NOVI TEDNIK
 NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 3O  -   LETO XLVII     -     CELJE, 28. 7. '94      -      CENA 150 SIT   Glavni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejčič(
Osmica za z!alo svetovnega prvenstva
l/speli/ce/M/l)špoMoir;6regofCanbrtop
Reportaži
Celje-mstoobSBvinjlStmS.
HtBlocvetjB, veliko pivBmemdobrevolje.
StmIS.
Intervju
Dr.FrancZBgožen:"JesenbočBsrBZ(lora".
SttBnS.
Graška gora
UB(ležsmotenebosprBn.StrBn2.\
Celjski dom
DobivB Celje Cankarjevdom?Stm 7.
Stare šege in opravila
Ose v nasadu In mlatlška metla. Stran 21
Kronika
BojtesemačklStranU
Med vojno
in mirom
OozM sm Uedjugorje in fHostar. ReportažB m strni 20.
Um kopalci, taksoa voda
23S}/oiei(irivielahkoposkrbiiokopBlci,pram^
2
Madež sramote ne ho spran
Predseanlk ZZB N0¥ Ivan Bolničar o preteklosti, sedanjosti In prihodnosti_
v soboto je občinski odbor
ZZB NOV Velenje na legen-
darno Graško goro povabil
borce 14. divizije, 3. in 4. bata-
ljona lU. VDV brigade, Koro-
škega odreda, aktiviste OF Ša-
leško-Mislinjskega okrožja,
veterane vojne za Slovenijo in
člane ZZB NOV Velenje ter
Slovenj Gradec.
Srečanja so se udeležili šte-
vilni borci, njihovi svojci in
drugi krajani iz okolice Vele-
nja, prijetno druženje na gori
jurišev pa so popestrili s kul-
turnim programom, v katerem
je bilo po dolgem času ponov-
no slišati harmoniko in recita-
le. Slavnostni govornik, pred-
sednik ZZB NOV Ivan Dolni-
čar, je v uvodu obudil spomin
na vojna leta in uspehe štajer-
skih partizanov.
»Spomin na vojno ni zamrl
nikjer v svetu, še zlasti pa je
živ v Evropi, ki jo je vojna naj-
bolj prizadela. Vse države se
dostojno pripravljajo na 50.
obletnico obeležitve konca
vojne in poraz nacifašizma.
Želim, da bi bilo tako tudi
v Sloveniji - da ne bi bilo ra-
zhajanj, saj v prihodnjem letu
pripravljamo več kot 200 pri-
reditev, najpomembnejša pa
bo v Celju pod geslom >Ne
vrag, le sosed bo mejak,« je
povedal Bolničar. Potem ko je
naštel nekaj zgodovinskih dej-
stev, je dejal: »Ta dejstva sem
navedel, da bi se gospodje, ki
danes zastopajo Slovenijo, za-
vedali preteklosti in se enako-
pravno pogovarjali s tujimi so-
govorniki. Na ta način pa bi
rad zavrnil tudi tiste, ki ne-
nehno govorijo o državljanski
vojni in se ne zavedajo, da
s tem delajo Sloveniji nepo-
pravljivo škodo, kar Italijani
že izkoriščajo.«
Pri spravi slovenskega naro-
da je Bolničar omenil napake
in stranpoti NOE, toda »Slo-
venci nismo bili sprti med se-
boj. Na dveh tretjinah ozemlja
smo bili sprti z okupatorjem,
na tretjini pa z okupatorjem in
tistimi, ki so sodelovah v oku-
patorski službi. Zato sprava,
kot jo vsiljuje cerkveni vrh in
preživela kolaboracija, ni
možna. Prav tako ni možna
sprava med borci proti okupa-
torju in kolaboracionisti na
način, da bi bili pravični tisti,
ki so do konca sodelovali
z okupatorjem. Razumljivo je,
da je nekaterim sprava po-
trebna, saj bi na tak način s se-
be spraU madež sramote. Zato
se nekateri predstavljajo kot
pravi borci za Slovenijo in žr-
tve komimi2ana. Sicer pa je
zgodovino treba prepustiti
zgodovinarjem, naj ti na pod-
lagi zapisov ugotovijo dejstva
in zgodovinske resnice. Sprave
ne bodo prinesle razne prei-
skovalne komisije ali državni
zbor s sklepi, deklaracijami in
zakoni - spravijo se lahko le
ljudje sami med sabo, če to že-
lijo.
Ne vem, če je Slovenija bila
kdaj bolj razdeljena kot je se-
daj. Odprtih je toliko raznih
afer, vendar pa zanemarjamo
bistvo slovenskih težav. Ko je
Milan Kučan na srečanju pri
slovenski lipi koaliciji predla-
gal politiko razvima, so to ne-
kateri sprejeli s posmehom.
Namesto da nekateri izgublja-
jo energijo z obračanjem
v preteklost, bi se usmerili
v sedanjost in prihodnost ter
tu iskali možnosti slovenskega
naroda.  Prepričan sem, da
nam je takšna sprava najbolj
potrebna.
Ni in ne sme nam biti vse-
eno, kje bo kapital, kako se
urejajo odnosi s sosedi, kakšna
bo varnost naše države. Pre-
grenke so izkušnje, da bi se
vdajali iluzijam. Vznemirja
nas premlačen odnos politikov
do nekaterih pojavov, zlasti
smo ogorčeni nad neodgovor-
nimi izjavami nekaterih posa-
meznikov, ki zastopajo našo
državo. V vojni smo 3 leta do-
kazovali, da smo na pravi poti.
Tudi leta 1991 se ne bi izteklo,
kot se je, če ne bi bilo takšne
organizacije in odločnosti, na
tem pa naj bi temeljilo vse na-
še nadaljnje delo,« je zaključil
predsednik ZZB NOV Ivan
Bolničar na Graški gori.
URŠKA SELIŠNIK
Na Graški gori seje po nekaterih ocenah zbralo 5 tisoč ljudi, borci pa so na spomenik položili tudi
venec.
Konec piratstva
Danes začenja v Sloveniji
veljati zakon, zaradi katere-
ga se bo, po napovedi neka-
terih, število videotek pri
nas prepolovilo. Konec pre-
teklega meseca je državni
zbor sprejel prvega v paketu
zakonov, s katerimi naj bi
pri nas končno uredili avtor-
ske pravice in dokončno
opravili z video in avdiopi-
ratstvom.
Tako bodo po novem to-
vrstno dejavnost lahko
opravljale le fizične in prav-
ne osebe, ki so registrirane
za opravljanje te dejavnosti
in bodo predložile pisne do-
kaze, da so uredile vse po-
trebno z imetniki pravic av-
torjev, poustvarjalcev in
proizvajalcev videogramov
in fonogramov. To pomeni,
da bodo v videotekah lahko
odslej imeli in posojali le ori-
ginalne vodeokasete, odzvo-
nilo pa je tudi vsem proda-
jalcem kaset s presneto
glasbo.
Kazni za kršitelje bodo ze-
lo visoke: od 120 tisoč do
najmanj enega milijona to-
larjev. Prav toliko bodo mo-
rali odšteti tudi tisti posa-
mezniki ali pravne osebe, pri
katerih bo tržna inšpekcija
ugotovila, da z današnjim
dnem niso umaknili iz pro-
meta vseh video- in fonogra-
mov, ki ne ustrezajo predpi-
som novega zakona.
Po besedah lastnika ene od
celjskih videotek bodo zara-
di novega zakona v Celju
verjetno ostale le tri videote-
ke. Orignali so namreč dragi,
saj znašajo cene za eno kase-
to 45 mark in več (za t.i. pi-
ratsko kopijo je bilo treba
odšteti od 1.000 do 1.500 to-
larjev), zato bodo vsi tisti, ki
so doslej služili pretežno
s posojanjem »črnih kaset«,
morali videoteke zapreti. To
pa seveda pomeni, da bodo
povsod tam, kjer se bodo
s tovrstno dejavnostjo uk-
varjali še naprej, krepko po-
večali cene svojih storitev.
JI
Lov na črne gradnje
Minister za okolie In prostor v velenjski In mozirski občini
Pretekli teden je mozirsko
in velenjsko občino obiskal
minister za okolje in prostor
Pavle Gantar. Z Mozirjani so
pregledali najbolj kritične toč-
ke, ki so v Zgornji Savinjski
dolini po poplavi pred tremi
leti in pol ostale še nesanirane,
v Velenju pa so največ pozor-
nosti posvetili ekologiji.
Največji velenjski ekološki
problem je sanacija 5. bloka
šoštanjske termoelektrarne,
saj je Svetovna banka zavrnila
posojilo. Kljub temu je Pavle
Gantar zagotovil, da bodo
s sanacijo vsekakor nadaljeva-
li, saj TEŠ ni lokalni, temveč
državni problem. Viri financi-
ranja še niso znani, minister
Gantar pa je napovedal, da
bodo stroški sanacije energet-
skih objektov prej ali slej
vključeni v končno ceno ener-
gije. Tudi velenjskemu premo-
govniku je minister napovedal
nadaljnji obstoj, čeprav bi ver-
jetno v Slovenijo lahko dobili
cenejši premog. Lignita iz ve-
lenjskega rudnika v bodoče
naj ne bi uporabljali za široko
potrošnjo, temveč samo
v energetske namene.
Velenjčani so ministra Gan-
tarja seznanili tudi s svoje-
vrstno težavo, saj zaradi
skupščinske nesklepčnosti ni-
so v roku sprejeli prostorsko-
ureditvenih pogojev za legali-
zacijo nedovoljenih gradenj.
Minister Gantar je povedal, da
je v Sloveniji več takšnih pri-
merov, in da se bo z legalizaci-
jo črnih gradenj v prihodnje
ukvarjala država. Glede čmo-
graditeljev, ki svojih gradenj
niso prijavili, pa je Gantar
v Velenju zagotovil, da bo no-
va zakonodaja pogoje gradnje
zelo zaostrila, da bodo poo-
strili inšpekcijsko službo in da
čmograditelje čaka negotova
prihodnost. Poleg tega so v Ve-
lenju spregovorili še o občin-
skih sekretariatih za okolje in
prostor, za katere minister
Gantar meni, da bodo poslej
organizirani v večjih občin-
skih središčih. Po obisku v Ve-
lenju si je minister ogledal še
zaprti krogotok v šoštanjski
termoelektrarni.
..^^^JJBŠKA SELIŠNIK
NDS V Laškem
Predstavniki štajerskega
področja Narodno demo-
kratske stranke so se pred
dnevi drugič sestali, tokrat
so se srečali v Laškem.
V NDS menijo, da je prire-
ditev Pivo in cvetje štajerski
in slovenski praznik, zato
nadaljujejo tradicijo srečanj,
ki jih je začela že SDZ, za
katero pravijo, da so njeni
naravni dediči.
Na sestanku so med dru-
gim ugotovili, da je bila od-
ločitev o samostojnosti
stranke ustrezna in da je ta
odprta za sodelovanje z vse-
mi strankami demokratične-
ga bloka. Obsodili so razre-
šitev direktorja RTV Žarka
Petana in izrazili zaskrblje-
nost, da opozicija ni dovolj
prisotna pri sprejemanju po-
membnih odločitev v državi.
TC
Spomin na osvoboditev
Odbor skupnosti Šlandrove in Zidanškove brigade
pripravljata v soboto, 30. julija ob 10. uri tovariško
srečanje ob 50-letnici bojev za osvoboditev Zgornje
Savinjske doline. Srečanje bo v Lačji vasi pri gostišču
Veniše.
US
Šoferji in avtomelianiici na Rogii
Republiška Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov ter
ZŠAM Slovenske Konjice pripravljata v soboto, 30. julija ob
11. uri na Rogli tradicionalno, že četrto državno srečanje
šoferjev, avtomehanikov in vseh delavcev v prometu.
Namen srečanja je predvsem, da se po težkem vsakdanjem
delu dobijo s svojimi družinami na družabnem srečanju,
kjer naj bi spregovorili tudi o vsakdanjih težavah. Slav-
nostni govornik na srečanju bo predvidoma podpredsednik
državnega zbora dr. Vladimir Topler.
RZ
Za zaprtimi vrati
o tečaju SIT
LJUBLJANA, 26. julija
(Delo) - Vlada je za zaprti-
mi vrati razpravljala o go-
spodarski politiki, tečaju
tolarja in o javnem dolgu.
V Banki Slovenije menijo,
da v vrednost tolarja ne gre
administrativno posegati
in o revalvaciji sploh ne
razmišljajo. Glavno vpra-
šanje pa je, kako ohraniti
inflacijo v sedanjih ok-
virih.
Reševanje
železarn
LJUBLJANA, 26. julija
(Delo) - Poslanci v držav-
nem zboru so se ukvarjali
s prvim branjem predloga
zakona o zagotavljanju
sredstev za odplačilo poso-
jil za trajna obratna sred-
stva in posojil za izvedbo
nujnih naložbenih del Slo-
venskih železarn. Pri tem
so se spraševali, ali bodo
železarne sploh kdaj prišle
iz rdečih številk, saj bi mo-
rali v osmih letih zagotoviti
skoraj pet mihjard to-
larjev.
0 škodi po neurju
LJUBLJANA, 26. julij
(Delo) - Bržavni zbor je
razpravljal o posledicah
jimijskega in julijskega ne-
urja v Zasavju in drugih
delih Slovenije, ki je pov-
zročilo za 15 milijard ško-
de. Omenjeno škodo je tre-
ba razdeliti med državo in
občinami in da je treba
v prihodnje več storiti za
preventivo v vodnem go-
spodarstvu, so menili po-
slanci.
Napadli Omerzo
LJUBLJANA, 26. julija
(Dnevnik) - PredMaximar-
ketom so ozmerjali in pre-
tepli poslanca LDS Igorja
Omerzo. V izjavi ob tem in-
cidentu je predsednik dr-
žavnega zbora Herman Ri-
gelnik zapisal, da napad
kaže, kako bi posamezni-
kom namesto (haloga bolj
ustrezalo, če bi različne po-
glede urejali z grobo silo.
0 agenciji niso
glasovali
LJUBLJANA, 21. julija
(Delo) - Poslanci opozicij-
skih strank v državnem
zboru niso glasovali
o predlogu zakona o agen-
ciji za plačilni promet. Me-
nijo namreč, da si hoče vla-
da s tem zakonom podredi-
ti celotne javne finance,
opozicija pa ji tega ne more
preprečiti.
NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane JerankOt
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Sellšnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnično ure-
janje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova'
19, Celje. Telefon: (063) 29-431-
fax 441-032.
Št. 30 - 28. julij 1994
3
Letos 11 kilometrov omrežja
Ankeia preti pNHoMtvUo meHnarotlnega kredita za pllnlllkacUo Cella
v skladu z načrti, da bi
v Celju letno zgradili približno
10 kilometrov novega plinske-
ga omrežja in priključili 500
novih potrošnikov, se bodo te
dni pričela dela na različnih
območjih mesta. V Šmarjeti,
na Hudinji, v Novi vasi, na
Dolgem polju, Lavi in Ostrož-
nem naj bi dela končali do
15. septembra, čeprav bo ver-
jetno tudi letos prišlo do zami-
ka zaradi naknadnih prijav
občanov za priključitev na
plin.
V Celju si v zadnjih letih
prizadevajo, da bi čim bolj
razširili omrežje in s tem pri-
dobili nove uporabnike, da bi
zagotovili boljše pogoje za fi-
nanciranje priključkov in da
bi po potrebi subvencionirali
del cene plina, zato da bi osta-
la pod nivojem cene ekstra
lahkega kurilnega olja za isto
energetsko vrednost. Doslej te
subvencije niso bile potrebne,
kar pomeni, da je plin še vedno
najcenejši energetski vir. Za
Celje pa je posebej pomemben
z ekološkega vidika.
Letos so dela oddali z jav-
nim razpisom, na katerega se
je prijavilo osem podjetij. Iz-
brali so tri: Nivo in Plinarno iz
Celja ter Rudis Trbovlje. Po
sklenjenih pogodbah naj bi le-
tos zgradili 11 kilometrov no-
vega omrežja, za kar bodo po-
trebnih 130 milijonov tolarjev
zagotovili s sredstvi Komima-
le, občinskega proračuna in
sklada stavbnih zemljišč ter
z dolgoročnim republiškim
kreditom, ki naj bi zagotovil
četrtino denarja.
Občani, ki se bodo v teh dneh
odločali za priključitev na
plin, se lahko za pomoč in na-
svet obrnejo tudi na strokov-
njake Energetske pisarne, ki
deluje vsak torek in sredo med
15. in 18. uro v prostorih služ-
be za komunalno gospodar-
stvo Občinskega sekretariata
za urejanje prostora na Pre-
šernovi 27 v Celju.
Občanom priporočajo, naj
se čim prej odločijo za uredi-
tev plinskega priključka v svo-
jem domu. V Plinarni morajo
najprej podpisati pogodbo,
s predračunom pa lahko nato
na Banki Celje zaprosijo za
kredit. Občina namreč tudi le-
tos subvencionira obrestno
mero za pospešitev priključe-
vanja na plin, za ta namen je
v proračunu namenila 100 mi-
lijonov tolarjev. Občani, ki bo-
do morali za ureditev plinske
napeljave v hiši odšteti od 400
do 500 tisoč tolarjev, lahko do-
bijo kredit v višini največ dveh
tretjin pogodbene vrednosti za
priključek s pečjo ter za celo-
ten prispevek za priključitev
na plin. Zanimanje za ta kre-
dit po fiksni 13-odstotni
obrestni meri za dobo dveh let
zaenkrat ni posebej veliko,
pričakujejo pa, da se bo pove-
čalo, ko se bodo dela začela.
Tovrstno kreditiranje obča-
nov je po napovedih odgovor-
nih v občini letos zadnjič v ve-
ljavi, saj naj bi ga v prihodnje
zamenjal mednarodni kredit.
Ministrstvo za okolje in pro-
stor namreč že leto dni vodi
Slovenski ekološki projekt,
v okviru katerega bo podpisa-
lo pogodbo s Svetovno banko.
Ta bo kreditirala rekonstruk-
cijo kurišč v skupinskih kot-
lovnicah in individualnih ku-
riščih. V skupini izbranih mest
je tudi Celje, zato bodo občani
lahko dobili ugoden kredit za
prehod s tekočih ali trdih go-
riv na plin. Avgusta in septem-
bra bodo kot pripravo na ta
projekt opravljali anketo
o številu in moči kurišč ter za-
nimanju lastnikov za uporabo
plina. Občane zato prosijo, da
sodelujejo z anketarji, ki jih
bodo obiskali.
TATJANA CVIRN
Obnova zreškega zdravstvenega
doma
Zdravstvene storitve bodo Zrečani tudi v prihodnje
lahko koristili na dveh lokacijah. Kljub temu, da so v Ter-
mah uredili nov oddelek, so se v krajevni skupnosti odlo-
čili, da bodo obdržali tudi zdravstveni dom v starem
centru Zreč, ki so ga krajani samoiniciativno obnovili.
Zato so pred dvema mesecema pričeli s sanacijo stavbe,
nameravajo pa tudi kupiti novo opremo, kar bo krajevno
blagajno skupno stalo skoraj 9 milijonov tolarjev. Po
besedah Jožeta Koširja, predsednika KS Zreče, bodo
z obnovo gotovi v kratkem.
Jesen bo Čas razdora
Napovetll In razmlšllanla poslanca tir. Franca Zagožna, ki govori o razmerllh
¥ državnem zboru In lokalni samoupravi
Poslanci v državnem zboru se v teh
dneh odpravljajo na parlamentarne po-
čitnice. O zaslugah za te počitnice so
mnenja bolj ali manj deljena, za komen-
tar pa smo povprašali poslanca dr. Fran-
ca Zagožna, ki je tudi predsednik Kmeč-
ke zveze pri SLS.
»Parlament je v tem letu naredil veli-
ko, vendar se bojim, da več slabega kot
dobrega. Nisem zadovoljen z zakoni, ki
smo jih sprejeli in jih še sprejemamo.
Vrsta teh zakonov je izjemnega pomena,
Slovenijo bi lahko pravno urediU na na-
čin, ki bi bil primerljiv z evropskimi dr-
žavami. V zboru dobivamo predloge, ki
od tega bistveno odstopajo, koalicija pa
jih izglasuje. Opozicija ima žal malo
možnosti, da bi vplivala na vsebino,« je
povedal dr. Franc Zagožen, ki je tudi
edini predstavnik mozirske občine v re-
publiškem parlamentu.
LDS hoče vse
Kakšne bodo po vašem mnenju posle-
dice parlamentarnega dela?
Imamo cel sklop zakonov o pravoso-
dju, s tožilstvom vred, gre za novousta-
novljeno račimsko sodišče in reformo
SDK. Pri teh zakonih so se mnenja koali-
cije in vlade precej razhajala z opozicijo.
Zaradi tega sem zelo zaskrbljen, bojim se
nanireč, da se uresničuje projekt LDS, ki
vodi v popolno obvladovanje vseh druž-
benih sistemov. Kaže se, da hoče LDS
obvladovati vse, od medijev do nadzora
javnih financ. Torej bi radi kontrolirali
javno porabo, kar je anomalija, ki vodi
v uzurpacijo in korupcijo oblasti.
Zdi se, kot da afere zmanjšujejo ugled
Slovenije v tujini, moč koalicije v parla-
mentu in med ljudmi pa ostaja skoraj
nespremenjena?
Mislim, da večina prebivalcev spremi-
nja stališča do koalicije, ljudje postajajo
bolj kritični. Pričakujem, da se bo pritisk
javnosti povečal in da se bodo posledice
pokazale na naslednjih volitvah. Glede
na stališča demokratične evropske jav-
*iosti so mnenja različna. V Evropi so
pragmatični, oblast sprejemajo takšno,
Kakršna je, veliko pa je znakov, da po-
orobno sledijo našemu razvoju. Zelo
^acuna je misel, da si v Sloveniji komu-
nistom ni treba na novo priboriti oblasti,
saj je niso nikoU izgubili. Ne gre sicer za
iT?'?'^^^^' pa za iste strukture v ZL
^/^DS. Slovenija izgublja ugled, a ne
tli   i opozarja na afere, temveč
mna' ■ afere ne razčistijo. Tega m
'ogoce doseči niti v državnem zboru,
va ^l^^^ so nemočne, niti v sodstvu. No-
Ln? ^"^^j^' ostala po predlogu
sar H ^^^^ ^ prihodnje ne bo mogla niče-
doseči. Tožilstvo bi po novem predlo-
gu zakona namreč podredili izvršni obla-
sti. Čudim se, da sodstvo ni bolj neodvis-
no, saj ima kot tretja veja oblasti za to
ustavno možnost. Pričakoval sem, da si
bodo izborili status, ki tej veji oblasti
pripada.
Kaos Je načrtovan
Ena izmed bolečih točk tako za parla-
ment kot tudi za ljudi je lokalna samou-
prava. Bodo, če sploh bodo, volitve v sta-
rih občinah?
Ustavno sodišče je pri reševanju prve-
ga ustavnega spora jasno povedalo, da
občine v tem obsegu, kot jih poznamo
v zadnjih desetletjih, ne omogočajo
pristne, od države neodvisne lokalne sa-
mouprave. Pričakujem, da ustavno so-
dišče teh stališč ne bo spremenilo in da
ne bo dovolilo volitev v okviru sedanjih
občin. Potrebno bo torej ustanoviti nove
občine, vendar pa smo tu v hudi zagati.
Po mojem mnenju je bil projekt lokalne
samouprave namenoma voden tako, da
so pripravljali oziroma načrtovali pro-
gramirani kaos. VoUvci so na referendu-
mu večinoma glasovali proti, vlada pa se
je od projekta popolnoma distancirala.
S tem je v bistvu onemogočila delo dru-
gačnih občin, čas pa je zelo kratek. Bojim
se, da lokalnih volitev letos še ne bo, da
se bo sploh vse zavleklo, ta čas pa bo
neustaven.
Kdo pa naj bi potem v tem vmesnem
času predstavljal oblast v posameznih
občinah?
Oblastem ni več mogoče podaljševati
mandata, verjetno bodo državna poobla-
stila dobili sedanji občinski izvršni sveti.
Torej bo to obdobje brez lokalne samou-
prave, ki jo občani uresničujejo preko
izvoljenih občinskih svetov. Sicer sedaj
obstaja nekaj predlogov, kako bi izšU iz
te zagate, bojim pa se, da bo zelo težko
dobiti soglasje v državnem zboru. V je-
senskem času pričakujem v državnem
zboru veliko konfliktov in razdorov, kar
ne bo dobra popotnica za nove občine.
Tudi vlada je končno ugotovila, da ima
svoje naloge, zato lahko pričakujemo
predloge nekaterih zakonov, na primer
o financiranju. Vsekakor poslanci o tem
še nič ne vemo.
Odločali bodo ljudje
Nekatere politične stranke se že pri-
pravljajo na volilni boj. Tudi vi pravite,
da bodo volitve v nove občine ene najbolj
pomembnih...
Lokalne volitve vsekakor bodo, četudi
z zamudo. Osebno upam, da bo izid voli-
tev takšen, da bo v naslednjih 4 letih
začela lokalna samouprava normalno
delovati, predvsem pa, da bodo ljudje
zadovoljni. Težava je v tem, ker že deset-
letja nimamo prave samouprave in veči-
na prebivalcev nima prave predstave
o njej. Ljudje so pravili, da bo imela
vsaka nova občina takšno administracijo
kot sedanje, ki pa v bistvu niso občine,
temveč državne izpostave. Ne drži, da bo
lokalna samouprava draga, bojim se le,
da bo draga državna uprava. Zadovoljen
sem, ker se je občinska oblast v Mozirju
začela ukvarjati s problemi, ki so proble-
mi lokalne samouprave, in da so se sjK)ri
nehali. To prinaša s seboj dobro delo in
dobro reševanje lokalnih problemov.
Ljudi je očitno minila začetna evforija,
ko so se nenehno ukvarjali s politiko.
Verjetno tudi vi poznate mnenja, da par-
lament v bistvu slabo dela in da ljudje
niso zadovoljni?
To poznam in tudi razumem. Zdi se mi
popolnoma normalna reakcija glede na
to, kar se dogaja. V urejeni poUtični
družbi ni toliko problemov, naše afere pa
državljane že obremenjujejo. Vendar ne
kaže drugega kot vzdržati, predvsem pa
normalizirati družbo. Potem ljudje ne
bodo obremenjeni z vsemi temi dogaja-
nji. Prepričan pa sem, da ne bi ravnali
prav, če bi se popolnoma distancirali od
politike. Od njihovih odločitev bo odvis-
no, kakšna bo prihodnja oblast in kako
bo delovala. Narobe bi bilo, če bi volivci
menili, da se ne da nič narediti. Upam in
verjamem, da bomo čim prej uspeli
ustvariti normalno družbo, kjer bo malo
politike v vsakdanjem življenju, več pa
tistega, kar jih resnično zanima.
URŠKA SELIŠNIK
PO SVETU
Vse manj možnosti
za mir v BiH
Zadnji mirovni načrt, ki
ga je predlagala kontaktna
skupina za Bosno in Herce-
govino, je muslimansko-
hrvaška federacija brezpo-
gojno sprejela. Kot so po-
vedali njeni predstavniki,
se z načrtom sicer povsem
ne strinjajo, pomeni pa
ohranitev BiH kot države
z mednarodnim prizna-
njem. Samozvani parla-
ment bosanskih Srbov na
Palah pa je kontaktni sku-
pini posredoval dokimient,
v katerem je zapisano, da
v bistvu sprejemajo mirov-
ni načrt, vendar le z dodat-
nimi pogoji. Zahtevajo, da
jim mednarodna skupnost
zagotovi ukinitev sankcij,
možnost izhoda republike
Srbske na morje in da ob-
držijo del Sarajeva. Pred-
sednik BiH Izetbegovič je
ob tem izjavil, da brezpo-
gojni »da«, ki ga je dala
njegova stran mirovnemu
načrtu kontaktne skupine,
ne velja več, zdaj ko so bo-
sanski Srbi v bistvu zavr-
nili načrt. Predstavniki
ZDA, Rusije in Evropske
imije so zato določili de-
setdnevni rok (do 30. jvili-
ja), ko naj bi se odločili, ah
odgovori sprtih strani
v BiH v zvezi s predlogom
mirovnega načrta zadostu-
jejo za nadaljevanje poga-
janj ali pa bo treba sprejete
nove ukrepe proti Srbom.
Mostar upravlja
Evropska unija
Evropska imija bo dve
leti upravljala z Mostar-
jem, dolžnosti upravitelja
v tem času pa je prevzel 65-
letni Nemec Hans Kosc-
nick, nekdanji župan
Bremna. Koscnick je po-
udaril pripravljenost in od-
ločnost EU, da bo obnovila
Mostar in njegovo infra-
strukturo. To največje her-
cegovsko mesto je bilo na-
mreč v hrvaško-musliman-
skih spopadih bolj vmičeno
od Vukovarja. Evropska
vmija je za obnovo mesta že
namenila 80 milijonov
nemških mark. Slovesnosti
ob prevzemu upraviteljstva
in demilitarizacije mesta
sta se poleg predstavnikov
OZN in tujih diplomatov
udeležila tudi hrvaški in
bosanski predsednik, Tu-
dman in Izetbegovič, ki sta
simbolično prekoračila Ne-
retvo čez zasilni most.
Premalo pomoči
za Ruandske
begunce
v Ruandi in sosednjem
Zairu poteka najhujša hu-
manitarna tragedija naše-
ga časa. Iz Ruande beži
v begunska taborišča Go-
ma v sosednjem Zairu in
v druge sosednje države vse
več ljudi. Po nekaterih po-
datkih naj bi iz države po-
begnilo že več kot 3 milijo-
ne ljudi, torej polovica vseh
prebivalcev, pol milijona
pa jih je bilo ubitih v poko-
lih večinskega naroda Hu-
tu nad manjšinskimi Tutsi-
ji. Begvmci so v glavnem
Hutuji, ki se bojijo, da se
jim bodo Tutsiji, ki sedaj
nadzorujejo večji del drža-
ve, maščevali za pokole.
Zaradi vse večjega števila
ljudi v begunskih taboriš-
čih, postajajo tamkajšnje
razmere nevzdržne. Zaradi
pomanjkanja hrane in
predvsem pitne vode, števi-
lo obolelih za smrtonosno
kolero narašča iz minute
v minuto. Doslej je kolera
terjala že najmanj 15 tisoč
življenj. Begunci bi potre-
bovali 30 milijonov litrov
pitne vode na dan, humani-
tarni delavci pa jim je lah-
ko priskrbijo le 150 tisoč
litrov. Poleg pitne vode po-
trebujejo hrano, zdravila,
sanitarne pripomočke in
šotore. Generalijj sekretar
OZN Gali je zato od članic
svetovne organizacije zah-
teval večjo denarno pomoč,
saj bi za premostitev naj-
večjih težav potrebovali
okoli 400 milijonov dolar-
jev. Združeni narodi so be-
gunce pozvali, naj se peš
začnejo vračati domov. Ne-
kaj se jih je za to že odloči-
lo, saj morajo pobrati polj-
ske pridelke, da ne bodo
čez zimo preživljali še večje
krize. Begunce k vrnitvi
pozivajo tudi manjšinski
Tutsiji, ki so obljubili, da
pregnancev ne bodo na-
padli,
Konec vojne med
Izraelom in
Jordanijo
Vojna med Izraelom in
Jordanijo, ki je formalno
trajala od leta 1948, je kon-
čana. Izraelski predsednik
vlade Rabin in jordanski
kralj Husein sta namreč
v Washingtonu podpisala
deklaracijo o miru. Državi
naj bi do konca leta nave-
zali diplomatske odnose.
Delegaciji obeh držav sta
se že pred washingtonskim
srečanjem sestali v puščavi
Arava na ozemlju med obe-
ma državama. Pogovori
pod šotorom pri 50 stopi-
njah Celzija so tekli pred-
vsem o meji med državama,
varnostni in preskrbi z vo-
do. Državi naj bi tudi bi-
stveno okrepili gospodar-
sko sodelovanje in s skup-
nimi močmi razvijali doli-
no reke Jordan. V teh dneh
se je na Bližnjem vzhodu
mudil tudi ameriški držav-
ni sekretar Christopher.
Obiskal je Izrael, Jordani-
jo, kar dvakrat pa se je mu-
dil v Damasku pri sirskem
predsedniku Asadu. Chri-
stopher ni dosegel nobene-
ga napredka za izraelsko-
sirske mirovne pogovore,
nekateri pa celo menijo, da
je Washihgton kriv za neu-.
speh 33 mesecev trajajočih
pogovorov med državama.
Vladna kriza
v Italiji
Italijanski premier Ber-
Ivisconi je po petih dneh
umaknil ^mi zakon,
s katerim je zelo omejil
pravico sodstva in zaradi
katerega bi kmalu moral
odstopiti, saj so se proti
njemu postavili celo njego-
vi zavezniki - Bossijeva Se-
verna liga in Finijevi ne-
ofašisti. Namesto tega za-
kona je vlada zdaj predla-
gala nov zakon, ki ga mora
potrditi še parlament, po
katerem lahko sodniki
pred sojenjem odredijo pri-
por za osebe, osumljene ko-
rupcije. Isti dan ko je Ber-
lusconi nekako le pomiril
strasti po oblasti, pa je sod-
stvo vrnilo udarec. Izdalo
je več kot dvajset nalogov
za aretacije pomembnih
osebnosti, med njimi tudi
nekdanjega obrambnega
ministra Salva Anda. Poli-
cija je tudi priprla dva
ključna človeka koncema
Fininvest, torej podjetja
medijskega mogotca in
premiera Berlusconija, ki
ima poleg svoje televizije
(treh kanalov Fininvesta)
kot predsednik vlade še po-
sebno televizijsko ekipo, ki
snema vsa njegova dejanja.
In kmalu bi torej morala
posneti tudi njegov padec.
Št. 30 - 28. julij 1994
4
Tekma za certifikate se Je začela
Preišnil ponedellek so Hružbe za upravUanJe začele zbirati lastninske certifikate - Velika konkurenca In
precejšne razlike ¥ ponudbi
ste se že odločili, komu
boste zaupali svoj certifikat?
S takšnim in podobnimi
vprašanji nas pooblaščene
investicijske družbe oblega-
jo že drugi teden in kar težko
se je izogniti oglasom, s ka-
terimi spremljajo družbe
lastnike certifikatov na vsa-
kem koraku - pri branju ča-
sopisa, gledanju televizije ali
poslušanju radia.
Večina pooblaščenih inve-
sticijskih dnižb je začela
zbirati certifikate že prejšnji
ponedeljek, nekatere so li-
cenco Agencije za trg vred-
nostnih papirjev dobile kas-
neje ali pa nanjo še čakajo.
Na našem koncu je gneča
precejšnja, saj je, tako ugo-
tavljajo tudi v posameznih
družbah, le malo družb za
upravljanje, oziroma njiho-
vih investicijskih skladov, ki
tod ne bi imele vsaj kakšne
poslovne enote ali predstav-
ništva. Te dni pa naj bi certi-
fikate začeli zbirati še na
vseh enotah pošte in SDK.
Vpisnih mest je tako kot
toče, veliko investicijskih
družb pa se je odločilo še za
potujoča vpisna mesta. Vsak
si namreč želi zagotoviti
čimveč možnosti za pridobi-
tev kar največ lastninskih
nakaznic od imetnikov raz-
deljene drvižbene lastnine.
Od količine zbranih certifi-
katov je namreč odvisno pre-
živetje posameznih družb.
Vsaka investicijska družba
ima po odprtju vpisnih mest
natanko šest mesecev časa,
da zbere kar največ certifi-
katov, saj bo vrednost le-teh
podlaga njihovemu poslova-
nju v naprej. Ta čas je lahko
tudi krajši, če bodo posa-
mezne investicijske družbe
v njem uspele vpisati vse
delnice prve emisije, kar pa
ob strahotni konkurenci in
tekmi za naše certifikate ni
prav verjetno.
Po prvih podatkih sodeč
ljudje za zdaj še zbirajo in-
formacije in primerjajo po-
nudbe, pa tudi sicer je časa
za izpolnitev vpisnice dovolj,
do 30. junija 1995. Konec
koncev pa je vpis delnic pr-
vih emisij investicijskih
skladov le ena od možnosti,
kam vložiti svoj certifikat.
Poznavalci opozarjajo, na
katere podatke o družbah in
o ekipah, ki jih vodijo, velja
biti pozoren pred odločitvi-
jo. Dobro je namreč vedeti,
kdo je oziroma so ustanovi-
telji družbe, kakšna je njiho-
va investicijska poUtika in
navsezadnje tudi, kdo je di- '
rektor sklada. Merilo za pre-
sojo o varnosti naložbe pa so
lahko tudi podatki o usta-
novnem kapitalu. Vsekakor
pa je za sedaj še težko napo-
vedati, delnice katerih po-
djetij bodo v portfelju posa-
meznih družb. Delnice posa-
meznih družb še vsaj eno le-
to ali celo več ne bodo koti-
rale na borzi.
Za vlaganje certifikatov
v pooblaščene investicijske
družbe je na Celjskem že kar
precej zanimanja, čeprav
v večini računajo na podo-
pustniški čas. In kolikšen je
dosedanji izkupiček nekate-
rih investicijskih skladov
oziroma družb?
Štajerski       investicijski
sklad, katerega ustanovitelj
je Nacionalna finančna
družba, je do konca prejšnje-
ga tedna vpisal za 280 mili-
jonov tolarjev certifikatov
oziroma nekaj več kot 1000
lastninskih nakaznic. Prvi
dan so vpisali za 17 milijo-
nov tolarjev certifikatov, pr-
va, ki je svoj certifikat zame-
njala za delnice Štajerskega
sklada, pa je bila neka upo-
kojenka. Poudariti pa je tre-
ba, da veljajo podatki le za
vpisna mesta v 27 enotah,
kolikor jih ima Celjska ban-
ka v naši regiji.
V Triglavu, Pooblaščeni
investicijski družbi, so dr-
žavljani doslej zamenjali za
njihove delnice okrog 2.000
certifikatov, od tega največ
v celjski regiji. Za zdaj so
vpisna mesta le v tistih kra-
jih, kjer ima zavarovalnica
svoje enote, že te dni pa naj
bi jih odprli še pri društvih
upokojencev in na SDK.
V Ateni, pooblaščeni druž-
bi za upravljanje investicij-
skih skladov, te dni še zbira-
jo podatke o vpisanih certifi-
katih, vendar pa so z doseda-
njo zamenjavo za delnice ze-
lo zadovoljni. Celo tako, da
bi lahko, kot pravijo, z vpi-
som prve emisije delnic že
končali, če bi bili po višini
osnovnega kapitala srednje
velik sklad. Tako pa je nji-
hov sklad največji, saj znaša
ustanovni kapital 9,5 mili-
jarde tolEujev.
JANJA INTIHAR
Ne gre za razprodajo Ema
Konzorcij Argos pripravil elaborat privatizacije Emovih družb
Večina Emovih družb bo
s prodajo prešla v zasebne ro-
ke, v lasti republiškega Sklada
za razvoj bosta v naslednjih
petih letih ostali le še družbi
Emo Kontejner in Eterna. To
so med drugim povedali na no-
vinarski konferenci, ki jo je
pripravil konzorcij Argos,
v katerega so združena štiri
zasebna podjetja: Rovo Vojka
Rovere, Itag Mirka Tomaža
Krajnea, RS mag. Vlada Buk-
viča in samostojni podjetnik
Franc Rover. Gre za svetoval-
no podjetje, ki je pripravilo
elaborat o možnostih nadalj-
nega poslovanja EmovUi
družb.
V tem elaboratu so obdelali
ekonomsko tehnološki del po-
slovanja, problematiko pre-
sežnih delavcev in prostorsko
urbanistično  ureditev.  Ugo-
tavljajo, da je nujna privatiza-
cija manjših in srednjih Emo-
vih podjetij, kjer bi kombini-
rali menedžersko delavski od-
kup, s tem da bi 20-odstotni
delež še vedno ostal skladu.
S pogodbami, ki so v teh dneh
v podpisovanju, naj bi prodali
Emo Energetiko v Šentjurju,
Kemijo, Orodje in naprave ter
nekaj manjših družb, ki so bile
že doslej v mešani lasti (Mepis,
Trade in Uni). Družbi Kontej-
ner in Etema, ki sta večji, pa
bi sklad vključil v projekt pre-
strukturiranja s pomočjo
Evropske banke za obnovo in
razvoj.
Konzorcij Argos je predvi-
del tudi reševanje presežnih
delavcev, ki naj bi jih bilo še
155, od tega jih bo 53 šlo v od-
prto brzposlednost, za ostale
pa so našli različne rešitve, za
kar bo treba nameniti 107 mi-
lijonov tolarjev, pričemer ra-
čunajo na republiko. Tako naj
bi v družbah ostalo namesto
sedanjih 1080 še 885 delavcev.
Kupci družb se bodo s pogod-
bami obvezali, da zaposlene
obdržijo vsaj dve leti. S kupni-
nami naj bi poplačali za skoraj
2 milijardi tolarjev obveznosti
Ema Holding, s čimer konzor-
cij tudi zanika govorice o raz-
prodaji Ema in odtekanju de-
narja iz Celja. Predvidene so
tudi prostorske rešitve kom-
pleksa nekdanjega Ema, med
drugim bo del odkupil Petrol,
poslovna stavba pa naj bi po-
stala sedež celjske kabelske
televizije. T. CVIRN
po čem so devize?:
Zamenjava
v vodstvu
Komunale
Od začetka julija je poj
sklepu občinske vlade vrši-
lec dolžnosti v žalski Ko-
munah Matjaž Zakonšek,
ki je bil prej energetik
v tem podjetju. Bivšemu
direktorju Antonu Bratuši
občinska vlada ni hotela
obnoviti 4-letnega manda-
ta. Vzrok za zamenjavo di-
rektorja nekateri iščejo
v nezadovoljstvu žalske
vlade z delom komunalne-
ga podjetja, predvsem za-
radi poslabšanja razmer na
čistilni napravi v Kasazah
in politike plač v Komu-
nali.
Za vse delavce
enako
stečajni upravitelj šem-
petrskega Avtoprevoza
Lojze Posedel je zaradi ne-
enakega poplačila upnikov
spodbijal izvršbo pravno-
močnih odločb sodišča
združenega dela. Tako bo-
do terjatve poplačane iz
kupnine, ki se bo stekla
v stečajno maso, od tam pa
v enakem deležu razdelje-j
na med vse upnike, torej
predvsem delavce. Tovorne
avtomobile in zemljišče so
že ocenili, premoženje Av-
toprevoza je pod izvršbo,
prvi narok pa bo konec av-
gusta.
Novo vodstvo ^
v Topru 2000    ^|
Od minulega tedna je kr-
milo celjskega podjetja To-
per 2000 v rokah Ivana
Kramerja. Kramer je bil
med drugim kar 12 let
glavni direktor nazarskega
Elkroja, zadnja tri leta pa
se je ukvarjal z zasebno de-
javnostjo. Dosedanja di-
rektorica Topra 2000 Mir-
ka Gorjanc, ki je to funkci-
jo opravljala le dobri dve
leti, bo v podjetju delala še
naprej, kot pomočnica
glavnega direktorja.
Mreža ponudb in
povpraševanja
Informacije so danes sili
pomembna stvar. Kje, kaj, b
ko, kam, večkrat nas ta vpi>
sanja zanimajo, pa ne veiV
na koga se obrniti, da bi žele*
stvar sploh lahko kupili.
Neredko se je dogajalo, daj
bilo treba v tujino, potem pa'
je izkazalo, da je tudi ta p*
zastonj. V celjskem podjetf
Marinet d.o.o., trženjsko i"
formacijski -mreži, opravi)
marsikatero pot namesto v*
še prej pa znajo poiskati tu'
odgovore na vaša vprašaflj'
V Celju in okolici se pojavi)
vse več uporabnikov trženjs*
mreže, nekateri sprašuje]*
drugi pa ponujajo svoje stof
tve in usluge. ,
Tako v Marinetu iščejo *
govore na vprašanja, kot'
kdo v Sloveniji izdeluje la^
Ije, električne pastirje, zadJf
kdo obnavlja kopalne kadi, *
najti trgovine z mikroskopi'
profesionalce... Vprašanj j''
dneva v dan več, uporabi"'
trženjske mreže pa se vse
navajajo na takšen način i^*^
nja informacij. Po drugi str*
pa v Marinetu zbirajo tudi F
nudbe. Tako izveste, kje do'^
te moško poročno obleko
nja ali blaga, figurice iz voS"
lesene sode, gašeno apno-'
Informacije v trženjski ""J!
ži so brezplačne, če pa ž«*^
postati uporabnik teh stori^
zavrtite telefon 441 441. ^
Št. 30 - 28. julij 1994
5
Dve leti za čisto Iverko
Ekološka sanaclla tovarne plošč v Nazarlah
Nazarski Glin ima v svo-
jem proizvodnem programu
tudi izdelavo ivemih plošč,
ki sicer sodi v sklop Glinove-
ga podjetja Pohištvo. Glin
sicer že nekaj časa bije bitko
za obstoj, trenutno je v lasti
Koržetovega sklada, za Po-
hištvo pa so že objavili javni
razpis za prodajo. Na razpis
so se javili delavci sami, od-
ločitev pa zaenkrat še ni
znana.
V Tovarni ivemih plošč je
največji problem precej hu-
do onesnaževanje Nazarij in
okolice, zaradi česar se pre-
bivalci že močno pritožujejo.
Tudi Glinovi strokovnjaki
ugotavljajo, da kar šestkrat-
no presegajo dopustne meje
onesnaževEuija, zato si silno
prizadevajo, da bi čimprej
ekološko sanirali proces iz-
delave ivemih plošč.
Ena od faz tehnološkega
procesa izdelave v Tovarni
ivemih plošč je sušenje iver-
ja v ustrezni sušilnici. Zanj
se uporabljajo dimni plini,
tok teh dimnih plinov pa od-
naša del iverja, zaradi česar
se pojavljajo emisijske kon-
centracije, ki presegajo do-
pustne vrednosti, predpisane
z Odlokom o mejnih količi-
nah oziroma koncentracijah
škodljivih snovi, ki se smejo
spuščati v zrak.
To je bil eden izmed glav-
nih vzrokov, da so v sklopu
načrtovane ekološke sanaci-
je v prvi fazi izdelali poskus-
ni filter, v katerega vodijo
del recirkulirajočih dimnih
plinov. »Predvsem smo želeli
preveriti učinkovitost
čanja trdnih delcev iz toka
dimnih plinov, v ta namen
pa smo opravili več meri-
tev,« Dravi tehnični vodia
podjetja Glin Pohištvo mag.
Ivo Glušič, ki je problemati-
ko predstavil tudi odgovor-
nim na republiki. »Pri ekolo-
ški sanaciji tovarne ivemih
plošč smo najprej ugotavljali
stanje na posameznih po-
dročjih onesnaževanja, torej
emisijo prahu, roto filter,
emisijo formaldehida, od-
padne vode in hmp.«
Najtrši oreh ekološke sa-
nacije predstavlja emisija
prahu, vendar pa so v tovar-
ni že marsikaj postorili. Po
ugotovitvah Inštituta za var-
stvo pri delu in okolja iz Ma-
ribora sta problematična le
še dva odvoda sušilnika, vse
dmge odvode pa so uspešno
sanirali in »spravili« emisije
pod dovoljeno koncentraci-
jo. Zaradi emisije na sušilni-
kih so v iskanju najboljših
rešitev prosili za pomoč ma-
riborsko Tehniško fakulteto.
Skupaj z njimi sedaj Glinovi
strokovnjaki razvijajo filter
za odstranjevanje mehan-
skih delcev iz dimmh plinov
z roto filtrom, saj tuji fUtri
ne pridejo v poštev zaradi
cene, domači pa so zaradi vi-
soke vlage in temperature
neustrezni. »Prvi model fil-
tra smo že naredili, opravili
tudi meritve, sedaj pa pri-
pravljamo dmgi model. Na
podlagi znanih pomcmjklji-
vosti pričakujemo, da bomo
še letos izdelali cel projekt
sanacije, prihodnje leto pa
ga realizirali,« je povedal
mag. Ivo Glušič.
Za emisijo formaldehida
in odpadne vode v podjetju
skupaj z ustreznimi institu-
cijami ugotavljajo, da emisi-
je oziroma vzorci ne prese-
gajo dovoljenih meja. Tako
jim ostaja le še sanacija hru-
pa, saj meritve kažejo, da ne-
kateri stroji, sicer neznatno
a vendarle, prekoračujejo
dovoljen hmp. Glede na to,
da največji hmp povzroča
sekač za lesne odpadke, ga
bodo v Tovarni ivemih plošč
kmalu zamenjali.
»Mislimo, da smo v zad-
njih letih naredili kar precej
za zmanjšanje onesnaženo-
sti, hkrati pa še vedno ne
smemo biti zadovoljni,« pra-
vi mag. Glušič. »Glede na to,
da daje Glin Pohištvo kruh
marsikateri družini v Zgor-
nji Savinjski dolini, bo nam
verjetno morala na pomoč
priskočiti tudi širša dmžbe-
na skupnost. Vse naše meri-
tve in raziskave so pokazale,
da lahko načrtujejo popolno
sanacijo tovame nekje do
konca leta 1997, vendar pa
bi za to potrebovali finančno
pomoč. Največji strošek
predstavljata roto filtra za
oba sušilnika, po naših oce-
nah pa njuni stroški ne bi
smeli preseči vrednosti ene-
ga elektro filtra, ki bi ga na-
bavili v tujini. Seveda bo
največji delež sanacije padel
na firmo samo, malce pa ra-
čunamo na pomoč občine
Mozirje in ministrstva za
znanost in tehnologijo, ki bi
nam pomagala pri razvoj-
nem delu projekta,« je zak-
ljučil mag. Glušič.
URŠKA SELIŠNIB^
Strokovnjak odgovarja
informacije na tel.: 063 441-321,
062 222-438, 0602 41-842
Ali bodo pooblaščene investicijske družbe Triglav samo-
stojne pravne osebe? Posledica tega bo torej šest različnih
kotacij na borzi oz. različna donosnost vloženih certifika-
tov. Ali to drži?
Pooblaščene investicijske družbe bodo samostojne
pravne osebe. Imele bodo svoje delničarje, direktorja in
nadzorni svet iz posamezne regije. Z zbranimi certifikati
bodo od Sklada za razvoj kupovale delnice podjetij, in
sicer na podlagi analiz, ki jih bodo pripravljale družba za
upravljanje in investicijske družbe skupaj.
