Z01. MRO. DanaSnia Številka stane 2 dinarja v unDijani, * toreft i. septembra 19Z3. Leto lui. Izhaja vsak dan popoldne, lmemll nodolio ta praznike. Inseratl i do 9 petit vrgt i 1 D, od 10—15 pettt vrst & 1 D 50 p, večji inseratl petit vreu 2 D: notice, poslano, izjave, reklame, prektid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naroČilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Vpravnlstvo „Slov. Naroda" in .Narodna tiskarn*«1 KnaHova ulica it 5, pritlično. — Telelen st. 394. Uredništvo »Slov. Varoda'' KnaHova oltea Št 8, I. nadstropja Telefon štev. 34. Donite epreiena le podsisaae In tadoetao Irankovane. Rokopisov se aa vrata. Posamaz7i3 Storilka: v Jugoslaviji vse dni pa Oln V— v inozemstvu navadna dni Din i, nedelja Oln 1*25 PoStnina plaćana v gotovini. i ■ - ■ aa—aag^»«BBw^—a^s____Masi »Slovenski Narod* velja: V Jt V laoteruno v LjubPani i p< 12 mesecev 6 . 3 1 • • a • • • . . . • ■ i • • • Din 144 — . 72--. 36"-. 12- Din • * ■ 144— 72 — 36 — 12 — D.n 264-— . 66*— Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno P° nalcaznci, Na sarno nismena naročila brez poslatve denarji se ne moremo o-zir:; '. Pred lekcijo. Med Italijo in Grčijo je izbruhnila nevarna kriza, o kateri še ne vemo, kako se razplede. V severnem Epiru, tik albanske meje so baje grški četaši ubili iz zasede oficijelno italijansko delegacijo, ki je razmejevala Grčijo in Albanijo. Ko obsojamo brez vsakega pridržka tako dejanje, ki je kulturno in politično nezmiselno, ne smemo pozabiti motivov, ki so ga izzvali in ki nam razjasnijo marsikatero uganko splošne balkanske politike. Grški če* taši, ki so zgrabili za orožje, so vedeli za tradicijonalno sovražno politiko, ki jo vodi Italija proti Grčiji, so videli na lastne oči, kako v konkretnem slučaju razmejitve na aIbansko*grški meji ita* Ii janska delegacija z vsemi sredstvi ščiti Albanijo in kjer le more škoduje Grčiji. Dejanje grških četašev je bila manifestacija proti politiki Italije, ki izgublja ravnotežje in ki s predrzno aroganco in vztrajno doslenostjo tlači svoje nasprotnike, mesto da bi se zu* nanje*politično vedla korektno in v smislu ravnopravne pravičnosti do vseh. To kar uganja Italija napram Grčiji že polstoletja, je sistem, je točno začrtana smernica sovražnosti in Ško* dovanja, kjer se le pokaže prilika. Učinek te politike, ki je v grškem narodu nagrmadila strastno čustveno odpornost proti Italiji, je bilo sedaj dejanje grških četašev, ki je na eni strani terjala nekaj človeških žrtev, na drugi strani pa izzvala nevaren med« naroden konflikt na jugu Evrope. Posnemajoč avstrijske metode, je Italija naslovila na atensko vlado uiti* mat, o katerem človek ne ve, ali bi se mu čudil ali bi se zgražal. Satisfak* cije, katere zahteva Italija so tako ob* sežne, da jih grška država ni mogla sprejeti, ne da bi se bila težko orna* deževala. Italija je s tem ultimatom, katerega besedilo je naši javnosti že znano, prekosila noto grofa Berchtolda iz L 1914 mali Srbiji. Italija je šla celo dalje. Ne da bi poizkusila dobiti mir* nim potom primerno zadoščenje, je bombardirala neoboroŽeno mestece Krf ter ga kratkomalo zasedla. S tem je kršila mirovne pogodbe in zanesla v celo zadevo, ki bi se morala rešiti diplomatičnim potom, nasilno in želo nevarno početje. Grčija je popolnoma pravilno odbila pretirane zahteve itali* ianske vlade in predložila cel spor Društvu Narodov. Razumljivo je, da se italijanski delegat v tem društvu protivi taki rešitvi spora. Italija dobro čuti, da na ženevskem terenu ne bi bila mogoča vojna aroganca, ki jo sedaj trxrtjl_|jiw____i aaaaa 1 i a tam uganja po Krf u in ostalih grških vodah. Proti vsemu pričakovanju se je zdajci oglasila Anglija, koje javno mnenje ni posebno dovzetno za italijanske ekstravagance in statiskacije užaljene* ga italijanskega nacijonalnega ponosa. In to daje komplikaciji zelo značilno potezo, ki bo utegnila prinesti Italiji prav žolčasto razočaranje. V svojem napuhu in nacijonalni prevzetnosti je mislila, da bo Grčija po prečitanju ultimata kar pala na kolena in brez dru* gega izpolnila italijanske pretiranosti. Grčija je odbila te zahteve in se obr? nila na Društvo Narodov za posredo* vanje v italijansko*grškem sporu. Ita* lija. ne meneč se za mirovne pogodbe, za Društvo Narodov in za evropsko javno mnenje, je začela z vojnimi sovražnostmi in na ta način proti sebi postavila ne samo moralno prilično uvaževano Genovsko mednarodno mi* rovno ustanovo, marveč tudi Anglijo. Sedaj smo lahko tudi mi Jugosloveni, ki nas desetletja žali in tlači italijanski imperijalizem in kojega aroganco in predrznost smo izkusili v zadnjih letih jadranskih razgovorov, radovedni, ka* ko se bo Italija izmotala iz zagate, v katero se je tako nepremišljeno po* rinila. Razumemo stališče našega zunas njega ministrstva, ki je izjavilo nev* tralnost v tem sporu. Imamo za enkrat dovolj skrbi na lastnih mejah in tro* šenje energij bi ne bilo priporočljivo. Toda naše javno mnenje ima o po* četju italijanskega imperijalizma svojo sodbo. Dobro je, da spozna evropska javnost na novem konflikfu nevarnosti, ki pretijo evropskemu miru od strani rimskega imperijalizma. To, kar je bila Avstrija in Nemčija pred vojno za cel svet in Evropo posebej, je sedaj Italija za Evropo in za Balkan: element intru ge, izzivanja, žaljenja, Škodovanja in arogantnega omalovafevanja. Kako korektna je njena politika napram Španski in Švici, kako boječa do An* glije, kako predrzna pa proti svojim vzhodnim malim sosedom Jugoslaviji in Grčiji! Kar se je danes dogodilo Grčiji, se lahko pripeti Jugoslaviji jutri. Tudi naše mirno in dobrosrčno prebi* valstvo je našlo svoj notranji zanos in patrijotizem napram izzivajoči imperi* jalistični politiki Italije, ki nam ško* duje, kjer le more. Povrh tega imamo še primorsko vprašanje, katerega kelih nacijonalne bolesti je tudi do vrha poln. Italija se temeljito moti, ako misli, da bo s pouličnimi gestami in nasilnimi tiki trajne uspehe. Grški četaši, ki so na nečloveški način potolkli italijansko delegacijo, zaslužijo pravično kazen. Jasno je tudi, da vlada in cel na* rod ne moreta biti odgovorna za deja* nja posamnikov in da so radi tega satisfakcije, ki žalijo cel narod in ki mu naprtijo odgovornost za dejanja popolnoma nepoznanih državljanov ne* pravične in nesprejemljive. Italija je hotela zopet enkrat dokazati svojo pre* poten*nost, merjeni pa smo, da bo prav kmalu doživela polom, kakor pred nedavnimi časi tam doli na abesinskih tleh. Dasi se nahajamo v dobi, v kateri velja s cm o pest in oborožena sita, ven: dar vladajo v Evropi poleg teh dveh člniteljev še drugi argumenti in bi bilo (torje za s\*ctovni mir, ako bi se italU janske zunanjepolitične metode siste* matizirale in trajno nveijavile. Italija bo prejela od Evrope primerno lekcijo, o tem ni dvoma. Istočasno bomo Jugo* sloveni razvide!!, do kam meri itali* janska zunanjepolitična moč. V tem tiči interes, ki ga imamo na sedanjem grško=italijanskem sporu. (Hlfo-itsl'fcnski spor pred ,Ii?ezo narodov". Kakor poročamo na drugem mestu, je grška vlada odklonila izpolnitev zahtev v obsegu, kakor jih je stavila italijanska vlada radi umora njenih članov razmejitvene komisije na grško* albanski meji z utemeljitvijo, da vs£* bujejo kršenje suverenitete grške dr* zave ter je stavila protipredloge, kate* rih pa italijanska vlada ni sprejela. Da izsili sprejetje i jih zahtev, je itali* janska vlada z vojaško silo zasedla mesto Krf, pri čemer je vsled bombar* diranja istega bilo ubitih 15 oseb. Proti takemu postopanju se je Grška pri* tožila pri Zvezi Narodov, pozivaje se na čl. 12 in 15. zvezinih statutov. Člen 12. teh statutov se glasi: »Vsi člani zveze se ob-*Te::u;ejo, rja, ako nastane med njimi spor, ki bi mogel imeti za posledico prelom, ga predlože bodisi postopanju razsodišči, bodisi pre* iskavi zveznega sveta. Ob ve.ru je jo se nadalje, da se v nobenem slučaju ne smejo zateči k vojni pred potekom roka treh mesecev po razsodbi razsod* nikov ali poročilu zveznega sveta. V vsakem slučaju, predvidjenem v tem členu, mora biti izdana razsodba raz* sodnikov v primernem roku ter mora biti poročilo zveznega sveta izgotovlje* no v 5est:b rnesecih. računaj od dne, katerega je bil istemu predložen spor.« Člen 15. istih Statutov pa vsebuje razen formatnih določb glede postopanja te* le bistvene meritorne določbe: »Zvezni svet skuša doseči porav* navo 6pora. Ako uspe v tem, objavi na način, ki ga smatra koristnim, stvar* no stanje, dotična pojasnila in točke poravnave. Ako ni bilo mogoče poravnati spora, sestavi zvezni svet poročilo, sprejeto ali soglasno, ali z večino gla* sov, s katerim daje na znanje okoli* ščine spora in rešitev, katero smatra za naj pravičnejšo in najbolj primerno pretnjami dosegla v mednarodni polh | v stvari. Ako je poročilo sprejeto soglasno, pri čemer se ne upoštevajo glasovi za* stopnikov strank, obvezujejo se čl^ni zveze, da se ne zatečejo k vojni proti nobeni stranki, ki se podvrže zaključ* kom poročila. Ako se zveznemu svetu ne posreči doseči sprejetja svojega poročila od strani vseh svojih članov, ki niso za* stopniki strank v sporu, si pridržujejo člani zveze pravico postopati, kakor se jim bo zdelo potrebno za vzdržanje prava in pravice. Zvezni svet more predložiti spor tudi pred glavni zbor tekom 14 dni od kar je bil le*ta njemu predložen. — Isto pravico ima vsaka stranka. V tem slučaju zadostuje ra?*en soglasnega sklepa zvezmega sveta, sprejetje istega od strani večine glavnega zbora, v vsakem slučaju izključivši zastopnike strank.« Člen 16. zvezinih statutov pa do* loča o sankcijah bistveno sledeče: »Ako se član zveze zateče k vojni v nasprotju k obvezam, sprejetim v prejšnjih členih, smatrati se ga ima samo po sebi, da je storil vojni čin proti vsem drugim članom zveze. Ti*le se obvezujejo, da brez odloga pre* tržejo ž njim vse trgovske in finančne odnošajc, da prepovedo vse odnošaje med svojimi državljani in onimi drža* ve, ki je prekršila zvezno pogodbo ter da pretržejo vse finančne, trgovske in vsake zveze med podaniki poslednje države in onimi vsake druge dr* zave, naj je članica zveze ali pa ne. V tem slučaju ima zvezin svet dolž* nost, da priporoči raznim interesiranim vladm vojaške efektive, s katerimi se imajo udeležiti člani zveze oboroženih sil določenih, da store spoštovati ob* veze zveze. Člani zveze sa obvezujejo, da si žago* tove eden drugemu pomoč v uporablja* niu ekonomskih in finančnih mer, ki jim je podvzeti glasom toga člena, da se kolikor mogoče skrči zgube in ško* de, ki bi mogla nastati iz tega. Isto tako si zagotavljajo medsebojno pomoč, da se uprejo vsaki meri podvzeti pr, . njim od strani države, ki je prekr-i'.i pogodbo. Ukreniti imajo tudi vse po. trebno, da olajšajo prehod preko nje* nih ozemelj vojnih si] vsakega člana zveze, ki se udeležuje skupne akcije, da stori spoštovati akcije zveze. Vsakega člana zveze, ki je kriv, da se je pregrešil proti obvezam, spre jetim s zvezno pogodbo, se ga more izključiti iz zveze po soglasnem sklepu vseh drugih članov.« Kakor se vidi, so določbe statutov zveze narodov jako odločne in stroge, ter stoji zveza narodov, v slučaju, da iz* reče krivdo Italije, pred usodno pre-« izkušnjo. Ako to preizkušnjo nspešno prestane, doprinese dokaz o svoji živ* ljcnjski snosobn- <-ti in o važnosti svo* jega obstoja za ohranitev svetovnega miru. državnosti. i. Praski »Narodni Ltetv« so te trm* priobčili zelo zanimiv izvleček iz povora novega prezidenra Zedinjenili držav Cooliđgea. Ker tudi mi z mirno vestjo lahko rečamo, da *v našem življenju še vedno več velja gosfo-bessdnosri demagogov, strankarskih adra-torjev in osebnih polemiko v, kakor pa stvarni govori pravih državnikov, ki mislijo samo o blagostanju države«, hočemo seznaniti tudi naio javnost s temeljnimi načeli državotvorne politike, kakor si jo Je zamislil prezidont ene največjih, najbogatejših in nai* bolje urejenih držav na svetu. Demokracija, pravi Coodlize, nI razaranje, ona pomeni ustvarjanje. To ni negacija božjega prava kraljev. Ona samo nadomešča to pravo z božjimi pravicami vseh' ljudi. Ne uničuje, neco izpopolnjuje. To jo velika konstruktivna sila vseh vekov. To je alfa in omeca stikov človeka s človekom, začetek in konec. O zmagi demokracije v življenju človeštva ne more biti dvoma prav tako. kakor o zmagi gravitacije v vevl]-stvu. Edino vprašanja je, kako in kdaj. Njeni temelji le/e globoko v večnosti. Spoznali smo. da je politična moč v ljudstvu, ker ima volilno pravico. Domnevali smo v splošnem, da gospodarskn moč ni v rokah ljudstva, ker ono ni v posesti državnosti. To domnevo, ki bržkone n?kolj ni bazirala na dejanskem stanju, vedno bolj Izpodbijajo dejstva. 7clo važen fakt v gospodarskem življenju Amerike je, da je bogastvo držsve v rokah naroda. Akcii"narji velikih korporacij. čijih število znaša do 10 tisoč, so po večini mali trgovci, obrtniki, poljedelci, lastniki hranilnih vlog, državnih zadolžnic in tako Je skoraj ves narod deležen imovine. V samotni Claude Farrere — prevel Miran Jaro: Civ$7iranci. Roman. 23 Ura Je poldveh. Gosti so se zgodaj poslovili zaradi popoldanskega oddiha. Sluge so jim Prinesli solnčnike. Gospodična Sylva si je z mieno kretnjo popravila lase, ki jih ji je zmršil veter pank. »Izvolite zrcalo?« se ji je ponudil Fierce. Odvedel jo je v svojo sosedno sobo, pred veliko ogledalo v omari, ki ga je zastiral siv žamet Gospodična Sylva se ni mogla načuditi. »Kako ljubko je pri vas! Koliko svilenine, koliko muselina! Pa vse te knjižice v baržunastih ovojih! Ali je to za mlada dekleta? Smem pogledati?« »O, tega pa ne!« se je Fierce zasmejal. »Ah, . . . torej šele, kadar bom omožena! — Vaša soba je pristni raj! Le —« »No?« »Ali ne vplivajo ta zagrinjala in te preproge nekam žalostno, če živi človek dlje časa med njimi?« Fierce se je smehljal. »Ali ne ljubite žalostnih stvari, gospodična?« »Ne preveč . . . tudi se mi zdi, da je življenje že itak dovolj mračno in ne potrebujemo za to Je umetnih sredstev. Če bi bili pametni, gospod pri- bočnik, bi vse te stvari zanesli k barvarju, ki vam bi jih vrnil sinjemodre . . .« »Kot so vaše oči.« »Fh, kaj še! Moje oči so zelene . . .« Zmignila je z rameni, pa niti najmanj ne spogledljivo in mu ponudila svojo še ne orokavičeno roko. »Na svidenje, pa prav lepa hvala!« Prijel je njeno nežno in odkritosrčno dekliško ročico, ki ne pozna nikake osladnosti in dvoumnosti. ObSia ga je hipna želja m nagnil se je k tej roki, da jo pritisne na usta. Poljub na dekliške prste — to je prav mala stvar. Gospodična Svlva pa se je vendarle z lahno kretnja ubranila; to je bila tiha, pa določna zavrnitev. Gospodične Svlve se ne sme nihče dotakniti. A kdo ve? Morda vas bo, gospod Fierce, ta zavrnjen poljub s svojo neznano naslado dolgo, dolgo noč vznemirjal XI. Fierce je podpisal poročilo, ki ga je sestavil, in ga vtaknil v ovoj. Nato je odprl mapo in ogledaval japonske lesoreze. Šest je bilo že preč; dnevno delo je bilo končano. Lesorezi so bili iskano nesramni; sicer pa je Fierce zbiral samo take; rad je na ta način častil umetn!ke, ki so se osvobodili laži sramu; zelo je cenil Hokusaija in Utamaroja. Prelistaval je. Pod cvetočimi črel^jami, pred smjimi obzorji so se musmeje v prirodni ljubezni vdajale oboroženim samurajem; na podobi so se belili delci nagote v najprostejšem realizmu. Fierce je govoril sam s seboj: »Zelo nenavadna umetnost. Kako skrbna natančnost in kako ognjevita čutnost! Tu ni ne pod-smešnosti, ne zasmehovanja, ne rezanja, pa tudi smehljanja ne. Moški in ženske se imajo prav dobro; pri tej igri so z vsem srcem in z vsem mišičevjem . . .« Z nohtom je tipal po okroglini rok in meč: prenapete obleke in kimono so se trgale v divjih obje t jih. Neka ženska glava je vzbudila njegovo pozornost. Lesorez je bil moderen in umetniku ni bilo prav nič do upodabljanja dolgočrtne in visoke lepote odličnih japonskih gospa, rudi ni hotel vobra-ziti svežih in tako preprostih musmei, temveč je ustvaril umetnino pod vplivom zapadnega navdih-njenja. Fterce se je nasmehnil: zelenomodre oči, zvihan nosek — to mu je priklicalo v spomin prijetno obličje gospodične Sylve. »Tukaj, ta ženska nI tako ljubka,« Je pomislil. Sicer je res, da o mlad! S61ysetti nimam tako globoko izrezanega dokazila . . .« Junakinja na lesorezu se je vrgla visoko spod-vezana na cvetno trato, zelo razburjen fant pa se je vrgel nanjo. Ta fant, ki ga je rezbar z vso točnostjo očrtal, pa ni Fiercu prav nič ugajal, zato je Hit obrnil. »Da.« j« dejal, »te stvari to čisto drugačne kot kitajske nesramnosti Tako . . .« Poiskal je neki kitajski album s platnicami iz stare svile: »0! Ta deklic na vseh štirih, kako čaka, kdaj se jo zljubi staremu čmernežu! No, kaj takega ne hi Japonec nikdar storil. Predvsem ga ne bi mikal t?.ko podsmešen predmet. Tudi se ne bi pri tako Čutni podobi nikoli domislil tesra zasmehliivega poro ga. ki se norčuje iz zabave in svojega druga . . .« Poiskal je sloviti Hokusaiev Sen. »Kaj takega si izmisli, nemegoč vrvež brez.-obraznih bitij, ki podeli vsakemu posebej deset spolov, le da vsebuje stran namesto šest — šestdeset dvojitev.« Dolgo časa je občudoval ta neobičajni lesorez. Nato je vstal in se oblekel za odhod. Ko je že hotel svojo vojaško suknjo zameniti i belim smokingom, se je prekinil in se spet ozrl na japonsko sliko, kl je nalikovala Selysetti Sylvl S tajnim ugodjem je pokril z roko realističnega ljubimca, pa tudi Žtmko, ki je imela vso obleko v neredu, da al več videl drugega kot nagajiv obrazek, ki se mu je smehral. Nato je oblekel smoking in te pokril s slamnikom: pri zapadajočem solncu si je prihranil Sčlrno pokrivalo. »Ta siva soba je zares prenaumna!« jc vzkliknil na ves g-Ias. »2e od jutra imam spleen. To moram pregnati« Odšel je. Stran 2. »SLOV EN S K I N A H O D« fl n c 4 septembra 1923. štev 201. §Jržavi Massachusetts ie več kakor dvakrat toliko lastnikov kot uslužbencev. Od treh Imata dva denar v hranilnicah. Velika naloga naše vlade je ščititi slabega in pomagati mu, da postane močan. Vzvišen cilj ameriških institucij je zaščita individuuma, To je temelj, na katerem sloni anglosaška svoboda. Ne gre za to, kakšna sila je osebnost napadla, niti za to, da-li to moč predstavlja bogastvo, službeno mesto tli čast. Živimo pod najboljšim vladnim sistemom na zemeljski obli. Toda on se ne vzdržuje sam. Tudi ni sam vse. Na svetu Je Še krivica egoizem In zlo. In te sile nikoli ne mirujejo. Nekateri bi radi izkoristili vladno postopanje v svoje osebne namene. DrugI hočejo uničiti avtoriteto vlade. Rešitev momo iskati pri posamnikih. Nove pogodbe, nove ustav« in novi zakoni postanejo sčasoma potrebni, toda oni nas ne morejo rešiti. Zakoni ne ustvarjajo reform, pač pa reforma postavljajo zakone. Ne moremo se ozirati na vlado, gledati moramo nase. Ne smemo živeti v nadi na plačilo, pač pa služiti vestno. Od vlade se dobi uprav toliko, kolikor ji je kdo dal. Skupnost prejema, kar je zaslužila. Uprav dolžnost izobraženih mož je, da se zanimajo in spoznavajo te temelje in vplive In ko jih spoznajo, da bi svarili in poučevali svoje sodržavljane. Politika je razvoj dejanj v javnih zadevah. Ona je osebna, individualna !n n!č več. Useda je v nas. Politika ni el!l, nego sredstvo. Ona nI predmet, nego proces. To je umetnost vladanja. Kakor vse vrednote, ima tudi ona svoje potvorbe. Zelo inalo mož v Ameriki Je začelo s sigurno mislijo, da stopijo v javno življenje. O vrhovnem sodniku Wa?tu, članu najvišjega sodnega dvora Amerike, pripovedujejo, da je v mladosti odgovoril na vprašanje, kaj bo kot tnož, da se še ni odločil, da-li bo prezident ali vrhovni sodnik. Skoral vsi državni uradi polagalo denarne žrtve in oni, ki sprejme pri nas državno službo, bi lahko drusod dosegel veliko več. Zato se ne prakticira pri nas politika ali lavna služba kot poklic v takem smisla, kakor dela to advokatura ali medicina. Na5e javne činitelje vodijo običajno pošteni in patrijotični motivi. Država ne temelji na sebičnosti. Ne more se vzdržati s ponuianiem gmotnih nagrad. Napačno se je mislilo, da bi vlada mogla z zakonodajo oprostiti vsakega posamni-ka od potrebe lastnega napora. Industrijski podjetniki so mislili, da bi bilo mogoče odstraniti tudi njihove zapreke In osigurati procvii potom izpremembe zakonov. Ako bi bilo mogoče industrijska podjetja voditi brez kakršnekoli borbe, bi njihovi uspehi ne imeli nobene vrednosti in ako bi bilo mogoče osigurati plače brez kakršnegakoli napora, bi ne imele nobene kupne moči. Končno se bo vsa vrednost produkta merila po množini dela, ki je optrebno za izdelavo. Mnogo le bilo pcizkusov, da bi se uredilo industrijsko delovanje z zakonom. Nekateri izmed njih so smatrali, da je treba omejiti ali uničiti gmotne pridobitve, ako služijo v slabe svrhe. To Je nekako tako, kakor če bi hoteli uničiti literaturo, da preprečimo potvorbe. Vedno moramo imeti pred očmi, da je krivda osebna. Ako Je potrebna kazen, naj se naloži krivcu, ne obsojajmo pa vsega sistema. Nam so potrebne sile. Ali je parni stroj preveč močan? Ali je elektrika prenagla? Ali more biti kak napredek prevel:k? Ali more biti katerikoli trgovinski ali industrijski aparat dovolj močan, da opravlja javno službo? Kaj tedaj z zakoni proti trustom? Ti zakoni so teoretično dobri. NakopiČenje bogastva samo po sebi še ne škoduje, pač pa njegova uporaba v nezakonite svrhe. Take svrhe je treba obsojati. Industrijalci morajo spoznati, da z Isto pravico, s katero se razžene množico, Jči razgraja ali ropa, se lahko razpusti tudi nezakonito zborovanje bogatih ali vplivnih jeiniteliev. Zakoni morajo biti utemeljen? z neČeffl višjim, kakor je volja večine. Sloneti morajo na večni podlagi pravičnosti. Najboljša vladna forma v državi Je ona, ki ima nal-prikladnejše pripomočke za zakonodajo. Najnovejši, najmodernejši ln morda najpopolnejši sistem, ki ga je izmislila državniška modrost ie reprezentančna vlada. Njena hiba Je hiba nas, nepopolnih ljudi, ki Imamo z njo opraviti. Njena sila je v tem, da prinaša ljudstvu več blagostanja kakor katerikoli fco sedaj Iznajdeni sistem. Noben narod, ki Je ta sistem zavrgel, si ni ohranil svobode. •Zastooniška vlada mora biti ohranjena. Zakonodaja mora apelirati na več kakor je gmotni blagor. .Mezde ne bodo zadostovale, ako bi bile celo večje, kakor so same. Zadostovale ne bodo niti hiše, niti zemljišča. Človek ima duhovno bitje. Ako se dotaknete njega, se mora odzvati. Naj se tedaj zakoni družbe obračajo k duševnosti. nikdar pa ne K sebičnosti. Spoznavajte nesmrtno vrednoto In dostojanstvo človeka. Naj vsi zakoni 'nznanjajo vsakemu skromnemu državljanu, )rj vrši svojo naiprimitivnejšo dolžnost, pri-znanie, da so vsi ljudje plemeniti, da je vsako delo vredno spoštovanja. To Je pot K enakosti pred zakonom ,to Je pot k temeljem svobode po zakonu. To Je na'bolj vzvi-se pojav v razmerju človeka do človeka — .fcemokraeila. Vsak človek pride na svet kot osebnost, trna tudi pravico do lastnega imetja. Koncem trencev so lastninske In zasebne pravice eno ln isto. Prve ne moreio biti ohranjene, ako 5e uničijo druge. Vsak človek ima pravico rdo plačila za delo. Zgodovina uči, da ni pilo nikoli civiliziranega naroda, ki bi ne Imel naobraženega razreda ali velike kategorije bogasfva, ki ga Je običajno predstavljalo duhovnlštvo aH plemstvo. Inicijativa le vedno prihajala od zgoraj. Inicijativa ln zaščita velikih kategorij bogastva so edina podlaga, na kateri je moeoče graditi blagostanje vsega naroda. Velike dolžnosti pomenijo velike preiemke ln nasprotno. Toda prejemki morajo biti posledica Izvršenem dela. V nobeni državi nI tako mnogo fn tako velikih kategorij bogastva kakor v Ameriki. V nobeni državi se ne vrše tako velika dela. V nobeni državi ne daje vsakdanje delo tako velikega materij elnega In duhovnega platila, v^.