St. 111. V Mariboru, sobota 23. septembra. IY. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na trden, vtorek, č 'trtok in loboto, ter velja pč posti prejeman, aii v Mariboru 8 pošiljanjem na dnin, xa celo leto 10 gold.. za pol 1 «*ta 5 frold., ta četrt lota 2 gold. 60 kr. — Za oznanila su plačuje od navadne čVriristupne vrste 6 kt. ee so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. 8e se dvakrat in 4 kr. čo so tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat se plaća štempelj za 30 kr — Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Kokoptii se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v korojki ulici hišn. žtev. 220. O p r a v n i b t v o, na ktero naj bo blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reči. je v tiskarnioi: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. fit. 229. Vabilo na naročbo. 8 /. oktobrom se začne novo četrtletje. Vabimo torej vse č. gg. naročnike, kterim naročnina s koncem tega meneča poteka., kakor tudi rse, rodoljube, da nas z obilno naročbo 6 na'rudnem dtlu podpirajo. „Slovenski Narod" velja po posti prejemati za celo leto 10 gld. — Ar., pol letu Č .. ■— t, ,, četrt leta 2 ,, 00 „ \rar<>čnina se pošlje opravniŠtvu, najbolje po poštnih nakaznicah- češkega naroda. Kakor jc Čcska dobila svoje pra-1 sodnij prevzele, tako pomanjkljivo uredjeua, da se Iz deželnih zborov. I*4»ž«>liti zlior krtirijski. (3. seja dne 20. septembra.) Zapisnik prejšnje seje se prebere samo v slovenskem jeziku in potrdi. Mnogo predloženih peticij pc izroči deloma finančnemu, deloma peticijskemn odseku. I'rva točka na dnevnem redu je utemeljenje predloga dra. Coste za adreso na njega Veličastvo. Dr. Costa utemelji svoj predlog blizo nasledje: Slavni zbor! Nalog utemeljiti svoj predlog jc lahek, treba mi bode le malo besed. Lanjsko leto že smo sklenili adreso do presvitlega cesarja, ktera jc izrazila želje in zahteve naše dežele, našega naroda. Ta adresa se je mnogokrat omenila, pazljivo so jo poslušali celo v državnem zboru, naša adresa j c naša deklaracija, ona bode podloga našega delovanja. Cc smo pa lani že sklenili tako adreso, je treba temveč še letos, kerjezdanji čas veliko važueji, ker imamo na eni strani miuisterstvo, ki uživa popoluo zaupanje cesarjevo , na drugi strani pa stranko ne ravno tolikanj veliko, pa vendar mogočno. Deuosje borba med federalizmom in centralizmom. Federalizem, kteri se nekdaj niti imenovati ni smel, je načelo našega ministerstva, federalizem je edina rešitev Avstrije, le po uvedenem federalizmu bode Avstrija stala na zvestobi svojih narodov. (Dobro!) Ta boj med federalizmom in cenlralizmoin je boj svobode in sile, svoboda bode cvetela le na podlagi federalizma. Ze zdaj se čuti njegov svoboden dih, vse drugače nego pod hvnlisaniini „bilr-gerministeri," za ktorib vlade je cela dežela bila v izjemnem stanji in smo imeli v Dalmaciji upor. Nemci so tudi hoteli svobodo, pa le zase. i Dobro, dobro!) Ta borba ni boj med Nemci in Slovani, kajti denes vidimo, da so tri velike nemške dežele namreč gorenje Avstrijsko, Tiroli in Vorarlberg tudi na našem stališči. Borba je bila huda tudi v državnem zboru, pa miuisterstvo je hodilo pravo, ker ravno pot, ter nas tako rešilo nmozih stisk. Kakor je miuisterstvo zmagalo v državnem zboru, tako bode, tega sem trdno prepričan, tudi sedaj. Velik je razloček med češkimi deklarauti in našo sedanjo trinajstorico, izmed kterih sta dva e. k. uradnika, namreč Kro-nier in Kaltenegger udeležila se celo nemškega „Par-teitag-a", dasiravno imata za seboj k večemu KM) mestnjanov. Taki oponenti ne bodo škodovali uii-nisterstvu. Drugi uzrok je cesarski reskript deželnemu /boru češkemu, v kterem se zagotovljajo pravice viec, tako jili bode tudi naša dežela Treba je v adresi stopiti pred prestol in naznaniti naše želje in zahteve, kterib premenibo želimo. Zato treba da dotični odbor It načrtom o pravem času Stopi pred slavni zbor, tedaj predlagam : „Slavni deželni zbor naj sklene preponižno adreso do Njegovega Veličanstva in naj v ta namen voli odbor T udov.