Leto XXIIL, št. 294 Ljubljana, četrtek 30. decembra 1943 Upravniitvo i Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefoo fe. 51-22. 31-23 31-24 Inserattu oddelek. Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase 12 Italije in inozemstvo: UPI S. A.. MILANO Ba<5uni: za Ljubljansko pokrajino pri pofeno-čekovneni zavodu 5t. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Cort Post. No 11-3118 Preis — Cena 1.— L Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lit 18.—% n inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jo* trom« Lir 36,50. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica fcev. 5. telefon ' feev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Ausserordentliche Harte der KampSe im Osten SowjetangriH auch im Abschnitt Korosten — Von 26 schweren USA-Bombern 22 zum Absturz gebracht — Seegeiechte im Gebiet der B iscaya Aus dem Fiihrerhauptquartier, 29. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Nordlich Kirowograd nahmen unsere Truppen trotz zahen feindlichen Wider-standes mehrere Ortschaften im Siurm umi zersehlugen Bereitstellungen der Sovvjets in uberrasehendem Vorstoss. Im Raum von Schitomir verstarkte der Feind seine Angriffe. In schvveren Kampfen vvurden seine Angriffsspitzen siid-ostlich Schitomir aufgefangen. Weiter nordlich scheiterten alle sowjetischen Angriffe. Iinfgesamt vvurden 41 feindliche Panzer abgeschossen. J>ie Sovvjets traten gestem nach star-ker ArliJlerievorbereitung und mit zahl-reichen Panzern auch im Abscfanitt von Korosten zum Angriff an. Erbitterte Kampfe sind trn Gange. Bei TVitebsk vvurden vveiierhin alle Durchbruchsversuche des Feindes verei-telt.. Sofort angesetzie Gegenstosse vvar-fen die Bolschevvisten an einigen Ein-bruchsstellcn nach harten Kampfen zu-riielk. In Suditalien verlief der Tag bis auf einen erfolglosen feindlichen Angriff nordlich Venafro ruhig. Am vergangenen Tage stiessen 26 schwe-re nordamerikanisehe Bomber unter Jagd-schutz in den oberitalienisehen Raum vor. 20 Bomber wurden in Luftkampfen, zvvei vveitere durch Flakartillerie der Luftvvaffe zum Absturz gebracht. Vier deutsche Jagd-flugzeuge gingen verloren. Ihre Flugzeug-fiihrer konnten sich jedoch durch Fall-schirmabsprung retten. An der italienisehen Westkuste vvurden zvvei nordamerikanisehe Jagdflugzeuge vernichtet. In den Morgenstunden des 28. Dezember versuehten die Briten ein Kommandoun-ternehmen gegen die Kanalinsel Sercq. Es schelterte bereits in den dicbten Mineu-feldern der Kiiste. in denen der Fe?nd bei seinem eiligen Riickzug Tote zuriieklless. Im Seegeb'et der Biscaya fanden vom 27. bis 29. Dezember Gefechte zvvischen deutschen Zerstorern nnd Tornedobooten und englisehen Ieichien Seer^reitkraften statt. Die eigene und feindliche Luftvvaffe griff laufend in die Operationen ein. Im Verlaufe der harten Kampfe entstanden auf beiden Seiten Beschadigungen. In der vergangenen Nacht fiihrten einf-ge britisehe Flugzeuge Storangriffe auf vvestdeutsches Gebiet durch. Splošni evmpi Berlin, 28. dec. DNB. O splošnem evropskem vojnem položaju piše danes vojaški dopisnik DNB-j a Martin Haliensle-ben: Dočim najdemo v nemških vojaških krogih mirno sigurnost in poudarjeno ma-lobesednost, vzbujajo tem bolj pozornost glasovi iz sovražnega taborišča, ki si nasprotujejo glede sedanjega položaja ias glede bodočega razvoja na bojiščih. Sovražniki so zaskrbljeni in skušajo to svojo skrb skriti za navideznimi vestmi o uspeh'h. To velja enako za zimsko bitko, ki se je pričela na vzhodu, kakor za ustanovitev resnične druge fronte, vprašanje, o čigar aktmlnosti so na nemški strani prepričani. Nemška poveljništva so vsepovsod! pripravljena, da spuste v tek veliki proti in vazi j ski aparat, ki čaka ob vsej evropski obali na sprejem Angloameričanov. Inšpekcijsko potovanje maršala Rommla na morebitne točke bodoče invazije in naj-nove a uradna objava o tem posetu, sta dovolj pojasnili, da je na nemški strani vse pripravljeno, to se pravi, da potrebuje nemški obrambni in protinapadalni aparat le še pr tiska na gumb. Sovražnik ne nne zamuditi, to je splošno mnenje nemške vojske, kajti sicer bi se kmalu znašel pred položajem, ki bi ga bilo še težje obvladati kakor sedaj, ko je sovjetska zimska ofenziva navezana na nujno razbremenitev. Istočasna izvedba obeh podjetij je po nemškem mnenju za sovražnika nujna. To je bil tudi brez dvoma bistveni voiaški zaključek konference v Teheranu. Tudi vse, kar sovražnik tozadevno izjavlja in kar je med tem storil, jasno kaže, da bo treba pač izvršiti poizkus, seveda s pomočjo odvrnitve pokornosti od resničnega kasnejšega invazijske-ga tež;šča. Ali bodo invazijo resnično tvegali? Ker so na nemški strani tozadevno izvršene vse priprave, zanima odgovor na to vprašanje nemški generalni štab le v toliko, ker bi s pričetkom takega sovražnega podjetja prišel čas za razvitje onih nemških sil, ki se doslej nahajajo v zaledju. V zvezi s tem postane zanimiv tudi Rooseveltov božični govor, zlasti dejstvo, da so Angleži, ki bolje poznajo nevarnosti invazije, prepustili vrhovno poveljstvo nameravanega »kombiniranega napada«, to- Nov! japoski uspehi Dve težki križarki in več prevoznih ladij potopljenih, 61 sovražnih letal sestreljenih potopili 1 ameriški rušilec in 1 obalno prevozno ladjo. Japonci bombardirali IukJ čitagong Tokio. 28. dec. DNB. Drugič po koncu monsuroske dobe so izbran japonski bombnik: in lovci izvršili množični napad na Čitagong, kjer so zažgali 5000 trn veliko sovražno prevozno ladjo Bombardirane so bile tud: pristaniške naprave :n skladišča. Tokio, 28. dec. (Vzhodnoazijska služba DNB.) Japonsiki glavni stan je v torek i i naiednje poročilo: Nnše čete so že od sobote dalje zapletene v težke boje s sovražnimi četami, ki so se izkrcale na zapadni obali rta Glou-cester (Nova Britanija). Letalske sile bojne mornarice so izvršile v nedeljo presenetljiv napad na sovražno Ladijsko spremljavo v zalivu Sorgen Bay in so dosegle naslednje uspehe: Potopljeni sta bili 2 težki križarki in 2 veliki transportni ladji. Poškodovane so bile tri transportne ladje. Sestreljenih je bilo 20 sovražnih letal. V tem spopadu znašajo naše izgube 17 letail, ki se niso vrnila. V ponedeljek so napadle letalske arle vojne mornarice sovražne ladje in naprave v bližini rta Markusa in so dosegle naslednje uspehe; Potopljeni sta bih 2 špe-cijaini s četami polno natovorjeni trans-po.tai ladji in 2 motorna torpedna čolna. Sestreljenh je blo 18 sovrcižn^h letel. Na treh mestih so bili povzročeni pežari. Naše izgube znašajo 7 letal, ki se še niso vrni1 a na svoje oporišče. Letalske sile vojne mornarice so prisilile v poneleljek ca. 50 sovražnih letal k boju in so sestrelile 3 letala izmed njih. Sovražna letala so izvedla napad na Raba ul. Neše izgube znašajo 6 letal, ki se še niso vrnila. Madrid. 29. dec. DNB. Reuter Javlja, da so ss morale izpostavljene severnoameriške izvidnice na področju pn Arawi na Novi Britanij' umakniti prvi pritiskom japonskih r-^tinspalov. Stockholm, 29. dec. DNB. Ameriški mornariški minster Knox je v torek na tiskovni konferenci priznal, de so japonski letalci pil rtu Gloucestru (Nova Britanija) Letalska nesreča dveh vojnih poročevalcev Amsterdam, 28. decem. Reuter javlja, da sta se dva znana vojna dopisnika v glavnem stanu generala Mac Arthurja v , nedeljo smrtno ponesrečila »nekje nad No- i vo Gvinejo ob priliki trčenja dveh letal v zraku.« žrtvi sta direktor »United Pres-sa« v Avstraliji Brydon Taves ter zastopnik avstralskega »Evening Pressa« Fendil Rayner. Lažje ta bila ranjena »Timesov« dopisnik Morisson in zastopnik avstralskega radia Lennard, ki sta v bolniški oskrbi. Bolivijska ustava ostane nadalje v veljavi Madrid, 27. dec. DNB. Nova boilvijska vlada je izdala naslednjo uredbo: »Ustava iz 1. 1938 ostane z omejitvami, ki so potrebne vsled vojnega stanja,, ge nadalje v veljavi. Ustanova Oortesa ee prizna. O pravem času bodo volitve. Do takrat bo vlada izdajala zasilne uredbe. Priznajo se mednarodni dogovori. Upoštevane bodo koncesije in pogodbe domačih ter inozemskih podjetij z državo.< Izredna srditost bojev na vzhodu Sovjetski napad tudi v korastenskem odseku ameriških težkih bombnikov 22 sestreljenih * bJji v bližini Btskaje ' Izmed 26 Pomorski rej druge fronte, in s tem tudi vso odgovornost za morebitni poraz, Američanom. Imenovanje generala Eisenhovvra za šefa invazije ie zato enako pomembno, kakor dejstvo, da je postal general Spaatz, zopet ne Anglež, temveč Američan, nekak vrhovni poveljnik invazij skega letalstva, i Londonska poveljništva si torej iz previd-| nosti že v naprej umivajo roke. Oba Ame-j ričana pa bosta morala končno odgovarjati za to, o čemer je Rooseveit dejal, da bo prineslo zaveznikom velike izgube. »Ni-kaka prijetna pot ne vodi k zmagi in konec š^ davno ni na vidiku.« To Roosevel-tovo izjavo nemški vojaški krogi močno podčrtujejo. V teh krogih gredo celo tako daleč, da glede na poznanje nemškega potenci j ala ln nemške ofenzivne energMe ter po pretehtanju angloameriških in sovjetskih možnosti, označujejo to izjavo ameriškega predsedn;ka kot optimizem, ki se bo kmalu iztreznil. Položaj na vzhodu se vsekako ni tako razvil, kskor je bilo nameravano v načrtu nasTvro+nikov. Uporaba zimskih rezerv, ki naj bi dokončala to, kar ni uspelo prejšnjim množestvenim naporom in žrtvam, ni prinesla končnega uspeha. Trenutno lahko opaz-'mo v bojih celo lahko popustitev napetosti, vendar r>a na nemški strani računajo z nadaljnjim ojačerrem sovjetskega navala na nemške postojanke in smatrajo sedanje zimske boje le za pred;gro. Toda slei kot prej tokrat boi na vzhodu ni več nikaka enostranska boliševiška zadeva. Obdobie borbe za iniciativo se je izmenjalo z obdobjem borbe za ohranitev pobude. Vzhodno od Zitomira po'zkuša Batnrfin dati nemškemu maršalu Meinstei-nu šah-mat z boka. Ne sme pa mu uspeti, ker sovjetske čete ne streme tu le v smeri avtomobilske ceste Kijev—Zitomir. temveč tudi proti severozapadu in jugovzhodu. Odkrita so bila nova boljševiške zbirališča. Tu bo prišlo torej še do težkih in najtežjih bojev. Nemci so nanje priprav- ! ljeni. Drugo težišče sovjetske ofenzive je pri Vitebsku. Zanimivo je, da se v razliko j od prejšnjih let, tudi tu vrše nemški protinapadi, čeprav je izgledalo, kakor da je to področje popolna ofenzivna domena boljševikov. Fuhrerjev glavni stan, 29. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Severno od Kirovgrada so zavzele naše čete navzlic žilavemu odporu sovražnika več krajev v naskoku ter razbile s presenetljivim sunkom sovjetske izhodiščne postojanke. Na področju pri Žitomiru je sovražnik ojačil svoje napade. V težkih borbah so bili njegovi napadalni klini južnovzhodna od Zitomira prestreženi. Dalje protj severu so se izjalovili vsi sovjetski napadi. Skupno je bilo zbitih 41 sovražnih oklepnikov. Sovjetske čete so včeraj po mečni topniški pripravi z številn;mi oklopniki prešle tud' v odseku pri Kcrcstenu k napadu. Srdite brrbe so v teku. Pri Vi!eb«ku so sc' izjalovili vsi nadali-nji poiknsi prodora sovražnika. Takoj začeti protisunki so vreli boljševike iz nekaterih vdorov no trdih bojih nazaj. V južni ItaHji Je potekel dan razen brezuspešnega sovražnikovega napada severno cd Venafra mimo. Včeraj je predrlo 26 severnoameriških težkih bombnikov z lovsko zaščito nad se-vernoitalijansko področje. 20 bombnikov je bilo sestreljenih v letalskih spopadih, dva nadaljnja pa od protiletalskega topništva letalskega orožja. Izgubljena so bila štiri nemška lovska letala, vodje letal pa so se lahko rešili s padali. Ob italijanski zapadni obali sta bili uničeni dve severnoameriški lovski letali. V jutranjih urah 28. decembra so poizkusili Britanci izkrcanje na rokavskem otoku Sercq. Izjalovilo se je že na gostih minskih poljih obale, na katerih jc sovražnik pri svojem naglem umiku pustil mrtve. V Biskajskem zalivu so bili od 27. do 29. decembra boji med nemškimi mllci in torpednimi čol-.i ter angleškimi laT kimi pomorskimi bojnim silami. Lastno in sovražnikovo letalsko orožfe je rtalno posegalo v cperacife. V teku tr^:h bojev so nastale na obeh straneh poškodbe. V pretekli neči je nekai angleških ?c*al izvršilo motilne polete nad zapadr.o nemško ozemlje. Boji v jažni Berlin. 28. dec. DNB. Mednarodni poročevalski urad javlja o bojih v južni Italiji: Živahn in deloma siloviti boji so se včeraj nadaljevali na tež:ščih zadnjih dni, namreč severno od ceste Mignano—Cassmo. na Apeninskem gorovju in končno ob jadranski obal. Pri Migninu so se pred nemškim' črtami izjalovili novi sunki Američanov. V tamkajšnje zaledje 5. amerifke armade prhajajo vsled precejšnjih izgub Ciarkov.h čet nova ojačenja. Njihova zbiranja in prenvkanja so bi a večkrat uspešno obstreljevana od nemških težkih baterij. Severno od Venafra so mora'e v apeninskih gorah maroške čete plačati visok krvn davek za svoje ponovne napade na nemške varovalne črte. Bile so zaustavljene že v zapornem pasu nemšk h topov in metal min ter so bile al! un čene ali pa v bojih iz bl žine vržene nazaj. Posebno v ročn h spopadih so utrpeli Maročani izredne izgube. Tudi rezerve, ki so napadle popoldne, si nso mogle priboriti dostopa do giavnih nemških postojank Ob nastopu večera eo nemške zašc;tne sile vsled nadaljnjega zbiran a Angloamci čanov na povelje izpraznile nekaj izpostavljenih višin, potem ko so jih ves d)-> držal? kljub csnrm napadom invazijskih čet. Samo v teh bcj.h so bil' razb ti najmanj trije bataljoni 5. ameri-ke armade. V Montgomeryjevem odseku so se omejile imperijalne čete v odseku pn Orscgn na dve izvidniški podjetji, izvedeni v jakosti voda. Obe sta bii odb;ti od nemških prednjih straž. Nekaj sovražnikov je bilo ujetih Ob obali so nemški oddelki ves dan junaško bran 1 i svo.;e pestojanke severno od Or-tone. pri San Nicolu ter pri Vliagrandu pred nadaljnjimi napad1 kanadsk h in indijskih čet. Napadalcem so zadale včeraj južno od orton-skih ruševin ter pri Villagrandu tako hude izgube, da so morali Kanadčane zvečer zamenjati z indijskim rezervam4. Po izvršenih boj-n;h nalogah eo se nem:k branilci v zadnji noči brez vs;kr."nega pr t ska impcnjalnih čet premaknili na pripravljene postojanke tik zapadno od Ortone, San Nicclaja in Vil agran^a. Ta ma enkcs.na pridobitev ozemlja označuje czk prostor. k; je stal britansko 8 armado zlasti v bož čn'h dneh vel ke krvave žrtve, ne da bi ustvaril niti najmanjšo možnost za prodor, k: si ga je Mcntgomery tako zelo želel. 