BUENOS AIRES.
9. AVGUSTA (AGOSTO) 1956

Nevarna napuha

Človek je družabno bitje. Čut in željo
živeti v skupnosti je Stvarnik položil v
našo naravo. Osnovne oblike človeške
družbe so: družina, narod, Cerkev. Ko¬
munizem, ki hoče ustvariti “novega člo¬
veka” načelno ruši te oblike človeške
družbe. Tudi, če bi se mu to posrečilo,
mora ustanoviti novo obliko sožitja, ki
bo zopet družba; mi že vemo, kakšna!

Vsak človek nima družabnega čuta ena¬
ko razvitega. Eni so izrazito družabne
narave, ki kar ne morejo biti sami in ki
vedno kaj organizirajo, debatirajo in ko¬
mandirajo, drugi so bolj samotarski ti¬
pi, ki jim tihota in samota prija, v druž¬
bi pa se ne počutijo dobro, največ pa
nas je “sredincev”, ki nam zdaj dobro de
urica miru in samote, zdaj pa malo druž¬
be, kjer se pogovorimo in poveselimo,
da nam življenje ne postane predolgoča-
sno in da kaj novega zvemo.

Drobec našega naroda, ki se je pred
enajstimi leti pod silo razmer ločil od
domovine in mora živeti ned tujimi ljud¬
stvi, ne sme pozabiti, da je še vedno
del celote. Problemi tujine, zlasti vele¬
mesta, so velika nevarnost, da se nam
čut za našo družbo izmaliči. Posamez¬
nik v tem okolju utone. Tako samega
in majhnega se v morju drugače mi¬
slečih in govorečih počuti, da kmalu o-
bupa. Kako veselo nam zapolje srce,
kadar se nas zbere 2.000 na romanju, pri
procesiji ali na domobranski proslavi, ko
je polno zasedena dvorana na koncertu
slovenskih pesmi, ali številna udeležba
na družabni prireditvi! Potrebne so ta¬
ke manifestacije, ki nam krepe narod¬
no zavest in vzdržujejo prijateljske sti¬
ke z enako mislečimi. Ne smejo biti pre¬
pogoste, kakor bi morda kdo želel, ker
je *treba pustiti ljudem časa tudi za
dom, za obiske 91 počitek, kadar pa so
take prireditve, bi se moralo dvigniti
vse, kar leze in gre in priti zraven.

Saj vemo, da prav vsi ne bomo nikdar
skupaj prišli: tega ovira neodložljivo de¬
lo, drugega bolezen, tretjega kak drug
važen razlog. Vendar je res, da bi nas
tudi takrat, ko nas je največ skupaj, lah¬
ko bilo še par sto več.

Nekaterih ni več blizu! Nikamor: ne v
cerkev, ne v društvo, ne na prireditve.
Presekali so vezi s celoto, šli so na svo¬
je.

Zakaj? Morda so po značaju čudaški
in samotarski. Tem bo teško kaj prigo¬
varjati. So to, kar so. Mnogi so se od¬
daljili iz užaljenosti. “Ljubljanski škri-
ci so nam rekli, da bomo zmagali; zape¬
ljali so nas”. — “V taborišču je ta in
oni dobil vojaške hlače, čevlje, perilo,
jaz pa nič; tega ne bom nikdar pozabil!”
“Ko sem prišel sem, mi niso preškr-
beli ne stanovanja, ne službe; prej me
oni niso videli, sedaj pa jih jaz ne”. Ne¬
kateri se napram slovenski družbi po¬
stavijo na čisto računarsko stališče, češ
“Kaj pa imam od tega, če sem zraven?
Plačuješ članarine, naročnine in vstop¬
nine, koristi pa nimaš nebene!”

Taki razlogi in take trditve so napač¬
ne in navadno krivične, Kdo more ved¬
no pravo zadeti, kdo vse zadovoljiti?
Kdo more trditi, da se za slovenske iz¬
seljence ni prav nič storilo. Kdo dela za¬
nje na verskem, prosvetnem, kulturnem,
gospodarskem področju? Veliko je šte¬
vilo sorojakov, ki žrtvujejo moči, čas
in zdravje v korist skupnosti In to zgolj
iz idealizma. Kaj res vsi ti idealni ljud¬
je niso za narod ničesar storili? Vse,
kar je naš narod v grenkih letih svoje¬
ga obstanka ustvaril, je plod nesebične¬
ga dela in žrtev idealnih ljudi, ki svoje¬
ga naroda niso ljubili z besedo, am¬
pak v dejanju.

Dragi sosed, ki morda iz užaljenosti
ali vsled napačnega pojmovanja naše
narodne skupnosti trgaš zadnje nitke,
ki te še vežejo na celoto, vprašaj se, kaj
si pa ti doslej storil, da,-bi nam bilo bo¬
lje? Si gradil, ali si razdiral ,ali pa ma¬
lomarno stal ob strani, ko bi moral prav
vsakdo, ki hoče biti živ člen naše na¬
rodne družine, doprinesti svoj delež v
korist celoti? če prideš blizu in sode¬
luješ po svojih močeh, ne misli, da s
tem izkazuješ uslugo kaki organizaciji,
ali njenim predstavnikom, ampak, da si
tudi ti storil svojo dolžnost napram naši
skupni stvari. Pri pestri raznolikosti na¬
šega javnega življenja boš prav lahko

BORBA ZA SUEŠKI PREKOP

V Kairu so te dni objavili poročilo, da
je po sueškem prekopu, odkar ga je na¬
cionalizirala egipčanska Vlada, nemote¬
no plulo 455 ladij. Od tega jih je bilo
126 angleških in 37 francoskih. Ostale
so pripadale drugim državam.

Med tem, ko se plovba po kanalu mir¬
no nadaljuje, je pa odločitev egipčan¬
ske vlade, da sama prevzame upravo nad
sueškim prekopom, izzvala v Franciji in
Angliji silno ogorčenje. Vladi obeh dr¬
žav sta podvzeli vrsto vojaških ukrepov.
Oborožene sile naj bi proti Naserju na¬
stopile z vso odločnostjo in ga “kazno¬
vale” za odvzeto koncesijo Sueški druž¬
bi. Tako se je napetost v tem delu sveta
občutno povečala, ker so na vojaške u-
krepe Francozov in Angležev začele od¬
govarjati po vrsti arabske države ter
napovedujejo “sveto vojno Arabcev pro¬
ti Zahodu” v slučaju oborožene akcije
zahodnih držav proti Egiptu zaradi na¬
cionalizacije sueškega prekopa.

Dogodki od zadnjega tedna so se v
zvezi z nacionalizacijo sueškega preko¬
pa razvijali takole:

V Londonu so zunanji ministri USA,
Francije in Anglije zaključili konferen¬
co, na kateri so razpravljali o Naserjevi
nacionalizaciji Sueškega prekopa. Obso¬
dili so njegovo enostransko odločitev, da
egipčanska vlada prevzame upravo nad
prekopom, ki je tako važen za svobodno
mednarodno plovbo, kakor to določa po¬
godba iz leta 1888. So mnenja, da tako
plovbo lahko zagotovi samo mednarod¬
na družba, ki bi upravljala ta prekop.

V ta namen so sklicali mednarodno kon¬
ferenco, ki nai bi se začela 16. avg. v
Londonu. Nanjo so povabili predstavni¬
ke Egipta, Francije, Italije, Holandije,
Španije, Turčije, Anglije in Sovjetske
zveze, kot podpisnike carigrajske pogod¬
be o svobodni mednarodni plovbi po sue¬
škem kanalu, ra.,zen teh pa še zastopnike
Avstralije, Ceylona, Danske, Etiopije,
Zahodne Nemčije, , Grčije, Indije, Indo¬
nezije, Japonske, Irana, Nove Zelandije,
Norveške, Pakistana, Portugalske, šved¬
ske in USA. Prvotno so mislili, da bo ta
konferenca v Švici, pa na to švicarska
vlada ni pristala, ker hoče biti strogo
nevtralna tudi v tem spornem vpraša¬
nju.

Vojaške priprave v Angliji in Franciji

Istočasno, ko so v Londonu zborovali
zunanji ministri treh zahodnih držav,
sta francoska in angleška vlada sprožili
z vso naglico svoj vojni stroj. V Angli¬
ji so objavili delno mobilizacijo. Na oto¬
ku so se začele dvigati v zrak jate te-
ških bombnikov tipa Canbera in odletati
na Malto v sledečih si valovih, kakor
med zadnjo svetovno vojno. Vojna mor¬
narica je vsa v pripravnosti in iz angle¬
ških pristanišč so že odplule tri letalo¬
nosilke Theseus, Bulwark in Ocean. Sa¬
mo z letalonosilko Theseus je odpotova¬
lo v Sredozemsko morje 2000 angleških
padalcev.

Angleška vlada je imela vrsto važ¬
nih posvetov z vojaškimi štabi. Pravta-
ko pa tudi francoska vlada, ki je sueško
zadevo spravila tudi pred parlament,
kjer so predstavniki vseh političnih
strank odobrili odločne vladne ukrepe
proti Egiptu, razen komunistov. Prav
tako kot Angleži so tudi Francozi odre¬
dili, da se mora francoska vojna mor¬
narica podati v vzhodni del Sredozem¬
skega morja in tam “zaščititi francoske
koristi”. Tako so iz toulonskega prista¬
nišča že odplule oklopnica Jean Bart,
3 letalonosilke, 7 križark, 14 rušilcev in
12 podmornic.

V tem delu Sredozemskega morja ima
vaje tudi severnoameriško Sredozemsko
ladjevje.

V Severni ^meriki svetujejo mirno kri

V Severni Ameriki nad tako velikimi
vojaškimi pripravami, ki sta jih podvze¬
li Anglija in Francija, niso nič kaj na¬
vdušeni. že med konferenco samo v
Londonu je ameriški zun. minister Dul-
les stalno zastopal pomirjevalno stali¬
šče. Bil je proti vojaškim sankcijam.

sueškem prekopu in o plovbi po njem.
Povedal je tudi, da Severna Amerika
Angležem in Francozom ni dala nobe¬
nih zagotovil za njuno akcijo, če bi lon¬
donska konferenca o sueškem prekopu
ne uspela. Je prepričan, da na konferen¬
ci lahko pride do rešitve, toda pri tem
je naglasil, da je treba z Egiptom ravno
v tej zadevi postopati korektno ter
pravično in doseči, da bo dobil pra¬
vično plačilo za uporabo sueškega pre¬
kopa, ki je na egipčanskem ozemlju.
Ne odobrava vojaških ukrepov Francije
in Anglije v takih obsegih, kot sta to
storili. Je proti uporabi sile proti Egip¬
tu, ker bi to bilo proti načelom Organi¬
zacije Združenih Narodov.

Nekateri časnikarji so pa mnenja, da
je sueška afera Franciji in Angliji pri¬
šla prav, da s kako odločno vojaško po¬
tezo dvigneta svoj ugled pri afriških
narodih, Francija, da pa tak korak pod-
vzema tudi zaradi svoje silne gospodar¬
ske izčrpanosti zaradi dolgoletne vojske,
v katero je zapletena z narodi v svojih
kolonijah.

Odmev v Egiptu

Egipčanski tisk je takoj odklonil de¬
klaracijo treh zahodnih velesil o sklica¬
nju mednarodne konference za rešitev
sueškega vprašanja. Tudi vlada jo je od¬
klonila. Naser je po izjavi nekega ino¬
zemskega časnikarja dejal, da bi prista¬
nek na ustanovitev nove mednarodne
družbe za upravo sueškega prekopa, po¬
menil, da egipčanska vlada menja sa¬
mo en kolonialni sistem z drugim. Isti
vir navaja, da je Naser pripravljen na
vse. Boji da se samo, da ne bi kak nacio¬
nalistični fanatik napravil izpad proti
kaki angleški ladji med plovbo po ka¬
nalu. To da bi Angležem dalo povod za
odpošiljatev vojaške ekspedicije v
Egipt, če bi do tega prišlo — to vse na¬
vaja isti vir — potem se bo boj začel.
Angležem bi 'se verjetno posrečilo za¬
sesti vse področje okoli sueškega preko¬
pa, toda isti trenutek se bo pojavil nov
Alžir in v boj bo posegel ves Bližnji
Vzhod.