** (Dobro! dobro!) Predlog se enoglasno prejme. Poročilo dež. odbora, s kterim se predložijo računski sklepi za 1. 1860, — deželnega zaklada in njegovih podzakladov, — zaklada zemljišne odveze, — zaklada za zidanje norišnice, — sirotin-ikega zaklada,— P. P. (ilavarjevega zaklada, — Grof Saurau-ovega zaklada za maše, — zaklada cesarice Klizabete za {[onemogle vojake, — 0 prejšnji Senožeške županije za deželno podporo za razširjenje šolske hiše, — o proračunu za 1. 1S72 in računskem sklepu za 1. 1S70 zaklada zemljiščne odveze, — zastrau razdelitve premoženja Narin-ske podžupanije, — o proračunih za 1. 1S72 : -deželnega, — bolnišničnega, — porodišničnega, -najđenišničnega in norišničuega zaklada, potem -zaklada posilne delalnice, — zaklada za zidanje norišnice — deželno kulturnega in gledišnega za klada; — in oračunskib sklepib za leto 1h70: — deželnega zaklada in njegovih podzakladov, — zaklada za zidanje norišnice in — deželno kultur nega zaklada. Dalje predlog 0 reorganizaciji dež dobrodelnih naprav, zarad pomnoženja c. kr. okraj nih zdravnikov na Kranjskem , o porodnišnici in najdenišnici ljubljanski in 0 imenovanji oskrbnika deželne posilne delavnice se brez debate — tnal C popravke nasvetujeta le gg. Svetce in Poklukai — izreče finančnemu odseku Prihodnja seja jc v ponedeljek dne 2f>. t. ni. dopoldne ob 10 uri l»r>«'lixi zlior *tti.istavuo spoznal. Z resolucijo od ,30. marca je dr.avni zbor sam izrekel, naj vlada skrbi, da se bo vseh deželah po enakih pravilih volilo. To je vlada storila. Kar se pa tiče obžalovanja, daje vlada sama brez sodelovanja po usavi pozvanih faktorjev vo lilni red razložila, samo omenim, da ako bi vlada z omenjenimi faktorji si upaj delala, nebi postave razlagala, temuč nova postava bi se naredila. Konečno še spregovori poročevalec dr. Sehrei-ner. Pri glasovanji se sprejme predlog „ obžalovanja." (Proti so glasovali Slovjnei in konservativci.) Ker so vse vlitve potrjene, deželni poglavar prebere obliko obljube poslancev. Poslausi obljube sezajoč mu v roko. Potem se voli odbor za pretresovanje vladnih predlogov. Izvoljenih je 11 udov: Dr. Schreincr, pl. Car-neri, bar. Zchok, bar. Haekelberg, dr. lleilsberg, dr. Flcekh, dr. Itechbauer, dr. Schloffer, Braud-stetter, ('arlon, dr. Dominkuš. Odborniki za vinorejsko šolo si je izvolil Pauerja za predsednika. Domače in slovansko novosti. — O i s t r i j a n s k o m deželnem zboru govori jako bedasto eden največjih dunajskih listov, stara rPresse". Ona pravi: Male narodnosti začno nemirne biti. Izključljiva pozornost, ktero Hohen-vvart Cehom daje, jih privaja na misel, ki gotovo ni neopravičena : da se bode čeznje na dnevni red prešlo, dasi so pomagali pri rpomirjenjiw. Med slovanskimi voditelji je istrijanski deželni glavar dr. Vidulieh najbolj neza-upen." Potem se omenja Vidulieev govor v pa-zenskem zboru, v kterem je rekel, da bo isterski zbor miuisterstvo le podpiral, ako se bode držalo postavne poti. — No, to je že pač prav po n c m-š k o temeljito, imeti Vidulicha za rs 1 o v a n s k e g au voditelja. Pri nas vsak beroči kmet ve, kaj je Giskra. Herbst, Uechbaucr itd. Na Dunaji med Nemci pak, kjer so Vidulicha imeli v državnem zboru, ne vedo največjih listov