PRO SVETA i UreSalški la apranüSki pesstsrts SÖST Seeth Lswadals Ave. * «% w 9 v 1 xm GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTR Offiss 9t PubUosUsai SSST S. UwttAal^Ava^ .TEAK XXX «h* a* * a im. CHIpAGO, ILL., TOREK, 10. AVGUSTA (AUGUST 10), 1937 BobasrtpUoa 16.00 Year* STEV—NUMBER 155 ¡ka cerkev urad-preklela ministre' Acoaptaa— for uafltng at spselal vala of poataga proTidW for ta ssctloa 1101, A«t of Oft. 1, 1917, avtkortssd oa Juno 14, lilt. Reformiranje nižjih zveznih sodišč _ bili!"soodgo-rjali verniki pri vsa-precitanem imenu ivotlavnih cerkvah icTtudi NA "PROKLETIH" _ Jugoslavija, 9. avg. .Duhovniki v vseh pravoslav-cerkvah v Jugoslaviji so prečitali izpred oltarja ali niče zakasneli razglas srb-pravoslavne cerkve, ki se da so vsi pravoslavni mi-jugoslovanske vlade in ivni poslanci jugoslovan-parlamenta, ki so odobrili kordat s katoliško cerkvijo ■ prekleti. V cerkvah Belgrada so verni-poalušali ¿¡tanje z molkom, i v mnogih cerkvah po deželi ki na glas vzklikali pri em prečitanem imenu: rti bili!. . V seznamu prekletih, ki ga je srbska pravoslavna cer- uradno razglasila, je pred-vlade dr. Milan Stojadi-dalje so finančni minister Levica, poljedelski mini-Svetozar Stankovič, mini-vigoje Dobrivoje Stoškovič i lest drugih ministrov; nada-vai pravoslavni poslanci ine, ki so glasovali za racijo konkordata z Vatika-ti "prokleti" pravoslav-izključeni od pravoslavnih lih obredov. Ne smejo pre-cerkvenegs praga in pra- praga njihove hiše. Domače vesti Obiski Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so v soboto obiskali Tone Setina iz Detroita, Mich., in Paul Prostor ter Louis Pibernik iz Euclida, O. Vesti iz Penne Willock, Pa. — Zadnje dni je umrl za naduho Matija Gorše, član in ustanovitelj društva 36 SNPJ. Star je bil 60 let in rojen v Toplicah na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova in pet hčera. Clevelandske vesti Cleveland. — Naglo smrt je našla 58-letna Frances Simon-čič, roj. Ksstelec in doms is O-sliče pri Krki na Dolenjskem. Ko je bila na obrežju jezera, ji je prišlo slabo in padla je v vodo in utonila. Tu zapušča moža in štiri odrasle otroke. V A-meriki je bivsJa 34 let. — Dalje je umrla v bolnišnici Ivana Slo-gar, roj. Vidmar, doma iz Gra-denca pri Hinju. V Ameriki je živela 48 let in tu zapušča moža, dva sinovs in šest hčers. Bils je članica društva 137 SN- Nesreča na farmi Willard, Wis. — Pri mlatvi se je težko poškodoval s padcem John Trunkal. Nezgoda dečka Cleveland. — Mickey Rodica-Walsh, sinko Jožefine Rodice mlajše, se je igral s psom, ki ps vni duhoven ns sme presto- Js dečka tako hudo ugriznil v ijani v Španiji upor v Toledu druge strani pa jav-■jtjo fašisti o novi utaji anarhistov Hdrid, 9. avg. — Španska ie prejela poročila, na podili katerih je Franko potlačil *°lto svojih čet v Toledu s po-tfjo Mussolinijevih italijan-to 'prostovoljcev" v Španiji. »Je prva vest, da se Italijani ■Nšjo v Toledu, ki je 45 milj *no od Madrida. 9. avg. — Dočim si Etični krogi v Londonu še * jasnem, kdo je odgovo-*> * napade po nekih "miste-letalih na angleški olj-1 I*fn'k ^orporal, italijanski j™« Mongolijo — na katerem Wo vsi mornarjev ranjenih I "Pitan je bil ubit — franco- II "vorni jjarnik Djebel Amour i*ko piko tovorno ladjo v al- F»kih vodah Sredozemskega J" Angleška vlada pre-so to bila Frankova "i poslala je španskim fa-> Mter protest Frankov r* »Un v Salamanci odgo-*ia so napade na omenjene J* ttvrtili letalci ftpanske vla- Francija, 9. avg. — «J prihaja vest o novi vsta-v Kataloniji. Vest. r™»is iz fašističnih virov v na fe^nskem, se da-I,, M bili V Albacetu večji izgredi oddH *l*Hr'ar°dn€ brigade, ki so t ''ri; bivšemu ministrske-P^Mniku (aballeru, vodi-^"*r-kih socialistov. Ca-* i* uvjtel kritično stali-i "ri,rr '"dan j i španski vla-" ** J* pritegnil na avojo roko, da mu je zdravnik moral zašiti rano s 24 šivi. Mali Mi-ckey je član mladinskega oddelka SNPJ. ladevni načrt sprejet v senatu Washington, D. C., 9. avg.— Načrt glede reformiranja nižjih federalnih sodišč je bil po krat-ki diskusiji sprejet v senstu zadnjo soboto. Sprejetje je izsilil podpredsednik Gsrner, dasi sta senatorja James H. Lewis in Joseph F. Guffey izjavila, da je načrt neustaven. Zahtevala sta poimensko glssovanje, kar pa je Garner odklonil. Načrt med drugim predviduje intervencijo federalnega juatič-nega departmenta v slučajih, ko ao nižja sodišča preobložena s delom. Dalje dovoljuje direktne prisive na vrhovno sodišče proti vsakemu odloku distrikt-negs federalnega sodišča, ako to proglasi v kongresu sprejeti zakonski načrt za neustavnega. Vrhovno sodišče ima končno besedo in ono odloči, ali je zakon ustaven ali ne. Po mnenju mnogih senatorjev in kongresnikov se bo zasedanje kongresa zavleklo do 25. avgusta. Osnutek glede minimalne mezde in maksimalnega delovnika bo ponovno prišel na razpravo v četrtek in sprejet bo najbrž v soboto z vsemi dodatki, ki jih je predlagal William Green, predsednik Ameriške delavske federacije. predsednik roosevelt se pripravljam boj Obrnil se bojna ljudstvo, da podpre njegove reforme amend! deraln nje fe-ustave Mehika ustanovila delavsko banko Nacijska policija are-tirala demonstrante Berlin, 9. avg. — Nacijska policija je včeraj aretirala 116 o-seb, ki so se udeležile pohoda v berlinskem predmestju Dahlemu, ds tako protestirajo proti odredbi, ki prepoveduje molitve za pastorje, katere so sodišča poslala v ječo, ker so vodili opozicijo proti cerkvenim restrikci-jam. Med aretiranci je bilo več članov Kristove cerkve, katere pastor in vodja protestantov, Martin Niemoeller, je bil nedavno aretiran. Obravnava proti pastorju se prične danes. Vsi, ki so se udeležili pohoda ln jih je policije aretirala, so bili pozneje izpuščeni iz ječe. Avtna unija odobrila premirje Chrysler jeva tovarna obnovi obrat £ ¡"^voljne anarhistične EP* • španskih bojišč ae 4 "ti razvijajo novo 1 T "»»'»nekih hribih '' Jtadrida. Tamkaj so Napredek zadružništva na Angleškem Angleške zadruge imajo 7,800,000 članov New York. — (FP) — Vsaka sedma oseba v Londonu je član zadružnega gibanja. Zadružna trgovina Anglije znaša od 14 do 15 odstotkov vse trgovine ns drobno in Je Isni dosegla skoraj poldrugo milijardo dolarjev. Angleško ssdružnlštvo naraste vsako minuto za enega novega člana ln je že naraalo na 7,800,000 članov. Članski popusti pri nakupovanju znašajo od 10 do 12 odstotkov. To razveseljivo sliko angleškega zadružništva je podal Sydney Elliot, urednik zadružnega tednika Reynolda Newaa v Londonu, ki je prišel v Ameriko v avrho študiranja tukajšnjega zadružništva in kot predavatelj. Eljlot je rekel, da so angleške zadruge lets 1929 kupile Reynolds News, ki izhaja ob nedeljah, ds se brsnijo pred napadi privatnih interesov. Tednik je ob pre vzet ju imel 250,000 naklade, zdaj pa ima pol milijons naročnikov in je med največjimi periodičnimi publikacijami v Angliji. On je tudi rekel, da med zadružnim In unijskim gibanjem Anglije vladajo najboljši odno-šaji. Vsak zadružni delavec mora biti član unije. Kolektivne po-godbe v zadrugsh so najboljše in služijo kot model pri sklepanju pogodb med unijo in privatno trgovino. Unije In zadruge si tudi stalno prizadevsjo za čimveč-je razvijanje zadružne industrije in trgovine, v kateri imajo delavci stalno delo ob razmeroma dobrih pogojih. Poročevalci so Klliota tudi vprašali, kaj misli o špsnski situaciji. "Moje mišljenje je, da bi morals Imeti lojslističns španska vlada vso prsvico do nabave potrebnegs orožje in municije, da se brani proti mednarodnim napadalcem. Skratka: verujem v ____mednarodno pravo. Neinterven- lojalistične čete zadnje dni iz- cija ne pomeni nevtralnost- lr vojevale več zmag Jn grdo po- formirani ljudje v Angliji so metle z več skupinami afrUklh prepričani, da Je U H« ti kav ko-, Usnfum, _ rist Franku," Je rekel EUiot, Washington, D. C., 9. avg. — Zdaj se je izvedelo, da bo predsednik Roosevelt zahteval mandat od ljudstva »pri kongresnih volitvah prihodnje leto glede rešitve dveh glivnih vprašanj. To sta: Ali naj se ponovno vzpostavita federalna kontrola in regimenta-cija poljedelstva |n industrij, ks-teri je vrhovno Sodišče razglasilo za neustavni? AH naj se omeji oblast vrhovnega sodišča, dfc ne bo moglo razveljavljati v kongresu sprejetih zakonov? Roosevelt se je odločil za to akcijo, ker so člani njegove strsnke porazili njegov načrt glede povečanja števila Članov vrhovnega tribunala in s tem preprečili uveljavljenje ln izvajanje Opcialnih In ekonomskih reform. Predsednik ima zdaj v načrtu amendiranje federalne ustave, ne da se poveča oblast vlade nad