Letnik VIII.
VJ^Gorici, dno 4. oktobra 1900.
Številka 41.
Pourljiv list za\ slovensko ljudstvo n;i Primorskem.
I 'st' en vero, (ioni, cesarja !
Izhaja vsaki flelrlek i>li fi. |n*|». Ilokopisi sr ne vračajo. \<*IVa111:11v;111a pisma si- im sprejemajo.
Cona za celo Ido li kron, /.a pol l«-la :’> krone. /a manj prenin>.iie i krone za celo leto.
l/.ilajalelj in vorn i un>il n i k: IVAN UA.TT.
Tisk. »Namilim tiskarna v (iorici.
Naročnino
i n o /. n a n i
1 a sprejema upravniSlvo v (iorici, Sh-
meniška ulica št. it. Tosamezne Številke se proilajajo v tolmkarnali v Šolski ulici. Nunski ulici in na K meniškem I holmi (Itiva (lori
1‘njskei
Rokopisu sprejema iireiluiStvn
Corno) At. 14 po 10 vin. Gorici, ilvoriftta sv. llilurijs it. 7.
  &
llllllltMIMIIIIIHlinilMIIIMIIIIIIIIIIIIMIMMIIMMIMIIIIMIIMIMIIIIIMMIIIIIIIMMIIMIIillllIMMIIIIIIIIIIIIMlMIMIlMIIIMIIMIMIIIMIIIIIIIIIIMII
Prihod na ^oriško mejo dne 21). sept.
Točno ob 7. uri in pol zjutraj došlo je na divaško postajo Nj. Velič. presvetli cesar Kratic Jožef I. Postaja je l>ila vsa v zastavah, prepletena se zelenjem.
Nj. Veličanstvo so pričakovali: Ekscelenca namestnik Goess, okr. glavar dr. Laharnar in drugo urudnišlvo. Zbralo se je veliko ljudstva iz Divače in bližnje okolice. Zastopane so bile štiri občine: Naklo, Povir, Lokev in Hodi k, kakor tudi duhovščina iz teh občin.
Najganljiveji pa je bil pogled na šolsko mladino, nad ()()0 otrok, katere je učiteljstvo pripeljalo iz Divače in bližnjih krajev. Otroci so bili razpostavljeni v dve dolgi vrsti, na levo dečki, na desno deklice. Vsaki otrok je imel v roki zastavico. V prvi vrsti so isti držali narodne in deželne, v drugi vrsti pa cesarske. Ko se je bližal vlak, so 11.1 dano znamenje mahaje pozdravljali in ob jed-nem klicali iz nedolžnih grl čvrsti „Zivio“, ' ki se je daleč razlegal ob kraške pečine. Ko je cesar izstopil in se mu je namest- j nik predstavil, pokloni! mu je belo oblečena učenka, hčerka učiteljeva, Vida Hano, krasen šopek z nagovorom: „Ve- , ličanstvo, sprejmite znak naše ljubezni!*1 ! Nj. Veličanstvo je vsprejelo lastnoročno la dar, z besedami: „Zahvaljujem se“. Cesar je najprvo nagovoril g. učitelja Ivana Hano rekoč: „Vi ste tu učitelj?“ „,.Da, Veličanstvo !*‘“ ,.So ti otroci vsi pod Vašim vodstvom?*1 ,.,.Ne Veličanstvo, otroci so od več šol iz okraja11 „Lepo, lepo“.
Na to je namestnik pradstavil urad-ništvo, duhovščino in župane, katere je cesar milostno ogovoril.
Ko je vstopil v vlak, zavihrale so zopet ..astavice in krepki „Zivio“ se je razlegal po sinjem Krasu.
V vozu je pa Nj. Veličanstvo z veselim in radostnim iicem odzdravljalo, dokler se ni zgubil vlak vzradoščeni mladini in odraslim izpred oči.
Na Nabrežino je presvetli cesar došel ob 8. uri f) minut. Nepričakovano j je izstopil, govoril par besedi pred navzočo duhovščino in se pohvalno izrazil o došli šolski mladini, ki je zapela cesarsko pesem. Tudi v Tržiču je cesar izstopil. Na vseh postajah ga je ljudstvo navdušeno sprejemalo.
Pred prihodom cesarjevim v (iorico.
Vkljub velikim varnostnim odredbam, ki bi bile lahko marsikoga odvrnile od slavnosti, prispelo je od blizu in daleč na tisoče naroda v Gorico, da vidi svojega ljubljenega vladarja in se udeleži sijaja, ki se je vršil ta dva dneva. Že v petek 28. septembra je bilo videti po cestah in ulicah goriških vse polno vnanjih Ijudij, ki so vreli gori in doli ter si ogledovali slavnostne priprave. V soboto zjutraj (vreme je bilo naj k ras n ej š e iti enako ves dan), pa so bile zarana že napolnjene vse ulice, a še vedno je priha-
jalo od vseli strani dežele novih trum, ve- |
I i ko jih je prišlo po železnici s posebnimi vlaki, ki so prispeli v Gorico že pred osmo uro iz Nabrežine, Trsla, Tržiča in Kormina. Okoli osme ure je že nastala pravcata gneča, lo uro pa so bili zaprli že (tuli vsi uhodi v mesto in zaprl je bil Imli kolodvor, llstop je bil dovoljen samo še olieijelnim udeležencem,ljudstvo se je moralo umakniti za špalirje. Vojuki, veterani in posebni civilni reditelji so delali špalir ob Frane Jožefovi cesli in po ulicah, koder se je imel pripeljali Nj. Vel. cesar. Mej lem pa so prihajali občinski zastopi i/, cele dežele z belo ru-dečimi zastavami in z na drogovih zastav pritrjenimi napisi občin. Vsi li zastopi so se postavili ob cesti od kolodvora po okrajih ob jednem z društvi, veterani, šo-lsko mladino, zavodi ild.
Na kolodvoru so se zbirali dvorni dostojanstveniki, vojaški in civilni, deželni glavar z deželnim odborom, župan z obema podžupanoma ler mnogi drugi višji uradni dostojanstveniki.
Prihod cesarjev na goriško postajo.
Točno ob it. uri jo naznanilo HI strelov z grada, da seje pripeljal na go-riški kolodvor dvorni vlak z Nj. Vel. cesarjem, iločim so svedočili streli niožnar-jev že prej od Hubij, da so bliža (Iorici cesar. Tedaj pa so začeli zvonili vsi zvonovi ne samo v mesiti, marveč tudi po vsej goriški okolici.
Ko se je pripeljal dvorni vlak na kolodvor južno postaje, jo zasvirala vojaška godba narodno himno, (lesar je z mladeniško gibčnostjo stopil iz voza ler po vojaški odzdravi ja joč korakal ob častni kompaniji. Ob enem je izstopilo vse cesarjevo spremstvo: miuislerski predsednik dr. pl. Koer ber, generalni adjutant cesarjev, grof Pa ar, Kem. vitez Itollras, major P i I I i k, ko r v el n i poveljnik
II o e h n e I itd. Po kratkem pozdravu dež. glavarja vit. Pajorja. kateremu sc jo milostno odzval cesar, nagovoril je Nj. Velič. v daljših besedah goriški župan Ventili rekoč:
„Vaše posvečeno Veličanstvo! Preki peeega srca spolnjujem visokočaslno nalogo, da v imenu naroda le, Vašemu Veličanstvu zveste Gorice izrečem naj-prisrčneji pozdrav in dobrodošli. S lem pozdravom spajam izraz najtopleje zali valnosti na milosti, katero je Vaše Veličanstvo blagovolilo izkazati s tem, da je osrečilo naše meslo s Svojini Najvišjim obiskom. Neizbrisno v spominu tega zvestega ljudstva so letne številke 18:>7, 18(52, 187f> in 1882*), katere deduje v narodu oče na sina. Tem dragim spominom se pridruži osrečujoči nas in vroče pričakovani današnji dan, — dan, na katerem nam je dano v navzočnosti Vašega Veličanstva obnoviti svete vezi, ki nas vežejo že štiri stoletja dolgo z Naj-
*) Letnice, ko je hit cesar v (iorici. — Up. ured.
višjo dinastijo. Vaše Veličanstvo blagovoli sprejeti iz srca tega zvestega ljudstva izvirajoče pojave veselja in odkritosrčne udanosli. Blagovolilo tudi milostno ozreti se na lo mesto, ki je ponosno in nad vso srečno, da sme med svojimi zidovi ohranili Vaše Veličanstvo in ki se nadeja od Vašega Veličanstva milega in slavnega vladanja rasli in proevita, ter da um podelili1 Vaše Najviše varstvo".