- Bol] širokogrudno« bol] trdno ln globoko moramo verovati v narod, verovati, da bo ljudstvo pravilno razumelo, da družba sloni na zakonitosti. Potrebna nam Je trdna in obnovljena vera, da se bo ljudstvo končno pridružilo ne demagogom, oklepajočim se tvoje sebičnosti In sledečim vrtincu tre-notka, nego državnikom, ki skrbe zt narodni blagor in delujejo po globokem, tihem in nepopularnem prepričanju. Primeri o razvoju in zgodovinskih faktih nam pričajo o razvoja In napredku človeka po raznih potih in na različne načine. V postanku državnih forenc lahko opazujemo različne etape. Kakor Je anarhija zatrla silno roko despota, tako Je nastala aristokracija, tako so nastale monarhije, parlamenti in demokracija. Toda v vseh teh Izpremembah Je šel človek korak za korakom. Vidimo, da noben narod ni prestopil neposredno od'despoziti-zma k demokraciji. Vsak napredek Je sledil šele predhodno dovršenemu Stadiju. Prišli smo v stoletje iznajdb, trgovine In velikih Ind. podjetij. O njem se govori pogosto kot o stoletju sebičnosti in materijalizma. Naš gospodarski sistem so napadali od vseh strani. Toda kratek odgovor nam dajejo primeri iz zgodovine. Seme demokracije leži v dovršenem desoot'zmu. Nada na Jutrišnji dan je v razvoju prispevka današnjega dne. Perspektive naDredka so v zaščiti onih pogojev, ki so povzročili iznajdbe, Industrijo in trgovino. Vsaka pridobitev Je posledica dela. Življenje je izraženo samo v delu. Delo ni prokletstvo ,ono je odlika inteligence In merilo civilizacije. Divjaki ne delajo. Priznavam, di merilo napredka ni materijelna dobrina, nego značaj. Vedno pa bom kritizira! one nazore, po katerih Je naš gospodarski sistem docela za nič, naša trgovina samo sebičnost in no katerih vsi naSi državljani žive v Industrijskem otroštvu. Trdim, da mož. ki gradi tvornico, gradi hr?m. da mož. ki dela v tvornici, opravlja tam službo božjo !n da tako pivi kakor drugI nikakor ne zasluži zani- čevanja ali graje, nego spoštovanje ln priznanje. Narava žene človeka naprej. On neprestano teži za razvojem. Pogosto ni tako važno ugotoviti Jcje smo, neizmerne važnosti pa Je ugotovitev, kam gremo. Napeljite reko v pravo strugo in sčasoma mora priti ljudstvo h končnemu cilju. Mnogi gredo v kritiki današnjega reda tako daleč, da hočejo uničiti vsa podjetja in vse Imtje. Destruktivna kritika Je vedno močnejša kakor konstruktivna. Napake današnjega sistema, kakor mnogih drugih tiče v tem. da ga slabe izkoriščamo. Ako imamo pogum, da docela obsojamo najvažnejši duh moderne debe. bi bilo dobro, ako bi trezno preudarili, kaj Je storil ta duh za blagor človeštva. Znano Je, da samo nelzobraženost in praznoverje skuša razlagati dogodke s pomočjo fatalnosti In usode. Tako pa niso gledali na svet naši predniki, ki so ustvarili našo neodvisnost. Ko so izdali zadevno proklamacijo in proglasili .da so oblastva ustanovljena v zaščito življenja, svobode ln blagostanja državljanov, se niso izogibali logičnih posledic te Ideje. Zavedali so se, da Je dolžnost med državo in državljani vzajemna, da mora država za zaščito, ki jo nudi, tudi nekaj zahtevati. Ti modri in previdni možje se niso bali žrtev. Žrtvovali so tudi življenje. Sinovi Puritalov In Hugenotov so šli v pregnanstvo, toda bali se niso smrti v borbi za svoje prepričanje. Ker so zahtevali vse, so znali vse tudi dati. Pokličimo si v spomin njihove zadnje besede, v vsi preprostosti In veličini kakor so: V zaščito te deklaracije (o neodvisnosti), zanašajoč se trdno na pomoč božje previdnosti, se obvezujemo medsebojno s svojimi življenji, svojim premoženjem ln svojo častjo. V tej prisegi ni nobene izjeme ali dvosmlsla ali odlašanja. In v tem je najdražji nauk. Vzbuditi večjo slavo človeštva in dotakniti se globin ljudske dolžnosti. S2mo ta pot in nobena druga ne vodi k samozaščiti naroda. Dokler bo plamtel ta ogenj, bodo narodi na zemlji razsvetljeni z lučjo svobode. ssba in brzojavna poročila i att na 1 Mesil Jokoh&rjsa in Tokio skoraj popolnoma ©ornšeni. Ogromno število človeških žrtev. — Več ladij potopljenih. — Škoda je neprecenljiva. — Dunaj, 2. septembra. (Izv.) Kore-spondenčni urad je v sobto objavil uradno poročilo seismografičnega instituta, ki veli: Seizmografi centralnega instituta za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju so danes (v soboto 11. t. m.) ob 4.11 zjutraj srednjeevropskega časa zaznamovali katastrofalen potres v oddalji 12 tisoč km. Registracija potresnih valov je trajala do 8., ko je bila zaznamovana zadnja skupina potresnih valov. Efektivno zemeljsko gibanje je na Dunaju doseglo višino več kot enega milimetra. Sunki zaznamovalne igle so bili tako močni, da so segali preko 20 cm širokega zaznamovalnega panirnega traku, radi česar niso bili zaznamovani vrhunci valovnega gibanja. Ta potres je štet! med največje, kar so jih seizmosrrafi centralnega zavoda kdaj mogli registrirati. — San Francisco, 2. septembra. (Iz.) Sobotni potres Je napravil po vsem Japonskem ogromno škodo fn povzročil mnogoštevilne človeške žrtve. Glavno mesto Tokio gori. Vse mesto je takoj ob potresu bilo na več krajih naenkrat v plamenu. Po ulicah je nastala strahovita panika. Ljudje so begali na vse kraje. Gori tudi palača mikadova. Cesarska rodbina si je s težavo rešila življenje. Vse brzojavne in telefonske žice na severnem Japonskem so poool-noma porušene, tako da inozemstvo ne more prejemati hitrih poročil o nadaljni usodi nekaterih mest. — London, 1. septembra. (Reuter.) Tz San Francisca javljajo: Mesto Joko* hama je bilo vsled potresa popolnoma porušeno. Številne so človeške žrtve. — London, 2. septembra. (Izv.) Iz i San Francisca listi javljajo: Mesto Yo-( kahamo je potres do temelja porušil. Mnogo le človeških žrtev. Škoda je neprecenljiva. Potres ie bil velikanska gospodarska katastrofa za Jaoonsko. Potres je bil dosedaj v zgodovini eden naj-katastrofalnejših pojavov. To je največji potres, kar ga človeštvo more pomniti. — San Francisco, 3. sentembrn. (Iz.) Po poročilih radiografičnih postaj je napravil sobotni potres na Japonskem ogromno kšodo. Mesti Tokio In Yokaha-ma sta do tal porušen?, človeških žrtev cenijo na 14.000 do 20.000 . — Pariz, 2. septembra. Hzv.) Havaa javlja iz Osake: V Tokiju se nahaja carska palača v plamenu. Vse mesto je postalo takoj žrtev velikega požara. Ohranjena je mestna Četrt Sija. Požar je nastal istočasno na več mestih. Na več kilometrov je pretrgan vsak brzojavni promet. Prebivalstvo fe mesto v divjem begu zapustilo. Veliko je število mrtvih. Več lad!», nsldranfh v pristaniščih Yokahame, se Je potopilo • — San Francisco, 2. septembra. OReuter.) Mesto Tokio le postalo žrtev požara. Mesto Je popolnoma izginilo v plamenih. Več vlakov, vozečih na železniških progah proti Tokiju, je bilo pre-vrnjenlh In razbitih. V Yokohami se je čila iz OsaJče potrjujejo ,da Ja mikadova družina ostala pri življenju. Tokijo jo popolnoma uničeno razun Sija. — San Francisco, 3. septembra. (Iz.) Princ regent Hiro Ito Je živ. Tudi njegova rodbina se je rešila smrti. V mestu je do sedaj naštetih nad 700 mrtvih. V Yokahami so visoki morski valovi, ki so se dvignili ob potresu, potopili vse ladje, ki so bile usidrane v pristanišču. Po poročilih Associeted Press je potres trajal samo šest minut. Središče potresa je bilo med Toki jem in Yoka-hamo. Tekom šestih minut je bilo mesto Yokohama porušeno. Na 100 angleških milj okrog Toki j a so porušeni železniški tiri, potrgani brzojavi in telefonske žice, tako da so kraji v tem obsegu brez vsakih komunikacijskih stikov z inozemstvom. Tokio, glavno mesto Japonske, je štelo leta 1903. 1,818.655 prebivalcev. Obdano je z velikanskimi parki. Mikadova palača je sezidana na valovitem hribovju. Mesto ima nad 500 časopisov. Tudi Vokohama je štela nad 1 milijon prebivalcev in je bila glavno pristanišče Japonske. Japonska sploh je v geološkem smislu dežela vulkanov. Največji vulkan je Fujudžima. ki je visok nad 3800 m. Po zgodovinskih zapiskih je ta vuTkan do danes že večkrat povzročil erupcije, ki so bile za deželo katastrofalne. Deloval je zadnjikrat leta 1707. ter je tedaj povzročil silno škodo. Na Japonskem se nahaja nad 60 delujočih ognjenikov, 140 pa ugaslih. Vzrok katastrofalnega potresa iz dosedanjih poročil sicer ni razviden, vendar pa je zelo verjetno, da je v zvezi z vulkaničnim delovanjem Fusijame, gore, ki se dviga nad Yokohamo. Ta vulkan je v zgodovini Japonije dobro znan po svojih uničujočih izbruhih. Porušeno mesto Yokohama je eno največjih trgovskih pristanišč Japonije. Mnogi smatrajo Yokohamo za eno najlepših japonskih mest sploh. Jokohama leži na jugovzhodnem obrez« ju otoka Nipon. Mesto je najvažnejša trgov« ska lska Japonske in pristajališče številnih parniških prog. Deli se v tri skupine, ki se strogo ločijo druga od druge. V centrumu se nahajajo javna poslopja, v vzhodnem delu je evropska četrt in na zapadu japonska s karakterističnimi kočami iz ilovice. Pri ljudskem Štetju leta 1903. je imelo me* sto 350000 prebivalcev. PRED ARETACIJO VODI-TELJEV HRSS. — Beograd, 3. septembra. (IzvJ Tekom najkrajšega Časa je pred zasedanjem narodne skupščine pripravljala vlada odredbe v zadevi zajezitve Radi-čeve agitacije med hrvatskim kmečkim ljudstvom. Pričakovati Je aretacije nekaterih vplivnih voditeljev HRSS. Proti poslancem Radfceve stranke, ki so sodelovali pri najnovejši Radičevl protldr-žavni propagandi, se bo predlagala na temelju sodnega zaprosila njih izročitev od narodne skupščine. V notranjem ministrstvu so zbira in ureja materijal, ki je, važen za obtožbo HRSS. _ GRŠKA BRANI SVOJO NEODVISNOST Z CROŽJEiM. — Atene, 3. septembra (Izv.) Grška vlada Je z ozirora na to, da Društvo narodov nI vpoštevalo prošnje za zaščito suve-resBOsti Grške, sklenila varova 1 ncodffeoeal z orožjem. Vlada ie naprosila Vsnlzelosa za Intervencijo v Parizu. Venizelos je odpotoval v Pariz, kier stopi v stike z vodilnimi faktor]] zunanje politike. Grška apelira na poslansko konferenco. — Beograd, 3. septembra. (Izv.) Ugleden član vlade je izjavil Vašemu dopisniku, da se konflikt med Grško In Italijo razvija ugodno za Grško, to posebno, odkar je Grška zadevo Izročila poslaniški konferenci v Parizu. Zadevna nota grške vlade konferenci je bila včeraj izročena preko grškega poslanika v Parizu. — Beograd, 3. septembra. (Izv.) Grš!:a vlada je preko poslovnega odpravnika grškega poslaništva zaprosila našo vlado za pojasnilo, kako stališče zavzame kraljevina SMS v nadaljnih za-pletljajih med Grško in ItalHo. Naša vlada smatra za naravno in pametno, da ostane v tem konfliktu absolutno nevtralna, ker je velika nevarnost, da se konflikt razširi na ves Balkan. REKONSTRUKCIJA GR5KE VLADE. Atene, 3. septembra, (izv.) Na včerajšnji seji je Zaimis izzval živahno debato o delni rekonstrukciji grškega kabineta . STALIŠČE BOLGARSKE. ■— Sofija, 3. septembra- (Izv.) O stališču Bolgarske napram gr?ko-italijan-skemu konfliktu vlada molči in samo motri razvoj dogodkov. Bolgarski tisk objavlja samo vesti iz inozemstva brez vsakega pomembnega komentarja. »Ne-zavisimost« edina piše o pomenu grško-italijanskega konflitka za Balkan ter sarkastično pristavlja, kako je Grška nehvaležna Italiji, akoprem jo je ta podpirala v vprašanju Trakije. STALIŠČE FRANCIJE. — Pariz, 3 -septembra. (Izv.)' Francoski politični krogi ugovarjajo vestem, da bi Francija odobravala italijansko stališče v sporu Italije z Grško. Francija bo svoje stališče točno opredelila na se-jnh Društva narodov. Demonstracije proti Jtnroslovenskemu konzulatu v Rimu. — Rim. 3. septembra. (Izv.) Povodom demonstracij proti grškemu poslaništvu in konzulatu je skušala večia skupina demonstrantov prirediti tudi demonstracije pred jugoslovenskim konzulatom. Karabinjeri so demonstracije preprečili. Mm m* mln^trskpp sveta. — Beograd, 3. septembra. (Izv.) Za prihodnje dni je sklicana važna seja ministrskega sveta. Takoj no povratku kralja z Bleda bodo sprejeti v daljši av-dijenci od kralja namestnik ministrskega predsednika prometni minister dr. Velizar Janko vić, minister pravde dr. Ninko Peric kot zastopnik zunanjega ministra. Takoj po končani avdl-jenci bo daljša seja ministrskega sveta pod predsedstvom krn!;a. Seja se ima vršiti jutri. Predmet razpravam je zunanjepolitična situacija in stališče našo vlado napram Italijansko - grškemu konfliktu. Ministrski predsednik Nikola Pašič prekine zaradi važnosti dogodkov svoje bivanje v inozemstvu ter prispe še tekom teh dni v Beograd. Tudi zunanji minister dr. Ninčič prekine svojo udeležbo na seji Društva narodov v Ženevi ter prispe v Beograd. — Beograd, 3. septembra, (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva ni bilo valnih političnih dogodkov. Vlada pazljivo sledi razvoju dogodkov v konfliktu med Grško in Italijo. Na tem konfliktu je zelo interesirana. Predsednik ministrskega sveta Nikola Pašič se v kratkem povrne. Zunanji minister je iz ženeve obvestil predsedstvo vlade, da še tekom tega tedna prispe v Beograd zaradi važnih zunanjepolitičnih dogodkov. Politična situacij?. SODELOVANJE SLS V VLADI? — Beograd, 3. septembra. (Izv.) Ko se povrne predsednik vlade Nikola Pa-šlč v Beograd, bo sklicana seja glavnega odbora narodne radikalne stranke, na katero so pozvani vsi radikalni poslanci. Na tej seji bodo predložena tudi poročila o katoliškem shodu v Ljubljani. Člani vlade, ki so se udeležili shoda, bodo izčrpno poročali o pomenu in utisih tega shoda. Vesti nekaterih listov, da se bo na tej seji odločalo tudi vprašanje sodelovanja SLS v vladi, so povsem netočne in gola kombinacija. Za značilnost tega shoda smatrajo tudi okolnost, da je SLS na tem shodu svečano in javno manifestirala za kralja in dinastijo. NadaTjnl razgovori z voditelji SLS še niso uspeli. O vstopu klerikalcev v vlado sedaj še ne more biti govora. Potrebno pa je, da se notranja politična situacija takoj po povratku Nikole Pašića in še pred otvoritvijo jesenskega zasedanja narodne skupščine po-fcojnoma rju&|£L^^^"~~^— 2e danes je ncsumljlvo, da ne bo radikalna s Iranka popustila od svojega nače'rega program a ceneča stališča. PRED ZASEDANJEM NARODNE SKUPŠČINE. — Beograd, 3. scpiembra. (Izv.) Namestnik ministrskega predsednika dr. Velizar Jankovih in predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič sta včeraj dlje ča^a razpravljala o delovnem programu za bodoče zasedanje narodne skupščine. NETOČNE ŠTEVILKE O PRORAČUNU. — Beograd, 3. septembra. (Izv.) Ministrstvo financ uradno dementira vse vesti domačega tiska o številkah v državnem proračunu za leto 1923—24. številke so netočne. Vpoštevajoč povišanje izrednih davkov in povišanje pristojbin in taks je omogočeno, da se doseže proračunsko ravnotežij. Ministrstvo financ objavi točne številke takoj, ko bo budgctni zakon predložen finančnemu odboru, ki se ima sestati dne 10. septembra. REKONSTRUKCIJA POLJSKE VLADE. — Varšava, 3. sept. Predsednik Poljska republike je podpisal ukaz o imenovanja novih članov rekonstruiranega VVItosovega kabineta. Novoimenovani so minister financ minister trgovine in minister javnih del in minister za socijalno politiko. Za ministra financ Je imenovan Kucharskv, dosedanji minister trgovine. Kucharskv Ima tesne zveze z Morganovo skupino, s katero se Poljska pogaja za posojilo. = Nočejo biti Slovani! Zagrebški »Pravaš« je pred par dnevi slovesno izjavil: »Ml Hrvati smo danes samo Hrvati, a ne kaki Slovan!, šo manj pa Jugoslovenl. Naše nacljonalno čustvovanje, naše hrvatstvo nam je pomagalo, da smo preživeli svojo staro sovražnico Avstrijo!« Prav slično so se med svetovno vojno izražali tudi Bolgari, ki tudi niso hoteli več biti Slovani, marveč so dokazovali svoje mongolstvo ln svoje sorodstvo s Huni in Madžari. No, kazen za to brezdušnost, da so zatajili svojo slovansko mater, jim je sledila za petami: popoln poraz v svetovni vojni pa trajna izguba Makedonije in Trakije. Bojimo se, da bo tudi Hrvate, ki so jeli posnemati Ferdinandove Bolgare, zadela slična usoda. Potem bodo pa zo-' pet radi Slovani in Jugosloveni tudi! = RadK5 povzročil umor Daskalo- va? Beogradski »Balkan« poroča, da je Radič po svojem begu iz Jugoslavije posetil v Pragi tudi Rajka Daskalova, ki ga je hotel pridobiti za to, da se spravi s sedanjo bolgarsko vlado in se vrne v Bolgarijo, »da bo postala na znotraj urejena in močna v borbi proti hegemoniji Srbije.« Daskalov je bil iznenađen, vendar pa je Radiča takoj zavrnil, češ da noče posnemati Koburža-novih grehov in iskati novih prepirov s Srbi in Srbijo. Radič je bil ves besen in je očital Daskalovu, da ni dober Bolgar. To je napotilo Daskalova, da je zabrusil Radiću v obraz: »Gospod, vi ste Izdajalec in noben pošten Bolgar Vam ne bo segel v roko. Mi želimo sklepati zveze samo s korektnimi in poštenimi ljudmi. Vi to niste! Spravite se!« — O tem razgovoru je Radić poročal v Sofijo in takoj nato je bil od tamkaj poslan morilec, ki je. kakor znano, ustrelil Daskalova. — Prepuščamo odgovornost za to vest zgoraj imenovanemu listu. = Italijani okupirajo . , . Po vesteh iz Rima so Italijani poleg Krfa okupirali še dva druga mala grška otoka Pak-sos in Antipaksos. Baie nameravajo zasesti še otoka Kreto in Samos. Pri okupaciji Krfa so italijanske čete ujele 80 Grkov. Pri bombardiranju Krfa je bilo 10 ljudi ubitih. = V Maroku teče kri. V španski koloniji Maroko so domačini napovedali sveto vojno mohamedanstva. Vlada je poslala tja močne vojaške čete pod poveljstvom gen. Weylera, ki je že L 1875 in 1897 zatrl vstajo na otoku Kuba. Predno so se začele vojaške operacije, je prišlo v Španskem parlamentu do živahne debate. Vojaška klika na čelu z gen. Weylerjem je zahtevala, naj vlada nemudoma in brezobzirno nastopi proti upornikom, nasprotna struja pa je stala na stališču, da notranji položaj države ne dovoljuje podobne akcije. Končno je zmagal gen. VVevler in vojna se je začela. Glasom uradnih poročil iz Madrida je že prišlo do velike bitke in sicer koncem minulega tedna pri Al-hucemasu. V tej bitki je bilo okrog 1 tisoč mrtvih in več tisoč ranjenih. V Španiji vlada veliko razburjenje. Javnost dolži Francijo, da je ona zakrivila to krvopieiitje, ker baje podpira upor* nike. — Ministrstvo protvet* Je zaprlo ve S razredov osnovnih lol v Srbiji zaradi pomanjkanja učencev. Žalostna posledica velikih izgub, ki so jih pretrpeli Srbi v sve* tovni vojni. Enako se skrči nekaj nepopol. nih srednjih šol, to pa zaradi budletne r * mogočnosti. >6UD0KA< c •t/5 » .ffHJl I Itev. 201. Ljubljanski veleseje Nj. Vel. kralj Aleksander na velesejmu. SOBOTNI KRALJEV OBISK SEJMA. Kakor je bil že predsednik glavnega odbora v svojem dopoldanskem pozdravnem govoru omenil, je Nj. VeL kralj Aleksander L prevzel vrhovno pokroviteljstvo nad III. ljubljanskim vele-sejmom in je bilo v soboto javljeno iz dvorne pisarne na Bledu, da Nj. Vel. kralj Aleksander obišče sejem še le po oficijelni otvoritvi in sicer tekom popoldneva. Točno ob 14. popoldne v soboto 31. avgusta se je kralj v spremstvu strica kneza Arzena v avtu odpeljal z Bleda v Ljubljano, kamor je prišel kmalu po 15. Ob 15.15 je kraljev avtomobil ob največjem deževnem nalivu in ob prisotnosti številne množice pred vhodom, ki je kralju prirejala živahne ovacije, zavozil na sejmišče ,kjer se je ustavil na prostoru glavnega vhoda pred tobakar-no in sfingo, ki jo je dala napraviti iz kita ve'etrvdka Medic, Rakovec ćt Zanki v Ljubljani. Nj. Vel. kralj Aleksander se je vozil v odprtem avtomobilu. OFICIJELNI SPREJEM KRALJA. Komandant dravske divizijske ob-lasti, polkovnik Vučkovič je prvi pozdravil kralja, za tem veliki župan dr. F. Lukan, kakor tudi oba v Ljubljani ob otvoritvi navzoča člana vlade, minister trgovine in industrije dr. Dragotin Ko-jič in minister ver dr. Vcjislav Janjič. Po teh pozdravih je Nj. Vel. kralja Aleksandra pozdravil v imenu III. ljubljanskega velesejma predsednik glavnega odbora Fran Bonač v kratkem nagovoru: »Vaše Veličanstvo! Kot predsednik glavnega odbora velesejma pozdravljam najspoštljivejše Vaše Veličanstvo cb prihodu na našo III. razstavo, ki jo je danes dopoldne blagovolil otvoriti g. minister trgovine in industrije. Vest, da je Vaše Veličanstvo blagovolilo prevzeti protektorat nad III. velesejmom in prijaviti svoj visoki poset, je navdala vse pridobitne kroge Slovenije z največjim ponosom in odkrito radostjo, saj je Vaše Veličanstvo s tem pokazalo živ interes za naše stremljenje po Čimprejšnji gospodarski obnovitvi naše lepe skupne domovine. Slovenska trgovina In obrt sta srečni, da moreta pokazati Visokemu pokrovitelju plodove svojega dela in se nadejata, da dobi Vaše Veličanstvo na razstavi najugodnejši utis o razvoju In napredku našega narodnega gospodarstva.. Nj. Veličanstvo, naš ljubljeni kralj Aleksander: »2 i veli 21-ve 1 ! Živel!« Temu govoru so sledili viharni klici odličnih zastopnikov odbora ter predstavnikov gospodarskih in industrijskih kornoracij. Takoj nato si je Nj. Vel. kralj Afelc-sender v sprejemni pisarni sejmskega" ravnatelja ogledal povečani sliki originalnih portretov Nj. Veličanstva kralja in kraljice, kakor tudi mali portret Nj. Vel. kraljice .ki jo predstavlja v domaČem družinskem krogu, vse umetniško tlelo akademične«ra slikarja Vavpotiča, H ie pntrete Izvršil na željo Zveze in-dnstriicev Slvenije. Nj. Veličanstvo kralj je z velikim Interesom ogledoval portrete ter je končno v pisarni navzočemu akad. slikarju Vavpotiču izrekel svojo visoko pohvalo. Za tem je sledilo v ftlsarnl oficijelno predstavljanje funkcijonarjev velikega sejma. Sejmsld ravnatelj !n honorarni konzul kraljevine Belgije Milan Dular je po predstavljanju zaprosil kralja, da se je vpisal v sejmsko spominsko knjigo, kar je kralj blagohotno storil, kakor tudi njegov stric Nj. Vis. knez Arzen. Kralju so bili nato predstavljeni: član častnega predsedstva ljubljanskega velesejma Ivan Knez »predsednik trgovske In obrtne zbornice v Ljubljani, dalje člani glavnega odbora oziroma konsorclja ljubljanskega velesejma in sicer gg.:* Iv. Jelačin ml., predsednik Zveze "trgovskih fcremijev v Ljubljani, Hanuš Krofta, ravnatelj ljubljanske kreditne banke, dr. Viktor Murnik, tajnik trgovskoobrtne zbornice, dr. Ciril Pavlin, tajnik Združenih papirnic Vevče, OoriČane in Medvode, Fran Stupica, veletrgovec v Ljubljani, inž. Milan Šuklje, tajnik Zveze in-dustrijcev, dr. Bftbm, ravnatelj trgovske akademije, Ivan Ogrln, Član trgovskoobrtne zbornice, Inž. Ivan Boncelj, ravnatelj Strojnih tovaren In livaren, Peter Kozina, veleindustrijec v Tržiču, In Fran Detela, ravnate1! Prometnega zavoda za premog. Inženir Milan Šuklje se je v Imenu Zveze industrljcev zahvalil, da je Nj. Veličanstvo blagohotno do-vlilo ^likanje obeh portretov . Kralj se je kratko razgovarjal z vsemi člani odbora, zanimajoč se za gospodarske in trgovske razmere Slovenije, kakor tudi za socijalni položaj posam-rika. Ob tej priliki se je kralju predstavila deputacija, obstoječa Iz zastopnikov Zveze industrijskih korporacij, to :e predsednika Bajlonija iz Beograda, In Podpredsednikov dr. Bošnjaka, bivšega hrvatskega podbana, in dr. Fr. Windi-scherja, katera deputacija je teUJa za- prosila, da bi prisostvoval oficijelni proslavi SOletnice delovanja beoogradskega industrijca in organizatorja industrije v naši kraljevini, oziroma v nekdanji Srbiji pred vojno g. Vajferta, guvernerja Narodne banke. Kralj je vabilo blagohotno sprejel Oficijelnemu sprejemu so dalje prisostvovali: pokrajinski namestnik za Slovenijo n. r. Ivan Hribar, ministra n. r. Gregor 2erjav in dr. Korošec, narodni poslanec prof. Josip Reisner ter mnogi predstavniki oziroma načelniki civilnih in vojaških uradov. Nj. Veličanstvo kralju so bili v sejm-ski in konzul, zastopniki: poslanik ČSR ski in kozularni zistopnikl: poslanik CSR Jan šeba, nemški generalni konzul dr. VValdeck, švicarski konzul v Zagrebu Scbvvimm, kot zastopnik švicarskega poslanika Motta, končno ljubljanski konzularni zbor z dovenom generalnim konzulom ČSR dr. O. Benešem na Čelu. PREGLED PAVILIJONOV. Nato je sledil pregled posamnlh pa-vilijonov. Pri pregledovanju sta dajala Nj. Vel. kralju potrebna pojasnila in tolmačenja predsednik glavnega odbora Fran Bonač in veletrgovec Ivan Jelačin ml. Kralj je iz pisarne najpreje stopil v pavilijon I, kjer so bogato razstavljeni izdelki usnjarske industrije, usnjarska konfekcija in Izdelki tekstilne industrije. Kralj si je najpreje ogledal okusno zgrajeno razstavišče Peter Kozina 6t Ko., kjer je kralja najpreje pozdravil ravnatelj g. Zorčič, bivši dobrovoljec, odlikovan za to z redom za junaške borbe osvobojenja. Kralj se je takoj zanimal za ZorČiČa ter ga izpraševal, na kateri fronti se je udeleževal bojev za naše ujedinjenje. Povsod pri vseh razstaviščih, kjer so bili razstavljeni naši domači izdelki industrije In obrti, se je kralj skušal podrobno podučiti z največjim zanimanjem o razvoju in napredku do-tičnega podjetja. Tudi koja tovarnarja usnja Jakila je kralju zelo ugajala. Kralj je najpreje prehodil pavllijone I, H, G in Češkoslovaški pavilijon, na kar je odšel na oddelke preko glavne ceste Lat-termanovega drevoreda. Povsod na vseh krajih in mestiii sejmišča, kjer se je kralj pojavil, so mnogoštevilni obiskovalci delali špalir, ki so ga urejevali požrtvovalni skauti ter kralja viharno in iskreno pozdravljali V obsežnem pavilijonu restavraterja Dolnlčarja je vodstvo priredilo Nj Vel. kralju zakusko. Pod vodstvom ge. Miu-ke JelaČlnove so naše dame v narodnih nošah postregle kralju z jedili, ki so jih pripravile gojenke gospodinjske šole naše »Mladike« pod vodstvom gdč. Zem-ljanove. Tekom okrepČila so bile predstavljene kralju ga. Jelačlnova, ga. profesor Sičeva, ga. Stupičeva, ga. Pogač-nlkova in gdč. Zemljanova. Kralj je po okrepčilu nadaljeval pregled pavilljonov. ZeTo se je zanimal za originalni samostojni pavilijon zagrebške rvrdke Grubič & Drobac Opozar-jen na lepi pavilijon je kralj vstopil ter si dal od lastnikov tovarne pojasniti položaj tvrdke, točno, kako uspeva in kam prodaja svoje kemične Izdelke. Tovarna Grubič če Drobac, ki je že lansko leto vzbudila na sejmu s svojo reklamo veliko pozornost, je kralju pokazala svoje izdelke, med drugim originalni izdelek maščila za čevlje »Admiral«. S posebnim poudarkom je kralj m, kakor tudi drugod pri izdelkih naše industrije naglašal zaščito domače Industrije. Kralj je od tovarne zahteval cenik. V pavilijonu L je pri koji 483-84 ponudil lastnik kralju tvrdke »Alko« g. Novakovič originalen liker »Milka«. Kralj je prvi poskusil ta liker, ki pride prihodnje dni v promet. Dalj časa se je razgovarjal z g. Novakovičem, Povsod skozi pavllijone je (lajal kralj posebno pozornost na nove izdelke naše industrije. Zanimalo ga je vse. Veselje je izražal nad izdelki naše domaČe suhe robe, tudi razstava keksov je bila zanj zelo privlačna, največjo pažnjo in veselje pa Je kralj posvečal naši težki železni industriji, kakor tudi naši papirni industriji. Ogledal si Je lepi pavilijon vevških papirnic. Na prostem razstavišču oŠ pavilijonu E je kralj končno tudi ogledal razstavo lepih modernih čolnov, ki Jih je razstavilo »Prvo jugoslavenska gradilište čamaca« v Brodu ob Savi. Kralj je tu, ko mu je tovarna pojasnila velike težkoče, s katerimi se ima boriti proti inozemski konkurenci, jasno In točno 5e enkrat poudaril: •Treba le našo domačo Industrijo zaštititi?