ŠTEV. 23 PTUJ, 22. juniju m2 CENA 20 DIN lemk XV. »Tednik« iiliQ|a pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod • samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Rauman Uredništvo in uprava Ptni. Larkova 8 Telefon 156. čekovni rarun pri VsroHni banki PUi' it 604-1»-1-20« Rokopisov ne vraramn Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina ta hjiT''vn'^tTo 1000 din. za inoiemstvo 1500 din ZAKAJ JE POTREBNO OSNOVATI PLANTAŽE NITRORASTOČEGA GOZDNEGA DREVJA Les, ki je glavni proizvod goz- da, predstavlja v današnjem času važno surovino, njegova poraba je iz dneva v dan večja in različne j- ša. Predvsem narašča s splošnim dvigom ži-ljenjske ravni uporaba papirja, lesc.ine in raznih sinte- tičnih vlaken, ki se tudi proizva- jajo iz lesa. Pri nas v Jugoslaviji se s hitrim tempom dvKja živ- ljenjske ravni delovnih ljudi dvi- ga tudi poraba lesa, čeprav je Ju- goslavija v potrošnji papirja v Evropi na predzadnjem mestu.. Velike količine lesa, odnopno les- nih proizvodov, pa razen tega tu- di izvažamo na skoraj vse konti- nente sveta. V današnjem času je les ra.^en nekaterih časovnih iz- jem konjuktuini artikel. Danes se v Jugoslaviji poseka letnn približ. 20 milijonov lesa. Po perspek- ti->/nem 20-letnem načrtu p-i bo potrebno za kritje vseh potreb na domačem in tujem tržišču v letu 1980 posekati že približno 40 mi- lijonov m-"* lesne mase. Predvido- ma se bo v perspektivi predvsem dvignila potrošnja papirja pri nas doma. Že danes moramo resno in na- črtno misliti ter planirati, kje in kako bomo proiz\-edli to lesno maso, kajti gozd. preden je zrel za sečnjo, potrebuje 20 do 200 let, kar zavisi od lesne vrste in inten- zivnosti proizvodnega procesa. Jasno je, da naša družba ne bo dopustila, da se bodo osnovne lesne zaloge na račun večjih po- treb po lesu iz leta v leto zmanj- ševale. S tem ne bi zmanjševali samo osno-Tie lesne glavnice, temveč tudi v,obresti«, to je let- ni prirastek lesa. Prirastek lesa proizvaja lesna masa.v gozdu (čim manjša je gla-.Tiica, tem manjše so obresti). Kakšna je proizvodnja v goz- dovih na področju komune Ptuj in kakšne so prespektivne naloge gozdarstva v komuni? Na področju komune leži 19.086 ha gozdov, od tega je 4.430 ha gozdov v splošnem družbenem sektorju, 14.656 ha gozdov pa je v lasti državljanov. Letno se po- seka v vseh gozdovih 48 do 50.000 • m'' lesa, ali v gozdovih splošnega ljudskega premoženja okrog 15.000 m^ in v gozdovih državlja- nov okoli 33.000 ml Pn tem pa niso upoštevane razne krčitve, ki gredo v breme zmanjšanega po- vršinskega gozdnega fonda. Goz- dovi na našem območju so danes malo produktivni, saj je v pov- prečju lesna zaloga v gozdovih splošnega ljudskega premoženja nekaj nad 150 m'' na ha. v gozdo- vih, ki so last državljanov, pa ko- maj okoli 120 m-'' na ha. Normalna zaloga, ki bi proizvajala normalni prirastek, pa bi morala biti okoli 280 m'^ na ha. S prekomernim in nenačrtnim steljarjenjem in z ne- načrtnimi in prekomernimi seč- matična. Take gozdne površine proizvajajo danes minimalno les- no maso zelo slabe kvalitete, ki.| je za tehnično uporabo neprimer- j na. Gozdovi, ležeči v komuni Ptuj.; tvorijo del gozdarskega proizvod- nega območja Jugoslavije, čeprav zelo majhen, zato ne bomo mogli v akciji načrtnega usmerjanja m dviganja gozdne proizvodnje osta- ti neprizadeti in ob strani. Na območju naše komune ima- mo vehke površine gozdnih zem- ljišč in zemljišč, obraslih z gozd- nem drevjem, ki so nesmotrno in nenačrtno izkoriščena tako da danes ne služijo niti kmetijskim niti gozdarskim namenom. Ta zemljišča ležijo predvsem ob stru- gi m rokavih reke Drave Klimat- ski in talni pogoji dopuščajo, da se s pametnim m načrtnim ure- janjem spremenijo v visokorodna gozdna zemljišča, na katerih bo možno proizvajati tudi km.etijske njami se je okoli 20'ln gozdov do- vedlo do take stopnje degradaci- je, da je proizvodnja lesa brez večjih agrotehničnih in agromeli- oracijskih posegov postala proble- kulture m kvalitetno krmo za ži- v\no kot -^Tiiesno kulturo. 20-letni perspektivni načrt, ki ga je sprejfl svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Ptuj, predvideva ureditev in osnovanje gozdnih plantažnih nasadov hitro rastočih listavcev na površini 2500 ha na obdravskih zemljiščih med Ptujem in vključno Formi- nom. Ker so ta zemljišča v lasti državljanov bo potrebno, da se za akcijo pripravijo kmetijske zadruge, ki bodo ob tesnem po- oodbenem 3odeloi.«anju z indivi- dualnimi lastniki in s sredstvi občinskega gozdnega sklada lahko izvedle postavljeno nalogo. (Dalje prihodnjič) A. 2agar Poslopje NB Ptuj gotovo v sredo, 20 junija je bil teh- nični prevzem novozgrajenega poslopja Narodne banke v Ptuju v Miklošičevi ulici, v kratkem pa bo v prijetnih, svetlih, na novo opremljenih prostorih zasedlo svoja mesta 53 uslužbencev. V spodnjih prostorih zgradbe bo li- kvidatura, blagajna, služba druž- benega knjigovodstva, v nad- stropju pa knjigovodstvo, ekono- mat. analitični oddelek statistika ter sedež direktorja in sekreta- riat. Te dni se bodo v II. nad. stropju naselili novi stanovavci in sicer 4 družine ter 5 oseb, ki rabijo !e garsonjero. Pogled na lepo novo poslopje Narodne banke s stenami večino- ma iz stekla in na urejen prostor pred zgradbo je res prijeten. Prav prijetno bo v tej zgradbi za nameščence, ker so prostori prav lični in dovolj 3->-etli. V poletnih vi-cčih mesecih jim bo pomagal košat kostanj pred zgradbo, ki sicer zakriva precejšen del zgradbe, vendar je arhitekt inž. Kocmut mnenja, da naj kostanj ostane in da je treba okrog nje- ga pvostaviti klopi, kjer bo marsi- kdo rad posedel. Tako dobiva dolga leta prazen prostor med Trstenjakovo in Mi- klošičevo ulico nove zgradbe. Na- slednja nova stavba, ki je predvi- dena za ta prostor bo Delavski dom in med njimi na najlepšem mestu spomenik heroja Jožeta Lacka. S tem bo ta zazidalni pro- stor v sredini Ptuja izpolnjen. Dosedanje prostore Narod, ban- ke namerava zasesti Uprava za dohodke občin, ljudskega odbora bora Ptuj. Za del teh prostorov se je leta potegovalo Turistično društvo Ptuj, vendar kot kaže tu- di tokrat ne bo imelo sreče. Se- danji prostori nasproti velebla- govnice Merkurja niso primerni (vlaga) niti reprezentativni za tu- rizem. Odbor upa, da bo tudi to vprašanje rešeno, samo da z njim ne bi smeti predolgo odlašati. Floiiroi^rafiranfes najuspešnejša preventiva Marsikdo se bo vprašaL zakaj zopet pišemo o tuberkulozi in flu- orografiranju, saj je tuberkuloza bolezen, katere je vedno manj. Res je, da vedno manj ljudi, umre za pljučno tuberkulozo, toda res je tudi, da imamo v naši deželi še vedno veliko bolnikov, ki bo- lujejo za tuberkulozo pljuč in drugih organov. Tuberkulozni, ki so izvor kužnine za s'.-oje okolje kot kliconosci, lahko povzroče obolenje pri številnih ljudeh, kaj- ti tuberkuloza je nalezljiva bole- zen, katero povzroča bacil tuber- kuloze, ki se prenaša z bolsnega na zdravega člo'-eka. Pra^- to je razlog, zaradi katerega stalno po- navljamo, da je tuberkuloza eden od najtežjih problemo-.' naše zdrav stvene službe. S pomočjo fluoro- grafiranja (način slikanic plinč) lahko pravočasno ndkriierno obo- lele ter z nadaljnjim zdravli^^n^era le-teh preprečimo širjenje bolez- ni. Kako velikega pomena je flu- orografiranje. je najbolj razvidno iz dejstva, da so pri preišnji fhi- orografsi akciji, ki ie bila izvrge-^ na na obm.očju ptuJske občine leta 1957. odkrili 168 bolnikov, ki 30 bili potrebni zdravljenja v bol- nišnici. Danes je v ptujski občini registrirano 526 bolniko-^' iz 489 družin ter 1136 že zazdra^-ljenih iz 1080 družin, kar pomeni, da je v eni družini po pravilu več obo- lelih. Kot kužna bolezen tuberkuloza ni samo medicinski problem, tem- več tudi socialni, kajti njen raz- voj je odvisen od številnih soci- alno-ekonomsko podanih činite- Ijev. Zaradi tega je razumljivo, da so z zboljšanjem življenjskih pogojev, s porastom produktivnih sil v socialističnih pogojih družbe- nega razvoja, dani tudi s te strani bolj u,eodni pogoji za eliminira- nje te bolezni. V zvezi « proble- mom, tuberkuloze si lahko posta- vimo številna vprašanja in poi- ščemo odgovore Zakaj na primer nekateri ljudje, ko pridejo v stik s kužnino. zbolijo, drugi si pa ohranijo zdravje? Danes si to spoznanje razlagamo z različno stopnjo prirodne odpornosti do te bolezni različnih socialnih in sta- rostnih skupin. Neurejene življe- njske razmere, kot so na primer prenaporno fizično delo. nezdravo okolje, v katerem ljudje živijo, podhranjenost itd, zmanjšujejo odpornost do bolezni sploh, prav posebno pa še proti tuberkulozi. Zaradi tega je največ bolnikov med delavci Prav tako vplivajo na obolevanje leta starosti Naj- pogosteje obolevajo za tuberkulo- zo ljudje med dvajsetim in tride- setim letom, v svoii najbolj pro- duktivni življenjski dobi. kar po- vzroča \ eliko ekonomsko škodo, da niti ne govorimo o trpljenju posam.eznikov. ki jih je napadla ta zahrbtna bole7en To je naj- naporneiše obdobje, ko se človek prvič spopade z ži^lieniem in se prične boriti i vsakdanjimi teža- vami, si ustvarja družino in se skuša uveljaviti v družbi, to pa seveda tt^Iiv^ na zmanišanje pri- rodne odpornosti organizma. Ko prične upadanje človekovih fizič- nih moči in s tem tudi odpornost organizma, to je med 50 in 60. letom starosti, ponovno opazimo porast števila obolelih. Sodobna medicina razpolaga s številnimi sredstvi, s katerimi se bori proti tej bolezni. Imamo celo vrsto uspešnih zdravil. ? katerimi lahko mnoge bolnike, posebno če je bo- lezen v začetnem stadiju, zago- tovo pozdr.avimo in jih naredimo neškodljive za njihovo okolje. Raz polagam.o s številnim.i tako ime- novanimi preventivnim.i m.eram.i, s katerim'' lahko preprečim.o šir- jenje bolezni, kot so na primer cepljenje proti tuberkulozi (bese- žiranje) in fluorografiranje. Če- prav je bilo v Protituberkuloznem dispanzerju zdravstvenega doma Ptuj izvršeno v letu 1961 več kot 9000 rentgenskih pregledov ter na- rejene šte\-ilne druge preiskave, mislim.o. da bo sedanja fluoro- grafska akcija odkrila še dosti novih bolnikov. Dr. Vladimir Petrič Pomembne besede tovariša Tita ODPRAVLJAJMONAPARE! Beograd, 21. jun. (Tanjug). Današnja številka »Komunista« objavlja posamezne ' odlomke iz nedav- nega daljšega razgovora predsednika Tita z delegaci- jo študentov in predavateljev visoke šole političnih ved v Beogradu ob zaključku šolskega leta. V razgo- voru se je predsednik Tito dotaknil nekaterih perečih problemov in težav v naši državi. Poudaril je, da imamo probleme, toda tudi ljudi, ki bodo te probleme reševali in jih rešili. V tej zvezi je podčr+al, da moramo biti enotni v vseh v-prašnjih, saj gre za to, da z reševanjem različnih problemov najdemo pra\alno pot našega notranjega razvoja. V nadaljevanju razgovora je govoril o razvoju naše industrije in opozoril, da so v nekaterih krajih gradili »politične tovarne«. Vsak je hotel v svojem delokro- gu imeti neko tovarno, pri tem pa niso mislili na to, da bi delali po načrtu, in da ne bi gradili ti- stega, kar že im.amo kje drugje. Po besedah predsednika Tita bo ta posledica tega, da bomo mo- rali takšna podjetja zapreti ali preusmeriti na drugačno proiz- vodnjo. Vse te različne napake v iz- gradnji so privedle do primanj- kljaja v zunanji trgovini, kar je treba ozdraviti. To je privedlo tudi do tega, da naša država dol- guje danes blizu milijardo do- larjev tujini. Predsednik Tito pa je izrazil prepričanje, da bo naša dežela lahko izpolnila svoje obveznosti. SAMO RENTABILNE INVESTICIJE Nato je tov Tito govoril o tem. kako je treba reševati te probleme, in poudaril da bo treba nujno spremeniti petletni Dlan in naSo investicijsko politiko. V prihodnie bomo morali investirati samo na osnovi rentabilnosti Poudaril je. da doslej nism.o v zadostni meri prouče^•ali tržišča, razen tega pa nismo posvečali dovoli pozornosti kupni moči. Zaradi tega je prišlo do tega. da ima dosti naših de- lovnih ljudi razmeroma majhne plače. Njihova kupna moč je majhna in je blago, ki je bilo njim name- njeno, ostalo v skladiščih. V na- daljevanju razgovora je pred- sednik Tito grajal velike razlike v osebnih dohodkih in kot primer navedel banke, ki ne ustvarjajo viška proizvodov, ker so bile sa- mo uslužne institucije, pa so si kljub temu delile po osemnajst plač. Predsednik Tito se je zavzel za razširitev pristojnosti in odgo- \ornosti republik s tem. da bi le- te skrbele za to, da se sredstva koristijo strogo za kar so name- njena. Dosedanje poslovanje je po mnenju predsednika Tita pogosto izzvalo nezadovoljstvo v republi- kah, porajalo različne probleme in neugodno vplivalo na gospo- darsko gibanje. Ko je zaključil ta del razgovo- ra, ki se je nanašal na gospodar- se probleme naše države, je iz- razil prepričanje, da bomo pre- magali vse težave, ki jih imamo, ker naša dežla ni več siromašna. Pripomnil je, da imamo več to- varn, kot pa bi bilo potrebno. Ker smo ustvarili trdno podlago, nam ne bo treba zategniti pasove Me- nil je, da ne smemo dovoliti, da bi težave sedanjega položaja obču- tili delavci, ki so slabo plačani. Nato je predsednik Tito govo- ril o nalogah ZK pri reševanju teh vprašanj. Dejal je. da ZK ne more mirovati, niti biti v zatišju, »■Seda.j. to\'ariši.« .ie dejal pred- sednik Tito. »ima.jo besedo ko- munisti. Ne v tem smislu, da bi ukazovali, ampak da hi pravilno usmerjali naš družbeni in gospo- darski razvoi.« Predsednik Tito je izrabil prepričanje, da v zad- njem ca.su povsod ugotavljajo vse slabosti, in da bo to pripomo- glo k njihovi rešitvi. Nato je govoril o željah neka- terih ljudi, ki se hočejo obogati- ti. Dejal je. da nismo proti temu, da liudje s svojim delom in na pošten način dobijo sredstva, s katerimi si lahko kupijo, kar jim je potrebno. Boriti pa se je tre- ba prot; neDravilnostim. neno- (Nadaljevanje na 2. strani) TE DNI PO SVETU Medtem ko je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Alek- sander Rankovič z uspehom zak- ljučil svoj uradni obisk v Italiji — o tem. govori poročilo o razgo- vorih, — je krenila v Sovjetsko zvezo na daljši uradni obisk de- legacija zvezne ljudske skupščine, ki jo -^odi sam predsednik Petar Stambolič. Sprejem v Moskvi je bil svečan in prijateljski. Tako gostitelj kot gostje so v pozdravnih govorih om.enili tradicionalno prijatelj- stvo med narodi obeh dežel, ki ga je predvsem skovala skupna borba proti nacističnemu sovraž- niku, po vojni pa prizadevanja za mir. Zatišje v Alžiriji v nedeljo zvečer je vodstvo al- žii-ske podtalne armade po s\'0- jem radijskem oddajniku sporo- čilo, da je ukazalo vsem terori- stičnim enotam, naj ustavijo de- lovanje. Kot pravijo poročila, se je OAS tako domenila s pred- stavniki začasnih oblasti v Ro- cher Noiru. Podrobnosti o pogajanjih še ni- so znane. Rasnica je, da je sku- šala OAS potem, ko se ji ni po- srečilo pridobiti evropskih dose- ljencev za svojo politiko obraču- na z domačini in onemogočiti njihov množičen odhod, s še več- jim terorjem in uničevanjem \-sega. kar so Francozi zgradili v Alžiru. povzročiti notranjo zme- do. Vendar manever ni uspel. Za- to je pozneje skušala zavzeti vsaj enakovreden položaj kot stranka, ki se želi podajati. Zahtevala je amnestijo za ?\'oie člane, evrop-i ski naseljenci pa naj bi sodelo- vali v bodočih alžirskih oborože- nih silah. Vodstvo FLN. pa tudi začasne oblasti so po daljšem pogajanju privolili, ker zahte\-e niso v na- sprotju z evianskim sporazumom. OAS je zaradi neenotnosti v last- nih vrstah popustila. In tako je prišlo do premirja, ki pa ga tre- nutno še ne izvajajo v celoti. Ne- kaj vročekrvnežev bo bržkone navzlic pozivu ,divjalo naprej. ; Nov laoški zaplet Poročali smo o sporazumu med tremi laoškimi princi, predstav- niki treh poglavitnih laoških po- litičnih skupin. Princ Suvana Pu- ma je pre^-zel vladno krmilo. Člani ^•lade so povečini njegovi pristaši, podpredsednik pa je po- stal njegov polbrat princ Sufa- nuvong. vodja le^•ičarskega giba- nja Neo Ksao Laksat. Kazalo je. da je s tem rešena doslej največja kriza, ki je vča- sih grozila z novim vojaškim spopadom.. Spomnimo se samo ameriških okrepitev v Tajski za- radi > komunističnega napredo^-a- nja-f. t. j. napredovanja enot Pa- tet Laa. ki so jih izzvali vojaki prozahodnjaškega generala Nosa- vana. Toda podtalna igra desnice z dosedanjim prozahodnjaškim predsednikom vlade Bun Umom se nadaljuje. Potem ko so se princi domenili o načinu, kako naj skupščina prizna novo vlado, je general Nosavan kot zahodni eksponent pričel z ultimativnimi zahte-^-ami. ki utegnejo spet po- vzročiti vladno krizo, Saboterji, ki so povsem podobni onim v Južnem Vietnamu, v Južni Kore- ji ali na Formozi, so spet na de- lu, samo da ne bi prišlo do de- janske pomiritve, ki je laoškemu ljudstvu tako potrebna • VVashIngtan: neuspe- la atomska eksplozija Ameriška atomska komisija je sporočila, da so deli rakete, ki je včeraj eksplodirala nad otokom Johnston, padli na otok nazaj. S to raketo so izstrelili atomsko bojno glavo. Ker po- skus ni uspel, so jo prej uni- čili. Komisija je še dodala, da ni nevarnosti od povečane ra- dioakti\mosti. (AFP) -j Delo ne bo povsod opravljeno Nekaj dni pred potekom roka za izdelavo pravilnikov o delitvi či- stega dohodka v gospodarskih or- ganizacijah in ustanovah druž- benih služb lahko rečemo, da delo marsikje ne bo opravljeno, šte- viina podjetja doslej niso izde- lala potrebnih analiz, ki naj bi služile kot osnova za izdelavo pra- vilnikoT. Vendar tega ne gre očitati samo gospodarskim organizacijam, tem- več tudi občinskim komisijam za delitev dohodka, ki marsikje niso takoj zafele z delom. Namesto da bi ga povezale s podjetji in ustanovami ter jim pomagale pri reševanju notraniih problemov, so v marsikateri občini čakali na povprečja pano!?, ki na i bi jih kot posebno dokumentacijo izdala Na rodna banka 30. junija zasedanje zvezne ljudske skupščine Na sejah oheh zborov zvezne ljudske »ikupscine 30. iuni.ia, bodo obravnavah' predlofli zakona o bla- gu in storitvah s tujino predlog o patentih in tehničnih izboljša- vah, pred!oq /akona o proračunih ni financiranju samostojnih usta- nov in predIfM) zakona o gospo- darskih prestopkih Zvezni zbor bo obravnaval rakliurni račun za leto 19fil iLabimovLs na vellR partizanski miting X1Tc.ST Od ure dalje bodo iz Ptuja t Mostje vozili avtobusi. Slavnostni govor bo imel ob 10. uri dopoldne tov nrof Miro Rrai^i/. i. vi, k pesmi bo prosta zabava. Za jestv ine in pijačo bo poskrbelo podjetje »Slovenske r^Hce«. Avtobusi bodo vozHi^naS v mfod 15^^5 o'ji:'ure" ' recitacijami in pet.iem partizanskih 'l^.F-Pi^^I^'- PTUJSKE, ORMOŠKE IN SOSEDNJIH OBCIN. PRIDITE NA MITING V MOSTJE DA POČASTITE DAN ROPra fv- „ SVOBODO \ PTUJSKEM OKOLIŠU, KI SO SE Z OROŽJEM UPRLI NACISTICNT:MU OKUPA TOWU LETA 1942: ^ SPOMIN PRVIH BORCEV ZA ZDRUŽENJE BORCEV NOV PTUJ Siran X TiDNIK PTUJ, 22. JUNIJA im Netranjost trgovine »Tehnike« v Ptuju (I-oto: J. Simonič); .TEHNIKA" v Lackovi ulici ima vedno mnogo strank ^TEHMKA«, trgoNina »Mer- kftrja« v PtuJH v Lackovi ulici, X veseljem izpolnjuje številne želje svojih strank iz Ptuja in okolice, iz Ljutomera, ^ arnž- ^ina, Čakovca in njune okoli- ce, iz Maribora in iz drugih Mižajih krajev tejfa predela H*«« domovine. Telpvi/.orjev je vpdno več — indi T Ptuju, povpraševanje po njik pa jp tudi iz driigili kra- jer, žal pa televizorjev ni. Me- sečno dobijo 1 ali 2 in za nju je toliko interesentov, da je nemoffoče misliti na zadovolji- tev kroga strank. Veli)ko po- Tpraševaiije je tudi po radio-1 aparatih z gramofoni in tudij teh je premalo. Y domači pro- izvodnji jih ni dovolj za do- mači trg. iz uvoza pa jih ne dobivamo Vee. Vedno večje je tudi povi)ra- ševanje po mopedih. Za nje se najbolj zanimajo delavci in ni- meščenci iz oddaljenih krajev. Tudi kolesa gredo zelo lahko v promet. Rogovih športnih ko- les ni bilo 4 mesece, ker so bila brez športnih zavor. Vsekakor pa ima >Tehnika<; Hovolj stvari za vse ostale stranke, ki imajo «voje poseb- ne, manjše želje. Aparati vseh •vrst za gospodinjstvo, šivalni j stroji, magnetofoni, raznovrstni radioaparati. lestenci, zidne in "namizne luči in lučke, loščilci. ^►•'salri za prah iid. <;o predmeti. 1rediofOT pristojnih svetov ter komisij. Na skupni seji sta obravnavala ppoble. v zvezi s poročilom o delu odcnajneigia sodišča Ptuj, postaj LM v občini ter o delu sodnika ZA ipreterške in poravnalnih sve- tov v občini. Imenovala sta člane upravnega odbora občinskega c««tne(ga sklada ter občinskega* zdravstvenega investicijskega .<>kJade. Namesto dosedanjih raz- r«*enih članov sta imenovala no- ve člane v upravni odbor počit- niškega doma Biograd na moru. Imerjovaia sta še direktorja KZ >Ptujsko polje« Gorišnica, na- mestnika direktorja Tovarne strojil Maj.šperk in trgov.skega podjetja »Panonija« Ptuj, kme- ti.jiskega inšpektorja in razrešila na lastno ž.eljo Franca Primca furLkci.ie podpredsednika občin- skega Ijaidskega odbora Ptuj. Na ločenih »e,jah so bile potr- .iene spremembe odlokov o ob- činskem prometnem davku, o do- polnilnem proračimskem pri- spevku In o določitvi stopenj ob- činske doklade od kmeti,istva. Spre,iela »ta odlok o potrditvi za- kljnčneira računa sklada za ko- munalno dejavnost ta 1962. leto in odlok o ustanovitvi sklada za socialno varstvo. Del občinske doklade je s sklepom razdeljen na sklade kra,jevnih odborov. Na občinski sklad za zidanje stano- vanjskih hiš je prenesena še pri- !»tojnost za oddajanje stanovanj v me«tu Ptu.}u. Potrjen je statut komunalne banke Ptuj in nekaj poroštev. Sam ob6:n.siki zbor je s sklepom uredil preimenovanja nekaterih ulic in cest v mestu Ptuju po pr- voborcih iz ptujske občine. Ve-^ čino odbornikov je zanimala predvsem sprememba odloka o občin.skem proinetnem davku, o dopolnilnem proračunskem pri- spevku ter o določitvi stopenj ob- činske doklade od kmetijstva na območju Dravskega polja. Za odbornike s podeželja je bil zelo zanimiv in važen tudi razdelil- nik sredstev cestnega sklada ob- činskega ljudskega odbora Ptuj, namenjenih kra.ievnim odborom po krajevnih skupnostih za 1962. leto. Pri slednjima dvema je bilo naiveč razprave. Na najboljšem pri delitvi sredstev eestnega sklada so kra- jevne skupnosti Majšperk za krajevne odbore Lešje, Naraplje in Sesterže (1.017.393), Juršinci 7« kra.ievnc odbore Drasovič, Gaberaik, .Juršinci in Zagorci' (920.605), dalje Podlehnik za krajevne odbore Gruškovje, Kozminci, Hodni vrh in Podleh- nik (913.301). Videm pri Ftuiu za krajevne odbore Dravin,isk! vrh,. Pobrežje in Tržeo (670.000), Zeta- le za krajevne odbore Cermoži-' še. Dobrina. Kočice, Nadole in Zetale (648.103) itd. Pri vseh kraJ ievnih skupnostih je v razdelil- niku upo.števana kakovost in dol- žina cest, možnost nabave mate-^ riala za vzdrževanje cest in dru- go, kar podražuje izboljševanje in vzdrževanje cest. Najnižji znesek v razdelilniku je 12(i.000 din. in sicer za Krčevino, ostali zneski pa so mod 200.000 in .^00.000 din. Nekatere krajevne skupnosti bodo letos izčrpale pri- hranke iz lanskega leta. ki zna- šajo ponekod tudi do 200.000 din. Odborniki so se zanimali za po- samezne kriterije pri razdelje- vanju sredstev. Občinski prometni davek v prodaji na drobno je od 7 "/o zni- žan zopet na 5 "/o. Marca letos je bil zvišan od 4 na 7 "/o v ptujski in sosednjih ter drugih občinah Slovenije. Zvezna odredba o maržah v trgovini tega zvišanja ne dovoljuje. Tudi občinski pro- metni davek od prometa z al- koholnimi pijačami v gostinstvu je znižan od 15 na 10 "/o. Edino gostinskim obratom Bori, Hotel in Grajska restavracija Ptuj je ta davek znižan na .'5*'/o, pri močnih alkoholnih pijačah pa od 20 na 10 "/n. To znižanje promet- nega davka bo znižalo proračun- ske dohodke za 30 milijonov di- narjev. Z zaiii&njem dopolnilne- ga proračtin^cega prispevka od 15" o na 10'» «e zmanjšajo ob- *inski dohodki za okrog 12 mili- •V dinarjev v «;kodo sklada jlstvo. Prav živahna je bila razprava v zvezi s spremenil) lestvice ob- činske doklade Dravsko po- lje pri skoraj 3.()(Ki davčnih zave- zancih za povprečno 3.000 din za- radi enakomerne porazdelitve davčne obremenitve med posa- meznimi območji občine Ptuj. Skupna davčna obremenitev v občini je v primerjavi z lanskim letom višja za 15 "n. Med posa- mezjnimi ohmočji občine so ugo- tovljena nesorazmerja v obreme- nitvah in to velja tudi za ob- inočje Dravskega polja, kjer je skupna obremenitev za dohodni- no in doklade za to območje le za e^/n višja za 1962. leto v primer- javi z letom 1961. Prej je velja- la za to območje med osnovo 30.000 in 600.000 din davčna stop- nja od 36 do 56 "/n. s .sipremembo pa stopnja od 36 do 66 "/n. Z gla- sovanjem .so bile vse prednje spremembe .sprejete in potrjene. Tekom celotne seje je bilo pri obeh zborih precej razprav in se vidi,, da poznajo vsi odborniki najbolj probleme lastnega ob- močja, manj pa občinskega kot celote. Zato je tudi poudarila predsednica tov. Lojzka Stropni- kova, da je potrebno obravnava- ti vse probleme glede na celotno občinsko skupnost, na njene skupne dohodke in izdatke, na ohveznotti in možnosti. Glede na zaslužne borce Fran- ca Osojnika. Toneta Znidariča, Franca Cucka in Olgo Megličevo so preimenovane nekatere ptuj- ske ulice na njihova imena. Ime Lackove ulice je dopolnjeno v Ulico heroja Lacka. VJ. Za hitrejšo regulacijo Pesnice Jutri, n sobolo. 23. junija 1962, ho n Ptuju redni letni občni rbnr Vodne skupnosti za vielio- rscijo Pemiike doline z resno ohrantfkvo problema nadaljnje regulacije Pesnice, potrditve predračuna dohodkov in izdat- kov 7.a 1962. leto in odobritvijo najvišjega zneska investicijske- ga posojila ter kratkoročnega kredita. Obravnavali bodo tudi n vodnem prispevku za 1962. le- to. Po občnem zboru si bodo vsi delegati ogledali delo ua Pesnici. Odpravijajmo napake (Nadaljevanje s 1. strani) štenemu pridobivanju lastnine in marsikje ugotoviti, od kod lju- dem sredstva. NAČELO ROTACIJE V razgovoru s slušatel.ii viso- ke politične šole je predsednik Tito omenil tudi problem razvi- tih predelov in pojav določenih nacionalističnih teženj v zad- njem času. Pripomnil je, da takš- ni pojavi in težnje živijo samo v krogu malomeščanskih elemen- tov. Glede šovinizma pa je me- nil, da gre predvsem za lokali- zem in za primere, ko nekateri preveč zahtevajo zase. Predsed- nik Tito se je zavzel za to, naj delavec, čigar proizvodnost je večja, ne glede na to, ali dela v Hrvatski, Sloveniji, Srbiji ali kje drugje, dobi več zaslužka, V nadaljevanju razgovora s predstavniki te šole je predsed- nik Tito opozoril na nekatera vprašanja v zvezi z načrtom no- ve ustave. Dalj časa se je zadržal predvsem pri vprašanju izme- njave kadrov na vodilnem mestu in dejal, da bodo zaradi tega uvedli načelo rotacije. Toda na to ni treba gledati kot na neko po- litično prelomnico, kajti vseh ti- stih, ki so starejši ali ostareli, pa še lahko delajo, ni treba odstra- niti. Zavzel se je za to, da naj nova ustava vsebuje načelo rotacije, da ne bi kdo mislil, da ne more biti premeščen s položaja, na ka- terem je sedaj, »S tem. .smo ust- varili možnost,« je dejal pred- sednik Tito, »da nastopijo novi ljudje, da prav tako ostanejo tu- di starejši tovariši, ki lahko ko- ristijo skupnosti, ker imajo dol- goletno prakso in ki so na svojih plečih nosili breme revolucije in izgradnje dežele. Ti mora.jo de- lati v tesnem stiku z mladimi in prenašati na njih izkušnje.« Ob koncu razgovora s slu'šater Iji visoke politične šole je pred- sednik Tito dejal: «Vedno imejte v mislih: samo ena koncepcija je, na katero bo treba vedno misli- ti. To je koncepcija CK ZK v na- šem družbenem razvoju.« Tako cest ne bomo izboljšali Zadnje čase se v krajih ptuj- skega okoliša izvajajo razna de- la pri urejevanju cest,- ali tzv. kuluk, kakor ljudje to pač po svoje imenujejo. Žalostno in povsem negospo- darsko je, da to delajo še vedno na isti način, kot se je delalo za časa ranjke avstroogrske države in prejšnje Jugoslavije. Način dela, oziroma popravilo cest se ni prav nič izboljšalo. Se več, vse slabše je! To pa zato, ker mnoge naše podeželske in zlasti poljske ceste niso že od davna dobile gramoza ali dru- gega za to primernega materiala. Ko sem zadnjič opazoval eno takih starodavnih akcij na cesti, sem se kar čudil, ko sem videl, da so delavci nametali v globoke jame na cesti domala za voz dračja in druge take navlake. Celo hlode so zmetali v zajede. To vsekakor ni primerno, toda kaj, če drugega, primernejšega materiala, kamna ali gramoza ni. Za tak material je potreben de- nar. Marsikje bi si ljudje sami ure- dili ceste, toda blato premetavati je brez pomena, gramoza pa ni nikjer v bližini. Delo se odvija tako, da po na- vadi gre iz vsake družine f>o en član, razen pri kmečkih druži- nah, kjer je določeno večje šte- vilo delavcev, dva ali trije. Tak« je cesto odrejeno, da delajo po- samezniki le na boljših cestah, da-si imajo parcele na težko do- stopnem terenu, kamor pa jim ni potrebno iti delal. Tam spet de- lajo drugi in celo taki, ki dotične ceste redko ali nikoli ne uporab- ljajo in jim je zato malo mar, kako bodo delo opravili. Pri vsem tem pa .so .še ljudje, ki gre- do delat le zato. da opravijo svo- jo dolžnost, ne pa, da bi napravili kaj koristi. Te in vse druge še nenapisane probleme bi morali prav dobro prerešetati na KU, pri cestni ko- misiji ali pa ustanoviti zraven krajevne še va.ško cestno komisi- jo, ki bi bolj natančno obravna- vala delo na cesti ter ga usmer- jala. Ker so vse naše ceste, od kar so zgraiene, silno pereč problem, predvsem v Slov. goricah, je nujno, da čim prej pristopimo k delu in u.stanovitvi vaških ko- misij, oziroma svetov, ki bodo določili, kako se bo kje delalo. B. J. Večja sečnja kot prirastei( V p<^ujski občini je skoraj 10 tisoč posestnikov, ki posedujejo | gozdove. Ena tretjina vseh gozdov v občini je v zapadnem delu Ha- loz in tam odpade na pasestni- ka okrog Ti ha gozda, na vsem' ostalem območju občine pa je le okrog 10.000 ha gozdov, ki jih posedujp nekaj nad R.OOO posest- nikov. Da bi lahko posekali toliko lesa kot ga potrebujejo lastniki jozdov, bi morali imeti 38 do j 50 '•/o večjo zalogo lesa kot j« imamo. Letno je izdanih nad 7.000 seč- nih dovoljenj, ki pomenijo posek nad 29.000 m' lesa v gozdovih dr- žavljanske lastnine. Na nedovo- ljen način, brez sečnega dovo- ljenja in predhodnega odkazila ss letno poseka skoraj 1.050 m* in več zlasti v letošnjem letu, ko je bilo evidentiranih 245 primerov nedovoljene sečnje. Ti so preda-* ni v kaznovanje. _ PTUJ, 22. JUNIJA 1962 TEDNIK Stran 5 DVAJSETLE^TNKA SLOVENIEGORISKE ČETE Toplakova domačija v Mostju pri .luršincih je ostala postojanka OF do konca vojne. Gospodarja Ivana je varovala pred aretacijo njegova nemška služba. Tako je bolj varno pomagal osvobodilne- mu jgibanju. Lacko je bil z njim tesno povezan že leta 1941, še bolj pa po ustanovitvi Lackove-Slove- njegoriške čete. V Mostju so pri Toplaku prenočevali ^ratje Reši, Osojnik, Lacko in Kramberger. Tam so imeli skrivališče blizu blizu Toplakove domačije v pod- zemeljski jami, kjer so shranje- vali tudi orožje. Vhod v jamo je bil obraščen s koreninami in gr- mičevjem in zato slabo viden. V jami, ki so jo skopali že ob kon- cu 19. stoletja v sklade peščenca, je bilo prostora za vse borce. Jama je bila visoka približno dva metra, široka pa okoli pet met- rov. V jamo prideš po napušču, ki pada v kotu 15 stopinj pri- bližno 12 m globoko. Jama je še danes ohranjena, ni pa še spo- meniško zavarovana, čeprav je zgodovinska komisija obč. odbora ZB NOV mnenja, da bi jo pri- merno za^-aro\-ali pred razsulom in uredili dohod vanjo, saj je spomenik prvih slovenjegoriških partizanov, priča napornega boja proti okupatorju slovenske zem- lje. V jami so se zadrževali par- tizani posebno v zadnjih mesecih, preden jih je dotekla smrt. RADIO-SPREJEMNIK LACKOVE ČETE Radio, ki so ga partizani zaple- nili trgovcu Gracerju na Polen- šaku, so prenesli v Toplakovo hi- šo v Mostje štev. 10. Namestili so ga na podstrešju nad hlevom v senu. Bil je na akumulatorje,* ozemljitev je bila na strelovoda i Sem so hodili partizani posluša' radio poročila, najbolj so jih se- veda zanimale zavezniške oddaje. Po bitki pri mostju so Nemci zaprli Janeza Toplaka. V ptujskih zaporih je sporočil po pazniku Pihlerju, ki je partizanskim za- i pomikom pomagal, kolikor je le mogel, naj radio skrijejo. Topla- kova žena je prosila soseda Ja- koba Toplaka, da ji je pomagal sprejemnik zakopati v gozdu za domačijo, Odkopali so ga šele le- ta 1947 in ga oddali muzeju, se- veda je bil zelo poškodovan, lese- na skrinja je popolnoma raz- padla, kovinske dele pa je zelo razjedla rja. V okolici Mostja sta pomembni partizanski bivališči gozdička La- ze in Tešava, kjer so partizani učakali svoj poslednji boj. o kate- rem bomo pisali pozneje. V. R. Gozdovi okoli Mnstja poslednjo bivali.šče .Slovenjegoriške čete Podzemeljska jama nad Toplakovo domačijo IITRINHI IZ ŽITLJENJA BORCEV m POHORJU L. 1944 Po boju na Kozjaku je bil zad- nje dni avgusta 1944 komandant Pohorskega odreda tov. Murat do- ločil nekaj borcev, ki so ostali še naprej na Kozjaku, neka., nas je pa šlo z njim na Pohorje. Nekje pri Selnici je bil določen prehod čez Dravo. V začetku septembre istega le- ta smo v zboru zvedeli zadnje napotke. I. četa, v kateri so bili najboljši borci, so bili določeni, da krenejo še isti večer v neko večjo akci.jo v Slovenske gorice. Nekaj jih je ostalo, oziroma spremljalo nekaj časa našo kolo- no, ki je krenila proti Pahorju. Pokret je bil v poznem mraku. Slovo od tovarišev je bilo kratko, stisk roke in iskra v očeh sta po- vedal VSe — ^rečno pot :n na svi- denje. Le težji trenutki slovesa So bili med bratotn in sestro, to je Jelko in Tihomirom — Mari- co in .ložetom Kerenčirevima. Na pohodu smo videli malo razsvet- Ijen-h oken, vendar sem pomislila .na življenje izza njih Pohod čez Dravo je bil zelo tvegan saj so sovražniki venomer patrulj-rali ob njej. Izvidnica, ki je ^meta nalo-go prepledati teren, se je '-mila z vestjo, da morama pohiteti S se- boj smo nosili tud- b<-trLa Franci- ja, ki je bil ranjen v zadnjem bo- ju na Kozjaku Njegovo zdrav- stveno stanje je bilo zelo krit-čno zaradi p-^manjkljive zdravmšp ne- ge in pomanjkanja sanitetnega materiala. Čim smo priši' do bre- gov Drave, nas je že čakal čolnar. Najprej smo položili vanj ranjen- ca, nato so se vkrcali še drugi. Nekdo me je plašno vprašal če znam plavati, ker je videl, da se nisem med prvimi vkrcala v čoln. Odgovorila sem mu tako prepri- čevalno z «da«. da «em še sama v to verjela Njemu je pa .trah le minil -n sp je med prvim lahko odpeljal. Potem smo šp obiskali bližnjo trgovino. La.stnik je bil naš človek. Hitro nam je postre- gel z različnim blagom m. nam dal še neke vojaške in polit'čne po- datke. Za vse blago ki nam ga je dal. je dobil potrdilo. Pn.^li smo vsi v popolni ti.šini čez Dravo in nadaljevali pot na Pohorje Hodili smo Po zelo strmih poteh in na- leteli na več zaprek. Čez pota so ležala ogromno debla čez katera smo morali plezati zelo previdno, da nismo z njimi vred zdrknili v dolino. Zvedeli smo, da so parti- zani prepovedali vsak odvoz lesa ter je ostal po.sekan kjer je bil. .Šele proti jutni smo s- privoščili malo počitka Drugi dan smo pri- šli do odreda. Tu sem srečala tov. .ložeta Klepa-Sm<^ha in politdele- gata tov Franca Fridle-Hajdina. Bili So tu borci vseh narodnosti. Vsi So bili dokaj dobro oborože- ni in oblečeni. Po vsakodnevnem prihajanju ljudi v partizane se je pokazala potreba po ustanovitvi ženskega voda Za komandirja te- ga voda je bila določena tov Na- da, doma nekje pri M^klavžu na Dravskem polju Padla je blizu svojega doma po neki vojaški akciji. RAZVIT.IE PRAPORA POHORSKE- GA ODREDA Dne 9 septembra je bil zbor že ob 6. un zvečer. Nekaj smo slu- tili, nismo pa vedeli, kaj se pri- pravlja. Bil je lep in še dokaj to- pel septembrski večer. Zbor je bil v obliki četverokotnika. Koman- dant, ki se je postavil v sredino, nam je povedal, da so žene in de- kleta iz doline sešile in poslale prapor. Naročil so. da naj ga ču- vamo in z njim čimprej osvobo- dimo slovensko zeml.jo. Pri raz- vitju prapora je nastal svečan molk. Zaveda 1^ sm < se. da je to za nas velika ra.st meti svoj prapor, pod katerem se bomo bo- rili. Po slavnostnem govoru so sledile recitacije m nat, večerja, ki je bila temu večeru primerna. Pri tatx>rnem ognju smo se še daleč v noč pogovarjali Mlad črn fant, po narodnosti Grk, nas je zabaval s svojim krasnim baritonom da se mi je zdelo, da celo smreke poslu.šajo. Ker je isti dan prišel iz neke večje vojaške akcije — bil je mi- traljezec — smo ga vprašali ka- ko je akcija potekala Rekel je: »Niš lušna biti, niš streljati«. Nje- mu ni bilo všeč, če je šlo kje po sreči 'brez strela ReS je šlo mar- sikje brez strela, dostikrat pa je zahtevala kakšna akcija krvni da- vek Dnevi So bili iz dneva v dan hladnejš'. tako, da smo si še po- dnev' radi kurili ob deževnih dnevih. Štorklja ali »Lojze«, tako cmo rekli malemu nemškemu le- talu, je kaj rad patruljiral nad P-horjem Zaradi tega smo mora- li takoj pogasiti ognje, čim se je oglasil tisti značilni zvok ».štork- lje« Neka tovar-šica je godrnjala, češ — mf^k^a sem. na še kurit ne smem Potolažila sem jo, da jo je. usoda oripeljala na Pohorje, kjer vse kaže, da ima tu df>ž mlade. Revica si je prinesla << spboj celo pid?amo in n^- vedela, kdaj jo bo lahko uporabila Nekeoa dne smo se pa vendarle znašli nrpd neko vilo bhzu Kurie va«;i. Prišli smo pr^t, večeru Na Pohorju smo imeh pokret p tudi Podnevi in ne vsak dan Po nar dni smo ostali v enem taborišču. ^ I Zato smo hvaležno sprejeli vest, da bomo ostali tu nekaj časa. Ta- ko je ženski vod zasedel dve sobi ' v tisti lovski vili, ki je bila se- veda brez opreme. V spodnjih prostorih se je nastanil štab. iz zadnje .strani se je pa šlo po neki majavi lestvj k obveščevavcem. Ti So me namreč povabili, da jim skuham puding. Povedali so mi namreč, da ima eden polno čuta- rico mleka, nekdo je prinesel jajčka in sladkor, tov Stanko je imel pa puding. Takoj sem naro- čila, da morajo imeti vsi či.ste porcije, ker se pudino rad pripa- li. Tako je vsak imel par žlic pu- dinga v svoji porciji. Po dveh ali treh dneh božanskega življenja pod streho je prišlo okrog 100 no- vincev v taborišče. Nekaj je bilo prostovoljcev, nekaj pa mobi- lizirancev. Med temi novinci sta pHšla tudi dva »pošt'.Tkana« SS oficirja s popolno voja.ško opre- mo. Prav besna sem bila, ko sem videla, kako strežejo tema lopo- voma. Saj sem takoj opazila, da \'tikata svoj nos vsepovsod, po- sebno sta se zanimala, kako smo oboroženi. Prva noč po njunem prihodu je minila mirno Drugi dan sta se le vsakega nekaj časa sestala Če se jima je kdo pribli- žal, sta šla brž vsal< na svojo stran Žp drugo noč sta oba izgi- nila. Z njima .je šla vsa njuna oprema in šp bolj važni podatki 1 o naši vojski. Takoj so odšle patrulje na vse stani. Slutila sem nesrečo. Iz da- ljave So se slišali po.samezni stre- li. Opozarjala sem borke, p<^seb- no novinke, da morajo imeti vso opremo skupaj. Tudj komandant je naročil I. in 11. batal.jonu, da morajo biti borci v strogi pri- pravljenosti. Obveščevavc, so ja- vili, da se bližajo sovražniki iz treh strani Komandant je odredil, da bo šele po kosilu pokret. Toda računi so se zmešali smo sta- li s porcijami v rokan pred kot- lom in vdihavali vonj po koruz- nem močniku, ko je naenkrat za- regljalo. Težko pričakovano ko- silo je obrizgalo debla bližnjih smrek. Kot sem že omenila, smo imeli okr-og 100 novincev neobo- roženih in nepoučenih v vojaški disciplini. Kot piščanci pred ja- strebom so se razleteli na vse strani. Spominjam se neke tova- rišice, 46-letne matere, doma iz Teznega, ki je že imela preje 3 otroke v partizanih in se je mo- rala zaradi sodelovnjo z nami še sama umakniti s svojim najmlaj- šim 6-letnim sipom in ostarelim možem v gozdove. S seboj je ved- no nosila kovček z oprer^o za no- vorojenčka, ki ga je pričakovala. Vedno je bil ta kovček njena skrb. harmoniko je nosM snek, ostalo opremo pa mož. Takrat pa je pozabila na vse, le h'tela je v hrib za ostalimi. Pomagala sem ji, kolikor sem mogla in jo bo- drila, da sva dohitevali kolono Krogle so vedno bolj redko sika- le okrog naju, dokle niso po- polnoma utihnile. Proti večeru smo se utaborili. Začelo je deže- vati. O kakem kuhanju večerje ni bilo misliti, kajti ogenj bi nas iz- dal. Bili smo še naprej v .strogi i pripravnosti. To po so novinci, ki j So doživeli svoj prvi borbeni krst, bolje razumeli kot pred tem. Po- sebno tisti, ki So v zmedi pustili vso opremo na položaju. Še tisti večer je začelo zopet deževati. Mokri in lačni smo spali le na enem ušesu, z drugim pa smo po- slušali, če bo zopet kjp zaropota- lo .Še drugi dan so prihajali za- pozneli borci, katere sr iskale naše patrulje. Nekaj rim nismo mogli uootoviti pravega stanja iz- gubljenih. Naše mrtve borce so pustili sovražniki na bojišču Med nj'mi je bil tudi neki Gabrovec iz Leskovca v Halo^zah, Ostalih se ne spominjam Sovražniki so to pot imeli več smrtnih žrtev kot mi Tn so po- trdili tudi kmetje, ki opazovali njihov umk z ranjenci m mrtvi- mi. V svoji objestno^) je neka skupina teh kultiviranih zveri na- padla mladega pastirja, ki je pa- sel živino v planini Po strašnem mučenju, kar je hilo razvidno po njegovem razmesarjenem telesu so ga privezali za voz, da se je njegovo truplo vleklo po kolovozu in udarjalo z glavo ob kamenje. Na vozu so peljali svoje mrtve vojake. Tako je ubogi pastirček moral dati življenje Pr' prvem kmetu So ga odvezali in pustili, Kmet je komaj spoznal v tej kr- vavi in blatni gmoti svojega pa- stirčka. Vsak dan je prinesel mnogo no- vih doživljajev in novih izkušenj, novih žrtev in tudi zmag. Po spominih Lojzka Krajnc-Olga Rozvol hin€(i|$h€$d hombipnia Ptul in n|€$ov vpliv m okolico Kmetijski kombinat Ptuj imaj skupno nad 8500 ha površin, od' tega nad 4000 ha kmetijskih zem-j Ijišč in skoraj 4500 ha gozdov^ Glavna panoga kmetijske proiz-' vodnip kombinata je živinoreja^ vinogradništvo in sadjarstvo. V hlevih v raznih krajih imajo nad] 1200 glav plemenskih krav —' molznic, nad 600 glav mlade živi- ne in okrog 1000 pitancev. Koneoi letošn,tega in v prihodnjih letih! se bo to število znatno povečalo, tako da bodo redili nad 2000 krav molznic, nad 1500 glav mlade zi- vipe, nad 5000 glav pitane goveje živine, nad 5000 plemenskih svinj in sicer nad .5000 v lastni vzreji in nad 2000 v kooperaciji s kme- tovavci. Razen tega pa bodo pitali še letno okrog 50.000 bpconov. V zvezi s tako obse.no vzrejo bodo nastali 4 glavni centri. Za kmetijski predel ptujske ob-I čine pomenijo te številke velike gospodarske spremembe. O njih je mnogo debate pri vseh politič- nih in goppodar.sk h forumih v občini Ptuj, zlasti pa pri kmetij- skih zadrugah, ki pripisujejo na- daljnjemu razvoju kombinata ve- lik vpliv. Dosedanje oblike sode- lovanja kmetovavcev s kmeti'■^ki- mi zadrugami in kombinatom se bodo znatno spremenile v korist večje proizvodnosti in dviga na- rodnega dohodka. Na občnih zborih kmetijskih zadrug in na občnih zborih sindi- kalnih organizacij korrbnata ,1e bilo poudarjeno, da zahteva na- vedeno število živme ogromno hrane, ki jo bodo lahko ogromno prodali kmetijski zadrugi ali na- ravnost kombinatu vs kmetovav- ct z območja občine Ptuj To bo vsestran-Un vplivalo na nadalmji razvoj življenja na podežel.ju in bo narpkovalo nove oblike sode- lovania kmetovavcev s kmetijski- mi za^"Uflami, ^ namerava o " lastne Kmetijske zadruge »Ptuj«, »Ptujsko polje«, »Dravsko polje«, »Hajd na« in ostale se resno ba- vijo z načrtom, di. bi povečale sedanje površ-ne lasmih ekono- mij od okrog 400 ha na 700 ha. Na teh površinah bi urediU- plan- taže sadovnjakov, izvedle vaski kolobar .in nasadile kulture ki tem p^-vrš nam najbolj odgovar- jajo Večino sedaj razpoložljivih površin že imp.jo v upra" Ijaniu, ostalo pa nameravajo dokupiti ali vzeti v zakup Največ lastnih po- vršin ima KZ ».ložp Lacko« Ptuj, KZ »Halo/e«, ostale zadruge pa majo !p manjše površine T! za- .drugi imata t-jd' "ajboli obsežni ekonomiji, v<-,aka okrog 150 ha Ob povpčanih površinah ztmliišč v direktni skrbi kmetijske zadruge bo kmetijska pro-zvodn^a za ko- rak dalje iz sedanjih oblik ^ode- lovania Mlaiiiiia iz podlem ml pomisa vaški mladini Sindikalna podružnica trgovske- ga podjetja »Panonija« Ptuj j9 predlagala na občnem zboru mia- dinski organizaciji, naj vpliva na svoje članstvo, da bodo mladin- ske organizacije občutle da živi- jo na njihovem območju trgovski uslužbenci tn da je tudi njihovo delo v mladinski organizaciji na podeželju ver kot kor'Stno in v pomoč mladini Ta potrebuje spodbude za društveno dejavnost in ki naj najde v mladinski orga- nizaciji svojega najboljšega sve- tovavca jn zaveznika za strokov- ni in splošni napredek in razvoj. Mimo SO časi, ko je bil med po- slovnimi ljudmi na podeželju in med kmečkimi fanti m dekleti prepad, ki je onemogočal vsako zhližanje. K temu mora prispevati tudi trgovski naraščaj da bn na podeželju mladina našla skupno besedo n.^ svojih sestankih, na svojih prireditvah in tudi na pri- .litXfih.^^eLje v manjsinL^ Učinkovitejše kazni zaradi neplačevanja preživnine Pri okrajnih sodiščih v Ptuju in Ormožu niso redki primeri, da se morajo zagovarjati storivci. ki ne plačuje,jo preživnine za otroke, ki so jih dolžni preživljati. Za prve primere takih kršitev so so- dišča kot opozorilo v pretežni meri izrekala kazni tako, da so izvršitve teh pogojno odlagala za dobo od enega do petih let. Obso- jene so seveda pogoji obvezovali tudi redno plačevati preživnino v naprej in plačati zaostanke. Ta- kih pogojev pa se nekateri niso držali in so bili ponovno obtoženi pred sodiščem ali pa je bilo pred- lagano, da se jim pogojne obsod- be prekličejo. Sodišča so temu sledila, saj družben-^ nevarnost teh storivcev ni majhna, če ima- mo v vidu, da otroci zaradi ne- plačane preživnine dostikrat žive v bedi in pomanjkanju. Pred kratk-im so bili nekateri storivci obsojeni na učinkovtejše nepo- gojne kazni in sicer Lorber Franc iz Nadol na 8 mesecev zapora, Munda Alojz iz Sobetincev na 10 mesecev zapora, Tomažič Franc iz Zamušanov pa na 6 me.secev zapora. To ho opozorilo tudi tistim, ki imajo take in slične obveznosti, pa jih ne izpolnjujejo Letošnja ^etina Letošnja letina v obcinj Ptu,i bo dala približno 8 milijardno vred- nost pridelka na vseh sektorjih kmetijstva. Samo pridelek zaseb- nih kmetijstev bi moral dati ne- kaj nad 6 milijard vrednosti pri- delka. Vremenske prilike bodo vsekakor vplivale na količino m kvaliteto pridelka pri žitaricah, sadju, vinogradništvu, pri krmn-h rastlinah in vrtninah V organizirani kmeti.iski p>-o\7- vodnji jp letos nekaj nad 8000 ha zasebnih in družbenih zeml''šč. večinama s pridelkom krmnih rasfin, krompirja, pšenice in ko- ruze Ptuisica poil'ef!a in liišni sveti Ptujsko prebivavstvo, zlasti hišni sveti, se sprašujejo, kako bo z vzdrževanjem raznih starih hiš v Ptuju takrat, ko pri tem ne bo- do več pomagala trgovska podje- tja »Panonija«, »Izbira«, »Mer-1 kur«, »Borovo« itd. s plačevanjpm najemnine za raznp poslovne pro- store, zlasti za skladišča, kjer i imajo spravljeno razno blago Ni | sestanka, sejp, zbora itd., da se, ne bi na njem v tej ali drugi ob- j liki diskutanti dotikali problema potrebnih nnvih skladišč /a razno | blago Razne kleti, šupe veže, j prizidki, podstrešja itd niso pri- merna za spravljanje raznega bla- ga, ker nanj vpliva.io neugodne 1 prilike Potrošniki so namrer ved- j no bolj občutljivi za vsako blago ^ in za svoja sredstva, s katerimi blago kupujejo, /ato tudi radi povsod povedo, da je blago za po- trošnika potrebno bolje varovati v skladiščih, kot jim je to sedaj mooočp v zasilnih skladiščih Vse- kakor bo za Ptuj novo prijetno doživetje, ko bo v niem zrasla primerna skladiščna zgradba i vagnnsko rampo in možnostio do- stave vagonov z blagom do skla- dišča. Tednibova I RIBUNA Terezija V. iz J. Prejeli smo vaše pismo, v katerem, nam spo- ročate, da vas je »pomožni sod- nik Juršinci« ob neki priložnosti grobo žalil ter pri tem uporabljal .skrajno žaljive besede. Čutite se hudo prizadeto in želite, da bi sestavek, ki ste ga s tem v zvezi napisala in poslala na naš naslov, objavili v našem listu. Nimamo razloga, da ne bi ver- jeli navedbam v vašem pismu, vendar .se v vašem kot v podob- nih primerih vzdržimo obravna- vanja med državljani, preden so bili obravnavani pred pristojni- mi družbenimi ali državnimi or- gani (pred poravnalnim svetom ali pred sodiščem). Svetujem vam. da se glede iz- rečenih žalitev obrnete na pri- stojni poravnalni svet ter zahte- vate zadoščenje. S tem seveda ni rečeno, da ne bomo kdaj obrav- navali na splošno tovrstnih »od- nosov« med državljani v kakš- nem po.«ebnem sestavku. Jože Bezjak. Vaše pismo, v ka- terem predlagate uvedbo nove posebne rubrike v našem listu objavljamo na drugem mestu. Kot sodite, smo to rubriko od- prli že takoj v tej številki. Pod naslovoni »Tednikova tribuna« bomo v bodoče obravnavali vprašanja in probleme, ki jih naslavljajo na naše uredništvo naši bravci. Sporočamo v.sem, da bomo skušali poskrbeti odgovor na vsako vprašanje z najpristoj- nejžega mesta, kolikor ne bi moglo dati odgovora samo ured- ništvo. Vprasania in odgovori Tovariš urednik! I Mnogi bravci »Tednika« so mil že zastavili vprašanje, zakaj naij list nima rubrike »Vprašanja in] odgovori«, koti imajo to drugi ča- sopisi. Mnogi naročniki ali bravci bf želeli namreč zvedeti to ali ono,i mogoče kakšno zanimivost, ali kaj iz zgodovine zakonodaje, tr-j govine itd., pa ne vedo kam naj se za eno al drugo obrnejo, da bi zvedeli Upam da bo uredništvo to željo upoštevalo, tei ugodilo želji brav- cev. To bi tud' povečalo ugled -Tednika«, ki j^ sicer zelo dober ter ga zato priporočam vsem pre- bivavcem ptujskega območja Bezjak Jože STRAN 4 TEDNIK PltJ, 22 JL^VIJA 1962 Občinski sindikalni svet Varaždin je nagradil slušatelje politične šole iz Ptuia V ponedeljek, 18. junija 1962, jt prejelo 11 .'lušateljeo Sindi- kalne politične šole Ptuj od Občinskega sindikalnega s^veta praktične in knjižne nagrade, in sicer za 11 najboljših f,e^tavkov 6 prijateljskem srečanju sluša- teljeo Sindikalne politične šole Ptuj s slušatelji enake šole v Varaždinu. Tega slavnostnega sestanka, ki je bil v ponedeljek. 18. junija, v Delavskem klubu v Ptuju *o se udpježili funkcionarji Obfiii.tikpsra sindikalnega sveta Varaždin ter nekaj slušateljev it Varairdina in funkcionarji Občinskega sindikalnega s\eta Ptuj ter slušatelji ptujske sin- dikalne politične šole. V nagovorih so tov. Jože Še- jrula. Felik> Bagar. Milivoj Rih- terič in hiea Domislovie po- udarili, da zasledujejo prija- teljska srečanja delovnih ljudi iz občin Cakovec. Ptuj in Va- raždin predvsem izmenjavo iz- kušenj na vseh delovnih področ- jih med dobrimi sosedi in raz- vijanje ter poglabljanje brat- skih čustev in odnosov med na- rodoma v družini narodov in republik Jugosla\ije. Predstavnik Občinskega sin- dikalnega sveta Varaždin tov. Mili-voj Rihterič je razdelil na- grade. Predhodno pa je sluša- telj šole Ivica Domislovič pre- čital pismo varaždinskih sluša- telje\ ptujskim, z najboljšimi željami tudi za bodoča sreča- nja. Ta slovesnost je bila še en nov člen v verigi dosedanjih srečanj med Varaždinom in Ptujem in v planu nadaljnjih srečanj. Zanimivo je to. da so dali za ta srečanja pobudo de- lovni ljudje, sindikalni funkcio- nnrji iz Ptuja in prijatelji iz Varaždma in Cakovca so jo z \eseljem sprejeli. Na dosea se ne maram učiti, i - izgovor se vedno kakšen dobi - ! ko učitelj računstva sprašuje, j takrat me strašno glava boli. i Včeraj zjutraj je naloge gledal, v mojem zvezku te ni b.lo, pa sem v pripravljeno krpo zamotal v hipu si desno roko. ' Ko je treba čitanko vzeti, zob nagaja trhli mi spet, I Znam se jaz vedno dobro izognili, učitelja vedno speljati na led. Jurček, veseliš se tega, da si ga nalaga!? Jaz pa ti le eno rečem: samemu sebi si nekaj ukral! Hitro poteče čas obveznih šolskih let potem pa boš stopil s prazno glavo v svet. Kaj prijatelj dragi, bo takrat s teboj ko stopil boš v življenje brez cilja pred seboj? Je bolje se učiti, tak je moj sklep, kakor pa ostati življenje celo tep. Z-nk» Bivši maturanti ob snidenju v Ptuju Posnetek J Vrabl Snidenje po 30 letih v restavraciji na gradu o Ptuju je bilo o soboto, 16. juni- ja 1962, srečanje nekdanjih abi- turientov ptujske gimnazije, ki so 1912. leta maturirali iti oprav- ljajo danes razne vidne funkci- je D našem političnem, gospo- darskem in kulturnem življe- nju. Srečanje je pripravil 5-člau-i ski odbor pod \odstvom Vik4 torja Kneza, sodnika Okr^ijneg« sodišča v Ptuju. Udeležili pft so se ga: Milan dr. Carli. Maksi f as. ^^tefan Horvat. Viktor Knez. \ ladimir Krivic, Zora] Lenart. Štefan I.ajnšrak, Olga, Pavlic, Milenka Viscnjak il| Egon Zoreč. Franc JanžekoviS se vabilu ni mogel odzvati, kei živi v inozemstvu: je profesor v Novi Gvineji. Zbranim je po- slal prisrčne čestitke ?. zagoto- vilom, da se bo udeležil ihod- njega srečanja, ko bo žc zopet v domovini. Enako so storili ostali v domovini živeči kolegi, ki so bili zadržani. Izmed pro- fesorjev sta se srečanja udele- žila Fran jo .\lič in >firo Gorše, Taka srečanja se v Ptuju po- navljajo vsako leto, saj je ptuj- ska gimnazija vzgojila štenilen kader absolventov in jih je do- bro pripravljene poslala v zio- l jen je. Večina jih zavzema O domovini danes vidna in odgo- vorna mesta. Vsa snidenja z nekdanjimi, profesorji in svojimi sošolci so vedno prisrčna, polna obujanja spominov na mlada, dijaška in študentska, za marsikug?! tež- ka leta. Razidejo se vedno v upanju, da se bodo ob prihod- njem snidenju zopet sešli in se prav prijateljsko pomenili ter pozabavali. J. V. Veli.O zanimanje za sejem „SODOBNA ELEKTRONKA" ! Kakor vsako leto, bo tudi letos ' ob zaključku letošnje mednarod- ne sejemske sezone na Gospodar- skem ra/stavi.šču tradicionalni mednarodni sejem »SODOBNA ELEKTRONIKA«. Letos bo ta se- jemska prireditev, ki iz leta v leto pridobiva na slovesu — ne samo v naši državi, marveč tudi v inozemstvu organizirana že de- , vetič -apovrstjo. j Letošnii IX. mednarodni sejem j »SODOBNA ELEKTRONIKA« bo I organiziran od 13. do 21. oktob- ■ ra in bo prikazal napore in na- predek naših podjeti], kakor tu- di inozemskih proizvajavcev na področju elektroindustrije šibke- ga toka. Seveda bodo ' tudi letos tako kot že lani, za ta sejem na razpolago vsi pokriti prostori — obe razstavni dvorani in »Jur- ček«. Čeprav je do pričetka sej- ma še več kot tri mesece, že ka- žejo dosedanje prijave, da bo ves sejemski razstavni prostor v ce- loti razprodan. Zanimanje za letošnji medna- rodni sejem »SODOBNA ELEK- TRONIKA« se kaže med drugim tudi v velikem številu prijav iz raznih držav. Čeprav je do za- četka tega sejma, kot že rečeno, š.e skoraj 4 mesece, se .ie doslej prijavilo kar 1,5 držav — dve dr- žavi več kot lani. Državi, ki bo- .sta letos sodelovali na novo, sta Madžarska in Poljska, ki se lani nista udeležili tega sejma. Doslej so udeležbo na tem sejmu prija- vile naslednje države: Avstrija, Belgija, Danska, Italija, Japon- ska, Madžarska. Nizozemska, Polj- ska. Švedska, Svica, Velika Bri- tanija. Vzhodna Nemčija, Zapad- na Nemčija, ZDA in Jugoslavija. Ni pa izključeno, da bo do zak- ljučnega roka število prijavljenih držav še večje kot je danes. Končnega števila podjetij, ki bodo razstavljala na letošnjem mednarodnem sejmu »SODOBNA ELEKTRONIKA«, še ni mogoče povedati, ker prijave še prihaja- jo, slej ko prej pa tudi pri posa- meznih razstavljavcih lahko pri- čakujemo letos rekordno številko. fLani je na tem sejmu razstav- ljalo 117 podjetij, od teh je bilo .^4 domačih in «3 inozemskih). Jeio¥aild Iz iviarkovec so se izkaiali V nedeljo, 17. junija 1962, je priredil »Partizan« Markovci s j sodelovanjem osnovne šole v po- ! častitev 70-letnice rojstva marsa- j la Tita in 30-letnice obstoja te- I lesnoVzgoine dejavnosti v kraju javni telovadni nastop. Po povor- ; ki od telovadnega doma na novo I telovadišče, ki sicer še ni popol- noma urejeno, vendar uporabno 'za nastope, je pozdravil navzoče : in goste iz Ptuja in Dornave : predsednik Alojz Simonič. Pove- [ dal je, da so v gradnjo telovadi- ; šča vložili več tisoč ur. Zahvalil I se je tudi pristojnim oblastem, ki ; so z dotacijo pripomogle, da ima ! kraj le svoje telovadišče. 1 i Spored je obsegal 14 točk in so i razen pomoči pri vajah na orod- I ju nastopali samo domači telo- vadci. Prvi so se zvrstili s pro- stimi \'ajami pionirji. Izvedli so i jih efektno in skladno. Sledile so ; vaje mladink s trakovi. Pionirke i so z rajalnimi koli navdušile gle- I davce. Pri preskokih preko mize ! in švedske omare so navdušili predvsem pionirji. Mladinke so I poleg prostih vaj nastopile še s kiji. Na bradlji so nastopale po- leg domačih še mladinske iz Ptu- ja, kjer se je posebno izkazala Vertičeva. Člani in mladinci so izvajali proste vaje sicer v šte- vilčno manjši skupini, vendar lepo in poželi aplavz gledavcev. pred\'sem zato, ker so bili med njimi tudi starejši tovariši, s ka- terimi se menda res lahko po- stavi samo društvo iz Markovec. Gotovo je to tesno sodelovanje stfirejših tovarišev z mladino eden izmed vzrokov, ki poži\'lja- jo telesno\-zgojno dejavnost v I tem kraju. Moška vjrsta članov in mladincev je nastopila na bradlji okrepljena z društvi Dornava in Ptuj. Zaključek nastopa je izvedla folklorna skupina z narodnimi plesi in teko dala nastopu tisto pisano obliko, ki jo danes želimo na telovadiščih. S tem nastopom so Markovčani dokazali, da so v tej športni zve- sti res najboljši v občini in je prav, da jim merodajni činitelji tudi \naprej posvečajo pozornost in pomoč. Sredstva, ki jih to dru- štvo prejema od skupnosti je zelo dobro naloženo. Izvesti takšen nastop s prek 300 lelo\-adci ni ta- ko enostavno in je stalo tako te- lovadce, kakor vodnike zelo mno- go truda in volje. Njihovo požrt- vovalno delo je bilo ob nedelj- skem nastopu dobro poplačano, saj se ie 7brr.io na telovadišču preko 1000 gledavcev. ki .so na- gradili vsako izvedeno točko - ter ^ako dali moralno priznanje te- lovadcem. Zahvala za uspelo pri- reditev gre v prvi vrsti nastopa- jočim in vodnikom Kretz Hedi, .Solina Alojzu, Mikša Martinu, Zavec Rozi. Bračič Nežiki. Kola- rič Francu in vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k res uspeli prireditvi. OP • 99 milijonov ljudi dela v kmetijstvu v Sovjetski ivezi so ob zadnjem ljudskem štetju ugotovili, da Ima- ,io 214 mili,ionov prebivalcev. Sta- tistike so pokazale, da dela v rai- nih pod,iet.iih In drujtlh oricantza- cijah 120 mili.ionov Ijndi. Zanimi- vo je. rta .ie zaposlenih v kmetij- stvu od fega kar M milijonom ljudi.___________________ S telovadnejja nastopa v Markov cih Foto; F Langerholc Praktični nasveti Sladkor, ki se kuha v jedilih, zgubi mnogo na moči Zato je bolj priporočljivo, da sladkamo šele gotove jedi. Madeže sladkorja izmijemo z mlačno vodo. Pretikalke (igle za »špikanje« pečenk) zmeraj posebno dobro posušimo, sicer rade rjave Pripo- ročljivo jih je hraniti v oljnem papirju. Pajke preženemo iz stanovanja, če ogle in druga mesta, kjer se radi mudijo, nalahkr oškropimo z raztopino modre galire Prešite odeje. Svilene prešite odeje smemo krtačiti le s cilin- dričnimi krtačami. Pregrobe šče- tine svilo poškodujejo Vžigalice, ki so postale vlažne m le težko prižigajo, potegnemo večkrat čez krtačo za obleko Ta- ko se hitro posušijo in nato do- bro prižigajo Ploščice tlaka v kuhinji in ko- palnici ribamo z milnico m najfi- nejšim peskom za posodo. Rlazin'ce za štampiljke, ki da- jejo blede oclfise, čez noč obrne- mo narobe; barva se spet nabere na površini blazinice. H UM OR ŽENSKA STAROST »Kam pa neseš šopek?« vpra- ša prijatelj prijatelja. ^Moja žena praznuje osmič 35. PTL-J. 22, JL'MJA 1962 TEDNIK STRAN S Lepa šolska prireditev NA BREGU Uprava osemletke »Ivana Spo- lenjaka« na Bregu pri Ptuju je smatrala za potrebo, da priredi za dijake zadnjega osmega raz- reda, ki po uspešnem zaključku osemletnega obvoznega šolanja sedaj prv:č stopajo v samostoj- nejše življenje, kratek družabni šolski večer. Vabljeni so bili tu- di starši dijakov. Razredničarka osmega razreda tovarišica Penova in ravnatelj . plodno delo in skrb za učinkovito povezavo med domom in šolo. C. V. Org. LMS , Ples- kar' se ie navezala na Breg Znano je. da Je mladinski ak- tiv obrtnega podjetja »Pleskar« eden izmed na jagilnej.ših organi- lAcij na našem območju. Ta ak- tiv, pa si je hotel za svoje nemo- teno delo zagotoviti tudi nekje pravico do potrebnih prostorov, katerih na splošno zelo primanj- kuje. Zaradi tega je navezal stike z odborom podruž. SZDL ter skle- nil dogovore o preslikanju in pre- pleskanju doma. V zamen, i bi bila dvorana in drugi prostori v do- mu mlad. aktiva na razpolago /a njegove vaje in prireditve. Ta dogovor .je bil tudi dejansko iz- vršen. Mladinci aktiva so v ce- loti obnovili vse prostore v do- mu in nihče ni bi prisodil, da so v notranjosti te na zunaj sicer ne ravno prikupne zgradbe tako le- pi prostori, ki bodo služili kolek- tivom in organizacijam za nji- hove kulturne potrebe. Odbor podru.žnice SZDL je .•oklenil, da javno pohvali ta agil- ni mladinski aktiv, ki je s svo- jim delom lahko vedno za vzgled ostalim mlad. organizacijam. C. V. Pismo iz Savc^ Trgovsko podjetjo »"Zarja« iz Ormoža je ukinilo svojo posloval- nico v kraju Savci. Vas Savci je od nekdaj imela trgovino, svojčas imenovano »zlata trgovska jama Slov. goric«. Kraj je na križišču dveh okrajnih cest. tukaj je' lep gasilski dom z dvorano, kjer je sedež množičnih organizacij. Tu- kaj ima tudi Kombinat Ormož- .Teruzalem svojo trgovino za od- kup tor predajo reprodukcijskega materiala. Obenem p.'', še ima po- slovalnico v vasi Sejanci, kjer sta itak blizu poslovalnici Podgorci ter Velika Nedelja. Tako so pri- zadeti potrošniki zgornjih več va.^ si, ki morajo po svoje potrebščine do 12 km daleč. Ng zborih voliv- cev prebivalstvo zahteva, da se poslovalnica Sejance prestavi v center, v Savce. Vzrok nerenta- bilnosti poslovalnice Savci je sla- ba postrežba in premala izbira, na kar smo trg. podjetje »Zarja«; opozarjali. Želeli bi. dg se ta po-« slovalnica zopet odpre ali ustano- vi kaka druga, na primer kako ptujsko podjetje naj odpre svojo. Rentabilnost je zagotovljena. { i Z. I.i Lepo urejena razstava v šoli pri Lovrencu na Dravskem polju (Posnetek: S. Kosi) Prireditev na Vičavi v nedeljo, 8. julija 1962, ob 14. uri bo v dvorani SZDL na Vičavi vrtna veselica, ki jo priredi sin- dikalna podružnica podjetja »Pleskar« Ptuj za prebivalstvo z Vičave in okolice. Namen prireditve je razvedriti in razveseliti udeležence z godbo in peljem članov sindikata >Ple- skarja« ter pripraviti ve.sel po- poldne na prostem. Sindikalna podnažnica imenovanega pod- jetja si prizadeva s primerno za- poslitvijo mlajših članov vzpod- buditi članstvo tudi drugih sin- dikalnih organizacij v Ptuju in v ptujski občini, kjer je zaposlene dovolj mladine, da bi lahko tudi pripravila program in se pred- stavila občinstvu s svojim kul- turnoprosvetnim delom. R. V. KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA 11. 6. 1962 so darovaU kri kr- vodajavci iz S r e d i š č a Zidarič Karolina, Žebela Alojzi- ja, Kočcvar Marija, Štampar .lo- žef, Savora Marij.^, Rotvajn Maks, Kreč Franc, Grabar Anton, Tka- lec Blaž, Kočevar Marjan, Šala- mun Martin, Zamuda Anton, Do- večar Katarina, Zem.ljič Marija, Štampar Terezija, Prosnik Stanko, Šafarič Ivan, Pevec .Mojz, Kreč Ferdinand, Čavničar Ana Veselko Mimika, Raušl Marija, Zadravec T: lika, Tomažič VI a d ko, Golob Hinko, Čavničar Franc. Pevec .Tanko, Mesarec Stanko, Goršič .Angela, Kolarič Ivan. Krnjak Mir- ko, Juršič Alojz. Pere Stanko, Po- sel Ivan, Jesih Ivanka, Jelovica Ema, Praper Marija, Potočnik Ana, Podgorelec Franc, Fedjanič Jožef, Škrinjar Franc, Bedjanič Ivan. Rakovec Sonja, .Jurkovič Marta, Horvat Nada, Ladič Milica, M^ško Tilika. Udrih Alojz, Sku- hala Franc, Horvar Ciril. Kolarii^ Matko, Veldin Jožef. Kalaj Kata-* I rina. Pere A.malija, Ivančič Štefa- I nija, Praprotnik Alojzija, Curin j Katarina, Skrjanec Julijana in { Rizman Ivan. j 14, 6. 1962 so darovali kn kr- I vodajavci iz .1 u r š i n c — I posebna hvala še učiteljskemu : zboru iz Juršinc: ' Težak Miranda. S*tar Marija, ; Petek Gera, Kovačec Zdenka, . Grabar Cecelija, Matjašič Janez, Žajdela Martin, Kovačič Franc, i Težak Ivan in Kosec Slavko, I Medtem so daroval- kri še po- I samezni krvodajavci: i Glavnik Marija,, Gomboc Tilika, Stumberger Anton, Goričan Ivan, Pernat Milica, Ljubeč Marija, Knez Viktor. Vsem organizatorjem in krvo- dajavcem se v imenu boln-kov najiskrenejše zahvaljujemo, prav posebna hvala vsem. pa vsem ti- i stim, ki so se odzvali v nujnih primerih I Rdeči križ Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj Tudi v osemletki »Toneta Žnidari ča« v Ptuju je bil 17. junija 1962 prijeten zaključek pouka ' ...........______________........................................._w . E^lietek: J„ Vrtbl Lepe počitnice za otroke stanovanjska skupnost Ptuj na- merava v teh počitnicah na svoj- stven način pomagati šolarjem in staršem v glavni skrbi, da bi nji- hovi otroci čimlepše preživeli po- čitnice in da bi bili ves čas pod strokovnim vodstvom in nadzor- stvom. I V ta namen se je tajništvo sta- novanjske skupnosti Ptuj dogovo- rilo z visokošolci in visokošolka- mi iz Ptuja in z območja ptujske občine, da bi za določen honorar in v dogovorjenem času bili m razpolago skupinam otrok-šolar- jev. Ped njihovim vodstvom bi odhajali šclarji na kratke, eno- dnevne izlete, prirejali razna tek- mcvan.i'a, igre itd. z namenom, da bi preživeli sončne .n tud: dežev- ne dni ob primerni zaposlitvi m razvedrilu. Tajništvo stanovanjske skupno- sti upa, da bodo to zamisel radi podprli vsi starš', ki so doma, zlasti pa tisti, ki so z-aposleni in So v skrbeh, kako b; olepšali svo- jim otrokom počitnice. Seveda bi bilo potrebno vsaj do prvepa ju- lija prijaviti tajništvu stanovanj- ske skupnosti, magistrat II. nad- stropje. sob.3 štev. 20. otroke v take skupine. Prav bi bilo, da ni tudi izrazili želje, kako bi lahko otrokom počitnice čimbolj olep- šali, čeprav nimajo možnosti pre- živeti počitnice na morju, v pla- ninah, pri sorodnikih itd. Ptujska okolica je tako lepa. da je vsak kraj v njej po svoje zani- miv in bodo otroci lahko odhajali na izlete tudi s kolesi ali pa peš. V slabem vremenu bi se lahko zbirali v otroškem zavetišču ob Ormoški cesti. Ob nestalnem vre- menu bi se igrali na ptujskih igri- ščih. V vročih dneh bi se kopali v Orešju ali pa v bazenu v kopa- lišču, odvisno od tege, ali so v skupini plavavci ali neplavavci. Če bodo dane možnosti, bo or- ganizirana tudi hrana za skupine otrok, da ne bodo n-a vezani samo na to. kar bodo za ves dan dobili cd doma. Zamisek je vsekakor potrebno pozdraviti in podprejo naj jo zla- .sti starši. Z njimi se bo tajništvo stanovanjske skupnosti pogovori- lo o podrobnostih ob pr",vivah ctrok v skupme. Dobrodošli bodo razni prediogi in pobude vseh ki žoli.jo '-trokom doi)ro tudi v po- čitnici^h. PA. Ptujski upokojeno! na izletu Ptujsko društvo upokojencev je 14. t. m. priredilo i.^let v Ca- Ije in Štore. Ogledal- so si Tovar- no emajlirane posode in Železar- no. Vse navzoče je zan mal pro- izvodni proces v teh tovarnah. Nazaj grede so «e ustavili v Rogaški Slatini, kjer so se po mi- li volji napiii kisle vode, toda bili so razočarani, ker si niti za de- nar niso mogli vzeti nekaj vode s seboj. Udeleženci .^o bili zadovoljni z organizacijo izleta in se že pri- javljajo za drugi izlet, ki bo dne 15. julija v Stubiške toplice in v Kumrovec. Na sestanku upokojencev 7. 7. se bodo pogovorili o izvedbi iz- leta na morje s sindikalno objavo. J. D. Bifiiško delovna brigada bo delala v Ptuju Julija in avgusta 1962 bo delala v Ptuju mlad-nska delovna briga- da, ki jo bodo sestavljali z?dnji r-izrcdi osemletk m dijaki ptuj- skih srednjih šol. Delali bodo na raznih komunalnih objektih v Ptuju 10 ali 15 djpi po 4 ure dnevno. V glavnem bodo urejali šolska telovadišča, otroška igrišča in bodo pr-nagaii pri raznih ko- munalnih delih. Brigade bodo vo- d-li č'ani rdhora za delovne akci- je v Ptuju. Delali bodo od 6. do 10. ure ali pa od 7. do U ure do- poldne. Spali in jedli bodo člani brigade dom.-i. Kot priznanje za vloženi trud jim bo odbor poskr- bel primerno razvedrilo, za kar so razP"^ možnosti, izbrana pa bo ti- sta, ki bo članom brigade najbolj uaajalt3 in za kar bo dovolj sred- stev. Seminar za nego bolnikov v času bd 1. do zadnjega julija 1962 bo v Ptuju seminar za nego bolnikov. Ta seminar je namenjen ženam v Ptuju, ki so voljne po- mag-Tti raznim bolnikom proti skromni odškodnini. S seminar- jem bi pridobila stanovanjska skupnost skupmo mlajših ali pn- letnejših žena, ki bodo lahko od- hajale na pcmoč bolnikom, ki se zdravijo doma in nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel in jih negoval v b)olezni, jim stregel, skrbel zA prehrano itd. Ta nega bo pod zdravniško kontrolo. Prijave za seminar je doslej zbirala stanovanjska skupnost Ptuj. Vse prijavljenke bodo na seminarju pridobile potrebno zna- nje ter navodila in bodo lahko takoj po seminarju tudi pričele z delom. LUNINE SPREMEMBE m VREMENSKA NAPOVED za čas od 21 do .10 junija 1962 Z'idnji krajec bo .v ponedeljek, 2.0. jun ja ob 00,43 Napoved: v soboto, 23.. in v nedeljo. 24 juni- ja, bo sončno in vroče, v ponede- deljek sončno in vroče z nevihto in plohami v popoldanskem č-?su, nato lepo vreme. 30. junija bo ne- vihta s ploho Temperatura zraka .se bo gibala v mejah 20 in 28 sto- pinj. CA Mestni kino P\m\ predvaja 21. in 22. junija nemški film »JAZZ, LlUBEZF.N IN P£- SEM«, 23. in 24. junija franco-ki barvni film »GRBAVi VITEZ.'. 2$. in 27. junija jugoslovanski filrt .DVA'< ';za mladino nao 16 let). Kino Zovrč predvaja 24. junija angleški vista- visim f'lm >)POPLAVA STRAHU«. Kino >«Ruda Sever« Go- rišnica predvaja 23. in 24. junija ameri- ški cinemascope film »HRABRI IN DRZNI«. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 24. junija jugoslovanski film »TRENUTKI ODLOČITVE«. . Sociološko dejstvo je, da »je ljubosumnOiSt čustvo, ki se je re- lativno pozno razvilo« (Engcls), kakor se je razmeroma pozno razvila individualna spolna lju- bezen, S to ljubeznijo je tudi združena neka bojazen za Ijub- l.jeno bitje in je to vse v rodu in prav. Človek, ki bi bil do ljublje- nega človeka brezbrižen, ki bi mu bilo vseeno, kako se njego- vo zakonsko življenje razvija, .sploh ne bi ljubil. Naravno je, da omogoča ljubosumnost tudi naša družbena morala, ki gradi za- konsko življenje na zvezi enogn moža z eno ženo. Nekaj ljubo- sumnost« je torej normalna in potrebna stvar. Še celo to drži: zakonec, ki se včasih naredi lju- bosumnega, čeprav nima za to- razloga, s tem samo pokaže, kako ima s\'ojega zakonskega tovariša rad, kako se zanj boji. In to je drugemu zakoncu v osebno sre- 60. Tako izražena lju-bosumnost sodi v d\-o.rjenje med možem in žemo. Ljubosumnost imamo lahko kdaj tudi za običajen zakonski konflikt, za znak. da nekaj -m^^d možem in ženo ni več v redu, da se .je pojavila kaka. morda še i!M*o rahila. komaj opazna odtu- .lenost, T!e!^ladno'S'',. Kf^likor po- stane taikima aaksoncema liubo- tnrmoilt.sshSJi^ da stvari med seboj bolje uredita, jih tu in tam popravita, začneta to korekturo vsak najprej pri sebi, toliko res ne moremo reči, da bi bila vsa- ka sled ljubosumnosti že nekaj usodnega in pogubnega. Ljubosumnost postane taka usodnost šele takrat, ko se spre- meni v neznansko strast. Ljubo- sumnost kot strast, ki jo tudi s staJi.šča naše družbene morale obsojsmo, je ena najhujših ne- sreč za zakon. To je strastna za- slepljenost, ki kot požar ugonab- Ija vse, česar se dotaknejo njeni plameni. V sebi ima polno uniče- valnih silnic, ki merijo na »ljub- ljeno osebo«, na umišljenega tek- meca in morda še na Ijubosum- neža samega. Zato je taka, z niči- mer upravičena ljubosumnost, tolikokrat na meji bolestnosti, ali pa je sploh bolestna in nasta- ne posebno rada pri ljudeh, ki so bolestno razpoloženi že nekako po svojem »značaju«. L.iubosumnost je posebno uso- dna tedaj, ko se je ljubosumnež neka.ko »noče« ali bolje poveda- no ne more otresti, ko se vanjo; vedno bolj pogreza in mu ne po-j meni več pobude, da bi morebiti: sporni položaj uredil, pač pa sa-' mo išče vedno -.^novih in novih dokazov--, da bi svoj .sum in ob- dolžitve potrdil ter steiinjeval,: Tako se utegne Ijubo.