Industrijami in poljedelstvom, temveč da se omeji avtoriteta vrhovnega sodl|čs, da ne bo moglo razglašati tako povečanje oblasti federalne vlade za neustavno. Ako bo ljudstvo pri prihodnjih volitvah isvolilo zadostno Število RooeeveHovih pristašev, bo predsednik predložil načrt glede amendiranje ustave državnim zbornicam, ko se kongres sestane v svojem prihodnjem zasedanju. To kampanjo bo predaed-nik otvoril s govorom po radiu na 17. septembra, ob. priliki 150-letnice ustave. Na ta dan bosta Liga dobrega sosedstva in federalna komlaija, kateri so bile poverjene priprsve glede prosla; ve obletnice podpisa ustave, a-ranžlrale shode In bankete po vsej deželi. Liga dobrega sosod-stva, ki Je podružnica splošnega odbora demokratake atranke, je bila pred kratkim reorganizirana in pričakuje ae, da bo igrala velike vlogo kot Rooseveltova propagandistlčns agentura. Roosevelt hoče vsekakor oživeti farmski zakon AAA in za-kom gospodarske obnove (NI-RA), katera je federalno vrhovno sodišče ubilo. Tu napovedujejo, da bo imel Roosevelt več Z njo bo vlada financirala delavska podjetja Mexico City. — Mehiški predsednik Cardenas je zadnje dni podpisal zakon za ustanovitev delavske banke. S to institucijo bo vlada financirala delavska produktivna zadružna podjetja, ki so se zadnje čase pričela ras-vijati v Mehiki. Delavci že obratujejo rudnike v Palau, cementno fabriko v HI-dalgu, sladkorno centralo v Za-catepecu ln druge. Kapital sa novo banko bosta prispevala svss-na vlada in federslni distrikt. Predsednik Csrdenas je ob pro-moviranju novega bančnega sa-kona rekel: "Ako naj Mehika odpre nove produkcijake vire, tedaj mora postopati v akladu s industrijskimi nsčeli revolucije: pri ustanavljsnju industrijskih enot si mors prizadevati, da pro-movira pravično distribucijo prod uc i ranega bogastva. To bo doseženo s tem, da bo uprava tah industrij v rokah delavstva." Vlada ima v načrtu tudi gradnjo 1922 kilometrov dolge ceate, ki bo vezala štiri države ln bo stala okrog 20 milijonov peset. Poznana bo kot nogales-mazat-lan-guadalajarska cesta. Zvezna vlada bo prispevala 50% kapi-tala, ostalih 50% pa štiri prlsa-dete države. Z gradnjo prično istočasno v enajst različnih krajih okrog 1. oktobra. Farmarji lahko dobe pomoč pri CCC, pravi Beneon St. Paul, Mlnn.—Mlnnesotskl governer Benson Js svstovsl Robertu Fechnerju, direktorju civilne srmsde CCC, naj da dopust fantom, ki so prlprsvljsnl pomagati fsrmsrjem pri žetvi. Benson js tudi urgirsl rsllfne oblasti ns slično skcljo, to Js, ds dsjo "dopustn rellfnlkom, ki so sposobni zs fsrmsks dsls. V vsekam slučsju ps jim morajo zagotoviti, da bodo v slučaju potrebe lahko prišli sopst ns rellf, ko se vrnejo s farm. Po več letih se minnesotskim fsrmsrjem zopet obeta bogata letina. Japonski militaristi prevzeli Peiping, Tientsin Uvedli so svojo upravo s pomposnim vojaškim efektom in proklamacijami na kitajsko prebivalstvo, v katerih pravijo, da prihajajo kot "od-reseniki Kitajske,'ki ji prinaiajo njeno nekdanjo slavo • e Nacijike demonstracije v Kenoshi Mestni svet prepovedal proslave v parku Kenoahs, Wis., 9. svg. — O-krog 150 hitlsrjevcev se je vče-rsj sbrslo v dvorsnl Nemško-ameriškega kluba, dočim so zunaj psradirall sovražniki nsclj-skega režima s sastsvami in napisi. Hitlerjeve!, člani Nemško-amerlške zveze, so dobili dovoljenje, da prirede svoj letni piknik v mestnem parku, toda mestni svet je preklical dovoljenje, ko je bil opozorjen ns nsvsmost spopada msd nsciji In rsdlkslcl. Peiping, 9. avg. — Japonski genersl Torašimo Kavabe je včeraj na čelu 3000 mož avoje armade pompozno vkorakal v Peiping, nekdanjo preatolnico kitajskega ceaarstva, da prevzame u-pravo in kontrolo nad meatom v avoje roke. Kavabe al je Izbral najlepše in najširše ulice za avoj prihod, od katerih ena vodi mimo bivše ceaarake palače v prepovedanem delu mesta. Japonako vojaštvo je saaedlo vae dele mesta, tudi Inosemsko kolonijo, in povsod so jsponske straže nsdo-meatlle prejšnjo gsrnlsljo. Pri provsetju oblsstl so bile sssto-psns vse enote jsponsks oborožene sile: pehota, konjenica, mo-torizirani oddslkl In tanki. Istočasno so jsponsks lstalske enote krožile nad mestom meta-joč letake v kitajščini s prokls- Proti nscijaklm proslavam v parku ao proteatlrall aoclallatl, macljaml, med katerimi ss ens komunlatl, progrealvci in unij- lWt kampanjakih govorov pred prihodnjimi kongreanimi volitvami, v katerih bo agitiral, naj ljudatvo izvoli kandidata, ki bodo podpirali njegove 4eforme v kongresu, porazi pa one demokratske kongresnike in senatorje, ki ao se mu postavili po robu v sedenjem zasedanju kongresa. ski voditelji, nakar so jih mestne avtoritete prepovedale. Nacijska organizacija je napovedovala, da se bo več tisoč njenih članov iz M!lwaukeeja, Kacina in drugih mest Isvsn države udeležilo njenih demonstracij, toda prišlo Jih js Is nssnstno število. Okrog 28 člsnov lokslns postojanke js prišlo v dvorano v nacljskih unlformsh, ostalo šte» vilo pa so tvorila «enaks In otroci is Hindsnburgovs šotoriščs, ki gs nacijsks organizacija vsdržu-Je v bližini Kenoshe. Napisi, ki ao jih nosili na sprotniki nacijev v svojem pohodu pred dvorano, so se glasili: "Nacijska zastava ne bo vihrala v deželi Washlngtona, Jefferso-na In blncolnal" "Komu zveato-ba — Hitlerju ali ameriški demokraciji?" "NacIJskl morilci, sadisti in požlgalci ne amejo imeti avobode govora!" "Ml hočemo demokracijo, ne fašizma t" (foorg« Kroboese, direktor na-cljske organizacije, je v avojem govoru dejal, da ne pričakuje nobenega nasilja, zaeno pa je za-pretil, "da bo komunistom slal* predla, če bodo udrli v dvorano." Pričakovanih izgredov nl bilo, razvila pa ae Je beaedna bitka med naciji In njihovimi naaprot-nikl. Detroit, Mich.. 9. av. — Člani unije združenih avtnih delavcev so včeraj ratificirali premirje med unijo in Chrysler Motor Co. in s tem ugladill pot za obnovitev obrata v tovarni te kom-panije, kjer Izdelujejo avte z znamko Plymouth. Masnegs shoda, ki ga je sklicala unija, se je udeležilo 2000 članov. Dogovor, ki Je bil sklenjen med u-radniki unije In predstavniki kompanlje. je bil odobren z veliko večino. Okrog 20,000 delavcev, ki so bili vrženi v brezdelje zadnjo sredo, ko Je prišlo do spopada med člani avtne unije in člani "neodvisne" organizacije Chry-slerjevih delavcev, se bo vrnilo na delo. Kako Mehika gleda na špansko vojno Mexico City. — Glasilo vlsds joče mehiške revolucionarne stranke "KI Naclonal" Je prineslo izjsvo mehiškega poslanika ' Valenclji De Negrije, ki pokazu je, kako gleda Mehika na špan sko vojno. "Boj v Španiji ni cl vllna vojna m«d dvema domači ma skupinama, marvsč Je Inva- "Severni Kitajci pripadajo aa-vernl Kitajski in nikomur dru-gsmu! Japonska armada js vsš prijatelj, ki prlhsja k vam, da vas reši ničvrednih vladarjev In njihove ničvredne, hudobne armade. Te ničvredne vladarje In njihovo hudobno armado smo Is-tirsll is vašsgs mesta, katsrsmu vrnemo nekdanjo alavo. Kitajci sevora» ne bojte ss Nsnklnga na Jugu, ki vam preti s uničevalno vojno! Japonsks srmsds, k! Je vsš nsjvečji prljstslj In savss-nik, vas bo čuvsla In branila!" Poveljatvo Japonake vojaške posadke je pretrgalo sadnjs vezi med Peiplngom In sunsnjim svetom; vss brzojavna in radij-aka zveza Je zdaj pod kontrolo Japoncev. Prav tsko Js moralo kitajsko časopisjs v Psipingu !s-premenltl stališče In poje slsvo Js|K>nskim "odrešenlkom In osvoboditeljem" ter udrihs po centralni kitajski vladi v Nsnkingu, o kateri pravi, ds Je "banda komunističnih bandltov" . . . Enaka izprememba ss Js Izvršila v Tlsntalnu, kjer Je Japon-sks vojaška oblaat prsvzels kontrolo nad upravo soli ln aolno csrlnarics. Upravs Tlsntsins namreč uključuje Csnglu s naj-večjimi in najbogatejšimi aolnl-nami na Kitajskem, ki je doslej dsjsl kitajski vladi tri milijone dolsrjev letnih dohodkov. Ws»hlngton, D. C* 9. svg. — Zshtevs, da morajo vse ameriške pomorske čete tskoj zapustiti Kltsjsko, J« vedno večjs. Vče-raj je kongresnik Tlnkhsm (re-publiksnec Iz Maassrhusettsa) osebno obisksl predsednike Roo-sevelts glede ts sadsve. Tlnkhsm hoče vedeti, če morda ne obstoji kakšen tajni dogovor med ameriško vlado ln Veliko zijaka vojna tujih sil," pravi po Britanijo glede tega, da amerl-slanik. "legitimna vlada ljud- Ak<* čet« ostanejo ns Kltsjskem. ske fronte Junaško brani sebi» In fo od M« 1901 Imsjo Združene A|*ansko ljudstvo proti medna-'drŽave in evropske velesile s Ja-rodnim sgresorjem, ki hočejo porisko vred večje in msnjše od-uničiti svobodo, zs kstero stremi delks vojaštvs ns Kitajskem, delovno ljudstvo. Ts »sij bo prej kjer strsžijo |.oslsnlštvs In Ino-sli slej z«Jel ves svet , . . Jejaemske kolonije v Pelplngu, d«finltlvno boj mod dvema zgo Tlentslnu, Aanghsju In drugod, dovlnskims nazoroms: med pre I Htsllšče onih, ki zshtevajo od-teklostjo In njenim bremenom j poklic smerlških čet, Je, da bo krivičoostl Irl kriminalnosti, nj tut neskladno civiliiscljo in paradoksnimi ekonomskimi sistemi na «nl strani, ns drugi p« med veliko, vstajajočo ma*o, ki stremi, ds ve« to popravi." -Ts sedimo M vulkana in vitfvs sts ravnodušna.' Delavci morajo plače-vati nočnega strainika St. Inouïs — Organizatorji Amalgsmated Clothing Workers so v McI*ansboru, III., odkrili, do morajo delavci pri Elder Iievtrslnoat Združenih drisv veliko l*»lj zavarovana, če ameriško vojaštvo zapusti Kitajsko in č« a« odgovornost sa varstvo A-merlčsnov ns Kitajskem docela prepusti Js|*>ncem. Shirt Co. plačevati nočnega strsžniks, ki pazi na tovarno. Dela ve« skuša organizirati krojaška unija, toda ima težkoče, ksr Jih podjetje drži v kleščah. Poulužuje se znanega argumenta, da bo preselila tovarno. _ » > . , t r . ......t , PROSVETA t» ChM Mi* • ««• ha »'« M M M*l » «Mto» Mm,kva (brihtna glavica!): "Is Chicago smo odrinili proti Cleveland." Kaj če ae slovenska slovnica In pravopis ne strinjata s tem? K slodju s njima! Saj vendar živimo v svolsidni Ameriki. ,. Drugi križ Je. da "Imamo" slovensko slovnico in pravopis vsi "v me-aincu", v glavi pa le malokdo . . . Tudi smatra večina naših iurna-liatov. da se ne isplača mučiti glave s slovensko slovnico ln pravopisom, ko itak naglo odhajamo "po gobe" .. . "Glavno, da nas naši čiUtelJi razumejo", pravijo in pišejo vaak po svoje. Naposled pa tudi atarokrajski tisk strelja take koale, da se slovenski žurnaliat v Ameriki sko-ro boji zamere, ako M rabil pravilno slovenščino . . . Kaj seibo. -MnM rtotaum Ur. J. P. Warbaaae, intelektualni vodja> ameriškega zadružnega gibanja in predeednik Ame-riftke zadružne lige. On bo vodil tečaj lige za treniranje zadružnih voditeljev. Tečaj ae prične h oktobra v New Yorku in bo trajal eno leto. 4 leta mojega potovanja za delavske publikacije imel stike, da se javijo, ako sem jih nadlegoval za kakšen denar ali pa če jim je kaj zmanjkalo v hiši ob času mojega gostovanja pri njih.- » Rojaki v Broughtonu naj mi ne zamerijo, ako se nisem mogel bolj veselo obnašati. Vzrok je bilo omenjeno žaljivo pismo. Rojak, ki je šel brez mene domov tisti večer, ima morda tudi tako pismo. Prenočil sem tistih par ur zjutraj pri Sinkovičevih. Mlademu paru želim obilo sreče in zdravja v novem zakonu! Drugi dan po "ohceti" sem se peljal z Ludvikom Zupančičem, slovenskim odvetnikom iz te naselbine do hiše žalosti k družini Gorše. Izvedel sem Že na svatbi, da je preminil znani pijonlr naselbine Willock Matija Gorše, ki je ustanovil društvo 36 SNPJ v Willocku. Rojak Htigler je zadnji pionir med živimi. Matija Gorše je bil dober prijatelj Načeta Žlembergerja. Delala sta skupaj še v Leobnu. Matija je moral začeti garati, kot večina nas, v mladih letih v rovu, ko je bil star 14 let, in sicer v Slavoniji, potem v Leobnu, nadalje 8 let v Nemčiji in končno je prišel v Ameriko pred 32 leti. Rodil se je 24. febr. 1876 v Toplicah, Dolenjsko. Umrl je dne 3. avg. in civilni pogreb se je vršil v soboto na pokopališče Lion. Zapušča vdovo, ki je napredna žena, 5 hčera in 2 sinova, ki so vsi člani SNPJ. Vzgojeval je svoje otroke s pomočjo dobre in zveste soproge v naprednem duhu in na svobodomiselni podlagi. Matija je lastoval svoj dom na Clairton rd. pri VVillocku. Zadnjih 10 let ni pokojni Gorše delal več v rovu, ker ni radi naduhe mogel. Nabral se je seveda te proletar ske bolezni v rovih. Matija je dokončal svojo trnjevo pot, drugi bomo sledili. Tvoje delo bo rodilo dober sad. Spominjali se te bodo še naši potomci. Naj mu bo lahka tuja gruda. Moje sožalje družini, ki naj mi oprosti, ker se nisem mogel udeležiti pogrebu. Anton Zornik, 87. ati, ki širi takšne govorice, naj »neha, ker s tem mnogo ško- je slovenski skupini in organizaciji sploh. Ni čuda, da pride na Eo sejo le po par članov. Naznanjam vsem slovenskim članom, da nam je ekaekutivni urad po daljšem posvetovanju odločil ime, ki se glasi: "Slovene Group tfaher Body Local 45". Na seji dne 13. junija t. 1. je članstvo sklenilo, da se priredi plesna veselica na 18. dec. v Slov. delavskem domu na Waterloo rd. In ravfio tafn se bo oddal 6-tubni radio Zenith, ki ga je daroval Anton Dolgan. Listki so gotovi. Prosim slovenske trgovce tn društva, da pokupite listke in pomagate do večjega "lispeha. Da bo vstfkemu jasno: Naš namen je, pojačati našo blagajno, da bomo pripravljeni v slučaju zopet ne stavke. Iz te blagajne bi se pomagalo najbolj potrebnim slovenskim družinam naših članov in unijski kuhinji na slovenski dan. V zadnji stavki se je streglo okrog 2,000 stavkarjem vsaki dan. To stane mnogo denarja. Sedaj je čas, da se pripravimo ! Pozivamo slovenske delavce, da z vso vnemo delujejo za izvolitev delavskega kandidata Louis Spisaka. Podpisi morajo biti zbrani še pred 17. avgustom, ki je zadnji dan. V 26. wardi, kjer Splsak kandidira za councilmana, je bolj malo Slovencev, zato bi bilo dobro, da greste tudi okoli drugih narodnosti in trgovcev v 26. wardi in s tem pomagate do izvolitve, da pride Spisak v mestno zbornico. Informacije in peticije dobite v uradu Fisher Body Locala 45 na 14006 Colt rd. Spisak je na neodvisnem tiketu. Konvencija unije avtnih delavcev se vrši dne 23. avgusta 1937 v Mllwaukeeju, Wis. Anna Urbas, tajnica. Avtnim klet« so bili v zelo veselem razpoloženju, skušali so se zabavat kot v starem kraju. Podpisani je opazoval in premišljeval svojo trnjevo pot. Se ' posebno, ko sem prejel pismo od prijatelja, ki mu ga je pisala neka zlobna oseba, katere ime boste isvedeli, ko bo morala preklicati javno vse, kar pisari mojim prijateljem, pri katerih me črni kot sleparja in škodi meni na Časti in obenem vsem delavcem, ker hoče diskredltirati človeka, ki Je pri volji agitirati sa ljudske Interese. Želim, da vsi rojaki, ki ao prejeli kakšno pismo od tistega človeka, ki pisari čes mene, (mšljejo tista pisma meni ali pa osebno izročijo. Podpisani hodi po avetu 43 let in ni še nikogar osleparil za nobeno stvar. Ako mi more kdo kaj takega dokazati, naj gre k mirovnemu sodniku in vloži tož-' bo. Obenem javno posivsm vse hoče? Treba ae je sprijazniti si rojake, s katerimi sem zadnja delavcem pri Fisher Body Cleveland. Ohio. — Izredna seja slov. skupine unije Fisher Body, lokal 45, se bo vršila 11. avg. v Slov. delavskem domu na Wa terloo rd. ob 7.30 zvečer. Vabim vas, da se udeležite v velikem številu. Naš kontrakt poteče 11. avgusta. Bliža se nam nov boj, morda hujši kot zadnji. Dobro bi bilo. da razmotrivamo in damo dobre nasvete, zato je dolžnost vsakega člana, da se gotovo udeleži te | seje. In ker bo glavna unijska seja dne 14. avguste, bi bilo zelo koristno, ako |s>Aljemo na to sejo kako resolucijo, da l>o v vzpod budo delegatom. Od lokala 45 js namreč Izvoljenih 21 delegatov-' (inj), med njimi tudi dve Slovenki. in sicer Rose Jalovec in Anna Urbas. Na to sejo ste tudi povabljena Homer Martin, pred sednik UA)V. in Wyndham Mortimer, podpredsednik. Ta dva boste igrala važno vlogo na konvenciji UAW v Miluaukeeju 23. avg. Glavna unijska seja bo zelo zanimiva. Torej pridite vsi! Mnogo ae govori, (U mi Slovenci nimamo pravice imeti svoje seje ali prireditve. Prosim, ti- Sprlngfieldake novice Springfleld, III. — Tu je veliko Slovencev, a malo kdaj se kdo oglasi. Menda je še ^edno depresija Iti se nobenemu ne ljubi poročati o slabih stvareh. Z delom ja tukaj slabo, le par šahtov dela po 2 do 3 dni v tednu, drugi so pa že 3 mesece in več zaprti. Upanje je, da bo bo lje v par mesecih. Letos vsi poljski pridelki lepo kažejo in vsega je v vrtu dovolj, ker je dosti dežja. Žene hitimo pospravljati paradižnike, peso in drugo zelenjavo ter sočlvje v glaže, da bo pozimi kaj na mlso dati. Vročine ni letos posebne. Naj višje je toplomer kazal 97. Malo pozno je, pa bolje pozno kot nič. Na 4. julija zjutraj smo se z družino peljali v Carlinville, 111., k Jezenikovim in smo prebili par ur v njihovi družbi. Popoldne so prišli tudi Podobnikovi in Kajtnarjevi in smo se veselili do večera. Drugo nedeljo, to je 11. julija, me je pot peljala v St. Louis, Mo., kjer se je vršila federacij ska seja. Iz vsakega mesta je prišlo par Slovencev in kmalu si slišal slovenščino v uličnem vozu. Ko smo prišli v St. Louis, nas so sprejele mrs. T. Speck, mrs. T. Franko in mrs. Petro-vich, ki so prinesle s sabo, kot mravlje obložene, najboljših je-dač. Imela sem tudi priliko, da sem obiskala tudi Zvanutove, Frankove in Petrovicheve in povsod, kjer smo se ustavili, ao tekaj vprašali, Če hočemo jesti in piti. (Dobro bi bilo, če bi se mogel človek napolniti za 30 dni, kot kamela.) Najlepša hvala vsem, ob priliki vam tudi jaz vrnem! Pri našem društvu tudi nekaj napredujemo. Sedaj je prilika, da tisti, ki ste pustili društvo radi depresije, sedaj nazaj pristopite. Mislim, da teke prilike vam ne bo nobena druga organizacija dala kot vam jo nudi sedaj SNPJ. Na seji SND je bilo zaključeno, da se priredi domova veselica dne 6. septembra. Odbor je že na delu, da bo pripravil vse najbolje v korist Doma in njegove blagajne. Poroča no bo pozneje kako bomo prasnovali 6. aept. v Slovenskem domu. Antania Churrh. 