19 ameriških bombnikov sestreljenih Berlin, 29. dec. DNB. Dne 28. decembra so v opoldanskih urah izvojevali nemški lovski letalci nad gornjeitalijamskim področjem izreden obrambni uspeh. Okrog 12. so napadli jato amer ških štirlmotornlh bombnikov, ki je letela v zaščiti lovcev, in so vseh 9 letal, kolikor -'e štel prvi val, popolnoma uničili. Vsi štirimotorniki so se zrušili v plamenih ali pa so se že v zr"ku razleteli. Drugi bembniški val je moral predčasno odvreči bombe. Pri tem je postalo nadaljnjih 9 štirimotornih bombnikov žrtev silovitih napadov nemških lovcev. Eno štir'motorno letalo pa je zb lo protiletalsko topništvo v sest"vu letalstva. S tem je izgubil sovražnik v kratkem času izmed 25 uporabljenih štirimotornih letal, ne da bi mogel izvršiti nameravai-i napad, po dosedanjih poročilih najmanj 19 leta L Lovsko spremstvo, sestavljeno ir. dvomotomih se-veroameriških lovsk h letal ni poseglo v boje. Nov terorisfcl&ii nzjpažl na E sn Rčm, 29. decembra. Dne 28. dccembra okrog poldneva so odvrgla sovražna teroristična letala vel kokalibrske bombe na rimska predmestja. V nekem stanovanjskem predelu blizu bazilike San Paolo fu.ri le mura je bilo predrtih več hiš. Tukaj in drugje je bilo ubitih ali ranjenih več oseb. „Bore se s Sanatči&o zagrlzsaicst-j" ženeva, 28. deccmbra. »Exchangc- objavlja poročilo iz glavnega Etana gene-! rala Alexandra o bojih na italijansxem ! bojišču, v katerem opisuje neki podpolkovnik 8. armade srdito obrambo nemžkih , čet v bitki za Ortono. Ta podpolkovnik poroča med drugim: »P:- večini so na nemški strani zelo m:a-dl ljudje. Borijo se s fanatično zagrizenostjo do zadnjega moža in do zadnje krogle. Ce jim poide muncija, potem se branijo z golo pestjo, pograbijo za bajonete ali pa se poslužujejo- puškinih kop t in mečejo strešno opeko ali kamenje. Do blaznosti gre ta borbena odločnost teh vojakov. To so dobili od narodnega soclja-1'zma in ne poznajo besede kapitulacija« Britpnski častnik pripoveduje nadalje, da nemških branilcev ni podcenjevati že zaradi izgub, ki jih zada-aio kanadskim četam. Z žrtvovanjem svojih lastnh življenj poizkušajo vedno znova pognati v zrak zaklonišča Kanadčanov, ki so jih ti pravkar očistiH razstreliv. Ker je general Alexander brez dvoma bral to poročila, se lahko sklepa, da je britanski vrhovni poveljnik 8. armade spoznal, da so v.se iluzije o popuščanju nemške boine morale ničeve. To, kar je doživel britanski podpolkovnik na italijanskem boišču. morejo potrd!tl tudi boljšev'k:. Tudi na vzhodni fronti se bore nemški vojak', ki tvorijo zid proti boljševizmu z sto odljčno zagrizenostjo in brezpogojno pripravljenostjo za žrtve. Polni so odločne volje in trdnega zaupanja v zmago. Doživetja britanskega častnika p z obraza. Skoraj vsi so bili slabo in nezadostno oblečeni, upadlih l:c in preplašenih oči. Prišel je z njimi tudi štirinajstleten dečko, ki se ie hotel pri-aviti domobrancem, pa ni b'l sprejet, ker je še premlad Med malčki s^ bila tud! sinček in hčerkica znanega veliko-laškega župana Paternostra. katerega usoda je od zsdniega komumstičnega napada na Velke Lašče neznana. Malčki so š'roko odprli oči. ko so se na odru pojavili Marija z Jezuščkom, sv. Trije kralii, angeli in pastirčki. Posebno lep je bil przor, ko so pastirci palagali pred j~sli božična darilca in skromne mal:ce. kruh itn mleko. Božična darilca so bila zavita kot jagnjeta in za-čki Nastopajoči so prepevali božične pesmi. Bili so to nadarjeni otrcci iz skupine gdč. Venca jzove, ki se je potrudila, da je pripomogla nesrečni begunski deci k lepemu popoldnevu. Ob koncu igre je angelček pozval vse navzoče, raj zaoojejo z njim vred- Itn dvorana se ie napolnila z otroškimi glasovi božične pesmi »Glej, zvezdice božje«. Po božičnem prizoru so popeljali otroke k belo pogrnjenim mizam, na katerih so jih čakale žemlje s čajem. Prvi so prišli na vrsto najmlajši, za njimi starejši. Ko so se tako okrepčali, jih je prezidentova hčerka ga. Ksen ja s pomoč;'o gospodičen iz odbora za božlčnico razvrstila k veseli »rlin-garaji«, starejši pa so se zbrali k drugim igram, tako da se je raznesel veseli otroški živžav celo na hodnike palače. Ga. prezidentova se je med tem z vprav materinsko ljubeznijo razgovarjala z otroki. »Vse bo dobro, ko boste zopet našli svoje starše!« jih je tolažila. In njihovim spremljevalkam begunkam je dejala: »Nesreča je doletela ves naš narod. Vsi jo občutimo več ali manj. Kar doživljate zdaj vi begunci, sem sama doživela tudi jaz pred desetletji v svoji ruski domovini, ki je prav tako krvavela, kakor krvavi danes slovenska zemlja.« Sledilo je odobravanje. Vsak od povabljenih otrok je dobil velik zavoj z božičnimi dobrotami, z obleko in blagom za obleke, s perilom ter igračami in šolskimi potrebščinami. Nekateri malčk-' so komaj nosili vel-lke zav;tke, a niso dali. da bi jim jih drugi nos!li. Vsi so se prisrčno zahvaljevali ge- Rupnikovl. Ljubeznivo se je ta poslavljala od njih ter jim želela, da bi jim novo leto bilo bolj srečno od prošlega. S toplim zadoščenjem so gledale ga. prezidentova in njene požrtvovalne sodelavke na odhajajoče 'malčke. Ge. Rupnikovi m njeni rodbini so pri tej č^vekoljubni prireditvi poleg drugih pomagale ga. Zalokar-jeva, vdova po znanem lastniku tovarne kvasa- z vso družino gdč. Capudrova, sestra padlih domobranskih borcev Jela ln Danila, ter požrtvovalna dijaška mladina. Dale so s tem privlačen zgled vsem zavednim Slovenkam, da vse, vsaka po svoji moči, lajša, kakor je to poslanstvo žene, ž! vi jen je bednim in potrebnim ter pomaga svoJemu narodu, razbičanemu od brezvestnega protinarodnega 1 komunizma. pomoč Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Prošnje za zimsko pomoč se sprejemajo v Frančiškanski ulici 6, I. nadstropje. Darujte perilo in čevlje! Če nam ne morete sami dostaviti, prosimo, sporočite svoj naslov v prostore Zimske pomoči (nasproti Daj-Dama, poleg trgovine Rojina), da pridemo sami po darove. Za informacije glede »Zimske pomoči« kličite: 47-71 (int. 44)! Prostori »Zimske pomoči« so v Puccinijevi ulici 9, I. nadstr., levo. Denarne prispevke pošiljajte po Čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — čekovni račun 16.580«! Uničevanje kofmmlsflčnlh tolp sta Balkanu Tolovajske tolpe so imele povsod velike izgube ljudi in potrebščin Berlin, 29. dec. DNB. Razbitje komunističnih tolp v severnovzhodni Bosni napreduje po načrtu. Po dosedanjih vesteh je izgubil ovražnik samo v zadnjih treh dneh 589 padlih Ln 442 ujetnikov. Poleg tega so bila zaplenjena 4 metala min, 5 strojnic ln mncgo municije in oskrbovalnega mateti-jala. Znano rudniško mesto Vareš je bilo osvobojeno. V vzhodni Bosni so imele tolpe tudi v obeh dneh pred Božičem enako občutne izgube. Znašale so 388 naštetih padlih in 295 ujetih. Mnogi člani tolp, ki so bili nad ko-munističnim vodstvom zelo razočarani, so prebežali k Nemcem. Poleg tega so izgubili tolovaji 11 strojnic, 2 težki metali min-1 protitankovski top in 300 pušk. Clžčenje hrvaškega ozemlja južno od Kolpe, k;v je bilo zgrajeno glavno oskrbovalno področje, so se uspešno končale. Na nepreglednem gozdnem in gorskam ozemlju so se odlikovale poleg nemških čet tudi hrvaške edinice in domači zaščitni oddelki. Naštetih je bilo 882 padlih tolovajev, 191 pa jih je bilo ujetih. Po izpovedih številnih prisilnih mobilizi-rancev, znaša število težko ranjenih tolovajev več sto. Bogat plen obsega 47 strojnic, 3 topove, 2 metali min, protitankovsko orožje, nešteto drugega vojnega materija-la ter več municijskih skladišč. Poleg tega je bilo zavarovanih nad 3000 glav goveje živine, 80 konj, 14 mul in 60.000 kg živil. V srednji Albaniji je bilo zaključeno nadaljnje čiščenje, v katerem so komunistični tolovaji izgubili 33 padlih in 344 ujetnikov, po večini badcglijevskih Italijanov. Zaplenjeni so bili topovi, strojnice, metala min, puške, mnogo municije in mule. Vsepovsod, kjer si danes na zapadnem Balkanu upajo komunistične tolpe iz svojih skrivališč, so težko napadene od nemških in zavezniških čet. Tako so morale napade v severni Hrvaški plačati s 45 padlimi in 25 ujetimi, v severni črni gori pa so izgubile v bojih za neko manjše mestece, ki je ostalo trdno v nemški posesti, nadaljnjih 50 mož. * Gornja dejstva ln številke postavljajo v pravilno luč bahaška poročila Titove lažnive propagande, ki ve toliko povedati o »zmagah osvobodilne vojke«, da tem izmišljotinam nasedajo v Londonu ln v Wa-shingtonu. Vsako zasedbo kakega kraja, kjer slučajno ni nasprotnika, raztrobijo komunisti kot velikanski uspeh in posrečeno »osvobodilno« akcijo. Ko pa se pokažejo protiboljševiške čete, jo titovci pobrišejo, njegova propaganda pa vedno pozabi povedati, da je osvoboditev dotičnega kraja trajala le p:r ur. Ta lažniva praksa se je po vzgledu šefa Tita uročno udomačila tudi v Ljubljanski pokrajini. Vsak peti ustreljen Beograd, 28. decem. Sovražno stališče Tihi ne samo do srbskega naroda, marveč tudi do lastnih komunisričn h tolp, je lepo razvidno Nemški poslanik na obisku pwi PetaJnu Vichy, 29. dec. DNB. Nemški poslanik Abetz je v tCTek popoldne skupno s po8ebn;m odposlancem nemške vlade pri maršalu Petai-nu, poslanikom von Renthe-Finkom, prispel v Vichv. Marša! Petain je kmalu nato sprejel oba diplomata. 14 otrok zgsrelo na božični večer Buenos Aires, 26. dec. DNB. V čilskem frančiškanskemu samostanu v Osornu, na jugu dežele, je na božični večer izbruhnil ogenj, v katerem je zgorelo 14 otrok 6 oseb je bilo težko ranjenih. Samostan, stara stavba z lesenim tramovjem, je pogorel do tal. Mislite na tiste, ki se f im gvdi slabše ko vem! — Pri-$-:yevajte za Zimsko pomoč! iz poročila, ki ga objavlja »Novo Vreme« o usodi tako imenovane moravske skupine, ki je bila sestavljena zključno iz srbskih komunistov in je nastopala samo v južn Srb;ji. Ko so bili komunisti v Srbiji stisnjeni, je bila tudi moravf.ka skupina premaknjena v Besno n njen komandant in komisarj-' So b'li nadomeščeni s tujimi elementi. Skupina je bila potem uporabljena za pordečenje srbskega naroda. V bojih je utrpela hude izgube. Ko so se nato srbski komunist" pritožil' :n zahtevali, da jih zopet premeste v Srbijo, je zapovedal Tito, da mCTa biti ustreljen vsak peti mož te skupine. Skupina je bila nato raztepena na vse vetrove in mnogo njen:h prpadnikov se je predalo. ♦ Tito, maršal po nrlcsti Stalina, kaže svoje strateške sposobnosti s tem, da na brezobziren način ubija na levo in desno, kakor to zapovedujejo načela kominterne. Kakor pravi tiran pripisuje vse neuspehe svoj m podrejen:m in jim da čutit' svojo »maršalsko« oblast Tako je tovarištvo med razbojniki, ki kakor volčja tolpa trgajo drug drugega. Iz tega krvavega razračunavanja, ki ga mora obsojati vsak pošten človek, izhaja edino ta bridka tolažba, da se bodo zver prej al slej vzajemno iztrebile. Zdi se, da je to edini način, ki bo omogočil j zajezitev krvavega komunističnega divjanja Vsem, ki so darovali knjige za naše domobrance Zbiranje knjig za naše domobrance je doživelo nepričakovano velik uspeh. Odziv na naše vabilo za zbiranje je bdi tako splošen, da je že sam na sobi domohranstvu najlepše spričevalo, kako ga komunističnih lazi, gTozenj ln nasilja osvobojena Ljubljana presoja. Darovane knjigo so bile najprej razposlane našim ranjenim borcem v lazaretih. še vedno pa prihajajo nove knjige, ki jih za to določeni domobranci z enako skrbnostjo in veseljem urejajo ln odpošiljajo posameznim edini-cam. Tako številčno kakor kvalitetno je zbiranje v polni meri doseglo svoj namen. Med darovanimi knjigami so tudi prvovrstna dela domače in svetovne literature, kar moram s posebnim veseljem ugotoviti; mnogi so kn.flsjam leposlovne vsebine priložili tudi molitvenike, ki jih bodo domobranci gotovo veseli. Zbra'o se je tudi veliko družabnih isrer (tombol, šahov, namiznih kegljišč itd.), s katerimi bodo domobranci v zdravi zabavi izpolnili svoje proste ure na položajfh, kakor jim bodo tudi bodrilna in pozdravim posvetila, s katerimi so mnogi darovatelji opremi1! darovane knjige, v prijetno presenečenj"1. Vsem zasebnikom, založbam in tvrdkam, ki so v tako plemeniti meri pokazati razumevanje za duševne potrebe oboroženih borcev za osvobojenje slovenskega naroda od komunizma, se najlskreneje zahvaljujem! Poveljnik Slovenskega domobranstva. Namesto novoletnih voščil sorodnikom in znancem in n?»mes4c pošiljanja novoletnih daril bogatim znancem — pošljite letos voščila neznanim revežem, tako da darujete za Zimsko pomoč in pošljete darove njim. Obvestila Slovenskega Mečega križa Slovenskemu Rdečemu križu so darova1-': g. Weilguny, trgovec, namestu venca na krsto pok. Karla Preloga 300 lir, namesto venca na krsto ge. Kasti, lastnice trgovine Ažman, 300 lir, g. Rojina Josip z ženo. Ulica 3. maja, namesto cvetja na grob g. Karla Preloga 500 lir; veletrgovina Verov-šek J. namestu novoletnih voščil prijateljem in znancem 500 lir. — Vsem darovalcem prisrčna hvala! V glavni pisarni SRK, Marijin trg 5, naj se javijo med uradnimi urami: svojci Peč-nik Erne, matere Marije, starši