vrat. Tako je Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno leta 1993, dobilo svojo pot in svojo kočo za dostop na Triglav. Aljaž je pogosto najprej gradil na svoje stroške, ki pa mu jih je SPD pozneje vse povrnilo. V tem pogledu je Aljaž prav tak samotnik, oziroma prvi nosilec, kot so bili drugi veliki možje, ki so nas iz ljudstva naredili narod, pa naj bodo literati, duhovniki, vojaki: Trubar, Vodnik, Prešeren, Slomšek, Maister je le nekaj imen, ki so nas včasih na silo in s trpljenjem rinili naprej, da smo postali nekaj. Gnala jih je močna narodna zavest. Če bi le del njihovega izročila našli v sebi tudi današnji Slovenci, se nam ne bi bilo treba bati za obstoj ne naroda in ne slovenskega jezika. Istega leta kot na Kredarici je Aljaž postavil prvo kočo še v Vratih (ki sta ji pozneje sledili še dve), zgradil pot k Peričniku in v Radovni ter postavil še Šlajmerjev dom (ali vilo) v Vratih.
Pred kratkim smo slavili 60-letnico Čopovega stebra, 110-letnico Planinskega vestnika, dve leti prej 110-letnico Slovenskega planinskega društva. Kakšen je smisel teh slavljenj? Predvsem nas spominjajo na ljudi, ki so vzeli svoje poslanstvo zares. Takrat niso bili nobeni junaki, nasprotno, otepali so se s težavami in nasprotniki, polena so jim letela po noge, želi so več zavisti kot pa hvale, pogosto so veljali za čudake. Vendar - sledili so notranjemu glasu, ki jim je govoril, da delajo prav. Živeli so preko okvirja svojega življenja - v čas, ki ga ne bodo doživeli, njihovo delo pa bodo živeli drugi - v našem primeru Slovenci kot narod in kot posamezniki. Danes se pritožujemo nad egoističnimi in materialističnimi časi. A Vodnik in Prešeren sta tudi takratnim Slovencem v verzih povedala, da večina misli le na denar, dobiček. Morda je dovolj, če ob spominu na takratnega Aljaža pomislimo, da tudi danes žive med nami kaki >Aljaži<, delajo tudi za druge in ne le zase, in jim vsaj preveč polen ne mečimo pod noge, če jim že
pomagati ne moremo, nočemo ali ne znamo. To naj bo izročilo in napotilo Jakoba Aljaža in njegovega stolpa slovenskim planincem zdaj, ko slavimo 110-letnico stolpa in 160-letnico rojstva njegovega graditelja. Planinska zveza Slovenije nima prav nič manjših obveznosti do Slovenije, kot so si jih sami zastavili njeni ustanovitelji, le da morajo odgovarjati sedanjemu času in njegovim zahtevam.
Zavrh, 02.07.2005	Tone ŠKARJA
SPOMIN NA DOGODKE PRED ŠESTDESETIMI LETI
Svečanost, ki je bila 24.06.2005 v Vratih je bila namenjena spominu na osrednje dogodke pred 60. leti: osvoboditvi izpod okupatorjevega jarma in 60-letnici preplezanja osrednjega stebra v severni triglavski steni - Čopovega stebra.
Planinsko praznovanje v Vratih je bilo veličastno, navzočih je bilo skoraj 500 planincev, alpinistov, gorskih reševalcev,... 135 plezalcem so bila za preplezani Čopov steber podeljena Spominska priznanja.
Po oceni ga je preplezalo blizu 1000 plezalcev (nekateri večkrat). Žal je stena zahtevala tudi reševanja: kot prvo so reševali Pavlo Jesihovo, nato Valanta,.... Spominsko priznanje bo tudi v prihodnje prejel vsak, ki bo s podatki "jamčil", da mu je podvig uspel. Na svečanosti je bil obujen tudi spomin na zaključek druge svetovne vojne s sporočilom, da se grozote ne bi več ponovile.
Vsaj tisočletja in pol nazaj je Triglav v raznih izpeljankah imena znana višinska točka slovenske dežele. Ni ga, ki bi se mu z nižjih vrhov oko ne oziralo k njemu, ali ga vsaj poskušalo poiskati na obzorju. Visoko sega v sinje višave, resnobno glavo mu venčajo oblaki, na njegovem skalnatem čelu se svetlika sij vladarja, v globokih gubah njegove skalnate halje se skrivajo bajke. Toda Triglav s svojo zgodovino je tudi vabilo prihajajočim, kot legenda preteklosti ter simbol sedanjosti in prihodnosti. Triglav je postal gora z najštevilnejšim obiskom pri nas. Iz Triglava smo naredili demona, skoraj napisana dolžnost je, da ga obiščemo vsaj enkrat v življenju. Potrdili smo, da smo planinski narod. Slovenec je vzel Triglav za svojo preizkušnjo.
Po tem kratkem uvodu Nataše Mrak, ki je povezovala kulturni program, je KD ALOJZIJ PLANTAU Kranjska Gora zapel Planinsko himno: Oj, Triglav moj dom. Nataša pa je nadaljevala: in mi, popotniki skozi čas, vstopimo šestdeset let nazaj, ko se je polegla vojna vihra in v čas legendarnega vzpona legendarnih alpinistov takrat 52. letnega Jože Čopa in 44. letne Pavle Jesihove, ki sta od 26. do 30. junija 1945 potegnila novo smer v zgornji polovici triglavskega Osrednjega stebra, kjer se izoblikuje vitek steber, ki skoraj neopazno preide v navpično vršno steno.POLICIJSKI ORKESTER je zaigral pesem Slovenec sem...
Za slovesnost so posredovali pozdravna pisma in opravičila: dr. Drago Dolar, ki je prvi ponovil smer in šteje danes 84 let. Napisal je: >Če bi bil zdrav, bi se te slovesnosti z velikim veseljem udeležil. V sedanjem stanju pa je bolj pametno, da ostanem doma. Vsem lep pozdrav! Drago Dolar<
Jelko Kirigin iz Hrvatske, ki je napisal, da je na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije prebral povabilo. Smatra, da je svečanost odlična ideja, s katero se daje priznanje Čopu, ki je preplezal steber na impresiven način. Leta 1963, meseca julija, ko so štirje takratni mladeniči preplezali Čopov steber, so nedaleč stran od Aljaževega doma srečali Jožo Čopa. Občudovali so ga in doživljali kot živo legendo.
Opravičilo pa je posredoval Janez Sušnik, predsednik državnega zbora R Slovenije. Svečanosti so se udeležili:
-	predstavnica MOPE R Slovenije mag. Bernarda Podlipnik;
-	predstavnik RUZR izpostave v Kranju Janez Prašiček;
-	častni konzul Republike Čila v Sloveniji Matjaž Medvešček in
-	častni konzul kraljevine Nepal v Sloveniji mag. Aswin Kumar Shresta. Vstopimo torej v sedanjost in preteklost:
Mirko Eržen, predsednik Planinskega društva DOVJE-MOJSTRANA, je dejal, da ob vznožju našega Triglava pozdravlja vse prisotne, še posebej predsednika PZS mag. Francija Ekarja, župana občine Kranjska Gora Jureta Žerjava in vse goste in vse tiste, ki so uspeli preplezati Čopov steber in so danes med nami. Ko tako praznujemo, se premalo zavedamo, da je vse to biser, ki je Slovence dvignil kot alpinistično velesilo. Z obžalovanjem pa je dejal, da je slovensko planinstvo še vedno brez muzeja. Predlagal je: strnimo svoje vrste, da ta dogajanja ohranimo zanamcem. To je naša dolžnost. Sledil je še pozdrav soorganizatorja svečanosti: Jurija ŽERJAVA, župana Občine Kranjska Gora, ki je vsem, ki so se zbrali pod triglavsko steno zaželel dobrodošlico ter izrekel čestitke vsem, ki so zmogli Čopov steber. Zaželel je prijeten dan v želji, da bi besede Mirota Eržena o Slovenskem planinskem muzeju naletele na odprta ušesa.
Triglav. simbol srčnosti, zanosa in vitalnosti slovenskega naroda. Tak nam je bil v preteklih časih, z njegovim imenom so se kitila slovenska kulturna društva, čitalnice, razni klubi in še kdo. Z njim smo simbolizirali pokrivala med narodnoosvobodilno borbo - triglavke - in največ, dali smo ga v slovenski grb. spregovoril in pozdravil je prisotne predsednik Planinske zveze Slovenije, mag. Franci Ekar:
Dragi zbrani: ljubitelji alpinizma, alpinisti, gorski vodniki, reševalci, planinci, sorodniki in še posebej varuhi tega prečudovitega slovenskega planinskega modro sončnega sveta. Ni naključje, da smo se ob tako >čustvenem< jubileju, 60 let po zaključku pošastne vojne vihre druge svetovne vojne zbrali prav na tem svetem slovenskem mestu pod očakom slovenske večnosti in simbola Triglava. To je nuja in potreba, da ohranjamo delo in poslanstvo slovenskega planinstva, ki je bilo narodnostni boj za ohranitev, osamosvojitev in pravice slovenstva - Slovencev. Še posebej s temi namerami in nagnjenji je bilo v letu 1893 ustanovljeno in od takratnih oblasti potrjena pravica delovanja >slovenskega planinskega društva<. Po pol stoletja, od kar je bilo ustanovljeno SPD in ki je zgradilo množico planinskih koč, zavetišč, planinskih poti.je bilo v času druge svetovne veliko uničenega, izropanega in tisto narodnostno in planinsko simbolno najbolj pomembno je okupator raznarodil in prepisal sebi: od Aljaževega >turna<, .do koč: Koča na Gozdu, Golica, Aljažev dom, Staničeva kočo, Aleksandrov dom, Valvasorjev dom, Dom na Krvavcu, Cojzova kočo, Orožnova koča, koča na Lubniku, koča pri Triglavskih jezerih, Triglavski dom na Kredarici, hotel Zlatorog.enako so tudi zemljišča v lasti SPD prepisali na nemško avstrijske >Alpenvereine< v namene za >okrepitev nemškega življa<. Okupatorski sodni sklepi so na kratko utemeljevali tudi prenos planinske lastninske pravice na avstrijsko nemška društva. Bremena, ki pa so bila zemljiško knjižno zavarovana na nepremičninah SPD, pa so Nemci
enostavno zbrisali. Enako se je dogajalo v ostalih planinskih okoljih in področjih od Pohorja, Savinjskih Alp do Zasavja, Karavank..Od 26 podružnic SPD in lastnine, koč SPD, za katero je skrbel osrednji odbor SPD se je v l. 1945 ocenilo na dobrih 37 milionov takratnih din škode. Zanesljivo je bil to stres za slovensko planinsko organizacijo in še posebej za slovenske planinsko alpinistične domoljube. Slovenske planinske vrste pa so bile v letu 1945 še posebej prizadete, saj se v vrste planincev in v naveze alpinistov iz vojne, ujetništev, taborišč ni vrnila množica odličnih, goram pripadnih osebnosti. Tako je še posebej v vrstah plezalcev nastala večna praznina in kot so zapisali v <="" v="" letu="" 1945="">večno živim< so svoja življenja pustili v vojni: Matevž Frelih, Bogdan Jordan, Miha Arih - Mihol, Miran Cizlj, Beno Andervald, Ferdo Majnik, Ljubo Grabnar, Viktor Krč. Tudi tu je današnji čas in mesto, da se jim poklonimo s trenutkom tišine planinsko stenskega miru.
Leto 1945 je za slovensko planinstvo, čas brezkompromisnih odločitev za obnovo porušenega, oropanega in nadaljevanje še posebej v ostenjih in Steni začrtanega tistega, kar se je sanjalo še v zadnjih dneh pred pričetkom druge svetovne vojne. Besede dr. Klementa Juga, ko je vedno ponavljal, da se mora alpinizem tudi na slovenskem pospešeno razvijati in doseči mednarodno primerljivost. Te besede so bile še kako svete za Joža Čopa, rojenega v rojstnem letu >Slovenskega planinskega društva<, ki je pričel že v letu 1921 plezati s >Skalaši<. Kot pravi v intervjuju v l. 1951 v >Poletu< mu je bila največja želja preplezati >centralni steber< v Steni. Sam svetovno znani in priznani italijanski apinist Comicci je Čopa hrabril: >nič, se bati, le v steno je treba zlesti in prijeti za skalo. Sploh pa, kamor v steno vi pridete nimate težav.. < Seveda, če bi bilo to tako preprosto, kot se je slišalo, bi se že sam Comici podal v >Osrednji steber<, vendar pa je bi ta steber vendarle resna in za takrat tudi tvegana alpinistična namera.
Vendar pa je vojna zapora in prepoved planinsko alpinističnega udejstvovanja v gorah in ostenjh, skoncentrirala toliko energije, hrepenenja in čustva, med alpinisti, da je Joža Čop s Pavlo Jesih že 26. junija 1945 leta vstopil v Severno Triglavsko Steno v Osrednji Steber in ga tudi v štirih dneh, 30. junija razrešil, preplezal. Tako je bil zadnji >alpinistični< klasični mitološki problem razrešen, in rešen v osrednjem delu, stebru Severne triglavske stene.
Ta >zmaga< v Steni je pomenila takrat, kot še danes, primer brez primera v volji, energiji, znanju, dovršeni odločnosti pa tudi, kot odmevni nacionalni dosežek in ponos. Ta primer preplezanja >Čopovega stebra< je zanetil izjemno aktivno alpinistično gibanje med mladimi plezalci in alpinisti.Čopov steber v Triglavu je postal in ostal, kot >simbolni nacionalni alpinistični krst< za slovenskega alpinistaJoža Čop pa je v tem dejanju in s tem vzponom dokazal in utemeljil tudi >zakon> alpinistične plezalne naveze in tudi temeljno delo in poslanstvo za >status< alpinističnega gorskega reševalca.
Spoštovani in cenjeni prisotni,
ob spominjanju na leto 1945, ko so se za slovensko planinstvo ponovno >rodili< planinski entuziasti, ki so se trdno odločili obnoviti porušeno, zgraditi novo in se povzpeti v sam alpinistični svetovni vrh, se je vse to uresničilo Pot vzponov in >elana< je bila osnova bogate in trde hribovske dediščine in brezkompromisne ustvarjalne zapuščine pionirjev slovenskega planinstva in alpinizma, ki je to izročilno narekovala. Tako, kot so se pred šestdesetimi leti spominjali in častili 100 letnico rojstva Jakoba Aljaža in z enakim
spoštovanjem petdeset-letnico Planinskega vestnika in praznovali jubilej Aljaževega Stolpa enake starosti in 50 let >grunta< vrh Triglava, se teh nepojmljivih dobrin in velikih del in ustvarjalnosti spominjamo tudi danes,. to leto, seveda šestdeset let starejši, pa morda tudi modrejši. Vsaj tako bi želeli. Je pa to naše veselje in tudi dosežen cilj, da sta slovenski planinski duh, volja po ustvarjalnosti še vedno aktivna napredna, zdrava in vseslovenska.da smo slovensko planinstvo ohranili, ga napredno izgrajevali skozi vse stoletje. To je trdna garancija, da bo tudi v bodoče tako, da bo tako v novem času in v vstopanju v nov svet. In >iskreno je treba zastaviti nove odnose med ljudmi, pa tudi med ljudmi in naravo. Tako bodo >možje in žene spet hodili po vrtu stvarstva in skupaj delali za to, do bodo dobrine, dostopne vsem, ne pa samo izbrancem<.Tako nam je sporočal papež Janez Pavel. In prav dobri medsebojni odnosi, pomoč, dopolnjevanje.so napotila, da bomo trdno stali in obstali na vrhu.
In tako, kot se z zahvalnostjo in spoštovanjem spominjamo večnih del in vrhunskih dosežkov, tako se zahvaljujem vsem, ki kar koli dobrega naredite za slovenski alpinizem in vse slovensko planinstvo. Hvala. Vam.
Tričlanska delegacija v sestavi: Grega Berce, Senad Halilovič in Klemen Tomazin je nato odnesla venec k spomeniku ponesrečenim gornikom.
.Prehodili smo Triglavsko steno po dolgem in počez, malokateri kotiček nam je ostal še skrivnost. Leto za leto smo njeni stalni gostje. A vseeno zaradi tega Stena ni nič manj mogočna in zagonetna, nasprotno: še višja in silnejša stoji pred menoj; kakor mavrica je, ki misliš, da jo zdaj pa zdaj zagrabiš in pritisneš k sebi, pa se ti vsakikrat prebrisano izmuzne.
Baritonist MARKO KOBAL je ob spremljavi citrarja Tomaža PLAHUTNIKA zapel pesmi Veseli pastir in Planike.
..Triglavska severna stena je znana daleč naokoli po svoji impozantni veličini in krasnih plezalnih možnostih, pa je tako nekako simbol vsakemu plezalcu posebej, da ga venomer spremlja njena podoba, koderkoli hodi in kamorkoli je namenjen. Za seboj ima zategadelj že pestro zgodovino, prepleteno z veselimi in pomembnimi dogodki, pa tudi z bridko resno, tragično usodo, ki sledi vsakemu, tudi najboljšemu človeku tik za petami in mu lahko čisto nepričakovano zastavi pot, da zamre svetlo oko, omahne mišičasta roka. Redki pa so najbrž, ki ne poznajo junaške zgodbe o prvem vzponu prek centralnega dela Osrednjega stebra, ki je danes znan kot Čopov steber. Tedaj že 52 letni Joža Čop je po njem postal znan po vsej domovini in tudi daleč onkraj naših meja. S Pavlo Jesihovo, odlično predvojno plezalko, sta 26. junija 1945 vstopila po Nemški smeri in po Zlatorogovih policah prečila pod Osrednji steber, ki je Jožo mikal že sila dolgo.
KD ALOJZIJ PLANTAU Kranjska Gora je zapel Planinsko (... v hribih se dela dan.).
.Mrzli svit meglenega jutra ju je predramil. Pod steno je ležala redka megla. Joža je upal, da bo sonce popilo vodeno moro, ki se mu je lepila v dušo in mu vlažila premraženo telo. Hladna, mokra noč jima je izsesala moči, ki jih je bilo treba nadoknaditi s hrano. Joža je vedel, da sta s Pavlo v položaju, ko je umik mnogo nevarnejši od napada. Zobje skalovja so bili vse ostrejši in obstanek v navpičnosti je zahteval izjemne telesne napore. Sam je vedno znova utrjeval svojo moč, Pavli pa se je poznalo, da je bila štiri leta vojne v mestu, vklenjena med stene. Plezanje je bilo podobno dnevu poprej, le da sta napredovala mnogo počasneje in da so bile težave vse večje. Vrtinec strahu ju je vlekel navzgor, globine pa vase. Nadaljevala sta igro na vse ali nič, premišljeno, v popolni tišini, v brezvetrju, v megleni samoti.
Po jezeru bliz Triglava.je zaigral POLICIJSKI ORKESTER. .Kdor upa, vztraja. Kdor vztraja zmaguje; pogum je sreča... Zdaj je bila pred njim samo stena, gola kot življenje in smrt, kot resnica. Ni vedel, koliko časa je plezal. Del dneva, neskončno dolgo noč in spet dan je preživela Pavla pribita in privezana na prevesno polico med nebom in zemljo. Čas ji je tekel komaj zaznavno. Ko je Joža od nje odplezal, je začutila veliko, bolečo osamljenost. Vso noč je prebila v polsnu. Vsakič so jo proti jutru obiskovali prividi daljnih, blodnih sanj. Nekajkrat se je povsem zbudila in se osvestila. Volja ni klonila. Z dnem so prividi izginili. Bolečino duše je zamenjala bolečina telesa. Kazalci so se pomikali počasi. Ves čas je vedela, da je smrt zelo blizu. Odganjalo jo je samo upanje in vera, da se ji Čop ni še nikoli izneveril.. Sonce ji je prinašalo življenje in na robu stene je zaslišala glasove. Človeška beseda je čudovita pesem. Nedolgo za tem je zaslišala svoje ime. Stene so vračale odmev in bilo je, kot da jo vsa stena kliče v življenje. >Saj to je vendar Joža.! Je pomislila.. >Dolgo ga ni bilo in sedaj je prišel.. On se nikoli ne izneveri..< Nikoli si ni mislila, da njeno ime tako lepo zveni. Zajokala je od veselja.. Zbrala je toliko moči, da se je le odzvala klicem.Minilo je nekaj časa, preden je zagledala na polici prvega reševalca. Dvignila je oči in videla, kako se Joža spušča k njej na polico. Ob pasu mu je žvenketal šop klinov. >Pavla, poglej jih< Saj res, rekel je, da gre po kline.. Prinesel jih je nič koliko >Vidim jih..samo malo dolgo si hodil, Joža.< je dahnila. >Daleč je bilo Pavla, daleč. Toda vrnil sem se< se je nasmehnil in ji ponudil čutarico. Prijela jo je z obema rokama in jo nagnila k ustom. Moč se je vračala. Zdelo se ji je, kot bi se zbudila iz hudih sanj ali nezavesti. Bilo je oboje. Lepo mi poje črni kos. so zapeli pevci KD ALOJZIJ PLANTAU Kranjska Gora.
Ko sta leto zatem, ko je Joža preplezal steber, dr. Daro Dolar in France Avčin prvikrat ponovila njegovo smer, sta navdušena prišla k njemu in mu v svojem in imenu vseh tistih, ki bodo imeli čast dotakniti se teh skal, čestitala. Tedaj je Joža šele našel potrdilo za vrednost svojega dejanja. Zahvalila sta se mu za božanske užitke v njegovem Stebru, češ, da kaj lepšega v stenah Triglava ni mogoče doživeti. Vsej slovenski planinski javnosti pa sta predlagala, da se dosedanji Centralni steber, ki so mu nekateri pravili tudi Triglavski steber, znebi svojega prisiljenega, kdove od kod vzetega imena, in naj bi se v prihodnje imenoval ČOPOV STEBER. Smer, ki pa drži čez ta del stene, pa naj bi bila ČOPOVA SMER. Nihče ni ugovarjal. Čez noč je steber oživel v zavesti vseh, ki so s hrepenenjem zrli v steno.
Vsak plezalec ima svojo zgodbo in kot je napisal Tine Orel >je pravi alpinizem kultiviranje duha. V svoji globini je bolj umetnost, kot šport, čeprav nosi elemente obeh dejavnosti. Vsekakor pa je alpinizem edinstvena šola volje in sredstvo za odkrivanje lastne moči.< Koliko volje in moči ste potrebovali vsi, ki ste danes med nami, da ste dosegli svoj cilj, veste le sami. In jutri bo nov dan in nova spoznanja in pred nami enako vprašanje, kot mnogokrat do sedaj: Gore, zakaj je v vas toliko lepote?. Pa vendar ... prepustite se
toku življenja, a ne dovolite, da bi vam delo vzelo trenutke doživetij v naravi, v krogu najbližjih in vzemite si čas za prijatelje.. Tudi današnje popoldne naj mine v prijetnem klepetu z njimi.
In ob koncu je Nataša namesto besede nasvidenje, uporabila besede Joža Čopa: >Pozdravljeni! Ko pa vkup pridemo, se spet vidimo!<
Vsi, ki so preplezali Čopov steber so bili povabljeni, da prevzamejo skromno Spominsko priznanje. Priznanja so bila na svečanosti izpisana tudi tistim, ki so se za udeležbo odločili v zadnjem trenutku.
Program in besedilo za svečanost je pripravila Jana Racman, vodja pisarne PZS, ki je tudi oblikovala vabilo in Spominsko priznanje.
Strokovna služba PZS je prejela na osnovi objave obvestila podatke tistih, ki so Čopov steber preplezali. Vsi tisti, ki so poslali točen naslov, priznanja pa niso prejeli na svečanosti v Vratih, so prejeli Spominsko priznanje po pošti. Seznam, ki se bo sproti dopolnjeval, si lahko ogledate na spletnih straneh PZS: www.pzs.si. Seznam bo v nekaj dneh dopolnjen tudi z datumi preplezanja.
Odlomki besedila so povzeti iz knjig: Stena, Naše gore in iz starih Planinskih vestnikov. Fotografije: Foto arhiv GRS Slovenije in Tone Škarja
DOBRODELNA AKCIJA >ZA TRIGLAV<
Dobrodelna akcija >Za Triglav<, ki jo skupaj s Planinsko zvezo Slovenije izvajata podjetji PS Mercator in Procter&Gamble, je usmerjena v izboljševanje varnosti planincev in ohranjanje okolja na področju Triglava.
V	obdobju od 9. junija do 11. oktobra 2005 bo del sredstev od prodaje izdelkov vseh znamk podjetja Procter&Gamble v trgovinah Mercator namenjen donacijam v akciji >Za Triglav<. Podjetji načrtujeta, da bosta za donacije tako zbrali približno 15 milijonov tolarjev.
V	dobrodelno akcijo so vključeni vsi izdelki znamk Ariel, Lenor, Jar, Pampers, Always, Alldays, Discreet, Pantene, Head&Shoulders, Herbal Essences, Old Spice in Secret.
Med dobrodelno akcijo so vse podrobnejše informacije o akciji in poteku del na voljo v Mercatorjevih tiskanih medijih in na telefonski številki 01 431 50 83.
Več o akciji si lahko preberete na spletnih straneh Planinske zveze
Slovenije www.pzs.si
Ogledate si lahko tudi spletno stran
http://www.za-triglav.si
VLADA IZBRALA STROKOVNI SVET ZA ŠPORT
Vlada Republike Slovenije je na seji 14. julija 2005 določila člane novega Strokovnega sveta za šport. Člani so:
>	dr. Aleks Leo Vest, doktor znanosti, docent na Fakulteti za šport,
>	Andrej Jelenc, direktor kajakaških reprezentanc,
>	Andrej Karničar, vrhunski alpinist,
>	Bogdan Gabrovec, predsednik Judo zveze Slovenije,
>	dr. Bojan Jošt, doktor znanosti, redni profesor na Fakulteti za šport,
>	Branko Žnidarič, sekretar Športne zveze Ljutomer,
>	mag. Drago Balent, magister znanosti, profesor športne vzgoje,
>	Bruno Parma, šahovski velemojster,
>	mag. Janez Sodržnik, predsednik Športne zveze Ljubljana,
>	Janko Dvoršak, sekretar Odbora za vrhunski šport na OKS,
>	Jaroslav Kalan, direktor Smučarske zveze Slovenije,
>	Jure Košir, smučarski reprezentant,
>	dr. Matej Tušak, doktor znanosti, izredni profesor na Fakulteti za šport,
>	Nataša Bokal, dolgoletna smučarska reprezentantka,
>	dr. Peter Kukovica, doktor znanosti, predsednik Atletske zveze Slovenije,
>	Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije,
>	Tomo Česen, vrhunski alpinist in podpredsednik PZS
V SPOMIN: ALBIN VENGUST (1921 - 2005)
Bineta, kot mu pravi planinska srenja, poznamo kot planinskega delavca, reševalca, člana GRS in bivšega načelnika komisije za Gorsko reševalno službo Slovenije. Rodil se je 23.februarja 1921 na Duplici pri Kamniku. Izšolal se je za strojnega ključavničarja in delal v takratni tovarni Remec (kasneje Stol) na Duplici pri Kamniku. Še kot vajenec se je vključil v revolucionarno gibanje, postal leta 1940 član SKOJ in tega leta sodeloval v okolici Kamnika v napisni akciji proti tedanjemu režimu. Bine Vengust je bil nosilec partizanske spomenice 1941.
V Gorsko reševalno službo je bil sprejet 1953. Kasneje je bil kot predstavnik MNZ imenovan v komisijo za GRS, saj je bilo med obema več stičnih področij dela. Poskrbel je, da so bila reševalcev na voljo sredstva zvez takratne MNZ in milice. Posodobljen je bil tudi sistem za obveščanje preko milice v primeru nesreče. V tem obdobju je mnogo prostega časa posvetil različnim dejavnostim gorah, alpinizmu, še posebej visokogorskemu smučanju. Ko je dr.Miha Potočnik leta 1965 na Krvavcu hotel odložiti načelništvo nad slovensko Gorsko reševalno služ-
bo, reševalci niso imeli večjih težav z iskanjem naslednika.Kot njegov predhodnik, je tudi Bine vedno izkazoval polno zaupanje sodelavcem ter tako ustvaril dobro utečeno delovno skupino. Vsak načelnik (tako podkomisije kot postaj) je bil vselej v širokem obsegu svoboden pri delu in odločanju, vezan na skupaj dogovorjeno politiko in sklepe ustreznih organov. Pustil je delati, delo je usmerjal, sodelavci pa njegovega zaupanja niso zlorabili. Naredili so mnogo več, kot bi pod kakršnokoli silo. Zato mu gre vsa zahvala. V svojem večkrat potrjenem mandatu kot načelnik Komisije za GRS je spričo razgledanosti in poznavanja problematike veliko prispeval k dogajanju v GRS. Bil je soustvarjalec dogovorov z nekaterimi republiškimi organi: Sekretariatom za notranje zadeve in ljudsko obrambo oz.civilno zaščito, zdravstveno in zavarovalno skupnostjo, Zavarovalnico Triglav in Rdečim križem Slovenije. S tem je službi zelo olajšal delo. Tudi z normativnimi in organizacijskimi akti je uredil delo službe.
Utrdil in dopolnil je sodelovanje z reševalnimi službami v takratni Jugoslaviji ter jim nudil pomoč pri vzgojno izobraževalnem delu. Pod načelovanjem
Bineta Vengusta se je še okrepilo odpiranje in povezovanje slovenske GRS z reševalnimi službami onkraj državnih meja. Zelo so se utrdili stiki z tujimi reševalnimi službami, zagovarjal in zahteval je aktivno sodelovanje naših predstavnikov na mednarodnih tečajih, seminarjih in v IKAR. Takšna praksa v delu GRS je privedla do njene še večje razpoznavnosti. Že letal 1969 je vpeljal v slovensko GRS letalsko reševanje in v začetku sedemdesetih let Komisijo za GRS organiziral po zgledu Mednarodne komisije za reševanje v gorah IKAR. Z razpredenim strokovnim delom po podkomisijah in možnostjo sodelovanja delavoljnih in sposobnih gorskih reševalcev je dvignil slovensko GRS na svetovno raven. Kot takšno nas je leta 1982 ocenila IKAR na svojem rednem vsakoletnem zasedanju, ki je bilo to leto v Bovcu. O GRS, njenem delu in pomenu, je pisal v strokovnih in javnih glasilih. S tem je še prispeval k strokovnosti in javnosti službe. Leta 1972 je vodil uspešno jugoslovansko alpinistično odpravo na Pik komunizma v Pamirju. Odločilen je njegov delež pri ustanovitvi Planinskih društev Rašica, Vevče in Sladki vrh.
