OVENSKI GOSPODA Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64'— Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela straa din 2000—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, 11 a strani din 250—, */i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— Na ozemlju Nemčije živi številčno močna poljska narodna manjšina, ki šteje okoli dva milijona ljudi. Število bo odgovarjalo dejstvenemu stanju, ker je uradna nemška statistika, ki vidi mesto enega celega Slovana komaj pol-človeka, naštela 1,400.000 Poljakov. Nemška narodna manjšina na Poljskem pa znaša po zadnjem uradnem ljudskem štetju 741.000 Nemcev. Uradna nemška statistika je po svoji stari navadi, ki jo tudi mi poznamo iz nekdanje Avstrije, to število podvojila. Kako pa je narodnomanjšinjska pravica ostvarjena v Nemčiji in kako v Poljski? Poljaki imajo v Nemčiji samo devet poljskih (prav za prav dvojezičnih) ljudskih šol in eno poljsko gimnazijo, ki pa dobiva od države tako malo sredstev, da jo morajo Poljaki sami vzdrževati. Nemci v Poljski pa imajo 500 nemških ljudskih šol, na katerih poučujejo Nemci (ne Poljaki), in 20 gimnazij, ki jih plačuje poljska država. Poleg tega imajo Nemci pravico do zasebnih nemških srednjih šol, dočim je nemška vlada odklonila prošnjo Poljakov za dovolitev zasebne poljske gimnazije. To kričeče nesorazmerje med nemško manjšino v Poljski in poljsko manjšino v Nemčiji je vzbudilo veliko nejevoljo v Poljski, ki je zvezana z Nemčijo s posebno pogodbo iz leta 19?' Narod v Poljski je vedno odločnejše in nujnejše zahteval, naj se Nemcem v Poljski ne da nič več pravic, kot samo toliko, kolikor jih Nemci dajejo Poljakom v nemški državi. Tem zahtevam se ni mogla ubraniti poljska vlada, ki je s.tlenila dogovor z nemško vlado o pravicah narodnih manjšin v eni in drugi državi, kateri je bil objavljen 5. novembia. Osnovno načelo sporazuma je: Obe manjšini, nemška na Poljskem in poljska -. a Nemškem, imata enake pravice in enako zaščito. Točke dogovora so: 1. Prepoveduje se vsak poskus, da bi se manjšina nasilnim potom svoji narodnosti odtujila in tuji narodnosti priključila. Oblasti ne smejo ovirati posameznikov, da se izjavij za Dripadnike narodne manjšine, niti pritiskati na mladino, da se od-tUji materinemu narodu. 2. Pripadniki naročilih manjšine imajo polno svobodo, da se poslužujejo svojega jezika v besedi in pisavi v za^b :m življenju, gosp darskih odnošajih, v 4-::ku in na javnih zl Tavanjih. Narodne manjšine se "e smejo radi gojitve s/oje narodnosti in lastne kulture zapostavljati c 1 strani oblasti ali v zasebnem življenju. 3. Pripadniki narodne manj- Slovenska katoliška obitelj kupuje in rabi poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda. Na vsaki pošti samo en dinar šine imajo pravico do svobodnega združevanja na kulturnem in gospodarskem polju, na cerkveno-verskem polju pa do svobodne gojitve svojega verskega življenja v svojem lastnem jeziku, do lastnih cerkvenih udruženj, in sicer tudi na polju krščanske dobrodelnosti. 4. Pripadniki narodne manjšine ne smejo biti ovirani pri izbiranju in izvrševanju svojih poklicev, ampak uživajo iste pravice, kot državni narodi. To velja v prvi vrsti na gospodarskem polju in pri pridobivanju zemske lastnine. 5. Narodne manjšine so dolžne v vsakem oziru ohraniti popolno vdanost in zvestobo do države, v kateri živijo. Nemčija je ta sporazum sklenila s kislim obrazom, pristati pa je morala na »žrtev«, ker ji je mnogo do tega, da si ohrani prijateljstvo Poljske, sklenjeno s pogodbo v februarju 1934. In da bi pokazala svojo dobro voljo, ie Nemčija poljski narodni manjšini dovolila nekaj, za kar so se prej Poljaki zaman borili, poljsko gimnazijo v mestu Marienwerder (blizu Gdanska). Nemško-poljski sporazum o narodnih manjšinah je zgrajen na osnovi medsebojne enakopravnosti narodnih manjšin in enakega postopanja z njimi v obeh državah. Nemška manjšina v poljski državi nima pravice do večje narodno-manjšinske zaščite, kot jo uživa poljska manjšina v nemški državi. Z nemško-polj-skim narodnomanjšinskim sporazumom je dobilo potrdilo naše stališče, ki smo ga vedno ugotavljali in razglašali o vzajemni enakopravnosti nemške manjšine v naši državi s slovensko manjšino na Koroškem. Koroški Vsenemci ne dovoljujejo slovenski manjšini tiste zaščite, katero bi ji morali dati po mednarodnopravnih obveznostih, in tistih pravic, ki pripadajo Slovencem po božjem in naravnem zakonu. Prisilimo jih k temu, da bodo Slovencem te pravice dali! Prisiliti jih moremo na osnovi načela vzajemne enakopravnosti narodnih manjšin, ki ga je najvišji voditelj nemškega narodnega socializma in vsenemštva izrazil v konkordatu med rimskim papežem in nemško državo ter ga udejstvil v novemberskem narodnomanj-šinskem sporazumu s Poljsko. Načelo, ki ga Hitler propoveduje, Nemcem v naši državi, ki uživajo vso narodnomanjšinsko zaščito, ni pogodu, kakor dokazuje pisanje njihovega glasila, novosadskega »Volksblatta«. Priznati pa ga bodo morali! Priznati ga tudi morajo koroški hit-lerjanci in Vsenemci, in sicer ne samo v besedah, marveč predvsem v dejanjih. Oblastim naše države pa pripada naloga, da načelo vzajemne enakopravnosti narodnih manjšin izvajajo tako, da pravice, ki se dajejo nemški manjšini v posameznih in podrobnih primerih, merijo po tem, kar imajo ali nimajo Slovenci na Koroškem. Le tako bomo prisilili koroško vsenemštvo, da prizna ter začne izvajati tudi napram Slovencem načelo vzajemne enakopravnosti narodnih manjšin. DRŽAV V NAŠI DRŽAVI Predsednik vlade in zunanji minister dr. M. S t o j a d i n o v i č v Italiji Počastitve predsednika naše vlade v Rimu Med novejšimi vestmi v zadnji številki smo poročali, da se je odpeljal naš predsednik vlade in zunanji minister s svojo