ali sestre Sotlarja Martina, g. Gorenc Franc, ki pozna Kovačiča Antona iz Trebelnega. Smgim prizadevanja Jožefa Bma & Ko. za »demokratsko legitimacijo" OF Kdor posluša poslednje ostanke nekdaj tako glasne propagandne druščine OF v Ljubljani, se po osnovanju »vlade« »generala« Tita in tovarišev ne more več vzdržati smeha ob prizadevanju kib:cev OF, da bi to vlado tudi doma, ne samo v inozemstvu, prikazali kot »demokratsko« vlado, češ da so v njej vendar zastopane »vse bivše stranke«, in to po svojih »najvidnejših predstavnikih«. Ti poslednji moh kanci OF se očitno še ne morejo znajti v novem položaju, ki je nastal med tem pri nas. kajti sicer bi se s takšnimi trditvami ne smešili več. Danes je namreč pri nas že vsakemu otroku dobro znano, da. so se v OF združili proti slovenskemu naredu samo komunisti mednarodnega terorističnega kova z nekaterimi kratkovidnimi zas^pljen-ci tipa OR, oportunisti in konjunkturisti, ves ostali slovenski narc-d (z vsemi »bivšimi strankami«) pa je strnjen v proti-boljševškem taboru. In prav zato, ker je dejansko stanje takšno, si OF doma in v svetu tako krčevito in tudi tako komično prizadeva, da bi svojo »fronto« prikazala kot najčistejši zbor »vseh bivših strank« na »demokratski« osnovi. Za domačo uporabo je to »odkritje« propagandnega zbora OF v Ljubljani zares komično, če pomislimo, da so isti ljudje še pred nekaj tedni, kakor vse doslej, zatrjevali, da so vse »bivše stranke pri nas odigrale«, in to za vselej; če pomislimo nadalje, in to za vselej; če pomislimo na-razsulo Jugoslavije samo na te »b!vše stranke«; im če pomislimo naposled, da so obetali slovenskemu narodu novo dru*bo »brez bivših strank«. Sedaj pa so za propagando prav te »bivše stranke«, čeprav popolnoma »korumpirane ln nesposobne«, »izdajalske« in »protnarodne«, naenkrat pridobile na pomenu, in sicer v tolikšni meri, da si OF »prave in resnične demokracije« brez njih niti predstavljati ne more! Toda. če je za nas, ki opazujemo to komunistično izvijanje z drugega brega, ta igra z demokracijo v pravem pomenu besede komična, je za komuniste prav tako trag:čna. Medtem, ko so si svojo OF zamislili kot »edino politično formacijo v bodoče« (pa še to samo zato, ker si s svojo pravo firmo KPS od začetka niso upali stopti pred javnost), se morajo sedaj skrivati za »blvš'"ml strankami«, da bi si z nji. mi pridobili tisto »demokratsko legitimacijo«, ki jo od njih zahtev" jo »zavezmkl«. če je torej to klečeplazenje komunistov pred Anglosasi, zlasti po teheranski kon- ferenci, ki je nasula narodom pesek v oči a tem, da je obsodila »vsako obliko tiranije. zatiranja, sužnjosti tn nestrpnosti«, po eni strani komično, ker nam tako jasno odkriva zadrego teh samozvancev, ki si mimo in preko naroda dajejo legitimacije »edinega narodnega zastopstva«, pa je na drugi strani tragično za komuniste same, ker nam odkriva, kako malo samozavesti je v njih samih in kako nesrigurni so svoje »zmage«, ko se morajo za svoje priznanje pred »zavezniki« odevati v njim tako zo-perne plašče »bivših strank«... Toda komunisti bi ne bili komun'sti, če ne bi po načrtu in premišljeno varali Ijud-sk'h množ c. Z goljufijo in prevaro so nastopili svoje »osvobodilno« delo že takoj leta 1941, ko so se skrili pod plašč OF, z goljufijo in prevaro so se potem označevali za »edini vsenarodni forum« in trosili pesek v oči nevedn'm in nepoučenim, z goljufijo in prevaro so izvedli tudi svo/e »prve svobodne volitve«, z goljufijo in prevaro so naposled osnov«V. tuji svojo »prvo svobodno vlade«. Toda narod je to goljufijo In prevaro povsod že spregledal. Laži OF In njenega propagandnega zbora ne morejo tedaj v domovini nikogar več preslepiti. Žito so se sedaj, ko doma ne morejo več varati, s tem več'o vnemo vrgli na to, da bi preslepili vsaj inozemstvo, zlasti »zaveznike«. od katerih podpore so odvisni, kajti estala jim je očitno s:mo še ta reš lna bilka. V svoji »ljubezni« do demokracije si namreč predstavljajo, da bo usodo slovenskega naroda določal katerikoli mednarodni račun? rt ki so mu mar samo njegovi interesi, ne pa narod sam. Kakor da bi v življenjskih zadevah slovenske narodne skupnosti smel odločati kak eksponent ali tla-čan kominterne brez in preko našega ljudstva, ki je prav v zadnjem času ponovno in tako nedvoumno vsemu svetu izpričalo, da odklanja vse politične pustolovce in zločince. kakršni ga skušajo sedaj str"hovati pod krinko OF. Naše ljudstvo je v zadnjem času ponovno izpovedalo svejo neomadeže. vano narodno vero, ki izhaja iz njegovega odločnega in nekompromisnega stališča do komun'zma in vsega, kar je z nJim pri nas v zvezi. Za svoje zastopnike in voditelje bo pr'znalo samo tiste, ki so se v teh težk'h dneh njegovega življenja izkazali kot prav' ljudle Iz ljudstva, ki z ljudstvom mislijo In čutijo, ter z"m tudi delato. Vse drugo pa bo odvrglo kot svoje 'zmečke. ki jim pri tem nobeno skMcevanje na »demokracijo« ne bo prav nič pomagalo! dn Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa na odrezek 657 Potrošniki bodo dobili v petek, 31. decembra. pri mesarjih, kjer so prijavljeni. 15 dkg govejega mesa proti odrnkn št. 657 decembrske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani Obvestilo mesarjem Vsi mesarji morajo biti zaradi dodelitve mesa v četrtek 30. decembra točno ob 8. uri na mestni klavnici. Vse mesarje opozarjamo, da morajo brezpogojno prinesti pobrane odrezke v ponedeljek, 3. januarja, na »Prevod« kot običajno. Kostanj za m!ad'no Na odrezek 1 in 8 decembrske dodatne živilske nakaznice za mladino prodaja kostanj še I. delavsko konzumno društvo na Kongresnem trgu 2. Ukinjenje dodatnih nakaznic za ročne delavce Nove prijave S 1. februarjem 1944 bodo vsem osebam, ki iz kakršnega koli naslova prejemajo dodatne nakaznice za ročne delavce, te dodatne nakaznice ukinjene. V mesecu februarju bodo torej prejele dodatne nakaznice za ročne delayce le tiste osebe, ki bodo zanje na novo zaprosile, oziroma predložile nove prijave. Te prijave morajo biti spisane na pol pole pisarniškega formata v dvojniku in morajo vsebovati naslednje podatke: Ime in priimek delavca, očetovo ime, rojstne podati« (dan. mesec in leto), ime družinskega poglavarja, pri katerem stanuje, točen naslov, točen opis de^, ki ga defevec opravlja, in naslov delodajalca. Pravilno in točno izpolnjene prijave bodo delodajalci vlagali na Mestnem pre-skrbovalnem uradu v palači Bata. I. nad, stroDie. v času od 3. do vključno 8. januarja 1944. Osebe, ki v tem času ne bodo predložile prijav, ne bodo prejele dodatnih nakaznic za mesec februar 1944. Mestni preskrbovalni urad bo prijave predložil Prevodu v oceno in presojo, če dodatek za ročne delavce prošnjiku res pritiče. Pri 1em bo po nalogu nadrejenega oblastva postopek strog in natančen. Zato naj ne vlagajo prijav za ročne delavce razni pisarniški in višji poklici (inženjerji, tehniki, skladiščniki, trgovski pomočniki, akvlziterjl, inkasanti itd.), katerim dodatek ne pripada, ker s tem le ovirajo redno delo in poslovanje. Razdeljevanje nakaznic za mleko za prihodnje tromesečje Nakaznice za mleko bodo razdeljene starostnim upravičencem v mlekarnah. Dne 30. decembra bodo na vrsti upravičenci mlekarn: dopoldne: Kovačič Angela, Gruden, Samec, Rupena, Kovačič Lucija, Tušar; popoldne: Režek, Pezdir, Pen-ko. Kernc, Drolc, Vidic. Dne 31. decembra dopoldne: Leskovic, Glavan, Levka, Kerin, Kraje, Pečar. Dne 3. januarja 1944 dopoldne: Lovšin, Janežič, Vrh, Strle, Korošec. Lupine; popoldne: Zajec, Plahuta, Vovk, Vokač, Roš, Babič. Dne 4. januarja 1944 dopoldne: Kroupa, Korelec, Furlan, Bevc, Šinkovec, Krese; popoldne: Jerman, Kovačič Bronislava, Skole, Valjavec, Perpar, Krašna. Dne 5. januarja 1944 dopoldne: Ranči-gaj, Doberlet, Potoikar, Medved, Guzelj, Kramar; poooldne: Dolinšek, Slanic, Span, Kopljenik, Zorž, Mahovič, Turk Čas poslovanja: dopoldne od 8. do 11. ure, popoldne od 15. do 17.30 ure. S seboj je treba prinesti: 1. stare nakaznice za mleko, 2. živilske karte za januar (tudi dodatne otroške) tistih članov družine, ki mleko prejemajo kdor januarskih kart še ni prejeL naj prinese decembrske). Urad za razdeljevanje mleka bo od dne 30. decembra 1943 do 5. januarja 1944 posloval le v najnujnejših primerih: upošteval bo le nakazila za dojenčke, preselitve in r-ris* tve RekJamae .tr bo sprejemal od 10. januarja 1944 naprej. Dokler stranke ne dobe novih nakaznic, morajo mlekarne deliti mleko na stare v dosedanji količini. K običajnemu dnevnemu poslovanju pripominjamo, da mora stranka, kadar javi preselitev, prinesti s seboj potrdilo ana-grafskega urada, kadar se prijavlja na novo, pa živilsko nakaznico. Oddaja naročilnic živilskih nakaznic za januar Poziv potrošnikom Osnovne in družinske živilske nakaznice za januar 1944 so opremljene z naročilnicami, s katerimi naročijo potrošniki živila pri svojem trgovcu, ta pa pri Prevodu. Potrošniki naj oddajo naročilnice le svojemu trgovca, in to takoj po prejema nakaznic in za vso družino, oziroma gospodinjstvo naenkrat. Istočasno oddajo tudi naročilnico družinske nakaznice, v katero pa še prej, v za to določeni prostor, napišejo ime in bivališče družinskega poglavarja, odnosno ime osebe, na katero se glasi družinska nakaznica. Samski potrošniki. ki nimajo družinske nakaznice, naj napišejo svoje ime na prvo naročilnico svoje živilske nakaznice, kateremu je priključiti vse ostale naročilnice iste nakaznice. Poziv trgovcem Trgovec potrdi stranki prejem naročilnice tako, da žigosa njegovo živilsko nakaznico na prostoru, ki je za to določen. Žigosanje je potrebno tudi zato, da stranka ne bo zahtevala živil pri drugem trgovcu. Trgovec uredi naročilnice tako, da bodo naročilnici družinske nakaznice priključene vse naročilnice za vse blago in za vse člane istega gospodinjstva. Naročilnice enega gospodinjstva morajo biti pritrjene skupaj, zato zadostuje, da je ime družinskega poglavarja vpisano samo na naročilnici družinske nakaznice. Svežnje naročilnic družin in posameznikov uredi trgovec nato v istem zaporednem redu kot je bil spisan seznam odjemalcev, ki ga je svoj čas trgovec izročil Prevodu. Vse skupaj vloži v vrečico in jo zalepi. Na vrečici napiše, koliko je v njej družinskih naročilnic A, koliko B. koliko C, koliko je samskih in nato koliko je* naročilnic za trde maščobe, koliko za olje, koliko za rlž in testenine, koliko za sladkor, sol in milo. Vse naročilnice živilskih nakaznic za Ja-iiuar morajo trgovci oddati Prevodu, No- vi trg 4, IL nadstr., soba 12, do 5. arja 1944. Prijava novih odjemalcev Kdor se na novo naseli v Ljubljani sa mora potem ko prvič prejme od Mestnega preskrbovalnega urada (Batova palača) ->ovo živilsko nakaznico, osebno javiti na Prevodu, Novi trg 4, II. nadstropje, soba št. 12, kjer mora javiti, pri katerem trgovcu želi kupovati živila. Prevod vpiše potrošnika v seznam dotičnega trgovca ter to zabeleži in potrdi na hrbtu živilske nakaznice. Sele potem sme trgovec sprejeti od potrošnika naročilne lis+e oz. postreči z blagom — Ko je potrošnik vpisan v trgovčev seznam kot njegov odie^a^ ne sme brez dovoljenja Prevoda preiti k drugemu trgovcu. Naknadna nakazila graha m fižola Trgovci, ki niso prejeli dovolj graha in fižola, nai prideio po nadaljnja nakazila 31. decembra 1943. Odrezki živilskih nakaznic za december Mestni preskrbovalni urad bo odrezke živilskih nakazn c za mesec december prevzemal v II. nadstreniu Mestnega doma. soba št. 8, tako. da pridejo na vrsto 3. januarja trgovci z začetnicami A do Ba. 4. januarja z začetnicami Be do konca. 5. januarja z začet-n;cami C do F. 7. januarja z začetnicam5 G in H. 8 januarja z začetnicama I m J 10. januarja z začeta cami K do Kom. 11 januarja z začetnnicanv Kon do konca. 12 januarja z začctn:cami L do Ma, 13 varuarja z začetnicam' Me do konca. 14. januarja z začetnicama N in O. 15. januarja z začetnicami Pa do Pr, 17. januarja z začetn:cam: PI dokonča 18 januarja z začetnicama R in S. 19 januarja pride na vrsto Nabavljalna zadruga drž železnic, 20. januarja trgovci z začetn:cama Š in T, 21. januarja z začetnicama U in V. 22. januarja pa pridejo na vrsto trgovc: z začeta cama Z m 2. Dne 24. januarja bo mestni preskrbovalni urad prevzemal odrezke od pekov z začeta'cami A do J, 25. januarja z začetnicami K do Pi. 26. januarja pa od vsth pekov z začetnicami PI do 2. Gostinski obrati pa morajo brezpogojno do 8. januarja 1944 oddati vse nj'm že 'zročeno decembrske odrezke, medtem ko bo urad januarske odrezke od teh obratov prevzemal šele v mesecu februarju po vrstnem redu. ki bo objavljen o pravem času. Po 8. januarju mestni preskrbovalni urad od gostinsk-"h obratov, kamor spadajo gostilne, restavracije, mlekarne, menze in podobni, ne bo sprejel nobenih odrezkov. ker bo urad ta dan z navedenimi obrati napravil natančen obračun za vso dobo do konca leta 1943. Posebej opozarjamo trgovce ln peke. naj prinašajo odrezke le ob zanje določenih dnevih. Gospodarstvo — Bogastvo naroda je odvisno od organizacije dela. Glede na okelnost, da je nemški državni dolg sredi lanskega leta prekoračil mejo 200 milijard mark. je predsednik nemšlcega propagandnega sveta prof. dr. Hunke nedavno na nekem predavanju dobro osvetiJ višino nemške zadolžitve s primerjavo škode, ki jo je v letih svetovne gospodarske krize utrpela Nemčija. Takrat je Nemčija v neka.i letih utrpela premoženjsko izgubo v višini preko 100 milijard mark. To je bila cena, kj jo je moral nemški narod plačati za preprosto gospodarsko spoznanje, da je bogastvo naroda odvisno zgolj od te'a, kako zna organizirati delo. Ogromne izdatke za vojno lahko Nemčija nosi. ker ji je uspelo organizirati de'o in vključiti v produkcijski proces vse razpoJožlj i.ve delovne moči. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Zagrebški ribji trg je bil za praznike zelo dobro založen s sladkovodnimi ribami. Na trg je prišlo 10.500 kg rib. od tega 10 000 kg krapov iz ribnikov. Oblastva so odredila novo ceno, in sicer za krape in ščuke 200 kun za kilogram, za belice pa 118 kun. — Tvornica parketov in žaga d d. v Karlov-cu je zvišala svojo glavnico na 10.5 milijona kun. = Vlaganje davčnih prijav za rentnino. V času od 2. do 31. januarja 1944 morajo vložiti prijavo za rentnino vse osebe, ki so Imele v letu 1943. dohodke od premoženjskih predmetov itn imovinskih pravic, kolikor ti dohodki niso zavezani te kakšni drugi davčni vrsti. Pod rentni davek spadajo: obresti od dolgov kakršne koli vrste, rente, najemnine in zakupnine za razne inventare, za stavbišča ln zemljišča, če dohodek od le-teh presega katastrski čisti dohodek. Predmet obdavčenja so v letu 1943 dejansko doseženi dohodki. Davčne prijave morajo vložiti osebe, ki so imele dohodke, če pa so te v Inozemstvu, mora vložiti prijavo in plačati davek dolžnik. Ce prijava ne bo vložena do 31. januarja 1944, se bo odmerila . 3o'nkazen, ali 10% kazen, če se prijava ne bi vložila niti na pismeni poziv. Utaja obreSi, rent, naiemnine in zakupnine, se bo kaznovala pč čl. 142 zak. o neposrednih davkih. = Bolgarski držvani proračun. Te dni se je pričela v bolgarskem Sobranju razprava o državnem proračunu za 1. 1944. Redni proračun predvideva 24.65 milijarde levov dohodkov in 24.64 milijarde levov izdatkov. Od izdatkov odpade 9.42 milijarde levov na vojno m;nistrstvo. Poleg rednega proračuna vsebuje izredni proračun izdatke v višini 9.5 milijarde levov. Redni in izredni proračun znašata torej skupaj 34 milijard levov. = Španija gradi lastno mornarico za izvoz pomaranč. Da bo po vojni izvoz pomaranč iz Španije neodvisen od razpoložljivosti inozemske ladijske tonaže. so se združili španski proizvajalci in velepro-dajalci pomaranč v konzorcij za gradnio posebne mornarice za izvoz pomaranč. Ti konzorcij je pri španskih ladjedelnicah na. ročil gradnjo prvih šestih tovornih par-nikov, ki bodo zgrajeni predvsem za prevoz španskih pomaranč. Vsak parnik bo imel 2500 bruto registrskih ton in bo vozil z brzino 13 milj na uro. V leku leta 1944 bodo dograjeni prvi trije parniki. Pred vojno so španski izvoz pomaranč obvladale angleške tvrdke. ki so imele na razpolago potrebne ladje. Angleške paroplovne družbe so imele samo od izvoza sadja iz Španije vsako leto 1 milijon funtov dohodkov. Nove španske ladje bodo najmoder-neje opremljene in bo blago na vožnji hlajeno, tako da bodo pomaranče prispele v namembno luko v brezhibnem stenja Delavski vestnik Kdo sto „ osrečevale*" našega delavstva Prirejanje protikomunističnih predavanj med delavstvom po obratih se ie izkazalo za zelo posrečeno zamisel. Govorniki pri teh predavanjih v poljudni besedi brez težkih ideoloških razglrbljanj opozarjajo poslušalce na dejstvo, da so bleščeče obljube komunistov v kričečem nasprotju z dejanji, s katerimi spra\4jajo neodgovorni zločinci našo deželo v nesrečo. Predavatelji so pri tem plastično opisali nekatere, komunistične voditelje, ki so se proglasili za osrečevalce našega ljudstva, osobito pa delavskega razreda. Pri tem se je videlo, da so se ofarskega posla lotili zlasti presiti gosposki sinčki, ki poznajo socialno vprašanje samo kot teorijo iz raznih agitatoričnih brošuric. sami pa iz lastnega izkustva nimajo niti pojma, kaj pomeni težko telesno delo in borba za mezdo. Ti mladiči govore o svoji v&liki ljubezni do delovnega ljudstva, ki jim je nekak brezosebni maiik dočim s posameznimi člani tega razreda postopajo prav po rabeljsko. Neprestano poudarjajo splošno enakost, ki da vlada v njihovih vrstah, dočim vsakdo ve. kako dobro so z vsem preskrbljeni vodstvo, komandirji, štabi, politkomisarji in druge sarže OF in kako na slabem je v tem pogledu ravno delovno ljudstvo — delavci in kmetje —, ki se je dalo zavesti mamljivim besedam o komunističnem raju ali pa so ga s silo uvrstili v svoja krdela. Tega raja se vsakdo nasiti v prav kratkem času, Ie komandirjem, njihovim krvnikom in politko-misarjem je toliko stopila v glavo zločinska romantika in oblast, ki jo imajo nad življenjem in imetjem, da se jim življenje »v hribih« kar nekako prilega. Predavatelji razgaljajo te prilike in njihova žira beseda zaleže več nego kopica letakov. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so se med protikomunističnimi predavatelji pojavili delavci, ki jim že preseda dolgotrajno ofarsko ustrahovanje in so sedaj dobili priliko, da obračunajo s hinavsko in lažnivo komunistično propagando. Besede deiavcev razodevajo resničen in globok smisel za socialne probleme ter podrobno poznavanje delavskih zahtev. Njim se ni treba sklicevati na brošuri ce; njih besede, ki razodevajo resen interes na delavski usodi, prav lahko najdejo pot do srca sodelavcev. Značilno za komunistične agitatorje je dejstvo, da slikajo delavca kot nesrečnika samo zato, ker mora delati, dočim se zaveden delavec nikoli ne pritožuje nad tem, da mora delati. Delo je njegov ponos in vsebina njegovega življenja, kar pa zahteva v zameno, je poštena mezda, dobro ravnanje in ugodni delovni pogoji. Komunistična agitacija gosposkih sinčkov, ki nikoli niso delali in jim delo sploh rie diši, pa smatra že delo samo za nesrečo in delavca za trpina. To lažnjivo obžalovanje rodi obilo 9adu pri delomržnežih in ravno iz takih tipov sestoji po pretežnem delu kader ofarskih pelitkomisarjev. Predavatelji so podali življenjepise komunističnih voditeljev in delavstvo je ppoznalo, da so ti ljudski »osrečevalci« izgubljenci iz delavskih vrst, ki se nikoli niso hotele oprijeti trdega dela, ali pa zmešanih gosposkih sinčkov, ki so črpali iz dobro založenih blagajn svojih očetov ter jim nikoli ni bilo treba delati. De-lavstvo ve, da se od takih elementov ne sme nadejati nič dobrega; eni kakor drugi so le špekulanti, ki bi se radi kvišku po delavskih hrbtih in z delavskim žulji prikopali do oblasti in z njo do udobnega živi jenja na račun drugih. Preselitev delavske prs-jpagandne pisarne Propagandni odsek pokraj n6ke uprave javlja. cia se je njegov referat za propagando med delavstvom preseli! v nove prostore na Miklošičevi cesti št. 22 b. II. nadstr. (palača Delavske zbornice, nad javno knjižnico). Telefonska številka tega referata je 46-18. Vatrmo vse sodelavce delavske protikomunistlčne akcije kakor tudi pr zadete delodajalce, da se v zadevah delavske propagande obračajo neposredno na pisarno delavskega referata propagandnega odseka pokrajinske uprave. Stahanovščina In akordno dela Vsak delavec se nedvomno spominja, da je ■deAvstvo v nedavni preteklosti porabljalo vso silo svojih organizacij za to, da je č:mbolj .omejilo odvisnost delovne mezde od akordne storitve. Akord je bil tsti strah, katerega se je delavec bal kakor nekakega valptovega biča, ki neprestano priganja k hitrejšemu delu. Zato so delavske strokovne organizacije kolikor le mogoče omejevale akordno delo V borbi proti temu delu «3 Se zlasti odlikovali levičarski element. ki so ga hujskaj&če prikazovali kot kapitalistično :zmozgavanje delovnega ljudstva. Koliko mezdnih pogajanj je bilo oteženih ali celo razbitih vprav zaradi teh komunističnih hujskarij. T ag:tat&Tji pa svojim poslušalcem nikoli niso povedal', da je v Sovjetski zvezi akordno delo v vsokih časteh, da se tam šteje kot domoljubna in državljanska vrlina, tako da bi bfl kot »boter ta reakdonar takoj »Hkvidi- ran« vsakdo, kdor b: nastopi proti njemu. Govoreč o delovnih pogojih v Rusiji, » komunistični agitatorji na vsa usta hvalili &tah*-novfcki delovni način, k, baje daje slno lepe uspehe glede na stortev, redno pa »o previdno zamolčali, da stahanovstvo ni nič drugega kakor akordno delo v najbolj neizprosni obliki. Govorili in razpravljal so med delavci mnogo o Stahanovu in o delovnem načinu, ki &e po njem ;menuje, govorili sc na dolgo in široko, toda bistva niso povedali, da je namreč akordno delo v Sovjetsk zvezi splošen in uradno potrjen delovni način. Če bi bili delavskim množ cam tr. povedali, b" sc marsikomu ohladila ljubezen dc komunizma. lišll m sv®ti trije kralji © d ® V torek dopoldne sa Jim konkurirali tepeikarji — Predmestna mladina vztraja pri sv&jtli pravicah Ljubljana, 29. decembra Ljubljanska predmestna mladina si ne da kratiti svojih tradiciianalniih pravic. Med nje prišteva v božičnem času, nikjer zapisano, pa vendar globoko usidrano pravico do tepežkanja in obhodov Treh kraljev. Pred leti so sicer skušali obhode Treh kraljev, ki so v bistvu navadno beračenje in gotovo ne vplivajo vzgojno na mladino, odpraviti, dosegli pa niso trajnega uspeha, čeprav so poklicali na pomoč celo policijo. Trikraljevske skupine so izostale samo eno leto. Ze naslednji božič so dečki spet hodili po ljubljanskih ulicah, ker so brž izvohali, da preganjalni režim ni več tako strog. Zopet so romali od gostilne do gostilne, od kavarne do kavarne, obrali vse trgovine in obrtne delavnice. Ljudje sicer niso bili navdušeni nad takim neprostovoljnim socialnim obdavčenjem, le redko kateri pa jih je odpravil brez vsakega daru. Pred vojno so podjet-nejši predmestni fantje preoblečeni v Tri kralje mnogo »zaslužili« in se zato še bolj oklepali tradicije. V mirnih časih so imeli tudi več smisla za svojo kraljevsko opravo in so se naučili peti primerne božične pesmi. Tako v uniformi kakor v petju so se skupine zelo razlikovale. Okusno opravljeni pevci z večjim repertoarjem so imeli povsod večji uspeh. Zato so skrbeli za lepa ogrinjala in za krone, ki so bile, čim bolj je bilo mogoče, podobne pravim kraljevskim kronam. Za oblačila niso bili v skrbeh, če-pr.-v so bili izbirčni. Tedaj se je v predmestnih hišah dobilo po raznih skijnjah še marsikaj, kar jim je prišlo prav. Najrajši so pofegli v omare in skrinje, k er je imela mati ali stara mati spravljena svoja svoja oblačila iz mladih let ali pa iz časov svoje poroke. Kjer tega ni bilo, so jim služile enako dobro razne zavese, rdeča posteljna pregrinjala, odeje, materina krila in drugi kosi ženskega perila. Očetova garderoba je prav tako prispevala svoj delež. Vojska je vse to blago odkazala v po-trebnejše svrhe. Večinoma so ga predmestni ljudje porabili za nujnejše potrebe. Tako se je skrčila izbira za garderobo Treh kraljev. Občutljivejši, ki se niso hoteli ponižati na stopnjo navadnih beračev in so na svojo kraljevsko dostojanstvo polagali primerno važnost, so zato rajši opustili obhode. Iznajdljivejši, prilagodljivejši in manj občutljivi pa so se zadovoljili tudi z bolj borno opremo. Kraljevski plašči so letos skoro brez izjeme iz ovojnega papirja, na katerem so s kredo ali barvnimi svinčniki narisani razni znaki kraljevskega dostojanstva Gašperja, Mihe in Bolte-žarja. Popustila je tudi vnema za učenje pesmi. Nekatere skupine so petje celo popolnoma opustile in ne pojejo niti nekdanje »himne«, ki je bila obvezna. Pa še ena okolnost vpliva neugodno. V prejšnjih časih so Trije kralji »uradovali« v večernih urah, ko so gorele po ulicah, trgovinah in gostilnah luči. Noč Ima svojo moč in je tudi pri Treh kraljih pripomogla, da je prišli do Izraza, kar je bilo na njih lepega in okusnega. V dnevni svetlobi pa se kaže očitno vsa bednost priložnostno narejenih »uniform« ln so Trije kralji izgubili mnogo svojega ugleda. Nekateri si tega ne ženejo k srcu. Pogumno se podajajo na pot že v zgodnjih popoldanskih urah in pritiskajo na kljuke od hiše do hiše. Poguma jim letos ne vzame niti dejstvo, da morajo oditi marsikje praznih rok. Začeli so kakor običajno že na praznik sv. Štefana. V začetku jih je bolj malo, čeprav bržkone tudi zanje velja, da kdor prej pride, prej melje. Kasneje se jim bodo pridružili Se drugi, tako da bo verjetno do praznika sv. Treh kraljev nastopala že prava vojska. Ker je mesto veliko in ga hočejo nekateri zaradi boljšega zaslužka obhoditi vsega, so si izdelali načrt in se mudijo danes v tem mestnem predelu, jutri v drugem. Druga pravica predmestne mladine je tepežkanje, ki pa je časovno bolj omejeno in tudi manj zahtev.ro. Zanj ni potrebna nobena »un'forma«. Zato se mu lahko posveti več mladine. Zadostuje, da si tepež-kar oskrbi v kakšnem grmovju primemo palico in že je oborožen z vsem. Tudi tepežkanje se je danes prilagodilo času in razmeram. Včasih so tepežkarji trkali na vrata že zelo zgodaj. Obiskovali so le znance, prijatelje in sorodnike. Ti so jim pripravili predvsem jabolk, orehov, keksov in razmh drugih božičnih dobrot. Danes je to drugače. Tepežkanje se je v torek začelo Sita vrana lačni ne verjame! Človek pa ima razum in ve, da se marsikomu okrog njega slabo godi Zato darujte za Zimsko pomoč! prav za prav ftele po 8. url, ku so bUe odprte že vse trgovine. Skupno z obrtnimi delavnicami so te bile glavni cilj. Vrat ni*o izbirali. Teprtkat so prihajali popolnoma neznani otroci, večinoma borno oblečeni, s kučmo poveznjeno globoko čez ušesa, v dolgih hlačah, brez plašča in z rokami v žepu. Skoro povsod so se morali zadovoljiti z nekaj centezimi. Pravijo, da bodo ta teden prikrajšani berači, ki imajo »W3 »uradni« dan v petek- Kratke dopoldanske ure mnogim tepež-karjem v torek niso zadostovale, da bi obhod li vse ki so se k njim namenili. Zato so nekateri skušali raztegniti posete tudi v popoldanske ure. To se jim pa ni obneslo. Popoldne so uveljavljali svoje pravice zopet Trije kralji. Nihče se ne zmeni za ussda poljskih Izgnancev v Sovjetski zvesi ženeva, 29. dec. DNB. Nad usodo Pclja-kov, ki so bili svoječasno odvlečeni v središče Sovjetske zveze, še pritožuje v dopisu »Manchestcr Guardianu« Elmar Dan-gerfield, ki je že pred meseci opozori* v angleškem mesečniku »Nineteenth Centu-ry and After« z zelo opaženim člankom na usodo teh izgnancev. V dopisu pravi Dangerfieldova, da bi rada obrnila pozornost britanske javnosti na »velko. skoraj popolnoma neznano tragedijo med največjimi tragedijami te vojne«. Gre za usodo poldrugega milijona Poljakov in Ba'.