Dolga leta je bil tvorni član Izvršilnega Upravnega in kasneje Glavnega odbora PZS, član častnega razsodišča PZS, bil strokovni izvedenec v več gorskih nesrečah in se še do nedavnega, kadar je le uspel in mu je zdravje dopuščalo, se je udeležil sestankov matične postaje in Komisije za GRS. Po 18 letih uspešnega načelnikovanja se Binetovo delo in sodelovanje v GRS seveda ni končalo. Dolga leta je zastopal GRS v Loteriji Slovenije in drugih organizacijah. Z njemu lastno doslednostjo in pravičnostjo je v organih Loterije, tudi v dobro drugih koristnikov sredstev Loterije, deloval uspešno. Bine je rad aktivno sodeloval tudi v brezštevilnih drugih delovnih odborih in sestavah GRS, kjer se je pač pokazala potreba po sodelovanju. Pri vsem tem seveda nikakor ni šlo za rutinsko udeležbo na sestankih, temveč za zelo aktivno pomoč in oporo pri izvajanju življenjsko pomembnih odločitev. Za vse navedeno aktivno in tvorno sodelovanje v delu GRS mu je zbor reševalcev 1987 podelil posebno priznanje in ga imenoval za Častnega načelnika GRS. V času načelnikovanja, pa tudi kasneje je sodeloval ali vodil priprave in tisk strokovne reševalne in druge literature kot npr. Reševalni priročnik, kasneje separate tega gradiva, prevod knjige dr.W.Phlepsa o urgentni prvi pomoči, gradivo za knjigo Slovenski gorski svet in drugo. S svojo zagnanostjo in prispevki je sodeloval pri nastanku 1. in 2. jubilejnega zbornika GRS, bil je urednik,
oblikovalec in soavtor prispevkov v 3. zborniku GRS, tehnični urednik publikacije Gornikov svetovalec in je odločilno pripomogel pri izdaji teh in še številnih drugih publikacij. S Svojo veliko voljo in vnemo je Bine presenetil in navdušil tudi pred nekaj leti, ko je končno uresničil svojo željo in se leta 1986, po upokojitvi, kot redni študent vpisal na Filozofsko fakulteto na študij umetnostne zgodovine. Marsikateri izpit je opravil z najvišjo možno oceno. V diplomskem delu je odkril podatke, ki so bili dotlej spregledani in je leta 1993 pridobil naslov univerzitetno diplomiranega umetnostnega zgodovinarja .
Po pretresljivi nesreči petih gorskih reševalcev - letalcev nad Okrešljem je Komisija za GRS sklenila ustanoviti Sklad za pomoč pri šolanju otrok v reševalnem delu ponesrečenih gorskih reševalcev. Več kot leto trajajoče obsežno administrativno urejanje dokumentov in priprava Statuta Sklada Okrešelj, oranje ledine na Slovenskem pri tem ter sama ustanovitev, ne bi uspela, če Bine ne bi vodil vsega tega z njemu lastnim pristopom ter vztrajnostjo. Njegova je tudi zasnova spominskega obeležja na Okrešlju, v Sklad Okrešelj pa je prispeval tudi zgleden finančni delež.
Od ustanovitve skupine za izdelavo slovenskega razlagalnega slovarja na Inštitutu za slovenski jezik SAZU je bil njen aktiven član.
Je tudi prejemnik Svečane listine PZS. Zadnje slovo od Bineta Vengusta je bilo v petek, 17.06.2005 ob 11. uri na Kamniških Žalah.
(Več o njegovem delu si lahko preberete na spletnih straneh PZS in v Planinskem vestniku, št. 7/8-2005).
DELOVANJE PLANINSKE KNJIŽNICE
Na sedežu Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9 v Ljubljani deluje Planinska knjižnica, kjer si lahko knjige tudi izposodite.
Vse, ki bi knjižnico želeli obiskati in si izposoditi knjige obveščamo, da je knjižnica v poletnih mesecih (julija in avgusta) zaprta in izposoja knjig ni možna.
Planinska knjižnica bo ponovno odprta prvi ponedeljek v mesecu septembru.
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
PETER SKVARČA NA OBISKU V SLOVENIJI
(prispevek s tem naslovom je bil objavljen v prejšnji številki OBVESTIL PZS)
PREJETO
DR
v
UŠ TV A IZ EN
v
AČ EN A Z G OS TI NC I
Plan inski dela
vci so opozorili, da so na spletnih straneh Obrtne zbornice Slovenije ter v reviji Obrtnik (07-08/2005) zasledili pod naslovom >Dve pomembni novosti na področju gostinstva<, da je Sekciji za gostinstvo pri Obrtni zbornici Slovenije končno uspelo, da bodo društva, klubi in druge podobne združbe v prihodnje izenačeni z ostalimi gostinci. Predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar je takoj poslal
protestno pismo naslovnikom: dr. Milanu ZVERU (Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije), mag. Andreju VIZJAKU (Ministrstvo za gospodarstvo R Slovenije), dr. Damirju KARPLJUKU (Direktorat za šport na MŠŠ R Slovenije), Marjanu HRIBARJU (Direktorat za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo R Slovenije), Francetu CUKJATIJU (Državni zbor R Slovenije), Rudolfu MOGETU (Državni zbor R Slovenije) in medijem:
>S p o š t o v a n i,
na spletnih straneh Obrtne zbornice Slovenije ter v reviji Obrtnik (07-08/2005) smo zasledili pod naslovom >Dve pomembni novosti na področju gostinstva< zapisano, da je Sekciji za gostinstvo pri Obrtni zbornici Slovenije končno uspelo, da bodo društva, klubi in druge podobne združbe v prihodnje izenačeni z ostalimi gostinci, kar posledično pomeni, da bodo morali, če opravljajo v svojih prostorih tudi gostinsko dejavnost, izpolnjevati popolnoma enake pogoje in zahteve, kot veljajo za redno gostinsko dejavnost, oz. bodo v prihodnje izenačeni z ostalimi gostinci. Ker naj bi bile predlagane spremembe že v končni fazi medresorskega usklajevanja (predlagatelj Zakona je Ministrstvo za gospodarstvo R Slovenije) in je zato pričakovati, da bo Vlada R Slovenije zakonsko besedilo posredovala v nadaljnji postopek sprejema v Državni zbor, podajamo tole pojasnilo:
V Sloveniji imamo trenutno preko 170 planinskih objektov, ki jih upravlja 94 planinskih društev. Planinski objekti so planinske koče, planinska pota in drugi objekti, ki služijo planinski dejavnosti. Planinski objekti so kot osnova množičnega planinstva družbeno pomembni. So v javnem interesu, za javno dobro in brezplačno uporabo. Planinske koče vsem obiskovalcem (tako članom, kot nečlanom planinske organizacije) nudijo zavetje, prenočišče, hrano in pijačo in so obveščevalna točka Gorske reševalne službe Slovenije - GRS Slovenije; dajejo pomoč in zavetrje utrujenim ali poškodovanim. Obiskovalci lahko pridobe potrebna obvestila; poslujejo pa po načelih dobrega gospodarjenja in strogega nadzora nadzornih odborov ter v okviru predpisov in splošnih aktov člana PZS, če njihovo delovanje ni urejeno s posebnimi predpisi. Poudariti moramo, da nobena planinska koča v gorskem svetu, ki se oskrbuje s tovorno žičnico ali helikopterjem ne pokriva stroškov iz naslova ustvarjenih prihodkov od prodaje, ampak se vse ohranja z veliko mero prostovoljnega dela društvenih delavcev in donatorstvom.
Vse planinske koče, ki so oskrbovane preko celega leta ali občasno, razen tistih, ki so priključene na javno telefonsko omrežje, so oz. morajo biti opremljene z napravami za povezavo s policijskimi postajami in gorsko reševalno službo (centri za obveščanje). Osnovni namen planinskih koč je predvsem zagotavljanje zavetja obiskovalcem gora, nudenje obvestil o planinskih poteh in pomoč pri nezgodah. Vsaka planinska koča mora imeti vpisno knjigo zaradi lažjega iskanja pogrešanih ali ponesrečenih planincev in zaradi statističnega spremljanja obiskov v kočah. Prav zato mora imeti na vidnem mestu vsaka planinska koča vpisno knjigo z opozorilom, da se je vsak obiskovalec dolžan vpisati vanjo.
Oskrbnik in delavci v planinski koči morajo poznati njeno okolico in biti seznanjeni z razmerami tako, da lahko dajejo obiskovalcem zanesljive informacije, pojasnila in opozorila o stanju poti, turah, razdaljah, vremenskih razmerah in drugih nevarnostih. GRS Slovenije morajo obveščati o nesrečah in
drugih pojavih, pomembnih za zagotavljanje varnosti, po potrebi in po svojih sposobnostih morajo nuditi tudi pomoč pri reševanju. Najmanj en delavec v planinski koči mora biti usposobljen za nudenje prve pomoči.
Planinske koče I. in II kategorije, ki so oskrbovane sezonsko, morajo imeti v času, ko ne poslujejo, zagotovljeno zavetišče - zimsko sobo, če ni v bližini (najmanj 2 uri hoje) nobene druge možnosti prenočevanja. Tako zavetišče mora biti odklenjeno oz. mora biti ključ dostopen vsakemu obiskovalcu.
Iz tega sledi, da je osnovna funkcija planinske koče to, da nudi obiskovalcem gora zlasti: zavetje, prenočišče, hrano in pijačo. Naloga delavcev v koči pa, da nudijo informacijo in pomoč vsakemu obiskovalcu.
Zakon o gostinski dejavnosti, ki je v veljavi določa, da gostinsko dejavnost lahko opravljajo tudi društva (planinska). V svojem 4. členu med vrstami gostinskih obratov navaja tudi >planinske in druge domove<. Podrobne pogoje za delo planinskih koč določa >Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah<, objavljen v Ur.l. RS, 88/2000 dne 29.09.2000 stran 100956 členi: 4, zlasti pa njegov 43. člen, ki natančno opredeljuje, kaj mora ponujati planinska koča.
Dosedanji Zakon o gostinski dejavnosti je v Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti planinske koče uvrstil med gostinske obrate in sicer v dve kategoriji:
>	tiste, ki so preko celega leta dostopne z avtomobilom ali osebno žičnico
in
>	v ostale planinske koče, ki takega dostopa nimajo zagotovljenega.
Namen Pravilnika o upravljanju in poslovanju planinskih koč, ki ga je sprejel Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na 17. seji dne, 13.12.2997 in je bil pripravljen na osnovi veljavne zakonodaje, je bilo zagotoviti vsaj približno enak standard uslug v planinskih kočah, osnovne higienske pogoje, zagotoviti minimalne naravovarstvene ukrepe in tudi zagotoviti investicijsko disciplino pri novogradnjah in večjih adaptacijah zaradi varnosti in ekonomičnosti vlaganja skromnih sredstev, razpoložljivih v ta namen.
Iz vsega navedenega je mogoče razbrati, da so planinske koče predvsem športni objekti, namenjeni obiskovalcem gora, ki jim nudijo zavetje, prenočišče, hrano in pijačo in so tudi obveščevalna točka. So tudi objekt za zaščito oseb v stiski in ob neugodnih vremenskih razmerah. Najmanj en delavec v planinski koči mora, kot smo že omenili, biti usposobljen za nudenje prve pomoči; so tudi informacijska točka za nadaljnjo pot planincev.
V planinskih kočah se, glede na razmere, zagotavljajo minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave. Prav zaradi vpliva okolja ni mogoče zagotoviti v kočah standarda, kot se zahteva za gostinske obrate in zato odločno nasprotujemo, da bi za planinske koče in društva, ki z
njimi upravljajo, veljali enaki pogoji in zahteve, kot veljajo za redno gostinsko dejavnost. Predlagamo, da se pri končnem oblikovanju sprememb Zakona upoštevajo tudi določila in stimulativni pogoji, ki veljajo v članicah Evropske unije za področja alpsko gorskega sveta.
Lep planinski pozdrav,
mag. Franci Ekar, predsednik PZS
Ljubljana, 15.07.2005 ŠTEVILKA: P/0345<
S strani Marka Podrekarja, svetovalca Vlade R Slovenije v Ministrstvu za gospodarstvo R Slovenije je Planinska zveza Slovenije prejela povratno informacijo, da se omenjene spremembe ne nanašajo na planinsko gospodarstvo, čeprav je v naslovu članka, ki ga omenjamo v našem dopisu, jasno napisano "DRUŠTVA IZENAČENA Z GOSTINCI".
Vsem prejemnikom protestnega pisma je bilo takoj po razgovoru z g. Podrekarjem posredovano tole obvestilo:
Spoštovani,
na osnovi sporočila o novostih na področju gostinstva, ki smo ga prejeli s strani društvenih delavcev, smo se	odzvali	in	ustreznim	državnim
institucijam in medijem posredovali protestno pismo z obrazložitvijo. S strani g. Marka Podrekarja, svetovalca	Vlade	R	Slovenije	v	Ministrstvu
za gospodarstvo R Slovenije smo takoj prejeli povratno informacijo, da se omenjene spremembe ne nanašajo	na	planinsko	gospodarstvo,	čeprav	je	v
naslovu članka, ki ga omenjamo v našem dopisu, jasno napisano "DRUŠTVA IZENAČENA Z GOSTINCI". Gospodu Podrekarju se zahvaljujemo za pojasnilo, da za planinske objekte velja tudi v bodoče dosedaj veljavna zakonodaja in se hkrati opravičujemo, vendar, ker bi takšna novela Zakona močno prizadela planinsko gospodarstvo, smatramo, da je bila naša takojšnja reakcija v celoti upravičena.
Lep pozdrav
mag. Franci Ekar, predsednik PZS
Naknadno pa je bilo ministru mag. Andreju Vizjaku posredovano še pismo tele vsebine:
>ZADEVA:
Dve pomembni novosti na področju gostinstva
S p o š t o v a n i,
na osnovi sporočila o novostih na področju gostinstva, ki smo ga prejeli s strani društvenih delavcev in se z njimi seznanili na spletnih straneh OZS, smo se odzvali in ustreznim državnim institucijam in medijem posredovali protestno pismo z obrazložitvijo. S strani g. Marka Podrekarja, svetovalca Vlade R Slovenije v vašem ministrstvu smo takoj prejeli povratno informacijo, da se omenjene spremembe ne nanašajo na planinsko gospodarstvo, čeprav je v naslovu članka, ki ga omenjamo v našem dopisu, jasno napisano >DRUŠTVA IZENAČENA Z GOSTINCI<.
V obrazložitvi k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu (povzeto s spletnih strani) je pod točko 2.3. Poglavitne rešitve res navedeno, da določbe ne bodo prizadele turističnih, kulturnih, gasilskih in podobnih društev. Čudi nas, da planinska društva in planinske koče niso navedene posebej, tako kot to določa do sedaj veljavna zakonodaja. Nadalje je dokaj nerazumljiva obrazložitev v nadaljevanju, ki govori: >Predlagana sprememba se poleg tega nanaša le na opravljanje dejavnosti v stalnih obratih, medtem, ko si društva potrebna dodatna sredstva za opravljanje svoje temeljne dejavnosti praviloma zagotavljajo z organiziranjem občasne gostinske ponudbe na prireditvah (n. pr. gasilske veselice).<
Gospodu Marku Podrekarju smo se zahvalili za njegovo pojasnilo, da za planinske objekte, ki so stalni obrati, velja tudi v bodoče do sedaj veljavna zakonodaja ter da spremembe ne bodo posegale v planinsko gospodarstvo in se hkrati opravičujemo, če smo prvotno pisno razlago razumeli napačno. Vseeno pa želimo, da se v nadaljnjih postopkih in v obrazložitvah k Zakonu o gostinski dejavnosti posebej navede, da predlagane spremembe ne bodo posegale na področje planinskih objektov, ki služijo planinski dejavnosti (planinske koče).
Lep pozdrav,
mag. Franci EKAR, Predsednik PZS
ŠTEVILKA: P/0347 DATUM: 18.07.2005<
OBISK PREDSTAVNIKOV PLANINSKE ORGANIZACIJE PRI LJUBLJANSKEMU NADŠKOFU IN METROPOLITU MSGR . ALOJZU
URANU
Pripravljalni razgovor o obeležitvi 110-letnice postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu je bil 20.06.2005 v prostorih ljubljanske Nadškofije. Razgovora so se udeležili: France Urbanija, župnik iz Dovjega, predsednik PZS mag. Franci Ekar, Mirko Eržen, predsednik PD Dovje-Mojstrana in Danilo M. Sbrizaj, v.d. GS PZS. Dogovorjeno je bilo, da se do 10.07. t.l. skliče pripravljalna skupina predstavnikov: Občine Kranjska Gora, PD Dovje-Mojstrana, PD Ljubljana-Matica, predstavnikov cerkve in PZS z namenom dogovora o obeležitvi 110-letnice Aljaževega stolpa na Kredarici. V kolikor vremenske razmere na dan prireditve ne bodo primerne, se pripravi nadomestna lokacija in program v >dolini<. Msgr. Alojz Uran bo prisoten na svečanosti na Kredarici 6. avgusta.
POVZETEK SESTANKA 6.06.2005 (DOVJE)
Osrednja proslava ob 110-letnici Aljaževega stolpa bo 6. in 7. avgusta 2005 na Kredarici. Mašo bo 6.8.2205 ob sodelovanju msgr. Alojza Urana vodil dovški župnik France Urbanija. Popoldan bo posvečen kulturi in morebitnim vzponom na Triglav. Istega dne ob 19. uri bo v prostorih Doma na Kredarici pričetek kulturnega večera. V nedeljo, 7. avgusta je po zajtrku predviden vzpon na Triglav z obeležitvijo zgodovinskega dne pred 110. leti. Predviden je tudi sklic Novinarske konference, in sicer 2. avgusta 2005.
PODPIS DOGOVORA O SOFINANCIRANJU PROJEKTOV PGD IN PZI PROJEKTA IUVC
V Mojstrani je bil 13.05.2005 podpisan Dogovor o sofinanciranju projektov PGD in PZI projekta Informacijsko učno vzgojni center PZS-TP -"TRIGLAV" MOJSTRANA. Podpisniki Dogovora o sofinanciranju projektov PGD in PZI Projekta IUVC "TRIGLAV" MOJSTRANA - I. faza so: Jure Žerjav, župan Občine Kranjska Gora, Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, Miro Eržen, predsednik Planinskega društva Dovje Mojstrana in Janez Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parka. Soinvestitorji so se sporazumeli, da pogodbo z izbranim izvajalcem sklene v skupnem imenu PD Dovje-Mojstrana, ki tudi izvede vsa tehnično-administrativna dela v zvezi s kontrolo izvajalca, potrditvijo situacij ter izplačilo posameznih tranš.
PODELJENE DIPLOME KUPCEM
MODRE ENERGIJE
Holding Slovenske elektrarne je pri HE Završnica podelil diplome kupcem modre energije, to je energije, ki jo proizvajajo hidroelektrarne. Po sprostitvi trga z električno energijo se je za nakup omenjene energije iz obnovljivih virov odločilo že 650 kupcev. Pri tem se 60 odstotkov sredstev od prodaje steka v t.i. Modri sklad, ki je namenjen razvoju področja obnovljivih virov. Letos naj bi se v tem skladu glede na sedaj sklenjene pogodbe zbralo 13 milijonov tolarjev. Udeležence prireditve, ki je bila namenjena distribucijskim podjetjem električne energije in še posebej tistim družbam in posameznikom, ki že kupujejo modro energijo, je pozdravil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Poudaril je, da je poleg prioritete vlade po zanesljivi oskrbi z električno energijo na elektroenergetskem področju ena izmed prioritet tudi dodatno vlaganje predvsem v izrabo vode in ostalih obnovljivih virov energije. Ti namreč omogočajo trajnostni razvoj in ohranjanje narave ter okolja.Uporaba električne energiji v Slovenji narašča, zato se bo moralo slovensko gospodarstvo in ostali potrošniki soočiti z načini učinkovitejše rabe energije in z nujo uporabe modre energije, je poudaril minister. Ob tem je dodal, da bodo morali potrošniki sprejeti ustrezne ukrepe za trajnostni razvoj, država pa ustrezne vzpodbude. Diplomo sta prejela tudi Planinsko društvo Križe in Lovska družina Jezersko.
RAZGOVORI VODSTVA PZS NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO REPUBLIKE SLOVENIJE
Predstavniki vodstva PZS so bili na razgovoru (20.06.2005) pri ministru Janezu Podobniku. Dogovorjeno je bilo, da naj PZS poda pobudo oz. zaprosilo za izdajo odločbe o delu Planinske zveze Slovenije v javnem interesu na področju gorskega naravovarstva.
Nadalje bo PZS MOPE RS dostavila seznam (po prioriteti) za izgradnjo čistilnih naprav za planinske koče. V letošnjem letu bi skušali zagotoviti 30 mio SIT. Razgovori so potekali tudi glede Zakona o planinskih poteh, kjer je bil skupen dogovor, da je potrebno storiti vse za njegovo čimprejšnje sprejetje. Zakon je bil posredovan v obravnavo tako MOPE, kot MŠŠ R Slovenije.
RAZGOVORI VODSTVA PZS NA MINISTRSTVU ZA GOSPODARSTVO R SLOVENIJE
Predstavniki vodstva PZS so se udeležili (21.06.2005) sestanka na Ministrstvu za gospodarstvo R Slovenije - Direkciji za turizem, kjer so pridobili informacije o razpisih in sodelovanju z STO in zaprosili za izdajo odločbe za delo Planinske zveze Slovenije v javnem interesu na področju zagotavljanja planinske turistične infrastrukture (planinske poti, objekti...).
ODDAJE O GORAH
Seznanjamo vas s seznamom oddaj o gorah, ki nastajajo v izobraževalnem programu TV Slovenija v programskem letu 2005.
Termini predvajanja:
POHORJE
Dokumentarna serija, 4 x 30 minut, 1. del
4.10.2005, TV SLO 1 ob 17.30. uri (opomba: tedenski niz)
OLTARJI ŠPIKA
Dokumentarna oddaja, 50 minut, 1.11.2005, TV SLO1 ob 21.00. uri MAKALU
Dokumentarna oddaja, 50 minut, 3.1.2006, TV SLO1 ob 21.00. uri
160 LET OD ROJSTVA JAKOBA ALJAŽA.
Ob tej okrogli obletnici rojstva Jakoba Aljaža, velikana slovenskega planinstva in častnega člana SPD, so se na dan 7. julija t.l. popoldne na njegovem grobu na Dovjem ob farni cerkvi poklonili njegovemu večnemu spominu predstavniki Planinske zveze Slovenije na čelu s predsednikom Francijem Ekarjem, predsednik Planinskega društva Dovje-Mojstrana Miro Eržen in predstavniki Planinskega društva Ljubljana-Matica. Na dovškem pokopališču je pokopanih skoraj dvajset planinskih >velikanov<, ki so dali s svojim delom pomemben prispevek slovenskemu planinstvu in za katerih grobove, še posebej za tiste, ki nimajo več ožjih sorodnikov, dostojanstveno skrbe prizadevni člani Planinskega društva Dovje-Mojstrana, ki so že večkrat dali pobudo, da se to razreši v širšem okviru, in da se v to skrbnost vključi celotna
planinska organizacija. Na Aljaževem grobu pa se je mogoče, na tako pomemben dan, pričakovalo več njegovih >častilcev<.
SPOMINSKA SLOVESNOST NA OKREŠLJU
Lepo sončno vreme je v soboto 4. junija privabilo k obeležju ponesrečenim gorskim reševalcem na Okrešlju okoli 200 njihovih svojcev, gorskih reševalcev, prijateljev in mineva osmo leto od najbolj črnega dne v delovanja GRS. Tistega, za nas reševalce grebenu Turske gore med usposabljanjem za smrtno ponesrečili gorski reševalci -Luka Karničar, Rado Markič, dr. Janko Kokalj,
znancev. Letos 10. junija celotni	zgodovini
temnega dne, so se na helikoptersko reševanje, inštruktorji: Mitja Brajnik, Boris Mlekuž
Kulturni ^jSJ^^PV-^^^i^^" program je izvedla moška vokalna	skupina KUD Svoboda iz
Črnuč in solistka na saksafonu Sandra Bertoncelj. Svečani govornik je bil načelnik Komisije za GRS Toni Smolej, celotni nastop pa je povezoval načelnik postaje GRS Kranj Tomaž Jamnik.
(Povzeto po spletnih straneh GRS Slovenije)
Bralcem smo dolžni opravičilo, saj je bilo v besedilu, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki, pomotoma napisano, da je od tragične nesreče minilo peto leto. Zaradi te neljube napake se je uredništvo odločilo, da prispevek o slovesnosti na Okrešlju objavi še enkrat.
KOMISIJE UO PZS POROČAJO
IZŠLA JE DVOJNA ŠTEVILKA PLANINSKEGA VESTNIKA
Obveščamo vas, da je izšla dvojna številka Planinskega vestnika. Kratek ogled vsebine je mogoč tudi na spletni strani: www.pzs.si (planinski vestnik)
Želimo vam prijetno branje: Uredništvo PV
Vse, ki še niste naročeni na Planinski vestnik obveščamo, da lahko posamezni izvod revije kupite na PRODAJNIH MESTIH, ki so objavljena na spletnih straneh PZS: www.pzs.si). Naročite pa ga lahko po e-pošti: pv@pzs.si . Letna naročnina je 6.950 SIT (50 EVR za tujino). Članarina PZS za člane kategorije A vključuje naročnino.
RAZSTAVA OB 110-LETNICI NAJSTAREJŠE SLOVENSKE REVIJE
Planinski vestnik praznuje 110 let. Več o razstavi ki poteka v Slovanski knjižnici od 1. julija do 20. avgusta 2005 si lahko ogledate na tem naslovu:
http://www.slovanskaknjiznica.si/planinskivestnikslk.htm
10 PREDSTAVITVENIH PANOJEV 110-let PLANINSKEGA VESTNIKA in ALJAŽEVEGA STOLPA in 30 let MAKALUJA, SI LAHKO OGLEDATE NA SPLETNI STRANI: http://www.planinskivestnik.com/obvestila.htm. PANOJE SI LAHKO, PO PREDHODNI NAJAVI, TUDI IZPOSODITE ZA PREDSTAVITEV V VAŠEM KRAJU.
PRIPOROČILA ZA VARNEJŠO HOJO IN GIBANJE V GORSKEM SVETU
Priporočila in pravila za varno hojo ponavljamo vsako leto, tako kot se pojavljajo tudi nesreče. Osnovna dolžnost vseh planincev je, da opozorila upoštevajo in z njimi seznanjajo tudi druge obiskovalce gora.
> Na začetku sezone izbirajmo cilje, na katere vodijo poti po južnih straneh. Na severnih straneh je še sneg.
>	Če naletimo na snežišče, ki nima varnega izteka, in smo brez opreme (cepina in derez), se vrnimo.
>	Preden se odpravimo na daljšo, celodnevno turo, opravimo nekaj krajših tur, da dobimo kondicijo in s tem preizkusimo sebe in opremo.
>	Seznanimo se, kaj pomeni oznaka poti: lahka, zahtevna, zelo zahtevna; kakšne težave nas bodo čakale in kakšno opremo bomo potrebovali.
>	Kupimo ali si v knjižnici sposodimo kakšno knjigo o gibanju v gorah, nevarnostih, prehrani, opremi, vremenoslovju - in jo preberimo.
>	Ture začenjajmo zgodaj, da se izognemo popoldanskim nevihtam.
>	Za dolge ture si raje vzemimo dva dneva.
>	Na turah, ki so označene kot zahtevne, obvezno uporabljajmo čelado, na zelo zahtevnih pa še samovarovalni komplet. Za vzpenjanje po jeklenicah so koristne rokavice - najbolje kolesarske.
>	Če že hočemo navezati manj izkušenega na vrv, se naučimo vsaj osnovnih vozlov in pravilnega varovanja.
>	Tudi poleti imejmo v nahrbtniku kapo in rokavice. Baterija, prva pomoč, alufolija naj bodo stalno v nahrbtniku.
>	Vpisujmo se v vpisne knjige.
>	Veliko se nas bo odpravilo v tuje gore, v katerih bomo hodili po ledenikih. Upoštevajmo navodila o varni hoji po ledenikih in se naučimo reševanja iz ledeniških razpok že doma.
>	Sleherno leto moramo svoje cilje izbirati postopno, tako glede trajanja izleta in višinske razlike kot tudi težavnosti.
>	Ko gremo v gore v skupini, se nikoli ne ločimo od nje. Vedno hodimo skupaj. Če smo se odločili, da gremo na turo skupaj, se tako tudi vrnimo.
>	Na zahtevnih poteh upoštevajmo, da so poti in varovala lahko tudi poškodovani. V interesu varnega gibanja po gorskem svetu je, da se planinci informiramo o dejanskem stanju poti in markiranja. Podatek o poškodbah poti ali varoval sporočimo na Komisijo za pota PZS.
> Mobilni telefoni nam lahko v primeru nesreče veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na mesto nesreče. Zato vzemimo telefon s seboj na turo. Baterija naj bo napolnjena; ne uporabljajmo ga po nepotrebnem. Vendar naj telefon ne bo izgovor za brezglavo divjanje po gorah. Zaradi zelo razgibanega terena imejmo v mislih, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni zanesljiva.
KADAR PRIDE DO NESREČE V GORAH .
Kadarkoli se nam pripeti nesreča ali rabimo pomoč (zdravnika, reševalca, gasilca,...) to sporočimo na številko 112 - na regijski center za obveščanje. Tudi v gorah velja isto pravilo. Razlika je le v tem, da je v gorah včasih težje priti do telefona. Mobilna telefonija je ta problem precej zmanjšala. Še vedno pa se nam lahko pripeti nesreča, ko smo brez telefona ali področje, na katerem smo, ni pokrito s signalom. V tem primeru mora pisno sporočilo o nesreči prispeti do obveščevalne točke. Od tam naprej gre po zgoraj opisani poti. Obveščevalne točke so planinske postojanke, visokogorske kmetije in druge postojanke v gorskem svetu ter policijske postaje v dolini. Obveščevalne točke so vidno označene z znakom GRS.
Katere podatke je potrebno posredovati ob nesreči:
Kdaj in kje se je zgodila nesreča
Kaj - kakšna nesreča se je zgodila
Koliko je poškodovanih in kakšne so poškodbe
Kakšne so razmere na kraju nesreče
(Povzeto po spletnih straneh GRS Slovenije)
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE
NARAVOVARSTVENI DAN NA KALIŠČU
Letošnji 16. Naravovarstveni dan na Kališču je bil izveden v soorganizaciji PD Kranj, PS Preddvor, Občine Preddvor in PZS dne, 18.06.2005. Poleg obnove planinskih poti, čiščenja poraslih površin in naravovarstvenega planinskega pohoda Dol - Bašeljsko sedlo - Kališče, ki se ga je udeležilo 60 pohodnikov, je bil izveden tudi posvet o pogledih na vzdrževanje poti in na nenačrtovane posege v naravni prostor. Prisotni so bili tudi: direktor Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Krmavner, predsednik PZS mag. Franci Ekar, načelnica Komisije za varstvo gorske narave UO PZS Rozi Skobe, predstavniki Agrarne skupnosti Bašelj, posestniki in pohodniki. Posvet, z izjemno aktualno tematiko, je trajal skoraj poldrugo uro. Opozorili so na zlorabe >lokacijskih informatik< in na potrebo širših predhodnih razprav o namerah novih posegov v gorski svet, na uporabo najprimernejše tehnologije, strokovnosti in naravovarstvene osveščenosti. Opozorili so tudi, da je na področjih, kjer se izvaja gospodarska lovska dejavnost (prodajni lovni turizem) nuja in zahteva, da se iz tega izkupička namenja del sredstev za t.i. infrastrukturo v gozdu, planinskem svetu, planinskih objektov (pota, koče,.), kot pokrivanju stroškov lokalnih skupnosti, ki jih povzročajo občinam v primerih nesreč lovskih gostov, lovcev... Po teoretičnem delu so si udeleženci ogledali tudi objekt v naravnem spomeniku >Hudičevem borštku<, ki služi v planinsko turistične naravovarstvene namene, katerega je lastnica podarila Občini Preddvor.