glavni žurnalisti, da je Vidulieh — ne Slovan — temuč i tal i j a-nisimo, da torej ne more biti rvodja slovanski". Zopet en dokaz nemške abotne prevzetne avstrijsko-političnc vsebedarije — ne temeljitosti. — K r a n j s k o - s l o v c u s k i učitelji imajo 27. septembra v Ljubljani občni zbor učiteljskega društva. Pri tem zboru pride na vrsto prevažni nasvet, kterega vsakako sprejeti učiteljem živo priporočamo, da se namreč pravila tako raztegnejo in prenarede, da bodo mogli biti učitelji vseh slovenskih dežel udje tega društva, in ne samo kranjski učitelji — Isto tako naj bi se spremenilo društvo „Sola." — Iz kranjskega deželnega odbora poročajo ..Novico** : Vsled dopisa c. kr. deželne vlade je deželni odbor sklenil razposlati vsem župauijam okrožnico, kako se je ravnati, ako bi prišla tudi v naše kraje kolera, ki se že več časa kaže po različnih tujih deželah. — Za razpisane nagrad e za slovensko gledišče je došlo deželnemu odboru lf> različnih dramatičnih del, in sicer "J opereti. 5 žaloiger, :"> resnih igrokazov. Deželni odbor kranjski je sklenil poslati Opereti v Prago v presojo, druge igre pa izročiti odboru dramatičnega društva v preudarek njih dramatične vrednosti s tem pristavkom, da se odborniki dramatičnega društva, kteri so morebiti sami med konkurenti za razpisane nagrade, ne udeleže precenjevanja. — Sklep ljubljanskega mestnega odbora, da bi se ali 1 milijon gold. za ljubljansko mesto na posodo vzelo, ali da se zvišala sedanja mestna priklada od stanovali.Šč, bode deželni odbor predložil deželnemu zboru z nasvetom, da se dovoli posojilo, nikakor pa ne, da bi se zvišala mestna priklada od stanovališč. — Ptujska razstava se je predveeranjem slovesno odprla z govori predsednika, vladnega zastopnika in načelnika kmetijske družbe. Razstava je baje jako bogata in lepo uredjena. Imeli bomo se priliko več o njej poročati. — Tabor v Lescah ua Gorenjskem je tudi ministerstvo prepovedalo. Rešilo je slovensko pritožbo vloženo 1*9. maja, nemški z odpisom 27. avgusta. — Češki pisatelj in ud jugoslovanske akademije Jau. Krazim Vocel je umrl 10. t. m. v Pragi v 07 tetu svoje starosti. Ccsko izgubi v njem enega najboljih pisateljev. Kna njegovih izvrstnih novel rPoslednji Orebita" je tudi na slovenski jezik prevedena. — V Zagrebu se ima ustanoviti turški kon-sulat. — Ako se to zgodi, bodo smele in hotele tudi druge države, n. pr. Rusija potem v Zagrebu svoje konsulate osnovati. Dopisi. Iz IJ u 1» M »ift20. sept. (Izv. dop.) Pri mizi na galeriji v deželnem zboru, odločeni poročevalcem raznih časnikov, sedi kot poročevalec za rLaibacher Zeitung" tudi gosp. Adalbert Ger-tseher, nekdaj Vojtch Gerčar, c. k. pristav v Postojni. Čudno se nam vsakako zdi, kako je to, da je ta gospodek poročevalec za časnik, akoravno uam je znano, ka je on Bambergov svak. Zakaj ni na svojem mestu in to tem bolj. ker je on preiskovalen sodeč? Ali ga država za to plačuje, da poroča za časnike V Tudi ugovor, da je morebiti na dopustu, jc popolnem jalov, kajti ako se mu ljubi opravljati mučen posel časnikarskega poročevalca, se mu tudi na vsak način mora /ljubiti, opravljati posel preiskovalnega sodnika v Postojni. Nur nieht allzu gemllthlich! Med peticijami, ktere so se denes predložile deželnemu zboru, je tudi ona prebivalcev iz zgornje in spodnje Šiške glede Hudolfove železnice oziroma nekterih prenaredeb zarad vožnje ljudi in blaga. Kakor želimo Siškarjcm dober uspeh, tako nas je žalilo, da jc peticija pisana v nemškem jeziku. Siškarji so od nekdaj sloveli kot dobri narodnjaki , tudi dan denes so še izvrtni Slovenci, zakaj tedaj puste neinškutariti svoj občinski urad? Ali jih