-tijcev, ki so jih boljševiki nasilno odvlekli. V živinskih vagonih so odpeljali te ljudi tisoče milj daleč v azijsko in arktično Rusijo. Mnogi izmed njih so umrli že med vožnjo, oni pa. ki so vzdržali napore, so se znašli končno v zaporih ali pa v tako avanih delavskih taboriščih in kazakstan-skih kolektivnih farmah na prisilnem delu. Druge so boljševiki poslali v rudnike Karaganda in Kolfma ali pa v opekarne in na žage. Tisoči so umrli zaradi preve- likih naporov, bolezni in nezadostne hrane zlasti starci in ctroci. Med temi izgnanci so zastomrki vseh polkih stanov: kmetje, delavci, profesorji, zdravniki in advokati, po večini skupno s svojimi rod-hinrmi. živeti morajo v prenapclmemh barakah, v luknjah v zemlji, da celo v svinjakih. Nihče zanje ne skrbi. Kdor ne r-iore delati, ne dobi mti plače niti hrane, tako, da morajo otroci s svojim delom vzdrževati bolne starše nr; življenju. Umrljivost med otroci je obupna. Cenijo, da jih je umrlo že 25 do- 30<>/n. Tudi 30 000 baltskih otrok je že preminulo. List p še nadalje, da ne more danes nihče zvedeti od sovjetskih oblasti, kje se nahajajo Poljaki in Baltiici, ki še žive, ter kako se j m godi. Kdo ve, kol:ko tisoeev jih bo p "stalo žrtev letošnje zime? Boljševiki ne puste nikogar izmed njih v inozemstvo. »Man-chester Guardian« pravi v svojem komentarju, da je usoda teh ujetih Poljakov in Baltijcev brezupna. Veliko zanimanje za mlade praši Ljubljana, 29. decembra. Znano je, da se je v zadnjem času pod vplivom vojnih razmer razširila prašičereja tudi v Ljubljani. Prašička redi skoraj vsak meščan, ki ima za rejo na razpolago vsaj skromen prostor in nekaj potrebne krme. Veselje s prašičerejo in tudi primerne uspehe pa imajo predvsem tisti rejci, ki jim je ostalo nekaj praktičnega znanja še izza mladih let. Drugi so sicer pokupili po knjigarnah vso razpoložljivo literaturo o praktični prašičereji, z uspehi pa se ne morejo pesebno pohvaliti. 2e lansko jesen in pomlad tja do srede poletja je bilo veliko povpraševanje po mladih prašičkih. Vsaka pošiljka bodisi z Dolenjskega bodisi iz Italije je bila naglo, če ne že v naprej razprodana. Ko so se z uradnim maksimiranjem ustalile cene na 100 Ur za kg žive teže, je bila odpravljena špekulacija, kar je povpraševanje še povečalo. v Sedaj so se lanski prašički že razvili v prašiče. Mnogi rejci so jih že spremenili v mast in meso in napravili bilanco uspešnosti svojega truda. Nekaterim se je obneslo, drugim zopet ne. Upoštevati je treba, da se mora prašičerejec založiti z zabelo za celo leto, za mnogo mesecev tudi z mesom. Z zakolom izgubi namreč zadevne živilske nakaznice. Preveliki optimisti so se urezali. čeprav so živali stregli, kakor so najboljše vedeli in mogli, so ob zakolu ugotovili, da so v pričakovanju grdo prevarani. Vsa razočaranja se ob nujnosti razmer naglo pozabljajo. Upanje, da bo pri bodočem poskusu uspeh boljši, oživTa znova povpraševanje po mladih prašičkih. V Ljubljani povrženi prašički so bili večinoma prodani že v naprej. Koliko so stali, je skoro nemogoče ugotoviti, ker o ceni ne govore radi niti prodajalci niti k^ci. Predproda- jalci pa so letos že skušali dvigniti c&no žive teže na 120 do 125 za kg. Torej preko lanske maksimalne. Kaže, da jim njihove nakane r.e bodo uspele. Cena bi se nedvomno dvigni1 a, če bi bili navezani le na prašičke, ki jih je mogoče dobiti v Ljubljanski pokrajini. Kor pa je še vedno možen dovoz iz Italije, bodo morali tudi domači prašički ravnati svojo ceno po svojih italijanskih tovariših. V torek je pri »Levu« prodajal nek uvoznik okoli 40 šest do desettedenskih prašičkov po maksimalni ceni 100 lir za kg. V nekaj urah je razprodal vso svojo zalogo. Ce bodo dopuščale razmere, bodo prvi pošiljki sledile še nadaljnje, tako da je vsako P neplačevanje kn poviševanje cen, k5 so že dovolj visoke, preuranjeno in neumestno. Zatiranje malarije v TraeljI V Traciji so pod nadzorstvom bolgarskih oblasti nedavno dovršili gradnjo 20 kilometrov dolgega prekopa, po katarem bo odtekala voda. ki je doslej poplavljala polja in njive, Na ta način je bilo pridobljenih za poljedelske namene 600 ha zemlje. Na vsem tem ozemlju je začelo r-rija pojemati. Koliko ljudje govc-e Neki zasebn k, ki ima dovolj časa za takšne stvari, je izračunal, da izgovor, povprečni človek na dan 18.000 besed. S tolkim številom besed 6e napolni povprečno 54 strani srednjo-veike knjige. Na leto b: dalo to 66 knjig po 300 strani. Človek, ki zvi 70 let. producira na ta način z jezikom 4500 »knjig« Seveda velja ta statistika v prvi vrst; zi nreb >a'ce mest, kajti aa kmetih ljudje «e »č r« toliko in s® bolj molčeči. [□□□•Ji « H ILILJI □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□ULKJLJUm § Izšla ie decemberska Dobra knjiga □ * □ Marija Skalana izvinu raman I » RINH" □ □ Naročniki DR, ki sami dvigajo knjige v upravi »Jntra«, naj pridejo ali poš- □ (jejo tudi po novi roman. Ostalim naročnikom se dostavlja po raznašalcih na □ dom. □ v nadrobni prodaji se dobi novi roman po vseh knjigarnah in v upravi »Jutra« □ p« ceni IS lir za broširano tn 28 lir za vezano knjigo. InDDDaaaDaLJUu^^ Naročite se na romane Dobre knjige! □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ _ □ □□^□□□□□uuuijuu^ KULTURNI PREGLED Dularjev roman »Krka umira« Da, v zadnjih treh letih se je znatno spremenilo obličje slovenske literature. Odmiranje starega je tudi na tem področju vsekdar pomenilo nezadržno rast novega. Na robu svetovnozgodovinskih dogodkov se v tem majhnem svetu vrednot neugnano izvršuje proces pre-vrednotevanja, nastaja korenito no-t ran je presnavljanje. V slovstveno življenje vstopa mlada generacija z deli, ki so nastala prav v zadnjih letih, in če nimajo njihovega vnanjega p-ečata. so zrasla vsaj pod njihovim: posrednimi impulzi. Življenje, ki sega zdaj k samim koreninam in ne pozna ne mirnih zatišij in ne blagodejnih osebnih samot, razveljavlja vse, kar je bilo zgolj površinsko, neiskreno in posneto. Od mednarodnih gesel in vplivov sproščeni talenti tembolj prisluškujejo temu, kar prihaja od zemlje, iz tal samega naroda in kar napaja s sokovi njegovo novo življenjsko rast Prav tesnejša vez današnjega pisatelja z elementarnimi silami življenjske stvarnosti, njegovo silovito in naglo doživljanje velikih dogodkov, njegova želja, da prisluhne vsemu, kar živi in polje v ljudstvu in njegovih občestvih, njegova zvestoba ne le ljudskemu odnosu do Boga, marveč tudi do same zemlje, katere prav stari mit še neu^piano tli pod spirituali-stičnimi verovanji — prav ta vez postaja navdihovalni vir novega pesništva. Pravi sadovi se bodo šele pokazali. Za sedaj je zarja starega še premočna, da bi se razločno videlo zvezde novega Prihajajoča poezija bo spojina pretresljive življenjske izkušenosti in močnih duševnih reak- cij zoper grobo tvarnost resničnosti. Človek bo nagonsko zahrepenel po lepoti, po idealih, po čustvino toplejših resnicah, kakor so statistične in biološke resnice našega realnega življenja. Za sedaj se kažejo samo še prvi dihi, prihajajoči iz globin. Videti je, da se čas odraža bolj v notranjih impulzih kakor v sami snovi in njenih izrazih. Toda dela ki označujejo današnjo pesniško tvornost, pa naj gre za vezano ali nevezano besedo, za liriko ali za epiko, so preveč značilna da bi ne spremenila »bilance« slovenske literarne tvornosti. Takle Kociprov »Gori-čanec«. pa Simčičevo »Prebujenje« ali Dularjev roman »Krka umira« — večji spisi, nastali pred enim ali dvema letoma, so se markantno vpisali v slovensko prozo in bodo ostali tudi v prihodnosti duhovne priče našega slovstveno snujočega duha v teh prelomnih in usodnih letih Sem bi uvrstili tudi Krivčeve novele in Šalijevo liriko. Pri prozaistih je posebno značilen neke vrste regonalizem. Slovenske gorice, Haloze, obrežje Krke. Pohorje (v Tomaži-čevih folklorno pobarvanih bajkah in pravljicah) dobivajo svojevrstne literarne izraze krajinskih posebnosti in žvljenjske-ga stila. To je tisto tanko prisluškovanje pri koreninah, tisto navezovanje na samo bistvo naše ljudskosti in človečnosti. • Založba »Klas« je izdala v lično o-premljeni knjigi (oprema Rika Debema-ka) na 508 straneh roman Joža Dular-j a »Krka um'ra«. Je to eden največjih tekstov med pripovednimi deli mladega, čeprav ne več najmlajšega literarnega ro- du. Jože Dular je najprej opozoril nase s pesniško knjižico »Zveste menjave«, iz katere se oglašajo nekateri zelo narahlo občutenj toni pristnega liričnega izraza._ Njegova prozna knjiga »Ljudje ob Krki« ne -apusti v bralcu močnejšega vtisa. Kdor je spoznal Dularja po p.sniških orvencih. se ni mogel dobro vživeti v njegovo nekam ploskovito, suhoparno, zgolj realistično prozo v tej zbirki novel in povesti. A že tu je mladi pisatelj vnesel v slovensko prozo nekoliko svežega, umetniško bolj ali manj srečno izoblikovanega življenja iz krajev ob Krki (zla-sti v »Vinogradu«), Vzlic temu »Ljudje ob Krki« niso dali slutiti, da bo v kratkem časovnem presledku stopil njih pisatelj pred slovensko občinstvo z romanom, ki bo glede na pisateljevo literarno preteklo«* nvijotno presenetil in v katerem bomo smeli videti prikupen dokaz nadpovprečne, mnogo obetajoče pripovedniške nadarjenosti. V letu. ko se bomo spominjali stoletnice dolenjskega rojaka, ki je dal Slovencem prvi domači roman, in v letu, ki je bilo tako neizmerno tragično za skrotnni in lepi svet ob Krki, pod Gorianci in pod Trško goro, je mladi Jože Dular spisal in priobčil veliki literarni tekst o Dolenjski. Njegov prvi roman »Krka umira« ri seveda delo. ki bi imelo pečat visoke literarne dognanosti in bi takoj stopilo med standardna dela slovenskega slovstva, vendar je za mladega, tvorno le še malo izkušenega pisarelja stvaritev, ki vzbuja upravičeno priznanje, i^0"5^ V to ?a ves mladi literarni rod značilen donesek v našo lepo prozo. Dularjev roman »Krka umira« je po svojih vsebinskih ln oblikovn'h kvalitetah prav tako ali še bolj — že zaradi večje originalnosti — pomembno delo. kakor je b:l nekoč »Deseti brat« 221etnega Josdpa Jurčiča. Dular je s tem romanom spisal poem o reki. o večkrat opevani Krki, in ga razširil v široko razpredeno socialno podooo, prav kakor je Ingolič z romanom »Na splavih« opisal Dravo, njene splavarje in pohorske gozdove. Roman ima dvoje »junakov«: reko kot srčno žilo krajine in gospodarski vir z njo zraslega prebivalstva v Vavtovcu, in vas svojo sosesko in socialnimi nasprotji, ki se tarejo in izravnavajo med seboj v tem embrionalnem občestvu. Ze to bi zadostovalo, da bi nastal roman večje nosilne sile. Toda pisatelj se je domislil srečne ideje in je postavil dogajanje svojega dela v leto 1882-1883, ko se je pojavila v Krki. dotlej znameniti zaradi svoiih obilnih rakov, danes že pozabljena račja kuga, ki je mahoma spremenila gospodarski pomen te reke in trdo udarila prebivalstvo ob njenih bregovih. Občim trenjem in usodam je Dular pridružil še vrsto značilnih osebnih vozlov in zapletljajev ter tako samo stopnjeval dinamično napetost celotnega dejanja. Podobo Krke kot račjega kraljestva nam je pisatelj naslikal na str. 410: »Krka je v svojem svetu zaživela posebno življenje. Bil je to svet s prevali, krnicami, otiši in zatoni, s pragovi, koti in derečinami, s curki in brzicami, z mirno in razburjeno vodo; svet. ki ga je človek lahko gledal le z bregov, z mostu ali iz čolnov. Bili so to pravi podvodni hribi in doline: dolgi puhasti travniki račje zeli pa spet lehnjako-ve škrbine in prepadi; skoraj do lest sež-njev globoka brezna, od koder je ponskod vrela studenčina in so se iz njih kot omo-tene poganjale čudne belozelene platice. Tu so bile obširne naplavine peska in drobnih školjk, sredi katerih je tu pa tam umirala zarjavela ponev, zlomljena kosa ali pa se je kot zadnji krajec na nebu svetil razbit porcelanast krožnik In potem račine, na gosto prekrižane pod bregovi, med koreninami in kamenjem. Res, to je bil svet zase, prečudovit svet!