nr—t , n -m a. mr,.,,, m .v Naslov—Address nova doba 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE (NEW ERA) KATOLIŠKE JEDNOTE Od nas vseh je odvisno, da bo letošnja kampanja kot predhodnica 3. mladinske' konvencije in 2. atletične konference vsestransko uspešna. GjFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Entered as Second Class Matter April 15th, X926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accep NO. 14. __ «rr i a CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 5th for Mailing at Special Rate of Postage, Provided lor ta Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorities March 15th. 1925____ SREBA, 5. APRILA, 1939 VOL. XV. — LETNIK XV. — ŠT. 14. —»__________________ t DRUŠTVENE IN DROGE! SLOVENSKE VESTI j froio angleško poslujoče dru-Vo Sentinels,” ki je iz glavne-! * urada dobilo številko 236, je 10 Ustanovljeno v naselbini! r1 ^>a- Odbor društva je ® eči: Anthony Balsama, Box ’104 Latimer A ve., predseduj Stanley Progar, Box 245, 2 imer Ave. ,tajnik; Edward St 6C’ ^°X ^60 Chartiers! ■’ blagajnik. Društvo zboruje | ^ 0četrto nedeljo v mesecu ob dveh Popoldne. ' l^ndidatov za delegatstvo na j d0°Snji mladinski konvenciji je- ]e. e^aJ' Prijavljenih 101; za de- atstvo na atletični konferen-C1 Pa 86. j veselico priredi) Col °Št- 140 JSKJ v Morlayu, j j>r ’’ v soboto 8. aprila zvečer., J°r prireditve: Motor Park "»Vleyu. obletnico ustano-vUVe i 15-5 to ln’os^avil° društvo št. j V -^^aine> Ohio, z vese-1 aPiiia*vr®^a v nedeljo 9. 9 a | ^likonočno nedeljo, to je ■ sjj a> se bo vršila plesna ve- Udi društva št- 233 JSKJ v! ditv'T4!11’ Colo. Prostor prire-; č,teek- Highway Club.” Pri-' 8. uri zvečer. p. r bj dejj "Cvilili, Colo., se bo v ne- j Ves„].^ aPrila vršila pomladna j Ve8e,Ca društva št. 84 JSKJ. Cl)a ,Ca se bo vršila v prostorih čela Sa Defillipija in se bo pri-3. uri popoldne. Sl : dramsko društvo °liio\Cankar” v Clevelandu, j Ntjl ° v nedeljo 9. aprila po- ! vPrizorilo zanimivo igro! sti /'ikanec na Trški gori.” či-j Hjen , eek prireditve je name-i ■'Pijanskemu odboru za «loy 0 sPornenika pokojnemu Uljlt ^enij pisatelju dr. Ivanu (itij p je Preminil pred letom se nam, da se bo! j,^ umrl v Algonquinu, *J‘l ustanovnik in prvi m'edsednik bratske SSPZ. \ opereta v dyeh de- , *šžih-1Cer v slovenščini in an-’ *>0 'zvaJana v soboto 15. V ^l°venskem domu v ^ Pa. Pričetek je nazna- Zfl Q *' • Uro zvečer. ‘Dalje na 3. str.) -- RAZNO II AMERIKE IN INOZEMSTVA ALI BO STAVKA? Pogajanja med zastopniki United Mine Workers unije in zastopniki operatorjev, ki trajajo že tri tedne, niso prinesla rezultata do 1. aprila, ko je potekla stara pogodba. Ako bo posledica tega stavka, kar je pričakovati, bo prizadela okrog 338,000 premogarjev na poljih mehkega premoga. SODNIK DOUGLAS Za člana vrhovnega sodišča Zedinjenih držav je bil imenovan in potrjen William O. Douglas, star 40 let in progresivnih nazorov. Novi sodnik je zavzel mesto, izpraznjeno po L. Bran-deisu, ki je zaradi visoke starosti stopil v pokoj. Nekateri menijo, da utegne Douglas postati predsedniški kandidat demokratske stranke v letu 1940. Kot predsedniški kandidat bi seveda moral resignirati kot sodnik vrhovnega sodišča, kot je leta 1916 storil Charles E. Hughes. Kot znano, je Hughesa porazil Wilson. Predsednik Hoover je leta 1930 imenoval Hughesa za predsednika vrhovnega sodišča, katero mesto zavzema še zdaj. VAČNA POZICIJA Predsednik Roosevelt je imenoval za generalnega kontrolor-JarJj|lv|egs-,|a|a|a^--ia .iz New Hampshire, F. H. Brov/na, odločnega nevvdealerja. Generalni kontrolor zavzema eno najbolj vplivnih mest v federalni vladi. Njegov termin traja 15 let. Odstaviti ga more le kongres, toda samo za važen prestopek. POSPLOŠENI DAVKI Zvezno vrhovno sodišče je pretekli teden podalo važno odločbo, ki pomeni, da bodo v bodoče podvržene dohodninskemu davku tudi osebe v federalnih in državnih službah, če njihovi dohodki dosegajo predpisano višino. Dosedaj so bili taki zaslužki prosti dohodninskega davka po odločbi, ki jo je pred leti podalo vrhovno sodišče. PROMETNE NESREČE V koliziji, ki so je 30. marca pripetila na newyorski podzemeljski železnici, je bilo ranjenih 243 oseb. Ubit ni bil nihče in resno ranjenih je bilo le 14 oseb. Nesreča se je zgodila, ko je spredaj vozeči vlak vsled neke neprilike obstal na progi in ga je drugi vlak trčil od zadaj. V Vieksburgu, Miss., je utonilo 14 oseb, ko se je podrl most preko Clear Creeka, katerega je izpodjedla naraščajoča voda. PROTI LOTERIJAM V Los Angelesu so federalne oblasti pričele z obširno preiskavo, nanašajočo se na prodajo srečk za irsko loterijo, poznano pod imenom Irish Sweepstakes. Loterije vseh vrst so v Zedinjenih državah prepovedane in celo lastovanje loterijske srečke se lahko kaznuje z globo tisoč dolarjev in dveletnim zaporom. Baje se v južni Californiji pro da letno za 8 do 9 mili jonov do larjev srečk irske loterije. Ob lasti bodo najprej skušale najti prodajalce, ki razpečavajo t.c loterijske srečke. ^ VARNOST NA CESTI Narodni varnostni koncil na-I znanja, da sta izmed vseh večjih mest v Zedinjenih državah \ (Dalje na 4. strani) PiSIČE DAVNIH DNI | Zvezni tajnik notranjih zadev j Harold Ickes bo skušal od kon- j gresa dobiti potrebno vsoto za j nakup 5000 akrov gozda v Redwood Mountain distriktu v Californiji. Ta gozdni kompleks naj bi bil dodan Sequoia National i Parku in s tem ohranjen bodočim rodovom. Omenjeni narodni park obsega 604 kvadratne milje in vsebuje sloveča californij-ska “velika drevesa” (Sequoia gigantea). Prej omenjeni gozdni kompleks, ki je blizu Sequoia; narodnega p’arka, se tudi ponaša z istovrstnimi drevesi, pa je; zdaj še privatna lastnina. Bila bi nepopravljiva škoda, če bij kakšna lesna družba posekala! dotični gozd. Sekvoje (sequoia) so zname-! nite vsled svoje velikost j in starosti, pa tudi zaradi tega, ker jih! je najti samo še v Californiji.; Mnogo jih je že uničila sekira,; toda javnost se je vendar še pravočasno zdramila, da je odkupi- ; la najvažnejše še stoječe komplekse teh gozdov in jih spreme- i nila v narodne parke ali gozdne; rezervacije. Nekatera teh dreves so od tri I do štiri tisoč let stara, torej so rastla na svojih prostorih že tisočletja pred našim časoštevom. Ko so Egipčani gradili svoje! ogromne piramide, so bila nekatera teh dreves stara že lepa stoletja, in so močna in zdrava še danes. Dobijo se sicer tu in (tam na svetu posamezna dreve^ sa, o katerih sodijo, da so še starejša od kalifornijskih sekvoj, toda so zelo redka. Tu pa so jih skupaj precej obsežni .gozdovi. Seveda so med njimi tudi mlajša drevesa, ki svoje starosti ne merijo na tisočletja, toda to na i stvari nič ne izpremeni. Drevesa zrastejo 300 in več čevljev vi-; soko in debla nekaterih merijo v i premeru 35 do 40 čevljev; obseg debel pa seveda meri trikrat to-i liko kot premer. Druga znamenitost sekvoj je, j da pripadajo vrsti dreves, kakr-jšna so rastla na tem planetu j pred milijoni let; to dokazujejo [izkopanine. Vse druge drevesne j vrste, ki rasto danes na svetu, ; so, po mnenju znanstvenikov, ; poznejšega izvora, le sekvoje so bile pred milijoni let prav take kot so danes. Te velike sekvoje rastejo dandanes samo na za-padni strani Sierra Nevada gorovja v Californiji, in sicer v I nadmorski višini od pet do se-! dem tisoč čevljev. ! i Nižje ob morski obali, tudi v Californiji, raste druga vrsta sekvoj, ki se imenujejo Sequoia sempervirens ali Redwood. Tudi te sekvoje dosežejo izredno visokost, obsežnost in starost, vendar ne dosegajo svojih sester, ki rasto višje v gorovju. Zaradi lepega, trpežnega in lahko obdelovalnega lesa je bilo mnogo teh nižinskih sekvoj uničenih, vendar jih je še precej ostalo v narodnih parkih ali gozdnih rezervacijah, in se zato ni bati, da bi bila vrsta uničena. Značilno je, | da te sekvoje uspevajo le tam, j kjer jih dosega vlažni morski 'zrak. Tekom zadnjega desetle-j tja so s sajenjem teh sekvoj poskušali tudi na vzhodni obali i Zedinjenih držav in baje so se poskusi dobro obnesli. Obe vrsti sekvoj sta v bližnjem sorodstvu med seboj in obe imata domovinsko pravico v Californiji. Sekvoje se štejejo med i iglasto drevje in njihovo listje ali igličevje je najbolj podobno 'cipresinemu. Te vrste drevje je j jako trdoživo in ga niti ogenj v i vseh slučajih ne uniči. Temu se (Dalje na 4. strani) VERA V VSTAJENJE Češkoslovaška hi mrtva, bila; je živa pokopana ip bo prav go-; tovo vstala, ko p rile njen dan! Tej veri in temu upanju je dala izraza ogromna lhanifestacija, ki se je preteklo nfedeljo popoldne vršila v mestnim avditoriju v Clevelandu, Ohio. Obširni avditorij je bil hkorii popolnoma zaseden, kar pomeni, da se jel zborovanja udeležilo blizu 10,- 000 oseb. Po večini so bili pači navzoči Čehi, Slovfeki in Ukrajinci, pa tudi drugje narodnosti, vključno Američane, so pokazale, da se zgražajo aad najnovejšim nacijskim zloanom: razkosanjem češkoslovaške republike. Tudi clevelan|ski Slovenci so bili na shodu čgitno zastopani. kar znači, da outijo z bratskim češkoslovaškim narodom in da z njim vre®brezpogojno verujejo v končno^mago demokracije. Glavna govornifa na shodu sta bila dr. Edvar|| Beneš, bivši predsednik češkcplovaške republike in sedaj ^profesor na chicaški univerzi, in Fiorello H. LaGuardia, župan največjega ameriškega mesta|V?New Yorka. V imenu mesta Clevelanda je oba pozdravil clejfelandski župan Burton, ki jelbbenem izrazil trdno vero, daSio potlačena češkoslovaška zog^t. vstala ter vzporedno z amerffeko in drugimi demokracijam® sveta zopet delovala za idej« bratstva in človečansbza. Dr.^eoeš je govoril zmerno, previdno, toda prepričevalno, skoro profesorsko, ter je podal jasno, v mnogih ozirih tragično sliko razmer, s katerimi se je imela in se ima boriti demokracija. Med drugim je dejal, da diktatorski režimi niso mogli ob svoji strani gledati gospodarsko napredujoče in demokratične češkoslovaške republike, zato so jo pomandrali. župan La Guardia je bil v svojih izvajanjih mnogo bolj svoboden in izrazit. Neštetokrat ponavljano burno ploskanje je dokazovalo, da govori vsem zborovalcem iz srca. Dejal je, da vlada Zedinjenih držav ne priznava uničenja češkoslovaške republike in tako tudi on vztraja, da je češkoslovaška še živa, četudi so jo nemški naciji ugrabili ali “kidnapali.” Zborovanje se je pričelo z ameriško himno, kateri je sledila češkoslovaška himna “Kde domov mu j.” češkoslovaška zastava, ki je stala na odru poleg ameriške zastave, je navidezno vztrepetala (morda je bil le efekt luči), kakor bi tudi ona zaskrbljeno vprašala: “Kje dom je moj?” In v tem primeru bi bil logičen odgovor: “Za enkrat v naj več ji demokratični deželi sveta ,v Zedinjenih državah!” Rojstvo češkoslovaške republike je bilo pred dobrimi 20 leti iv Zedinjenih državah in, kot znamenja kažejo, se bo tukaj tudi vršilo delo za njeno zopetno vstajenje. V to vstajenje verujejo ne samo Čehi, Slovaki, Ukrajinci in drugi Slovani, ampak tudi vsi Američani in drugi narodi, ki verujejo v končno !zmago demokracije, poštenja, pravice in človečanstva. 1 -------- POMLADNI KRESOVI Predno ozelenijo vrbe, ki so v tem oziru med prvimi drevesi spomladi, zaplamtijo po javnih | parkih in privatnih vrtovih kre-jsovi zlatega dežja. Te grmiče, ki !poženejo zlato rumeno zvončasto cvetje predno ozelenijo, ime-nujejo v angleščini Yellow i Bells, botanično ime zanje pa j« iForsythia. Domovina teh lepih I (Dalje na 4. strani) BOGASTVO PODZEMLJA | Kadar razmišljamo o bogast-; vu pod zemljo, se najprej do-j mislimo zlata, srebra, platine! in dragih kamenov. .V resnici pa j to ni naj večje bogastvo, ki ga za! človeka hrani zemlja v svojem! osrčju. Mnogo važnejše rudnine! so železo, baker, premog in v ne- i koliko manjšem pomenu še ne-; katere druge. Brez zlata, srebra; in dragih kamenov bi prilično i izhajali, ne mogli pa bi izhajati brez železa, bakra in premoga, razen če bi iznašli zanje kaka izdatna nadomestila. Nadaljna dragocena rudnina, brez katere bi današnja industrija in transportacija skoro obstala na mrtvi točki, je olje. Posebno bi se to poznalo v Ameriki, kjer bi obstalo na cestah okrog 25 milijonov avtomobilov, če bi naenkrat zmanjkalo gaso-lina. Glavni produkt surovega olja, kakršno se pridobiva iz zemlje, je gasolin. Sicer se iz surovega el ja pridobivajo še nekateri drugi produkti, toda gasolin je vsekakor najvažnejši. Gasolin predstavlja pogonsko silo ne samo za avtomobile, ampak tudi za mnoge industrijske in poljedelske stroje, za ladje j in vlake, za letala in za različno vojno opremo. Današnji industrijski in prometni sistem je tako prikrojen, da bi silno ohromel, če bi se naenkrat posušili oljni vrelci. To velja posebno za Zedinjene države, v veliki meri pa tudi za ostali svet. Naša republika je srečna, da ima surovega olja v obilici. Res je, da so tisočeri oljni vrelci že izčrpani, toda okrog 345,000 oljnih vrelcev je še vedno aktivnih. Ti vrelci so raztreseni v 22 državah naše Unije. Poleg tega imamo večje število bogatih oljnih rezerv, katerih se ne izkorišča. Vlada hrani te zaloge olja za primer potrebe. V Zedinjenih državah se producira vse olje za domačo porabo, poleg tega pa se ga tudi ogromne množine izvaža. Ležišča olja pa niso samo pod suho zemljo, ampak tudi pod morjem. Ponekod, posebno ob californijski obali, se ti podmorski oljni vrelci že deloma iz-; koriščajo. i Zanimivo je, da dostikrat hodimo ali se vozimo nad oljnimi | “žilami’ ’tudi v državah, ki ni-majo naravnih oljnih vrelcev. | Na velikanske razdalje so namreč napeljane in položene par čevljev globoko v žemljo železne cevi, po katerih se pretaka surovo olje od oljnih vrelcev do čistilnic, od tam pa v rezervoarje velikih mest ali pristanišč. Mnogo olja seveda prevozijo tudi vlaki in parniki. Ko sedemo v avtomobil, da zdrčimo po vsakdanjih opravkih v domačem mestu ali na obisk v sosedno mesto ali celo v sosedno državo, pač redkokdaj pomislimo, kje je bila nepojmljiva narava skupaj spravila silo, ki poganja avtomobil. Znanstveniki pravijo, da je surovo olje produkt rastlinstva in živalstva, ki je živelo na zemlji pred mnogimi milijoni let. Naravne katastrofe so to rastlinstvo in živalstvo spravile pod zemljo in tam se je iz tega v silno dolgih dobah izcedilo olje. Morda so bile te zaloge olja milijone let pod zemljo sedanjih držav Oklaho-ma, Texas, California, Kansas, Wyoming, Ohio, Arkansas ali Pennsylvania. Povprečnega avtomobilista vse to seveda ne briga in, če začne njegov avtomobil pešati, ga enostavno zapelje na eno stotisočerih gasolinskih postaj, kjer dobi sveže pogonske sile. tDalje na 3. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV PREŠERNOV DOM 1 Rojstna hiša pesnika France- j ta Prešerna v Vrbi na Gorenj-i skem je bila od dosedanjih last-1 nikov odkupljena in bo izpre- j : nenjena v nekak Prešernov muzej. Ribičevi družini, od katere j je bila hiša odkupljena, je bil !'isezidan in oddan v last novi kmečki dom. Za odkup, ureditev j in opremo Prešernove rojstne hiše potreben denar je bil zbran potom prispevkov šolskih otrok, zasebnikov in javnih oblasti. VOJVODA VAJDA Na Vrtači pri Semiču je v; starosti 74 let umrl znani veleposestnik in starosta tamošnje-1 5a Sokola, Janko Ogulin, pra-j vnuk vojvode Vajde, junaka! Bele Krajine. Janko Ogulin se je bil že v mladih letih izselil v Ameriko, od koder se je čez dolga leta vrnil v domovino z bogatimi življenjskimi izkustvi. Na Vrtači pri Semiču je kupil prijazen gradič, kjer je vzorno "ospodaril. Kot intelige n t n i kmetovalec in požrtvovalni dru-; I štveni delavec je bil med prebivalstvom zelo popularen. RADI PREUŽITIvA V Ajdovcu pri Žužemberku je! bil aretiran in odveden v novo-; meške zapore Alojz Jazbinšek, i ki je priznal, da je zakrivil smrt, j priletne preužitkarice Marne; ; Koželjeve. Stara žena se je bila ! godala na senik po otavo za živino in, ko je bila vrhu dolge lestve, je Jazbinšek lestvo i;> podmaknil, da je žena padla in | si pri padcu razbila lobanjo. : Koželjeva je bila pred leti oddala posestvo neki svoji mladi sorodnici, ki se je pozneje poročila z omenjenim Jazbinškom. Stara žena si je izgovorila primeren preužitev in tega se je Jazbinšek zdaj hotel rešiti. I _____ POŽIGALCI NA DELU 1 V Gerdini pri Ptuju je v ’ pozni noči začelo goreti domovanje posestnika Jerneja Lampreta in ogenj se je tako hitro ši- ■ ril, da se je družina komaj rešila iz goreče hiše. Gospodar, ki ' je planil nazaj v gorečo hišo, da bi rešil nekaj prihranjenega ■ denarja, je dobil take hude o-pekline, da so ga morali odpelja- ! ti v ptujsko bolnišnico. Skoro istočasno je tam v bližini po-' gorela viničarija posestnika An- * tona Novaka. Ljudstvo je pre-; pričano, da je oba požara po- * vzročila zlobna roka. KIP RUDARJA 1 V palači mednarodnega urada ( dela v Ženevi bo nameščen kip * rudarja iz Hrvatskega Zagorja, najrevnejše, a zelo romantične hrvatske pokrajine. Kip je iz- I delal znani zagrebški kipar Anton Augustinčič. j _____ ‘ SAM SE JE SODIL Blizu Babinfcev pri Ljutomeru se je končal z elektriko Jožef j Zemljič iz Ilovca, da se izogne j kazni, ker je svojemu zetu v j prepiru odsekal nos, pozneje pa j mu še zažgal hišo nad glavo. Samomorilec je ponoči splezal na