Naser je imel vse dni konference z
vojnim ministrom in sovjetskim velepo¬
slanikom Evgenijem Kiseljevim. Ter s
poslaniki vseh arabskih držav in z indij¬
skim dipl. zastopnikom. Opazili so tudi,
da je bil Naserjev razgovor z ameriškim
veleposlanikom zelo dolg. Pada tudi v
oči, da egipčanski tisk Severne Ameri¬
ke ne napada, med tem, ko so listi polni
člankov proti Franciji in Angliji. Tudi
so opazili, da je imel Naser daljši razgo¬
vor s Titovim poslanikov Josipom Ser-
djo.

Na francoske in angleške vojaške u-
krepe je Egipt odgovoril na enak na¬
čin. Odredil je delno mobilizacijo. Zlasti
so poklicali pod orožje kadete in rezer¬
vne oficirje. Vojaškim oblastem se stal¬
no prijavljajo tudi prostovoljci.

Arabski svet se dviga

Priprave francoske in angleške vlade
za vojaško ekspedicDo proti Egiptu so
dvignile ves arabski svet. Tako se je se¬
daj znova pojavila vsemočna Arabska
liga ter nastopa v obrambo Egipta. Po¬
litični odsek Arabske lige je sklical se¬
stanek predstavnikov vseh arabskih dr¬
žav, na katerem raj bi javno izpovedali,
da bodo vse te države priskočile takoj
Egiptu na pomoč, če bi ga Francija in
Anglija napadli zaradi nacionalizacije
Sueškega prekopa. Trenutno so članice
Arabske Lige naslednje arabske države:
Egipt, Irak, Jordanija, Libanon, Libija,
Saudijeva Arabija, Sirija in Yemen. Ver¬
ski poglavar Sirijcev Abulyusor Obdin
■■'e izjavil, da bo “verska dolžnost vseh
Arabcev začeti križarsko vojno proti
Zahodu, če bi isti napadel Egipt zaradi
nacionalizacije Sueškega prekopa”. Nje
gov proglas so objavili vsi sirijski listi
Sirijski veleposlanik v USA Farid Zei
nedine je pa na tiskovni konferenci na
padel zahodne velesile ter jih obdolžil,
da pripravljajo vojni pohod na Bližnji
Vzhod. Zagrozil jim je, da se lahko zgo¬
di, da bodo arabske države povabile a-
zijske in južnoameriške države na kon-

našel priliko, da tudi ti postaneš živ člen ■ ne bodo odgovarjale s silo. Treba je sli-
naše slovenske družine. i šati mnenje zainteresiranih držav o

Stoji na stališču, da je treba zadevo re¬
šiti z razgovori in posvetovanji. Po vrni- ferenco, na kateri naj bi razpravljali o
tvi domov je o poteku konference po- vprašanju panamskega prekopa. ■—
drobno poročal predsedniku Eisenhower- , Predsednik Libanonske republike Kamil
ju. Ameriškemu narodu je pa govoril na čamun je prav tako zagrozil Franciji
TV. Dejal je, da zahodne države na silo i n  Angliji, da bo sleherni napad na Egipt

imel avtomatično za posledico, da bodo
vse arabske države prekinile z zahodni-

EI goMerrao ©©sisraltara. al pueMo soigre las
cuestioiaes voda los de la Repnbllca Argeaitaiia

La Secretaria de Prensa de la Presi-
dencia de la Nacion hizo conocer la in-
formacion siguiente: “El Gobierno Pro-
visional de la Nacion, en el entendimien-
to de que los argentinos pueden y deben
opinar sobre los grandes problemas na-
cionales, realizara a la brevedad una en-
cuesta popular mediante la cual se con-
sultara a la ciudadania sobre los siguien-
tes puntos: 1? — a) ^Debe modificarse
la Constitucion de 1853? ^Si? <jNo?
,3 En que puntos?; b) En el orden elec-
toral, £  que metodos o procedimientos
son los mas adecuados para llevar a ca-

bo la modificacion? ; c) ,3 En que opor-
tunidacT debe hacerse? 2? — ž ’Que me-
didas de gobierno contribuirian a asegu-
rar un ambiente de libertad y de demo-
cracia en el pais? 32 — a) ^‘Que debe-
ria hacer el gobierno, en cualquier sen-
tido, para el bien del pais o de sus ha-
bitantes?; b) ž 'Que cuestiones el go¬
bierno olvida, desconoce o descuida y es
necesario que šepa?”.

Tal es el cuestionario textual de la
encuesta popular que el gobierno, con
amplio sentido democratico, se dispone
a hacer al pueblo.

Vlada S#® zaslišala narod glede važnih vpra¬
šani argentinskega demokratskega življenja

Tiskovni urad predsedstva vlade je ob¬
javil naslednje sporočilo: Začasna vlada
bo v razumevanju dejstva, da Argentin¬
ci lahko razpravljajo in tudi morajo
razpravljati o važnih narodnih in držav¬
nih problemih v kratkem izvedla javno
anketo, v kateri naj bi se ljudstvo izja¬
vilo o naslednjih vprašanjih: 1. a) Ali
je treba spremeniti ustavo iz leta 1853?
Da? Ne? V katerih določilih?; b) Vo¬
litve: Katere metode in ukrepi bi bili
najbolj primerni za izvedbo ustavne
spremembe; c) Kdaj naj se izvrši spre¬

memba ustave. 2. Katere ukrepe naj bi
vlada izdala, da bi bilo zagotovljeno
vzdušje svobode in demokracije v repu¬
bliki? 3. a) Kaj naj bi storila vlada v
kateremkoli pogledu v korist republike
in njenih prebivalcev?; b) Na katera
vprašanja vlada pozablja, jih zanemar¬
ja, ali zanje ne ve, pa bi bilo nujno, da
jih pozna?

To so vprašanja ankete, ki jo bo iz¬
vedla vlada osvobodilne revolucije v do¬
cela demokratskem duhu.

IZ T E M N A

Po vseh sovjetskih satelitih so v
prejšnjem tednu pospešili propagandne
manevre, s katerimi hočejo povečati vi¬
dez demokratiziranja življenja v komu¬
nističnih državah. V Vzhodni Nemčiji so
objavili, da so rehabilitirali pet visokih
članov vzhodnonemške KP. CKKP na
Poljskem je objavil, da bo nadaljeval
z “demokratizacijo” Poljske in izbolj¬
ševal življenjsko raven prebivalstva,
“kljub uporu v Poznanju”, Ta objava
poljske KP je podobna obljubam ma¬
džarskega predsednika Andreša Hede-
guša, ki jih. je dal na zasedanju ma¬
džarskega parlamenta. Opazovalci me¬
nijo, da bo do podobnih objav prišlo tu¬
di v Romuniji in v Bolgariji, ker je o-
be državi nedavno obiskal sovjetski dru¬
gi predsednik Mikojan, kakor je to sto¬
ril prej na Madžarskem. Češkoslovaški
predsednik Viljem široky je obljubil par¬
lamentu, da bo smel razpravljati o vlad¬
nih predlogih in da mu bo dovolil celo
glasovanje o zaupnici vladi za njen pro¬
gram.

Kitajske komunistične čete so vdrle v
Burmo na 800 km dolgi fronti v glo¬
bino do 100 km pod izgovorom, da
“iščejo zelišče ‘mičisaj”, iz katerega
izdelujejo zdravilo proti kačjim pikom
in proti opijski in alkoholni zastrupitvi.
Med kom. Kitajci in burmanskimi četa¬
mi je prišlo do več spopadov ter je ran-
gunška vlada protestirala v Pekingu.
Med Burmo in kon* Kitajsko so se sedaj
začela pogajanja za umik. kom. kitaj¬
skih čet iz burmanskega ozemlja.

Angl. kraljica Elizabeta II. je podpi¬
sala dokument, s katerim se je ustano¬
vila karibsko konfederacijo, ki zajema
otoke Barbados, Jamaico, Leevvard, Tri-
nidad, Tubago in Windward v karib¬
skem morju.

V Kronbergu sta se poročila bivši ju¬
goslovanski princ 27 letni Andrej Kara-
djordjevič in princesa Kristina Marga¬
reta od Hesse, hčerka hanoverske prin-

mi državami vse sporazume in stike ter
bodo z vojaško silo podprle Egipt.

Španija prihaja s svojo zahtevo proti
Angležem

V tem mednarodnem vrvežu je odjek¬
nil tudi španski glas. špansko časopisje
je obnovilo svoje zahteve proti Angliji
ter od nje zahteva vrnitev Gibraltarja,
ki so ga Angleži zasedli pred 252 leti.
Poudarja, da spada vprašanje Gibraltar¬
ja v isto vrsto kot Suez in ga je treba
istočasno tudi rešiti.

Ameriški list svari Anglijo in Francijo
Znani ameriški list “The Washington
Star” je o sedanjem položaju v zvezi s
Sueškim prekopom objavil članek, v ka¬
terem poudarja, da ne odobrava franco¬
skih in angleških vojaških priprav pro¬
ti Egiptu. Pohvalno omenja vse napore
zun. ministra Dullesa, da bi na miren
način prišli do pametne rešitve, ne pa z
vojaškimi pripravami, kakor to delata
Francija Anglija.

V TEMEN

cese Sofije in nečakinja vojvode edin¬
burškega. Poleg drugih plemenitašev so
se poroke udeležili španski pretendent
na prestol Don Juan, italijanski Umberto
s sinom Vitorijem Emanuelom in hčer¬
ki Umberta Beatriz in Marija Gabri¬
jela. Novoporočenca bosta živela v An¬
gliji na posestvu Andreja v Sussexu.

Bivši perzijski predsednik Mosadek je
bil izpuščen na svobodo ter se je vrnil
na svoje posestvo v Ahmadabad. Prebi¬
valstvo Ahmadabada mu je priredilo ve¬
lik sprejem. Ob vrnitvi je Mosadek jo¬
kal, kakor je to storil večkrat tudi v
skupščini ZN in v perzijskem parlamen¬
tu, predno mu je uspelo podržaviti an¬
gleško petrolejsko družbo v Abadanu.

Pogajanja za sklenitev miru med
ZSSR in Japonsko 1  so se znova pričela
v Moskvi. Najbolj sporna točka v razgo¬
vorih so japonske zahteve po vrnitvi
nekaterih japonskih otokov, ki jih je
ZSSR zasedla po drugi svetovni vojni
in vprašanje vrnitve japonskih vojnih
ujetnikov, za katere mnoge ZSSR trdi,
da so vojni zločinci.

Hude borbe med francoskimi vojaški¬
mi oddelki in alžirskimi uporniki traja¬
jo dalje. Uporniki so še povečali svoje
akcije zaradi javne opore, ki so jo do¬
bili od Nasserja, ko je ob sueški krizi
zagrozil Francozom, da jim bodo Alžirci
dali odgovor na napade Pineau-ja pro¬
ti Egiptu.

TITOVI KOMUNISTI PREPOVEDALI
RAZŠIRJANJE POSLANICE PAPEŽA
PIJ A XII.

Titova komunistična vlada je prepove¬
dala razširjanje in branje poslanice pa¬
peža Pija XII. katoličanom v Jugosla¬
viji.

V poslanici papež opozarja vernike v
Jugoslaviji, da ne sme biti nobena žrtev
prevelika, da ne bi ohranili vere bodo¬
čim rodovom.

Komunistična agencija Tanjug nava¬
da, da je vlada prepovedala razmnože¬
vanje in širjenje navedene papeške o-
krožnice zaradi tega, ker da vsebuje
“številna žaljiva namigavanja” na seda¬
nje stanje v Jugoslaviji.

STRAHOVITA EKSPLOZIJA
V KOLUMBIJI

V mestu Cali v Kolumbiji je včeraj
prišlo do strahovite eksplozije. Sredi
mesta je eksplodiral dinamit, ki je bil
natovorjen na 7 tovornih avtomobilih.
Eksplozija je bila tako silna, da so se
porušile vse hiše na površini 8 kvader.
Sodijo, da je pri tej nesreči izgubilo
življenje okoli 1000 ljudi.

Vlada je objavila, da so eksplozijo
povzročili zločinski elementi.

PORAVNAJTE NAROČNINO
SVOBODNE SLOVENIJE!
Prispevajte v tiskovni sklad

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 9. VIII. 1956

SLOVENCI W  SVETU

Koncerti Golobove

V začetku julija je “Svobodna Slove¬
nija” napovedala nekaj koncertnih na¬
stopov ge Golobove. Daši se je teh ude¬
leževalo le argentinsko poslušalstvo, je
prav, da o njih poročamo tudi mi, ker
so ponovno pokazali kako se je uvelja¬
vila v tukajšnjem glasbenem svetu slo¬
venska umetnica.