^umnež bolj :n bolj zapletati v svoje lastne mreže, bolj in bolj krčiti vse do^ gajanje okoli sebe na imenova* vec svoje razbo^lele osebe. Ljubo.sumnost jc strast oziro- ma patološka iznakaženost, ki .se posebno rada javlja pri ljudeh z občutkom manjvrednosti, ki se morda že od rane mladosti čutijo za kaj prikrajšane in so tako že vnaprej razpoloženi, da vidijo v ljudeh okrog sebe svoje tekmece. Nevarnosti, ki jih krije za nag- njenje k ljubosumnosti v sebi že mladost, so mnogokrat doma v napačni družinski vzgoji, v lju- bosumnosti, ki jo sproži dejstvo, da imajo starši očitno rajši enega otroka ko drugega, v ljubosum- nosti na enega izmed roditeljev, ki utegne izvirati od tod, ker na nemogoč, pretiran način navezu- jejo otroka drugega spola nase. Za ljubosumnost so sploh dov- zetni nenavadno čustveni, občut- ljivi, impulzivni, sebični fana- tični, torej skrajnje egocentrični ljudje, ki svojo ljubosumnost lahko celo doživljajo kot »skraj- njo značajnost«. Tu ne bi obšir- no poudarjali dejstva, ki ga iz življenja dobro poznamo, da so posebno nagnjeni k ljubosumno- st; kronični alkoholiki. »fa^jevjniei OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Vesenjak Silvestra, Gosposvetska 51, Maribor — Darjana; Brinnen .Marija, Savci 57 — .Marto: Knez Hilda. .Mari- borska 12. Slov. Bistrica — torijo; Keleniina Alirc. Crubc 11, Središče - dečka: Kodrič Neža. Pocllchiiik 35 — >farjct- ko; Ropič Barbara. Prcrad 4-4 — dečka; Bogša Silvestra. Lju- tomerska 20 — dečka; Cvetko .\na. Cvetlična 2c, Ormož — Dušana; Soštarič Jožefa. Kuka- va 17 — deklico; Vavpotič .Sta- nislava, Popovci I") — Franca; Rogina Silva, Sp. ifajdina 5 — Brijrito: Ciiš Marija. Dornava 21 — Marijo: Prešeren .\na, Bozjakova 14 — deklico: Kine- tec Terezija. Mali Okič 62 — dečka: Emeršič Marija. Gradi- šče 97 — dečka: Kores Krika, Kočice 90 — deklico; Golob Matilda. Spuhlja 119 — Ireno; Pareo Terezija, Gerečja vas 68 — Ivana: Šalamun Marija. No- ra vas 4" — Jelko: Rajh Kata- rina, Pristava 21, T.jutomcr — |aieza; AntoRa Agaeza, Ki«^ dričevo 40 — dečka; Simenko Terezija. Tržeč 24 — dečka; Skok Pavlina. Selška 1 — de- klico; Spaniček .^tefica. Ravno '>4. Kra|)ina — dečka: Hojnik Marija. Kukava - dečka; Tninažič Marija, (iajevci 19 — dečka: Vogrincc Katarina, ja- blovec 14 — Marijo: Gril Ma- rija 2" - Branka. Žolčnik Kri- stina. Biš 58 — Vido; Golob Terezija. Markovci 51 a — Fran- ca; Lohonveiii Marija. Zamu- šani 44 — Tinico: l.i^^jak Ro- zalija. Mestni trg 1, Ormož — Violeto. Umrli so: K(>'L. P.« iz Esperanta J. rw Dopisujte v TEDNIK STRAN 6 TEDNIK PTUJ, 22. JUMJA 1962 Razpisi, oglasi, objave in obvestila Ceujene go&te-ob!.-.k'>vavi ^ gostilne »Pri Poldeku«: obve- ščam, da je ob lepih nedeljah PLES pod lipo. Igrajo Haloški vrifkači. Kraj Tržeč boste za- puščali zadovoljni. Za obi«k se priporoča LEOPOLD PERNEK JAV\A ZAHVALA Dr. Žakuli, zdravniku \ Ptu- ju, se iskreno zahvaljujem nesebičen in požrtvovalen trud ki ga je vložil, da me je re.^il i-z objema smrti. Oresje. 20. junija 1962. MARIJA BIBIČ učiteljica v prvkoju. PROD.AM 18 čebeljih družin Al. Naslov v upravi. NOVO ENOST.\NOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslop- jem in vrtom prodam. Gereč- ja vas n. PRODAM POSESTVO r Dor- navi 54. p. Mrv.škanjci. %.■<».-"V*.-^ -•ti -nv ZGUBIL SE JE VOLCJAK, ki sliši na ime Rolf. Kdor kaj o njem ve, naj javi proti na- gradi v upravi lista. Komisija za uslužbenske zade- ve pri občinskem ljudskem odbo- ru Ptuj. razpisuje naslednja prosta mesta: 1. upravnika zavoda za vzdrže- vanje občinskih cest. Pogoj: grad- beni tehnik ali visokokvalificiran delavec cestne stroke z najmanj 10-letno prakso. 2. gradbenega inšpektorja. Po- goj: gradbeni inženir z najmanj 3-letno prakso ali gradbeni teh- nik z najmanj 5-letno prakso v stroki. 3. referenta za kmetijstvo. Po- goj: kmetijski tehnik z najmanj 5-letno prakso v upravni službi. 4. gozdarskega Inšpektorja. Po- goj: gozdarski inženir ali gozdar- ski tehnik z večletno prakso. 5. socialnega delavca. Pogoj: višja šola za socialne delavce. 6. 4 strojepiske. Pogoj: admini- strativna šola in popolno znanje strojepisja. Kandidati, ki izpolnjujejo po- goje iz 31 člena zakona o javnih uslužbencih in pogoje po tem, razpisu, naj vložijo prošnje, kol- kovane s .50 din državne takse. Prošnji je priložiti izčrpen živ- ljenjepis, dokaze o šolski'in stro- ko^'ni kvalifikaciji ter dosedanjih službovanjih. Razpis velja 15 dni po objavi. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Ptuj Avto moto krožek Markovci pri Ptuju prodaja osebni anomobil »ŠKODA« 1957. Izklicna cena 500.000 tisoč di- narjev. Prodaja 23. VI. 1962 ob 8. uri pri AMD Ptuj v Ptuju. Prvenstvo v partizanskem mnogoboju Občinska zveza la tel. kulturo je organizirala s pomočjo doma- čega »Partizana« v Markovcih v nedeljo, 17. jun. 1962 občinsko prvenstvo v partizanskem mnogo- boju, ki so se qa udeležila dru- štva Dornava. Gorisnica in Mar- kovci. Vsi tekmujoči so tekmovali v IV. razredu. V skupnem plasmaju, kjer se upošteva moška in žen- ska vrsta, so dosegli I. mesto Markovčani in si s tem priborili pokal občinske zveze. Nabrali so 20.448 točk. V vrstah članov je bil uspeh naslednji: 1. »Partizan« Markovci 10.614 točk, 2. »Partizan« Dornava 6.707 točk. Mladinci: 1. »Partizan« Markovci 8.097 točk Članice: 1. »Partizan« Markovci 9.P34 točk Društvo iz Gcrišnice je tekmova- lo le s posamezniki in ni prišlo v konkurenco vrst. Pri članih je bil najboljši Ser- dinšek Franc, pred Zmazkom in Horvatcm, vsi »Partizan« Mar- kovci. Pri mladincih je dosegel prvo mesto Rupnik Janez, drugi je bil Trtnik Anton, oba iz Goriš- nice. tretji pa Korošec Milan, »'Partizan« Markovci Pri članicah je zmagala Ciglar Manja pred Meglic Anico in Kekec Rozo vse »Partizan« Markovci. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Škoda je le, da niso sode- lovale še ekipe ostalih društev, kot so Cirkulane, Videm in druge. Discipline v IV. razredu so res takšne, da jih zmore vsako va- | ško dru.štvo. Prve tri plasirane vrste in posamezniki prejmejo diploine občinske zveze za tel. kiilturo Ptuj. OP Komisija za razpis službenih mest v Komunalni banki Ptuj razpisuje dplnvna mesta 3 kradltnih referentov Razpisana delovna nietta se nana.šajo na samo.s1')jne re- ferate v oddelkih kratkoročnega kreditiranja kmetij- stva, gospodarstva in potrošniških kreditov. Prednost za sprejem v službo imajo osebe, ki so že praktično delale v gospodarstvu, ki poznajo sistem knjigovodst-va in splošne finančne predpise. Pogoj za namestitev je naj- manj srednješoliska izobrazba. Razpis delovnih mest velja do 31. julija 1962. Vloge z detajlnim opisom do.sedanjega službovanja, s jodatki o dovršeni šoli in kratkim življenjepisom, naj pošljejo kandidati upravi K0ML:N.\LNE BANKE PTUT ŠO OSNOVNE ŠOLE DORNAVA IN POLENŠAK razpi- sujefa skupno mesto šolsliega tajnika v poštev pridejo prosivci s srednješolsko izobrazbo ali dovršeno dvoletno admmistrativno šolo. Nastop službe 1. julija 1962 ali po dogovoru. Plača pn pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prosivci naj vložijo prošnjo pri upraviteljstvu osnovne šole Dornava ali Polenšak. ŠO OSNOVNE ŠOLE DORNAVA IN POLENŠAK V StiMMBiuu^ w*wwiWB^ mmfjptam MLADINCI DRAVE — V odločilni tekmi mladin. roko- metne lige. je Drava v četrtek premagala Branik z rezultatom 24:18. Mladinci so osvojili simpa- tije ptujskega rokometnega ob- Č!n?t\'q, saj se je celo ob delav- niku zbralo 150 gledavcev. ki so opazovali izredno dramatično in lepo igro. V prvem polčasu je bila igra zelo lepa in mošt\'i sta odšli na odmor z rezultatom 12:10. V drugem polčasu je igra postala še bolj zanimiva. Po daljšem času je za Dravo igra! spet Starki, ki se .]e izka- zal kot odličen dirigent in stre- lec, le da je še vedno prepočasen. Odličen je bil tudi rezervni vratar Križaj. | S to zmago si je Drava pribo- OKRA.TNl P RVAKI rila prvo mesto in s tem pravico do sodelovanja na republiškem prvenstvu, vendar zaradi nera- zumljivih odločitev rokometne podzveze Maribor, ni bila o prven- stvu obveščena in mariborski okraj je zastopalo drugo plasira- no moštvo!! Komentar je verjet- no odveč. MARIBOR — DRAVA 7:11 (2:5) V ponovljeni tekmi moške lige, je Drava ponovno premagala eki- po Maribora. Tekma ie veljala tudi za jugo-kup. Moštvi sta bili ves čas enakopravni. Četudi so najboljšega igravca Drave Zlen- dra »držalia. 11.15 Človek in zdravje. 11.25 Še vedno jih radi poslušamo, 12.00 Po- ročila. 12.05 Veseli planšarji igrajo in pojo. 12.15 Kmetijski nasveti. 12 25 Baletni intermezzo. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Glasbeni ommbus. 14.30 Prireditve dneva 14.55 Iz zgod- njih oper Maestra Verdiia. 19.00 Ob- vestila 19,05 Zabavni koncert 19,30 Radijski dnevnik. 20.00 Z doUne v pla- nine 21.00 Henry Purcell: Dido in Enej (opera v treh dejaniih). 22.00 Napoved rasa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslerinii dan. ČETRTEK. 28. JUNIIA 5.00—8.00 Dobro jutro I (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar 6 00—6 10 Na- po"ed časa. poročila, pregled tiska, vre- men.-k? napoved in dnevna obvestila. 7 00—7 15 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in radijski koledar 8.00 Poročila 11.00 Orkestralne podobe iz Londona in Rima. 11.30 s popevkami po Evropi 12.00 Poročila. 12.05 Na- rodne pesmi IZ Bosne 12.15 Kmetijski sasveti 12.25 Spominski listi. 13.00 Napoved časa poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Glasbeni omnibus. 14.30 Prire- ditve dneva. 14.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo. 19.00 Obvestila. 19.05 Koncerttra pianist Zdenko Ma- rasovič. Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad. 19.30 Radijski dnev- nik. 20-00 Certrtkov večer domačih pe- smi in napevov 20.45 Mali zabavni cocktail 21.00 Večer umetniške besede. Duša Počkaieva, 21.40 Nikolai Miaskov- ski: Liričm concertino štev. 3 v G-duru 22.00 Kapoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za nasled- nii dan, PETEK. 29. lUNIlA 5.00—8.00 Dobro jutro: (pisan glas- beni sporedi — vmes ob 5 05—5 10 Po- ročila in dnevni koledar 6.00—6 lo va poved časa, poročila, presled tiska vre menskd aapuved m obiavj dnrvnega spo- reda 7,00 -7,15 Naposed časa, poročila, vremenska ridpoved in radijski koledar. 8 00 Poročila, 11,00 Dopoldne pri Uolf- gangu Amadeju Mozartu. 1120 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi ie COA. 11.55 Vedri intermezzo. 1200 Poročila. 12.05 Kvintet Zadovohni Kranj- ci. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Dva prizora iz pr\ega dejanja Smetanove ope- re »Dalibor- 13,00 .^a^oved časa. poro- čila, vremenska napoved