je mari njih ustavoverni župan spravil pod koš, ka-li ? Odgovor na ta vprašanja nam bi bil jako ugoden. Med mnozimi točkami, ki so bile denes v dež. zboru na dnevnem redu je bila tudi ona zastran reorganizacije ljubljanske bolnišnice. Ker ni nem-škutarjev v zboru, se je ta točka enoglasno sprejela, kar jc tem važneje, ker sc bo pri tej reorganizaciji iztrebilo nekoliko protinarodnih oseb, ter nadomestilo z domačini. Ta zaslužena osoda bode zadela tudi znanega dr. Kcesbachcr-ja s pudcljnom vred. Saj je pa že tudi skrajni čas, da pričnemo trebiti nemškutarske in nemške ,,tuberkeljne", ki hote po vsej sili kvariti zdravo slovensko kri. Ako se potem še oskrbništvo bolnišnice da v druge roke in po nižji ceni , da ne bode več toliko denarja potovalo loto na leto iz dežele na Francosko, od koder se nikdar več ne vrne, bo potem ta zavod rešen najhujših hib in pijavk. Kakor se nam namreč pripoveduje jo gosp. dr. Keesbaoher vsako leto o novem letu za remuueraeijo dobival po 200gold., za to pa tudi po znanem pregovoru: „Roka roko omije, obe pa obraz" nikdar nobene jedi in sploh niecsa grajal ni. Ker je mesto deželnega odbornika izprazneno, se ugiba, kdo bode za odbornika voljen. Med kandidati se imenuje v prvi vrsti gosp. dr. Zamik, kteri ima za ta posel kolikor zaslug, toliko tudi zmožnosti. Čujemo, da mu je že mnogo in sicer jako važnih glasov gotovih. O. 1% IJlll»l.faill«k. 21. sept. I Izv. dop.] Denes vam poročam dve naše razmere osvitljujoči drobnjavi. Prva se tiče uradniške nemarnosti. V ljubljansko bolnišnico pripelje namreč kmečka mati iz ljubljanske okolice 12 let staro deklico, ktera sc po vsem životu trese, kakor šiba, in pripoveduje tole dogodbo: „Dekle je šlo eež gozd domu, kar stopita dva kosmata človeka k njej. Kdcn teh njej strašnih ljudi potegue velik uož ter jej stavi pogoj, ali hoče, da jo zakoljeta, ali pa, da jej postrižeta lase. Potem jo zgrabita, vlečeta strani od pota, eden jo prime za usta, da bi ne kričala, drog jej pa lase postriie. Dekle je bilo straha skoro omedlelo, doma pride skoro vse bledo in s spremanjenimi obrazom, ker so jej oči ven stopile in usta ušle bolj na eno stran. Taka je re-vica še denes, vsa se trese, prosim, da bi jej kaj pomagali." — V bolnišnici reko materi, da bi šla k okrajnemu glavarju Schivvitzhoffen ter mu povedala o tem silovitem napadu. Mati res gre k omenjenemu gospodu. Ta jo posluša in na zadnje izusti besede: „Ali poznate tista dva človeka? — „Kako ju bom poznala!" — „Tak pa ne moram nič storiti, dokler ne vem. kdo sta." — Taka je, dražega nič ne pristavimo, ker je že to zadosti. Druga zadeva profesorske kroge: Znani sla-vofag profesor Hiinig v Ljublani sedi ravno pri vrčku piva, ko berq za njega strašno novico , da je profesor Šolar postal šolski nadzornik za Kranjsko. V tem moža zgrabi taka sveta jeza, da zažene vrček s pivom vred ob tla. kteri se na kosce razleti. Revče! Toliko let že nemškutari in zasmehuje Slovence po IJ ubijani, pa še zdaj ni več kakor profesor!. Saj je lehko jezen. — Kako dolgo neki bodo šc taki profesorji trpinčili in zapeljevali našo mladež? Iz C«»IJ*l4«k Okolic«*, 21. septembra. |lzv. dop.j Kako se id celjski nemčurji nad tem jeze, da sta bila dr. Dominkuš in dr. Vošnjak za deželna poslanca izvoljena, za to nam je v izgled znani birokrat, kteri se kot rojen Slovenec jako huduje, da ga ni nemška mati porodila. — Ta gospod je imel v naši okolici uradna opravila in se je zarad tega tudi k nam potrudil. Pa njegova glavna opravila so samo bila, de se je c. k. mož nad volilci jezil in jim očilal, da ker so si ta dva narodna, in ne Wrečkota, za poslanca izvolili : da so torej