« Dular pogosto vpleta reko v človeško dogajanje; ona je vzmet mnogih dogodkov in vsega socialnega boja v Vavtovcu. v nji pa se tudi zrcalijo podnebni pojavi, jesenska, zimska in pomladna razpoloženja, ki jih opisuje "pigate-lj z obilnimi barvnimi toni in poltoni s" svoje lirične palete. Podrobno nam slika lov na rake in sulce, sploh daje vsem človeškim dogodkom živ impresiven krajinski okvir in do eza višek ob koncu romana, ko se veselo svato-vanje v hiši glavnega junaka, račje "a zakupnika, gruntarja in trgovca Urb he nehote združi z veliko tragedijo reke, s pojavom račje kuge. ki mahoma pomori de-settisoče teh bitij in ubije Krko tako, kakršno so ljudje poznali in ljubili. Pcsiej ostaja samo voda, nekdanje življenje na nji je splahnelo... V Vavtovcu, ki ima župno cerkev, fa-rovž in šolo, se razvia napet socialni boj med mogotcem Urbiho in peščico premožnejših ali od njega odvisnih ljudi ter ostalimi vaščani, ki ne morejo razumeti, da bi smel samo zakupnik loviti, uživati in prodajati rake iz reke, ki naj bi bila skupna last. V ta boj za naravno pravico soseske zoper pridobljeno pravico posameznika, ki ga varuje zakon in kateremu na ljubo vodijo žandarji mnoge vaščane v zapore, se vpleta tudi nasprotje med bajtarji in gruntarji Urbiha je vsekako najmočneje izdelana osebnost v tem romanu. Je to nov« inačica vaškega veljaka, nekakega «kralja na Betajnovi«, ki pozna samo svoj interes in ne priznava starih pravic človeškega srca. »Prava sreča stoji na dobrem gruntu«, modruje Urbiha, »na lepem zadruge, Selenburgova 3, ali pa v knjigarni Učiteljske tiskarne. Frančiškanska 6. u— Dolenjske, notranjske in belokranjske begunke so vabljene na sestanek, ki bo v četrtek ob dveh popoldne v dvorani »Kmečke pisarne«. Akademski kolegij. Kolodvorska ulica 22. u— Za desinfekciJo ust in grla dobite v vsaki lekarni FORMICOT PASTILE! u— Se vedno dela na polju. Ugodno zimsko vreme brez snega dopušča kmetom, da še vedno opravijo kakšno delo na polju. Tako n. pr. navažajo okoliški kmetje v Ljubljani na svoje njive gnoj, da jim tega dela ne bo treba opraviti spomladi. Gnoj zlagajo v velike kupe in ga bodo, ko posije pomladansko sonce, raztrosili po njivah ter zaorali v brazde za novo setev. Tudi po vrtovih so vrtnarji in sadjarji ob lepih dneh pridno na dela u— Tramvaj za zimsko pomoč. Uprava cestne železnice opozarja potnike, da bo na Silvestrovo in na Novo leto k vsaki vozovnici pobirala pribitek 50 centesimov za zimsko pomoč. u— Knjige založbe »Plug« so lepo božično darilo! Za stalne naročnike ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt! u— Pustošenje mladega smrečja. Čeprav so trezni ljudje pozivali naj bi se letos opustilo sekanje smreke za božični okras so jih vendarle ponujali na Kon^res-em trgu in drugod naprodaj Ker so drevesca imela visoko ceno. je predmestna mladina skušala sekati smrekce. kjer jih le mogla dobiti. Tako nam ie neki-posestnik iz Trnovega potožil, da so mu znani in neznani brezvestneži posekali mnogo smreke, ki jih ie že več let z največjo paz. Ijivostjo goiil za vrtno ograjo. Škodo r« mu napravili celo liudie. ki bi človek od njih pričakoval. da bodo skrbeli za to. da se tako škoda v sedanjih časih ne bo delala. Praviio tudi da so m^ogi rdnafali po mili volji smrekce iz eozdov na Rožniku in Golovcu. Želeti bi bilo v b~ običajna, i Dirigent: D. Zebre. kupu denarja in na tem. da se te ljudje boje in spoštujejo« (str 376). Urbiha je zmožen poteptati srečo ali celo življenje lastnih sinov, samo da razširi svoja imetje. Toda ljubezen sina Tomaža do bajtar-ske Lenčke, hčere Urbihovega hudega nasprotnika. mu temeljito meša račune. Usoda pa mu je tudi v tem naklonjena, vse vajeti vaške moči drži trdno v svojih rokah in ko Lenčka umre na posledici poroda. preden stopi s Tomažem pred oltar, napelje razvoj dogodkov na svoj mlin, utrdi urbihovsko »dinastijo« s Tomnževo ženilvijo z učiteljevo hčerjo Rotijo, triurni ira nad vsemi svoiimj nasprotniki si obeta z raki še večjo prihodnost — pa ti pride račja kuga in vse se mahoma zruši, ostane samo to. kar bosta Tomaž in Ro-tija vzdržavala s poštenim in trdnim kmečkim debm. To je samo nekaj potez romanovega vsebin kega ogrodja. Dejansko je v ro-rarnu »Krka umira« orha^o bitje in žitje doIsnjrke vasi ob Krki pred 60. leti. ko so »Novice« prinašale r.a kmete vesti iz širnega sveta, v vsem pa je življenje potekalo na moč patriarha Učno. Pisntelj je vpletel v roman mnogo lenih opisov ki so spisani z nekakim breughe'skim čopičem: tako naj pos- bej omenim epis pro-šeenja ali podobo dvojnega ženitovanja v Urbihovi bogati hiši Delo se odlikuie tudi po stilističnih in jezikovnih kvalitetah Dular ima le redkok^e papirnat slog za njegovimi opisi črtiš sork živlienjski dih. V r' mami -o ct~ani. ki iih bo 'o lahko navfnali med -eprezentativnimi ^t^an-mi m!~de slove«rk«? n™ze Kairak tudi DuI t se ni izo£?~;l že dedni bolezni s!o-vemkeea pripovedništva- roman je vsekako preveč razvtečen. preobložen z na-drobnostmi, čezmerno obtežen in nesome-res v svoji notranji konstrukciji. Pisatelj jal oddelek teroristov, kateremu je poveljeval bivši italijanski polkovnik. Zaradi nemirov, ki jih je polkovnikova četa povzročila v svojem okolišu se je odpravila na pohod proti uporniku-m skupina republikanske narodne garde, ki je imela pri svojem podjetju srečo. Uporniki so imeli v spopadu 14 mrtvih med njimi 2 Angleža. 2 boljševika in 1 Francoza. Polkovnika. kj je skupini poveljeval, s^ člani republikanske vlade prijeli in odpeljali ter pride pred sodišče za zaščito države * Odprava giljotine. Pariški listi poročajo, da je v Franciji giljotina končno-veljavno odpravljena. Zločinci, ki bodo v prihodnje obsojeni na smrt. bodo ustreljeni. Giljotino so odpravili poglavitno zaradi težkoč, ki nastajajo z njenim prenašanjem in prevažanjem iz kraja v kraj * Ženska policija v Marseilleu. V Mar-seilieu organizirajo oblasti poseben ženski policijski zbor. Ženske policistke bodo izvrševale službo predvsem v tržnicah in na cestnih vogalih Poleg tega jim bo poverjeno pomožno skrbstvo za matere in otroke. Policistke so že dobile svojo uniformo, in sicer v plavi barvi, glave pa jim pokriva Ka~kiška čepica. * pomanjkanje krme v Kanadi. V Ka nadi vlada po vesteh inozemskega tiska občutno p manjkanje krme. V zvezi s tem ie kanadski gospodarski minister Gardiner sporočil anelešk, vladi da bo Anglija v naslednjih dveh letih iz Kanade prejema la manjše količine mesa kakor bi ijh morala nrejeti po dogovoru med Kanado in Anglijo. 1% LmM$ane u— Nova grobova. V splošni bolnišnici je po daljšem boiehanju preminul krojač in trgovec g Frane Reisner. Učakal je starost 67 let Za njim žalujejo soproga Frančiška, roj Vodnik, brat Jožef, sestra Marija in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo rajnkega spremili v četrtek ob 15. uri iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv Križu. — V Mokronogu je bila od terorističnih zločincev umorjena soproga preglednika finančne kontrole ga. Julšjana Andlovec, roj. Krevh Za njo žalujejo soprog Jože. starši, bratje, sestre in številno drugo sorodstvo. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Božičnica za nameščence Industrijskih in obrtniških podjetij. Dne 18. decembra 1943 je bil sklenjen med Pokrajinske zvezo delodajalcev in Pokrajinsko delavsko zvezo sporazum, po katerem se vsem nameščencem v industrijskih in obrtnih podjetjih, za katera veljajo določila členov 324—338 zakona o obrtih, izplača v teku meseca decembra 1943 božičnica v viš;ni zadnje enomesečne plače, v koMkor je podjetja v obliki trinajste plače še niso izplačala. V božičnico se smejo vračunat' do višine odgovarjajočega zneska izredni prispevki, ki so jih podjetja že dala v toku leta 1943. u— Škofijska dobrodelna pisarna sporoča, da se bodo za januar izplačevale podpore v naslednjem redu: v ponedeljek, dne 3. januarja, od A do G; v torek 4. januarja od H do O; v sredo 5 januarja pa od P do 2; za dijake pa v soboto 8. januarja. Nove prošnje se te dni ne sprejemajo. u— Vse pomočnice za prvo hišno pomoč vabimo, naj se udeleže tečaja, ko bodo zdravniki predavali o prvi pomoči. Vse one, ki so se prijavile za prvi tečaj in ki je bila za njih prijava zaključena 20. decembra, naj pridejo 2. januarja ob 9. uri dopoldne v sejno dvorano mestnega magistrata. Za one, ki so se prijavile pozneje te je od 21. do 27 decembra, se prične drugi tečaj v nedeljo. 16. januarja. Natančnejši razpored o drugem in o nadaljnjih tečajih bo objavljen v dnevnikih 14. januarja. Mestni fizikat sprejema obvezne prijave pomočnic za prvo pomoč še nadalje vsak dan od 10. do 12 ure v svojih uradnih prostorih v II. nadsitropju Mestnega doma Pripominjamo, da bo predavanje 2. januarja trajalo poldrugo uro. ANEKDOTE. S A LE. KRIŽANKE?! u— Krojaška zadruga v Ljubljani obvešča svoje člane, da bo pogreb Franca Rei-snerja, krojača in trgovca, v četrtek, dne 30. decembra, ob treh popoldne izpred kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. u— Matičieeva povest »Petrinka«, ki je pred kratkim izšla v Vodnikovi družbi, je globoko občutena epopeja slovenski materi. To zgledno pripovedno delo iz kmeti-škega življenja na Notranjskem bo še dolgo verno zrcalo in topel izvir prave ljubezni do domače hiše in naše lepe zemlje. Vsi, ki ljubite slovensko izvirno leposlovje, sezite nemudoma po tej vredni knjigi! Knjige dobite v pisarni Vodnikove družbe (Narodna tiskarna), v knjigarni Tiskovne meni. da mora vse povedati, in ne dopu šča, da bi bralec sam dostavljal med njegove vrstice iz svojega, kar je skriti čar vseh velikih epičnih stvaritev, ki so notranje zaključene in vendar imajo nad svojimi do kraja dognanimi podobami svetlo in široko ozračje in za njimi ozadje. Tudi pri Dularju marsikje dogodki »ne dihajo«, opisi so zabasani s podrob- Po tolikih odgoditvah je bila naposled v torek krstna predstava Gregorčeve nove operete »M elodije srca«. Ravnatelj Opere ;'e v »Gledalskem listu« objavil vrst-'ce, ki dobro označujejo pomen takega »krsta«: »Praznik gledališča pa je, ko nam zastor odkrije^ na odru novo dom" če delo To -'e naš gledališk otrok. Saj ne pričakujemo ob njem čudeža. Da je le živ. da ima le vsaj najmanjše pogoje življenja, pa nas razveseli in osreči. Naš je. V nago gledališko umetnostno celoto spada In to je lepo to ogreva naša čustva « Tako nekako je mislil tudi dobršen del občinstva, posebej še tista tanka plast, ki je zmožna kr"t:čnih pogledov in se ne zadovoljuje s cenenimi vnanjimi učinki Prav gotovo smo v .em času vsi prizaneslJivejš;, kadar gre za domače stvaritve, saj je v s^herni izmed njih bolj ali manj pomembna manifestacija naše kulturnosti in potrditev naše življenjske volie. čeprav je hrupni in neskrbni nastop lah kom seine in keketne modrice lahke in vedre umetnosti v nekoliko čudnem kontrastu z užalrščeno slovensko naro-imo Iršo je vendar zborni* moment odločeval nad vsem drugim. Gledališče -'e popohioma napolnilo dojemlilvo občinstvo in pustilo nekje zunaj nadležno breme vsakdanjih prilik in nepri- nostmi in celota nima tako močnega učin ka, kakor bi ga bila imela pod rnoistrsko roko kakega Timmermansa. Toda v tem izrazito umetniškem pcff!~du greše mnogi naši izkušeni pripovedniki. Vsekako pa je Dularjev roman »Krka umira« pomembna stvaritev, ki opravičuje ter kvalitetno poplačuje bralčevo pozornost. l k; kemaj se Je dvignil zastor, že je zavladala v ložah kakor v parterju tista značilna razpoloženost lahkotne sprejemljivosti iv neskrbnega uživanja, kakor se je pojavljala na premierah tujih operet v najbolj neskrbn:h normalnih časih. Vsekako je uspeh, ki ga je dosegla nova slovenska opereta takoj s prv;m dejanjem pokazal nekaj, kar -'e treba najprei zapisati v kro-ni-ko naše kulturne tvornosti tega časa: *ia namreč »MeloH^e srca« z vsemi operetnim) mirusi ne zaostajalo za orenek'm import--ranim delom te vrste z njegovo mednarodno izvorno znamko. Pridržujoč si o Gregorčevl novi. ned dosedanjim-' njegovim' operetnimi oo'zkusl najbolj uspeli stvaritvi podrobnejše poročilo. se zaustavljam za danes pri nekaterih vnanTh značil'ostih in !astnost'h dela & 1e b'\) v torek krščeno na odru slovenske Opere. Ooereta zeralena na llb^tu. ki era ie H Steoančlčin obravna- va onereto v oneretl- medlem ke ve.^1« moJTip tvrdkp »Nobipsa« Arnlč prončulr možnost ooprpte brez Hubezn' in Irur^b tak'h nV-Ih tmdVonalrilh nri^vnn « nleMeIodije srca« doživele nove sezone in nemara celo dosegle še k k drug operetni oder. Gregorčeva glasba s cer upošteva moderno p'esno glasbo, ki je skoraj organsko združena s stil-nmi formami jazza vend?r je skladat-M; vzlic očitnim vpl:vom marsikje samonikel in v poa"mezn h »šlagerjih« učinkovit, kakor nI bil pred njim noben nas operetm skladatelj. Vse Gregorčevo delo 1e ob nesporni zabavnosti prijetno marsikje kai ljubko »io glasbeno razgibano, tako da si s te stran1 lahko lasti večje pretenzije. Kakor drugi podobni poizkusi Ne mislim Da. ia bi bil z »Melodijami srca« že dosežen 'deal resnične slovenske operete kakor 1e na pr Jara BeneS ustvari preko klasičnega dunnlskega etraussovskega vzorca t»-olčno čeSko opereto. Gledališko vodstvo je po posebi* naklonjenosti novega upravnika podpolka Fr Herzoga posvetila krstni vprizoritvi doma- če operetne skladbe toliko pozornosti, da je bila predstava tudi tisti vnsnji lesk in blesk, ki ga ne more brez škode pogrešati nobena prava opereta. Rež ja je bila -tA-upana Emilu F r e 1 : h u. ki je posvetil temu delu mnogo sveže impulzi vnostd in iznajdljivosti ter izr bil z veščimi prijemi vse možnosti učinkovanja kar jih nudita tekst in glasba. Tako je bila prav prmerno urejena scena (inž Franz), posebej še v drugem dejanju, ki se dogaj? na odprie*ja prostoru pred jezerom, skupinski prizori sc bili razporejen; prav srečno, tempo je b'l — k čemer je seveda pr pomogel skladateljev delež — hiter okreten in lahkotdi, kakor pristoja značaju operet Zasedba pa je bila posebno skrbno izbrana tn vsaka vloga naštudirana v okviru celotne učinkovitosti. Nalog, k, jih je režiserju zast^vljaio dejanje, ni bilo malo in v vseh je pokazal Frelih sposobnosti, ki opravičujejo želio, da bi se mu zaupale tudi resnejše in zahtevnejše naloge v operni režiji. »Melodije srca« so zarosiiie naše najboljše operetne sodelavce in pritegnile tega ln onega opernega sol sta < vflejniko-va, Čuden) in celo nekatere dramske igralce. Kakor je bilo pričakovati, sta stala v središču pevskih učinkov M 1 e j n i -kova kot sijajna Silva in D Čuden kot nji enako vreden tenor Marijan 3arilič. Izmed množice ostalih naj posebej omenimo Peč k a v vloeri starega Am;i*a manekenke Barbičevo. Sanclnovo in Baukartovo. ki so zlasti v prvo dejan ie nrinesle potrebno živahnost da se Je izpolnila v začetku medla ekspozlelja dejanja Posebej je s svoiim 'eralskim deležem. ki Je šel v komlčno-traelčno plat z neogibnim stečnim koncem, opozorila nase Slavčeva v vlogi Gizele, dramski igralec Pavle K o v 1 č je uspešno nastopil v šablonski vlogi komičnega sluga, R Krstna predstava „Melodij srca" Perzijski zaliv — neznano morje Perzijski zaliv — p=že Hans Leuenber-V listu »Volkischer Beobachter« — je bil vedno eno najvažnejših polj na britski šahov a ci. Ce danes Sovjeri ojaču;ejo svo; pr tisk preti \-zhodu in v tem pogledu sledijo stari politiki nekšanje car stične države, pomeni to, da se je pozcija Angležev v primeri s pozicijo sovjetske države spremen la v škodo Angležev, še pred to voj no bil bil t:kšen pritisk pomenil uvod v spor z Angleži. Sestanek Angkžev v Teheranu kot gostov Sovjetske un je pa bi bil še pred štirimi leti nemogoč. Met najbolj neznana morja v Evropi •pada Perzijski zaliv. Za ladjeplovbo se »ačenja pri Basri, kjer se stek_ta mezopo-tamsk; reki Evfrat ;n Tigris ter nadaljujeta svojo pot pod imenom šat-el-Arab. Ladje, ki lahko pridejo do Perzijskega zaliva, dosežejo If hko tudi Basro, kajt' šat je glob "ji cd zaliva. Posebno spomlad-' se vale z gora Kurdistana ogromna vaiovja proti morju. Sneg, ki se taja, doseže v obliki poplav močvirnata ozemlja v jugovzhodni Mezopotamiji ter pri drvi tik do vznožja koreriin »Evine jablane« pri Kurnl, kjer je base Eva utrgala zapeljTvo jabolko, katerega je ponudila Ad:mu. Te vode se potem vaie naprej vzdolž datljevih nasadov ki da jejo štir: petine vseh datljev na svetu. Ko r.