NASLOV—ADDRESS: m Glasilo K. S. K. Jednote I $117 Si. Clair Avenue i Cleveland, Okla i mi i NE PREZRITE SEDA- | NJEGA SPLOŠNEGA 1 s GLASOVANJA PRI § NASI JEDNOTI! I Tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuih,,,!,^ | Kranjsko - Slovenska i Katoliška Jednota s s | Je prva in najstarejia S E slovenska bratska pod- | S por na organizacija v 1 S Ameriki § I Posluje ie 46. leto GESLO KSKJ. "Ptt as vero, dom tu narod !n jhiiiiiiMiiimiiiiimimimiimiiiiiiiiiiff Entered u Second Class Matter December 12th im* * ——————————______——————______—_—________________ --' » the Port Office at Cleveland, Ohio Under the Aei of Anfost Mth. lilt Aoeepted for MalUnt at 8,ee»al Rate of Po-ta* Prided for In Section 110S, Act of October Srd. 1917. Authorized on May «nd. 1.1*. NO. 38 — STEV. 38 CLEVELAND, O., 20. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1939 LETO (VOLUME) XXV. JOLIET VEDNO BOLJ NAPREDUJE APEL NA PRIZADETA DRUŠTVA 18. KAMPANJSKO POROČILO V drugem tednu tekočega meseca, od 6. do 13. septembra se je skupni znesek na novo pridobljene zavarovalnine poveča za $22.400.00, vsled česar je isti narastel na $622,300.00. Seznam krajevnih društev, ki so v označenem tednu sodelovala prinašamo zdolej. Med vsemi temi društvi se je z največjo svoto izkazalo društvo sv. Vida št. 25 v Clevelandu. Da, rojstno mesto naše Jednote, Joliet, 111., kaže v tej kampanji svoj ponos na to; saj stopa vrlo društvo sv. Jožefa št. 2 vedno bolj in bolj v ospredje. To društvo ima dosedaj že za $41,250.00 nove zavarovalnine k dobrem ali za 58.93 rf. Svojega tekmeca, društvo sv. Štefana št. 1 v Chicagu prekaša za $8,-000.00. Lahko bi pač sklepali, da bodo naši Štefanovci v Chicagu pod morebitnim vodstvom prvega Jednotinega podpred sednika br. Zefrana v kratkem začeli in poostrili svojo ofen živo z Jolietom? Res, radovedni smo, kdo bo zmagal? Kakor znano, naša Jednota posluje v 21 raznih državah nase Unije in njeno skupno število poslujočih društev znaša 185. Od tega števila je stopilo v aktivno delovanje tekom kampanje že 137 društev; toda žal, od 48 društev pa nismo še nič slišali!? Teh 48-društev (njih številk nočemo ponovno omenjati) se deli po državah kakor sledi: Illinois—13; Iowa—2; Penna.—9; Minnesota—5; Arkansas—1; Ohio—1; Michigan— 5; Montana—1; Kansas—2; Nebraska—1; New York—4; Wyoming—1; Indiana—2, in West Virginia—1. Tem društvom naj velja naš ponovni skromni apel, da bi se že končno zdramila. Niti ene države, niti enega našega krajevnega društva ne sme biti koncem kampanje, da bi ga morali pisati na "črno" tablo, ker ni tekom toliko mesecev trajajoče kampanje pridobilo niti enega novega člana ali članico! V glavnem uradu, tako tudi pri Glasilu se vodi natančen rekord sedanje kampanje. Seznam agilnih društev minuli kampanjski teden: 2, sv. Jožefa, Joliet, 111.....................$ 3,000.00 3, sv. Jurija, Joliet, 111..................... 500.00 4, sv. Cirila in Metoda, Soudan, Minn........ 1,000.00 5, sv. Družine, La Salle, 111................. 500.00 25, sv. Vida, Cleveland, 0................... 6,000.00 30, sv. Petra, Calumet, Mich................. 2,250.00 40, sv. Barbare, Hibbing, Minn............... 500.00 56, sv. Jožefa, Lead vil le, Colo................ 550.00 63, sv. Lovrenca, Cleveland, 0................ 2,000.00 72, sv. Antona, Ely, Minn.................... 1,500.00 79, Marije Pomagaj, Waukegan, 111........... 500.00 Št. 103, sv. Jožefa, Milwaukee, Wis..............................500.00 Št. 119, Marije Pomagaj, Rockdale, 111......................1,050.00 Št. 146. sv. Jožefa, Cleveland, 0..................................550.00 Št. 164, Marije Pomagaj, Eveleth, Minn........T. . 1,000.00 Št. 173, sv. Ane, Milwaukee, Wis..................................500.00 Št. 207, sv. Družine, Maple Heights, 0........................500.00 Št. Št. Št. Št. Št. Št. št. št. št. št. št. Skupaj ..................................$ 22,400.00 Zadnji izkaz ...................................$600,400.00 Skupaj .................................$622,800.00 Odračunjena zavarov. pri dr. št. 213 .............. 500.00 Skupna zavarovalnina .....................$622,300.00 VA2NO IZREDNO ZASEDANJE KONGRESA Washington, 13. septembra. — Danes je predsednik Roosevelt izdal svojo proklamacijo k izrednem zasedanju kongresa, ki naj se prične v četrtek, dne 21. septembra. Zaeno se je poslalo brzojavke vsem voditeljem republikanske in demokratske stranke, da naj pridejo k predsedniku že 20. septembra v svrho važnega posvetovanja. Predsednik je v svoji pro-klamaciji omenil, da zahtevajo javni interesi naše dežele to izredno zasedanje. Pri tem je pa gotovo mislil na rešitev vprašanja o nevtralnosti Združenih držav v sedanji evropski vojni. Predsednik želi, da naj se sedanjo postavo o nevtralnosti spremeni ali po njegovem načinu izboljša in prekliče embargo. Na podlagi te nove postave bi se lahko mu-nicijo in živež pošiljalo vsaki državi v Evropi, toda samo proti takojšnjem plačilu in vsaka stranka bi morala pri nas kupljeno blago sama domov prepeljati. Proti tej nameri se osobito ustavlja senator Borah iz Ida-ho in še lepo število drugih senatorjev. Borah je prejel samo včeraj nad 10,000 pisem in brzojavk, da naj vstraja. Senator Borah je zato, da naj ostanejo Združene države strogo nevtralne in naj se ne vmešavajo v vojno v Evropi. -o- IZTI RJA T EV PLAČILA DVOJNE OBVEZNOSTI Cleveland, Ohio. — Odbor North American Mortgage Co. naznanja, da je na svoji seji 11. septembra soglasno sklenil, da zahteva od delničarjev bivše North American banke takojšne plačilo dvojne obveznosti. Dalje je odbor sklenil, da se poveri ta iztirjatev odvetnikoma gg. Leo Kushlanu in Frank Opaskarju. ttiHinimimu* É*ÉÉiiiii,n> »i........»HM........................... «» i j j Domo&ina spominja K^.S.K^.J. KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA V AMERIKI; PROSLAVA 45 LETNICE USTANOVITVE. Kranjski-Slovenski Katoliški Jednoti, 351 N. Chieago Street v Joliet, 111. U. S. A. Letos obhaja Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota 45 letnico svoje ustanovitve in je dne 23. julija 1.1. odprla novo zgradbo svojega glavnega urada. Ta dva jubileja mi dajeta povod, da kot ban slovenske dravske banovine izrekam Kranjski-Slovenski K a t o 1 i ški Jednoti k jubileju 45 letnega uspešnega in velekoristnega delovanja ter k dograditvi prekrasnega novega glavnega urada Jednote svoje čestitke in čestitke Slovencev v stari domovini. Pri tem se spominjam vseh ustanoviteljev in sodelovalcev, ki so to veličastno socialno organizacijo dvignili do da- našnje veličine, ter izrekam priznanje posebno glavnemu predsedniku Mr. Johnu Germu in glavnemu tajniku Mr. Josipu Zalarju, k velikim vidnim uspehom Jednote. Želim Kranjski-Slovenski Katoliški Jednoti tudi v bodoče napredka in božjega blagoslova. Vodstvu Jednote in vsem njenim članom pošiljam iz domovine prisrčne pozdrave. Ban: Dr. Marko Natlačen. P. S. Za prisrčne pozdrave in iskrene čestitke se članstvo K. S. K. Jednote gospodu banu najiskrenejše zahvaljuje. Domovina se nas še vedno spominja, zato tudi mi naše lepe Slovenije nikdar pozabili ne bomo. Josip Zalar, glavni tajnik. RUSKA ARMADA NA POLJSKI MEJI Jugoslavija ostane nevtralna Belgrad, 8. sept. — Danes je Reuterjeva agentura prinesla vest, češ, da se je jugoslo-anska vlada odločila za to, da izvede postopoma splošno mobilizacijo. Ta vest ni točna. Jugoslovanska vlada je le poklicala gotove rezerviste, ka-tor je bilo to naznanjeno v objavi od 4. avgusta. Jugoslavija bo še nadalje gledala na to, da ostane v prijateljskih odnošajih z vsemi ostalimi si-ami. V navadni govorici povedano pomeni to le to, da o-stane Jugoslavija nevtralna v sedanjem oboroženem sporu ! Svrope. Res je, da so nekatere nevtralne države, kakor n. pr. Švica in Belgija izvedle splošno mobilizacijo, to pa le in ravno za to, da si obvarujejo to nevtralno stališče. Treba je samo v roko vzeti zemljevid Evrope, pa se more takoj razumeti, zakaj sta Švica in Belgija storile to, in čemu ni tega storila Jugoslavija. Na kratko rečeno,- da je zraven Jugoslavije samo ena zavoje-vana stran in da so bojišča daleč proč od jugoslovanskih meja. -o- PATER KAZIMIR Z AKRA J-SEK SE VRAČA DOMOV Pater- Kazimir Zakrajšek, OFM., tajnik Rafaelove druže v Ljubljani, ki je došel vsled naročila on dot ne Izseljenske zbornice sredi minulega meseca (avgusta) v Ameriko, da obišče več znanih slovenskih naselbin širom dežele, je mis-il ostati tukaj do srede oktobra. Želja temu odličnemu gostu se pa ni spolnila ker se je mudil samo v New Yorku, Cleve-andu, Chicagu, Milwaukee in Detroitu. Dobil je namreč iz rjubljane naročilo, naj se ta-coj vrne domov. Pater Za-krajšek je odpotoval na italijanskem parniku "Rex" že dne 19. t. m. iz New Yorka. Želimo mu varen in srečen povra-tek. -o- Vsak naš Oan (ca) mora biti ponosen na Svojo podporno mater, K. S. K. Jednoto, Id je začetnica vseh drugih slovenskih Jednot. JEDN0TINA PROSLAVA V SHEB0YGANU, WIS, Sheboygan, Wis. — Na posebni seji odbora obeh tukajšnjih Jednotinih društev in sicer društva sv. Cirila in Metoda ter društva Kraljica Majnika je bilo sklenjeno, da praznujemo 45 letnico K. S. K. Jednote prihodnjo nedeljo, dne 24. septembra. Skupno se udeležimo svete maše ob 7:30, ki bo darovana po namenu obeh društev. Za to priliko je tudi posebno vabljeno članstvo mladinskega oddelka obeh društev, (kateri že pohajajo v šolo), da nastopimo skupno in se udeležimo sv. maše kar v največjem številu mogoče. Po sv. maši je povabljeno članstvo mladinskega oddelka v cerkveno dvorano, kjer bodo dobili malo spominsko darilo. Ker je ta dan velikega pomena za članstvo naše drage Jednote v tej naselbini, zato se odbor obeh navedenih društev kar najlepše priporoča za številno udeležbo. Tudi je priporočljivo članstvu (katerim je mogoče), da prejmejo sv. obhajilo na ta dan. Zbirali se bomo ob sedmih v cerkveni dvorani; članstvo obeh oddelkov je prošeno, da bo točno na mestu. Povodom 45 letnice K. S. K. Jednote se vrši velika jubilej na kampanja za novo članstvo; zato se te dni potrudimo vsi, da za ta dan pridobimo kolikor mogoče novih članov in članic v dar naši podporni materi Jednoti za njeno 45 letnico. Ponovno se priporočamo za veliko udeležbo (prihodnjo nedeljo. Odbor obeh društev. o-- DOSEDANJE IZGUBE NA POLJSKEM Pariz, 16. septembra.—Nemci zatrjujejo, da je bilo uničenih, razpršenih ali ujetih 20 poljskih divizij, ki so imele 100,000 mrtvih in ranjenih ter 100,000 ujetnikov. Proti temu pa Poljaki zatrjujejo, da so ujeli 13,000 Nemcev,. zaplenili 170 tankov, 50 topov, nad 1000 oklopnih avtomobilov in so izstrelili 280 nemških aeroplanov. Brutalnost nemške soidateske Takoj ob izbruhu sedanje vojne v Evropi je poslal naš predsednik Roosevelt jako lep apel bojujočim se vladam, da naj se v slučaju kakega napada prizanaša civilnemu prebivalstvu in istega ne obstreljuje iz zraka. Toda brezsrčni in brutalni Nemci predsednikovega ljudomilega apela nočejo vpoštevati, kar priča in potrjuje naš ameriški posla nik A. J. Drexel Biddle, ki je dne 13. septembra o tem poslal na državni department dvoje brzojavnih obvestil. Mr. Biddle zatrjuje, da Nemci v svojem pohodu na Poljsko iz zraka bombardirajo povsem odprte in neoborožene kraje, sela in vasi. Dalje omenja, da so nemški bombniki te dni razbili in vrgli s tira nek sa-nitej§ki vlak z ranjenci, dasi-ravno so bile strehe vagonov tega vlaka označene z rdečim križem; tako so Nemci poru-šili tudi neko bolnišnico in je bilo pri tem ubitih 12 otrok. Navedena brzojavka se dalje glasi: "Danes, ob enajstih dopoldne so se nad našo vasjo, kamor sem pribežal iz Varšave, prikazali štirje nemški bombniki ter vrgli na to selo 12 bomb. K sreči ni nobena bomba zadela, ena bomba je pač padla kakih 300 jardov oddaljeno od mojega sedanjega bivališča." Tako so Nemci metali bom be tudi v farmarsko naselbi no Krzemienic, 25 milj oddaljeno od ruske meje, kjer je bilo 11 oseb ubitih, 40 pa ra njenih. -o- VAŽNA SEJA BANOVIN-SKEGA ODBORA Ljubljana, 13. septembra.— Včeraj je bila tukaj seja Ba-novinskega odbora Jugosloven-ske Radikalne Zajpdnice, po kateri je bil izdan komunike, v katerem je izražena želja, da se tudi v dravski banovini (Sloveniji) izvede nova organizacija na podlagi postave o ureditvi banovin in prenosu pristojnosti po takozvanem zakonu o avtonomijah. I ., -o- Vsi člani vaše družine bi morali biti zavarovani pri naši Jednoti. BARANTANJE ZA UNIČENO POLJSKO HITLERJEV GOVOR V GDANSKEM MOSKVA, RUSIJA, 18. septembra. — Rusija je zadnje dni sklenila premirje z Japonsko v sporu na meji vnanje Mongolije in ManČukua in postala zaeno prijateljska zaveznica Nemčije. To je izvršila vsled tega, da lahko Rusija vporabi sedanjo vojno med Nemčijo in Poljsko tudi v svojo korist. Včeraj, dne 17. septembra je Rusija brez vsakega vzroka in napovedi izvršila svoj pohod na Poljsko. V kratkem času je bilo zavzetih že 12 obmejnih poljskih mest na 500 milj dolgi črti od severa proti jugu, do romunske meje; ruske čete so vdrle tudi že 50 milj v notranjost Poljske. Po zavzetju mesta Tarnopol so Rusi samo še 50 milj od prednjih nemških čet, ki prodirajo proti vzhodu. Ruske divizije štejejo okrog 4 milijone oboroženih mož. MOSKVA, RUSIJA, 15. septembra. — Glasilo komunistične stranke "Pravda" prinaša v svojem uredniškem članku po katerem boste iz vzhodnega dela Poljske priključeni k sovjetski Rusiji kot dve samostojni državi sovjetske unije dve pokrajini. To ste Bela Rusija na severu Poljske, in Ukrajina na južnem delu. K sovjetski uniji boste priključeni kot samostojni republiki. •Prr.vda" pravi, da je sedanja Poljska sestavljena iz več-ježičnih držav in da ima v resnici samo 60 odstotkov čistega poljskega prebivalstva. Ostalih 40 odstotkov tvorijo večinoma Beli Rusi, Ukrajinci in Židje. Po zatrdilu "Pravde" ima Rusija 8 milijonov Ukrajincev in 3 milijone Belorusov. Ker so Ukrajinci tudi Rusi, tedaj ima Poljska v svojih mejah okoli 11 milijonov Rusov. Beli Rusi in Ukrajinci niso bili nikdar zadovoljni s polj» sko vlado in se bore za svojo neodvisnost. GDANSK (DANZIG), NEMČIJA, 19. septembra.—Danes opoldne je imel v tem mestu kancler Hitler nad -eno uro trajajoč ognjevit govor, v katerem je povdarjal, da se bo boril za dosego popolne zmage če treba tudi 7 let. Pri tem se je norčeval iz Anglije in Francije ker se bojujeta z Nemčijo CERAUTI, ROMUNSKA, 17. septembra. — Vsled prehudega napada od strani Nemcev in Rusov se je poljska vlada s predsednikom Moscieskijem in njegovim kabinetom vred semkaj preselila. Seboj se je na varno in še pravočasno odneslo tudi narodno zakladnico v znesku več milijonov zlotov, potem se je odvedlo okrog 100 vojaških letal in del oborožene armade, da ni padla sovražniku v roke. Romunska vlada je zaplenila vse aeroplane in tanke, tako je tudi razorožila vse poljsko vojaštvo in isto poslala v posebna taborišča. Predsedniku poljske viade je bivanje na Romunskem začasno dovoljeno, toda ne sme ondi uganjati nobene politike. BERLIN, NEMČIJA, 18. septembra. — Še minulo soboto so nemški letalci nad mestom Varšavo metali okrožnice, da naj se mesto prostovoljno vda v teku 12 ur, ako ne, da bo nemška artilerija začela obstreljevati mesto. Zaeno se je tudi opozorilo civilno prebivalstvo mesta, naj se pravočasno reši in beži iz Varšave. Dosedaj imajo 'nemške čete že skoro polovico Poljske v svojih rokah. V kratkem se bo3ta sestala poveljnika nemške in ruske armade v mestu Brest Litovsk, kjer se bo določilo meje za vsako državo. Rusija bc dobila Belo Rusijo in Ukrajinoi ostali del Poljske pa pripade Nemčiji. * PARIZ, FRANCIJA, 18. septembra. — Ker nemški letalci Dombardirajo neutrjena ali odprta poljska mesta, so nevtralni diplomatje naprosili svoje vlade, da naj vložijo pri nemški vladi oster protest. Samo v Lvovu je bilo v teh napadih ubitih okrog 20,000 civilistov. Pnva država, ki se je odzvala temu apelu je bila Amerika, kajti njen predsednik Roosevelt se je v tej zadevi že ostro pritožil v Berlinu. Tukaj na zapadni fronti Francozi neovirano napredujejo in se vedno bolj in bolj v saarski dolini naprej pomikajo. Osobito aktivni so francoski aeroplani, ki zasledujejo svoje nasprotnike. Zadnja huda zračna bitka je trajala cvelih 6 ur z našo zmago. Na bojišču je obležalo petkrat več Nemcev kakor Francozov. Zadnje dni je dospel semkaj prvi oddelek angleške armade, ki bo pri deljen našim divizijam. ANGLEŠKA BOJNA LADJA POTOPLJENA London, Anglija, 18. sept.— Danes je angleška admiralite-ta uradno naznanila, da j^e bila včeraj po neki sovražni podmornici v tej vojni potopljena prva angleška bojna ladja in sicer "Courageous," ki je zavzemala 22,500 tonaže in prevažala vojaška letala. Zaeno je bila tudi oborožena kot kri-žarka s 23 topovi, častnikov in moštva je štela okrog 1200. Nesreča se je pripetila na severni irski obali. Navedena bojna ladja je veljala $20,000,-000. Zaeno se sumi, da je bila torpedirana po neki nemški podmornici. Izstrelek torpeda je bil tako hud, da je veliko bojno ladjo potopil v 20 minutah. Vsled klica na pomoč po radio je kmalu prihitel na lice mesta neki angleški rušilec in rešil okrog 400 ponesrečenih mornarjev, nekaj jih je rešilo tudi troje inozemskih tovornih parnikov, vendar ne vseh; računa se, da je okrog 400 mornarjev torpedirane ladje utonilo. ^maSILQ K. S. K. JEDNOTE, SEPTEMBER 20, 1939 Društvo ar. Joteta, št. 67, Brooklyn. N. T. Cenjenemu članstvu našega društva tem potom sporočam, da se vrši prihodnja tričetrt-letna seja v soboto, dne 7. oktobra «večer ob 8:30 v navadnih prostorih. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se ta seje udeleži ob času, ko imamo več vainih točk na dnevnem redu v splošno korist dru-štva. Slišali boste tudi finančno poročilo za zadnje tri me-sece. člane, ki niste še poravnali svojega dolga, prosim, da to storite najpozneje do 30. septembra, kajti ta dan bodo društvene knjige zaključene in izročene nadzornikom v pregled. Asesment lahko plačate pri meni na domu, ali pri bratu blagajniku; oddaljeni ga pa lahko pošljete po poštni denarni nakaznici ali po ekspre-8U, ali čeku. Dalje omenjam, da onim, katerih ni bilo na zadnji seji, so bile poslane uradne glasovnice za spremembo člena 26 Jednotinih pravil po pošti. U-pam, da to splošno glasovanje razumete in da volite po svoji dragi volji. Rad bi imel glasovnice kmalu nazaj, da jih lahko pravočasno pošljem na glavni.urad. Pridite na prihodnjo sejo, pa mi prinesite podkrižane in podpisane glasovnice, ali mi jih vrnite po pošti. Na bolniški listi imamo zdaj samo dva naša člana: br. Petra Rovtarja in Louis Kumpa. Želimo jima vsi skupaj kma-lušno povrnitev ljubega zdravja. Ne pozabite seje dne 7. oktobra! Valentine Capuder, tajnik. Društvo Friderik Baraga, it. 93, Chieholm, Minn. Clan društva umrl Zopet je posegla smrt v vrsto našega društva. Po dolgotrajni bolezni je mirno v Gospodu zaspal naš sobrat Louis Baraga v najlepši mladeniški dobi, star 29 let. Rojen je bil v Ameriki. Pokojnik zapušča tukaj žalujočo mater-vdovo in štiri sestre. Lahka naj mu bo rodna žemljica! Prizadetim naše so-žalje. John Komidar, tajnik. Društvo sr. Ane, št. 127, Waukegan, lil. Ustanoviteljica društva umrla Vabilo Bela žena smrt vihti svojo koso vsepovsod po naši naselbini in se pri tem nič ne ozira na starost svojih žrtev. Poročati moram žalostno novico, da je dne 16. avgusta v starosti 73 let preminula naša stara pijonirka in sosestra Neža Setnikar, rojena Kiren, ki je bila doma iz Brega pri Borovnici. Pokojnica je bila ena izmed prvih slovenskih naseljencev te naselbine in ustanovnica našega društva. Tukaj zapušča tri že poročene hčere, ki se prav lepo zahvaljujejo vsem, ki so njih pokojno bolno mater obiskovali, potem zia darovane vence, naročene sv. maše za-dušnice in udeležbo pri pogrebu. Naj bo pokoj niči lahka ameriška gruda; priporočamo jo v molitev in blag spomin. K sklepu še naznanjam, da priredi naše društvo kartno zabavo (Card party) in sicer 7. oktobra ob osmih zvečer v šolski dvorani. Prijazno ste vsa cenjene sosestre vabljene na to prireditev v korist društva; pridite vse! Vabljene ste tudi na prihodnjo sejo dne 24. septembra. Torej na svidenje na. tej seji in 7. oktobra irn naši prireditvi 1 — 8 pozdravom, Terček, tajnica. Društvo ar. Marijo Magdaleno, št. 162, Cleveland, O. Vabilo na veselico V soboto, dne 7, oktobra priredi naše društvo tvojo letno plesno veselico in sicer v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Pripravljalni odbor je že sedaj na delu, da poskrbi vse potrebno aa dobro postrežbo našim gostom. Najet je orkester, ki sestoji iz sedmih dobrih muzikantov, ki bodo rezali take komade, da se bodo vsakemu noge kar same privzdigovale, pa najsibo mlad ali pa nekaj starejši. Vse dobrote tega sveta za naše želodce in grla bodo na razpolago. Ko pa bomo veselo razpoloženi, pa gotovo, kot pristni Slovenci, tudi kakšno zapojemo. Uljudno ste vabljene VSE članice in družine, ter članstvo naših sobratskih društev, kakor tudi vsi rojaki in rojakinje širom Clevelanda in o-kolice, da nas posetite dne 7. oktobra ter se v veseli družbi z nami poveselite. Le pridite vi mladi in pripeljite seboj tudi