NOVOTEHNA
NMŠM
GRADBENI MATERIAL
PO PROIZVODNIH CENAH
vNovem mestu, Ljubljanska cesta 26, tel.: 068/21 -434
D 0 LGKJSEE
A
lil dl
Št 17 22571 <* Leto XLIN • No ,-o	• cerrteK 19 novembra 1992 • Cena: 70 SIT
DOLENISKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Ul
Ul
O
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
*
<5
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLTNJSKI LIST
RIKOVI DELAVCI SO NA ČAKANJU
RIBNICA — V ponedeljek, 16. novembra, so bili vsi Rikovi delavci, razen poimensko določenih odgovornih delavcev, ki imajo posebne zadolžitve, poslani na čakanje. To je bil prvi ukrep direktorja Rika, Mirka Jančigaja, iz niza novih za sanacijo Rika, ki jih je minuli ponedeljek predstavil delavcem, med tednom pa tudi sindikatu ter upravnemu organu in skupščini holdinga. Med ukrepi za zmanjšanje števila zaposlenih ni drastičnih, saj so bili delavci poslani na čakanje prav zato, da bi se izognili odpuščanju. Število zaposlenih naj bi se zaenkrat zmanjševalo le z opredelitvijo za tehnološke presežke tistih delavcev, ki to sami želijo, in z odpuščanjem tistih, ki se po službi ukvaijajo z dejavnostjo iz Rikove-ga proizvodnega programa, pa se temu popoldanskemu delu niso pripravljeni odpovedati.
OBLETNICA TO
LJUBLJANA - Jutri sc bodo v vseh enotah in štabih Teritorialne obrambe Slovenije spomnili 20. novembra 1968, ko je bila ustanovljena slovenska teritorialna obramba, predhodnica današnje vojske.
ND
NARODNI
DEMOKRATI
Slovenija tudi za naše vnuke
DOBRODOŠLA PROMOCIJA — »Akcijo je pripomogla k promociji turističnih krajev in vzpodbudila tekmo, ob kateri nihče, ki dela v turizmu, ne more biti nevtralen,« je razmišljal direktor Term Borut Mokrovič (levo), ko mu je TitDoberšek izročil zlati Delov list
Terme Čatež so prejele Zlati Delov Ust
Nagrajence je pozdravil predsednik Kučan
ČATEŽ OB SAVI — Glavni in odgovorni urednik Dela Tit Dober-šek je prejšnji četrtek v Termah Čatež podelil zlati in štiri zelene Delove liste. S tem dejanjem je zaključil letošnjo akcijo časopisa Delo »Turi-stična porota«, v kateri je v dveh poletnih mesecih kar 8.300 bralcev ocenjevalo okrog 150 slovenskih krajev. Med njimi so bili nekateri manj znani, a med Slovenci priljubljeni kraji. Čateške Terme so dobile čez 1.200 glasov in se s tem na lestvici uvrstile daleč pred druge kraje. Prejele so Zlati Delov list, srebrnega pa so prejeli: Ormož, Slivnica na Cerknico, Atomske Toplice in Šmarješke Toplice.
Zbrane je pozdravil tudi predsednik predsedstva Milan Kučan in vsem, ki so zdržali merila stroge Delove porote, iskreno čestital. Janez Širše, minister, za turizem in gostinstvo, je ob slovesnosti v Termah poudaril, da brez uspešnih posameznikov ni uspehov. »V prihodnjem letu, letu turizma, bo treba postoriti še veliko. Razviti moramo turistično zavest, izpostaviti podjetništvo v turizmu, prikazati, da je Slovenija turistična dežela, in pri tem poskrbeti za ustrezno izobraževanje v turizmu. Potem bo naša ponudba kvalitetna in bo našla pot na trg.«
Pred podelitvijo Delovih listov je bila v hotelu Terme še okrogla miza na temo Zdravilišča — paradni konj slovenskega turizma. O njej več poročamo na zadnji strani.
B.D.-G.
Bo kmalu minil čas velikih tem?
__________________♦____________‘
Milan Kučan govoril ob otvoritvi novih prostorov Doma upokojencev in oskrbovancev na Impoljci, na Bučki in na slavnostni seji
IMPOLJCA, BUČKA — »Sleherna politika je upravičljiva in utemeljena samo, če poskuša izboljševati življenje svojih državljanov. Temu, kar se je dogajalo, se ni dalo izogniti in mislim, da smo to nalogo opravili častno, dostojanstveno in uspešno, da smemo biti na to upravičeno ponosni,« je povedal predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, slavnostni govornik ob otvoritvi novih prostorov Doma upokojencev in oskrbovancev na Impoljci, ki so jih gradili več kot tri leta, ravno do letošnje 40-letnice zavoda. Slovesnost je bila na Martinovo.
Ko je predsednik Kučan spomnil na nastajanje mlade države, je poudaril, da smo to zmogli samo zato, ker so prav ti rodovi dali mnogo več dobrega kot slabega. »Z življenjem slovenskega naroda je kot z reko: ne glede na ovinke, ki jih dela, ne glede na to, da nekje spodnaša, nekje nanaša, vendarle, če gledamo v celoti, teče zelo premočrtno, od višje k nižji točki. In tega se je treba tudi zavedati, da bi lahko bili pravični sodniki. Posebej je o tem potrebno govoriti, če pogledamo, kaj se dogaja v naši soseščini, kjer še zmeraj divja vojna, povsem nesmiselna, polna sovraštva, kot da so se sprostili mračni demoni zla in kot da je ljudi povsem zapustilo tisto, kar nas ločuje od živali — razum.«
Direktorica zavoda, Milka Cizelj, je potem, ko sta oskrbovanca Ivan Peršl, kije na Impoljci že od leta 1958, in Terezija Kmetič, kije v tem zavodu 20 let, prerezala vrvico pred novo zgradbo, popeljala Kučana in druge visoke goste med oskrbovance in na ogled treh razstav, in sicer posavskih likovnikov, ek-stempora Impoljca 92 in ročnih del oskrbovancev zavoda.
Kučan si je na poti na Bučko, na slavnostno zasedanje sevniške občinske skupščine ob sevniškem prazniku, ogledal še kmetijo Peterlinovih v Štritu. Podobno kot na Impoljci je tudi na Bučki opozoril, da imamo za razliko od teh nesrečnih narodov, kjer je vojna, to srečo, da moremo razmišljati o vprašanjih miru, o tem, kakšno dušo in vsebino
ŽELIJO SI SVOJO CARINARNICO
DOBOVA - Cestni mejni prehodi v brežiški občini so zadovoljvivo urejeni, precej slabše pa je na železnici. Tam skupaj s Slovenskimi železnicami še vedno rešujejo prostorsko stisko. V enem letu je skozi carino v Dobovi v Slovenijo pripeljalo okrog 3.000 tovornih vlakov, ki so prijavili blago. Le kakšen odstotek manj jih je iz države tovor odpeljalo. Cariniki si želijo samostojno carinarnico za to območje, saj so sedanje carinske izpostave v Dobovi, na Obrežju in v Krškem vezane na ljubljansko carinarnico.
BUČKA — Več kot 60.000 Slovencev je nemški okupator izgnal z njihovih domov, da bi uresničil peklenski Hitlerjev raznarodovalni ukaz »Napravite mi to deželo spet nemško!«. Začelo seje pred 51 leti z množičnim izgonom prebivalcev Posavja, Obsotelja, Zasavja in Dolenjske. Številni so bili ob vse premoženje, prek 12.000 izgnancev pa je umrlo v tujini.
Več kot 45 let so bili izgnanci bolj ali	Bučki, je Ivica Žnidaršič temeljito po-
manj pozabljeni in odrinjeni. V imenu	jasnila krivice in zahteve Društva iz-
okrog 1000 slovenskih izgnancev, zbra- gnancev Slovenije, Jože Bogovič pa je nih preteklo nedeljo na srečanju na te strnil v štiri točke izjave. Izgnanci od
slovenske vlade in medresorske komisi-je pričakujejo, da bo na osnovi zakona o denacionalizaciji in zakona o lastnin-
f
Za družbeno harmonijo
Nova slovenska država ho, kot kaže, vendarle manj mačehovska do slovenskih izgnancev. Ali je na obzorju res plodnejše ozračje razumevanja in strpnosti, ker se je v zadnjem času nekaj le začelo premikati v parlamentu in vladi v prid izboljševanja položaja izgnancev, bomo še videli.
Pri vsem tem gre za veliko več, kot zgolj za gmotno korist in priznanje izgnanstva o pokojninsko dobo. Kot je dejal dr. France Bučar, predsednik slovenskega parlamenta, ko je v nedeljo govoril slovenskim izgnancem na Bučki, smo vse te ljudi ranili v njihovem človeškem ponosu in iz njih naredili dntgarazredne državljane. To pa ima lahko izjemno hude posledice ne le za posameznike, ampak tudi za družbo kot celoto. Dntžba, ki je notranje razklana po presečišču duš svojih članov, je po Bučarjevem mnenju izgubila tisto notranjo povezovalno silo, ki omogoča življenje v potrclmi zrelosti. Bolj kot izgttance je kaznovala sama sebe. Brez tega, da popravi krivice, ki jih je storila tudi izgnancem, ne more najti tiste človečnosti, ki šele ustvarja podlago za notranjo družbeno harmonijo. Brez /c ni sreče - ne za posameznika ne za celoto. Zatorej reševanje izgnanskega vprašanja v Sloveniji pomeni le del splošnega prizadevanja za novo, boli harmonično dnižbo.
PAVEL PERC
"f \
socialistična
stranka
Slovenije
SLOVENIJA, ODPRTA IN VARNA
Vizija socialistov
bomo dali tej novi državi, ali jo bomo vsi državljani čutili kot svojo ali ne. Čas velikih tem mineva in vse bolj pomembno postaja, kako si bomo znali urediti vsakdanje življenje v dobro vseh ljudi.
P. P.

|	94 LET
LEONA ŠTUKLJA
MARIBOR - Prejšnji četrtek,
*	12. novembra, je v svojem sta I novanju v Kersnikovi ulici v Ma- |
riboru praznoval svoj 94. rojstni I dan novomeški rojak, olimpijec |
■	Leon Štukelj. Spomin ob tem ■
*	zbeži 68 let nazaj, ko je Leon * | Štukelj zastopal jugoslovanske | . barve na olimpijskih igrah v . I Parizu, od tam pa se vrnil z I
■	dvema zlatima medaljama. Kar I
*	17 odličij svetovne vrednosti je * | danes spravljenih v Štukljevem |
*	domu, med njimi šest olimpi- ■ I jskih, ostale so s svetovnih I I prvenstev. Leon Štukelj je danes I
*	najstarejši še živeči udeleženec
| kakšnih olimpijskih iger na |
*	svetu, in nič čudnega, če je med ■
*	številnimi priznanji, ki krasijo ■ | stene in vitrine njegovega stano- | . vanja, najbolj ponosen na olimp- . I ijski red, ki mu ga je osebno |
■	podelil predsednik Mednarod- ■
■	nega olimpijskega komiteja Juan * | Antonio Samaranch. Temu pri- | . znanju ob bok Štukelj postavlja . I le še listino, s katero ga je Novo I
PRIZNANJA — Na slovesnosti ob občinskem prazniku na Bučki, ki so jo s kulturnim sporedom popestrili učenci sevniške OS Sava Kladnika in boštanj-ska Corona, je predsednica občinske skupščine Breda Mijovič podelila in letošnja občinska priznanja. Na/višje, grb občine, je dobil Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, priznanja Dušana Kvedra-Tomaža Simona Jakš, Industrija pletenin Inplet in Gasilsko društvo Bučka (na posnetku prejema priznanje njegov predsednik Tone A vsecj medalje Dušana K vedra- Tomaža pa so prejeli• KUD Bučka, Franc Čuber, Silva Fric, Franc Liberšar, Franc Mlakar, Drago Perc, Franc Švab, Fanika Zem-Ijak, Jože Zibert in Martin Žnidaršič (Foto: P. Perc)
I mesto razglasilo za častnega * občana. Številnim čestitkam ob
I
| visokem jubileju se pridružujejo | ■ tudi uredništvo in bralci Dolenj- ■ I skega lista.
PREDVOLILNI SHOD SKD
NOVO MESTO - V nedeljo, 22. novembra, ob 16. uri bo v športni dvorani Marof v Novem mestu osrednja predvolilna prireditev slovenskih krščanskih demokratov v novomeški občini. Predstavili se bodo kandidati SKD za državni zbor in svet ter predsedniški kandidat Ivo Bizjak. Na srečanju pričakujejo tudi koroškega deželnega glavarja dr. Zernatta.
///////////////////////////////^^^
\ . r/ na 2. strani:
f/.
Danes v Dolenjskem listu
RAZKLANOST— Dr. France Bučar je na slovesnosti, na kateri je zapel izgnancem in gostom moški zbor Svoboda iz Brestanice, promenadni koncert pa so imelisevniškigodbeniki, poudaril, da nam narodna razklanost, ki jo vlečemo iz zadnje svetovne vojne, oži pogled in megli spoznanje o naših resničnih narodnih problemih. V šoli so si gostje in izgnanci ogledali razstavo o izgnanstvu, kijo je predstavil Janez Kos. (Foto: P. Perc)
Zahtevajo pravično odškodnino
Slovenski izgnanci, prve žrtve nacistične raznarodovalne politike, zbrani na Bučki pričakujejo od vlade pomoč — Slavnostni govornik dr. F. Bučar
2; • Anketa: Kje zdraviti
JZ na 4. strani:	v
^ • »Dovolj nam je masakri
/r na 5. strani:	,
% • Rešitev Belta še vedno m
JŽJ na 6. strani:
^ • Praksa, ki bi lahko škodova
j/ na 7. strani:
% • Na Obrežju pravi prometni
% na 8. in 9. strani:
^ • Kandidati za predsednika si
Jz na 10. strani:
Z * Jutri bo Seidlov dan
% na 11. strani:
j? • Bo trta rešila hribovske ki
Jz na 12. strani:
^ • Zavod na cesti, dom pa propada
‘ 'z///////////////M^^
skem preoblikovanju podjetij čim prej sprejela podzakonske predpise za pospešeno uveljavljanje vojne odškodnine za vse izgnance in internirance med 2. svetovno vojno.
Znova so dali pobudo, naj slovenska vlada od Nemčije izterja še ne plačani del vojne odškodnine. Od naše vlade pričakujejo, da se bo zavzela za izboljšanje zdravstvenega in socialnega varstva izgnancev in internirancev. Zakon o pokojninskem zavarovanju naj bi omogočal vsem izgnanim otrokom, da se jim čas izgnanstva prizna v delovno dobo, vsem, ki imajo samo kmečke pokojnine, pa tudi dodatek k le-tem. V pokojninsko dobo naj bi šteli tudi čas internacije. Izgnanci so torej jasno povedali, da jim ne gre le za moralno zadoščenje, temveč predvsem za zakonito pravico do pravične odškodnine. Njihovo prepričanje, daje dolžnost države Slovenije, da končno uredi to vprašanje, podobno, kot so to uredile druge države, je podprl tudi slavnostni govornik na Bučki, dr. Franc Bučar, predsednik slovenskega parlamenta.
V drugi polovici tedna bo spremenljivo oblačno, hladnejše in pretežno suho vreme. Zjutraj bo po dolinah in kotlinah megla.
MILAN KUČAN SPET NA POHODU — Pohod od Litije do Čateža postaja ena najbolj množičnih prireditev na Slovenskem. Sončno soboto je to Levstikovo pot, dolgo 25 kilometrov, ki vodi od Litije prek Šmartnega, Jelše, Grmade, Moravč do Čateža nad Trebnjim, prehodilo blizu 10.000pohodnikov, med katerimije bilo kar precej dolenjskih obrazov. Že šesto leto zaporedje po Levstikovih stopinjah stopal tudi predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. Prehodiljo je v 3 urah in 20 minutah in je bil med prvimi na cilju. Tako je imel dovolj časa, da seje nekaj desetkrat podpisal na kontrolne lističe pohodnikov (na sliki). Ostali so pot vzeli kot splet športa in družabnosti ter se dalj časa ob poti zadrževali na točkah, kjer so jim gostoljubni in prijazni domačini pripravili marti-nove dobrote in cviček. (Foto: J. Pavlin)
\\


Elektrarna krajši čas mirovala
Nuklearko ponovno vključili v omrežje
KRŠKO — Enajstega novembra ob 17.08 so jedrsko elektrarno v Krškem spet priključili na omrežje, potem ko se je 10. novembra ob 9.24 samodejno ustavila. Do ustavitve je prišlo zaradi kratkega stika pri priključevanju modula internega razglasnega sistema elektrarne. Le-ta je povzročil izgubo električnega napajanja porabnikov, ki so priključeni na pretvornik napetosti številka šest. Ta pretvornik med drugim zagotavlja tudi napajanje elektrohidravličnega sistema za upravljanje turbine. Omenjeni sistem je zaradi izgube napajanja sprožil avtomatsko ustavitev turbine in ta delovanje reaktorske zaščite, kar je na koncu ustavilo reaktor. V času, ko je elektrarna mirovala, so odpravili vzrok zaustavitve in opravili nekatera manjša popravila in predpisane inšpekcijske preglede. Elektrarna je po ponovnem zagonu 11. novembra delovala z 20—od-
• o Znani so tudi podatki iz redne mesečne statistike o delovanju krške nuklearke. Elektrarna je v oktobru, ko je proizvedla 426.752 megavatnih ur električne energije, dosegla 100-odst. razpoložljivost in 92,51-odst. izkoriščenost. Tekočinski in plinski izpusti so se gibali v okviru zakonsko dovoljenega. Jedrska elektrarna je v navedenem mesecu uskla diščila 31 sodov s srednje radioaktivno in 11 z nizko radioaktivno vsebino. Skupno je doslej nuklearka deponirala v svoje »hišno« začasno skladišče 8.808 radioaktivnih sodov.
stotno močjo; da bo dosegla polno moč, bo potrebovala sedem do deset dni. Omenjena samodejna zaustavitev spada glede na mednarodno ovrednotenje dogodkov v jedrskih elektrarnah med dogodke, »ki so nepomembni s stališča varnosti«.
Za blagostanje srednje Evrope
Novomeška predstavitev socialdemokratske stranke, predsedniškega kandidata Franceta Tomšiča in novomeško-trebanjskih kandidatov za državni zbor
NOVO MESTO — »Slovenski socialdemokrati smo se z vso silo zavzemali za samostojnost. Danes je slovenska suverenost predvsem v tem, da ustvarimo primerne pogoje življenja. Reformirati moramo gospodarski sistem in vzpostaviti blagostanje, ki pritiče srednji Evropi,« je na petkovi predstavitvi socialdemokratske stranke v Novem mestu dejal njen predsednik dr. Jože Pučnik.
Predvolilnega shoda seje udeležila še 10, ki je še vedno temelj sveta, cenjeno
vrsta pomembnih strankinih mož z dr. Jankom Prunkom na čelu. Manjkal je le Janez Janša, ki je zbolel. Predstavili so se tudi socialdemokratski “predsedniški kandidat France Tomšič in novomeška ter trebanjski kandidat SDSS za poslanca v državnem zboru: Iztok Jarc, Alojz Zoran in Jože Vencelj. Dr. Pučnik je poudaril, da zahodna Evropa ni raj, zato pa družba z visokim standardom in visoko stopnjo demokracije, kar nam mora biti za vzor. Kaj hočejo socialdemokrati? »Hočemo pravno državo, v kateri bodo vse pravice iztožljive. Hočemo socialno državo, v kateri so osnovne socialne pravice zaščitene z zakonom. Hočemo državo, v kateri je ekologija način gospodarskega razmišljanja. Ena temeljnih pravic je za nas pravica do izobraževanja, zato se zavzemamo tudi za brezobrestna študijska posojila, kot jih poznajo drugje v svetu. Zahtevamo ureditev pokojninskega sistema z rezervnimi skladi, da ne bodo pokojnine odvisne od prispevkov prejšnjega meseca. Sodelovali smo v Peterletovi vladi in v vladi dr. Drnovška, ker ne smemo izgubljati časa,« je izpostavil dr. Pučnik. Dr. Prunk je dodal, da je socialdemokratska stranka stranka visokokvalificiranega dela in da želijo ustvariti razmere, v katerih bo de-
in pošteno plačano. Na konkretno vprašanje o odnosih s Hrvaško je dr. Pučnik dejal, da so za urejanje odnosov po evropskih merilih, vendar je s Hrvati težko. Prepričan je, da je treba stvari urejati naprej, saj bomo vedno sosedje, pri tem pa ne smemo popuščati.
In na katero (pred)volilno karto igra France Tomšič? »Znal bi umirjeno združevati levico in desnico. Seveda bi
STRANKA VISOKOKVALIFICIRANEGA DELA — »Naša stranka se vključuje v evropski socialnodemokratski program, ki je pripomogel k blagostanju v zahodni Evropi,« sta na petkovem novomeškem shodu SDSS »pod taktirko« Tonija Gašperiča zatrdila dr. Jože Pučnik in predsedniški kandidat France Tomšič. (Foto: Z. L-D.)
Zgled dobrega sodelovanja
Obisk francoskega ambasadorja v Novem mestu —
• Komunizmna je konec tako kot Černobila: izpostavljeni smo njegovemu sevanju. (Volkoff)
A .	•'
DOBER PRVI VTIS - Francoski ambasador gospod Bernard Poncet (desni) je na prvem obisku v Novem mestu dobil zelo lep vtis, in to tako po pogovoru na občini, kot po ogledu Revozove proizvodnje.
NOVO MESTO — Prejšnji petek, 13. novembra, je Novo mesto obiskal francoski ambasador v Sloveniji, gospod Bernard Poncet. Sprejeli so ga na novomeški občini, kjer so ga seznanili s stanjem in načrti občine irr dolenjske regije. Nato je obiskal novomeški Revoz. Generalni direktor Bernard Cour-sat je visokega gosta seznanil s projektom clio, v katerega bodo vložili 630 milijonov francoskih frankov. Prve avtomobile clioTrodo v Revozu naredili marca, ob koncu leta pa bodo po več kot 20 letih prenehali proizvajati priljubljene R 4, imenovane »katrca«.
Na tiskovni konferenci je francoski ambasador dejal, da sta velikost in kakovost tovarne nanj naredili zelo dober vtis. »Revoz pa je tudi lep primer zelo dobrega francosko-slovenskega sodelovanja. Pri ogledu tovarne sem na vsakem koraku dobil vtis, da gre za veliko razumevanje in sožitje med slovenskimi in francoskimi zaposlenimi.«
Potem ko je ambasador povedal, da so prvi stiki z Novim mestom zelo spodbudni, seje ob dveh vprašanjih pogovor obrnil v drugo smer. Tako je o izjavi znanega francoskega intelektualca, ki jo je pred časom zapisal v francoski reviji, da gre v primeru Renaulta v Novem mestu za ekološki imperializem, ambasador Poncet dejal, da take izjave v prvi vrsti zavezujejo avtorje same. »O tem bi lahko najbolje presojala Slovenija, začenši s prebivalci Novega mesta. Ne vem, na čem temelji taka obtožba.
Kadar ni cvenka, so dobre tudi stare rešitve
Spet samoprispevek
MARIBOR - Najnovejša odločitev mariborskega parlamenta o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za razširitev internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru zagotovo spada med najpomembnejše odločitve, ki jih je sprejel mariborski mestni parlament v sedanji večstrankarski sestavi. Pred štirimi leti in pol, ko so se Mariborčani na referendumu odločili za uvedbo t.i. “četrtega” samoprispevka, je bilo moč slišati tudi glasove, da so takšni in podobni referendumi o razpisu samoprispevkov produkt preživelega režima. Tokrat, ko je mariborski mestni večstrankarski parlament sprejel odločitev, da bodo Mariborčani na referendumu odločili, ali bodo uvedli “peti” samoprispevek, pa vsaj načelnih pomislekov v zvezi s tem ni bilo ravno veliko.
Vodstva političnih strank v Mariboru so, ne glede na to, ali so v slovenskem merilu v vladni koaliciji ali v opoziciji, očitno ugotovila, da v državni blagajni ni denatja ter da ima centralna
republiška oblast ne glede na barvo tako mačehovski odnos do obrobja, da Mariborčani pri razmišljanju o razvoju svojega mesta ne morejo računati na nič drugega kakor na lastni žep. V zvezi s tem imajo Mariborčani že bridko izkušnjo iz preteklosti. Koncem šestdesetih let so namreč na referendumu zavrnili uvedbo tedaj “prvega” samoprispeva z utemeljitvijo, da tako in tako pošteno plačujejo davke in da bodo raje več sredstev “izterjali” iz republiške blagajne, kakor pa da bi sami zbirali sredstva za hitrejši razvoj mesta. Račun se takrat Mariborčanom ni izšel, zato so nekatera okoliška mesta, kjer so se takrat odločili za razpis samoprispevka, napredovala znatno hitreje.
Mariborske politke je dodatno ohrabrila javnomnenjska anketa, saj je večina anketiranih izrazila pripravljenost naprej plačevati samoprispevek, če bi bila sredstva namenjena za dokončanje bolnišničnih objektov iz programa prejšnjega samoprispevka. Vse kaže, da bodo Mariborčani imeli referendum o uvedbi “petega” samoprispevka na dan volitev 6. decembra. Če sc bodo odločili za uvedbo samoprispevka, bodo z zbranimi sredstvi v višini okoli 900 milijonov tolaijev zgradili prizidek internega oddelka spošne bolnišnice v Mariboru.
TOMAŽ KŠELA
kot predsednik spoštoval ustavo, ki sem jo pomagal oblikovati. Socialdemokrati nismo nikoli izdali slovenske stvari. Skupaj s konfederacijo sindikatov imamo zasluge za to, da imamo delavsko delničarstvo. Želimo uveljaviti ekonomsko in socialno demokracijo, v kar sodijo tudi uravnoteženi sindikati. Smo za soodločanje in pristriženje peruti menedžmentu, da si ne bi več mogel rezati kosa kruha po lastni želji,« je govoril Tomšič.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Obsojeni na slabše zdravstvo?
Ma rut
a. Viktor Žakelj in Bo-Suklje v Novem mestu
kajti začetki te tovarne segajo v leto 1955 in o nastanku IMV-ja v Novem mestu gotovo ni odločal Renault.« V nadaljevanju, ko je šlo za ekološke vidike teh vprašanj, je ambasador med drugim dejal: »Slovenska avtomobilska industrija je največji izvoznik in Novo mesto mora vedeti, ali želi imeti tako pomembno tovarno ali ne. Ne vem, ali ta tovarna posebej škodljivo vpliva na okolje ali ne, zdrav razum pa mi pravi, da mora tovarna, ki zaposluje skoraj 4.000 ljudi, puščati v mestu in regiji določene sledi.«
Od tehničnega strokovnjaka smo izvedeli, da je glavni vir onesnaževanja predvsem lakirnica. »Ne gre pa za lakirnico obtoževati Revoz, saj je stala in delovala že preji Se pa zavedamo tega ekološkega problema, zato gradimo novo lakirnico, ki bo naš zadnji in najsodobnejši objekt. Pri gradnji upoštevamo najnovejša dognanja in najstrožje zahteve za varstvo okolja. Ta lakirnica bo sodobnejša, kot so podobne v Franciji.« Po zagotovilu generalnega direktorja Coursata je Renault, kar se tiče skrbi za okolje, med prvimi v Evropi. »Na ravni generalne direkcije Renaulta je človek, ki odgovarja predsedniku Renaulta za varstvo in zaščito okolja, in to za vse Renaultove tovarne, tako v Franciji kot v drugih državah.« Sekretar Zdravko Slak je dejal, da pri tem tudi lokalne oblasti ne popuščajo in prav pri gradnji lakirnice postavljajo še dodatne zahteve. »Sicer pa nas glavni preizkus čaka pri tehničnem prevzemu objekta,« pravi Slak.	a. BARTEU
POMOČ BEGUNSKIM OTROKOM
ČRNOMELJ - Tukajšnja zveza prijateljev mladine je pretekli teden pripravila akcijo “Medvedek in barvice za prijatelje brez doma”. Odziv na akcijo je bil po šolah izredno velik, tako da so otroci zbrali dovolj igrač, šolskih in toaletnih potrebščin za okrog 300 begunskih otrok v črnomaljski občini.