električni daljnovod in po-i ložil glavo na žice. Električni _; tok je moža takoj ubil, kratki . j stik pa je povzročil, da je bil za 1! par minut ves Ljutomer v temi. ,; ^ ---------------- - i MALI UČENJAK e| V Pridjemu v maglajskem srezu je v vsej vasi najbolj (Dalje na 3. strani) VSAK PO SVOJE Vse nas, ki smo se priselili v to deželo iz stare Evrope, spomni velikonočni teden na pirhe, kolače in druge delikatese sezone. Obenem pa nas spomni tudi na hren in pelinovec, ki prav za prav nista nikaki delikatesi, vendar sta po stari tradiciji spadala na velikonočni bill of fare. Danes se zdi, da stara Evropa obhaja velikonočno sezono skoro izključno v znamenju hrena in pelinovca. Diktatorji stržejo hren pod nos tisti revni demokraciji, ki še za silo eksistira, in pelinovec je postal narodna pijača večine slovanskih narodov; posebno veliko čašo ga je usoda natočila bratskemu češkemu na-jrodu. V tej deželi predstavljajo ne-jkak simbol velikonočne sezone zajci in piščanci. Kako so ti plašijivci prišli do take odličnosti v naši republiki, ne pove nobena pratika. Prav za prav bi bolj"spadali v državni grb Anglije, odkar je nekdaj junaški angleški lev postal taka mevža. j Polagoma se je pričelo tudi v . ! Ameriki jasniti in na visokih ;mestih poudarjati, da je Hitler ; razkosal Češkoslovaško z vednostjo in tihim odobravanjem [angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in francoskega premierja Daladierja. Oba državnika sta samo slugi jpriviligiranih stanov v Angliji [oziroma Franciji, češkoslovaška (jima je bila preveč poštena in preveč demokratična. Po nju-jnih željah naj bi se Nemčija kar raztegnila na vzhod do ruske meje, nakar naj bi napadla Ru-jsijo. Nemčija in Rusija naj bi v Imedsebojnem boju izkrvaveli, Anglija in Francija pa bi se okoristili. Ampak ta račun se zna j obrniti. Nekrvavih zmag pijani Hitler bo morda -pustil na o-|brambo pripravljenega ruskega medveda v miru in se bo obrnil na zapad. Angleško-francosko izdajstvo se zna kruto maščevati. Mussolini in Hitler sta nad dve leti pomagala razbijati Španijo, toda kapitala za njeno obnovo ji ne bosta dala, ker ga nimata. Ceho krvave orgije bodo plačali drugi, predvsem nesrečni Španci sami. Srbi so pol tisočletja preklinjali izdajstvo Vuka Brankovi-! ča, ki je povzročilo poraz na Ko-isovem polju in jim prineslo pet-I stoletno turško sužnost. Kdo ve, ;če ne bodo Čehi na sličen način i častili spomin slovaškega separatista Jožefa Tise, ki je prodal Čehe v nemško sužnost, Slovake pa v popolno nemško odvisnost! i Mi ne sodimo, .samo ugibamo, j strmimo in se čudimo. Nismo mi krivi, če nam uide trpka beseda: govori jo odpor proti krivici, ki se godi demokraciji in Slovakom. * V naši lepi ameriški slovenšči-. ni imamo znatno število zelo za-jnimivih izrazov, kot na primer: onemogla podpora, brezposelna zavarovalnina, srnjakov banket, L!kokošja večerja itd. Izrazi so dvoumni, toda ker smo odprtih glav, jih pravilno razumemo, ;inamreč, da podpora ni onemo-‘:gla, da zavarovalnina ni brezposelna in da večerje in banketi ni-1 so pripravljeni za kokoši in sr-•I lijake. * Kljub nastopu pomladi v de-i želi še vedno regira flu. Zdaj bi j)bil pa že čas, da bi se v listih za-| (Dalje na 4. strani) off (N: kojninah za bivše kongfl* senatorje ali člane kabini .ihocjn niti govora. Pokojnine M t .g ^ niti sam predsednik ZedU držav, ko odsluži svoj & ^ ’ Ampak tu v Jugoslaviji s#! ___ p “bogati” in naše fante HN irnj](0 plačamo, ne samo za delo. g pak tudi za počivanje. bodi dovolj o tem. , (jeje Mnogo se piše o depjfl slabih časih v Ameriki, | se mi zdi, da depresija W .u^Va šna, pač pa je prizadela6 loro»s več posameznikov, kot je^ arca običajno. Velika industrij8* .jjsj.0 žela kot je Amerika, je'nVradi vseh časih nekaj brezposej* ^ ^ četudi je morda po neko e^o manjkovalo delavcev. Zda) le g brezposelnosti enostavno" ,[ja g več. Da ni depresija spl°f iprej dim iz dejstva, da J. S.)§tar nota napreduje, in sicer b°- >]j0 preduje, kot je napredo** [rav, 'tako zvanih “dobrih” časft ${(j. desetletji. Za ta lep napiy y po mojem mnenju najvec jvorno dejstvo, da se je Pjj noti opustilo vse, kar je W jj Sej rinsko in za nove raznih 5 j primerno, da se je siste^ otom dil soglasno z duhom čas»> V0) ( je organizacijo spravilo 0^ no gospodarsko stališce’ . ;r ^ izraža v njeni vedno >iara‘%mo či solventnosti, in da je JeC zavzela popolnoma nestr^ ^efC !sko smernico. Njeni čla111. iaj^ : kot posamezniki pripaW . 0 v jtere koli verski ali politic*1’ Ipini, ali pa nobeni, pa s<> ozdr temu dobri in spoštovan’1 če le izvršujejo svoje obw |napram Jednoti. Nikoga1' žali zaradi njegovega ose i prepričanja, nikomur se . ^ sar ne vsiljuje. Po moje# SU . , • • -n ii &s<> 11,1 u ,]e ta organizacija . 5 vseh jugoslovanskih orgaI* ; v Ameriki najbolj brats o jNove Dobe povzamem, da'j 0 ta v JSKJ lep mir in bra. da ima organizacija dober J ilo aktiven glavni odbor i1’,1 zunaj po naselbinah. jpfi krajevnih društvih navdušene aktivnosti za . ^ ti in napredek .Jednote. Vide 'an( da med »lavnim odborom1,1 Uft, I članstvom vlada najleP8* tyt] glasje, med članstvom 118' ^a šno pa pravo bratstvo. Ta ^ Iganizacijo je lahko priP® % za pristop vsakemu amei'1 -a j Slovencu ali Jugoslovan11, 0 zdrav, kot sem bil pred ,‘H .“sweet” Ameriki, živim P8( at>t »srednje; ne ravno po g°s|\ S pa tudi ne po beraško, k8. ,5ttl j bilo bolje, lahko pa tudi J»0’ Zimo smo imeli jako lep0'.. malo in brozge nič. Vs c6t jetne zime tukaj kot je tošnja, še ne pomnim. >o]( Ta dopis naj opozori nl0, ^ brate pri JSKJ in druge^ 1 telje v Ameriki, da se j ib ^ ■ no spominjam. In poslu ^ tv-te prilike, da jim kot s° ^ ^ M stari prijatelj vsem skuP ^ 1 ščim vesele velikonočne P ^* • kp Sli . r ita Ivan Varoga,, ■ Ljubljana, Šinkov stra ^ Hehninie, Pa.— Našedr. ^ ’ “Veseli slavček,” št. ^ gj ' je na svoji seji dne 1 ^ ' vzelo v pretres iniciativo o , ^ • št. 42, ki naj bi spremi1 ^ ^ ' točko sedanjih pravil. P0,., |e • debati je bilo sklenjeno. ^ ^ ’ | omenjena točka ostane, ^ • je. Točka, kakršna .je, ie , ,1^ ‘ šem mnenju na mestu. 1 ( ^ 'j kakšno navdušenje bi ^ ‘ imeti delegat za sklad, ^10 • W n* • rem ni sam zavarovan, v J < ’ ga ne plačuje in od kateif ^ $ 1 česar ne pričakuje! Sobi*® | jj 'inik, delegat 15. konvencij^ ^ zadnjič izrazil, da smo 11‘j ^ ^ ' njeni konvenciji kozla l,^j| ^ ' Po mojem mnenju to 111 .^ ‘ kak kozel, ampak čisto d°^ J poštena točka, ki smo j° u j • ifi- t ‘ v pravila, škoda izdatkov ' \ Vsovnice, ki bi bile potre J | ' glasovanje o temu inicia^.J j !'predlogu. Torej .je najbolj ’ na to reči kar pozabimo. ^ | rl il.ialje uu it. bUaiU> [dobijo, ker zaslužek se mora da-JI ;ti v prvi vrsti tistim, ki nimajo s j prav ničesar. To je na en način r j prav, na drugi način pa je kri- 1 jvično, ker se zapostavlja tiste,je j ki so bili varčni, in daje pomoč u tistim, ki so v dobrih časih vsej1 sproti zapravili. | Glede onemoglostnega sklada 1 pri naši Jednoti naj rečem, da j t je zelo dobra ustanova, dasi ga j dosedaj še nisem rabil. Tudijs mislim, da bom plačeval tistih i I par centov asesmenta v onemo-|š glostni sklad, dokler bom živ. 1 Zadovol jen bom, če mi ne bo ni- c ;koli treba vprašati za podporo j: !iz onemoglostnlga sklada, toda 1 j če jo bom potreboval, jo bom do- :< i bil, in za to sigurnost je že vred- ! 110 plačevati tistih par centov I I mesečno. Pri tem pa imamo še ’ zavest, da pomagamo tistim, ki 1 !so res pogrebni podpore. Po mojem mnenju je sedanji sistem j JSKJ dober in pošten za član-h :stvo. Bratski pozdrav! m Martin Škerjanc, član društva št. 25 JSKJ. Sharon-Far reli. Pa. — Naša naselbina se šivahno pripravljal j na prvo pomladno prireditev 115. aprila. To bo krasna opereta, katero bo izvajal Vadnalov kvartet iz Clevelanda. Rojaki iz vse okoiice so vabljeni, da po-! ! seti j o to prireditev. Marsikateri 1 ' v j se ni imel prilike slišati opere' ali operete, torej naj se poslu-■jži te prilike. Opereta bo razdeljena v dva dela, v slovenskega I in angleškega, tako da se bodo lahko zabavali starejši in mladina. Prvi del programa bo vsebo-1 val sledeče slovenske popevke: Seja pri starih mačkih: Micka, Micka; Dunajska koračnica; Tirolski ljubček; Sem fantič iz ( zelenega štajerja; Ko študenti na rajžo gre. 1 Sledi 10 minut odmora, nato j pa sledeči program; Play to me i Gipsy; Gipsy dance; La Paloma ; The Gay Ranchero; Sibo-1 1 ney. Šesta točka bo pa zaključna ; 1 in sledila ji bo še slovenska: “Treba ni k moji ljubici.” To je; -1 na kratko podan načrt programa. Kdor pa hoče kaj več vede- • j ti, naj pride sam pogledati, ker glavne točke operete nisem na- ■jvedel. Za veliko udeležbo, ki joj pričakujemo omenjenega dne,! 'bo vse potrebno pripravljeno., ■ Pozdrav in na svidenje! — Za: • Slovenski delavski dom: ' Frank Kramar. LjubI jana, J u y o s lavi ja. — 1 Precej časa je že minilo, odkar-sem se zadnjič oglasil v Novi i Dobi. Eden ali drugi mojih znan- - cev v Ameriki je morda mislil,: ) da sem že vzel potni list v krtovo ):deželo; večina pa je na mojo -malenkost sploh pozabila. V - Ameriki je kaj takega lahko po-, j zabiti. Vendar sem še vedno tu . j ter primerno čvrst in zdrav. Da se toliko časa nisem nič j ' i oglasil, je bil \-zrok, ker resnice 1 " ine bi bil smel poročati, da bi pa hvalil nekaj, ker ne zasluži po- ) i hvale, pa ne morem. Torej sem j. j rajši molčal. Sicer imamo tudi j še zdaj cenzuro in ne more člo-’; vek za javnost napisati vse, kar ^ I bi hotel, toda je ta cenzura vsaj . nekoliko omiljena. Pred volitvami mi je bilo pa neznosno za vse, j razen za vladno stranko. Volitve, kot veste, se tu vršijo javno, to-e rej vladajoča stranka lahko iz-ejvaja silen pritisk na volilce. -1 Kdor si upa nasprotovati, že do-a j bi plačilo na en ali drugi način. -JTudi jaz sem bil plačan s tem, oj da so mi odvzeli volilno pravico, - j ker sem še vedno ameriški držav-ojljan. (To hočem tudi ostati.) Siri ;cer tukajšnji zakon določa, da e j vsak davkoplačevalec, ki je eno r:leto na enem mestu, ima volilno v|pravico. Seveda se vsak zakon -! lahko obide, posebno če ni všeč -1 tistemu, ki ima moč. r! Naše poslance jako dobro pla--jčujemo. Dobivajo po sedem ti-i.jsoč dinarjev na mesec in še divi jete posebej. Ministri so pa še i ina bol jem. Kdor sedi na ministr-VjSkem stolu le tri mesece, gre la-i hko v pokoj s polno plačo. Tako L sijajno še bogata Amerika ne o plačuje svojih kongresnikov in e 1 članov kubineln. Posebno o po- čijo JSKJ je v polnem teku ink iz raznih krajev čitamo že po- t ročila o lepih uspehih. Upam, da 1 tudi naše društvo št. 84 ne boj} med zadnjimi. Dobro se je iz-|\ kazalo v preteklosti in zato; 1 upam, da se bo dobro izkazalo ;t zdaj. * K sklepu še enkrat: Na svidenje na zborovanju federacije j i v Pueblu, Colo., v nedeljo 215. . aprila dopoldne! Bratski po-j1 zdrav! — Za federacijo društev 1 JSKJ v Coloradu: Matt Karcih, i drugi podpredsednik. | ■ ] Evelelli, Mirnu — Tem potom: želim opozoriti vsa društva JS-j' KJ v državi Minnesoti,, da jej bile na. lanski seji minnesotske! federacije sklenjeno, da se v j poletju leta 1939 priredi velik ; federacijski piknik. Delo za prireditev tega piknika je bilo po-j I verjeno društvu št. 25 J SKJ v i : Evelethu. Z ozirom, na to, morem danes j poročati, da je društvo, dobilo i prostor za piknik, in sicer Ely ; Lake Park. Piknik se bo vršil ; 25. junija, to je četrto nedeljo v mesecu juniju. Ta piknik naj bi bil velik jugoslovanski dan, j ! ki naj bi se obnavljal vsako j ! leto, zdaj v tem, zdaj v drugem 1 kraju. Naša društva v Minnesoti so prošena, da naj upoštevajo, daj se bo 25. junija letos vršil velik i federacijski piknik in na j bi ne i priiejala svojih piknikov ali ve-I selie na detični dan. Bratski j, pozdrav! John Laurich, tajnik društva št. 25. JSKJ. Salida, Colo. — člani društva Sv. Alojzija, št. 78 JSKJ, so | vabljeni, da se udeležijo prihod-! nje društvene seje, ki se bo I vršila v nedeljo 16. aprila in se j bo pričela,ob 10. uri dopoldne, j Vršila se bo v običajni društveni dvorani,. Za rešiti bomo imeli | neke nedokončane zadeve, zato je zaželjivo, da so navzoči vsi člani. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 78 JSKJ: Joe Kochman, blagajnik. EveletU, Minn.—Sobrat urednik naj oprosti moji slabi pisavi. Roka mi je stara in tresoča po dolgi bolezni. Bil sem 14 mesecev na bolniški postelji, in sicer 2 meseca v bolnišnici, eno leto pa doma. Taka dolga bolezen pa izdela človeka, posebno,; če je že precej v letih kot sem jaz. Pri tej priliki moram izraziti svojo zahvalo in priznanje JSKJ, ki mi je točno in pošteno plačevala bolniško podporo, do katere sem bil upravičen po pravilih. Zahvaljujem se tudi sobratom, prijateljem in znancem, j ki so me obiskovali v bolnišnici. Od moje družine nas je osem v 'j odraslem oddelku JSKJ; jaz 1 spadam v to dobro slovensko or-- ganizacijo že od leta 1901; dolgo r vrsto let sem bil srečen, da nisem bil bolan, toda na starost > vse pride. Takrat pa človek ve, ' kako dobro je imeti zanesljivo in pošteno slovensko podporno ) organizacijo. Treba je plačati • bolnišnico, zdravnika in zdravila i in podpora zelo prav pride. 1 Z ozirom na iniciativo, k'i je ' sedaj na razpravi, se od neke ' strani poudarja, da onemoglostnega sklada ne rabimo, ker da bo itak skoro vsak deležen federalnega zavarovanja. To je le do '! gotove mere res, ker tisto social- I 110 zavarovanje se bo ravnalo po Ivisokosti zaslužka in po letih ' vplačevanja, in bo na nekatere ' zelo malo prišlo. Kdor kolikor toliko stalno dela v rovu ali v ' tovarni ,bo čez leta nekaj dobi-‘ val od tega federalnega zavarovanja, kdor pa naredi le po par II šihtov vsak mesec, bo imel le ma--jlo kredita v dotičnem fondu. 'I Revni farmer, ki ima par akrov ■jzemlje, pa ne more pričakovati r od nikoder nič. če imaš par krav -I in kokoši, ne dobiš dela pri WPA. Tisti, ki so varčevali in si • kako malenkost kupili, morajo riplačevati davke, zaslužka pa ne ske konvencije so nam stroška, j< ki smo jih s tem imeli, že večkrat1 i poplačale s asesmenti novega ji članstva, ki se je na ta način 1 pridobilo. To se da dokazati tudi 1 s številkami in niso samo ugi- ! banja. Ravno tako nam bodo ko- 1 ristile tudi atletiške konference, i: ker za iste upam, da bode posta-j 10 še večje zanimanje v prihod-; 1 nosti. “Samo delo brez vsakega raz- , vedrila napravi človeka čmerne-j; ga,” bi se lahko prestavil drugi j pregovor iz angleščine. Ker smo ravno pri atletiki, ne bode odveč,! ako priporočam vsem našim društvom oziroma tistim, ki so i aktivni v sedanji kampanji, da naj dajo posebno pozornost tudi atletiki. Ko greste agitirati, bodete seveda prišli v stiko skoro s samo mladimi. Razlagati bodete pričeli zavarovalnino. Hvalili bodete našo Jednoto in 'skušali dopovedati mladini, da je v njih lastno korist, da pri-jstopijo itd. Naleteli pa bodete 1 tudi na gluha ušesa, pomagati j bode moral oče ali mati. Začnite, ; pa govoriti o atletiki, o base bali, 0 basketball ,0 kegljanju in ka-|ko bi radi dobili zadostno število mladih fantov ali deklet v društvo, da se bi moglo kaj takega vpeljati, pa se bode fantu takoj razjasnil obraz in postal 1 bode pozoren. Dobite še druge :take, da jih bode zadostno šte-:vilo ustanoviti “team” pri društvu. Pokličite jih skupaj ter j jim pojasnite, da jim bode pri-, skočila na pomoč Jednota ter j jim omogočila kupiti potrebno j pripravo, pa imate skupino no- ^ vih mladih zdravih fantov ali deklet pri društvu. Ako ne veste kako začeti s pripravami, pišite ali naj piše. mladina sama, na ! našega športnega komisarja, j brata Kolarja, pa bodete dobili! ivsa potrebna pojasnila in navo-j jdila. Zopet,,pa poudarjam, kot j že večkrat, $a je pri tem potreb-! Ina iniciativa, to je prvi začetek, od strani n^ših starejših članov ali člana, ker mladina po navadil nima še zadosti skušenj pri organiziranju kake stvari. Pri tem • je treba imeti pred očmi dejstvo, da šport bistri duh in je potreben zdravju, in da ko dobite za j šport vneto mladino k društvu, bodete dobili le zdrave, ker le zdrav človek se za tako zanima, j I Nikakor pa ni zadosti samo dati mladini razvedrila. Treba je, da !se tudi za njih igre zanimamo, da jih posečamo in jim tako da-jjemo korajžo. Na tak način bodemo bolje spoznavali našo mladino in utrdili z njimi vez, katera je tako potrebna za večjo rast naše Jednote. Anton Gkolish, preds. gl. porotnega odbora JSKJ. I - DOPISI > ____________ 1 Trinidad, Colo. — Seja fede-> racije društev JSKJ v Coloradu ’! se bo vršila v nedeljo 23. aprila ' v novem Slovenskem domu v ■ i Pueblu, Colo. Pričetek je dolo-'! čen za 9. uro dopoldne. V soboto 'j22. aprila zvečer pa se bo' v ’ istih prostorih vršila plesna veselica in je želeti, da se članstvo ' JSKJ udeleži iste v obilem šte-^ vilu. Istotako so vabljeni člani drugih organizacij in sploh vsi 11 pucblski 'rojaki in rojakinje, da se udeleže omenjene pi i reditve. Zabave bo za vse dovolj. Kakor že omenjeno, se bo prihodnje zborovanje naše federacije vršilo v mestu Pueblo, ki je ' največ j a slovenska naselbina na J zapadu, obenem pa je tudi ne-] j kako središče države Colorado. I Zastopniki dr »štev sft bodo tega 'zborovanja lahko udeležili z malimi stroški. Zato naj bi se p« i- } družila? federaci ji in poslala za- II stopnike na prihodnje zborova j j 11 je tudi tista naša društva , ki ] dosedaj ne spadajo v našo tede-j,| racijo. Med drugimi bi radi vi-r1 deli na zborovanju tudi zastop- - nike iz Salide. Kaj, ko bi se po-i kazal enkrat nied nami nas po- - j znani sobrat Louis Costello! 