svoje prijatelje, da bo toliko bolj prijetno. Pa tudi vi, starejši pridite, saj ples ni samo za ta mlade, tudi nam starejšim dobro de, če se včasih zavrtimo. Nekateri izmed nas smo že takole malo iz mode in nas je kar nekam strah, ko vidimo, kako znajo mladi ljudje metati noge po sedaj ni šegi. Eh! Nič zato! Saj naši muzikanti bodo zagodli tudi take komade, po katerih se bodo naše noge lahko sukale še po starih melodijah. Le pridite, ter pozabite vse težave in si privoščite nekaj ur poštenega in zabavnega razvedrila v prijetni in veseli družbi. Članicam se bo razdelilo vstopnice ali tikete. Vsaka je deležna istega. Če bi ga katera ne dobila, naj vpraša zanj. Vstopnina za druge naše goste bo 25c. V nadi, da se vidimo v soboto,\dne 7. oktobra na veselici našega društva, vam vsem že danes kličem: Na veselo svidenje! — Pozdrav, Marija Hochevar, tajnica. Društvo sv. Mihalja, broj 163, Pittsburgh, Pa. Naša prošla sjednica 10. septembra bila jako dobro posje-čena; a mislim, da bu druga, 1 ili dojduča još bolje. N» pro-šloj sjednici smo rešili sve va-žnije točke, samo splošno gla sovanje ostalo do druge sjed-nice 8. oktobra, da burno ovo glasovanje bolje pretresli. Dalje. Zaključili smo prirediti banket na nedilju, 24. septembra na večer u cerkve-noj dvorani u Millvale. Tamo če biti dosta jesti i piti sa fi-nom večerjom i plesom, a sve to samo za $1.00. To nije pretiran ulaz. Napraviti čemo dobro i sve to u počast zaščitnika našeg društva sv. Mihaelu i svima našima bratoma Mi-haljema. Zato pozivamo sve skupno članstvo i naše sused-ne brate i sestre okolo Pitts-burgha. Dalje opomenjam sve, koji dugujete 2, 3 i više mjeseci, da podmirite svoj dug do 25. septembra, jer ovaj mjesec je zaključni mjesec za trimjesečni obračun, i tričetrt godišnji račun. Brača! Meni bu žal, da vam se bu neko j ima neljubav dogodila, jer vidim, da uprav nemarite svoju dužnost do društva/ v Dalje, kako ste čuli, da je još vreme za promjenu certifikata do 31. dec. 1939, da za-tim možete laglje dobiti re-zervu. To si dobro upamtite! Isto vam javim, da je kampanja več ovi 6 mjeseci i bu još trajala tri mjesece; pak vi, koji ste dosada počivali, dajte se ganiti, da poradite za našu kvotu. Pak makar vi, odbornici, nemo j te drimatl; probudite se jen put kroz večje vreme! Joft jedan put vabim vaa na naš banket 24. septembra. . Sa pozdravom, Matt BroeenU, tajnik. Dr. Marija Pomoč Kristijanov, št 166, Weet Altte, Wis. Vabilo na eejo S tem prosim cenjene članice našega društva, da se udeležite prihodnje seje dne 1. oktobra. Zadnjo sejo smo zopet sprejele dve nove članice in upam, da bo na tej seji zopet več novih. Po seji bomo pa imeli prigrizek in party, kakor smo imele že parkrat. Torej prosim, ako ima katera članica kako stvar doma da iste ne rabi, pa jo prinesite seboj na sejo, za dobitek, ker je potem toliko smeha in veselja. Drage sestre! Pridite redno na sejo, saj od tega imamo vse užitek ko vidimo druga drugo in se kaj pomenimo kar služi v naše razvedrilo in v društveno korist; le enkrat živimo, pa še to je tako kratka doba, zakaj bi se ne potrudile storiti kaj dobrega dokler ima mo priliko. Poročati moram tudi, da smo dobile vabilo od društva Marije Pomagaj št. 79, Waukegan, 111., ko bodo praznovali 35 letnico dne 22. oktobra, torej prosim, da pridete na sejo, da se bomo več o tem pomenile. Zaeno naznanjam, da sem prejela glasovnice iz gl. urada za premembo člena 26 Jednotinih pravil, kar je zelo važno, treba bo glasovati, da ne bo potem kake pritožbe. Pozdrav, Mary Petrich, tajnica. Društvo sv. Štefana, št. 187, Johnstown, Pa. Uradno se naznanja glede zadeve naše veselice, ki bi se imelp vršiti na soboto, 14. oktobra. Pa mi na^ predsednik sobrat M. Klučevšek nujno poroča, da je prejel pismo iz Greensburga od Mr. Kolissen, da je on za ta večer zaposlen. Zaradi tega smo datum te prireditve premestili na en teden prej, na 7. oktobra zvečer v cerkveni dvorani ob 8:30. Torej ste še enkrat vsi prav prijazno vabljeni na to veselico. Zaeno vabimo tudi vse drugo občinstvo, da se udeleži te naše veselice, kajti žal vam ne bo. Igral bo izboren in znano Kolissenov orkester. Ponovno ste vsi uljudno vabljeni na našo prireditev dne 7: oktobra zvečer. S sobratskim pozdravom, Frank M. Pressburg, tajnik. Društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, O. Malo tega, malo onega Najprvo prosim ter vabim »aše cenjene sosestre, da se številno udeležijo današnje seje; prav nobenega izgovora nimate sedaj, kajti vročina vas ne bo zadržala in tudi mraz že ne, zato pa pridite nocoj 21. septembra na sejo, da se zopec malo pogovorimo za našo ter za društveno bodočnost. Tajnica društva je tudi prejela glasovnice iz glavnega u-rada za spremembo člena 26 Jednotinih pravil, kar je zelo važno, zato pridite, da boste glasovale. Kaj pa kampanja pri našem društvu ? Čast ter priznanje naši sestri predsednici, kajti ona je v ta namen storila že več kakor pa je njena dolžnost. Kaj pa me, ostale? Pa dajmo sedaj storiti, kar smo zamudile, da tako s pomočjo nas vseh do konca leta tudi naše društvo doseže predpisano kvoto. Še precejšne število novih nam manjka. Skušajte vse ve drage članice pridobiti vsaka eno novo, pa bomo dosegle to. Kdo je v bolezni večji prijatelj, kakor ravno društvo in naša mati Jednota? Da, res, vse premalo se zavedamo velike vrednosti zavarovanja pri naši K. S. K. Jednoti; posebno starši bi morali vedno na to paziti, da bi imeli vse svoje malčke zavarovane pri KSKJ. Hvala Bogu in naši patroni sv. Heleni, da ob času ko ta dopis pišem, nimamo pri našem društvu nobene članice na bolniški listi. Sedaj pa še nekaj! Leto se nagibi je h koncu, in vsak dober gospodar skrbi, da ima sredstva na roki, da lahko ob koncu leta poravna vse dolgove ali račune. Tako je tudi pri društvu; tudi tu bo kmialu prišel čas, ko bo treba plačati vse uradnice. Da bo pa to mogoče, ne da bi sedanjo blagajno preveč oškodovali, je bil sklep zadnje seje, da se v ta namen priredi na 29. oktobra Card Party in sicer v cevkve-ni dvorani na Holmes Ave.; tikati za ta večer so že v prodaji, stanejo 25c, kateri ne znajo igrati na karte že danes povem, da bodo tudi vsakovrstne druge zabavne igre, s katerimi se boste lahko prav pošteno zabavali; tudi za plesaželj-.ie bo preskrbljeno, in ravno tako bodo članice preskrbele za lačne in žejne. Ako se ne motim, bo več krasnih daril na razpolago onim, krfteri bodo dobro igrali. Na to zabavo ste vse cenjene sosestre že danes prav prijazno vabljene in obenem tudi vabimo člane in članice naših sosednjih društev in sploh vse prijatelje lepe in poštene zabave; obiščite nas, tudi me bomo radevolje prišle na vaše veselice. Posebno pa povabimo našega urednika Glasila in pa tistega Jakata tam doli na St. Clair Ave. Sedaj pa še nekaj! Kar vse si zapomnite dobro, da 2-krat preberite tale stavek: Prihodnjo nedeljo, to je 24. . septembra, ko se navadno pobira asesment v Slovenskem domu na Holmes Ave. se na ta dan ne bo kolektalo ases-menta zato, ker omenjni dan praznuje Slovenski Dom na Holmes Ave. svojo 20 letnico obstanka. 25. septembra pa se bo zvečer kakor navadno zopet pobiralo asesment in tudi v prihodnje, in to v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Prosim, da vpoštevate teh par naznanil ter pojasnil. Pa ne pozabite na sejo, da se tam še kaj o tem pogovorimo. Pozdrav vsemu članstvu naše Jednote, posebno pa našim Helencam! Margit Kogovšek, blagajničarka. nišnici; oba bila tudi previde-na in sta po kratkem pa mučnem trpljenju izročila svoji duši v roke Stvarnikove in odšla v večnost po plašilo. Blaga in vrla mladeniča počivaj-ta v miru! Jednota je hitro izplačala posmrtnino za oba. čast in hvala ji za to! Hitra pomoč je bila velika tolažba žalostni materi. Poročevalec. Društvo sv. Križa, št. 217, Salida, Colo. Zahvala Naše društvo je proslavilo 45 letnico Jednote dne 3. septembra. V ta namen smo povabili tudi vse rojake in člane drugih društev ter Jednot, da je bila udeležba v resnici velika. Zato se vsem udeležencem lepo zahvaljujemo, ob enakih prilikah bomo skušali Vašo naklonjenost povrniti. Posebna hvala pa gre našemu dragemu in spoštovanemu gl. predsedniku KSKJ. bratu Johnu Germu za ganljiv govor in tako lepo petje ter igranje; istotako lepa hvala sobratu Josipu Russu, tretjemu porot-laemu odborniku Jednote za obisk in govor. Dalje se zahvaljujemo društvu sv. Alojzija št. 78 JSKJ., za na razpolago nam dano dvorano in društvu Marije Pomagaj št. 24 ZSZ. za dar (sodček piva). s Posebno hvalo pa izrekamo Mr. Louisu Costello, za darovani veliki sod piva in vsem članom(cam) društva, ki sto kaj v to svrho darovali ter nam že na en ali drugi način kaj pomagali do tako lepega uspeha naše minule prireditve. Ponovna hvala vsem skupaj in Bog plačaj! K sklepu še apeliram na vse naše člane in članice, da gredo na agitacijo za novo članstvo v sedanji jubilejni kampanji. S pozdravom, Katherina Drobnich, tajnica. -o- selo razpoloženje in domača zabava, petje, jed in pijača brez kakih nadležnih številk «11 prodajanja. Za blagoslov spremlja petje tudi godba. O j a, pozabil sem omeniti, da smo naročili za isti dan prav lepo vreme, tako da bo pasalo naravnost k tej slavnosti. GLAS IZ ZAPADA Butte, Mont. — Poletje je minulo in jesen se nam približuje; to nam naznanjajo in l^ažejo cvetlice in vrtovi, ki so se že začeli sušiti. Doba piknikov zunaj v naravi je tudi že za nami; za jesenjo nas bo zopet obiskala dolgočasna teta "zima," da bomo lahko zopet pri peči sedeli, posebno tukaj v Montani, kjer imamo vedno bolj dolgo zimo. V tej sezoni bo treba prirediti kako plesno zabavo v korist društva in pridno agitirati za novo članstvo v Jednotini jubilejni kampanji. Glede dela se ne moremo dosti pohvaliti v naši naselbini, ker gre vse bolj počasi napre j; vsled zopetne vojne v Evropi je pa tudi pri nas draginja vsak dan večja. Uboge družine, ki nimajo sredstev za preživljati se! Bog nas varuj zopetne vojne! V zakonski stan sta stopila Mr. Homer F. Sepsard in Miss Elsie Sever; ženin je druge narodnosti, toda vnet katoličan. Nevesta je hči dobro znanih slovenskih katoliških staršev Mr. in Mrs. Peter Sever; vsa ta družina spada k naši Jednoti. Poročne obrede je izvršil Father Sheehan med peto sv. mašo v cerkvi sv. Srca Jezusovega, kamor je nevesta spadala. N o v o p o r oč encema želimo mnogo veselih in zadovoljnih let in obilno božjega blagoslova. — S pozdravom, Theresa Mihelich. ZAHVALA Tem potom se želimo srčno zahvaliti vsem dobrotnikom, kateri so nam bili tako sočutno naklonjeni ob bolezni kakor tudi ob času smrti našega nepozabnega pokojnega očeta in soproga Martina Urajnarja Nadalje se zahvaljujemo tudi vsem kateri so darovali za sv. maše, vsem, ki so ga prišli kropit in za darovane vence ter za spremstvo do groba. Tako tudi lepa hvala društvu sv. Alojzija št. 52 KSKJ. in društvu sv. Jožefa št. 45 JSKJ., ki sta preskrbela pri rakvi častno stražo in pokojniku priredila tako lep pogreb. Hvala tudi onim, ki so dali svoje avto» mobile pri pogrebu na razpolago. Posebna hvala Father Rafaelu Urajnarju za opravljene pogrebne obrede in lepa hvala Father Buckholdu in Father Hartmanu za njih naklonjenost in podelitev sv. zakramentov našemu pokojniku. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Agnes Urajnar, soproga Frank in Joseph, sinova Indianapolis, Ind., 17. septembra 1939. Dobro delo boste storili ako pridobite kakega novega člana (co) za našo Jednot o. DOPISI Društvo sv. Štefana, št. 197, Brockway (Rice), Minn. Zopetni smrtni slučaj pri društvu Komaj je minilo mesec dni, ko smo poročali žalostno novico o smrti vrlega mladeniča in člana našega društva sv. Štefana št. 197, KSKJ. Jožefa Ruparja, moramo zopet poročati z žalostjo, da smo zgubili zopet novega člana. Smrt je pretrgala nit življenja 25 letnemu Tomažu Koželju. Bil je izmed 15 otrok edini pomočnik pri gospodarstvu svoji materi, katero je zelo spoštoval in otroško ljubil. Že kot 12 letni deček je pristopil k društvu sv.-Štefana, bil tudi pomožni društveni tajnik. Pokojni Tomaž je bil izvanred-no blag in vrl krščanski mladenič. Ljubil je svojo vero in cerkev; bil je cerkveni pevec, tajnik cerkvenega društva Krščanskih mladeničev, živel je vzorno in spolnjeval krščanske dolžnosti. Sv. zakramente je prejemal prostovoljno, ne le samo, kadar je bilo rečeno, ampak tudi z veseljem pogostokrat. S pokojnim Jožefom Ruparjem sta bila posebno dobra prijatelja in zvesta tovariša. Umrla sta oba na isti bolezni paralizi, v isti bol- zaključen. Velika cerkvena slavnost v Newburgu Cleveland, Ohio. Vse gre po vrsti v pripravah za blagoslovljenje vogelnega kamna 24. tega meseca. Takrat se bo vršila velikanska parada, katere se bo udeležilo tisoče domačih, pa tudi drugih ljudi. Danes ponovimo naše povabilo vsem drugim Slovencem in Hrvatom zlasti iz Clevelanda. Pridite na to slavnost, da nam pomagate slaviti pomembni dan. Vi, kateri i-mate svoje cerkve dovršene in ste svoje slične slavnosti že pozabili, si ne morete misliti, kaj pomeni za nas, ki smo biii že štirinajst let pod zemljo, ali v basementu. Zato pa le pridite in praznujte in poveselite se z nami. Parada se prične ob pol treh popoldne in blagoslov kamna ob treh. Vse žene in dekleta, katere i-mate narodne noše ste prošene da jih tisti dan vzamete iz skrinje in jih rabite. Postavite se. Čemu pa imate to obleko, če ne za rabo ob takih pomembnih slovesnostih kot bo ta. Zbiranje in uvrščanje se prične že ob 2. uri. V paradi bodo tri godbe: sv. Jožefa št. 169 KSKJ., sv. Vida in domača. Razni vežbalni krožki in druge uniformirane organizacije bodo korakale. Domači farani bodo vsi v vrstah. Kamen bo blagoslovil' pomožni Škof, Most Rev. James Mc-Fadden, ki bo tudi imel angleški govor. Slovenski govor pa bo imel Father Slaje, župnik fare sv. Cirila in Metoda v Lorainu. Vsi ga poznate, da je izvrsten govornik. Takoj zatem se vrši blagoslov z Najsvetejšim zunaj na prostem in s tem bo cerkveni program Začne pa se ve- SMRTNA KOSA Brooklyn, N. Y. — Tem potom sporočam žalostno vest, da je kruta smrt ugrabila našo rojakinjo Josephine Zvonar, rojena Modec, ženo sobrata Michaela Zvonar, člana društva sv. Jožefa št. 57 KSKJ. Pokojna je bila rojena 2. aprila 1885 v vasi Velika Mučna, na Hrvaškem, in tukaj v Brooklynu zapušča moža Michaela in hčerko Ančko, in v Simpson, Pa., pa zapušča brata Jakoba Modec, v starem kraju pa enega brata. Pokojna je^bila bolana par mesecev in potem je bila v Bushwick bolnišnici, kjer je umrla v soboto dne 9. septembra ob 2:15 popoldne. Pokopana je bila s sv. mašo zaduš-nico iz cerkve sv. Martina potem pa na Calvary pokopališče. Pokojna je bila članica Slovaške katoliške ženske jednote, št. 189 v Simpson, Pa., kjer so živeli okoli 13 let in tam zapušča veliko prijateljev in istotako tudi tukaj v Brooklynu, kjer so stanovali okrog 12 let. Od pokojne brat je bil tukaj več tednov s svojo družino in se je po pogrebu zopet nazaj vrnil. Ostalim žalujočim naše so-žalje, pokojnici naj pa večna luč sveti. Joseph J. K lun, poročevalec. --o — PRVI KONCERT ŠOLSKE GODBE Waukegan, III. — Šolska godba ali orkester naše slovenske cerkve Matere Božje priredi svoj prvi koncert prihodnjo nedeljo, dne 24. septembra zvečer ob osmih v šolski dvorani. Cerkveni pevski zbor "Lira" bo tudi na programu. Prijatelji lepe godbe in petja so prijazno vabljeni. Poročevalec. -o-- AGITIRAJTE ZA MLADtN* SKI ODDELEK 1 Razne prireditve Jednotinih društev 23. septembra: Plesna veselica Ambridge Kay Jay kluba, Ambridge, Pa. v Ruski dvorani na 306 Maplewood Ave. 23. septembra: Plesna veselica društva sv. Štefana št. 224. Cleveland, O. v dvorani cerkve sv. Nikole, 36th St. in Superior Ave. 24. septembra: Godovanje društvenega patrona in članov društva sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa. z banketom in plesom v hrvatski dvorani sv. Nikole, Millvale, Pa. 30. septembra: Plesna veselica društva Marija Čistega Spočetja št. 85, Lorain, O., v Slovenskem Nar. Domu. I. oktcbra: Proslava Jedno-tine 45 letnice društva sv. Mihaela št. 152, So. Chicago, 111. 7. oktobra: Kartna zabava (Card party) društva sv. Ane št. 127, Waukegan, 111. v šolski dvorani. 7. oktobra—Plesna veselica društva sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland v avditoriju S. N. Doma. 7. oktcbra: Jesenska plesna vcselica društva sv. Štefana št. 187, Johnstown, Pa., v cerkveni dvorani. 14. oktobra: Plesna veselica društva sv. Patrika št. 250, Gi-rard, Ohio. 21. oktobra: Proslava Jed-notine 45 letnice društev št. 110, 111 in 243, Barberton, O. v dvorani društva "Domovina." 22. oktobra: 35 letnica društva Marije Pomagaj št. 79, Waukegan, 111. 29. oktobra: Kartna zabava in ples društva sv. Helene št. 193 Cleveland, O. v cerkveni dvorani. 29. oktobra: Kartna zabava (Card party) društva Marije Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa. v cerkveni dvorani na 57. cesti. 5. novembra: Proslava 35-letnice društva Marija Čistega Spočetja št. 80, So. Chicago, 111. in zaeno proslava Jed-notine 45 letnice. 6. novembra: Gledališka igra društva Marije Čistega Spočetja št. 85, Lorain, O., v Slovenskem Nar. Domu. II. novembra: Martinov večer društva sv. Križa, št. 214, Cleveland, Ohio v Slov. Domu na Dennison Ave. Ostala društva, ki imajo to «ezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo. GLASILO K. S. K. JEDNQTfe, SÊPTfeMBlCft 20. 1939 Rev. Ciril Zupan zapušča svojo faro Pueblo, Colo. — Naš preč. g. župnik P: Ciril Zupan OSB., ki je pustil med nami skoro vsa svoja leta, se te dni poslavlja od nas kot oče od svojih otročičev. Mislite si očeta, ki živi s svojimi otroci dolgih 45 let in bi se poslavljal od svojih najdražjih. Tako je pri nas te dni . . . Kaj hočemo? Življenje teče svojo pot in zahteva marsikaj zdaj tu, zdaj tam. • Benediktinski red, ki ima svoj dom v Canon City in svoje vzgajališče, si je postavil za svojega načelnika našega dosedanjega preč. g. župnika P. Cirila Zupana in tako odhajajo zdaj tja na svoje mesto. Na tem napredovanju jim moramo vsi prav iskreno čestitati in jim želimo na novem mestu vse najboljše, posebno pa tako potrebnega počitka. duhovnikov, star 77 let. V A-meriki živi že 58 let; leta 1936 je obhajal jubilej svojega zlatega mašništva. Rev. Ciril Zupan, OSB. Kaj je preč. gospod vse storil za povzdigo Slovencev in naše župnije tu v Pueblo, vemo vsi farani Marije Pomagaj. Jaz sama sem že tu 38 let in sem opazovala njihovo požrtvovalno delovanje za blagor naroda in naših duš. U-stanovili so faro in šolo in marsikaj drugega. Zdaj smo preslikali cerkev, dobili nove orgije, ki so močne in velike, da se vse trese ko zabuče. Prav lepa je naša cerkev, ena najlepših v celem mestu. Pri vsem sta se zadnja leta trudila naš preč. g. župnik P. Ciril Zupan in z njim sedanji novi župnik preč. g. Anthony Roitz. Obema hvala za vse. Naš novi župnik je sedaj Rev. P. Anthony Roitz, sin znane ugledne slovenske družine Roičeve tu v Pueblo. Torej sin naše lastne slovenske naselbine. Njim v pomoč pa pride kot kaplan Rev. P. Pav-lines, ki je Američan. Obema želimo vsega uspeha pri vodstvu in delu na naši župniji. Ločitev od našega očeta zla-tomašnika preč. g. P. Cirila je pa res kar težka. Že več časa čujemo in zdaj tudi vemo, da se bodo ta teden poslovili od nas, pa kar ne moremo verjeti. Preč. g. pater Ciril pa našli naselbina sta tako tesno povezana, da človek kar ne more verjeti, da je to mogoče, da se bomo ločili. Saj ločili se ne bomo, preč. g. zlatomaš-nik bo odšel le malo na oddih, v duhu pa bomo vedno ostali skupaj. Preč. g. zlatomašniku našemu vrlemu dosedanjemu župniku, P. Cirilu Zupanu, ki je 45 let dela vložil za nas slovenske izseljence tu v Pueblo, se vsi farani Marije Pomagaj in vsi Slovenci najiskreneje zahvaljujemo za vse, karkoli so tekom polstoletja storili za nas in za dobro naših duš. Naj ga dobri Bog obilno nagradi za vse njegove žrtve, za vse njegovo delo za nas. Molite za nas in naše družine in mi bomo za Vas! Z Bogom in pozdravljeni naš dobri oče! V imenu cele fare, J. Meglen. P.S.—Rev. Ciril Zupan je starosta ameriških slovenskih 0 nemško-poljskih sporih Tekom zadnjih 25 let, ali od začetka minule svetovne vojne pa do nedavnega Hitlerjevega vpada na Poljsko, so trajali med Nemčijo in Poljsko neprestani diplomatični, ekonomski in vojaški spori. 1915 Navedeno leto je nemška armada okupirala mesto Varšavo, ko so se morali premagani Rusi umakniti proti iztočni strani. Kmalu zatem je bil podpisan protokol med Avstrijo in Nemčijo v svrho u-stanovitve poljske kraljevine na bivšem ruskem ozemlju. Nemčija naj bi preskrbela prvega kralja in nadzorovala armado. 1918 Začasna poljska vlada je proglasila dotedanjo nemško okupacijo neveljavnim, to se je naznanilo 10. novembra 1. 1918 in zaeno razpustilo in razorožilo vse nemško vojaštvo na poljskem ozemlju. 1919 Poljski nacionalisti so zavzeli Poznanj (Nemško Poljsko), nakar so Nemci obnovili svoje sovražnosti in vršili na pade na Poljake. V svrho do-sebe miru v tem spornem kraju, je zavezniška mejna komisija sklenila, da naj se mesto Gdansk z okolico prideli Poljski. To se je tudi v resnici izvršilo, nakar je prevzela Liga narodov kontrolo nad svobodnim mestom Gdansk, koridorjem in Gornjo Šlezijo. 