NOVO MESTO — Novomeška bolnišnica je po velikosti četrta v Sloveniji, približno na tem mestu naj bi bila v povprečju tudi po stroki. Težijo jo stare izgube, nepokrita lanska vojna škoda, predvsem pa gradnja nadomestne porodnišnice. Tako je podpredsednika slovenske vlade mag. Viktorja Žaklja in ministra za kulturo Boruta Šukljeta med ponedeljkovim obiskom in ogledom gradbišča na kratko seznanil s položajem bolnišnice njen direktor dr. Tone Starc. Gosta sta prišla v Novo mesto na povabilo Socialistične stranke.
Znano je, zakaj so se lani lotili gradnje nadomestne porodnišnice, ki je imela od začetka vso republiško podporo. Sedaj, ko naj bi stekla obrtniška dela, se je gradnja skoraj ustavila, saj je ostal skoraj edini vir za njeno pokrivanje novomeški samoprispevek. Po doslej veljavnem sistemu financiranja podobnih gradenj v Sloveniji naj bi občina prispevala tretjino, tretjino regija, tretjino pa Slovenija. Denarja kljub številnim obljubam še vedno ni od nikoder, za sedanjo porodnišnico pa nikakor ne morejo najti kupca. Brez republiške pomoči zadeve ne bo mogoče speljati do konca, brez tega pa bi imelo dolenjsko
• V pogovoru je bila omenjena tudi ideja, ki dobiva v Novem mestu vse več pristašev, namreč, naj bi staro porodnišnico namenili kulturnim dejavnostim. »Stavba je za to vsekakor primerna. Če bi se dalo uresničiti tak projekt, bi največ pridobilo Novo mesto,« je menil kulturni minister Borut Šuklje. Seveda je to bolj kot od Novega mesta odvisno od Ljubljane in od pripravljenosti, da se za takšno rešitev nekoliko odveže republiška mošnja. Mag. Žakelj in Borut Šuklje sta si tudi ogledala novomeške kulturne ustanove in objekte, večinoma potrebne prenove, s kulturniki pa sta se pogovarjala o njihovem položaju.
prebivalstvo še naprej najmanj za desetino nižji zdravstveni standard kot drugje v Sloveniji. Kot možnost reševanja problema seje v zadnjem času pokazalo posojilo iz zdravstvene zavarovalnice.
Mag. Žakelj je opozoril, da ima Slovenija novim razmeram zelo neprilagojeno gospodarsko strukturo in družbeno nadgradnjo, vključno z zdravstvom. Mnoge regijske bolnišnice so bile z 10 do 15 odstotki vezane na bolnike, ki so zdaj v drugi državi. Zdravstvo se bo moralo temu prilagoditi. Ko bo sprejeta mreža zdravstva, pa bo mogoče odločali o njenem dograjevanju. Pri tem mag. Žakelj zagovarja stališče, naj bi iz presežkov zdravstvenega denatja pokrili stare izgube v zdravstvu in dokončali tudi začete naložbe, vendar vsi niso takega mnenja. Vedno znova načenjajo že rešena strokovna vprašanja in jih hočejo reševati politično. Po Žakljevo gre za preresne stvari, da bi smele biti stvar kratkoročnih predvolilnih špekulacij.
Z. L.-D.
TORBE IN SOLZE V OČEH BEGUNČKOV — Pomoč beguncem na Dolenjsko prihaja dan za dnem iz vseh strani Za šoloobvezne begunce je bil minuli četrtek dan posebnega veselja, saj so dobili šolske torbe, napolnjene z vsem potrebnim za pričetek pouka »Hvala Slovenci hvala Novomeščani!« se je zbranim na prireditvi zah valjevala ena od begunskih mater in bodoča učiteljica (na sliki). Solze so zalile oči prisotnih in tako je vselej, ko prihaja pomol, kadar gre za otroke, pa so dejanja tolikanj večja Akcijo, ki jo je vodila Zveza prijateljev mladine, je presegla vsa pričakovanja saj seje v tednu miru zbralo in napolnilo več kot 300 opremljenih šolskih torb ter na tisoče ostalih šolskih potrebščin. Dolenjci bodo tako pomagali pričeti pouk tudi po drugih begunskih centrih po Sloveniji, kjer so bili v tej akciji malo manj uspešni (Foto: J. Pavlin)
naša anketa
Kje zdraviti narkomane?
Kljub vsem podukom, za kako veliko osebnostno, družinsko in družbeno zlo gre, kljub vsem filmom, ki jih je o grozljivosti zasvojenosti mogoče videti na ekranih, narkomanija narašča tudi pri nas. Že govorice o osnovnošolski mladeži, ki se srečuje z narkotiki, o srednješolcih, ki jih imajo zabeležene kot odvisnike od trdih mamil, o celem razredu gimnazijcev, ki se pomalem »fiksa«, so več kot vznemirljive. Videti je, da bomo prej kot pri blagostanju svet dohiteli prav na takšnih področjih. Sicer pa don Pierino pravi, da tudi v Sloveniji droga prodira zaradi preobilja. Don Pierino je praktično edino upanje za tiste, ki bi si radi pozdravili odvisnost od droge. V Italiji, Španiji, na Tajskem, v Boliviji, v Libanonu po njegovi zaslugi že deluje 180 skupnosti pod imenom Srečanje, v katerih se okrog štiri tisoč mladih s posebnimi metodami in načinom življenja uspešno odvaja droge. Na sprejem v komune jih čaka trenutno še najmanj štiri tisoč, med njimi tudi zasvojenci iz Slovenije, saj komune pri nas še ni. Dosedanji poskusi na Krogu pri Portorožu, na Planini in zadnji, da bi takšno komuno ustanovili v Višnji Gori, so se izjalovili zaradi nasprotovanja najožje okolice, ki se boji povsod razmetanih igel, onesnaževanja, nasilja in še česa. Prepričevanje, da tega ni, saj morajo zasvojenci pred sprejemom v skupnost navsezadnje dokazati, da mislijo resno, ne pomaga. Doklej se bo dalo problem ozkosrčno potiskati v podzavest?
OLGA RAHNE, ravnateljica OŠ Veliki Gaber: »Mislim, da moramo tudi za narkomane najti prostor, da se bodo lahko zdravili, saj so bolniki, tako kot drugi. Ljudje se jih bojijo, ker mislijo, da bodo v kraju širili zasvojenost, ne zavedajo pa se, da ta mladina išče pomoč. Mogoče je problem narkomanije tudi napačno predstavljen.
Dejstvo pa je, da danes ljudje niso pripravljeni slišati za krize drugih, do drugačnih ljudi so postali nestrpni.«
'FRANC KENE, učitelj iz Globokega pri Brežicah: »Vem, da bi bila izgradnja sanatorija potrebna in nujna, a težko rečem, kako bi se opredelil. Najbržbi se pridružil odločitvi večine krajanov. Če natančneje pomislim, bi bil njihov odgovor verjetno negativen. To je sicer žalostno, zato bi bila prej potrebna široka akcija osveščanja, ne samo v posameznem kraju, ampak v Sloveniji nasploh.«
Ml
MARIJA BELOPAVLOVIČ, prodajalka v metliški pekarni Žita: »Zasvojenost z mamili je bolezen. Narkomanom moramo pomagati, saj si sami ne morejo. Upam, da bodo nekje v Sloveniji našli kraj za center za zdravljenje narkomanov. Nič ne bi imela proti, če bi ga odprli v moji bližini. Razumem pa ljudi, ki jih je pred tem strah, še zlasti na periferiji, kjer o narkomaniji vedo malo. Bojijo se, kakšen vpliv bi imel tak center na njihove otroke.«
/
ALENKA KNEZ iz Semiča: »Skrajni čas je, da tudi v Sloveniji naredimo nekaj za zdravljenje narkomanov, saj se je narkomanija že precej razširila. Ne vem, česa se ljudje bojijo, ko odklanjajo centre za zdravljenje narkomanov v svoji bližini. Jaz nimam predsodkov. Nasprotniki takih centrov naj si predstavljajo, kako bi se počutili v koži staršev otrok narkomanov, ki bi jih povsod odklanjali, ko bi se želeli zdraviti.«
CVETKA JERANČIČ, Center za socialno delo Novo mesto: »V Novem mestu ta čas vemo za pet mladeničev, ki so zasvojeni s trdo drogo. Še bolj je zaskrbljujoč porast uživalcev mehke droge med mladimi Novomeščani. Dolenjska še ni tako ogrožena, vendar pa moramo o klinikah za narkomane razmišljati že sedaj. Ogledala sem si komune v Italiji in bila nad tem načinom zdravljenja navdušena. Pri nas bi morali stopiti skupaj vsi za to poklicani, vključno z družinami narkomanov.«
%
I
m 4»
OLGA GORENC, direktorica Centra za socialno delo Krško: »Potrebno je razumevanje. Centri za zdravljenje narkomanov so potrebni. Ali nekje tak center bo, naj odloči država, če drugače ne gre. Javnost jih odklanja iz strahu pred neznanim, zato bi bilo treba veliko narediti za seznanjanje ljudi s problemom. Tudi omenjeni centri in razlogi, zaradi katerih so potrebni, so del Evrope, ki se pri nas tako pogosto omenja.«
ANGELA CIRNSKI, gospodinja iz Loke pri Zidanem Mostu: »Ž možem živiva v nenehnem strahu in nevarnosti za življenje, ki nama preti zaradi hidroelektrarne Vrhovo, zato se sploh ne bi bala, če bi kje v sev-niški občini dali streho nad glavo tudi narkomanom. Tudi tem ljudem v stiski je treba pomagati pri zdravljenju, res pa bi bilo morda bolje, da bi jih nastanili kje bližje Ljubljani, kjer je takih zasvojencev oz. bolnikov gotovo največ.«
NENA NVEITHAUSER-PLESNIČAR, psihologinja na ribniški osnovni šoli: »Problem narkomanije se mora reševati predvsem v smislu preprečevanja uporabe drog. Že zasvojenim pa se mora pomagati. Osebno me ne moti, če bi v našem kraju ustanovili center za zdravljenje narkomanov, menim pa, da se marsikdo s tem ne bi strinjal. Ljudje se pač bojijo drugačnosti. Da bi to prešli, bi morali biti bolj osveščeni, drugače bi morali začeti razmišljati.«
ELIZABETA LESKOVŠEK, upokojenka iz Kočevja: »Zasvojencem se mora omogočiti zdravljenje. Do neke mere razumem strah ljudi, ki narkomanov nočejo sprejeti v svoje okolje, vendar pa se mi to ne zdi prav. Ti ljudje nekje morajo biti in če se zanje najde primeren prostor, ne vem, zakaj tam ne bi bili. Če je zdravljenje prostovoljno, mislim, da namen tistih, ki se bodo zdravili, ne bo, da bi druge navajali na mamila.«
2
DOLENJSKI UST
TEDEN ZA VINO
KRŠKO - Tu bo od 24. do 28. novembra “Teden mladega vina v Krškem”. V okviru te turistično-strokovne prireditve bo 24. t.m. v Agrokombinatovi kleti ocenjevanje in degustacija vzorcev mladega vina, v četrtek, 26. novembra, ob 16. uri bodo na okrogli mizi v hotelu Sremič-razpravljali o cvičku. Dan pozneje bodo v gostišču Tri lučke pripravili najprej degustacijo vina in pozneje družabni večer. V soboto bo v krškem kulturnem domu ob 17. uri predavanje o kletarjenju in zvečer podelitev priznanj v hotelu Sremič.
KMETOVALCI, VINOGRADNIKI, SADJARJI - POZOR!
Na zalogi imamo veliko izbiro zaščitnih sredstev za varstvo rastlin po ugodnih cenah.
AGRO d.o.o., prodajalna SEJALEC, Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto, tel. (068) 24-132
Res temeljit semiški vinski krst
V oceni skoraj 200 vzorcev — Letošnji letnik eden boljših — Napotki
SEMIČ — Martinovo je za Belokranjce velik praznik, zato so ga letos mar-	.
sikje slavili kar deset dni, od petka pred Martinovim godom do nedelje po godu.
Da imajo dobro kondicijo, so dokazali tudi člani se miške podružnice Društva vinogradnikov Bele krajine, ki so letos že šestič zapored v hotelu Smuk pripravili tridnevno martinovanje. Glavni namen prireditve je bil opozoriti vinogradnike na napake in bolezni mladega vina, ki se jih še da popraviti.
Ocenjevalna komisija pod vodstvom njevanju čez mesec dni gotovo še bolje
mag. Julija Nemaniča je dobila v oceno 196 vzorcev mošta, ocenila pa jih je 147. Ostale je izločila, največ zaradi žveplovodika, mlečnega ali ocetnega cika. Po kakovosti nekaterih vinje moč sklepati, da bo letošnja letina med najboljšimi v zadnjih 20 letih. Posebej so se izkazala sortna bela in rdeča vina. Kot je dejal mag. Nemanič, je za letošnji letnik značilna počasna alkoholna fermentacija. Torej bi se ista vina ob oce-
odrezala.
V društvu vinogradnikov so prepričani, da je poleg osnovnega, torej strokovnega namena, s prireditvijo uspela tudi promocija domačih vin ter širjenje kulture pitja. V bogatem tridnevnem programu ni manjkalo ne kulturnih nastopov in zabave ne strokovnih napotkov, kako pozdraviti mlado vino.
M.B.-J.
KRST VINA — Ob vinskem krstu prosijo sv. Martina, da bi pregnal zle duhove iz mladega vina, ga očistil in obvaroval pred boleznimi Tega dela sta se ob martinovanju v semiškem hotelu Smuk preteklo soboto temeljilo lotila tudi Zvone Vidmar in Blaž Kočevar. Seveda ni Slo brez botrov. Izbrala sta kar štiri predsednika semiške podružnice Društva vinogradnikov Bele krajine Martina Pluta, vodjo hotela Martina Banovca, Milana Štublara, katerega vino je dobilo tri zlate in eno srebrno medaljo, ter Milana Malnariča. Njegov laški rizling pozne trgatve je postal šampion ocenjevanja. S tem vinom so si krstitelji in botri tudi nazdravili (Foto: M.B.-J.)
Škoda ocenjena, odškodnine ni
Republika se je kmetov usmilila le s koruzo
Z NOVOMEŠKE TRŽNICI
Vse tako kaže, da so novomeškemu »Ponte rossu« šteti dnevi. Minuli tržni petek je bilo med stojničaiji kar nekaj preplaha, ko so prekupčevalci med stojnicami opaziii policista in tržnega inšpektorja. Ta ponedeljek je zato nekaj stojnic ostalo praznih. Zelenjavna ponudba je bila tudi nekaj manjša, cene pa visoke: česen 250 tolarjev, mandarine 100, jabolka 50, solata 140, zelje 40, banane 80, hruške 70, suhe slive 280, med 300, pro-polis 150, orehi 950 in šopek nageljnov 550 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je Bernarda ponujala: mandarine po 111, grozdje 121, radič 180, hruške 85, korenje 79, limone 169, fižol 123, hren 430 in cvetača po 168 tolarjev.
Sejmišča
BREŽICE — Zaradi nevarnosti, da bi se razširila prašičja kuga, ki sojo odkrili na obrobju Posavja, bo brežiško sejmišče do nadaljnjega zaprto.
METLIKA — V metliški občini so izračunali, da so zaradi katastrofalne poletne suše utrpeli za dobrih 272 milijonov tolarjev škode. Ko so na nedavni seji občinske skupščine ocenjevali sušo in njene posledice delegati, predvsem prizadeti kmetje, so pohvalili komisijo za oceno škode, ki se je zelo potrudila ter delo opravila hitro in dobro. Problem pa je v tem, da kmetje tako rekoč niso dobili niti tolarja odškodnine, zlasti ne z republike, ki je metliško škodo
• V metliški občini je problem v tem, da pomeni kmetijska proizvodnja manj kot 5 odst. bruto družbenega proizvoda. Kmetijstvu pa prav nič ne pomaga, če je občina industrijska, saj industrija kmetu ne bo povrnila škode. Metličanom se zdi zato nesmisel, da lahko nekdo zaradi suše ali katere druge nesreče propade, pa ne bo dobil niti tolarja odškodnine, ker škoda ne bo presegla 10 odst. bruto družbenega proizvoda.
ovrednotila komaj na čatrtino tiste, ki jo je ugotovila metliška komisija.
Vendar so Metličani prepričani, da sploh ni pomembno, ali gre za 272 ali 67 milijonov tolarjev škode, če pa je nihče ne poravna. Država seje metliških kmetov usmilila le s koruzo, ki ni veljala niti milijon tolarjev. Občina pa je v pro-
računu namenila za ublažitev škode milijon tolarjev, 312 tisočakov občinskega denarja je šlo za regrese, za prepakiranje koruze 200 tisočakov ter za prevoz vode na 196 kmetij 1,2 milijona tolarjev.
M.B.-J.
O UPORABNOSTI PIRAMID
NOVO MESTO - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov iz Novega mesta in grmska kmetijska šola vabita kmetijske inženirje in tehnike pa tudi druge na predavanje dipl. inž. el. Franja Geča o uporabnosti piramid za izboljšanje zemljišč in pridelkov ter uporabi piramid v živinoreji in na predavanje dr. Franceta Susmana o njegovem pogledu na kmetijstvo. Predavanje bo v petek, 20. novembra, ob 11. uri na Kmetijski šoli Grm, Sevno na Trški gori.
TEČAJ
ZA TRAKTORISTE
METLIKA - V ponedeljek, 30. novembra, se bo ob 16. uri v metliški Vinski kleti pričel tečaj o varnem delu s traktorji. S potrdilom o opravljenem tečaju lahko tečajniki pridobijo vozniško odovoljenje z g traktor. Prijave in informacije na kmetijski svetovalni službi na tel. 58-585.
Kmetijski nasveti
Perutnino zajedajo tekute
Toplota godi žuželkam in zajedalcem, ki se po dolgem, vročem poletju, kakršno je bilo letos, še posebno obilno namnožijo. Prizadeta je predvsem perutnina, ki sc, če ji rejec kako ne pomaga, posebno težko otepa z nadlogo, skrito v perju. Ljudje zmotno mislijo, da gre za uši, veterinarji pa opozarjajo, da perutnino in Ptice nasploh zajedajo t.i. tekuti ali malofagi, ki povzročajo bolezen malofagozo.
, Ce je žival nemirna in si daje veliko opravka s kljuvanjem perja, jo po vsej veijetnosi nadlegujejo tekute. Običajno imajo svoje pribežališče pod krili, od tem pa se odpravljajo na svoje zajedalske pohode na druge dele telesa. Prehranjujejo se z odmrlim odpadkom kože (epitela) in peljem, na sesalcih pa še z dlakami. Pri močnejših okužbah so poškodbe opazne, zlasti še če se tekute lotijo tudi sesanja krvi. Doslej je namreč veljalo, da kri sesajo le uši, novejše raziskave pa so pokazale, da se pri tem {»skušajo tudi tekute ali malofagi.
Obe vrsti zajedalcev loči rejec po velikosti glave. Pod povečevalnim steklom lahko razločno vidi, da je glava tekuta širša °d oprsja, glava uši pa opazno ožja in koničasta. Tekuti so rjave ali rumene barve ter manjši od uši. Na nogah imajo po dva kavlja. Po perjadi sc zelo hitro gibljejo, tako da jim oko komaj sledi.
Tekute ali malofagc se dajo zatirati podobno kot uši. Začne se seveda že pri urejenosti in higieni kumic, pitališč ali farm. Razkuževanje je nujno potrebno, prav tako pa je koristna začasna Prekinitev reje, ki omogoči temeljito čiščenje. Podobno kot bivališče perutnine mora biti korenito razkuženo tudi orodje in °prema, potrebna za rejo.
_ Ob vsaki močnejši okužbi si mora rejec pomagati z insekticidi. Z njimi zapraši živali ali pa jih okoplje v primerni raztopini, Pripravljeni po navodilih proizvajalca razkužila oz. insekticida. Ker le-ta ne uničijo novega zaroda v jajčecih, je treba postopek ponavljati, dokler je med perjem še kaj žive golazni.
Inž. M. L
AGRO d.o.o.
Prodajalna SEJALEC
Cesta kom. Staneta 3
Novo mesto
Tel. (068) 24-132
vam nudi:
•	veliko izbiro motornih žag STIHL, ALPINA, posebna ugodnost TOMOS -HUSOVARNA 61 F že za 43.998,60 SIT
•	verige, meči, zobniki
•	kotli za žganjekuho od 60 do 100 I
•	cisterne za vino rostfrei od 25 do 300 I
•	vrtno orodje GARDENA
•	jesenski čebulček, česen
•	VRTNICE
•	biopost
•	organo
• Letos so drugič pripravili martinovanje tudi na dvorišču metliškega gradu. Goste je pozdravil predsednik društva vinogradnikov Bele krajine Milan Vajda. Za prijetno vzdušje so poskrbeli vinogradniki in Vinska klet, ki so podarili okrog 150 litrov vina, ter aktiv kmečkih žena z odlično pogačo, za zabavo ga še igralka Violeta Tomič, Martin Cmugefj, ki je krstil vino, ansambel Obzorje ter suhorski bobnarji. Številni obiskovalci so pogrešali napovedane Popolnočne kočije, oktet Vitis ter belokranjske kozarce kipaija Martina Skolibra.
Daleč od Evrope
Zastrašujoči podatki o nezavidljivem položaju slovenskega kmetijstva
Iz dokumenta z naslovom Okolju prijazno in učinkovito kmetijstvo, v katerem je ministrstvo za kmetijstvo nakazalo strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, povzemamo nekatere značilne podatke, ki kažejo, kje je ta čas naše kmetijstvo v primeijavi z evropskim.
•	Slovenija sodi med evropske države z najbolj težavnimi pridelovalnimi razmerami.
•	Zastrašujoče zaostaja glede razdrobljenosti kmetijske zemlje.
•	Le 3 odstotki kmetov imajo kmetijsko izobrazbo, le 6 do 8 odst. kmetij pa šolane gospodaije. V Avstriji 60, na Nizozemskem celo 80.
•	Povprečna slovenska kmetija meri 5,9 ha skupne zemlje, od tega le 2,5 ha obdelovalne. V povprečju redi le 3 krave.
•	V Sloveniji imamo samo 0,8 odst. kmetij s tehnološko opremljenostjo za intenzivno in sodobno pridobivanje mleka.
•	Po ravni produktivnosti so naši vinogradniki primerljivi z evropskimi.
•	Intervencije v kmetijstvo so v Sloveniji 4- do 15-krat manjše kot v drugih evropskih deželah.
•	Investicije v kmetijstvu so se znižale pod raven iz leta 1980.
•	Zelo nizka stopnja samooskrbe s krušnimi žiti, sladkoijem in oljem lahko v izrednih razmerah povzroča lakoto.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Najprimernejše vinske sorte (3)
RENSKI RIZLING
Dozori:	pozno, med tretjo in četrto zoritveno dobo.
Rodnost:	majhna, klonski material bistveno večji, teža grozda
6 do 10 dag.
velika, posebej izražena nagnjenost k bujnosti. potrebna dolga rez na šparone. toplo, odprto proti večji vodni površini ali ravnini, najbolje kamnita, ne hladna in preveč mokra, visoko zračno vlago, v času zorenja pa meglo; izvajanje zelenih del, primemo podlago, da zmanjša bujnost, da se ne osiplje.
proti zimski pozebi dobra, odganja pozno ter se včasih ogne pomladanski pozebi.
Posebne značilnosti: vino s staranjem pridobi kakovost, značilna ležalna cvetica. Na dobrih legah primeren tudi za pozne trgatve.
S O V I N J O N
Dozori:	zmerno pozno, med drugo in tretjo dobo.
Rodnost:	srednja, praviloma dobra,	teža	grozda 6 do 10 dag.
Bujnost:	se močno spreminja.
Rez:	dolga, na šparone.
Zahtava lego:	dobro, sončno, vendar ni	izbirčen.
Zahteva tla:	ne prenaša apna niti mrzlih, mokrih in suhih
tal,	lahko so manj rodovitna.
Druge zahteve: temeljita pletev in bujnost, primerna obremenitev, sicer hitro shira ali se osiplje. Ne prenese veliko starega lesa. Odpornost:	bujni trsi so slabo odporni do nizkih zimskih
temperatur, pomladi pozneje odganja. Za bolezni srednje občutljiv, do botritis slabo odporen.
Posebne značilnosti: značilna sortna aroma je bolj izrazita v severnih kot južnih krajih. Dobra aroma samo na boljših legah.
Bujnost:
Rez:
Zahteva lego: Zahteva tla: Druge zahteve:
Odpornost:
BELI PINO
Dozori:	zmerno pozno, v drugi	zoritveni dobi.
Rodnost:	dobra, možna nihanja. Teža grozda od 8 do 12 dag.
Bujnost:	srednja, ne velika.
Rez:	daljša, ne dolgi šparoni.
Zahteva lego:	ni občutljiv.
Zahteva tla:	zračna, ne pretežka, mokra in hladna, na apnenih
pojav kloroze.
Druge zahteve: zelena dela za zagotavljanje zračnosti trsa. Potrebno ga je cepiti na močnejšo podlago, do nizkih zimskih temperatur dobra, pomladi zgodaj odžene, vendar manj občutljiv od šardoneja. Za oidij in botritis občutljiva.
Posebne značilnosti: na apnenih tleh boljša aroma, vino primerno za uspešno kletaijenje. Primeren za pozne trgatve. Boljša kakovost vina v drugem letu, potem hitro ostari.
(Nadaljevanje sledij IC
Odpornost:
inž. JOŽE MAUEVIČ
Koza zdaj ni več »krava« revežev
Po »kozjem genocidu« po letu 1954, ko je bil uveljavljen zakon o prepovedi reje, se kozjereja počasi spet obnavlja — Bomo znali izkoristiti vse prednosti?
Reja koz ni odraz siromaštva. O tem priča intenzivna reja koz v najbolj razvitih deželah Evrope, zlasti v Švici, Nemčiji in Franciji. V sodobnem svetuje reja koz usmeritev v znatno pridelovanje najdragocenejše hrane z visoko oceno prehranske, biološke in zdravilne vrednosti. Cernu je prav pri nas v Sloveniji tako podcenjevana, pogosto celo zaničevana in zasmehovana? Odgovor je več kot na dlani. Koza je bila desetletja »krava« revežev.
Naj večji gospodarski pomen kozjereje je v pridelavi mleka. Od posameznih koz mlečnih pasem lahko namolzemo v desetih letih mlečnosti tudi do deset tisoč litrov mleka. Koze mlečnih pasem dajo letno 15- do 20-krat več mleka, kot je njihova lastna teža. Kozje mleko je izredno kakovostno živilo. Odlikuje se po lahki prebavljivosti.
Mlečne pasme koz so zelo plodne. V povprečju skoti koza 1,8 do 2,2 kozlič-
* Najvažnejše raziskave ekonomske upravičenosti kozjereje so dokazale, da daje reja ene koze enake ekonomske rezultate kot pet ovac. Z ekološkega vidika je reja koz manj sporna od reje drugih živali. Ali bomo v Sloveniji znali izkoristiti vse naštete in še nenaštete prednosti kozjereje, to je sedaj vprašanje.
ka. Kože so dragocene za usnjarsko industrijo. Vrtnarji zelo cenijo kozji gnoj. Ena koza ga da letno okrog 400 kg. Koze izredno dobro izkoriščajo krmo, jo temeljito in koristno predelajo. Ker je koza prežvekovalec, je zaradi delovanja mikroflore v predželodcu — vampu sposobna sintetizirati vse aminokisline, te pa so sestavni del beljakovin. Prašiči in perutnina tega ne zmorejo.
Reja koz v odprti pašni reji je v Sloveniji skorajda izumrla. Povečalo pa se je zanimanje za intenzivno rejo mlečnih visokoproduktivnih koz pri posameznikih, bolj kot dodatni zaslužek.
Nova odkritja o koristnosti uživanja
kozjega mleka, o njenem zdravilnem učinku in o ugodni tržni ceni pa dajejo upe za povečano organizirano farmsko rejo koz v intenzivni reji. Odpirajo se nove možnosti za izvoz kozjega mleka in mlečnih izdelkov, zlasti sirov. Prednosti pri organiziranju sodobnih kozje-rejskih farm imajo zlasti hribovitejši predeli blizu mest in ob dobrih komunikacijskih povezavah in čistejši ekologiji.
