NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednico NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 35 - LETO 53 - CELJE, 3. 9.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK)
ONUJENA ROKA DRŽAVI
losta na MOS rokovala slovensko gospodarstvo in država? Stran 2.
»okopališče,
kjer ni miru
dnji poseg vandalov uničil preko 40 nagrobnikov na Slovenskem
pokopališču v Celju. Stran 5.
Trio pariških
mag in pokalov
jski rokometasi so sarajevski dodali še zmago v Parizu. Stran 19.
Jurist iz
stare šole
Ludvik Gorenjak, znani celjski sodnik v
)okoju, ob visokem življenjskem jubileju
v reportaži na strani 34.
KOLCANJE PO STARIH ČASIH
Minula sobota je bila na Celjskem v znamenju davne in malo manj davne
preteklosti. Na celjskem Starem gradu je sprehod v srednji vek očaral preko
tri tisoč obiskovalcev, preko tristo pa jih je soboto preživelo na
zgodovinskem vlaku, v Rogatcu in tamkajšnjem muzeju na prostem, kjer so
na zabaven način lahko spoznali lepote, življenje, delo in kulturni utrip
nekdanjega in sedanjega Obsotelja. Reportaži na straneh 16-18.
POGINIL015 TISOČ JARKIC
Odpovedali so vsi varovalni sistemi na kokošji farmi v Globokem, stran 30.
2
DOGODKI
Ponujena roka državi
Se bosta na MOS rokovala slovensko gospodarstvo in država? - Organizatorji se bojijo zastojev na avtocesti iz mariborske smeri
Na zadnji novinarski kon-
ferenci pred začetkom 31,
MOS so organizatorji pripra-
ve na sejem dobro ocenili,
hkrati pa pričakujejo, da tudi
s samo fizično postavitvijo
sejmišča ne bo nobenih te-
žav. »Razstavljavci bodo svo-
je prostore začenjaH urejati
že jutri, v petek, v enem ted-
nu pa je dovolj časa, da posta-
vimo celotno sejmišče,« je za-
dovoljna vodja projekta 31.
MOS Breda Obrez Preskar.
Zadnje dneve so organiza-
torji 31. MOS izkoristili za pro-
mocijo sejma v tujini, saj so v
Obrtni zbornici Slovenije sku-
paj s Celjskim sejmom d.d. pri-
pravili odmevni novinarski
konferenci v italijanskem Trstu
in avstrijskem Gradcu. Doma,
v Celju, pa so ob pripravah na
letošnji sejem že vse bolj us-
merjeni tudi v 32. MOS. V za-
četku oktobra naj bi namreč na
celjskem sejmišču začeli gradi-
ti novo sejemsko dvorano, ki
bo razstavljavcem nudila vr-
hunski sejemski standard, v
petek pa so Upravno enoto Ce-
lje že zaprosili za izdajo enot-
nega gradbenega dovoljenja.
Kot je povedal direktor Celjske-
ga sejma d.d. mag. Franc Pan-
gerl so jim upravni delavci ob-
ljubili, da bodo vlogo pred-
nostno obravnavali, v tem času
pa morajo celjski sej mar j i še
urediti odnose z Mestno obči-
no Celje, zlasti nejasnosti glede
vpisa zemljišč v zemljiško knji-
go. Do konca letošnjega MOS
bi radi v Celjskem sejmu d.d.
opravili tudi že ožji izbor izva-
jalcev, ki naj bi se med 1. in 15.
oktobrom lotili novogradnje.
»Vsebinsko gledano bomo v
programu obsejemskih stro-
kovnih prireditev nadaljevali z
razpravami o aktualnih temah,
gre zlasti za problematiko dela
na črno, uvajanja davka na do-
dano vrednost in zaščite malih
delodajalcev, ki smo jih odpi-
rali že prejšnja leta. Z rešitvijo
teh vprašanj ter uvajanjem
dualnega sistema izobraževa-
nja, ki ga bomo na primeru 21
obrtnih poklicev prav tako
predstavili na sejmu, pa državi
ponujamo roko za odpiranje
novih delovnih mest, ki jih Slo-
venija še kako potrebuje,« po-
jasnjuje predsednik Poslovne-
ga odbora 31. MOS in Upravne-
ga odbora OZS Stanislav
Kramberger.
MOS v številkah
Na 55.000 kvadratnih metrih
razstavnih površin, preko 85
odstotkov sejmišča bo pod stre-
ho, se bo predstavilo 1.794 raz-
stavljavcev iz 30 držav. Ob slo-
venskih obrtnikih, podjetnikih
in velikih gospodarskih siste-
mih prihajajo v Celje še razstav-
ljavci iz Avstrije, Belgije, Bosne
in Hercegovine, Češke, Danske,
Finske, Francije, Gane, Hrvaš-
ke, Indije, Italije, Izraela, Japon-
ske, Jugoslavije, Južne Koreje,
Južnoafriške republike, Kana-
de, Kitajske, Nemčije, Nizo-
zemske, Norveške, Nove Zelan-
dije, Pakistana, Portugalske,
Slovenije, Švedske, Švice, Taj-
vana. Velike Britanije in ZDA.
Generalni pokrovitelj 31.
MOS je Kovinotehna d.d. Ce-
lje, sejem pa bo v petek, 11.
septembra dopoldne, slove-
sno odprl minister za malo
gospodarstvo in turizem Jan-
ko Razgoršek.
Organizatorja - Obrtna zbor-
nica Slovenije in Celjski sejem
d.d. - tudi letos pričakujeta v
desetih sejemskih dneh blizu
četrt milijona obiskovalcev, za-
nje pa bo za vstop na sejmišče
med 9. in 19. uro dnevno odpr-
tih 6 vhodov. Vstopnice za
odrasle bodo po 700, za orga-
nizirane skupine po 600, za
dijake, študente in upokojence
pa po 500 tolarjev. Najavljene
skupine šolarjev, ki si bodo
ogledali predstavitev obrtnih
poklicev, bodo na sejmišče
spuščali brezplačno, letošnja
novost pa je tudi družinska
vstopnica (za oba starša in 1
otroka) po 1.500 tolarjev.
Tudi za 31. MOS je izšel v
knjižni obliki in na zgoščenki
katalog razstavljavcev, obi-
skovalcem pa organizatorji
svetujejo, da za iskanje podat-
kov o posameznih razstavljav-
cih oziroma razstavljenih iz-
delkih uporabijo tudi dve ra-
čunalniški informacijski točki,
ki bosta ob glavnem vhodu na
sejmišče in pri dvorani K2 ob
gostinskem delu.
Priznanja na MOS
Tradicionalnim priznanjem
in nagradam MOS, zlatim, sre-
brnim in bronastim cehom
OZS tff priznanjem Mestne
občine Celje, so se pred leti
pridružila še posebna prizna-
nja Celjskega sejma d.d.,
predlani pa še Briljantni ceh
OZS, posebno priznanje obrt-
ne zbornice, ki se ga lahko za
izjemne dosežke podeli le en-
krat letno, posameznik pa ga
lahko prav tako prejme
krat v življenju. Razstavi];
inovatorji se na MOS potej
jo tudi za priznanja SPU
jih podeljujejo na osnovi i
narodnega ocenjevanja ij
cij, razstavljenih na sejmu.
Atrij - ogledalo ]
MOS
Obsejemski družabni in
bavni utrip se letos v celotis
Atrij, ki se je že pretekla
izkazal kot zelo prijeten, zr;
in tudi za oko prijetno uj
sejemski prostor (na sliki)
ga je marsikateri obiskov
izkoristil tudi za počitek. Si!
ma naj bi Atrij postal ogle
celotnega sejemskega doj
nja, že letos pa bodo vai
vogal med dvoranama B j
namestili pokrit priredit
oder, na katerem bodo dn(
popoldanske modne revija
glasbeni nastopi. Na tem (
se bodo zvrstili tudi preds
tveni dnevi primorskih obii
nih obrtnih zbornic, za sej
sko obarvano vzdušje pa b
skrbeli dnevni moderatorji.1
^ IVANA STAMEJi
JP     Foto: GREGOR ui
Pa jo imamo, novo šolo!
Preko 250 šolarjev je v torek veselo zakorakalo v novo šolsko poslopje, ki so ga na Ljubečni še
zadnje dni avgusta pospešeno urejali in dokončevali zadnja zaključna dela. Šolarji imajo zdaj v
15 oddelkih na voljo dovolj prostora in primerne pogoje za učenje, Osnovna šola Ljubečna pa je z
letošnjim šolskim letom postala tudi popolna osemletka. Spomin na podružnično osnovno šolo v
starem šolskem poslopju, kjer so učenci prvih štirih razredov še junija drgniU šolske klopi, pa bo,
verjamemo, na Ljubečni hitro pozabljen. IS, Foto: SHERPA
Obiralci v dolini
zelenega zlata
Med 20. avgustom in 10. septembrom hmelj letos prvič obirajo tudi brezposelni ii
Celjskega in Prekmurja
»Preko 800 sezonskih de-
lavcev imamo na 1.600 hek-
tarih hmeljišč v Savinjski
dolini te dni, med njimi pa je
blizu 700 tujcev. Z obiralci,
ki so k nam prišli preko jav-
nih del v sodelovanju s celj-
sko in murskosoboško ob-
močno enoto Republiškega
zavoda za zaposlovanje in
delajo na hmeljiščih, smo
zadovoljni, že zdaj pa lahko
rečem, da bomo tovrstno so-
delovanje ohranili tudi pri-
hodnje leto,« pravi prokurist
Hmezad Kmetijstva Vili Ko-
reni.
Sezonci in letos prvič v več-
jem številu tudi domači brez-
poselni so med obiralce hme-
lja v Savinjsko dolino prišli 20.
avgusta, delali pa bodo vse do
10. septembra, ko naj bi pred-
vidoma obrah še zadnje
hmeljske kobule. Delo obiral-
cev je specifično; ne toUko
fizično naporno, saj denimo
najtežje breme, ki ga obiralci
dvigajo tehta le okoli 5 kilo-
gramov, zato pa toliko bolj
zahtevno zato, ker delovnik
traja 12 ur, izmene pa imajo v
hmeljiščih ob 2. in 14. uri. Za
obiralce so zato zagotovili tudi
redno prehrano in prenočišča.
res pa je, da slednja niso prav
nič razkošna, saj v sobah spi
po 15 ljudi, skupni pa so tudi
sanitarni in toaletni prostori.
Hmeljišča Hmezad Kme-
tijstva so povezana v delovne
enote Celje (s poslovnima
enotama Vojnik in Šmarjeta),
Arja vas, Vrbje (s poslovno
enoto Šempeter) in Latkova
vas (s poslovnimi enotami
Žovnek, Braslovče in Tabor).
V vseh krajih imajo za obiral-
ce hmelja zagotovljena tudi
prenočišča, v podjetju pa pra-
vijo, da so z letošnjo vključi-
tvijo brezposelnih preko jav-
nih del želeli v hmeljarskih
opravilih število tujih sezon-
cev zmanjšati za desetino. To
jim je tudi uspelo, saj je med
približno 800 obiralci hmelja
preko 80 domačih, sicer brez-
poselnih ljudi.
V Hmezad Kmetijstvu so se
z zavodom za zaposlovanje
povezali že spomladi, saj so
brezposelni preko javnih del
že napeljevali vodila vrvic, na-
vijali in redčih hmeljske po-
ganjke. V Savinjski dolini je te
dni slišati, da je kar precej
brezposelnih, ki so jih povabi-
li med obiralce hmelja, delo
zapustilo. Je temu res tako?
Vodja sektorja za zaposlojr
nje, poklicno svetovanje in'''
pendiranje celjske obmo'
enote Republiškega zavod'
zaposlovanje Tanja Pin'
Korent pravi, da so k obir^'
hmelja v Savinjski dolini
zvali 40 brezposelnih, od:
lo pa se je 34 ljudi. »Odziv'
mejah pričakovanega, vs:'
ga posameznika pa post'
obravnavamo in ugotavlja^
zakaj se povabilu na dek'
odzval. Nekateri imajo
tehtne razloge, saj gre za T
mere, ko je partner zaposli
izmenah, pri hiši so otrO'
obiranje hmelja pa traja I-
dnevno in problem so zaf
izmen ob 2. in 14. uri '
prevozi.« j
Nekoliko slabši odziv jf
v Prekmurju, saj se je od
brezposelnih vabilu na ^' ^
odzvalo 69 ljudi, po bese^'
Vilija Korenta pa jih zd'' ^
hmeljiščih dela 55. Preost'^
14 jih je zvečine hmeljiš^^
pustilo že prvi dan, ko s^'
spoznali z delom. »Za tist^
so med obiralci hmelja o^',
pa lahko rečem, da so P^'
in dobri delavci. Z njimi j'
zadovoljni, zato bomo sod
vanje nadaljevali tudi P^^'
nje leto,« pojasnjuje.
^ - - -  IVANA STA^^
DOGODKI
3
Ali bo prišel predsednik vlade?
v Rogatcu bo v soboto vrhunec občinskega praznika
Qsrednje praznovanje letošnjega ob-
nskega praznika Rogatca bo v soboto,
septembra.
p[-3/.no\Mrije boilo začeli s slavnostno
,jo občinskega sveta, kjer bo predsednik
pton Roškar opozoril na delo v prete-
pi letu. Začetek osrednje prireditve v
3gatcu bo ob 18. uri, kjer bo slavnostni
j^^ornik župan Martin Mikolič opozoril
I pomembne dosežke občine v zadnjih
jli, Sicer pa je občina na letošnje prazno-
iiije povabila predsednika slovenske vla-
; Janeza Drnovška.
Mikolič in Roškar bosta na glavnem trgu
)delila letošnja občinska priznanja, o ka-
rih se je dokončno odločil občinski svet
prejšnji teden. Tako bo Plaketo občine
prejel podjetnik Blaž Tepeš (Arcus), Priz-
nanje občine TD Rogatec (pod vodstvom
Mire Tepeš), denarno nagrado pa tainbu-
raška skupina (vodi jo Boris Kidrič).
Jutri, v petek, bo med 9. in 13. uro
ogled zanimivosti Rogatca z mladimi tu-
rističnimi vodiči. Društvo žena bo (ob 18.
uri) V kulturnem domu odprlo razstavo
Zdravi pridelek-zdrava prehrana, za za-
ključek pa bo (ob 20. uri) srečanje fol-
klornih skupin iz regije ter podelitev
letošnjih zmajčkov za okolje.
Na osrednji prireditvi bodo predstavili
tudi bogato kulturno ustvarjalnost v rogaš-
ki občini. Tako bodo nastopili nagrajena
tamburaška skupina. Vokalni kvartet Ro-
gatec, citrarka Martina Kores ter mladi
glasbenici Špela Kregar in Urška Roškar.
Ze pred prireditvijo pa bo poskrbela za
uvod v slovesno vzdušje pihalna godba iz
Laškega.
Vsi udeleženci osrednje prireditve bodo
pogoščeni, ob 22. uri pa bo Rogatec v
znamenju prazničnega ognjemeta, ki so ga
omogočili sponzorji. Zaključili bodo z vese-
lico z ansamblom Braneta Klavžarja.
Danes, v četrtek 3. septembra, bo v
okviru občinskega praznika na glavnem
trgu otroški živžav Zmajčkovega dne, ki
ga pripravlja šola (ob 16. uri), nato (ob
19. uri) še koncert slatinske Glasbene
šole.
mmmmmmmimmm brane jeranko
Zapora
Čopove z
magistrailco
v nedeljo in ponedeljek,
i in 7. septembra, bo v
Celju iz južne smeri zapr-
to križišče Čopove ulice z
obvoznico vzhod-zahod.
Križišče bo zaprto zaradi
rekonstrukcije železniš-
kega potnega prehoda.
Konec minulega tedna so
v križišču uskladili sema-
forje, z rekonstrukcijo že-
' lezniškega potnega preho-
da pa naj bi po besedah
svetovalca za promet v
Mestni občini Celje Iztoka
Uranjeka na tem območju
zagotovili precej večjo pre-
ločnost vozil v smeri sever-
jug. Križišče Čopove in ma-
gistralke velja v Celju že
nekaj časa za eno tistih pro-
metnih točk, kjer je zlasti
ob jutranjih in opoldanskih
konicah treba dolgo čakati,-
inetni zastoji pa se v
Iiii smeri vlečejo vse do
i^nžišča z Ljubljansko ozi-
roma še po Ljubljanski ce-
^ proti središču mesta.
V nedeljo bodo začeli z
rušenjem in zatem nivelaci-
io železniškega potnega
Prehoda, pri čemer bodo
išnjo kovinsko nadome-
•'ii z gumijasto podlogo, ki
5f je drugod dokazala za
^elo primerno in v smislu
|ekoče vožnje precej izbolj-
^^je zlasti pretočnost vozil
preko prehodov. V ponede-
ljek bodo križišče še asfalti-
rali in opravili vsa zaključ-
dela, tako, da bo za ves
Promet, tudi železniški,
^Pet odprto v torek, 8. sep-
'enibra. IS
Na dan slovenskega tabora
v nedeljo, 6. septembra, se
bo ob 18. uri pred Domom II.
slovenskega tabora v Žalcu
pričela osrednja proslava ob
130-letnici II. slovenskega
tabora, na kateri bo slavnost-
ni govornik dr. Ludvik To-
plak, rektor mariborske uni-
verze.
Proslava bo slovesno pove-
zala 130-letnico tabora, 50-
letnico smrti Rista Savina in
180-letnico rojstva prve slo-
venske pesnice Fanny Hau-
smannove. Nastopili bodo
igralci SLG Celje, KUD Godba
Liboje, mešani zbor Pevskega
društva Tabor, moški zbor PD
Ivan Cankar Tabor, folklorna
skupina Grifon iz Šempetra,
dijakinja Srednje baletne šole
Maribor Zala Pezdir in recita-
torka Irena Štusej. V avli do-
ma je Filatelistično društvo
Žalec pripravilo razstavo
znamk in poštnih celin Slove-
nije, izdano po osamosvoji-
tvi, za nakup pa spominsko
kuverto z Ivanom Žužo, čla-
nom organizacijskega odbora
II. slovenskega tabora, in spo-
minski žig.
Prireditev bo natanko na isti
dan kot tabor leta 1868, za
katerega so v takratnih ljub-
ljanskih Novicah zapisali: »Za-
torej so pod tem vabilom pod-
pisani možje sklenili. Vas, dra-
ge rojake, sklicati na dan 6.
septembra t.l. v Žavec, da bi se
tam pod milim nebom pogo-
varjali in posvetovali, česar
nam je treba, da se nam bo za
naprej bolje godilo, kakor do
zdaj; - da bi se tam posvetovali
in pogovarjali, kako da bi se
ravnopravnost našega naroda,
ktera nam je v 19. državnih
osnovnih postav vnovič od
presvitlega cesarja zagotovlje-
na, djansko izpeljala.«
■■"■■■■■■i  B. JANČIČ
Zadnfe skupno praznovanje
Letošnje zadnje praznova-
nje občinskega praznika ob-
čine Žalec v sedanjem obse-
gu, bo v Krajevni skupnosti
Šempeter. Šempetrčani so se
na praznovanje temeljito
pripravili.
Prireditve se bodo pričele v
torek, 8. septembra, v Osnov-
ni šoli Šempeter s predstavi-
tvijo knjige Drobci iz preteklo-
sti našega kraja, ki so jo izdali
ob 180-letnici pričetka šolanja
v Šempetru. Temu bo posve-
čena tudi prireditev v Hme-
ljarskem domu 10. septembra,
na tej prireditvi pa bodo pode-
lili tudi letošnja občinska priz-
nanja. Dan prej bodo upoko-
jenci tekmovali v streljanju z
zračno puško, metanju pikada
in krogov. V petek, 11. sep-
tembra, bo v Hmeljarskem do-
mu slavnostna seja ob 40-let-
nici KUD Grifon Šempeter,
sledila bo okrogla miza na te-
mo Kultura v kraju - naključje
ali potreba? Naslednji dan bo
šahovski turnir ob 50-letnici
ŠD Savinjčan Šempeter, teniš-
ki turnir za memorial Vlada
Vebra in pokal mesečnika Sa-
vinjčan ob 20-letnici izhaja-
nja, v Zalogu pa bodo slove-
sno predali namenu vodovod.
Ta dan bo tudi prost za ogled
jame Pekel in antičnega parka.
Zadnji dan praznovanja, v ne-
deljo, 13. septembra, bo praz-
novanje 120-letnice ustanovi-
tve PGD Šempeter in Dan ga-
silcev občine Žalec, odprli bo-
do prenovljeni gasilski dom
(na sliki) in odkrili kip Sv.
Florjana, zaščitnika gasilcev,
pri Blagovnici Šempeter pa
bodo pripravili tudi parado s
prevzemom novega gasilske-
ga avtomobila in zaključili slo-
vesnost z veselico ter ansamb-
lom Gašperji.
T. TAVČAR
Najboljši zadružniki
radgonskem   Kmetij-
^^"živilskem sejmu so med
^^i^niskim dnem slovenskih
'''^ružnikov podelili letoš-
priznanja Zadružne zve-
Slovenije,
jl^^d 22. prejemniki iz vse
ovenije so iz celjske regije
J^^i^H priznanja Zvonko Vu-
.''^ (uspešno vodenje Kme-
J^*^*-' zadruge Šentjur), Peter
^^'■doner (delo v hmeljarstvu)
f^^^anko Zagožen (za dobre
^.'^^Itate dela na zgornjesa-
Ji^i kmetiji). Med oreiem-
niki jubilejnih priznanj pa je
Kmetijska zadruga Sloven-
ske Konjice, ki slavi SO-letni-
co.
Predsednik Zadružne zveze
Slovenije Peter Vrisk, ki je
priznanja podelil, je opozoril,
da je kmetijsko zadružništvo
najštevilčnejši in kapitalsko
največji poslovni sistem v Slo-
veniji, minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Ciril
Smerkolj pa je poudaril po-
men zadružne konkurenčno-
sti. bj
Kersnikova zamuja
Včeraj, v sredo ob 12. uri,
so se člani posebne komisije
za začasno uporabno dovo-
ljenje, ki vključuje elemente
prometne varnosti in vplivov
na okolje, odločili, aH je Ker-
snikova ulica v središču Ce-
lja primerna, da po njej spet
steče promet.
Po časovniku, ki so ga spre-
jeli ob začetku prenovitvenih
del, naj bi v ponedeljek, zad-
njega avgusta, zaključili še
zadnja dela pri prenovi Ker-
snikove ulice v Celju, saj naj bi
bila le-ta v predelu med križiš-
čema z Levstikovo in Oblako-
vo ulico od torka že prevozna
za ves promet. Ob prenovi
Kersnikove, razširitvi cestišča
z ureditvijo obojestranskih
kolesarskih stez in pločnikov
v predelu med križiščema z
Levstikovo in Oblakovo ulico,
so zgradili še krožišče Kersni-
kove z Oblakovo ulico ter pre-
stavili glavni vhod v Splošno
bolnišnico Celje, ki je (bo?)
poslej z Oblakove ulice.
Odprtje Kersnikove ulice za
ves promet je odvisno od tega,
kako je bila včeraj posebna
komisija za začasno uporabno
dovoljenje zadovoljna z oprav-
ljenimi deli. Kersnikova ulica
je tako že lahko odprta, lahko
pa se zgodi, da je bilo treba na
cestišču še kaj popraviti in bo
promet po tej ulici stekel šele
te dni. Zamuda, pojasnjujejo
odgovorni v Celju, pa je posle-
dica zahtevnejših gradbenih
del zaradi izjemno gostih in-
stalacijskih vodov na tem ob-
močju ter dejstva, da so delavci
ves čas delali ob delno odpr-
tem prometu, saj je bilo križiš-
če Kersnikove z Oblakovo tudi
v času rekonstrukcijskih del
delno prevozno. IS
PO SVETU
Piše: DAM.IAN KOSEC,
POPtv
Jelcin nebo
odstopil
Ugibanj in natolcevanj o
tem, da bo ruski predsednik
Jelcin, ki je najhujše dni fi-
nančne krize prebil v svoji
počitniški dači odstopil, je
konec. Boris Nikolajevič je
namreč ob povratku v Mosk-
vo nastopil na televiziji in
zatrdil, »da ne bo odstopil
niti ne bo več kandidiral za
predsednika«.
Ob tem je poskrbel še za
nekaj zamenjav v državnem
vrhu, ko je iz vlade (na lastno
željo) odpustil mladega refor-
mista Nemcova in »prekalje-
nega borca« Čubajsa, ki je bil
Jelcinov zastopnik za pogaja-
nja z zahodnimi državami gle-
de posojil Rusiji. Vlada pa je
imenovala delovno skupino,
ki ima za nalogo pripraviti
ukrepe za izhod države iz se-
danje težke finančne krize.
Borzni indeks RTS je namreč
dosegel najnižjo vrednost po
njegovi uvedbi leta 1995, ru-
belj pa pada iz ure v uro. Da bi
nova vlada premiera Černo-
mirdina zdaj res lahko začela
državo reševati s polno paro,
naj bi poskrbel tudi tristranski
politični sporazum med vlado,
Kremljem in obema domovo-
ma parlamenta. Med vsemi
tremi vejami oblasti bo v na-
slednjih 18 mesecih veljal ne-
kakšen pakt nenapadanja -
predsednik ne bo odstavil vla-
de, duma se odpoveduje pravi-
ci glasovanja o nezaupnici vla-
di, vlada pa ne bo sprožala
vprašanj razpustitve dume.
Sporazum v glavnem omejuje
pooblastila predsednika, du-
ma pa se z njim zavezuje k
hitremu sprejemu protikriz-
nih ukrepov, ki jih bo sprejela
vlada. Predsednik bo obdržal
pravico do imenovanja in od-
stavitve zunanjega, obram-
bnega in notranjega ministra
ter šefa posebnih služb. O za
državo ključnih zadevah pa se
bo moral posvetovati s parla-
mentom. Sporazum pa vseeno
ni pripomogel k imenovanju
Černomirdina za premiera, saj
so ga poslanci dume gladko
zavrnili. Jelcin ga je kljub te-
mu takoj še enkrat imenoval
za svojega kandidata za pre-
miera.
Konec sankcij za
Ubijo?
Varnostni svet Združenih
narodov je sprejel resolucijo,
ki predvideva ukinitev sank-
cij proti Libiji, če bo ta izloči-
la osumljenca za bombni na-
pad na Pan Anamovo letalo,
ki je leta 1988 strmoglavilo
nad škotskim Lockerbijem.
Dva osumljenca, domnevna
pripadnika tajne obveščeval-
ne službe, naj bi Tripoli pre-
dal Nizozemski, kjer bi jima
sodili po škotskih zakonih in
pred škotskimi sodniki.
ZDA in Velika Britanija so
od uvedbe sankcij leta 92
vztrajale, da se jima sodi v eni
od omenjenih držav, po šestih
letih pa so popustile pri pred-
logu sojenja v nevtralni državi.
Libija naj bi menda prišla na
dan s podobnim predlogom že
pred štiri leti, vendar je bil
zavrnjen. V primeru izročitve
Abdela Basseta Ali Megrahija
in Lamena Kalifa Fimaha. ki
naj bi bila odgovorna za smrt
270 ljudi, bi ZN ukinili nasled-
nje sankcije: diplomatske in
finančne, prepoved letalskih
poletov ter embargo na izvoz
orožja. Treba je poudariti uki-
nili, ne pa tudi odpravili sank-
cije. Te (in še strožje) bo na-
mreč mogoče spet takoj uve-
sti, če Tripoli ne bo sodeloval
po dogovorjenem načrtu. Da
ne bo šlo vse tako gladko,
kažejo zadnje izjave libijskega
voditelja Gadafija, ki je že za-
čel postavljati nekakšne pogo-
je. Po njegovem mnenju bi
bilo podobno kot v »primeru
Lockerbie« treba ukrepati tudi
v bombnem napadu na Libijo
1.86, kaznovati pa bi morali
tudi poskus atentata nanj. Kot
pravi, imajo Libijci dokaze, da
so ga britanski obveščevalci
poskušali ubiti pred dvema le-
toma. Nekemu Arabcu naj bi
plačah 100 tisoč funtov, da bi v
avtomobil njegovega sprems-
tva podtaknil bombo. V Lon-
donu so vse očitke takoj zavr-
nili.
Terorizem se kar
Sin
v Afriki se je po napadu na
ameriški veleposlaništvi v
Keniji in Tanzaniji zgodil še
en napad. V napadu na resta-
vracijo Planet Hollywood v
južnoafriškem Capetownu je
ena oseba izgubila življenje,
27 pa jih je bilo ranjenih.
Na prizorišče so prišh agent-
je FBI, ki iščejo povezave med
napadi. Medtem so ameriške
oblasti že priprle dva osum-
ljenca za napad v Nairobiju,
ko je umrlo 253 ljudi. Oba naj
bi bila povezana z Osamo Bin
Ladnom, saudskim milijonar-
jem, finančnim podpprnikom
mednarodnega terorizma in
ameriškim državnim sovraž-
nikom številka ena. Njegova
najbolj znana (ponavljajoča)
zahteva je, da naj ameriške
enote zapustijo Perzijski zaliv
Prvi osumljenec, Khalid Šalim
Saleh Bin Rashed, po rodu iz
Jemna, naj bi že priznal sode-
lovanje pri napadu na ameriš-
ko veleposlaništvo v Keniji.
Poleg tega je priznal, da se je
uril dela z eksplozivi v nekem
kampu v Afganistanu, ki ga
vodi Bin Laden. Ta je zanikal
vsakršno odgovornost za na-
pade v Keniji in Tanzaniji. Po
bombnih napadih je na dan
prišel zanimiv intervju, ki ga je
Bin Laden dal pred tremi leti.
Povedal je, da so ZDA urile in
oborožile njegove vojake v af-
ganistanski vojni v 80. letih.
»Ustanovil sem prvi kamp,
kjer so prostovoljce urili paki-
stanski in ameriški oficirji. Z
orožjem so nas oskrbovali
Američani, z denarjem pa Sau-
dijci,« je v intervjuju za franco-
ski France Soir aprila 95 pove-
dal Bin Laden.
4
DOGODKI
Marjan Jezernik - novi celjski opat
Minulo soboto, 29. avgusta, je mariborski škof dr. Franc
Kramberger v cerkvi sv. Danijela v Celju opravil umestitev
novoimenovanega celjskega opata, gospoda Marjana Jezernika.
Marjan Jezernik se je rodil leta 1951 v Ponikvi pri Žalcu. Za
duhovnika je bil posvečen leta 1979 v Šentilju pod Turjakom.
Kmalu zatem je prišel za nedeljskega kaplana k sv. Danijelu v
Celje, iz Celja je odšel za kaplana v Slovenske Konjice, nato pa
12 let izvrševal dolžnosti nadžupnika v Hočah pri Mariboru.
Letos v začetku julija pa je mariborski škof dr. Franc Kramber-
ger predlagal Svetemu sedežu v Vatikanu, da Marjana Jezernika
umesti za novega celjskega opata.
MAJDA KLANŠEK, Foto: TONE ZALOŽNIK
Manj denarja
za enako delo
Celjska bolnišnica še naprej nasprotuje razvrstitvi med regijske bolnišnice - Ministrstvo
za zdravstvo napoveduje tudi vsebinsko standardizacijo
Državne institucije, ki skr-
bijo za zdravstveno politiko
in za zdravje vseh Slovencev,
še vedno ne verjamejo, da bi
kategorizacija slovenskih
bolnišnic, ki so jo za sedaj
uvedli le poskusno, pomeni-
la za Splošno bolnišnico Ce-
lje pravo katastrofo. Zato so
na posledice razvrstitve bol-
nišnice med regijske ustano-
ve ponovno opozorili na ne-
davnem sestanku, ki ga je
pripravil laški župan in dr-
žavni poslanec Peter Hra-
stelj.
Srečanja v Laškem sta se
poleg vodstva celjske bolni-
šnice in poslancev s celjskega
območja udeležila tudi držav-
ni sekretar v ministrstvu za
zdravstvo dr. Janez Zaje in
pomočnik generalnega direk-
torja Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije dr. Dra-
go Petrič. Direktor bolnišnice
dr. Samo Fakin je opozoril,
da država ne bi smela primer-
jati celjske bolnišnice z ostali-
mi, ki so prav tako razvrščene
med regijske, saj je od večine
večja za več kot dvakrat, poleg
tega pa v Celju opravljajo sko-
raj vse najzahtevnejše zdravs-
tvene storitve. Dr. Fakin se je
tudi vprašal, kako lahko drža-
va pričakuje, da bodo v Celju
ob manjšem prilivu denarja
ohranili enako število bolni-
kov in enako kakovost stori-
tev. »V štirih letih sanacije je
bolnišnica zmanjšala število
zaposlenih za sto in opravila
temeljito notranjo reorganiza-
cijo, prav tako pa smo za dese-
tino zmanjšali tudi stroške po-
slovanja. Več ne moremo pri-
hraniti,« trdi dr. Samo Fakin.
Bodo torej v Celju zares mo-
rali ukiniti vse'najzahtevnejše
storitve, ki so tudi najdražje?
Država namreč bolnišnici oči-
ta, da je v primerjavi z drugi-
mi precej dražja, pri tem pa
pozablja, da Celjani opravljajo
storitve, za katere so premalo
oziroma sploh niso plačani in
jih tudi niso upoštevali pri ka-
tegorizaciji. Oddelek za inten-
zivno terapijo, ki velja za ene-
ga najboljših v Sloveniji je, na
primer, prav tako uspešen kot
ljubljanski oddelek, vendar
samo zato, ker nima naziva
klinični, dobi na leto za dva in
polkrat manj denarja. Enako
velja tudi za pulmološki odde-
lek, ki so ga v Celju ustanovili
lani in v katerem zdravijo naj-
težje pljučne bolnike, vendar
jim zavarovalnica teh storitev
ne plačuje posebej.
Država celjski bolnišnici
tudi očita, da je v regiji zelo
velik odliv bolnikov v druge
bolnišnice in da torej ljudje
nimajo prav velikega zaupa-
nja v zdravstvene storitve, ki
jih lahko dobijo v Celju, ven-
dar vodstvo bolnišnice takšne
očitke zavrača, češ, da je pri-
liv bolnikov od drugod zelo
velik.
Septembra bo kategorizaci-
jo in standardizacijo bolnišnic
obravnaval tudi zdravstveni
svet, vendar je težko verjeti,
da bo karkoli spremenil. Dr.
Janez Zaje je namreč zatrdil,
da bi morali spremeniti celot-
no zdravstveno zakonodajo,
če bi hoteli ugoditi zahtevam
celjske bolnišnice in jo opre-
deliti kot medregijsko bolni-
šnico. Pri tem pa je končno
priznal, da pri kategorizaciji
zares niso upoštevali vsebine
dela v posamezni bolnišnici, s
čimer naj bi se posebna skupi-
na strokovnjakov začela uk-
varjati jeseni. Naredila naj bi
izračune, na osnovi katerih bi
tistim bolnišnicam, ki delajo
več in zdravijo najtežje bolni-
ke, v prihodnje namenili tudi
več denarja.
V celjski bolnišnici so pre-
pričani, da so vsi dosedanji
pravilniki, med njimi zlasti
pravilnik o pridobitvi naziva
klinični oddelek, nekomu
»napisani na kožo«, enako pa
velja tudi za pravilnik o kate-
gorizaciji, zato so državnega
sekretarja prosili, naj jih pova-
bijo v skupino, kr bo pripravi-
la vsebinsko standardizacijo
bolnišnic.
^^^mm JANJA INTIHAR
Savinjski hmeljarji praznili rolc
Pridelovalci hmelja in vrtnin v Savinjski dolini bodo najverjetneje ostali brez namakalnih naprav ;
Odbor za kmetijstvo žal-
ske občine je v ponedeljek
sklical novinarsko konferen-
co, da bi opozoril na slabe
rezultate slovenskega pro-
jekta namakanja. S tem bi
področja, ki jih najbolj pri-
zadene suša, pridobila denar
za izvedbo namakalnih pro-
jektov v naslednjih petih le-
tih. Na osnovi ocen tujih
strokovnjakov je Savinjska
dolina s področjema Golav-
ka-Drago polje in Lapurje
glede na ekonomsko upravi-
čenost pristala šele na os-
mem mestu.
Na osnovi projektne naloge
za namakanje 10.000 hektar-
jev kmetijskih površin, so bili
izdelani projekti za razpis in
pridobitev sredstev za izved-
bo pri Svetovni banki. Stro-
kovnjaki nemškega konzul-
tantskega podjetja AFC iz Bo-
na so skupaj z našimi preučili
možnosti namakanja zem-
ljišč, ki so ustrezala zahtevam
študije in so tako prišla v prvi
razred po ekonomski upravi-
čenosti. Ta področja bodo pr-
va deležna denarne pomoči za
izvedbo namakalnih siste-
mov.
S 122 hektarji zemljiških
površin je prišlo Lapurje kot
eno najbolj prizadetih podro-
čij zaradi suše v drugi, Golav-
ka-Drago polje pa z 200 hek-
tarji komaj v tretji razred. Re-
zuhati študije so neprijetno
presenetili strokovnjake z In-
štituta za hmeljarstvo in pivo-
varstvo Žalec, Odbor za kme-
tijstvo in nenazadnje tudi pri-
delovalce vrtnin in hmelja.
Ves trud in prizadevnost za
karseda dober pridelek pa
prav gotovo ni upoštevan pri
ceni hmelja, ki se je v primer-
javi z nekaj leti nazaj zmanjša-
la kar za petino. To osnovo so
za izračun pri študiji vzeh
nemški strokovnjaki, zato naj
bi bili rezultati po mnenju
predstavnika Inštituta za
hmeljarstvo ter Plime Mateja
Knapiča in Antona Maruše
nekorektni. Po Knapičevem
prepričanju naj bi na njihovo
odločitev vplivalo tudi dejs-
tvo, da v študiji niso bili aktiv-
no vključeni njihovi strokov-
njaki, da so enakovredno
obravnavali vrtnine in hmelj.
Letošnja kakovost hmelja
bo v primerjavi z lansko pre-
cej višja, vendar le na namaka-
nih zemljiščih. Za individual-
no namakanje pa je seveda
potrebno precej več vode, ki
jo kmetje nekontrolirano upo-
rabljajo, obenem pa tudi one-
snažujejo okolje z odteka-
njem olja s strojev, ki poganja-
jo črpalke. Predstavnik kme-
tijskih pridelovalcev Marjan
Ribič je ob koncu še poudaril,
da bi z namakalnima sistemo-
ma kmetje precej pridobili, ta-
ko pa bodo ostali praznih rok.
»Ljudje, ki so v pridelavo vlo-
žih ogromno dela, truda in
znanja, bi si to prav gotovo
zaslužili,« je dejal Ribič.
Rok za dokončanje naloge
je september 1998, prvo de-
narno pomoč za izvedbo
obravnavanih namakalnih si-
stemov pa naj bi od Svetovne
banke dobili že naslednje le-
to. Gre za 50 milijonov ame-
riških dolarjev, koliko od tega
pa si bo naša država izposodi-
la in kako bo ta sredstva raz-
poredila, pa je drugo vpraša-
nje.
BOJANA JANČIČ
Med invalidi dveh društev
v soboto so se po treh letih
srečali člani območnih dru-
štev invalidov iz Slovenske
Bistrice in iz Slovenskih Ko-
njic. Večnamensko dvorano
v Zrečah so napolnili do zad-
njega kotička.
Predsednica območnega
društva invalidov Slovenske
Konjice, v katerem je 713 čla-
nov, Gizela Rozman je v svo-
jem pozdravnem govoru
spomnila na razvoj in na dol-
goletno prijateljevanje med
obema območnima društvo-
ma. Društvo je bilo ustanov-
ljeno februarja leta 1969. Štiri-
najst let je delovalo skupaj s
pobratenim društvom iz so-
sednje Slovenske Bistrice.
Poudarila je, da je invalidom
najpomembneje to, da se že
uzakonjene pravice ne bi
zmanjševale. Pohvalila je do-
bro sodelovanje na ravni lo-
kalnih oblasti.
Zbrane je pozdravil tudi zreš-
ki župan Jože Košir, v kultur-
nem programu, ki ga je povezo-
vala Marija Menih, pa so sode-
lovali moški pevski zbor iz Te-
panja, ljudski pevci in godci iz
Slovenske Bistrice ter Slavica
Kokot s svojimi v pesem strnje-
nimi mislimi. Z. K.
Nov obsoteljsici hotel
V Obsotelju z velikim zanimanjem pričakujejo odprtje
novega aparthotela v Atom.skih toplicah.
V teh dneh apartmaje že predajajo kupcem, 11. septembra
bo uradna otvoritev hotela, 15. septembra pa ga bodo
obiskali prvi gosti. V aparthotelu je 95 apartmajev s 420
ležišči, recepcija, gostinski del ter velika večnamenska dvo-
rana, ki omogoča v Atomskih toplicah tudi organiziranje
različnih večjih srečanj.
Dodatna pridobitev aparthotela je podzemni hodnik, ki ga
sprva niso načrtovali. Gre za povezavo z osrednjim podzemnim
hodnikom, ki povezuje hotel Atomske toplice in Terme.     BJ
Zdravilišče ima direktorja
Prejšnji teden se je sestal nadzorni svet družbe Zdravilišče
Rimske Toplice in za predsednika sveta izbral direktorja Unior
turizma Maksa Brečka, za direktorja družbe pa je imenoval
ekonomista Zorana Debeljaka, Trenutno teče na sodišču po-
stopek za registracijo nove družbe, v ljubljanskem podjetju
Investplan, ki bo kot glavni vlagatelj v obnovo zdravilišča tudi
njegov večinski lastnik, pa doma in v tujini pospešeno iščejo
podjetja, ki bi hotela z njimi sodelovati pri oživljanju propadlih
objektov. JI
PO DRŽAV
Prispevelcza
Posočje m
LJUBUANA, 26. avgii
(Delo) - Ministra za finance
okolje Mitja Gaspari in dr. |
vel Gantar sta ugotovila,
nabiranje denarja po zakom
obnovi Posočja le ni ureje
tako, da bi bilo za vse prav
no. Zato sta predlagala, da
bilo treba ljudi na potresne
območju oprostiti plačevaj
posebnega prispevka, pri;
stih, ki so darovali denar;
človekoljubnih namenov pa
bilo treba upoštevati vsoto,
so jO že dali za pomoč PosoČ
Primer Jonlcovic
LJUBLJANA, 27 avgui
(Delo) - Šolska inšpekcija Zi
teva razrešitev direktor
ljubljanskega Centra za do
sno izobraževanje Branke C
man, državnemu tožilstvu
je zaradi suma kaznivega de
nja zlorabe uradnega položi
ovadila nekdanjega uslužb«
ca šolskega ministrstva Stai
ta Jeraja. Čižmanova in Je
sta omogočila nepravilno
pri opravljanju mature dija
Jankoviča, sina direktorja Ijil
Ijanskega Mercatorja.
Reševanje Nafte
LENDAVA, 27. avgusta (\
čer) - Predsednik vlade Jan
Drnovšek in minister za gc
podarstvo iMetod Dragonja j
zagotovila delavcem lendč
ske rafinerije, da bodo ob {
moči države imeli delo še n
manj pol leta. Vlada bo ^
tekoče poslovanje v rafinei
ki je v večinski lasti Petro
zagotovila po sto milijonov
larjev na mesec, delavcem
bodo znižaH plače. Kljub o
ljubljeni pomoči delavci Nai
niso preklicali napovedi o pi
testnem zaprtju mejnega pi
hoda Dolga vas.
Streslo celo   !
Slovenijo
LJUBUANA, 31. avgusta
(Delo) - Ob 4.32 je bilo po vse
Sloveniji čutiti močnejši potre-
sni sunek. Epicenter je bil te
krat na Dolenjskem, moč sur
ka nad žariščem pa je znaša!:
med peto in šesto stopnjo p'
evropski potresni lestvic,
Kljub razmeroma veliki intef
ziteti je potres povzročil satf
manjšo škodo.
Policija pregnalo
Zupana
LJUBUANA, L septembri
(Delo) - Darka Zupana, tajni!^
RZS, ki že nekaj dni spet gl^
dovna stavka, so policisti od
peljali k sodniku za prekršk^^ ^
Razlog je bilo uriniranje
javnem mestu, s čimer naj ■ '
motil javni red in mir. Zup^
trdi, da naj bi mu policija za^f
gla tudi vse predmete, ki jih!'
imel na pločniku na Gregor^'
čevi ulici, in napoveduje, da'
stavko nadaljeval.
Dražje
zavarovanje
LJUBUANA, 1. septembf^
(Delo) - Začela je veljati le!'';
že tretja podražitev premij ■
prostovoljno zdravstveno 2;
varovanje. Mesečna pren^'.
za petletno obdobje znaša 1
novem od 2.730 do 3139 tol
jev, odvisno od popusta
posameznega zavarovanca.
VROČA TEMA - FEUTON
5
Pokopališče brez miru
Slovensko pokopališče v Celju, kjer so v preteklosti pokopavali ugledne meščane, je kulturni spomenik - Zadnji poseg vandalov uničil
preko 40 nagrobnikov
slovensko pokopališče na
yovcu je s Celjem tesno
jvezano. Tu so pokopani
gvilni ugledni meščani, ob-
eska oblast pa je že pred
,j. kot desetletjem sklenila,
J je pokopališče tolikšnega
ppiena za mesto ob Savinji,
J ga razglasi za kulturni
lomenik. Že nekaj let so
delani in v predalih skrbno
iranjeni tudi ureditveni
ojekti za pokopališče - a
;jstvo je, da je doslej občina
I sprotno vzdrževanje po-
)pališča namenila 30 mili-
nov tolarjev, po zdaj naj-
žda že starem (in preniz-
im) predračunu pa bi za
editev Slovenskega poko-
ilišča potrebovali vsaj 200
Ilijonov tolarjev.
iTežko se je sprijaznili z
jstvi, da je za Slovensko po-
Ulišče - za grobove narod-
fga buditelja in voditelja celj-
ph Slovencev dr. Ivana Deč-
i jezikoslovs Vatroslava
olaka, gimnazijskega učite-
lin državnega svetnika Emi-
jana Lileka, odvetnika dr.
isipa Serneca, prvega župa-
I sk)venskega rodu v Celju
ira Hrašovca ter članov in-
istrijalske rodbine Majdič in
;adbeniške družine Golo-
rc - zdaj edina skrb le v
da v Mestni občini Celje
ikrat letno poskrbijo za koš-
jooziroma čiščenje. Pretekla
la so zgradili še nekaj deset
letrov zidu z vhodnimi vrati,
3bi v celoti zaprli dostop na
'kopališče, pa bi bilo potreb-
5 približno 2.000  metrov
ograje. »Slovenskega pokopa-
lišča seveda ne moremo ogra-
diti z visoko žično ograjo, saj
gre za kulturni spomenik.
Sprašujem pa se, kakšna ogra-
ja bi vandale, ki zdaj uničujejo
pokopaUšče, sploh zadržala,«
komentira Jože Smodila iz
Komunalne direkcije Mestne
občine Celje zadnji poseg van-
dalov na Slovenskem pokopa-
lišču.
Vandalski poletni
ples
Vest-stalnica s strani črne
kronike v slovenskem časopis-
ju so zadnja leta podatki o
dogajanju na Slovenskem po-
kopališču v Celju.
Spomnimo se, da so pred
leti območje pokopališča za
svoje vzeli pripadniki sekte sa-
tanistov, na pokopališču se
zbirajo nekateri od' celjskih
Romov in brezdomcev. Zaraš-
čene steze med grobovi so bi-
le, že desetletja nazaj in tudi
še danes, skrivnostno privlač-
na skrivališča in prizorišča
otroških iger, zdaj lahko med
grobovi in grobnicami videva-
mo tudi štirinožce iz okoliških
blokov. Slovensko pokopališ-
če pa večkrat obiščejo tudi
skupine vandalov.
Odprti grobovi, polomljene
nagrobne plošče in nagrobni-
ki ter poškodovane grobnice -
so dokaj stalna podoba Slo-
venskega pokopališča, ki jo
celjski mestni stražniki vide-
vajo ob svojih obhodih. Že
tako žalostno podobo morbid-
no dopolnjujejo različni od-
padki, ostanki hrane ter raz-
metane steklenice. Pokopališ-
če na Golovcu mestni stražni-
ki obiščejo približno na štiri-
najst dni in ob svojem zad-
njem obisku sredi avgusta so
odkrili pravo razdejanje med
grobovi.
