Poštnina plačana v gotovini nA «. Abb. postale X gruppo LGDcl y\) I1T nevm Leto XXIX. Št. 36 (8438) TRST, nedelja, 11. februarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do IT. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Rumor in colombo izrazila pomisleke o sedanji usmeritvi l ZGOLJ FORMALNO PODPORO SREDINSKI VLADI KONČANO ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA KD Strankin kongres bo v Rimu od 18. do 22. maja - Moro in Donat Cattin za obnovitev sodelovan ja s PSI - Danes zaključek kongresa PLI i u-R!M' — Zasedanje demokrščanskega vsedržavnega sveta se je ■ Iuiil° z odobritvijo kratke resolucije, ki vsebuje štiri glavne c e: odobritev Forlanijevega poročila, izraz zadovoljstva za dosego Porazoma o Vietnamu, podporo Andreottijevi vladi in sklicanje > ra.. 'ne9a kongresa od 18. do 22. maja v Rimu. Glasovanje o reso-,'1' so ločili do točkah. Drugo in zadnjo točko so odobrili so-9'asno, ostali dve pa z navadno večino. Proti prvi točki (odobritev jmskega poročila) sta glasovali levičarski struji «forze nuove» in orotejci, medtem ko se je tretja levičarska struja «base» vzdržala, vladik' StrUie '°a S° 9,aS0Vale Pr°b odstavku o podpori Andreottijevi Toda bolj kot sklepni dokument, ki ne pove mnogo (in ki sploh ne omenja enega osrednjih vpra-žanj na dnevnem redu, namreč odnosov s socialisti), je bila zanimiva razprava, v katero so po-Segli številni demokrščanski predstavniki ter predsednik vlade. Če-Prav je iz analize teh posegov nemogoče povleči enotne zaključ-ke, bi pa vseeno lahko rekli, da vSe zelo širok del KD zaveda težavnosti sedanjega političnega po-jožaja ter šibkosti zavezništva z hberalci, ki je prišla še bolj do izraza po liberalnem kongresu, na kateri sta tajnik Bignardi in pred-f®dnik Malagodi zagovarjala odkrito reakcionarna stališča. V ve-nki meri je v KD tudi prisotno spoznanje. da je treba ponovno (javezati dialog s socialisti, pa neprav se je treba skrbno izogibati napak iz preteklosti. Omenjeno spoznanje je bilo še najbolj jasno zaznati v današnjih Posegih Rumorja in Colomba, ki sta sicer člana sedanje vlade in udi strankine večine, vendar sta okaj jasno dala razumeti, da oalicija z liberalci nima perspek-via k>lUmor. Je to storil dokaj pre-ko je govoril o «zgodovin-ih nalogah KD» ter ostro zavr-izjavo tajnika PLI Bignardi-, • P° kateri je edina alternati-a sedanji vladi sklicanje pred-asnih 1 volitev. Mnogo bolj od-ocno je to storil Colombo, ki je svojem posegu poudaril, da so ohvci 7. maja podprli «central-, 0sb>„ KD, kar pa ni isto kot cen-ristično zavezništvo v vladi. Ta-0 tolmačenje bi namreč onemogočilo dialog s silami celotnega ^bkratičnega loka in predvsem « — SI. Toda KD se je na kon-f esu. v Neaplju izrekla za sode-0» s PSI in tega sklepa ni koti zanikala med volilno kam-iarJ°' ^eveda se ne smejo ustvaril 1 ,nevarne praznine, zato mo-stranka lojalno podpreti vla-’ vendar pa mora KD po dru-diai rani ustvariti pogoje, da bo og z drugimi političnimi sila-"1I cim bolj ploden. Odločno proti sedanji vladi in sta razY°j dialoga s socialisti pa t; ®c izrekla Moro in Donat Cat-ja '.. rvi je negativno ocenil For-Dr»1JeVi0 P°r°čilo, češ da pušča Pv/118 ° m°žnosti za dialog s Več' ^oro je obtožil strankino '®°> da se je preveč naprest10 in nepravočasno vrgla v ...... objem liberalcev. «Centralnost» KD so nekateri izkoristili za pre-okret politične linije za 180 stopinj. Po mnenju Mora je nemogoče ločevati linijo vlade od linije stranke. Zato ni toliko potrebno menjati vlado, kot spremeniti strankino linijo. Centrizem po njegovem nima zadostne moči, da bi reševal težavne vladne naloge, nasprotno ustvarja nevarnost radikalizacije političnega boja, zaradi katere bi se vsa levica znašla pod komunistično hegemonijo, medtem ko bi morala KD nujno odigrati vlogo desnice. Donat Cattin se je skliceval na govornike, ki so pred njim poudarili potrebo, da bi sestavili vlado, ki bi lahko trajala celo zakonodajno dobo. Toda taka vlada je možna le s socialisti, zato je nesmiselno vztrajati pri zavezništvu z liberalci, katerega rezultati so povsem razočarali. Predsednik vlade Andreotti, ki je seveda v celoti podprl Forla-nijevo linijo, je predvsem orisal razmere, v katerih je bila njegova vlada sestavljena. Kriza levega centra je nastala po njegovem predvsem iz dveh vzrokov: prvi je pomanjkanje primerne ideološke in programske priprave, drugi pa v dejstvu, da je KD takoj prekinila odnose celo z bivšimi zavezniki PLI, medtem ko so socialisti ohranili povezavo s komunisti. Potem ko je zagotovil, da zanj ne obstajajo osebni problemi in da je pripravljen odstopiti, kadarkoli mu bo stranka to naročila, je polemiziral s socialisti, češ da ne morejo biti istočasno v vladi in v opoziciji. Sicer pa je treba držati od ort dialog s PSI, ker je to lahko alternativa za vlado, čeprav le «srednjeročna». Na koncu je še prevzel besedo tajnik Forlani, ki je na kratko odgovoril na razne posege. Forlani je nekoliko omilil desničarsko linijo svojega poročila in priznal, da «centralnost» KD ne pomeni določene vladne formule, pač pa je izraz prepričanja KD, da se je za demokratično izgradnjo treba izogibati razrednim kon-trapozicijam. Nekateri predstavniki PSI so že komentirali potek razprave na demokrščanskem zasedanju. Lau-ricella je ugotovil, da se v notranjosti KD ustvarja široka konvergenca osebnosti in struj, ki se zavzemajo za obnovitev dialoga s socialisti. To pa ni v skladu z obstojem Andreottijeve vlade, ki je pravo nasprotje take težnje. «Nemogoče je gledati na levo — je dejal — na reforme, na bolj pravične vzorce gospodarskega razvoja, na učinkovito delo za demokratizacijo državnega aparata, istočasno pa podpirati vlado centristične restavracije.* član vodstva PSI Vittorelli pa v jutrišnjem uvodniku genovskega dnevnika «11 lavoro» ugotavlja, da samo maloštevilni nostalgiki cen-tralnosti še vedno pripisujejo trajno vrednost centrističnemu zavezništvu z liberalci, da je dialog s PSI ponovno postal nujnost in da je treba v razmeroma kratkem času zapreti centristični oklepaj. 'Vittorelli omenja Fanfanija, Piccoli-ja in Rumorja ter ugotavlja, da so postavili predvsem poudarek na «vsebini»; odpira se tudi vprašanje vmesnih rešitev (kot na primer tribarvna vlada brez liberalcev), glede katerih je PSI pripravljena takoj navezati konstruktiven dialog. Po mnenju Vittorellija je bil na vsedržavnem svetu KD zadan smrtni udarec Andreottijevi vladi, zato je treba truplo centrizma, takoj pokopati. V kongresni palači v EUR se je danes nadaljeval liberalni kongres. Pripadniki posameznih struj so o-brazložili sklepne resolucije, ki so jih struje predstavile že včeraj. S pogumom in vztrajnostjo, ki ga odlikuje, se je po podpisu mirovnega sporazuma vietnamsko ljudstvo takoj lotilo obnavljanja države - Zverinska arr^-iriška bombardiranja niso strla njihovega duha kot dokazuje fotografija, ki je bila posneta v Lo Kheju v pokrajini Dong Anh - Kmetje so si priskočili drug drugemu na pomoč, da bi čimprej popravili svoje porušene hiše ...........................................itliiliiiimiiiiiiiiiimiilimiiiiiumiiummiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiii.. PO PRIHODU NIXONOVEGA SVETOVALCA V HANOI Spoštovanje mirovnega sporazuma in povračilo za vojno škodo na dnevnem redu pogovorov med Kissingerjem in voditelji DRV Se vedno sporno vprašanje vojnih ujetnikov - Po vesteh iz Vientiana naj bi v torek podpisali sporazum za mir v Laosu - V Parizu srečanje med predstavniki začasne revolucionarne vlade in Saigona - Napad na predstavnike Hanoia in ZRV v štiristranski vojaški komisiji HANOI. 10. - Ameriški predsednik upa, da bo obisk njegovega posebnega svetovalca dr. Kissingerja v Hanoiu prispeval k novemu odnosu med Severnim Vietnamom in ZDA ter bo pomenil začetek novega obdobja miru za indokitajske narode. To je izjavil Kissinger na letališču v Vientianu, preden je odpotoval v :severnovietnamsko, prestolnico. Problemi na dnevnem redu so številni. V štirih dneh svojega bivanja v Hanoiu se bo Kissinger razgovarjal s severno vietnamskimi voditelji o izvajanju določil pariškega mirovnega sporazuma (v tej zvezi bo moral dati nove garancije, da bo Thieu spoštoval premirje), o poravnavi škode, ki so jo ZDA povzročile s svojimi stalnimi in zverinskimi bombardiranji in o vprašanju vojnih ujetnikov (tudi v zvezi s tem vprašanjem bo moral Nixonov svetovalec jamčiti za usodo političnih jetnikov, ki so v rokah saigonskega predsednika). Na letališču v Hanoiu sta,ameriškega predstavnika sprejela njegov pariški sogovornik Le Duc Tho in podtajnik za zunanje za deve Nguyen Chot Ach. Takoj po prihodu so gosta pospremili v »iiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiini,m,mn,,,IIIIIIIIIIimm|||||l|||||1|||1||1IIIIU||i|||||||||IIMU Resolucija CK KPI o mednarodnih in notranjepolitičnih vprašanjih ~ Danes so objavili rai u1 J0’ kj so J° odobrili vče-ti-ai °° za^jučku zasedanja cen-deb,negua komiteja KPI. V prvem forir,' aV-nava dokument medna- h. ® Položaj, v drugem pa no-nJepolitična vprašanja. ^ Kesoiucija uv<>doma naglasa «ve-vi ° ztnago, ki jo je dasegel marnski narod s pariškimi spo-ki so sad dolgega in he-jskega boja tega naroda in pod-vsph socialističnih držav, ko-unističnega in revolucionarnega n a~nar°dnega gibanja, vseh sil , Predka in miru na svetu*. Do-ska1160*' izraza željo, da bi italijan-rea \ylsda priznala Demokratično stikam*0 Vietnama ter navezala čas ^ *Uck 2 južnovietnamsko za-iw,n° . revolucionarno vlado. Pre-m anie agresije v Vietnamu — tetn*1] ■ ^ KPI -- lahko pomeni 0rri e Jr?o etapo v procesu, ki naj tev Soči novo mednarodno uredi-Sožit-115 osn°vi načel miroljubnega Ija h ^ tera okv*ru KPI ugotav-šrad • ^tajajo možnosti za iz-v oo.io enotnosti zahodne Evrope boki!r?0^ti in sodelovanju, za glo-ro demokratično preobrazbo Ev-avb G Sospodarske skupnosti, za Vj aomna Evropo, niti protisce k. sko niti protiameriško, ampak tai.nai naveže prijateljske odnose ža 0 s. SZ in s socialističnimi dr- uPosimi’- kot tudi 2 ZDA’ ter na-i v „ lavn' nove odnose z državami razvoju. * ova podoba Evrope in sveta, ki se sedaj izoblikuje — se nadaljuje dokument — zahteva tako italijansko zunanjo politiko, ki bo znala dvigniti državo na raven sedanjih mednarodnih problemov, tako da bo dala aktiven prispevek k evropski varnosti, k zmanjšanju oborožitve in vojaških sil, k rešitvi bližnjevzhodne krize in preobrazbi Sredozemlja v morje miru, k boju narodov, ki jih še zatirajo kolonializem in diktatorski ter fašistični režimi*. Glede notranje politike resolucija KPI potrjuje tolikokrat izražena stališča o nevarnosti italijanske krize. Zato je potrebno, da bi napredovali na poti k demokratičnemu preokretu in da bi preprečili, da bi bila Italija postopno gospodarsko in politično izolirana, pripraviti in iz vesti program prave nacionalne prenovitve in preporoda s skupno oovezo. konfrontacijo in sodelovanjem vseh demokratični,; in ljudskih sil. čimprej pa se je treba znebiti sredinsko desničarske vlade ter sprožiti d«,.insko spremembo usmeritve, z vlado, ki bi bila zaprta do desničarskih strank, s politično m programsko • usmeritvijo ir metodo, ki naj omogoči konstruktiven dialog med vsemi demokratičnimi silami in z velikimi delavskimi organizacijami. Ta sprememba smeri v smislu, za kateregii se bori KPI — je še i eoeno' v dokumentu — mora piti začetek m vega procesa, ne pa ponovitev izkušenj in formul, ali pa šibkih in neučinkovitih vlad, ki so že v preteklosti doživele neuspeh CK KPI izraža svojo «so!idar-nost in bratski pozdrav vsem delavcem, uradnikom, poljskim delavcem in kmetom, ki se borijo za svoje zahteve in . svoje reforme*. Na koncu pa dokument še poudarja, da je v sedanjem delikatnem položaju potreben «boj brez obotavljanja in koncesij tudi proti neodgovornim dejanjem tako imenovanih levičarskih ekstremističnih skupin, katerih akcije in propaganda močno škodijo delavskim in ljudskim bojem ter stvari demokracije, ter nudijo objektivno pomoč reakcionarjem, fašistom in Andreottijevi vladi*. «hišo gostov* v središču Hanoia- Kissingerjev prihod v Hanoi sta istočasno sporočila Bela hiša in hanoiska vlada s kratkim sporočilom. V zvezi z obiskom Nixonovega osebnega svetovalca v Hanoiu, newyorški list «New York Times* piše danes, da sta Kissinger in Le Duc Tho med pogajanji v Parizu dosegla tajni ustni sporazum za Laos in Kambodžo. Po trditvah ameriškega lista naj bi sporazum predvideval, da ZDA in Severni Vietnam ne bosta končala vojnih operacij, dokler ne bosta podpisana mirovna sporazuma za sosednje dežele. V tej zvezi, naj bi se Washington obvezal, da bo posredoval pri vladi v Vientianu, Hanoi pa pri Pathet Lau za podpis mirovnega sporazuma v roku 15 dni od vstopa v veljavo pariške pogodbe. Šele tedaj naj bi stopil v veljavo 20. člen mirovne pogodbe, ki prepoveduje vsem tujim silam vojaški poseg' v Laos in Kambodžo. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov v Vientianu kaže, da bo podpis mirovnega sporazuma za Laos v torek. «New York Times* je enkrat že namignil na tajni sporazum med Kissingerjem in Le Duc Thojem, a Nixon in njegov osebni svetovalec sta doslej vedno zanikala obstoj tajnega sporazuma. Kršitev določil mirovnega sporazuma je danes spet na dnevnem redu. Zunanji minister juž-novietnamske začasne revolucionarne vlada je prebral dolgo izjavo, v kateri navaja vse kršitve mirovnega sporazuma in dodatnih protokolov, ki jih je zagrešila saigonska vlada. Južnovietnamske čete so skušale prestopiti meje osvobojenih področij že 328 — krat in so zakrivile smrt več tisoč neoboroženih ljudi, med katerimi so bili tudi budistični duhovniki. Poleg tega pa gre za vprašanje vojnih ujetnikov. Saigonski režim trdi, da je v njegovih zaporih le 2 tisoč ljudi, po trditvah revolucionarne vlade pa naj bi jih bilo več sto tisoč. K tem je treba še dodati 10 tisoč vojakov, o katerih Thien trdi, da so prestopili na njegovo stran, gre pa le za pretvezo, da bi jih ne osvobodil. V Parizu so se medtem sestali že tretjič v šestih dneh predstavniki revolucionarne vlade in . saigcnskega režima, ki pripravljajo srečanje med glavnimi voditelji ZRV in Thieujem. Na teh pogajanjih bi morali rešiti vse tiste probleme, ki jih pariški sporazum ni rešil. Ozračje na današnjem srečanju je bilo bolj napeto kot na prejšnjih zaradi številnih včerajšnjih incidentov. Na dnevnem redu je bila določitev datuma za začetek pogajanj «na visoki ravni*. V tej zvezi je predstavnik revolucionarne vlade poudaril, da bo določitev datuma možna, takoj ko bo Thieu dal potrebna jamstva o sprejemu Thi Binhove v Sai-gonu. Ta jamstva- so zlasti potrebna po včerajšnjem napadu na vojaški delegaciji Hanoia in osvobodilnega gibanja. Pariški politični opazovalci ugotavljajo, da bo poteklo verjetno še precej časa preden bosta Sai-gon in ZVR rešila vsa osnovna vprašanja, ker sta njuni stališči doslej še zelo oddaljeni. Doseči bo treba namreč sporazum o sestavi tristranskega sveta za pomiritev in slogo v državi, za sporazum o načinu imenovanja nevtralnih predstavnikov in za sporazum o volitvah. Thieu zahteva, naj bi bile volitve predsedniške, revolucionar- na vlada pa zahteva volitve za sestavo ustavnega sveta. Današnje srečanje je trajalo nad tri ure in delegaciji sta se domenili, da bo prihodnji sestanek v sredo. Delegaciji Severnega Vietnama in začasne revolucionarne vlade pri štiristranski vojaški nadzorni komisiji sta sporočili, da bosta začasno ukinili pošiljanje svojih predstavnikov na področja, ki jih predvideva mirovni sporazum zaradi včerajšnjega napada na njihove predstavnike pri Ban Me Thuotu na Osrednjih planotah. Skupina kakih 1000 pretepačev je napadla pred -stavnike Hanoia in začasne revolucionarne vlade. V spopadu so bili ranjeni delegati in neki južnoviet-namski podpolkovnik. Radio osvobodilne fronte je v današnjem komentarju ocenil incident, kot grobo kršitev mirovnega sporazuma in je zahteval od ZDA in Saigona, naj spoštujeta pariško pogodbo. Komisija štiričlanske delegacije je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, kdo je odgovoren za incident. V zvezi z napadom je načelnik saigonske komisije izrekel svoje obžalovanje zaradi incidenta in je zagotovil, da se v bodoče napadi ne' bodo več ponavljali. 