Xl.n«tnlk. * V Gorici, dno i. junija 1!03. 23 Številka Izliajn vsaki četrtek nb 11. url dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša ta celo leto krone, ra pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne ta celo leto 3 krone, za pol leta K l>r>G Za Nemfijo je cena listu 5 K, za dru^e dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništtfoT^Oorid, dvorlSče sv. Hilarij« Itev. 7. Narofnino in naznanila sprejema upravnlStvo v Gorici, SemeniSka ulica 5.10 Posamezne številke se prodajajo v tolia-karnali v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskeni bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Za brate Hrvate! Dogodki, ki so se nedavno vršili na Jlrvalskem in ki še danes niso popolno končani, razburili so bralski hrvatski narod ne le v banovini, ampak ludi v sosednjih deželah iii’ celo v Ameriki. Naravno je, da Slovenci kol najbližji bralje Hrvatov, oziroma kot isti narod ž njimi, ne moremo biti mirni in brezčutni, ko se jim kratijo narodne pravice in se ljudstvo sili do javnega odpora. V Trstu, v Ljubljani, v Celju so Slovenci na javnih shodih izrazili svoje sočutje s trpečimi brali Hrvati ter svoje ogorčenje nad kršenjem ustave in zakona, ki se širi v domovini hrabrih hrvatskih junakov, starodavnih braniteljev Avstrije in vladajoče hiše, trdnih stebrov, ki so zadržavali navale krutega Turka na krščanske države. Tudi goriški Slovenci ne smemo zaostati v tako važnem trenotku, v tako pomenljivi zadevi, marveč moramo — pozabivši domači prepir — dati vsaj izraza svojim čutom, ko nam ni mogoče, da bi bratom pomagali drugače. V to svrho sklicuje podpisano najstarejše slovensko politično društvo na Goriškem, ki razteza svoje delovanje po vsi deželi, izreden javen občni zbor na dan 7. junija ob 4. uri popoldne na dvorišče „Kindijske zadruge** v St. Petru pri Gorici, z;i slučaj slabega vremena pa v pritlične prostore iste zadruge. LISTEK. Skalnica. Psalmi v čast M. D. svetogorski. Tam po Skalnici Marija se sprehaja, rožce zbira pa jih Jezusu podaja. So-li rožce te vijolice dišeče, ali zvončki, ali lilije goreče? Niso rožce te vijolice dišeče, niti zvončki niti lilije goreče! So-li nageljčki, marjetice, zlatice ali nežne „nepozabime“ cvetlice? Niso nageljčki, marjetice, zlatice, niti nežne „nepozabimeu cvetlice! To molitve romarjev so, vzdihi vroči, solze gorke, ki spokorni rod jih toči; trdni sklapi, čednosti in dobra dela, ki na Skalnici so v Bogu se spočela. In ljubezen i3ožja, ki je neminljiva, „nepozabime“ je cvetka ljubeznjiva ! To so tiste rožce, ki Devica sveta po zeleni gori Jezusu jih spleta! Pridite Marijo hvalit vsi narodi: Z Jezusom češčena na vse veke bodi! Egidij. Ker se je nadejati, da bo udeležba vsestranska in mnogoštevilna, meni podpisano društvo, da bi bilo umestno, ako se ob isti priliki omenijo tudi nekatere domače zadeve, o katerih ni različnega mišljenja med narodom. Zato je določilo občnemu zboru naslednji dnevni red: 1. Dogodki na Hrvaškem; 2. Slovensko vseučilišče; 3. Srednje in ljudske šole v Gorici; 4. C,kr. kmetijska družba v Gorici. V smislu § 14. zakona z dne 15. nov. 1807. o društvih, se smejo udeležiti razprave o navedenih predmetih društveniki in vabljeni gostje. Ncdruštvcniki, ki bi hoteli govoriti, naj se oglasijo do vštevši sobote pri društvenem predsedništvu, da se jim po možnosti dopošljejo vabila na osebo. V Gorici, 1. junija 1903. Društvo „Sloga“. ProtM« gonja na Francoskem. FramaBoni in njih hlapci obhajajo zmagoslavje na Francoskem. Francoska vlada z vso krutostjo izvaja sklenjeni zakon proti katoliškim redovom. Z vojaško silo tirajo menihe in redovnice, ki so vse svoje življenjo posvetili Bogu in bližnjemu, iz tihih samostanskih zidov. Sinovi in hčere Francije zapuščati morajo svojo domovino ter v tujini iskati zavetja. Na vse pretege slavi lib. časopisje zmago framasonov na Francoskem. „Combes je rešil ljudstvo klerikalnih pijavk11, „kle-rikalizem bi bil uničil narodno premoženje francosko11, pišejo v enomer, in človek bi res mislil, da se bodo za Francosko zdaj odprli zlati viri, ko so se pregnali samostani. A količkaj resen račun nam kaže ravno nasprotno. ii tab. (Spisal M. Mihael je v.) (Dalje.) Se svojimi sosedi je živel Štefan v miru z malo izjemo. Nemški cesar Konrad II. bi si bil rad osvojil ob vzhodni meji (Ostmark) nekaj dežele. Z veliko skrbjo je Štefan opazoval bližajoči se vihar. Po vsej državi je zapovedal post in molitve, ter je sebe in svojo novo krščansko kraljestvo priporočil varstvu Matere Božje. Cesar Konrad II. je v poletju I. 1030. vdrl se svojo vojsko niz Donave do blizu reke Rabe (Gjur). Pot je vodila skoz goste, nepristopne gozde. Močvirje in široke reke so zadrževale vojsko. Kraji in ozemlje jim je bilo neznano in v kratkem času je nastala strahovita lakota v armadi, kateri je sam cesar načeloval. Nepremagljive težave so obdajale vojsko od vseh strani, še preje nego je videla sovražnika. Vsa sestradana nemška vojska se je morala vrniti; podvzetje se je posrečilo. Ogri pa to svojo čudovito rešitev pripisujejo Mariji prečisti Devici, trdeč tako-le : „V nem- Ako računamo, da porabi vsaki menih po 2 Iranka na dan, znaša to na leto 1168 milijonov frankov. Po uradnih poročilih je bilo preskrbljenih v teh samostanih 250000 bolnikov, starčkov in sirot. Ako se računa za zdržavanje vsakega izmed teh, za katere bo morala sedaj seveda država skrbeti, 500 frankov na leto, znaša to 125 milijonov frankov. V samostanih se jo zastonj šolalo 1,600.000 otrok. Ti padejo seveda zopet na državo. Če računamo šolske izdatke za vsakega otroka po 30 frankov na leto, nam da to vsoto 38 milijonov. K temu računa vlada sama že, da bo treba šolskih poslopij za 37 milijonov frankov. Ti stroški torej znašajo že 330 milijonov, kateri so ukradeni iz žepov davkoplačevalcev. O kakem dobičku torej ni govora. Pač pa pride k temu še občutna izguba celotnega narodnega premoženja. Izgnani menihi namreč niso tako neumni, da bi vse, kar so si pošteno pridobili, zapustili svojim preganjavcem, ampak za ustanovitev samostanov v inozemstvu neso precejšne vsote iz države. Tako z menihi Francija izganja tudi del svojega narodnega premoženja in obremenjuje ljudstvo. Tako torej brezverska francoska vlada in zbornica opravljati delo prostozidarskih beričev, ne menč se za gospodarsko škodo francoskega naroda. Delujeta res pra po načelu: Naša mora veljati, četudi v se hudič vzame. Da je pa na Francoskem prišlo tako daleč, temu so krivi največ katoličani sami. Med francoskimi katoliki ni nikake organizacije. Razcepljeni so v mnoge politične stranke, katerih vsaka zasleduje svoje posebne politične cilje, a na obrambo vere in cerkve ob tem pozablja. Ob vsakih i volitvah so francoski katoličani razdeljeni, ker jih razdvaja politično prepričanje, ter se celo drug drugega pobijajo. Glas sv. očeta, ki jih je pozival k skupnemu delovanja napram sovragom vere in cerkve, ostal je dosedaj glas vpijočega v puščavi. Ob takih razmerah je judom in framasonom lahko prodirati na volitvah. škem taboru se je na izvesten dan prikazal pred vsakem četovodjem en sel (pa ne sedanji ministerski predsednik „Szel“), ki je rekel, da je zapovedal cesar, naj se vrnejo čez mejo proti domn“. Tudi Štefan je to veroval, pa ni mogel preceniti pomena te čudovite zmage, marveč je ponudil Konradovemu sinu, mlademu kralju Henriku III., mirovne predloge, katere je la sprejel in tudi njegov oče pozneje potrdil. Kajti že 1. 