Na podlagi teh analiz bo izbran optimalen portfelj
(zbir) podjetij, ki bo za vse Triglavove pooblaščene inve-
sticijske družbe enak, regionalna komponenta pa bo pri
naložbeni politiki zagotovljena na dva načina.
Dobra podjetja iz posamezne regije bodo glede na os-
novni portfelj dobila večjo težo. Na primer: delnice podje-
tij Mura ali Radenska bodo v naložbah investicijske
družbe za to območje zastopane recimo s tremi odstotki
vseh naložb dmžbe, v ostalih investicijskih družbah pa le
z dvema odstotkoma.
Med naložbami investicijskih družb bo tudi večje števi-
lo delnic majhnih, perspektivnih podjetij iz regije, ki jo
posamezna dmžba pokriva. Delnice takšnih manjših
podjetij bodo zastopane samo v investicijski družbi, ki
pokriva posamezno regijo, v ostalih družbah jih ne bo.
Regionalnost bo upoštevana le do mere, pri kateri var-
nost in donosnost naložb celotne družbe ne bosta ogro-
ženi. Šlo bo torej za optimalno kombinacijo med osnov-
nim delom naložb, ki bodo enake za vse družbe, in neko-
Uko bolj poudarjeno zastopanostjo delnic podjetij iz posa-
meznih regij.
Delnice posamezne investicijske družbe bodo samostoj-
no kotirale na borzi. Zaradi opisane naložbene politike pa
se njihove vrednosti med seboj ne bodo bistveno razliko-
vale.
Lahko nekdo s Koroške svoj certifikat vpiše npr. v poo-
blaščeno investicijsko družbo za Ljubljano in Zasavie? Ce
je to mogoče, ali bo lahko vpis opravil na vpisnih mestih
poslovne enote na Koroškem?
Delnice katere koli pooblaščene investicijske družbe
Triglav bo mogoče vpisati prav na vsakem vpisnem mestu,
ne glede na regijo, kjer jih boste želeli vpisati.
Rogaški vrelci
z dobičkom
v Rogaških vrelcih, ki spadajo v sistem Zdravilišča
Rogaška, ugotavljajo v letošnji polletni bilanci dobiček.
V vrelcih so izgubo nekdanjega jugoslovanskega trga
v precejšnji meri nadomestili že preteklo leto. Gre zlasti
za povečano prodajo na domačem, slovenskem trgu, za
pijačo Deit. Nekoliko so povečaU tudi prodajo mineralne
vode Donat Mg, prodaja Templa pa ostaja na lanski ravni.
V podjetju imajo v času sezone veUko težav s pomanjka-
njem plastičnih steklenic, saj slovenski proizvajalci več-
jemu sezonskemu povpraševanju niso kos. Po drugi strani
se potrošniki vse bolj zanimajo tudi za mineralno vodo
Tempel v plastičnih steklenicah. V Rogaških vrelcih si
zato pomagajo z uvozom steklenic iz ItaUje. V podjetju so
povedali, da jim prodajo vse, kar uspejo natočiti v pla-
stične steklenice. Podobno kot v drugih podjetjih se tudi
v vrelcih pritožujejo zaradi plačevanja njihovih dolžnikov
z večjimi ali manjšimi zamiki in zaradi nelikvidnosti
v slovenskem gospodarstvu. Pri tem opozarjajo da morajo
sami uvožene steklenice ter carino zanje plačati takoj.
Na področju izvoza bistvenih novosti ni. Za Donat Mg
se največ zanimajo na avstrijskem, nemškem ter italijan-
skem tržišču, hrvaški trg, kamor so izvažaU še Deit ter
Tempel, pa se zapira.
BRANE JERANKO
NOVOlJABOBZI
Padci indeksov
in delnic
SBI (Slovenski borzni in-
deks) je v torek dne 26. 7. 94
padel za 2%. Čeprav je in-
deks izračunan v določenih
okvirih, je kljub temu dober
pokazatelj razmer na borzi.
Na področju obveznic se je
trgovalo le s petimi obvezni-
cami. Najbolj je padel tečaj
republiške obveznice dmge
emisije in sicer za 1 indeksno
točko ob prometu 92.000
dem. Tudi na področju del-
nic beležimo padce tečajev
pri vseh trgovanih vrednost-
nih papirjih. Najbolj sta
padla tečaja delnic Salusa in
FMR redne. Tečaj delnice
Salusa je padel za 9,2%,
FMR pa za 3,6%.
Poudariti moram, da je
prometa z VP zelo malo in da
so zaradi tega tečaji VP sicer
pravilno izračunani, je pa
vprašanje kakšni bi bili, če
bi bil promet »NORMAL-
NO« velik. V zadnjih tednih
se največ trguje z novim bla-
gajniškim zapisom Banke
Slovenije z nakupnim bo-
nom. V torek je bilo z njimi
prometa za 1,2 mio dem. Za-
radi likvidnostnih težav ne-
katerih imetnikov blagajni-
ških zapisov je tečaj padel za
2,1% indeksno točko in pri-
stal pri 84,8%, kar pomeni
soliden donos za imetnika,
če se bo gibala stopnja infla-
cije v sedanjih okvirih.
Kako se bodo gibali tečaji
delnic in obveznic, je precej
odvisno od velikega R, ki bo
objavljen kot vedno dan ali
dva pred koncem meseca. Če
bo julijski R na nivoju junij-
skega, bo veliko kapitala
ostalo v tolarskih vezavah in
kratkoročnih VP nominira-
nih v tolarjih. Če pa bo R pa-
del pod 1%, pa pričakujem
porast tečajev dolgoročnih
obveznic.
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost vzajemnega
sklada Herman Celjski na dan
26. 7. 94 1070,38 SIT.
Na Ljubljanski Borzi trguje
okoli 70 borznih hiš. Zaradi
velike konkurence in visokih
fiksnih stroškov, ki jih borzne
hiše imajo, pričakujem v na-
slednjih dveh letih združitev
kar nekaj borznih hiš. Znano
je, da borzna hiša z več kapita-
la in z večjim številom strank
ob enakih fiksnih stroških laž-
je ustvarja dobičke. Najnovej-
ša novost s tega področja je
pričakovana združitev dveh
obstoječih borznih članov in
sicer Dolenjske banke in Krke.
Na borzo prihajajo vedno
novi VP. To je za investitorje
pomembno, lahko se odločajo
med več možnostmi. V avgustu
napovedujejo kotacijo delnic
Primofina (vest še ni potrjena
s strani borze). Ta delnica je
zanimiva, ker se z njo trguje
na OTC trgu že od junija 93.
Tečaj delnice se je gibal med
50 in 15.000 tolarjev za eno
delnico. Za leto 93 je Primofin
že izplačal imetnikom 5.400
tolarjev bruto dividende.
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
- Belgijsko podjetje Jofra
BVBA nudi slaščice različnih
kvalitet. Informacije: tel.
0032/3-448-0244 in fax 0032/
3-449-7623 (Josef Tmyen).
- Belgijsko podjetje Ivo Iven
Trading Co. nudi aluminijaste
polizdelke (plošče, trakove) ter
medenino in baker. Informaci-
je: tel. in fax 0032/3-455-7566
(Ivo W.L. Iven).
- Nemško podjetje Lynx
Computerperipherie Vertrieb
nudi komponente osebnih ra-
čunalnikov PC. Informacije:
tel. 0049/7-121-94-870 (T.
Kach).
- Češko podjetje Artemis nu-
di opremo za učilnice za uče-
nje tujih jezikov, opremo za
ozvočenje malih in srednje ve-
likih prostorov, projektorske
ekrane z elektromotorji, kro-
glične kulije in nalivnike ter
alarmne naprave in stroje za
proizvodnjo stekla. Informaci-
je: tel. 0042/2-291-087 in fax
0042/2-298-774 (Jana Lešne-
rova).
-Italijansko podjetje BSA
nudi projekte za agroživUski
sektor; silose in manipulativne
objekte ter vso pripadajočo
opremo. Informacije: tel.
0039/522-587-641 in fax 0039/
522-587-753 (mr. Predieri).
-Ameriško uvozno-izvozno
podjetje Santo Enterprises nu-
di raznovrstne proizvode
(glasbeno opremo, izdelke za
šport, video igre itd.). Infor-
macije: tel. in fax 001-704-
532-1222 (Mohamed Gismala).
Povpraševanie:
-Bolgarsko podjetje Plint
imp.-exp. se zanima za uvoz
zdravil za prosto prodajo, bio-
hrane in kozmetike. Imajo ši-
roko prodajno mrežo v Bolga-
riji in po celotni vzhodni Evro-
pi, predvsem na področju far-
macevtskih in medicinskih
proizvodov, opreme za bolniš-
nice ter zobozdravstvenih iz-
delkov. Informacije: tel.
00359/82-277-091, 230-069 in
fax 00359/82-443-876 (Valen-
tina Simeonova).
- Slovaško podjetje Bacchus
Travel Agentura želi sodelova-
ti na področju uvoza in izvoza
poljedelskih in prehrambenih
artiklov, poljedelskih strojev,
naravnih surovin ipd. Želijo
konkretne ponudbe blaga s ce-
nami. Informacije: tel. in fax
0042/0704-2004 (Eva Jam-
brova).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centm za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int.290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
Št. 30 - 28. julij 1994
6
Nismo več naivni
Prebivalcem celjske občine nI vseeno, kako bo na njibovem območju potekala gradnja drugega dela
avtoceste Arja vas — Hoče
Sredi julija so po cestah
krajevne skupnosti Ljubečna
začeli voziti tovornjaki, zvrha-
ni peska. Nihče ni vedel, kaj se
dogaja, in šele nekaj dni kas-
neje so prebivalci tega dela
celjske občine izvedeli, da je
ljubljansko podjetje SCT zače-
lo graditi drugi del viadukta
Žepina. Ogorčeni, ker jih nih-
če o tem ni obvestil, so 21.juli-
ja zaprli cesto, ki vodi do
gradbišča, in tako preprečili
pot tovornjakom, ki so dova-
žali nasutje za plato nosilcev
za viadukt.
Prejšnji četrtek so tako do
gradbišča lahko odpel j ah le
trije tovornjaki, vsem ostalim
pa je bila nadaljnja vožnja po
cesti Žepina-Jarmovec prepo-
vedana. In to tudi potem, ko so
po dobri uri zaporo imialoiiU.
Krajani so namreč zahtevali,
da se predstavniki investitorja
in izvajalca, to je Družbe za
avtoceste RepubUke Slovenije
in podjetja SCT, nemudoma
sestanejo s predstavniki celj-
ske občine in krajevne skup-
nosti Ljubečna. ŽeleU so na-
tančno izvedeti, koliko časa
bodo dela na njihovem območ-
ju potekala, užaljenosti, ker
jih nihče o ničemer ni obvestil,
pa se je pridružilo še ogorčenje
zaradi uničevanja nove ceste.
Čeprav naj bi se odgovorni in
prizadeti sestaU še isti dan, so
se na sedežu krajevne skupno-
sti v Ljubečni zbraU šele prejš-
nji petek.
Predstavniki krajevne skup-
nosti so predvsem poudarili,
da nikakor ne želijo zbujati
vtisa, kot da so proti avtocesti.
Žehjo le zaščititi pred uniče-
njem cesto Žepina-Jarmovec,
ki je šele nedavno, po dolgih
letih moledovanja in ob veliki
pomoči krajanov, dobila as-
faltno prevleko.
Pri protestni zapori ceste in
pri vseh zahtevah so imeU in
imajo prebivalci krajevne
skupnosti Ljubečna vso pod-
poro celjske občine. »Postav-
ljanja zapor na cestah sicer ne
podpiram,« je na petkovem se-
stanku povedal Jože Smodila
iz občinskega sekretariata za
vu-ejanje prostora, »vendar gre
pri gradnji viadukta Žepina za
konkretno cesto in za konkret-
ne zahteve.« Poudaril je, da sta
tako republiška družba za av-
toceste kot izvajalec ravnala
nepošteno, ker se o načinu de-
la nista popi^j dogovorila
z ustreznimi občinskimi orga-
ni. »Zato zahtevamo takojšen
program o tem, kdaj, kako in
kje bodo potekala dela za av-
tocesto na območju celjske ob-
čine, predvsem pa želimo pis-
no zagotovilo, da bodo izvajal-
ci potem, ko bodo končali svo-
je delo, vmiU v prvotno stanje
vse, kar bodo med gradnjo
uničiU,« je še dejal Smodila in
dodal, da si v občini vsi žeUjo
novo avtocesto, vendar ne na
račim poškodovanih občinskih
in lokalnih cest. ^
SCT Obžaluje
čeprav se zaradi zapore ce-
ste dela na gradbišču niso
ustavila, je bilo predstavniku
podjetja SCT žal, ker se o vsem
niso dogovorili že prej. Niti
slučajno niso pričakovali, da
bi lahko prišlo do kakršnih
koli težav, saj se jim zdi dvom
o tem, da za sabo ne bi temelji-
to »pospravili«, povsem ne-
lunesten. Obljubil je, da bo p>o-
djetje v dogovoru s krajevno
skupnostjo oziroma občino
redno vzdrževalo cesto Že-
pina-Jarmovec.
Obljubam v smislu' »bomo«,
pa, kot kaže, nihče več ne ver-
jame. To še zlasti velja za pre-
bivalce celjske občine, ki ima-
jo slabe izkušnje še od takrat,
ko so tod gradili prvi pas avto-
ceste. Zato so zaiitevali, da se
o vseh objektih, ki jih bodo na
njihovem območju gradiU za
drugi pas avtoceste Arja vas-
Hoče, in ne le za viadukt Žepi-
na, sestavi in podpiše ustrezna
pogodba. V njej naj bi bilo na-
tančno opredeljeno, kdaj bodo
v celjski občini pričeU graditi
še druge objekte, koliko časa
bodo dela potekala, kdo jih bo
izvajal in kakšne bodo obvez-
nosti izvajalca. PredlagaU so
tudi, da s kamero posnamejo
sedjuije stanje na cestah in
zemljiščih, ki jih bodo pri
gradnji avtoceste uporabljali.
Posnetki naj bi bih namreč
podlaga za sanacijska dela, ki
bodo potrebna na koncu.
Predstavnikom SCT tako
v petek ni preostalo drugega,
kot da na takšne zahteve pri-
stanejo, prav tako pa tudi niso
imeli nič proti, da zaradi del
na gradbišču v krajevni skup-
nosti Ljubečna postavijo na
ceste oznake z opozorih, razši-
rijo robove ceste Žepina-Jar-
movec, gradbišče pa primemo
osvetUjo. Zahtevah so le, da se
točno določijo meje gradbišča,
čeprav so tako krajam Ljubeč-
ne kot predstavniki celjske ob-
čine zatrdili, da s tem, ko zah-
tevajo vrnitev v prvotno sta-
nje, nikakor ne mishjo kovati
posebnih dobičkov in dobiti
več, kot imajo sedaj.
Na pobudo krajevne skupnosti
Ljubečna bo nocoj ob 18.00
v kulturnem domu Zarja v Tr-
novljah javna tribuna o grad-
nji drugega dela avtoceste Ho-
če-Arja vas. Prebivalci Lju-
bečne, Tmovelj, Hudinje in
Ostrožnega pričakujejo, da
bodo od izvajalcev in investi-
torjev del dobili odgovore na
številna vprašanja, ki se jim
porajajo ob gradnji novega pa-
su avtoceste. Opozoriti želijo
tudi na problem varovanja
okolja, pa tudi na odnos, ki ga
imajo izvajalci in investitorji
do krajanov, ki živijo ob trasi.
Čeprav so bih nekateri pro-
ti, zlasti Milan Brecl, so na po-
budo Jožeta Smodile vsi priza-
deti le dovolili, da so tovornja-
ki ta ponedeljek zopet začeh
voziti svoj tovor po cesti do
gradbišča. Po prvotnih odloči-
tvah naj bi namreč prepoved
veljala vse do podpisa pogod-
be o načinu dela.
JANJA INTIHAR
Foto: EDO EINSPIELER
Viadukt Žepina naj bi zgradili do 4. maja prihodnjega leta. Predstavniki podjetja SCT zagotav-
ljajo, da se bodo v celoti držali pogodbenih rokov. Promet s tovornjaki po cesti Žepina-Jarmovec
naj bi se tako že ta teden občutno zmanjšal, od konca oktobra, ko naj bi končali postavljanje
nosilcev za cesto, pa bodo potrebni le še manjši prevozi.
Predstavniki SCT v torek niso podpisali pogodbe, saj so se morali posvetovati še z vodstvom
podjetja v Ljubljani. Krajevna skupnost Ljubečna in celjska občina med drugim zahtevala
osvetlitev gradbišča, ureditev bankin in 4,5 milijona tolarjev odškodnine za popravilo cest, od
tega polovico vsote za cesto Žepina Jarmovec.
Gojitelji maiiii živali iz vse
Siovenile
Konjiško društvo gojiteljev malih pasemskih živali
je minulo soboto v športnem parku v Slovenskih
Konjicah priredilo srečanje društev iz vse Slovenije.
Srečanja so se udeležili predstavniki kar osemind-
vajsetih tovrstnih društev in konjiškega govedorej-
skega društva, kar je po mnenju prirediteljev izpolnilo
pričakovanja vseh, ki so sodelovali na slikoviti paradi
v spremstvu folklorne skupine, godbe na pihala, 4)oni-
jev in spretno maskiranih zajčkov in petelinov, ter
kasnejših družabnih in šaljivih igrah.
Udeležence so pozdravih predstavnik Ministrstva za
kmetijstvo g. Knez, predseciiik Skupščine občine Slo-
venske Konjice Jože Baraga in predsedniki Zveze
GMŽS Marjan Oblak. Skoraj 600 prisotnih je srečanje
sklenilo s prosto zabavo. Srečanje, ki so ga letos že
drugič zapovrstjo priredili v Slovenskih Konjicah, naj
bi po besedah predsednika konjiškega društva Mar-
jana Stebleta postalo tradicionalno.
B.Z.
MultiChoice v Sloveniji
Podjetje MultiChoice je
pred letom dni ustanovila
multinacionalka Nethold
v Hoofddorpu na Nizozem-
skem, z namenom prodreti
v evropsko satelitsko ponud-
bo. V tem trenutku je namreč
nad Evropo deset satelitov,
preko katerih 114 milijonov
evropskih gledalcev spremlja
televizijske satelitske progra-
me, povpraševanje po satelit-
skih programih pa je vsak dan
večje.
Danes je v Evropi 60% vseh
satelitskih programov kodira-
nih, ta odstotek pa bo še večji.
V Franciji in Španiji plačujejo
Kanal Plus, v Nemčiji Premi-
ere, v VeUki Britaniji SKY,
v Skandinaviji in državah Be-
neluxa Fihnnet in Filmplus,
na Madžarskem HBO in na
Češkem Kabel Plus, če našte-
jemo le nekatere.
Politične in gospodarske
spremembe v srednji Evropi,
še posebej pa v vzhodni, so
spodbudile podjetje MultiC-
hoice, da je začel delovati na
Poljskem, Češkem, Slovaškem
in Madžarskem, od junija 94
pa tudi v Sloveniji. MultiCho-
ice ne prodaja programov,
temveč možnost gledanja šti-
rih satelitskih programov prek
satelita Astra: The Discovery
Channel, Country Music Tele-
vision Europe, The Adult
Channel in QVC - The Shopping
Channel. The Discovery Chan-
nel sestavljajo najboljše doku-
mentarne oddaje z vseh kon-
cev sveta, The Adult Channel
oddaja erotični program po 1.
uri zjutraj, Country Music Te-
levision Europe je edini pro-
gram v Evropi, ki spremlja do-
gajanje na področju country
glasbe,   ime  programa  The
Shopping Channel pa pove
vse: to je program, ki je name-
njen neposredni televizijski
prodaji.
Predstavnik MultiChoice
Adrian Schmotolocha pravi,
da slovenski gledalci gledajo
kvaUtetne programe, imajo pa
tudi izkušnje s piratsko proda-
jo dekoderjev in programskih
kartic. MultiChoice je na slo-
venskem tržišču naredil prvi
legalni korak na področje pro-
daje dekoderjev in program-
ske kartice. Z nakupom spre-
jemnika Thompson SRD 14
z vgrajenim Videocrypt II de-
koderjem in z naročniško kar-
tico bo eno leto mogoče gledati
vse naštete MultiChoice pro-
grame, nato pa seveda naroč-
nino obnoviti. Vse dodatne in-
formacije dobite na Miklošiče-
vi 16 v Ljubljani.
DAMJANA SEME
Sprejeto računsko
sodišče
LJUBLJANA, 20. julija
(Delo) - Državni zbor je
sprejel zakon o računskenj
sodišču, ki bo najvišji or-
gan nadzora nad državnim
proračunom, državnimi ra-
čuni in celotno javno pora-
bo, začelo pa bo delovati
z novim letom.
Avgusta dražja
elektrika
LJUBLJANA, 22. julija
(Dnevnik) - Vlada je dala
soglasje k tarifnim postav-
kam za prodajo električne
energije. To pomeni, da bo
elektrika od 1. avgusta
dražja za 3,8 odstotka,
medtem ko so distributerji
predlagali 8,7-odstotno po-
dražitev. Do oktobra se
elektrika naj ne bi več po-
dražila, zagotavlja državni
sekretar za energetiko Bo-
ris Sovič.
Za ene končana,
za drage ne
LJUBLJANA, 21. julija
(Delo) - Stranke različno
gledajo na orožarsko afero
ob njeni obletnici. Za hbe-
ralno demokracijo je afera
končana. Sporne ostajajo
le še finančne transakcije
in poslovanje z gotovino
v trgovini z orožjem nas-
ploh, sta izjavila dr. Dimi-
trij Rupel in Jožef Školč.
Janez Janša meni, da gre še
vedno za vsesplošno spre-
nevedanje. Janez Kocjan-
čič pa pravi, da združena
lista ni dobila odgovorov
na 27 vprašanj. "M
Noveliran zakon I
LJUBLJANA, 21.juH
(Večer) — Državni zborfl
sprejel zakon o sprememb
bah in dopolnitvah zakona
o slovenskem odškodnin-
skem skladu, s katerim želi
vlada omogočiti uresniči-
tev nalog sklada v jasno
določenih in izvedljivih za-
konskih rokih, tako da bo
mogoče pravočasno zago-
toviti dodatne vire za po-
ravnavo obveznosti iz izda-
nih obveznic odškodnin-
skega sklada.
Dražje z vlakom
LJUBLJANA, 25. julij«
(Republika) - Cene vozov-
nic v notranjem potniškem
prometu so se podražile za
12 odstotkov. Na Sloven-
skih železnicah poudarjajo,
da so s tem cene še vedno
za 30 odstotkov nižje kot
v konkurenčnem avtobus-
nem prevozu. Za potovanj«
z vlakom od Ljubljane do
Maribora je treba odšteti
726 tolarjev, prevoz z avtov
busom pa stane 940 HI
larjev.
Septembra o novili
občinah |
LJUBLJANA, 25. julij;
(Republika) - Nobena
treh različic, ki jih je o na'
daljnjem preoblikovanj"
lokalne samouprave pi^'
pravila vlada, ni dobila
trebne večine med parU'
mentamimi strankaiB|
Vlada vztraja pri različic':
po kateri bi zakon o lokal"*
samoupravi dopolnili taKO'
da bi v njem zapisali pog^
je, ki bi jih morala izp^''
njevati vsaka nova občiP^
O tem bodo poslanci
pravljali septembra.    |f
Št. 30 - 28. julij 1994
7
Kakršni Kopalci, takšna voda
Kopalci lahko največ storimo za to, da votla ne ogroža našega zdravja
Kopanje v urejenih kopališčih
z navadno in termalno vodo postaja
vedno pomembnejša oblika aktivno-
sti v prostem času, rekreacije ter
skrbi za zdravje. Velika obremenitev
bazenov pa se pogosto negativno
odraža s kakovostjo vode. Prav ko-
palci so najpomembnejši vir onesna-
ženja vode, zato je pomembno, da
poznajo nevarnosti, povezane s ko-
panjem v bazenih, in možnosti, da
vplivajo na kakovost vode. O tem je
več povedal mag. Ivan Eržen, speci-
alist za epidemiologijo in direktor
Zavoda za zdravstveno varstvo
v Celju.
Na kakšne načine kopalci onesna-
žujejo kopalne vode?
Kopalci onesnažujejo vode z mi-
kroorganizmi, pa tudi kemično. Pre-
ko kože, telesnih odprtin in sluznic
zanese kopalec v vodo klice, ki jih
nosi v svojem telesu. V vodo vnaša
tudi raztopljene snovi, ki so v znoju,
urinu in drugih telesnih izločkih.
Voda pa je obremenjena tudi z ra-
zličnimi kemičnimi sredstvi, ki jih
kopalci uporabljajo za nego telesa in
v kozmetiki. V odprtih kopaUščih je
pomembno tudi dodatno onesnaže-
nje voda iz okolja, zlasti zraka.
Voda pa ne onesnažujejo le kopal-
ci, vir onesnaženja je lahko tudi ne-
ustrezno vzdrževanje. S pravilnimi
postopki se lahko onesnaženje sicer
zmanjša, povsem izogniti pa se mu
ne moremo.
Kakšne nevarnosti prežijo na ko-
palce zaradi omenjene mikrobiolo-
ške in kemične onesnaženosti vode?
V kopalnih vodah najdemo najra-
zličnejše povzročitelje nalezljivih
bolezni. Najpogostejša obolenja, do
katerih lahko pride ob kopanju, so:
vnetje zunanjega in srednjega ušesa,
gnojna vnetja kože, vnetje očesnih
veznic, obolenja, kjer so v ospredju
prebavne motnje, obolenja, podobna
gripi, virusne bradavice in glivična
vnetja. Do okužbe pride na vec nači-
nov. Kopalci ob kopanju pogoltnejo
določeno količino vode, večja je pri
otrocih in neplavalcih, s tem pa je
tudi ogroženost zdravja večja.
Okužba je lahko tudi posledica vdo-
ra vode v nos, usta in zunanji sluho-
vod. Zaradi izpiranja zaščitnega ki-
slinskega plašča kože je ta v celoti
bolj podvržena okužbi. Nevarnost
okužbe pa je večja takrat, ko je or-
ganizem podhlajen in utrujen.
Kako lahko kopalci sami skrbijo
za to, da bi bile vode v naših bazenih
čim bolj čiste?
Predvsem od ravnanja kopalcev
na bazenih je odvisno, ali bo voda
ostala v mejah sprejemljivega ones-
naženja ali pa se bo njena kakovost
tako poslabšala, da bo ogroženo
zdravje vseh, ki se kopajo, zlasti
otrok. Da bi zmanjšali onesnaženje
vode in nevarnosti okužbe, se je tre-
ba pred odhodom na kopališč? te-
meljito imiiti z milom. Na ta način
odstranimo številne mikrobe, ki se
zadržujejo na koži, odstranimo pa
tudi znoj, izločke lojnic, propadle
celice kožne povrhnjice ter dlake.
Neprimerno je, da se odločimo za
kopanje v javTiem bazenu, kadar
imamo kakšno nalezljivo kožno obo-
lenje.
Na kopališču se moramo pred
vstopom v bazen temeljito oprhati.
tro raste, prav tako je ves čas prisot-
no izločanje lojnic in znojnic. Noge
pa si je potrebna dodatno razkužiti
v za to namenjenih bazenih. Na ko-
pališčih pa je treba redno uporablja-
ti stranišča, čeprav nekateri mislijo,
da je zaradi količine vode razredče-
nje veliko. Samo pomislimo, kakšna
bi bila voda, če bi tako razmišljala
večina kopalcev!
Izogibajmo se tudi spiranju ust
s kopalno vodo, pljuvanju vanjo, po-
tapljanju, ki skriva več nevarnosti,
in skokom v vodo. Bolje je, če gremo
v vodo večkrat za krajši čas, saj ima
bazenska voda na kožo neugoden
učinek.
Za kakovost vode v bazenih pa
morajo skrbeti tudi vzdrževalci.
Kakšna je njihova naloga?
Na žalost je večina bazenov v celj-
ski regiji starejšega datuma in zato
imajo le redki vgrajene naprave,
s pomočjo katerih je mogoče sproti
popravljati kakovost vode. Največ-
krat se morajo vzdrževalci bazenov
zanašati bolj na izkušnje. Možnosti,
da bi bistveno vplivali na kakovost,
pa so zelo majhne, saj je največkrat
mogoče vodo samo razkuževati
s klorovimi preparati in dodajati
svežo vodo. Zato je prispevek kopal-
cev k večji kakovosti kopalnih voda
toliko pomembnejši.
Cankarjev dom tudi v Ceiju?
V lanskem novembru je ob-
čina Celje objavila razpis za
oddajo prostorov v Celjskem
domu, kot najboljšega ponud-
nika pa so izbrali Klub podjet-
nikov Zlatorog.
Klub podjetnikov se je izo-
blikoval lani kot konzorcij, za-
enkrat pa ga sestavlja pet po-
membnih celjskih firm: RC in-
ženiringi, RC R&S Celje, Fit
Media, Kinopodjetie Celje in
Plesni val Cvetke Spiljar, na-
meravajo pa ga še razširiti. Ko
je klub prevzel Celjski dom
v svoje roke, se je zavezal, da
ga bo do letošnje jeseni obno-
vil in preuredil. V njem naj bi
se usmerili predvsem v kultur-
no, podjetniško-poslovno in
promocijsko dejavnost.
Do sedaj so naredili že mno-
go stvari, najpomembnejše pa
so sama zasnova Celjskega do-
ma, ureditev notranjosti in po-
slovni načrt za glavne dejav-
nosti. Njihova vizija je nekak-
šen mini Cankarjev dom, v ka-
terem bi bilo mnogo prireditev
- odglasbenih (najpomembnej-
ši nastop naj bi bila revija
mladih talentov iz srednjee-
vropskih držav) in družabnih
prireditev, do kongresne de-
javnosti, strokovnih simpozi-
jev in podjetniško-poslovne
dejavnosti. Sestavni del doma
bo tudi poslovni klub, ki bo
omogočal poslovna srečanja
ob delovnem obroku, strokov-
na srečanja... Zelo pomemb-
na bi bila tudi promocija Celja
doma in v tujini, dražbe, de-
monstracije, degustacije, raz-
stave, revije... Spekter dejav-
nosti je resnično širok.
Eno izmed sob naj bi opre-
mih z multivizijo, ki bi bila
posebej privlačna za mladino
in tujce, ki jih zanima Celje
kot kultumo-zgodovinsko sre-
dišče. Za dosego vsega tega
nujno- potrebujejo gostinske
storitve na najvišji ravni. Klub
namreč želi vsem svojim go-
stom nuditi kar najboljše stva-
ri po ne previsokih cenah, saj
bo ta del neprofiten. Zataknilo
pa se je pri iskanju primernega
gostinca, v igri so bila imena
kot so na primer Marija Deu,
Franc Kravanja, Zoran Gole,
pa tudi Ludvik Prekoršek in
Zvone Štorman. Nihče od njih
pa ni mogel zadostiti zahte-
vam konzorcija - vložiti bi mo-
rali od 350 do 500 tisoč mark
samo v gostinstvo, vložek pa bi
se kompenziral z najemnino.
V Klubu Zlatorog sedaj razmi-
šljajo o sosednjem hotelu
Evropa, odločitev pa je v ob-
činski pristojnosti. Klub je že
zaprosil celjsko vlado tudi za
objavo natečaja za izbiro go-
stinca. Menijo namreč, da Ce-
lje nujno potrebuje prostor za
različne prireditve, s tem pa bi
bistveno vplivaU tudi na raz-
voj mesta.
Takšen dom bo gotovo pra-
va osvežitev v Celju. Tako za
mlade kot za stare, tako za po-
djetnike kot za šolarje. Kul-
turniki bodo srečni, saj bodo
dobili še en prostor za nastope,
verjetno tudi kritiki, podjetni-
ki si bodo meli roke, ker bodo
njihovi gostje zadovoljni s po-
'nudbo. Tudi turisti bodo
(končno) imeli kaj od Celja, saj
si bodo lahko ogledali njegovo
zgodovino v promocijskem
centru. Vsi ti načrti so v rokah
petih velikih podjetnikov in
kakšnega gostinca, mi pa upa-
mo, da jih bodo uresničili.
GREGOR ŠTAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Helena Šmigoc in Iztok Kavkler (na sliki skupaj s profesorico Dragico Pavšek-Guzej) sta povsem
običajna predstavnika svoje generacije, ki pa imata rada matematiko.
Celjska dijaka
v Hongkongu
Od 6. do 20. julija je bila
v Hongkongu mednarodna
matematična olimpiada.
Med 400 tekmovalci iz se-
demdesetih držav sta sloven-
ske barve zastopala tudi He-
lena Šmigoc in Iztok Kav-
kler, zdaj že bivša dijaka
tehniške šole Celje-Ginma-
zije Lava.
Helena in Iztok sta si pot
na to, v svetu trenutno naj-
višjo raven tekmovanja
v matematiki, priborila apri-
la letos, ko sta na državnem
tekmovanju dosegla prvo
mesto. Za Heleno je bila to
prva in tudi zadnja olimpi-
ada. Iztok pa se je z najbolj-
šimi mladimi matematiki
sveta družil že lani v Istan-
bulu, kjerpk se, kot sam pra-
vi, ni kaj prida odrezal. Le-
tos je dobil pohvalo, ker je
od šestih postavljenih nalog
eno rešil v celoti. Helena pa
je prinesla domov »le« diplo-
mo o sodelovanju, ki jo dobi
vsak udeleženec olimpiade.
»Naloge so bile zelo tež-
ke,« sta povedala. »Edini, ki
so rešili prav vse, so bili tek-
movalci iz Združenih dr-
žav.« Samo tekmovanje je
trajalo le dva dni, vsak dan
po štiri ure in pol, preostali
čas pa sta preživela bolj »tu-
ristično«.
Karkoli sta dosegla, je vse-
kakor velik uspeh že sama
udeležba na olimpiadi, ki
predstavlja nekakšno krono
njunih dosedanjih uspehov.
Helena in Iztok sta se vse
štiri letnike na srednji šoli
intenzivno ukvarjala z mate-
matiko, bila pa sta tudi med
najbolj vztrajnimi pri mate-
matičnem krožku, ki ga že
vrsto let vodi profesorica
Dragica Pavšek-Guzej. Iztok
je vsa štiri leta redno sodelo-
val na državnih tekmova-
njih, Heleni pa je to uspelo
šele v tretjem in četrtem let-
niku. Oba sta se letos lotila
še raziskovalnih nalog. Hele-
na jo je delala iz matematike
in v republiškem merilu do-
segla drugo mesto. Iztok pa
je bil z raziskavo s področja
računalništva nekje med
povprečnimi.
Po vsem, kar sta doslej do-
segla, je vprašanje o izbiri
študija povsem odveč. Mate-
matika, seveda.
J. INTIHAR
Foto: EDO EINSPIELER
Preložiii koprski
referendum
LJUBLJANA, 20. julija
(Delo) - Na izredni seji dr-
žavnega zbora so poslanci
sprejeli spremembo odloka
o razpisu referenduma za
ustanovitev občine Koper.
S tem so referendimi na
tem območju z 31. julija
preložili na 11. september.
Preložiii odločanje
LJUBLJANA, 22. julija
(Delo) - Po polemikah ob
zakonu o agenciji za plačil-
ni promet, nadziranje in
informiranje so poslanci
sprejeli vse amandmaje,
predlagane ob tretjem bra-
nju. Odločanje o zakonu pa
so preložili, saj manjkajo
uskladitveni amandmaji,
ki jih bo pripravil odbor za
finance in kreditno-mone-
tamo politiko.
Podpora zahtevam
Razkrižanov
BAZKRIŽJE, 22. julija
(Delo) - Minister za notra-
nje zadeve Andrej Šter je
popoldne sprejel osemčlan-
sko delegacijo prebivalcev
Razkrižja. Seznanili so ga
z zahtevo krajanov, naj mi-
nistrstvo odstrani župnika
Stjepana Slavička. Mini-
ster Ster je izrekel podporo
zahtevam Razkrižanov in
poudaril, da je kraj sloven-
ski in da nikoli ne bo pred-
met razprav pri določanju
meje s Hrvaško.
Pobuda na ustavno
sodišče
LJUBLJANA, 25. julija
(Dnevnik) — Lastniki dena-
cionaliziranih stanovanj
iščejo pravico na ustavnem
sodišču in pravijo, da bodo
šli celo na Svet Evrope, če
če ne bo šlo drugače. Pre-
pričani so namreč, da sta-
novanjski zakon z vsemi
spremembami lastnikom
vrnjenih nacionaliziranih
stanovanj še vedno omejuje
njihovo lastnino.
Sprejeli zakon
o Agenciji
LJUBLJANA, 25. julija
(Delo) - Kljub obstrukciji
opozicije je 38 poslancev
državnega zbora sprejelo
zakon o Agenciji za plačil-
ni promet, nadziranje in
informiranje, ki naj bi za-
čela delovati z novim
letom.
Polemično
o EMIŠD
LJUBLJANA, 25. julija
(Republika) - Poslanci dr-
žavnega zbora so opravili
prvo branje zakona o cen-
tralnem registru prebival-
stva in se pri tem zlasti za-
držali pri vprašanju ohra-
nitve enotne matične šte-
vilke občanov. Ta namreč
omogoča nepooblaščenim
vpogled v osebne kartote-
ke, namesto tega naj bi
vpeljali dodatne šifre in
kode, preprečili zlorabo
podatkov in okrepili in-
špekcijsko službo. Dajanje
podatkov o veroizpovedi in
narodnosti pa naj bo pro-
stovoljno, so predlagali ne-
kateri poslanci.
Št. 30 - 28. julij 1994
8
Celje - mesto ob Savinji
Imena ulic in trgov - pa tudi
mest in vasi - se menjavajo, kot
rastejo in padajo oblastniki.
Ime rečne doline, z njim pa
tudi ime njenih prebivalcev,
ostaja nespremenjeno skozi
vekove; kot se ne spreminja
ime reke same. Kot da reki ne
bi dal imena - človek.
Beka je večna. Še tako mo-
gočne ujme ji ne morejo odvze-
ti njene večnosti.
Savinjina je bila nekoč vsa
dolina. Igraje je presula veli-
častne spomenike preminulih
pomožnih Celeianov metre na
debelo s prodom, ki ga je z vo-
do prinesla spod Raduhe in
Ojstrice. In kar tako ie Savinja
za tisoč metrov prestavila svo-
jo strugo in jo premaknila bU-
že današnjemu Miklavškemu
hribu, kot da bi hotela Celeii
in kasnejšemu Celju pokazati
pravo smer njune prihodnosti.
Strah pred kdaj pa kdaj raz-
besnelo reko je ostal v človeku
kot v udomačeni živaU pred
pradavnimi neznanimi silami.
A je vseeno zmeraj želel v nje-
no bUžino. Ker ni življenja
brez vode. In ker je voda kri
sveta.
Ob toplem prodišču, kjer se
je dala reka najlažje prebresti,
je človek zasnoval svoje biva-
lišče. Na produ - ob brodu ah
mostu - je tlela prihodnost ne-
kega Celja. Visoke vode so
strugo in prodišče nasipavale
z novim in novim prodcem ter
z njim prekrivale nepovratni
čas.
Dva tisoč let kasneje so iz-
najdljivi fantalini izpod težkih
bagrov lovih starodavne kelt-
ske srebrnike in mlajše rimske
novčiče ter jih menjavah za
njim koristnejše titovce.
Kako kratka so tisočletja ob
večni reki.
Vidim srednjeveškega Ce-
ljana, kako se z brega Savinje
zvedavo ozira po spodrecanih
ritastih grajskih pericah spo-
daj na vodi in po brkatem mit-
ničarju, ki se tam pred brodom
nekaj prepira s tujimi trgovci.
Z novim vekom so se po
vodnati spomladanski Savinji
spod Ljubnega ali iz Zadretja
pripeljali prvi - splavarji. Nato
so prihajali vse pogosteje, kot
je pač v spodnjih krajih rastlo
povpraševanje po savinjskem
lesu. Prihajah so dolgih petsto
let.
Na celjskih Polulah, pod Be-
lajevo krčmo, so iz splavov
- samcev delah dolge splave.
Ko je bil tak splav narejen, so
le izkušenejši odsplavarili da-
lje proti Brežicam, Brčkemu in
Pančevu.
(Pravijo, da si je na bregu
Savinje pod Belajem objestni
savinjski »krmaniž« z jurjem
prižgal cigaro, tako dobro da
so zaslužili. Bog ve, če je res.)
Celjane je imelo kaj vleči
k Savinji.
Po regulaciji Savinje pred
Celjem se je rečno dno v Celju
postopoma dvigalo. Pred dru-
go vojno, ki je prinesla tudi
konec splavarstva, so Celjani
že daleč od reke lahko videli
glave splavarjev, kako tečejo
proti Laškemu, tako phtva je
bila struga.
Ni kaj, splavarjenje je bilo
nekoč največji čar Savinje.
Kot tretješolec soboške gim-
nazije sem bil malo pred vojno
na majniškem izletu v Celju.
Poleg mogočnega Starega gra-
du so se mi najbolj vtisnili
v spomin - splavi na Savinji.
Modernejši meščanski duh
je zavel tudi ob celjski Savinji.
Ze leta 1871 sta bih na reki
zgrajeni ločeni kopališči, žen-
sko in moško, kasneje še dve.
Savinja in Celjan sta se zbh-
žala. Prijateljstvo pa ni trajalo
veke dolgo. Leta 1936 so se
zaslišah prvi glasovi jeznih
celjskih olepševalnikov zoper
vse hujše onesnaževanje dotlej
bistre reke.
Odplake in druga svetovna
vojna so kopalce za dolgo časa
prepodile iz reke.
Celjan in Savinja sta šla na-
razen. Neprostovoljno.
Pričela se je veUka regulaci-
ja. Celjan stoji na rečnem bre-
gu, opazuje, molče posluša
hrumeče stroje in čaka, kakš-
na neki bo podoba njegovega
mesta s prenovljeno Savinjo.
Joj, groza! - Med staro mesto
s prečudovitim južnim proče-
ljem in zeleni Miklavški hrib
so vrinili velikanski, čudno za-
sločen in s skalami obložen
kanal. Pravijo, premleva Ce-
ljan, da pač mora biti tako ve-
lik. Zaradi visokih voda. Bo že
držalo, devetdesetega leta je
bil celo premajhen. Toda pole-
ti, ob sušah, se zdi, da rečno
korito kot velikanski tujek ze- •
va v preplašeno mestno in par-
kovno okolje.
Kasnejši Celjan drobi dalje:
Kako da Celje takrat ob regu-
laciji ni premoglo nobenega
Plečnika, ki bi veliko novo Sa-
vinjo tako izoblikoval, da bi
bila z mestom kot eno. Ej, Ce-
ljan, to so bili brezdušni časi,
ko za arhitekturo voda in ob-
vodnih svetov ni bilo posluha.
Pa tudi duha ne. - A saj v Celju
še ni najhuje. In, roko na srce,
s pejsažno arhitekturo smo si
še sedaj nekako navzkriž.
Da gre pri oblikovanju reč-
nih bregov tudi drugače, ne le
z zloženim kamnometom v na-
klonu 1:1,5, so se dovolili pre-
pričati v Idriji. Arhitekt Božič
in njegovi prijatelji so izdelali
zares lep načrt nove Idrijce.
Domačini, seveda, in Idrijca je
njihova velika mladostna lju-
bezen.
Toda - tak načrt je treba tudi
v celoti oživeti in ga nato tudi
nenehno držati pri dobrem
zdravju. Za to pa ni jKttreben
le denar. Tudi denar; pred-
vsem pa vsesplošna ljubezen
do reke.
Naravna reka je sestavni del
naravnega okolja. Reka skozi
urbano območje pa mora imeti
tako sebi in svojemu okolju
prilagojeno podobo, da se kar
najbolje vključuje v urbano
celoto. To je urbana reka. Ta-
ka naj bi bila tudi celjska Sa-
vinja.
Kot rahla ironija se zdi, da
je celjski Savinji na pomoč
priskočil glavni kanalizacijski
zbiralnik.
Bilo je na začetku sedemde-
setih let. Načrtovalec zbiralni-
ka je pedlagal, da bi kanal po-
ložih v Savinjino strugo, pod
levi breg. Pa sem rekel in pod-
pisal:
»Lahko, a ne po vaše. Beton-
ska klobasa, ki jo žehte stlačiti
v obrežno vznožje, bi že zelo
prizadeto Savinjo še pohabila.
Ne tako. Skrijmo kanal pod
široko sprehajalno ploščad, ki
naj teče od Ložnice do glavne-
ga mostu. Nizko Savinjo pa na
dveh mestih dvignimo s pre-
mičnima gumijastima jezovo-
ma.« Uspelo je. Le redkokdaj
se pri nas primeri, da ne nasto-
pijo minerji.
Več kot 2 km dolgo in 3 m ši-
roko sprehajalno ploščad, pod
njo sicrit kolektor in zgornji
jez smo vodarji kar kmalu
zgradili. Da si nismo do kraja
razbih glav, kako urediti stik
ploščadi z vodo ob njej, sta nas
še pravočasno rešila celjska
arhitekta Alenka in Miran Po-
lutnik. S stopnicami, vendar.
Kako enostavno; če se hočeš
utopiti, moraš po stopnicah
v vodo.
Uspeh smo temeljito zahli.
Takratni župan je dal vodar-
jem za 100 htrov vina. (Bog mu
daj dosti posnemovalcev.)
Prav pravijo Kranjci: Brez
nuje se čevelj ne obuje. Ampak
- kranjska muja mora biti do-
bro zabeljena s štajersko trmo.
Savinja se je spet približala
Celjanu. Ah pa narobe. Sliki
poglejte pa povejte, če ni res.
Tisto poletje, ko je bil zgornji
jez postavljen, je bila Savinja
pravi eldorado.
Nato so nastopile razne za-
četne težavice. Jez je bil več na
tleh kot dvignjen. In ob dolgih
sušah je bila Savinja kot klo-
aka. Kopalci so se umakniU.
Edino prav, saj današnja Savi-
nja res ni za kopanje.
Nekoč pa bo spet, ni vrag.
Ampak ploščad je pa le tu.
Za sprehajalce, za posedanje
zaljubljenih, za šolarje, ki ob
zaključnih izletih prihajajo
v Celje, za sončenje bližnjih
Celjanov. Seveda sama ploš-
čad še ni dovolj. Kje so prhe in
sanitarije, kje skrb za snago in
red? In mnogo drugega?
Pa tudi jez je tu. Po zadnji
povodnji so ga temeljito obno-
vili. Ko se bodo poslednje dr-
steče ribe zapeljale skozi Celje
proti Savinjski, ga bodo spet
dvignili. Kanalsko prikazen
praznega rečnega kopta bo
spet zamenjala prijetnejša po-
doba zelenkastega rečnega je-
zera.
Pravijo, da bodo letos posta-
vili tudi spodnji jez. Skrajni
čas, kajti reka pod zgornjim
jezom postaja vse nemamejša.
Osnova za arhitektonsko nad-
gradnjo celjske Savinje je po-
dana. Vodarji predajajo palico
- Celju.
Na koledarju stoji: 24. junij
2001. Dan pred prvim dnevom
slovenske samostojnosti
v tretjem tisočletju.
Ob ograji na terasi ene iz-
med ličnih kavamic a la Po-
lutnik visoko nad Savinjo slo-
nita stara znanca - vodarja in
se zvedavo razgledujeta po re-
ki. Eden je domačin - Celjan,
drugi iz Nove Gorice. V Celju
na obisku.
Na splavu, ki se komaj zaz-
navno pozibava na rečni gla-
dini, nasproti Stare grofije
nad spodnjim jezom, igra god-
ba na pihala. Promenadni
koncert pred proslavo.
Na kamnite stopnice, nevsi-
Ijeno položene v levo rečno na-
brežje,  prisedajo  zavednejši
Celjani. Spodaj po ploščadi se
podijo otroci.
Nad zgornjim jezom treni-
rajo Nivojevi kajakaši. Tudi
zgoraj ploščad še ni praznuj
Nekaj Otočank se še izposta^
Ija zahajajočemu soncu. Iz
obrežnega zatona se svetlika
pršeča voda. Nekdo je po
prho.
»Fantastična je ta vaša S«
vinja,« začne Primorec.
»NKshš — Celje.«
»Ne,« vztraja Goričai
»Kvečjemu: Celje ob Savinji
»Tako je najbolj prav,« pj
trdi Celjan in se razgovai
»Veš, prelomno je bilo le
1995, ko je minister celjsl
Savinjo s koncesijo pred
celjski občini. Pravzaprav C
lju. Prevzeti smo morali k
zahtevne obveznosti. Na
smo se zagrizh. Najprej ka
zorcij, potem programi pa ra
prava, dogovori, shema, vai
ante, načrti. Nato razpisi
subkoncesionarji. Lov za d
narjem, animiranje Celjan^
Pogodbe. Ne vprašaj.«
»Uspelo pa vam je,« kifl
Primorec.
»Kot vidiš. Glavno je, i
smo na koncu vsi zadovolji
- občina, minister, vodarji, a
leni, ribiči, .športniki, komi
nalci, vrtnarji pa še kdo. £
važnejše pa je, da so to in tak
Savinjo usvojih Celjani. Sav
nja je spet postala neločljiv s<
stavni del Celja.«
»Recept?« zanima Primorci
»Nič novega: volja, parne
denar. Pa strog red in discipl
na. In sohdno vzdrževanje.«
»Dobri ste, ni kaj. Spomnil
se Savinje izpred šestih, sei
mih let. Menda je bilo ob '■
dnevu slovenskih vodarje
Kako prazno in monotono si
delovali s plevelom obras
kamniti obrežji. Pa tisto k«
menje in podivjana vrbovin
ob stopnicah! Zdaj pa to! Ki
ko občuteno ste zasadi
v obrežju vse te grmovnice i
dreveščke zgoraj, da imai
vtis, kot bi gledal naravD
reko.«
»Manjka samo, da boš rekri
sonaravno. Neumnost. To, vi
diš, je prava urbana reka.«
»Imaš prav, Celjan. Dotd
selno in nevsiljeno vpe*
v mestni organizem. In kako«
vam je samo posrečil ta neopj
zen kontakt z zaledjem. Kot i
je od vekomaj. Super, Celjani
Pa naprej?«
»Bogve,« globoko zamišlj*
in bolj kot ne zase reče Celja*
»Veš, letos spet dobimo tiO
zakon o vodah, ki bo stvai
bistveno pre...«
Celjan obmolkne. Čez stoi
ragdno zeleno gladino zaj^
ne Savinje so priplavah začc^
ni akordi Zdravljice. Pričela ^
je proslava. BELA BUKViJ
Foto: EDO EINSPIELE^
Št. 30 - 28. julij 1994
9
Spomin na Ceijsici
maraton državnosti '94
Gospod, če se boste prijavili
za maraton, kar semkaj stopi-
te, vas bova vpisala. Seveda.