Koze moramo tako kot vse druge živali krmiti smotrno in dokaj natanko upoštevati njihove potrebe po vzdrže-
valni energiji, proizvodnji optimalnih količin mleka in ohranitvi zdravja. Koza za petino bolje izkorišča krmo kot drugi prežvekovalci, zlasti vlaknine. V primeijavi z govedom so koze manj izbirčne za hrano, saj žro kar 600 vrst različnih rastlin. V primeijavi z ovcami potrebujejo več časa, da se nasitijo. V hlevski reji se hranijo trikrat na dan. Najobilnejši mora biti popoldanski obrok, ker imajo koze tedaj največji apetit.
Na paši se kozam apetit zmanjšuje s povečanjem temperature zraka, zato je zanje najprimernejša jutranja paša. Koze prežvekujejo dalj časa kot ovce. Če primeijamo težo koze s težo goveda ali ovce, je koza sposobna pojesti sorazmerno več krme, suho snov v krmi pa bolje izkorišča.
Inž. DARJA ŠKOF
- Martin fe moit spremenil v vino, zdaj bi potrebovali avetnika, ki bi to storil še z vodo.
HELENA MRZLI K. IR
| gospodinjski kotiček
Uporabnost čokolade (2)
Pred uporabo moramo čokolado pogosto taliti. Pri tem moramo biti previdni, saj se pri visoki temperaturi rada prismodi. Bela in mlečna čokolada se posebno radi sprimeta v kepice. Talimo v obstojni posodi pri nižji temperaturi ali v vodni kopeli. Vzamemo dovolj velik lonec z vročo vodo, v katero postavimo manjšo posodo s čokolado, ki je nastrgana, nalomljena ali v prahu. Posode ne pokrivamo in ne dolivamo vode, ker se čokolada v stiku z vodo ali
Sprei
gmoto, ki jo lahko le delno zmehčamo, če ji dodamo surovo maslo ali margarino. Kadar moramo, glede na navodilo, dodati tekočino, mora ta imeti enako temperaturo kot čokolada. Če je tekočina bolj vroča, se izloči kakavovo maslo, če pa je bolj hladna, se čokolada sprinte v kepice.
Kako pripravimo čokoladno peno? Za 4 osebe potrebujemo 175 g jedilne čokolade, 4 žlice močne črne kave ali vode, 4 jajca, 150 g surovega masla, žlico ruma in zavitek vanilijevega sladkorja ter 45 g sladkorja v prahu. Čokolado najprej zmehčamo v topli kavi ali vodi in med mešanjem počasi
segrevamo, da se zgosti. Nato odstavimo, primešamo rumenjake in stepamo, da nastane kremasta zmes. Vmešamo surovo maslo, rum in vanilijev sladkor. Pustimo, da se zmes nekoliko ohladi. Stepemo trd sneg, dodamo sladkor in vmešamo v mlačno čokoladno zmes. Nalijemo v steklene posodice in postavimo v hladilnik. Pred serviranjem kremo okrasimo s stepeno sladko smetano. Če želimo čokoladno kremo zamrzniti, ji primešamo 1 dl stepene smetane, nadevamo v posodice iz alufolije in zamrznemo. Pri pripravi kreme lahko zamenjamo kavo s svežim pomarančnim sokom, rum pa s poljubnim likerjem.
Sedaj, ko imamo na voljo svež kostanj, lahko pa je tudi konzerviran, pripravimo zelo okusno, vendar energijsko bogato sladico. V zgoraj omenjeno kremo vmešamo kostanjev pire, rahlo premešamo in naložimo na pladenj. Maso pogladimo in postavimo za nekaj ur v hladilnik. Pred serviranjem sladico razrežemo z ogretim nožem na pravokotnike in dekoriramo.
1
IZ NNŠIH OBČIN
liii
IZ NNŠIH OBČIN
»Dovolj nam je masakra Grma«
Prebivalce Grma je razburila in v samoorganiziranje pognala vest, da je naroče-_____na lokacijska dokumentacija za pozidavo ene zadnjih krp zemlje
NOVO MESTO — Nekaj zadnjih let je bil v kiosku na majhni zaplati nepozidanega prostora na križišču Trdinove in Kristanove ulice, nasproti grmske osnovne šole, frizerski salon. Od sredine prejšnjega tedna ga ni več, saj je morala frizerka na vrat na nos izročiti ključe kioska. Ljudje so na preži, kaj bo. Bojijo se čmograditeljstva, ki v zadnjih letih v Novem mestu močno cvete. »Črne« so bile ali so praktično vse večje novomeške gradnje z Revozovimi na čelu, tisti, ki bi jih morali preprečevati, pa veselo popivajo na njihovih otvoritvah.
Svojega frizeija se človek navadi, ampak če ne gre drugače, si pač poišče drugega. Ponudbe ne manjka. Dejansko je zaprtje salona močno razburilo predvsem najbližje stanovalce iz drugih razlogov. Mednje je pricuijala vest, da je na občini že vložena vloga za pridobitev lokacijske dokumentacije za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na tem mestu. Če bi zasebni investitorji, ki jih je zaskominalo po tej lokaciji, uspeli, je predvidena tudi podobna pozidava na nasprotni strani vzdolž Kristanove ceste. Med njo in prvo vrsto blokov so sedaj garaže in nekaj kvadratov v mestu vse bolj redkega luksuza, trave in drevja.
Vest o gradbenih načrtih na Grmu je močno razgibala ljudi. »Grm je tako obremenjen, z IMV tako zmasakriran in tako do kraja izmučen, da bi se morali z oblastmi pogovaijati o ekološki renti, ne pa o kakršnikoli pozidavi. Tu se prostora ne sme več zavzemati, ampak se ga mora dati ljudem, drevju, zelenju. Gospoda, ki ima denar, da bi tu gradila, seveda živi drugje, v manj obremenjenem otolju,« je bil na četrtkovem na hitro sklicanem, a kljub temu zelo dobro obiskanem protestnem zboru, ogorčen Janez Penca. Mnenje so z njim delili tudi Vši drugi, dodatno ogorčeni, ker se vabilu na sestanek ni odzval nihče iz občine.
Na sestanek je prišel le predstavnik krajevne skupnosti, kije na splošno začudenje za zadevo slišal prvič. Temu se sicer ne bi bilo treba čuditi. V fazi, v kakršni grmska zadeva je, prizadete krajevne skupnosti še ni treba spraševati za mnenje. To je v odgovoru na vprašanje, zastavljeno po dežurnem telefonu Dolenjskega lista, posredno povedal tudi direktor Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Dušan Granda. Prepričal ni nikogar.
Ljudi stvar skrbi, zaradi vseh novomeških preteklih slabih izkušenj z urbanizmom in zaradi prepričanja, da tisti, kije bil pripravljen odšteti denar za zarisanje objektov na sporni grmski lokaciji v dokumente, že ve, zakaj je to storil in da ne bo kar tako odnehal. »V Novem mestu pa tako velja samo zakonodaja zvez in denarja,« so navdani z besom prebivalci Grma, ki se jim nekdo namenja vzeti še zadnjo zaplato proste-
ga prostora in sonce. Na četrtkovem sestanku so sklenili, da se bodo temu ostro uprli. V ta namen so se organizirali v poseben odbor, Karla Koširja, predsednika sveta krajevne skupnosti in poslanca v zboru krajevnih skupnosti
občinskega parlamenta, pa zadolžili, da problem prenese v skupščinske klopi. Omenjene gradnje ne mislijo dovoliti pod nobenim pogojem, saj zanjo ni izpolnjen en sam pogoj. Na pristojen naslov bodo naslovili pismo z zahtevo po prekinitvi postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja. Prepričani so, da se bo upravičenemu protestu pridružila tudi šola. Okolje te šole je že sedaj močno obremenjeno, z novimi stavbami in dodatnim prometom pa bi bilo še precej boljlj.
Z. LINDIC-DRAGAS
Proti posegom v staro mesto
Osnutek ureditvenega načrta Novi trg obsega tudi dele starega mestnega jedra — Kaj s porodnišnico?
NOVO MESTO — Prejšnji četrtek je bila v novomeškem rotovžu javna razprava o osnutku programske zasnove za ureditveni načrt Novi trg. Na razpis za ta ureditveni načrt so prišli trije projekti, komisija pa je priporočila, naj eden od avtoijev, arh. Jurij Kobe iz Ljubljane, naredi sintezo natečajnih projektov. Ker ta ureditveni načrt posega tudi v staro mestno jedro, zlasti v kapiteljski kompleks, je bilo zanimanje za to javno razpravo nekaj večje. Tudi vse pripombe so se tako ali drugače dotikale predvsem posegov v staro mestno jedro.
Tako je bil glavni očitek arh. Gro-bovška z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine osnutku programske zasnove, da se v njem srečujeta dve različni prostorski enoti: historično mestno jedro in nova arhitektura na Novem trgu. Grobovšek je predlagal, naj se deli historičnega mestnega jedra, ki so v območju te programske zasnove, izločijo iz obdelave, saj so za te dele že sprejeti prostorsko-ureditveni pogoji. »Popolnoma nesprejemljivo je spreminjanje proštijskega vrta, prebijanje mestnega obzidja in urejanje kakršnih koli komunikacij po vrtu,« sta bila odločna Grobovšek in direktor ZVNKD Danilo Breščak, pri tem so se z njima strinjali tudi drugi. Za Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je sprejemljiva programska zasnova za novo funkcijo stare novomeške ženske bolnipe, ki naj bi jo preuredili za potrebe Studijske knjižnice, arhiva in še kaj; prav tako je zanje korektna predlagana rešitev za nekdanji dom JA, za katerega je Grobovšek mimogrede predlagal novo ime: Novi dom in ki naj bi bil namenjen informacijski in kulturni dejavnosti.
Vsekakor pa je za rešitev Sane na Kapitlju, ki so, take kakršne so, mestu v sramoto, namesto da bi mu bile v po-
Krka si lahko malo oddahne
Odkar ima tovarna Krka čistilno napravo, so odplake iz komunalne v reko prvič v mejah dovoljenega
NOVO MESTO — Letos poleti seje tovarna zdravil Krka povsem odklopila od centralne čistilne naprave in vse svoje odplake preusmerila na svojo, najsodobnejšo čistilno napravo. S tem je osrednja novomeška komunalna čistilna naprava močno razbremenjena, saj so odplake iz tovarne Krke predstavljale več kot polovico vseh odplak, ki so dolga leta pritekale na komunalno čistilno napravo in od tam naprej v reko Krko. Prav zaradi hude preobremenjenosti komunalna naprava nikoli ni delala tako, kot je bilo načrtovano, in ne dovolj prečiščene odplake so odtekale v reko. Odkar pa deluje Krkina čistilna naprava, meritve kažejo, da so odplake iz komunalne naprave pri iztoku v reko v dovoljenih mejah za izpust v naravni vodotok.
Novomeška čistilna naprava je bila zgrajena leta 1973 kot skupna čistilna naprava za vse odpadne vode Novega mesta; nekaj let kasneje sojo razširili, tako da je njena zmogljivost 45.000 enot; poenostavljeno rečeno, to ustreza 45.000 prebivalcem, glede na industrijske odplake pa toliko manj. Sedaj je že kar 95 odst. mesta z bližnjo okolico priključenega na to napravo, od prejšnjega meseca gredo tudi odplake iz bolnice, razen iz internega oddelka, na čistilno napravo. Kako preobremenjena je bila čistilna naprava prej, pove tudi podatek, da so sedaj njene zmogljivosti zasedene že blizu 90-odst. »Sedaj so vsi izvidi v dovoljenih mejah, prekoračena je le še vsebnost dušikovih spojin, za to pa bi morali uvesti še tretjo stopnjo čiščenja, kar v razvitih državah že počenjajo, pri nas pa še nikjer, ker je to povezano z velikimi stroški,«
pravi inž. Fortuna, vodja kemijskega laboratorija na Zavodu za socialno medicino in higieno, ki opravlja kontrolne analize odpadnih oz. prečiščenih vod, ki se iz čistilne naprave iztekajo v Krko. Novomeška Komunala pa te analize opravlja vsak dan.
Seveda se sedanja normalna obremenitev čistilne naprave najbolj blagodejno pozna na reki Krki. Za reko je to vsekakor velika razbremenitev, je pa z odhodom tovarne Krke novomeška Komunala ob velik del prihodka, saj je tovarna Krka za svoje odpadne vode plačevala Komunali za prečiščevanje skoraj 70 odst. vsega denaija, ki se gaje nabralo iz te dejavnosti. Tako je za Komunalo ta »izpad« hud finančni udarec, ki ga, pravijo, sami in s sedanjo ceno nikakor ne morejo prenesti.
Poleg osrednje čistilne naprave v občini deluje & nekaj manjših, tako na Otočcu, v Šmarjeških Tolpicah, v Straži in Stopičah, pred kratkim pa je poskusno začela obratovati še v Dolenjskih Toplicah. Komunala ima v načrtu gradnjo takih čistilnih naprav še v drugih krajevnih središčih v občine kot so Žužemberk, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan, in drugje. Seveda se povsod in kar naprej postavlja vprašanje denaija, kajti te stvari precej stanejo, s ceno pa ne pokrivajo stroškov, zlasti ne v manjših krajih, kjer gre tudi za manjše količine odpadnih vod. Vsekakor je treba na čistilne naprave, če hočemo čistejše okolje, pripeljati čim več odpadnih vod. Sedaj gre še okoli polovica prodane vode neprečiščena nazaj v vodotoke.
A. BARTEU
nos, najprej treba rešiti vprašanje prehoda. Sedanje Šance so »slepo črevo« in kot take ne bi nikoli zaživele. S ponujeno varianto, da se Šance iztečejo na Breg pri hiši št. 25, pa se strokovnjaka z ZVNKD ne strinjata.
Kako so načrtovanja v takih osnutkih lahko na majavih nogah, seje pokazalo tudi ob pojasnilu predstavnice novomeške bolnišnice, ki je povedala, da nujno potrebujejo denar za nadaljevanje gradnje nove porodnišnice, zato iščejo kakršnega koli kupca za stavbo stare porodnišnice in seveda ne mislijo čakati, dajo bo morda odkupila občina in namenila za predvideno funkcijo.
V razpravi je bilo nekaj govora tudi o nujnosti ureditve prometa skozi mesto, zavzeli pa so se, naj se razprava o tako občutljivi stvari, kot je urejanje delov starega mestnega jedra, podaljša, in naj predlagatelji vsekakor upoštevajo utemeljene pripombe.
A. B.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 21. novembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: Market, Ljubljanska
od 7. ure do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šempetru
•	Šentjernej: Mercator—Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: Mercator— KZ Krka, Prodajalna Vrelec
•	Žužemberk: Dolenjka, Market
•	Straža: Mercator—KZ Krka, Samopostrežba
•	Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg
mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru
SLS se predstavi
Nastop kandidata dr. Stanka Buserja
NOVO MESTO — Predstavitve kandidatov za poslance v državnem svetu in državnem zboru novomeškega občinskega odbora Slovenske ljudske stranke se je v ponedeljek dopoldne v hotelu Metropol udeležilo kar lepo število članov te stranke. Na tej prireditvi seje predstavil tudi dr. Stanko Buser, predsedniški kandidat SLS, kije na kratko povedal, kakšen naj bi bil po njegovem predsednik naše države in za kaj bi se on zavzemal, če bi bil izvoljen.
Tako naj bi bil slovenski predsednik, kakor ga vidi dr. Buser, pokončen, odločen, neobremenjen, človek, ki podrobno pozna Slovenijo in njene prebivalce,_naj bi bil pa tudi dober govornik. »Če bom izvoljen za predsednika, si bom v prvi vrsti prizadeval za spoštovanje ustave in zakonov. Če bi spoštovali zakone, na nobenem področju ne bi imeli takih težav, kot jih imamo sedaj,« je prepričan.
Svoje poglede in programe so predstavili še kandidati za poslance iz novomeškega odbora SLS: Tone Hrovat, ki bo na volitvah kandidiral za državni svet, ter Martina Vrhovnik in Jože Beg, ki sta kandidata za poslanca v državnem zboru. Za vse je seveda osnova program njihove stranke.	s, g
SREČANJA ZDRUŽENE LISTE
NOVO MESTO - Združena lista štirih strank Novo mesto organizira v naslednjih dneh več srečanj z ljudmi, na katerih bo tekla beseda o zaposlovanju, lastninjenju, soupravljanju, gospodarski uspešnosti in socialni pravičnosti, o ceni zdravja, o pokojninah in otroških dodatkih. 19. novembra bo takšno srečanje v Straži, 20. novembra na Uršnih selih, obakrat ob 18. uri. 23. novembra ob 17. uri bo srečanje-v Šentpetru in ob 19.30 v Mimi Peči. 24. novembra ob 17. uri bo srečanje v Brusnicah, ob 18. uri v Žužemberku in ob 19.30 v Gabrju. V sredo, 25. oktobra, ob 18. uri bo v Študijski knjižnici v Novem mestu še okrogla miza o socialni državi, na kateri bosta sodelovala novomeška kandidata za poslanca v državnem zboru Sonja Lokar in Igor Vizjak.
REKREACIJA ZA MALČKE
NOVO MESTO - V telovadnici Gimnazije Novo mesto se je v organizaciji TVD Partizan Novo mesto že pričela brezplačna rekreacija za predšolske otroke. Pod vodstvom Sonje Požar in Anice Kosec poteka vsak četrtek popoldne, od 16. ure do 16.45 za otroke od treh do petih let, od 16.45 do 17.30 pa za otroke od petega do sedmega leta starosti. Starše vabijo, da pripeljejo malčke na urico usmerjenega razgibavanja in izgubljanja odvečne energije.
NOVOMEŠKA NAGRAJENCA ZNANA
NOVO MESTO ,- Izvršni svet novomeške občine je na zadnji seji potrdil predlog za podelitev nagrad občine za leto 1992. S Trdinovo nagrado, s katero nagrajujejo pomembnejše uspehe na kulturnem, prosvetnem ali znanstvenem področju, se bodo letos oddolžili Janezu Kolencu, pesniku in upokojenemu profesorju novomeške gimnazije. Nagrado občine za pomembne uspehe na gospodarskem, političnem in športnem področju pa so namenili Alojzu Muhiču, predsedniku sveta krajevne skupnosti Birčna vas za dolgoletno požrtvovalno delo v krajevni skupnosti. Nagradi bodo nagrajencema izročili na slavnostni seji občinske skupščine, ki bo predvidoma decembra.
• Ob napadu na Slovenijo je naša politika delovala povsem enotno: niti trohica stankarskih in političnih razlik se ni prikradla v naše sodelovanje. (Rupel)
PODARILI 1600 UMETNIH LEDVIC — Minuli četrtek se je kamion s hu manitamo pomočjo ustavil v novomeški bolnišnici Predstavnica italijanske ambasade v Ljubljani Paulina Moretti je izročila direktorju dr. Tonetu Starcu 1600 dializatorjev, ki jih kot umetne ledvice uporabljajo za zdravljenje dializnih bolnikov. V hemodializnem oddelku, kjer je ta čas na dializnih aparatih 59 bolnikov (25 iz občine Novo mesto, II iz Krškega, 5 iz Trebnjega, 8 iz Črnomlja, 5 iz Metlike, 3 iz Semiča, 2 iz Brežic), so bili pošiljke nadvse veseli, sajjim je prav tega materiala stalno primanjkovalo. Pošiljka, kije vredna prek 60.000 DEM, bo zadostovala le za dobra dva meseca. (Foto: J. Pavlin)
Ob koncu leta bo nekaj dobička
Čeprav jih je prizadela izguba dela in zamrznitev premoženja na Hrvaškem, če-
NOVO MESTO — Zaposleni v novomeškem Pioniiju so zadnjo plačo po dolgem času dobili brez zamude. Kot ponavadi pa večinoma ni bila posebno velika. Plače so tudi do polovice manjše od tistega, kar določa kolektivna pogodba, Za povrh pa jih v precejšnji meri izplačujejo v obliki nekakšnega regresa. Neizplačano razliko naj bi ob lastninjenju na zahtevo sindikata vsaj spremenili v deleže delavcev v podjetju.
GIP Pionir ima sicer dovolj dela, tako da bo po besedah generalnega direktorja Jožeta Peterlina brez težav uresničil in celo presegel letošnje načrte o 200 milijonih mark prihodkov. Le uspešnost poslovanja je pod pričakovanji. V razmerah, kakršne so, pa so zadovoljni, da imajo »nos še nad vodo« in da bodo leto po oceni zaključili z minimalnim dobičkom.
Pionirje zelo prizadela izguba južnega trga, še posebno hrvaškega, na katerem so svoje čase delali z do 40 odst. zmogljivosti. Da bi bila nesreča še večja, imajo na Hrvaškem za 20 milijonov mark zamrznjenega premoženja, predvsem v počitniških zmogljivostih, v zemljiščih, pripravljenih za gradnjo, in v nekaj zgrajenih objektih, za katere plačujejo bankam mastne obresti. Zaenkrat so po vnaprejšnjem prenosu na svojo zagrebško delniško družbo aktivirali le nekaj zemljišč, na katerih ta družba že uspešno gradi in prodaja stanovanja.
Na domačem trguje zaradi razprodaje družbenih stanovanj, zmanjšanja proizvodnje in stečajev velika ponudba
raznih objektov. Cena gradenj je tako padla, da včasih ne zadostuje niti za material, zato je Pionir močno zmanjšal gradnjo za trg, od nekdanjih 60 na vsega 10 odst. Odločneje pa seje vključil v gradnjo infrastrukturnih objektov, čeprav za to dobiva plačilo v obliki vrednostnih papirjev, ki jim le še povečujejo likvidnostne težave. Poleg tega se na tem področju srečujejo z nelojalno konkurenco malih podjetij, ki iščejo razne luknje za cenejšo delovno silo, ki jih zanje ni. Letos bodo naredili oz. imajo podpisane pogodbe za gradnjo komunalnih objektov v vrednosti 200 milijonov tolarjev in cestnih objektov v vrednosti 300 milijonov tolarjev.
Da bi obdržal »nos nad vodo«, ostaja za Pionir zelo pomemben nastop na tujih trgih. Njihov cilj je 40 odst. realizacije na tujem. Trenutno gradijo v Rusiji, Latviji, na Poljskem in v Madžarski. Vrednost teh del je 70 milijonov mark, od tega bodo letos naredili za 48 milijonov mark. Z vzhodnoevropskimi trgi je sicer precej težav, saj imajo povsod stalno najmanj en ali dva milijona dolarjev terjatev, vendar si ga vseeno ne
drznejo spustiti iz rok. Na zahodne trge težko prodrejo že zaradi omejevanja pretoka delovne sile. Več si obetajo od ponudbe kompleksnega inženiringa. Na področju turistične zidave se v tem enakovredno kosajo s svetovno konkurenco, blizu pa soji tudi z inženiringom bolnišničnih zidav. Še lažje bi šlo, če bi imeli na voljo izdatnejše finančno spremljanje investicij s strani bank, kot
• GIP Pionir trenutno zaposluje 2.600 delavcev. V letu dni je zmanjšal zaposlenost skoraj za četrtino, kar je še vedno precej manj od povprečja v slovenskem gradbeništvu. Po besedah direktorja Peterlina se zmanjše vati ne mislijo več, saj se ponudba in povpraševanje na gradbenem področju počasi začenja uravnovešati. GIP pa je v fazi preoblikovanja v poslovni sistem s krovnim podjetjem, v katerem bo združeno gradbeništvo z okrog 1.600 zaposlenimi ter z vrsto delniških družb. Teh je devet in razen Programa lesnih izdelkov, ki gaje izguba južnih trgov še posebej prizadela, poslujejo vse zelo uspešno.
je na Zahodu. Obeta pa sejim pogodba o postavitvi sto bio hiš na leto Nemčiji.
Z. L.-D.
VOLITVE - V ponedeljek sta obiskala Novo mesto podpredsednik slovenske vlade mag. Viktor Žakelj in slovenski kulturni minister Borut Šuklje. Najprej so ju peljali v bolnišnico. Ne brez razloga. Novo mesto zaenkrat zaman čaka na obljubljeni denar iz republiške prestolnice za dograditev nadomestne porodnišnice, medtem ko so Dolenjci v preteklosti pomagali graditi bolnišnice v drugih krajih Slovenije. Mag. Žakelj je sicer govoril o potrebni prilagoditvi slovenskega zdravstva novim razmeram, dokončanje začetih gradenj pa le označil kot nujo. Dr. Starc se mu je ob slovesu zahvalil za to držo in pripomnil, da upa, da bo po 6. decembru še tam, kjer je in da se bo spomnil Novega mesta. “Vi se nas 6. spomnite, pa bom,” se je odrezal mag. Žakelj.
CESTA - V petek so v Novem mestu predvolilno zborovali socialdemokrati. Kaj posebej konkretni v obljubah niso bili, zato je novinar Dnevnika, Ivan Kraško, dr. Jožetu Pučniku sporočil, da je v njegovi predstavitvi stranke prejšnji dan na TV Slovenija
govoru o gradnji avto cest pogrešal en stavek. Dr. Pučnik se je izvil, da je za to, da za cesto Lendava - Koper ni omenil še ceste Jesenice - Bregana kriva zgolj časovna stiska. Saj res, kaj koga stane, da jo omeni. Da jo bomo zares dobili, bomo pa sami Dolenjci bili še težke bitke.
MOŠKI - Na že omenjenem shodu socialdemokratov se je trla množica eminentnih strankinih ljudi. Ugibati, ali je bila med njimi kakšna ženska, ni potrebno. Ni je bilo. Zato pa so s seboj iz Ljubljane pripeljali “kaj pa cvikaš" igralko Zvezdano Mlakar, ki je shod popestrila z monodramo “99 načinov, kako se znebiti moškega”. Občinstvo se je odlično zabavalo. Škoda, da ni vsaj mimogrede postregla še s kakšnim nasvetom, kako se znebiti politika.
PLAKATI - Predvolilni boj je v tej naši ljubi mali Sloveniji v polnem teku. Časopisi, televizija, radio so polni sladkih predvolilnih obljub strank in njihovih kandidatov, ki pa jih izdatno ponujajo po vsakodnevnih popotovanjih po mestih, krajih, vaseh in zaselkih, ki jih do naslednjih volitev gotovo spet ne bo nihče niti povohal. Stranke in njihovi kandidati snubijo volivce tudi s plakati. Na ogled javnosti je pred dnevi lepil znane ministrsko-politične obraze terenski strankarski ud. Mimoidoči ga je vprašal, kaj vendar počne, da se jih bodo ljudje ustrašili. S plakatcrjem, ki nad pripombo ni bil navdušen, je hotel celo skleniti kupčijo: “Daj meni nekaj teh plakatov. Nalepil jih bom doma v shrambi, pa je pred hišnimi požrešneži ne bo treba več zaklepati.”

VEČER LDS
NOVO MESTO - Novomeški odbor Liberalno demokratske stranke v petek, 20. novembra, ob 18. uri pripravlja v Domu kulture liberalno-demokratski večer. Udeležila se ga bosta tudi predsednik stranke in predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek ter dr. Ljubo Sire, predsedniški kandidat LDS. Predstavili se bodo tudi kandidati LDS za poslance v novem slovenskem parlamentu.
Jif

m
Ena gospa je rekla, da se morebitnim črnograditeljem na novomeškem Grmu ne piše nič dobrega. OblastJih bo kljub dobri pretekli šoli težko zaščitila pred besnim ljudstvom.