1920-1932 V teh letih so večkrat nastajali spori ker so nemški kanclerji Stresseman, Bruen-ing in drugi voditelji nemške republike zahtevali, naj se gori navedeno ozemlje vrne nazaj Nemčiji. 1934 Do tega leta je vojaška sila pod naziji vedno bolj naraščala. Tedanji poljski maršal Pilsudski se je že istokrat hotel spustiti z Nemčijo v vojno; vendar pa tedaj še ni mogel računati na pomoč od njene sosede Francije, nakar je kar na svojo roko in brez vprašanja Francije sklenil nenapa-dalno pogodbo z Nemčijo. 1937 Dne 5. novembra 1937 je bil med Nemčijo in Poljsko podpisan pakt, da se bo obojestransko vpoštevalo narodnostne manjšine, katere naj bi imele pravico svobodno rabiti svoj jLzik, šole, cerkve, tako tudi vršiti po svojem kulturna in pa ekonomska delovanja. V tem paktu je bilo še posebej označeno, da nemško-poljska zveza ne sme na noben način ovirati ali motiti vprašanja glede mesta Gdansk. 1938 Poljska je privolila razdelitev Čehoslovaške v nemške roke; z&to si je pridobila mesto Tešin z okolico, ki je eno izmed najvažnejših železniških križišč v Južni Evropi. 1939 Dne 5. januarja 1939 je poljski vnanji minister Josip Beck obiskal Hitlerja na njegovem gradiču v Berchtesgaden. Že tedaj je Hitler od njega zahteval vrnitev Gdanskega in koridorja okrog severne Nemčije. Tega Poljska ni privolila in se je v tej sili zatekla k Franciji ter naredila ž njo zvezo. 15. marca so nemške čete okupirale Češko in Moravsko in zaeno se je ustanovilo nekak protektorat nad Slovaško. Na ta način je Nemčija svoje vojaštvo namestila po celi črti južne poljske meje. 28. aprila je Hitler preklical nemško-poljsko nenapadal-ni pakt. 1. septembra so nemške čete napadle Poljsko brez vojne napovedi. Kratek opis Poljske Nesrečna Poljska, o kateri se dandanes toliko govori in piše vsled brutalnega napada od strani Nemčije ima že skoro 1000 let staro zgodovino za seboj. Ker je bližnja soseda Nemčije in Rusije, se je morala tudi v preteklosti že večkrat z njima boriti za svoj obstanek. Poljska zgodovina je v resnici zanimiva, osobito še iz prejšnjih stoletij, ko je i-mela svoje lastne kralje in je pod njimi lepo procvitala. Pred minulo svetovno vojno je spadala vsa Poljska deloma pod Rusijo, Nemčijo in bivšo Avstrijo, toda po končani vojni je postala samostojna republika po sklepu ver* zaljske mirovne pogodbe. K ustanovitvi te republike je največ pripomogel še vedno živeči znani pianist Ignac Pa-derewski, ki je bil njen prvi predsednik leta 1919, toda njegovi politični nasprotniki so ga izpodrinili, vsled česar je Paderewski zapustil svojo domovino in odpotoval v inozemstvo. Tako živi nekaj časa na svojem posestvu v Kaliforniji, ali pa v svoji vili v Švici. Paderewski je sedaj že 80 !et star. Poljska, ki je merila pred sedanjo vojno 150,413 kvadratnih milj, prebivalstva je pa štela 32,347,300, meji proti za-padu na Nemčijo, južno na Cehoslovaško, južnoiztočno na Romunijo in iztočno na Belo Rusijo in Ukrajino, severno pa na Rusijo. Na severozapad-ni strani ob morju se prostira-jo Pomorze, Iztočna Prusija, Litvanija, Latvija in Baltiško morje. Med Iztočno Prusijo in Nemčijo se nahaja takozva-ni poljski koridor do Baltiškega morja. Svobodno mesto Gdansk, katero imajo sedaj zopet Nemci v svojih rokah je bilo prideljeno Poljski leta 1922 na podlagi verzaljske pogodbe. Poljaki so zadnjih 10 let osobito lepo razširili in povečali pristaniško mesto Gdynia, ki je sedaj tudi baje že v nemških rokah; to mesto, ki je bilo šele nedavno mala ribiška vas, šteje dandanes okrog 60,000 prebivalcev in je zelo važno pristanišče za dovoz in izvoz raznovrstnega blaga. Kakor v Gdanskem, tako je bila tudi v Gdyniji za Nemce določena .prosta carina. Poljska leži po večini na ravnem ozemlju; nje glavne reke so Vistula in Bug, ondi se nahaja tudi številno jezer, izmed katerih je največje jezero Narocz. Po prvo označeni reki se vrši redni plovbeni promet skozi celo Poljsko od severa do juga. Glavno mesto Poljske je Varšava z 1,178,000 prebivalci, potem so Lodz, Lvov, Krakov, Poznanj, Vilna in drugi. 65 odstotkov poljskega naroda se peča s kmetijstvom; obdelanih kmetij je ondi, na površini 44 in pol milijonov akrov, potem imajo Poljaki 13 milijonov akrov pašnikov, 22,000,000 akrov gozdov, vrtov ter sadovnjakov nad 9 milijonov akrov. Največ se ondi prideluje raznega žita, knopelj (prediva), hmelja, sladkorne pese in krompirja. Tudi lesa se mnogo naseka in izvozi. V Šleziji so veliki premogovniki in rudniki, v Byalistoku in Bielskem so velike predilnice, v Varšavi, Lodzu in Poznanju velike jeklarne in v Karpat-skih okrajih pa nafta ali petrolej ski vrelci. Tako se nahajajo na Poljskem tudi velike soline. V minuli svetovni vojni je bila Poljska zelo prizadeta, ker je vojna uničila dosti njenega obdelanega ozemlja, skoro poldrugi milijon gospodarskih poslopij je bilo uničenih; toda tekom zadnjih 25 let se je vse zopet popravilo, preuredilo in izboljšalo. Na Poljskem je poleg živinoreje tudi konjereja zelo napredovala, kajti po zadnjem štetju je bilo ondi nad 4 milijone konj, goveje živine nad 10 milijonov glav, in 7 milijonov prešičev. Mnogo perutnine je Poljska redno pošiljala v Anglijo, tako tudi volno in bombaž. Vojaška sila Poljske je znašala zadnji čas 17,900 častnikov, in 2,481,000 vojakov, v zračni službi je pa bilo 7,900 mož. Sedanji predsednik Poljske je Ignac Mosciski, star 72 let, glavni nadzornik armade je pa maršal Edvard Smigly-Rydz, ki zavzema pri vladi za predsednikom prvo mesto in se s svojo armado zopet junaško bori za svojo domovino. TORPEDNI ČOLNI Torpedni čolni so majhne ladje, ponavadi komaj pet do dvajset ton težke, kar je zelo malo, če primerjamo z rušilci, ki imajo ponavadi kakih 20 tiijoč ton teže, ali z najmodernejšimi bojnimi ladjami — velikankami, ki jih sedaj gradi angleška in ameriška mornarica, od katerih bodo največje dosegle 45 do 48 ti soč ton teže. Pri torpednem čolnu seveda ne moremo pričakovati, da bo Bog ve kako oborožen. Njegovo glavno orožje sta dve torpedni cevi, ki sta pa lahko zelo nevarni tudi zelo velikim bojnim enotam, kadar zadeneta cilj. če odštejemo torpedo, ki jih lahko izstreli čoln samo iz dovolj velike bližine in protiavijonske topove in strojnice, je torpedni čoln brez obrambe. Namesto topov itd. pa ima stroje, s pomoč jo katerih lahko razvija do 100 km hitrosti v eni uri. čoln, ki je zelo majhen, je pa tudi ravno zaradi majhnih dimenzij in velike hitrosti zelo neprimeren cilj. Kakor so pokazale izkušnje v svetovni vojni, ko so se torpedni čolni prvič pojavili in manevri, so torpedni čolni zelo nevarno in učinkovito orožje, pripravni posebno za obrambo obale pred napadi iz morja. f*red svetovno vojno majhnih enot (ladij) na morju z vojaškega stališča niso preveč cenili. Šele bojevanje v Rokavskem prelivu in ob obali Flandrije je pokazalo, da je tukaj bojna vrednost večjih ladij zelo dvomljiva. Tedaj so začeli uporabljati kolikor mogoče majhne motorne ladje, ki so jih primerno oborožili. Z njimi so lahko prspluli polja, kjer so bile posejane mine, ali pa so pluli čez plitve morske predele in presenetili sovražnika tam, kjer se je najmanj nadejal. Ko so opravili svojo nalogo, so se lahke okretne ladjice hitro u-maknile. Tako so napadali take ladje posamezne bojne enote, ki so blokirale obalo, napadale mirno vozeče trgovske ladje, napadale podmornice, vršile obveščevalno službo, pomagale pri zastiranju morja z umetno meglo in poleg vseh teh za vojskovanje na morju zelo važnih nalog so bile vedno pripravljene za napad z eni mnajnevarnejši orožij — torpedom in z vodnimi bombami, kakor se imenujejo posebne mine za boj s podmornicami, ki jih ladja spusti v vodo in ki se tako regulirajo, da eksplodirajo šele v določeni globini. Vse te prednosti pa postanejo še bolj pomembne, če pomislimo, da je cena takih majhnih ladij dosti manjša, in tudi izguba ene take ladje ne pomeni veliko v primeri z izgubo velike bojne ladje. Jasno je, da so posamezne države kmalu spoznale prednosti novega orožja, zlasti ko se je z razvojem pogonskih strojev po vojni še znatno izboljšala učinkovitost torpednih čolnov, in so mu začele posvečati vedno več pozornosti. Zanje so se začele zanimati zlasti majhne države, katerih obala ni ustvarjena tako, da bi bilo mogoče računati na mogočno oblast na morju, ampak so se V svoji oborožitvi o-mejile predvsem na obrambo o-rožje. Od velikih pomorskih sil je v desetletjih po vojni posvetila tor-pernim čolnom največ pozorno- sti Italija, ki je že v svetovni vojni zgradila število brodovje tor- pernih Čolnov, ki so bili v vojni znani pod kraticami: M. A. S. (Mctoscati Anti-Sommergibili — motorni čolni za boj proti podmornicam). Italijanski torpedni čolni so v juniju 1918. leta prvič uničili bojno .ladjo. Bila je to avstro-ogrska bojna ladja "Szent Istvan." Po svetovni vojni pa je Italija zgradila veliko število bojnih enot MAS-ov, ki pa so dobili kot orožje poleg tor-pernih cevi tudi primerno protiletalsko topništvo. če upoštevamo napredek v letalstvu, industriji lahkih motorjev, nove načine oklopne zaščite velikih ladij, moramo reči, da se bojna učinkovitost tega za sedaj še novega orožja se ne da točno preceniti, kakor je težko ceniti pomen in učinkovitost letal v bodoči vojni na morju. Vendar pa bodo pomorski strokovnjaki v bodoči vojni resno računali tudi z majhnim in okretnim torpednim čolnom. -o- Siamski kralj je obiskal slovenske misijonarke Mladi kralj ima šele 13 let. Prišel je na obisk v Bank-kok iz Evrope, kjer študira. Vsa prestoli-ca ga je slavila in so ga povabile tudi uršulinke, kjer delujejo tudi dve slovenski misijonarki: Rafaela Vurnik, predstojnica vseh uršulinskih kitajskih in siam-skih misijonov, in m. Ksaverija Pire, ravnateljica tamkajšnjih uršulinskih šol. O tem obisku poroča naša misijonarka m. Ksave rija Pire sledeče: Kako uro pred napovedanim časom je prišlo nekaj častnikov osebne kraljeve straže skupno s tajno policijo, da pregledajo, če je vse varno in primerno pripravljeno za sprejem kralja. Vse je bilo v najlepšem redu. Povsod preproge, ki smo si jih izposodili iz kitajske katoliške cerkve, povsod palme in zastave, naših 400 gojenk pa v najbolj slavnostnem razpoloženju, ki si ga morete misliti. Nekaj minut po enajstih so pridrseli žolti dvorni avtomobili in ob zvokih siamske narod ne himne je mladi kralj stopal s svojim spremstvom po šolskem hodniku do slavnostno okrašene dvorane. Njegov sedež je bil po predpisih na malem odru, da je bil nekoliko vzvišen nad ostalimi. Na njegovi desni sta sedeli mati in sestra, na levi njegov bratec, princ Pumipon, tudi naš nekdanji učenec, in zraven tega prevzv. g. škof, ki je prišel k prireditvi, da zastopa katoliški misijon. Med kraljem in kraljevo materjo pa je imela v posebni vrsti svoj prostor m. Rafaela kot predstojnica hiše in torej kraljeva gostiteljica. Tako se je v odmorih mogla razgovarjati z visokimi gosti, ki so kazali za našo šolo veliko zanimanje. Tako dovršeno je igrala svojo vlogo, kot bi bila zrasla na dvoru. Mladi kralj se je pa tudi izkazal hvaležnega za naš sprejem. Nekaj dni po njegovem odhodu smo prejele iz kraljeve pisarne nakaznico za 500 pika-lov, to je 12,500 din. -o- NA ZNANJE Izseljenski čeki 1. Narodna banka kraljevine Jugoslavije je odredila, da se izseljenski čeki, izdani v tuji valuti, a poslani preko Narodne banke v Jugoslavijo, menjajo po svobodnem kurzu, ki je višji od državnega tečaja. S tem odlokom je Narodna banka želela, da gre posebno na roko našim izseljencem. 2. Izseljenci, ki potujejo preko Italije ali Nemčije, so dolžni na meji pri prihodu v to zemljo, da prijavijo oblastem točno vsoto denarja (v gotovini ali čekih), ki ga nosijo s seboj, ker samo toliko denarja lahko vzamejo pri odhodu iz teh dežel. V nasprotnem slučaju izpostavljajo se nevarnosti, da se jim ta denar zapleni. Kralj, jugoslov. konzulat v New Yorku. MIHAJLO PUPIN PROFESOR ZA KLEKTBOMEHANIKO NA COLUMBIA UNIVERZI V NEW TORKU OD PASTIRJA DO IZUMITELJA PREVEL PAVEL BREŽNIK Kmalu po letu 1842. je podal Joseph Henry ostavko na svoje profesorsko mesto na Princeton Collegiju ter se poslovil od svojega laboratorija, kjer je odkril mnogo znamenitega in kjer je leta 1832. sestavil in spravil v obrat prvi elektromagnetni brzojav, ki je praktična posledica njegovih velikih odkritij. To se je zgodilo mnogo poprej, preden se je kaj čulo o Morse ju. Henryjev sloves med znanstveniki je bil zelo velik in je obetal, da se še poveča, ako bo Henry nadaljeval svoja znanstvena raziskovanja. Bil je v svojih najboljših moških letih; imel jih je komaj nekaj nad štirideset. • Takrat ga je poklicala domovinska dolžnost v Washington, kjer je čakala Smithsonova institucija, da jo s svojo spretno roko organizira in jo tudi brani zoper politične spletke. Ta dolžnost ga je odvrnila od ljubega laboratorija in preživel je o-stalo svoje življenje, nad trideset let, v Washingtonu kot tajnik Smithsonove institucije, kot ustvaritelj skoraj vseh znanstvenih zavodov, na ka£ere so Zedinjene države danes tako ponosne. Bil je tudi prvi predsednik Narodne a-kademije znanosti, katere pravila je leta 1863. odobril kongres po njegovem prizadevanju. Pod njegovim vodstvom je fizikalna veda napravila državi velike usluge za časa državljanske vojne; ustanovitev Akademije znanosti po kongresu je značila hvaležno priznanje za njegove zasluge. Vedno sem poudarjal sijajne napore Josepha Henryja za napredek znanosti v Zedinjenih državah in k temu se povrnem še pozneje. Henry je bil velik znanstvenik, toda bil je velik domoljub. V njegovem srcu je bila domovina na prvem mestu in šele na drugem mestu njegovi znanstveni uspehi in njegova slava. Prepričan sem, da je bil to vzrok, zakaj ni nadaljeval svojih raziskovanj električnih oscilacij. Tu hočem omeniti, da je bila zadovoljiva posledica mojega lastnega skromnega prizadevanja, da so po njem imenovali neko električno mersko enoto. Moj tovariš, pokojni profesor Francis Bacon Crocker z univerze Columbije, mi je pri tem navdušeno pomagal in električni kongres v Chicagu leta 1893., ki mu je predsedoval Helm-holtz, je uvedel ime "henry" za mersko enoto električne indukcije, medtem ko je dobila pierska enota "farad" ime po Faradayu. Ni električnih merskih enot, ki bi se več rabile kot "farad" in "henry," posebno v radijski tehniki. In nihče tudi ni več prispeval k razvoju radijske tehnike kakor Faraday in Henry. Maxwell je podal ostavko na svoje profesorsko mesto na King's Collegiju v Londonu ob koncu leta 1863., kmalu potem, ko je predal Kraljevski akademiji svojo veliko razpravo o elektromagnetni teoriji. Elektromagnetna teorija svetlobe, ki jo je, kot sem bil že omenil, imenoval Veliko stvar' v pismu, naslovljenem na nekega prijatelja, je bila višek tega. Nato se je umeknil na deželo, na svoje posestvo v Glenlairu na Škotskem, ter posvetil pet let samo svojim raziskovanjem in razmišljanju. To je bilo največje veselje njegovega življenja. Toda vojvoda Devonshirski, zvest pristaš cambridgeske univerze, ji je poklonil veliko vsoto denarja, da zgradi in opremi fizikalni laboratorij. Ta naj bi se imenoval Cavendishev laboratorij, po lordu Cavendishu, slavnem vojvodovem predniku, ki je bil posvetil svoje življenju nauku o elektriki. Ta dar je bil vojvodov odgovor na cambridge-ski pokret v prilog znanstvenemu raziskovanju. Maxwella so' poklicali v Cambridge za ravnatelja novega laboratorija; odzval se je temu klicu, dobro vedoč, da bo odslej ves njegov čas posvečen organizaciji in upravi. Dolžnost do njegove univerze in do znanstvenega raziskovanja v Veliki Britaniji je zanj značilno mnogo več, kakor s poskusi dokazati svojo veliko teorijo. In to je gotovo eden vzrokov, zakaj Maxwell ni napravil tistega i-dealno preprostega poskusa, ki ga je uresničil Hertz. Toda kot ravnatelj Cavendishevega laboratorija je vzgojil vrsto mož, ki so mogli nadaljevati delo tam, kjer ga je on zapustil. Med njimi je bil eden, ki je kmalu prevzel vodstvo v naglem razvoju Faraday-Max-wellove elektromagnetne teorije. Henryjev in Maxwellov zgled je moral delovati na Andrewa Whitea, ko je leta 1873. izrekel tiste- znamenite besede, ki sem jih že poprej omenil, a jih hočem tu ponovno navesti : "Omejiti se hočem samo na vrednost, ki jo imata za naš politični napredek duh in zgled nekaterih današnjih znanstvenikov. Kakšen zgled nam daje ta duh? To je zgled navdušenja, navdušenja pri iskanju resnice, . . . temeljitosti pri iskanju resnice v njenem polnem obseggu ... junaštva . . . izpolnjevanja dolžnosti, brez katerega ne more uspevati nobeno znanstveno delo . . . vere, da se resnica in dobrota ne dasta ločiti. Hertzovi poskusi so povzročili v raziskovalnem programu fizikalnega instituta naravnost preobrat: vse se je mudilo opustiti lastna raziskovanja in vsi so se začeli baviti s Hert-zovimi valovi. Marsikateri dijaki, ki so se pripravljali za doktorske izpite, so presedlali, toda jaz sem se uprl skušnjavi, se vrnil k svojemu problemu iz fizikalne kemije ter nadaljeval svoje delo, kot da se ni nič zgodilo. Zelo se mi je mudilo, končati svoje raziskovanje, dobiti naslov doktorja ter se vrniti v Zedinjene države. Toda kmalu sem spoznal, da obstajajo v človeškem življenju sile, ki morejo mnogo bolj vplivati na življenjski tek mladega znanstvenika kot nova, mogočna miselna struja v fizikalni vedi. V prvih dveh mesecih leta 1888. je bil bosanski Srb Ni-kola zelo zamišljen. Zaupal mi je, da ima zelo slaba poročila o zdravju svojega velikega "komšije", starega cesarja. Avdijence v palači so bile vedno redkejše in dolga miza v Habelovi restavraciji je ostala prazna. Starih geheralov v blestečih uniformah je začelo na sumljiv način zmanjkovati in zgodovinska gostilna je postajala vsakdanja. Ustavili so slednjič dnevno parado telesne straže in kmalu tudi množica ni več čakala pred cesarsko palačo. Veselo življenje na cesti Unter den Linden je prestalo. Slednjič je nastopil zgodovinski dogodek: veliki cesar je umrl dne 9. marca 1888. (Dalje prihodnjič) Œ 0LA3IL0 K. 8. K. JEpNOTE, SEPTEMBER 20, 1M9 "GLASKA K. S. IL aiT ar. glaib Avanua . rrro m onunoftn OURBiR D, OHIO nikof UNXOM at tea UJSJL omci: (117 er. glaib avb spb^ ^ gwblam d, ohio ma rf satntetton .„_...80 84 «100 AU POJDETE V JOLIET NA OBISK? Kdor še ni videl našega znanega slovenskega Rima (mesta Joliet, 111.), mu je lahko žal. Je to v resnici lično mesto s približno 60,000 prebivalci raznih narodnosti. Naših rojakov Slovencev je ondi okrog 4000 do 5000. To častno ime je dobilo to mesto v naši govorici menda zaradi tega, ker je bila v Jolietu ustanovljena javnosti dobro znana naša katoliška podporna Jednota, začetnica slovenskega fraternalizma v Ameriki. Dalje tudi zato, ker so jolietski Slovenci v večini ostali še dobri verniki in zato, ker imajo ondotnii Slovenci najlepšo in največjo cerkev v celem Jolietu. Da, tudi Papežev, sicer nekronanih živi ondi nič manj kot 41, katerim pošiljamo naš list. K temu prištejemo še največji in najlepši glavni urad slovenskih podpornih organizacij v Ameriki, naš novi Jednotin dom. Dalje se nahajajo v bližnji naselbini Lock port največje vodne zatvornice v Ameriki. Mesto Joliet ima tudi razna znana industrijska podjetja: veliko jeklarno, žičarno, največjo tvornico stenskih koledarjev v Ameriki, največ tovaren za izdelovanje stenskega papirja in edini zavod svoje vrste na celem svetu "The Laundry Institute" (šolo za pranje). Tako je ondi tudi znana državna ječa za moške in ženske, kjer imajo na varnem "ta nedolžne," kakor se vsak izraža Kako si ves ta slovenski Rim čez dobre štiri mesece lahko ogledate brez kakih stroškov, ste že morda čitali v našem listu in sicer v raznih kampanjskih oglasih in naznanilih. Poleg denarnih nagrad namreč, ki se jih bo plačalo, je v kampanj skem programu tudi ioločeno, da bo 25 članov(ic), ki bodo pri dobili članstvo z največjo zavarovalnino, povabljenih, da bodo kot častni gostje glavnega odbora pri letni seji januarja 1940. Stroške pri tem bo plačala Jednota. Vpoštevati pa je treba, da bo do te priložnosti upravičenih le onih 25 članov(ic), ki bodo pridobili največjo svoto nad $25,000.00 zavarovalnine, V slučaju, da bi tozadevni skupni stroški znašali manj kakor $100.00, bo dobil dotični zmagovalec ali zmagovalka raz liko do $100.00 v gotovini izplačano. Torej skupaj 2,500.00 dolarjev bo Jednota še,posebej plačala najbolj pridnim in agilnim kampanjskim voditeljem, 25 po številu. Vsak Jednotar, ki zasleduje sedanjo našo kampanjo je že večkrat bral in čul o kvotah, ki so določene za vsako društvo po številu njenega članstva v odraslem oddelku. Tukaj navajamo kratek pregled raznih kvot: 62 društev ima najnižjo kvoto $10,000; 38 po $20,000; 44 po $30,000; 23 po 40,000; 6 po $50,000 ; 7 po $60,000 in 5 po $70,000. Kvote so v resnici precej visoke; toda ker se je vzelo $10,000 za najnižjo, je bilo treba iste za večja društva toliko zvišati. Ako bi vsako društvo do konca leta doseglo določeno mu kvoto, bi znašala skupna zavarovalnina $4,680,000.00. Ker je pa gl. odbor uvidel, da bo to nemogoče doseči, je računal samo na eno četrtino, oziroma na en milijon nove zavarovalnine. Nekaj nad šestdeset odstotkov iste smo že-dosegli, ostalo pa še sledi, če bo članstvo marljivo na delu s svojimi kampanjskimi voditelji. Kdo so pa pravzaprav ti voditelji? Tajniki in tajnice krajevnih društev. Poleg svojega običajnega dela letajo in hitijo okoli kakor pridne čebelice, da nabirajo in pridobivajo novo članstvo. Ako bodo nekateri izmed njih še tako pridno agitirali v sedanji kampanji, potem jim bo dana lepa prilika biti gost glavnega odbora na januarski seji in si na ta način ogledati mesto Joliet. Iz glavnega urada smo te dni prejeli imena nastopnih 25 kandidatov za ta izlet ali obisk z označeno svoto njih dosedaj dosežene zavarovalnine. Med temi bo prav za gotovo brat Mar-tinčič, tajnik društva sv. Jožefa št. 2 iz Jolieta naš cenjeni gost. Ime Zavarovalnina Louis Martinčič ...................