Poškodovanih je bilo 10
plošč in preko 40 nagrobnikov,
med njimi večina zelo starih,
takšnih, na katerih so imena
umrlih in v golovško zemljo
pokopanih že zbledela, nekaj
pa je bilo tudi oblikovno zani-
mivih nagrobnih spomenikov,
ki so bili tudi po datumu posta-
vitve mlajšega letnika. Poletni
vandalski ples na Slovenskem
pokopališču so odgovorni v Ce-
lju prijavili policistom, do za-
ključka redakcije pa storilcev
še niso odkrili.
Čiščenja za nekaj
dni
Približno 20 delavcev, ki v
okviru programa javnih del
urejajo celjski Stari grad, je
minulo soboto začelo s čišče-
njem in odstranjevanjem raz-
bitin s Slovenskega pokopališ-
ča. O tem, kakšnega dela so se
lotili, priča že podatek, da so s
Slovenskega pokopališča od-
peljali kar za 10 kamionov od-
padkov.
Z delom so v nedeljo nada-
ljevali vrtnarji, ki so celotno
območje pokopahšča pokosili,
v ponedeljek, torek in kaže da
tudi še včeraj in danes pa je
manjša skupina delavcev
opravljala še zadnja dela. Po-
skušali so postaviti vse tiste
nagrobnike, ki so bili le delno
poškodovani, ter Slovenske-
mu pokopališču vrniti vsaj del
podobe, primerne zadnjemu
počivališču pred desetletji
preminulim Celjanom.
»Te dni bomo z urejanjem
na pokopališču končali, večje
čiščenje pa se Slovenskemu
pokopališču obeta spet v dneh
pred 1. novembrom, ko vsako
leto po spomladanski in polet-
ni košnji pokopališče spet te-
meljiteje uredimo,« pravi Jože
Srnodila.
Kdo bo pokojnim
zagotovil spokoj?
če malce posežemo v zgo-
dovino, potem za Slovensko
pokopahšče izvemo, da je zra-
slo nekje v sredini druge polo-
vice 19. stoletja, ko je prejšnje
celjsko pokopališče postalo
pretesno za vse pokope in se
je mestna občina odločila za
gradnjo novega na območju,
kjer je še zdaj mestno pokopa-
lišče, okoliška občina pa je
izbrala območje na Golovcu.
V letu 1892 so Slovensko
pokopališče na Golovcu prvič
razširili, 16 let kasneje pa še
drugič. Zadnji pokop v grob je
bil na Slovenskem pokopališ-
ču leta 1954, še kakšno deset-
letje ali dve pa so bili na Go-
lovcu pokopi v grobnice, na
pragu osemdesetih let zgolj še
žar ni.
Slovensko pokopališče so v
Celju pred dobrim desetlet-
jem, ob koncu osemdesetih
razglasili za kulturni spome-
nik, kasneje pa so zanj začeli
pripravljati ureditvene projek-
te. Govorilo se je o ureditvi
spominskega parka in ponov-
ni uvedbi žarnih pokopov,
vendar nobenega od projektov
niso uresničili. »Za Slovensko
pokopališče, zgolj z najnujnej-
šimi vzdrževalnimi deli, skrbi-
mo v Komunalni direkciji
Mestne občine Celje. Pokopa-
lišče nima upravnika, da bi na
Golovcu spet začeli s pokopi,
pa zaenkrat ni nobenega inte-
resa, saj je na mestnem poko-
pališču še dovolj prostora,«
pojasnjuje Smodila in dodaja,
da k neurejenosti celotne po-
dobe Slovenskega pokopališča
precej prispeva tudi to, da za
posamezne grobove praktično
nihče več ne skrbi. Grobovi so
stari, pokopani v Celju oziro-
ma bližnji okolici zvečine ni-
majo svojcev, zato na Sloven-
skem pokopahšču, kjer je tudi
partizanski spomenik, nekaj
svečk zagori le v dneh okoli 1.
novembra.
Pa na mrtve, zlasti ker je
med pokopanimi toUko po-
membnih Celjanov, ne bi sme-
li misliti le ob dnevu spomina
na umrle. Spokoj bi si - tako
kot na drugih pokopaUščih -
zashižili prav vsak dan!
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
S kosilnico po Slovenskem pokopališču. V soboto, ko so
začeli s čiščenjem, so odpeljali kar 10 kamionov odpadkov.
''opis 1. 1948 je vsakemu posamezniku omogočil, da odgovori
Vprašanje o narodnosti po lastnem osebnem prepričanju. To
Zahteval popisni list. Tudi v navodilih za popis prebivalstva
3 1948 so natančno opredelili, kaj je treba upoštevati pri
'sovanju v rubriko »narodnost«. Popisovalci so pri izvajanju
Pisa morali upoštevati tako objektivna merila (skupnost
'ora, skupnost jezika in kulturna skupnost), kot tudi subjek-
■^3 (individualna opredelitev vsakega posameznika). Načrto-
'ci popisa leta 1948 so bili prepričani, da so vsi prejšnji popisi
^bivalstva, tako avstrijski kot jugoslovanski, imeli politično
^ležje ter da je šele popis leta 1948 izvedel »načelo enako-
^viiosti narodnosti, ker ni vplival na uvrščanje prebilvalstva v
^odiiostne skupine«.
^^zultati ljudskega štetja v Jugoslaviji z dne 15. marca 1948 in
nadaljnjih štetij, zlasti še poslednjega 1991, dajejo osnovo
^^ekatere zanesljive ugotovitve:
Jebivalstvo, ki se je izjavljalo za Avstrijce ali Nemce in mu
"'la materin jezik nemščina, je bilo v primerjavi s stanjem
■d obema vojnama maloštevilno. Njegovo število je upada-
popisa v popis, še bolj njegov delež v prebivalstvu
avenije.
^'^^mci« nikjer niso prebivali strnjeno. Njihova koncentracija
'obenem okraju (popisa 1. 1948 in 1952) ali občini (v popisih
, ^71 dalje) ni dosegla odstotka celotnega prebivalstva,
^^^vilo oseb obeh narodnosti ali samo oseb z nemškim
l^^rnim jezikom je majhno tudi v posameznih naseljih. Več
^ J^O oseb obeh narodnosti je navzočih le v štirih naseljih,
1^*^01 10 oseb z nemškim materinem jezikom pa v dvanaj-
^^strijci in Nemci ter osebe z nemškim maternim jezikom so
Hilfaztreseno po vsem slovenskem ozemlju. Po zadnjem
popisu so navzoči v 309 naseljih, osebe z nemškim maternim
jezikom pa v 459.
Naselij, v katerih osebe ene ali druge narodnosti prebivajo
skupaj je razmeroma malo - le 35.
Po zadnjem popisu polovic oseb avstrijske in nemške narod-
nosti in 61% oseb z nemškim materinem jezikom prebiva v
m,estnih naseljih. Največ oseb obeh narodnosti - četrtina je
navzoča v Ljubljani in Mariboru, kjer je tudi 31% vseh oseb z
nemškim maternim jezikom.
Več kot polovica oseb obeh narodnosti je navzočih v naseljih
z eno, dvema ali tremi osebami ene ali druge narodnosti. V
takšnih naseljih je tudi 40% oseb z nemškim maternimi jezikom.
Veliko več se jih je izrekalo za Nemce (največ 1. 1953 - 85% in
najmanj 1. 1971 - 60%) kot za Avstrijce.
Glede avtohtonosti večine avstrijske in nemške narodnosti ne
moremo uvrstiti med ostanke predvojne nemške narodne manj-
šine na Slovenskem, saj se je 50% oseb, ki so se opredelile za
avstrijsko in nemško narodnost, priselilo iz tujine, 7% pa iz
nekdanjih jugoslovanskih republik. 54 odstotkov oseb, ki so se
opredelile za avstrijsko in nemško narodnost, je bilo rojenih v
tujini.
Eno in drugo narodnost označuje posebna strukturiranost
(nesorazmerje med spoloma, narodnostna nehomogenost družin,
izrazito visoka starostna struktura, izredno velik delež zdomcev),
ki v mnogočem izrazito odstopa od slovenskega povprečja.
Na podlagi statističnih podatkov o poklicni strukturi, polo-
žaju v poklicu, deležu aktivnega in vzdrževanega prebivals-
tva obeh narodnosti, kakor tudi o strokovni izobrazbi, pi-
smenosti itd. so rezultati povsem primerljivi s slovenskim
povprečjem.
Število
Prva ugotovitev iz povojnih popisov je, da število oseb^
avstrijske in nemške narodnosti skupaj ali dšeb ž nemškim'^
materinem jezikom nikoli ni doseglo desetine števila oseb ž'^
nemškim maternim jezikom ob zadnjem popisu v Kraljevini;
Jugoslaviji. Ob zadnjem popisu 1. 1991 sta obe narodnosti^
skupaj dosegli le 2,6% predvojnega števila, osebe, ki jim je'';
materin jezik bila nemščina, pa 5,3%. ?
Prvi povojni popis prebivalstva leta 1948 je na takratnem,
ozemlju LRS naštel 1824 Nemcev in 582 Avstrijcev, skupaj 2406'
oseb, ker je, če ne upoštevamo ozemlje, ki ga je Slovenija'
pridobila po 2. svetovni vojni, le nekaj več kot 8% prebivalstva,-
ki je I. 1931 kot svoj materni jezik navedlo nemščino (vključno s!
tujimi državljani, bivajočimi na tedanjem slovenskem ozemlju) ■■
oziroma nekaj manj kot desetina takšnih, ki so takrat imeli;
jugoslovansko državljanstvo. Opozoriti velja, da je popis 1. 1948 =
naštel največje število oseb avstrijske ali nemške narodnosti v|
vseh povojnih popisih na Slovenskem. ]
Glede na številčno zastopanost Nemcev in Avstrijcev na'
ozemlju FLRJ (55.337 oz 1843), je takrat živelo v Sloveniji 3,3% j
Nemcev in 32% Avstrijcev. j
Iz statistike seveda ni mogoče ugotoviti, kakšno število oseb j
se v popisu leta 1948, zaradi dejanskega znižanja števila:
Nemcev po 2. svetovni vojni in kulturno-političnih vplivov ni.
želelo izjasniti za Nemce oz. Avstrijce. Da so bili pri popisova-i
nju tudi taki, ki se iz različnih nagibov niso javili za Nemce, so;
ugotovile že uradne slovenske statistične oblasti leta 1948.;
Koliko je bilo pri vseh popisih po vojni tistih, ki se zaradi j
»strahu» niso opredelili kot Nemci ali Avstrijci, ni mogoče j
dokazati. Dejstvo pa je, da so vsi nadaljnji popisi ugotovili;
vedno manjše število oseb obeh narodnosti in oseb z nemškim'
maternim jezikom, tudi zadnji popis leta 1991, ko moremo le,
zelo težko govoriti o strahu pri izjasnjevanju o narodnosti]
oziroma maternem jeziku. Zniževanje števila Nemcev in Av-i
strijcev na Slovenskem pri štetju 1953 (1906, po maternemi
jeziku 2590), 1961 (986), 1971 (700), 1981 (560, po maternem
jeziku 1189) in 1991 pa tudi v skladu z zgodovinskim dogaja-
njem (npr.: dovoljenjem odhodom/izseljevanjem v Jugoslaviji
preostalih »Nemcev« od začetka petdesetih let dalje).
6
GOSPODARSTVO
Nova politika kakovosti in
izobraževania
Certifikat kakovosti ISO 9001 Cestnemu podjetju Celje
Minuli petek, 28. avgusta,
je Cestno podjetje Celje v
svoji delovni enoti v Veliki
Pirešici prejelo certifikat ka-
kovosti ISO 9001 in s tem kot
prvo med slovenskimi cest-
nimi podjetji vzpostavilo si-
stem kakovosti, kakor ga
zahtevajo mednarodni stan-
dardi.
Med izvajalci nizkih gra-
denj v Sloveniji so drugi z
omenjenim certifikatom,
med gradbeniki tretji in na
področju rudarske dejavnosti
drugi za Premogovnikom Ve-
lenje. Kljub nihanjem na trgu
in gospodarskim razmeram,
ki gradbeništvu niso bile na-
klonjene, je po besedah ge-
neralnega direktorja Andre-
ja Kamenška Cestno podjetje
zaradi dobrih referenc, viso-
ke kakovosti izdelkov, stro-
kovne organiziranosti in iz-
polnjevanja dogovorjenih ro-
kov doživljalo stabilen gospo-
darski razvoj in dobre poslov-
ne rezultate. Posebej uspešni
sta bili leti 1996 in 1997 z
izgradnjo avtoceste na odse-
ku med Slovenskimi Konjica-
mi in Vranskim, povečala se
je proizvodnja kamnitih agre-
gatov in asfaltnih mešanic.
Skupni prihodki so znašali v
letu 1996 več kot 7 milijard
tolarjev, leto kasneje pa celo
več kot 9 milijard. »Takšen
obseg poslovanja nam je
omogočil ustvariti primeren
dobiček, ki smo ga namenili
del za izplačilo dividend del-
ničarjem, večji del pa za po-
sodobitev in razvoj tehnologi-
je in opreme za gradnjo cest
in mostov,« je povedal Ka-
menšek.
V letih številnih organizacij-
skih sprememb sta zlasti v
zadnjem času bistveni delitev
CPC na Podjetje za vzdrževa-
nje in varstvo cest in Cestno
podjetje Celje, najpomem-
bnejša pa je preobrazba pod-
jetja leta 1995, ko je z lastni-
njenjem le-to postalo delniška
družba. Podjetje je v večinski
lasti notranjih delničarjev, vi-
šina osnovnega kapitala pa
znaša preko 643 milijonov to-
larjev. Sestavni del poslovne-
ga sistema delniške družbe so
seveda kupci in dobavitelji, ki
so na splošno vključeni v poh-
tiko kakovosti kot eno osred-
njih strateških usmeritev Cest-
nega podjetja. Ta se po mne-
nju Kamenška ne kaže samo v
kakovostni organizaciji dela,
poslovanja in upravljanja z
razvito in sodobno informacij-
sko tehnologijo, pač pa tudi s
politiko izobraževanja zapo-
slenih, s skrbjo za kar najbolj
kakovostno izobrazbeno
strukturo kadrov.
Poleg razvojnih usmeritev si
je delniška družba do leta
2000 zadala tudi nekatere bis-
tvene cilje, povezane s politi-
ko kakovosti: za 10 odstotkov
povečati letni dobiček in pro-
dajo proizvodov glede na ob-
dobje od leta 1991-95, razviti
nove proizvode ter med dru-
gim pridobiti certifikat ISO
14001, organizacijsko pa se
pripravlja tudi za vstop na trg
visokih gradenj.
Ob zaključku je Kamenšek
še opozoril na težave z zasto-
jem v izgradnji avtocestnega
omrežja Republike Slovenije.
V imenu štiričlanskega vods-
tva družbe je opozoril na to,
da bi si morali vsi v državi
prizadevati za nadaljevanje
učinkovite gradnje avtocest in
ostalih cest v skladu s progra-
mom, ki ga je sprejel državni
zbor Zamude po njegovem
namreč precej škodujejo pro-
gramu in gospodarstvu, vklju-
čenemu v izgradnjo avtocest-
nega omrežja.
Certifikat je generalnemu direktorju Cestnega podjetja Celje Andreju Kamnenšku podelil
celjski župan Jože Zimšek.
izguba
namesto
dobička
Delničarji šentjurskega
podjetja Alpos so na ne-
davni skupščini sprejeli
poslovno poročilo za leto
1997 in se odločili, da bo
družba pokrila izgubo, ki
znaša nekaj čez 200 mili-
jonov tolarjev, iz revalori-
zacijskih popravkov kapi-
tala.
Vodstvo Alposa je glede
na tekoče lansko poslova-
nje pričakovalo, da bo ime-
la družba 35 milijonov či-
stega dobička, vendar se je
na predlog revizorjev odlo-
čilo, da bo raje takoj odpra-
vilo vse »grehe« iz preteklih
let. Zato je med stroške po-
slovanja prištelo tudi vse
neizterjane terjatve, obvez-
nosti do sukcesivnega skla-
da ter kot slabo odpisalo
tudi naložbo v propadlo
Komercialno banko Tri-
glav. Vse to je izničilo dobi-
ček in pokazalo dokaj veli-
ko izgubo, za katero pa del-
ničarji, ki so sicer zadovolj-
ni s tekočim pozitivnim po-
slovanjem podjetja menijo,
da jo je najbolje čim prej
odpraviti.
Največji lastnik .Alposa je
češko podjetje Nova Hutt,
ki ima 38 odstotkov kapita-
la, manjši delničarji so last-
niki 33 odstotkov podjetja,
državni skladi in pooblaš-
čene investicijske družbe
pa imajo v rokah 28 odstot-
kov delnic. JI
Novo vodstvo uspešno
V Kovinotehni Celje so julija zabeležili 15-odstotno
realizacije v primerjavi z mesecem prej, analize pa kajj
jo, da je podjetje začelo uspešneje poslovati. Uspešni^
zlasti pri izterjavi odpisanih terjatev, s čimer so izbolj^,
izredni izid poslovanja.
Program ukrepov, ki jih je v začetku julija sprejela im
uprava Kovinotehne, podprli pa so ga tudi nadzorni s\i
družbe in banke, so torej že v prvih mesecih pokazali, da b'
njimi lahko zaustavili negativni trend poslovanja, vendar j
je treba pri tem, pravijo v podjetju, vlagati izredno velji
napore. Uprava družbe, ki jo od julija vodi Saša Geržina,;
dvakrat mesečno sestaja z najodgovornejšimi sodelavci
primerja dosežene rezultate z načrtovanimi.
V Kovinotehni so prepričani, da bodo tako kot vsa
doslej v drugi polovici leta poslovali uspešneje. Sodelova
bodo na sejmih, posebno pozornost pa bodo namem
ponudbi in kupcem v svojih maloprodajnih enotah.
Cetis z Albanci?
V celjskem grafičnem podjetju bodo morda za albansi
notranje ministrstvo izdelovali osebne dokumente
Zaradi notranjih nemirov
v Albaniji in krize na Kosovu
je prejšnji teden odpadel že
napovedani obisk predstav-
nikov albanskega notranje-
ga ministrstva v celjskem
podjetju Cetis. Albanci za se-
daj še niso določili novega
datuma, srečanje pa je za
Cetis zelo pomembno, saj že
nekaj časa poskuša razširiti
svoje posle na albanskem tr-
gu.
Cetis je v Albaniji prisoten
že nekaj let in ima v Tirani
tudi svoje trgovsko podjetje,
preko katerega uspešno sode-
luje z večjimi bankami, z lote-
rijo in z albanskimi ministrs-
tvi. Kakšen naj bi bil nov po-
sel, direktor podjetja Drago
Polak še ne želi govoriti, ven-
dar ni skrivnost, da se Albanci
zanimajo za izdelovanje oseb-
nih in drugih dokumentov. V
Cetisu imajo že precej izku-
šenj z izdelovanjem osebnih
dokumentov za tujo državo,
vrednostne tiskovine in javne
listine pa so delali že za Ma-
džarsko, Hrvaško, Makedoni-
jo in Bolgarijo. Med vojno v
Bosni in Hercegovini so za to
državo izdelovali osebne iz-
kaznice, denarne bone ter
prometna in vozniška dovolje-
nja, trenutno pa pripravljajo
celotni projekt tiskovin za bol-
garske volitve. »Z izkušnja
na tujih trgih si bomo prido
11 večje reference, ki bodo
kako pomembne pri vsto
nju v Evropo, poleg tega p,
za naše podjetje zelo pomi
bno, da čim bolj razširi ti
če, na katerem posluje,« pi
Drago Polak. Pot do uspeh;
ni enostavna, saj na vzh
noevropskih trgih, ki so
Cetis najbolj zanimiva, pre
duje močna konkurenca i
tovno znanih podjetij.
Prav zato bi bila sklen
posla z albanskim notran
ministrstvom zelo pomi
bna, saj bi podjetju prini
predvsem ugled in tudi za
žek. Cetis je lani na tujih t
ustvaril 19 odstotkov celo
ga priTiodka, letos pa, vsaj
slej, izvoza skorajda ni. F
jetju sicer ne gre slabo, (
njuje direktor Drago Polak,
bodo letošnje poslovno
zagotovo zaključili z do
kom, ki pa bo precej ma
kot so načrtovali.
Večja prodaja lažjih piv
Pivovarna Laško je do kon-
ca julija prodala 668.700
hektolitrov piva in dosegla
55,1-odstotni tržni delež
med slovenskimi proizvajal-
ci piva. Samo v juliju so pro-
dali 129.000 hektolitrov pi-
va, kar je skoraj petina celo-
letne prodaje.
Odkar velja nov prometni za-
kon, se je v Sloveniji povečala
potrošnja lažjih vrst piva. V
pivovarni so tako julija v pri-
merjavi z enakim lanskim me-
secem povečali prodajo Lahke-
ga Laškega za 12 odstotkov,
mešanice piva in limonade Ro-
ler za 41 odstotkov, hmeljnega
napitka Gren pa za 39 odstot-
kov. Kljub temu pa v Laškem
še vedno prodajo največ stan-
dardnih piv, saj je delež le-teh
v celotni prodaji več kot 92-
odstoten. Letos se je zelo pove-
čala poraba piva v pločevin-
kah. Pivovarna proda več kot
tretjino vsega piva v tovrstni
embalaži. V Laškem letos us-
pešno povečujejo tudi izvoz. V
prvih sedmih mesecih so v pri-
merjavi z enakim lanskim ob-
dobjem prodali na tuje za 6
odstotkov več piva. JI
Trubarjeva je odprla
Od danes zjutraj je samopostrežba celjskega trgovskega podjetja Center na Trubarjevi ul'"!
Celju spet odprta. V samo 44 delovnih dneh je objekt dobil povsem novo podobo, nova je cel''
oprema trgovine, ki ima sedaj za 150 kvadratnih metrov več prodajnih površin, na novo P^,
urejena tudi kavarnica, v kateri je 26 sedežev. Podjetje Center je v obnovo svoje najstat^j
poslovalnice vložilo blizu 130 milijonov tolarjev. JI. Foto: SHE*"
DOGODKI
7
Koga si želite za župana?
tednih poletnih županskih volitev smo v uredništvu zbrali 336 glasovnic - Absolutni rekorder je bil zdajšnji
župan Občine Nazarje Ivan Purnat s kar 81 glasovi
^ygiistovsko poletno vroči-«
J 51110 v uredništvu skušali i
iiialce ublažiti z našo po- \
Ijjo akcijo, »županskimi vo- \
^ijii« oziroma zbiranjem 1
pdlogov za župana ali župa-!
p ki si ga oziroma jo naši j
.jlci želijo na čelu svoje ob-1
v naslednjem štiriletnem J
landatu. i
\;j to, "■■Iga bomo jeseni v'
terikoii od 32 občin celjskega ^
jnočja tudi resnično izvolili.!
[bodo rezultati naše akcije!
veda prav nič vplivali, vseeno^
I smo dobili kar precej novih-
jen in predlogov, da bi župan-
estolčke zasedli ljudje, ki jih;
dje v svojem okolju dobro J
iznajo in jim zaradi različnih;
zlogov tudi zaupajo. i
V soglasni podpori svojemu i
lajšnjemu županu Ivanu Pur-i
ituso najbolj izstopali v Obči-^
i Nazarje, saj smo zanj - vi
|, da bi občino vodil tudi v-
idobju med leti 1998 in 2002
ejeli kar 81 glasovnic. Pri tem'
1 je zanimivo še to, da izl
izarij ni bilo predloga za prav'
ibenega drugega kandidata. \
Po začetnem zatišju so se po- -
ne županske volitve v našem:
!dništvu dodobra razživele;
dnja 2 tedna, ko smo skupaj ^
!jeli kar 308 glasovnic. Kljub^
!mu pa so na zemljevidu 32;
čin celjskega območja tudi'
1 torkovem zaključku akcije;
ostale bela lisa občine Solčava,
Ljubno, Gornji Grad, Mozirje,
Šoštanj, Šmartno ob Paki,
Vransko, Tabor, Dobrna, Ra-
deče, Rogaška Slatina, Roga-
tec in Podčetrtek, medtem ko
smo iz Mestne občine Velenje
dobili dva šaljiva predloga; nek-
do si je na župansko mesto
zaželel kar par, slovenskega Ja-
neza z Micko, drugi pa prisega:
»Najboljši župan bi bil Meho!«
Predlogi oziroma število gla-
sovnic, ki smo jih za posamez-
ne kandidate prejeli iz ostalih
občin, pa so najbolj zgovorni:
Mestna občina Celje - Jože
Zimšek (14), Žarko Prezelj
(10), Janez Černej (10), Zden-
ko Podlesnik (2), Bojan Šrot
(2) in Aleš lic (1); Štore - Ivan
Jurkošek ml. (41), Franc Jaz-
bec (3); Vojnik - Beno Poder-
gajs (9), Janez Korošec (2);
Zreče - Jože Košir (4); Vitanje
- Slavko Krajnc (5), Rudolf
Pesjak (3), Franc Težak (1);
Slovenske Konjice - Janez Jaz-
bec (1), Slavko Kranjc (1);
Šentjur - Florjan Cveto Erjavec
(22), Oto Pungartnik (5); Dob-
je - Franc Salobir (4); Šmarje
pri Jelšah - Franc Jager (16),
JožeČakš (4), Stanko Šket (1);
Kozje - Božidar Sok (15), Jože
Planine (3), Tadeja Lesnika
(1); Bistrica ob Sotli - Jože
Uršič (2), Janez Drašler (1);
Laško - Tone 'Rirnšek (11),
Jože Sadar st. (3), Pavla La-
pornik (1), Jože Stanič (1),
Alojz Bratec (1), Jakob Krašo-
vec (1); Žalec - Franc Tratar
(8), Milan Dobnik (7), Vojko
Zupane (1), Lojze Posedel (1);
Polzela - Stanko Novak (7),
Ljubo Žnidar (6), Branko
Turnšek (5), Marko Slokar
(3), Sergej Ocvirk (1); Braslov-
če - Slavko Šket (8), Vinko
Drča (1); Prebold - Vinko De-
belak (3); Luče ob Savinji -
Mirko Zamernik (1)
Zaključek z
radijskim
žrebanjem
Poletno župansko akcijo smo
zaključili v torek dopoldne, z
radijskim žrebanjem prispelih
glasovnic, v katerem smo našim
bralcem in bralkam v zahvalo
za sodelovanje razdelili po 5
knjig Jureta Krašovca Ohcet po
stari šegi, po 5 pesniških zbirk
Mateja Krajnca Trenutki življe-
nja in 10 poletnih majic Novega
tednika.
Našim izžrebancem bodo na-
grade te dni prinesli na dom
poštarji, knjige Jureta Krašov-
ca Ohcet po stari šegi bodo
prejeli: Jernej Šporin, Šmartno
ob Dreti 15, Romana Krajner,
Zavodice 10, Nazarje, Majda
Tašner, Iršičeva 6, Celje, Anto-
nija Ivane, Kozje 139, Kozje in
Jožica Bratovčak, Celjska 10,
Vojnik. S pesniško zbirko Ma-
teja Krajnca Trenutki življe-
nja smo nagradili Matejko
Turnšek, Cesta Kozjanskega
odreda 8, Štore, Nado Križanec,
Vrtna 22, Štore, Marijo Gore-
njak, Šentjanž 45, Štore, Matejo
Polak, Kokarje 14, Nazarje in
Marijo Lever, Šmartno ob Dreti
90, Šmartno ob Dreti. Poletne
majice Novega tednika pa bo-
do prejeli: Tatjana Rupreht, Za-
vodice 15, Nazarje, Tatjana Re-
mic, Šmartno ob Dreti 77,
Šmartno ob Dreti, Stane Ram-
šak, Zavodice 9, Nazarje, Franc
Vovk, Kozje 152, Kozje, Rudi
Krajner, Zavodice 10, Nazarje,
Marija Marovšek, Vrtna 22, Što-
re, Zinka Potočnik, Cesta na
Roglo 11 a. Zreče, Mateja Sakel-
šek. Brezova 2, Celje, Nina Kri-
žanec Vrtna 22, Štore in Marija
Bastelj, Volog 30, Šmartno ob
Dreti.
iilKr Uredništvo NT&RC
Varneje cez Proseniško
Na Proseniškem, v šentjurski občini, so v soboto zaklju-
čili s polaganjem pol kilometra nove asfaltne prevleke.
Gre za lokalno cesto Proseniško-Dole, za polkilometrski
idsek med šolo in ribnikom. Prav tako so poskrbeli, da je
'dslej oster ovinek pri ribniku varnejši. V preteklih dneh so
irejali tudi pločnik med obema avtobusnima postajališčema
'roseniškega, za zaključek pa bodo poskrbeli še za promet-
10 signalizacijo. Dela, v okvirni vrednosti 18 milijonov
Jlarjev, financira občina. BJ
Škofijska Karilas za zvezke
V Škofijski Karitas Maribor bodo letos preko svojih 27
župnijskih Karitas razdelili več kot 15 tisoč zvezkov. Z
akcijo želijo zadnja leta pomagati socialno ogroženim
šolarjem, vendar ugotavljajo, da vsako leto zberejo manj
denarja kot pa jih stane nakup šolskih potrebščin za
pomoči potrebne šolarje.
Letos bodo pomagali 1.220 otrokom, katerih stacši so za
pomoč zaprosili preko župnijskih Karitas, a na naslovu Škofij-
ske Karitas Maribor se dnevno še vedno oglašajo posamezni
prosilci. Namensko so za nakup zvezkov v Karitas zbirali
denar na žiro račun 51800-678-52987, s pripisom »Zvezki«.
Doslej so zbrali le 163.700 tolarjev, za nakup šolskih potrebš-
čin, ki jih bodo razdelili šolarjem, pa so že porabili nekaj manj
kot milijon 160 tisoč tolarjev. V Karitas še vedno pričakujejo,
da se bo nekaj prispevkov še nabralo, saj bodo sicer morali
opustiti akcijo, s katero so pomoči potrebnim šolarjem kupo-
vali zvezke in plačevali obrabnino šolskih učbenikov.       IS
Pomoč šolarjem
v prostorih območnega združenja Rdečega križa v Celju so v ponedeljek dopoldne'
razdelili pakete šolskih potrebščin za blizu 150 socialno najbolj ogroženih učencev desetih |
celjskih osnovnih šol.
Po besedah sekretarja OZ RK Celje Igorja Poljanska, so se v Rdečem križu v sodelovanju z\
Oddelkom za družbene dejavnosti Mestne občine Celje letos prvič odločili, da ob začetku novega!
šolskega leta pomagajo socialno najbolj ogroženim šolarjem. V pakete šolskih potrebščin so;
uvrstili zvezke, tempera, vodene in navadne barvice, risalne bloke, svinčnike in kar je še ostalih;
drobnih šolskih potrebščin, v sodelovanju z osnovnošolskimi ravnatelji in mentorji RK pa so V;
vsaki od desetih celjskih osnovnih šol izbrali do 15 šolarjev, ki tovrstno pomoč ob začetku,
šolskega leta najbolj potrebujejo. IS, Foto: SHERPA;
Armageddon za otvoritev
•"enovljena dvorana kina Union je po novem lepša, udobnejša, klimatizirana, z novim
j^^čenjem in s povezavo s Celjskim domom.
■^enova je stala približno pet milijonov tolarjev, ki jih je sofinanciral tudi Stanovanjski sklad
"^e Celje. Dvorana naj bi še bolj kot doslej služila tudi za različne prireditve.
^ slavnostni otvoritvi je prizadevanja Celjskih kinematografov in njihovega direktorja Bojana
,     da bi občinstvu ponudili kakovosten program v modernih in lepo urejenih dvoranah,
l^^lil župan Jože Zimšek. Presenečenje za povabljene je bila predpremiera v tujini uspešnice
znanstvenofantastičnega filma Armageddon. Foto: SHERPA
Rok trajanja - leto 2001
Osnovni šoli Bibe Rdcka v Šoštanju sta preostali le še dve leti - Občina je dala zeleno
luč za novogradnjo, ki bi nadomestila obe dotrajani šoli
V občini Šoštanj, kjer ima-
jo dve osnovni šoli in štiri
podružnične, so svetniki
sprejeli sklep o gradnji nove
šole, ki bi združevala vse šo-
štanjske osnovnošolce in jim
zagotavljala enakovredne
možnosti izobraževanja. Os-
novni šoli Bibe Ročka, kjer
so prostorski pogoji zaskrb-
ljujoči, pripisujejo »omejen
rok uporabe«. Leta 2001 jo
bodo morali ali zapreti ali pa
poskrbeti za varno bivanje
otrok v njej in se lotiti teme-
ljite obnove.
iflHHHHHHHHHHM
To šolo je lani obiskovalo
390 otrok, približno toliko pa
je vpisanih tudi letos. Pouk se
odvija v slabih prostorskih po-
gojih, saj je najstarejši del
zgradbe star kar 111 let. Stari
del šole, nazadnje so ga obno-
vili pred šestintridesetimi leti,
je še vedno brez nosilne be-
tonske plošče v pritličju in pr-
vem nadstropju. Leta 1972 so
pridobili prizidek in pet let
kasneje še podstrešne učilni-
ce. Šolska stavba je polna raz-
pok, stare se večajo in nove
nastajajo, v avli se posedajo
tla, stavbno pohištvo pa zara-
di nihanja zidov odpada.
Vzrok večine teh težav je v
posedanju zemljišča. Podstre-
šne učilnice so skorajda neu-
porabne, saj so preslabo izoli-
rane in osvetljene. Šola nima
večnamenskega prostora in
kabinetov za učitelje na pred-
metni stopnji. Gradbeni inšti-
tut iz Ljubljane je o stanju in
varnosti objektov šole opravil
raziskavo in po njihovih ugo-
tovitvah bi se morali lotiti ce-
lovite prenove, ki pa je prej
kot v štirih mesecih ne bi mo-
gli končati. Predračun stroš-
kov take prenove naj bi bil
tako visok, da so namesto ob-
nove predlagali gradnjo nove
šole na drugi lokaciji. Po mne-
nju ljubljanskega Zavoda za
raziskavo materiala naj bi bila
šola uporabna še dve leti, ta-
krat pa bi morali pričeti teme-
ljito obnovo, če bi želeli zago-
toviti varno bivanje otrok. Vi-
da Rudnik, ravnateljica Os-
novne šole Bibe Ročka, je ob
začetku novega šolskega leta
poudarila, da se trudijo šolo
vzdrževati in v danih pogojih
pripraviti vse potrebno za ne-
moten pouk.
Druga centralna šola, Osnov-
na šola Karla Destovnika Kaju-
ha, ki jo je lani obiskovalo 446
otrok, je po podatkih oddelka
družbenih dejavnosti občine
Šoštanj prav tako dotrajana, saj
ima propadajoče stavbno po-
hištvo, neurejeno greznico in
nestabilno telovadnico, graje-
no na nasipanih temeljih. Ob-
činski svetniki so po obravnavi
celovite analize stanja osnov-
nega Šolstva v občini dali zele-
no luč za gradnjo nove šole, ki
bi odpravila sedanje stiske in
omogočila uvedbo devetletne-
ga šolanja. Predvidoma naj bi
imela 38 učilnic in bi lahko
sprejela 850 šolarjev. Gradnja
šole, pri tem niso všteti stroški
urejanja dokumentacije, bi sta-
la približno 900 milijonov to-
larjev. Na občini bodo najprej
izdelali podroben naložbeni
program, nato pa se bodo prija-
vili na natečaj ministrstva za
šolstvo in šport.
KSENIJA LEKIČ
8
KULTURA
Stvaritve na
ogled
Jutri, 4. septembra, se bo
končala Mozaikova slikar-
sko kiparska kolonija MOS
98 v Malih Braslovčah, v
kateri je kar 19 priznanih
umetnikov upodabljalo le-
pote Celja in okolice.
Ta teden je bila udeležba
slikarjev in kiparjev najšte-
vilčnejša, ustvarj.ili pa so Pe-
ter Beus, Isinar Mujezinovič,
Jože Tisnikar, Tomaž Perko,
Milena Braniselj, Vladimira
Šloviček, l'ianc Vo/.el, Zvest
A[)olloiiic), Ivana Aiuirič-To-
dič in Aladar Zahariaš. \' ko-
loniji so sodelovali tudi i.con
Koporc, Daruika [\ivletič-Lo-
renčak, Viktor Šfsl, Simon
Kajtna, Tihoniir Lončar,
John Ferry, Stane Žerko, Ju-
re Cihlar in Stane Kohnan.
Njihova dela bodo razstavlje-
na od 11. septembra dalje v
Galeriji Mozaik. B.J.
S citrami v noč
Jutri, 4. septembra, bo ob
19. uri v letnem gledališču
Limberk v Grižah priredi-
tev z naslovom Ko zlate ci-
tre zapojo v okviru prazno-
vanja Taborskih kulturnih
dni.
Na odru letnega gledališča
se bodo zvrstili solisti in an-
sambli s citrami iz različnih
koncev Slovenije, med drugim
Miha Dovžan, Cita Galič, Karli
Gradišnik, ansambel Mira
Klinca, Ubrane strune in dru-
gi. Prireditev bodo popestrili
tudi folklorna skupina Kud
Grifon iz Šempetra, Marjan
Marinšek z razstavo citer, do-
mače gospodinje z domačimi
dobrotami in razstavo ročnih
del. Po končani prireditvi bo
sledila Taborska noč.V prime-
ru slabega vremena bo prire-
ditev v soboto, 5. septembra,
ob istem času. B.J.
Festival folklornih skupin iz partnerskih mest je priložnost za spoznavanje drugačnega
plesnega in glasbenega izročila.
V ritmu f oliciore
Na festivalu Eurofolk v Velenju so nastopili folkloristi iz štirih držav
Gostiteljica folklorne prire-
ditve, festivala Eurofolk '98, je
bila Šaleška folklorna skupi-
na Koleda prvič po petih letih,
odkar je folklorna skupina iz
Vienne v Franciji predlagala
druženje folkloristov partner-
skih mest iz Francije, Italije,
Slovenije in Španije. Letošnji
festival, pridružili so se še fol-
kloristi iz Splita, je bil v V^ele-
nju od 27. do 30. avgusta.
Vsak dan so imeli folkloristi
številne nastope, osrednja pri-
reditev, na kateri so se pred-
stavile vse skupine hkrati, pa
je bila v soboto, 29. avgusta,
na velenjskem Titovem trgu.
Nastopili so folkloristi skupin
Les Maianches iz francoske
Vienne, Lis Primulis di Zam-
pis iz italijanskega Vidma, Je-
dinstva iz Hrvaške in Šaleške-
ga folklornega društva Kole-
da. To velenjsko društvo je
nastalo leta 1971, ko so se
zbrali fantje in dekleta, bodoči
plesalci, ter še nekaj godcev in
tamburašev iz Pesja. Šele ka-
sneje so se preimenovali v Ko-
ledo - tako imenujemo voščil-
ne pesmi, ki jih prepevajo ko-
ledniki ob praznikih.
Nastopi vseh folkloristov so
bili nepozabni, vendar jih je
spremljalo maloštevilno ob-
činstvo. Kljub temu so plesalci
in glasbeniki imeli priložnost
za izmenjavo izkušenj in po-
globitev družabnih stikov. Ve-
lenjski župan Srečko Meh je ob
osrednjem nastopu vseh sku-
pin poudaril pomen takšnega
druženja, krepitev kulture in
narodnega izročila v posamez-
nih deželah ter pomen spozna-
vanja tujih običajev in navad.
Tudi Neva Trampuš, dolgolet-
na učiteljica folklore in sekre-
tarka Zveze kulturnih društev
Šaleške doline, je bila s sreča-
njem zadovoljna: »Namen je
bil v celoti dosežen. Bilo je
lepo, pestro in zabavno, vseka-
kor tudi poučno. Organizatorji
smo se morali pošteno potrudi-
ti, a že na naslednjem srečanju
nas čaka nagrada, saj bomo
gostovali mi.« Zadovoljstvo
nad srečanjem je izrazil tudi
predsednik festivalskega odbo-
ra Miran Gril. Folkloristi so se v
Velenju sproščeno zabavali, saj
so večkrat zaplesali in zaigrali
kar na ulicah mimoidočim.
MnMMnM JOŽEMIKLAVC
S humorjem v novo sezono
Zavod za kulturo Žalec je razpisal gledališki abonma
1998/99.
V letošnji sezoni bodo nastopili Mestno gledališče ljubljan-
sko s predstavo Mož, ki si upa, Slovensko ljudsko gledališče
Celje z Možem za Zofijo, Primorsko dramsko gledališče Nova
Gorica s predstavo Ni tako slabo kot zgleda. Kulturni dom
Španski borci z Gorenjskim slavčkom in Prešernovo gledališče
Kranj z igro Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci.
Dosedanji abonenti lahko dvignejo abonentsko vstopnico
od 7. do vključno 11. septembra, vsak dan od 8. do 12. ure, v
sredo pa tudi od 16. do 18. ure na Upravi Zavoda za kulturo, po
tem datumu pa bodo vpisovali nove abonente. Cena abonmaja
znaša 8.000 tolarjev, za upokojence, dijake in študente pa
7000 tolarjev. Z novo abonentsko vstopnico bo IZ septembra
ob 19. uri za 500 tolarjev možen ogled monodrame Toneta
Gogale Polnočno kričanje. B. J.
Japonska odličja za učence
Med petimi slovenskimi osnovnošolci, ki so prejeli nagra-
de likovnega natečaja japonske zadružne kmetijske organi-
zacije, sta se izkazala tudi učenca iz celjske regije.
Tako so prejšnji teden podelili eno od dveh zlatih japonskih
odličij 7-letnemu Ivanu Raku iz konjiške osnovne šole Ob
Dravinji, edino srebrno odličje pa 10-letni Celjanki Ines Zvar.
Udeleženci natečaja so ustvarjali na temo kmetijstva, pri čemer
je mlademu Konjičanu prinesel zlato motiv s konjem. Vsakolet-
nega natečaja se udeležujejo otroci, stari od 6 do 13 let, Japonci
pa podelijo najboljšim dvesto nagrad. Med temi je 20 zlatih ter
40 srebrnih odličij.
Nagrade mladim Slovencem so podelili v okviru zadružnega
dne na radgonskem sejmu. Podelil jih je državni sekretar iz
ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But.
BJ
otroška likovna
dela in pohištvo
v petek so v Celju odprli
dve razstavi, po značaju in
vsebini različni, skupno pa
jima je, da se tako ali druga-
če nanašata na predstavnike
mlajše generacije.
V prostorih Galerije sodob-
ne umetnosti je odprta razsta-
va otroških likovnih del. Raz-
stavljen je izbor del, ki so bila
narejena na poletnih likovnih
delavnicah. V Likovnem salo-
nu pa so v sodelovanju z Zavo-
dom za varstvo potrošnikov
Ljubljana razstavili pohištvo,
namenjeno za opremo otroš-
kih, oziroma mladinskih bi-
valnih prostorov. Izdelovalec
razstavljenega pohištva je
Center za rehabilitacijo invali-
dov Celje, naredili pa so ga v
sodelovanju z oblikovalko Vi-
lino Hauser ter konstruktor-
jem Dragom Lorberjem. Nje-
govo programsko zasnovo in
osnovna izhodišča za izdelavo
pohištva sta avtorja predstavi-
la že leta 1984, pozneje pa je
bil še dopolnjen. Pohištvo je
namenjeno predvsem za opre-
mo otroških sob ter potrebe
vrtcev, pri njegovi zasnovi pa
sta poleg že omenjenih avtor-
jev sodelovala tudi strokovnja-
ka Janko Sušnik ter Marija
Vodnjovova, ki sta dodatno
oblikovala delovno mizo in
stol, njuni dodatki pa omogo-
čajo zdravo sedenje, kar je v
obdobju odraščanja še pose-
bej pomembno. Sicer je ome-
njeni pohištveni program re-
zultat dolgoletnega dela in iz-
kušenj v raznih vrtcih ter pri
različnih starostnih skupinah,
za posamezne starosti pa je
tudi prilagojeno ter dopolnje-
no z raznimi dodatki. Pohiš-
tvo se razlikuje od ostalih po-
dobnih proizvajalcev, ker izra-
zito poudarja prilagoditev
otrokovemu razvoju, njegova
sestava pa omogoča prerazpo-
reditev in dopolnitev njegovih
posameznih delov, s čemer se
prilagaja otrokovim potrebam
v različnih obdobjih. Ker ga je
mogoče dograditi in nadgradi-
ti, ponuja najbolj ustrezno iz-
koriščenost prostora, v katere-
ga je postavljen. Pohištvo je
narejeno iz masivnega smre-
kovega lesa, ki ima večjo traj-
nost in uporabnost, njegove
zaobljene oblike pa delujejo
mehko in toplo. Barva je na-
ravna, premaz s katerim je
zaščiten, pa je tudi narejen na
naravni osnovi in zato ni ško-
dljiv. Sicer je bilo omenjeno
pohištvo že večkrat nagraje-
no, letos pa so njegovi avtorji,
oziroma proizvajalci prejeli za
svoj program priznanje Mest-
ne občine Celje za najobetav-
nejši izdelek, predstavljen na
sejmu Vse za otroka v Celju.
Razstavi sta na ogled do so-
bote, 5. septembra.
BORIS GORUPIČ
ZAPISOVANJA
Veronika za nagrado
Piše: TADEJ ČATER
Ko je Emir Kusturica davne-
ga leta 1989 zmagal na film-
skem festivalu v Caimessu, so
se mu v trenutku odprla vsa
vrata filmskega sveta. Tako v
Evropi kot v Hollywoodu. Go-
rami Bregoviču, avtorja film-
ske glasbe, pa se je takorekoč
čez noč prikazal Pollygram,
ena največjih založniških hiš
na tem svetu. Vinciju V. Anžlo-
uarju so se vrata filmskega sve-
ta nenadoma odprla, ko je Ba-
bica osvojila tudi nekaj med-
narodnih kinodvoran. Ko je
Penelope Lively osvojila naj-
večjo britansko literarno na-
grado, so se založniki dobe-
sedno menjavah ali na vratih
njenega stanovanja ali pa na
njeni telefonski slušalki. Elek-
tronskega naslova takrat seve-
da še ni imela.
Ko je Andrej Košak na pred-
lanskem portoroškem film-
skem maratonu, največji do-
mači filmski prireditvi, s svo-
jim Outsiderjem osvojil nagra-
do občinstva, smo pričakovali,
da bo vaj v naslednjih dveh
letih posnel v domačih logih še
kakšen film. Pa ga ni. Ker na
filmskem skladu ni bilo člove-
ka, ki bi mu bil pripravljen
ponuditi kakšen dober scena-
rij. Nataši Barbari Gračner.
igralki leta 1997, vse do danes
še vedno niso ponudili nobene
vloge. Ne na tujem, ne doma.