Dejstvo samo, da je bila povabljena
k sodelovanju na gala koncert v Cordo¬
bi 9. julija, na veliki argentinski držav¬
ni praznik, dokazuje sloves, ki ga uživa
pevka. Koncert se je vršil zvečer v pol¬
no zasedenem gledališču. Golobova je
pela Brahmsovo Rapsodijo za kontraalt
s spremljavo Državnega simfoničnega
orkestra in pevskega zbora. S to Rap¬
sodijo je že leta 1953, ko jo je pela pod
taktirko Igorja Markeviča, naravnost
presenetila buenosaireško občinstvo in
kritike. Uspeh sedaj v Cordobi ni bil
nič manjši, kar je potrdilo priznanje po¬
slušalcev po končani izvedbi, osebne če¬
stitke najvišjih državnih funkcionarjev
v Cordobi ter številnih odličnih osebno¬
sti. Golobova je s svojo pevsko umet¬
nostjo dokazala, da so jo prireditelji
koncerta, ki so jo poznali že iz prejšnjih
njenih koncertov v Cordobi, sedaj na ti¬
skanem sporedu upravičeno predstavili:
“Es realmente hechicera la belleza de
su expresiva voz, eapaz de vibraciones
verdaderamente admirables.”

Dva dni pozneje, t. j. 11. julija, je na¬
stopila v Buenos Airesu na koncertu u-
gledne glasbene institucije Amigos de
la Musiča. Bach je trda preizkušnja za
pevce. Zlasti glede stila in pevske teh¬
nike. Prav posebno pa je zahtevna Kan¬
tata No 60, ki je bila med drugim na
sporedu tega koncerta. Zato so priredi¬
telji povabili k sodelovanju prve soliste:
Alt — Golobova, ki jo cenijo kot naj¬
boljšo koncertno altistko v Bs. Airesu.
Tenor — Italijan Sante Rosolen, naj¬
bolj priznani oratorijski pevec med te¬
norji. Bariton — Argentinec Angel Ma-
tielo, ki je po glasovanju glasbenih kri¬
tikov že nekaj let priznan kot najboljš’
domači, t. j. argentinski, pevec v Bue¬
nos Airesu. Dirigiral je kot gost Fran¬
coz Jean Martinon. Gledališče Metropo¬
litan (ca 2000 sedežev) je bilo polno za
sed eno. Golobova je imela enega prai
posebno posrečenih nastopov. Glas ji jr
zvenel kristalno čisto, Bachova kompo
zicija pa ji je dala priložnost, da je po
kazala svojo izredno pevsko kulturo i-
umetnost. Po končani izvedbi je občin
stvo navdušeno aplaudiralo izvajalcerr
Močno opazno je bilo, da je največi
priznanje veljalo Golobovi. Koncert j
dosegel močan odmev v dnevni, zlast
pa v strokovni kritiki, ki ga med dru
gim označuje kot najzanimivejšega i-
najbolj uspelega v letošnji sezoni. Po
udarja veliki delež solistov pri ter
uspehu ter jih naziva “los solistas d
mayor jerarquia en nuestro medio”. Nr
prvem mestu navaja Golobovo. O diri
gentu pa pravi, da je eden najboljši!
kar jih je v zadnjih letih gostovalo ’
Bs. Airesu.

Collegium Musicum je 19. julija pri
redil Schumannov festival. V prvem de
lu sporeda je bil ciklus Schumannovi''
pesmi na Eichendorfovo besedilo. Tist ;
ki so poslušali Golobovo pri podajanji
teh pesmi, so bili presenečeni nad izraz
no silo in možnostmi, ki jih ima člove¬
ški glas, kadar se ga poslužuje umetni
ška osebnost, ki obvlada pevsko tehnike
do take mere, da se more pri ustvarja¬
nju neovirano posvetiti oblikovanju u-
metnine. Zahvala poslušalcev ob koner
je bila tako iskrena in vztrajna, da jr
morala Golobova nekaj pesmi ponoviti
Daši je bil ta koncert v razmeroma
majhni dvorani Collegium Musicum, je
našel izreden odmev v strokovni kritiki
“Buenos Aires Musical” je najuglednej¬
ša glasbena publikacija, ki posveča po¬
zornost le velikim in pomembnim kon¬
certom ter prinaša o njih strokovne kri¬
tike, ki so nemalokdaj stroge in brez
usmiljenja. Kritik v tem listu o tem na¬
stopu ge Golobove poroča neobičajne
obširno. Najprej analizira delo kompo¬
nista in pesnika ter navaja pogoje, ka¬
tere mora imeti pevka za izvedbo tega
dela. Nato ugotovi, da ima Golobova vse
pogoje v najvišji meri ter nadaljuje do¬
besedno: “La experiencia, tan poco fre-
cuente, deparo el placer de oir a una
contralto de genuinos y magnificos me-
dios interpretativos, al servicio de una
obra que sono a cosa verdadera desde el
primero al ultimo de sus compases.”
Nato kritik še podrobno razčlenjuje vse
pevkine vrline. Končno izreče posebno
pohvalo prof. Osani, ki je spremljal
pevko na klavirju in poudari, da ga od¬
likuje zlasti temeljito poznanje kompo¬
zicije.

Snočni, t. j. 8. avgusta pa je Golobo-

m UA1LS  SMO...

ZA SVOBODNE VOLITVE POD NADZORSTVOM O.Z.N. V JUGOSLAVIJI

Pariški “Radikal”, glasilo Narodne
radikalne stranke v izgnanstvu, poroča,
da so “predstavniki srbskih, slovenskih
in bosansko-hercegovskih muslimanskih
strank in političnih skupin v Parizu” ne¬
posredno pred Titovim prihodom na
obisk v Pariz podpisali in poslali pred¬
sedniku francoske vlade Guy Molletu
naslednjo deklaracijo:

“Uradni obisk maršala Tita Pa¬
rizu daje povod francoskemu mne¬
nju, da znova izrazi svoje simpati¬
je napram jugoslovanskim naro¬
dom.

Te simpatije so starega izvora.
Ustvarila jih je usodna povezanost
jugoslovanskih narodov in fran¬
coskega naroda v njihovi večkrat¬
ni skupni borbi za pridobitev na¬
rodne neodvisnosti in za zavarova¬
nje notranje svobode.

Kot predstavniki demokratskih
sil naših narodov, smatramo za
svojo dolžnost, da francosko javno
mnenje z izrazi zahvale za ponov¬
no izpričano zvestobo v prijatelj¬
stvu zaprosi, da ne istoveti naših
narodov s totalitarnim režimom,
ki ga je v naši državi leta 19UU
vzpostavila oborožena sila Rdeče
vojske vsled napak, ki so jih na¬
pravile zahodne velesile brez fran¬
coske navzočnosti na Jalti. Tega
režima naši narodi niso nikdar
odobrili in tudi ne potrdili s svojo
svobodno izraženo voljo.

Slovesno prevzete mednarodne
-hveze in mnogoštevilne obljube, ki
'■'•h je dal sedanji jugoslovanski re-
d'to, da bo spoštoval osnovne dr¬
žavljanske pravice in svoboščine
'er da bo omogočil svobodne voli-
'"><?. so ostale mrtva črka na pa-
friu. Državo še danes vlada eno-
'-ranskA komunistični režim, ki iz-
jiučuje obstoj kateregakoli svo-
o dnega mišljenja in ki je s svojo

gospodarsko politiko spravil narod
v strahovito obubožanje.

V teku dvanajst let po vojni de¬
jansko ni bilo nobene politične
amnestije in nobenega resnega po¬
skusa, da bi se pomirilo stanje, ki
je bilo ustvarjeno med vojno. Na
tisoče političnih nasprotnikov ko¬
munistične diktature je se vedno v
zaporih, a čez sto tisoč emigrantov
živi izven domovine, ker ne morejo
in nočejo priznati režima, proti ka¬
teremu je večina naroda.

Za ustvaritev pravega in solid¬
nega miru na Balkanu in za zava¬
rovanje neodvisnosti Jugoslavije
pred pritiskom sovjetskega impe-
lializma, je nujno, da imajo jugo¬
slovanski narodi vlado, ki bo izšla
iz svobodnih volitev pod nadzor¬
stvom Organizacije Združenih Na¬
rodov.

Ves svet ve, da so naši narodi v
dveh zadnjih svetovnih vojnah do¬
prinesli največje žrtve i za svobo¬
do naroda i za svobodo državljana
proti despotizmu in totalitarizmu,
pa naj bi prihajala s katerekoli
strani. Zaradi pega narodi Jugosla¬
vije tudi danes odločno in nedvo¬
umno želijo ter zahtevajo ostati
zvest zaveznik svobodnih demo¬
kratskih narodov v Evropi in v
svetu, s katerih pomočjo je bila
Jugoslavija ustvarjena. Te sile so
Jugoslavijo tudi branile.

Za dosego teh naših splošnih na¬
rodnih ciljev, apeliramo no.i solidar¬
nost svobodne demokratske javno¬
sti Francije posebno v trenutku,
ko prihaja vanjo na obisk maršal
Tito kot diktator Jugoslavije in
predstavnik totalitarističnega so¬
cializma, proti kateremu se ie se¬
daj organizirala vsa svetovna de¬
mokracija in v kateri prednjači v
Evrom demokratski in krščanski
socializem.”

Hit UŠ ČE V© POROČILO

(N^dnljevanie in konec)
Vprizorjeni procesi

“Ko so sedaj preiskali obtožbe, iznese¬
ni proti tkzv. špijonom in saboterjem, so
-otovili, da so bili vsi zločini fabricira-
' Priznanja o krivdi teh dozdevnih so¬
dnikov ljudstva so bila dosežena sa-
o potem, ko so krivce podvrgli nečlo-
škim in surovinskim mučenjem. Prav
ko pa tudi Stalin, kakor so nas infor-
irali člani Politbiroja iz onih časov,
'kdar ni pokazal temu organu izjav, ki
' jih obtoženci podali pred vojaškim so¬
dcem, kjer so odločno zanikali svoja
iznanja in zahtevali obnovitev proce-
Takšnih izjav je bilo mnogo in Sta-
'n je zanje vedel.”

Potem je H. povedel nekaj primerov
- najvišjih partijskih vrst. Tako primer
•'ndidata za Politbiro CK Eikheja, ki je
: 1 ustreljen 4. feb. 1940, potem ko je
'talinu med drugim pisal 27. okt. 1939
"slednje: “Nisem mogel prenašati mu-
"nja, ki sta ga nad menoj izvajala Uša-
-ov in Nikolajev (oba člana NKVD —-
n. ured.) in zlasti prvi, ki je dobro ve-
M, da imam vsa rebra polomljena, pa
ne je kljub temu mučil bolj in bolj, do-
-ler me ni prisilil k samoobtožbi in ob-
ožbi drugih. Glavni del mojega prizna¬
na mi je sufliral Ušakov, ostalo pa je
ula rekonstrukcija podatkov, ki jih je
1 obavila NKVD v zvezi z Vzhodno Sibi-
•ijo.” Dalje primer Rudzutaka, člana
lartije od 1905 kakor Eikhe in šefa ko¬
misije kontrolnega odbora CK, primer
Posenbluma, Komarova, in drugih. K te¬
mu dodaja H.: “Mnogi tisoči nedolžnih
m vsega spoštovanja vrednih komuni¬
stov so padli kot žrtve teh strašnih po¬
tvorb posameznih primerov in na posle¬
dicah dejstva', da so bila merila vsako¬
vrstna ostudna priznanja, dosežena s si¬
lo, v katerih je kar mrgolelo samoobtožb
in obtožb drugih.”

Potem H. omenja vlogo Jezova pri teh
irocesih in dodaja: “Z vso pravico dol¬
žimo Jezova za vse te žalostne primere
v praksi leta 1937.” A kljub temu H. po¬
jasni, da vsega tega Ježov ni mogel de¬
lati na lastno roko, kajti “jasno je, da
je o teh zadevah odločal Stalin in če on
ne bi tako odločil in se za te stvari za¬
vzel, Ježov prav gotovo vsega tega iz¬
vesti ne bi mogel.” Da pa je Stalin za
tem stal, izjavlja H. takole: “Stalin je
bil nezaupljiv človek in bolestno nagnjen

va nastopila zopet v gledališču Metro¬
politan, kjer je pod taktirko Jeana Mar-
tinona pela v Vivaldijev! Miša de Glo-
ria. Tudi ta koncert spada v vrsto od¬
ličnih uspehov umetnice.