1033. je šel Henrik na Ogrsko, da potrdi pogodbo. Mir, ki je od takrat uživala njegova država, je porabil Štefan v to, da naprave, katere je ustanovil v blagor države in cerkve, čedalje bolj vtrdi. Še eno trdo skušnjo je imel kralj prestati. Njegov nadepolni sin Kmerih je doraščal pod izvrstnim vzgojiteljem Gerhardom v ver-sko-nravno vzgojenega mladeniča. Ali neki dan ga raztrže merjasec na lovu, zadnjega Štefanovih sinov. On je torej imenoval sina svoje sestre in doža Otona Urseola, ki je nosil ime svojega hrabrega starega očeta Petra, za svojega naslednika. Pri tem je Štefan hotč prezrl štiri moške mlajše iz Arpadove hiše: Vazu-love sinove: Andreja, Bela, Leventa in Ta needinost in politična, nedelavnost francoskih katolikov je vzrok, da v francoski zbornici neomejeno gospodujejo framasoni in njih podrepniki, da tako nastopajo proti cerkvi, dasi s tem narodu provzročajo veliko gospodarsko škodo. Protiverska gonja francoske zbornice in vlade nam jasno dokazuje važnost političnih volitev. Dogodki na Francoskem so slednjemu krščanskemu možu glasen opomin, da mora kot katolik vedno in ob vsaki priliki vršiti svojo volilno pravico. Kar se godi na Francoskem, more se goditi tudi pri nas. Saj vsi liberalni listi, ne izvzemši slovenskih, izražajo svojo srčno željo, da bi enkrat tudi v Avstriji vprizorili proticerkveno gonjo. Zato pa je vestna dolžnost, da slednji katoliški mož odda svoj glas le možem, ki so prešinjeni verskega duha. S tem varuje koristi svoje vere, pa tudi svojo lastno gospodarsko korist, kakor nam dokazuje zgled Francije. Naša nepolitična društva kvišku in skupaj! n. Govorimo o ^Čitalnicah, bralnih društvih, izobraževalnih, podpornih" in sličnih društvih te vrste. Njih posebna naloga je, da nesejo med ljudstvo pošteno izobrazbo in užigajo demokratično stanovsko zavest. Društvo, katero to vrši, res v z g o j u j e svoje č 1 a n e, da se zavedajo dolžnosti in pravic svojega stanu. In čeprav lahko društveniku še marsikaj druzega manjka, da ni cel mož na svojem mestu, vendar po dobri društveni vzgoji je en kos moža več v njem. Rekli smo zadnjič, da treba, da se društva te vrste zberejo okoli skupnega središča, katero je naša „kršč. socijalna zveza" v Ljubljani. Zakaj to ? Prvidobiček od zvezebo zavest, da nas je veliko in da smo torej močni. Ako se vzbudi križem slovenskih dežel zanimanje za enega bratovega sina. Velikaši so pripo-znali Petra in se mu poklonili, med tem ko so Arpadovci radi tega ustavili ogrsko državo. Štefan je umrl dne 15. avgusta I. 1038. na praznik vnebovzetja Marije Device, kateri v varstvo je on v svoji resnični pobožnosti izročil sebe in svoje ljudstvo. Njej je tudi v svojem stolnem mestu (Stolni Biograd) sezidal krasno cerkev, v kateri je tudi pokopan. Ogri so praznovali spomin na svojega prvega, toliko zaslužnega sv. kralja vsako leto 20. avgusta; 1. 1687. pa je prestavil papež Inocencij XI. ta praznik ni dan 2. septembra (kakor stoji ta god tudi v brevirju), in to v spomin na zapetno osvojitev Bude (Ofen) od Turkov. Žal, da krasne cerkve Matere Božje v Stolnem Biogradu ni več. V vojaki so jo Turki razstrelili v zrak. Ali bolj stalen je spomenik, ki si ga je postavil sv. Štefan v svojih postavah. To je bila pač silno velika naloga, katero si je postavil kot krščanski vladar, navdihnjen pravega duha sv. krščanske vere: Prvič je on odvadil svoje ljudstvo od nestalnega nomadskega preseljevanja; potem si je prizadeval poblažiti je, da onim, ki so kr- »Zvezo11, v kratkem bo 2()0 in več društev v njenem okrilju. Mar ne povzdigne otrplega srca pogled na tako številno armado mladih ljudi, ki si prizadevajo za izobrazbo in krščanske demokratične vzore? Vnanji dokazi te zbrane moči bodo zvezni shodi, kateri se bodo sklicevali na raznih krajih naše domovine. Ti shodi bodo mnogostransko koristili, netili bodo društveno življenje, sejali seme novim društvom, budili ponos društvenikom — zlasti pa bodo Sola za tiste, ki imajo dobro voljo, kako društva ustanovljati, voditi in jim vzdrževati življenje. Kdor je bil na lanskem zboro-vunju nepolitičnih društev v Ljubljani in zdaj opazuje gibanje po Slovenskem, mora reči, da ne trdimo preveč. Veselo je gledati, da se porajajo nova društva, šo bolj veselo skoraj, da se dramijo stara. Društva, na vas je, da vam zopet ne poide življenje: dajte „ZveziM moč, da bo prirejalu vsako leto skupna zborovanja in še na druge načine skrbela, da se vašo življenje ohrani, pomnoži in spo-polni! To moč jej daste s tem, da pristopite k njej kot člani in se podvr-žete njenim tozadevnim določbam. Kadar bo »Zveza11 močna dovolj, bo hitela postaviti nadzornika, kateri bo potujoč nadziral društva in ob teh prilikah izkušal odpravljati napake, katere ovirajo življenje, in nasvetoval no-močke, kateri bi društvo spopolnili. Čeprav bo to nadzorovanje »Zvezo11 precej stalo, vendar naj bi društva dajala tisti vso mogočo podporo, da I i se, izvršila ta res potrebna stvar. — Do tačas pa kolikor toliko nadomeščajo nadzorovanje vsakoletna poročila, katera morajo članice vpošiljati „Zveziu o svoji uredbi in svojem delovanju. Vsaj ta čas si bo odbor nekoliko izprašal vest, ko bo treba pisati poročilo, in morda sklenil popraviti to in ono. Ko bodo društva spojena sč„Zvezou, so bodo približala tudi med seboj. Marsikaj dobrega in lepega se bo presadilo iz enega društva v drugo. Govorniki različnih društev si bodo med seboj pomagali ter si delo lajšali. In »Zveza11 samo bo svojim članicam od časa do časa poslala dobrega govornika. »Zveza11 je začela izdajati na platnicah svoje »knjižice11 tudi vestnik o društvih, ki so pristopila k njej. Ta razgled na življenje v bratskih društvih je izpodbuden in podučen. Posebno velikega uspeha v tem oziru upamo od »Koledarčka11, ki ga misli izdajati »Zveza11. Skratka rečem: ako hoče društvo spati, lahko spi brez vsake »Zveze11; ako pa hoče čvrsto delati in se izpopolnovati, bodo voditelji sami najbolj čutili potrebo, osloniti se na »Zvezo11, katera jih bo podpirala se zgledom, podukom, svetom in dejanjem. Zato poživljamo vsa krščanska nepolitična društva, da se pridružijo »Zvezi11. Tako bodo vsaj združena slovenska nepolitična društva predstavljala nekako združeno Slovenijo. Resoluciji županov in podžupanov ajdovskega okraja in njih povabljencev. Na shodu, katerega so imeli dne 21. maja na Goričici pri Rebku župani in podžupani ajdovskega okraja in njih povabljenci, sta bili vzprejeti ti-le dve resoluciji: ščanstvo le prisiljeni sprejeli (od tod mu pravijo Hrvatje »kralj sabljar11), se isto vglobi v srca, kakor vse to zahteva pravo in nravoslovje ali krščanska nrav. Stefan je to nalogo sijajno dovršil. V svojih postavah, kakor v vsem, se je držal duha krščanske vere. Kralju je pri tem pomagal državni svet. Kraljevo oblast pa je spodobil po oni rimsko-nemškega cesarstva. Le na nekaj ni mislil ali je pa pozabil na ta blagor, katerega ni zapustil ali ni dal ta prvi veliki kralj Ogrske svojemu ljudstvu. Namreč glele nasledstva ni on napravil nobenih pismenih naredb in tako je ta nedostatnost dednega reda pozneje pahnila državo v mnoge osode-polne vojske. Ko bi imel sedanji samostalni ogrski narod le nekaj duha svojega pravega, res velikega in svetega kralja Štefana, gotovo bi se ne godile te njih državo in Avstrijo obenem slabeče homatije v njih državnem zboru, a še manj pa bi tlačili njim enakopraven hrvatski