Vinciju V. Anžlovarju, ki je z
»babico« navdušil kritike v
mednarodni konkurenci, no-
vega filma niso ponudili na
Slovenskem. Doma. Milana
Dekleve, pesnika, ki je osvojil
menda že vse domače literarne
nagrade, ne oblegajo agenti in
založniki s pogodbami, v kate-
re je treba vnesti le še številke,
ki pomenijo denar
Ja, tako je s temi nagradami
na Slovenskem. So bolj same
sebi namen. So zgolj cehovsko
potrjevanje, ki kakšnega večje-
ga odmeva niti ninm. Ne vem,
če se bo prihodnje leto še kdo
spomnil, da je letošnjo Veroni-
kino nagrado v Celju prejel pe-
snik Aleš Šteger Prepričan pa
sem, da se njegova nagrajena
zbirka ne bo prav nič bolje pro-
dajala. Tako pač je. Živimo v
državi, kjer je bombardiranje z
nagradami postalo del našega
skupnega kulturnega živijo
Nagrade pa nimajo kakšne
sebne teže. Še več, prodajaj
v knjižnicah se celo bolje i
sojajo tiste knjige, ki se jin
uspe uvrstiti niti na sezi
nagrad. Ki imajo dobro pm
cijo, toda na elitne strani
dijskih promocijskih srei
nikoli ne pridejo. Kot po pi
lu. Knjige, ki se promovira
dolgočasnih televizijskih o£
jah nehote in avtomatsko d
jo nalepko dolgočasne kn,
Pa niti ni nujno, da tak
torej dolgočasne, tudi so.
grade pa prejemajo zgolj i
knjige, ki so predstavljen
takih dolgočasnih oddajali
redkimi izjemami, seveda,
knjiga, ki ni promoviran
dolgočasni televizijski oddi
kateri ne razpravljata vsaj
dolgočasna kritika in patel
voditelj, pač ni dovolj vii
literarizirana. Kar ima v
kajšnjem prostoru seveda
boke korenine. Hočem rd
tukajšnjem prostoru je ai
do knjige in umetnosti še veM
historično zaznamovan. Obm
ja pa še drugi razlog; ta pi
ne zgodovinski, ne družb
pogojen, ne nacionalno za
jen. Pač pa zgolj pragmatu
Imenuje pa se »kulturna pc
ka«. Ja, točno tako. Ker je v
prostoru pomembneje ki\
izdati, kot pa jo prodati,
vsaka izdana knjiga poru
določen honorar Ta pa ni a
sen niti najmanj od knji
prodaje. Še manj od nagn
Honorar od države pa doU'
tisti, ki spiše dovolj visoko i"
rarizirano knjigo. Se prai^iP
ko, ki bo osvojila ekrane nap
dolgočasne oddaje o kultun^^
Slovenskem. Ij
Potem pa pridejo na vf-\[
tudi nagrade. Tudi VeronH
na. i
Smej se, Bajazzo!      ^
Na gradu Tabor v Laškem bo v petek, 4. septembra, predz^i-
nja letošnja prireditev, namenjena predvsem ljubiteljem op
in muzikalov. Sopranistka Nika Vipotnik-Rampre, tenor'
Dušan Kobal in basist Aleš Avbelj bodo ob spremljavi Aleksi
dra Vodopivca na klavirju in Aleša Randla na tolkalih izve*^
najbolj znane arije iz oper Pagliacci, Netopir, Fedora, G'0\
Schichi in Traviata ter popularne songe iz musikalov ZgodMj
zahodne strani ter Porgy in Bess. ■
Slike na steklu
v razstavnem prostoru Toplic Dobrna so pripravili raz^' ^
vo slik Jaglenke Markulj Leban iz Celja. t
Študirala je v Zagrebu in pridobila izobrazbo inženirke ^
krajinsko arhitekturo. Že več let prebiva v Celju, kjer je
precej možnosti za delo v svojem poklicu in uredila več parkoV" ^
cvetličnih in drevesnih nasadov, ljubiteljsko pa se ukvarja tii''| ?
slikanjem. Ker se ukvarja pri svojem delu predvsem z oblik"*! j
njem krajine, tudi v svoje slike vnaša motive iz narave. Na nj^j^ c
slikah so različni krajinski predeli, s katerimi gradi skla''' ^
kompozicijske celote, pomembno vlogo pa imajo v teh delihj,
barve, ki dajejo slikam značilno lirično razpoloženje. Ukvatj^^ t
tudi s slikanjem različnih vrst cvetja, v teh kompozicijah je s
tako prisotna raznolika barvitost, tehnika ki jo uporablja za s^,
likovna dela pa je slikanje na steklo. BORIS GOR^"^ |
KULTURA
9
Friderikov atrij na nogali
Gledališki krst društva Alma Karlin - Kje ste Celjski?
jjgjmlajše kulturno umetniško druš-
^0 v Celju si je ime nadelo po Celjanki,
^,g(ovni popotnici, pisateljici, drobni
giiskici nemirnega in raziskovalnega
Almi Karlin. Almovci, kot se jih je
jjjelo ime, so nase opozorili že spomla-
i ko so pred opuščeno hišo Alme Kar-
p pod Celjsko kočo pripravili literarni
^gd. Kmalu zatem so v Kljubu uspešno
jpeljali tudi dve okrogli mizi. Računaj-
Jna nas! so dali vedeti, ko so, nemirni,
jtvarjalni, radovedni, kot Celjanka Al-
13 Karlin, po kateri so si nadeli ime,
jotraj društva ustanovili še gledališko
[Upino, da so se lahko minuli petek v
riderikovem atriju občinstvu predsta-
li s krstno uprizoritvijo z naslovom
jeste Celjski?
Friderikov atrij so s predstavo po izvir-
i predlogi dveh vrstnikov, Andreje Je-
jernik in Vladimirja Torova, slednji je
jI tudi režiser predstave, dobesedno po-
javili na noge. Zato, ker se je zbralo
EJiko radovednih Celjanov, v večini mla-
iji. Prišle pa so tudi mame, očetje, ded-
i,babice, in tisti nejeverni Tomaži, ki do
adnjega niso verjeli, da so Almovci pro-
[kt zares uresničili. In zato, ker so v
ireobilici dela, zadnjih priprav, prevzeti
d vonja po šminki, odru in odrskih
jčeh, na prizorišče »pozabili« pripeljati
lekaj klopi za sedišča. Pa kaj bi to! Veliko
membneje je, da so s hudomušno sati-
jv besedi in igri zabili nekaj osti »pojo-
im pariamentarcem«, denacionalizacij-
im postopkom in času, ko se hitro
ajdejo ljudje, ki ugotovijo svoje potoms-
'0 z nekoč uglednimi in bogatimi Ijud-
li. V tem primeru s plemenitimi Celjski-
li grofi... Zahtevajo ozemlje, ki jim pri-
ada, spor skušajo rešiti na način »volk
ažrt, ovca cela. Rdeča kapica pa dobi
iovavto...«
Zabavajo se tako mladi na odru: kmečka
bunka Jera (Mateja Žvižej), maneken in
manekenka hkrati (Lenart Skok), Barbi,
lastnica celjske parfumerije(Danijela Li-
kar), vodilni odvetnik Vidimark (Anže Ča-
ter), monsignor Rodei (Gregor Stamejčič),
pripovedovalec izmišljene zgodbe (Kle-
men Bertoncelj), kot številni gledalci, ki so
se nasmihali zdaj ostem, zdaj morda kakšni
simpatični nerodnosti ali pa iznajdljivosti
glumačev. Lahko bi celo rekli, da so jim bili
»še bogovi naklonjeni«, saj se je huda
nevihta nad Celjem razbesnela šele potem,
ko je bila ovca z Joštove domačije na
varnem, kobili Cveta in Zora s konjeniko-
ma Robijem in Sandijem v hlevu, kostumi
iz SLG na suhem, oder in prizorišče pos-
pravljena, sodček z domačim rdečim pa
prazen..., kot se za krst .spodobi.
Predstavo z naslovom Kje ste. Celjski?,
ki jo je ob pomoči sponzorjev in ob
podpori 200 tisoč tolarjev podprla tudi
Mestna občina Celje iz programa priredi-
tev Poletje v Celju, knežjem mestu, bodo
Almovci za »zamudnike« ponovili v času
MOS na sejmišču. Priporočamo. Vsaka
podobnost z resničnimi osebami je seve-
da zgolj naključna!
MATEJA PODJED
Foto:SHERPA
Barbi, Vidimark in Rodei, v sodobni verziji na temo o Celjskih.
Peli so jih mati moja
15. družinsko petje v Andražu - Med gosti Marjan Podobnik in Štefka Kuean
Pod sloganom Peli so jih
•3ti moja, se je v Andražu
od Goro Oljko, ki je v lepem
'nčnem nedeljskem po-
oldnevu vsa sijala s prenov-
fno cerkvijo na vrhu, zbra-
'22 družin iz vseh koncev
'ovenije in ena celo iz Šči-
'epri Vidmu v Italiji. Marsi-
^tera med njimi je sodelo-
'la na vseh petnajstih dose-
^njih prireditvah.
Da je prireditev v Andražu
Jdem pri srcu, potrjuje iz
ta v leto večje število obisko-
'Icev - letos jih je bilo okrog
petsto. Ljubiteljev naše
°venske pesmi ne zmoti ne
S planinske
poti
y Razstavnem salonu
l^ravilišča v Rogaški Slati-
' so prejšnji teden odprli
Jzstavo fotografij Cirila
^Ikovrha iz Ljubljane.
Gre za fotografije najrazlič-
'pših verskih znamenj ob
lovenski planinski poti, ki so
l*^ spoznali že v drugih krajih
'ržave. Tokrat so Velkovrho-
^ fotografije prvič predstav-
tudi v pomanjšanem
"^^•■iJu nadmorskih višin po-
fcaiih objektov BJ
vročina ne slabo vreme. Med
gosti sta bila letos podpred-
sednik vlade Marjan Podob-
nik in Štefka Kučan, seveda pa
so bili prisotni tudi prvaki lo-
kalnih strankarskih organiza-
cij in župani sosednjih občin.
Zbrane je najprej pozdravil
Slavko Pižorn, potem pa je
spregovoril še Marjan Podob-
nik, ki je poudaril velik pomen
te prireditve za ohranjanje sta-
robitne slovenske ljudske pe-
smi, ki ima svoj izvor v koreni-
nah naroda. Obenem je izrazil
veliko priznanje organizator-
jem te prireditve, ki so znali
našo ljudsko pesem ponovno
postaviti na mesto, ki ji gre.
S programom je začela fol-
klorna skupina KUD Grifon iz
Šempetra v Savinjski dolini, ki
letos praznuje 40-letnico delo-
vanja, potem pa so zaigrali
domači godci. Družine so za-
pele po eno ali dve pesmi.
Nastope družin so popestrili
tudi učenci Osnovne šole An-
draž pod vodstvom Martine
Ograjenšek, ki so prikazali
ljudski običaj florjanovo.
Andražani so petnajsto, ju-
bilejno prireditev, obeležili še
z zbornikom, ki ga je uredil
Slavko Pižorn. V njem opisu-
jejo vse dosedanje prireditve,
zbrali so nagovore in številne
lepe misli, izrečene ob njih,
ter vse nastopajoče v teh letih.
Poleg tega so izdali kaseto in
zgoščenko z značilnimi slo-
venskimi ljudskimi pesmimi.
T. TAVČAR
Med nastopom družine Pižorn iz Andraža, ki je nastopila na vseh petnajstih prireditvah.
PmREDITVE
KONCERTI
Na gradu Tabor v Laškem
bo jutri ob 20.30 parada arij in
duetov iz popularnih oper in
muzikalov, v izvedbi Nike Vi-
potnik-Rampre, Dušana Koba-
la, Aleša Avblja, Aleksandra
Vodopivca in Aleša Randla.
V Zdraviliškem domu na
Dobrni bo jutri ob 20. uri
koncert vokalnega seksteta Vi-
gred PD Dobrna.
V Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v soboto ob
20. uri koncert opernih arij,
duetov in samospevov. V to-
rek ob 20. uri pa bo večer
slovenske folklore z Akadem-
sko folklorno skupino France
Marolt iz Ljubljane.
RAZSTAVE
V prostorih galerije Keleia
bodo jutri ob 18. uri odprli
razstavo Trevorja Bella, ki bo
razstavil dela pod naslovom
Piranski ciklus.
V Muzeju novejše zgodovi-
ne je na ogled razstava Kaj se
skriva pod klobukom?
V pritličju Stare grofije
ima Pokrajinski muzej dve
razstavi: Habsburžani na por-
tretnih podobah in Habsbur-
žani - portreti članov družine
Habsburg na novcih in meda-
ljah.
V Lapidariju je na ogled
razstava Rimske nekropole se-
verne Hrvaške.
V Etolu do 24. septembra
razstavlja slike Jana Strušnik.
Na Dobrni si lahko do 18.
septembra ogledate dela sli-
karke Jaglenke Leban.
OSTALO
Pred Domom II. slovenske-
ga tabora v Žalcu bo v nede-
ljo ob 18. uri osrednja prosla-
va ob 130-letnici II. slovenske-
ga tabora.
V Atriju Majolke bo kon-
cert Iztoka Mlakarja v to-
rek, 8. septembra ob 20.30
uri. V primeru slabega vre-
mena bo koncert v resta-
vraciji Majolka.
IZ GUTENBERGOVE
Moja dežela in moji ljudje
Piše: SLAVICA HRASTNIK
Mnogo lepih krajev je v
Sloveniji, mnogo je tudi lju-
di, ki so že v otroštvu zapu-
stili svoj rodni kraj. Vsi ga
nosijo v srcu, malo pa je
tistih, ki bi svojemu kraju
posvetili svojo knjigo, svoje
spomine. Malo je krajev, ki
bi imeli svojo Wando
Newby, kot jo ima Štanjel.
Ko se v vročih poletnih
dneh po izvozu z avtoceste
prav po polžje pomikamo po
ovinkasti cesti proti morju,
naš pogled pritegnejo okoliš-
ki griči, porasli z gozdovi in
posajeni z gručastimi kraški-
mi vasicami. Prav takšna vas,
le da je s te ceste ne vidimo,
je Štanjel na Krasu. Iz doma-
čega kamna zgrajeno, tesno
pozidano naselje, obdano z
obzidjem; spoštljive zgodo-
vine.
Wanda Škof Newby, Slo-
venka, ki je, razen zgodnjega
otroštva, živela vseskozi zu-
naj domovine, je temu kraju
napisala spomin, kot ga ima
le malokateri slovenski kraj,
knjigo Moja dežela in moji
ljudje. Knjiga me je navduši-
la, ker je njen izjemen spo-
min na mladost »zdrav, neo-
bremenjen, začinjen s hu-
morjem, preprost«. Wandin
oče je bil učitelj, ki je tik pred
prvo svetovno vojno dobil
službo v Štanjelu. Rodila se je
vasici blizu Kobjeglave, zad-
nja od enajstih otrok; preživel
je le še brat. drugi so pomrli
že kot dojenčki. Mnogo spo-
minov jo veže na Kobjeglav-
ce, saj so večkrat tam obiskali
prijatelje. Tudi v Štanjel so že
nekdaj hodili obiskovalci;
predvsem Tržačani so prišli
na enodnevni izlet, na lov ali
celo na počitnice. Tako je
spoznala tudi dobro prijatelji-
co. »Zame je bil Štanjel para-
diž, zlasti v poletnih počitni-
cah, ko so iz Trsta prihajale
družine s svojimi otroki.«
Spomiinja pa se tiidi težav, s
katerimi so se srečevali prebi-
valci mejnega področja, ko se
je v Italiji razmahnil fašizem;
njen brat se je kot študent
umaknil v tujino.
Wanda je svojim otrokom v
Angliji, kjer zdaj živi s svojim
možem, pisateljem potopisov
Ericom Newbyjem, mnogo
pripovedovala o svojih mla-
dih letih. Svetovala sta ji: »Za-
kaj zmeraj samo govoriš, za-
kaj nič ne napišeš?« Zanimivo
je, da so njeni spomini z na-
slovom Peace and War tako
najprej izšli v Angliji, nato še
v Italiji in Nizozemski. Da je
pred nami prvi del njenih
spominov, je zaslužna Marija
Švagelj, ki jo je navdušilo
predvsem, da se avtorica tako
živo spominja otroštva, kraja
in ljudi. V knjigi pa je opisala
tudi značilno kraško arhitek-
turo, etnološke posebnosti,
temperament ljudi; vse zapi-
sano je obogateno s fotografi-
jami.
Naj zaključim z njenimi
besedami: »Domači kraj je
celota. Človek je celota ta-
krat, ko čuti, da je del doma-
čega kraja. Potem lahko živi
kjerkoli.«
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Posluhec spet prepeva
BBjji^^Zasebni glasbeni vrtec v Celju deluje že tretje leto
Te dni so se počitnice
končale tudi za palčka Po-
sluhca. Spet mora poskrbeti
za otroke, ki hodijo v glas-
beni vrtec in nekateri od
njih ga že dobro poznajo.
Videli ga sicer še niso niko-
li, vedo pa, da vedno poskr-
bi, da se med uro, ko se
vsak teden seznanjajo z
glasbo, dogaja marsikaj za-
nimivega - pripravi jim pe-
smice, izdela instrumente,
jim jih nato skrije...
Tega palčka pozna že kar
lepo število celjskih otrok.
Glasbeni vrtec Posluhec na-
mreč vstopa v tretje leto delo-
vanja in letno ga obiskujejo
otroci, stari od štirih do sed-
mih let. Ustanovila ga je Jo-
landa Ipšek-Ulrych, sicer
učiteljica glasbe na IV. Os-
novni šoli v Celju. Vendar ji
njene izkušnje, ki jih je prido-
bila pri delu z osnovnošolci,
niso veliko koristile pri usta-
novitvi glasbenega vrtca. De-
lo s predšolskimi otroki je
namreč drugačno, zato se je
morala nanj temeljito pripra-
viti. Študij psihologije
predšolskih otrok, metod
predšolske vzgoje in še mar-
sičesa je bil potreben za ka-
kovosten začetek. »Za vsako
uro se je treba temeljito pri-
praviti, saj zanimanje malč-
kov kaj hitro upade, če se ves
čas ne dogajajo zanimive in
raznolike stvari,« ugotavlja. Z
več kot 12 otroki v skupini bi
bilo zato težko delati in o
povečanju števila vpisanih ne
razmišlja. Večina se je sicer
vpisala že spomladi, te dni se
jim kljub temu še lahko pri-
druži kakšen zamudnik.
Glasbeni vrtec naj bi pri
otrocih spodbujal veselje do
glasbe ter jim razvijal melo-
dični in ritmični posluh. Zato
veliko pojejo in se spremljajo
z Orffovim instrumentarijem.
Vse pa počnejo skozi igro, s
pomočjo palčka Posluhca, ki
buri otroško domišljijo, saj ži-
vi nekje daleč, nikoli ga ne
vidijo, pa vendar je vselej pri-
soten: pripravi jim pesmice,
instrumente, ki jih spoznava-
jo, nanje poskusijo zaigrati in
jih sčasoma ločijo med seboj,
palček pripravi tudi domače
naloge, povezane s tistim, kar
so med uro spoznavali, zadnje
leto pa jim pomaga tudi pri
učenju igranja na blok flavto.
Vse to se dogaja v najeti glas-
beni učilnici IV. Osnovne šole,
ki je bogato opremljena, kar
olajša delo.
Starši dobijo po vsaki uri
učne liste, iz katerih lahko
ugotovijo, kaj so otroci počeli.
Mesečno morajo za takšno
glasbeno vzgojo plačati 3 tisoč
tolarjev. Tudi če njihovi otroci
ne bodo glasbeniki, pa jim bo
lahko privzgojeno veselje do
glasbe  pomembno  bogatilo
življenje. _____
MMMHMMMnaHII TC
Jolanda Ipšek-Ulrych
»200 glasbenikov v pozdrav
200. radijski oddaji
prijatelji radia Ognjišče«
v nedeljo, 27. septembra
ob 18.30 v dvorani Tivoli v
Ljubljani
Nastopili bodo: Alfi Nipič, Joži
Kališnik&Miha Dovžan,
Ansambel Gašperji in drugi.
Predprodaja vstopnic:
Radio Ognjišče, Štula 23
(Škofovi zavodi), LJ-Šentvid. j
PLANINSKI KOTIČEK
Septembra na štiri izlete
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v tem mesecu kar na
štiri pohode.
Prvi bo že to soboto, 6. septembra, na Bavški Grintavec in
Zapotok - planino metuljev. Prihodnjo soboto in nedeljo, 12. in
13. septembra, se boste lahko podali v Avstrijo na Polinik in
Salzkofel. 19. septembra se lahko z njimi odpravite v zahodne
Julijske Alpe in sicer na Sv. Višarje in Kamniti lovec. Zadnji
pohod bo 16. septembra, odpravili pa se boste na Visoko ponco.
Za vse štiri izlete je odhod ob 5. uri zjutraj s parkirišča na
Glaziji. Dodatne informacije dobite po telefonu 452-927.
Blagoslov gaberški kapeli
v Gaberkah pri Šoštanju so v nedeljo, 30. avgusta, blagoslovili novo kapelo, ki jo je dal zgrad
Premogovnik Velenje, ker se območje, na katerem sta bili stara kapela in stara domačija Anto
Špitala, zaradi odkopavanja in odvodnjavanja vodnih peskov ugreza. Slikopleskarska in likov
dela je opravil likovnik Jože Napotnik iz Šmartna ob Paki. Novo kapelo je blagoslovil dekan Jo
Pribožič iz Šoštanja. LOJZE OJSTERŠj
Torta velikanka in
VW Poio
Za svoj tretji rojstni dan si
je celjski Center Interspar
privoščil tridnevno prazno-
vanje: minuli četrtek je pri-
pravil popoldansko srečanje
folklornih skupin, v petek so
se glasbeno pomerile godbe
na pihala z mažoretkami, z
brezplačnimi mini-pizzami
Pekarne Grosuplje pa so se
mastili obiskovalci, medtem
ko so v soboto med 100.000
kuponi velikega nagradnega
žrebanja za avto, povlekli sa-
mo enega.
Njegov lastnik je postal
srečni lastnik novega avtomo-
bila VW polo. Ključe novega
avtomobila je srečnežu Matja-
žu Voglarju iz Celja izročil Sr-
djan Džumhur, kar pomeni,
da je bila sponzor avtohiša
A2S Spektra Orbit iz Celja.
Tudi v soboto je bilo mo
če degustirati, in to dobi
Delikatese iz Ljubljane in
vovarne Laško. Slavljenci
čast so pripravili tudi to
velikanko, široko in dolgo
tri metre. Žal nimamo po(
kov, koliko kosov te torte
bilo razdeljenih med obis
valce in kupce centra Int<
par v Celju. MITJA UM^
Foto: SHER
Pusti grad konec leta v novi
podobi
že pred leti je zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine
pripravil načrte o zaščiti Pustega gradu, ki nad Šoštanjem
kljubuje zobu časa že nekaj stoletij^. Obnovitvena dela, ki jih
izvaja podjetje Cigrad iz Raven pri Šoštanju, lepo napredujejo
in jih bodo predvidoma zaključili do konca leta. Projekt, vreden
je več kot 14 milijonov tolarjev, bosta financirali država in
občina. Z obnovo Pustega gradu bo Šoštanj postal turistično
zanimivejši, seveda pa bodo morali poskrbeti tudi za zaščito
grajskega obzidja in očistiti okolico. LOJZE OJSTERŠEK
NAŠI KRAJI m UUDJE
11
Novi zvonovi za
Nežino cericev
2adnjo nedeljo v avgustu so
Lčani izkoristili za romanje
Lj-erkvi svete Neže na Brinjevi
Lj Dolge kolone ljudi - eni
L drugi kar z avtomobili -
L odhajale iz doline proti
J^fl^vi, iz katere odtlej lepo
j^nijo novi zvonovi.
2ieški verniki so v nedeljo
jifaznovali. S svojimi prispevki
z denarjem neznane daro-
0£ iz tujine so zbrali dovolj
jenarja za dva nova zvonova za
jerkev na Brinjevi gori. Na cilj
10 jih iz doline odpeljali v lepo
llaašenem traktorju, ki ga je
premljala velika množica ljudi,
»ojeg zreškega župana in pred-
javnikov lokalne oblasti, gasil-
;ev, botrov in vernikov, je bil
rost tega dne mariborski škof
[r. Franc Kramberger Z doma-
im župnikom magistrom An-
mom Pačnikom in s konjiškim
rhidiakonom Ivanom Pajkom
; vodil slovesno mašo in blago-
lovil oba zvonova.
Šele leta 1971 so v tej cerkvi
nadomestili med vojno izgub-
ljene zvonove s preko tono
težkim zvonom. Minulo nede-
ljo sta se mu pridružila še
preko sedemsto kilogramov
težak in sveti Neži posvečen
zvon, ter manjši, petstokilo-
gramski zvon, posvečen svete-
mu Florjanu.
To sta še dva od štirih zvo-
nov, ki jih je kupila dobrotnica
iz Kanade in za katere so pris-
pevali tudi verniki sami. Nei-
menovana dobrotnica je s te-
mi zvonovi izpolnila očetovo
obljubo, dano po prošnji za
srečno vrnitev sinov iz druge
svetovne vojne.
Kulturni program so pripra-
vili šolarji pod vodstvom Rez-
ke Petrič, sodelovali so cerkve-
ni pevci iz Zreč, gasilski pev-
ski zbor ter domači govorniki.
Gospodinje pa so za ta dan
pripravile mnogo dobrot, ki so
jih ponudile vsem, ki so bili na
slovesnosti.
'i^flHMHHHH Z. K.
REČENO (ne) STORJENO
Nesramno vprašanfe
Vpraševanje je govorna de-
imnost, pri kateri se sporoče-
iec obrača na naslovnika s
ntakovanjem, da mu bo ta
močil zaželeni podatek. Tak-
m je uradna, enostavna in
mmljiva razlaga tega poj-
M. Z različnimi vprašanji se
hek srečuje že od svojega
troštva. Teorije nam razlagajo
^čvrst vprašanj. Tako pozna-
lo dopolnjevalna vprašanja,
adar nekaj že vemo, o neki
tan', pa se nam zdi to prema-
l in torej povprašujemo še
apre/; nadalje poznamo odlo-
■valna vprašanja - kadar želi-
jo, da nam naslovnik potrdi
'i ovrže določeno hipotezo;
■Stavljena vprašanja - im njih
^moremo odgovarjati le z da
'ifie; dopustitvena vprašanja
^ njimi iščemo privoljenje za
^to dejanje itd. Znano je tudi
'^orično vprašanje - rmnj se
^ pričakuje odgovora, ker je
- znan. Vprašanja si lahko
^^tavljajo, drug drugemu,
ulični ljudje glede na starost,
^tns ipd. Tako lahko zastavi
"Tašanje otrok staršem, uče-
učitelju, znanstvenik
'^o.nstveniku, novinar interv-
^^mcu itd. Ta vprašanja so
'^da/je lahko prijazna, prijet-
^> neprimerna ah celo ne-
'^^ina. Za kaj, v tem sestav-
pravzaprav gre? Pravza-
za nič posebnega ali pa
'°^da, vendarle. Gre immreč
^ ^imptomatični primer imše
"•^e družbe, v kateri si neka-
lahko privoščijo vse, ali
'oraj vse, drugi pa nič, ali
'°'^a; nič. Tako je dokaj sveža
^i^ica v zvezi z opravljanjem
^^^re sina direktorja znane-
^ ^^govskega podjetja iz Ljub-
^'^e. /Ve vemo še povsem za-
~%vo, kako se bo zadeva
^P^etla, četudi si glede na
'^.Ostale, verjetno res še hujše
"^^^ere, razplet lahko pred-
'^%mo. No, kakor koU že.
^ so novinarji pred kratkim
na novinarski konferenci ome-
njenega gospoda direktorja
vprašali, kakšna je bila njego-
va vloga v maturitetni aferi,
jim je le-ta odgovoril, da je to
vprašanje nesramno. Huda
reč, ni kaj. Bogve, če dotični
gospod ne bo koga od neolika-
nih novinarjev celo tožil. Tako
pač je danes, kajne. Ampak,
bodimo tudi mi za trenutek
cinični, in gospodu ne zastavi-
mo nobenega vprašanja, tudi
takšnega ne, ki bi si ga zaslu-
žil. Sicer pa - odgovor tako ali
tako poznamo.
ZORAN PEVEC
Strelec proti toči
Silvo Fendre, ki je rešil otroka iz deroče vode
Pavla in Silvo Fendre iz
Brezja ob Slomu? To je tisti, ki
je delal kot strelec proti toči,
povejo ljudje. Zakonca sta v
soboto slavila zlato poroko ter
imata zanimivo skupno pot.
V Brezju ob Slomu, med
Šentjurjem in Ponikvo pri
Grobelnem, so imeli do lani
strelno mesto za obrambo
pred točo. Silvo Fendre je bil
vodja skupine strelcev približ-
no eno desetletje. Med majem
in sredino oktobra je bilo tre-
ba vsak dan opoldan odgovo-
riti na telefonski klic z Lisce.
Kadar je grozila toča, je takoj
obvestil strelske sotovariše, da
pridejo na strelno mesto. »Strel-
no mesto 70, javi se!« se je
slišalo po telefonu z Lisce. »Na-
polnite rampo z raketami!«
Naenkrat so lahko napolnili 6
raket ali manj, odvisno od ne-
varnosti. Strelski kolegi so pri-
našali rakete ter jih usmerjali po
navodilih z Lisce. Silvo Fendre
je pritiskal na sprožilec, streljal.
Ko je počilo, se je sUšalo kot
bombna eksplozija, se spomi-
nja zlatoporočenka Pavla Fen-
dre. Od doma je opazovala ka-
ko letijo rakete v nebo. Domet
brezjanskega strelnega mesta je
bil 8 kilometrov, v bližini so bila
strelna mesta še na Kalobju,
Frankolovem, Zrečah... Pri Fen-
dretovih hranijo priznanje za
uspešnost strelskega mesta v
Brezju. Ko smo zlatoporočenca
obiskali, smo se seveda spom-
nili tudi letošnjega ponkovške-
ga sodnega dne, ko je neurje
uničilo približno sto opek nju-
nega doma. Prijaznega doma,
kjer se ljudje radi oglasijo.
Vlak ob 3. uri
Fendretov dom je blizu Juž-
ne železnice, s pogledom na
Slom, kjer je bil rojen Anton
Martin Slomšek. Oba današ-
nja zlatoporočenca izvirata iz
prijaznega Brezja, poznata se
že od rane mladosti.
V Brezju so bili predani kultu-
ri, v njunih mladih letih so vašča-
ni uprizarjali igre. Pavla je več-
krat igrala glavno žensko vlogo,
z igralci je sodeloval tudi Silvo
Fendre. Sicer pa so se vaščani ob
večerih radi družili pri vaški ka-
peli, fantje pa so na vasi radi
zapeli. »To so bili lepi časi v naši
vasi,« se rada spominjata. Brezje
je bilo zaradi vaške sloge na
dobrem glasu, tako da ga je dal
šentjurski župnik na prižnici za
vzgled vsem drugim.
V tej, še vedno idilični vasi,
sta zakonca Fendre začela
skupno življenjsko pot. Leta
so hitro minevala. On je dolga
leta delal v tehnični službi ma-
riborske in pozneje celjske po-
šte, ona se je povsem posvetila
družini. Železniške zveze z
velikim svetom so bile v začet-
ku slabe ter počasne. Silvo
Fendre se je vsak delavnik od-
peljal v Maribor že ob treh
zjutraj, ob petih je odšel na
pot sin Silvo ter ob šesti uri hči
Branka. Oče se je iz Maribora
lahko vračal šele zvečer
Zlatoporočenca sta si s svojo
marljivostjo uspela zgraditi
sodobni dom, kjer se veselita
zlate poroke. Vselitev je bila
med najsrečnejšimi dogodki
Fendretove družine.
Otrok v deroči vodi
Silvo Fendre se je upokojil
leta 1979. S terena se najrajši
spominja dogodka v Lesič-
nem, ko je iz vode rešil utap-
ljajočega otroka.
Bilo je v petdesetih letih, ko
je bila katastrofalna poplava
tudi v Celju. V Lesičnem, na
Kozjanskem, je voda odnesla
most s telefonskim kablom.
Tam je opazil v deroči vodi
deklico ter nekaj ljudi, ki bi ji
radi pomagali. Silvo Fendre, ki
ni bil prav dober plavalec, je
hitro zapustil službeni avto,
skočil v nevarno vodo ter us-
pel rešiti otroka, ki je bil vse
bližje nevarnega vodnega pad-
ca. Romanca je bilo ime otro-
ku. Danes živi v Virštanju ter
se je lani Fendretovim javila.
V življenju zlatoporočencev
je bilo veliko zanimivih dogod-
kov. Tudi v tretjem življenj-
skem obdobju jima ni dolgčas,
rada delata na njivi ter se pose-
bej veselita sinove in hčerine
družine. Sin si je ustvaril dom
v neposredni soseščini, hči živi
v Štorah. Zlatoporočencu seve-
da veliko pomenijo tudi prija-
telji iz lovskih vrst. Z lovci je že
štiri desetletja ter težko čaka
vsako prvo nedeljo v mesecu,
ko se srečajo. »Tega nikoli ne
zamudi,« je opozorila Pavla
Fendre, ko smo bili skupaj na
predvečer zlate poroke.
Fendretova sta sprejemala
osebne čestitke, dan pred tem so
ju obiskali tudi iz šentjurske kra-
jevne skupnosti Okolica. Pred
njima je bila čudovita sobota,
praznovanje polstoletne zvesto-
be v šentjurski Ipavčevi hiši, v
cerkvi Sv. Jurija ter na turistični
kmetiji v Razborju pri Dramljah.
■■■■■i BRANE JERANKO
Darujte kri!
Rdeči križ Sloveniji vabi na
septembrske . krvodajalske
akcije v celjski regiji. V Vita-
nju lahko darujete kri jutri, v
petek 4. septembra, v Ločah
8., na Polzeli 15., v Steklarni
Rogaška Slatina 17. in 24. ter
v Rimskih Toplicah 22. sep-
tembra.
S siliranjem hitijo
Za letošnje leto pravijo, da je nekoliko zgodnejše. Tako so na primer prej pričeli z obiranjem
zgodnjih jabolk, pa tudi s sihranjem so začeli prej kot druga leta. Da je tako, sta pripomogla
vročina in suša. Koruza namreč za dobro silažo ne sme doseči previsoke zrelosti, sedaj pa je
ravno pravšnja. Pri Okornovih na Polzeli so zato že prejšnji teden opravili s siliranjem.
T TAVČAR
Nova stanovanja na pogorišču
Lam ob božiču, ko je izbruhnil požar v šoštanjski graščini in je
celotno ostrešje povsem zgorelo, je ostalo brez strehe nad glavo
38 družm. Vsem so poiskali začasna bivališča, občina Šoštanj,
podjetja in medobčinska organizacija rdečega križa iz Velenja pa
so brezdomce oskrbele z najnujnejšim. Razumevanje je pokazal
tudi republiški stanovanjski sklad, saj so poskrbeli za najnujnejšo
zaščito ostrešja. Istočasno pa so začeli s projektantskimi deli in
pridobivanjem soglasij, potrebnih za obnovo objekta in gradnjo
33 stanovanj. Gradbena in obnovitvena dela naj bi zaključili do
konca leta. LOJZE OJSTERŠEK
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Preboldčani uredili ceste,
župnijsko cerkev...
-m
Letošnje praznovanje krajev-
nega praznika KS Prebold bo-
do Preboldčani obeležili s šte-
vilnimi prireditvami, ki se bo-
do vrstile še vse do 10. oktobra.
Začeli so minuli teden s
športnimi igrami društva upo-
kojencev. V soboto pa je bila
slavnostna seja sveta KS v do-
mu pod Reško planino v Marija
Reki, nato pa so odprli razstavo
fotografij Naj drevesa"v občini
Žalec, ki jo je pripravil Zavod
za gozdove, enota Žalec. Kot je
na slavnostni seji povedal
predsednik sveta KS Prebold
Marjan Žohar, so zapleti pri
sprejemanju proračuna občine
Žalec, povezani tudi z razdeli-
tvijo občine, bistveno okrnili
realizacijo programa, ki so ga
načrtovali v Preboldu. Kljub
temu so s pomočjo prispevkov
krajanov uspeli urediti cestne
odseke v naseljih Sv. Lovrenc,
Marija Reka, Latkova vas. Kap-
lja vas, Prebold in Dolenja vas v
skupni vrednosti 29,7 milijona
tolarjev. Občina Žalec je zago-
tovila sredstva za sanacijo ba-
zena v Preboldu in Doma Svo-
bode, ki se bo začela še ta
mesec. Nadaljevali so z zame-
njavo hidrantnih nastavkov, ki
jih ob intervenciji lahko upo-
rabljajo krajani sami, nadalju-
jejo s širitvijo sistema javne
razsvetljave, načrtujejo pa po-
sodobitev ceste Prebold-Trbov-
Ije in priključek na cesto Celje-
Ljubljana v Latkovi vasi. Ob-
novljenih je bilo več sakralnih
objektov, med njimi tudi žup-
nijska cerkev Sv. Petra in Pavla,
ki praznuje stoletnico.
Na slavnostni seji so podelili
priznanja: Jožetu Ribiču po-
smrtno srebrni grb KS, Matja-
žu Kaču, Anici Čede ter Anto-
niji Stenovec pa bronasti grb.
V nedeljo je bilo srečanje
ljudskih pevcev in godcev, pri-
hodnjo nedeljo, 6. septembra,
pa bodo odprli odsek asfaltira-
ne ceste Zagožen-Resnica v
Veliki Reki. Prireditve bodo
zaključili 10. oktobra s slove-
snostjo ob 100-letnici cerkve.
T. TAVČAR
Predsednik sveta KS Prebold Marjan Žohar podeljuje
bronasti grb KS Prebold Anici Čede.
Od leve prosti desni: predsednik Združenja društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, Mori
Slokar, predsednik DU Polzela Slavko Mačkovšek in Jože Šuhel, predstavnik ZDU Slovenii
Upokojenci v lepših in večjih prostorih
Društvo upokojencev na
Polzeli sodi med večja, goto-
vo pa tudi med najbolj aktiv-
na društva na Celjskem. Pri-
hodnje leto bo praznovalo
50-letnico delovanja, na kar
se že sedaj pripravljajo.
V društvu je 750 članov, nji-
hovo število pa iz leta v leto
narašča, vzporedno s tem pa
tudi aktivnosti. Minulo soboto
so odprli svoje prenovljene
klubske prostore. Slovesnosti
so se udeležili številni upoko-
jenci in gostje.
Kot je povedal predsednik
polzelskih upokojencev Slavko
Mačkovšek so postali lastniki
stare sušilnice, v kateri imajo
sedaj klubske prostore, leta
1978. Vse od takrat so vse svoje
moči in sredstva namenjali us-
posobitvi objekta za društvene
namene. Tako so samo v zad-
njih treh letih napeljali telefon,
kupili televizor in računalnik,
nabavili nekaj fitnes opreme,
preuredili prostore in odprt po-
kriti prostor, na konstrukciji sta-
re ute uredili dodatni zaprt pro-
stor, nabavili nov točilni pult in
uredili okolico doma. S tem je
društvo za daljše obdobje rešilo
svoje prostorske probleme.
Polzelskim upokojencem
za njihovo uspešno delovai
čestital predsednik ZDU S
venije Vinko Gobec, ki je nn
drugim dejal, da so društi
upokojencev ena naj močni
ših civilnih organizacij v SI
veniji, da so upokojenci akti
ni na mnogih področjih in,(
zato upravičeno pričakuje
več posluha in upoštevanjap
krajevnih in državnih institi
cijah. Po slovesnosti so upoki
jenci nadaljevali z družabnii
srečanjem v polzelskem gasi
skem domu.
T. TAVa
V šolo tudi odrasli
Z novim šolskim letom se začenja tudi vpis v različna
jezikovna izobraževanja odraslih. V Didacti, ki ima sedež na
Gregorčičevi 2 v Celju, so nove slušatelje začeli vpisovati 25.
avgusta, vpis pa bodo zaključili 10. septembra, saj se bodo
tečaji in seminarji začeli že po 15. septembru.
V Didacti ponujajo splošne, začetne in nadaljevalne tečaje in
intenzivne seminarje poslovne nemščine, začetne, nadaljevalne
in izpopolnjevalno konverzacijske tečaje ter trening poslovne
komunikacije angleščine, ob tem pa še tečaje italijanskega,
francoskega in španskega jezika. V jezikovni šoli poskrbijo tudi
za priprave za pridobitev mednarodnih certifikatov za angleški in
nemški jezik, naročnikom pa ponujajo tudi svoje storitve prevaja-
nja, lekture in konsekutivnega prevajanja. S 1. oktobrom pa bodo
v Celju odprli knjižni center, kjer bo na voljo vsa jezikovna
literatura, učbeniki vodilnih svetovnih založb in aktualne revije,
strankam pa bodo tudi svetovali pri izboru le-teh. IS
Jča upokojence in invalide
v torek, 1. septembra, se je pričel
tradicionalni teden upokojencev in in-
validov občine Laško, ki sta ga že dvaj-
setič zapored pripravila Zveza društev
upokojencev in Društvo invalidov obči-
ne Laško. Športne in kulturne priredi-
tve bodo trajale do nedelje, 6. septem-
bra, v njih pa aktivno sodeluje okrog
500 članov zveze in društva.
Letošnje druženje upokojencev in inva-
lidov se je začelo s srečanjem najstarejših
članov društva invalidov in zveze društev
upokojencev, ki je bilo v Zdravilišču Laš-
ko. V kulturnem programu je sodeloval
ženski upokojenski zbor, srečanja pa se je
udeležil tudi laški župan Peter Hrastelj.
Včeraj je bilo na Marofu pri Jurkloštru
ribiško tekmovanje, danes dopoldne pa
so se člani društev pomerili v balinanju.
Zvečer bo v kulturnem centru predstava
Krapi v izvedbi gledališke skupine kultur-
nega društva Miklavž iz Laziš nad Rim-
skimi Toplicami. Obiska predstave, ki se
bo pričela ob 19.30, je brezplačen.
V petek, 4. septembra, bo na kegljišču v
Žalcu ekipno tekmovanje, sobota pa bo v
znamenju kolesarjenje in pohodništva. V
nedeljo dopoldne bo na strelišču v Rečici
pri Laškem ekipno tekmovanje z malok
librsko puško, slovesni zaključek tedi
pa bo popoldne v sindikalnem don
Huda jama. Organizatorji bodo podeli
priznanja in pokale vsem zmagovaliiii
ekipam, po kulturnem programu bo i
družabno srečanje s srečolovom. Na stt
čanje v Rečici so organizatorji povabi
tudi predsednika Zveze društev upoki
jencev Slovenije Vinka Gobca. Laški upi
kojenci in invalidi se bodo prihodnjih
den srečali še enkrat. V torek, 8. septen
bra, bo pohod na Šmohor, kjer naj bi^
vsi zbrali ob 11. uri. ■
Za pokal KS Polzela
Prostovoljno gasilsko društvo je pripravilo tekmovanje v suhi vaji za moške in ženske
desetine za prehodni pokal KS Polzela. Nastopilo je 5 ženskih in 6 moških desetin.
Največ spretnosti in hitrosti je pri moških desetinah prikazala desetina iz Dobrovelj, sledi
desetina iz Braslovč in Gorice ob Dreti, pri ženskih desetinah pa je prehodni pokal osvojila
desetina iz Mestinja pred Prostovoljnim gasilskim društvom Polzela in Prostovoljnim industrij-
skim gasilskim društvom Polzela, tovarne nogavic. T. TAVČAR,
Konjeniki na Rečici
Zgornjesavinjsko konjeniško društvo je v nedeljo na Rečici pripravilo priredite^
konjskega hrbta. .
Konjeniki naj bi se predstavili že v začetku julija v okviru tradicionalne prireditve Od lip^ j
prangerja, vendar je takrat organizatorjem ponagajalo slabo vreme. Nedeljska prireditev j^
Rečici vzbudila precej zanimanja, konjeniki pa so se pomerili v različnih zabavnih igrah. Gleo^,^
so se zabavali ob prikazanih spretnostih, konjeniki pa dokazali, da je v Zgornji Savinjski do^^^.
vse več zanimanja za nego in vzrejo konj.
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Pridnost in zmerno življenje
Zlatoporočenca Milka in Rado Štorman iz Drapšinove v Celju pravita, da je to recept za dolgo življenje
^tdavno soboto sta Štor-
ijiaiiova praznovala zlato po-
,g^o V krogu družine in bliž-
ijih prijateljev. Najprej sta si
lataknila prstana na matič-
,gp uradu v Celju, nato pa še
ifvojniški cerkvi. Njuna po-
gleda sta povedala vse.
Spoznala sta se v Tovarni
sadnih sokov, kjer sta bila dav-
nega leta 1947 zaposlena. Po-
močila sta se leto dni kasneje,
stara 21 let in vajena skromne-
ga življenja. Milka se je rodila v
2adobrovi kot najmlajša hči v
družini z dvanajstimi otroki.
Časi so bili, pravi, vse prej kot
lahki, vendar so nekako preži-
veli. Tudi Radu v življenju ni
bilo z rožicami postlano. Bil je
deseti od enajstih Štormanovih
otrok, vajen trdega dela in od-
povedovanja. Z grenkobo se
spominja vojnega ujetništva in
težkih let po vojni, ko sta si z
Milko začela ustvarjati dom in
družino. Za poročno darilo sta
dobila le nekoliko večjo ponev
in to je bilo vse. »Pa sva bila
tudi s tem zelo zadovoljna,«
pravi. »Danes je svet vse preveč
materialističen, otroci skorajda
niso zadovoljni, če od staršev
ne dobijo avtomobila ali kaj
podobnega. Vendar pa po dru-
gi strani tudi današnji časi tudi
niso ravno rožnati. Mlajša ge-
neracija se bo le s težavo prebi-
jala naprej. Vedno je tako: do-
bri in slabi časi se neprestano
izmenjujejo in nihče temu ne
uide,« je dejal Rado.
Rado je upokojen že 15 let,
Milka pa je gospodinja vse od
rojstva druge hčerke, ko se je
odločila, da ostane doma. Za-
konca sta po poroki še petnajst
let živela v Zadobrovi, v Milki-
ni rojstni hiši, nato pa se je
družina preselila v Drapšino-
vo, kjer zakonca Štorman živi-
ta še danes. Pravita, da kar
verjeti ne moreta, da mineva
čas tako hitro. Še ne tako dav-
no sta si izmenjala prstana na
matičnem uradu v Vojniku in
že je tukaj polnih petdeset let
skupnega življenja in prilagaja-
nja. S strpnostjo je to moč do-
seči, pravita, kljub vsem tego-
bam in nevšečnostim, ki niko-
mur ne prizanesejo.
Uživata sadove svojega dela,
hodita na izlete, še kdaj zaple-
šeta in zapojeta. Njuna velika
strast je ples, in če je le mogoče.
se udeležita kakšne zabave
upokojencev, da se sprostita v
dobri družbi. Vendar pa so
zanju še vedno najpomem-
bnejši njuni hčerki in tri vnuki-
nje, ki jima vselej stojijo ob
strani. »Najina prva skrb je bila,
da najini otroci nikoli ne bodo
lačni in da jima bova omogočila
karseda lepo mladost. Dekleti
sta zrasli, si ustvarili družini in
sedaj nadaljujeta tradicijo,« pri-
povedujeta Milka in Rado. Nju-
na ljubljenka je najmlajša vnu-
kinja Petra, ki na poti iz šole
vedno rada obišče stare starše,
če je le mogoče pa se odpravi z
njima tudi na kakšen izlet. Ne-
davno so se podali na Veliko
planino, kjer so Milko očarali
tamkajšnji tamarji in prostra-
nost zelene pokrajine. Sicer pa
jima na njunih pohodih nikoli
ni dolgčas, saj imata s sabo
vedno družbo. Ljudje ju imajo
radi zaradi njune dobre volje in
družabnosti. Udeležujeta se
maratonov, ogromno prehodi-
ta. Rado pa se še vedno brez
težav poda peš na pot iz Celja
do Pilštanja. Vsako jutro vstaja
že ob peti uri in se sprehodi po
okolici. Milka ponosno pove, da
ima mož veliko kondicije in da
se ne ustraši nobenega napora.
Ko ju takole opazuješ, vidiš, da
sta res ustvarjena drug za dru-
gega, da se dopolnjujeta in živi-
ta v sožitju. Še vedno se počuti-
ta mlada in to tudi kažeta.
Njun dom je poln topline in
ljubezni, urejen kot iz škatlice.
Njun hobi je vrtičkarstvo. V
bližnji okolici imata manjšo
gredico, za katero pridno skr-
bita. Njuna največja želja je, da
bi jima zdravje še naprej služi-
lo in da bi se tudi v prihodnje
dobro razumela.
Roke, ki ljubijo delo
Družina, les in železo, največje ljubezni Završana Stanka Smrečnikg,
Nekaj sto metrov nad Dobrno živi človek, ki se je v življenju
lotil že vsega, od kovaštva, tesarstva in kolarstva do kuhanja
oglja, apna ali celo brinovega žganja. Njihova hiša je delana iz
bmna in lesa, postavile pa so jo njegove pridne roke. Danes
se ta skromni petinšestdesetletnik najraje posveti rezbarje-
nju, žganju v les, izdelovanju kolovratov, pa še marsičemu
drugem. Kot pravi sam, mu skoraj vsak dan mine prehitro.
Domačina Stanka Smrečnika z
Zavrha nad Dobrno bi lahko opi-
sali kot človeka, ki je zaljubljen v
les. Kadarkoli so ga namreč v
življenju zasrbeli prsti na rokah,
se je vedno znova z veseljem
zatekel k delu, ki je na tak ali
drugačen način vključevalo to
bogato stvaritev narave. Do upo-
kojitve pred osmimi leti je delal
kot gozdni delavec, doma pa z
isto vnemo izdeloval sode, kadi,
se lotil vsaki-šnega kolarskega,
mizarskega ali tesarskega dela in
popravil marsikatero kmečko
orodje, kar dokazuje, da mu gre
kovaštvo tudi dobro od rok.
Stanko na vprašanje, zakaj sta
les in železo njegovi najljubši
kombinaciji, pravzaprav niti ne
zna odgovoriti. »Kar delam, mi
prinaša zadovoljstvo,« poskuša
razložiti in pove, da ima les pri
roki, ker imajo sami nekaj gozda.
Svoje veselje do dela z lesom pa
je znal vedno koristno uporabiti,
bodisi za dela na lastni kmetiji ali
pa za znance in sosede z okoliš-
kih kmetij. Na svoji žagi jim še
danes večkrat zažaga hlodovino.