1! Kampu n ja l)rec^ d>ugo atletič- - 110 in tretjo mladinsko kouveiK govorov z delegati, prav veseli-'t lo. Videl sem, da posebno kar se 1 mladinske strani tiče, naša Jed- ] nota prednjači marsikateri dru- ( gi veliki ameriški organizaciji. ] Med jugoslovanskimi podporni- ; mi organizacijam je bila J. S. K. 1 Jednota prva ,ki je začela prire- 1 jati mladinske konvencije, ki so!] se dosedaj sijajno obnesle. Za- 1 radi tega pa se nič ne bijemo po ] prsih, ker čast prvenstva ni tako važna. Važni pa so uspehi, in a ti so bili dosedaj lepi ter obeta- j jo biti lepi tudi v bodočnosti, j Teh se veselimo in te poudarja- ] mo. Pri tem pa nas tudi ni prav ; nič sram se kaj naučiti od dru- i gih, če se nam zdi dobro. Nihče:; še ni prišel učen na svet in no- j ] bena organizacija ni bila per-j( fektna v začetku in ni danes. Vi- i 1 dimo tudi, da zastopniki velikih! ameriških podpornih organiza-j] cij prihajajo skupaj na konvencije in kongrese, da se drugi od j; drugega učijo. Sistem poslovanja naših slovenskih podpornih organizacij se sicer v gotovih; ozirih precej razlikuje od siste-j mov velikih ameriških podpornih organizacij, toda glavni principi so isti. K sklepu naj poudarim, da; čim bolj poznamo druge slične! organizacije, tem bolj vemo, da; je naša J. S. K. Jednota napredna, živa in aktivna organizacija.} Bolj in bolj se prepričamo, da je j morda katera druga organizaci- j ja prav tako dobra, toda boljše ni nobene. Zato bomo pa tudi zastavili vse naše moči, da bo se- j daj vršeča se kampanja, ki je predhodnica druge atletične' konference in tretje mladinske konvencije, kar najbolj uspešna. Kandidati za delegatstvo se ima- j jo še čas prijaviti do 30. aprila, j In vsi na delo! To velja za tiste, j ki eo bili že v prvi polovici kam-! panje pridni in aktivni, in za, tiste, ki so ali bodo šele zdaj za-! čeli. Vsem mnogo uspeha in— lepih pirhov! i Louis Champa, gl. blagajnik JSK^. Pomen oglaševanja Kot mene, tako je gotovo tudi. di uge vnete in zveste člane naše Jednote razveselilo poročilo v j našem glasilu, da je naša Jed-; nota v sedanji kampanji tekom1 meseca januarja in februarja pridobila 573 novih članov v obeh oddelkih. V angleškem jeziku je pregovor da: “It pays to, advertise” — izplača se oglaše-: vati. Naši Jednoti gre čast, daj je vpeljala originalen in pri-' vlačen način oglaševanja s tem, d:i je vpeljala mladinske konvencije in atletiške konference. Fazume se, da s takim oglaševanjem pridejo stroški in neko j naše društvo se je teh stroškov nekam ustrašilo ter pogodrnja-lo v glasilu. Upam pa, da jih je prej omenjeno poročilo v našem gh silu, če ne že spreobrnilo, ivsi j potolažilo. Kot druge, tako se je tudi naša Jednota v pre-tel losti vse premalo oglaševala. Bali smo se stroškov in posebne vi te oglaševanje se nam ni zdelo potrebno in ni vse gladko šlo, ko se prvič vpeljalo stenske koledarje. Nekateri so videli le stioške. Na to nas je opozoril tudi zavarovalninski komisar države Minnesote lansko leto 11a 40-letnici naše Jednote. Rekel je med drugim : “Jaz ne morem razumeti, da vaša Jednota, ki po-. seda miljone in ima precej tiso-i čev članstva, ni znana širši jav-; nosti v naši državi, med tem ko • so splošno poznane veliko manj-■ jše podporne organizacije. Niste - bili dobri oglaševalci.” Izrazil > se je v njegovem precej dolgem 1 govoru zelo pohvalno o naši Jed- - noti ter poudaril, da ga veseli, i ker se je v tem oziru izboljšalo > tudi pri nas. Da smo se v tem ; oziru modernizirali, gre seveda v prvi vrsti kredit, ne da bi hotel 1 koga hvaliti, našemu glavnemu • tajniku bratu Zbašniku, ker - znan mi je početek ideje mladinskih konvencij. Potem seveda - tudi glavnemu odboru in pa de-1 1 'gačiji, ki je uradno potrdila in -Iskleniln to nadaljevati. Mladin- j vanje Mr. L. A. Griffina, načel-|g nika municipalnega oddelka! h Moodyeve investicijske agencije, i n ki je priznano ena najboljših vjn deželi. Predavatelj je obširno:g pojasnjeval razlike med bondi I\ ter navajal priporoči jivosL n mestnih, šolskih, okrajnih, dr-!J žavnih in federalnih bondov ali j obveznic. Iz njegovega preda-j s Ivanja je bilo možno povzeti, da liso bondi omenjenih vrst najbolj p zanesljive investicije za bratske k podporne organizacije. V zvezi s t tem lahko pripomnim, da so se j take vrste investicije tudi pri 1 JSKJ najbolje izkazale. Tako j n je glavni odbor priporočal na- 11 šim konvencijam in slednje so!g ! priporočila odobrile. Da so da- i š nes naše investicije tako dobre it kot malokatere druge organiza- f cije, se imamo v glavnem zahva- d liti dejstvu, da so bili odgovorni a glavni odborniki zelo previdni in c obenem srečni pri izbiranju bon- c dov za investicije jednotinega d premoženja. 1 Precej zanimivo je bilo tudi c predavanje Mr. C. H. Chattersa,jc direktorja organizacije munici- r palnih finančnih uradnikov. 1 Predavatelj je obširno opisal, r zakaj so obveznice nekaterih 0-krajev ali mest finančno bolj č trdne od drugih, dasi bi po dav-,c čni moči prebivalstva ne smelo j biti takih razlik. Za take pojave jr so odgovorni mestni ali okrajni I uradniki, ki morda niso zmožni r ali pa so brezbrižni ter jim je j vseeno, če se dolg mesta ali r okraja znižuje ali ne, če se redno s plačujejo obresti itd. Dobri c mestni ali okrajni uradniki, ki 1 se razumejo na finančne posle in 1 ki jih hočejo tudi pošteno izvrše- 1 vati, navadno obdržijo dober I kredit svojih mest ali okrajev in j dobro ceno od istih izdanih ob- 1 veznic. 1 Vrhovni zdravnik organizaci- 1 je Woodmen of the World, dr. 1 H. B. Kennedy, je obširno pre- ^ daval o starovrstnih zavaroval- ' ninskih družbah, o začetnem in sedanjem stanju bratskih podpornih organizacij in o njihovi bodočnosti. Poudarjal je, kako potrebni so za vsako bratsko organizacijo naši mladinski oddelki, ker iz teh mladinskih oddelkov prihaja vedno dotok v ( odrasli oddelek, kar znižuje po- \ vprečno starost članstva in viša ] solventnost organizacije. Pripo- , ročal je, da naj se mladini da , kakšna zabava, naj bo ene ali druge vrste; to je potrebno, da , se mladino pridobi in vsaj za pr- ; vi čas pridrži v organizaciji; po- . zneje, ko bo mladina spoznala -vrednost organizacije, bo rada ostala v njej, in bo vesela, da jo -. je v organizacijo privedel šport ( ali kaka druga zabava. Ko je ■ . mladina enkrat med nami, jo . skušajmo vpeljati v organizacij-. sko delo pri društvih. Vsekakor 1 pa moramo nuditi mladini, do-! kler se še ne zaveda popolnoma velike vrednosti bratskega za-i varovanja, nekaj, kar jo bo vzpodbujalo k tekmovanju ene ali druge vrste in kar ji bo obe-1 talo razvedrilo in zabavo. Pozneje sem se privatno po- - govarjal z več delegati, zastop-1 niki velikih ameriških, bratskih > organizacij, in sem jim povedal, . da pri naši Jednoti bomo imeli - letos že drugo atletično konfe- - renco in tretjo mladinsko kon- - venci j o. Te konference oziroma r konvencije nudijo naši mladini , poleg mnoge zabave in razvedri- - la tudi nekaj pouka glede sploš- - nega sistema in poslovanja Jed- > note. To vse mladini priljubi . Jednoto že v nežnih letih, ko se - že ne zaveda popolnoma važno- - sti bratskega zavarovanja. Po-! - leg tega nam tekme za delegat- - stvo prinesejo vselej lepo število j 1 novih članov, da koristi, ki jih i ima Jednota pri tem, daleč pre- - segajo izdatke. Vsi, s katerimi - sem se o tem razgovarjal, so; .- brez oklevanja priznali, da je - ideja atletičuih konferenc in , mladinskih konvencij zelo dobra j in koristna. Nekateri so se kar i-j čudili, kako smo mi prišli na ta-e ko dobro idejo. e Razume se, da me je tako pri-:. znanje, izvajano iz predavanja - dr. Konnedya ali iz privatnih po-! List listom V Duluthu, Minnesota, je dne 27. marca po \ečletni bolezni umrl sobrat in večkratni bivši glavni odbornik J. S. K. Jednote JOHN MOV ERN Pokojnik je bil rojen 15. februarja 18#2 v Črešnjevcu, občina Semič v Beli Krajini. V Ameriko je prišel leta 1902, in sicer v Eveleth, Minn. član JSKJ je postal leta 190fi. Pokopan je bil dne 1. aprila 1939 v Evelethu, Minnesota. Svoječasno se je pokojni sobrat Movern udejstvoval kot tajnik rudarske unije WFM v Evelethu in je vodil rudarsko stavko na Rangu, ki pa je propadla. Pozneje je bil aktiven z organiziranjem in vodstvom Ju-goslovansko-ameriške zveze, nekake napol politične neodvisne organizacije Jugoslovanov v Minnesoti, katera organizacija še obstoji. Nekoliko se je bavil tudi s pisateljevanjem oziroma s prevodi slovenskih pisateljev. I glavnem odboru J. S. K. Jednote je bil pokojni sobrat Movern štiri termine. Leta 1916, na konvenciji v Evelethu, Minn., je bil izvoljen v gospodarski odbor Jednote; leta 1920, na konvenciji v Chicagu, lil., je bil izvoljen za blagajnika neizplačanih smrtnin in je ta urad obdržal do 31. decembra 1928; leta 1928, na konvenciji v E Igu, Minn., je bil izvoljen za glavnega nadzornika in je ta' urad obdržal do 31. decembra 1932. Za pokojnikom žalujejo: soproga Anna, hčerka Florence ter sina John in Henry. Naj bo pokojnemu rojaku, sobratu in bivšemu glavnemu odborniku J. S. K. Jednote ohranjen blag spomin med vsemi, ki so ga poznali! 0 zborovanju Narodnega bratskega kongresa Narodni bratski kongres, ali kakor se oficielno imenuje: National Frater na! Congress of America, je v resnici nekak kongres, v katerem se zbirajo zastopniki večine bratskih podpornih organizacij v Zedinjenih državah, članica tega kongresa je tudi naša J. S. K. Jednota, kakor so članice večinoma tudi druge slovenske podporne organizacije. Na letni seji glavnega odbora JSKJ mi je bila poverjena častna naloga, da prisostvujem zimskemu zasedanju Narodnega bratskega kongresa, ki je bilo določeno za 21. in 22. februarja. Zborovanje se je vršilo v Chicagu ter je bilo poučno in zanimivo. Na takih zborovanjih se izmenjavajo v javnih govorih ter v privatnih razgovorih mnenja, tikajoča se naših bratskih organizacij. Izkušnje ene'organizacije morejo tako koristiti vsem ali vsaj lepem številu drugih. Poleg tega nastopajo s predavanji tudi eksperti v raznih panogah, ki so v stiku z bratskimi organizacijami. Na takih zborovanjih se tudi razpravlja oziroma poroča, kaj bi bilo za storiti ali kaj se ie storilo, da se preprečijo bratskim podpornim organizacijam škodljive postave, nameravana v legislaturah različnih držav. Narodni bratski kongres je na ta način važen čuvaj pravic naših podpornih organizacij, katerim bi konkurenčne zavaroval ninske družbe rade obesile ostrejše postave na vrat. Zelo zanimivo jo bilo preda- ljal z revolverjem, a ni zadel, so volkovi še nekaj kilometrov dirjali za avtomobilom. Ko se je avtomobil približal Kamenici, so volkovi zaostali. Gostilničar se je nameraval še ponoči vrniti v Rumo, a zaradi volkov je rajši ostal v Novem Sadu. KONGRES INVALIDOV Kongres ruskih vojnih invalidov emigrantov je bil te dni v Beogradu v ruskem invalidskem domu. Organizacija šteje blizu 7000 članov in je med njimi 272 generalov in admiralov. V Jugoslaviji živi 2847 ruskih invalidov in približno toliko jih je tudi v Bolgariji. Na kongresu so odborniki naglašali, da so ruski invalidi v Jugoslaviji najbolje oskrbljeni. Organizacija ruskih vojnih invalidov je bila ustanovljena leta 1920 v Carigradu, uprava organizacije pa je začela pred 15 leti delovati v Beogradu. TOVARIŠA OSLEPARIL Okrožno sodišče je obsodilo na poldrugo leto robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic bivšega izseljenca Mateja Matiča iz Obrovca, ki je nad i svojim rojakom in tovarišem Stepanom Kujundžičem v Ar-gentiniji zagrešil grd zločin. Kujundžič, ki je nepismen, si je pri težkem delu v Argenti-niji leta in leta pritrgoval od ust, da bi poslal kaj denarja do-; mov svoji družini. Naprosil je j rojaka Matiča, naj namestu nje-! ga pošilja denar. Matic pa je j denar pošiljal svoji ženi. Do le-j ta 1932 je bil Kujundžič trdno prepričan, da je vse v redu, ta-jkrat pa se je vrnil iz stare do-i movine neki izseljenec, ki je : Kujundžiču očital, zakaj je po-; polnoma pozabil na ženo in o-! troke. Kujundžiču je bilo takoj | jasno, da ga je Matič osleparil. : Matič pa se je medtem že ne-j znano kam izgubil in Kujundžič se je s svojimi zadnjimi prihranki napotil domov ter sleparja ovadil. Matiča so s tiralico iskali po Južni in Severni A-meriki, zdaj pa so ga našli v | domačem kraju. Revnega roja-i ka je osleparil v treh letih v | jugoslovanskem denarju za preko 30,000 din. Pred sodiščem j se je slepar delal nevednega in | zatrjeval, da je tudi sam nepis-j men. Našli pa so njegova pisma in tudi nakazila poneverjenega denarja. ZDRAVILNE RASTLINE Iz Jugoslavije se vsako leto izvozi znatne količinfe zdravilnih rastlin, predvsem bolhača, žajblja, lipovega cvetja in kamilic. Največ teh rastlin se izvaža v Nemčijo. NENAVADNA ZAOBLJUBA Nikčeviči, Strikoviči in Peroviči so tri znane, stare črnogorske rodbine ali bratstva, ki prebivajo o okolici Nikšiča. Nekdaj te rodbine niso bile v sorodstvu, pozneje pa je prišlo v navado, da so se člani treh rodbin ženili in možili med seboj, i Zdaj so poglavarji treh bratstev ' sklenili, da se temu napravi ko-: nec. V vasi Stubici so se člani ■ vseh treh rodbin zbrali v cer- ■ kvi in po končanem obredu je ' najstarejši član Nikčevičeve ■ družine slovesno zaprisegel čla- • ne in članice vseh treh rodbin, ‘ da se ne smejo več med seboj ' ženiti in možiti. Kdor bi to storil, bo javno proglašen za od- ' padnika in izobčenca. •ZANIMIV DOKUMENT Na Cetinju je hotelir Aleksan-1 der Zlatarov lastnik zanimivega > zgodovinskega dokumenta. To je • ferman turškega sultana Selima ’ II., Bajazitovega sina. Ferman je bil leta 1513, poslan dubrovniški republiki, napisan pa je v staroslovenščini. V fermanu za- ■ trju-je sultan dubrovniški repub-» liki, da je ne bo nikdar napadel, ■ ker jo smatra za svojo zaveznico ■ in prijateljico. Zanimiv zgodo-s vinski dokument je že dolgo last i Zlatarove rodbine in sedanji - lastnik niti ne ve, kako je do - tega prišlo. od 12. 1. 1939 na poziv notra-! 1; njega ministra napis v sloven- s skem jeziku prepovedan.” Poso-. d jilnični načelnik je dobil nalog, I j. naj napis tekom 3 dni odstrani j c in o tem obvesti okrajno gla-1 r varstvo. — Proti odloku je Slo- \ venska prosvetna zveza vložila i j priziv na deželno vlado in pravi j v njem med drugim: “Slovenskij napisi na poslopjih niso nikakal svojevoljnost in še manj kiju-j d bovanje, marveč izza desetletij j I priznana kulturna pravica slo- d venske narodne družine. Spre- 7 memba nazivov slovenskih po- 8 sojilnic bi bila hkrati protipo-jS stavna, ker priznava zadružni j i: zakon samo registrirani naziv.” j I __________________________________j r IZSELJEVANJE j1 Po podatkih izseljenskega ko-j* • * ! r misarijata v Zagrebu se jev pre- j teklem letu gibalo izseljevanje;1 prebivalstva Jugoslavije takole: ' V evropske države se je izselilo okrog 16,000 oseb in sicer: v Francijo 9,600, v Nemčijo 2,600, v ČSR 730, v Romunijo 500, v Avstrijo 360, v Albanijo 260, v!1 Belgijo 200 itd. Čez morje je šlo j1 5,000 oseb in sicer v USA 2,400, j 1 v Canado 1,000, v Argentino j. 840, v Avstralijo 450, v Novo Ze- ! landijo 140, v Chile 50, Urugvaj • 50, Južho Afriko 50, v Brazilijo 1 40 itd. Isti čas pa se je vrnilo iz • tujine v domovino okrog 6,000 , oseb. čisti odtok izseljenstva iz- '■ naša torej okrog 15,000 o^seb, ki j1 so v gotovi meri razbremenile j ■ domačo borzo dela. Dotok izse-j- 1 jenskih prihrankv je narasel in i; iznaša kakih 40 milijonov več h kakor prejšnja leta krize. Poseb- j no dobro so se znašli izseljenci! zadnji čas v državah Južne Ame-1 ] rike, zlasti v Boliviji, ki je za ju- j: goslovanski svet postala nova j Californija. Izseljenci, ki so že j pred 20 leti prišli v Bolivijo, so! dosegli zavidanja vredne uspe-i he. Večina njih je iz Dalmacije, z otoka Hvara. j: ZA SKROMNE LJUDI V Gornjem šeheru pri Banji luki je blizu pbale reke Vrbasa več precej močnih žveplenih vrelcev. Nekaj vrelcev je na ob-] činskem zemljišču, kjer že urejujejo kopališče, dva vrelca pa J sta na posesti dveh revnih obča-i nov. Občina je obema dovolila j ureditev malih primitivnih ko-j pališč. Salko Melič, posestnik j enegij vrelca, je zgradil iz kamenja in lesa skromno hišico, ki ima dva prostora. V enem stanuje sam, drugi večji prostor pa je kopališče. V njem je velika kad, ki ima dotok iz vrelca. Za pol dinarja se ljudje poslužujejo tega zdravilnega kopališča. Salkov sosed Hamzija pa je svoje zdravilno kopališče še bolj preprosto uredil. Nad vrelcem je precej velika votlina, njen vhod je malo oklesal, napravil vrata in to je kopališče. Tudi tam je cena pol dinarja. Skromna cena obeh zdravilnih kopališč preživlja dve rodbini. SAMOVOLJNI SODNIKI Neko noč v preteklem oktobru so vaščani v vasi Prugovcu pri Bjelovaru navalili v hišo Mihe Topolovčana in ga prisilili k priznanju, da je svojemu sose-. du kradel zelje. Miha se je