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI
TRIDESET LET EVROPSKIH PEŠPOTI
V Evropi je speljanih več pešpoti in skozi Slovenijo potekata evropski pešpoti E6 in E7. Celotna pot E-6 poteka od Roskilda pri Kobenhaunu na Danskem do Kastava nad Reko. Odprta je bila 22.junija 1975 v Mariazellu v Avstriji. Slovenski del poti E6 je bil odprt 24. maja 1975 na Mašunu v okviru tedna gozdov in proslave stoletnice pr-vega gozdarskega dru-štva na Slovenskem. Pobudo za ureditev te poti je dal inženir gozdarstva dr. Milan Ciglar po katerem se danes ta del poti tudi imenuje >Ciglaijeva pot od Drave do Jadrana<. Pot E7 je na pobudo prof. Ciglarja trasiral in uredil dr. Boštjan Anko. Odprta je bila 12.septembra 1986 na Mačkovcu v počastitev Svetovnega kongresa Mednarodnega združenja gozdarsko-raziskovalnih organizacij (IUFRO) ob navzočnosti gozdarskih delavcev vseh celin in številnih pohodnikov. Danes nosi ime po Zoranu Naprudniku, zelo
prizadevnemu družbenemu delavcu v športu in turizmu.
E6 in E7 se pri nas srečata nedaleč od medvedjih stopinj v Predgozdu, blizu Mačkovca in Sela pri Robu sredi prekrasnih gozdov. Obe poti sta označeni z rdeče-rumenimi markacijami.
Popotniki po evropskih pešpoteh so v Evropi organizirani v popotniških organizacijah in v Evropski popotniški zvezi. V Slovenijo pridejo na evropske pešpoti tujci iz raznih dežel Evrope, predvsem Avstrijci, Švicarji, Nemci. Narašča tudi zanimanje pohodnikov v Sloveniji.
Za evropske pešpoti v naši državi skrbi Komisija za evropske pešpoti, ki so jo v letu 2000 ustanovili: Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev, s sedežem na CE ZGS. Posebno skrb za poti imajo koordinatorji na posameznih OE ZGS.
21. maja 2005 se je več kot 150 ljubiteljev evropskih pešpoti zbralo na gradu Podsreda, kjer smo slavnostno obeležili tridesetletnico evropskih pešpoti in ustanovili Klub popotnikov po evropskih peš poteh. Na pot smo se podali s Podsrede in s Pišec. Mladinska knjiga je predstavila nov vodnik po E6, gozdarji iz Brežic pa so odprli novo obvestilno tablo o gozdovih Orlice in skupaj smo še družno zasadili lipo ob gradu Podsreda, ob 100. letnici Turistične zveze Slovenija. S srečanji bomo nadaljevali. Tako se bomo srečali naslednje leto v mesecu maju na Mačkovcu.
Zapisal:Jože PRAH
FOTO: Janez KONECNIK

* * *
* * *
* * +
* * *
Dragi ljubitelji evropskih pešpoti!
E6 in E7 v skupni dolžini okrog 900 km v Sloveniji sta del evropske mreže 11 pešpoti, ki se raztezajo po vsej Evropi.
Sodelujte pri popularizaciji evropskih pešpoti in popotništva, spoznavanja lepot naše domovine, slovenskega turizma, varovanja naravne in kulturne dediščine, spoznavajte popotnike po evropskih in drugih pešpoteh, prispevajte k sožitju, sporazumevanju in miru v svetu.
Zaupajte nam svoj naslov (navadni ali elektronski).
Obveščali vas bomo o stanju in vzdrževanju E6 in E7, o podeljevanju značk za prehojene poti E6 in E7, o prireditvah na evropskih pešpoteh, delovanju Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, delovanju Evropske popotniške zveze, povezovanju z drugimi organizacijami, srečanjih s predstavniki popotništva iz drugih držav. Veseli bomo tudi vaših sporočil o doživetjih na poteh, o problemih, ki ste jih morda imeli pri popotovanju po E6 ali E7, hvaležni vam bomo za vaše predloge in ideje.
Povežite se z nami v klubu popotnikov po evropskih pešpoteh v Sloveniji.
Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji Jože Prah, predsednik (041 657 560) (prah.joze@volja.net)
KLUB POPOTNIKOV PO EVROPSKIH PEŠPOTEH V SLOVENIJI
IME IN PRIIMEK	NASLOV	NASLOV ELEKTRONSKE POŠTE
		
		
		
KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA
VABILO IZ SIKIMA:
50 LET
PRVEGA VZPONA NA KANGČENDZENGO
Indijska zvezna država Sikim vabi alpiniste, ki so dosegli vrh Kangčendzenge (8586 m) in vodje uspešnih odprav nanjo na spominske svečanosti, ki bodo od 16. do 19. septembra 2005 v Gangtoku, glavnem mestu Sikima. Gostom nudijo brezplačen prevoz od letališča Bagdogra do Gangtoka ter brezplačno bivanje z vsem, kar spada zraven. Podatke o udeležencih bo posredovala PZS. KOMISIJA ZA MEDNARODNE STIKE
POROČILO O UDELEŽBI NA SESTANKU SVETA UIAA V PAPENDALU (ARNHEM - NIZOZEMSKA)
V dneh od 12. do 15. maja 2005 je bilo v športnem centru Papendal v bližini Arnhema na Nizozemskem srečanje članov Upravnega odbora UIAA, predsednikov posameznih komisij in pa sestanek Sveta UIAA. Začelo se je v četrtek zvečer s sprejemom, nadaljevalo v petek dopoldne s sestankom upravnega odbora in popoldne s sestankom predsednikov posameznih komisij, da je bil nato v soboto ves dan sestanek sveta UIAA. Zvečer je bila še poslovilna večerja in v nedeljo dopoldne odhod predstavnikov domov.
Srečanja sem se udeležil kot opazovalec (predstavnik PZS) v Svetu UIAA. Na sestanku Sveta sem bil tudi aktivno prisoten, medtem ko na ostalih dveh sestankih nisem imel možnosti sodelovanja.
Sestanek Sveta UIAA se je odvijal po naslednjem dnevnem redu:
1.	Pozdrav predsednika in opravičila odsotnih
2.	Pregled zapisnika sestanka Sveta z dne 15. oktobra v New Delhiju v Indiji
3.	Finančno poročilo
4.	Pregled dela skupine za reorganizacijo
5.	Informacija o CAA (skupine alpskega loka)
6.	Načrt in poročila posameznih komisij
7.	Načrt in poročila tekmovalnih teles
8.	Razno
9.	Generalna skupščina in Svet UIAA v letih 2005-08
10.	Naslednje srečanje Sveta
11.	Druge zadeve
Iz celotnega sestanka izvajam samo nekatere dele:
3. Iz finančnega poročila je razviden velik porast stroškov za plače administrativnega dela (za 50 % nad načrtovanim, od 150.000 na 216.686 CHF) in velik izpad načrtovanega sponzorskega denarja (namesto 70.000 samo 24.670 CHF).
Precej razprave je bilo (tudi na sestanku upravnega odbora) o predlogu selitve administrativnega dela UIAA iz Berna v Torino. V Bernu so namreč zelo visoki stroški najemnine in plač, v Torinu bi bila pa
uporaba prostora za 9 let brezplačna in tudi ostali stroški bi bili precej nižji. Dodaten predlog, da bi administrativni del preselili v Budimpešto, kjer bi bili stroški dela, vključno z najemnino, še bistveno nižji, pa ni bil sprejet.
Po novem naj bi stroške udeležbe na sestankih posameznih komisij pokrile osnovne organizacije, edino v primeru, če tega one ne bi zmogle, bi to šlo iz UIAA.
4. Delovna skupina deluje na pripravi predloga reorganizacije UIAA. Po novem naj bi imela UIAA samo še pet delovnih področij in sicer:
za dostop in okolje: dostop, odprave, varstvo planinske narave - dostop v več območij, odprave, poškodbe zaradi turizma, kodeksi, lokalni razvoj, nosači, energija vetra, območja smučanja, človekove pravice in narava in zaščita planin;
za planinstvo: planinstvo (alpinizem), medicina, varnost, mladina in pravne zadeve - planinstvo, alpinizem, plezanje, trekingi, smučanje, oprema, standardi, nevarnosti, odgovornost, etika, plezalne stene, usposabljanje, trening;
za plezalska in zimska tekmovanja: športno plezanje, ledno plezanje, smučanje, protidoping - UIAA koledar tekmovanj, pravila in določila, uradne svetovne športne igre in drugi več športni dogodki, olimpijske igre 2014 in 2016;
za administracijo in finance: tajništvo, srečanja članov, obveščanje javnosti, glasilo, prestavitev ICC in druge reči, servis, zavarovanje;
za kontinente: Afrika, Azija, Evropa, Južna in Severna Amerika - forumi.
5. Podano je bilo kratko poročilo o delovanju CAA, katerega član je tudi PZS. Med nekaterimi predstavniki se je namreč pojavilo mišljenje, da gre v primeru CAA za podvajanje oziroma konkurenco UIAA. Tako je to poročilo ovrglo te pomisleke.
6. Poročila posameznih komisij so bila zelo splošna in se niso spuščala v podrobnosti.
7. Pod to točko ni bilo povedanega nič posebnega.
8. Predstavnica iz Italije je predstavila sodelovanje z Nepalom in Pakistanom v zvezi s planinskim turizmom in varstvom narave, ki pa je potekalo na državni (univerzitetni) ravni.
Posebej je bilo obravnavano vključevanje planinstva v olimpijske igre. Italijani so pripravili kratek prikaz dosedanje udeležbe planinstva (alpinizma) v okviru OI. Zato se bo delalo na tem, da bi se planinstvo oziroma vsaj nekateri njegovi deli vključili v OI. Govora je bilo tudi o sodelovanju z UN.
9. Ta točka praktično ni bila obravnavana.
10. Naslednji sestanek sveta bo v okviru generalne skupščine UIAA, ki bo 14. oktobra 2005 v Singapurju.
Od drugih zadev naj omenim samo tri:
Portugalski član sveta je zaprosil za pomoč oziroma sodelovanje pri osnovnih testih fizičnih sposobnosti plezalcev začetnikov.
Japonski član sveta je izročil vabilo HAT-J (Himalayan Adventure Trust of Japan) za udeležbo 3 + 1 mladih planincev na srečanje mladih v okviru mednarodne kulturne in naravovarstvene izmenjave, ki bo od 23. do 29. avgusta na Japonskem in vključuje vzpon na Fudžijamo. Participacija na udeleženca je 150 USD in ne vključuje prevoza do Japonske in nazaj, ampak samo bivanje na Japonskem. Vabilo je priloženo.
Kanadski član sveta je izročil ponudbo za predavanje in prikaz diapozitivov prve ženske, ki se ji je uspelo povzpeti na vseh 54 vrhov kanadskega Skalnega gorovja, višjih od 11.000 čevljev (3.353 m). Predavateljica Nancy Hansen se bo v novembru mudila v Evropi in je pripravljena imeti to predavanje v zameno za pokritje stroškov bivanja za njo in njenega moža. Ponudba je priložena.
Bojan POLLAK opazovalec PZS v Svetu UIAA
POROČILO O DOGOVORIH SREČANJE PLANINCEV TREH DEŽEL NA SNEŽNEM SEDLU (V LAŠTAH)
Ob treh predstavnikih gostiteljev CAI Gorizia, CAI Ponteba in dveh predstavnikih planinske organizacije avstrijske koroške je Planinsko zvezo Slovenije zastopal Gregor Rupnik. Sprejete so bile tele odločitve in ugotovitve:
-	41. srečanje bo 15./16.10.2005 na Nevejskem sedlu;
-	osrednja tema srečanja bo: Planinski domovi - centri kulture v gorah/planinah;
-	referate in koreferate je potrebno pripraviti do 10. avgusta 2005; koordinator je g. Franco (CAI Gorizia) za Italijo, za Slovenijo pa dr. Milan Naprudnik;
-	poudarek je bil na pomembnosti tovrstnih srečanj; zbirajo pregled vsebin vseh dosedanjih srečanj.
Ogledali so si vsa prizorišča dogajanj (dvorana za delovno srečanje, prostori za prenočevanje in prehrano); nakazana pa je bila tudi nedeljska tura (planina Pecol).
Po poročilu Gregorja Rupnika pripravila: Jana RACMAN.
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI
VABIJO IN POROČAJO
VABIJO...
Ostale akcije za meseca julij in avgust, v organizaciji planinskih društev in MDO, si lahko ogledate na spletnih straneh PZS:_www.pzs.si_ in v Planinskem koledarčku 2005, ki ga lahko kupite oz. naročite v Planinski založbi (planinska.zalozba@pzs.si, telefon: 01/43 45 684).
Planinsko društvo Podpeč - Preserje in MDO Notranjske vas vabita na planinsko raftarsko popotovanje po Nacionalnih parkih Črne Gore: Boka Kotorska, Cetinje, Lovčen, Orjen, Budva, Skadarsko jezero, Bjelasica, Biogradsko jezero, Durmitor - Bobotov Kuk in Čurevac, Kanjon Pive, Raftanje po Tari,. veliko več kot ste lahko sploh mislili. Ob prijavi plačate polog kavcijo v znesku 10000,00 SIT. Prijave so možne do zasedbe mest. Vse informacije dobite pri Marku Goršiču tel : 01 3631-175 in 041 795-006. Predvidena termina: 09.08.2005 - 19.08.2005 - še 4 prosta mesta in 20.08.2005 - 30.08.2005 - še 8 prostih mest. Podroben program je objavljen na spletnih straneh PZS: www.pzs.si.
Planinsko društvo LISCA Sevnica vabi na planinsko srečanje, ki bo 8. septembra 2005 ob 17. uri ob razgledni tabli na Lisci. Srečanje bo namenjeno 100-letnici planinskega društva Lisca Sevnica in 110-letnici izhajanja najstarejše planinske revije Planinski vestnik. Planinska pevska skupina Encijan bo pripravila slavnostni koncert skupaj z Mešanim pevskim zborom Lisca in vokalno skupino Zefir. Planinski vestnik se bo predstavil na predstavitvenih panojih. Na Lisco se lahko podate peš: odhod iz Sevnice izpred Gostišča Rondo ob 14.00 uri ali iz Razborja ob 16.00 uri. Druženje bomo zaključili v Jurkovi koči in Tončkovem domu. Vabljeni!
Upravni odbor PD Lisca Sevnica
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE
www.razgibajmozivlienje.net
11-t
Rfl2G\BftjmO Ž1UUIHJ*
Planinsko društvo Domžale in Tatjana Mohar s. p.
obveščata, da so spet odprta vrata Domžalskega doma na Mali planini (1534 m).
Obisk je izziv za:
-	sprehode po tri tisočletni zapuščini pastirjev,
-	prenočevanje v sobah, ki dišijo po svežem lesu,
-	previjanje bratcev, nečakinj ali obojih v gorniški previjalnici,
-	ugibanje imen raznovrstnega gorskega cvetja,
- vse, ki znajo uživati življenje.
Čeprav stoji na Mali planini je dovolj Velik za vaše udobno bivanje, radoživost in tišino. Vabimo vas, da nas obiščete po planinskih poteh, ki jih redno in skrbno vzdržujemo.
- nočni razgled s Poljanskega roba na mežikajoče lučke v dolini,
Informacije:
Tatjana MOHAR (051 340 730)
Koča na planini Razor ima spremenjeno telefonsko številko.
Nova številka je: 051 632 720
Planinsko društvo ŽELEZNIČAR Ljubljana vljudno vabi na sveto mašo ob deseti obletnici spomina žrtvam v gorah. Sveta maša bo v soboto, 13. avgusta 2005 s pričetkom ob 11. uri pred planinskim domom na planini Vogar nad Staro Fužino. Mašo bo vodil ljubljanski pomožni škof g. dr. Andrej Glavan s kolegi. Z udeležbo se bomo spomnili vseh naših pokojnih kolegov - planincev! Vljudno vabljeni!
Jože JANEŽIČ, predsednik PD Železničar Ljubljana
POKLJUŠKI GAMS - planinska obhodnica
Otvoritev:	2004
Ustanovitelj:	PD Bled, Riklijeva 9, 4260 Bled
Upravitelj:	PD Bled, Riklijeva 9, 4260 Bled
Kontaktna oseba: oskrbnik planinske koče na Lipanci
Jože Tomc, tel. 050-633-769, v koči 050-621-021
Seznam kontrolnih točk:
Blejska koča (1630 m)
MEJSKA KOČA	OKROGIEŽ	OEBflAPCČ	BRDA
1630 m	1965 m	2014«	2009 m
LiPANSKl VRH	MREŽCE	DE&Eil VRH	VIŠEVNIK
1975 m	1965 m	1962 m	2050 m
MAL) DRAŠKI VRH	VEUKI DRAŠKI VRH	TOSC	
2132 m	2243 m	2275 m	
			
			SniL- i\ >•»
Okroglež (1965 m) Debela peč (2014 m) Brda (2009 m) Lipanski vrh (1975 m) Mrežce (1965 m) Debeli vrh (1962 m) Viševnik (2050 m) Mali Draški vrh (2132 m) Veliki Draški vrh (2243 m)
Tosc(2275 m)
POROČAJO.
V nedeljo, dne 5.6.2005 je naše planinsko društvo organiziralo že 24. tradicionalni pohod na Vrhtrebnje ter 15. srečanje planincev Dolenjske in Bele Krajine. Startno mesto pohoda je bilo pri trebanjskem gradu od 10,00 do 15,00 ure. Udeleženci smo se povzpeli po poti, ki ni zahtevna, večinoma poteka po gozdu in je primerna za vse starosti pohodnikov. Mimo Velike in Male jame smo prišli do najvišje točke Trebnega vrha (visok 581 m) in se vpisali v spominsko knjigo. Vračali smo se ob obeležju 15. poldnevnika, ki stoji pod lovskim domom do planinskega doma na Vrhtrebnjem, kjer je bil cilj pohoda. Popoldne je minilo v prijetnem razpoloženju in zanimivem klepetu ter obujanju dogodivščin z izletov saj smo bili zbrani člani iz planinskih društev Polet Šentrupert, PD Novo mesto, PD Trbovlje. Ob 15,30 uri so bile za udeležence pohoda pripravljene družabne igre in simbolične nagrade. Lep pozdrav z Dolenjske!
Milojka VITEZ
ENKRATEN PODVIG BELOKRANJSKIH PLANINCEV - POHOD BELA KRAJINA -TRIGLAV
V naravi človeka je stremljenje po nečem novem, novih dosežkih, osvojitvi novih vrhov, narediti nekaj kar ni uspelo še nikomur. Takšno stremljenje so zadnje dni junija uresničili tudi belokranjski planinci -naredili so to, kar do sedaj še ni bilo narejeno. Diagonalno so prehodili Slovenijo od njene južne do severozahodne meje in se povzpeti na našega očaka Triglav.
Belokranjski planinci smo se dogovorili, da ta podvig posvetimo 80-letnici organiziranega planinstva v Beli krajini in 110-letnici postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu, pričeli pa ga ob dnevu državnosti.
Pred osemdesetimi leti se je začelo rojevati belokranjsko planinstvo, ki se je leta 1935 organiziralo kot podružnica SPD za Belo krajino. Vanjo so bili vključeni člani iz celotne Bele krajine. Danes na področju Bele krajine delujejo tri planinska društva: PD Črnomelj, PD Metlika in PD Semič. Tako lahko danes s ponosom ugotovimo, da so zametki planinstva izpred osemdesetih let obrodili sadove, saj je danes planinstvo na tem južnem delu Slovenije, daleč od tistih pravih gora, številčno močno, dobro organizirano in dejavno.
Dokaz za to so številni planirani in dobro vodeni pohodi v slovenske in tudi druge evropske gore, dobro delo z mladimi, skrb za pridobivanje strokovnega vodniškega kadra, dobro vzdrževane planinske poti na našem področju in ne nazadnje prizadevanje metliških planincev, da na Krašnjem Vrhu zgradimo planinsko postojanko, ki je poleg planinskega doma na Mirni gori, ki so ga pričeli pred več kot osemdesetimi leti graditi planinci iz vse Bele krajine, druga v Beli krajini. Da belokranjski planinci nismo zaprti v okvire svojih treh društev je dokaz dobro medsebojno sodelovanje in tudi skupni nastopi. Tako je tudi ena od obeležitev visokega jubileja belokranjskega planinstva skupna akcija vseh treh društev >Pohod BELA KRAJINA -TRIGLAV<, na katerega se je od 24. pa do 29. junija podalo 25 planincev z dvema spremljevalnima kombijema. Med udeleženci je bilo 10 planincev PD Metlika, 12 iz PD Črnomelj in 3 iz PD Semič. Ta pohod smo sicer načrtovali in pripravljali metliški planinci, vendar smo bili veseli pobude, da se mu pridružijo še planinci PD Črnomelj in Semič in tako s to skupno belokranjsko akcijo obeležimo pomembne obletnice. To je bil enkraten podvig, ki je poleg izjemne pripravljenosti pohodnikov terjal tudi precejšnjo logistično pripravo in pomoč. Zagnanost udeležencev in temeljite priprave pa so se obrestovale, saj razen nekaj žuljev na vsej dolgi poti ni bilo resnih težav. Udeleženci so v šestih dneh dnevno prehodili okrog 45 km. Dolgo pot je dodatno otežila neznosna vročina te nevihte v zadnjem delu pohoda.Na pot iz južne slovenske meje na severozahod Slovenije, poti, ki je simbolizirala povezanost in solidarnost so udeležencem zaželeli srečno pot, brez neprijetnih žuljev in poškodb, številni planinci in drugi občani v petek 24.junija na ločenih slovesnostih v vseh treh PD. V enotno skupino pa so se združili zvečer na Smuku nad Semičem na proslavi ob dnevu državnosti.
Drugi dan je udeležence pot vodila skozi Dolenjske Toplice, Žužemberk do izvira Krke kjer so prenočili. Tretji dan je pot vodila skozi Grosuplje, Škofljico, Ljubljano do Šentvida, kje je bilo prenočevanje v vojašnici SV. Četrti dan so udeleženci prehodili Medvode, Škofjo Loko, Železnike do planinskega doma na Ratitovcu. Peti dan je udeležence čakal spust iz Ratitovca, prečenje Save in vzpon na Pokljuko ter naprej do Vodnikovega doma. Šesti dan pa je bil kronan z uspešnim vzponom na Triglav ter srečno vrnitvijo v Belo krajino. Na Rudnem polju se je pohodnikom pridružila tudi večja skupina drugih naših planincev, ki je udeležence spremljala na zadnjem delu poti.
Ostali belokranjski planinci in drugi občani pa so podvig belokranjskih planincev spremljali z velikim zanimanjem in dobrimi željami za srečno vrnitev. Zato je bil tudi sprejem pohodnikov že na Rudnem polju, zlasti pa v Semiču, Metliki in Črnomlju prisrčen in vesel ob zvokih butorajskih muzikantov ter županovih čestitkah za izjemen podvig. Posebno prisrčno pa so svoje udeležence pričakali v Tribučah.
K temu velikemu uspehu planincev pa so pomagali tudi številni sponzorji z zagotovitvijo spremljevalnih vozil ter organizacijo prehrane in prenočevanja na tej dolgi poti, zato se jim belokranjski planinci iz srca zahvaljujemo.
Anton KRAŠOVEC
SLAVNOSTNO NA SVETINI NAD ŠTORAMI
Na lovskem- Vrunčevem domu na Svetini nad Štorami, smo se veterani vojne za Slovenijo, člani borčevske organizacije, Zveza častnikov in podčastnikov, gasilci, planinci, radioamaterji, taborniki, člani strelskega društva, člani društva pohodnikov po poteh 14. divizije iz Laškega in pripadniki Slovenske vojske zbrali v soboto, 2. 7. 2005 že na 5. tradicionalnem regijskem veteranskem srečanju. Med drugim so to društva, ki jih vsestransko podpira in z njimi sodeluje tudi naša Slovenska vojska.
Sončno dopoldne in dan brez dežja, je pritegnil skoraj tisoč obiskovalcev. Na proslavi, ki se prične točno ob 11. uri s predajo >raporta<, sodelujejo v kulturnem programu praktično vsa društva, ki so registrirana v občini Štore, teh pa ni malo. Udeležence proslave je pozdravil in nagovoril župan občine Štore in poslanec v DZ RS g. Franc Jazbec.
Letošnja proslava je minila ob podeljevanju številnih priznanj in plaket ter ob bogatem kulturnem programu. Družabni del srečanja pa se je zavlekel v večerne ure.
Značilno za naša srečanja so odkritja spominskih plošč društvom, ki slavijo visoke jubileje in ki so sorodna veteranskim organizacijam.
Poleg spominskih plošč ZZB NOB, lovske družine , Združenja veteranov vojne za slovenijo, Zveze slovenskih častnikov in podčastnikov, policijske veteranske organizacije SEVER za celjsko območje in planinskega društva >Železar Štore<, smo letos predali veterani Štor spominsko ploščo prostovoljnemu gasilskemu društvo iz Štor. Predali za to, ker jo bodo na proslavi ob 60. obletnici organiziranega gasilstva v Štorah svečano odkrili na svojem gasilskem domu. Prevzel pa jo je najstarejši gasilec-veteran g. Anton
Mačkošek. Predsedstvo združenja veteranov vojne za Slovenijo iz Ljubljane pa jim je podelilo tudi plaketo za odlično sodelovanje.
V občini Štore imamo tri prostovoljna gasilska društva. Poleg PGD Štore še PGD Prožinska vas in PGD Svetina. Vsa tri z veterani odlično sodelujejo in so na tem regijskem srečanju vedno zelo aktivna. Tako so bili deležni priznanja gasilci iz Prožinske vasi, ki jim je predsedstvo ZSČ iz Ljubljane podelilo plaketo in območno ZZB NOB iz Celja, ki je podelilo spominsko plaketo gasilcem iz Svetine.
Letos pa smo prvič podelili tudi kipce, ki simbolizirajo štorskega železarja. Ob deseti obletnici ustanovitve občine Štore, smo ga podelili g. županu, ki vsestransko podpira veteransko organizacijo. Podelili smo ga še 20. MOTB iz Celja oz. njihovemu poveljniku podpolkovniku g. Mihu Škerbincu, 38. VTP iz Celja majorju g. Bogdanu Hvalcu, OOZZB iz Celja, ki je soorganizator naših srečanj, ter veteranski organizaciji SEVER za celjsko območje.
Na letošnjem srečanju smo poskrbeli tudi za presenečenje. Predstavili so se nam med drugim tudi pripadniki naše Slovenske vojske. Sodelovala je Služba za pridobivanje kadra pri GŠSV-oddelek v Celju, ki so obiskovalcem prijazno predstavili del oborožitve SV, nekateri pa so bili deležni tudi praktičnega darila. Za vožnjo z oklepnikom >VALUK<, ki je v lasti 20. MOTB iz Celja, pa je vladalo izjemno zanimanje. Tako načrtujemo v Štorah še poglobiti sodelovanje s pripadniki SV. V mislih imam predvsem oddelek za pridobivanje kadra iz Celja in 20. MOTB (motorizirani bataljon) prav tako iz celjske vojašnice.
Značilno za ta veteranska srečanja na Svetini pa je še v tem, da se ga udeležijo pohodniki-planinci kar iz štirih smeri-Šentjurja, Laškega, Celja in Štor ter skoraj 30 praporščakov. To pa tudi nekaj šteje. Vsako leto nam dobri sponzorji poskrbijo tudi za- ta.pravi veteranski golaž.
Tudi drugo leto imamo nekaj jubilantov, ki jim bomo pripravili nekaj presenečenj. Naj naštejem vsaj dva, lovska družina Bojansko Štore bo praznovala visok jubilej 60. obletnico obstoja in 35. obletnico PGD Svetina. Pa še kdo!
Svetina nad Štorami pa ima eno posebno simboliko, tu je bila namreč 1941 leta ustanovljena 1. celjska četa, tu je 1944 leta del poti prehodila tudi legendarna 14. divizija, tu je deloval kozjanski odred in tu smo pripadniki takratne TO v osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991 varovali stolp, ki je služil potrebam policije, pa še morda komu? Torej razlogov je več kot dovolj in že se veselimo 6. srečanja 2006.
Predsednik organizacijskega odbora Srečko KRIŽANEC
MDO PD Pomurja
Pismeno kandidaturo za predsednika MDO je poslalo PD Hakl Sv. Trojica in sicer za Kuster Dragotina. Ustno je že na 24. seji prijavilo kandidaturo za predsednika MDO PD Gornja Radgona in sicer Elico Koroševič. Po obravnavi so bili prisotni mnenja, da se oba predloga obravnavata enakovredno in se o njih odloča na glasovanju. Po kratki predstavitvi kandidatov, so se člani predsedstva MDO odločili za javno glasovanje. Kuster Dragotin iz PD Hakl Sv. Trojica je bil soglasno izvoljen za predsednika MDO
PD za Pomurje s štiriletnim mandatom z možnostjo ponovne izvolitve. Funkcijo prevzema s 1. julijem 2005. Na naslednji seji se opravi primopredaja predsednikov in se obravnava poročilo dosedanjega predsednika za preteklo mandatno obdobje. Dosedanji arhiv MDO ostane v hrambi PD Matica M. Sobota.
(Po zapisniku 25. redne seje MDO z dne, 03.05.2005)
POSTAVLJEN IN ODPRT BIVAK POD KOTOVIM SEDLOM
Postaji GRS Kranjska gora in Rateče sta bili investitorici in pobudnici, da se na tej >markantni lokaciji< postavi t.i. bivak, ki bo služil kot zatočišče planincem v slabem vremenu, v primeru nesreče. pa tudi za počitek ob daljših planinskih turah, turnih smukih, ipd.. Bivak sta simbolično odprla načelnika postaj GRS Janez Kunstelj (Kranjska gora) in Franci Košir (Rateče). Oba načelnika sta izjemno zaslužna za izvedbo te zahtevne gradnje, kot tudi za aktivno koordinacijo in aktivnost pri zbiranju donatorskih sredstev.