oni krivi, da se bo sprava s Cehi napravila, in da ker bodo zdaj Cehi sami za-se. bodo morali oni zdaj voliko več davka plačevati. Ako se pa še to zgodi , da bi se mi Slovenci zedinili, bode še nad 2f> procentov štibra povišana. Vprašam tega gospoda, c. k. P r a m h e r g e r - j a od celjske sodnijc, ste-li mar vi zato plačani, da naš narod po deželi z lažjo dražit hodite ? — ln svetujem vam, da v prihodnje take kvante za se prihranite in jih v vaši pisarnici s svojimi hlapci pozobljetc, kajti bi se utegnilo primeriti, da uc bi na pravega naleteli. Mi smo se vam do zdaj le smijali, kar ste lehko opazili ako ste hoteli — prihodnjič* pa utegne to drugače izpasti. Tudi je nesramnost od e. k. uradnika nerazumljiva, ki se predrzne, take dražeče oslarije v narod metati. Mislil sem Vam svetovati, da ako Vam ni pri nas prav, da greste naprej, pa mi je ravno na misel prišlo, da bi Vi že zdavnaj radi šli od te „biudiš" zemlje, pa Vas samo zarad tega na tem mestu še puste, ker znate nekaj malo slovenski — drugače bi menda že zdavnej vaši želji bili ustregli. .Iako ste sami kaznovani, da morate med Slovenci živeti, za ktere nikako ne marate. Za denes sem Vam to povedal da veste — pa brez zamere — ali pa z zamero — vse eno. Iz ZttK-rclta*. 17. sept. [Izv. dop.J Včerajšnje rslužbone" Narodne Novine priuesle so na čelu oglas, podpisan po vladnem svetovalcu Ivanu Jurkuviču namesto bana, s kterim se naš sabor v tretjekrat, in sieer do 1">. januarja 1S72 prelaga. Kakor se čuje. opravdala in obrazložila bo vlada to odgodbo baje s tem, da bo rekla ka se bo vsa vojniška krajina v sabor poklicala, ter da je za to treba dalje časa — brž ko ne so pa razlogi odgodbo celo drugi. Neki trdijo celo to, da je hrvatsko vprašanje v neki zvezi s Ccskim, ter da se hoče najprej ua izid nagodbe s Cehi počakati. Takošni in euaki glasi gredo denes po mesti od ust do ust. (lovori se tudi, da so naši dostojanstvenici minister Pejačevič, ban Redekovič in dvorski svetovalce se svojih dostojanstev odpovedali. Radovedni smo, kaj bodo juteršnjc „Nar. Nov.u o tem rekle. Zadeva je taka, da dolgo motna ne more ostati. Kakor hitro kaj po bliže izvem, vam bom poročil. Iz/»x;r4'l»u. 21. sept. |Izv. dop.j Kakor je „Slov. Nar. - že povedal, odgodil se je naš sabor tje do lf>. januarja prihodnjega leta. Dasiravno smo na odgajanje sabora že precej navajeni in dresirani, kajti to je že tretja odgodba, vendar nas je, očito rečeno, ta odgodba precej iznenadila, kajti četiri dni pred ustanovljenim obrokom smo menili, da se ni treba več odgodbe bati, pa smo so golj-fali. Četiri dni pred obrokom sabor odgoditi, to je, rahlo rečeno, nepristojno in nov dokaz, kako malo uljudnosti, kako malo obzira imajo v merodajnih vladnih krogih nasproti naiim narodnim zastopnikom. Nekteri njih, zlasti iz bolj oddaljenih krajev, kakor iz Sreina iu dolne Slavonije bili so žena potu v Zagreb, nekteri so ie celo v Zagreb prišli, ko je sabor odgajajoči ferman izšel! — Vpraša se: kdo je naš sabor odgodil ? in zakaj se je odgodil? Odgodil ga je Andraši, in sicer vslcd re-škripta na češki deželni zbor. Naše „službene" „Narodne Novine" v svojem posiljenem opravdanji od-godbe naglašujejo izrecno : ustavno zmešnjavo v C i s 1 a j t a n i j i, ki bi se bila po otvorenji našega sabora, kakor med svojimi vrsticami razumeti dajejo, vslcd njegove narodnjaške večine, tudi ua to stran Litave prenesla. Odgodba našega sabora ni nič drugega kakor Andrašijev odgovor na Hohenvvartovo, cislajtanske Slovane po-mirujočo in Avstrijo na temelji federacije preustro-jajočo politiko. Z odgodbo našega sabora hotel je Andraši Hohcnvvartu krepclo pod