47. kapit naslonil ----ffiLilAVC^ Tedenski odmevi! Anton Garden 1 Ali je vlad« nad razred,? I I I V današnji družbi često slikim, rala biti vlada nevtralna v U h * 1 kapitalom lUzaova« bVm^^j in tiranske podjetnike kakor tudi ne" in "nasilne" unije. WaL ' n*H Velikega očete, ki patriarhalni £ 1 Solomonovo modrostjo deliiTavfe ¿H deano. Udari naj tem in te^ k^inH je udarec potreben, na drugi strani nS J očatovsko postopa s svojimi podaniki To misel je zadnjič propagiral v J nator Nye iz Južne Dakote, ko j« „2H "prlstranosti* zveznega ¿elavllTt" Nye bi bil lahko oprl svoje citatov velikih in malih državnikov ■ ma, namesto da se je skrivoma n Toma Girdlerja. Nazor "vladne nepristranosti" je «tur J nec. Porodil ga je liberalizem ie v Bladl novih dneh v 18. stoletju in ga spremlja vesl svoje pisane kariere. Sploh je ta nazor J liberalizma, ki itaa to svojstvo, da vedno J in akemari, kako naj bi bila volk sit i„ u cela: kako dati čim več svobode kapiuii, pri izkoriščanju delovnih ma» in grmadi profitov na eni strani, na drugi pa protekti delavstvo pred izkoriščanjem, vsaj pred i velikim izkoriščanjem. Ergo zahteva za "vladno nepristramat industrijskih sporih — v razrednem boja. go zahteva, naj vlada enako strogo jwit proti "slabim" kapitalistom in proti >i nim" unijam, ki se ne zmenijo za splošne ii terese. Morda se še spominjate velikega ii nirja Hooverja, ki je kot predsednik Zdri nih držav ob vsaki priliki rad poudaril, da ra biti vlada nad razredi in biti "vrhovni po dovalec v sporih konfliktnih ekonomskih i pin." Ta nazor "vladne nepristranosti" je poi močno ukoreninjen v Ameriki. In tudi ni no. Prvič je ta teorija idealna in se lepo Posebno lepo prija delavskim ušesom, po terih vedno padajo klofute tako od strani d dajalskega razreda kakor od strani vlade. Ce bo vlada poslala proti tebi policijo ali Hco In povrhu pozvala na pomoč še sodišče, te vrže v luknjo, ko zastavkaš za nekoliko pravic in kruha, boš na vse grlo zakričal, I bo vlada — "nepristranska". Pusti te naj miru, da V družbi svojih tovarišev sku| opravite s svojim delodajalcem, ki vam u ka pravico do organizacije ali noče prist na druge zahteve. Proti vladnemu razbijal stavk se sklicuješ tudi na svoje, v ustavi in konih zajamčene civilne in delavske pravi Skratka: pri svoji zahtevi za "vladno net stranost" imaš celo oporo v zakonih. Drugič je ta nazor popularen, ker ao človi od zibeli do groba in od generacije do gene cije zatrjevali, da v Ameriki ni — razred Radlkalci radi pravimo, da kapitalisti in n služabniki to delajo v svrho blufanja delav«! maa. To je Ie deloma resnica. Med njimi seveda mnogo jezuitov, toda še danes so v želi legije oznanjevalcev te fikcije, ki verjai jo, da v Ameriki ni razredov in torej ne « biti tudi razrednega boja. Tudi jih je mno ki verjamejo, da bi vlada res morala biti nepristranska v razrednem boju. Tudi to je lepa želja — svet je upi lepih lja, ne samo škodoželjnosti in sebičjM- ■ da važnejše je vprašanje, ali je v k/pitalistk razredni družbi mogoče pričakovati, da bi vlada postavila nad razrede in igrala vk "vrhovnega posredovalca v sporih konflikt ekonomskih skupin." Navidezno, po liberalnih nazorih je to i goče, toda v realnem življenju se to ne doji vsaj ne v večji meri in skozi daljšo do "New Deal" si je dosti prizadeval — »n « neki meri še prizadeva — da bi se postavil f razrede, toda policija in državna milica Ae t no razbija stavke in tepta po ustavi in M nih zajamčenih pravicah in svobodščmah. di sodišča še vedno izdajajo injunkcije m i čejo stavkarje in njih organizatorje v je* prav je kongres pred več leti *P«Jel N<*jT zakon proti tekim prepovedim. N Maine je bilo na primer pred nekaj sojenih sedem voditeljev čevljarske staw Šestmesečno ječo, čeprav niso kršili no* zakona, ampak le — injunkcijo, ki J* ma na sebi kršitev Norrisovega in Nags* vega delavskega zakona in tudi v ustavi Jamčene svobode govora in zborovanja Sličnih primerov vladne pristranosn rednem boju, ko oblast sama tepta cen» » je brez števila v kapitalistični družb», jm to dogaja, ker so v vladi "slab. ljudje, tem več prihodnji torek. Pred dv«j«*»mi lati (Iz Proavete z dne 10. avgusts J Domače vesti. Dopisniki to y ^ rojake, naj ne hodijo tja za ^ ^ tih, posebno premogovnih, so gibanja. . ^ pojavlj« Delavke vesti Nove stavke ^ na vseh koncih in krajih • ^ bil Svetovna vojna, luske ^, ujele 300 Nemcev. I,'"<" A**VJ' Naročite Mladinski lint, najbolj« aaenečaik sa slovenafco ata diño! > _______Hudo deževje gleško ofenzivo v Ftandriji. * Ruska retenta. WJ^^ f* čarska frakcija ruskih ^"^¿J l#flH gradu začeli svoj Vonf*** Trocklj vodite zborovanje. 10. avgusta^ PROSVIT A Španija ( Geografsko-zgodovinska slika) bl€ zemlja» nsčin pre-¿tfletna zgodovina različne značaje na--j se v marsičem raz-drugih narodov, ker Lli in iive v precej f razmerah kakor drugje ljudstva. ¡*7gta se spopadli Afri-in ko so Spanci \Zurt "d Mavri, je holetni boj zapustil v njih ¿¡dove. Ali se ne b drugače razvili, če bi ¿¡hov» zibelka v Kopen-JS v Švici? Ali ne bi bi joceia navadni danski ali smrtniki ? najprej zemljepisno j je! V Italiji na pr. ivje skoro v ravni črti od d jugu in deli deželo v j, omogoča pa, da se ki pomeni po naže deželo gradov, je praViepo ime. Toda življenje v nerodovitni Kastiliji je trdo. Že pred 2000 leti so bili Rimljani mnenja, da bi morala ptica, ki bi hotela preleteti Kastilijo, nositi s seboj vode in hrane, če ne bi hotela umreti od žeje in lakote. Kajti gorovja, ki obdajajo to viaoko planoto, so dovolj visoka, da zadržujejo oblake, ki se dvigajo s Sredozemskega morja in atlantskega ocena. Posledica tega je, da trpi Kastilija devet mesecev pod peklensko vročino, druge tri mesece je pa iz-postsvljena mrzlim in suhim vetrovom, ki neusmiljeno brijejo po goli planoti brez gozdov. Od živali vzdrže tu samo ovce. Edina trava, ki uspeva, je esparto-trava, ki je tako trda, da pletejo iz nje košare. Velik del te plano- Ičave. Tako bo vsak razumel, za kaj ima Španija mnogo manj prebivalcev kakor Anglija, ki je po obsprü*Tnno^ív^iííanjáa. Revščino teh krajev dobro razodeva slavno delo "Don Kihot", ki ga je v slovenskem prevodu izdala Slov. Matica. Junak tega romana Hidalgo ima ponosno ime Don Quijote de la Mancha. La Mancha (izgovori manča) ali arabska al manša ne pomeni nič drugega kakor divjo pustinjo. Tako znači ime junaka "gospodar pustinje". Poleg nenaklonjene narave so pa Spanci trpeli še pod tem, da je pripadala še tista nehvaležna zemlja cerkvenim in drugim veleposestvom. Povprečni Spanec z vso svojo družino je imel zato toliko premoŽenja, da je lahko vse skupaj naložil na enega oslička. Bogat pa je iberski polotok na rudah: zlatu, srebru, bakru itd. Ta naravna bogastva so vzbujala poželjenje sosedov že pred dva tisoč leti. Ko se je Sredozemsko morje spremenilo v torišče boja med afriško Kartago in Rimom, se tudi Španija ni mogla več izogniti svoji usodi, da sta se na njenih tleh za njene naravne zaklade tepla tuja roparja. Komaj sta izginila ta dva, ko so divja plemena s severa uporabila Španijo kot primeren most za prehod iz Evrope v Afriko. Potem se je v 7. stoletju nekemu arabskemu roparju zasanjalo, da bi bilo dobro, če bi se friko in 711. leta se je njihov posvetu. Čez sto let so ta divja plemena osv^ila vso severno A-friko in 711. leta se njihov poveljnik Tarik podal v Evropo, ko je izkrcal svoje vojake v Gibraltarju. Od te slavne pečine, ki jo imajo zadnjih dvesto let Angleži v rokah, je prodiral dalje v Španijo. Spanci so se hoteli upreti temu afriškemu navalu. Toda sama geografija njihovega polotoka je preprečila vsako enotno, sklenjeno akcijo. Ovirale so jih gore in oviral jih je separatizem, ki je živel sam zase v svoji dolini ali soteski. Da bomo to bolje razumeli, naj omenimo, da je še danes pet tisoč španskih