soprogo in spremstvom v Rim, da vrne obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciano v Belgradu. že po prekoračenju meje je bil predstavnik naše države z vsemi častmi sprejet v Postojni. Nadvse slovesen je bil sprejem v Rimu. V slavnostno okrašeni in navdušeni italijanski prestolici je bil dr. Stojadinovič pri kralju in kraljici v avdienci in na kosilu. Parkrat je bil gost Mussolinija in zunanjega ministra. Pri slavnostnih pojedinah sta nosila Mussolini in grof Ciano jugoslovanska odlikovanja. Napitnice so bile govorjene v italijanskem in srbohrvaškem jeziku in zaključene z odigranjem jugoslovanske in italijanske himne. Stojadinoviča je sprejel 7. decembra dopoldne sv. oče Pij XI. v avdienci. Po avdienci je obiskal naš ministrski predsednik vatikanskega tajnika, kardinala Pacellija. Zunanji minister grof Ciano je razkazal Stojadinoviču letalsko mesto Guidonijo, od Mussolinija ustvarjeno vseučiliščno mesto s 25 novimi palačami in pod vlado fašizma na izsušenih rimskih močvirjih pozidane nove naselbine in predvsem mesto Lit-toria. Za bivanja dr. Stojadinoviča v Rimu so se vršili razgovori med njim, Mussolini-jem in grofom Cianom. O teh razgovorih je naglašeno v uradnem obvestilu, da so se nanašali na razna vprašanja, ki zanimajo obe državi. Ugotovljeno je bilo, da se razmerje med obema državama lepo razvija v duhu belgrajske pogodbe od 25. marca 1937. Posebno pa je podčrtana volja do prijateljstva in popolnega zaupanja, ki je bilo na podlagi belgrajskega dogovora utrjeno in povsem odgovarja delovanju obeh držav in tudi dejstvo, da je spremljana belgrajska pogodba od izbor-nih uspehov. Krasne ilustrirane poštne dopisnice Sv. Cirili» in Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo en dinar Obe državi bosta še složneje sodelovali na vseh poljih italijansko-jugoslovanskih koristi s ciljem za ohranitev miru in reda. Prisrčnost slovesa, — Dr. Stojadinovič v Miianu Naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič je zapustil 9. decembra s svojo soprogo in spremstvom Rim. Za slovo so se zbrale na rimskem kolodvoru vse imenitne italijanske civilne, vojaške in diplomatske osebnosti. Na peronu sta bili dve častni četi z zastavo. Točno ob polnoči je stopil iz avtomobila na kolodvor Mussolini, koj za njim dr. M. Stojadinovič v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciano. Vojaška godba je odigrala jugoslovansko in italijansko himno. Mussolini, dr. Stojadinovič in Ciano so sprejeli počastitev in pozdrav častnih čet, nato se je dr. Stojadinovič poslovil od najvišjih dostojanstvenikov in vstopil s soprogo in spremstvom v posebni vlak. Do Milana sta spremljala predsednika italijanski zunanji minister in propagandni minister Alfieri. Tudi mesto Milan, ki je za Rimom najbolj pomenljivo, je bilo za sprejem našega šefa vlade okrašeno z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami. Dr. Stojadinoviču je bil prirejen veličasten sprejem, ki je bil podoben onemu na kolodvoru v Rimu. Dne 9. decembra predpoldne je obiskal naš predsednik v spremstvu visokih italijanskih dostojanstvenikov v Milanu velike industrijske okraje s posebnimi tovarnami za letala, motorje, avtomobile itd. Dr. Stojadinovič ie 10. decembra pred-p Idne odpotoval iz Milana in se vrnil v Belgrad. Program obiska francoskega zunanjega ministra v Belgradu. Francoski zunanji minister Delbos, ki se je v minulem tednu mudil v Bukarešti, se je pripeljal v nedeljo 12. decembra ob 9. uri dopoldne v našo prestolico. Na kolodvoru je bil sprejet vodja francoske zunanje politike od našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, od ostalih članov vlade ter od diplomatskih zastopnikov držav Male in Balkanske zveze. Po običajnih in slovesnih pozdravih in sprejemu se je odpeljal zastopnik Francije v vilo, katero mu je dal na razpolago belgrajski veleindustrijalec Vlado Ilič. Po političnih razgovorih z jugoslovanskimi državniki je bil Delbos sprejet v avdienco pri knezu namestniku Pavlu, ki ga je pri-držal na kosilu v gradu Dedinje. Predsednik vlade je pogostil francoskega tovariša v častniškem domu, kjer so bile izmenjane politične napitnice. V ponedeljek je bil visoki gost povabljen od našega francoskega poslanika, sprejel je časnikarje in jim je v uradnem obvestilu zaupal kratko vsebino svojih razgovorov v Belgradu. V torek 14. decembra se je odpeljal francoski zunanji minister na Oplenac. Tam je položil na grob rajnega kralja Aleksandra venec. Po okinčanju groba neznanera vojaka na Avali z vencem se je zastopnik Francije 14. decembra zvečer odpeljal v Prago, V DRUGIH DRŽAVAH Francoski zunanji minister na Poljskem in v Romuniji. Francoski zunanji minister Delbos ie zaključil svoje politično poslanstvo v Varšavi in Krakovu 7. decembra. Uspehi njegovih razgovorov so: Franco-sko-poljska vojaška zveza ostane tudi za bodoče nedotaknjena. Poljska bo nabavljala vojne potrebščine v Franciji, ki ji bo dala denarni kredit. Francoski kapital bo udeležen pri elektrifikaciji poljske industrije in pri dograditvi pristaniških in la-djedelniških naprav v Gdinji. Francija bo dovolila naseljevanje Poljakov v svojih kolonijah in to predvsem v afriškem Maroku, Indokini in na velikem otoku Madagaskar, kamor bi rada odrinila Poljska preobilico judov, od katerih je že hudo ogrožena. — Iz Varšave se je odpeljal minister Delbos 7. decembra v Bukarešto. Romunska prestolica je sprejela odposlanca Francije svečano in z ljudskim navdušenjem. Delbos je bil sprejet v avdienco od kralja Karla, ki ga je pridržal na kosilu. Francoski zunanji minister se je mudil v Bukarešti, da vrne obiske kralju Karlu in zunanjemu ministru Antonescu, ki sta Hla letos v Parizu. V Romunijo se je pripeljal Delbos tudi še radi tega, da vidno dokaže voljo