Koncert je prenašala televizijska po¬
staja Radio Belgrano. M. P.

k sumljenju: mi smo ga poznavali, ker
smo delali z njim. Mogel je pogledati
nekoga v oči in mu reči: “Zakaj mi da¬
nes ne daš pogleda?” ali pa “Zakaj
obračaš oči v drugo smer in me ne po¬
gledaš naravnost?” Ta njegova bolestna
sumnja je v njem rodila vsesplošno ne¬
zaupanje napram vsem, tudi najbolj od¬
ličnim članom partije, katere je poznal
leta in leta. Vsepovsod je videval so¬
vražnike, ljudi na dva kraja in špijone.
Na osnovni neomejene oblasti je dajal
duška svojemu nebrzdanemu značaju,
uničujoč tako moralno in fizično svoje
bližnje. Prišlo je tako daleč, da nihče
ni mogel izraziti svojega mnenja. Če je
Stalin dejal, da je treba aretirati to ali
ono osebo, je bilo treba to vzeti na zna¬
nje kot nekako dogmo, češ da je oseba
“sovražnik ljudstva”.

Ko pa je vendar proti letu 1939/40
prišlo do prvih protestov zaradi uporabe
fizične sile, je Stalin poslal predstavni¬
kom NKVD naslednji telegram “CK KP
ZSSR pojasnjuje, da so oblike fizičnega
pritiska s strani NKVD bile sprejete
leta 1937 sporazumno s CK Vsezvezne
kom. partije boljševikov... Znano je, da
vse buržujske obveščevalne službe upo¬
rabljajo fizični postopek zoper predstav¬
nike socialističnega proletariata in da
ga aplicirajo v najbolj škandaloznih ob¬
likah . .. CK zato smatra, da je treba fi¬
zično pritisniti iz potrebe, da pa se v
primerih, ko gre za znane in zagrizene
sovražnike ljudstva, smatra takšen po¬
stopek za upravičljiv in primeren.”

Strateg

“V rokah ene same osebe — Stalina
združena oblast je privedla do resnih
zmot z žalostnimi posledicami v času ve¬
like domovinske vojne.” Tako je H. uvo¬
doma označil Stalinove strateške sposob¬
nosti, da je potem lahko odprto obsodil
vso potvorbo v filmih, romanih in pove¬
stih, slonečih na dogodkih iz te vojne,
kaiti po teh delih sodeč, je “Stalin pred¬
videval vse.” Bilo pa je res ravno na¬
sprotno: po načelih splošne vzgoje v
ZSSR so ves čas govorili, da bodo s sle¬
hernim sovražnikom obračunali na nje¬
govem ozemlju, ako jih napade; ne pa
na ruskem. Tega bi se moral zavedati
tudi Stalin, ki pa ni ničesar podvzel, pač
pa je začetne uspehe Nemcev pripisoval
“nenadnemu napadu”, dasi je bil že 3.
aprila po Churchillu obveščen, da bo
Nemčija konec junija najkasneje napa¬
dla ZSSR. “Jasno je,” je dejal H. “da
Churchill tega ni storil zato, ker bi
morda gojil kakšne posebne prijateljske
občutke napram ZSSR. Bolj so mu bili
pred očmi njegovi imperialistični name¬
ni, katerim bi godila krvava vojna med
Nemčijo in ZSSR, da bi se tako utrdil

britanski imperij.” Kljub ponovnim angl.
svarilom, Stalin teh informacij ni oddal
vojaškemu vodstvu, pač pa je nasprotno
ukazal, da se ne sme podvzeti ničesar,
kar bi moglo Nemcem služiti kot povod
za napad. Pa ne samo z vojaškdga, pač
pa tudi z industrijskega stališča zaradi
S. gledanja na razvoj dogodkov ni bilo
podvzetega nič konkretnega za obram¬
bo pred Nemci: “In že v prvih dneh
vojne se je pokazalo, da je bila naša
vojska zelo slabo opremljena, da nismo
imeli dovolj artilerije, tankov in avio-
nov, ki bi jih mogli vreči v boj proti so¬
vražniku.”

Kot osebno reminiscenco je H. dodal:
“Spominjam se, da sem v onih dneh kli¬
cal iz Kijeva tov. Malenkova in mu re¬
kel: “Ljudstvo se je prostovoljno javilo
za vstop v novo armado in prosi orožje.
Vi mi morate zato poslati orožje.” Ma-
lenkov pa, ki je bil tedaj član ožjega
vojnega odbora, mi je odvrnil: “Ne mo¬
remo vam poslati nobenega orožja, kaj¬
ti vse puške pošiljamo v Leningrad.
Oborožiti se boste morali potemtakem
sami.”

“Dejstvo, da je Stalin dal v letih
1937/41 likvidirati toliko vojaških po¬
veljnikov in političnih delavcev, je dove¬
dlo do teh težkih posledic, zlasti v začet¬
ku vojne. V letih preganjanja so bili
žrtve nasilja številna jedra vojaškega
poveljstva, začenši dobesedno od koman¬
danta bataljona in čete pa vse do naj¬
višjih glav v vrstah vojske; v onih časih
so bila uničena vsa jedra tistih vojaških
osebnosti, ki so si pridobili vojaške iz¬
kušnje v Španiji in na Daljnem vzhodu.
Politika masovnega preganjanja vojaš¬
kih središč je razrahljala disciplino, kajti
dolgo vrsto let so morali oficirji vseh
rangov, pa tudi člani partije in komso-
mola razkrinkavati svoje predstojnike
kot skrite sovražnike.”

“Ko se je Stalin zavedel težke nfesre-
če, je bilo že zelo pozno,” je nadaljeval
H. “Ne bi bilo prav, ako bi pozabili, da
je po prvih strahotnih udarcih Stalin
mislil, da je vsega konec. V enem izmed
svojih tedanjih govorov je celo dejal:
“Vse, kar je ustvaril Lenin, je izgublje¬
no za vedno.” “Potem se je Stalin za
daljši čas umaknil iz vodstva vojaških
operacij in se posvetil brezdelnosti. Po¬
novno pa je spet prevzel aktivno vod¬
stvo, ko ga je Politbiro prišel naprosit,
da bi bilo potrebno podvzeti nekatere, u-
krepe v svrho izboljšanja položaja na
frontah.”

“Vsi se lahko zmotimo, le Stalin je bil
mnenja, da se on nikdar ne zmoti, da
ima samo on vedno prav. Nikdar in ni¬
koli ni pred nikomer priznal, da se je
zmotil tudi v najmanjši stvari, kljub
dejstvu, da ni bilo malo njegovih napak
tako v teoretični kakor praktični delav¬
nosti. Morda bomo po tem kongresu mo¬
rali odkriti ponovno mnogo vojaških
operacij, da jih predstavimo v pravi luči.
Taktika pa, ki jo je vsilil Stalin, ne da
bi poznal bistvo vodenja vojaških ope¬
racij, nas je veljala mnogo prelite krvi
v času, ko smo zadrževali sovražnika,
prehajajoč v ofenzivo.”

“Sramotno pa je dejstvo, da je Stalin
po naši veliki zmagi nad sovražnikom,
ki nas je toliko veljala, pričel degradira¬
ti mnoge poveljnike, ki so največ dopri¬
nesli k zmagi, to pa samo zato, ker Sta¬
lin ni želel, da bi se slavilo druge razen
njega za vse uspehe na frontah.”

Žukov

Po končani vojni je Stalin pripovedo¬
val o Žukovu naslednje: “Vi hvalite Žu-
kova eden za drugim, a ne zasluži. Pri¬
povedujejo namreč, da je on pred vsa¬
ko akcijo na fronti pobral prgišče zem¬
lje in ga poduhal, potem pa rekel: “Lah¬
ko začnemo z napadom,” ali pa “Predvi¬
dena akcija se ne more izvesti.” — K
takemu S. govorjenju pripominja H., da
si ga je S. izmišljal sam, ker je hotel
na vsak način zakriti uspehe generalov,
zlasti Žukova. Kot primer navaja H.
film “Padec Berlina”, kjer nastopa sa¬
mo Stalin kot Šef vseh operacij. Nikjer
se ne pojavi ne vojaško poveljstvo, ne
vlada, ne Politbiro, ne CKKP, nobeden,
samo Stalin, vse pa z namenom, ustva-.
riti napačno sliko o tedanjih dogodkih
in vse navezati samo na Stalinovo oseb¬
nost. H. pa nasprotno trdi, da so k zma¬
gi doprinesli svoj delež vsi: “Bistveno
vlogo in glavne zasluge za trajno zma¬
go v tej vojni gredo naši komunistični
stranki, našim vojnim silam, in pa dese¬
tinam milijonov oseb, ki sestavljajo so¬
vjetsko ljudstvo, katerega je ves čas
vzpodbujala partija.”

Tito

V zvezi s študijem, ki ga je o razvoju
spora z Jugoslavijo opravil CK, je H.
dejal: “Sramotna je bila vloga, ki jo je
Stalin odigral v tej zadevi. Jugoslovan¬
ska afera ni izšla iz nobenega problema,
ki ga ne bi bilo mogoče rešiti z diskusi¬
jo med tovariši. Nikake važne osnove ni,
(Nadaljevanje na 4. strani)

AM&ENTINA

Vlada proti obnavljanju starih napak
slabe politike

Predsednik general Aramburu se je v
spremstvu več ministrov zvezne vlade
podal prejšnjo soboto na obisk v provin¬
co San Luis, kjer mu je ljudstvo priredi¬
lo lep sprejem. V mestu San Luis je
zbrani množici tudi govoril. V svojih
izvajanjih je nastopal najprej proti ti¬
stim, ki so brezbrižni napram sedanje¬
mu dogajanju v Argentini, nato pa proti
zakrknjencem, ki še vedno slepo priča¬
kujejo kapricioznih reakcij “voditelja”.
Proti obojim je treba nastopati, da bi
domovina nikdar več ne postala zakup
kakega novega nasilnika.

Tretje poglavje svojega govora je ge¬
neral Aramburu posvetil politikom. Na¬
vajal je, da je po tiraniji ljudstvo posta¬
lo občutljivo v taki meri, da vzbuja že
videz zmede. Pravi, da je nekdo nastopal
proti politikom, da bi zadovoljil zahte¬
vam svoje politike sužnosti. Revolucija
se je prepričala, da velika večina politi¬
kov nastopa, navdahnjena od svojih idea¬
lov. Oblast zanje predstavlja samo pri¬
ložnost, da lahko store kaj dobrega za
svoje rojake. Ve, da so bili ljudje, ki so
govorili in obljubljali ter varali ljudi.
Ve, da se tudi v bodoče lahko pojavijo
taki ljudje. Toda doba komisarja, ki je
postavljal oblastnike ali pa demagoga,
ki je obljubljal, samo, da bi si pridobil
glasove, je premagana. Danes je narod
tisti, ki odloča' in to dela z avtoriteto
svoje zrelosti in s čuječnostjo revoluci¬
je, ki je izšla iz naroda in zato narod tu¬
di spoštuje. To niso samo besede. Čas in
zgodovina bosta to potrdila.

V nadalnjih odstavkih svojega govora
je general Aramburu omenjal, da se bli¬
ža predvolilna doba. V njej pa ni v igri
samo sedanja blaginja, ampak tudi bla¬
ginja naših sinov. Zaradi te osnovne in
odločilne važnosti je potrebno poslušati,
da človek stvar spozna, je treba raz¬
pravljati, da človek za stvar zve, je po¬
trebno vpraševati, poizvedovati ter za¬
htevati pojasnila, da človek lahko zade¬
vo razčleni, je treba opazovati in pri¬
merjati, da se potem človek lahko odlo¬
či. Nikar ne oddajati glasu na slepo in
prenagljeno. Da se pa bo razčistilo o-
zračje, morajo politiki nastopati tako,
kakor to od njih zahteva odgovornost.
Naglasa, da je miselnost revolucionarne
vlade daleč vstran od lokavosti in sle¬
pomišenja preteklosti, ki se ne bo več
povrnila. Zato revolucionarna vlada brez
ovinkov in z vso odločnostjo izjavlja, da
ne bo dopustila, da bi se ponavljale sta¬
re napake slabe politike. Zavzema se za
odkritosrčnost, ki je lahka zadeva pri ti¬
stih, ki hočejo dobro državi. Če je pa ni
lahko doseči, je to zaradi tega, ker taka
politika odgovarja pretekli dobi, ki jo
pa narod in revolucija z enako odloč¬
nostjo odklanjata.

Naslednjega dne je predsednik obiskal
mesto Mercedes. V govoru, ki ga je imel
v tem mestu, je nastopal proti inflaciji.