vasi, ki niso direktno zvezane niti med seboj niti z zunanjim svetom. Mavri, čeprav divje ljudstvo It afriških pustinj, so premagali Spance, ker so bili pod enotnim itrani grade ceste, ki ve-|te se ne razlikuje mnogo od pu- predele države, jjj pa se razteza več Verig od vzhoda proti Ti gorovja popolnoma posamezne pokrajine, ki iivele zelo različno živin gi ustvarile zelo različen). In večkrat neumlji-itoje v državljanski vojni, ttjuje španski narod že So dni s fašisti, boste di šele. ko dobro pogleda-paki zemljevid. averu so Pireneji. V rav-ppreici/ijeni črti se vlečejo i od atlantskega oceana do imskega morja. Niso tako kakor švicarske Alpe in i človek mislil, da jih je nkoračiti. Je pa prav na-[Alpe so sicer višje, toda Irie in se zato dajo na njih ■ceste, ki se počasi dviga-ipu&čajo. Pireneji so pa j 100 km široki; njih pre-> zato zelo strmi tako za l kakor za osla. Inženirji, gradili železniško zvezo le i Francijo, so to dobro in gresta zato obe progi, tU Madrid in Barcelono bom, ob atlantskem ocea-l ob sredozemskem morju. Rsreie polno predorov. Ra-|»prehodnosti gorovja na m io ohranili svoje poseb-|oš pradavnih časov do da-fcvni Baski. fc imenujejo sami sebe Ev-bake in svojo deželo Ev-t Učenjaki imajo o izvo-*» ivojevrstnega, najsta-P naroda v Evropi več teo-jjftov jezik, ki ni prav nič k« ne španskemu, ne franku. bi kazal na to, da je »«domovina v Aziji, ker je 0 podobni^ziku čerkezov, •bivajo na Kavkazu. Goto- 1 to. da so Baski trden, od-N izvrstnih ribičev, mor- ¡n železno vztrajnih de-[■ ^»hovo glavno mesto je litoletju postavil neki got-Ji- Banki, ki jih je okrog prebivajo na ozemlju Majskim morskim zali 11 »*veru in med visokim ki zapira njihovo de-* jugu in vzhodu. Baski so ■ Mi v sedanji vojni •elnarodnemu fašizmu ju-1 iilavost.H 4 ^visna republika An-£5.000 prebivalci je ohrani" samostojnost, ker leti ^ ,__________ fforovju in jo veže z dru- vodstvom in so navdušeno krva-toB> «smo ozka ateza. veli za Alahovo vero in svojo skupno moč. Spsnska plemena so se pa borila vsako zase, in so se med seboj postrani gledala, namesto da bi združeno nastopila proti skupnemu sovražniku. Sedem stoletij španskih vojn Mavri je nepretrgana veriga medsebojnih izdajstev posameznih krščanskih poglavarjev v korist Mavrov. Prodiranje moha-medancev se je ustavilo Šele ob odporu Francozov, iti so pa prepustili Španijo njeni usodi. SIcer so pe Mavri neizmerno mnogo koristili Španiji. Njen južni del so spremenili v pravi vrt; ti ljudje iz puščave so znali ceniti vodo in ljubili so drevesa in rože, ki so jih morali v svoji pravi domovini Uko pogrešati. Cordovo so si Izbrali za prestolnico in to mesto je štelo 900 jav-nih kopališč, preden so ga spet zavzeli katoličani. Pod katoliškim gospodstvom je padlo prebivalstvo Cordove z 200,000 na celo mrežo prekopov za namakanje zemlje in vpeljali pomaranče, dateljne, sladkorni trs, bombaž. S prekopi iz reke Quadal-quivir so dolino med Cordovo in Sevillo spremenili v "huerto", velik vrt, na katerem so tedaj kmeti Štirikrat na leto spravljali žetev. Povabili so inženirje v deželo, gradili univerze, na katerih so znanstveno študirali poljedelstvo in druge praktične vede, in sezidali so edine ceste, ki jih ima Španija še danes. Mavri so prinesli zaostali katoliški Evropi matematiko in astronomijo in tudi dela starih Grkov so spet odkrili Evropi. In še eno moč so znali dobro izkoristiti: namesto da bi Jude zapirali in preganjali, so jim dali popolno Bvobodo, da so a svojimi organizatoričitimi in trgovskimi sposobnostmi delali za napredek dežele____ In potem se je zgodilo tisto neizogibno. Skoro vsa Španija se je pokoravala njihovi vladi, b strani katoličanstva jim ni grozila nobena resna nevarnost. O tem raju na svetu se je raznesla vest še med druga arabska in berberska plemena, ki so še trpela žejo In pomanjkanje v afriških puščavah. Ker je bilo mo-hamedansko gospodstvo Slika "proeperltete" v Royal Oaku, Mich., torišču "fathra" Cough lina. Okrajne relifne ohlaatl ho raje preHelile 50 "klijentov" v šotorišče zunaj mesta kakor bi plačale atanarlno. Izgovor relifne komisije za formiranje relifne kolonije je bil, da je pomanjkanje atanovanj. bo najbrž vršila avtokratično, je zavisel njih u-speh ali neuspeh od aposobnosti ene same osebe. Dinastije, ki so nastale iz zdravih, medvedje močnih kmetov, so kmalu propadle v vedno večjem razkošju. Drugi zdravi in močni kmetje, ki so se še potili za svojimi voli, so z zavistjo gledali na razkošno življenje v Alhambri in Alcazar-ju. Začele so se zarote, umori, državljanski boji, cele družine bo bile iztrebi jene in drugi so sedli na njihova mesta. Na severu so se pa začela prebujati posamezna španska plemena, ki so se počasi privadila, da so slišala na i-mena Caatilla, Leon, Aragon, No-varra, Katalan itd. Iz te prebujene zavesti so začele nastajati majhne države in končno so sklenili, da .vsaj začasno pozabijo na medsebojne prepire, da preženejo Mavre. Ta skupnost se je izrazila tudi v tem, da se je kralj Ferdinand aragonski oženil z I-zabelo kastllsko. V tej veliki vojni z Mavri se je bilo nad tritisoč krvavih bitk. Cerkev je izpremenila nacionalno osvobodilno vojno v versko vojno in s tem pahnila Španijo v nesrečo, ki jo morajo občutiti Spanci do današnjih dni. Spanec je postal vojščak križa — zelo plemenita stvar, ki pa je spravila deželo na rob propada. Iz verskega fanatizma so uničili vse mavrske umetnine In njihovo "posvetno" (torej hudičevo) kulturo. Mavri so bili pobiti, v kolikor niso prej zapustili dežele. Sledili so jim Judi. Kar jih niso pobili, so jih, naložili na umazane ladje potem, ko so jim pobrali vse, kar so imeli. Kjer se je poljubilo kapitanu ladje, je uboge Jude izkrcal na suho. Spanci so trpeli sedem stoletij pod verskimi vojnami in inkvizicijo. Na tem je ljudstvo izkrvavelo In obubožalo. Kar Je še ostalo, so si prilastili aristokrati. O posestnih in družabnih razmerah po zmagi katoličanstvu piše v nasprotju z drugim tiskom iz Kopitarjeve ulice s poRumno odkritosrčnostjo Edvard Kocbek v zadnji številki katoliške revije "Dom in Svet": "Stotisoč ljudi je Imelo 12 milijonov hektarov zemlje, en milijon kmetov 6 milijonov hektarov zemlje, dva milijona kmetov pa niata imela niti trohice zem-I Ije, poleg njih pa sta bila Še dva vedno milijona poljedelskih deluvcev. Farmskim upnikom diši dobra letina Posestniki latifundij (med njimi je bila tudi cerkev) so proti silno majhni dnini in zavarovani h carinami kopičili ogromne dohodke. Bili so neomejeni gospodarji Španije, zuto ni nič čudnega, da je danes od 50 milijonov hektarov španske zemlje obdelanih le 20 milijonov hektarov in da je od 23 milijonov prebivalstvu več kakor 9 milijonov, to je nad 40^ od dnfevn plačanih delavcev . . . Zato so tudi kulturne razmere pretresljive. Analfabotov jo v vsaki pokrajini nn splošno 50— 60v Madridu je prav v zadnjem Času bilo še 40,000 otrok brez šole. Zelo majhna plnst ple-mlčev, industrialcev In bogatih meščanov vlada neomejeno s svojim kapitalom ter živi v bogn-stvu in razkošju, velika večina pa v nevrednih, včasih celo živalskih razmerah. Zato Je razumljivo, da razlika med obema svetovoma ni le gospodarska. V Španiji obstoja močno razredno sovraštvo, veliko družabno nasprotje, kakor ga ni več zlepa najti . . . Veliko, zelo veliko krivdo ima ŠpanHka duhovščina, posebno višja." Gospodarsko in kulturno najvišjo stopnjo od vseh narodov In plemen na iberskem polotoku so dosegli Kutalonci. V Kataloniji se je tudi najmočneje pojavil odpor proti diktaturi J*rimu de Ri-vere. Po zlomu te diktature so začeli Spanci spet svobodno dihati in se pripravljati, da popravijo vse tiso, kar ho tirani nad njimi zakrivili. Sredi teh naporov bo navalili na nje spet — A-fričani pod vodstvom evropskih fašistov; In z njimi morajo Spanci že več ko leto dni bojevati najhujše boje na Življenje in smrt. Vsi upamo, da bo iz te vojne izšlo špansko ljudstvo zmagovito.