V času od 1. do 8. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Vesna Režek z Okroga — Roka, Bernarda Hosta s Sel pri Šentjerneju — Martino, Karolina Šmrke iz Globodola — Boruta, Andreja Stopar iz Dobravice — Andreja, Jana Požek s Krvavčjega Vrha — Klavdijo, Ljubica Vraničar iz Jankovičev —Širnona, Marija Tratar iz Rakovnika — Borisa, Danijela Barbič d Straže — Luka, Anica Župančič iz Sa-dinje vasi — Tadeja, Irma Plaveč iz Velikega Lipovca — Jožeta, Helena Tramte iz Mokronoga — Luka, Bernarda Jakofčič iz Praproti — Jernejo. Bernarda Djolevič iz Straže — Nino. Darinka Jakše iz. Hrastja — Mateja. Leonida Jevnikar z Vrha nad Mokronogom — Elizabeto, Ana Ladešič d Lipnika — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Marija Pr>' selac, iz Ulice Slavka Gruma 70 7" Barbaro, Liljana Baškovič, Majde Šilo
Kajo, Marjana Štrbenc z Ragovske ® — Petra.
Čestitamo!
/v
Črnomaljski drobir
TELEFONSKA - Nekateri člani Stranke demokratične prenove so se pretekli mesec na zborovanju v semiš-kem hotelu Smuk počutili nekoliko nelagodno, ker so vedeli za telefonski klic anonimneža, da je v hotelu podstavljena bomba, a stavbe niso izpraznili. Slovenski krščanski demokrati, ki so imeli javni shod v istem hotelu pretekli teden, pa si niso delali nikakršnih problemov. Njihovo geslo je očitno bilo: “Če ne bom vedel, bom najbolj pomirjen.” Da si ne bi nakopali skrbi zaradi nepriljubljenih telefonskih klicev o podstavljeni bombi, so očitno preprosto odložili slušalko. Tisto uro, ko je med drugim tudi Lojze Peterle s harmoniko zabaval poln hotel gostov, je bilo s “Smukom” nemogoče dobiti zvezo.
PLAKATNIŠKA - Predvolilni boj niso le obljube kandidatov, kaj vse bodo storili za volilce, če bodo izvoljeni. Zlasti v Beli krajini je zelo priljubljeno trganje plakatov. V Črnomlju se je potrdilo to, kar so nekateri opozarjali že nekaj let: prostorov za plaketiranje je premalo. In če k temu dodamo še malo nagajivosti, se plakati kar hitro znajdejo na tleh. Tako so Liberalno-demokratski stranki pretekli teden nepridipravi sneli vse plakate. Vendar so Črnomaljci lahko še kar pomirjeni v primerjavi z metliškimi krščanskimi demokrati, ki jim niso le potrgali plakatov, ampak celo izruvali panoje.
ZAPRISEŽNIŠKA - Ko so morali štirje botri pri krstu vina na martinovanju v semiškem hotelu Smuk ponavljati za “škofom” zaprisego, jim je šlo kar dobro od rok oz. od jezika. A le do takrat, ko so morali ponoviti, da je dobro vino posledica dela pridnih rok. So Belokranjci boljši delavci kot govorci ali se je kateri od njih spomnil, da k dobremu vinu ni pomagalo le delo?

IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Sprehod po Metliki
V PREDVOLILNEM ČASU je postala Metlika kar živahno mestece, saj si predstavniki različnih strank domala podajajo kljuko hotela Bela krajina, ki je postal priljubljeno središče strankarskih predstavljanj. Kulturni dom je tokrat v pozabi, kajti veliko prijetneje je poslušati obljube ob kozarčku vina. Če vse lepe in vzvišene besede ne bodo postale dejanja, obstaja odličen izgovor, da je bila napovedana svetla bodočnost izrečena v malce omotičnem stanju.
ČLANI METLIŠKE VLADE so ugotovili, da se je znašla Metlika, kar zadeva kultuno življenje, na repu slovenskih dogajanj. Z grenkobo v ustih so omenjali Črnomelj, ki da je daleč pred Metličani. Priznali so, da imajo v Črnomlju Zavod za izobraževanje in kulturo, v katerem je zaposlenih kar nekaj prizadevnih “prestarjev”, v Metliki pa so zvalili vse kulturne probleme in delo na pleča dveh knjižničark. Da bo mera polna, zapišimo, da v metliški občini ni malo privržencev misli, da je treba število zaposlenih v knjižnici zmanjšati.
DELAVCI SO UREJALI in uredili okolico poslovno trgovskega središča, pač zadeve, ki jih je bilo treba dokončati. Postavili so robnike, navozili zemljo in pesek, porušili so barako, ki je stala ob glavni cesti od začetka gradnje Gale. Stanovalci bloka v Kidričevem naselju 3 so ob tem predlagali, naj bi jim končno asfaltirali parkirni prostor. Odgovor z J občine je bil, da to sploh ni problem, če prispeva vsako gospodinjstvo dvesto mark. Ljudje niso bili za to, ker je bilo v Metliki v kratkem marsikaj poasfaltiranega, in sicer brez denarnih prispevkov krajanov. Spraševali so, zakaj bi bili le oni izjema.
(Trebanjske iveri
c
Rešitev Belta še vedno neznanka
Sklad za razvoj RS ugotovil, da se Belt splača sanirati, ne pa tudi, kako — Preveč delavcev in premalo pomoči od drugod — Velika domača dolžnika
ČRNOMELJ — Belt, ki še vedno velja za največjega črnomaljskega bolnika, sta pretekli petek obiskala svetovalec ministra za znanost in tehnologijo Igor Umek in predsednik zbora občin v republiški skupščini Ivo Bizjak. Direktor podjetja Zvonko Ivanušič jima je z veseljem postregel z en dan staro novico o sklepu sklada Republike Slovenije za razvoj, da se Belt splača sanirati.
skoraj dva milijona DEM, tekoče po-
SLOVENŠČINA - Zadnje čase mnoge stranke in strankarski veljaki radi poudarjajo, da so Slovenci in da so na to ponosni. Žal je že tako, da je treba za ta ponos tudi nekaj narediti. Kot sestavni del slovenstva je tudi znanje slovenskega jezika. Na nedeljskem predvolilnem shodu Slovenskih krščanskih demokratov v Trebnjem to znanje ni bilo najboljše, zdaleč najbolj pa je motilo nepravilno sklanjanje imena njihovega predsedniškega kandidata Iva Bizjaka. Dejali so: “Med nami imamo tudi našega predsedniškega kandidata Iv-ota Bizjaka.” Takšno sklanjanje je bilo zapisano tudi na vabilu.
SKRIVANJE POD VREČKO - Na že prej imenovanem nedeljskem shodu krščanskih demokratov v kulturnemu domu Trebnje je bilo med množico ljudi opaziti tudi mlajšega otroka, ki nikakor ni mogel dočakati, da bi se razvlečen kulturni program z govori končal in si je kar na lepem na glavo potegnil vrečko, ki jo je imel pri roki. Ker je bilo to majhno, krhko in nedolžno bitjece, verjetno ni imelo nič konkretnega proti krščanskim demokratom, se pa mu je verjetno vseeno zdelo, da je govorjenja že dovolj. Mogoče pa je bil edini, ki je reagiral odkrito in na mestu. Škoda, da ljudje odrastemo.
Belt, ki gaje preveč uspaval nekdanji dober zaslužek na vzhodnih trgih, povrh pa si je privoščil še nekaj zgrešenih naložb, je prepočasi reagiral, ko seje zače-
• Sindikat kovinske in elektroindustrije iz Belta ocenjuje, da je sanacija podjetja po prenosu njegovega premoženja na sklad republike Slovenije prepočasna in premalo odgovorna. Zato zahtevajo, naj država čim prej pripravi načrt sanacije po lastninjenju družbe ter zagotovi takšne vodilne delavce, ki bodo sposobni sanirati BelL Od vodstva in lastnika podjetja pa sindikat zahteva izplačilo dogovorjenih plač.
la porajati kriza. Zabredel je v težave, ki jim sam ne bo mogel biti kos, čeprav je zadnje čase čutiti, da se razmere rahlo izboljšujejo. V zadnjem mesecu so število direktoijev od 13 zmanjšali na 5. S pomočjo ministrstva za delo jim je uspe-
I lo 100 delavcem izplačati odpravnine.
I Mesečno realizacijo so v oktobru s poldrugega milijona DEM povečali na
DR. STANKO BUSER
V	ČRNOMALJSKI
OBČINI
, ČRNOMELJ - V nedeljo, 22. novembra, bo črnomaljsko občino obiskal predsedniški kandidat Slovenske ljudske stranke dr. Stanko Buser. Ob 10. uri se bo predstavil 1 v semiškem hotelu Smuk, ob 14. uri I v Vinici ter ob 18. uri v obrtnem domu v Črnomlju.
IZOBRAŽEVANJE ZAUPNIKOV
SEMIČ — Območna organizacija svobodnih sindikatov Bele krajine bo jutri pripravila v Semiču izobraževalni seminar sindikalnih zaupnikov. Beseda bo tekla o zdravstvenem zavarovanju v prihodnjem letu, sindikatu in socialnem partnerstvu ter lastninskem preoblikovanju podjetij.
Lojze Peterle se bo zavzel za domačine
Tudi okrogla miza
TREBNJE — Slovenski krščanski demokrati so s predsednikom stranke Lojzetom Peterletom in predsedniškim I kandidatom Ivom Bizjakom zadnjo nedeljo preživeli v trebanjski občini. Obiskali so vse večje kraje: Dobrnič, Šentlovrenc, Šentrupert, Mirno, Mokronog, Trebelno in se nazadnje ustavili i v Trebnjem.
Lojze Peterle je v svojem govoru v trebanjskem kulturnem domu poudaril, da so bližnje volitve pomembne, ker ne bodo vplivale le na spremembe prihodnjih štirih let, ampak bodo zaznamovale celo desetletje. Poudaril je, da se bo tudi poslej zavzemal za razvoj teh krajev in za odprtje novih delovnih mest. Njihov predsedniški kandidat Ivo Bizjak je dejal: »Če bi tudi druge stranke šle toliko med ljudi, kot mi, bi se v parlamentu lažje pogovarjali in dogovarjali.«
V	sejni sobi Skupščine občine Trebnje so predstavniki SKD s področja gospodarstva organizirali okroglo mizo s predstavniki trebanjskega gospodarstva. Izidor Rejc, bivši minister za industrijo, je prisotnim spregovoril med drugim tudi o lastninskem zakonu, ki so ga poslanci sprejeli pred kratkim. Direktorico Trima Tatjano Fink je zanimalo, zakaj se daje večji poudarek sanaciji kot razvoju, ali predvidevajo prednostne panoge ter kaj je s cesto Ljubljana — Zagreb. Izidor Rejc je odgovoril, da ima razvoj seveda prednost, se pa o njem premalo govori v podjetjih, preveč pa v inštitutih. Glede ceste je dejal, da je štajerska cesta zelo pomembna; predvsem za Dolenjsko, kije med večjimi izvozniki v Sloveniji, pa je pomembna gradnja ceste Ljubljana — Zagreb. Slovenija je bila že sedaj zelo raznolika po industrijskih panogah, to
i raznolikost pa je potrebno tudi naprej ohranjati, nesmiselno bi bilo podpirati le nekatere panoge. Tekstilna industrija, na primer, ni nepomembna, saj zaposluje veliko žensk, nekatere tovarne med njimi pa celo veliko izvažajo.
1	J. DORNIZ
slovanje pa je bilo na ničli, torej brez izgub. Vse to ter dejstvo, da ima Belt trg in da 55 odst. izdelkov izvaža, večinoma v Nemčijo in Italijo, je bilo očitno odločilno, da so v skladu za razvoj videli možnosti za rešitev podjetja.
Toda kot rečeno, se Belt sam ne bo mogel izvleči iz težav. Prag za preživetje je po njihovem 2 milijona DEM mesečne realizacije s 660 zaposlenimi, in ne s 780, kolikor jih je sedaj. Vendar števila fizičnih delavcev ne morejo več zmanjševati, zato pa bi morali toliko bolj re-žijce, ki jih je kar 280. Sive lase jim povzročata največja domača kupca Tam in Cimos, ki jim ne plačujeta izdelkov,
kaj šele, da bi od njiju izterjali zamudne obresti. Z zastarelo tehnologijo pa imajo prevelike stroške, da bi lahko s ceno konkurirali na svetovnem trgu. V Beltu pred gostoma niso skrivali bojazni pred tem, da lastninjenje ne bo izpeljano do konca. Priznali so, da se boje tudi sklada za razvoj, ki jim pošilja svetovalce brez
• Umek in Bizjak sta menila, da ni dovolj le ugotoviti, da se Belt splača sanirati, če nihče ne pove, na kakšen način. Poglavitni pogoj za nadaljnje normalno delo podjetja je naložba v proizvodne linije, toda sklad za to nima denaija. Zato ostaja vprašanje, kako reševati Belt, še vedno odprto.
izkušenj, ti pa si sanacijo Belta zamišljajo preveč enostavno. Belt je že preveč globoko zabredel v težave, da bi bili za njegovo rešitev dovolj zgolj menažerji.
M. BEZEK—JAKŠE
Premalo
odraslih
osnovnošolcev
Več izobraževanja
ČRNOMEU — V Ljudski univerzi v okviru tukajšnjega Zavoda za izobraževanje in kulturo (Zik) sedaj pridobiva znanje okrog 310 Belokranjcev. V letošnjem šolskem letu pa naj bi bilo v novih izobraževalnih programih, na seminarjih in tečajih deležno dodatnega znanja vsaj še okrog 500 ljudi. V zadnjih letih se je zanimanje za izobraževanje zelo povečalo, zlasti za pridobitev poklicne izobrazbe, manj pa za splošnoizobraževalne tečaje. Po mnenju direktorice Zika in hkrati vodje izobraževanja za odrasle, prof. Nade Žagar, sta za to dva razloga. Povprečna strokovna izobrazba Belokranjcev precej zaostaja za slovensko, zaradi nizke življenjske ravni pa ljudje denar raje porabijo za tisto, kar je bolj nujno potrebno, torej za strokovno izobrazbo.
V črnomaljski Ljudski univerzi je moč pridobiti strokovno izobrazbo od I. do VI. stopnje. Medtem ko je za višjo upravno šolo, ki so jo letos razpisali prvič, prijavljenih kar 80 slušateljev, je zanimanje za osnovno šolo za odrasle pičlo: 7. in 8. razred obiskuje le 18 odraslih, čeprav je samo v Iskri brez končane osemletke vsak tretji zaposleni. Poleg številnih izobraževalnih oblik velja omeniti novost, ki bo letos poskusna le v štirih slovenskih ljudkih univerzah, med njimi tudi v črnomaljski. Gre za program za življenjsko uspešnost za ljudi z dokončno ah nedokončano osnovno šolo. Žagarjeva pohvali, da so za vse izobraževalne programe dodatno verificirani. Upa, da bo kmalu bolje urejeno tudi financiranje, saj jim sedaj ob štirih zaposlenih daje občina denar le za pol človeka.
M.B.-J.
KRŠČANSKI DEMOKRA TI V METLIKI — Metličani želijo od vseh politikov, ki zaidejo k njim, zvedeti predvsem, kaj bo z Belo krajino v prihodnje. O tem so pretekli teden govorili tudi (od leve proti desni) Peter Dichlberger, Lojze Peterle, Ivo Bizjak in Igor Umek. (Foto: M.B.-J.)
Kakšna belokranjska prihodnost?
Metliko obiskal predsedniški kandidat Demokratske stranke Jelko Kacin, vso Be-lo krajino pa prvaki SKD s predsedniškim kandidatom Ivom Bizjakom
METLIKA — Naval politikov je zlasti na podeželje zadnje dni pred volitvami velik, zato ni čudno, da so v Metliki pretekli petek skoraj ob isti uri pripravili javni tribuni kar dve stranki, Demokratska in Slovenski krščanski demokrati. Medtem ko je predsedniškega kandidata prve stranke Jelka Kacina prišla v hotel Bela krajina poslušat le peščica Metličanov — čast so reševali gostje z Gorenjske, ki so imeli v hotelu martinovanje — pa je bil kulturni dom skoraj poln. V njem so predsednik SKD Lojze Peterle, predsedniški kandidat te stranke Ivo Bizjak in Ivo Umek, tako kot tudi Kacin, govorili o Sloveniji danes in jutri. Predstavil seje še Peter Dichlberger, kandidat SKD, ki naj bi v državnem zboru zastopal Belo krajino.
Gostitelje je predvsem zanimalo, kaj vprašanje odgovoril, da bo šele sanacija lahko po volitvah pričakuje obmejna omogočila podjetjem normalno zadiha-
'' n J	Jr,.n„ ctranlzn	Cioar nn ima Dala lzranna c rvvcphn 1 m
——~ r” ---------- *------•*	*
Bela krajina od ene in druge stranke. Kacin je dejal, da so mejo med Slovenijo in Hrvaško morah postaviti, da lahko rečejo, da je razlika očitna. Sicer pa jih
• o Prvaki SKD so ves pretekli petek potovali po Beli krajini. Misli, ki so jih izrekli na številnih obiskih, so strnili na javni tribuni v Metliki. Sicer pa se je pri Ostroničevih v Vinici z njimi pogovarjalo okrog 40 žensk. Ustavili so se še v Dragatušu, Beltu, črnomaljskem domu starejših občanov, Semiču in na Krasincu.
je potolažil, da še ob meji splača živeti. Metličani so želeli bolj natančno vedeti, kdaj bodo s Hrvaško normalni odnosi, ki so za obmejna območja zelo pomembni. Odgovor, češ da ne more in ne sme odgovoriti, kdaj se bodo z RH sporazumeli o problemih, ki jih mučijo, je bil za Metličane precej bled, prav tako kot tudi tisti, kaj bo storil za Metliko, če bo na volitvah zmagal.
O tem, na kakšen način bi lahko dobilo metliško gospodarstvo pomoč z republike, preden ne bo propadlo, je Kacin svetoval, da je edini način vzeti pot pod noge ter poiskati dodatne trge. Igor Umek pa je na tribuni SKD na isto
LOGOPED IZ NOVEGA MESTA
TREBNJE - Tudi v Trebnjem zelo veliko otrok potrebuje logopeda, ker je za zaposlitev takšnega strokovnjaka v občini vseeeno premalo otrok, so sc do sedaj trebanjski otroci k logopedu morah voziti v Novo mesto. To je otrokom in staršem vzelo veliko časa in denaija. Poslej pa bo logoped prihajal iz Novega mesta tudi v Zdravstveni dom Trebnje.
ti. Sicer pa ima Bela krajina s posebnim statusom velike ugodnosti za razvoj kmetijstva in podjetništva zaradi demografske ogroženosti in obmejnosti. Be-
lokranjci jih morajo znati le prav izkoristiti. Ivo Bizjak je kot predsedniški kandidat dejal, daje zanje najpomembnejše znati prisluhniti ljudem in njihovim problemom. Slednjih je Dichlberger nanizal kar nekaj, izhajajo pa predvsem iz tega, da so Belokranjci postali »južnjaki«, ki morajo braniti okrog 60 kilometrov slovenske meje. Za to »uslugo« od države tudi kaj pričakujejo. Prav za to, da Bela krajina ne bi bila rob Slovenije, pa se bodo po Peterletovih zagotovilih zavzemali krščanski demokrati, saj je v njihovi stranki prav domovina prva na lestvici vrednot.
M. BEZEK-JAKŠE
PREDSTAVITEV 110 KANDIDATOV ZA POSLANCE
ČRNOMELJ,- V soboto* 21. novembra, bo v Črnomlju republiška predstavitev vseh 88 kandidatov Slovenskih krščanskih demokratov iz vse Slovenije za volitve v državni zbor, 22 kandidatov za poslance v državni svet ter predsedniškega kandidata stranke. Prireditev se bo pričela s povorko po črnomaljskih ulicah, ki jo bo spremljala godba na pihala ter se nadaljevala v kulturnem domu, kjer bodo nastopili tudi Čuki in moški pevski zbor črnomaljske župnije.
KAJ ČAKA BELOKRANJSKO ŠOLSTVO
ČRNOMELJ — V začetku tedna je bil gost javne tribune, ki jo je v Črnomlju pripravila tukajšnja Liberalno-demo-kratska stranka, minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Predstavil je vizijo šolstva v Sloveniji, belokranjske šolnike pa je zanimalo predvsem, kaj lahko v bodoče pričakuje šolstvo v Beli krajini. Veliko pripomb je bilo tudi na prenizko vrednotenje učiteljevega dela. Več v prihodnji številki DL.
PREDSTAVITEV ZDRUŽENE LISTE
METLIKA — V ponedeljek so v Metliki predstavili Delavsko stranko, Demokratsko stranko upokojencev, Socialdemokratsko unijo ter SDP Slovenije, ki bodo na volitvah nastopile skupaj kot združena lista. Predstavila sta se tudi Marjan Hutar, direktor družbe Tekstil-konfekcija Adlešiči, kandidat belokranjske združene liste za poslanca v državni zbor, in Branko Matkovič, predsednik skupščine občine Metlika, kandidat za poslanca v državni svet. Gostja je bila sedanja poslanka Sonja Lokar, kije med drugim razložila novi zdravstveni zakon.
“KUŽEK IN MUCA” ZA OTROKE
METLIKA - Ljudska knjižnica priredi v petek, 20. novembra, ob 17. uri v metliškem kulturnem domu ogled predstave lutkovne skupine Uš iz Ljubljane z naslovom Kužek in muca. Predstava je primerna za otroke od 3. do 10. leta starosti, vstopnina pa jc 100 tolarjev.
ZAČASNO
SPOMENIKA
TREBNJE - Na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta je sekretariat za občo upravo občine Trebnje pripravil odločbo, ki jo je pred kratkim sprejel tudi izvršni svet, o začasni razglasitvi Kmečkega muzeja na Veseli gori za etnološki spomenik. IS je prav tako sprejel tudi odločbo o začasni razglasitvi gradu Škrljevo in zemljišč neposredno okrog njega za začasni kulturni spomenik, tudi na predlog novomeškega Zavoda za naravno in kulturno dediščino.
Po samomorilnosti v samem vrhu
V Trebnjem so se zaradi vse večjih socialnih problemov lotili projekta za boljše medčloveške odnose — Povezale se bodo ustanove, ki že delujejo_
TREBNJE — Kmalu bo eno leto, ko so se v Trebnjem na izvršnem svetu ob poročilu Centra za socialno delo zamislili nad vse večjim številom socialnih problemov v občini. Sklenili so, da morajo naraščanje samomorov, število razdrtih družin, zasvojencev z alkoholom zaustaviti in narediti nekaj več za dobre medčloveške odnose v občini. Imenovali so projektno skupino, ki jo vodi Center za socialno delo, v njej pa sodelujejo tudi predstavniki zdravstvenega doma, šole, kmetijske pospeševalne službe, cerkve in občine.
Konec decembra so že pripravili
smernice in izhodišča programa. K projektu so pritegnili tudi dr. Jožeta Ramovša iz Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo. Odločili so se, da se bodo zgledovali po programu svetovne zdravstvene organizacije Zdravje za vse do leta 2000 in po evropskem projektu Zdrava mesta. Vendarle projekt Zdrava občina presega te okvire in vključuje poleg težnje po boljšem zdravju vseh ljudi tudi željo za boljšimi medčloveškimi odnosi, zato je projekt kot takšen edinstven.
Trebanjska občina je po sestavi še vedno pretežno kmetijska, saj ima po lanskem popisu prebivalstva 53 odst. kmečkih gospodinjstev. Projektna skupina vidi prav v prehodu iz tradicionalnega življenja na kmetih v moderno industrijsko in postindustrijsko življenje glavne vzroke za to, da kot občina spadajo npr. v sam vrh samomorilnosti v Sloveniji. V občini imajo ob kmetovanju veliko nekvalificiranih delavcev, ki sedaj izgubljajo službo, imajo tudi zelo nizko izobrazbeno strukturo, ki je dva-
krat nižja od slovenskega povprečja, popuščajo pa tudi tradicionalne oblike povezovanja ljudi. Vse to vpliva, da so se ljudje v vsesplošni krizi znašli še bolj v stiski. V občini živijo v 788 družinah otroci samo z enim od staršev, skoraj četrtina družin je zaprosila za socialno pomoč.
Projekt Zdrava občina ne bo zahteval dodatnih ljudi in dodatnega denarja, ta-
• Od 10. decembra do božiča bodo na vseh trebanjskih osnovnih šolah namenili en dan družini. Ta dan se bodo na šolo prišli strokovnjaki, od zdravnika, socialne delavke do župnika, ki bodo otrokom vsak iz svojega zornega kota povedali več o družini, o njeni vlogi in pomenu.
ko zdravstvo, socialno skrbstvo kot tudi cerkev že delajo vsak na svojem področju, projekt pa ima nalogo, da vsa ta področja med seboj poveže in da se okrepi sodelovanje med njimi. V skupini so že imenovali podskupine, ki se bodo lotile konkretnih nalog, kot so: odprti telefon
za pomoč ljudem v stiski, delo s starejšimi, priprava na zakon in družino, delo z nadarjenimi učenci in starši, oživitev kulturne dejavnosti v najširšem smislu. Zavedajo pa se, da se rezulti dela ne bodo pokazali že jutri, ampak šele čez čas, če bodo s takšnim delom in prizadevanji nadaljevali.
J. DORNIŽ
NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA
TREBNJE, NOVO MESTO -Narodni demokrati in Slovenska gospodarska stranka prirejata v Trebnjem in v Novem mestu predvolilna zbora s kulturnim programom. Predstavila se bo kandidatka za predsednico države dr. Alenka Žagar-Slana in lokalni kandidati za državni zbor 6. volilne enote. Programa strank pa bosta predstavila dr. Rajko Pirnat in dr. Edo Pirkmajer. Predvolilni zborovanji bosta 24. novembra ob 16.30 uri v Trebnjem v gostilni Opara in ob 19. uri v Novem mestu v hotelu Kandija.
IZ NlkŠIH OBČIN
ffl
Ul
Uprava se le krči
V dveh letih je v njej 32 manj zaposlenih
KOČEVJE — Minuli petek so načelniki vseh oddelkov kočevske občinske uprave skušali na podlagi sistemizacije, z izdelanimi opisi in vrednotenji delovnih mest, ki jo je naredil vsak načelnik za svoj oddelek, izoblikovati skupni predlog reorganizacije upravnih organov. Njihov predlog naj bi že_ v kratkem obravnaval kočevski izvršni svet, končno potrditev predlagani reorganizaciji pa bo dala občinska skupščina.
Ni še znano, ali bo reorganizacija prinesla dejansko zmanjšanje števila zaposlenih v kočevskih upravnih organih, po mnenju načelnice oddelka za gospodarstvo Marte Briški pa že današnje število zaposlenih dokazuje, da so na tem delali že od leta 1990, ko so po pripojitvi 21 delavcev nekdanjih SIS imeli zaposlenih skupno 111 ljudi. Trenutno imajo zaposlenih 79 ljudi, od tega 10 v inšpekcijskih službah in 9 v ge--odetski upravi, ki opravljajo dela tudi za ribniško občino.
V zadnjih dveh letih niso zaposlili niti enega novega delavca, za 9 pa se je zmanjšalo število zaposlenih s priključitvijo davčne uprave republiki. Poleg nekaj pripravnikov, kijih plačuje zavod za zaposlovanje, imajo zaradi povečanega obsega del trenutno tudi nekaj pogodbeno zaposlenih na geodetski upravi, za katero pa se tako kot tudi za oddelek za notranje zadeve in obrambo predvideva, da bo prešel pod republiško upravo.
M. L.-S.
LDS Z “JUNTEZOM” IN HAJTNIKOM V ŠENTJANŽU
ŠENTJANŽ - Preteklo nedeljo je sevniški občinski odbor Liberalnodemokratske stranke pripravil v kulturnem domu v Šentjanžu, po veseloigri Juntez (gostovalo je gledališče Tone Čufar iz Jesenic), še razgovor s Samom Hajtnikom, kandidatom LDS za državni zbor. Vaščani so kritizirali nemogoče razmere v telefoniji, previsoko dohodnino, nepravično zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, štipendijsko politiko itd. Sevniška LDS bo z jeseniškimi gledališčniki oz. predstavo Juntez ter svojim kandidatom Hajtnikom gostovala v soboto, 21. novembra, ob 17. uri na Bučki, ob 20. uri v Boštanju, v nedeljo ob 17. pa še na Blanci.