Ime in priimek? Pa jasno! Na-
slov? Tam in tam. Kdaj pa ste
rojeni? Ja, rojen. Pa kdaj? Leta
1925. Boste tule spodaj še pod-
pisali? Ne, dekle, to pa ne! Za-
kaj pa ne? Ker nisem rojen
1952, ampak 1925. Oprostite,
sem mislila, da ste se pošalili,
bom takoj popravila. Začuden
pogled: moj bog, koliko ste pa
stari? Ja, ljubica, ali misliš, da
pri tem še uživam? Pa boste šli
vseh dvainštirideset kilome-
trov? Sedaj začudena prizade-
tost na moji strani mize: De-
kle, pripravi svečko, da me boš
pričakala drevi, če bo treba,
ampak pridem, zanesljivo pri-
dem! Vas bom počakala, ne
bom šla prej domov! Vidiš, pa
sva se le domenila!
Sobota je, 25. junij 94, na
tretjo obletnico neke državno-
sti. V mestnem parku se ta čas
že zbirajo prekomorci k praz-
novanju svoje 50-letnice. Tam
je zanesljivo tudi nekaj mojih
vrstnikov po letih, morali bi
mi biti bliže kot maratonci, sa-
mi mladi ljudje. Nekje pod lu-
pino se je nekaj premaknilo,
droben črviček je nalahno za-
grizel v nebranjeno zavest, da
nekako ne spadam ne k enim
ne k drugim. Le kam pravza-
prav sploh spadam?
Kolona se je že zdavnaj raz-
tegnila, pravzaprav je ni več.
Tekači so planili naprej, svo-
jim časom naproti, glavnina
srednje hitrih je odmaknjena.
Rutinsko se ustalim pri repu,
sam zase, pa vendar toliko za-
daj, da imam vidno zvezo s ti-
stimi pred seboj. Med vojno mi
je to kar nekajkrat pomagalo
k preživetju. Ampak to je že
druga zgodba. Tukaj ni vojne,
vsaj danes še ne, vsaj za vse
ostale ne. Tudi jaz nisem z ni-
komer v vojni. Pa vendar je
nekje blizu nekaj, nekakšen
brezličen, komaj razpoznaven
obris neke sence, ki mi je ne-
koč pomenila usodo, ki me je
nepreklicno in nemilosrčno
zmlela, pohodila, izpljimila in
me duševno pohabljenega pri-
zadela za ves preostanek živ-
ljenja.
Tisti pred menoj so razposa-
jeno glasni, nekakšna klapa
starih znancev. KHepet žubori
kot mlada voda v kamniti
strugi. Piistim, kot vedno, tudi
pri planinskih pohodih, da mi
glasba govorice prijetno blaži
monotonost korakanja. Kaj
govorijo, me ne zanima. Lovim
široke in ozke samoglasnike in
po njih ter po naglasih ugi-
bam, od kod je kdo.
Najraje hodim za Gorenjci.
Njihova govorica izraža nekaj
več: neko klenost, iskrenost,
pokončnost, tudi trdoto. Go-
vorica mojega otroštva! Kadar
jo zaslišim po daljšem času,
dobesedno zamrznem. Mrav-
ljinci in solze, obenem obču-
tek, da bi razprl roke in pole-
tel. Ljubezen za vse življenje.
Osamljen sivolasec korači
na repu kolone, neškodljiv, ne-
koristen, nenevaren, komajda
opazen. Lahko bi ga prištel
k sencam. Letnik 1925. Pre-
kleti letnik! Letnik, ki mu
usoda ni bUa nikoli mila. Na-
robe: kot da bi se ravno na
njem hotela maščevati za neko
davno, davno zamero. Vedno
si bil porinjen nekam, kamor
nisi prav spadal. Enkrat si bil
prenilad, drugič prestar. Bil si
premalo izobražen in nisi dal
od sebe pričakovanega, isto-
časno pa preveč in zato vedno
preveč samostojen, svojeglav,
slabo gnetljiv in zato včasih
sumljiv. Letnik 1925, zadnji
letnik, spomladi leta 1943 pri-
silno mobiliziran v nemško
vojsko. Ko te je feldžandar
s pasjo verigo olo-og vratu pod
orožjem privedel na zbirno po-
stajo, ti je bilo sedemnajst let
in dva meseca! Letnik, iztrgan
iz materinega krila. Rane, ki se
ne zacelijo. Kadar te ne potre-
bujejo, si pri sedemnajstih ne-
zrel otrok. V vseh časih in oko-
ljih. In si zares. Kadar potre-
bujejo tvojo kri in mladost, te
pri tej starosti razglasijo za
moža. Zahtevajo disciplino,
predanost, vzdržljivost, juna-
štvo do pogina. In te po teh
merilih tudi naredijo odgovor-
nega.
Jimijsko vojno v Sloveniji
leta 1991 so s strani jugoarma-
de vojskovali osemnajstletni
rekruti. Njihov preplašen
otroški jok je razkazovala te-
levizija. Ko sem to gledal, sem
tulil, kajti v njihovem joku
sem podoživi j al lastne stiske
nedozorelega, nepripravljene-
ga, v ubijalsko morijo prisilje-
nega človeškega bitja.
Ne morem pozabiti, kako so
srbske matere vpile po Ljub-
ljani: »Vratite nam našu decu,
Slovenci, prokleti da bili!« In
očetje so ponujali svoja telesa,
da rešijo otroštvo sinov!
Matere mojega letnika 1925
niso imele kam. Še vpiti na
glas niso smele. Njihov jok in
kriki groze so nemo odmevali
po samotnih kotih opustelih
domov. In je naneslo, da še so-
sedom niso smele potožiti, še
solz niso smele pokazati. Kajti
bile so matere izvržkov.
V zanosu gneva pozabim,
kje sem. Ko se zavem, pospe-
šim, tudi tečem, dokler se ne
priključim klepetavim dobro-
voljnežem. Sonce pritiska, dan
postaja vroč. Pot bo še dolga!
Dolge poti! Na dolgih poteh
ne srečuješ le ljudi, hiš in dre-
ves, ampak tudi svoje misli in
spomine! To!
Letnik 1925. Od Kerča do
Normandije, od KareUje do
Tobruka so posejane njihove
otroške kosti. Nanje mislim,
kadar mi notranji pogled sega
preko desetletij nazaj v nek
čas, ko bi bil moral biti mlad.
Bili smo otroci, proglašeni za
može, da so nas lahko izrabili.
Vsak je svojo vojno proglasil
za sveto, da so nam lahko gro-
zili s prekletstvom in pogub-
ljenjem! Vojskovali smo se in
lunirali za tujo stvar, ki ni bila
naša in je nismo razimieli!
Srce, umiri se, še te potrebu-
jem! Nekaj je bilo pokopanih,
največ v skupne grobove. Ob
umikih in begih so ostali mrtvi
nepokopani. Puščali smo jih
ob poteh in jarkih. Njihove
matere tega niso nikoli izve-
dele.
Spomhi. Spominjati se.
Sponmite se kdaj pa kdaj na-
me. Ne pozabite me! Vsak, ki
je imiiral pri zavesti, je odha-
jal z obupno prošnjo: spomi-
njajte se me, ne pozabite na-
me! Sporoči mojim doma, naj
se me vsaj kdaj pa kdaj spom-
nijo ! Kot da mu bo v smrti laže
in manj samotno, če bo umrl
ob zavesti, da vsaj sem in tja
ne bo sam.
Pot postaja dolga. Na srečo
ne trpimo žeje. Vsakih nekaj
kilometrov nam ponudijo
okrepčane napitke po izbiri.
■ Tokrat so uvedli evropski nivo
pohodov. Menda se prilagajajo
v prihodnje pričakovani med-
narodni udeležbi. Prav je
tako!
Premlevam spomine na do-
godke, predvsem pa na fante,
ki jih ni več. Nekateri redki,
komaj peščica jih je, ne vem,
zakaj je tako, imajo še vedno
imena in obraze. Navadno me
obiščejo rahlo nasmejani. Bili
smo otroci in radi smo zganjali
otroške burke tudi, ko je šlo za
kožo. Starejši, ki so bili očetje
in gospodarji, so ob posebno
hudih priUkah jokali in neka-
teri molili. Bili smo prezeleni,
da bi raztuneli.
Vsi drugi so nekakšne sive
sence motnih, neostrih oblik.
Glave in obrazi so črna brezna
očesnih votlin. Ne, niso stra-
hovi, le bolj mrtvi so od onih
drugih in obrazov nimajo in
imen tudi ne. Nekako jim jih je
pobralo. Ti z obrazi in imeni še
tu in tam izrečejo kakšno be-
sedo, tako da jih lahko spoz-
nam tudi po glasu, oni drugi
pa le šepetajo. Z njimi se je
težje meniti. Morda bi moral
bolje razumeti govorico vetra
v šelestečem listju ob poteh.
To so moje mrtve brigade,
družba časom moje osamlje-
nosti. Letnik 1925, prisilno
mobiliziran spomladi 1943,
star dobrih sedemnajst let.
Preklet, razhajkan, zmrcvar-
jen, v tla zahojen, znilet od
šrapnelov, min in granat, pre-
luknjan od ostrostrelcev in ba-
jonetov. Generacija, ki so jo
ogoljufali za čar prve ljubezni
in ji ukradli mladost, genera-
cija, ki je vzbrstela in umrla,
ne da bi ji bilo dano doživeti
radost    razcveta.    Njihovih
imen ne boste našli ne na spo-
menikih in spominskih ploš-
čah, ne v almanahih in zborni-
kih. To je generacija, ki je pre-
prosto poniknila.
Nekateri smo tudi preživeU,
bolj telesno kot duševno: pre-
stari za mladost, premladi za
zrelost. Nekaterim je celo
uspelo, da smo se ob nekem
času znašU na »pravi« strani.
Ampak to je zopet druga
zgodba.
Korak je sedaj rahlo upo-
časnjen. Vročina je v brezvetr-
ju neznanska, utrujenost po-
staja breme. Ampak se še ne
dcun. Tudi zvezo s prijaznimi
in veselimi zgovomeži še
vzpostavim.
Ja, Mikelnov Veliki voz sem
prebral zato, ker ga je nekdo
nekoč vprašal, zakaj takšen
naslov. Tisti zagotovo ni bil
vojak v vojni. Kolikokrat smo,
ob napadih hrepenečega do-
motožja, prek veUkega voza in
sevemice iskali smer, koder
smo slutih dom. Skoraj bi se
nasmehnil ob misU, da sem
v času, ko je Mikelnov Jernej
z vrha Ljubelja ozirajoč se po
velikem vozu jemal slovo od
domačih krajev, s podobnim
pogledom, le da obrnjen v na-
sprotno smer, z brega Drave
pri Borovljah, tokrat s peto-
krako na kapi, nekako zadnjič
v drugi svetovni vojni meril
smeri neba proti domu v upa-
nju, da bo to v nekaj dneh. Pa
je zopet naneslo čisto drugače
in je to spet druga zgodba.
Zadnji del maratonske poti
vodi skozi park, kjer v zgod-
njih popoldanskih urah preko-
morci, že v neuradnem delu
programa, obujajo spomine na
svojo Golgoto. Tudi ob njiho-
vih poteh se beUjo kosti moje
generacije, letnika 1925.
In zatem prihod v cilj. Veseli
obrazi, glasno vzpodbujanje.
Nenadoma kot da utrujenosti
ni več. Okrog vratu mi obesijo
kolajno (bil sem — se razume
- zadnji), v rokah se znajde ste-
klenica piva. Od nekod priz-
vončklja znan glasek: Ja, a ste
že tu? Me pa smo se zmenile,
da vas čisto zares počakamo,
pa čeprav do večera! Hvala,
deklic! Vse je bilo lepo, a da-
leč, daleč najlepše za ostarele-
ga samotneža sta prijazen
obraz in topla beseda! Hvala
za oboje!
P.S. Če boste kdaj koli, ob
kateri koli obletnici, na repu
katere koli maratonske ah
planinske kolone zajoiali rahlo
upognjeno, belolaso starčev-
sko postavo, naj vas ne moti.
Pustite jo, naj hodi svojo pot!
Morda je letnik 1925, eden od
ostankov generacije prekletih.
Včcisih odpre usta, kot da bo
spregovoril, a ostane nem.
Verjetno že spet ni sam. Tam
nekje naokrog lebdijo nevidne
sence njegovUi vrstnikov: nje-
govi mrtvi bataljoni. V rahlem
pošumevanju obpotnega drev-
ja govorijo svojo nemo govori-
co. Ne zmotite svečane tišine!
Bili so še otroci, ko so umrli.
SREČKO KRAJNC
Osebnost meseca
Največ glasov za Vldmaria
V tem tednu je Jelko Vidmar
prejel 14 glasov in je na prvem
mestu, na drugem je Vinko La-
vrinc z osmimi glasovi, na
tretjem pa Anton Ratej, ki ima
7 glasov.
Sledijo Vinko Skale in Vili
Ošlak s po petimi glasovi, Pa-
vli Platovšek, Milan Maurer in
Vida Zupane so prejeli štiri
glasove, tri so prejeli Jožef
Hrastnik, dr. Boris Kramžar in
Izidor Pečovnik, ki jih je v tem
tednu prejel prvič. Po dva gla-
sova imajo Tone Domik, dr.
Peter Lipovšek, Nataša Pod-
bregar Berginc, Zvone Štor-
man in suva Mikuž, ki je prvič
dobila glasova. Rolando Pviš-
nik, Rolando Kresnik, dr. Du-
šan Polimac so prejeli po en
glas, prav tako tudi Jože Berk,
za katerega ste glasovali prvič.
Prejeli smo tudi glasove za
nekatere novinarje NT&RC,
vendar teh glasov ne upošte-
vamo.
Razočarane Igre brez meja
Igre brez meja so bile nek-
daj najbolj priljubljeni tele-
vizijski šov, hkrati pa odlič-
na priložnost za promocijo
države. Igre so pred 12-imi
leti opustili, sedaj pa se vra-
čajo na naše zaslone. Name-
njene so majhnim krajem, ki
so evropskim gledalcem nez-
nani in ki drugače nimajo
možnosti za svojo predstavi-
tev, sodelujejo pa Madžar-
ska, Češka, Wales, Malta,
Grčija, Portugalska, Švica,
Italija in Slovenija.
Gostiteljica zadnjih, so-
botnih iger je bila Slovenije,
bolj točno rečeno Centralni
štadion za Bežigradom
v Ljubljani. Lahko bi rekli,
da je bila zamisel samih iger
odlična, vendar pa je precej
šepala izvedba. Na žalost
obiskovalci niso točno vede-
li, kaj se na stadionu dogaja.
Videli so lahko le tekanje
igralcev, o sami igri pa niso
imeli predstave. Posameznih
iger ni nihče komentiral, če-
prav je Špela Trefalt nasto-
pala v vlogi voditeljice. Na
začetku vsake igre so le na-
povedali nastopajoče ekipe,
na koncu zmagovalca, vse
ostalo pa je bilo prepuščeno
domišljiji gledalcev.
Vsaka igra se je začela
z glasbo, dogajanje pa je bUo
postavljeno v skrajni kot
štadiona, tako da se je iz tri-
bime tudi samo dogajanje
precej slabo videlo. Sicer so
postavili tudi ekran, vendar
ni imel pravega učinka, saj je
bil premajhen. Tako so se
gledalci na tribunah precej
dolgočasili, mnogo pa jih je
prizorišče zapustilo že kma-
lu po začetku iger, saj prav-
zaprav niso vedeli, kaj tam
počno.
Tekmovalci so se pomerili
v desetih igrah in šele po pr-
vi polovici je Mito Trefalt
ugotovil, sicer s pomočjo ob-
činstva, da bi bilo vendarle
dobro o kakšni igri tudi kaj
povedati. Tako so ljudje ugo-
tovili, da so prišli gledat za-
pleteno televizijsko snema-
nje, ki se odvija silno počasi,
ne pa iger, ki naj bi bile na-
menjene prav občinstvu na
tribunah. Drugače bi lahko
počakali še teden dni in jih
spremljali po televiziji.
Dobra je bila le zamisel
iger. Bogata kostumografija,
lepo izdelana scena in na lep
način upodobljeno ljudsko
izročilo so stvari, s katerimi
se organizator lahko pohva-
li. V igrah so nastopili Eraz-
mi-vitezi v spalnih srajcah,
ki so življenje končali na
stranišču, Martin Krpan je
moral skozi različne ovire
tovoriti sol, tesarji so sestav-
ljali kozolce, tekmovalci so
se spremenili tudi v polže in
kradli solato, valiti so morali
70-kilogramske hrastove so-
Na ljubljanskih Igrah brez
meja je zmagala ekipa mesta
Wrecsam iz Velike Britanije,
drugi so bili Ljubljančani in
tretji Portugalci iz mesta
Moura.
de. Prikazovali so ribničan-
sko potovanje po svetu, vle-
kli konje iz hleva, škorci so
, kradli grozdje... Zaradi vse-
ga je verjeti, da bodo igre,
prikazane na televiziji, pri
gledalcih pustile boljši vtis.
Tistim v Ljubljani niso pu-
stile nikakršnega.
DAMJANA SEME
Št. 30 - 28. julij 1994
10
s pisateljem po Štajerskem
Ob 70-letnlcl Alojza Rebule
K imenu Alojza Rebule, ki
mu pripada odlično mesto med
sodobnimi proznimi ustvarjal-
ci, pristavljamo navadno oz-
nako »tržaški pisatelj«. Pri
tem nimamo v mislih le geo-
grafske vezanosti na tržaško-
kraški svet, ampak predvsem
njegovo prizadetost za usodo
zamejskega slovenstva, vred-
noto, ki žari iz njegovih del
enako močno kot zvestoba
krščanstvu.
Pisateljeva sedemdesetlet-
nica je priložnost, da se vpra-
šamo, ali se ne pojavlja v nje-
govih knjigah nemara kdaj tu-
di naš, štajerski konec. In res
se mojster slovenske besede, ki
s svojega Krasa preskoči celo
v Ameriko, ko ubira stopinje
za Friderikom Barago (Duh
velikih jezer, 1980), nekajkrat
pomudi tudi v naših krajih. To
stori seveda ob življenjepisu
Baragovega sodobnika Ajitona
Martina Slomška (Pastir pri-
hodnosti, 1992). Že kar zače-
tek te z dokumenti podprte
esejistične knjige se razmahne
v doživet prikaz pokrajine:
»Ponikva, jata hiš na vzpetini,
kakor perut na enem tistih ze-
meljskih valov, s katerimi se
Slovenija iz predalpskih ostrin
preUva v mehke širjave Pano-
nije...« Toda že veliko prej,
v dnevniku Gorje zelenemu
drevesu (1971), doživi na poti
v Logarsko dolino iz hitečega
avtobusa Spodnjo Savinjsko
dolino kot slovenski Kanaan
- obljubljeno deželo r »Savinj-
ska dolina se mi zdi kakor en
sam mimohod sklenjenih rast-
linskih falang. Razkošje še ne-
obranega hmelja, razkošje na
novo prepleskanih domačij
z rumenino kakor od jajčnih
rumenjakov, razkošje obcest-
nih kapelic« In že se mu poro-
di vprašanje: »Kako da še ni-
ma svojega velikega umetni-
ka? Saj bi moral biti Slovenec,
ki je rojen v tem našem Kana-
,anu, po duši gospod.«
Ob branju zgodovinskega
romana V Sibilinem vetru
(1968) iz rimskega imperija
v obdobju zgodnjega krščan-
stva ne bi sodili, da je tudi tu
v ozadju košček posavskega
sveta, ko ne bi bilo pisateljeve
izjave Francetu Pibemiku: ko
je slikal pot na grški Kitajron,
je imel pred očmi - Lisco. Po-
savski svet z Lisco v ozadju,
pravzaprav Loka pri Zidanem
Mostu, je Rebuli na Štajer-
skem najbolj domač. Hoste in
jase pod Čelovnikom so prisot-
ne v Snegovih Edena v knjigi
z enakim naslovom (1977). Ta
»gobarjev dnevnik« bi mogel
biti kar revir gobarjev, tistih,
ki jim je gobarjenje posebno
doživetje, da se jim gobe vple-
tajo še v sanje.
V zeleno zavetje ob Gračni-
ci, v Jurklošter in kartuzijan-
ski samostan, nas popelje pi-
satelj v nekaj poglavjih zgodo-
vinskega romana iz 15. stoletja
Zeleno izgnanstvo (1981).
V eno od samostanskih cehe se
inkognito zateče glavna oseba
romana Enea Silvio Piccolo-
mini, takratni tržaški škof,
poznejši papež. Ta poglavja so
pisana v obliki Piccolominije-
vih dnevniških zapiskov.
V njih se pomudi ob ustanovi-
tvi samostana, pomoh na gro-
bu nasrečne Veronike Deseni-
ške. Sreča se s potujočim pes-
nikom, ki se je razočaran uma-
knil sem, kjer najde tolžižbo za
minevanje časa v cvičku. Kar
srhljivo je prisostvovanje mr-
liškemu obredu, ki ga menihi
opravijo ob živem človeku,
nekdanjem vojščaku. Mož bi
se s tem rad odkupil za hudo-
bije in kri, ki jo je prelil. Čez
čas se Enea s služabnikom od-
pravi čez preval proti savski
strani k cerkvici sv. Helene,
v Loko, ki mu je kot tržaškemu
škofu patronatska. In tu si
nekdanji svetovljan pravi: »Če
se kdaj naveličam mitre, se
ušotorim v tvojem miru. V tem
zavoju Save bo moj pristan.«
Nekak pristan - lahko skle-
pamo - je Loka pač tudi pisate-
lju Rebuh: kraj snovanja in
ustvarjanja, a tudi izhodišče
za doživetje štajerske dežele.
BOŽENA OROŽEN
Takšna je bila zgradba na Vodnikovi nekoč, takšna pa bo,
ponovno, že oktobra letos.
Plečnikov križ
Na pobudo občanov se je
Banka Celje pred dobrima
dvema letoma odločila, da na
svojo poslovno stavbo v Vod-
nikovi ulici 2 zopet namesti
križ, izdelan po načrtih Jožeta
Plečnika. Križ kot simbol krš-
čanstva so takoj ob okupaciji
leta 1941 sneli Nemci.
Tako imenovana Plečnikova
zgradba je bila zgrajena leta
1929 po načrtih njegovega
učenca, arhitekta Vinka Le-
narčiča. Prvotno na njej ni bilo
križa, po Plečnikovih načrtih
so ga izdelah in postavili šele
nekaj let kasneje. Po odstrjini-
tvi so ga ves čas hranili v opa-
tij ski cerkvi Sv.Daniela, pred
časom pa so ga odpeljali v re-
publiški restavratorski center,
kjer delajo njegovo kopijo. Po
mnenju strokovnjakov bi na-
mreč več kot dva metra visok
leseni original, ki je sicer še
zelo dobro ohranjen, težko
kljuboval današnjemu času,
zato bodo v Ljubljani naredili
kopijo iz umetne mase v barvi
lesa, tako da bo, vsaj na daleč,
težko opaziti kakršno koh ra-
zliko.
Prav zaradi dvoma strokov-
njakov, ali naj na prvotno me-
sto vrnejo originalni križ ah le
njegovo kopijo, bo stavba na
Vodnikovi dobila svojo konč-
no podobo šele oktobra letos,
ko bo obnovljena tudi celotna
fasada. Za lesen Plečnikov
križ pa bodo, kot so obljubili,
poiskah primemo mesto
v prostorih Banke Celje.
Ob križu sta prvotno stah še
dve plamenici, ki pa se, žal,
nista ohranili. Vendar pa
v celjskem zavodu za varova-
nje naravne in kulturne dediš-
čine razmišljajo, kje bi lahko
dobiU kopije, tako da bi stav-
ba, ki sodi med najpomemb-
nejše kulturne spomenike Ce-
lja, končno zasijala v takšni
podobi, kot sta si jo zamislila
Plečnik in njegov učenec.
Večino sredstev, potrebnih
za vrnitev križa, je prispevala
Banka Celje. Projekt (gre za
450.000 tolarjev) so s 100.000
tolarji podprli tudi v občin-
skem sekretariatu za družbene
dejavnosti.
J.INTIHAR
Dejavni tudi poleti
Za celjske likovnike ama-
terje, združene v Likovi sekciji
»FEBRUAR« pri DPD »Svo-
boda« Celje, lahko zapišemo,
da so izredno dejavni tudi
v tem poletnem, dopustniškem
času, saj razstavljajo tudi v ju-
liju in avgustu v številnih raz-
stavnih prostorih sirom po
Sloveniji.
Trenutno razstavlja kar de-
vet članov te likovne sekcije:
dr. Raj ko Livio v celjskem
Zdravstvenem domu, Alica
Javšnik v celjskem hotelu
»Merx« in v restavraciji Kav-
čič v Dmovem pri Krškem,
Dušan Amcinovič razstavlja
v tovarni »Etol« v Škof ji vasi,
Jože Barachini v v Avtosalonu
»Ford - Lada«, prav tako v Ce-
lju. V Botique »Steklar« v Ce-
lje skupaj razstavljata Jana
Dobrajc in Peter Bračun, v ve-
leblagovnici »Lena« v Levcu
Stjepan Vrbanič.v restavraciji
»Pri vodnjaku« v Brežicah Ža-
re Buzančič, medtem ko pa
Vlado Geršak razstavlja v ho-
temu »Terme« v Čatežkih To-
phcah. Seveda na vseh ome-
njenih razstaviščih člani Li-
kovne sekcije »Februar« raz-
stavljajo že lep čas, po približ-
no mesecu dni pa razstavljace
zamenjajo.
Med mlajšo generacijo ak-
tivnih članov skupine »FE-
BRUAR«, vendar ne samo po
starostnih letih, sodi simpatič-
na JANA DOBRAJC, ki v sku-
pini (še v nekdanjem Dništvu
likovnikov amaterjev Celje)
aktivno deluje približno pet
let. Seveda njeni shkarski za-
četki segajo vse tja do osnovne
šole, ko se je prvič pojavila že-
lja  po  likovnem  izražanju.
V začetku je shkala s svinčni-
kom razne skice in seveda
z ostalimi, priložnostnimi sh-
karskimi potrebščinami, izk-'
ljučno zase. Jana je po pokhcu
medicinska sestra, tisti, ki ste
imeh kdaj kaj opraviti v labo-
ratoriju celjskega zdravstve-
nega doma, ste jo brez dvoma
že srečah in na vprašanje za-
kaj slika, odgovarja zelo pre-
prosto: »Ker me to sprošča!«
Pravi, da kot nekdo svoje ob-
čutke izraža na nek drug na-
čin, nekateri tudi z agresiv-
nostjo, tako Jana izraža svoje
občutke, svoj odnos do sveta
z barvami. Privlači jo tudi ab-
straktno shkarstvo. In kot ji je
zapisala mag. Ivanka Zajc-Ci-
zelj ob posatvitvi njene razsta-
ve v butique »Steklar« v Celje,
kjer so njene slike še do 31. ju-
Uja na ogled, skupaj z deli Pe-
tra Bračuna, so njene shke
polne barv in likov, ki pa so
kljub svoji abstraktnosti pri-
jetni in domači ter se skupaj
z barvami zhvajo v celostno
podobo. Prvič se je javno pred-
stavila leta 1993 na razstavi
v hotelu »Evropa« v Celju,
s serijo risb z barvnimi tuši,
v zadnejm času pa se preizku-
ša v eni najzahtevnejših tehnik
- olju. Pri svojem likovnem de-
lu pravi, da veliko razmišlja
o barvnih kompozicijah, ki jih
skuša zaokrožiti v logično ce-
loto in s tem izraziti notranje,
razpoloženjske občutke. Poleg
obeh omenejenih razstav, smo
njena dela lahko videU že tudi
na dveh, rednih preglednih
razstavah članov Likovne sek-
cije »FEBRUAR« v Muzeju no-
vejše zgodovine v Celju.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
iVIrtva mesta
Pravzaprav smo se že kar
navadili, da so slovenska me-
sta v teh poletnih pripekah ne-
navadno prazna. Kot denimo
ob koncih tedna, ko se meščani
prelevijo v podeželane oziro-
ma, ko iskajoč svoje lastne ko-
renine nehote postanejo tisto,
kar v resnici tudi so: malomeš-
čani. Živimo pač v Sloveniji in
s tem tudi s svojo lastno kul-
turno in politično zgodovino.
In ne gre, da bi se čez noč spre-
menili. Če je Američanom pri-
šla tista obletnica Kolumbove-
ga odkritja Amerike pred dve-
ma letoma prav predvsem za-
to, da so se po petstoletih ven-
darle obrnili vase in se končno
pričeli spraševati, kdo za vra-
ga so in kaj sploh tam, kjer pač
že so, sploh počnejo in če je bil
Bart Simpson tisti, ki jim je
pridržal ogledalo, potem je
slovenska osamosvojitev poleg
nekaterih slabosti in ugodno-
sti oziroma post-osamosvoji-
tev, torej obdobje, ko smo se že
nekako pričeli navajati na dej-
stvo, da smo zanemarljivo
majhni in osamljeni, Sloven-
cem prinesla tudi neke vrste
streznitev; smo zgolj podalp-
ski narod, ki se bo moral še
navaditi, da življenje ne pote-
ka zgolj na zemlji, marveč tudi
med betonskimi zidovi. Toda,
kako to razložiti človeku, ki se
je v mesto priselil hrepeneč po
boljšem zaslužku in z neuga-
sljivo željo po vrnitvi k zemlji?
Kako torej razumeti Slovence,
ki pet dni v tednu polnijo me-
sta, jih opevajo in slavijo, ob
koncih tedna, pa iz njih bežijo
kot da hi se jih neznansko ba-
li? In kako razumeti kulturne
organizatorje, ko svoje prire-
ditve prestavijo ven iz mest,
namesto, da bi z njimi zapolni-
li mestno praznino?
Večina poletnega kulturne-
ga dogajanja se odvija v manj-
ših krajih tipa Radovljica, La-
ško, Rogaška Slatina, Bled,
Bohinj ...Že res, da so to neke
vrste turistična središča posa-
meznih regij, toda konec kon-
cev so vsi tisti kulturni dogod-
ki in prireditve namenjeni do-
mačinom, nam, ki v tem pro-
storu živimo. Kaj nekega turi-
sta briga koncert Iggyja Popa
denimo v Izoli, ko si lahko tai-
sti koncert ogleda v svoji deže-
li in zakaj turistom ponujati
vrhunske glasbenike, ko za
njimi hrepenimo domačini. In
tako imamo zanimivo situaci-
jo; koncerti velemojstrov so
neobiskani oziroma drugače,
še tisti, ki si pridejo koncert
ogledat, pridejo iz bližnjih
mest. Koncerti Festivala Ljub-
ljana na Bledu so prava zani-
mivost. Od tristotih obiskoval-
cev, se jih je na koncert kar
dvesto pripeljalo iz Ljubljane.
Zakaj torej tak koncert iz
Ljubljane recimo prestaviti
nekam na Bled, ki se že itak
utaplja v vseh tistih terasnih
bendih. Z drugimi besedami,
tudi poletni kulturni utrip, ki
je na žalost najšibkejši tam,
kjer bi moral biti najmočnejši,
je indikator slovenskega kul-
turnega značaja; poletje je čas
dopustov in zakaj bi se prega-
njali po mestih, ko lahko uži-
vamo v vonjavah zemlje in po-
deželja. Žalostno, bi zakaj
vendar ne bi namesto na pode-
želja, ven iz mest skratka, po-
tovali v mesta, v večja mesta
kot jih premoremo sami? Za-
kaj ne ravno poleti, ko je čas
dopustov?
Pravzaprav je to vrojeno
v slovenski kulturni značaj.
Mesta, ki dobesedno gorijo
v takih pripekah, so za večino
domorodcev nevzdržna in za-
kaj bi potem prirejali kulturne
prireditve ali še hujše, se iz
enega sicer prijetnega mesteca
odpravili v kakšno zanemarje-
no in umazano velemesto. Pa
vendar; mesto kot tako mora
tudi poleti živeti, preživeti po-
letje. In ni boljšega ter eno-
stavnejšega načina, s katerim
prebivalce mesta zadržati
v mestu, kot ravno z dogodki,
z dogajanjem, z nizanjem do-
godkov, ki bi morali postati
nekaj vsakodnevnega. Nekaj
kar bi nas zdramilo na vsakem
koraku. Ali kakor je dejala
Branka Lovrečič, ljubljanska
mestna sekretarka za kidturo:
»Mesto se spozna po življenju
na ulici.«
Trubar Je potreben tuiii še danes
Zamisel o ustanovitvi Trubarjevega
društva je predolgo časa tlela med nami,
včasih resda bolj šibko, končno pa se je le
razplamtela. A ne le kot golo hotenje, da
se poleg mnogih ustanovi še eno društvo,
malce drugačno po svoji vsebini — temveč
kot potreben in viden izraz vseh tistih
naprednih, sodobnih, pozitivnih in v na-
šem konkretnem slovenskem času in pro-
storu nujno potrebnih občečloveških, na-
rodnih, kulturnih in podjetniških idej,
kakršne je v svojem času tako jasno in
razločno prikazal Primož Trubar. Morda
ga potrebujemo še danes, ali ne?
V vsej naši narodni pjotrubarjevi zgo-
dovini je bil ta »oče slovenstva« kot sim-
bol naše samozavesti in samopotrjevanja
nujno prisoten - včasih so ga zavračah,
včasih sprejemah: eni tako, drugi druga-
če. Bil pa je tu in je tu!
Lahko trdimo, da je Primož Trubar
vsaj posredno močno vplival na nastanek
naše »biti« ali, kot rečemo, države. Ne
mishm mahkovati ali poveličevati Tru-
barja kot individuuma. V pravem času je
bil in je še pravi človek, ki je na pravi
način opravil pravo dejanje, še več, deja-
nja, za svoj narod, za svoje »lube Sloven-
ce«. Ne smemo pa prezreti ali odriniti
dejstva, da je Trubar rastel in deloval kot
izvirna in ustvarjalna osebnost v ozračju
evropskega humanizma in začetne moči
predvsem slovenstva, četudi je le-to ime-
lo korenine v nauku in etiki Svetega pi-
sma. Nekoč si zaradi sistema družbene
ureditve tega nismo upali niti priznati,
kaj šele napisati. Mar Trubar med dru-
gim ni bil tudi »upornik«?
V našem težkem, razburkanem in
spremenljivem času nam ima Trubar
marsikaj povedati. Govori nam! Stvari
besede in duha za naravno življenje, za
poštene odnose med ljudmi in narodi
v najboljšem pomenu besede; za pravilno
gledanje na svet kot na pravilen način
oskrbovanja njegovih bogastev. Trubar
nam, skratka, danes pomeni potrebo in
tudi pot do tiste kvahtete življenja, ki bi
jo lahko dah v okvir aU pod skupni ime-
novalec - človeška etika.
Trubarjevo društvo nam tako ponuja
svoj okvir in program, v katerem je pred-
videna vrsta dejavnosti. Toda ne gre sa-
mo za akcije ah nove programe, Trubar-
jevo društvo ustvarja tudi danes duhov-
ne in materialne razmere za boljše življe-
nje Slovencev tako doma kot izven Slo-
venije, kamor Jih je zanesla življenjska
pot in usoda. Zelja društva je ustvarjati
ugodno ozračje in prijateljske odnose
med ljudmi, ki so žal marsikje hudo sla--
hani, in osmišljati življenje z novimi si-
tuacijami, stimulativno naravnanimi do
vsakega dela, ki daje človeku poleg ma-
terialnih naročil tudi psihološko nagra-
do: da sprošča svoje ustvarjalne sposob-
nosti in moči med slovenskim narodom.
Društvo želi oblikovati takšno samoza-
vest, da bo lahko vsakdo na vsakem po-
ložaju in na vsakem mestu brez najmanj-
šega kančka šovinizma ah, če hočemo,
nacionalizma izjavil besede, ki jih že
poznajo nekateri naši ameriški izseljen-
ci: »Thank God - I am Sloven.« (Hvala
Bogu, Slovenec sem). Neki naš prekmur-
ski rojak je to v svoji oporoki izrazil
z besedami: »Hvaležen sem bogu, da me
je rodila slovenska mati.«
Poudariti moramo, da je bilo vse Tru-
barjevo delovanje in pisanje ozko pove-
zano z domačo slovensko problematiko,
hkrati se je pa oziral tudi po Evropi
Slovenska Uteratura se je začela tako, da
je bila s svojim prvim pisateljem vključe-
na v najvažnejše evropsko snovanje, in
sicer brez simia najmanjšega provinci-
onalizma. Trubar je bil takrat nasploh
prijatelj »času«, bil je prijatelj mnogim
ljudem. Dopisoval si je z nmogimi ljud-
mi, tudi učenimi, kar je razumljivo, poleg
tega pa se je znal osredotočiti na vsakega
človeka v duhu. Nikdar se ni čutil stis-
njenega v kot kot Slovenec, nasprotno,
s svojim slovenstvom se je ponašal
S »slovenstvom« si je dopisoval z mnogi'
mi knezi, kralji in cesarji kot človek, ki
zanje nekaj pomeni, ker je bil pač ena
najizrazitejših osebnosti svoje dobe
Znane so nam na primer njegove ideje
o rešitvi Evrope pred Turki, ki so bil«
tako ganljive, da so presegle celo njego^'
čas in so samo tipale v prihodnost, ki se
je uresničila šele nekaj stoletij pozneje-
Tako je znal zagovarjati v »preprošči-
ni« kmeta na polju, hlapca, gospoda ••■
Kaj pa mi danes, lubi Slovenci?      ^
SLAVKO OZVATIC
Št. 30 - 28. julij 1994
n
Vse vec mazoretk pri nas
Ivlca Knavs o Urhklh dekletih, ki obvladujejo palico
že kar navadili smo se, da se
ob prireditvah, posebej tistih,
na katerih nastopajo pihalni
orkestri, srečujemo z mladimi,
brhkimi dekleti, ki nastopajo
kot članice mažoretnih sku-
pin. Teh je trenutno v Sloveni-
ji okrog 20. O prvih zametkih
in razvoju dejavnosti pri nas,
o njenem delovanju in organi-
ziranju, smo se pogovarjali
s pedagoginjo, koreografinjo
in starosto mažoretne dejav-
nosti na Slovenskem, gospo
Ivico Knavs iz Ljubljane.
Zmotili smo jo kar v radeški
telovadnici, kjer je le ena od
postaj njenega dela.
Kdaj zasledimo prve začet-
ke mažoretnih skupin pri nas?
Leta 1981 sem v Ljubljani
ustanovila prvo mažoretno
skupino v Sloveniji in tedanji
Jugoslaviji, njene članice pa so
izhajale iz plesnih skupin Tr-
novo in Zelena jama. Dejav-
nost se je potem razširila na
področje celotne Slovenije.
Kje ste si pridobili znanje za
mentorstvo tovrstne dejav-
nosti?
Znanje sem prinesla iz tuji-
ne. Nedvomno so mi bile v ve-
liko pomoč izkušnje, ki sem si
jih pridobila kot profesionalna
plesalka, članica baleta SNG
v Ljubljani in soUstka baleta
v splitskem gledališču.
Kakšne vrste mažoretnih
skupin sploh poznamo?
V svetu jih poznajo več vrst.
Obstajajo skupine, ki nastopa-
jo v paradah, športne skupine,
ki tekmujejo v solo ali skupin-
skih tekmovanjih, ter plesne
skupine. Pri nas imamo ne-
kakšno zmes paradnih in ples-
nih skupin, kar je najceneje ter
v skladu s prostorskimi in si-
ceršnjimi možnostmi.
Kje v svetu je mažoretna de-
javnost najmočnejša?
V Ameriki. Tam so ponosni
na mažoretno dejavnost tako
kot, recimo, Rusija na balet.
Pri njih je mažoretna dejav-
nost del njihove kulture. Tudi
organizirane so mažoretke
drugače kot pri nas. Ne deluje-
jo le pod okriljem pihalnih or-
kestrov, ampak tudi v okviru
šolskih sekcij.
Kot mentorica navkljub vi-
soki starosti sodelujete pri več
skupinah. Mar to pomeni, da
nimamo na voljo dovolj peda-
goškega kadra?
Ne bi mogla pritrditi vaše-
mu vprašanju, saj imamo kar
nekaj dobrih mentoric. Nova
znanja si pridobivajo na semi-
narjih, ki jih pripravlja repu-
blika. Je pa res, da bi bilo za
vrhimske rezultate potrebno
več znanja iz klasičnega baleta
in akrobatike, vrzeh so tudi
v koreografiji. V celoti gledano
pa so mentorice za naše raz-
mere kar dobro podkovane.
Sama pa bom delovala toliko
časa, kot mi bo to dopuščalo
zdravje.
Katere skupine v Sloveniji
so ta čas v vrhu?
Omenila bi ljubljansko, ra-
deško in kočevsko, čeprav je
napredek opazen tudi pri osta-
lih skupinah, tako da jih je ze-
lo težko rangirati po uspešno-
sti, nobeni skupini pa ne bi
rada delala krivice.
Kaj motivira mlada dekleta,
da se vključujejo v to dejav-
nost, ki zahteva nemalo truda,
časa in odrekanja?
Zdi se mi, da jih pritegne
ravno mažoretna palica. Ob-
vladovanje te tehnike terja ne-
nehno izpopolnjevanje in nad-
grajevanje z novimi figurami
in mislim, da jih ravno to kot
magnet vleče naprej ter jim
daje voljo do nadaljnjega dela.
Kako bi komentirali afori-
zem: »Škoda, da status mažo-
retke ni odvisen od njenega
stasa.«
Mažoretke naj bi bile lepe in
čedne. Če bi bil njihov status
odvisen od njihovega videza,
da o vsebinski zasnovi oziro-
ma koreografiji sploh ne govo-
rim, bi morale kotirati zelo vi--
soko. Mislim, da bi morale biti
vključene neposredno k mini-
strstvu za šolstvo, kulturo in
šport.
FRANCI ČEČ
Pivo in cvetje za spomin
Ob jubilejnem, tridesetem
praznovanju piva in cvetja
v Laškem, je Pivovarna Laško
izdala brošuro, v kateri je
zbran zgodovinski spomin tri-
desetletnega dogajanja pod
naslovom Pivo in cvetje v or-
ganizaciji Turističnega dru-
štva Laško in nepogrešljivem
sodelovanju pivovarne.______
Jure Krašovec, ki je z njemu
lastno prikupno govorico
žlahtnega paberkovanja napi-
sal vse, kar se je v kratkem
času dalo in kar so omogočali
viri in gradiva, je tudi zapisal,
kakor v opravičilo, da niso vsi
podatki povsem zanesljivi.
Dobršen del arhivov je uničila
poplava leta 1990. Tej njegovi
opombi se ne smemo čuditi,
kajti skrbni kronist se zaveda
odgovornosti javnega zapiso-
vanja, zlasti ob takih jubilej-
nih izdajah, ker jih potem
mnogi radi citirajo, ker pona-
vadi nimajo druge možnosti.
Toda delo je končano in raz-
kriva pred bralcem neizmerno
široko pahljačo dogajanja
v treh desetletjih.
Šele skrbno branje omogoča
seštevek pridobitev, ki jih je
Pivo in cvetje v Laškem z leti
skrbno vezlo v bogato sporoči-
lo kulturnega in zabavnega
značaja. Kulturno pomeni vse
tisto, kar povezuje kulturne in
imietniške dejavnosti, od glas-
bene do likovne in dramske,
pomeni tudi bogatitev, pred-
vsem pa uveljavljanje ustrezne
prezentacije naše dediščine
z razUčnih zornih kotov. Ne-
kaj zamisli se je uveljavilo
v tradicionalno sestavino pri-
reditve, kot je na primer ohcet,
pa »uprizarjanje starih šeg in
delovnih opravil«. Preveč pro-
stora bi zavzelo naštevanje
vseh prireditev, ki jih je Jure
Krašovec kronološko, pa tudi
pomensko razvrstil v brošuri,
zato velja poudariti predvsem
preglednost podajanja te ob-
sežne snovi od nastopov števil-
nih folklornih skupin, parad
in seveda šp>ortnih prireditev,
ki so stalnica Piva in cvetja.
Leiško je pravzaprav s »Pi-
vom in cvetjemČ, čeprav je bi-
lo cvetje nekaj časa kar malce
zapostavljeno, dalo vzorec
drugim krajem, ki so začeli
prirejati razne »noči». Zasno-
va praznikov je zajemala mar-
sikaj, v zadnjih letih pa se je
vse bolj izoblikovala bolj sub-
tilna podoba dogajanja, ki je
tudi nekoliko bolj pisana na
dušo samega mesta, kajti nav-
sezadnje se vse dogaja le v La-
škem, ko se mesto še pred
kratkim ni moglo izogniti tudi
taki oznaki, da se v času »fe-
šte« spremeni za en teden celo
mesto v javno stranišče.
S kančkom ironije bi lahko
tudi rekli, da se zaradi množi-
ce piva ta zanimiva in včasih
preveč zapostavljena pijača
v tej prireditvi niti ne vidi. Sa-
ma sebe zakriva. Nanu-eč, ob
vseh sodčkih in desettisočih
vrčkih popitega in razlitega
piva, je v tem času prav pivo
premalo predstavljeno. Ljudje
sicer pivo pijejo, o njem pa
zvedo zelo malo. Za tako pri-
ložnost premalo. Naj bo to na-
mig za drugič, izvedb pa je
lahko toliko, kot pene na vrč-
ku piva.
Laško je z omenjeno brošu-
ro, ki jo je pripravil uredniški
odbor (Jure Krašovec, Fanika
Wiegele in Jože Majcen) dobilo
dragocen brevir za iskanje po
spominu prireditve, ki si je
pridobila ugled in nesporno
priljubljenost »širokih ljud-
skih nrmožic«.
DRAGO MEDVED
Libojski goilbeniki na avstrijskem Koroškem
Na povabilo Slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Pliberka so na Koroškem gostovaU
godbeniki rudarjev in keramikov iz Liboj. Nastopili so na spominski svečanosti, ki je bila
posvečena 50-letnici smrti Domnove čete. Na tem nastopu so požeU vse priznanje, še bolj pa so
navdušili na družabnem srečanju.
Pohodu, ki se ga udeležujejo planinci borci in upokojenci, zadnje čase pa se ga udeležuje še
veliko mladih, so se lansko leto prvič priključili še libojski godbeniki. Letos poteče natanko 50
let, ko je bila ta mala četa koroških partizanov zaradi izdaje pobita in zažgana. Blizu kraja
tragedije so Korošci postavili spomenik, ki pa so ga neznanci leta 1975 razstrelili. Še isto leto so
ga slovenski Korošci zopet postavih. Kmalu zatem so pričeli prirejati vsakoletne svečanosti. Tudi
Slovenci iz matične domovine se ga udeležujejo.
I. JURHAR
Pokaži kal znaš
v Doblu pri
Pianini
Kot je že tradicija, bo tudi to
leto Prosvetuo društvo »Ftanc
Vrunč« v Dobju pri Planini or-
ganiziralo, letos že dvaindvaj-
setič po vrsti, prireditev »Po-
kaži kaj znaš«, ki bo v nedeljo,
31. julija 1994, ob 15. uri na
prostem pri tamkajšnjem kul-
turnem domu. Do sedaj je svo-
je sodelovanje že prijavilo 28
skupin in posameznikov. Med
njimi prevladujejo narodno
zabavni ansambli in trii, sode-
lovali bodo tudi harmonikaši,
citraši, čarovnik Marlic, prvič
pa bodo pripravili tudi modno
revijo in sicer spodnjega peri-
la, ki ga izdeluje obrat »Iris«
v Dobju. Nastopajoči prihaja-
jo iz širše celjske okolice, ena
skupina, oziroma glasbeni trio
pa celo iz Gkirenjske. Vse na-
stopajoče bo, kot je to običaj,
ocenjevala strokovna komisija
ter komisija občinstva, organi-
zatorji pa so za prve uvrščene
pripravili nagrade, seveda pa
bodo nagrade in priznanja
prejeU tudi ostaU nastopajoči.
Organizatorji so se tudi to
pot potrudili, da bo prireditev
uspela, pri tem jim je največ
pomagal generalni pokrovitelj
»Rogaški vrelci« iz Rogaške
Slatine in pa številna druga
podjetja ter posamezniki. Pri-
čakujejo seveda številni odziv
občinstva, saj je prireditev
v vseh teh 22. letih prirastla
k srcu ne samo domačinom,
temveč tudi širši okolici, zato
bodo po njenem zaključku pri-
pravili še zabavo z ansamblom
»Francija Zemeta« iz Vojnika
in bogatim srečelovom.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
PRIREDITVE
omcerti
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v soboto ob
20.30 koncert čelista Andreja Petrača in pianista Tomaža
Petrača. Izvajala bosta dela Brahmsa, Francka in Schumanna.
V torek ob 20.30 pa bo nastopil pianist Hinko Haas. Prisluhnili
boste lahko delom znanih skladateljev Beethovena, Chopina,
Srebotnjaka in Gershwina.
a.zsta.ve
V Likovnem salonu v Celju si lahko do sobote ogledate dela
Nataše Krhen, od torka dalje pa razstavlja Robert Ograjenšek.
Na velenjskem gradu si lahko ogledate razstavo fotografij čla-
nov Zveze štajerskih umetnikov iz Gradca, ki jo je pripravila
Galerija kulturnega centra Ivana Napotnika iz Velenja.
V prostorih Interkontrakta v Celju so na ogled likovni izdelki,
nastaU pri pouku likovne vzgoje na višji stopnji in likovnem
krožku osnovne šole Glazija.
V Novi galeriji Razstavnega salona v B<^aški Slatini je odprta
razstava 1. likovne kolonije članov sekcije KUD Univerzitet-
nega kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani.
V Grafičnem muzeju v Rogaški Slatini bo do 22. avgusta odprta
razstava z naslovom Morje na starih grafičnih listih iz 18. in
19. stoletja.