Povabilu s strani postaj GRS se je odzval tudi predsednik PZS mag. Franci Ekar, ki je bil zaprošen za pozdravni nagovor in je poleg pozdrava in čestitk še posebej poudaril:
Postavitev bivaka pa je tudi neposreden dokaz poslanstva GRS saj je postavljen preventivni objekt, brez >ključa<, odprt vsakomur in ob vsakem času; odprt je človeku, ki potrebuje zaveterje na gori. To je resnična preventiva za javno dobro in tudi uspešna poteza GRS, ki potrjuje in utrjuje dejstvo učinkovitega in pomembnega poslanstva v humanitarnosti in prostovoljstvu. Z enim stavkom: vse za varnost in pomoč človeku na gori. Hkrati pa je to tudi utrjevanje poslanstva gorske reševalne dejavnosti v slovenskem planinstvu. Področje Jalovca, gore razpoznavnosti v znaku in grbu Planinske zveze Slovenije, postaja vse bolj obiskano, saj z vstopom Slovenije v EU ni več omejevano gibanje. Vstopili smo v evropsko odprtost gibanja: gore brez meja in s kar največjim spoštovanjem in varovanjem do njih. Morda je ta bivak nadomestek idej preteklosti, ko se je govorilo, da bi pod Kotovim sedlom postavili planinsko postojanko. Pustimo času čas in prihodnje generacije planincev bodo to presodile. Vendar pa gre posredno tudi za razvoj v gorah, ki gre agresivno in brezkompromisno navzgor. Zatorej tudi ni naključje zmage tehnike, ko je helikopter v letošnjem letu pristal vrh Everesta. O vseh teh dogodkih pa so mnenja vedno deljena. Pomembno je, da ob spoštovanju različnosti postorimo vse v dobro gore in življenja na gori. Bivak naj služi svojemu namenu, namenu za katerega sta se neomajno odločili postaji GRS Rateče in Kranjska gora in odločitev tudi dostojanstveno uresničili. Zatorej pozdrave, zahvale in čestitke v imenu vsega članstva Planinske zveze Slovenije. Služi naj tudi v duhovnosti in božji radosti, predvsem pa varnosti, da bo tudi blagoslov župnikov, naslednikov Aljaža in Lavtižarja, sedaj župnika Franceta Urbanije iz Dovjega in Marka Benedika župnika iz Kranjske gore, z namenom, da je ta bivak v skali resnično to, kar si hribovci želimo.<
predsednik MDO Borut Vukovič. V kulturnem programu sta natopila kvartet Spomin iz Volavelj in Jana Kolenc Vač.
4.6.2005 sta predsednika PD Litija in PD Zagorje Roman Ponebšek in Ferdinand Drnovšek na Požarnici, griču v neposredni bližini Zasavske Svete gore, odkrila spominsko obeležje Tomazinovi koči, ki je tu stala od 1931 do 1943. Slovesnosti se je udeležilo čez 100 planincev iz obeh društev, največ pa je bilo članov savske sekcije, ki so tudi dali pobudi za postavitev obeležja. Uvodoma je vse zbrane nagovoril vodja savske sekcije Marko Dernovšek, slavnostni govornik je bil
4.6.2005 se je 32 članov planinske sekcije DU udeležilo izleta na Matajur. Pot so imeli sveže >asfaltirano<, saj so ravno tega dne na planino gnali živino.
Na 12. seji UO PD Litija, 9.6.2005 so veliko pozornosti namenili aktivnostim s katerimi že celo leto obeležujemo stoletnico ustanovitve Litijske podružnice SPD. Seznanili so se s potekom zbiranja sponzorskih sredstev. Vodja mladinskega tabora Ana Mohar je poročala o poteku priprav na jubilejni 25. mladinski tabor. Vodja 2. družinskega tabora Aleš Pregel je povedal, da je za tabor prijavljenih že 38 udeležencev. Na letošnjem razpisu za sofinanciranje športa v občini Litija je društvo pridobilo kar 1.433.720 SIT. Markacisti so namestili nove table in obnovili markacije na poteh od Obolnega do Pristave, iz Kresnic na GEOSS, od Sp. Slivne do Miklavža ter uredili dostop na Tisje iz Pustovega mlina in Cerovice. UO PD je za odpravo AO v Peru namenil 60.000 SIT. Peter Rutar je poročal o zahtevah zdravstvenega inšpektorja v zvezi z uvajanjem standarda HASAP na Jančah. Člani UO so načeloma soglašali s tem, da se društvo preimenuje v PD Litija Šmartno. S to spremembo želijo poudariti, da bo društvo tudi vnaprej delovalo v obeh občinah. Borut Vukovič je poročal o skupščini PZS in seji MDO. Do seje je članarino plačalo 306 članov.
12.6.2005 je 22 planink in planincev obiskalo notranjski del Poti kurirjev in vezistov. Bili so na Travni in Racni gori Sveti Trojici, v Starem trgu pri Ložu, Hribi - Laškem potoku in na Slivnici. Za ta dan je sicer bila načrtovana udeležba na pohodu po Velikolaški kulturni poti, vendar je bil pohod en teden prej, zato so >prosti dan< izkoristili za obisk priljubljene najdaljše slovenske obhodnice.
Nagradnega izleta za učence, ki so se udeležili literarnega in likovnega natečaja se je 16.6.2005 udeležilo 90 mladi. 46 se jih je odpravilo v Tamar, 44 pa jih je povzpelo na Slemenovo špico. Na koncu so se vsi dobili na sladoledu v Kranjski gori. Izlet je organiziral Sašo Jovanovič.
18.6.2005 se je 36 planink in planincev iz sekcije DU udeležilo izleta na Bleščečo planino in Komnico. V koči Slovenskega planinskega društva iz Celovca na Bleščeči planini nad Arihovo pečjo jih je sprejel Lubo Urbajs, prvi predsednik društva in pobudnik gradnje te edine slovenske koče v Avstriji. Že od koče se je odprl pogled na končni cilj - razgledno Komnico nad planino Borovščico.
Izleta na Gran Paradiso, štiritisočak v zahodni Italiji, se je 18. in 19.6.2005 udeležilo 18 planincev in planink vseh starosti, ki so pod vodstvom vodnikov in alpinistov Vita Bukovška, Bineta Mlača, Francija Intiharja, Karmen Verhovec in Mateje Bolčina osvojili ta zahtevni vrh.
19.6.2005 je bila na Konjšici slovesna otvoritev razstave del, ki so nastala na likovni koloniji za odrasle. Čez 20 ustvarjalcev, je predstavilo čudovite motive iz Konjšice in njene okolice. Slavnostni govornik je bil član UO PD Litija Jože Sinigoj. Razstava je posvečena 100-letnici društva.
Izleta litijske sekcije po Ravenski poti se je 19.6.2005 udeležilo 9 planincev in planink, ki so bili nad potjo navdušeni, prav tako pa tudi nad sprejemom na kmečkem turizmu, kjer so pohod zaključili.
22.6.2005 je na dolgo pot v Južno Ameriko odpotovala šestčlanska odprava Alpinističnega odseka PD Litija. Peter Zupančič (vodja odprave), Marko Mal, Tanja Menegalija, Simona Slana, Sašo Borišek in Miha Praunseis bodo skoraj mesec dni preživeli v pogorju Cordillera Blanca v Peruju. Od mladih alpinistov so se prijatelji iz AO in predstavniki društva poslovili pred športno dvorano v Litiji.
22.6.2005 je bila v litijski knjižnici slovesna primera televizijskega dokumentarca o Rudolfu Badjuri, v Litiji rojenemu piscu prvih planinskih vodnikov po Sloveniji. Scenarij je napisal Tine Brilej, režiral je Vladimir Jakopič, v igranih vložkih pa je kot Rudolf Badjura nastopil Peter Kokošar.
24.6.2005 je bila v Litiji na Valvazorjevemu trgu 19 odkrita spominska plošča Rudolfu in Metodu Badjura, ki sta bila v tej zgradbi rojena. Spominsko ploščo je postavila mesta skupnost Litija. Slovesnosti so se udeležili številni planinci, saj so litijski planinci na Rudolfa Badjuro zelo ponosni. Spomin nanj najlepše ohranjujejo z Badjurovo krožno potjo, ki jo je prehodilo že čez 3.400 planincev. V junijski številki revije Gea pa je Dario Cortese napisal obširna, s fotografijami bogato opremljena članka, o Badjurovi krožni poti ter o delu in življenju Rudolfa Badjure.
24.6.2005 je bila v Vratih planinska slovesnost ob spominu na 60-letnico odkar sta Joža Čop in Pavla Jesihova prvič preplezala Čopov steber v severni Triglavski steni. Ob tej priložnosti so podelili spominska priznanja vsem, ki so doslej preplezali to zahtevno smer. Na slovesnosti sta priznanje iz AO Litija prejela Jože Repina in Franci Intihar, sicer pa so Čopov steber preplezali tudi naslednji člani AO Litija: Tomaž Groboljšek, Dare Juhant, Andrej Fink, Peter Zupančič, Goran Turudič, Janez Razpotnik, Marjan Brodar in Jernej Peterlin.
Tradicionalnega izleta zasavskih planincev na Zasavsko kočo na Prehodavcih se je 24. in 25.6.2005 udeležilo 51 planincev iz skoraj vseh društev, združenih v Zasavski MDO. Med njimi so bili tudi trije člani litijskega društva. Udeleženci so resnično lahko uživali v bogastvu planinskega cvetja, polno je bilo cvetočih pogačic, košutnika, clusijevega svišča, zlatih jabolk, krvomočnic,.
25.6.2005 se je 27 članov savske sekcije s Kofc v hudi vročini povzpelo na Veliki vrh v Košuti. Prvotno so sicer načrtovali izlet na Obir, vendar avtobusi ne smejo več voziti po alpski cesti.
Izleta zasavskega MDO, namenjenega le planinskim vodnikom se je 25.6.2005 udeležilo 10 vodnikov, litijske barve je zastopala Ana Mohar. S planine Blato so se čez planino Krstenico povzpeli na Mali in Velik Stog, ter nato sestopili na planino Kal.
(Obvestila PD Litija št. 94/julij 2005)
DAN KAMNIŠKIH PLANINCEV - LJUBITELJEV KAMNIŠKIH PLANIN
KAMNIŠKO SEDLO 18. JULIJA 2005
Na planinsko praznični dan se je zbralo na prelepem Kamniškem sedlu kar nekaj sto ljubiteljev gora, še posebej pripadnih kamniškemu planinskemu društvu. Prišli so iz vseh smeri, največ iz Kamniške Bistrice, preko Brane in Planjave, pa tudi iz Logarske doline. Novi predsednik PD Kamnik, Ivan Resnik, je bil presrečen, da ima toliko zvestega članstva in planinskih prijateljev. Dneva kamniških planincev se je na povabilo PD Kamnik udeležil tudi predsednik PZS mag. Franci Ekar, ki je v nagovoru še posebej poudaril: planinstva, kakor še posebej zanesljivost in pripadnost goram, vzgoji izobraževanju in vsemu, kar sodi v delo in razpoznavnost Planinskega društva. Še posebej cenimo izjemno širino, odprtost in voljo do prostovoljstva. V današnjem času je enako, kot je bilo v preteklosti, da se brez pripadnosti in dela za društvo, brez plačila, ciljev ne dosega, kot tudi ne planinskih vrednost in spoštovanja. Zatorej moram ob tej priliki vendarle sporočiti, da nam je planincem nerazumljivo usklajevanje Zakona o gostinstvu, ko se hvalijo, da so uspeli izenačiti standarde, normative profesionalnega gostinstva z društvi in klubi. Kot edino izjemo so zapisali, da so izvzete gasilske veselice. Ko smo to informacijo obsodili in posredovali sporočilo za to pristojnim povzročiteljem, oblikovalcem novih usod za planinsko gospodarstvo in medijem, so sporočili, da pa to za planinska društva ne velja. Naša reakcija je bila, da so naše planinske koče vredne toliko spoštovanja, da bi zanje pripravljalec sprememb zakona zapisal enako, kot so za gasilske veselice. Upamo, da se bodo zadeve razrešile v dobro planinskega prostovoljnega gospodarstva, kajti vedeti in zavedati se morajo, da nobena planinska koča brez prostovoljstva, donatorjev in dobrih ljudi ne more obratovati. Pogoji na gori so nepredvidljivi in brez neposrednega vpliva kakršnih koli planiranj in, načrtovanj. Tu >zgoraj< kraljujejo vreme in vetrovi, in so nemalokrat oskrbniki, kot zanesljivi 24 urni dežurci, ki vsakemu gostu ob kateremkoli času in dnevu odpro planinska vrata, vrata zavetrja in topline. Trdno sem prepričan, dragi kamniški planinski člani in prijatelji, da boste z enako zavzetostjo še naprej nadaljevali planinsko poslanstvo, v ponos slovenskega planinstva in tudi z željo, da bomo naslednje leto veličastno nazdravili stoletnemu jubileju koče, prav tu, na Kamniškem sedlu<.
IZ DRUŠTVENIH GLASIL.
GLASILO PLANINSKEGA DRUŠTVA INTEGRAL
V uvodu je Slavko Krušnik zapisal, da je lepotica na Planini jezero odprta od 1. junija dalje in pripravljena čaka in sprejema planinke in planince, katerih število se vsako leto veča. Požrtvovalni prostovoljci so jo v dveh akcijah polepšali in uredili za delovanje. Torej povabilo v imenu PD Integral velja vsem, ki boste prebrali te vrstice. In kaj prinaša novi >popotnik
DRUŠTEV
>Kaj bi Slovenci MDO PD Ljubljane ki je odkupil kos stolp. Takrat že smo Danes smo
Je pa v svojem MDO PD Ljubljane
MEDDDDRUŠTVENI ODBOR PLANINSKIH LJUBLJANE
brez Jakoba Aljaža?< se v uvodniku sprašuje predsednica Marinka Koželj Stepic, saj kot je zapisala je bil vizionar, nekoristnega sveta na vrhu Triglava ter dal postaviti Slovenci pokazali Evropi kdo smo in kam spadamo. inmoramo biti ponosni na delo naših prednikov.
uvodnem poročilu kritično izpostavila problem delovanja tako zaradi nezadostnih finančnih sredstev, še vedno odprtega vprašanja transakcijskega računa in prostorske neurejenosti. Kljub nakazani problematiki pa je iz poročil posameznih odborov razvidno pestro delo. Za bralca je še posebej zanimiva rubrika Meddruštveni utrinki, kjer se predstavljajo posamezna planinska društva.
VIHARNIK - GLASILO PLANINSKEGA DRUŠTVA VIHARNI K
V drugi letošnji številki objavljajo program izletov od septembra do konca januarja prihodnjega leta z namenom, da si vsakdo lahko naredi svoj jesenski plan potepanj. Opozorili so na osip članstva in organizirali včlanjevanje tudi na izletih. Izražena je bila želja, da se oglasijo tisti, ki ne želijo biti več člani in povedo svoje razloge, da bodo skupaj našli pravo pot. Zanimiv pa je prispevek Bineta Mlača z naslovom Pomislite tudi na UV-indeks.
MEDDRUŠTVENI ODBOR PD PODRA VJA MARIBOR
Zbornik predstavlja delo MDO tako odborov, kot društev. Kljub razgibani dejavnosti pa sta najbolj dejavna Odbor za pota in Odbor vodnikov, ki pomembno prispevata k dobrim rezultatom in uspehom MDO, vsekakor pa tudi k prepoznavnosti podravskih planincev in društev v celotni regiji in v državi.
Zanimiv je tudi pogovor s Slavico Tovšak, bivšo podpredsednico PZS, ki pravi, da je veliko pomembnejša od članarine kvaliteta dela PZS in njenih organov, predvsem pa njihova učinkovitost in rezultati dela. Dandanes se ljudje ukvarjajo z različnimi športi, ki so medijsko odlično pokriti, in ki privlačijo predvsem mladi svet. Prav zato, meni Tovšakova, moramo ponuditi sodobne, privlačne programe, ne pa se večno prerekati, koliko bomo primaknili za članstvo.
SA VINJSKA REGIJA POŽIVLJA - REKREACIJA IN ŠPORT TURISTIČNI VODNIK OD RINKE DO SOTLE
FIT MEDIA d.o.o. je v sodelovanju z občinami in izvajalci turističnih produktov izdala Turistični vodnik Od Rinke do Sotle, ki opisuje lepote te pokrajine. Objavljen je tudi kataster planinskih poti SMDO, predstavljene planinske koče, plezanje, pohodništvo. seveda pa je poudarek na celotni turistični ponudbi Savinjske regije. Vodnik prinaša koristne informacije, kako in kje preživeti prijeten oddih v naravi. Nekaj brezplačnih izvodov je na razpolago in lahko zainteresirani prevzamejo na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani.
OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno.
IZDAJATELJ:
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana
UREDNIŠKI ODBOR: Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Jana RACMAN (tehnična urednica)
ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Natalija MAROVT
TISK:
TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p.,
Kajuhova 2 A, 1230 Domžale
NAKLADA:
1690 izvodov brezplačno, julij/avgust 2005
Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si ali jana.racman@pzs.si . Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec.
Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
POSLOVANJE Z GOTOVINO
POJASNILA K PRAVILNIKU O PRIMERIH, V KATERIH SE PLAČILA ZA DOBAVLJENO BLAGO IN OPRAVLJENE STORITVE TER DRUGA PLAČILA NE NAKAZUJEJO NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE ( Ur. list 140/2004, 29.12.2004)
Poslovanje z gotovino je urejeno z zakonom o plačilnem prometu in zakonom o davčnem postopku. Oba omejujeta gotovinska plačila pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost.
S 30. členom zakona o plačilnem prometu je predpisano, da sme imetnik transkacijskega računa, ki je vpisan v poslovni register, za plačevanje z gotovino dvigovati z računa potrebno gotovino in se ravnati po Pravilniku o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu.
V uradnem listu RS 140/2004 z dne 29.12.2004 je bil na osnovi 67. člena Zakona o davčnem postopku objavljen Pravilnik o primerih, v katerih se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune.
Od 1. januarja 2005 je pri plačevanju z gotovino treba upoštevati 67. člena novega zakona o davčnem postopku s katerim je določeno, da minister za finance podrobneje določi primere za kaj in v kakšni višini se lahko vršijo gotovinska plačila (Pravilnik o primerih, v katerih se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune).
Tako pravilnik omogoča plačevanje pravnim osebam z gotovino:
-	prejemniku-pravni osebi se lahko izvršijo posamična izplačila, ki niso večja od 100.000 sit;
-	prejemniku-fizični osebi - dohodki iz delovnega razmerja zaposlenim v skladu s 25. členom zakona o dohodnini (plača, regres, povračila stroškov v zvezi z delom..);
-	prejemniku - fizični osebi - dohodki, ki so v skladu z 20. členom zakona o dohodnini (denarne pomoči, odškodnine, preživnine, otroški dodatki..).
Iz določb 2. člena tega pravilnika je razvidno, da se morajo vsa druga povračila, ki izhajajo iz druge in tretje alinee, 2. točke 100. člena in 3. točke 101. člena Zakona o dohodnini - Zdoh-1, fizičnim osebam nakazovati na transakcijski račun upravičenca.
Druga in tretja alinea 2 točke 100. člena ZDoh-1 se glasi:
Dohodnina se ne plačuje, če oseba
-	prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, kulturnih, športnih, raziskovalnih, sindikalnih dejavnostih, v dejavnostih zbornic, v dejavnostih verskih skupnosti in dejavnostih političnih strank, pod pogojem, da so navedene dejavnosti nepridobitne dejavnosti;
-	sodeluje v dejavnostih društev in njihovih zvez, zaradi uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev; in v zvezi s tem prejme povračilo navedenih stroškov do višine povračil stroškov, ki je določena za povračila delavcem iz delovnega razmerja v skladu s predpisom vlade iz 31. člena Zakona o dohodnini- ZDoh-1.
3. točka 101. člena ZDoh-1
V davčno osnovo se ne všteva posameznega prejemka prejetega iz prve, druge in tretje alinee 2. točke 100. člena tega zakona, če ne presega 30.000 tolarjev, brez upoštevanja prejemkov, namenjenih pokritju stroškov, od katerih se ne plačuje dohodnina, oziroma skupni prejemek, prejet v primerih iz prve, druge in tretje alinee 2. točke 100. člena tega zakona, če na letni ravni ne presega 200.000 tolarjev, brez upoštevanja prejemkov, namenjenih pokritju stroškov, od katerih se ne plačuje dohodnina.
Pripravila računovodkinja PZS:
Vera ŠMID
V prejšnji številki OBVESTIL PZS je bil objavljen
R A Z P I S
NAJVIŠJIH PRIZNANJ PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2005 I. SPOMINSKA PLAKETA
II.	SVEČANA LISTINA
Predlogi za obe priznanji morajo biti na obrazcu za planinsko priznanje poslani v šestih (6) izvodih pristojnemu Meddruštvenemu odboru najkasneje do 30. septembra 2005.
Meddruštveni odbori morajo oblikovati svoja mnenja k predlogom in jih poslati Odboru za priznanja UO PZS najkasneje do 20. 10. 2005.
Prepozno prispeli predlogi ne bodo obravnavani!
O dodelitvi razpisanih priznanj bo odločal Upravni odbor Planinske zveze Slovenije.
Priznanja bodo podeljena na posebni slovesnosti 10. decembra 2005.
ODBOR ZA PRIZNANJA PZS
Predsednik
Jože MELANŠEK
OPOZORILO:
Čistopis Pravilnika o priznanjih PZS je objavljen v OBVESTILIH PZS štev. 3/2005 in na spletni strani www.pzs.si, obrazec za planinsko priznanje pa tudi v prejšnji številki Obvestil PZS.
R A Z P I S
za začetek usposabljanja za gorskega vodnika v letu 2005
Združenje gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS) razpisuje na podlagi 12. člena Zakona o gorskih vodnikih (ZGV) UL RS št. 63/99 str. 8121) in Pravil ZGVS začetek usposabljanja za poklic gorskega vodnika / gorske vodnice (koda poklica 5113.02 po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev, UL RS št.28/97, str. 2234). Usposabljanje se bo pričelo v letu 2006. Obsegalo bo 80 dni tečajev in izpitov. Usposabljanje je usklajeno z zahtevami Mednarodne zveze združenj gorskih vodnikov IFMGA in bo skupaj z enoletnim pripravniškim stažem izvedeno v štirih letih.
Predpisi o gorskih vodnikih so na razpolago na: http://www.zdruzenje-gvs.si/zgvs/pravilnik.html
Prijavo z dokazili je treba poslati najkasneje do 15. oktobra 2005 priporočeno v zaprti kuverti s pripisom "NE ODPIRAJ - RAZPIS ZGVS ZA LETO 2006" na naslov predsednika TK ZGVS: Tamše Franc, Legen 164, Šmartno pri Slovenj Gradcu. O morebitnih nejasnostih ob izpolnjevanju prijav se lahko posvetujete z predsednikom TK na tel. 02 88 53 606 , 041 332 860 ali franctamse@yahoo.com
Upravni odbor ZGVS
POPRAVEK
zapisnika zasedanja Skupščine PZS z dne 21.05.2005 je posredovala Manja Rajh (PD Celje), in sicer se na strani 9 (OBVESTILA PZS, št. 6/16. junij 2005/Zakonodaja in uradne objave) navedba naziva organa iz >P UO PZS< spremeni v >Predsedstvo S MDO<. Pravilno je:
>Kaj dela Predsedstvo S MDO, kolikokrat se je sestalo, kaj je sejalo, ni znano. Kakšna sredstva so bila izplačana članom Predsedstva S MDO in ali so
utemeljena, se tudi ne ve, čeprav se ve, da so izplačila bila. <
JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ STANKA BLOUDKA ZA LETO 2005
Sporočamo, da je v Uradnem listu Republike Slovenije (56/2005 z dne 10.06.2005) objavljen razpis za podelitev priznanj Stanka Bloudka za leto 2005.
Skrajni rok za oddajo predlogov je petek, 30. september 2005, in sicer je predloge za podelitev priznanja Stanka Bloudka potrebno predložiti na obrazcu (zainteresirani obrazec lahko dobijo tudi na spletnih straneh ministrstva www.mszs.si/slo), ki je objavljen v teh Obvestilih PZS (kopijo izpolnjenega obrazca pošljite tudi na naslov PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana, s pripisom >za Odbor za priznanja<).
Obvezne sestavine predloga za priznanje so:
1.	ime in priimek oziroma naziv predlagatelja,
2.	ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo,
3.	naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizacijo,
4.	podatki o že prejetih priznanjih in odlikovanjih,
5.	podatki o prejemu Bloudkovega priznanja v preteklih letih,
6.	vrsta predlaganega priznanja,
7.	našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitvijo, zaradi katerih se kandidat predlaga za dobitnika Bloudkovega priznanja,
8.	podpis predlagatelja in žig organizacije.
Pisni predlogi za priznanje morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov Ministrstvo za šolstvo in šport, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana, s pripisom "za priznanja Stanka Bloudka" .
Vlagatelje prosimo, da elektronski izvod izpolnjenega obrazca obvezno pošljejo na e-naslov: zoran.verovnik@gov.si in info@pzs.si (v tem primeru ni potrebno pošiljati kopije izpolnjenega obrazca z redno pošto na naslov PZS).
Predlagatelje obveščamo, da bodo odbor upošteval le predloge, ki bodo poslani v skladu z razpisom do predpisanega roka. Predlogi se štejejo za pravočasne tudi v primeru, če so bili zadnji dan predpisanega roka oddani priporočeno na pošti.
Priloga:
- Predlog za podelitev Bloudkovega priznanja za leto 2005
Jože MELANŠEK,
predsednik Odbora za priznanja UO PZS
ODBOR ZA PODELJEVANJE BLOUDKOVIH PRIZNANJ
PREDLOG
ZA PODELITEV BLOUDKOVEGA PRIZNANJA ZA LETO 2005
1. Ime in priimek oz. naziv in naslov predlagatelja:
(tel., fax, e-mail)
2. Za podelitev Bloudkovega priznanja predlagam:
IME IN PRIIMEK oz. NAZIV:_
KRAJ IN DATUM ROJSTVA:_
STALNO PREBIVALIŠČE oz.SEDEŽ: (ulica, kraj in poštna številka)
EMŠO:_ DAVČNA ŠTEVILKA:
ŠTEVILKA TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA:_
BANKA:
3. Kandidata predlagam za:
(ustrezno obkrožite)
I.	NAGRADO
a.)	za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa,
b.)	za vrhunski mednarodni dosežek,
c.)	za življensko delo v športu.
II.	PLAKETO
a.)	za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa,
b.)	za pomemben tekmovalni dosežek v športu,
c.)	za življensko delo v športu,
d.)	za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji.
4. Odbor lahko spremeni predlagano vrsto priznanj:
(ustrezno obkrožite)
DA	NE
5. Podatki o morebitnih sprejetih priznanjih na področju športa:
LETO__VRSTA PRIZNANJA
6. Podatki o morebitnem prejetem priznanju Stanka Bloudka v preteklih letih:
LETO_VRSTA NAGRADE
7. Dosežki oz. uspehi, zaradi katerih se kandidata predlaga za dobitnika Bloudkovega priznanja:
8. Obrazložitev predloga:
(točki 7 in 8 sta lahko obrazloženi tudi obsežneje na posebni prilogi k temu obrazcu)
V........., dne............ 2005
žig:	podpis predlagatelja:
Elektronsko verzijo poslati na e- naslov: zoran.verovnik@gov.si
IŠČEMO >GENERALNEGA SEKRETARJA PZS<
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na 18. seji, ki je bila v Kranju dne, 16. junija 2005 v skladu z nalogami 45. člena Poslovnika o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS podaljšal imenovanje Danila M. Sbrizaja za v.d. generalnega sekretarja do 31.12.2005.
Mandatna funkcija poklicnega vodstvenega delovnega mesta generalnega sekretarja Planinske zveze Slovenije je vsekakor organizacijsko zahtevna in odgovorna. Prav zato bi na to delovno mesto, ki je v današnjih razmerah s finančnega vidika solidno ocenjeno, želeli imenovati osebo, ki je univerzitetni diplomant ekonomske ali pravne smeri z že preverjeno in dokazano prakso vodenja poslovno-upravnih procesov in s poznavanjem planinske dejavnosti.
Od kandidata pričakujemo planinstvu in goram pripadno osebo, ki bo strokovno in zanesljivo obvladovala in vodila delovne in profesionalne procese v PZS in njenih organih, kot tudi znotraj Strokovne službe PZS.
v
Želimo pridobiti osebo, ki bo vseslovensko naravnana, z enakimi pogledi in spoštljivostjo do vseh planinskih okolij. Osebo, ki bi bila dober komunikator, ki bi bila ustvarjalna in poštena ter sposobna obvladovati in uresničevati obstoječe in nove delovne procese; sposobna izvajati opravila, ki jih terja današnji čas od društvenih organizacij in še
posebej, da bi bila oseba zaupanja vredna planinska avtoriteta.	
Zatorej dragi planinci, planinke!	
poiščimo, še posebej v lastnih vrstah, osebo	za to pomembno mesto v
Strokovni službi Planinske zveze Slovenije	- za mesto >generalnega
sekretarja PZS<.	
Hvala in pozdrav,	
	mag. Franci EKAR,
	predsednik PZS
PRAVICE (UGODNOSTI) ČLANSTVA ZA LETO 2006
1. Kako smo prišli do članskih pravic in članarine za leto 2oo5
Odbor PZS za članstvo je na svojih sejah do maja 2004 na osnovi predlogov članstva PZS zbral številne predloge o tem, kaj naj vsebujejo pravice članstva v l 2005. Osnutek gradiva je Odbor predstavil na seji UO PZS dne 18. 6. 2004. Z dopolnili je bil osnutek dan v razpravo s pozivom, da se vse dopolnitve posreduje na PZS do 30. 6. oz. 10. 7..
V nadaljevanju je Odbor prejete dopolnitve obravnaval, jih vključil v osnutek in v več sestankih z Zavarovalnico Tilia, s katero ima PZS sklenjeno triletno pogodbo (ta izteče konec leta 2005) dosegel na
osnovi števila članstva PZS zelo ugodne pogoje za naše zavarovanje. Tako je prišlo do predloga pravic članstva in stroškov zanje.
Za več dodatnih kvalitetnih zavarovalnih ugodnosti, ki jih ima članstvo v letu 2005 (n.pr. za članstvo zavarovanje za odgovornost in pravno zaščito (razen P+O), zavarovanje za primer reševanja na tujem), je znašal strošek zavarovanja za isti namen v letu 2004 za:
❖	A člane za 1.710 SIT manj (v. l. 2005 zaradi vstopa v EU ni bilo več potrebno zavarovanja za zdravstveno asistenco, zavarovalne premije pa so višje);
❖	B, B1, S+Š člane je strošek višji le za strošek novih pravic t.j. 300 SIT
❖	P+O članstvo je strošek zavarovanja za 320 SIT nižje, saj je zavarovalnica TILIA kot donator prevzela stroške njihovega osnovnega nezgodnega zavarovanja.
ČLANSKE KATEGORIJE	A	B	Bi	S + Š	P + O	Opravilno nesposobni	
						Odrasli	Otroci
Stroški zavarovanja	1390	800	800	800	180		
Članska znamkica ali Ringa -Raja ali Mladi planinec ali strošek	100	100	100	100	100	100	100
Planinski vestnik	6000	/	/	/	/	/	/
Koledarček	200	/	/	/	/	/	/
Sofinanciranje dela PZS	1655	1600	800	850	100	950	450
Sofinanciranje dela PD	1655	1600	800	850	620	950	450
Priporočljiva članarina	11000	4100	2500	2600	1000	2000	1000
Zaradi stroškovnih omejitev, ki jih predstavlja višina članarine, v predlog pravic za l. 2005 ni bilo mogoče vključiti vseh želja. UO PZS je jeseni na svoji 14. seji sprejel pravice in stroške za članske kategorije, ki so razvidne iz zgornje tabele.