—L. v Svobodi. Farmarji pravijo, da tO njih družine "prva vknjižba" I>e* Molnea, Ia. — (FP) — Odkar bo zavarovalne kompanl-je, bankirji in drugi upniki za-duhali eno najboljših letin v low i ter zadolžene furmarje obvestili, da pričakujejo čim večjo žetev, je med iowškimi farmarji pričel vstajati odpor proti "farmarjem", ki farmajo farmarje. Ta odpor proti finančnim "farmarjem" je posebno viden v severozapadnem delu države, kjer'jo najbogatejša zemlja z največjim odstotkom najemninskih farmurjev v državi. Po več letih suše in drugih elementarnih nezgod letos vidi jo farmarji prvo možnost, da si nekoliko oi>omorejo in postavijo na noge. Toda po bogati letini so že pričeli stezatl svoje prste upniki. "Naše žene in o-trocl so naše prve vknjižbe," pravijo farmarji, ki se priprav« Ijajo na odpor prdtl wul)str*et-akim volkovom. Na čelo tega odpora se je postavila Farm Holiday asociacija, ki je v letih naj* večje depresije vodila puntarska gibanja med farmarji. Čuden lepak V nekem češkem gledališču na deželi so napovedali Langerjevo komedijo "Kamela skozi šlvankl-no uho." Na lepaku Je bilo napisano, da jo bodo igrali "z gospodom ravnateljem v glavni vlogi." ee bo najbrž vrtita v Chlcagu Istočasno kot združitvena konvencija mornarskih in prista-niščnih unij CIO, ki se nameravajo sdružitl v novi Nstlonal Maritime uniji. Ta kampanja med jezerskimi mornarji je le nadaljnji člen verige za organiziranje vseh delavcev v kraljeetvu jeklarskega trusta na srednjem sapadu. Trust namreč domlnira tudi plovbo na Velikih jezerih. Prvi Člen te verige Je bilo organiziranje 4000 gozdarskih delavcev v Mlnnesotl, ki vsako leto producirajo 200 milijonov kubičnih čevljev lesa za železne rudnike. , DrugI Člen je bil organiziranje velike žlčarne American Steel & Wire Co., podružnice U. S. Steel, v Duluthu. Podpis kolektivne pogodite s to družbo je bil zgodovinskega pomena za jeklarske delavce v Mlnuesoti, ki so bili dolga leta popolnoms brez moči vsled špionaže in črne liste. Rili so v sličnem položaju kakor rudarji na Iron Rangu. Tretji člen te verige Je kampanja za organiziranje rudarjev v Minnesoti In gornjem Mlchl-ganu. Vodi jo farmarsko-delsv-skl kongresnlk John T. Bernard. Organiziranje mornarjev na jezerih Trdnjave jekla padajo druga za drugo Duluth, Minn,— (FP)—Organizator ič na kampanja CIO je zajela tudi mornarje na Velikih je zerlh. V pristaniščih od Dulutha do Buffala je na delu sedem or ganizatorjev, ki pridno vpisujejo mornarje v mornarsko unijo CIO. V gornjem delu Velikih Jezer načeluje kampanji James Mullen, v spodnjem—od Huffala do Chl-caga—pa M. H, Stone, V bližnji bodočnosti bo sklicana konvencija jezerskih mornarjev, ki mouiicj je resno bolan v jetniJhici Zdravniki se ga boje operirati San Francisco. — (FP) — Tom Mooney, svetovno sloveči delavski jetnik, leži težko bolan v bolnišnici sanquentinske ječe, kjer se nahaja še nad 21 let. Njegov odvetnik George Davie* je k njemu poslal dr. Leona K-loesserja, slovitega špeciallsta za želodčne bolezni, ki je odsvetoval operacijo. Mooney boleha na želodčnih uljeslh že dalj časa. Pred nekaj tedni je bil premeščen Iz tukajšnje ječe, kjer je bil več tednov prej v bolnišnici, v San Quentin. Tam so ga aprejell kot — novinca. Dali mu niso nobene zdravniške oskrbe, dokler nI prišel val protestov od zunaj, Zdravnik v San Fran-ciacu mu je bil pred premestitvijo v San Quentin predpiaal poaebno dleto. Ker Je nI dobil, se Je želodčnim uljeaom pridružila nova bolezen — želodčni kamni. Jetnlškl sdrsvnlk dr. L. L. Stanley je njegovo bolesen komentiral a sledečim: "Za povprečni slučaj bi bil priporočal operacijo, toda ako bi bil Mooney umrl pod nožem, bi nastal tak krik, da aem se odločil počakati. Operlranje Mooneyjn bi jetnlško upravo podvrglo veliki kritiki." Stanje Mooney j a ae polagoma Izboljšuje, toda še nI isven nevarnosti. Ce se mu obrne na slabše, ae bo moral podvreči operaciji. Njegov odvetnik Davies se je obrnil ns načelnika državnega vrhovnega sodišča s apelom, naj podvzsme korake za protekcljo Mooney J evega zdravja. Sodnik Seawell Je odgovoril, da dvomi, da bi aodlšče Imelo JurisdlkcIJo v tem slučaju. Pred vrhovnim sodiščem se že dalj časa nahaja Mooneyjeva zahteva za ltpu-stltev it Ječe po proceduri "habeas corpus", Mornarji na Pacifiku §e ne pridruiijo CIO San Francisco.—Unija paclfl šklh mornarjev, katero vodi Her-ry Lundenberg, Je pričela z od prto revolto proti prlstanlščnl uniji, ki Je jM>d vodstvom Harry Ja Rridgusa, katerega Je Lewis zadnjič imenoval za direktorja CIO na zapadni obali. Obe uniji sta za CIO, toda mornarska unija se mu za enkrat ne bo prldru žila. Jo je pokazala z uničenjem glasovnic glede pridružitve 1 CIO. Sklicala Je tudi konferen co vseh mornarjev na zapadu, na kateri bodo razpravljali o tava nvanju delovnih pogojev na Pa cifiku. V to gibanje bodo sku šali pritegniti tudi mornarje na vzhodu in Mehiškem zalivu. V resnici Je to revolta proti Brldge-au, ki domlnira Obmorsko pači fično federacijo. »javna vas Andorra šteje V®1 Andorra se upravlja nad 800 let. r^ijo Španijo na seve-Francije, kakor »isturnko-kantabrijsko po-B**»«>v, tako tudi rCT P^ti jugu -^-ada. Sierra Mo-_ Španijo v več sa-^ pokrajin. Kaj-^ «""vij določa naravno Z ;"kih 'ek. Vse izvi-TV^i planoti in se z J1"* iTeko polno slapov t^r*ker na iZl **orJih kmalu Ti; M* » ke "uhih poletjih »premeniJo v !*jeiûe tvorijo le (,*g'»vori Taho) in Ii , Y"1 rTK>Hä do Seville, ^'"driave «eaU» Pianot*, ki jo p. vi J de Guadar- lur ■ iT..*!! dv« polovici• ''Jo Kast il i ju, Kai Telegraf i$ti prič no z veliko kampanjo New York. — Tretja letna konvencija ameriške radiotole graflstlčne zveze CIO se v glav nem bavi z načrti za organlzl ranje pol milijona delavcev v komunikacijski Industriji. Unija se Je v preteklosti koncentrirala le na organiziranje radio-o|>eratorjev na ladjah, od CIO pa Je zadnjič dobila nalogo, da organizira pol milijona delavcev v komunikacijski Industriji, Konvencija bo zaključena s velikim shodom v četrtek. Na «hodu boMta glavna govornika John L. l>*wis In «*!iator Wag< ner. Spojitev penne y I van m,m . j. c hit v *||PU«JYin«m niti'iKi jrw »Mih tociallltov » sur „|,ratlu jUM A,|„ |(.n.on, pro- Na ameriškem jugu rastejo unije V deželi "Dixie" vstaja novo delavsko gibanje Arden, N. CV-(PP)-Po vseh Južnih državah se naglo razvija novo delavsko gibanje. Njegov največji zamah Je v tekstilni In* dustrlJI, ki js glsvna tovarniška Industrija na jugu, Obsežno kampanjo vodi tekstilni organi-zatorični odbor CIO, ki Ima več-Je število organizatorjev na delu. O problemih kampanje In sploh o zgradit vi močnega delavskega gibanja na Jugu je raz-pravljsls konferenca, ki se Je ne-davno vršila v poletni šoli blltu tega mesta. Udeležili so se Je organizatorji In unljskl voditelji iz osmih drtav—Virginlje, Ma-rylanda, Floride, Tennesseeja, MissUslppijs, South Csrollnc, North Csrollne In Oeorglje. Ida Hledge, ki je bil dvakrat pognan iz Tupela, Miss., ko Je skušal orgsnltirstl krojaške delavce, je poročal, da je Memphis že v pretežni večini unijska trdnjava. Kampanja beleti lep« uspehe tudi v Knoxvlllu in mnogih drugih mestih. J. K liutlsr, predsednik Southern Tenant Farmers unije, Je poročal: "Nsm Je us|ielo, ds smo 'shararropperjem' dokazali, kaj lahko naredijo zase." Vsi govorniki so nsglašali potrebo delavska vzgoje. V njaj so videli temelj, na katerem naj zraste delavsko gibanj«, ki mora v svoji zgodovinski nalogi pre- rianl pleskarske oni je na pike« nI straži pred dsvkarljo v Washington*. Inijs je odredita 60,000, število jsvnih kopališč pakeOraeJe kot projet ker "" z 900 na nič. Mavri so zgradili1 čeaar «o gradbeni dela%d zadnjič zagrozili z generalne stavko v glatnem Heading, Pa., 0 avg. — Hocia [llstična stranka v PeiinsylvanlJI, ki se j« lani Mila od stsre splošni- organizacije In Je posUJa samostojna, je na svojem zlioru v tem mestu 31. julija In L avgu-Nta zaključila, da s« pridruži Ho-rialdemokratični federaciji. Stranka Je tudi sprejela resolucijo, s katero apelira za mir med Ameriško delavsko federacijo in (hUntnun im industrijsko organizacijo; druga re»olucija nalaga svetna direktorica tekstilu« unije, J« rekla, da unije stoje pred dvema glavnima problemoma. Prvi je, kako obdržati, kar so do. segl«, drugi pa organiziranje neorganiziranih milijonov. ekaekutivi, naj akuša ugotoviti možnost kooperiranja s Nad« strankarsko delavsko ligo V P«nnsylvaniji s namenom, da ae ta liga pridobi za akcijo aamo-»lojne de is v* k« stranke. r. M. D08T0JKV8KU: Bratje Karamazovi * Mr* 441ks "Leži in še vedno »e ji blede, ni «e ie osve-etila. Njeni tetki ssmo stokata In «e repen-čita nad menoj in Herenstube je bil tu in se je Uko ustrašil, da nisem vedela, kaj naj napravim z njim in kako naj mu pomorem ; kar po zdravnika sem hotela poelati. V moji kočiji ao ga odpeljali. In ds bi bila mera polna, ste zdajci prišli še vi s tem pismom. Res je, da naj bo vse to šele čez poldrugo leto dni. Na vae, kar je velikega in svetega, na vašega umirajočega starca vas zakllnjam, Aleksej Fjodo-rovič, pokažite mi tisto pismo — meni, msteri! Ce hočete, ga držite med prsti, čltals ga bom iz vaših rok." "Ne, ne pokažem vam ga, Kateri na Osi po v-na, niti če bi ona dovolila, vam ga ne pokažem. Jutri pridem