Leto II.
V Celju, dne 21. novembra 1907.
Št. 51.
NARODNI UST
Glasilo na odne stranke za Štajersko.
Iihaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List" * Celju. — Reklamacije so
poštnine proste. — Uredništvo: Grašla ceFta štev. 1.
rNarodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov : „N arod ni List" v Celju.
Štajerski Slovenci in obstruk-cija v državnem zboru.
Govori se, da bode morebiti jugoslovanski klub, v katerem so štajerski poslanci Ploj, Roblek in Ježovnik, pričel obstrukcijo zoper nag.dbo z Ogrsko, to se pravi, da bodo ti poslanci poskusili delati na to. da se ta nagodba ne bode mogla skleniti v državnem zboru. Kaj rečemo štajerski Slovenci k temu?
Štajerska slovenska javnost bode po ogromni večini ta korak naših poslancev z veseljem pozdravila. Zakaj? Ker nam nagodba z Ogri iz gospodarskega stališča prav nič ne ponuja, da bi se ogrevali za njo. Iz političnega stališča pa iz naše strani govorijo vsi vzroki zoper nagodbo. Edini razlog, ki kranjske Slovence nagiba k sprejetju nagodbe, namreč belokranjska železnica temne bodočnosti, niti za Kranjce ne sme biti povod k navdušenju za nagodbo, za Štajerce pa tem manj. Če bode to železnico vojna uprava zahtevala, zidala se bode, naj Slovenci glasujejo pri uagodbi kakorkoli in naj se nagodbeni predlog sprejme ali ne, če je pa vojaški oziri ne bodo dosegli, pa te železnice, če se tudi nagodba sprejme, mi ne bomo doživeli. To prepričanje imamo z ozirom na stališče, ktero je v ti zadevi v Budimpešti zavzel Wekerle, ki pravi, da se bode ta železnica na Hrvaškem zidala z nekim skladom, ki je danes — suh.
Politični razlogi pa Slovencem naravnost »kazujejo ustaviti se vladnemu predlogu z vsemi sredstvi. Beckovo ministerstvo je doslej ob vsaki priliki dokazalo, da je nam Slovencem, zlasti štajerskim, ravno tako sovražno kakor KOrberjeva vlada. V zadevi celjskega ljudskošolskega in gimnazijskega vprašanja kakor tudi v zadevi okrajnega zastopa nas Beck brezsramno za nos vodi. Kako se postopa pri sodnijskih imenovanjih, je dobro znano. Gradec dela z nami, kar se mu zljubi, ne da bi Dunaj vmes posegel. Češki mi-
nister rojak Pacak se je kot zaupnik Slovencev večkrat uprl vladnim krivicam naperjenim zoper Slovence, pa je našel v Becku najhujšo oviro. In tej vladi naj štajerski Slovenci izrečejo zaupanje s tem, da nagodbo z Ogri sprejmejo? Šta* jerski Slovenci tega ne moremo odobriti in se popolnoma strinjamo s Plojem, Roblekom in Je-žovnikom, če skusijo sprejetje nagodbe onemogočiti. Da bodo Pišek, Roškar, dr. Benkovič in dr. Korošec drugače postopali, je tolmačiti le na ta način, ker jim narodnega čuta manjka in ker dobivajo od vlade za to v raznih oblikah nagrado, oziroma so jo že dobili. Korist Slovencev pa to ni.
Če bi se pa niti na te razloge ne ozirali, dolžen je jugoslov. klub bratskemu narodu Hrvatov, nasprotovati nagodbi z Ogri, ker je ta zlasti za Hrvate zelo škodljiva v gospodarstvenem in narodnem oziru. Štajerski Slovenci, ki so zmiraj v sreči in nesreči čutili s Hrvati, bi že iz edinega tega razloga odobrili sklep Ploja, Robleka in Ježovnika, podpirati Hrvate v tem vprašanju. Da klerikalni poslanci tega razloea ne poznajo in le smešijo obupni boj hrvaških poslancev v Pešti in na Dunaju, to je izdajstvo zoper hrvaško-sloven-sko pobratimstvo.
To je naše stališče o obstrukciji v državnem zboru.
Kdo je kriv ponemčurenja šol?
Na vseh koncih in krajih slov. Štajerske zidajo priseljeni Nemci in njihovi priganjači šole, kjer kradejo naši mladini njih najdražji zaklad — materini jezik. Polovica trgov na Spod. Štajerskem že ima v svoji sredini poneračevalnice. Ker so šole večinoma zasebne, nimajo iz početka pravice javnosti, to se pravi, vsi učenci teh nemških šol bi morali pri vstopu iz šole delati izpite na drugi javni — pri nas slovenski — šoli in bi le s tako pridobljenim izpričevalom mogli vstopiti v srednje
in strokovne šole. Ako bi se tem šolam zadrževalo podeljenje pravice javnosti, prišle bi ob ves vpliv in stariši bi prej ko slej nehali pošiljati vanje svoje otroke.
Pri prošnjah za pravico javnosti morajo doprinesti šole tudi dokaz, da se v njih poučuje tudi verouk po izprašanem katehetu. Ako bi se kateheti in župniki branili poučevati v nemških šolah veronauk, ostale bi šole zasebne brez pravice javnosti.
Kako pa se gg. duhovniki zadržujejo nasproti tem šolam? Po celem Spodnjem Štajerskem zloglasno znani gosp. J. Govedič, župnik v Šoštanja, e bil takoj pri ustanovitvi nemške šole v Šoštanju pripravljen osebno poučevati na tej šoli veronauk. Ali so te ure brezplačne? Stori li mogoče vse to vsled gorečnosti v poklicu. Bi-li ta šola brez njegovega razpolaganja dobila pravico jasnosti?
Tudi v Velenju zidajo nemško dvorazred-nico.*) Od šulferajnske strani se že zanimajo za pouk v veronauku. Ponudili so slnžbo g. župniku Cizeju, Ta pa ni ponudbe zavrnil, kakor bi bilo o takem „narodnjaku" soditi, temveč se je zavezal, da hoče poučevati za šest kron od ure v v enem razredu. Kadar pa postane dvorazrednica, jim popusti na ceni, ter bode zadovoljen s štirimi kronami od ure.
Vi, gospod župnik, hočete torej pomagati, da pride nemška šola v Velenju kar mogoče najhitreje do javnih pravic? Storite-li to samo kot dobri pastir? Ste-li moralično k temu prisiljeni? Ali storite to samo Vašim prijateljem Nemcem in županu na Ijnbo? Odgovor Vam podam tu: Kot siromašni župnik, kakor vedno tarnate, prisili Vas k temu menda glad. Dve uri na teden po šest kron, da na šolsko leto po 42 tednov ravno 500 K dohodkov, to je polovica začetne plače stalnemu učitelju, ki se trudi od 20—28 in več ur na teden.
*) Med tem ie »tvorjena.
LISTEK.
Jarema.
Pripovedka iz zaporožkega življenja.
Prevel iz maloruščine Podravski.
(Dalje.)
Tudi v njeni duši se je odbijala slika drz-»ega viteza, prostega kakor ptica, ki ne čuti materinske ljubezni, ne ljubezni ženske. Padel je v sužnost, mučil se je na galerah, ali ginil na široki stepi in vran je kljuval njegove mrtve črne oči. In Katrica je nehote stegala proti njemu roke, da odvrne od njega nesrečo ter osladi samotno ■jegovo življenje.
Srečanje z Jaremo je zapustilo v vneti Ka-tričini duši globoke sledove. V njej se ni odbijala zgolj hvaležnost, marveč tudi živejše strune so zadonele v njenem srcu. Ko je izvedela, da je on zapuščena sirota brez očeta, brez matere, da nima nikogar, h kateremu bi se mogel zateči, mu je ona oddala vso svojo dušo in tudi on se je ▼neto zaljubil vanjo.
Njuna sreča je bila v resnici brezmejna. Samo časih mimoletoč oblak je zakril njeno jasno, mirno čelo pri spominu na to, kaj bo še dalje.
Katrica je vedela, da oče ne more razumeti njene vroče ljubezni. Večjo polovico svojega življenja je prebil na Siči in ljubezen do mladega Kozaka je bila v njegovih očeh ako ne zločin, tako v vsakem slučaju nekaj nevarnega. Burlaj
je ljubil ter visoko cenil Jaremo kot rešitelja svoje hčerke ter hrabrega pogumnega Kozaka, toda prvi bi bil stopil med nju, ko bi mu radi njune ljubezni utegnila pasti sramota na njegovo sivo glavo. Katrica je to razumela, toda njeno srce si je želelo odkriti se pred nekom ter izpovedati to, kar se je skrivalo v njega globočini.
Ob enem ž njo je živela pri očetu mlada deklica, ki je bila malone njena sovrstnica. Ob času enega izmed tatarskih napadov so posekali Tatarji vso rodbino in Marica je ostala revna sirota ter jo je Burlaj vzel k sebi kakor za svojo. Njej je torej odkrila Katrica svoje srce. Po cele ure je pravila Marici o ljubezni Jareme do nje, in o svoji sreči.
Marica je molčala, samo časih ji je bledelo njeno lice, oči so se ji zavistno zaiskrile iu takrat je pobešala glavo, prizadevajoč si skriti utripljaje svojega srca.
Katrica tega ni zapazila; z vso odkritosrčnostjo je zaupala tovarišici svoje občutke; ni zapazila, da Marica ljubi Jaremo, da ga ljubi tako vneto, takisto brezmejno kakor ona sama.
Marica se je zaljubila v Jaremo skoro v
prvem trenutku njunega srečanja, ko se je bil pojavil na liutoru. Ker pa je čutila, da ni zala, se je bala priznati celo sama sebi, da ga ljubi; raditega je le sramežljivo gledala na Jaremo, kateri je to zapazil ter jo raditega celo pomiloval. Marica je to dobro pogodila ter molče trpela dalje. Mahoma je spoznala, kdo je prevražaril
srce zalega Kozaka in raditega je jela sovražiti Katrico ter si prizadevala na vso moč, da bi skrila svoje sovraštvo.
To jutro, ko sta Jarema in Ivan dospela k Črni Balki, je Katrica sedela z Marico ob koči ter pozorno poslušala. Burlaja ni bilo doma. Katrica je vedela, da ako ne danes, pa Jarema pride gotovo jutri se poslovit od nje pred odhodom; slišala je bila od očeta, da Zaporožci prirejajo čolne ter se naravnavajo na pohod. Obe sta molčali. Marica se je delala, kakor bi se ukvarjala s svojim delom, časih pa je skrivoma pogledala Katrico in v njenih očeh je gorela zlobna ne-voščljivost.
„Čemu neki Jareme še ni ?" pretrga Marica molčanje. „Kmaln odrinejo Kozaki na pohod, a tvojega Jareme še ni od nikoder. Ne verjemi mu, Katrica, on te vodi za nos."
Pri teh besedah jo pozorno pogleda.
„0n pride, pride, to čuti moje srce, da pride. Jarema ne odrine odtod, ne da bi se poprej poslovil od mene; skrivoma odide iz Siče. brez vednosti atamana, in dospe v Črno Balko."