narod, kateri mora šiloma braniti svojo svobodo in pravo. Pa pravica mora zmagati prej ali slej I L Naš deželni zbor, našo c. kr. kmo-tijsko društvo in menda vsi občinski za-stopi vinorodnih pokrajin naše dežele, so se že izjavili proti tako znani vinski klavzuli v avstro - italijunski trgovinski nagodbi ter so odločno zahtevali, naj se v varstvo avstrijske vinorejo povekša carina italijanskim vinom, ki se uvažajo v Avstrijo. Samo naša trgovinska in obrtna zbornica je nedavno povzdignila svoj glas v nasprotnem zmislu — dasi dobro pozna težnje in mišljenje vseh vinorejcov cele dežele, katerim je prizadela vinska klavzula smrtni udarec. Sklicuje se na vse razloge, ki so se od merodajnih strani do zdaj že navedli proti vinski klavzuli, izjavljamo na zaupnem shodu zbrani občinski zastopniki vipavsko doline, da ostro obsojamo mnenje, ki ga je v tej zadevi izjavila trgovinska in obrtna zbornica goriška in da se z vso odločnostjo zavarujemo proti eventualnim posledicam takega nepremišljenega glasu, o katerem nasprotno pričakujemo, da ga cesarska vlada obsodi kot politično strankarsko izjavo, naperjeno v škodo našim najvitalnišim interesom. Vipavska dolina, Brda, Kras in vse vinorodne pokrajine goriško-gradiške gro-fovine, katere brilko občutijo pogubne nasledke vinske klavzule, zanašajo se prav za trdno, da pri obnovljenju mednarodne nagodbe izgine iz nje dotično določilo in se nikdar več ne povrne. Pri Rebku, 21. maja 1903. U. Visoki c. kr. dež. šolski sveti Na zaupnem shodu županov in podžupanov pri Rebku dne 2. febr. t. 1. se je razpruvljato vprašanje o izboljšanju gmotnega stanja ljudskih učiteljev na Goriškem in se je koncem razprave sprejela resolucija, naj vlada zabrani potrditev načrta zakona, sprejetega v zadnjem deželnozborskem zasedanju, po katerem bi se večji stroški, ki bi jih prizadelo nameravano izboljšenje učiteljskih plač, zalagali z dokladami k izravnim davkom. Razprava je bila sicer živahna, ali vseskozi dostojna; pripoznala se je v obče primerjenost in potreba zboljšanja učiteljskih plač, a z ozirom na ogromno obložbo, katera davi po celi naše deželi obdačence, izrazil je zbor, da v sedanjem gospodarskem položaju ni mogoče prenašati viših doklad, katere bi v kratkem izmolzle in ugonobile i posestnika i obrtnika; zato naj bi bo zajela sredstva za povikšanje učiteljskih plač iz drugih virov in v prvi vrsti naj bi pripomogla v to država. Tekom živahne razprave se je govorilo tudi o sedanjem učiteljstvu na Goriškem in o njegovem delovanju. Županom in podžupanom — med katerimi so tudi udje krajnih šolskih svetov in c. kr. okrajnega šolskega sveta — je pač ' dovoljeno, da med seboj pri zaupnem shodu izrazijo svoje mnenje o vsem tem, kar se tiče naših ljudskih šol — vštevno sposobnost in delovanje učiteljev. A vse, kar so posamezni govorniki o tem opazili, je bilo le splošno govorjeno, in le drezanje nekega prisotnega učitelja je izsililo morda kako pikro opazko, ki pa tudi ni bila osebno žaljiva za nikogar. Sploh so se deležniki skrbno ogibali vsake osebne žalitve. Na to je »Soča11 v pridjani prilogi svoje 27. številke z dne 4. aprila 1903. priobčila »Izjavo11 odbora ajdovske podružnice učiteljskega društva za goriški okraj _ formalno sklenjeno v seji dne 26. februvarja, v kateri se ta odbor, ki je sestavljen iz ljudskih učiteljev našega okralja, surovo zaganja v osebo našega spoštovanega tovariša, gospoda Josipa Vidmarja, župana lokavškega — ter je s tem krvavo žalil ne samo njega, ampak nas vse, kateri smo se deležili zaupnega shoda, na katerem smo po svoji najboljši vesti in po svojem popolnem prepričanju sklenili resolucijo, kakoršna odgovarja dejanskim razmeram našega okraja in dobro poznanim namenom našega ljudstva. Tej oficijelni izjavi učiteljskega društva sledili so še veliko suroveji napadi iz učiteljskih krogov v poznejih številkah »Soče“ in »Slov. Naroda11, kateri dokazujejo le prejasno, da sodba o nekaterih naših učiteljih — ki se je izrazila na našem zaupnem shodu — ni bila nikakor neopravičena, pa tudi ne preostra. Zato izjavljamo župani in podžupani ajdovskega okraja danes zopet zbrani na zaupnem shodu, izrazujoč o tej zadevi svojo popolno solidarnost z gospodom J. Vidmarjem, da z vso odločnostjo pro- testiijemo proti temu, da smejo učiteljske korporacije v javnih listih smešili in sramotiti občinske zastopnike, ude šolskih svetov nu tak nedostojon način, kakor se je to godilo v priloženi izjavi ter s tem izpodkopavali njihov ugled in vzbujati in širiti demorulizacijo v občinah. Podpisani pričakujemo zanesljivo, da visoki c. kr. deželni šolski svet v svojej znani modrosti in previdnosti s primernimi naredbami zavaruje zakonitim zastopnikom tukajšnjih občin svobodno javljenje svojih teženj v šolskih zadevah ter zapreči obnovitev surovih osebnih napadov, kakoršni bi nikdar ne smoli prihajati iz ust in peres onih mož, katerim je izročena odgoja naše mladino. Pri Rebku, 21. maja 1903. Politični pregled. Državni zbor je minuli teden dovršil glavno razpravo o nedeljskem počitku. Sedanja preinemba zakona se tiče v prvi vrsti trgovskih pomočnikov. Soc. politični odsek je določil na nedeljo le štiri ure, in sicer dopoludne; ob enem morejo ti pomočniki vsako drugo nedeljo zahtevati prost dan. Zahteva po popolnem počitku ni podrla. Prihodnja seja bode v petek. Glavna točka te seje bode proračunski provizorij. Čehi se te dni zbero, da določijo svoje postopanje glede provizorija. Ako Čehi sklenejo, da bodo proti proračunskemu provizorju obstruirali, potem je gotovo, da vlada kaj odgodi državnozborsko zasedanje. Sijajna zmaga krščanskega učiteljstva na Dunaju. — Kdo bi se bil mislil pred nekaj leti I Danajsko učiteljstvo je pri svojih desetih konferencah volilo šest zastopnikov v okrajni šolski svet. Oddanih je bilo skupno 3826 glasov. Krščansko misleči učitelji so dobili 2000, liberalni pa 1600 glasov. Zmagali so prvi s tremi kandidati, s tremi pa prišli so v ožjo volitev, pri kateri brezdvomno zmagajo. Poraz liberalnega in socijalno demokraškega učiteljstva je naravnost uničevalen Dogodki na Hrvaškem. — V sredo po noči so se zopet vršili hudi izgredi v Križanah pri Crkvenicah. De-monstrantje onesnažili so povsod tablo pri trafikah in pri poštah. V Zlataru so so bili v sredo hudi izgredi, pri katerih je bilo več oseb ranjenih, dva kmeta in en orožnik so ostali mrtvi. V Lipovcu so kmetje naskočili grad grofa Erdiidyja, sorodnika bana Hedervaryja. Grad je baje popolnoma razdejan, vsa vrata so razbita. V Mihovljanih so kmetje razorožili orožnike in jih strahovito pretepli. Orožniški vodja Gračamin umira. V Slubici so kmetje užgali nekaj gozdov mužarske gospode ter razbili vse ma-žarske grbe in napise. — V Jalkovu blizu Varaždina so demonstranti pobili okna na hiši bivšega ministra za ilrvatsko, pl. Josipoviča. Narod je demonstratiral tudi pred kolodvorom v Varaždinu. — Tudi v Lenpi in okolici zapirajo ljudstvo. — V Koprivnici so kmetje navalili na dom mažarona barona Jukejani na nekaterih mestih zapalili gospodarske zgradbe. Tako vre med Hrvatskim narodom vedno bolj. Ljudstvo je v boju za svoje pravic i začelo prestopati meje ter posebno navaljuje na hiše mažaronov. In vendar hočejo le sč silo zatreti hrvatski pokret. Kam privede tako postopanje, pokaže bodočnost. Značilna je izjava banova: »Raje se dam obglaviti, nego bi se umaknil pred političnim demonstracijami11. Ban torej noče iti, in da raje v