* SESTANEK T RORCEM KRALJA PETRA. Pri pregledu pavHjona E, kjer so takoj ob vhodu razstavljeni razni Izdelki papirne Industrije, je opozoril Nj. VeL kralja pri prihodu do druge koje, kjer Ima Aloma Company razstavljene razne lugo^ovguja^ časopise, m SjoboisA blagopoEojnega kralja Petra g. Aleksandra T o m a n a, veletrgovec in predsednik Zveze gremijev Ivan Jelačin ml., rekoč: »Veličanstvo! Tu Vam predstavljam soborca Nj. Veličanstva blagopo-kojnega kralja Petra Osvoboditelja!« Kralj je vidno vzradoščen takoj podal roko sivolasemu borcu in ga jel lz-praševati o njegovem življenju. Razgovor je bU zelo topel in prisrčen. Toman je kralju opisal svojo življensko borbo, navajajoč, da je deloval okoli 20 let v Ameriki kot novinar, da se je posebno zanimal za čebelarstvo, o katerem je v angleške liste napisal več razprav ter je končno omenil, da sedaj deluje pri Aloma Company kot referent za angleške liste. Kralj ga je tudi povprašal po njegovih družabnih razmerah. Ob slovesu je kralj Tomanu zopet prisrčno stisnil roko, izjavljajoč: »Ml je v veliko veselje!« Kralj je končno naprosi! vodstvo velesejma, da predloži njemu vse želje glede g. Tomana. Po končanem pregledu pavilljonov, ki je trajal skoraj dve uri in pol, je kralj ob 5.30 zapustil sejmišče. Pri slovesu je kralj z velikim veseljem izrazil svoje zadovoljstvo nad napredkom naše industrije, nad krasnim uspehom, ki ga kaže letošnji velesejem v vsakem oziru, kralju v posebno veselje, ko vidi lepi gospodarski napredek Slovenije in bele Ljubljane. 2e tekom pregledovanja sta g. Bonač in g. Ivan Jelačin ml. kralju stvarno pojasnjevala veliki napredek ljubljanskega velesejma od prvih začetkov do danes. Opozorjen je bil kralj na vsako malenkost domače Industrije ter na najnovejše pojave na tem polju. Pred sejmskim uradom je bil raz-stanek. Ob tej priliki je predsednik velesejma g. Bonač ob navzočnosti vseh zastopnikov naših pridobitvenih krogov nagovoril Nj. Vel. kralja: Vaše Veličanstvo! Današnji dan nam ostane v trajnem spominu. Zanimanje, s katerim si je ogledalo Vaše Veličanstvo našo razstavo, nas navdajala z največjim upanjem v bodočnost, saj je nam porok, da bodo naša, za ozdravljenjem gospodarskih razmer mereči stremiie-nla našla vedno močno zaščito na Najvišjem mestu. Besede priznanja, s katerimi je Vaše Veličanstvo opetovano počastilo razstavo, nas navdajajo z globoko hvaležnostjo in nas bedo vzpodbujale k neumorni delavnosti. Blagovo" lite Vaše Veličanstvo sprejeti izraz naše neomajne zvestobe, ponovno se zahvaljujemo za Najvišji oo?et t-t Vas zagotavljamo, da hočemo vso naše skromne moči ? v bodoče posvetiti gospodarskemu napredku In blagostanju našo la" pe domovine. Žlvef naš kralj! Navzoči In številna množica obiskovalcev so priredili kralju viharne ovacije, vzklikajoč navdušeno in iskreno: »Živel kralj! Živel kralj! Živel kralj!« Kralj, vidno vzradoščen, je zagotavljal s toplimi besedami, da pride vsako leto na velesejem, da mu bo tako dana pril'ka na lastne cči pazljivo slediti nanredku In nadaljnemu razvoju slovenskega industrijskega življenja. Veseli ga, da je spoznal Slovenijo tudi na gospodarskem poTiu. Opis paviljonov in tvrdk. Na sejmišču letos nI opaziti nobenega novega objekta, kar je že z ozirom na ograničen prostor docela opraviči ii-vo. Pač pa se je izvršilo mnogo večjih ali manjših adaptacij In drugih novosti, ki prijetno presenečajo oko in dajejo ob sežnemu prostoru še lzdatnejšoi mero privlačnosti. Koj ob glavnem vhodu postojiš ob velikem kolaču bujnega cvetja, ki ga ie namestila vešča roka vrtnarskega vele-podjetja »Džamonija In drug« iz Maribora. Na visokem drogu zapaziš pisano girlando zastavic vseh držav, udeleženih na razstavi. Pod to girlando te preseneti velika električna ura. ki utriplje po žici iz oddaljenega paviljona »G«, kjer se je bogato etablirala tvrd-ka »Tujec in S tebi« z različnimi elektrotehničnimi predmeti. Po kojah, ki se vrste na zunanji strani razstavnih paviljonov, vidiš vsakovrstno blago, ki pa ne kaže kake sistematične porazdclbe: kobnijale, usnje, mlekarski stroji, avtomobili, suha roba. mlinski stroji, rum, vozovi, harmonike, semena, otroški voziček, tehtnice, bohinjski sir, čolni, zamaški in še mnogokaj, kakor je bi! pač na razpolago prostor. In baš ta mešanica daje pestro sliko, zato ne utruja. Posebej naj omenimo v tem velikem kolobarju samo nekaj tvrdk. Mlada »Industrija Strnlšče« (Cucek In koubik) je postavila različne modele praktičnih »laktorjev«, po katerih gre živahno povpraševanje podeželskih interesentov. Inozemska tvrdka »Benz« kaže razkošno opremljen avto na šest sedežev. »Zveza lesnih domačih obrt!« v Ribnici ima solidne izdelke širom znane suhe robe. Tvrdka »Barešič & Žabec« je zavzela obsežen prostor z luksuznimi vozili »Fiat« in »Ford« ter priznanimi »Indiani«. Veliko zanimanje vzbuja tvrdka »Cadež In Brcar« z mlinskimi potrebščinami. Pristen »Batle Axe Jamalca Rum« dobiš pri angleški tvrd-ki »Baker & Co.„ ki poseduje svojo fi-lijalko tudi v Ljubljani. Poleg »Sodar-ske zadruge v Tacnu«, ki je razstavila tudi letos nekaj prvovrstnih izdelkov, preskušajo veseli godci koroške harmonike ter privabljajo toliko poslušalcev, a še firme ne vidiš. Znana tvrdka »Sever & Comp.« razstavlja poleg vsakovrstnega, vseskozi domačega semenja, morske trave in rafije prave bergama-ške bruse (osle), ki so jih doslej naši kosci težko pogrešali. Tvrdka »2užek« nudi krasne avtomobile znamk »Dou-gla«, »Opal«, in »Mathis«, katerih poslednji se odlikuje po najmanjši porabi bencina ob najhitrejši vožnji (2.38 1 na 100 km). Stopimo zdaj v reprezentativni češkoslovaški paviljon, ki smo že pri njem. Tu le združil »Cehojugc številne češkoslovaške tvrdke porcelanastih steklenih, bifuterijskih, manufakturnih in Se drugih izdelkov, ki so zares samo prvovrstno blago. Ce nadaljujemo pot, pridemo do bogate izložbe tvrdke »Tribuna«, ki je razstavila poleg raznovrstnih otroških vozičkov domačega proizvoda serijo koles, mofociklov in šivalnih strojev najboljših znamk. Malo naprej zagledamo obrajtane GloboČnlkove kose in precizne Rebekove tehtnice. Gradbeno podjetje »Jakob Accetto« je izložilo v svoji okusni adaptaciji različne strokov-njaške stavbne načrte. Mlada tvrdka »Čipkarskih Izdelkov« ima kaj lepe vzorce te domače obrti iz Škofje Loke in okolice. Ne moremo tudi prezreti slastnih kolačev bohinjskega sira tvrdke »Gartoer« iz Srednje vas^ki je okra- sila prostor z dvema akvareloma Konl-šce in motivom ob Triglavskih jezerih. Zanimivi so tudi šnortni čolni »Prvega higosl. gradilišta čamaca Bos. Brod*. Ce omenimo tvrdko »Bakulac, ki izdeluje trsje za strope in Še staroznano tvrdko »Jetačin« z izdelki Iz plutovine, smo si v glavnem ogledali ta krog. Zopet smo pri pisanem cvetnem kolaču cb vhodu. Množice prihajajo in odhajajo v glasnem, pravniško razpoloženem čebljanju mimo orjaške Sfinge, ki so ji dopoldne popravljali grud, katero so bile zrahljale sobotne plohe. V vencu palm in oleandrov se lepo odraža to delo akad. kiparja Pepiča in hvali podjetnost tvrdke ».olodič. Pakove, Zanki.« Kot nepogrešljiv predmet se dviga tam visoka piramida, kjer kraljuje »Paplršef« iz Maribora. Na tej strani pa soseduje visokomodrrnlzirani potomec »pap3rrusa« naše »Združene papirnice«, o katerih izpregovorimo še po-sebe. Dalje ob bonlevardu, kjer plapolajo z drogov, opaženih od visokih reklamnih kioskov, državne zastave in se bohoti po sredi cvetje dveh sočnih gred (tudi posrečeno delo podjetja »Vrt«), stoji paviljon tvrdke »Tudus«, industriie usnja in usnjarskih izdelkov. Ko sem se oglasil pri poslujočem gosp.)du kot poročevalec »Slov. Naroda«, da. bi dobil podrobnejše informacije, mi ta nI vedel povedati drugega, nego da gospodje čl-tajo samo »Slovenca«. V lični minijaturni gorenjski hišici, ki jo je lani postavila tvrdka »Tičar«, se je nastanila zdaj slaščičarna »Novotnv«. Vrhniška kon-zervna tovarna je postavila na svoj bogato založen pavHjon zelenobel globus, kakor si je tudi ime spremenila v »Globus«. Ob trati pred češkoslovaškim paviljonom stoji letos vodomet s kamenitim bazenom in podstavkom, delo tvrdke »Toman«. Na drugi strani boule-varda naj omenim samo imponujoč paviljon tvrdke »Triglav« (Stanko Flor-jančič), kjer dobiš vsakovrstno aluminijasto in emajlirano posodo, različne stroje In orodje, vse v najokusnejšem aranžmaju. Nedel.la je. Kmetie iz okolice, pa tudi lz oddaljenejših krajev, ki so se danes mogli odtrgati jesenskemu delu, hite* naravnost v sektor, kjer brenče najrazličnejši poljedelski in drugi stroji. Predvsem jih zanima velika mlatilnica vele-Industrijske tvrdke »Ferrum«, ki je zavzela s svojo razstavo največji kompleks med paviljoni. Z napeto pozornostjo ogledujejo tudi pri tvrdkl »Oku-Hč« gozdarsko žago, ki jc baš v pogonu s svojim preprostim mehanizmom in reže z neverjetno lahkoto najdebelejša bruna. Naše poljedelce pa zanima tudi bogata izbira vsakovrstnih strojev tvrdke »Flscher« (zastopstvo »Tujec in štebic), kjer zadrži pogled orjaški parni kotel, posebne konstrukcije mona-kovskih bran in landsberških plugov. Ko pa se oglasijo z one strani bronasti zvonovi »Strojnih tovarn In II-varn«, se gnete vse tja. da vidi In Čuje oznan?evalce božje hvale, ki bodo od-romall v žuŽembersko farno cerkev. VTDROVA KAVA NA SEJMIŠČU. Znana Vvdrovka, ki je bila pred vojno tako priljubljena med našim llrdstvom, jo danes-žal Inozemsko blago. Zato je bila nujna potreba ustanoviti v Jugoslaviji podjetje, k! bf proizvajalo tako blago kakor svojčas Vvdrova tovarna t. i. žitno kavo !z sladne rži. Tako Je bila ustanovljena •Pražarna Žlka«, ki po kratkem času svojega obstoja kaže, da bo osvojila vse bivše Vvdrove prijatelje. Prsžarna »Žlka« ima iv o jo iovarno X Ljubljani. ^ Roža* AolilMk »?EKO«. Kakor na lanskem In predlanskem ve-lesejmv., tako letos prednjači v usnjarski strok! glede Izdelovanja čevljev naša splošno znana !n povsod dobro upeljana tvornica najmodernejših !n najfinejših, pa rodi najtrpežnejšlh čevljev Peter Kozina £: Ko, ki Ima svofe rantno, povsem okusna In moderno or rp7<;*^v^'-e v p.^v'^o- nu I na svojem starem mesm. Pa7stavJ?če Je popolnoma ločeno in predstavlja en mi* niature majhno, komfortno prodajamo. Takoj pri vL - ' • vtv : ; pokornost po-setnlkov na nasprotni ster! v!?eča, krasna sfmbr'Ična s';Va. nreoV-v^aJoča naše nacionalno ujedinjenje. Slika prikazuje srbski r'r V--! ^'r-s. V* v k-,r_ menični celiti predstavnike vseh treh plemen, vso 5'n,e v pe<;*rTh narodnih n^Šah posamn'h pokrajin, katerim ?e p:'<..'m2nje jnnaška vojska. Slika je delo domač ero slikarja Tncblostrija, kt je za tovarno Irdelal tudi zelo krasne propagandne ln reklamne letake.* • Na vrhu slike Je kratka reklama: NaU sclIdn^M fabrikat je Peko! Podpirajte domačo industrijo! Tvornica je razstavila nalepke vzorce s\r>jih rzće'kov čevljarske velelndustriies med katerim! vrhnja posebno pozornosf skupina damskih čevl'ev najnovejša paritve mode. za či;'h Izdelavo le bil v TrSlSČu nalašč zgra'en poseben odde'ek. Te vrste gevljl so na našem trtrn nov ooinv, kajti do-sedai Jih še nt izdelovala nobena domača Industrija. Povodom sobotnega popoldanskega r>o* seta velesejma se }e N1. Vel, kralj Aleksander dalje časa mudil v Pekovem paviljonč-ku, ker se je posebno zanimal ra omenjeno sliko, oz. kolo, ko opazimo med kolaSl, v narodnih no§ah tudi gospoda s cilindrom. Ugledna oseba kraljevega visokega spremstva je k temu pripomnila: »To je pa gospod Peko!« Ni. Vet kraliu Aleksandra le bil predstavljen lastn'k tovarne g. Peter Korlna, ki je bil dele?cn za svojo i.rredno podjetnost naivi5ie pohvale. KraTi si le oc'edal vzorno Izložbo niegovlh Izdelkov In se je zelo laskavo Izrazil o nijh. Poleg nainovejSlh vzorcev se je krali zanimal posebno Se za solidno Izdelane vojaške čevlje, ki Jih tovarna dobavlja na?! vojski »PETO VIA« USNJARSKA INDUSTRIJA D. D. V PTUJU. Kakor pri vsakem mladem rndnsn*n-skem podietiu, Jc bPo rtrd! pri »Pctovij!« od kraja opazovati nekaj ob!ča'n!h otroških bolezni, ki pa i'h ie spretno vodstvo upravnega in tehničnega sveta v kratkem času temeljito odpravilo. Danes stoil podjetje na trdnih nojrah in dani so vsi poboji za bohoten procvit v bodočnosti. Rrez samohvale In pretiravanja lahko rečemo, da pre-n*so usn'arskl izdelki »Petovfje« vsako tu-In Inozemsko konkurenco bodisi glede Izredno lične In elesranine Izdelave, bodlsf glede izvrstne kakovosti. O resničnosti te trditve se lahko vsakdo na vzorčnem sei-mu sam prepriča. V okrepitev povemo Se, da se Je Nj. Vel kralj o priliki svojega po-seta mariborske obrtne razstave o Izdelkih »Petovlje« neobično laskavo Izrazil. Čudi! so je, da more domača industrija Izdelovati tako odlično blago. In res bo vsak" .do temu pritrdi', kdor si ogleda naravnost vzorna dela našega čevljarskega lepotič-nega In mosniarskega oddelka, Na$i good-verar-čev!'! so posebnost prve vrste In danes Se Izključna domena »Petovije«. NaJI kovčegi. kasete, torbice, listnice in sto drugih lepih Izdelkov so domači Industriji opravičen ponos. ♦Petoviac Ima Izborno ureiene delavnice, ki delajo danes s polnim obratom ln Izrabljajo vso delovno energijo svoiih strojev. Posamezne oddelke vodijo orvovrstnl srrokovnbki; delavstvo je v svojih strokah odlično Izvc^bano. Promet Izdelkov ie razširjen na celo Jugoslavijo in se krepi od dne do dne. Vse to $"> ve«p!f pojavi, ki ooefctfd nod-Jetlu dobro bodočnost, domači Industriji pa dober glas v tu- ln inozemstvu. POLIČAR IN DRUG. Bled - Milno. Obiskovalcem lctoSnlega velesejma, ki pcsečaio paviljon E in se zanimajo za razvoj naše mizarske Industrije -se nudi izredna prilika, da si ogledajo vzorizložbo eno najsolidnejSih in najpodjetnejših domačlht tvrdk, tvornice za pohištvo Poličar in drug. ki ima svoj sedež na Milnem pri Bledu. Po obsegu in notranji uredbi In splošnem utlsu. ki ga dobi gledalec takoj v prvem hipu, Je ta izložba v paviljonu E gotovq ena prvih te stroke. Zanimiv je način In sistem, po katerem si je podjetje zamislilo razstavo. Obsežni razstavni prostor je razdeljen v Štiri skoraj enake predelke, ki tvorijo v celoti vzorno sliko lepega, v solidnem In nckrlčečem slogu opremljenega stanovanja. V prvem predelku se nahaja vsa oprema spalnice, dve postelji In pritiklinei ki so preskrbljene z vsemi potrebščinami tako. da se človeku zdi, kakor da bi stopil v resnično spalnico, ne pa v razstavišče. Zd na tem delu Izložba se lahko vsakdo prepriča, da Je ta tvornica tako glede solidno* stl, kakor tudi glede zunanje oblake svojiti Izdelkov med prvimi mizarskimi podjetji no samo Slovenije, mazveS vse državo sploh*, kar d-kazule tudi dclstvo. da d-biva tvor-nTca Poličar In drug mnojroitevttna naroČila Iz Srbije, Vojvod;ne, celo lz Hrvatske, Bosne In iz drugih pokrajin naSe domovine. V drugem predelku le razmeščeno vse potrebno pohiitvo za sprejemnico. Tu vzbujalo posebno pozornost masivni, črnopreple-Bkarri naslanjači, lepa okrogla miza in druge pritikllne. ki so Izdelane In razmeščene tako vzorno, da nehote privlačijo ob'skoval-ca. Tretji predelek predstavila obednico, kler se nahajajo vsi z* nlo potrebni nebistveni predme*!. Izdelani v rednem In masivnem slogu. Zadnil predelek Je opremljen v oblkl k-hlnje. Tudi tu lahko Interesent naj-d&va kar. &a zjuusia in mu ie petre-bno* . Suan 4 »SLOVENSKI NAROD* dnr 4. septembra it^3 stev. 201 Zanimivo Je, da Je mlada, m al odane Se • razvoju nahajajoča se In vendar že tako lobro usidrana tvornica opremila nekatere »Iroje največjih slovenskih bank In denarnih zavodov. »DRAVA«, LESNA INDUSTRIJSKA DELNIŠKA DRUŽBA, MARIBOR se je ustanovila leta 1919 v Mariboru ■ kapi« talom 300 tisoč kron, pa se je tekom treh let razvila v delniško družbo s 15 milijoni polno vplačanega kapitala. Njen upravni svet je v strokovnjaŠkih rokah najodličnej* ših industrijalcev. Družba ima velike lastne gozdne komplekse v mariborski oblasti, tako da zadošča tudi največjim potrebam, poseb* no v dimenzijskem rezanem blagu. Njena največja podjetja so v Mariboru, Frajštajnu pri Pragerskem in Zbelovem pri Poljčanah. a) Tvorniško podjetje »Urave« Melje* Maribor ima parno žago 5 tremi jarmeniki ter leži tik ob Dravi, tako, da spravijo ve* člno lesa k žagi naravnost potom splavov fz Dravske doline. Ima tudi veliko strojno mizarstvo z moderno umetno suSilnico ter proizvaja en g ros: okna, vrata, podove* 1** dijske podove in izdeluje lesene hišice, ka* tere je dobavljala zlasti za Beograd in druge južne kraje po preobratu. Naročila za okna, vrata in drugo sprejema za cele hiSe. Na* dalje izdeluje hladilne naprave za pivovarne, restavracije ter hladilne omarice za domačo potrebo. Nadalje stroje za sladoled in led, ter je v tej stroki doslej prvo in edino takšno podjetje v Jugoslaviji. Naprave ix* deluje v najmodernejših sistemih. V novej* Sem času izdeluje podjetje še lesene jerme« niče. Ima lastno električno centralo za ves ©brat; parni stroj goni s 120 HP. En oddelek podjetja pa je preurejen v tovarno za za* boje. ki jih podjetje izdela po 1300 do 1400 na dan. Zaposlenih je 120 delavcev. b) Tovarno za upognjeno pohištvo v Zblovcm je »Drava« prevzela leta 1919 z zaposlenostjo 17 delavcev. Podjetje je sedaj razširjeno Že na deset objektov z dvema parnima strojema po 120 HP. Izdeluje več!* tioma za eksport v Orient vse vrste upog* 7\lenega pohištva In predvsem atole v nad 30 tipih, potem salonske garniture ter sploh vso pisarniško opremo, ki se lahko izdeluje v tovarnah za upognjeno pohištvo. Izdela dnevno do 200 komadov različnih tip. Sedaj je začela izdelovati še ženske kije za telo* vadbo, ter iz odpadkov razne lesene drobna* rije, kot medicinske Škatlice, ročaje za roko* delsko orodje in podobno. Priklopljena je parna žaga z 2 polnojarmemkoma. Zaposlenost in povpraševanje po blagu pa je tako veliko, da bo tovarna še letos dvignila obrat na 300 stolov dnevno in s tem pomnožila tudi število delavstva na 200. Delavstvo se rekrutira izključno Iz okraja kot tudi stalen naraščaj, tako da podjetje nI vezano na trije moči in je torej velike narodnogospo* darske koristi za okraj. Tudi vodstvo obra* ta, kot ves kapital »Drave« je domač. c) Žaga na Frajštajnu na Pragerskem (na turbino) lepo izpopolnjuje »Dravin« de* lokrog. Reže povečini lastni les iz okolice. Tudi tu je velika zaposlenost in bo treba obrat kmalu znatno razširiti. »Drava« stalno razstavlja na vseh vele* sejmih v Ljubljani in Zagrebu, kot tudi na Dunaju In Lvonu na Francoskem, ter je z uspehom razstavila na obeh obrtnih raz* stavah v Mariboru. Komercijelne podružnice pa ima družba v Gorici, v novejšem času pa tudi v Trstu ter svoje zastopnike v vseh večjih svetovnih mestih. Zelo agi! en In podjeten rojak iz Krope g. Plbrovec. ki Je pred vojno dolgo let imel tovarno pohištva na Dunaju, katere Izdelki mizarske stroke so bili posebno odlikovani na dunajski lovski razstavi leta 1910. In na razstavi v Parizu, se Je po končani svetovni vojni preselil s svojim podjetjem v osvobojeno domovino ter postal tu soustanovitelj ene najsolidnejših tvornlc te stroke, delniške družbe »Drava« v Mariboru. Razstavišče tega vzornega domačega podjetja se nahaja v paviljonu E. kjer zavzema med razstavljale! naJodličneJSe mesto. Zelo obsežen In okusno opremljen prostor napolnjujejo v harmonični razpredelbi najlepši vzorci, ki že na prvi pogled osvajajo obiskovalce. Razstavišče Ima posebon vhod. Ob straneh pa se nahaja pletena ogra-la v narodnih trobojnlcah. Prvo, kar opazi obiskovalec. Je lepo razvrščeno najmodernejše pohištvo vseh vrst In oblik, med katerimi se nahaja tudi zanimiv vzorec skladnega stola »patent Drava«, ki ga doslej Še ni pokazala nobena domača tvrdka. Stol ima vse udobnosti in Je zelo prikladen tako za pisarniško kakor tudi domačo vporabo. Posebnost In zelo redek pojav v naši 'domači mizarski Industriji so prvovrstni vzorci velikih, srednjih In malih hladilnic In aparati za Izdelavo sladoleda, oziroma nJega konservlranje. Hladilnik! In aparati za sladoled so uživali velik sloves In splošno priznanje Že pred vojno na Dunaju ln v drugih večjih mestlH. STROJNE TOVARNE NA SEJMU. Stojne tovarne In livarne d. d. v LJubljani so danes največje podjetje svoje vrste v naši kraljevini. Ta družba se Je ustanovila takoj po prevratu, ko se je začela velikopotezna akcija, da se nacijonallzlra industrija, ki so Jo Imeli na našem ozemlju v rokah večinoma tujci, ter da se združijo tovarne Iste stroke v velika modernim zahtevam odgovarjajoča podjetja. Družba Je odkupila od prejšnjih lastnikov tovarne Tflnnies In Samassa z zvo-nolivarno, ter pritegnila nase tudi tovurno zaslužnega slovenskega Industrijalca g. Žabkarja. Takoj ob prevzetju se je vodstvo podjetja poprijelo z veliko energijo reorganizacije In centralizacije nekdanjih samostojnih tovarn, ter specijaliziralo pojedine obrate sedaj velikega enotnega podjetja, na gotove fabrikate. To organlzatorlčno delo Je bilo leta 1920. končano In Strojne tovarne In livarne so prevzele prvenstvo med vsemi strojnimi industrijami naSe države. Izkušenost vodstva, uradništva In delavstva, stalno moderniziranje In povečanje obratov ter neumorno delo pa Je garancija, da podjetje to prvenstvo tudi obdrži. Strojne tovarne In livarne lahko delimo danes po njih fabrlkatlh v 5 g!avnih obratov, ki proizvajajo sledeče: 1.) Tovarna za stroje za obdelovanje les« bi turbine. Dunajska oe*ta H, ; a) Stroji za obdelovanje lesa, Polno-jarmenlki najmodernejšega tipa, mnogo lažji, kot vsi dosedanji sistemi, katere pa po uspehu nadkrlljujejo. Krožne, tračne, viseče žage, žage za Izdelovanje letev Itd. Razne stiskalnice, stružnice, freze Itd. b) Vodne turbine sistemov Trancls In Pelton. V fabrlkacljl turbin podjetje uspešno konkurira a starimi Inozemskem! tvrdka-mi, ter izdeluje Iste po načrtih lastnega turbinskega biroja, kl Je v rokah znanih strokovnjakov. Najboljši dokaz za kakovost turbin, kl se izdelujejo v tem podjetju Je to, da je Isto uredilo že Čez 100 turbinskih naprav v tu m Inozemstvu. 2. ) Tovarna za transmisije In železne konstrukcije. Dunajska cesta 48. Izdeluje transmisije, železne konstrukcije, ter Izdelke li pločevine kotle, rezer-varje, dimnike, med katerimi vzbujajo posebno pozornost ventilator)! sa rudnike. 3. ) Kovinska tovarna In kovinska livarna, Zvonarska ulica Stev. 5, Izdelki kovinskega obrata so znani vsled svoje solldnost! In čiste okusne Izdelave. Kovinski obrat prozvaja razne armature Iz kovine (ventile, pipe In dr.) cerkvene potrebščine (svečnike, svetlljkt, ograje itd.), sesaljke, brlzgalnlce, ter razne ognjegasne potrebščine. Livarna pa izdeluje vse vrste legur, ter proizvaja odlitke Iz brona, bele In rudeče kovine Itd. 4. ) Železollvanra, Dunajska cesta štev. 35. Ker železolrvarne niso odgovarjale več zahtevam tega vetepodjetja se Je Isto odločilo k zgradb! velike felezobetenske že-lezolivarne, k! Je opremllenea z nalbob'SI-ml stroj! !n drugim! pripravami, ki prekašajo vse dosedanje livarne naše države. Stavba je dovršena In se Je že v nH začelo obratovati. Postavljenih je okoli 25 oblikovalnih strojev z ročnim In hidravličnim pogonom, ter topline peč! najmodernejšega sistema, ki omogočijo lit*e komadov v teži čez 10.000 kg. Letna produkcija bo znašala približno 200 vagonov. V žetezo-llvaml se prozvajajo vse vrste sive, strojne In komerčne litine po vposlanih In lastnih modelih. Potrebne modele Izdelujejo v velik! modelno mizarski delavnici, na katero obrača vodstvo posebno pažnjo. 