Temu nagovoru so sledili burili živio in evviva klici, na kar je cesar odgovoril v italijanskem jeziku:
,.0dkrilo me je razveselilo, da mi je bil po daljšem času tako pomenljivi povod, da zamorem priti v to lepo glavno mesto, o katerem prebivalstvu imam toliko dokazov zveste Ijubavi in udanosli. Prepričan sem, da najdeni ludi sedaj ono lojalno čustvo, katero je vezalo v si k dar to mesto s celo deželo, zalegadel so hočem rad pomuditi tu in veseliti na kultiireluem napredku lega mesla, kateremu ostane vedno naklonjena Moja očetovska skrb-1.
Po leli besedah cesarjevih je nav-slal mej ljudstvom pravcati vihar navdušenja. Mej nepretržniini živio in evviva klici se je podal cesar potom k vozu iu uhod v mesto se je pričel.
Prihod v mesto.
Najprej se je peljal župan Veli ul i, v drugem vozu ministerski predsednik Koer ber in težaški namestnik Goe s s, na lo dvorna kočija z Nj. Vel. cesarjem, ki je bil v paradni maršalski uniformi z velikim križem in v spremstvu generalnega adjutanta grofa Paar-a. Cesarski voz so spremljali štirje črno oblečeni biciklisti s krasno s cvetjem okrašenimi kolesi. Kolesarji, štirje krepki možaki: M a r i n č i č, M o zeti č, (J y r a in Palic h so imeli nalog, v slučaju kakega napada hitro preprečiti napad.
Ko se je cesar peljal v mesto, spremljal ga jo pravcati orkan iirnebesnega navdušenja: mej zvononjem vseh zvonov goriških je donelo slotisoče navdušenih klicev s ceste iu poslopij, neštevilno belih robcev in možkili klobukov je mahalo cesarju prisrčni pozdrav, a težko pričakovani in ljubljeni vladar je prijazno smehljajoč neprenehoma vračal pozdrave kimanjem z glavo in salutiranjem po vojaško.
Pozdrav goriških gospej.
Na ribjem trgu je v tem že pričakovalo cesarja ua krasno prirejeni estradi :{(>() goriških dam v slavnostnih toaletah, Ko se je cesar pripeljal do Ie estrade, je izstopil ter šel naproti grolici Selmi Co roli i n i, katera jo po trikratnem globokem poklonu sporočila cesarju pozdrav in dobrodošlico goriških dam, na kar se jo cesar prisrčno zahvalil ter podal slednji predstavljeni mu dami roko.
Mej drugimi je bilo navzočih tudi mnogo slovenskih dam. liči županova je poklonila cesarju šopek svežih rož.
1 Na to se je odpeljal cesar po šolski ulici ua Travnik v cerkev sv. Ignacija.
Zahvaluica pri sv. Ignaciju.
Ko se je prikazal cesar pod krasnim in originalnim slavokom konci šolska ulice, zadonelo mu je nasproti iz tisočev iu tisočev grl na Travniku zbranega občinstva viharnih živio in evviva klicev. Na vseh oknih in balkonih hiš, raz katerih je vihralo na stotine zastav, se je gnetlo vse polno ljudstva, ki so pozdravljali cesarja z mahanjem robcev in klobukov.
Na glavnem uhodu cerkve, kjer je bilo zbrano častnišlvo, mestni zastop in uradništvo, je pričakoval cesarja kne-zonadškof kardinal dr. M i s s i a z vso goriško duhovščino ter Ga spremljal v notranje krasno prenovljene in opremljene cerkve. Tu se je vršila kratka cerkvena slovesnost, katere se je udeležil Nj. Vel. cesar in najvišji dostojanstveniki, predstojniki vojaštva in uradov itd. ter se je zapela zahvalna pesem. Za cesarja je bil prirejen na evangelski strani pri altarju poseben baldahin. Mej Tantum ergo in blagoslovom je cesar klečal.
Delili
Cerkvena svečanost je trajala pol ure. Mej tem se je na Travniku spremenila slika. Kordon pri uhodu ulic na Travnik je odstopil in nove mase ljudstva so drle ua Travnik, da se morejo udeležiti sijajne slovesnosti, ki se je poslej razvila tu. Na ogromnem prostoru Travnika je bilo razvrščeno vojaštvo in veteranci.
Ko se je po dokončani zahvalnici prikazal cesar na uhodu cerkve sv. Ignacija, nastal je nepopisen vihar med ljudstvom, ki Mu je gromom klicalo pozdrav z „živio“ in „evviva“. V sijajnem spremstvu se je Nj. Velič. podalo na to ogledoval vojaštvo in veteranski zbor. Cesar jo mej sviranjem generalne koračnice korakal ob fronti vojaštva ter se vstopil potem k vodnjaku. Vojaštvo je nastopilo d e file in korakalo ob strani Paternolli-jeve hiše proti škofiji. Najprej so korakali deželni brambovci, potem garnizu-joči pešpolk, za tem veterani. Ko so korakali mimo cesarja brambovci, je Nj. Vel. zadovoljno pritrjevalo z glavo, enako pri veteranih. Predsednika veter, društva Jacobija, je cesar pozval k sebi, izrazu joč veteranom Svoje priznanje. Mej drugem je dejal Jacobiju cesar: „V i ste si pridobili prav mnogih z a s 1 u g“.
Na to se je podal cesar peš v Svoj dvorec na okrajno glavarstvo. — V trenutku, ko je prestopil cesar prag rezidence, se je prikazala na poslopju cesarska standarta (zastava). Nj. Vel. se je potem podalo v Svoje prostore, viharno pozdravljano od zbrane množice. Cesarja je v rezidenci sprejel ininistemki predsednik K o e r b e r. namestnik G o e u ■ iu dvorni svetnik Hosizio.
Poklon deželnih stanov.
Visok slavnosti jo bil, ko so jo poklonil Nj. Volit, de?,('Ini znstop. Na verandi, ki so nahaja na desni sl rani j»la-varstvenoga poslopja, jo bil prirejen poseben šotor s cesarskim preslolom. Nasproti lomu na desni jo stal deželni glavar vitez dr. Pa j er, na njegovi desni deželnega glavarja namestnik dr. Gre-g o r č i č, na levi starosta dež. poslancev l)o l lori. Navzoč je bil kol deželni poslanec tudi Nj. Em. kardinal dr. Jakob Missia in vsi ostali poslanci. V polu-krogu za njimi pa so stali vsi župani, kateri so so udeležili poklonitve.
Ko so jo prikazal cesar ter šol proti šotoru zaorili so mu navdušeni ,,živio“• iu „evviva,‘ klici navzočih, katerim so se pridružili gromoviti živio-klici na Travniku na tisoče zbrane množice.
Na to je stopil pred cesarja deželni glavar dr. Pajer in Ga nagovoril z besedami. katero prinesemo doslovno prihodnjič.