ječo vreči vos svet, nego bi se umaknil pred no-voljo hrvalskega naroda. Veseli pojav v teh bojih je sloga med Srbi in Hrvati. Dijaštvo zagrebškega vseučilišča je sklenilo, da se v poslopju vseučilišča zopet vzida plošča srbskega podpornega društva. Govorniki so po-vdarjali slogo Hrvatov in Srbov proti današnjemu sistemu. Po govorih so skupno zapeli hrvatsko in srbsko himno. Srbi poživljajo narod v pomoč bratom Hrvatom in se čuje, da so Srbi poseben tiskan poziv proti banu Hedervaryju razposlali po celem Srijemu. Na binkoštno nedeljo bile so v Zagrebu zopet velike demonstracije. V Zagrebu je grozno stanje, čakajo, da se proglasi nagla sodba. Manifest hrv. in slov. poslancev. — Hrvatski in slovenski poslanci iz Dalmacije, iz Istre in s Primorskega, predno so zapustili Dunaj, izdali na hrvatski in slovenski narod poseben manifest. V tem manifestu so opisani do- godki na llrvatskem, ki Hilijo, tako pravi manifest, vso Slovane k solidarnosti. V manifestu omenjajo tudi dejstvo, da ni bila uslišana njih prošnja za avdijenco pri cesarju in obsojajo odločno postopanje min. pred., ki je zabranil avdijenco, skličujočse na državnopravne razmere. Poslanci dokazujejo v svojem manifestu, da so bili popolnoma opravičeni prositi krono, da poseže vmes, posebno pa za to, kor hrvatsko gibanje ni bilo nikakor revolucijonarno in tudi nikakor napsrjeno proti kaki drugi narodnosti, marveč no zahtevajo Hrvatje nič drugega, kakor da se spoštujejo konstitucijonalne pravice, katere so bile Hrvatu zajamčene po nagodbi z Ogrsko. Konečno se zahvaljujejo poslanci v svojem manifestu tudi italijanskim in nemškim listom, ki so neglede na velika nasprotstva, ki vlad"jo med njimi in Slovani sploh, glede hrvalskih dogodkov zagovarjali pravično bebo hrvalskega naroda. Vojaški nabori im Ogrskem. — Vojaški nabori na Ogrskem so zopet preloženi, in sicer na čas od 1. julija do 29 avgusta. Ker pa ni upanja, da bi se tudi do tedaj politične razmere spremenile, je baron Kejervary v škripcih, ali sploh dobi letos rekrute. Potovanje evropskih vladarjev. — Italijanskega kralja pričakujejo v Londonu 12., v Parizu pa 18. ali 19 junija. Koncem julija pride ruski car v Rim in na povratkn obišče našega cesarja na Dunaju. Obisk predsednika Loubeta pri kralju Viktorju Emanuelu je že oficijelno naznanjen, vendar dan še ni definitivno določen. Dogodki v Mnccdonijl. — Minuli petek je prišlo v Smerdešu do hudega spopada med turškim vojaštvom in jedno ustaško četo. Smcderš je vas, broječa kakih 300 hiš. To vas so Turki obkolili in začeli so vanjo streljali iz topov. Porušili so skoro vse hiše do i..dnje. Ko je vas zgorela, čulo se je tudi več eksplozij, ki so bilo provzročene najbrže po dinamitu, katerega so ustaši tam skrivali. Ustašev padlo je kakih 100. Ubitih je bilo pa tudi mnogo prebivalcev imenovane vasi. Bolgarija zida ob meji nove ceste. Zaradi tega je Turčija jako vznemirjena in se je obrnila v tej zadevi na Dunaj. Prišlo je do spopada med Inrškim rednim vojaštvom in med srbskipii stražami in to pri Prepolzu. Srbske straže so namreč hotele zabraniti oboroženim Albancem, da bi prestopili na srbska tla. Kmalu so pa pritekli turški vojaki na pomoč Albancem in vnel se je med njimi in srbskimi stražami hud boj, ki je trajal skoro dve uri. Bilo je več ranjenih in mrtvih. Zdaj prihajajo natančnejša poročila o bitki pri Smoderšu. Govori se namreč, da so hoteli napraviti v Smerdešu ustaši neko podzemsko skladišče za živila, ter celo vas Smerdeš spremeniti v ustaško trdnjavo. Turki,doznavši to nakano ustašev odposlali so tje koj jeden batalijon vojaštva s par topovi. Ko se niso hoteli prebivalci Smerdeša udati, nastal je med njimi in turškim vojaštvom hud boj. Sreča je bila na strani Turkov, kajti vsled neke eksplozije, začela je vas goreti in ker je pihal močan zapadni veter, bila je cela vas koj v plamenu. Ostale so še tri hiše. Uslaška četa, pod vodstvom Čahalarova, bila je baje zabarikadirana v neki veliki hiši, v kateri je bilo shranjenega mnogo smodnika in dinamita. Hkratu nastane tudi tu strašna eksplozija, ki je pognala v zrak hišo ter so ruševine zasole vse ustaše s Čakalarovom vred. V vilajetih Monastir, Kosovo, Dri-nopolju in v Carigradu, so zaprli do sedaj nad 3000 Bolgarov. Iz Skadra se poroča, da je začelo tudi tam močno vreti ter da je tamošnje prebivalstvo jako razburjeno. Te dni so aretirali v Solunu nekega Lazo Arsa. Ta je baje izpovedal, da so bili udje solunskega ustaškega odbora tudi jako ugledni bolgarski dostojanstveniki in med njimi celo neki bogati bolgarski bankir, ki je vspre-jemal denarne svote od bolgarske narodne banke, ter jih delil med razne ustaške odbore. Na podlagi teh izpoved je baje Turčija poslala Bolgariji noto, v kateri ji očita, da podpira vstajo in ustaše Ta Lazo Arsa pa je najbrže kak podkupljen človek, katerega se je hotela Turčija poslužiti, da lažje sumniči Bolgarijo. Po poročilih konzulov iz Monastira, postaja od dne do dne nevarnejši ta-mošnji položaj. Prebivalstvo je jako razburjeno vsled mnogoštevilnih aretiranj Bolgarov, ki so po veliki večini neopra- Frilop .Primorski! Listu" št. 23. i ta L junija 1903. vičona. Sploh po.slopajo turško oblasti brez vsakega povoda skrajno neusmiljeno tudi proti luk im osobmn, ki niso zakrivili' ničesar. Kor jo večina duhovnikov zaprta, ostali ho ljudje brez duhovniško pomoči in so morajo vsloii tega celo pogrebi vršili brez duhovnikov. l’o celi Macedoniji se zapirajo bolgarske šolo in semenišča, učitelji pa so nahajajo skoro vsi v zaporih. Dopisi. Iz k ozane, dno 24. maja. l/.v. dop. (Naše občinsko volitve) (Konec.) Dokazali smo, da je vladala pri predpripravah za volilve in pri volitvi sami zakonitost in la je identična s p o-š t e n o st j o. Mogoče, da se je v kakej malenkosti nehote kršilo kako formalnost, tomu so pri tako viliarnej volitvi, kakoršna je bila naša, skoro ni ogniti; a istina jo, da si jo župan pred in mnd volilvijo najskrbnojše prizadeval vse tako uravnali iti dovršili, da bi do pičice odgovarjalo občinskemu volilniku. V komisijo je privzel podžupane in jednega starešino; razume se samo ob sebi, da ni iskal zaupnikov med možmi, katerim ne zaupa. Sicer pa je bilo dovoljeno 4 zaupnikom nasprotne stranke, da so smeli ves čas prisotni biti in volitev kontrolirali. Župan ni odklonil nobenega nasprotnega volilca iz perfidnih vzrokov, marveč je odklanjal vse take volilce — brez ozira na stranko — kateri se niso izkazali kot opravičeni volilci. In ne, ko se mu je zdelo, da ima večino, ampak kadar se ni nikdo več oglasil izmed tistih, kateri so bili tretji dan povabljeni, zaključil je volitev. Res je, da so se koncem volitve še nekateri oglasili; a med temi so bili taki, kateri so bili že pri volitvi prvih dveh dni odklonjeni, in zopet drugi, kateri so mislili, da imajo pravico, pa niso še prepisani na davek; največ pa je menda takih, katere je agita-tacija »naprednjakov11 pribobnaln na volišče, dasi nimajo nobene pravice, a prišli so zaradi števila pod krivimi imeni, da je bilo več hrupa. Konstalovalo pa se jih je samo toliko, kolikor jih je zabeleženih v zapisniku in te beležke ni naročil samo gosp. vladni komisar, ampak zahteval je je tudi župan kot predsednik komisije. „Soča“ je v svojih, skrajno pristranskih poročilih j naši volitvi nagromadila vse polno dozdevnih nepravilnosti in protizakonitosti, še veliko več, kakor so jih pritožniki navedli v svojem ubornem utoku — in zmagonosno prorokuje županu, da dobi od višje oblasti po prstih zaradi škandaloznih samosilstev, katere si je privoščil, imenuje ga porogljivo „kunštnega moža, kateremu že povedo kje drugoi’ da takih škandalov župan ne sme delati-1; psuje ga ,.Fikfakskega žu-pana“, koji bo še britko čutil voljo ta-mošnjega probujajočega se narodau, norčuje se ž njim: „Tiček je tiček, ali tudi ta se vjame“ itd. in infinitum. No, veste kaj, „naprednjaška“ gospoda; mi vemo to, kar je bilo in kako se je godilo; kaj bode in kdo zmaga na koncu, tega ne vemo ne mi, ne vi. Če pojde vse po poštenem potu, zmaga poštena stvar in ta ni Vaša. To sinemo trditi, da so se Rožanci dostojno obnašali. To pa, kar so vaši pravi in zapeljani privrženci uganjali pred in med volitvijo in še huje to, kar so uganjali po končani volitvi, g o-lovo ni bilo pošteno, marveč je bil sramoten izraz ljudske razdivjanosti, kakoršnega nismo nikoli poprej doživeli na briških tleh. Zlasti v Št. Martinu in v Kojskem so bili divji ponočni izgredi, razbijanje, lulenje, mačja godba, onesnaženje raznih stanovanj itd. Županstvo je vse to naznanilo kompetentni oblaslniji v preiskavo. Na dan volitve se je posebno nad gosp. duhovniki razpašala surovost nekaterih divjakov z raznovrstnim sramotenjem na javni cesti, da je bilo treba gospode spremljati, da so prišli z volišča varni vsak na svoj dom. V veliko neizbrisljivo nečast je celi stranki vse to, kar je „naprednjaška“ druhal uprizorila najprej v namen, da bi izsilila zmago svojim kandidatom, potem pa da je ohladila svojo jezico nad klavernim uspehom. Na to žetev so lahko ponosni goriški kolovodje — saj je bila setev njihova. Ne volitev, kakor pravi „Soča“, ampak razgrajajoči denar in pijača, to je razburilo ljudstvo : najeti inešetarji so po vseh sosednih vaseh do državne meje lovili, mamili in begali volilce, ter jih omamljene prignali na volišče in tu v v Kozani je v dveh krčmah vladala brez- mejna gostoljubnost za vso tislo, ki so si' dali omamiti. Govorica gro mod ljudstvom, da znašajo dotični računi samo v lob dveh krčmah do 2000 K. Kaj pa še v vseh drugih, katerih je nad 40 v širni županiji V Novice. Opozarjamo slovensko rojako v mesln in na deželi na vabilo društva ,.Slu»a'\ katero smo priobčili na prvem mesln. Izredni občni zbor v Šl. 1’elru bo j a ven, lo je lak, katerega se smejo udeležiti Iudi nedru-šlveniki. Kazprave se pa smejo udeležili vsled poslauie določbe It; dru-šlveniki in s posebnim vabilom vabljeni gostje. NedruAtveniki — brez ozira na stranko, kateri pripadajo ki bi hoteli govorili, naj se do subote obrnejo do predsednišiva, da se jim po možnosti dopošljojo vabila. Društveni poverjeniki in vsi rodoljubi. katerim je na tem ležeče, dase goriški Slovenci soglasno izrečejo o dogodkih na Hrvaškem in o nekaterih domačih zadevah, glede katerih ni različnosti v mišljenji, se uljudno vabijo, da prigovarjajo našemu ljudstvu, da se v kolikor mogoče v obilnem številu udeleži manifestacije, ki naj služi v tolažbo hrvatskemu narodu, pa tudi v čast slovenskemu imenu. Premembe med duhovščino. — C. g. Ivan Kren, vikarij v Versi gre za žup. upravitelja v Št. Peter ob Soči; č. g. Ulian iz Sv. Vida ob Ter.* v Verso ; č. g. Gratton, kapelaa v Fiumičelu za vikarija v Sv. Vid; č. g. Mosettig Peter iz Sv. Petra za kapelana v Fiumičel. Odlikovanje. — Finančni svetnik in načelnik tukajšnjega davčnega oddelka pri okrajnem glavarstvu, g. E. Rovis, je odlikovan z vitežkim križem Franc Jožefovega reda. Potrjen zakon. — Zakon, katerega je sklenil naš deželni zbor v zadnjem svojem zasedanju, gledč zboljšanja živinoreje na Goriškem, zadobil je te dni Najvišje potrjenje. Za „AlojzIjeviščc“: Preč. gosp. Frančišek Kranjec 20 K z geslom: Mladež slovenska bodi pridna in marljiva, s pobožnostjo združuj znanost; upiraj se . •. tri punktacij — živi za narod slovenski — slovanski — Bog in njega blagoslov naj te spremljal — Preč. g. Jos. Štrancar 20 K; preč. g. Marko Vales 4 K, tolminska hranilnica 60 K, zložili svatje na ženitovanju gospodične Josi-pine Kovačič z gospodom Francetom Košuta v Komnu 20 K 4 v; na ženitovanju gospodične J. Štibilj z gospodom F. Križmanom v Novakih 3 K 80 v. Bog plati I Za slovensko sirotišče v Gorici oziroma za „kat. društvo detoljubov" so darovali: P. n. Marko Vales 2 K, A. P. 1 K, Zorko Povšek 20 v, A. Š. 20 v, S. t). 20 v, č. g. Ig. Valentinčič 4 K, Josip Štrancar 4 K. — Razprodaja knjižice f dr. Jos. Pavlice: „Gatechetica“ je vrgla še 12 K. č. R. Marko Vales nam je izročil 4 K za „Šol8ki Dom“, 4 K za „Alojzije-višče“ in 2 K za slovensko sirotišče. Hvala ! Udje „Slov. katol. del. društva v (worici“ naj se zbe;jjo na praznik presv. Rešnjega Telesa ob 7. uri in pol zjutraj pred društveno sobo v Semeniški ulici, od koder pojdejo skupno k procesiji. Žepni tatovi. -- V četrtek je bil živinski sejem v Gorici, kakor je sploh vsak diugi in zadnji četrtek v mesecu. Na sejem je prišla tudi neka Na- delutti Pierina iz Fare, z namenom, da bi si kupila prašiča. Imela je v žepu 37 kron. A kako presenečenje za ubogo ženo, ko je hotela kupiti prašiča in ga plačati, pa ni našla v žepu niti jedne krone več. — Pretekli mesec zgodilo se je to neki drugi ženski in sicer tudi zadnji četrtek meseca na goriškem živinskem trgu. Tudi ti ženski je neki lopov izmaknil iz žepa 20 K. — Opozarjamo naše ljudi na ta dva slučaja, da se bodo znali varovati pred žepnimi ta- tovi, ki so začeli izvajati, kakor se vidi, tudi v Gorici la lopovski posel. Samomor. — V nedeljo zjutraj se je v Panovcu, iger dražijo rojaki itreliiče, ustrelil na straži neki vojak tukajšnjega pešpolka Sl. 47. f Štrajkij noriških kamnoseških delavcev. —• V Gorici Slrajkajo kamnoseški delavci in dva tedna. Nehvaležnost. — 18-letni pohajač Peter Medved, katerega hranita brezplačno njegov stric 43 lotni Andrej Bo-škin in njegova žena Magdalena, ni bil zadovoljen z večerjo, katero sla mu pripravila. Začel je razsajati. Ko mu je pa stric rekel kar mu je šlo in ga opomnil, da mu ne more dali boljše večerje, spozabil se jo pohajač tako zelo, da je strica udaril po glavi. Stric je naznanil to policiji in ta je nehvaležnega Petra Medved spravila pod ključ. Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primorskem je imelo dne 17. vel. travna v Gorici zborovanje, pri katerem se je razpravljajo o različnih društvenih zadevah. — Dne 29. vel. travna ob 7. uri je bila na Kostanjevici sv. maša zadušnica za rajne člene. — Dne 14. junija ob 10. uri predp. bode predavala predsednica o metodiki, dne 22. junija ob 6. uri zvečer pa o didaktiki. — Občno zborovanje bode dne 24. junija ob f). uri pop. — One slovenske učiteljico, katere so mislijo udeležiti tro-dnevnih duhovnih vaj koncem meseca avgusta, naj pošljejo predsednici 6 K do 15. junija. M. H. W. Pri razstavi v Prvačlul, ki se je vršila preteklo nedeljo, je predsedoval na shodu deželni poslanec A. J a k o n-č i č. O razstavi je govoril potovalni učitelj A. Š t r e k e 1 j: o kmetijski družbi E. Klavžar, namreč o zgodovini in o sedanjih razmerah. Maks Ličen je priporočal, naj vlada daje nagrade za uzorne sadovnjake in trtnice. Deželni poslanec Grča, ki je ravno prišel od cerkv. shoda vitovskega, je govoril o vinski klavzuli. Budin iz Zalošč je zahteval, naj se carina postavi tudi na uvoz italijanskega sadja, in da naj se naredi deželni zakon za preganjanje spomladne slane. Pri otvorjenju razstave je bil navzoč zjutraj tudi dvorni svčtnik grof Attems; popoludne pri shodu Št rek el j, Gombač, Klavžar, Dominko in domačini. Razstava je bila obilna in lepa. Došlo je bilo nekaj Šempascev, Dornber-žanov in Rihemberžanov, ki so se vrlo zanimali za razstavo in razgovore. Oslovski kašelj. — V Ročinju razsaja oslovski kašelj tako močno med šolsko mladino, da so morali te dni za nekaj časa šolo zapreti. »ljudska opekarna v Bi!jahu bo imela dne 22. t. m. ob 8. uri predp. v društvenih prostorih redni občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju zadruge za 1. 