Završan se danes lahko poh-
vali kar s petindvajsetimi apne-
nicami in približno dvajsetimi
kopami, kolikor jih je po okolišr
kih hribih uspel postaviti v svo-
jem življenju. Vsak, ki se vsaj
malo razume v naravno pridobi-
vanje oglja in apna, ve, da tako
delo ni mačji kašelj.
Posebno postavljanje apneni-
ce zahteva precej znanja in
spretnosti. »Paziti moraš, da s
kamenjem pravilno prekriješ ja-
mo. Začneš z manjšimi kamni,
nato pa nanje nalagaš vedno
daljše, dokler ni vrh čisto sku-
paj,« ve povedati Stanko in nato
razloži še nadaljnji postopek, ki
ne zveni niti malo lahko.
Seveda so dnevi, ko se je po
okoliških hribih veselo kadilo iz
Stankovih kop in apnenic, že
zdavnaj mimo. Danes se rad pos-
veti tistemu, za kar mu je pred
upokojitvijo vedno primanjkova-
lo časa. V njegovi delavnici je na
strojih, ki jih je z malce domišlji-
je izdelal kar sam, nastalo že
precej umetnin. Nekatere med
njimi so tudi uporabne, kot na
primer morski deklici v obliki
luči ali stenska ura v obliki ladij-
skega krmila. Stankovo delavni-
co je pred leti obiskal politik
Lojze Peterle, ki si je prišel na
Dobrno ogledat največjo butaro
na svetu. Mojstrovino, ki je z
višino šestinšestdeset metrov in
dvainosemdeset centimetrov do-
bila svoje mesto v Guinessovi
knjigi rekordov, so postavili Za-
vršani, pomembno vlogo pri iz-
delavi pa so zaupali tudi Stanku.
Veliko veselja vnaša v njegovo
življenje tudi precej številna dru-
žina. Z ženo imata šest otrok, tri
hčerke in tri sinove, čakajo le še
na eno poroko. In kdo ve, morda
bo kateri izmed vnukov stopil
po dedovih stopinjah, čeprav
Stanko pravi, da ga bodo najbolj
osrečili, če bodo v življenju po-
čeli tisto, kar jih zares veseli.
URŠA KNEZ
MMtf FQto;,LQJZE.OJ,STERaEK.
Kar osemnajst takšnih mojstrovin je že za njim.
Stružnico za les si je Stanko izdelal sam. Tii nastajajo njegovi kolovrati.
Z zastavo na Triglav
Kolonam pohodnikov na naš najvišji vrh se je sredi avgusta pridružila tudi planinska skupina STC.d.d. i
Celje. Triglav so osvojili brez vsakršnih težav in se ponosno vpisali med gorske zmagovalce. Prav na vrhu'
pa so v dokaz posneli tudi fotografijo z razgrnjeno zastavo svojega podjetja. ROMAN KRISTAN
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Belo no črnem v restavraciji MT
Zlatorogov lov po dolini črnega zlata - Edi vrgel laso - knap v radijski mreži
Kar nekaj poletnih tednov
smo se po Zlatorogovi sceni
»rolaii« sem in tja po »dolini
zelenega zlata«. Od Mozirja do
Laškega, pa spet navzgor, ma-
lo vstran od mestnega vrveža,
v poletni hlad... In ste nas kaj-
pak, v oddaji Radia Celje, v
sodelovanju z Novim tedni-
kom, opogumljeni s Pivovarno
Laško, tudi vselej odkrili. Mi-
nuli torek, res je še poletje, a ga
mnogi s pričetkom šole, vrtcev
in drugih jesensko naravna-
nih opravil, poistovetimo že
kar z zgodnjo jesenjo, smo vas
znova hoteli ukaniti.
Kdo ve, ali je imelo minulo
rolanje-kaj posrednega z bliža-
jočimi se hladnejšimi dnevi, da
smo se iz »doline zelenega zla-
ta«, naravnali na »dolino črnega
zlata.« Seveda, če nam niste
sledili prek radijskih valov, zdaj
iz enakega namiga že pravilno
sklepate, da smo minuli torek
zavili v Velenje, med knape.
Zgodba pa ni tako preprosta,
kot se morda zdaj bere. Kajti, kar
nekaj namigov, klicev, vabil, ne-
točnih odgovorov je bilo treba
razvozlati, da so poslušalci tor-
kove oddaje Zlatorogovo rolanje
sploh odkrili, da smo v Velenju.
Potem je bilo potrebno zategniti
le še zanko in iz makro, oprede-
liti še mikro lokacijo... Kje?
Laso je končno po nekaj
neuspelih poskusih v lovu, žal.
manj uspešnih poslušalk, (sicer
pa lov že iz pradavnine pritiče
bolj močnejšemu spolu), vrgel
Edi Vodeb, ki stanuje Pod Lipa-
mi 2 v Celju. Spretnež ni kaj, si
je pomagal s podatkom (last-
nim namigom, kajpak), da je na
tržnici v Velenju restavracija,
obdana s trgovinami, ribarnico
in drugimi lokali, še pred leti
bila znana pod imenom Košaki.
Lov je bil končan. Laso zateg-
njen. Nagrada, majica Zlatoro-
govo rolanje s Pivovarno Laško,
Novim tednikom in Radiom Ce-
lje, je morda danes že na lastni-
ku. Okusno kosilo pa bo z roler-
jem, grenom, lahkim laškim, ali
s »ta pravim«, poplaknil v resta-
vraciji MT center v Velenju, kjer
ga pričakujejo.
Iz preste zvit
Pred leti sta se Marjan in
Tomaž, zakonca Ročnik, odlo-
čila, da gostinsko, trgovsko in
še kakšno drugo ponudbo iz
zapuščine Košakov postavita na
trdne noge. Da ustvarita delov-
na mesta za številne Velenjča-
ne, svoje strokovne izkušnje, ki
sta si jih sprva nabirala v še zdaj
uspešni (in tudi njuni) pekarni
Presta, pa izvijeta v modrost
trga: ponudbe in povpraševa-
nja. V kratkem času jima je to s
podporo kolektiva, kar 60 zapo-
slenih ima zdaj MT center, tudi
uspelo.
Zgodba o soli, modrosti in
presti pa ima v torkovem rola-
nju seveda še drugi del zgodbe
in drugo, tudi življenjsko mo-
drost. Namreč, da je srečen in
uspešen lahko vsakdo, ki svoje
delo rad opravlja. Tako kot je to
misel v čakanju na drugega na-
grajenca rolanja, ki nas je moral
odkriti in pocukati za rokav še v
času oddaje (nismo bili skriti v
sicer lepi, lepo opremljeni re-
stavraciji MT, ampak smo se
»nastavljali« in lovili septembr-
ske žarke na vrtu pred restavra-
cijo), podkrepil poslovodja re-
stavracije. Goran Dobnik. Več
kot očitno je, da je gostinec z
dušo in srcem, da ima delo, ki
ga opravlja, zelo rad. Pa v resta-
vraciji z odlično hrano dnevno
stočijo po dva sodčka piva in
prodajo več kot 6 zabojev lašča-
na. S hrano in pijačo pa oskrbu-
jejo šole. veselice, prireditve, je
pripovedoval in misel nadgraje-
val direktcr Tomaž Ročnik...
Medtem se je glasba iz studia
Radia Celje iztekala, tehnik Si-
mon Šketa je prek radijskih
zvez opozarjal naš »terenski
studio«, naj se znova oglasimo.
Mi pa smo še vedno čakali na
drugega nagrajenca in v mislih
trgali venčne liste bele marjeti-
ce: bo prišel, ne bo prišel, bo...
nebo...
Bela majica za
črnega knapa
In ...razveselili smo se gosta,
ki je kot »mačka okoli vrele
kaše« hodil mimo senčnega vr-
ta restavracije MT, kjer tudj
cer rad posedi, popije vrček ^
va, se sreča s prijatelji.
Plah, kot to še v sanjah l\^
pripisali krepkemu knapu .
lenjskega rudnika, kar verjetjj
mogel, da je nagrajenec torjj
vega srečanja. zlat9rogove m]
ce in kartona napitkov Pivovl
ne Laško. Alojz Rakuša je J
mreč v tistem času ravno
pil v sosednjo ribarnico, t,
MT podjetja, da bi pozdtc
svoje ženo, ki tam prodaja sv,
že in zamrznjene ribe...
Medtem se je ujel še v n-
radijsko mrežo. Vrgli smo
nek, ulov pa je bil Alojzov, en
majico je potem podaril še že^
ali morda hčerki, ki hodi v o '
razred, sin pa je že četrtošolt
tamkajšnje elektro tehniške š(
le. Dve leti bo še šihtal v rudr,
ku, Alojz Rakuša, ki ga je večr,
zgodba »s trebuhom za kri
hom« iz vinorodnih ormoški
goric pripeljala v rudnik, kjeri
ostal. Garal. Potem bo izpljuri
črno slino. Na rudnik in kni
povsko življenje bodo osta
spomini. Lepi. In tudi trdi. Ko
bil 18 ur s še drugimi kelej
zasut v-jami;.7Pa-kaj, zamahi
danes z roko. kot DrejčnikA
drej... Če imaš rad svoj šiht.j
delaj pošteno. Zdrži.
Naj se zgodi! Srečno, t^rii
knap z belo zlatorogovo majico
Konec dober, vse dobro: tehnik Mitja Tatarevič, direktor MT Tomaž Ročnik in nagrajenec
rolanja Alojz Rakuša (desno).
Dvoje ribiških tekmovanj
Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini je v soboto na
ribniku Presarje pripravila dvoje ribiških tekmovanj.
V malem novem ribniku je bilo tekmovanje veteranov, za-
služnih članov Zveze ribiških družin Celje. Med posamezniki je
zmagal član RD Ljubno Silvo Koželnik, ki je uplenil kar 14 kg
rib, drugi je bil prav tako član RD Ljubno Zdravko Volovšek s
12,3 kg. tretji pa Marjan Haladeja iz RD Šempeter z 10,1 kg rib.
Ekipno je prvo mesto pripadlo RD Ljubno, ki so uplenili 24.7 kg
rib, sledi RD Paka Šoštanj s 17.1 kg. RD Šempeter s 16,4 kg rib
itd.
V velikem ribniku pa je bilo istočasno ribiško tekmovanje - 12
urni maraton (na posnetku). Nastopilo je 37 dvočlanskih ekip.
Največ rib sta uplenila Marko Tutin in Boštjan Roje - 28 kg, oba
iz Ljubljane. T TAVČAR
Okronali so ribiškega carja
Ribiška družina Paka iz Šoštanja, ki šteje približno 120
ribičev, je v soboto, 29. avgusta, pripravila tekmovanje za
ribiškega carja. Po triurnem lovu se je ribiška sreča nasmehnila
Milanu Kukiču, ki je na trnek ujel 420-gramskega ploščica.
Novi ribiški car (na sliki je s predsednikom Ribiške družine
Paka Dragom Mehom in starim carjem Milanom Ježovnikom)
bo nosil krono leto dni. LOJZE OJSTERŠEK
Bojan Salomon tretji
Na 4. mednarodnem ribiškem tekmovanju v športnem mor-
skem ribolovu na velike roparice iz potujočega plovila, ki je bilo
22. avgusta v Kornatskem akvatoriju na Hrvaškem, z udeležbo
okoli 30 tekmovalcev iz Hrvaške, Italije in Slovenije, je član
Športnega ribiškega društva za morski ribolov Aero Celje. Bojan
Šalamon. zasedel odlično tretje mesto s 7.100 točkami, kar
pomeni 7.10 kg ulova. Na tekmovanju, ki so se ga udeležili
najboljši izbrani ribiči na posebno vabilo organizatorja, je
premočno zmagal domačin Edo Baričevič iz Zadra z 18 kg
ulova. Ž.B.
Dvanajst najlepših v Zrečah
v soboto, 5 septembra, s pričetkom ob 20. uri, bo na ploščad
pred Termami Zreče polfinale izbora za miss Slovenije 1998.
Dvanajst slovenskih lepotic, ki se bodo konec septembra i
Cankarjevem domu v Ljubljani potegovale za naslov misi
Slovenije, bodo izbrali na prireditvi, za katero je Uniorjei
Turizem pripravil zanimiv program. Nastopili bodo Zreških 6,
Vesele Štajerke, Dolores. Dadi D.A.Z. in Ritem planet, priredi
tev pa bosta vodili Katja Tratnik in Lučka Klajne. Če bo slab«
vreme, bo prireditev v večnamenski dvorani B.P
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Praznik luči
Wq šoštanjskem jezeru je v spomin na potopljeno vas zagorelo sedem tisoč luči
OKoli šoštanjskega jezera so
joboto zvečer gorele bakle in
u^ggovi. Na splavu se je pripe-
L) Knez Tresimir in velel, naj
^^gejo luči. Sedem tisoč
Lnih lučk, ki so v jajčnih
[pinicah preplavile vso jeze-
P je zagorelo v spomin na
iptopljeno vas Družmirje, ki je
^nila zaradi posledic rudar-
pnja. Svetloba naj bi segla v
slovenske kraje in nas
iponinila, da je Šaleška dolina
00 žrtvovala, da lahko vsak
jn prižigamo luči.
Vas Družmirje je dobila ime
K, slovenskem velikašu Tresi-
jiiju, ki je imel tako velike
asluge za nastanek naselja, da
je le-to prevzelo njegovo ime. O
tem pričata srednjeveški listini,
v katerih leta 1309 in 1311 ome-
njajo vas. Konec 13. stoletja se
je težišče gospodarske moči iz
Družmirja premaknilo v novo
nastali Šoštanj, a Družmirčani
so ohranili spomin na svojo pre-
teklost tako, da so ohranili ime
svojega legendarnega ustanovi-
telja. Družmirje, vas je obdajalo
veliko rodovitno družmirsko
polje, je ostalo kmetijsko središ-
če Šaleške doline. Vaščani so
bili prepričani, da imajo naj-
boljšo zemljo v dolini, saj so
verjeli, da pečejo najbolj beli
kruh. Dokaj hitro rast je doživ-
ljalo v 19. stoletju. Pred več kot
dvajsetimi leti se je začel hiter
propad vasi zaradi ugrezanja in
ravno letos so podrii še zadnjo
družmirsko hišo. Od vasi so
danes ostali samo še zaprašeni
arhivi in spomini nanjo. Potop-
ljene vasice se je ob 650-letnici
pridobitve trških pravic Šošta-
nja spomnilo tudi šoštanjsko
turistično društvo. »Prižgite
kresove!« je na splavu sredi je-
zera vzkliknil Tresimir. »Na ti-
soče luči naj iz te doline odpluje
v svet. Poneso naj te luči sporo-
čilo, ki ga Tresimir dajem od
ljudstva svojega. Pričenja se se-
tev in žetev bo obilna od naših
rok, zatorej zakurite velike in
male ognje. Naj bo praznik, ki
ga daje dolina Tresimirjeva. Naj
bo praznik luči!«
KSENIJA LEKIČ
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
flavajoče lučke v jajčnih lupinicah so gorele štiri ure in njihov nežen sij ni segel tako daleč,
kot bi si želeli prebivalci Šaleške doline. Tokrat smo opomin za elektriko dobili iz Šoštanja.,
Nežka Kosmač, 87-letna gospa ki je prišla na tekmovanje v Velenje s Cerkljanskega vrha nad
Idrijo, striže ovce že polnih 73 let. Ovčjo volno skrtači, naredi prejo in iz nje plete.
Mojstri za ovije pričeske
Ob Škalskem jezeru v Ve-
lenju je bilo v nedeljo, 30.
avgusta, državno prvenstvo
v striženju ovac, ki so ga
organizirali člani društva
rejcev drobnice iz celjske in
koroške regije in Kmetijska
založba iz Slovenj Gradca.
Strigli so z ročnimi in strojni-
mi škarjami in v tem času sneli
»frizure« več kot sto ovcam.
Videli smo stare in spretne ro-
ke žena, ki so strigle z ročnimi
škarjami, videli pa smo tudi
virtuozno izurjene mojstre z
električnimi inštrumenti za
striženje. V klasičnem striže-
nju je zmagal Boris Rebec iz
Pivke, v strojnem pa Dušan
Birtič, ki je tako postal absolut-
ni državni prvak za leto 1998.
Zaposlen je na Biotehniški fa-
kulteti v Ljubljani, občasno os-
triže kakšno ovco, sicer pa se
kot kmetijski inženir ukvarja z
razhčnimi deli pri raziskavah
in vzreji drobnice.
Na prireditvi so se srečali
številni rejci drobnice, kmetij-
ci, proizvajalci tehnične opre-
me in strokovnjaki za rejo
ovac ter uporabo ovčjega me-
sa. Izjemno zanimanje so obi-
skovalci pokazali za novosti
pri zaščiti in cepljenju drobni-
ce, ki jih je prikazalo podjetje
GAKU iz Ljubljane, ki uvaža
najnovejšo tehnološko opre-
mo in pripomočke, potrebne
pri ovčereji
JOŽE MIKLAVC
Foto: L. OJSTERŠEK
Dvajsetica iz cvetja vabi v Mozirski gaj
Cvetje vabi v Mozirje
^^tri se bo pričela petdnevna prireditev ob 20. obletnici
'^zirskega gaja, ki jo bodo obeležili z mednarodno razstavo
v gaju Floriada in cvetlično povorko skozi Mozirje v
^Soboto bo ob 15. uri snemanje televizijske oddaje Zapojmo v
jcah, v nedeljo pa osrednja slovesnost z začetkom ob 10. uri.
^iskovalci si bodo lahko ogledali cvetlično povorko po trgu do
Jgometnega igrišča v Lokah. Ob 14. uri se bo pričela slavnostna
i'^' na kateri bosta spregovorila predsednik RS Milan Kučan in
°2irski župan Jakob Presečnik. V ponedeljek in torek bodo na
eksponati iz cvetlične povorke. B. J.
Za kmeta koristna pridobitev, za otroke neskončno veselje.
Veselje s teiicici trojcici
V okolici Ponikve pri Gro-
belnem, v vasi Dobovec, se
veselijo teličkov trojčkov.
Zgodilo se je pred nekaj dne-
vi. Jože Majer je odšel v doma-
či hlev, kjer ga je s prehitrim
prihodom na svet presenetil
prvi teliček. Bil je presenetljivo
majhen. Ko se je kmet Majer
čez nekaj časa vrnil, je opazil
nove tačke, ki želijo zapustiti
kravo Lindo. Čez nekaj ur je
odšla občudovat telička dvojč-
ka Majerjeva vnukinja, ki je
obvestila domače, da so v hle-
vu že trojčki. Niso ji verjeli,
nakar so se prepričali, da je
njeno sporočilo čista resnica.
Ta krava pa kar »serje« teličke.
so se šalili in vesehU po doma-
če. V ponkovski okolici se je o
zanimivih teličkih trojčkih hi-
tro razvedelo. Največkrat so z
njimi Majerjevi vnuki Katja,
Mateja in Sebastijan, ki je pri-
šel na počitnice iz Nemčije. Ko
smo bili pri Majerjevih, se je
vnukom ob omenjanju telič-
kov kar smejalo. Dvema bikce-
ma in telički so seveda takoj
dali imena, postali so Lindo,
Limbo in Lena.
BJ
Dobrodelni tuš
Celjsko trgovsko podjetje Tuš, ki bo 16. septembra v Novi
vasi v Celju odprlo novo poslovalnico, bo poslovni uspeh
obeležilo tudi z dobrodelno akcijo. Štirim družinam s Celj-
skega bodo podarili pralne stroje znamke Whirpool in vsaki
od družin še 90 kilogramov pralnega praška ter 16 litrov
mehčalca. Na centrih za socialno delo bodo izbrali tiste štiri
družine, v katerih imajo več otrok in pralni stroj nujno
potrebujejo. Podjetje Tuš, ki v verigi devetnajstih poslovalnic
po vsej Sloveniji zaposluje 360 delavcev, bo prihodnje leto
obeležilo deseto obletnico poslovanja. K.L.
Plakete in
priznanja ob
prazniku
Jutri, 4. septembra, bo ob
19. uri v salonu Rista Savina
praznovanje dneva Mestne
skupnosti Žalec, Ob tej pri-
ložnosti bodo zaslužnim po-
sameznikom in društvom
podelili štiri priznanja in
dve plaketi.
Priznanja bodo prejeli UPI
Ljudska univerza Žalec, Druš-
tvo upokojencev Žalec, Bog-
dan Kučer in Peter Gominjšek,
plaketi pa Janko Melanšek in
Lojze Posedel. Podelitvi bo
sledil krajši kulturni program,
v katerem bosta nastopili pev-
ka Andreja Zakonjšek ob
spremljavi Irene Kralj.    B. J.
Kdo ima
najlepše?
Turistično društvo Rogatec
bo jutri podelilo Zmajčke,
priznanje za najlepše ureje-
no okolje v vseh KS občine.
V KS Rogatec so si zmajčke
zaslužili Valerija in Jože Sekir-
nik, Jožica in Dominik Novak
ter Jožefa in Jožef Polajžer. Iz
KS Dobovec bodo opozorili
na lepo urejeno okolje doma,
v katerem živijo Jožefa in An-
drej ter Margareta in Jože Po-
lajžar (Dobovec), na Alenko
in Matevža Križan (Log) ter
Mileno in Friderika Artič (Tr-
lično). V KS Donačka Gora pa
se bodo zmajčkov razveselih
Anica in Jože Rajher (Tlake),
Vilma, Agica in Franc Kunstek
(Žahenberc) ter Alojzija in Ja-
kob Kitak (Donačka Gora).
Zmajčka za najlepše urejeni
lokal bo prejelo gostišče Rio
Rogatec. BJ
16
AKCIJA NT&RC - DOBRODOŠLI DOMA
Kolcaii|i9 p« starih casih
Pripeljali smo se s starinskim vlakom in uživali v gostoljubnem Rogatcu - Številne izletnike so navdušile lepote obsoteljske pokrajine ter bogato kulturno izročilo
Starinski, muzejski vlak
nas je minulo soboto odpe-
ljal v obsoteljski Rogatec,
kjer smo se v zgodovinskem
trgu in muzeju na prostem
preselili v stare čase. Zidani
Most, Rimske Toplice, Laško,
Celje, Štore, Šentjur... Med
potjo je bilo veselo že na
večjih železniških postajah.
V laškem, Celju in Šentjurju
so z.aključni izlet poletne akcije
NT&RC Dobrodošli doma lepo
pospremili na pot z besedo in
glasbo ter nam v pozdrav še
pomahali. Povsod je bilo slišati
veselo igranje, vlak pa je kmalu
prisopihal na železniško postajo
v Rogatcu. Na postaji so nas lepo
sprejeli prebivalci Rogatca in
okolice ter nam predstavili tam-
kajšnje bogato kulturno izročilo.
Tako smo občudovali njihovi us-
pešni folklorno in tamburaško
skupino, pozdravil nas je župan
in že smo plesali po ukazih na-
ših glasbenikov. Ena od izletnic
je rogaškega župana Martina Mi-
količa hitro zaprosila za ples.
Prispeli smo v izredno gostoljub-
ni kraj, med prijazne obsoteljske
ljudi. Z njimi smo preživeli ču-
dovit dan, v vremenu, ki je bilo
kot naročeno.
Kaj storiti z množico tristotih
izletnikov, ki si želijo ogledati
Rogatec? V tej občini so v okvi-
ru letošnje poletne delavnice
domačega muzeja usposobili
skupino mladih turističnih vo-
dičev (Toneta, Rio, Iztoka, Be-
ti, Janjo, Ireno, Jeleno, Roma-
no, Tihano in Nives), ki so kos
zahtevni nalogi. Z njimi smo si
ogledali zanimivosti izjemno
zanimivega obmejnega trga, ki
je bil nekaj časa celo mesto. Na
nekdanjo slavo Rogatca opo-
zarjata baročni cerkvi sv. Jer-
neja (lepo jo je predstavil
nadžupnik Andrej Grobelnik)
in sv. Hiacinte ter dva gradova.
Stari grad je danes v ruševinah,
grad Strmol pa rešujejo za pri-
hodnje turistične čase. Ko smo
pri umetnosti, je treba spomni-
ti, da je Rogatec kraj, kjer so
živeli znameniti srednjeveški
umetniki Mersiji in Anton
Lerchinger, ki so opremili naj-
lepše štajerske cerkve.
Po ogledu središča Rogatca
smo šli na sprehod do Muzeja
na prostem, kjer obujajo spo-
min na nekdanje življenje šta-
jerskega kmeta. Prizadevni
Rogatčani so v preteklih lerih v
muzej starega kmečkega stav-
barstva najprej prestavili iz
Tlak rojstno hišo slovenskega
pesnika Jožeta Šmita, s slamo
krito ter z zanimivo starinsko
opremo. Postavih so tudi gos-
podarsko poslopje, svinjak,^
kozolec, viničarijo, starinsko
trgovino z mešanim blagom
(včasih so ji pravih »lodn«),
panonski vodnjak, čebelnjak
ter celo stranišče na štrbunk.
Muzej je postal priljubljeni tu-
ristični cilj, ki v zadnjem času
še posebej privlači Primorce.
Posebna zahvala velja Ireni
Roškar iz Muzeja na prostem
Rogatec, ki je v sodelovanju z
uradom rogaškega župana
Martina Mikoliča pripravila iz-
jemno bogat program, pa tudi
Turističnemu društvu Rogatec.
Rogatčani so nam v tem skan-
senu, edinem takšne vrste v
Sloveniji, pripravili odličen pro-
gram. Bilo je kot v starih časih,
ki so jih naši starejši izletniki
delno tudi sami doživljali, mla-
de pa je izredno zanimalo, kako
je bilo nekoč. Tako so Rogatčani
v soboto v Šmitovi,-s slamo kriti
domačiji zakurili krušno peč ter
pekli kruh, v viničariji pa so
gospodinje pripravljale ocvir-
kovko in sirovo potico.
Lepe sprejeme so nam pri-
pravili tudi v Laškem - v imenu
župana je potnike muzejskega
vlaka pozdravil predsednik
Turističnega društva Laško
Vlado Marot, v Celju nas je
pozdravil župan Mestne obči-
ne Celje Jože Zimšek, v Šent-
jurju predsednik KS Šentjur-
mesto Cveto Erjavec ter v Ro-
gatcu župan Martin Mikolič.
Bilo je zanimivo, zares.
Ogenj je gorel tudi v muzejski
kovaški delavnici s starinsko
opremo, kjer smo med delom
opazovali kovača Janeza Pe-
pelnaka. Pred starinsko kmeč-
ko hišo je vrtela kolovrat pre-
dica Ivanka Fric, Marica Plav-
čak je vezla prtičke, posebno
zanimanje pa je bilo tudi za
izdelke pletarke Anice Kores.
V Muzeju na prostem smo
uživali ves preostali čas, vse
do vrnitve na muzejski vlak.
Tam smo posedli k mizam ter
se z zadovoljstvom ozirah na
»štajerski Triglav«, na zname-
nito Donačko goro. To je gora
z zaščitenim bukovim pragoz-
dom, planinskim domom ro-
gaških planincev ter vrhom
(na 882 metrih nadmorske vi-
šine), ki omogoča razgled vse
do Blatnega jezera. V tem ču-
dovitem okolju smo Čakali na
pogostitev (med drugim tudi v
spominski keramični posodi,
ki z napisom opozarja na naš
muzejski vlak v Rogatec), kjer
pa je prišlo za del izletnikov
do manjše zamude.
Zaključni izlet letošnje po-
letne akcije NT&RC Dobro-
došli doma, z muzejskim
vlakom v Rogatec, smo uspe-
šno izvedli s sodelovanjem
Slovenskih železnic in Obči-
ne Rogatec. Pri tem so na
različne načine sodelovali še
Pekarska družba Savinjski
kruhek d.o.o. Žalec, Kili Li-
boje. Mesnine Žerak Roga-
tec, Gostinstvo Kocijan, fol-
klorna in tamburaška skupi-
na kulturnega društva Roga-
tec, Društvo žena Rogatec,
ansambli Šentjurski muzi-
kanti, Nočni val in Avia Cele-
ia band, ljudske pevke iz Ro-
gatca pod • vodstvom Hilde
Ozvaldič ter Devčki Jaka-To-
ne Krušič, harmonikarji Pe-
ter Scherz, Peter Jan in Ber-
narda Podlesnik, baritonist
Tomaž Podlesnik, trobentač
Sandi Golavšek, sestri Vale-
rija in Lili Mikolič iz Rogaš-
ke Slatine in lutkarici iz ro-
gaškega vrtca Jožica Bre-
zinščak in Vesna Križanec.
Izletnike je spremljala medi-
cinska sestra Betka Novo-
kmet, ki k sreči ni imela
veliko dela.
V tem prijaznem obsotelj-
skem kraju s 1500 prebivalci,
je bilo v soboto kar 300 ljudi
več. Za dobro počutje izletni-
kov so se trudili številni prebi-
valci Rogatca ter okolice, ki so
ta izlet vključili v program
praznovanja rogaškega občin-
skega praznika. Tako so na
odru nastopile tudi rogaške
ljudske pevke, igralec Tone
Krušič pa je oživil hk nekda-
njega krajevnega posebneža
Devčkega Jake. Za Jakovo du-
hovito branje preklicev je bilo
po nekdanjih nedeljskih ma-
šah tolikšno zanimanje, da jih
ljudje nikakor niso hoteli za-
mudiri.
Vmes je bilo veliko časa za
družabne igre v zabijanju žeb-
Ijev (ki jih je sproti izdeloval
kovač), dve skupini sta se po-
merili v ličkanju koruze... Bilo
je veliko smeha in dobre volje,
pa tudi za vse, ki so jih srbele
pete, je bilo odhčno poskrblje-
no. Prav tako so uživali najm-
lajši izletniki, ki so si ogledali
uspešno igrico rogaških lutka-
ric ter risah muzejski vlak ter
muzej na prostem. Za izletni-
ke muzejskega vlaka v Roga-
tec so na stežaj odprli celo
sosednja vrata Konjeniškega
centra, kjer smo med konji
najbolj občudovali državnega
prvaka ter ljubkega ponijeve-
ga mladiča. Otroci so se od
hleva kar težko ločili.
Čas je hitro mineval, tako da
smo se morali počasi vrniti na
muzejski vlak. Vračali smo
proti Celju in Zidanem Most
prebivalci teh gostoljul
krajev pa so nam vso pot^
hali. Vsi izletniki niso m
odzdravljati, saj se je na^p
stornejši vagon (z bifeja
spremenil v plesišče ter se
"liložnostne stranke šaljiv*
BRANE JERAN
Foto: GREGOR KATT
Z muzejskega vlaka, kije nekoč redno vozil po rogaški pr^
Spremljal nas je sprevodnik v starinski opravi.
To je bil tudi dan starih domačih obrti. Za izdelke pletarke
Anice Kores je bilo izjemno zanimanje.
Kdo je najspretnejši v zabijanju »svežih« žebljev, ki so sproti nastajali v kovaški delavnici?
AKCIJA NT&RC - DOBRODOŠLI DOMA
17
Železniška postaja v Rogatcu se je takoj po prihodu spremenila v veliko plesišče.
Za dobro počutje najmlajših izletnikov sta poskrbeli uspešni lutkarki iz rogaškega vrtca.
Po tekmovanju v ličkanju koruze smo z dobro voljo nadaljevali.
Požrešna parna lokomotiva. Porabili smo zelo veliko premoga.
Zanimivi trg so nam razkazali turistični vodiči, ki so se usposobili v poletni delavnici
Muzeja na prostem.
Pred muzejsko, s slamo krito Šmitovo hišo. Izletnike je pritegnilo delo predice Ivanke Fric in
vezilje Marice Plavčak.
Brez njih ni dobre volje. Mladi glasbeniki, ki so nas spremljali ter zabavali.
Otroci so uživali v čaru muzejskega vlaka. Thdi starejše je zamikala železniška polpreteklost.
18
REPORTAŽA
Srednjeveški dan bil je živ
Sprehod v preteklost na Stari grad očaral tri tisoč obiskovalcev
Nazaj v preteklost se je bi-
lo minulo soboto mogoče vr-
niti peš ali s taksiji. Srednje-
veški dan, kakor so si ga
zamislili in letos prvič izpe-
ljali organizatorji. Turistič-
no društvo Celje, v sklopu
prireditev Poletje v Celju,
knežjem mestu, bo ostal
vsem, ki so se podali na ce-
lodnevno potovanje, še dolgo
v spominu. Zavrtimo časov-
ni stroj...
Celje, obdano z mestnim
obzidjem, potem, ko mu leta
1451 Friderik II. Celjski pode-
li mestne pravice. Sončno so-
botno dopoldne na mestne
ulice privabi številne žlahtne
na konjih, meščane na spre-
hod, v krčmo. Na utrjeni Stari
grad po skrivni poti, ki se je
bo nekaj stoletij kasneje pri-
jelo ime Pelikanova, odhajajo
ljudje na tržnico v palaciju
gradu, še prej v menjalnico
denarja po srebrne in brona-
ste novčiče, v grajsko krčmo
Sodexo na zeljne krpice, pe-
čenega odojka, na brbotajoči
golaž iz kotla v kruhovi sko-
delici, kar vse bodo izdatno
zalili z rdečim vincem iz najž-
lahtnejših vinogradov s pose-
sti Celjskih na Brežiškem, ke-
ramične kozarce pa bodo za
pol novčiča lahko vzeli nazaj
seboj v prihodnost... Siti in
zadovoljni se bodo obrisali v
že pomaščen žametni rokav
in se z gosjim peresom med
zobmi zleknili na sonce pod
prizorišče grajskih priredi-
tev... Ženske bodo neučakane
otroke s svečkami pod nosom
odvlekle na Aronovo tržnico,
da jih bo zabaval grajski nor-
ček, same pa se bodo medtem
postavile v dolgo vrsto pred
črn šotor magije, da bodo iz-
vedele kakšna bo njihova
usoda. Mladeniči bodo pred
gospodičnicami, ki jih bodo
izzivale s svojimi čari, obleče-
ne v drzne dekolteje žamet-
nih oblek po najnovejši sred-
njeveški modi, drzno vihteli
lok in puščico in se učili
spretnosti od Aronovih učite-
ljev lokostrelstva. Morda bo
kakšna strelica z gradu odlete-
la v mesto belo ob Savinji, a
tedaj bodo skoraj vsi meščani
na varnem, zbrani v utrjenem
gradu. Tri tisoč jih bodo našte-
li dvorni vratarji do sončnega
zahoda, do tedaj, ko bo znan
tudi zmagovalec Audaxovega
viteškega turnirja, v katerem
bo šlo vse hudo zares in brez
milosti. Navijalo bo več kot
tisoč ljudi. Kot skupnega zma-
govalca bo Celje z lovoriko
okinčalo Igorja Sancina. Drz-
ni in lepi se bodo potem hladi-
li s kupicami vina, ki bo teklo
po razsušenem grlu kot za sta-
vo. Na tržnici se bo gnetlo
ljudi, kot že dolgo ne, tu in
tam si bodo mladci razgretih
glav in src skočili v lase in
uprizorili pravi pretep za mič-
no grajsko gospodično, ki se
bo pri mojstru ravno poskuša-
la v hoji na hoduljah. Izdelo-
valca papirja in srednjeveških
svinčnikov bo občudovala
otročad, ne da bi kdaj izvede-
la, kaj je to »devetletna šola«.
Ena sama zabava in hokus-
pokus tudi s čarovnikom Jani-
jem, pri prodajalki srednjeveš-
kih igrač pa bodo otroci od
staršev z jokom izsilih nena-
vadne igrače, strašljive buče
in drobne, vitke lutke, ki jim
bodo otroci nekoč pravili Bar-
bike. Zeliščarica Terezija bo
za celjenje srčnih ran ponujala
čaj dobre misli, za večno mla-
dost in lepoto pa bikovo kri. V
mraku bodo ljudje pri njej ku-
povali rman, ki odganja zle
duhove iz hiš...
Potem bodo pri Turističnem
društvu zavrteli časovni stroj
v drugo stran... in vse bo ne-
nadoma izginilo... Tja do 26.
septembra, ko se bo prizorišče
srednjeveškega dne na lepem
znašlo v starem mestu, v Pre-
šernovi uHci pred Muzejem
novejše zgodovine Celje.
Vrnitev iz srednjega veka v
20. stoletje, na prag 21. stolet-
ja, je bila trda. Čar je izginil.
Pisal se je 29. avgust 1998.
Ljudje so z ulic in oken ne-
kam nejeverno pogledovali
proti vzpetini s Starim gra-
dom... Je bilo vse res, ali so
bile sanje...?
MATEJA PODJED
Foto:SHERPA
Je moj vitez v stekleni krogli?
Takole je potrebno napeti lok.
Kje si, moj drzni vitez?
Jaz sem grajski norček... gic, gic, pa te imam
Drzni in pogumni - Audax.
ŠPORT
19
Trio parišiciii zmag in poicaiov
Celjski rokometaši so sarajevski dodali še zmago v Parizu - Pred prvenstvom se bodo poškodovani še večkrat zleknili na zdravniško mizo
Ognjeni pokal Marrane
' po finalni zmagi nad
j^Žarskim prvakom Fo-
oni (poP''^i odpravili
jijgki Skovde ter franco-
j Toulouse in US Ivry)
ugič zapovrstjo znašel v
finah našega prvaka, si-
^pa je letošnje pariško
lagoslavje po letu 1994
tretje.
)ol(al Marrane že dolgo let
pjjtavlja generalko pred pri-
j-om uradne rokometne se-
iie(pnhodnji teden starta do-
iča sezona, v začetku oktobra
evropska). Ostaja občutek,
so se Celjani V- Franciji do'
iflšje" Stopničke - glede na
ikazano igro - dokopali neko-
0 lažje kot lani, vsekako pa
;iveno težje, kar zadeva raz-
ložljive igralske moči, ko je
iier Hasanefendič zaradi poš-
Jb »šahiral« le s sedmimi fi-
lami (poškodovani: Jelčič,
icinPajovič). Kljub številčni|
■ injenosti je CPL finalni obra-^
11 z madžarskim Fotexom do-j
" a sorazmerno brez težav (kari
liatudi za tekme v skupini).]
ob polčasu je bila prednostj
Ikšna (16:9), da bi jo stežka]
pravila celo druga celjska eki-•
,ase je na koncu izšlo le z1
ema zadetkoma razlike'
M7). Bolj od vsega morda
dmoljuje že sama zmaga nad
Mžari, katerim marsikdo le-
■ T.ioveduje še vidnejšo vlo-
.iiske, ko jih je v četrtfi-
IH^e prvakov izločila Bar-
celona. Ekipa ima že vrsto let
čvrsto okostje, ki se le malen-
kostno spreminja - Eles, Mezei,
Gulyas, Kis, Zubjuk idr Tokrat-
ni sklepni del si je ogledalo
nekaj manj gledalcev, ki pa so
imeli priložnost videti »Fotexo-
ve možgane« Elesa, ki se je
Celjanom nekoč že sprehajal po
živcih, v položaju, ko mu prav
nič ne gre. Za to je poskrbel tudi
Peric (prejel je pokal Asobal za
najboljšega vratarja), ki mu je
»snel« dve sedemmetrovki in
dva zaporedna »zicerja«. »Ško-
da, da nam je ob koncu zmanj-
kalo moči, saj je bil turnir takoj
po Sarajevu za nas izredno laa-
poren,« je komentiral Perič.'Ste^-
-faiioviča so izbrali za najboljše-
ga igralca pokala Marrane (ne-
kaj časa je bil v igri tudi Pun-
gartnik): »Ni pomembno, da
sem najboljši, pomembno je,
da smo vse tekme zdržali v
istem ritmu in skozi pripravljal-
no obdobje spoznali, da smo
dobra ekipa. Upam, da se bodo
poškodovani igralci kmalu vrni-
li v moštvo, za Ligo prvakov pa
sem velik optimist.« Najboljši
igralec lanske Bundeslige Dra-
gan Škrbič po oceni trenerja
Hasanefendiča potrebuje še ne-
kaj prilagoditve novim soigral-
cem, v Parizu pa si je poleg
krožno-napadalnih akcij več-
krat privoščil še veter z zuna-
njih položajev: »Naš cilj je bil
osvojiti turnir Razen tega smo
Fotexa nadigrali, padec koncen-
tracije ob koncu pa je gotovo
posledica igranja štirih težkih
tekem s tako kratko klopjo.«
Razlaga Hasanefendiča,
katerega bi mnogokateri
Francoz želel videti na krmi-
lu trikolorjev, je v tem pogle-
du nekoliko drugačna: »Tež-
ko bi ocenil, ali je popušča-
nje posledica majhnega šte-
vila igralcev. Ob utrujenosti
ne pomaga nikakršna takti-
ka. Po zmagah na dveh tur-
nirjih vemo, da smo trenutno
boljši od dveh ekip iz evrop-
skega vrha - Zagreba in Fote-
xa. Zdaj se morajo vsi igralci
pozdraviti, brez tega je za-
man nadaljevati začeto de-
lo.« Gotovo mu je pritrdil tu-
di Manaskov, ki se je dolgo
zvijal od bolečin, na koncu
pa je v Franciji vseeno bil
med najzaslužnejšimi, tako v
strelskem, kot v taktičnem
pogledu razvoja igre.
Celjani se bodo ta vikend v
družbi AFP ter zagrebških
Medveščaka in Badla potili še
na turnirju v Dobovi.
Marrane v
prihodnje
Domicil nad turnirjem Mar-
rane ima občina Ivrv s 60
tisoč prebivalci, kjer so na
oblasti komunisti. Mestna hi-
ša stoji ob bulevarju Lenin,
do centra Pariza pa je le do-
bra ura hoda. Že Georges
Marrane, ki je ustanovil zdru-
ženje športov Ivry, je kot žu-
pan športu namenjal veliko
denarja. Njemu v zahvalo naj
bi največji klubski turnir s 23
letno tradicijo vsekakor po-
skušal ohraniti sloves. Jac-
ques Laloe, ki je leta 1965
Marrana nasledil na župan-
skem stolčku lvryja, je v to
trdno prepričan - ne glede na
to, da sta" v zadnjih letih
nemški Schlecker Cup in
francoski Strassbor zbrala
precej zvenečih imen evrop-
skega rokometa. Marrane je
bil v vseh letih turnir, ki je
veliko prispeval k dobri pri-
pravi najboljših evropskih
ekip pred pomembnimi tek-
movanji in je v Franciji še
vedno največja športna mani-
festacija, ki jo v celoti pri-
pravlja in organizira posame-
zen klub. In tako bo verjetno
tudi ostalo. »Veseli smo, da se
je vaša ekipa, ki je pri nas in v
Evropi zelo cenjena, tudi le-
tos odzvala povabilu, tu so
tudi Madžari, Rusi in Nemci,
torej dva polfinalista Lige pr-
vakov, finalist PPZ in finalist
pokala mest. Zakaj ne bi bilo
tudi v prihodnje tako,« se je
spraševal Laloe. Velja mu pri-
kimati, saj občina združenju
športov Ivry (še nogomet, ko-
šarka, tenis, namizni tenis in
plavanje) že sedaj namenja
90 odstotkov potrebnega de-
narja, od tega daleč največ
rokometu. In če bo potrebno
dati več, po besedah Laloea
tudi to ne bo problem. Komu-
nistični Ivry je pač oaza, kjer
parola »delavcem šport« še
nekaj velja. Dokaz temu so
številni propagandni materia-
li po šolah in športnih dvora-
nah, ki vabijo v članstva raz-
nih klubov. Seveda tudi tiska-
nje teh naklad financira obči-
na.
Leta 2000
Icomerciaina liga?
Rokomet je z Ligo prvakov
na privlačnosti nekaj pridobil,
a je predvsem zaradi slabšega
marketinga in odnosov z me-
diji in javnostjo, ki ju bolje
obvladujeta nogomet in košar-
ka, zaostal za njima. Kako se
temu streže, najbolje ve Hainz
Jacobsen, ki stvari obvladuje v
najbolj gledani in prodajani
nemški rokometni ligi. Jacob-
sen je bil tudi predsednik in
pobudnik ustanovitve EHLE -
evropskega združenja roko-
metnih lig, ki skuša pripraviti
številčnejšo in zanimivejšo
evropsko ligo najboljših klu-
bov. Po njegovem naj bi do
leta 2000 javnosti podrobneje
predstavili zamisel o hgi, ki je
povsem nasprotna sedanji
slabši različici Lige prvakov.
Članstvo je treba povečati, se
dogovoriti s sponzorji in tele-
vizijskimi hišami. Najboljši
evropski klubi morajo imeti
takšno krovno organizacijo, ki
bo prispevala k popularizaciji.
»Pri dogovarjanju z mediji in
sponzorji smo že precej daleč,
pridobiti pa moramo še več
aktivnih članic. Zakaj to pou-
darjam? Tudi Slovenija je ena
ob 18 članic, vendar pravega
zanimanja še ni. Moramo po-
hiteti, saj želimo zbrati 20 do
25 klubov,« je poudaril Jacob-
sen, ki ga v teh dneh čakajo
številni sestanki o nadaljnjih
aktivnostih.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIC
Rastka Stefanoviča so v Parizu izbrali za najboljšega
igralca.
PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
5. krog: Mura-Publikum 0:1
'1) Koljič 16. Maribor Teata-
'^■Rudar 1:0 (0:0). Vrstni
fd:Maribor Teatanic 13, SCT
"'•iipija 12 in HIT Gorica,
'"ra 10, Potrošnik 9, Publi-
8, Rudar 6, Koper in Pri-
'»fie4,Korotan in BST Dom-
^1^1 Živila Triglav 2.
2.SNL
krog: Dravograd-Šentjur
(4:0). Pohorje-Esotech
^'^^rtno 1:0 (0:0). Vrstni red:
Sežana in Pohorje 9,
Ij^ograd in Aluminij 7, Go-
'^'^^ opekarne, Zagorje, Elan
•Šentjur 6, Nafta 4, Drava in
■^'^zničar 3, Esotech Šmart-
; ■ Factor in SET Vevče 1,
^^3r in Jadran ŠepičO.
3.SNL sever
J- krog: Unior-Mons Clau-
> 2:2, Usnjar-Hajdina 2:0,
3ota-TlM Laško 2:2, Ge-
vas-Dravinja 0:1. Vrstni
t!:: Dravinja 9, Starše 7, Ge-
vas 6, Unior 5, Hajdina,
>ma šega, Pobrežje, TIM
Usnjar, Brunšvik in
Montavar 4, Mons Claudius 2,
Kovinar in Kungota 1.
KOŠARKA (M)
Ikov    memorial:    Rogla
Atras-Kemoplast 90:67, Ba-
nex-ŽKK Maribor 90:65. Za 3.
mesto: Kemoplast-ŽKK Mari-
bor 80:50. Finale: Banex-Ro-
gla Atras 84:75.
ROKOMET (M)
Pokal Marrane: CPL-Skov-
de 40:23 (17:11) Stefanovič 10,
Škrbič 8, Pungartnik 7, Tom-
šič in Vugrinec 5, Šerbec 4,
Praznik 1. CPL-lvry 31:24
(18:11) Šerbec 8, Stefanovič 7,
Škrbič 5, Pungartnik 4, Vugri-
nec in Praznik 2, Šafarič, Tom-
šič in Manaskov 1. CPL-Tou-
louse 35:29 (17:14) Manaskov
9, Šerbec 7, Pungartnik 6, Ste-
fanovič 4, Šafarič 3, Vugrinec
2, Tomšič 1. Finale: CPL-Fotex
29:27 (16:9) Pungartnik 9, Ma-
naskov 6, Stefanovič 5, Škrbič
4, Šerbec 3, Tomšič 2. Končni
vrstni red: CPL, Fotex, Dan-
kurque, Toulouse, Ivry, CSK
Moskva, Dutenhofen, Skovde.
Prijateljska tekma: Pre-
vent-Gorenje 26:25.
20
ŠPORT
Za borce ni ovir!
Velenjski Rudar v prvem krogu PPZ, Publikum še vedno skrbi za presenečenja
Nogometna prvoligaša s
Celjskega sta v zadnjih ted-
nih poskrbela za dobro voljo
svojih navijačev, saj sta dose-
gla nekaj odmevnih uspehov.
Velenjski Rudar se je z gosto-
vanja v Moldaviji vrnil nepo-
ražen in se uvrstil v 1. krog
evropskega pokala pokalnih
zmagovalcev.
»Knapi« so vse sile usmerili v
dvoboj s Constructorulom, za-
to v domačem prvenstvu še
zdaleč ne blestijo, celjski Pub-
likum pa prav na domačih
igriščih navdušuje z borbe-
nostjo, ki prinaša v njihove vr-
ste veselje, na Skalno klet pa se
bo najbrž vrnila vsaj peščica
gledalcev, ki je menila, da
pomlajen Publikum v elitni
druščini nima kaj iskati.