francoske vlade, da se nadalje ohrani prisrčna zveza med Francijo in Romunijo. Italija izstopiia iz Društva narodov. Veliki fašistični svet ie sklenil, da izstopi ¿talija iz Društva narodov. Italija svoj korak opravičuje s trditvijo, da Društvo narodov ne dela za mir, ampak pripravlja vojno. SO letnica vladanja švedskega, kralja. Dne 8. decembra so slavili po vsej Švedski 30 letni vladarski jubilej kralja Gustava. Povsod so bile velike manifestacije in vsa mesta so bila bogato okrašena z zastavami. NOVICE IZ ŠPANSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE Uspehi blokade Zadnjic smo poročali, da je pričelo Fran-covo brodovje pod poveljstvom admirala Morene zaprtje ali blokado rdeče španske obale, ki onemogočuje rdečim dovoz prehrane in vojnih potrebščin z morske strani. Admiral Moreno je zaplenil doslej 17 parnikov, ki so pluli z živili in z orožjem iz Črnega morja v rdeča španska pristanišča. Kakor špansko obalo je zaprle Francovo brodovje tudi otok Minorco. Početja rdečih V Španiji je zapadel precej debel sneg, ki onemogoča na veliko zamišljeno in odločilno Francovo ofenzivo. Na frontah vlada mir. V rdečih glavnih zatočiščih pa goj spodari najhujše nasilje. V Madridu samem so gospodarji Rusi, ki imajo v rokah policijo. Načelnik politične policije nadzira po receptu ruske čeke ali tajne policije člane vlade. Trupla političnih jetnikov, ki jih mučijo in pobijajo po podzemskih prostorih, so tako izkažena, da jih vozijo na pokop ponoči v zaprtih avtomobilih. Najhujši strahovladi gospodujeta tudi v Valenciji in Barceloni. Tudi v teh dveh rdečih mestih zapreio vsakega, o katerem sumijo, da je naklc-rjen nacionalistom. Zaprte zaslišujejo med nepopisnim mučenjem, da bi jih prisilili, kdo vse po rdečih tabor ' si želi zmage nacionalistov. JapOIISkO-hNOlSka YO|RO. Po prebitju obrambnega pasa pri Nankingu Zadnjič smo beležili, da je padec kitajske prestolice Nankinga vprašanje enega tedna, ker so bili pri Šangaju zmagoviti Japonci v neprestanem prodiranju proti Nankingu na kopnem, z bombardiranjem iz zraka in z bojnimi ladjami, katere so pomagale pehoti s svojo kanonado z reke Jancekl-ng, ob kateri leži Nanking. Po zavzetju Šangaja ob izlivu Jancekianga v morje je imelo japonsko brodovje skoro prosto pot po omenjeni reki, kjer so tvorili neznatno oviro le nekateri stari in novi v naglici zgrajeni jezi. Japonski motorizirani oddelki so prodrli 6. decembra dopoldne že na 3 km do Nankinga. Uspelo jim je, da s številčno najbolj modernimi tanki prodro pas utrdb krog Nankinga in so japonske prednje straže 6. decembra vkorakale v nankin-ška predmestja. Volneno za damske obleke za damske kostume Volneno Ml za damske i Double za moške suknje Sciiol za fantovske obleke SlllfliO za moške obleke Ü Ifdmgarn IV® za moške & M obleke Po prebitju fronte se je začel del kitajskih čet v neredu umikati, drugi pa se je lotil z vso naglico utrjevanja mesta samega, iz katerega je trumoma bežalo civilno prebivalstvo. Nanking so bežeči Kitajci zažgali na več mestih. Kitajsko vojaštvo je vdiralo v trgovine in ropalo ter uničevalo vse, česar niso mogli odnesti, popiti in pojesti. Napad Japoncev na kitajsko prestolico Japonci so navalili na Nanking, pred katerim so zbrali armado 200.000 mož, iz treh strani, da bi zlomili kitajski odpor na treh najbolj važnih točkah. S tem napadom hočejo Japonci omogočiti svojim la-djam-topničarkam na reki Jancekiang napredovanje, da bi potem lahko vzporedno s kopno vojsko nadaljevale prodiranje proti Hankovu. Dne 8. decembra se je razvila za posest Nankinga dosedaj največja bitka v japon-sko-kitajski vojni. V mestu samem so se postavili kitajski oddelki z največjo hrabrostjo v bran. Obenem z neverjetno trdovratno obrambo so uničevali Kitajci vse, kar je bilo količkaj vrednega, tako da bodo prepustili zmagovalcem samo kup razvalin. Japonci sami priznavajo, da so naleteli v bitki za posest Nankinga na nepričakovan odpor Kitajcev. Kitajski maršal komaj ušel Kitajski maršal Čankajšek je vztrajal v Nankingu do 7. decembra. Zjutraj omenjenega dne je zapustil v. letalu s svojo ženo gorečo prestolico. Spremljal ga je samo njegov svetovalec Donald, ki je po rodu Avstralec. Japonska letala so opazila pobeg kitajskega vladarja in so se spustila za beguncem. Razvila se je prava br-zinska dirka po zraku. Japonci so nameravali obkoliti Ča- Irajšekovo letalo in ga na ta na?in prisilili na pristanek. V zadnjem hipu je uspel Čankajšekovemu pilotu pobeg s spretnim manevriranjem. mi zinila m 16 o Nin ¥ 35. Zadnjo nedeljo so se vršile občinske volitve .v 16 občinah. Volitve so bile razpisane radi tega, ker je potekla poslovna doba, predvsem pa -adi prekomasacij. Nasprotniki v nekaterih občinah sploh niso postavili list in tako je dobila JRZ že v naprej osem občin. V treh občinah so nastopili pristaši JRZ z nekaterimi nasprotniki in so te svoje liste vložili tudi pod imenom JRZ. Opozicija je nastopila strnjeno samo v petih občinah. Volilna udeležba je bila velika. Samo v Gorenjem Logatcu je dobila JRZ tri odbornike, opozicija pa 15. Podrobna izida o nedeljskih volitvah navajamo le iz obeh štajerskih občin: Slovenske Konjice: volilcev 1617, volilo 1187 ali 73.4%. JRZ (Ivan Šelih) 1187 glasov in 30 odbornikov. Prihova: volilcev 390, volilo 212 ali 54.3 odstotke. JRZ (Franc Skrbinšek) 212 glasov in 18 odb nik^T. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Vsaka slovenska fciša dopisuje na dopisnicah Sv. Cirila in Metoda. — Na vsaki pošti samo en dinar samo srčno dober duhovni oče, marveč tu-Ji moder voditelj, svetovalec in učitelj. Z bratskim hrvatskim narodom srno se ob tem grobu v vzajemni žalosti zbrali v duhu tudi Slovenci, ki pokojnemu hrvatskemu metropolitu mnogo dolgujemo. Saj je rajni zagrebški nadškof dr. Bauer slovenski narod — ne samo poedince iz njega, kakor pokojnega nadškofa dr. Jegliča — prisrčno ljubil. Vsako leto je prihitel v slovenske kraje (v Rogaško Slatino, Savinjsko dolino itd.), kjer se je prav dobro počutil. Za pravice katoliških Slovencev se je zavzemal z isto prizadevnostjo, kot za pravice katoliškega hrvatskega naroda. Nevenljive pa so njegove zasluge za hrvatski katolicizem, njegov razcvet in napredek. Ko je bil leta 1879 v 23. letu življenja (rojen 11. januarja 1856) posvečen za duhovnika, je v raznih cerkvenih službah svoje izredne duševne zmožnosti posvečal časti Boga, obrambi cerkve in dobrobiti hrvatskega naroda. Kot bogoslovni profesor je poučeval bodoče duhovnike v krščanski filozofiji, kot pisatelj je v »Katoličkem listu« vodil duhovite borbe s hrvatskim liberalizmom, kot poslanec v hrvatskem deželnem zboru se je s svojim obsežnim znanjem krepk- udejstvoval v borbi za politične in gospodarske pravice hrvatskega ljudstva. Leta 1911 je bil imenovan za koadjutorja (pomočnika) zagrebškemu nadškofu Posiloviču, kateremu je po njegov' smrti leta 1914 sledil kot zagrebški nadškof. Celih 26 let je vodil zagrebške nadškofijo, usposobljen a tako visoko mesto po izrednih sposobnostih duha in bogatili darovih srca. Mnogo se je predvsem trudil za ljudsko p: isveto, za \-r"'nr>rkc knj*.—, "asnike in liste. Tadnja tri leta so moči njegovega dotlej V ponedeljek 13. decembra so z veliko svečanostjo, dostojno za tako visoko dostojanstvo, položili v grobnici prvostolne cerkve v Zagrebu k večnemu počitku telo hrvatskega metropolita, zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Ob njegovi smrti žaluje ne samo zagrebška nadškofija, ki je z njim izgubila izvrstnega nadpastirja, marveč celotna katoliška cerkev Jugoslavije, ker je bil zagrebški nadškof kot preizkušeni cerkveni knez vodilna osebnost med jugoslovanskimi škofi in predsednik: škofovskih konferenc. Ob njegovem grobu je bil v žalosti sbran ves hrvatski narod, kateremu je bil pokojni nadškof no tudi v petek 3. decembra ter je tudi na dan svoje smrti prejel sv. obhajilo. Umrl je v rokah svojega koadjutorja in naslednika nadškofa dr. Stepinca 7. decembra ob tri-četrt na štiri popoldne. Bog mu naj bo bogato plačilo! nedeljo, 5. decembra. V njem škofje to-le poudarjajo: »Proti':rščanska propaganda, ki jo država S svojim denarjem podpira, se vedno bolj širi. Vsak katoličan, ki svojo vero javno prizna, je v svojem poklicnem in tudi v zasebnem življenju brez vsake pravne zaščite. Vsaka še tako upravičena obramba je izključena, ker bi jo državne oblasti takoj preprečile. Cerkveni tisk državne oblasti plenijo, čeprav se s političnimi vprašanji ne peča. Določbe, zapisane v konkordatu, se teptajo, zlasti na polju šolstva. Državni minister za vere Kerrl je v javnem govoru izjavil, da dobivajo katoliške cerkve denarno podporo od države. To pa ni res. Katoliška cerkev v Nemčiji že tri leta od države ni prejela nobenega pfeniga. Tudi številke, ki jih je navedeni minister objavil o nenravnostnih procesih proti katoliškim duhovnikom, niso resnične. Veliko število obtožencev je bilo oproščenih.« Svoje pastirsko pismo škofje tako zaključujejo: »Tako ne gre več dalje! V interesu cerkve in resnice bomo mi katoliški škofje govorili. Govorili bomo, kadar in kako bomo smatrali za potrebno. Nič nas ne bo odvračalo od naše dolžnosti, ne nasilja in ne grožnje. Kajti tudi mi katoličani smo dobri Nemci in ljubimo svojo domovino.« Iz nasprofniti taborov. Sebe je fotografiral. »Kmetski list« dne 8. decembra je segel v globino svojega srca ter iz nje privlekel to-le samopodobo: »V naše hiše prihajajo vsi mogoči klateži in potepuhi, ki so kakor tolovaji v skromni obleki potrpežljivega papirja. Vemo, da nam ne žele dobro, pa jim vendar gostoljubno odpiramo vrata in jih poslušamo. Ali se z vedamo da je pod njih sladkim jezikom vedno pripravljena kapljica strupa, ki nam lahko zamegli pogled in zatem-ni misli?« In kako je treba take liste vrednotiti? Neolikani liberalni kmetijec v svoji prekipevajoči srčni kulturi — katere naj nas Bog varuje, da nam ne okuži mladine — daje nasvet, da je treba »takemu papirju na znanem prostoru odkazati sicer malo častno, a zasluženo in po zaslugah odmerjeno bivališče«. Olikanemu človeku se sicer ustavlja ponatis teh ordinarnih besed. Vendar pa je potreben, da se spozna liberalna in nprednjška kultura tistih, »ki z blatenjem drugih hočejo zakriti le smrad lastnega gnoja« (»Kmetski list« z dne 8. decembra). »Domovina« opravičuje svoje JNSarstvo. Kdor se opravičuje, izdaja s tem krivdo. JNSarstvo je pred narodom velika politična krivda. V nekako opravičilo te krivde ponatiskuje »Domovina« članek narodnega poslanca Cvetica, ki ima namen Javnost prepričati o tem, kako je JNS ne samo upravičena, marveč potrebna. G. Cvetic in po njem »Domovina« predstavljata JNS kot »orodje jugoslovenske nacionalne politike«, kot »nacionalno zvezo dobronamernih jugoslovenskih rodoljubov«, kot »stranko, ki ni ustanovljena za vlado, marveč za demokratično obrambo«. Delovanje JNS pa jo predstavlja v čisto drugi luči. JNS je res orodje politike, toda takšno orodje, ki ne služi pravi nacionalni politiki, marveč sebičnosti voditeljev in nedobronamernih jugoslovenskih rodoljubov. Za vlado res ni sposobna, kar je Albanija je slavila pred kratkim 25 letnico samostojnosti. Na sliki vidimo albanskega kralja Zogu pred svojim gradom v Tirani med veliko vojaško parado. V živalskem vrtu v Cikaj;i v Ameriki krmijo nasilnim potom orjaško kačo, ki se brani hrana zdravega in krepkega telesa precej pešati. Vendar ni nobeden pričakoval, da bo konec nastopil tako brzo. Ni ga pa našel nepripravljenega. V petek 26. novembra je iz rok svojega spovednika prejel