1902.; 2. Potrjenje letnega računa za 1. 1902.; 3. Razdelitev čistega dobička; 4. Izvolitev nadzorstva in razsodišča ; 5. Razni predlogi. Račun, predlogi in poročilo nadzorstva so društve-nikom razpoloženi na vpregled v društveni pisarni. Odbor. Obvestilo in zahvala. — Vsem onim čč. gg. duhovnikom in svetnim prijateljem, ki so me za časa mojega bivanja pri mojem pregostoljubnem prijatelju na Franc Jožefovem tekališču št. 40 v Gorici, obiskovali, kakor tudi vsem onim, ki so se me na kakoršenkoli način spominjali, naznanjam tem potom, da sem se dne 30. t. m., ker se mi je zdravlje nekoliko zboljšalo, povrnil zopet v Branico. Ob jednem se zahvaljujem vsem skupaj za izkazano sočutje ter želim vsem od srca, da bi jih Bog obvaroval pred vsako boleznijo in še posebej pred tako, kakor sem trpel jaz. Na svidenje in Bog z Vami! V Gorici, 29. maja 1903. Marko Vales. Izjava. — Ker se raznašajo o meni lažnjive govorice, prisiljen sem v svojo obrambo in resnici na ljubo javnosti povedati, da jaz udovo Alojzijo Simčič rojeno Bizjak, staro 35 let, iz Biljane niti nagovoril nisem nikoli, tem manj pa bodisi kakorkoli ž njo občeval. Vsi vaščani lahko potrde, da Alojzija Simšič ni bila nikoli prav pri čisti pameti, od lanskega leta sem pa je popolnoma brezumna, kar je razvidno iz spričevala c. kr. okrajne sodnije v Krminu. Uboga, umobolna revica, je pomilovanja vredna, ako kaj nespodobnega pripoveduje; pač pa so odsodbe vredni vsi tisti, kateri se za njenim hrbtom skrivajo ter nesramno blatijo mojo osebo z brezimnimi piami in dopiaaioami, na- slovljenimi na prevzvišonoga knezonad-škofa, visokočastiloga dokana in na mo. Biljana, 2. junija 1903. L u d. K u m a r. (ir07.1111 nesreča na železnici. V nedeljo zvečer okolu 10. uro dogodila se jo na železnici med Tržičem in Devinom sirarna nesreča. Padol jo namreč pod vlak neki gospod in ga jo vlak grozno razmesaril, Njegovo truplo našli so, ko so vstavili vlak, prerezano čez polovico ter glavo popolnoma zmečkano. Zgodilo pa se je baje tako-le: Omenjeni gospod odpeljal se je v nedeljo zvečer iz Gorice proti Trstu z vlakom, ki odhaja iz Gorice ob 8.38 min. zvečer. Opomniti je troba, da so bili ta dan vsi vlaki prenapoljnjeni z izletniki, vračajočimi se v Trst in na druge kraje, iz Gorice, kakor tudi iz druzih furlanskih mest in krajev. Izletniki pa so se čez dan dobro najedli in še bolj napili tako, da je v vseh železniških vozovih vladal strašen živžav. Kričali so, peli in žvižgali po vozovih, tako, da je bilo za trez- nega človeka prava muka vozili se s takimi ljudmi. H kričanju in k petju pridružilo se je v vozu, v katerem se je vozil omenjeni gospod, tudi hreščanje močne harmonike. Gospod ni mogel več prenašati tega hrupa, izstopil je iz kupeja na hodnik ter hotel prestopili v drugi voz, misleč, da je drugi voz tako združen s prvim, kakor je to navada pri sedanjih modernih vozovih z hodnikom. Ker je bil pa drugi voz jeden izmed starih vozov, bilo je med njim in med prvim vozom nekoliko praznote, in skozi to praznoto padel je nesrečnež pod vlak. Njegov krik je slišal sprevodnik, ki je dal koj znamenje, da se je vlak ustavil, ali bilo je prepozno, kajti šlo je med tem časom čez nesrečneža že nekaj vozov, tako, da so ga našli, ko se je vstavil vlak, v onem stanu, kakor smo zgoraj omenili. Sodna komisija, ki je prišla okolu jedne ure popolunoči na lice mesta, je našla pri pokojniku denarnico z denarom, zlato uro sč zlato verigo in več vizitnic. Prepričala se je kmalu, da je nesrečnež gosp. dr. Karol Hoinzel, očesni zdravnik iz Trsta, Pokojni dr. Heinzel je spremljal, kakor je zdaj znano, svojo soprogo, ki mu je pred kratkim časom povila prvega sinka, v soboto v Solkan, kjer je najel neko vilo za poletni čas. Dr. Heinzel je prišel šele pred nekaj leti v Trst in se je nastanil tam kot očesni zdravnik. Ker je bil jako spreten in je bil poleg tega tudi jako vesten in ljubezniv, pridobil si je v Trstu splošno spoštovanje in je imel tudi vse polno dola. Klicali so ga prav pogosto tudi v Gorico in je bil posebno dober prijatelj gosp. dr. Rojica. Pred nekoliko leti poročil se je v Trstu z gč.no Emo Conciani, ki mu je, kakor smo omenili poprej, pred kratkim časom povila sinka. Ta nesreča napravila je globok vtis na vse one, ki so pokojnika poznali. Tepež v Nabrežini. — V neki krčmi pili so v soboto kamnoseški delavci, med njimi tudi 22-letni Anton Pelikan iz Mirna. Ko so pili nekoliko preveč, začeli so se, kakor jo to navadno, prepirati med seboj. Prepir pa je končal s tem, da je neki Golija z nožem Pelikana v levo stegno tako močno sunil, da je moral iti Pelikan v bolnišnico. Ako bi ti ljudje manj pili, imeli bi danes več denarja v žepu, imel bi najbrže Pelikan zdravo stegno in Colija služil bi si denar takrat, ko bode moral prestajati prisojeno mu kazen za njegovo dejanje. Morsko kopališče v (iradežu. — V seji, katero je imel dotični odbor v v petek, je bilo brezplačno v morsko kopališče v Gradežu vsprejetih in sicer 28 otrok iz Gorice, 13 iz političnega okraja za goriško okolico, 18 iz gradiščanskega okrajnega glavarstva, 7 iz tolminskega okr. glavarstva, 4 iz sežanskega okr. glavarstva in 7 drugih. Vstrelil je po nesreči učitelj v Čezsoči Albert Dominko nekega mladeniča v noge tako, da je šla krogla skozi mečo ene noge v drugo nogo, osmodila kost in obtičala v nogi. 17-letnega mladeniča so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico kjer so mu vzeli kroglo. Po izreku zdravnikov rane niso nevarne. Slovesna otvoritev „Naroduepa doma" pri Sv. Ivanu v Trstu bode v prihodno nedeljo dne 7. junija. Samomor radi samomora. — V soboto zjutraj so našli v Gabrčah pri Postojni obešenega Jožefa Erjavca, ki se je baje usmrtil iz žalosti, ker se je pred kratkim usmrtila njegova hči v Trstu. Izgredi v Ljubljani. — Po ma-nifeatačnem shodu, ki je bil predminolo nedeljo v Ljubljani, in ki jo bil v resnici impozanten ho ho dogodili v Ljubljuni neki mali izgredi in sicer na večer, ko ste je množica vračala h kolodvora, kamor jo spremljala odpotujočo hrvaške goste, v mesto. Izgredi so obstojali v teni, da jo množica razbila nekaj Sip na Makrovi hi.