čno se vode izlivajo v Perzijski zaliv, k slovi zaradi slanosti svoje vode, k4 zn"ša 4 in pol odstotka. V tem pogledu presera Perzijski zaliv Arabsko morje, ki vsebu e največ 3 in pol odstotka sol'. Toda viharji s severozapada posežejo tukaj vmes ter porazdelijo sladko vodo v najkrajšem č su ix> vsem Perzjskem zalivu, tako da slanost njegove vode znatno upade. Perzijski zaliv ni posebno globok. Njegova povprečna globina znaša 25 metrov, to je polov'ca globine Severnega morja. Prav redka so mesta, kjer doseže voda globino 100 m. Zapadna in južna stran zaliva sta še prav posebno plitvi, kajti morsko dno leži tam že 10 m pod vodno gla-d no. Z~to pa je to-d okoli vse polno korakali čeri, k' se stalno dvigajo. Perzijski zal'v je znatno toplejši od Rdečega morja. Njegova srednja temperatura vode v februarju znaša 21 stopinj Celzi;'a, v avgu-stovi vročini pa doseže povprečno 32 stopinj. Spomladi nastop:jo morski volkovi, ki j:m tudi pravijo požeruhi, potovanje, ki traja več sto km v smeri proti vodam Ev-frata in Tigrsa. Morskim volkovom podobne so tudi ladje, oziroma ladijske družbe, ki imajo v zakupu promet v Perz:jskem zalivu. Potni-na na teh lad;'ah je zelo v'soka, prav tako visoke pa so postavke za prevoz prtljage. Poleg tega doživi potnik na tej progi še vsakovrstne druge nevšečnosti. Piscu teh vrst se je primerilo, da je na lastne oči videl, kako so konj: moleli glave v potniško jedilnico 2. razreda, kar seveda ni bilo prijetno. Tudi drug:če smrdi na ladjah po sveže strojenih kožah in po ovčjih črevih, katere prevažajo tovorne ladje v zabojih. Gospodarji vsega nabrežja na tem področju so Angleži, ki razpolagajo s svojim vplivom tuši na področju š:t-el-Araba. Na iranskem bregu ležita britski vplivnostn' področji Mohamera in Abadan, kjer so čistilnice petroleja, katerega pridob:vajo v Alvazu. šejk iz Mohamere je seveda v odvisnosti od Angležev, a ker z: služi zelo dobro pri petrolejskih dobavah, je svojim gospodarjem prav rad pokoren. Perzijsk1 zaliv ima silno živahen promet. Angleži ljubosumno pazijo na to. da so vse koncesije izključno v njihovih rokah. Zavedajo se p:č, da pomeni moč na tem o/emlju razpolaganje z zvezami med Anglijo, Indijo In Avstralijo. Prav to je tudi bil vzrok, da je lord Curzon. nekdanji podkralj Indije, bojkotiral angleško-rusko pogodbo iz 1. 1907, ker je videl v tem nevarnost za angleški imperij. Vsa pristanišča v Perzijskem zalivu so tako plitva, da ladje ne morejo naravnost do kopnine, temveč se zasidrajo izven njih, kjer je dovolj globoka voda. Potniki se izkrcajo v čolne, ki jih peljejo do obrežja. V Perzijskem zal'vu leži Kovajt, ki je bil zamišljen kot končna postaja bagdadske železnice. Pristanišče v Kovajtu velja za najboljše pristanišče v Perz:jskem zalivu ln se vleče kakšnih 30 km v glob'no ter 8 km daleč. Navzlic temu je tudi to prista- i nišče ladjam preplitvo. Povedati je tudi treba, da je potovanje od Basre do Kovaj-ta zvezano z raznimi neprlikami, ker je za takšno pot potreben poseben vizum, ki ga izdajajo Angleži potnikom le na poseb Uo priporočilo. šest km od nabrežja pri Bahrejskih jto-k'h je morala ladja vreči sidro. Do kopnine se niso mogli potnki pripeljati niti s čolni, zato so zlezli na hrbte oslov, ki so j h nesli čez plitvino na suho. Brhrejski šejk ima lep zaslužek, kajti vsako leto mu vržejo carinski dohodk' na milijone denarja in ti milijoni povzročajo, da je ta mož naj-imovitejši zaslužnik v Perzjskem za'ivu. N»a Bahrejskih otok'h živijo ljudje od lova na bisere, ki vržejo domačinom vsako 'eto ogromne m lijone. Ko smo prišli do ceste, ki drži proti Hor-musu, smo videli visoke valove, ki jih je povzročal monsum na Arabskem morju. Musiimansk' romarji, ki so se vračal* iz Meke, so začeli zopet ovijati okreg glave ze"ene turbane ter so bili vsi srečni, d? so lahko poljubili črni kamen v Kaab', kjer je tekla zibel njihove vere. Svo;'e čase je šla od ust do ust govorica, da je ribji bog starih Kaldejcev vstal iz morja v Perzijskem zal:vu ter se napotil po suhem v Mezopotamijo, da bi prinesel tamošnjim prebivalcem pisavo, umetnost in znanost iz države Sumerijcev. Danes ni o teh pripovedkah ne duha ne sluha. Povsod čut'š sadove petrolejskiih vrelcev, za katere se ru-jejo v teh krajih Angleži, Američani in Rusi... Samo še danes ne zmrzneio Mnogi ljudje menijo, da ee na3L Estovcl pripravljajo že na zimski mraz, ko v jeseni odvrže jo listje, kajti drugače bi jim to zmrznilo. V resnici pa se rastlina ne ščiti nikoli proti mrazu, temveč le proti pomanjkanju hrane in izsušitvi. V trdo zaleclcneiih tleh dobe korenine le malo vode, zato morajo rastline omejiti izhlapevanje ter ravnati gospodarno z vodno zalogo v svojem telesu, a to dosežejo najenostavneje s tem, da odvržejo liste, ki jim rabijo za dihanje in izhlapevanje. Da mrzletne stopinje rastlinskemu življenju ne morejo prizadejati preveč zla, je razvidno že iz tega, da nahajamo rastane, čeprav najenostavnejše, tudi v najmrzlej-ših predelih sveta. V vseh krta jih Arktide dobimo rastline in če v nekaerih de'ih Antarktide manjkajo., je vzrok za to le v posebnih talnih razmerah, ne pa v mrazu. Vsaka rastlina se zna prilagoditi podnebju svojega življenjskega prostora in rastline najmrzle ;s:h predelov sveta so se nizkim temperaturam tako pr"lagol:le, da jim ne moreta niti sneg niti led do živega. Primer za to so nam tudi planinske cvetlice s svojima čudovitimi prilagoditvami, zlasti pa tucli najnižje rastlinske vrste, ki živijo neposredno v snegu in ledu. Zvezdnice so udomačene na primer ne samo pri nas, tenrveč tuli v arktičnih krajih. To je rastlinski rod, ki obsega kakšnih šestdeset vrst. često več!etn:"h zelišč z ozkimi listi in belimi, rdečkastimi a1 i zelenkastimi cveti. č'm n~stane v ark'ičn'h krajih zima, ta nežna želiš "a zmrzrejo. Stebla in lističi postanejo trdi kakor steklo — a živl jenje v rastlini zavoljo tega vendarle ne zamre. Nič drugače ni z zličnikom. V severni Sibiriji in drug:h arktičnih krajih uspevajo nekatere vrste, ki so se tamkajšnjim podnebnim prilikam še posebno prilagodile. Polarna zima preseneti rastlino pogosto, ko je še v polnem razcvetu. Tedaj zamrznejo listi in nežni cveti v mrazu 50 do 60 stopinj. Polarna zima traja okrog 9 mesecev — a ko se led otaja in sonce pri-sije, se otaja tudi polarni zkčniik in nam pokaže, da niso njegovi cveti v trdem mrazu utrpeli niti najmanjše škode. Mnogo otrok ca Bolgarsfeesss Po zadnjem statističnem pregie-u, živi na ozemlju Bolgarije 189.967 družin, ki imajo po tri otroke do 14. leta starosti Nadalje živi 92.043 družin s štirimi otroki, 34.935 družin s petimi in 17.718 družin s šestimi ali več otrold. Vsega skupaj ima torej Bolgarija 334.683 družin z obilnim otroškim naraščajem. Ce k temu številu prl-računamo še družine v novo priključenih pokrajinah, dobimo 417.313 družin. Vse te družine skupaj štejejo nad 600.000 otrok. Ni se torej bati. da bi v Bolgariji začelo primanjkovati naraščaja. Dan na dan se večajo potrebe. Darujte zato čimprej za Zimsko pomoč! M i 1 č in s k i je markanten baron Milav-ski. mali J. B a j d e pa je prijetno presenetil kot pikolo Marijan in njegovi kuple-ti so dosegli lep uspeh. Jerralska kri! Iz opernega zb~ra je nastonila v nekoliko samostojni vlogi M. Koširjeva in je igralsko prav dobro izvedla svojo vlogo, pevski pa ni bila docela kos orkestru in je pela nremalo razumljivo. Izmed ostalih ima večjo vlogo Modest Sancin kot tenoristov tajnik Zvcnko Okretič: s svojo živahno kemiko drži pokonci zlasti prvo dejanje, š. Poličeva, S. Gorinško-va in P. Juvanova tak'sto prispevajo sv-je de^že k uspehu, dalje M. Širno n č i č in nekateri dnisri, ki nastopajo v enrzeclnih drobnih vlogah. Tudi plesalci so doprinesli svoje in nikakor, ne malo, saj so zlasti nastopi Bravničarjeve, Remškarjeve in D. Pogačarja močno povzdignili pestrost in živahnost odrskega dodajanja. Koreosrrafske deleže je pripravil P. G o lovi n. Kot dirigent je npetonil sam skladatelj Gre gore in vo-d" orkestfer. v katerem drugače sam sodeluje, vešče in sigurno. Uspeh p konča. Srečen in zadovoljen je psa naposled tudi zakrknjeni oče. potem ko je šel ob težki preizkušnji ob sinovi bolniški postelji temeljito vase im spoznal, da je le pretrdo ravnal s svojim potomcem. Celotno dejanje filma je postavljeno v Flandri-jo. v deželo lanu, katere naravne krasote .dajejo filmu še prav posebno lep okvir. Glavno moško vlogo — očeta — igra Paul Wegener, eden izmed najboljših nemških karakternih igralcev starejše generacije. Sna po~seblja simpatični Paul Singer. Nov obraz je ljubka Bruni Lobel. Film je napravljen po romanu Stijna Streuvelsa »Lanena njiva«, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu » Za Novo leto bo pa postregel kino Sloga svoj:m obiskovalcem s prav izredno umetnino, z glasbenim fil- KINO MATICA Telefon 22-41 Sloviti tenorist Johannes Heesters v velikem muzikalnem filmu KARNEVAL LJUBEZNI Pikantna ljubavna zgodba, okusno prepletena s Hans Mo&erjevim humorjem. Velike plesne revije in baletne skupine! Ostali soigralci: garmantna Dora Komar, Dorit Kreysler, Axel v. Ambasser itd. — Predstave ob delavnikih: ob 15. In 17.30. KINO SLOGA Telefon 27-30 Velika filmska umetnina po znanem romanu Stiina Streuvelsa »Der Flachsacker« Ko spet sonce zašije V glavni vlogi najboljši evropski karakterni igralec Panl Weggener. Sodelujejo: Paul Klinger, Bruni LCbel, Maria Koppenhofer. — Predstave na praznik in v nedeljo ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. Ob delavnikih ob 15. in 17. uri. KINO UNION Telefon 22-21 Napeta ljubezenska drama Med dvema stusbeeissa Borba mlade žene med ljubeznijo In dolžnostjo. — Marte Harell, Wllly Birgel, Ewa!d Balser. |g Predstave ob 15.30 in 17.30 uri. i mom, ki predstavlja novo, pionirsko vele-delo na področju filmske proizvodnje. Glavne besede pri tem filmu ni imel, kakor običajno, režiser, temveč skladatelj! Dejanje filma je simfonija v štirih stavkih. Lepa ženska iztrga kompon sta iz mirnega okolja srečnega rodbinskega sožitja in ga vrže v vi-tinec življenja. Ta boj za novo ljubezen postane zanj usoden in najde izraz, kesanie in izživetje v njegovem življenjskem delu, v »Simfon j? življenja«. — Harry Baur kot skladatelj. Henny Porten kot njegova žena, dalje Gi-sela Uhlen, Harald Paulsen in Gustav Waldau so glavna imena iz zasedbe tega svojevrstnega muzikalnega. filma. " r> (Ti & T MALI OGLASI Kdor ttto službo plač* m L —.30. za dri Ld pro* takso —.60. aa dajani« naslova ali šifro L 3— Najmanj«; Iznos ea t« oglase Je L 7.— — Za tenltv* tn dopisovanja Ja plačati aa vsako besede L 1.—, za vse druge oglase L —£6 ea Ke-«edo. ca Ari tn prov takso —SO. aa dajanja naslova ali šifro L J.— Najmanjši tznne f» te oglase t* t 10.— I PISARNIŠKA MQC V saeksj vrstah K dunajskemu-božičnemu nogometnemu turnirju. o katerem smo nekaj vrst zabeležil že pred dvema dnevoma, moramo zaradi popolnosti dodati še dva zaključna izida Drugi dan tunvrja je dunaisk' Rnpid porazil cnajstc.rico FC \Vienna s 3:2, medtem ko je prvi dan premagani Sportklub zelo vsoko (6:2) obračunal z vojaško ena j stori co iz Brna Zmagovalec turnirja je postal stari avstrijski prvak Rapid. Vprašanje jesenskega prvaka v francoskem nogometnem prvenstvu je zdaj že razčiščeno ker je vodilno moštvo Lensa že doseglo toliko točk na bolje, da mu nohena izmed sledečih enajs+orc ne more ogražat. najboljšega mesta Zadnjo nedelje so imel v Švici namesto prvenstvenega tekmovanja dolgo vrsto pokal-n;h prireditev z" nekaj hudimi presenečenji Med drugim sta morala drugi m tretji najboljši švicarsk* klub (Cantona! in Servette) proti zelo povprečn m moštvom Veveya in Uran i je vzeti v zakup samo skromne remise Jescnsk švicarski prvak Lausanne Šport je tc pot zmagal. medtem ko je bil Lugano, k; spada tudi v nacionalno ligo. celc poražen. Na veliki kolesarsk dirki v Antwerpnu, na kater}. je blo 10.000 gledalcev. s*» se to pot v konkurenci z nemškimi vozači zelo uveljavili vsi znani flamski dirkači. Naiboljši čas" na tej d;rki sc b'li: na 20 km 18:55.4, na 15 km 13:54:2. Podobno prireditev na kolesih so imeli isto nedeljo v Bruslju na kateri je bil izboljšan neoficielni svetovni rekord v dvoje na 100 km Holandca Kaers in van Steenbergen sta prevoz !a to daljavo v času 2:00:55. za eno minuto h:treje kakor njuna zadnja predhcdn'ka. tudi hbiandska rojaka. Voditelji švedskega plavalnega športa so sklenili, da bodo v bodoče prirejali tudi po sebna prvenstvena tekmovanja za juniorje. V kritih bazenih. kjeT so se pravkar pričeli trening zanja, je bil tb dn; zabeležen izredno dobeT čas, k4 pada med najboljše v Evropi. Mladi plavalec Ferm je na 100 m hrbtno potreboval — 1:09 8. V Barceloni se ie na tradicionalnem mednarodnem teniškem turnirju, kier eo letos najvidnejši gostje Rumuni in Madžari, pojavil tud5 član slavn;h francosk h teniških mušketir jev Henry Cochet. ki pa se je moral precej znojiti (trije seti so se končali 11:9. 