Ob prvi obletnici osvobodilne revolu¬
cije bodo v Belem salonu vladne palače
v galeriji predsednikov republike v Bs.
Airesu odkrili doprsni kip umrlega šefa
osvobodilne revolucije in predsednika
prve njene vlade generala Eduarda Lo-
nardija..

Z argentinskimi oblastmi so v teku
razgovori za naselitev 500 kmečkih dru¬
žin iz Tunisa v Afriki v poljedeljskih
predelih province Bs. Aires in v južnem
delu province Santa Fe.

Nacionalna ustanova za telekomunika¬
cije je objavila sporočilo o zboljšanju, ki
ga namerava izvesti v telefonski službi.
Med drugim namerava samo v Buenos
Airesu uvesti 40.000 novih telefonskih
linij v raznih telefonskih centralah.

Nacionalni odbor za reorganizacijo
demokratske stranke je sprejel ostav¬
ko, ki jo je podal predsednik te stranke
dr. Corominas Segura. Nastopil je tudi
proti zadržanju vodstva strankine orga¬
nizacije za provinco Bs. Aires ter je za
vodstvo teh organizacij imenoval komi¬
sarja. Sed. vodstvo demokratske stran¬
ke v prov. Bs. Aires se je imenovanju
komisarja uprlo in ga ne priznava ter
vrši strankine posle še naprej. Na ta
način so se notranja trenja v demokrat¬
ski stranki še poglobila.

V Argentino bo v prihodnjih dneh pri¬
spela skupina severnoameriških časni¬
karjev, dne 19. t. m. bo pa z letalom
nemške Lufthanse priletelo v Bs. Aires
več nemških politikov in časnikarjev. S
prihodom teh osebnosti, na čelu katerih
bo prometni minister zahodnonemške
vlade ing. Christoph Seebohn, bo Luft¬
hansa obnovila svojo letalsko službo z
Argentino.

ffaročajfe In  širite
Svotsodoe Slovenijo

Buenos Aires, 9. VIII. 1956

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice iz Sfevenije^

V Jugoslaviji so se mudili maja mese¬
ca na obisku brazilski parlamentarci.
Bili so tudi v Sloveniji. V Ljubljani in
Kranju so si ogledali razne industrijske
obrate. V Ljubljani so bili tudi na raz¬
stavi slik v Narodni in Moderni galeri¬
ji. O slovenskih impresionistih ter o de¬
lih akad. slikarja Antona Gojmira Ko¬
sa so se izražali zelo laskavo.

Novo komunistično bogoskrunstvo. V
župniji Rova v Sloveniji so se junija
meseca pripravljali na prvo sv. obhaji¬
lo šolske mladine. Cerkev so za to slo¬
vesnost lepo okrasili. V noči pred pr¬
vim sv. obhajilom so pa komunisti vdrli
v cerkev, raztrgali vse vence, vlomili v
tabernakelj ter posvečene hostije raz-
. metali po tleh. Zgražanje ljudi nad tem
komunističnim vandalizmom in bogo-
skrunstvom je bilo splošno. Otroci so
morali oditi v sosednjo faro, da so bili
tega dne pri obhajilu.

V ljubljanski operi so po petih letih zno¬
va postavili na oder Puccinijevo Tosco
z Bukovčevo, Brajnikom in Smerkoljem
v glavnih vlogah. Dirigent je bil Bogo
Leskovec, režiser pa Ciril Debevec. Ob¬
činstvo navdušeno, gledališče pa polno.

V Ljubljani so objavili nove zdravstve¬
ne zakone: zakon o zdravstvenih domo¬
vih in zdravstvenih postajah, zakon o
bolnicah in zakon o zdravstvenem stro¬
kovnem nadzorstvu nad zdravstvenimi
zavodi. V zvezi z objavo teh zakonov so
navajali, da je sedaj v Sloveniji 75
■zdravstvenih zavodov in 96 zdravstvenih
postaj. V te domove je organizacijsko
vključenih 67 pomožnih zdravstvenih po¬
staj, 129 zobnih ambulant in postaj, 23
šolskih splošnih ambulant, 18 otroških
dispanzerjev, 27 dispanzerjev za žene,
284 posvetovalnic za matere in otroke,
45 protituberkuloznih dispanzerjev, 27
kožno-veneričnih dispanzerjev, 2 proti-
trahomska dispanzerja s 14 protitrahom-
skimi postajami. V Sloveniji deluje 425
babic. — Po zakonu o bolnicah mora
imeti vsaka bolnica vsaj tri oddelke: in¬
ternega, kirurškega in porodniškega. V
Sloveniji je sedaj 28 bolnic, od tega 18
splošnih ter 10 specialnih. Med njimi sta
2 za duševne in živčne bolezni, 6 za
pljučno tuberkulozo in 2 za kostno tu¬
berkulozo. Tu niso vpoštevane klinične
bolnice in institut za tuberkulozo na
Golniku. V Sloveniji pride poprečno na

1000 prebivalcev 6 in pol postelje (Sred¬
njeevropsko poprečje je 9-10 postelj). V
letu 1954 je bilo v vseh slovenskih bol¬
nicah 154.000 bolnikov, kar je približno
ena desetina prebivalstva Slovenije.

V Sloveniji so imeli leta 1955 544 po¬
žarov, ki so povzročili 353.546.000 din
škode. Na državnem in zadružnem imet¬
ju je bilo 170 požarov. Največ požarov
je bilo zaradi nepazljivosti (97), 93 za¬
radi gradbenih napak, 39 zaradi nepra¬

vilne električne napeljave, 65 zaradi
strele, otroci so pa povzročili 41 poža¬
rov. Namernih požigov je bilo 62.

V Titovini so nedavno vodili po drža¬
vi ter gostili skupino francoskih sociali¬
stičnih županov, ki so prišli s svojim
avtobusom. V Ljubljani so si med dru¬
gim ogledali razstavo “Stanovanje za
naše razmere”. Slovenski komunisti so
jih vodili tudi na ogled spomenika pri
Sv. Urhu pri Ljubljani.

Nada Vidmarjeva je z velikim uspe¬
hom gostovala v Bolgariji. Nastopala je
v operah Traviata in Rigoletto v Sofi¬
ji, Varni, Rušah, Stari Zagori in Plovdi¬
vu.

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES

Sedmi kulturni večer Slovenske kul¬
turne akcije v v soboto 4. aprila v Bull-
richevi dvoranici je bil posvečen najno¬
vejšemu aktualnemu problemu — avto-
maciji. Priznani slovenski sociolog univ.
profesor g. dr*. Ivan Ahčin je v enour¬
nem izredno zanimivem govoru udele¬
žence kulturnega večera seznanil s tem
kaj je pravzaprav avtomacija in prika¬
zal pred kakšne probleme je postavlje¬
no človeštvo spričo silnega razvoja teh¬
nike. Predavatelj se sicer ni spuščal na
tehnična področja, skušal pa je podati
filozofijo avtomacije. Priznati moramo,
da je g. dr. Ahčin to nalogo odlično o-
pravil. Zlasti je poudarjal, da stroj ni
sovražnik človekov — :  saj ni umno bitje
— ampak more člaveštvu neizmerno ko¬
ristiti, ako ga vodijo pošteni in verni
ljudje. Nevaren pa je stroj v rokah po¬
kvarjenih ljudi.

Predavanju, ki se ga je udeležilo oko¬
li 80 rojakov, je sledila živahna debata.

Selitev na Ramon Falcon

V eni zadnjih številk Svobodne Slove¬
nije smo poročali, da se bodo vse sloven¬
ske ustanove, ki so imele svoje prostore
v ulici Victor Martinez 50, do 1. avgu¬
sta t. 1. preselile v nove prostore na
Ramon Falcon 4158. To bi se bilo tudi
zgodilo, da se niso pojavile nepredvide¬
ne ovire pri gradnji začasnih prostorov.
Tako se selitev društev in organizacij
iz Victor Martineza 50 v nove prostore
v ulici Ramon L. Falcon 4159 do dneva,
ko to poročamo,-še ni izvršila Sredstva
za postavitev začasnih prostorov, ki jih
je bilo treba postaviti, ker so v hiši še
stranke, je dal na razpolago kot posoji¬
lo odbor za postavitev slovenske hiše.
Posojilo bodo vračale z najemnino usta-

I NOVO SLOVENSKO PODJETJE

* " A I.M A II “ S.R.L.

Družba z omejenim jamstvom. NAMEN: Izdelovanje preciznih
mehaničnih predmetov. SEDEŽ: Belgrano 3380, Munro, občina Vi-
cente Lopez. DRUŽABNIKA: VINCENC ALJANČIČ in IVAN MARIN¬
ČIČ. DRUŽBENA POGODBA: Sestavljena po: Contador Puhlico Na-
cional PETER RANT, Granaderos 61, Capital. Odobrena po Trgov¬
skem sodiš ču v La Plati — Expdte. No. 37.045/956. Objavljena v
Uradnem listu — BOLETIN OFICIAL de la Prov. de Buenos Aires
27.7.1956, Št. XLVI/13240.

nove, ki bodo uživale v ulici Ramon L.
Falcon 4158 začasne prostore. Tako bo
ostal sklad za zgraditev dvorane nedo¬
taknjeni.

OSEBNE NOVICE

t Janez Trontelj. Slov. protikom.
skupnost na področju Vel. Buenos Aire¬
sa je zopet izgubila enega svojih orga¬
niziranih članov. V petek, dne 3. avgu¬
sta 1956 je umrl v starosti 59 let v sa¬
natorju Cangallo v Buenos Airesu Ja¬
nez Trontelj, doma iz Žalne pri Višnji
gori. Rajni Trontelj je begunska leta
preživel na Koroškem v Spittalu, odko¬
der je prišel v Argentino 5.II.1949. Tu
se je naselil v Barrio San Nicolas v San
Justo. Bolehal je dalj časa na pljučih ter
je zavratni bolezni tudi podlegel 3.VIII.
t. 1. Pogreb je bil v soboto 4.VIII.1956.
Rajnega je spremljalo na njegovi zadnji
poti na pokopališče na Čakarito veliko
rojakov iz San Justa, pogrebne molitve
je pa opravil g. dr. Lojze Starc, Dru¬
štvo Slovencev, katerega član je bil raj¬
ni, je zastopal tajnik g. Fr. Pemišek.
Rajni Trontelj naj počiva v miru, njego¬
vim sorodnikom pa naše iskreno sožalje.

t Ivo Vadnjal. Iz Ljubljane je prišlo
sporočilo o nenadni smrti g. Iva Vad-
njala, šolskega upravitelja v p. Rajni
Ivo Vadnjal je po rodu iz Zagorja na
Krasu. Pred vojno je bil šolski upravi¬
telj na Humu pri Ptuju. Dne 27. septem¬
bra 1955 je prišel z ženo k svojemu sinu
Ivu v Argentino. Sledeč klicu domotož¬
ja se je 15. junija 1956 vrnil v Ljublja¬
no, kjer je sedaj v starosti 64 let umrl.
Naj počiva v miru, njegovemu sinu g.
Ivu, ki živi 's svojo družino v mestu
Burzaco v prov. Buenos Aires, pa izre¬
kamo iskreno sožalje.

V župni cerkvi v Munro je bila v ne¬
deljo 29. julija krščena Ana Kristina,
hči g. Miha Klemen in ge Angelce Ko¬
privec. Botrovala sta ga Lojzka in g.
Ivan Sušnik.

fčesreča pri delu. Pri delu se je ne¬
davno ponesrečil g. Franc Šenk iz Ca-
rapachaya, oče številne družine. Pri
padcu si je zlomil desno nogo, levo pa
poškodoval. Vsi mu želimo skorajšnjo
popolno ozdravitev.

G. Peter Krajnik iz San Justa se je
podal na operacijo v Sanatorij San Jo¬
se od Circulo Obrero Catolico, g. Jože
Petkovšek iz Villa Hermosa pa v bol¬
nico Fernandez. Obema želimo čimprej¬
šnjo zdravitev.