$36,750.00 John Pezdirtz ..................... 23,750.00 John Terselich .................... 21,000.00 Matt Brozenič ................:____ 19,500.00 John Gregorich ................... 18,000.00 Joseph Zore ...................... 17,100.00 Anton Kaplan .................... 15,750.00 John Oblak ....................... 12,500.00 Agnes Mahovlich .................. 12,000.00 Katherine Rogina ................. 11,000.00 Katherine Spreitzer ............... 10,250.00 Stefan Piczko ..................... 10,000.00 Mary Hochevar ................... 10,000.00 Mary Petrich ..................... 10,000.00 Theresa Zdešar ................... 10,000.00 John Germ Jr..................... 8,800.00 John Prah ....................... 8,500.00 John Habjan ..................... 8,250.00 Anton J. Skoff .................... 7,500.00 Pauline Osolin .................... 7,000.00 Anton Kordan .................... 6,500.00 Frances Terček ................... 6,500.00 Mike Cerkovnik ................... 6,000.00 Mary Mervich .................... 5,500.00 A. J. Fortuna ..................... 5,000.00 o Št. društva 2 169 1 163 29 53 56 65 206 81 203 148 162 165 219 7 1 59 70 120 63 127 72 218 25 PROŠNJA ZA SVETOVNI MIR O, Bog, Ti večni Kralj miru,— ob rojstvu Tvojega je sina ljudem na zemlji mir bil zna-njen, njegovega da bi sadu, ljubezni, dela, žrtve čina deležen vsak bil,—srd odstranjen. Da bližnjega bi ljubil vsak, ga čislal, cenil kakor sebe, pomagal mu, pa ne sovražil; po poti tej da vsak korak ga vodil do miru in—Tebe, človeštvo vse le v slogi blažil. Na zemljo zdaj se spet ozri, ko spet grmijo tam topovi, preliva spet se kri človeška; ko vojna vihra spet besni, ko koljejo se spet rodovi.-- Ustavi moč naj to nebeška! Ivan Zupan. -o- Kako ravnaj s prijatelji 1. Bodi previden pri izbiri svojih prijateljev. Nikogar ne imenuj svojega prijatelja, dokler ga dobro ne poznaš. 2. Dobro preudari, preden se pričneš s kom -tikati. Za tikanjem sledi navadno domačnost v medsebojnem obnašanju, zato pa mnogokrat prepir in sovraštvo. 3. Prijateljstvo med dvema mladima človekoma raznih spolov je zelo redko, navadno se za tem imenom skrivajo drugi nameni. Upoštevaj to! 4. Prijateljstvo brez medsebojnega spoštovanja je neiskreno. Vedi se torej do svojih prijateljev dostojno! 5. Ne vzbujaj s svojim ravnanjem pri svojih prijateljih nikdar domneve, da ti tudi prijatelj toliko velja, kolikor ima. 6. Govori svojim prijateljem vedno resnico. Ni pa vedno umestno, da jim poveš vso resnico. 7. Ne pravi nobenemu prijatelju svojih. tajnosti. Morda bi jih kdaj, ko ne bo več tvoj prijatelj, uporabil v tvojo škodo. Ne ponižuj se pred prijatelji z opravljanjem drugih. 8. Povej prijatelju vse svoje slabosti in hibe, boj pa se govoriti o njegovih, ker ti najbrž ne bo hvaležen. 9. Ne posojaj nikdar prijatelju denarja, temveč mu ga podari, če moreš in če je potreben. Nobena stvar ne uniči prijateljstva tako naglo, kot če postaneta upnik in dolžnik. 10. Pravega prijatelja pa spoznaš šele — v nesreči! "Dr Kaj pomenja demokracija? Spisal Alf M. London (Urednikova opomba: Pred-no je bil kandidat za predsednika Združenih držav, je g. Landon služil dvakrat kot go-verner države Kansas. Smatrajo ga kot enega izmed vodilnih zastopnikov republikanske stranke. — Landonov članek je sedmi v vrsti Člankov o demokraciji, spisanih od odličnih turodnih in tujerodnih A-merikancev in objavljenih od Foreign Language Information Service. Za naziranja, izražena v teh člankih, so člankarji sami odgovorni.) • • • Preteklo je že več kot tristo et, odkar so prvi "tujci" prišli v to deželo, da tu ostanejo. Tedanji domačini so bili divji Indijanci. Ti novodošleci so iskali kraj, kjer bi mogli uživati versko svobodo. Tako važna in dragocena se jim je zdela ta svoboda, da smejo častiti Boga po svojem, da so celo tvegali svoje življenje, da jo dosežejo, vozeč se čez nevarni Atlanski ocean v majhnih ladjah, ki so dostikrat rabile celo tri mesece za to vožnjo. Ti prvi naseljenci iz evropskih dežel so morali trpeti mu-e in grozote tuje, nenaseljene dežele, polne zveri in divjaških plemen, in iz te pradivjine so morali črpati sredstva za stanovanje, živež in oblačila, da se preživijo. Vzlic pomanjkanju in boleznim ter večni nevarnosti s strani sovražnih Indijancev so stali trdno na svojih tleh in niso nikdar dali od sebe niti najmanjšega znaka, da so plačali previsoko ceno za svobodo, ki so jo poiskali. Zgodovina razvoja naše dežele od tega malega krdela "tujcev" do dobro stoječe skupine kolonij je dobro znana. In s časom je naravno bogastvo nove dežele zaslovelo po svetu. Roka despotizma pa je posegla od onstran morja in lakomno zahtevala pretirane davke, ne da bi bili davkoplačevalci zastopani v vladi, ki je odmerjala davke. In tako so ameriški kolonisti našli, da morajo plačati še višjo ceno za popolno svobodo, ki so jo smatrali kot pravico vseh ljudi. Moralo je priti do ameriške revolucije in njene zmage S težko priborjeno neodvisnostjo je prišla odgovornost za vzdrževanje reda in zakona in za ujedinjenje poedinih držav v nov narod. Ustava, ki je končno prišla na dan, je biia ustvarjena s tako modrostjo in previdnostjo, da še do današnjega dne služi kot vrhovna postava te naše dežele, nespremenjena v izvirni nameri in svrhi. * Skoraj takoj po odobrenju ustave s strani tedanje trinaj storice držav, je bilo predloženih za ljudsko odobren je de set dodatkov (amendmentov) Ta desetorica prvih amendmentov h konstituciji, ki jo na-zivamo "The Bili of Rights" je po odobren ju postala bistven del ustave. Ti dodatki do ldfajo in jamčijo vsem držav ljanom Združenih držav sledeče osnovne pravice: Vsem državljanom enakost pod zakonom z vsakim drugim državljanom in enaki glas gle de načina, kako naj se z njimi vlada; versko svobodo; svobodo govora in tiska; pra vico mirnega shajanja; pravico napravi jati pogodbe in imeti lastnino; pravico do porotne obravnave in zaščito pred ponovno obravnavo, ako je bil kdo oproščen; varnost pred hišno preiskavo brez sodnega ukaza; varnost pred za-plenitvijo lastnine brez sodnega postopanja; varnost pred pričanjem proti samemu sebi; varnost pred zapiranjem brez javne obdolžitve. Vsa napredna gibanja, vse spremembe v upravljanju našega naroda kot celote morajo iti skozi rešeto ljudskega glasovanja. Nikak zakon ne more biti naložen na državljane demokracije, ne da so oni sami sodelovali v njegovem napravi janju potom svojih zastopnikov. Duh naše konsti-tucije je ščititi pravice vsakega posameznika kot državljana svobodnega in samo-uprav-nega naroda, zasigurati — kakor je Abraham Lincoln dejal — "vlado od ljudstva, potom ljudstva, za ljudstvo." Funkcije vlade tako osnovane se delijo v tri panoge: zakonodajno, izvrševalno in pravosodno. Vsaka panoga mora opravljati svoje posebne dolžnosti, neodvisna od ostalih dveh. Nikaka izmed te trojice ni sama na sebi vsemogočna. Izvrševalna in zakonodajna panoga dostikrat delujeta skupaj, ali sta vedno zadržana v pravih mejah od pravosodne. Ker oni, ki upravljajo vlado, so na vse zadnje le ljudje, obstoja vedno mogočnost pomote brez namena in kak-šenkrat tudi zločinske. Zato je povsem očividna velika modrost te trojne kontrole nad raznimi funkcijami vlade. Na vseh ameriških državljanih leži velikanska odgovor- Danes goje v Avstraliji 114 nost, da gojijo "blagoslove svo- milijonov ovac, ki dajo svetu bode," ki so nam bili zasigura-1 četrtino svetovnega pridelka ni potom konstitucije, ki je j volne in ki so glavni izvor av- u stvari la našo demokracijo. Moramo biti vedno oprezni in pripravljeni razkriti, obelodaniti in napadati nevarno propagando, potom katere odpo-slaniki drugih vlad skuiajo zavijati in opravljati prednosti demokracije. Demokracija stoji za nekatere posebne prednosti in do državljanov te dežele je, da ohranijo one stvari, radi katerih je bila ustanovljena naša zastopniška oblika vlade. Ona svoboda in prostost, za katero so se naši predniki borili, je pomenjala nekaj stvarnega in konkretnega ter nekaj koristnega za vse. Svoboda in prostost mora tudi nadalje i-meti tak praktičen pomen. Vsi, ki hočejo delati in so zmožni delati, bi morali biti v stanu najti delo ob dostojnih mezdah. Svoboda in prostost mora nadalje pomenjati zanje dostojne delovne ure in delovne razmere, pravica do gotove količine odmora in do starosti pokoja in sigurnosti. Svoboda in prostost mora pod našo konstitucijo vsebovati pravico pridobivati lastnino in pečati se s privatnim podjetništvom. Mali človek posla ali mali tovarnar mora imeti zagotovitev, da ne bo zapostavljen in da ne bo zatiran niti od mogočnih privilegiranih konkurentov, niti od vlade same. Državljani demokracije, kakršna je naša, morejo ohraniti in uživati te praktične koristi, kakor tudi ibstraktne idealistične težnje. Vse te koristi, in še več, so bile nameravane in zapopadene v onem Bili of Rights, ki je del naše konstitucije. TO IN ONO V krajih, kjer redijo in lovijo strupene kače v svrho pridobivanja strupa, delajo s tem dobro kupčijo, kajti en gram strupa kače klopotače se lahko proda za $3.00, gram strupa koralne kače pa za $300. - »J noir/* Neki podjetnik ima na malem otočku ob pacifiški obali farmo za rejo lisic z dlako srebrnkaste in platinum barve. Ustrojeno kožuhovino platinum barve ene take lisice lahko proda za $1,000.00 in še več. Nedavno je prodal enega lisjaka te vrste za parenje za $5,000.00. * Sloveči Chamberlainov dežnik tehta 750 gramov, izdelan je bil v tovarni Briog Sons. Chamberlain ga je kupil za 75 šilingov. Američani so mu hoteli dati zanj stokrat toliko pa ga ni hotel prodati. Chamberlain tako ceni svoj dežnik, da ga ni hotel niti posoditi za razstavo italijanskih dežnikar-jev, čeprav so mu obljubili, da ga bodo primerno zavarovali. '' Jm V mestu Lille v severni Franciji so nedavno odkrili spomenik v spomin tistim golobom pismonošem, kateri so med vojsko raznašali poročila na vse fronte. V gorovju Mont Blanca grade Francozi žično železnico, ki bo najvišja na svetu. Šla bo od današnje zadnje postaje na vrhu Pelerins aux Glaciers (2430 m) na vrh Col du Midi 3625 m visoko. Med obema točkama so v letošnjem polet-juže položili pomožni kabel. Da bi šlo delo hitreje od rok, stanujejo vsi delavci v kočah, ki so jih postavili tako rekoč iz snega v višini 3600 m. Hrano in ves material za gradnjo jim dovažajo letala. Tudi prvi tenki kabel, s katerim bodo potegnili na najvišji vrh 8 mm debel kabel, ki bo šele zvozil ves material za končno postajo, so jim vrgli na sneg iz letal. •trslskih dohodkov. Zs čsss Hitlerjeve vlsdsvi-ne v Nemčiji je že 125,000 o- seb izvršilo samomor. • Kadar je pri Egipčanih krst, si starši zbero za svojega otroka kar tri imena, jih napišejo vsakega na svoj listek in listke polože vsakega k svoji sveči. Vse te tri sveče morajo biti na videz čisto enake. Potem jih prižgo in novorojenček dobi tisto ime, katero je imela sveča, ki je gorela najdlje. • V našem mestu Cleveland, O., je največji promet na Public Square. Nedavno sta dva uradnika pocestne električne železnice opazovala tja prihajajoče pocestne električne kare in naštela, da se je od 7. zjutraj do 7. zvečer na istih pripeljalo 71.533 oseb. Pri tem se je štelo tudi kare iz za-padnega dela mesta. Tedenskih prevoznih kartic po $1.25 se proda povprečno okrog 70,-000. * Naš stric Sam ima v nekem skritem gozdu nedaleč od West Pointa, N. Y. svojo zakladnico samo za srebro. Ta trdnjavici podobna stavba je dolga 252 čevljev, široka 166 in visoka 22 čevljev. • Zadnje čase je Sovjetska Rusija začela tudi ženske vpo-sljevati da delajo kot pomor-ščakinje na raznih ladjah; istih je sedaj uslužbenih približno 9,000. Tako delajo tudi ženske na prevoznih čolnih na reki Volgi, takih je nad 21,-000. 29 letna Ana Šetinina je pred kratkim naredila skušnjo kot kapitanka na nekem večjem brzoparniku. • Ameriška obrežna in poljska artilerija je imela zadnje dni strelne vaje pri Fort Brag v severni Karolini. Tako je izstrelila kroglo iz topa 155 mm kalibra, ki je priletela 25,000 jardov daleč in se zarila 16 čevljev globoko v zemljo. A-meriška artilerija ima tudi najmodernejše dolge topove, ki lahko vržejo 100 funtov težko kroglo 15 milj daleč. * Ameriški prijatelji Hitlerja, ali "Bundovci" imajo nekje državi New Jersey svoje taborišče, kjer delajo razne vaje in pozdravljajo Hitlerja. Ime tega taborišča je "Horst Wes sel." To ime je povzeto po navduženem naziju Horst Wes-selu, katerega je še leta 1930 nekdo ubil ker je hodil za njegovim dekletom. Zdaj so na-ziji Wessela proglasili za svojega narodnega mučenika in svetnika. V mestu Czestochovva na Poljskem, katero so baje Nem-nedavno zavzeli se nahaja ve~ lik, že nad 500 iet star samostan. To mesto je tudi sloveča božja pot, kamor prihaja letno nad pol milijona romarjev, da išče pomoči pri čudodelni sliki "črne" Matere Božje, katero je na podlagi legende naslikal sv. Luka. * V Newport News, Va. so dne 7. sept. t. 1. splovili novi par-nik "America" na turbine, ki bo dograjen šele drugo leto. Ta parnik bo največji svoje vrste v deželi. Dolg bo 723 čevljev, globok pa 92; imel bo 11 krovov in vse moderne naprave. Moštva bo na njem 639, za potnike bo pa prostora za 1219. Veljal bo 17 milijonov dolarjev. * Nekdo je izračunal, da ima odraščena ženska — blondinka okrog 140,000 las na glavi, bru-netka 105,000, rdečelaska pa samo 90,000. Najbolj lahka tvarina na svetu so hydrogi, kajti z enim funtom istih se lahko napolni 750 steklenic velikih po en kvort. 0 Nazori afriških poganov o posmrtnem življenja Da zoper smrt ni zdravila, o tem so vsi ljudje na svetu prepričani. Vendar pa si ni»o edini v tem, kakšna je usoda človekova po smrti. Da bi bilo s smrjo vsega konec, tej misli se upira že sama Človekova narava. To dokazuje vera primitivnih narodov, ki so vsi prepričani, da človekova duša tudi še po smrti na ta ali oni način živi. Tudi poganski zamorci v Južni Afriki verujejo v po-smrtnoat, četudi jih misel na smrt navdaja s strahom. Zato vse store, da bi rešili življenje bolniku, ki se mu bliža zadnja ura. Najprej se obrnejo na čarovnika, ki naj po-izve, če se mogoče jeze duhovi prednikov in hočejo povzročiti to nesrečo. Če se ta izjavi, da so duhovi prednikov nevoljni, jih skušajo potolažiti s tem. da jim žrtvujejo kako kozo ali govedo, z žolčem pa poškrope bolnika. Če kdo težko zboli, je tudi navada, da ga obiščejo sosedje in sorodniki, da izrazijo sožalje, dajo kake nasvete in mu želijo skorajšnje ozdravljenje. Če bi kdo obisk opustil, bi ga takoj obdolžili, da je on povzročil bolezen. Nato poskusijo vsa mogoča sredstva, da bi pregnali bolezen. Iščejo in kopljejo razna zdravilna zelišča in pokličejo vse zdravnike in čarovnike, ki naj bi s svojo umetnostjo pregnali bolezen in smrt. Poskusijo razne načine zdravljenja, ki često smrt šele pospešijo. Če bolnik končno spozna, da mu ni več pomoči, ga navadno obide velik strah, ki si ga kot pogan pač ne more razloziti. Le stari ljudje so bolj mirni in o njih pravijo, da "gredo domov." * $ Da bi bolniku smrt nekoliko polajšali, ga drugi tolažijo in mu naštevajo, kaj je vse dobrega storil, da ni moril, kradel, prešuštvoval in uganjal čarovnije. S tem je namreč število grešnih dejanj že sko-ro izčrpano druge stvari ji:n že ne vznemirjajo več zamorjene vesti. Umirajoči pa jih zagotavlja, da bo z drugimi predniki čuval njihovo hišo. Če umrje kak slab človek, pravijo: "Kako se bo temu po smrti godilo? Njegova hudobna duša bo še gotovo nakopala nesrečo nad to družino." Vendar pa so njihove predstave o posmrtnem življenju dokaj temr.e in zabrisane. Večinoma verujejo, da se duša takoj po smrti pre-seli v kako kačo in da se ji slabo godi. ali kakor pravijo, da je "na mrazu." 3 spravno žrtvijo ji po-morejo, da se čez več mesecev vrne pod domačo streho, in poslej je "v miru" in vrši službo duha, ki ščiti družino in se zanima za njeno živij^ije. Nanj se obrača novi gospodar in ga prosi, naj varuje družino in odvrača od nje razne nesreče. Te molitve opravlja vedno hišni gospodar, drugi pa molijo z n jim. Tem hišnim bogovom pa večkrat darujejo tudi jedi in pijače, toda bogovi se zadovolijo samo z vonjem jedi, drugo pa prepuste vedno lačnim otrokom. -O—- PTICE SE SELIJO VSLED VOJNE Zagreb, 13. septembra. — "Jutranji List" poroča, da so se v Hrvatskem Zagorju pojavile nenavadno velike jate raznih ptic, zlasti vran, divjih rac, čapelj itd. Narod misli» da beže te ptice s severa pred topniškim in letalskim streljs-njem. Ljudje se še dobro spominjajo, da so se bile jste sličnih ptic takisto pojavile tudi leta 1914 za časa bojev na tedanji rusko-nemški meji. OLAVJU URAD: m H. OHIOAOO R, JOLOBT, ILL TbWob t Umo« urwh^MtoUM«; »tanovaaje gL tajnika: M48 Od ustanovitve do 30. junija. 1939, mate skupno lipla&ana podpora I7.175.0M ČASTMI PRSDSKDMIK: FRANK OPKA. NOVIH OHKUGO, ILL. Olivni u-fLftmuiiLii. ODIOBIIIII otanu predsednik: JOHN GORIC, BIT M V R. Mk (Ml Prrl podpradwdolk: JOHN ZBRAN, «I» W. l^STSBaSTxiL SS SSS2S • jSSM ASSSSirlcls'4714 Čotrtl podpredeednlk:' UDB GBUEOYNIK. F. O. U^m.'mf.SS^'1' ° JOHAKA MOHA* nnkigba^ A^Tm^bomn. forfi podpredsednik: OBOROX PAVLAKOYICH, 4673 Pearl at, Denver. Oolo Olavnl tajnik: JOSIP ZALAR 361 N. Chicago St.. JottetTm. Pomoftnj1 tajnik:: LOUIS ŽCLBAdKAR 381 N. Chicago. St, JoUet m. 2M1 * ChlaSTS: Joilet HI Duhovni vodja: RKV. 1CATH BUTALA. «II N mitaiai Bt_ nn VAovni adravnlk: DR M. F. Ol£Kr«iUSt ^^^aSnSiio ___m NADZORNI ODBOR PredMdnR: OBOROB J. BRINCE, n« Jon« St. UrteUi. ufc« L nadaornloa: MART R POLUTNIK. ITU R 30th St. Locate, a H. nadzornik: FRANK LOKAR 1353 Hawthorne St, Pittsburgh. Pa. m. nadaornik: JOHN PEZDDtTZ. ITS R 150th St, OlevelazuLO IV. nadnrnlca: MARY HOOHEVAR. 31341 Ave, Cleveland! O. FINANČNI ODBOR FRAiiK J. GOSPODARIC, 300 Ruby St, JoUet, m. MARTIN SHUKLR 811 Avenue A. Eveleth, Minn. RUDOU*H O. RUDMAN, 400 FwPngVnp Rd, Wllktnaburg, Pa POROTNI ODBOR JOHN DECMAN, 1108 Jancey St.. PltUburgh. Pa. AGNES OORlfiEK. 5336 Butler St, Pittsburgh. Pa. JOSEPH RU88. 1101 R 0th St, Pueblo. Oolo. JOHN OBLAK. 215 W. Walker St. Milwaukee, Wla. WILLIAM F. KOMPARR 8306 Commercial Ave, So. Chicago, DL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN Z DP AN, 6117 St Clair Ave, Cleveland. O. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadswarth Ave, North Chicago, UL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo n» glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago St, Jollet, HI.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. 8. K JEDNOTE, 6117 8t Clair Ave, Cleveland. Obla NAGRADE V JUBILEJNI KAMPANJI K. S. K. J. NAGRADE ZA ODRASLE: Nagrade za nove Mane odraslega oddelka: Za $ 250.00 zavarovalnine_____I L00 Za $ MOJO - ............-,_ 2.00 Za flMO.00 -__4.00 Za 31500J0 " _ 8J0 . Za 33000.00 " ................ZZ 12.00 Za 34000.00 " „____16.00 za inooioo * , NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK: Za vsakega novega člana (loo) "A" te *V razreda ali certifikata 3L00. Za 28 letne zavarovanje -FF» razreda so določene sledeče 2.00 too Za 3 250.00 zavarovalnine Za 3 500.00 Za 8100646 » NAGRADE ZA POSAMEZNIKE: 25 članov (ic). ki bodo v tej kampanji dosegli najvišjo zavarovalnino nad 325,000.00 aa bo povabilo kot častne goste gL Jednotinega odbora na prvi letni seji v novem Jednotinem gL urada meseca januarja 1940. V slučaja da bi toaadevni skopni etroikl znašali manj kakor 3100.00, be dobil dotični zmagovale« ali zmagovalka razliko do 3100.00 v gotovini Izplačano. NAGRADE POSAMEZNIM DRUŠTVOM: Denarne nagrade aa krajevna drnktva: Odrasli oddelek: Za 5 članov_____________________J 5.00 Za 10 članov________________12J8 Za 15 članov____________3150 Za 20 članov _______________________35.00 in za vsakih 5 članov več.................... -310.00 2.00 4JM _ T JO „_ 11.00 -3 4.00 Za 5 članov Za 10 «anov Za 15 Banov Za 20 članov in za vsakih 5 članov vač Nagrade v gotovini z bodo iele potem izplačale, ko Je it 6 svojih mesečnih asesinen tov. in diailva se člaa(ea) vplačal DRUŠTVA. KI BODO ZMAGALA: Društva, ki bode popolnoma aH v celoti dovršila svojo zgradbo pred zaključkom kampanje, se bo vpisalo na KSKJ. častno ploščo, Id bo za stalno izobešena pri glavnem vhoda novega Jednotinega Brada na 351-355 N. Chicago St, Joliet HUnote Naznanilo o umrlih Odrasli oddelek Ime 1 s. « N 162 J. A. Rupar 163 Cather. Loushin 164 Anton Gornick | 165 Anton Plese 166 J. Roitz (Roje) I 167 Stephen Ladesic 168 Frank Milavec 169 Stephen Rački 170 And. Poslusni 171 Mary Milatovic 172 Anna Farenchak 173 Theresa Jeraj 174 Rose Cerzinski 175 Mary Katanec 176 Theresa Lekan 177 1 Thomas Ercul 178 Anton Zobec 179 1 M. Klobuchar 180 Jacob Plese 181 Louis Mauser 182 Anton Basic 183 Anton Psur 181 Agnes Setnikar 135 Stan. Cestarich 186 Rudolph Koleto 187 Thomas Kozel lf« Martin Urajnar 189 , Joseph Plut t <3 li S E co « 30356 51,000(26. jul. 9280 500|20. jul. 1,000|25. jul. 1,00015. jul. 1,000 31. jul. 1,00022. jul. 1,000 1,000 '39 26 •39 62 29687 643 651 8189 6358 D697 D4752 D1678 11658 12499 374 13218 3348 303 2324 ¡ 21947 1492 24509 8156 17626 3819 23409 13959 30925j 2803 187121 29. jul. 18. j un. 1,000 13. jul. 250 26. jul. 500; 2. jul. 500 31. jul. 50012. avg. 250 13. avg. 1,000< 8. avg. 1,000 13. avg. 1,000 12. avg. 1,000 5. avg. 1,000 12. avg. 1,500 20. avg. 1,000 11. avg. 500 5. avg. 1,000 16. avg. 1,000 26. avg. 1,000 30. avg. 1,000 31. avg. 1,000 30. avg. 1,000,26. avg. '39 '39 '39 '39 '39 '39 '39 '39 '39 '39 26 71 76 69 67 62 59 37 62 55 '39 66 '39 65 '39 75 '39 71 '39 62 '39 39 '39 73 '39 |35 '39! 