40 ljudi mrtvih zaradi eksplozije plinskega rezervoarja v New Yorku? NEW YORK, 10. - Močna eksplozija je danes ob 14. uri (po newyorškem času) razdejala rezervoar plina v Staten Islandu. Vse kaže, da je nesreča terjala 40 človeških žrtev. Ostaja namreč le malo možnosti, da so se delavci, ki so bili v trenutku nesreče pri lezervoarjn rešili. «če se niso zadušili — je dejal poveljnik gasilcev — so jih ubile tone aluminija in cementa, lii so zgrmele nanje takoj po eksploziji*. RIM, 10. — Minister za delo Coppo je sklical za torek, 13. februarja, predstavnike delavcev in delodajalcev za nov .poskus rešitve sindikalnega spora za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiijii PO SREČANJU FINANČNIH MINISTROV FRANCIJE, IIS IN ZRN Različna stališča članic EGS o reševanju monetarne krize Zaskrbljenost v Bonnu zaradi ivashingtonskega molka PARIZ. 10. — Vprašanje, ki ga postavljajo vsi pariški komentatorji po včerajšnjem srečanju med finančnimi ministri ;Nemčije, Francije in Velike Britanije je, če bodo članice EGS dosegle sporazum za skupen nastop proti špekulaciji z dolarjem. Znano je bilo že, da trije ministri ne bodo dajali izjav o rezultatih včerajšnjega srečanja, ker se bodo morali prej posvetiti z ostalimi članicami evropske skupnosti. Zato so edina gotova dejstva le stališča treh držav pred včerajšnjim sestankom. V tej zve- aiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||1|||||||||||||||,]|i1l||||||n,mim,,||,||||||1|||mm||||||||||||||||||||1I|,,mkin,mi,,mil,mi,„n,1111111111111,11,1,1111! Zasedanje demokrščanskega vsedržavnega sveta se je zaključilo z odobritvijo političnega dokumenta, ki ne odraža poteka dolgih razprav, v katerih je bilo osrednje vprašanje razvoj dialoga s socialistično stranko. Za ustvarjanje pogojev za ponovno sodelovanje s PSI se niso izrekli samo predstavniki levičarskih struj KD, pač pa tudi nekateri vidni predstavniki strankine večine, kot Colombo in Rumor. Čeprav je vsedržavni svet izrekel formalno podporo Andreottijevi vladi, je ta izšla iz zasedanja znatno ošibljena. S " Nixonov osebni svetovalec Kissinger je včeraj dopotoval v Hanoi. S predstavniki severno-vietnamske vlade se bo pogovarjal o, zelo kočljivih vprašanjih kot so spoštovanje določil pariškega mirovnega sporazuma, vprašanje povračila za vojno škodo, ki so jo ZDA prizadele Severnemu Vietnamu * stalnim bombardiranjem in vprašanje usode političnih jetnikov. Srečanje finančnih ministrov' Francije, Velike Britanije in Nemčije v Parizu j pokazalo, da so stališča držav članic EGS zelo različna do vprašanja krize dolarja. Medtem ko bo danes v Kulturnem domu osrednja Prešernova proslava, so slovenski kulturni praznik proslavili tudi v raznih društvih našega in goriškega področja. Tako so bile sinoči uspele proslave v tržaškem Dijaškem domu, v Borštu, Ricmanjih in tudi v Štivanu. zi pa politični opazovalci opozarjajo, da je skoraj nemogoče, da bi se trije ministri sporazum meli, kaiti njihova stališča so bila zelo različna. Nemčija, ki se je doslej sama borila proti krizi ameriške valute, je zahtevala, naj bi vse članice EGS uvedle nihajoči tečaj za svoje valute. V primeru estre francoske opozicije temu ukrepu pa naj bi bonski predstavnik zahteval, naj ostale članice EGS odkupijo «plaz» dolarjev, ki ga Bundesbang ne more sama «pre-baviti*. V tem primeru bi si članice EGS razdelile breme, ki jo zanje predstavlja kriza dolarja. Gotovo je, da se je francoski minister izrekel proti uvedbi nihajočega tečaja, kajti pariško stališče je znano: ne popustiti špekulaciji. V tem okviru je Francija naklonjena uvedbi strogih ukrepov za nadzorstvo nad monetarnimi tržišči. Kar zadeva Veliko Britanijo je zelo verjetno, da je naklonjena uvedbi nihajočega tečaja, kajti njeno gospodarstvo bi v tem trenutku ne preneslo bremena, ki ga zahteva boj proti špekulaciji z dolarjem. ( Zaradi različnosti stališč. treh držav, je želo verjetno, da na včerajšnjem sestanku niso dosegli nohenega sporazuma, do katerega bi moralo med drugim priti v širšem okviru EGS. To pa še ne pomeni, da sporazum ni mogoč, in da ga ne bodo v kratkem dosegli. Položaj na monetarnem tržišču vzbuja še vedno veliko zaskrbljenost v bonskih vladnih krogih, čeprav kaže, da je nemška vlada trdno odločena vztrajati v boju proti špekulaciji in da ne namerava revalvirati marke. Dosedanji ukrepi pa so bili nezadostni in zato išče Bonn podporo pri članicah EGS. V tej zvez) vladni krogi opozarjajo, da je hitra in korenita preosnova svetovnega monetarnega sistema edina možna in dokončna rešitev krize. Zaskrbljenost vzbuja predvsem molk vvasTiingtonske vlade in nemški tisk že odprto govori, da se za špekulacijo skriva širša politična poteza ZDA. Listi govorijo o izsiljevanju in poudarjajo, da je nujno potrebna skupna evropska strategija, kar bi med drugim pospešilo tudi gospodarsko in denarno integracijo. evropskih držav. PARTIZANSKEMU ZBORU NA POT! Tržaški partizanski zbor postaja z današnjim ustanovnim občnim zborom tudi v formalnem smislu stvarnost. Dejansko obstaja že nekaj mesecev, vadi in se pripravlja na prve nastope doma in drugod po Sloveniji in Italiji. Za malokateri pevski zbor je mogoče tako zanesljivo trditi, kot za tega, da je nastal iz želje vseh tistih pevcev, ki so se borili v vrstah slovenskih partizanskih brigad in narodnoosvobodilne vojske in na željo njihovih sinov, ki so zrast-li v duhu tradicij NOB. če namreč česa ni mogoče pozabiti iz tistih let, potem je to poleg krvi, trpljenja, odpovedovanja in junaštva, prav partizanska pesem, katere moralna moč je bila često hujše orožje, kot puška in minome-talec. Kolikokrat nam je prav pesem pomagala v stiski, kolikokrat je prav pesem dajala spodbudo partizanskim borcem v napadih ali dolgih utrujajočih pohodih po slovenski zemlji in skozi slovenske vasi. Kolikokrat je pesem prihajajoče brigade privabila na vaške trge vse, kar je bilo doma, žene, matere, otroke, starčke in ustvarila praznično razpoloženje in razgrela srca v novem navdušenju za boj proti okupatorju in proti fašizmu? Daleč so že tista leta, toda partizanska pesem je živela naprej in še živi. Ne le v spominu preživelih, živi na repertoarjih naših pevskih zborov, živi v novih umetnih obdelavah in novih skladbah, predvsem pa živi v srcih in v zavesti vseh, ki nosijo v sebi spoznanje, da nam je prav ta pesem še potrebna, da nam je prav v teh časih,., ko je fašizem tu pri nas vedno glasnejši, potrebna še bolj. In kdo naj bi bil tisti, ki naj bi to spoznanjem nosil v prvi vrsti v sebi, če ne ravno bivši partizanski borci — danes ljudje zrelih let, in mladi rod, ki se zgleduje na vzorih svojih očetov in mater in iz teh vzorov tudi črpa navdih za svoje idejno prepričanje in svojo dejavnost? Zato je povsem naravno, da je moral napočiti trenutek, ko se bo to spoznanje konkretiziralo v taki pobudi, kot je ustanovitev partizanskega pevskega zbora. In prav tako je povsem naravno in razumljivo, če je v nekaj tednih zbral okrog sebe nad 100 pevcev, v veliki večini takih, ki se doslej niso aktivno ukvarjali s petjem v obstoječih zborih naših prosvetnih društev. Za tistega, ki pozna razmere in težave zamejskih zborov, je lahko ta številka več kot zgovorna! Toda okrog tega zbora se ne bodo zbirali samo pevci: okrog njega se že zbirajo, in če bo pravilno zastavil in nadaljeval svoje delo, se bodo zbirali v vedno večjem številu vsi tisti, ki jih družijo ideali narodnoosvobodilnega boja našega in vseh nekoč in v svetu žal še danes zasužnjenih narodov, zbirali se bodo vsi tisti, ki se mimo možnih razlik čutijo dediče dosežkov NOB. kakor so se mimo razlik čutili sestavni del našega narodnoosvobodilnega gibanja. Družina zamejskih slovenskih pevskih zborov, ki se povezujejo v Slovenski prosvetni zvezi, zato pozdravlja novi zbor in mu želi uspešnega dela in uspešnih nastopov. Zeli mu, da bi ji s partizansko pesmijo pomagal nadaljevati svetlo tradicijo nekdanjih partizanskih zborov, da bi z borbeno pesmijo vnemal in vžigal srca in pomagal na mladi rod prenašati žar narodne zavesti in protifašističnega zavezništva med ljudmi in narodi, zavezništva, ki ima prav pri nas še posebno poudarjen pomen in važnost. V tej vlogi bc imel, kot je imel že doslej od prvih svojih zametkov, tudi v nas, dnevniku, ki je pognal svoje korenine v narodnoosvobodilnem boju, svojega spremljevalca na poti, na katero stopa in svojega propagatorja v častnih in plemenitih namenih, ki jih zapisuje z današnjim ustanovnim občnim zborom v svoj statut. JOŽE KOREN TRŽAŠKI DNEVNIK ZAHTEVA TAJNIKA TRŽAŠKE FEDERACIJE PSI GHERSIJA Pred deželnim kongresom socialistične stranke? Vrsta polemik o novem vodstvu v PSI - Stališča deželnega odbora o gorskih skupnostih gale, Lepre in Pittoni. Pittoni je odločno zavrnil predloge v zvezi z zakonom o gorskih skupnostih in kritiziral stališča pokrajinskih tajništev in perifernih organizacij stranke, ki se ne strinjajo z Ber-zantijevim predlogom deželnega zakona o gorskih skupnostih. Glede deželnega kongresa pa je v istem poročilu rečeno, da ie treba preučiti pritožbe vložene na osrednjo paritetno komisijo glede kongresa v Pordenonu. Tajnik tržaške federacije PSI Lu-cio Ghersi je poslal pismo deželnemu tajniku Tringaleju in tajnikom videmske, pordenonske in go-riške federacije, v katerem zahteva takojšnje sklicanje deželnega kongresa PSI, do katerega naj bi prišlo še februarja. S tem pismom, oziroma z zahtevo tržaške federacije, se je spor o osnovni politični usmeritvi socialistične stranke prenesel iz krajevnega v deželni okvir. V Trstu je do pred kratkim vodila federacijo De Martinova struja «riscossa» na osnovi raznih zavezništev, kar velja tudi za deželni odbor, PSI, saj je deželni tajnik Tringale predstavnik te struje. Kot smo že podrobneje poročali, je prišlo do sprememb v tržaškem vodstvu in sedaj prihaja tudi do zahteve, da pride do spremembe vodilne skupine v deželnem vodstvu FSI. Struja «riscossa socialista* je v zvezi s sedanjim položajem ustanovila novo tiskovno agencijo, ki jo vodi Claudio Martelli in ki odraža stališča podpredsednika deželnega sveta Arnalda Pittonija. Agencija očita deželnemu odborniku De Car-liju, da je organiziral preokret v tržaškem vodstvu PSI, da bo lahko kandidiral v bodočem deželnem svetu za podpredsednika, namesto Pittonija, katerega naj bi izrinil Giuricin. Omenjena agencija zelo ostro obravnava delovanje odbornika De Carlija, katerega dolži, da ni pripravil regulacijskega načrta, oziroma, da je njegov osnutek v nasprotju z zahtevami prebivalstva in sindikatov. Agencija objavlja vesti o stališčih tržaških sekcij PSI iz Milj. sekcije iz Rojana, iz Grete in iz Barkovelj in sekcije za vzhodni Kras ki so se vse izrekle proti sedanjemu vodstvu. Končno objavlja agencija daljše poročilo o sestanku struje «riscossa socialista* na deželni ravni, na katerem so bil* prisotni Trin- iMiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiuniimii Minister Sullo o neodvisnosti dežel V seriji konferenc, ki jih organizira revija «Indicatore Democra-tico* v sodelovanju z Italijanskim centrom za evropska preučevanja in s krožkom Alcide De Gasperi, bo danes dopoldne ob 10.30 v časnikarskem krožku (Trst, Corso Ita-lia 12) konferenca o «Deželni avtonomiji kot dejavniku gospodarskega in socialnega razvoja*. Predaval bo minister za koordinacijo med deželami F. Sullo. Konferenca je javna. lfi:' ' uniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimmiimmiiiuiiiiiiiiuuuMiuiiiniiiiiiiiiiiiiimiinimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiMiiiuiniiii Burja in sneg Iz temnih oblakov, ki so se včeraj ves dan zgrinjali nad mestom in okolico, se je v poznih večernih u-rah ulil najprej dež, kasneje pa so se dežne kaplje spremenile v velike snežinke. Zaradi razmeroma visoke temperature pa se sneg, kljub burji, ki je začela proti večeru pihati, v mestu ni obdržal, medtem ko je v zgornji okolici snežni metež nekoliko pobelil pokrajino. Kljub temu, predvsem zaradi mokrega snega, vsaj v prvih ponočnih urah ni bilo posebnih težav v prometu. Na sindikalnem sedežu v Ul. Pon-dares 8 bo jutri ob 10. uri skupščina pomorščakov - upokojencev, ki jo prireja pokrajinski sindikat upokojencev CGIL. Skupščina bo obravnavala razna vprašanja v zvezi v novim zakonom o pokojninah za pomorščake, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVENSKA PROSVETA prir ejata OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO ob slovenskem ku lturnem prazniku danes, 11. februarja 1973 ob 17.00 v Kulturnem domu v Trstu Slavnostni govornik bo pisatelj IVAN POTRČ. Sodelujejo: • Stalno slovensko gledališče z recitacijami Prešernovih poezij. • Slovensko amatersko gledališ če s Prešernovo avtobiografijo. Tekst je pripravil Marko Kravos, glasbeno opremo Janko Ban. • Radijski oder z odlomkom Simčičeve drame «Krst pri Savici*. Opčin pod vodstvom Svetka Moški pevski zbor «Tabor» z Grgiča. ...m..,,.,.,,,..,,..,,,,,............................................................................................................................................................................ OB 9. URI V TREBČAH , --------------------------- LEPA PROSLAVA NAŠEGA KULTURNEGA PRAZNIKA Mladina v Dijaškem domu se Je poklonila Prešernu 0 Prešernu in njegovi poeziji sta govorila Igor Sancin in beneški Slovenec Licio Battaino - Prvi nastop domske folklorne skupine Gojenci slovenskega dijaškega do. jajo zgolj na papirju*. Potem ko ma v Trstu so se sinoči na naj-, je navedel nekaj primerov borbe vestnejši način oddolžili spominu j narodnostne manjšine za svoje pra- našega največjega pesnika Pre- ....... šema. V uvodu je gojenec Igor Sancin, spregovoril o pomenu Prešerna in njegove poezije v današnjem svetu. Še posebej je poudaril Prešernov pomen za nas, zamejske Slovence. «Tako kot je bila Prešernova kulturna dediščinam, je dejal med drugim «po svoji politični in občečloveški vsebini temelj in jedro načel in ciljev naše narodnoosvobodilne borbe, tako še danes sleherni pravi Slovenec črpa moč za neenako borbo za zagotovitev svojih pravic iz njegove besede, ki mu je vera v končno zmago in lepšo bodočnost vseh svobodoljubnih narodov*. Potem ko je citiral znameniti verz Prešernove Zdravljice, ki pravi: <žive naj vsi narodi...