zakrament sv. poslednjega olja. Spovedal se je Katoličani v Nemčiji vodijo prav težak boj s protikrščansko propagando. Boj je po razdelitvi in opremljenosti sil povsem nc— ak: na eni strani katoličani brez vsa-ksga ne samo napadalnega, imuveč tudi obrambnega orožja, na drugi prctikrščan-ska propaganda, opremljena z vsemi duhovnimi in gmotnimi silami narodno-soci-alistične države. Na eni strani mal človek brez vsakega orožja, na drugi strani pa orjak, oborožen z vsemi najučinkovitejšimi sredstvi: to je slika boja, ki se sedaj vrši v Nemčiji. Nemški katoličani se morejo sklicevati na konkordat, ki ščiti njihove pravice. Nemška vlada pa je konkordat, ki ga je sklenila z rimskim papežem, poteptala v blato. Narodni socializem je poteptal mirovne pogodbe s pretvezo, da jih ni on sklenil, ne podpisal. Konkordat pa je on sam sklenil in vendar ne priznava njegovih določb. Taka je morala narodnega socializma. Položaj katoličanov v Nemčiji najbolj osvetljuje pastirsko pismo nemških škofov, ki je bilo v katoliških cerkvah prebrano drugo adventno V ZASTARELIH SLUČAJIH ZAPEKE, SPREMLJANIH PO HEMOROIDIH IN OTEKLINAH je naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica, užita tudi v malih količinah, pravi blagoslov. FRANZ-JOSEFOVA voda — !lo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Ogl. reg. S. br.30.474-35. najbolje dokazala, ko je bila na vladi. Toda po vladi hrepeni, kakor počena zemlja ob suši hrepeni po dežju. In ker se ta njena želja, ki je prva in vodilna želja, noče uresničiti, je vsa nesrečna in neutolažljiva. JNSarski demokratizem pa je v dejan-stvu istoveten z najgršim nasilništvom, ki ga je uganjala JNSarska diktatura. Ako se trudi »Domovina«, da bi oprala JNS pred našim ljudstvom, se trudi zaman. Zamorca ni mogoče oprati, da bi postal bel. Osebne vesti. Znani kapucinski duhovnik umrl. V bolnišnici v Ormožu je preminul po daljšem bolehanju kapucinski duhovnik p. Lovrenc Novak. Rodil se je leta 1878 v Št. Juriju ob juž. žel. Mašniško posvečenje je prejel leta 1902. Zadnja leta je služboval v Studencih pri Mariboru. Blagopokojni je bil goreč duhovnik, ki je navdušeno deloval na prižnici in v spovednici. Po svoji naravi je bil zelo miren, z vsakim prijazen in dober. Dobremu duhovniku bodi Vsemogočni obilen plačnik, samostanski družini naše sožalje! Osemdesetletnica. Te dni je obhajal osemdesetletnico Janez Šisernik. Rojen je bil namreč 8. decembra 1857 na Plešivcu za Urško, sedaj pa je posestnik na Brdi-njah v Kotljah. Dobremu krščanskemu očetu, h kateremu zahaja »Slov. gospodar« že dokaj let, izrekamo najiskrenejša voščila še naprej z željo, da bi tako v zdravju in zadovoljnosti preživel še mno-fjo let! Nesreče. Tri osebe se zastrupile s plinom. V tako zvani »Abesiniji« na Teznu pri Mariboru so se nastanili v eni sobi male hišice kot podnajemniki: 36 letni ločeni delavec Jožef Kranjc iz Pristave pri Rogaški Slatini, njegova prijateljica Marija Horvat in ločena Albina Šturm iz okolice Kočevja. Ker niso imeli drv, da bi si kurili, so postavili sredi sobe na podstavek lonec s tlečim ogljem in legli k počitku. V soboto 11. decembra zvečer je začul lastnik hišice iz omenjene zakleniene sobe obupne klice. Podal se je k orožnikom. Sobo so odprli s silo in viJeli, da so se s plinom od oglja zastrupile tri osebe. Jožef Kranjc je bil že mrtev, ženski so odpremili v bolnišnico, kjer so jima oteli življenje. Kaj »föjuyekZ« Že 50 let proizvaja »Jiayci» zdra» vila. Od tega časa vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes je »&0yet« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta. Med mnogimi neogibno potrebnimi zdravifi, h so raznesfa stavo firme »Hai/ci. je tudi Aspirin kot popularen preparat proti rrvmatizmu, prehfajenju in boiečini. Aspirin je zadnjih 4o fet v o6iifii tabfet najBofj razširjeno zdrauifo na svetu. Aspirin PROIZVOD ZAUPANJA! Ogli* it rcgfstrirar pod Sp. br. 751 oSlov. gospodarja vesele božične praznike in srečno novo leto! Bočna. V naši fari imamo nad deset vojakov, ki so padli v svetovni vojni. Kmalu po vojni se je za njp zidala v cerkveni zid spominska plošča z njihovimi imeni. Vsem faranom je bilo to po volji. Sedaj, skoro po 20 letih, pa se je spomnil neki človek, ki niti ni Bočan, da se mora padlim Bočanom postaviti sredi vasi spomenik. Pregovoril je nekaj manj previdnih ljudi in sestavil odbor za postavitev spomenika. Vsa reč je sedaj v teku in se je nabralo v ta namen nekaj denarja. Na drugi strani pa Imamo v Bočni prav sedaj za plačati ograjo okrog pokopališča, ki je res lepa in na kateri je dolga okoli 70.000 dinarjev, kar je za našo malo faro velika vsota. Ali bi ne bilo boljše, da bi se pobrigali najprej ' ■■■■mu»»wi»»—»»»iiMminii« w ' V SLOVENSKIH KONJICAH! KLOBUKE v veliki izbiri, moške in deške, po najnovejši modi, kupite najbolje in najceneje v staroznani klobučarni I^oiri Bregar, Maribor, Gosposka u. 16 Tudi velika zaloga zimskih čevljev in poč-nov iz klobučevine. 