KANDIDATI ZA POSLANCE SE PREDSTAVIJO
SEVNICA - Na pobudo Slovenskih krščanskih demokratov se bodo v sredo, 25. novembra, ob 18. uri v veliki dvorani GD v Sevnici na okrogli mizi soočili kandidati vseh strank za poslance državnega zbora slovenskega parlamenta, ki jih bomo volili 6. decembra. Poslušalci v dvorani bodo kandidate za poslance dr. Cveta Gradišarja (DS), Sama Hajtnika (LDS), Jožeta Kunška (SLS), Bredo Mijovič (SDP), Igorja Umka (SKD) in Alfreda Železnika (ZS) in morda še koga (do 16. t.m. nismo zvedeli za ime še kakšnega kandidata) tudi sami lahko pobarali, kako si predstavljajo svoje delo, če bi bili izvoljeni.
mA
IZ NlkŠIH OBČIN
C
Pritožbe
zaradi
nepoučenosti
Denacionalizacija
KOČEVJE — Komisija za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij, stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč v kočevski občini je do sedaj prejela skupno 11 zahtevkov. Za dva zahtevka je že izdala odločbo, za dva pa bo to storila v kratkem. Veliko več zahtevkov pia tudi že rešenih prošenj ima komisija za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev. Od skupno 78 prošenj jih je od maja do sedaj rešila že 16. Razen treh, ki so bile zavrnjene, ker prosilci po mnenju komisije niso bili upravičeni do vračila, in štirih zavrženih prošenj so bile ostale rešene pozitivno.
Trije izmed štirih upravičencev do vrnitve, katerim je komisija prošnje zavrgla, so se zoper sklep komisije pritožili. Po zatrdilih predsednice komisije Milke Zupančič zgolj zaradi nepoučenosti. »Vsi zavrženi zahtevki se nanašajo na 5. člen zakona o denacionalizaciji, kjer se omenja uporaba sile, zvijače ali grožnje državnega organa. Takšnih zahtevkov komisija ni pristojna obravnavati, mora pa jih po svoji uradni dolžnosti posredovati temeljnemu sodišču, kjer se nadaljuje ugotovitveni postopek. Pri vseh zavrženih prošnjah smo to tudi storili,« pojasnjuje Zupančičeva neutemeljenost pritožb zaradi nepoznavanja razlike med zavrnjenimi in zavrženimi zahtevki.
Nejasen status mejnih prehodov
O tem, kakšni mejni prehodi naj bi bili oziroma kakšne želijo, bodo morale povedati obmejne občine — Osilnico obiskal Zoran Thaler_________________________
OSILNICA — V ponedeljek zvečer je bila v Osilnici predstavitev Liberalno demokratske stranke Kočevje in njenega kandidata za državni zbor. V Kočevski gostilni je peščici zbranih, ki so prišli kljub slabemu vremenu, o urejanju vprašanj v zvezi z južno mejo spregovoril Zoran Thaler, namestnik zunanjega ministra, ki vodi upravo za politične odnose in upravo za varovanje interesov RS, njenih državljanov in pravnih oseb.
tohtonim prebivalcem Kočevske omogoči, da se bodo lahko vrnili.
Predsednik občinskega odbora LDS Kočevje, Franc Gornik, je dejal, da so se za predstavitev stranke v Osilnici odločili, ker je eden izmed ciljev stranke, med katerimi je izpostavil predvsem zavzemanje za materialno in duhovno bogato družbo, pravno in socialno državo in tržno gospodarstvo, tudi zaščita vseh tistih, ki nimajo enakih možnosti. O slednjem je govoril tudi kandidat stranke za državni zbor, Vinko Pintar, kije dejal, da si revitalizacijo kočevskega podeželja predstavlja samo tako, da se z ureditvijo cest in infrastrukture av-
PREDST A VITE V PREDSEDNIŠKE KANDIDATKE SSS
KOČEVJE — Kočevski območni odbor SSS priredi v soboto, 21. novembra, ob 1L uri predstavitev predsedniške kandidatke Datje Lavtižar-Bebler. Zbranim v dvorani krajevne skupnosti Kočevje na Trgu zbora odposlancev 8 se bodo predstavili tudi kandidati stranke za državni zbor in državni svet.
TEMELJNI KAMEN
KOČEVJE — V soboto, 21. oktobra, bodo v Kočevju svečano obeležili pričetek del na izgradnji obrtne cone Breg. Temeljni kamen bo položil minister za malo gospodarstvo dr. Maks Tajnikar, prisoten bo tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Peter Tancig. Sledil bo razgovor z obema ministroma o usmeritvi Slovenije na področju raziskav in o pospeševanju podjetništva.
POLEG DRŽAVNIH TUDI LOKALNE VOLITVE
KOČEVJE — 6. decembra bodo imeli v nekaterih krajevnih skupnostih v kočevski občini poleg državnih tudi lokalne volitve. Nadomestne volitve za delegate občinskega zbora krajevnih skupnosti bodo izvedli v krajevnih skupnostih Draga, Stara Cerkev in Sal-ka vas, v Kostelu pa bodo volili člane sveta krajevne skupnosti. Lokalne volitve bodo vodili posebni volilni odbori, kljub temu pa bodo te volitve cenejše, kot bi bile, če ne bi bile združene z državnimi. Za istočasnost državnih in lokalnih volitev so se v kočevski občini odločili tudi zato, da bi ljudem omogočili, da bi šli na volišča samo enkrat.
Vrtec čaka težka odločitev
Znižati plače, poslati nekaj delavk na čakanje, ukiniti naslabše zasedene oddelke ali kaj drugega?_
Zoran Thalerje bil ob problemih, ki so mu jih predstavili Osilničani, presenečen nad dejstvom, da so bili skoraj vsi programi, s katerimi so se Kočevci in še posebno Osilničani potegovali za sredstva iz sklada za demografsko ogrožene, zavijeni. Dejal je, da so problemi krajanov obmejnih krajev sicer veliki, vendar le začasne narave. Povedal je, da je bila pred nedavnim ustanovljena meddržavna mešana komisija, ki bo reševala vprašanja meje. Povedal je, da slovenski del komisije sodeluje z občinskimi komisijami, ustanovljenimi v obmejnih občinah, in daje to sodelova-
I. UMEK, KANDIDAT SKD
SEVNICA - Občinski odbor SKD Sevnica je preteklo nedeljo v Sevnici pisno predstavil kandidaturo Iva Bizjaka za predsednika Slovenije, “v živo” pa sta nastopila že znani kandidat SKD, SLS in NDS v Posavju za poslanca državnega sveta, Franc Glinšek, in Igor Umek, kandidat SKD za poslanca državnega zbora. Umek se je zavzel za pošteno konkurenco, glede tečaja tolarja je odgovoril, da ni realen in da bi bil za Slovenijo mnogo primernejši švicarski ali avstrijski razvojni model kot pa francoski, za katerega se ogreva Drnovškova vlada.
ZBOR SEVNIŠKE SLS NA STUDENCU
STUDENEC - V soboto, 28. novembra, ob 18. uri se bodo v gostilni Janc na Studencu svojim članom predstavili kandidati Slovenske ljudske stranke za poslance v novem parlamentu, in sicer bo iz Trbovelj prišel Slavko Kmetič (dosedanji poslanec SDSS), ki kandidira za državni zbor, Jože Kunšek iz Zabukovja kandidira za državni zbor v Sevnici, Franc Glinšek pa za državni svet v Posavju, tudi na listi SKD in NDS.
KOČEVJE — Kočevski izvršni svet kljub upoštevanju težav, v katerih so se znašli vzgojnovarstveni zavodi, nedavni prošnji vodstva kočevskega vrtca za dodelitev dodatnega proračunskega denarja v višini 426.000 tolarjev mlečno ni ugodil. Člani izvršnega sveta so menili, da ni smotrno reševati plač zaposlenih, saj se s tem problem ne odpravi. Pripravljeni so jim bili pokriti le nastali primanjkljaj za oktober, že za ta mesec pa vodstvu vrtca prepusti odločitev, ali znižati plače zaposlenih ali pa poslati nekaj delavk na čakanje.
V kočevskih vrtcih je trenutno za dobrih pet oddelkov otrok manj, kot jih je bilo še spomladi. Problematični so zlasti dislocirani oddelek v Podpreski, kjer je vpisanih le 9 otrok, normativ pa jih predvideva 21, ter vrtec v Kočevski Reki, kjer je zaradi prostorske stiske 10
otrok manj, kot zahteva normativ. Tudi v dveh izmeničnih oddelkih v Kočevju je 18 otrok manj od predpisanega normativa, pa tudi jaslični in drugi oddelki niso povsem zasedeni.
Posledica takšnega stanja je, da se za plače zaposlenih, kljub temu da jih je 7 manj, kot jih je bilo lani, nabere za 13 odst. premalo denarja. Ker jim izvršni svet izpada dohodka ne bo kril, se bodo v vrtcu morali odločiti za ukrepanje. Poleg že nakazane dileme, ali znižati plače ali poslati na čakanje odvečne delavce, obstaja tudi možnost, da bi se vrtec reševal z denarjem, ki ga dobi za varstvo otrok, možna pa bi bila tudi ukinitev najslabše zasedenih oddelkov, nad čimer pa tudi kočevski izvršni svet ni ravno navdušen.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Praksa, ki bi lahko škodovala
Član predsedstva Slovenije dr. Dušan Plut in Zeleni Slovenije v sevniški občini zaradi ogrožene vasice Šentjur na Polju pod HE Vrhovo_
SEVNICA, BREG — »Praksa ob gradnji hidroelektrarne Vrhovo bo imela posledice ob gradnji celotne verige. Če bodo investitoiji tu stvar 'zašuštrali', bo nadaljnja gradnja dražja ali celo onemogočena,« je opozoril dr. Dušan Plut v sklepnem delu krajšega obiska v sevniški občini, na pogovoru s krajani Šentjurja na Polju in drugimi na Bregu.
Predsednik Zelenih Sevnica Alfred Železnik, kije na hitrico zaradi ogrožene vasi Šentjur na Polju pripravil obisk dr. Pluta, namestnika ministra za varstvo okolja mag. Mitje Briclja, vodarjev in inšpekcije, je v uvodnem delu obiska v Sevnici seznanil goste z nekaterimi ekološkimi zagatami v sevniški občini. Sevniška županja Breda Mijovič je poudarila, da bo sevniška občina, podobno kot laška, vztrajala, da mora biti Sava še pred pričetkom poskusnega obratovanja HE Vrhovo čistejša vsaj za en kakovostni razred. Predsednik sev-niške vlade Matjan Kurnik pa je opozoril na neprimeren odnos investitorja HE Vrhovo.
Dr. Plut je povedal, da je lahko primer HE Vrhovo model, kako bomo reševali na videz drobne probleme tudi pri nadaljnji gradnji sprodnjesavskih elektrarn. Predstavnik Smelta, odgo-
vorni vodja projekta HE Vrhovo inž. Janez Nučič, je v imenu investitorja zagovarjal, da so bile skupne odločitve za poletno preusmeritev Save iz stare struge na prelivna polja HE pravilna, tako zaradi večje varnosti ob izredno nizki letni vodi kakor tudi zaradi najmanjših stroškov. Nučič je ob ogledu HE Vrhovo in na Bregu zatrjeval, da so s tem prihranili okrog 80 milijonov tolarjev. Razburjenim krajanom Šentjurja na Polju je zatrjeval, da so ob višjih vodah imeli položaj pod stalnim nazorom in da so ugotovili, da ne obstaja nevarnost erozije levega brega pod vasjo Šentjur.
Vaščani Dragarjevi, Bizajkovi in Volaričevi so dokazovali nasprotno, da se počutijo življenjsko ogrožene, zaradi vse večje zajede v sipini pred vasjo, v katero že zdaj ob malo večji vodi butajo visoki valovi in jo odnašajo. Mag. Bri-
celj je povedal, da je zaradi zajede pri Šentjuiju republiški vodnogospodarski inšpektor izdal odločbo, da je treba takoj začeti s sanacijo leve brežine, posebej še pri hiši Dragatjevih.
P. PERC
V LISCI IZSILJEN SESTANEK
SEVNICA - V sevniški Lisci so delavke v šivalnici pretekli četrtek, nezadovoljne s plačami in odredbo, da bodo morale delati do preklica tudi ob sobotah, izsilile sestanek. Dopoldanska izmena, okrog 200 šivilj, ni delala približno dve uri, popoldanska pa poldrugo uro. Delavke so od vodilnih zahtevale več podrobnih informacij, zatrjevale, da so pripravljene še več delati, vendar le, če bodo za svoje delo plačane, da bodo lahko preživljale sebe in svoje družine. Direktor Lisce Vili Glas in njegov namestnik Brane Ogorevc ter predstavnica svobodnih sindikatov Martina Horžcn so nam v petek povedali, da je bil ta izsiljeni sestanek nepotreben, ker so se že poprej dogovorili s predsedstvom sindikata za petkov sestanek. Na njem so med drugim sklenili, da bodo že od L novembra uveljavili povišanje plač do 90 odst. splošne kolektivne pogodbe, če bo to potrdil delavski svet, pa bodo za novo leto vsem delavcem razdelili še po 10.000 tolarjev.
nje dokaj dobro, da pa kočevska občina kar v nekaj primerih ni odgovorila na vprašanja in pobude republike o tem, kakšne mejne prehode bi v občini želeli. Povedal je še, da ima občina štiri mejne prehode, da še ni znano, kakšni bodo in da mora predvsem občina povedati, kakšne bi želela.
M. LESKOVŠEK-SVETE
SPET MAČEHOVSKI ODNOS DO KOČEVSKE
KOČEVJE — V kočevski občini, ki je skoraj vsa razen mesta z okolico nerazvita, je v pripravi ali že v gradnji 64 projektov, ki naj bi v bodočnosti zagotavljali 500 novih delovnih mest. Med njimi se jih je kar 24 potegovalo za sredstva iz sklada za razvoj demografsko ogroženih področij, vendar so kredite dobili le trije. Mnogi so ob odločitvi za investicijo na ta denar računali, zato je sedaj kar nekaj investicij ogroženih oziroma jih investitoiji zaradi pomanjkanja denarja ne morejo zaključiti. Takšen primer je tudi investicija v veliko proizvodno dvorano v Pirčah. Ker ne gre le za demografsko ogrožena območja, temveč tudi za obmejna, je Kočevcem toliko manj razumljivo, zakaj ima država Slovenija do svojih južnih regij tako mačehovski odnos.
Da nas ne bo strah povedati, da smo Slovenci
Predsednik SNS Zmago Jelinčič v Sevnici
SEVNICA — Z geslom »Službe, stanovanja, standard, Slovenijo Slovencem!« je predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič končal svoj predvolilni nastop na mar-tinovo pred svojimi privrženci v Sevnici.
Prvak SNS je poudaril, da je treba vrniti nacionalni ponos, srečo in veselje, »da naglas povemo in nas ni strah, da smo Slovenci.« Po njegovih besedah ima SNS težave z Bavčaijevo policijo, ker marsikaj pove glasno. Povedal je, da je bil ravno na martinovo na zaslišanju zaradi obtožb, da naj bi on in njegovi strankarski kolegi pripravljali atentat na Kučana, in dokazoval, da so tudi prizadevanja Brejčeve Vamostno-informa-tivne službe (VIS), da bi njegovim ljudem pripisala podtikanje eksploziva, čisti konstrukt. Jelinčič seje vprašal, kaj ob takem početju počne Bavconov odbor za človekove pravice, ki da se sicer »repenči že, kadar imajo begunci prepih v sobi«.
Jelinčič je še povedal, da je imela SNS v soboto (7.11.) nadvse uspešen shod v Razkrižju, kjer naj bi domačini »raztrgali« prvaka socialdemokratske stranke (SDSS) dr. Jožeta Pučnika in Janeza Janšo, ki sta imela prav takrat predvolilni zbor SDSS. Po Jelinčičevih besedah so jima domačini očitali: »Kaj hočemo z državo, ko pa ste nam prodali domovino!« Jelinčič je ošvrknil tudi cerkvene oblasti, ki so poslale sestro Vido Žabot na zagovor v Vatikan, ker je vztrajala pri verskem pouku v slovenščini. Dodal je še, da ga primer te sestre spominja na kaplana Martina Čedermaca, in kritiziral republiškega tožilca Drobniča zaradi njegove opredelitve do vprašanja Razkrižja.
Predsednik SNS je dejal, da se bo njegova stranka, ko po letošnjih volitvah pride v parlament, naprej zavzela za »revizijo genocidnega zakona o držav-
* Ob koncu predvolilnega zborovanja Slovenske nacionalne stamke v Sevnici so prisotni za svojega predsednika izbrali Franca Ocvirka (zaposlen v Domu upokojencev in oskrbovancev na Impoljci), za tajnika Damjana Škomika in za blagajnika Janija Dobrška.
Z OGROŽENIMI — Dr. Plul in drugi predstavniki zelenih so se Se po končanem pogovoru zadržali v pogovoru z vaščani Šentjurja na Polju. (Foto: P Perc)
Ijanstvu, saj se južnjaki ne obnašajo le, kot da so tu doma, ampak kot da so še vedno gospodarji«. SNS bi spremenila tudi zakon o zaposlovanju tujcev, saj naj bi pristojne slovenske oblasti samo v zadnjih dveh mesecih podelile več kot
35.000	dosmrtnih delovnih vizumov, medtem ko je nezaposlenih že okrog
100.000	Slovencev. Zaposlujejo pa celo begunce, ki stanejo Slovenijo 1,5 milijona mark dnevno! 162.000 čez noč rojenih »Slovencev« je dobilo državljan stvo za pol vreče krompirja, je karikiral Zmago Jelinčič in za svoje besede in odgovore bil večkrat deležen aplavza.
P. PERC
Drobne iz Kočevja
KANDIDATI ZA POSLANCE -Konec prejšnjega tedna je potekel rok za oddajo prijav kandidatov za delegate kočevskega skupščinskega zbora krajevnih skupnosti, ki jih bodo krajani Drage, Šalke vasi in Stare Cerkve volili na razpisanih nadomestnih volitvah 6. decembra. V Dragi bodo izvolili enega delegata, odločali pa se bodo med Maksom Lavričem in Fancom Veselom. Tudi v Stari Cerkvi bodo izvoli le enega, predlagani pa so kar trije, in sicer: Andrej Cilenšek, Marjan Kosten in Jože Zupančič. V Šalki vasi so predlagani štirje: Bojan Pohart Jože Kolar, Miran Novak in Franc Štalcer, krajani pa bodo med njimi morali izbrati dva.
RDEČA HIŠA - Direkcija za stanovanjsko gospodarstvo pri kočevskem izvršnem svetu je menda že julija prevzela gospodarjenje in upravljanje s stavbo na Ljubljanski 7, Kočevcem znane kot “Rdeča hiša”. Trenutno pregledujejo prostore in ocenjujejo možnosti za oddajo praznih prostorov. Najprej jih bodo ponudili strankam za neprofitno najemnino, ostalim interesentom pa za profitno. Vse to kaže, da utegne sedež nekdanjih družbenopolitičnih organizacij v bodoče postati sedež kočevskih političnih strank.
PRELOŽENA RAZREŠITEV -Prošnje Maje Pantar, da bi jo razrešili funkcije predsednice zbora združenega dela, poslanci zbora združenega dela kočevske občinske skupščine še niso obravnavali. Razlog je preprost: ločene seje zbora, sklicane za čas takoj po končani zadnji skupni seji vseh treh zobrov, zaradi nesklepčnosti ni bilo.
Ribniški zobotrebci
JEZERA - Dolini severno od Jasnice proti Ribnici in južno proti Kočevju sta že nekaj časa polni manjših ali večjih jezerc. Takšna jezera nastajajo na tem območju ob vsakem obilnejšem dežju in dež v začetku tega tedna jih je samo še povečal. Koliko časa se bodo tokrat obdržala, je težko reči, ponavadi pa potrebuje zemlja kar precej časa, da vsrka vso vodo. Lastniki in uporabniki zemljišč, ki so poplavljena, so pri tem nemočni, tudi nejevoljni, saj jim takšna “jezera” uničujejo pridelke in onemogočajo dostop do drugih polj.
PREVZEM DOMA - Minulo sredo je novi najemnik nekdanjega doma JLA v Ribnici, lastnik podjetja Russ, d.o.o., z Griča, menda uradno prevzel dom v najem. Ker so se po njegovih zatrdilih po Ribnici že začele širiti razne govorice, je hotel, da so ob prevzemu, in s tem natančnem popisu stanja doma v času prevzema, prisotni poleg zadolženih za uradno predajo doma tudi najvišji predstavniki ribniške občine in novinaiji.
Sevniški paberki
“BINDEK”- Direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impolj-ca, Milka Cizelj, je uspešno zaključila veliko naložbo ravno ob 40. letnici zavoda. Čeprav se je še na otvoritvi precej šušljalo o tem, da republika ne bi dala tolikšnih denarcev za razkošen dom, če ne bi bili v ozadju kakšni načrti, morda tudi z “aidsarji”, Milka domala dobi ošpice, ko sliši take besede. Ker sc dobro počuti v okolju “bindekov”, ji tudi zlonamerne govorice ne pridejo prav do živega. (Op. pisca: za izvirno tolmačenje pomena te skovanke bo poskrbela kar vrla Milka).
ŠTIPENDIJE - Neki oče nadarjenega, v šoli ves čas odličnega dekleta se nam je odkrito pridušal, češ da je to velika svinjarija, ker njegova hči ni dobila Zoisove (nekoč Titove) štipendije za nadarjene učence oz. študente, dobili pa naj bi jo otroci premožnih staršev. Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da pri Zoisovih štipendijah sploh ni v ospredju socialni kriterij, ampak predvsem nadarjenost, sposobnost kandidatov. Neka mamica pa je potožila, kako nesramni in nevoščljivi so nekateri, saj je nekdo skušal preprečiti, da bi njena nadarjena hčerka dobila Zoisovo štipendijo, tako da je anonimno po telefonu predlagal uradni osebi, naj preverijo, če so premožni družini prijavili vse dohodke.
PESEM - Na srečanju slovenskih izgnancev na Bučki eden boljših moških pevskih zborov pri nas, Svoboda iz Brestanice, ki ga uspešno vodi Janko Avsenak, ni smel nastopiti v tamkajšnji cerkvi, kot je bilo napovedano. Zataknilo se je, ker je gospod župnik hotel, da bi bila v cerkvi prej maša, med njo in po njej pa naj bi pevci peli seveda le cerkvene pesmi. Ker takega programa zbor ne obvlada, je slovenske ljudske pesmi pel v zadružnem domu.
• Preteklost mi očitajo tisti, ki je sami nimajo. Želim, da bi bila njihova preteklost vsaj toliko častna, kolje bila moja. (Kučan)
Krške novice
MOGOČE DOPISNI - Ker se vsi trije zbori krške skupščine nikakor ne morejo dobiti na skupni seji ali na skupnem zasedanju, so na občini prešli na nov način dela. Ta je, da zbori zasedajo vsak zase. Če bo šlo naprej tako, kot so zadeve stekle, bo mogoče že kmalu zasedal posebej vsak delegat vsakega zbora. Možnosti so še za ločeno zasedanje dveh delegatov v paru in za zasedanje treh delegatov, od katerih bo vsak od njih iz različne stranke. In tako dalje, odvisno je od tega, kakšen sklep bi bil komu potreben. Navsezadnje lahko v krški občini uvedejo tudi dopisna skupščinska zasedanja. Že, ampak kdo bi v tem primeru dajal za znamke?!
KORESPONDENCA - Če bodo krški poštaiji zahtevali dodatek k plači zaradi zahtevnosti dela, to ne bo čudno. Odkar imajo tudi v krški občini politične stranke, se je poštarjem delo vsaj podvojilo, če ne potrojilo, to pa zato, ker kaka stranka včasih sploh noče sprejeti uradne pošte. Ne da bi strankin človek pismo odprl, ga zavrne, tako da ga mora poštni uslužbenec znova pobasati v torbo in ga odnesti nazaj pošiljatelju. Ker dober strankarski predsednik vselej prepusti strankarski služničadi operativno delo, kakršno je sprejemanje in pošiljanje pisem, je čisto možno, da za zavrnjeno pošto prvak stranke sploh ne ve. In če ne ve prvak, kako bi vedelo šele šele strankino članstvo?
RAZLOGI - Kraji, ki se nočejo ukloniti oblasti, ki sili sedanje krajevne skupnosti v nove občine, imajo na zalogi veliko razlag o tem, zakaj nočejo biti v novi občini skupaj s sosedi. Za šanki in drugod na območju Podbočja trenutno operirajo s podatkom, da so nekoč Kostanjeviča-ni prodali mlatilnico, ki je bila izključno podboška skupna last, in še nekaj podobne tehnologije in drugega. Povsem jasno je, da z nekom, ki ti je prodal mlatilnico, ne moreš biti v isti občini.
( Novo v Brežicah j
KOVAČEVA KOBILA - Pripeljali so se iz Ljubljane, najprej eden nato dva in spet dva. Res so imeli nekaj zamude, saj so se iz belega mesta vozili skoraj tri ure. Prišli so tudi domačini, pripotoval je g. Siter iz Krškega, Brežičana pa ni bilo, čeprav je Podsreda na meji z njegovo občino. Najpogosteje pač ostane nepodkovana ravno kovačeva kobila. Očitno bi tokrat podkve nujno potreboval brežiški predstavnik, da bi se odpravil na pot. Od vseh petnajstih članov je na seji v Podsredi manjkal samo on.
MARTINOVA SAPA - Prejšnji petek so v Brežicah zborovali Jelinčičevi pristaši. Kot je že nekaj časa znano, se jih je okrog voditelja zbralo precej veliko število, pravijo, da okrog sto. Simpatije do ostrih nacionalnih idej so tudi tu pokazali predvsem mladi. Povedali niso nič več, kot na običajnih predvolilnih shodih, zato pa je za popestritev zborovanja poskrbelo kar nekaj posameznikov, iz katerih je še vela Martinova sapa. Vonj po moštu ali mladem vinu. Eden izmed njih je sicer vztrajno trdil, da je Martinovo za'nami (mislil je menda sprejem zakona o lastninjenju), pa prisotnih ni mogel prepričati. Na daleč je bilo videti, da sam z martinovanjem še ni dokončno opravil.
MOKER MOKROVIČ - V vinu naj bi bila resnica, čeprav ponavadi iz njega prej govori neumnost. Resnica vina, ki ga je nesrečni natakar polil po hrbtu svojega direktorja v Termah Čatež, je samo ta, da je bilo hladno in mokro. To, da se direktor piše Mokrovič, je zgolj slučajnost. Vsekakor pa drži, da je tak priimek nosil že pred preteklim četrtkom. Kakšnih besed je bil natakar deležen po slovesnem kosilu, lahko samo ugibamo. Če bi vprašali nas, bi ga morali celo nekoliko pohvaliti. Ko se mu je pladenj zamajal, se je vendarle spretno izognil hrbtu prve slovenske dame, g. Štefke. Je pa že pametneje politi svojega direktorja, kot predsednikovo ženo.
• Od vseh demonstrantov je želodec najglasnejši (Istrski pregovor)
li BRtŽlSK
PORODNIŠNICC^* e
V času od 21. oktobra do 14. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Dragica Sušin iz Krškega — Mitja, Carmen Zidarič iz Brežic — Kristjana, Bojana Vrija iz Krškega —Marijo, Snježana Zakšek s Sel — Kristijana, Je-rica Janc z Nove Gore — Urško, Majda Mavsar s Trške Gore — Mateja, Vanja Rudman iz Dol. Skopic — Žiga. Sonja Debogovič iz Brežic —Mateja. Zdravka Kneževič iz Krškega — Suzano, Simona Gramc iz Mihalovc — Kristino, Indira Bajrovič s Senovega Almirja. Renata Blatnik iz Krškega - Gašperja. Štefka Kovačič iz Starc vasi dečka. Čestitamo!

IZ NtkŠIH OBČIN
F*
mi
IZ NlkŠIH OBČIN

Devet desetin odpade na Krško
Računi kažejo večanje likvidnostnih težav
KRŠKO — Ob koncu oktobra je imelo 70 gospodarskih podjetij v Posavju blokirano na računih skoraj 1,5 milijarde tolaijev, kar je za skoraj 19 odst. več kot v septembru in za dobrih 61 odst. več od povprečnega blokiranega zneska v letošnjih desetih mesecih. Pregled finančnega stanja po vrstah podjetij kaže, daje imelo konec letošnjega desetega meseca 36 podjetij v družbeni lasti skupno več kot 430 milijonov tolaijev blokiranih sredstev in 32 podjetij v zasebni lasti prek 44 milijonov tolaijev. Zanimivo je, da sta samo dve podjetji v mešani lasti imeli konec oktobra kar za več kot milijardo tolaijev blokiranih finančnih sredstev.