noge vreči. Mi se nadjamo, da se mu ta nakana ne bo posrečila. — Ncuadjana odgodba našega sabora razburila je pri nas vse stranke brez razločka. Vsak vidi, da deželne koristi prelaganjem sabora od obroka do obroka neizmerno trpe, ter da se po nekem premislenem planu nas naroden napredek zavira. Nasledek tega Andrašijevega brezobzirnega postopanja proti nam bo ta, da se bo celo tisti del narodne stranke, ki j e do sedaj šc na principu „uuije" držal, spokoril in v tabor najskrajnejših narodnjakov prestopil, ki o Magja-rih niti besedice slišati nehte. Enkrat za vselej se mora temu konce uarediti, da pri nas ne bo več tujec oblast imel pred vrata naše sabornice zapah potegniti, kadar ga je volja, in našim narodnim zastopnikom usta zamašiti, kadar mu ni po volji, da bi govorili. Tretjckratna odgodba našega sabora ni pomirljiv, ampak eminentno razdražljiv čin. Naj Magjari uc igrajo z nami pobalinske igre, naj se raje spominjajo leta 1848., kajti drugače mi za nje ne bodemo drugega odgovora imeli, kakor leta 1S4!>: „pri Filippi se vidimo!" — Popolnenjo naše autonomne vlade imenovanjem Priče za predstojnika pravosodnega, in Mu-hiča za predstojnika kultnega vladnega oddelka, je celo brez vsake odlične politične barve. Ta dva moža se do sedaj nista cšolirala ne za inagjaron-pa tudi ne za narodnjaške težnje, pa se vsled svojega temperamenta tudi v prihodnje ne bodeta. Narodnoj stranki ne bodeta prav nič pokvarila, vladnej pa tudi nič koristila. Mi uju tedaj našej vladi iz celega srca privoščimo. Politični razgled. Razpor v notranjem raste. Vladna „\Viener Abendpost" si prizadeva Nemcem dokazati, da cesarski reskript napak razlagajo . da ministerstvo neče ustavnih tal podreti, temuč Cehe za ustavnost pridobiti. Ali tudi ona pridigajo neuim ušesom. Istavoverni časniki ščujojo dalje. Nov povod jim je dal prenagljen in čisto neopravičen članek v „Vaterlandu" s kterim ta časnik žugaš „sabljo", navajajoč, da so ua Dunaji sami slovanski regimenti, ki bi kakov nemški upor lahko in rado ukrotili. Miuisterski časniki odgovarjajo , da fevdalni „Va-terlaud" nema regimentov na razpolaganje in da jc tem škodljiveje nasprotnikom s takim besedo-vaujeiu orožja v roke dajati, ker je dunajsko prebivalstvo mirno in se v njem uc vidi nič one raz-draženosti, ktera sika iz glasil nemške klike. Poleg tega stavijo zdaj ustavoverniki veliko upanje v magjarsko pomoč. Fali ran i minister 11 i-kra, zdaj eden glavarjev hujskajoče in dražeče nemške koterije, romal je sam v PeŠto beračit od Andrasija pomaganja proti fIohonvvartu. Njegovo „N. Fr. Pr." poroča, da jo magjarski grof Oiskri rekel, ka sicer ne more naravnost v stvari te polovice države mešati se, ali da bode na vso moč čuval „podloge ogersko - avstrijskega poravnanja od 1. lSb'7." Iz tega sklepajo nemški klikarji. da imajo vslcd magjarske pomoči že zmago v žepu, dasiravno „P. Llovd", ki je med magjar-skimi listi prvi začel udrihati po Hohenvvartu, zdaj „z obžalovanjem" poroča, d a H o h e n w a r t trdno stoji, da so torej vse vesti o ministerski krizi neresnične. Ilohcnvvartov „Ocsterr. Journal" imenuje to beračevsko potovanje nekdanjega centralista k Andrašiju, „udarec deželi v obraz, lastni bankerot Oiskravccv — Coriolan pri Volskrih." Ceski listi poročajo, da bode Beust, ki povsod Hohenvvartu polena pred noge meče, vendarle odpravljen in da utegne ua njegovo mesto priti grof A. Karoliv. V deželnem zboru v L i n c u je enoglasno skleneno cesarju adreso poslati, ki bode odobravala ministersko politiko. V o g c r s k c in zboru je ud skrajne magjarske levice Iranvi interpeliral hrvatskega ministra ali, in zakaj je dovolil odgodbo hrvatskega deželnega zbora. V R i m u so 20. sept. praznovali obletnico dogotovljenja italijanskega edinstva. Pišejo, da se je neizmerna množica tega praznovanja udeleževala in da nemirov ni bilo. Kazne stvari. * (Vabilo k prvemu občnemu zboru društva ..ftlol****). 28. t.m. bode v Ljubljani prvi občni zbor društva „Šola" ob 11 uri dopoldne v sobi 3. Šolskega razreda c. kr. vadnice, Vrsta razgovorov: 1. Nagovor načelnika osuoval-nega odbora. 2. Sporočilo blagajnikovo (ob enem tajnikovo) o delovanji osnovalncga odbora. 8. Volitev odbora. 4. Posamni predlogi družabnikov. Povabljeni so vsi p. n. družabniki, pa tudi drugi gospodje učitelji iu šolski prijatelji na Kranjskem. Osuovalui odbor. * (Za spominek hrvatskega žurnalista) in bivšega poslanca Pcrkovca se bodo nabirali doneski. „Obzor" in „Slldslavische Corrcspondenz" sta prinesla dotični oklic na hrvatski narod. Odbor se je sestavil v Samobora, kjer je pokojnik umrl. * (Ptujska čitalnica) napravi v ponedeljek 2.r>. septembra besedo z deklamacijo, gle-diščno igro „Tat v mlinu" in plesom, h kterej so vsi narodnjaki uljudno vabljeni. Odbor. * (Vabilo.) Laška čitalnica obhaja v uc-deljo 24. t. m. drugoletnico z besedo iu glediščno igro: „Uskok," h koji veselici uljudno rodoljube vabi. Odbor. JPOMlUllO. (Za zadržaj in ko tojra predela no prejemamo nobeno odgovornosti.) Gospod tajnik ,,SlOTCHJlli.O - katoliš kega političnega društva" v Globokem se je posebno ljubeznjivo v „Slovenskom Gospodarji" štev. 37. dne 14. sept. 1871 moje osobe lotil kakor malo tednov poprej moji stari politični in osobni neprijatelji. Med uzroki , da smo v Brežicah pri volitvi propali, našteva tretjič „liberalno narodnjake same" ; ravno narobe gospod ! Tretji iu največji uzrok so mlačni zraven pa absolutistično obnašajoči se duhovniki v vseh treh okrajih brez male izjeme, ki od dne do dne manj zaupljivosti nabajejo med svojimi ovcami , zraven pa napačno agitirajo in stem ravno ustvarjajo omahljivce. Neodgovorno je bilo, da ste duhovniki hteli uriniti šiloma g. Kosarja še zadnjo minuto pred volitvijo, čeravno Vam je 27. avgusta znano bilo, dani upanja, da bi ga volili: nepošteno je bih), da ste uro pred volitvijo nasprotne listine za volilno komisijo deliti začeli, čeravno sem že predvečer svojih listin nad »50 razdelil bil! Laž je, da bi na Kozijanskcm uc bili vedeli, ka jc Lonček kandidat, ker ravno od tam so se slišali prvi glasovi za njega. Ker je tedaj g. Lenček več upanja imel nasprotnega kandidata Janežiča spodriniti, je moral vendar vsak priprost človek spoznati, — ako mu je princip več nego osoba — da mora zdaj za Lenčcka delati! In ravno jaz sem še tudi zadnje dni in zadnjo uro pred volitvijo bil in sem še zdaj bolj za g. Ko-sarja, ali če se naše ljudstvo ne da več tako komandirati , kakor na tlako, kaj morem jaz zato ! Kje je tista spravedjlivost bila letos, ktero smo ni i lansko leto Vam duhovnikom pokazali pri volitvi? (iotovo jc, da bi mi bili zmagali, ako bi duhovniki samo to spoznali bili, da jc princip rešen, če tudi g. Lenčeka volimo, ako ni za g. Kosarja upanja lfif4f«>& r Kozmetiki ! Noben pomoček za lase barvati. k. privilegirana prava (12—3) pada za lase ohraniti I > l.ra za ('rne. nija* r in rumene l«*r. nampctuje vsak lasobarven pomoček, narodi da osiveli lasje in Olivela brada kmalu zopet (lobodo prejšnjo barvo; precej v prvih dneh rabi jenja se vidi žo vspe.h zabrani preranu ali daljne osivenje, kakor izpad las in zaplodi gosto rast las, kakor se vidi navadno pri krepki mladosti. Ta pomada dela lase fine in svetle, a ne omasti pokrivala, kar je zavoljo ekonomije in po letu posebne vrednosti. — Za gotov vBpeh garantira! D^f Veliki lonec '2 gld.; */4 ducent gld. 4.80; 7t ducend gld. 1 ducend gld. 16.80 a. v. Mali lončeki 1 gld. */4 dne. gld. 2.70; Vjduc. 