5. ) Zvonama. Karlovska cesta št. 1. Ta obrat Je eno najstarejših industrijskih podjetij Jugoslavije ln je ustanovljen leta 1763. Vliva samo zvonove Iz najboljšega brona od najmanjših do velikih v teži do 5000 kg. Vsled dolgem obstoja tega obrata, k! Ima 1601etno izkušnjo, so zvonovi zvonarne Strojnih tovarn in livarn, brezprlmerno lepo uglaSeni, ter vsled svojega melodičnega zvonenja, lepe oblike ln velike trainostl, poznan! v tu In Inozemstvu. Tudi ta obrat mora podjetje stalno povečavatl, da zamore IzvrSiti vsa naročila, k! se vsled Izvrstne kvalitete teh zvonov množe od leta do leta. Strojne tovarne In livarne zaposlujejo čez 60 uradnikov In okoli 600 delavcev. Gonilna sila vseh obratov presega 200 HP. TVORNICA ZA DUŠIK D. D. RUŠE V RUŠAH PRI MARIPORU. Krasno ležeča Pv Dravski dolni se nahaja v Pušah pri Mariboru elektrotehnična in elektr^termična tovarna *n sicer Tvornica za dušik. — Prez dvoma je ta tovarna ena najmodernejše urejenih v Jugoslaviji, v svoj! strok! pa ena najmodernejših v Evropi. — Njen, do malega popolnoma mehaniziram* obrat, nam kaže bistro sliko moderne industrije. Z velikansko energijo do 20.000 PS proizvaja s pomočjo električnega toka, ki ga dobiva Iz Fale v glavni vrsti Calcijev Carbid in Cal-cljev cyanamld (apneniškl dušik). Pri proizvajanju teh produktov je Interesantno Izkoriščanje toplote do 3000° nad 0 In Izkoriščanje mrzlote do 180° pod 0. Da so njeni produktnl prvovrstni kaže najbolje, da se karbid te tovarne Izvaža po celem svetu, celo v daljno Avstra-"ijo Ide karbid te tovarne z označbo »Ma-de In Jugoslavija«. Apneni dušik te tovarne kot umetno gnojilo se zooet Izvaža v Francijo, Belgijo, Anglijo, Češkoslovaško In v velikih množinah v Ameriko. Izven teh glavnih "produktov Izdeluje ta tovarna tudi tekoče In komprimirane pline, kakor kisik, duSIk in ogljikovo kislino. DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE »UNION« IN TVORNICA ŠPIRITA IN KVASA. Pivovarna »Union« se je ustanovila 1. 1864 pod Imenom »Pivovarna bratov Kos-ler«. Ustanovili to Jo bratje Kosler. Podjetje, kl je takoj v začetku bilo postavljeno na trdno podlago, je že v prvem leta svojega obstanka izvarflo 14.363 polovnja-kov piva. Leta 1P09 se Je spremenila pivovarna v delniško podjetje z Imenom »Union« ter z osnovno glavnico K 1,000.000. DelnISka družba je stremila za tem, da kolikor mogoče poveča pivovarno ter zveča njeno kapaciteto, tako, da zamere ustrezati v ipolnl meri stavljenim zahtevam s strani odjemalcev. To zamišljeno delo Je pa prekinila svetovna vojna. V tem Časa se Je Imela pivovarna boriti s hudimi težkoča-ml. Nemogoča dobava potrebnih surovin za izdeljavo prva, omejena varltev In dr. Je ovirala podjetje na nadalrnem razvoju ter na zamišljeni povečavi In modernizaciji. Po končani svetovni vojni, nastopil! so za pivovarno boljši časi. Dovoljena je bila zopet svoboda varjenja prva. Konzum se Je vlSal od leta do leta tako, da Je doseglo podjetje leta 1922 višino ca 90.000 hI Piva. Po ujedinjenju Jugoslovanov se Je podjetje nacljonallzlralo in J« velik del akcijskega kapitala prele! v domače roke. Leta 1920 Je občni zbor pivovarne skleni! tovarno povečati ter Jo preurediti popolnoma v modernem Stilu, kakor tudi vffjftMOJIl tovw> M ta ***** 2 de- lom te Je takoj pričelo. Navzlic velikim finančnim ter drugim težkočam kot n. pr. dobava potrebnih modernih strojev in aparatov Iz tujine delale so velike preglavice upravi pivovarne, vendar se je posrečilo, po neumornem delu v to poStev prihajajočih faktorjev, realizirati zamišljeno pre-ttredbo in modernizacijo pivovarne. Izvršil se je tudi sklep ustanovitve, akoravno z velikimi žrtvami, nove tovarne za kvas In špirit. Delo tega novega podjetja Je trajalo v celem 3 leta. Kapaciteta tovarne »Union« se računa danes na 150.000 hI piva na leto ter dnevno na 2500 kg kvasa In 15 hI Špirita. Pivovarna Izdeluje prvovrstno belo In črno pivo ter ga razpošilja svojim odjemalcem po celi kraljevini v sodcih In steklenicah. Izdeluje tudi v svoji novo zgrajeni tovarni najboljši prvovrstni kvas, strogo po načinu svetovno zje trgovska ln obrtniška zbornfen v Sarajevu. —g Dobava moke. Dne 17. septembra il. ob 11. dopoldne se bo vršila pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofor-talna licitacija slede dobave 10 (»00 kg i..-te pšenične bele moke ničlarict. Predmetni oglas Je v pisari trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani jntersentom na vpogjed. —g Prodaja igralnih kart. Carinarnica v LJ obijao j bo prodala dne 10. septembra ob 10. uri predpoldne na javni dražbi 236 jc-dinlc Igralnih kart. (Pikett šr. 62. 32 listov.) Predmetni oslas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled. —g Seznam Imp^rtnih !n eksportnih tvrdk v okraju trgovske In obrtniške zbornice v Ljuhljpft* je ravnokar Izšel. Cena je 5 Din za komad: po poŠti 50 p več. Naroča se v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Za časa III- velesejma bo na prodaj tudi na velesejmu v Ljubljani. Popravki ln dopolnila k seznamu Industrijskih In večjih obrtnih podjetij v okraju trgovske in obrtniške zbornice v LbjMJan! so ravnokar IzSH. Cena seznamu s popravki ln dopolnili vred Je 15 Din; po pošti 50 p več. Naroča se v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani. Za časa HL velesejma bo naprodaj tudi na velesejmu v Ljubljani. —g Prodaja raznih odpadkov. V pisarni inženirskega skladišča dravske divizijske oblasti v Ljubljani, na Kodeljevem vršila se bo dne 10. septembra ti. ob 11. url dopoldne ponovna Javna ustmena drafba za prodajo sledeče količine kovinskih ln drugih odpadkov ln sicer: okoli 1200 kg odpadkov od razne ploSčevine, okoli 151 kg odpadkov od železa, okoli 3120 kg odpadkov od UtQg2i železa (od peči, kotlov, itd J, okoli 90 kg platnenih odpadkov od gasilnih cevi Itd. in okoli 400 kubičnih metrov lesenih odpadkov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Državna borza dela. Pri *seta »Državnih Borzah Dela« v LJubljani. Mariboiu. Ptuju in Murski Soboti je Iskalo v preteklem tednu od 19. od 25. avgusta 1023 drla 2*A moških in 112 žerijVS delavnih jiočj. Delodajalci so pa iskali 242 moških In 90 fenskih delavnih moči. Delodajai.l s> pa Iskali 242 moških in 90 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je izvršilo 241. — Promet od 1. Januarla do 25. avgusta 1923 izkazuje 33.437 strank in sicer 15.294 delodajalcev ln 18.143 delojemalcev. Posredovani se Je izvršilo 10.347. — Dela Iščejo: vlnlčarji, kovači, stavbni in strojni ključavničarji, železostrugarji, mizarji, zidarji, elektromonterjf, krojači, tesarji, peki, mlinarji, vzgojiteljice, sedlarji, trgov, sotrudnikl, knjigovezi, vrtnarji, laborant, natakarice, pisar. moči. valencl. vajen-ke Itd. — V delo se sprejmejo: gozdni delavci, drvar!!, livarji, opekarski delavci, mizarji, čevljarji, zidarji, pletarjl, slikarji, pleskarji. Šivilje za perilo, služkinje, kuharice, kolarJI. vajene! Itd. S!wka v železniških delavninah Južne železnice. Od 28. avg. 1923 stoli delavstvo železniških delavnic v Mariboru v popolni pasivni rezlstenci. Vsled militarizacije mora delavstvo prihajati točno ob uri v delavnice, kjer izvaja popolno pasivno rezistenco. To gibanje Je izbruhnilo spontano iz sledečih vzrokov. Vodstvo delavnice le dobilo nekai profesijonistov, da so delali nadure ln to po 14 — 16 ur na dan. Par teh posamnih slučajev je vodstvo delavnice sporočilo kot primer o gmotnem stanju delavstva pri železniških delavnicah. Delavcev, ki so delali nadure, Je sarno 5 •/#, 95 % pa dobiva mesečno borih 2500 — 3600 K. Ker so delavci ki so delali nadure izzivali ostale: »mi zaslužimo že dovolj, nam n! treba povišanja«, je ostalo delavstvo 26. 8w pričelo z izvaja-janjem pasivne rezistence. Vodstvo delavnice je proti delavstvu pričelo nastopati z represalijami, kar je položaj le 5e poslabšalo. Včeraj 31. avg. se Je vršil dobro obiskan shod delavstva železniških delavnic, na katerem Je delavstvo postavilo sledeče zahteve: 1.) odprava militarizacije, 2.) odprava nadurnega dela, 3.) takojšnjo Izplačilo enkratnega nabavnega prispevka v iznosu 1000 D in 4.) ukinitev represalij proti delavstvu. Za nadaljnja pogajanja z obratnim ravnateljstvom juž. žel. se Je pooblastilo tajnika delavske zbornice dr. Likarja, tajnika Zveze Neodvisnih Strokovnih Organ;zaciJ Upravda Hlcbeca !n železničarje Marce!. Žorgo. Franc Kodrič, Matija Jurak. Slm^n Lorbek In Drago Magdlč. Pogajanja se doslej še niso vršila. Nocoj se vrši shod ljubljanskih železniških delavnic in jasno Je. da bodo d:lavcl ljubljanskih delavnic solidarni z maribor-skiml in da se bodo v ponedeljek priključili gibanju Mariborčanov. LJubljana, dne 1. sept. 1923. Zaupniki. mm i SPOMTNTA.JTF »nmj^BE SV. CIRILA IN METODA«! Stev. 201. stran. 5. Proslava 60 letnice „Maroifne čitalnice" v Kranju. {Posebno poročilo.)' V Kranja, 3. septembra. Narodno meščanstvo naše ponosne gorenjske prestolice je slavilo včeraj enega svojih največjih praznikov, spominjalo se je 60 letnega (plodonosnega in z izredno lepimi uspehi nagrajenega dela Narodne čitalnice. Ta zgodovinski dan, že šesti po številu, je za Kranjčane vsake desetletje mejnik, kjer sestavljajo bilanco desetletnega delovanja na društvenem, kulturnem in prosvetnem polju in kakor Vsako deseto leto, tako je tudi to pot pokazala bilanca visoko aktivo. Kranj je danes glede agilnega in živahnega društvenega življenja med (prvimi slovenskimi mesti, za kar gre večM del zasluge uprav Narodni čitalnici, v prvi vrst! seveda njenim ustanoviteljem in vsem onim, ki so pozneje delovali v njenem področju. Narodna zavest ln globoka Iskrena ljubezen do rodne grude In vsega, kar je na nji lepega bi med mestnim občinstvo ne bila tako trdno usidrana, da niso Igrali v javnem življenju skoz! dolga desetletja take vloge omenjeni činitelji. Zato nI čudno, da vsaka taka obletnica združi vse stanove v harmonično manifestacijo za nadaljnji napredek. Letos pa se Je vršila proslava 60 letnice n posebno slovesen način, že v soboto zvečer je Imela Narodna čitalnica svoj slavnostni občni zbor, na katerem Je predsedstvo pregledalo dosedanje delo !n začrtalo nove smernice za bodočnost. Tn kakor da b! hoteli vodleljl držabnega gibanja dokazati, kako se pod marljivo In vstrajno roko Izpremlnjajo Ideje v delo, se Je dvignila ob 60 let. na krasnem prostoru v Zvezdi ponosna stavba Narodnega doma, ki sicer še nI dograjen, vendar pa Je le pod streho In nudi sliko docela modernega poslopja. Tako Je bila proslava 60 letnice Narodne čitalnice obenem proslava novega skupnega društvenega torišča, kjer bodo Imeli Sokoli, pevci, gasile! in člani Čitalnice svojo streho In prostore. Po občnem zboru Je Narodna; Čitalnica priredila Cankarjevo dramo »Kralj na Be-tsjnovl«. Večinoma domače moč! pod spretnim vodstvom g. MIlana Skerblnška so nastopile na odru v sploSno zadovoljnost Dvorana čitalnice Je bila polna do zadnjega kotička. Za nedeljo Je bil določen bogat sprrred. Zjutraj sprejem gostov na kolodvoru, zbiranje k sprevodu, obhod po mestu In ocUVrltje spominske iplošče pesniku Simonu Jenku, obisk grobov S. Jenka In dr. F. Prešerna, banket In ljudska veselica. Iz LJubljane In drugih krajev se Je že s prvim jutranjim vlakom odpeljalo več deputactj In društev s prapor! In godbo Jufcosl. železničarjev. Na kolodvoru v Kranju Jih Je sprejelo odposlanstvo Narodne Čitalnice In sprevod je krenil proti mestu, ki je bilo splošno okrašeno z narodnim! trobojnfcam!. Pred novo stavbo Narodnega doma so se gostje razšli. Domačini so jim nato razkazal! prostore novega društvenega doma. Narodni dom, ki bo odslej središče kulturnega delovanja v Kranju, Imponira tako po svoj! obsežnosti, kakor rudi zunanjosti. Stavba je delo domačega podjetja >S!ograd«. Obstoji Iz velike gledališke dvorane, kjer bo »prostora za 1500—2000 oseb, garderob, Igralske sobe In vseh drugih prl-tiklin. V drugi polovic! bo sokolska telovadnica ln postojanka gasilskega društva. Dom Je zgrajen tako, da bo imelo v njem vse potrebne prostore vsako društvo zase gledališka dvorana pa bo služIla za skupne prireditve. Po ogledu so gostje odšli v mesto. Ne glede na Črne oblake, ki so obetal! slabo vreme, je vladalo v mesta že zjutraj praznično razpoloženje. Skoro vse hiše okrašene z zastavami, na oknih rastavloe In cvetje, po ulicah narodne noše. Sokoli In člani drugih društev v kroju. Ob pol 11. dopoldne so se začela zbirati domača In zunanja društva k sprevodu. Zvezda in bližnje ulice so oživele. Od vseh strani so prihajale skupine In posamezniki, ki so zavzemal! odrejena mesta. Ko so bila vsa društva razvrščena, se je razvil ob pol 12 veličasten sprevod po mestu. Na čelu sokolska društva s 5 prapori, med njimi številno zastopan domači Sokol, deputacija JSS, župe Ljubljana I in sokolskega društva Lfubljna s praporom, dalje Sokol Skofja Loka, Sokol StražIšČe In Koroška Bela. Ja-vornlk tn Radovljica. V kroju je bilo 65 članov ln 57 članic, gasilsko društvo (30 članov), ljubljansko zidarsko ln tesarsko društvo s praporom, domaČa In druga društva s 5 prapori. 19 narodnih noš, med njimi nekaj majhnih deklic, Narodna čitalnica s praporom ln končno začasni ruski ženski penzljonat na Brdu pri Kranju z 32 go-ienkaml. Impozantnemu sprevodu se je pridružilo številno narodno občinstvo. Iz LJubljane je bila zastopana tudi Glasbena Matica, Slovenska Marica, Pevska zveza bi ©evsk! odsek šentjakobskega prosvetnega društva. Sprevod so domačini viharno pozdravljali. Z oken so dame ln dekleta neprestano sfpale cvetje. Sprevod se Je pomikal «> glavni ulici ln krenil v stransko, kjer se Je vršilo slovesno odkritje spominske plošče pesniku S. Jenku. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE. Tesna ulica t majhnim! hišicam!. Dru-Stva v krojih, za njimi množice občinstva, prapori ln godba, vse to se le zdelo za skromen kotiček preveč. Pred najmanjšo med majhnimi hišicam! Je sprevod obstal. Tu le nekoč ležalo onemoglo telo našega pesnika, tu Je zapustil njegov veliki duh nehvaležno zemljo. 12 društvenih praporov !e zaplapolalo pod okenci, kjer Je vzidana črno zastrta spominska plošča. Nekak ta'bistven mir se polašča vseh navzočih. Nihče ne govori, oč! vseh so uprte v to preprosto maihno hišico, k! Je sprejela pod svojo streho tako velikega moža. Na okenca Je naslonjen mož, ki se mu pozna na llcn. da le sin žilavega gorenjskega kmets. Mirno are nehanje In vrvenje množice pod seboj jo miru. Ko so reditelj! razvrstili vsa društva, se začuje njegov prijetni glas: dragi prijatelji! Govori prof. M. Plrnat ki je prišel Iz Maribora, da iprisostvuje proslavi spomina onega sina gorenjske zemlje, kl je tudi njemu vzor In zvezda vodnica v življenju. V krasnem, globoko v dušo segajo-čem govoru je prof. Pirnat podal jasno sliko pesnikovega življenja, njegove mladosti, dijaških let, njegove duševnosti, dela za blagor naroda In njegove bridke usode. Beseda za besedo je šla med množice, vzbujala spomine na ono mračno dobo, ko so samo pesniki v poroškem duhu napovedali Slovencem lepšo bodočnost, segala Je v najskrtvnejše kotičke srca in zadevala strune, k! dandanes tako redko pojo. Ta govor, ki ga priobčimo v eni prihodnjih številk v celoti, bo ostal globoko v spominu vsem, ki so bili iprisotni pr! odkritju. Bilo je poldne ln zvonovi so zapeli nad mestom, ko je govornik, vidno gin jen z Iskrenimi, iz dna duše prthajočimi besedami zaključil svoj spominski govor. Samemu so silile solze v oči, ko Je zaklical prezgodaj umrlemu S. Jenku »slava« ln mnogim, ki so jih osvajale njegove besede, so se lesketale solze v očeh. Za njim je povzel besedo pisatelj Ivan Zoreč, ki Je govoril v Imenu Slovenske Matice In društva slovenskih književnikov. V kratkem, stvarnem govoru Je omenil tefko življenje pesnika, njegove prve korake na literarnem polju, zapreke !n gmotno pomanjkanje, ki ga pozna nalodane vsak naš umetnik In neprecenljive zasluge, k! s! jih je pridobil S. Jenko za slovensko književnost In slovenski narod sploh. Nato je padla črna zavesa in pokazala se je spominska plošča. Plošča iz temnega mramora je vzidana med okenci m nosi napis: V tej hiši je umrl dne 18. oktobra 1869 leta slovenski pesnik Simon Jenko. Ob šestdeset-letntcl Narodne čitalnice ipostavilo mesto Kranj 2. IX. 1923. Pevski zbor domačih in zunanjih pevcev je zapel »Umrl je mož«. Utihnili so zadnji mogočni akord! te tfivne žalostmke, kl so jo peli to pot s posebnim čutom In globino, navzoči so se še enkrat ozrli na spominsko ploščo, pokrili glave in povorka je krenila skozi mesto pred poslopje Narodne čitalnice. Pred Narodno čitalnico. Na glavnem trgu so reditelji med gostim špalirjem meščanstva razvrstili prl-došla društva. Na tribuno Je stopil župan mesta Kranja g. Pire, ki Je z vznesenimi be" sedaml pozdravil vsa navzoča društv in zbrano množico. Njegov pozdrav Je veljal zlasti zunanjim gostom, med katerimi je govornik s posebnim naglasom omenil zastep-stvo JSS kot (prvoborltelja za našo nacijo-nalno svobodo in ujedinjenje. Današnji slav-IJenec, Narodna čitalnica v Kranju, praznuje 60 letnico svojega vzornega delovanja. Koliko zaslug si je pridobila za narodni blagor v tem Času in kako velik je njen vpliv na meščanstvo kakor tudi na vso okolico, je razvidno Iz tega, da je vsaka ob" letnica te korporacije obenem narodni praznik v pravem pomenu besede. Prebivalstvo mesta se dobro zaveda, da bi brez Narodne čitalnice Kranj glede društvenega in kulturnega gibanja ne bil, kar je in zato je solidarno ž njo In smatra vsak njen praznik za svoj praznik. Svojega 60. jubileja pa čitalnica ni mogla proslaviti na boli primeren In slovesen način, nego s tem. da je združila to prireditev z odkritjem spominske plošče onemu plemenitemu sinu gorenjske zemlje, ki Je s svojimi nesmrtnimi deli zapustil slovenskemu narodu najdražji zaklad. Zato je današnji dan v dveh ozirih zgodovinski dogodek v življenju meščanstva Kranja In njegove okolice. Govornik se spominja težkih časov našega nacijonalnega robstva, omenja, kako je Čitalnica slavila vse dosedanje jubileje pod tujo nadvlado In se ni mogla uveljaviti tako, kakor zahteva Interes narodnega napredka ter z zanosom naglasa, kako je beli srbski orel in junaška srbska vojska pod vrhovnim poveljstvom tedanjega prestolonaslednika, sedai našega ljubljenega kralja Aleksandra I. (viharni klici: živel naš kralj Aleksander) končno z nečloveškim naporom ln žrtvami zlomila stoletne okove in prinesla Slovencem zlato svobodo. Proslava 60 letnice Je tem večjega pomena, ker se vrši na svobodnih tleh in ker čitalnica sedaj ne pozna več zapreke v svojem razmahu. Da pa se lahko slovenski narod nemoteno razvija, gre največja zasluga belemu orlu kot simbolu naših junaških bratov onstran Drine In našemu blagorodnemu kralju kot vrhovnemu predstavitelju tedanje srbske vojske. Zato poziva govornik vse navzoče, naj zakličejo nosilcu naše na-cijonalne države In narodne ideje kralju Aleksandru I. trikratni živio. Viharni klici: Živel kralj Aleksander I so sledile tem besedam. Godba Je zaigrala državno himno, nato so narodne dame pripele na vseh 12 društven, praporov sveže vence in sprevod se je začel pomikati proti pokopališču. POKLONTTEV MANOM PESNIKOV PREŠERNA IN S. JENKA. Jubileju svojega 60 letnega delovanja pa je dala Narodna čitalnica še posebno primerno obiležje s tem, da se Je t vsemi udeleženci proslave poklonila manom naših največjih pesnikov Prešerna In S. Jenka, čijih zemski ostanki so strohneli na pokopališču v Kranju. Društva In mnogobrojno občinstvo se Je razvrstilo med obema spomenikoma, pevski zbor je dovršeno zapel »Strune milo se glasite« m ko so utihnili poslednji akordi, Je stopil v ospredje prof. M. Plrnat In med grobno tišino so se začule njegove pritajene besede. Govoril je tiho, tvečano ln z neko posebno intonacijo, kl Je pričala, da mu gredo besede težko od srca. Nič čudnega. Saj so prihajale iz globoko čuteče duše, saj so zadevale strune. vensk! narod prezgodaj zgubil ta dva velika sinova. Govornik je primerjal življenje In bridko usodo obeh pesnikov, bogato dediščino, ki sta jo zapustila svojemu narodu z nesmrtnimi deli, primerjal je njuno r^mtečo ljubezen do prirodne lepote domače grude In našel je me 1 njima mnogo skupnega, Pogled na nema spominska kamna, na obe gonili, ki jih je čitalnica pokrila s svežimi venci in šopki, spomin na ono, kar je objela zemlja in ne pusti več Iz svojih hladnih n.»c in morda tudi na nehvaležne dediče, ki pogosto ne znajo cenit! duševnih dobrin, *n balast mu je stisnila srce. GInjen do solz je govornik utihnil in znova so se začuli čisti akordi dlvnega napeva »Ti, kl si ustvaril«. Pevski zbor Je zapel obe pesmi s takim globokim čutom In dovršenostjo, da sta zadeli na naj-skrivnejše strune duševnosti vseh navzočih, * * ★ Po končani poklonltvl so društva odšla pred Narodni dom, kjer je bil razhod. Popoldne se je vršil v gostilni P. Maveria svečan banket, na katerem se je razvila živahna zabava. Medsebojne napitnice, pozdravi in častitke na doseženem uspehu so pričale, kako velik ugled uživa Kranj ln njegovo narodno občinstvo, zlasti pa prvaki na kulturnem in društvenem pozorlšču širom Slovenije. Mnogi govorniki so napili tudi našemu kralju, ki so ga navzoči vsakokrat navdušeno pozdravljali. Slovesnost se je zaključila z veliko ljudsko veselico pred In v Narodnem domu. Kakor pri vseh točkah sporeda, tako Je bila tudi tu udeležba sijajna. Seveda je veselica z raznimi zanimivostmi privabila še večje Število občinstva, zlasti mladine, ki se je vrtela in veselila do pozne noči. Narodni čitalnici v Kranju, ki se lahko s ponosom ozira na preteklost in brez strahu glede bodočnosti v obraz, kajti njeno delo je že in bo še obrodilo stoteren sad. pa kličemo ob tej priliki; Smelo in vztrajno naprej po cementiran! poti! Zdravstvo. HALUCINACIJE. Halucinacije ali potvare čutov so zelo pogoste pri umobolnih ln je zelo važno, da se jih Izpozna in prav umeva. Ko sem bil prvošolec, je nekega dne name, odhajajočega po stopnicah stare gimnazije, planil profesor K. ter me iz srede sošolcev iztrgal In vlekel v direkcijsko pisarno, češ da sem mu zaklical »osel«. — Ko smo, dolgo vrsto let pozneje, »pri Jelenu« v Gorici v prijateljski družbi obnavljali dijaške spomine, povedal sem to zgodbico. Kar se oglasi slikar in profesor risanja, sedaj v Mariboru bivajoči g. G vaje ter pove, da se je njemu povsem isto pripetilo. — Ker sicer Jako strogi vodja Smolej ni niti mene, niti tovariša Gvajca kaznoval, moremo si misliti, da tudi midva nisva bila jedina ter so se taki dogodki večkrat pojavljali. Usodepolni pa so lahko bili za prvo žrtve. Dotičnega profesorja smo dobili v 7. In 8. šolo za učitelja latinščine in vsi se še danes hvaležno spominjamo, kako krasno In pesniško dovršeno nam Je razlagal !n prevajal Horaca in tolmačil Cicerona. A večkrat Je sredi nauka naenkrat zakričal »kdo mi pravi osel? sam! ste osli.« Dasi smo bili srboriti mladeniči, mu vendar tega nismo zamerili, saj Je bila ta njegova »čednost «takrat že občeznana. Nekaj let po absolviranju gimnazije Izvem, da je bil prof. K. sprejet v umobolnico Feldhof in Je ondi — kot paranoik — umrl čez nekaj časa. Brezdvomno je bil bolan ?e nad desetletje pred sprejemom v zavod, trpel Je na halucinacijah sluha, vedno se je slišal pso-vanega z »oslom« ter nato reagiral, ker si n! b!I v svesti, da trpi le na prevari čuta — ohranil si pa je vso svojo visoko inteligenco povsem neokrnjeno ter vršil svoj poklic vzorno. Pri paranoikih se v Istin! opaža, da so kljub svoji obolelosti večkrat za svoj poklic trajno usposobljeni ter da njih inteligentnost ne trpi — dasi se v večini slučajev nenormalnost dalje razvija in tudi v razne duševne funkcije kvarljivo posega. Slične halucinacije sluha so zelo pogoste pri raznih oblikah duševnega obolenja. Večinoma čujejo bolniki razne psovke — in to vodi pogosto do konfliktov; n'so redki oni slučaji, ko se naoade povsem mirnega, nedolžnega človeka brez vsakega povoda — vsled teh halucinacij. Tudi v zavodu samem lahko vodijo do agresivnosti nasproti sobolnikom. Zelo mučni ln nepri-letni so ti glasovi in povzročajo celo obup !n poskuse samomora. DrugI bolniki čujejo očitanja raznih nedopustnih ali pregrešnih 'dejanj, tretji slišijo Jok in zdTio-vajne svojcev. Tako Je v Goric!, oziroma Kromerižu neka bolnica pri vsaki viziti tožila, da čuje jok svojih otrok v kleti ter se pritoževala, zakaj so ondi zaprti. Nekoč naročim, naj se jo odvede v klet. da pogleda, ali so res njeni otroci ondi — kar se Je takoj zgodilo. Ko se vrne, Jo vprašam, kaj sedaj pravi. Odvrne mi, da se Je gotovo naročilo, naj se kam dlrugam skrijejo, ker jih nI našla, — Neka druga bolnica tn v LJubljani se le pritoževala, da se vsako noč njenega sina muči v sobi pod njeno spalnico, ker čuie kako Jo kliče na pomoč, ter se Je sled tega zelo razburjala. — V nekaterifi slučajih so bolniki trdovratno abstlnlrali tako.