Goi riška in Primorska

Na Sveti gori je bila koncem junija
izredna slovesnost, ko je škof msgr. dr.
Josip Srebrnič posvetil v mašnika Dani¬
la Cimpriča iz Volč pri Tolminu, sam
pa ob isti priliki daroval svojo zlato
mašo. Dr. Srebrnič je na Sveto goro pri¬
šel naravnost s škofovske konference, ki
je prav prejšnje dni končala v Zagrebu.
In dasi je 50-letnica njegovega ma-
šniškega posvečenja šele 28. oktobra le¬
tos, je vendar želel darovati zlato ma¬
šo kar sedaj, ko se je ob priliki mašni-
škega posvečenja mladega Cimpriča
zbrala silna množica vernikov. Iz Gori¬
ce sta bila navzoča msgr. Novak in
msgr. Velci, župnik stolne cerkve, doma
iz otoka Cresa, ki sta škofu asistirala
pri maši poleg drugih duhovnih sobra¬
tov. Vse obrede je vernikom razlagal
solkanski župnik in dekan Simčič, nad
katerim še vedno visi šestmesečna ob¬
sodba, izrečena pred nedavnim, ako viš¬
je sodne oblasti v FLRJ ne odločijo dru¬
gače.

Nad 1500 ljudi se je udeležilo tabora
Slovenske prosvete na Repentabru, kjer
so se zbrali slovenski rojaki z Goriške,
Koroške in Tržaškega. Tabor je vodil
prof. Jože Peterlin, ki je predvsem poz-
zdravil slov. tržaškega stolnega kano¬
nika msgr. Kramariča, ki je na tabor
prišel kot zastopnik tržaškega škofa. Iz¬
redno presenečenje je bil nastop koro¬
ških pevcev, 70 po številu, katere je
skladatelj Anton Nagele uril in vežbal
v izvajanju pete igre o Miklovi Zali, ka¬
kor jo je priredil Nagele. žal pa je
skladatelj tik pred odhodom zbolel in je
tako zbor nastopil pod vodstvom njego¬
vega brata Mateja. Poleg Korošcev so
nastopili tudi goriški pevci pod vod¬
stvom prof. Mirka Fileja. Presenetila je
Tržaška legenda, najnovejša drama Mi-

BARILOCHE

Janko Habjan - petdesetletnik. — 25
julija t. 1. je srečal Abrahama g. Jan¬
ko Habjan, ugledni trgovec iz Bariloč in
eden prvih slovenskih novonaseljencev,
ki so se ustalili ob Nahuel Huapiju. Hab¬
jan je po rodu štajerski rojak, ki je pre¬
živel vrsto let v Št. Petru na Krasu,
ob koncu vojne pa se je umaknil v Trst,
kjer se je pridružil krožku, ki se je zbi¬
ral okoli “Demokracije”. Prispel je v
Argentino skupno s svojo družino kon¬
cem leta 1948 in se takoj odpravil v Pa¬
tagonijo. V Bariiočah je bila njegova hi¬
ša vsem tukajšnjim Slovencem vedno ši¬
roko odprta in Janko je rad žrtvoval
marsikateri pesos za naša društva in
naš tisk.

V soboto 28 julija smo se tukajšnji
Slovenci zbrali v Planinskem stanu in
v veseli družbi proslavili rojakov jubi¬
lej, želeč mu zdravja, dobre volje in še
mnogo srečnih in zadovoljnih let v kro¬
gu njegove družine in slovenskih pri¬
jateljev pod bariloškimi gorami. — Če¬
stitkam rejakov v Bariiočah se pridru¬
žuje tudi Svobodna Slovenija.

Zimska zesona. — Ves julij je nebo
jako varčevalo z nebeškim blagoslovom
in brazilski turisti so morali iskati sne¬
ga prav na grebenih Catedrala. A prav

Vsak teden ena

NEKDAJ V STARIH ČASIH...

Nekdaj v starih časih
je res prav luštno- blo,

'v  gostilno sem zahajal
in vince pil sladko.

Al komaj sem si ljubco zbral,
sam cesar mi je pošto dal,
sem moral ljubco zapustit,
cesarja služit it.

Tri leta so minula,
sam hauptman mi je djal:
"Kasarno boš zapustil,
jaz urlaub ti bom dal.

Oj fantič ti, oj fantič mlad,
do zdaj si bil en fest soldat,
do zdaj si sukal sabljico,
zdaj boš pa ljubico."

Kakor je hauptman rekel
tako sem tudi storil,
domov sem se povrnil
in ljubico sem dobil.

Sva pevala, sva vriskala,
na srce se pritiskala,
živela kot golobčka dva,
in srečo vživala.

haela Jerasa, napisana na podlagi zgo
dovinskega gradiva o Dioklecijanu in o
tržaških mučencih, med njimi sv. Justu.
Igro je režival prof. Peterlin. Nastopi¬
li so tudi pesniki, in sicer Milka Hart¬
manova in Valentin Polanšek s Koroške,
Ljubka Šorlijeva iz Goriške ter s Trža¬
škega Evelina Umekova, Bruna Perto-
tova, Feručo Jakomin in Vijolica Fon-
dova.

Pri Sv. Ivanu v Trstu je daroval novo
mašo gojenec Germanika Vili Žerjal, ka¬
teremu je ob tej priliki govoril dr. Moč¬
nik, gl. urednik “Kat. glasa” iz Gorice.

zadnje dni meseca so se slednjič le od¬
prle nebeške zatvornice in meter viso¬
ka snežna preproga je pokrila pobočja
Cerra Otta, Catedrala in drugih gora tu
doli. Šele zdaj se torej začenja resnič¬
na zima in se izplača pripraviti “dilce”.
Menda je imela argentinska smučarska
zveza dober nos, da je za letos preložila
državno prvenstvo na prvi teden sep¬
tembra. Tako se bodo tekmovalci lažje
pripravili. Avgust bo izpolnil s svojimi
tekmami in raznimi drugimi prireditva¬
mi bariloški Club Andino, ki. obhaja
13|8 petindvajsetletnico svojega obsto¬
ja. Za tekmovalce je posebno zanimiva
novica, da je FASA v načelu sprejela
sklep, da bodo smeli tudi smučarski uči¬
telji sodelovati na njenih preiskušnjah.
Odločitev je razumljiva, dasi krši stro¬
go olimpijsko amatersko načelo, kajti
zdaj, ko so Rosenkjer, Jung, Benavidez
in Bertoncelj odšli med profesionalce, bi
ostali Bariločani skoraj brez tekmoval¬
cev v alpskih disciplinah, ako bi se iz¬
ključitev profesionalcev dosledno izved¬
la. VA.

Ali imaš denar in bi ga posodil na
hipoteko? Hipotekarna posojila posre¬
duje PROMET S.R.L. — 25 de Mayo
533/3«?, CAPITAL. T. E. 31-6435.

FRANC WERFEL (1)

PESEM O BERNARDKI

Roman

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Prevedel: Karel Mauser
*

V spomin moji pastorki
M a n o n

'OSEBNI PREDGOVOR

V zadnjih dneh junija leta 1940, po
razsulu Francije, smo prišli na begu iz
tedanjega bivališča na jugu v Lourdes.
Midva, žena in jaz, sva upala, da se še
pravočasno umakneva preko španske
meje v Portugalsko. Toda, ker so se kon¬
zulati po vrsti branili izdajati potne li¬
ste, nama ni preostajalo drugega, kot
da sva v taisti noči, ko so nemške čete
zasedle mejno mesto Hendaye, z veliki¬
mi težavami pričela svoj beg proti no¬
tranjosti Francije. Pirenejski okraji so
postali fantastična taborišča kaosa. Mi¬
lijoni v tem čudnem preseljevanju na¬
rodov so blodili po ulicah in napolnje¬
vali mesta in vasi: Francozi, Belgijci,
Holandci, Poljaki, Čehi, Avstrijci, pre¬
begli Nemci, vmes pa vojaki premaga¬
nih armad. Samo res najbolj potrebnim
so mogli utešiti lakoto. Strehe ni bilo
moči dobiti. Kdor si je osvojil oblazinjen
stol, da je na njem prebil noč, tega so
vsi zavidali. V neskončnih vrstah so ne¬
gibno stali begunski avtomobili, prena¬
polnjeni z opravo, posteljnino in poste¬

ljami, zakaj pogonskega goriva ni bilo
več. V Pau smo slišali pri neki tam na¬
seljeni družini, da je Lourdes edini kraj,
kjer bi morda kakšen poseben srečnež
še našel stanovanje. Ker je bilo slavno
mesto oddaljeno samo trideset kilome¬
trov, so nam svetovali napraviti še ta po¬
izkus in potrkati na njegova vrata. Po¬
slušali smo nasvet in končno našli pri¬
bežališče.

Na ta način me je Previdnost privedla
v Lourdes, katerega čudeže sem do te¬
daj poznal le površno. Več tednov smo
preživeli v tem pirenejskem mestu.'

Bil je strahoten čas. Bil pa je obenem
zame tudi izrednega pomena, ker sem
tu spoznal čudovito zgodbo deklice Ber¬
nardke Soubirous in čudovita dejstva
ozdravljenj. Nekega dne, v najhujši sti¬
ski, sem storil zaobljubo, če se bom re¬
šil iz tega obupnega položaja in dosegel
rešilno ameriško obalo — tako sem se za¬
obljubil — tedaj bom zapel pred vsem
svojim pisanjem Bernardkino pesem in
sicer tako kakor bom najbolje znal.

Ta knjiga je izpolnjena zaobljuba.
Epična pesnitev more biti v našem ča¬

su samo roman. Bernardkina pesem je
roman in ni nikakšna utvara. Nezaupni
bralec bo ob orisanih dogodkih po pravi¬
ci vprašal, kakor vedno ob zgodovinskih
epih: Kaj je res? Kaj so ugotovili? Od¬
govarjam: Vse, kar sem navedel v tej
knjigi, se je resnično zgodilo. Ker leži
začetek samo osemdeset let nazaj, se
vse odigrava v jasni zgodovinski luči in
resničnost spričujejo prijatelj in sovraž¬
nik, hladni opazovalci in zveste priče.
Moje pripovedovanje te resničnosti prav
nič ne spreminja.

Pesniško svobodo sem uporabil samo
tam, kjer umetniško delo zahteva goto¬
ve kronološke skupke in kjer velja iz
snovi ukresati življenske iskre.

Upal sem si zapeti Bernardkino pe¬
sem, čeprav nisem katolik, temveč Jud.
Pogum k temu mi je dala mnogo starej¬
ša in mnogo manj zavedna zaobljuba,
že v dneh, ko sem napisal svoje prve
verze, sem se zaklel, da bom v svojem
pisanju vedno in povsod poveličeval
božjo skrivnost in človeško svetost ■—
nepoznano času, ki se je z zaničevanjem,
srditostjo in ravnodušnostjo obrnil od
poslednjih vrednot našega življenja.

Los Angeles, v maju 1941.

Franc Werfel

NASTOPAJOČE OSEBE

Bernardkini sorodniki

Francois Soubirous — Starši
Luiza Soubirous — „

Marija — njena sestra
Ivan Marija — brata
Justin — „

Teta Bernarda Casterot — krstna bo¬
tra

Teta Lucija Casterot
Sosedje

Andrej Sajou — Kamnosek
Gospa Sajou
Ivan Bouhouhorts
Croisine Bouhouhorts
Otrok Bouhouhorts
Piguno

Gospa Ourous
Gospa Germana Raval
Gospa Gozos

Luis Bouriette —- kamnar
Čevljar Barringues
Oče Babou

Gospa Millet •— bogata vdova
Gospa Baup — gospe iz družbe
Elfride Lacrampe „ „ „

Antonija Peyret —■ šivilja
Anton Nicolau — mlinar
Mati Nicolau

Osebnosti v Lourdesu

Marija Dominik Peyramale — dekan
Abbe Pomian — njegovi kaplani
Abbe Penes „ „

Pere Sempet „ „

Adolf Laeade —• župan
Sourreges — njegova tajnika
Capdeville „ „

Cesarski državni pravdnik Vital Du-
tour

Policijski komisar Jacomet
Rives — preiskovalni sodnik
Duprat — mirovni sodnik
D’Angla •— brigadir orožništva
Belhache, Pays, — orožnika
Callet — mestni policaj

Dr. Dozous — mestni zdravnik
Dr. Lacrampe

J. B. Estrade — upravnik davkov
Clarens — šolski direktor
Duran — kavarnar
Cazenave — poštar
Doutreloux — postiljon
Maisongrosse — pek
Ivana Abadie
Katarina Mengot

Aneta Courreges, Bernardkine sošolke
Magdalena Hillot „ „

Antonija Gazalas „ „

Država

Cesar Napoleon III
Cesarica Evgenija
Gospa Bruat

Roulland — minister za bogočastje
Fould — finančni minister
Delangle — justični minister
Baron Massy — prefekt okraja Viso¬
kih Pirenej

Duboe — podprefekt
Falcomet — vrhovni državni pravdnik
Cerkev
Papež Pij XI

Bertrand Severe Laurence — škof tar-
beški

Monseigneur Forcade — škof never-
ski

Monseigneur Thibaut — škof montpe-
Hierski

Samostan neverskih nun
Mati Jožefina Imbert — prednica
Mati Marija Terezija Vauzous —-
vzgojiteljica novink
Sestra Zofija
Sestra Natalija

Hiacint de Lafite — pesnik in literat

Stran 4.