Kamberovic v
Velenju
Velenjčani so v 5. krogu I.
SNL gostovali v Ljudskem vr-
tu, kjer so v preteklosti že znali
presenetiti, ampak v prijetnem
nedeljskem večeru se je moč-
neje od žarometov bleščal le
Mladen Dabanovič, ki je na
trenutke branil tudi nemogoče,
vendar sam »vijolic« ni mogel
zaustaviti. Razočaranja v ru-
darjevem taboru ni bilo, saj so
se po mnogih neljubih pripet-
ljajih srečno vrnili iz Moldavi-
je, v petek popoldan pa so
dočakali razveseljivo vest: »V
1. krogu PPZ nasprotnik Ru-
darja varaždinski Varteks.« Po
oddaljenem Kišinjevu bo pot v
Varaždin prav prijetna, če se
bo seveda na prvi tekmi Ob
jezeru vse izteklo vsaj delno po
željah Rudarja. V velenjskem
taboru si zaenkrat še ne belijo
glave z novim evropskim nas-
protnikom, trener Drago Ko-
stanjšek je le izrazil zadovoljs-
tvo zaradi bližine gostovanja.
Hrvati so nedvomno favoriti,
toda papirnato boljša moštva
se lahko opečejo, Velenjčani
pa so v minuli sezoni nekajkrat
dokazali, da so strup za »veli-
ke«. Obračun Varteksa in Ru-
darja bo zanimiv tudi zaradi
gostovanja Faika Kamberoviča
v Velenju, kjer bo zagotovo
skušal vnovič navdušiti. Seve-
da pa Kamberovic ni edina ne-
varnost za Mladena Dabanovi-
ča, ostrostrelcev bo kar mrgo-
lelo, za predstavitev Hrvatov
pa bo časa še dovolj. Trener
Rudarja Drago Kostanjšek mo-
ra v prvi vrsti poskrbeti za mir
v hiši, kajti trije zaporedni po-
razi v državnem prvenstvu ne
napovedujejo nič dobrega. Če
v kratkem ne bo zasuka na
bolje, bo moštvo pomembno
tekmo z Varteksom pričakalo
na trnih, kar je najslabše.
»Edin, ti si strup!«
Publikum s(m)o po prvih
petih krogih mnogi videli po-
vsem pri dnu, toda nogometna
igra je nepredvidljiva tako kot
Celjani, ki iz kroga v krog gre-
nijo življenje favoritom. Na-
zadnje so jo zagodli Muri v
Murski Soboti, zmaga v Prek-
murju pa je zagotovo najslajša
v letu 1998. Sodnik Radenko
Mijatovič je bil glavna tarča
trenerja   črno-belih   Milana
Koblencerja: »Sodnik nas je oš-
kodoval za vsaj tri enajstme-
trovke!« Pa kaj še! Nadobudni
Radenko sploh ni vedel kje se
ga drži glava, ko so ga izkušeni
prekmurski lisjaki vlekli za ro-
ko in preklinjali. Če je koga
oškodoval, potem je oškodoval
Celjane. Ni videl komolca Dea-
na Baranje, ki je končal v obra-
zu Elmedina Koljiča, ni videl
udarca Škaperja, ki je poško-
doval Gobca, videl pa je dva
-sicer ostra starta Novaka in
Kačičnika, ter oba poslal pod
prho. Neupravičeno! Tako kot
je neupravičeno pokazal rume-
ni karton najboljšemu celjske-
mu igralcu Gregorju Blatniku,
ki je protestiral, potem ko je
Alihodžič s hrbta pokosil Sirca
in ostal nekaznovan. A pusti-
mo sojenje ob strani. Za prave
borce ni ovir in Publikumovci
so pravi borci, ki so poželi
aplavz prekmurskega občins-
tva in se kot otroci veselili zma-
ge. Zagotovil jo je Elmedin Ko-
Ijič, 19-letnik, ki je spet doka-
zal, da kakovostnih mladih no-
gometašev ni potrebno iskati
drugje, če jih je v mestu ob
Savinji dovolj. Edin Osmanovič
je na Fazaneriji sijal od sreče,
po tekmi ni skrival emocij, dal
si je duška in povsem ponorel,
kot da ne bi mogel verjeti, kaj
vse mu uspeva. »Izjemno sre-
čen sem, saj sem varovancem
vcepil pravo miselnost, s kate-
ro pridno nabiramo točke. Ni-
komur ne priznamo, da je bolj-
ši, fanatično se borimo in pre-
senečamo. Kdo bi si mislil, da
bomo nabrali toliko točk po
petih tekmah? Super!«
Osmanovič pa je že nekaj ur
po slavju v Murski Soboti raz-
mišljal o nadaljevanju prvens-
tva. Že pred tekmo je povedal,
da v Prekmurju v svoji trener-
ski karieri še ni klonil, domači
strateg Milan Koblencer pa je
ob slovesu grenko zamrmral:
»Edin, ti si strup za Muro...«
»Vzdušje v ekipi je enkratno in
upam, da bo tako ostalo. Sezo-
na bo še dolga in na lovorikah
ne smemo zaspati, ampak mo-
ramo delati še bolj zagnano.
Temeljito se bomo pripravili
na Korotan, kjer bo potrebno
kontinuirano napadati. V prvi
vrsti pa je potrebno umiriti žo-
go. Silnim vzponom vselej sle-
dijo padci. Sem optimist in
upam, da jih ne bo, čeprav je to
skoraj nemogoče,« je hitel pri-
povedovat celjski strateg, ki se
je otresel pritiskov z vseh stra-
ni in se lahko v prekinitvi pr-
venstva mirno posveti novim
nasprotnikom iz spodnjega de-
la lestvice.
Navdušenje v Publikumo-
vem taboru je po uvodnem delu
sezone upravičeno in zasluže-
no, prigarano. »Pika pa pika,
nasprotnik naj se slika,« je že v
Kopru spesnil direktor Brane
Florjanič, v Murski Soboti pa je
ponovil slogan. Sedaj lahko raz-
mišlja o novih rimah, ki se pri-
mejo na zmago. Čeprav v Publi-
kumu poudarjajo, da se ne sme-
jo predati evforiji, je vendarie
lepo uživati in se veseliti ob
podobnih uspešnih serijah in
sladkih zmagah pri »velikih«,
čeprav se mnogi, tudi zavoljo
ne najboljših odnosov med
igralci, bojijo razočaranj.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIC
Publikumov trener Edin Osmanovič umirja žogo.
Odlična generalka pred
sobotno premiero
V soboto in nedeljo bo v
Škofji vasi pri Celju največja
slovenska konjeniška prire-
ditev v preskakovanju za-
prek.
Več kot 150 konjev iz 32
slovenskih klubov se bo po-
merilo v tekmovanju za mla-
dinski in članski pokal Slove-
nije ter za pokal Obrtnega sej-
ma Celje. Celjski prireditelji so
v nedeljo pripravili generalko,
ko so odlično izvedli med-
društveni turnir s preko 120
udeleženci;
Predstavniki s Celjskega so
dosegli izredni uspeh in scrv-
vseh treh pomembnih parkur-
jih dosegli prva mesta. V pre-
skakovanju zapek višine 110
cm v konkurenci mladincev je
zmagal član Gotovelj Luka Za-
ložnik na konju Apollo, Maja
Hrup iz Celja je na Fedri osvoji-
la šesto mesto, Eva Štrlekar na
Aronu pa deveto. Na isti višini
zaprek je pri članih zmagala
Jasmina Kapetan na konju La-
gos pred velenjsko trojko Mat-
jaž Čik na Ugandi, Aleš Pevec
na Eau de la Hardiera in 2
Matjaž Čik z Lady Birt. 1
Travner iz Gotovelj je bilai
Osrednji nastop je bi
zaprekah višine 120 c
ameriškim baražem, v ka
ga se je uvrstilo 16 tekm
cev.-Tu je z nekaj stotii^
prednosti zmagala Maja
vak na Okser Grecu pred
šem Pevcem in Jasminoi
tan. Popolni uspeh tekm
cev Velenja in Celja, kajti
na petem mestu najd
Ljubljančanko Ireno Dre
in na sedmem članico i
borske Piramide Majo La
mladi reprezentant L
Blatnik (Velenje) pa je 1
stim mestom razočaral.
JOŽEKiii
Aleit Pevec v
boju za
naslov prvaka
AMD Šlander je odlično
pripravil 8. dirko za naslov
državnih prvakov v kartin-
gu. Nastopilo je 48 tekmo-
valcev iz 7 klubov, celjski
vozniki pa so si dve dirki
pred koncem že zagotovili
moštveno tretje mesto.
Celjani so imeli v soboto
več uspešnih voženj v naj-
močnejšem razredu. Zmagal
je Alen Pevec pred klubskim
kolegom Jernejem Pitakom.
Četrto mesto je pri mladin-
cih osvojil Klemen Pevec, še-
sto mesto Florjan Vidaček,
Dejan Paj pa dvanajsto me-
sto v Slokartu. V skupnem
točkovanju v kategoriji »for-
mula« 125 ccm vodi Alen
Pevec, ki ima za naslov dr-
žavnega prvaka zdaj povsem
realne možnosti. J.K.;.
Hvala za vse, Leon Bauer
V soboto je bila na letališču v Levcu 4. tekma za držj
prvenstvo v preciznem letenju. Sočasno se je 13 pil
pomerilo tudi za pokal mesta Celja.
Tega je osvojil Robert Verbančič iz Maribora, ki je ziJ|
pred Leonom Bauerjem iz Celja in Damjanom Glinškoi
Velenja. Znani celjski pilot Leon Bauer, večkratni državni pi
in udeleženec evropskih in svetovnih prvenstev ter eden
boljših celjskih športnikov se je s to tekmo in nastopom posi
od aktivnega tekmovanja.
Potovanje v Romunijo odpadi
Naša kegljaška državna prvaka celjski Miroteks pril
skah in Istremeco Kranj pri moških ne bosta potoval
Romunijo na svetovni pokal državnih prvakov ( 14
oktober).
Ker domačini ne morejo pripraviti kegljišča za nastop žens
in moških ekip sočasno, so se pri mednarodni kegljaškizi
odločili, da bo tekmovanje v nemškem Augsburgu. Spremen
so pri Miroteksu z veseljem sprejeli, kajti bivalni in potni stK
bodo manjši, zapletov pa najbrž tudi precej manj.
Med tem so kegljavke Miroteksa nastopile v Izoli ob
letnici tamkajšnjega kegljaškega kluba. Z rekordom kegljišč'
povedla Marika Kardinal, ki je podrla 466 kegljev pred ^
Grobelnik (440) in Biserko Petak (438). Tekmovanje se
zaključilo v nedeljo, medtem pa bodo nastopile še osl
kegljavke Slovenije in Hrvaške .
Prenovljen »Logarski« maratoi
Celjsko Društvo maratoncev in po-
hodnikov bo navkljub mnogim zaple-
tom z raznimi dovoljenji in soglasji
tudi letos (najbrž) brez zapletov izved-
lo že 14. maratonski pohod Celje-Logar-
ska dolina. Start bo letos prvič v jutra-
njih urah, prav tako prvič pa se bodo
udeleženci razdelili na tekmovalce in
rekreativce.
Pomik na jutranji termin so opravičili z
varnostjo tekmovalcev. Steza bo (ob us-
treznih zaporah cest) vodila skozi iste
kraje, kot v minulih letih, le da se bodo
tokrat izognili glavnim prometnicam, za-
to bo večji del proge vodil ob bregovih
Savinje. Tekmovalcem v Celju (6.00, 75
km) se bodo pridružili še tisti v Mozirju
(8.00, 40), Ljubnem (9.00, 25) in Lučah
(10.00, 15), na cilj v Logarsko dolino pa.
morajo prispeti najkasneje do 19. ure
(pohod oz. tek je možno končati že v prej
omenjenih krajih). V uradnem teknioval-
nem biltenu so organizaorji sicer napove-
dali okoli tisoč udeležencev, na novinar-
ski konferenci pa pojasnili, da bi bili
zadovoljni že z udeležbo iz zadnjih nekaj
let, ko se jih je na startih vselej pojavilo
dobrih 600 (največ leta 1995 - 751, na
prvem maratonu 10 let prej pa le 4).
Številnim domačim dokazovanja želj-
nim pohodnikom in tekačem se bodo
pridružih še Italijani, Avstrijci, Hrvati in
Čehi, svoje prvenstvo v sklopu prireditve
namerava izvesti še Slovenska vojska
(Military maraton), ki v obliki oskrbe in
pomoči pri organizaciji pokrije četrtino
organizacijskih stroškov (10 milijonov
sit). Velenjčanu Stanku Berberju je pri-
padla lanska in predlanska preizki
ter letošnji junijski Maraton državn
Kdo bo tokrat najhitrejši?
Društvo maratoncev in pohodnik'"
v prihodnjih letih namerava vklju^
Super Euro Cup. Ponudbe te orgaiiiZ'''
so že prispele na naslov društva, ve>i'
za sedaj še prevladuje stališče, da
terskim oziroma prostovoljnim delf"-
tej smeri ne gre preveč razmišljati. ^''
pa bo po končanem maratonu jasn^r
več - iz Luč se bodo na stezo n^'-
zapodili menadžerji in politiki, od
rih bo v prihodnje mnogo tega od\
Sicer pa bodo člani DMP po \oP,
volitvah v zvezi s tem še posebej »0^
li« župane občin, skozi katere m^'^''
poteka. _ ,A
PRIMOŽ Sl^^
ŠPORT
21
Kdo bo imel najdaljšo roko?
elitne košarkarske
jjsterice se bodo v sredo
v novem ritmu »ka-
J^l^a«. Na začetku prvoli-
<l(ega otipavanja o kakšnih
jjljiibiii presenečenjih ne
f razpf''^')''^'' 2obe bo po-
,|j„o pokazati ob koncu.
favoritov je tokrat malce
,1 konica pa se že vrsto let
Ifj v Tivoliju. Znova spre-;
jnjen tekmovalni sistem bo]
pno poskrbel za pravič-
jji končni vrstni red. Vsaj
1^0 meni večina.
:;!/A'nega »sistema ure«
se košarl<arsl<i veljai<i otre-
Že na skupščini pred lan-
jm finalom pokala v Novem
estu. Košarkarji bodo v se-
ni 1998/99 najprej igrali
rednih 22 krogov, nato pa se
bo liga po posebnem ključu
razdelila v dve šestčlanski
skupini. V končnico za prvaka
gredo le štirje prvouvrščeni iz
obeh skupin.
1. A ligo lahko razdelimo v
najmanj tri kakovostne skupi-
ne. Poglavje zase bo tudi to-
krat Union Olimpija, čeprav
njeni najbližji zasledovalci ni-
so tako prepričani v nedota-
kljivost zelenih zmajev. Ven-
dar so Ljubljančani kljub vse-
mu strnjena celota, ki bo v
prvenstvu z nasprotniki opra-
vila suvereno. Slabosti našega
najtrofejnejšega kluba gre is-
kati le v evropski zasedenosti,
ko bodo med sezono le tu in
tam poškilili v dogajanja na
domačih parketih - če odmisli-
mo nekaj (očitno škodljivih)
potez Zmaga Sagadina v zvezi
z zbiranjem podmladka pod
tivolsko streho. Olimpija bo
zato najbrž izgubila kakšno
tekmo več. Evropska preoku-
pacija bo vlila svinca v noge
tudi Laščanom (nedavno so
zmagali na pokalu D'Artfor-
tvilla, potem ko so ugnali fran-
coska Asvel, Levaillos ter v
finalu s 96:77 še belgijski
Charleroi), Polzelanom (na
turnirju v Italiji so po zmago
nad Pennsylvanio z 71:59 za-
sedli 3. mesto, v prijateljski
tekmi pa nato še odpravili ze-
niško Metalno z 78:67) in No-
vomeščanom, le da si bodo z
njo veliko manj belili glave,
toda Evropo bodo morali igra-
ti - tudi zaradi Olimpije. Sred-
nji kakovostni razred tvorijo
Kraški Zidar, Postojna, Olim-
pijin varovanček Slovan ter
mariborski ekipi Pošte in Ov-
nov. Slednja se bosta zagotovo
udarila za prevlado v obubu-
žanem mestu ob Dravi, kar je
priložnost za konkurente
srednjega razreda. Slovanov-
cem se zaradi prej zapisanih
razlogov letos ne more pripeti-
ti nič hudega, ligaša, ki sta
morju najbližje, pa sta že
(pre)večkrat pomešala načrte
neprimerno močnejšim za-
sedbam. Med gorenjski novin-
ci Loki Kavi in Triglavu gre
iskati vsaj enega kandidata, ki
bo po letu dni končal tam, od
koder je letos prišel. Slišati je,
da v Škofji Loki le stežka nabi-
rajo denar, manjkajo jim prija-
teljske tekme. V Kranju so si
omislili kar nekaj okrepitev,
toda ali bo gorenjska prestol-
nica ob košarkarjih zmogla
preživeti še nogometnega, ho-
kejskega in vaterpolskega pr-
voligaša (z visokimi evropski-
mi cilji) ob dejstvu, da se ra-
pidno vzpenja rokomet, kole-
sarstvo in plavanje pa že od
nekdaj »požirata« ogromne fi-
nančne zalogaje.
In kaj lahko pričakujejo gle-
dalci, ki se svojim košarkar-
skim domicilom le ne bi smeli
izneveriti? Preveč zvenečih
imen se po slovenski ligi tudi v
novem prvenstvu ne bo žoga-
lo. Atrakcije gre iskati v doka-
zovanja željnih mladcih, ki se
jim utegne pridružiti še kak-
šen »bosmanovec«. Zanimiv
bo lov za neulovljivim oziro-
ma obračun za »dvojko«, manj
lepote v igri pa bi veljalo na-
doknaditi z borbenostjo, ki bi
ji lahko dodali pašo za oči in
žep v premoru med polčasi.
PRIMOŽ ŠKERL
'   • .  Foto: GREGOR KATIC
W-(iiiimive}ši derbiji lanske sezone so bili obračuni laških in ljubljanskih pivovarjev. Bo tako
^fiiiletos? Na sliki: akcijo Aleša Kunca (PIL) spremljata Ivica Jurkovič in John Taylor (UOL).
ŠPORTNI j
KOLEDAR
Maraton
Celje; Maratonski pohod
-f'ie-Logarska dolina (6).
Konjeništvo
Škofja vas: Pokal RS in
'"Hnega sejma v preskakova-
''^ovir (9, tudi v nedeljo)
,   NEDEUA, 6.9.
Nogomet
;^'SNL, 4. krog - Šentjur:
^^ntjur-Pohorje, Šmartno ob
'•^i: Esotech Šmartno-Tabor
*eob 16,30).
Cross country
■ i^la: finale pokala RS in
>Adrija (9).
V    SREDA, 9.9.
Košarka
M SKL, 1. krog - Škofja
K^^- Loka  Kava-Pivovarna
l^^l^P    Polzela:    Savinjski
°Psi-ZM Maribor Ovni.
Nogomet
RS, 1/8 finala - Ren-
'^9nške opekarne-Publi-
^ Šmartno ob Paki: Eso-
^1 ' .   _ Šmartno-Primorje,
(yj'^j-  Živila  Triglav-Rudar
Banexu Ikov memorial
v Slovenskih Konjicah so
konec minulega tedna odi-
grali že 11. košarkarski Ikov
memorial v spomin na dol-
goletnega igralca in trenerja
Borisa Šmida-Ika. Turnir je
pripadel domačim košarkar-
jem, ki so prvič zaigrali z
novim imenom Banex.
Po 20 letih so namreč spora-
zumno prekinili sponzorsko
pogodbo s podjetjem Comet iz
Zreč, ki bo bržkone odslej po-
magal domačim igralcem Ro-
gle Atrasa, ki so bili v finalu
nasprotniki Konjičanov. Turnir
je bil hkrati pregled pripravlje-
nosti treh B-ligašev s širšega
celjskega območja pred pričet-
kom nove sezone (ob finalistih
sta' na memorialu zaigrala še
Kemoplast in ŽKK Maribor).
Banex je glede na lani kar
precej spremenjen. Po vnovič-
ni vrnitvi trenerja Jureta Zdov-
ca med igralce je trenersko
palico spet prevzd Branko
Presker, do Zdovčevega pri-
hoda prvi trener, nato pa nje-
gov pomočnik. Iz ekipe je od-
šel visoki Kožar, ki ga je nado-
mesil Ritonja, ki se je po dol-
gih letih vrnil iz ZM Ovnov.
Ob njem sta moštvo okrepila
še Štraus (Savinjski Hopsi) in
Amidžič (ŽKK Maribor). Eki-
pa je že sedaj uigrana in bo
gotovo merila na drugoligaški
vrh. »Prva želja je v rednem
delu priti med prve štiri, v
končnici pa bomo poskusili
izkoristiti priložnost, če bi se
nam ponudila,« je želje strnil
konjiški trener Presker.
Novinec v B-ligi Rogla
Atras je vsekakor največ pri-
dobil z državljanstvom Slo-
bodana Beniča, centra z bo-
gatimi prvoligaškimi izkuš-
njami. Ob njem so v svoje
vrste pridobili tudi nekda-
njega Olimpijinega mladinca
in reprezentanta Žigo Ravni-
karja, trener pa ostaja Gorazd
Bokšan, ki tudi v tej sezoni
ne namerava odstopiti od
svojega načina dela. Ekipa je
namreč vse od konca prvens-
tva v 2.SKL redno trenirala in
se uigravala. Sponzor jim je
omogočil kar 12 dni priprav v
olimpijskem centru. »Želimo
si uvrstitve v sredino lestvice.
Z rezultatom se ne obreme-
njujemo, spoštujemo vse nas-
protnike, bojimo pa se niko-
gar. Liga bo letos glede na
lani veliko bolj izenačena,« je
zaključil Bokšan.
JANEZ TERBOVC
Na vrh tudi v Italiji?
Skakalec v višino Branko
Vivod se bo po zmagoslavju
na VVorld Masters games v
ZDA med 11. in 22. septem-
brom udeležil še EP vetera-
nov v italijanskem Calsana-
ticu.
Konkurenca na tem tekmo-
vanju bo približno enaka kot v
Oregonu, zatorej bi celjski at-
letski veteran utegnil ponoviti
izjemen dosežek. »Tudi v Italiji
se nadejam uvrstitve pri vrhu,
samega vrha pa si ne upam
napovedati,« je povedal Vivod,
ki se je hkrati zahvalil vsem, ki
so mu omogočili potovanje čez
lužo, leta 2002 pa bi želel na-
stopiti še na WMG v Melbour-
neu (najstarejši udeleženec
svetovnih veteranskih iger je
bil 103-letni metalec krogle iz
Kalifornije, ki je orodje sunil
preko treh metrov). Na sliki:
dobitniki medalj iz Oregona -
Daniel Gole, Branko Vivod in
Dick Fosbury. Odličja je pode-
lil olimpijski zmagovalec sko-
ka v višino iz Rima 1960 in
srebro iz Tokia 1964 John Tho-
mas (skrajno desno).
PRIMOŽ ŠKERL
NA KRATKO
Rečica pri Laškem: SD Du-
šan Poženel je pripravila tradi-
cionalni Pokal Rečica 98 v
streljanju z vojaško puško.
Nastopilo je 58 strelcev iz 17
ekip. Rezultati - posamezno:
1. Janez Mrkun 188 (I. brigada
SV LJ), 2. Jože Jeram 186, 3.
Marjan Zdovc 186 (oba Celje).
Ekipno: 1. SD Celje 557, 2.
GŠSV Ljubljana 538, 3. I. bri-
gada SV Ljubljana.
Laško: Po prvem krogu kva-
lifikacij za kadetsko košarkar-
sko DP so reprezentance Hr-
vaške, Turčije, Slovaške, Špa-
nije, Gruzije in Portugalske
dosegle pričakovano visoke
zmage nad Avstrijo, Malto, Ir-
sko in Švico. Kvalifikacije se
bodo nadaljevale aprila pri-
hodnje leto.
Slovenske Konjice: Roko-
metašice Juteksa so vnovič
morale priznati premoč za-
grebškega Krasa, ki je v prija-
teljski tekmi tokrat slavil s
24:12. Pri Žalčankah je bila
štirikrat uspešna Derčarjeva,
pri varovankah Zdravka Zov-
ka pa se je s 6 zadeki izkazala
Luličeva.
Velenje: V 13. krogu 1. bali-
narske lige je Premogovnik
Velenje vknjižil še 5. zmago,
potem ko je s 13:11 odpravil
ekipo Sovič G. Brko. Vodi Ja-
dran Pakirka, Velenjčani so
peti.
Rogaška Slatina: Na bali-
narskem DP v hitrostnem izbi-
janju je presenetljivo slavil
Uroš Vehar, ki je ugnal svetov-
nega in državnega mladinske-
ga prvaka Zorana Rednaka.
Griže: Na turnirju v pospe-
šenem šahu so zmagali člani
ŠK Žalec (36,5 točk) pred ŠK
Trbovlje (33) in ŠK Metalna
(29,5). V posamični konku-
renci je največ točk zbral Tr-
boveljčan Uroš Zaiokar (8).
Šentrupert: Na hitropotez-
nem šahovskem turnirju je
zmagal Franci Škorjanc (Pre-
bold).
KO DOBRO NI DOVOLJ
3210 Slovenske Konjice; Stari trg 15
Tel. (063) 755-430, fax (063) 755-475
E-mail: info@pro-bit.si; http://www.pro-bit.si
Za nedoločen čas zaposlimo več
organizatorjev in programerjev
s srednjo, višjo in visoko izobrazbo računalniške, ekonomske ali
tehnične smeri, z izkušnjami in brez.
Zaposlimo tudi
komercialista
za prodajo aplikativne programske opreme.
Prijave sprejemamo do 10.9.1998 na naslov:
PRO-BIT PROGRAMSKA OPREMA d.o.c, Stari trg 15,
3210 Slovenske Konjice.
22
PISMA BRALCEV
PREJELI
SMO
Odpovedani
Angeli za
Veronilco
Glede na telefonske klice v
zvezi z našo predstavo Angeli
za Veroniko in na pripombe,
ki so se zadnje čase pojavljale
v javnosti, sem se odločil, da
pojasnim razloge za odpoved
zadnjih treh predstav na celj-
skem gradu.
V juliju smo uspeli izpeljati
osem predstav, kar je, v pri-
merjavi s prejšnjimi sezona-
mi, kar precejšen uspeh, v av-
gustu pa smo imeli namen
izpeljati še tri predstave. Gle-
de na to, da je bilo med julij-
skimi in avgustovskimi termi-
ni skoraj mesec dni prekini-
tve, bi bilo potrebno na novo
postaviti vso svetlobno opre-
mo, kar je precejšen strošek. V
noči s 13. na 14. julij pa nam je
bila iz prostorov celjskega gra-
du ukradena vsa zvočna opre-
ma, katere ponovni najem pa
bi bil za nas poleg stroškov
osvetlitve finančno neuresnič-
Ijiv. Tako so bile predstave od-
povedane zelo pozno, šele v
začetku avgusta.
Dodaten razlog za odpoved
avgustovskih predstav je bilo
nezanimanje občinstva za to-
vrstne prireditve. Zaradi
majhnega proračuna za ta
projekt nismo hoteli postavlja-
ti še treh praznih predstav, saj
bi stvar rezultirala s finanč-
nim polomom.
Na koncu bi se še želel opra-
vičiti posameznikom, ki so ze-
leh obiskati našo predstavo,
saj nam objektivne okoliščine
res niso dopuščale izpeljave
teh zadnjih predstav.
MIHA ALUJEVIČ,
avtor in režiser predstave
So izjave
direktorja CP
Celje
korektne?
11. avgusta je v Večeru gene-
ralni direktor CP Celje gospod
Andrej Kamenšek dal nekate-
re izjave v zvezi z vprašanji, ki
smo jih nanj naslovili krajani
KS Galicija. Kol prizadet odgo-
varjam na njegove izjave o ko-
rektnosti.
Že junija 1997 smo naslovili
na CP v Celju prošnjo za og-
ledno komisijo glede delova-
nja kamnoloma. Prvega julija
smo sprejeli odgovor, da bo
komisija opravila ogled v sep-
tembru. Omenjena komisija
se ni oglasila. Izjavo ste pod-
pisali Vi, gospod direktor. Na
pritožbo se tudi ni nihče od-
zval. Naša domačija je locira-
na v centru Vel. Pirešice. Me-
nimo, da smo upravičeni do
določene odškodnine tako za
onesnaževanje s prahom kot
za posledice vibriranja tal. Za
gozd tik ob kamnolomu ob
deponiji nismo sprejeli nika-
kršne odškodnine, čeprav
nam je onemogočeno grablje-
nje stelje in sečnja lesa. Tudi
na prošnjo, poslano 26. maja
1998, ni bilo odgovora. Torej
smo upravičeni do odškodni-
ne, kar nam CP s samovoljo
preprečuje. Menimo, da ni-
smo edini, ki jim kamnolom
greni življenje. Glede na to,
da smo krajani KS Gahcija
naslovili na Vas vprašanje o
odškodninskih sredstvih za
leto 1997, se vi izražate o
podatkih od 5 do 10 let nazaj.
Potrebno je oceniti manipula-
cijo odškodninskih sredstev
tudi za leto 1996. Ker se je
povečala aktivnost komunal-
nih del in drugo v KS skladno
s pričetkom izgradnje avtoce-
ste, so obstajale možnosti ne-
pravilne manipulacije tako z
gradbenimi izdelki, asfaltom
kot tudi s sredstvi iz naslova
odškodnin. 44 mio tolarjev iz
naslova odškodnin za leto
1997 je kar zajetne kup de-
narja, katerega ste, kot ste
izjavili, ustavno sporno izlo-
čili iz dohodka, bojim pa se,
da je bil ustavno sporno tudi
porabljen. Oklepate se pravil
lastne presoje o razporeditvi
sredstev za odškodnine, ki po
mojem mnenju niso posreče-
no razporejene. Zato bom kar
sam za primerjavo razdelil
sredstva odškodnin: za leto
1997 v višini 44 mio tolarjev.
Po sto tisoč tolarjev bi spre-
jelo 440 gospodinjstev, po
dvesto tisoč 220 in po tristo
tisoč 146 gospodinjstev. Ome-
njena finančna sredstva so bi-
la locirana v CP in ne na raču-
nu KS, zato menim, da je vple-
tanje KS v uporabo teh sred-
stev neopravičeno. Kot mar-
sikdo bi se tudi Vi, gospod
direktor, radi skrili za politič-
no zaveso, samo da bi speljali
ljudi s prave poti. Vem, da je
najtežje zagovarjati tisto, kar
morda ni zgledno za vašo fir-
mo, toda časi se spreminjajo
in tudi Vi, gospod direktor,
boste morali to priznati. Iz
protesta sem 3. januarja 1998
obvestil KS, CP in oddelek za
okolje in prostor v občini Ža-
lec, da bom sodeloval pri od-
kupu zemljišč za potrebe re-
konstrukcije ceste kamnolom
- Fervega pod določenimi po-
goji. Menim, da je bil dovolj
zgodaj izražen termin za iz-
polnitev pogojev do začetka
rekonstrukcije omenjene ce-
ste. Toda zgoraj navedeni ak-
terji so ostali gluhih ušes, zato
zavračam vse obtožbe o krivdi
zamujanja del za rekonstruk-
cijo omenjene ceste.
VINKO ŠTEFANČIČ,
,    .............Veiika-Eirješica
Ali grozi
nacionalizacija
zemlje?
Letos junija je bilo na Plani-
ni kar precej razburjenja, ko
so nekateri lastniki zemlje do-
bili odločbe o odmeri nado-
mestil za stavbna zemljišča.
Ta zemljišča je pred leti obči-
na Šentjur določila v zazidalni
okoliš, kjer naj bi se v bodoče
gradile stanovanjske hiše.
Podpisani sem tako odločbo
dobil že 1996. leta. Izgleda, da
občinske službe nimajo po-
polne evidence o zemljiščih,
ki so jih vključili v zazidalni
okoliš, zato so nekaterim po-
slali odločbe o plačilu nado-
mestila šele letos. Marsikateri
je šele tako izvedel, da so tudi
njegovo obdelovalno zemljo
namenih za pozidavo in da bo
moral odslej za njo plačevati
še visoke denarne dajatve. Za
m2 zazidalne površine zahte-
vajo letno okrog 30 SIT, to pa
znese za parcelo desetih arov
kar 30.000 SIT
Občinski svet je pred leti
sprejel odlok o zazidalnem
načrtu za Planino kar mimo
prizadetih lastnikov zemljišč
in očitno tudi brez podrobnej-
ših podatkov o zemljiščih in
njihovih lastnikih, kar bi v po-
govornem jeziku pomenilo -
na pamet. Še bolj kakor sam
odlok pa so nedodelana meri-
la za določanje višine nado-
mestil za nezazidane zazidal-
ne površine. Ko smo zahtevah,
da nam na občini uporabljena
merila utemeljijo, so nas le
pošiljali od vrat do vrat. Soav-
torjev zazidalnega načrta in
spornih meril za izračun na-
domestil je bilo ničkoliko. Ta-
ko so se še lažje izgovarjali
drug na drugega in nazadnje
na Ministrstvo za finance, ki
da je edino pristojno za reše-
vanje naših pritožb.
Ker se na naše pritožbe nih-
če ne odziva, prosimo priza-
deti občani svojega župana, ki
je že tudi seznanjen z opisano
zadevo, naj naloži občinskim
službam, da nam v Novem
tedniku odgovorijo na nasled-
nja vprašanja:
Zakaj je potrebno na demo-
grafsko ogroženih območjih
kot je Planina načrtovati tako
velike zazidalne okoliše, ki še
desetletja ne bodo zazidani? V
kraju je že nekaj praznih sta-
novanjskih hiš, pa tudi hiš s
samo enim stanovalcem. Zani-
manja za novogradnje ni. Zato
služi tako obsežen zazidalni
načrt praktično le za izkoriš-
čanje lastnikov zemljišč v na-
črtovanem zazidalnem okoli-
šu. Zakaj moramo plačevati
nadomestila za zemljo, ki jo
uporabljamo kot kmetijsko
zemljišče? Ali je cilj občinske
razvojne politike, da ostanejo
zemljišča neobdelana in da jih
zaraste grmovje? Zakaj zahte-
vate nadomestila od nekda-
njih lastnikov tudi za tista
zemljišča, ki jih je odkupil
Sklad stavbnih Zemljišč obči-
na Šentjur in so sedaj družbe-
na last? Zakaj se zahteva za
nezazidano parcelo celo po
sedemkrat višje nadomestilo
kakor za parcelo, na kateri že
stoji stanovanjska hiša? Ali ne
pomeni izredno visoka letna
odmera nadomestila posred-
no nacionalizacijo zemlje?
Kajti čez deset, dvajset let bo
dobil lastnik s prodajo svoje
zemlje v resnici le vrnjen de-
nar, ki ga bo vsa ta leta plače-
val občini kot nadomestilo.
Zakaj je vrednost točke za
izračun višine nadomestila v
vsej občini enaka in ne upo-
števa razlike med pogoji v me-
stu in na podeželju, ter zakaj
je vrednost točke v občini
Šentjur tudi do desetkrat višja
kot v nekaterih drugih obči-
nah v državi? Zakaj upošteva-
te pri točkovanju višine nado-
mestil v škodo zavezanca na-
domestila tudi vso infrastruk-
turo, ki jo je ta zgradil izključ-
no s svojimi finančnimi sreds-
tvi in svojim delom?
Tudi iz Ljubljane nismo do-
bili nobenega odgovora na na-
še pritožbe, čeprav smo jih
pošiljali v zakonitem roku po
prejemu odločb in preko davč-
ne izpostave občine na Mini-
strstvo za finance, oziroma na
Glavni urad Davčne uprave
RS. Žalostno je, da niti najvišji
državni upravni organi ne
spoštujejo zakonitosti. To kra-
tenje osnovnih pravic prizade-
ne trenutno le manjše število
Planinčanov, a sem prepričan,
da bodo morali biti slejkoprej
prizadeti tudi tisti, ki so za
tako brezpravno stanje odgo-
vori.
FERDO ŽAGAR,
Planina pri Sevnici
Naravnajte
delovanje
semaforjev!
Avtomobilisti, ki na križiš-
ču pred vojašnico zavijamo iz
mesta v levo, smo opazili, da
nam je (pri večjem prometu)
namenjeno premalo časa za
zapuščanje križišča. Dovolj
je, če kak voznik, ki vozi na-
ravnost v mesto, izsiljuje pre-
hod na koncu kolone - morda
že pri rdeči luči - pa tudi prvo
vozilo v koloni za levo ne
more več iz križišča. Videl
sem dve prometni zmedi, ki
sta nastali v takih primerih.
Pred časom se je to zgodilo
tudi meni. Ko sem kot prvi v
koloni, za prikoličarjem, zad-
njim v koloni naravnost proti
mestu, hotel zaviti v levo (se-
maforja v križišču ne vidim!),
so me avtomobili, ki so vame
rinili z leve (in celo z desne)
opozorili, da je semafor pro-
met že preusmeril. Kaj storiti?
Nazaj nisem mogel, saj je za
mano bilo že drugo v
najbolje bi bilo, če bi J
izpuhteli '
Tako sem počasi nn\\^
in čakal kdaj bo prvič po*
Na srečo sem imel oprJ
pametnimi šoferji, sic^j
preklinjali, mahali, trobjij
da omogočili so mi, t\^\
prilezel do levega pasa p
zahodu - tam je zopet
problem zaradi voznikom
so hitro vozili iz vzhoda
srečo je bil tudi tukaj,
dovolj pazljiv in previden
Po 107. členu torej v bod
v tem križišču ne smem^
jati v levo (»... ne sme zap^
v križišče, če je promet t
gost, da bi moral ostati v
žišču...«). Toda zakaj si
tem narisani vabljivi proi
pasovi za zavijanje tudi;
vo, saj izjemnih dogodk
moremo   predvidevati?
sem torej s tem, da sem
zil v križišče, napravil pr^
ni prekršek?
Prometni strokovnjak
mi vozniku-amaterju poja
kako naj pravilno reagirat
takih in podobnih prome
zmedah, gotovo bo to zani
lo tudi druge voznike.
Pristojne načrtovalce in
jevalce prometa v križišči!
prosim, da vzamejo stopa
in si vzamejo nekaj časa
opazovanje prometa in (|
vanje semaforjev v tem kii
ču. Kajti nekje je zapisan
2. člen, člen o zaupanju: »I
leženec v cestnem pron
sme pričakovati, da bodfl
tisti, ki skrbijo za ceste,
štovali predpise o varr
itd...«
PETER PREI
Proizvodno podjetje, ki vidi priJiodnost v emajlirani posodi -
EMO ETT D.O.O.
razpisuje prosti delovni mesti:
1. DIREKTORJA
in
2. VODJO SKLADIŠČ
Pogoji:
pod 1:
izobrazba Vil stopnje - smer finančništvo
delovne izkušnje na vodilnem položaju
poznavanje računalniških orodij
pod 2:
srednja šola ustrezne smeri
najmanj 4 leta delovnih izkušenj
poznavanje računalniških orodij
pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za
določen čas 3 mesece z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidate prosimo, da svoje pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju
pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo na naslov: EMO ETT
d.o.o., Mariborska c. 86 3000 Celje, s pripisom: »razpis«.
Rok prijav: 8 dni po objavi.
ZA RAZVEDRILO
23
24
FEUTON ■ ROMAN
Indija Koromandija
Nadaljevanje in konec
Pri zahodnih mestnih vratih sem se ustavil le
toliko, da sem zajel »zrak« in da sem si ogledal
to veličino. Nato sem pot nadaljeval po glavni
aveniji. Stavbe so precej visoke, kar je za to
puščavsko mesto dokaj neobičajno.
Palača vetrov
v mesto sem prišel zaradi ene same zanimi-
vosti, to je Hava Mahal. To stavbo sem pričako-
val ob glavni aveniji, zato moje iskanje ni
obrodilo sadov. Bil sem že pri vzhodnih vratih,
palače nisem ugledal. Mojo stisko je rešil voz-
nik rikše, ki mi je pokazal to lepoto. Stavba je v
stranski ulici, nedaleč od avenije.
Palačo je dal postaviti mahardža Sawai leta
1799. Zame je to ena najlepših stavb v Indiji,
saj je polna lož s čudovitimi okni. Tu lahko
veter nemoteno prehaja z ene strani na drugo.
Ko pa sem si stavbo malce bližje ogledal, sem
videl, da ne njej domujejo golobi, ki s svojimi
iztrebki dodatno »okrasijo« fasado.
Zaradi razdalje med eno in drugo znameni-
tostjo sem si najel rikšo. Vožnja me je stala 20
rupij na uro. Popeljal sem se do mestne
palače, ki je spremenjena v muzej. Cena
vstopnice je znašala 35 rupij, za fotografiranje
pa dodatnih 50 rupij. Takšne napake kasneje
nisem več ponovil. Kupil sem samo eno vstop-
nico in mirno fotografiral, kar me je zanimalo.
Posebnost tega muzeja sta stavbi Diwan I Am
in Divvan I Khas. Narejeni sta iz marmorja.
Ker se je dan poslavljal, sem si na hitro še
ogledal Sončni tempelj, prav tako iz belega
marmorja.
Ker se je bilo medtem že stemnilo, se je
pričel oglašati še moj želodec. Moram priznati,
da sem imel v Indiji kar nekaj težav s prehra-
njevanjem. Banane, mandarine in arašidi so
bili moji glavni viri, kar pa je bilo bistveno
premalo. Ker sem imel zelo malo časa na voljo,
rad pa bi videl ogromno, sem na hrano kar
pozabil. Voznik rikše je pri povratku fizično
skoraj omagal, matematika pa mu ni delala
preglavic. Za štiri ure je želel 100 rupij, plačal
sem mu samo osemdeset, kajti takšen je bil
dogovor.
VAgro
Ker mi je do odhoda avtobusa ostalo še nekaj
časa, sem šel v restavracijo. Želel sem pojesti
nekaj malega. Roke in noge sem imel že lepo
obarvane. Težko je bilo ločiti umazanijo od
porjavelosti. Črna voda, ki je tekla v umivalni-
ku, mi je dala vedeti, da indijsko sonce le ni
tako močno.
Na avtobusni postaji je bilo že precej ljudi, ki
so bili namenjeni v Agro. Po enourni zamudi se
je muzejska de lux izvedba le pripeljala. Celod-
nevno pohajanje in slabo spanje na vlaku sta
me dodobra izmučila. Kljub strahu, da bi me
okradli, sem na avtobusu zaspal kot ubit. Noč-
na vožnja, poln želodec in spanje brez sanj so
me spravili naslednji dan v dobro voljo.
V Agro smo prispeli ob petih zjutraj. To mili-
jonsko mesto je oddaljeno dobrih 200 km od
Jaipurja in ravno toliko od Delhija. Poleg Taj
Mahala si je v Agri vredno ogledati Rdečo trdnja-
vo (Lal Quila), tempelj Dayal Bag, Ilimad-Ud
Daulahis ter vrsto palač. Ker je bila še noč, sem
imel zopet težave z orientacijo. Vozniki rikš so mi
zopet ponujali drage usluge. Cene nočnih voženj
z rikšami so bile zelo visoke, še posebno za tujca,
ki ne pozna razmer. Kljub vsem tem okoliščinam
nisem dovolil, da bi me opeharili. Odločil sem se
za smer, kamor je odšlo največ ljudi. Po nekaj
minutah hoje sem prišel do lokalnega avtobusa,
ki je peljal v želeno smer, na žalost le nekaj
kilometrov. Prijazen šofer mi je pokazal smer
proti Rdeči trdnjavi. Čez čas sem na svoji levi
opazil silhueto trdnjave, ki bdi nad mestom, na
drugi strani pa teče velika reka Vamula. Ko se je
zdanilo, je mesto dobilo veličino, ulice pa svoje
prebivalce. V vodniku je izvrstna karta, ki me je
pripeljala pred svetovno znani Taj Mahal ali
nesmrtni spomenik ljubezni. Zgraditi ga je del
šah Džahan leta 1653 in ga poklonil svoji ženi
Mumtaz Mahal. S to gradnjo je šah precej osiro-
mašil blagajno in si s tem nakopal nemalo težav.
Vstopnina za ogled sončnih vzhodov in za-
hodov znaša 105 rupij, drugače pa samo 50
rupij, ob ponedeljkih pa ostanejo vrata zaprta.
Fotografov je bilo kot listja in trave in vsak si je
želel najboljšo pozicijo. Želel sem fotografirati
odsev palače v enem izmed vodnjakov, toda
megla je izničila naše namene. Ko je bilo sonce
že precej visoko, se je megla razkadila, da sem
napravil nekaj posnetkov.
Presenečenje za konec
z avtobusom sem se vrnil v Delhi. Na sosed-
njem sedežu je sedel prijetno odišavljen gospod,
ki je bolj sodil v hlev kot na avtobus. Njegov
parfum je bil verjetno napravljen iz ovčjega
znoja, pomešan z kravjimi dišavami. Čeprav so
bile še zgodnje jutranje ure, sem komaj čakal,
da prispemo v Delhi na avtobusno postajo. V eni
izmed čakalnic sem si izbral sedež ter pričakal
dan. Kratkočasil sem se z opazovanjem ljudi.
Zelo simpatičen je bil sikovski poslovnež, ker si
je urejal turban na plešasto glavo.
Ko se je zdanilo, sem se odpravil do čajnice,
da bi se malo pogrel, nato pa sem odšel do tretje
največje mošeje Jama Masjid, ki je bila zgrajena
leta 1656. Zgradba ima dva ogromna minareta,
visoka 40m. Enkrat na leto se v njej zbere do
25.000 vernikov, od daleč in od blizu. Tla so bila
dokaj hladna. Precej bolje je bilo v glavni stavbi,
kjer so bila tla prekrita s preprogami.
Pri Beli mošeji sem spoznal Indijca, ki je
poznal mojega kolega Janeza Skoka. Spoznala
sta se na podoben način kot z mano - pri
fotografiranju. Omenil mi je, da je v bližini
čudovito sikovsko svetišče. Fotografska žilica
mi ni dala miru, zato sem se na hitro poslovi
res sem bil v nekaj minutah pri njem. Veri
so imeli svoj praznik. Copati so zopet romal
polico, okoli glave pa sem si moral zave
ruto. Notranjost svetišča je bila zelo le
Nekdo je igral na harmonij, verniki so pol|
sno molili. Denarne prispevke zbirajo prii
bolj svetem mestu v svetišču. Verniki sopn
radodarni, kar se je videlo po količini dena
Ko sem za puščal mošejo, me je na prijc
način ogovoril Sik. Zaupal mi je, da sem
simpatičen, ker oba zapušča naglavno okra
V dokaz svoje plešavosti si je razprl turb
Povedal sem mu, da je to moj zadnji dai
Indiji in da zvečer odletim domov. Ker s
imel namen nakupiti še nekaj spominkov, s
se o nakupu pozanimal pri njem. Kot vozi
motorne rikše pozna Delhi kot svoj žep. li
zal se je v vseh pogledih, kajti želel mi
polepšati zadnje ure bivanja v Indiji in p
tako mnenje o Indijcih. Presenečal me je
vsakem koraku, kajti brezplačna vožnja, kos
in ob slovesu še podarjen denar (50 rupij)
mi pustili usta na široko odprta. Še dolgo
tem sem razmišljal o svojem dobrotniku, ki
je pozlatil zadnji dan potovanja po čudoviti
nepozabni Indiji.
■■■■■■■■■■■■■MH FRANCI HOR\]
Hava Mahal - Palača vetrov v Jaipurju.
Na Valentinovo zvečer seje v hipu zrušil moj skromni, a čudoviti
poltretje leto trajajoči svet. Čeprav je zadnje tedne moje upanje
viselo na sila tanki nitki, sem vse stavil nanjo in z njo pletel sanje,
kako si bova ustvarila najino ognjišče. Toda nedoumljiva usoda je
dregnila v pletež in ga zmaličila v odurno spako.
Ko sem tistega večera prišel v barako in mi je Rittmayer izročil
njeno pismo, ki je kasnilo za teden dni, kar mi je vzbujalo
ponovno skrb, sem kot vedno postoril vse potrebn.o in se šele
potem zleknil na posteljo, da bi udobno prebral njene tako željne
vrstice. Bilo je zadnje praznično pričakovanje, ki sem ga čutil ob
vsakokratnem odpiranju njenih pisem.