59 '39 56 '39; 73 '39' 50 '39 54 '39 25 v Mesto '39 '39 76 50 197 Rice, Minn. 164 Eveleth, Minn. 4 Tower, Minn. 7 Pueblo, Colo. 7 Pueblo, Colo. 163 Pittsburgh, Pa. 12 Forest City, Pa. 84 Trimountain, Mich. 50 Pittsburgh, Pa. 169 Cleveland, 0. 188 Homer City, Pa. 162 Cleveland, 0. 5 La Salle, III. 144 Sheboygan, Wis. 75 La Salle, III. 4 Tower, Minn. 4 Tower, Minn. 29 JoUet, III. 29 Joliet, III. 52 Indianapolis, Ind. 44 South Chicago, HI. 124 Gary, Ind. 127 Waukegan, III. 224 Cleveland, O. 87 | Joliet, III. 197 Rice, Minn, R. 2 52 , Indianapolis, Ind. 55 i Crested Butte, Colo IZPLAČANA IZREDNA PODPORA Zaporedna it. 40 Druitvu Marije Milosti Polne it. 114, Steelton, Pa., za Mary Sukle, cert. it. 10711, izplačano $15.00. 41 Druitvu sv. Janeza Krstnika it. 11, Aurora, 111., za Jacob Bartoncelj, cert, it. 20247, izplačano $15.00. 42 Druitvu sv. Vida it. 25» Cleveland, O, za Stefan Markolia, cert. it. 28791, izplačano $15.00. 43 Druitvu sv. Družine it. 136, Willard, Wis, za Joseph Ule, cert. it. 22640, izplačano $15.00. 44 Druitvu sv. Jožefa it. 103, West Al lis, Wis, za John Muren, cert. it. 12678, izplačano $15.00. 45 Društvu sv. Jožefa it. 55, Crested Butte, Colo, za Julija Klarich, cert. it. 16510, izplačano $15.00. 46 Druitvu sv. Jožefa št. 55, Crested Butte, Colo, za Louis Judnich, cert. it. 17150, izplačano $15.00. 47 Druitvu Marije Pomagaj it. 17, Jenny Lind, Ark, za Josephine Ocepek, cert. it. 839, izplačano $15.00. 48 Druitvu sv. Štefana it. 1, Chicago, III, za John Kosmach, cert. it. 2698, izplačano $15.00. Josip Zalar, gl. tajnik. -o- IZPLAČANA CENTRALNA BOLNI-SKA PODPORA MESECA AVGUSTA 1939 Dr. Cert it. št. Ime Vsota 3 10735 Anton Jelenich......S 26.00 3 4995 Anton Nemanich... 3 11225 Frank Zadel............ 3 3089 Helen- Mutz............ 21.06 35.00 1428 3 6752 Joseph Klepec................35.00 3 266 John Papich........................11.66 3 201 Katherine Planine. 25.00 4 13167 Mary Erchul......................30.00 4 31507 Frank Znidarsich... 8.33 4 2665 Caroline Poderzaj. 32.00 4 492 Rose Zallar........................11.66 4 430 John Tanko........................33.00 4 2865 Anna Zobitz......................13.66 4 9189 Joseph Brula..................9.33 4 303 Tom Erchul........................7.00 4 13355 Hannah Zobitz..............40.00 4 F275 John G. Nemanich 14.00 5 3979 Kath. Spitzmiller.. 23.00 14 D2874 John Turk............................33.00 14 25906 Philip Cmkovich... 11.66 16 798 Rose Blatnik....................35.00 20 7596 Alojzija Vlasich..........31.00 23 30178 Joseph Straus................8.00 23 29693 Raymond Berus..........13.00 23 29693 Raymond Berus..........13.33 23 29693 Raymond Berus..........13.33 23 11950 Joseph Simoncic.... 18.00 25 C377 James Macerol..............70.00 25 15687 Joha Komin......................18.00 25 29421 ^Anton Levstik..................23.00 25 28791 Steve Markalia..............14.00 25 13636 Martin Boldan................35.00 25 1389 Frank Walland............36.00 25 D704 Anton Osvold..................12.00 25 8235 Joseph Marinko..........33.00 1408 John Wolf............................29.00 25 25 25 25 9459 Anton Osredkar. 1365 Joseph Opalek. 1382 Mike Setnikar. 11.00 15.00 33.00 18.00 25 24579 Frank Ponlkvar.. 30 28387 Joseph Musich..............34.00 30 9061 Peter H rebec....................27.00 30 9276 Mike Maurin....................32.00 30 4146 Mike Mihelich................17.00 30 27158 John Augustine............34.00 30 1593 Joseph Agnich................30.00 3b 1608 John Philips....................11.66 30 PU1 John R. Sterbenz.. 17.00 30 28150 Nick Saitz..............................25.00 30 28149 John Butala........................17.50 32 4413 Johanna Pogorele.. 28.00 32 2079 Frances Gore..................28.00 32 1731 Louis Markowski... 29.00 32 17153 Anna Lokovshek.... 30.00 41 27162 Joseph Bahorich... 25.00 41 7525 Magdalene Widina 18.00 41 29491 John Mlhelcic..........70.00 41 4840 John Godec........................12.00 41 D4915 Anton Habjan................15.00 41 5438 Frank Struna..................31.00 41 24310 Louis Hlad............................7.50 45 1388 Marjeta Multz................41.00 45 15143 Ivan Andolsek................40.00 46 9004 Mary Tomec......................89.00 52 DA044 John A. Zeunik.... ' 8.00 52C2649 Andrew Gabrielcic 25.00 52 D177 Jacob Lekse........................26.00 52 24509 Louis Mauser..................56.00 52 C3613 Carl Brodnik....................8.00 52 D5041 Rose Rsdkovic..............33.00 52 27611 Joseph Koren..................28.00 52 13975 Phillip Loviscek..........34.00 55 18715 John Kuretich................11.66 55 6658 Joseph Golobich.... 11.33 55 7144 Martin Russ......................30.00 56 5914 Agnes Sadar......................26.00 56 D4063 Frank J. Klintz............21.00 56 34678 Angela Podpechan. 20.00 56 25749 Joseph Bozig....................20.67 56 25452 John Železnikar.... 10.33 56 24704 Matt Jamnik......................40.00 56 31661 John Lenarchic............31.00 57 23011 Peter Rotar..........................13.33 57 31663 Louis Kump......................20.00 58 9787 John Bergant..................21.00 58 9008 Joseph Drolc....................30.00 59 15430 Mollie Krall......................60.00 59 G20 Mary Finnegan............30.00 59 24611 Joseph Intihsr................24.00 59 17655 Mayme Petek..................32.00 59 30765 John Karosich..............11.00 59 30890 John Novlan....................21.00 59 13784 Joseph Horvat................40.00 59 21289 Anton Coz............................34.00 59 10963 John Kastelic..................39.00 59 26573 Frank Bonach................17.00 59 2529 Matt Kostelec................34.00 59 13988 Peter J unke......................34.00 59 11274 Louis Jurje..........................34.00 65 D4586 Walter Maierle............18.00 65D4821 John Ziherle....................15.00 65 12147 John Wohlgemuth. 10.00 65 11689 Stefan Turk........................23.00 65 13667 Frank Zeleznik............35.00 65 696 Louis Luksich................13.77 65 D4967 Louis Jankel......................17.00 65 12147 John Wohlgemuth. 10.33 65 DD124 Ignac Gorenc..................31.00 65 11659 Stefan Turk......................31.00 65 13667 Frank Zeleznik............21.00 65 33356 Anna Goggins................30.00 69 1036 John Prevolsek............11.66 69 1036 John Prevolsek............9.33 72 35260 Anna Agnich....................1,4.00 72 D773 Anton Boitz........................8.00 72 D4736 John Mehle..........................40.00 72C3342 Edward Palchar..........23.00 72 4610 Mary Grebene................5.10 72 4980 Agnes Palchar................36.00 72 7446 Mary Dolenc....................31.00 72 8577 Joseph Vertnik............15.50 72 304 Leopold Erchul............14.50 74 18603 John Rosich........................13.55 74 5045 Frank Jakse......................27.00 74 2706 Johanna Lach................27.00 75 11002 Anton Barlic....................19.00 75 3348 Theresa Lekan..............28.00 77 15063 Joseph Puchak..............33.33 77 18348 Thomas Trumbetas 35.00 83 9160 John Zupančič................33.00 84 D697 Steve Rscki.................8.66 85 7868 Pauline Lerbacher 28.00 86 12187 Frances Stalich..........36.00 93 1171 Joseph Zuzek..................39.00 93 25639 Charles Zgonc................30.00 101 C528 Frank Zgonc....................11.66 101 C18 Joseph Lesnjak............14.00 103 4975 Anton Hren........................33.50 103 5944 Joseph Simonich.... 10.66 105 4077 Katherine Stark..........40.00 105 1410 Agnes Cesark..................40.00 105 4562 Mary Birk..............................19.50 108 2050 Anna Traven....................30.00 108 35293 Anna Glavan....................30.00 108 DD711 Christina Hren............19.29 108C2111 Matilda Vesel..................12.13 108 C3310 Agnes Ferkol..................15.42 108 168 Elizabeth Zupančič 14.00 108 4109 Ursula Ambrose.... 18.58 108 1792 Rose Mance........................28.57 108 14270 Anna Vidic..........................28.57 112 , 642 Mary Pusovich..............58.00 112 33057 Pauline Deyak..............72.00 112 28290 Michael Papez..............9.00 112 5055 Anton Grahek................36.00 113 17788 Martha Blatnik............23.00 119 CC203 Alma Smerajc..................31.00 Naznanilo o operiranih in poškodovanih N 312 313 314 315 316 317 318 319 Ime U -S c-o «■ a ha . I! « « •s® ¿t o Mesto E. A. Dolenshek Edward Novak Edward Vidmar Anton Erchul Gino Santoni Catherine Chorak Joseph Horvat Joseph Vukovic 16565 3. 27. 5. 31. 320 j Angela Koscak 321 Rose Krall 322 ! Anton Gornick 323 Fred Kastelic 324 i Jennie Perko 325 Dorothy Kodek 326 | Frank Marsich 327 Angela Kozina 328 Magdalena Capan 329 Frances Novak 330 I Frank Kovacic 331 Mary Milatovic 332 Joseph Petricevich 333 Theresa Spisich 334 Frank Kobilsek 335 Joseph Hrvatin 336 Joseph Jeras x 337 Mary Jesen 338 | Emma Grosdeck 339 Robert Dutchman 340 Marie Marmol 341 Josephine Jeraj 342 Frances Hrovat 343 Mary Filips 344 Mary Bracco 345 I Joseph Sasek 346 John Koncan 347 ! Frances Lovko 348 George Sagadin 349 I Josephine Lustik 350j Catherine Colaric 351 Mary Mesarich 352 I Nick Skundrich 353! Rose Mance 354 j Matt Grdic 27988 395 D2489 22. 34571 29. 13784¡ 30. 29899 28. 17530112. 133141 11. 29687 21. D2166 10. 16593! 19. DD550 28. D635;30. 33068 19. 12928 26. 13914 13. 27935! 22. D1678 20. 17504113. 14587127. 28698j31. 23586 31. 24281 30. D380I29. D3700|19. D3219 22. CC316 2. 10979 5. 10630 11. 13608 9. 14256 13. 13522 24. 22425| 7. D804Í27. 30970 11. FF71 22. 5297 17. D2410 14. ! 31487| 29. D1792123. I D4284;17. julija julija julija maja jun. jun. jun. julija julija julija julija julija jun. julija julija julija jun. julija julija julija jun. jun. julija julija jun. julija julija julija avg. avg. julija avg. julija julija julija julija avg. julija avg. avg. jun. julija avg. 39 SlOO.OOj 39 100.00! 39 100.00; 39 100.00 39 50.00 39 100.00 39! 75.00! 39 100.00 39! 100.00 391 100.00 39| 100.001 391 100.001 39 100.00 39 100.001 39 100.00 39 100.001 39 100.00 39 100.00 39 100.00 39 100.00 39 100.00 50.001 100.00 50.00 75.00 39) 100.00 39 100.00 39 100.00 39! 100.00 39 100.00 39 100.00 39 100.00 39 100.00 39 50.00 39 50.00 39 100.00 39 100.00 39 100.00 39 100.00! 39 100.00 39 50.00 39 100.00 39, 100.00 39 39 39 39! 165 25 ; 25 i 135 153 ! 152 j 59 i 152 ! 174 ! 194 ! 4 ! 7 I 7 i 63 93 127 163 j 169 169 1 169 176 : 225 j 5 29 ! 136 i 172 ! 183 I 50 I 81 162 162 207 218 45 53 169 47 105 119 148 163 108 152 West Allis, Wis. Cleveland, O. Cleveland, O. Gilbert, Minn. Canonsburg, Pa. South Chicago, 111. Eveleth, Minn. South Chicago, 111. Willard, Wis. Canonsburg, Pa. . Tower, Minn. Pueblo, Colo. Pueblo, Colo. Cleveland, O. Chisholm, Minn. Waukegan, 111. Pittsburgh, Pa. Cleveland, O. Cleveland, O. Cleveland, O. Detroit, Mich. South Chicago, III. La Salle, 111. Joliet, 111. Willard, Wis. Cleveland, O. Ambridge, Pa. Pittsburgh, Pa. Pittsburgh, Pa. Cleveland, O. Cleveland, O. Maple Heights, O. Calumet, Mich. East Helena, Mont. Waukegan, 111. Cleveland, O. Chicago, 111. New York, N. Y. Rockdale, 111. Bridgeport, Conn. Pittsburgh, Pa. Joliet, 111. South Chicago, 111. 10 CC98 Alb. Mockevicus.... 11.13 19 5297 Catherine Colaric. 20.71 19 34886 Anna Sudekis................15.42 22 16140 Anton Jugovic................21.77 23 11896 Stephanie Berus.... 30.00 24 28173 Joseph Kapsh..................13.50 31 DD680 Louise Cerar....................1900 32 9344 Anton Kosir........................4 45 35 31994 Frank Pike..........................14.50 35 6300 Joseph Bombich.... 24.50 35 395 Anton Erchul....................39.00 39 7983 Mary Setlna......................9.66 43C3324 Albert Zadel......................30.00 47 9712 Anna Simcich..................27.00 47 9712 Anna Simcich..................35.00 47 10420 Luba Harambasic.. 27.00 52 24803 Mike Furlan......................40.00 52 16320 Frances Zburin............22.13 52 9078 Michael Chernic.... 9.33 52 24803 Mile Furlan........................39.00 52 9940 Kath. Markovic............35.00 52 21798 George Javor..................8.33 52 34571 Catherine Chorak.. 34.00 52 15243 Mary Vukovic................74.00 52 17189 Anna Pocrnic..................22.00 52 9078 Michael Chernic.... 11.66 52 19810 Matt Colaric......................38.00 53 16325 Caroline Rozsman. 25.00 53 31055 Joseph Koklich............34.00 53 9898 John Recel j........................il.00 53D2489 Gino Santoni....................21.00 56 17267 Mary Zgonc........................86.00 56 34206 Mildred Grzincich. 11.00 56 C3340 Christine Zuzek..........11.00 56 9588 Frances Dolkar............16.00 56 8609 Mary Sushnik................26.00 56 6290 Josephine Kochevar 14.00 56 10403 Angela Mehle................8.66 56 11985 Angela Mlakar..............40.00 56 1289 Mary Panjan....................14.00 58 8021 George Majnaric... 6.12 60 7825 Katherine Venski.. 24.00 62 17806 Mary Shuber....................30.00 62 14656 Jean Koesel........................30.00 62 9438 Johanna Blatnik.... 9.27 62 12693 Frances Modic..............20.00 62 32087 Emily Skrajner............40.00 62 17985 Bertha Znidarsic... 22.84 62 14390 Mary Dejak........................25.00 62 16940 Agnes Bucar......................20.00 62 10347 Anna Longer....................20.00 62 8204 Alice Gregorich..........20.71 62 4726 Ursula Blazentic... 25.00 62 15085 Anna Jelenic....................24.26 62 8972 Anna Koželj......................25.00 62 1593 Helen Petkovsek.... 25.00 62 9829 Johanna Krzmanc. 25.00 62 2030 Frances Bucar..............35.00 62 10743 Mary Lenarsic................26.42 62 12502 Rose Zupančič................11.77 62 32003 Jennie Krall......................21.00 62 31832 Josephine Gruden.. 30.00 62 D4710 Frances Jasko................30.00 62C2241 Dorothy Stemisha. 32.00 64 CC384 Anna Petrich....................30.00 64 9280 Katherine Loushin.. 1.33 65D3885 Frances Zuzek..............30.00 65 35450 Gilda Lipoglavsek.. 6 42 65 8697 Jera Pugel..........................32.00 65 15116 Helen Tavurac..............14.00 65 13296 Rose Bewitz......................32.00 65 34008 Mike Rastovich............20.00 66 9442 Matilda Niksich.... 14.00 69 14287 Rose Kopina....................22.00 69 34010.Victar Petrovcic..........29.00 69 D24 Anna Pazun........................21.00 69 13298 Mary Nachtigal............25.00 69 16559 Josephine Baron.... 28.00 69 CI924 Frank Erzen......................14.16 69 1498 Samuel Papesh..................25.00 69 D702 Frank Gusich................20.00 69 30224 John Vidmar....................86.00 69 D208 Antonia Hren..................10.00 69 13823 Anton Markovich,. 28.03 69 26162 John Hrovat......................35.00 69 12549 Julia Struna......................28.00 69 D2736 Mary Formich................12.00 69 34720 Jennie Krištof.........33.00 69 D1320 Rose Sluga............................24.26 69 26295 Martin Sustarsic.... 24.00 69 14663 Virginia Artmann.. 30.00 69 33888 Josephine Zupančič 17.00 69 DD546 Anton Kochevar.... 21.00 69 40018 John Glatch........................23.00 69 13299 Catherine Erzen.... 23.00 69C2585 Frank Gusich..................34.00 69 D24 Anna Pazun........................18.00 69 16559 Josephine Baron.... 35.00 69 C1924 Frank Erzen......................9.33 69 27935 Frank Kovacic..............26.00 69 D208 Antonia Hren..........13.12 69 DS04 Frances Lovko................23.00 69 13823 Anton Markovich... 20.00 69 26162 John Hrovat......................14.50 69 D2736 Mary Formich................9.33 69 34720 Jennie Krištof..............28.00 69 31919 Witt Omahen....................44.00 69 2890 Olga Sauric......................30.00 70 10848 Cecilia Horvath..........20.00 71 10079 Mary Hennes..................30.00 72 11162 Mary Sankar....................28.00 72 10114 Mary Gustincic............44.00 72 10122 Rozalia Zakrajšek. 14.00 72 24099 John Cimperman... 9.33 73 13919 Johanna Surla................31.00 73D1151 Marie Renko...................30.00 76 15201 Mary Lapatka................80.00 76 17504 Joseph Petricevich 35.00 76 26994 John Judnich....................31.00 78 25076 John Toplak........................32.00 79 16763 Frances Pire....................31.00 85 13032 Frances Ulager............26.50 85 D4335 Bernice Shimkus.... 24.00 88 D4566 Jennie Zele..........................37.00 90 15008 Louise Grande..............30.00 90 33721 M. Smole Oletski.. 30.00 91 29067 Ernest Vodnik................28.00 91 12574 Mary Darovec................13.00 91 7265 Ivan Zupan..........................44.00 93 13496 Ursula Sepec....................45.00 93 3716 Frances Susman.... 35.00 93 2695 Frances Tomazic... 38.00 93 D4727 Frances Zalee..................30.00 93 D850 Mary Kranc........................11.42 94 13314 Rose Krall..............• 16.00 94 3717 Anna M. Ducsay.... 34.00 94 13165 Jennie Glazar................32.00 96 18038 Mary Lopp............................34.00 96 12956 Mary Koshar....................16.00 96 C293 Helen Sksrjanc............17.50 96 C429 Ann Starkovich............30.00 203 16453 Mary Skradski..............30.00 203 D13 Angela Zergaj................11.00 203 D13 Angela Zergaj................9.33 203 1222 Josephine Kastelic 13.00 203 16771 Mary Deyak........................26.00 203 18040 Angela Zergaj................32.00 203 15291 Gertrude Lah......................17.50 206 D2582 Helen Udovich..............21.42 208 D617 Elean. McMannon. 30.00 206 18684 Jos. Rainville..................15.50 208 DD613 Mary R. Brozovich 18.00 210 16109 Anna Êodobnick.... 16.00 213 19381 Louis Marold...............31.00 213 27884 Frank Popish..................29.00 214 33348 Frsnces Princic...... ' 13100 214 28512 Ksrol Princic..................62.00 218 14705 Helen Lensrsich.... 16.42 218 14725 Agnes Lokar.................28.00 219C2849 Ray Bradač..........................13.00 21? 31144 Joseph Kusar....................38.00 219 28230 Anton Laurin..................35.00 222 2707 Mildred Hulina............19.00 224 35593 Margaret Hodnik.. 14.00 224 23409 Stanley Cestsric.... 44.00 225 14967 Theresa Materoh... 33.00 225 14587 Theresa Spisich..........57.00 225 16111 Anna Gerbac....................19.26 232 16892 Mary Berdik......................8.00 236 35666,Mary Lesjak......................39XX) 236 18383 Math Blazicevich.. 10.33 236 17722 Mary Yerman..................15.00 237 18115 Mary Matzelle................30.00 237 28884 Philip Kastelic..............28.00 237 CC225 Joseph Junke....................26.00 243 C1915 Julia Vujovich..............35.00 Skupaj ..........$8,487.93 Josip Zalar, gl. tajnik. Grozna zabava rimskega cesarja Kaligule Prednik znanega in najbolj krvoločnega rimskega cesarja Nerona, ki je vladal od leta 37 do 68 po Kristusovem rojstvu je bil Gajus Caesar Kali-gula, rojen leta 12 pred Kr. r., vladal do 1. 