^ cfa so se morali umetno pita« (po cevi)"; povedali so pozneje, oa so čuli božji glas, kl Jim le strogo prepovedal uživah* hrano. Včasih pa slušne haluelnadfe niso Izražene kot glasovi, temveč Imajo le značaj Šumenja, ropota, grmenja. TTalirlnacIJt vida so tua1! pogoste. Bolniki vidijo razne živali, ljudi al! prikazni. Znane so halucinacije alkoholikov v t zv. »dellrlum tremens:« male flvallce. — Vedno v velikem številu fn večnem premikanju. Eden tale pacijent Je po stena!? lovil mube In pajke, po tleh miši. — drugI, v Kopeli, ribe, tretji pa je videl flcar Je red-Šog ftnleJ§jto?*!urtJ!B$ »t Orosili bo- lezenskih oblikah so vidne halucinacije pogoste; bolniki vidijo razne znance, jih kličejo in se ž njimi razgovarjajo. Neka epilep-tika je videla, kako se je nebo odprlo in se ii je prikazala mati božja sredi svetnikov. Zelo nenavadna je bila halucinacija nekega paralitika: skoro vsak dan se mu je prikazala črna tabla in na nji so bile napisane razne novice, — tako enkrat, da mu Je žena umrla (katere vere si absolutno ni dal vzeti), drugič da se je izvršil v noči roparski napad itd. Najlepša vizirna halucinacija pa — kakršna je pač izvanredna redkost — pa ie bila ona, katero sem opazoval v Lainzu pri nekem podpolkovniku. Stal je ob vrtni ograji in z veliko živahnostjo zrl v prazno polje. Poklical me je, naj pridem opazovat velike vojaške manevre. Sledil jim je pozorno, hvalil in grajal, opisoval kako napadajo sovražnika in ga poženo v beg. Bil je ves vhičen in navdušen. Kaka simulacija je b;la povsem izključena. — Pri istem bolniku sem tudi kasneje večkrat opazoval živahne halucinacije vida, a nikdar več v taki razsežnosti. Tudi halucinacije vida morejo 'dati povod konfliktom in agresivnosti, vendar redkeje nego one sluha. Iz lastnih opazovanj Ialiko navedem dva slučaja, ki sta si zelo slična In bila uscdepolna. mož je namreč haluciniral, da leži tujec pri njegovi ženi ter Jo cbto?il zakonske nezvestobe, jeden ie celo vedel do uboia. V naslednjem slučaju Je mož pogosto videl ženo, sedečo z ljubimcem pri oknu ali v postelji tik svoje, ko se je prebudil, ubežal mu je skozi okno, kar se Je po izjavah prič In iz vseli okoliščin izkazalo za nemogoče. Halucinacije 'duha in okusa povzročajo 'dostikrat zelo trdovratno zavračanje Jedi, ker menijo bolniki, da so te onečed^ne ali zastrupljene. Drueim diši vedno po mrličih, pp govnu itd. Gotovo je skrajno neprijetno, ako Ima vsaka Jed svoj roprnl olens, tudi ako ne pride do omenjenih kon-sekvenc. Halucinacija tipa povzroča večkrat mnenja, da se boln'k? v prisnu ah* soanju snolno zlorabljalo. Neka črnska mi Je tožila, da jo vsako noč nekdo hodi spolno zlorabljat, kar je povzročalo veliko razburjenje. A'orda s! tako razlagamo ono domnevanje, da so s čarovnicami hudiči uganjali svoie orgije — kakor nam to Istočasno pisatelji obširno popisujejo, vera. ki Je bila razširjena tudi v učenih In izobraženih krofih", kakor to svedoči naš zgodovinar Valvazor In njegov komentator Prasus Franc?sci. Obtoženke so to pogosto pripo-znavale in opisovale, in med trmi žrtvam! le bilo gotovo veliko število abnormalnih, duševno bolnih, katerih čudaštvo Je bnš V7hivV.\n sum čarovn^tva. Iz vsera navedenega razvidimo. kolike važnosti so Halucinacije in kako potrebno Je, da je o njih praktični zdravnic poučen. Dr. Fr. Gosti Telo in diiša v snanju. Neznano živllenje v spanju je važnejše kakor stanje Človeka kadar ne spi, kajti to je življenje duševnosti, ki je posvečeno razvoju notranjih sil. Naše resnično bitje je ona nevidna sila, o kateri priča vsaka naša misel vedno in povsod. Misli so podlaga telesu, naša miselnost je pomlad, iz katere črpa življenje svoje životvorne soke. Du-ševnost hrani telo v spanju z lastnim prepričanjem in mnenjem. Kdor intenzivno in trdno veruje, ne da bi se vprašal zakaj, da mora njegovo telo polagoma zajeti hirati in propadati, mu bo duša prinesla miselne elemente o smrii. Ako človek, ki ne spi, premišljuje o tem, da-li je smrt njegovega telesa po preteku gotovega časa res absolutno potrebna, ali pa ie samo navadna vera, ki izvira iz primeroma kratke izkušnje človeštva, si je že zasigural premoč duševnosti in v spanju ne bo blodil v nižjih sferah pozitivizma v malenkostni, tesni sferi smrti, kjer se nase pokolenje vrti sedaj kakor zvezana žival. Sama želja, da te prepoji vera v nesmrtnost, vzbudi polagoma znake te vere. V spanju človeška duševnost plava v tem slučaju v mislih o mladosti in plemenitih čustvih, ki vse noči ,torej skoro pol življenja krepe telo. Elementi telesa se neprestano izpremmjajo. Naše telo danes ni več isto, kakor je bilo pred 15 ali 20 leti. ker tudi duševnost ni več ista; sporedno z njo se Jzpreminjajo tudi celice organizma. Z ozirom na to, da-li se duševnost dviga k novi resnici, ali pa blodi v stari zmoti, se oblikuje tudi telo. Človeška vera, najsibo kakršnakoli, se materijalizira v me«n in krvi. Kdor veruje v razpad, bo kmalu opazil znake razoada tudi v svojem organizmu. Naše vodilne misli so jasno napisane nad nami. Potom vpliva na telo Izloča duševnost notranje elemente, ki jih je zbrala V svojem življenju, na vse organe. Ti elementi se materijaliziralo, od nevidnih se izkristaliziralo v meso in kri kakor v gostem raztvoru trdi kristali ali na drevesu listi In plodovi, ki obstoje iz nevidnih delcev zemlje ln zraka. Kdor več let zaporedoma blodi v Isti zmoti, pribavlja telesu elemente te zmote, ki dobivajo polagoma fizično obliko. Tej zmoti lahko pravimo tudi greh. Znaki greha so vedno groza, razpad in smrt kot fizične ali duševne muke. Vendar pa stremi duša navzgor, najsibo Še tako deprimirana. In telo v spanju običajno črpa del one sile višjega bitja, ki ga Četudi prepojene s slabostjo, krepe in vzpodbujalo za nadaljnjo pot. človek, čigar telo Je živelo 80 do 90 let Ima močnejšo duševnost (ne Inteligentnost), kakor on!, Id Je umrl v starosti 30 let. Silnejšl duh stremi Instinktivno k večji sili. četudi docela podzavedno. Temeljna zmota 80 do 00-letnega starca pa Je. »ko misli, da mora vendarle končno omrefl. Ta misel Je vte-pena v glavo vsem onim. ki se nahajajo v njegovi bližin! in ga podpirajo v tem mnenju, ki oklepa starca kakor oblak. Ta zavest Je posledica napačno usmerjene neskončne sile. kl Jo Ima pojem »mora« — ta veliki ru-Iflec ali stvarnik z ozirom na voljo, na ka- tero se opira. Jutranja molitev za dnevne življenje, to je iizičen obstoj, mora biti usmerjena tako, da si Izprosimo pomoč ne« skenčne zavesti, da lahko postanemo delež* ni celokupnega življenja: gibauja rasiočeg* drevesa, oblakov, oceana, piic, zvezd i| solnca. To, kar mi vidimo, je samo da) bitja vesoljnega stvarstva; za nJim, ue« vidno našim fizičnim čutom, s:oji življenji element, tajnost, duh. ki vlada, giblje i* oživlja veseljstvo. Naša duša ima endovitj sposobnost, da sprejme vase majhen d.o. bec te vesoiine životvorne sile in ga ohra« ni za vedno. Kdor vidi cvetlico, naj čas^ njeno lepoto, kdor gleda m irje, naj se p* kloni njegovi moči. Kdor vidi nekaj lepega, nežnega in silnega, naj moli za to lero:o> nežnost in silo. Neskončna zavest se lotil v vsakem predmetu ia kad?.r plovemo v mirijadah živih oblik, se nas p »lašča ne« skenčna zavest, postajamo vedno bolj det te neskončnosti in deležni te sile. ki ie iz« ražena v vesoljnem »nekaj*. Kada: nali fizični čuti delujejo, lahko pritegnejo te si* Ie k sebi, ako so pravilno usmerjeni .Ni p> klica, kl bi tako osvalal človeki, da bi ni mogel posvetiti nekaj minit temu c !ju; L« te minute so životvorna sila. Ponoči je tu nemogoče, kajti fizični čuti ne delujejo vej in sila, ki jo je dobil organizem podnev^ oživlja in pomaga duševnosti, da stremi ra. prej v nevidno življenje, ki mu je odkrile nove zaklade. Čim više se dvisa d .h. tem popolnejši je niegov psihični element, tem krepkejši so duhovni čuti, ki končno lahko vplivajo na vsakdanje Življenje. Kdo so naši sorodniki? One osebe — moški ali ženske — ki tej dihujejo našemu enak duhovni eter, ki i mu jo enaka nasnenja in enake notranje lastno« stl. niso vedno naši starši bratje ia sestr* aH drugi krvni sorodniki. To dejstvo ln sla« ba navada, da krvni sorodniki žive skupno, povzroča pogosto veliko zlo. Nihče ne mors biti srečen in zadovoljen, niti telesno in duhovno zdrav, če ne živi med ljudmi z enake, miselno atmosfero. Krvno sorodstvo lahkj ustvari to atmosfero. lahko pa tudi ne. Ako je n. pr. delavec ali obrtnik prisiljen, da obH čuje edlnole z učenjaki in filozofi, ne da bi srečal človeka svoie stroke, postane SČaSft ma melanholičen. Čuti, da ga nekaj teži in tudi njegovo telesno zdravje trpi. Isto sf dogaja tedaj, ako mora visoko naobra?ea človek' živeti med intelektualno nižjo dru< žbo .V takem položaju se nahajajo mnozl ki žive s svojimi krvnimi sorodnik!. Deca živi. bega in le zadovoljna v ml^ selnl atmosferi, ki Izhaja od njenih paJJaJ šev v igri. Odstranite Otroka od take dnu žbe in zvenel bo kakor cvetlica. Tudi v<:a« kdo od nas le živel kot dete v tej atmosferi detinstva. Živel ie v duhovni družbi otro* štva, 'dajal in dobival Je od tovarišev poj sebne elastične elemente m'selnostl. Vč*«-sih se čudimo, da ne more#5o več občutiti one notranje opojnosti, ki se rodi samo V otroškem In mHdcniškem prijateljstvu. Tnj )e posledica 'dejstva, da naš duh potrebuj^ nove miselne hrane, kl jo obstoij v drugač-' nem višjem duševnem bitju. Ako se nam po« sreči najt! to hrano, bo naše živllenlc IcpoJ ln prijetno, kakor je bilo v družbi tovari« šev v otroških letih. Kdor nam lahko nudi ta duFovni element. Je naš pravi sorodnik". Tako harmonično razmerje pa lahko tra-J ja dolgo samo tedaj, ako je obojestransko* dana možnost zanj. V mnoz'h Poklicih Sfl! stanovski tovarili pravi sorocln;ki. Oni sej čutijo med sebol bolj domačo, kakor v last« nem domu, kjer stanujejo, jedo in preživ^ Ijajo dolgočasne nedeljske dneve In prazni^ ke. Vsaka duševnost. naisibo še tako raz«" vita. mora imeti možnost, da je v stalnih! stikih s sebi enako aH vsai podobno. Dru-* gače mnogo trpi. Krvno sorodstvo ima leld malo skupnega s takim psihičnim razmerjem. Vezi krvnega sorodstva povzročajd včasih pravcate muke. Niso redki si očaju ko odrasli otroci ne čutijo nobene notranjo zveze s starši, nobenega duhovnega sorod-j stva In vendar so prisiljeni živeti z njim* pod hto streho. Ni sMe. kl b! "delovala bolj elastično in boli učinkovito v negativnem in pozitivnem smislu, kakor je ona stalnega toka misli, kl izvira Istočasno od več oseb. da rovzroet na eno in isto osebo Izvestcn vpliv. Vse ona pa je, da-li se to godi zavedno ali podza-.' vedno: ta sila 'deluje In učinkuje. Ako tri aH štiri osebe skoncentrlra'o svoje enak'đ misli na ono bitje, kl jim je dalo življenje ln ki mu pravijo mati, bo nema sila tega mišljenja tako močna, da lahko postavi matefl na ono mesto, kl se z'di deci najbolj primerno. Ves ta uslovnl proces misli, ki Je pogo-« sto povzročal nekaj sl:čnega, je mogoče forJ muliratl tako-le: V skladu z naravo Je, 'šž se mati postara in polagoma umakno iz aktivnega življenja v dom ter se tam skupno Z ostal;ml nesposobnim! družinskimi člani za*1 dovolil s položajem In skuša koristiti kol glavna nadzornica, kadar je kdo bobn an pa se zgodi kaj posebnega v rodbini. Od kolektivnega vpliva sličnih' čustev izguM marsikatera mati pravico do lastne indivi« dualnosti In ravna natančno tako, kakor podzavedno želi njena deca. ——■—NI— 11 1 "^ • Velikanska eksplozlla v Kalttomtjt V San Pedra v Kaliforniji Je eksplodiraj podzemski tank s vsebino enega ln po| milijona petrolejskih sodov, last družbi »General Petroleum Cvc Eksplozija je na* stala sama ob sebi. Skoda je velikanska. Porušen je tudi velik del mesta. Na tisoč* ljudi je brez strehe. _ Strašna katastrofa na Vlsll. Te dni se je pripetila na rek! Vlsli strašna ne«re< Ča, ki Je zahtevala 34 človeških žrtev. Dv* pasažfrska parnika, polna potnikov, večk notna žensk, sta zvezana z vtvjo prevaža« la občinstvo pr! Radzlwla na drugi breg 3redl reke je nenadoma nastala nevihta. W je prevrnila oba parnika In številne žrtv< so Izginile pod vodo, * stran 6. „SLOVENSKI NAKUD" cTne 4. senteinDra 19'J3. Stev. 201 BI. Del. hrid] na vrtnorsM razstavi. V nedeljo popoldne ob 16. se le Ni. Vek kralj Aleksander pripeljal v spremstvu princa Pavla v Ljubljano, da si ogleda vrtnarsko razstavo. Vest, da pride vladar na vrtnarsko razstavo, se je bliskoma razširila po Ljubljani in pred razstavlj&em se Je zbrala številna množica, ki je priredila kralju ob prihodu navdušene ovacije. Pred razstaviščem je pozdravil vladarja veliki Župan dr. Friderik L n k a n in mu predstavil rasstavni odbor. Predsednik razstavnega odbora Viktor K o r s i k a mL je imel na vladarja kratek pozdravni govor, izražajoč svojo radost, da se Je kralj odzval vabilu razstavnega odbora ter izkazal izredno 2ast da si vse eno ogleda razstavo. Nato je kralj odšel v razstavišče. Ob vhodu so ga pozdravile tri belo oblečene deklice, — Pavla Šimenc, Vilma Kor sik a in Marica Ferant; Vilma Korsika mu je izročila Šopek sve-3Bh rož s trobojrrimi trakovi Kralj, vidno vzradoščen, je vprašal za ime vsake Izmed deklic. G. Viktor Korsika mL mu je nato tolmačil osnutek razstave. yiadar se je zanimal za vsako podrobnost Ko mu je omenil, da so imeli vrtnarji tudi svoj kongres, se je iirfonrrlral o zaključkih tega kongresa. Izrazil je svoje zadoščenje, da se namerava ustanoviti zveza vseh vrtnarjev v Jugoslaviji, ki bo skrbela za strokovno izobraz- bo naraščaja in za trdno organizacijo, ki ima pred vsem nalogo, da se vrtnarstvo osvobodi tuje konkurence in se postavi na svoje noge. G. Korsika je prosil vladarja v tem pogledu za zaščito, pomoč in podporo. Kralj je z največjim interesom zasledoval izvajanja g. Kor-sike ter opetovano obljubil svojo podporo in pomoč stremljenjem naših vrtnarjev glede gospodarske izpopolnitve, osamosvojitve in organizacije, V oddelku, kjer je izložba tvrdka Herzmansky, je bila pripravljena miza, na kateri je ležala knjiga za podpis odličnih posetnikov. Prošnji da bi se naj blagovolil v knjigo podpisati se je ljubeznim) odzval. Gdč. Herta Herz-m a n s k y mu je podala pero. Ko se je z energično potezo podpisal, je veselo pripomnil: »O, saj sem prvi v knjigi« Pred odhodom z razstave, o kateri se je prav pohvalno izrazil, bodreč razstavljalce k nadaljnemu vztrajnemu delu, si je še posebno ogledal oddelek tvrdke Ferant. Na to se je g. Korsika vnovič zahvalil kralju za izredno odlikovanje, da je posetn razstavo, zagotavljajoč neomajno zvestobo slovenskega obrtništva dinastiji in domovini je vladar ,ki so ga gospodične z balkona ob izhodu obsipale s cvetjem, med oduševljenim! ovacijami zbranega občinstva vstopil v avtomobil in se odpeljal na Bled. Kultura. predstave v narodnem gledališču za Časa m. ljubljanskega velesejma. . Danes; ponedeljek zvečer točno ob fe. ari poje se v opernem gledališču eno naj* priljubljen ejšfh slovanskih opernih del Sme. tanova nesmrtna opera »Prodana nevesta«. TJlogo Marinke poje g. Irma Polakova Iz Zagreba, ki šteje to ulogo kot eno najboljših kreacij bogatega svojega programa, Janka poje g. Šimenc, Kecala pa g. Žathev. V ostalem sodelujejo še: gdč. Kattnerjeva, RoirasoY3 In Korenjakova, ter gg. šubelj, dr, I^igo, MohoriČ, Medven In Drenove. Orkester vodi g. Batatka, dočim je režija v rokih g. Bučarja. V torek, dno 4. septembra se fgra v fcgmtkam gledališču sijajna Šefespirjev* komedija »Kar hočete« v Oton Zupančičevem prevodu. V tej petdejanski Igri nasto-jn" velik del našega ansambla In je Igra ^oncem sezone 1023—24 bila deležna največjega napeha. Pri predstavi sodeluje tudi godba, ki svira komade katere je komponira! za. to delo naš operni kapelnik Balat-fca. — Komična opera »Sevlljski brivec tpoje m se v sredo dne 5. septembra v našem 'iopernetn gledališču. Zasedba je prvovrstna. JV viogi «osine gostuje priznana pevka g. JTtafca Vešell-Potia, članica zagrebške opeke. Brivca poje g. Levar, grofa Almavlvo iS. Kovač, o&telja gJasbe Basilija g. Betteto, Sfcsinjaegs varuha Bartola g. Zupan m FI-!breU& Z- Puflfeli služabnike Bartolove pa Smoionska, Bauovec hi Pugelj. Delo je na-Sbidfcral kapelnik Neffat zrežiral g. Sevasti janov. Opera Je dosegla pri nas največji uspeh. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi od 10.—12.. in 3.—5. ter zvečer pol ure prod predstavo. 19 1 Miran »SPLOŠNA KtfJlŽTCA.« ;* Podjetna »Zvezna tiskarna In knjicar-n£« nos je presenetila z novo zasnovo, ki ni ostala samo na vzporedu visokih obljub, temveč se stopnjema uresničuje: dobili smo »Splošno knjižnico«, ki naj po vzorcu nemške >lmfversalbiblIothefc«, ali pa češke »Svetovne knihovue« omogoči našemu človeku dobro tn Izbrano čtivo v VSen panogah književnosti. Ideja je lepa, Vredna, da jo z veseljem pozdravimo; še bolj pa je Človek vesel ko vidi pred seboj ie tri Učne knillice v pfav okusni izdaji m z različnim tiskom. Ta rastoča zbirka bo napotila našega *3oveka spet nazaj k slovenski knjigi, kajti mnogo jih je — kar priznajmo — ki se še vedno opajajo ob proizvodi kake Courts-Mahler, Eschstrtfth, Marlitt fcd., itd. Delovna je razumljivo: vsi taki ljudje so premalo ritmični da bi jih razgibala prava knjiga, da bi namreč — poizkušali s pomočjo UTn#4iwsti rasti fz mrke zunanjosti, v Katero jih oklepa boj za kruh, v notra-;njos£ v duha; vendar pa tli v teh srcih odsev hrepenenja po drugem svetu, ki s! ga uteisjo v najboljšem slučaju ob kaki Manjvredni knjigi. Zato je čisto prav, da se je »Zvezna tiskarna« odločila določati fcbiro knjig, M bodo dobrodošle vsakomur. Med oznanjenimi prevodi sem se posebno razveselil imen Dostojevski, Tolstoj, Andrejev, Sofokles; tudi odlični znanstveniki bodo, pomagali k toopolnitvi |e zbirke. Kot prva je Izšla Ivana Albrehta: Ranjena Gradit Dobra povest Kot nalašč za naše ljudstvo. V pripovedovanje, ki se razvija v kratkih sličicah, so vpleteni zelo posrečeni, lirfcnl orisi naše pokrajine. V življenje dveh slovenskih družin na zasedene« ozemlja posega groza svetovne vojne m prav tako strašne dobe prevrata. 6d časa do časa se prijeten in vzgleden pripovednik mm 1 sil in taka misel se vte-lesi v tako lep In pritajeno odmevajoč stavek, kakor je, recimo, ta: »TAl, toda železni so zakoni ki določajo usodi človeškeza življenja smer. Ni ga hrupa, ki ne bi bil dovolj tih za najtaj-nelšo tišino, ni ga miru in ne samote, ki ne bi mogla r oditi valov. »Večno je vse, kar je bilo, kar Je to £ar bo.« Sledijo razmišljanja o naši slovenski bolesti, o našem še vedno neures- mAX~m*m*n SUM. O SfOSSOSŠi. - »Doma so čakale matere, sestre In neveste, doma Je čakala zemlja in koprnela nesrečna, pa je nudila deviško bogastvo svoje tujcem, nevrednim njene ljubezni Po gozdovih so pele sekire, v bolečinah so padale vitke jelke, zamišljene smreke ln korenjaški hrasti, v bolečinah so padale in so bile tujčeva last.« Te jelke, smreke, hrasti ti večni spremljevalci našega človeka — kot da bi i njim vred tožili in plakali nad zemljo, ki so jo tujci razčetverfli. In kako močan je prizor v xv. poglavju. Morda je bil pisatelj malo prenagel in je le z bežnimi črtami skušal upodobiti grozo, kl veje in te slike, toda čitatelju vendarle ostane vtis. (Povest Izzveni v pričakovanje: pričakovanje tistega dne, Id je še nedoločen ... ko bodo sedanji mejniki naše zemlje prestavljenL Tudi drugi zvezek Je dobrodošel, to je namreč Rado Murnlkova povest »Na Bleda.« V enoindvajsetih poglavjih nam je znani pisatelj razgrnil veselo življenje pisanega vrvenja ln zabavanja letoviščarjev, »poetičnih« gospodlčen, »zrelih« ljudi, modrujoč Ih in vsegavednih fillstrov, kl so se prišli oddihavat na jezero, da b! pozabili vsakodnevne povračujoče se skrbi v mestu ta morda vsaj tu našli navnovesja svoji ne prehudo prenapeti duševnosti Zabavna Je ta povest in kdor je morda že naveličan sličnih zgodb, ki govore o enodnevnih aH pa o večdnevmh ljubeznih, se bo pomudfl ob svežih orisih pokrajine, kl jo Je Murnik Izrazil v zelo svežih in Izbranih besedah. Spdoh fe fca ta »roman« značilna neka razgibana svežost, Id jo izdihava tudi slog. »Na Bledu« je »povest v okviru«; obrobljata iu posrečeni tihi sliki kraljestva ob Jezeru. Kot tretjo knjigo smo dobili »Testament« —ljudsko dramo v štirih dejanjih, ki jo je spisal slovenski Oorkij — GorkiJ z ozlrom na množino poklicev, ki jfli je imel pisatelj Ivan Rozman (to je tudi avtor pravkar izšle »Nove erotike«). Zanimivo je primerjati razliko med Kersnikovim »Testamentom«, na katero se Rozmanova dramatizacija naslanja ln med to ljudsko dramo, ki je zelo pripravna za odre po deželi Drama ie vzgojna, pestra; bolj kot na Kersn&a spominja na Jurčiča, na pr, nastop vaškega siromaka Tine, kmetlšklh fantov, godca. Tudi dejanje je zelo oživljeno. m m m — Francoske vadnice 111. letnik, ki ga le spisal prof. dr. Sturm, se nahaja v tisku in izide prihodnje dni._ Glasbeni vestnik. — Jugoslo venski konzervatorij In glasbena šola Glasbene Matice v LJubljani Odbor Glasbene Matice v Ljubljani uljudno sporoča, da se prične vpisovanje v glasbeno šolo in konservatorij v sredo dne 5. septembra 1923 ter traja isto do vštevšl srede 12. septembra t .1 Vpisuje se vsak dan, razen nedelje od 9. do 12. dopoldne ki od 3. do 5. popoldne v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8-1. Učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu svojih staršev, odnosno njih namestnikov ter morajo plačati 10 Din vpisnine, za kateri znesek pa dobe kontrolno knjižico glede kontrole obiska pri pouku ter 25 Din Članarine za svoje starše. Ukovina za šolsko leto 1923-24 le sledeča: Gojenci glasbene šole plačajo za klavir ali vijolino mesečno 70 Din, pri tem Imajo tudi brezplačen pouk v splošni glasbeni teoriji in v mladinskem petju. Učenci konservatorij a pa plačajo za vsak predmet 90 Din mesečno, samo sol opet je stane 150 Din mesečno, teoretični predmeti, kakor harmonija, oblikoslovje ln kontrapunkt pa stanejo 15 Din mesečno. Matica sprejema tudi učence samo za glasbeno teorijo in mladinsko petje proti odškodnini 15 Din mesečna Dne 12. septembra popoldne ob 3. se naznani vsem gojencem natančen urnik in dne 14. septembra se začne v vseh predmetih redni glasbeni pouk. Stariše In namestnike prosimo, da pravočasno vpišejo svoje otroke, ker ie to v Interesu rednega In točnega pouka. Za mesec septens-hmm u niftčatf le DolaviSna ukavino. ,- ■■.fggg, .«g «^W^-«' #2***M^^** *«««'«^««« . \. — Pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah priredi v soboto dne 8 .septembra 1923 ob 8. zvečer v Narodnem domu v Brežicah koncert pod vodstvom pevovodje g. O. Mol-la. Po koncertu prosta zabava in ples s sodelovanjem znane godbe g. Drakslerja iz Trbovelj. Turistika in spori. TEKME ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE. — S. K. Gradjanskl (Zagreb) : S. K. Ifirija 2:1. časten nastop Ilirije. — Rekordni obisk 3000 gledalcev. — Mlklavčič, Tavčar, Dottnar-Rnpec, Gdtz ln SKer najboljši možje na polju. — Goale so zabili: Učak za D., Pasinek ln Babic za Gradi — Sodnik proti konca nezadovoljiv. (Podrobno jutri.) SVEČAN KRST NOVEGA DIRKAL* NEGA ČOLNA U. S. K. Včeraj se je vršila na prostoru Ljubljan* skega športnega kluba izredno intimna športna svečanost, namenjena splavu in krstu novega dirkalnega čolna »Trudko«. Svečanosti se je udeležilo polnoštevilno zbrano članstvo kluba z odličnimi gosti. Po treh se je pripeljala kumica ga. inž. Prelov* Škova do »Špice« na Groharjevem kanalu, kjer so jo čakali klubovi dirkalni čolni. Pri vstopu v ozaljšan »Argonavt« je celokupno moštvo nazdravilo kumlci s trikratnim športnim pozdravom. Odtod se je s štirico »Jazonom« na čelu premikal sprevod do klubove čolnarne. Med bučnim ploskanjem zbranega članstva ln gostov je ga. kumica izstopila in šla spremijevana od moštva »Jazona« k novemu Čolnu, ki je ležal na okrašenim kozah. Na drugi strani novega čolna je novo moštvo z vzdignjenimi vesli tvorilo svečan špalir. Tukaj je predsednik Lj. S. K. g. polkovnik Bleiweia pozdravil ga. kumico in vse Davaoce z nastopnim govorom: Častita gospoda 1 Dvojno slavo slavimo danes, in sicer 151etnico obstoja Lj. S. K. fn prvi splav in krst novega dirkalnega čolna, 15 let ie od tega, kar Je iktrpina gospodov — na čelu nad častni član in prvi predsednik kluba g. inJ. Marko Prelovsck, naš nepozabni ran j ki gospodar in duša kluba g. Stanko Jenčič, katerega spomin proslavimo s tem, da damo novemu dirkalnemu Čolnu njego* vo tovariSko ime »Trudko« in g. Zupane — spoznala pripravnost Ljubljanice za gojenje veslaškega sporta. Ta skupina gospodov je iS zasebnih sredstev nabavila dirkalne čol* ©e enojko »Gonirka«, dvojke »Pirata« in Gada« in četvorko »Jazon« tet ustanovila v Ljubljani 1. 