V tem času so imele nad 5 dni blokiran žiro račun tudi 3 negospodarske pravne osebe. Blokirana sredstva so znašala skupno prek 1,7 milijona tolarjev, kar je za dobro polovico več kot konec septembra, ko je imelo blokiran žiro račun enako število negospodarskih firm.
Likvidnostne težave, ki jih odražajo omenjene prepovedi o razpolaganju z denarjem, so še naprej najbolj pereče v krški občini. V celotnem seštevku vseh blokiranih žiro računov posavskih gospodarskih podjetij v oktobru tako predstavlja skoraj devet desetin »krška blokada«. Blokiran žiro račun je imelo konec oktobra 34 gospodarskih podjetij iz krške občine.
Tokrat poizkus na Žabkarju
Iz dela skupščine
KRŠKO — Zbor krajevnih skupnosti krške občinske skupščine v ponedeljek ni odstavil Jožeta Žabkarja s funkcije predsednika tega zbora in tako na to mesto tudi ni imenoval Metoda Šonca, ki ga je za predsednika zbora krajevnih skupnosti predlagalo pet nečitljivo podpisanih delegatov. Ali bi do zamenjave lahko prišlo, lahko samo domnevamo, kajti še preden je zbor glasoval o kadrovski spremembi, je postal po približno treh urah dela nesklepčen. Preden se je to zgodilo, sta dve nasprotujoči si strani naštevali obtožbe o neodgovornem ravnanju predsedstva skupščine in argumente, ki naj bi te obtožbe potolkli Pri tem je šlo tudi za pravcato pranje umazanega perila.
Scenarij, po katerem naj bi Jožeta Žabkarja na predsedniški funkciji zamenjal Metod Šonc, spominja na scenarij za zamenjavo nestrankarskega politika s strankarskim, ki je ta trenutek »boljši«. Pisci scenarija so se zelo trudili za uspeh, šli so celo tako daleč, da so sedanjemu predsedniku zbora krajevnih skupnosti očitali, da je preveč zagledan v svojega direktorja. V ponedeljek, ko so na seji govorili vse mogoče in celo dvoglasno, seje scenarij ponesrečil. Ker pa se podobne igrice v krški politiki vlečejo že vse od poletja sem, je skoraj neverjetno, da se ne bi v gospodarsko obubožanem in politično sprtem Krškem prav kmalu spet zgodil pravkar opisani ponedeljek, čeprav z drugimi imeni »tožnikov« in »toženih«.
M. LUZAR
Kandidat F. Tomšič »Krškem
Z nuklearko v novo tisočletje — Realisti
KRŠKO — Nisem za to, da jedrsko elektrarno Krško Slovenija zapre na vrat na nos. Morda je stvarno razmišljanje to, da bi nuklearko zaprli okrog leta 2000 ali 2005. V času do takrat je potrebno najti nadomestne vire energije, ki bi jih Slovenija uporabljala po zaprtju krške nuklearne elektrarne. Socialdemokrati s tem ne zagovaijamo jedrskega lobija, ampak dokazujemo, da smo realisti. Tako je v zvezi z nuklearko menil med petkovim obiskom v jedrski elektrarni v Krškem France Tomšič, predsedniški kandidat Socialdemokratske stranke Slovenije.
Tomšič se je v pogovoru z vodstvom elektrarne zanimal zlasti za to, kako (ne)varen je atomski objekt na Krškem polju. Direktor Stane Rožman in tudi njegovi sodelavci so ga informirali, da krška nuklearka obratuje varno in zanesljivo, in to po zahodnih merilih. Dokaj vama je tudi pred teroristi, pri čemer gre za dva vidika. Individualni terorizem je po Rožmanovih besedah ne more ogroziti. O terorizmu širših razsežnostih, ki bi ga sistematično izvedla kaka ustanova, na primer katera od držav, pa v zvezi z nuklearkami svet ne razmišlja, saj bi tako ogrožanje jedrskega objekta pomenilo povsem nerazumno dejanje. Kot tako je malo veijetno.
Predsedniškemu kandidatu Tomšiču so vodilni ljudje iz krške jedrske elektrarne zagotovili, da je radioaktivni material, uskladiščen na dvorišču nuklearke, spravljen varno. Glede trajnega odlagališča teh snovi nekje v Sloveniji je direktor Rožman menil, da bi kazalo počakati z gradnjo, in to iz več razlogov.
France Tomišič se je tega dne v nadaljevanju obiska v spremstvu krških strankarskih kolegov med drugim seznanil z obrtno dejavnostjo Mirana Resnika v Leskovcu.
L. M.
Dve obvoznici in hkrati nobena
Prometne težave v Kostanjevici — Je novembrski sestanek v Ljubljani že korak k sprejemljivemu predlogu? — Ceste na območju šole ne sprejmejo
KOSTANJEVICA — Promet pomeni v Kostanjevici take vrste težavo, da bo vznemiijala kraj še naprej, če se zadeve ne bodo izboljšale. Ulice in mostovi v Kostanjevici so primerni za ne preveč široko in ne pretežko kočijo, toda po njih vozijo celo težki kamioni.
Ti poiščejo pot po cesti skozi mestno jedro dokaj pogosto ob koncu tedna, ko velja na magistralni cesti Ljubljana— Obrežje prepoved vožnje za tovornjake in šoferji zato vozijo po stranskih cestah. Ne samo tovornjaki, ampak tudi drugi avtomobili se utegnejo pojaviti na ko-
TEZAVE S STREHO IN DENARJEM
KRŠKO - Tukajšnji zdravstveni dom je zaprosil krški izvršni svet za pokritje stroškov za popravilo strehe. Krška vlada je pokazala dobro voljo za reševanje omenjenega problema zdravstvenega doma, vendar ustrezne pogodbe za dodelitev sredstev ni mogla podpisati zaradi pomanjkanja denarja. Gre za 500 tisoč tolarjev, ki bi jih bilo potrebno nakazati kot predplačilo obrtni zadrugi Hrast, izvajalcu predvidenih popravil na strehi zdravstvenega doma. Celotne stroške popravila so ocenili na 800 tisoč tolaijev.
stanjeviški glavni ulici včasih tudi tedaj, ko je magistralka zaprta zaradi nezgode in promet preusmerijo po »stari cesti«. V takih primerih domačini najbolj pogrešajo obvoznico, ki bi prometno reko vodila mimo središča kraja, vendar je
Stane Levičnik
Po novem bo Kozjanski park
Iz političnega v naravni in zgodovinski park
VELIKO ZANIMANJE ZA OPERETO »NETOPIR«
KRŠKO — V tukajšnjem kulturnem domu bo jutri, v petek, 20. novembra, ob 19. uri nastopila ljubljanska Opera z opereto Netopir, priljubljenim delom Johanna Straussa. Predstava bo abonmajska, zato bodo imeli prednost pri ogledu abonenti (teh je 370), drugi obiskovalci pa si bodo vstopnice lahko kupili danes in jutri. Za predstavo, ki traja tri ure in ima dva odmora, je v Krškem in drugod v Posavju veliko zanimanje že od prve njene najave.
BREŽICE: RAZSTAVA MALIH ŽIVALI
BREŽICE - Društvo gojiteljev malih pasemskih živali bo tudi letos pripravilo tradicionalno razstavo malih živali v Brežicah. Pisano prikupno druščino si boste lahko ogledali v telovadnici brežiške gimnazije od jutri do nedelje med 8.30 in 18. uro.
PODSREDA — Zavod Spominski park Trebče ima sedež v Podsredi in upravlja široko območje parka na Kozjanskem. Pretežni del parka spada v občino Šmaije pri Jelšah, medtem ko v eni tretjini sega tudi na območje krške in brežiške občine. Prejšnji teden so ustanovili poseben svet, ki mu bo predsedovala Daija Lavtižar-Bebler, poleg nje pa bo v svetu še štirinajst članov: vladnih svetovalcev ter predstavnikov Spominskega parka, občin in krajevnih skupnosti. Poskrbeli naj bi za status parka in sprejeli stategijo razvoja ter nato posamezne programe.
Spominski park Trebče je bil leta 1981 ustanovljen s posebnim zakonom, bolj politično. Kljub temu je v preteklem desetletju postal pomemben z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine, zato ga želijo uvrstiti v že obstoječe oblike varovanja. Novoustanovljeni svet je dal pobudo, da bi se park v bodoče imenoval Kozjanski park in bi ga uvrstili med 6 regijskih parkov. Edini narodni park je triglavski, ki pa še vedno ne izpolnjuje vseh mednarodnih kriterijev za to ime.
Na območju parka se nahaja vrsta znamenitosti. Tu sta stara trga Pilštajn
GRAD V OREŠJU PRI BIZELJSKEM — Vsi gradovi v parku, razen Olimja in Podsrede, so že precej ogroženi Predvsem za bizeljski (na sliki) in pišečki grad bi bilo treba nujno izdelati programe in pridobiti investitorje za obnovo. (Foto: B. D.-G.)
Na Obrežju pravi prometni pekel
Na meddržavnem prehodu Obrežje preusmerjajo osebna vozila čez vas Obrežje — Neznosen promet v vasi— Bodo ogorčeni prebivalci zaprli cesto?
OBREŽJE — Še dva dni in Obrežani bodo doživeli že tretji prometni pekel zaporedoma. Zelo so ogorčeni, odkar so oblasti zaprle mednarodni mejni prehod za osebni promet in ga preusmerile skozi vas na maloobmejni prehod na Obrežju. Vzrok za tako odločitev tiči na drugi strani meje, kjer sosedje Hrvati urejajo svoj del mejnega prehoda.
Zaradi cestne zapore že od 2. novembra vsa osebna vozila usmerjajo pri Mokricah s ceste Ljubljana — Obrežje na republiško cesto skozi Jesenice na Dolenjskem. Mnogi vozniki, predvsem Posavci, jo raje uberejo po svoje, od Mokric naravnost proti Obrežju. Med tednom to še nekako gre, neznosno pa postane ob sobotah, ko se v obmejno vas Obrežje valita dve koloni pločevine. Minulo soboto so tako mnogi potniki za vožnjo od Jesenic do maloobmejnega prehoda na Obrežju (2 km) potrebovali skoraj tri ure.
Mnogi Obrežani se ob sobotah s svojimi vozili ne morejo prebiti na cesto. V čakajočih avtomobilih so potniki, ki potrebujejo stranišča, vodo, prostor za previjanje dojenčkov in še kaj. Vse to je prepuščeno stihiji in preloženo na ra-
mena vaščanov. Ko se začno potniki vračati iz hrvaške strani, ustvarijo še kilometrsko kolono v nasprotni smeri. Pri tem mora ves promet ne samo po slabi cesti od Jesenic do Obrežja, temveč tudi po dotrajanem lesenem mostu širokem samo za enosmerni promet, ki bi ga republika že zdavnaj morala obnoviti.
Obrežani s strahom pričakujejo že tretjo soboto z neznosnim prometom. Konec preteklega tedna so že sprožili alarm, v minulih dneh so tudi poklicali Ljubljano, tako da v kratkem pričakujejo sestanek s predstavniki ustreznih državnih organov. Pravijo, da bo prehod spet prevozen za vsa vozila po 4. decembru, toda Obrežani močno dvomijo o tem. Zagotovo pa vedo nekaj. Če do tega datuma hrvaška stran ne bo končala z deli, naša oblast pa ne bo ukrenila
• V krajevni skupnosti Jesenice na Dolenjskem so se ob težavah s prometom ponovno odprle stare rane. Krajani opozarjajo na nerešena vprašanja o odkupu zemljišč za mejni prehod in za gospodarsko ploščad ter na slabo cesto, ki se uničuje, a je nihče ne popravlja. Žulijo jih tudi maloobmejni prehodi, še posebej most pri gostišču Kalin, ki je včasih povezoval sosednje kraje, zdaj pa so na njem še vedno protitankovski jezdeci. Ne morejo se dogovoriti o napeljavi vodovoda z zdravo pitno vodo in jezi jih, da so se za mejne prehode takoj našle telefonske številke, medtem ko sami čakajo nanje že 10 let. Tudi signala ljubljanske RTV ne lovijo, a morajo kljub temu plačevati naročnino, sicer jim pridejo rubit.
nič, da bi zadeve uredila, bodo zaprli cesto.
B. DUŠ1Č-GORNIK
in Podsreda ter podsredški, bizeljski in pišečki grad, razvaline gradu Kunšperk, stara apoteka v Olimju, rimske naselbine v Prelaskem in Bučah ter številne naravne znamenitosti, kot je soteska Bistrice, Ajdova žena v Pilštajnu, Puščav-nikova jama v Lastniču in kraški izvir Štok s icraško jamo v Podsredi. Poleg tega je tu še cela vrsta cerkva, raznih znamenj, mlinov in tipičnih kozjanskih domačij.
Člani sveta so že obravnavali osnutek gradiva za strategijo razvoja tega parka, ki naj bi se razširil na celotno Kozjansko in ostal državnega pomena. Ko bodo izoblikovali natančnime cilje, ki jo bo obravnavalo še posebno vladno telo, bodo predlagali spremembo zakona. Ker se v območju parka križajo mnogi interesi, bodo s programi dela poskušali prodreti do vsakega izmed njih, jih uskladiti s cilji razvoja parka in od njih potegniti kar največ sredstev. ______________________B. D.-G.
SREDIŠČE REGIJE
KRŠKO - Občinski odbor Libe-ralno-demokratske stranke Krško je v petek predstavil svoja kandidata za letošnje volitve. Branko Janc je strankin kandidat za državni zbor, Jože Dušak je kandidat za državni svet skupščine Republike Slovenije. V predstavitvi na tiskovni konferenci je Janc med drugim napovedal, da se bo zavzemal za rešitev Vidmovih težav in za. tako gospodarsko ravnanje, ki bo preprečilo odliv kapitala iz občine Krško. Dušak si bo prizadeval, da bodo ljudje ob nuklearki dobili ustrezno odškodnino. Oba kandidata trdita, da mora Posavje postati regija s središčem v Krškem. Krški odbor LDS je tega dne pripravil tudi okroglo mizo o lastninskem preoblikovanju podjetij, na kateri sovsodclovali mag. Tone Rop, Mile Šetinc in dr. Davorin Kračun.
JUTRI BODO TRGALI
BIZELJSKO - Jutri bodo v vinogradih podjetja Vino iz Brežic pobrali še zadnje bele sorte, namenjene posebnim trgatvam in nato vinom posebne kakovosti. Po redni trgatvi je na Bizeljskem ostalo še kar nekaj hcktaijcv obloženih trt šardoneja, laškega rizlinga in modre frankinje. Deževno vreme jih je prisililo, da so del pridelka laškega rizlinga potrgali že v preteklem tednu, saj bi grozdje samo izgubilo na kakovosti. V vinogradih bo na morebitno hladnejše in suho vreme počakala samo še modra frankinja.
SESTANKI S ŠTIPENDISTI
SEVNICA - Sevniška območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje vabi učence in študente, ki v šolskem letu 1992/93 prejemajo republiško štipendijo, na sestanke, na katerih jih bodo s pomočjo predstavnikov občinskih izvršnih svetov in posavske gospodarske zbornice seznanili tudi o perečih zadevah gospodarskega razvoja. Najprej bo sestanek v petek, 27. novembra, ob 17. uri v dvorani GD v Sevnici, v soboto, 28. novembra, ob 8. uri v kulturni dvorani v Krškem, dve uri pozneje pa še v dvorani brežiškega prosvetnega doma.
obvozna cesta po njihovem prepričanju nujna že zaradi običajnega avtomobilskega prometa skozi naselje. »Kostanjevica potrebuje obvoznico, da si bo ohranila mestno jedro in lesene mostove. Če ne bi bilo tu sedanjega tranzitnega prometa, bi že lahko govorili o idiličnem miru in kraju bi priznavali nedvomno bolj kot zdaj, da je biser pod Goijanci.« Tako razmišlja Štane Levičnik, tajnik KS Kostanjevica, ki ga podpirajo tudi drugi v vodstvu krajevne skupnosti in veijetno tudi drugi Kosta-njevičani, ki štejejo razpoke v zidovih starih hiš ob glavni krajevni »tranzitni« ulici.
Obvoznice po vsej veijetnosti še ne bo tako kmalu. Zataknilo seje pri določanju trase zanjo, ker imajo pripombe ne le ustanove za varovanje naravne in kulturne dediščine, ampak tudi doma-
• Naslednji večji dogodek, ki se bo nanašal na bodočo kostanje viško obvoznico, bo javna razprava v kraju samem. Tu bo tekla beseda, kot vse kaže, o dveh možnih trasah. Glede na pojasnila iz tajništva krajevne skupnosti bo Kostanjevica podprla gradnjo obvoznice po prvotnem načrtu. Taje predvidel cesto mimo Malenc in most naprej v smeri proti Novemu mestu. »Druga varianta pa je ta, da bi obvoznico speljali mimo osnovne šole. Ta možnost ne pride v poštev,« je Stane Levičnik nedavno pojasnil stališče uradne in veijetno vsakršne Kostanjevice.
čini, vsaka stran seveda s svojega stališča. Z vidika spomeniškega varstva ne bi bil dober vsakršen most čez Krko, domačini pa imajo svoje odločno mnenje o tem, kam v Kostanjevico ali njeno bližnjo okolico obvoznica ne sodi. Trenutno velja, daje o obvoznici delegacija krškega izvršnega sveta s predsednikom na čelu 4. novembra letos v Ljubljani razpravljala s skupino strokovnjakov.
M. LUZAR
• Nihče nima pravice z življenji poravnavati političnih računov. Človeško življenje je nad vsako politično zapovedjo. (Kučan)
Na voljo nova karta občine Brežice
Ponatis na dve leti?
BREŽICE — Brežiška občina je pred kratkim dobila izletniško karto, ne sicer najbolj popolno, a vendar boljšo kot kdajkoli. Prvotno izdajo so zdaj popravili z nekaterimi novimi podatki in na njej ponatisnili še načrt mesta Brežice. Natisnili so jo v 3 tisoč izvodih in poleg njih ponatisnili še 500 primerkov dosedanje pregledne karte z nekoliko prenovljenim besedilom.
Pregledno karto je mogoče dobiti samo v Geodetskem zavodu, medtem ko za razpečevanje izletniške karte skrbi Občinska turistična zveza. Prodajali jo bodo v knjigarni, Termah, Motelu, Blagovnici, Posavskem muzeju, Tobaku, Bre-busu in na mejnih prehodih, morda pa tudi na pošti. Izdajatelji menijo, da bo karta zaradi izredno široko zastavljene promocije doma in v tujini kaj kmalu pošla. Tako bo morda že naslednje leto potreben ponatis, tudi sicer pa se zavzemajo, da bi vsaki dve leti vnašali spremembe v karto, če bi zares želeli biti aktualni.
Izletniško karto so želeli izdati že pred glavno turistično sezono, vendar seje zataknilo pri zbiranju gradiva in prevajanju besedil. Sponzorji izletniške karte so s svojimi prispevki že preplačali stroške, tako da je občina samo začasno pokrila stroške. Cena karte še ni dokončna, veijetno pa bo okrog 400 tolarjev.
Na predstavitvi občinske izletniške karte so predstavniki Občinske turistične zveze tudi povedali, da bo posebna delovna skupina skupaj z izvršnim svetom do srede marca pripravila strategijo razvoja turizma v občini Brežice. Nujno bi morali odpreti turistični biro, neke vrste sprejemno informacijski turistični center, ki bi s pomočjo računalniške opreme nudil vse informacije s področja turizma. Takšen biro naj bi sprva odprli v samem mestu, pozneje pa bi ga preselili ob bodočo avtocesto.
B. D.-G.
Volitve ’92 • Volitve ’92 • Volitve ’92 • Volitve ’92 • Volitve ’92 • Volitve*
Predsedniški
kandidati se predstavijo
DR. LJUBO ŠIRC, KANDIDAT LIBERALNO-DEMOKRATSKE STRANKE:
DOBRO POZNAM RAZMERE
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER, KANDIDATKA SOCIALISTIČNE STRANKE SLOVENIJE:
BITI ŽENSKA JE PREDNOST
Doktor ekonomije, zdaj 72-letm univerzitetni profesor v Glasgovvu in ustanovitelj Centra za proučevanje komunističnih gospodarstev, partizan, organizator demokratične opozicije totalitarnemu sistemu, leta 1947 pa zaprt zaradi domnevne špijonaže, se je rodil v Kranju. Po prihodu iz zapora, kjer je preživel sedem let, ni imel doma možnosti za dostojno življenje. Preselil se je v Švico, kasneje pa na škotsko, kjer si je tudi ustvaril družino.
Dr. Ljubo Sire se zdaj vrača v Slovenijo, kjer je kot kandidat LDS pristal na kandidaturo za predsednika. “Odločitev je bila težka, saj živim na Škotskem že od leta 1963, sem poročen in imam 16-letno hčer Nadio, ki bo letos maturirala, nato pa nadaljevala študij.*1
Kako sprejema kandidaturo njegova družina? S soprogo Suzan, rojeno Powell, iz Wal-lesa, smo se pogovarjali po telefonu. “Spoštujem njegovo odločitev, čeprav bo moje življenje zdaj še bolj osamljeno kot doslej. Ljubo /e tudi
sicer bolj malo doma. Težko bi se s hčerko preselili v Slovenijo, saj imam svoje delo (sem profesorica nemške književnosti na univerzi v Glagovvu), hči pa namerava študirati. Morda kasneje..."
Da Glasgovv ni daleč, pravi tudi dr. Sire, ki je dodobra navajen potovanja z letali. “Žena namerava zaprositi za neplačani dopust, tako da bo v času volitev v Ljubljani. Zmago in Božič pa bomo vsi trije proslavljali v Kranjski gori, kjer bi se radi naužili smučanja. “
Slovenija se mu zdi še vedno prav tako lepa kot takrat, ko jo je zapuščal - in je ni smel obiskati. “Veliko ulic, hiš je ostalo, nekaterih delov Ljubljane in drugih mest pa ne prepoznam več. Tam so bili prej travniki, polja... Ljudje pa so ostali prav taki, phjazni, kot so bili. Razmere v državi dobro poznam, saj se strokovno že dolgo ukvarjam s proučevanjem in pomočjo bivšim komunističnim državam, zadnje čase tudi Sloveniji. “
Režim bivše Jugoslavije mu je prilepil etiketo državi škod-
ljivega elementa, špijona. Zato v državo ni smel, tako da ga je v Glasgowu, ki je postal njegov dom, pogosto obiskovala, zdaj že pokojna, mati - njegova vez z domovino. 63 let je imela, ko je prišla prvič. Po navadi je ostajala v gosteh dlje časa. “Tašča me je naučila kuhati tudi vaše dobrote, “ pravi žena. “Hčerka je navdušena nad golažem. Veliko golaža pojemo in veliko čme kave spijemo. Ljubo ni preveč navdušen nad angleško hrano, jaz pa rada spoznavam tuje dežele in njihove jedi, tako da mi tudi recepti mednarodne kuhinje niso tuji. “
Sorpoga Suzan je prepričana, da ima mož velike možnosti za izvolitev. “Ljudje se ga gotovo spominjajo zaradi političnega preganjanja.
Zdai se je vrnil kot kandidat in kot ugleden mednarodni strokovnjak. Med mladimi vzbuja pozornost zato, ker ni obremenjen s ko-
munistično preteklostjo, s katero bi radi presekali. Mladi si želijo sprememb.
Slovenije sicer ne poznam dobro. Videla pa sem, da je to zanimiva, lepa država, del Evrope, saj v srcu Evrope tudi je."
Dr. Sire pravi, da si Slovenija ne bi smela tako krčevito prizadevati, da bi jo sprejeli kot evropsko državo: “Zavedati bi se morali pomembnosti lege, saj smo zanimiva, ključna 'točka'. Zdaj moramo okrepiti gospodarski razvoj in ustvahti primerne pogoje za sodelovanje s svetom na enakovredni ravni. “
Ko je stopila skozi vrata, sva bila s fotoreporterjem presenečena. Zadnje mesece se je manj pojavljala v javnosti - in izgubila nekaj kilogramov. Kar precej, pravi Darja Lavtižar-Bebler. Ko se je mož preselil v Švico (postal je veleposlanik Slovenije v Ženevi), je začela jedilnik zlahka prilagajati manj kaloričnim jedem. “Ko pa smo skupaj, si privoščim kakšen okusnejši gnžljaj. Obiskujemo se, saj Ženeva ni na koncu sveta. “
Soprog, dr. Anton, ni v nobeni stranki. “Kandidaturo
in predvolilni boj prepušča meni in stranki, podpira pa moje angažiranje v politiki. Pravi, da je v politiki premalo žensk, ki bi morale pogumneje kandidirati za funkcije. Na srečo me obkrožajo moški z naprednimi pogledi, ki so v sebi razčistili s tradicionalno porazdelitvijo vlog partnerjev. Moj, danes 82-letni oče me je vzgajal, da je ženska enakopravna in enakovredna moškemu, biti ženska pa je prednost. “
Darja Lavtižar-Bebler, rojena 10. oktobra 1950, je mati dveh sinov, 15- letnega Žige in 9-letnega Andreja. “Nismo klasična slovenska družina, s stereotipno porazdelitvijo vlog. Do nedavna je bil mož zaradi študija in usposabljanja veliko odsoten, tako da sem bila pogosto sama z otrokoma. Ko sta postala samostojnejša, sem se začela aktivneje ukvarjati s politiko. Zadnje čase sem bila jaz več zdoma, možu pa kuhanje ni tuje. “
Tako vzgajata tudi sinova, za katera pravi, da nista obremenjena s politiko, saj živita
povsem normalno otroštvo in sprejemata mamo - političarko kot nekaj samoumevnega. “Ob spremljanju prenosov skupščinskih zasedanj pa sta ogorčena, če zaznata, da kdo ponižuje ali žali žensko. Tudi sama sem bila šele v tem parlamentu (razprave o pokojninski zakonodaji, spremembe ustave in pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok) soočena z drugačnimi pogledi v odnosu do žensk.
Prav zato bi volilci in volilke morali voliti ženske, zlasti v državni zbor. Zenske so zadnje čase začutile, kako nemoralno je, če krojijo njihovo usodo moški. Zgodovina je že dokazala, da so ženske v politiki uspešnejše in razumnejše kot moški. In to v, za naša pojmovanja, zaostalih državah. Zato pričakujem podporo tistih volilcev, ki so spoznali, da je čas za spremembe in pogumnejše odločitve. Da pa se ni dobro čustveno vezati na eno osebo, nam dokazuje že zgodovina. Všeč mi je tudi, da sva dve kandidatki. Pričakujem pošten 'boj'.
Moja preteklost je čista, nimam kaj skrivati."
Po poklicu diplomirana pravnica je pred leti delala tudi kot TV napovedovalka, nato kot novinarka. V tem mandatu je v družbenopolitičnem zboru poslanka svoje stranke. "Zavoljo mene zbor ni bil nikdar nesklepčen. Tudi v predvolilni kampanji imajo prednost skupščinska zasedanja, ki jim prilagajam ostale obveznosti, potovanja, shode. Domov prihajam proti večeru, a ne pretirano utrujena. Imam kondicijo. Že lani sem bila na več kot sto posvetih. “
Prostega časa je zdaj vse manj. Preživlja ga z družino. Rada kuha. zlasti po receptih kitajske kuhinje. “Takrat povabim tudi prijatelje. “ Pri srcu so ji koncerti, pa ne le kot ljubiteljici glasbe, saj je šest let študirala solo petje Tudi dobro knjigo rada vzame v roke. Navdušuje se nad plesom. "Starejši sin tekmu/e v standardnih in latinsko-ameri-ških plesih. Seveda vneto navijam zanj in mu pred tekmovanji likam frak. “
MILAN KUČAN, NEODVISNI IN NESTRANKARSKI KANDIDAT:
PRIZNANJE, KI ZAVEZUJE
Predsednik predsedstva RS Milan Kučan bo januarja prihodnje leto praznoval 52 let. Za predsednika kandidira kot neodvisni in nestrankarski kandidat. Po poskusih, da bi se sestali z njim in njegovo soprogo Štefko (bila sta ves čas zasedena ali odsotna), sta pisno odgovorila. Odgovore povzemamo.