„Mar meniš, da misli samo nate? Eh, Katrica, žal mi je zate, golobica! Nisi se na veselje zvezala s tem lahkoživcem. Napravi sramoto tebi in tvojemu staremu očetu, poišče si drugo, ki je zalša od tebe, tebe pa zapusti in potem — išči veter na polju!'*
(Dalje prihodnjič).
Pa nikakor ne mislite, da vam je kdo mastnega zaslužka nevoščljiv, ampak pribijamo zopet dejstvo, da so gg. duhovniki zadnji, ki 2e pomišljajo za ljube kronce oddati Nemcem koncesije in jih podpirati v njih stremi jen ju, že v ljudski šoli ponemčuriti kar največ mogoče otrok slovenskih delavcev in slovenskega nezavednega prebivalstva. To početje je sramotno, je čin narodnega izdajstva. Še je čas, da pomislite dalekosežne posledice te uslužnosti.
Šulferajnska podružnica v Šoštanju je že poslala prošnjo na okrajni šolski svet šoštanjski, naj imenuje nemško privatno šolo v Šoštanju kot trško šolo, trg pa izšola iz dosedanje šestrazredne šole v Šoštanju, ki bode potem imela ime okoliške šole. Ogromne stavbene stroške nemške šole (krog 40.000 K), bode plačevali davkoplačevalci, ravno tako tudi nemške učitelje. Okolica pa bode imela veliko večino stroškov slovenske šole prevzeti.
Nemci bodo dosegli svoj namen, ako se gg. okrog kompromisa tej nakani ne postavijo energično po robu. Ni-li ena izmed kompromisnih točk tudi določitev, da se v sedanji dobi občinskega odbora glede nemške šole ne sme ničesar spremeniti ? Kompromis se je skoval in podpisal po 1 pokroviteljstvom, c. kr. okr. glavarstva, isto okr. glavarstvo ima sedaj sveto dolžnost, da poskrbi, da se delokrog kompromisnih točk niti v najmanjši zadevi ne prekorači, ter da d& Slovencem v Šoštanju jamstvo, da se bode štatus quo za dobo zloglasnega kompromisa varoval. Omenjena prošnja je po našem mnenju v polni meri že kršenje tega kompromisa in zato zahtevamo, da se tudi na javnem mestu kot takšna kvalificira in zavrne.	•
Iz političnega sveta.
V državnem zboru
se je nadaljevala včeraj razprava o predlogu soc. demokratov glede podraženja živil, — Govoril je od Slovencev posl. Demšar; dalje knez Auersperg, ki je zagovarjal agrarno stališče; oglasil se je tudi novi poljedeljski minister Ebenhoch, ki je govoril poldrugo uro. Omenil je med drugim, da on stoji na stališču, da niso agrarti krivi visokih cen živil, ampak prekupci. Izjavi, da bo odločno vztrajal na stališču zaprtja mej proti uvozu živine iz Rusije, Srbije in Rumunije, in da bo vedno z vsemi sredstvi podpiral kmetijstvo. — Poslanec Marckhl je stavil predlog, naj se uvrsti mesto Celje v III. razred aktivitetnih doklad za državne uradnike. — Poslanec Pantz zahteva osredotočenje vseh vodnih stavb v poljedelskem ministerstvu.
Novi klub v državnem zboru
so ustanovili minolo soboto staroruski poslanci. Vseh članov je 5. Predsednik je posl. Davidjak. Poroča se, da stopi novi klub v tesni stik z »Zvezo južnih Slovanov", od-nosno da vstopi celo k.p t posebna skupina v zvezo, ki bi imela vtem slučaju 25 članov.
Deželni zbor za Bosno in Hercegovino.
Skupni finančni minister Burian je nedavno temu izpovedal, da je ustanovitev deželnega zbora za ti deželi v bližnji bodočnosti. Priprave se že vrše in v najkrajšem času se vrši tozadevna konferenca vseh članov iz cele dežele.
Proti Madžarom.
Slavni norveški pisatelj Bjflrnson priobčuje v raznih časopisih članke, v katerih v živih barvah slika zatiranje nemadžarskih narodnosti po ogrski vladi, slika krivice, ki se jim gode in žigosa sramotne pravde pri madžarskih sodiščih zoper Nemadžare »zaradi hujskanja zoper madžarsko narodnost". (Kakor znano, »hujska" po mnenju Madžarov »zoper madžarsko narodnost" vsakdo, ki dela za napredek svojega naroda.) BjOrnsonovi članki vzbujajo občno pozornost, pri Madžarih pa seveda izbruhe slepe jeze. A BjOrnson izjavlja, da bo nadaljeval to tako dolgo, dokler ne razkrinka Madžarov popolnoma pred svetom.
Nemški agrarci in nagodba.
Izvrševalni odbor nemške agrarne stranke za Češko je imel dne 9. t. m. sejo, v kateri je sklenil, da nemška agrarna stranka odločno vstraja na stališču proti nagodbi in da je v tem sklepu ne omaja niti dejstvo, da član je stranke vstopil v ministerstvo.
Iz Hrvatske
Pri zadnjih volitvah v kraljevingki sabor Hrvatske je bila strta Khuen-Čavrakova nasilna
vlada. Hrvatski narod se je v zadnjem obupu junaško dvignil in vMjnb nasilju dosegel sijajen uspeh: Zmagali so po veliki večini kandidatje ljudstva. Vendar pa so v nekaterih okrajih še zmagali vladni mameluki, med temi tudi bivši podban Cavrak. Sedaj pa mu je od 570 volilcev 375, torej dve tretjini, poslalo nezaupnico, katero je podpisalo 356 pristašev hrvatske ljudske napredne stranke in nekaj drugih. S tem mu je menda dovolj jasno povedano, da naj . več ne — kandidira! Bo menda razumel!
V novi (tretji) ruski dumi je dozdaj 437 poslancev, 5 jih še treba izvoliti. Med temi je 195 desničarjev (nazadnjakov), 128 oktobristov, 43 kadetov, 32 poljskih narodnjakov, 4 mirni obnovitelji, 14 socialnih demokratov itd. V celem je opozicije le 119 mož. Jeziček na vagi tvorijo oktobristi, ki se bodo najbrž postavili na stališče, da rešijo ustavo in delajo na ustvarjenje rednih razmer na Ruskem. Pridružili se jim bodo v tem stremljenju kadetje in ostala opozicija, in edino tako o mogoče ustrahovati zagovornike brezpogojnega absolutizma (samodržtva).
Proti nagodbi.
Nemška agrarna stranka na Češkem in Mo-ravskem v ostrem tonu poživlja svoje agrarne poslance k obstrukciji proti nagodbi. Tudi štajerska kmetijska družba se je izrekla zoper na god bo kot z a kmetijstvo nesprejemljivo in je pozvala poslance kobstrukciji.
Češki poslanci, ki so izstopili iz skupnega češkega kluba, tvorijo s češkimi radikalci, realisti in s Starorusi skupen klub.
Proti poklerikaljenju šol,
za katero se je jasno izrekel »katoliški" shod na Dunaju, so se izrekli vsi nemški napredni poslanci.
Veterani dobe puške.
Dne 19. t. m. je vlada državnemu žboru predložila predlogo, po kateri bodo smeli veterani pri slavnostnih oficijelnih nastopih nositi puške. Tudi še druge udobnosti daje veterancem ta nova predloga, med drugim določa oskrbovanje vete-rancev s hrano v slučaju obolenja po vojaških sanitarnih napravah.
Moravski mladočeški poslanci in češki „Narodni klub."
Izvrševalni odbor moravske mladočeške stranke je pozval moravske mladočeške poslance, da izstopijo iz agrarno-klerikalnega »Narod, kluba". Govorilo se je, da se odzoveta temu pozivu le Stransky in Slama. Se(Jaj pa sta iz kluba izstopila tudi ostala mladočeha B u 1 i n in Smrček. —
Avstrijska kvotna deputacija.
je v svoji torkovi seji sprejela vladni predlog glede zvišanja ogrske kvote za 2%.
„Katoliški shod" se je vršil minole dni na Dunaju. Sklenili so, da se povsod snujejo »katoliške kmečke zveze" in »katoliška delavska društva". Tudi Jeglič in Na-potnik sta prisostvovala.
Za laško vseučilišče v Trstu so se izrekli tržaški socijalni demokratje na zborovanju minolo nedeljo.
Srbi iz Bosne in Hercegovine so sklicali pred nekaj dnevi shod zaupnikov iz cele dežele in nastavili program za narodno organizacijo. V njem zahtevajo med drugim: popolno avtonomijo Bosne in Hercegovine, deželni zbor, voljen po splošni in enaki volilni pravici, upravno sodišče, samoupravo mestnih in kmečkih občin ter uvedenje srbskega kot uradnega jezika.
V Rimu,"
sedežu papeža, kardinalov, so pri volitvah v mestni zastop prodrle združene ljudske stranke in sicer 10 republikancev, 11 socijalnih demokratov, 13 naprednjakov in 12 radikalnih monarhistov.
Hrvati in Madžari.
Neizprosno borbo so uvedli hrvaški odposlanci v ogrskem državnem zboru za uveljavlje-nje pravic Hrvatske, odnosno za urejenje držav-nopravnega odnošaja med Ogrsko in Hrvatsko. Zato so začeli z obstrnkcijo proti nagodbi in jo
— 20 mož — izvajajo z železno vztrajnostjo. Z
nasilstvom so hoteli Madžari udušiti obstrukcijo Hrvatov, a ni se jim posrečilo. Zato vabijo sedaj Hrvate in min pred. Wekerle i ban-komisar Ra-misar Rakocaj na »sporazumljenje". Zagrebški »Pokret" pravi k temu: »Ali vara se (Rakocaj) ljuto, ako misli, da bo preokrenil pod katerokoli firmo javno mnenje v prilog sebi in da bo pridobil koalicijo, da sklene kompromis in — ga
vzdrži na banski stolici (Rakocaja). Ta jagnetova koža, ki sta jo on in Wekerle sedaj oblekla, jia ne pomaga. Naših zidin ne bomo več odprli «a nove trojanske konje, ampak zaprli jih bomo še čvršče za nje in za vse ono, kar nosijo v svojih srcih. Bojkot jim ne izostane, magari se oblečejo še v nežnejšo kožo, nego jagnetova, dotlej, dokler se ne zadovolji našim pravicam in se povrne narodn pravica samoodločevanja."
Hrvatsko-madžarska kriza, o kateri poročamo tudi na drugem mestu, še tudi včeraj ni bila rešena. Madžari sicer očividno popuščajo in videti je, da hočejo Hrvatom žrtvovati dve osebi: komisarja-bana Rakocaja in hrvaškega ministra Josipoviča. Kakor pa javlja »Pokret", se Hrvati s tem nikakor ne bodo zadovoljili.
Dopisi.
Slivnica pri Celju. Pri nas narodna stranka vrlo napreduje in pri občinskih volitvah je dobila primerno število zastopnikov. To pa je hudo zbodlo našega kaplana in izlegel je v »Našem domu" kukavičje jajce, pri tem pa si seveda ni mogel kaj, da bi se ne poslužil tudi laži. Zato mi bomo v prihodnji številki primerno odgovorili ter tudi splošno pisali o naših razmerah. Zdražbarje ne bomo trpeli v svoji sredi, sato smo Slivničani preponosni! Na svidenje!