Dragi Mirko! Z bridkostjo v srcu sem prebrala tvoje pismo:
večkrat kot katerokoli do zdaj in se dolgo bojevala, ah ti naj
odgovorim ali ne. Tudi v tem trenutku ne vem, kaj je bolj prav.
Odločila sem se za prvo, saj sva si vedno vse zaupala. Mirko! .laz
sem noseča. Samo Bog ve, kaj prestajam in pri vsej najini
ljubezni ne želim, da bi to tudi Ti vedel.
Ne huduj se zaradi kratkosti pisma. Ne morem z besedami
opisati razdejanja svoje duše, četudi bi to želela - preokorne so.
Ljubi Mirko! Spomni se me kdaj s Tvojo mohtvico! Jaz se te
bom vse življenje - tega mi ne more nihče vzeti. Naj ti bo usoda
naklonjena!
Ivanka
Polastila se me je gluha puščoba brez barv, brez vonj, brez
svetlobe kot tudi brez teme in bolečine. Vse je izginilo, ali pa je
vse hkrati obstajalo in bilo čudno enakovredno. Otopelost, prav
nič neprijeten občutek, je trajala nekaj dni. Delo. kolikor ga je
sploh bilo. sem opravljal kot stroj.
Ko je začela duševna odrevenelost popuščati in se hkrati
prebujati zavest, da sem z Ivanko izgubitpopoUmnm vse. za kar
se je splačalo živeti, se je začelo peklensko življenje. Obupen
občutek samotnosti me je vse močneje stiskal - postal sem tujec
med tujci. Včasih pa me je popadla silovita lakota po družbi,
kakršnikoli že, v kateri bi se mogel zdivjati do onemoglosti.
Drugič zopet sem zahrepenel po načitanem človeku, s katerim bi
mogel razpravljati o vseh mogočih rečeh, zlasti o smiselnosti
življenja. Dano mi ni bilo ne eno ne drugo.
Od tovarišev mi je bil najbližji Rudi. Nikoh ga nisem videl
jeznega, nad ničemer ni pokazal nejevolje, njegovo prisotnost je
bilo komajda zazrmti, a kljub temu je s svojo tiho vedrino polnil
prostor Zelo sem ga pogrešal, kajti zaradi precejšnje oddaljeno-
sti Gerbsbiihla od Waile in visokega snega, zaradi česar ni mogel
uporabljati kolesa, je prenočeval pri kmetu in se le redkokateri
večer prikazah.
Zadnje dni februarja je začel mraz pojenjati, veter se je
sprevrgel v tiekoliko toplejšega, kije šumel čez valovite planjave
temnih frankenwaldskih gozdov, travnikov in njiv in načenjal
visoke žamete. Po ulicah se je začel mehčati sneg. Na enega tistih
dni sem doživel tri stvari.
Dopoldan sem se po Fischmannovem naročilu lotil pometanja
gornjih dveh etaž kozolca, s katerih smo že zmetali seno in
slamo in ju pokrmili. Kozolci namreč niso takšni kot štajerski,
ampak imajo podobo lesene barake z eno, dvema ali več etažami
in ogromnimi vrati, skozi katera mora zapeljati še tako visoko
imložen voz sena aU žitnih snopov. Iz pritličja v prvo in višje
etaže vodijo od velike odprtine navpično pritrjene lestve. Ko sem
počistil drobce slame s prve etaže in seneni drob z druge, sem
sedel na tla rm rob odprtine tako. da so mi noge bingljale v
prazno in kmalu zadremal. Iz dremeža me je zbudila Rosi. ki me
je klicala h kosilu. Še napol v dremežu sem se z gornjim delom
telesa obrnd za četrt obrata, da bi se oprijel lestve in zagrabil v
prazno, kajti lestev je bila na nasprotni strani in padel dobrih
šest metrov globoko. Na tla sem priletel tik mimo poM
nameščenega rezila kosilnice, na stopala. Če bi padel le m
centimetrov bolj v desno, bi tni rezilo raztrgalo desno strantSi
od nog do rame. Tisti trenutek, ko sem padel, je Rosi z reM
glasom zakričala moje ime, in ko mi je prizadevno poma^
vstati, sva se začudeno spogledala, kajti nič me ni bolelo, tU
podplati, na katere sem priletel, me niso boleli. Bilo je neve^
no; čisto normalno sem stopal poleg Rosi po dvorišču proti ftii
Ko pa sva prišla v kuhinjo, sem se nenadoma začel sprašei''
kaj delam tam, kdo in od kod sem. Kljub sicer popolni zavc-
na vprašanje nisem znal odgovoriti. Po večerji, na poti v ban-
pa sem se nenadoma spet zavedal samega sebe - prestal sem
pretres možganov.
Pred barako se je Ivan kepalz nekim dekletom iz kmetijske^
kije bila v naši soseščini ui mi vzklikidl, da je prišla vesela noi'^
Kakšna, ni povedal, mene pa tii zanimala. Nekaj pozneje je pt^
Rittmayer v dnevni prostor, mi izročil pismo, bik) je od tete in ^
prebral sporočilo iz Bayreutlm. da se nam delo v poljedel^^'
konča že konec marca. Zavladalo je splošno veselje, ravnoi^
sem ostal le jaz. Da so imm skrajšah leto na enajst mesecev, ni^
imel nič proti, saj me kmečko delo ni pritegovalo, a tudi dornov^
ni vleklo, kajti razdalja med Ivanko in menoj bo vse premaji^
da bi me ne mikalo obiskati jo ali vsaj pri maši videti, s čimer^\
bolečine le povečeval in se nazadnje izpostavljal obrekljivce^^
morebitnim privoščljivcern.
RADIO - INFORMACIJE
25
Majhna žaba daleč skoč!
K.frog 95,1 iz Kalifornije in Radio Celje 95,
\,iključja botrujejo življe-
tako se je zgodilo, da
^ pred tremi leti na turneji
iKalilorniji z etno skupino
jj^jj koža iz Celja, ki je raz-
jjljevala tamkajšnje Slo-
^f-g^ v nekem nočnem »ro-
^clubu,« kot se je imenoval
l^jl, kamor si lahko vstopil
s kavbojskim klobukom s
^kimi krajci, na koncu veli-
, dvorane zagledala smejo-
se žabca, obkroženega z
iinimi številkami: 95,1
Palec iz Celja, čez ocean, da
[segla naša radijska postaja s
avto frekvenco? Seveda ne!
aključje torej, da smo se
lašli na območju kalifornij-
le zasebne radijske postaje,
se imenuje K.Frog 95,1
Na tem mestu je morda po-
trebna majhna pomoč: »Prog«
pomeni v angleškem jeziku
»žaba«, to ni pretežko, velika
črka K pred imenom radijske
postaje pa pomeni, da se le-ta
nahaja na zahodnem delu
Amerike oziroma na desni
strani ogromne reke Mississi-
pi, ki državo nekako deli na
dva dela. Na njenem levem
bregu, oziroma na vzhodu se-
verne Amerike, pa imajo vse
radijske postaje pred imenom,
ki je pač poljubno, kot je v tem
primeru »žaba«, veliko črko
W. Tako se ločijo na daleč, vse
pa so tudi z zelo velikimi,
vidnimi oznakami, ki cesto
štrlijo v nebo, dobro vidne.
Konkurenčni boj je tam na-
mreč še veliko hujši, vendar
brez zmede.
Tako so mi takrat pripove-
dovali naši prijazni gostitelji
Pam in njen mož Cristie, pa
Ar t in njegova žena Martha, ki
so se trudili, da bi še tisti večer
prišh do šefa K.frog 95,1 po-
staje, a ga žal niso našli. Tedaj
so obljubili, da bodo že poskr-
beli za »pobratenje« radia Ce-
lje in »Frogovcev«. Prvo deja-
nje je zdaj tu. Art (po rodu
Slovenec, sicer pa rojen v
Ameriki, zgodbo o njem vam
napišem kdaj drugič) in Mart-
ha, prava Američanka, sta
prav v teh dneh na obisku v
Sloveniji. S seboj sta prinesla
predstavitveni, reklamni listič
»frogovcev,« ki smo ga posta-
vili ob naše službeno vozilo s
prav tako vidno oznako 95,1...
in družno ugotovili, da tudi
majhna žaba daleč skoči. Vča-
sih celo čez Atlantik.
Radijcem K.frog 95,1 v Col-
tonu v Kaliforniji bosta Art in
Martha z lepimi pozdravi od-
nesla tudi to številko Novega
tednika, kjer se je udejanila
predstavitev dveh radijskih
postaj. (Na fotografiji z Mart-
ho in Artom).
MATEJA PODJED
RADIJSKI ŠKRATKI
Zanimiva anekdota se je v
soboto primerila prekaljeni ra-
¥ Mateji Podjed. Že sredi
dopoldneva se je s taksijem
"tpeljala na celjski Stari grad,
^ koder sta s tehnikau Sa-
Mateličem pripravljala
Nanja s turistične prireditve
Nnjeveški dan na Starem
Nu. Ker je bilo obljubljeno,
•^^bo taksi na ta dan še posebej
poceni, vožnja naj bi bila sto
''''drjev na osebo, je Mateja
^"ega od taksistov zaprosila,
''^jo popelje. Ta je kar poskočil
'"'^služnosti, ji odprl vrata, ko
P^mu je pod nos pomolila sto
'olarjev je prijaznost uplahnila
"^pričel je momljati nekaj o
'^"1. kako da se mu vožnja ene
Osebe za sto tolarjev ne izpla-
2 Mateja mu jih je odštela
iJ^^^sto, da ga je vsaj malo poto-
^^'•a. Sama pa razmišljala o
ali se njej izplača zastonj
''^'Pravljati javljanja s Starega
Nu? Čeprav je bil odgovor
^•lločen ne, je kljub vsemu
'^^^fesionalno in kakovostno
"pravila svoje delo.
^'0"a Tatarevič-Mičo je ob
^^'^'ena Mitje Umnika mlaj-
^^Sa v soboto tekmoval sam s
l^^ov hitrostnem premikanja
^'Uč/ie opreme iz ene želez-
/^'^e postaje na drugo. V do-
. je namreč moral opre-
pripraviti, pospraviti, pre-
^^^^i in zopet postaviti v Laš-
fj"*' Ce/ju. Šentjurju in Rogat-
Zmagal je Mičo. In
Ron ^^^frioval? Da bi omo-
poslušalcem Radia Celje
in tristotim udeležencem izleta
z muzejskim vlakom v Rogatec
da bi čimbolje slišali vse kar se
je dogajalo na omenjenih že-
lezniških postajah. In tega ni
bilo malo.
Ali je Tine in Tone eno in
isto? Ni. Toda radijski škrat jo
je zagodel napovedovalcu Mi-
hi Barboriču v nedeljo, pri
čestitkah, da je Tineta spre-
menil v Toneta, ali obratno,
kdo bi vedel. Zato je moral
čestitko ponoviti, škratki pa
mu svetujejo, da je v prihod-
nje bolj previden. Sicer mu
bodo »abcigali« pri honorarju!
Iz počitnic se je vrnila vaša
Ivica Burnik. Kuharice, ki z
njo kuhajo ob sredah, so s
pospešeno močjo vrtele tele-
fonsko številko našega studia,
da bi jo pozdravile in ji pove-
dale kakšen recept.
Theo Bostič is the best. Ta-
ko nekako se je glasilo sporo-
čilo enega od internetovskih
deskarjev, ki je obiskal našo
radijsko domačo stran. Imel je
sporočiti le to, ni pa sporočil,
ali bo ustanovil njegov fan
club. Škratki čakajo na nada-
ljevanje...
Na radiu ni nikoli dolgčas.
Predzadnji ponedeljek v avgu-
stu smo v delovni teden zako-
rakali s pisalnimi stroji, ker je
računalniška mreža zatajila,
minuli ponedeljek pa jeza raz-
burjenje poskrbel potres. Tele-
foni v studiu so se skoraj vžga-
li, tako zelo so bili ljudje željni
informacij o potresu.
NE PRESLIŠITE NA
RADIU CELJE!
Deskarske glasbene želje: od ponedeljka
do petka med 16.10 in 16.50
Odkar smo odprli domačo stran na Internetu nas pridno
obiskujete in nam pošiljate kratka sporočila. Deskarske glasbe-
ne želje so se že v začetku dobro prijele, kar pomeni, da jih
bomo izpolnjevali tudi v prihodnje. Seveda ne vseh na isti dan,
če jih bo sčasoma preveč, pa tudi tiste, ki bodo prispele po 13.
uri ne bomo izpolnili še isti dan. Lahko pa ste izvirni pri pisanju
tekstov komu želje namenjate, kako želite naj bodo napoveda-
ne... Skratka: vse za fresh air na Radiu Celje!
Pop pisnice: od ponedeljka do petka med
11.10 in 11.50
Tudi Pop pisnic vam z jesenjo ne bomo vzeli. Zakaj le? Oddaja
se je odlično prijela, radi nam pošiljate vaše glasbene želje na
dopisnicah, zato jih sprejemamo tudi v prihodnje.
Maraton Celje-Logarska dolina: sobota,
od 6.00 do 14.00
Leto je naokoli in tudi letos smo celjski radijci »zraven« ko gre
za maraton Celje-Logarska dolina. Dean Šuster in Tomaž
Lukač ga bosta spremljala, se oglašala z vseh štartnih mest in iz
cilja v Logarski dolini, ter prinašala maratonski utrip na Radio
Celje.
Ponedeljek, 6. septembra ob 9.05: gost v
studiu: župan občine Laško Peter Hrastelj
Laškega župana Petra Hrastelja bo v studiu gostila Sergeja
Mitič, na voljo pa bo predvsem poslušalcem, da odgovarja na
njihova vprašanja.
Pravljice za otroke:
vsako sredo ob 19.00
Vsako sredo ob 19.00, po otroški oddaji FuU cool, bomo
zavrteli še po eno klasično pravljico. Veliko le teh so nam poslali
iz ene od slovenskih založb in prepričani smo, da bodo
razveselile naše najmlajše poslušalce.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
21.8.: Adrijana FRIC iz Žalca
- deklico, Valerija HRASTELJ
iz Laškega - dečka, Doroteja
KRIŽNIK z Vranskega - dečka,
Marjana IRŠIČ iz Slovenskih
Konjic - dečka;
22. 8. Mojca LAPORŠEK iz
Slovenskih Konjic - deklico,
Erika GUBENŠEK iz Prevorja -
deklico;
23.8.: Bojlije SARAMATI iz
Podčetrtka - deklico, Jožica
UDUČ iz Dobja - dečka;
24.8.: Marija BRECL iz Slo-
venskih Konjic - deklico, Mari-
ja KRIVEC iz Luč ob Savinji -
dečka, Ružica PLAHUTA iz
Celja - dečka, Gabrijela BLA-
ZINA iz Podplata - dečka, Ma-
rijana KOTNIK iz Žalca - dekli-
co, Marta GRAŠIČ iz Šmarja -
dečka;
25.8.: Terezija KVEDER ZU-
PANEC iz Vojnika - deklico,
Nevenka VEŠLIGAJ z Grobel-
nega - deklico, Damjana OV-
TER iz Celja - deklico, Gorda-
na KORES iz Rogatca - dečka;.
POROKE
Celje
Poročili so se: Ožbalt POD-
PEČAN iz Žalca in Saša HRU-
ŠOVAR iz Celja, Konrad G-
ROM in Gabrijela GABERŠEK,
oba iz Celja, Marko OCVIRK iz
Celja in Emma Iris KRŽALIČ iz
Celja, Darko RAVNAK in Nata-
lija ŽUŽEK, oba iz Celja, Matej
MARINKOVIČ in Mojca PUN-
GARŠEK, oba iz Žalca, Vinko
BLAZINŠEK in Olga KOPI-
TAR, oba iz Celja ter Sebastjan
JAKOP in Vanja NOVAČAN,
oba iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Pavel ŠU-
HEL iz Pečovja in Barbara KO-
VAČ iz Vrbnega.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Božo KOCI-
JAN iz Celja in Melita LAH iz
Šmarja pri Jelšah, Damjan
CVERLIN iz Kristan Vrha in
Jelka STRAŠEK iz Vidovice.
Tomislav VULIČ in Leonida
PODHRAŠKI iz Rogaške Slati-
ne.
Velenje
Poročili so se: Vid OBLAK
in Slavka BOROVNIK. oba iz
Plešivca, Srečko JAVORNIK iz
Zgornje Rečice in Hedvika
RAMŠAK iz Velenja, Zoran
BANDEU in Vladka DIMEC,
oba iz Velenja ter Robert VIDA
Iz Petišovcev in Sandra MAR-
KOVIČ iz Lokovice.
Žalec
Poročili so se: Maksimiljan
ROZMAN iz Podvina in Jerica
LUSKAR iz Gotovelj ter Bošt-
jan KREČA iz Tabora in Kar-
men ŠMID iz Vrh.
SMRTI
Celje
Umrli so: Veronika MLA-
KAR iz Draže vasi, 77 let, Peter
Franc BERNARD iz Mozirja,
80 let, Ludvik KOŠTOMAJ iz
Celja, 70 let, Mira Irena PRE-
MRL iz Nove Cerkve, 54 let,
Katarina ŠPEGLIČ iz Belega
Potoka pri Frankolovem. 83
let, Olga VENGUST iz Celja,
80 let, Pavlina GRADIŠNIK iz
Celja, 79 let, Elizabeta UGOV-
ŠEK iz Solčave, 81 let, Franc
CERAR iz Trnovelj pri Celju,
90 let, Alojzij BOLTA iz Celja.
75 let. Emilija POŽEK iz Šem-
petra v Savinjski dolini. 89 let.
Helena MUROVIČ iz Celja. 74
let in Karel REČNIK iz Zbelov-
ske Gore. 56 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marija SLABANJA
iz Vejic, 59 LET, Alojz KOVAČ
iz Podlešja, 92 let, Danica FAJ-
DIGA iz Jezerc pri Dobju, 69
let. Silvo VRBOVŠEK iz Gorice
pri Slivnici, 38 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija ZOBEC iz
Vidovice, 44 let, Jožef Gustav
Karol IPAVIC iz Šentjurja, 88
let, Martin ŠKET iz Sp. Gaber-
nika, 34 let in Dragutin LUGA-
RIČ iz Podčetrtka, 50 let.
Velenje
Umrii so: Frančišek KOŠICA
iz Prapreč, 80 let, Bogomir
KRIŽNIK iz Ojstriške vasi, 61
let, Ljudmila KAVNIK iz To-
polšice, 85 let. Terezija ROJ-
ŠEK s Polzele, 78 let, Janez
HARTMAN iz Šmartnega pri
Slovenj Gradcu, 91 let in An-
ton JANC iz Trnovelj pri Celju.
70 let.
Žalec
Umrla je: Justina POGA-
ČAR iz Zgornjih Grušovelj, 84
let.
Podjetje NT&RC d.o.o..
natizomi svet: Irena Jelen Basa -
predsednica, Matjaž Jamnikar, Vesna
L^jič.
direktor Jože Cerovšek.
poslovni sekretar. Suzana Rober
Paijetje opravlja časopisno-založniško.
radijsko in agencijsko-lržno dejavnost.
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje,
telefon (063) 422-50. fax: 441-032.
Novi tediiik izhaja \'sak četrtek. Cena
izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za
tujino [e leliu naix)aiina 22.000
tolarjev. Številka žiro računa: 50700-
601-106900. Nenaročenih rokopisov in
fotc^afij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d.,
Ljubljana, Dunajska 5, direktor Alojz
Zibeliiik.
Na podlagi n-uienja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis
Novi tednik med proizvode informativne-
ga značaja, za katere še plačuje 5% davek
od prometa proizvodov
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Ntn-ega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Jelai
Baša, Janja Intilvv, Brane Jeranko.
Ksenija Lekič, Gregor Katic, Urška
Selišnik, Ivan.1 Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva; Moj« Maiot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojlerer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Rajagič.
E-mail: tednik@NT-RC.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednfca:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez. Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja telmike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880,4900-881
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
No^m tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale ageiKijske stonive.
Vodja Agencije: Frančdi Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Camien
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator tiženja: Mitja Umnik
Tfelefon: 063/422-50
fax: 441-032. 443-511
E-mail; Agencija(?W-RC.sJ
26
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MAH OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
29
30

GORELO JE
Gorelo
gospodarsko
poslopje
v sredo, 26. avgusta okoli
19. ure, je izbruhnil požar na
gospodarskem poslopju na
Primorski cesti v Šoštanju.
Ogenj je uničil zgornji lese-
ni del poslopja in kritino, zgo-
relo pa je tudi shranjeno seno,
5 kubikov desk, mešalec za
beton in več razstavljenih ku-
hinjskih elementov. Lastniki
poslopja so na delu v tujini,
uporablja pa ga Anton P. iz
Metleč. Gmotna škoda znaša
približno 1 milijon tolarjev,
požar pa je med igro povzročil
otrok.
Pogoreli
kozolec
Med četrtkovo nočno ne-
vihto je strela udarila v kozo-
lec, last Milana S. iz Spodnje
Ponkvice.
Udar strele je povzročil po-
žar, v katerem je kozolec po-
gorel, skupaj s suho deteljo,
nakladalko, trosilcem gnoja,
tremi starejšimi kmečkimi
vozmi in 4 kubičnimi metri
rezanega lesa. Ogenj so poga-
sili gasilci iz Šentvida pri Gro-
belnem in Šmarja pri Jelšah.
Gmotna škoda znaša približ-
no 2 milijona tolarjev.
M.A.
Poginilo 15 tisoč jarkic
Odpovedali vsi varovalni sistemi na kokošji farmi v Globokem -10 milijonov tolarjev
škode
v noči na petek, 28. avgu-
sta, je prišlo do pogina koko-
ši na farmi Kmetijske zadru-
ge Laško v Globokem pri
Rimskih Toplicah.
Ko so na kraj pogina prispeli
policisti in kriminalisti UNZ
Celje, so v preiskavi ugotovili,
da je prišlo ponoči do izpada
električne energije, zaradi če-
sar je odpovedal sistem za
prezračevanje objekta, posle-
dica tega pa je bila zadušitev
okoli 15 tisoč kokoši, starih 15
tednov. Čez 14 dni bi bile te
kokoši godne za prestavitev v
druge farme, kjer naj bi začele
nesti jajca.
O izpadu električne energije
ni bil obveščen nihče. Kot so
na kraju ugotovili preiskoval-
ci, je sočasno z izpadom elek-
trične energije prišlo tudi do
okvare rezervnega agregata m
telefonske linije, preko katere
je vezan alarmni sistem tega
objekta. Ker ventilatorji za
prezračevanje niso delovali,
se je temperatura v notranjosti
kokošje farme močno poveča-
la, primanjkovati je pričelo
zraka in jarkice so se zadušile.
15 ton poginulih kokoši so
takoj odpeljali v Zalog pri
Ljubljani.
M.AGREŽ
Foto: SHERPA
Pogled na poginule kokoši je bil zelo mučen.
S silo odstranjeni Darko Zupan?
Tajnik Republikanske zveze Slovenije
Darko Zupan je začel 29. avgusta spet
gladovno stavkati pred vladinim poslop-
jem na Gregorčičevi ulici v Ljubljani. V
ponedeljek naj bi ga, zaradi domnevne-
ga kršenja javnega reda in miru, prived-
li na policijsko postajo, od tam pa na
zaslišanje k sodnici za prekrške.
Kot trdi Zupan, naj bi mu policija v
ponedeljek zjutraj zasegla vse predmete,
ki jih je razložil na pločnik na Gregorčiče-
vi ulici, kjer si je postavil svoj mini šotor,
potem pa so ga policisti, ker naj bi bil s
svojim početjem (uriniral naj bi bil pred
očmi javnosti) kršil javni red in mir,
prisilno odpeljali na policijsko postajo
Center, ga tam zaslišali in napisali prijavo
sodniku za prekrške.
V ponedeljek dopoldne so velenjski
Republikanci na različne naslove poslali
izjavo za javnost, v kateri navajajo, da je
policija Darku Zupanu dovolila gladovno
stavkati na javnem mestu, a so ga ljub-
ljanski policisti kljub temu spravili v in-
tervencijsko vozilo in ga odpeljali k sod-
niku za prekrške. Opozorili so tudi na
domnevo, da so policisti s kraja gladovne
stavke odpeljali tudi vse Zupanove pred-
mete, kar je po njihovi oceni protipraven
poseg v,tujo lastnino.
V ponedeljek je Republikanska zveza
Slovenije razposlala v javnost tudi Pri-
javo kaznivega dejanja, naslovljeno na
urad načelnika UNZ Ljubljana. V prija-
vi piše: »Danes, nekaj minut pred 14.
uro, je policist, ki je stražil poslopje na
Gregorčičevi ulici 20, fizično napadel
Darka Zupana in verbalno grozil tam
prisotnemu g. Mitji Ovnu. Darka Zupa-
na je prijel za roki in ga vlekel po
Gregorčičevi ulici v smeri Prešernove,
pri tem pa kričal, da nima kaj početi na
Gregorčičevi ulici, ker mu on to prepo-
veduje. S tem je storil kaznivo dejanje
fizičnega napada na življenje in telo,
pri tem pa kršil pravice državljana, ki
mu je dovoljeno uporabljati javne povr-
šine enakopravno z ostalimi državlja-
ni,« je navedeno v prijavi, pod katero se
je podpisal Adolf Štorman, ki zahteva
disciplinski ukrep in uvedbo kazenske-
ga postopka zoper policista, ki naj bi
prekršil svoja pooblastila.
M.A.
Umrl zaradi
opeklin
Do tragične nesreče je
prišlo minuli petek, ko je
zagorelo v drvarnici Mar-
jana P. v Robanovem kotu.
Okoli 15. ure je 32-letni
Branko F. iz Robanovega
kota vstopil v drvarnico,
kjer je bila na tleh postav-
ljena plastična posoda z
bencinom. Ko si je prižgal
cigareto, so bencinski hlapi
povzročili eksplozijo v pla-
stenki, katere vsebina je
brizgnila po Branku in po
osrednjem delu prostora.
Domači so zaznali požar in
ob prihodu v drvarnico
našli na tleh gorečega Bran-
ka. Opekline so bile tako
hude, da je še istega dne
umrl v ljubljanskem Klinič-
nem centru. Požar, ki je
uničil ostrešje drvarnice in
nekaj orodja, so ob pomoči
domačinov pogasili gasilci
iz Solčave. M.A.
Ilegalci s Kosova
Konjiški policisti so 27. av-
gusta okoli polnoči na avto-
mobilski cesti v kraju Tepa-
nje ustavili dva kombija in
en osebni avtomobil.
Pri pregledu vozil in prever-
janju potnikov so ugotovili, da
gre za osebe, ki so v Slovenijo
prispele ilegalno. Iz kombija
je stopilo pet žensk in deset
njihovih otrok, od katerih so
bili štirje otroci že odrasle ose-
be, vsi pa so bili s Kosova.
Ilegalce je spremljalo 5 držav-
ljanov ZR Jugoslavije, ki zača-
sno bivajo in delajo v Sloveniji
ter 1 slovenski državljan, ki je
po rodu s Kosova. Pri pregledu
so policisti še ugotovili, da so
v Slovenijo prispeli k nam pre-
ko Madžarske, pri ilegalnem
prehodu državne meje pa jim
je, seveda proti plačilu, poma-
gal neznani Madžar. Po kon-
čanem postopku so ženske in
njihove otroke odpeljali v pre-
hodni dom za tujce v Ljublja-
no, z ostalimi pa se je ukvarjal
sodnik za prekrške.
M.A.
Nezgoda na motokrosu
Na nedeljskem tekmovanju v motokrosu v Lembergu se je
ob 10. uri pripetila nesreča s hudo telesno poškodbo.
Hude telesne poškodbe je utrpel gasilec, 57-letni Vinko M. iz
Lemberga, ko je med treningom tekmovalcev prečkal tekmovalno
stezo. Prečkal jo je v trenutku, ko je po njej pripeljal tekmovalec,
17-letni Sebastijan K. iz Komende in trčil vanj. M.A.
Radarji bodo...
• v četrtek, 3. septembra dopoldne na območju Velenja,
Mozirja in Žalca, popoldne pa na območju Celja, Laškega,
Šentjurja pri Celju in Šmarja pri Jelšah,
• v petek, 4. septembra dopoldne na območju Celja, Rogaške
Slatine in Šentjurja pri Celju, v popoldanskem času pa na
območju Laškega, Žalca, Mozirja in Velenja,
• v soboto, 5. septembra dopoldne na območju Laškega in
Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Velenja,
• v nedeljo, 6. septembra popoldne na območju Žalca,
• v ponedeljek, 7. septembra dopoldne na območju Rogaške
Slatine, Šmarja pri Jelšah, Velenja in Celja, v popoldanskem
času pa- na območju Šentjurja pri Celju, Laškega, Žalca in
Mozirja,
• v torek, 8. septembra dopoldne na območju Mozirja, Vele-
nja in Laškega, popoldne pa na območju Celja, Šmarja pri
Jelšah in Rogaške Slatine,
• v sredo, 9. septembra dopoldne na območju Celja, Šmarja
pri Jelšah in Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Laškega,
Šentjurja pri Celju, Velenja in Mozirja ter
• v četrtek, 10. septembra dopoldne na območju Mozirja,
Laškega, Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah, v popoldanskem
času pa na območju Šentjurja pri Celju, Slovenskih Konjic in
Velenja.
Laserski merilnik hitrosti bo do 9. septembra nameščen na
območju Slovenskih Konjic in Celja.
PROMETNE NEZGOr
Trčila mopedista
Na regionalni cesti, zunaj
naselja Jagnjenica, se je v
sredo, 26. avgusta zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe. Gmotna ško-
da znaša okoli 25 tisoč tolar-
jev.
Tomaž Š. (15) iz Starega
Dvora je vozil kolo z motor-
jem iz smeri Radeč proti Svib-
nem. Ko je pripeljal v bližino
križišča lokalne ceste Stari
Dvor-Žebnik, kjer je cesta spe-
ljana v blagem ovinku navz-
gor, je pričel močno zavirati,
pri tem pa je zapeljal na nas-
protno smerno vozišče. Iz nas-
protne smeri se je takrat pripe-
ljal voznik kolesa z motorjem,
20-letni Danijel S. iz Sevnice.
V trčenju med voznikoma je
Tomaž Š., ki med vožnjo ni
uporabljal varnostne čelade,
padel po vozišču in utrpel hu-
de telesne poškodbe.
Padel S kolesom
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Dobrava se je v ponede-
ljek, 31. avgusta dopoldne,
hudo telesno poškodoval
voznik kolesa.
Silvo K. (32) iz Zreč se je
peljal s kolesom iz Zreč proti
Slovenskim Konjicam. Zunaj
naselja Dobrava je med vož-
njo po klancu navzdol zaviral,
izgubil oblast nad krmilom in
padel po vozišču.
Nesreča v
kriziscu
v križišču Mariborske in
Dečkove ceste v Celju se je v
soboto, 28. avgusta zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri
sta dve osebi utrpeli hude
telesne poškodbe. Škoda na
vozilih znaša približno 600
tisoč tolarjev,
Peter K. (49) iz Celja je vozil
osebni avtomobil po Maribor-
ski cesti iz smeri središča me-
sta proti Vojniku. Ko je pripe-
ljal v bližino križišča z Dečko-
vo in Bežigrajsko cesto, se je
razvrstil na prometni pas za
zavijanje v levo oziroma na
Dečkovo cesto. Ko je na sema-
forju gorela zelena luč, je za-
peljal na sredino križišča in
zavijal na Dečkovo cesto, ta-
krat pa mu je nasproti,
Ijal voznik osebnega ^1
bila, 30-letni Zvonko š.5
Ija, ki je vozil naravnost j
ral, a trčenja ni mogel J
čiti V nesreči sta voznil^j
K. in njegova sopotnica
letna Marija U. iz Celja,
la hude telesne pošk,^
Voznik Zvonko Š. in nje
sopotnica, 24-letna
Š.. iz Celja, pa sta bila j
ranjena.
Z mopedom n(
bankino
Na lokalni cesti zunaj
selja Arnače se je v nedi
30. avgusta popoldne, p(
tila nezgoda, v kateri s
hudo ranil voznik koles
motorjem.
Vladimir M. (51) iz Lazs
peljal na kolesu z motorjei
smeri Arnač proti Šeni
Med vožnjo je zapeljal na]
čeno bankino in padel po
zišču ter se hudo telesnoj
kodoval.
Neprevidno V
križišče
v križišču Koroške cesti
ceste Simona Blatnika v
lenju se je v ponedeljek,
avgusta popoldne, pripel
nezgoda, v kateri je ena«
ba utrpela hude telesnep
kodbe. '
Romana K. (39) iz Varpi
je vozila osebni avtorao
po cesti Simona Blatnika,
je pripeljala do križišča
prednostno Koroško cesto,
v križišče zapeljala v tren
ku, ko je po Koroški cf
pripeljal avtobus, ki gaje'
zil 34-letni Igor L. iz VeJen
V trčenju je hude telei
poškodbe utrpela sopotfli
v osebnem avtomobilu,!
letna Meta K. M.
Kadrovske
novosti v
UNZ Celje
Na ponedeljkovi redt
novinarski konferenci j
načelnik UNZ Celje Duša
Mohorko predstavil neki
tere kadrovske spreme"
be v celjski upravi.
Od 1. septembra daljen
novi komandir na PP Šm^
je pri Jelšah Sandi Horval
dipl. inž. prometa, ki je"
UNZ Celje zaposlen odl^'
1991, do zdaj pa je opra)
Ijal naloge pomočnika I''
mandirja na PP Celje. Dosi
danji  komandir  šmarsj'
policijske postaje MaftU
Poharc je s 1. septembri"
postal vodja izmene v Op'
rativno-komunikacijske'
centru UNZ Celje. Novi P'
močnik   komandirja
Šmarje (odgovoren bo ^
področje kriminalitete) j
Iztok Šimek, ki je v celjs'
upravi zaposlen od 1^
1987, nazadnje kot poin^
nik komandirja na PP Š^^J
jur pri Celju. Dosedanji P'J
močnik   komandirja
šentjurski policijski pos'^.
Janez llek je po novem
minalistični   inšpektor ^
Uradu kriminalistične sliJj
be UNZ Celje. J^^'

31
NOČNE
CVETKE
"^e ti nekdo ob dveh pono-
razbija po vratih in je pri
2elo vztrajen, ne kaže
pil drugega, kot poklicati
olicijo. To je 26. avgusta
jril tudi Martin z Ipavčeve.
p K., ki si je privoščil tak-
10 nočno avanturo, pa je
ijino še pravočasno omagal,
j ga ob prihodu patrulje ni
jo več pred Martinovimi
ati.
V četrtek popoldne so šli
jlicisti na intervencijo na Ro-
parsko. Tam se je Branko O.
j na svojo Ljudmilo in vso
00 začinil še s krepkimi
cami.
V petek popoldne je bil v
jndardnem elementu tudi
an K. z Opekarniške, ki je
iicno obračunaval s svojo
no.
V podobnem položaju je
lav nedeljo popoldne Tere-
ja, ko jo je v stanovanju na
lilfinskega ulici pretepal
jen izvenzakonski Tone P.
V noči na ponedeljek se je
)pku pretepenih žensk pri-
[užila še Zdenka iz Razdelja,
3)0 je fizično obdeloval njen
renzakonec Bogdan R.
V stanovanju na Linhartovi
je v ponedeljek okrog enih
onoči razbijal alkoholno pre-
reti Simon K. Ker ni kazal
nakov skorajšnje ohladitve,
oga policisti odpeljah s seboj
imu ponudili ležišče v pro-
m za pridržanje.
M.A.
Stingerju ni
mogoče ubežati
Z razraščanjem kriminala,
ki tudi pri nas dobiva vse
bolj nevarne oblike, pri tem
pa so najhujši kriminalci do-
bro izurjeni in oboroženi za
spopade s policijo, se je le-ta
morala opremiti z nekateri-
mi novimi in bolj učinkoviti-
mi prisilnimi sredstvi, kate-
rih uporabo določa novi slo-
venski Zakon o policiji.
Nekaj novih postopkov in
sredstev za prisilno ustavlja-
nje storilcev kaznivih dejanj
na begu pred policijo, je celj-
ska UNZ predstavila v pone-
deljek na avtopoligonu na Lju-
bečni. S simuliranim lovom na
storilca, ki je pred policijo be-
žal v osebnem vozilu, so pred-
stavili pet postopkov blokade
terena oziroma ustavljanja s
službenimi vozili in prijetja
motoriziranega »storilca« na
begu. To so postopki, ki od
policistov zahtevajo kar naj-
večjo mero spretnosti in izur-
jenosti in ki vključujejo tudi
določeno mero tveganja.
Največ pozornosti je bilo de-
ležno sredstvo za prisilno ustav-
ljanje vozil, imenovano »stin-
ger«. Gre za novost, ki bo kos
slehernemu motoriziranemu
ubežniku-kriminalcu. Še najbolj
je podobna ozki bodičasti pre-
progi, ki se lahko v trenutku
znajde pred kolesi vozila na be-
gu. Stinger je sestavljen iz 180
tankih bodic, ki se zapičijo v
pnevmatike, te pa se v 20 sekun-
dah spraznijo in osumljencu
onemogočijo nadaljnjo vožnjo.
M.A., Foto: SHERPA
Truplo v Savi
v torek, 25. avgusta okrog poldneva, so v reki Savi v
Hotemežu našli neznano moško truplo.
Gre za truplo mlajšega moškega, starega od 25 do 30 let in
visokega 175 cm, z daljšimi kostanjevimi lasmi. Obut je bil v
črne športne copate Nike, oblečen pa v spodnji del modre
trenirke Lotto in črno majico s kratkimi rokavi. Na hrbtni
strani majice je odtis večje dlani v rdeči barvi, na sprednji
strani majice pa je rdeč napis »death«. Okrog vratu je imel
verižico iz rumene kovine z obeskom v obliki kroga, v katerem
je peterokrata zvezda, druga verižica je iz usnjenega trakti,
obesek pa je križ iz bele kovine. Po prvih ugotovitvah
preiskovalcev je bilo truplo v vodi že vsaj nekaj dni. Kdor bi
kar koli vedel o umrlem neznancu, naj to sporoči na telefon-
sko številko 113 ali na najbližjo poUcijsko postajo.       M.A.
Prikaz policijske blokade avtomobila s tremi službenimi vozili in prijetje osumljenca.
»Stinger«, vržen prek vozišča pred vozilo, v 20 sekundah izprazni pnevmatike.
MINI KRIMIČI
Po nakit V izložbo
v sredo, 25. avgusta okrog
pol tretje ure zjutraj, je nezna-
ni storilec razbil steklo na iz-
ložbi zlatarstva Koren na Lin-
hartovi ulici v Celju in si na-
bral za okoli 250 tisoč tolarjev
nakita iz rumenega zlata.
Težko delo
v noči na 24. avgust so se
neznani tatovi zadrževali na
območju centralnih delavnic
Slovenskih železnic na Cin-
karniški poti v Celju. Na pre-
vozno sredstvo so naložili in
odpeljali okoli 100 kosov za-
vornjakov v skupni vrednosti
približno 150 tisoč tolarjev.
Pri tem so se morali pošteno
namočiti, saj ena sama takšna
kovinska zavorna obloga tehta
najmanj 12 kilogramov.
Čez mejo s pištolo
Na mejnem prehodu Dobo-
vec je 26. avgusta v našo drža-
vo vstopil hrvaški državljan
Tomo B. Pri pregledu njegove-
ga vozila so pohcisti našli phn-
sko pištolo in 34 nabojev. Ker
za orožje ni imel dovoljenja,
so mu ga zasegli in ga odpelja-
li k sodniku za prekrške.
S pestjo v oko
Koncem minulega tedna so
policisti obravnavali prijavo o
kaznivem dejanju hude tele-
sne poškodbe z dne 21. avgu-
sta v gostinskem lokalu Bar
Sedlarček v Sedlarjevem. Tam
sta se sporekla 23-letni Bojan
L. iz Lastnica in 42-letni Kari
V. iz Sedlarjevega. Ko je Kari
nameraval s stolom udariti Bo-
jana, je med njiju stopila last-
nica lokala, 34-letna Ivica M.
in jo skupila. Bojan je namreč
takrat s pestjo zamahnil proti
Karlu, zadel Ivico v oko in ji
prizadejal hudo telesno poš-
kodbo.
Razbijači stekel
V noči na 27. avgust je nez-
nani storilec z neznanim pred-
metom poškodoval steklo iz-
ložbenega okna Kovinotehni-
ne prodajalne Kovinar na Ma-
riborski cesti v Celju. Lastnika
je oškodoval za pribhžno 12
tisoč tolarjev.
V isti noči se je nekdo lotil
tudi izložbenega okna proda-
jalne Iskra na Levstikovi ulici
v Celju. Podjetje Iskra iz
Ljubljane je s tem oškodova-
no za približno 25 tisoč tolar-
jev.
Prikrajšani šolarji
v minulem tednu je nekdo
kradel v Osnovni šoli Ob Dra-
vinji v Slovenskih Konjicah.
Ker je iz glasbene učilnice od-
nesel videorekorder in CD pla-
yer, bodo učenci za nekaj časa
prikrajšani za gledanje video-
posnetkov in poslušanje glas-
be z zgoščenk.
Vlom v skladišče
v noči na 26. avgust je nez-
nani storilec vlomil v priročno
skladišče Jožeta O. na Železar-
ski cesti v Štorah. Tam je ukra-
del dve kotni brusilki, ličarsko
brusilko in vrtalni stroj v
skupni vrednosti okoh 110 ti-
soč tolarjev.
Ozimnica iz
vikenda
Tat, ki je v minulem tednu
kradel v vikendu v Hrenovi pri
Novi Cerkvi, si je priskrbel del
ozimnice, ko je odpeljal okoli
60 kg krompirja in 50 kg čebu-
le, očitno pa je potreboval tudi
phnsko jeklenko, vrtno kosil-
nico, samokolnico, plastično
mizo z dvema stoloma in ne-
kaj ročnega orodja. Lastnik
Lenart C. je oškodovan za
okoli 100 tisoč tolarjev.
izginil traktor
v noči na 28. avgust je
nekdo iz ograjenega prostora
Vrtnarstva Celje na Ljubljan-
ski cesti v Celju ukradel trak-
tor znamke Zetor, tip 6245,
rdeče barve, z reg. oznako
CE H9-96. Skupaj s traktor-
jem je izginila tudi enoosna
zelena prikolica z reg. št. A3-
34 CE.
Po baker na odpad
Minuli petek ponoči je nez-
nani storilec iz ograjenega
dvorišča Surovine Maribor v
Podšmihelu pri Laškem ukra-
del 225 kilogramov odpadne-
ga bakra. Surovina Maribor,
PE Laško, je oškodovana za 47
tisoč tolarjev.
Okradel Nemko
Neznani storilec je prejšnji
petek dopoldne vstopil v eno
izmed sob hotela Dobrna na
Dobrni. Tam je našel in ukra-
del zlat prstan z vgrajenim
brušenim diamantom. Lastni-
ca Margareta N. iz Nemčije je
oškodovana za približno 180
tisoč tolarjev. M.A.
32
KRONIKA S CEUSKEGA
Goli za ljudstvo
V Rogaški Slatni je igrišče za golf z devetimi luknjami odprtega tipa in za prve udarce
ni potrebno članstvo
Prihodnji teden se bo v Ro-
gaški Slatini pričela jesen-
ska šola golfa, ki jo bo vodil
priznani učitelj v Sloveniji
vse bolj popularnega športa
Marko Lamberger iz Vrbe na
Gorenjskem.
Milan Zagoda, Janez Vi-
potnik in Kristjan Bračun
upajo, da bodo v tem času
uspeli čim več ljudi prepričati,
da golf ni le za bogataše in
pomembneže, ampak tudi za
vse, rekreacije željne ljudi. Ve-
liko zaslug za razvoj golfa v
Rogaški Slatini ima prav Mi-
lan Zagoda, ki je bil včasih
med vodilno ekipo zdraviliš-
ča, danes pa je samostojni
podjetnik in pogodbeni direk-
tor družbe Golf Jelšingrad, ki
ima v svojem klubu blizu 200
članov.
Predsednik kluba je Zvonko
Murgelj, direktor mestinjske-
ga Vitala, med člane pa so po-
leg znanih Laščanov iz pivovar-
ne, vpisani tudi vodilni možje
iz Gorenja, Premogovnika Ve-
lenje, Banke Celje... Ker je pri-
stopnina v Golf klubu Jelšin-
grad v primerjavi z drugimi
klubi po Sloveniji dokaj nizka
(znaša blizu 100 tisoč tolarjev),
je med člani tudi veliko Ljub-
ljančanov in Gorenjcev, nekaj
je tudi tujcev. Igrišče je odprte-
ga tipa in zato dostopno vsako-
mur: igra na devet lukenj stane
samo tisočaka, uvodni mini-
tečaj s serijo osnovnih udarcev
pa le 500 tolarjev.
Če bo Milanu Zagodi uspelo
zbrati dovolj denarja, bo že
prihodnje leto zgrajenih prvih
devet lukenj na igrišču v Šmar-
ju, do takrat pa bodo lahko
takšni in drugačni ljubitelji te-
ga športa uživali v Golf centru
v Rogaški Slatini, ki ga od letoš-
nje pomladi vodi Slatinčan
Golf Jelšingrad je pripravil
tudi priložnostno prvenstvo
štajerskih novinarjev. Z ena-
kim rezultatom sta zmagala
radijski reporter Peter Hab-
janič iz Maribora in dolgolet-
ni predsednik Društva šport-
nih novinarjev Slovenije Bo-
rivoj Ferš, sicer dolgoletni
novinar Večera.
Kristjan Bračun. Za začetnike
skrbi v centru Janez Vipotnik,
prav tako iz Rogaške Slatine, ki
želi postati profesionalni igra-
lec golfa. Trenutno je asistent
Marka Lambergerja, letos pa
naj bi se udeležil tudi prvega
pravega turnirja.
-      JANJA INTIHAR
■^H Foto: ŽEUKO ZULE
Franci lovi ribe
Namesto kometa je ob
uradni otvoritvi prenovljene-
ga Uniona treščila v dvorano
sosednjega Celjskega doma
pisana druščina ljubiteljev
filma in družabnih dogod-
kov. Med »ta zaresne« ljubite-
lje filma lahko gotovo prište-
jemo tudi Mira Polanka, Ja-
sno Žmaher in Francija" Hor-
vata (na sliki z leve), saj so se
vsi trije sedmi umetnosti za-
pisali tudi profesionalno.
Miro Polanko je v Ljubljan-
skih   kinematografih   pred-
stavnik za ameriško produk-
cijo Warner Bross, svojo film-
sko kariero pa je začel kot
komercialni vodja Vibe. V ti-
stih časih je redno prihajal na
Teden domačega filma v Ce-
lje, o katerem ve zelo veliko
povedati tudi Franci Horvat,
ki je bil v letih od 1975 do
1991 direktor celjskega Kino-
podjetja. Čeprav je že sedem
let v pokoju (najraje lovi ribe
in pomaga gasilcem), še ved-
no spremlja obiskanost kino-
predstav in ne more pozabiti,
da so včasih v dvoranah
leto našteli kar 700 tiso(!|
dalcev. Teden domačega
ma pa jih je imel celo 45 tii
Kar neverjetno, v primerja
današnjimi številkami, ki
ob koncu leta zaustavijo
200 tisoč. Sicer pa se zad
čase gledanost filmov v O
povečuje, za kar ima zasli
tudi Šentjurčanka Jas
Žmaher, ki je program!
vodja Celjskih kinematoj
fov.
Milan Zagoda, Janez Vipotnik in Kristijan Bračun.
Razkriti tajni agenf
Na teniškem turnirju Urada kriminalistične službe UNZ Celje nekaj povabljencev, kii
jih v šali poimenovali za njihove agente
Naključja včasih uberejo
čudna pota in tako se je na
teniških igriščih Cetisa v Celju
začel torkov družabni turnir
dvojic v organizaciji Urada kri-
minalistične službe UNZ Celje.
Z raziskavo povsem resnične-
ga nočnega vloma v Glide bar.
Nepridiprav je izmaknil sa-
mo srebrne pladnje (na srečo
niso bili poročno darilo) glav-
nega organizatorja turnirja
Milana Esa, hrane in pijače pa
se začuda ni niti dotaknil. Na-
daljevanje je bilo v pisani za-
sedbi policistov celjske regije,
paznikov Zaporov Celje ter ne-
katerih pokroviteljev in po-
vabljenih gostov (slednjih se
je takojci oprijel vzdevek taj-
nih agentov) veliko bolj pe-
stro.