Ko je deželni glavar dokončal svoj govor, zaklical je:
N,j. Veličanstvo naš najmilost-Ijivcji cesar Franc Jožef I. naj živi!
Vzkliku glavarjevemu so jo pridružil navdušeni klic vseh navzočih. Ta klic pa je bil ob enem znamenje na Travniku zbrani množici, da ,je dala izrafca naj-višemu navdušenju z urnebesnimi živio klici. Ta trenotek so zapeli zvonovi v stolpu sv. Ignacija, na Gradu so zagro-moli topovi in godba je zaigrala cesarsko himno. Velikansk, silen, da neopisen jo bil ta trenotek, ko se je poklanjal Gospodarju dežele ves narod in njega zastopniki.
Ta hip ki je vidno vzradostil Nj. Veličanstvo cesarja, je stopil pred Njega dr. Anton Gregorčič ter mu v imenu dežele poklonil na krasni blazinici zlato spominsko svetinjo, na kar se je cesar prisrčno zahvalil.
Svetinja, katero je izdelal dunajski umetnik in mojster Tuu len h ay n,predstavlja na jedili strani dobro zadeto sliko Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1., na drugi strani podobo cesarja Maksimilijana i. in zadnjega grofa LeonhardaV. goriškega, po čegar smrti, kakor znano, je pripadla grofovimi po dedščini v last Habsburške hiše.
Ko si cesar zadovoljno ogleda spo-minjsko svetinjo, se približa najprej kardinalu ter ga nagovori, potem k deželnemu glavarju, ki je po cesarjevem nagovor'.! predstavil Nj. Vel. vse poslance, najprej pa dež. odbornike, začenši pri dr." Gregorčiču kol namestniku dež. glavarja.
Cesar jo reko! dr. Gregorčiču : Midva se poznava že iz Dunaja11. Cesar je vsakega izrnej poslancev posebej nagovoril, prašal je vsakega n. pr., kateri volilni okraj da zastopa, ter se je zanimal za tamošnje krajevno razmere. Mej drugem je rekel poslancu Lapanji, kateri je menil, da v njegovem volilnem okraju težko pričakujejo železnice: „ Da železnica jo težavna stvar11.
S poslancem in odbornikom dr. Abramom jo cesar govoril o pogozdovanju Krasa in o razdelitvi pašnikov. Omenil je, da jo, vozeč se po Krasu, sam opazil viden napredek v pogozdovanju Krasa ter da upliva na to najbrže dobro razdelitev pašnikov.
Za poslanci so prišli na vrsto župani, katero je predstavi! dež. glavar in sicer jo bilo namenjenih za predstavo I3 županov, za vsak sodni okraj jeden.
Cesar je nagovoril izmed teh dva italijanska župana in kakih pet, šest slovenskih, med njimi najprej ekscelenco grofa Franca Coroninija, Šenpeterskega župana, potem kobaridskega župana, ajdovskega, cerkniškega, kanalskega in belskega g. Jonko-ta, kateremu je cesar rekel: „Midva sva že stara znanca11. Po tem aktu je odšel cesar v Svoje prostore.
Sprememba glavne vojaške straže.
V lem se je približalo poludne in kakor je običajno na cesarskem dvoru na Dunaju, da igra ob menjavanju dvorne vojaško straže vojaška godba, tako se je zgodilo tudi zdaj na Travniku pred veliko vojašnico.
Tu pa se je zgodilo nekaj posebnega.
Ko začuje naše ljudstvo glasove cesarske himne, poloti se ga toliko navdu-
šenji'. da jame mej sviranjem godbe glasno peti ,.Bo£ ohrani, Bofj obvaruj, nam cesarja Avstrijo!“
To je cesar slišal in je v pogovoru z nekimi gospodi se z vidnim zadovoljstvom izrazil o tem intermezzu.
Predstava dostojanstvenikov in ohlnstnij.
Popoludne ob 2. uri se je vršilo predstnvljenjo cerkvenih, vojaških in civilnih dostojanstvenikov ter predstojnikov raznih oblastnij. Najprej se je predstavil Nj. Eminenca kardinal z duhovščino, na kar so sledili drugi.
Nj. Em. kardinal je v svojem nagovoru povedal presvetlemu cesarlu, da je njegova duhovščina s celim srcem udana cesarski hiši, in da skuša to udanost utrditi tudi med ljudstvom, toda obžalovanja vredno je, da je v škofiji veliko pomanjkanje duhovnikov. Nj. Em. prosi, da bi mu Nj. Veličanstvo blagovolilo pomagali. Svoj nagovor konča s prisrčnim voščilom .Njegovemu Veličanstvu. Presvetli cesar se zahvali in obljubi pomoč. Nato mu Nj. Em. predstavi vse navzoče duhovnike. Presvetli cesar je imel za vsakega prijazno besedo,
Itazkritje spominske plošče na deželni hiši.
Točno ob 3. uri zapusti cesar s Svojim spremstvom Svoj dvorec ter se odpelje pred deželno hišo. Ob ulicah je bila razvrščena šolska mladina. Na stolnem trgu pa so cesarja pričakovali deželni odbor z glavarjem na čelu in vsi poslanci tor župani in ogromna množica ljudstva. Ko se pripelje cesar, zasvira godba cesarsko pesem in cesar stopi z voza ter se poda na pripravljeni prostor. Deželni glavar Ga pozdravi ter Mu naznani, da je dežela vzidala tukaj spominsko ploščo v proslavo tega dneva. Moj tem se zavesa odgrne in pri tej priči zaorijo glasni živio klici. Nj. Vel. cesar je sprejel zadovoljen na znanje ta čin tor se odpeljal potem na trg starega sv. Antona na sadno razstavo.
Cesar v sadni razstavi.
Pred uhodom v sadno razstavo jo pričakoval cesarja predsednik c. kr. kmetijske družbe ekscelenca grof Franc Co-ron i n i z odborniki.
Cesar je vstopil v razstavo ter jel ogledovati isto. — Posebno dober ni is sla napravile na cesarja dve podobi, katero je naslikal gospod G vaj c, profesor na tukajšnjem ženskem izobraževališču, predstavljajoči jod na slovenski del in jedna italijanski del deželo.
Predsednik je predstavil cesarju gospoda Gvajca, kateremu je izrazil cesar Svoje Najvišje priznanje. Potem je ogledoval razstavljeno sadje z veliko pazljivostjo. Govoril je z raznimi razstavljalei kakor: z gosp. grofom Žigo Al tem so m, z g. Jakončičem, z AI p i-jom in drugimi. Na razstavi so bilo tudi žensko z Mrd, ki so lupile češpljo, kar je cesarja posebno zanimalo.
Cesar je popolnoma zadovoljen zapustil razstavo ter se odpeljal potom v novo mostno hiralnico pri ,.rusi hiši“ po ulici Dreossi. Ko si je ogledal hiralnico, se je vrnil po ulici Dreossi čez stari trg, po municipalni ulici in mimo kapucinov po tržaški cesti najprej v vojašnico brambovcev in potem v lopničarsko vojašnico.
Na dvorišču jo defilovalo cesarju topničarstvo; po dovršenem delileju iu ogledu vojašnic sejo vrnil cesar po Ra-štelu zopet v Svoj dvorec.
Ihorni obed.
Zvečer ob (j. uri je bil v rezidenčni dvorani dvorni obed. Navzoč ji' bil mej drugimi Eminenca kardinal Missia, eks. grof Franc Coron i ni in grof Attems, ter slovenski poslanci gg.: Muha, dr. Hojic, Oskar Gabršček in dr. Abram.
Moj obedom se je na Travniku zbirala čedalje večja množica ljudstva in so svirale razne godbo. Vnovič in vnovič so zaorili iz množice gromoviti živio in evviva klici, ki so uprav tekmovali mod seboj v navdušenju.
Bakljada in razsveeava.