2. Predlogi članskih pravic za leto 2oo6 s komentarjem (odebeljeni poševni tisk)
1.	Jasno naj bo predstavljen stroškovnik članarine in članskih pravic To bomo opravili po zgornjem vzorcu
2.	Članarina in njihove pravice naj v letu 2006 ostanejo na nivoju l. 2005
To je tudi predlog Odbora za članstvo UO PZS.. Navedeno bo težko uresničiti, če bodo zavarovalniške usluge dražje. Tudi če bodo prevladali sklepi o novih pravicah članstva v letu 2006, bo seveda članarina višja.
3.	Zakaj je naročnina PV vključena v A članarino
PV je informativno in strokovno glasilo PZS. V začetku so vsi odrasli člani SPD, predhodnice PZS, bili avtomatično naročniki PV; revija je vendar naša revija in prav tako je razumljivo, da je vsaj ena članska kategorija vezana na naročnino PV?
4.	Zakaj se vsebina koledarčka ne prenese na spletno stran PZS in koledarček ukine?
V koledarčku so tudi vsebine oz. informacije, ki jih potrebujejo planinci na poti po gorah!?
5.	Zavarovalna premija za reševanje v tujini za članstvo PZS razen za A člana je prenizka!
Stroški reševalnih akcij opozarjajo, da je sedanja premija res nizka. Že danes pa imamo tudi alternativo z A članarino, kjer so premije za vse vrste zavarovanja, tudi za reševanje v tujini, mnogo višje.
6.	Zavarovati z dnevno odškodnino nezgode oseb, ki se poškodujejo pri delu ali drugih aktivnostih, vezanih na planinsko dejavnost za potrebe člana PZS.
Tako dopolnilno zavarovanje k zavarovalnim ugodnostim, ki jih imamo člani PZS danes, bi za le 1000 SIT dnevne odškodnine na osebo, kar je zelo malo, stalo ca 5.000 SIT več.
7. Članstvu omogočiti zavarovalne storitve z višjimi premijami.
Višje zavarovalne opcije že danes ponujajo pravice A kategorije članstva.
8. Omogočiti članstvu po poravnavi letne članarine in s tem pridobitve osnovnega zavarovanja, ki bo vključeno med članske pravice, sklenitev individualnega dopolnilnega zavarovanja, ki bi ga članstvo samo izbralo.
Individualno dopolnilno zavarovanje k tistemu, kar bo imelo članstvo PZS, bo zelo drago (posamične police ali pogodbe). Če bi se tak interes pokazal pri kateri od članic za večje število članstva, bi bilo to zavarovanje že sprejemljivejše, a še vedno dražje, kot si predstavljamo.
9. PZS naj med članske pravice vključi le osnovno zavarovanje. Ostale zavarovalne ugodnosti prepustiti, da jih sklenejo članice.
Po nekajletnih konkurenčnih podatkih zavarovalnic se je izkazalo, da bi drobljenje zavarovalniških uslug med tiste, ki bi jih sklepala PZS in dopolnilne one, ki bi jih sklepale članice, bile dražje. Ugodne in nizke zavarovalne premije, ki jih dosega PZS danes, so dosežene zaradi velikega števila vsega članstva, ki je zavarovano na enotni polici s čemer se izkazuje tudi medsebojna solidarnost med članstvom in pripadnost planinski organizaciji.
10. Za potrebe zavarovanja članstva PZS bi bilo potrebno poiskati najugodnejšo zavarovalnico v Sloveniji.
Zavarovalnica, s katero se pogodba letos izteka, je bila izbrana na osnovi razpis, naslovljenega na sedem zavarovalnic. Podoben razpis je ravnokar v teku.
Članstvo PZS bo poleg gornjega imelo popust pri prenočevanju in še razne komercialne pravice, podobne tistim v letošnjem letu. V.d. generalnega sekretarja PZS si prizadeva, da bi letošnjim dodali tudi nove pravice in ugodnosti.
V	v
Člane PZS (društva, klubi, postaje,.) vabimo, da se do gornjih stališč opredele in dajo napotila za nadaljnjo pripravo gradiva o članskih kategorijah, članskih pravicah in članarini za leto 2006. Rok za odgovor je 10. avgust 2005.
3. Podporno članstvo
Podporno članstvo že nekaj let vznemirja planinske vrste. Tudi v pravkar izvedeni anketi je precej članic PZS izrazilo željo, da se zadeva doreče oz. uredi.
Zakon o športu opredeljuje, da je delovanje v športu interesno in prostovoljno. Ljudje se s športom ukvarjajo zaradi zadovoljevanja svojih osebnih interesov in ciljev. Če menijo, da svoje interese in cilje lažje uresničujejo v skupinah, se prostovoljno povezujejo v društva.
Prebrati je treba tudi Statut PZS, kjer je pregledno zapisano, katere aktivnosti naj članstvo PZS goji in vodi, kaj naj člani PZS organizirajo ter prirejajo in skrbe ter kakšne so naloge PZS do članstva.
Kam uvrščajo člani PZS, ki imajo podporno članstvo svoje interne člane? Kako si tolmačijo to članstvo ob zgoraj zapisanem, kaj menijo pri tem o svojem poslanstvu in zakaj menijo, da lahko načenjajo enotnost PZS in delajo v neskladju s Statutom PZS?
Vsak zainteresirani za članstvo v društvu in član ob včlanitvi v PZS se z včlanitvijo obvezuje spoštovati določila društva. V društvu uresničujemo svoje interese do planinstva, pohodništva, alpinizma, druženja v gorski naravi, varovanjem gorskega okolja. Izraz pripadnosti društvu dokazujemo s poravnavo članarine, delom, aktivnim sodelovanjem in solidarnostjo planinski organizaciji. In planinska organizacija v povračilo za članstvo nudi članstvu pravice, ugodnosti, zanimive programe, izobraževanje, .
Če kdo od članstva utemeljeno ne zmore pripadajoče članarine, mu lahko matični UO zniža članarino za delež, ki pripada društvu. Če je društvu res do tega, da daje n.pr. dolgoletnemu članu priznanje za dolgoletno sodelovanje, je to najlepša gesta. Taka oseba bo imela vse pravice članstva. Delež, ki ga PD s tem izgubi, je dolgoletni član v PD za gotovo nekajkrat odslužil.
Na preteklem zasedanju Skupščine PZS se je nekaj govorcev sklicevalo na navedbe o podpornem članu v Statutu PZS. V Statutu sta uporabljena termina: podporni član ali donator. V preteklih letih smo imeli donatorja 1 in 2. Vsi navedi nazivi so mišljeni za pravne ali fizične osebe, ki bi darovale planinski organizaciji sredstva za njeno delo. Najnižja daritev za fizične osebe je znašala 50.000 SIT, za pravne osebe pa 100.000 SIT.
Danilo ŠKERBINEK, predsednik Odbora za članstvo UO PZS
ZBIRNIK 12 KLJUČNIH ODGOVOROV NA VPRAŠANJA IZBRANIH MED ŠESTDESETIMI, PRI ODGOVARJANJU KATERIH JE SODELOVALO 142 ČLANOV PZS (društva, klubi, postaje,.)
Organizacijske oblike (sekcije) dela članic PZS:
-	dejavnost članic v sekcijah po šolah je hvalevredna in nujno potrebna (46 %);
-	razmerje med obsegom dejavnosti v sekcijah po šolah in drugje je neizravnano, možne oblike dela članic po drugih sekcijah se premalo uporablja.
Kakšne odseke imajo PD (vsebinske oblike dela):
-	izstopa visoko število markacijskih odsekov (76 %);
-	število mladinskih odsekov ni majhno (66 %), bi pa moralo biti večje (že pred leti smo si zastavili za cilj, da mora vsako PD imeti MO);
-	pri 142 članicah imajo 94 vodniških in 67 izletniških odsekov; ker vemo, da je za
kvalitetno in varno terensko delo članice potreben vsaj eden od obeh obravnavanih odsekov, bo potrebno manjkajoče pri članicah dopolniti;
- v PD bo potrebno organizirati več odsekov varstva narave in propagandnih odsekov;
Navedite tri glavne težave v delu društva:
-	pri delu z mladimi v PD kot na šolah se pojavlja vrsta težav; težko je tudi pridobiti kandidate za vodniške in druge tečaje;
-	članstvo upada, istočasno pa hodi v gore veliko ljudi, ki niso člani naše organizacije in zato niso deležni naših vsebin dela, zlasti vzgoje; potrebni so dobri programi in več vzpodbujanja k včlanitvi v našo organizacijo;
-	cca 1/5 članov PZS ne uspe zagotoviti dovolj sredstev za delo.
Koliko prireditev ste izvedli v letu 2004 ?
-	na 13 različnih predstavljenih dejavnostih, v 5347 prireditvah, je sodelovalo 139.009 članov; člani PZS nudijo še druge raznotere prireditve in programe, predstavljeno kaže na veliko pestrost, marsikatera je lahko za vzpodbudo drugim, če je še ne izvajajo;
-	v preteklosti je bilo veliko zanimanja za vsebinske izlete (n.pr. prirodoslovne, geološke, zgodovinske,.ali izlete, posvečene različnim dejavnostim (kolesarski, čolnarski, fotografski,.., za poizkusiti bi bilo tudi s to in podobnimi vsebinami;
-	lahko domnevamo, da je v vseh 247 PD obravnavanih aktivnosti še bistveno več.
Ali pri prispevkih udeležencev za društveno akcijo upoštevate, ali je prijavljeni član planinske
organizacije?
140 članov PZS je posredovalo zelo raznolike odgovore. Kljub temu menimo, da je z >razmetavanjem< pravic na račun članstva PZS treba narediti konec. Kdor ni član PD, mora razumeti, da je pogoj za dostop do ugodnosti (pravic) članstva PZS najprej, da postane član te organizacije. Promocijski izleti za pridobivanje članstva so seveda izvzeti.
O izvajanju tega se je treba pogovoriti, v načelu pa mora to veljati za vse pravice, ki jih za člane PD oz. članstvo PZS nudi organizacija (posebej smo bili opozorjeni na priznavanje popustov nečlanom pri prenočevanju v planinskih postojankah -zakaj dovoljujemo to ?)
So sedanje pravice članov PD ustrezne?
-	procent članov PZS, ki meni, da so pravice članstva ustrezne verjetno pomeni, da smo pretežni del želja članstva izpolnili;
-	jasno pa je, da bo treba pravice še dograjevati oz. dopolnjevati, pri tem pa moramo vedeti, da so skoraj brez izjeme nove pravice vezane na večje stroške za članarino, zavarovalnih ugodnosti n.pr. a la card, kar nekateri predlagajo, je poleg paketnih zavarovalniških ugodnosti mogoče ponuditi, a bodo stroški žal veliko večji, kot si danes predlagatelji predstavljajo,
-	vsekakor bo Odbor za članstvo pridobil ponudbe in jih predložil UO PZS v izbor in potrditev.
Ali menite, da bi morala biti hrana v kočah za člane cenejša, kot za nečlane?
Pravice, ki so velik izziv za članstvo, soustvarja na tisoče odborniških zanesenjakov - amaterjev, ki delajo v dobro članstva. Nudene pravice članstva so argument za vključevanje.
Ob vedno pogostejšem opozarjanju na potrebe po razlikovanju članstva napram nečlanom pri koriščenju pravic in ugodnosti članstva PZS in vse pogostejšim vprašanjem članstva: pri enolončnicah ter drugi planinski hrani, posebne popuste družinam pri dopustovanju v kočah, i.t.d.
Katere oblike izobraževanja organizirajo člani PZS za svoje člane?
Člani PZS so izvedli številna izobraževanja. Če upoštevamo seštevek vseh izobraževan, lahko ugotavljamo
v odstotkih razmerja izvedenih izobraževanj:
-	številčni podatek o izvedbi planinske šole za otroke (95) je zelo razveseljiv, enako tudi podatki o usposabljanju markacistov (58) in naravovarstvenikov (45);
-	v letu 2004 je planinsko šolo v PD organiziralo samo 17 članov PZS (PD Ožbalt/Kapla, Brežice in Moravče celo dvakrat), v 20 planinskih šolah je program zaključilo 384 udeležencev, rezultat je ca 4 krat manjši, kot v osemdesetih letih?
-	podatki o nesrečnih dogajanjih v naših gorah narekujejo, da je treba v planinskih šolah, alpinističnih šolah (izvedeno 24 šol), šolah varne hoje (izvedeno 30 šol), tečajih gorništva za letne in zimske razmere (izvedeno 10 tečajev) itd vložiti več prizadevanj; naš dolg do varnosti članstva nam to narekuj; na razpolago imamo vodniški kader in učno literaturo.
Ali podpirate uvedbo centralne evidence članstva?
-	že brez podrobnejšega razglabljanja je velik del članstva za uvedbo centralne evidence članstva;
-	sledili bi lahko izkušnjam n.pr avstrijske planinske zveze, ki omogoča urejevanje članskih odnosov po pošti ali računalnikih, kar zelo olajša poravnavo članarine in vpisovanje novih članov v PD;
-	predlagamo, da se imenuje posebna projektna delovna skupina, ki naj pripravi možnosti in predloge rešitev.
Mnenja članov PZS o glavnih nalogah PZS so zelo enotna in predstavljajo potrditev dela, ki ga izvaja PZS:
-	1. in 2. alineja: z sodelovanjem zastopnikov PZS v ustreznih državnih organih in mnogih delovnih stikih z njimi;
-	3 alineja: z usklajenim in kvalitetnim vodenjem vzgoje in izobraževanja;
-	4 alineja: z zbiranjem predlogov za pravice članstva, s pogajanji ponudnikov o stroških pravic, z pripravo predlogov za UO in uvedbo tistih pravic s največjim konsenzom;
-	5 alineja: s vzgojo in dopolnilnim izobraževanjem planinskih vodnikov in mentorjev
-	6. alineja: z organiziranjem in tesnim sodelovanjem z gorsko reševalno službo
-	7. alineja: z organiziranjem komisije za varstvo narave in izobrazbo pripadajočih kadrov;
-	8. alineja: obveščanje je izvajano potom Obvestil
-	9. alineja: kandidiranje za državna sredstva in opozarjanje članic na kandidiranje na razpise različnih ministrstev za pridobitev razpisanih sredstev
Ali poznate delo komisij, podkomisij, odborov in delovnih teles, organiziranih pri UO PZS?
Obravnavani organi PZS bodo morali bolj poskrbet, da bodo člani PZS poznali njihovo delo, možnosti za sodelovanje ter pomoč. Nekateri načelniki/predsedniki komisij/odborov težko dosežejo večje sodelovanje svojih članov v delu komisij, sodelovanje posameznih načelnikov/predsednikov v delu organov PZS pa tudi ni najboljše. Specializirani odbori po MDO nudijo možnosti za tesnejše sodelovanje članov komisij s članstvom PZS. Analogno z zmanjšanjem števila članov PZS bo potrebno zmanjšati tudi število organov in članov v teh organih.
Navedite komisije, s katerimi sodelujejo vaši odseki neposredno ali preko odborov MDO!
-	Sodelovanje strokovnih teles (komisij) PZS s člani PZS je preskromno. Če upoštevamo, da se tukaj obravnava najpomembnejše kadrovske komisije, pa je stanje že kar kritično;
-	pripraviti ter ponuditi bo potrebno zanimive sodobne vsebine ter oblike dela; člani PZS (društva, klubi, postaje,.) premalo čutijo delo organov PZS.
S p o š t o v a n i!
Poiskali bomo najustreznejši način, da bodo prišli odgovori na vprašalnik, kot tudi organizacijski ter delovni pristopi, ki slede iz odgovorov vprašalnika, v roke članov PZS, s čemer vabimo slehernega člana PZS (društvo, klub, postajo,.) k aktivnemu sodelovanju pri njihovi realizaciji.
Ciljem, ki nas končno povezujejo v tej organizaciji in poti do njih dodajmo svoje moči, dajmo jim prednost pred parcialnimi željami in s tem planinski organizaciji pomoč, za katero smo se prostovoljno obvezali ob vstopu v planinsko društvo in planinsko organizacijo.
Zato se sestajamo, da se dogovarjamo o bodočem delu. Opravljenemu dajmo vrednost in pomen, saj bo le v tem slučaju prisotna volja za lotevanje z novimi nalogami.
In visoke prioritete planinske organizacije, ki ste nam jih sporočili?
o vsestrana skrb in podpora delu z mladimi o vabljivi programi dejavnosti, varnost tega dela in zavarovanje in o ponudba naših načrtov vsem, ki radi hodijo v gore, da se nam pridružijo.
Danilo ŠKERBINEK
ZADNJA NOVICA
V V	-
SKUPSCINA NEPALSKE PLANINSKE ZVEZE / NMA
Za obdobje 2005 do 2008 so poleg programskega dela izvolili tudi upravno izvršni odbor (25 članski), ki ga še naprej v novem mandatu vodi Mr. Ang Tshering Sherpa, ki je dober znanec tudi članov Planinske zveze Slovenije.
Predsednik PZS mag. Franci Ekar je poslal njemu, kot tudi ostalemu članstvu NMA čestitke z željo, da se sodelovanje tako, kot do sedaj, razvija tudi v bodoče v želji, da skupaj obvladujemo čas in razvoj družbe, ki je še kako za gore tega planeta vse bolj kritičen in izkoriščevalski. Ob tej priložnosti ga je povabil na praznovanje 110-letnice >Aljaževega stolpa vrh Triglava<, ki bo 06. in 07. avgusta 2005. S tem bo izpolnjeno povabilo predsednika PZS ob zadnjem obisku predsednika NMA v Sloveniji, saj je bil le-ta presenečen nad lepotami in sončno toplino slovenskih Alp, ko sta si skupaj ogledala del slovenskega planinskega sveta. Ob tem pa ne smemo pozabiti da sta v letu 2003 predsednika NMA in PZS na odmevni svečanosti v Kadmanduju podpisala prvi uradni protokol - sporazum o medsebojnem sodelovanju.
18. seja Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije je bila 16. junija 2005, s pričetkom ob 16,00 uri, v sejni sobi št. 16 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, v Kranju. Sejo je vodil mag. Franci Ekar, predsednik PZS. Ker je 19. seja UO PZS predvidena šele 13.10.2005 seznanjamo z nekaterimi sprejetimi odločitvami, ki bodo vplivale tudi na tekoče delo v planinski organizaciji:
I Z H O D I S C A
ZA PRIPRAVO PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA PZS 2006
U v o d
Upravni odbor PZS je na svoji 18. redni seji, dne 16.06.2005 sprejel Izhodišča za pripravo in izdelavo Programa dela in finančnega načrta PZS 2006, ki naj služijo kot osnova za načrtovanje programa dela in izvajanja finančnega načrta v letu 2006. V letu 2006, bo poleg sprejetih sklepov o načrtovanju v preteklih letih, potrebno upoštevati tudi spremenjene razmere na področju financiranja naše dejavnosti in zahteve sprejete na Skupščini PZS, sejah UO PZS in predsedstva UO PZS!
Izhodišča smatrajte kot osnovno usmeritev za pripravo in izdelavo teh aktov in jih obravnavajte na sestankih komisij in odborov, ki bodo sledili.
Programsko in rokovno so priprave in izvedbe nalog določene z Okvirnim rokovnikom Upravnega odbora PZS: za II. polletje 2005 in I. polletje 2006, ki ga je sprejelo predsedstvo UO PZS na svoji 44. seji, dne 31. 05.2005.
I. PROGRAM DELA ZA LETO 2006
Obsega poleg nalog komisij, strokovne službe in organov PZS, še skupne naloge MDO do PD. Poseben poudarek je potrebno posvetiti organiziranemu delu Upravnega odbora in drugim definiranim skupnim nalogam PZS za potrebe MDO in PD!
Naloga načelnikov komisij je, da razvrstijo dejavnosti po prednostnem vrstnem redu in jih finančno ovrednotijo.
Predsedstvo UO PZS bo do 01. 09. 2005 določilo, katere so skupne naloge PZS in centralne prireditve in akcije PZS za leto 2006, ki bodo služili kot osnova za izdelavo programov akcij in izletov PD in MDO.
II. FINANČNI NAČRT ZA LETO 2006
pomeni finančno ovrednotenje programskih (vsebinskih) nalog, z upoštevanjem realno načrtovanih prihodkov zanje (opredeljenih virov sredstev), predvideno časovno dinamiko prilivov in temu ustrezno prilagojenimi odhodki (odlivi), ki morajo obvezno vključevati tudi stroške poslovanja strokovne službe in financiranja skupnih nalog PZS, MDO in PD. V ta namen bodo izdelani posebni kriteriji za financiranje strokovne službe in skupnih nalog PZS, MDO in PD.
Priporočljivo je načrtovati tudi obvezno 5 - 10 % operativno rezervo za vsako komisijo, v smislu zagotovitve rednega in tekočega poslovanja PZS in njenih organov.
III. ROK ZA ODDAJO PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2006 je najkasneje do 09. septembra 2005!
Povzetek
Zaradi medsebojnega prepletanja posameznih nalog, bo potrebno usklajevanje med komisijami in strokovno službo PZS, ki naj bi bilo zaključeno do 30. 09. 2005.
Osnutek finančnega načrta bo predsedstvo UO PZS obravnavalo na svoji 49. seji 04.10.2005. Na njej bo, na osnovi izdelanih kriterijev izdelan predlog obremenitve za stroške dela Strokovne službe PZS in skupnih nalog PZS, MDO in PD ter predlagan OSNUTEK PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA PZS ZA LETO 2006 za 19. sejo UO PZS, ki bo predvidoma 13.10.2005.
Računovodstvo PZS bo zato izdelalo navodila za uporabo meril pri oblikovanju stroškov: dnevnice, kilometrina, drugi stroški, i.dr.
V kolikor bo potrebno bo sledilo ponovno usklajevanje in dokončna obremenitev za potrebe izvajanja nalog strokovne službe in skupnih nalog PZS, MDO in PD, ob doslednem upoštevanju Navodila o pripravi vsebinskih in finančnih načrtov in poročil ter izvedbi akcij PZS (Obvestila PZS štev.6/2001).
Pri kandidiranju na razpise za sredstva Proračuna RS in Skladov EU (za področje vzgoje in izobraževanja, potov, koč, idr.) bo potrebno obvezno načrtovati tudi stroške dela strokovne službe in priprave programov.
Enoten strokovni pristop morajo zagotoviti strokovni sodelavci, skupaj z načelniki (vodstvi) komisij PZS. Za tekoče in pravočasno operativno usklajevanje in spremljanje priprav ter pravočasno izvedbo nalog je zadolžen v.d. generalnega sekretarja PZS.
PREDLOG SKLEPOV UO PZS:
1.	UO PZS sprejema Izhodišča za pripravo Programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2006, kot obvezno usmeritev za delo vseh organov PZS.
2.	V.d. generalnega sekretarja PZS je dolžan pisno obvestiti vse člane UO PZS, predsednike MDO, načelnike komisij in strokovne sodelavce o sprejetih Izhodiščih.!
3.	Čistopis Izhodišč za pripravo programa dela in finančnega načrta PZS 2006, skupaj z Okvirnim rokovnikom UO PZS, se objavi v štev. 7-8/2005 Obvestil PZS.
mag. Franci EKAR, predsednik PZS
PRILOGA:
Okvirni rokovnik za II. polletje 2005 Okvirni rokovnik za I. polletje 2006
PREDLOG ZA IZHODIŠČA ZA FINANČNI NAČRT ZA LETO 2006
Predpogoj za izhodišča za finančni načrt 2006 je ovrednotenje programskih nalog
ob upoštevanju načrtovanih realnih prilivov iz strani posameznih organov PZS.
Za realizacijo programa je potrebno finančno ovrednotiti pričakovane in načrtovane prihodke in odhodke, financiranje strokovne službe ter predvideti rezervo za poslovanje v prvih teh mesecih naslednjega leta, saj prve prilive od razpisov in ostale dejavnosti dobimo šele v mesecu aprilu. Upoštevati je potrebno presežek prihodkov in presežek odhodkov iz preteklih obdobij (okvirne zasnove so v prilogi obrazca).
	PRIHODKI		
1.	Iz proračuna, natečajev in razpisov		
1/1.			
1/2.			
2.	prihodki od dejavnosti		
2/1.			
2/2.			
3.	prihodki od sponzorjev in donatorjev		
4.	drugi prihodki		
5.	interni prihodki med komisijami		
6.	presežek prihodkov iz pret. obdobij		
	Skupaj prihodki		
			
	ODHODKI		
1.	stroški za dejavnost (po posameznih vrstah del.)		
1/1.			
1/2.			
1/3.			
1/4.			
2.	Materialni stroški komisije		
3.	stroški za delovanje strokovne službe		
4.	drugi odhodki		
5.	Rezervirana sredstva za delo v 1. tromes. nasl. leta		
6.	presežek odhodkov iz preteklih obdobij		
			
	Skupaj odhodki		
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
PZSROKO5.A
UPRAVNI ODBOR
R O K :	pomeni zadnji dan oddaje za
1000	LJUBLJANA,	DVORŽAKOVA	9
organe PZS, komisije PZS, MDO, PD . !
DATUM: 16. 06. 2005 (predlog 44. seja P. UO PZS)	P r e d l o g
O K V I R N E G A R O K O V N I K A U O P Z S
za izvedbo aktivnosti v planinski organizaciji do konca drugega polletja - leta 2005
torek PREDSEDSTVO UO PZS	četrtek UPRAVNI ODBOR PZS	Komisije PZS in MDO >>>> >>>>	PROGRAM DELA in FINANČ. NAČRT 2006	Priprava gradiv in datum razpošiljanje za seje UO PZS	OBVESTILA PZS - POSVETI
45.	SEJA, 28. 06. 2005
46.	SEJA, 26. 07. 2005
ali 02. 08. 2005
47.	SEJA, 30. 08. 2005
48.	SEJA, 20. 09. 2005
49. SEJA, 04. 10.
2005
Osnutek prog. FN
2006
50.	SEJA, 02. 11. 2005
51.	SEJA, 13. 12. 2005
ali	20.12. 2005
ZA NUJNE ZADEVE sklic
IZREDNE SEJE ,
OZIROMA DOPISNA SEJA
po odločitvi predsednika PZS,
oz. na predlog odg.
DAN PLANINCEV,
10. 09. 2005
PD Lj.-Matica
Kraj Kamniška Bistrica
19. SEJA, 13. 10. 2005
OSNUTEK
PROGRAMA DELA in
FIN. NAČRTA 2006
20. SEJA, 24. 11. 2005
Predlog
PROGRAMA
DELA in FIN.NAČRTA 2006
SVEČANA SEJA
Prilagodijo svoje delo:
načrtovanje sej,
posredovanje gradiv,
skladno
z rokovnikom
UO PZS.
držati se rokov,
skladno z dogovorom o načinu dela organov PZS !
Upoštevati:
DVOMESEČNI ROK
priprav za sejo UO PZS
Gradivo za seje UO PZS gre ven 14 dni pred sejo!
Gradivo za P.UO PZS
gre ven 7 dni prej!
Gradivo za SKUPŠČINO
gre ven 1 mesec pred
sklicem!
Delo med
komisijami, strokovnimi
Prva informacija na
18. seji UO PZS, 16.6.05
predsedniki MDO in
vsi načelniki komisij;
prejmejo v pisni
obliki IZHODIŠČA.
Izhodišča objaviti v
Obvestilih štev.7-8/05
ODDAJA GRADIV do 05.09.200
Usklajevanje do 20. 09. 2005
OSNUTEK predsedstva
UO PZS, 30. 08. 2005 s
finančnimi obremenitvami za strokovno službo in
skupne naloge
Za 19. sejo UO PZS,
29. 09. 2005
Za 20. sejo UO PZS,
10. 11. 2005
TERJATI ODGOVOREN ODNOS
do usklajenega dela:
komisije PZS,
strokovna
OBVESTILA PZS
najkasneje do 30. v mesecu poslati
prispevke!
Izid praviloma
10. v mesecu,
upoštevati tudi
prilagajanje
sejam
UO PZS, ali
Predsedstva UO PZS
PLANINSKI KOLEDARČEK
2006
do 1. septembra
2005
sprejme predsedstvo UO PZS
načrt centralnih akcij, na podlagi predlogov komisij PZS, ki se
objavijo v Obvestilih štev 9/2005;
do 30.09.2005 PD,
do 20.10.2005
podpredsednika!	UO PZS,	sodelavci	PZS	služba,	MDO,
				predsedstvo UO	
	10. DECEMBRA	in pred. UO PZS		PZS,	do 15.11.2005
	2005				uskladi PZS in
		usklajuje v.d.	PREDLOG IN	Upravni odbor	
	v org. MDO	GS PZS		PZS	tiskano do
POSVETI	Posočja		SPREJEM NA SEJI		30.11.2005.
			UO PZS, 24. 11.		
s predsedniki	podelitev		2005 !		
MDO,	najvišjih				
uro pred sejo	priznanj PZS				
UO PZS!					
Po odločitvi					
podpredsednika					
odg. za delo z					
MDO					
PLANINSKA	ZVEZA	SLOVENIJE
PZSROKO6.B
UPRAVNI ODBOR
1000	LJUBLJANA,	DVORŽAKOVA	9
R O K :	pomeni zadnji dan oddaje
DATUM: 16. 06. 2005 (predlog 44. seja P. UO PZS) za organe PZS, komisije PZS, MDO, PD . ! P r e d 1 o g
O K V I R N E G A R O K O V N I K A U O P Z S
za izvedbo aktivnosti v planinski organizaciji do konca prvega polletja - leta 2006
torek PREDSEDSTVO UO PZS	četrtek UPRAVNI ODBOR PZS	Komisije PZS in MDO >>>> >>>>	FINANČNI NAČRT 2006 (rebalans)	Priprava gradiv in datum razpošiljanje za seje UO PZS	OBVESTILA PZS POSVETI
52. seja, 10. 01. 2006	21. SEJA, 09. 03. 2006	Prilagodijo svoje delo: načrtovanje	Prva informacija na	Za 21. sejo UO PZS,	OBVESTILA PZS do 30 v mesecu
53. seja, 14. 02. 2006
54. seja, 14. 03. 2006
55. seja, 04. 04. 2006
56. seja, 16. 05. 2006
ZA NUJNE ZADEVE sklic
IZREDNE SEJE,
oziroma
DOPISNA SEJA!
po odločitvi predsednika PZS,
oz. na predlog
podpredsednikov
1. seja, 30. 05.
2006
primopredaja
22. SEJA, 06. 04. 2006
VOLILNA
SKUPŠČINA PZS,
20. maja 2006
/ sobota /
1. SEJA, 15. 06. 2006
sej,
posredovanje gradiv,
skladno
z rokovnikom
predsedstva UO PZS.
držati se rokov,
skladno z dogovorom o načinu dela organov PZS !
Upoštevati:
DVOMESEČNI ROK
priprav za sejo UO PZS
Gradivo za UO PZS
gre ven 14 dni pred sejo!
Gradivo za SKUPŠČINO
gre ven 1 mesec pred
sklicem!