Izkušeni organizacijski ma-
ček Ivan Druks je s posreče-
nim igralnim sistemom poskr-
bel za zadostno število iger
žrebanih dvojic, za popestri-
tev pa je Boštjan Dimitrijevič
omogočil merjenje začetnega
udarca. Z zmagovitim servi-
som 157 km/h si je načelnik
celjskih kriminalistov Alek-
sander Jevšek prislužil teniš-
ki lopar (povsem enake znam-
ke Wilson Pro Staff, s katerim
se je tudi uvrstil v zaključni
del turnirja), in tudi udarci
drugih udeležencev so krepko
presegali omejitve z naših ce-
stah.
V primerjavi s konkureoj
so bolj pogosto zmagovali
vztrajni kolesar Marko Z(
ki na vozilu na nožni p
vztraja tudi v najhujši i
edini levičar Bojan Jug
sta zaposlena v zaporu),
danji rokometni reprezei
Vlado Bojovič (jutri v pos
nem centru Vrtnica odpira
Shark), policisti Janez Šm
iz Žalca, Gorazd Polane«
Aleksander Bašič s Poiz
(najmlajši udeleženec turi«
najstarejši pa je bil vsestral
športnik Otmar Koštofl
Omi) ter kronist letošnjega
desetega družabnega turu
na Cetisu Željko Zule.
■■■■■■I ŽEUKO Z
■■■H Foto: SHEI
v modno jesen z
lalegnjenimi pasovi
Dež za
ubijanje
Somi,
da te Icap!
^^Vložena T|
B zelenjava
Renault z novim
lik..,..,.....,,,.,. „„,.
Hiše v La Pazu so raztresene po strmih pobočjih.
Prestolnica v oblakih
Predpisana belina La Paza, glavnega mesta Bolivije
v Boliviji poleg naravni
lepot turiste privlačijo tudi
nekatera večja mesta,
vključno s prestolnico drža-
ve. Za veliko Bolivijcev je
prestolnica še vedno nekda-
fije glavno mesto Sucre, če-
prav ima predvsem gospo-
darsko veliko večjo težo mi-
lijonski La Paz. S svojimi
kolonialnimi zgradbami,
•odetimi v belino, daje videz
^nega najlepših mest v tem
•lelu Amerike. Radi ga ime-
•^ujejo tudi »Ameriške Ate-
'le« ali »Belo mesto Ame-
rik«.
Zakonsko je namreč predpi-
^3na bela barva pročelij in
^l^ina stavb, ki ne smejo biti
^l^ja od dveh nadstropij. Tako
kljub sto tisoč prebivalcem ne
daje videza vehkega mesta.
Univerzitetno mesto je polno
študentov, tako da tujci včasih
kar težko najdejo prosto sobo
v najcenejših hotelih. Tujce
privlači predvsem arhitektu-
ra, domačine pa mirno življe-
nje in prijetna klima. Kljub
temu da leži na višini 2790
metrov, so dnevne temperatu-
re prav prijetne, na vrtovih pa
uspevajo številne cvethce in
sadje, ki bi ga sicer pričakova-
li v tropskih krajih.
Milijonski La Paz
Kot pravo nasprotje pa se
kaže La Paz, ki leži dobrih
tisoč metrov višje, v bhžini
visokih gorskih vrhov. Mesto
je dolgočasno enolično, če
odmisliš   nenehno   vrvenje
ulic. Slednje je pravzaprav
najbolj zanimivo. Celi prede-
li mesta so namreč spreme-
njeni v poulične tržnice, saj
so pločniki in trgi preplavlje-
ni s tisočerimi prodajalci.
Običajno se prodajalci po-
dobnega blaga zadržujejo
skupaj. Tako je mogoče najti
ulico z oblačili, spet drugo s
čevlji, pa ulico z razstavljeni-
mi okrvavljenimi kosi mesa
itd. Del mesta je namenjen
prodaji tradicionalnih izdel-
kov domačinov. Pravijo, da je
tu mogoče najti prav vse, kar
izdelujejo v Boliviji in to po
zmernih cenah.
Mestno središče z nekaj ne-
botičniki se nahaja na dnu
velike kotline, iz katere se
proti dobrih petsto metrov
višje ležeči planoti dvigujejo
strme ceste. Ohranjenih je le
nekaj starih zgradb in cerkva.
La Paz nudi še najlepši pogled
z vrha kothne in to ponoči, ko
je zaradi neštetih luči videti,
kot bi daleč spodaj ležalo
zvezdnato nebo. Enolične sta-
novanjske hiše več milijon-
skega La Paza so raztresene po
strmih pobočjih doline. Na
vrhu je okoli mednarodnega
letališča zraslo na stotisoče
bivališč, ki so se združila z
velemestom. Tu se običajno
naseljujejo tudi prišleki z de-
žele, ki prihajajo v mesto z
upanjem na boljše življenje.
Toda pravega dela za neuke
priseljence v mestu ni in tako
večina životari v provizorič-
nih bivališčih na robu mesta.
Kljub revščini pa je na ulicah
videti začuda malo beračev.
Očitno so Bolivijci preveč po-
nosni in je beračenje le za
redke izhod v sili.
Višinska bolezen
Za večino obiskovalcev se
potovanje po Boliviji začne
prav v La Pazu. Kljub temu, da
ga večina želi kar najhitreje
zapustiti, pa za mnoge to ni
mogoče. Posledice višinske
bolezni marsikoga za kak dan
priklenejo v posteljo, mnoge
pa »osrečijo« vsaj s trdovrat-
nim glavobolom, vrtoglavico
in oteženim dihanjem. Kdor
pride v mesto z avtobusom in
se na višino prilagaja postopo-
ma, običajno nima težav. To-
da turisti, ki priletijo v La Paz,
se pogosto srečujejo z višin-
sko boleznijo. Nekateri višine
preprosto ne prenesejo in se
morajo po nekaj dnevih vrniti
v nižje ležeče predele. Večina
pa si težave lajša s kokinim
čajem. Kokine liste je namreč
mogoče kupiti na vsaki tržni-
ci. Domačini jih uporabljajo
za žvečenje in kuhanje čaja.
Oboje deluje na telo stimula-
tivno in poživljajoče, kar iz-
koriščajo tukajšnji Indijanci
že tisočletja.
IGOR FABJAN
34
REPORTAŽA
Jurist iz stare šole
Ludvik Gorenjak, znani celjski sodnik v pokoju, ob visokem življenjskem jubileju
»Moj oče je bil železničar.« S
temi besedami se je Ludvik Go-
renjak, ki je v pravosodju služ-
boval dvainštirideset let in pre-
živel več vladarjev ter politič-
nih režimov, najraje predstavil.
Bil je odličen govornik. Njegove
besede, ki jih je znal spretno
obračati, so vedno izzvenele kot
predavanje, najsi je govoril o
delu, nogometu, planinah, vin-
ski trti, spominih na rojshie
Škalce in Konjiško goro, najsi je
v spominih segel v čas, ko je kot
majhen deček smel poljubiti ro-
ko članom Windischgraetzove
plemiške rodbine.
Retoriki v prid je bil njegov
izreden spomin, zakaj vanj so
se s skorajda fotografsko na-
tančnostjo vtisniU obrazi, ime-
na in dogodki. Ušle mu niso niti
najmanjše podrobnosti, ne v
vsakdanjem življenju ne pri de-
lu, ko je po svojih najboljših
močeh skušal pametno razsoja-
ti. Četudi ima sodniško kladivce
veliko težo, je bil veliko raje
sodnik kot tožilec. Na višjem
sodišču so zavrnili zelo malo
njegovih sodb. Rad je imel ljudi
in delo z njimi. Ni se mu zdelo
nadležno, ko so ga ustavljali v
mestu, ga spraševali za nasvete,
mu ob vseh mogočih urah tele-
fonirali domov in iskali njegovo
pomoč. Tudi potem, ko je bil že
upokojen, telefoni niso prene-
hali zvoniti in zgodi se, da ga
kdo, ki pozabi na njegovo viso-
ko starost, poprosi za pomoč še
danes. Sodnik, ki je zakorakal v
enaindevetdeseto leto, zdaj živi
v svojem svetu, ki ni več tako
jasen in izbrušen. Njegov spo-
min je v zadnjih treh letih, po
hudih operacijah, močno ope-
šal. Mnoga imena so utonila v
pozabo, tudi obrazi in dogodki.
Če bi ga obiskali nekaj let prej,
bi sUšali blestečo pripoved, pre-
davanje, zdaj pa je o njem s
previdnostjo, raje manj kot pre-
več, pripovedovala njegova že-
na Elizabeta. O sebi je sodnik
Gorenjak nazadnje govoril na-
tanko pred desetimi leti, ko je
praznoval osemdeseti rojstni
dan. »Danes bi povedal isto,« je
prepričana Elizabeta Gorenjak,
ki je tistikrat, kot bi vedela, da
ga bo spomin izdal, njegove
misli zapisala in dodala še ne-
kaj svojih vtisov in drobcev iz
zgodbe moža, ki se je začela
leta 1908 v Škalcah pri Sloven-
skih Konjicah.
Železnicarski živež
Sodnikov oče Franc Gorenjak,
vlakovodja na konjiški železnici,
je vsako jutro hitel na vlak, ki je
na ozkotirni železnici počasi od-
sopihal iz Slovenskih Konjic v
Poljčane in nazaj. Na tej progi je
služboval skoraj trideset let. Z
ženo Julijano sta imela šest
otrok, vendar jima je dve deklici
že zelo zgodaj pobrala španska
gripa. Med vojno ni bilo lahko
priti do hrane, a za očetov denar
se je vedno kaj našlo. »Na srečo
oče ni bil vojak, bil je železni-
čar,« je imel navado ponosno
poudariti Ludvik Gorenjak. Ko se
je končala 1. svetovna vojna, mu
je bilo deset let in po treh razre-
dih avstrijske šole se je vključil v
slovensko. Nikoli ni pozabil poti
v šolo, ki jo je ubiral ob prostra-
nem domačem vinogradu, ki so
ga trikrat na leto skrbno prekopa-
li z motikami, nato skozi grapo,
mimo turškega grobišča in po
bližnjici v konjiški trg. Tudi pozi-
mi je lesene cokle dostikrat sezul
in jih raje nesel v rokah, da je šlo
do šole lažje in hitreje. Šele veli-
ko let kasneje je bila škalska
cesta lepo poravnana in posuta z
belim peskom.
Ludvika, izkazal se je za bi-
. strega učenca, so poslali na šola-
nje v mariborsko gimnazijo. Bil
je že maturant, ko so ga nekega
dne povabili na slovesnost ob
novi maši h Kukovim, premož-
nim posestnikom in sosedom
plemstva Windischgraetz. Tisti-
krat je bodoči sodnik prvikrat
plesal s pravo damo plemenite-
ga rodu. Valček s princezo Ma-
netti je bil nepozaben, čeprav je
mrzlično pazil na vzravnano dr-
žo in lovil pravi takt po napotkih
mariborskega plesnega učitelja.
Tudi pogovor ni zamrl, saj je
dobro govoril nemško in malo
slabše francosko. Besede so ma-
turantu, ki je obvladal tudi gršči-
no in latinščino, gladko tekle.
Pravnik v kraljevini
Njegovi starši niso kuhali za-
mere, ko se je odločil za študij
prava in ne teologije, kot so na
tihem vseskozi pričakovali.
Prvo službo je mladi Gorenjak
dobil v odvetniški pisarni dr.
Franja Macarola v Slovenskih
Konjicah, nato pa nadaljeval štu-
dij in se preživljal s priložnostni-
mi deli. Po odsluženem vojaš-
kem roku se je zaposlil kot tajnik
in knjigovodja okrajne hranilni-
ce v Slovenskih Konjicah, kjer je
ostal vse do začetka U. svetovne
vojne, ko je moral za več mese-
cev v nemško vojno ujetništvo,
nato pa ga je Gestapo poslal na
prisilno delo na Zgornjo Koroš-
ko. V lesnoindustrijskem obratu
je delal do konca vojne kot knji-
govodja, vseskozi pa sodeloval v
zahodno koroški skupini narod-
noosvobodilnega gibanja. »Vsa-
ka prisila je težka, najbolj pa
prisilno delo v vojnem času,« je
govoril Gorenjak in pristavil, da
mu je vojna prizanesla, zakaj
vrnil se je živ. Sestradan in bled,
a živ. Njegova sestra Kristina ni
preživela. Na dan osvoboditve,
9. maja 1945, je Kristina stala ob
oknu svojega stanovanja, oble-
čena v slovensko narodno nošo,
z otrokoma ob strani, z najmlaj-
šim v naročju, in gledala, kako
so se skozi konjiški trg umikale
nemške čete, med njimi tudi
Čerkezi. Eden je nameril puško
proti njej in ustrelil. Bila je na
mestu mrtva. Sodnik ni mogel
njene smrti nikdar preboleti.
V poklicu je napredoval in
dobival nove zadolžitve. Službo-
val je v Konjicah, Krškem, Šmar-
ju pri Jelšah, Novem mestu,
Ljubljani in Celju.
Sodniška točnost
Svetla lisa v njegovem življe-
nju, o katerem je večkrat dejal,
da ni prav nič praznično, temveč
je neizprosen dolg delovni dan,
je njegova družina. Ob sebi ima
izjemno sopotnico, ženo Eliza-
beto. Poročila sta se pred deve-
tinštiridesetimi leti, brez velike
ohceti in poročnega potovanja.
Gospa Gorenjak se živo spomi-
nja svojega prvega srečanja z
moževimi starši. Njegova mama
je stopila proti njej vsa vzravna-
na in visoka, v temni obleki s
temno ruto na glavi. »Ne zameri-
te, vzela sem vam sina,« je dejala
mlada snaha. »Mogoče pa s tem
nisem nič izgubila, temveč le
pridobila,« ji je odvrnila tašča,
ko ni mogla vedeti, da bo svoja
stara leta preživela prav ob tej
mladenki, ki ji je prvikrat v Škal-
cah na veliki pogrnjeni mizi po-
stregla z bogatim žegnom: ore-
hovo potico, kruhom, gnjatjo,
hrenom, pirhi in vinom iz doma-
če kleh. Za mladoporočenca, ki
sta se štiri leta hranila izključno
v menzah skupnosti, je bil veli-
konočni zajtrk sanjski praznik.
V naslednjih letih sta se Gore-
njakova ustalila v Celju in njuno
življenje je ubralo vsakdanji tir
Ona je prevzela skrb za tri hčer-
ke in dom na Aljaževem hribu,
ob tem pa moža spodbujala.
Njegovo delo je imelo prednost.
Bil je vesten, točen kot ura,
službi zmeraj prvi. Ni se ga opj
jel sloves nepopustljivega sodu
ka, veljal pa je za silno natančns
ga. Kljub temu je ostal dejavg
tudi izven pravosodja. Bil j
predsednik nogometnega driis
tva Železničar Celje, glasbeni
in pevovodja, režiser nekateri!
predstav na vaških odrih, pred
sednik društva pravnikov, člai
hortikulturnega društva, navd«
šen planinec... Prehodil je vrhe
ve Karavank, Savinjskih in Ju|
skih Alp, na Triglavu je bil iii
najstkrat.
Približno taka je bila preteklos
sodnika, ki mu denarja ni bili
dosti mar, bolj si je želel ugleda
Bil je gospod, ki je znal bre
zadrege dami poljubiti roko, hkrj
ti pa navzven ni veliko dal na vtis
razkošja. V življenju je imel dvj
avtomobila, oba sta bila fička.
Po upokojitvi je najraje bralic
si izpisoval velike misli na majh-
ne lističe. Tudi tisto, ki pravi, dj
se morski valovi zaganjajo na-
prej in nazaj, končni rezultat pa
je statičen. Tudi življenje.
■■■■■■■■ KSENUALEKlt
Ludvik Gorenjak pri devetdesetih. Dolgoletni sodnik je bil
bolj kot po nepopustljivosti znan po izjemni natančnosti.
Z ženo Eliabeto na jadrnici. Njun zadnji dopust na morm
Poročna fotografija sodnikovih staršev iz leta 1907. Pred Julijano in Francem Gorenjakom
sedita nevestina mati in oče.
PETICA
V MODNEM VRTINCU
[35
Pred Parizom in Milanom
Slovenske modne tendence za pomlad in poletje 1999
L teh dneh odpira svoja
Ldnarodna sejemska vrata
■"pj.a-porter moda v Parizu,
L bodo predstavljene
Ldiie tendence za prihod-
^■^ pomlad in poletje.
5redi oktobra se bo podob-
^ predstava ponovila, tokrat
niodno vizijo prihajajoče
jode po italijansko s sejmom
(oda Mi ki no.
In slovenski tekstilni proi-
ifajalci? Kljub hudi krizi v tej
ospodarski panogi smo lahko
,fed Parizom in Milanom)
jejšnji petek na prireditvi za-
rtega tipa že videli najnovej-
5 kolekcije, ki bodo v naših
■govinah naprodaj prihodnjo
omlad.
V sodelovanju s slovenskimi
roizvajalci oblačil, obutve in
lodnih dodatkov, je bila v
;entru lUV - sredi čudovitega
arka prenovljene vrhniške
raščine, za poslovneže iz vse
lovenije, goste in modne no-
inarje, tendenčna modna re-
ija.
Moda z vami je bil tudi to-
lat njen naslov, tradicional-
10predstavitev - tokrat zadnjo
ftem tisočletju, je pripravil
;enter mode - Industrija usnja
frhnika ter Studio Društva
Dodnih delavcev z umetniš-
dm direktorjem Rokom Lasa-
'nom na čelu.
, delovali so: Mura Murska
ISaliota, Almira Radovljica, Beti
Metlika, Industrija usnja Vrh-
nika, Kroj Škofja Loka, Labod
Novo mesto. Lisca Sevnica,
Svila Maribor, Svilanit Kam-
nik, Tekstilna Ajdovščina, Tri-
glav Kranj, s čevlji pa Alpina
Žiri, Kopitarna Sevnica, Peko
Tržič in Planika Kranj.
Po všečno izpeljanem mi-
mohodu najboljših slovenskih
manekenk in manekenov, ki
ga je simpatično zaokrožil pe-
vec Jan Plestenjak, lahko zapi-
šemo vzpodbudno novico, da
se nam za tople mesece pri-
hodnjega leta obeta zanimiva
in pestra domača modna po-
nudba. Ne le za suhljate najst-
nice in drzne mladeniče, tudi
mnogim manj idealnim posta-
vam je namenjena videna mo-
da.
Tako že tretjo sezono zapo-
red kranjski Triglav preseneča
s posebnim programom Maxi,
ki je namenjen močnejšim po-
stavam.
Nove kopalne obleke Lisce
in Beti odlikujejo tanki, hitro
sušljivi in strukturni materiali,
ki ustvarjajo specifične trodi-
menzionalne efekte v svežih,
eksotičnih barvah.
Industrija usnja Vrhnika se
je predstavila z usnjenimi ve-
lurji, ki se lahko perejo, meh-
kim usnjem, ki odbija vodo in
olje ter je istočasno odporno
na madeže. Za nameček pa še
izvirni kroji bodo gotovo raz-
veselili marsikatero modno iz-
brušeno oko.
Čeprav bi veljalo omeniti še
mnoge med njimi, pa je ven-
darle med prvo, čeprav ob za-
ključku poletja res še nekoliko
zgodnjo modno »pokušino
1999«, treba omeniti tradicio-
nalno lepe radovljiške pleteni-
ne. Barve suhih in polsuhih
zelenih trav, transparentne
strukture, lesk sive perle z
rdečimi poudarki, so modni
signali, ki opozarjajo na našo
prisotnost v sivini urbanega
okolja.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Almira Radovljica, kolekcija Perla za pomlad-poletje 1999.
Foto: Stane Jerko
Industrija usnja Vrhnika - športna oblačila, izdelana iz
pralnih velurjev. Foto: Stane Jerko
V modno jesen z zategnjenimi pasovi
Kdor čaka, dočaka... In so
iločakali vsi ljubitelji, nekoč
nepogrešljivih, v zadnjih le-
tih pa »na stranski tir« odri-
njenih modnih dodatkov -
spetih trakov okrog pasu. V
modo se namreč znova vrača
stari, dobri usnjeni pas s
sponko. Takšen, kakršnega
smo videvali zgolj še na moš-
'^ih hlačah oziroma kavboj-
Seveda je lahko tudi iz
''laga ali plastike, ozek kot
svinčnik ali širok po cel deci-
meter.
Njegova naloga je bila nje-
§3dni le »oporne« narave,
^'^stno jo je izpolnjeval vse od
^^ojega rojstva - po izročilu
Pfvega prednika - vojaškega
P^su oziroma jermena. Pred
''^vnimi časi so ga bojevniki
niožje postave nosili okoli
Pasu ter ledij, da je zadrževal
°t>leko ali pa nosil orožje. Da
nujno potrebna pritiklina,
^ preprečuje nespodobne si-
jjacije z zdrsom preširokih
'^^ s pasu, postala nekoč
J^dni simbol, s katerim se
J^do kitila tudi krhka ženska
'^J3 v lahkih svilenih cunji-
J^h' se tistim možakarjem go-
ni niti sanjalo. Pa jim tega
tjdi ne gre zameriti, saj se je
^,°da na svojem zgodovin-
j^^ni pohodu večkrat navdu-
i ^ še za mnoge, bolj never-
letne reči.
. ^ skladu z vplivom gibanja
Nouveau - dekorativne
(^•^etnosti, ki se je pojavila ob
j^^^cu devetnajstega stoletja,
^ ^orej »vojaški« pas tik pred
^Pom v novo tisočletje zno-
va predstavlja z vso svojo avtoritativno odloč-
nostjo.
Vendar, moda ne bi bila moda, če ga ne bi
vsaj malce prikrojila svojemu trenutnemu
okusu. Poleg klasičnih črno-sivo-rjavih nians
kroko in kačjega usnja, se veselo poigrava z
mavričnimi, svetlečimi barvami. Najdlje pa se
je zadržala pri sponkah in pri njenem obliko-
vanju uporabila vso razpolož-
ljivo domišljijo. Eminentna
kreatorska imena vanje pogo-
sto vključijo svoj zaščitni
znak, stilizirano ime, kakšen
abstrakten sirpbol...
Pa še nekaj - sponka se v
letošnji modi ne zadržuje vse-
lej le v predelu popka. Zakaj
ne bi bil pogled na pas zani-
miv tudi od zadaj, so si rekli,
in vso reč obrniU.
ISlo, toliko le v vednost, da
ne boste prijazno opozorih
kakšno mimoidočo gospodič-
no, da si je pas pomotoma
narobe .zategnila...
Sponka na novomodnem pasu je lahko tudi zadaj.
2
|MLAD| KREATORSKI^
Počitniški modni utrinki
Katja Mai, modna oblikovalka in študentka novinarstva iz
Ljubljane:
»Bil je opažen, ostal je v spominu... Modno, svojstveno oble-
čen, lepo grajen mladenič, ki je v vroči počitniški noči obiskal
zakajeno diskoteko. V skladu s svojo zdravo življenjsko filozofijo
v kozarcu nima alkohola, temveč prisega na ribezov sok.«
36
GUSBA
Vesela fesen v Mariboru
31. festival narečnih popevk
Letos mineva že triintrideseto leto, odkar so
v Unionski dvorani v štajerski prestolnici pri-
pravili prvi festival narečnih popevk - Vesela
jesen. Z manjšimi prekinitvami se je ta najsta-
rejši slovenski festival ohranil vse do danes,
domačo glasbeno produkcijo pa je v teh letih
obogatil s številnimi narečnimi popevkami.
Predvsem so nam v spominu ostale tiste iz
sedemdesetih, ko so se festivala še udeleževali
največji »zvezdniki« slovenske glasbene scene,
nekatere zmagovalne skladbe pa so do danes tako
rekoč že ponarodele. Zadnjih nekaj let je bila
Vesela jesen za številne mlade ansamble in posa-
meznike odskočna deska na slovensko »harmoni-
ka-pop« sceno, vse pogosteje pa so se na festivalu
pojavljali tudi narodno-zabavni ansambli.
V podobnem stilu se bi naj-
brž odvijal tudi letošnji festival,
če organizatorja - RTVS Radio
Maribor in SAZAS - ne bi za
umetniškega vodjo imenovala
Bertija Rodoška, dirigenta na
prvi Veseli jeseni leta 1965 in
avtorja številnih zmagovalnih
(tudi narečnih) popevk. Njego-
va želja je bila, da bi se na
razpis, ki je bil prav zaradi zgo-
raj navedenih prijavljencev celo
enkrat podaljšan, prijavijo mla-
di avtorji in izvajalci z moder-
nejšo godbo, ki bi z morebitni-
mi uspešnicami Veseh jeseni
spet vrnili nekdanji sloves. Le-
tošnja pomembna novost na fe-
stivalu je tudi ta, da bo festival
letos prvič ponudil skladbe tudi
v slovenskem knjižnem jeziku
in ne le v narečnih oblikah.
Letošnja 31. Vesela jesen se bo
zgodila v soboto, 10. oktobra, v
dvorani Tabor v Mariboru, vsaj
po listi nastopajočih sodeč pa je
gospodu Rodošku le delno uspe-
lo ustreči lastnim zahtevam. Pre-
cej »krivde« za izbor nastopajo-
čih letos nosi 51 članov naključ-
no izbrane selekcije poslušalcev
iz cele Slovenije, ki je izbrala 16
finalistov in tri rezerve.
Izmed nekaterih starih znan-
cev naše popevkarske scene.
pa tudi Vesele jeseni, velja
omeniti Ota Pestnerja (Bala-
da), Maj o Pur (Šepet in smeh),
^anjo MHnar (Moč noči), šta-
jerske kavboje Bluegrass Hop-
pers (Špilaj kantri muziko),
Ireno Vrčkovnik in Damjano
Golavšek, ki bosta tokrat pre-
pevali v duetu (Naj bo vesela
jesen), Natalijo Verboten (Ne
budite me), Milana Kamnika
(Ibržnik), skupino Victory
(Helena) in N-Z heroje Slapove
(Sem, kar sem). Ostali nasto-
pajoči so po večini iz vrst do-
mačega terasnega popa (Duo
Primavera, Kristali, Selekcija)
ali pa gre za mlade, še neuve-
ljavljene pevke (Jolanda Anž-
lovar, Katja Mihelčič, Karmen
Plazar, Suzana Pointinger). Na
odstop katerega izmed gornjih
finalistov bodo up^U »rezervi-
sti« - skupini Relax in Zarja ter
Marjana Mlinar.
Tekmovalni del festivala
bodo poleg gledalcev v dvora-
ni letos v neposrednem pre-
nosu spet lahko spremljali tu-
di gledalci in poslušalci slo-
venske nacionalne televizije
in radia. Po izboru občinstva
bodo avtorjem in izvajalcem
podelili zlata klopotca za naj-
boljšo popevko v knjižnem
jeziku in za najboljšo popev-
ko v narečnem jeziku ter po-
sebne nagrade za najboljšo
moško ali žensko skupino, za
najbolj prisrčnega izvajalca
ah skupino in za enega izmed
sponzorjev PVJ 98. Po izboru
strokovne žirije pa bosta po-
deljeni: nagrada za najboljšo
priredbo in nagrada za naj-
boljše besedilo.
SS
Izvir izvira na Dobrni
Pred dobrim letom je Tone Videč, glasbenik in mentor,
prevzel skrb za mlado skupino na Dobrni, ki si je izbrala
lepo ime Izvir. Mladi glasbeniki so začeli z delom, veliko
oporo pa so imeli v mojstru Tonetu Vidcu: »Veselje je delati z
mladimi glasbeniki, ki radi igrajo. Če k temu dodam še skrb
njihovih staršev, ki želijo, da bi bili otroci ob dobrem učenju
tudi dobri glasbeniki, potem je uspeh skoraj zagotovljen.«
Mlada skupina se je opogu-
mila in odšla v studio MIMIK
Mira Klinca v Liboje ter posne-
la šriri skladbe: Idila Dobrne,
Spomin na Vojnik, Mladal
ninarka in Neznani muzikj
Skladbe so delo Toneta Vi
in Milene Jurgec. Nad ij
njem je bil navdušen tudi
vrstni glasbenik Miro Kline
skupini napoveduje lepo]
hodnost ob trdem delu.
Izvir se je prijavil za tra
cionalno prireditev Pokaži
znaš v Dobju pri Planini, k
je v močni konkurenci ze
gal. To je skupini odprlo p
da bo prvič nastopila tud
Kulturnem centru Laško, v
trtek, 17. septembra, na prV
abonmaju polk in valčkoi
sezoni 98/99. Velik uspeh
so m.ladi glasbeniki dosegli
di pri poslušalcih Radia Ce
kjer so najprej zmagali v če
oddaji 5. kroga Domačil
nato pa poskrbeli za novo
senečenje, ko so postali zi
govalci celotnega 5. kroga,
so ugnali tako imenitne
samble, kot so Vigred Lašl
Fantje izpod Rogle, Šentjun
muzikantje in Boris KopitJ
Zdaj se bodo z zmagovalci S
rih krogov Zeme, Klauž
Slak in Kline potegovali
zmagovalca Domačih 5! ^
sambel Izvir se je med 1
skladbami uvrstil med pet r
boljših!
Ansamblova največja že
je, da bi še pred koncem 1<
izdal prvo kaseto in jo ta
podaril vsem, ki jih radi pos
šajo. V Izviru igrajo (stojijo
leve): Grega Podpečan, Lu
Volk in Primož Švent, spre(
Matjaž Planko, Klavdija Feli
cijan in Barbara Mešl.
t.vraf
Ansambel Goličnik v času, ko je bil še trio.
Ansambel Goličnik vse uspešnejši
Narodnozabavni ansambel Roberta Goličnika iz Gaberk pri Šoštanju, ki je nazadnje
zmagal kot debitant na zamejskem festivalu Števerjan 98 v začetku julija s skladbo Kraška
žemljica, je osvojil tudi drugo mesto na letošnji Craški Gori 98 z izborom vaških skladb.
V ansamblu nastopajo Robert Rednak, kitarist, Boštjan Zaje, basist in Robert Goličnik,
harmonikar in klaviaturist, ki je tudi vodja ansambla. Pred kratkim se jim je pridružila mlada
glasbenica Aleksandra Zupane s Ponikve pri Žalcu (igra kitaro, violino, klavir) in kot pevka
popestrila skupino. Pripravljajo se za Ptujski festival in druge nastope, s kaseto in CD-jem Moj prijatelj
krokodil pa bodo še lep čas opazni na slovenski narodnozabavni glasbeni sceni.    JOŽE MIKLAVC
Zlata harmonika
Ljubecne
V nedeljo se bo na 18. prireditvi zvrstilo 26 finalistov na
frajtonarici
Letošnja Zlata harmonika
Ljubečne postaja vse bolj zla-
ta. Za nami je že vseh dvanajst
predtekmovanj, oba polfinala
in finale veteranov, to je god-
cev, ki so dopolnili šestdeset
pomladi življenja. Ta finale je
bil minulo soboto pred Do-
minkovo domačijo v Gorišnici
pri Ptuju. Gostitelji so nas to-
plo sprejeli, saj ne vabijo, da bi
kazali, kaj imajo, ampak da
bi, kar imajo, delili s povablje-
nimi. Še posebna zahvala ve-
lja prosvetnemu društvu Ruda
Sever iz Gorišnice.
Na finalu za Naj-godca je so-
delovalo 12 harmonikarjev. Od-
ločitev o zmagovalcu je bila tež-
ka, saj so bili vsi vešči frajtonari-
ce. Vendar je imel še najmanj
treme in najbolj odprto srce
Darij Kralj iz Šmarij pri Sežani,
ki je za nagrado prejel veliko
majoliko. Drugo mesto je osvo-
jil lanski zmagovalec Miro Ma-
gister iz Beljaka, ki je za povrh
dobil še nagrado za najstarejše-
ga godca, tretjo uvrstitev pa si je
prigodel Jože Škrlj iz Ilirske
Bistrice. Vsi trije so domov od-
nesU lepe medalje, ki jih je že
po tradiciji prispevi Miran
Skutnik iz Arclina.
Upamo, da bo tudi finale na
Ljubečni v nedeljo,'6. septem-
bra, ob 14. uri pred gasilskim
domom dobro obiskan in nanj
vabljeni vsi ljubitelji domače
in ljudske glasbe, še posebej
harmonike - frajtonarice. Pri-
dite v čim večjem številu, saj
je za nastopajoče dober a-
plavz tudi lepa nagrada in
spodbuda zato to, da bo še
dolgo živela in se razvijala Zla-
ta harmonika Ljubečne.
mmmm pavli platovšek
PETICA
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
10. septembra bo v Los Angelesu (že 15. zapovrstjo) podeli-
ev nagrad za video dosežke - MTV Video Awards. Največ
lominacij, kar devet, je za video spota skladb »Ray Of Lights« in
Frozen« zbrala MADONNA, eno manj pa so si za video »Push
t« prislužili GARBAGE. Will SMITH se bo potegoval za
lagrado v šestih kategorijah, AEROSMITH (na sliki) in PUFF
)ADDY pa v štirih. Med evropskimi izvajalci so največ nomina-
ij (4) zbrali RADIOHEAD, THE VERVE in PRODIGV pa se
)odo s konkurenco pomerili v treh kategorijah.
I Britanska zasedba REPUB-
pCA, ki je nase opozorila
jpied dvema letoma z istoi-
menskim LP prvencem, je
iprav te dni zaključila s sne-
pianjem materiala za nov al-
bum. LP »Speed Balls« bo iz-
šel v začetku jeseni, po izja-
vah članov benda, pevke Saf-
fron, klaviaturista Tirna Dor-
neya in kitarista Jonnya Ma-
lea, pa bo precej bolj rockov-
sko obarvan od svojega pred-
hodnika, ki je bil dobro spre-
jet tudi pri ljubiteljih plesne
godbe.
V začetku jeseni pa bo izšel
tudi drugi album angleškega
kvarteta PLACEBO, ki ga pri
nas. poznamo predvsem po
udarni uspešnici »Nancy
Boy«. Brian Molko in njegovi
so kot predhodnico njihove-
mu drugemu studijskemu
podvigu na trg lansirali single
s skladbo »Pure Morning«, ki
se je zavihtela naravnost na
četrto mesto lestvice najbolje
prodajanih »malih« plošč v Ve-
liki Britaniji.
21. septembra bo izšel že
tretji single z mega uspešne-
ga LP-ja »Mezzanine« bristol-
skih trip-hoperjev MASSIVE
ATTACK. Na single formatu
se bo po uspešnicah »Tear-
drop« in »Angel« tokrat znaš-
la skladba »Inertia Creeps«,
ki bo seveda podprta še z
nekaj remixi. Enega izmed
njih je naredil Janes Dean
Bradfield, član skupine Ma-
nic Street Preachers, ki se bo
s tem tudi oddolžil skupini
Massive Attack, ki je v trip-
hop preobleko odela njihov
aktualni single »If You Tole-
rate This Your Children Will
Be Next«.
Skoraj osem let po never-
jetnem uspehu, ki ga je kvazi-
raper VANILLA ICE zabele-
žil z ukradeno uspešnico »Ice
Baby Ice« (»Under Pressure« -
Queen&David Bowie«) in šti-
ri leta po polomijadi »Mind
Blovvin« se Robert Van Win-
kle, takšno je namreč njego-
vo pravo ime, spet vrača na
glasbeno sceno. Brez denarja
in ozdravljen odvisnosti od
drog in alkohola se je Robert
spet vrnil k svojim koreni-
nam - punku. V rodnem Mali-
buju skupaj s producentom
Rossom Robinsonom (Kom,
Sepultura...) pripravlja al-
bum, ki bo v bližnji prihod-
nosti izšel pod imenom
»Hard To Swallow«.
Na sceno pa se vrača tudi že
skoraj pozabljeni kitarski he-
roj PETER GREEN, idejni
vodja in ustanovitelj skupine
Fleetwood Mac. Glasbene ka-
riera zdaj že 52-letnega gos-
poda se je zaradi nezmernih
količin LSD v začetku sedem-
desetih končala v psihiatrični
bolnišnici, kjer je Green nato
s krajšimi prekinitvami pre-
živel tudi večino svojega živ-
ljenja. Eden izmed najboljših
blues kitaristov se je po dvaj-
setih letih spet vrnil v studio
in posnel LP »The Robert
Johnson Songbook« s štiri-
najstimi priredbami legen-
darnega, leta 1938 umrlega
blues kitarista, pevca in av-
torja Roberta Johnsona. Peter
Green omenjeni album tre-
nutno predstavlja po ameriš-
kih klubih, s svojimi sprem-
ljevalci Splinter Group pa bo
nastopil tudi na nekaterih fe-
stivalih bluesa.
Na istem prizorišču pa bo
dva dni prej, 9. septembra, s
skupino Ritmo Loco godel hr-
vaški latino žrebec DAVOR
RADOLFI. Invazijo cro-po-
parjev na Plečnikove Križanke
pa bo s kar dvema koncertoma
(18. in 19. septembra) nada-
ljeval dalmatinski romantik
OLIVER DRAGOJEVIČ (na
sliki), ki je letos že trikrat
napolnil to priljubljeno kon-
certno prizorišče.
V petek, U. septembra, se
bo v Križankah v Ljubljani
spet zgodil festival NOVI
ROČK. Izmed 69 prijavljenih
na NR98 je žirija, imenovana
s strani organizatorjev - Radia
Študent in koncertne organi-
zacije ŠKUC ROPOT - izbrala
skupine M.l.L.K. (Ptuj), The
Filth (Ljubljana), Very Ex-
pensive Porno Movie (Reka),
Juhej in Vuhmepiš (Ljublja-
na) in Rodoljubac (Tolmun).
Na vzporedni prireditvi
ROČK OFF pa se bodo letos
prvič predstavili bendi
Happy Generated People
(Ljubljana), Pure H (Ljublja-
na), Pižama (Kranj), Silence
(Ljubljana) in The Stroj (Laš-
ko).
Ljubitelji godbe brit-pop pr-
vakov OASK nestrpno priča-
kujejo izid kompilacijskega al-
buma »The Masterplan«, ki bo
v celo zapolnjen s skladbami,
ki so izšle na B-straneh njiho-
vih singlov Po mnenju mnogih
je bilo precej teh skladb bolj-
ših od nosilnih pesmi single
plošč, ki so se tam najbrž znaš-
le iz čisto komercialnih razlo-
gov. Brata Gallager bosta v iz-
vidnico najprej poslala single s
skladbo »Acquisce«, ki je leta
1995 spremljala veliki hit »So-
me Might Say«.
STANE ŠPEGEL
Nekoč vodilni britanski heavy-metal bend IRON MAIDEN
bo svojo dvajseto obletnico prisotnosti na glasbeni sceni
prihodnji teden obeležil s ponovno objavo vseh svojih albumov
in z evropsko turnejo. Iron Maiden so od leta 1980, ko je izšel
njihov istoimenski prvenec, pa do danes posneli dvanajst
albumov in prodali kar 45 milijonov kopij svojih glasbenih
izdelkov. Ponovno objavljene albume bo mogoče kupiti posa-
mezno ali v kompletu kot CD-box, na katerem bo tudi multime-
dijska predstavitev benda in nekaj do sedaj še neobjavljenih
skladb.
Z novim singlom pa bodo v kratkem lestvice najbolje prodaja-
nih malih plošč naskočili tudi fenomenalni BEASTIE BOVS (na
sliki). Newyorška trojica bo po hitu »Intergalactic« na single
tokrat uvrstila kreacijo »Body Movin« - obe omenjeni skladbi
seveda najdete tudi na pred nedavnim objavljenem albumu
»Hello Nasty«, ki še vedno pustoši po vrhovih vseh resnejših
svetovnih lestvic. Remix za novi single bo prispeval tehno funk
kralj FATBOV SLIM, ki bo še pred koncem poletja objavil težko
pričakovani drugi album »You've Come A Long Way Baby«.
20 VROČIH RC
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
ČASOVNI STROJ
38
FILM-TELEVIZIJA I
Mala morska deklica
Velik korak naprej v razvoju risanega filma
Mala morska deklica pelje
gledalce v morske globine,
kjer spremljajo risane dogo-
divščine strašansko samos-
voje mlade morske deklice
po imenu Ariela, ki si želi
postati del človeškega sveta.
Ker je odločena spoznati
princa svojih sanj, sklene kup-
čijo z zlobno morsko čarovni-
co Uršulo; v zameno za glas in
plavuti dobi par nog in čedne-
ga princa Erica, ki je seveda
človek. S tem se upre volji
svojega mogočnega očeta, kra-
lja Tritona, in njenega varuha,
rakovice Sebastiana. Razen te-
ga pa se kmalu znajde do vra-
tu v težavah. Odkrije namreč,
da molk ni vedno samo zlato
in da v kupčiji z Uršulo nekaj
močno smrdi...
Čarobna risana fantazija o
morski deklici je iz Disneye-
vih študijev po devetih letih
ponovno priplavala na površje
občutno izboljšana in oprem-
ljena z najsodobnejšo digital-
no tehnologijo in odličnim
zvokom. Zvok in slika sta do-
sti boljša kot takrat, ko so si
ljubitelji Disneyjevih stvaritev
to risanko ogledali prvič. Ta
28. Disneyjeva celovečerna ri-
sanka si je prislužila kar dva
Oskarja in sicer za najboljšo
pesem (Under the Sea) ter za
izjemno instrumentalno glas-
bo.
Mala morska dekhca pome-
ni prelomnico za umetnost
risanega filma, saj pomeni
pravo revolucijo za novo ge-
neracijo Disneyevih risarjev
in pripovednikov. Posneli so
jo pod  spretnim režijskim
vodstvom Johna Mu.skerja in
Rona Clementsa, ki sta bila
tudi gonilna sila Aladdina in
Herkula. In še zanimivost:
kar pri 80 odstotkih snemanja
Male morske deklice so bili
potrebni posebni vizualni
učinki, največji izziv za ekipo
pa je bila morska nevihta in
prizor, ko se prinčeva ladja
prekucne in eksplodira. Za
koreografijo različnih narav-
nih elementov, ki so botrovali
temu le dve minuti in pol
trajajočem prizoru, so člani
ekipe porabili kar osem ted-
nov in pol.
NMS
KINO
Union od 3. do 9. 9. ob 16.,
18.30 in 21. uri akcijska
komedija Smrtonosno orožje.
Mali Union od 3. do 9. 9. ob
20. uri ameriška komedija
Riba po imenu Sharon.
Metropol od 3. do 9. 9. ob
16. in 17.30 risani film Mala
morska deklica, ob 19. uri
pustolovsko-romantična
komedija Šest dni, sedem
noči in ob 21. uri akcijski
thriller Dež za ubijanje. 5. 9.
ob 10. uri v matinej Mala
morska deklica in ob 23. uri
za ponočnjake predpremiera
mladinske grozljivke Krik 2.
Žalec 4. 9. ob 20. in 5. 9. ob
18. in 20. uri ameriška
komedija Skrivnostno pleme.
Dobrna 5. ob 19. in 6. 8. ob
17. uri ameriški film Divje
strasti.
Dež za ubijanje
Film, v katerem je Morgan Freeman sovražnik Christianci
Slaterja
Tom (Christian Slater) je
mladenič, ki sprejme delo
Jcurirja z oklepnim vozilom.
' Njegov partner je stric Char-
lie (Ed Asner), veteran v pre-
važanju denarja. Ne glede na
hude deževne razmere je
Toni odločen, da bo varno
dostavil na cilj tri milijone
dolarjev, ki so mu jih zaupa-
li v mestni banki. Ko mu pot
prekriža veliko deroče vode,
oklepno vozilo obtiči v rečni
poplavi. Jim (Morgan Free-
man) se odloči, da se bo po-
lastil tistih treh milijonov.
Poklicni tat, utrujen zaradi
napornega zločinskega poklica,
izrabi poplavo za svoj zadnji
podvig. Rop oklepnega vozila
naj bi mu prinesel dovolj denar-
ja za mirno uživanje upokojitve
na tropskem otoku. Vendar Ji-
mu ne gre vse ravno po načrtih,
saj je Tom trdno odločen, da bo
varoval denar, in se z Jimom
noče pogoditi o predaji. Zaradi
zadirčnega in preobremenjene-
ga šerifa (Randy Quaid), ki ima
za varovanje mesta na voljo pre-
malo pomočnikov, se Tom lah-
ko zanese samo na pomoč po-
gumne mlade dame (Minnie
Driver). Niti poplava, neusmi-
ljen pregon, niti dih jemajoče
zasledovanje z vodnimi skuter-
ji po poplavljenih šolskih hod-
nikih in potopljenem pokopa-
lišču ne morejo zaustaviti To-
ma pri reševanju bogastva, ki
so mu ga zaupali. Toda tudi
Jim in njegova tolpa so vztrajni
in odločeni, da bodo dobili ti-
sto, po kar so prišli. Nenazad-
nje ima tudi šerif svoje načrte.
V nadaljevanju sledimo vrato-
lomnemu pregonu v naraščajo-
či vodi in borbi, ki pokaže, da
ljudje niso vedno tisto, za kar
se izdajajo.
Mark Gordon, producent
akcijskega trilerja Dež za ubi-
janje, se je proslavil s produk-
cijo filmskih hitov Hitrost in
Zlomljena puščica.
■    :«HB   NMS
Gremo v icino!
Richard Donner je režiser vseh štirih nadaljevanj filma Smrto-
nosno orožje, se glasi pravilni odgovor na nagradno vprašanje.
Nagrajenci z vstopnico Celjskih kinematografov so: Glorjana
Veber, Ločica ob Savinji 55a, 3313 Polzela, Duška Roje, Prekorje
87, 3211 Škofja vas in Regina Brečko, Zg. Rečica 4, 3270 Laško.
Te dni se v kinu Metropol vrti risani film Mala morska
deklica. Kateri znani pravljičar je napisal pravljico, ki je
služila za predlogo za scenarij risanega filma?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 7. septembra.
V DRUŽBI S KANALOM A
Rasputin
v petek, 4. septembra, ob
21. uri bo na sporedu ameriški
film Rasputin. Režija: Uli
Edel, igrajo: Alan Rickman,
Greta Scacchi, lan McKellen.
Tristo let so v mukah in trp-
ljenju gradili ruski imperij, do-
kler ni prišel samo en človek,
ki ga je zrušil čez noč. Film
Rasputin je življenjska zgodba
o eni najbolj spletkarskih figur
v vsej svetovni zgodovini...
Kongo
v nedeljo, 6. septembra, ob
20. uri bo na ogled ameriški
akcijski film Kongo. Režija:
Frank Marshall, igrajo: Dylan
Walsh, Laura Linney, Ernie
Hudson, Tim Curry, Grant He-
slov, Joe Don Baker.
Kongo, dežela besnečih rek,
goltajoče zemlje in grozljivih
nočnih krikov. To je področje,
kjer človeško bitje preda svoje
življenje v roke krute narave.
Dve skupini znanstvenikov
odpotujeta tja s popolnoma
različnima namenoma...
Zmenkarije
v torek, 8. septembra, bo ob
19.30 na sporedu nova zabav-
na oddaja Zmenkarije, v kateri
se ženske in moški sestanejo
na slepo. V eni oddaji ženska
izbira med tremi moškimi, v
naslednji pa se moški odloči
za eno od treh žensk. Ločuje
jih pregrada, tako da se med
seboj ne vidijo. Voditelj in
publika pa spremljata dogaja-
nje na obeh straneh.
Ženska, skrita za pregrado,
trem moškim postavlja vpraša-
nja, s katerimi skuša čim bolj
razkriti njihovo romantično na-
ravo. Izbere tistega, ki ji s svoji-
mi humornimi, inteligentnimi,
lahko pa tudi malce trapastimi
odgovori najbolj ustreza, in gre
z njim na zmenek. Par dobi za
nagrado romantično večerjo ob
svečah ali krajše potovanje, kjer
se lahko pobliže spozna. V na-
slednji oddaji se predstavijo tri
ženske, katerim vprašanja po-
stavlja za pregrado skrit moški,
ki na koncu izbere najustrez-
nejšo. Ženske in moški svojega
partnerja izberejo na osnovi od-
govorov in ne na osnovi telesne
privlačnosti.
Prva violina oddaje je sim-
patični voditelj Srečko Meh,
ki je med drugim tudi redni
član Slovenske rilharmonije. S
svojim prijetnim nastopom bo
prav gotovo zadovoljil različ-
ne gledalce vseh generacij.
Na razpotju
Ameriški romantični film
Na razpotju govori o trenutku
pred avtomobilsko nesrečo,
ko se nam odvrti človekovo
življenje. Razkrije se nam lju-
bezenski trikotnik, v katerega
je ujet uspešen in bogat arhi-
tekt Vincent. Usoda mu je do-
kazala, da življenja ne more
načrtovati in nadzirati ter da
lahko vsaka malenkost spre-
meni tok dogajanja in pusti za
seboj uničujoče posledice ...