Milan Kučan meni, da je izbral pravi način kandidiranja. Tudi zdaj mora opravljati svoje dolžnosti v prid vseh državljanov, ne glede na njihove nazore, idejno, strankarsko ali katerokoli drugo opredelitev. “Za kandidaturo ne 'stoji' nikakršen aparat. So le moji prijatelji in tovariši." Zbral je čez 40.000 podpisov. “To je velika moralna podpora, priznanje, pa tudi zaveza. “
Vloga žene politika po besedah Štefke Kučan m njena in njuna temeljna življenjska izkušnja, saj gradita zasebno življenje kot odnos dveh ljudi. Že več kot trideset let. “Skrbno ga gojiva, na primerni ravni..." Seveda pa spremlja njegovo delo, ga presoja in mu vselej tudi odkrito pove svoje
mnenje. Pravi, da je mož dober politik. “Skrbno pazi, da razvija svoje strokovne sposobnosti, jih prežema s človeško etiko in toplino - da bi lahko o zahtevnih življenjskih vprašanjih, v dobro ljudi, kar najbolje ukrepal in razsojal in preprečeval usodne, nepopravljive posledice, v katere bi nas lahko zapletla nestrpna, enostranska ukrepanja. Tako se obnaša tudi doma. "
Štefka Kučan priznava, da je družinsko življenje okrnjeno. Ko bi potrebovali njegovo pomoč, prijazno besedo ali bi radi skupne radosti delili z njimi, ga ni doma. “Z malo prijazne medsebojne naklonjenosti pa je vsak trenutek, ko smo skupaj, doma ali na potepu po naravi, dragocen. “ Druženje z naravo je za Milana Kučana potreba. Rad hodi v hribe; vsaj v Polhograjske dolomite. “Tudi hčerka poskrbi, da na te izlete ne pozabim. Veliko sem na Sv. Lovrencu nad Polhovim Gradcem, na Šmarni gori pa po navadi zjutraj, še pred službo. “ Prostega časa je malo, saj je politika zanj resno in odgovor-
no delo, ki zahteva celega človeka. “Vendar je tudi pri tem delu pomembno, kako si ga znaš organizirati, kako se znaš disciplinirati." Prosti delček dneva rad nameni poslušanju glasbe in branju - kot "korektiv" delu.
Rad ima domačo kuhinjo. “Okus materine kuhinje pušča trajne sledi in je, morda tudi zaradi varljivosti spomina, okus najboljše kuhinje. “
Žena Štefka mu bo na volitvah iskreno namenila svoj glas, svoje in vse tiste otroke, pri katerih bi zaznala, da jih skušajo odrasli podlo izrabiti kot sredstvo za dosego osebnih ciljev, pa bo odločno branila.
“Verjamem v Milanovo razsodnost in srčnost. Doživljanje njegove bližine in naravnosti pri razumevanju in razreševanju človeških stisk in tegob je zame lepo in največ, kar mi je lahko namenilo življenje s sreča-
nja z njim. Tudi če ne bo izvoljen, se ne on, ne nič med nama ne bo spremenilo. “ Milan Kučan pravi, da v kampanji kandidati ne bi smeli pozabiti, da bo treba tudi po volitvah živeti skupaj. Verjame, da se bo vse dobro končalo. Če bo izid drugačen, bo odločitev dosledno spoštoval. Ne bi bil potrt, saj je to nekako “zadnje dejanje" njegovega aktivnega političnega življenja. “Treba je znati oditi pravočasno, da ne postaneš ovira nujnemu napredku in mladosti. Upam, da se v oceni trenutka nisem zmotil. “
FRANCE TOMŠIČ, KANDIDAT SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE:
GOBARIM PA NE VEČ
Na zmenek je France Tomšič, rojen 2. avgusta 193-7, sicer zamudil, vendar si je nato vzel čas za pogovor. Pravi, da ima polne roke dela. Delovnik je dolg najmanj dvanajst ur, saj ima tudi kot predsednik sindikatov Neodvisnost - KNSS veliko obveznosti. “V tej vlogi me ljudje tudi dobro poznajo,“ pristavi. “Rojstvo tega sindikata v Litostroju leta 1987, v še vedno svinčenih časih enopartijskega jugoslovanskega sistema, je bilo prebujanje slovenske pomladi, ki jo je podprlo tudi takratno slovensko politično vodstvo. “
Po poklicu dipomirani inženir strojništva, smer letalstvo, je deset let delal v Nemčiji, v Berlinu, kjer si je ustvaril tudi družino. “Z ženo sva se sicer razšla, vendar sva ostala dobra prijatelja. Še vedno se obiskujemo, pa tudi za vzgojo otrok, ki so sicer že veliki in samostojni, skrbiva oba. “
Najstarejša hči Nadja ima 24 let. V Ljubljani študira psihologijo in sociologijo kulture. 20-letna Julija študira psihologijo v Berlinu, 18- letni
Jan pa obiskuje zadnji letnik gimnazije. Vleče ga glasba: igra kitaro, ukvarja se s skla-dateljstvom in ima svoj ansambel. “Na koncerte, sicer sodobne glasbe, ki mi že zaradi let ni blizu, privabi več poslušalcev kot jaz na svoje shode. Zadnjič sem se pošalil, da se bova morala povezati in prirediti koncert, nato pa predvolilni shod. “
France Tomšič živi z otrokoma v svoji hiši v Kamniku, kjer v prostem času vrtnari, goji zelenjavo, ima sadni vrt, za hišo pa gozd. Rad kuha, zelo všeč so mu enolončnice s
sezonskimi vrtninami. “Živimo v Novem trgu. kjer so Občinarji nameravali zemljišča razlastiti in si jih razdeliti. Takrat smo se prizadeti krajani združili in izbojevali bitko proti pohtično-oblastnim organom, ki so nastopali s pozicije moči ter uveljavili svoje zahteve: samo svojo lastnino smo hoteli zase."
Če je le možno, poskrbi France Tomšič že pred odhodom v službo za rekreacijo -jogging. Tenis je zaradi pomanjkanja časa opustil, pa tudi gobarjenje. “Bil sem vnet gobar, poznam precej vrst gob. Pa smo se jih pred leti do sitega najedli, bilo nam je slabo, tako da so se nam gobe zamerile. “ Kaj pričakuje od predvolilnega boja? Prepričan je, da bodo stranke in kandidati ohranili kulturno raven dialoga. “V zahodni Evropi so demokratične volitve že utečena stvar. Mi se tega še učimo. Osebno sem za strpno
kampanjo in nasprotujem udarcem pod pas, blatenju in žaljivostim. Vse fo doživljam sam na svoji koži zadnjih pet let in me je spn/a močno prizadelo. Zdaj se znam braniti. Upam pa, da smo tako raven že prerasli in da ne bi bila dostojna kampanje za izbiro predsednika. Saj ne, da bi se tega bal; tega sem dodobra navajen. Prepričan pa sem, da se večini volilcev take stvari upirajo. “
Tomšičevih otrok, kot poudarja oče, politika niti najmanj ne zanima. “Podpirajo pa mojo kandidaturo. Mislim, da se vsi kandidati zavedamo, da bodoči predsednik ali predsednica, ne bo imel(a) lahkega dela. V kandidaturo je gotovo vsak izmed nas pristal, ker računa na zmago. Izbrali pa bodo ljudje. Pristojnosti te funkcije so sicer po novem manjše, kot doslej, gre pa za to, da bo ta oseba prvič kot fizična oseba predstavljala državo Slovenijo, tudi kot vrhovoma) poveljnik(ca) oboroženih sil. Upam, da se v tej vlogi izvoljeni (a) ne bo nikdar poja-vilfa). “
DR. STANKO BUSER, KANDIDAT SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE:
ŠE VELIKO VOLITEV BO
IVAN BIZJAK, KANDIDAT SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV:
TRENING JE ZA MENOJ
"Prijatelji pravijo, da sva nerazdruHjiva, saj moža povsod spremljam. Posebno zdaj, ko sem se upokojila in sem aktivna v strankini zvezi žena. Rade se zberemo in poklepetamo, “ pravi Vera Buser, žena dr. Stanka Buserja, rojenega 20. februarja 1932.
Univerzitetni profesor, doktor znanosti, diplomirani inženir geologije, urednik revije Geologija, je v sedanjem mandatu zaposlen v republiški skupščini. Dela v šestih odborih in predseduje odboru za
visoko šolstvo. Družina živi na Rudniku, kjer se v prostem času ukvarjajo s kmetovanjem. Pa tudi gobari rad. Soproga pravi, da gobe zelo dobro pozna. “Letno podelamo okrog tri tone jabolk, gojimo hruške, pa tudi drugo sadje, vrtnine, krompir. Tega imam še posebej rad," pravi dr. Buser. “Zdaj je sicer manj časa, vendar pa sem navezan na zemljo in naravo. Rad imam kamen, poznam vsak kotiček Slovenije in tudi vse odročne, manj razvite kraje. “
Soproga Vera poudarja, da je dr. Buser v svoji stroki znana osebnost. tudi v tujini. "V preteklosti je velikokrat predaval na znanih univerzah, kamor ne povabijo prav vsakogar!“
Strokovno delo ju je pripeljalo na skupno življenjsko pot. Vera Buser je po poklicu geološki tehnik, dr. Stanko Buser inženir geologije. “Bil sem
vdovec. Skupaj sva hodila na teren in celo v tako odročne kraje, kjer še živijo medvedi. S srečanja z odraslim medvedom sem jo odnesel živ in zdrav, Vera pa me je čakala v avtu. Lahko rečem, da naju je sam Bog skupaj pripeljal. “ Oba skupaj imata štiri, že odrasle otroke, njun dom pa lepšajo tudi že vnuki. “Zdravi, lepi, ljubki," pravi dedek
Pred leti se je lotil izdelave strokovne študije Slovenska geološka pot. Del jo je že prehodil in pripravil, vendar pa zdaj za to nima več časa. “Delo bom dokončal, saj vedno dosledno opravim to, kar obljubim. To je moja dolžnost do naroda. Ne vem pa še, kda/ bom utegnil. “
Oba s soprogo sta zadnje čase malo doma. Vrstijo se shodi, zborovanja. Včasih ostane soproga doma in mu za dobrodošlico vselej pripravi vročo domačo juho. “Tako ima najraje!"
Kaj si dr Stanko Buser obeta od bližnjih volitev? “Močna stranka smo in volitev smo se lotili resno, čeprav stranka nima veliko de naga za
propagando. Ljudje me poznajo. Vem, da bo predvolilni boj trd, zato bo pa moja zmaga slajša in bolj zaslužena. Res imajo nekatere stranke in kandidati prednost, denar; kandidat na primer, ki je že zdaj na tem mestu. Toda, treba je začeti na novo, brez bremen iz preteklosti! Vem, da bom imel podporo pri volilcih, ki mi že zdaj izkazujejo naklonjenost. Kaj, če ne zmagam? Saj to niso zadnje volitve, še veliko jih bo!"
Žena Vera je prepričana, da ga volilci pomnijo po njegovem delu in uspehih. Še preden je zajadral v politiko, je postal znan po odločnem “ne", ki je razburkal javnost (in obrodil uspeh) ob gradnji Polikemovega odlagališča odpadkov na ljubljanskem Barju. “Za študente je dosegel subvencioniranje prehrane, zavzema se za preusmeritev prometa po železnici, pnzadeval si je v pnmeru onesnaževanja Save zaradi tovarne celuloze v Goričanah... Vztrajen, pošten, dober in pokončen je. Zmogel bi biti kot oče svojemu narodu. "
V sedanjem mandatu predsednik zbora občin Ivan Bizjak, diplomiram inženir, se je, do politične kariere, ukvarjal z računalniškim vodenjem procesov. Družina živi v Zgornji Beli na Gorenjskem, kjer se je rodil 6. januarja 1956.
Z ženo Dušo. višjo medicinsko sestro, doma s Koroške, imata štiri otroke. Jaka ima petnajst let, Jure je dve leti mlajši, Marja jih ima deset, Domen pa osem. Pravita, da se način življenja in navade v družini niso kaj dosti spremenile, saj je bil že prej zaradi terenskega dela precej zdoma. Že leta se vozi na delo v Ljubljano. Z avtom je samo 35 minut vožnje!"
Med poslanci ima sloves umirjenega človeka, mnogi menijo, da korektno in dobro vodi zasedanja zbora občin. Pravi, da se zna obvladati in da ima bogate izkušnje, kako delati z ljudmi. “Vedno sem imel tako delo, da sem moral sodelovati z drugimi, pa tudi odgovornosti se nisem otresal."
“Zadnje čase smo res manj skupaj, med kampanjo pa bržkone tudi prostih vikendov ne bo," pravi Duša Bizjak. "Zato skuša Ivan odsotnost nadoknaditi in se po prihodu domov intenzivno posveti otrokom. Pogosto niti na vrsto ne pndemt saj ga takoj 'okupirajo'. Za pogovor o vsakdanjih rečeh, opravkih, problemih, dogodkih nama ostane čas šele, ko gredo otroci spat."
Prosti čas preživljajo skupaj, hodijo na sprehode, kolesarijo. Tudi vneti gobarji so. Oče Ivan priznava, da pozna kar precej vrst gob in da jih gresta, če je le priložnost, s starejšim sinom rada nabirat. Ob hiši je tekaška proga, družina pa navdušeno smuča. “Le snega je zadnja leta bolj malo,“ pravi soproga Duša.
“Ko zapade, ga očisti tisti, ki pride prej domov, ali mora prvi
zdoma. Ko pa je lani zapadel, moža ni bilo in sem se ga morala, čeprav še vsa slabotna od gripe, kar sama lotiti." Starša pristavljata, da se tudi otroci ne otepajo dela v hiši in okrog nje. Čeprav je gojenje zelenjave in nekaj trsov okrog hiše bolj hobi kot resen posel, poprimejo za delo vsi. Otrokom tudi čiščenje snega ni nadležno opravilo.
Da ga namerava stranka predlagati za enega od svojih treh kandidatov in da bodo nato na konvencijah elektorji izbrali strankinega predsedniškega kandidata, je izvedel pred poletjem. “Pravzaprav je
bil že to dober trening za predvolilno kampanjo. Dopuščal sem možnost, da bom izbran kot strankin predsedniški kandidat. “
Kako sprejema kandidaturo družina? “Otroke je zanimal izid konvencij, mene tudi," pravi žena. “Počasi se navajamo na to, da smo pač zdaj malce bolj na očeh. Tudi telefonirajo nam. Veliko ljudi mu izraža podporo. Med njimi je precej takih, ki jih osebno niti ne poznamo. Sicer pa se ne ukvarjamo s tem, kaj bo, če bo, ko bo. Kar bo, pač bo. “
"Karkoli bo, bom preživel. Pripravljen sem na, zame osebno pozitiven izid, pa tudi na negativnega. Tako kot do zdaj nisem spreminjal načina življenja, ga tudi v prihodnje ne nameravam, čas bo pokazal svoje. Kandidatura in kampanja te sicer “potegneta", pa vendar dobro vem, da gre za stvar, katere izid ni odvisen le od mene samega. Stranka me podpira, za zdaj si še ne belim glave z vprašanjem, kaj bo po volitvah. Najprej morajo svoje povedati volilci. “
Volitve ’92 • Volitve ’92 • Volitve ’92 • Volitve ’92 • Volitve ’92 • Volitve
e!2 • Volitve ’92 Volitve ’92 • Volitve

e
ALENKA ŽAGAR-SLANA, KANDIDATKA NARODNIH DEMOKRATOV:


TELEVIZIJSKI SPORED

LJUDJE SO SITI POLITIKOV
Zdravnica - pediatrinja dr. Alenka Žagar-Slana, rojena 23. aprila 1949, že poltretje leto profesionalna županja občine Ljubljana-Center in France Slana, akademski slikar, sta naju s fotoreporterjem povabila na pogovor k sebi domov.
Soprog France pravi, da skušajo živeti tako, da jih dogodki in predvolilna kampanja ne bi pretirano obremenjevali - in ohraniti zasebnost. Zakonca sta prepričana, da bo predvolilni boj obdržal primemo raven. Morda bodo padali tudi nizki udarci; teh ne manjka niti v poklicnem, niti v zasebnem življenju. Vendar moraš ohraniti mirno kri in dostojanstvo. Te volitve bodo pravzaprav oblikovale pravila igre za naslednje. Glede ravni pa tole: umazanija in primitivnost se ljudem 'grav-žata’. Politikov so že siti," meni dr. Alenka Žagar-Slana.
Ob vikendih se družina pogosto umakne iz mesta, saj živijo v srcu Ljubljane. Vikend na Bloški planoti je azil za sprostitev. Tudi gradnji hiše z ateljejem namenjajo precej
časa, radi pa se odpravijo še v okolico Maribora, kjer je rojena dr. Alenka Žagar-Slana. “Na domačiji staršev se otroci sprostijo. Zadnje čase je vse manj prostih vikendov, vsaj zame. Sicer pa - otroci odraščajo, imajo svoje želje, svojo družbo. “
Troje otrok imata. Najstarejši, Bor, je dopolnil šestnajst let, Anča je leto mlajša, Rok pa jih bo spomladi dopolnil deset. “Najlepše je zvečer, ko se vsi zberemo, poklepetamo, ko otroci pri naju preverjajo dogodke dneva," pravi mama Alenka. "O politiki z možem ponavadi ne razpravljava, s starejšim sinom pa, ko se mu zahoče resne debate. Z možem nisva nikdar drug drugega obremnjevala s svojimi poklici. Pred leti sem si sicer pustila marsikaj povedati - toliko, kot sodi k skupnemu življenju. Naučil me je, na primer, gledati slike. On pa si je pustil povedati nekaj o medicini. "
“Alenka se je petnajst let ukvarjala z medicino, jaz s slikarstvom. Opravke, obveznosti in dolžnosti sva si zmeraj porazdelila, “ pravi France Sla-
na. “Zdaj je pač politika njeno delo. Ker ima manj prostega časa, hodim na sprehode z otroci in v telovadnico večinoma jaz. Skupni sprehodi in doživetja so morda za koga drobnarije, zame pa nepozabni, dragoceni trenutki življenja. Ob njih pozabiš pretresljive dogodke dneva, napore, težave. Prav zato so se med nami stkale čvrste vezi. Saj ne rečem, tudi skregamo se kdaj. Alenka je temperamentna, prepričljiva in ji nikdar ne zmanjka argumentov.“ “Vsak prepir je zdrava izmenjava mnenj," pristavi sogovornica. “Imeti mora 'čistilno' funkcijo. V zakonu, kjer se ne znajo ustvarjalno prepirati, je nekaj hudo narobe!“
Kaj pa politika? “Zanima me zdaj, tu in v prihodnosti.
Dobro poznam življenje slovenske družine, “ poudarja dr.
Alenka Žagar-Slana. Zlasti
vlogo ženske. Po volitvah se bomo morali lotiti socialnih vprašanj. Računam na glasove ljudi, ki si želijo sprememb in vedo, da so ljudje prejšnjega režima svojo vlogo opravili. Upam, da zmorejo volilci zrelo presoditi, komu velja zaupati in da imajo dovolj poguma Izvoliti žensko. Če so to zmogli Angleži..."
So otroci kritični do mame političarke? “S tem si ne belijo glave," pravi France Slana, soproga pa: "Upam, da mi ne bodo zamerili, če me bodo zdaj obesili (plakate - op.p.) na vsako drevo - češ: nikjer ni miru pred mamo!"
JELKO KACIN, KANDIDAT DEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE:
DRŽAVI SMO POTREBNI VSI
Šele po mnogih poskusih smo se uspeli sestati z ministrom za informiranje Jelkom Kacinom, rojenim 26. novembra 1955. "Prizadevam si imeti tudi prosti čas, vendar pa svoje funkcije ne opravljam le osem ur dnevno, zato mi ga redno zmanjkuje. Nisem funkcionar takega kova, da bi se mi morali drugi prilagajati."
Soproga, Andreja Pisovec pravi, da se sicer trudi biti več doma, pa mu z'asti zadnje čase to ne uspeva preveč. Zato ima s hišo, gospodinjstvom in z otrokoma polne roke dela. Ko pa je družina skupaj, se posvetijo drug drugemu. Na vprašanja je odgovorila pisno, odgovore pa povzemamo.
Dva sinova imata, Rok ima 13 let, Anže pa devet. Slovencem in svetovni javnosti je Jelko Kacin postal dobro znan med vojno v Sloveniji, vlogo ministra za informiranje pa je takrat opravil brezhibno in blesteče. Zato tudi ni naključje, da ga opazi vsakdo, kjerkoli že se pojavi. "Zlasti po vojni družini ni bilo prijetno. Nikjer nismo uspeli biti sami
zase. Vem, da ni lahko biti sin očeta, ki ga vsi poznajo; tudi za ženo to ni lahko.
Andreja Pisovec navaja, da se je zaradi tega življenje družine spremenilo. "Popularnost moža postavlja pod drobnogled javnosti tudi življenje ostalih članov družine. V začetku je bilo to nekaj novega, drugačnega, morda celo prijetnega. Včasih pa to postane že moteče, posebno za sinova, ki sta zaradi očeta tudi
v šoli in pri vrstnikih bolj na očeh."
Jelko Kacin priznava, da je vzgoja v večji meri prepuščena soprogi. "Trudim se, da bi korektno opravil del obveznosti kot oče, ki jih žena ne more prevzeti. Biti oče namreč ni le dolžnost, temveč je tudi pravica.
Dolžnosti in obveznosti sva si porazdelila. Starejši sin je imel lani nesrečo. Posledice se kažejo tudi v večji potrebi po skupnem učenju. Zato delovnik vsak drugi teden prilagajam njegovi šolski izmeni in se skupaj z njim učim.
Rad ima družino in svojo zasebnost. Kaj počne, kadar sploh ima prosti čas? “Rad ima mir in naravo," pravi žena. “Uživa v ribolovu, potapljanju. Tu in tam se utegnemo povzpeti na bližnji hrib, Sv. Jošt, se sprehoditi ob Savi, odpravimo se nabirat gobe. Z veseljem kosi travnik in skrbi za sadno drevje. S starejšim sinom kolesari, z mlajšim izdeluje makete letal."
Soproga poudarja, da jemlje mož kandidaturo zelo resno. Odločil se je šele po vsestran-
skem tehtanju, skupaj s prijatelji v stranki in po pogovoru doma. "Podpiram ga, saj vem, da tisto, kar hoče, tudi zmore in zna. To je že velikokrat dokazal. Zato ga javnost ceni. V predvolilni kampanji se bom tudi jaz občasno pojavila ob njem. Tudi on potrebuje podporo in spodbudo najbližjih. Kampanja pa je fizični in psihični napor.
Verjamem, da ima velike možnosti. Realno samo on ogroža gospoda Kučana. Odločali in odločili pa se bodo volilke in volici. On pa se bo za to vlogo potrudil tako, kot zmore in zna.“
"Naša stranka stavi na mir, ki je za vse nas najvišja vrednota," pravi Jelko Kacin. Smo vplivna stranka. Izbrali smo kandidata, ki ima največje možnosti za izvolitev. Če ne bi kandidiral, bi imeli referendum za Milana Kučana. Veliko let smo imeli take referendume. Zmaga bo prišla na koncu, v drugem krogu. Seveda ne želim nikogar poraziti, saj potrebuje projekt osamosvajanja države Slovenije slehernega med nami, ne pa poražence."
Besedilo Jasna Arko-Kambič, posnetki Zdravko Primožič (Primorske novice)
ob takojšnjem plačilu
ZA,
VRATA, OKNA, SENČILA, MONTAŽNE STENE, STANOVANJSKE HIŠE, PRENOVO OKEN
II

II
■žwSS
||
'
uha vhodnih	vm
NA tUlMHU) mraŠTTVA <M v HJPiLDAM
in na vseh naših prodajnih mestih v Sloveniji
NOVO MESTO Ob potoku 5, 068/22-772, METLIKA Vinogradniška41, 068/58-716, KRŠKO CKŽ 21,0608/21-236
II
II
sšs
II
%
It
V
m
JELOVICA
II
II
11
II
ir

ČETRTEK, 19. XI.
SLOVENIJA 1
9.50 - 12.10 in 14.45 - 0.35 TELETEKST
10.05	VIDEO STRANI
10.15	PROGRAM ZA OTROKE JAKEC IN ČAROBNA LUČKA NORČIJE V ŽIVALSKEM VRTU LETEČI VRTNAR
10.50 ŠOLSKA TV:
ANALITIČNA MEHANIKA (7/521 UČENJE ANGLEŠČINE S POMOČJO VIDEA
MUZZY, ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE (7/20)
12.00	POROČILA
12.05	VIDEO STRANI
15.00	VIDEO STRANI
15.10	NAPOVEDNIK
15.15	ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE EBBA IN DIDRIK, švedska nadalj.
m.
ZIV ZAV
18.30	ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.05	RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	OBALA V PRIČAKOVANJU VOLITEV
21.40 TEDNIK
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	POSLOVNA BORZA
23.15	SOVA
23.15 DRAGI JOHN, amer. naniz., 31. epizoda
23.40 MAJHNA ŽRTEV, amer. nadalj., (1/4)
0.25 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.35	Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) -
18.00	Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper -19.00 Video lestvica -19.30 Dnevnik KP - 20.00 TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (38. epizoda nemške naniz.) - 20.55 Podnebje in človek (angl. poljudnoznan. serija, 2/3) - 21.45 Umetniški večer: Fantom iz opere (amer. film) - 23.20 Video strani
PETEK, 20. XL
SLOVENIJA 1
9.50	- 12.10 in 14.15 - 2.00 TELETEKST
10.05	VIDEO STRANI
10.15	PROGRAM ZA OTROKE
MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj. (8/10)
STOL POD POTICO, 2, del lutkovne igrice
11.00	PODNEBJE IN ČLOVEK, ponovitev poljudnoznan. serije (2/3)
11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev
12.00	POROČILA
12.05	VIDEO STRANI
14.30	VIDEO STRANI 14.40 NAPOVEDNIK
14.45	FANTOM IZ OPERE, ponovitev amer. 61ma
16.20	GOSPODARSKA ODDAJA: EVROPA 2000, ponovitev
16.55 POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	TOK, TOK, oddaja za mladostnike
19.10	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM
20.30	USPEH, nemška nadalj. (1/6)
21.25 OČI KRITIKE
22.15	DNEVNIK 3, VREME ŠPORT
22.45	SOVA
BAGDAD CAFE, amer. naniz. (6/15) 23.10 MAJHNA ŽRTEV, amer. nadalj. (2/4)
0.05 GUSARJEVA ZAROČENKA, franc, film
1.50	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.35 Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) -
18.00	Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Maribor -19.00 Jazz in blues -19.30 Dnevnik RAJ - 20.00 JV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (39. epizoda) - 20.55 Intervju - 21.45 Studio City - 22.45 Video noč
SOBOTA, 21. XI.
SLOVENIJA 1
7.25 - 12.10 in 13.15 - 2.20 TELETEKST 7.40 VIDEO STRANI 7.50 IZBOR
7.50 .RADOVEDNI TAČEK 8.05 LONČEK, KUHAJ!
8.25 OSCAR JUNIOR (7/11)
8.35 UTONILO JE SONCE 9.15 KLUB KLOBUK 11.10 ZGODBE. IZ ŠKOUKE
12.00	POROČILA
13.30	VIDEO STRANI
13.40	NAPOVEDNIK 14.45 INTERVJU, ponovitev
15.25	OSTRŽKOVE PRIGODE, italij. nadalj. (3/6)
16.15	NOVOSTI ZALOZB
16.25	MARIJANA, franc, risanka (3/13)
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	NA OBISK K BOGU, ponovitev angl. dok. oddaje
18.00	ZELENJAVA
18.10	GOSPODINJSKI APARATI 18.20 IGRAČE
18.30	DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (11/22)
18.55	RISANKA
19.10	NAPOVEDNIK
19.15	ŽREBANJE 3 X 3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP
20.40	SHOW RUDIJA CARRELLA
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40 HILTON; BANGKOK, avstral. nadalj.