V Zdravstvenem domu Celje je na ogled razstava olj Ljubana
Šege. Od ponedeljka dedje bodo na ogled postavili novo raz-
stavo, in sicer poslikave krožnikov doktorja Rajka Livia.
V hotelu Merx v Celju bo do nedelje odprta razstava Ivana
Štancerja.
Na Dobrni si lahko do 5. avgusta ogledate razstavo slikarke
Tomazinijeve iz Slovenske Bistrice.
V butiku Steklar v Ozki ulici v Celju si lahko do sobote ogledate
razstavo likovnih del Jane Dobrajc in Petra Bračuna.
V restavraciji Lene v Levcu le še do sobote svoja dela razstavlja
Stjepan Vrbanič.
V Avtosalonu »Ford - Lada« v Ipavčevi v Celju je do sobote
odprta razstava likovnih del Jožeta Barachinija.
V tovarni Etol v Škof ji vasi do sobote razstavlja likovna dela
Rajko Mlinaric.
V hotelu Vesna v Topolšici je do sobote še odprta razstava
likovnih del Jožeta Barachinija. Od srede dalje pa bo razstav-
ljala Alica Javšnik.
V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju si lahko
ob 65-letnici Stanislava Stojanoviča ogledate razstavo njegovih
sUkarskih del.
V Cafe galeriji KLjUB je do sobote na ogled prodajna razstava
unikatnega nakita »Sun beam«.
V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je postavljena razstava
sUk Gorana Horvata in skulptur Ede Zibrat, ki bo odprta do
5. avgusta.
V likovnem razstavišču Laški dvorec je odprta razstava z naslo-
vom »30 let turističnih prireditev Pivo-cvetje« Turističnega
društva Laško.
V n. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju si lahko ogledate
razstavo fotografij šmarskega fotokronista Slavka Clgleneč-
kega, posnetih v obdobju 1930-1970. V I. nadstropju pa je pri-
pravljena razstava Potovanje v daljne dežele.
i     m    o
Celje: Union od 28.7. do 3.8. ob
18.30 ameriški film Moja pun-
ca 2, ob 20.30 pa eimeriški film
Mali buda; Metropol 28.7. ob
19. uri ameriški film Druga
poUcijska zaseda, ob 21. mi
ameriški film Hudičev odvet-
nik, od 29.7. do 1.8. ob 19. uri
ameriški film Trije mušketirji,
ob 21. uri ameriški film Hudi-
čev odvetnik, od 2.8. dalje ob
19. in 21. uri ameriški film
V zraku; Letni kino od 28.7. do
3.8. ob 21.30 ameriški fiUn
Duh iz račimalruka. ^
Kino Žalec 29.7. ob 20. uri in 31.7. ob 20. uri ameriški film
Pobeg, 30.7. ob 20. uri in 31.7. ob 18. uri pa ameriški fihn Na
razpotju.
Kino Dobrna 31.7. ob 19. uri ameriški film Ledena steza.
Kino Rogaška Slatina 29. in 30.7. ob 18. in 20. uri ameriški film
Gola pištola.
stalo
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bosta jutri, v petek, ob
20. uri nastopila folklorna skupina in kvartet Vigred z Dobrne.
V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi ob
20.30 večer španske folklore. Španske ljudske plese, pesmi in
glasbo bo pr«istavila folklorna skupina Danzas magisterio al-
baceste.
V Dobju pri Planini bo v nedeljo ob 15. uri že dvaindvajseta
tradicionalna prireditev z naslovom Pokaži, kaj znaš.
Na ploščadi Doma kulture v Velenju se bo jutri, v petek, ob
19. uri predstavila Slovenska folklorna skupina iz Nizozemske.
Št. 30 - 28. julij 1994
12
Imamo vse več dobrih filmov
Podjetje Cenex iz Vojnika se
že dalj časa uspešno ukvarja
z distribucijo fibnov na po-
dročju Slovenije. Le kdo ne
pozna hitov,kot so Tina, kaj
ima ljubezen s tem, Trije mu-
šketirji. Nune pojejo. Ledena
steza, Aladin, Moj očka junak
ali najnovejšega, ki se vrti
v kinematografih. Hudičev od-
vetnik? O tem, kako posel s fil-
mi poteka, in njegovih poseb-
nostih smo postavili nekaj
vprašanj direktorju Janku
Čretniku.
Kako bi lahko označiU fil-
me, ki jih vi oziroma vaši kole-
gi distributerji ponujate našim
gledalcem?
Osnovna dejavnost našega
podjetja je distribucija fihnov
za kino, video tržišče in televi-
zijo. Na področju kina delamo
za znamko Buena Visto, ki
vključuje filme iz produkcije
Touchstone Pictures, Holly-
wood Pictures in Walt Disney,'
če naštejem samo najbolj zna-
ne. Buena Vista je ena najmoč-
nejših distribucijskih hiš in je
t.i. »major«. Tako komercialno
uspešni so v Sloveniji le še
štirje, to so UIP, Columbia,
Fox in Wamer Bros., svoja za-
stopstva imajo v Ljubljani.
Omenjeni »majorji« v svetu in
pri nas pokrivajo tudi preko
90% celotnega filmskega trga,
ostalo pa zapolnijo manjše,
neodvisne hiše. Zaradi dobre
organizacije zelo hitro dobiva-
mo najnovejše filme in jih pre-
miemo prikazujemo tako re-
koč istočasno kot po ostaU
Evropi. Zato imamo v Idnod-
voranah kontinuirano vehke
hite, pa tudi zelo keikovostne
filme, škoda je le, ker je opre-
ma dvoran še vedno zastarela
in neustrezna. Dolby stereo
ozvočenje je za veliko večino
dvoran še vedno nedosegljivo,
vemo pa, kako pomeben je
zvok pri filmu, še posebej, če
gre za posebne efekte. Na po-
dročju videa pa imamo zastop-
stvo za filmske družbe Can-
non, ki je nosilna v našem pro-
gramu, ter Trimark, Overse-
ase, Penta, Win, odkupili smo
nekaj filmov od Columbie, po-
govori pa tečejo še s Foxom in
Walt Disneyjem, kjer se še niso
odločili za prodajo na vide-
okasetah, kajti pri nas do ne-
davnega tovrstna zakonodaja
še ni bila urejena.
Ali naše tržišče zahteva
predvsem komercialne ah, re-
cimo, umetniške filme?
Naši gledalci so v povprečju
takšni kot povsod drugod po
svetu in žehjo videti predvsem
velike uspešnice. To pa so fil-
mi, v katere je vloženo veliko
denarja. Producenti morajo ta
denar dobiti nazaj, zraven pa
seveda še čim več zaslužiti; to
: so tipični komercialni filmi, ki
so gledljivi za kar najširši
krog, hkrati paso narejeni zelo
profesionalno. V našem pro-
gramu pa imamo tudi filme
z večjo umetniško težo, kot sta
denimo oskarjevca Meditera-
neo in Zlati časi.
In katere filme imate pri-
pravljene za prihajajočo se-
zono?
V kinu si bodo gledalci lah-
ko med drugim do konca leta
ogledali komedijo Ljubim te-
žave z Julio Roberts in Nickom
Noltom, nov film Steva Marti-
na, ki še ni preveden in ima
v izvirniku naslov A Simple
Twist of Fate, odkupljen ima-
mo že najnovejši Bertoluccijev
film, ki se še snema, ter Ko
moški ljubi žensko, v katerem
ima glavno vlogo Andy Gar-
cia. Za mlajše gledalce smo
pripravili več Disneyjevih ri-
sank, naj omenim le njihovo
klasiko 101 dalmatinec in veli-
ko uspešnico The Lion King,
ki bo v naših kinih na sporedu
decembra. V okviru video iz-
daj pa imamo že začrtan pro-
gram do februarja naslednjega
leta. V tem roku bomo izdali
preko petdeset naslovov. Izbi-
rati bo mogoče med filmi naj-
novejše produkcije z igralski-
mi imeni, kot so Chuck Norris,
Donald Sutherland, Jean Paul
Behnondo, MattDillon, Ge-
rard Depardieu, Robert de Ni-
ro, JackNicholson,Sean Con-
nery, Anthony Hopkins, Isa-
bella Rossellini in mnogi
drugi.
Pred razpadom Jugoslavijp
je večina filmov k nam priha-
jala preko Beograda ali Zagre-
ba. Se je danes situacija bi-
stveno spremenila?
Spremembe seveda so, ne
nazadnje je Srbija pod medna-
rodnim embargom in poslovno
onemogočena. Pač pa tako na-
še podjetje Cenex kot tudi ve-
lika večina ostalih slovenskih
distributerjev sodeluje s hrva-
škimi partnerji. Skupno na-
mreč kupujemo avtorske pra-
vice za Slovenijo in Hrvaško,
kar pride bistveno ceneje, kot
če bi to počeli vsak zase, zato
je tovrstno sodelovanje smisel-
no in uspešno. Drugo dejstvo
pa je, da Slovenija sama ni
pretirano zanimiva za tuje
filmske družbe, ne le zaradi
majhnosti, temveč tudi zaradi
statistike, ki pravi, da gremo
mi v povprečju le enkrat letno
v kino, medtem ko gredo Fran-
cozi ali Irci po dvakrat ali celo
večkrat. Na osnovi teh podat-
kov potem seveda iščemo naj-
bolj optimalne možnosti za
nakup tujih filmov. Stroške
s Hrvati si povprečno delimo
v razmerju 1 : 2, glede na dej-
stvo, da imajo sosedje večje tr-
žišče in sorazmerno več gle-
dalcev.
Pred dnevi je bil v parla-
mentu sprejet zakon, ki bo
uredil stanje na področju vi-
dea. Menite, da bodo razmere
sedaj boljše?
Vsekakor. Sam, pa tudi moji
kolegi, sem se že dalj časa zav-
zemal za sprejetje tega zako-
na. Soočali smo se ^namreč
z nelojalno konkurenco v obli-
ki t.i. piratskih video kaset, ko
so posamezniki presnemavali
naše filme ter jih nato ilegalno
prodajali videotekam po nižji
ceni. Pri tem je bila oškodova-
na tudi država, saj za te proiz-
vode nihče ni plačeval davka.
Dejansko je bil že zadnji čas za
sprejetje zakona, saj je le tako
mogoče normalno poslovanje,
mnogo več zaupanja pa bomo
deležni tudi pri tujih filmskih
družbah, ki nam bodo omogo-
čile nakupe vseh prvovrstnih
filmov za naše gledalce.
BORIS GORUPIČ
Kmečke
družine na
Čreti
v nedeljo je mozirski od-
bor SLS pripravil tradici-
onalno, že peto srečanje
kmečkih družin. Tokrat so
kmečke družine povabih
na Creto, kjer sta o položa-
ju stranke in razmerah
v Sloveniji spregovorila
Andrej Presečnik in dr.
Franc Zagožen. Celotno
srečanje kmečkih družin
pa je itak bolj namenjeno
druženju, pogovorom in
zabavi, tega pa tudi letos
na Čreti ni manjkalo.
US
Hom nad Grižami
Planinska postojanka Hom
nad Grižami, za katero skrbi
planinsko društvo Zabukovi-
ca, je oskrbovana ob sobotah,
nedeljah in praznikih. Iz Griž
je po dobro markirani poti do
vrha (607 metrov) nekaj več
kot uro hoje, od tam pa je pre-
lep razgled po številnih krajih
Savinjske doline, na Donačko
goro, Pohorje... Prijazna
oskrbnika lahko ponudita
hladne in tople jedi, pa tudi
dobro kapljico po zmerni ceni.
Planincem so na razpolago le-
po urejene sobe, približno 60
gostov lahko sprejmejo v njih.
V bližini je lepa cerkvica Sv.
Magdalene, Hom pa je znan
tudi kot ena najstarejših na-
selbin iz železne dobe. Tu so
našli prazgodovinsko kera-
miko.
RUDI MRAZ
Veseli študentje na delovnih počitnicah.
Študenti v Sloveniji
v okviru 37. svetovnega
kongresa študentov kmetij-
stva, živilstva in ekologije, so
študentje iz razhčnih držav
obiskali tudi občino Laško.
Ogledali so si mesto, pobliže
pa so jim predstaviU pivovar-
no. V Sloveniji bodo preživeli
kar nekaj dni, kako pa se po-
čutijo pri nas in kaj menijo
o naši deželi?
HILDE, Belgija: V Sloveniji
mi je zelo všeč, predvsem je"
lepa narava, všeč mi je Novo
mesto, prav tako tudi Ljublja-
na. Edini problem je, da nima-
mo na razpolago avtomobila,
da bi se peljali, kamor bi žele-
li. Tako smo precej vezani na
določeno mesto.
ARAM, Armenija: O Slove-
niji nisem vedel popolnoma
nič, zato je zame še večje pre-
senečenje, pridobivam nove
izkušnje in poznanstva. Imate
visoke gore in lepe kraje. Su-
per so zabave, poseben pa je
bil spoznavni večer, ki so nam
ga priredih. Vsakdo je pred-
stavil svojo državo s pesmijo.
Zelo zanimivo je bilo. Spozna-
li smo tudi tradicionalne slo-
venske plese.
ROSLITA, Indonezija: Všeč
mi je spoznavanje umetnosti
Ljubljane kot največjega me-
sta in tudi drugih manjših
mest, prav tako je zelo zanimi-
va kultura naroda. Hkrati se
seznanjamo tudi s problemi, ki
pestijo deželo. V Sloveniji je
lepo, vendar je vaš jezik težak.
MARCELA, Čile: Zanima
me vse o Sloveniji, ljudje so
prijazni, le jezik je težak in nič
ga ne razumem. Mogoče malo
preveč delamo, a je vseeno su-
per. Žehm spoznati čimveč no-
vih stvari.
NIK, Indonezija: O Sloveniji
sem nekaj vedela že prej, ker
sem pred dvema letoma na
kongresu v Belgiji že spoznala
prijatelje iz Slovenije. Vaša
dežela je prelepa, super je
v Ljubljani, ljudje so zelo pri-
jazni, tako sem navdušena, da
sem lahko prišla k vam. Že
prej sem imela doma slike in
zemljevide Slovenije, poznam
najvišjo goro Triglav in tudi
znamke te dežele sem že imela.
Ko se bom vrnila domov, bom
o Sloveniji prav gotovo pisala
v časopisu kot o eni izmed naj-
lepših dežel. Zelo rada pojem
in zapeti znam tudi slovensko
pesem Regiment po cesti gre.
DAMJANA SEME
planinski kotiček
Na Begunjščico in Zelenico ter po Poti
prijatellstva
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v soboto, 6. avgusta, na
pohod na Dobrčo-Begunjščico in Zelenico. Avtobus bo odpeljal
ob 5. uri s parkirišča na Glaziji.
13. in 14. avgusta pa pripravljajo pohod po Poti prijateljstva
na Petzeck in Sauleck. Pohodnike bo čakal avtobus v soboto,
13. avgusta, ob 4. uri na parkirišču Glazija.
MOJCA MAROT
V spomin
Slavko Verdel
v sredo, 20.7.1994, smo se
na mestnem pokopališču
v Celju poslovili od g. Slavka
Verdela, nekdanjega direk-
torja, upokojenega delavca
Službe družbenega knjigo-
vodstva, podružnice Celje.
G. Slavko Verdel seje rodil
16.6.1917 v Celju, kot najsta-
rejši sin kmečkih staršev
v Pristavi pri Dobrni. Po kon-
čani osnovni šoli na Dobrni je
šolanje nadaljeval, po osvo-
boditvi na Gimnaziji v Celju
in nato ob delu zaključil štu-
dij na Pravni fakulteti
v Ljubljani.
Vse do pričetka II. svetov-
ne vojne je živel in delal na
kmetiji staršev. Kot mnogim
njegovim vrstnikom, tudi
njemu ni prizanesla vojna vi-
hra. Krutost vojne je tudi nje-
govim mladim letom, polnih
idealov, pustila grenke sledi.
Že na začetku vojne je bil ujet
in poslan v ujetništvo. Po vr-
nitvi domov je bil od leta 1943
aktivno vključen v narodno
osvobodilni boj.
Po končani vojni je od leta
1946 opravljal različne odgo-
vorne funkcije v tedanjih
Okrajih. Leta 1952 je bil ime-
novan za direktorja Narodne
banke. Zatem je bil direktor
Komunalne banke Celje, pa
zopet direktor Narodne ban-
ke Celje.
Od osamosvojitve Službe
družbenega knjigovodstva
leta 1962 je bil vse do svoje
upokojitve konec leta 1975
direktor Službe družbenega
knjigovodstva, podružnice
Celje.
Težko je v kratkih stavkih
opisati toliko stvari, ki so
značilne za lik pokojnika.
Kot strokovnjaka so ga cenili
ne samo na delovnih mestih,
kjer je služboval, temveč tudi
v okolju, kjer je živel. Bil je
vseskozi prisoten v javnem
življenju občine Celje. Za
svoje aktivno politično delo
je leta 1975 prejel tudi javno
priznanje občine Celje. Ves
čas svojega aktivnega dela je
pošteno ter z veliko strokov-
nostjo opravljal zaupane na-
loge.
Bilje spoštovan in ugleden
meščan našega mesta.
Številnim strokovnim pro-
blemom pri delu je znal najti
rešitev s svojo jasno vizijo in
strokovnostjo. Z vso avtorite-
to je znal mnogokra t najti po-
ti in uveljaviti cilje, ki si jih je
vedno znova zastavljal.
Svoje bogato strokovno
znanje je znal prenašati tudi
na sodelavce. S svojo stro-
kovnostjo je ves čas gradil
ugled Službe kot celote v šir-
šem prostoru.
Njegova pomembna skrb
so bili tudi delavci kot posa-
mezniki. Mnogokrat je znal
prisluhniti njihovim težavam
in skušal reševati njihove
probleme. Žanj je bila har-
monija v kolektivu skoraj
enako pomembna kot harmo-
nija v družini, ki jo je še pose-
bej cenil. S svojo veselo nara-
vo se je na mnogih srečanjih,
po napornem delu, znal s svo-
jimi sodelavci tudi razvedriti.
Njegova tesna povezanost
z naravo, ki jo je vedno obču-
doval, se je odražala v vsem
njegovem delu, moči, dosled-
nosti, strokovnosti in člove-
ški toplini.
Njegov vesten, pošten in
strokoven odnos do dela, nje-
govi prijateljski nasveti ter
odnos do sodelavcev, nam bo
ostal za vedno v spominu.
Spoštovanega pokojnika
bomo delavci Službe družbe-
nega knjigovodstva, podruž-
nice Celje, ohranili v trajnem
spominu.
Stane Jeienico
Poslovil se je sredi nedo-
končanega dela, odšel od svo-
jih najdražjih in pustil globo-
ko praznino, zapustil je sode-
lavce in mnogim so ostala le
pričakovanja.
Stane Jelenko je v Celje
prišel iz Zg. Doliča, kjer se je
rodil 29.4.1937. V mestu ob
Savinji je končal osnovno šo-
lo, nižjo gimnazijo in indu-
strijsko-kovinarsko šolo ter
se kot strugar leta 1957 zapo-
slil v Libeli. Marljivo se je
izobraževal tudi ob delu,
končal je srednjo tehnično
šolo strojne smeri, nadaljeval
šolanje v Ljubljani na Višji
varnostni šoli in postal tudi
prvi diplomant te šole.
V Libeli je od strugarja na-
predoval najprej do vodje
varnostne službe in bil nato
dve mandatni obdobji direk-
tor TOZD-a Tehtnice.
Po letu 1987je kot direktor
poveljnik opravljal delo na
Zavodu za požarno, reševal-
no in tehnično službo. Pogo-
sto so ga vabili tudi v druge
kraje Slovenije, kjer je s svo-
jimi predavanji o varnosti pri
delu poučeval vrstnike in
mlade.
Ob vsem delu mu je ostaja-
lo le malo časa zase, vendar je
svojega duha krepil v različ-
nih športih: atletiki, hokeju
na ledu in travi ter nogometu.
Toda njegove načrte je pre-
hitela smrt! Našla ga je prav
med njegovimi najdražjimi,
ko je preživljal kratke trenut-
ke oddiha na svojem vikendu,
in ga iztrgala iz ljubljene sre-
dine. Tisoče cvetov smo polo-
žili na grob v tiho zahvalo
tistega vročega 14. julija in
v vsakem od teh cvetov je bila
izrečena hvaležnost za drob-
no misel spodbude, za iskren
smehljaj, prijazen stisk roke,
predvsem pa za človeško in
prijazno ljubezen do žene in
domačih, za skrb, izkazano
prijateljem in sodelavcem.. ■
Ob zadnjem slovesu so se
za to zbrali vsi, ki so z njegovo
pomočjo pridobili strokovno
znanje, poklicni gasilci in so-
delavci, ki jih je uspešno vo-
dil dolga leta ter cenil njihovo
delo, športni prijatelji, člani
zelene bratovščine, znanci iz
Kozjega...
Težko je dojeti izgubo ob
nenadnem odhodu, zagotovo
pa vsi čutimo, da je odšel
mož, ki so ga krasile mnoge
človeške vrline. Da je odšel
nekdo, ki je ob svojih vsakda-
njih naporih v službi opazil
tudi »cvetico ob poti,« ki je na
svojem vikendu našel veselje
in v družinskem krogu srečo.
Vse strokovno znanje, vsa
duhovna moč, ko je zbiral
okrog sebe svoje domače, vse
tihe in majhne dobrote, ki jib
je izkazoval ljudem, naj bodo
spodbuda vsem, ki žalujete ii'
ga pogrešate, da spomin ni-
koli ne bi potonil v pozabo!
Št. 30 - 28. julij 1994
13
Plezalna odprava v ZDA
Avgusta odhaja na plezalno turnelo v ZDA slovenska odprava, katere člani sodilo
med nalbollše plezalce v Slovenlll
Pripravljajo se za obisk Ore-
gona, Colorada, Wyominga in
Kalifornije, ki ležijo na zaho-
du države in predstavljajo po-
dročja, kjer se je rodil »freec-
limbing« ali prosto plezanje.
Prav tu so najtežje smeri na
svetu. Člani odprave so Matej
Mejovšek, Albin Simonič, Ta-
dej Goric in Maja Čonč.
Matej Mejovšek je član Ša-
leškega AO iz Velenja in slo-
venski reprezentant v šport-
nem plezanju. Obiskuje tretji
letnik Fakultete za šport
v Ljubljani in je eden najbolj-
ših športnih plezalcev pri nas.
Bil je mladinski državni prvak
leta 1989, članski državni pr-
vak leta 1992, zmagal je na
tekmi za Pokal Slovenije
v Škofji Loki, na mednarodnih
tekmah v Pivki in Dresdnu je
zasedel drugo, v Hohensteinu
pa tretje mesto. Sodeluje na
vseh tekmovanjih v športnem
plezanju po Evropi, na svetov-
ni kakovostni lestvici je v letu
1994 zasedel 36. mesto. V tek-
movalni sezoni je lansko leto
zbral v svetovnem pokalu 26
točk ter v Bolgariji zasedel 15.
mesto. Lani je s smerjo »No-
stalgija dolgih senc«, ki je
z oceno X+/XI ena najtežjih
smeri na svetu, opravil plezal-
ni vzpon leta pri nas ter bil
proglašen za najboljšega ple-
zalca v Sloveniji. Ta smer je
bila ena izmed najtežjih. Pre-
plezal je tudi številne smeri
desete težavnostne stopnje pri
nas in v plezališčih po Evropi.
Albin Simonič je član PD
Laško in prav tako študent
tretjega letnika Fakultete za
šport. Njegov najtežji vzpon je
vzpon v smeri »Masaker«
z oceno X, uspešno je ponovil
tudi smeri »C^^f«, »Sonce
v očeh« in »Strta srca«, vse
z oceno X-. Preplezal je veliko
smeri devete težavnostne stop-
nje ter opravil številne proste
ponovitve ekstremno težkih
smeri v naših in tujih gorah.
Tadej Goric je član ŠAO in
je preplezal več smeri devete
stopnje, njegova najboljša do-
sežka pa sta vzpona v smeri
»CSN«, ocenjeni s spodnjo de-
seto stopnjo, in »GUERNICA«
z oceno IX+/X-. Vidne rezulta-
te je dosegal tudi na tekmah za
Pokal Slovenije.
Maja Čonč je dijakinja dru-
gega letnika Gimnazije Beži-
grad in članica AO Ljubljana
Matica. Njeni najvidnejši do-
sežki so vzpona v smereh »Vrt
bogov« in »Rosenkranz«, obe
sta ocenjeni z VIII+, nekaj
vzponov na pogled v smereh
z oceno VII+/Vni-, štirikrat
uvrstitev na drugo mesto na
tekmovanjih za Pokal Sloveni-
je v srednji kategoriji ter pr-
venstvena smer »Iskra hrepe-
nenja« v zahodnih Jvdijcih.
Glavni cilj odprave so vzpo-
ni v najtežje smeri v ZDA.
»Just do it« ima oceno XI,
vzpon v smeri »To bolt or not
to be« pa oceno X+. Razen tega
želijo posneti kratek športni
film o vzpoaih v smereh, ki so
povezane s tamkaj šno deželo
in ljudmi, posebej pa bodo tu-
di opazovali, kako se obnaša
človek med največjimi šport-
nimi napori.
DAMJANA SEME
Albin Simonič v steni.
Mladi talenti že petič
Sedemnajstega julija je bilo na Ponikvi že petič srečanje
mladih talentov. Nastopih so v treh skupinah. Med mlajšimi od
12 let je zmagal Primož Založnik, v skupini starejših od 12 let
Suzana Rožanc in Hermina Matjašič (na fotografiji), v tretji
skupini - med ansambU - pa trio Fri. Nagrado občinstva so
prejeU bratje Sluga iz Razborij. Po prireditvi je za razvedrilo
igral ansambel Mira Klinca. Prebivalci Ponikve si takšnih sre-
čanj žeUjo še več, saj jim lepo popestrijo poletje.
A.K.
Gasiisico slavje v Grajski vasi
Gasflsko društvo Grajska
vas v žalski občini je v soboto
praznovalo 90-letnico obstoja.
Za to priložnost so popolnoma
obnovili gasilski dom, predali
novo orodno vozilo in na pro-
čelju obnovljenega doma od-
krili fresko sv. Florjana, zaš-
čitnika gasilcev.
Na slavnostni seji je ob jubi-
leju govoril predsednik GD
Grajska vas Ivan Strožar, nato
pa so podeUh več priznanj in
odlikovanj. Državno odhkova-
nje plamenico I. stopnje je pre-
jelo GD Grajska vas, plameni-
co m. stopnje pa Tone Cizej
ter Vinko in Boris Topovšek.
Popoldne je bila parada
s prevzemom novega orodnega
vozila. Fresko na pročelju ob-
novljenega doma je odkril naj-
starejši krajan Anton Jerneje,
novo vozilo in obnovljen dom
pa je blagoslovil taborski de-
kan Leopold Selčan.
T.TAVČAR
Novi orodni
vozili
v soboto, 30. julija, bosta
slavih kar dve gasilski društvi
v žalski občini. Ob 17. uri bodo
v Zabukovici proslavili 70-let-
nico društva in prevzeU novo
orodno vozilo. Uro za tem pa
bodo novo vozilo prevzeU še
gasilci v Ojstriški vasi, kjer so
tudi obnovih svoj dom.
T.T.
S slavnostno parado so jubilej GD Nazarje počastili gasilci iz vseh društev v mozirski občini,
nazarski pa so ob 70-letnici izdali tudi bUten.
Jubilej nazarsklh gasilcev
»So društva, ki imajo pred
seboj še večje jubileje, vendar
za sabo nimajo takšnih uspe-
hov,« je ob proslavi 70-letnice
Gasilskega društva Nazarje
povedal predsednik OGZ Mo-
zirje Franc Trbovšek.
Uspehi nazarskega društva
se kažejo predvsem v sodob-
nem gasilskem domu, modemi
opremljenosti m strokovno
usposobljemh gasilcih, je po-
udanl predsednik GD Nazarje
Roman Krajner. Na petkovi
proslavi v nazarskem domu
kulture pa je bUo slišati še ve-
liko toplih in pohvalnih besed,
namenjenih tistim, ki nenehno
bedijo nad našim premože-
njem in življenji. Vendar pro-
slava ni minila brez kritičnih
besed, ki jih je izrekel pred-
sednik Franc Trbovšek: »Ga-
silci sprejemamo izziv seda-
njega časa, odgovornosti in
naloge, ki so pred nami. Ven-
dar pa mora svoj del dolžnosti
prevzeti tudi država. Pred-
vsem želimo, da novo sprejeti
zakom ne bi bih le popisan list
papirja, odgovornost pa nalo-
žena na ramena gasilcev!«
GD Nazarje ima posebej
usposobljeno ekipo za reševa-
nje v prometnih nesrečah, ven-
dar upajo, da bodo morali svo-
jo usposobljenost čim manj-
krat dokazati. Na petkovi pro-
slavi so gasilcem podelili tudi
repubUška, občinska in dru-
štvena priznanja. Društvo je
prejelo gasilsko plamenico n.
• stopnje, odlikovanja pa so pri-
peli Martini Cigale, Bojanu
Golobu, Mitji Rotovniku in
Francu Slapniku.
US
Priljubljena oaza
Na zeleni oazi med betonskimi stavbami v Velenju preživljajo poletje številni veliki in mah
Velenjčani. Sonce jim ne prizanaša, senco je težko najti, zato se namakajo v bazenu.
L. OJSTERŠEK
Rečičani na Stonu
Za Rečico ob Savinji skoraj lahko rečemo, da je kraj v nedeljo izumrl. Večina'krajanov se
je namreč preselila na Ston, v slikovito okolje nad tisoč metri nadmorske višine.
Druženje Rečičanov in krajanov iz drugih krajev Zgornje Savinjske doline je minilo
v prijetnem, predvsem pa tekmovabiem vzdušju. Lovska družina Rečica, ki je organizator
tradicionalnega srečanja, je pripravila tekmovanje v vlečenju vrvi, streljanju z zračno
puško in malem nogometu, izmed 10 prijavljenih ekip pa so se najbolj odrezali tekmovalci
iz Rastk.
US
Št. 30 - 28. julij 1994

v zakon brez prstanov
Ciril in Ana Tratenšek sta se vzela leta
1939. Denarja za prstane nista imela, zato
sta si jih sposodila. In čeprav sta vse življe-
nje trdo garala, si prstanov do danes še nista
mogla privoščiti. Zato pa sta zelo ponosna
na listino, ki sta jo prejela od občine ob
petdesetletnici skupnega življenja pred pe-
timi leti.
Oba sta se rodila na Ponikvi. Ciril je pred
kratkim praznoval 90. rojstni dan, Ana ima
83 let. Stanujeta v Debrem, v hiši, ki je stara
že več kot 150 let. Ciril Tratenšek je že tri
leta nepokreten, tudi njegova žena ima hude
težave z zdravjem, tako da zanju skrbi Polo-
na Labohar. Prihaja zgodaj zjutraj, pripravi
jima hrano, ju umiva in oblači, skratka, na
razpolago jima je dopoldne, popoldne pa
zanju skrbi sin.
Ajia je rodila deset otrok, vendar sta dva
umrla. Zdaj imata že enajst vnukov in štiri
pravnuke. Ciril je 40 let delal na železnici,
znal pa je vse potrebno postoriti tudi doma.
Spominja se, da so ga vedno vsi prosili, naj
jim pomaga, kajti lotil se je prav vsakega
dela in rad je pomagal. Delal je po vsej vasi.
Nikoli ni rekel ne, čeprav je imel dela čez
glavo. Pravi, da ni nikoli mislil, da bo doča-
kal 90 let. Ce bi bil zdrav, bi še rad delal.
Včasih je bil tako uren, da je bil vsakdo zanj
prepočasen. Danes je nad ljudmi, katerim je
nekoč toliko pomagal, zelo razočaran. Vča-
sih niso mogli brez njega, zdaj, ko je zgaran
in nemočen, ga nihče ne pogreša. Nihče ga
nikoli ne obišče. Še dobro, da ima tako
skrbne otroke in Polono.
Spomini na otroštvo niso prav lepi, starši
so mu kmalu umrli, tako da se je moral
znajti sam. Za delo, ki ga je opravil, navad-
no ni dobil drugega kot kaj za pod zob.
Lakota mu ni neznana, saj je veliko stradal,
ko je bil ujetnik na Danskem. Sicer pa o voj-
ni ne govori kaj dosti.
Zelo nesrečen je Ciril ob slabem vremenu
ali pa v zimskem času, ko ne more biti
Našega darila, zlate verižice, je bil Ciril zelo
vesel in si jo je takoj obesil okrog vratu.
zunaj. Rad sedi pred hišo in se s kom pogo-
varja. Še vedno rad šiva gumbe in bere Novi
tednik, ki ga naroča že več kot 35 let. Naj-
prej prebere osmrtnice, da vidi, če je umrl
kdo od njegovih znancev, potem pa kroniko
iri vse ostalo. Rad posluša domačo glasbo in
tudi sam kaj zapoje. Ko je praznoval svoj
90. rojstni dan, so se zbrali vsi njegovi otro-
ci, vnuki in pravnuki, peli so in se zabavali
pozno v noč. Tudi Ciril je veliko pel, zato je
bil potem dva dni zahripan. Pa je bilo
vrediio.
DAMJANA SEME
Taborniki z mentorji pred vbodom v kočo.
S taborniki pod Raduho
v planinski koči na Loki
pod Raduho je taborniške po-
čitnice preživljalo 18 članov
planinskega krožka iz osnovne
šole Laško, sprendjalo pa jih je
sedem mentorjev. Kljub slabe-
mu vremenu v prvih dneh je
bilo vzdušje prijetno, blato in
dež otrok nista niti najmanj
ovirala.
Večdnevno počitniško ta-
borjenje si »zaslužijo« najbolj
dejavni člani laškega planin-
skega krožka. Otroci in men-
torji niso vsako leto isti, tudi
mesta taborjenja se spremi-
njajo. Počitnice so prejšnja le-
ta preživljali v Trenti, Tamar-
ju, Logarski dolini, Klemenči
jami in na Jezerskem. Letos je
za mlade tabornike na Loki
poleg mentorjev skrbel tudi
poseben gost, ki so n(iu pravih
kar Striček. Otroci so ga imeli
zelo radi, saj jih je Striček za-
baval z igranjem na ustno har-
moniko ter s pripovedovanjem
grozljivih in neverjetnih
zgodb. Govoril jim je o svojih
doživljajih iz raznih delovnih
akcij in opisoval prigode
z drugimi otroki. Pravi men-
torji so bili učiteljici Dragica
Kumer in Mojca Jutriša, pla-
ninski vodnik je bil Jože Ko-
vač, pomagali pa so še Dejan
Titan, Miran Pušnik, Jože Fri-
šek in Karolina Praprotnik.
Na taborjenju naj bi otroci
spoznavali predvsem plezanje
in se »naučili« prijateljskega
odnosa do ljudi in narave. Na-
ravi so prisluhniU že zjutraj
s »skokom iz postelje v naravo,
med skale, ptice, cvetje«. Otro-
ke so poleg narave navajali tu-
. di na prijateljstvo, potrpežlji-
vost in na življenje v skupno-
sti. Seveda visoko v gorah, tik
pod Raduho, taborniški dnevi
ne morejo miniti brez pohodov
in tur. Mladi planinci so imeli
izdelan program, vsak dan so
načrtovali nekaj posebnega.
Tako so si ogledali pastirsko
kočo, kjer so jih pogostili in
jim pokazah stare predmete.
Snežno jamo, ŠU so se prave
plezalce, se povzpeli na Radu-
ho... Poleg tega so otroci
spoznavali fotografiranje, bo-
taniko, poskusili domače spe-
cialitete, en večer pa namenili
tudi tabornemu ognju in
staršem.
Otroci so se na Loki imeU
res lepo. Sicer ni tako po-
membno, kje so, pomembni so
pravo vzdušje, zadovoljstvo
primerne ture. Vsak je izp
Raduhe odnesel svoj najlep
doživljaj. Nekaterim je bi
najbolj všeč plezanje z vrvi
drugim pastirska koča, vse
pa Stričkove zgodbe in orglic
Ob prostem času so igrali ki
te in zabavne igre, se ign
s psom, ki ga imata lastnil
koče, in celo meditirali ter p
slušah naravo. Televizije ni
preveč pogrešali. Laškega*
Piva in cvetja tudi ne, »sajl
tam zapravili preveč denarjJ
Življenje v koči jim je bi
všeč, pa tudi dež jih ni prem
oviral. Seveda so vsi v en ^
za to, da se tu ali pa kje druj
srečajo še drugo leto.
NADJA K(
Špela Wiegele in Bogo Klezin, učenca 2. razreda, sta v akd
mladi planinec dobila zlat znak in sta tako najboljša plai^
na šoli.
Uubenci vabilo
Na Ljubnem je že vse pri-
pravljeno za tradicionalni, 34.
Flosarski bal. S prireditvami
bodo organizatorji pričeli že
zadnjo julijsko nedeljo, vrhu-
nec Flosarskega bala pa bo
prihodnjo nedeljo, 7. avgusta.
Letošnji Flosarski bal bodo
uradno začeli 31. julija s sli-
karsko-kiparsko kolonijo in
gorsko kolesarsko dirko za na-
slov državnega prvaka v spu-
stu, hkrati pa bodo v Vrbju
pripravili oglarsko kopo, pri
Atelšku pa začeli žgati apno
v apnenici. Prvi teden v avgu-
stu bo na Ljubnem minil
v znamenju športa, pomerili se
bodo kajakaši, paraplegiki
v namiznem tenisu, tenisači,
jadralni padalci in nogometa-
ši. V petek, 5. avgusta bodo
v OŠ Ljubno odprli razstavo
likovno-kiparskih del, ob 19.
uri pa pripravih Flosarski ve-
čer z domačimi pevci, godci in
igralci v Vrbju. Tudi sobota bo
posvečena športnim tekmova-
njem, pomerili se bodo keg-
Ijavci in smučarski skakalci za
pokal Flosar. V nedeljo, 7. av-
gusta, zadnji dan Flosarskega
bala, bodo ob 16. uri Ljubenci
udirali flos, uro kasneje pa se
z domačimi godci podali od vi-
že do viže. Na prireditvenem
prostoru v Vrbju bodo prika-
zali stare ljubenske obrti,
predstavili bodo delo kovačev,
oglarjev, gozdarjev in razna
kmečka opravila, poskrbeU pa
bodo tudi za domače jedi in
pijače.
US
Urejalo krajevne ceste
v krajevni skupnosti Letuš v žalski občini so letos asfaltirali
kar štiri odseke krajevnih cest v dolžini 1,8 kilometra. V soboto
so slovesno odprli enega od njih in sicer odsek ceste Omladič-
Puncer v dolžini 400 metrov.
Na slovesnosti je spregovoril predsednik sveta KS Letuš Jože
Perger, ki je pohvalil udarniško delo krajanov in njihovo pri-
pravljenost, da sami prispevajo za obnovo ceste. Tako so vsa
zemeljska dela opraviU v lastni režiji, asfaltno prevleko pa je
financirala občina Žalec. Cesto je nato predal namenu skupaj
z Antonom Mandeljcem, predsednikom režijskega odbora za
gradnjo odseka(na sliki).
T. TAVČAR
Amalija Planinšek
Tatjana Palir
Aleš Praznik
Adela Makovšek
Silvo Hlastec
Poletna razprodaja - slaba ponudba
Večini ljudi se zdijo razpro-
daje koristne, saj denarja nik-
dar ni preveč in je vsak prihra-
nek dobrodošel. Pri tem zlasti
mislimo na upokojence in
nmoge brezposelne, ki morajo
pač paziti na vsak tolar. Ža-
lostno pa je predvsem to, da je
založenost trgovin slaba in da
so cene marsikdaj celo višje
kot v času sezone. Kakšen je
potem sploh še smisel poletnih
razprodaj?
Amalija Planinšek, brezpo-
selna, 50 let: »Razprodaje se
mi zdijo koristne, saj lahko
človek tako prihrani vsaj ne-
kaj denarja, pa tudi ponudba
se mi zdi dobra.«
Tatjana Palir, delavka, 32
let: »Izbira je sicer bolj slaba,
prihraniš pa precej, zlasti pri
nakupu oblačil. Na splošno pa
se mi zdi, da ljudje nimajo de-
narja, zato so razprodaje ved-
no dobrodošle.«
Aleš Praznik, študent, 20
let: Če ne kupiš v sezoni, po-
tem kupiš na razprodaji, kjer
naj bi bilo pač ceheje. Na ta
način kupuje nmogo ljudi, po-
nudba pa se mi zdi slaba, mno-
go slabša kot v sezoni. Kdo
največ kupuje na razprodajah?
Ljudje, ki gledajo na vsak
tolar.«
Adela Makovšek, ekonom-
ski tehnik, 35 let: »Razprodaje
so konkurenca za trgovine. Za
kupce so dobrodošle, za trgo-
vine pa nikakor. Mislim, da
ljudje na razprodajah kar
pridno kupujejo, ker je ceneje.
Pri tem zlasti mislim na otro-
ške stvari, konfekcijo in ^
ge. Slovenci na splošno
mo dovolj denarja, zato
jemo le najnujnejše. Gled«J
loženosti pa nimam prip«""
Silvo Hlastec, ekononiis',
let: »Razprodaje 'sploh^
razprodaje v pravem p<^^
besede, saj trgovci zaračii'^^
tako visoko maržo, da ^.l
eno ali kupiš izdelek ^' ^'
razprodaje ali pa med sezj.
BOJANA JA^ J
Foto: EDO EINSPl^^
Št. 30 - 28. julij 1994
15
Malo cvetja, veliko piva
in Se več dobre volje
jiončala se le tratllclonalna prireditev Pivo In cveUe v Laškem, kilo le letos obiskalo 1U0 tisoč Hudi
Tudi letošnja turistična in kulturna prire-
ditev Pivo in cvetje je dosegla svoj namen in
v Laško privabila množice obiskovalcev, ki
. so si ogledali zanimive razstave in se pove-
; selili ob glasbi in pivu. V devetih dneh je
prireditve obiskalo približno 140 tisoč ljudi
• iz vse Slovenije. Samo v soboto jih je bilo 50
tisoč, nedvomno pa je večino pritegnil og-
njemet, ki je vsako leto prava senzacija.
Poleg tega so se zvrstile razstave cvetja.
gob, čebel, ptic, mačk, ročnih del invalidov
in kruha, koncerti zabavne, narodne in jazz
glasbe, modne revije in seveda ulične zaba-
ve, ki marsikomu niso dale spati vse do
jutranjih ur. Za marsikoga je bilo naporno,
številni zabave željni pa so prepričam, da
bodo prišli tudi prihochije leto.
DAMJANA SEME
Foto: EDI MASNEC
Razstava Kruh naš vsakdanji je bila v kleti Trške kašče, kjer so se obiskovalci zagledali v kruh
najrazličnejših oblik. Pa na zaradi lakote.
V paradi Piva in cvetja je bila posebej zanimiva kočija iz začetka 19. stoletja, s katero se je na
povorki predstavilo Zdravilišče Laško ob svoji 140 letnici
Nevesto niso kar tako predali nestrpnemu ženinu. Prej je moral še pokazati, kaj zna
Ohcet kot pred stoletjem
Turistično prireditev Pivo
in cvetje so v nedeljo zaklju-
čili s kmečko poroko po ljud-
skem običaju, kjer sta si zve-
stobo obljubila Daniela
Štojs in Renato Klenovšek.
Pot do neveste ni bila lahka,
saj se je moral ženin kar po-
truditi, da jo je lahko odpe-
ljal v svojo vas.
Preden je sploh lahko od-
peljal nevesto iz hiše, je mo-
ral odgovarjati na težka
vprašanja, da so videli ali
mu nevesto lahko zaupajo ali
ne. Preizkus je uspešno
opravil in nevesta se je od
doma poslovila s solznimi
očmi. Vendar to še ni bilo
vse. Najtežje je bilo odpeljati
nevesto iz rodne vasi, saj je
njeni prijatelji niso hoteli
kar tako dati. Zahtevali so
denar zanjo, saj so jo fantje
v vasi varovali in fante izpod
oken podili in za travo, ki jo
je pomečkal, ko je hodil
k nevesti. Poleg tega pa še za
pse, ki jih je vznemirjal
s svojimi prihodi in za stor-
jene grehe, ki jih ni manjka-
lo, pa še za temne noči, ko
mu je luna svetila. Kar pre-
cej denarja bi bilo treba od-
šteti, vendar si na ženinovi
strani niso mogli privoščiti
tako velike vsote. Zato so se
pogajali za ceno, drugače ni
šlo.
Ko so se sporazumeli, so
prežagali drevo, da sta ženin
in nevesta lahko prišla iz ene
v drugo vas. Začel se je po-
ročni obred. Laški župan
Miloš Veršec je bodočima za-
koncema povedal nekaj pri-
dig o skupnem življenju in
kipalu je bilo vsega konec.
Daniela in Renato sta stopila
v zakonsko življenje, poročni
obred je bil končan, svate pa
je čakala bogato obložena
miza.
Svatbi so se pridružili pa-
ri, ki so se v vseh teh letih
poročili na tradicionalni
kmečki ohceti v Laškem.
Vseh parov je bilo 23, vendar
se je en par razšel, en par je
iz bivše Jugoslavije, med dva
para pa je posegla kruta uso-
da. Tako se je letošnjemu po-
vabilu odzvalo 17 parov. Pri-
šla sta zakonca Simončič,
Repše, Verbovšek, Križman,
Slimšek, Frece, Užmah,
Cvetka in Cvetko Bezgovšek,
Podkoritnik, Čater, Pusov-
nik, Grauf, Aškerc, Pertinač,
Palčnik, Metka in Jože Bez-
govšek ter zakonca Sipek.
Nad povabilom so bUi prese-
nečeni, vsi pa imajo na Pivo
in cvetje zelo lepe spomine.
Zraven so pripeljali tudi
svoje otroke.
Zaplesali so, potem pa sta
se mladoporočenca s kočijo
odpeljala.
Omizje dosedanjih parov, ki so se zbrali, da bi izmenjali izkušnje zakonskega življenja in dali
napotke tudi mladoporočencema. Ob tako številnih napotkih res ne bi smela imeti težav.
Zaigrajmo po domače
Minuli teden je bil v okviru Piva in
cvetja Večer z ljudskimi godci. Zbrali so
se na Aškerčevem trgu v Laškem ter
zaigrali na harmoniko, klarinet, bas, ci-
tre in orglice.
Odbor za obujanje, ohranjanje in pri-
kazovanje starih šeg in delovnih navad
se je letos odločil obuditi del ljudskega
izročila, povezan z ljudskimi godci. Že-
leli so predstaviti vso pestrost godčev-
skih viž, ki so se ohranile na tem po-
dročju, in spodbuditi mlade, da bi še
bolj zavzeto nadaljevali tradicijo. Na-
stopilo je sedem skupin in posameznih
godcev iz Laškega in okolice: Miran Je-
ran, Jože Hrastnik, skupina Tančevi ta-
vrharji, Gregor in Franci Verbovšek,
Martin Sehč, Zdenka in Tonika Zaje ter
Fani Lapajne s svojo skupino, v goste pa
so povabili znanega ljudskega umetni-
ka, sedaj 87-letnega Tončka Pluta, ki ga
je na harmoniki spremljal sin Slavko
Plut.
Prireditev je popestrila predstavitev
domačih izdelkov in obrti. Za zabavno
glasbo so poskrbeli Šaleški fantje, pro-
gram pa je povezovala Betka Šuhel.
Št. 30 - 28. julij 1994
16
Osmica za zlato
svetovnega prvenstva
Gregor Cankar te pred tednom dni v Lizboni postal mladinski svetovni prvak v skoku v dallavo — Boljši
kot Powell In Lewls
»Nikar ne pričakujte preveč.
Prvi pravi vrhunec bo mladin-
sko svetovno prvenstvo 1994,«
je predlani pred svojim prvim
velikim mednarodnim tekmo-
vanjem v pogovoru za Novi
tednik dejal skakalec v dalja-
vo Gregor Cankar in minuli
četrtek uresničil napoved.
V Lizboni je z 804 cm postal
mladinski svetovni prvak!
»Uspelo mi je. Kot sem na-
povedal pred odhodom,« je
z zadovoljnim glasom nekaj ur
po vehkem uspehu začel novi
mladinslci svetovni prvak Gre-
gor Cankar in se v hotelski so-
bi sploh ni ločil od kolajne.
»Tudi zdaj jo imam ob sebi,
tako bo še naslednje dni in šele
pred odhodom jo bom shranil
v torbo,« je stekla beseda sicer
zadržanemu in tihemu mlade-
niču iz Tmovelj pri Celju.
Po prihodu s štadiona je bil
deležen posebnega sprejema.
Kolegi iz reprezentance so na
strop z lepilnim trakom obesili
nogavice, klimatsko napravo
naravnali na pet stopinj in ga
po večerji presenetih s torto.
»Nazdravih smo z vinom, spil
sem pivo, pokhcal domače in
potem se me je lotila utruje-
nost. Niti televizijskega pos-
netka se mi ni preveč ljubilo
gledati,« je študent Fakultete
za šport posebej za Novi ted-
nik še enkrat podoživel slavje.
Gregor Cankar je že tri leta
največji up slovenske atletike,
a je imel le eno napako: na
obeh vehkih prvenstvih je za-
tajil že v kvalifikacijah. »Ko
sem v drugem kvalifikacij-
skem skoku »zamočil«, sem se
nehote spomnil Seula in San
Sebastiana. Postalo meje po-
šteno strah, da se bosta pono-
vili stari zgodbi, a sem se
v zadnji seriji rešil in enako
ponovil še v finalu. Ni bilo na-
črtno in prvi hip o zmagi sploh
nisem razmišljal. Bil sem ve-
sel, da sem premagal mejo
osmih metrov,« je opisoval do-
gajanja na imiverzitetnem šta-
dionu v Lizboni, ki je bilo od
minule srede do nedelje
5. mladinskega svetovnega pr-
venstva, na katerem so nasto-
pila zastopstva iz 151 držav.
Pogum za telefonski
klic
Oče Janez je svojčas igral
rokomet (zdaj je tehnični vo-
dja mlade ekipe Celja, ki na-
stopa v drugi Ugi) in sina po
svoje seveda usmerjal v šport.
»Bil sem živahen otrok in na-
okoli skakal, kot da bi imel
v riti sršene. Kot petošolca me
je oče pomalem silil v atletske
vrste in nič mu ne zamerim, saj
je v določenem obdobju vsako-
gar treba spodbujati,« se spo-
minja mladi šampion, ki je la-
ni končal kemijsko smer STŠ
in zaradi mature treniral ne-
koliko manj.