iz-, početka branil, toda vaška porota ga je zvezala in pretepala, dokler se ni vdal in priznal. Eden izmed sosedov je vodil zapisnik, drugi ga je zasliševal, tretji pretepal, dokler ni siro- ■ mak ves obnemogel. Po priznanju so ga izpustili. Naslednji ’ dan je bila zadeva prijavljena orožnikom, ki so aretirali samovoljnega sodnika Jur ja Prilika in še 36 vaščanov. Zdaj se bo pred sodiščem v Bjelovaru vr-: šila velika razprava, za katero 1 vlada splošno zanimanje. • ’ SREČANJE Z VOLKOVI Redko kdaj se pojavijo volko-- vi blizu večjih krajev Srema, i ono noč pa jih je srečal gostil-l ničar Salopek, ki se je z neka- • terimi svojimi prijatelji vozil 'z i avtomobilom iz Rume v Novi ■ Sad. Pet volkov je naskočilo av-: tomobil in ko je gostilničar stre- kega razburjenja med prebival- c stvom. Zdaj ima sodišče v Osije- r ku v svojih zaporih cigana Du- £ šana Nikoliča iz Čepine, ki je j več kmetov ogoljufal za velike r zneske s ciganskim začaranim i zakladom, zakopanim v nekem \ gozdu. Obtožnica navaja, da je \ premeteni cigan Dučan od mno- j gih kmetov dobil na račun “za- \ čaranega” zaklada velike vsote, i Nekega kmeta iz Širokega polja j pa je sploh spravil ob vso nje- t govo posest. Ta lahkoverni kmet { mu je dajal tisoče, a ko mu je \ gotovine zmanjkalo, je prodajal i svojo živino in potem oral za < oralom od svoje posesti, da bi c postal lastnik velike vreče ban- 5 kovcev, zakopane v nekem gozdu, od katere je seveda samo med skrivnostnimi ceremonijami videl zgoraj nekaj bankov- , cev. Cigani so ga prepričali, da j je vreča polna stotakov in tiso- ^ čakov, a da jih oni sami ne mo- 1 rejo prevzeti v last, ker je nad ( njo prekletstvo ciganske rodbi- ] ne. Ko je kmet premetenemu i ciganu izročil vse, kar je imel, . je vrečo sicer med čudnimi ceremonijami odkopal in prevzel, a ! pozneje je ugotovil, da je' bilo ’ nekaj bankovcev samo zgoraj, ! dočim je vso ostalo vsebino obilne vreče tvoril navaden časo- ■ pisni papir. JUNAŠKA ŽENA V Jadru pri Ložnici je umrla Ivana Terzičeva, ki je dosegla v srbski vojski čin narednika, a se je že prej z velikim junaštvom udejstvovala med četniki pod vodstvom Koste Pečanca. Ta junaška žena je umrla kot skromna vaška starka, spoštovana od vsega okoliša. Ivana je že v svoji mladosti pomagala na razne načine četniški akciji v Južni Srbiji. Četnikom je služila kot kurir, pozneje pa se je tudi borila v četniških vrstah. V četniški obleki, oborožena, se je v prvem letu svetovne vojne, javila poveljniku polka, ki je vodil borbo na Kurjačici, ter ga fosila naj jo uvrsti med vojake. Ker je bila že na fronti, je tam tudi ostala ter postala članica aktivne vojske. Dobila je čin kaplarja in hrabro se je borila na Ceru, Mačkovem Kamnu, Rudniku in na drugih postojankah. Pri Skadru je postala podnarednik, v krvavih bitkah pri Bitolju pa je dosegla naredniški čin. V teh bitkah je bila hudo ranjena in z drugimi rekonvalescenti je bila nekaj mesecev v Franciji. Potem se je spet vrnila na fronto, vztrajala do osvobojenja ter se s svojim polkom vrnila v osvobojeno domovino. Sam pokojni kralj Aleksander je odredil, da so ji nakazali malo pokojnino. MODROST IZ KADI Po vsej Slavoniji je znan 72-letni starec Peter Floreli, ki živi v vasi Lisini v daruvarskem okraju ter uživa sloves zanesljivega vedeževalca. Starec že 38 let ni zapustil hišice, v kateri stanuje, in bi bili ljudje nanj že davno pozabili, če. ga ne bi bila ljudska domišljija, podprta od praznoverja, povzdignila med vedeževalce. Stari Peter ima večer za večerom mnogo obiskovalcev, katerim proroku-, je bodočnost s pomočjo zvezd in odseva meseca v veliki kadi j vode. Ta kad je postavljena na , dvorišču pred njegovim stanovanjem in starec sedi ob njej , ure in ure ter nekaj mrmra, 5 kar si po svoje tolmačijo praz-y noverni posetniki. i ' NEMŠKA NESTRPNOST ; “Koroški Slovenec” objavlja: . Zadruge, gostilne, trgovine in - obrtniška podjetja v našem de- - lu dežele so nosile na svojih po-i slopjih poleg nemškega tudi slo-t venski napis. Sedaj pa je dobila n. pr. slovenska posojilnica in hranilnica v Bistrici na Zili od beljaškega okrajnega glavarst-) va poziv, naj odstrani slovenski - napis, “ker je na podlagi tele- - fonskega odloka deželne vlade nekoliko zabave, kakor po nava- 1 di. Malo okrepčila nikomur ne s škoduje in sobrat Joe Umeck 1 zna tako imenitno zaškripati na harmoniko, da marsikomu dvigne pete od tal. Torej, da se vidimo na seji 16. aprila. še pred : tem pa želim vsem veselo veliko noč in mnogo pirhov! — Za j društvo št. 108 JSKJ: Karl Rogel, tajnik, j, DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI i ------- (Nadaljevanje s 1. strani) : j Prihodnje zborovanje federacije društev JSKJ v državi Colorado se bo vršilo v nedeljo 23. ] aprila v novem Slovenskem domu v Pueblu, Colo., in se bo pri- , čelo ob 9. uri dopoldne. Na pred- , večer, to je v soboto 22. aprila, se bo v istih prostorih vršila plesna veselica. Velika tekma kegljačev JSKJ iz raznih držav se bo vršila v nedeljo 23. aprila v Clevelandu, Ohio. Federacija društev JSKJ v zapadni Pennsylvaniji bo zborovala v nedeljo 30. aprila v naselbini Claridge, Pa. ❖ « Prireditev domače zabave v proslavo 13-letnice ustanovitve naznanja društvo št. 170 JSKJ v Chicagu, 111., za soboto 13. maja. Vršila se bo na 2294 Blue Island Ave. Petindvajsetletnico ustanovitve bo proslavilo društvo št. 116 JSKJ v Delmontu, Pa., z veselico, katero priredi v nedeljo 14. maja. Veselica bo obenem proslava Materinskega dne. * Piknik za nedeljo 28. maja naznanja društvo št. 99 JSKJ v Moon Runu, Pa. * i % Pri društvu št. 11 v Omahi, Neb., so tekom enega meseca umrli trije člani, namreč Anton Cepuran, star 24 let, Katarina Pezdirtz, stara 66 let; in Katarina šutej, stara 70 let. Mihvauški tednik “Jugoslovanski Odzor” naznanja, da bo v bodoče izhajal le po dvakrat na mesec. BOGASTVO PODZEMLJA (Nadaljevanje s 1. strani) Kljub federalnemu in državnim davkom, ki so naloženi na gasolin, je v Zedinjenih državah isti cenejši kot menda v kateri koli drugi deželi sveta. Posebno drag je v evropskih državah, čemur so vzrok visoki davki, deloma pa tudi dejstvo, da je treba večino gasolina importirati od drugod. V Evropi imata izdatne oljne vrelce le Rusija in Rumu-nija. Zedinjene države producirajo 60% vse svetovne porabe gasolina. Izdatne oljne vrelce imajo poleg Zedinjenih držav še Colombia, Venezuela, Mehika, Canada, Peru, Poljska, Japonska, Java, Borneo in Sumatra. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) pismen eden izmed najmlajših. To je Šalih Grabič, ki je star komaj 7 let. Sloves najbolj pismenega vaščana je užival prej njegov oče, ki pa je že umrl, in je zdaj sloves pismenosti podedoval njegov sinčič, katerega je oče naučil čitati in pisati po neki stari knjigi. Mali Šalih ima v vasi veliko veljavo. Vsi se zatekajo k njemu, da jim čita novine in uradne razglase, piše pa jim tudi vsakovrstna pisma. Na svojo slavo je Šalih zelo ponosen, a za leto dni mlajši njegov bratec tudi komaj čaka, da bi postal vsaj pomočnik vaškega pismouka. ZAČARANI ZAKLADI Ciganski začarani zakladi so bili že v raznih pokrajinah pred-i met razprav pri sodišču in veli- društvu ne bode noben zavaro- n van v vseh skladih, in, ako jih je d je bilo na seji 12. r, st .;jCa Cenjeno, prestaviti a-JV° sei° za en teden, in sicer L 1 Velikonočnega praznika. v aprilu se bo torej vršila j ij .. q nedeljo, to je 16. aprila . J ,].• ' aPrila). Ta izprememba ^ ^ iiir •iam° Za mesec april. Za- , (• )S^,Se k°^° seje vršile zopet ol j]j„areil1‘ Je vsako drugo ne- n va IraviV mesecu- Bratski po- ^ h Za društvo št. 207 uk : ij Joseph Kastelic, tajnik. T i,! ^H:lena’Mont-—Na zad-1 * iJs^T rustva Sv. Alojzija, št. t " °torn i’ ^ Je nar°čeno, da \ » ;-0 as^a pozovem vse član- 1 ^°^ovo udeleži pri- . ir j, Seje> ki se bo vršila na ve-orno a^r^a- omenjeni seji j 1 zahlaEpravljali o programu -ater a> 0 mladinskega oddelka, ^ lais ,n.ailleravamo prirediti 27. h >»; >s- Pridite "» »M *» otem P°8'ovorimo in da se v Ozd j. z delom, bratski i SKj .V' društvo št. 43 r ^ Louis Smith, tajnik. c i1 asu T1’ — P ° daljšem s ji ia§e ^ ®P°d°bi, da se tudi iz 1 m0 je aske kdo oglasi, živi t [;) ° bo];’ ,t0da dravske razmere b Q%no abe, rekel bi le nekako z ,i opa^ lftlalne. Smrt s svojo ko- j i fubjj; 1 nam ne prizanaša; iz- ' w> kar tri člane JSKJ v r Mesecu. ^, t 0)10 februarja je umrl An- 'a 1)jimU-an’ star komaj 24 let. • fan)tn kujejo; Mary Cepu- Q Ififte n *’ ^°e Cepuran, brat, ter c Vlttlei. a5’ Mary Cerovski, Rose ^ e8a Cp' ^ Schenker in The- r Hai-Ca P^’an, sestre. — Dne 10. ^ P° dolgi bolezni umrla -a })j^a Pezdirtz, stara 66 let. ^ Vge . Zaluje.i°: Andy, Joe, er ^ ln Leo Pezdirtz, sinovi, °>hce ^ Kelso in Lillian Koste- | H J-Dne 17 marca pa je k «'eVn* bolezni umrla Ka- , aluj . utej, stara 70 let. Za njo °i,Mihael šutej, soprog; 'Hovi■' r£e in John Sutey, ’ .Mary Hrbolič, Anna ‘arJ?aret Blankenship, ll^jj p'e Dober, Rose Braneff, | Ve. i° Frances Sutey, ’ rank Simčič, brat. v, ,(^ložgjj-0 P°kojnikom, ki so bili i H°rJ,. k večnemu počitku na ; 'fell b) S^u v So. Omahi, ohra- i talj^ ag spomin, žalujočim o- i \ i2tS nai bo ’ imenu dru- < 'lzeno iskreno sožalje. ^ča^^čaji, ki se ponavljajo ‘ ‘ako D časa, nas opozarjajo, lt4vo£,°1'1’e':)no je, da se človek [ l0^ornSnO zavaru-ie Pr* dobri ^ 0r^anizaciji, kot je na-V. • Smrt pobira mlade in *k0 j,. ^lezen in nesreča prav ' ^te&a Za^ene mladega kot ■ Hslt ^°^niška podpora, ope- ' S a Podpora, odškodnina S Vgl 'l!'na so za delavsko dru-! 6 v u.v £a pomena, kadar pri-Sq t’So bolezen ali smrt. Skr-*,1*5. da bodo vsi člani na-So a Z)tl zavarovani in tudi da \11jSesrilenti pravočasno pla- i ! (lJlf^e ^ane tudi apeliram, I1° -vPisa.ti vse svoje nedo-f v mladinski odde- 6lii 0 na-i nagovorijo svo-\ isatel.ie n znance, da sto-^ H0y °- Zdravniška preiskava ? iii ° ^ane mladinskega od-h Veii?°.trebna. torej vpisom *itn' težkoč ali stroškov. :udi pri našem društvu j J’ da hočemo nekaj pri-k uspehu te kampanje! KOVA GL.A81L.U JUUOSLOVANSKE KATOLIŠKE J EDIN UTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote ' IZHAJA VSAKO &KEDO Cene oglasov po dogovoru Vamrnina za članr '12r letno; za nečlana $1 50; za inozemstvo $2 ' OFFICIAL ORGAN 'ot the SOUTH SLAVuNIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Mirrn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.5V Advertising rates on agreement Naslov za vse kar se tiče lista-vnv a nORA 623.? St Clair Are Cleveland i> VOL. XV. "* • NO. 14 SEZONSKEMISLI - — Nastopajoča pomlad vzbudi v naravi splošen nemir. Tudi misli postanejo nemirne in begajo sem ter tja, da je nemogoče jih za delj časa osredotočiti na isti predmet ali idejo. Zdaj se pasejo po zelenečih tratah, kjer so zažareli prvi cvetovi nunke in so zazvonili prvi zvončki pozdrav pomladi, zdaj sledijo drobnim pticam, ki še nekako boječe uglašajo strune za pomladni koncert, zdaj begajo za belimi oblački, ki se komodno sprehajajo po sinjem nebu, zdaj prisluškujejo zvonkemu smehu in veselim vriskom mladine. Neugane, kakor so, se spustijo v sivo preteklost in razglabljajo, kdaj je človeštvo začelo obhajati nastop pomladi kot praznik vstajenja. Da je bilo to že v davnih poganskih časih, dokazuje že samo ime Easter, kar je angleška označba za veliko noč. Označba izhaja iz imena Eastre, saksonske boginje svetlobe in pomladi, katere praznik so obhajali v aprilu. Zgodovina navaja tudi razne druge narode, ki so s posebnimi svečanostmi obhajali praznik nastopa pomladi, in mnogi današnji velikonočni običaji imajo baje začetek v poganskih časih. Krščanstvo je v teku časa nadomestilo te pomladne praznike s praznikom vstajenja svojega mesije. Misli se tudi rade poigrajo z velikonočnimi spomini iz naših otroških let. Ti spomini so lepi, kakor so bili lepi domači kraji, pomlad, mladost, pirhi, nove obleke, cerkvene slavnosti, otroške zabave itd. Vse tako se neizbrisno vtisne v dovzetna mlada srca. Gibčne misli nato preskočijo desetletja in se zagledajo v današnjo Slovenijo v okvirju in izven okvirja mlade Jugoslavije in zameglijo se jim oči. Pomlad sicer tudi tam prihaja v deželo, toda skozi njen smehljaj se reži grozeči obraz diktature, od severa in od juga. Tn drhteče srce vsakega, ki slovensko čuti, si zaželi s pesnikom Otonom Župančičem: “Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati v teh težkih dneh, o domovina. . Toda megla grozečih diktatur je i zakrila blesteče zarje, oko ne vidi ničesar ljubega in dobrega, ampak sluti le sužnost in gorje. I Samo malo višje na severu pomlad ni prinesla vstajenja, ampak pokop. Kakšna bo velika noč naših ne-1 srečnih bratov Čehov!. Oropani so vsega, prrtisnjeiri na1 tla, pokopana je njihova neodvisnost in svoboda. Zarje vstajenja ni videti nikjer, saj se grobišče širi in širi ter grozi izpremeniti vso srednjo Evropo v eno samo veliko Kalvarijo, posejano s kljukastimi križi. Trudne in težke se vračajo naše misli preko Atlantika in razjasnijo se šele, ko jim zavihra v pozdrav zvezdnata zastava svobode. Seveda tudi tu ni vse tako, kot bi > želeli, mnogo je brezposelnosti, mnogo negotovosti in tu in tam tudi pomanjkanja. Res pa je tudi, da skušajo oblasti temu odpomoči kot vedo in znajo. Načini zdravljenja gospodarske krize morda marsikje niso bili pravi, delale so se in se še delajo napake, toda vsaj dobra volja je tu in tudi sredstva so na razpolago. Na to zamoremo staviti upanje, da se bodo razmere stalno izboljševale. Kljub znatni gospodarski neurejenosti dežele pa lahko trdimo, da spadamo med najsrečnejša ljudstva na svetu. Sije nam svetlo sonce svobode in demokracije in zvezdnata zastava ščiti nas in naše družine, naše imetje, naše ustanove in naše človeške pravice. Ni neposredne 'nevarnosti, da bi sovražni letalci z bombami razdejali naša mesta, ni se nam treba bati, da bi sovražna vojska zasedla našo deželo, kot smo nedavno videli v Evropi in kakršni primeri se še lahko vsak čas ponovijo. Zajamčena nam je osebna svoboda, kakor tudi svoboda političnega in verskega prepričanja, zborovanja, govora in tiska. I Tudi naše ožje gospodarske in kulturne ustanove, katere' vodimo delno ali popolnoma v našem jeziku, ki ni uradni1 jezik te dežele, so varne in upoštevane. In pri vsem tem smo, dasi priseljenci, enakopravni in svobodni državljani velike demokratične republike. Dobro je, da se včasih zmislimo na vse navedeno, ker to nam bo olajšalo tiste neizogibne neprilike in težave, katere nam prinaša vsakdanje življenje, in bomo obenem začeli bolj ceniti in upoštevati ugodnosti, ki smo jih deležni. V takem razpoloženju‘bo naše življenje lepše in postali bomo boljši državljani te svobodne republike. Le v njej in z njo je naša eksistenca in bodočnost, le tu moremo doprinesti svoj del, četudi samo majhen del, za njen napredek, za poglobitev bratstva in tolerance in za ohranitev božanskega ognja demokracije. Nam, ki v naši J. S'. K. Jednoti prakticiramo bratstvo, toleranco in široko demokracijo, to ne bo težko ali tuje. Pomnimo, da morda bo ravno plamteči kres ameriške demokracije tista sila, ki bo vzbudila k zopetnemu vstajenju pokopane demokracije in spet pričarala v mrzli svet pomladne sape čleve-čanstva. V tej veri in v tem upanju si medsebojno voščimo veselo veliko noe m veselo pomlad! A. J. Terbovec: Posladkani davki Davki so naša najbolj vsenarodna institucija, ker najdejo nas vedno in povsod, od zibeli do groba. Posebno prisrčni so tako zvani prodajni ali nakupni davki, ki so vpeljani že v večini držav naše Unije. Za to zalego bo menda nakupni davek boljši izraz kot prodajni davek, ker ga mora plačati tisti, ki kupuje. Nakupni davek v državi Ohio znaša tri procente ali tri cente jod dolarja. Od 10 do 40 centov en cent, od 40 do 70 centov dva centa, od 70 centov do dolarja pa tri cente. Plačuje se v gotovini.in prodajalec mora v potrdilo tega plačila kupcu pokazati in pred njegovim cenjenim nosom raztrgati odgovarjajočo znamko oziroma znamke. To nekako sliči neizgovorjeni zafrka-ciji: Tukaj je šel tvoj cent in nikoli več ga ne boš videl in prodajna znamka ne bo nikoli več cela, kakor ni nikoli več cel pis-ker, ki ga razbijejo na ciganski ohceti pod krivo brezo! Saj se kot dober državljan ne ! pritožujem čez ta davek. Drža-jva potrebuje denar za šole, za ; podporo starih ljudi in za sto drugih izdatkov, nekaj mora pa | tudi ostati za graft in političar-je. Bog jim daj zdravje, da ne bo še za bolnišnice kakih naklad! Vsekakor je način nakupnega davka v državi Ohio nekako robat, primitiven in brez finese. Sicer ne boli toliko kot puljenje zob, vendar bi pa dejal, da nekako sliči britju s skrhano britvijo. Zato mislim, da napravim tudi temu odgovarjajoč obraz, kadar odrinem tisti cent ali dva. Po zapadu je to britje oziroma plačevanje nakupnega davka urejeno na finejši način. Seveda ne morem govoriti o vsem obširnem zapadu, ampak le o državah Washington, Utah in Colorado, kjer sem imel preteklo poletje v tem oziru nekaj izkušenj. ^ Nakupni davek v omenjenih državah znaša le dva procenta in je že zaradi tega pohlevnejši od ohijskega. Druga posebnost je, da se tam ne plača od 10-centne-ga in 40-centnega nakupa enaka višina davka, ampak se od deset-centnega nakupa plača le dve desetinki centa, od 40 centov nakupa osem desetink centa, od pol dolarja cent itd. To pa je mogoče le, ker ti tam iz-\ menjajo cent v pol pesti kovanega aluminijevega drobiža. V državi Utah, na primer, dobiš za cent deset malih aluminijevih kovancev, ki jih imenujejo mills. V državi Washington ti razdro-bijo cent v pet “tokens.” Nekaj podobnega je, če se ne motim, j tudi v državi Colorado. So pa tudi večje denominacije tega davčnega denarja, toda vse so nižje; vrednosti kot U. S. rdeči cent.! Ta davčni denar je deloma okro-: gel, deloma voglat, deloma z luknjami v sredi, deloma brez; njih. Meni je spočetka kar sapo je-j malo, ko mi je prodajalka \z\ centa nasula kar pol pesti svetlega drobiža. Po par malih nakupih sem se naenkrat počutil bogatega in samozavestnega, i kajti žep mi je bil poln drobiža. | Seveda redilnih kalorij je imel ta denar prilično toliko kot skleda nezabeljene solate. Pri na-daljnih ekspedicijah v trgovine, restavracije in salune sem se seveda skušal iznebiti teh davčnih plev, ki so mi razganjale žep. Pa je šlo od začetka precej nerodno, ker sem se v vsaki omenjenih držav mudil le malo časa in nisem mogel zapopasti valute novega denarja. Končno sem se začel posluževati greenhornske1 taktike, ki se je vselej obnesla. Kadar koli me je prodajalka vprašala za toliko in toliko “tokens” ali “mills,” sem ji ponudil perišče aluminijevega drobiža, pa si je sama izbirala, kolikor je hotela. In to je vselej povzročilo kolikor toliko dobro-; voljnega smeha na obeli straneh.! ( Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ara« ELY, MINNESOTA | Tako sem na zapadu tudi naj-i bol j nepriljubljeno državljansko dolžnost, plačevanje davkov, izvrševal z nasmehom, za-i kar sem bil deležen ne samo običajnega “thank you,” arn-jpak tudi,sončnega nasmeha. Pa naj reče kdo, da naš zapad ni idealna kontra! Celo plačevanje davkov je tam posladkano s smehomT x VSAK PO SVOJE ------ (Nadaljevanje s 1. strani) I blesteli naslovi: “Onemogla in brezposelna flu.” Na razstavi psov v Clevelandu, Ohio, je dobil prvo nagrado pes Schloss, ki je bil importiran iz Nemčije. Iz tega >bi se dalo sklepati, da iz Nemčije prihajajo najboljši oziroma najbolj pasji psi. Čehi bi se najbrž strinjali s to domnevo. Starokrajski listi poročajo, da je v Sremu umrl 116-letni Marko Dimitrijevič, ki da si je s pridnostjo in varčnostjo pridobil lepo premoženje, če je človek 116 let priden in varčen, se mora že nekaj poznati. ! . ; Mussolini je danes morda edini -prijatelj Jugoslavije, kakor se to čudno sliši. Ne zato, ker jo ima rad, ampak zato, ker se boji Hitlerja na Jadran. Mala Jugoslavija ni nevarna Italiji, toda velika Nemčija na vzhodni obali Jadrana bi bila vse kaj drugega. Tako morda Mussolinijev strah pred Hitlerjem reši Jugoslavijo slične usode kot je zadela češkoslovaško. Zvezde pri društvu “Zvezda,” ! št. 170 JSK.J, v Chicagu, 111.,! prav gotovo niso praznoverne. Priredile bodo namreč domačo zabavo v> proslavo društvene 13-letnice v soboto 13. maja. Punce so prepričane, da 13 ni nesrečna, ampak s rein a številka, in prav imajo. Ta republika se je ustanovila s lo državami in v njeni prvi zastavi je bilo 13 rdečih in belih prog in 13 zvezd, število držav in zvezd se je v teku časa zvišalo na 48, toda zastava s 13 rdečimi in belimi progami še vedno ponosno vihra nad to deželo, ki jo v današnjih razburkanih svetovnih razmerah, pri vseh j nedostatkih, vendar lahko štejemo za najsrečnejšo deželo na svetu. Katarina Velika, 21 - letna mačka vrtnarja v Garfieldovem parku v Chicagu, je te dni postala srečna mati dvestoštiride-sete mačice, če bi bila Katarina nemška ali italijanska državljanka, bi jo gotovo Hitler oziroma Mussolini -stavila za vzgled vsem patriotičnim materam. Pevsko nadarjeni ljudje so se včasih v velikem številu podajali v Evropo učit se petja. V novejšem času pa je popularnost evropskih pevskih šol močno padla v Zedinjenih državah; v Evropi trenirani pevci baje preveč skozi nas pojejo. To je verjetno in razumljivo, ker dandanes v Evropi že skoro nihče več ne sme ust odpreti. Samo diplomati še smejo kavkati. V deželo prihaja mlada Vesna s polnim naročjem cvetja in petja, poroča se o stalnem izboljševali j u gospodarskih razmer, organizirano delavstvo skuša poravnati svoje medsebojne spore, velikonočni pirhi in kolači obetajo dobro letino kot po navadi, Amerika! je še vedno ločena od Evrope s 3000 milj širokim Atlantikom in zvezdnata za- ■ stava ščiti našo svobodo in mir. V vsem tem ,)e polne peharje vzrokov za sončno razpoloženje, j' ki se spodobi za sezono. A. J. T. j PRIČE DAVNIH DNI (Nadaljevanje s 1. strani) ima najbrž zahvaliti, da se je ohranilo na svetu mili j one let. i i -j V vseh delih civiliziranega -1 sveta skušajo dandanes ohraniti -; kar mogoče nepoškodovane spo- - i menike davnih časov, kot stare 3 j piramide in templje v Egiptu in - Centralni Ameriki, stare grado-i ve v Evropi ter orodja in okras-i ke davnih narodov. Toda vse te - reči so mrtve starine, medtem j ko so californijske sekvoje živa bitja, ki so živela in rastla pred tisočletji in žive in rasto danes. Mlado drevo ima lahko vsak, ki ima primeren košček sveta za to, stoletja starih dreves pa ne morejo imeti v svojih parkih niti i na j več ji bogatini, če niso že prej rastla tam. Nekatera bolj znana drevesa, kot hrasti, lipe, ko- - stanji, orehi itd., tudi tu in tam > žive po več stoletij, in mi se ču-i dimo njihovi starosti. Toda z >: večtisočletno starostjo se more- - jo ponašati samo californijske i sekvoje. Prav je torej, da nam naše oblasti ohranijo kar največ teh živih prič davnih tisočletij, kate-i re bodo morda občudovali še za- - namci čez tisoč ali več tisoč let. 5 j Morda bo takrat na svetu popol- - i noma drugačna civilizacija kot - j je danes, morda bodo ljudje go-ijvorili drugačen jezik, toda cali- ! fornijske sekvoje bodo ostale take in tiste, le še nekoliko večje - in debelejše kot so danes. | RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA ------- (Nadaljevanje s 1. strani) letu 1938 najbolj zvišali prometno varnost mesti Cleveland Ohio, in Milwaukee, Wis. Obe j mesti stojita v tem oziru na prvem mestu. Izmed manjših mest pa je dobilo prvo nagrado z ozi-; rom na prometno varnost mesto Providence v državi Rhode Island. Mesto Milwaukee je že sedmič doseglo prvo vrsto glede prometne varnosti, mesto Cleveland pa šele prvič. ARGENTINSKI NACIJI Vlada' rlfwblfifte*Argentine '.fr- \ začela preiskovati, koliko je resnice v poročilih, ki so jih pri-; nesli nekateri lidti v Buenos! Airesu, da nemški naciji vodijo j v provinci Patagoniji agitacijo, da se slednja proglasi za kolo-l ^ijo Nemčije. | FRANCIJA IN RUMUNIJA Med Francijo in Rumunijo je bila pretekli teden podpisana tr-1 jovinska pogodba, s katero se Francija obvezuje kupiti od Ru- j nunije letno določene količine1 žita, clja in lesa. Rumunija pa bo kupovala od Francije avtomobile, letala, lekarniške izdel- j ; ke, barve in druge industrijske produkte. Ta pogodba naj bi bila nekak protiutež trgovinski i pogodbi, katero je nedavno z Rumunijo šklenila Nemčija. j SLO'VA ŠKO-M ADŽARSKA POGAJANJA V nedavnih/bojih so Madžari [ zasedli nekaj slovaškega ob-j mejnega ozemlja. Slovaki so ba- j je pripravljeni prepustiti dotič-j :io ozemlje Madžarom, toda podi pogojem, da jim Madžarska vrne drugi komad ozemlja, ki je; bil v preteklem novembru priso-j jen Madžarski, toda vsebuje ve-l činoma slovaško prebivalstvo. Nemčija, ki se je na poziv slo--; vaškega predsednika Tise proglasila za protektorico Slovaške, ne kuže nikake volje, da bi branila pravice Slovakov. ZA NOVO ČEŠKOSLOVAŠKO Čehi in Slovaki, živeči v Se-I verni in Južni Ameriki, se nameravajo organizirati za delovanje za zopetno vpostavljenje češkoslovaške republike. Toza- j devni načrti so že v delu. i i — | FRANCOSKO.-ITALIJANŠKI SPOR Napetost, ki že dalje časa obstoja med Francijo in Italijo, se je pretekli teden poostrila. Mussolini je v bojevitem go- < voru nekako splošno označil i teritorialne in gospodarske zah- GLAVNIODBOR: a). Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, Box 105, Unity, Pa-Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., DenV® Colo. ; četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Cleveland, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: PRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. », Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburg* Penna. . Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. Clii Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. . 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Clevela® Ohio. .J 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., Jo!W Illinois. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Land&J^ GLAVNI POROTNI ODBOR: _• Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, °1 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. <■ 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, S.»' _____ _______________________________________________ Jednotino uradno glasilo. NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega denarne pošiijatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive ^n0f, naslovi na pred ednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih .c! p* prošnje za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošilja« J vrhovnega zdravnika. * Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremeinbe ^ slovo v naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 at. Clair Ave., Clevelaiia^ Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša zavarovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore £T članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v A*0® j} in kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega drustw^j pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z S člani Pjrgp plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jet* \ sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo laUli mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 115.86%* FrrrjTT.T. i u mm .t. rr.tT.Y.trx^^ t. < j. TrtiTi T~i:r.rT^TixTXfxT^ ] ■ n t NAGRADE V GOTOVINI ZA NOV OPRI DOBLJEN E ČLANE ODRASLEGA DINSKEGA ODDELKA DAJE J.S.K.JEDNOTA NAGBM GOTOVINI. Za novo pridobi j ene člane odraslega oddelka so predor deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.25 ^ za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $2.00 za člana^ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $4.00 za člana, ki se zavaru je za $1,500.00 smrtnine, $5.00 za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6.00 za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8.00 Za novo pridobi j ene člane mladinskega oddelka pa sB lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana starega načrta “JA” — $0.50; za člana načrta “JB” — $2.00; za člana novega načrta “JC”, 8 $500.00 zavaroval $2.00; ■' . za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 zavaro $3.00. Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so bu* • H člane plačani trije mesečni asesmenti. ; teve, katere ima Italija naprarn | Franciji, francoski pr^mir Da-ladier pa je nekaj dni nato izjavil, da Francija ne bo niko-; rnur odstopila niti pedi ozemlja in niti koščeka svojih pravic, ! pripravljena pa je za pogajanja na podlagi pogodbe iz leta 1935. j Prihodnjo besedo ima Mussoli i ni. ANGLIJA IŠČE ZAVEZNIKE I V Angliji se pojavljajo znamenja resnejšega odpora proti ' Hitlerjevi agresivnosti. Za en krat ima Anglija na svoji stra j ni samo Francijo, ker male dr j S žave ne zaupajo več niti Angliji niti Franciji in se vsled tega ne dajo privabiti v nikako zvezo ; proti Hitlerju. Obe omeiljen' j državi zdaj snubita Poljsko, dr j se jima pridruži. Pretekli teden ; je angleški ministrski predsednik izjavil v poslanski zbornici i da bosta tako Anglija kot Fran - j | cija nudila Poljski vojaško pomoč, če bi bila Poljska prisilje i na braniti svoje ozemlje pre' Nemčijo. V slično zvezo pro' ’ Hitlerju skuša Anglija dobit Rumunijo; koliko uspeha ’co ; mela tu, je težko reči. TUDI KRALJI NISO IZVZETI Avtomobilske nesreče ne re-špektirajo niti kraljev. Dne 4. aprila je bil v avtomobilski nesreči ubit kralj Iraka (Iraq) v Mozopotamiji, star 27 let. Kralj Ghazi ibn Feisal, ki je bil navdušen avtomobilist, je trčil s svojim avtomobilom v drog obcestne svetilke v Bagdadu, glavnem! mestu Iraka, in je pri tem dpbil tako težke poškodbe, da jim je; podlegel. Njegov naslednik bo triletni prestolonaslednik Emier Feisal. Kraljevina Irak šteje okrog tri milijone prebivalcev in je bila pred svetovno vojno del Turčije. 1 j ITALIJA ZASEDE ^ NI JO? j- jj( Iz Pariza poročajo, ravajo italijanske čete _ zasesti kraljevino AlbaflUj znači, da hoče Italija dob*] jo postojanko na vzhod111 ^ ni Jadi-ana. V Albaniji; južna soseda Jugoslav’| imela Italija že zdaj vpliv ,dasi ji nominal^ kralj Zog. Albanija merl .j nad 10,000 kvadratnih 11:1 šteje okrog enega milijo11* [ bivalcev, ki so po večh11 ; mani. Ako so poročila i’e ^ bo Albanija postala pr0^ S Italije, kot je na prime? ška protektorat Nemčije‘ j| da je Mussolini postal sumen na Hitlerja in ^ j mesarjenju Evrope tudi biti kakšno kost. POMLADNI KRESoVI (Nadaljevanje s 1 str®^ | zgodaj cvetečih grmičev h tajska. V Zedinjene prinesel to rastlino ™ J Forfiyth, zato je dobila P° ^ svoje botanično ime. E11^. < zlatega dežja je doma ^ A govzhodni Evropi. Obe je azijska in evropska, udomačeni po vsem nem svetu ,ker uspevata * j vsakem podnebju in v vs£\,. lji, ne potrebujeta nilder to enter as juvenile Miirn* ’ member must be at least 12 years old, in Au^les°ta 10) and must not reach the 18th year before Wmif' juvenile candidate must have been a 1939 juni°r department prior to January 1, f’or the athletic conference, all adult members be-WV® an<^ ^5 years of age are eligible, provided they e been members before January 1, 1939. duri SSCU asks that candidates enroll new members g /*£ the campaign, which will terminate on June 30th. egJ1 district, and there are 28 for the duration of the Wh entitled to at least two juvenile delegates, Wn e enr°Med the largest number of new juveniles, 4q n°t less than 20 each. And each candidate who enrolls juveniles automatically qualifies as delegate. This be,. ^at the next two juveniles with the highest num-credits, but not less than 20, also are entitled to delegates. ewf, 0r the athletic conference, each district will be one delegate, the one who has the highest ?5 new insui'ance to his credit, but not less than Wn ^ candidate who has $10,000.00 worth of new at^nce to his credit automatically qualifies as delegate, fy ®ach district may have as many delegates who quali-Idiomatically as there are candidates who each have ftior 00 worth of new insurance to their credit. And '■rii ^e\ve,-^^e next candidate who has the highest amount of 11; iw ^surance to his credit, less than $10,000.00 but 11 jj ^an $5,000.00, too, qualifies as delegate. ;.ft Each lu'es are s^mPle, and the rewards generous. !L §4 delegate for the athletic conference will be given j who will journey on a 2,000-mile i! round trip to be with you on Jthis happy occasion! Bro. Zbasnik promised a special message for you all, will send it down s with his courier, Little /Stan — . j who I assure you makes a good f! carrier pigeon! 'j The Easter parade is upon us. 1! Style shows and the like grand ’ j feeling all the time. It made it ’ very nice too wlien Little Stan a * , ' received a pretty Easter card 1 from Florence Dorothy Startz of Lodge No. 129. You know I j her, she’s the young lady who ’! writes all those interesting and e! fine things for the juvenile j page! It was nice Florence, II thanks a million! e F And now Little Stan has to d: get into his little limousine for r a short jaunt to- Virginia on a. i- business trip. So don’t forget, [t let’s mow along in this cam-e paign of campaigns. LET’S GO i. TO TGWfN! T Stan Pechaver :! | No. 2 SSCU \ • V ... A A $ jii,: % J !«' 182 of Pittsburgh took first place in the team events with a ■ score of 1801«; while the ladies ! of lodge 40 of Claridge came sec-;ond with 1477. Frances Balko-vec, defending team captain, presented the ladies’ plaque to Mi^s. Anna Labas, captain of lodge 182. And now for the big surprise. Fifty-four-year-old Santo Vlah, of Pittsburgh’s lodge 26, suddenly remembered last Sunday that at one time he, too, was 30 years younger. So he bowled like a lad of 24 in the pink of condi-(Continued on page 6) akovic. VVllleys were loaded with 3a j. rs and spectators. Some bowled in the tourna-I ^ Plenty backslapping ■^d] andshaking through the willing crowd, while Lament officials, L. P. Bo-0b,J Airman, and Paul J. Seconc' supreme vice-lo^t, and F. Yearm wal-^rou£h the entries, is-W 0rclers to'team captains, p, ®e^irig records. Sjbur*h’s lodge 26 took divisd honors in the men’s team Itl'f11 a score 2268. ladies’ division, lodge Fraternal Week Our members are hereby notified that the National Fraternal Congress of America, of which the SSCU is a member, has adopted the following resolution, calling for the observance of fraternal week from May 8th to 14th: “WHEREAS, This is a war-torn world, beseiged by universal strife and unrest of every description threatening the very foundations of our democracies, and “WHEREAS, Countless subversive ‘isms’ are being advanced on every side as pretended panaceas for world-wide ills and are bringing us only nearer to the ultimate chaos, and “WHEREAS, It is our sacred obligation as fraternalists to bring those principles to which we have dedicated our lives, properly exemplified, before the world, in some countries of which the true fraternal spirit has been so frequently forgotten, and “WHEREAS, The way into the hearts of the people with our message of brotherhood is best gained by a conclusive evidence of unanimity of thought and action ; “THEREFORE, BE IT RESOLVED, That the Executive Committee of the National Fraternal Congress of America urges the chief executives of all fraternal organizations of the land to join together into one great peaceful army to make the week of May 8th to 14th the once more FRATERNAL WEEK. That at least one day of that week, in even the smallest of villages, be devoted to the unselfish consecration of those fundamental ideals which can make us all, regardless of race or creed, true brothers for eternity.” Did You Know That... By Anna Prosen, Lodge 173 Blood and Battle Field A World War Chronicle By IVAN MATIČIČ From the Slovene by VALENTINE OREHEK months, and the fetters that haV®^ the people fall away and are rep® by a timely peace. Our regiment does not stand fe® has heaped up loads of captured st® weapons, outfits, ammunition, food. > tomobiles, cannon, dry goods and »or j stock, and with an orderliness ® short of amazing it moves on wi® vast collection. Whatever is not by the regiment is taken by lian^ who pick the leavings clean. Eve” f. a sorry old nag or a disreputablev ing cow remains. J H Restless and clamorous days no® low; days made deafening and coDflj with the shouting and co-O®)! j' masses. Days of drunken hUaiwJ joyousness come and go; the dw" ! between Austrian factions spreads the factions fall apart from oneaI^ f After them all slinks the wary aD“ j watchful enemy. __1 E* It is at this juncture that ttt * detachment of Italians comes iw® rica. It comes in armoured cars bristling guns are belied by tM flags of truce they carry. The awake immediately to this ne* j and everyone turns out to meet th Those of the city’s inhabitants w*( Italian in sympathy and in [ joyful at this development and alongside the incoming enemy. Pj down Jugoslav standards and r*Pg them with their own country*•, hour later an Italian division eflt^ city and assumes peremtory occUP8 English Literatur' By Elsie M. Desmond, N0, SSCU, Cleveland, Ohio A scholar, literary ma® *1 philosopher, King Alfre known for all of these. He 1 in 840-901. J k j He translated into Old lish the works of scholars philosophers in order that r pie might have enlighten1^ People never heard of a languge” until Alfred’s ti1"1 He translated Bede’s [ siastical History, Boethius the Consolations of Phil°s°l and St. Augustine’s Solil° this he orders his regiment to the outskirts of the village and commands it j to throw its arms and effects in a heap and to destroy them at once. When this j is done he collects his men and marches away. After him comes a Magyar-Slovak regiment, which, stopping at Rakeka is broken up by the rebelling of its men. The moment this happens the men break all bounds and gaining entrance into the officers’ quarters set those worthies off at a run and demolish everything in sight. Next they give their attention to the autos of the divisional staff and in, less time than it takes to tell leave them total wrecks. This same thing Is oc- ^ curring wherever the armies are break- j ing up. And there is no end nor limit j to them. On and on they pour out of ' Furlan and Gorica into Tržič, and thru Gemon and Pontebo. The army is immense, its flow endless, impossible almost of end. But in Italy whole armies ' still wait to assemble and before they 3an do so the Italians envelop them to , the number of 300,000 men together ' with all their staffs and 5,000 cannon. The Austro-Hungarian nation is col-apsing. No one sheds a tear in conse-luence, instead it is reason for rejoic-ng. The frightful war is ended; a war 1 ;hat has raged for four long years and i BRIEFS (Continued from page 5) _____________ Martin Regina, former president of lodge No. 40, SSCU of! Claridge, Pa., is confined in a, Philadelphia hospital, recuperating from a leg injury. He is; employed as aeronautic engineer in Philadelphia. The KSKJ (Grand Carniolian Slovene Catholic Union) observed its 45th anniversary on Sunday, April 2. Organized in Joliet, 111., the KSKJ maintains its home office in the same city. The KSKJ enjoys the distinction of being the first Slovfene fraternal to expand its efforts on a nation-wide scale. May it continue to enjoy national prominence for the future among the nation’s fraternals. All members who plan on entering the fifth national SSCU; tenpin tournament, scheduled I for Saturday and Sunday, April 22 and 23, in Cleveland, O., are requested to designate the day they wioh to bowl. On Saturday, April 22, bowling will be limited to afternoon hours only, and unless entries specify Saturday bowling, arrangements will be made for Sunday bowling only. In Morley, Colo., lodge 140, SSCU will hold a dance on Saturday, April 8, in Motor Park in Morley. Lodge 233, SSCU of Ludlow, Colo., will hold a dance on Sunday, April 9, at “85 Highway Club,” starting at 8 p. m. Lodge 148, SSCU of Finley-ville, Pa., will hold a Spring Dance on Saturday, April 15, in the Slovene Home of Hackett, Pa., starting at 8 p. m. ---- Western Pennsylvania Federation of SSCU lodges will hold a meeting in -Claridge, Pa., on Sunday, April 30, starting at 10 a. m. . 1 Colorado Federation of SSCU lodges will meet on Sunday, 1 April 23, in the new Slovene \ Home in Pueblo, Colo. Meeting '• will start at 9 a. m. On Satur- ' day, April 22, a dance will be ! held in the same hall. Fourteenth anniversary of,; lodge 155, SSCU of Blaine, O. t will be observed by its members! with a dance on Sunday, April j 9, in the SNPJ hall of Blaine. In Barberton, O., Ohio Fed- \ eration of SSCU lodges will ( meet on Sunday, May 7, in lodge ( Domovina Hall, starting at 10 ( a.m. * In Struthers, O., Cardinals odge, No. 229, SSCU will hold j i dance on Saturday, May 6, in | ;he Croatian Hall. Music will be ?urnished by Joe Umeck and his )rchestra. On May 13th, lodge 170, SS- 2U of Chicago, 111., will observe ts 13th anniversary with a lance at Mary Kovacic’s hall on !294 Blue Island Ave. _____________________ I« - Conemaugh News Conemaugh, Pa. — Two members of lodge No. 36, SSCU have ained prominence recently, liss Daniella Vidmar was sel-cted as Johnstown’s .glamour irl, and was presetted to the ublic on the st&ge of State 'heatre. She is very populan and very lovely, too). Frank Rovanšek, a well nown amateur boxer around lese parts, won the 160-pound pen championship by a techni- 11 knockout over Joe Savoy in h e Southern Pennsylvania mateur Boxing Tournament, he bout was held at York, Pa., ■i March ?7th. Tommy Turk __ P* i n 'imm 'šiitu um u nt si n m mm m k m mm »m m s s im ms n trii mi n ms m mn g n it i $ £ " ! ii m n im m a a s mm m h m mm m m I m m s ®' sm ft <§ w murni n n I !- :&i?s|=- |■':a*£ s-^rE :: s s? g- ~š-£ |ss«£gG| =■* ~ Bge 3ss" :s"3b' sg sgf” srg ^gg* ? as 1=1. ^ c ~ § I ,§** si*®*lE* ? §** §§' § *s -|| »e :g 5|i!s|i i 3|g I« =*5| -f-§i Sg--| I? * 1* -» mn »I. ipi isgs »' '-£§ js» | •- 9' ss | o I F 2 “ o' 13 5-oi ~c oo~oo-~oS s ° ”g 2 S*”s°“ g- poo o o p o 55 8 o w o o 2 o~ o ooo =: &5 £- C £ 2 * “SS? E EC E ~ - . E g °- s g g S g g s . g S S s S 5 K 3 C C 5 • “ - • T T rTr^s5T<&J^<£L I I I I I I I I IVI I I I I I I I . I I ' I I , I I r c C C acr-Cc D D O o C S Odd d o S g a g d E gSS>£sS.^3o2 . „ S' ^ o S' ^ & h i- «- E«- *■< K' a>oft 2wg>*i!r>>'-E >2>*?)S- tfi&^S-K,5^o3grl5r-oog>^>>t-=-s. c-|g-^^gMHq-t?dtog^jo^^g;r?ofoS-^>g*oS. w«- sr g ? Z ® r c« S o C® 5 £: till itifiififlili ililii ii mn llfl iflllis IIP umila lllll IIPIIIIIIIIHIIIIII isitll^llllil^npfllp m ; i •; S*0;, s ii« mm ni n n i!l i. iii m i«k s i i ®: iti® \ m iiio »i im ii m >«.»nit i E it§-: -giSfi &t s?? a a ib55 !s§^-§§ s ^ gss?“ »Sd§se5 g=l sl s?i§ i?. § ^ ° 'g •e S* K'T^C3§°2* ' — ^ w ^ -• ~ cc to (-il -MO 9 OO £ CO w w w 00 w03ro ^to O o CO 10 - ^ •• JT J W P> H : ' Si : gg š - s eš? § »g- **- - § iv- = -s s - g - -i -g » f 5® CO C W 5n L*. ^ N- • £ 1 & x Ž S S‘ s v rt o rf E o C- Professor Little Stan Inaugurates Juvenile Honor Roll! By Little Stan, Campaign Publicity Director Ely, Minn. — Picture a national SSCU classroom with juveniles from every state in the Union in which our organization has branches in attendance. There are many smiling happy faces. The door opens and a tall stately young professor comes strolling in. He’s got spectacles on hip nose, a smile on his face as he says: “Good morning, my children!” “Good morning, Professor,” they chorus in unison. And a tiny squeaky voice, a little late, chimes up from the rear, “We ain’t your children, we’re papa’s pnd mania’s.” Everybody laughs, and so does Litlle Stan, for he is none other than the professor. Heh Heh. But unlike other instructors, Professor Little Stan does not call for opening of books. He calls Eddie Poklar’s band to the front, has them play a swing, number! And do the children love it! Some guy told Little: Stan to teach with swing! L reckon it helps. When the sizzling number is over, Little Stan points to prize pupils who have qualified es delegates to the third juvenile convention. Taking the honor1 roll is Miss Amelia Korošec *ofj Lodge No. 120, Ely, Minn., who! has qualified for her third convention in six years! Then we have those fine looking; young ladies from Western Sisters lodge in Butte, Montana who have already qualified: Dorothy Pretjovich, Anne Gor-nick and Irene Spehar. Next on the li?it they tell me are: Mary; Petritz who will come to he second convention, and a newcomer in ?.Jir,s Dorothy Ponack. Five in all. Back to Ely again where we learn that Matt Bano-I vetz, a grandson of one of oui first charter members and supreme officers, a member of Lodge No. 1 has also made the grade. Poklar’s band strikes up, the tune, “There’s gonna be a Hot Time in the Old Town To-night.” — in honor of those wh<-will enjoy wonderful vacation: as guests of our SSCU ers in Ely, Minnesota. Professor Little Stan ha other plniidits also, fr'irst ht-asks: “How many of you other candidates and members would: H:.e to make tnir. same trip wit n-.il expenses paid?” A shout cm unanimous agreement to the! idea follows! He urges ail the youngsters;, to talk to their daddies and mo I hers when they go home, to try hard to enlist their help i-i making the grade. For the' young students will be in salej hands, and will have a wonder : I till time. When they come home to their parents, you can be surej that they will be more than! willing to help out with the chores. And a happy smile will prevail when they think of tha; wonderful time in Ely. There is much enthusiasm, j and classmates bu^:-: togetliei j over the excitcment ot the trip. Professor Stan feels the juve-i niles will learn a fine lesson i;ij geography without opening any books. For experience helps you to better understand and absorb book knowledge! Amelia Korošec, our star pupil, will now sing, a Slovene number accompanied by Pok-iar’s band. She is greatly applauded and is called upon for encore. Now coming to the Juvenile Honor Roll for March! Star No. 1 goes to each of the following contributors to Nova Doba. Remember, when you have six stars, your place on the honor roll gives you a sweet prize. If vtfii .miss once, you I N . started to tell me about fine times and always she started to laugh. Then ;h? finally ttld me. She told me they wars going to have a surprise party for ny mother to celebrate her 15th wedding anniversary this evening. During \.he week Mr. Zigman went out to Verona, Pa. to tell Mr. and Mrs. Rok Lesar \.o come cn Saturday. They came just as we finished supper that evening. They said they were going soon. In the evening I l.cId my brothers because lions of us knew anything. We went down to the hall. Later in the evenirig Mr. Zigman came over and after a littls conversation managed to get my parents to go to the hall. When they came we surprised them. Boy, what a sight. My mother was crying and my father was laushing. Mr. Ludnic played and everyone was happy including my mother even though she cried at the Beginning. Singing also took place. There was everything to eat and plenty of it so I don't think anyone was nungry. Later in the evening they opened th • -»ifts. There surely were some beautiful gifts. When all of them were opened there was one more left; it was addressed frcm the old country and several Italian stamps on it. It wa; vrapped up in paper and paper, vly mother was going to give out by that time she had the paper taken off. There was a little package. She opened it up and there was a little rubber doll and a harmonica. We were here till early next morning. That day we kept on talking about this \nd 4iat; what happened the day Defers. My mother wants to thank everybody 'or being so kind to remember her on that day. I guess that will be all for this time so II sign off until next time. • Veronica Barbie No. 149 3SCU LOUISVILI.E, COLO. 3EAR EDITOR: This is my first letter to the Nova loba .allho I have been reading the in-■eresting articles sent in by the members for a :ong time. Just how I became a member of the SSCU was a surprise to me. One day while visiting my uncle in Lafayette, Mr. Okoren from Denver war, out trying io 7et members and he got ray dad into Coining, my brother and myself as members of our SCCU. It was all done a:) fast that I could hardly believe one could become a member so quick. This year I am in the seventh gradi in the Louisville Junior High. This grade is In the high school building nnd I live '"'lv three houses cwa> from it. Our classes take up at 8:30 a. m. and we are dismissed an hour at noon, then we return at 1:00 p. m. and go until 2:50 P. .011 tfcs. class periods last 55 min. This new,schedule was made last year because of lack of room in the building; the high school takes up the same time we do, but they are dismissed at 3:20 p. m. A new high school is being built lit present, and it is a distance of 6 block, from our home. The cost is estimated to be $''9.000. it was started sometime in December and we hope it will be completed in f opt?m-ber in time for us to enter it in the fall. My sister’s class hopes to have the honor of being the first to graduate from It. This building we now occupy has been condemned by health officers, and no plays or commencement exercises ar? held in It. They are held in the Red-men Hall. This semester lam taking seven subjects. while last semester I had eight. , The boys have one-half a year of Industrial Art and the girls have one-half a year of Home Economics. I have mad-; several useful things in Industrial Alt j tlii^ year. Every Friday during the last half hour in the afternoon, the 7th and 'itli graders have a soc’p! hour; we have to go down into the gym and dance. There 'several teachers instruct us in how to follow ar.d lead a pnrtner in dancing. This -town has a population of 1,800. There are only a few Slovene families but there are many French and Italians living here. Denver is only a distance of 23 miles from Louisville. Because of this short distance we attend many Slovene dances which are held in the Slovene Home. Rudy Slavec (Age: 13* No. 21, SSCU KLEIN, MONTANA DEAR EDITOR: Although this is my first letter to the Nova Doba, it certainly isn't going to be my last. I havt* been planning to write for a long time and have finali:: gotten around to it. There seems to be quite an increase in the amount of .writers for this section and I certainly I hope the good work continues as I enjoy reading all letters. | Well, I’m certainly glad spring is here at I* as I didn’t have so much fun this winter. The reason is that there wasn’t enough snow at one time to go .skiing oi^ sled riding. I am a freslitnah and have a great. Ideal more fun in high school than I ' did other years. I guess I talk more now and make more noise as we don’t have grades lot conduct. I Now, with warm weather herc I can go bicycle riding which I think is a lot of fun. Also these days I am having a lot of fun playing basketball, j I now have my name on a p?n pal uage in a comic book, and I am receiving letters from just about everywhere. Some of my hobbies are reading, writing letters, and drawing. I can't think of anything else to write for my first letter but hope to have more to tell you next time. I Rosie Chelcdiiuis 'Age: 14» No. Mi, .SSCU first delegates, Miss Irene Spe-j har of Western Sisters lodge,' Butte, Montana. She is proud and thankful and happy at being elected delegate to the third convention! She urges everyone to do their share to be elected. More people makes for more fun you know! Fine work! Keep it up nov/ every month, and win yourself a niche carved in the SSCU Hall of Fame! Work hard to become delegates and Little Stan . will see you on the adult page! OK! Turn me over! Contributions From Junior Members ELY, MINN. DEAR EDITOR AND JUVENILES: - I want to thank you very much for the dollar award I received for my last letter sent in to the Nova Doba. I also want to thank Anne Gornick and Irene Pavlich. You girls both sent in such splendid letters. Fine. Keep it up girls! At last Ely is coming to the front, right at the heels of Butte, Montana. Ely has now, one, the very first candidate who has qualified as delegate to the Athletic Conference, and this is Mr. Joseph Kovach. He has a grocery store right across from our house. He Is a splendid young business man. He has two sweet little girls and a beautiful wife. We also have two juvenile delegates, Amelia Korošec and Mathew R. Banovetz. Amelia Korošec is elected delegate not Jias two large lemons growing on it. It is a beautiful tree. My dad's sister, Mrs. Molly Golobich, was elected as delegate to the Slovenian-Croatian Convention to be held in Calumet, Michigan on April 27. She will represent St. Anne Lodge, No. 11 of Ely, My aunt Molly was born there at Calumet. Michigan, so was my dad. I want to congratulate my aunt, and I hope she will have a nice trip. All of the Golobich family are members of the SSCU. Gloria Terbovec is starting something new, an autographed blouse. That is. she is having all her friends autograph it and then she embroiders the names on. I am proud of having been asked to write my name on a piece of paper clearly and fairly large and send it to her. You see, Gloria can transfer it to her blouse by means of carbon paper. It will mean a lot of work and patience, but it will be well worth the work and time. It will be something anyone should be proud of and prpud to wear. It will be a very precious souvenir of friendship. On March 12, our Girl Scout troop entertained oitr mothers and friends at an afternoon dessert bridge party at the Community Center. We are working on the Hostess badge now. WeWiad St. Patrick decorations at the party. I suppose you juveniles don't know that Elsie Desmond is assistant editor of her school paper which is a responsible position. She wouldn't tell about it herself so I thought I would tell you juveniles. I want to congratulate her for being assistant editor and plso for being an honor student. Since I wrote last, Justine Korent and I played together for the Slovene Women’s Union No. 23. We enjoyed playing for them very much. There was a large crowd. Louis M. Kolar, I received your letter today. I understand. I thank you very much. Your wonderful inspiration lias kindled a flame in me which will slowly burn an.l inspire me to go on. Florence Dorothy Start/. (Age: 14i No. 129, SSCU DENVER, COLORADO DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I have been reading most of the juvenile letters which were sent in by other members and I think that they are very interesting. Gee! The months sure go by fast. Just think Easfer is already over. I guess everyone is wishing for summer to come along, at least I am. Now that the campaign is in full swing some members are working very hard to make this campaign a great success. Remember that it is our duty to make our lodge grow. Work and enthusiasm will do the trick. Although 1 am not taking part in this campaign, I do wish the delegates and also those who are trying to be delegates good tuck We liiue liuve fine weather here in Denver. It's so warm just like summer, j Well, I think that I'll be closing with best of luck to all. Rose Plutt (Age: 13) ' No. 21, SSCU OAK CREEK, COLO. DEAR EDITOR: Colds, headaches, sore throats accompanied with sneezing, sniffing and coughing have visited almost every person in this community. Failure of the students to come to school because of this cause urged the doctors to inquire if the schools could be closed. This lias not been done as yet. The tournament games Were staged at, Craig this year. Our boys didn't do as well as was expected of them. They all felt so weak and weary because of this epidemic that it was diificult for them to play. In our literature class we are now reading that fascinating and interesting novel “A Tale of Two Cities. It is one of the most popular works of Charles Dickens. In World History we are studying the unification of England and France. It is a topic of interest which is a connecting link to our present day affairs. In Biology we are now taking up [ the plant and animal kingdom. Disect-| ing is done frequently by the pupils and also other types of experimenting. Because of our appreciation of receiving an Annual last year and of the the tremendous joy we received glancing through its pages, they are now publishing another. It is to be a larger and even better Annual than that of the previous year, and we are looking forward to receiving it soon. As years roll by we still have an Annual which we can open and memories of school days will come rolling back as page after page is turned. I hope tftis letter will prove to be interesting for the letters of the other juveniles certainly interest me. Anna Bell Chadez iAge: 15) No.'21 SSCU SAN FRANCISCO, CAL. DEAR EDITOR: I Well, at last comes an opportunity j to write to the paper, I finally got through to the bottom of my homework papers, thus my chance to write this letter. Yesterday I finally went to our Gclden Gate International Exposition. , You've probably heard it mentioned quite a bit by people who intended to visit it. These people are really going to enjoy it! They have the most beautiful scenery that I've ever seen! In the daytime we enjoyed the beautiful lakes surrounded by the loveliest flowers, Japanese Buildings, and Chinese, Hawaiian, and New Zealand exhibits, among others. In ths evening, the most interesting thing, to us, was just sitting and looking af the wonderful iighting oifect3 in the Court of the Pacifica. They were truly marvelous! At any time, there are many free exhibition bliildings, such as the Illinois Building, Hall of the Western States, etc. Then there is the Gayway where the children and the grown-ups for that matter, can thoroughly enjoy themselves. There are many concessions and musical shows. For those interested in nature and beauty, may I recommend the Pacific Basin Area. As we stand by the lake or sit in one cf the Japanese Building, we watch the rippling waters Stream under the picturesque bridges, and :ee the lovely purple, white, and multicolored flowers bordering the lake. We see the terraced Oriental gardens, with their weeping-willow trees, shady, lawns, and pretty flowers. The service on the ferries and within the fair grcurfds is really remarkable. There are many roller chair operators to take you wherever you want to go for a reasonable pries. There are the courteous, neat and informative guides to show the way to the visitor and direct lost children to ,'afety. The vendors, guides, roller chair operators, and cashiers are all trained tc treat their customers with the utmost courtesy. The Hall cf Science is probably one cf the most educational exhibits 1 have sesn so• far. It shows the functions of the human body and explains and diagnosis various kinds of illnesses. Also very interesting are the electrical, educational (schools, colleges), hemes and gardens and communication exhibits. When you get hungry, aside from the hot-dog and popcorn stands, there are the numerous little restaurants. For chocolate and a few other beverages, by all means visit the Gbirardelli Chocolate Building for the grandest chocolate you ever tasted! Well, I shall close now. Very sincerely, * Gloria H. Terbovec, No. 141, SSCU STRABANE. HA. DEAR EDITOR AND JUVENILES: I am very sorry I did not write >ast month. Spring is here and the weather is getting warmer. With spring here it isn't very long till the final exams come, so we better be prepared for them. On March 4, my girl friend and I went to get a blank filled for a new member. While we were walking she asked ;me if I'm getting dressed ill the evening and I told her if I have a place to go and she smiled. While we were on our way home a friend told me that Mrs. Zigman wanted.to see me, so we stopped in at her Kitchen. We waited a while but no one came ;o we went out. In front of the nail *.h^ doors were opened so we peeped in. We saw her in there so we went in. I looked around and saw women and lots to cat. It looked as if they were gUt'Dt; muly lor something. Slit t drop off, and have to start all over again. We’ll take them in order: Helen Prokop, age 10, of Lodge No. 90 in New York City had a sweet story about “The Poor Girl.” This is her first letter, and she looks like she’s going to stick l ight on and win a distinguished place on the Honor Roll of the SSCU. Rose Koprivnik of Lodge No. 1, and this is also her first letter, elaborates on the beauty that awaits successful delegates. Edith Petrich of No. 30 in Chisholm is grateful for the dollar she received for her last article. She reports she received fine valentines. Elsie Mary Desmond of No. 173 certainly had an interesting chronology of world events over the past year. Nice stuff, Elsie! From Morley, Colorado, Agnes Klobas, member of Lodge No. 140 tells us cf school activities. Her iister was a delegate in 1937, remember? Josephine Cerne of lodge No 44, Barberton, Ohio, tells us that Sister Klancer is a candi date to become delegate to tlie convention. Her thoughts of the forthcoming convention are tops. From Colorado’s snow frolic town, Aspen, Mias Ella M. Gre-gcrich talks of the world’s largest ski court. Applauds Janko N. Itogclj’s and Mr. Terbo-vec's articles in the Slovene sec tion. Bro. Rogelj and Bro. Terbovec are members of the supreme board. And she extends an invitation to Bio. Terbovec which even Little Stan might r.ome day, accept. Velma Tekavcc of Lodge No. 73, Salida, Colorado, had a nice story titled “Lost”. Beitha Krall of Lodge No. 26. Pittsburgh had her fifth letter published. Winter* sports and an ice cream party were items of interest. And a newcomer, from Tower, Minn., Lodge No. 5, in Irene Pavlich, who certainly came through with a nihstcr piece. A couple of those words Little Stan had to look up in the dictionary hiuii’clf. Her dad was a delegate to the Cleveland SSCU convention in 1936, and all members of the family aic en ioiled in the SSCU. Violet Widgay of Loige No. 89, Gowanda, New York anti-cipales the coming of that beautiful spring, submitted also a b'.yketball story, .“Don’t Give LJp Until The Finish,” — a title which every candidate to the juvenile convention should adhere to! Charlie Chadez of Oak Creek. Colorado, Lodge No. 21 sub-1,,its hiti first letter. lie is learning to ski, and il he can qualify to tho juvenile convention he’ll see Little Stan; if he doesn’t Little Stan will come to see him — when he gets richer. You bet, we’ll have a real heart to heart talk! Freda V. Lab, lodge No. 29. Coraopolis, Pa., writes of events in her community, tells of the we-ithcr. and a fine.masquerade il uice. She urges that Mary Vidmar and Ann Usenik hitch on and write interesting letters about the home town! Dependable Lillian Brezovec of Lodge No. 36, Conemaugh, Pa., comes through with some dandy jokes. Giggle giggle, — that’s Little Stan’s gurgle! Always a booster, Florence Dorothy Start z of lodge No. 129, writes another fine article. Docs she boost Little Stan's stock oi- does she! Little Stan ' felt like a bashful rose when he read t il the plaudits. His face , —• pleasingly pink. Her sister, Margaret Mary, j Start/, is following in her foot-j steps all right, and has turned , iii a fine piece of writing! 1 And h*.ally from one' of our / do ti' misli V" - "Ker ste®j i Mili hrbet, .-ire. Svojim soj r knir, g;t niste še nikoli po^l | Nii;m!c..n j- bil nad tem J Ij odgovorom tako presefljjij 11 se je nasmehnil in mu ^ i poro. PROTI PREHLAD " Proti prehladu se prip^ "J na j razlit'ne jša zdravijo* — \V\VVt' snežna ni neusposnu. h* zdrav nik dr. Kalph Arm^.iliit>f 'l.mir v stari .'^"j Bj( K.\h.\J* ste namenjeni v stari KAliAlt želite koca iz »tarego kravJ,| KARTE priwlnjamo za vse bolJSe^S| n »jni/.ji feni in scved* j . Izlete. t1f % Potniki so z našim posredovanj® p » zadovoljni. ^ u'l Denarne pošiljke izvršujem0 . zanesljivo po dnevnem * ^ p^. V JUGOSLAVIJO v. ,T*|| 100 Din_______s 2.45 100 -- Oil ?00 Din. 4. 7a za 7.00.. 300 ” i za IJST® za 11.00.. 500 ” za . J » za 21 o0. . 1000 " za 29.WJ; M . za 42.50..2000 ” ( za m l, za 105 00.. 5000 ” ! za 1 j. Cene so podvržene sprenie ^ j( ali gori.—Pri večjih znesMflj 4 sorazmeren popust. «4§ SKUPNA POTOVANJA IN *, «1 Izkušnje uče, da je potovanji kraj dosti več vredno, ako j) potovanja dobro in zabavi 1 svojih in sebi enakih sopotn* ^ Q družbo bodete dobili na naš”* . potovanjih in izletih, ki bo<* jjf 3. MAJA na slavnem, liitrero ^ nem parniku NORMANDIE- ,* , 31. MAJA na isti priljubijo 1 mandlji”, & 28. JUNIJA bo naš slavni s» .(n let v Ljubljano. Potnike spremljal podpisani Leo * 1)] bo skrBfei za udobno potov;' j) starem kraju priredil več sk®”! : fl !etovv V0I S\ Za vsa nadaljna pojasnila . j. koj na spodaj navedeni nas'^jjl gS DFUGI POSLI S STARI®* ‘J d, Kadar rabite pooblastilo drutfo listino za stari kraj, 1 najboljše uredili, ako se °® . Vj naš naslov. ^ b LEO ZAKRAJ^ I General Travel Service- i( 302 E. T2nd St. New %[ A- -------------------------- \ ^ i August KoIla^J 5 6419 ST. CLAIR AVB*1 Cleveland. Ohio . \ Slovenskem Nar. D® , K 5$ iirf»* F) Es. PRODAJA parobrodne **“. 'j! H vse prekomorske parinK ’ ^ n * ££ POŠILJA denar v staro f . vino točno in po dne' ■ f” jfl nah; ] t OPRAVLJA notarske Posle' ^ k Hollander ima v zalogi ^ Koslovanskc k ^)VL0G|: V tej posojij^ | zavarovane do S",000.00 po %rf Savings & Loan Insurance ration, Wasliington, D- “ ^ Sprejemamo webne in drii^ •. vloge- 4 i Plačane obresti po Q> \ St. Clair Savings & L-o^ f y I 6233 St. Clair Asenne IlEi^y NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V Ameriki JE ENAKOPRAVNOST Naročnina za celo leto izven Clevelanda je 4.50 Društvom in posameznikom se priporočamo za tiskovine. Unijsko delo—zmerne cene 6231 ST. CEAIR^AVE^^^^^Cleveland^Ohio^^^ j ter da mu priuauara novice oJ njegovih sorodnikov. Predstavi . i.-i sina, katerega slika je v 1 ucJeljsltem Ls: :>;;iuu. Z zavestjo in ponosom ga gleda. Poklice ■ ostale otroke, ki p,c j»n';ii (torno.'. O vsakemu pove, kam iiodi v šolo in kako se uči. - ec!:.:j govc.ii ra:’o on, kako je del„i po pivovarnah, kako se-naj naklada žito na ladje na michiganskem jezeru. Co.oii hiti ico, da bi ja/ re imel j;ri-iiko govoriti o domači vasi in Sloveniji, žena poseže v besedo ter mu pomaga reševati pripovedovanje, kjer se on ne more spomniti kakšnih imen aii pravega časa, kdaj se je zgodilo. Ja:; samo poslušam in prihajam do cppznanja, da je naj- ( boljše, ako se poslovim. Iz pn- . jateljevega obi a z a spoznavam, . da bi bil tudi on menda zelo zadovoljen, ako bi kaj kmalu odšel iz hiše. Vstanem, sežem po suknji, da se poslovim. Sin mi pomaga obleci suknjo. Žena me prigovarja, da n;;j še ostanem. Pri- i jatelj Frank menda nevede od- ' pre usta, pa mu pade' zobotrebec na Ua. Kjegov obraz je sedaj vse drugačen, ker nima v ustih zobotrebca. Njegova brada je zeio nemirna, čuden vtis napravlja njegov obraz. Njegove oči so zastale, kar steklene se mi zdijo, vsaj za hip, toda čez to sto'tleno površino njegovih oči priteče — solza. . Poslovili smo se skoro molče. Spremil me je do obcestnega hodnika ter gledal za menoj, dokler nisem zavil v stransko . ulico. LICENČNE PLOŠČE V Zedinjenih državah si morajo avtomobilisti vsako leto nabaviti nove licenčne plošče. Z nabavo nove plošče plačajo letno vozniško pristojbino, ka-1 tere visokost se razlikuje po teži: an 'iconjSkm 'širin avtonToniki. : Vsaka država izdaja svoje last- ' ne licenčne plošče in pristojbina j za iste niso povsod enake. Pio- i j šče so opremljene z letnico. Barva, plošč in številk na istih se običajno vsako leto spremeni. Avtomobilist morda ddbi leto za letom isto številko, toda običajno to ni. Le avtomobilisti, ld si nabavljajo licenčne plošče potom avtomobilskih klubov, z?..