Delo med
komisijami, strokovnimi sodelavci
in pred. UO PZS
usklajuje GS
21. seji UO PZS, 09. 03. 2006
Usklajevanje do
20. 03. 2006
Rebalans FN 2006:
opraviti po potrebi!
Finančne obremenitve
za strokovno službo in
skupne naloge PZS
tekoče spremljati
DOKONČNE
PREDLOGE IN
SPREJEM NA SEJI UO PZS, 06. 04. 2006 !
23. 02. 2006
Za 22. sejo UO PZS,
23. 03. 2006
Za SKUPŠČINO PZS,
20. 04. 2006
Za 1. sejo UO PZS,
01. 06. 2006
poslati prispevke,
izid praviloma
10. v mesecu,
upoštevati tudi prilagajanje sejam
UO PZS, ali
Predsedstva UO PZS
Glede na nujno skupno
usklajevanje sklicati POSVET z načelniki komisij PZS
POSVETI
s predsedniki MDO,
uro pred sejo
UO PZS!
Po odločitvi podpredsednika odg. za delo z MDO
		PZS			
Na podlagi sklepa 44. seje P. UO PZS, dne 31. 05. 2005 in sklepa 18. seje UO PZS, 16.06.2005 ter sklepov Skupščine PZS, 21. 05. 2005, izdelati vsebinski del okvirnega
rokovnika UO PZS in za naloge Strokovne službe PZS! Nosilec: v.d. generalnega sekretarja PZS; sodelujejo strokovni sodelavci PZS. ROK: 30. 06. 2005 ;	J.M.
Ob obravnavi 4. točke dnevnega reda:
OSNUTEK PRAVILNIKA O ORGANIZACIJI, DELU IN NALOGAH MDO PD S PREDLOGOM KRITERIJEV ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV MDO TER PREGLEDOM PORABE NAMEMBNOSTI sta bila sprejeta tale dva
SKLEPA:
4.1.UO	PZS sprejema osnutek Pravilnika o organizaciji, delu in nalogah Meddruštvenih odborov planinskih društev s predlogom kriterijev za pridobivanje sredstev MDO ter pregledom porabe namembnosti in ga daje V javno razpravo do 15.09.2005.
4.2.Pripombe	naj se posredujejo Strokovni službi PZS.
Ob obravnavi 9. točke
PRIPRAVE NA ZASEDANJE VOLILNE SKUPŠČINE PZS V LETU 2006 (imenovanje Komisije za pripravo volitev) so bili sprejeti tile
SKLEPI:
9.1.	UO PZS se seznanja s tem, da se začenjajo priprave kandidacijskih postopkov za organe PZS, ki jih za mandatno obdobje 2006-2010 voli Skupščina PZS, in sicer:
-	predsednika in podpredsednike PZS;
-	člane UO PZS (9-15);
-	predsednika in člane Nadzornega odbora PZS (skupno 5);
-	predsednika in člane Častnega sodišča PZS (5) ter njihove namestnike (5);
-	tožilca Častnega sodišča PZS in njegovega namestnika.
9.2.	UO pzs predlaga, da do 10.07.2005 MDO posredujejo vsak po enega kandidata
za imenovanje v Komisijo za pripravo volitev. Komisija bo iz svoje sredine izvolila predsednika, člane in namestnike. Kandidati morajo podati svoje soglasje za delo v komisiji, saj kot njeni člani ne morejo kandidirati v organe PZS.
9.3.	Komisija je za svoje delo odgovorna Upravnemu odboru PZS in pri svojem delu smiselno uporablja Poslovnik o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS.
9.4.	Komisija za pripravo volitev pripravi obrazec za prijavo kandidatov, zbira prijave in po opravljenem delu predloži UO PZS poročilo ter predloge kandidatnih list, ki jih objavi v Obvestilih PZS in na spletnih straneh PZS.
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE UPRAVNI ODBOR
1000 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9
ŠTEVILKA: UO/ DATUM: 07.04.2005
Z A P I S N I K
17. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki je bila 7. aprila 2005, s pričetkom ob 16,00 uri, v sejni sobi št. 16 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, v Kranju. Sejo je vodil mag. Franci Ekar, predsednik PZS, ki je pozdravil prisotne člane UO PZS, poročevalce k posameznim točkam dnevnega reda ter predsednike in načelnike komisij/odborov PZS, ki so se udeležili seje. Posebej je pozdravil navzoče predstavnike Žita Gorenjke, d.d. (Rožna dolina 8, Lesce / www.gorenjska.com) g. Čampo, g. Kosmačevo in g. Erzenška, ki so predstavili proizvodni program Gorenje in ponudili sodelovanje. Mag. Franci Ekar je predlagal dolgoročen marketinški pristop ter da posredujejo pisno informacijo, s katero bomo seznanili člane PZS. Danilo M. Sbrizaj je pojasnil, da je dosedanja sodelovanja s podobnimi organizacijami PZS sklenila na osnovi podpisa pogodbe o sodelovanju in predlagal, da se preko GK UO PZS naveže stike predvsem s tistimi PD, ki imajo koče.
Uradni pričetek seje je bil ob 16,38 uri. Na osnovi liste prisotnosti je mag. Franci Ekar, predsednik PZS ugotovil, da je na seji prisotna več kot polovica članov UO PZS in zato UO PZS lahko prične s sejo in veljavno sklepa. (Lista prisotnosti je priloga arhivskega izvoda zapisnika seje.) V potrditev je predlagal dnevni red, ki so ga člani UO PZS prejeli neposredno pred sejo, in sicer:
1.	Pregled in potrditev zapisnika 16. seje UO PZS, z dne 10.03. 2005 in poročilo o opravljenih in neopravljenih nalogah 15. in 16. seje UO PZS.
2.	Obravnava in sprejem predloga rebalansa Finančnega načrta PZS za leto 2005
3.	Pregled poročil komisij in UO PZS
-	Poročilo Strokovne službe PZS in v.d. GS za leto 2004 (Danilo SBRIZAJ)
-	Poročilo o pripravah na izdelavo vprašalnika za predsednike PD in obravnava zapisnika skupne seje delovne skupine za organizacijo dela v PZS ter Odbora za članstvo, dne 19. 1. 2005.
4. Pripombe na osnutek "Sprememb in dopolnitev Statuta PZS"
5.	Kadrovske zadeve:
-	Razpis nadomestnih volitev oziroma imenovanje novega podpredsednika PZS (namesto Slavice Tovšak)
-	Priprava razpisa za mesto generalnega sekretarja PZS
6.	Informacija o poteku dogovorov glede organiziranosti Gorske reševalne službe Slovenije
7.	Informacija o poteku razgovorov o izgradnji oz. ureditvi Slovenskega planinskega muzeja
8.	Priprave na Skupščino PZS 21.05.2005: določitev dnevnega reda in priložena gradiva.
9.	Vprašanja in pobude članov Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije
10.	Tekoče naloge organov PZS:
-	dnevni red 18. seje UO PZS, ki bo 17. 06. 2005
-	odstop predsednika in člana Pravne komisije UO PZS Milana Mesojedca
-	pogodba o zastopanju in pravni pomoči
Vabilu, ki so ga člani UO PZS prejeli z redno pošto sta bila priložen zapisnik 16. seje UO PZS in predlog rebalansa finančnega načrta PZS 2005. Ostala gradiva so prejeli neposredno pred sejo.
Zapisnik skupne seje DS za organizacijo dela v PZS in Odbora za članstvo, z dne 19.01.2005 so člani UO PZS prejeli na mizo za 16. sejo UO PZS, ki je bila dne 10. 3. 2005. Točka je bila prestavljena na 17. sejo, skupaj s točkami, ki jih je predlagal v.d. generalnega sekretarja PZS.
Predlagani dnevni red je bil soglasno spret. K 1. točki
PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 16. SEJE UO PZS, Z DNE 10.03. 2005 IN POROČILO O OPRAVLJENIH IN NEOP-RAVLJENIH NALOGAH 15. IN 16. SEJE UO PZS.
Uvodno obrazložitev je podal Danilo M. Sbrizaj, v.d. GS PZS. Gradivo:
-	realizacija sklepov 15. seje UO PZS (3.12.2004) in
-	pregled realizacije sklepov 16. seje UO PZS (10.03.2005)
so člani UO PZS prejeli neposredno pred sejo. Gradivo je priloga arhivskega izvoda zapisnika.
V razpravi je Jože Melanšek podal predlog, da naj bi bilo v bodoče ob nerealiziranih sklepih navedeno tudi kdo je zadolžen za realizacijo in rok dokončanja. Opozoril je na manjkajoča gradiva, poročila komisij/odborov za leto 2004, kar ni zasledil kot nerealiziran sklep prejšnje seje UO PZS.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
1.1.	UO PZS sprejema zapisnik 16. seje UO PZS z dne, 10.03.2005 v predloženem besedilu.
1.2.	UO PZS sprejema poročilo o opravljenih in neopravljenih nalogah 15. in 16. seje UO PZS.
K 2. točki
OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA REBALANSA FINANČNEGA NAČRTA PZS ZA LETO 2005
Mag. Franci Ekar je uvodoma med drugim predstavil tudi prizadevanja za pridobitev prepotrebnih finančnih sredstev ter še posebej poudaril, da je s prihodom nove računovodkinje Veronike Šmid in referentke v računovodstvu Urše Mali, finančna služba PZS poslovanje zgledno uredila. Finančni pokazatelji (tako dobri, kot slabi) so dnevno na razpolago in prisoten je strokovni pristop k organizaciji dela. Obrazložitev rebalansa finančnega načrta PZS je podal Veronika Šmid, računovodkinja PZS. Rudolf Skobe je prisotne seznanil s '/2 znižanjem finančnih sredstev na postavki KVIZ, kar je pod vprašanje, kaj to pomeni za nadaljevanje dela, postavil Franc Gričar, načelnik Vodniške komisije UO PZS. Odgovor bo znan, kot je prisotne seznanil Skobe, po torkovi seji na ministrstvu. V nadaljevanju razprave so sodelovali Franci Ekar, Danilo Škerbinek, Jože Stanonik, Marjan Burja, Marinka Koželj Stepic, Veronika Šmid, Rajko Čerin, Jože Kodre, Uroš Vidovič, Primož Areh, Jože Ružič, Tone Škaija, Borut Vukovič, Franc Gorišek, Rudolf Skobe, Vladimir Habjan, Jože Melanšek, Jana Racman in Adi Vidmajer. Izpostavljeni so bili tile predlogi, vprašanja, ugotovitve in priporočila:
1.	vsako akcijo bo potrebno sproti analizirati in sprejeti določene odločitve; dosledno je potrebno upoštevati finančna navodila;
2.	dosledno je potrebno beležiti stroške po mestih nastajanja (enako pobudo je sprejelo tudi Predsedstvo UO PZS na seji 5.4.2005) in po kadrih;
3.	ni navedeno, kje so možnosti za znižanje stroškov v Strokovni službi PZS;
4.	glede na potrebe po dodatnem kadru v Strokovni službi PZS (posamezni delokrogi terjajo po dva zaposlena) bo potrebno razmisliti, kje se bodo pridobila sredstva;
5.	na vsaki seji UO PZS naj bi bila podana kratka informacija o finančnem stanju PZS;
6.	v rebalansu ni postavke >obveznosti iz preteklega leta<; red, ki ga moramo vzpostaviti, pomeni dosledno časovno izvajanje in zato je potrebno, da je navedena tudi dinamika izvajanja;
7. odstopanja se kažejo predvsem iz naslova zmanjšanja pritoka članarine, saj ta sredstva iz leta v leto stagnirajo; ali še obstaja % in kakšen, nepobrane članarine iz leta 2004?
8.	>druge akcije< v sklopu postavke MDO naj se prikažejo posebej, ker drugače sredstva za delovanje MDO niso jasno prikazana;
9.	ni jasno ali je zajeta 5 do 10% rezerva pri komisijah/odborih;
10.	ni sprotnega plačevanja računov za izvedene akcije;
11.	za delo MDO predsedniki terjajo, da se pove točen znesek sredstev za leto 2005, saj v nasprotnem primeru ne morejo predlagati programov dela;
12.	zakaj MDO v letošnjem letu še niso prejeli nobenega nakazila?
13.	problem na terenu je v tem, da športni profesionalci in celo socialne delavke organizirajo izlete, ki jih vodijo naši vodniki;
14.	nekateri predsedniki MDO, društvu, ki vodi njihova sredstva dolgujejo denar, ker so organizirali tabore, izlete,.denaija za leto 2004 pa niso prejeli; finančna služba naj pripravi točno analizo razdeljenih sredstev in poda ustrezen odgovor;
15.	manjkajo interna navodila za izvajanje plana;
16.	odločno nasprotovanje znižanju prevoznih stroškov v primeru, da bo Strokovna služba PZS nemoteno prejemala OD, regres in bodo delavci imeli pokrite stroške prevoza na delo; restriktivni ukrepi naj veljajo za vse tako za zaposlene, kot za volunterski kader;
17.	članstvo ne zaupa več v planinsko organizacijo;
18.	preveč birokracije, racionalizirati službe znotraj Strokovne službe PZS (računovodski servis), ugotoviti, če nismo preobširni na dejavnosti (predvsem mednarodni);
19.	ali bomo postali elitna organizacija ali še naprej težimo k množičnosti - k organizaciji za preprostega človeka;
20.	vprašanje je kako obstati v današnjem prostoru;
21.	KA, KOTG, KŠP v večini izvajajo svoje programe s pomočjo sponzorjev, pa tudi od teh sredstev odvajajo denar za delo strokovne službe PZS;
22.	MDO imajo odločilno vlogo, zato morajo biti sredstva za njihovo osnovno delovanje zagotovljena; velika škoda bo, če bo delo na tem področju prenehalo;
23.	ugotavlja se, da nekateri člani UO PZS ne berejo Obvestil PZS, kjer so objavljena navodila, priporočila, ipd.;
24.	prizadevanja za ohranitev planinstva morajo biti skupna in največ lahko pri tem pripomorejo prav člani UO PZS;
25.	ali smo preveč obširni in preveč ambiciozni pri svojem delu;
26. pripravimo >pravila igre< in jih med letom ne spreminjajmo;
27.	sklicevanje sestankov 2x tedensko v Ljubljani je nemogoče, saj je vezano na čas in stroške;
28.	nekateri MDO so na osnovi oddanih poročil za akcijo za življenje zdravo v gorsko naravo prejeli preveč sredstev, drugi premalo s tem, da PD z njihove strani niso bila nakazana sredstva, kljub dejstvu, da so bila poročila o poteku akcij oddana;
29.	za sredstva s strani MŠŠ za množični šport za leto 2005 PZS še ni prejela obvestila;
30.	pred sejo je bilo razdeljenega preveč gradiva, do katerega se člani UO PZS v tako kratkem času ne morejo opredelit;
31.	seje in sestanki naj bodo tudi v drugih krajih v Sloveniji in ne le v Ljubljani;
32.	odločiti se bo potrebno, kako zmanjšati 60 mio obveznosti; likvidnost se mora pripeljat na nivo poravnave; vprašanja likvidnosti se ne sme zanemariti;
33.	veliki so tudi organizacijski problemi (mesto generalnega sekretarja,..);
34.	če bodo seje kvalitetno pripravljene, več ur trajajoče seje ne bodo potrebne;
35.	planinska društva ne plačujejo redno svojih obvez;
36.	kdo je lahko podpisnik za MDO PD Ljubljane, saj za MDO ne stoji nobeno planinsko društvo?
Kot gradivo so člani UO PZS s sklicem prejeli predlog rebalansa, dodatno pred sejo pa še Predloge za zmanjšanje materialnih stroškov po posameznih dejavnostih PZS.
Sprejeti so bili tile SKLEPI in PRIPOROČILA:
2.1.	UO PZS sprejema rebalans Finančnega načrta PZS za leto 2005:
-	s popravkom na prihodkovni in odhodkovni strani KVIZ UO PZ, kot je bil podan na seji;
-	KŠP in KA UO PZS se uskladita s planom posameznih komisij in prihodki MŠŠ R Slovenije;
-	sredstva za MDO se za leto 2005 znižajo na 7 mio s tem, da se >druge akcije< vodijo posebej.
2.2.	Pri čistopisu rebalansa Finančnega načrta PZS za leto 2005, gradivo bo služilo tudi za obravnavo na Skupščini PZS, se upoštevajo pripombe iz razprave, ki se nanašajo na besedilo v gradivu rebalansa..
2.3.Predsedniki	MDO naj poskrbijo, da bo Strokovna služba PZS sprotno prejemala gradiva (vabila mesec dni pred akcijo in poročila s slikovnim materialom in fotokopijami računov) za akcije v okviru Za življenje zdravo v gorsko naravo. V kolikor bo PZS s strani MŠŠ RS prejela sredstva, bo kritje procentualno glede na vse prispele vloge z upoštevanjem 50% pokritja stroškov, ki bodo prikazani z računi.
Strokovna služba PZS je dolžna ob pridobitvi sredstev s strani MŠŠ predsednikom MDO posredovat natančno navodilo glede oddaje poročil na osnovi katerih bodo pridobili sredstva za akcije v okviru Za življenje zdravo v gorsko naravo za leto 2005.
2.4.	Na osnovi dodatno prejetih sredstev s strani državnih organov, bo pripravljen nov rebalans finančnega načrta PZS.
2.5.UO	PZS predlaga, da se glede neodgovorjenih vprašanja na današnji seji, člani UO PZS, ki so vprašanja zastavili (denar za PD v okviru lanskoletnih akcij, podpisnik za MDO, kjer se finance ne vodijo s strani PD,.) pisno obrnejo na Danila M. Sbrizaja, v.d. GSPZS.
2.6.	Predlog za zmanjšanje materialnih stroškov po posameznih dejavnostih PZS se, glede na to, da je bilo gradivo predloženo šele na današnji seji, posreduje v razpravo do 30.04.2005. Pisne pripombe se posreduje Strokovni službi PZS (info@pzs.si), ki bo pripravila čistopis. Gradivo bo obravnavano na naslednji seji UO PZS.
2.7.	Danilo M. Sbrizaj, v.d. GS PZS naj posreduje odgovor, kako je bil realiziran sklep z dne, 18.06.2004 po katerem so bili vsi člani UO PZS dolžni posredovat odgovor, kje (na katerih področjih dela) bi želeli aktivno sodelovati. Tiste člane UO PZS, ki svojega predloga niso podali se opozori, da ga posredujejo.
Sklep pod 2.1. je bil sprejet z večino glasov - en glas (1) PROTI.Ostali sklepi pod točko 2 so bili sprejeti
soglasno.
K 3. točki
PREGLED POROČIL KOMISIJ IN UO PZS
-	Poročilo Strokovne službe PZS in v.d. GS za leto 2004 (Danilo SBRIZAJ)
-	Poročilo o pripravah na izdelavo vprašalnika za predsednike PD in obravnava zapisnika skupne seje delovne skupine za organizacijo dela v PZS ter Odbora za članstvo, dne 19. 1. 2005.
Gradivo so člani UO PZS prejeli na seji. Uvodno pojasnilo je podal Danilo M. Sbrizaj, ki je pojasnil, da poročil še niso oddali: Komisija za mednarodne stike, Pravna komisija, DS za informatiko (komisija se je sestala enkrat), Komisija za prenovo Statuta PZS (imela je le eno sejo), Častno sodišče PZS ter NO PZS za leto 2004. Pred sejo pa so člani prejeli tudi poročilo Komisije za reorganizacijo GRS Slovenije. Pri Poročilu o delu Strokovne službe PZS je podal še tele podatke:
-	8700 prejete pošte pri čemer je treba upoštevati, da je bilo pisemskih zadev več, ker se pošta vpisuje pod eno delovodno številko (prijave, poročila,..);
-	2647 oddane pošte - velja enako, kot pri prejeti pošti;
8173 izdanih in 2168 prejetih vpisov v davčni knjigi;
- vseh vknjižb pa je bilo približno 96000.
V razpravi so sodelovali Jože Melanšek, Danilo Škerbinek, Franc Gričar, Danijel Kopušar, Danilo M. Sbrizaj, Franci Ekar. Razpravljalci so menili:
1. razdeliti je potrebno poslovne dogodke na transakcijski račun PZS in GRS Slovenije (do Skupščine PZS!!);
4.	jasno opredeliti vsebino sklepov, rok in nosilca;
5.	kje je predlog NO PZS;
6.	GRS Slovenije mora pridobiti status humanitarnosti.
Danilo Škerbinek je še posebej podal obrazložitev k vprašalniku >JUTRI<, ki je bil posredovan vsem predsednikom PD v izpolnjevanje. Odgovori bodo posredovani na junijsko sejo UO PZS.
K 4. točki
PRIPOMBE NA OSNUTEK "SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA PZS"
Gradivo je bilo posredovano pred sejo. Uvodno obrazložitev je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS, ki je prisotne seznanil tudi z odstopom Milana Mesojedca, dosedanjega predsednika Pravne komisije UO PZS. Žal Bruno Fras, član te komisije na zaprosilo, zaradi bolezni v družini, ni prevzel te funkcije. V razpravi so sodelovali: Rudolf Skobe, Franci Ekar, Matija Perko, Danilo Škerbinek, Jože Melanšek, Franc Gorišek, Borut Vukovič, Danilo M. Sbrizaj in Marjan Burja. Podane so bile tele pripombe, ugotovitve in stališča:
1.	po pravilniku KVGN UO PZS je zbor delegatov in ne odsekov; enako naj se popravi tudi pri VK in MK - vezano naj bo na osebo;
2.	odgovorov s terena na Statut PZS ni bilo;
3.	bojazen je, da bo na zasedanju Skupščine PZS izpostavljen problem članarine v planinski organizaciji;
4.	v Statut PZS je potrebno vnesti tudi, da je PZS dolžna zavarovat svoje članstvo, čeprav je to navedeno že v Vodilih. (dopolnitev v 4. členu >zavarovanje članstva<);
5.	društva še vedno, kot svoj strošek postavljajo v ospredje plačevanje >pobiralcem< članarine po domovih;
6. rok za oddajo pripomb je bil 17.3.; spremembe in dopolnitve GRS Slovenije na Statut PZS je Strokovna služba prejela 30.03.2005;
7. društva, ki zavračajo delitvena razmerja, ne priznavajo 52. člena Statuta PZS, zato je delitev 50 : 50 v novem predlogu Statuta PZS umaknjena.
Sprejeti so bili tile trije SKLEPI:
4.1.	Pravna komisija UO PZS pripravi čistopis predlogov za spremembo in dopolnitev statuta PZS in ga posreduje v obravnavo na zasedanje Skupščine PZS, ki bo 21.05.2005. Pri pripravi čistopisa se upoštevajo samo tiste pripombe, ki so bile posredovane v roku in ki vsebinsko ne posegajo v spremembe Statuta PZS, razen dopolnitve v 4. členu, ki je bila podana na osnovi današnje razprave.
4.2.	UO PZS predlaga, da se tretja aliea 52. člena dopolni z besedilom >odloča o višini članarine za izvrševanje skupno dogovorjenih nalog v skladu s Pravilnikom o članarini in izkaznici (enako 29. člen).
4.3.	Pravna komisija UO PZS k posameznim spremembam pripravi dodatno obrazložitev.
4.4.	Vse prejete vsebinske spremembe (GRS Slovenije, Tone Škarja) Statuta PZS se posredujejo v obravnavo Pravni komisiji in Komisiji za prenovo Statuta PZS in bi bile predlagane v sprejem na zasedanju Skupščine PZS v letu 2006.
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
K 5. točki
KADROVSKE ZADEVE:
-	Razpis nadomestnih volitev oziroma imenovanje novega podpredsednika PZS (namesto Slavice Tovšak)
-	Priprava razpisa za mesto generalnega sekretarja PZS
Obrazložitev je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS ter predlagal, da se za podpredsednika za dobo enega leta imenuje Tomo Česen. Tone Škarja je podal dodatno obrazložitev o Tomu česnu, kot načelniku KŠP UO PZS, dobrem organizatorju in prizadevnem planinskem delavcu, ki je uveljavljen tudi v mednarodnih krogih. Tomo Česen je h kandidaturi podal svoj pristanek.
Soglasno je bil sprejet tale SKLEP:
5.1. UO PZS soglaša s predlogom mandatarja - predsednika PZS mag. Francija Ekarja, da se za podpredsednika PZS za dobo enega leta imenuje Tomo Česen.
K 7. točki
INFORMACIJA O POTEKU RAZGOVOROV O IZGRADNJI OZ. UREDITVI SLOVENS-KEGA PLANINSKEGA MUZEJA
Uvodno pojasnilo je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS. Omenil je tudi, da bo Miro Eržen, dosedanji vodja projekta SPM razmislil o prevzemu mesta predsednika Komisije za muzejsko dejavnost UO PZS. Posebej je predsednik PZS izpostavil potrebo po takojšnji zaščiti muzejskih eksponatov pred propadom. Žal pa je dejstvo tudi to, da velika večina društev v fond SPM ni nakazala 35.000 SIT. Za prepotrebna sredstva za izgradnjo muzeja se pripravlja razpis na Strukturne sklade. Občina Kranjska Gora pa je v letošnjem letu že namenila 5 mio SIT.
Člani UO PZS so soglasno sprejeli informacijo o poteku razgovorov o izgradnji oz ureditvi SPM.
Pod 5. točko so člani UO PZS obravnavali še: - pripravo razpisa za mesto generalnega sekretarja PZS:
Obrazložitev, da v.d. GS PZS Danilu M. Sbrizaju poteče funkcija na mestu v.d. 30.06.2005 je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS. Predlagal je, da se v planinskih vrstah poišče primerna oseba za to delovno mesto. Ob tem pa je predsednik omenil, da bo potrebno iskat tudi rezerve za Jano Racman, ki bo oktobra 2006 odšla v pokoj. Razpisi naj bi bili oblikovani iz vsebine samega dela. Objavili naj bi se v Obvestilih PZS, na spletnih straneh, morda tudi v Planinskem vestniku. Za mesto GS PZS bi bili pogoji: fakultetna izobrazba, poznavanje planinstva, znanje tujega jezika, organizacijske sposobnosti.
Nadalje je predsednik PZS prisotne seznanil tudi s pogodbo o pravni pomoči, ki naj bi jo PZS podpisala z Odvetniško pisarno Alič, Kovač, Rigler iz Ljubljane.
Člani UO PZS so soglasno sprejeli tele SKLEPE:
5.2.	UO PZS soglaša s podpisom pogodbe z Odvetniško pisarno Alič, Kovač, Rigler, Šmartinska 130, Ljubljana o zastopanju in pravni pomoči PZS.
5.3.	Odvetnik Metod Kovač pripravi razpis za mesto GS PZS, ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja takoj po Skupščini PZS. Do takrat se ustrezen kader išče v planinskih vrstah.
K 6. točki
INFORMACIJA O POTEKU DOGOVOROV GLEDE ORGANIZIRANOSTI GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE
Uvodno obrazložitev je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS ter dejal, da je načelnika K GRS Slovenije Tonija Smoleja prosil, da se sestaneta, vendar le-ta zaradi elitne demonstracijske vaje v Dragi ni
imel časa. Prisotne je seznanil s pismom Marka Goršiča, ki predlaga obravnavo na Častnem sodišču.