Njegov prvi trener je bil Mi-
ro Kocuvan, toda Gregorja so
mikale še druge stvari. Med
poletnimi počitnicami se je
Kladivarjevega štadiona na-
daleč izogibal, nekako ob pre-
hodu iz osnovne v srednjo šolo
pa se je pod strokovnim vod-
stvom Braneta Strožerja zače-
lo zares. Hiter razvoj sta neko-
liko zavrla izvina obeh glež-
njev in razrahljane vezi so bile
dolgo huda nadloga, ki mlade-
Kvalifikacijska norma je bila
750 cm, vendar so jo presegU le
štirje atleti in za vstop v finale
je bilo dovolj že 739 cm. Can-
kar je najprej prestopil, nato
skočil slo^mnih 676 cm in
v zadnjem skoku 779 cm, kar
je bil najboljši rezultat kvalifi-
kacij. Njegova finalna serija: —,
787 cm, -, -, - in 804 cm.
ga šampiona vendarle ne ovira
več.
Sprva se je bolj navduševal
za skok v višino (osebni rekord
je 212 cm še iz leta 1991), toda
zaradi prenizke rasti se je sča-
soma preusmeril v daljavo. Bil
je izredno zanesljiv in ob red-
kih prestopih vselej letel prek
sedem metrov. Vse do letos, ko
se neveljavni skoki kar naprej
vrstijo. »Nič ni narobe. Zalet
imam dobro odmerjen in vse je
stvar motivacije. Ko je prava,
so tudi skoki regularni in do-
volj dolgi,« preprosto odvrne.
Pričakovanja so bila zanj
vseskozi prevehko breme. Po
polomu na MSP v Seulu 1992
je nekaj dni zbiral pogum za
Mlademu šampionu je v torek
sprejem pripravila občina Ce-
lje, včeraj njegov pokrovitelj
Eurodas, danes pa bo gost Ce-
tisa.
telefonski klic in sporočilo, da
ni nič z uvrstitvijo v finale. Še
huje je bilo lani v San Sebasti-
anu, kjer Je vendarle že sodil
med kandidate za kolajno in
zato je bila zmaga v Lizboni
veliko olajšanje. Novica
o uspehu se je v domovino raz-
širila domala isti trenutek, ko
se je na semaforju izpisala da-
ljava 804 cm. Oba najhujša
tekmeca za kolajno sta že
opravila zadnji skok in ni bilo
več dvoma: Gregor Cankar je
mladinski svetovni prvak
v disciphni, ki je bila po sanj-
skem skoku Boba Beamona
več kot dve desetletji že skoraj
mistična.
Oče skakal v spanju
»Dve noči sem v spancu ska-
kal. Dobesedno skakal. Ponoči
me je metalo iz postelje, v temi
sem se nervozen sprehajal po
stanovanju in žena me je začu-
deno vpraševala, če sem po-
vsem normalen,« je neposred-
no po končanem tekmovanju
skoka v daljavo odkrito priz-
nal Janez Cankar. »Vem, vse
mi je povedal,« je očetov »na-
stop« komentiral Gregor, nje-
gova mati Metka pa se je le
prešerno smejala.
Lansko jesen je bodoči šam-
pion samo zaradi odhoda na
študij zamenjal trenerja.
V Ljubljani je zanj skrb prev-
zel Srdžan Džordževič. »Zalet
sem skrajšal za dva koraka,
a ko si dober je kratkomalo
vseeno, kako je dolg. Moja naj-
večja hiba je hitrost, čeprav
sem se v zadnjih mesecih ne-
kohko popravil. Na 100 me-
trov tečem 10,86, idealno pa bi
bilo 10,50 in s takšnim rezul-
tatom bi bil celo slovenski re-
korder. Tehnike skoka ne bom
dosti spreminjal, veliko rezer-
ve pa imam še v doskoku, ki
niti v Lizboni ni bil dober,«
trdi Gregor.
Osemmetrska razdalja je bi-
la v njegovih letih nedoseglji-
va celo za svetovnega rekor-
derja Mika Powlla in Carla
Lewisa. »Razdalje nikoli ni-
sem meril, a sem toliko bolj
vesel, da mi jo je uspelo pre-
Anja Valant je z osebnim re-
kordoni 12,82 m v troskoku
zasedla 14. mesto in za samo
dva centimetra zaostala za
uvrstitvijo v finale, Mateja
Bezjak je v svojem edinem ve-
ljavnem metu kopje zalučala
do 45,64 m, Jolanda Steblov-
nik pa se je v polf inale uvrstila
z drugim najboljšim rezulta-
tom 2:07,16 in nato v svoji
skupini zasedla šele 7. mesto
s časom 2:09,35.
magati na najbolj pomemb-
nem tekmovanju. Najprej sem
se celo bolj veselil rezultata
kot zmage.« Komentator
Eurosporta je njegov nastop
opisal kot pravljico in tudi
Gregor ni skoparil s prispodo-
bami.
»Res je bila pravljica. Vsak
dan ne moreš postati svetovni
prvak. Že nekaj časa sem čutil,
da imam v nogah dovolj moči
za skok prek osmih metrov.
Vseskozi sem si žeiel, da bi se
mi posrečilo v Lizboni in
v zadnji seriji sem zares ideal-
no zadel odrivno desko. Kolaj-
na je želja vsakega športnika,
o njej pa sem začel razmišljati
šele po prihodu na Portugal-
sko, ko sem videl, da imam če-
trti najboljši rezultat,« je raz-
mišljal atlet Kladivarja Cetisa.
Čez deset dni se bo v Helsin-
kih začelo evropsko prvenstvo
za člane in med udeleženci bo
tudi Gregor Cankar, saj so mu
normo priznah kljub premoč-
nemu vetru (3,1 m/s). »Sel bom
pogledati. Toliko, da od bhzu
okusim vzdušje prave tekme in
zato sem v Lizboni že opravil
nekaj treningov,« je kratko
odvrnil in brez dvoma bo kma-
lu dobU kakšno ponudbo za
prestop v drugi klub. »Ne pri-
de v poštev. Rad bi ostal v Ce-
lju. Razmere se počasi urejajo,
zelo sem zadovoljen s skrbjo
mojega pokrovitelja Eurodasa
in ni nobenega razlog za od-
hod,« zatrjuje lovec na daljave
in rekorde, ki je v Lizboni iz-
polnil obljubo izpred dveh let.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Gregor Cankar (25. januar 1975; 179 cm, 67 kg) je v Lizboni 21. julija 1994 postal mladinski
svetovni prvak v skoku v daljavo. Trenutno ima v lasti šest mladinskih državnih rekordov in je
doslej že osvojil šest naslovov absolutn^a državnega prvaka. Razvoj rezultatov v skoku
v daljavo: 1990 -673 cm; 1991 - 734 cm; 1992 - 751 cm (s premočnim vetrom v hrbet 763 cm); 1993
- 760 cm; 1994 - 792 cm (s premočnim vetrom v hrbet 804 cm). Državni prvak v skoku v daljavo
1991 (734 cm), 1993 (736 cm) in 1994 (766 cm), v troskoku 1994 (15,09 cm) ter štafeti 4x100 metrov
1993 in 1994. Drugi v skoku v daljavo 1992 (735 cm) in štafeti 4x100 metrov 1992. Udeleženec
MSP Seul 1992 (izpadel v kvalifikacijah s 723 cm), MEP San Sebastian 1993 (izpadel v kvalifika-
cijah s 701 cm) in MSP Lizbona 1994 (prvak z 804 cm). Dosedanji trenerji: Miro Kocuvan, Brane
Strožer in Srdžan Džordževič.
V slovenski atletski odpravi na MSP je bilo najbolj zastopano Celje.
REKLI SO
Stanko Lorger, udeležena
01 1952 in 1956: »Nadvse s^
zadovoljen v upanju, da se
Kladivar- vrača stara pota. Po,
dobnega mnenja so tudi drugj
ki so dobršen del življenja po^
svetih atletiki; ni Celjana,
se ne bi veselil naslova svetov,
nega prvaka. Novi šampion j«
še zelo mlad, obetajo se nam
veliko lepši časi in ko bi le
imeli še več Cankarjev, Kocu,
vanov in podobnih asov.«
Roman Lešek, udeležene«
OI 1960 in 1964: »V našem
klubu smo vzgojili prvega slo,
venskega atleta, ki je osvojil
naslov svetovnega prvaka.
Ogromno zaslug za uspeh ima-
jo tudi naši trenerji in drugi, kj
so se trudili okoli novega šam-
piona. Brez dvoma je to naj-
večji uspeh celjske atleti|«
v zadnjih dvajsetih letih.« ^
Nataša    Urbančič-Bezjak,
udeleženka OI 1968 in 1972 ter
bronasta na EP 1973 v metu
kopja: »Super. Enkratno. Pre-
senetil je najbrž tudi sebe, a bo
zanesljivo že Icmalu spet skočil
prek  osmih  metrov.   Srči
upam, da je Cankarjev uspt
napoved  ponovnega  vzpoi
celjske atletike in nikakor i
smemo dovoliti, da bi zara<
slabih razmer zapustil KI
divar.«
Rok Kopitar, udeleženec (
1980  in  1984:  »Cankarjem
zmaga je največji uspeh cel
ske atletike, saj je svetovno p
venstvo dejanski vrh vseh t«
movanj. Prvak je postal z od-
ličnim rezvdtat in še letos bo
osemmetrsko znamko presegel
tudi brez pomoči vetra. Njego-
va uvrstitev na EP je pravilna
in neobremenjen lahko spet
doseže izjemen uspeh.«       j
Brane Strožer, trener GrS
gorja Cankarja v letih 198fl
1993: »Zelo sem vesel uspeUfl
saj sva morala v minulih letih
požreti marsikatero pikro pri-
pombo. Z njim smo delali v ro-
kavicah z namenom, da ne bo
enoletni boom in ubrali pravo
pot.«
Drago Vračun, direktor Ci
tisa: »Pretreslo me je, ko s»
izvedel za zmago. Ponosen
sem, da je Celje končno dobilo
svetovnega prvaka v eni naj-
bolj odmevnih panog in seveda
bo Cetis tudi v prihodnje tesno
povezan z atletiko. Celje na
najboljši način nadaljuje tM
dicijo atletskega mesta in p|
dobnih rezultatov si lahko 1«
še želimo.«
Zvonko    Perlič,    direkl
Eurodasa: »Ponosni smo
Gregorja in vseskozi smo tr
no verjeli, da bo uspel. Ved
bomo   zraven,   čestitke
uspeh pa veljajo tudi trenel
in njegovemu očetu. Ob raa
mevanju vseh mladostnih i
žav, je sina znal pripravil
velik uspeh.«
Med prvimi je prvaku čestital Miro Kocuvan.
Št. 30 - 28. julij 1994
17
Javornikov Kajak srebrn
Na mladinskem svetovnem prvenstvu na illviih votlah v ZDA ekipna kolalna za
kalakaša celiskega NIvola
Po letu 1985 in ekipnem
bronu Žive Cankar v spustu
3xK-l ter nato še posamičnem
bronu Lučke Cankar v K-1
ima celjski šport na divjih vo-
dah spet kolajno z velikega
tekmovanja. V nedeljo zvečer
si je odličje svetovnega prven-
stva na ameriški reki Montreal
v isti disciplini priveslal To-
maž Javomik, njegov kajak pa
ima srebrn lesk.
Javomik je nase resneje
opozoril lani s serijo zmag,
pred začetkom nove sezone pa
se je že priključil treningom
članske reprezentance. Na
svojem prvem velikem tekmo-
vanju je imel v Hurleyu tudi
nekaj smole, saj ga je val tik
pred ciljem tekme posamezni-
kov vrgel ob steber mostu, ta-
ko da je izgubil vsaj pet se-
kund.
Morda je zaradi nevšečnosti
šla po zlu celo uvrstitev med
peterico in na koncu se je mo-
ral zadovoljiti zli. mestom ter
vse staviti na tekmo ekip. Na-
ša trojka se je odločno podala
na progo, Celjan pa je skupaj
z Dejanom Kraljem s spretnim
menjavanjem v vodstvu utiral
pot nekoliko počasnejšemu
Mateju Trampužu ter h kolajni
prispeval zelo opazen delež.
Valove kalne vode so še bo-
lje rezali Nemci in Italijani, ki
so bili na vseh merjenjih vmes-
nega časa najhitrejši, a se je
neposredno pred ciljem njihov
zadnji reprezentant prevrnil
in odstopil. Naša trojka je tako
nepričakovano osvojila srebr-
no kolajno, Tomaž Javomik pa
v Hurelyu izboljšal rezultat
Žive Cankar, ki je njegov na-
stop opazovala kot vodja naše
reprezentance.
Ž. Z.
Tomaž Javomik
Občina Celje
ODDA V NAJEM
za nedoločen čas
del poslovnih prostorov v pritličju Celjskega doma
na Krekovem trgu 3 v Celju (v strogem centru
mesta) za opravljanje gostinske dejavnosti.
V skladu s programsko zasnovo se bodo v Celjskem domu
izvajale najrazličnejše dejavnosti, kot so glast)ene,
družabne in kulturne prireditve, kongresna in poslovna
srečanja, promocijsko razstavne dejavnosti ipd.
Od kandidatov, ki se bodo prijavili na razpis, pričakujemo:
- da bodo predložili program gostinske dejavnosti, ki mora
zagotoviti izpolnjevanje celovite programske zasnove
Celjskega doma;
- da dokažejo usposobljenost za izvedbo potrebne
investicije za uresničitve svojega programa gostinske
ponudbe v Celjskem domu;
- da predstavijo svoje reference na gostinskem ali drugem
ustreznem področju;
- da podajo zagotovila, da bodo zaposlili vrhunsko
usposobljeno gostinsko osebje.
Vsem kandidatom daje informacije o razpisu Razvojni
center Inženiringi, d.o.o., Celje, Ul. XIV. divizije 14, tel. 063/
441-144, fax 26-820, 24-619, kjer lahko ponudniki pridobijo
tudi »programsko zasnovo Celjskega doma«.
Prijave na razpis, opremljene s programom in navedenimi
dokfizili, vložite v tridesetih dneh od objave razpisa osebno
ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: Stanovanjski
sklad občine Celje, Gledališka ul. 4, Celje.
Petek, 29.7.
Nogomet
Kranj: Triglav-Rudar (1.
kolo pokala, 18).
Nedelja, 31.7.
Kolesarstvo
Ljubno: državno prvenstvo
v spustu z gorskimi kolesi (od
10. ure).
Nogomet
Ljubljana: Železničar-Pu-
blikum. Slovenske Konjice:
Dravinja-Impol, Kidričevo:
Aluminij-Papimičar (1. kolo
pokala, vse 18).
Pokal
spremenjen
Žreb pokalnega tekmo-
vanja košarkarjev je KZS
zaradi treh založeiiih pri-
jav po pričakovanju le do-
polnila, kar je nekaj spre-
memb prineslo predvsem
klubom s Celjskega. Start
ostaja enak (Rogla-Celje),
v 2. kolu pa bodo igrali Le-
nart/ŽKK Maribor-Elek-
tra, Rogla/Celje-Comet in
Pivovama Laško-Rogaška.
Naslednja stopnja bo odlo-
čilna za uvrstitev v četrtfi-
nale; Šoštanj čani bi v pri-
mem uspešnega nastopa
gostili zmagovalca sreča-
nja Slivnica-Satex, Konji-
čani pa ob enakem zadržku
boljšega iz lokalnega obra-
čima med Laščani in Sla-
tinčani. Igralni termini so
nespremenjeni: 16., 20. in
25. avgust.
Vaš intervju: Brigita Bukovec
v naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjala atletinja Brigita Buko-
vec, ki je bila lani izbrana za
najboljšo slovensko športnico..
Med predlogi so bili še ho-
kejist Luka Simšič, kolesar Iz-
tok Melanšek, košarkarji Mat-
jaž Cizej, Boris Gorenc, Dušan
Hauptman in Slavko Kotnik,
nogometaš Stanislav Blatnik,
rokometaša Robi Šafarič in
Uroš Šerbec, smučarski direk-
tor Tone Vogrinec, telovadec
Aljaž Pegan in nekdanji atlet
Roman Lešek. Za ponovni po-
govor v Petici ste predlagali
Britto Bilač, Alenko Dovžan,
Katjo Koren, Jureta Koširja,
Špelo Pretnar in Rolanda Puš-
nika.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili rokometnemu
reprezentantu Tomažu Jerši-
ču, smo razdelili tri darilne
bone v skupni vrednosti 6000
tolarjev. Nagrajenci: Damjana
Mačkovšek iz Brez pri Celju,
Elvira Valant iz Celja in Igor
Želj iz Celja.
ran^srama
Nogomet
Prijateljske tekme
Papimičar-Publikum 1:2,
Publikum-Osijek 1:0, PubU-
kum-Inker 1:1, Rudar-Inker
1:0, Aluminij-Rudar 3:5, Že-
lezničar (Mb)-Rudar 0:1, Era
Šmartno-Olimpija 2:3, Dom-
žale-Era Šmartno 2:0, Dravi-
nja-Pohorje 4:2, Dravinja-Po-
brežje 1:3, Kovinar (M)-Ste-
klar 3:1, Sentjur-Zagorje 2:0,
Papimičar-Rudar (T) 0:1.
Streljanje
Slovenska liga
MK puška - 4. kolo (Celje): 1.
Celje (Jeram 262, Malec 255,
Dobovičnik 243) 760, 2. Po-
stojna 752, 3. Braslovče (Tum-
šek 246, Kralj 233, Deželak
216) 695, 5. Šlander Šempeter
(Zagoričnik 221, Tkalec 220,
Hanžič 190) 631 itd; posamez-
no: 1. Jeram (Ce) 262, 2. Kalin
(Post) 257, 3. Malec (Ce) 246, 6.
Tumšek (Br) 246, 8. Dobovič-
nik (Ce) 243 itd.
Vaterpolo
Poletna liga
2. kolo: Neptim-Ljubljana
17:8 (3:3, 3:3, 8:0, 3:2); Glavan
7, Zupane, Jurak 4, Škerl 2; 3.
kolo: Neptun-Triglav 7:17
(2:4, 1:6, 1:4, 3:3); Glavan 6,
Zupeinc 1; 4. kolo: Neptim-
OkoljePortorož 12:11 (3:1, 3:2,
2:2, 4:6); Glavan, Šumečnik 4,
Adamič, Zupane, Matešič,
Škerl 1. Vrstni red: Triglav,
Žustema 8, Maribor, Neptun
6, Okolje 2, Kamnik 0.
Plavanje
Državno prvenstvo
Krško: mladinci - 50 m pro-
sto: 1. Jurak 24,75; 100 m pro-
sto: 54, 79; 200 m prosto: 1.
Jurak 1:59,02; 100 m hrbtno:
2. Kolčan 1:02,72, 200 m hrbt-
no: 1. Kolčan 2:13,71; 200
m mešano: 2. Kolčan (Nept)
2:19,28; mladinke - 200 m pro-
sto: 1. Bukovec 2:14,71; 400
m prosto: 2. Bukovec 4:43,04;
100 m delfin: 2. Bukovec
1:08,97; 200 m mešano: 2. Bu-
kovec (Vel) 2:33,63; kadeti
- 200 m prosto: 3. Valcl
2:07,57; 400 m prosto: 2. Valcl
(Vel) 4:28,54, 3. Pečar 4:29,94;
1500 m prosto: 3. Pečar
18:05,33; 100 m delfin: 3. Valcl
(Vel) 1:05,29; 100 m hrbtno: 2.
Stojanovič 1:04,96; 200
m hrbtno: 1. Stojanovič
2:16,82; 400 m mešano: 2. Sto-
janovič 5:04,62, 3. Pečar
(Nept) 5:04,81;4xl00m prosto:
3. Neptun 4:03,15; 4«y200
m prosto: 3. Velenje 8:56,64;
4x100 m mešano: 3. Neptun
4:31,05; kadetinje - 50 m pro-
sto: 2. Valcl 29,35; 200 m pro-
sto: 1. Valcl (Vel) 2:16,17; 400
m prosto: 3. Roš 4:49,46; 800
m prosto: 3. Roš (Nept)
9:51,64; 100 m prsno: 2. Udo-
vičič (Vel) 1:19,91; 100 m del-
fin: 3. Pečar 1:12,28; 200
m delfin: 2. Pečar (Nept)
2:36,79; 100 m hrbtno: 1. Valcl
1:09,28; 200 m hrbtno: 1. Valcl
(Vel) 2:29,67, 2. Cvmjak (Nept)
2:36,26; 200 m mešano: 1.
Valcl (Vel) 2:34,32, 2. Cunjak
2:39,09; 400 m mešano: 1. Roš
(Nept) 5:20,79, 3. Cunjak (Vel)
5:34,22.
Kajak - kanu
Mura 94
Slalom: K-1, ml. dečki: 4.
Klincov, 13. V. Zgonik; ml.
mladinci: 8. Kuralt, 19. S.
Zgonik; veterani: 5. Kolman;
C-1, ml. mladinci: 2.. Plevnik;
spust: K-1, ml. dečki: 3. V.
Zgonik ml. mladinci: 1. Ku-
ralt, 2. Plevnik, 22. S. Zgonik;
mladinci: 1. Pogorevc; vetera-
ni: 1. Kolman, 2. Kovče, 3. Vr-
NA KRATKO
Za nastop na ekipnem SP
v motokrosu sta kandidata tu-
di Sašo Kragelj in Branko Per-
šoh (oba Banex). Tekma bo
septembra v Švici.
V 7. evropski seriji v bad-
mintonu je Kristjan Hanjšek iz
Braslovč med dvojicami s toč-
kami MP Češke in Madžarske
zasedel 169. mesto.
EP v lokostrelstvu (Nym-
burg. Češka) - neomejen slog:
14. Ošep, 23. Melanšek; olim-
pijski slog: 14. Melanšek, 17.
Ošep (oba Polzela).
Mladinsko DP v jadralnem
letenju (Maribor): 5. Kosaber,
6. Štuklek, 8. Ramšak (vsi Ce),
9. Meža (Vel), 11. Hribovšek
(Ce) itd.
Triatlon Lisca: 1. Tanko (ve-
terani); 3. Pire (st. člani) in
Bertoncljeva (ženske), 29.
Kranjc, 33. Cokan, 34. Deč-
man (člani).
Št. 30 - 28. julij 1994
18
Mladi akrobati so na prozni ponjavi zelo vešči.
Utaborjeni akrobati
Na zimsko sezono se vneto
pripravljajo tudi v SAK Mont
Celje, ki svoje akrobatske
spretnosti v poletnih mesecih
pilijo predvsem na prožni po-
njavi, naslednji mesec pa naj
bi ob Šmartinskem jezeru na
dveh. skakalnicah že opravili
prve skoke v vodo.
Celjski akrobati vseh staro-
sti so bili minule dni na skup-
nih pripravah v Kokarjah, ki
so bile deloma tudi razvedril-
nega značaja. V Montu spreje-
majo tudi mlade od sedmega
leta dalje in zato se je tabora
udeležilo tudi 36 osnovnošol-
skih otrok.
Za trening so skrbeh Bojan
Bajec, Franc Grahek in Aleš
Sotler. Njihovi varovanci so
bili dnevno aktivni po šest ur.
Zjutraj so na prožni ponjavi
vadiU akrobatiko in izboljše-
vaU gibalne sposobnosti, po-
poldnevi pa so bih namenjeni
splošni telesni pripravi (lov na
lisico, pohodi itd).
Mont je v primerjavi z dru-
gimi slovenskimi klubi najšte-
vilčnejši; podobni so še v Kra-
nju, Ljubljani, Idriji in Novem
mestu. Kljub množičnosti jih
tarejo finančne težave, naj-
boljša tekmovalca pa sta re-
prezentanta persp>ektivne se-
lekcije Andrej Kramer in
Damjan Zalokar. Slednji se
zaradi študijski obveznosti ni
udeležil tabora, Andrej je bil
med najbolj prizadevnimi, saj
se mu po lanskem 18. mestu
v evropskem pokalu obeta
prehod iz mladinske v člansko
reprezentanco.
Prve tekme bodo šele janu-
arja, najboljši pa že prehajajo
na vadbo na skakalnicah. Do-
slej so morali hoditi v tujino,
na obali Šmartinskega jezera
pa je v zaključni fazi gradnja
prvega tovrstnega objekta pri
nas. Omogočala bo tudi težje
Mont je tudi včlanjen v Gim-
nastično zvezo Slovenije. Eki-
pa dečkov je bila na zadnjem
DP na velikem kanvasu peta,
dekleta pa osma.
skoke in v Montu upravičeno
račimajo, da bo postala polet-
ni center za priprave državne
reprezentance.
GREGOR ŠTAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
MoJe ime v notesili
ogiediiilcov NBA lige
Sreda, 20. 7.
Nemci se nam niso posebej
upirali in zlahka smo zma-
gali s 76:63. Dosegel sem šest
točk in igral v belih copatih.
Pritožbe nekaterih reprezen-
tanc so očitno zalegle in vod-
stvo MEP je dovolilo igranje
v raznobarvni opremi, kar je
nekoliko olajšalo bolečine
zaradi žuljev. V naši skupini
B smo po 3. kolu edini nepo-
raženi, na pomolu je celo boj
za eno od kolajn in dobiti
moramo le še eno tekmo.
. Nam bo uspelo?
Četrtek, 21. 7.
Tragedija. Poraz z Italijo
z 71:72. Edini sem igral vseh
40 minut in disegel le šest
točk. Vse mi je šlo narobe.
Met za dve točki 2:8, za tri
0:6. Bil sem prepričan, da se
mi končno mora odpreti, na
koš metal več kot v prejšnjih
tekmah, a mi nikakor ni
uspelo. Povrhu nas je oško-
doval tudi turški sodnik, ki
je z osebnimi napakami hitro
umiril Nesteroviča, v zad-
njih minutah pa mi v proti-
napadu dosodil osebno na-
pako in razveljavil koš. Pri-
tožbe so bile zaman in s troj-
ko smo v zadnji sekvmdi le
omilili poraz. Nas bo od
uspeha spet oddaljil le en
koš, kot se zgodilo članom na
olimpijskih kvalifikacijah in
mladim na EP v Mariboru?
Petek, 22. 7.
Najtesnejši poraz z Italija-
ni nas je potrl in tekma z Gr-
čijo je bila prava polomija
- 80:107. Edini met na koš
sem zgrešil, enako tudi
Čmer, zadel je le Kobale. Po-
poldne smo se odpravili na
ogled mesta, ki je bil podob-
na polomija. Za 10 km dolgo
vožnjo s taksijem smo plača-
li 20 dolarjev, vse je bilo ne-
verjetno drago, veliko bolj
kot v Sloveniji in v hotel
Avia smo se vrnili praznih
rok. Tudi Tel Aviv ni bil nič
posebnega; z eno besedo: ve-
lemesto.
Sobota, 23. 7.
Odpovedal sem se obisku
Jeruzalema in z Miličem, Bo-
žičem ter Novakom zavU na
plažo. Kopanje se je po na-
pornih tekmah predtekmo-
vanja in zamujeni priložno-
sti za uvrstitev v finalni del
vsem prileglo. Čas smo si
krajšali tudi z ogledovanjem
izraelskih časnikov in v šte-
vilnih zasledili velike članke
o Nesteroviču. Kdo ve kaj so
pisali, saj hebrejske hierogli-
fe nihče ne pozna, a so se
brez dvoma vrstile pohvale
in za Rašota je precej zani-
manja pokazal celo sloviti
Maccabi.
Nedelja, 24. 7.
Poraz s Francozi s 66:73
(dosegel sem osem točk) nas
je dokončno izločil z MSP
1995. Priložnost je bila lepa,
vendar se ni vse odločalo sa-
mo na igrišču. Hrana je bila
grozna, klima čudna, v so-
bah neverjetno vroče in zelo
malo smo spaU. Začelo se je
kot v sanjah, zapored smo
dobili tri tekme, a nato pre-
več poleteli in želje se nam
niso izpolnile.
Ponedeljek, 25. 7.
Proti Rusom smo dobili
tekmo za 7. mesto s 84:75.
.Dosegel sem le dve točki, na-
ša uvrstitev pa je maksi-
mum, čeprav smo edini pre-
magali Litvo, ki je osvojila
naslov. S svojo igro sem še
kar zadovoljen, čeprav me je
vseskozi mučil slab met in po
porazih z Italijo ter Grčijo
sem bil psihično povsem na
dnu. Izraelcev MEP ni pose-
bej zanimal, tudi finale Li-
tva-Hrvaška je bil slabo obi-
skan, na koncu pa smo se vsi
veselili uvrstitve Nesterovi-
ča v peterko prvenstva.
Torek, 26. 7.
Iz postelje so nas dvignili
že pred svitom, carinske for-
malnosti na letališču v Tel
Boris Zrinski, trener repre-
zentance: »Šporar je odlično
igral na playu, ponagajal mu
je samo met, in vzbudil zani-
manje ameriških oglednikov.
Na njihovem seznamu je sku-
paj z Nesterovičem, Miličem,
Novakom, Hafnerjem in Boži-
čem. Cmer je bil soliden in
v redkih minutah v vlogi orga-
nizatorja igre pokazal nekaj
svojstvenega, Kobale pa je bil
žrtev sistema igre in se ob Mi-
liču seveda ni mogel uvelja-
viti.«
Avivu pa smo opravili zelo
hitro. V naši skxipini se je
zataknilo samo ogledniku
BuUsov Ivici Dukani, ki so
ga Izraelci na »prijateljskem
pogovoru« zadržali kar pol
ure in medtem smo vsi umi-
rali od smeha. V Zurichu
smo spet srečali hrvaško re-
prezentanco z vsemi zvezd-
niki, na Brniku pa so nas
pričakali starši, prijatelji in
Zmago Sagadin, ki nam je
čestital za dobre nastope. Za
teden dni grem na morje, na-
to pa s Cometom na priprave
na Roglo in vse se bo začelo
znova.
Laško: izkop za Tri iiiile
Po daljših pripravah se je pred tedni z osnovnimi zemeljskimi deU v Debru končno začela
gradnja športno-poslovnega centra Tri hUje (na sliki), ki naj bi bil pod streho v enem letu.
Predračunska vrednost objekta so trije milijoni mark, največ prostora pa bo zajela športna
dvorana z dvema tribimama, na katerih bo 1200 sedežev. V spodnjih prostorih bodo poleg
garderob še športna ambulanta, savna, fitness in dve igrišči za squash, v zgornji etaži pa lokali.
Najbolj pomembna pridobitev bo vsekakor športni del, saj edina osnovnošolska telovadnica
v središču Laškega ne ustreza zahtevanim normativom in zato so košarkarji Pivovarne Laško ob
uvrstitvi v A-2 ligo primorani na začasno seUtev v Hrastnik.
Foto: EDI MASNEC
Št. 30 - 28. julij 1994
19
• Tulpeki niso omagali
pod težo pasje vročine. Ne-
katerim je še huje zavrela
kri pa so zato policisti tudi
ta teden pridno zapisovali
nočne pripetljaje in predlo-
ge sodniku za prekrške.
• Neznanca je sredi mesta
Celja nenadoma zagrabila
neizrekljiva spolna sla. Nič
primernega ni bilo tisti hip
pri roki pa se je znašel sarn
in pogiunno vzel svoje oro-
dje v roke, ne meneč.se za
čas in kraj. Morebiti si je,
samovšečnež, domišljal, da
ga celo kdo občuduje. Zgo-
dilo se je na stopnišču trgo-
vine Jadran v Prešernovi
ulici. Policisti še poizvedu-
jejo, kdo je možakar, ki je
tako grobo posegel v javno
moralo.
• Hudo ogorčen je bil Sta-
nislav G., ko sta se z Igor-
jem D. sporekla zaradi za-
puščine kmetije. Ja, tako
zelo ogorčen je bil, da je
Igorja začel obmetavati
z jajci. Pa koliko donosnih
piščancev bi se lahko izva-
lilo iz njih!
• Ester in Sonja sta si to
poletje zaželeli razburlji-
vih počitnic. Dekleti sta si-
cer že dovolj stari, da si
privoščita kakšen samo-
stojni izlet, a pozabih sta
na malenkost: domačim ni-
sta povedali, da gresta na
potep. Zaskrbljeni starši so
poklicali policijo, navse-
zadnje pa sta punci sami
sporočili, da se predajata
soncu nekje ob morju.
• Od gostov navadno pri-
čakujemo, da bodo vljudni
in prijazni. Še malo pa nsi-
ta bila takšna Jožica in
Vinko, ki sta oni dan obi-
skala Vido K. Ta jima nika-
kor ni mogla dopovedati,
da je njun obisk nezaželen.
Red so naredili šele polici-
sti, o vljudnosti v gosteh pa
bo Jožico in Vinka poučil
sodnik za prekrške in tudi
sodnik.
• Da se ve: Miran Š. je hi-
trejši, Robert B. pa močnej-
ši. To se je izkazalo v sobo-
to na Sloveniki, kjer je Mi-
ran z avtomobilom prehitel
Roberta. Ta pa tega ni kar
mimo pogoltnil pač pa je
sramoto na izstopni cest-
ninski postaji poravnal
s pestmi.
• V kletnih prostorih ob
ljubljanski cesti v Celju so
ta teden prenočevali tudi
gostujoči cveteki. Patmlja
policijske postaje iz Žalca
je v pridržanje pripeljala
Jožeta D., patmlja iz Šent-
jurja pa Martina V.
• Navsezadnje bo še kdo
rekel, da je za spopad med
Rudolfom T. in Antonom Š.
kriva ženska. Res, da sta se
sprla zaradi tega, ker sta
oba naklonjena isti osebi
ženskega spola. A z malo
pameti bi se vendar lahko
tudi dmgače sporazu-
mela ...
• Junakov, ki svojim pun-
cam in ženam s pestmi do-
kazujejo svojo ljubezen pač
nikoli ne zmanjka. Ta te-
den se je mednje vpisal
Drago J., silno prizadet,
ker ga je ljuba kanila zapu-
stiti. S posegom si je zago-
tovil, da ga vsaj še nekaj
časa ne bo pozabila.
• Številno dmščino bo
lahko na vrtno zabavo po-
vabil neznanec, ki se je ko-
nec tedna dobro oskrbel
z vrtnimi mizami in stoli.
Nekaj jih je nabral pred bi-
strojem Zoki in nekaj pred
pizzerijo Picikato na Te-
harjah. Vse, seveda, v noč-
nem času, da ga nihče ni
motil.
N.K.
Psi grizejo, a bolj se bojte mačk
Večina ugrizov nI nevarnih, toda previdnost Je vedno nulna
Znana novinarska krilatica trdi,
da ni novica, če pes ugrizne človeka,
pač pa je novica, če človek ugrizne
psa. Vendar pa je redkost tudi, če
policisti v enem samem tednu
obravnavajo kar tri pasje ugrize.
Podrobnejših podatkov o teh do-
godkih ni, v policijskih depešah je
zapisano le, da so ogrizene osebe,
med njimi en otrok, iskale zdravni-
ško pomoč.
Krivci za te, najpogosteje nepo-
trebne incidente, so na eni strani
lastniki psov, ki ne upoštevajo pra-
vil o tem, da je potrebno psa na
sprehod voditi na vrvici in z na-
gobčnikom. Veliko psov se še vedno
prosto sprehaja naokrog, mnogi
lastniki pa se ubadanju s svojim šti-
rinožcem najraje izognejo tako, da
ga preprosto spustijo iz stanovanja.
V primerih, da takšen pes napade
človeka, je včasih ugotavljanje last-
nika prav težavno. Na drugi strani
pa so ljudje in predvsem otroci po-
gosto preveč lahkomiselni pri stikih
s tujimi živalmi. Na pogled še tako
prisrčen kuža zna namreč tujcu še
kako boleče pokazati zobe. Zato ve-
lja, da nepoznanih psov ne božamo
in še manj dražimo. Marsikak po-
gumnež je že doživel, da je preslabo
ocenil dolžino verige priklenjene ži-
vali in jo zato skupil. V poletni vro-
čini pa so živali sploh bolj razdraž-
Ijive kot sicer in tudi bolj popad-
ljive.
V celjski epidemiološki ambulan-
ti na Ipavčevi 18, kjer vsako leto
obravnavajo približno 1000 prime-
rov ugrizov na širšem c«ljskem ob-
močju, pravijo, da je potrebno vsak,
tudi najmanjši ugriz obravnavati
skrajno resno. Nevarnosti, ki grozi-
jo, so tetanus in razne druge infek-
cije ter steklina, ki je še vedno smrt-
no nevarna. K sreči v zadnjih letih
ni bilo primera, da bi se človek oku-
žil s steklino. Lahko zapišemo, da
tudi zaradi izredno previdnega
ukrepanja.
Vsakdo, ki ga ugrizne žival mora
zato najprej k splošnemu zdravni-
ku, ta pa ga bo napotil na cepljenje,
ki sodi v okvir nujne preventive in
ga zato ni potrebno posebej plačati.
Popolno cepljenje bodo v epidemi-
ološki ambulanti izvedli v primeru,
če ni mogoče ugotoviti zdravstvene-
ga stanja živali, sicer bo žival na
desetdnevnem veterinarskem opa-
zovanju, med katerim bodo ugoto-
vili, ali je žival morebiti okužena
s steklino. Trenutno je sicer naše
območje glede okuženosti s steklino
dokaj varno, vendar bi bila vsaka
brezskrbnost glede tega nepremi-
šljena.
Potencialno nevarnejši od ugri-
zov psov pa so ugrizi mačk, saj je
večina psov cepljenih, mačke pa ne,
razen tega se mačke tudi bolj svo-
bodno gibljejo in se zato laže oku-
žijo.
NADA KUMEl
Črni seznam daijši za pet imen
Tragičen teden na cestah celjskega območja
Minuli teden je bil spet eden najbolj
tragičnih na cestah celjskega območ-
ja. Ugasnilo je pet življenj, veliko pa
je bilo tudi ranjenih. Nastala materi-
alna škoda je ob teh žalostnih podat-
kih še najmanj vredna pozornosti.
Krvava rihta se je na cestah celjske-
ga območja začela že v ponedeljek, ko
je počilo v semaforiziranem križišču
Mariborske in Kidričeve ulice v Celju.
Voznik tovornjaka, 27-letni avstrijski
državljan Andreas W. je v križišču
zbil kolesarja, 37-letnega Pavla K. iz
Celja. Ta se je v nesreči tako hudo
ranil, da je ponoči v celjski bolnišnici
podlegel.
Najhujša nesreča, ki je terjala dve
življenji, se je pripetila v torek na ma-
gistralni cesti pri Žalcu. Po magistral-
ni cesti proti Arji vasi je tovorni avto-
mobil vozil 30-letni Martin P. iz Kra-
nja. Ko je opazil, da mu je zablokiralo
desno zadnje kolo, je vključil smernik
in se začel ustavljati. Za njim je s to-
vomjakom vozil 52-letni Ivan D. iz
Ljubljane, ki je pričel zavirati. To pa
ni uspelo 4 9-letnemu Francu K. iz
Mengša, ki je trčil v tovomjak. Zatem
je zapeljal v levo in čelno trčil še v na-
sproti vozeči tovomjak s polpriklop-
nikom, ki ga je nasproti pripeljal 38-
letni Milan R. iz Maribora. Tovomjak
je avtomobil potiskal pred seboj v av-
tomobil, ki ga je vozil 26-letni Marko
A. z Jesenic. Na kraju nezgode je umrl
voznik Franc K., voznik Milan R. pa je
hudim ranam podlegel v celjski bol-
nišnici. Dmgi udeleženci v tej nesreči
niso bili ranjeni.
V petek navsezgodaj zjutraj so poli-
cisti na čmi seznam zapisali novo žr-
tev prometne nesreče. Zgodila se je ob
dveh ponoči v Šmarju pri Jelšah. Voz-
nica, 44-letna Darinka M. iz Grlic je
z osebnim avtomobilom nenadoma
zapeljala na desno, na pločnik in za-
tem trčila v betonsko ograjo mostu.
Pri tem je iz vozila padel sopotnik, 51-
letni Albin M., ki se je tako hudo ranil,
da je na kraju nesreče umrl. Hudo se
je v nesreči ranila še sopotnica v oseb-
nem avtomobilu.
Le dobro uro in pol kasneje so poli-
cisti spet obravnavali hudo prometno
nesrečo. Pripetila se je v Laškem.
V bhžini Inine bencinske črpalke je
20-letni Darko K. iz Šentjiu^a nena-
doma zapeljal v levo in siloviti trčil
v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal
24-letni Milan P. iz Poljčan. Hudo ra-
njene voznika Darka K. in njegova
dva sopotnika so iz zverižene pločevi-
ne rešili poklicni gasilci. Hudo so se
ranili tudi voznik Milan P. in dva so-
potnika v njegovem avtomobilu, med-
tem ko sta bila dva sopotnika laže
ranjena. Vse so odpeljali v celjsko bol-
nišnico, kjer je Milan P. dan kasneje
NADA KUMER
Ranien sopotnik
v nedeljo se je zgodila pro-
metna nesreča v križišču
Aškerčeve in Levstikove ulice
v Šoštanju. Devetnajstletni
voznik kolesa z motorjem Bo-
ris G. je zapeljal v križišče
v trenutku, ko je po prednostni
cesti z osebnim avtomobilom
pripeljal 30-letni Momčilo I. iz
Šoštanja. V nesreči se je hudo
ranil sopotnik na kolesu z mo-
torjem, 23-letni Marko V. iz
Šoštanja.
Odkotaili se je
Na regionalni cesti med Ro-
glo in Zrečami se je v nedeljo
zvečer zgodila prometna ne-
sreča, v kateri se je hudo rani-
la 50-letna Zora Z. iz Maribo-
ra. Bila je sopotnica v osebnem
avtomobilu, ki ga je vozil 58-
letni Bogdan Ž. iz Maribora.
V Boharini je v ostrem levem
ovinku zapeljal v desno, prebil
vamostno ograjo in se odkota-
lil po strmini. Vozilo je po tri-
desetih metrih obstalo na
gozdni cesti.
Trčenje v ovinku
Skozi Strmco pri Laškem je
v nedeljo zvečer z osebnim av-
tomobilom vozil 34-letni Boris
G. iz Velikega Širja. V desnem,
ostrem ovinku je zapeljal v le-
vo in trčil v levi bok osebnega
avtomobila, ki ga je nasproti
pripeljal 41-letni Franc S. iz
Maribora. Borisovo vozilo je
zatem trčilo še v tovomjak, ki
ga je iz smeri Šmarjete vozil
avstrijski državljan, 30-letni
Itmar L. V nesreči sta se hudo
ranila voznik Boris G. in nje-
gov sopotnik, 30-letni Rado P.
iz Zidanega Mostu.
Zadel štoparja
v soboto ponoči se je na
Rimski cesti v Laškem osebni
avtomobil, ki ga je vozil 18-
letni Branko Š. iz Laškega za-
del 18-letnega Aljošo A., ki je
skupaj z bratom stopal. Aljošo
je vrglo na pokrov avtomobila
in na cesto, pri čemer se je
hudo ranil. Voznik Branko, ki
je vozil neregistriran avtomo-
bil, je ustavil, naročil bratu
ponesrečenca, naj poskrbi zanj
in odpeljal naprej. Policisti so
ga že čez pol ure izsledili do-
ma. Odredili so tudi izredni
tehnični pregled vozila.
Avto V potok
Iz Šentjurja proti Grobel-
nem je v petek dopoldne vozil
osebni avtomobil 21-letni
Stanko B. iz Celja. Na ravnem
delu ceste je zapeljal desno
s ceste, trčil v betonsko ograjo,
nato pa se je avtomobil prevr-
nil v potok. Voznik in sopotni-
ca, 19-letna Tina B. sta se
v nesreči hudo ranila.
Le kup zmečkane pločevine
Razlog, da nimamo natančnejših podatkov o vzrokih pro-
metne nesreče, ki se je v petek zjutraj pripetila na Polzeli, je
v tem, da sta jo voznika odnesla brez praske. Res sreča, je
mogoče reči ob pogledu na zmečkana avtomobila, ki ju je
v objektiv ujel naš sodelavec Tone Tavčar.
Ralceta med gledalci
Po izjavah policistov med letošnjo prireditvijo Pivo in cvetje
v Laškem niso zabeležili hujših izgredov. Menda je bila tokrat
dokaj dobro organizirana redarska služba.
Neprijeten dogodek pa se je pripetil ob sicer vehčastnem
ognjemetu, k sreči brez hujših posledic. Med gledalce, ki so bili
od mesta izstreljevanja pirotehničnih izdelkov oddaljeni kakš-
nih 80 do sto metrov je namreč iz doslej še neznanega vzroka
padla raketa in laže ranila štiri ljudi.
Spet pogin rib
v začetku prejšnjega tedna so ribiči Ribiške družine
Sotla v potoku Mestinjščica med Mestinjem in Stranjem
opazili več poginjenih rib. Po prvih ocenah naj bi poginilo
okoU 100 kilogramov rib, vendar so kasneje ugotovili, da
je poginjenih mnogo več rib. Kasneje so namreč tudi
s hrvaške strani sporočili, da so mrtve ribe našU tudi
v Sotli, kamor se potok izliva. Ni še ugotovljeno ali je voda
v Sotlo prinesla mrtve ribe iz Mestinjščice ali je stmpena
nesnaga morila tudi v Sotli. Kdo je krivec tega pogina, še
ugotavljajo.
Vedrila pod smreko
v torek popoldne se je nad Marijo Reko razbesnela nevihta.
Strela je udarila tudi v smreko, pod katero je vedrila 54-letna
Hilda Z. iz Marija Reke. Žensko so s hudimi opeklinami odpe-
Ijah v celjsko bolnišnico.
mini KRIMIČI
Presenetili tatica
Vozilo, ki je v sredo ponoči
stalo ob Mariborski cesti se je
policijski patmlji zdelo sum-
ljivo. Ob podrobnejšem pre-
gledu se je simi izkazal za
upravičenega.
Avtomobil je bil namreč
ukraden v Trbovljah, z njim pa
sta se v Celje pripeljala mlado-
letna Edin K. in Mirsad K. Po-
licisti sumijo, da sta se pri-
pravljala na kakšen vlomilski
podvig, kajti v revirjih sta
menda že zagrešila nekaj kaz-
nivih dejanj.
Posilil štoparki
V soboto, pozno zvečer, sta
na Celjski cesti v Velenju sto-
pali dve dekleti, ena stara de-
vetnajst in dmga osemnajst
let. Ustavil jima je voznik
osebnega avtomobila M.N. iz
Velenja. V Rrešici je ustavil in
štoparki z nožem prisilil, da
sta se morali sleči in ga spolno
zadovoljiti. Dekleti sta kasne-
je uspeli pobegniti in dogodek
prijaviti policiji.
Z nožem nad ženo
v sredo popoldne sta se spr-
la zakonca b. in J.D. iz Žalca.
Med prepirom je Jože vzel več-
ji kuhinjski nož in zabodel že-
no v hrbet, pri čemer jo ie lah-
ko telesno poškodoval. Žena je
zatem uspela pobegniti. Poli-
cisti so besnega moža najprej
pridržali zaradi iztreznitve,
potem pa ga z ovadbo poskusa
umora odpeljah k preiskoval-
nemu sodniku. Ta zanj ni
odredil pripora.
Št. 30 - 28. julij 1994
Med vojno in mirom
s pati po Bosni In Hercegovini - Meillugorle In Mostar vznemirlata ves svet_
Medjugorje in Mostar, kraja
v Hercegovini, sta med največ-
krat omenjenimi na svetu. V Me-
djugorju vlada ves čas krvavenja
Bosne in Hercegovine mir, v pol
ure oddaljenem Mostarju pa je
nakopičeno   srdito   sovraštvo.
V Medjugorje se zgrinjajo ljudje
iz vsega sveta, iz Mostarja pa se
rešuje vsak, ki se lahko. Oba kra-
ja vzbujata precejšnjo medijsko
pozornost. V Medjugorju je bila
pred kratkim tudi televizijska
ekipa CNN, novice iz Mostarja pa
so na dnevnem redu.
Med Zagrebom in kraji Her-
ceg-Bosne, ozemlja, ki ga kontro-
lirajo hercegovsld Hrvati, so od-
lične,  redne  avtobusne  zveze.
V živžavu zagrebške avtobusne
postaje me je pretekli teden naj-
prej vznemiril pogled na fanta
brez roke in očesa. V trinajstih
urah vožnje z direktnim avtobu-
som v Medjugorje sem lahko opa-
zil še veliko brezumnega. Prve
poškodovane domove in uUce sem
videl že v Karlovcu, ki ga loči od
naše meje komaj deset kilometrov
zračne črte. Uničene domačije so
tudi po Liki, najhujše razdejanje
pa je pred Zadrom. Fronta je ne-
kaj časa tekla celo tik pred prvi-
mi strnjenimi mestnimi hišami,
zdaj pa približno petnajst kilo-
metrov iz mesta. Potem me pre-
mami lepota dalmatinske pokra-
jine, zagotovo najlepše evropske
obale. V Dalmaciji je znova pre-
cej tujih turistov, kar je videti
tudi na cestah. Za SpUtom smo se
vmih v notranjost, kjer smo pri
ogronmem Buškem jezeru presto-
pili mejo še nesrečnejše Bosne in
Hercegovine, Herceg-Bosne. »Po-
kažite osebne izkaznice!« je dejal
policist, ko smo se ustaviU na ca-
rini. Pokazal sem slovensko oseb-
no izkaznico, pa je zadostovalo.
Svet na hercegovski strani se
mi je zdel drugačen. V Tomislav-
fradu (bivšem Duvnu), Posušju,
irokem bregu (bivši Lističi) in
Medjugorju razdejanih domov ni
videti. To seveda ne pomeni, da
trpljenja, ki ga povzroča vojna,
tukaj ne poznajo. V teh krajih
prevladujejo ljudje hrvaške na-
rodnosti, le nekje pri Posušju sem
opazil muslimansko vasico, z mo-
šejo, ki je vojna očitno ni opusto-
šila.
Pred hišami sem videl starejše
Hercegovke, ki nosijo značilno
črno nošo. Mlajša generacija je
večinoma zaposlena v Nemčiji.
Zato so to razmeroma bogati kra-
ji, kjer prevladujejo sodobne dru-
žinske hiše, zelo podobne tistim,
ki smo jih pred leti gradili v Slo-
veniji. Trgovine so dobro založe-
ne, tudi s slovenskimi izdelki, lju-
dje pa plačujejo s hrvaškimi ku-
nami ter nemškimi markami. Ce-
ne so podobne kot na Hrvaškem.