SVOBODNA  SLOVENIJA

Buenos Aires, 9. VIII. 1956

NEKAJ IZ C©§P©BAR$ME®A ŽIVLJENJA

Po mnenju londonskega Financial Ti¬
mes je utrditev pesosa v Argentini pri¬
pisovati naslednjim dejstvom: 1) pove¬
čanju arg. izvoza predvsem tistih pro¬
duktov, ki jih Argentina doslej ni mo¬
gla izvažati zaradi nestvarnega razmer¬
ja med pesosem in dolarjem (pred raz¬
vrednotenjem namreč), 2) povoljnim po¬
sledicam ukrepov arg. vlade o omejitvi
uvoza takšnih predmetov, ki niso neob-
hodno potrebni, 3) dotoku novega ka¬
pitala v Argentino v svrho postavitve
tovarn, razširjenja obratov in povečanja
produkcije.

Kriza v angl. avtomobilski industriji
je tolikšna, da je bilo pretekle dni od¬
puščenih odn. za daljše čase suspendi¬
ranih okrog 20.000 delavcev. Istočasno
se je kriza razširila tudi na področje a-
vionke industrije. Kriza je toliko resna,
da je povzročila precejšen padec vred¬
nosti funta šterlinga napram dolarju,
zlasti še, ker je prišla istočasno s sueško
afero, kjer so predvsem zapleteni angle¬
ški interesi.

Eno izmed ležišč urana v državi Utah,
USA, katero je pred desetimi leti ku¬
pil nek Joe Cooper za 1000 dolarjev, je
bilo te dni prodano družbi Texas Zine
Mineral Corp. za 25 mil. dolarjev. V le¬
žišču naj bi bilo okrog pol milijona ton
uranove rude.

Na vsem svetu je približno 49,5 mil.
TV aparatov, od tega v USA 41 mil.
Njim slede Anglija 5,5, Kanada 1,5, Zah.
Nemčija 450.0000, ZSSR 250.000. Na
vsem svetu je dalje okrog 580 TV po¬
staj, od tega 130 v Evropi.

Avtomobilska produkcija zah. sveta
je lani dosegla naslednje številke: oseb¬
nih avtomobilov 10,78 milijonov, tovor¬
nih 2,18 milijonov.

Letno tiskajo na vsem svetu približno
5 milijard knjig, od katerih je nekako
3(4 tiskanih v desetih državah. Polovica
teh knjig je namenjena šolskemu pouku
in na 30 najbolj razirjenih jezikov od¬
pade približno 9(10 vseh knjig.

USA vlada je od leta 1952 dalje pri¬
čela kupovati v vedno večjih količinah
presežke poljedelske produkcije. Če je
1952 vložila v ta namen samo 1,1 mili¬
jardo dolarjev, je ta vsota postopama
rastla, in sicer 1953 na 2,3 milijarde,
1954 na 3,7 in 1955 na 5 milijard, tako
da za letos predvidevajo potrošnjo 5,7
milijard'dol., h katerim je treba prišteti
še vsakoletne kredite, ki jih vlada daje
poljedelcem za vzdrževanje in napredo¬
vanje v produkciji. Tako so dejansko a-
' meriški davkoplačevalci investirali do¬
slej nekaj nad 9 milijard dolarjev v raz¬
ličnih žitaricah, katerih uporaba na no¬
tranjem trgu je danes še nemogoča; bo
pa, kakor računajo, v prihodnjih 10 le¬
tih. To pa iz naslednjih razlogov: šte¬
vilo prebivalstva USA silno hitro na¬
rašča in bo tako potrošnja večja, manj¬
ša pa se hkrati število poljedelskega slo¬
ja, ker tovarne ponovno požirajo delov¬
no silo in tako povzročajo beg iz deže¬

le v mesta. — Te previške v produkciji
bi USA lahko oddala kjer koli, ako ji te¬
ga ne bi omejevali različni dogovori. De¬
liti jih zastonj v deželah, kjer trpe lako¬
to, pa jih tudi, žal, ne sme.

Kanadski izvozniki so sklicali konfe¬
renco, na kateri so obravnavali pereče
vprašanja stalnega padanja kan. izvoza
v dežele Južne Amerike, ki je od 187,7
mil. dolarjev v letu 1954 padel lani na
160,8, medtem ko je uvoz v Kanado po-
rastel v istem času od 284,4 na 319,3
mil. dolarjev.

Zaloga zlata je v arg. Centralni ban¬
ki bila dolgo časa omejena na takozvano
železno rezervo, ki je dosegala 1,623,4
mil. pesov. Koliko naj bi to bilo v dolar¬
jih pod prejšnjim režimom, se ni dalo
nikdar ugotoviti. Ko je Prebisch oddal
svoje poročilo, je zapisal, da je zlata o-
krog 400 mil. dolarjev. In porabili naj
bi ga po njegovem za najbolj nujne na-
bavke v zvezi s povečanjem produkcije
petroleja odn. izboljšave voznega parka.
Nastalo pa je vprašanje, s čim financi¬
rati najbolj nujne uvozne predmete. Ta¬
ko je bilo treba seči po zlati rezervi in
Centralna banka je prodala sredi junija
najprej zlata v vrednosti 165,8 mil. pe¬
sov, v začetku julija pa še nadaljnih
45.5 mil. pesov, s čemer se je zaloga
zlata zmanjšala na nekako 350 mil. do¬
larjev.

Letošnji tujski promet v FLRJ je do¬
živel občuten padec, kar pripisujejo
predvsem ponovnemu zbližanju FLRJ z
ZSSR, zatem pa izrednemu zvišanju že¬
lezniških, ladijskih in letalskih tarif ter
hotelskih cen. Neugodne posledice je
prineslo tudi aretiranje nekaterih go¬
stov, katere so FLRJ oblasti prijele kot
vohune. Namesto zahodnjakov prihajajo
sedaj v večjem številu podaniki iz vzhod¬
nih držav. V Opatiji n. pr. je lansko le¬
to v prvih štirih mesecih bilo 8931 go¬
stov iz FLRJ in 17.586 iz inozemstva, le¬
tos pa v istem času 3383 Jugoslovanov
in 4910 tujcev. Celotna izguba, ki jo je
tujskoprometni zavod utrpel v Opatiji,
znaša 120 mil. dinarjev.

Grška vlada je odobrila 20 letni mo¬
nopol za letalski promet znotraj Grčije
in z ostalim svetom ladijskemu magna¬
tu Onassisu, ki bo takoj stavil v promet
10 yiscount aparatov za notranji pro¬
met ter 3 DC Seven Seas za zvezo z
inozemstvom.

Titove nejasne izjave glede bodočih
odnošajev FLRJ z Vzhodno Nemčijo so
v Zah. Nemčiji vzbudile precej razbur¬
jenja in se zato nekateri poslanci izjav¬
ljajo, da bi bilo nesmiselno podpisati
nemško-jug. dogovor o plačilu nemške¬
ga dolga prej, preden se. te izjave, po¬
dane v Moskvi, ne pojasnijo. Dogovor
namreč predvideva, da bi Nemčija mo¬
rala plačati FLRJ takoj v gotovini 60
mil. DM., ostalih 240 mil. DM pa v obli¬
ki kredita na 99 let. Kredit bi Jugoslova¬
ni porabili za nakup nemških industrij¬
skih izdelkov in strojev.

SLOVENSKI LANUS RASTE

Da bodo starši vedeli zakaj je potreb¬
na slovenska dvorana in igrišče, naj na¬
vedemo prirastek naše skupnosti, poleg
tistih, ki pridejo iz Evrope, katerih je
sedaj že kar lepo število.

Navorojenih je bilo v zadnjih mese¬
cih kar 6.

Pri sv. Jožefu so bili krščeni: Urban¬
čev Lojzek-Marjanček, Požesova Noemi
Francka, Koprivnikova Martinca, Jano¬
va Marija Viktorija, Bartelov Jakec in
Sušnikova Ančka.

Kupili so tudi pri gkodovih in bo krst
19. avgusta.

Farna šola napreduje. Če Bog da, bo¬
mo peto obletnico ustanovitve župnije 1.
septembra praznovali z blagoslovitvijo
treh učnih sob, katere gradimo sedaj
nad novo dvorano. Tamkaj bo prostor za
otroški vrtec, za ročna dela, za pomož¬
ni pouk in za krščanski nauk.

SLOVENCI PO SVETO

USA

Imenovanje za župnika. Bivši kaplan
v župniji sv. Družine v Mostah g. Igna¬
cij štrancar je po prihodu v USA več
let deloval kot kaplan v mestu Roosevelt
v državi Utah. Sedaj nam sporoča, da
se je preselil v mesto Park City v isti
državi, kjer je imenovan za župnika
župnije Marije Vnebovzete. Čestitamo!

Na Čase Institute of Technology v
Clevelandu je diplomiral za strojnega
inženirja Jože lekan, sin Jožeta in Mal-
ke Lekan iz Ljubljane.

kon, pljuva v lastno skledo in samemu
sebi krade preskrbo za stara leta, ko ne
bo več sposoben zaslužiti si vsakdanje¬
ga kruha. Žal, da je tudi med Slovenci
več takih delavcev, ki zaradi borih 10%
od mesečnega zaslužka, ne mislijo na
bodočnost in lahkomiselno zapravljajo
pokojninska leta. Naš odgovor je torej:
pogodba, ki ste jo napravili z deloda¬
jalcem, da naj Vas ne zavaruje pri 10%,
ki bi Vam jih moral odtrgati in poslati
blagajni, je nezakonita in neveljavna.
Seveda tudi nimate pravice zahtevati še
dodatnih 15%, to je tistega dela, ki bi
ga moral delodajalec plačevati blagaj¬
ni. Toplo Vam svetujemo, da v Svojem
lastnem interesu, zlasti pa še v intere¬
su svoje žene in svojih otrok, ki bi ime¬
li za Vami pravico do penzije, ne na¬
daljujete s to prakso, marveč uredite ta¬
koj svoje pokojninsko zavarovanje, če¬
prav bi se delodajalec upiral.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:

Victor Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Katoliški misijoni. Avgust 1956. Vse¬
bina: Z milostjo in z Vnebovzeto (Aloj¬
zij Geržinič); Ob 400 letnici smrti sv.
Ignacija (L.L.C.M.); Sudan je dočakal
polnoletnost (Aladin); Apostol našega
stoletja (Ruda Jurčec); Stara kitajska
modrost (Janez Kopač, C. .M.); Krona¬
nje v Nepalu (M. dr. Miriam Zalaznik);
O narodih in ljudstvih v misijonskih de¬
želah: Azija (M. M.); Misijonar Jerman
kot domobranec (Peter Selak); Po misi¬
jonskem svetu; Iz pisem slovenskih mi¬
sijonarjev (L.L.C.M.): Mladi misijonar!
Apostola Slovanov; Slovenski misijo¬
narji; Zgledi vlečejo.

PRAVNA POSVETOVALNICA

Vprašanje: Delam že dalje časa v ne¬
kem metalurgičnem podjetju. Z deloda¬
jalcem sva se dogovorila, da me ne bo
zavaroval pri Pokojniski blagajni in
da mi bo plačeval tistih 10%, ki bi jih
moral odtegniti od moje plače in poši¬
ljati Pokojninski blagajni. Toda deloda¬
jalec si prištedi 15% od plače, ki bi
jih moral kot svoj prispevek plačevati
blagajni. Ali nimam pravice zahtevati,
da mi plačuje tudi teh 15% ?

Odgovor: V Argentini — kot po vseh
ostalih državah na svetu — je bilo uve¬
deno obvezno pokojninsko zavarovanje
zato, da je delavec preskrbljen na sta¬
ra leta vsaj z neko skromno pokojnino.
Tisti delavec, ki prostovoljno krši ta za-

DRUŠTVENI OGLASNIK

Nadaljevanje organizacijsko poslovne¬
ga tečaja Društva Slovencev bo v sobo¬
to 11. avgusta 1956 ob pol sednrh zvečer
v pevski sobi Gallusa, na ulici Necochea
440 v Raraos Mejia. Vse udeležence pro¬
simo, da pridejo na tečaj točno. Preda¬
val bo g. France Pernišek.