Že v rani večerni uri so se začele razsvetljevati vse hiše v mestu in okolici. Na oknih in balkonih so se prikazovali divni in vmes jako znakoviti transparenti. Tako je bila na balkonu in oknih predsednika veler. društva Jakobi-ja
v vojašniški ulici izražena znakovila zgodovinska prispodoba vladarstva deželo Goriško s slikami grofa Leonharda V. in cesarja Maksimilijana I., a na balkonu jo bil sredi zelenja kip cesarja Franca Jožefa I. Trg Korenj je bil ves v bengalični luči in prečarobno razsvetljen.
Ljudstvo seje gnetlo po vseli ulicah in vse se je divilo krasnim prizorom razsvetljave. Fontana na Travniku je žarela v beli in rudeči luči sredi zelenja...
Točno ob 8. uri jo pričela bakljada. Nastopilo je okoli 500 ljudi nosilcev z lam-pijoni, prod katerimi jo korakala goriška mostna godba in več drugih z dežele.
Mej baklado so jo prikazal Nj. Ve-lič. cesar na balkonu rezidence in ogledoval sliko na Travniku celi četrt uro, prijazno pozdravljajoč z roko. Občinstvo pa mu je grmelo neprestano navdušenih živio klicev.
S tem je bilo končano slavijo prvega dneva.
V nedeljo, dne 30. septembra.
V nedeljo, ob ur* sft je peljul cesar v Št. Peter, kjer je bil na pokopališču pri sv. maši in si je ogledal grob svojega nekdanjega vzgojevatelja, F. Z. M. grofa Coroninija. Na to se jo cesar odpeljal v deželni muzej. Gasilci, šolska mladina in društva so delali špalir. Ko se jo približal voz s cesarjem, je zaorilo mnogobrojno občinstvo. Cesarja je pozdravil deželni glavar vitez Pajor. Cesar si je ogledal vse zbirke. Sosebno ga je zanimal mašni plašč, ki ga je, kakor trdijo sporočila, vezla cesarica Marija Terezija. Cesar jo opotovano izrazil svoje posebno zadovoljstvo. Povrnivši so v glavno dvorano pod spremstvom namestnika dež. glavarja, d ra. Gregorčiča itd. — se je cesar upisal v spominsko knjigo. Od tu se ji' cesar peljal v vojaško bolnišnico, kjer si je ogledal tudi naprave Rdečega križa.
Ob 10. uri so pričele splošne avdi-jencije. Deželni odbor jo poklonil cesarju kaseto z fotograliškimi posnetki najzani-mivejih točk vse dežele. Poklonila so se mu tudi vsa slovenska društva v Gorici: „Šolski l)om“ „Del. podporno društvo'1, ,.Kat. del. društvo** itd.
Ob l'/a uri popoludne jo bil dvomi obed, na kateri so bili mod drugimi povabljeni tudi slov. dež. poslanci: dr. A. Gregorčič, Herbuč, Grča, Klančič, Lapanja in dr. Tuma; namestnik grof Gness, dvorni svetnik Felicetli itd.
Odhod.
Ob H. uri pop. so začele priprave za odhod. Ko ji' cesar ob 3'/o uri odhajal iz Gorice, so se ponavljali isti pojavi zvestobe in ljubezni, kakor prejšnji dan pri dohodu. — Na kolodvoru se je župan Venuti zahvalil cesarju na milostnem obisku, na kar se je cesar milostno zahvalil na lepem vsprejemn. Isto-t.ako se je zahvalil tudi vitezu Hosizio. Nadalje se je zahvalil kolesarjem, ki so povsodi spremljali cesarski voz. Deželni glavar ji! pričakoval monarha v paviljonu, kjer se je istemu zahvalil na obisku, rekši, da nam ti lepi dnevi ostanejo neizbrisni za vedno. Tudi cesar je zagotovil, da jemlje seboj najlepše spomine. Deželnemu zboru želi, da bi vsikdar bi a gon os n o deloval za blagor dežele, kakor v zadnjem z a s e d a n j u. Poslovivši so od navzočih je cesar stopal v dvorni salonski voz mej špalirjem dam. Kmalu se je pokazal na oknu voza. Navzoči so ga navdušeno pozdravljali, a cesar se jo zahvaljeval po vojaški. Ovacijo so se nadaljevale, ko je že vlak zapustil postajo.
Na postajah Zdravščina-Zagrad je ljudstvo pozdravljalo cesarja. Na poslednji postaji je bilo poleg dostojanstvenikov zbranih mnogo šolskih otrok.
Na Nabrežini je bil sprejem posebno slovesen. Akoravno je bil dohod cesarskega vlaka napovedan še le za 4. uro 50 minut popoludne, trla se je že ob H. uri množica pred kolodvorom. Ob 3'/., uri začelo se je dovoljevati vstop na peron kolodvora in sicer najprej društvom, potem posamičnikom ob najstro/ji kontroli. Na desni strani glavnega vboda so bili postavljeni pevsko društvo „Na-brežina" se svojo krasno zastavo in veteranska društva (2 tržaški, nebrežinsko in mavhinjsko) z dvema godbama, na levi strani od vhoda pa tržaška društva „Austria“, „Lega patriotica della gioventu
triestina“ in ,.l!nione operaia\ Na sredi so stali župnik nabrožinski iu duhovščina bližnjih občin. Za društvi in depu-taeijami gnetlo se je nad 2000 ljudij; prod postajo pa je ostalo 500 do 000 ljudij, katerim se ni dovolil vstop, ker se niso mogli legitimirali. Dvorni vlak je prispel ob napovedani uri na nabrežin-sko postajo mej pokanjem topičev in sviranjem veteranske godbe. Iz tisoč in tisoč grl zaorili so gromoviti „živio“-klici, v katerih so se zgubljali „evviva“ tržaških laških društev. S posebnim za-dovo jstvom naglašamo, da so veterani klicali skoraj izključno „živio“. Vidno ganjen je stopil cesar lahkim korakom iz vagona ter se podal naravnost na čelo desnega krila deputacij ter si je dal predstavili zaporedoma predsednike društev. —
Prišedši v sredino, je zapazil cesar g. Ivana Nabergoj a, ki je stal v vrsti le kakor privatna oseba. Takoj se je ustavil cesar ter je, izrazivši svoje zadovoljstvo, da ga vidi, vprašal gosp. Nabergoja prav prijazno, kako mu gre. Gosp. Nabergoj je odgovoril Nj. Veličanstvu, da mu gre dobro ter dostavil, da se čuti srečnega, da mu je še dana priložnost vidili Njegovo Veličanstvo, na kar je cesar odgovoril, da upa, da se bosta še videla na Dunaju ter se je milostno poslovil.
Ko si je cesar dal predstaviti še predsednike tržaških društev mej nepretrganimi ovacijami, nastala je naenkrat tišina tor se je začula od desnega krila v mogočnih akordih cesarska pesem, izvajana po pevcih ,,Nabrežine11 in „Skale11 iz sv. Križa. Takoj se je cesar podal naglim korakom pred pevce ter je vidnim zadovoljstvom poslušal krasno izvajano himno. Po dovršenem petju si je dal predstaviti predsednika društva „Na-brežina11, gosp. Caharijo, katerega je milostno nagovoril, na kar je predsednik v slovenskem jeziku odgovoril končavši z besedami: „Kličem Vašemu Veličanstvu dobro došlico na naših slovenskih tleli11.
Zalivalivši se g. namestniku za pojave udanosti, podal se je cesar zopet v vlak, ki se je pomikal iz postaje mej burnimi ovacijami, dočim se je cesar, stoje ob oknu svojega voza, zahvaljeval množici, ki je vsklikala, dokler ni dvorni vlak izginil z vida.
Cesarjevi darovi.