Čez dan, med hudo vročino, je
življenjski utrip počasnejši, zve-
čer pa kraji oživijo.
Gospo še videvajo
v Medjugorje je avtobus pri-
spel v temi, peljali pa smo se po
hrvaški strani uničenega Mostar-
ja. V slabo osvetljeni prestolnici
je nekaj starejših ljudi čakalo na
kuverte iz Zagreba. V Medjugorju
sem nato brž našel prenočišče, le-
po sobo z lastnimi sanitarijami,
in to za deset mark na noč. Neda-
leč proč se je v noči bleščala slo-
vita medjugorska cerkev, z neba
jo je osvetljeval polmesec. V da-
ljavi so bili nakopičeni črni obla-
ki, vmes pa ognjeno rdeče nebo.
V kraju, kljub neposredni bU-
žini vojne, cveti romarski turi-
zem. Srečeval sem se s skupinami
in posamezniki iz Italije, ZDA,
Avstrije, Nemčije, Švice, Franci-
je, Češke in Španije, včasih pa
pridejo celo katoličani iz Brazili-
je, BoUvije, Ugcuide in drugih ek-
sotičnih držav. Prihajajo tudi
ugledni svetovni državniki, film-
ske in vsemogoče zvezde. Pred
kratkim so v Medjugorju snemali
odlomke fihna Gospa, o domnev-
nih prikazovanjih, ki vsa leta od-
mevajo tudi pri nas. Igrah so
slavni Martin Sheen, Michael
York, Morgan Fairchild in drugi,
omenjajo še Antonyja Quina.
Snemal je avtor slovitega Amade-
usa, Oskarjev nagrajenec Miro-
slav Ondriček, za montažo skrbi
John Gover, ki ga poznamo po
filmih o Jamesu Bondu, glasbo pa
je napisal David Stewart, avtor
uspešnic skupine Eurythmics.
Letos mineva trinajst let od ta-
krat, ko naj bi se šestim otrokom
prvič prikazala Marija. Gospa,
s poudarkom na o, ji pravijo Her-
cegovci. Otroci so bili takrat na
vzpetini Podbrdo, nad domačim
zaselkom Bijakoviči. Prizor
s svetlobo ter izjemno lepo žensko
naj bi se naslednjega večera po-
novil, tretji večer, ko se je razve-
delo, pa je prišlo z otroki že pri-
bližno tisoč ljudi. Otroci so se
z Gospo pogovarjali, med drugim
naj bi jim naročila: »Mir, mir,
mir, samo mir. Mir mora prevla-
dati med človekom in Bogom ter|
tudi med ljudmi!« Četrtega dne
se je začela za dogodek zanimati
policija, petega dne pa odsotni
domači župnik ter množica, v ka-
teri je bilo petnajst tisoč ljudi.
Med prikazovanji so nato otroke
pregledovaU strokovnjaki z ra-
zličnih koncev sveta, v Vatikanu
pa ostajajo zadržani. Posamezni
škofi imajo zelo različen odnos do
domnevnih prikazovanj, celo naj-
bližji si niso enotni. Mostarski je
znan po zadržanosti, škof v Spli-
tu pa romanjem v Medjugorje ne
nasprotuje.
Tisti medjugorski otroci so da-
nes odrash ljudje, Gospo pa še
videvajo. Ivanka je letos rodila
tretjega otroka, Mirjana drugega,
Ivan se pripravlja na poroko...
V zvezi z Medjugorjem je nastalo
pravo svetovno gibanje, in to po
številnih državah. Vsako četrtlet-
je izhaja med drugim tudi poseb-
na revija v francoskem, angle-
škem, španskem, itaUjanskem ter
slovaškem jeziku, knjig pa je že
za manjšo knjižnico. Pogovarjal
sem se s številnimi ljudmi, ki so
trdno prepričani v svetost tega
kraja. Neka medicinska sestra
z Dunaja je letos že drugič prišla
v Medjugorje, tokrat je pripeljala
še svojo nečakinjo v invalidskem
vozičku. Ženska srednjih let je,
skrbi za umirajoče za rakom in je
postala verna šele v zrelih letih.
Potem sem srečal francoskega
študenta, ki je prišel z avtosto-
pom ter mi je pokazal, kako se
posti ob kruhu in vodi. Veliko lju-
di je tukaj, vsak z drugačno živ-
ljenjsko zgodbo, upanjem.
Med opoldansko hojo na hrib
Križevac, kjer stoji križ iz leta
1933, pod njim pa je štirinajst po-
staj kalvarije, sem srečeval ljudi,
ki so glasno moHli v vseh mogočih
jezikih. Huda opoldanska pripe-
ka ni zmotila niti tistih, ki se
vzpenjajo po ostrem kaimenju kar
bosih nog. Na razglednem vrhu je
stala skupina ameriških romar-
jev, njihov vodja pa me je povpra-
šal, kje je najbližja frontna črta.
Domačini so niu razložili, kod po-
tekajo spopadi. Ko je povedal, da
ga skrbi, ker je ponoči slišal pok
- tudi jaz sem ga prihodnjo noč
- so mu smeje pojasnih, da je naj-
brž kdo praznoval in si je dal du-
ška s strelom. Mislim, da je bilo
zares tako. Sicer v Medjugorju
pravzaprav nisem opažal uni-
form, čeprav bivajo v vasi pri-
padniki španskih modrih čelad.
Ljudje v medjugorski cerkvi
molijo pozno v noč, nekateri, zla-
sti domačini, pa posedijo tudi'
v kavarniških vrtovih. Pogled na
pisano nmožico, ki jo druži gore-
ča molitev za mir, je lep, včasih
tudi pretresljiv.
Mrtvili ni mogoče
obuditi
v bližnjem Mostarju, herce-
govski prestolnici, pa je žalostno.
Iz Medjugorja vozi v mesto redni
avtobus. V mesto, kamor so nekoč
prav tako prihajali številni tujci,
danes pridejo le še vojaki Združe-
nih narodov ter novinarji. V Me-
djugorju so mi povedali, da reka
Neretva deli položaje hrvaške in
muslimanske strani -kot nekoč
Berlin - v hribih pa je še srbska
stran. Nazadnje je počilo s hri-
bov, pred desetimi dnevi, med
Hrvati in Muslimani pa že nekaj
tednov ni spopadov. Kar pojdite
tja, zdaj je varno, so me prepriče-
vali. A do sovražnosti lahko spet
pride vsak trenutek, so svariU
opreznejši.
Avtobus v Mostar sem zamudil,
zato sem se odločil za avtostop.
Najprej sem se peljal do Čitluka,
tam pa mi je nato ustavil voznik
tovornjaka. »V Mostar?« me je
vprašal, ko sem sedel v vozilo.
»Da,« sem odgovoril. »Toda v ka-
teri Mostar?« Namenjen je bil na
drugo stran Neretve, ki jo kontro-
lirajo Muslimani, zato je že po
nekaj kilometrih vožnje zapeljal
na drugo stran fronte. Verjetno bi
tudi meni dovolih na musliman-
sko stran, kjer naj bi bilo še veli-
ko huje, toda moral sem priti tudi
nazaj. Tako sem spet dvignil pa-
lec ter se po hrvaški strani pripe-
ljal do cestne zapore z napisom
Vojno območje. Voznik je le upo-
časnil vožnjo in po nekaj kilome-
trih sem bil pred mestom, na toč-
ki, od koder sem videl oba dela.
Že med prvimi mestnimi hiša-
mi sem opazil prvo razdejanje.
Uničen je zgodovinski mostarski
most, porušena cerkev, številne
zgradbe, ki so kulturni in verski
spomeniki, so poškodovane, pa
tudi nebotičnik, mestna bolni-
ca... Nekateri povsem novi sta-
novanjski bloki so videti celi.
V mestu je mimo, čeprav je ta mir
varljiv. Ljudje nakupujejo, neka-
teri posedajo po praznih gostilni-
ških vrtovih, največ živžava pa je
na tržnici, kjer je mogoče kupiti
vse. V trgovini z živili so cene
navedene v hrvaških kunah, ne-
koliko višje so kot v Sloveniji.
Mestne gospodinje muslimanske
narodnosti me vprašujejo, zakaj
ne grem tudi orJcraj, na musli-
mansko stran mesta. Tam naj bi
bila slika čisto drugačna, grozot-
nejša. Živijo sicer na hrvaški
strani, z dovolilnico pa lahko
včasih obiščejo tudi muslimansko
stran mesta. Hrvat, ki je zbežal iz
stanovanja na muslimanski stra-
ni, pa se pritožuje, da je v neena-
kopravnem položaju, saj na mu-
slimansko stran ne more. Ljudje,
ne glede na narodnost, so zelo
prijazni, posvarih pa so me, naj,
če bi me kdo povprašal za osebne
dokumente, zahtevam najprej
njegovo legitimacijo. Povsod, ta-
ko na Hrvaškem kot v Bosni in
Hercegovini, so mi svetovali, naj
o politiki molčim. Ne veš, s kom
imaš opravka, kakšne narodnosti
je, nekateri so izgubili najbližje,
streho nad glavo, napijejo se...
»To je najhujše, kar nas je
sploh lahko doletelo,« mi je dejal
nekdo, ko sem si ogledoval poru-
šeno mesto. Vsaka beseda je bila
odveč, razdejanje je preveč očit-
no. V razdejane človeške duše ni-
sem mogel videti, slutil pa sem
sovraštvo. Saj, v Mostarju bo mo-
goče znova obnoviti porušena
stanovanja, zgodovinske mostove
in cerkve, z mostovi človeške no-
tranjosti pa bo težje. Mrtvih ni
mogoče obuditi.
BRANE JERANKO
Prizanesli niso niti mostarski bolnišnici.
Romarji z vsega sveta prihajajo v Medjugorje tudi v času vojne.
Nekateri domačim imajo v trgovinicah številne romarske spominke.
Bijakoviči pri Medjugorju. Na hribu Podbrdo naj bi otroci videli nenavadno prikazen.
Ose
Pika pol
Črno gle
Snopje pod sj
kruh. Do dišečih I
či je še veliko op
ki sledi žetvi, je i
danes, ko žetei
opravi stroj kari
malokje mlatijo,
najbrž nikjer ve*
druga opravila,'
bila sosedska
bila tudi mlačevf
nagajivosti, ki m'
ga najtežjih kmet
nekoč je veljalo *
Na stopnji go«!
rok v usta« so t
delci nabrano ;
omeU v poso*
v možnarjih in t"
šo ali pa spekli v
delajo še danes
nizki civilizacijs*
Naslednja sto?
so na »gumnu«l(j
v krog in po njeH'
da so izluščili #
klasja, na čisto
otresU. Kosozaf^
zolce in je snoPF
kalo tudi na slaj''^
omlatili s cepci
streho. Ta obl*
ohranjala stol«''
najbe mlatihiic^
seliU s kmetije"
ganjali pa »na'
močjo živinske
premogli »gep^^
lo ime avstrijs^
takšne pogonsP
delovala).
Starejši ljuoj*]
še spomnijo ^
Št. 30 - 28. julij 1994
20,21
nasadu In mlatiška metla
*o, tisto dekle moje bo.
^no gre, tista bo za me...
(ljudska pesem)
kajti mlatilnice so bile drage
in se jih za manjše količine ži-
ta ni splačalo niti sposojati,
kaj šele kupovati. Marsikje so
v soseščini kmetije z mlatilni-
ce raje udrihali s cepci, ker je
sosed za sposojo mlatilnice
terjal preveč, največkrat v de-
lovnih dneh. A tudi sicer je
bila mlačev na cepe bolj sliko-
vita, bolj odvisna od spretno-
sti, znanja in močnih mišic,
kot pa pri stroju, ki je že terjal
določen tempo kot pri tekočem
traku.
Kjer so imeli kozolec, reci-
mo, na šest oken pohi snopja,
so mlatih na roke tudi po ne-
kaj dni skupaj. Kjer so potre-
bovah slamo za strešno kriti-
no, pa tudi dlje kot če bi jim ne
bilo treba paziti. Po ritmu
udarcev in odbijanju »žlaka«
je vajeno uho lahko od daleč
razločilo, koliko mlatičev ima-
jo pri kakšni hiši, pa tudi to, če
so dela vešči ali ne. Mlatili so
v dvoje, v troje, v četvero - več
ne, ker bi si bili napoti. Cepec
je bilo treba voditi zelo na-
tančno, varovati soseda in svo-
jo betico. Snopje, zloženo
v nasad, s klasjem v notranjost
kroga, so udarjah: dva ah trije
drug za drugim, štirje po dva
navzkriž in se pri tem pomika-
li v krogu okoli nasada. Vmes
fo obrnili snopje in ga omlatili
fe po drugi strani. Če so potre-
bovali slamo za »škop« so
udarjali kolikor se da natanko
po klasju, da niso drobili sla-
'nc- v tem primeru so vsak na-.
sad potem še otepli po »lojtri«
ali kakšnem drugem trdem
predmetu in snopje še poveza-
no metali na poseben kup. Pri
mlačvi z mlatilnico je vlagač
izbiral snopje. Takega z lepšo
slamo, je porinil med zobovje
stroja samo pri vrhu, obrnil še
po drugi strani, snopje s slabo
slamo pa razvezoval in spuščal
skozi.
Ko se je nabralo zrnja in je
bil kup omlačenih snopov že
prevelik, so mlatiči zamenjali
orodja. Eni so vzeli v roke re-
doseje ali velika rešeta in »čni-
li« - se pravi čistili zrnje od
plev in ostankov slame. (Pri
južnih sosedih se je za »čnili«
ohranil izraz za vso mlačev,
oni namreč »činijo žito«.) Od
čiščenja zrnja so se prestavili
k čiščenju slame, na čeljustih
»bab« so česali razvezane sno-
pe, da je ostala dovolj dolga,
čisto gladka in čvrsta slama, ki
so jo zlagali v kot in ko je bilo
te slame za cel škop, so ga po-
vezah s posebej zvitim slam-
natim opasom, strkali, da je
bil škop nabit in pri ritovju
raven, potem pa so ga še z rezi-
lom ostre kose »obrili«. Škop
so spravili pod strešno sleme,
zrnje pa v poseben kot, kjer so
imeli »vejevko«, pa v plevnico,
da so zrnje zvejali kdaj drugič.
Kočarji, ki vejevk niso premo-
gli, so čistili zrnje tako, da so
ga z lesenimi lopatami metali
iz kota v kot. Zrnje je letelo
daleč, smetje in pleve pa so
popadale sredi poda k tlom.
Ce so v vasi imeli mlatiče pri
dveh kmetih, so le-ti med se-
boj tekmovah. Ne samo, kje
bodo imeh boljši in enovitejši
takt, temveč tudi, kje se bodo
cepci zjutraj prej oglasili. Zato
so si že zvečer pripravili nasad
za zjutraj. Ker je kateri od
mlatičev ponoči spal pri zrnju
in »mirkal« na mlatiški »pu-
šelc«, so sosednji mlatiči pono-
či poskusih s presenečenjem.
Sredi noči so oprezali, če je
varuh zaspal, mu ukradli pu-
šelc, zložili na pripravljen na-
sad razne ropotije, ki je zjutraj
v prvem svitu mlatiči navadno
niso mogli videti. Ko so potem
udarili po snopju, so se pod
njim razletavli stari lončeni
»piskri« in podobna šara, kar
jim je zmešalo ritem, jih usta-
vilo — na sosednjem podu pa
krohot, češ, če pobijajo podga-
ne ali kaj podobnega.
Pred desetletji je po laški fa-
ri hodil od hiše do hiše možic,
ki so mu zaradi krivih nog re-
kli »rajterček« (jezdec). Na-
vadno je ostril žage. Sicer
marljiv in dobrodošel poseb-
než je govoril naspol, da ga je
bilo težko razumeti. In tako je
nekoč pripovedoval, kako je
nekim mlatičem pod nevaro-
van nasad podtaknil lončen
pisker, v katerega so se naselili
sršeni. Pokritega je nastavil.
Najbrž so ga je k temu nagovo-
rili sosedski mlatiči. In takole
je rad o tem pripovedoval po
hišah:
»Tiči zjutri na pod, začel pi-
ka poka, pika poka.. .pol pa
šeni iz piskra vejn, tiči s poda
dol, poki pa neč več pika
poka...!
Je bilo to njegovo ali koga
drugega maslo? Tudi take,
precej neslane šale so si pri-
voščili ... No, druga manj ne-
sramna, a vendar prav tako
tvegana mlatiška šala je bila,
do so sosedskim mlatičem no-
sili »metlo klepat«. To se je
dogajalo sredi dela, ko je ka-
zalo, da mlatiči na podu niso
dovolj pazlivi za okolje. Posla-
li so icoga, moral je biti hitrih
nog in čim manj štorast, da je
odnesel s koprivami »obcira-
no« hlevsko metlo k sosedom
in jo kolikor se da neopazno
vrgel med mlatiče. Jasno je kot
beli dan, da se je začel pregon
za storilcem in če so ga ujeli še
pred posestno mejo kmetije,
od koder je bil poslan, se mu ni
dobro godilo. Ali so ga prisili-
li, da je moral žejen nekaj časa
pomagati, potem pa so ga stla-
čih v razcapan suknjič, ki so
mu ga zapeli na hrbtu. Skozi
rokave za hrbet so mu zata-
knih dolgo preklo, metlo vta-
knili za vrat, ga vsega na nat-
lačili s slamo in ga kot njivsko
strašilo poslah v vas. Vmes se
je, če so ga imeh tudi sicer »na
piki«, naužil nič kaj nežnih
prijemov in bušk. Takšna izzi-
vanja so naposled prišla tudi
prav, ker so mlatiči imeli raz-
giban odmor, velik špas, o ka-
terem se je po vasi še dolgo
govorilo.
Ta mlatiška šegavost s »kle-
panjem metle« se je obdržala
tudi v čas, ko so že peli mlatil-
niški stroji in se je bilo še lažje
prikrasti k podu, ker je »maši-
na« glušila mlatiče, prah, ki ga
je dvigala okoh sebe, pa jim je
slabil vid.
No, mlatiških norčavosti je
bilo vse polno, tako da jih je
ostalo še za drugič.
Foto:_EDI MASNEC
Takole so pred leti fantje iz okolice Laškega prikazali, kaj se zgodi ujetemu sosednjemu mlatiču,
ki ie prinesel »metlo klepat*.
Št. 30 - 28. julij 1994
22
odmevi
Sprevržene!!
Človek je ponovno uporabil
svojo glavo - svoje misli tako,
da bi prizadejal drugim zlo in
da bi še naprej sejal sovraštvo,
nezaupanje in tako še podžigal
nadaljnjo ekološko smrt naše
prelepe narave.
Ker ga ni ustavila niti roka
pravice v letu 1992 kot bi ga
morala, ko je zahrbtno s svoji-
mi pajdaši in oblastjo vlomil
v institucijo demokracije, je
s tem dejanjem oskrunil med-
človeška zaupanja in sebe po-
nižal v brezno nasilja, kar je
ponovno storil 14. 7. 1994 v pi-
smih bralcev Novega tednika
in nadaljeval svoje ostudno
dejanje - nasilje laži nad resni-
co in je na ta način v posmeh
vsem tistim, ki se borimo za
pravičnost in poštenost doka-
zal, da v tem svetu še vedno
prevladuje zlo nad dobrim!
Žalostno je, da ne vedo niti,
kaj so imele kneževine, kralje-
vine in Avstro-Ogrska še za
časa znanega publicista Jane-
za Vajkarda Valvasorja (1641-
1693) in kot ima to urejeno ve-
čina sedanjih zahodno evrop-
skih držav.
JOŽEF JARH,
Celje
Za odgovor brez
laži
G. Glušič, kar precej časa že
berem vaša pisma v Novem
tedniku in se sprašujem, kaj je
z vami, da ne E>oznate zgodovi-
ne slovenskega naroda. Ali ste
sploh Slovenec, ali ste mogoče
pripadnik druge narodnosti?
Ve se, da zagovarjate tiste, ki
so se med narodnoosvobodilno
vojno borili za kljukasti križ,
pobijali in izdajali zavedne
Slovence, svoje rodne brate in
sestre. To je čista resnica, to ni
nobena laž. Vi g. Glušič, vi ste
tudi, kolikor mi je znano iz
vaših pisem, katolik, kakor
sem tudi jaz. In vi zagovarjate
in ljubite takšne ljudi, ki niso
spoštovali božje zapovedi (ne
ubijaj). Oni so ubijali in izda-
jali svoj lastni narod. Zato jih
je bog kaznoval in izgnal iz
slovenskega raja, to je božja
resnica.
Vi, g. Glušič, vi ne ljubite
svoje domovine, ker zagovar-
jate in ljubite tiste, ki so se
borih proti njej. Jaz sem se ro-
dil po vojni in razumem, kaj je
vojna, kaj je mir in kaj je svo-
boda, za katero sta se borila
tudi moj oče in mati. In zato
spoštujem in ljubim to našo
prelepo domovino Slovenijo.
Spoštujem vse tiste, ki so se
resnično borili in umirali za-
njo. Spoštujem maršala Tita,
ki je uspešno vodil ta boj.
Večna naj jim bo slava!
Mrzim pa vse tiste, ki pišejo
neresnične članke po časopisih
in zasmehujejo in blatijo Tita
in vse njegove borce. Vas pa, g.
Glušič, prosim za odgovor na
to pismo, samo prosim brez
vsake laži.
JOŽE MRAZ,
Rimske Toplice
Drog aH preča II.
Več kot očitno je, da na celj-
skem radiu (posebno v šport-
nem programu, ki ga vodi gdč.
Bernarda Stojan) delujejo lju-
dje, ki jim je kaj malo mar do
tega, da bi se pogovarjali s po-
slušalci v slovenščini, ki je
»menda« uradni jezik na
ozemlju R Slovenije (vsaj po
najnovejši slovenski Ustavi),
ah pač!?!
To sklepam zaradi dejstva,
ker se g. Tomažu Lukaču ni
zdelo potrebno, da odgovori
na vprašanje, ki sem ga javno
zastavil njemu osebno v NT,
dne 7. 7. 94. Gre za dogodek, ki
se je zgodil (oz. se občasno po-
navljajo!) 6. junija letos, ko je
neka poslušalka - tekmovalka
(Kelavič) v oddaji Športni
kviz, katerega pokrovitelj je
Studio Olimpus, vztrajno trdi-
la, da je Slovenec, Aljaž Pe-
gan, dosegel medaljo v tekmo-
vanju na »preči«.
Morda pa je bilo omenjene-
mu gospodu (T.L.) prišepnjeno
»od zgoraj«, da ni potrebno
odgovarjati na javna vpraša-
nja preko NT; še posebej pa ne
na takšna, ki se lotevajo pro-
blematičnih zadev kot je upo-
števanje dejstev, da Radio Ce-
lje oddaja na območju, ker je
(pač po Ustavi!) zagotovljeno
sporazumevanje le v sloven-
skem jeziku ter v italijanskem
in madžarskem jeziku v ob-
mejnih področjih. Prav tako
pa se lahko zgodi, da bo v bliž-
nji prihodnosti (kar ne bo nak-
ljučje!) tudi srbščina uradni
jezik v R Sloveniji.
Vseeno pa bi vendarle želel,
da mi »odgovorni« na RC-ju
(namesto g. Lukača so to lahko
po »hierarhiji«: gdč. B. Stojan,
g. R. Gorjanc, g. M. Umnik)
posredujejo odgovor na želje-
no vprašanje izpred 14 dni.
Že v naprej, hvala!
GREGOR URANIČ,
Vojnik
Ko ne moreš
zaupati ne
občini In ne
državi
Poslanec dr. Janez Zupanec
je v Novem tedniku prejšnji
teden v rubriki Odmevi v Pi-
smih bralcev zahteval, da se
mu javno opravičim, sicer bo
moral poseči po vseh pravnih
sredstvih. Sprašujem ga, za
kaj se mu sploh naj opravičim.
Za izjave predstavnflcov kra-
jevne skupnosti Tabor, ki so
jih v zvezi z Zupančevim obi-
skom izrekli na novinarski
konferenci? Jaz sem jih samo
zapisal, tako kot še mnogo
drugih. Je torej zato moja re-
portaža še en žalosten primer
slovenskega novinarstva? Če
gospod Zupanec ugotavlja, da
gre za lažno izjavo predstavni-
kov krajevne skupnosti, potem
mi je še toliko bolj nerazvunlji-
vo, zakaj bi moral pred sodišče
jaz in zakaj bi se prav jaz mo-
ral njemu kot poslancu opra-
vičevati namesto drugih. Če
gospod Zupanec ugotavlja, da
gre še za en žalosten primer
slovenskega novinarstva, pa je
to njegova osebna ugotovitev,
tako kot bi lahko tudi jaz
osebno razmišljal o kakšnih
žalostnih primerih poslancev
v državnem zboru. Mislim, da
bi se tudi tam kaj našlo.
JANEZ VEDENIK
PREJELI
Ve!i!ti
poliod malega
KitajGlca...
... in ostaUh neo-komuni-
stov (beri: eldeesovcev) na
Slovenijo se počasi zaključuje
v sklepno fazo. V tej sklepni
fazi gre le še za strateško ope-
racijo naskoka na tiste institu-
cije nekega sistema, ki so
v normalnih demokratičnih
državah neodvisne (nestran-
karske). V mislih imam pravo-
sodje z ustavnim sodiščem
vred, nacionalne medijske
subjekte (RTV, časopisne hi-
še), neodvisno kontrolo fi-
nančnega subsistema,
obrambno-vamostni subsi-
stem in še druge malenkosti, ki
sodijo v okvir vsake (normal-
ne) evropske države na preho-
du v 21. stoletje.
To, kar se dogaja zadnje
tedne v Sloveniji (zrežirana
odstranitev J. Janše; začetek
sistematične (vertikalne) ka-
drovske eksekucije na RTV
- nezaupnica Ž. Petanu po še-
stih mesecih vodenja; perfidna
reformacija SDK in eliminaci-
ja R. Logar v Končni fazi) potr-
juje moje uvodne mish in tako
lahko ocenimo, da se je sloven-
ski politični vrh (Kučan - Dr-
novšek - Rigelnik) odločil, da
izvede »blitzkrieg« v teh vro-
čih poletnih dneh, tako da bo
do septembra vse pripravlje-
no. »GŠ« LDS upošteva' tudi
psihološki faktor Slovencev,
saj se načrtovalci te operacije
zavedajo, da v vročih, dopust-
niških dneh navadni državlja-
ni Slovenije, ki so že tako in
tako apatični, niti najmanj ne
kažejo zanimanja za njihove
ogabne načrte. Sicer pa bo le-
tos septembra minilo 45 let,
odkar je »mali« Kitajec Mao
s svojimi komunisti počel oz.
zaključeval nekaj podobnega.
Vse so namreč podredili enot-
nosti in to se je izrazilo v zna-
meniti definiciji »Enotnost de-
mokracije in centrahzma
= enotnosti svobode in discipli-
ne«. Ta teoretična platforma
pa je bila podlaga za praktično
kontrolo borb nasprotij, ki so
bila gibalo družbe. Praktična
kontrola se je izvajala skozi
znamenite kampanije kot so
bile npr. »naj cveti stotine
(rdečih) cvetov«, »koeksisten-
ca in vzajemni nadzor,« »hoja
na obeh nogah« idr. Predvsem
slednja kampanija je bila kla-
sičen model komunističnih
»ekonomistov« za izgradnjo
nekega nacionalnega gospo-
darstva. In tako lahko danes
pri nas to kampanijo prevede-
mo v »krajo z obema rokama,«
ki bo pomenila »veliki skok«
v (kapitalistično) Evropo, le da
bodo pri nas novopečeni last-
niki komunistični potomci
(parveniji) 2. in 3. generacije.
Nemotenost tega procesa pa je
potrebno zagotoviti z idejo
»koeksistence in vzajemnega
nadzora« vseh subjektov, o ka-
terih sem že prej pisal, pri tem
pa ne kaže zanemariti, da se
vse bolj po neformalni plati
»eldeesizirajo« varnostna
služba (SOVA), sodniki ^ slo-
venskem pravosodju (vertikal-
no in horizontalno), gospodar-
stveniki združeni v raznoraz-
ruh lokalnih podjetniških klu-
bih idr. Formalno-pravno si-
cer ti posamezniki niso člani
vladajoče LDS (ker tako dolo-
ča Ustava), vendar pa mora bi-
ti danes že vsakemu prvošolč-
ku jasno, da se vse gradi na
neformalnih odnosih.
Tako gre to..., zato pa so
vsakršne numerološke hipote-
ze glede številk 1949 in 1994
prepuščene zgolj osebni preso-
ji bralcev.
GREGOR URANIČ,
Vojnik
Izjava za javnost
LDS natika slovenski demo-
kraciji zanko okrog vratu
Zadnji dogodki na sloven-
skem pohtičnem prizorišču
dokazujejo, da je bila ocena
narodnih demokratov glede
nadaljnjega delovanja vladne
koalicije pravilna in da je bila
naša odločitev za izstop iz
SKD m združitev z NSS ute-
meljena.
LDS v sodelovanju z ZL in
ob pohlevnem ministriranju
SKD hoče na grob način zase-
sti vse ključne vzvode oblasti.
Bliža se čas, ko bodo transfor-
mirani komimisti z nakrade-
nim denarjem pričeli kupovati
podjetja, katerih vrednost so
prej namerno zniževali. V tem
času bo tudi tistim naivnežem,
ki tega še niso sprevideli, po-
stalo jasno, za koga pomeni
transformacija »zgodbo
o uspehu« in za koga borba za
golo preživetje. Da se ta trans-
formacija komunistov v kapi-
taliste čim bolj zakrije, je se-
veda treba odstraniti in one-
mogočiti vse, ki bi to lahko
pravno preganjali ali pa na to
opozarjali javnost.
Prvi je na udaru neprijetni
obrambni minister. Odstrani-
tev generalnega direktorja
RTV g. Žarka Petana pomeni
še stopnjevanje tega brezob-
zirnega »čiščenja«, saj kaže na
to, da za vladno koalicijo niti
ni potrebno, da je nekdo njen
politični nasprotnik. Dovolj
velik razlog za zamenjavo je že
to, da je človek na tako po-
membnem položaju nevtralen
in pošten. Pri tem jih ne zani-
ma kvaliteta dela — napadane-
mu ne nudijo niti možnosti za-
govora. Parlament je glavnega
direktorja RTV-ja imenoval za
štiri leta, potem pa so ga, kljub
dobremu delu, zamenjali po
pol leta.
Nadaljevanje tega scenarija
pomeni razformiranje SDK
v najbolj občutljivem času,
pred koncem revizijskih po-
stopkov. Zamenjava se obeta
generalni direktorici zato, ker
je delala dobro in pošteno.
Naslednja tarča brezobzir-
nih oblastiželjnikov bo najbrž
kar ustavno sodišče. Ko si bo-
do izdrli še ta zadnji trn v peti,
bodo imeli pod nadzorom
praktično vse, ki bi lahko kon-
trolirali delo v vladnih služb
in sankcionirali kriminalna
dejanja novopečenih kapitali-
stov. Da bo obenem s tem pro-
cesom potekalo »čiščenje« mo-
ralnopolitično oporečnih novi-
narjev, seveda ni treba posebej
poudarjati. Zato pozivamo vse
demokratične sUe, ne glede na
strankarsko pripadnost, da se
nam pridružijo v borbi proti
novemu totalitarizmu.
Čas je, da spet stopimo sku-
paj, čas je za novi Demos.
Predsednik
sveta NDS,
FLORIJAN BULOVEC
Bojkot cirkusov
z živalmi
Ob gostovanju cirkusa Mo-
ire Orfei in Aqualandia v ne-
katerih slovenskih mestih
podpisana Društva proti mu-
čenju živali Slovenije izraža-
mo svoje odločno nasprotova-
nje tovrstnim nevzgojnim in
nasilniškim predstavam. Izva-
jajo jih cirkiisi, ki se za zabavo
ljudem poslužujejo živali in jih
zlorabljajo.
Hkrati obveščamo organiza-
torje takšnih predstav in jav-
nost, da bomo organizirali
vsesplošno podpisovanje peti-
cije, pri kateri izhajamo iz
uresničenih pobud številnih
občin v Repubhki Italiji, v ka-
terih je že več let z ustreznimi
predpisi prepovedano postav-
ljanje šotorišč za predstave ti-
stim cirkusom, ki za svojo de-
javnost uporabljajo in s tem
zlorabljajo živali.
Omenjena peticija bo izšla
z namenom, da se tvdi v Slove-
niji prepovedo cirkuške pred-
stave, v katerih nastopajo ži-
vali, saj so te večinoma dresi-
rane na mučen Sziroma bruta-
len način. Posebno trpljenje
predstavlja že samo prevaža-
nje cirkuških živali iz kraja
v kraj, iz države v državo po
najhujši vročini, pa tudi ob
nizkih temperaturah, ki pov-
zročajo dodatne težave poseb-
no eksotičnim živalim. Peticija
bo govorila v prid tistim cir-
kusom, ki svojo dejavnost
opravljajo brez" izkoriščanja
živali.
Pozivamo javnost, naj boj-
kotira cirkuse, v katerih za za-
bavo ljudem nastopajo živali,
saj s svojo prisotnostjo na teh
predstavah podpirajo posebno
zvrst mučenja živali.
Društva
proti mučenju živali;
Celje, Koper, Maribor,
Slovenj Gradec, Trbovlje
Izlet čebelarjev
vojniške družine
čeprav je v programu dela
čebelarske družine Vojnik na
prvem mestu strokovno uspo-
sabljanje članov in skrb za
zdravje čebel, so v svoj letni
plan dela vključili tudi izlet za
svoje člane. Celoten program
pridno izvršujejo. Imeli so že
tri predavanja, preskrbeli so
sladkor za spomladansko
krmljenje čebel, sedaj pa so
opravili tudi izlet.
Progo izleta je izbral odbor,
organiziral in izpeljal pa ga je
prizadevni sekretar odbora
gospod Franc Kolenc. Čebe-
larji so se zbrali 11. junija 1994
ob 7. uri pred gostilno Prekor-
šek v Vojmku. Načrtovali so
en avtobus, prijavilo pa se jih
je več. da so morali naročiti še
kombibus Osnovne šole Fran-
kolovo.
Najprej so se odpeljali na
grad Brestanica. Čeprav je ob
sobotah ta grad zaprt, so pri-
zadevni orgcinizatorji le pre-
skrbeli tudi vodiča, ki jih je
popeljal skozi prostore in jim
razložil osnove te pomembne
zgodovinske trdnjave. Ogleda-
h so si zgodovino samostana
trapistov, še posebej dolgo pa
so se zadržali v prostorih mu-
zeja zapornikov in izgnancev.
Čeprav so bih izletniki v glav-
nem udeleženci časa in so
mnogim bili dogodki znani, so
jih znova močno pretresli raz-
stavljeni eksponati. Menili so,
da bi bilo mnogim potrebno,
da si od časa do časa osvežijo
spomin na ogromno trpljenja,
Id ga je moral prestati sloven-
ski narod za svoj obstoj. Le
tako bi zagotovo bolj cenili in
spoštovali tiste, ki so se žrtvo-
vali za našo svobodo in še bolj
varovah našo samostojnost. Po
vrsti so ugotavljali, da smo
lahko srečni, ker so med nami
še ljudje, ki v prsih čutijo srce.
Z gradu Brestanica smo se
odpeljali naprej proti jugu, na
grad Mokrice in si ogledali tu-
di to zgodovinsko lepotico. Od
tu pa smo odrinili naravnost
v Čateške toplice. Skozi ta bi-
ser slovenskih topUc nas je po-
peljala prijazna vodička, nam
na hitro razložila njih zgodo-
vino in ponudbo in že smo sed-
h za mize v zdraviliškem domu
in kosili. Bilo je izvrstno pri-
pravljeno.
Napotili smo se skozi Bizelj-
sko v Olimje na kmečki turi-
zem k Ježovnikovim. Tudi tu
so nas prijazno sprejeli in nam
razložih, kar smo želeli videti:
farmo jelenov in gojenje gob.
Ko smo se namalicali ui naku-
pili, kar je kdo želel, smo se
napotili skozi Podčetrtek,
Šmarje in Šentjur, nazaj
v Vojnik. Tudi ta dan smo po-
stali bogatejši za spoznanje,
da tudi tod živijo ljudje, ki
v svojih prsih čutijo srce.
FRANJO MAROŠEK,
..^ „ ■ Vitanje
zahvale,
pohvale'
Javna zalivala
Za letošnje Celjske turistič- -
ne dneve 1994, ene redkih pri- i
reditev v okviru Poletja v Ce-
lju - knežjem mestu, ki so pote-
kali od 17. do 25. junija, lahko
trdimo, da so tudi s pomoqo
sponzorjev lepo uspeli in vsak
dan privabih v Celje veliko
obiskovalcev dobre volje.
Izvršni svet Skupščine obči-
ne Celje, Organizacijski odbor
in Klub podjetnikov Zlatorog
zato izrekajo priznanje za so-
delovanje in se hkrati lepo
zahvaljujejo za finančni pri-
spevek in pomoč sledečim po-
djetjem in obrtnikom:
Kovintrade Celje, Zavaro-
valnica Triglav, Stanovanjski
sklad občine Celje, Supra-stan
Celje, Celjski sejem, Emo
Etema Celje, Banka Celje, Te-
cum Celje, RC - inženiringi Ce-
lje, RC - planiranje Celje, Cest-
no podjetje Celje, Kovinoteh-
na Leasing Celje, Pohištvo Ce-
lje, Atlas Celje, Lukom Celje, |
Libela trade Servis Celje, Les
Celje, Celjska borzna hiša, Ko-
vinotehna    Celje,    Jekamin
- Franc Ježovnik Teharje, Po-
potnik Celje, Elektroinstalaci-
je Tumšek Celje, MAC - Mat-
jaž Železnik Celje, RC - IRC
Celje, Ljudska banka Celje,
PTT podjetje Celje, Gostmsko
podjetje Majolka in Na-na,
Dmžba za avtoceste Republi-
ke Slovenije v Celju, Stano-
vanjsko komunalna banka Ce-
lje, Nivo Celje, Dairy queen
Celje, Avto Celje, Steklar Ce-
lje, Intereuropa Celje, A banka
Celje, Petrol Celje, Sugros Ce;
Ije, Pekarna Geršak, Heledi
Celje, Kewin Celje, Obutev
Celje, Fotolik Celje, Železarna
Štore, Industrija keramičnih
izdelkov Ljubečna, Kxagolnik
- komerciala in marketing, Vi-
zija Celje, Mobitel Celje, Fit
Media Celje in Novi tednik ter
, Radio Celje in Šmarje pri
Jelšah.
IS SO Celje,
predsednik'
dipl. inž. JOŽE ZIMŠEKI
Organizacijski odbor,
predsednik-
MIRO GRADIC;
Klub podjetnikov Zlatorog.
Sekretar:
mag. VLADO BUKViC
Št. 30 - 28. julij 1994
23
Kdaj je Radio Ceije najbolj poslušan?
Nekateri podatki iz letoš-
nje aprilske Mediane so še
vedno zanimivi, predvsem za
načrtovanje radijske pro-
gramske in oglaševalske po-
litike in nujnih korektur
takšne politike, če je verjeti
podatkom medijske razi-
skave.
Ni razlogov, da bi dvomili
v podatke, ki so bili letos za
Radio Celje celo zelo ugodni,
čeprav smo pristaši takšne
filozofije, ki rada združi
lastne izkušnje in prakso
z izsledki medijskih razi-
skav. Končno smo se nekaj
raziskav lotili že sami, saj se
je nemogoče nasloniti zgolj
na občutke. Še bolj nemogo-
če je le na takšni osnovi na-
črtovati programsko in sploh
poslovno politiko radijskega
medija v vse bolj zaostrenih
tržnih in še posebej konku-
renčnih razmerah.
Kakšen je bil skupni radij-
ski avditorij v času Mediani-
ne raziskave in kako so se
naši poslušalci razvrstili po
dnevnih programskih paso-
vih, je dobro razvidno iz pri-
ložene preglednice oziroma
grafa. Tako so nas poslušali
aprila letos.
Kako nas poslušajo sedaj
v poletnem času, lahko samo
ugibamo. Vsekakor si želi-
mo, da jim je naša poletna
radijska shema všeč. Medi-
anina raziskava poslušanosti
radijskih medijev bo oktobra
1994.
Četrtek, 28. julija 1994,17.00
Predsedniic Milan Kučan na 4. mreži
i    Iz studia Radia Trbovlje bomo spet prenašali skupno oddajo
.  Združenja radijskih postaj v Sloveniji na t.i. četrti mreži. Pogo-
'  vor z našim skupnim radijskim gostom predsednikom Repu-
blike Slovenije Milanom Kučanom bo vodil novinar trbovelj-
skega radia Bogdan Barovič.
Četrtek, ZS.juUja 1994, 19.10
' Pred novo nogomebio sezono
Iz gostišča Ojstrica v Celju se bomo v živo oglašali s »tiskovne
konference« nogometašev Publikvuna, na kateri bodo predsta-
vili vse okrepitve, s Kamenmcem NTokom na čelu. Poslušalce,
ki bodo v oddaji sodelovah z vprašanji, čakajo tudi lepe na-
grade.
Nedelja, Sl.juUja 1994,10.30
Nedeljski gost: Gregor Cankar
V studiu bomo gostili novo celjsko športno zvezdo, Celjana
Gregorja Cankarja, ki je nedavno v Lizboni postal mladinski
svetovni prvak v skoku v daljavo z 804 centimetri in je kot drugi
Slovenec preskočil mejo 8 metrov. Z Gregorjem Cankarjem se
bo pogovarjala Vida Bertoncelj.
Nedelja, 31. julija, 18.00
Nogomet: Železničar AM Cosmos Ljubljana
- Pubiikum, prenos
Nogometna sezona se bo začela s srečanji šestnajstine finale
za pokal Nogometne zveze Slovenije. Celjane že na začetku čaka
zelo težka ovira. Na stadionu v Šiški se bodo pomerili z Železni-
čar AM Cosmosom, za katerega bo v novi sezoni igral eden
^ajboljših slovenskih napadalcev Primož Gliha, srečanje pa bo
se posebej zanimivo zaradi tega, ker bo na klopi Ljubljančanov
•nekdanji trener Publikimia Jani Zavrl. Tudi tokrat bomo pred
srečanjem sprejemali stave. Reporter iz Ljubljane bo Goran
Obrez.
Osnovna šola
Petra Šprajca-Jura Žalec
Šilihova 1, ŽALEC
objavlja
prosto delovno mesto
Učitelja angleškega jezika,
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoj: predmetni učitelj ali profesor angleškega jezika.
Začetek dela 01. 09. 1994.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Osnovna
soia Petra Sprajca-Jura Žalec, Šilihova 1, 63310 Žalec.
Prijave sprejemamo 15 drMj)0 objavi.
Railio Celje na kmečki ohceti
Večino letošnjih prireditev med Pivom in cvetjem v Laškem je
spremljala tudi ekipa Radia Celje, ki je poslušalce in poslušalke
seznanjala z aktualnimi dogajanji, teh pa ni bilo malo.
Tehnika Bojan Pišek in Mitja Tatarevič ter novinarja Aleš
Lednik in Tone Vrabl je bila še posebej aktivna v soboto zvečer :
in ponoči, ko se je javljala kar z dveh mest (Graščinsko dvorišče ]
in Aškerčev trg), »v živo« pa se je v nedeljo dopoldne lotila!
kmečke ohceti. Nekaj minut pred poroko je Tone Vrabl »zash- j
šal« mladoporočenca Danielo Štojs in Renata Klenovška ter
župana občine Laško Miloša Veršca (vsi na sliki). Radio Celje se
je nato s komentarjem Vlada Marota lotil neposrednega prenosa
šranganja, ki so ga mojstrsko opravih fantje iz Šentruperta.'
Improviziran studio na Graščinskem dvorišču je deloval bre-
zhibno, kar so občudovaU ljudje, ki so prisostvovali kmečki'
ohceti, in poslušalci pri radijskih sprejenmikih. XV
....................................^      Foto: IVAN STRMOLE _
Jože Tisnikar
Ko se znajdeš v galeriji sli-
karja Jožeta Tisnikarja, te
v prvem trenutku oblije tesno-
ben občutek. Nehote se ti
v glavo prikrade vprašanje
- zakaj toliko žalosti, bolečine
na teh izjemnih slikah.
Ko se zapleteš v pogovor
s slikarjem Tisnikarjem, je to
nekaj zelo drugačnega. Spo-
minja se svojega nenavadnega
dela; bil je namreč pomočnik
pri obdukcijah. Od tod izhaja-
jo tudi navdihi za njegovo
ustvarjanje na platnu.
Jože Tisnikar je sicer zelo
prijeten in vesel človek. Zelo
rad ima glasbo, igra tudi na
harmoniko. Pravi, da jo je ku-
pil na poti iz gostilne in od
takrat sta nerazdružljiva. Če
boste z nami v sobotni oddaji
Glasba je življenje, vam bo
umetnik tudi zaigral.
Naša nagradna igra ob 130-
letnici pivovarne Union se na-
daljuje do konca avgusta, ko
bomo izžrebali novega lastni-
ka prekrasnega dvocikla mo-
untain bike. Ta teden pa dobi
lu-o Petra Tiselj iz Gomilskega,
po dve majici pa Miran Gornik
iz Sodražice in Francka Ka-
trašnik iz Bohinjske Bistrice.
Pa še ena iz Tofove realno-
revolucioname     ljubezenske
poezije: Dragi moj,
ti si kot Dalli,
sUkar abstraktne strani,
ki s čopičem dvakrat, trikrat
udari,
pa vse, prav vse -
mimo je...
SIMONA H2O
radijski spored
od 28. julija do 3. avgusta
RADIO CELJE
četrtek, 28.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS. 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo
OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte. 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje. 10.30 Mali
0,12.00 BBC novice. 12.10 Tečajnica. 13.00 Novice. 13.05 Napovednik
13.10 Izbira domače melodije tedna. 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo). 16.00 Podalpski biser (melodija tedna). 16.10
Glasbeni express. 16.30 Kronika 17.00 Predsednik RS Milan Kučan
- gost Združenja radijskih pnastaj v Sloveniji - prenos iz studia Radia
Trbovlje. 18.05 Ročk blok (Aleš Uranjek). 19.00 Večema poročila, 19.05
Deutsche Welle. 20.00 Zaključek programa.
Petek, 29.7.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika
RS. 5.35 Domača melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice. 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice. 13.05 Napovednik. 13.10 Glas-
bene želje. 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo). 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika. 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer). 19.00
Večema poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Sot>ota, 30.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna. 6.45 Horoskop. 7.00 Druga
jutranja kronika RS. 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Študentski servis. 12.00 BBC novice. 12.10 Teen val,
13.00 Novrce, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSto), 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika,
17.30 Vročih 20, 19.00 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaklju-
ček programa.
Nedelja, 31.7.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska.
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost. 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novtee, 13.05
Domača mek)dija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, Prib118.00 Zaključek
programa.
Ponedeljek, 1.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročita OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25'
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novk5e, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica. 13.00 Novice. 13.05 Napovednik. 13.10 Glasbene želje,
14.00 Jack Pot. 15.00 Obvestila. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSto), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna). 17.00 Kronika. 18.00
Podalpski pop, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30
Večerni program. 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek programa.
Torek, 2.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnrca, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 8.25 Poro-
čilo OKC Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novtee. 10.30 Lestvrca 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice. 12.10 Tečaj-
nrca. 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija
tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila. 15.30 Dogodki in odmevi
(RaSlo). 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00
Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle,
20.00 Zaključek programa.
Sreda, 3.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo
OKC Maritx)r, 6.45 Horoskop. 7.00 Dmga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Poletni Radio Celje: Odkrivamo, predstavljamo. 10.00 Novice. 10.15
S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novrce,
13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obve-
stila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo). 16.00 Podalpski biser
(melodija tedna). 17.00 Kronika, osmrtnrce, 18.00 Pop kito, 19.00
Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC,
21.00 Zaključek programa.
Radk> Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni lirednik: Mitja Uninik
Pomočnik odgovornega urednika: Bobert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032,
Studio: 441-310, 441-510.
Št. 30 - 28. julij 1994
24
Stampedo velikoprostorskih avtomobilov
Evropski trg takoimeno-
vanih eno ali velikoprostor-
skih avtomobilov (limuzin-
skih kombijev) naj bi do leta
1998 v Evropi doživel skoraj
neverjeten razmah. Lani so
na stari celini tako prodali
nekako 140 tisoč teh avto-
mobilov, do konca leta 1998
pa naj bi jih kar 400 tisoč.
Zato so tovame pohitele in je
skoraj ni, ki ne bi že pospe-
šeno pripravljala takšen li-
muzinski kombi.
Tako naj bi pri Mercedes
Benzu že prihodnje leto (kar
se zdi vendarle nekoliko pre-
uranjeno) postavili na cesto
avtomobil s prostorom celo
za devet ljudi. Volkswagen
in Ford bosta prav tako pri-
hodnje leto ponudila skupen
avtomobil te vrste, medtem
ko so se pri Hondi končno
odločili, da že konec letoš-
njega leta začnejo s prodajo
limuzinskega kombija, ki bo
zamenjal že zelo ostareli
shuttle. Pri Renaultu imajo
z velikoprostorskimi avto-
mobili zelo veliko dobrih iz-
kušenj. Končno je bil espace
prvi evropski avtomobil
takšne vrste. Sedaj se po ce-
stah vozi druga generacija,
leta 1997 pa naj bi ponudili
tretjo. Po svoje je pomemb-
no, da naj bi čez nekako dve
leti luč sveta ugledal limu-
zinski kombi s tovarniško
oznako J 64, narejen na os-
novi novega renaulta 19.
Ameriški Chrysler priprav-
lja tudi novega voyagerja, ki
je tudi na stari celini eden
najuspešnejših velikopro-
storskih avtomobilov. Ali bo
nastajal v avstrijskem Grad-
cu, kjer v okviru projekta
eurostar že izdelujejo voy-
agerja, še ni znano. Očitno
torej je, da tovame resno ra-
čunajo z uresničitvijo načr-
tov o prodaji 400 tisoč veli-
koprostorskih avtomobilov.
Na sliki: limuzinski kombi
stuttgartskega Mercedes
Benza.