k vam in se pogovorim z vami o marsičem, če boste hoteli, a zdaj — z Bogom!" In Aljoša je plani! s stopnic na ulico. II / Smerdjakov z gitaro Saj se tudi ni utegnil muditi. Se ko se je poslavljal od Lize, ga je po bliskovito prešinile misel, kako bi ncutegoma, kar moči hitro, ujel brata Dmitrija, ki se je očividno skrival pred njim. Dokaj pozno je že bilo, okoli treh popoldne. Aljoša je z vsem svojim bitjem koprnel, da bi bil že v samostanu pri svojem "velikem" umirajočem, toda potreba, da vidi brata Dmitrija, Je bila močnejša od vsegs: v Aljoševem duhu je od ure do ure naraščalo prepričanje o neizogibni strašni katastrofi, ki se utegne vss k trsnutek zgoditi. Kakšna naj bi prav za prav bila katastrofa ln kaj bi v tem trenutku hotel reči bratu, morda niti ssm ne bi bil mogel določno povedati. "Naj umre moj dobrotnik brez mene, samo da si ne bom vse življenje očital, da bi bil morda lahko nekaj rešil, pa nisem rešil, ampak sem šel mimo, ker se mi je mudilo domov. Ce storim tslco, izpolnim samo njegovo veliko besedo ,.." Njegov načrt je bil tak, da zaekoči brata Dmitrija iznenada, to je, da apleza, kakor včeraj, čez tisti plot na vrt In sede v hiadnico. "Ce ga pa tamkaj nI," je mislil Aljošs, "tedaj se ne oglasim ne pri Fomi ne pri goepodinjsh, smpak se potuhnem in počakam v hladnici, čeprav do večera. Ako še vedno preži na Gru-šenjkin prihod, tedaj je zelo mogoče, da pride v hiadnico . . ." Sicer pa Aljoša nI Bog si ga vsdl koliko premišljevsl o podrobnostih načrta, sklenil je le, ds ga Izvrši, tudi če bi naneslo tako, da se dsnes ne vrne v samostan ,.. Vse je šlo brez neprilike: preplezal je plot skoro na tistem kraju kakor včeraj ln se skrl-vsj splazil v hiadnico. Hotel je, da ga ne bi nihče opazil: taka gospodinja kakor Foma (če je bil tu) sta bila nemara na bratovi strani in sta ravnala po njegovhl ukazih; v tem primeru ne bi pustila Aljoše na vrt ali pa bi za časa ob-vestlla brata, da ga Išče In vprašuje po njem. V hladnici nI bilo nikogar. Aljoša je sedel na svoje včerajšnje mesto in Jel čakati. Ko se je ogledsl po hlsdnici, se mu je zazdela kdo ve zakaj veliko bolj stara In trhla nego včeraj; tako nekam bedna se mu je videla to pot. Sicer pa je bil daneKprav tako jasen dan kakor včeraj, Na zeleni ints^ee Je poznal kolobar od včerajšnjega kozarca s konjskom, ki ae je bil menda razlit. Na um ao mu prihajale, kakor vaelej v trenutkih pustega pričakovanja, prazne miali, ki niso bile v nikski pametni zvezi a stvarjo: na primer, zakaj je sedel, ko Je zdaj prišel semkaj, prav tja, kjer je sedel včeraj, in zakaj ne drugam ? Naposled mu le legla na dušo globoka tegoba, Izvirajoča iz negotovosti in skrbi. Toda ni še sedel četrt ure, ko se je zdajci, čisto blizu nekje, začul akord gitare. Igralec je sedel ali pa Je bii pravkar sedel nekje v grmovju, ne več ko dvajset korakov od njega. Aljošo je mahoma prešinil spomin, da je včeraj, ko je odhajal od brata iz hladnice, videl, ali se mu je zdaj zazdelo, kakor bi bil v naglici opazil pred seboj ns levi ob plotu zeleno, nizko, staro vrtno klopico med grmovjem. Prav nanjo so bili zdaj menda sedli gostje. Kdo je neki bil? A tedajci je moški glas v osladnem falzetu zapel kuplet, spremljsje se na gi-tari: Nepremagljiva sila s teboj me veže, mila Bog se naju usmili, tebe in mene, tebe in mene, tebe in mene! Glas je utihnil. Tenor in način petja eta bila lakejska. Drugi glae, to pot ženski, je zdajci laskavo in nekam boječe, obenem pa zelo spakljivo vprašal: "Zakaj vas tako dolgo nI bilo k nam, Pavel Fjodorovič? Kako da nas venomer prezirate?" "I, kaj bi neki," je sicer vljudno, a tudi z odločno poudarjenim dostojanstvom odvrnil moški glas. Očividno je moški prevladoval, ženska pa se mu je dobrikala. "Moški je menda Smerdjakov," Je pomislil Aljoša, "vsaj po glasu sodeč, dama pa je gotovo hči tukajšnje gospodinje, tista, ki je prišla iz Moskve in nosi obleko z vlečko ter hodi k Marfi Ignatjevnl po juho . . r 7 "Jaz imam vsako pesem strašno rada, če se lepo ujema," je nadaljeval ženski glas. "Zakaj ne nadaljujete?" —Glas je iznova zapel: Ti moja čast in slava, oj, ljubica, bodi zdrava, Bog se naju usmili, tebe in mene, tebe in mene, tebe in mene! "Zadnjič je bilo še bolje," je pripomnil ženski glas. "Takrat ste zapeli: 'Oj milica, bodi zdrava/ Tako je bilo bolj nežno slišati — danes ste gotovo pozabili." "Stihi so nezmisel," se je odrezal Smerdjakov. "Oh, ne, jaz Imam stihe silno rada." "Stih, to je prava budalost. Sami premislite: kdo na svetu pa govori v rimah? In če bi jeli ml vsi govoriti v rimsh, pa bodi tudi po višji zapovedi, ne verjamem, da bi se dosti zmenili! Stihi niso nič pravega, Marja Kondra-tjevna." "Kako pametni ste v vseh teh stvareh! In kako ste v vsem napredovali!" se je vse bolj in bolj laskal ženski glas. "Se vse kaj drugega bi mogel, še vse kaj drugega bi znal, da ni bila že izza otroških let moja usoda taka. V dvoboju bi ustrelil tistega, ki bi mi rekel, da sem lopov, ker me je rodila Smrdela in nimam očeta; pa so mi to že v Moskvi dajali pod nos, po zaslugi Grigorija Vasiljevlča se je bilo zvedelo odtod. Grigorij Vasiljevič mi očita, da se upiram zoper rojstvo, češ: 'maternico si ji raztrgal*. Maternica naj bo maternica, a jaz bi bil zadovoljen, če bi me bili ubili še v materinem krilu, samo da mi vobče ne bi bilo potreba na svet. Na trgu so govorili in tudi vaša mamica se je v svoji veliki nershločutnostl izpozsbila in mi je pripovedovala, da je imela lase kar sprljete od nesnage, visoka pa je bila nekaj mickenega več ko dve dva komolca. Zakaj neki mickenega, ko bi lahko rekla 'majhnega', kakor govorijo vsi ljudje? Izraziti se je hotela kar moči solzno, a to je bilo takoč rekoč kmečka solza in kmečko čuv-stvo, ds bolj prostaškega biti ne more. Ali more imeti ruakl aeljak kako čuvstvo v primeri z omikanim človekom? On v svoji neomikano-sti ne more Imeti nikakega čuvstva. 2e od svojih otroških let bi se najrajši kar v zid zaletel, kadar allšlm 'mickenega'. Vso Rusijo sovražim, Marja Kondratjevna." "Ce bi bili junkerček-oficir ali mlad huzar-ček, ne bi govorili tako, ampak sabljo bi izdrli in bi branili vso Rusijo." (Dalje prihodnji«.) Vladimir Kijavec: Greh (Odlomek It "IJmiromo sa bodočnost") "Kaj se je zgodilo?" Je vprašala Vera. ko je zadela ob gručo na trotoarju. Ljudje so ne sklanjali drug nad drugim, se vzpenjali na prste, živahno povpraševali na desno In levo ter Iskali v skupini, ki so Jo stvorill, krivca tolikemu razburjenju. "Kradla je!" i "Kradla Je?" "Kdo je kradel?" "Hleb kruha je vzela." "Kdo Je kradel?" Niti oni na drugi strani ceste niso oatali brezbrižni za dogodek. ki je lEgledalo. da Je prinesel novo življenje v enakomer-noet in monotonost glavne ulice. Nekje iz pr\ega nadstropja so prihajali zvoki klavirja, lovili »o si- In lokali ooglasja v simfoniji vrvenja pod sabo; služkinja, ki Je Čistila okna. je prenehala s delom in se zagledala v gručo; is trgovine na drugi strani oeate stopil trgovski pomočnik, al opraviti s svinčnikom m t je dal zanimanjem spraševal prodajalca časopisov, kaj se je zgodilo. "Kdo je kradel?" 'Tako mlada, pa že kradel" ' "Nič čudnega! Nobeden ne pazi nanjo ... vedno Je na cesti.— Matere ni nikdar dvima . , . v tovarni dela . . ." "Ne dela več. Prejšnji teden so jih polovico odpustili." "Četvero otrok Je . . . gotovo so lačni." ". . . Oče ji je vsak dan pijan .. ." "Ali to ni Izgovor, da sme krasti!" Iz pekarne je stopil lastnik, močan In rdeč, s belim predpasnikom pred aatoo. Zrinil ae je med ljudmi do male, ki je preplašena gledala, kaj se Je dogajalo okoli nje — JI iztrgal hlebec. v katerega je bila še griznila. iz rok In jo z mesnato roko udaril po licu. "Kdo ti je ukazal kraetl T Lice Ji je zardelo od udarca. Stisnila se je k zidu. zajokala, •i z roko obrisala prve solze, dvi gnila oči in pogledala ljudi okot sebe, kot da išče usmiljenja. dO» bre besede — a njih obrazi se ostali trdi in neprijainl. "Ne smeš krasti mala," se je sklonila k njej starejša gospa In jI s čistim, po narcisah dišečim robčkom, obrisala lice. ■"Učna sem." "Prositi bi morala!" Prosila sem---a mi niso nié dali," je odgovorila ihte. "Res?" Poki mala je. Pekarju je bilo nerodno. Moi-čal je in gledal na nalomljen del hlebca, ki ga je držal v rokah in a katerim ni vedel, kaj bi počel. "Krasti se ne sme!" je rekla gospa in ga rešila iz zadrege. "Da, krasti se ne sme," je potrdil, se obrnil in si pričel delati pot, da bi se vrnil v prodajalno. Mala je z lačnimi očmi spremljala hlebec, ki ga je tiščal v roki. "Koliko stane kruh?" ga je sredi poti prekinila Vera. Pogledal