37. O Neronu ste gotovo že či-tali, da je dal požgati ves Rim in da je dal tudi umoriti svojo lastno mater. Končno je padel pod bodalcem svojega zarotnika Bruta. Ko je bil Kaligula še mlad, in je delal svoje načrte za bodočnost, mu je nekoč neka ve-deževalka prerokovala, da je zanj toliko mogoče postati rimski cesar, kakor na konju pre-jahati neapeljski zaliv. Posrečil se mu je res namen, da so ga kronali za rimskega cesarja; zdaj je pa hotel izvršiti še ono nemogočo stvar, katero mu je ona vedeževalka prerokovala. V ta namen je izdal ukaz vsem kapitanom raznih tovornih ladij v deželi, da morajo razložiti svoje blago in dospeti z ladjami v bližino mesta Neapolj, poleg tega je dal zgraditi še tisoč novih ladij. Vseh 4000 zaplenjenih ladij se je v vrstah po dve skupaj začelo formirati pri o-brežnem mestecu Puteoli, kjer je imel Kaligula svojo vilo. Bolj visoke konce ladij so morali odsekati in odžagati, na iste so pritrdili močne deske in napeljali nanje zemlje in peska, da so na ta način tvorile pet in pol milj dolgo cesto čez morje v zalivu naravnost do mesta Neapolj. Ob tej umetno narejeni cesti ali na tem mostu so postavili potem razne barake in jih opremili z živežem in pijačo zadostno za 10 dni, ko bo Kaligula izvršil svoj slavnostni vhod po tem mostu. Ko je v zaliv priplulo še več drugih tovornih ladij iz bolj oddaljenih krajev, je dal Kaligula s pomočjo istih zgraditi pet 0-točkov z napeljanim vodovodom in lepimi vrtovi; ti otočki so tvorili male vasice. Ko je bilo vse dovršeno, si je Kaligula nadel škrlatni plašč okrašen z biseri, na glavo si je položil lavorjev venec in je daroval bogu Neptunu kadila, da bi mu bil pri tem pokretu milostljiv. Zatem je zajahal svojega čilega belca in jahal na čelu vse svoje konjiče, za njo je pa korakalo 20,-000 pešcev vojakov, -ki so morali nalašč zato priti iz Francije. Dospevši do zadnjega 0-točka blizu Puteoli, je ukazal svojim trobentačem naj piska-jo in med tem vriščem je Kaligula pridirjal v mestece, kakor bi podil kakega sovražnika. V Puteoli je ostal Kaligula čez noč, kjer se je odpočil. Drugi večer se je peljal čez most v svojem zlatem vozu (chariot), pred njim so pa peljali na vozovih razne okraske, kipe in pohištvo, kar je njegovo vojaštvo ugrabilo trgovcem mesta. Ta prizor je gle- j dalo tudi dosti rimskih suž- njev. Tudi tem ni Kaligula prizanese!; katerega koli je poti pal za ramo, so ga v veri» gah vlekli v tem obhodu. Njegovi prijatelji so metali vanj rože in mu prepevali alavnost- ne pesmi. Nato je dospelo proti večeru na lice mesta radovedno občinstvo, kakoh 200,-000 ljudi skupaj, vsi praznično oblečeni; na vsakem otočku in po hribih obrežja so pa goreli kresovi, in vsak gledalec je držal Kaliguli v počast gorečo bakljo v rokah. Ko je Kaligula dospel v Bauli, so mu prinesli zlato že-zlo s tremi roglji, s kakoršnim so slikali boga Neptuna, nakar se je podal na svojo okrašeno ladjo in se je v spremstvu svojih poveljnikov vozil od vasi do vasi. Na nekem prostoru na mostu so zatem postavili zanj poseben oder ali tribuno nakar je ljudstvo in vojaštvo mimo njega defilira-lo. V tem velikem navdušenju in veselju je Kaligula končno naznanil, da bo vsakega vojaka obdaroval z dvema zlatnikoma, vsakega meščana pa s 5 srebrnjaki. Ljudstvo je bilo tega naznanila tako veselo, da mu je cele pol ure aplavdiralo, nakar je sledilo obdarovanje. Cesarjevi služabniki so dova-žali cele vreče denarja, katerega je Kaligula delil mimoidočim. Ker je pa denarja kmalu /zmanjkalo, niso zadnji nič dobili, kar je povzročilo jezo med njimi. Kaligula jih je naščuval, da naj se maščujejo nad prvimi, ker so skoro vse pobrali in zatem se je začel pretep in vrvenje na mostu, da je pri tem na stotine oseb utonilo v največje veselje Kaligule. Saj se je Kaligula nekoč izrazil, da bi imel rad vse Rimljane skupaj zbrane in da bi r^i imel tako velik meč, da bi z enim zamahom vsem Rimljanom glave odsekal. Ko je bil denar razdeljen, se je pričelo pravcato pijančevanje trajajoče pozno v noč, kar je spravilo ljudstvo v tak dirindaj, kakoršnega Rim še ni pomnil. To priliko je zopet porabil Kaligula v svojo zabavo s temrda je pijane ljudi z mosta pehal v morje, niti ženam ali otrokom ni prizanašal. Na stotine ljudi je na ta način utonilo. To rajanje in pijančevanje je trajalo dva dni, dokler ni bila državna zakladnica prazna. Kaligula pa, namesto da bi se vrnil v Rim, si je privoščil še eno nečloveško zabavo. Okrog polnoči je namreč izvršil napad na enega izmed umetno narejenih otokov, vsled sunka velike bojne ladje se je podrl del mostu na obeh straneh, druge ladje so se pa z vso silo zaganjale v ladje, in mostovje otoka tako, da je velika skupina preplašenega ljudstva ob razsulu otoka popadala v morje, Kaligula jim je pa v posmeh mahal s svojim žezlom s svoje ladje. Drugi dan po teh bahanali-jah se je Kaligula vrnil v Rim; toda Neptun, bog morja se je nad njim hudo maščeval. Nastala je grozna nevihta, ki je potopila okrog 2000 rimskih bojnih in tovornih ladij. Ker je vsled tega Rimljanom primanjkovalo ladij za dovoz žita iz Egipta in Afrike, je nastala kmalu zatem velika lakota v deželi. Tudi zarotniki Kaligule so se nad njim maščevali s tem, da so ga umorili, kakor je bil umorjen njegov naslednik Nero. TA ZNA lagati! Mrs. C. Koroscil, članica Kluba lažnivcev v New Yorku je nedavno povedala nastopno gorostasno laž: 'Šla sem po cesti, ko je ravno deževalo, toda moji čevlji niso bili nič mokri. Slučajno sem stopila ob cesti v malo mlakužo, ki se je kmalu posušila. Kako? Jezika mojih čevljev sta vodo po-lizala in posrkala." "Oženil se bom!" Zardel je pri tem, mati se je pa nasmehnila in rekla: "Ali te to tako skrbi? To? Oženi se, ako se hočeš! Ali te nisem že davno silila?" "Seveda ste me!" "No, viš! Pa te menda skrbi, kaj bom jaz rekla . -. Vesela bom, kadar jo boš pripeljal!" Stara je sedla sinu nasproti, zakaj bala se je menda, da bi ji noge ne odpovedale prej, preden bi se s sinom zmenila do konca o ženitvi. "Sedaj mi pa le povej, kako se boš ženil." "Ko bi jaz vedel!" "Ti bom pa jaz povedala; samo povej mi, kaj ti dela take skrbi, da se ti kar glava krivi od njih, iz oči ti pa gleda obup, kakor grešniku na smrtni postelji." Sin se je zasmejal. Materine besede so mu olajšale srce, da je začel pripovedovati in razkrivati mater svoje srčne težave in tožiti o ovirah, ki mu žugajo. Mati je prikimavala sirtu, se veselila ž njim pa tudi delila ž njim strah, ki ga je izražal. "Prav je, moj sin, prav! Le oženi se, ako te veseli." "Pa če mi je Lazar ne da?" "I, kaj potlej? Prava reč! Naj jo pa ima, pa naj jo sam gleda! ... Ali je samo to dekle na svetu?" Anton preplašen pogleda mater, in kri mu udari v lice. Hipoma vstane ter reče trdo: "Zame samo ta. Ali mi je tudi vi ne privoščite?" "Kaj kipiš! Ali ti jo branim? Jaz sem samo tako rekla, če bi tam ne bilo nič, da si pač lahko drugje izbereš ..." "Tako Vi mislite! Jaz pa pravim, da mora biti Ančka moja!" Anton udari z nogo ob tla in oči se mu grozeče zabliskajo. "Poizkusi! Meni bi bilo tudi prav! Samo tako žalosten ne bodi sedaj, kakor vinski brat pri skledi vode, da še jaz ne bom žalostna." "Kaj pa hočem?" "Sedi, da se do dobra domeniva, to je važna reč." Sin uboga mater pa sede, posluša, ugovarja in odgovarja ter zopet vprašuje. Saj se je bilo toliko pomeniti, toliko poskrbeti . . . Sklenila sta mati in sin, da pojde Anton snubit k Lazarju, in sicer precej, ko je tako. čim prej, tem bolje. Ej, pa tudi ta sklep še ni bil hladilen balzam za Antona! "Kaj bo pa Lazar dejal?" To je bilo tisto strašno vprašanje, ki je povzročalo Antonu vse skrbi. "Da bi vsaj vedel, kako bo!" Pa ni bilo drugače, kakor stopiti je moral doli k Lazarju, vprašat za Ančko, seveda šele potem, ko mu je poslala Ančka pošto: "Pridi!" O, kako je bilo težko pripraviti se, kako trnjeva je bila ta pot! Rajši bi bil preplezal gore cele dežele, nego šel k Lazarju po tem opravku, ko ni vedel kako bo. Anton ni imel nobenega stri ca, nobenega svaka, ki bi ga spremljal k snubitvi, ki bi mu pomagal snubiti . . . Navada je pa taka, da ženin ne pride sam Zato je Anton iskal tovariša med sosedi. O, precej je vsak obljubil, da pojde ž njim. Ko je pa povedal, kam jo je umeril, je slehernemu upadel pogum, pa se je izgovoril, rekoč: "Jaz ne utegnem, dobi druzega!" Tudi Kepca se je lotil Anton. "Drevi pojdeš z menoj! Boš zame govoril..." "O, če je treba precej! Besede ne zna nihče tako zastaviti, kakor jaz. . . . Veš, ne da bi se hvalil, pravega si se lotil! Kam bo pa treba iti?" "Snubit." "Snubit? . . . Nu, tako ti rečem, če bo treba kaj pogovarjati in pregovarjati, ni nobenega boljšega od mene, in če se dekle še tako brani, jaz jo bom izpeljal. Boš ti videl, kako znam govoriti.. . Punca bo naša! ... Za katero se pa oblizuješ?" "Boš že videl." "I, nu! Kar povedi, saj ne poj-dem precej na vas izkokodakat, ako je treba molčati!" "Potlej pa ne pojdeš z menoj.** "Jej! Kako mi malo zaupaš. Ali nisem vaš 'vojvoda'? Ni je take dalje, da bi se je jaz ustrašil, kadar je treba iti snubit . . . S takim fantom, kakor si ti, pa bi celo šel, ne vem kam. Saj bi me ne bilo treba biti sram, ¡pokazati te ..." Anton se je pa vendar še obotavljal. "Lej ga, lej, kako mi. malo zaupaš! Pa bi si bil drugega izbral, če nisem jaz dovolj dober 'mož'." "Ne bo treba iti daleč, še iz vasi ne — samo do Lazarja." Kepec ga je pogledal debelo, kakor bi se mu bil kos ustavil v grlu, potem je pa s težavo spravil iz sebe glas: "Dič!" .. . Drugo je samo goltal, da ga Anton ni umel in je upal, da je dobil pravega. "Saj bova kmalu opravila," je opomnil Anton, da bi spravil Kepca v dobro voljo. Toda ni šlo. "Dič!. . . Boš letel skozi zaprta vrata! Jaz te ne grem gledat!" "Ali se res bojiš?" "Jaz koga bojim? Ga ni takega! Ampak k Lazarju že ne grem — se že od nekdaj ne moreva videti." "Pojdem pa sam!" (Dalje prihodnjič) -o- VESTI IZ JUGOSLAVIJE Povratek Američanov Ameriški rojaki so odpotovali nazaj čez lužo. Letošnje poletje nas je zaradi napetih razmer v Evropi obiskala ie bolj majhna skupina rojakov ki so se izselili v Združene a-meriške države. Prebili so po čitnice pri nas in se pred nedavnim zopet vrnili nazaj. Le nekaj poedincev je ostalo še pri nas, vendar se bodo tudi ti v kratkem vrnili v Ameriko Novi grobovi V Novem mestu v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je umrl Alojzij Zaje, zasebnik, art, poročnik v rezervi, doma iz Šmarjeških toplic. — V Mariboru je umrla Marija Ter-novšek, prevžitkarica stara 83 let. — V Sv. Križu pri Litiji je umrl Janez Kotar, posestnik, ključar župne cerkve, več letni občinski in šolski odbornik, odlikovan z zlato medaljo za obče zasluge. — V Ljubljani je umrl Karel Planinšek, ugledni trgovec, ki si je s svojim dolgoletnim uspešnim delom pridobil ugled in sloves ne samo med ljubljanskim prebivalstvom, ampak tudi širom Slovenije. Star je bil 78 let. — V Peklu je umrl Franc Ko-bale, delavec. — V mariborski bolnici je umrl Jože Kozo-derc, star 33 let. — V Mariboru je umrla Helena Gigler, stara 35 let. — V celjski bolnici je umrl Andrej Vogrinc, iz Nove cerkve pri Celju star 77 let. — V Studencih je umrla Marija Erjavec, delavka tekstilne tovarne, katero je zadela kap v 24 letu starosti. ' f Dr. Miroslav Lukan Dne 23. avg. je umrl v Ljubljani g. dr. Miroslav Lukan, veliki župan v pokoju. Pokojni 3e je po dokončanih juridičnih študijah posvetil upravni službi. Dalj časa je pred svetovno vojno služboval v Postojni kot okrožni komisar. Ob prevratu se je stavil na razpolago deželni vladi za Slovenijo, kjer je upravljal odgovorna in pomembna mesta. Bil je pri- ko ranjen je obležal. Namera- staš radikalne stranke in ko je 1. 1923 radikalna stranka sestavila vlado ter so bile vpeljane velike županije, je bil imenovan meseca marca za velikega župana. V novembru 1. 1923 je bil upokojen. Delaven, kakor je bil, še ni hotel počivati ter je več let služboval nato pri oddelku za agrarne operacije. t Notar Ivo Bakovnik V petek 25. avgusta je ob 2. zjutraj umrl v Kranju notar g. Ivo Bakovnik. Novica o nenadni smrti je iznenadila vsakogar, ki je poznal priljubljenega g. notarja. Še v četrtek so ga videli na sprehodu po mestu. Pokojni notar se je rodil 10. decembra 1874 v Hotemožah v šenčurski fari, v Kapovi hiši, ki je bila daleč naokoli znana kot trdna kmetija. V Kranju je končal nižjo gimnazijo, nato so ga pa poslali v Ljubljano, kjer je maturiral. Bil je skozi vsa leta odličnjak. Nato je šel na Dunaj in študiral pravo, ki ga je dovršil z odličnim uspehom leta 1906. Nato je bil nastavljen kot notarski praktikant v Senožečah, kjer je služboval eno leto, nakar je bil imenovan za javnega notarja v Metliki, kjer je služboval polnih 21 let. S svojo korektnostjo si je pridobil mnogo prijateljev, ljudje so ga izredno spoštovali in ljubili, kar se je posebno pokazalo ob ojegovem odhodu iz Metlike. Leta 1929. je bil postavljen za notarja v Kranj. Toda leta 1932, pod diktatorskim režimom, je bil prestavljen kot zaveden katolik in Slovenec v Marenberg. Toda v Marenberg ie poslal le namestnika, na njegovo mesto v Kranj pa je prišel dr. Tavzes, ki pa je kmalu umrl in Bakovnik je bil zopet postavljen nazaj za notarja v Kranju. V Kranju si je postavil lasten dom, kjer je preživljal svoja leta v krogu svoje družine. Pokojni notar j^bil vsestransko vesten uradnik in odličen jurist. Bil je zelo šegav in prijazen, vsi so ga zelo spoštovali. Smrtna žrtev bega čez mejo Maribor, 24. avgusta. Tihotapstvo ljudi čez mejo ne preneha. Vsak dan imamo v Mariboru na obmejni policiji kopico mladih ljudi, ki so jih graničarji pripeljali z- meje, kjer so jih prijeli. Mnogim se sicer poskus posreči, da pridejo čez mejo, večina pa pade v roke oblasti. Zastraže-nost meje je ravno zaradi teh tihotipcev poostrena in ljudje se niti ne zavedajo, v kakšno nevarnost se podajajo, kadar silijo čez mejo. Obmejne straže ne poznajo pardona, kdor se ne ustavi na njihov klic, proti temu uporabijo o-rožje, kakor to dokazuje tragičen primer, ki se je odigral v nocojšnji noči v bližini Sve-čine. Tam se nahaja znana tihotapska pot, ki pelje po Sla-tinskem dolu ter pri posestniku Anderliču prekorači mejo. To pot so tihotapci zadnje čase posebno radi uporabljali, ker se je dalo po njej precej neopaženo priti čez mejo, celo pri belem dnevu. Tako je tudi včeraj poskušala skupina ljudi po tej poti priti na nemška tla. Med njimi je bil 42 letni delavec Ivan Majhenič iz Peker pri Mariboru, ki je bil zaposlen v Limbušu. Tudi Majheniča je izvabila propaganda gotovih agentov ter želja po boljšem zaslužku, da je pustil svoje delo ter se podal na negotovo pot v tujino. Ko so se tihotapci približali meji, jih je opazil gra-ničar ter jih ustavil. Nekateri so se ustavili. Majhenič pa je lotel poskusiti srečo v begu. Planil je proti meji ter se ni zmenil za klice "stoj," ki jih je graničar trikrat ponovil, nato pa so počili streli. Graničar je štirikrat ustrelil, s četrtim strelom pa je Majheniča zadel v hrbet ter mu je krogla izstopila na trebuhu. Tež- vali so ga hitro zapeljati v mariborsko bolnišnico, pa je že ria prevozu umrl. Samoumor vsled obupa Iz Braslovč poročajo, da se je v vili "Kosovki," blizu gruške-ga pristanišča obesil Franjo Vo-všek, okrajni načelnik. Pokojnik je že dolgo let trpel zaradi bolezni v ušesih in poleg tega tudi na srcu. Zaradi tega se je večkrat izrazil, da bo napravil konec trpljenju. Njegova soproga je pa naprosila nekega uradnika, da je vedno pazil nanj. Ko je pa najeti uradnik usodnega dne za trenutek zapustil bolnika, je ta izrabil priliko in se obesil. Poskus samomora požigalca IAkozarja Požigalec Likozar, doma iz Mengša pri Kamniku, ki je za-žgal posestvo župana g. Umnika v Šenčurju, se je hotel po aretaciji v zaporu na žandarmeriji v Šenčurju obesiti. Vendar so ga našli še pri življenju in ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je že okreval. Iz bolnišnice je bil poslan v sodnij-ske zapore v Kranj. Nesreča pri podiranju drevesa V ljubljansko, bolnico je bil pripeljan iz šegove vasi Lojze Benčina, ki je bil zaposlen pri Jištovi lesni industriji v Loškem potoku. Drevo »e je namreč zrušilo nanj in ga močno poškodovalo. Smrt dobre matere Dne 2. avgusta so v Sp. Idriji položili k zadnjemu počitku gospo Marijo Likar, mater ta-mošnjega župnika g. Ludovika in mater g. župnika Petra na Gorah. Dosegla je častitljivo starost 82 let. Bila je skrbna, vzorna žena in dobra krščanska mati, ki je vsa živela samo za svojo družino. Vzgojila je dva naša ugledna duhovnika, kar pač že samo po sebi glasno priča, kako je bila blaga pokojnica plemenita in globokoverna. Na zadnji poti jo je spremljala velika množica prijateljev in znancev iz Sp. Idrije, Gor in Vojskega ter duhovščina iz idrijske dekani je. Zažgala sta hišo, da bi dobila zavarovalnino. Pred malim senatom »ta sedela na zatožni klopi 68 letna Helena Obaha, posest niča na Moravski gori, okraj Litija, in njen mož, 68 letni Jakob Obaha, vpokojeni rudar. Revčka sta se krčevito držala drug drugega, žena Helena je bila obtožena, da je 4. julija zažgala svojo hišo, da bi tako dobila zavarovalnino. Hiša je zgorela do tal. Pogoreli pa sta tudi sosedni hiši, tako hiša Mihe Gr-čarja, vredna 7,000 din s premičninami v vrednosti 5,000 din in hiša Marije Kolarjeve v vrednosti 20,000 din s poljskim orodjem, vrednim 3,000 din. Mož Jakob Obaha je bil obtožen, da je ženo nagovoril k požigu. Oba sta pred malim senatom priznala svoj zločin, žena pa se je izgovarjala, da je storila to v hipni jezi. Sodniki so se postavili na stališče, vpoštevajoč hudo revšči no in stisko obeh obtožencev, da ne gre tu za zločin požiga v smi slu 340 k. z., marveč le za prestopek zoper občo varnost ljudi in imovine po §-u 188 k. z. in so obsodili vsakega na 4 mesece strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Državni tožilec se je proti sodbi pritožil. Dva agenta in sedem njunih žrtev prijeli na meji. V četrtek ponoči so prijeli v Gradi šču na meji devet ljudi, ki so i-meli namen, da bi se pretihotapili na drugo stran. Izkazalo se je potem, da jih je sedem iz okrajev Kamnik in Litija, dva pa sta agenta, ki sta jih za beg čez me jo pridobila. Sta to 44-letni Alojz Petrič in 26-letni Franc Bošnak iz Frajhama na Poborju. Oba sta znana nepridiprava, ki jima ni za pošteno delo. Podala sta se na Kranjsko ter v kamniškem in litijskem okraju pridobivala ljudi, da bi zbežali v Nemčijo. Obljubljana sta vsakemu po 9 mark plače na dan (blizu 200 din) ter slednjič dobila sedem kalinov, ki so jima šli na limani- ce. Od vsakega sta zahtevala po 150 din nagrade. Z vinkom so prišli do Maribora, od tu pa ponoči peš proti meji. \ 72 vlomov in tahvin. Orožnikom pri Sveti Trojici v Slov. goricah se je posrečilo, da so razkrinkali drzno in nevarno vlomi-sko družbo, ki 'je že od leta 1934 strahovala štiri fare: Sv. Trojico, Sv. Antona, Sv. Benedikta in Sv. Jurij ob ščavnici. Tolpo so tvorili štirje prijatelji: 33-letni posestnik Ivan Kos iz Cogetin-cev, 41-letni hlapec Franc Zelen-ko in njegov 16-letni brat Alojz iz Cogetincev ter 52-letni posestnik Jernej Zinič iz Cerkvenjaka. Vlamljali in kradli so pa tako previdno, da dolgo časa nihče ni mogel v nje sumiti. Končno pa so jim orožniki le prišli na sled in ko so jih prijeli, so priznali nič manj kot 72 vlomnih tatvin. Ginljiva ljubezen žalujoče matere. V Split je prispela Angležinja. Mrs. Margaret Holand, ki i<2 četrto leto zmerom v tem času obišče Split ter nekoliko dni stanuje v sobi, v kateri je pred štirimi leti umrl mladi sin slikar. ROJAK/ Z VESTFALSKEGA SO NAS OBISKALI slovanskih katoliških društev v Nemčiji g. Ivana Lindiča, kateremu so tudi navzoči zastopniki izrekli dobrodošlico, ki naj velja za vse drage rojake, ki so prišli na obisk. Po prihodu vlaka ni hotelo biti konca veselega vzkli-kanja in navdušenega pozdravljanja. Marsikje so tekle po licih solze veselja ob svidenju. Večina rojakov je zaposlenih v industrijskih središčih okoli Esse-na. Tako jih je prišlo samo iz Moers-Meerbecka 80, iz Marx-locha 70, veliko pa tudi iz Glad-beeka, Hamborna, Duisburga, O-sterfelda in Essena. Večina od njih bo že nocoj odpotovala na-svoje domove, kjer ostanejo do 12. septembra. 12. septembra pa se snidejo vsi skupaj spet v Mariboru, odkoder se spet odpeljejo s posebnim vlakom nazaj na delo v Nemčijo. Dragim rojakom želimo ob prihodu veselo bivanje med nami v domovini! VLOGE ▼ tej posojilnici Savlngs * Low rattea, Washlngton, D. C. Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings A Loan Co. 8235 St Clair Ave. HEnd. 567« Cleveland, Oble Svetovno vojno so prespali Ljubljana, 25. avgusta. Zve-sa jugoslovanskih katoliških društev v Nemčiji, v kateri so včlanjena večinoma društva sv. Barbare, ki imajo svoje sedeže v industrijskih središčih Vestfalije je organizirala izlet slovenskih izseljencev v domovino. K izletu so se prijavili številni rudarji in industrijski delavci, med katerimi so se mnogi odločili, da bodo odšli na obisk v domovino kar z družinami. Vsega skupaj se je zbralo 400 udeležencev, med njimi 350 odrastlih in 50 otrok. Včeraj dopoldne so se odpeljali iz Duisburga in prišli čez je-senice in Bled, kjer so se ustavili, danes popoldne v Ljubljano. Malo je manjkalo, pa bi se potovanje podrlo. Nemčija ima sedaj stroge odredbe v prometu, zlasti železniškem, fcato sedaj niso dovoljena nikakršna skupinska potovanja, pravtako pa so odpovedana potovanja organizacije "Kraft durch Freude." Pri velikem prometu, ki je sedaj v Nemčiji, ki se pripravlja za vsak primer, celo manjše skupine izletnikov ne smejo potovati, ker so vsi vlaki odmerjeni le za najnujnejši promet. Zato ni bilo nič čudnega, če je predvčerajšnjim dobila skupina obvestilo, da že dovoljenega osebnega vlaka v Jugoslavijo ne bo mogla dobiti. Lahko si mislimo, kako razočarani so bili vsi izletniki, ki so i-meli takorekoč že pripravljene kovčege za potovanje. Pa so se obrnili naravnost na prometno ministrstvo v Berlin in prosili, naj se vendar vsaj v tem primeru dovoli izjema. Prometno ministrstvo je našim izseljencem zares hitro in ljubeznivo ustreglo, čeprav mnogi niso sami več verovali, da bo to mogoče. Dobili so poseben vlak in je bilo edino spremenjeno to, da so dobili nekaj vagonov manj, kakor je bilo naročenih, tako da so se morali malo bolj stisniti. Davi je pripeljal posebni vlak iz sedmih vagonov naše izseljence na Jesenice, kjer so jih pozdravili zastopniki Rafaelove družbe. Vsak izseljenec je dobil v pozdrav tudi lep rdeč slovenski nagelj. Z Jesenic so odpotovali še na Bled, ki jim je bil kljub de-žku, ki je rosil, prav všeč. Popoldne pa so nadaljevali pot v Ljubljano, kamor so prišli nekaj po 5 popoldne. Na kolodvoru se je zbrala množica občinstva, večinoma prijateljev in sorodnikov, ki so komaj čakali, da bodo videli svoje drage spet po dolgih letih. Na postaji so čakali naše izseljence tudi zastopnik banske uprave, ravnatelj. Izseljenskega urada g. Fink, zastopnik župana dr. Mis, zastopnika občinskega sveta ravnatelj pošte ša-lehar in občinski svetnik Penko ter zastopniki Rafaelove družbe Plestenjak, Gaspari in drugi. Vsa skupina je potovala pod- vodstvom predsednika Zveze jugo- KDO? Tisti, ki niso čitali časopisov. Yes, na skrajnem koncu severne švedske so poročali časopisi, da je neko pastirsko selo šele dve leti po svetovni vojni zaznalo, da se je vršila skoro 4 in pol leta svetovna vojna 1914— 1918. To se pravi, VOJNO SO PRESPALI! VAŽNE NOVICE prespi vsak dan, kdor ne čita in ne zasleduje dnevnega časopisa. VI GOTOVO NOČETE zamuditi nobene novice o sedanji vojni, ki divja v Evropi. Gotovo nočete, da bi ne bili informirani dnevno tudi o položaju, v katerem se nahaja vaša stara domovina. VI GOTOVO NOČETE zamuditi, da bi ne bili poučeni točno o vseh zakonih in postavah, ki se tičejo mogoče vaše starostne pokojnine, brezposelne podpore in o drugih važnih zadevah, o katerih se zakoni in postave pogosto spreminjajo. VSE TO SE TIČE VAS! Vaše zadeve so to in v vašem interesu je to, da ste o vsem tem dnevno poučeni, da se ne bi vam radi nepoznanja zakonov in postav škoda godila. V VAŠEM INTERESU je torej, da ste naročeni in da citate dober in zanesljiv slovenski dnevnik "Amerikanski Slovenec" ki bo vas o vsem dnevno informiral o vseh političnih, vojnih in vseh dogodkih in novicah tu v Ameriki in stari domovini. Naročite si ga še danes! Stane letno $5.00; za pol leta $2.50; za četrt leta $1.50. — Za Chicago, Kanado in Evropo letno $6.00; ža pol leta $3.00; za četrt leta $1.75. Naročnino pošljite na: UPRAVA "AMERIKANSKI SLOVENEC" 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS Ameriški državljani imajo prednost pri delu Ako želite postati državljan spoznajte ameriške postave/ Najbolj točna, zanesljiva in vsa potrebna vprašanja dobite pri "Ameriška Domovina" SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Cena tej najnovejši knjižici je same 2Sc. Pri naročilu pošljite znamke ali money order. * SLABILO K. S. K. JEDNOTO, SBPTEÄIBBR 20, VUT^ OUR PAGE The Spirit of a Rejuvenated KSKJ" —Campaig» b On— * O ¥ YOUTH CAN GIVE STIMULUS TO UNION'S EXPANSION, PREXY GERM I TELLS MINNESOTANS AT JUBILEE BILL Chisholm, Minn—Expansion of its organization and furtherance of objectives with the stimulus of youth was urged by Supreme President John Germ in the principal address at the joint anniversary banquet Aug. 20 of Friderick Baraga Society, No. 93, and St. Anne's Society, No. 156, in the Community Building. Strongly protesting forceful measures of dictator nations and praising the ideals of democracy, the speaker pointed out liberties granted United States immigrants in freedom and speech, religion and the press. The observance marked the 45th anniversary of the KSKJ and the 25th anniversary of the St. Anne's Society. The Frederick Baraga Society joined in the observance of the founding of the two organizations. Sunday's program opened with Mass read at 7 a. m. in St. Joseph's Church by the Rev. Father John E. Schiffrer. Entertainment was provided during the afternoon at a program commencing at 1:30 o'clock and the observance was concluded with the evening banquet. Wide acclaim was given Miss Frances Klune for the presentation of a pageant in native Slovenian tongue depicting the progress of the KSKJ since its organization. Miss Klune'penned the play, which was translated by Mrs. Louis Kosmerl. Other features of the afternoon program was a selection by the Slovenian Choir; talks by Mrs. Joseph Verant, president of St. Anne's, and Mr. Verant, president of Frederick Baraga Society; accordion solo, Stanley Samsa; vocal selections, Julia Baraga; vocal trio, Misses Olga, Mildred and Dorothy Koschak; declamation, Miss Rose Marie Tekautz, and group singing. Mr. Germ exhibited unusual talent by rendering several vocai selections and entertaining the audience with numbers on the accordion in addition to making the principal address. The banquet program opened with invocation by Father Schiffrer; address, Mayor Ed Wheelecor; talk, the Rev. Father Schiffrer; talks, A. B. Cer-kovnik, Ely, supreme fourth vice president; Supt. J. P. Vaughan; the Rev. Francis Schweiger, Gilbert; Martin Shukle, Eveleth, member Supreme Finance Board; the Rev. James A. Chisholm and George Brince, Eveleth, Supreme Board member. WAUKEGAN GUILD HAS LINE OF SURE-HIT PLAYS FOR SEASON Waukegan, 111.—Another series of sure-hit plays is on schedule for the coming season for the Mother of God Actors' Guild. Proving themselves to be one of the foremost of the dramatic groups of Lake County, the guild has already on file a list of three-act plays which are to be presented during the course of the coming year. One of the first to be given is "The Absent-Minded Bridegroom," a farce in three acts, by Larry E. Johnson, which will be presented on Sunday, Oct. 1, at the Mother of God School Auditorium. This fun-packed comedy is under the direction of Mis3 Marie Grom, who has been rehearsing the cast of ten characters for the past three weeks, and who, in their individual interpretations, are already beginning to show the results of hard work. The group has been working enthusiastically on what is predicted to be one of the finest comedies ever given by the guild. This is the opening play of the Actors' Guild for this year. There will be a matinee performance for children at 2:30 and an evening performance at 7:45. Miss Mary Gosar, chairman of ticket sales, reports that a capacity crowd may be expected. John Cankar has prepared special lighting effects for the stage setting, which is being planned and erected by a crew under John Grom, and who is assisted by Ed Svete, Jack Repp, Joe Govekar and Joe Miholic. Guy Grom and A1 Miks head the house committee, Miss Marge Papesh ushers and makeup. The executive staff is making every effort to make the PARISH UNITS BILL BENEFIT CARD PARTY Pittsburgh, Pa.—The Young Ladies, Christian Mothers and the Holy Name societies, collectively, will sponsor a card party Sunday, Sept. 24, beginning at 8 p. m., for the benefit of the newly redecorated St. Mary's Assumption Church, in the church hall. Our mothers have already secured many beautiful prizes, and the committee promises to have a complete selection of valuable prizes. Admission 25 cents. In order that the Holy Name Society can render the proper assistance for the success of this enterprise, a special meeting is called for Friday evening, Sept. 22, at 8 o'clock in the school auditorium. All members who have ticket money outstanding are requested to make settlement at this meeting. Any member in a position to donate a prize, or the like, is requested to bring them to this meeting or to the home of Secretary, Louis Flajnik, 5164 Car-ngie Ave. We expect 100 per cent co-operation, so don't fail to attend this meeting. Discussions for our fall activities will be another topic at this meeting, and all suggestions concerning the cultural advancement of our society will be welcomed by the committee and will receive its preferred attention. ...... B. G. o- POPULAR KAY JAY ATHLETE WEDS MILWAUKEE ASKS B0WLERETS TO JOIN PIN TEAMS Calling all the fair members of Milwaukee KSKJ! Our bowling season will start on Sunday, Sept. 24, at 3 p. m. sharp, at Bensinger's Alleys, located on N. 27th St., just one-half block north of Wells St. At that time we'll organize our teams and start the ball a-roll-ing. We would like to have each and every girl in Baraga to bowl together with all other KSKJ women in Milwaukee and West Allis. Since the KSKJ bowling tournament will be held in Milwaukee in 1940, it is our ambition to have a huge entry in both men's and women's divisions. Those of you that don't know how to bowl and are interested in learning the finer points of the game—please, we do ask that you come to Bensinger's on Sept. 24. There are a number of girls in the lodge that will be only too willing to show MAGDALENS ISSUE INVITATION TO MEMBERS, FRIENDS Cleveland, O.—The Mary Magdalene Lodge, No. 162, extends a cordial invitation to all its members and friends to an oncoming dance to be held at the Slovenian National Home, with music to be provided by Sunny Ray's Orchestra. A good time is assured to all, young and old, with popular music and dancing, including plenty of various goodies and refreshments. So, for an evening of entertainment, at the small cost of 25 cents, join the young hostesses in gay revelry by jotting down the date of Oct. 7 at the National Home. BOYS TOWN ADDS NEW BUILDINGS Boys Town, Neb.—The $635,000 building expansion program at Boys Town is well under way. Five new buildings are under construction. In- creased facilities will enable the newcomers how to go about Father Flanagan to increase it, and the bowling alley pro-(the enrollment at the home from 200 to 500 boys within a SHEBOYGAN LODGES TO MARK UNION'S JUBILEE WITH SERVICES IN CHURCH Sheboygan, Wis.—SS. Cyril and Methodius' and Queen of May societies will jointly commemorate the 45th anniversary of the KSKJ by attending Mass in a body Sept .24. Mass will be read at 7:30 o'clock for the intention of both societies, and all members are requested to meet at 7 a. m. in the church hall. Juvenile members of both societies have been invited and following Mass they will gather in the church hall, where they will be given a remembrance. On this memorable day the society officials urge that as many members as possible receive Holy Communion. The afternoon, officials hope, will be utilized in enlisting new members. STEVES' PIN LEAGUE RACE TO BE MERRY SCRAMBLE: CIRCUIT ROLLS piietor will be very glad to give1 few months. Father Flanagan ,is going into debt for the cost plenty of pointers. May we ask that all of you be there at about 2:45 p. m. in'0f the construction in order to order that we may get organ-1 enable him to meet the de_ ized and start bowling by 3 mands upon the home< Four presentation as successful as South Chicago, 111.—Ed Ku-jlast season's productions, "Blind cic' Popular St. Florian athlete, Alley" and "Bringing Up Fa- (became a benedict Sept. 9 when he exchanged matrimonial vows with Miss Emma Troy of La Salle, 111. St. Bernard's Church in Chicago was the scene of the pretty and fashionable wedding. Ed Kucic will be remembered by Our Page readers as an outstanding baseball star and manager-captain of the St. Florian KSKJ Booster Club championship teams that won KSKJ honors in baseball, basketball and bowling consistently. The bride and groom are spending an extended honeymoon traveling through North Carolina. ther." The cast of characters is to be announced later. --e-- CHANGE DANCE DATE Johnstown, Pa.—The dance scheduled for Oct. 14 by St. Stephen's Society has been advanced to Oct. 7 in the church hall. The change was made because of a previous booking by the Kolissen Orchestra of Greensburg, engaged for the social. The dance will start at 8:30. Members are urged to turn out for the good time and bring their friends. FATHER FLANAGAN SAYS— Today, perhaps more than ever before, we must bend our energies to the salvation of our youth. The country is alive with isms and each one is making a strong bid for the support of our citizens of tomorrow. The appeal they make must be offset by an appeal of our own. Youth needs to be trained in citizenship—it needs to be taught what citizenship means. We have no need and no desire of the foreign political hysteria. There is room for but one ism in this country, and that one is Americanism. We want neither a black shirt, a red flag, nor a brown shirt in this country. What we want, and what we must preserve, is the red, white and blue. Youth needs idols—worthy one8—for boyhood will kneel at a shrine if it has to fashion one for itself. How much better it is, for youth, and for all of us, that the national game provides men of character to whom it can look with admiration and in whom it can take pride. The future of America lies in her youth and it lies in youth's activities, for the boys of today are the men of tomorrow and they are fashioned and moulded into men by the pursuits in which they engage. There always will be many a boy who would rather fill the spiked shoes of the diamond than those under the desk in the White House. The lessons of the baseball diamond are as pertinent to the game of life as they are to the game itself. Teamwork, fair play, success crowned by honest effort and no short-cuts to it—those are but a few of the character lessons to be learned upon the diamond— and learned—not by the tedium of a textbook, but taught through the medium of rich and satisfying experience. o'clock. All the details of this social league will be explained at that time. Remember, too, that your friends (feminine) may come also, even though they are not KSKJ members. (We may be able to talk them into becoming members in this way.) * Let's see just how strong the bowling spirit is among the feminine KSKJers and have a grand turnout. -o- LORAINITES BILL FIRST GALA DANCE Lorain, O.—Plans were made at a meeting held recently at the home of Misses Mary and Jean Soklich for a dance to be held Sept. 30 at the Slovenian National Home. It is the first dance ever sponsored by this branch and all indications point to a success and a grand time for all attending the affair. We invite all our lodge members and friends to attend. Invitations have already been sent to various lodges and a capacity crowd is expected. Music is to be furnished by the popular ten-piece Top Hatters' Orchestra. We will be looking for all of our friends from Barberton, Canonsburg, Cleveland, Girard and vicinity. A committee has been appointed to assure you a good time. Heading the committee is Miss Mary Soklich, general chairman; Miss Jean Soklich, assistant chairman; Miss Lillian Tomazine, recording secretary, and Miss Mary Pogachar, publicity chairman. Others on the committee are: Misses upon apartment house buildings and a central dining hall are being built. MEETING NOTICE • ho nt ilfi Strabane, Pa.—St. Jerome's Society, No. 153, will hold its meetings at 2 p. m. on the first Sunday of the month, beginning with August and continuing until further notice. Frank Batista Jr., Sec'y. -o-- ORCHESTRA IN DEBUT Waukegan, 111.—The Mother of God School Orchestra pre sents its first concert on Sunday, Sept. 24, at 8 p. m., in the school auditorium. The Lira Choir will also appear on the program. Miss Valentine Umek, soloist, and Mr. Albert Cepon, instrumentalist, will be featured artists. Chicago, 111.—When the St. captain. Lou had his team in Stephen's Bowling League first place for some time last opened last Tuesday evening, season, but lost that position in Frank Bicek, leading bowler of the final weeks of bowling, the league last year, was not William Arbanac, John Terse-among the 40 bowlers who lich Sr., William Kure and were trying for top honors. Frank Nahtigal make up the Without Bicek in the lineup, it No. 4 team, leaves a hot fight for individual John Korenchan will again honors among the kegelers.; lead his Grocer team, as he did Last year there was a differ- last year. The other kegelers ence of only six points among of the No. 5 team are Anthony the next 11 bowlers. So it is Prah, Victor Prah, John Sinko-obvious that first place will not vec and John Jeray. be decided as easily as it was The No. 6 team will be the last season. The bowler that Kosmach Boosters. This is one will take individual honors this of the three new teams that year should be given a medal, are in the Steves' pin league. Charles Grill, who last year This t^im will have John Prah, led his Parkview Laundry team Anton Rovtar, Louis Rabetz, to a championship, will again Donald Polden and William lead the Laundry team this Bogolin, who will be the cap-year. The other four bowlers [ tain. that will help Capt. Grill are Fidelity Electric is the No. 7 Frank "Red" Grill, Frank Ba team. Capt. Louis Oblak will nich, Joseph Kobal and Edward have Frank Strupeck, Carl Pekol. This is the No. 1 team, strupeck. Dr. Ray Olech and John Kochevar will have William Fabian, charge of his Monarch Beers Zefran Tavern, the third for the second season also.1 new team, is the No. 8 team. Helping John will be his son Joseph Zefran is the sixth cap-Raymond, Anton Kremesec, tain to lead a team for the sec-Anthony Darovic and Steve Pa-: ond consecutive year. This year pesh. The Beers are the No. 2 joe has the pleasure of leading team- i his own team. Other bowlers Tomazin Tavern will a?ain 0n his team are John Zefran, be captained by Anton Toma-( (brother of Joe), Frank Gott-zin. Anton Wencel, Victor Kre- Heb, William Nekar and Ed-mesec, John Terselich Jr. and;ward Bahar. Mike Trinko are the other four; This is the complete lineup members of the Tavern team, j 0f the eight teams that will be which is the No. 3 team. jin the St. Stephen's 1939-40 Louis Zulich of the Perko's bowling league. The team aver-Inn will also be a second-year age of these teams is about 778. NOW WHOSE EARS ARE RED? In a recent issue of Our Page of restraint, and clamber out- Only three teams have a 777 average. So it looks like a hot battle for that No. 1 spot. there appeared an article under a Joliet, 111., date line, describing the stupendous accomplishments of a softball team made up of members of John's Society, No. 143, which twice defeated a team representing the Young Men's Holy Name Society of St. Joseph's Parish, Joliet. The latter team, the article intimated, had been most presumptious in twice challenging the St. John's boys. After much personal back-slapping, the article further reported the acceptance of a third challenge and the booking of a third game between LANGUAGE CLUB ELECTS OFFICERS ward to pluck the sweet fruit of jibery and ridicule—the fruit that usually leaves but „... the doubtful solace of a tummy- ¡- - St.-! ache and a bruised body in its Cleveland, O.—The Slove- wake,! nian Language Club held its The result of the game? You annual elections at the St. Clair guessed it! The St. John's Public Library last Friday, would-be ear-pinners got Sept. 8. New officers of the pinned, the Holy Name boys, club are: Mrs. Josephine Za- led by their captain, the Rev. krajsek, president; Miss Sylvia Alice Debevec, Angela Lerch-I the-two teams. Thereupon the bacher, Ann Logar, Mary Po-lutnik, Helen Polutnik, Matilda Vinovich, Madeline Urbas, Joan and Alice Svete. This committee consists of the bowlerets who are to start their season with a practice game on Friday, Sept. 22. At that time three teams wjl.l be organized for the coming year. So don't forget, whether you jitterbug, waltz or polka, you have a date in Lorain on Sept. 30, to have a good time and renew your old acquaintances. author made an extremely rash statement—he invited all Joliet to come out to watch the St. John's boys "pin back the ears" of the Holy Namcrs for a third time. Alas and alack! How often words written black on white, permanently beyond recall, return to harass and haunt the author and his ill-advised backers ! How often the limb cracks under the weight of those who unwisely climb out on it, leave the haven of the sturdy trunk M. ,J. Butala, dealing them a rousing lambasting to the tune of 18 to 11. In achieving their easy victory, the Holy Namers outhit, their victims 26 to 16, holding them scoreless and hit-less in the second, fifth and eighth innings—and that in CYO slow pitching, 16-inch softball, mind you! Mainstays of the Holy Name attack were Lennie Wedic and Tony Buchar, who each collected four hits, and Bill Kunstek, Frank Muhich and John Nema-nich with three each. Frank Muhich also starred defensively for the winners. The vaunted Kren brothers, power hitters Krasovic, vice president; Mr. Anthony J. Klancar secretary; Miss Erma Kos, treasurer. The club is planning a membership drive next month, with 50 new members as its goal. Monthly dues are 10 cents. The activities of the club include a course of six lectures, given by men and women outstanding in their field, and such other activities as the club enjoyed when Prof. Pavel Breznik of Belgrade, Jugoslavia, visited Cleveland. The club's aim is to acquaint its members with the best that Slovenian culture can offer. It makes it possible for its mem-of the losers, were held to one bcrs to meet personally the safety for Jerome and none for Bernard. Fan. men and women who are contributing to the cultural life of Cleveland. SE asee* POR GOD, HOME AND COUNTRY By FATHER KAPISTRAN CONTRIBUTORS' CARNIVAL * RESIGNATION All that I ask for Is all the may be. All that Thou carest To fire onto me. I am content to be This unto Thee And love Thee Everlastingly. •—Marie Martin. * BLESSING Dear Father: May God bless you and keep you under His care. S. M. C. * WORDS OF THE PHILOSOPHICAL May He support us all the day long Ull shades lengthen And the evening comes, Ami the busy world is hushed, And the fever of life is over, And our work is done! Then in His mercy May He give us a safe lodging, And a holy rest, And peace at last. Cardinal Newman. (Selected by Marie Martin.) Dear Father: Several days ago I met priest who reads your column. I asked him what he thinks oi: it. He said: Father Kapistran is fifty years ahead of his time just as Monsignor Ryan and other priests who give us tastes of labor encyclicals. He sak the people are not ready for it yet. But I ask: Who isjfcoing to make them ready? Ohio. « V PUZZLE Perhaps some of your readers can solve this puzzle. There is actually a highway sign m our state which reads: "Fine Food. Open from 12 a. m. to 12 p. m." How long is the place open? I offer a salad fork as my contribution to the winner. Louis Turner. * REFLECTIONS Life is short And death is sure The hour of death Remains obscure. YEAR OLD. KAY JAY CLUB TO CELEBRATE Bridgeport, O.