BMW compact in Franken Auto
v Nemčiji ni izjemno močna
in vplivna zgolj avtomobilska
industrija oziroma izdelovalci
avtomobilov, pač pa vsa
spremljevalna industrija. Ta-
ko imenovani predelovalci vo-
zil (tunerji) igrajo v ponudbi
avtomobilov izjemno po-
membno vlogo. Bistvena zna-
čilnost pa je, da takoj po ti-
stem, ko tovame postavijo na
dan nov avtomobil, pripravijo
športnejšo oziroma zelo dopol-
njeno različico.
To velja tudi za najmanjši in
najnovejši   BMW   compact.
Nemško podjetje Franken
Auto se je tako lotilo prav tega
avtomobila, ki ga poganja
bencinski šestvaljnik z močjo
190 KM. Zato zmore compact
največ 220 km/h, do 100 km/h
pospeši v 7,6 sekunde, zraven
pa seveda spadajo tudi precej
širša kolesa in kolesna platiš-
ča, različni plastični dodatki,
nekoliko znižano podvozje
ipd. BMW compact je tako na
voljo za dobrih 60 tisoč mark
in drži, da dela sploh ne
zmanjka. Na sliki: BMW com-
pact iz delavnice Franken
Auto.________
Spremenjena poiloba volva 960
švedski volvo, tovarna, ki
je letos in sicer še posebej
uspešna v ZDA, prenavlja
največji avtomobil z oznako
960. Navzven bodo spre-
membe dokaj skromne (spre-
menjena maska, drugačne
luči ipd.), kajti avto bo ohra-
nil svojo znano škatlasto po-
dobo, ki se prav izrazito ne
spogleduje s sedanjo karose-
rijsko oblostjo. Toda volvo
960 ohranja svojo značilno
zunanjo obliko, kar je tržni
uspešnosti samo v prid.
Nekaj več sprememb je
volvo 960 doživel v notranjo-
sti. V bistvu gre za stilistične
popravke, pri čemer so več
pozornosti namenili barvni
usklajenosti, preprogam ipd.
Več novega je na podvozju,
kjer je nov pomožni okvir.
vpet z gumijastimi zglobi,
kar bo pripomoglo k boljši
legi in vodljivosti avtomobi-
la, zmanjšal pa se bo tudi
obračalni krog. Zadnja pre-
ma je iz serije multilink
(prostorska prema z več vo-
dili); pač pa je povsem nov
motor s tovarniško oznako
B6254, ki zmore pri gibni
prostornini 2573-kubičnih
centimetrov 170 KM pri
5.700 vrtljajih v minuti. Zra-
ven dodajajo tudi 3,0-litrski
šestvaljnik z močjo 204 KM
pri 6.000 vrtljajih, pri čemer
je značilno, da oba agregata
strežeta z mirnim tekom, do-
volj ugodno elastičnostjo in
tudi zgledno varčnostjo. Si-
cer pa bomo o volvo ju 960
nekaj več napisali v prihod-
njih tednih. ,
Šestletna garancija za volvole in
renauite
Od 14. januarja naprej priz-
nava renault oziroma novome-
ški Bevoz, ki je hkrati tudi za-
stopnik švedskega Volvo ja,
šestletno garancijo proti rja-
venju tako karoserije kot pod-
vozja.
Obstaja nekaj pogojev, ki jih
morajo izpolnjevati oziroma
upoštevati lastniki renaultov
oziroma volvojev. Garancija
velja šest let, vendar je treba
vozilo vsaj enkrat letno pre-
gledati v pooblaščenem servi-
su. Renault ali volvo morata
biti kupljena pri pooblaščenih
prodajalcih (torej to ne velja
za avtomobile, uvožene v okvi-
ru sivega uvoza), jamstvo pa
velja ne glede na število prevo-
ženih kilometrov in je vezano
na avtomobil, ne pa na lastni-
ka. Ta garancija velja tudi po
tistem, ko pride do prometne
nesreče, vendar je res, da mora
biti avtomobil popravljen
v pooblaščeni delavnici in
z originalnimi deli tovarn Re-
nault in Volvo. Morda to tudi
pomeni, da Slovenija ni več
avtomobilska provinca.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
tokrat zbral okoli 600 vozil, 57 pa jih je zamenjalo svoje lastnike.
Renault laguna septembra tuili
z dizelskim motorjem
Francoski Renault zanje
z laguno, avtomobilom, ki je
nadomestil ostareli renault 21,
zadovoljive tržne rezultate ta-
ko doma kot tudi na tujem.
Letos so že prodali približno
70 tisoč lagun, kar je razvese-
ljiv dosežek.
Na francoskem trgu so za
laguno letos našli že 10 tisoč
kupcev, pri čemer ima številka
še toliko večjo vrednost zaradi
tega, ker je prodaja tega avto-
mobila stekla šele februarja
oziroma marca. Sedaj pa je
(oziroma bo) Renault ponudil
še izvedenko z dizelsldm mo-
torjem. Gre za agregat z gibno
prostornino 2,2 htra ter močjo
61,3 kW/85 KM, kar ustreza
tistemu, kar je nekoč ponujal
tiirbodizelski motor pri rena-
ultu 21. Lagima z dizelskim
motorjem bo na voljo od letoš-
njega septembra, in sicer s tre-
mi razhčnimi vrstami opreme
(RN, RT in RXE). Glede na to,
da je novomeški Revoz sestav-
ni del Renaultove družine av-
tomobilskih tovarn, je realno
pričakovanje, da bo laguna
septembra naprodaj tudi pri
nas.
Yakuze za
nissana
president
Nissan je pred nedavnim ne-
koliko obnovil svojo limuzino
president. Avto je dobil nove
odbijače, novo masko, spreme-
nili in ozaljšali so notranjost.
Podvozje je dobilo aktivno
vzmetenje in vse kaže, da je bil
to razlog, zaradi katerega so
japonski gangsterji yakuze
nad avtomobilom zelo navdu-
šeni.
Pravijo, da je ta hip to edini
avtomobil, s katerim se je mo-
goče primemo voziti. Zakaj?
Morda tudi zaradi tega, ker je
na prednjih kolesih vgrajen
poseben senzor, ki zadnjemu
kolesnemu paru signalizira,
kakšne vozne okoliščine ga ča-
kajo. S tem je, pravijo yakuze,
vožnja zanesljivejša in var-
nejša.
Mercedes Benz pripravlja novi avtomobil E serije
Mercedes Benz se lanskega
poslovnega leta ne spominja
s posebnim veseljem, bolj vesel
je tega, kar se dogaja sedaj.
V letošnjih štirih mesecih je
namreč prodajo zelo povečal,
in to predvsem na račun veli-
kega povpraševanja po merce-
desu C. Zanimivo je, da gre
avtomobil zelo dobro v promet
tudi na Slovenskem, kjer je bi-
la prav zaradi njega prodaja
mercedesov v petih mesecih
večja za 131 odstotkov. Ob tem
v tovarni že pripravljajo po-
vsem obnovljeni avtomobil
E serije ali razreda.
V dolžino bo merU 480 cen-
timetrov, večja bo medosna
razdalja (skupaj 285 centime-
trov), avtomobil pa bo ponujal
več notranjega udobja, varno-
sti, daljši bo seznam serijsko
vgrajene opreme. Zanimiv bo
prednji del, kjer naj bi bile luči
okrogle, maska pa precej stis-
njena in razpotegnjena. Mo-
torjev bo več, z razponom moči
od najmanj 136 do največ 320
KM, pri dizelskih agregatih pa
bodo začeli s tistim, ki bo zmo-
gel komaj 75 KM. Serijsko bo
avtomobil opremljen s po dve-
ma zračnima varnostnima bla-
zinama, osrednjo ključavnico,
zaporo zadnjega diferenciala.
Po obljubah ali bolj ugibanjih
naj bi osnovna različica nove-
ga mercedesa E stala nekako
50 tisoč mark. Na sliki: novi
mercedes E serije.
Št. 30 - 28. julij 1994
25
Opel astra z letnico 94
Opel bo čez dobra dva me-
seca že začel ponujati astro
z letnico 95. To pomeni, da
bo avtomobil, ki ga sicer
prodajajo v petih karoserij-
skih izvedenkah, naprodaj
z nekaj manjšimi dopolni-
tvami karoserije na pred-
njem in zadnjem delu.
Seznam serijske opreme
bo po novem bogatejši, vse
astre bodo imele serijsko
vgrajeno 67-litrsko zračno-
vamostno blazino za vozni-
ka, medtem ko bo za dopla-
čilo možen nakup 140-litr-
ske zračne varnostne blazine
za sovoznika. Astra bo od je-
seni naprej bogatejša še za
dva motorja, tako bo sicer
naprodaj z osmimi (šest ben-
cinskih in dva dizelska
) agregati. Nov bo 1,7-litrski
turbodizelski motor z močjo
50 kW/68 KM, navorom 132
Nm pri 2.400 vrtljajih in ob-
ljubljeno porabo 5,9 litra na
sto prevoženih kilometrov.
Druga novost pa bo 1,6-litr-
ski bencinski motor s po šti-
rimi ventili na valj, iz druži-
ne ekološko prijaznih motor-
jev z oznako ecotec ter močjo
74 kW/100 KM. Tovarna pri
tem motorju obljublja pora-
bo 6,9 litra, kar je nedvomno
zelo ugodna številka; bolj
pomembno pa je, da oba mo-
torja glede vsebnosti izpuha
zadovoljujeta norme, ki jih
bo Evropska unija začela
v praksi upoštevati leta
1996. S temi novostmi so to-
rej prodajne možnosti astre,
drugega najbolje prodajane-
ga avtomobila v Evropi (za
VW golfom) še nekaj ugod-
nejše. Na slUd: opel astra ka-
briolet letnik 95.
Mazda obnavlja model 323
Mazda 323 je bila še vse do
nedavnega eden najuspešnej-
ših avtomobilov v svojem ra-
zredu - in to tudi na evropskem
trgu. Toda tovarna je z obnovo
tega avtomobila nekoliko za-
mudila, zato sedaj skuša to po-
praviti.
Jeseni bo tako na voljo po-
vsem obnovljeni avtomobil, in
sicer v karoserijski varianti
s tremi, štirimi in tudi petimi
vrati. Pri vseh treh izvedenkah
bo medosna razdalja opazno
večja, kot je sedaj, kar bo
v prid notranji prostornosti.
Trivratna razUčica bo navzven
dokaj podobna kupeju, štiri-
vratna bo ponujala obliko kla-
sične limuzine, petvratna pa
kombi limuzine. Kdaj - če
sploh - bo na voljo tudi kara-
van, ta trenutek še ni znano.
Najskromnejši agregat, napro-
daj v mazdi 323, bo 1,5-litrski
štirivaljnik z močjo 87 KM,
najzmogljivejši (vsaj za zače-
tek) pa 1,8-htrski motor s 138
KM. Avtomobil bo serijsko
opremljen z zračno vamostno
blazino za voznika, za sopot-
nika bo na voljo za doplačilo.
Napovedi slovenskega uvozni-
ka in predstavnika te japonske
tovame, ljubljanskega MMS,
so razmeroma ugodne, kajti
nova mazda naj bi bila napro-
daj novembra ah decembra.
Švedski saabis posebnim
rekorderjem
švedski Saab, ki mu v zad-
njih letih vse ne gre dobro od
rok, od letos vse avtomobile, ki
so naprodaj na domačem trgu,
opremlja s posebnim, tako-
imenovanim crash rekor-
derjem.
Gre za napravo, zelo podob-
no tisti, ki jo imajo letala.
Z neskončnim tr^^koni bQ DAr.
mreč merila - v pomoč bo seve-
da račimalnik — vse značilnosti
delovanja motorja in tudi ob-
našanje avtomobila na cesti.
Ideja je pravzaprav že stara in
so se zanjo vse doslej navduše-
vale predvsem zavarovalnice.
V tem primem gre za poskus,
ki naj bi med drugim vplival
na večjo varnost, tovarni pa
pomagal do nekaterih ugoto-
vitev, ki so po svoje zelo po-
memijne pri snovanju pasivno
varnih vozil.
BMW In njegova
stranska zračna
varnostna
blazina
Pasivna in tudi aktivna var-
nost sta pač nujni in seveda
sestavni del večje tržne uspeš-
nosti. Znano je, da se različni
varnostni dodatki, nekdaj re-
zervirani za drage ali najdraž-
je avtomobile, zelo hitro selijo
v nižje avtomobilske razrede.
Po drugi strani pa tovame raz-
vijajo vedno nove varnostne
sisteme, ki naj pripomorejo
k boljši varnosti kupcev oziro-
ma potnikov.       ____________
Miinchenski BMW, tovama,
ki je bUa lani navkljub recesiji
izjemno uspešna, se tako uk-
varja 2^ novim kombiniranim
sistemom stranske zračne var-
nostne blazine. Gre v bistvu za
dve zračni varnostni blazini.
Prva s prostornino nekako 17
htrov je nameščena v vratih in
naj bi ščitila pred tistimi boč-
nimi udarci v avtomobilsko
karoserijo, ki bi utegnili po-
škodovati predvsem prsi, ra-
mena, tudi vrat. Drugo zračno
vamostno blazino, po obliki
podobno cigari, so namestih
v zgomji rob strehe in naj bi
ščitila predvsem glavo oziro-
ma preprečila njeno nevarno
vrtenje ob stranskem udarcu.
Pri BMW posebej poudarjajo,
da gre za varnostni sistem, kar
zanesljivo pomeni, da je njego-
va učinkovitost odvisna od us-
klajenega delovanja ene in
dmge zračne vamostne blcizi-
ne. Po dmgi strani so pri BMW
razvih še poseben senzor, Id
preprečuje, da bi se zračna
vamostna blazina, nameščena
v prostom pred sovoznikom,
napihnila tedaj, ko je sedež
prazen. Zadeva je nedvomno
koristna, kajti sproženje zrač-
ne vamostne blazine tudi po-
meni, da je treba po nesreči
zamenjati ves sistem - kar pa
seveda ni poceni, še posebej
v pnmem, ko škoda ni bila
vehka. Sicer pa drži, da se
s stransko zračno vamostno
blazino pospešeno ukvarjajo
tudi dmge tovame (Volvo,
Mercedes Benz ipd.) in torej ni
več daleč čas, ko bo tudi takš-
na zračna blazina skoraj se-
stavni del serijske opreme. Na
shki: stranski vamostni si-
stem, ki ga razvija BMW.
Ugodna prodaja avtomobilov
Prodaja oziroma prve re-
gistracije avtomobilov v le-
tošnjih petih mesecih doka-
zujejo, da poslovno leto 1994
vendarle ne bo tako slabo.
Do konca junija so namreč
registrirali 28.560 novih av-
tomobilov oziroma za 15,3
odstotka manj kot v enakem
lanskem obdobju. Ta padec
je po svoje pričakovan, pa
vendarle bistveno manjši,
kot so napovedali.
Najuspešnejši letošnji me-
sec je seveda junij, ko so re-
gistrirali oziroma prodah
7.434 avtomobilov ali za
skoraj 65 odstotkov več kot
v maju. Najuspešnejša to-
vama je po pričakovanju Re-
nault (7839), sledi češka
Škoda (3678) m italijanski
Fiat (2670). Prav tržni uspeh
Fiata na slovenskem trgu je
malenkostno presenetljiv,
kajti prizadevnost italij£m-
ske tovame ni posebej zgled-
na, po drugi strani pa poda-
tek o prodaji dokazuje, da so
cene Fiatovih avtomobilov
vendarle zelo privlačne. Med
japonskimi tovarnami je na-
juspešnejši Nissan (414 avto-
mobilov), med južnokorej-
skimi pa Hyundai (552). Naj-
bolje prodajani avtomobil je
škoda favorit/forman (3678),
sledita pa dva renaulta:
R 5 (2765) ter cUo (2686), na
četrtem mestu pa je renault
19 (1720). V srednjem razre-
du je povsem v ospredju ford
mondeo (483), sledi pa rena-
ult laguna (396) in citroen
xantia (215). Zelo dobro pa
teče prodaja mercedesa ben-
za serije C, kar je eden šib-
kejših dokazov o svojevrst-
nosti slovenskega avtomo-
bilskega trga. Če bi prepro-
sto primerjali letošnje pol^
letje s tistim, kar naj bi se
zgodilo do konca leta, potem
bi bilo mogoče pričakovati
skupno letošnjo prodajo do
55 tisoč avtomobilov. To pa
bi bil - upoštevaje gospodar-
ski položaj v Sloveniji - zelo
dober  rezultat.
BMW In novi tumodizelski
štirivaljnik
Bavarski in s tem nemški
BMW je pri predstavljanju no-
vosti zelo agresiven. Tako bo
jeseni stekla prodaja BMW
318 tds, avtomobila, ki ga bo
poganjal nov turbodizelski šti-
rivaljnik z gibno prostornino
1,7-Utra (1665-kubičnih centi-
metrov, 66 kW/90 KM ter na-
vor 190 Nm pri 2.000 vrtljajih
v minuti).
Ta motor s turbinskim pol-
nilnikom in hladilnikom pol-
nilnega zraka bodo najprej
vgrajevah le seriji 3 v hmuzin-
ski podobi, medtem ko naj bi
bil compact s tem agregatom
na voljo spomladi prihodnjega
leta. S tem motorjem bo avto-
mobil zmogel največ 183 km/
h, do 100 km/h bo pospešil
v 14,5 sekunde, povprečna po-
raba pri stalni hitrosti 90 km/
h pa naj ne bi presegla 5,9 htra
goriva. Kljub temu, da gre za
dizelski agregat, ki je načelo-
ma in sicer nekaj hmpnejši, pa
v tovarni zagotavljajo, da
ustreza vsem zahtevam, saj ne
presega vrednosti 74 decibelov
- to pa ustreza zahtevam, ki
bodo v Evropski uniji začele
veljati šele jeseni 1995. Doslej
je BMW prodal nekako 400 ti-
soč avtomobilov, opremljenih
s turbodizelskim šestvaljni-
kom. To je - upoštevaje filozo-
fijo tovame — vendarle dokaj
presenetljiv rezultat, ki pa do-
kazuje, kako problematični so
stereotipi pri avtomobilskih
izdelovalcih.
Evaslon In jumper, podražitev citroenov
Koprski Cimos naj bi v krat-
kem dokončno potrdil oziroma
podaljšal svojo kooperacijsko
pogodbo s Citroenom, vseka-
kor najpomembnejšim part-
nerjem. Pri tem morajo Kopr-
čani letos opraviti še lastninje-
nje podjetja (in ostajajo pri
mnenju, da mora večinski de-
lež ostati v slovenskih rokah),
po drugi strani pa naj bi proti
koncu leta s polnim tempom
stekla tudi dobava pedalnih
sklopov za novi BMW serije 7.
Prav od tega sodelovanja
(kasneje naj bi dobavljah tudi
pedalne sklope za novi BMW
serije 5) si v Kopm marsikaj
obetajo, kajti točno vedo, da je
odvisnost samo od enega part-
nerja - pa čeprav je ta tako
ugleden in pomemben, kot je
Citroen - ni garancija poslovne
vamosti. Nasploh pa bo Cimos
letos na slovenski trg pripeljal
še nekaj zanimivih novosti.
Prodaja ZX break in xantie
s turbodizelskim motorjem že
teče, prav kmalu naj bi začeli
ponujati novi kombi jumper.
Slednji nastaja v kooperacij-
skem sodelovanju Citroena,
Peugeota in Fiata, rezultat po-
dobnega sodelovanja pa je tu-
di vehkoprostorska limuzina
evasion. Gre za avtomobil, ki
nastaja v francoski tovarni Se-
velenord in ga bodo prodajah
tako pri Peugeotu (tam bo to
806), Fiatu (uhsse), Citroenu
(evasion) kot tudi Lancii (za).
Po sedanjih napovedih kopr-
skega Cimosa naj bi prodaja
evasiona na slovenskem trgu
stekla jeseni. Manj prijetna pa
je novica o podražitvah citro-
enov, saj so cene višje od 1.
jimija. Maloprodajne cene ne-
katerih citroenov po novem so:
AX fu^t l,li 1.306.400 tolar-
jev, AX caban l,li 1.374.560
tolarjev, ZX reflex l,4i
1.885.760 tolarjev, ZX break
reflex l,4i 2.022.080 tolarjev,
ZX break aura l,8i 2.431.040
tolarjev, xantia l,8i 2.805.920
tolarjev, xantia 2,0i 3.677.152
tolarjev, XM sensation 2,0i
4.231.160 tolarjev in XM V6-
24 3,0i 7.804.816 tolarjev.
Št. 30 - 28. julij 1994
26
Morskim melodijam ob boli
Festival Melodije morja in
sonca se je pri nas ohranil
najdlje in še vedno velja, da je
sodelovanje na njem stvar pre-
stiža.
Žal tisti izvajalci, ki smo na-
stopili večkrat, ugotavljamo,
da izgublja svoj žar, predvsem
pa identiteto. Že dve leti na-
zaj, v portoroškem Avditoriju,
je bilo čutiti, da je zapihal ve-
ter, ki je bolj naklonjen glas-
benim kritikom in manj poslu-
šalcem. Z vsiljevanjem glasbe,
ki ljudem ni po volji, se danes
itak srečujemo po vseh medi-
jih. Žal se tu(h na lokalnih
ravneh dogaja, da pozabljajo
na želje svojih bližnjih.
Čudežna polja imamo za sa-
bo bogate festivalske izkušnje,
zato nas ne zlomijo razne fe-
stivalske kuhinje, pametne ži-
rije, prvo mesto nastopajoče-
ga... Od festivalske torte pri-
čakujemo predvsem dober te-
levizijski nastop, kaj dodatne-
ga pa jemljemo zgolj kot plus.
Verjetno nas tako gledanje že
dve desetletji drži na slovenski
pop sceni.
Organizatorji MMS so festi-
val iz turističnega Portoroža
preselili v pristaniški Koper.
Ob tem je treba vedeti, da sko-
raj vsi MMS primerjamo
s Splitskim festivalom in orga-
nizatorji so se nekdaj prav za-
res trudili, da bi postal sloven-
ski Split. Tudi ime festivala
pove, da naj bi bil to večer
obmorskih melodij lahkotnega
značaja, ki jim bodo ljudje tu-
di v zimskih večerih z veseljem
prisluhnih. Dokler je bilo ta-
ko, smo imeli vrsto uspešnih
izvajalcev: Helena Blagne,
Nace Junkar, Bazar, Don Ju-
an, Oto Pestner ali Majda
Sepe.
Za vsakim večjim f^tiva-
lom se običajno skrivajo inte-
resi kakšne diskografske hiše,
za MMS stoji ŽKP Slovenija.
Navadno gre za izbor najbolj
uspešnih izvajalcev in hitov-
skih melodij, zato se plošča in
kaseta vedno dobro prodajata.
Vendar sem prepričan, da
v bodoče ne bo več tako._
V ozadju je pač preveč očitne
kuhinje, vse slabše organizaci-
je, preslabega reklamiranja fe-
stivala, televizijskega posnet-
ka v poznih nočnih urah...
Najslabše pa je to, da tudi med
izvajalci ni več interesa. Vse-
kakor se posledice najbolj
poznajo pri občinstvu, v dvo-
rani, pred TV sprejemniki in
končno pri kupcih, kar pa vodi
v propad festivala.
Po mojem mnenju bodo mo-
rali odgovorni marsikaj posto-
riti, da bodo festivalu vrnili
nekdanji sloves. Predvsem bo
potrebno prisluhniti željam ti-
stih, katerim je festival name-
njen, sicer bomo doživeli nje-
gov pogreb, kakršnih je bilo
pri nas že nekaj. Vedno je bil
vzrok za propad rušenje tradi-
cionalne, uspešne identitete,
kar običajno »uspe« ljudem iz
iste branže, za to pa nihče ne
odgovarja.
SLAVC L. KOVAČIČ
ABBA se vrača. Tokrat kot trio. Namesto pevk Fride in
Agnethe bo v pop mojstrovinah Bennyja in Bjoma prepevala
dosedaj neznana Josephine. Prvi single, objavljen po letu 1983,
ko se je švedski kvartet razšel, je že na tržišču. A-stran je
zapolnjena z na novo posneto skladbo »Dreamworld« z albuma
»Voulez-Vous«, na B-strani pa bo nova skladbica z naslovom
»When I Watch You In Your Sleep«. Obe sta bili posneti na
Švedskem v znanem Polar Studiu, ki je seveda v lasti Bennyja in
Bjoma.
Na sceno se po lanskoletni
prekinitvi spet vračajo na no-
vo formirani THE MISSION.
Po »pop« albumu »Masque«,
posnetem pred dvema letoma,
se na novi plošči »Everafter«,
ki naj bi izšla septembra, spet
obračajo k ostremu dark-
popu.
Ko smo že pri come-backih,
je prav, da omenimo tudi so-
botni skupni nastop legend
punka SEX PISTOLS (na shki
Johnny Rotten). Pištolarji so
nastopili na dobrodelnem
koncertu, seveda brez leta
1979 umrlega - od drog »utru-
jenega« - Sida Viciusa.
Do božičnih praznikov je si-
cer še daleč, kljub temu pa že
precej skupin pripravlja mate-
rial za t.i. božične izdaje, ki se
v tem času vsesplošnega obda-
rovanja odlično prodajajo.
Med prvimi je svoj božični pa-
ket največjih uspešnic najavila
kultna britanska zasedba
NEW ORDER. Na tej kompi-
laciji se bo znašel tudi remix
alter himne iz začetka osem-
desetih »Love Will Tear Us
Apart«.
Kljub temu, da so poleg
vdove Courtney Love imeli do-
stop do poslovilnega pisma
aprila preminulega KURTA
COBAINA le še seattleški po-
licisti in medicinski sodni iz-
vedenec, se je originalni tekst
pisma pojavil na majicah fir-
me Grunge Enterprises. Maji-
ce se prodajajo kot sveže žem-
jice, kako pa je ta firma prišla
do pisma, je zaenkrat še skriv-
nost. Vse tri omenjene strani
zanikajo, da bi zadnje Kurtovo
sporočilo komur koli posredo-
vale.
Najnovejši album kanad-
skega veterana NEILA YO-
UNGA »Sleeps With Angel« je
posvečen Kurtu Cobainu. Izšel
bo v začetku avgusta, kar po-
lovica skladb pa bo govorila
o prezgodaj umrlemu Cobainu
in Neilovih reakcijah na nje-
gov samomor.
5000 funtov je neka angle-
ška detektivska angencija po-
nudila za pomoč pri iskanju
človeka, ki je na enem izmed
letošnjih največjih ročk festi-
valov, Glastonbury '94, med
nastopom Elvisa Costella in
islandske pevke Bjork ustrelil
5 ljudi.
Po skoraj polletnem »nate-
govanju« zaradi licenc med
založbama Virgin in Fontana
je končno le izšel album, ki so
ga skupaj posneli Virginovi
FUTURE SOUND OF LON-
DON in Fontanina LIZ FRA-
ZER, sicer pevka skupine Coc-
teau Twins. Tisti, ki so posnet-
ke slišali, pravijo, da gre za
eno izmed boljših ambiental-
nih del devetdesetih.
Pol leta bo moral legendami
soul pevec PERCY SLEDGE,
pri nas se ga spominjamo
predvsem po skladbi »When
A man Loves A Woman«, od-
sedeti za rešetkami kaUfornij-
skih zaporov. Zakaj? Zaradi
utaje davkov, seveda. Tovrstni
prestopki so še vedno »najpo-
pularnejši« med pop zvezd-
niki.
NOVI ROČK '94, že štirinaj-
sti po vrsti, se bo letos zgodil 3.
septembra v ljubljanskih Kri-
žankah. Tam bosta poleg slo-
venskih skupin BABY CAN
DANCE iz Ljubljane, LINK
DER VVASSER iz Deskel,
AGENTS LIMITED iz Hrast-
nika in ANA PUPEDAN iz
Pivke, nastopila tudi newyor-
ška benda COP SHOOT COP
in BARKMARKET.
RES NULLIUS v Zagrebu
za založbo Croatia Records
snemajo material za svoj dmgi
LP. Velenjski četverici se bo
na snemanju pridružil tudi
študent glasbene akademije,
pianist in bodoči dirigent Joži
Šalej. Pomagal jim bo pričara-
ti vzdušje prvinskega, surove-
ga ročk & rolla in bluesa.
STANE ŠPEGEL
Jazz v Lašlcem
V ok\'iru prireditev Pivo in cvetje so se
Laščanom predstavili tudi jazzisti. Na-
stopili so Greentown jazz band, Oto
Pestner in Ljubljanska jazz selekcija.
Greentown jazz band deluje na sloven-
ski glasbeni sceni že dvanajst let, po ne-
kaj zamenjavah pa orkester sestavljajo
Bomt Bučar s klarinetom, Dominik
Kranjčan s trobento in na trombonu Pe-
ter Hudobivnik, ritem sekcijo pa sestav-
ljajo Vaško Repinc na klavirju, Primož
Grašič s kitaro, Sašo Borovec z basom in
Ratko Divjak na bobnih. Vsi člani se zdaj
profesionalno ukvarjajo z glasbo, kajti
»če hočeš delati kakšno stvar v redu,
mora to biti ena stvar,« pravi vodja ban-
da Bomt Bučar. Greentown jazz band je
bolj tradicionalno usmerjen, ne improvi-
zirajo prav pogosto. Na repertoarju ima-
jo klasična jazzovska dela, dixieland,
swing stil in bluesovske melodije, v La-
škem pa so odigrali Fve got rythm, Mar-
gie, Stranger on the shore...
Kot gost skupine je sodeloval zagreb-
ški vibrafonist Boško Petrovič. Najprej
se je predstavil v pesmi Royal garden
blues, nato v Summer time skupaj z ba-
som in bobni. Takšne interpretacije
Gershvdnove skladbe še nismo slišali.
Nastop so končah s skladbo I found my-
seLf a new baby v divjem ritmu in s soli-
stičnimi vložki Boška Petroviča, za kate-
re je bil večkrat nagrajen z aplavzom.
Septembra bodo člani banda odpotovah
na tumejo v ZDA in Nemčijo. Green-
town band namreč ogromno igra v tujini.
Letos bodo že desetič v Ameriki, kjer sta
dva največja jazz festivala na svetu,
v kalifornijskem Sacraunentu in v Los
Angelesu.
V dmgi polovici večera so se predsta-
vili Ljubljanska jazz selekcija z gostom
Otom Pestnerjem. Skupaj so v živo na-
stopili šele tretjič, ob tem pa promovirali
letos posneto kaseto in CD z naslovom
God bless' the child. Kvartet že osem let
nastopa po Sloveniji in tujini, sodelujejo
pa Dejan Pečenko na klaviaturah. Drago
Bajt za bobni, Aleš Avbelj z basom in
dobitnik nagrade Prešemovega sklada
Petar Ugrin s trobento. Tudi ti so izvajali
nmoge klasične jazz variante, vendar
z improvizacijami. Oto Pestner, najbrž
ga ni treba posebej predstavljati, je bil
gost večera. God bless' the child, Sum-
mertime, Ali of me, Gteorgia on my mind,
Ain't misbehavin', Basin street blues...
S temi skladbami se je Oto Pestner letos
Laščanom predstavil v dmgačni luči, kot
so ga bili vajeni. Skratka večer, ki bi ga
kazalo v Laškem še kdaj ponoviti.
N.K.
Foto: EDI MASNEC
GreentowB jazz band v elementu.
Petero certUlkatov imamo. Vse bomo vložili v investicUske družbe, ki Jib upravna S HRAM. Tam certifikate vrednotno
kot kapital, % enim samim namenom - povečati vrednost naže naložbe in s tem naiega premoženja.
Strokovnjaki dmibe sa niirav]Uai\Je 8 HRAM bodo s svojimi iskuinjami in strategijo oplemenitili vrednost nažik certifikatov.
Zaupamo Jim in skupi^ bomo v^sl^ rasvlti svet.
IntormacUe dobite: 8 HRAM, Oceposvetaka 6 teL 061/ 133 40 29; SVEMA, UubUana tel. 061/ 186 62 93; MedveSek PuSnlk,
UubUana teL 061/ 140 30 10; Oospodarakl forum, UubUana teL 061/ 126 80 01; Consulting Koper tel. 066/ 61 690, 67 272, 67 273;
ABE Marketing, Trbov^e tel. 0601/ 24 066, 27 333; Odvetnik Logar, IJutomer teL 069/ 83 116
Št. 30 - 28. julij 1994
27
Zgodba iz zvočnega vrta
Sounagarden zapolnili praznino ob odhodu NInrane
Nirvana, Pearl Jam, Mudho-
ney, Stone Temple Pilots, So-
undgarden - velika imena se-
attleške grunge scene, ki že od
konca osemdesetih dominira
na svetovnem ročk prizorišču.
Najprej je zares uspelo Nirva-
ni, potem skupini Pearl Jam,
trenutno so v vrhu ameriškega
ročka Stone Temple Pilots
s svojim zadnjim izdelkom
»Purple«, zasedba Mudhoney
pa je kljub vabljivim ponud-
bam velikih diskografskih hiš
še vedno brezkompromisno
ostra.
S pred kratkim izdanim al-
bumom »Superunknown« je
tudi najstarejšemu grunge
bendu Sovmdgarden, po osmih
letih delovanja, štirih LP-jih,
skupnih tiunejah z Gims
& Roses in Neilom Voungom,
uspelo prebiti vse meje in so
trenutno za Aerosmithi, ZZ
Top in še peščico v glavnem
starejših ročk bendov trenutno
največja svetovna ročk atrak-
cija.
Začelo se je, kot že rečeno,
pred osmimi leti, ko so kitarist
Kim Thayil, bobnar Matt Ca-
meron, basist Hiro Vamamoto
in pevec Chris Comel ustano-
vili bend in ga poimenovali po
skulpturi iz nekega seattleške-
ga parka. Fantje so dobro leto
nastopali po lokalnih klubih,
v enem izmed njih pa jih je
opazil Jonathan Poneman, ki
je prav takrat skupaj s prijate-
ljem ustnavlj al zdaj že legen-
darno založbo Sub Pop, za ka-
tero so kasneje snemali tudi
Nirvana, Mudhoney in Scre-
aming Trees.
Kmalu po tem snidenju izi-
de prvi maxi single »Scre-
aming Life«, ki pomeni tudi
začetek grunga - mešanice
punka, heavy metala in klasič-
nega hard ročka iz začetka se-
demdesetih. Prav na slednji
žanr so se Soundgarden naj-
bolj naslanjali, zato so jim kri-
tiki proglasili za naslednike
Eingleškega kvarteta Led Zep-
pelin. Kmalu so bili preveliki
za neodvisno založbo Sub Pop,
po albumu »Ultramega OK«,
ki so ga posneli za hišo SST,
pa jih že čaka pogodba z di-
skografskim velikanom A&M.
Zanj leto kasneje posnamejo
drugi album, naslovljen »Lo-
uder Than Love«. Glasba na
tej plošči se je še bolj približa-
la klasičnemu heavy-metalu,
kar je pomenilo tudi precejš-
njo zamenjavo publike, vendar
je novih privržencev več kot
pa tistih, ki so bili mnenja, da
so jih Soundgarden izdali. Le-
ta 1991 Hira Vamamota na bas
kitari zamenja Ben Cameron,
ta sprememba pa se že da opa-
ziti na albvunu »Badmotorfin-
ger«, ki pomeni vrnitev k sta-
remu zvoku. Vrača se stara
publika, nova ostaja.
Soimdgarden spremljajo
Gunse na njihovi svetovni tur-
neji »Use Your Illusion«, neka-
teri člani delajo tudi pri vzpo-
rednih projektih, med kateri-
mi je najbolj uspešna skupina
Temple Of The Dog, sestavlje-
na iz članov skupin Pearl Jam,
... in Soimdgarden. Po treh
letih se Chris Comel in njegovi
vmejo v studio in nastane že
omenjeni   album   »Superun-
known«, ki se po dveh tednih
prodaje zavihti na prvo mesto
ameriške lestvice LP plošč.
S tem albumom je Soimgarden
zapolnil praznino, ki je nasta-
la s smrtjo Kurta Cobaina in
razpadom Nirvane, ter doka-
zal, da gnmge še ni mrtev, če-
prav tudi do njegovega pogre-
^ ba ni daleč.
STANE ŠPEGEL
Pred uporabo močno
pretresite (glavo)
In v tistem trenutku, ko mu-
ha sede na nepopisan list pa-
pirja, vložen v pisalni stroj, je
nujno pritisniti neko tipko. Ni
dolgo tega, kar sem nekje pre-
bral, da je letos še prav poseb-
no intenzivno spolno življenje
insektov zagrenilo poletne živ-
ljenjske radosti marsikatere-
mu bomo sapiensu. V dobi teh-
nološkega razvrata narava pač
vrača milo za žajfo civilizaciji,
ki se ima za od boga pokhca-
no, da vlada univerzumu.
V tem usodnem enoumju, ko je
človeštvo prepričano, da je do-
brota sirota in nihče noče biti
siromak, se izgubi vsaka sled
človečnosti. Drama nad dra-
mami, ko Združeni narodi za
omejitev mandske kolere mo-
ledujejo za vsoto v višini ene
sedmine cene modemega boj-
nega letala, je medijska uspeš-
nica zadnjega tedna. Neverjet-
na bmtalnost nadnacionalnih
korporacij, ki so skrivnost sve-
tega grala zmanipulirale na
nivo mednacionalnih holokav-
stov, medtem ko dobički v pre-
kletih dolarjih za eno ničlo
presegajo milijone ubitih, od-
stranjenih, izbrisanih. Primar-
ni krik, krik groze in smrtnega
strahu prihaja skozi medije
računalniško zmoduliran na
frekvenco hladne profesional-
nosti bralca radijskih poročil,
če pa bi se kakšna teve perso-
na pajaco usmrknila v krava-
to, namesto da se z njo zadavi,
bi gotovo bila vržena v žrelo
kakšnega doktorja Ruglja,
v opomin in streznitev. Prav
ves drek s tega planeta bi radi
zgrabili na kupček in ga z mi-
lijonom parov rok objeli na
naši Zemlji, omejeni v klav-
strofobično, kuri podobno iz-
mišljotino, pribito na čelo vsa-
kega novorojenca: Državna
meja! In to, da jaz vznemirjam
ljudi, je smrdljiva laž! Vzemite
narodu alkohol, pa boste vide-
li, kje je potuhnjena vznemir-
jenost ljudi, ki bi zblazneli, če
si ne bi vsakodnevno za vedno
uničili delčka možganov, tako
ali dmgače. Tudi špirit smo že
probali in sq nam je zdelo fra-
jersko, frajersko za popizdit,
da smo bili že čisto slepi. Zato
si odrežite jezik, iztaknite si
oči, roke porinite pod pnev-
matsko rezalko in noge nasta-
vite pod vlak. In če vam še
potem ne bo jasno, da je vse
skupaj ena sama prevara, po-
tem prenehajte dihati in pri-
sluhnite srcu, kako bo počasi
utihnilo in se ustavilo. In ta-
krat, vidite, takrat utegne biti
žal prepozno.
In potem radio reče: »Da-
našnja nedelja je v Sloveniji
minila počitniško...«. Aja?
Pop loto
Nihče ni napovedal pra-
vilnega vrstnega reda
skladb. Nagrada, ki jo po-
darja sponzor Pop lota, tr-
govina ORIS MASH, se
podvoji in znaša sedaj 6000
SIT. Za skladbe, ki jih je
izbral glasbeni urednik Ra-
dia Celje Stane Špegel,
lahko glasujete v sredo,
03.08.1994. Kupone pošlji-
te na dopisnicah na naslov:
Radio Celje, Prešernova 19,
Celje.
Graška gora vabi
21. avgusta bo na Graški gori že 19. srečanje ansamblov
domače glasbe, ki ga pripravlja KUD Ivan Cankar s Plešivca.
Predsednica dmštva Dragica Oderlap je povedala, da so prve
prijave že prejeli, sicer pa je rok do 1. avgusta. Vsak ansambel
mora prijaviti dve skladbi - ena mora biti njihova lastna in prvič
izvedena. Srečanje bo potekalo na prostem, začelo se bo ob 14.
uri, po uradnem delu pa bo za razvedrilo igral ansambel Robija
Zupana. Za najboljše so pripravili tudi nagrade. Predsednica
KUD I. Cankar Dragica Oderlap je povedala, da bodo ves
dohodek od prireditve namenili za rekonstmkcijo ceste Plešivec
- Graška gora.
TV
Št. 30 - 28. julij 1994
28
BIef?!
Včasih so spremembe v življenju nekaj, kar je neizo-
gibno, kar se mora zgoditi. Včasih §e zgodijo same od
sebe, drugič jih povzročimo sami ali pa to stori kdo
drug...
Vsaka sprememba prinese s seboj določene posledi-
ce. Dobre ali slabe; namerno ali nenamerno. In s tem se
je dobro sprijazniti.
Ampak, sedaj je čas za uživanje, ne za spremembe.
Čas je za odnose brez pretvarjanja, pravi čas, da poveš,
kaj v resnici misliš, ne pa, da se kar naprej nečemu
izogibaš aU igraš. Zato smo ljudje, veš?! In zato se
imamo (ali pa nimamo) radi.
NINA M.
Sreča v ogledalu
trave
Piše: Mateja Mejavšek
(2. del)
Prišel je in Karmen je bila
tam in kadila, samo kadila.
V Timu se je pričelo lomiti.
Gledal je njene lepe temne
lase, ki so ji malomarno pa-
dali po sredini glave do oz-
kih ramen. »Nisem še videl
tako temnih oči,« je tiho raz-
mišljal. Večer je sledil dru-
gemu in Tim je prihajal,
Karmen pa je ostajala mol-
čeča. V sebi pa se je vedno
bolj navezovala nanj...
Tim je postajal drugačen.
Res,še vedno je bil posmeh-
ljiv, steklenica je bila še ved-
no njegova prijateljica, ciga-
rete pa so zanj postale so-
vražnice, s katerimi je hotel
prenehati zaradi sebe in za-
radi svoje prve resnične lju-
bezni, ki si je še ni mogel ali
znal priznati.
Počasi sta Tim in Karmen
postajala prijatelja. Skupaj
začeti boj proti cigaretam,
travi, je postajal uspešen.
Karmen je postala senca se-
be izpred tiste noči, za kate-
ro je Tim pravil, da je bila
usodna. Tudi on se je spre-
menil. Prezir je nadomestila
nežna ljubezen do Karmen.
Začela sta odkrivati lepoto
narave, predajala sta se sa-
njam ...
Bila sta zlita v eno. Minilo
je leto romance, tihe sreče, ki
je bila na vrhvmcu. Tim
v svoji zamaknjenosti sploh
ni opazil Karmeninih hitrih,
nenadnih sprememb. Zdaj je
bUa vesela, prijazna, pa spet
žalostna in zagrenjena. Za-
čela se je odmikati v svoj
svet. Vse, kar je bilo prej le-
po, se je začelo slikati v čr-
nobelih barvah.
»Tima imam rada, morda
bolj kot samo sebe, ampak,
ljubezen... Gotovo je nekoč
obstajala, toda pred mnogi-
mi leti. Midva je nisva nikoli
spoznala, ker je ne poznava
ne on in ne jaz. Želim si, da
bi jo našel, tisto pravo. Leto
skupne radosti in zaupanja
ne bo nikoli pozabljeno.
Ostalo bo kot spomin na na-
jino čudno in grenko mla-
dost. Zdaj moram biti moč-
na, v meni se bije bolj. Bom
lahko potegnila zaveso, kot
na odru, ko je konec prvega
prizora in rekla: Adijo, Tim,
za vedno! Bom dovolj
močna?«
To izpoved je Karmen za-
pisala v svoj dnevnik. Na
koncu je zbrala dovolj pogu-
ma in zapustila Tima.
Zanj so bUi to dnevi noro-
sti, zapustila mu ni nobene-
ga sproročila, ničesar ni
ostalo za njo. Začel si je za-
stavljati mučna vprašanja,
ki so ga grizla in bolela: »Ji
res nisem znal dati tiste pra-
ve ljubezni? Zakaj?«
Zašel je na stara pota. Po-
smehljivost je postajala zdaj
okrutna, cigarete in alkohol,
to je bilo sestavni del živ-
ljenja.
Bil je oblačen dan, sililo je
k nevihti. Stal je na jasi, tam,
kjer je prvič srečal Karmen.
V spomin so se mu prikradle
besede, ki bi jih moral že
zdavnaj pozabiti. Kot pretr-
gana nit so grmele: »Nekoč
bo prišla... drugačna bo,
ljubil jo boš... Igrala bo
igro, tako...«
Besede so se počasi izgub-
ljale. Stal je tam, iz tistih
ponosnih oči so prilezle sol-
ze. »Veš, Karmen, pred tebe
bi položil gradove ljubezni,
spremenil bi se, dokazal bi,
da sem vreden tvoje ljubezni.
Takrat ne bi smela oditi.
Za tabo mi je ostal le vonj
tvojih las, blesk tvojih lepih
oči. Imel sem te rad, ljubil
sem te, če verjameš ali ne.
Kje si, Karmen? Oprosti!
Moraš vedeti in spoznati, da
ljubezen ni prevara, da je ču-
stvo, ki se rodi in umre.
A v meni boš vedno živela;
bila si namreč angel, ki je
vstopil v moje življenje in me
spremenil na boljše... za le-
to dni. Če moreš, bodi sreč-
na! Ampak, ne pozabi, da se
vsaka pravljica nekoč
konča!«
Po laseh so mu začele pol-
zeti dežne kaplje. Kako je to
sovražil! Ponovno je stopil
proti soncu, ki se je svetilo
izza oblakovf^
(Konec)
Tvoja potovalka
Nekega večera si prišel.
Plašno si stopil pred vrata mojega srca.
Vztrajno si trkal,
dokler se niso odprla.
Vstopil si tiho...
Potovalko, polno sonca in morja,
si prinesel od daleč,
od nekod,
kamor sedaj ne pelje več nobena pot.
Bil si že v zadnji kamrici mojega srca,
ko sem se spomnila,
da so vrata še vedno odklenjena...
Ko sem jih zaklenila,
sem te izgubila. >
Sredi kamrice je na pol odprta stala tvoja potovalka. ]
Čisto tiho je stala in me čakala... )
Z NT&RC v Gardaland
Express smo v soboto izžrebaU in že včeraj (v sredo) so z nami
v Gardaland odpotovah: Peter Tumšek, Zg. Hudinja 10, Celje,
Goran Hrusti, Podkraj 5/a, Velenje, in Mihaela Jazbec, Drensko
Rebro 27, Lesnično. Kako je bilo?
Super ste!
Pišete kot veliki! Polni ste
razmišljanj o ljubezni^ ma-
milih, pijači... O roman-
cah ... O vsem tistem, za kar
je poletni čas najprimernejši.
Simona, Mateja, Zlatka, Ni-
na, Stanka, Claudy, Čarli in
vsi ostali: berite, pišite, uži-
vajte in se sončite še naprej!
In bodite srečno zaljubljeni!
NINA M.
P. S.: Davor, če si še z Vrti-
ljakom, se kaj oglasi. Piši,
pokhči... O. K.?
Imeti pljučnico.
Napihati 0,0.
Uuba Darka!
Prav pretresla me je novi-
ca o nehvunanem posegu
v tvoj biotop! Mislim, okej,
prebarvati bokse, ampak...
v belo!?! Če to ni naravnost
barbarsko! Vendar Darka,
nasilje ni prava pot. Ljudje,
raus - to ne gre kar tako. Mi
moramo takšne provokacije
ignorirati in jih stoično pre-
našati. Res, pasivni odpor je
sicer izumil tisti človek, veš,
Gandhi, a on je bil svetla iz-
jema med ljudmi. Le, če bo-
mo svetu pokazali kako trpi-
mo, bomo dosegli suvere-
nost. Pa nehajmo s filozofijo.
Raje mi povej, kako kaj
zdravje? AU te vreme kaj da-
je? Revma? Arterioskleroza?
Jaz sem še vedno tako kul.
da bi lahko pol prašiča v me-
ni ostalo svežega vsaj štiri-
najst dni. Živim še vedno
okej, malo se pasem, malo
žuram, zelo malo spim. Tako
to gre. Eh, saj včasih življe-
nje niti ni tak šit kot zgleda
na prvi pogled. Ali pa? Dar-
či, lepo prosim, odpiši mi še
kaj. Jaz pa bom tačas nada-
ljeval s pisanjem filozofske-
ga dela 'Kapital II: The catt-
le strikes back' (to pomeni
kapital dve: govedo vrača
udarec; z angleškim naslo-
vom hočem zajeti večji krog
bralcev, op. Hubi). Že sedaj
te pogrešam, Darka. V priča-
kovanju tvojega pisma te za-
pušča tvoj
HUBERT
Puberteta je čas, ko ženski
glas vaufira od »ne« do »ja«.
Dirty old towii
(The Pogues)
I met my love hy the gasvvorks waii,
Dream the dream by the old canal,
I kissed my girl hy the factory wall,
Dirty old town, dirty old town
Clouds are drifting across the moon
Cats are prowUng on their beat
Springs a girl from the streets at night,
Dirty old town, dirty old town
I heared a siren from the docks,
Saw the train set the night on fire,
Smeli the spring on the smokey wind,
Dirty old town, dirty old town
Fm gonna make me a big sharp axe,
Shining steel tempered in the fire,
rU chop you down like an old dead tree,
Dirty old town, dirty old town
I met my love by the gasworks wall,
Dream the dream by the old canal,
I kissed my girl by the factory wall,
Dirty old town, dirty old town,
Dirty old town, dirty old town.
Št. 30 - 28. julij 1994
29
Četrt stoletja peklenskega hrupa
že res, da je Concord priz-
nano najlepše letalo na svetu
in da je s vojim dolgim klju-
nom in drugačnimi krili osvo-
jil srce marsikaterega Zemlja-
na, toda med njegove obože-
valce nikakor ne spadajo lju-
dje, ki prebivajo v bližini leta-
lišč - vsaj ne v bližini tistih,
s katerih vzletajo konkordi.
Jugozahodni del londonskega
predmestja med Richmondom
in Haumton Courtom je na pr-
vi pogled sicer izredno prijet-
no območje z veliko zelenja in
bogatejšimi hišami, vsemu
skupaj daje poseben mir Tem-
za, ki se počasi vije enkrat
proti morju in drugič, s plimo,
proti izviru, toda idilo kaj
kmalu zmotijo letala. London-
sko letališče Heathrow je tako
blizu, da lahko v Richmondu
brez težav razbirate, čigava le-
tala vam s frekvenco enega na
minuto pristajajo takorekoč
nad glavo, v Hampton Courtu
pa lahko samo s pogledom
proti nebu že po nekaj dneh
obvladate vozni red poletov iz
Londona. Morda je življenje
v senci letal res neprijetno,
vsekakor pa so na svetu še huj-
še stvari. In eni izmed teh se
reče konkord.