Društvo Slovencev.

OBVESTILA

V NEDELJO 12. t. m. bo športno dru¬
žabni dan SFZ, ki je bil najavljen za
preteklo nedeljo. Na programu sta, kot
znano, dve tekmi v odbojki. Prva se prič¬
ne ob 14.30 med moštvom B SFZ in
L^nusom, nato na MEDNARODNA
TEKMA med moštvom A SFZ IN PRI¬
ZNANO REPREZENTANCO LETON-
CEV. Družabni del po navadi: Dekleta
nam bodo pripravila kai dobrega ža pod
zob, v klet’ dobra kapljica, strelišče, ša¬
ljiva pošta itd. K udeležbi vabi ODBOR.

Članom Mladinskega doma sporočamo,
da bo v nedeljo, dne 12. avgusta redni
članski sestanek. Ob 10. uri skupna sv.
maša takoj no maši na ie sestanek, na
katerem bo zanimivo predavanje o tehni¬
ki. Imel ga bo g. Janko Hafner.

Vse člane prosimo, da se sigurno in
točno udeleže sv. maše in sestanka.

Vabi odbor.

Za VIII. kulturni večer SKA bo v so¬
boto 18. t. m. ob 7. uri začetek umetno¬
stne razstave slikarja Milana Volov¬
ska in sicer v novih prostorih zlatarne
Rovu, Olazabal 2380 (vogal Cabildo
2300), Capital. Razstava ostane odprta
■en teden.

Romhnje Družabne pravde bo letos v

hedelio 9. septembra k Mariji Pomagaj
v novo kapelo v semenišču v Adrogue.
Dopoldne ob 10. uri sv. maša, neto ro¬
marski shod. Po skupnem-Jsosite iit<»r-<j>
in zatem zaključek. Vse rojake vabi na
to romanje Družabna pravda.

9. septembra praznik slovenske mladi¬
ne v Larusu. Na ta dan pripravlja slo¬
venska mladina zelo presenetljiv nro-
"»m. Osrednja točka na bo srečolov.
Zato naprošamo vse rojake, da nam pri¬

skočijo na pomoč z dobitki, že vnaprej
se mladina zahvaljuje vsem darovalcem.
Odsek SFZ Lanus.

Dijakinja! Gotovo se boš v soboto, 18..
avgusta ob pol petih popoldne udeležila
našega sestanka. Na sestanku, ki bo v
lepem zavodu “Ana Janer”, Juan B. Al-
berdi 2555, 2 kvadri od Plaza Flores, bo¬
mo slišale tudi zanimivo in poučno pre¬
davanje g. dr. Vinka Brumna. Vabi od¬
bor dijaškega odseka SDO.

“Sestanek “Zveze slov. srednješolcev”
bo v petek 17. avgusta ob treh popoldne
na Pristavi v Moronu. Kdor ne ve za
pot, naj počaka okrog pol treh na žel.
postaji Moron. Na sporedu: Kratek in
koristen študijski razgovor, športne tek¬
me med dijaki — zavodarji iz Adrogue
ter dijaki-eksternisti in še kaj lepega.

Odbor ZSS.

Telovadne proste vaje za dekleta so
vsako soboto popoldne na Clov. Prista¬
vi v Moronu. Prav tako so tudi telo¬
vadne vaje za mlajše deklice vsako so¬
boto od 4. do 5. ure popoldne na Prista¬
vi v Moronu kot priprava na mladinski
dan, ki bo v novembru. Vsa dekleta in
mlajše deklice lepo vabi Odbor SDO.

Zaradi velikega povpraševanja roja¬
kov po novi plošči, ki jo pojejo “Veseli
Fantje”, sporočamo vsem, da je na raz¬
polago še nakaj izvodov pri:

Poto OSCAR — Belgrano 84, San
Martin F.C.N.G.B.M.

F. Fajfar — Conquimbo 1770, Flori¬
da F.C.N.G.B.M.

“A Los Mandarines” — Avda. de Ma-
yo 693, Ramos Mejia F.C.N.D.F. Sar-
miento.

PROMET S.R.L. — 25 de Mayo 533
3 ®  — Buenos Aires.

Silvo Lipušček — Provincias Unidas
3616, San Justo F.C.N.D.F.S.

(Nadaljevanje z 2. strani)
ki bi opravičevala to afero.” Prekinitvi
odnošaja s to deželo bi se mogli izogni¬
ti. S tem seveda še ni rečeno, da se ju¬
goslovanski voditelji ne bi mogli motiti
ali pa da bi bili perfektni. A Stalin je
vse te napake in pomanjkljivosti tako
napihnil, da je prišlo do prekinitve od¬
nosov s to prijateljsko deželo.”

Ob nekem obisku v Moskvi je Stalin
pokazal H. pismo, katerega je pravkar
odposlal Titu. Ne da bi čakal na H. mne¬
nje, je dejal: “Samo z mezincem bom
mignil, pa Tita ne bo več med živimi.
Padel bo.” Zelo drago smo plačali to mi¬
ganje z mezincem. Stalinova izjava pa
je znak njegove megalomanske narave”.

“Sedaj smo ponovno pregledali z vso
skrbnostjo jugoslovanski primer in našli
primerno rešitev, sprejemljivo tako za
jugoslovansko ljudstvo kakor za sovjet¬
sko, hkrati pa tudi za vse ljudske demo¬
kracije in progresivne elemente vsega
socialističnega sveta, ker utrjuje svetov¬
ni mir.”

Beria

“CK je razkrinkal Berio kmalu po Sta¬
linovi smrti. Na osnovi sodnega proce¬
sa, ki je šel v najmanjše podrobnosti, je
bilo ugotovljeno, da je Beria zagrešil
strašne zločine in je bil zato ustreljen.”
Tako H. zaključi poglavje o Berijevih
zločinih in pokoljih, navajajoč, da je Be¬
ria imel zato tako trdno pozicijo, ker je
znal v Stalinu gojiti čut suma pred sle¬
hernim, obenem pa je znal. Stalinu govo¬
riti s samimi hvalospevi. V teh je bil
Stalin sam neprekosljiv mojster in kot
dokaz navaja H. naslednje stavke, ki
jih je Stalin lastnoročno napisal v o-
snutku kratke biografije o njem: “V bo¬
ju z dvomljivci, kapitulanti, trockisti, zi-

novjevci, buharinisti, kamenjevci so se
kot najtrdnejša jedra Partije izkristali¬
zirala po Leninovi smrti tista, ki so se
borila pod Leninovo zastavo. Ta jedra
se zbrala vso stranko okrog Lenino¬
vih načel in vodila sovjetsko ljudstvo po
poti industrializacije in kolektivizacijo
kmečkega gospodarstva. Vodja teh je¬
der, njegova gonilna sila, tako v Partiji
kakor v državi, je bil tovariš Stalin.”
Drug primer: “Sovjetska vojaška zna¬
nost, že itak dovolj napredna, je zado-
bila v osebi tov. Stalina nov zagon. Tov.
Stalin je izdelal teorijo stalnih opera¬
tivnih faktorjev, ki odločajo v vojni, v
aktivni obrambi, ter zakone protiofenzi¬
ve in ofenzive, sodelovenja vseh vrst voj¬
ske v moderni vojni; dalje vlogo, ki je
usojena velikim masam tankov in ogrom¬
nih zračnih sil v moderni vojni, še pose¬
bej pa vlogo artilerije ker je to najmoč¬
nejša sila vseh vrst vojske. V različnih
obdobjih vojne je Stalinov genij našel
pravilne rešitve, ki so upoštevala vse
različne okolnosti.”

Pri vsem tem omenja H., da Stalin ves
čas vojne niti enkrat ni .bil na fronti.

Stalin je tako potvoril zgodovinska
dejstva, da iz njih ne bi moglo biti nik¬
dar razvidno, kaj je opravila Fartija,
kaj ostali člani in predstavniki CKKP,
navaja H. S tem je grešil Stalin proti
vsem pravilom leninistične linije, ki ni
dovoljevala slavospevov voditeljem par¬
tije, kaj šele za časa njih življenja. II.
je omenil vse spomenike, ki so jih posta¬
vili Stalinu na čast, posebej še tistega,
ki naj bi ga postavili ob kanalu Volga-
Don, kamor je Stalin dal prepeljati 30
t brona za postavitev spomenika sredi
barak preprostih sovj. prebivalcev, ki so
prav gotovo začudeno gledali takšna

Peter Rant

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

nasprotja. H. je dalje omenil, kako je Sta¬
lin sam sebi pel hvalo za delo, opravlje¬
no v revoluciji in predvsem leta 1919
ter je navzočega Vorošilova pozval, naj
vendar enkrat že napiše resnično podo¬
bo Stalinovo iz onih časov, ker bo s
tem ustregel vsem potomcem.

* * *

Ob koncu svojega govora je H. na¬
vajal, zakaj niso mogli ničesar podvze-
ti proti Stalinu. Iz sicer obširnega go¬
vorjenja o t.ej zadevi pa ni mogoče po¬
sneti nobenega pametnega razloga, ka¬
ko da do odstranitve Stalina ni že pri¬
šlo prej. H. sicer navaja, da bi morala
izginiti tudi še Molotov in Mikojan, ako
bi Stalin živel še kak mesec dalje, ker
ju je na zadnjem sestanku plenuma
CKKP obtožil nekaterih napak, ki so
nujno vodile v ustrelitev. Rešila je oba
Stalinova smrt. H. navaja, da je Stalin
imel namen, uničiti vso staro gardo in
jo nadomestiti z njemu zvestimi ljudmi.
Pri vsem tem pa, kot rečeno, ni doprine¬
sel H. nobenega pravega opravičila, za¬
kaj se proti Stalinu ni nič storilo. Da je
bil ta del njegovega govora šibek, je
verjetno opazil tudi sam, kajti kot jav¬
ljajo iz Graza v Avstriji, je sredi tega
dela govora — dokazovanja nemoči pred
Stalinom — prinesel nek sluga Hrušče-
vu listek, na katerem je bilo napisano
nekaj besed. Kot javljajo, je bilo napi¬
sano vprašanje: “Zakaj pa niste likvidi¬
rali Stalina prej?” Hruščev je listek
prebral, prekinil govor in vprašal vse
navzoče, kdo je avtor tega listka. Ker
se nihče ni oglasil, je Hruščev mirno de¬
jal: “Vidite, kakor je vas danes strah,
dvigniti svoj glas, tako je tudi nam bilo
tedaj nerodno, javno se izreči proti Sta¬
linu.”

IPaLetie Evr©p©

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Jadram - Pak

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK

Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

Dr. LOJZE BERCE

kirurg irr zdravnik Instituta za
prebavne organe in jetra, ordini-
ra vsak torek in četrtek od pol
šestih do osmih in ob sobotah od
treh do šestih popoldne
v kliniki Once,

RIVADAVIA 3434, CAPITAL

Roengten in laboratorij

Telefon ordinacije 62 - 5004

Vse uradne prevode in dokumen¬
te vam preskrbi

SIMON RAJER
uradni prevajalec (traduetor puhlico)
Uruguay 654, Buenos Aires
7. nadstr., pisarna 709. - T. E. 40-7327
(Poleg Tribunales)

Vsak dan (tudi ob sobotah)
od 9. do 11. ure

K A V A - e A J

“A LOS MANDARINES”
prodajalna

Av. de Mayo Ramos Mejia

T. E. 658-4026

Lastnica: LJUDMILA ZAJC

Oskrbuje rojake z vsemi predmeti
svoje trgovine za pošiljke
v domovino.

Naznanjamo, da je iznenada odšel v večnost naš preljubi soprog, oče,
tast in stari oče

g®sp©d Ivo VAMNSASj

šolski upravitelj v pokoju.

Naj mu Bog da miren počitek v domači zemlji!

Anica, soproga, Ivo, sin, Stana, snaha,
Branko in Andrejček, vnuka.
Ljuljana - Burzaco, 4. avgusta 1956.

Po težkem
Slovencev

trpljenju je v petek 3. avgusta 1956 umrl član Društva

g®sp®€l Janez TRONTELJ

Pokopan je bil v soboto 4. avgusta 1956 na pokopališču Chacarita v Bue¬
nos Airesu.

Bog naj mu bo plačnik za njegova dobra dela!

DRUŠTVO SLOVENCEV

Buenos Aires, dne 9. avgusta 1956.