(3/6)
23.25	NAPOVEDNIK 23.30 SOVA:
POPOLNA TUJCA, amer. naniz. (5/28) MAJHNA ŽRTEV, amer. nadalj. (3/4) TULJENJE, amer. film 2.10 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
12.25	Video strani - 12.35 Sova (ponovitev) ■ 14.00 Frankfurt: tenis (polfinale) -17.45 Poglej in zadeni - 18.30 Z ansamblom Mira Klinca
-	19.00 Kitajski cirkus (2. del) - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Čarobnost plesa in glasbe - 20.25 Inside man (amer. film) - 21.55 Moški, ženska
-	22.55 Tenis (posnetek iz Frankfurta) - Video strani
NEDELJA, 22. XI.
SLOVENIJA 1
8.45 - 13.00 in 15.15 - 0.25 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI
9.10	PROGRAM ZA OTROKE ŽIV ŽAV, ponovitev
EBBA IN DIDRIK, Šved. nadalj. (7/9)
10.30	NAŠA PESEM 92, 5. oddaja
11.00	SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, ponovitev 5. oddaje
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	POROČILA
12.05	Z ANSAMBLOM MIRA KLINCA ponovitev
12.35	BEGUNCI, TU Z NAMI
15.30	VIDEO STRANI 15.40 NAPOVEDNIK
15.45 Maksim Gorki: ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, ruska nadalj. (8/14)
16.55 POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SHERLOCK HOLMES, angl. film
18.50	TV MERNIK
19.05	RISANKA 19.15 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA
20.30	ZDRAVO
21.35	ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE, angl. poljudnoznan. serija (6/13)
22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	NAPOVEDNIK
23.00	SOVA:
DRUŽINA ADDAMS, amer. naniz. (1/16), ČB
MAJHNA ŽRTEV, amer. nadalj. (4/4) 0.15 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
12.30	Video strani - 12.45 Sova (ponovitev) -
14.00	Športna nedelja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Video godba - 20.30 TV prodaja nepremičnin - 20.35 Clive James na safariju (angl. dok. oddaja, 1/3) - 21.25 Dirigenti in muzikanti (nadalj. HTV, 7/7) - 22.20 Mali koncert - 22.30 Športni pregled - 23.00 Video strani
PONEDELJEK, 23. XI.
SLOVENIJA 1
8.40 - 12.10 in 15.20 - 0.45 TELETEKST 8.55 VIDEO STRANI 9.05 PROGRAM ZA OTROKE 9.50 USPEH, ponovitev nemške, nadalj. (1/6)
10.35	MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve
12.00	POROČILA
12.05	VIDEO STRANI
15.35	VIDEO STRANI
15.45	NAPOVEDNIK
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE RADOVEDNI TAČEK UTONILO JE SONCE (3/6)
OSCAR JUNIOR, naniz. (8/11)
18.10	OBZORJA DUHA, ponovitev
18.45	MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznan. serija (12/27)
19.10	RISANKA
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NOČ NA OCEANU, franc, drama 21.40 MI SMO MI (oktet Lesna)
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	NAPOVEDNIK
22.55	SOVA:
BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz. (11/12)
BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz.
(13/22)
AMERIŠKA KRONIKA, amer. dok. serija (12/13)
0.35 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.15 Video strani - 15.25 Oči kritike (ponovitev) - 16.15 Sova (ponovitev) - 17.30
Športni pregled (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi -Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik RAI - 20.00 TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 40/53) - 21.00 Gospodarska oddaja: R & R - 21.30 Sedma steza - 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah (7. oddaja) - 22.45 Ciklus filmov znanih režiserjev: Roger Corman: Divji angeli (amer. film) - 0.10 Talk show - 0.40 Video strani
TOREK, 24. XI.
SLOVENIJA 1
8.40 - 12.10 in 14.10 - 0.45 TELETEKST
8.55	VIDEO STRANI
9.05 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOUKE
9.55	ŠOLSKA TV, ponovitev
11.00	SEDMA STEZA, ponovitev
11.30	ZELENJAVA, GOSPODINJSKI APARATI, IGRAČE, ponovitve
12.00	POROČILA
12.05	VIDEO STRANI
14.25	VIDEO STRANI *
14.35	NAPOVEDNIK
14.40	ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH, ponovitev 7. oddaje
15.25	DIVJI ANGELI, ponovitev amer. filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE LONČEK, KUHAJ!
PRVI USPEHI
JAKEC IN ČAROBNA LUČKA DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz. (9/20)
PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH (7/8)
18.40	ALPE-DONAVA-JADRAN
19.10	RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	JESENICE V PRIČAKOVANJU VOLITEV
21.40	PRAVA CHARLOTTE, angl. nadalj.
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	POSLOVNA BORZA
23.10	NAPOVEDNIK
23.20	SOVA:
HAGGRAD II., amer. naniz. (5/7) BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. (14/22)
0.35 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.25 Video strani - 15.35 Sova (ponovitev) -
17.20	Svet poroča - 18.00 Slovenska kronika
-	18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 V službi rock n rolla - 19.30 Dnevnik ORF
-	20.00 Štiri v vrsto (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 41/ 53) - 21.00 Osmi dan - 21.50 Novosti založb
-	22.00 Svet poroča (ponovitev) - 22.40 Video strani
SREDA, 25. XI.
SLOVENIJA 1
9.35 - 12.10 in 16.20 - 0.05 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI
10.00	PROGRAM ZA OTROKE DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER (4/20)
PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, ponovitev 7. oddaje
11.00	PRAVA CHARLOTTE, ponovitev angl. nadalj. (4/4)
11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev
12.00	POROČILA
12.05	VIDEO STRANI
16.45	NAPOVEDNIK
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK
19.10	RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FILM TEDNA FILOZOF, nemški film
21.30	SPREHODI PO STARI UUBUANI
m
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	NAPOVEDNIK 22.40 SOVA:
RADIO FM, amer. naniz. (9/13) BEVERLY HILLS 90210, amer. naniz. (15/22)
23.55	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.45	Video strani - 15.55 Osmi dan (ponovitev) - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Šlovenska kronika - 18.10 Regionalni programi
-	Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik HTV
-	20.00 Športna sreda - 23.00 Recital D. Sgourosa (2. oddaja) - 23.45 Video strani
i.ns
UBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA
vabi na liberalno demokratski večer, ki bo v petek, 20. novembra 1992, ob 18. uri v Domu kulture v Novem mestu.
V programu, ki ga bo povezovala Nataša Dolenc, bodo sodelovali novomeški simfoniki, Copacabana in Sola za kritiko gledališča z umetniško akcijo Atwood.
Z nami bodo tudi dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade RS in LDS, dr. Ljubo Sire, predsedniški kandidat LDS in kandidati LDS na volitvah za slovenski parlament.


UBL
DCLEKJSKI UST K
Hrvaške tribune ob osemnajstih
Novomeška podružnica Hrvaškega kulturnega doma začela z delom — Bogat program
NOVO MESTO — Letošnjega aprila ustanovljena podružnica kulturnega društva Hrvaški kulturni dom v Novem mestu, ki jo vodi gradbeni inženir Marjan Mato, seje pred kratkim prvič predstavila z javno tribuno, na kateri je dr. Alojz Jambrih z ljubljanske Filozofske fakultete predaval o slovensko-hrvaških literarnih vezeh. Tribuno so pripravili v modri dvorani hotela Metropol, hkrati pa tam odprli likovno razstavo, in sicer se je z motivi žumberških in peljeških vinogradov predstavil slikar Niko Ani-čič. Podobne prireditve se bodo tam vrstile tudi v prihodnje.
Hotel Metropol je postal središče kulturnega delovanja Hrvatov, ki živijo v Novem mestu in drugod na Dolenjskem. Tribune bodo stalne, organizirali jih bodo vsako prvo sredo v mesecu in vsakokrat ob 18. uri, za več naslednjih je tudi že izdelan program. Na decembrski tribuni bo prof. Aknesa Sabo govorila o znamenitih Slovencih, ki so delovali na Hrvaškem v prejšnjem stoletju. Januaija bodo prikazali video posnetke hrvaške sakralne umetnosti, februarja pa bodo posvetili pozornost Bartulu Kačiču, kije utemeljil jezikovna pravila že dve stoletji pred Vukom Karadži-čem. Na aprilski tribuni bo slikar Ivan Lackovič-Croata govoril o naivi na Hrvaškem, v Krkini galeriji v Novem mestu pa bodo odprli razstavo njegovih del. Prvo sredo v maju bo tribuna posvečena literaturi hrvaških emigrantov.
I. Z.
Jutri bo Seidlov dan
Ob 50-letnici smrti naravoslovca Ferdinanda Seidla bo jutri dopoldne v Dolenjskem muzeju kolokvij, popoldne pa predstavitev Seidlu posvečenega Do-lenjskega zbornika — Odprti tudi dve razstavi
NOVO MESTO — Jutri, v petek, 20. novembra, bo v Dolenjskem muzeju Seidlov dan, posvečen 50-letnici smrti naravoslovca in akademika Ferdinanda Seidla (1856 — 1942), novomeškega rojaka. Ob 10. uri se bo začel kolokvij, na katerem bodo o tem vsestranskem naravoslovcu in utemeljitelju slovenske naravoslovne znanosti, predvsem pa o Seidlu kot geologu, metereologu, botaniku, geografu in varstveniku narave govorili preučevalci njegovega dela in misli: Ludvik Tončič, Rajko Pavlovec,
Zdravko Petkovšek, Tone Wraber, Ivan Gams, Marko Aljančič, Stane Peterlin. Popoldne bodo predstavili Dolenjski zbornik 1992, kije posvečen spominu in delu velikega dolenjskega naravoslovca Ferdinanda Seidla ter naravni dediščini Dolenjske. Seidlov zbornik prinaša 30 prispevkov različnih avtorjev, med drugim Seidlov življenjepis, bibliografijo njegovih rokopisov in leksikalno gradivo (naravoslovci), popestren pa je s številnimi fotografijami, skicami in dokumenti. Zbornik nekako dopolnjuje razstava
NEKAJ BIOGRAFSKIH PODATKOV O SEIDLU
Ferdinand Seidl je bil rojen 10. marca 1856 v hiši, ki stoji ob Cesti komandanta Staneta v Novem mestu in ima št. 12. Po maturi na novomeški gimnaziji je na graški uni verzi študiral prirodopis, fiziko in matematiko. Najprej je poučeval na meščanski šoli v Krškem, leta 1887 pa je na realki v Gorici nasledil Frana Eijavca, pisatelja in naravoslovca. Na goriški gimnaziji je deloval do prve svetovne vojne, ko seje upokojil in se preselil v rodno Novo mesto, kjer je ostal do smrti. Na novomeški gimnaziji je nekaj časa tudi honorarno poučeval. Umrl je L decembra 1942.
Ferdinand Seidl je pisal članke in razprave o klimi, potresih, geologiji, prirodoz-nanstvu, filozofiji in pedagogiki ter jih objavljal v domačih in tujih strokovnih listih. V knjižni obliki so izšla dela: Kamniške in Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice (1907, 1908), Kod naj se potegne pravična meja med Jugoslavijo in Italijo? (1919) in Moderna izobrazba (1927). Bilje dopisni član Jugoslovanske akademije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter večkrat odlikovan.
Ferdinand Seidl (1856 — 1942)
Seidlove zapuščine, ki stajo pripravila Andrej Hudoklin in Ludvik Tončič, obsega pa Seidlove rokopise, knjige, članke, poročila in bibliografijo o njem. Obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi spremljajočo razstavo Geološke zanimivosti Dolenjske, ki so jo postavili Aleksander Horvat, Vasja Mikuž in Vida Pohar. Razstava prikazuje značilne kamnine na Dolenjskem, fosilne najdbe (s poudarkom na najdiščih Vajndol in Vinji vrh) in sledove bivanja pračloveka na Dolenjskem.
I. Z.
Zr	10	V	0	Stl	mi	pi	re	mi	išl	jei	10	5	po	Sl	0	pil	10
Šolski minister dr. Slavko Gaber v ponedeljek med novomeškimi šolniki																	
Spet bodo pele orglice
Tovrstni festival bo v Trebnjem 11. in 12. decembra — Pred nastopom bo delavnica za igralce začetnike
NOVO MESTO — Na povabilo občinskega odbora Liberalno- demokratske stranke je v ponedeljek, 16. novembra, zvečer Novo mesto obiskal minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber ter na shodu, ki so ga pripravili v prostorih gostinske šole, govoril ravnateljem osnovnih in srednjih šol, predsednikom šolskih sindikatov in dijakom vi$ih letnikov srednjih šol o aktualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.
Minister je navzoče seznanil z nekaterimi izhodišči za nacionalni šolski razvojni program in omenil, daje za tak program že marsikaj narejenega, čeprav se o tem ne govori veliko v javnosti. Dejal je, da na tej nalogi dela veliko strokovnjakov, ki jih je pritegnilo ministrstvo, pripravljen je sveženj okoli
Slovenija v jugoprimežu
V Seidlovi zbirki izšla knjiga dr. J. Prinčiča
Pri Dolenjski založbi v Novem mestu je kot 2. zvezek letošnjega letnika Seidlove zbirke izšla knjiga Slovenska industrija v jugoslovanskem primežu (1945 — 1956), kijo je napisal dr. Jože Prinčič, znanstveni sodelavec v Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani Delo
Jakob Sa vinšek: Portret očeta Božidarja Jakca, beli kamen, 1950
Kdo ima doma kakega Savinška?
Prošnja Moderne galerije
Moderna galerija v Ljubljani pripravlja retrospektivno razstavo del slovenskega kipaija Jakoba Savinška (1922 —1961). Odprli jo bodo decembra 1993, na njej pa celovito predstavili umetnikov opus. Savinškova dela seveda niso zbrana na enem mestu, imajo jih muzeji, galerije, številni zasebniki, v več krajih pa so njegove skulpture javni spomeniki (npr. v Novem mestu). Skratka, najti jih je povsod tam, kjer se je umetnik gibal, živel in ustvarjal. Poleg kipov, ustvaijenih največ iz kamna, šteje Savinškova zapuščina tudi reliefe, risbe, grafike in slike. Moderna galerija naproša lastnike njegovih del, naj ji vse, kar imajo Sevinškovega, prijavijo, da bo tako lahko ne le evidentirala celoten umetnikov opus, temveč tudi pripravila razstavo in ustrezno uredila katalog.
je plod večletne avtorjeve raziskave in prvi poizkus zgodovinske obravnave industrializacije, kije potekala na Slovenskem v prvem desetletju po drugi svetovni vojni Osrednja predstavitev knjige je bila včeraj v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravili pa sta jo Dolenjska založba in Sekcija za novejšo zgodovino pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije.
Dr. Prinčič obravnava obdobje, koso z izvajanjem industrializacije in elektrifikacije potekali najpomembnejši hkrati pa najusodnejši gospodarski procesi na jugoslovanskem območju. V teh procesih se je razmeroma zelo hitro spremenilo gospodarsko in družbeno življenje, drugačno podobo pa je dobila tudi pokrajina. Ker pa je industrializacija temeljila na političnih in ideoloških načelih, ne pa na gospodarskih, so se razvijale samo določene panoge in le določeni industrijski Centri je bilo to usodno za nadaljnji razvoj. V obdobju ukazane pospešene industrializacije, temeljila na političnih in ideoloških načelih, ne pa na gospodarskih, so se razvijale samo določene panoge in le določeni industrijski centri, je bilo to usodno za nadaljnji razvoj. V obdobju ukazane pospešene industrializacije, ki se je končalo z letom 1956, je bilo prepovedano dvigovanje življenjsko raven, razvijati družbene dejavnosti in predelovalno industrijo, dopuščeno pa nasilno spreminjanje socialne sestave prebivalstva in polževo napredovanje kmetijstva in drugih neindustrijskih panog.
Iz knjige je razvidno, da je bila politično zasnovana industrializacija še posebej neugodna za Slovenijo kot najrazvitejšo republiko. Naložili so ji najtežja bremena vsedržavne industrializacije, saj je morala pomagati drugim republikam; takrat je veljalo, da morajo razvitejši počakati na nerazvite. To pa je le eden izmed vidikov takratne centralno vodene gospodarske politike, ki se ji je Slovenija upirala, sajje bilo očitno, da je takšna politika nesmiselna.
V svoji knjigi dr. Prinčič razkriva enega od glavnih vzrokov za propad realsocialističnih sistemov, to je eksperimentiranje na gospodarskem področju, vmešavanje politike vanj in zato slabo vodenje gospodarstva. V okviru lega še posebej prikazuje, kako trd in za gospodarski razvoj Slovenije poguben je bil primež, ki so ga privijali v Beogradu
I. ZORAN
1000 tipkopisnih strani študijskega gradiva z nakazanimi možnimi rešitvami. Rekel je, da se sam zavzema za model, ki bi povezal vzgojo in izobraževanje od vrtca oz. male šole do univerze.
Ko je dr. Gaber govoril o konceptih za posamezne stopnje šol, je navedel potrebo, da se osnovno izobraževanje podaljša. Obstajata dva predloga: naj bo osnovna šola devet- ali desetletna. Sam meni, da bi bilo smotrneje imeti devetletno šolo, kajpak s tem, da bi se začela že s šestim letom; tako bi mladim omogočili, da bi se — po koncu šolanja na izbrani stopnji — lahko prej vključili v delo. Mreža srednjih šol naj bi bila postopno liberalizirana, kar zadeva programe in lokacije. Pomeni, da bi mladi imeli možnost izšolati se za to, kar želijo.
Minister je poudaril, da bodo poskušali zdajšnjo mrežo obdržati. Sol ne bodo nerazumno ukinjali, četudi so te majhne. Dejal je, da je že v Črnomlju, pralen je prišel v Novo mesto, povedal, da je gimnazija, četudi ima samo dva razreda, zelo pomembna, kar še posebej velja za obmejna območja. Matura se bo vrnila, vendar ne nepremišljeno in slabo pripravljeno. Veljala bo postopnost, in to na vseh področjih uvajanja novega, saj je šolstvo preveč občutljivo, da bi z njim neodgovorno eksperimentirali. Še naprej pa bo imelo prednost in vso podporo javno kvalitetno šolstvo pred zasebnim, ki se jim ga nekaterim
tudi mudi uvajati.
Seveda je minister govoril še o marsičem drugem, ne nazadnje tudi o učiteljskih plačah. Te seveda niso takšne, da bi učiteljem dale ugled, še take ne, da bi mogli dostojno živeti. »Plače so, kakršne so lahko glede na sredstva v proračunu, tega pa je sprejela prejšnja vlada,« je poudaril dr. Gaber in dodal, da bi bil uspeh, če bi v zdajšnjih razmerah učiteljske plače lahko povečali vsaj za 50 mark.
I. Z.
TREBNJE — Republiška in trebanjska ZKO tudi letos razpisujeta festival za ustne harmonike in trstenke (Ah) ter orglice, prireditev pa bo 11. in 12. decembra v trebanjskem kulturnem domu. Prijave bodo zbirali do 30. novembra, in to na sedežu Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani.
Letošnji festival bo potekal v dveh delih, tako da bo najprej začetni seminar za igranje na ustno harmoniko. Izobraževanje bodo vodili profesorji Igor Cvetko in Vlado Horvat, oba iz Slovenije, ter Helmuth Herold iz Nemčije, strokovni sodelavec znane tovarne glasbil Hohner. Program bo potekal v obliki delavnice, zato morajo imeti vsi udeleženci instrumente. Kdor ne bo imel
NOVOMEŠKE PLESNE SKUPINE V TOLMINU
NOVO MESTO — Novomeške plesne skupine Terpsihora, Roza pirueta in Gral so nastopile na republiški reviji otroških in plesnih skupin, kije bila v četrtek, 12. novembra, v Tolminu. Predstavile so se na Plesnem popoldnevu v kino gledališču, in sicer hkrati s še dvanajstimi plesnimi skupinami iz Slovenije. Novomeškim skupinam so sodelovanje na reviji omogočili ZKO Novo mesto, Benetton in drugi.
V. A.
KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA PRO ARTE
NOVO MESTO — V torek, 17. novembra, zvečer je v novomeškem Domu kulture nastopil Komorni orkester Pro arte iz Ljubljane;. Na celovečernem koncertu je izvajal dela W. Boycea, E. Griega, G. Tartinija in B. Brittna. Pri izvedbi Tartinijevega Koncerta za trobento in orkester v D-duru je kot solist nastopil Stanko Praprotnik, prvi solist Simfonikov RTV Ljubljana in član Trobilnega kvarteta Gallus. Dirigirala je Nada Matoševič. Orkester Pro arte sestavljajo najboljši člani simfoničnega orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani.
Spet pouk iz violine
ČRNOMELJ — V Črnomlju je igranje na violino zamrlo pred desetletji. Zadnji je poučeval ta instrument zdaj že pokojni Andrej Petek, dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Mirana Jarca. Glasbena šola Črnomelj si je ves čas prizadevala, da bi učencem omogočila tudi pouk iz violine, pa ji to ni uspelo, ker ni imela tovrstnih učiteljev. V tem šolskem letu pa seje dolgoletna želja le izpolnila in zdaj pouk violine na glasbeni šoli je. Denar za polovico oddelka za violino je prispevalo ministrstvo
ST.	y
ZA ČELO SE JE — Učenka Nataša Šuštaršič in njen učitelj, profesor Anton Čorbič, sicer zunanji sodelavec črnomaljske glasbene šole.
orglic s seboj, jih bo lahko kupil na se-minarju oziroma v trebanjskem kulturnem domu. Na seminarju bodo predstavili tudi prave slovenske orglice —trstenke. Izobraževanje ne bo zastonj, tako da bo moral vsak seminarist plačati 1.500 tolarjev kotizacije.
Glavna prireditev, nastop orgličar-jev, bo ob koncu drugega dne festivala, v soboto, 12. decembra, z začetkom ob 19. uri. Vabijo vse, ki lahko izvedejo dve- do štiriminutni program na orglice. Prireditelji udeležencem svetujejo, naj se predstavijo s takimi skladbami, da bodo lahko celovito izpričali svojo programsko usmeritev, npr. z ljudskimi,
' umetnimi, jazzovskimi in drugimi skladbami, poleg tega pa še pokazali izvedbeno prepričljivost.	[ z.
Nizozemski orkester bo vadH pri nas
Po obisku Arthurja van Dijka v Beli krajini
ČRNOMELJ — V sredo, 11. novembra, je tu končal svoj večdnevni obisk v Sloveniji predsednik Glasbene mladine Nizozemske, Arthur van Dijk iz Amsterdama. Visoki gost seje pri nas seznanil z dejavnostjo in načrti Glasbene mladine Slovenije, v Črnomlju pa še posebej z delovanjem Glasbene mladine Bele krajine, ki deluje pri črnomaljski glasbeni šoli. V Črnomlju je obiskal učence osnovne šole na Loki, ki so se prav tedaj odpravljali v Ljubljano na ogled nove slovenske opere Krpanova kobila, in poslušal koncert salzburškega kvinteta Classicwind 5 v črnomaljskem kulturnem domu. Salzburški glasbeniki so nastopili v okviru akcije GM Odra.
Artur van Dijk je bil z obiskom pri nas zadovoljen. Ugotovil je, da je kar nekaj možnosti, da Glasbeni mladini obeh držav začneta tesneje sodelovati. Prva takšna možnost se ponuja julija prihodnje leto, ko bo v Sloveniji gostoval 100-članski mladinski simfonični orkester iz Nizozemske. Orkester bo vadil v Črnomlju, nato pa izvedel štiri koncerte: v Črnomlju, Metliki, Brežicah in Ljubljani. Na sporedu bo imel tudi skladbo Bela krajina, simfonično pesnitev Marjana Kozine.
Nizozemskemu orkestru se bodo med njegovimi vajami v Črnomlju lahko pridružili tudi mladi slovenski glasbeniki, seveda če bodo uspešno prestali avdicijo, v njem igrali in z njim tudi odpotovali na turnejo na Dunaj, v Budimpešto in Prago.
PREDAVANJE O PRAVLJICI
NOVO MESTO — Danes, v četrtek, 19. novembra, ob 17. uri bo v Študijski knjižnici Mirana Jarca predavala prof. Darka Tancer-Kajnik o sodobni pravljici. Predavateljica predava mladinsko književnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
»Gospodična« ne misli samo nase
V tej novomeški zasebni galeriji bodo 26. novembra odprli prodajno slikar-sko razstavo, katere izkupiček bo šel za novo novomeško porodnišnico
NOVO MESTO — Nekaj več kot tri leta je, kar so za nekdanjo Košakovo gostilno v Ulici talcev v pritličju hiše, kjer je opravljal dejavnost steklar Šiško, odprli zasebno galerijo Gospodična. Zdaj je seveda že znano, da je to ustanova, ki se ukvaija s posredovanjem likovne umetnosti in vedo zanjo tako tisti, ki bi radi prodali slike, kot tisti, ki bi jih radi kupili. Galerija sodeluje z okoli 30 slikarji pretežno iz Dolenjske, dobiva pa tudi čedalje več ponudb likovnih ustvaijalcev od drugod.
Zadnje čase prireja galerija Gospodična prodajne razstave del dolenjskih slikarjev in to jesen sta se že zvrstili dve takšni likovni predstavitvi. V dogovoru s slikarji pravkar pripravlja novo prodajno razstavo, katere čisti izkupiček bo namenila za opremo nove novomeške porodnišnice. To bo neke vrste humanitarna akcija, ki naj bi z neavkcijsko prodajo slik dala za porodnišnico kaj več kot le simbolično vsoto denarja. Galerija je povabila k sodelovanju 21 slikarjev iz Novega mesta, trebanjske občine, Posavja in od drugod s prošnjo, naj vsak prispe-
va po eno do treh del. Razstavo, ki bo sponzorirana, bodo v prostorih galerije in s kulturnim programom odprli prihodnji četrtek, 26. novembra, ob 19. uri.
Galerija Gospodična nikakor ne misli samo nase. »Rada bi naredila in tudi namerava storiti kaj več, kot je do zdaj, tudi v družbeno korist,« pravi njen lastnik in vodja Slavko Pavlenč. »Z leti so prišle izkušnje, tako da nekako že vem, kaj in kako delati v prihodnje. Ne gre samo za to, da slikar dobi možnost razstaviti slike in jih prodati, ampak tudi za to, da bi kupec pri nas res dobil sliko, ki jo išče. Galerija naj bi torej ne bila samo nekakšna trgovina s komisijsko prodajo slik, temveč naj bi, kolikor se da, tudi usmerjala likovno dejavnost, in sicer tako, da bi se že vnaprej vedelo, kakšna dela bo sprejemala in kaj se bo dalo v njej dobiti.«
Galerija seveda sprejema le uokvirjene slike. Prenekateri slikar pa ima prav z uokviijanjcm probleme, ker so te reči zelo drage, poleg tega pa tudi ne gre vsak okvir k vsaki sliki. Da poslej tisti, ki bodo hoteli razstavljati v
Gospodični, ne bodo več imeli tovrstnih ovir, jim bo lahko pomagala galerija. Slavko Pavlenč bo v nekaj mesecih sam odprl delavnico za uok-viijanje vseh vrst likovnih del, kamor šteje tudi fotografije, gobeline, razne tapiserije in podobno. Pri njem bodo lahko naročali okviije ne le ustvarjal-
Slavko Pavlenč
ci, ampak tudi zbiralci likovnih del. »Kasneje se bo morebiti pokazala potreba še po čem, česar zdaj še ne morem predvidevati. Bomo videli, naj prinese čas,« doda Slavko Pavlenč' Prepričan pa je, da se ne bo nikoli več
tako lovil kot na začetku, ko je bila galerija le »skromna trgovina z enim samim prostorom in izposojenimi slikami«.
I. ZORAN
NAPRODAJ DELA 24 LIKOVNIKOV
•	Na prodajni razstavi, ki jo bodo v novomeški zasebni galeriji Gospodična odprli v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri, bo s svojimi deli sodelovalo enaindvajset likovnih ustvaijalcev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. To so: Danja Bajc, Mitja Berce, Marin Berovič, