List izhaja vsak potek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta , 80 sold.— Kuor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva .Gorica* jo cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Antonu Lakner-ju, v Studenic, Furiano-vi hiši štev. H III. nadstropje. Vse pošiljat ve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Na slavni god
Njega Ekcelencije, Prevzvišenega, Premilostljivega in Najčestivrednišega Gospoda Gospoda
Andreja Goimajr-a
Nadškofa Goriškega, Kneza Avstrijanskega
itd. itd.

dne 30. novembra 1873.
Zapoj mi duša vneta Veselo pesem lo,
God tvojega Očeta Obhaja da nas se.
Zatorej vsi recimo : iV / s A n d rej n a j z i v i ! Vse dobro Mu vošinio, Kar Mu srce želi.
Kot David Mu zapeti In reči hočemo :
Daj dolgo Bog živeti Andreju ! pa pojrnò :
Psalm.
Usliši Te Gospod ob dnevu stiske: varuj Te ime našega Boga.
Pošlje naj Ti pomoč s svetišča : in s Sijona Te obviiruj.
Spomni naj se vse Tvoje daritve: in Tvoja nekrvava žrtva naj mu dopade.
Dodeli naj Ti po Tvojem srcu: in potrdi naj vse Tvoje sklepe.
Radovali so bomo v Tvoji sreči : in hvalili bomo ime našega Boga.
Gospod naj spolni vse Tvoje prošnje: Gospod Te ohrani 'in Te usliši !
-------------------
Le to so naše želje, To upa nam srce ;
Naj veče nam veselje : Andrej, Bog živi Te!
Cantiniiiilus Coroni».
O javnih knjigah ali zemijiščnih bukvah.
(Dalje)
V tej dobi (1. 1785) bila je razdeljena naša grofija v 63 sodniških okraje? in je obsegala 330 katastralnih občin.
Glavni namen novega izmerjenja zemljišč bil je ta, da bi se po njim dobila trdna podloga za pravično odmerjenje zem-ljiščnega davka.
Morelli je začel svoj težek posel v polletju 1786 1. s tem, daje poslal 60 zem-ljomercev na Tomiusko in Bovško, in na zimo pa na Kras. Na čelu zemljemercev bil je deželni inženjer Anton Capelaris. Tudi to delo se je izvrševalo po katastralnih občinah, in vsak kos zemljišča dobil je svojo posebno številko začemsi s št. 1 in tako zaporedoma. Te številke so bile različne od onih Terezijanskega katastra. Vsa zemljišča istega posestnika so bila vpisana so-pet po številkah, imenu kakovosti, vrednosti, obsežju (velikosti) in mejnikih. Pridjan je bil tudi letni pridelek. Ob enem so bila sprejeta vsa zemljišča v posebne mape (čerteže ali plane). Vsa zemljišča ene občine prišla so v eno knjigo, tako, da je tudi ta kataster vredjen po občinah. Tudi pri tem katastru se je merilo površje zemljišč po beneški njivi (campo) četert njive (quarti) in pertike (pertiche.) Pri tem izmer-jenju so zemljemerci od začetka tudi ozir jemali na številke sture pertikacije ali Terezijanskega katastra, tako, da so k vsaki novi številki prideli tudi številko stare per-
Žertvenik (aitar).
(Dalje)
Ker govorimo tukej od zagrnjenja al-tarjev, omenimo še neke posebne navade iz nekdanjih časov. Božično noč se je aitar z rudečim, belim, in črnim zagrinjalom pokrival. Orno zagrinjalo je pomenilo temoto časov pied Siuajitsko postavo, in se je konec prvega nokturna odgrnilo. Belo zagrinjalo je bilo podoba tistega časa, ko so Izraelci pod vplivom in pokorščino Mojzesove postave živeli ; odgernilo se je konec druzega nokturna. Rudeče zagrinjalo je bilo podoba dobe evangeljske, tedaj nove zaveze, in se je odpravilo konec tretjega nokturna (Joan. Bolet. rat. div. offiic. Durami. 1. 1 Mao i Merviča?. sub voce Alture.) To isto se je ponavljalo na velikonoč; ker se pa na velikonoč en sam nokturn poje, zato so je za vsakim troh branj eno zagrinjalo odpravilo. (Ibid.) — Na 8 panjskem je celi štirdesctdanski post zagrinjalo pred velikim altarjeni razprostrto, med tem, ko kora rji
tikacije; ker je pa to delo močno zadrževalo in zakasnevalo, so pozneje to opustili. Ta novi kataster se imenuje po vodju komisije, ki ga jo izdelala, »Morelli j anov kataster* (Catastro Morelliano.) Čeravno je ta kataster natančnejši od starega katastri, ker se nahajajo v njim zemljišča, ki so bila v prvem izpuščena, ni dosegel take natančnosti, da bi bil dobil potrdilo od vlade in tedaj pravico javnosti (pubblicità), marveč je ostal le jnivatno delo. Sedaj ga rabijo zemljemerci, kedar gre za to, da bi dobili kakemu zemljišču številko stare per-tikacije.
Leta 1795 je bil pa še treči kataster od Barzellini-a izdelan, kateri se imenuje po njem „Rarzcllinijev kataster* (Catastio Barzelliniano).
Tudi ta je ravno tako sestavljen kakor prva dva, iu ima sopet nove številke zemljišč.
Pa tudi ta kataster ima le privatni značaj, in le redko ga kak zemljomerec pregleda.
Pri sestavljanju tega katastra so bile v Morellijanov kataster zapisane zraven številk tega katastra tudi številke stare perti-kacije (Terezijanskega katastra) in pa katastra Barzelliuijevega, in kjer ni bilo najti številke stare pertikacije, denili so na njeno mesto ničlo (0).
Zemljišča so bila po tem tako zaznamovana n. p. „V Standrežu njiva s trtami imenovana Pri Rojicah št. 325 M. 210 B. 23 V. P. (beri: 325 Morellija-nova, 210 Barzellini-jeva, 23 stare pertikacije.)
Ker je pa pravico javnosti imel le Terezijauski kataster, in so se bila našla zemljišča, ki niso bila sprejeta v kataster, ni bilo mogoče vknjižiti (intabulirati) teli zemljišč, in s tem si vtrditi posest in lastnino.
Da bi bilo mogoče še taka zemljišča vknjižiti, so bile napravljene za vsako ob-čiuo nove bukve imenovane bukve novin (libro dei Novali.) Ako se je v kaki občini tako zemljišče našlo, da ni bilo še v starem katastru, se je dala temu zemljišču nova števika začemši s štev. 1 in tako zaporedo-
svoje molitve v koru opravljajo, in ko se sv. maša poje ali tudi le bere; odkrije se Je pri evangeliji, pri povzdigovanji, iu pri zadnji molitvi „supra populum* Veliko sredo pa, ko se v evangeliji berejo besede : el ve/um templi scissimi est, t, j. »in zagrinjalo v tempeljnu se je pretrgalo na dvoje * (Mark. XV, 38 ), se to ogrinjalo popolnoma odpravi. Kdor je kedaj bil na otoku in v mestu Gradu blizo Uarbane, more si lahko misliti to reč. V véìiki cerkvi Gradski namreč se še zdaj tak baldakin vidi, le zagrinjala so v že davno kot ne več potrebna odpravili. — Pod tim baldakinom je bila na sredi podoba križanega Jezusa. To sveto razpalo je bilo tako postavljeno, da se je od vsih pričujočih lahko videlo. Pod razpelom je visela posoda, ki je imela podobo goloba; v tej posodi se je hranilo sveto rešnje Telo (cibus) za bolnike.; od tod ime ciborium, ktero ime se zdaj samo posodi daja, v kteri se ta sakrament hrani.
Ko se je bil pa ves svet pokristjanil, tako, da se vže otroci puščajo k skrivnostim svete daritve, ni bilo več potrebno,
ma, in se je vpisalo na ime posetnika v nore bukve (libro dei Novali.). Te bukve vživajo tudi pravico javnosti, in kdor je na kako zemljišče v njih vknjižen (intabulirau), doseže ravno tako tabularne last, kakor da bi bil vkujižen v stari ali Terezijanski kataster.	(lilije prih.)
Hermanov govor.
Pri razpravi adrese v drž. zboru govorilo je več-poslancev zoper adreso. Naj bolj pogumno, odkrito in brezobzirno bičal je napake sedanje sisteme štajarski poslanec Herman, tako, da ga omenjajo celo ustavoverci v svojih listih in se nad njim močno srdi jo. Ker je ta govor našel odmev v vsih federalističnih krogih, podamo ga tudi ini svojem bralcem v prevodu (po »Slovencu*).
Ta govor glasi se tako:
Najprvo naznanim svoje stališče brez ozira na nasledke, ki jih bode morebiti moj govor imel v posebni združbi.
Dokazovalo se je, da mora državni zbor oziroma deželnih zborov samostalen biti za volj upora, ki so ga deželni zbori razodevali o volitvi poslencev v državni zbor. Ne da bi ta upor preudarjali, ne da bi poslušali pravične tirjatve in želje deželnih zborov* ne da bi se z njimi spravili, so še samovoljno ovrgli njihovo pravico, pošiljati v državni zbor poslancev izmed sebe, ki se opira na cesarsko pismo 20. oktobra 1860 in še celò na februarjevo ustavo, ter so izrekli samostalnost državnega zbora samosvoj-nosti deželh in kraljestev v škodo. In to je storil državni zbor, ki so mu celò njegovo postavnost spodbijali, ki mu je bilo mogoče sklepe delati le vsled neznanskega pritiskanja pri volitvah, ki so se mu zoper to samovlastnost upirali mnogi poslanci v državnem zboru in pa ljudstvo zunaj dr žavnega zbora. (Oho!) Zavolj teh okoliščin
—	ne govorim v imenu posebne združbe
—	smem v imenu svojih volilcev izreči, da je postava 2. aprila 1873 sicer dana, pa ne po pravici. (Oho!)
aitar zakrivati; okoli leta 1000 po Kr. so se tista zagrinjala odpravila, in večidel tudi baldakin nad altarjem posebno v zapadni cerkvi ; in tu so začenjali, ako ne vže poprej, še razne podobe svetnikov na aitar staviti.
V	13tem stoletji, ko se je vpeljal praznik sv. rešnjega Telesa (1264), se je tudi pri altarji zopet kaj novega pridjalo. Treba je bilo pomisliti, kako bi se sv. rešnje Telo spodobno na altarji izpostaviti dalo, da je verni moliti in častiti zamorejo. Tu so tedaj začeli tako imenovani sveti tabernakelj s tribuno nad njim sredi altarja pridevati, kar je še zdaj v vsaki naših cerkev videti.
V	prvih časih je imela vsaka cerkev po en sam aitar. *) Pa vže za papeža Gregorija Velikega **), še bolj pa za časa cesarja Karola Velikega se je navada v-
*) „Unum aliare, ornai ecdesiae, et unus episcopusu govori vže sv. Ignacij mučenik. Drug aitar si postaviti je bilo toliko, kolikor ločiti se od cerkve.
**) Nekteri mislijo, da se je navada, več altarjev po cerkvah imeti, vže v četrtem stoletji pričela.
Predsednik (govornika ustavljajo): Državne temeljne postave so pravna podlaga našemu zboru; toraj no moreni pripustiti, da bi se njihovi veljavnosti ugovarjalo.
Poslanec Herman (nadaljuje): Mislim, da jaz, ud te zboruice, smem vir postav preiskovati in pretresovati — da, še več rečem, in tedaj v imenu svojih volilcev o-čitno ugovarjam tem postavam.
Po takem potu postave delati sicer marsikomu pristuje, pa svobodno in po listavi to ni, in nobeden se ne snie pohuj-šati, ako se upiram zoper te postave, in iz tega upiranja ne more zopet izhajati pravica, izmisliti nove sile, s kterimi bi se ta upor ustavil.
S to postavo je pa tudi oziroma vo-litevue pravice pravemu ohranilnemu ljudstvu v škodo in meščanstvu s premakljivo istino v prid nastopila enakopravnost, ki nas z veliko žalostjo napolnuje gledò pravice, ljubezni in modrosti v državnem vladanji ; iu če še pomislimo, da je ravno tista vlada, ki je to postavo na dan spravila, tudi volitve izvršila, se, gospoda moja ! lahko razumeva lice te zbornice, in se mora tudi milovati ljudstvo, ki je zopet volilo, .dasiravno je vedilo, da bo večina v manjšini in da se bodo delale postave in sklepi, ki njegovi lastnini ne bodo primerni.
GospOda moja ! postava 2. aprila 1873 in sostava te zbornice je zmaga in utrditev stanja in zmage ene stranke, enega stanu, enega plemena (smeh), nemškega meščanstva. (Nemir.)
Predsednik: Gospode prosim nekoliko veci tihote, ker sicer ni mogoče slišati gospoda govrnika.
Poslanec Herman (povzame besedo) : In da bi bilo v takih okoliščinah drugim ljudstvom in strankam mogoče popolno razodeti svoje želje in pravice v tej zbornici in jim dobiti veljavo ; nadalje, da bi se na tej podlagi nasprotja poravnala in naredil stanoviten mir, da bi se po tem potu pospešila edinost in moč v državi, to se bo težko trdilo in dokazovalo; nasproti moremo reči da s temi postavami je napovedan nov boj ljudstvom, deželam in kraljestvom
peljala, da so po cerkvah še stranske * al-tarje postavljati začeli. Yzrok tega je bilo vedno vece število duhovnikov in tedaj bolj pogosto branje tihe sv. maše. Altarna miza mora biti iz kamna, ker je podoba Jezusa Kristusa, ki se v svetem pismu vogelni kamen imenuje; v njem morajo shranjene svete relikvije (koščice ali drugi ostanki svetnikov), in mora biti od škofa posvečen. Altarji v cerkvah morajo biti nepremakljivi (fioca) ; misijonarji pa nosijo seboj aitami kamen, (altare portabile). Altarji, kterim je popolnoma odpustek za verne duše dodeljen, ko se sv. maša za kakega rajnkega na njih bere, imenujejo se privi legij ani altarji (altana privilegiata). Benedikt XIII. je s svojim razpisom Omnium saluti od 20. julija 1724. ta privilegij na večne čase za vsaki dan celega leta podelil enemu altarju v v-saki patrijarhalni, metropolitanski, in sploh stolni cerkvi. Sicer se deli ta privilegij samo na sedem let. Na vernih duš dan pa je vsak aitar privilegijan.
(na levici: oho! gotovo ne!), in da se je tako napravil stan, v kterem se bode država in njene dežele med sabo bojevale in njihove narboljši moči ugonobile.
Moja gospoda ! avstrijanska ljudstva samovladarsko neomenjeno vlado se prenašajo, ali stranke s samosilstvom ne morejo prenašati. Da pa vsi ne morejo pridobiti tukaj veljave svojim pravicam in željam, to priča ravno naša manjšina, in to pričajo tudi prazni sedeži.
Omenili so se tudi poslanci teh sedežev. Ker sem njih misel, si štejem v čast, da spolnim dolžnost in se poženem za ne-pričujoče.
Cehi so bili na Dunaji in so se z nami posvetovali, in so se potem zopet domu vrnili. (Smeh.) Rekli so : Avstrija je pod varstvom stanovitne, blagovite, če tudi brez njih narejene ustave ; njeno gospodarstvo ima po uradnem poročilu (smeh) neizrečen pospeh; mir, ki se ima utrditi, je že tudi res narejen (smeh), in razkričano hujskanje zoper duhovne je že gotovo nehalo ; očitna in zasebna nravnost je izvrstna. Ker je Tse tako dobro, jih tudi ni treba in zato ostanejo doma. (Dobro ! na desnici in smeh.)
Svetovna razstava je bila sicer draga in okoliščinam neprimerna potrata, pa veči del primanjkljeja bo vendar zopet njih zadel, in pohvale radi drugim prepusté. (Dobro ! na desnici in velik smeh,)
Od Slovanov, in zlasti od Čehov nočejo na Dunaji, kjer le nemški duh namesti izgnanega svetega Duha vlada (velik smeh)....
Predsednik (ustavljaje): Gospòda govornika prosim, da naj glasneje govori, ker ga sicer ne morem razumeti.
Poslanec Herman (povzame besedo): Rekli so, da od njih na Dunaji nič nočejo vediti, in se jim nočejo vsilovati; kar pa hočejo, to so jim že stokrat povedali, zato pa nič ne morejo pomagati, če imajo na Dunaji tako .kratek spomin, in če danes nič več ne vedó, kaj so včeraj govorili. (Smeh na desnici.)
Na prosto pot, ktero so jim bili enkrat odprli, bi bili, pravijo, radi stopili, pa» preden jim je bilo to prav mogoče, so jim jo zopet zaprli. Pozneje so bili še dvakrat vabljeni, da naj svoje želje in pravice naznanijo in jih z državo v edinost pripravijo ; pa, ko so bili na potu proti Dunaju, so jim vrata pred nosem zaprli. To ravnanje in ta državna in vladina modrost jim ni prav razumevna. (Smeh na desnici.) Avstrija, pravijo, dokaj nerada spol nuje dolžnost hvaležnosti, in oni nočejo k temu posebne prilike dajati. Hrvatje in Srbi so 40.000 mrličev za cesarja in cesarstvo pustili na bojišču, in v zahvalo zato so brez varstva in pomoči izročeni tistim in prisiljeni k po-1 šteni zvezi s tistimi, ki so nasprotno delali. In Sedmograjsko naj bi iz vedilo, kaj se pravi hoditi v državni zbor — tako so rekli njegovim poslancem — ko so prišli v februarjev državni zbor. Sedmograjsko je izvedilo to, ker je bilo iz same hvaležnosti izbrisano izmed živih v prid tistim, ki niso prišli v državni zbor. (Dobro! Dobro! na desnici.) In Čehi so vendar zmiraj svojo dolžnost spolnovali in vsako leto pridno pošiljali na Dunaj veliko milijonov, in prav \ eli ko vojakov dajali, in v zahvalo za lo je Avstrija na Pemskem, ker so se Cehi
držali svoje zapisane, pripoznane in s prisego potrjene pravice, skorej delala kakor sovražnik v sovražnikovi deželi, z obsedo (ugovarjanje na levici), z globo in ječo, z zatiranjem družeb in gospodarstvenih naprav (dobro! na desnici, ugovarjanje na levici) in tako dalje iu z neznanskim pritiskanjem pri volitvah. Glede tacih dogo-deb bi vendar modra vlada razvidila, da ne morejo priti v to zbornico, in zato dorai! ostanejo.
(Dalje prih.)
Dopisi.
V Gorici, 50. nov. — (Deželni zbor; petindvajsetletnica. ; proračun).
Komaj se je zdatno število državnih poslancev v dunajski lesenjači zbralo in komaj so se nekoliko med seboj spoznavati in pogovarjati začeli, že jih je njih predsednik domu poslal, češ, da veliko izmed njih drugo zborovanje na domači zemlji čaka. V tem kratkem času, ko so bili skupaj, sta naša dva poslanca plemenitega stanu govorila, eden je obljubil da bo za svoje slovenske volilce govoril, kakor hitro se bo njemu potrebno zdelo in ne bo precenjeni ustavi nasproti (?), drugi se je pa predelske železnice spomnil. Škoda, da je zborovanje tako malo časa trajalo, pa saj, kar je odloženo, ni končano. Razkropili so se tedaj poslanci vsak na svoj kraj in menimo, da je marsikak izmed njih rad dunajski zbor zapustil, bodisi, ker nima tam to-liKe prilike za ljudski blagor delati, ali ker ne zadobijo njegova dela take svetlobe, kakor v domačem z bo ni, ali pa, ker mu celi zbor nič kaj ne diši. Razšli so se tedaj in zbrali so se že danes v domačih deželnih zborih. Naš goriški zbor je bil pričet sè slovesno sv. mašo, ktero je preč. prošt služil ; potem so se poslanci suidli v deželni dvorani, kjer sta jih deželni glavar in v-ladni komisar v gladki italijanščini in za silo lomljeni slovenščini (dobro, da tako. — Ur.) pozdravljala. Na sploh je bila prav suhoparna seja in razun nekterih penzijo-nistov in otrok je bilo zelò malo poslušalcev. Sicer ne bodo tudi prihodnje seje tako mikavne, kakor je glavar povdarjal; da bi vendar na deželni korist bile. — Drugi teden t. j. 2. decembra bo pet in dvajset let, od kar je naš cesar vladanje prevzel. Marsikaj veselega pa tudi žalostnega smo v tem času, posebno mi Slovani, užili; vendar, naj so v političnem življenji občutki in mišljenja posameznih kakoršni koli hočejo, vsi avstrijski prebivalci so v tem e-dini, da bodo ta za cesarsko hišo znameniti dan slovesno obhajali. Mesto goriško je za ta dan poseben program izdalo, po kterem hoče svoje veselje izraziti. Tudi deželni zbor bo v imenu cele dežele dva poslanca do cesarjevega prestola poslal. — Proračun mesta goriškega za 1. 1874 kaže 207.064 gld. stroškov in 168.083 gld. dohodkov, tedaj primanjkuje 38.981 gld., ktere hočejo mestni starašini na razne načine pridobiti. Nekteri hočejo direktni davek povišati, drugi hočejo obložiti najem-ščine po 3 kr. na goldinar, tretji hočejo špiritozne pijače obdačiti in sicer po 12. kr. na cmer itd. itd.] Namesto, da bi nam tedaj težko butaro, katero zdaj nosimo,
znižali, nas še bolj obložijo. Že stokamo dalj časa pri visoki ceni vina, mesa in kruha in plačujemo v mestno blagajnicoU40% od vina, 100% od mesa in 2 gld. 37 kr. od emerja pive, — in zdaj nam še drugo hočejo podražiti; kdo bo mogel prestati? Oj zlati časi stare Gorice, kje ste ? !
Ogled.
Avstrija. Dne 2. decembra ho obhajal naš presvetli cesar — in ž njim vsa država — 25lelnic(i scojeya vladanju. To je za vladarja in vladance gotovo pomenljiv dan. Toda vsak išče te pomenljivosti v drugi stvari. Stari avstrijski konservativci — to se razumé samo po sebi — bodo odkritosrčno izrazovali tisti dan vrojeno jim, rekel bi, vdanost in zvestobo do cesarske rodovine. Spominjali se bodo slavnih zmag
1.	1848 iu 49, Radetcki-a, navdušenosti, s ktero so ljudstva prva leta Franca Jožefa o njegovih obhodih sprejemala; spominjali se bodo in poznejega vsaj navideznega reda noter do 20 okt. 1860, v kterem so zapazili nit, ki je imela peljati narode iz v mnogih ozirih nenaravnega stanu, ki je bil nasledek še manj naravnih prevratov 1. 1848. Specifičnim »klerikalcem" je zuabiti najlepša zvezda petindvajsetletne dobe — 18. dan avgusta 1855 (konkordat !) Pohlevni liberalci a la Schmerling se zamaknejo v 26. februarja 1861, kot začetek svojega zveličanja. Ali vseh naštetih vrst državljanov vesele spomine potiskava v temo solnce nove in naj novejše ère, ki nam je toliko lepih (!) reči rodila. Med drugimi lepimi rečmi nani je rodila tudi to prikazen, da tisti ljudje, časniki, kteri že davno čez rumeno-črne mejnike škiljajo, so se zdaj zedinile v entuziazmu za staroslavuo dinastijo Habsburško in njenega sedanjega mnogo, mnogo skušanega zastopnika. Komu ne bi se v dnu serca studil n. pr. časnik, kteri v enem predelu solze pretaka, po ravnokar zakopani republiki francoski, v drugem navdušuje se za smešne Madridce, v tretjem pa — registruje vse razne vesti zadevajoče cesarjevo 251et-nico, ki iz vseh kotov Avstrije dohajajo od njemu enako mislečih ? Z eno roko republiko zidati, z drugo monarhično-dinas-tične čute razodevati — kako se to vjema ? In take in enake prikazni nahajamo tudi v znanih officioznih listih, n pr. v tistem, kteri je one dni neko visoko gospó, sramotno grajal in zasmehoval, ktera se je dostojno umikala dvema bolj glasovitima, ko slavnima gostoma za časa dunajske razstave. To je tista »Neue freie Presse", ktera je tudi krasni kardinal Rauscker-jev pastirski list (izdan za priliko cesarjeve 251etnice) sè svojim smrdljivim gnojem o-kidala zato, ker povdarja med drugim legitimnost in besede »po božji milosti", ktere se berejo v cesarjevem naslovu. Pač prav bi imel cesar, da bi rekel: Bog me varuj te prisiljene hinavske lojalnosti ! Državljani in časniki te baže hočejo menda navlašč motiti občutke Njega veličanstvu resnično vdanih in v vseh okoliščinah zvestih mu Avstrijancev. Mi, ki se k njim prištevamo, bomo si prizadevali, da z besedo in dejanjem hinavcem šemo z obraza, strgamo.
Državni zbor je, recimo hvala Bogu. do 20. januarja sklenen. Dvoje reči je že dalo starim in novim zbornikom priliko, da so si srce ohladili, adresa in posojilo. Adresna debata je bila 19. in 20. nov. Skor vse stranke so poslale po enega ali druzega svojih junakov v hoj ; nekteri so streljali tudi brez povelja. Škoda da ne moremo vseh govorov in govornikov opisati. Po naših utisih, ki jih imamo od te debate, porečemo tako-le:	Predsednik
Eechbauer ni pedani, pušča gospode na vsa usta govoriti ; znana vulgarna liberalnost, ktero nekteri svobodo imenujejo, je v sedanji zbornici za mnogo stopinj pre-drzniša rneuio poprejšuih; levica sama na sebi (in še bolj pomnožena z levim središčem in skrajnimi naprednjaei in demokrati) je trdno krdelo, kterega nobena krogla tako lahko ne predere; Poljaci sebični nedohodiii polofederalisti in nezanesljivi, kakor odnekdaj; Basini, misera plebs, zadovoljni z vsakim kosčekom kake pridobitve, ki pade z gospojske mize le-vičnjaške ; odtod njih ustavoverno vedenje ; — Slovenci in sudlander-ji živa podoba mizerije, bolj ko v vsaki poprejšuih zbornic; * pravna stranka" Hohenwartova premajhna in le bolj v zanikanji edina, kakor jej je Herbst breztakno pa znabiti resnično očital. To je zbornica, da se je Bog usmili. Ako hočemo resnico govoriti, moramo reči, da, kolikor se da po časnikih soditi, izmed vseh govorov in govorčekov dva kakor stebra čez druge molita, Hermanov in Eerbstov. Teh dveh se je tudi žurnalistika naj bolj poprijela in, čim bolj n. p. Hermana nasprotniki ponižujejo, tem bolj raste pomenljivost prvega njegovega govora. Celò smešno pa je, da ga organ naših „ mladih" hoče potisniti v kot ; moj Bog, kaj sta dr. Razlag in sosebno dr. Vošnjak (v rečnem oziru) memo Hermana ! ? Kar se tiče polokatoličana Razlaga, je zanimivo to, da ga Herbst v tistem trenutku na zveličalne svoje prsi pritiskuje, ko ga o-rakelj mladočeski in mladoslovenski, „Narodni listi", ojstro grajajo! Oh, osoda, ti pač človeka povsod najdeš! O Herbstovem govoru, s kterim je, kot poročevalec odsekov, sklenil splošno debato, moramo reči da je bil — sè 'stališča centralistično u-stavovernega — jako dober, dasi ne skoz in skoz moder. Nas žali, da je v tistih rečeh, ki jih je opposiciji očital, marsi-ktero zrnce resnice ; da hi tako ne ! Rekel je, da je opposicija samo negativno edina, kakor hitro pa gre za dejavno postopanje, da se brž v mnoge odlomke razdrobi. Pri vsem tem pa se da iz njegovega govora posneti, da se on in njegovi privrženci ©pposicije bojé. — Hohemvart ni govoril druzega, nego to, da on in njegovi se ne vdeležijo adresne debate, samo glasovali da bodo proti adresi. (Glasovati mora nam-Teč vsak, xdor je v zbornici pričujoč, in to vsled opravilskega reda.) —- Skrajni levičnjaki so marsikak popravek nasvetovali, pa veči del le smeh za pohvalo dobili. Kar bodo v zbornici počinjali, bode se zdelo tudi v prihodnje mnogokrat smeš-no-prenapeto včasih bo pa tudi kaj resničnega vmes; samo to ni smešno, da so ti ljudje v zbor izvoljeni; to je znamenje
bate je bil ta, da se je adresa cela nespremenjena sprejela, kakor jo je bil Herbst sestavil in odsek potrdil. Proti njej so glasovali : Poljaki, pravna stranka (desno središče) in tudi Mladoslovenci. — Da je zbornica poslancev tudi še posojilo rešila pred začetkom deželnih zborov imela je v nedeljo 23. nov. dve seji, ktcri sto trajali devet ur (od 11. do 4 in od 7. do polnoči). Sprejet je načrt postave, kakor ga je bil naredil gospodarstveni odsek. Tudi v tej debati so se slišali zanimivi govori ; bistveno je to, da je zbornica — in drugače ni bilo pričakovati — pritrdila principu, da je obrtni ji državna pomoč (po „kraehu“) potrebna. Herman je tudi tu v črno piko zadel, rekši, da je sedanji vladni sistem korrupcije in vsega kriv; druge prave pomoči da ni proti denarskemu polomu, nego prenarejenje sistema. Ojstre psice so letale tudi od skrajnih levičnjakov. Glasovali so zoper odsekov predlog razen desn. središča in nekterih družili tudi Ru-sini. (Govornikov je bilo 11 proti, 9 za odsekov načrt.)
Dne 24. t. m. se je zbor odložil.
Ogersko. Ogrorn se v denarskih zadevali znabiti še hujša godi, nego nam ; tudi tam gre za posojilo. Položje je tako težavno, da ne mara nihče minister biti. Dva ministra, Tisza in Iverkapolyi (m. za finance in za kupčijstvo) sta se te dni odpovedala; znabiti, da odstopi tudi minister-stva predsednik Szlavy. — Pomenljiva je bila v ogerskem zboru debata zastran voščila cesarja za 2. dan dec. Skrajna levica je bila proti voščilu (20 zbornikov). — Konservativec Sennyey se, kar je nekaj časa, po gostem imenuje. Ko bi on mini-sterstvo prevzel, bilo bi se nadejati na Ogerskem in gotovo tudi v Cislajtaniji bol jih časov.