Smartin v Rožni dolini. V zadnjem »Gospodarju" z dne 14. listopada smo čitali članek »Zakaj peša vera", zadevajoč tukajšnjega nadučitelja g. Kvac-a; moral bi se glasiti tako-le: Zakaj vera peša ? Morebiti ve kaj o tem kaplan Kovačič — »resnicoljub" — sroreč »častilec" zavednega učiteljstva. Iz same krščanske ljubezni za nekaj časa sem obrekuje in psuje domače učiteljstvo. zlasti nadučitelja. ker ta ne odobrava kaplanove vladoželjnosti v šoli in občini. Kovačič naj ne misli, da je on v Šmartnu vsegamogočen in naj ne čaka, da bi še enkrat moral iti v Maribor »poročat" o svojem delovanju v prilog čednost-nega življenja, sicer mu bodemo zapeli pesem — seveda brez spremljevanja orgel — pesem o lepi »sestrični" po Adamu, doma iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Zakaj peša vera ? Šmartenčani nismo navajeni takih zdražbarjev in on ni edini kaplan na svetu. Kaplana plačujemo in mu dajemo bero za oskrbovanje duš. ne pa za zdražbarsko politiko. Torej, Kovačič, ker imaš toliko umazanega masla na glavi, ne hodi na solnce. poboljšaj se!
Večina taranov
Šoštanj. Občina okolica Šoštanj je izvolila gosp. Mihaela Tajnika svojim častnim občanom in v nedeljo 10. novembra je izročil občinski odbor med igranjem šoštanjske narodne godbe in jedernatim govorom gosp. župana Josipa Košana Mihael Tajniku krasno diplomo, katero je izvršil g. Benčan v Celju. Zaslug, katere ima gosp. Mih. Tajnik za občino okol. Šoštanj, kateri je župano-val nad 15 let, ne vejo ceniti samo občani, ampak celi okraj Šoštanj! Slava takšnemu možu! Drugi dan pa je obhajal gosp. Tajnik s svojo soprogo 40 letni jubilej svoje poroke.
S ponosom se lahko naša slavljenca ozirata nazaj na svoje 40 letno skupno delovanje in z mirno vestjo lahko rečeta: midva sva storila svojo dolžnost, bodisi za vzgojo otrok, bodisi za napredek gospodarstva.
Bog dal nam še mnogo takih, slavljencema pa želimo, da bi se črez 10 let zopet videli pri 50 letnici.
Slava njima!
Št. Jur ob južni žel. V nedeljo dne 17. t. m. je priredila naša kmetijska podružnica poučno predavanje o umnem perotninarstvu. Prišel je predsednik štajerskega perotninarskega društva g. Magelham, ki je prinesel s seboj tudi 2 petelina čistokrvne staroštajerske pasme, ki se je pred davnimi leti redila posebno po naših krajih.
Gospod Magelhem je govoril o predmetih pristne štajerske pasme glede polaganja jajec. glede mesa, kapunov ter reje. Dokazoval je, da si štajerska kura večinoma sama išče! hrane, da nese lepša in obilnejša jajca ter da se v trgovini razpeča po najvišji ceni. Pokazal je peteline male štajerske pasme in petelina Sulmtalerske velike štajerske pasme. Staroštajerska mala kura nese do 240 jajec na leto ter daje tudi mesa več kot neštajersko pleme. Priporočal je tudi Sulmtalersko pleme zaradi velikosti, kratkih nog in jajec, dasi jih nese manje nego mala pasma, vendar več kot vse druge tuje pasme, s katerimi smo staro domače pleme popolnoma spridili.
Večina navzočih se je izrekla za Sulm-talersko štajersko pleme. Podružnici je g. Magel-h«m obljubil, da dobimo kot udje štajerskega pe-rotninarskega društva precejšnje število petelinov in kur obeh pasem, posebno pa velikega plemena. Petelini in kure se bodo potem razdelili med ude podružnice pod posebnimi pogoji. Upati je, da bomo z vztrajnostjo tekom fesa razširili preko-ristno domače kurje pleme po naši okolici.
V	kolikor poslušalci predavatelja niso razumeli, je tolmačil g. živinozdravnik Uršič navzočim najvažnejše.
Gospod Kveder je v kratkih potezah o številkah razložil slabe strani avstrijsko-ogerske nagodbe za avstrijsko kmetijstvo ter omenil:
1.	4a prepušča Avstrija Ogerski zaradi nedeljenja carinskih dohodkov letno najmanj 30,000.000 K
2.	vsled raznih drugih koncesij 5,530.000 K
vkup 35,530.000 K
3.	Da pa dobivamo od Ogerske samo 5,150.000 K
netto 30,080.000 K
4.	da bi torej Avstrija bila vsako leto za 30,080.000 K na škodi,
5.	prostost uvoza ogerske živine v Avstrijo tudi glede raznih kužnih bolezni,
6.	pospeševanje izvoza ogerskih poljskih pridelkov po naših avstrijskih železnicah z znižanimi tarifi.
Ker se vse te točke nagodbe razkrijejo kmetijstvu na kvar, je g. tajnik Jože Drofenik predlagal resolucijo na centralno vodstvo c. kr. kmetijske družbe, na centralno mesto za varstvo kmetijskih interesov na Dunaj in sicer na referenta g. viteza Hohenblum ter tudi na državnega posl. g. Robleka, da naj vstrajajo na stališču proti na-godbi. Bile so sprejete.
Naposled je g. Magelhem navduševal zbrane zborovalce, naj se zaupljivo združijo v stanovski organizaciji, kakoršno nuja vsem kmetovalcem brez ozira na ostalo osebno politično prepričanje c. kr. kmetijska družba v podružnicah, ker je le to oficijelna ter priznana kmetijsko-stanovska organizacija.
G. Kveder kakor g. Cestni Jože sta se zahvalila g. Magelhemu za trud, ki ga je žrtvoval naši podružnici v prid.
V	nedeljo 8. decembra se vrši občni zbor podružnice kot priprava za leto 1908 in prosimo vse zavedne kmetovalce, naj se polnčštevilno udeležijo.
Iz Trbovelj. Velezanimiv dan za nas delavce je bil 3. november. Uvideli smo, da nar. stranka še ni pozabila na nas; uvideli smo, da se narodna stranka strinja z našimi načeli, ter z našimi upravičenimi zahtevami. Želimo pa tudi, da bi besede, ki smo jih slišali na glavnem zboru glede delavstva, ne zaspale in da bi se tudi v tem oziru kaj storilo. Tudi mi delavci smo važen činitelj človeštva in tudi mi igramo v človeški družbi veliko ulogo.
Delavstvo na Slovenskem še večinoma spi. Krivo pa je to, ker nam manjka voditeljev in buditeljev, kateri bi vodili delavstvo do prave narodne in demokratične omike. Narodna stranka je storila v kratkem času svojega obstanka veliko, kar se tiče kmetijstva, trgovstva itd., samo med nas trpine je posegla še veliko premalo. Izobrazba in organizacija delavca sta dandanes tako važna činitelja, da si brez njih skoro življenja med delavstvom misliti ne moremo. Žal, da ravno slovensko delavstvo v tem oziru še vedno spi: ravno na Slovenkem smo v tem oziru za vsemi drugimi deželami avstrijske države, ravno slovensko delavstvo tava v politični temi.
Dajte delavstvu izobrazbe, vcepite mu smisel za blagor organizacije, smisel za zahteve modernega časa, dvignite ga od sužnja do enakopravnega člana človeške družbe. Narodna stranka — tudi v tem oziru naprej!
Iz Rajhenburga. (Prij atelji ubo-g e g a kmeta.) Že dolgo časa je gojil naš gosp. župnik J. Cerjak pobožno željo, ustanoviti lastno posojilnico, da bi na ta način dobil čim več kmetov v svojo odvisnost ter postal neomejeni gospodar. Zelo si je belil Cerjak glavo, kje bi dobil primerne prostore za svojo posojilnico — no, naposled jo je vendar le pogruntal!
Naenkrat je postalo letos pozno jeseni (zakaj že ni, ko so spomladi popravljali kapla-nijo (!)) stanovanje, za časa volilnega boja pro-slulega kaplana Tratnika, tako vlažno, da nikakor ne more več p r e"b i v a t i v svojih dveh sobah! Na stroške kmeta, ki gotovo niso mali, so mu morali popolnoma prenoviti mežnarjevo stanovanje, v katero se v kratkem
preseli. Staro stanovanje pa porabijo za novo posojilnico. Na ta način se je Cerjak izkopal iz zadrege!
Pa še drug vzrok je bil, da je Cerjak ustanovil novo posojilnico. Njegov brat Tinče ima namreč premalo 60 gld. na mesec od cekvenega odbora za gradnjo nove cerkve, da bi mogel preskrbeti svoje otroke, zato mu je hotel na vsak način preskrbeti še drug zaslužek — posojilni-škega tajnika.
Iz tega izprevidiš, ljubi kmet, kako zelo skrbi tvoj dobri duštni pastir za tvoj blagor na tej zemlji.
Varuj se »dobrih" prijateljev, ki žele, da bi te vpregli v svoj jarem.
Proč z nepotrebno novo Čerjakovo posojilnico in oklenite se vsi stare svoje posojilnice, v kateri bodete vi sami gospodarji. Le v slogi je moč! Izobrazujte se s knjigo in časniki. Te pa dobite v »Čitalnici" Rajhenburški, ki si je posebno letos zelo pomnožila svojo knjižnico. Zato gre posebna hvala vrlemu zdravniku dr. Schmirmanlu, ki je daroval »Čitalnici" zelo veliko dobrih in lepih knjig. Knjige se izposojujejo vsako nedeljo od 11.—12. ure. Dvorana restavracije »Unschuld" se je znatno povečala ter napravi »Čitalnica" gledališki oder. S tem so se omogočile gledališke predstave.
Bizeljsko. Za dne 10. t m. je povabil g. Malus odličnejše občinstvo na Bizeljskem na sestanek, da se pogovori o ustanovitvi ljudske knjižnice. Bilo je vse natlačeno polno. Po kratkem pozdravu sklicatelja govori g. Skalovnik v vznesenih besedah o važnosti i h koristi ljudske knjižnice. Čim dalje je govoril, tem pozornejše je postalo ljudstvo. Med govorom je temeljito razjasnil, da je ljudska knjižnica tudi v gmotnem oziru le v napredek, kajti priden bralec čita lahko za eno samo krono letnine 100 knjig in stane torej či-tanje ene knjige samo en vinar. Govorijo še: Gg. Skubec, Balon Jože, Janežič in še drugi, kateri so vsi z navdušenjem odobravali prepotrebno ljudsko knjižnico. Ni hotelo biti konca živijo-klicev. Vsak se zaveže po svojih močeh pomagati novemu društvu, da se doseže po globoko začrtani poti naš cilj. Nato se je volil odbor. Vsa grla proglasijo sklicatelja Malusa novemu, društvu predsednikom, par krepkih rok ga dvigne v zrak ter med burnim ploskanjem nosi po dvorani. Ni hotelo biti konca burnega odobravanja pri izvolitvi vsakega na delo odločenega člana. Vsi so si podali roke v znak zvestobe. S kakšnim uspehom se je izvolitev odbora izvršila, kaže dejstvo, da so blagajničarke gospe Terezije Frece in Marija Kos v prvem četrt ure trajajočem pobiranju podpornih prispevkov od »botrov novorojenega deteta" nabrale lepo vsotico 234 kron. Botri so se zavezali, da deteta nikoli ne zapuste in ga bodo po vseh močeh gojili ter zanj skrbeli.
Sprejela so se po triurnem posvetovanju novega odbora pravila, katerih vsaka točka govori v korist ljudstva.
Vrlim Bizeljanom in novemu društvu naš krepki: Naprej!
Podčetrtek. Pretečeni četrtek 14. t. m. se je brzojavno naznanilo, da je nastal v župnijski cerkvi sv. Jurja v Deseniču strašen ogenj; to je iz Podčetrtka dobri dve uri oddaljeni trg na Hrvaškem. Cerkev, ki je komaj pred par leti novo sezidana in ena najlepših v celi hrvaški deželi, bi bila v malih urah popolna žrtev ognja, ki ga je bojda po neprevidnosti vnel domaČi cerkovnik, kteri se ga neki večkrat rad nasrka in si napravi svoje ležišče pod zvonovi. Prihitele so še o pravem času vrle požarne hrambe iz Podčetrtka in Pregrade na pomoč in preprečile po nevarnem trudapolnem delu veliko nesrečo, ki je pretila prebivalcem.
O sreči se mora še govoriti, akoravno se ceni škoda na blizu 60 tisoč kron, da je bil žrtva ognja le zgornji del zvonika, potem zvonovi, ki so se razlili in večji del stropa, da se pa je ohranil cerkvi ves notranji del. Požarne brambe. pa, ki žrtvujejo pri takih priložnostih toliko truda in večkrat tudi svoje življenje, bi pač zaslužile, da se mnogo pridneje podpirajo.
Podčetrtan.
Štajerske	novice.
Nadaljevanje	članka o »Avstro-ogrski na-
godbi" smo morali	zaradi pomanjkanja prostora danes odložiti.
Zmešani računi I Preteklo zimo, ko so hiti na zaupnem shodu v Mariboru, odposlanci nar. stranke na znan neizprosno odklonljiv način spre-jeti, izjavili so zbranim zaupnikom drugih dveh strank, da bodo zasledovali vsekako taktiko, katera tem ne bode prijetna. To se je zgodilo, in nastop narodne stranke pri državnozborskih volitvah ni bil vladajočim strankam prijeten, ker je bil nastop vsekako uspešnega volilnega boja. Kdo bi si bil takrat mislil., da si bodo gospodje klerikalci boj z narodno stranko ob drugi priliki še celo tako gorko želeli, kakor razvidimo iz »Slovenca" in »Slov. Gospodarja" zdaj, ko se ima voliti za par tednov eden poslanec za dež. zbor? In vendar klerikalci zdaj z zobmi škripajo, ker smo se izjavili, da še sploh ni gotovo, ali jim bode narodna stranka ob tej priliki vobče dala povod k boju. Naši klerikalni petelinčki so se volilnega boja tako privadili, kakor madžarski želodec paprike. Izzivajo, kolikor le morejo. Nahru-lili so g. Petričeka iz Žalca, rekoč, da bode kandidat, g. Fridricha iz Petrovč, dr. Božiča, dr. Ku-kovca. Edini odmev klerikalnih listov je sedaj, da kličejo »na kuraš!" »Slov. Gosp." pravi, da je samoobsebi umevno, da se bode bojeval. Toda kaj pa bode, če se mi ne bodemo hoteli bojevati? Tega se klerikalci strahovito bojijo. Njih razdrar ženi želodci so gladni ostre paprike. Brez boja jim ni življenja, kakor ne brez »šnofovca". Toda mi ostanemo pri izjavi, da bodemo zasledovali tako taktiko, ki našim nasprotnikom ne bode prijetna, četudi s tem komu račune zmešamo. Konečno stališče bode narodna stranka zavzela na zaupnem shodu meseca decembra. Dotlej pa pozivamo vse naše somišljenike v prizadetih okrajih, da volilno gibanje pazno zasledujejo in nam o vsem točno poročajo.
Stališče nasproti družbi sv. Mohorja. Naš urednik Špindler je na glavnem zboru narodne stranke grajal izdajstvo slovenskega dnhovništva neizvzemši koroškega, ki s svojo strankarsko strastjo izdaja one dragocene imetke slovenskega naroda, ki bi jih bilo duhovništvo dolžno v prvi vrsti čuvati, narodno vzgojevalno šolsko družbo Ciril-Metodovo. G. Špindler je takrat omenil, kaj če bi se odgovorilo iz napredne strani z enakim orožjem cerkvene in le v majhni meri narodne svrhe zasledujoči družbi sv. Mohorja, ako duhovništvo ne preneha s hujskanjem proti šolski družbi. Govornik je s tem zadel v živo, kajti vse duhovniško časopisje je zaradi tega iz sebe in govori o narodnem izdajstvu v zadevi družbe sv. Mohorja. Izdajalci pa seveda ne potipajo sami sebe po svojih črnih izdajalskih čelih v zadevi naše šolske družbe. Namen besed g. Špindlerja je pa dosežen. Slovensko občinstvo je vsled te srečne primere bilo prisiljeno soditi dalekosežnost klerikalne ničvrednosti v zadevi naše šolske družbe in to bodi dovolj, četudi se klerikalna trma vsled tega ne bode udala. Da se jo vsaj spoznava. Kar se pa družbe sv. Mohorja tiče, omenimo, da Špind-lerjeve opazke niso bile predlog, ampak svarilo klerikalcem Večina somišljenikov narodne stranke izjavlja, da se tega orožja iz rodoljubnih razlogov ne bode poslužila. Naš narod ne more zato, če ima danes tako trmaste in izdajalske duhovnike, ki pahajo slovensko deco v nemška žrela. Zato ne smemo za duhovniško trmo naroda še na drugi strani kaznovati z oslabljenjem družbe sv. Mohorja, ki je vsaj v preteklem času imela pod vodstvom boljših duhovnikov in sotrudništvom slovenskega posvetnega razumništva narodne zasluge ter jih bode še mogla pridobiti, če bode slovenski narod enkrat dobil spet narodne duhovnike. Sicer je pa vsaka kultura, četudi od kleri-karcev širjena, v svojih posledicah četudi nehote napredna.
Klerikalni profesorji ubijalci slovenskih šol.
Kar se je klerikalstvo začelo na Štajerskem re* penčiti, zanemarjajo privrženci te politične stranke celo svoje poklicne dolžnosti, in pozabljajo celo na svojo osebno čast, da o narodni časti, ktere jim sploh manjka, niti ne govorimo, samo da podirajo vse, kar je narodnega, če ni klerikalno. Celjski gimnazijski razredi so istotako žrtev klerikalne politike. Že pred meseci je po gotovem naročilu celjski kapucin pridigal na božji poti
pri Laškem, naj stariši ne pošiljajo otrok v celjsko gimnazijo, ker so učitelji brezverci. Res je letos prišlo manj dijakov, kar pomeni nazadovanje slovenske gimnazije po krivdi klerikalcev. Nadalje oškodujejo klerikalci slov. gimnazijo z divjo gonjo zoper napredno misleče profesorje. Klerikalnim profesorjem Cestniku in Fonu samoobsebi umevno ni nič do šole in gimnazije, odkar
je klerikalna posojilnica njih srčna pnnčica. Da pa naravnost razdirata kakor prava narodna anarhista, je zelo žalostno. Neka neumna tercijalska babura, ki ima dva najmalopridnejša dijaka na stanovanju, je šla k veroučitelju Cestniku tožit profesorja .Tošta. rekoč, da je učil dijake, da je človek od opice. Vsi dijaki razreda so odločno izjavili, da je to hudobno izmišljeno in bi se bila torej malopridneža morala kaznovati zaradi obrekovanja svojega učitelja. Kolega Cestnik pa je dvema malopridnežema več verjel nego vsem poštenim svojim dijakom in svojemu kolegu ter je celo nahujskal kapucina patra Ludvika Rantaša, da je preteklo nedeljo pri dijaški pridigi nadzo-rujočega profesorja Jošta pred vsemi učenci osme šil, ker je nalašč govoril o nauku, da je človek od opice, ker je prišla podgana in je opici rep odgrizla. Zasramovani profesor si poišče zadoščenje pri sodniji, ki bode pač malopridne zasramovalce primerno kaznovala. Toda vprašamo vse slovensko občinstvo, kaj reče k takemu početju? S tem se oškoduje slovenska stvar, s tem se pa tudi prižnica na obžalovanja vreden način ponižuje. Mi le izrekamo svoje globoko obžalovanje zaradi te grde posurovelosti vodij klerikalnih posojiluic in kmečke zveze.
Volitve v cenilno komisijo za mesto Celje dne 25., 26. in 27. novembra 1.1. Naši kandidatje so: v I. razredu namestnik: dr. Juro Hra-šovec, odvetnik, Celje; v II. razredu ud: dr. Josip Karlovšek, odvetnik, Celje; namestnik: dr. Anton Schwab, zdravnik, Celje; v III. razred ud: Josip Smrtnik, knjigovodja v Celju; namestnik: Anton Jošt, c. kr. profesor, Celje. Volilnice z legitimacijami se lahko oddajo pri dr. Josipu Sernecu.
Volitve v cenilno komisijo za celjski okraj se vršijo dne 28., 29. in 30. novembra, in sicer voli dne 28. novembra I. razred 2 uda, dne 29. novembra II. razred 2 uda in 1 namestnika in dne 30. novembra III. razred 2 namestnika. Voli se vedno od 9.—12. ure dopoldne in od 3.—7. popoldne na c. kr. inšpektoratu v Celju, Ringstrasse 12, II. nadstropje osebno ali pa pismeno s tem, da se pošljejo z imeni kandidatov izpolnjene in podpisane glasovnice z legitimacijami vred na naslov: C. kr. volilni komisar za volitve v cenilno komisijo v Celju Ringstrasse 12, II. nadstropje. Sporazumno nastavljeni kandidati so: V I. razredu 2 uda: g. Anton Turnšek, trgo vec, Žlabor, g. Martin Vrečko, krčmar, Vojniška okolica; v II. razredu 1 ud: g. Josip Širca, župan v Žalcu, 1 namestnik: Štiglic Franc, krčmar, Rečica; v III. razredu 2 namestnika: g. Ignac Caj-hen, posestnik, Teharje, Mihael Jezovšek, c. kr. notar, Vransko. — Podpisane glasovnice z legi timacijami vred se lahko oddajo v pisarni dr Josipa Serneca v Celju.
Politično društvo „Naprej".
Brežiški okrajni zastop. Volitve v brežiški okrajni zastop se bodo kmalu vršile. Po številu glasov v veleposestvu bi bilo upati, da Slovenci prodrejo, če bi ne bilo nesrečne častilakomnosti s pasjim bičem tepenega dr. Benkoviča. Ta mož je, kakor je še v splošnem spominu, ob času volitve slovenske veleposestnike, zlasti Bizeljance nesramno žalil. Zdaj pa hoče biti voljen od istih narodni stranki pripadajočih veleposestnikov v okrajni zastop in celo v predsedstvo istega. Zelo se bojimo, da bode s tem slovenska zmaga nemogoča, ker so veleposestniki izjavili, da se pod takimi pogoji volitve ne udeležijo. Ni človeka, ki bi bil od razumnih ljudij svojega okraja bolj za ničevan nego dr. Benkovič in ravno on hoče tudi pri okrajnem zastopu sebd staviti višje nego narodne interese! Opozarjamo, da so volilci narodne stranke v gornjeradgonskem okraju šli složno z volilci kmečke zveze na volišče in volili tudi duhovnika župnika Kunceja, ker ga osebno spoštujejo, in zato so tudi zmagali. Nedvomno bi tudi narodni Bizeljanci radi šli složno s kmečko zvezo k volitvi v brežiški okrajni zastop, ako bi ne kandidiral v zastop mož, kterega jim ni mogoče spoštovati. Poživljamo narodne kroge brežiškega okraja, da v prvi vrsti upoštevajo narodno korist in upamo, da se najde pot k sporazumljenju vsaj v tem prašanju. Kmečko zvezo pa pozivamo, da stori svoje in ne onemogoči slovenske zmage.
Kmečki prijatelj, orehovski župan in prejšnji načelnik okrajnega zastopa gornjeradgonskega, prerok Wratschko, je sedel dne 15. t. m. na za tožni klopi pri c. kr. okrožnem sodišču mariborskem zaradi prestopka po § 3 št 1. volitvenega zakona, ker je županu gosp. Jožefu Ve-beriču iz Boračove obljubil „blauk
fuf cigar", če pri volitvah v okrajni zastop ž njim voli. Tri leta že ž njim ni govoril — pa sila kola lomi — dne 27. julija 1.1. ga z večkratnim vabilom vendar zvabi k sebi, pelje v gorice, mu da vina in ga hoče pridobiti za svojo stranko s tem, da mu obljubi zopet postati zvest Slovenec, spozna njega, Trstenjaka, Breznika in Divjaka za svoje rodne brate in mu obljubi za obvestilo prej imenovanih darilo ,.blank fufcigar". Veberič se naredi norega. Ves vesel se odpelje Wračko v toplice in pozabi na Veberiča, ko pa se ga spomni, je Wratschkova stvar že zgubljena. Veberič se ne odzove nobenemu povabilu več. Wračko pade in zavedni muropoljski župani ga ovadijo. Preiskavo vodi c. kr. gornjeradgonska sodnija. — Pa čudno, predsednik gospod Perko je moral pri obravnavi skoro vsako izpoved rekti-flcirati (popraviti). Zapisniki so seveda nemški in jasno je, da ali priče niso razumele nemški ali pa sodnik slovenski ne — ker namreč ni misliti, da bi sodnik iz hudobije delal slabe zapisnike. — Sodnija je spoznala Wračka krivega prestopka zaradi zapeljevanja volilcev in mu za srečno pot raz načelniškega prestola prisodila pet dni zapora. Tako je izginila raz našega političnega obzorja zvezda Wratschkove slave.
Linhart, pojdi v ljudsko šolo ali pa k jezuitom! Dasi smo v predzadnji številki za vsakega ljudskošolca dovolj jasno pisali, iz katerih oseb sestoji glavni odbor narodne stranke, vendar nas Linhart pri »Štajercu" ni razumel. Pisali smo tam, da sestoji glavni odbor narodne stranke iz predsednikov 32 okrajnih odborov nar. stranke in iz 13 v Celju bivajočih mož. Med 32 predsedniki okr. odborov je, kakor vsakdo razvidi iz v isti številki navedenih imen, 15 poštenih in odločnih kmetov, ki gotovo bolj zaslužijo ime kmet nego Šteudte, Windisch, d<\ Plachki in Linhart, ki sede v glavnem odboru (?) Štajerčeve stranke. Da za mesto Celje niso v glavnem odbora kmetje, ker jih v Celju ni, je nekaj samoobsebi razum ljivega. A kaj pravi analfabet Linhart? Pravi, da sestoji glavni odbor iz 13 iz Celja voljenih mož in da v glavnem odboru stranke potemtakem ni nobenega kmeta. Ne vemo, ali Linhart res ne zna čitati, ali pa ima namen iti v kratkem k jezuitom, kamor bi najbolje sodil. Zavijati se je že prav pošteno naučil od »Slov. Gosp."
Svojega stanu se sramujejo? V eni zadnjih številk je »Slov. Gosp." navajal imena mož, ki so bili voljeni v pododbor kmečke zveze za ptujski okraj. Tam čitamo med drugimi imeni: Ozmec, posestnik pri Sv. Lovrencu, Zorko, posestnik v Cirkovcih itd. Dvoje je mogoče: ali se gg. Ozmec, Zorko in drugi sramujejo, da so župniki in kaplani, ali pa »Slov. Gosp." hoče svet far bati, češ; glejte, same kmete imamo v odboru. V obeh slučajih je tako postopanje nemoralno!
Za strankini narodni sklad se je nabralo v družbi naprednih Grižanov na Martinov večer v Naprudnikovi gostilni 3 K. — Čast in hvala!
Gornja Radgona. Cesar je potrdil izvolitev g. Ant. Trstenjaka za načelnika in gosp. Jakoba Zemljiča za podnačelnika gornjeradgonskega okr. zastopa.
Sprememba krajevnih imen. Ministerstvo za notranje zadene je dovolilo, da se imenuje občina Koračice pri Ormožu odslej Sv. Tomaž in občina Cerkevnjak odslej Sv. Anton v Slov. Goricah.
Iz davčne službe. Davčni upravitelj gosp. Fran Pernovšek je premeščen iz Slov. Gradca v Brežice. G. Wutt, prejšnji davkar v Brežicah, je stupil dne 1. t. m. v pokoj.
Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko ima svoj redni občni zbor v Ptuju dne 24. nov ob 3. popoldne v Narodnem domu. Na dnevnem redu je med drugim predavanje: Ptuj v zgodovini slovenske Štajerske.
Sv. Miklavž pri Ormožu je dobil dvojezični poštni pečat; po večletnem prosjačenju je poštno ravnateljstvo vendar ugodilo opravičeni zahtevi. Poživljamo ponovno tudi aruge občine, da to zahtevajo. Doseči bi se dalo baš sedaj marsikaj, ko imamo slovanskega ministra za trgovino. Novi minister dr. Fiedler ni nič manj vnet Slovan kot je bil dr. FoFt.
Nemštvo v Gradcu. »Volilni odbor nemških svobodomiselnih strank" v Gradcu je sklenil, da letos za občinske volitve v 3. razredu ne postavi kandidatov. Nemški listi so zaradi tega sklepa silno nesrečni. Vsekakor značilno za graško nemštvo, da kar brez boja prepusti 3. razred »rdeč-karjem".
Legar v celjski okolici se je zadnji čas zopet opasno razširil. In vendar se ne stori nič v njega omejitev.
Slovenske občine in okrajne zastope poziva včerajšnja »Domovina", naj po vzgledu nemških občin in okr. zastopov, ki pridno pristopajo kot ustanovnice k »Schulvereinu", pristopajo kot usta-novnice Ciril-Metodovi družbi. Mi se temu pozivu pridružujemo z željo, da ga vsaj premožnejše občine in zastopi izpolnijo!
Nemško šolo v Velenju, »trdnjavo Nemštva v šaleški dolini" — kakor jo imenujejo, so v nedeljo otvorili.
Polzela. V nedeljo 24. t. m. popoldne zboruje kmečka zveza zaupno na Polzeli v prostorih g. Cimpermana. »Atenteter" in drugovi bodo dobremu ljudstvu zbirali kandidata za deželni zbor; seveda pri zaprtih vratih.
Dr. Bogumil Vošnjak, mladi naš pisatelj, ki je slovensko slovstvo obogatil že z dvema zanimivima knjigama, nadaljuje svoje študije letos na univerzi v Heidelbergu. Bavi se v prvi vrsti z državnim pravom, oziroma s o ci j olo g i j o, katera veda je v naši dobi najimenitnejšega pomena za vse narode. Toda ravno na tem polju se najbolj širokousti polovičarstvo brez sistematične znanstvene podlage. Zato pozdravljamo sklep našega nadepolnega rojaka, da se je posvetil tej vedi.
Kdo je kriv, da ne dobimo jugoslovanskega ministra? O tem nas lepo pouči »Slov. Gosp.", ko pravi: »Glavno krivdo nosijo pač oni, ki se bili na vsak način za to, da se vzamejo tudi štirje jugoslovanski liberalci v skupen jugoslovanski klub." — Taka politična modrost ne potrebuje komentarja.
Kozje. Kako naroden je dr. Jankovič, je razvidno iz tega, da je odložil predsedništvo tukajšnje Ciril-Metodove podružnice. Ravnotako se je iz..ebil tega kot blagajnik sedaj nehvaležnega posla g. Lah, prejšnji kaplan v Kozjem, sedaj osrečevalec Št. Petranov. — Taki ljudje raarši-rajo na čelu kmečke zveze!
Ljudska knjižnica v Ptuju se je otvorila v Narodnem domu. Knjige se izposojujejo ob nedeljah od 11. do 12. dopoldne in ob sredah od 7. do 8. zvečer. Pravico, knjige si izposojevati, ima vsakdo. Slovenci iz okolice in mesta, porabite obilno to priliko zlasti sedaj v zimskem času sebi v zabavo in pouk!
Na vprašanja radi podpor rogaškemu okraju kjer je nekatere kraje zelo poškodovala toča, odgovarjamo sledeče: Poslanec dr. Korošec, ki je po letu županstvom pisaril, naj ljudem naznanijo, da je vprašanje v najgladkejšem tiru, svoje dolžnosti nekaj radi bolezni ni mogel storiti, nekaj jo je pa iz komodidete očividno zanemaril. Edino dr. Ploj ima zaslugo, da se je zadeva vršila uspešno in hitreje, nego se slične akcije navadno vršijo, in da se podpore v teku bližnjih tednov razdelijo. Dr. Ploj se ni brigal za nezaupnice, ki so mu jih poslali zapeljani Koroščevi volilci, ter je dregal tako dolgo v notranjem in finančnem ministerstvu, da se je stvar kolikortoliko ugodno rešila.
Občina Sv. Tomaž pri Ormožu je imenovala g. poslanca dr. Ploja v seji dne 17. nov. t. 1. za častnega občana. Dr. Korošec se postavi radi tega gotovo na glavo, ker je sanjal, da bo dobival neubogljivi stric na nečakovo komando same nezaupnice iz svojega okraja; godi se pa narobe!
Družba Ciril-Metodova je v svoji vodstveni seji dne 6. nov. sklenila ustanovitev družbine šole v Krminu na Goriškem; sprejel se je predlog, naj se založi za družbine vžigalice poleg obstoječih nove športne škatlice, ki bi se prodajale po 4 v; od teh bi odpadla po 2 vin. in običajni donesek založnika družbi. Sprejme se tudi predlog, da podele založnikom večji popusti. Defiuitivno se sklene, otvoriti spomladi mešano dvorazrednico na Muti. Naroči se odborniku Paherniku, naj pod svojim nadzorstvom izvede potrebne preuredbe na družbinih poslopjih na Muti in naj dovoli novoustanovljeni narodni posojilnici brezplačni prostor v družbini grajščini na Muti. Vršil se je tudi pogovor o poljudnem listu za Slovence na štajerski slovensko-uemški meji. Sklenilo se je, da družba z novim letom začne izdajati svoje glasilo.