Nj. Vel. je podelil Nj. Em. kardinalu zlat pekloral (križec), napolnjen z ruskimi ametisti in biseri, s zlato verižico.
Tajnik Nj. Eminence č. g. Zamparo je dobil zlato uro.
Gospa pl. Hosizio je dobila krasen zapestnik.
Postrešček Nj. Eminence je dobil zlato iglo.
Srebrno uro so dobili: Rihard Toman, ognjegasec ; Janez Potočnik, dimnikar in Jožef Komel, obhodnik na c. kr. glavarstvu, iu sicer radi posebnih uslug, ki so jih napravili te dni.
Štirim kolesarjem, ki so po mestu spremljali cesarski voz, namreč: Pallich, Gyra, Mozetiču in Marinčiču je izrekel presvetli cesar pred odhodom zahvalo.
Za dobrodelne zavode in reveže je daroval 7SOO K. Slovensko Alojzijevišče dobi GOO K.
Cesarjeva zahvala.
Po najvišjem naročilu Njegovega c. in kr. Veličanstva dajem naslednje Najvišje lastnoročno pismo na znanje.
V Trstu, dne 30. septembra 1900. C. kr. namestnik:
L e o p o I d grof C o e s s.
L j u bi g r o I' G o ii s s!
Dasi som bil tudi vže ob Svojem prihodu prepričan, da najdeni obče zanimanje iu vdeležbo pri svečanostni spominski slavnosti, katero smo ravnokar praznovali, so vendar nad vse srčni pojavi navdušenosti, katerih priča sem bil, presegli vsa Moja pričakovanja.
Dobro vem, da izvirajo ti pojavi srcem, ki so trdna in vdana prestolu in državi, in srečnega se čutim, da je Moj zvesti narod na Goriškem in Gradiščanskem in pred vsem deželno glavno mesto Mi dokazalo, da velja nekaj na jako slovesen način izraženih čutov tudi Moji osebi.
Najprisrčnejše zadovoljnosti in hvaležnosti je polno Moje srce, katero ta narod jednako ljubi, in Jaz Vam naro-
; čam, da javno vsem naznanile Moja rii tilu kakor turli Moje popolno priznanje za vzorni rod med ljudstvom ul> sv«t-čanosti.
V Gorici, dne HO- sopi I9IIO.
F rane ■) o /. o I' I. r.
Note volitve za državni zbor,
V o I i I v (* v Is I r i. Dno 21. ni. ni. so so sešli lirvatski in slovenski dež. poslanci iz Islro, da so dogovore zaradi volitev v državni zbor. Sklonili so, da so postavijo kandidatjo v vseh potih volilnih skupinah. Kol osrednji odbor bodo poslovalo pol. društvo ,.Fdinosl‘ v Trstu.
Volilno Ribanje. Najživahneje gibanje se je razvilo na Dunaju in im Nižje-avstrijskem. — Tudi nemški naci jonalci napenjajo vse moči, da ohranijo dosedanje posestno stanje. Proti njim nastopajo kaj energično krščanski soci-jalci. — Obširen volilni oklic so izdali voditelji štajerske konservativne stranki'. V oklicu pravijo, da bo stranko vodilu i nadalje vsestranska pravičnost, kot so to spodobi krščanski stranki, da pa bo seveda zvesta ostala svojemu nemškemu I programu. — Mlado- in Slaročehi so za volitve sklenili kompromis.
N a z au p n e m s h o d u v G e I j u so bili sprejeti kot kandidati, za celjski okraj vitez Berks, za okraj Ptuj — Ljutomer dekan Žičkar, za mestno skupino Celje-Brežice dr. Dečko. Za peto kurijo so ni odločilo, ker ne dekan Žičkar niti Hribar nista dobila vouno glasov.
Kranjski liberalci postavijo v vseli volilnih okrajih svoje kandidate. V Ljubljani bodo mesto dosedanjega po-sianca Kušarja kandidirali dr. Iv. Tavčarja. Vsaj Šveglja ne bode dolg čas po zavezniku Ivanu.
Politični pregled.
Nemci proti nemškemu državnemu jeziku „Linzer Volkshlatt", glasilo nemške katoliške ljudske stranke, se ni oglasil samo proti češkemu državnemu pravu, ampak tudi proti volilnemu oklicu nemške ljudske stranke, ki zahteva nemški državni jezik. List pravi, da je ta zahteva skrajno pretirana, ker jo v Avstriji 8 milijonov Nemcev, 18 milijonov pa Ncnemcev.
Pomiloščenje srbskih veleizdajalcev. Srbski kralj je povodom roj-stvenoga dne kraljice Drage pomilostil, vse razven jednega, ki jih je radi zarote proti razkralju Milanu obsodila prejšna vlada. Milosti ni dosegel Kresovič, ki je kot glavna priča najbolj tlačil svoje soobtožene. Tako so oproščene nesrečne žrtve Milanove samovoljnosti !
Kongres katoliških učenjakov je zboroval minoli teden v Monakovem. Zbor je pozdravil naučili minister v ime vlade ter monakovski župan v ime meščanov. Altroche ljubljanski Hribar!
Vojska na Kitajskem. Razmere v Kini so se premenile, kakor ni nihče pričakoval. Vsakdo je mislil, da je vojska končana, vstaja saj za silo udušena. Toda bila je le kitajska zvijača. Princ Tuan, vodja bokserjev je prišel na krmilo vlade, general Tungluhsung, odločen pristaš bokserjev, pa imenovan poveljnikom severnih čet, ki se bodo vprle VValdorsoejevi armadi. 1’rinc Tuan je izdal tajen vkaz, v katerem naznanja, da je cesarski dvor sklenil za vsako ceno nadaljevati vojsko proti velesilam. Tudi iz raznih pokrajin poročajo o grozovitem klanju kristjanov in misijonarjev. Vsa zadeva postaja od dne do dne resnejša. Tudi nemški vrhovni poveljnik ne imponuje Kitajcem.
Vojna v Južni Afriki. Posamezni burski oddelki še vedno nadlegujejo Angleže. General Botha je sklenil boriti se do zadnjega zdihljeja. Angleži se hudujejo, da je Kriiger seboj odnesel vse državne papirje. Hoje se, da jih ti ne razkrinkajo v neprijetni luči. Nizozemska vojna ladija odpelje Kriigerja v Haag.
Mejnarodni socijalistiški kongres v Parizu se je vršil v znamenju needinosti med sodrugi. Ojstra razprava je nastala o vprašanju, jeli naj socijalist Millerand še ostane v ministorslvu. Komaj so zmagali njegovi francoski pristaši, ter je dobil dovoljenje, da šo nadalje vživa ugodnosti meščanskega ministra.
Papež in škofje o časopisju.
Sv. Oči* papož Leon XIII so v okrožnici z dno IT>. okt. ISS',1 izrekli naslednjo za vsakega krislijana volovažne besede :
„Kaloliško časopisje ima nalogo razkrivali hudobno .niklopo sovražnikov cerkve tor podpirali dolo pastirjev hišo Možje. Zalo je tudi dolžnost katoličanov časopisje krepko podpirali. Slabemu časopisju odroko naj popolno vsako udeležbo, dobremu pa naj priporni re vsak, kolikor mu je v njegovih razmerah mogočo, da bi čvrsto vspovalo in se širilo11. — Ob drugi priliki so dejali: „ Katoličan i ne morejo nikdar dovolj storiti za dobro časopisje sosebno z naročevanjem in sodelovanjem. Dober katoliški časopis je neprestan misijon.11 — Ob priliki neke avdijence so so sv. Oče tako izrazili : „Jaz smatram časopisje, ako povsem zastopa naše stališče, za najpripravnejše sredstvo, da znova poživi religijo in vero tudi v onih krogih, ki so sicer imenujejo katoliške, a so katoliški le po imenu. Katoliški listi najdejo pol tudi tja, kamor ni mogoče priti dušnemu pastjrju. Delokrog veri prijaznega lista so razteza ne samo na naročnike in njihove prijatelje, ampak na vsakega, komur pride v roke list ali kak njegov odlomek. To velja sicer tudi o časopisih, ki nasprotujejo naši sveti stvari, toda večkrat odtehta eno samo dobro zrno od našo strani — če pade na pravo mesto — col mernik zastrupljenega žita. katerega raztresajo ne-katoliški časopisi. — Papež Pij IX. je isto učil: „Svota dolžnost vsakega katolika je podpirati katoliški lisok ter ga razširjali kar najmogoče moj ljudstvo. Dober lisek je zelo koristno in volezaslužiio delo*1.
Kanjki škof inongunski, slavni Kel-teler, je dejal: „ Kat olik, ki po svojih močeh no podpira katoliškega časopisja, ni vreden, da se imenuje dobrega otroka sv. cerkve.“
Avstrijski škofje so v skupnem pastirskem listu iz leta 1885 to-le izjavili : „Vsi tisti, ki iz čistega namena, ki iz ljubezni do resnice in vere z navdušenjem za višje uzore svoje moči žrtvujejo za dober tisek. so v nekem pomenu misijonarji t. j. klicarji resnice, bojevniki za vero in cerkev, povspešatelji največjih korislij človeštva. Le dobro, na krščanskih tleli stoječe časopisje zamore dandanes vspešno zavirati kvarljivi lok časovnega duha in zamore postati močno orožje proti laži in zmedenim načelom.
Tako časopisje si šteje v dolžnost objavljali potrebe ljudstva ter vplivati merodajno na javno mnenje. Gotovo razlogov dovolj, da obračate vso svojo skrb iu pozornost na katoliško časopisje ter je na vse načine krepko podpirate."
(linije pride.)
Novice.
Cesarjev god. Danes praznuje Nj. Veličanstvo svoj imendan. Polni iskrene hvaležnosti in udanosti kličemo.: Živio naš cesar Franc Jožef I.!
Imenovanja. Višje deželno sodišče tržaško je imenovalo pravnega vežbenika na okrožnem sodišču v Rovinju, Angela Devescovija, avskultanlom.
Nameslništvena koncepisla Pavel Mdsettig in Josip Gasser sta imenovana okrajnima komisarjema; koncept na vežbenika dr. Miroslav pl. Grabmayr iu dr. Hollank, vitez Vintschgau, pa nameslni-štvenima koncepistoma.
Smrtna kosa. V noči od sobote na nedeljo je preminul v Gorici v vili Teufenbaeh na Gorsu baron Loeatelli, korminski župan in deželni poslanec ter veleposestnik v Konninu. V petek zvečer namreč zadela ga je vozečega se v kočiji kap. Baron Loeatelli soje pripeljal v Gorico, da bi so drug dan udeležil slavnostnega vsprejema cesarjevega, kateremu je bil najzvestejši podanik.
Pogreb je bil danes ob 10. predp. Truplo pokojnika so blagoslovili v stolni cerkvi, potem so ga odpeljali v družinsko rakov v Korminu.
Iz Bovca nam je došla pretužna vest, da je v torek dne 2. okt. po dolgotrajni in mučni bolezni, v 52. letu svoje starosti, večkrat previden s svetimi sakramenti umrl proč. g. dekan Franc Ilovar. Pogreb je bil danes ob 10 uri.
Gospod Jezus Kr., kateremu jo zvesto | služil, naj mu da večno plačilo !	'
V bogoslovnim so sprejeti za go-riško nadškofijo sledeči gg.: Gralmer Jožef iz Kranjskega, Lenardič iz Kojskega, Marolt iz Gorico, Sedej Nikolaj iz Gerknega, Sok iz Kreda, Štolfa iz Ivanjega Gradu, Švara iz Gorjanskega, Tahaj Janez iz Št. Andreža in Zainar Giril iz Fojaue v Ltrdi h.
Sadna razstava v Gorici. V soboto iu nedeljo, (i. in 7. t. m. se bo vršila na razstavi prodaja sadja, katero je bilo razstavljeno in sicer bo vsaki razstavljavec svoje prodajal. Povabljeni sto torej, tla poverite kakemu svojemu pooblaščencu, da izvrši lo prodajo ali pa da pospravi sadje katero ste razstavili do nedelje 7. t. m. Sadje, ki bi ostalo norazprodano v tem času, se bo smatralo, da je prepuščeno razstavnemu zalogu.	Odbor.
Gosenice. — Po Krasu letos rope ne bo. Vse je snodeno od gosenic. Toliko je le grdobe, da jo grdo gledati.
Iz Branice, 21. sept. (Izv. dop.) —
(iN o v i z v o n o v i, slovesnost o njih p r i h o d u v Branico i n ocenil istih) — Kakor je bilo svoječasno že v „Prim. Listu-1 objavljeno, smo si po vsestranskem prevdarku meseca maja t. I. naročili nove zvonove v zvonarni g. Fr. Hroilija v Gorici, ki so bili vlili •{O. julija t. I. Potem so bili začetkom avgusta t. I. postavljeni na gorisko obrtno razstavo, kjer so stali do 10. t. m. Istega dno popoludne pa smo jih po prečast. proštu g. mons. A. Jordanu posvečene odvedli iz Gorice na dveh vozeh ; večoga na enem vozu, srednjega in manjšega pa na drugem vozu. Pa vkljub skrbne vožnje bi se bila skoraj velika nesreča zgodila blizu milnice pri Šl. Petru in sicer velikemu zvonu. Nagloma se sname sprednje kolo, —hipoma ustavi prestrašeni voznik voz — ter zvon se nagne in počene rahlo na tla; pa hvala Mogu tako srečno, da mu ni nič škodoval ta rahli padec. Brž so pritekli ljudje na pomoč ter zvon posadili na svojo mesto na voz. Kako neki so je ta mala nezgoda zgodila? Ker sta bila oba z zvonovoma otovorjena voza s cesarskimi in slovenskimi zastavami okinčana, je gotovo kak zagrizen Lahon, katerega naše zastave bodejo v oči, snel osnik ali ljunek na velikem vozu (Achsen-nagel)že pred livarno med posvečevanjem zvonov, (bilo je to med 12. opoldne in 1. pop.) da bi se lako voz napoti zvrnil in ubil veči zvon, ki tehta 1138 kg. Mar ni lo lahonsko-peklenska hudobija? Pa hvala Bogu in sv. Katarini, kateri je zvon posvečen, da se ni nič hudega zgodilo, kar je nekako zares čudno, kakor trde sami vozniki in drugi navzoči ljudje. Ta poprava in kovanje novega osnika v St. Petru pa je provzročiio, da,niso mogli zvonovi do noči v Branico dospeti. —
Po vsej poli in vaseh, skoz katere smo peljali te lepe zvonove, se jim je čudilo ljudstvo; v Rihenbergu pa so jih ljudje-verniki pozdravili celo s streljanjem pri Škrbčih. Sem je došlo tudi 10 belo-oblečenih braniških deklet, ki so vse tri zvonove z cveticami in venci lopo okrasile ter glavnemu početniku — za nelehko nabavo istih — svojemu dušnemu pastirju M. V. je ena v pripoznanje njegovega požrtvovalnega delovanja izročila krasen šopek	ter	deklamovala	krasno
pesem: „Novi zvonovi kuracije Branica, septembra 1900“. (Zl. Silvester Radoslav). Po kratkem odmoru smo jih peljali ob 7 in pol zv. dalje proti Štanjelu; — spredaj so šlo omenjene (10) družice, pevajoče litanije M. B. in druge sv. pesmi, kar je bilo pri svitu polne	lune	krasno
gledati. Ob ‘J.	uri	zvečer dospemo v
Štanjel, kjer jo čakalo nove zvonove vso verno ljudstvo ter jih pozdravljalo z ubranim prilrkovanjem (so tudi iz Broilove livarnice) in glasnim veseljem.