Konkord, hrup In
drugo
Zaradi svoje izredne hitrosti
zganja konkord ob vzletu tak
peklenski hrup, da se tresejo
šipe in strešniki na hišah in
v tistih tridesetih sekundah
močnega grmenja tulijo psi in
majhni otroci. Gre za posebne
vrste trušč, po tonu nekoliko
višji od grmenja in vsekakor
bolj boleč za ušesa. Če v času,
ko vzleta, gledate televizijo ali
poslušate radio, se lahko kar
lepo stoično vdate in si prene-
hate prizadevati, da bi ujeli
vsaj del govora, ker ga bo kon-
kord zagotovo več kot pre-
grmel.
Sreča v nesreči je verjetno
v tem, da po svetu ne leta veli-
ko nadzvočnih potniških letal
— ne glede na prvotni uspeh in
obete, da bo postal letalo pri-
hodnosti, jih grmi po nebu sa-
mo 14, predvsem na linijah
preko Atlantika. Sedem si jih
lasti Air France, drugih sedem
British Airways. Z londonske-
ga letališča Heathrow letijo
dvakrat dnevno v New York in
trikrat na teden v Washington.
Konkord porabi za pot preko
Atlantika samo tri ure in 18
minut in leti na višini 20.000
metrov. Kot pravijo, se na taki
višini ob jasnem vremenu do-
bro vidi, da je zemlja okrogla.
Konkord je prvič poletel
pred petindvajsetimi leti,
2. marca 1969, z letališča v To-
ulousu v Franciji. Na višini
20.000 metrov je razvil takrat
neverjetno dvakratno hitrost
zvoka - 2144 km/h. Med potni-
ki, ki so se udeležili krstnega
poleta, je bila tudi vojvodinja
Margareta Argyllska, takrat
že kar priletna gospa. Bila je
v pilotovi kabini, ko je pri tako
bliskovitem letenju odpoveda-
la naprava za merjenje hitrosti
in vojvodinja Margareta ne bi
bila, kar je bila, če ne bi po
njej začela tolči s svojo torbico
- ni pa znano, ali je števec s ta-
kim pristopom do tehnike tudi
res popravila.
Potovanje
s konkordom
Redni potniki imajo na kon-
kordu stalne sedeže. Britanska
kraljica vedno sedi na prosto-
ru lA, ker je v sprednjem delu
letala, kjer ni tako zelo hrup-
no, tudi princesa Diana je ved-
no v prvi vrsti, Margaret
Thatcher ima najraje sedež 4C,
Joan Colhns pa sedi na 12D
nedaleč od stranišča, tako da
lahko pred pristankom še pre-
veri in popravi svoj make-up.
Med rednimi potniki na
konkordu so še MicheUe Pfeif-
fer, Luciano Pavarotti, Mick
Jagger in Sean Connery. Med
zanimivejše potnike vsakakor
sodi tudi neki saudski princ, ki
je zamudil Air Franceov polet
iz Pariza v New York, ker je
njegova hmuzina obstala
v prometnem zamašku nekje
na pol poti proti letališču
Charles de Gaulle. Toda princ
se ni dal odgnati kar tako in je
za 180.000 funtov najel svoj
lastni konkord. Račun je po-
ravnal v potovalnih čekih.
Nekoliko manj je oktobra
leta 1992 plačalo 50 potnikov,
ki so se odločili, da bodo
s konkordom obleteli Zemljo.
Za polet, ki je trajal 33 ur in
eno minuto, so morali odšteti
po 12.500 funtov. Letalo je
šestkrat pristalo, da se je oskr-
■ belo z gorivom, potniki pa so
v vsem času dobih pet obro-
kov. In ker so leteli od vzhoda
proti zahodu, je bil ves čas po-
tovanja dan.
Za In proti
v zgodnjih sedemdesetih le-
tih so v New Vork Timesu ob-
javili oglas z naslednjim tek-
stom v izraz protesta proti
konkordu: »Zaradi letala ju-
trišnjega dne se lomi steklo in
pokajo zidovi, živina se v no-
rem strahu tepta in obeta se
nam konec ameriške divjine.«
Gospa Flora McKenzie, go-
spodinja iz Oxforda, pa je leta
1977 ustanovila Klub prista-
šev konkorda. Do konca leta je
imel že 500 članov po vsem
svetu, družilo pa jih je pred-
vsem eno: nihče med njimi še
ni poletel s tem letalom.
Po prvem konkordovem po-
letu pred 25 leti je pilot Brian
Trubshaw izjavil: »Bilo je ma-
gično«.
Piše; Mojca Belak
V kuhinjo privlečeta avtomobile in slika-
nice. Ne sprašujeta več. Sama se zatopim
v pisma. »Hudo me boli. Dajejo mi mor-
fij ... Sedaj pa že skačem po eni nogi do
okna in gledam na morje. Upam, da bom
kmalu lahko šel domov...« piše v drugem
pismu. Tako sem se veselila začetka šolske-
ga leta, da poročam, kako smo tekmovali na
republiškem mnogoboju. Sedaj pa je vsega
konec. Prav nič mi ne pomeni uspešno tek-
movanje, če je mož ponesrečen. Pred nami
je nova taborniška akcija »Kozjansko
v borbi«. Kar odveč so mi postali taborniki,
saj nimam nikoli svojega časa. Otroka vla-
čim s sabo kot mačka mlade. Včasih me
sprašujeta: »Kdaj bomo sami doma in nama
boš brala pravljice?«
»Zvečer,« odgovarjam, čeprav vem, da
imam ob večerih malo časa. Tako sem že
prebrala vse krajše pravljice, kar jih imamo
pri hiši. Še vedno vsak večer pišemo očku
pismo in rišemo risbice. Tako je mož dnev-
no na tekočem, kaj delamo s taborniki in
kakšni so uspehi.
Zopet ioma
Skrbno čakamo sporočilo, kdaj bo prišel
očka domov. »Noga se mi slabo celi. Prima-
nj mi je obljubil, da bi lahko ležal doma, če
bi kdo prišel po mene. Na kontrole bi hodil
v vojaško bolnico v Ljubljani. Ne smem
stopiti na nogo in tako ne morem sam na
pot,« je bilo zadnje sporočilo v pismu. Ste-
čem k svaku, če je pripravljen iti po brata
v Meline. »Plačam ti dopust in prevozne
stroške,« obljubim. Takoj je bil za to. Žeje
potovalo ekspresno pismo v bolnico s spo-
ročilom, kdaj pridemo ponj. Sedaj pa sem
že lahko s prsti pokazala sinovoma, kdaj
pride očka domov.
»Dokler bo očka bolan, vama ne bo treba
hoditi v vrtec«
»Nama bo bral pravljice?«
»Seveda! Vse tiste dolge, ki jih vama še
nisem prebrala.«
Zadovoljna sta bila, da bosta doma. Jaz
tudi, ker sem s tem prihranila nekaj denar-
ja. Vseeno sem bila v skrbeh, kako bo z de-
narjem, ker bo šla za stroške s prevozom
moža domov vsa moja plača. Še dobro, da je
jesen. Nekaj je še na vrtu, jabolka bom
dobila pri tastu. Samo da bomo vsi skupaj!
Napočila je težko pričakovana nedelja.
Otroka sta bila že zgodaj pokonci in gledala
skozi okno, kdaj pride očka. Pripeljal je
fičko. Naš dober tabornik Branko ga je
pripeljal z železniške postaje. Sinova sta
molče opazovala očka, ki se je mukoma
s pomočjo strica skobacal iz avta. Njune oči
so govorile:
»Kaj je to naš očka junak?«
Tiho smo se pozdravili. Vsi smo bih brez
besed. Molče smo šli za »junakom,« ki se je
le s težavo vzpenjal po stopnicah do našega
stanovanja. Sin Borut je bil tako razočaran,
da tega ni mogel skrivati in se mi zdi, da se
mu to pozna še danes, ko po mnogih letih
pišem. Do vsega je začel spreminjati svoj
odnos - do mene, brata, prijateljev, očeta,
hrane. Mož se je umil in legel v posteljo.
Utrujenost se mu je poznala na očeh. Sino-
va sta sedla na posteljo in ga opazovala...
»Vsakemu sem prinesel svinčnik z zastavi-
cama, da bosta lahko pisala.«
Vesela sta bila darila in si ogledovala
zastave. »Saj boš očka kmalu lahko hodil?«
pravi Hotimir.
»Takoj, ko mi zaraste kost!«
»No, vidiš Borut, da bo hodil,« bodri
bratca.
»Nista huda, malo bom zaspal?« in ga je
že zmanjkalo. Otroka sta šla na dvorišče, da
poročata svojim prijateljem o mavcu, še
bolj pa o svinčniku z zastavicami. Takšnega
svinčnika še niso videli.
V meni je bila bolečina pomešana s srečo,
saj smo bili vendar zopet vsi skupaj. Naj-
bolj je bilo prijetno zjutraj sinovoma, ko ni
bilo treba v vrtec.
Čez mesec dni je bila kontrola v Ljublja-
ni, to je 120 km iz Rogaške Slatine. Dobila
sem bolniško, da sem lahko moža spremlja-
la. Z eno roko se je opiral na mene, z drugo
na palico. Počasi sva napredovala s skaka-
njem po eni nogi. »Ko bi mi ti hudiči vsaj
bergle dali,« se je jezil. Potne srage so mu
tekle po licu od napora. Tudi sama sem
težko premagovala njegovo težo. Ustavljala
sva se, da se je odpočil.
»Še malo, pa bova na postaji.«
»Ne vem, kako se bom povzpel na vlak.«
»Morda pa nama bo kdo pomagal«
Ostalo je samo pri »morda«. Kar sama
sva se skobacala na vlak. Ni šlo drugače,
kot da se je opiral na bolno nogo. Podobno
je bilo v Celju, v Ljubljani in na mestnem
avtobusu. Malo sva se pogovarjala. Vsak
v svoje skrbi sva bila zatopljena. V mislih
sva se ujemala: bo odložil mavec? Od avgu-
sta do oktobra je že dva meseca. Bo dobil
novega? Morda mavec s peto? Da bi vsaj ne
imel tako ravnega, ko komaj vleče nogo za
sabo!
Slikanje.
»Pokostnica vam nič ne raste! Čez mesec
dni kontrola. Nobene obremenitve na nogi!
Do železniške postaje vas bo peljal vojaški
avto.«
Men niso sprejeli v vojaški avto. Peljala
sem se z mestnim avtobusom. Mož me je že
čakal na postaji.
»Prekleta vojska! Zdaj bom pa takšen
pohabljenec!« je bil obupan mož ob izvidu.
Pot domov je bila še težja kot v Ljublja-
no. Tja sva se peljala z upanjem, domov
z žalostjo. Nič si nisva imela povedati. Opa-
zovala sva ljudi in gledala skozi okno. Kar
vesela sva bila, da je bila že tema, ko sva
prispela v Rogaško Slatino. Tako naju je
videlo manj ljudi, kako sva se mučila pri
hoji domov. Zdrav človek jo prehodi v 20
minutah, midva pa sva porabila več kot eno
uro. Svak je pripeljal sinova domov in naju
že čakal.
»Ti niso nič menjali obuval?«
»Ne, vse po starem. Pokostnica ne raste!«
»Bo že boljše! Kar brez skrbi.«
»Bo vraga boljše!« je dejal še vedno ves iz
sebe mož.
»Lahko noč! Jutri me čaka služba,« se je
mudilo svaku.
»Hvala in lahko noč,« se oglasiva oba.
»Ni za kaj!« in je že odhitel v temno noč.
Doma je bilo vsak dan bolj napeto. Možu
se ni dalo več brati knjig. Primanjkovalo je
denarja za hrano. Kadar se je igral z otro-
koma, je večkrat vzkipel brez vzroka. Ne-
kega dne postavim kosilo na mizo.
»Ne bom jedel, nisem lačen!« pravi mož.
»Jaz tudi ne!« se oglasi prvi sin.
»Jaz tudi ne!« še drugi
»Veste, da morate jesti!« zahtevam in tu-
di sama odložim žlico. Pospravim mizo in
zbežim v bližnji gozd. Milo se mi je storilo
in jokala sem kot dež. Zdelo se mi je, da
bukve jočejo z mano, tako žalostno je pihal
veter skozi veje. Pogledam kvišku. Objela
me je neznana groza. Dušilo me je. Nad
glavo je krakala jata vran. »To so pravi čmi
krokarji, ki bi me raztrgali. Moram se po-
miriti in priti k sebi. Moji ne smejo vedeti,
da sem jokala. Bilo bi še bolj napeto vzduš-
je!« razmišljam. V gozd pa nikoli več, kadar
sem žalostna. Tu je še bolj turobno! Vrnem
se domov in se delsun, kot da se ni nič
zgodilo.
»Jutri dopoldan imam ekskurzijo v ope-
karno. Pridem pozneje domov. Bi lahko
skuhal kosilo? Bi ti vse pripravila.«
»Seveda! Saj že znam s stolom hoditi.«
Drugi dan stokam: »Tako se je pot vlekla
do opekarne, da me je čevelj ožuhl. Žulj na
mezincu se je predrl in me peče.«
»Pokaži!« mož ogleduje nogo in pristavi:
»Do jutri bo vse dobro.«
Ni bilo tako. Bolj ko se je nagibala noč
k jutru, bolj me je bolel prst. Slabo sem
spala. Dopoldan sem s težavo spekla kruh
in skuhala kosilo. Za pospravljanje je
zmanjkalo moči.
»Danes grem prej v šolo, ker grem
k zdravniku. Nekaj mi mora dati, da mi
oteklina mine in ublaži bolečino, ker težko
hodim.«
»Kaj pa, ko ne bi šla v šolo?«
»Zaradi tega zatečenega prsta bom že
lahko učila .«
»Že veš.«
Moja pot do zdravnika je bila pravi kri-
žev pot. Čevelj je bil premajhen in prst me
je pekel kot ogenj. Vsa v bolečinah sem
prišla do zdravnika.
Št. 30 - 28. julij 1994
št. 30 - 28. julij 1994
št. 30 - 28. julij 1994
32
v modnem
vrtincu
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik se
kljub dopustniškim dnem ni
odpovedala modnim nasve-
tom, sprememba bo le v ra-
dijskem modnem vrtinčenju,
saj bo Vlastina oddaja na vr-
sti prvo soboto v avgustu.
Zaradi te spremembe bo
Vlasta julijske nagrajence
žrebala teden dni kasneje,
nagrajence meseca avgusta
pa bo žrebala kot po navadi
- zadnjo soboto v avgustu.
Upamo, da boste vsi redni
bralci in tisti, ki odgovarjate
na vprašanja v naši rubriki,
z razumevanjem sprejeli to
manjšo spremembo. Ker ver-
jamemo, da bo letošnje po-
letje še precej vroče, bomo
skupaj z Vlasto pogledali,
kaj pomeni »beUo po itali-
jansko«.
Uredništvo
Bello po italijansko
Gotovo ste že imeli kdaj
priložnost slišati tisti tempe-
ramentni vzklik »bello«, ki
ga uporabljajo naši italijan-
ski sosedje vselej, ko vidijo
kaj lepega.
Ker vemo, da je Italija sve-
tovna modna velesila, ji kaže
verjeti, da imajo na vsakem
koraku priložnost uživati tu-
di v lepi modi. »Bello« pa je
letošnje poletje v Italiji in
povsod po svetu pojem za
belo barvo! Deviško bela ni
le barva romantičnih poroč-
nih oblek, temveč ležemo
športne, tipično počitniške
mode. Moden je tudi total-
look, torej snežna belina od
glave do podplatov, od ko-
palk do kopalne mode nas-
ploh, mestnih kostimčkov,
platnenih špagaric, sanda-
lov, torbic, pa vse tja do ve-
černih toalet, vključno z ne-
pogrešljivim nakitom (bi-
seri).
Gotovo ne bom odkrila re-
volucionarne novosti, če po-
vem, da je belo najbolj pri-
memo za žgoče poletne dni,
saj spada s svojo sposobnost-
jo odbijanja sončnih žarkov
med najbolj »hladne« barve.
Poleg tega je bela barva ide-
alna za tiste dni, ko se pona-
šamo s svežo, bronasto zago-
relo poltjo, zato nikar ne po-
zabite na lansko kvačkano
belo timiko, platnene hlače
in »njegovo« belo srajco, ko
jo po navodilih letošnjih
mockiih zakonitosti zavežete
v atraktiven vozel.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca julija:
KATERO IZMED NAJBOLJ MODNIH OBLAČIL LETOŠ-
NJEGA POLETJA VAM JE NAJBOLJ VŠEČ?
a) Sarong (dolgo ovijalno krilo na preklop),
b) romantične cvetlične in čipkaste obleke,
c) mikro mini majčke in telovniki,
d) lanen »delavski« kombinezon.
kmetijski nasvet
dosejevanje travnikov
Zaradi nepravilne rabe in
škodljivcev se je marsikje
travna ruša zelo razredčila in
zaplevelila. Ker pa ta problem
ni samo v Sloveniji, so v svetu
razvili posebne sejalnice za
dosejevanje travnega semena
v obstoječo travno rušo.
Sejalnice se v glavnem deU-
jo na dva sistema. Ene sejalni-
ce imajo sistem trakastega
prekopavanja približno 10 cm
širokih pasov, v katere potem
odlagajo seme. Njihova pred-
nost je v tem, da na prekopa-
nem mestu vmičijo konkurenč-
ne rastline in imajo sejančki
boljše pogoje za rast. Slaba
stran pa je ta, da na nagnjenih
terenih prihaja do erozije; ker
mora biti prva košnja oprav-
ljena zelo kmalu, se pokošena
trava lahko onesnaži s preko-
pano zemljo. Zaradi prekopa-
čev setev poteka sorazmemo
počasi, v to skupino pa sodijo
sejalnice sejalnice Himters in
Wacvmmiat.
Dmgačen način dosejevanje
omogočajo sejalnice tipa Vre-
do in Kockerling. Prva ima
dva tanka diska, s katerima
zareže brazdico, kamor potem
odloži seme, zadaj pa ima va-
ljar. Je zelo težka, zato mora
biti tudi traktor težak in mo-
čan. Dmga z lemeži zareže
brazdico, vanjo odloži seme,
zadaj pa s posebnim prstom to
seme zaliže v zemljo. Ima po-
seben sistem hidravličnih nog,
tako da se dobro prilagodi te-
renu.
Na celjskem območju sta bi-
li letos nabavljeni dve sejalnici
tipa Kockerling. Prva je v lasti
KZ Šoštanj (tel. 881-338), dm-
go ima Govedorejsko društvo
Žalec, upravlja pa jo KZ Go-
tovlje (tel. 713-151). Ta sejal-
nice je široka dva metra in ima
24 sejalnih nog v razmaku 8,3
cm. Omogoča izredno natanč-
no doziranje semena od 0,5-
100 kg/ha. Primema je tudi za
setev travnodeteljnih mešanic.
Sejemo lahko tudi na površini,
kjer trave še ni bilo. Najpri-
memejši čas za dosejevanje je
zgodaj spomladi ali v jeseni do
začetka oktobra, da se seme
uraste. Manj primema je po-
letna setev, ker zaradi malo
padavin lahko nastanejo teža-
ve pri vzniku semena. Pred do-
sejevanjem je potrebno čim
bolj nizko pokositi in seme čim
prej posejati. Po setvi ne dog-
nojujemo, da s tem zmanjšamo
konkurenčnost obstoječe mše.
Prvo košnjo ali pašo po setvi
naj bi opravili, ko stara trava
doseže višino 15 cm. Potem
dognojimo z dušikom. Tudi
naslednja košnja naj bo soraz-
memo zgodnja. Dosejevali naj
bi predvsem trave, ki jih v ob-
stoječi mši ni. Za osnovo naj
bi bUa mešanica 4 ljulk, ki jih
dobite v semenarni pod ozna-
ko Pemn. Tej mešanici po po-
trebi dodajamo detelje, lucer-
no ah dmge trave, odvisno od
namena in načina rabe. KoU-
čina semena na hektar je od-
visna od poškodbe mše in se
giblje od 10-25 kg. Ker je to
nova metoda obnove travni-
kov, bo treba skrbno opazova-
ti že dosejane površine in po-
tem poiskati najprimemejšo
mešanico in količino semena.
Vsekakor se obrnite na Sveto-,
valno službo. Zavedati se mo-
ramo, da z dosejevanjem ne
moremo popraviti vseh napak,
ki smo jih napravUi z nepra-
vilno rabo travinja; povsod
tam, kjer so travniki močno
zaplevljeni, bo potrebno treti-
ranje s herbicidi. Cena setve za
1 ha je 90 DEM + seme. Strošek
ni majhen, zato je potrebno
s pomočjo Svetovalne službe
ugotoviti stanje na travniku in
šele potem ukrepati. Pa veliko
kakovostne trave vam želim.
_ A. P.
zdravilne rastline

^ Boris Jagodic
Betonika ali zdravilni čisteč
(Stachys officinalis L.) spada
v rod čišljakov, ki šteje več kot
350 vrst. Betonika je trajnica.
V zemlji ima debelo in močno
razraslo koreniko. Iz nje raste
do pol metra visoko, dlakavo
steblo z jajčastimi in pecljati-
mi listi. Listi so po robovih
narezljani. Na koncu stebla so
rdečkasti aU škrlatni cvetovi
združeni v klasu podobnem
socvetju. Značilno za cvetove
so štirje prašniki, od katerih .
sta dva daljša od dmgih. Po-
tem ko oddata pelod, se zapog-
neta navzven in tako izstopita
iz cvetnega venca. Vsa rastlina
nekoliko neprijetno diši in je
grenkega okusa. Je medonosna
rastlina in čebele jo rade obi-
skujejo.
Cveti poleti od junija do av-
gusta in jo najdemo na vlažnih
nerodovitnih travnikih, po
vlažnem grmovju, pa tudi po
suhih peščenih travnikih, lo-
gih in sončnih pobočjih. Poleti
nabiramo celo rastlino preden
se razcveti, v jeseni pa koplje-
mo koreniko. Vse nabrane dele
moramo temeljito posušiti
v senci na prepihu ali v sušil-
niku.
Betonika vsebuje eterično
olje, grenčine, alkaloide, sapo-
nine, čreslovine in glikozide.
Betonika je starodavna
zdravilna rastlina in so jo upo-
rabljah že v srednjem veku,
toda danes je šla precej v po-
zabo. Le ljudsko zdravilstvo jo
še danes uporablja za zdrav-
ljenje najrazUčnejših težav,
kot so astma, slaba prebava,
zgaga, živčne bolezni, rane, ki
se nočejo zaceliti, odprte noge
itd. Starodavni recept pripo-
roča, da se betonika kuha v vi-
nu in ko se ohladi se razredči
z vodo in obkladki se dajejo na
rane, ki se nočejo zaceliti in
kot sedečo kopel pri zlati žili.
Čaj se pripravlja tako, da se
ena velika žlica prelije s pol
litra vrele vode, pokrije in pu-
sti stati tohko časa, da se ne-
kohko ohladi. Precedimo in
dodamo eno žUco medu. S tem
čajem zdravijo vodenico, pa-
davico, astmo in revmatične
težave. Kuhano betoniko na
kozjem mleku pa so priporo-
čali pri pljučnih boleznih,
bronhitisu, astmi in tudi pri
tuberkolozi in nekaterih živč-
nih težavah, kot je npr. histe-
rija in božjast.
RASTLINE IN Ml
Varstvo rastlin drugače
V zadnjem času večkrat
govorimo o biotičnem zati-
ranju škodljivcev. Toda ali
vemo, kaj to pomeni? Biotič-
no zatiranje škodljivcev
izrablja sposobnost narav-
nih sovražnikov, torej žival-
skih vrst, da imičujejo škod-
ljive organizme. Seveda mo-
ramo razumeti pojma škod-
ljivec in koristna žival le
z vidika človeka in koristno-
sti zanj, v naravi namreč
škodljivci ne obstajajo. Med
naravnimi sovražniki škod-
ljivcev ločimo: roparje (pla-
zilci, dvoživke, ptice, neka-
teri hrošči), ki škodljivce po-
jedo, zajedalce (najezdniki,
nekatere osice), ki so vezani
na razvoj škodljivcev, in
povzročitelje bolezni, zaradi
katerih škodljivci obolijo.
Če poznamo medsebojna
razmerja med škodljivci in
njihovimi naravnimi sovraž-
niki, lahko le-te koristno
uporabljamo in jih celo goji-
mo za biotično zatiranje.
Na ta način lahko zmanj-
šamo uporabo pesticidov,
zato je manjše zastmpljanje
zemlje, tako pa seveda naj-
bolj koristimo sebi in svoje-
mu zdravju.
MILAN VOGRIN
MlllKM
Šifra: Pre|šn|e
živllenle
že dolgo prebiram vašo ru- ~
briko in mi je zelo všeč. Svoj
horoskop imam že izdelan, ta-
ko da sem vam ga priložil. Ze-
lo me zanima, če se da iz tega
razbrati, kakšno in kje je bilo
moje prejšnje življenje, zato
vas prosim, če mi lahko napi-
šete kaj o tem.
Ivana: Reinkamacija ah
vpogled v prejšnja življenja
duše je bolj udomačen pojem
na vzhodu, kjer je sestavni del
življenjske filozofije vseh lju-
di. Ker pa je danes zaradi ko-
mimikacijskih poti svet vse
manjši, takorekoč globalna
vas, se tudi ljudje na zahodu
čedalje bolj posvečamo odkri-
vanju skrivnosti naših zavesti.
V filmu Mah Buda, režiserja B.
Bertollucija, ki se te dni vrti
tudi v Sloveniji (priporočam,
da si ga ogledate), je na pre-
prost in lep način prikazana
reinkamacija - v podobi sko-
dehce, v kateri je čaj. Ko se
skodelica razbije, čaj steče
drugam, napolni dmge obUke.
Tako tudi duša, ko telo, ki je
minljivo, umre, gre znova
v dmgo telo, vse dokler ne iz-
zivi vseh svojih hotenj. In tako
krožijo naše duše, duše vseh
bitij, iz telesa v telo, vse dokler
ne izpolnimo vseh svojih ho-
tenj. Ta krog ponovnih rojstev
vzhodnjaki imenujejo Samsa-
ra. Popolna samorealizacija
duše pa se imenuje Nirvana ali
Mokša, izstop in osvoboditev
iz Samsare. Zelo zanimiv po-
gled na reinkamacijo najdemo
v knjigah Carlosa Castanede,
pa tudi v deUh starih kitajskih
modrecev, predvsem taoistov
in praktikov kimg fu-ja. Če
pogledamo v zgodovino, vidi-
mo, da so vse vehke civilizaci-
je imele veUko opraviti s po-
smrtnim življenjem, še posebej
Egipčani. Vendar pa je danes
najbolj razdelana teorija o re-
inkamaciji prav tibetanska in
hindujska. Veliko jogijev, mo-
drecev in meditantov nenehno
v praksi potrjuje to filozofijo.
Prav tako so vprašanja, kot na
primer: kaj sem bil v prejš-
njem življenju, kdo sem, od
kod sem in kam grem, temelj-
na vprašanja vsakega bitja.
Poleg poglobljene meditacije
pa je astrologija še ena pot do
takih podatkov, vendar mora
biti potrjena iz meditacijskih
spoznanj, včasih tudi sanj. Če
se ukvarjate npr. s transcen-
dentalno meditacijo - njihova
dmštva najdete povsod v Slo-
veniji, imenujejo se Dmštvo za
naravni zakon - potem je tako
razmišljanje ena od temeljnih
stvari za vstop na pot duhovne
rasti. Vaš horoskop sem izde-
lala na indijski način, iz njega
pa je razvidno, da se vaš ASC,
Mesec in tudi Jupiter nahajajo
v božanskih zodiakalnih kon-
stelacijah, kar pomeni, da ste
že v prejšnjem življenju dose-
gli dokaj visoko stopnjo du-
hovnega razvoja, tako da se
vam bodo v tem življenju od-
prU vpogledi v lastno osebno
zgodovino, morda hitreje, kot
si mislite. Za več podatkov bi
potrebovala še horoskope va-
ših staršev, po možnosti pa tu-
di dan vašega spočetja. Ženske
si na vzhodu ta dan zapomni-
jo, saj je za kasnejše življenje
in za astrološke analize zelo
pomemben. Vsekakor pa je že
iz tega, kar ste mi poslali, raz-
vidno, da ste imeh veliko smi-
sla za lepe stvari, možno, da
ste biLi kipar ali vmietnik pri
svojem delu. Prav tako ste ži-
veli v zelo številni družini.
Sem ste se reinkamirali zaradi
neke osebe, ki je imela na vas
veUk vpliv v otroštvu in vam je
zelo pomagala. Možno je, da
ste bili s to osebo povezani že
skozi mnoga prejšnja življe-
nja. Zelo verjetno je tudi, da
boste v zadnjem delu vašega
življenja živeli daleč vstran od
kraja, kjer sedaj živite, morda
zaradi te iste osebe, ki se bo aU
se je že reinkamirala nekje
dmgje in vas bo njena dtiša
znova pritegnila v svojo bliži-
no. To je zgolj nekaj drobnih
izvlečkov iz vaše astrološke
karte, dmgo pa boste z rednim
in discipliniranim poglablja-
njem vase odkriU sami.
Št. 30 - 28. julij 1994
št. 30 - 28. julij 1994
št. 30 - 28. julij 1994
35
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
15.7.: Mojca OGRAJENŠEK
iz Slovenske Bistrice - deklico,
Lilijana DVORŠAK iz Šmarja
pri Jelšah - deklico. Cvetka
MUŠIČ iz Rogatca - dečka, Mi-
lena PENIČ iz Dramelj - dekli-
co, Lidija ULAGA iz Teharij
- deklico in Marjana WOLF iz
Škofje vasi - dečka;
16.7.: Mira PLANKL iz Vi-
tanja - deklico, Elizabeta TR-
TENJAK iz Petrovč - deklico
in Jožica DUŠAK iz Celja - de-
klico;
17.7.: Karolina KOPINŠEK
iz Loč - deklico, Valerija ŠKET
iz Rogaške Slatine - dečka,
Zlatka BUKOVEC iz Gomil-
skega - dečka, Majda KUKO-
VIC iz Celja - dečka, Mojca
FRIC iz Žalca - dečka, Zvonka
ANDERLUH iz Štor - deklico,
Stanka PODVRŠNIK iz Škofje
vasi - deklico, Nataša KAČIC-
NIK iz Vojnika - dečka, Darja
JONTES iz Celja - deklico, Ro-
zalija HOHKRAUT iz Laškega
- dečka in Nada MERNIK iz
Loč - dečka;
18.7.: Jožica RIBIČ iz Pri-
stave - dečka, Suzana KOVA-
ČIČ iz Sevnice - deklico, Jožica
ŠALAMUN iz Polzele - deklico
in Rosvita SLUGA iz Žalca
- deklico;___^.
19.7.: Silva HRIBERNIK iz
Braslovč - dečka, Patricija
HUDARIN iz Velenja - dečka,
Slavica ŠIBAKOVSKI iz Celja
- dečka, Nevenka SEDOVŠEK
iz Mozirja - dečka in Andreja
KOVAČIČ iz Petrovč - dečka;
20.7.: Pavla VOLER iz Luč
- deklico, Jožica JESIH iz La-
škega - dečka, Blaženka PUP-
ČEVIČ iz Celja - deklico, Gre-
tica KOKOL iz Žalca - dečka
in Anica REZAR iz Teharij
- deklico.
21.7.: Zdenka TEPEŠ iz
Grobelnega - dečka, Danica
HRIBERNIK iz Slovenskih
Konjic - dečka, Alenka ME-
SEC iz Velenja - deklico in
Karmen   LAJHAR   iz   Zreč
- dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se 4 pari, od teh:
Robert SOPAR in Darja VID-
MAR oba iz Celja, Aleš JAGO-
DIC iz Celja in Silvia HUZA-
NIČ iz Republike Hrvaške ter
Sanel HADŽIČ in Mirsada
ALIHODŽIČ oba iz Celja.
Laško
Poročilo se je 28 parov od
teh: Mitja OCVIRK in Polonca
MAJCEN oba iz Celja, Peter
TERGLAV iz Tabora in Anita
LEŠNIK iz Vrbia pri Žalcu,
Ciril KLJUČEVSEK iz Svib-
nega in Damjana TRŽAN iz
Velikega Širja, Stanko KRO-
ŠELJ iz Breznine pri Brežicah
in Amalija LAS iz Trbovelj,
Hasan MUŠINOVIČ in Tatja-
na KOSEC oba iz Novega me-
sta, Tomaž KUZMAN in Si-
mona RAZGORŠEK oba iz
Začreta  pri  Celju,   Zvonko
Žvegler in Tatjana LUPŠE
oba iz Celja, Zlatko DERMO-
TA iz Olešč in Renata KRA-
ŠOVEC iz Škofe, Uroš ŠTER-
BUCELJ iz Dola pri Hrastni-
ku in Stanislava KOVAČ iz
Brdc   pri   Hrastniku,   Peter
BREČKO iz Mačkovca in Mi-
lenca KAJT MAIER iz Planin-
ce pri Šentjurju, Božidar PEZ-
DEVŠEK iz Šentjurja in Mari-
ja PINTAR iz Jelc pri Šentjur-
ju, Zoran LAVRIČ iz Trbovelj
in Mojca DRAKSLER iz Širja
pri Zidanem mostu, Jože ROZ-
MAN in Polonca JANČIČ, oba
iz Laškega, Uroš PETRIČ iz
Celja in Tanja KOTNIK iz Ra-
ven  na  Koroškem,  Bogdan
ANDERLIČ iz Dobrteše vasi
in Milena KRAŠOVC iz Migoj-
nic pri Žalcu, Branko KRA-
UTHAKER iz Celja in Tatjana
SAVŠEK iz Marija Gradca,
Miran AMON in Dana NIKO-
LIČ, oba iz Šentjurja, Jože
SLUGA iz Sevc in Marija
STOPAR iz Rimskih Toplic,
Dušan JEŽOVNIK iz Teharij
in Danica TANŠEK iz Griž,
Branko LESKOVŠEK iz Loga
pri Planini in Jožica TOVOR-
NIK iz Večjega brda pri Šent-
jurju, Miroslav KUMELJ iz
Radeč in Zvonka JEVŠENAR
iz Vrhovega pri Radečah, Mar-
jan MAJGER iz Celja in Brigi-
ta GERL iz Vojnika, Denis
STAJNKO in Tjaša VEBER,
oba iz Celja, Martin SELIČ iz
Paridola pri Šentjurju in Ro-
mana VODEB iz Vodic pri
Šentjurju.
Velenje
Poročili so se: Roman ZI-
DARN iz Velenja in Mihaela
PIREČNIK iz Šoštanja, Leon
GROBELNIK iz Zabukovice
in Marija ŠTELCL iz Vrbja,
Ilija DUKANOVIČ in Marica
TODOROVIČ oba iz Velenja,
Benjamin URBANC in Vera
SKOK oba iz Velenja, Ervin
URANJEK in Karmen OSOJ-
NIK oba iz Velenja ter Milan
HLADIN in Apolonija KOGOJ
oba iz Velenja.
Celje
Umrli so: Adolf OKROŽ-
NIK, 89 let iz Celja, Marija
POČKAJ, 64 let iz Celja, Sta-
nislav HRVATIC, 83 let iz Ce-
lja, Leopoldina KUNEJ, 81 let
iz Rogatca, Franc GREŠNIK,
55 let iz Zidanega mosta, Ma-
rija JEZOVŠEK, 72 let iz Pre-
dence, Viljem DERŠEK, 52 let
iz Dobriše vasi, Marija ZALO-
KAR, 74 let iz Matk, Jožefa
ARLIČ, 71 let iz Velenja,
Franc KOŠTOMAJ, 83 let iz
Celja, Franc BINCL, 90 let iz
Škofje vasi, Vaclav BEZEN-
ŠEK, 61 let iz Celja, Ana RE-
ZAR, 71 let iz Štor, Ignacij
DOLER, 84 iz Vinske gorice,
Avguštin DOLER, 64 let iz Vr-
be, Ivan KUSTERBAJN, 67 let
iz Florjana, Pavel JAKOPIČ,
50 let iz Spodnje Rečice, Franc
ŠKET, 29 let iz Sodne vasi,
Marija KORUN, 82 let iz Loči-
ce ob Savinji, Jožef RADO-
SLOVNIK, 76 let iz Skomega,
Vladimir FIDLER, 59 let iz
Zadobrove, Jožica SIKOLE,
61 let iz Teharij, Jože GOR-
ŠEK, 55 let iz Lipe pri Fran-
kolovem, Pavel KAVŠEK, 38
let iz Celja, Slavko VERDEL,
77 let iz Celja, Jože ZAVR-
ŠAN, 75 let iz Celja, Justina
ŠENTJURC, 86 let iz Celja,
Dragotin SVET, 64 let iz Pe-
čovnika. Drago DOLŽAN, 70
let iz Celja, Karolina ZEME,
79 let iz Laškega, Elizabeta
TAŠKER, 85 let iz Polzele,
Ana SEŠEL, 85 let iz Vojnika,
Rudolf PODPEČAN, 78 let iz
Vrbe, Jožef TRČAK, 82 let iz
Prihove, Jože DREV , 77 let iz
Nove Cerkve in Albina RE-
GORŠEK, 87 let iz Celja.
Laško
Umrli so: Alojz POZIN, 63
let iz Povčenega, Marija KLE-
NOVŠEK, 86 let iz Lokavca
pri Rimskih Toplicah, Berta
KLENOVŠEK, 89 let iz Lo-
kavca pri Rimskih Toplicah,
Rudolf GRAHEK, 60 let iz
Jagnjenice, Frančiška DREČ-
NIK, 58 let iz Radeč, Marija
TROŠT, 55 let iz Radeč, Her-
man JANČIČ, 55 let iz Brstni-
ka pri Laškem, Franc PIN-
TER, 84 let iz Modrica, Franci
KOŠAK, 76 let iz Debra pri
Laškem in Janez VIDEČ, 91
let iz Strmce pri Laškem.
Šentjur pri Celju
Umrh so: Jože PEČENKO,
62 let iz Šentjurja, Jožef PO-
ČrVAVŠEK, 74 let iz Grobel-
nega, Ana FAJDIGA, 81 let iz
Škamic in Janez ŠKET, 81 let
iz Gorice pri Slivnici.
Velenje
Umrh so: Marija OBU, 72
let iz Podkraja pri Velenju,
Franc OCVIRK, 68 let iz Celja,
Frančiška KOVAČ, 51 let iz
Šmartnega ob Paki, Andrej
POGOREVC, 44 let iz Velenja,
Zorica ZUPAN, 74 let iz Vele-
nja, Marija VUČER, 61 let iz
Žalca, Rozma PRAPROTNIK,
85 let iz Velenja, Jožica RAM-
ŠAK, 38 let iz Lopatnika pri
Velenju in Stanko ROTOV-
NIK, 62 let iz Pake pri Ve-
lenju.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do
17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
31. julija bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon (0609) 616-
978, od 1. avgusta dalje pa dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon
(0609) 616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokhčite na šte-
vilko mobitela 0609 618-772.
KOMISIJA ZA VOLITVE IMENOVANJA IN
KADROVSKE ZADEVE
SKUPŠČINE OBČINE CELJE
na osnovi 70. člena Zakona o zavodih
razpisuje
prosta dela in naloge
direktorja
Pokrajinskega muzeja Celje
Skladno z 38. členom Statuta Pokrajinskega muzeja Celje
nrarajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
- visokošolsko izobrazbo z diplomo filozofske fakultete zgo-
dovinske smeri
- 5 let ustreznih izkušenj v muzejski stroki
- sposobnost organiziranja in vodenja
- predložitev koncepta realizacije razvojnega programa ter
opredelitev lastne vloge pri njegovi izvedbi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim
življenjepisom sprejema KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENO-
VANJA IN KADROVSKE ZADEVE SO CEUE, Trg Celjskih
knezov 9 - 10 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili po obravnavi na seji zt)orov
občinske skupščine.
Komisija za volitve
imenovanja in kadrovske zadeve
Št. 30 - 28. julij 1994
št. 30 - 28. julij 1994
št. 30 - 28. julij 1994
št. 30 - 28. julij 1994
40
Brez hujših posleillc
Željku Ciglerju so se ures-
ničile skrite želje. Za nekaj
dni je bil »glavni« v Celju.
Predsednik občinskega iz-
vršnega sveta Jože Zimšek je
namreč odšel na dopust in
vse šefovske dolžnosti je za
ta čas predal podpredsedni-
ku Ciglerju. O kakšnih več-
jih katastrofah zaenkrat m
poročil.
Kje Je spal Gantar?
Minister Pavle Gantar je
pred tednom hodil po naših
koncih. V torek popoldne je
obiskal Mozirje, v sredo do-
poldne pa Velenje. Kje je
vmes prespal, ni znano,
domnevamo pa, da se je mo-
ral glede na bogato prenoči-
tveno ponudbo obeh občin
'peljati kar nazaj v Ljub-
ljano.
Na zdravje z napako
Prepevajoči Alberto Gregorič je iz Laškega prišel živ in
zdrav. In to kljub temu, da je na prireditvi Pivo in cvetje^
nazdravljal z vinom. ;
Že v reklame se spušča politika,
ni prav ji, da je v njih erotika.
Zadnjice ženske so tujcem balzam,
za njih je to razvedrilni program.
A faktor zaščitni doživlja uspehe,
poslu ni mar za moralne pregrehe.
Plača poslanska je res prevelika,
večina poslancev odgovornosti se izmika
Pod vprašaj postavlja se njihov obstoj,
po mandatu ne morejo več v pokoj.
A usoda jih kruta ne bo doletela,
država socialna za njih bo skrbela.
FRANCI ČEČ
BODlCE
Ali sodi rojstvo »tretje
Jugoslavije« - vreinkar-
nacijo?
Proti bombardiranju so
še najbolj odporni -gra-
dovi v oblakih.
Zastorje padel, scenari-
sti in režiserji politične
tragedije pa še kar
vztrajajo.
Bitka je verjetno izgub-
ljena, ker je bilo v pred-
volilnem boju — preveč
pametnih generalov.
Med nami je vse več ta-
kih, ki radi »prešprica-
jo« - učenje na napakah
Politiki se večkrat ob-
našajo, kot bi bili plača-
ni - po številu obljub
Odgovorni v gospodar-
stvu so kot klošar, ki ob
spanju na klopi — sanja
o komfortnem stano-
vanju
Udeleženci mirovnih
konferenc so kot ptica,
ki išče - črve v puščav-
skem pesku
Namesto pravne države
smo očitno dobili — divje
- lastninsko državo
Nekateri se tresenju
stolčka  izognejo   tako
— da se »presedejo*
v drugega
Ali bo tudi za zdravlje-
nje gospodarstva po-
trebno — dodatno zava-
rovanje?
MARJAN BRADAČ
Pohvala delavcu je šala iz prejšnjega No-
vega tednika, za katero ste poslali največ
glasov. Pohvala velja Adolfini Zdovc iz La-
škega, ki nam je šalo poslala, in Mariji Kra-
golnik iz Košnice 57a, Celje, ki je poslala
kupon in imela ob tem še malo sreče.
Naši naročniki bodo naslednji teden ob
redni številki prejeli tudi Petica. Tudi tam
ima Stranka šaljivcev svojo stran, prebrali
pa boste lahko, kako sta se naš predsednik
in sekretarka po naključju našla na morju
in kakšne vragolije sta pri tem počela. Ob-
javljeni bodo tudi novi potniki za veseli
izlet ter razpis za kraj dogajanja kongresa
Stranke šaljivcev NT&RC.
Šala tedna
Pohvala delavcu
Na nekem gradbišču, kjer
se šušlja, da bodo dali delav-
ce na čakanje, je zaposlen
tudi Janez. Janez zato prid-
no in zagnano vozi samokol-
nico. Mimo pride direktor in
ga pohvali. »Tako si priden
in zagnan, takim pa bomo
morali povečati plačo.«
Janez presenečen hitro odgovori: »A tako.
Za takšno bedarijo imate denar, da bi mi pa
večjo samokolnico kupli, pa ne.«
BIhIška
Ribič pride pozno zvečer domov in pravi:
»Draga žena, ta mesec ne bomo kupovaU
mesa.«
»Ali si ujel tohko rib?«
»Ne, ampak vso mesečno plačo sem
zapil.«
¥ vojašnici
Poveljnik govori vojaku: »Če pride komi-
sar in te vpraša koliko si star, reci 22 let. Če
te vpraša kaj jemo, reci makarone in če te
vpraša kaj streljamo, reci granate, na straži
pa se zamenjamo vsaki dve uri.
Pa pride komisar in ga vpraša: »KoVk si
star?«
Vojak: »Dve leti.«
Komisar: »Kaj ješ?«
Vojak: »Granate.«
Komisar: »Kaj streljaš?«
Vojak: »Makarone.« ^
Komisar: »Hm... Sedaj pa ne vem kdo je. ^
nor, jaz ah ti?«
Vojak: »Vsaki dve uri se menjava.«
Teta umira
Teta Jera ima sto namišljenih bolezni in
umira vsaj dvakrat na leto. Vsakokrat po-
šlje telegrame in skliče sorodnike k smrtni
postelji. Ko je bilo zopet na vrsti umiranje
in so bili že skoraj vsi zbranim, je prispel
nečakov telegram: »Tudi sam pravkar umi-
ram. Vidiva se na onem svetu.«
Pri url slovenščine
Učiteljica vpraša: »Peter, ako rečem: jaz
ljubim, ti ljubiš, on ljubi. Kaj je to?«
»Grupni sex,« gospa Cmok.
Kratkovidnost
Zelo kratkovidna ženska se je poročila in
z možem odšla na poročno potovanje. Ko se
je vrnila, je njena mama takoj poklicala
zdravnika za očesne bolezni: »Doktor, pri-
dite takoj, moja hčerka ni nikoli hotela no-
siti očal, čeprav je zelo kratkovidna. Malo
prej pa se je vrnila s poročnega poto-
vanja ...«
»Nič hudega, naj pride jutri k meni,« od-
vrne zdravnik.
»Kako, nič hudega? Moški, s katerim seje
vrnila, ni moški s katerim se je poročila.«
Drugo moštvo
Dva osemdesetletnika sedita v klubskem
lokalu. Prvi pravi: »Se ti zdi, da je danes še
toliko ljubezni in tohko zabave v svetu, kot
jo je bilo včasih?«
»Seveda,« pravi drugi, »samo da danes
igra drugo moštvo.«
Šale so prispevali: Marjan FERLIČ iz Lesične-
ga, Tinika JAZBEC iz Lesičnega, Simon ZA-
BOKOVNIK iz Polzele, Rudi STEPISCHNIK
iz Dortmunda, Marjana MAJCEN iz Šentjurja
in Cilka LIPNIK iz Rogaške Slatme.
Iz ene ohceti delali dve
Včasih je bil v okolici Kozjanskega običaj,
da so morali muzikanti mimogrede, ko so šli
deklini ledik stan igrat, ukrasti kuro, da bo
imela nevesta za »kimplc« (prvega otroka).
Tudi Pepi Artnak iz Javorja pri Slivnici, ko
se je že kot otrok izkazal za izredno nadar-
jenega muzikanta je bil velikokrat med nji-
mi. In če ne bi bilo njega, bi marsikje lahko
normalno zaključili s svatbo, tako pa so se
ponekod tako zabavali, da so lahko odšli
domov šele v ponedeljek ali torek.
»Z osmimi leti sem začel igrati, potem ko
sem bratu skrivaj vzel harmoniko. Po poslu-
hu sem se naučil par komadov in brata je
skoraj kap, ko sem mu pred domačim pra-
gom zaigral za god. Tudi klarinet sem se
v parih dneh naučil, tako da sem bil zelo
iskan muzikant in v času, ko sem pač bil
doma, so mladoženci kar v vrsti čakali, da
sem imel prosti termin. Frajtonarica v pet-
desetih letih sicer ni bila nič vredna, pa tudi
če nisi Avsenikov znal, nisi bil pravi muzi-
kant. Jaz sem sicer ostal zvest svojemu in-
strumentu, vendar pa je moja >frajtonarica<
igrala tudi Avsenike.
Res so včasih iz ene ohceti naredih dve,
kar je bilo za muzikante izredno naporno,
saj smo najprej igrali na nevestini strani, ko
pa so se tam >zmatrali<, smo še šli na ženino-
vo stran. Enkrat se mi je zgodilo, da na prvi
strani kar niso mogli narazen in na drugo
stran sem prišel šele v torek. Prvo juho so
lahko kar vstran vrgli, saj se je med čaka-
njem že pokvarila. Podoglarji so res včasih
disciplinirano opravili svoje poslanstvo, le-
po zapeli, večkrat pa tudi kakšno ušpičili.
Tako so na primer s >ketno< zavezali vrata,
na njih pa obesili telege. Potem pa so rekli:
>Muzikantje, vi ste pjebi za vse, ste plačan<
in smo morali reševat vklenjeno druščino.
V čast je bilo svatom, ko smo za jutra^jico
vsakemu posebej zaigrali in zapeli. In ker
smo imeli ob sebi košaro, se je seveda več-
krat na moje zadovoljstvo napolnila do vr-
ha. Med igrami, ki sem jih izvajal, pa so se
svatje najbolj zabavah pri zbijanju ključa
z nogo. Dva sta držala drog, preko katerega
je bil dvojno obešeni štrik in na sredini
ključ. Na koncih štrika se je tekmovalec
držal z rokama, na zavitem koncu je imel
eno nogo, z drugo pa je moral zbijati ključ.
Jaz sem bil seveda vešč igre in ni bilo
problemov s prikazom, ostali pa so bUi pre-
močni in so s štrikom samega sebe prevagalJ
in marsikateri je pristal na hrbtu.
Veseli me, da instrument, kateremu sem
zvest vse življenje, spet dobiva na veljavi-
Žal pa za dolge ohceti ni več kondicije, p3
tudi veselja med ljudmi ni več toliko.«
EDI MASNECj
Ena Iz Pepljevega rokava
Mica je potožila svoji prijateljici: »Veš, če
bi mojega Francla kdaj neslo, bi želela, da
bi bil pogreb nič prej kot v ponedeljek.«
»Zakaj pa to?«
»Veš, on je muzikant, pa bi ga rada imela
vsaj en vikend doma.«
Št. 30 - 28. julij 1994