Doktorjem prava je bil danes proglašen na vseučilišču v Gradcu gosp. Arnold Pernat iz Ormoža.
Deželni šolski svet je potrdil izvolitev gosp. nadučitelja A Gnnsa članom okrajnega šolskega sveta laškega.
Na občnem zboru celjske čitalnice je bil izvoljen njen 30 letni predsednik gosp. dr. Josip Sernec nje častnim članom ter obenem predsednikom tndi za prihodnje leto.
podpredsednik" lažikmečke zveze, znani la-porski Mlakar, si gre večkrat navdušena „za sveto stvar" iskat v razne gostilne v Slov. Bistrici in zgodi se mu dostikrat, da se tega navdušenja preveč naleze. To je konečno njegova stvar; ni pa njegova zadeva, ako v taki navdušenosti1- v družbi z dvomljivimi značaji koga pretepa in davi samo zato, ker je dotični pristaš n. pr. narodne stranke. Taki njegovi „navdušenosti" se bodo vedele postaviti meje. Capito?!
Bojkot klerikalcev Ciril-Metodovi družbi se nadaljuje. Sedaj vračajo drug za drugim družbini koledar. Tako ga je vrnil ljubljanski kanonik Kalan, goriški nadškof Sedej itd. Če se to godi na zeleni veji?! ... Pa pride dan plačila, gospodje! — Narodnjaki, s tem večjo vnemo na delo za našo obrambno dražbo!
Za nemškega nadučitelja za šolo v Št. Petru na Med. s. so baje prosile občine Sv. Ema, Sv. Peter in Pristova. Da se dajo vrli občinski možje tako slepo voditi za nos od jajčjega barona Sup-panza, to je vendar-le prav sramotno za slovenske kmete. Kdaj boste, možje, začeli sami misliti s svojimi glavami. Na eni strani Vas vodijo klerikalci, na drugi pa razni z Vašim deDarjem obogateli mogotci, zato pa delate tako smešne sklepe.
V kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu je restavrater že menda spet pozabil na nos, ki ga je nekoč že dobil zaradi svojega pregorečegra nemštva, zato hoče dobiti spet novega šnofovca. Poskrbeli bomt>, da se to tudi zgodi. Poživljamo upravo južne železnice prav odločno, naj svojega uslužbenca v Tej restavraciji prav pošteno prime za ušesa ter ga naj nauči, da ima njegovo osobje postopati z vsakomui enako, bodisi da govori ta slovensko ali hrvaško ali nemško. Upamo, da bo to zadostovalo. Če ne, bomo stvar prijeli na drugem koncu!
Slovenski visokošolci in nemška vseučilišča Zadnji čas je bilo zopet mnogo čitati o dijaških nemirih na dunajskem in graškem vseučilišču Povztočili so jih laški visokošolci, ki so s hrupnimi demonstracijami zahtevali laško vseučilišče v Trstu. Te demonstracije pa so razburile ..viteško" kri nemških buršev in tako je prišlo zopet do krvavih pretepov. Slovanski, med temi tudi slovenski dijaki so se zadržali popolnoma mirno, vendar pa so jih nemški burši na drzen način izzivali in sramotili. V Gradcu so slovenski dijaki nato podali rektorju (vodji) vseučilišča spomenico, v kateri se odločno zavarujejo proti na ilstvom nemških buršev in zahtevajo čuvanja svojih pravic. No vseučiliški profesorji so z rektorjem ravnotaki buršaki, zato se seveda ni storilo nič. Na dunaj skem vseučilišču pa so nemški burši Slovence kar ven zmetali. Vse to kaže zopet dovolj jasno, kako upravičena je naša zahteva po ustanovitvi slovenskega vseučilišča in da se mora to danzadnem z vedno večjo vnemo zahtevati. Mi ne pustimo naših sinov od surovih nemških buršakov na Dunaju in v Gradcu pretepati.
Poziv vojaški taksi podvrženim za prijav-Ijenje meseca prosinca 1908. Na podlagi zakona z dne 10. svečana 1907, drž. zak. št. 30., se morajo vsi vojaški taksi podvrženi do prestanka zaveznosti glede vojaške takse vsako leto meseca prosinca pri tisti občini prijaviti, v kateri bivajo dne 1. prosinca dotičnega leta. — Oprostitev od osebne dohodnine, katera se zaradi 1200 K ne-presegajočih dohodkov ali iz katerih drugih vzrokov pričakuje ali je v pretečenem letu nastopila, ali oprostitev od službene nadomestne takse, ne odveže zaveznosti za prijavljenje. — Prijavljenju zavezni, kateri se ne prijavijo pravočasno ali v bistvenih točkah nepopolno, se lahko kaznujejo z denarno globo do 50 K. Vojaški taksi podvrženi, kateri se v svojih prijavah vedoma kakega zamolčanja ali neresničnih podatkov zakrivijo, zapadejo — ako dejanje ne utemeljuje kaznjivega dejanja, katero se po občnem kazenskem zakoniku kaznuje — denarni globi do 500 K, pri posebno obtežilnih okolnostih do 1000 K. Prisojene denarne globe se spremenijo v slučaju neiztirlji-vosti ▼ zaporno kazen. Raznn tega je politični oblasti na prosto voljo dano, da v slučaju, ako ni prijava pravočasna ali pa je nepopolna, na fodlagi znanih ali nradnim potom poizvedenih podatkov odmeri vojaško takso brez nadaljnih korakov.
V Št. Ilju v Slov. Gor. — smrdi 71 Nemški fipar- in foršusferajn je imel dne 10. t m. izvan-
redni občni zbor. Imelo se je sklepati — o razpustu „ferajna". Na pomoč so pribitel ^ razne ka-)acitete od Siidmarke in tako dalje in srečno rešile začasni obstoj „ferajna". Vendar nekaj smrdi! Nadučitelj HOlčl, ki je dozdaj vodil ,.ferajn", ni prav nič po godu Št. Iljčanom, čeravno je „štram-tajč". Na zborovanju se je namreč reklo, da mora vodstvo priti „v narodno plodovitejše in članom bolj na roko idoče" roke. Tako so torej dali Holčlu „slovo"! „Ferajn" pa bo še nekaj časa životaril! — Kmetje, sedaj veste, kje imate iskati zaupanja!
Na ženo je streljal iz revolverja posestnik Val. Podgoršek v Tržišču pri Slatini. Pri celjskem okrožnem sodišču je dobil za to tri mesece ječe.
Nova železnica Načelniki okrajnih zastopov Lonč, arenberk in Ivnica so dobili od želez-nišk. min. dovoljenje za pripravljalna dela za železnico iz Vuzenice mimo Marenberka čez Radelj do stilpske, oziroma kOflaške železnice.
Prijazni uslužbenci južne železnice na postaji v Ptuju. Neki gospod iz Savinske doline je došel dne 14. t. m. na postajo v Ptuj z brzovlakom ob 4. uri zjutraj po svojih trgovskih opravkih. Ker ni bil noben hotel v mestu tisti čas odprt, se je podal na postajo ter hotel tam v čakalnici počakati eno uro. da v mestu odprejo. Pa čujte! Ko odpre vrata v čakalnico III. razreda, zavpije takratni čuvaj: „Kdo si, marš ven, ako mi eno be-
sedo zineš in ne odideš, te udarim kot hudiča!" Gospod se je seveda na strašansko vpitje odstranil ter je zunaj po blatu in temi gazil do dneva v strahu, da sra ne zaloti oni kričač-čuvaj. Da se v 20. stoletju še najde taka surovina! — Kaj pa uprava južne železnice?!
Vodja celjske bolnišnice, znani zagrizeni nem-škutar Smartschan, je zaradi zakonolomstva bil včeraj obsojen na 10 dni zapora ali 100 kron ter povrnitev vseh stroškov. Zahtevamo, da deželni odbor sedaj odločno napravi red na tem zavodu.
V Trbovljah je namesto odstopivšeara župana g. Ferd. Roša je izvoljen za čas do prihodnjih volitev, ki so 10. decembra, dosedajni podžupan g. Gustav Vodušek.
Na prijateljski sestanek v Št. Vidu pri Gro-belnem v gostilni g. župana Goleža se vabite v nedeljo popoldne dne 24. t. m. Zveze od vseh strani ugodne. Kapljica izborna. Celjani, Šent-jurčani, Ponikovljani in Šmarčani — na svidenje!
Sv. Peter na Medvedovem selu. Gosp. Jože Kregar, tam. posestnik, nas pooblašča javno izjaviti, da on ni in noče biti odbornik po župniku osnovanega kat. izobr. družtva. Župnik ga je brez njegove vednosti v odbor privzel. On ostane pristaš narodne stranke. Tudi svojih otrok ne pusti več v župnišče. Toliko v vednost na mnoga tozadevna vprašanja.
Narodna dolžnost vsakega Slovenca je zahajati k sledečim trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem in denarnim zavodom!
Trgovina z mešanim blagom:
Boecio Josip, Uršič in Lipej.
Bizeljsko:
Trgovina z mešanim blagom in vinom:
Frece Martin.
Celje:
Trgovine z manufaktnrnim blagom:
R. Stermecki, Karol Vanič. Trgovina s papirjem: Zvezna trgovina. Trgovine s špecerijskim blagom:
Kolenc Anton, Pečnik Franc. Trgovina z mešanim blagom:
Franjo Karlovšek. Trgovina s steklom: Strupi Franc. Trgovina z žganjem: Diehl Robert. Brivnice: Anderwald Rad., Kapus Ivan. Čevljarski mojster: Kolšek Martin. Fotograt: Pick Viljem. Gostilne: ,.Skalna klet", „Stadt Graz". ..Narodni dom", Josip Sevčnikar, Lava pri Celju. Ključavničar: Rebek Ivan. Knjigoveznica: Zvezna knjigoveznica. Krojaški mojstri: Zabukošek Josip,
Hočevar Josip. Mesarija: Stelcer Josip. Modistinja: Pick Matilda. Pekarija: Vošnjak Franc. Slikar: Bevc Viktor. Stavbeni podjetnik: Kukovec Vinko. Tiskarna: Zvezna tiskarna. Denarni zavodi: Južnoštajerska hranilnica in celjska Posojilnica v Narodnem domu, Zadružna Zveza v Celju, Lastni dom v Gaberju pri Celju. Zavarovalna banka: „Slavija",
Ivan Likar, zastopnik. I. češka zavarovalna družba: Alojzij Terček, zastopnik.
Gor. Radgona:
Kozje:
Umetni mlin in žaga: Maček Anton.
Mislinje:
Trgovina z mešanim blagom:
Šalekar Martin. Gostilna in lesna trgovina:
Iršič Konrad.
Mozirje:
Izdelovatelj soda vode: Miklavc Anton.
Slo ven j gradeč:
Trgovina z mešanim blagom:
Druškovič in Valenčak.
Sv. Miklavž pri Ormoži:
Trgovina z mešanim blagom:
Oton Vrbnjak.