V Kobdilju pred rojstno hišo mil. škofa dr. A. Mahniča	na	Krku,	smo	vozova
ustavili, da si jih jo željno mnogoštevilno ljudstvo ogledalo. Ob 10. uri zv. v Branico dospevše zvonove je pozdravljalo gromovito grmenje novih topičev, da se je zrak tresel. Vse verno l judstvo je bilo po koncu ; dušni pastir, prod zvonovi se peljajoči, pozdravi v zbranih besedah verno s sv. nepotrpežljivostjo čakajoče ljudstvo, v vasi Čehovini in potem še pred cerkvijo raz voza, na katerem se jo peljal veliki zvon. Boljši posestniki in
(.‘D krčmarji so donosli ljudstvu dovolj izbrane domače kapljice v pomnoženje veselja loga poštenega vernega Ijudslva ; potom pa so sc razšli mirno in veselo ii počitku. Mnogo pa se ni moglo nagledali krasnih zvonov ter so ostali skoz celo noč kol častna straža okoli njih. Monter g. Josip Klančič pa ni mogel priti, da bi jih takoj spravil v zvonik, kor je bil radi nekega vjetega anarhista v Furlaniji poklican za pričo, ter je prišel potom šele v četrtek zvečer. Za dne Hi. t. m. oznanjeno slovesnost so bili vsi 3 zvonovi v toliko naravnani, da se jo moglo ž njimi pritrkovati. K fej slovesnosti sla prišla za asistenco bližnja soseda-kurata iz Št. in G. Domači kurat je imel primerno pridigo raz nove lece o novih zvonovih in s kako veliko težavo se je z božjo pomočjo in požrtvovalnostjo nekaterih večjih dobrotnikov do tega prišlo, posebno pa se je zahvaliti predobrotljivemu cesarju, ki nam je tudi precejšnjo podporo že obljubil. Slednjič je bil „Te Deum“ z blagoslovom. Gg. so-seda-kurata iz Št. in G. sta potem malo obedovala v župnišču ter pohitela v Dutovlje, kjer je znana dvojica dr. Tuma-Gabršček (neločljivo sklenjena kakor dva sijamska dvojčka I) sklicala ljudski shod, ki se jima je izjalovil.
H gori omenjeni redki slovesnosti je došlo polno vernega ljudstva in pridga domačega kurata o namenu in koristi teh blagoslovljenih zvonov je privabila marsikatero solzo iz očes vernih poslušalcev. Novi zvonovi naj pevajo Bogu v večo čast, vernim pa v veselje, korist in tolažbo prav innonp let! (Dalje pril.,)
Glasba. Strokovni list „Cerkveni Glasbenik1' 9 št. t. I. ocenjuje „Cerkveno šolsko pesmarico za učence ljudskih šol, op. 168 sledeče:
„lme skladateljevo samo pove, da' so pesmi vseskozi ne le cerkvenega duha, ampak tudi za nežno šolsko mladino pripravne. Mi kar najtopleje priporočamo to pesmarico vsem g. učiteljem, naj jo pridno uporabljajo. Dozdaj ni bilo tako lepe zbirke za mladino. Bodimo hvaležni g. skladatelju za njegov trud“.
In ljudstvo? Kaj je vdobilo? — Kavno razpuščeni državni zbor je trajal 3 lota iu pol. Imel je ta čas 169 sej. Poslancev bilo je vseh 425. Vsak vdobi na dan 10 gld. ali 20 kron. Obstrukcija stala je davkoplačevalce — 2,176.000 gld. ali 4,352.000 kron. — ln kaj so storili poslanci dobrega? Kaj je vdobilo ljudstvo? Nič, nič in niči Vsak poslanec naj stori svojo vestno dolžnost I
Fotografije. G. A. Jerkič je izvršil prekrasne fotografije, ki predstavljajo 18 prizorov izza slavnostnih dni, ko se je prosvetli cesar mudil v Gorici. Na prodaj so po 2 K.
Naši narodni grehi. Kako bo z vojsko? Tako je ime novi knjigi, ki jo je spisal: Podgrajski. Tiskala »Narodna Tiskarna11. Cena 50 vin. Knjižnica je spisana iz narodnega in gmotnega stališča. Pisatelj pravi: „Knjižica je napisana v ta namen, da s pomočjo iste pride narodna zavest tudi v zadnji kotiček naše slovenske domovine, da obvaruje narodnega greha tudi zadnjega kmetiča v zadnji slovenski vasi“. Opozarjamo naše čitatelje na to delo pridnega pisatelja. Cena, 50 vinarjev, je tako nizka, da knjigo lehko vsakdo kupi.
Socijalne drobtinice.
Zakaj ui tudi prezident pil ? -
Harrison, prezident Zjedinjenih držav v Ameriki, je bil kakor Abraham Lincoln, o katerem smo že poročali popolen abstinent l. j. zdržal seje popolnoma vsake opojne pijače. K taki zdržnosti ga ni silila nobena postava ali zapoved, ne bo^a, ne cerkvena, ne državna, ampak samo lastno prepričanje, da je tako za lastni blagor bolje in za lepši izgled onim, ki lahkomišljeno zapeljujejo bližnjega k nezmernosti. Ko je bil izvoljen državnim predsednikom, so ga prijatelji počastili s slavnostnim banketom. Najfn;ej5a vina so kar zlivali, šampanjec je pokal, prijatelji so mu napivali na zdravje in mu privoščivali vse, kar mu je ljubo in drago. Predsednik je stanovitno pri-trkoval s kozarcem, v katerem je bila voda. Seveda tudi vode ni pil, ampak le k ustim jo je nosil. Prijatelji so ga prosili, rotili, naj vendar enkrat naredi malo izjemo; naj le majhen kozarček
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v (»orici
odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. in v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
izpije, prijateljem na Ijuho, samo ilanes, ki je njegov časten dan. Ker so hiIi prijatelji vedno holj silni in vsiljivi, predsednik »slane in rete: ,.Kaj prav za prav liočelo. gospoda moja! Ko sem z 12 sošolci zapusti! šolo. sem naredil ohljtiho, da nc bom nikoli, tudi kapljice alkoholne pijače pokusil. Te obljube še nisem prelomil. Vscb 12 mojih sošolcev že počiva v hladni zemlji in vsi zalo ker so pili. /a moje zdravje, uspehe iu srečo se imam zahvalili svoji obljubi Hočete, da jo ravno danes prelomim?“
Naša društva.
O zailruuali. (I. |{.) Hoj, ki se bije sedaj na gospodarskem polju v Evropi, je. boj revnega proti brezvestnemu bogatinu. slabotnega proti močnemu, zatiranega proti zatiralcu. Vsled brezmejnega bogastva, ki je združen v Žepih malega števila kapitalistov (bogatašev), obožala ji* velika množica nižjih stanov, kmetov in obrtnikov, in ker imajo kapitalisti v ' rokah vsi' večo tovarne iu podjetja steka sc in ostaja v njihovih rokah vos zaslužek delavskih stanov. To iu še drugo je vzrok današnji revščini in bedi, ki je razširjena med kmetskim, rokodelskim in • -din Inim stanom. Da se temu opomore in dasezubruni vedno veči propad kmetijskega in obrtniškega stanu vstanovile so se tekom nekaj let razne naprave in med te prištevamo zlasti snovanje gospodarskih iu pridobitnih zadrug. Kaj je torej zadruga? Zadruga je društvo, v katero se združijo ljudje, ki imajo pravico razpolagati s svojim premoženjem, z namenom, da si osnujejo posojivnico, ali da svoje izdelke in pridelke skupno prodajajo, ali da sebi potrebno blago skupno kupujejo,
, ali izdelujejo itd. V ta namen si sestavijo, pravila, izvolijo odbor, ki poskrbi vso potrebno da se društvo vpiše pri trgovskem sodišču v zapisnik trgovskih tvrdk.