—The local Kay Jay Boosters have been patiently awaiting the first anniversary of their club, and at last it has arrived. In order to mark this memorable date, the Boosters will celebrate with a dance Oct. 14 in the club's home, Stop 16, Boydsville. Since it will be such a happy occasion, the locals invite all the Kay Jays of the Buckeye and Keystone states to be on hand for the merriment. Featured on the musical bill will be the Boosters' orchestra with a repertoire of polkas, waltzes, if f iiniituiMiiinU'iii i i»mhmi»i*i»iii miisiiitinn»inii#»«iiiiiiiiij A VISIT TO F. K. FINŽGAR TRANSLATION by Dr. J. W. Mally, 6411 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio., of Izidor Cankar's "A Visit to Fr. S. Finžgar. (Continuation) "The individual officers of the society had their own names. The president was 'Strafimir' (Guardian), the treasurer was 'Branimir' (Defender, the secretary 'Pazamir' (Watchman). The members had the duty of writing an extensive work on some particular subject chosen by them, during their first year of niemand even the jitterbug tunes if bership. In any one of them the Kay Jay bugs request. The committee, working failed in this duty, then he was obliged to prove that he A soul you have, The only one. If that be lost, All hope is gone. Waste not your time While time shall last. For after death, All, all is past The Almighty God Your judge will be. Heaven or Hell Your Destiny. All earthly things Will pass away, Eternity Will ever stay. Marie Martin. FROM ALL PARTS Boys Town, Neb.—At Boys Town today there are boys from 29 states, from Maine to California. A recent enrollee came to the home from Koraa, Albania. He is 18-year-old James Keramas, who was born in Peabody, Mass., but left this country when he was 10 years old to return to his father's native land. An eastern tourist, who met James in Koras, arranged for his return to this country and obtained his entrance into Boys Town. 0 ' Every active lodge should have an active reporter to Our Page. Is your lodge active? Has it a reporter? If not, why not?— mad when? hard to make this initial birth-1 had been preparing it. We day party a success, includes ( held our meetings in the inns and the private homes in Ljubljana. It is an interesting fact that no one knew when he was accepted; some member prepared him, and brought him to the annual meeting where he announced his ac ceptance. In the society were Benkovič, Medved, Hribar, Štruklj, Stroj, Jože Vole, and from Rome, Opeka, and Aleo Useničnik. "When Tomšič died, as a seminarian I was the unofficial editor of 'Vrtec (Garden) during which time I wrote most of it myself. My first printed work was neither prose nor poetry, but a drama 'Mladi tat' (Young Thief). My first bit of writing was 'Gozdarjiv sin' (The Woodsman's Son). This I wrote while I was in the eight grade at school, and sent it away to 'Mohorjeva Družba' (St. Mohor's Society). Their secretary wrote me, 'The story is not accepted, I know not why.' I then took it to Žitnik who gave me ten gold dinars from his own pocket, and forthwith published it next day in 'Slovenec' (Slovene). At once the St. Mohor's Society wrote me. 'We are sorry that we did not accept that story, because it is written expressly for the common people.' That was my first honorarium. Joseph Schercel, chairman, assisted by Lawrence Michels, May Roskavoch, Nellie Pro-rock, Dorothy Lagon, Margaret Weidman, Joseph Strauss, Julius Luko, Joseph Battocelli, Edward Kolar, Louis Kolar, Charles Timko, Louis Strauss, Rose Gregorcic, Frances Gree-cher and Ludwig Hoge. , Come one, come all,! Bring your families, friends, relatives, and yourself. The fun starts at 7:30 and will continue until ? -0- OPEN HIGH SCHOOL Boys Town, Neb.—The Boys Town High School has opened under the direction of the Christian Brothers, famous teaching order. Brother Henry Edmund, F.S.C., is the brother director of the school. He is assisted by a faculty of six Brothers. -0- WILL LECTURE Cleveland, O.—Prof. Joseph Remenyi, internationally known historian of European literature and lecturer in comparative literature at Cleveland College, will give the first of a series of six lectures to be sponsored by the Slovenian Language Club this year. Prof. Remenyi will give a talk on "Recent Jugoslav Literature" at the St. Clair-E. 55th St. Public Library at 8 p. m Friday, Sept. 29. The public is invited to hear Dr. Remenyi. o- of flowers on the table in think, also, that along with all such a vivid manner, that it' this, our national consciousness exhales its scents out of the very book." "Are you in touch with our literary men?" I asked._ "From amongst all my acquaintances, literati, Anton Medved remained my best and most loyal friend," he replied. "He and I always judged each other's works honestly and critically. Quite often, we doubted our vocation, and wondered whether our many hours of arduous literary labors were not in vain. And in Medved's conclusion we were mutually agreed, — that had we devoted as much time to the hurly-burly of politics, as we had to our calling, our treasuries would be different. THE MOTHERS OF MEN My mother was'an angel on earth.—John Quincy Adams. It is to my mother that I owe everything.—Saint Augustine. All I am, all that I hope to be, I owe to my angel mother —blessings on her memory.— Abraham Lincoln. You have been the best mother—I believe the best woman—in the world.—Dr. Johnson. What would I not give to call my dear mother back to earth for a single day, to ask her pardon on my knees for all those acts by which I grieved her gentle spirit.—Charles Lamb. If I had all the mothers I ever saw to choose from, I would, have chosen you my mother.—Carlyle. —Selected. -o ■ — JUST A POEM (Author Unknown) Would you like to set the pace? It's up to you. Would you like to win the race? It's up to you. Hump along and do your best, Don't pick quarrels with the rest, Work and labor with a zest. It's up to you. Would you like to win success? If s up to you. All you have or all you get, All you are or will be yet, Sverything in life, you bet, Is up to you! "What do you think of the literature of today?" was my query. "I regret the great fault of our nation, especially the intelligentsia, who pay too little attention to better books. A short time ago I happened to be riding with a young lady who is educated and liberal— she impressed me as being so— but I found her unfamiliar with Župančič. That, I think, is the fault of our younger writers. They write books from the artistic circles which are strange to the great mass of readers. With our wonderful development of the mental faculties, j and the method of narrating in form and words, and also inasmuch as we no longer have only dilettants, but writers by vocation, it is my opinion that we should be able to find a man who would, according to Cankar's suggestion, write great text." "You said that the artist estranged himself from the public," I said. "Is it not perfectly natural that the intelligent writer produce for thejfeured shows up in our national costumes, and our various domestic arts—painting, carving and building." "What is the leading thought in your writings?" I asked. "Only he will belong to the nation, who will write in such a manner that the people recognize themselves in his stories —recognize the endowment of the heroes and love them, and recognize their faults, which they ordinarily do not see without the mirror, and get to hate these faults. All our present movements as they ideally develop them, and whatever their political activities may be, will not take room amongst the masses until the writers will become the sowers of the ideas. "The duty of the writer is only that he uncover in nature that which others do not see as they pass by. An old hunter, whose criticism pleased me most, called my attention to lines in 4Na petelina' (Hunt of the Rooster) : 'I've already shot down sixty wild roosters; everything happens as you wrote it; but I never saw nor heard those things until I read your silhouettes.'" I next asked: "What do you understand by the term 'Catholic literature'?" Without any hesitation, Finžgar replied, "That title I will not even admit. There does exist a literature by the Catholics, but there is no Catholic literature. This is clearly evident from the purpose of art, as I have already pointed out to you." "Do you feel that as a priest you are limited in your writing?" I questioned him. "No. I am satisfied also as a cleric-author. Let me be frank : During my vacation one summer, as a student, I chauf-the Magyar Countess OUR PAGE COOKING SCHOOL By FRANCES JANCER "Another story from my student days is the novel 'Zaroka v polnoči' (The Betrothal at Midnight). I showed it to the deceased Dr. Lampe, who then invited me to lunch and in a happy mood gave me this criticism: 'Your story is and isn't; but I am convinced that this, if you are industrious, will be followed by better ones.' I then sent it to Kralj in Novo Mesto, who in a few days sent me 15 gld, as a grant, telling me that the story was already being published. . . . Everything that I wrote,— even in my first years—I took from real life. With this I do not by any means want to give the impression that I judge a story by its legitimacy; no, that has absolutely no meaning if we judge the artistic value of the thing." I asked, when he paused, How did you get your literary training?" "During my gymnasium days read only Slovenian novels, and there were but a few of these. I once started to read Boland's 'Frederick Barbaros-sa' but I shut him up after one hundred pages. Even later I read but little,, and that mostly classics. Dear to me are Colom, Sienkiewicz, Leo Tolstoi, and above all, Shakespeare. I read the old classics outside of school, also. For entertainment—I would say— I never read. I now read what is issued in Slovene, little else. Čehov and Maupassant I also prize highly. The method of writing I learned mostly from Zola. He describes a bouquet' more intelligent readers? Is it not our duty to raise the appreciation of the masses to the writer, and not lower the efforts of the writer to the people's level?" "Indeed, yes. However, between the common people and the intelligentsia there should not be a chasm; a bridge should tie one side with the other. I help to hold up that bridge as far as I am able, and I think that under no circumstances should we ever tear it down. To write for the masses and the intelligentsia at the same time is the greatest art It is not difficult to talk to one hundred doctors, but to talk correctly to one hundred peasants is the height of art. The books that are enjoyed with equal pleasure and benefit by the masses as well as the educated, are the best that man has written. The Bible is an example of this, as is Homer, and the writings of Tolstoi, Dickens and Shakespeare. "And something else about the young writers. Repeatedly I have been telling them not to be Russians, and not French— but Slovenians! We have so many types—yet they at present like to give us heroes who are powerful only in Paris or in Moscow. Let them study us, the mechanics of literature; let them study in foreign ports. I firmly deny that persistent claim that our nation has no history, and that it had no culture up to a certain period. All the great European incidents, for example, were loudly echoed in the Slovenians. The Reformation, the Peasant Uprisings, the French Revolution, and, lest I forget, the Turkish Invasions—without books all these historical events had their significance in our soil. I H. When graduated she tried in the worst way to have me take up the study of law. She made me magnificent offers, all of which I turned aside, mostly because of my patriotic inclinations. I was positive that only in the priesthood could I work unselfishly." At this moment Finžgar's sister-in-law stepped into the room. She said to him, "Someone has come, so you'll go to the well? They do not know what to do." "See? This is the way it is," sighed Finžgar and went. Presently he was back, and we resumed our talk. During the conversation he became quite fiery. His gestures grew more emphatic. The perfect Slovenian, which language he ordinarily uses, was gradually taking on the "Gorenjsko" (Upland) accent. "If you care to know," he said, "as a priest and writer I stand on the widest principles of liberalism. Even the priest-author may dash off touchy matter. For what is unclean, let it show itself up as such. Everyone is forbidden to write in such a manner which makes the unclean a model. A reader must be guided and helped across the mud on a support. If anyone says: 'The priest-author is shackled by his Christian principles,' and I say, others too are shackled, each by his own worldly principle. I once told the author of 'V krvi' (In the Blood) that he also is shackled, and even more so, by his philosophy, than I am, who follow Christ. "About love, I would say this: Love is the only subject with which they seek to frighten a priest. But love is the most natural emotion, known to Cheese Custard 2 Vi cups milk, V2 teaspoon salt, Vi teaspoon paprika, 1 cup grated American cheese, 1 tablespoon melted butter, 2 eggs, slightly beaten, nutmeg. Scald milk; add seasonings, cheese and butter. Pour slowly over egg, beating well. * Turn into greased baking dish, dust with nutmeg, place in pan of hot water and bake in moderate oven for 50 minutes, or until set. Makes 6 portions. Fluffy Lemon Pie 4 eggs, separated, 1 cup sugar, 1 tablespoon cornstarch, Va teaspoon salt, 1 tablespoon water, 2 tablespoons grated lemon rind, 5 tablespoons lemon juice, 1 baked pastry shell. Combine slightly beaten egg yolks, V& cup sugar, cornstarch, salt, water, lemon rind and juice; cook over boiling water 15 minutes, stirring occasionally until thick. Fold into meringue made by gradually beating cup sugar " into stiffly beaten egg whites. Turn into baked pastry shell and bake in a moderate oven about 15 minutes or until delicately browned. Makes 1 pie. Graham Cracker Cream Cake IV2 cups crushed and sifted graham crackers, 1 teaspoon baking powder, Va teaspoon salt, 5 eggs, 2 cups sugar, 1 cup chopped nut meats, 1 teaspoon vanilla. Crush the crackers, add the baking powder and salt. Beat the egg yolks until thick, then stir in the sugar and beat well together. Add the cracker mixture, the nut meats and flavoring. Fold in the stffly beaten egg whites. Put in greased been schooled in it. Because of this, the misuse of the love interest in literature is a downright crime. If it is the writer's duty to bring out what the others do not see, then it is his duty to tell that which in love is so beautiful, heavenly, hidden from the vulgar eyes, heroic and sacrificial. All this a priest-writer may and must do. Whoever gambles with so sacred a subject, is guilty of not- only prudery, but hypoc-ricy." I asked, "What do you think of the future of our literature?" "The unreachable routine of sharpening the individual pebbles which is now manifesting itself amongst the young, will give birth to men who will have the ability to construct mosaics. The golden era of our literature is now in preparation. God grant that it will not take long ..." •s Finžgar smiled as he ceased speaking. We got up and went to the church on the hill. The view there is sublime in its peaceful beauty. Spreading out over level plains to the wide circle of the Karavankas and the Julian Al^s. The church had been entirely renovated, expertly and with taste. On the left, at the foot of the hill, they are building a strong reservoir ; this, too, is the work of Finžgar. He talks with greater pride of his cattle raising commune, the new reservoir, home and church, than he does of his famous books. He has offended many a one by this attitude, but in the final analysis it is nevertheless true that there is only one thing to keep in mind —that it is a good deal harder to live without bread than with-everyone without their having'out literature. layer cake vtins and bake in moderate oven. Put layers together with cream filling. Whipped cream may be spread ovor the top of the cake if desired. Honey Gingernuts 1 cup strained honey, 1 cup sugar, 1 cup melted shortening, 2 teaspoons baking powder, 1 egg, 1 tablespoon ginger, 1 cup chopped nuts, flour. Mix honey, sugar, melted shortening and beaten egg. Add chopped nuts ,then baking powder and ginger sifted with 1 cup of flour. Add more flour to make a batter of the right consistency to drop from a spoon on to a greased pan. Bake in a moderate oven. French Almond Cake 1% cups sifted flour, cup butter, 1 cup powdered sugar, 2 teaspoons vanilla, lA cup almond paste, 2 tablespoons milk, 4 eggs, slightly beaten, 2 egg yolks slightly beaten. Sift flour several times. Cream butter until soft and smooth; gradually add the sugar, creaming until fluffy; add vanilla. Mix almond paste with milk, beating with fork until smooth; add to butter-sugar mixture; then gradually beat in eggs and egg yolks. Fold in flour in small amounts, turning the bowl half around with each addition and in same direction. Turn batter into greased 6V£xl0xl-inch pan, lined with heavy paper and again greased; push dough up along sides of the pan to make a flat-top cake when baked. Bake in moderately slow oven 40 minutes. Let stand 5 minutes before removing from pan; when still lukewarm, place a board or pan on top to press down evenly on cake to obtain a slightly compact grain; remove board when cake is cold. Cut in very small shapes, IV* inches square or in circles, half moons, stars, or other fancy shapes and frost as desired; or cut in layers, split each, put together as a 4-layer cake with cream filling and cover with desired frosting. Vegetable Chowder Fry together 5 minutes Vi pound salt pork, diced, l/± cup diced onion, 1 green pepper, diced. Blend with 2 tablespoons flour and 2 cups milk as for white sauce. Cook together until tender in water enough to barely cover, 3 cups diced potatoes, 2 cups carrots, also diced. Combine with the sauce, adding 2 cups canned tomatoes, which have been heated, with a pinch of baking soda. Season with salt and pepper. Serve hot. -0- Savage Law Prevails Saying that "we are reaping the whirlwind," Father O'Mal-ley asserted that "paganism is with us once again trespassing upon the territory and domain of individual freedom in the government of states." "Tribalism once more is the basis of international relations," he added, saying "the work of the Christian centuries has been destroyed and once again the savage law prevails." "The question today is plainly not one between dictatorship and democracy, not one between Fascism and Communism," he said. "It is more basic, more fundamental. Peace is nothing else than the tranquility of order. The question today is of necessity of order; and first of intellectual order. The real question at issue is whether the order we create shall be exclusively a material one or whether it must also be spiritual." -0- Your work for the Union is work for yourself, for every, member is a part owner, and has a voice in the management of the organization.