7:9. 6:3). da je izločil Španca Charsela. Iz zimsko-športnega koledarja štajerskega okrožja posnemamo, da je med ostalimi kraji za letošnje prvenstvene nastope izbrano tudi spodnještajereko Celje, kjer bodo v dnevih 8 n 9. januarja tekme v vseh štirh glavnih smuških disciplinah. INSERIRAJTE V „JUTRU"! e mesto kot b!& ajni-čarka. zmožna voditi ki-ko p; diet je ai kot nad-zo ovalna dama — vse stransko dobo verz ra na. Dooise na ogl. odd. Jutra ped »Podjetna 40' 24156-1 INTfcRNIRANEC lei sem i-c vrnil po 13 mes.. sem o,tal brrz po-sla "in sredstev Sprejmem vsako službo St;r sem 38 let. vajen tr.:o vine in pisarne Sem sk omen in pošten Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavoljen in potrsben«. 2.226-1 MLADO DEKLE žel: dob o službo pri boijSi dmftini Vajena vseh go>p. del Nastop takoj. Meden. Medvr-do-V-a 12-1. šiška 24217-1 VARČNA GOSPODINJA bi šla Cez dan kuhati. Ponudbe na o?;. oddelek »Jutra« pod šifro »Honor.-.r«. 24157-1 DEKLE s petimi razredi girnna zije, išče kakršne koli zaposlitve. Na žčljo se p-ide tudi predstaviti. Cen j. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena in p idn/x«. 24158-1 GOSPODIČNO mlajšo, z znanjem nem. ščne, ki želi stalno službo. sp ejmem proti plači po dogovoru. Lahko Je tudi začetnica Pismene ponudbe na ogasm oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva« 24162-1 GOSP. POMOČNICA vajena gospodinjstva — išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Ji.t a« pod »Ve trn«. 24175-1 TRG. POMOČNIK išče službo v trgovini — kot sluga, sle ;idiS'nik, inkasant ali kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaneslj v«. 24177-1 Službo dobi KROJ POMOČNIKA za velike kose, sprej-ne prvovrstni salon. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dober zaslužek« SLUŽBO DOBI gospodinjska pomočnica, ki zna kuhati dobro domačo hrano in zna opravljati vsa hišna dela pri boljši manjši druži ni. Plača ln h ana dobra — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 24050-la SLUŽKINJO zmožno vseh hišnih del sp ejme s 1. januarjem tričlanska družina Na. slov pove oglas oddelek »Juta« 24115-la FRIZERKO dobro moč sprejme Pin-taj Emest, Rimski trg 2 24167-la KUHARICA samoi~to.ua. vajena dobra meščanske kuhe, v starosti 30—40 let, sposobna opravljati Culi druga hišna de!a se jpr j-'-o takoj k 3 članski d'u2i-ni. Naslov v vseh oosl. Jutra. J31S0-la KUHARICO boljšo, ki bi opraviJ-Ua vsa dela in ram "stoj *o vodila gospodinjstvo 3 članska cl užine, iščem. Ponudb- na ogl. odd. Jutra pori »7- nov-m letom«. 242i5-la SOHASICO z dobro p ivatno p akvo. sprejme Hotel. Ponudbe na og!. odd. Jut a pod »Dobra moč« 24194-la GOSP.' POMOČNICO mlajšo, iščem za vsa go-spc slov Jutra. 24228 " KRZNENE MUFE prod-m. Kcvačič, Star. trg 21-11, v h ši kav m-Zalazn-k 24216 6 SALONSKO URO stojeio i goiTio p o'-m Nas:ov: Čopova 1. pr.-i vhod, vrata t. 12. — 03'ed od 12. do 14. ure. 24189-6 ŽENSKO KOLO znamke »Bsm rek-, v dob em stanju, prodam. Nasiov: Čopov i i, p.vi vh d, vrati št. 12 — pnUičJe. Ogled od 12. do 14 ure. 2^190 6 BRILJANTNI PRSTAN' z večjim k tnnoni. pr> elam. Pc^-ednik: iz>lju cem. Nasiov v Včeh posl. Jutra. 241S3-6 JOPIČ nepremočljiv, za damo ali lauta, gojzerje št. 38 ter nizke snežke št. 38. prodam. Naslov v v e.i posl. Jutra. 24199 6 4 RAUIOAPARATE nbljene proda bes nec Ogled r,Rad:OVa!«. D:l-matno7a. 24 98 6 MOŠKE GOJZERJE dobro ohranjene, št 42. kovane, prod m. Ogled od 3 do 9 ure dnp — Na-.lov v vseh dcs;. Jutra 24201-0 PISALNI STROJ prenosni vodilne zn m ke, p-od.im Og ed m d 13 in 14. uro Delavski dom. soba 11-1. 24205 fi OKRASNI CVETLIČNI LONEC, lep velik, prodam. Iz prijazno .t- na ogled v cvetliča-n Hs'B-mansky, pasaža Nebotičnika. 24212-5 SREBRNA LISICA izredno lepa. velika, nova, naprodaj. N.'sIo; v vseh poslovaln »,T' t at. 24154-6 ŽENSKE GOJZERICE št. 38, dobro ohr nj.ne, prodam. Medvedova ul. št. 26, L vrata levo 241706 BLEKTRINO FEČ novo, ugodn o prodam. Naslov v oglacnem o-J-delku »Jutra«. 2V69 6 KOMPL. SPALNI: O trd les, prodam po zelo ugodni ceni Naslov .pove oglasni oddelek »Jut -•« 24173 6 PRODAM IGRAČE: novo pupo, medvedka, avtemob lftok z g ražo. par m šifona in eu'"-a-nec. predvojno Mago. Je-il^nl pribor. Ze!Ja-6ka ul. 11-1, Kolezija. 24178 6 ZARADI SELITVE prodam sp Ini divan. ve-l;ko, dobro oh-an J eno oisalno mzo in om-ro. Vpašati na oglasni oddelek »Jutrac pod šfro »Spilni divan«. 24182-6 PRODAM železen kotel in poljski kotel teT klaviisko harmoniko z 48 basi. Poljanska cesta 51. 24180-6 - j« W »ii^li-iJ UtlU GOBE KNJIGE znanstvene, tehnične, medcinske in leposlovne, slovenske in nemške — novejše, kupuje knii-garna K einmavr it Bam-berg. Miklo&fieva 16 24146-7 PLENICE rabljene ali nove, kupim. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Plen ce«. 24221-7 STAR PAP R kupujemo. — R WebeT, Pieina ulica 8. nasproti mestnega kopališč* J.—360-7 steklenice razrie vr>tt tujuj-n n. ,• • N« Viir if-i c, _jt. ai iorau B Gu -liti V->.in:k v l; 2. J-31S M PRAZNI SKATLlr uo Mama mleka topet »a puiemo b GriStin Vocini to» rr« 2 1-324-M "r za mojo cizo kupim pnevmatike (plaJč in zračnice) 760X90 ali 30X 3.^, nove ali » dobrerr stanju. Kaifef. Florjanska 4. 24004-7 pohi&tvo preproge ter druge upo-ab::e predmete kupi trgovina z r.iblj-umi pred meti i.O s 1 e d«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 24120-7 ŠIVALNE STROJE vseh vrst kup mo in -es dobro piačamo. Ponudbo t gorati z rabljenimi predmeti ->Ogled*. M.st-m trg 3 (vhod sk^zi vežo). 2411C-7 uradnik-«zgnan£c srednje postave, kupi že nošeno obleko. Ponudbe z navedbo oene nn ogl. odd. Jutra pod »Pot e-ben«. 24192-7 ŠKORNJE dam6ke ali moške, ru-Jave ali črne. kupi štrukelj. VošnJ..kova ul. 10. 24211-7 »GRŠKO VADN CO« Bradačevo kupim tallOj aH zamenjam z\ Bra-dač-Osanovo Grško slov-n co. ali slednjo prx!a.-n. 1'onudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Grška vaetnica« 24164-7 mmm ZAPRT PROSTOR z možnostjo vp:ljave elektrike aa vedi voda, v zdani al; lesen, stavbi, ob tekoči vodi (Tnovo, Vič) iščem v najem. — Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Kemična obrt«. 2 213-i7 Posest KLPIM HISO v mestu, so idno zgrajeno. v vrednosti cca. L 1,500.000. Plačam takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rentabilna hI..a« 21203-20 HISO IN STAVBNO PARCELO kupm. Ponudb© na ogl. oddelek »Jutra« pod ši-f o »LJubljana ali oko-lca«. 24166 20 PARCELO za zidavo dvojčka, 440 mi, s stavbnim dovoljenjem, vodovod, elektrika. suh teren, 50 m od Celovške — pri tramvajski post JI — po aelo ugodni ceni p-odam. — Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 24185 20 OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice, v srediŠIru, cr%ia m takoj go p:du. Nas ov v vseh posl. Jutra. 242>4-23 - PRAZNO SOBO išiem z-i takoj. Plač m do 250 l r na mesec. Al-b n Mi .kar. pri Ih lips rad o Aleksandrova 6. 24101 23:i SOBO s klavirjem, v sirovem središču, n:lad go -.pod. Ponudba na < gl. odci. Jutra pod »P! čsm eloo O' 24093-23a PRAlKO SOEO ve jo. po mežnost! vhod s stopn.šia. ščem za takoj alt pozneje Ponudbe na «ii c"d i Jutra pod »Solidna sfsn*««. 24229 23a opremljeno" soiio s posebnim vhodom — udobno, ev s hrano, v bi žlni centra a'i fe-am-vaja, išie mlajši, soli dan gospod. Pon\*dl>e na cgl. odd Jrtra pod »Stalen«. 21191J3. OPREMLJENO SOBO z dvema pcetelja/ra — ičeta dva stalna uslužbenca s 1. januarjem. Po možnosti s po ebnim vhodom. — .Po zve se v mlekarni na Mestnem trgu št. 21. 24161 23a OPREMLJENO SOBICO po možno?t- s posebnim vhodom, šče gospol s 1. de embrom. Ponudba na ogl. oddelek »Jutra-pod >Fcmoč«. 24163-23 i ., - . .llvl GLASOVIRJEV P<»l'iiaj'» se mo.«- telefons«; 'j9-"-3 ki je » novetn rav nobar tzi?leni mrnku Cgla. levaler ?Ia^rivir;ov Jnrises Zrin,skeg;i 7 II Ljubljana. J-337-S7 PR\S!ČJEREJCI! Odlične buče za krmo dobite še nekaj dni v Maistrovi ulici 10 — za belgijsko vojašnico. 24179-37 č i t a | t e p a z 1 1 i v o oglase „JUTRA" i IZGUBIL SEM na poti od poštne hranilnice do hotela Štekelj sivo, moško krzneno rokivioo, katero prosim oddati proti na adi 100 lir v mlekarni Babič. -regorčičeva ulic.' 4. 24108-37 POZOR! POZORJ Znanstvenik psiholog — Moder _ se nahaja v Ljubljani, TrstenjaKova Uilca 1-1 levo p leg kavarne Majcen Iz pisave vam pove značaj ;n prihodnjost Razi. ži am astrološka m hiro-mantsKa vprašan a Pišite mu. ali pa se osebno javite dnevno od 14. do 17. ure; ob nedeljah tudi od 10.—12 ure M.—336-37 DENARNICO s precejšnjo vsoto de-na Ja in osebno z—iz-n co, sem izgubil 27. t. m. Posten najditeij se naproša, da odJ." listnico in osebno lzkizmco v upravi Jutra, de ar naj si obdrži kot n gra-do. 24220 37 NAJDITELJA denarnice z izkaznic mi na ime Hafner 1 avle p osim, da mi jo vme na naslov prot. n gr di 500 lir. 24196 37 ČRNE KRPE sem izirubila iz Belj.Ske ul. do postaje Gs6ilni dom. Najditelji pro.= m. da jih odda p ot na-erad- pri Ivank; Ka te-lic, Bei Jaška 22. Ljubljana. 24206 37 IZGUBILA j sem damsko ovalno mode no broško din pred sr. večerom, v vrtim-škem vlaku ali olorog kolodvora. Ker je dr ig spomin, naj se od-cb p o-ti n j gradi v škof j i ulici št. 17. pritličje, d" no. 24176 37 PES volčje pasre. temnosiv, se je zattke! Odd.it ga je proti nagrada v L.iub-linn' Piorijanska ul ca št. 5-II. 24184 37 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informac" je »SERVIS BIRO«, Selenburcov!» ul. 4 tel. St. 2109 # V Mokronogu je bila meseca decembra od terorističnih zločincev umorjena naša nepozabna žena, hčerka in gospa Andlovec Julijana ro). KREVH soproga preglednika fin. kontrole Zapustila nas je v starosti 38 let. Ohranite ji blag spomin. Ljubljana, Mokronog. Gušlanj. Jesenice Vipava, dne 28 decembra 1943 Žalujoči ostali: Jože Andlovec, pregl. fin. kontr. Ignac Krevh, oče; Antonija Krevh, mati; Viktor, Pepi, Ivan, bratje; Marija, Antonija, Tončka, Lojzka, Elma, Vilma sestre — in ostalo sorodstvo. ZAHVALA V dneh moje težke tuge ml je bilo splofino sočustvovanje za mojim nepozabnim soprogom MIROSLAVOM FOGORELCEM šefom administracije in prokuristom Beograjske Radijske postaje, majorjem v rezervi, imejiteljem več odlikovanj za hrabrost v največjo tolažbo. Posebno zahvalo pa izrekam, vsem, ki so ga spremili v tako častni udeležbi na njegovi zadnji poti ln krasili oder z venci ln šopki. Nadalje izrekam zahvalo hvaležnosti g. primariju dr. Schwei-gerju, za izvanreden trud in nego, za časa njegove dolgotrajne bolezni, kakor tudi čč. sestram Sanatorija Slajmerjevega doma. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 31. decembra ob pol 9. url zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja, pri oltarju Marije Pomagaj. Ljubljana, dne 30. dec. 1943. Globoko žalujoča soproga DANICA ter »stalo sorodstvo Po daljšem bolehanju je v splošni bolnici dne 28. t. m. zvečer mirno zatlanll za vedno oči naš dragi REISNER FRANC krojač in trgovec star 67. let. Pokojnik leži na Žalah, v kapelici sv. Petra. Pogreb bo v četrtek, dne 30. t- m. ob treh popoldne. Ljubljana, dne 29. decembra 1943. Žalujoči ostali: FRANČIŠKA roj. VODNIK, soproga; JOŽEF REISNER, brat; S. MARIA NICEPHORA REISNER, sestra, ter ostalo sorodstvo. - VvjU.-rfjfJv.Vff A^MIS* . -"i-*'. .'T"-«, v' Daphne dn Maurier: 58 ZALIV Roman >še vedno ne vem, zakaj ne greš z nami,« je spet začel, »a ju tn zvečer te po tem takem pričakujemo v Okehamptonu. Ko se bomo danes peljali skozi Helston, ti naročim za jutri pc-stno kočijo.« »Hvala ti, Harry « Spet se je potrkal po koncu škornja. »Stoj pri miru. grdavš, je rekel svojemu konju. Nato spet Doni: »Mejruda t' dela ta preklicana vročica še vedno preglavice, samo da nočeš priznati« »Ne,« je zatrd la, »saj nimam vrečice.« »Očj se ti tako čudno blešče.« je dejal, »že od trenutka, ko sem te videl na vrhu v poster", so se m-i zdele izpremenjene. Drugačen izraz imajo, vrag si ga vedi, kaj jim je.* »S j sem ti dopoldne rekla, da se staram; čez tri tedne mi jih bo trideset « »Ne, hudi m ana. to rA t;sto,« je vzkliknil. »Nu. prav, ne morem si misliti drugega, kakor da sem zaplankan; do konca svojih dn; si bom belil glavo, kaj se je zgodilo s teboj.« »Skoraj bi rekla, d* ss jo boš, Harry.« Teda- je zavihtil b'č ln sunkoma obrnil konja; v lahen skok je oddirjal po vozni poti- vez jo Je malce počasneje ubral za nj m; otroka sta se smejal- gkozl okence ter pošiljala očetu poljubčke dokler n'ao zavili na cestni ovinek in jima ni izginil izpred oči. Dona je šla skozi prazno obednico na vrt. Hiša je že kazala zapuščeno lice, kakor bi v svo'ih starih kosteh čutila, da bodo stoli zdaj kmalu pokriti s prevlekam1, oknice zaprte, vrata zapahnjena, tako da ne bo ostalo tu nič drugega kakor njena lastna skrivnostna tema: ne solnca gotovo ne bo, ne gi n sov, ne smeha, samo nemi spomin na minule dni. Pod tem drevesom je bila vznak ležala na solneu fr« gledala metulje; tu jo je b!l Godolphin prvič obiskal ln jo presenetil z njenimi prosto vihrajoč!mi kodri in s cve-tlicam> za ušesom. Takrat so cvele v gozdih hiacinte- zdaj jih ni bilo več. Praprot, ki je zdai segala odraslemu človeku do pasu, je tfla takrat še mlada in sveža. Toliko naglo vzcvele. naglo zbledele mirne! Njeno srce je vedelo, d3 »ma te stvari zdaj zadnjikrat pred očmi; nikoli več se ne vrne v Navron. Toda nekaj od nje ostane tukaj za zmerom: lahni koraki. hiteč: nlzdo^ proti zal!vu, dotik njene roke na deblu drevesa, odtis njenega telesa v visoki travi. Nekega dne, čez mnogo let, bo nemara kdo hodil tod im pr'sluškoval v tiš no, kakor je ona prisluškovala in sršal šepet sanj, ki ;ih je tu sanjala, v kresni dobi. na sor.čni pripeki ped belim nebom Zapustia je vrt. poklicala konjarja na dvorišče