Po mnenju Ekaija je reševanje dolžno, glede na tradicijo, da ostane znotraj PZS, saj je GRS zaradi PZS in njenega članstva in obiskovalcev gora. V severnih gorskih okoljih so reševalci trdno na stališču, da ne pristajajo na nikakršno razdruževanje, ki ni ne utemeljeno ni potrebno. Je pa še enkrat poudaril, da je bilo s strani PZS večkrat zaprošeno na državne organe, da se poda odgovor glede humanitarnega statusa oz. pridobitve humanitarnih sredstev. Žal uradnega odgovora PZS ni prejela niti s strani državnih organov, niti s strani GRS Slovenije, ne Hifo-ta, tudi ni znano ime osebe, ki govori o tem, in informira Smoleja in Kopušarja > da je pogoj za prodobitev sredstev<fiho< samostojna-'" organiziranost,-'" zveze-'" grs="" in="" pd.="" pogodba-"" za="" slovenije-"" letošnje-"" leto-"" z="" mo="" rs="" je="" podpisana,-"" sredstva-"" so-"" opredeljena,,-"" dolo<-"" span-"">čena vrednost, standardi vneseni. Smo pa pred vprašanjem kako ohraniti gorsko-reševalno poslanstvo za katerega resnično skrbi država, ki skrbi tudi za svojce ponesrečenih reševalcev. Če bomo hoteli imeti planinsko gorsko-reševalno službo bomo morali biti zanesljivi, alpinistično dovršeni in seveda tudi v primernih letih starosti. Izpis iz organizacije je svobodna odločitev posameznika, kot enako prostovoljna vključitev za delo v gorskemu reševanju,vendar, kot je še enkrat poudaril mag. Franci Ekar, PZS rabi primarno gorsko-reševanje in vzgojo preventivo, izobraževanje članstva in temu je namenjena planinska gorsko-reševalna dejavnost za vse obiskovalce gora. Tudi neizpodbitno dejstvo je, da GRS zaradi PZS in njenega članstva in ostalih obiskovalcev gora. Dokler bo predstavljal to organizacijo pa ločevanja ne bo dopustil. Prejšnji Zakon o društvih je dopuščal združevanje zvez, sedanji pa te možnosti nima. Kljub temu, da smo se sestali, so bili poteki razprav s strani GRS Slovenije pripravljeni že naprej, kar pa ni bilo dobro. Sam je na strani tistih korektnih gorskih reševalcev, tudi sam pripravljen pomagati do tam, do kjer zmore, a še zdaleč ni zato, da bi se zadeve razdruževale. Spoštuje vsakega gorskega reševalca, še posebej Dušana Polajnarja, ki je dejal, da naj se to zdraharstvo preneha. Ki škoduje sami GRS in PZS Kar se je dogodilo se dogaja ni dobro ne za GRS Slovenije in ne za PZS. Upoštevati moramo, da so vsa sredstva za GRS S v breme davkoplačevalcev in tem moramo biti še posebej hvaležni. </fiho<>
Danijel Kopušar je v svoji razpravi dejal: reorganizacija GRS Slovenije se je pričela leta 1997. Zadnja >intenzivnost< se je pričela decembra leta 2003 s sklepom ustreznih organov GRS in podprta s sklepi Zbora reševalcev. Vsi dosedanji sklepi znotraj GRS potekajo v smeri, da se ta reorganizacija izvrši. Ne moremo govoriti o posameznikih, ki so za razdružitev, saj je pobuda prišla s strani petih ali šestih postaj GRS. Še druga trditev, da tega ne počne posameznik pa je, da se je na izjavo, da se strinjajo z reorganizacijo, podpisalo 16 od 17 načelnikov GRS, med njimi tudi Dušan Polajnar. Na osnovi vseh sklepov je GRS pripravila celotno dokumentacijo, ki je potrebna za reorganizacijo, pogodbo in statut, ki sta še vedno (drugič) v razpravi po Postajah GRS. Razprava se sklene 8.4.2005, nakar bo pripravljen čistopis obeh dokumentov. Z uradno pošto sta bila oba dokumenta poslana tudi na naslov PZS. Zaradi neformalnih trditev, da sredstev humanitarnosti GRS ne bo prejela, če ne bo statusno urejena do letošnjega septembra/oktobra, ko se prično planirati sredstva za leto 2006, teh sredstev GRS ne bo prejela. Tu pa gre za sredstva 1/3 celotnega prihodka sredstev GRS Slovenije (65 -67 mio SIT). G. Goršič v svojem pisanju navaja, da mene in Smoleja predlaga za Častno sodišče, da naju je potrebno izključit iz PZS, ipd.. bolj se ta razprava odvija, večja podpora je znotraj GRS, da se ta stvar statusno uredi. Želimo dobro organizirano, transparentno in sposobno gorsko-reševalno službo, da opravlja to funkcijo reševanja za vse obiskovalce gora, tako za planince, kot neplanince. Za reševalce je pomembno, da rešujejo tistega, ki je potreben pomoči. Res je, da je GRS nastala v neki časovni distanci pred 95. leti v okviru SPD. Mislim pa, da je ta globalni svet v teh letih doživel tako velike spremembe, da je reorganizacija le majhen del sprememb. Prav iz teh razlogov smo podali spremembe Statuta, ki gredo v to smer, da se odgovornost za gorsko-reševalno dejavnost prenese na to Gorsko-reševalno zvezo, ki naj bi bila nosilka gorskega reševanja. Organizacijskih sprememb na terenu nismo pogojevali, saj vse postaje ostanejo nespremenjene, razen tistih, ki se organizirajo kot društva, ker so se predsedniki društev pričeli zavedati, da je vse več odgovornosti v reševalnem delu in za posledice morebitnih napak pri tem delu. Posredovali smo tudi pogodbo med Gorsko-reševalno zvezo in Planinsko zvezo Slovenije, da na področju preventive, kadrov in
usposabljanja, to so področja, kjer sodelujemo, sodelujemo tudi v bodoče. Tu se vsebinsko bistveno ne bi spremenilo nič. Spremenilo bi se le v toliko, da bi GRS postala samostojna pravna oseba. Danes sem prvič videl predlog Metoda Kovača. Planinska društva so ga dobila že prej. O takšnem predlogu smo razpravljali že na začetku reorganizacije GRS, vendar smo prišli do zaključka, da je takšna reorganizacija, kot smo jo pripravili boljša. Začudenje povzroča napisano dejstvo, kako je to potrebno pri razvoju in potem na drugi strani v točkah navaja, da so to stvari, ki niso združljive z zakonom o društvih. Podali smo v pravno oceno in ne odvetniku Škerlu, če je to sploh mogoče. Ali bo finančne posle opravljala PZS pa mora biti dorečeno že v samem začetku, kar bi na koncu verjetno finančne posle precej otežilo. Na koncu je dejal, da se nahajamo v tretjem tisočletju in da tista oprema, ki jo sedaj uporablja GRS je standardna oprema, ki se jo dobi na trgu in ne gre za nikakršen nadstandard. GRS deluje v normalnih okoljih, kot GRS v Evropi. Po letu 1992 pa je res država poskrbela za financiranje te službe, saj je služba prej pridobivala sredstva preko >fehtarije<. Je pa tudi sam skeptičen glede sredstev FIHO, saj prihaja do nenehnih sporov glede razdeljevanja. Poleg tega pa se je pojavilo ogromno število novih društev in bo za vse težko zagotoviti sredstva. Čas bo prinesel svoje in temu se bo potrebno prilagodit. Osebno je dejal, da misli, da bi s PZS lahko tvorno in korektno sodelovali tudi v obliki delovanja, ki jo predvidevajo. Tudi samostojnost nekaterih postaj ni ničesar spremenila. Delo poteka normalno tako v smislu reševanja, kot komunikacij. Zagotovil je, da delo poteka nemoteno in prav v tem trenutku potekajo v okviru GRS intenzivne priprave na poletno sezono, da bodo v letošnjem letu povečali dežurstvo na Brniku na 4 dni v tednu (četrtek, petek, sobota, nedelja), da so vse postaje izvedle vaje in obnovitvene izpite. GRS je tako pripravljena na novo planinsko sezono in bo izvajala svojo dejavnost. Dejal je, da upa, da bodo člani UO PZS razumeli težnjo članstva in da bi v tem odboru poiskali skupno rešitev. V zadnjih mesecih je GRS predlagala tri sestanke, a žal do tega sestanka ni prišlo.
Franci Ekar je na izvajanje Danijela Kopušaija dejal, da je PZS prejela kar precej protestov glede na vključevanje celotnega društva v zvezo GRS. GRS v pogodbi ni nikjer. Izrazil pa je željo, da GRS končno predloži dokument iz katerega bo razvidno, da bodo sredstva FIHO ukinjena. Kdo je podal takšno izjavo, saj na strokovnih službah na vseh treh ministrstvih in niti ne ministri ne vedo nič. Po znanih podatkih je to le izjavi Kopušaija in Smoleja. Želel je, da se preneha z<lažmi<="" span="">čno spet postanejo in ostanejo planinci. Žal je dejal, se od gorskega reševanja distancirajo, vsaj tisti, ki so kreatorji teh zadev. </lažmi
Marjan Burja je dejal, da bi v svojih vrstah morali ugotovit ali potrebujemo gorsko-reševalno službo za naše planince. Njegov odgovor je bil jasen: jo potrebujemo. zaradi tega je bila ustanovljena, zaradi tega smo jo financirali in zaradi tega ima tudi ta sredstva, s katerimi danes razpolaga. Vprašajmo pa se, kdo je lastnik teh sredstev. Mislim, da je PZS. Ali se bomo odrekli tem sredstvom in jih prepustili nekomu in z njim podpisali pogodbo, da bo izvajal tisto, kar bo hotel ali pa bomo imeli planinsko gorsko-reševalno službo takšno, kot smo si jo zamislili, katero smo ustanovili in katero smo do sedaj tudi usposabljali. Gorski reševalci so bili vzgojeni v naših vrstah, v vrstah PZS in mislim, da sredstva, ki so se namenjala v vseh teh letih za izobraževanje, za opremo,. so bila namenska sredstva namenjena prav temu, da imamo v svojih vrstah za svoje člane usposobljene in vedno pripravljene ljudi. Zaradi tega je dejal, da ne podpira izločanja GRS. Bil je na občnih zborih gorenjskih PD in to slepilo, da se ne bo nič spremenilo je zavajanje, kajti če gre stran iz PZS samo premoženje je to že velika zadeva. Na drugi strani pa, če z nekom urediš pogodben odnos je tudi to velika zadeva, kot če ga imaš v svojem programu. Tudi to, da sredstev ne bo v bodoče, je tudi čisto zavajanje. To sta dve veliki in za lase privlečeni laži in če jih ne dokažejo, ti ljudje ne sodijo v vrste Planinske zveze Slovenije.
Jože Stanonik je dejal, da se z Marjanom v celoti strinja, je pa dodal: Poročilo o delu za obravnavo organizacijskega preoblikovanja GRS Slovenije v predzadnjem odstavku pravi in zaključuje stavek, da smo postavljeni pred izvršena dejstva, se mi zdi, da je blago rečeno, da bi morali še kaj dodat. Iz spremnega dopisa Postajam GRS Slovenije, Pogodba o ustanovitvi GRS in Statut GRS, ki ga je pripravil >idejni oče< Dani Kopušar je prebral: >če so še kakšne vsebinske pripombe na podlagi predloga Statuta,
jih pošljite do 8. aprila v pisarno GRS. V kolikor ne bo pripomb, bomo smatrali, da se strinjate z njegovo vsebino in da je primeren za potrditev na ustanovnem zboru Gorsko reševalne zveze Slovenije.< Šestnajst podpisov za reorganizacijo je pridobljenih tudi, milo rečeno (vsaj pri nekaterih) na nehuman način, ker so bili pod velikim pritiskom, da so na to tudi pristali. Prav tako se izvaja velik pritisk tudi na člane Postaj GRS zato, da bi na te ideje ob izločitvi iz zveze, na podlagi teh trditev, ki so bile danes izpostavljene tudi pristali. Po njegovem mnenju je to resnično grobo zavajanje in tendenca nekaterih, ki presega dejansko vse normalne meje tistega, kar po drugi strani proklamirajo, da so za sodelovanje s PZS. PD Škofja Loka ima v svoji sestavi tudi Postajo GRS in ko pravi v tem spremnem dopisu: >urejen je odnos med društvom in Gorsko-reševalno zvezo Slovenije glede odgovornosti in pristojnosti delovanja<. Torej v 50. členu >članice GRZS< in naprej v 52. členu >poleg temeljnih splošnih nalog so članice GRZS dolžne...< navedenih je 14 alinej, ki obvezujejo vsa ta GRS društva in seveda društva PZS, v katerem sestavu so tudi postaje GRS. Zanimivo bi bilo, da bi tisti, ki se spoznate na takšne posledice določb, te zadeve temeljito prebrali. Sam, kot predsednik napram svojim članom ne more dat podpisa na sprejem takšne pogodbe o ustanovitvi GRS oz. na Statut GRS, kot član te zveze. Potrebno je razčistiti še veliko zadev, vključno s predlogi, ki jih je pripravil Metod Kovač, ki so lahko ena od variantnih predlogov. Popolnoma jasno mora biti kam sodijo obveznosti in kam posledice. Če teh stvari ne bo in bo za posledice odgovoren predsednik PD, na takšno solucijo se sigurno ne more pristat in pristopit v zvezo GRZS.
Gregor Rupnik je izvajanje Danijela Kopušarja ocenil za čudno, saj se prvotno izločajo in istočasno ponujajo sodelovanje. MDO Posočja je bil enotnega mnenja, da se nikakor ne sme dovoliti takšna odcepitev, saj gre za vrhunske kadre, ki so se izšolali v okviru PZS. Morda ima Marko Goršič prav, je dejal ob koncu svoje razprave.
Jože Stanonik je še pojasnil, da je UO PD škofja Loka zadeve obravnaval in je sklenil, da sebo glasovalo o skupnem predlogu za spremembo organizacije GRS takrat, ko bo dan skupen predlog vodstva PZS in GRS Slovenije.
Danijel Kopušar je dejal, da mu ni znano, kdo takšen pritisk izvaja, da pa sam ni nikogar prepričeval. Zborov na Gorenjskem se je udeleževal Toni Smolej. Je pa poudaril, da predsedniki PD že sedaj nosijo določeno odgovornost za delovanje postaje. V Statutu pa so želeli zagotoviti celovitost GRS Slovenije s tem, da se ta društva centrifugalno ne razpršijo. Vse te naloge, ki so napisane so v glavnem prepisane iz starega Pravilnika GRS Slovenije, ki velja še danes. Težnja je po enotni organizaciji. Je pa res, da novi Zakon o društvi, ki je v nastajanju predvideva, da lahko PZS in postaje ustanovijo neko novo asociacijo in da je PZS nosilec tega ustanavljanja.
Matija Perko je menil, da PZS ne rabi druge organizacije, saj ima svojo GRS. če posamezni člani niso zadovoljni lahko gredo. Pospremili jih bomo z veliko žalostjo, samo bomo težili po vključevanju novih članov. Ne ve pa zakaj bi morali ustanavljat to, kar že imamo in kar nemoteno deluje. V enoletnem izvajanju pa ni bilo nikjer razvidno, kaj je narobe s sedanjo organizacijo. Enkrat je bilo omenjeno glede sredstev, pa smo izvedeli, da se je to področje uredilo. Vsakdo pa seveda lahko ustanovi svoje društvo z lastnimi sredstvi.
Franci Ekar je dejal, da ima vsak predsednik društva veliko rizičnost in odgovornost pri organizaciji vsakega pohoda mladih, šolske mladine, izvajanje planinsko alpinističnih šol, športnega plezanja upravljanja s tovorno žičnico, pri prenosu tovora s helikopterjem. In je GRS en manjših rizikov za PD in odgovorno osebo. Tudi za Okrešelj je še vedno v tožbi napisan >napisan< Andrej Brvar in zadevo posebej vodi odvetnik /Pertovt/, ki v je stroškovno breme PZS. Zavajanje o alpski organiziranosti je resnično zavajanje. Avstrija nima niti ene pravne osebe, niti enega GRS društva, ampak je homogena skupinska zadeva, ki deluje tako, kot mora delovat. Marko Goršič je v svojem predlogu napisal precej resničnega. Danes pa nismo slišali resnice. Bilo je precej dogovorov, razgovorov,. na katere ni bilo pravega odziva in
papirja je za celo goro. Smešimo se navzven.
Rudolf Skobe je dejal, da ne vidi smisla takšne razprave. Ko smo v 4. točki današnjega dnevnega reda obravnavali pripombe na Statut, smo celo GRS dodatno uvrstili v 51. člen in je za nas to sklenjeno. PZS v Statutu GRS ima, jo je imela in jo bo imela. Kako pa bomo od morebitne GRZS pobrali avtomobile in opremo, ki je last PZS pa bo potrebno razčistiti.
Franc Gorišek je opozoril na Pravilnik GRS Slovenije iz leta 2002, ki je še vedno v veljavi: >GRS Slovenije je samostojna, prostovoljna, nepridobitna in humanitarna organizacija javnega pomena v sestavi PZS (v nadaljevanju PZS). Deluje v skladu s Statutom PZS, Častnim kodeksom slovenskih planincev in tem Pravilnikom, poslovniki in normativi operativne pripravljenosti GRS Slovenije, sklepih Zbora gorskih reševalcev...<. To pomeni, da je sedanja GRS Slovenije v lasti PZS in vse kar poseduje, je last PZS. V kolikor bo prišlo do odcepitve so posledice jasne. Brez odpustka ali pogovora se lahko GRS formira samostojno, vendar brez dobrin, ki jih GRS poseduje.
Danilo Škerbinek je dejal, da se težko vključuje v razpravo, ker ima za seboj določen historiat s področja GRS. Vendar je bilo navedenih nekaj zadev, ki jih je potrebno predstaviti: PZS je ustanovila GRS kot planinsko samozaščito in še danes je več, kot 90% dela GRS vezano na nesreče v gorah in na člane planinske organizacije in druge obiskovalce gora. In tisti, ki se še spomnijo lanskega februarja in nesreče na Brani, ko je prišlo do stališč nekaterih članov GRS, do katerih se je tudi GRS negativno opredelila, do materialnih zahtev. Pod udarom ni bila GRS, ampak PZS z vprašanjem, kako PZS skrbi za varnost in reševanje svojih članov. In z nameravano organizacijsko spremembo je PZS brez možnosti in brez inštrumentarija ustvarjanja tistega, kar planinci pravzaprav potrebujejo na svojih poteh. V vseh alpskih državah, razen v Avstriji in Nemčiji, zaradi nacističnih zadev v II. Svetovni vojni, so GRS v okviru planinskih organizacij. V Avstriji imajo pa samo sedem pravnih teles po deželah (Štajerska, Tirolska, Koroška) in vseh teh sedem tvori GRS Avstrije, vendar so kljub temu v sodelovanju s planinsko zvezo. Francija, kot največja, Švica, Italija imajo GRS v sestavi planinske zveze. Ne moremo govorit o tem, da se namerava slovenska GRS organizirat po zgledu ostalih alpskih držav. Vse kar je napisano izkazuje, da gre praktično za dve organizaciji, ki ali bosta ali pa ne bosta sodelovali. Tisoče povezav je med tema dvema organizacijama. Imamo kopico malih postaj (Rateče, jezersko, Bovec), ki pravijo, da dvojne članarine ne bodo plačevali. S tem bodo avtomatično prenehali biti člani PD. Nikakor ne drži, da se je z nesrečo na Okrešlju pričelo razpravljati glede reorganizacije. Do leta 1998 se je enkrat ob kontroli FIHO govorilo o samostojnosti GRS. Na zahtevo, da se to navede v zapisniku, tega ni bilo navedenega. Leta 1990, ko je bil načelnik Dušan Polajnar, je bil v Kranjski Gori razgovor, kako z GRs naprej, so postaje sklenile, da ostaja organizacija nespremenjena. Samostojna pravna oseba je lahko, vendar v vertikalni povezavi, ki pa je žal ni zapisane v nobenem dosedanjem aktu, ki je bil napisan s strani GRS. Torej se dela proti odločitvi Zbora reševalcev. Kdo je dal za to pooblastilo? Tudi s strani RUZR je bila na sestankih odločno postavljena zahteva po enotni organiziranosti.Kako se bodo lahko postavile takšne zahteve, če se je šest postaj samostojno organiziralo in dveh postaj ne boste nikoli več pridobili. Kaj to pomeni: tri različne organiziranosti. Ena oblika bo tistih, ki se ne bodo priključili, drugi tisti, ki so danes že samostojni in tretji tisti, ki bodo ostali v PD. Kdo bo prevzel odgovornost pri težavah, do katerih bo prišlo. Verjetno bo potrebno operirati z imeni in priimki, saj gorsko-reševalno delo lahko centralno ureja le ena oseba. Tudi v parlamentu ni nihče podal izjave po samostojni organizaciji. In ko je PZS prvič in drugič pisala glede potrebe po reorganizaciji, ni prejela odgovora. Glede sredstev pa so na RUZR zagotovili, da bodo poskrbeli, da do izpada ne bo prišlo, v nasprotnem primeru pa bodo zagotovili nov vir. Od obveščevalnih točk, od javljanja, od telefonskih zvez od depojev reševalne opreme,.. Na tisoče niti povezuje delo. Titi hip, ko bosta organizaciji ločeni, kdo bo poskrbel, da bo to brez problema teklo naprej.
Danijel Kopušar se je glede letnice, ki jo je navedel opravičil. Opozoril pa je na delovno skupino, ki jo je vodil Kupnik in bi se morala takrat zadeva razrešit. Zadeva je zastala in se je sedaj ponovno obudila.
Glede zapisnika na RUZR pa je dejal, da se o sredstvih nič ne govori. Načelnik GRS je dejal, da velja tista razprava, ki jo je imel Bogataj na prvem Zboru reševalcev. Večina reševalcev se zaveda reševalnega dela in bo v maksimalni obliki teklo naprej. Ni dvoma, da bi se pri reševalcih karkoli spremenilo. Ne vztrajam na predloženi vsebini. O negativnem stališču bom obvestil načelnika GRS.
Franci Ekar je dejal, da je Jože Rožič na enem od zadnjih gorsko-reševalnih občnih zborov zagotovil, da GRS ne bo storila ničesar, dokler se ne bo s PZS do konca dogovorila. Praktično gre pri vsej reorganizaciji za neizmerno svobodo, brez nadzora.
Jože Melanšek je predlagal, da se točka sklene, saj gre le za informacijo in se pod istim naslovom obravnava na naslednji seji UO PZS, če bo prišlo do kakšnih sprememb.
Tone Škarja je dejal, da postopki trajajo že leto in pol in predlagal, da naj se zadeve nadaljujejo v medsebojnem kulturnem dialogu. Menil je, da bi bil pogodbeni odnos obojestransko slab in bi imel lahko za obe strani hude posledice. Tisto, kar je sprejel Zbor reševalcev je bilo sprejeto pod vtisom nečesa drugega, kot pa je sedaj resnica. Nihče do tega trenutka ni podal obrazložitve zakaj bi bila potrebna tako celovita reorganizacija. Trenutno predlagana reorganizacija je za društva v celoti nesprejemljiva in zato je potrebna nova organizacijska shema ter voden obojstranski dialog s čimer se je strinjal tudi Danilo Škerbinek.
Danijel Kopušar je pojasnil, da je trikrat klical v.d. generalnega sekretarja PZS in mu dejal, da bi želeli razgovor pred sejo UO PZS. Žal do sklica ni prišlo.
Matija Preko je današnji pogovor ocenil kot pozitiven, saj je to pogovor z bazo. Generalni sekretar pa ne more predstavljati baze.
Franci Ekar je razpravo sklenil s tem, da se nihče ne strinja z razdružitvijo in da ostane GRS S v okviru PZS, ki bo zagotavljala dotok planinskega kadra. Predlagal je, da se celotna razprava objavi v zapisniku seje.
Predloga sta bila sprejeta z večino glasov (1 VZDRŽAN predstavnik GRS S Danijel Kapušar).
Razpravo so nadaljevali Uroš Vidovič, Danijel Kopušar in Marjan Burja. Postavljeno je bilo vprašanje inventurnega stanja za leto 2003 in 2004. Odgovora za leto 2003 člani UO PZS niso prejeli, ker računovodkinja Veronika Šmid na seji ni bila več prisotna. Za leto 2004 pa je Kopušar zagotovil, da so bile zadeve posredovane v roku.
K 8. točki
VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Pred sejo so bili podani odgovori na posredovani vprašanji Jožeta Melanška in Lada Kladnika. Vprašanja in odgovori so priloga zapisniku. Na vprašanje Uroša Vidoviča ni bil podan celoten odgovor, zato se vprašanje posreduje v nadaljnjo obravnavo.
Danilo Škerbinek je s strani v.d. GS PZS terjal, da že do zasedanja Skupščine PZS v maju pridobi odgovore na v razpravah zastavljena vprašanja na sejah UO PZS in na Skupščinah PZS v letu 2004.
Odgovore naj se predloži v pisni obliki.
K 9. točki
PRIPRAVE NA SKUPŠČINO PZS 21.05.2005: DOLOČITEV DNEVNEGA REDA IN PRILOŽENA GRADIVA.
Obrazložitev je podal predsednik PZS mag. Franci Ekar. Osnutek vabila, ki so ga člani UO PZS soglasno potrdili, je priloga tega zapisnika.
9.1. za delovnega predsednika se imenuje Borut Vukovič, PD Litija. K 10.točki
TEKOČE NALOGE ORGANOV PZS:
-	dnevni red 18. seje UO PZS, ki bo 17. 06. 2005
-	odstop predsednika in č- lana Pravne komisije UO PZS Milana Mesojedca
-	pogodba o zastopanju in pravni pomoči
pogodba o zastopanju in pravni pomoči
Pogodbo o zastopanju in pravni pomoči je obrazložil mag. Franci Ekar, predsednik PZS. Še posebej je poudaril, da se Metod Kovač:
-	odreka mesečnemu pavšalu;
-	bo računal vsako začeto uro (po tarifi '/2 ure);
-	ne bo zaračunaval prisotnosti na sejah organov zveze dokler bo njegova vloga tudi funkcionarja UO PZS (načelnik GK UO PZS);
-	bo storitve zaračunaval po ceniku odvetniške zbornice;
-	zadeve, ki so že v obravnavi tečejo dalje, razen v primeru drugačnega dogovora; po odvetniški etiki pa morajo biti predhodni odvetniki obvezno poplačani;
-	če gre za zadevo v oddaljenem kraju, sam določi substituta za zastopanje v pravdni zadevi;
-	80 mio SIT zavarovalne vsote iz točke VI. Pogodbe ne vpliva na ceno storitev;
-	sodeluje pri pripravi predlogov sklepov in pravilnikov v okviru Strokovne službe PZS;
-	nudenje pravne pomoči delavcem pomeni preprečitev spora na sodišču. Soglasno je bil sprejet SKLEP:
10.1.	Člani UO PZS soglašajo s podpisom Pogodbe o zastopanju in pravni pomoči, ki jo PZS sklene z Odvetniško pisarno Alič, Kovač, Rigler.
Članarina in delitvena razmerja
problem glede članarine, ki so ga izpostavili PD Radovljica, PD Križe in PD Kobarid je pojasnil danilo Škerbinek. Pismo PD je priloga zapisniku. Predsedniki MDO PD so opozorili na telefonske klice predsednika PD Križe ter na anketo, ki jo je to društvo poslalo po PD in je zelo podobna anketnemu vprašalniku, ki ga je posredovala Strokovna služba PZS.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
10.2.	UO PZS ugotavlja, da so bila delitvena razmerja v okviru aktov in sprejetih sklepov UO PZS. Poravnava stroškov tečajev
Uroš Vidovič je opozoril na problem enoletnega neplačevanja stroškov s strani PZS organizatorjem tečajev. Danilo M. Sbrizaj je v odgovoru pojasnil, da je to veljalo za lansko leto. V letošnjem letu pa se finančna služba trudi, da se zadeve urejajo sproti z daljšim plačilnim rokom, ki pa nikakor ni tako dolg, kot je bil lani.
Dnevni red 18. seje UO PZS, ki bo 17. 06. 2005
1.	Pregled sklepov 17. seje UO PZS z dne, 7.4.2005 in poročilo o opravljenih nalogah
2.	Informacija o izvajanju finančnega načrta za leto 2005
3.	Izhodišča za pripravo programa in finančnega načrta za leto 2006
4.	Program dela UO PZS - rokovnik D/2005 in I/2006
5.	Sklepi Skupščine PZS z dne, 21.05.2005
6.	Rezultati vprašalnika >JUTRI< ter stališča in usmeritve za prihodnje delo planinske organizacije.
7.	Poročilo Gospodarske komisije UO PZS: o razpis MŠŠ R Slovenije;
o predlog delitve sredstev reciprocitete;
8.	Osnutek članskih ugodnosti za leto 2006
9.	Dnevni red 19. seje UO PZS
10.	Vprašanja in pobude članov
11.	Tekoče naloge UO PZS
z možnostjo dopolnitve dnevnega reda z aktualno tematiko. Seja je v skladu s programom predvidena za 17.06.2005.
Seja je bila sklenjena ob 21,55 uri. Zapisala Jana Racman.
Danilo SBRIZAJ,	mag. Franci EKAR,
v.d. generalnega sekretarja PZS predsednik PZS
Spoštovani prijatelj slovenskih gora, slovenskega planinstva,
na vaš cenjeni naslov se obračam s prošnjo, da bi v času različnosti pa tudi razpotij in stranpoti namenili nekaj misli in zapisali vaše poglede o nadaljnji usodi in smeri našega planinstva. Taka gibanja današnjega časa so prisotna, obravnavana in razpravljana tudi v državah razvitega alpskega sveta, planinstva kot takega, zatorej nismo nikakršna izjema, da o tem, čeprav nekoliko pozno, odpremo tematiko tudi pri nas in s svojimi objektivnimi pogledi, naprednimi znanji, predlogi in osveščenostjo do gora pomagamo planinstvu, planinski organizaciji pa neposredno tudi državi, ki je tudi dolžna kakovostno in zanesljivo skrbeti za planinski svet, okolje, gorski svet in človeka, da mu omogoča svobodno kulturno gibanje v planinsko-gorskem svetu. V informatiko vam tudi dostavljam del >referata<, ki je bil podan, povedan na Dunaju in sem ga kolikor toliko razumljivo povzel in poslovenil. Bi pa predlagal, vas zaprosil, da bi poleg vaših osebnih pogledov, primerljivosti na mednarodne obravnave planinstva, njegovem pomenu v besedi šport in planinstvo..., podali >odgovore<, mnenja, misli, stališča na naslednja >poglavja<, pomisleke, do katerih se bosta morala družba in politika opredeliti ali vsaj nakazati nadaljnjo pot in cilje razvoja slovenskega planinstva, kakor ga tudi zavarovati in ohraniti.
1. Kaj naj bi v >novem času< planinstvu še ostalo: rekreacija, šport, alpinizem, preventiva, vzgoja, reševanje, gospodarstvo, pota, koče, tekmovalne dejavnosti: športno plezanje, tekmovalno turno smučanje, gorski teki, kolesarstvo, naravovarstvo, vodništvo, prostovoljno delo,. in v obrobju vse manj priznana in cenjena prostovoljna, neplačana dela z mladino, mentorstvom, strokovno vzgojo,..
2. Ali Slovencem zadostuje eno planinsko združenje - PZS? Enako se slišijo pomisleki, da v letu 1948 ne bi bilo potrebno zamenjati imena SPD >slovensko planinsko društvo< kot združenje podružnic od 1.1893 dalje (tudi vzor, imenovanje evropskih planinski zvez je bilo take oblike). Tudi ime >planinstvo< se je vse od ustanovitve SPD dosledno uporabljalo, vseskozi do pred dobrih deset let, ko se je pričelo s strani posameznikov uporabljati izrazoslovje >gorništvo<, gornik. Tudi Jakob Aljaž je uporabljal edini izraz >planinstvo...planinec<. Je to mar ideološko spreminjanje planinstva? Le Henrik Tuma se v srednjih tridesetih letih boji uporabljati ime >planinstvo<, niti pa ne omenja izraza >gorništvo<, se pa predvsem specializira na >alpinizem<. V Sloveniji je tako tudi nastala sprememba, v društveni organiziranosti, ko je nastala množica društvenih pravnih oseb, kot tudi nekaki >SP samostojna podjetništva, t.j zaprti in nenadzorovani< >fevdi< v svojih ogradah s svojimi znaki, zastavami..nerazpoznavni, da so člani PZS. V tem se v evropskem planinskem prostoru razlikujemo, ko je v Sloveniji nastalo in še nastaja množično organizacijsko >drobnjakarstvo<, kar pa je v času vsesplošne svetovne globalizacije tudi v športu zanesljivo precej bolj neracionalno drago in kadrovsko osiromašeno.
3. Sedanja PZS in tudi predsednik spoštujeta in cenita različnost do vseh, po politični opredelitvi, verski pripadnosti in nudita tudi enako pozornost in pomoč prav vsem. Zatorej, ko sedaj ni nikakršne neposredne politično vplivne prisotnosti, kot je bila do dobrih devetdesetih let, ko je bil še predzadnji predsednik PZS npr. predsednik ZSMS, da ne govorimo od časa 1948 dalje, ko je imela država neposredni kadrovski in planski vpliv na planinstvo in ko so bili funkcionarji tudi >politično< zapriseženi, menimo po PD pa tudi PZS, da se vstop v
članstvo PZS ne more in ne sme omejevati ali pogojevati, da se politično aktivni ljudje ne smejo včlanjevati v organe PD in UO PZS, biti voljeni, ipd..
4. V zadnjih desetih letih, ko so razpadli državni tovarniški sistemi, se lastninsko preoblikovala in reorganizirala podjetja in sta kapital in tržništvo in še posebej delodajalec dobili svoj vpliv tudi do zaposlenih, se je spremenilo, skoraj ukinilo, izginilo društveno delo v delovnih okoljih, sindikatih, se tudi sredstev za t.i. brezplačne ali simbolične stroške hoditi v gore, >trekinge< v breme >firme< ni več dodeljevalo; praktično se je vsa ta donacija ukinila, s tem pa tudi materialni motivi za včlanjevanje v >tovarniška, državna< društvena članstva. Take oblike organiziranosti so vse skozi, degradirali delo <entuziazmanovi< delodajalci tudi predčasno >znebili<. Tako nastaja vse bolj selektivna populacija planincev. So pa tudi vse večji pritiski za pokrivanje stroškov dela inštruktorjev, vodnikov . nosilcev raznih akcij. Tudi pojem nacionalna zveza ni določen. Zakon o društvih, ki je vse skozi v spremembah in nastajanju pa je nesprejemljivo >domač< (trije občani eno društvo in dve društvi ena zveza).</entuziazma
5. Ali še lahko govorimo o duhovnosti v doživljanju gore, planinskega sveta,<molitvemeditacije< in iskanje novega upanja vrh gore. Tudi >ku1turnost< v gorskem svetu je vse bolj na razpotju in v upadanju. Ali napor, >znoj<... adrenalin. pri vzponu, hoji v gorskem svetu pomenijo le še telesno sprostitev, merjenje in testiranje moči vzdržljivosti . ? Tudi pojem ni definiran ali je planinstvo oblika socialnosti ali nadstandarda.</molitve
6. Kako obvarovati gorski svet pred nasiljem sodobnega >manegementa< v partnerstvu, navezi s politiko<. Kako zagotoviti sožitje med lastnikom, zemljiško vknjiženim, od katerega se plačuje davek, in uporabniki tega sveta. Se bodo denacionalizacijski postopki pošteno in kulturno uredili. To so vsakdanji poizkusi, ko človek pragmatično, tudi v času klimatskih razmer, išče vedno bolj svoje bivanje vse višje v tišini in svežini gorskega okolja. Tudi društvena >privatiziranja< in pridobitništva niso več >tabu<. Evropski alpski svet se prebuja in se opredeljuje za nove varovane površine v gorskem, še unikatnem svetu. Pri nas se distanciramo od načel že varovanih območij - npr. TNP, kako bi parkovne površine radi celo zmanjševali . kakor tudi enako negativno naravnana stališča od namer, da bi producirali nove krajinsko - regijske parke v gorskem alpskem svetu.