I ako postane to društro — t. j. skupina , več ljudi n. p. kmetov — velika gospodarska oseba. Vsak član društva sme po-,tem.svoj denar posojati, na posodo jemali. prodajati svoje pridelke in izdelke, kupovati česar potrebuje.
(I)alje pride)
Zn kratek čas.
Kuski car Nikolaj je enkrat pre-glodaval ječe v mostu. Pride mu na misel, ila bi poprašal za vzroke zapora. ,.Zakaj si ti zaprt V“ vpraša prvega. Kaznjenec pade na kolona in pravi : ,,Vašo Veličanstvo I Jaz sem popolnoma nedolžen. Prav po krivem some prijeli in obdolžili ropanja :n umora4*. Car vpraša drugega: ..Kaj pa ti V “ H rž pravi ta : ..Veličanstvo ! Pra,v po nedolžnem so me obdolžili, da sem ubil in oropal nekega kupca. Meni se kaj tacoga še sanjalo ni. ...“ ,.lu ti?41 vpraša car tretjega. ..Sama hudobija je lega vzrok-*, se prične izgovarjati.
,.Sosed mi jo podložil cel kup krivičnega denarja". — Tako je šlo to dalje. Vsak je bil nedolžen. Kar zapazi car tudi nekega strganega cigana in ga vpraša: Al i si tudi ti po krivem obtožen in po krivem zaprt?*1 ,.Veličanstvo! To pa ne. Jaz sem kazen zaslužil, ker sem enega konja vkradep*.,. K a. j ? Konja v kradel ?.•* reče car in hitro zapove višjemu uradniku : ,.Hrž ven s tem potepuhom ! Izpustite ga! Alej tako poštenimi in nedolžnimi ljudmi ta ne sme ostati, drugače mi spridi vso to družbo4*.
Iščem dva učenca
za mizarsko obrt.
Anton ^Marguč,
mizar v Škofli Loki.
Artur Makutz,
klepar v Ozki ulit i (Vin Ktrella),
se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.
Anton Obidic,
čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča sr
za raznovrstna naročila po mori
z.:i gospe in gospodo.
Naročila se izvršujejo hitro.
M*
*******
k|i|sn|#Q
Mirvarvd w w w w w
## skrivnost ni več
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težavo najlineje likerje po francozkem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, oeški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, uešnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici: po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pride-nein navodilo, kako so napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavinu,
Trst, Via Belvederc št. 23
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (liorici,
Gosposka ulica hiš, štev. 7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manufaklurnega blaga za ženske in moško obleke, za vsak slan in vsak letni čas v Iiajveeji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChilTon, oksforl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo, srajce.
Jager itd. itd.
Vse po naj nižjih eenali.
Cene so stalne brez pogajanja.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejilt slogih, posebno za spalne, jedilne in posel ne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob, na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Ibiz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Heči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima liajelegatnejšo sobno opravo, na katero sr še posebej opozarja p. n. občinstvo!
iSačSsZacSx!fjc
j^nton /on.
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ler posl reže tudi z jako iikiisiiimi jedili. 1'oslrežha in cene jako solidne.
Saharsko in Tioarsto društvo
za J3rda v (gorici
Prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah.
Zaloga pristnih vin:
burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih.
DESERTNA VINA.
Sedež društva je: Gorica, ulica Barzeiiini št. 20.
"€>-€>■
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Nnjrene.je kiipovališr.t* liirnlierškej;« in ilrobiieKii Ulaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
Potrebščino za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci, mašne knjižice.
Hišna oMrala za ne letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 (aOltICA Via Giardino 8 priporoča
pristno bela	briških, dal-
in črna vina	matinskili in
i* vipavskih, /fw»“ isterskili v i • furlanskih, v nogrndov.
Poslavlja na dom in razpošilja po želez-niri na v sp kraj*1 avslro-egerske monarhiji* v sodili ml lili litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi n/.orcc.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Josip Blokar
i
na Irgii svetega Aniona štev. 11. v Gorici.
Priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sundomingo, Java, Cejlon, Portorico i. dr. — Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrsle. Moko Sl. O, 1, 2, 3, 4, f>. Več vrst riža. Svečo I. in II. vrste. — Vino v butilkah n. pr. Malaga, i > Maršala, Ciper, Hurgunder itd. Postrežba točna. Cene | zmerne.
< i 11
prodajalnica po najnižjih j
cenah, dokler je še kaj v zalogi! ''
|1 1170
Dobiva se za
lllll 9'9fl "'^‘Inova anker reinonler ura s po-y,lll, L uU srebnimo franc. verižico in lokom. * lllll A IM	srebrna	rem. ura sposrehrn.
m- ’ ainerikansko verižico iu lokom.
prava Hrehrna rem. ura za gospe s <
posrelirneno angl. verižico in lok  ,
prava I i karatna ztala reiuont. žepna ■ ura, x baržun. škatlo in eleg. verižico, j Za vsako uro 3 leta poro&tva.
rrld pen pravi li karatni zlati prstan in en, £111. 1 JUI lep kamen.
Pošilja t ml i proti povzetju ali proti pred-* plačilu zneska. Kar ne linija, se vzame v 8 j dueli nazaj in se knj vrne dotičul znesek, ta k 6 da kupec ni v zgubi.
BratjeHurowlz, kupčija Izvoza, Krakau Stradom 17 i
llogato ihistrovani zapisniki cen za ure,] nakite, zlato, srebrno iu kine.ško-srebrno blago po znižanih cenuh se dobivajo brezplačno in I poštnini' prosto. Agenti se iščejo.
Centralna posojilnica,
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
v Gcrici, v ulici Vetturini št. 9. (Šolski Dom).
Sprejema denar:
1. od tulov
m- deleže -m
a) glavne deleže po 200 K. b) opravilne deleže po 2 K.
ii*r Lastniki glavnih deležev plačajo vpisnine i K, lastniki opravilnih deležev plačajo vpisnine I K. Deležne knjižnice veljajo 30 helerjev.
2. od udov in iiendov
mr hranilne vloge -m
katere obrestuje po 4'/.% in plača sama rentni davek.
Obresti se račnnijo le za cele mesece, za vloge vložene po l.eill dnevu meseca ali vzdignene pred /atinjim dnem meseca se ne računi, obresti za oni mesec, ko so bile vložene oziroma vzdignene.
Hranilne vlogo se izplača vajo tistemu, ki prinese knj ižico. Če pa lastnik hranilne knjižice želi, da naj se smo izplačati le njemu, bode ravnateljstvo taki pridržek (vinculum) zaznamovalo iia knjižici.
Hranilne vloge se vračajo:
do 200 K brez napovedi, do (»00 K po enomesečni odpovedi, do 2000 K po trimesečni odpovedi, večji zneski po šestmesečni odpovedi. Lastniki hranilnih vlog niso odgovorni za morebitne izguhe. Vso odgovornost imajo izključno lastniki deležev.
3Mr Centralna Posojilnica daje posojila.
1. na vknjižbo po 5'A*; 2. na menice in sploh na osebni kredit po 6"/.. 3. na tekoči račun po pogodbi.
Centralna Posojilnica je zveza in središče gospodarskih zadrug mi ((Soriškem in je kol laka vredna podpore in priporočila od strani vseli goriških Slovencev.
Uradni prostori so v ulici Vetturini štev. 9., v pritličju.
Uradne ure vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9 do 1 ure.