5.10; 1 duc. 9 gld. a. v., proti gotovi plači ali poštno povzetje. Zapokanje eenO. Centralni in razpošiljavni depo je pri iznajditelji: Wien, Mariahilf, Gnmpendorfcrstrasse Nr. 43, 1. tftock. Zn hiiove in preti'ffnni*. Mazilo za kile od f». St**v^r»»t'fjfjf~»'-f* v Herisau-u v Švici »ijevsled posebnega vspeha zoper kile, trut ali matrnico in zlato žilo pridobilo mnogostransko hvalo. Veliko spričeval potrjuje popolno ozdravljenje celo pri zastaranih slučajih. Na frankovana vprašanja bo pošlje navod za rabo zastonj. — Dobi so v lončkih po 9 gld. •JO kr. avst. vel|., ali pri iznajdniku samem, ali pri gosp. Jam. If W*«-t«. Mohrenapotbeke Tuch-lauben Nr. 27 na Hntnnji. (H) r Dr. Janez Steir.er, đosehma] odvetnik na Dunaji, se je preselil v svojo rojstno mesto IJiihljnno. ter ima odvetniško pisarnico na narodnem trgu št. 37, v C-tinovičevi hiši, v II. nadstropji. (18—2) in ako bi bili tako raviali. Nesramno in ostudno pa je, vi gospodine tajnik, dami celo nepoštenje očitate, ker nisem g. Kosarja volil. Zagotavljan Vas in javno izrekam tukaj, da ko bi mene ne bilo v Brežicah , bi bili Vi dobili v lirežkera okraji (5, v Kozijanskem 5 glasov v Scvuiškem pa niti enega M g. Kosarja! Kdo je tedaj bolj pametno ravnal, če vam je res kaj na n uro«! -ituMti ležeče ? Vi ne umejete poklica društva v Globokem, ki ga lc imenujete ^katoliškega" in pozabite, da je tudi „KlOV«»Il«l*«>u in ravno zarad tega sem možat dovolj, da u«» izstopim iz tega druStva in bodem še marljivejc kakor do zdaj svojo duševno in gmotno moč nanj obračal, ker bi sicer le ostala — tajnikova eksponirana prižnica. Če se bodem podpredsedstva iznebiti hotel , Vam bodem ustmeno naznanil, ko pridem domu. Sicer pa delajte naprej neoziraje se na osobo temveč le na stvar iu Vaša vest bo potem kakor moja — čista! G. vrednika „Slov. Gosp.*4 pa prosim, da ta dopis na znanje vzame. V Ljubljani 11». sept. 1871. Ivan Tanšek. Kovane, uradno preiskane r#*'€*itJ9*il»94> četirivoglate oblike: Nositeljnaraoč^ 1 2 3_h _ 10 15 cent. Cena, gktj 18 21 2b 36" 40 56. Nositeljna mog t 20 28 30 40 50 cent^ Cena, gld.: 70 80 90 100 110. " Nositeljna moč; 1 2 4_10 20 30 fnt. Cena, tfld.: 5 6 7.60 12 15 18. Nositeljna moč; 40 M)_60 70 80 fht. Cena, gld.": ~~ 2lT 2'2~ 25 27.;»o "';',o. 9 <94/4> sra z železnim obroč- jem in utogi (gcvihti): Nositoljna moč: 15 20 26 30 40 50 cent. Cena, gld.: [&0 170 200 230 300 3f>0. Nositeljna moč; 50 60 70 80 100 cent. Cena, gld.: "355 400 450 500 500. NoBiteljna moč: 120 150 900 300 eent. Cena, gld.: ~ 600 660 700 900. n—ID f*r *<>rt v 4ii'Ufje vattt' i št «#{*'t%HtraH*t' »/, priporoča svoje iz najboljšega itaiarakega blaga, h ključavnicami po posebnih pa-unuh. m najaolidneje dovršene izdelke, ta ktere i« porok, po jako /.nižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svote. Izk!jučljiva prodaja pri ž-.-lezninar. Griesgasso Nr. 10, v (iradci. J 1 i o: 99 99 Oilobodujomo se naznanjati častitemu občinstvu, da sva •■• Kfpt, t. I. odprla veliko štacuno v Ljubljani, v kteri se bo manufakturno blago prodajalo na debelo in na drobno in obračava pozornost časti tih kupcev na to. dn m 16 nama posrečilo, kljubu temu, ka seje blagti cena zvišala, pd prav nizki ceni nakupiti blago, da nama je tedaj mogoče, kupcem jako ugodno postreči. Trosiva za blagovoljno obiskovanje ter znamovuva z izvrstnim spoštovanjem Mšratu fi (16—3) Ljubljana, glavni trg. lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jclovaek. Tiskar: R S k uza m drnjri.