Sv. Frančišek (Ksaveri):
Trgovina z mešanim blagom:
Sem Jakob.
Šmarje pri Jelšah:
Trgovina z mešanim blagom: Štupica Anton, LOschnigg Janez.
Denarni zavod:
Hranilnica in posojilnica v Šmarji.
Gostilna: Habjan Ivan.
Sv. Jurij ob juž. žel.
Koneesijonirani izdelovatelj mlinov:
Josip Čretnik:
Trbovlje:
Izdelovatelj harmonik in mizar:
Mervar Anton. Krojač: Pinterič Niko.
Vransko:
Trgovina z mešanim blagom:
Oset Franc.
Zdole:
Denarni zavodi: Posojilnica v Gornji Trgovina z mešanim blagom: Radgoni.	Ivan Černoga.
Ivanjkovci: Zibika, pošta Šmarje:
Trgovina z mešanim blagom:
Petovar Lovro.
Trgovina z mešanim blagom in gostilna: Založnik Ivan.
Prijave sprejme »Slovensko trg. društvo v Celju".
MISLITE NA


Vljudno vabimo k pristopu k .Narodni založbi v Celju". Deleži so po 100 K, 20 K, ali 10 K. Vsak
narodnjak bodi član te zadruge. Pristopni listin T^ Anlcfvn TI Ml* A H A VfrfrrfllA4 pravila se vsakomur na njega željo vpošljejo. U di^lfc l V O ,UdlUUIie ilOZUt? .



Zadnja poročila.
Klerikalno junaštvo. Zaradi psovanja slovenskih deklet bi moral prihodnje dni odgovorni urednik »Slovenca" Moškerc biti pred porotno sodnijo v Ljubljani. Mož je pobegnil — in ne vedo kam za njim. Tako je: kadar se gre za blatenje in psovanje, so klerikalci veliki junaki, ne pa tako, kadar treba svoje dejanje zagovarjati pred pravico. Ali je tako postopanje na korist veri ali ne, naj sodijo drugi!
Slovenski napredni dijaki na Dunaju so priredili v torek protestni shod v zadevi slovenskega srednjega šolstva in dogodkov na vseučiliščih v Gradcu in na Dunaju. Shoda so se udeležili poslanci Hribar, Strekelj in Roblek. Sprejela se je rezolucija proti delitvi I. drž. gimnazije v Ljubljani in za poslovenjenje vseh gimnazij na Kranjskem ter za oživotvorjenje slov. srednjih šol na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Poslanci »Zveze južnih Slovanov" so obljubili, zadevo spraviti potom nujnih predlogov v parlament.
Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Gradcu
iz 3. razreda so zmagali na celi črti soc. demokratični kandidatje s 1300 proti kršč. socijalnim, ki so dobili največ po 506 glasov.
Dvoboj z bajoneti zaradi ljubice sta imela v torek v Veroni vojaka Santoro in Matera. San-toro je zaboden v pljuča, Matera pa v trebuh, da je izstopil drob.
Sv. Peter na Medv. selu. Fant Konrad Debelak, ki je pri ustanovnem shodu Gomilšekovega »katoliškega izobraževalnega društva" gospodično Fiink z »biksom" po licu namazal, je dobil pri okr. sodniji v Šmarju plačilo v obliki tritedenskega zapora. — Istočasno je tožil naš župan Čonč gdčno Fiink, ker se je baje o njem izrazila, da ni mož, ampak metla. Sodišče se ni moglo uveriti o krivdi in jo je oprostilo. — Z razsodbami župnik Gomilšek ni bil prav nič zadovoljen. Slab začetek »katoliškega izobraževanja"!
Madžari postajajo ponižni. Kakor prihajajo zadnje vesti iz Pešte, postajajo Madžari že nekoliko mehkejši. Predsednik ogrskega državnega zbora, Justh, se je odločno uprl nasilstvu, ki sta ga izvajala oba podpredsednika proti Hrvatom.
si °
s d
'I 2 b I
tU
O **
> >0 O
- o-g-g
a.
> o
co s'
® 33 S o
(O >
O)
co o
3
-SP S
® r-i
S » a, S ::=.
s . bo
g -P.,« rt ^ -s o —1 o **
t. -M OJ
Z. m a
S >SS -S "C
t. a a. <
lili •s o «
o o 2 to
© o 4 co p->co w
•2,1*« « 'C o brj o M -
b. :3 ffl a . o a m .S m -
br KJ ©	^
o M © rt «
S tž a "S" is
š O -g-S-O
B 8 &.S
•S -S*« e .2 s.jr S'3
®
Pl
" S a Poo
" a-M*" 2
žS-fid I
o a o. O p- o £ » -a o a. o .
a a
£ 0 —' o . n P< G. ®
a'"" 2
a| " o £ ® O. iS i!
OD CC 02
a o .m
co č
«.®.s
C3 >03
a a
d O 'S
a o
» 'O 60
.. « 3 03 n^S -C —
o ® -s o a "--af-^af
° £ s «
a J3 03 ® —• > a
o 00 c" o s.
--.as p. c .5 -o
■S Ž« ^.S^g "S?" S g S-i
00 co g a -g P* g - o ®'a o ® ^^ Sil
J*
o ®
k. _ -T
ti n
(S
i H
s
M
T3
o
O
a
a
£	*
o	S»
co	"
o	(0
®	z
c	pfi
ce	(g
a	i
N
», o r1
>0 •H XD
(3 •J
N
ca >-s
o. (3
3 rt? *
i tj
. tJ3
> g C6
C 00 ce
t-, r o.
S e
n3
a. 5
t-. «0
o
)CO
>N
>
« -e
(1 o
CO ®
•tž o
O
■M >
o 2 ? ®
« i ^ a
B ^
O)
> bD
03 A
•1—» a
a ®
aj N
>0 ce
>« M p
O. t3 T3 O
O
Si
aa +5
0	aj
O, o
os
bc ® »d
1	s
6C ©
0 'S8
o. 0 *1—>
»-H § >
»•S
& S
š I
®
Zato so ga madžarski prenapetneži začeli ljuto napadati. Bilo je pričakovati že težke krize. — Sedaj je pa ministerski svet izjavil, da odobrava postopanje Justha; s tem je seveda obsodil postopanje obeh podpredsednikov in drugih šovinistov ter tako vsaj deloma odprl pot k morebitnemu sporazumu.
Novice iz drugih slovanskih krajev.
Na Jesenicah sta, kakor poroča »Slovenec", obe slovenski stranki sklenili kompromis za občinske volitve.
Slovaški mučenik, župnik Hlinka, je bil obsojen »zaradi hujskanja proti državi" (agitiral je namreč pri volitvah za slovaškega proti madžarskemu kandidatu!) na 2 leti ječe. Pred par dnevi je na Dunaju na nekem zborovanju govoril o trpljenju Slovakov na Ogrskem, potem je pa nastopil kazen.
Zaprli so v Trstu bivšega črnogorskega mi-nisterskega predsednika Raduloviča na prošnjo črnogorske vlade. Črnogorska vlada ga dolži po-skušanega umora na knezu, da bi ga dobila v pest, ker Avstrija ne izroča političnih zločincev. — Ta aretacija je v zvezi z dogodki na Črnogorskem. Nastopila je nazadnjaška vlada, za katero pa stoje samo knez in policaji — na strani opozicije pa vse ljudstvo. Vse uglednejše rodoljube so zaprli — v svet pa pošilja knez vesti o zarotah in bombah, da bi opravičil svoje postopanje proti ljudem, ki ne odobravajo njegove nasilne vlade.
Kako se polnijo cerkve? Klerikalni list »Hrvatski dnevnik" št. 253. z dne 6. novembra t. 1. prinaša sledečo novico: »Velečastiti Jameson, rektor škofijske cerkve sv. Štefana v Tottenvile (Zedinjene države) je izmislil nov način, s kojim privlači svet v cerkev. Napisal je namreč jako sranljiv roman, ki se vsako nedeljo zvečer namesto pridige v cerkvi čita." — To vest »katoliškega" lista prinašamo brez komentarja!
Kletarski tečaji. Da se vinogradnikom — posebej seveda iz Kranjske — nudi prilika, se izobraziti teoretično in praktično v umnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski nadzornik Skalicky pri državni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kmetijskih tečajev. Kdor bi se hotel udeležiti, se mora najkasneje do 25. nov. zglasiti ali pismeno ali ust-meno pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu.
Avstrijsko bojno brodovje bodo zopet pomnožili. V Trstu v ladjedelnici izdelujejo 3 nove bojne ladje; v Pulju spustijo v morje kmalu novo križarke, v Reki pa delajo torpedovke.
Med gradnjo se je zrušilo neko poslopje v Velikem Varadina na Ogrskem. Zasulo je 30 delavcev.
Bivški laški minister Nasi — slepar. Pri obravnavi proti temu možu, ki se je vršila nedavno, se je dokazalo, da je Nasi izplačal od vsote 266.000 lir, ki jih je izkazal kot podpore nčitelj-stvu, le 13.000 in da je 253.000 lir izginilo v ministrov žep.
Društvene vesti.
Društvo slov. odvet. in not. uradnikov s sedožem v Celju vabi k XI. rednem občnem zboru, ki se vrši dne 24. listopada 1907 ob 2. uri popoldne v pisarniških prostorih g. dr. J. Karlovšeka, odvetnika v Celju. Vspored: 1. pozdrav predsednika. 2. či tanje zapisnika, 3. poročilo društvenega vodstva: a) tajnika, b) blagajnika in cj računskih pregle-dovalcev, 4. volitev odbora. 5. slučajnosti.	Odbor.
Opomba: Pristop imajo le člani društva, ki se izkažejo z društvenimi izkaznicami.
Odsek žalskega „Sokolau v Braslovčah vabi uljudno vse svoje člane in prijatelje Sokolstva na svoj H. redni občni zbor, ki se vrši v ne,deljo. t. j. dne 24. t. m. točno ob 3. uri popoldne v gostilni g. Vrankovič, po sledečem redu: 1. Prečitanje zapisnika ustanov, obč. zbora. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Vpisovanje novih članov. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Vabijo se vsi zavedni Bra-slovčani in Polzelani, da pristopijo k našemu društvu, to bo tem lažje, ker je zanaprej podporna članarina, glede na razmere za polovico znižana; želeti je posebno, da se priglasi čim več izvršujočih članov.
„Šoštanjgka narodna godba" priredi v nedeljo, dne 24. listopada 1907 v veliki dvorani hotela „Avstrija" (Rajšter) veliki koncert na lok. Po koncertu prosta zabeva in ples. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K pa tudi 30 v.
Čitalnica v Slovenski Bistrici ima svoj letni občni zbor v nedeljo, 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 23. novembra 1907 ob 7. ari zvečer v gostilni gosp. Fr. Seršen-a se sledečim vsporedom: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagaj-nikovs poročilo. 4. Poročilo pevovodje in arhivarja. 6. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Opomba: Ako ne bi bil zbor ob 7. uri sklepčen, se vrši isti ob 8. ari zvečer pri vsakem številu udov.