*, je dejal, da so se za marsikateri narod Prešernove preroške besede že uresničile, a je še veliko takih, ki živijo v vojni ali suženjstvu. «Tudi za veliko večino Slovencev je to že resnicam, je dejal, «za nas pa, za Tržačane, Goričane, Benečane in Korošce je to še vedno cilj, za katerega se moramo boriti, saj predobro vemo, kaj se pravi živeti ločeno od svojega narodnega jedra, v državi, kjer pravice obsta- DRUGE VESTI NA OSMI STRANI SINOČI V KULTURNEM DOMU ODPRTA RAZSTAVA SLOVENSKE GRAFIKE Od sinoči pa do zadnjega dne tega meseca bo imelo tržaško občinstvo, predvsem prijatelji likovne umetnosti, priložnost ogledati si nekaj del skupine slovenskih grafikov. V balkonski dvorani Kulturnega doma namreč razstavlja enajst izbranih slovenskih umetnikov. Res je, da se iz štirih del še ne more v celoti spoznati neki umetnik, vendar so umetniki, ki so poslali svoja dela na razstavo v Trst, izbrali svoja najnovejša in najboljša dela, tako da si more obiskovalec razstave ustvariti vsaj približno podobo o tem, kaj sodobna slovenska grafika pomeni. Ker je Slovenija, skupno z Jugoslavijo, znana kot dežela, ki na tem ustvarialnem področju spada med najboljše na svetu, in ker so prišli v goste v Trst najboljši predstavniki te grafike, zasluži razstava vso pozornost. Sinočnje otvoritve razstave se je udeležilo precej tržaških ljubiteljev umetnosti, med katerimi smo opazili več tržaških slovenskih likovnikov, nadalje jugoslovanskega konzula v Trstu Kovačiča, občinskega odbornika Dušana Hreščaka, navzoč pa je bil od slikarjev le Andrej Jemec, ljubljansko Moderno galerijo pa je na otvoritvi predstavljal njen ravnatelj Zoran Kržišnik ki je v ta namen prihitel v Trst iz Rima, kjer se je te dni mudil. Razstavo namreč prireja ljubljanska Moderna galerija, v Trstu pa jo organizira Slovenska prosvetna zveza, katere predsednik Klavdij Palčič je včeraj v kratkem nagovoru pozdravil navzoče, se zahvalil organizatorjem razstave, na kar so si obiskovalci začeli ogledovati razstavljena dela, m sicer štiri Debenjakove grafike ciklus treh Bernikovih grafik, nadalje štiri Miheličeve grafike. In tudi ostali umetniki, in sicer Maraževa, Kjar Meško, Borčič, Pogačnik, Makuc in Šefran razstavljajo po štiri dela. vsedržavnemu tajništvu CGIL brzojavko, v kateri izraža globoko zgražanje zaradi podlega fašističnega napada na sindikalni sedež v Trstu ter potrjuje željo po okrepitvi in utrditvi enotnosti za uničenje črnih mrež v Trstu in po vsej državi. SPD «TABOR — Opčine čestita dr. Robertu Hlavatyju za zasluženo odlikovanje ZKPO z odličjem «Svobod» z zlatim vencem za njegovo dolgoletno prosvetno delovanje. vice je zaključil z ugotovitvijo. *da je naša enakopravnost še daleč, zato pa se moramo zamejski Slovenci, in še posebej mladina, toliko bolj zavedati uporniškega duha, ki veje iz Prešernovih verzov. Ti verzi pa nam morajo služiti kot načelo. Le tako bomo dosegli, ne le pri nas, temveč po vsem svetu, kjer še divjajo vojne, da ne vrag, le sosed bo mejak». O Prešernovi napredni ideji, ki nas še danes napaja pri vsakdanjih prizadevanjih za zagotovitev pravic in enakopravnosti z večinskim narodom, je nato spregovoril gojenec iz beneške Slovenije Licio Battaino. Razen o usodi beneških Slovencev je govoril tudi o težki borbi koroških Slovencev za narodnostno ohranitev ter pr' tem razčlenil položaj na Koroškem predvsem v luči lanskoletnih dogodkov, ki so spravili na površje najbolj reakcionarne in mračnjaške sile v Avstriji, Program se je nadaljeval z recitacijami Prešernovih, poezij in z glasbenim nastopom gojencev Rajka in Igorja Pertota. Gojenci iz beneške Slovenije, ki živijo v tržaškem slovenskem dijaškem domu, so nato zapeli nekaj pesmi, Ka koncu se je številnemu občinstvu predstavila folklorna skupina, ki je začela. v domu vaditi šele pred nekaj'tečlhi. V okviru Prešernove proslave so nato nagradili s sloveli■» skimi krijtdttmi“iiojence, ki 'so se doslej najbolj odlikovali v šoli in tiste, ki so zmagali na notranjem turnirju v šahu in namiznem tenisu. Prešernove proslave so sinoči priredili tudi prosvetno društvo «Slovenec» v Borštu. prosvetno društvo «Slavec» iz Ricmanj ter *Kul-turni krožek» Devin - štivan. Obvestilo openskim potrošnikom plina ACEGAT sporoča, da bodo začeli jutri, od 8. do 14. ure z deli na glavnih napeljavah, ki dobavljajo plin Opčinam. Vodstvo podjetja zato vabi vse openske potrošnike, naj čim bolj omejijo uporabo plinskih peči in naj v času popravil na plinovodni napeljavi izklopijo vse plinske naprave za ogrevanje. Kdor namerava kljub temu uporabljati plinske peči, naj pred uporabo natančno pregleda naprave. Za vse možne informacije naj se potrošniki poslužijo telefonske številke 211-003. Danes ustanovni občni zbor Tržaškega partizanskega zbora V Ljudskem domu v Trebčah bo danes ob 9. uri pomemben dogodek za našo kulturno dejavnost. Tržaški partizanski pevski zbor bo imel svoj ustanovni občni zbor. Pevci so se vse te dni mrzlično pripravljali na današnji dan, ki odpira novo poglavje v zborovski dejavnosti na našem področju. Danes bodo tudi prvič javno nastopili s tremi pesmimi. JUTRI V Bazovici predavanje o gorskih skupnostih in kraških rezervatih Sekcija PSI za vzhodni Kras, priredi jutri, 12. februarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu predavanje o temi GORSKE SKUPNOSTI IN KRAŠKI REZERVATI. Predavala bosta pokrajinski odbornik Lucijan Volk in arh. Darij Jagodic. Šema in Bacicchi o pomorskih problemih Senatorja Šema in Bacicchi sta poslala ministru za trgovsko mornarico noto, v kateri sprašujeta, če je ministrstvo seznanjeno z odločitvami pomorskih družb glede zmanjšanja pomorskega prometa v tržaškem pristanišču, kar gre seveda na škodo tržaške pomorske dejavnosti. Obenem ugotavljata,, d^,so^,te,,odločitve ,v nasprotju z dogovori med pomorskimi družbami in sindikalnimi organizacijami pomorščakov in pristaniških,, delavcev-... ....... Spremembe pri davčnih osnovah za 1973 in 1972 Tržaška občina obvešča, da je od 9. februarja dalje za \ čas 20 dni v pritličju občinske stavbe na Largo Granatieri Z na vzpogled občinstvu sklep občinskega odbora štev. 202/bis z dne 7. februarja letos, ki se nanaša na spremembe v obdavčljivi osnovi za odmerjanje občinskih davkov za leto 1973, ki so jih vnesli pri posameznih davčnih zavezancih na podlagi uradne ugotovitve njihovih dohodkov. Na istem kraju je na vpogled tudi spisek davčnih zavezancev za leto 1972. rt =;= 'gasi Prosvetno društvo «IVAN CANKAR* pri Sv. Jakobu, Ul. Montecchi 6, priredi v torek, 13. t.m. ob 20.30 CANKARJEVO PROSLAVO Sperod: Priložnostni govor, ki ga je napisal Ladi Premru, nastop članov SAG in moškega šentjakobskega zbora. V petek, 16. t.m. bodo v društveni dvorani gostovali člani Amaterskega odra PD Prosek -Kontovel z Nušičevo komedijo EMANCIPIRANE ŽENE V Slovenskem klubu bo v torek, 13. februarja, ob 20,30 predaval prof. Avgust Černigoj o zadnjem Beneškem bienalu. Predavanje bo spremljano s barvnimi diapozitivi. Vabljeni! Važno opozorilo INAM Zaradi stavkovnega gibanja, ki traja že od 22. januarja, zdravniki INAM ne izdajajo potrdil o nesposobnosti za delo zaradi bolezni, ampak izročijo delavcu po trdilo z označbo diagnoze. ' Zaradi tega in zatp. da bi lahko delodajalci čimprej prejeli potrdilo INAM, ki-opravičuje odsotnost delavca zaradi bolezni, je tržaška direkcija INAM izdala naslednje ukrepe, ki stopijo takoj v veljavo. Delavec, kakor hitro prejme zdravnikovo potrdilo, ga mora dostaviti pristojni sekciji INAM. Sekcija INAM mu bo izročila obrazec, na katerem bo označena začetna doba nesposobnosti za delo. Delavec mora nato omenjeni obrazec izročiti neposredno vodstvu podjetja, da tako opraviči svojo odsotnost. Po koncu bolezni se mora delavec predstaviti na sekciji INAM s potrdilom zdravnika, da lahko prejme in izpopolni obrazec s potrdilom o ponovni sposobnosti za delo, ki ga mora nato izročiti vodstvu podjetja. Glede urnika prostnega izhoda ravnateljstvo INAM potrjuje dosedanje predpise, na podlagi katerih za delo nesposobni delavec lahko gre z doma, upoštevajoč značaj bolezni, samo za ne več kot 4 ure na dan, vsekakor pa med 10. in 16. uro. • Slovenski poslanec Albin škerk je naslovil na notranjega ministra pismeno noto, v kateri sprašuje, kaj namerava ministrstvo ukreniti, da bi preprečilo taka nasilstva, kot je fašistični napad proti sindikalnemu sedežu CGIL v Trstu in zagotovilo mir in varnost prebivalstvu. Podobno vprašanje sta naslovila na ministrskega predsednika tudi komunistična senatorja Paolo Šema in Silvano Bacicchi. Med drugim izražata željo, da bi oblasti dokončno očistile naše mesto fašistične golazni, ki nemoteno kali dobre odnose med tukajšnjim prebivalstvom- Tržaški enotni odbor proti fašizmu in nasilju pa je s svoje strani poslal ...............................................................................................n........................... Danes, NEDELJA, 11. februarja RADO Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.25 — Dolžina dneva 10.12 — Luna vzide ob 10.53 in zatone ob 2.06- Jutri, PONEDELJEK, 12. februarja DAMIJAN Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,7 stopinje, najnižja 7,2, ob 19. uri 9,4 stopinje, zračni pritisk 1002,6 ustaljen, veter 3 km jugovzhodnik, vlaga 93 odst., dežja je padlo 8,2 n., nebo 9 desetink pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. februarja 1973 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 79-letna Ottaviana Plet vd. Bois, 66-letni Angelo Edo-li, 72-letni Stefano Matassi, 85-let-na Maria Bercich vd. Dobrillovich, 74-letna Ida Majer por. Zidarich, 91-letna Teresa Perini vd. Zucco-lin, 66-letni Giuseppe Sossi, 63-let-ni Anton šiškovič, 63-letna Edvige Filippi vd. Eva, 51-letna Italia De Pretiš por. Campagnola, 62-letni Omero Maggi, 82-letna Ortensia Sa-metz vd. Rebeni, 89-letni Augusto Romero, 87-letna Giuseppina Franco vich vd. Marega, 82-letna Antonia Smerdel. OKLICI: trgovec Giuseppe Belliz-zi in gospodinja Laura Sponza, mehanik Pietro Bertuzzi in delavka SKBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATER1AI Trst, Ul. Mazzini 51. Tel. 733-361 Prijatelje in « o a o c t naprošamo da nas obiščejo Luciana Magrino, uradnik Livio Amstici in krznarka Giorgina Bres-san, telefonski inštalater Rino Bar-bieri in študentka Marisa Gregorki, elektrovarilec Carmine Tripo-di in frizerka Annamaria Delme-stre, tehnični uradnik Giorgio Grassi in prodajalka Franca Bosaz, pri-staniščnik Giuliano Divo in delavka Nada Marsich, karabinjer Giuseppe Timpanaro Occhi in gospodinja Bruna Galante, delavec Alfredo Ia-kopic in stenotipistka Germana Grie-co, uradnik Diego Dal Col in knji-govodkinja Emma Fabris, zdravnik Roberto dr. Corrocher in zdravnica Maria Luisa Pachor, pomorščak Sergio Rovatti in frizerka Elena Averla, finančni stražnik Bruno Ca-rozza in gospodinja Anna Marchet-ti, uradnik Marino Ruzzier in u-radnica Alessandra Corrente, uradnik Vasco Gortan in knjigovodkinja Adriana Lauro, železničar Vincen-zo Bozzi in gospodinja Eugenia Zacchigna, univ. študent Marcello Urino in univ. študentka Claudia Trebbi, varilec Pietro Paliaga in frizerka Dragica Gajski, uradnik Alessandro Torelli in gospodinja Lucina Pobega, delavec Fabio Tornadom in prodajalka Maura Bobi-ni, delavec Guido Marassi in prodajalka Lidia Micolaucich, risar Gaetano Costa in uradnica Renata Soravito, uradnik Gianmaria Orsi-ni in univ. študentka Anna Maria Dobrina, knjigovodja Franco Sup-ljina in prodajalka Loredana Del Fabbro, pristaniščnik Bruno Rigo-vich in frizerka Aura Decarli, obrtnik Pietro Cherin in cvetličarka Dragica Kapun, upokojenec Luigi Moscolin in upokojenka Maria Zu-berti, biolog Roberto dr. Calacione in učiteljica Marina dr. Mathis, ju- rist dr. Lino Schepis in učiteljica dr. Marina Cosmini, zdravnik En-zo Bresina in študentka Maria So-ler, častnik Roberto Gasparini in gospodinja Sandra Bortolotto, delavec Lucio Sussarellu in gospodinja Lucia Millo, gasilec Adriano Sclau-zero in gospodinja Romana Baicic, delavec Lucio Giraldi in blagajničarka Anna Maria Rupena, prodajalec Carlo Komar in frizerka Maria Fidemi, inženir Inko Starec in univ. študentka Irmengarda Scho-jer, uradnik Domenico Borella-Co-glio in učiteljica Anna Bruscato, agronom Danijel Cotar in farmacevtka Maria Koršič, univ. študent Luigi Salvador in učiteljica Luisa Sega, mehanik Gianfranco Giuri-cich in otroška negovalka Daniela Petrina, delavec Carlo Mondisano in gospodinja Gaetana Contieri, tekstilni delavec Clemente Gian in tekstilna delavka Nerina Sciucca, u-radnik Danilo Ventin in uradnica Liana Ribaldini, posestnik Franco Morrone in gospodinja Lia Franzo-ni, delavec Antonio Iurincic in bolničarka Maria Rosa Bonazza, u-radnik Bruno Bracco in uradnica Nadia Valenti, pristaniščnik Paolo Vescovi in frizerka Rossana Candoli. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I R S T TEL. 796-301 Viale XX Settembre ŠL 16/111 LOTERIJA BARI 35 71 27 28 63 CAGLIARI 14 78 76 69 43 FIRENCE 54 59 33 25 60 GENOVA 69 4 65 43 5 MILAN 24 90 25 77 80 NEAPELJ 69 49 57 70 26 PALERMO 19 64 42 60 21 RIM 61 72 4 22 38 TURIN 45 76 40 44 8 BENETKE 24 40 6 54 12 ENALOTTO XIX 212 1 2 X 1 X 2 KVOTE: 12 točk - 6.456.000; 11 točk — 264.000; 10 1 točk — 23 tisoč lir. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom FERDINAND RAIMUND KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK Romantična igra s petjem in plesom v dveh delih Prevod BORUT TREKMAN Scena ing. NIKO MATUL Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba URBAN KODER Korepetitor IGNACIJ OTA Režija MIRAN HERZOG Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A1TAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lucci, Ul. Girmastica 44; Miani, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2; Al Gemelli, Ul. Zorutti 19/C. Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom FILIBERT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame SAŠA ŠKUFCA JANKO in METKA otroška spevoigra v treh dejanjih GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1972 - 1973 Šesti abonmajski koncert V soboto, 17. februarja ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu AKADEMSKI KOMORNI ZBOR COLLEGIUM MUSICUM Dirigent: Solisti: sopran sopran sopran bariton iz Beograda DARINKA MATIČ Vera Milčič Svetlana Bojčevič Valerija Bogdan Slobodan Stankovič Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R Manna '29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovenski prosvetni društvi TABOR- OPČINE SLOVAN - PADRIČE-GROPADA vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO v soboto, 17. februarja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Sodelujejo: 1) Avtorji pesniških listov: Marij Čuk, Filip Fischer, Andrej Kokot, Ace Mermolja, Jolka Milič: 2) Recitatorji; 3) Mešani pevski zbor SLOVAN — Padriče - Gropada, moški pevski zbor TABOR — Opčine. Kino Gledališča Nazionale 14.30 «All’ombra delle piramidi*, Charlton Heston in Hildegard Neil. Fenice 15.00 «1 nuovi centurioni*. George C. Scott, Stacy Keach. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 14.00 «Macbeth». Francesca An-nis in John Finch. Režija R. Po-lansky. Barvni film, prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 14.30 «D’amore si muo-re». Silvana Mangano, Milva, Ca-policchio. Barvni film. Excelsior 14.30 «Provaci ancora, Sam», Woody Allen. Barvni film. Ritz 15.00 «Joe Valachi*, barvni film, Charles Bronson, Lino Ventura, Walter Chiari, mladini pod 14. letom prepovedan. Aurora 15.00 «Non si sevizia un pa-perino*, Florinda Bolkan in Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00 «11 generale dorme in piedi*. Barvni film. Capitol 14.30 «La ragazza della pelle di luna*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30—21.15 Dvodejanka A-mendole in Corbuccija: «Commedia del Decamerone*. Silvia Koscina. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Poppea, una prostituta al servizio delTimpero*. Don Baky, Femi Benussi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Chato». C. Bronson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan. Vittorio Veneto 15.00 «11 sanguinario*. Oliver Reed. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 14.30 «Tarzan il magnifico*. Gordon Scott in Jacky Mahoney. Ideale 14.30 «Blindman». Tony An-thony in Ringo Star. Barvni film. Astra 15.00 «Don Camillo e i giova-ni d’oggi». Gastone Moschin in Lio-nel Stander. Barvni film. Mali oglasi TRGOVSKO PRODAJALKO ALI PRODAJALCA išče manufakturna trgovina Pertot, Ul. Ginnastica 22. ((CITROEN* — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a, DAMSKI ŠIVILJSKI MODNI salon išče vajenke. Telefonirati v delovnem času na št. 24-312. OB VRNITVI IZ TUJINE iščem zemljišče za vilo ali hišo tudi v okolici. Takojšnje plačilo. Telefonirati 794-014. Izleti Izlet Kolesarskega kluba Adria je bil preložen na kasnejši datum. Izleti z «AUR0R0» Potovalni urad «AURORA» Ul. Cicerone 4, telefon 29-243, priredi v letošnji pomladi naslednje izlete: Od 17. do 19. marca izlet na Mali Lošinj. Cena 15.000 lir. 18. in 19. marca izlet na Krk. Cena 9.500 lir. 18. in 19. marca izlet v Kranjsko goro. Cena 11.000 lir. Od 21. do 23. aprila izlet na Rab. Cena 18.500 lir. Od 21. do 25. aprila izlet v Beograd in na Djerdap. Cena 39.000 lir. Od 21. do 23. aprila izlet na Mali Lošinj. Cena 19.000 lir. OPČINE - NARODNA UL. 116 DECIBEL male plošče po 750 lir LP, pop in lahka glasba po 3.000 lir DO KONCA FEBRUARJA! KULTURNI DOM V četrtek, 15. t.m., ob 20.30, Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik* za red E — mladinski v četrtek; v petek, 16. t.m. ob 16. uri za red G; v nedeljo, 18. t.m. ob 16. uri za red F — okoliški. Jutri, 12. februarja ob 15.30 Fi-libert Benedetič «Pravila igre*. V torek, 13. t.m. ob 16. uri Saša Škufca «Janko in Metka*. Prodaja vstopnic od delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734-265. * * * Danes, 11. t.m. ob 17. uri Slovenska prosvetna zveza in Slovenska prosveta vabita na Osrednjo Prešernovo proslavo. * * * V soboto, 17. t.m. ob 20.30 pevski zbor «Collegium musieum* iz Beograda. Šesti abonmajski koncert. * * * Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje v sredo, 14. t.m. ob 19.30 V Prešernovem gledališču v Kranju s predstavo «Pravila igre* Filiberta Benedetiča. VERDI V torek, ob 20.30 tretja predstava Bellinijeve opere Norma z istimi izvajalci kot pri prvi predstavi. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 31-948). POLITEAMA ROSSETTI Danes, ob 16.00 ponovitev Brechtove drame «Galilejevo življenje*. V glavni vlogi Tino Buazzelli. Ponovitve bodo od torka do nedelje.. AVDITORIJ Danes, ob 16.00 ponovitev Hampto-nove komedije «11 filantropo*. Od ponedeljka 12. do srede 14. t. m. tri predstave dela Ruggera Ja-cobbija «Oidip brez sfinge* v izvedbi skupine «Teatro Italiano Moderno*- KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 15. uri «CABARET» Igra: Liza Minelli, kanditatinja za oskarja 1973. Razstave V razstavni dvorani (iCtsare Sofia-ncpulo* na Largo Papa Giovanni 6 razstava malih slik, ki jo prireja deželni sindikat likovnih umetnosti UIL. Razstavlja 39 umetnikov iz dežele. Razstava je odprta ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure do 15. t. m. V občinski umetnostni dvorani palače Costanzi razstava «Sigmund Freud*, ki jo prirejajo tržaški sedež Goethe Instituta iz .Munchna, mestni muzej Revoltella in Italijansko avstrijski kulturni krožek v Trstu. Razstava bo odprta do 21. februarja. ouna ss ih , ril,., i .iv autbviatriči i Razna obvestila Glasbena matica — Trst. V četrtek, 22. februarja 1973 bo v prostorih, Ul. R. Manna 29/III ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor Glasbene matice s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev: 2. Prečitanje poročil: 3. Diskusija: 4. Poročilo nadzornega odbora; 5. Volitve; 6. Razno. Prosveta Društvo Slovenskih izobražencev v Trstu, Ul. Donizetti 3, bo posvetil0 jutrišnji ponedeljkov večer misli na Prešerna. To naj bi bila interna Prešernova proslava društva. Začetek ob 20. uri. 9. t.m. nas je za vedno zapustil naš nepozabni Jožef Sosič Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 14.30 iz openskega zdravilišča naravnost 1 opensko cerkev. žalostno vest sporočajo žen® Elena, sin Fausto, hči Ao Pittao (D N.) in Adriana (hta* . (TS), Narciso Radislovich k•) in Anna Mendizza (TS). Ma-Ca ,rasel (D.N.) in Maria Luisa in o,in° (Tržič). Luigi Sala (D.N.) ho 77avica Stemberger (TS) Mari-tah’ nzar (D.N.) in Loredana Gae-v(Tržič), Dragomir Giorgi (D. *h Daniela Goldstein (TS). Kar-R°lič in Sonja Škabar (TS), kfeo Marchi (D.N.) in Giuliana • ehier (D.N.), Mauro Masom (TS) danfaana Pelizon (DN.), Franc A-(jj (D.N.) in Marianna Kiipry in Q.,imPešta), Josip Pipan (D.N.) do.] v® Blažič (Nova Gorica). Ra-tu.Sav Širca (D.N.) in Irena Braki ^cžane), Basilio Caliri (D.N.I ifs.Pierina Morgano (Cleveland), Sn la Vavpetič (Ljnbliana) in Ja-fA. Logar (D.N.), Stefano Chiurco hlis *n Anna Banco (TS). Vladi-°Smina (D.N.) in Mirka Ko-'č (Sežana). >11: J0>i.)a Košuta vd. Košuta (Križ), stjC? Perfolja (Medja vas), Cele-ŽipS Gruden vd. Danieli (Nabre- Q?ah' ^n&ela Tence vd. Pernarčič pe^jrežina), Aurelia Boschetti vd vin) režina), Mauro De Pase (De- n . ’ :t: ir (klas’ ^na Rnbencelj por. Pertot pei^Gi°vanni Crociati (Sesljan). a Ijaii)’ ^Lnisio Pastrovicchio (Ses- sta--u Pertot (Nabrežina) Končan)3 Furlani vd- Sandali (Ses lja^°t (Sesljan), Esbsto Ponta (Ses-lva v Giovanni Goiiani (Sesljan), a Tavčar por. Pieri (Seslian). 1iamda Blažina vd Legiša Cses-ria‘L Rudolf Krmac (Sesljan). Ma-^anghirelli vd. Gallo (Sesljan), Karlo Peric (Štivan), Olimpia Buz-zolini por. Legiša (Devin). Vanda Pertot por. Rauber (Nabrežina) Giacomo Brovedani (Sesljan), Marija Legiša vd. Zidarič (šempo-laj), Kristina Pertot vd. Gabrovec (Nabrežina), Mirko Terčon (Sesljan), Erminio Visintin (Nabrežina), Helena Novak (Nabrežina), Josip Kralj (Slivno), Francesco Vidah' (Sesljan), Domenico G'urco (Sesljan), Franc Furlan (Nabrežina), Massimo De Pase (Sesljan), Giovanni Zoli (Nabrežina), Marija Sedmak vd. Sulčič (Nabrežina), Ric-cardo Sittnig (Nabrežina), Antonio Cargnelutti (Sesljan), Olivo Cavo (Nabrežina), Renato Ferroli (Nabrežina), Ida Maiola vd. Gallinucci (Devin), Luigia Gallet vd. Tolloi (Devin), Natalia Weiss vd. Tonetti (Sesljan), Bruna Defilippi vd. Cat-tarini (Sesljan), Alojzija Antonič vd. Tavčar ("Nabrežina), Josip Kocman (Praprot), Vladimir Ferlan (Sesljan), Katerina Legiša vd. Pahor (Cerovlje), Rolando Boccia (Sesljan), Anton Sedmak (Sesljan), Francesco Vascotto (Sesljan), Fe-derico Orsetti (Devin), Carolina Pa-vat vd. Radin (Ribiško naselje), Karlo Paulina (Trnovica), Pompeo Tagliapietra (Sesljan), Marija Pernarčič vd. Pernarčič (Sesljan), Mi-chele Carannante (Devin), Ljudmila Milič por. Terčon (Nabrežina), Em-ma Pitteri por. Cerlenizza (Sesljan), Anton Furlani (Sesljan), Avguštin Perdec (Medja vas), Libero Sauro (Sesljan), Josef Hoffmann (Devin). Mario Croselli (štivan), Amalija Ušaj vd. Caharija (Nabrežina), Antonio Mattani (Sesljan), Paolo Gia-comin (Sesljan), Ana Premrou (Sesljan), Edoardo Schaffer (Nabrežina), Amedeo Chelleri (Sesljan), Antonija Kukanja por. Gruden (Nabrežina), Ivan Konestabo (Sesljan), Ana Košuta (Nabrežina), Matilde Pironti por. Gionti (Sesljan). Franc Legiša (Cerovlje), Vittorio Venier (Sesljan). Caterina Bartoli por. Chiurco (Sesljan), Marija Legiša vd. Rukin (Nabrežina), Mario Degrassi (Sesljan), Rozalija Zidarič vd. Gruden (Nabrežina). IZREDEN JUBILEJ v Šestdeset let skupnega življenja Josipine in Ivana Kluna iz Bol junca SMRT ZAVEDNE LONJERKE SONJE ČOK■ HROVATINOVE Šentjakobska konzulta o načrtu za supercesto Rajonska konzulta za Sv. Jakob je zaprosila občinsko odborništvo za javna dela. naj jo podrobno seznani z načrti za gradnjo velikih cestnih povezav v naši pokrajini. Prebivalstvo tega predela zanima predvsem načrt za super cesto, ki bo povezovala vzhodni Kras, ali natančneje Padriče, s sedmim tržaškim pomolom in ki se 00 dotaknila predelov kot Sv. Jakob, Rocol in Magdalena. Glede tega namerava, rajonska konzulta ,za Sv. Jakob prirediti javno zborovanje za vse prebivalce okraja, ki se bodo na ta način lahko seznanili z omenjenimi načrti. Načrt naj hi ob tej priložnosti orisal eden od predstavnikov občine. Jutri praznuje v Bazovici svc‘jo 60-letnico KARLO KALC (Picko) Ob lepem jubileju mu čestitajo in mu kličejo se na mnoga zdrava leta nečaka Albin, Milan in drugi sorodniki. Šestdeset let skupnega življenja je veliko, zelo veliko. Tudi če bi bilo življenje lahko, vedno prijetno in brez težav in skrbi, bi tu in tam prišlo do nevšečnosti, saj pravijo, da se celo piskri na ognjišču med seboj trčijo. Kako bi ne prišlo do napetosti in «trčeni» med živimi bitji, med ljudmi. Toda druga življenjska resnica pravi, da je po sprtju sprava še lepša, prijetnejša. Takšno je pač življenje: lepo, prijetno, včasih pa tudi težavno ali vsaj komaj znosno. In vendar zakonci ob določenih praznikih in jubilejih pozabijo na vse zle in hude dni v preteklosti in se spomnijo le lepih, sončnih dni ko je vse teklo kot po olju. Na takšen jubilej, ko se bodo oživljali le spomini na lepe dni, se pripravljata zakonca Joripina in Ivan Klun iz Boi.iunca, ki bosta jutri slavila šestdesetletnico njune poroke. Poročila sta se namreč 12. februarja 1913 v boljunški cerkvi. Ivan Klun se je rodil v Boljun-cu 7. junija 1888 v zavedni kmečki družini. Ljudsko šolo je dokončal v rojstni vasi in takoj se je oprijel dela, naj si bo na njivi kot v mlinu, najprej na Krmenki, pozneje ob Glinščici, kamor so se star- GORICA in TRST PRED STO LETI! Vir posebne zgodovinske vrednosti SIMON RUTAR DNEVNIK (1869-1874) Založba Narodne in študijske knjižnice " v Trstu in Goriškega muzeja v Novi Gorici. PRAVKAR UŠLO! 190 STRANI -800 LIR Uiailia linfigabna TRST - Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 vsaki vaški manifestaciji. Posebno Josipina je vedno vesela in kot dobra pevka še danes rada zapoje kakšno lepo slovensko pesem in če je potreba, tudi zapleše, ker je kljub letom še vedno čila in zdrava. Slavljenca sta člana domačega prosvetnega društva ter zvesta či-tatelja našega dnevnika, čestitkam vseh sorodnikov, prijateljev in vaščanov se pridružujemo tudi mi z željo, da bi preživela še dolgo skupnih in srečnih let. MARIO MAGAJNA ši preselili. Po prvi svetovni vojn’ se je zaposlil v tovarni opeke. Skoraj vse življenje je preživel v rojstni vasi, razen za časa prve svetovne vojne, ko je moral služiti cesarja, a ne za dolgo, ker je že leta 1915 postal ujetnik na Karpatih ter preživel ujetništvo v raznih krajih Rusije. Po končani vojni se je srečno vrnil med svoje drage. Njegova soproga Josipina je tudi domačinka. Rodila se je 10. marca 1888 v zavedni družini Žerjal. Izšolala se je v Boljuncu, nato se je takoj poprijela dela. Že v mladih letih je začela peti pod vodstvom Frana Venturinija tako v bralnem pevskem društvu «France Prešeren*, kot tudi v domačem cerkvenem pevskem zboru. Slavljenka se dobro spominja, kako so boljunški pevci pod vodstvom Venturinija in ob spremljavi domače godbe peli slovensko mašo v cerkvi, kakor tudi lepe manifestacije leta 1907 ob priliki razvitja društvene zastave. Josipina se dobro spominja poroke z Ivanom. Bilo je na pustno nedeljo ob 6. uri zjutraj. Ko sta prišla novoporočenca iz cerkve domov, je. morala novica takoj pomagati materi v kuhinji in delati ves dan. žerjalovi so imeli v najemu društveno gostilno in na pustno nedeljo je bilo mnogo gostov in seveda tudi veliko dela. V zakonu je Josipina povila pet otrok, od katerih je živ samo še sin Drago. Kot zavedna Slovenca sta vzgojila svoje otroke v ljubez- j , ..... . .... , ■ , , . ni do materinega jezika. Za časa S. ^Tje V let S v %Z- nišču v vročini, mrazu in burji. O-pravljal je težko delo. Spoznala sta se ter poročila 10. II. 1923 v Lo- Življenje posvečeno boju za našo svobodo in napredek Sonje Hrovatinove, zavedne Slo venke, neumorne javne delavke in medvojne aktivistke, ni več. Pokojna Sonja se je rodila v zavedni slovenski družini lonjerskih Čokov kot zadnja hčerka Karla in Marije. Že kot mlado dekle je okusila grenkobo ječ in preganjanja, saj jo je fašistična policija odpeljala skupno z bratom Mirkom v internacijo samo zato, ker so bili pri njej doma Slovenci. Aretirali so ju kar v gostilni, ki jo je imel oče in nista imela časa niti toliko, da oi se toslovila od domačih. V internaciji v Italiji je ostala približno dve leti, nakar se je vrnila v rojstno vas, kjer ni ostala križem rok. Takoj na začetku se je priključila ilegalnemu delu in je pričela organizirati mladino. Kot pripadnica CF je kmalu postala mladinska sekretarka in je med najhujšim nacističnim terorjem priredila na svojem domu šolo v slovenščini, katere se je udeleževalo kakih dvajset mladincev in mladink iz vasi. Kljub temu, da so jo Nemci poznali in so jo stalno nadzorovali se ni ustrašila in je vztrajala v svojem delu ter je bila vedno med prvimi, če se je bilo treba podati v nevarnost. Ob novem letu 1945 se je podala skrivaj z drugimi aktivisti na Kras k partizanom, Nemci so za akcijo zvedeli, pripravili zasedo, vendar jim ni uspelo uloviti in streti mladih fan- ■iiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiuuniiiiiiimiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiitiiliiiiiiiiiiiiiiilill DRUŽINSKI JUBILEJ V LONJERJU Navzlic tegobam srečnih 50 let! Letos v aprilu bo moja mati Antonija dočakala 72 let, oče Anton pa 73 let. Mati je izgubila starše že kot otrok. Grenak kruh si je mo- NOB je cela družina pomagala in delala v korist našega naroda. Vsi trije sinovi so se borili proti na-cifašizmu. Sin Milan je v partizanih zbolel in zaradi posledic nekaj let po vojni umrl. Oskarja pa so kmalu po odhodu v partizane pogrešali in še danes ne vedo kako in kje je padel. Najmlajši, še živeči sin Drago, je bil poslan v znani «Battaglione speciale» v Aqui-lo, ob razpadu fašistične Italije pa se je javil v partizane ter se boril v Prekomorski brigadi in se po osvoboditvi, leta 1947, srečno vrnil domov. Slavljenca sta vedno prisotna pri njerju. Ustvarila sta si dom in družino. Kljub vsem težavam in bridkostim, ki sta jih doživljala na svoji življenjski poti, sta dočakala visoko starost in doživela 50 let zakonskega življenja. Bilo je vsega v tem času: pomanjkanja, težkega dela, gorja, samoodpovedi in sreče. Draga mati in oče! Rad bi Vama za ta slovesni dan. za zlato poroko osebno čestital, toda ni mi dano, da bi to lahko storil. Tako Vama po tej poti iskreno čestitam. Želim Vama, da bi jesen življenja ■iiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiBiiaai*iiiiiaii>iiiiiiiiiiiiii>>ii>>aiiiiaiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiB>ii*i*'>*|>ii|ii|iiiiiaiii|f|iiiiiaiii|l|iiiii*iiiiaiiiiiiiiiaiiiiii*ii,|iaiii*i1*iii>i*ivraaiiai*iiii|iii||*|*iiiiiiiiiiii>iiniiiiii>iaiaiia> 7A SPOMENIK PADLIM V NOB V GABROVCU Ob 9. obletnici smrti očeta daruje Franc Černjava z ženo Viktorijo 5.000 IR. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Družine Grgič in Križmančič darujejo 5.000 lir, V počastitev spomina pok. Sonje Čok por. Hrovatin daruje pekarna Marc iz Bazovice 3.U00 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina pok. Sonje Hrovatin daruje Drago Dolgan z družino 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Dore Dolgan daruje družina Brajkovič 3.00J lir. V isti namen daruje M. L. 3.000 lir. Družina Tavčar 2.000 lir, Stanko Bole 5.000 lir, Rodolfo Bufolini 3.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Nino Pertot (Barkovlje) 1.000 lir, Alojz Sedmak 2.000 lir, ing. Franko Košuta (Trst) 10.000 lir. V spomin pok. strica Gušta Caharija daruje Albin Verginela 2.090 lir. Namesto cvetja na grob strica Franca Sedmaka iz Maribora darujeta Odon in Frančko 4.000 lir. Ob prvi ooletnici smrti drage mame Ivanke Pegan iz Saleža daruje hči Zofka Sedmak 5.000 lir. * * * V počastitev spomina očeta Tatjane šiškovič daruje Danica Colja 1.000 lir za SAG. V počastitev spomina nok. Antona šiškoviča daruje Graziella Gregorič 2.000 lir za Kettejev kip. V počastitev spomina Antona Šiškoviča daruje družina Čebulec 5.009 lir za PD «1. Cankar*. V isti namen daruje Walter Brus 2.000 lir za RMV. V spomin na Ivano Malalan daru je Mario Furlan 1.000 lir za popravilo dvorane PD «Tabor». V počastitev spomina pokojnega svaka Alda Ruzziera daruje Bruno Gombač z družino iz Ljubljane 100 N din za šolo spomenik NOB v Cerknem. V spomin na pok. borca Pepota in Da rovi in prispevki lir za Dijaško matico. Štefan Leban (Slivno št. 10) daruje 2.000 lir za Tržaški partizanski zbor in 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Čoka in Sonje Hrovatin daruje Ru-doif Čok 2.UJ0 lir za Tržaški partizanski zbor. V počastitev spomina ob 28, obletnici smrti borca Zorana Kralja daruje Silvano Maver iz Ronk 10.000 za Tržaški partizanski zbor. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo redni člani Vinko Ferluga (Trst) 1.000 lir, Miroslav Preši (Bazovica) 1.000 lir, Viktor Piščanc (Piščanci) 1.000 lir, Armand Šker-lavaj (Prosek) 1.000 lir. Silverio Salvi (Gropada) 2.000 lir, Franc Kalc (Padriče) 1.000 lir, Mihalič (Mihel-Kozina) 1.000 lir. Podporni člani: Franc Križmančič 5.00J lir, Vinko Glavina (Bazovica) 10.000 lir, Vladimir Kenda 5.000 lir, Jože Cesar 500 lir, Josip Mazarol (Gropada) 2.000 lir, Silvester Križmančič (Bazovica) 5.000 lir. Nevo Kovačič (Bazovica) 2.000 lir. Anton Pečar (Bazovica) 1.000 lir, Franc Križmančič (Bazovica) 1.000 lir, Miroslav žagar (Bazovica) 1.000 lir, Mario Ferluga (Rojan) 10.000 lir, Albin Škrk (Sesljan) 5.000 lir, Marta in Rafael Kocijan 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Sonje Hrovatin roj. Čok darujejo za Tržaški partizanski pevski zoor: Oskar in Milka Kjuder 5.000 lir, Vilko in Bijanka Batič 2.000 lir. Luciano Malalan 1.000 lir, Danilo Maver 1.000 lir, Leander Čok 1.000 lir, Mario Marži 1.000 lir, Zvonko Lorenzi 1.000 lir, Miran Batič 1.000 lir, Stanko Kralj 1.000 lir, Mirko Kapelj 1.000 lir Mirko Čok 1.000 lir, Herman Fonda 1.000 lir. Anton Kalc (Šajsnik) daruje 10.000 lir za pevsko društvo «Lipa». Prizadeta družina Metlika iz Bazovice daruje ob smrti žene in matere Olge 10.000 lir za pevsko društvo «Lipa». V počastitev spomina Sonje Hrovatin roj Čok daruje Amalija Čok iz Sv. Ivana 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Mirka Petarosa daruje Aldo Maver z družino 5.000 lir za PD «F Prešeren*. Družine Grgič in Križmančič da rujejo 3.000 lir za ŠD «Zarja» tarosa darujeta Anton in Zmaga (Boršt št. 46) 5.000 Mr za ŠD «Breg». Pino Blažič iz Ricmanj daruje 10.000 lir za PD «Slavec». V spomin na Mirka Petarosa da-ftije Mario Ota (Mižo) z družino 2.500 lir za ŠD «Breg». Ob priliki otvoritve nove telovadnice v Dolini so simpatizer|i zbrali 37.000 lir za ŠD «Brtg». V' isti namen daruje Dragu Krmec iz Doline 5.000 lir. V počastitev spomina pokojne hčere Sonje daruje oče Karel Čok 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob sestrične Sonje Hrovatin roj Čok daruje Guštin Čok 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Sonje Hrovatin ro.i Čok darujeta Marija in Lovrenc Žerjul 2.000 lir za PD Lonjer-Katinara in 2.000 lir za kolesarski klub «Aaria» V počastitev spomina pok. Alda Ruzziera darujeta Marija in Lovrenc Žerjul 2.000 lir za kolesarski klub «Adria* Ob prvi obletnici smrt’ Ivanke Pegan daruje hčerka Draga 5.000 lir za ŠKK in 5.000 lir za PD «Rdeča zvezda* V počastite;' spomina pok. Antona Čoka in Sonje Hrovatin daruie Pavia Gombač 1.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Katarine šiškoviča darujejo kolegi hčerke Tatjane 15.000 lir za Dijaško matico. Nameseto cvetja na grob Katerine Malalan darujeta Ivanka Dolenc in Pepi Gržančič 5.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Mira Pe-tarosa darujejo Pavla, Divna in Sergij Sancin 5.000 lir za PD «Fran-cr Prešeren* in 5.000 lir za ŠD «Breg*. Josipina Kosovel daruje 5.000 lir za Dijaško matico, Ob drugi obletnici smrti v spomin Franca Kovačiča darujeta žena in sin 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin Alda Ruzziera daruje družina Miot 1.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dragih staršev Andreja in Josipine Čok daruje hčerka Viktorija 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Sonje Hrovatin daruje Ančka Oddoni 2 000 Namesto cvetja na grob Sonje Hrovatin daruje Ai.gela Čok 1.000 . Ijr za Dijaško matico njegovega pok. očeta Ivana daruje i lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Sonje mati in žena Viktorija Verša 5.000 1 Namesto cvetja na grob Mirka Pe-1 Hrovatin darujeta Marija in Babjo Gombač 2.000 lir za PD Lonjer-Katinara. Ob zlati poroki darujeta Anton in Antonija Gombač iz Lonjerja 10.000 lir za kolesarski klub «Adria» in 10.000 lir za PD Lonjer-Katinara. Namesto cvetja na grob pok. Sonje Hrovatin por. Čok daruje Milica Čok iz Lonjerja 1.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Katerine Malalan, Bane št. 7, daruje nečakinja Lidija z družino 10.000 lir la cerkev sv. Florjana. Namesto cvetja na grob pok. Katarine Malalan darujeta Angelca in Zvonko Malalan 3.000 lir za jjopra-vilo prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Katarine Malalan darujeta Eda in Din-či 3.000 lir prosvetnemu društvu «Tabor» za popravilo dvorane. Namesto cvetja na grob pok. Ane Prašelj darujeta Drago Slavec z družino 5.000 lir za PD «V. Vodnik* iz Doline. Namesto cvetja na grob Mira Petarosa darujejo Ljubica, Jadranka, Vojko, Aljoša, Marino in Karlo 16.000 lir za športno društvo «Breg». Namesto cvetja na grob pok. Sonje Čok por. Hrovatin daruje pekarna Marc iz Bazovice 5.000 lir za športno društvo «Zarja». Ob priliki Prešernove proslave daruje Josip Kuret (Kudra) 10.000 lir za ricmanjsko godbo, 5.000 lir za Prosvetno društvo «Slavec». V spomin pokojnih staršev daruje Bazilija Pregare 2.000 lir za Prosvetno društvo «Slavec». živela v zdravju in zadovoljstvu. Vaš sin Bruno iz Ljubljane z ženo Ivanko in hčerko Alenko! Če-stitlcam se pridružuje tudi Jože Češ-novar. * * * Ob tako lepem družinskem jubileju želimo tudi mi zapisati slavljencema v posvetilo nekaj besed, saj vemo. da prebirata naš Primorski dnevnik. Res so že daleč leta, ko sta si Antonija in Anton obljubila zvestobo. Huda leta krize so bila takrat in življenje se je le s težavo vračalo v normalne tirnice. Toda veselo je tudi bilo, pa čeprav ni bilo avtomobilov. Zakonca se kaj rada spominjata, kako sta morala s svati pes v cerkev na Ka-tinaro, nato pa še na «sprehodek* do Bazovice, kjer je bilo poročno kosilo, in seveda spet peš domov. Kljub temu, da jima življenje ni bilo postlano z rožicami, sta živela složno in z marljivim delom preživljala sebe in otroka, Bruna in Marijo, ki sta ju vzgojila v zavedna in napredna Slovenca. Od zemlje se nista znala ločiti nikoli in še sedaj živita na kmetiji. V hudih letih druge svetovne vojne sta se oba odzvala klicu narodnoosvobodilnega boia in delovala na terenu. V njuni hiši so borci in aktivisti vedno bili gostoljubno sprejeti in na varnem pred okupatorjem in izdajalci. Medtem, ko je sin Bruno odšel v partizane, je Marija, ki je bila še mlada, delovala doma kot kurirka in se kljub svoji mladosti ni ustrašila nobene nevarnosti. Obema ob lepem jubileju kličemo tudi mi na dolga zdrava skupna leta. pesniški listi pesniški listi £ S ! 1 TT I 12 CJ o. BOGOMIL FATUR BOGDANA HERMAN I S I w s I pesniški listi pesniški listi tov in deklet, ki so z nestrpnostjo pričakovali svobode. Kot pripadnica Osvobodilne fronte za tržaško ozemlje se je udeležila tudi Kočevskega zbora, kjer je zastopala svojo vas. Po osvoboditvi se je položaj začel polagoma normalizirati, Sonja pa je še vedno čutila, da jo drugi potrebujejo in se ni umaknila v mirno domače življenje. Najprej je ostala v Kopru, kjer je bila v službi, nato pa se je po poroki z openskim rojakom in pripadnikom prekomorskih tankovskih brigad, vrnila v domači Lonjer, kjer je pomagala pri raznih prosvetnih in političnih organizacijah, kljub temu, da je morala skrbeti za družino in za trgovino, ki je nudila potrebno za obstoj. Pred enajstimi leti je neutrudno Sonjo napadla huda bolezen, ki jo je priklenila na bolniško posteljo. Zaradi paralize je morala o-pustiti vse svoje delovanje, namesto po terenu se je morala potikati po bolnišnicah, kjer so ji zdravniki skušali vrniti zdravje, vendar zaman. Le svoji močni in u-porni naravi se je morala zahvaliti da je kolikor toliko okrevala, da ni bilo vedno potrebno, da ji drugi strežejo in skrbijo zanjo. Bolezen jo je napadla prav v dobi, ko jo je dom najbolj potreboval, ko je bila v najlepših, letih in je končno začela uživati sadove tistega, za kar se je vedno borila. Pokojnica se je vdala v u-sodo, saj se je zavedla, da je zelo težko ozdraveti in sprejela je živ- Predavanja KMEČKE ZVEZE o zaščiti pred tetanusom V TOREK. 13. t rn. ob 19.30 v Zgoniku (tudi za Repnic) v prosvetnem društvu. V PETEK, 16. t.m. ob 19.30 v Medji vasi (pri Radetiču) tudi za Devin. Predaval bo dr. BORUT SPACAL ob predvajanju filma. Zaradi tehničnih razlogov bo predavanje v Medji vasi v petek, namesto v torek, kakor je bilo že sporočeno z vabili. Ijenje, takršno, kakršno je bilo. Počasi je okrevala vse do pred nekaj tedni, ko so jo začele napadati razne bolezni in njeno izmučeno telo ni bilo več sposobno, da bi preneslo vse te nadaljnje napore. Njena smrt ni samo hud udarec za družino, udarec je tudi za vse, ki so jo poznali, jo imeli radi in spoštovali zaradi njenega nesebičnega žrtvovanja za našo narodno in napredno skupnost. Naj ji bo lahka domača zemlja. Radi V Mačkoljah so pokopali Uršulo Tul por. Olenik ENEL ENTE NAZIONALE PER L 'EMERCI A ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na celotnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 9. do 15. februarja. Čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel zagotoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe. Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, ki so v tem primeru potrebni. V ponedeljek popoldne smo spremili na zadnji poti pokojno Uršulo Tul - Olenik iz Mačkoij. Kako je bila pokojnica priljubljena in poznana je dokazal njen pogreb, katerega so se udeležili mnogi Mač-koljani, vaščani iz okoliških vasi ter prijatelji in znanci iz mesta, ki so ji kot zf»inji pozdrav poklonili veliko cvetja. Pokojnica se je rodila v Mačkoljah 21. oktobra 1896, v zavedni kmečki družini. Ljudsko šolo je o-biskovala v Ospu. Takrat v Mačkoljah niso imeli še svoje šole in tako je morala Uršula skupno z drugimi otroki iz Mačkoij vsak dan pešačiti nekaj kilometrov tja in nazaj. Že od mladih let je pokojnica vedno delala tako na kmeciji kot na domu. Tudi po poroki z domačinom Josipom Olenikom, je delala in pomagala tokrat za svojo novo družino. Saj je v zakonu povila štiri, otroke ter jih vzgojila v zavedne Slovence. V svojem življenju je pok. Uršula mnogo pretrpela, Dvakrat so ji fašisti zažgali dom. Prvič leta 1921., ko so kot zverine divjali po naših vaseh, drugič pa leta 1943., ko je vsem znano kaj so fašisti počeli v Mačkoljah. Za časa narodnoosvobodilne vojne je tudi Uršula z družino pomagala in sodelovala no svojih močeh ter doprinesla svoj delež za svobodo. Pokojnica je bila dobrega srca in vedno zdrava. Pred nedacnim je začela bolehati tako, da so se svojci odločili in jo odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer je točno po enem mesecu umrla. Naj ji bo lahka domača zemlja. Možu, otrokom ter vsem sorodnikom naše sožalje. lllllllllllllIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITlMIlllimillllllllllllllllllllllllllilllliiiiliiiiiiiiiiii BOLJUNEC MIRA PETAROSA NI VEČ leta zvesto opravljal svoj poklic, dokler se ni pred leti na delu ponesrečil in postal delovni invalid. Kasneje se je zaposlil kot sel pri deželnem uradu za delo. V svoji rojstni vasi je vedno pomagal in sodeloval pri «fantov-ski», pri postavljanju «maja* tudi za časa fašizma, ko so bile naše šege in običaji prepovedani, a je boljunskim fantom uspelo ta lep običaj ohraniti. Ko je bil star 25 let se je Miro poročil z domačinko Marijo Maver, ki mu je v zakonu povila dva otroka. Kot zaveden Slovenec je skupno z ženo vzgojil oba sina v zavednem slovenskem duhu in v ljubezni do materinega jezika. Takoj po poroki je bil Miro vpoklican v italijansko vojsko ter moral v Črno goro. Po razpadu fašistične Italije, ko so Nemci zasedli Jugoslavijo, so ga ujeli, toda kmalu mu je uspelo zbežati in ostal je v Prištini povezan z borbo, od koder se je po osvoboditvi srečno vrnil domov. Lani se Je z ženo udeležil izleta Primorskega dnevnika v Makedonijo, kjer je srečal tudi nekatere svoje medvojne znance. Naravnost ganljivo je bilo to srečanje po toliko letih. Ves vesel je bil in dobre volje ves čas izleta v prijetni družbi in ko smo se vrnili, je dejal, da bi še šel nazaj v makedonske kraje. Kako je bil pokojni Miro priljubljen in poznan, jo dokazal njegov pogreb s številnimi pogrebci in cvetjem, ki so mu ga poklonili prijatelji in znanci, člani domačega prosvetnega društva «F. Prešeren*, športniki ŠD «Brega» in delovni kolegi. Naj mu bo lahka domača breška zemlja! Hudo prizadeti družini naše globoko sožalje. M. M. V soboto, 3. t.m. je po kratki in hudi bolezni, ki ne pozna zdravila, nenadoma umrl Miro Petaros iz Boljunca. Poleg svojcev in sorodnikov so ga v ponedeljek popoldne spremili na zadnji poti številni prijatelji in znanci ne samo iz Boljunca in okoliških vasi, temveč tudi iz Trsta, kjer je bil pokojnik dobro znan, saj je več let delal v našem mestu. Rodil se je v Boljuncu 27. avg. 1915 v zavedni boljunški družini. Prva leta je obiskoval Ciril - Metodovo šolo pri Sv. Jakobu, dokončal pa je šolanje v svoji rojstni vasi. Po poklicu je bil zidar ter je dolga UČITELJSKI NATEČAJ Tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča, da se bodo nadaljevala v torek, 13. februarja ob 16. uri predavanja za učiteljski natečaj. Tajništvo vabi kandidate, da se predavanja zagotovo udeležijo, kajti če ne bo zadostnega števila kandidatov, bo treba tečaj ukiniti. £ ORISKI DNEVNIK Ob kulturnem prazniku DELOVANJE KRAJEVNIH UPRAV V svojem članku se ne nameravam lotiti kake daljše razpra- ' ve o Prešernovem pomenu in zaslugah in ne želim ponavljati že izrečenih misli o njegovi veličini, kot je v navadi na raznih pro- slavah. Želim, zapisati le nekaj misli o umetnosti. Konec koncev je bil Prešeren umetnik in nam ni zapustil imperijev, ampak zvezek poezij. Med verzi, tudi on sam bolj zaživi, kot na odrih in v govorih, ki se ga spominjajo in ga postavljajo današnjim generacijam za vzor. Prešeren je pač tesno povezan z usodo umetnosti. Kaj pa bomo mi v 20. stoletju z umetnostjo? Vsekakor nam ne bodo zasanjani mladeniči s širokimi pentljami reševali sveta; saj ga niso nikoli. Vendar je tudi trditev, ki jo dolgujemo romantiku Heglu, da je umetnosti konec, preveč drastična. Sploh smo, ko govorimo o dokončnih posledicah, navadno prenapeti. Nočem sicer reči, da nam je treba izbrati srednjo pot. Prepričan pa sem, da nas lahko dobra knjiga ali slika še vedno vznemirjata. Po prav bedasti in prazni televizijski oddaji si tudi želimo nekaj bolj zavozlanega in zahtevnega. Sicer je res, da daje tehnična revolucija novo podobo naši miselnosti in našemu življenju nasploh: je pač nova sila. Ni pa nikjer zapisano, da nas bo rešila nevednosti in duhovne zaspanosti. Nasprotno, prav tehnika daje možnosti skrajno koncentrirane oblasti, na račun širokih, neosveščenih množic. Poučen in osveščen človek jamči širšo svobodo. Ne vem koliko se lahko zanesemo na avtomatiziranega, televizijskega človeka... Nerad sicer postavljam mite, nerad izpregovorim besedo umetnik s prizvokom višjega. Meni je, kot da bi rekel obrtnik, mizar. Vendar rajši sedimo v okusno opremljeni sobi, kot pa v koči, opremljeni s pločevinastimi zaboji. Rajši gledamo lepo in veselo oblečena dekleta, kot uniformirane ljudi. Sploh