-'i morejo računati na isto številko, i če tako želijo in se pravočasno prijavijo. V Angliji je ta reč drugačna. Tam dobi avtomobilist številko, i ki velja za vse “življenje” avtomobila. Ploščo z odgovarjajočo ! številko si lahko kupi v trgovini j za približno en dolar. Lahko pa ' si ploščo tudi sam izdela ali pa 1 si svojo številko kar naslika na avtomobil. Predpisana pa je1 barva, velikost številk in raz- : dalja med med njuni. Pristojbino za vozniško licenco pa mora ( avtomobilist vsako leto posebej j plačati, in ta je precej slana. | Celo za lahak avtomobil znaša * nad ICO dolarjev. Avtomobilski j šport je torej v Angliji precej dražji kot pri nas. ANEKDOTA Neki častnik Napoleonove ! garde je bil v velikih zadregah, | pa se je obrnil do cesarja s proš- | njo za denrirno podporo. Korza r. je baš tisti dan bolel želodec in ga je hotel odpraviti zato z nemilostno besedo: “Ne dam!” S tem mu je obrnil hrbet in odšel k oknu. Toda stari gardist je bil priseben. “Sire,” je dejal, “čeprav ste mi prošnjo odbili, vendarle vem, da ste moj prijatelj.” Napoleon v svojem slabem razpoloženju nikakor ni delil njegovega mnenja. Obrnil je glavo in vprašal: “Kako pridete j[ £e nekaj išče v časopisu, pa kar m more najti. Zelo modro se diši, čelo se mu gubanči, -zobmi stiska zobotrebec. Tiste j lepe in žive oči. katere so >: magnetično silo motile hrepeneče in ljubeznjive vaške mladenke, sedaj s počasnimi utripi iščejo prostor, kjer bi sc ustalile. Toda njegov e oči so še vedno jasne, svetle in žive. “Frrnk,” ga*ogovar jam, “prijatelj Kolešček je še vedno enak. prav to pičice tak, kot sva ga midva zapustila. Še vedno vozari s konji, poka z bičem in povprašuje ; o tobaku. Prav tako se I .;me je na en zob, ki je bil tako | velik, da daje tisto nepozabljeno ' r ikteristiko njegovemu sme-| hu. Kaj bi bil on, če ne bi imel II istega zoba?” Oa še vedno lista po časopisu, j Nagloma stopi v kuhinjo ter j pi inese še nekaj prilog nedelj-I skega časopisa. Kar sem mu povedal od pri jatelja Koleščka, ga prav nič ne zanima. Zato sem premišljeval, j bi mu povedal, da bi obudil v njem trohico zanimanja na rodno vas. “Ti,” mi pravi, “pojdi z menoj v klet, ti pokažem mojo zalogo. Saprabolt, le pojdi z menoj!” Po stopnicah stopiva v snažno klet, kjer je vsaka stvar tako 'lično in v redu spravljena. Razkazuje mi hrastove deske ter opisuje od kakšne vrste hrasta •jo bile odžagane. Različne vrste 1qs je tam naložen; Jesen, gaber, oreh, mecesen, smreka, borovec, itd. Razkaže mi zalogo s.s?., iži in pšenice, s katero krmi c’o".:ače zajce. S pono/o rr.i piipoveduje, kako tad zahaja v klet, da preklada les iu deske, katere hrani za roznej :■ čase. Kakor lii govoril iz njega pravi lesni trgovc;, t ko resr.j prihajajo besede iz njegovih ust. “Frank,” mu pritrjujem, “be veš* kako sme -hodili po hrastova debla ter jih vozili na žago. To so bili časi, ko sva sedela na vozu, a konji so vlekli težke -vozove. Takih konj ni bilo daleč' na okoli, kakor so Lili vaši ko-n ;• 11 nji. Mislil sem, da mu obudim spomin na tiste čase, da pričneva pogovor o domači vasi, njenih ljudeh in navadah. Njega ne zanima to. Povabi me, da greva na vrt, kjer ima nekako drva -nioo, v kater i je napravil stanovanja za domače zajce. Pripoveduje i..i, koliko i; •. zajcev ; , pleme, koliko mladičev, in koliko mladih še pričakuje v parted nih. Nate greva zopet v hišo. Ponudim mu cigareto, toda jo odkloni. Skoro ne v. u\ več, kaj bi ;-.e pogovarjal z mojim prijateljem, ki je postal p.avi Čudak. Prišel sem k njemu, da lii me on izpraševal o novostih iz Slovenije, toda on ne kaže nobenega zanimanja za vse, kar je zapustil v domovini. Iščem v r.io-jih mislih nekaj, kar ti venda. moralo zanimati. Na misel pride njegov oče in mati. Zato poizkusim takole: “Frank, ko sem bil v va ji hiši, kjer si bil ti rojen, kako sem pogrešil tvojega očeta. Se spomniš, kako vesel in korajžen je bi. tvoj oče; za vsako besedo je J i-.nel humoristični odgovor, da smo se smejali brez p res tanka, in kako izvrstno je znala pogo- ■ v o ■ razpletati tvoja mati. To so ; bili časi našega življenja.” Tudi to ga ne gane. Postaja pa namiren. Zopet išče nekaj po ' časopisu. Z iskanjem hoče od- , gnati vsak spomin o.l sebe. "Ja, ja,” naglašuje, “vojska . bo km; lu. Hitler ne bo Čehe zadušil, čeprav jim je vzel Krko- . noše. Če bo vojska v Evropi, bo , dosti dela v Ameriki. Takrat bo manjkalo delavcev na WPA v Ameriki. Saprabolt, še bo prilika, da napravimo dc. a ' a slabe čase.’’ Domov pride žena, za njo o-troci. Predstavi me kot svojega prijatelja, ki je prišel v njegovo mesto po opravkih. Ne omeni prav nič, da sem bil v Sloveniji • 'ta v Ameriko. Tragedija se je , pričela v tem, da je bil oče prc-' mlad, da bi odstopil kmetijo , starejšemu sinu, a ta starejši - sin še “premlad,” da bi se ženil, j Torej vzrok te poznane in vsak- - danje tragedije v naši staro-i krajski vasi je bil ta, da je bil i oče premlad, in tako tudi sin je bil premlad. »j Tako je pred pet in dvajsetimi . leti odšel v Ameriko moj prijati telj Frank, cvet naše vasi, ko-•_ i'en jak naših fantov in ideal . naših zaljubljenih deklet. Odšei i je v tujino, izgubil se je, kakor da ga je domača vas zanesla } j med. grobove na vaško polcopa-;: lišče. “Kaj nimaš ognja?” povpra-! šuje. Franic “Imam v suknji.” ! Stopim do stola, kamor sem položil mojo suknjo, da si poiščem vžigalice. Med tem že Frank ponuja ogenj, s katerim j si je prižgal svojo cigareto. “Frank,” pričenjam z zanimanjem pripovedovati, “vrnil J sem se iz Jugoslavije pred par meseci. Tudi pri vas sem sej oglasil, prav v vaši hiši ser: bil. Micka mi je naročila, ca naj; i le pozdravim, kr kor tudi ženo! i in vse otroke...” Moj prijatelj ne kaže kaj do-j 1 ati zanimanja za moje pripove ! iovrnje. Prestreže mi besedo: “Sam sem doma. b'sn i iu o-j • troci so šli v mesto. L2j, sapra | bolt, da bi ti videl rroje otroke.! | Taki so kot risi.” ; Povedal jo s takim n:-glasom, da so se zasvetile njegove osi. “Veš, Frar.k,” nadaljujem,! j “tudi brat Jttnes je iz otroka postal tak čvrst fant, da. ga mu j ni para v celi v. i. D li ga ti videl, kako i;c smeji s polnlsp usti zdravih zob, s iso kremeni to kmečko zdravje pulit; iz nje ! ga.. . ’ On gleda skor.i okno na ccsto i take živo in zamišljeno, da mu tudi ja?. sieiUn k moiim pogie- ’ doni. Umakne pogled iz ceste in !pravi: “Ti, Janko, si že katerikrat v idel., kako sc naklada žito s i I arnike. Poglej naš nedeljski jutranji list. Sakrabolt, prav tisto ladjo so fotografirali, na kateri jaz vodim vse stroje za na-'kladanje. Vidiš, za tem kolesom stojim, moj sodelavce stoji na lem koncu, da pazi na korita, po katerih ppolzi žito v ladjo.’ Kaže mi slike ter pripoveduje in opisuje vre operacije, ki jih 'mora naplaviti, da spravijo železniški v oz žit a v lidjo. Tako navdušeno govori, da je kar za nimivo njegovo opisovanje. Tod • jaz sem pričel v njegovo hišo, do. mu povem novice iz domača vasi. Zato nadaljujem: “Mlajša sestra mi je naroči-i!’, da misli priti na svetovno i razstavo v Nev/ York. Potem bi ! prišla na obisk tudi k tebi, ker j' i tc lako rad ’, videla po dolgin j k,lih. I.epo dekle je sedaj, de-1 nar ima, da k ž je pride tebe po | gledat, kakor ti njo ...” Prijatelj Frank rte posluša i dosti, kaj mu pripovedujem. Lis!a po nedeljskem časopisu; že jt; našel pravo sli an časopisa : ter kaže: “Ti, tukaj poglej! Sapramiš, j te bi ga ti videl, kako teee. Ne | za ženeš tako žoge, da bi je ci ; ne udaril. Potem pa leti, kot bi i ga ognjena strela nesla. To je moj sin, ki kocii v kolegij. Veš, saj je majhen kot jaz, ampak teče, da se kadi za njim...” Oba glodava časopis. Pod sli ko čitam imena žogometnib j igralcev, med njimi je tudi i. ; njegovega sina. Med tem on pri kimava z gkiv.o ter grize zobotrebec. — Cigareta mu ni ugaja la, še do polovice jo ni pokadil. “Lepega in korenjaškega fanta imaš,” pohvalim sina. “Veš, sedaj bi ga radi tudi pri nogometni' igri- Sam profesor me je prišel prosit za dovol jenje. Preveč je nevarna tista igra. -Lansko leto ro dvema kosti polomili. Nalc’ ne bom ga dal; če se podpišem, potem bom sam plačeval zdravnike,” pripoveduje in odmajuje z glavo. ■ Janko N. Rogelj: iNe zanima se vel \ — .. PHMmMaaMMMMMmwa kliko 1 ll^lioliu I ni in čudni sc li ljudje. Skoro ne I veijetno je, da b • ,Ajfc ' človek pozabil m i mladostna len : jHpjfŠT* lovska leta, m ■i prijetno in srčka- j » no va s i c o, n c mnoga in sladke i .'!(1 yi'--rtna svo- J. n. Rogelj j ° drago i n i. vzljubijeno dekle ■ na brate in sestre; a kdo bi šc - verjel, da more pozabiti človek i v Ameriki na svojo mater in i očeta! In vendar je vse mogoče na tem svetu, i Rekel bi, da je to mogoče pri ! učenemu materialistu, ki hoče zatreti v sebi vse, kar je bilo , lepega in srcu svetega v mla-: i dostnem doživetju stare domovine. Morebiti je to mogoče pri i človeku, ki si je iz radovednosti Jin firbca spremenil mišljenje, -Ida bi boli imponiral drugim ljudem, i:i same sebe vprašujejo: ; “Kaj sem in zakaj sem to postal'^”. Morebiti! Toda njih srca | še niso tako pokvarjena, kakor so pokvarjeni n j i h o v i obrazi in šablonski iz« ari in besede, katere česnajo, kadar stie-sajo svojo namišljeno lilo/ofijo. D'i bi se vsaj enkrat pogledali v ogledalo, da bi vedeli, kdo stoji pred njimi. Toda slučaj, katerog;' vam hoče-n orisati, je vse nekaj drugega. Moj prijatelj Fran:-, ki žbi v A i. t iki ■ j četrt stol je ostal prav tal: po mišljenju in izražanju, kakor je bii ob njegovem prihodu. Ki aj. . I j vere in ne politične ;a pre:.ri i n ja, ni bilo časa in ne volje, kci ‘ je moral j reveč del iti za vsak-tanji kruh. Skrbeti za ki uh , 03’s.;ini k.enim otrokom, z bolez-' •i^fo v to je boj za vsakdanji življenjski ; obstanek. Pred par meseci sem potrkal | na vrata njegove hiše. Vrat i se jodpio. Prijatelj Frani: me ni |t oznal. Tudi jaz bi ga ne, da ; nisem i il goto /, da 021 stanuje , v tisti hiši. Predstavim se mu, prav po domače, da bi se preje ! zopet spoznala in udomačila. Sedeva v sprejemno robo. Po nuctiri 1: >i cigareto. Z nekako nevoljo jo vzame ter jo drži v robi, k- kor cla mu ni dosti do kajenja. Nekako sugestivno tudi : jaz vrti n cigareto med prsti, 1 kakor da je ,,e dovolj časa za kajenje. Podzavestno iščeva oba vžigalice, rned tern pa se j »lete pogovor o moje;n nenavadnem prihoda in snidenju, kajti Videl 1 so nisva, odvir sva odpotovala i : rfjdne vasi. Moj prijatelj Frank je bil i ljubljence vso vasi, posebno - pri ; dekletih. Cin bogatega kmeta in Kolega : ovca, to je štelo v j pivi' vrsti. Ld pa je tudi čeden i fant, male postave, brhkega ob-raza in svello-živih oči, da so I dekleta o’staj;da pred njegovim’ ; j ogledom. Klebuk je imel v edno pomaknjen na oči, kakor da je , Kotel pokriti polovico tistega očesnega ognja, pre i katerim so dekleta postala premagljiva in nesposobna za obrambe. Vodil j -fante na nočna vasovanja v druge'vasi, vasoval pri dekletih, h katsnm si drugi niso upali. Ka-| kor je bil majhen po postavi, moč ;n je bil kot trije drugi ■ skupaj. Vse se ga je balo, brez j i strelni je nosil za klobukom krivc e divjega petelina. "Koncem va: 1 je imel dblde, ki mu je bilufj zvesto ud?na. Tja je hodil sani,; ; nobeden ga ni upal motiti. Nje-! , go v oče je bil sila ponosen naj : svojega, sina. Dogodilo se je, da je vroča ! ljubezen imela posledice. Kjer, s ) preje ob oknu, skozi vrhove j rožmarina, izmenjavale pot. he-: sode dveh zaljubljencev, tam je zajokalo nezakonsko dete. Tu je til začetek prave vaške! tragedije, katera je prignala marsikaterega slovenskega fan- M ra >■ RADIVOJ REHAR: g.1 n semisiris 9 m ROMAN E*«— ______________________________________________ n ■i>BmMMgp«gaigiPagiPgaigp»aiBi A slišal jo je tudi Asarhadan. Jedka bolečina mu je presunila sree in najrajši bi bil izdrl bodalc, planil proti Abusirisu i.i ga umoril. Toda zavedal se je, da bi bilo s tem konec njegovega življenja in vseh velikih načrtov. Zato je premagal srd in bolečino ter navidezno mirno in vdano pozdravil zmagovalca. Tedaj so se med divjim vzklikanjem množic pridrveli na planjavo piramid tudi že Abusirisovi konjeniki, sami r. buli, orjaški vojščaki, cvet Atlantide. Za njimi so prihajala krdela slonov z bojevniki na hrbtih; sledile so dolge vrste ska- aj e-nin ujetnikov in čete pešcev. Ob pogledu na utrujene, sestradane in zamazane rdečepolte ujetnike, ki so stepali dalje sklonienih glav in hrbtov kakor klavna živina, so pričele množice vreščati in tuliti. Najrajše bi bile planile nan je kakor zveri in jih ži\e ra :-trgale na kose. Vendar so se zadovoljile s psovkami in sirovimi oovtipi ter z užitkom, ki jim ga je povzročalo njihovo telesno in duševno trpljenje. Samo Altagad je strmel vanje tiho, vase pogreznjeno. Kljub vsej svoji plitvi in lahkomišljeni mladosti je razumel, da so i.i ljudje, ki jih semisirske množice psujejo in pljujejo nanje, sorodniki njegovega azteškega ljudstva, daljnja kri njegove krvi. In prvič je razumel besede Asarhadanove, ki mu jih je tolikokrat govoril, besede o krutosti in oblastiželjnosti Atlanto/, ratbalae ljudstev vsega znanega sveta. Iz tega spoznanja mu je 1 sl 1 nova j volja in nenadoma ga je prevzela želja, da bi planil'pred far« oh 1 faiaonov, ga udaril s pestjo v obraz ter mu zaklical: “S kakšno pravico uničuješ svobodo rdečepoltih ljudstev? S kakšno pravico mučiš moje brate? Izpusti jih! Dovoli jim, da se vrnejo v svojo domovino k svojim materam, ženam in lj«lb.b-am, ki koprne po njih! Vrni neodvisnost mojemu azteškemu narodu in mojemu očetu Ilamagadu!” Potem se je zagrebel v nove misli: “Čemu tratim čas v Semisirisu? Čemu poveličujem s svojo navzočnostjo še sam njegovo kruto veličino? Ali smo mi rev nanj vredni ko Atlanti? Vsi smo otroci Najvišjega, vsi srno ljudje, četudi kože različne barve.” “Sedaj te razumem.” “Ker vidiš z lastnimi očrni sovraštvo Semisirisa do vseh, ki niso njihovega rodu,” je odvrnil Asarhadan. “A bojim se. da š vedno ne vidiš vsega. Po cesti ženejo le Inke, ki so po krvi bratje tvojega ljudstva, toda nekoč so gnali tako tvoje lastne pn dnikr in med njimi tvojega očeta,'kralja kraljev. Iztrgali so ga iz ro dedu, vzgojili ga po svoji velji v vazala in ga šele pote 1 spel izpustili, da se je v njihovem, ne v svojem imenu in v imenu' svojega ljudstvai vrnil v deželo večernih gora.” “Tudi tega Bern se spomnil. Tudi tega ae. zavedam,” j vzkliicnil Aftagad. “Od tegatrenotka dalje sem tvoj zavezs.ik za življenje in smrt.” “Hvala ti! Potreboval te bom.” Asarhadanove nadaljne besede je prekinil grd prizor. Or j: \i inski ujetnik, cčito častnik, se je predrznil, da sc je presirljivo ozrl v faraonovo spremstvo. Telesna straža je oparila ta d j ego > 1 ogleu, navalila nanj in ga prebodla, razsekala in raztrgala na kose kakor besna zver svoj plen. V velikih curkih je brizgala kri mučenega naokoli in pordečila cesto. Množica pa je tulila kr-.i-željno in zmagoslavno kakor krdelo divjakov. Afiagad in Asarhadan sta prebledela, nato pa jima je planila nenadoma vsa kri v lica. Stisnila sta pesti in zobe. “To je njihova kultura, moriti zvezane ljudi...” je sikni! Asarhadan. Za izmučenimi ujetniki so prikorakale čete pešcev. Tudi ti so bili trudni, oznojeni in zaprašeni, vendar so burno pozdravljali faraona faraonov, njegovo spremstvo, vojsko in ljudstvo. Sprejema na planjavi piramid je bilo konec. Semis Ofiris je stepii v nosilnico, za njim so dvignili Abusirisa, Semiša Isisa, Ofirijo, Tutalisa in ostalo spremstvo. Tudi Asarhadan in Aftagad sta morala z njimi, dasi bi bila ostda rajša sama in šla peš nazaj v mesto. Ogromno ljudsko valovje se je polagoma stekalo nazaj v reko, ki je usmerjala svoj tek proti Semisirisu. Godci so igiali zmagoslavne pesmi, vojščaki so peli, meščani vzklikali in kričali, se gnetli, prepirali, šalili in smejali. Samo manjša dvorna četa je ostala na obrežju, da zastraži raztovarjanje galej in spravljanje plena. Za njo se je gnetlo tudi nekaj radovednežev, večinoma žensk, ki so se naslajale nad jokom in tuljenjem suženj, ki so jih zmagovalci pripeljali s seboj in jih odganjali v mesto kakor živino. Nekatere so bile popolnoma gole in so sramežljivo z rokami zakrivale dele svojih teles. Moški so zbijali sirove šale, ženske so se histerično hihitale. Proti domu so se napotili šele pod večer, pa tudi še ne vsi. Med tistimi, ki so vztrajali najdlje, sta bila tudi Savadagak in Buramak . . . Na dvoru Semiša Ofirisa je bila razkošna zabava, proslava zmage nad Inki, ki se je je udeleževalo tam zunaj za. o' zid jem dvora tudi vse prebivalstvo srca sveta. V dvornih dvplanah so plesale faraonove in obredne plesavke, igrali godci na barpe in druga glasbila, peli pevci in opojne pijače so se razlivrle po tleh. Bližala se je noč divjih bakhanalij. Asarhadan in Aftagad sta se. udeleževala proslave zmage z bolečino v duši. Asarhadan je trpel zaradi Ofirije. Vedel je, da se bližajo najusodnejši trenotki njene zaroke z Abusirisom. Ves večer je skušal, približati se kraljici svojega srca, a bila je vedno v bližini slavljenega zmagovalca nad Inki, kateremu se ni hotel klanjati in se je ogibal srečanja z njim. Aftagad je pa mislil na inške ujetnike in na smrt mladega rdečepoltega junaka. V njegovi dotlej skoraj otroško lahkomiselni duši so se odpirale neslutene globine in iz njih je vstajalo nenadno dozoretje, čudežno spoznanje SLvari in reči, ki so mu bile tuje in daljne. “Kdo jim daje pravico?” se je spraševal, “da uničujejo svobodo tujih ljudstev? Po kakšni postavi izžemajo milijone, da se kopljejo v bogastvu in uživanju, v razvratd? Zakaj je moj oče, kralj kraljev, podložen faraonu^emisirskemu? Zakaj mu mora pošiljati odkupnino? Zakaj se poti in trudi moje ljudstvo za to požrešno, brezsrčno družbo pijavk ? In čemu sem pripeljal Semišu Ofirisu svojo sestro?” (Dalje prihodnjič)