ši in pa nekoliko rožljala pred nemSko kazino, kjer je bilo istotako pobitih nekoliko šip. Vladni dopisovalni urad, ki tako rad s plaščem pozabljivosti pokrivu take izgrede, ako jih povzroče v ilal-janskih mestih irredentovci ali pa v nemških mestih Vnenemci, je te izgrede silno pretiral. Tako je ta urad poročal v Hvet, da je nekdo celo dvakrat streljal v kazinsko kavarno ter da sti krogli I rčali tik glav nekih v kavarni se nahajajočih gostov. Sedaj pa je sodna komisija dognala da omenjenih strelov sploh ni bilo. Mož, ki je slišal kroglo žvižgati tik glave, je baron Volkensperg, ki je gluh in mutast. Gluhomutasti baron je sedaj predmet vsem ljubljanskim šaljivcem Takih izgredov mi nikakor ne odobrujemo, še manj pa zavita in pretirana poročila vladnega dopisovalnega nrada. Ako v kazini in pred kazino sedeči Nemci niso izzivali, šla je množica mirno dalje. Tako pa, kdor išče, najde, a ceno naj plača Slovenec. Protestni shod v Celju je bil sijajen. Udeležilo se je nad fiOOO ljudstva. Predsedoval je dr. Srnec. Govorili so dr. Krašovec, Hrvata Marinčič in dr. Ferri. Dr. Kukovec je predlagal primerno resolucije. Impozantna manifestacija je končala brez najmanjšega nereda. Liberalna mlekarna v Črnem vrhu je razpadla. Vsled zmešanih računov, ki jih je sestavilo liberalno načelstvo, je nadzorstvo prosilo pri BGos-podarski zvezi“ za revizijo. G. Seliškar je revizijo izvršil in našel dolga za 12.000 kron. Liberalci so ga bili našteli le 8000 kron: bahali so se pa, da ga bo revizija pokazala veliko manj. Na občnem zboru se je sklenila razdružba. Liberalci so se poskrili v svoje kotičke. Liberalnega blagajnika I. Vidmarja je občni zbor pozval naj pride in se opraviči. A ni ga bilo. Liberalni načelnik in župan Iv. Lampe je bil sicer nekaj časa navzoč, a od vseh strani so mu frčale tako gorke, da jo je molče odkaril. Kon-kurznim komisarjem je bil imenovan načelnik „Kmet. društva11 g. Gašpar Rudolf. Liberalci se sedaj hudujejo, da se celo državno pravdništvo za nje zanima. Nove vrste smodke, v katerih bode silno malo nikotina, bode vpeljala avstrijskn tobačna režija. Imenovale se bodo „Selectro“ in „Rosita“. Neenaka mera. — Bivšemu francoskemu poslancu Laloye, izumitelju krsta se šempanjcem in civilnega pogreba — za otroke delavcev, je pred kratbm smrt pobrala 8 mesečnega sina. Mesto da je storil to, kar že leta in leta pridiguje delavcem, dal je svojega otroka strogo po cerkvenih predpisih pokopati. — Poslanec Delmao ne opusti nobene prilike da bi tem črnim kake ne prišil. In yendar je te dni njegov sin v cerkvi v Anteniel-ju pristopil k prvemu sv. obhajilu. — Med srečnimi, ki so v cerkvi sv. Filipa v Parizu prejeli prvo sveto obhajilo, je bil najmlajši sin predsednika republike Loubet-a. Mati je slovesnosti prisostovala. Hadi tega je seveda nastal grozen krik po framasonskih časopisih. Isti dan so prejeli prvo sv. obhajilo tudi sinovi ministrov Delcasse, Rouvir in Chaumie; zadnji se je osebno udeležil slovesnosti. Za kratek čas. Prebrisani kanonir. — Kanonir Hudleček jo na straži zaspal. Kar se mu nadzorujoči častnik približa na par korakov. Zaklicati „kdo je“ ni mogel več. I Kaj stori ? — „Pst, pst!u začne skriv- ! nostno šepetati. Častnik začuden obstoji ter ravno tako tiho vpraša: „Kaj pa jeV“ 1 — „Pst, pst4*, ponavlja Hudleček, „v cevi od kanona tiči miš, in hočem jo vjeti“. K nožu tudi vilice. — Nek vojak stanujoč pri kmetu se je silno osorno obnašal, in da bi kmeta oslrašil, položil je golo sabljo na mizo. Kmet pa gre čisto mirno v hlev po gnojne vile, ter jih položi na mizo. „Kaj pa je to?u zrohnel je vojak. „Nič hudega**, odvrne kmet, „k velikemu nožu spadajo tudi velike vilice-. — In pomagalo je; vojak se je vedel dostojno. Motil se je. — Pošteno napitega možakarja naili so ob oeko hišo slone- čega. nepremično glodajočega v nasprotno svetilko, »Zakaj pa ni' groš domov, Ka-rol?•* vprašajo ga znanci. Jaz — jaz — ču čakam, da tab' bakljada enkrat odido naprej'1, odgovori nabili možakar. Prekosil ga je. — Prvi lopov: „Ne izvršujem še dolgo obrti, pa vendar sem že ene hlače raztrgal na zatožni klopi11. Drugi lopov: „Potem še govoriti ne moreš z menoj, jaz sem že celo zatožno klop preluknjal11. Loterijsko številke. 30. inaja. Trst.................Oft 64 49 8 42 Line................. 24 8 79 2 84 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos. . . K 180'— „ Sandomingo „ 260'— „ Java . . . . „ 240 — „ Portorico . . „ 260 — „ Ceylon . . . „ 350 — Slakdor................„ 88'— špeh...................„ 160 — Petrolij v sodu . . „ 32 — „ „ zaboju . „ 1050 Maslo surovo . . . „ 170 — „ kuhano . . „ 200'— Otrobi debele . . „ 10G0 drobne . . „ 1040 Turšiča stara . . . „ 15 20 Oves..................... 15 — do 200 — 280 — 260-280 — 370 — 89-180-33-11-200- -220--12-11-16 80 17 — Moka ogerska: št. 0 K 27'80 št. 1 K 27 20 št. 2 K 26 40 „ 3 „ 26 80, „ 4 „ 26.20, „ 6 „ 24 60 št. 6 K 23 80. ^OR#/ Hm a gg V Uoricii, vK' gp Gosposka ulica š. 7, priporoča IS svojo veliko zalogo mod. blaga, kakor: zadi\je novosti okraskov za obleke, rokavice, nogavice, pajčolane, solčnlke, dež-jjsfiSg nlke, trakove, pasove, predpasnike, vse potreb- •fM: šfiine za šivilje. Zaloga najboljšega perila za I||ŽSS gospode tn gospe. Zalog«, j jp^cč; raznovrstnih trakov Itd. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Berite! Berite! V Baza.ru. (Pri »Ljubljančani") v Gorici, Riva Castello št 4, so“cene, brez vsake konkurence. Ovratnico raznih barv od 10 kr. dalj« Jaeger-srajce » 50 » » Nogavice 7.a žensko » 10 » » » » mo£ke » 10 » » Moderci » 40 » » Ovartniki za gospode 1. vrste po 12 kr. Krtače za obleko 10 » Pisemski papir v mapah B » Glycerinovo milo 2 » Velika zbirka razglednic po 1 > Opomba Omenja se, da gori omenjeno blago ni ceni primerno bazarsko blago, temveč solidno in regulerno. Nastavljene nizke cene se opravičujejo s tem, da je blago kupljeno iz velike konkurzne mase, katera se je prodala sodnim potom pod tovarniško ceno. s Ul | da 1 nu V P1- ..JatiUS" vzajemna zavarovalnica za življenje in reale na Dunaju. Podružnica: Trst, Corsia Stadion 16. Ageutura: Gorica, Semeniške ulico 3. Posnetek: Stanje zavarovanj s 1. jan. IU02 polic K 102,276.551*8(1 glavnit Dohodki brulto (kosmati) . . . U.709 ,, netto (čisti)..................K.filiS Stanje večje za I. 1902. . . . 48.012 Izdatki................................0.0H9 Konočno stanje 511. dec. 11)02. 12.573 19,001-088-07 15,98li.()25-H2 18,202.180-IH H,007.050-.!17 04,255.1211-81 jtnton JFon. klobučar in gostilničar v Scmenifcki ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnirni jedili. Postrežba in cene jako solidne. Jako pomnožena zaloga: Molitvene knjige, najrazličnejše in trpežno vezane, čudovito nizke cene od 30 vin. navzgor, 10 točno plačanim i na vrh. Svete podobe: najlepše sedanjega časa, neverjetno nizke cene, za I. sv. obhajilo nad 40 različnih, 100 komadov od 2 K 40 v navzgor, razne druge 100 koin. od 60 v navzgor, Pisarniške potrebščine: po najnižjih konkurenčnih cennh, uradni papir 250 pol od 2 K navzgor, pisemski „ 100 „ „ 60 vin. „ zavitki . . 100 „50 50*i7/ Rapid nov, jako praktičen peresnik s tinto 3 K. lSv©'3vž Andrej Mikluš ključavničarski mojster, priporoča slavnemu občinstvu svojo d dav nico v ulici Vetturini it. 0. Prevzema vsakovrstna v to stroko spa-< i dajoča dela po poštenih cenah. Odlikovana delavnica! krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se sl. nbčin-slvn v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, laslni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne! 8. Likar, tiorica, Semen iška ulica liiš. štev. 10. Prosiva zahtevati listke! Naj večja trgovina z železjem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz' najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in tišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. o d H Tl o M O Oh k Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. L I r i Pocinkana &ica na vinograde po jako ani&anih cenah I Pozor! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove *merikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. i ■ Prosiva zahtevati listke! I M* m Berite, ker za čudo nizko ceno se prodaja 03 >o m mam i_ S. O) S— o. 09 V) 03 Cene spodaj navedenemu blagu so sledečo: m 2 Samo pristno in najmodernejši' sukno oil 70 krajcarjev naprej. ,, „ volna „ 40 ,, ,, ,. „ „ najiKivi-jši prkal . . ,. 13 „ Zopliir. . „ IM ,. „ „ „ „ Oksford „ 12 ,. ,. „ „ ,, najmočnejši lilatavina „ 20 „ ,, ,. ,. ,. najlepše rute /.a "lavo „ IH „ „ ,, ,, .’ „ žepne rute . „ 01 „ „ ,, „ „ močno srovico (šešo) „ 09 „ „ Tudi drugo k tej »troki spadajoče blago vse po nizkih cenah. E i« s -o. na voglu •pjK. Samo v trgovini manufaktur nega blaga Hedžet &; Koritnik na voglu Corso Verdijeve in šolske ulice (stari tribunal). Trgovina je nova! Lekarna Pravo In edin« ždi. kapljice s Bnamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) p0pije.— Okrepi Se’odec, storč, da zgine v k.atkem času omotica in Si-voina linost (mrlvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Pro'1 jnjo sc v vseli glavnih lekarnah na svetu. Zn naročitve In pošiljatve pa jedino le v lekarni CR1STOFOLETTI v Gorici. »9®®e®©®®©®©©©©®®®©®®«©®®® 0 <4. Urar C’ k^, drŽaVnil1 železnic, Gosposka ulica š. 25, Gorica, f * priporoča svojo ve- ) TO liko zalogo srebr-fc) ^ ^ nih in zlatih naj-Cene: srebrne ure gld 450 naprej, zlate ure od gld. 20 naprej, za gospodične in sicer zlate od gld. naprej. Spre jema tudi v p opravo vsakovrstnih ur. Vsako popravo ga rantira eno leto. — Delo solidno. Se pripo roča svojim c rojakom. boljših švicarskih ur in verižic po najnižjih cenab, posebno v času sv. BIRME. I <4, Pozor' II dbP torej! re- a« {3 Sajjarsto in Tinarsto initn za J3rda v (gorici Prodaja naravne in prstne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. 00000000000000000 000000000000000 I v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, ■prejema hranilne vloge, katere o- bre.tuje po 4>/, polurne, e« no; nerzdignene obresti pripisuje konec leta 2 Sfavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. k udom na osebni kredit po 6°/0 in na vknjiibo po B1/,. Sprejema člane i glavnimi deleži po 200 K in i opravilnimi deleii po 2 K. Otvarja članom tekoče račune o katere obrestuje po dogovoru. Za nala- ° ganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. poitne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brei poitnih •trolkov. Uradne ureso vsak delavnik od8-l2. w ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih 2 tudi popoludne od 2—4 v ulici Vetturinl 9. o Jo Zastavljalnica in ž njo združena hranilnica ustanovljena po grofu Thurnu v Gorici. -.........- »■« • - v 1tnetje. Račun bilance za leto 1902. Dolgovi. Zap. štev. Sprejemki Kron vin. stev. Izdatki Kron vin. 1 Denarni preostanek 16G734 61 : i Hranilne vloge 13006052 43 2 Vrednostne listine 1959464 25 1 2 Tekoči račun 46082 59 3 Posojila 10695230 23 1 3 Koleki c. k. erarju 21 54 4 Obresti od posojil 235531 59 4 Tuji denarji 8290 81 5 Posojila na vrednostne listine . . . 100781 12 5 Pokojninski zalog 54937 31 G Obresti od posojil na vrednostne listine 2008 65 6 Posebni reservni zalog 344549 43 7 Tekoči račun 415309 32 7 Navadni reservni zalog 187749 96 8 Zastavila dragocena 215134 50 8 Variičine 31800 — 9 Zastavila navadna 34156 — 9 Predplačila 59 29 10 Obresti od zastavil 7466 94 10 Preostanek prodanih zastavil.... 2247 96 11 Predplačila 10279 87 11 Ustanovna glavnica 394100 — 12 Posestva 143954 40 12 Dobiček leta 1902 56566 38 13 Najemnina od posestev 2537 31 14 V varstvo izročene pologe .... 825 75 15 Predplačane pristojbine 1808 54 16 Vrednost hranilnih knjižic 214 60 17 Vrednost inventarija in hiše št. 2 v ulici gosposki 109220 02 18 Stanje varščin 31800 — Ns Skupno . . 14132457 70 i Saldo . . 14132457 70 Račun zgube in dobička za leto 1902. Zap. štev. Zguba Račun hranilnih vlog . . . » uavkov ................... „ upravnih stroškov . inventarja............. „ pokojninskega zaloga tujih denarjev . . . Dobiček leta 1902 Kron I vin. 476217 79 25341 02 | 57884 90 | 671 72 2089 63 ! 3 40 56566 38 | Skupno 618774 84 Zap. 5tev. Dobiček Kron vm. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Račun vrednostnih listin ................. „ obresti od posojil................... . zamudnih obresti..................... obresti tekočega računa . . . „ od posojil na vrednostne listine . ............... obresti od zastavil............... pristojbin zastavnih listov . . najemnin.......................... - polog................................ poštne hranilnice................. . tiskovin............................. preplačil......................... „ preostankov prodanih zastavil Skupno . . 50161 51 503558 23 18635 50 15963 11 4249 61 14947 90 956 48 9540 33 548 80 17 03 3 50 7 96 184 88 618774 84 Stanje premoženja znaša 982.905 K 77 v, katero se ne more odtujiti dobrodelnim namenom. Čisti dobiček se porabi v podporo revežev grofije goriške in gradiščanske, ter v dobrodelne namene. Delokiog. Hranilnica obrestuje vloge po 4% oziroma po dogovoru od 1. in od 16. vsacega meseca, toi k.ipit.tli/uje obresti vsakega polu leta. Rentni davek plača hranilnica, ona daje in sprejema denar v tekoči račun po zmernih pogojih; dovoljuje posojila na posestva do 20000 K po 5% od 20000 K naprej po 4'/a%, dovoljuje taka posojila po 472 #/o tudi proti amortizaciji v teku 20 do 50 let; konvertira posojila pristojbin prosto na podlagi postave z dne 9. marca 1889 drž. zak. št. 30, 27 decembra 1899 drž. zak. št. 262 oziroma 26. decembra 1893 drž. zak. 209; daje posojila na vrednostne listine in sprejema v varstvo vsake vrste pologe proti primerni pristojbini. Posojila do 5000 K se izplačujejo proti navadni zadolžnici z legalizovanim podpisom. Zastavljalnica daje predujme na navadna in dragocena zastavila po 6%. Uradne ure od 8. zjutraj do 1. popoldne razven nedelj in praznikov. Teodor Slabanja, srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. ---------—________________ i o 0000000000 00 0000000000000000000° Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro št. *0 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. . kr. 56 . „ 60 • ” 7q . „ 80 Priporoča se preč. duhovščini za nareflbo olja za cerkv. svetilke, Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 56 Corfi . Bari Lucca . Nizza > Krojaika mojstra Oufer & Bajt v Gorici, ulica tv. Antoni it. 7 v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za moike po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom ▼ Gorici in na deželi, posebno pa 6. duhovščini sa obilna naročila. »Krojaška zadruga" Gorica, Gosposka ulica st. 7. Ravno došle so zadnje novosti razno(ja krojnoya blaga za spomladansko in letno siuono. kakor: Volno, pnrkal, Oksfort, Batist, satin, Zofir, svilo za prati, Tennis, Pi(|iie bele in barvane. — Moška sukna po vsaki ceni in veliki izberi. — Nadalje ima bogato zalogo platna, Cluf-rona in prtonino, hlačevino, volneno odeje, kovtrov, bombaževine. žepnih rut. robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih drobnin. PiT|>rou;i‘, Zimrin.jalji in pogrinjala i/, volil** in l>oml>a-/**vill*‘. Tildi sc š(* 11; i x. 11 j; 111 j: i slavnemu občinstvu. dn sr ril/,- piMMlil VH<* 0(1 JH‘<'jŠll j I ll M(‘/,*ni zaoslalo lilngo pod lastno <*<‘llO. Na zahtevo stranke pošiljajo seuzorci poštnine orosti hitro in točno. Koiiočiio sc iiit/.nnnja slavnemu občinstvu, Cena zavoju H50 vinarjev. vsebina.)0O gramov cocvffloiita Mm š % * v polnih z £>lKathremerjevG tovarne MonaKovo. S^SŠ5359