»Bralno in pevsko društvo Maribor" priredi dne 8. grudna t. 1. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Maribora običajen Miklavžev večer. Kakor lansko leto se bode tudi letos uprizorila otroška igra, kajti ta večer moramo prepustiti majhnim diletantom. Ker je lansko Miklavžev večer tako dobro uspel, upamo, da tudi letos ne bodemo zaostali in že sedaj opozarjamo slavno občinstvo, posebno rodbine, da se udeležijo z otroci te prireditve. Na-tančneji vspored objavimo pravočasno pozneje.
Slovensko akad. tehn. društvo ^Triglav" v Grade« si je na svojem prvem občnem zboru dne 8. listopada izvolilo za zimski tečaj 1907/08 sledeči odbor: predsednik: iur. Konrad Šmid, podpredsednik: tehn. Fran Zupančič, tajnik inr. Fran Kostanjevec. blagajnik: iur. Mihael Stajnko. knjižničar: tehn. Albert Poženel. gospodar: iur. Otmar Pirk-maier, odborov nam. iur. Ruddolf Janežič. preglednika, med. Vinko Tajnšek, iur. Hinko Irgolič.
Oglasi družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vzbujajo čimdalje večjo pozornost. Tako postaja naša dična družba .bolj in bolj znana slovenskemu občinstvu, sama pa si pridobiva novih prijateljev in gmotnih virov, da more tem uspešneje delovati v dosego plemenitih svojih namenev.
posojilnica
im

w
CS N
TS
S ca.
ce >
o t-.
ce >
o ®
B
a o
« a
.2. n a "
oŠ
če
ča ^
- S
'O
. ®
M
®
'a ®
g
il fi 00 «»H
s	5
N
ce
bD	O
®	ca
M	©
co	M
Žalec
registrovana zadruga z neomejeno zavezo


sprejema in obrestuje hranilne vloge počenši s 15. nov. 1907
m m
i
i

m in
o fSSSSSSgS

Rojalu? Dražba sv. Cirila in Metoda je vseslovenska družba, vvatnjmo vsi njeno korist, podpirajmo jo vsak po svojih močeh. Drnžbine publikacije naj ne bodo glas vpijočega v fo£čavi!
Za družbo sv. Cirila in Metoda narodni davek.
Oglasilo se je že veCje število rodoljubov z zagotovilom, da bodo pošiljali družbi sv. Cirila in Metoda do preklica redno mesečno 1 K. Tozadevne nabiralne pole so že v tisku in se bodo kmalu razposlale Sirom domovine. Nadejamo se, da ga ni na ,Slovenskem" zavednega rodoljuba, čegar ime bi ne bilo zabilježeno na teh nabiralnih polah.
Listnica uredništva.
Št. Peter, Hajdina pri Ptuju, Gornjigrad, Sv. Križ, Pišeee, Sv. Lenart: Danes popolnoma nemogoče. Pride vse na vrsto! Pozdrav!
Lepo posestvo
od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno,. 10 oralov njiv. travnikov in gozda, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom se proda ali skupno ali na drobno. Vse js v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugo obrt, Zraven je tudi hmeljišče z 2600 sadeži in brajde. Popraša se naj pri posestniku Mihael* Cestniku v Št. Lovrencu pri St. Pavlu pri Preboldu h. St. 56.	213 6—1
Vsem prijateljem in znancem, osobito bratom Sokolom v Gornji Sav. dolini kličem ob priliki odhoda is Mozirja krepak NA ZDAR!
Staooj MrafgheE
IPozorV
m	■ m
Narodne godbe
Po jako nizki ceni se prodajo jako malo in tudi nič rabljena godala v najboljšem stanu. Godalo C-klarinet granidl les. novo srebro, klopke 12, Es-klarinet ravno tako 12 klopk, C ali B Piston kratek, čisto nov, B Trompeta, jako kratku obika, F-Bass posavna skoro čisto nova, IB-Bariton 4 mašini jako dobro ohranjen, I Violine z najboljšim glasom in I kitara 6 strun. Oene so tako nizke, da mora biti vsakteri zadovoljen. — Več se izve v upravništvn ..Narodnega Lista"'. 2152—1
Trgovci pozor!
Irgouina
z mešanim blagom v Slov. gor. edina poleg ceikve in šole se da z blagom ■	vred takoj v najem.
Kraj se izve pri UREDNIŠTVU.
206 2—2
zajamčeno pristno vino le iz ormož-kega okraja raznih letnikov ima veliko množin o
po nizkih cenah na px>odaj
Kletarsko društvo y Ormoži.
Službo išče
absolvent
Štaj. dež. kmetijske šole, Gradec, zaradi prakse na večjem posestvu za dogovorjeno plačo. Vajen je v vseh strokah kmetijstva, kakor tudi vešč slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo NARODNEGA LISTA" pod Ekonom štev. 888:
210 3—2
Slovo!
Izjava.
Podpisani izjavljam 8 tem, da se ne pečam več z gačenjem in prepariranjem živalij ter tndi ne sprejemam več z to svrho meni vposlanih predmetov.
Rudolf Božič, Griže pri Ceju.
Podpisani Anton Vidmajer obžalujem, da sem dne 13. okt. 1907 v Sekuličevi gostilni v Celju raz-žalil g. Martina Pust in preklicu-jem svoje besede kot neresnične.
Anton Vidmajer.
Celje, dne 18. nov. 1907.
Zahvala.
Ganjena povodom bolezni in smrti najnega soproga, oziroma očeta, gospoda
r
župana itd.
izrekava tem potom najsrčnejšo zahvalo v prvi vrsti preč. gg. duhovnikom, slav. gasilnim društvom iz Trbovlj, Hrastnika in Dola, gs. pevcem, vsem darovateljem prelepih vencev in slednjič vsem, ki so pokojnika spremljali k zadnjemu počitku. Posebno pa se še zahvaljujeva preč. g. župniku Antonu Veterniktt za ganljiv nagrobni dovor.	212
DOL PRI HRASTNIKU, dne 14. novembra 1907.
Ber>ta Peklar.
Franc Peklar.

Eiraiš
I
S
Kdor želi kupiti uro, srebrnino ali zlatnino,
= naj se obrne na največjo in najcenejšo tvrdko =====
Rafael Salmič
v ,,Narodnem domu" v Celju
Velikanska zaloga niklastih, jeklenih, srebrnih in zlatih žepnih ur, budilk, vsakovrstnih stenskih ur, srebrnih in zlatih prstanov, uhanov, zapestnic, verižic, priveskov itd. Velika izber očal, naočnikov, zdravniških in drugih termometrov, barometrov, tehtnic za vino, mošt, žganje itd. Prosim, oglejte si mojo trgovino in zalogo.
Velika delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite cenike, katere razpošiljam 102 zastonj in poštnine prosto. 26-9
Točna postpežba!	Nizke cene!
nis
nis

i
5
S
■
MS
Zadruga rastni dom
naznanja, da je prilagodila svoja pravila tako, da izvršuje sedaj 82 poleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka S8
hranilna in posojilna zadruga.
Zaradi tega je uredila svoje poslovanje tako, da sprejema tudi hranilne vloge na tekoči račun, ali na vložne knjižice, daje 823 posojila, pomaga kupovati hiše, zemljišča i. t. d., i. t. d. S8S3
hranilne Vloge obrestuje stalno po 5%
od dneva vložitve do dneva vzdiga ter plačuje rentni davek za vlagatelje sama iz svojega.
Zadruga je upeljala tudi hišne hranilne nabiralnike: kdor napravi temeljno vlogo vsaj 5 K, dobi v porabo brezplačno tak nabiralnik, katerih vlagatelji že mnogo posedujejo.
NatanCna pojasnila se dobijo ljhko vsak dan pri ndih naCelstva, zlasti pri blagajniku. Pisarna se nahaja sedaj v Celju, Schillerjeva cesta št. 3,1. nadstropje.
N|ače I stv o
Zadruge Lastni dom v Gabrju pri Celju,
reg. st. zadr. z om. zav.:
Dr. V. Kukovec, predsednik, Iv. Rebek, podpreds., Franjo Jošt, blagajnik, dr. Ant. Božič, dr. Jos. Karlovšek, Fr.Pušnik, AI.Terček, udje načelstva.
\
pšenico M?
po najvišji ceni
AJojz Kupec, mlinar v Št. Lovrencu, p. Sv. Pavel pri Preboldu. 162 17—9
SS

Darujte za Narodni sklad!
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezno trgovino
Celje, Rotovška ulica št. 2
mm	priporoča	m—m
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVincniHi peresa peresnimi radirH« KamettcKi tablice gobice črnilo
Trnovske knjiae v V9eh T,e.likJ0Stih ^ta,ne
g	1 " z eno ah dvema kolo-
nama. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, ulitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga šot. zVezKoV in risanK.
Panirnafp vrfiffi vseh velikosti P° o"^" rdpirndlB Viete nalnih tovarniških cenah
6tpmhi|jp peCatniki, vignete. (Siegelmarken) OldmUlIJe za ura(je jn privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času.
Dnnisnire nmetne- pokrajinske in s cvetlicami UUpiaillLc 0(j najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije. (a) 21
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Pomiri za tiskovine i® pisarniške potrebščine UcniKI so brezplafino na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
Vabim
na

Martinovo veselico
ki se vrši v soboto 23. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni
pri »DIVJEM MOŽU"
(„zum WILDEN MANN") v Spodnji Hudinji pri Celju.
Peter Sppeitz,
gostilničar.	188 l
Pozor!
Priporočam svojo izvrstno slivovko, rum, likerje kakor sploh vse Špirituoze po najnižjih cenah. Pri odjemu 300 litrov pošljem sod franko.
M. STERMAN, zastopnik pivovarne bratov Reininghaus, Radgona, sss
(206) 2-2
SVARILO
Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manufaktumega in modnega blaga na drobno
Z™ R. STERMECKI, CELJE
založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
167 16-10
Franjo Bureš
" SU v Mariboru
Tegetthofova ulica štev. 33.
priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, daljnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let. V si popravki se točno in hitro izvrše.
Zahtevajte v vseh tobakarnah!
ovenci l
Zahtevajte v vseh prodajalnah!
Kupujte samo cigaretni papir in svalčične storžke izborne kakovosti
od katerega ima družba sv. Cirila in Metoda določene odstotke.
.. .
Edina zaloga za Spodnje Štajersko: »ZVEZNA TRGOVINA" v Celju.
143 21-10
Jk je najcenejši in dokazano najboljši umetni gnoj, ki
vsebuje fosforovo kislino; poraben za vsako vrsto rastlin in za ^^ vsako zemljo iz fovareeis za Tomasov fosfat ¥ Berolinu.
Glavni zastopnik za Spo j s isjerskoje PHERICOR" P-Majdič
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji VL_kj Celje.
Pazite na zvezdno znamko
ter varajte se manj vrednega izdelka -
Ceniki in poučni spisi zastonj.
Kdor naroči cel vagon, dobi posebni popust.
Ihto
Kdor gnoji s Tomaževo žlindro naj rabi tudi zraven
kalijevo sol ali kajnit i^Vcen"?
trgovini z železnino ,,MERKUR" P. Nlajdič, Celje
Gnojenje z umetnim gnojem se dvojno povrne, to pričajo dokazi, ueniki in poučni spisi zastonj.