Vnanje države. Na Francoskem je zdaj vsaj red rešen. Z nepričakovano veliko večino je narodna skupščina v Ver-salju 19. t. m. Mac-Mahonu vladno oblast na sedem let podaljšala. Padel je tedaj sramotno nasvet večine odseka petnajsterih in sprejet je predlog Depeyre-v (poročevalca odsekove manjšine s 383 glasi proti 317. Seja v kteri se je to sklenilo, je trajala do polnoči. Ministerstvo se mora zdaj na novo sestaviti ; dosedanji minister Broglie ima nalogo to storiti. (Ta Broglie pa cika nekako na Orleansko stran). Kar seje uni teden v narodnem zboru ustanovilo, ni nič na škodo legitimni monarhiji, ktera se znabiti razglasi, še preduo 7 let preteče. Le-gitimist Chesnelong je v imenu svoje stranke 19In izrekel, da oni imajo monarhijo za edino pravo vlado na Francoskem. — Grof Chambord je bil te dni na Francoskem v gradu Dampierre.
Med Španijo in Ameriko ni še vse poravnano zastran ladije „Virginius"; Ameri-kanska vlada je poslala v Madrid noto, v kteri konstatuje, kar se je na Kubi godilo (pomorjenje vjetnikov), in zahteva zadosten ja.
Prusija. V deželnem zboru postopa katoliška stranka kaj krepko. Wimlhorst je sprožil nasvet, da naj ima vsakdo pravico v deželni zastop voliti; dalje je podal iu-terpellacijo, kaj da pomenijo premembe v
ministerstvu (da je namreč Bismark vnovič ministerstva predsednik i. dr.). Nasveta sta taka, da jima morajo liberalci, če so res liberalci, pritrditi.
Domače novice.
(Program slovesnosti) po kterem bo go-riško mesto petindvajsetletnico vladanja Nj.. Velič. presvetlega cesarja obhajalo se glasi :
1.	Podala se bo vimenu mesta goriške-ga po posebni deputaciji vošči Ina adresa presvetlemu vladar j u.
2.	Od dne slovesnosti naprej se bo ulica, ki pelje od gledišča proti železnici, imenovala: „Corso Francesco Giuseppe."
3.	Podarilo se bo iz mestne blagajnice 300 gold. tako zvani kuhinji ubozih; 200 gold. pa se bo razdelilo o svojem času v kak drugi blagi namen.
4.	Razdelilo se bo iz mestne blagajnice zavodu zapuščenih otrok 30 gold., gloho-nemim 10 gold. in sirotam na gradu 10 gold.
5.	Na predvečer t. j. 1. decembra:
o) ob 6. uri zvečer: Prostovoljno raz-svetlen je mestnih hiš in splošno razsvet-lenje Travnika.
h) ob 7. zvečer podala se bo mestna godba z mestno zastavo na čelu in sprern-Ijena od mestjanov in gasilcev iz Stračič, ki bodo svetili, po eni polovici mesta; pred. okrajnim glavarstvom bo svirala cesarsko pesem, potem na sredi Travnika nekoliko muzikaličnih proizvodov.
c) Ko so proizvodi dovršeni, vrne se mestna godba po drugi polovici mesta in drugi poti k mestni hiši.
6.	Na dan slovesnosti t. j. 2. decembra:
a)	ob 6. zjutro pojde mestna godba po mestu.
b)	ob 6Y2 zvečer pojde mestna godba po mestu v tistem redu ko prejšnji večer.
c)	ob 8. zvečer: veselica v gledišču, ki bo razsvetljeno na mestne stroške. Cisti dohodek tistega večera je namenjen za bla-gajnico ubozih.
Opomniti je, da bo po blagodarnosti nekterih mestjanov 1. dec. zvečer Travnik bengalično razsvetljen in da bodo umetni ognji; tudi bo vojaška godba mestno podpirala pri proizvodih.
Razne vesti.
— V Volčah je razpisana služba učitelja s plačilom 400 gold. Prošnje naj se vložijo naj-dalje do 15. dec. t. 1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
— Premestenje. — Dosedanji inšpektor tržaških šol A. Stimpel je imenovan za inspek-torja srednjih šol; g. Ant. Kldič pa za inšpektorja ljudskih šol in učiteljskih izobraze-vališč v Trstu in Istri ji. Istrski inšpektor Za-ric je premeštjen v Dalmacijo.
— Karol Baubcla inženir v Gorici je i-menovan za državnega inženirja na Primorskem in se preseli v Trst.
časa. — Konec splošne in nadrobne de-
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON LAKNEIt recto LUŽOVEC — Tiskar: SEITZ v Gorici.