1751 za plačilo ograje, potem bi si žele delali druge stroške? Dotičnemu možu, ki si je tudi ob občinskih volitvah delal nepotrebne brige, svetujemo, naj se briga v prvi vrsti za svoj poklic in na dolžnosti, ki jih poklic nalaga. Šmartno ob Dreti. V nedeljo 5. decembra smo imeli dve Miklavževi prireditvi v dvorani gasilskega doma. Prva je bila popoldne za šolsko mladino, ki je bila združena z igro »Rebeljon v peklu«, Po igri je bila obdaritev otrok. Vsem, ki so prispevali za revne šolarje: Bog plačaj! Zvečer je bila druga prireditev: Miklavž je s polnim košem obiskal gasilce. Imel je nagovor, v katerem je izrekel svojo sodbo o zaslugah, odnosno napakah posameznikov v preteklem letu. Nato je razdelil darila. Laško. Slavnostnega sprevoda na predvčere državnega praznika se niso udeležili Sokoli. Jugo-slavenski nacionalisti v obče so se proslavili s svojo neudeležbo. V zadnji »Novi dobi« se nekdo trudi, da bi opravičil naše dične nacionaliste. Opravičilo se kajpada ni posrečilo, ker je odsotnost pokazala naše patentirane patriote v pravi luči. Da pa bodo imeli naši nacionalisti lažjo vest, jim povemo na uho, da jih ni nihče pogrešal. Saint Laurent-Creuse, Francija. Delavci iz Slovenije, ki smo zaposleni v tej francoski pokrajini, se zahvaljujemo, da nam redno pošiljate našega ljubega »Slov. gospodarja« ter želimo vsem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! — Janez Trstenjak. V Ptuju bodo na predbožično nedeljo, to je 19. decembra, trgovine dopoldne odprte. Peler Pcšcfor rcSefarL Noče v JNS. Pero živkovič, Kramer in dr. Go-rišek so se peljali te dni z avtomobilom po cesti. Na sredi ceste je stal bik in se ni maknil. Niso mogli naprej. Najprej so poslali Perota, da ga spravi s ceste. Toda bik se ga ni ustrašil. Drugi je šel Kramer ter mu grozil, da ga proda Italijanom; bik se ni ganil. Tretji pa je šel g. dr. Go-rišek in ta mu je nekaj na uho pošepnil. Bik dvigne rep in zbeži čez polje. Ko so je Gorišek vrnil, ga vprašata, kaj je rekel, da je spravil bika s ceste. Pa je Gorišek odgovoril: »Na uho sem mu šepnil, da ga vpišem v JNS, če se takoj ne umakne — in to je pomagalo!« Naj mir želim! Nekdo mi piše, da bi bilo prav, ako bi sedaj tudi svojim političnim »prijateljem« želel za praznike mir. Vsem ljudem — in mislim, da v to vrsto spadajo tudi moji politični nasprotniki —- želim vse dobro, JNS in njeni bati-naški politiki pa želim celo večni mir in pokoj! — Ali je moj znanec s tem sedaj zadovoljen? Jugoslavija — nevesta. Naša država je kakor kmečka nevesta, ki ima polne kašte žita, poln hlev živine, polno klet vina, :'e lepa, je mlada, je luštna. Snubci hodijo k njej od vseh strani, njenega starešino kraljevsko sprejemajo. In res bi bilo vse to dobro, samo v hiši je še nekaj smeti, ki jih bo treba pomesti, potem bo pa — zauber deklič! Tekma. Diplomati imajo tekmo celo pozimi. Tekališče je po vsej Evropi. Cilj je neznan, zato tudi tekma še dolgo ni končana. Vsa Španija je bela, pa ne zato, ker je sedaj sneg zapadel, pač pa zato, ker se nihče več ne HERSAN ČAJ DELUJE dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. POMAGA pri arteriosklerozi in heme-roidih. OLAJŠAVA muke in bolečine pri revma- tizmu in boleznih v kosteh. UBLAžUJE bolečine pri mesečnem perilu in menjavi let. Dobi se v vseh lekarnah! Reg. S. št. 19.830/930. mmmmmmmmmm ' "—....................... / ... . , I luiniiiiiuuimiiimiiiiiinimiiiii 11 / v - Lmmmmmmmmmm^tmimmmmmJr ".''V' zanima za špansko borbo, saj je to le igrača proti veliki vojni na Kitajskem! Državna vera. V Nemčiji so vpeljali posebno državno vero, kateri bodo postavili žrtvenike po starih navadah, kjer bodo zažigali ljudi. Kitajske ni več. Izgubila je dve glavni mesti, tretjega pa ni mogla še imenovati, zato bo treba zopet zemljevide popravljati. Vsaka Japonka mora sedaj roditi dvojčke, da bodo lahko vso deželo posedli, ki so jo Kitajcem vzeli. Društvo narodov še obstoja, ker je sedaj Italija sklenila, da stopi iz tega društva. Ce enkrat Italija to napravi, potem je že varno izstopiti iz tega društva. HALJI OZNANILA SLUŽBE: Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Repič Fran, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastop takoj._1761 Starejšega hlapca iščem na malo posestvo. Lahko je tudi rokodelec. Marija Štrus, Počehova št. 2, Maribor. • 1758 Čevljarskega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Vucej Ivan, št. Ilj v Slovenskih goricah. _1732 Viničarja s štirimi delovnimi močmi sprejme takoj Kramer, Sv. Peter pri Mariboru. 1748 Žagarja sprejmem. Brecl, Zg. Hoče 34, p. Hoče. 1727 Mlinarski vajenec se sprejme takoj. Naslov v upravi. 1724 Izvrsten viničar brez otrok, pet delovnih moči, se sprejme s 1. februarjem 1938. Pirich, Maribor, Aleksandrova cesta 21. 1698 Služkinja, samostojna, za vsa dela, in pa viničar s štirimi delavci, se takoj sprejmeta. Košaki 39. 1715 Iščem majerijo. Imam 4—6 delovnih moči, štirje moški, dve ženski. Naslov v upravi. 1754 POSESTVA: Nova hiša z vrtom, vodnjakom za 15.000 din naprodaj, tudi na obroke. Resni kupci vprašajo pri: Benko, Maribor, Rotovški trg 4. 1755 Gostilna, mesarija, z lepim posestvom, tik farne cerkve, pod roko na prodaj. Več se izve pri gostilničarju Kirbiš Francu, Sv. Barbara pri Mariboru. 1737 Gostilno, mesarijo s posestvom dam v najem 15. februarja za več let kavcije zmožnim. Sv. Martin pri Vurbergu 18. 1747 Gostilno in mesarijo na prometnem kraju oddam v najem. Naslov v upravi. 1733 Viničarijo, obstoječo iz vinograda, sadonosnika in njive, prodam. Naslov se izve v upravi. 1731 Iščem posestvo v najem v bližini Maribora. Plačam za dve leti naprej. Naslov v upravi. 1726 Malo posestvo, obstoječe iz vinograda, sadonosnika, gozda, zidane kleti in lesene stanovanjske hiše v Predelih, k. o. Šmarje pri Jelšah, se poceni proda. Vse nadaljnje podrobnosti se dobe pri Krekovi posojilnici v Mariboru. 1714 Posestvo petih oralov, deset minut od postaje Cirknica, dam v najem. Naslov v upravi. 1746 RAZNO: Šivalni stroji »Veritas«, pogrezljivi, za 2000 din, nepogrezljivi za 1700 din z 20 letno garancijo pri Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. 1759 Vsak, kdor je že kaj kupil, naj pove naprej, da se dobijo najcenejši ostanki »Pri starinarju«, Koroška cesta 6, Zidanšek. Cvirnbarhent, žamet, flanela, oksford, volna, belo, rjavo platno, klot, predpasniki, moške in ženske srajce, hlače, žametaste otroške oblekce od 13 din, otroški čevlji in nogavice. V nedeljo ves dan odprto. 1763 Čevljarski stroj cilinderica, nov, za 1500 din pri Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. 