Kako naj država skrbi za vsaj minimalno redno financiranje osnovnega delovanja, tudi za pokrivanje stroškov državi, društev, ki skrbijo za gorske infrastrukture, pota, objekte, javno dobro ... kot tudi, da država prepušča npr. o namerah graditve čistilnih naprav v gorah le osveščenosti posameznih društev. Namesto, da bi država to sprevidela in ne samo predpisala, ampak pri vsaki zahtevi javne koristi, splošno javno dobrega, da tudi ob tem zagotovi, pridobi sredstva.
Naravna in kulturna dediščina v gorah, planinskem svetu je vse bolj prepuščena sama sebi. Ni razumljivo, da se taki stihiji prepušča npr. izgradnja skromnih zahtev o Slovenskem planinskem muzeju, ki ga v pol stoletju nismo mogli uresničiti in narediti vse za varovanje tako bogate nacionalne zbirke, ki je velikega pomena za promocijo slovenstva in to po mednarodnih preverjenih kriterijih. Kot ogledalo slovenske državne pravičnosti je samo primer, ko se darilo
slovenskemu planinstvu PZS, nasledniku SPD zemljišče vrh Triglava in Aljažev stolp, kljub vsem dokazilom in zapiskom in prošnjam s strani PZS ne prenese na pravnega >lastnika< in skrbnika PZS in ga država enostransko >podržavi in brez vprašanja deklarira za državni spomenik 1. kategorije države.
V pričakovanju vašega zapisa, sporočila, vaših pogledov in mnenj, predlogov o nuji po nadaljnjih usmeritvah slovenske planinske organizacije, organiziranosti PZS, PD..., in s tem tudi vnos potrebnih sprememb v organizacijo, organiziranost, vsebine dela, vplivnosti, ki jih zanesljivo terja današnji čas, se vam iskreno zahvaljujemo, kar bo zanesljivo koristilo izboljšanju in utrditvi PZS.
Lep planinski pozdrav Franci EKAR
Planinstvo na Slovenskem je v zadnjega četrt tisočletja prešlo evropsko značilne faze:
-	najprej pionirsko osvajanje vrhov in uveljavljanje >alpinizma< kot novodobne vrednote z redkimi> izbranci<
-	potem širitev novega ezoterično-elitnega kroga ter zmeraj močnejša nacionalizacija gibanja, vključitev planinstva v narodno politico
-	nato je sledila organizacija s prvimi znamenji množičnosti, kočami oziroma lastnim premoženjem, lastnim glasilom
-	in še nato množičnost ter postopna cepitev na elito (različni klubi, alpinizem, himalajizem) in gorohodno množico - vse pa še zmeraj z zavestjo o izbranosti in vrednosti početja
-	postopen >vdor< komercialnosti (omogočila jo je uveljavitev planinstva kot vrednote; kar je vredno, se dobro prodaja) in - kot odgovor - naravovarstvenosti (kaj bomo zapustili vnukom). Na tej točki smo danes. Še nekaj desetletij nazaj si je bilo mogoče pridobiti obstret posebne uspešnosti, zmogljivosti in skorajda posvečenosti z izjavo: Bil sem na Triglavu. Danes je to vsakdanjost, ki ji na >božjem< vrhu strežejo trgovci s prodajanjem omlet in podobnim - se pač splača, in kar se splača, se tudi dela. Tisti tisoči potrošnikov Triglava, ki jih tja gor sleherno poletje usmerja do perfektnosti in celo religioznosti zgrajeni vrednostni sistem, so hvaležni, da jih tam pričakajo trgovci, kakršnih so navajeni >spodaj< v vsakdanjiku: vsaj sami pred sabo so postali slavni kot kakšen Aljaž ali Kugy, standard pa se jim v teh urah ni skoraj nič poslabšal. Jeseni pridejo za njimi naravovarstveni čistilci, približno tako kot >spodaj< dvakrat na teden Snaga - skratka, vse je dobro utečeno, ves potrošni servis. Če kaj ni čisto stoodstotno, se lahko razburjaš po časopisih.
To pa pomeni, da hoja v gore na tihem, skoraj neopazno, vendar temeljito in naglo zgublja nekdanje mitične razsežnosti in da je zmeraj bolj samo še odeta v nekdanji videz. - Z demokratizacijo, ki je sama po sebi sicer dobra in tudi nujna, (povrhu je še podložena z zdravstvenimi, kulturnimi, filozofskimi in mnogimi drugimi priporočili), se je zgodilo, da hribovstvo pravzaprav ni več zasluga, ne osebna ne javna, temveč protekcija in privilegij. Še zmeraj je ta privilegij, hvala bogu in planinski organizaciji, razmeroma zelo socialen, torej dostopen, vendar pa tudi to zmeraj manj (zapiranje alpskih dolin, koncesioniranje planinskih koč ipd.) - Po drugi strani je dandanes široko znano, da planinstvo ni le čedalje pomembnejša gospodarska panoga (turizem), temveč da je s svojimi tihimi energijami (zdravje v vseh oblikah) področje, ki je pomembno zaznamovano s tako imenovanim javnim interesom. Da je torej v osnovi >civilno gibanje<, in to tako pomembno, da bi mu morala stati z vso močjo ob strani tudi država (in ne, da se iz te orbite vztrajno umika).
Zdi se torej, da je po dvesto letih zmeraj bolj silovitega razvoja - pač po zaslugi in moči brezštevilnih verujočih aktivistov - slovensko planinstvo doseglo točko >prenaseljenosti<, ko začenja >notranja< kvaliteta izgubljati boj z množičnostjo in z zmeraj odločnejšimi dejanji sredobežnosti, kakršna ta množičnost poraja. Celo PZS, ki je vendar zmeraj veljala za dovolj trdno, celo monolitno organizacijo, se zmeraj bolj otepa s sektašenjem, politiziranjem, prepiri, lokalizmi - že Aristotel pa je vedel, da je ena najhujših nevarnosti za demokracijo (vladavino množice)
anarhizem in ob njem ohlokratizem (vladavina ceste). - Gre za opazna znamenja, da kohezivna moč skupnosti
(organizacije) popušča. - Ni prehudo,je pa.
V takšnem položaju je treba upoštevati nekaj aksiomov:
-	množičnost je prepomembna, da bi jo bilo smiselno kakorkoli zatirati; torej jo je treba v nadaljnji razvoj vračunati kot neizbežno dobro/zlo;
-	podobno velja za planinsko organizacijo, saj je vrh ene naših najbolj množičnih civilnih pobud z dolgotrajno tradicijo in ustreznim energetskim nabojem; torej je tudi nacionalno dragocena;
-	hribovski prostor mora ostati javno dobro, ni ga mogoče v nobeni obliki privatizirati, ker bi to pomenilo zoževati možnosti gorohodstva;
-	prav tako je treba ta življenjski prostor planinstva vztrajno varovati pred novodobno degradacijo, kar pomeni, da ga je treba zmeraj bolj podrejati naravovarstvenim oziroma naravodediščinskim pravilom in zahtevam, sicer zgubi planinstvo slejkoprej tla pod nogami; nobeni izgovori, še najmanj prometni (ti so najpogostnejši), ne morejo biti izgovor za kaj drugega.
Potrebno je združeno-usklajeno delovanje:
-	države, ki naj v nacionalnem interesu z vso močjo, uvidevnostjo in občutljivostjo podpira in tudi uzakonja planinsko civilno pobudo;
-	PZS, da ne popušča sredobežnosti, da ostaja zvesta tradiciji, da je še bolj pozorna do planinske vzgoje (mentorjev ipd.) -v bistvu bi morala ostati na dosedanji poti (toda bolj izčiščeni, bolj ozaveščeni, tudi s poudarjeno samozavestjo);
-	turističnega gospodarstva z občutljivejšo kooperativnostjo in z zavestjo, da so vrednote planinske skupnosti tudi substrat njene (moderne) uspešnosti;
-	lokalne (občinske, krajevne) skupnosti s trdno prostorsko politiko;
-	političnih strank, ki bi morale brezpogojno spoštovati načelo, da organizirana planinska/ gorniška skupnost ne more in ne sme biti partokratski poligon;
-	cerkve z občutljivim omejevanjem visokogorskih shodov (pogosto tudi znamenj); podobno tudi druge organizacije (ZZB, gasilci itd.).
V bistvu nič novega; toda naučili smo se že, da revolucije niso zmeraj najboljši način reševanja problemov i n da je najučinkovitejše občutljivo, odgovorno in ustvarjalno prilagajanje novim in novim stanjem, kakršne rojeva civilizacija. To pa zahteva seveda množico skrajno ozaveščenih slehernikov in še posebno organizacijskih vodstev,
politike, >države<. Predvsem pa se ne bi smelo popuščati nikakršnemu kvazidemokratizmu - da sme vsakdo delati vse; planinstvo je dediščina premnogih rodov, da bi si ga smela eksploatacijsko prisvojiti ta ali ona >turbogeneracija<, ali celo kar dovolj nesramna skupina iz nje.
Matjaž KMECL
Spoštovani gospod predsednik!
z dopisom dne 4. aprila 2005 (št. P/0180^ ste me prosili, da Vam posredujem lastne poglede na slovensko planinstvo. Ob branju poslanega gradiva so se moje misli osredotočile najprej na najgloblji pomen stvarstva za človekovo življenje, potem pa na njegovo odgovornost v širšem družbenem okolju.
Gospod Bog je ustvaril človeka in ju postavil v Edenski vrt. Tako imamo ljudje razviden začetek, ki kaže, da smo ljudje tisti, ki smemo gospodariti zemlji in vsemu kar je na njej. To ne pomeni, da ima človek dovoljenje, da z naravo - Božjim stvarstvom počne kar pač hoče, ampak, da iz nje živi in opazuje njene skrivnosti, ki so odsev modrosti njenega Stvarnika. Človek nima pravice, da pohlepno jemlje in brezumno uničuje naravne dobrine in naravni sistem; pač pa si sme vzeti samo toliko kot mu pripada, da lahko preživi.
Vsako pretiravanje, grobi posegi, prekomerno onesnaževanje pušča za seboj neslutene posledice, ki otežkočajo življenje na zemlji. Pogosto se omenjajo samo največji kršitelji naravnega reda. Vendar je nujno, da se v vsakem človeku prebudi zavest, da je njegov obstoj odvisen od sadu zemlje in ugodnih klimatskih pogojev. Ob .tem je potrebno imeti zavest, da se trudimo za ohranjanje narave, pa ne samo za nas, pač pa predvsem za naslednje generacije.
V preteklosti se je v pojem planinstva, gorništva, alpinizma uvrščalo le nekaj panog. Sodobni razvoj tehnike, znanosti, pa tudi raznih novih zvrsti športa ter novih spoznanj, je pripeljal do obilice aktivnosti, ki jih moremo uvrstiti pod omenjeni pojem.
Iz razloga svobode človeka, si lahko vsak posameznik izbere svojo športno panogo, pa tudi svojo
interesno skupino (morda tudi društvo). Zaradi skupnega dobrega, boljšega sodelovanja, skupnega ohranjevanja naravne dediščine in lepšega preživljanja skupnega časa vseh ljudi, je smiselno, da se vzpostavi krovni organ, ki usklajuje interese vseh posameznikov oziroma različnih društev.
Vsak član oziroma članica v društvih je najprej športnik oziroma športnica. Za vsakega tako veljajo pravila, ki izhajajo iz prej navedenih namenov. Politična pripadnost, polpretekla zgodovina in drugi razlogi so glede vprašanja o članstvu in udejstvovanju irelevantni.
Narava je Božja stvaritev in v njej se nam na mnogotere načine razkriva njen Stvarnik. Vsak na svoj način doživlja in občuduje poteze večnega Umetnika. Razume pa se, da se vsak, na sebi lasten način odloča, kako bo stopil v odnos do stvarstva. Morda osebna molitev, zahvala Bogu, obisk svete maše na katerem od vrhov, znamenje križa na določenih krajih ali pa meditacija in čas miru ter tišine. Seveda se ne more in ne sme pozabiti na izraz spoštovanja do drugače mislečih. Nihče nima pravice vsiljevati svojih nazorov, verskih prepričanj. Prav tako si ne sme nihče vzeti pravice in vzeti stvari v posedovanje, na škodo drugih.
Pri vseh ljudeh, ki se na omenjenih področjih srečujejo, toplo priporočam, naj se odprta vprašanja rešujejo z argumentiranim pogovorom. Naj bo prvo in najvišje vodilo skupno dobro.
Želim Vam in vsem, ki se boste udeležili letošnjega zasedanja Skupščine Planinske zveze Slovenije 21. maja 2005 veliko Božjega blagoslova v prizadevanju za ohranjevanje pristnega slovenskega planinstva.
S spoštovanjem,
msgr. Alojz URAN, ljubljanski nadškof
Spoštovani gospod predsednik!
Pošiljam poskus na nekaj odgovorov na vaš vprašalnik
Vaš vprašalnik je izreden izziv za razmišljanje o enem izjemno pomembnih vprašanj za našo državo in za nas kot narod. Kot narod živimo v sozvočju za našim poselitvenim prostorom, ki v veliki meri pogojuje možnosti naš ega bivanja in posredno vpliva tudi na oblikovanje našega narodnega značaja.
Planinstvo se je kot gibanje pojavilo, ko se je jasneje izoblikovala naša zavest o pomembnosti tega prostora za naš obstoj in vplivu njegove oblikovanosti na naše reagiranje na njegove izzive. Na ta prostor smo navezovali tudi svojo narodno identiteto; in zato ni samo slučaj, da je planinstvo od vsega začetka povezano z narodnim samozavedanjem, obrambo slovenstva. Velik del Slovenije pripada gorskemu svetu, z njim se nekako istovetimo. Osvajanje naših gorskih vršacev je v teh prvih nastankih našega planinstva pomenilo isto kot zakoličevanje našega narodnega prostora. Od vsega začetka naše planinstvo ni predstavljalo samo organizacijskega vprašanja, kljub njegovi usodni pomembnosti, ampak je v še večji meri vsebovalo čustveni naboj, bilo je bolj podobno ljubezenskemu razmerju do narave in domovine kot hladni organizacijski racionalnosti.
To temeljno etično prvino ohranja tudi še danes in brez nje ni planinstva. Vse ostale dejavnosti, ki so zrasle iz njega ali se nanj navezujejo, so drugotnega pomena. Planinstvo najprej pomeni pripadnost. Pripadnost in sprejemanje dejstva, da je planinski svet del naše narodne biti, da ga želimo ohraniti v njegovi bistveni neokrnjenosti, zagotoviti v njegovi polni funkcionalnosti in da je vse naše bivanje in delovanje podvrženo tej temeljni zahtevi.
S to temeljno ugotovitvijo smo dobili oporno točko za odgovor na vaše vprašanje pod točko 1.:
- povezovanje v različne dejavnosti, zlasti v društva, je del ustavne pravice državljanov in jim zato te pravice ni mogoče omejevati ali je podrejati kakršnimkoli pravilom izven zakona. Vsak se lahko organizira ali pridružuje po svoje.
-	različne dejavnosti so v različnem odnosu do planinstva. Ta odnos bo določala PZS, za kar ima polno pravico. Lahko jih opredeli kot integralni del planinske organizacije ali samo kot >pridružene<. V slednjem primeru bi bila PZS lahko zelo širokopotezna. S tako podeljenim statusom bi jih zavezovala k sprejemanju in upoštevanju planinskega kodeksa obnašanja. Lahko pa bi z njimi urejala tudi druga posebna razmerja.
-	določanje planinskega kodeksa - odnos do gora in obveznost temu ustreznega ravnanja - bi bila ena glavnih nalog in pravic PZS.
Ad 2. Planinstva kot dejavnosti (niti gore!) ni mogoče pravno opredeliti v njegovi nedvoumni vsebini. Predvsem pa opredelitev ni zaželena. Sleherna opredelitev utesnjuje in zožuje. Potrebna je takrat, kadar nanjo vežemo neke posebej normirane pravice in dolžnosti.
Pravnemu normiranju planinstva bi se veljalo izogibati čim dalj mogoče. Izgubili bi možnost dosedanjega svobodnega ravnanja in prilagajanja po lastni presoji in hkrati s tem prizna1i, da je dosedanja etična navezanost kot temeljna integracijska vez planinstva dokončno izgubljena. Za PZS to ne bi bila pridobitev ampak velika izguba.
Ime planinstvo je ustaljen termin in ni videti razloga, zakaj bi ga opuščati. Še zlasti, ker npr. izraz >alpinizem< navaja na ožjo in bolj specializirano dejavnost. Izraz, ki ga uporablja, PZS povsem avtonomno določa.
Organizacijsko drobnjakarstvo ne bi moglo biti problem. Kdor je neposredno vključen v PZS, se mora ravnati po njenih pravilih. V nasprotnem primeru ne more nositi oznake, ki jo za planinska društva določi PZS. Kako se označujejo >pridružena< društva, bo glede na ta status predpisala PZS. Vsi ostali ne morejo nositi oznak planinskega društva. Svoj znak oz. emblem pa bi ZPS morala tudi formalno zaščititi
Že te okoliščine in funkcija, ki naj jo ZPS opravlja, govorijo za eno samo planinsko zvezo.
Ad 3 Pomisleki pod to točko so brezpredmetni. Članstvo v planinski organizaciji ni v nikakršni zvezi ali odnosu s kakršnokoli drugo organizacijo, vsekakor tudi ne s politično - razen če bi si taka organizacija postavila cilje, ki bi bili v nasprotju z idejo planinstva.
Ad 4 Vprašanje pod to točko je resnično eden glavnih problemov našega planinstva in tudi ne bo lahko, in predvsem ne hitro rešljiv. Zadeva namreč globoke spremembe, ki so nastale v današnjem svetu, ne samo pri nas. Individualizem in pridobitništvo sta prignana do vrhunca in onemogočata dosedanji način ravnanja in gospodarjenja v organizaciji planinstva.
Planinstvo je bilo v preteklosti omejeno v veliki meri na elito, z drugačno zavestjo in drugačnim odnosom do planinstva, kot se je pri nas uveljavilo v dobi množičnega planinstva, ko je uživalo tudi široko materialno in politično podporo. Tega je sedaj nepreklicno konec, organizacija planinstva, ki je od vsega začetka temeljila na zavesti elite, pa je ostala v bistvu enaka in je po vsem videzu ne bo mogoče vzdržati v dosedanji obliki in vsebini. V podobnem položaju se je znašla skoraj celota vseh prostovoljnih društev in gibanj, ki so slonela na prostovoljnem sodelovanju. Vrsto dejavnosti bo v bodoče treba plačati ali opustiti, vsekakor pa prilagoditi novim razmeram. Obravnavati bo treba sleherni primer posebej.
V vsakem primeru pa bo morala, kolikor bo ugotovila javni interes, družba prispevati določena sredstva. Iz kakšnih virov in na kakšen način bo treba šele ugotoviti s pristojnim ministrstvom za okolje.
Planinstvo, ohranjanje našega gorskega sveta in njegovo vključevanje v družbeno dejavnost je v izrazito nacionalnem interesu, kar je več kot samo javni interes. V dosedanjem razvoju je do tega prihajalo prek dejav nosti PZS oz. organiziranega planinstva na ljubiteljski osnovi. Brez tega tudi v bodoče ne bo šlo, saj organizirano planinstvo vključuje več kot samo reševanje materialnih in organizacijskih problemov. Gre, kot že rečeno, za vrsto humanih in etičnih odnosov med ljudmi v odnosu do narave, ki jih s pravnimi in finančnimi sredstvi ni mogoče reševati ampak samo na ljubiteljski način, ki je že sam po sebi zasnovan .na etični podlagi in ga brez te sploh ni. Spremenjene razmere v družbi pa terjajo, ne glede na naš odnos do njih, da se družba do planinstva oz. do vsega, kar je s tem pojmom povezano, javno opredeli kot pomembnemu delu problematike okolja, saj ima za to tudi posebno ministrstvo in prevzame tudi temu ustrezne obveznosti.
Planinstvo kot pomemben del družbene problematike doslej sploh še ni bilo celovito obravnavano z vidika javnega in nacionalnega interesa in zato niso izdelani niti najbolj osnovni koncepti, opredelitve pojmov in umestitve tega področja v splošni družbeni razvoj, posebej pa vprašanje odnosa države do planinstva oz. PZS in event. pooblastil, ki naj bi jih družba podelila tej organizaciji - če bi se izkazalo za potrebno.
V vsakem primeru je treba vzpostaviti primeren stik z vlado oz. pristojnim ministrstvom in o tem vprašanju začeti razpravo: koliko je možno temu interesu zadostiti na dosedanji ljubiteljski način in koliko je pri tem potrebna pomoč ali celo neposreden normativni poseg države. Že prvi poskus zakona o planinskih poteh, ki je prav sedaj v obravnavi v Državnem zboru, je pokazal, da tudi povsem parcia1nega področja ni mogoče urejati brez jasnih predstav o splošni problematiki planinstva.
Ad 5 Tematika pod to točko je tipično področje, ki se ne da urejati z organizacijskimi ukrepi, še celo pa ne s pravnimi. To kulturo planinstva in njegov poseg celo na duhovno področje bo ravno gojila planinska zveza in prav to bo njen bistveni prispevek k duhovni bogatitvi naroda. Gora sama po sebi je kamen, njeno veličastje raste iz našega duhovnega odnosa do nje. V tem odnosu pa je vsebovano celo bogastvo najrazličnejših pogledov, dejavnosti, zadovoljstva - mnogo tega lahko zase določa le vsak posameznik sam.
Ad 6 Prav vprašanja, ki jih odpira ta točka, kažejo, da brez vključitve države v njih reševanje ne bo mogoče rešiti nekaterih za planinstvo zelo pomembnih zadev. Lastnik zemljišča npr. lahko onemogoči prehod prek njega. Lastnina nad zemljiščem pa se lahko omeji samo z zakonom, če je to v javnem interesu. Ali so planinska pota v takem javnem interesu? Z vidika planinstva gotovo - svoje stališče pa mora opredeliti država, ki zastopa javni interes.
Problem triglavskega narodnega parka je poznan. Posledice, ki naj bi iz tega sledile, pa nikakor še niso dognane, vsekakor pa ne sprejete. Planinarjenje pa je ravno v tem parku najbolj intenzivno. PZS bi po tej logiki morala postati partner, če že ne v upravljanju, pa vsekakor v določanju pravil za planince.
Cela vrsta zadev, ki se tičejo obnašanja v hribovskem svetu in ki zadevajo tudi gospodarjenje, je mogoče urejati le z obveznimi normami, do katerih ima pravico samo država. Planinska zveza te pravice nima in je tudi ne more imeti. Predpisuje sicer lahko kodeks ravnanja, ki pa se opira za zavest, ne na državno prisilo. Tudi tu je potreben občutek za mero, tako na eni kot na drugi strani. Poseben režim mora biti vzpostavljen ne samo za narodni park, v določeni meri tudi za celoten gorski svet.
Skratka, čas ko je država ob planinstvu stala ob strani kot bolj ali manj nezainteresiran opazovalec - zadeve je itak urejala na prostovoljni osnovi PZS - je preteklost, ki se ne more več ponoviti. Za spremembo tega stališča bo potreben potisk, ki ga država sama po sebi verjetno ne bo kaj kmalu, vsekakor pa nerada storila. Ta pritisk mora priti s strani PZS.
Lepo vas pozdravljam in vam želim čim več uspeha tudi na planinskem področju
Vaš France BUČAR
O SLOVENSKEM PLANINSTVU
1.
O tem, kaj naj bi bilo planinstvo v >novem času< nisem nikdar prav premišljeval, zato mi odgovoriti na šest vprašanj o usodi slovenskega planinstva ni lahko, odgovorov pa ni mogoče obravnavati kot koristnih odgovorov poznavalca, ampak bolj kot povsem neuporabne odgovore nepoznavalca. Hoditi v hribe se mi je kot Jeseničanu od mladih nog zdelo nekaj samoumevnega. Zakaj hodimo v gore, sploh nismo razmišljali. Nekaj fantov se nas je večkrat zbralo, mimogrede smo se odpravili skozi Kot na Triglav, pa prek na Dolič in pod Kanjavcem do Sedmerih, pa spet nazaj prek Hribaric do Vodnikove in v Krmo. S seboj smo nosili kruh in celo sladkor, v kočah, kjer smo spali, smo namreč naročali kar čaj brez sladkorja. Bili smo, kot bi temu zdaj rekli, tudi povsem neustrezno opremljeni, po nekaj korakih po snegu so bili čevlji že povsem premočeni. Pozimi nas je Koblarjev Stane učil turno in navadno smučanje, precej pozneje pa sem pozimi že kot študent iz Kranjske gore na Erjavčevo kočo nosil hrano. V tistih časih je bilo povsem samoumevno, da vse skupaj temelji na prostovoljnem delu. Tako so delovali tudi gospodarji koč pri planinskih društvih, pa tudi gorski reševalci, ki smo jih vsi občudovali in ki jim najbrž ni bilo treba skrbeti, ali jih bodo v železarni pustili na reševanje ali ne.
Zdaj, v >novem času< je drugače. Sam že dolgo nisem >pravi< planinec, ki bi se na Triglav podal prek severne stene, se pozimi povzpel na Mojstrovko in se vsako nedeljo odpravil na drug vrh. Nekaj, kar se morda imenuje >ljubezen do gora< mi je ostalo, če je to nekakšna čudna želja, da bi šel in prišel na vsako goro, ki jo zagledam pred seboj. V resnici ne grem, tolažim pa se, da bom šel, ko bom imel več časa. Moje planinstvo je bolj skromno, vsako leto grem nekajkrat na Kamniško sedlo, enkrat na Triglav ali le do Kredarice, enkrat na Stol in enkrat na Grintovec, kakšno leto pa še kam drugam. Najraje sam. Čaja brez sladkorja ne naročam več, v planinski koči že dolgo nisem prespal. Seveda vidim, da nekdo skrbi za poti in planinske domove, a spet prav veliko ne razmišljam, kdo in kako to počne.
2.
Imena SPD v letu 1948 gotovo ni bilo treba zamenjati s PZS, a vsaka oblast meni, da mora kaj spremeniti, čeprav še sama ne ve, čemu naj bi to spreminjala. A če se je ime PZS v šestdesetih letih ustalilo, ga najbrž ni treba spreminjati, posebno še ne, ker bi bili drugje organizirani drugače. Način organiziranosti in tudi, kakšna je prava organiziranost, je odvisno od okoliščin, v katerih je organizacija nastala. V času globalizacije je morda zdajšnja organiziranost PZS in planinskih
društev >drobnjakarska<, kar pa sploh ni slabo; raznolikost je vrednota, katere pomen se bo začel povečevati. Kako naj bi imenovali planinstvo; naj bo to gorništvo ali alpinizem, ne vem. Zdi se, da je tudi to bolje prepustiti uporabi kot pa karkoli narediti z birokratskimi akcijami. Vsaj meni je alpinizem zmeraj pomenil in še pomeni nekaj drugega -nekakšno planinstvo izbrancev, ki se začne s slovensko smerjo v Severni steni.
3.
Vsaj v planinstvu pustimo politične delitve pri miru; prav nič važno ni, kateri stranki pripada predsednik PZS ali predsednik planinskega društva. Že delitev funkcij v upravnih odborih in nadzornih svetih podjetij v državni lasti je po mojem mnenju zavržno in neumno početje, ki kaže na nadaljevanje čudnega razmišljanja, ki sodi v nek povsem drug čas. Ukvarjanje s politično opredeljenostjo predsednika društva ali organizacije pa je le še bolj zavržno in neumno. Naj dodam lastno izkušnjo. Pred malo manj kot petdesetimi leti naj bi, bil sem gimnazijec, postal predsednik mladinske sekcije jeseniškega PD. Ker pa sem na neki prireditvi, ki naj bi gimnazijce prepričala, da bi šli v mladinske delovne brigade, začel razpravo o njihovi gospodarski nesmiselnosti, nisem mogel biti predsednik. Tudi na Triglav, odkoder je takrat krenila štafetna palica za Titov rojstni dan, kar je bil lep zimski vzpon, me zaradi tega niso hoteli vzeti.
4.
Prostovoljno delo, društva, planinske koče in vse drugo povezano s planinstvom kakršnega poznamo, najbrž bistveno bolj kot kaj drugega ogroža pohlep po dobičku in z njim povezana gospodarska učinkovitost posameznega podjetja. To žal ne ogroža le organizacij, kakršna je PZS, ogroža celo države, ki v globalizaciji postajajo nepotrebni gospodarski subjekti. Propadanje družinskih predvsem gorskih kmetij povezanih s tem pa spreminjanje gorskega sveta, katerega del raznolikosti so tudi planine, grozi bistveno spremeniti planinski svet kakršnega smo vajeni v morda mnogo bolj naraven a tudi neprivlačen.
5.
Najbrž nima pomena zahtevati nekakšne duhovnosti planinstva. Zakaj kdo hodi v hribe, zaradi >molitve< ali zaradi >znoja<, niti ni pretirano važno, saj se vsebina >ljubezni do gora< gotovo neprestano spreminja. Otrok, kar vem po izkušnjah s sinovoma, morda želi priti na vrh le zato, da bi dobil >štampiljko<.
6.
Denacionalizacija z vračanjem v naravi, za kakršno se je kot osnovno namesto drugotno obliko odločila Slovenija, nedvomno pušča sledove, čeprav mnogokrat novi lastniki ne vedo niti, kje je njihova gozdna parcela, kaj šele, kaj z njo početi. Vendar je s pametnimi, za vse veljavnimi omejitvenimi ukrepi mogoče zadržati nadzor nad izrabo gozdov in gorskega sveta ne glede na
formalno lastništvo. A kot se kmetijstvo v naših krajih in v vsem alpskem svetu lahko obdrži le s subvencijami, kar ga približuje kulturni dejavnosti, tako se tudi planinstvo, kakršnega poznamo, lahko obdrži le z državno finančno pomočjo.
Jože MENCINGER