Film je režiral Mark Rydell,
igrajo pa: Richard Gere, Sha-
ron Stone, Lolita Davidovich,
Martin Landau, David Selby.
Na sporedu bo v torek, 8. sep-
tembra, ob 21. uri.
Prizor iz nedeljskega filma Kongo.
SKRITA
KAMERA
Ua bi gledaniu infornu
tivne oddaje na POp ^,
privabili čim več gledale^,
se je Tomaž Perovič
čil začetek oddaje »248
premakniti na 19.15 ^
njeno dolžino podaljšati^
15 minut, vsebino in obM
pa popestriti predvser«
raznimi gosti, podobno«
počnejo na TVS v o^M
»Odmevi«. Tomaž upa,
bodo zdaj Američani, k|
lastniki te komercialne
staje,    končno    odv^
mošnjiček, da bo lahko
delavcem izplačal zaosi
honorarje. Sicer bo, je,
grozil, ostal v Sarajevu, \
uspešno (honorarno) ;
mari    bosansko-herce«
sko televizijo. 9
Ker je poteza POP 1»
spremembo začetka ocffl
Janja »24 ur« uperjenajj
rektno na gledalce,
spremljajo Dnevnik Tel^
zije Slovenija, je od taj
takoj sledil tudi odgov^
ure začetka TV Dnevni^
sicer ne bodo spreminj^
je pa šef informativni
programa Lado Ambrož
zaukazal, da morajo na
»nacionalki« natanko ob
19.15 uri »predvajati kratek
pregled najpomembnejši)!
informacij«. Kaj pa risanka"
Gledalci, ki bodo ob tem
najbolj prizadeti, so še pre
majhni, da bi lahko prote-
stirali.
V boj za gledalce pa bodo
na TVS posegh še s težjin
orožjem. Za začetek bod('
izgled Dnevnika pomladit
z novimi voditelji. Tako
se minuli konec tedna«
malih ekranov poslovila ^
ditelja Vlado Krejač in P®
da Lavrič. Doajenu teleii-
zijskih voditeljev in piscu
kar nekaj aktualnih knjige
življenju in delu novinarjev
Janezu Čučku, ki bo prav
tako prenehal z voditelji
tvom TV Dnevnika, se je or
tem porodila ideja za novo
knjigo; njena vsebina bo
tragična, njen naslov pa
»Odpisani«.
V boj za gledalce v naj-
bolj gledanem televizij
skem času posega tudi dru
ga komercialna TV postaja
Kanal A. Srečko Meh f
novo voditeljsko ime, ki bo
vsak torek in četrtek ob
19.30 uri v razvedrilni od-
daji Zmenkarije zabaval ti-
ste gledalce, ki jim ni m^f
politike in ne gledajo ne
nacionalnega Dnevnika in
ne komercialnih »24 ur«
Ker je takšnih gledalcev
malo, je programski direk-
tor TVS Janez Lombergaf
Kanalu A menda čestita!
hrabrost in jim kot pomo^
ponudil urednico razvedril'
nega programa Mišo MoU'
skupaj z njeno oddajo Rt'"
je. To se je zgodilo po teni
ko je na mizo dobil račun
za novo sceno Mišine odda-
je. »Pri takih stroških, ko'
nam jih povzroča Mišik^
nam še Čudež Poljanski 1^
mislih je imel generalneB^
direktorja Janeza Čadeža
Poljanske doline) ne morj^
pomagari, da bi se reši"
izgub,« je zaprepaden ug^'
to vil Lom bi.
PETICA
PO SLOVENIJI
43
po reki do Postojnske jame
I \ied Nanosom in Postojno
L razteza Postojnska kotli-
L Skoraj nima padca in po
Ljej se vije reka Nanoščica. 3
Li pred Postojno se združi z
Uto Pivko in pod tem ime-
Lffi nadaljuje svojo ustvar-
Elno pot v podzemlje, ki no-
[[iime Postojnska jama.
Qd mosta pri kraju Fara do
j,t,oda v jamo je tok dolg prib-
ližno 15,5 km, njegova srednja
dolžina pa znaša samo 8 km,
[nedtem ko je zračna linija še
(iosti krajša. Ob njenih mean-
drih, ki jih je zares veliko, se
^ ) močvirnati travniki in na
h vzpetinicah tudi njive.
J5vet od reki je skoraj nepose-
Ijen, kar je značilno za vsa
Icraška polja, saj so si ljudje
nekdaj znali izbirati varen kraj
pred povodnjimi za svoje do-
movanje. Redke vasice ležijo
na nekoliko višjem svetu. Ma-
loštevilen živel j, nič industrije
in ekstenzivno kmetijstvo so
predpostavke za biološko in
kemijsko neonesnaženo reko;
drugače bi kaj kmalu postala
črna gmota umazanije.
Nanoščica ima večino leta
majhen pretok in skoraj nika-
kršen padec, sposobnost sa-
močiščenja zaradi neznatnega
inja s kisikom je zato
!no nizka. Zgornji del, ne-
prva polovica toka, je
^ nenavadno precej širok in glo-
zajezujejo ga trije umetni
jezovi, ki se nizajo do prvega
't^ edinega mostu na polovici
feke. Širina preseže na neka-
terih mestih 10 m, globina pa
tudi nekaj metrov še posebej
°b visoki vodi, katere nivo le-
kažejo korenine drevja ob
'°ku, ki so ob nizki vodi na
suhem.
^ drugem delu ni jezov, zato
^e Nanoščica zoži v neznaten
Potok, širok manj kot meter,
t^fezan v mehko prst nekaj me-
t'"ov globoko, ki se enako kakor
N vije obdan z rastjem skozi
^otlino. Prav na tem mestu se
zaslediti mrtve kolonije po-
topnih škržkov, ki ob nizki vodi
spominjajo na gojišče ostrig ob
^orju. Ko voda premaga manj-
^1 Padec, se skoraj vedno nabe-
^ tok, vreden naziva »reka«,
^^^na struga postaja proti Po-
gojni polna ostrih skal, ki so
Posledica izpiranja zgornjih
ptnih plasti. Združitev s Piv-
0 skoraj ni omembe vredna,
^' Priteče ob nizki vodi v Na-
noščico kot majhen potoček.
Sedaj reka Pivka se dobesedno
razlije v ravnino pred Postojno
in tvori mogočne rokave in
meandre, ki bi jim človek lah-
ko mimogrede rekel jezero.
Takšno spoznajo tudi obisko-
valci Postojnske jame, če si
vzamejo le malo časa za spre-
hod.
Skozi mocvirie in
blato
Z Emilom sva se nek julijski
večer pomikala proti Postojni
v koloni dopustnikov in prav
vesela sva bila ob misli, da;
nama ne bo potrebno z njimi^
dlje kot do Postojne. Na mest-;
nem trgu pred hotelom, kjer^
je bilo zelo živo, sva naredila
strateški načrt in se odpeljala
najprej do mosta čez Nanoš-
čico pri kraju Fara. Bil je zad-
nji krajec, zvezd pa tudi ma-
lo, zato se je slabo videlo;
iskala sva primeren prostor,
kjer bi si nekaj spekla in pre-
nočila. Svet je precej močvir-
nat in običajnih poljskih cest
malo. V gostilni zveš vse, to-
rej sva jo mahnila v Faro,
sodila sva, da je v kraju cer-
kev, zraven mora biti pa še
gostilna; in res je bila. Sam
sem imel na skrbi vse do plin-
skega gorilnika, Emil pa je bil
zadolžen za vse nad njim, to
je za ponev, za tisto v njej in
kar spada še zraven. Zaspala
sva sredi pogovora, zjutraj pa
se nama je zdela noč prekrat-
ka. Ob sedmih sva že načrto-
vala začetek spusta, prej pa je
bilo potrebno še marsikaj po-
storiti.
Po prvih kilometrih veslanja
sva ugotovila, da je Nanoščica
raj za ribiče. Kar nekaj jih je
poskušalo srečo tisto jutro.
Nekdo si je omislil škripec na
drugi strani brega, nanj pa je
navezal več kosov laksa z vaba-
mi. Videla sva celo nekakšne
rečne vrše za lovljenje rib. Ribi-
či še verjetno niso doživeli čol-
na na reki ob takem času, zato
so vsi po vrsti tekli gledat, kak-
šen krap je povzročil toliko hru-
Glava za
spomin
Milorad Vučenovič iz Tr-
novelj pri Celju lovi na Šmar-
tinskem jezeru že več kot 20
let. Že prej je nekajkrat ujel
ribe, težke od 15 do 17 kilo-
gramov, ki preparirane kra-
sijo njegov dom.
Tokrat pa se mu je ribiška
sreča še posebej nasmehnila,
saj je po popoldanskem ribo-
lovu prijel velik som, ki ga je
kar 50 minut vlekel iz vode.
Pri tem sta mu pomagala prija-
telja Franc Belak in Viktor
Bevc. »Som je tako velik kot
moja žena, to je 168 cm,« se je
pošalil Milorad, težek pa je 40
kilogramov. Glavo bodo pre-
parirali, meso pa pojedH in
razdelili med prijatelje. »Kaj je
bilo za vabo? Tega pa ne bom
povedal!« je še dodal ribič.
A.B.
pa, nato pa hitro nazaj k svojim
vabam, da so jih izvlekU. Na
njihovih obrazih so se oblikova-
li nedoločljivi izrazi med sme-
hom in presenečenjem.
Prebijala sva se skozi skoraj
neprehodne zapreke vejevja
in podrtega drevja v kombina-
ciji z globoko vodo, blatom, ki
se ti ugrezne do pasu in viso-
kim poraslim bregom, tako da
je bilo nemogoče izvleči čoln.
Po polovici se je reka skrčila v
meter širok potoček, kar je
trajalo vsaj en km. Tu je bilo
potrebno seveda broditi po vo-
di in vleči čoln za sabo. Na
nekaterih mestih že niže blizu
Postojne sva iskala pravi ro-
kav, saj se je težko določilo
smer toka - takrat sem se uba-
dal z mislijo na pravilo, kaj
storiti, če se izgubiš v pragoz-
du, ki pravi, da je potrebno
slediti še najmanjšemu potoč-
ku, ki se bo potem združil in
te prepeljal do morja.
Namesto v načrtovanih pe-
tih urah sva potrebovala do
Postojnske jame sedem ur in
pol. Utrujena in vesela sva se
izkrcala na hotelskih poljanah
- takrat še nisva vedela, da
bova za vožnjo iz Postojne do
Celja potrebovala nadaljnjih
sedem ur - prva prestava v
avtu bi skoraj zadostovala.
TOMI KADILNIK
Ponekod je bilo treba broditi skozi vejevje in blato.
Zgornji del Nanoščice je precej širok in globok.
Milorad Vučenovič s 40-
kilogramskim somom.
RIBOLOV
Somi, da te icap!
Po oceni celjskih ribičev je v Šmartinskem jezeru več kot
100 ton somov. Prve so vložili v jezero leta 1970 in nekateri so
že takrat tehtali več kot 10 kilogramov. Razmnožujejo se zelo
hitro, saj odrasla samica odloži na kilogram lastne teže 30
tisoč iker. Zato ni čudno, da so se minule dni številni ribiči
lahko pohvalili z izjemnim ulovom.
Ker so somi mesojede ribe, so začeli ogrožati obstoj ostalih
vrst rib v Šmartinskem jezeru. Zato je RD Celje pod pokrovi-
teljstvom trgovine Tajga organizirala celodnevni ribolov na
soma. Največ uspeha je imel Zdravko Novak iz Petrovč, sicer
član RD Mozirje, ki mu je zagrabil som dolg 187 cm in težek 42
kilogramov. Iz globin jezera ga je spravil v 40 minutah. Zanimi-
vo je, da je isti ribič zapel za rep srebrnega tolstolobika, ki je bil
dolg 110 cm in težek 21,5 kg. To ribo je zelo težko ujeti na
športni način, saj se prehranjuje pretežno z rastlinskim plankto-
nom.
Zdravko Novak s somom...
...in srebrnim tolstolobikom.
Velenjski som
Herman Kasesnik, član Ribiškega društva Ljubno,, je ribič že
od rane mladosti, vendar pa takšne »ribice« do sedaj še ni ujel.
Prejšnji petek se mu je na nočnem ribolovu zares široko
nasmehnila sreča. Iz velenjskega jezera je potegnil 120 cm
dolgega in 10,5-kilogramskega soma. Dobra spodbuda za na-
prej, ni kaj. B. J.
44
ZA AVTOMOBlilSTE
Renault z novim letnikom
1\idi Renault se drži tradicije, po
kateri konec avgusta oziroma septem-
bra steče prodaja avtomobilov t.i. na-
slednjega modelskega leta.
Tako bo clio II kmalu na voljo tudi z
novim 1,9-Iitrskim dizelskim motorjem
z močjo 65 KM in za 1,76 milijona
tolarjev. V tem avtomobilu si bo mogoče
za dodaten denar izbrati tudi inteligent-
ni samodejni menjalnik proactive, ki je
sicer na voljo v nekaterih meganih. Nov
bo tudi megane aida 1,6, ki je v bistvu
posebna serija (nekako 200 avtomobilov
za slovenski trg) izvedenke 1,6 RN, pri
čemer je oprema nekaj bogatejša, zato
pa je cena 2,51 milijona tolarjev. Po-
membno je omeniti, da je Revoz znižal
cene dodatne opreme pri meganih, ven-
dar seznam ni izjemno dolg. Obnovljena
laguna bo po novem na voljo tudi z 1,8-
litrskim bencinskim motorjem z močjo
120 KM (cena je 3,42 milijona tolarjev)
in z 1,9-litrskim turbodizelskim agrega-
tom z neposrednim vbrizgom goriva in
močjo 100 KM (cena je 3,42 milijona
tolarjev). Safrane je ob tem dobil nov
paket opreme RXT, pri čemer je avto
opremljen s ksenonskimi lučmi in s
stranskima zračnima blazinama. Sloven-
skim kupcem je na voljo tudi kangoo
pampa, izvedenka, primerna za brezpot-
ja (bolje zaščiteno podvozje); zanjo ho-
čejo 2,22 milijona tolarjev. Tudi pri es-
paceu bo nekaj novega. Tako bo avto
med drugimi poganjal novi 3,0-litrski
bencinski šestvaljnik z močjo 194 KM,
poleg tega pa so nekoliko posodobili 2,2-
litrski turbodizel; čez kakšnega pol leta
pa bodo tudi pri nas začeli ponujati
espace z 1,9-litrskim turbodizelskim
motorjem, ki bo zaradi davčnih razre-
dov primeren tudi za domače kupce.
Neprijetna statistika
Slovenija očitno postaja dr-
žava in prostor, kjer je marsi-
kaj dovoljeno in kjer se veliko
dogaja. To seveda ni nič nove-
ga, vprašanje pa je, če je to
dobro. Kakorkoli že, po pisa-
nju ene izmed pomembnih
nemških avtomobilističnih
revij postaja Slovenija vsaj za
tiste Nemce, ki so se lani k
nam pripeljali s svojimi avto-
mobili, silno nevarna država.
Po trditvah omenjene revije
naj bi namreč v Sloveniji Nem-
cem ukradli kar 330 avtomobi-
lov. To je v primerjavi z drugi-
mi državami, ki jih omenjajo v
tej statistiki, izjemno veliko.
V Italiji naj bi po teh trdi-
tvah tako Nemcem lani
ukradli kakšnih 800 avtomo-
bilov, v Franciji 450 ipd. Da-
leč spredaj so po tej strani
Poljska, Madžarska in Češka,
kjer so bili lani Nemci ob 62
odstotkov vseh na tujem
ukradenih avtomobilov. Če
torej zadevo relativiziramo,
potem je očitno, da je Slove-
nija za Nemce res neprijazna,
kajti zanesljivo je tako v vseh
treh omenjenih vzhodno ozi-
roma srednjeevropskih drža-
vah veliko več Nemcev kot pri
nas, pa veliko več tudi v Italiji
ali Franciji. i
Navdušenje nad klimatskimi
napravami
Očitno je, da postajajo avtomobili vse bolje opremljeni in
da to velja tudi za relativno poceni vozila v nižjih srednjih
razredih. Končno to potrjujejo tudi nekateri podatki o pra-
vem navalu na avtomobile, opremljene s klimatskimi napra-
vami.
Tako so letos pri francoskem Citroenu doslej kar 48 odstotkov
vseh novih vozil opremili s klimatskimi napravami, medtem ko
jih je bilo lani v enakem obdobju samo 24 odstotkov. Pri
Renaultu je bilo podobno, kajti v letošnjih šestih mesecih se je
za avtomobile s klimatsko napravo odločilo kar 40,5 odstotka
vseh kupcev (lani v enakem obdobju samo 26,9 odstotka). Ob
vročini, ki smo jo doživljali, se to zdi seveda povsem razumlji-
vo.
Volvojeva stranska zračna blazina.
Volvojeve novosti za
modelsko leto 99
Septembra so običajno v
trgovinah že avtomobili na-
slednjega modelskega leta,
kot se temu pravi v žargonu
prodajalcev avtomobilov. To
pomeni, da so na voljo avto-
mobili z nekaterimi spre-
membami. Tako je tudi pri
Volvu.
Med drugim bo tovarna v
avtomobilih S/V70 za mo-
delsko leto 99 pri vseh izve-
denkah ponujala stranski
zračni varnostni blazini dru-
gega rodu (volvo SIPS bag).
Te nove varnostne blazine so
po volumnu večje od prejš-
njih in oblikovane tako, da v
primeru udarca hkrati zašči-
tijo prsni koš in glavo. Sicer
pa je tovarna prvo zračno
blazino z oznako SIPS pred-
stavila leta 1994, vgrajena pa
je v zunanji rob naslonjala
prednjega sedeža. Odločitev,
da so te blazine vedno vgra-
jene v sedeže in ne v vrata,
pri Volvu utemeljujejo s tem,
da je blazina tako bliže tele-
su in ne glede na nastavitev
sedeža zagotavlja najboljšo
možno zaščito. Nova stran-
ska ali bočna blazina je dvoj-
na, saj je spodnji del še ved-
no namenjen zaščiti prsnega
koša in trebušne votline,
zgornji na pa naj zaščiti gla-
vo. Poleg blazin so nova tudi
tipala za sprožitev blazin.
Prej so bila mehanska, sedaj
so elektronska, pri čemer se
spodnji del napihne že v sto-
tinki sekunde, zgornji pa v
dveh. 1
Volvo S80 na bencin in plin
že ko je švedski Volvo predstavljal svojo novo limuzino S80,
je kot prototip pokazal avtomobil, ki naj bi ga poganjal bodisi
bencin bodisi plin. Sedaj tovarna napoveduje, da bodo S80 s
takšnim motorjem začeli serijsko prodajati prihodnje poletje.
Avto bo opremljen s posebnim 100-litrskim rezervoarjem, ki
pa je nameščen tako, da ne bo zmanjšal prostornosti prtljažni-
ka. Voznik s preprostim pritiskom na stikalo na armaturni
plošči preklopi delovanje motorja bodisi na bencin oziroma
na plin, pri tovarni pa pričakujejo, da bodo do leta 2002
prodali nekako 3000 tovrstnih volvojev S80.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozif pred dvorano Golovec je bilo na prodaj
avtomobilov. Prodanih je bilo 12 vozil. Organizatorji so izdali tutjr
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2600 obiskovalcev.
Golf IV z dodatki MS design.
MS Design za golfa IV
Predelave avtomobilov so v tujini dokaj priljubljene, 1*
še posebej velja za Nemčijo, kjer obstaja vrsta tako imeno'
nih tunerjev oziroma predelovalcev avtomobilov. Očitno
posel dobro razvija tudi pri nas, saj je ponudba dokaj pes*
Tako ljubljanski RDO med drugim ponuja nekaj dodatkov,
jih izdeluje MS Design, denimo za novega golfa oziroma
IV. V kompletu raceline so tako sprednji in zadnji spojler,
drugačni odbijači, strešni spojler, okrasni pokrovi žaromet
Nova je maska hladilnika, izpušni lonec ima dvojno cev Di
look, vzmeti so trše, zraven pa so še hta platišča MS 1^
dimenzijami 7x15 ali 7,5x17.
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
45
Naidražje v Veliki Britaniji
v Evropski uniji (EU) že
lekdj časa denimo spremlja-
9 cene avtomobilov in skuša-
9 doseči, da bi bile cenovne
azlike zaradi enotnega trž-
lega prostora brez dajatev
tjin manjše. Očitno pa je, da
fi tem nimajo posebne sre-
^, kajti po junijskih ugotovi-
nah posebne komisije so raz-
like med enakimi avtomobili
[skoraj izjemno velike.
Komisija je namreč primerja-
la cene 74 avtomobilov 15
flTopskih in 8 japonskih avto-
mobilskih tovarn. Izničila je
razlike v opremi in tako prišla
do ugotovitve, da je bilo kar 50
od 74 avtomobilov najdražjih v
Veliki Britaniji, najcenejši pa so
bili na Nizozemskem, pa tudi v
Španiji in na Portugalskem.
Predstavniki nekaterih avtomo-
bilskih tovarn so menili, da so
avtomobili najdražji na Otoku
predvsem zaradi tega, ker imajo
volan na desni (Angleži vozijo
po levi), komisija pa je menila,
da to ne drži. Na Irskem, kjer
prav tako vozijo po levi, so bili
avtomobili samo za 25 odstot-
kov dražji. Hkrati so ugotovili,
da so razlike med cenami naj-
manjše v državah Beneluxa,
Franciji in Nemčiji. Še bolj zani-
mivo je dejstvo, da so največje
razlike pri cenah avtomobilov
tovarn Ford, Subaru in Alfa Ro-
meo. Še posebej primeren in
nazoren (tudi za nas) je primer
alfe 145. Ta je denimo v Veliki
Britaniji kar za 49 odstotkov
dražja kot na Nizozemskem,
medtem ko je fiat marea na
Irskem za prav tako 49 odstot-
kov dražja kot na Portugal-
skem. Ker bo 1. januarja prihod-
nje leto v 11 državah EU začel
veljati evro kot enotna valuta, je
upanje, da do tako vehkih razlik
ne bo prihajalo. Upanje ostaja.
Na sliki: alfa romeo 145.
Twingov drugi krog^
I Renaultov twingo je eden
zelo uspešnih, predvsem pa
(fclikovno najbolj zanimivih
majhnih avtomobilov zad-
njih desetletij. Tako ga vidijo
tudi evropski kupci, kajti
pred nedavnim so pri Re-
naultu izdelali milijonto vo-
zilo.
A\^o je bil prvič na ogled
leta 1993, vendar ga od tedaj
niso spreminjali. Pač pa sedaj
ponujajo novega ali obnovlje-
nega twinga z oznako 2. Pri
nas je avto tako rekoč že na-
prodaj, saj novomeški Revoz
l^ot uradni predstavnik Re-
naulta ponuja dve izvedenki
fbase in pack).
Kaj je novega? Navzven av-
tomobila seveda niso prav te-
•^eljito spreminjali, pač pa
'nia nove odbijače, v luči po-
tisnjene smernike, nekaj no-
^''h barv (po katerih je bil
t^ingo tako ali tako dobro
'^nan) ipd. Lotili so se notra-
t)osti, kjer so v nove preoble-
ke oblekU sedeže, prvi sedeži
imajo ob tem tudi 20 milime-
trov daljšo sedalno površino,
sovoznik ima pred seboj polič-
ko z držalom za kozarce oziro-
ma pločevinke. Zadnja sedež-
na klop je še naprej premaklji-
va naprej in nazaj (kar je pri-
pomoglo k izjemni notranji
prostornosti avtomobila), naj-
več novega pa je pri tako ime-
novani pasivni in aktivni var-
nosti. Tako se zmore mali av-
tomobil dovolj dostojno pri-
merjati z večjimi, kajti vanj so
vgradili veliko tistega, čemur
pravijo programirana varnost.
Tako sta obe zračni blazini
opremljeni s posebnim venti-
lom za dozirano praznjenje v
primeru trka. S tem so ublažiU
sunek glave in prsnega koša v
zračno blazino in pa posredno
tudi pritisk na varnostni pas,
ki sedaj dosega vrednost 400
kg, običajno pa je to 900 kilo-
gramov. Novi so tudi vzglavni-
ki, ki so premakljivi po višini
(kar je bila ena prejšnjih za-
mer), skratka, tvvingo ponuja
po tej strani veliko.
Pri aktivni varnosti so prav
tako naredili korak naprej, saj
so zavore učinkovitejše, za do-
plačilo si je mogoče omisliti
ABS z elektronskim razdelilni-
kom zavorne sile. Prav s tem
so skrajšali zavorne poti tako
pri hladnih kot tudi toplih za-
vorah, kar je dovolj pomem-
bno. Revoz, kot že zapisano,
ponuja osnovno izvedenko
obnovljenega tv^inga za 1,34,
pack pa je naprodaj za 1,48
milijona tolarjev.

Kljub temu, da je letos posel z avtomobili v
državah Evropske unije dokaj ugoden, gre še
posebej dobro nemškim tovarnam oziroma
predvsem tistim, ki izdelujejo dražje avtomobi-
le. To med drugim potrjuje tudi statistika, kajti
nemške avtomobilske tovarne so v letošnjem
letu dodatno ali na novo zaposlile kar 20 tisoč
delavcev; tako so v nekaterih tovarnah, denimo
pri Mercedes Benzu, BMW in Porscheju, po-
daljšali delovne tedne tudi na sobote, delavcem
pa plačujejo tudi veliko nadur. Očitno torej je,
da časi le niso tako slabi.
Prenovljeni twingo.
46
INFORMACIJE
»Smo na pravi poti: to sta
iiitrost in icakovost!«
Direktor in lastnik firme Segon Klemen Šket je odločen in predvsem prepričljiv poslovnež .
»Seznam uglednih evrop-
skih firm, za katere smo
pooblaščeni serviserji in
prodajalci gostinske opreme
in naprav, je izjemno dolg.
Hkrati se ob 10, jubileju naše
firme s ponosom oziramo na
prehojeno pot, ki je pot
izredne skrbi za kakovostno
ponudbo izdelkov in storitev,
za naprej pa smo poslovni
optimisti,« jedrnato povza-
me na začetku pogovora Kle-
men Šket, ko smo ga obiskali
na njegovem domu in v
izrednem, okolju primer-
nem in z njim usklajenem,
poslovnem objektu na Gori-
čici 13 pri Šentjurju.
Dom in poslovno zgradbo je
zgradil po svoji podobi in us-
tvarjalni žilici: prvi nudi dru-
žinsko toplino ob ženi in sode-
lavki Andreji skoraj osemlet-
nemu Andražu in štiriletni
Urški, iz drugega pa Klemen
Šket »komandira« in usklajuje
poslovno dejavnost - po njego-
vih besedah imenitni ekipi
svojih fantov. To so Aleš Skrbi-
nek, Roman Kasenburger, Šte-
fan Lah in Roman Vodušek.
Kot rojen Teharčan je pono-
sen na izredno in delovno
vzgojo svojih staršev, matere
Erike in očeta Toneta, obrtniš-
ka in podjetniško obrtna žilica
pa se je zanesljivo prijela nje-
govih genov, na katere je na-
slonil izobrazbo elektroener-
getika. Oče je bil znan obrtnik
- zidar in fasader na Vrheh,
kjer družinsko tradicijo odlič-
no nadaljuje Klemnov brat Ro-
bert. Postal je specialist za ba-
ročne ograje in je s svojimi
stebri zaznamoval tudi po-
slovni objekt bratove firme Se-
gon v Goričici 13.
Odličnost
posiovniii
partnerjev
Zadnjega pol desetletja so v
odlični poslovni navezi s fir-
mo Winterhalter Gastronom,
katerih izdelki in oprema so
med vodilnimi v Evropi, Ške-
tov Segon pa z njimi dosega 70
odstotkov celotnega letnega
prihodka. Iz Winterhalterjeve-
ga programa naj omenimo
specialna čistilna in pomival-
na sredstva, pomivalne stroje,
stroje za poliranje, za pranje
solate, zelenjave in sadja, po-
mivalne stroje razhčnih zmog-
ljivosti in za različne namene
ter velikosti restavracij, go-
stišč in hotelov.
Od vsega začetka odlično
sodelujejo s Kovinastrojem iz
Grosupljega, za katerega so
pooblaščeni serviserji, pa naj
gre za njihove samopostrežne
hnije Modular, kuhinjsko
opremo Gastronom 700 ah
900, Mini gastronom 600, na-
mizne ali prostostoječe lupil-
nice in drugo.
Imenitne poslovne
reference
s ponosom nas Klemen Šket
seznani s svojimi stalnimi
strankami in kupci, ki jih je
preko 600. Prav ti podatki so
zgovorni, saj kažejo na Sego-
nov obseg in zahtevnost tržiš-
ča. Na seznamu Segonovih
Šketovih strank zasledimo vsa
gostišča Štorman, zdravihšča
Atomske toplice. Laško, Dobr-
na, Topolšica, Rogaška Slati-
na; gostinstvo in turizem
Unior Zreče, Pivovarno Laško
in gostinstvo Aškerc iz Laške-
ga, Cinkarno Celje, jedrsko
elektrarno Krško, bolnišnico
Vojnik; poleg tega »pokrivajo«
skoraj vse šole, vrtce, domove
upokojencev in številne go-
stinske lokale na širokem teri-
toriju od Trojan preko Slovenj
Gradca do Maribora in Ptuja
ter na širšem celjskem in ša-
leškem območju.
Bistven je pristen
odnos do strank
»v desetih letih praktično,
nismo izgubili nobene stran-
ke,« pravi Klemen Šket, ko ob-
čudujemo estetsko in funkcio-
nalno urejen salon opreme, ki
je v Goričici 13 odprt vsak
delovni dan od 8. do 16. ure.
Segon Šket se pri proizvajal-
cih opreme uvršča med njiho-
ve največje odjemalce, zato
nudi lahko popust na tovarniš-
ke cene, opremo, kupljeno pri
njih, vgradijo brezplačne
tudi brezplačno dostavijo
24-urnem roku zamenjaj(
ginalne rezervne dele.
»Naj se ne sliši neskroj
ampak trdim, da smo
merju kakovost - cena - (
praktično brez konkur<
Osebno bi si želel
osebnega stika s straii
Žal ga je bilo zadnje
manj, kot sem si želel, ]
vsem zaradi zahtevne
sticije in izgradnje posle
ga objekta. Ampak, ja
moji fantje vse zane!
obiščemo vsaj ob koncu
voščimo božične in nov
ne praznike ter jih povpj
mo, kako so z nami zado
ni. Sicer pa: širimo se u
predujemo,« glasno ra2
Ija Šket. »Pa kaj res ni i
nosu s strankami noben
ne pike,« butnem z vp
njem vanj. »No ja, včas
tudi kaj zatakne, pa pro
takoj rešimo v skupno z
voljstvo. Če me že vpraša
za težave, potem jih je najv
pri zakasnitvi plačila, kari
nes ni nič posebnega.« ■
Poleg prodaje in servisiri
gostinske opreme nudijo v f
mi Segon Šket tudi idejne pi
jekte z vsemi tehnološkimi i
šitvami in mikrolokacijo vi
kahh. Gre za popolno ushj
in storitev v gastronomiji.J
Prvi vtis je, da je Kleml
Šket strog šef svoji ekipi,
zanesljivo ima 33-letnik avt
rheto; da pa zna tudi popus
ti, ga izdajo tople besede
njegovih fantih, ki se po tei
nu podijo z vozili posodoblj
nega voznega parka - sam Šk
je začel terensko obdelavo
katrco, pa še to doda: »Zapi:
te, da so k meni prišli vsaki
poseben način.« Med 7. in
uro je vsak delavnik pogov
ob kavici, ki jo skuha Šketo
žena Andreja, za Šketove far
tudi šefica.
In potem smo se slikali,
še pogovorili, kako se
izpraznjene baterije obnovi
o zmernosti pri hrani in pi
či, o nujnosti skrbi za rekn
cijo in telesno kondicijo, f
modrovali o stebrih in imer
ni kovani ograji, ki je Šketo
posebna ljubezen. In kakš
so želje za prihodnost? K
men Šket: »Da bi bilo nasl*
njih deset, dvajset in še ^
let vsaj tako uspešnih kot
vih deset. V splošno zac
voljstvo tako v družini ko
poslovanju.«
Tej želji res ni kaj dodi
Srečno, Šketovi iz Goričice
Ostanite še naprej uspešni!
Klemen Šket: »Pohvala naših strank mi
največ pomeni.«
Andreja Šket ni samo mamica in žena, ampak tudi šefova
desna roka.
Kompletna ekipa Segon Šket: od leve proti desni Klemen in Andreja Šket, Roman
Kasenburger, Štefan Lah, Roman Vodušek in Aleš Skrbinek.
Štefan Lah s servisnim vozilom je pripravljen.
Izjemno lepo urejen razstavno prodajni salon je odprt vsak delavnik od 8. do 16. ure.
PJTICA

47
GREMO PO GOBE
Navadna mokarica
Bogat zaključek sezone
Rje vse lahko rastejo gobe?
mi povsod. Na travnikih,
5 njivah, vrtovih, v kleteh,
javtako jih je moč najti na
peščenih površinah, v moč-
virjih in še in še. Sam sem
našel jurčka, ki je rasel iz
smreke meter od tal, ker je
bilo v majhni luknji malo
zemlje in maha. Tisti, ki bo-
ste še šli na Jadran, pred-
vsem na otoke, lahko nesete
s sabo gobarsko košaro. V
gozdovih po vsem Krku, pa
tudi na drugih otokih, je vse
polno gob. Začudili bi se,
koliko črnih gobanov in
karžljev se tam najde.
Sicer pa so letos prišli na
svoj račun najbolj nepismeni
gobarji. Lisičk in jurčkov je
bilo resnično na pretek.
Če je soditi gobjo sezono po
začetku, potem lahko pričaku-
jemo zelo bogat zaključek.
Naj vas spomnim na znanilce
gobanov. V gorskem svetu na
Rogli ali Smrekovcu je zanes-
ljiva znanilka rdeča mušnica,
nekoliko nižje in v nižinah pa
je zanesljiv pokazatelj rastišča
gobanov mokarica. Če najdete
ti dve gobi, potem dobro
preiščite okolico treh kvadrat-
nih metrov. Našli boste goba-
na, če je že zrasel ali če ga kdo
že ni utrgal. Seveda pa je po-
kazatelj tudi mesto, kjer go-
barji očistijo kocen, vendar je
tega vse manj, kar pomeni, da
bo gob nekoč resnično malo.
Da s tem kršijo zakon, pa že
tako vemo. Sicer pa prebrisani
gobar ostanke lepo pokrije in
za sabo skrije vse sledove o
bogatem zakladu.
Mokarice (na sliki) ni težko
prepoznati, še posebej, če jo
povohate. Ima namreč zelo
močan vonj po moki.
Bliža se čas velikega sejma
na Golovcu. Če bo narava na-
klonjena, bo gobarsko društvo
»Bisernica«  zopet postavilo i
veliko razstavo gob. Pridite in
si jo oglejte, kajti naši dolgo-
letni strokovnjaki vam bodo z
veseljem razložili vse o gobah.
Črne trobente v
omaki
črne trobente smo že pred-
stavili. To so tiste drobne črne
gobice, ki so podobne uše-
skom, rastejo pa množično in
jih je vedno veliko skupaj. Če
napravimo iz njih omako, bo-
mo poskusili nekaj zelo do-
brega, posebnega okusa.
Potrebujemo: 1/2 kg črnih
trobent, vodo, sol, cel poper,
1/2 čebule, peteršiljevo kore-
ninico, kislo kumarico, žlico
kaper, česen, sardelo, limoni-
no lupino, 5 dag moke, žlico
sladkorja in žlico gorčice.
Priprava: gobe očistimo in
pristavimo v malo slane vode,
kateri smo dodali poper, lovo-
rov list, vejico timijana, čebulo^
in peteršiljevo koreninico. Ku-j
hamo 10 minut nato jih odcedi-1
mo. Na maščobi prepražimo^
drobno sesekljano čebulo. Do-i
damo sesekljano kislo kumari-1
co in kapre, strt česen, stlačeno,
sardelo, naribano limonino lu-:
pino in potresemo z moko. Ko
moka malo zarumeni, zalijemo
in kuhamo še 20 minut. Omako
pretlačimo skozi cedilo, vloži-
mo gobe, dodamo sladkor in
gorčico in še malo prevremo.
Serviramo s polento, širokimi
rezanci ali kruhovimi cmoki.
AMADEO DOLENC
Ali sle vedeli?
KUHAJMO PO DOMAČE
Vložena zelenjava
Piše: MAJDA KLANŠEK
Vložena zelenjava je osve-
žujoča, njena posebna pred-
nost je v tem, da imamo že
pripravljeno in jo lahko ta-
koj ponudimo. Ko zelenjavo
vložimo, je priporočljivo, da
počakamo s serviranjem še
14 dni, da se » uleže«. Šele v
tem času se zelenjava dobro
prepoji, kis in začimbe pa ji
dajo svojo aromo.
Avgusta in septembra zorijo
kumare in polja so obdana z
okroglimi rumenimi bučami.
Ta čas pa je tudi najbolj pri-
meren, da vložimo največ ze-
lenjave. Seveda lahko marsi-
kaj kislega in kislo-sladkega
vložimo tudi v drugih letnih
časih. Vnaprej si lahko pripra-
vimo pikantne priloge za veli-
ko obrokov.
V kisu vloženo zelenjavo
moramo shraniti v hladnem
prostoru, če želimo njeno do-
bro kakovost bolje ohraniti.
Zato moramo tudi vsebino ko-
zarca, ki smo ga odprli, čim
hitreje porabiti. Kar nam je
ostalo, pa shranimo v dobro
zaprtem kozarcu v hladilniku.
Če so pogoji za shranjevanje
manj ugodni, lahko zelenjavo,
ko smo jo vložiH v kis, za
kratek čas pasteriziramo. Da-
mo jo v kozarce, ki se zapirajo
z navojem, zalijemo z mrzlim
kisom, potem pa pri 85 stopi-
njah C pasteriziramo od 15 do
30 minut.
Mešana zimska
solata
Potrebujemo: 16 zelenih, 5
rdečih sladkih paprik, 1 kg
kumar, 4 srednje debele kore-
ne, 2 debeli čebuli, trdo glavi-
co zelja, 1 kg zelenih paradiž-
nikov, 2 žlici soli, 3/4 1 vinske-
ga kisa, 1/4 1 vode, 1/8 litra
olja, 2 lovorova lista, ščep po-
pra, 2 kocki sladkorja.
Priprava: paprike očistimo
in jih zrežemo na rezance;
kumare, korene, čebulo, zelje
in paradižnike pa tako kot za
solato. Vse zmešamo in osoli-
mo, ponovno premešamo,
stlačimo in pustimo na hlad-
nem čez noč. Naslednji dan
zmešamo vinski kis, vodo, ol-
je, lovorova lista, ščep popra
in sladkor ter kuhamo 10 mi-
nut. Nato solato stisnemo in jo
prevremo v pripravljeni teko-
čini. Primešamo še tohko iz
solate iztisnjenega soka, da je
dovolj slano in ponovno pre-
vremo. Še vročo solato napol-.
nimo v vroče kozarce in takoj
zapremo.
Toplo polnjen
paradižnik
Paradižnik narežemo, stla-
čimo in odcedimo na redkem
situ. Kadar odteka sok le še po
kapljicah, ga odstavimo in ku-
hamo na močnem ognju. Pene
odstranimo. Še vroč sok polni-
mo do roba v manjše patentne
steklenice in jih takoj zapre-
mo.
Slan paradižnik
Primeren je za juhe in doda-
tek k omakam.
Dobro zrel paradižnik - su-
rov, pretlačimo. Gosto maso
še nekoliko v sopari prekuha-
mo, nato dodamo 13 dag soli
na 1 kg paradižnika in damo v
kozarce. To je močno slana
konzerva in jo uporabljamo le
za juhe ali mesne omake, ki
jih zato manj solimo.
Ajvar
Potrebujemo: 2 kg paprik, 1
kg jajčevcev, sol in kis, olje in
česen.
Priprava: mesnate paprike
dobro operemo in očistimo ter
opečemo na štedilnikovi ploš-
či. Nato jih damo v posodo in
pokrijemo, da se zmehčajo.
Potem jih olupimo in pusti-
mo, da se odtečejo. Medtem
časom operemo tudi jajčevce,
očistimo, opečemo, olupimo
in jim odstranimo seme. Pa-
priko in jajčevce zmeljemo na
mesoreznici, solimo in okisa-
mo po okusu ter pražimo na
vročem olju, da se zmes zgo-
sti. Nato nadevamo v kozarce,
vmes damo zdrobljen česen.
Zmes dobro pretlačimo, da ne
ostanejo med njo zračni me-
hurčki. Kozarce zavežemo in
shranimo na hladnem prosto-
ru.
Rdeča pesa v kisu
Potrebujemo: 2 kg kuhane,
olupljene in naribane pese, 1
in 1/2 1 vinskega kisa, 6 dag
soli, 8 dag sladkorja, nekaj
poprovih zrn, kumino po oku-
su, malo hrenove korenine.
Priprava: pripravljeno peso
naložimo v kozarce. Vmes po-
lagamo dišavnice. Polijemo z
zavretim kisom, ki smo mu
pred vrenjem dodali sladkor
in sol. Ko se pesa ohladi, jo
pokrijemo z alu pokrovčki.
Vložena paprika
Potrebujemo: 4 kg mesnate
paprike, 2 litra ne premočnega
kisa, 20 dag olja, 20 dag slad-
korja, pest soli.
Priprava: papriko operemo
in jo večkrat prebodemo z zo-
botrebcem. Zavremo kis s so-
ljo, sladkorjem in oljem. V
vrelo tekočino stresemo papri-
ke in jih kuhamo, da postekle-
nijo, nato jih obrnemo in pre-
kuhamo še na drugi strani.
Naložimo jih v kozarce in vro-
če zalijemo. Pokrijemo s celo-
fanom, premazanim z alkoho-
lom ali z alu pokrovčki.
Štorovke v kisu
Očistimo male in trde što-
rovke. Na hitro jih operemo in
prekuhamo v slani vodi. Stre-
semo jih na cedilo, da se do-
bro odtečejo. Medtem zavre-
mo kis in pustimo, da se ohla-
di. Gobe naložimo v kozarec,
vmes naložimo dišavnice: ša-
lotko, lovorov list in poprova
zrna. Prelijemo z ohlajenim
kisom in zapremo.
Madžarska solata
Potrebujemo: 7 zelenih, 7
rdečih ne prezrelih paradižni-
kov, 7 rdečih in 7 zelenih pa-
prik, 7 čebul, 1 del olja, 2 del
kisa za vlaganje, veliko žlico
soli, veliko žlico sladkorja, 2
mali žlički popra.
Priprava: vse sestavine zre-
žemo in kuhamo približno 15
minut, občasno pomešamo.
Vroče nadevamo v kozarce in
zapremo.
Kisla cvetoča
Potrebujemo: 2 glavi cveta-
če (približno 1,5 kg), jedilno
žhco soli, 1 g citronske kisline,
1/2 I zeliščnega kisa, 1/4 1
vode, jedilno žlico belega po-
pra v zrnju, 1/2 čajne žličke
pimenta, 2 lovorova lista, je-
dilno žlico sladkorja.
Priprava: cvetači odstrani-
mo zunanje liste. Kocen izre-
žemo, cvetke pa previdno raz-
delimo na majhne cvetove.
Zavremo 2 1 vode, sol in ci-
tronsko kislino. Dodamo cve-
tačo in pustimo počasi vreti 5
minut. Previdno jo pretrese-
mo na cedilo, pod tekočo vodo
oplaknemo in ohladimo. Kis
in druge dodatke zavremo,
dodamo odcejene cvetačine
cvetove in pustimo počasi vre-
ti še 5 minut. Vmes večkrat
previdno premešamo. Po 5
minutah poberemo s penovko
cvetačo in jo damo v kozarce.
Kis še enkrat zavremo in ga
zlijemo na cvetačo, tako da jo
popolnoma prekrijemo. Ko-
zarce takoj zapremo. Tako
vložene cvetačke so okusen
okrasni dodatek za vsako so-
latno ali mesno ploščo.
Koruzni storžki v
kisu
Potrebujema 80 dag ko-
ruznih storžkov, 3 dag soli,
jedilno žlico belih poprovih
zrnc, 5 majhnih vejic pehtra-
na, 15 lističev bazilike, koreni-
no hrena, 1/2 I belega vinske-
ga kisa.
Priprava: še čisto nežne,
drobne koruzne storže olička-
mo in jim odrežemo vrh do
prve vrste zrn. Damo jih v
globoko posodo, pomešamo s
soljo in pokrito pustimo v hla-
dilniku približno 24 ur. Na-
slednji dan jih s suho krpo do
suhega zbrišemo. Pokonci in
tesno drugega ob drugega jih
zložimo v kozarce. Potresemo
s poprovimi zrifti, v vsak ko-
zarec pa damo po eno vejico
pehtrana, 3 lističe bazilike in
nekaj ostrganega in naribane-
ga hrena. Kis zavremo, ga zli-
jemo na storžke in kozarce
takoj zapremo. Izredno dobro
se prilezejo h kuhani govedi-
ni.
48
RUMENA STRAN
TRAČNICE
Za rešetkami
Le kaj je hudega zakrivil
odličen celjski fotograf Vinko
Skale, da so ga hoteli kazno-
vati v stilu goljufivih srednje-
veških pekov? Morda pa je
kakšnega celjskega pomem-
bneža ujel v objektiv v nepri-
merni situaciji?
Preživetje
v Šentjurju je bilo to poletje
za živa bitja v tamkajšnjih vo-
dah naporno. Ribe v Pesnici so
zaradi solne kisline in klora
storile smrt, prestrašeni kopal-
ci v bližnjem letnem kopališču
pa so očitno preživeli. Šentjur-
čani so pač vajeni vsega hude-
ga.
Čudeži se ne
dogajajo vec
Kljub skrbnemu ogledova-
nju poslanec dr. Jože Zagožen
in obrambni minister Alojz
Krapež nista uspela doseči, da
bi se v kelihu, hranjenem v
radmirski zakladnici, spreme-
nila voda v vino - pa čeprav bi
tako poslancem kot obram-
bnemu ministrstvu kakšen ču-
dež prišel kar prav.
Župan z vrečko
Na otvoritev prenovljene ki-
no dvorane Union je župan
Jože Zimšek prišel s papirnato
vrečko. Ves čas jo je skrbno
nosil s seboj in pazil, da je ni
kje pozabil. Tudi za mikrofo-
nom ob slavnostnem nagovoru
v prenovljeni dvorani je ni iz-
pustil iz rok. Nazadnje smo
radovedni gledalci le ugotovili,
čemu je služila - iz vrečke poteg-
nil darilo za direktorja Celjskih
kinematografov Bojana Vivo-
da. Vrečko pa je odnesel s se-
boj, dajo bo imel še za drugič...
(Ofl)kloni
V čudnem času svet se ziblje,
sloves se slab politikov drži,
kljub vsemu vse se giblje,
če sonce sije, ali če z neba prši.
Mi bodemo se še s Hrvati,
v Rusiji gre vse v nič,
v Ameriki se žensk je bati,
Balkanu pa grozi hudič.
POPEVKAR
NASMEl
PROSIM!
Nagrajenca tokrat ^
mo, saj tudi vaših svežji
primanjkuje. Objavlj
tri, ki jih je poslal že nj
jeni Ljubo Srnovršnikij
lenja.
Nedresirani
policist
Na robu pločnika sedi
cist in joka. Mimoidoi
vpraša:
»Zakaj pa jokate?« »i^
sem svojega dresiranega^
»No, če je dresiran, b
našel pot domov.«
»On že, kaj pa jaz?«
Kamasutra'
Fant vpraša svojo prija
co:
»Bi poizkusila neka i k
masutre?«
»Ne, po indijski hrani
vedno tišči v želodcu.«
Vitalni mož
Irena pripelje moža k zi
niku:
»Gospa, vaš mož je za j
leta zelo vitalen.«
»Za svoja že mogoče, n
tudi za moja.«
ZANIMIVOSTI
Jože s svojo bogato gobjo bero.
Jože je lahko zadovoljen
Zadnje deževje je vnetim gobarjem dalo slutiti, da bi se lahko v bližnjih gozdovih naŠl'
zanje. Med njimi je tudi Jože Hriberšek s Polzele, ki ima »svoj rajon« nekje v Andraži
njegovem obhodu se je v košari znašlo kar 85 »ta pravih« gob. Seveda je bilo zelo zadovolje
posebej, ker so bile vse zdrave in čvrste. T. TAV
VITEZI BELEGA MESTA