1908 — ako ne upoštevamo društva prejšnjih blciklistov — prvi, pravi športni klub. Pozneje si je nabavila rod* bina dr. Tavčarjeva dvojko »Pipo«. Po tej inicijativi je smatral ustanovljeni L j. S. K. za svojo dolžnost, da se s vnemo poprime gojenja športnega veslanja m da si pridobi tudi materijalna sredstva — čolne — za ta sport. Ker tedanja blagajna drugega ni do« puščala, si je klub kot tak nabavil le en star šolski dirkalni čoln takozv. klinker »Donavo«, sedaj prekršen na ime »Sava«. Ta čoln nam je doslej služil za šolanje ve« slačev, za tekmovalne dirke pa radi teže m konstrukcije ni sposoben. Izšolani vesla * či so tedaj m ogli veslati v pravih dirkalnih čolnih le s privoljenjem lastnikov zasebnih dirkalnih čolnov. Id so seveda pristajali z največjo pripravljenostjo m ljubeznjivostjo. To dejstvo m predvojne razmere, pri katerih se niti misliti ni moglo na kako udeležbo pri tekmah izven Ljubljane, so bile vzrok, da se pomanjkanje lastnega klubskega dir« kalnega čolna ni posebno občutilo. Po pre* vratu so tudi v naši državi vse športne panoge selo razveseljivo napredovale. Lista* hovili m organizirali so se različni savezi in podsavezi — In vabilo se nas je, da se ude* le žu jemo tekem izven Ljubljane. Pri teh IzpremeuTerrih razmerah je storil naš klub naraven hi pravilen korak naprej, ko si je nabavil lastni dirkalni čoln. S tem je podana članom kluba možnost, da tekmo* jejo z bratskimi veslaškimi klubi izven Slo* venije in da kot prva m edina veslaška re* prezentanca Slovenije ponesejo klubski prapor tudi na drage vode naše domovine. Ker je to prvi od kluba nabavljeni dirkalni čoln, slavimo danes ob 151etnici obstoja kluba prvikrat splav in krst klubskega čol* na. Zahvaljujem se zastopnikom bratskih športnik klubov Ilirije in Primorja in časti« rim gostom, da so počastili to nsše slavje in prosim gospo soprogo našega častnega člana kumico Prelovskovo, ki se je ljube z* njivo odzvala prošnji, da prevzame mesto krstne kumice, da izvrši s*eu'o botersko dolžnost. Vas vse pa pozivam, da vzklikne* mo trikratni »Živio« na uspeh novega čolna z željo, da doprinese številne zmage naši zastavi in slovenskim sTwrtnikom*veslačem. Na govor g. predsednika so zaorili krepki »Zdravo«. Ga. kumica je odgovorila z nastopnimi besedami: Radevolje se odzo* vem vašome pozivu, čamac krstim imenom »Trodko«. bodi silan, neumoran in vjeran kao naš nepozabni Stanko Jenčič, neka nosi zastavu uvek u čast jugoslovenskomu spor* tu! Nato je vzela čašo z vinom in polila čoln. moštvo je prijelo novi čoln in ga od* neslo v Ljubljanico. Ko se je dotaknil vod* ne gladine, so znova zaorili krepki zdravo* klici, ki so zaključili krstno svečanost. — Krstu je sledila klubska regata. Start na Ižci, radi ožine Ljubljanice in novega kopa* liiča zaporeden, proga 1750 m dolga, udeležba: 3 štirice, 2 dvojke s krmarji, 1 brez krmarja in 1 škif. Zmagla je nova štirica »Trjdko«. V prostorih čolnarne se je med tem razvila prijetna dom.iča zabava z za* kuskom, plesom in rajanjem do 9. zvečer. Pod noč je mladina priredila po Ljubljanici V družabnih Čolnih in z lampijončki raz* igrano šetnjo. Intimna prireditev je strnila vrste najstarejšega našega športnega kluba in jih navdihnila za sveže bodoče delovanje. — Tenk sekcija SK. »Ilirije« kot član Jagoslovenskeza tenis Savesa razpisuje v dne 8. in 9. septembra n. pokrajinski tenis-turnir za prvenstvo Slovenije. Tekmovalni red: 1. Gospodje posamna 2. Dame posam-no. 3. Gospodje v dvoje. 4. Dame in gospodje v dvoje. 5. Juniorli posamno. CVsi prvenstvo Slovenije.) — Vse igre brez iz-enačenia, — Vodstvo turnirja. Predsednik turnirja: pukov. Milan Bleiweis. Vrhovni sodnik": Janko Pogačar. Zapisnikar: Miron Bleiweis. Vodja turnirja: prof. Mirko Seu-nig. — Pogoji tekmovanja. 1. Pravico tekmovanja imajo člani vseh klubov Slovenije, ki so verificirani od .Tuc^slovenskesa tenis Saveza v Zagrebu. 2. Prijave je vposlati najkasneje do 7. septembra opoldne na naslov prot Mirko Seuntg, Uubliana, dižav- 1 na realka. Žrebanje se vrši 7. septembra ob 19. uri na tenis prostorih SK. »Ilirije«. 3. Igra se po pravilih jugoslov. tenis-turnirja. 4. Najmanj2 potrebno število prijav: 6 za eno točko. 5. Prvi in drugi dobe častne nagrade. 6. Igra se od 8. do nastalega mraka. Igralci, ki ob določenem času niso na igrišču, se črtajo. 7. Igra se s -Continental-« žogami na trdih prostorih. 8. Razpored in potek iger bo objavljen vsak dan na igrišču in v izložbi tvrdke Goreč. B^Bt^^,Jwy,!iij,yi.' 'JWtgLiJgi^LJ. »^j SeMsfm — V Planini na Notranjskem priredilo je sokolsko društvo 2f>. tm. svojo poletno javno telovadbo. 2e od daleč sta dva velika mlaja oznanjala domač narodni prazn:k. Iz celega okrožja prispela so društva skoro polnoštevilno; Cerkni ca s priporom, Unec-Rakek, Spodnji in Zgornji Logatec ter Loška dolina. V sporedu je bilo poleg jezdecev 238 članov, člani in naraščaja. Na trgu pozdravil je navzoče načelnik br. Chlntta, za župno predsedstvo pa br. Bojan Drenik. Javna telovadba pokazala je zlasti v prostih vajah lep napredek. Navzoči nekdanji vaditelj tržaškega Sokola, ki je pred 40 leti vpeljal v Trstu naraščaj, se ni mogel načuditi, kako se je sokolska telovadba na deželi povspela. Naraščaj obeta okrožju naiboljše članstvo. Enako so tudi člani m Članice hvalevredno Izvršni svoje točke. Nastopu je sledila veselica, pri kateri so vrle PlaninČanke požrtvovalno skrbele za okrepčilo mnogoštevilnih gostov. Vsestransko uspela tprireditev bo domačemu Sokolu hi sosedom najlepša probuda k nadaljnemu delu. Šolstvo. — Kr. drž. trgovska akademija v Ljubljani. Definitivno vpisovanje v prvi letnik se vrši dne 11. In 12. septembra. Seznam sprejetih dijakov bode nabit na uradni deski. Istočasno vpisuje ravnateljstvo tudi dijake ostalih letnikov. V petek dne 14 septembra od 8. ure dalje se vrše ponavljalni izpiti. Pouk se prične 15. septembra. — Kr. drž, trgovska akademija v LJnb-ianL Dijaki n., ITI. ln IV. letnika trgovske akademije, kakor tudi absolventi abiturilen-skega tečaja iz 1. 1922-23 se obveščajo, da se vrši skupen poset ljubljanskega velesejma dne 6. septembra ob pol 9. dopoldne. Dijaki naj se zbero ob 8. pred trgovsko akademijo. Vstop je prost le ako se podajo tja dijaki skupno v spremstvu profesorjev, — Na kr. drž. strokovni šoli za puškar-stvo v Kranju Je ponovno vpisovanle učencev za L, II. in III. letnik v soboto dne 15. septembra 1923 od 12. ure v ravnateljski pisarni, v gimnaziji, II. nadstropje, levo. Z rednim šolskim poukom se v polnem obsegu prične v ponedeljek dne 17. septefhbra 1923 ob 8. uri. — Državna gimnazija v Mariboru. Šolsko leto 1923-24 se otvori dne 12. septembra ob 9. uri s službo božlo v Alojzile-vi cerkvi. Dne 13. septembra ob 8. je reden pouk". Dne 12. septembra popoldne ob 4. }e vpisovanje lanskih djlakov v višje razrede in ponavljalcev; ob tej uri se tudi oglasijo učenci prvega razreda, ki so v Juniju položili sprejemni izpit za ta razred. — Spreiemni Izpit! za prvi razred tistih učencev, ki se ovlasijo za september, bodV> Istega dne, to 11. septembra (v torek) točno od 10. ure dalje. Prinesti morajo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list — Ponavljata! m 'dodatni izpiti se vršijo v ponedeljek dne 10. septembra. Zjntraj ob 8. uri morajo biti vsi pripravnici v g-imna-zljl zbrani. Alčo Iz nujnih' razlocrov SaterI izmed nllh želi biti vprašan pred tem dnevom, nai to pravočasno javi ravnateljstvu. — Državna dvorazrodna trgovska šola v Celju. Razredni (ponaviialnl) Izpiti prlč-no V pondeljek, 10. septembra ob 8. utI. Vpisovanje bo v torek, 11. septembra od 9, do 11. ure. Sprejemni izpiti bodo v sredo, 12. septembra od 8. ure naprej. V četrtek, 13. septembra bo oh 9. ari otvoritvena sv. maša v cerkvi Marijinega Oznanenja. nato v razredih razlaga šol. in disciplinarnega reda ter razglasitev nmlka. Pouk prične v petek 14. septembra, — Gospodinjska šola V Smfhefa pri Novem mestu prične s poukom dne 15. oktobra. Tečaj traja do 15. aprila. Prošnje za sprejem je vlagati pri ravnateljstvu šole do 20. septembra ti Prošnjam je priložiti rojstni list, zdravniško spričevalo in zadnje šolsko spričevalo, Potrebna pojasnila daje ravnateljstvo. — Na državnem Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v LJubljani. Turjaški trg 6-II., se vrši vpisovanje učenk 14 in 15. septembra 1923, vselej od 8. do 12. ure in od 14 do 17. ure. Učilo se bode sledeče tehnike: kljekljane in šivane čipke, belo In pisano vezenje, toledo, fllet, biserna dela in kompozicije s posebnim ozirom na narejene motive. Redne učenke morajo biti vsaj 14 let stare in naj prinesejo s seboj krstni list ln zadnje šobko izpričevalo. Vpisnine ln šolnine ni. Učenke dobijo vse za pouk potrebne tvarine ter učne pripomočke zastonj na razpolago, vendar ostanejo izdelki last zavoda, razen vzornih prtov. Pridne revne učenke prejemajo podpore. — Spretnejše učenke, katere so v tehniki že nekoliko napredovale, dobijo primerna đela na dom proti plačilu Tudi za nadaljno Izobrazbo se bo skrbelo. Ženam In dekletom, ki nimajo časa za redni poulc. se nndi prilika, da Kot Kospitantke obiskujejo zavod m si tafco omogočijo zaslužek. Redni brezplačni potu? se prične 17. septembra. Vsa potrebna pojasnila 'daje zavo'd. Učeni*©. Katere so si na podlari ugodno dovršenega 4 razreda meščanske šole ali srednje šole pridobile na sređnil tehnični šoli v L)ubijani ali na podobnem strokovnem zavodu usposoblje-nostno izpričevalo za učiteljico ženskih ročnih del na ljudskih (n meščanskih šolah, ter so dosegle starost 1 71et. so naše državljanke, v moralnem oztru brezhibne ter telesno sposobne za učiteljevanje in ki so s posebnim sprejemnim ispitom dokazale, so v kljekljanju čipk Že zadosti iz\ . se lahko vezbajo v praktičnem d^lu čipkanje kot redne učenke na zavodu 1. di 2. I leti in si na podlagi izpričevala Pi'd..bijo možnost, da se nastavijo kot siri. učiteljice, ako so taka učiteljska mesta razpisana; — Na meščanski šoli v Ribnici se vrše ponavl jalni in eventuelni s?re;:mni izpiti S. in 7. septembra t. 1. Dne 11. septembra od & do 12. dopoldne je v pisarni ravnateljstva vpisavanje, h kateremu naj pridejo vsi dosedanji učene: ;n učenke. V prvi rarred sprejme ravnateljstvo Ie Se posamnike, ker je število novincev že skoro : Dne 12. septembra je sv. maSa, 1". na redni pouk v I. II. in m. razredu. IV. razred bo otvorjen pozneje, ko bo odobren prosvetni proračun za le: i 1923-24 Delavske plane v Rusiji. Mnoge zanima danes vprašanje, kako kako živi v gmotnem oziru delavstva države, čije vrhovna vlada nosi ura \?.\ naslov; kmečko-delavska vlada. Za: mo navesti nekatere podatke, po? inozemskih listov. Znano je, da je s' ska vlada kmalu po prevratu uvedla re-glementiranje in normiranje delat i plač. 2e po prvih poizkusih pa se je izkazalo, da sistem ne bo rodil pozitivnih rezultatov, ker se nI upoštevala razlika v sposobnosti in kvalifikaciji delavstva. Velik udarec je dožrve! nov sistem s tem, da nI bflo mogoče dejansko Izplačevati toliko, kolikor je določna vlada v teoriji. Državna podjetja so se zadolžila napram delavcem In slednji niso moli prejemati onega mi nima, ki ga je določila drŽava. Istočasno je padec rublja Še bolj znižal vrednost zastarelih delavskih plač, ki so bile kot neizterjan dolg pogosto celo pripomoček za različne denarne operacije v področju državnih podjetij. V teh razmerah so delavski sindikati sredi 1922 leta nastopili odločno v korist kolektivnih pogodb in proti državnim tarifom. Ko je bilo sprejeto načelo kolektivnih pogodb, ie nastala nova zmešnjava. Enake kategorije delavcev so sorazmerno s tem, da-li delajo v državnih aH privatnih podjetjih, začele dobivati različne p! Zato bo mnogi delavci bežali Iz drla virih (podjetij v privatna ali pa ona državna vr so obratovala na trgovskih principih in kjer se Je promet vršil hitreje. To Je prisililo, boljševiško vlado, da znova v t v enih točkah popusti od svoje prvotne tarifne potttlke. Novo popuščanje je omogočilo konkurenco med delodajalci, ki so b riko ponujali več, kak ot jo določal tarif; samo s tem pridržkom, da Je morala biti sklenjena pogodba med obema strankama bodisi kolektrvna ali pa Individualna. Državna podjetja pa ne morejo Izpreminjati tarifa, IzvzemŠi v slučaju potrebe kolektivne pogodbe z delavci. V onih državnih podjetjih, kj?r višina delavskih plač nI določena s kolektivno pogodbo, se smatrajo določeni državni tarifni zneski kot maksimalni. Delavci dobivajo svoje plače ne v naturi, nego v denarju. Z ozlrom na višino tarifov Je bila Ru* sija razdeljena na tri cone. Prva je obsegala moskovsko, petrogradsko, murman-sko, frkutsko ln arhangelsko guhernijo* druga Ukrajino, Ural, Krim, Belo Rus;:o, Turkestan, Brjansk, Ivanovo-Voznesensk, Vladimir, Rjazan, Novgorod, Kostromo, Nlžnji-Novgorod m Rlbinsk. V tretjo je spadalo nekaj federativnih repnbli!; velike sovjetske države. Od oktobra 1922 do konca maja 1923 so znašale tarifne plače Ui minimalni delavski budžet kakor sledi: Plača v milijonih rubljev: min. bi-d- 1 cona 2 cona 3 cona ?et 9fcrcber 1922 26 19 15 54 november „26 19 15 S5 december „ 34 24.5 19.5 J 21 januar 1923 44 32 25 156 februar „ 60 45 35 203 m are „ 88 65 55 231 april „ 100 75 60 355 maj „ 190 130 80 485 Iz teh podatkov je razvidno, kako nizke so bile delavske plače v Rusiji in kako nizke so Še sedaj. V maju so znašale 17— 25% delavskega eksistenčnega minlma, kl je pa seio nizek. Sestoji namreč med drugim fz nastopnih produktov, vzetih v mesec nI kolfčmi: 16 kg ržene, 8 kg pšenične moke, 16 kg krompirja, 3 k* mesa, 400 gr masla, 6 jajc, 400 gr rastlinskega olja. 2K 1 mflaka, 820 gr sladkorja, 820 gr soli In še nekaj malenkosti. Torej je jasno, da je to, kar Je bilo določeno kot minimum za prehrano delavca. Izredno malo in nezadostnoi Lahko pa si mislite položaj delavca v nacionalizirani Industriji, kjer njegova plača komaj dosega četrtino pravkar omenjenega mlmma. Ta dejstva ne potrjujejo samo po-popolnega kraha državnosti v Rusiji, nego tudi fiasko komun, sistema v gospodarstvu. Se bolj pa nam bo to jasno, ako primerjamo plačo delavca v državnih podjetjih z ono v prfvatnfh ter takih državnih, kjer so delavci plačani po kolektivni pogodbi, torej v skladu s tržnhnl cenami. Tako je v decembru 1922 znašala povprečna plača delavca v Moskvi 354.2 mil. rub., v Pstrogradu pa 355.1 mil. rub^ kar pomeni 10 krat toliko, kakor določa državni tarff kot minimalno plačo. Pri tem ne smemo pozabiti, da te plače še niso dosegle predvojnih: tako je na pr. v decembru povprečna plača, izračunana v predvojni vrednosti, znašala 10.69 rubljev na deieli, 19 22 rub. v Moskvi in 18.91 v Petrogradu, dočim Je znašala pred vojno 22, 26 ta 32 rubljev. Vse to dokasuje, kako škodljiv Je ko-muntstJčnl sistem produkcije in kako nevarni so ajsgovi eksperimenti z delavstvom. Utopija skrajnih komunističnih idej počiva torej na zmoti, ki kaže svoje usodne posledice v prvi vrsti na gmotnem položaju samih Migat* Dnevne vesti. F LtubijartU dru 3. septembra 1923. NIC SE NI IZPREJVIENILO... Včerajšnji »Slovenecc je priobčil napovedano »avtentično poročilo« o politiki klerikalne stranke. Pričakovali smo temeljitih, izčrpnih pojasnil, a dobili smo »razgovor z dr Korošcem«, ki je samo parafraza tega, kar je »Slovenec« povedal že v soboto. Dr. Korošec je izjavil, da so zveze SLS z Radičevo republikansko seljačko stranko »ravno iste, kakršne so bile dosedaj, in da se ni nič spremenilo med tema dvema strankama, le da so stiki zaradi parlamentarnih počitnic precej redki.« Torej prav nič se ni zgodilo v zadnjem času, kar bi upravlčevalo domnevanje, da je klerikalna stranka krenila v svoii politiki na druga pota! Dr. Korošec sicer nima posebno visokega mnenja o razsodnosti naše javnosti, toda za tako naivno pa vendar le ne sme smatrati te naše javnosti, da bi mu verjela vse, kar ji misli natveziti, in naj to se tako bije v obraz resnici in dejanskim dogodkom. Ves svet danes ve, da se Je Koro-Ščeva stranka docela odmaknila od Radića in navezala prav intimne stike z radikali in vlado. Vkljub temu pa si upa dr. Korošec trditi, da se na klerikalni politiki ni nič spremenilo in da je ostala ta politika ista, kakor takrat, ko je on — dr. Korošec — napovedoval, da bo s svojimi zvestimi zavezniki — z Radićem in Spahovimi muslimani »strahovale Beograd in ga uklonil pod kav-dieski jarem Zagreba in Ljubljane. O da, za klerikalne backe bo ostala njegova politika »nespremenjena« tudi takrat, ko bosta dr. Korošec in Sušnik že trdno sedela v ministrskih foteljih. _ VOLITVE V ZDRAVNIŠKO ZBOR« NICO . Volitve v zdravniško zBofnfeb za' Slovenijo so se vršile dne 1. septembra.. Volilnih upravičencev ie bilo 272, bd teh je volilo pravilno 248, neveljavnih glasovnic je bilo pet, praznih sedem. Izvoljeni so bili: Zborn. predsednik dr. Vinko G r e g o r i č, zbornični podpredsednik dr. Peter Defrančeschl, za odbornike: dr. Emest Dereani, dr. Tone Jamar, dr. Otmar Krajec, đr. Alojzij Praunseis, dr. Edo Slajmer, dr. Berg-man Rih. v Žalcu, dr. Fran Jankovlč v Mariborn, dr. Robič Hugo v Mariboru, za namestnike: dr. Tone Clzelj, dr. Jernej Demšar, dr. Fran Derganc, dr. Fran Gosti, dr. Leopold Ješe, dr. Marin Vilko v Mariboru, dr. Ferdo Kunej v Si Petru, dr. Tavčar v Radečah. Za delegate v disciplinarni senat: dr. Zalokar, Ljubljana, dr. Robič, Maribor, dr. Jurečko, Maribor, za namestnike: dr. Kogoj, Jesenice, dr. Šifrer, Ribnica, dr. Zamik, Zagorje ob Savi, v disciplinarno" sodišče: predsednik dr. Josip T i Čar v LJubljani, podpredsednik dr. Rih. Jug v Ljubljani, za odbornike! dr. Kunst Alojzij v Ljubljani, dr. Lapajne Živko v Ljubljani, dr. Stoje Jože v Ljubljani, dr. Černič Mirko v Mariboru, dr. Hudelist Vinko v Brežicah, za namestnike: dr. Ambrožič Matija v Ljubljani, dr. Krajec Pavel v Ljubljani, dr. Slechta Alojzij v Ljubljani, dr. Rajšp v Celju, dr. Klasinc, Pragersko. Tožitelj: dr. Rudolf Kobal, Ljubljana, namestnik' dr. BIeiweis-Trsteniški, Ljubljana. Glasom zborničnega statuta bi bila morala biti navzoča na ustanovni skupščini petina volllcev, tedaj 55, a prišlo jih je 57. Skrutinlj je trajal od 8. do 5. popoldne. Skupščino je otvori! šef zdravstvenega odseka dr. Katl-eič, ki je takoj razglasil izid volitev in v kratkem nagovoru razložil svoje misli o pravicah in dolžnostih zbornice posebej in zdravniškega stanu v obče. Dr. V. Gregorič, izvoljeni predsednik, je izjavil, da ve ceniti čast, ki mu jo je podelil zdravniški stan, zagotavljajoč, da bd vse svoje moči posvetil Častni nalosri. Ko je prečita! predsednik dve brzojavki, namenjeni kralju Aleksandru in ministru SI. Miletiću, je zaključil ob 6. zvečer ustanovno skupščino. Brzojavka vladarju se glasi: »Po Izvršeni prvi izvolitvi v zdravniško zbornico za Slovenijo pozdravlja današnja ustanovna skupščina Vaše Veličanstvo z vdano prošnio, ca izvoli Vaše Veličanstvo interese zdravniškega stanu, ki je steber narodnega zdravja v državi, vzeti pod Svojo mogočno zaščito. Brzojavka ministru za narodno zdravje dr. SI. Ml!etiču pa slove: »Ustanovna skupščina zdravnice zbornice za Slovenijo pozdravlja Vas gospod minister in se Vam zahvaljuje, da ste dali našemu stanu zakonito zastopstvo v državi. Prosimo kralj, vlado, da zasliši, če namerava izdati naredbe, tičoče se zdravniškega stanu, vedno prej mnenje zdravniških zbornic, ker le tedaj je našemu zakonitemu zastopstvu, zdravniškim zbornicam mogoče izpolnjevati svoj namen: ščititi fn zastopati ter vzdrževati ugled in disciplino zdravniškega stanu.« m" m m — Odhod ministrov iz Ljubljane. Včeraj popoldne ob 5. uri sta zapustila Ljubljano ministra trgovine g. dr. D. Kojić in minister g. dr. Janjio ter odpo- tovala v Beograd. V imenu velesejma so jih pri odhodu pozdravili gg. Bona č, dr. B o h m, dr. W i n d i s c h e r. Oba ministra sta se kar najpohvalnejše izrazila o našem velesejmu ter obljubila da bosta storila vse korake, da bo številen poset letošnjega velesejma. Svoje utiske nameravata podari v intervjuju z beogradskimi novinarji. Pri odhodu gg. ministrov je bil med mnogimi drugimi navzoč tudi g. minister n. r. dr. Korošec ter dvorni svetnik dr. Mam. — Povratek kraljevske droiico v Beograd. Za danes ob 16. popoldne je napovedan povratek Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in Nj. Vel. kraljice Marije z Bleda v Beograd. — Cehos!o vaški poslanik g. minister Seba, ki se te dni mudi v Ljubljani, se je v razgovoru s članom glavnega odbora kar najugodnejše izrazil o letošnjem velesejmu ter izrazil svoje veselje, da je tako lep in odločen napredek napram lanskemu letu. Gospod minister je poudarjal velike organizacijske zmožnosti Slovencev ter omenil, kako spretno in srečno umemo pri nas spraviti v sklad tvarino s prikupno oblika — Beogradska novinarska sekcija. Po poročilu iz Beograda je bil včeraj občni zbor beogradske sekcije novinarskega udruženja. Za predsednika sekcije je bil izvoljen urednik »Politike« Jovo Tanovid. Sekcija je sprejela oster protest proti sedanjemu načrtu tiskovnega zakona. Sekcija je pozvala centralno upravo Udruženja in ostale sekcije, da sklenejo sllčen protest — Konferenca lesnih Interesentov v Bratislavi se vrši te dni in prisostvujejo temu zborovanju tudi zastopniki slovenske lesne trgovine in industrije. Delegatje slovenskih Interesentov so gg.: ing. Rudel, predsednik lesnega odseka za Slovenijo, ter tajnik g. dr. V. Gorup, nadalje gen. ravnatelj »Drave« g. Križnic. — Slovenskim zdravnikom! Ker so 8o- bfll pri volitvah v zdravniško zbornico dr. K. Ipavitz 118. ar. Ben. Ipavic di dr. Drasch 1J5, 'dr. V. Kac 79. vsi v Mariboru, premalo glasov, vrši se v teka 14 dni olja volitev med Imenovanimi. Pričakujemo, da store slovenski zdravniki svojo narodno dolžnost In zapišejo na glasovnice: dr. Benjamin I parić, član, dr. Viktor Kac, njegov namestnik. Tako bo Imela prva slovenska zdravniška zbornica slovensko lice. — Pogreb go, Danice Hrlstićeve se je vršil v Četrtek popoldne v Beogradu kar najsijajneje. Od vseh strani naše širne domovine so prihitele delegatke raznih ženskih društev, da izkažejo zadnjo čast svoji predsednici V Savezu včlanjena slovenska ženska društva sta zastopali gdč. Lojzka Štebi in g. Mira Engelmanova. Vestibil kolodvora, kjer je bila izpostavljena krsta z zemskirrri ostanki velike pokojnice, je bil prepre-žen s črnimi draperijarnL Točno ob pol 15. so pričele pogrebne svečanosti, ki jih je vodil sam patrijarh ob številni asistenci svečeništva. Dvor je zastopal general HadžIČ, navzoča pa sta bila tudi maršal dvora Damjanovič m general Dokič, bivši komandant dravske divizijske oblasti. Na trgu pred kolodvorom se Je poslovila v iskrenih besedah od blage predsednice za srbski del Saveza g. Zora Jankovičeva iz Beograda; v imenu slovenskega dela pa g. Mira E n-gelmanova. Izvajala je: Od slovenskih ženskih društev, ki so včlanjena v našem »Narodnem Ženskem Savezu«, mi je poverjena težka naloga, da se za večno poslovim od prve predsednice in ustvariteIjice našega Saveza. Težko je zlasti za nas Slovenke, ker smo našle v nepozabni pokojnici eno izmed onih Jugoslovenk, ki nas je popolnoma razumevala in upoštevala. Britko nas je zadela nenadna, nenadomestljiva izguba velike pokojnice v biseru naše Slovenije, kjer je njen neutrudni duh snoval ve-Hke načrte, za katere se bojimo, da bodo ostali sedaj neizvršeni. Uverjene smo, da bomo počastile Tvoj spomin najlepše, ako bomo skušale vsaj deloma izvesti Tvoje velike načrte. Tako Te ohranimo v večnem spominu ter Ti kličemo: »Danica Hristič. sanjaj sladko večni sen v svobodi!