imamo rajši pisan svet. kot strogo preračunano montažo. V bistvu smo ljubitelji lepote, fantazije in nenavadnega. Ni morda vse to umetnost? No, če hočemo umetnost pokopati ,bomo pokopali kako elitno umetnost, ki si mnogo predstavlja, a je v bistvu rahlega zdravja. Picassojeve slike pogojujejo brez dvoma naš okus, samo gledati moramo. Kako bi na primer pred sto leti sprejeli damico v mini krilu, pobarvanim s pisanimi kvadri? Danes se nam zdi nadvse ljubka stvarca. Tudi kako pesem radi poslušamo in literatura brez dvoma vpliva na sredstva širokega obveščanja. Skratka, povedati sem hotel, da si bomo še v naprej želeli fantazije, domislic, harmonije, se pravi umetnosti. Ne vem, če bomo kdaj zavestno pristali na neke vrste tehnološki klošter. ACE MERMOLJA Tudi v Sovodnjah počastili Prešerna Tako na pokrajini kot na občini jutri razpravi o novih plačah osebja ustanov KAJ SNUJEJO PROTIFAŠISTI NA PEČI USTANOVITEV SEKCIJE ANPI IN POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM Obe upravi bosta za zvišane plače porabili precej denarja Sporazume so dosegli s sindikati - Kmalu razprava o letošnjih proračunih - Občinski odbor izrazil solidarnost s kovinarskimi delavci V Gorici bosta jutri seji obeh občinskega podjetja za elektriko, najvažnejših, tukajšnjih izvoljenih plin, vodo in avtobuse. svetov, t.j. pokrajinskega in občinskega v Gorici. Na seji občinskega sveta bodo nadaljevali z razpravo o organiku občinskega osebja O tem vprašanju so razpravljali na prejšnji seji v ponedeljek in k besedi je prijavljenih še precej svetovalcev. Gre za obsežno preobrazbo staleža, občinskih uslužbencev, za katero so se precej časa potegovali sindikati, tudi ob podpori stavk in sprevodov skozi mesto. O istem vprašanju bodo razpravljali tudi v pokrajinskem svetu Tudi tu bo govora o novih plačah uslužbencev osrednjih uradov in drugih ustanov. Izvzeto je osebje psihiatrične bolnišnice, katerega stalež je bil urejen že pred letom in pol dni. Jutrišnja razprava zanima približno 250 ljudi. Z novimi plačami se bodo v glavnem približali onim pokrajinskih uprav v Vidmu in v Trstu. Povišane so bile zlasti plače slabše plačanih uslužbencev. Sindikati in skupščina uslužbencev so sporazum s pokrajinskim odborom podpisali. Ker je odbornik za osebje imel že nekaj stikov z načelniki skupin, je pričakovati, da se do razprava zaključila že na jutrišnji seji Na dnevnem redu pokrajinske seje imajo tudi vrste točk, ki so že precej časa na dnevnem redu. Tako vrsto osnutkov resolucij, potrditev nekaterih odborovih sklepov, imenovanja v razne komisije. Ker imajo na vrsti v kratkem tudi odobritev letošnjega proračuna, pričakujejo. da bo imel pokrajinski svet več sej v februarju in marcu. Tudi goriški občinski odbor razpravlja o letošnjem proračunu. Na seji, ki je bila v petek, so preučitev tega važnega dokumenta skoro zaključili. Stvar bo kmalu gotova, nato jo bodo predlagali v odobritev občinskemu svetu. Na eni izmed prihodnjih občinskih sej bodo razpravljali tudi o proračunu Občinski odbor je na svoji petkovi seji izrazil solidarnost s stavkajočimi kovinarji. Veleposestniki kršijo delovne pogodbe Kmetijski veleposestniki ne spoštujejo delovne pogodbe, ki je bila podpisana med njihovo organizacijo in sindikati v Gorici lanskega 15. septembra. Posamezni veleposestniki se vedejo vsak po svoje, to so zastopnikom sindikatov zagotovili funkcionarji Združenja veleposestnikov. Prihodnji sestanek bo čez teden dni, 19. februarja. Sindikati Federbraccianti - CGIL, FISBA -CISL in UISBA - UIL so že sedaj napovedali oster boj kršitvi sprejetih obvez in s tem v zvezi tudi razne stavke, če se stvari ne uredijo takoj. • Goriška sekcija Združenja za zaščito živali obvešča, da imajo «pri Šintarju» v Ulici degli Scogli 38 psico pasme nemški brak. Lastnik naj se javi na omenjenem naslovu. Oskar Malič želi, da bi tudi mlada generacija vedela, kako so se Pečani obnašali ob veliki zgodovinski prelomnici Čeprav se mu je mudilo raznesti mleko, je Oskar Malič s Peči vendarle našel nekaj trenutkov za pogovor o nameri, da ai tudi na Peči ustanovili sekcijo ANPI. «Partizani in vsi protifašisti na Peči smo hitro prisluhnili predlogu pokrajinske federacije ANPI za ustanavljanje sekcij. Pri nas je protifašistični duh vedno živ in poskrbeti moramo za njegovo prenašanje na mlado generacijo, ki je bolj malo seananjena z našim bojem in zakaj smo ga začeli*, je Malič ves zavzet pojasnjeval pobudo, ki jo bodo morali speljati do kraja, kakor se to dogaja tudi po drugih vaseh. x Ob tej priložnosti je povedal, da je tudi pri njih zelo občutena želja po postavitvi spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju. iiiiiiiiiiiriiiriiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiilliiililiiuiiiiniiiililiiliiiiiiiiiin NITI SPOMENIŠKO VARSTVO JE NI MOGLO REŠITI Podrli so Brunettijevo vilo: z njo je izginila na Solkanski cesti še ena sled starih časov Ob obratu stoletja je bila zgradba zanimiva «zaradi čudovitega bogastva štukatur, fresk in slik ter veličastnega parka» - Uničila jo je prva vojna Prejšnje dni je bager porušil znano Brunettijevo vilo na Solkanski cesti in s tem napravil konec ugibanjem glede njene nadaljnje u-sode. Zgradba z zemljiščem je bila svojčas sestavm del obsežnega premoženja, ki se je razprostiralo od Solkanske ceste do nekdanje Ul. Bariera. Bolj kot po razsežnosti je bila nepremičnina znana po zgradbi, ki so jo priletnejši meščani poznali pod imenom Samotna vila. Ta vzdevek se je je prijel zaradi miru, ki je vladal v parku. Poslopje je kupil Štefan Rogelja ter si bo na parceli zgradil novo hišo. Tako bo na področju dveh starih vil in neke pristave na tem iiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimisinmiimiiiiiimiiiiijmmiiiiMiiimiiiimmiiiiiuuiimiiiiiiii V DUHU VEČLETNE TRADICIJE Uspela Prešernova proslava v goriškem Dijaškem domu Gojenci so recitirali vrsto pesmi Franceta Prešerna in drugih naših pesnikov Naši dijaki so, v duhu dolgo- Battoja in Livij Pahor sta reciti- Tudi otroci sovodenjske osnovne šole so prejšnji četrtek proslavili Prešerna z recitacijami, filmom in petjem. Življenjepis o našem, največjem pesniku je podal učitelj Slavko Rebec ki je prisotnim otrokom orisal trdo vot ki jo je moral premagovati pesnik pr> svojem ustvarjanju in pri uveljavljanju slovenske besede. Po učitelje- letne tradicije, priredili tudi letos v Dijaškem domu Prešernovo proslavo. To je za gojence naše vzgojne ustanove važna javna prireditev, na kateri pokažejo to kar so se v prvem razdobju šolskega leta naučili. Poleg tega z nastopanjem na takih prireditvah javno pokažejo, da jih v Dijaškem domu vzgajajo , v čistem slovenskem duhu. Nalogo povezovalca na letošnji proslavi si je prevzela dijakinja trgovske šole Elijana Bensa. Spregovorila je nekaj besed o pomenu Prešerna za na- S?r/e~" v posebno v zadnjem času, nato je spretno povezovala nastopajoče, ki so recitirali tako Prešernove pesmi vem govoru je sledil kulturni pro- kot dela dr ih ,lOTenskih avtor-gram, kjer so otroci recitirali ne- • kaj znanih Prešernovih poezij Uči- j Uvodoma . dijakinja Dnlores [elLR^eS.]eJ^f, sijaji . Bensa recitirala Lada Premruja o Prešernu, medtem pa so proslavo zakliučili s vetiem ko so vsi ntrn- <a cestah. Ena takih črnih točk je dobrih 8 km dolgo cestišče med Kobaridom in Robičem. Gre za odsek ceste, ob katerem je dolg lipov drevored. Na tem odseku se je lam pripetilo skupaj 38 nesreč, ki. so terjale dve smrtni Žiri in 12 hudih poškodb. Kar v dvanajstih se vozniki zaleteli v vesti, da bo upravnemu svetu in- j vidnost tujcev. Dejstvo je, da so lipe Zato ^e pojavljajo vse večje dustrijske cone predsedoval bivši j ceste v vseh štirih občinah raz- . zahteve, da bi posekali lipov drevo- poslanec prof. Zucalli, pristaš so-1 meroma slabe. Narejene so bile v j red vsaj tam, kjer je nevarnost za cialdemokratske stranke. I pogojih, ki so bili v prometnem po- | nesreče najhujša. 1971. leta pa je bilo na tem odseku 31 nesreč z 2 žrtvama in štirimi huje poškodovanimi. Tedaj je trčilo v iipe šest voznikov. Na tem odseku prevladujejo v nesrečah italijanski državljani. Ko zahtevajo izsek lip, poudarjajo, da se poleti pod njimi počasneje suši cestišče, na lesen gnije listje lip po cestišču, zaradi česar je posebno spolzko. Pozimi pa se sneg težko topi. Druga nevarna črna točka, kjer prihaja tudi do mnogih nesreč italijanskih državljanov, je odsek ceste med Colom in Ajdovščino. Na tem odseku je bilo lani skupaj 84 nesreč z 11 huje in 33 laže poškodovanimi. Kar 72 nesreč se je pripetilo, ko je bila cesta mokra. Leto prej pa se je pri 67 nesrečah pripetilo kar 61 na mokrem cestišču. Cesta je tod na mnogih krajih zlizana, ob ovinkih pa ni prepotrebnih drsnih ograj. Strokovnjaki za cestni promet o-pozarjajo na prav tako nevarne odseke na Ajševici, kjer je bilo že tudi več nesreč s sitnimi žrtvami, dalje pri Ajbi na cesti proti Tolminu ter na odseku ceste med Idrijo in Spodnjo Idrijo, kjer sta bila dva predlanskim pa kar štirje mrtvi. L. K. Srečanje bo v dveh krogih od 16. do 19. t. m. ter od 23. do 27. t. m. - Za uvod bo v četrtek, 15. t. m., PDG uprizorilo premiero Prešernovega «Krsta pri Savici» Novogoriško Primorsko dramsko gledališče prireja v tem mesecu arugič ‘«Goriška srečanja malih odrov 1973». S prirejanjem teh srečanj zapolnjuje tisti prostor v festivalskih in podobnih prireditvah, brez katerega najbrž ne bi imeli istočasnega, pa tudi celovitega pregleda, čez delovanje tako imenovanih »malih odrov» pri poklicnih, polpoklicnih in tudi kvalitetnejših slovenskih amaterskih gledališčih. To delovanje pa je za sodobno gledališko snovanje izredno pomembno, saj dopolnjuje delovanje rednih odrov z deli, ki bi sicer le bolj poredko prihajala na repertoarje, ki pa najbolj izrazito odkrivajo nove smeri in nove prijeme gledalskega obravnavaja problemov in stisk današnje družbe. Toda Primorsko dramsko gledališče je okvir tega srečanja še razširilo s tem, da je v program vključilo tudi po eno ali več diskusijskih tem, ki naj bi osvetlile odnos do vrste problemov, ki se danes postavljajo pred gledališče oziroma pred njegovo vlogo v današnji kulturni, socialni in družbeni stvarnosti sploh. Kajti vedno bolj se utrjuje spoznanje, gledališče ne more in ne sme ostajati domena ožjega kroga ljubiteljev, temveč da se mora integrirati z okoljem, z družbo v kateri m za katero obstaja in deluje. Tako bo prav tema letošnjega srečanja izredno zanimiva in aktualna: «De-lavec-kultura, srečanja in razpotja». Gre za problem, s katerim se očitno srečuje tudi naše tržaško Stalno slovensko gledališče, ki še ni našlo poti do delavskega sveta, ker to očitno tudi ni tako lahko. Letošnja »Goriška srečanja malih odrov» bodo potekala v dveh krogih, pred začetkom prvega kroga pa bo v četrtek, 15. t.m. ob 19.30 Primorsko dramsko gledališče uprizorilo Prešernov - Peršakov ».Krst pri Savici». Gre za premiersko uprizoritev, s katero bo PDG najbolj primerno in pomembno počastilo letošnji slovenski kulturni praznik. V programu prvega kroga srečanj so naslednje predstave: petek, 16.2. ob 19.30 — SNG Drama Maribor, F. Forstnerič «Pijani Kurent»; sobota, 17.2. ob 19 30 — SNG Drama Ljubljana, R. Dubillard «Naivne lastovke»; nedelja, 18.2. ob 16. uri — AGR-FTV Ljubljana, P. Weiss »Pesem 0 luzitanskem strašilm; nedelja, 18.2. ob 19.30 - SLG Celje, S. Rozman «Zvonovi»; ponedeljek, 19.2. ob 19.30 — Mestno gledališče ljubljansko, D. Jovanovič «Življenje podeželskih plej-bojev po II. dvetovni vojni ali Tuje hočemo - svojega ne damo». Drugi krog srečanja se bo začel po štiridnevnem presledku po naslednjem programu: petek, 23.2. ob 19.30 — Teatar ITD Zagreb, R. Queneau eSt<’ne vaje»; petek, 23.2. ob 21 uri -- Gledališče Pekarna Ljubljana, sumerski ep «Gligameš»; sobota, 24.2. ob 19.30 — Gledališče GLEJ Ljubljana, R. Šeligo «Kdor skak - tisti hlap*; nedelja, 25.2. ob 10.30 - pogo- vor «Delavec - kultura, srečanja in razpotja»; nedelja, 25.2. ob 19.30 — Primorsko dramsko gledališče, L. Lužan «Zaščitna maska»; ponedeljek, 26.2. ob j.9 30 — SSG Trst, A. Whitehead «Alpha Beta»; torek, 27.2. ob 19.30 - Gledali- šče GLEJ Ljubljana, Jesih Šedlbauer «Limite». j k. Prejšnji dan je v Krminu umrl Alessandro Donati, predsednik u-pravnega odbora tamkajšnje industrijske cone in občinski odbornik. Donati je bil po poklicu postaje-načelnik v Krminu, pripadal je socalistični stranki, dolgo vrsto let je bil odbornik za socialno skrbstvo v krminski občinski upravi, od ustanovitve pa je predsedoval upravnemu odboru industrijske cone v Krminu, kjer so v petih letih zgradili vrsto tovarn, v katerih je zaposlenih že nad 500 delavcev in delavk iz Krmina in okolice. Njegovega pogreba so se udeležili člani občinskega sveta z županom na čelu, zastopniki socialistične stranke in veliko število prijateljev in znancev. Kino Gorica Ravnateljstvo goriške bolnišnice javlja, da išče specializirane delavke, ki so vešče krojaštva. Sprejeli bodo tiste prosilke, ki so dobile diplomo kakega krojaškega tečaja. Prošnje je treba vložiti v personalnem oddelku bolnišnice, Ulica Vittorio Veneto 171, do 6. marca letos. Podrobnejša pojasnila v bolnišnici. VERDI 15.00—22.00 «Pomi d’ottone manici di scopa*. Barvna risanka. CORSO 14.30—22.00 «Corvo Rosso non avrai il mio scalpo*. R. Redford in D. Bolton. Barvni film. CENTRALE 15.00—21.30 «L’allegra brigata di Tom e Jerry». Barvna risanka MODERNISSIMO 15.15-22.00 «1 cor-pi presentano tracce di violenza camale*. T. Aumont in S. Kendall. Barvni film. mladim pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 15.00—22.00 «Cristiana. mo-naca indemoniata*. M. Konopka in T. Achilli. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 14.00 «Mio caro assassi-no». Barvni film. EXCELSIOR 14.00 «Torino nera*. Barvni film. PRINCIPE 14.00 «Maria Stuarda regina di Scozia*. MARCELLIANA 14.30 «11 pianeta del-le scimmie*. Barvni film. SAN MICHELE 14.00 «Le avventure di Peter Pan*. Barvna risanka. Nova Gorica Na Vrhu uspešen lov na lisko Člani lovske družine na Vrhu so prejšnjo nedeljo priredili lov na lisico, ki je precej škodovala domačim rejcem perutnine. Na Bre-stovcu jim je uspelo najti jo in direktor lova Rihard Gril jo je ustrelil. Našli so psa Ustanova za zaščito živali sporoča, da so v bližini Ulice Orzani v Gorici našli manjšega psa «vol-pina* svetlorjave barve. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi pri družini Picciulin, Androna della Pergola 14. Športno društvo JUVENTINA priredi v soboto, 17. februarja 1973 v Prosvetni dvorani v Gorici PUSTNI PIES Igra ansambel The Lords iz Trsta Vabila in rezervacije miz pri: Milan bar in Gostilna Romana v štandrežu, SPZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 24-95. iiiMiiHiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiimiiiifiiimiimiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiMimiuHiiiiiiiii OKRAJNO S0DISCE V GORICI Zakonca obsojena, ker nista pravočasno napovedala stečaja Ni šlo za izredno, ampak za normalno prodajo v trgovini Moncaro - 400.000 lir globe zaradi čokoladnih bombonov Goriški okrajni sodnik dr. Ballarini je na zadnjem zasedanju obravnaval vrsto prestopkov trgovskega značaja. Med drugimi je bila zadeva zakoncev 52-letnega Comelia Breganta in njegove žene, 51-letne Elvire Fres-chini, oba iz Gorice, ki sta bila obtožena, da sta poslabšala finančni položaj svojega podjetja v stečaju s tem. da nista pravočasno zaprosila pristojne organe za stečaj; dejansko je sodišče proglasilo stečaj njunega podjetja, trgovino z gospodinjskimi električnimi stroji v Gorici, Ul. XXIV. maja št. 15 šele 22. junija 1971. Iz priložene dokumentacije je razvidno, da sta zakonca imela najprej trgovino v Ločniku, kjer je bila njuna tudi plesna dvorana «Corallo». Ko sta se preselila v Gorico, sta s prevelikim lokalom za katerega sta plačevala 75.000 lir mesečne najemnine in z drugimi velikimi stroški, ki so ostali tudi kadar je zastala trgovina z gospodinjskimi stroji, zašla v dolgove, ter ni zadostovala niti prodaja nekaterih nepremičnin v Ločniku. Vedno sta le zasilno krpala največje dolgove. Tako je moralo nujno priti do stečaja, ko je bilo že pozno. Ob upoštevanju vseh okolnosti je sodnik obsodil oba obtoženca na 4 mesece zapora ter na prepoved opravljanja trgovskih poslov in vodilnih funkcij za dobo dveh let. Pri razpravi je bila prisotna samo žena, ker je mož v Venezueli, kamor je šel iskat zaposlitve, Branil ju je odv. G. L. Devetag, ki je vložil proti razsodbi priziv. Pri drugi razpravi se je zagovarjal goriški trgovec 37-letni Bruno Moncaro, s konfekcijsko trgovino na Verdijevem korzu 112. V obtožnici je rečeno, da je 24. januarja lani proglasil izredno razprodajo blaga v svoji trgovini ne da bi predhodno zaprosil za predpisano dovoljenje trgovinske zbornice. Pred sodnikom je obtoženec dokazal, da je šlo le za redno prodajo, za katero ni bilo potrebno kakšno posebno dovoljenje. Spričo tega ga je sodnik oprostil, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Branil ga je odv. Pascoli. Pri tretji razpravi sta se zagovarjala 49-letni Amaldo Garelli iz Gorice, Ul. Lunga 46 in 60-letni Rigoberto Govoni iz Ul. Giovanni 8, ki sta, po obtožnici sodeč, kot zakonita zastopnika podjetja «Carelli & Govoni* dala v prodajo čokoladne bombone znamke «Fatina» brez predpisanih oznak glede sestave vsebine na zunanjem uvozu. To pomanjkljivost so nadzorni organi ugotovili v trgovini Carmela Ali v Paterno v južni Italiji. Kljub prizadevanju branilca odv. Pedronija, da bi prikazal zadevo drugače, je sodnik spoznal obtoženca za kriva ter ju je obsodil na plačilo vsakega po 200 tisoč lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Drž. tož odv. Maniacco in G. L. Devetag; sodnik dr. Umberto Ballarini; zap. Magda Massi. SOČA «Okusi Drakulovo kri», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Valter brani Sarajevo*, jugoslovanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Jaz žena*, danski barvni film ob 17.00 in 19.00. RENČE «Smrtonosna pista*, ameriški barvni film ob 15.00 in 19.00. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Pregrešni vikar*, švedski barvni film ob 16.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ul. Cardueci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli. tel. 72-340. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in ŠteverjanU sta danes dežurna dr. Giovanni Belli, Ul. Arcivescovado 11, tel. 5330 in dr. Stanislav Perazzi, Ul. Dante 10, tel. 51-10. Za Krmin in okolico je danes dežuren dr. Pagnutti. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA; Michele Franz, Fran-cesca Marussi, Chiara Candussi- SMRTI: upokojenka 83-letna Carmela Gliubič, gospodinja 76-letna Ana Marija Selj. OKLICI: lekarnar Marija Koršič in agronom Danjel čotar, uradnica Silvana Fattoretto in uradnik Paolo Buiat, bolničarka Claudia Drag0 in tehnični izvedenec Antonio Ta-rondi, gospodinja Marisa BressaU in delavec Roberto Mian, prodajalka Lionella Zanuttin, in natakar Gerardo Chiaselotto, gospodinja Emma Berthold in delavec Vittorio Grassetti, delavka Delia Maria Cabas in mizar Corrado Giovanni Spagnul, uradnica Licia Trovi in prodajalec Bruno Matežič, prodajalka Fiorenza Goriup in šofer Boris Rojc, uradnica Giuliana Greg0 in narednik Giuseppe Schepis. Predavanja s.ovensko planinsko društvo v Gorici priredi v sredo, 21. februarja ob 20.30 v dvorani kluba «SimoO Gregorčič* tretje planinsko predavanje. Tokrat bo predaval znan1 vanje. Tokrat bo predaval alpinist in geograf planinskega društva Ljubljana - Matica prof. rij Kunaver o temi «Gorski in kra-ški svet kaninskega pogorja*. Razna obvestila Slovenska nižja srednja šola h0 imela roditeljski sestanek jutri, & februarja ob 18. uri v šolskih 'Pt°’ štorih v Ul. Randaccio. Prispevki Za Dijaško matico v počastit^ spomina pok. Zalke Lutman, daruF R. Klanjšček 5000 lir. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvoval ob bridki izgubi in spremili na nji poti našega dragega, ljubljene^ Jožeta Klanjščka se iskreno zahvaljujemo. žalujoči: žena Zdenka, Jožko, hčerki Metka Neva, sestre Zalka, in Pavla Koper, Oslavje, 11. februarja 197® KULTURA litevnii 11. februarja 1973 OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Nastanek in vsebina «Krsta pri Savici» Lansko leto je bil «Krst pri Sa-vici» preveden v italijanski jezik. Ob tej priložnosti se je, mnogo pisalo in govorilo o tej znameniti In najlepši tovrstni slovenski pes-n'tvi. Razni predavatelji in kritiki So se oglasili in vsak po svoje opisovali lepoto in veličino te Prešernove umetnine. Toda v vsem lem prikazovanju «Krsta» so vsi ti fazlagatelji pozabili na dejstvo, |.a velik del našega preprostega budstva ne pozna vsebine te pes-Pitve, ter so, kot se premnogokrat b°gaja, govorili in pisali le za omejeno družbo izobražencev Zalo se mi zdi potrebno, da se. če-Prav v preprosti obliki, nekoliko razloži, kaj nam je Prešeren po-vedal v «Krstu», in zakaj in kdaj Sa je napisal. Kajti kot je vsaka Prešernova pesem povezana s ka-kim dogodkom njegovega življenja, le tudi «Krst» vzklil iz pretreslji-VeSa doživetja ob prijateljevi smrti. Poleti, 6. julija leta 1835 je Utonil med kopanjem v Savi Ma-'Ja čop, velik Prešernov prija- 118 9 9** $£****' p rVa notranja stran prve izdaje «Krsta pri Savici® ^ in velik učenjak, zlasti na r °vstvenem in jezikovnem pod-°CJU- Smrt dragega in zvestega je našega pesnika tako prešla, da ni mogel nikakor P eboleti tega hudega udarca. Da .. si vsaj nekoliko ohladil bole-n°. ki mu jo je prizadela ta sreča, je začel še tisto jesen sati pesnitev mrtvemu prijatelju 2; opomin. Delo je dokončal konec dai naslednjega leta, ter ga iz-> 1 v posebni knjižici okrog veli-Ke noči 1836. Na čelo je postavil posvetilni so-®t, v katerem pove, da je spes- i. «Krst» kot tolažilo za bole-, n°. ki jo je doživel ob izgubi j. ragega prijatelja. Dalje ugotav-ja ’ da prave sreče na zemlji ni, ® se mora človek marsičemu od-te Ve<^i i-er pokopati želje in načr-zemeljskega življenja in sreče. Uvod h Krstu je mogočen opis 1 naskega boja še zadnjega krde-p branilcev stare poganske vere •j011 s silo in orožjem prodirajo-m krščanskim osvajalcem. Črto-7 *r’v Poveljnik te junaške čete, se . teče v Ajdovski grad ali utrdbo lzu Bohinjskega jezera, kjer se uPno brani mnogo številnejše-"u sovražniku. Toda po šestih JrSei«iiiiaiia«iiaiiiiiaiaiaaaaiiiiiiaiiaivtiiiiii«vaEaiEiiiiii Pravilnik 7. ZŠI za tekme 4. marca skega kluba, da bodo tako lahko v bodoče sami prirejali razna tek- menil 10”8, 11”18 Kubanke Chivas pa bi veljal 10”9 ali bolje od u-radnega rekorda. Električno merjenje časov je v Miinchnu na kratkih progah preprečilo kar 9 novih svetovnih rekordov in sicer: Borzov (100 m — 100”07) — ročno 9”81 — zaokroženo 9”8 Borzov (200 m - 19”99) — 19”72 — 19”7 Milburn (110 m ovire — 13”24) __ 12”97 13” Chivas (100 m - 11”18) — 10”91 — 10”9 Stecher (100 m — U”07) — 10”80 — 10”8 Stecher (200 m - 22”4) — 22”13 - 22”1 Erhardt (100 m ovire — 12”59) __ 12”32 12”3 ZDA (4x100 m — 38”19) — 37”92 - 37”9 Zah. Nemčija (4x100 — 42”81) _ 42”54 — 42”5 Te številke dovolj jasno dokazujejo, da je povsem napačno prepričanje, da v zadnjih letih sprint ni napredoval. Slovita tekača, kot sta bila Hary in Owens bi za Borzovim zaostala za 3 ali 4 metre. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 11. FEBRUARJA 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu Vesna — Campanelle * * 15.00 v Bazovici Zarja — Primorje 15.00 v Štandrežu Juventina — Cividalese movanja, brez pokroviteljstva drugih. Lonjerci so se po daljšem času zavedli, da ni dovolj imeti nekaj dobrih kolesarjev in požrtvovalnih delavcev, pač pa je potreben tudi usposobljen, strokovni kader. Radi Udeleženci 2. zimskega izleta SPDT po Krasu si bodo danes ogledali tudi okolico Šempolaja DOKONČNI PRAVILNIK 7. ZŠI 1973 za tekmovalce, ki bodo nastopili 4. marca. Kraj tekmovanja bo zaradi spreminjajočih se snežnih razmer objavljen pravočasno, a najkasneje 27 februarja, ob priliki objave rezultatov 1. dneva ZŠI. Po vsej verjetnosti, pa bo tekmovanje ali v Ža-bnicah (deli-Angelo) ali v- Ovčji vesi (proga Kugy). 1. Kategorije, ki bodo nastopile 4. marca so sledeče: MOŠKI: Cicibani: 1959 - 1960 Pionirji: 1957 - 1958 Mladinci: 1954 - 1955 - 1956 Člani I: 1953, 1952...1944 Člani II: 1943...1932 Člani III: 1931....1920 Člani IV: 1919.... ŽENSKE: Cicibanke, pionirke in mladinke (kot za moško konkurenco). Članice pa so v skupni kategoriji, t.j. rojene 1953, 1952 in starejše. 2. Tekmovalne discipline so: veleslalom in smuk. Obe tekmi bosta istega dne v enem samem spustu. Na sporedu bo najprej veleslalom, nato smuk. 3. Tekmovalci, ki tekmujejo za kombinacijo oziroma za naslov prvaka 1973, morajo nastopiti na o-beh tekmah. Vsota točk (po objavljenem kriteriju) obeh spustov bo dala končno lestvico. 4. Posamezniki lahko tekmujejo samo v veleslalomu, lahko tekmuje-jejo v veleslalomu in smuku, NE MOREJO pa tekmovati samo v smuku. 5. Nagrade: Za moške in ženske kategorije in obe disciplini: zlata kolajna, srebrna, bronasta, spominska do 5. mesta. 6. Trofeja 1973 gre tekmovalcu ali tekmovalki, ki sta dosegla naj-višje točkovanje. V primeru, da doseže več tekmovalcev isto število točk (velja samo za prvo mesto) gre trofeja tekmovalcu, ki ima najboljši čas v veleslalomu. 3. AMATERSKA LIGA 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Esperia SL 15.00 v Padričah Primorec — Zaule 10.30 na Proseku Libertas Barkovlje — Olimpija * * • 12.30 na Proseku............ Bar Veneto — Breg B MLADINCI 10.30 v Križu Vesna — Libertas Sv. Marko 10.30 v Padričah Gaja — Roianese 8.45 na Proseku Primorje — Don Bosco 8.30 v Trstu, stadion «1 maj» Union — Libertas TS NARAŠČAJNIKI 12.00 v Padričah Gaja — Roianese NAMIZNI TENIS FINALE ŽENSKE LIGE 8.30 v Parmi Sodeluje tudi Kras ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 10.30 v Dolini Breg — Primavera ŽENSKA 1. DIVIZIJA 10.30 v Trstu, pri Banih Sloga — Torriana KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Padovi Pro Pace — Bor n KUGE VESTI NA OSMI STRANI Kako jp Mussolini prispl na oblast MO M Bill 1922 33. (DODATEK) Vsak dvom glede vzroka poškodbe je bil odstranjen, ko *® Soriški civilni vicekomisariat sklenil, da stvar preišče do dna in je preiskavo zaupal posebni uradni komisiji. Ta komisija je dne 22. avgusta 1922 predložila podrobno Poročilo. Na osnovi 'staljenih kovinskih delov in pooglenelih lese-Ti kosov je komisija zaključila, da je spomenik lahko posodo vala samo strela in je predložila v dokaz nekaj razbitin. Kritizirala pa je tudi lahkomiselnost, s kakršno so po-3-vili spomenik na tako izpostavljenem mestu, ki terja po-ebno varnostno zaščito. Na koncu je dala še izčrpna navo-ia> kako se lahko preprečijo take nevarnosti v prihodnosti, let ° P°trekna 80 ^ navodila, se je pokazalo v manj kot u bar v Drevoredu XX. septembra onovno opravka s pijanima na-ilnežema, katerima je seveda od-ekel alkoholne pijače. Ker sta anta začela razgrajati in groziti, ; lastnik poklical policijo, ki * oba spravila za zapahe. Po lentifikaciji nasilnežev za 20-■tnega Luciana Franzuttija iz Ul. . Severo in 19-letnega Franca Fi-stuma iz Ul. DAlviano, so oba premili v bolnišnico, kjer so zdrav- lllUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll VČERAJ ZJUTRAJ PRI DEVINSKEM POKOPALIŠČU Pri Vidmu ukradel simco 1000 in treščil v skalnati usek Gre za že večkrat kaznovanega prestopnika Na Opčinah zajet vlomilec med «delom» Malo pred 10. uro je neznanec telefonsko opozoril devinski komisariat javne varnosti, da se je v bližini devinskega pokopališča pripetila nesreča. Izvidnica za hitre posege je nemudoma šla na kraj, kjer so agenti opazili simco 1000 pordenonske registracije z razbitim prednjim delom ob skalnatem useku ob cesti. Nedaleč od razbitega vozila so agenti zasačili osebo, ki je bila po njihovem mnenju za volanom avta. Tega so odpeljali na komisariat, kjer so s precejšnjim presenečenjem spoznali, da imajo opravka z osebo, ki je že star znanec policije. Avtomobilista, ki je zakrivil karambol, so namreč identificirali za 37-letnega Giovannija Fiorella, rojenega nekje pri Bariju in stanujočega v našem mestu, Ul. D’Alviano 19. Ta je seveda priznal, da je ukradel avto iz ograjenega dvorišča Gian-franču Radegondi iz Chionsa pri Vidmu in da je bil namenjen v Trst, kjer je hotel vozilo predati. Zaradi tega so Fiorella poslali v koronejske zapore, državnemu prav-dništvu pa so poslali prijavo z obtožbo tatvine, poškodovanja vozila in šofiranja brez vozniškega dovoljenja. Noč med petkom in soboto je morala biti najbrž nadvse pripravna za vlomilce. Nemara so se zanesli na meglo, ki je kot nalašč za kritje, dejstvo je vsekakor, da so obiskali celo vrsto trgovin in še kakšno stanovanje zraven. Kaže, da so jim v glavnem vlomilski podvigi tudi uspeli, čeprav še ni rečena zadnja beseda, ker so policijski agenti stalno na preži. Spodletelo je samo mlademu Jugoslovanu, ki so ga policijski agenti zasačili ravno z rokami v vreči, kot se temu reče. To se je pripetilo v petek zvečer okrog 21.30 na Opčinah, v stanovanju Vittoria Carpentierija v Alpinski ulici 126. Carpentierijeva hiša je v zimskem času prazna :i to je 21-letni Živo-jin Mihajlovič najbrž tudi vedel. Neslišno se je prikradel na dvorišče ter se povzpel na streho hiše od tu pa po akrobatsko splezal po žlebu do okna in smuknil v stanovanje. Vendar vlomilec ni imel sreče. Nekdo ga je z ulice videl in to sporočil openskemu komisariatu. Policijski agenti so nemudoma neslišno obkolili hišo, podčastnik D'Arenzo pa je s samokresom v roki pregledal vse sobe. Mihajloviča je zasačil v eni izmed sob spodnjega nadstropja, kjer je v iskanju dragocenosti razmetal vse pohištvo. Nespretnega mladeniča so aretirali in pospremili na hladno. Neznani vlomilci' so isto noč obiskali tudi malo kavarno, last 29-letnega Maria Vatte, v Ul. Genova 9. Potem ko so z vlomilnim orodjem prežagali ključavnico rebrače, so se vtihotapili v lokal in odnesli iz blagajne nad 150 tisoč lir. Očistili so celo kozarec za drobiž od napitnin. Svoje delo so najbrž opravili 'v največji naglici, kajti v lokalu so pustili vse vlo-milno orodje. Medtem ko je te vlomilce zamikal denar, Se je druga skupina odločila raje za sladkarije. Vlomila je v slaščičarno v Pasaži Fenice 4, ki je last 39-letne Darie Ma-strocinque por. Dorligo. Odnesli so okrog 70 škatel bombonov, piškotov in drugih sladkarij. Prosvetno društvo Slovenec iz Boršta čestita odborniku in pevcu Stevu Zaharju in njegovi ženi Sonji ob rojstvu drugoro-jenke, kateri želi obilo zdravja in sreče. Kraški pust 73 V torek, 6. t.m. je bil na Opčinah sestanek vseh kraških vasi, ki se pripravljajo na «Kraški pust 73» Potekal je v živahnem vzdušju, saj gre za vesel dogodek, ki pa mora biti pripravljen z vso resnostjo in globokim čutom odgovornosti. Letos se je že odzvalo 12 vasi. Novinci na «Kraškem pustu» naj bi bile vasi Praprot, Samatorca in Šempolaj. Zato je treba pohvaliti mladino teh vasi. ki se je z navdušenjem odzvala vabilu glavnega odbora. Prav bi bilo in tudi vsi si želimo, da bi pristopile tudi vasi kot so Nabrežina in Bazovica. Moči in delavne sposobnosti gotovo jim ne manjka. _ Zelo je tvegano govoriti o načrtih posameznih vasi. To so skriv nosti, ki jih niti Interpool ne bi odkrila z lahkoto. Gotovo je le to, da bo letošnja povorka pestra, duhovita, krajevni in svetovni dogodki bodo imeli svoj odziv. Ne bo pozabljen problem našega Krasa. Poseben poudarek je bil izrečen glede podpore iz javnih sredstev. Vsi so se strinjali, da «Kraški pust* nima po zamisli in po dokazanih sposobnostih nastopajočih vasi z dovršeno izdelavo vozov nobenega bližnjega enakovrednega tekmeca. Glavni odbor je natisnil priložnostne razglednice, zamisel predsednika odbora dr. R. Hlavatyja. ki bodo pričale o tem pustnem dogodku. Na povorki bodo sodelovale godbe na pihala. Odbor si prizadeva, da bi imeli tudi letos v gosteh kako priznano pustnj skupino. Nadalje pripravlja teden domačih gostilničarjev in vabi vse zainteresirane, da se pripravijo. Ta zamisel je imela lansko leto lep uspeh, treba pa jo je še bolje pripraviti. Sestanek se je zaključil v veselem vzdušju, znax resnosti in marljivosti našega človeka, največje jamstvo za prodoren uspeh letošnjega pustnega sprevoda. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NAMIZNI TENIS SAMO SE KORAK DO FINALA Odličen start Nabrežink na državnem prvenstvu Nepričakovani gladki zmagi nad nevarnima ekipama Parioli in Regaldi Dr. Capaccioli član Osrednjega odbora za promet Ravnatelj deželnega odborništva za promet dr. A. Capaccioli je bil na predlog predsednika deželnega odbora Berzantija imenovan za člana Osrednje komisije za promet pri Italijanskem avtomobilskem klubu. mala Ovzaške *—(mitrama Predpust s klobasami, zeljem, krofi, ni dovolj: so še valčki in polke NA NOVIH PLOŠČAH! sTFIIEo ZLATI ZVOKI bratje AVSENIK PESEM DOLINE ansambel ŠTIRJE KOVAČI SPOROČA! SVOJIM CENJENIM STRANKAM, DA SE NADALJUJE POPOLNA RAZPRODAJA zaradi obnovitve prostorov po še bolj znižanih cenah v Ulici Vidali št. 2 PARMA, 10. — Izreden in povsem nepričakovan podvig Miličeve in Vesnaverjeve: v prvih dveh srečanjih sta gladko odpravili rimsko ekipo Parioli in nato Regaldi iz Novare s čistim 3:0. Naši predstavnici sta zaigrali zanesljivo in trdno uverjeni v zmago. Rezultat seveda ni izostal. V prvem srečanju sta imeli krasovki pred seboj Rimljanki Piccinijevo in Filippetti-jevo, s katerima sta decembra lani enkrat zgubili, drugič pa zmagali s tesnim 3:2. Tokrat je bilo drugače, saj sta naši igralki prepustili nasprotnicam le en set. Tudi drugo srečanje je bilo podobno prvemu, saj je bilo že po začetnih udarcih jasno, da bo prvo mesto pripadlo Krasovi dvojici. Izidi: KRAS — PARIOLI 3:0 Milič — Piccini 2:1 Vesnaver — Fiiippetti 2:0 Milič in Vesnaver — Piccini in Fiiippetti 2:0 KRAS - REGALDI 3:0 Vesnaver — Bertoncello 2:1 Milič — Brustia 2:0 Vesnaver in Milič — Boca-le in Brustia 2:1 Tik pred zaključkom strani smo dobili še tretji rezultat: Sokol — CSI Milano 3:1. Sonja Milič je premagala z 2:0 obe nasprotnici, Parolini in Resemini, medtem ko je Vcsnaverje-va izgubila z 2:1 proti Parolinijevi. Nabrežinski par je nato zmagal z 2:0 v igri dvojic. S. ,T. KOŠARKA ‘ V tekmi I. jugoslovanske zvezne košarkarske lige je v Zagrebu Lokomotiva premagala Željezničar a Sarajeva s 105:92 (55:35). * * * V 3. povratnem kolu mladinskega košarkarskega prvenstva je v Gorici domači Tigers premagal Bor z izidom 63:55 (28:25). PARIZ, 10. — Francoska državna reprezentanca je presenetljivo premagala ekipo Ali Blaeks z rezultatom 13:6 (10:3). To je bila zadnja tekma novozelandskega moštva v letošnji turneji po Evropi in obenem prvi poraz v srečanju z državno reprezentanco. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes v pripravah za bodoča mednarodna srečanja v Splitu po zelo neučinkoviti igri napada zaigrala neodločeno 0:0 s splitskim Hajdukom, ki je nastopil s štirimi rezervnimi igralci. UMETNOSTNO DRSANJE KoLN, 10. — Vzhodna Nemka Christina Errath je osvojila naslov evropske prvakinje v umetnostnem drsanju- Komaj šestnajstletna predstavnica NDR je na končni lestvici prehitela Angležinjo Scott in Američanko Itan. Italijanka Cinzia Frossi je osvojila dokaj skromno deveto mesto. V SMUKU ZA SVETOVNI POKAL Spet zmaga Annemarie Proll Izreden podvig Italijank Spremenljive snežne razmere so odločilno vplivale na končni vrstni red ST. MORITZ, 10. — Po pričakovanjih je Avstrijka Annemarie Proll osvojila prvo mesto tudi na zadnjem smuku za letošnji svetovni pokal in tako poleg naslova dosegla še izreden rekord: zmago na vseh letošnjih smukih. Bolj kot rezultat sam, ki je bil precej logičen, je bilo v tem tekmovanju zanimivo slediti obnašanju raznih smučark, saj bo tu na sporedu drugo leto svetovno prvenstvo. Mnogi so menili, da bi edino na tej progi lahko kdo ogrožal premoč Prollove, rezultati pa žal niso merodajni, ker so bile snežne razmere precej spremenljive in so močno vplivale tudi na lestvico prvih desetih. Zgodilo se je namreč, da so v najboljših razmerah tekmovale smučarke tretje jakostne skupine. Tega so se najbolj okoristile presenetljive Italijanke, saj je Claudia Giordani zavzela izjemno 5. mesto, Hofner-jeva pa je bila 9. V ospredje so se prerile tudi manj poznane Eberle, Schneider in Schroll, najnevarnejša nasprotnica Prollove pa je bila Ingrid Gfollner, ki je startala z visoko številko 28. Jugoslovanke so tudi tokrat izostale. Vrstni red: 1. Anne Marie PrSll (Av.) 1’58”09 2. Ingrid Gfollner (Av.) 2’00”46 3. Wiltrud Drexel (Av.) 2’01”35 4. J. Rouvier (Fr.) 2’01"38 5. C. Giordani (It.) 2’01”85 6. S. Eberle (Av.) 2-02”15 7. B. Schroll (Av.) 2’02”21 8. R. Schneider (Švi.) 2’02”48 9. P. Hofer (It.) 202”50 10. B. Totschnig (Av.) 2’02”70 19. P. Siorpaes (It.) 2’04’'39 23. C. Tisot (It.) 2’05”11, 46. Pikan (Jug.) 2’10”94, 48. Jež (Jug.) 2T3"41 Hlinili im im iiiiii n mi n mimiiiiiiiimiiiiiiuiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiti umih mifttiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii im iiiiiiiui mi ODBOJKA SINOČI IN DANES PRVE TEKME Tudi dve slovenski šesterki v prvenstvu 1. ženske divizije Naše barve bosta v tem tekmovanju branila Bor in Sloga Pričeli so se spopadi za točke tudi pri odbojkaricah v L diviziji. Ker je bila nekoliko skrčena C liga je letos v tej konkurenci nekoliko več zastopnikov, ki so porazdeljeni v dve skupini. Za nas pa je prav gotovo boli važna skupina A, kjer sta bili vključeni tudi dve slovenski šesterki Sloga in Bor. Obe naši ekipi pa sta novinki v tej konkurenci. Odbojkarice Sloge so v preteklem prvenstvu izpadle iz tretje lige. Bor pa je po lanskem uspešnem igranju v 2. diviziji napredoval v višjo ligo. Ostale štiri ekipe v tej skupini so še: ASF.JR iz Čedada, Torriana iz Gradišča, PAV Dormisch iz Vidma ter Azzurra iz Gorice. Prvenstveni spopadi bodo izred no izenačeni, ker vsaj na papirju ni izrazitih favoritov. V naprej pa bi dali, glede na preteklo prvenstvo rahlo prednost Slogi in ekipi PAV Dormisch iz Vidma. Slej ko prej pa ne gre podcenjevati niti Azzurre, ki lahko vsem prekriža račune. Za mlade borovke, na čelu s Kalanovo in Pahorjevo, pa je edini cilj v tem prvenstvu r.abi rar.je izkušenj na poti k prvi ekipi. Po vsej verjetnosti niti «plave» ne bi smele odigrati podrejene vloge. V drugo sKupino je bilo vključenih tudi šest ekip in sicer: AGI Gorica, Don Bosco in Lioertas v Pordenona, videmski Porzio ter In-ter in Julia iz našega mesta. Koledar prvenstvenih tekem skupine je naslednji: 1. kolo (10. in 11.2.) Sloga — Torriana ASFJR — Bor PAV Dormisch — Azzurra 2. kolo (17. in 18.2.) Bor — PAV Dormisch Torriana — ASFJR Azzurra — Sloga 3. kolo (24. in 25.2, J ASFJR — Sloga PAV Dormisch — Torriana Bor — Azzurra 4. kolo (3. in 4.3.) Torriana — Bor Sloga — PAV Dormisch Azzurra — ASFJR 5. kolo (10. in 11.3.1 PAV Dormisch — ASFJR Bor — Sloga Torriana — Azzurra POVRATNI DEL 6. kolo (17. in 18.3.) Torriana — Sloga Bor — ASFJR Azzurra — PAV Dormisch 7. kolo (24. in 25.3.) PAV Dormisch — Bor ASFJR — Torriana Sloga — Azzurra 8. kolo (31.3. in 1.4.) Sloga — ASFJR Torriana — PAV Dormisch Azzurra —- Bor 9. kolo (7. in 8.4.) Bor — Torriana PAV Dormisch — Sloga ASFJR — Azzurra < 10. kolo (14. in 15.4.) ASFJR — PAV Dormisch Sloga — Bor Azzurra — Torriana Hud poraz borovk Bor — Alzano 0:3 Okrnjena postava Bora je doživela v Villi D’Ale pri Bergamu pekoč poraz s 3:0 (15:3, 16:14, 15:5). Razen v drugem setu, ko so že vodile z 10:1, so bile borovke negotove in niso uspele predvajati svoje običajne igre, ki sloni predvsem na napadu. Pri tem pa moramo omeniti, da so danes manjkale tri ključne standardne igralke, kot so Furlaničeva, Pečarjeva in Bolčinova. Pozitivna nota tekme je zelo dobra igra mlade Jev-nikarjeve, ki je bila vseskozi najboljša med borovkami. Corridoni — Sokol 3:0 (18:16, 15:12, 15:9) Kljub dobri igri je ženska odbojkarska Sokolova ekipa doživela zopet čisti poraz 0:3, čeprav so bili seti zelo izenačeni. V prvem setu je povedla gostujoča ekipa 5:0, Na-brežinke so izenačile in povedle 14:11, tu pa se jim je zataknilo in po petih menjavah servisa so izgubile 18:16. Isto se je dogajalo v drugem setu, najbolj napet pa je bil morda tretji z izredno velikim številom menjav servisa. Po tej tekmi je Sokol sam na repu_ lestvice, vendar pa po igri sodeč bi se moral kaj kmalu povzpeti nekoliko više. Nabrežinke so nastopile v postavi: Zidarič, Rebula, Legiša, Kralj, Colja, Petelin, Ban in Lukša. Tekmi je prisostvovalo številno občinstvo (skoraj 150 gledalcev), vendar pa je bila večina iz Šempetra ob Soči, saj so se domači navijači zabavali na družabnem večeru v nabrežinski dvorani. Morda je tudi to pripomoglo k tako čistemu porazu. saj so bile Tržačanke izločene iz konkurence za. prvo mesto po nesrečnem porazu z UGSS. Če bi bil v tem zadnjem nastopu zmagal Bor, bi s tem omogočil prav Slogi osvojitev končnega prvega mesta. Uvodni razpleti mestnega derbija so bili še kar obetavni za slovenske zastopnice. Z zanesljivo igro v obrambi in organiziranim napadom so nasprotnice spravite v zadrego. Po vodstvu 7:4 pa ni šlo več tako gladko naprej. Ko je prišla na servis Detela se je stanje na igrišču povsem spremenilo. Bo-rovkam ni in ni šlo več tako dobro do rok. Prišlo je do nenadnega in povrhu še nepopravljivega preobrata, ki je v precejšnji meri o-lajšal nasprotnicam pot do prve delne zmage. Skoraj zrcalno podoben je bil tudi drugi niz, ki se je razlikoval od prvega le toliko, da je Bor osvojil dve točki manj. V drugi tekmi tega prvenstva je UGSS premagal Breg B z 2:0. G. F. Lestvica svetovnega pokala: 1. Proll (Av.) 250 2. Kaserer (Av.) 133 3. Rouvier (Fr.) 103 4. Mittermaier (Zah. Nem.) 100 5. Drexel (Av.) 98 Končna lestvica za smuk: 1. Proll (Av.) 125 2. Drexel (Av.) 86 3. Rouvier (Fr ) 73 NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Visoka zmaga Adrie Adria — Bilje 6:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Cotič, 1:1 Piščanec, 2:1 S. Frančeškin, 3:1 Jerončič, 4:1 Cotič, 5:1 S. Frančeškin, 6:1 Benedetič. ADRIA: R. Silič, (Leban, Bagi), Marvin, Rebec, Cotič, Ivčev, Benedetič, (E. Silič), Fornazarič, Jerončič, (Čargo), Petrovčič, (Peršo-lja), S. Frančeškin, (Bagi), Uršič, (J. Frančeškin). BILJE: Fratnik, Černe P., (Komel), Rusjan, (R. Devetak), R. Uršič, Vižintin, (Bitežnik), Marušič, (R. Jerončič), E. Devetak .(Nemec), A. Černe, Piščanec, Hlede, Zarič, (Locatelli). Domači nogometaši so se morali kar pošteno potruditi, da so strli odpor žilavih vrstnikov iz sosednih Bilj, ki tekmujejo v primorski ligi. Mirenei so imeli sicer od začet; ka pobudo, vendar niso našli poti skozi dokaj strnjeno obrambo Bi-ljencev, ki so tudi večkrat nevarno napadli. Tako smo v tem delu zabeležili le izreden gol Cotiča, ki je streljal z levo nogo, žoga pa ie v diagonali najprej zadela prečko in se od tam odbila v mrežo. Tudi Stojan Frančeškin je enkrat izvrstno udaril z glavo, vendar je žog® zletela le v vratnico. Po odmoru se podoba na igrišču ni spremenila, prišlo pa je celo do izenačenja. Stari «mojster» Piščanec je iz prostega strela poslal žogo preko zidu naravnost v levi kot Lebanovih vrat. Domačini so rešili čast v zadnjih dvajsetih mi' nutah, ko so nasprotnika popol' noma nadigrali. Kljub temu smo dobili vtis, da bo moštvo Bilj 1 dobljenimi okrepitvami precej močnejše kot jeseni in lahko pričakU' jemo, da bo spomladi igralo eno vidnih vlog v primorski ligi. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da so v Biljah uspeli zbrati veliko število igralcev (nad dvajset, če upoštevamo, da so na tekmi z Adria manjkali Gorjan, Rosič, Tomšič« Trampuž in drugi). B. P- Odboj k /t : y • i \ FIRENCE, 10. — Domači Rut je v drugem kolu pokala pokal« prvakov presenetljivo gladko p« magal poljskega predstavnika A2 Oisztyn s 3:0 (10, 12, 13). V drui tekmi je madžarski Csepel premi gal Rapid Bukarešt prav tako 3:0 (11, 14, 10). Ruini vodi s točkami, pred Csepelom in A2 (2 točki). * * # Rezultati 6. kola povratnega del italijanske odbojkarske 1. lige: Minelli - CUS Piza 1:3 3:0 3:1 1:3 Are Linea — Gargano Lubiam — Casadio Virtus — Brumi ..m..,..,............................... ZA SREČANJE Z OLIMPIJO V DOLINI V torek bo znane uradno moštvo Pri sestavi ekipe bo odločilna nedeljska igra izbranih igrale* PRVENSTVO MLADINK V poslednji tekmi OMA premagala Bor BOR —OMA 0:2(9:15,7:15) BOR: Lapornik, Bizjak, Božič, Rauber, Jevnikar in Praše!j. OMA: Balbi, Cek, Detela, Goi-na, Puzzer, Tenze, Amadei in Giu-rini. Sodnik: Rovetti; zapisnikar: Pi-tacco. Tudi povratno srečanje so odbojkarice OMA odločile v lastno korist. Že pred pričetkom srečanja je bilo več kot jasno, da bodo imele nekoliko olajšano pot do zmage, ker so borovke nastopile okrnjene. Po tej zmagi je OMA končni zmagovalec skupine in se bo srečala z Bregom v tekmi za pokrajinski naslov. V petek zvečer je Bor i-gral bolj v korist Sloge, kot lastno, Priprave za prijateljsko nogometno tekmo, ki bo v sredo na dolinskem igrišču, se mrzlično nadaljujejo. Igralci, ki so bili izbrani v tržaško slovensko reprezentanco, se vestno pripravljajo, odločilne pa bodo jutrišnje tekme, ko bodo kandidati morali pokazati, v kakšni formi so. Seveda bodo skušali vsi zaigrati najbolje, da ne bi bili v zadnjem trenutku izključeni s seznama najboljših. Logično je, da bi vsakdo rad nastopal v izbrani ekipi, ki se bo pomerila z ljubi jan-s.ko Olimpijo, jugoslovanskim prvoligašem, ki se te dni pripravlja na prihodnje tekme na istrski obali. Sestavljavca tržaške slovenske e-kipe imata te dni polne roke dela, saj morata urediti razne podrobnosti, da bi bil nastop naših nogometašev čim boljši in bi se res izkazati proti tako znanemu nasprotniku. Kozina in Rupel sta napravila, kar je bilo v njunih močeh, da bi pri-' šli v poštev res najboljši slovenski nogometaši in sta tako prebrskala vse klube od prve do tretje kategorije. Seveda, so levji delež prispevali naši drugoligaši. ne manjka pa niti igralcev iz nižje lige. Imena, ki so jih prireditelji objavili, niso še dokončna, saj se prav lahko zgodi, da pride do kakšne spremembe, saj čaka naše nogometaše naporna nedelja. Dokončen seznam nastopajočih bo znan v torek, po posvetu, ki ga bodo imeli vsi 1 zvani igralci in tehnično vods1 jutri zvečer ob 20.30 v Bazovišk* domu. Zaenkrat so bili povabljeni nash nji nogometaši: Dolia (Aurisi« Čermelj, čuk, Favento, Grabo« Rodella, Race. Vižintin (vsi Brač Purinani (Libertas TS). Frand« (Toriana), Gombač (Union), (Vesna), B. Grgič, V. Križman^ Žagar (Zarja). Bukavec, Praš1-Rustja. Štoka, Štrekelj in TraroP (Primorje). . RAPJ Danes v Šfandrežu Juvenlina-Cividalcse Danes se na štandreškem obeta zelo zanimivo srečanje « Juventino in Cividalesejem, h1 • trenutno na prvih mestih in se bori za vstop v višjo j” Igra bo vsekakor zanimiva tud1 agonističnega vidika, ker so v vem delu prvenstva Štandrežci P magali Cividalese v Čedadu z lom Sirka. Za to tekmo je trener Culot sj* cal sledeče igralce: Plesničar. ^ nut, Faganel, Tomažič, Paulin. L kuc, Sirk, Marvin, Ferletič, M1 baj, Uras, Filiput, Montico.