jo je začudeno, kot da ni dobro razumel vprašanja. "Koliko stane kruh?" je ponovila. "Zakaj ? ... Dva dinarja." Plačala mu je. Dal ji je hlebec, skomignil z rameni in se brez besed vrnil v prodajalno. Mali so zasijale oči; par gledal cev se je pomilovalno nasmehnilo. Stari gospej ni bilo prav. Potuho ji dajete ... Za svoj.. " "Lačna je!" ji je upadla v be sedo Vera. "Za svoj greh je zaslužila kazen!" se ni dala zmotiti gospa. "Greh?" se je začudila Vera. Da, res! Po naših pojmih je grešila. Kradla je . . . toda dvomim, da čuti v sebi najmanjš očitek ali protest proti temu, kar je napravila ... In ni greh le ono, kar nam teži vest?!" Čudni pojmi in razlaganja!" se je oglasil nekdo. — Klavir je utihnil. Zadnji akord je vztrepe-tal ln se izgubil v šumu ulice. Nič čudni!" se je uprla Vera in ponudila kruh mali, ki jo je hvaleino pogledala in brez zadrege zagriznila vanj. "Nič čudni 1 Prav gotovo je v duši bolj poštena od marsikaterega izmed nas! ... In sploh to pojmovanje o poštenju! . . . Točno so nam opredelili: to je greh in to ni greh, to je pošteno in to nepošteno, to smeš in tega ne smeš . . . Nobenega ne zanima, kako je do greha prišlo . . . vsak se čuti le sodnika onemu, ki je grešil ln obsoja stvari, ki bi lahko mirne duše šel preko njih in ki niso nič v primeri z onimi, ki se dogajajo za pobeljenimi in nedostopnimi kulisami, skrivajočimi par vsega sitih in vsemogočnih izvoljencev ... in za katere ne bomo izvedeli nikdar! ... Je morda pošten tisti, čigar umaza nije, s katerimi se bavl, ne vodijo na obtožniško klop, pa za rde va pred njimi, kadar je sam; ---za katere ga nobeden ne preganja, mu jih nobeden ne očita in ki mu pečejo vest, če jo sploh Še ima?!--So še slabše stvari kot je kraja! In kadar se na to spomnim, takrat se mi smilijo zločinci. Oni stavijo vsaj nekaj na kocko; — igrajo za svojo kožo, za svojo svobodo! Gredo odkrito za svojim ciljem in ne delajo podlosti v rokavicah! In to mi je vsekakor draže!" Govorila je razburjeno in z glasom, ki ni mogel zatajiti bolečine njene duše. V lice je po-bledela, a oči so ji sijale kot žerjavica. "Prosila je za kruh ... in ker ga ji niso hoteli dati, ga je vzela. Ukradla ga je ... in pravite, da je zaslužila kazen zato . . . toda če je kdo izmed vas občutil kdaj glad in če je kdo pomislil, da čaka doma nanjo še troje lačnih uat, ki ao se včeraj zadovoljila s par krompirji v oblicah, a niso danes še ničesar okusila in si niti od jutri ne obetajo mnogo več ... ji prav gotovo ne \ V)-f ' i "■»■H riMim "Liberalni" izdajatelj Herald A Review t Decatorju, 111., ne prakticira, kar uči. Os j prijatelj" organiziranega delavstva, toda je proti časnikarski uniji. Na sliki je videti pik« njegove tiskarne po izbruhu časnikarske stavke. bo zameril greha, ki ga je rodila želja, da sebi in svojim bratcem preskrbi ono najpotrebnejše, najnujnejše in do česar bi vsak moral imeti pravico: kos kruha ... A na to niste pomislili. Ne zanima vas. Niti vas ne zanima, kaj bo s tristo delavci Krossove tovarne, ki so jih prejšnji teden odpustili, ker jih zaradi izpopolnjenih strojev ne potrebujejo več? — Ravnatelj tvornice je delal pač po svoji vesti — nobenemu ne bo padlo na misel, da bi mu sploh kdaj kaj očital. Ni grešil, ker mu je dovoljeno delati tako, kot je njemu prav.--- Evo, na vse to ste pozabili! . Govorite o grehu šele takrat, kadar bo imel vsak vsaj toliko, da ne bo lačen kruha!" Voz cestne železnice je zdrdral mimo in se ustavil malo pred križiščem. Gneča se je zgostila. "Ne ovirajte prometa!-- Postajanje in zbiranje po troto- arjih je prepovedano!--Ne ovirajte prometa!" je opozarjal prometni stražnik. "Gospodična je še mlada," je rekel gospod z monoklom ln se pokroviteljsko nasmehnil. "Za par let bo mislila drugače. Življenja največkrat ne moremo spraviti v sklad ? občutki, ki jih nosimo v sebi! Ono ima svoja pota in prisiljeni smo, da se jim pokoravamo!" Gruča se je polagoma manjšala. Ljudje so odhajali po opravkih, nasitili so svojo radovednost, si umirili vest in že za par trenutkov pozabili na dogodek, ki jih je zmotil v mislih na obilno in okusno opoldansko kosilo, na prijeten popoldanski počitek, na večernje društvo, na partijo šaha ali biljarda v kavarni, na koncert, kino ali gledališče-- in jih za kratek čas potegnil v grobo vsakdanjost. Spet se je oglasil klavir v prvem nadstropju; služkinja, ki je čistila okna, se je oprijela dela; trgovski pomočnik si je zataknil svinčnik za uho in se vrnil v trgovino; mala je ostala sama. Stisnila se je k zidu in drobila kruh, ki ji je bil še ostal.-- Ulica je dobila svoje navadno, živo lice; sličila je reki, mogočni in pisani, polni vrtincev in le z redkimi zastoji, za katere je izgledalo, da jih ne mara in da jih skuša čimprej odplaviti iz svojega korita. — Iz Svobode. Ali ste le no rotil i Prosveto eli MIs dinski list svojemu prijatelju ell sorodnika r domovino? Te |e odlnl dsr trojno vrednosti, ki |« se mol donsr Iskko poiljete svojcem v domovino. Alkohol Pri treznostnem predavanju pripoveduje govornik, kolikokrat mu je v življenju prav prišlo, da ni pil. "Zdaj sem prvi za lastnikom v naši tovarni," je dejal, "pred dvema letoma pa sta bila še dva druga pred ¡menoj. Prvi je izgubil službo zaradi popivanja, drugi pa je v pijanosti nekogji okradel. Da, da, gospodje, kaj je torej vzrok, da imam zdaj tako lepo službo?" Tedaj se začuje nekje iz ozadja debel glas: "Alkohol!" AGITIRAJTE ZA PROS VETO i Več piva Koren stoji v pivnici pivo. Pa gleda, kako mar kozarec za kožar dobe vsi gostje svojo , spusti s krčmarjem v "Hm, ali iztočite do dan?" "O, gre," reče krčmar štiri sodčke." "To je pa precej. Jaz lahko pomagal, da bi jih sedem." "Kako pa?" je hitro krčmar, željan zaslužka. "O, prav lahko. Samo bi morali napolniti vsak rec." NAROČITE SI DNEVNIK PROSVE Pe aklopa 10. redno konvencije ao lahko naroči na list prittejo eden, dva, tri, štiri aU pot člonov li ene druiiae k ml ■ ninl. List Proovots stane sa vae enako, aa člane ali setlasa k ono letne naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri saesmaste $1. tednik, m jim te priiteje k nsročnini. ToroJ ssdsj ni viroka, n Je list prodrag sa člaao S.N.PJ. List Prosvets jo vsia gotove je v vaški drošiai nekdo, ki bi rad čital list vssk daa. listu Proavota Je: Za Zdrai. državo la Ksoodo.fO.OO 1 tednik ia....... ......4.M 2 tednika ia.............1.0» t tednike ia.............2 40 4 tednike ia.............1*30 B tednikov in............ afč Za Evropo jo..............19.00 Izpolnite spodnji lrapon. pri loti te po t rek no vsoto desarja tU Ordor v pisma in si naročite Prosveto. list. ki je vsis laatsisa. Pojasnile:—Vsolaj kakor hitro kateri toh članov preneha biti SNPJ, ali lo ao proaoli proč od družino in bo sahhoval um i"1 tednik, bode moral Usti član is dotične d rutina, ki ja teka naročena na dnavnik Proavoto, to takoj nainaniti upravniitra in obenem doplačati dotlčno vsoto liatu Proaveta. Ako tcifs n« tedaj mora upravnlltvo «nižati datum sa to vaoto naroiniku. Za Cicero la Ckleafo ja. 1 tednik ia.............. 2 tednika ia............. - 3 tednike In......... 4 tednike ia............. B tednikov in............ t) PROSVETA, SNPJ, 2SB7 So. Lawndale Ave, Cklcafa, Il Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vaoto $.... .......................................ČL drsitra k. Naalov ................................................... Ustavite tedaik la ga pripišite k moji naročnini od alede» mojo družine: ...........................................ČL draitva M... D.........................................ČL draitva it- .........................................ČL draitva It.. .........................................CL draitva It.. Moste .............................Driêt» ............... » Nov aaročaik..................Btar aaročaik............... ...................................... TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA y tiskartko obrt ipa^jogj Tiska vabila sa vssellce In shode. knjige, koledarje, letake Itd. v slovenakrm slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Rasvaievalrl mleka in drugI delavci Horden Farm Produrta Co. v Detroltu pikri irajo njeno mle karno. Po kratki ntavkl je druiha kapitulirala In podpfcala pogodbo a United Dairy Worker» unijo. Priznala je zaprto delavnico, kakor tudi d*« drugi manjši mlekar«!. run I vodstvo tiskarne apkura na 8.n.pj., da TISKOVINE naroi a v svoji tiskarni Vae pojasnila dajo voda t ve Uakaroa ■eijako dole pr** Pilite pe Isft—ljs - s.n.p.j. printer ZW7-W aa LAWNDA..I! A»«*11 Telefea Reck well «ves CHICAGO. ItU Isa m tok» as