1760 Dne 17. decembra 1937 se vrši pri s reškem sodišču na Vranskem dražba posestva vložek št. 52, 53, 324 k. o. Prekopa. Zemljišče meri okoli 3y2 hektara. Na posestvu je zraven vseh potrebnih poslopij moderno urejen mlin, žaga in vodna moč. Najnižji ponudek je din 214.180.—j din 75.000.— se lahko plača s knjižicami »Ljudske posojilnice« v Celju, kjer se lahko dobijo tudi informacije. 1762 Citraši, citrašinje! Božič se bliža. Ali imate že tudi drugi zvezek »Nabožnih pesmi«, v katerem je med drugimi tudi sedem lepih boftičnih pesmi? Tudi »Narodnih pesmi« imam polno zalogo. »Grajski odmevi« so izšli v tretji, pomnoženi izdaji. Pišite po seznam! Priporoča se Iv. Kiferle, Ljubljana, Gosposka 9. 1756 Dolge slame več vozov kupi Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 1753 Klobuke in počne iz angorske in češke volne s posebno impregnacijo proti dežju dobile le pri Babošek, izdelovanje in popravila klobukov, Maribor, Vetrinjska 5. 1757 Slamoreznico, mlatilnico in motorje 3—12ks ugodno prodam. S. Skrbinšek, Hajdina, Ptuj. 1730 Sadna drevesa, pritlična, srednja in visokodebel-na. Cepljeno vinsko trsje, korenjake, nizke vrtnice in ribis dobavlja v prvovrstni kakovosti, po nizki ceni Drevesnica I. Gradišnik, gmarje-ta, p. Celje. 1716 Jesen — zima — ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket Serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo. Paket Serija »T« z vsebinno 4 m čisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih; pri naročilu prosim navedite barve. Vsak paket din 128.—. Reklamni paket Serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo v najlepši sestavi. Paket din 136.—. Dalje špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia. barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno din 150.—. Paket Serija »Z« z vsebino T—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z« št. 1 din 130.—, »Z« št. 2 din 160.—, »Z« št. 3 din 250.—, zadnji Ia. kamgarn. Vsak paket poštnine prosto, pri d- eh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes obče znani, stari, solidni razpošiljalnicl »Kosmos« Maribor, Kralja Petra trg. Nešteto priznanj zadovoljnosti odjemalcem na razpolago! 1503 Pletenine, rokavice, nogavice in razno zimsko perilo g* mo kupite vedno najugodneje pri staroznani tvrdki MF^llM^M CrElM^ GOSpOSka ISHCfl RAZNO: Žrebico belgijske pasme, 20 mesecev staro, prodam takoj. Šilec Franc, Sv. Marjeta ob Pesnic^_1738 Dveletno telico dam s teletom v rejo. Naslov se izve v trafiki in gostilni pri Kosu v Framu. 1745 Praktična božična darila! Posteljne odeje, puhaste, voln -ne in vatirane, posteljno perilo, zglav-niki, tuhne, koci in kamelhar-odeje, posteljno platno, damaste in flanele, flanelaste in bele rjuhe, gradi za madrace, moderne tkanine za zavese, svila in kloti, garantirano goste inlete, čehano perje od 25 din naprej, puh od 160 din naprej, polpuh 110 din. Specialna trgovina, izdelovanje posteljnih odej Stuhec, Maribor, Stolna Ulic 5. 1729 Deklico, pet let staro, dam za svojo, žvarc, Ko-šaki 35, Maribor. 1739 Čevljarski stroj Singer-cilinder prodam. Vaupo-tič Ivan, Libanja 13, Ivanjkovci 1725 Svinjske kože, jajca, maslo vedno prodajajte ter vse potrebščine stalno kupujte v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. _1720 Prodam prešo za seno v brezhibnem stanju, skoraj novo, za 3000 din, in zdrave vinske sode, zelo ugodno. Cainko, Slovenjgradec. 1691 Cepljene trte na običajnih podlagah iz vrst trsne-ga izbora nudi I. Trsničsrska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik! 1652 Orehe, med in kuhano maslo kupim. Pošljite vzorce z navedbo cene in količine. J. Menart, Domžale. t 1563 Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1281 Sadno drevje, vinsko trsje in korenjake Vam nudi trsnica in drevesnica Čeh, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 1529 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1240 ilntipninin in druge kože divjačine kupuje po ■ ti li 555 1Uj C najvišji ceni J. Ratej, trgovec, Slovenska Bistrica. 1728 Priskrbite si zimsko perilo, manufakturo, odeje. Tudi za božič najlepša darila pri M. Gajšek, Maribor, Glavni • trg 1 (pri mostu). 1750 QOOOQQOOOOOOOOOOOQOOOOOOQQOOQQQCX>OQOOOQOOOOOOOOOO ol novele, črtice, pravljice, pesmi, kulturne gospodarstva in gospodinjstva, kuharske prinaša »Mladika«, ki je družinski list s ga v njesecu. razprave, zdravstvene nasvete, razprave iz recepte, šale, uganke in mnogo drugega podobami in izhaja že 18 let vsakega prve- naših in tujih umetnikov ter raznovrstni fotografski posnetki lepo poživljajo bogato vsebino lista. Poleg tega ima »Mladika« modno in krojno polo, ki je našim gospodinjam v veliko pomoč pri izdelavi najrazličnejših ročnih del, oblek in perila. Na hrbtu priloge pa so dragoceni nasveti za dom in družino. Si Brezplačno j= %= w = 0 i 01 OI li °r ©w = w m O daje »Mladika« reševalcem ugank vsak mesec. Natančnejše podatke o nagradah dobite v »Mladiki«. — »Mladika« stane za vse leto samo 84 din (s krojno prilogo 100 din). To vsoto plačate tudi lahko v dveh obrokih po 42 din (oziroma 50 din), ali pa vsak tretji mesec po 21 din (oziroima 25 din). s V lo 1Q m 6 in popolnoma neobvezno Vam pošljemo na zahtevo prvo številko za leto 1938 na ogled. Pošljite nam še danes svoj naslov, da Vam list lahko pošljemo takoj ob izidu. »Mladika« Vas bo s svojo bogato in raznovrstno vsebino izborno zabavala, Vam v vseh smereh širila obzorje in Vafn s prak tičnirni nasveti tudi veliko koristila. i Uprava Mladike v Celju IC a OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000100012302020002480148230001020001020201010000020101060100010710010100010700020007050100000706100102020905021002020001020000000001010211000002020100020102000202000200010001000001020100010900010211050706000209090506020100020102010000020201 V S A PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 Jps* KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! barve £ «-J Modem, cetasto, barve ,0> drobno - temnejže Sladki. Polvoin( rt~°blek( modri /Trpežno J^ast, 'jene bn, drobno Pf'ljub- Kanig-ar vzorčas; '» modno CENIK IN VZORCI ZASTONJ .iiMiiiiiiin^ Kreppapir engros za trgovce najugodneje v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. ^I|IIIIIIIIIIII1IIIIIIIII1IIIIIIII1IIIII1111IIIIIIIW ZIMA IN MRAZ 1713 naj opozarjata Vas, da kupujte tudi pri nas, ker mi imamo dosti lepega blaga za Vas! Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka 5. NAJPRIMERNEJŠA DARILA nogavice, rokavice in perilo po tovarniških cenah Vam nudi 1712 »HIF« Maribor, Aleksandrova cesta 24 Zintshi plašil od 190 din naprej, lastna izdelovalnica TRGOVSKI DOM, MARIBOR Kdor oglašuje, napreduje! HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov 1587 VREDNOSTNE PAPIRJE obveznice, bone, delnice itd. VALUTE vseh držav kupimo takoj in plačamo najbolje BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Prodaja srečk državne razredne loterije !! BrezpIaCcn pouk v Igranju 1) Klavirske harmonike od din 480 - Zahtevajtc brezplačen katalog! MEINEL&HEROLD, Maribor St.106 mmmmmmmmmmmmm Igre asa zimske večere Po 2 din: šah — dama — mlin — domino — tombola — črni maček — kocke za zlaganje teže — mozaik za zlaganje — novčiči — črni Peter — domino v slikah. Po 3 din: človek ne razburjaj se — ki-neške uganke — igra 15 — trdnjava —• halma — na kraju bič poka. Po 4 din: tombola v slikah — Plutonova tekma — kolo sreče — črna maska in detektivi — Miki, Oskar in šerif — boks v krogu. Po 6 din: nogomet — alke — ribolov. Po raznih cenah: na izbiro velike igre Z raznimi pripravami in slikami. — Dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Weiha črevesna obolenja, glavobol, nespečnost, %imsha hrana in premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: splošno debeljenje, omotica. Posebno zrelejše in starej-Se osebe so tem nadlogam podvržene. čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. — Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj - Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12. S. br. 29550/35. 55555555Y55555555555555555555555555555555555659555555555555 Ute JASLICE. Katoliška družina ne more obhajati božiča brez jaslic. Prav vsaka naj jih ima ! Imamo na zalogi toliko vrst, da smemo reči: največjo izbiro, ki je mogoča. Jaslice iz prešanega papirja, gotove, ki jih je možno kar postaviti: po din 1, 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 12, 16,18, 20, 22, 26, 28, 30, 32, 35, 40, 70 — jaslice na papirju za izrezava-nje: po dinarjev 1,1.50,1.75, 2.25, 3, 5; fin močan karton po 7 din; jugoslovanske jaslice po 10 din; jaslice skupina kipov, 20 po številu, 12 cm visokost, 310 din; umetniške jaslice, 15 kipov, 16 cm visoki, 510 din; jaslice, tirolski izdelek, 22 kipov, din 1176, 1545, 2960, 4000; posamezni kipi: ovčke od 1 din dalje, ostali od 4 din dalje. BOŽIČNO DREVESCE: svečke po 25 par ali 5 din škatlja, čudežne svečke 1.75 din, stekleni okraski od 50 par dalje, girlande od 1 din dalje, zvezde od 3 din dalje, lameta 50 par, zlati lasje od 50 par, zlate pene od 1 din, srebrni sneg ena škatlja 1 in 2 din, papir za zlatenje orehov zvezek po .1 din, svečniki po 50 par, raznobarvni papir za zavijanje bonbonov in drugih božičnih daril. BOŽIČNO VOŠČILO: razglednice od 50 par dalje, vizitke s fotosliko, izredno fina pisma s fotosliko. BOŽIČNI DAROVI: največja izbira nalivnih peres, finih svinčnikov, okusne mape z natisom imen onih, ki jim hoče darovati pisemski papir, pisalne garniture, spominske knjige, knjiga »Naši gostje«, albumi za razglednice ali fotografije, slike, kipi, koledarji vseh vrst, molitveniki in knjige. MALO IZDATKOV je Vaše načelo, naše pa je: nizke cene in to se sklada, zato pridite v naše prodajalne po božične potrebščine ! V MARIBORU: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Trg kralja Petra 6. V PTUJU: Slovenski trg 7. NAŠE VOŠČILO: Dovolite, da Vam voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto, v katerem se Vam priporočamo za Vašo naklonjenost! TISKARNA SV. CIRILA Ugodna božična darila! Dokler traja zaloga Glocque volneni pol zastonj po 18 din dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 1640 Ženski plašči največja izbira 1401 J. PREAC, Maribor, Glavni trg 13. RAZGLAS Ker so se pripetili slučaji, da je bil daljnovod poškodovan vsled nepravilnega podiranja dreves v bližini električnih daljnovodov Elektrarne ?ala d. d., pozivamo vse posestnike, ki nameravajo podirati visoka drevesa, 30 metrov levo in desno od daljnovodov, da to javijo predhodno osem dni pismeno ravnateljstvu Elektrarne Fala d. d. v Mariboru. V slučaju pa, da posestnik ne obvesti elektrarne o nameravanem podiranju dreves in to izvr"' brez našega nadzorstva ter bi se pri tem povzročila škoda na daljnovodu, je dotični posestnik v polni meri odgovoren za nastalo škodo. Elektrarna Fala d. d. Maribor, Vrazova 2. Dralbcni ohlic. IV I 3030/37—8 Dne 17. januarja 1938 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Rače vi. št. 220, 219, 271, 295 cenilna vrednost: din 123.171.— vrednost pritiklin: din 7.800.—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča najmanjši ponudek: din 82.114.— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 27. novembra 1937. 1736 Dcnsir rioJIozitci najboi|*e in na»varne»e Spodn|cšta|crski ljudski posojilnici Gosposka ulica 23 f PlâOillIFli Ulica 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 TUkar: Tlakama sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.