« V cerkvi Sv. Duha, kamor je bila prepeljana krsta s kolodvora, je očrtal življenjsko pot Danice Hristićeve patrijarh Dimitrij, pred cerkvijo pa je poudarjal dr. Avgu-stinčiA, načelnik ministrstva za vere, njeno vroče rodoljubje tudi v onfli težkih dneh, ko je bila domovina poplavljena od aeprijateljev. Tu se je poslovila v imenu hrvatskega dela Saveza g. Zlata Kovačevićeva ii Zagreba. Nazvala je pokojnico zgodnjo danlco, ki je zasijala jugo slovenskemu fenstvu ob prevratu in ga ujedinila. Na Terazijah je poveličeval dr. MIlan Kostić, upravni član društva jugoslovanske deee, njeno neumornost v delu za deco vseh treh plemen. Ganljiv prizor se je nudil pred pokopališčem. Predsednice ženskih društev so obstoplle voz, dvignile krsto na svoje rame ter odnesle ljubljeno predsednico do groba. Tu je za mestno zaSČito dece poudarjal dr. Miloš Popović veliko izgubo, ki je zadela beogradske sirote s smrtjo Danice Hri-stičeve. Jelo se je ž« mračiti, ko te je začelo prazniti groblje in slednjič je ostalo le še cvetje, poklonjeno iz ljubavi in spoštovanja. V srcih jugosloven-skega ženstva pa bo ostala markantna osebnost Danice Hristićeve v neven-Ijivem spominu. — Našo vest o razmejitvi v Trl-gTavskeni pogorju je priobčil včeraj rudi list, ki se sicer vedno pridnša, da je originalen od pete do glave in da načeloma ne posnema niti vrstice po drugih listih. Načela in dejanja se pač razlikujejo. — Rudarska stavka. Z oziram na razne članke v Slovencu in Jutr. Novostih in na razširjene vesti o stnnju stavVe ln premogovnikom pretečih nevarnostih, smo se obrnili na pristojni urad za pojasnilo. Resnici na ljubo In v informacijo jnvnosr! objavljamo naslednja ud^b'ienrt pojasnila. Vsi v stavki se na1 tajajoči premogovniki Trboveliske premozokopne drj?he se pe-rijodtemo nadzonreio po odpocNncih rudarskih uradov. Ti so našli, da za jame do sed-\i n' nrbene nevarnosti. Ver vzdržujejo v dobrem stanu tam, kjer ni dovolj delavcev na razpolago, jame pazniki In pod-uradniki, katerib ima družba več 100 na razpolazo. Ni res, da zaliva rove voda in da divjajo v jamah požari. Vsak rudar ve, da nastanejo v premoffovnHcih tudi med potnim obratom dostikrat ognji, ki pa se kmalu zadnše. Med stavko se v tem pogledu ni nikjer nič izrednega doznalo. O popb.vljeniu iam ni uradno nič znanega, ter delujejo vse Črpalmcc kot pri polnem obratu. Vlada je shode prepovedala, ker se na njih dostikrat n« govori resnica In se delavstvo ne pouči o resnfčnem stanju stavke Uradni odposlanci so mogli dognati, da je mnogo delavcev, ki H šli radi +r?koj mi delo, pa se boje stavkujoČih. ki jih zasmehujejo In jim groze z nasiljem. V tem pogledu se odllknjejo rodi žene rudarjev. Kljub temu raste dnevno število delavcev, fcl se Javljajo na delo. 1. septembra je bflo na vseh obratih Trboveljske prem. družbe, ki so bfll prvotno vsi v stavki 3007 delavcev Zaposlenih. N! res, da se delo v rovih nikjer ne vrti, ker sta v Kočevju jama m dnevni kop v zornem obratu, v ostalih premogovnikih se pa vzdržujejo jame In radi v manjših množinah produkcije. Produkcija znaša dnevno nad 1000 ton In vedno raste. T?es je, da Je v preteklem tednu i dni produkcija padla; temu pa je bil vzrok, da se j« moral bager na dnevnem kopu v Trbovljah prestaviti z ene etaž? na drugo, kar se pa mora vršffl tod! prt normalnem obrafn. Ni pa res, da bi bfl premog iz tega dnevnega kopa neporabeii. ker se pere ves premog bodisi Iz jame ali Iz dnevnega kopa, uredno se odda dalje, v rudniški sepa-ractfi, ki je po eotrebl v obratu. O pomanjkanju premoga se dosedaj še niso cule pritožbe. Dognano jo, da so zlasti železnice preskrbljene še za dalj časa s premogom, čemur je dokaz dejstvo, da se nI obrat še nikjer nkl za en vlak omejil. V zadnffh dneh se je počelo producirati tudi v Huduami, v Zagorju in Pafnenburgn, Po sedanjih razmerah je pričakovati dnevni porast Števila delavcev m produkcije. Za varnost dela-voljnfh je preskrbljeno. — Poročil še je v Pragi dne 1. septembra gospod Bernard L o j k, uradnik tobač* ne režije v Ljubljani, z gospodično Teodoro Keilovo. — Bilo srečno! — Popravek. I2javi lamo, de vrstice o »Slovanski misli«, ki je izšla pred 14 dnevi v našem listu, ni vposialo DruStvo sk>vcn» sluh književnikov m da se je vsled tiskovne napake v omenjeni notici vrinil odstavek, ki očita g. Ivo Mraku, da je imel radi lite« rane zadeve sodnijske sitnosti. — Vodstvo ljubljanskega prostor ofine-ga gasilnega društva je prevzel društveni podnačelnih g. Kadunc Anton, ker je dosedanji društveni načelnik g. Hojan Janko odstopil. — Osrednji urad za zavarovanfe delavcev. Minister za socialno politiko je podpisal pravilnik o poslovanju osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Pravilnik stopi takoj po objavi v »Službenih Novinah« v veljavo. — Poziv Izseljencem, k! potujejo f Ar-gentinijo. Generalni izseljeirišk! komisarijat objavlja: Generalni konzulat Repi-bllke Ar-gentinije v Beogradu lavlja, da bo po odredbi argentinske vlade v bodoče brezplačno dajal vizume izseljencem ki potujejo v IL aH ITT. razredu v republiko Argentini!o. — Zai&ta IzseHencev t Peru. Izselje-nfSki komisarijat v Zagrebu objavlja: Konzulat Srbov, Hrvatov In Slovencev v Liml (Peru) poroča, da dobiva v zadnjem Času Iz naših krajev veliko Število nepravilno sestavljenih hi nelegalrziraiffli proleti], v katerih se prosi ta prrvarno-pravno zaščito naših Izseljencev. Z ozirom na nepravilnost teh proienj, jih mora konzulat vračati prosilcem. Zaradi tega se opozarjajo interesenti, naj se v slučaju potrebe ne obračajo neposredno na Imenovani konzulat, temveč na Izseljenski komisarijat (Zagreb. Kamenita ulica 15), Id ihn bo dal vse »potrebna navodila ter posla! potrebne tiskovine itd., da bodo mogli Čhuprej doseči rešitev svojih prošenj. — Delovni čas ▼ gra močnejšo kakor električna luč. Ko pride ta razsvetljava v »promet, kar se je nad: bo izpodrinila ne samo petrolej marveč tudi elektriko. Potem pa ne bo več treba graditi dragih elektrarn za razsvetl ..v . Ie obstoječe pa bodo propadale, ker ne bodo mogle tekmovati z Ble-^ novo mčjo. — Ofnaf.lte jarko In potoke! Svočeas-no je mestni maz!sfr:: < (eto b I ukaz, da Imajo lastniki in meja! đo konca avgusta iztrebiti potoke hi farl o na mestnem ozemlju, k«r sedaj je z«. - -> najprimernejši čas ker so jarki \6.in^rix Izsušeni. xMas:i«trat sam je dal prvi i -. vzgled najbolj zaražčem n. pr. za Železnico proti Rožni dolini. Mar bodo čakali, da se začne snaženja ietos pa so ravno mest:.' jarki jesensko deževje, da se voda v zaraščenih jarkih zajezi in preplavi ceste t.*i setve? Borzna poročilaT ZAGREBŠKA BORZA« 3. septembra. Z?k':«;če-k sprejet ob i '. Na borzi je bila danes velika nesigurnost in se je tendenca precej menjavala. Od začetka ie bilo dosti blaga, katerega pa je proti koncu borza zmanr kalo. Isti pojav je bil tudi na beogradski borzi. Naprarn sobotnemu proste prometu pa so tcčail vseeno mej > popustili V splošnem izgleda, da so ja »baisse« tujih deviz ustalila. Na efektnem tržišču je bilo le v ' > prometa. Hipotekam« so Se vedno v naraščanju. Tudi Hrvatska eskomptna banka je Še dosti čvrsta, medtem, ko ni za industrijske papirje pravc&a zaruin3' oja. Ob zaključku br>rzc sr* no';-ale: Devize: Curih 17—17.10, Pariz 5.29 denar, London 42^—429, Berlin 0.010—0.015, Dunaj 0.1320-0.1330, Pra-ca 273—279, Trst, 4—4.02, Newyork 93.5 —94, Budimpešta 0.50—0.55. Efekti: 7°a inv. drž. posojilo od 1. 1921 71, Ljub. kred. banka 2.35, Prva hrvatska štedionica 1160—1170, Slavenska banka 110, Hrv.-slav. zem. hip. banka 155—154, Hrv. esk. banka 171—175, Ju« ffoslavenska banka 163—65, Trt^ v. premog, družtvo 950, Slavocija 252—254, Eksploatacija 245—252, Sečtrann 2260—> 2275, Outtman 1270—1375, Narodna Sum ind. 144—147. INOZEMSKE BORZE: — Curih, 3. sept (Izv.) Darrfrsriint prodborza: Beograd 5,90, Berlin 0.00005, Amsterdam 218.—* Ncwyx>rk 554.25, London 25.19, Pariz 31.15, Milan 23.55, Praga 16.375, Budimpešta 0.O3125, Bukarešta 2.53, Dunaj 0.0078, avstj"« ži& krone 0.0073. — Trst, 3. sep't PrecTčrvrza-, Beo> grrad 25.10—25.30, Berlin 0.002 roba, Dunaj 0.03275—0.03.325, Pratfa 69—69.5, Pariz 132.25—132.75, London 107.10— 107.30, Newyork 2345—23^5, Curili 426—429. Poizvedbe. — Izgubilo se |o 300 dinarjev v aede-lio od 5.-6. ure. Polten najditelj naj jih odda proti nagradi v pivovarno LaSko Sr> S'*ka. — Izgubljeno. Na velesejmu so se f snubile v aedeljo rumene korale. Najditelj do-^ dobro nagrado. Naslov: Adela Golobova, Ljubljana. Zatiska nlica L n . — Isfmbifa je )e v nadeljo dne 2. sept. dolga zlata verižica s lorsrnnnom. Polten najditelj se prosi, naj Jo odda proti dobrJ nagradi v upravi Slov. Naroda. — Našel te ja ovčje pasme pes, polz-ve se Stari trg 11. Stran 8 . »SLOV HNS K T N A R O P* dne 4. septembra 1923. Stev. 201. — Iz D. M. v Polju nam pišejo: V tukajšnji papirnici se sedaj obratuje v nekoliko omejenem obsegu, ker je po i>apirju premalo povpraševanja. Državni pa tudi drugi uradi so svoj čas sila veliko papirja porabili. Današnji dan pa so njih potrebe reducirane na minimum. Izmed najboljših kupcev na papirnem trgu je bila pred vojno vsekako poštna uprava, dandanes pa ne rabi pisalnega papirja skoraj nič, saj ima v to porabo obilo škartnega papirja, ki ga rabi tudi za razne tiskovine. In kakor poštna uprava, precej tako štedijo tudi drugi uradi. — Poštna uprava ima s tukajšnjo pošto velik križ. Zdaj ji odpove podjetnik voženj, zdaj poštni sel. V zadnjem času jo čakati kar dve odpovedi. Poštni sel noče več opravljati svojih poslov za — 1400 K mesečno, hišni posestnik je pa odpovedal poštnemu ravnateljstvu lokal. Ker je neki velika stiska zaradi pripravnega drugega lokala, namerava uprava papirnice dati na razpolago primerno sobo, kjer naj bi se odslej opravljala poštna služba. Da bo pošta v papirnici sami, bo pač najbolj konveniralo njeni upravi, saj ima jako močno trgovsko korespondenco. Za vzdrževanje popoldanske poštne zveze z Ljubljano prispeva papirnica mesečno 800 K (poštna uprava pa 600 kron). Ljudstvu je dosti ležeče na tem, da dobivajo tudi v popoldanskih urah nošto iz Ljubljane. Papirnica je pa sploh ne more pogrešati, kar ie pač umevno samo ob sebi. Drugo, to je popoldansko poštno zvezo bi pa živo pogrešali, če bi se ukinila, vsi naročniki in prijatelji »Slov. Naroda«. Citamo ga še isti popoldan, ko izide, sicer bi ga pa iele naslednji dan. Nam bi bilo torej prav, da bi prišla pošta v papirniško poslopje, potem bomo imeli vsaj trajno dvakratno poštno zvezo s slovensko prestolico. — Iz Slovenske Bistrice, (Načelnik ministrstva za trgovino In industrijo g. M. Savič v tovarni za gumbe v Slovenski Bistrici.) Tovarna za gumbe v Slovenski Bistrici bo 23. avgusta 1923 dan, ko jo je počastil s svg-jim obiskom g. M. Savič beležila v svoji kroniki vedno kot častni dan. Omenjenega dne, ob 9. zjutraj Je prišel g. Savič v spremstvu sekcijskega svetnika g. dr. Rateja in tovarnarja Stiegerja na ogled tovarne, na kateri je iz tega vzroka vihrala zastava. Pri vhodu tovarne, sprejet od ravnatelja podjetja, g. barona Marenzija, je izrazil visoki gost in pokrovitelj naše industrije svoje veselje nad tem, da mu je dana priložnost, si ogledati to podjetje, na kar se ie začel obhod po tovarniških prostorih. Posebno zanimanje, katero je Izrazil g. Savič, za vsako posamno panogo izdelovania najrazličnejših predmetov, daje spričevalo, s kakšnim Izrednim zanimanjem zasleduje razvoj In sposobnost nase domače Industrije. Vsaka prošnja in vsaka želja, katero je tovarniško vodstvo izrazilo, se nikakor nI rešila, kakor Je ob takih obiskih običajno z izgovorom »bom zadevo že uredil«, temveč stvar se je tako! na licu mesta pregledala, preudarila In rešila, t. J. dal se je odločen in stvaren odgo- ■ vor. In to Je dejstvo, ki opravičuje popolno I zaupanje, katero se stavi na osebo pisca Izvrstnega dela »Naša industrija In obrt« in daje mirnemu in sigurnemu razvoju smotre-ne industrije popolno garancijo za varstvo na vodilnih mestih. G. Savič je naglašal, na] tovarna za gumbe z zaupanjem gleda v pri-hodnjost in naj nameravano povečanje podjetja vedno obdrži v programu. Pri tej priložnosti je nasvetoval g. Savič vodstvu, da bi zadevo Izdelovanja surovine, katero se dobiva izključno le iz Inozemstva, natančno preudarilo in Če le možno, se odločilo za nabavo doma. Z Izrednim strokovnim znanjem je tudi Imenoval dobavitelje za to potrebnega materijala. Tovarna gumbov v Slovenski Bistrici ostane pod vtisom obiska in v odmevu poslovilnih besed z. Savica In zre s polnim zaupanjem v bodočnost, — Iz Št Pavla pil Preboldu. (Polstoletnica gas. društva.) Najstarejše prostovoljno gasilno društvo v Št. Pavlu pri Preboldu je slavilo v nedeljo 26. tm. svojo 50 letnico kar najsijajneje. 2e v ranem jutru si je lepi 5t Pavel nadel praznično obleko in so se oglaševali možnaTji z bližnjih hribov. Vsa vas se je odela praznično. Po prihodu prvega jutranjega vlaka je domače društvo sprejelo veliko Število zastopnikov raznih dnijrih požarnih bramb in gostov, ki so prihiteli na to redko slavje. Po pozdravu se je formiral lep spevod, kateremu na čelu je stopala polnoštevllna rudarska godba Iz Trbovelj. Točno ob 10. se je vršila slavnostna maša, katero je opravil domači g. župnik In pri kateri je pel domači pevski zbor in je svirala trboveljska godba. Po maši je Imel v cerkvi krasen nagovor gasilcem domači župnik. Ob prihoda fz cerkve so se vrste gasilcev postavile pred občmsko hišo kjer jih je v vznesenih besedah pozdravil z balkona občinske hiše občinski svetovalec g. Julij Sadnfk imenom Št. Pavelske občine. Njegov govor je bil dobro zamišljen in je napravil na vse navzoče najlepši utis, posebno, ko je pov-darjal, da slede gasilci svojemu vzvišenemu cilju ne glede kam in kateri stranki pripadajo In kateri stranki pripada ponesrečenec. Tudi je povdarjal, da goje gasilska društva predvsem tudi izobraževalna dela in da so na tem poiju Že mnogo koristila. Končal je z Čestitkami društvu. Za njim je gasilce in goste pozdravil društven načelnik g. Albin Peteiinšck in izrazil imenom društva vsem na slavnost prihitelim gostom iskreno dobrodošlico. Za pozdrave in krasen sprejem se je v lepih bsedah zahvalil župni načelnik g. dr. R. Bcrgraan. okrožni zdravnik v 2alcu. Po končanih govorih se je sprevod pomikal do tkalnice, kjer se je vršilo delegatsko župno zborovanje. Popoldne se je na obsežnem vrtu Preboldske grajščine vršila velika narodna veseli:a, ki je v vsakem oziru lepo uspela. Nikjer niso udeleženci videli še tako okusno in srčkano zgrajenih paviljonov in nikjer niso doživeli tako prisrčne postrežbe in pa tudi cene postrežbe. Na veselici je pridno svirala trboveljska godba, ki je za vsa izvajanja žela viharne aplavze. Zvečer so se spuščale rakete m žgali umetalnl ognji. Prelepo vreme je omogočilo, da je bila veselica na vrhuncu. Da je cela prireditev uspela kar najlepše, se ima društvo zahvaliti v prvi vrsti neumornemu načelniku g. Petelinšeku. ki je vodil celo tehnično stran te redke prireditve. Njemu ob strani je stal tkalniškl obratovodja g. Temler, ki zasluži nemalo zahvalo, seve pri tem ne smemo prezreti g. podnačelnika Šetorja, ki je bil duša prireditve. Pohvalna moramo omeniti Št. Pavelske dame, ki * ^ okusno krasile paviljone in stregle v nji Izmed sodelujočih omenjamo le te. ki 11 nam znane gospe Pečarjev*, dr. Tanjlko-va, Temlerjeva, Cvenklova, Petcllnškovn. šetorjeva. Lončarjeva, p!. Sentova; njhn so se pridružile gdč. Platel, Hajniš, šošter, Knez, Fekner, Podveršič, Kregar. Lubej in nešteto drugih. Upamo, da smemo izrezi vsem enako zahvalnost za obilen trud i", požrtvovalnost. K veličasnosti cele prireditve so nemalo pripomogli ravnatelj tkalnice g. Srukart, ki je Žrtvoval valtke svote in dal vse potrebno na razpolago, dalje sn materijalno opomogli tvrdko Hudo vernik, Resman, Mulej, Jane itd., ki so brezpla^n > odstopili veselični prostor in ves potrebr! les. Pozabiti ne smemo, da je društvo izdalo tudi svoj »Jubilejni list« z jako lepe vsebino pod uredništvom g. Sadnfka. Proslava 50. letnice se Je Izvršila kar najdo-stojnejše in najlepše. Društvo je s ce!^ prireditvijo lahko kar najbolj zadovoljno in ml mu moremo k tej redki slavnost! 1? najfekrenege čestitati in želeti še oadaljnl krepki razvoj narodu v korist. Živelo prostovoljno gasilno društvo št. Pavel pr: Preboldu. K. Spominjajte se „Družbe sv. Cirila in Metoda"! Glavni urednik: TtASTO PUSTOSLEMŠEK. Od zavorni urednik: VALENTIN KOPITAR. s— iipife se stara, tudi pokvarjena dvoUolesa. motorji, šivalni, pisalni ln rasni stroji. Fa Kal LJUBLJANA, . gai}U Kadovska cesta 4 Ugodna prilika! Trgovski lokal v LJubljani na prometnem kraiu se odda za dobo 6 let doHčnemu, ki Je pripravljen plačati najemnino za 6 let naprej. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod ,.6 let 9267". Pafrla Cognac niedlclnal LJUBLJANSKI VELESEJEM pauiljon L, stanica 481 OEEEEEEEBEJ *g Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovaren BSsentforfer, Czapka, Ehrbar, HOizI, 8ehwelghoferf Original Stingl Itd. Tudi ns obroke. Tudi na obroke Jerica roj. Dolenc lioMjaoa, Hllšarjeva ulica Številka 5. I^.B.II.I.H -P .1.1 ■ B ■■ .8 .H .H J .1.1.» .1 ■ H ■■ .1 ratri tržaški bičetrniki fz pristnega koprivovega lesa, navadni, pleteni, poli-tirpni, močni, (furmanski itd.) se dobe vsaki množini. Vzorci so razstavljeni sedaj na Ljubljanskem velesejmu, paviljon f,E" Št 108. Se priporoča prva jugoslovanska tvornica bičavnikov, OGRIN & PERIC, LAVER-CA pri Ljubljani, (Slovenija). lil! V Hi! klcbncsvise in v vseh modnih barvah. Halvefla izbira! modni salon uchlv-Maške LJubljana. Židovska ulica 3 Veletrgovina a letamo, orodjem L ti t UUBLJJUn. GosposTitska osta 1 POLJMISTSOJI Stavbeni materijal, -*» Zaloga smodnika (barata) ln vseh drugih razstreliv. Veliko skladišče iz opeke masivno zidano, z dvema podstrešjema, pripravno tudi v tovarniške svrbe, površina 690 m8, v Osijeku tik kolodvora, s priključenim zemljiščem je na prodaj. Natančneje pri: Prvi osječki mlin na valjke d. d. Osijek P2S7 OIOIOIOBOIOIOIOIOI Sana o o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o a o a 0 a o a o OIOIOIOIODOIOIO tvornica Čokolade d. z o. i- Hoče - Maribor najfinejša arsta Čokolade In bafcaoa. Kvaliteta najboljša! Cene ngodoe! Cene ngodne! ■oaoioio 0 IOIOH ■ o Mola prevdarna varčna žena kupuje uma i ČAJNA ROČKA [uradi finega aromaričnega okusa in velike Izdat« nosil vsled kolere njegove najfinejše mešanice niso dražje kol slabe vrste tej«* _ čaj x znamko .čajna ročka* se dobiva le *v Izvirnih zavitkih a natisnjeno varstveno znamko* »čajna ročka" v vseh t lepaki označenih trgovinah-. Velesejem pauiljon 99H" 286, Trstfe za strope izdelujem z najmodernlmi stroji in iz najboljšego materllala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni I. Jugoslovanska tvornica Bakalu J 0 S. R. P U K, UUBU9NA Gradnika al. 22« Tel. 531. Klavirska tinti I. III Bllserjeva ulica 5. Popravljam ln uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno. Pisalni sinil potitte mehanična delavnica (ponravljaloica) L. EA3AGA, Ljubljana, ftelenbnrgova ulica 6-1* na Gorenjskem za kuhanje žzanja izdeluje poleg drugih kotlarsklh del Šramek Franc v Tržiča. : : Zagrebška : : pivovarna priporoča svoj 9310 najboljši Izdelek Paviljon na eo?em prostom Skrbite za sitno! Sadje in sočivje bo takrat drago ali ga pa sploh ne bo dobiti. Nabavite si VVeckGu aparat za kon-serviranje sadja, sotivja ih drugih živil. Glavno zastopstvo in zaloga za kraljevino SHS FRUCTUS d. z o. z., LJUBLJANA, Tabor 2. OIOIOIOIOIOIOBOBOBOBOBOI030 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naš iskreno ljubljeni in nepozabni soprog, stari oče, tast, stric in svak, gospod fm strojevodja južne železnice v pok. dne 2. septembra 1923 ob 8. zvečer v 78. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, po daljšem bolehanju, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkega se vrši v torek, dne 4. septembra 1923 ob 4. popoldne iz postajnega poslopja v Ponikvi ob južni železnici na pokopališče v Ponikvi. Pokojnika priporočamo v blag spomin. Ponikve, 3, septembra 1923, Žalujoči ostali. Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatizmu je „RADIO BALSAM1C doktorja Ivana Rahleieva Zdravilo je pantentirano in zaščitno z znamko v naši drŽavi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivan Rahlejeva z Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr. Ivan Rahlejeva, Beograd, Kosovska broj Senzacija! Senzacija! EfKlHO-UEHTILflTOR Senzacionalna lznadba na polio prezračeoanla BEAERAUIO ZASTOPSTVO ZHKRHLJ. JUGOSLAVIJO KAREL BHSTIHnČIČ itrojl, tehnične In električne potrebščine UUBLJM1H, PALAČA LJUBU. KREPITIIE BRHKE. Predoajamo o sejen, pauiljon E si. 525 5386 stev. 201 ♦SLOVENSKI NAROD« dne 4. septemora 1923. Siran 9 Za odgovore uprav« naj se priloži 1 dinar. LI OGLASI eglasem do 20 nasad Din !•—; vsaka itadaljna beseda 30 para, a davlttno vred BL Priklopni voz (modem) za motorno ko« lo proda tvrdka Henrik Kenda, Ljubljana. 8531 Godbeni avtomat na utež, dobro ohranjen, se poceni proda v gostilni na Dunajski cesti št 71. 9192 Namizna preproga 170 X 170 cm, fino ročno vezenje na svilenem pli* Ž u se proda. — Dunajska cesta 71, pritličje. 9193 Kočija, lahka, novo renovirana, polpokrita, enovprežna, se preda. — Poizve se: Bohoričeva ulica št. 14. 9217 Nova hiša S tremi sobami, kuhinjo, kopalno sobo, verando, se proda. Cei.a 1S0.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 92U4 Proda se vila s krasnim vrtom v Zgor* nji Šiški (solastnina). — Cena 900.000 K. — Po* jasnila: Ivan S'.išnik, Po* Ijanska cesta 51. 9147 Nova jedilnica (elegantna). Iz mahaijo* nijevega lesa, se zaradi preselitve iz Celja proda. — Naslov pove uprava Slov. Naroda«. 9247 Posestvo s hišo v Mostah št. 14 pri Ljub* ljani se proda za 950.000 kron. — Pojasnila daje: Franc Vodnik, Slomško* va ulica 21. 9307 Prodam novo hišo (tri sobe, kuhinjo, shram« ba, klet in hlev). Pri hiši je vrt, sndonosnik, niiva in travnik. Cena ugodna. — Schneider, Devina, Slovenska Bistrica. 9312 Parcela v izmeri 666 m* na lepi razgledni točki v bližini Celovške ceste in Ljub* Ijane, naprodaj. — Poiz* ve se pri Bergnntu, Z^or* nja Šiška Št. 34. 9255 Prodam veliko množino vinskih sedov in 5 močnih hram« nih sodov po 40 hekto, za pivo, vino ali žganje. — Auguštin, Ljubljana. Sp. Šiška, Jernejeva cesta St. 237._9268 Prostovoljna prodi laja. tovarne pohištva, strojev ter zemljišč z veliko vod* no silo v Vintgarju pri Bledu. — Dne 7. septem* bra ob 11. uri se vrši v Vintgarju prodaja vsega podjetja »Vintgar« z ve* liko vodno silo. — Na* tančneje prejšnjo sodne objave v tem listu. 9059 ^ Proda se kolo. študentovska ulica št. 11. ___ 9311 Volna za gorke zimske zimnice itd. ter hromatična harmonika naprodaj. — Vprašati od 11 do 2. ure: F. P., Ljubljana, Zrinjskega 3, I. nadatrop* jc, dvorišče. 9309 Naprodaj: trije Diesehmotorji Teden 70 in dva vsaki po 30 konjskih sil), večja koli* čina jermenic, osi, leži>č, ^onzol, nosilk in pet ve* likih rez^rvarjev. Kern, Celovška cesta 91/a Linb* Ijana 7. 9219 Spalna oprava kompletna, se radi po* manjkanja prostora po ugodni ceni proda. Opra* va je še skoraj nova in v najboljšem stanju; vse z marmornatimi plo^a* mi. — Vpraša in ogleda se pri cerkovniku, trnov* sko župnišče, Ljubljana. 9320 Zemljišče, veliko 36.000 m', pornšče* no z mladim gozdom, krasen stavbni prostor za vile, hotel, sanatorij, viš. 900 m nad morjem, v enem najlepših delov Gorenjske, blizu kolo* dvora, se proda. — Na* slov pove upravs »S'ov. Naroda«. 9256 Prodam konja, 4 in pol letnega, svetlo* rjavega, ca. 15 pesti viso* kega, izvrstne krvi ter kobilo 3 in pol letno, argleško^arabsko, temno* rjavo, plemenite krvi. — Oba izvrstna dirkača, brezhibna za vožnjo in pod sedlom. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9070 Hiša v Šraarjeti št. 32, zidana in z opeko krita, tik farne cerkve, pet minut od Rimskih toplic, se proda. Prostra* ni lokali za trgovino, obo* kana klet, štiri sobe in kuhinja v pritličju. Spo* daj in v podstrešju še tri sobe, vrt za zeleniavo, sadonosnik in drvarnica. Ponudbe r^ejemt last* nik Janez Bider, posest* nik in gostilničar, Kokar* je h. št. 28, p. Mozirje. 9300 Žaga in mlin s štirimi kamni ter s stro* jem za izdelovanje kaše, z vodno silo, skozi celo leto v polnem obratu, v zelo prometnem kraju. 15 minut od železniške po* staje, se s pripadajočim stanovanicm, ev. z zem* IjiŠčem in gospodarskimi poslopji radi bolezni ta* koj po ugodni ceni pro* da. Zelo pripravno za lesno trgovno. — Podrob* na pojasnila daje Ivan Ogorelc, posestni v Rl* gonrih št. 9, p. Dobova pri Brežicah. 9188 Obiskovalcem velesejma in trgovcem! Vslcd velike zaloge pro* dam razne trgovske knji* ge, pisemski papir v ma* pah in škatli a h, svileni in krepni papir, kuverte, razglednice, razne svinč* nike (olovke), šolske po* trebščine itd. na debelo po izredno nizkih cenah. — J. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulic«. 9277 iKmm Suhe gobe kupi vsako množino druf* ba »Slovenija« ▼ Ljub* jani. — Vzorci, oprem* t jeni s ceno, naj se poš* Ijejo na zgoraj imenova* ni naslov. 8994 Trame, lepo tesane, letošnji izde* lek, kupim večje ali manj* še partije. — Ponudbe z navedbo cene in kons;g* nacije je poslati na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Trami/9194«. Kupim večjo množino tramov fn desk (smrekovih in jelš koviM ter večje količine gozdov za takojšnje se* kanje. Cene in pocjoje je poslati prd »Les/'9067« na upravo »Slov. Naroda«. Vfla^ nedaleč od pošte, z žago* tovljenim stanovanjem sedaj ali spomladi, se ku* pi za okrog 400.000 di* narjev. — Ponudbe pod »Takoj plačilo/9298« na upravo »Slov. Naroda«. Malo posestvo (lepo) na lepi legi blizu mesta, če mogoče z go* stilno aH trgovino (z vo* do), kjer bi lahko redil eno kravo, perutnino itd., kupim. — Ponudbe s ce* no pod Miren dom/9264 ns upravo »Slov. Nar.«. £j >♦*>»« »♦»>♦>♦»»• »♦♦♦♦»Pi ! Stanovanja I 1 ali 2 dijakinji se sprejmete ns hrano in stanovanje v sredini mesta. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 9246 Kot sostanovalec na hrano in stanovanje se sprejme gospod. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9317 Meblovana soba se odda takoj boljšemu, solidnemu gospodu. — Naalov pove uprava »SL Naroda«._9282 Sobo, najraje v sredini mesta, iščeta dva akademika* brata s 1. oktobrom. — Ponudbe z navedbo po* gojev p od »Mirna/9290« na upravo »SI. Naroda«. Dva dijaka (mlajša) se sprejmeta ns hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9273 Svetla soba s posebnim vhodom se takoj odda visokošolcu. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9291 Naslovi dobrih in zanesljivih sta* novar.j za dijake in dija* kinje se dobijo pri M. Likar, Poljanska cesta 87, vila »Bcrgman«. 9203 Bolju sobu, po mogućnosti s poseb* nim uhodom, tra:H medi* cinar. — Ponudbe pod »Medicinec,9012« na upr. »Slov. Naroda«. Na stanovanje in hrano se sprejmeta dva dijaka, ozir. dve dijakinji nižjih razredov. — Naslov po-^c uprava »S. Nar.«. 9274 Meb!ov?.no sobo išče gospod; po možnosti s posebnim vhodom. — Ponudbe pod »Poseben vhod, 9129* na upravo »Slov. Naroda«. Meblovano sobo za takoj išče zelo miren in soliden bančni urad* nik (podnevi povečini odsoten). — Ponudbe pod »Stalen'9214« na upr. »Slov. Naroda«. Dva dijaka sprejme r.a hrano in sta* novanje gimnazijski pro* fesor. Poizve se v upravi »Slov. Naroda« ali Kolo* d\ orska ulica St. 13, pri* tličje. 8979 Prazno sobo z električno razsvetljavo išče samostojen trgovec. Najraje v kaki vili ali na novo zgrajeni hiši v bli* zini meste. — Ponudbe se prosi na Kovač & Co.. hotel Štrukelj. 9301 Stanovanje v vili ali hiši, obstoječe iz dveh ali treh sob ter pritiklin, išče zakonski par brez otrok. Plača po dogovoru. — Ponudbe do 8. t. m. pod »Stano* vanje/9275« na upravo »Slov. Naroda«. Prazno sobo v novi ali stari hiši išče gospa, ki jc ves dan od* šotna. Najemnina po* stranska stvar. — Po* nudbe pod »Prazno 1923 9314« na upravo »Slov. Naroda«. 24.000 Din, event. več, letne najem* nine tudi za več let na* prej se plača za konfort* no stanovanje januarja ali preje v novejši hiši j blizu središča mesta. — j Ponudbe do petka pod | Zakonca brez otrok/9299 i na upravo »Slov. Nar.«. I Zamenja se lepo stanovanje v mesrn z električno razsvetljavo, dvema parketi ranima so* bama, kuhinjo in pritikli* nami za enako ali večje — Ponudbe pod »Elek* trično/9205« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanje (sobo in kuhinjo) išče za* konski par brez otrok, event. samo prazno sobo. Plača dobro. — Ponudbe pod »Dobra najemnina 9269« na upravo »Slov. Naroda«. Več *>tarjv3nj v novi hi?! v LJubljani (Spodnja Šiška) od nam. Oddajo se tudi lokali in kleti, pripravni za vele* trgovino ali obrt. Najem* nino ie plaenti za več let naprej. — Ponudbe pod Stanovanja in lokali/9118 na upravo »Slov. Nar.«. Carinski urrdnik (vdovec\ ki je navajen na družinsko življenje, išče sta no van i e s popol* no oskrbo pri mladi vdo* vi, vdovi bivšega uradnika ali pri samski uradnici od 25 do 35 let. Trpel bi vse h?*ne stroške in vse potrebščine gospodarstva brez otrok. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod Carinski vdovec/9263 Službe Gosi! soucuje bivši učitelj »Glasbene Matice«. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. °313 Išče se merica v hišo za ku?" in j sko pe* rilo. — Vodja kuhinie v »Zvezdi«. 9227 2 izurjeni uletilki s- iščete za stalno proti dobri plači in delni oskr* bi. — Naslov pove unra* va »Slov. Naroda«. 9132 Fotografski učenec ali uč>T?\£a s e takoj sprejme. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9308 Iščem službo pri kakšni boljši rodbini ra ra^vnn'" otrok, kjer bi tud! šivala. Grem tudi izven Ljubljane; najraje v Beograd. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9285 Za večfo trgovino z mešanii blagom v pri* jetnem prometnem trgu na deželi se išče stnrejši. popolnoma usposobljeni poslovodja, ki naj bo tudi v knjigovodstvu in ko* respondenci vešč. Oni, ki bi imel veselje in sred* stva, da prevzame morda pozneje trgovino v na* iem. ima prednost. — Ponudbe je poslati pod Poslovodja r9017 na upra* vo »Slov. Naroda«. Trg* pomočnik' (želczninar), prvovrsten prodajalec, išče službo. — Ponudbe pod »Stro* kovnjak/9306« na upravo »Slov. Na roda«. 9306 Kletarski hlapec izvežban v vseh kletar* skih poslih se sprejme. — Ponudbe pod »Kletar 9294« na upravo >»SIov. Naroda« do 7. t. m. Kontonstinja, vešča pisarniških del. išče službo; gre tudi kot bla* gajničarka. — Ponudbe pod »Nastop takoj 90S7« na upravo »SI. Naroda«. Prirezovalsc za gornje dele, izurjen, se sprejme. Nastop Takoj. Plača po dogovoru. — Naslov: Kralj Franc. No* vi Vodmat, Društvena ulica 64. S941 Zlatarski pomočnik, ki je vajen čisto in lepo delati popravila in nova dela ter fasafi, se sprci* me. Plača od 250 do 400 dinarjev tedensko. — Na* slov pove uprava »5P°v. Naroda«. 9266 Uradnica z dališo prakso pri zavs* rovalnici, vešča sloven* ske^a, nemškega ter ne* koliko hrvatskega jerrika, išče mesta b!againičnrkc, računovodkin je ali knil* govodkinie. — Ponudbe pod Z daljšo prakso'0]96 na upravo »Slov. Nar.«. Gosr*>d*čna z večletno cdvetniTVo prakso, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika, korespondence, si. stenografije in strojopis* ja, išče mesta: nairaie kot korespondentinja in strojepiska. — Ponudbe pod »Oktober'9302« na upravo »Slov. Naroda«. Uradnik* verziran svih industrlal* nih i administrativnih po* ilnh. kan korespondenci!* skih, računskih, strojepi* su. z man iem 5 rjeci, dolgoletni strokovnjak — traži namještenia. — Po* nude na t;r>ravo »Slov, Nar.« pod ^Praksa '9233«. Mornarski kapetan, mlad, jedini sin vrlo bo* gatog velcnosiedrika. želi ozbiljno upomati simpn* Hčtra, lijepu Slovenku od IS do 21 godina, samo iz bolje kuče. — Listove, po rnogučnosti sa sl'kom, pod »Hrvat'9270« na upr. »Slov. Naroda«. Koresi3ondent?n?a, samostojna, s pisarniško prakso v nemščini in hr* vaščini brezpogojno por* fekrna, dobi dobro p!a* čano mesto v tovsrni klobukov v Subotiei. — Ponudbe jc poslati: Ljub* Ijana, Velesejcm paviljon »I« 388 ali pa direlctno na tovarno klobukov, Subo* tica. Tesnopiskc imajo prednost. Tam se snrej* me tudi perfektna len ji* govodkinja z večletno prakso, veščo nemščine in hrvaščine, takoj. 9303 Kot učenka bi rada vstopila v trgo* vino mešane stroke: grem tudi na deželo. — Ponudbe pod »2cle7ničar 9276« na upravo »Slov. Nar.«. £okali Trgovski lokal z inventarjem v večjem, zelo prometnem kraju na Štajerskem, dam za da!j* šo dobo v najem. — Po« nudbe pod »Jesen'°251« na upravo »Slov. Na;.«. gs+*****»«>»»^»»»+ I posojila ! 10- do 15.000 Din hipotcČnega posojila pro* ti vknjižbi na prvo me* sto na posestvu iščem. — Ponudbe do 6. t. m. pod »Vknji>ba/9233« na upravo »Slov. Naroda«. Do 500,000 Din posojila se nudi proti po* polni varnosti in lepenu stanovanju. — Zmerne obresti, visoka najemni* na. — Pon'dbc pod »Bli« zu pošte/9237« na upravo »Slov. Naroda-c Posojilo od 25.000 do 50.000 Din Sfl išče nujno proti do* brim obresrim. Posoiilo je proti vknjižbi na dru* gem mestu varno. — Do* pisi naj se dopošljejo na upravo »S^v. Naroda« pod »Posojilo'9123«. ^♦»♦»♦♦»»♦♦♦♦♦»♦»♦»«0» 3 Vsakovrstne pile in rašpe izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah Ivan Figar, pilarski mojster, Ljubljana, Ure* nova ulica 19. 8633 Matere, ako hočete imeti svoje otroke zdrave in močne, pripravljajte samo slad* no kavo znamke »Tri* glav«! — Zavrnite vsak dri'g izdelek, ki se Vam vsiljuj«. 9082 Earborič-Završan, modistarija in preobliko* valnica, Ljubljana. Mest* ni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in mo* dist. potrebščin. Preohli* kujejo se klobuki za da* me in gospodo po najno* vejših vzorcih. 9116 Spreman hotelijer sa kapitalom ili bez istog, može dobiti mesto kao kompanjon ili direktor jednog prvoklasnog ho* tela. Dotični mora znati pored srpsko * hrvatskog jezika još jedan od ev. ropskih jezika. V ponudi označiti reference^ prilo* žiti dokumente i orna* čiti uslove. Za obavešte* nia obratiti se Sumadi* skoj Kreditnoj banet, Beograd, Tcl. br. 19—20 najdulje do 10. septem* bra. 9315 Novi vinski sodi (bačve) v vseh velikostih se dobe in popravljajo pri Fran Repicu, Ljublja* na. Trnovo. 9110 --* Šolske zvezke in šolske potrebščina na debelo najceneje pri L. Tevaleku, Ljubljana, Židovska ulica 4. S5f>3 Miroslav Bivic, knjigoveznica, k a r t o n a J S in galanterija. Založništ*! vo šolskih zvcz*-.o%\ mati in blokov. Ljubljana. Sv.! Petra cesta 29. 92(J' Rabljene britvice »Gillete«. »M cm« In ve* like se sprejemajo v električno brušenje v> draperiji Anton Knr.c, Židovska ulica L S039 Konserviranje sedja in povrtnine, kalife slovenske in hr* vatske izdaje, prodajajo knjigarne ter Zupane, okrajni ekonom v Ptuju, Cena 16 Din. 9o72 KJavir, skoro nov. tvrdke Lan« bereer & Gloss. Fino in solidno delo iz predvojne dobe. — Ogleda se ga lnbL-o med 13. in 18. uro, — Naslov pove upmv^ *Slov. Naroda«. 9043 Manulaktnra Krisncr. Pridelovanje vnte. Ljub« Ijana, RoJna ulica št. 19. — Prideluje in ima v za« logi vse vr^te pamučno vate. Za odeje, krznar* stvo, band"ižists in kon< LkcijonaHe. 9223 JFZIKII! P. n. občinstvu, zlasti trgovcem in obrtnikom najvljudneje naznanjam,, da sem otvoril ohlastvc* no odobreno pharno 7% precfavl janje spisov iz tujih jezikov v slovenšči* no ln obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Honorar zmeren. Vljud« no se priporočam za obi« la naročila. — Hinko Privšek. Ljubljana, Mi* klošičeva cesta štev. IS, I. nadstropje (poleg sodi« šča). 8632 Ljubljanske tov. gostilničarje, hišna posestnike in prijatelj« vljudno prosim, da ml omogočijo povratek v Ljubljano s tem, da mft preskrbe na prometnem Kraju adnpt. lokal za go* stilnico ali vinsko klet a skromnim stanovanjem, toda brez koncesije. Po* sebej potrebujem skladi*' Šče za shrambo dveh va* gonov pohištva. Za pro* dati imam dva rezervar* ja iz trdega lesa po 16 hektolitrov, pripravna za žganjekuharsko sadje aH vino ter prvovrstni ne* okovani voz »gig*. -4 Avg. Zafcc. hotel »Stol«, Dobrava* Vintgar, p. Je* senice. 9319 Inserati v »Melih oglasih« fmajo neoporečno velik n*peh v »5/ov. \nmdwr. Cena za prvih 20 besed 5.— Din, vsaka nadaljna beseda 30 para. i Paufllon 19 S!. 322 itn Lesna ledustrifa FRAN LJUBLJANA Prule 8. MARTINEG mestni tesarski mojster prevzema vsa tesarska ter v to stroko spadajoča dela, obenem lastnik parne žage prevzema katerokoli množino žaganja lesa, kupuje vsake vrste les kakor tudi manjše in večje gozdne parcele. Cene smerne Točna postrežba 92S9 eaasaaaaaaHEEiEiEiEiEiEiE 3 Prima bohinjski sir razpošilja po najnižji dnevni ceni a E E E E E E E Franc Zmitek eksport lesa BOH. BISTRICU. P= Zaftteoa Jf e poosod ilr Bok. kvalitete. B'B'B'rHBBiBiBirlBIB'BiriB Priporoča zalogo različnih voz lastnega izdelka Matija Terlep Sv. Jernela cesta 38, Sp. Šiška ueletrsovina Kolonijalne rotiš u Rovom Sadu traži za odmah m znanjem srpskog, nemaćkog I madjarkog jezika 2 potnika, 2 starija pomoćnika 1 srpsko-nemaćki dopisnik. Samo ozbiljne i samostalne sile dolazt u obzir. Pismene ponude na dva jezika uputiti na oglasni zavod „Reklam", M>«l Sad* Jevrejska 11 pod oznakom „UVOZ". 0304 Zahvala. Za iskreno sočutje povodom smrti našega preljubega očeta Franc Hovlians za poklonjeno cvetje in vence ter za obilno spremstvo na njegovem zadnjem potu izrekamo vsem najiskrenejio zahvalo. Ljubljana, dne 1. septembra 1923. Žalujoča rodbina N0VLJAN. Naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je moj iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod bančni uradnih danes dne 2. septembra 1923 mimo v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek, 4. t. m. ob 3-ih popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. septembra 1923. Pavla SleoMa, mati. Felika Sleohta, sin. Olgica Slechta, sest. 5 RUE t Stran 10. .SLOVfcNbKi nakuu đne 4. septemDra 1923. srev. Aji. Ljubljanska gradbena družba Išl GD Išl 2 O. Z. LJUBLJANA H RIMSKA CiSTA 13 Išl TELEFON 527 0 Išl Išl GB® Projektira in izvrSu!e najsoUdnefs igradbe vseh vrst m To Ina izvršitev Lastno tesarstvo [hI Stavbno mizarstvo Parna Žaga i Pozor! Pekarne! Pozor I I Terramalt >•* i m m i je najboljli pridevek k pedvu. Terramalt daje pecivu lepo barvo, dober vanj In okus ter napravi kruh rahel. Priporoča se vsem pekarnam v poizkušajo. Dobiva se v vsaki množini pri družbi „Slo- venija", Ljubljana, Gosposka ulico atov. 4- ■ i rimiiiiiiniiininiiimiminiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Priložnostni nakup« m LokomobiEe, motor na bencin in nekaj drugih stro« lev in poljsko železniški materijal vse rabljeno, proda ceno ■ i „OBNOVA", gradbena družba z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta. » Stavbno podjetje Stavbno podjetje sAeaa Linhartova ui. 9. Sv. Patra ceata 23* Izvršuje vsa v to stroko spaoaioča dale najceneje in najsolidnije. Izgotavlja načrte od :: najpriprostejše do najbogatejše izvršbe :: 9286 ! jta razpolego Prospekti na razpologo I =3 Irafa BiHLE IMaia ss: Židovska ulic s 5. ::: Konfekcija lastnih delavnic fin na|mo-defnofsa brofastvo za dama In gospode NajnovejSt modeli cenjenim gostem vedno na raspolago. P. n. cejnene dame in gospode, kl Želita imeti res krasno, elegantno in po zelo nizki ceni narejeno obleko naj : pred svojim odhodom iz Ljubljane obi&čejo tvriko : Brata Brnnskole, L ubijana Židovska ulica 5. in na velaaelnsn II! 311. Paviljon H. štev. 311. III p i m Ne zamudite prilike! Ravno prišli Šivalni stroji po znižanih cenah Namizna oprava (be-steck). Ktna in pravo srebro. Ure budilke, žepne, srebrne in zlate. Verižice-zapestnice, u-hani, prstani in bri-ljanti, vse po najnižjih cenah. Se priporoča za obilen obisk k Selovin-taden uiiuui. luni ti a Zahtevajte I POVSOD Zahtetevaj! „AMBRA" parfume Eau dO Colagne Spooial Eau efe Cologne Double PudVe vseh vrat barv Prašek In pasta za zobe Voda za usta, lajbdjla fodi sedanlasfi Lanolin Crema oniciina? Shampoon tekoči SPECI ALITETA i „AMBRA" voda proti izpadanja las. Od danes priznanih edino sigurno sredstvo te vrste. Vsi iiAltlBRA" parfumi in kozmetiški preparati so enaki francoskim izdelkom. Glavna zaloga i ZAGREB, Gajeva ulica 7. Zahtev a ite cenike! laaauKganvvauBuaBEnBUB 'ffaaSRBSMSSHMBSa^BRil! Fran Ravnikar mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova nI. 25 Telefon Stev. 415 PoStno-čckovni račun 11.423 Izvršu'e vsa v svojo stroko spndajoča dela in sicer vodno in na d tal no ter umetno tesarstvo. Parna ž^era in strojne delavnice Prevzemam po danih kakor tudi lastnih načrtih zpradbe mostov, jezov, hiS, vil ter r?zne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrega, balkone, vrtne ulice, verande ter razna drup;a vrtna arhitcUtnnlčna dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne Industrijske stavbe opozar am zlasti na mo?e patentirane nosilce za večje nroste razpetine od 12—15 m. Razstava v patr&t|Oftil s*^v» beno stroko in lesno indus2r2jo m m 8 n s ca (9 a v TIIORniCA niiTiiiiti ZELEZBIC Izdelujemo okretaljke, obračalnike, okolesine za vagonete, ležišča za vse razte- Čine, kakršnekoli izvršitve. TtLSf ON 7-11 DofearoilatRii feoinp^lns ozkotirne železnice za žage, lesne trgovine, ©pekarnice, rudnike in vse druee industrije. LMikuš lialfina. Butni ti 15 pipcrtti m|t taligo rfežnikev in solnim-Bo« ter sprehajalnih peto si irniDjcjo isCn m »fin*. z industrijskim tirom v najlepši legi se ceno proda. Tavčar & Svetina, LJubljana, Gosposvetska cesta 6 Ruše pri Mariboru, izdelovatelj vsakovrstnih damskih in moških oblek. Specijalist za izdelavo vseh vrst usnjatih oblek, klobukov čepic, torbic itd. Postrežba točna. Nizke cene I ZIDANJI Za notranje delo transformatome hiše Elektrarne Fale se sprejme takoj 8 vrlih zidar ev z dobro plačo in zunanjimi dokladami. Vozni stroški v Falo se povrnejo ako ostane doizvršitve dela. Stanovanje je priskrbljeno, delo traja približno 2 meseca. Prijave se sprejema pri stavbenem vodstvu v Fali ali Splošni stavbeni družbi, Maribor, Aleksandrova C 121. I KRZNAR IN IZDELOVATELJ CEPIČ I ELIGIJ EBER I LJUBLJANA - - KONGRESNI TRG 7 i»o»f •••♦•••••» Izdelujem iz krzna: Damske plašče, mufe, bove in vratnike za dame, gospode itd. Sprejemam vsakovrstna popravila, moderniziranje damskih piaščev itd. t i l več vrst od Din 250-— Mi vozički TVrnl/nlnf3 novi modeli z debro UkUnUlrMI prevmatiko že od Din 1500-— nape]. Mftfntrifi na'novejši amerik. tipa 'liUtUilpI „Ev*ns" in D. K. W, ter .Orionette* in .Motorette". Dnnrmstilra* z^^nlce z garancijo nSFaWlK od Din 16— plašči od Din 65*—. Preprodajalci In mehaniki nižje cene. Sprejemajo se tudi vsa po-pravila, emajliranje in po-nihlanie. Tribuna F. B. L3 tovarna dvokotes in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Favilicn 11191 Utemeljeno god. 1881. Utemeljeno god. 1881. And. Jaki! Tvornica koža i cipela d. d. • Karlovac Bnojni: Jakil - Rarlovac = Teltfon: jrtunn 70. tvornica 50. itia 118. Podružnice: Zagreb, Gundullčeva nI.20 — LJubljana, Poljanska cesta 13. Beograd, Skopljanska ul. 3. Proizvadja: Vaches džonove u poluticama :: Vaches krupone :: Okrajine Vratove :: Tabanice (Brandzolne) :: Teletinu žutu i crnu :: Kra-vine žute Kipse cugovane Boxcalf. Solidna kvaliteta. Paviljon „J" 394. Cipele muške, ženske i dječje iz boksa, u sviju bojama, teletine i kravine: Moderne, amerikanske i obične radničke (ba-kandže). Elegantna izradba iz čiste kože. Ipggr Tir*S)?alca a^setisega marn&orSa LIPOLIT11 d. z o. z. >fC LHiVlaaa slomškova he. .19 W-------- - m p9 l Lfablfana C9 lzđeao?an$e betcnslilh plošč v imltaoll! marmorja v vseh bar* ▼J»h9 n ?ra f»i?xs, vaem ernzMam kltubuSočim bleshom-Snrs'^fna »poraba za atenske obloge, plošče za nohlstvo, akle-tv-:1i*> nl^š^e napisne ^loSce t t. d. Patentirano. Sđiso podjetje te vrate v JngoalavilL zae1tsvajt6 ,•6 TA" GORČICO (SENF) KATERA SE ODLIKUJE PO SVOJEM IZREDNEM OKUSU IN KAKOVOSTI! ,,ETA" TOVARNA OORČICE DRUŽBA Z O. Z. KAMNIK T- Gajeva ul. 59 ZAGREB Gajeva ul. 59 Ofuorlfeu trgoulne. Vljudiio naznanjam slavnemu občinstvu, da sem zopet otvovila IURnUFHKTURnO TR1ĐUII10 ter prodalo otroS tti In ženskih oblek ter perila o lastni Mil sv. Petra cesta 38 (prele Rogelj) Skrbela bom vedno, da bom postregla cenj. odjemalcem z dobrim blagom po najnižji ceni. Priporočam se za obilen obisk vsem starim in novim odjemalcem. L TomilL • - •caciiiiiicniRianimiNi j GROS ROMAM & CIE, PARIŠ potishbm maaaiZETEs. FtanEta. satih, pbebchb Generalno zastopsloo „ s„, KUnZLI & EHEI1ZI, ZAGREB Generalno zastopsloo za SHS 36 ILICH 36 ■ n \ 3 6998 štev. 201 •SLOVENSKI NAROD« dne 3. septembra 1923. Stran 11 Posetnikom oelesejma priporočamo naslednje d Unbllanl. FRAN LUKIĆ konfekcija za damo In gospode, velika zaloga dei-nlh plaičev ter pletenin vseh vrst. LJubljana, Pred ftkoflio 19. Filip Bizjak krznar, lzdelovatelj čepic Koli ze j, Gos p oa ve t. o. Ure, zlatnina, srebrnlna Ed. Skopek Mestni trg 8. Popravila točno In solidno. Matija Trebar trgovina čevljev LJubljana Sv. Petra eesfa it. 6. M. Bani »dna trgovina In parfumerlja. Stritarjeva nllea it- S« Zalntrkovalniea T. Mencinger Sv. Petra oesta it 43. na dvorišču. Ig. Zargi „Pri nizki ceni" vse potrebičine za krojače In šivilje. Sv. Petra cesta itev. 3. Modna trgovina T. Eger Sv. Petra cesta it. S« Karol Till papirnica Kongresni trg 8. Modna trgovina za dame In gospode A. Sinkovic nasl. K. Soss Vedno novosti. Mestni trg 19. Cene nizke. Ig. Zargi Jri nizki ceni zaloga parila v gospoda ia dana Sv. Petra cesta 3. L Mikuš Mastni trg itev. IS. tvornica dežnikov zaloga sprehajalnih palic Anton Verbič delikatese, špecerija zaloga vseh vrst sira I Stritarjeva ulica it. 2. 5 1 Wanek krznarstvo, trgovina čepic in klobukov Sv. Petra cesta it. 19. Trgovina papirja Ivan Gajšek Ljubljana, Sv. Petra o- 2. „Triglav" tovarna perila LJubljana, Kolodvorska ulica 8. Josip Vidmar LJubljana Prod škofijo 19. Tovarna dežnikov in solnCnikov. Franjo Grabjec fotogr. omet. zavod Miklošičeva cesta S. Modna trgovina A. Persche liublj; Prod ikofilo 81. H. Sedej-Strnad modni salon Prešernova ulica it 3. A. SUŠNIK, železnina Ljubljana« Zalo&ka cesta. Železo, portland cement, štedilnike, peči, vodovodne cev:, tesalkfl za vodo Ia vino, stiskalnice, mline za grozdje, brzoparilnike, tehtnice, različno orodje za obrtnike in poljedelce, potrebščine za stavbe in pohištvo, kuhinjsko posodo in vso železnino po znižanih cemh. Ivan Bogataj elektrotehn. podjetje Sv. Petra cesta 30. Friderik Seitsc galanterijska trgovina Stari trg št. 4. Stritarjeva ulica Modam manufakturna trgovina Janko Cešnik LJUBLJANA Llngarfeva ulica Priporoča pri nakupu svojo zalogo najnovejšega blaga za ženske in moške obleke, belo in barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje itd., po zmerno nizki ceni! F. K. kaiser puškar LJnbl|anL Hosip Vitek trgovina s kanoitl na debelo LJubljana, Krakov trg 8. Adrija drogerija, fotomanolaktora, parhnnerija Selcnburgova ulica 5. nasproti glavne poŠte. „Slavenski film" V. Bešter Al.ksa.dr0T. oait. S. 1Mb F. & I. Goričar ji Ivanki LJubljana, Sv. Petra oesta 29. ] Manufaktura, moško In žensko perilo lastnega Izdelka ter vsakovrstni modni predmeti po znižanih cenah. j Čevlji-obuče na veliko Aleksander Oblat Sv. Petra cesta 18. Delikatesa špecerija A. Stacul Selenburgova ulica. Rudolf Juvan notar Ljubljana. Prešernova ul. Modna konfekcija Srečko Vršič Selenburgova ulica. Albina Bogataj izdelovanje perila Židovska ulica l/H 3. Marchiotti trgovina usnja na drobno In debelo Sv. Petra cesta 30. 3. kostevc manufakturna trgovina in zaloga plrot. preprog Sv. Petra cesta 4. AUTO Florjančič Selenburgova ulica 6. D. Maček LJUBLJANA Aleksandrova cesta 3. Alojzij Fuchs zlatar Selenburnova ulica 8. L!ubllas»a. Snoj & Modic priporoča svojo manufakturno in modno trgovino Prešernova ulica- Foto-atelie Ant. Uršič (v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta. 10. ŽABGI „Pri nizki ceni modna trgovina Sv. Petra cesta 3. -M Lud. Cerne 2latar In juvellr WolIova utfca itev. 3. Marija Rogelj manufakturna trgovina, perilo za gospode In dame. Blago dobro, cene nizke. Llngarjeva ulica it. 4. Papirna trgovina M. Tičar LJubljana Selenburgova ulica 1. ii „Singer šivalni stroji (Bourne & Co, New York) Selenburgova nllea 3. ff Olla" gumi najslgurnejša in najbolj poznana higijenska guma sedanjosti. Razpošilja na drobno in debelo Parfumerlja »URAN11 LJubljana Mestni trg 11. Fotografski atelje Ivan Pogačnik Aleksandrova cesta Krznar In lzdelovatelj čepic Eligij Eber Eoogreanl trg it. 7. Trgovina šivalnih, pisalnih strojev in koles Iv. Jax in sin Oosposvetska cesta 2. LJubljana Prešernova ulfca 7. Restavracija in kavarna „Emona" Aleksandrova cesta. | rn.. Restavracija Grana hotel Dota Blat Kavarna jmpi" LJnbllan. Dunajska-Gosposvetska t Jaife. tavama" Dvorski trg Josip Carl. Gostilna Vidmar (Težak) Sv. Jakoba trg itev. 5. »»M« »»»»#.0.•»♦»»..»»..o.»o. 944—4* Restavracija „Uoyd" Sv. Petra oesia itev. 7. Gostilna Keršič Spodnja Slika Celovška cesta. Restavracija jri Levo" LJubljana Oosposvetska cesta 16, Restavracija jri Ifl" LJubljana Židovska ulica štev. 6. Restavracija na glavnem kolodvoru LJubljana. Restavracija jri novem sveto" , Oosposvetska cesta 14. i Kavarna Central Sv. Petra nabrežje ob Zmafakem mostu« Domača tvornica bičeva. Glina « nudja svoj prvorazredni proizvod. Uzorci su izloženi na ljubljanskom vele- | sajmu od 1-og do 10-og rujna u paviljonu nlfi broj 418. t^tMMM»..........(............M».........»........MMM.................MIIMIMMMIM Oddam v najem tovarniške prostore Pismene ponudbe na upravništvo Slovenskega pod Tovarna 0139. Naroda IOIOIOIOIOIOIC Naročajte »Slovenski Narod" m I Pran Jngoslovanska toornlca lataiB. rolet, lesenih ta Jeklenih zaluornlh rolet G. Skrbic nasied. Bratje Vidakovic u"~° ZAGREB ILICA 40 ProraCaai ii temniti Inzplarjn. Izdcl.lt men vrat ralefe ■. pr. jeklene, lesne, .tarace In pletene rolete, ofraU, iraUrakcUi u lolaCnc pralne (ptahte, I. ne uVk Mitaraie. ILICA 40 Bajitarejla ia Balmoder-n]i urejena trornlca. ISCefo se zastopniki. 944 Stran 12. »SLOVENSKI NAl^OD« dne 4. spetembra 1923 štev. 201. nizke cene! Kopnite in noroiujte sukno, modno Hugo, perilo i. dr. pri Ensros ■ MM\ LJUBLJANA Stritarja«« ulica 4 USTANOVUCNO IMS Pisalni stroji Razmnoževalni aparati Račuski stroji THE REK (O LJUBLJANA ZAGREB OradiK« 10 Dag. ulic 32 Ustanovljano 1906 Paviljon H ,št 290 Pisarniško pohiStvo ter vse plsarniSke potrebščine I Josip Kregar I ■ i ■ ■ ■ ■ ■ s ■ oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster Ljubljana cesta na Kodeijevo štev. 2 Ljubljana izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela In sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in Industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole In cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande, ter razna druga vrtna arhitektorična dela. Stopnice, dekorativne stropove, ter j dekor, stenske opaže. 8685 ■■■■■■■■■■■snasi n i ! I Ne pozabite obiskati i Tovarna kanditov FR. ROZIMIN MARIBOR, Aleksandrova oesta Štev. 57 priporoča vse vrste kanditov (bonbonov) po najnižjih tovarniških cenah. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! paviljon „F" paviljon J>r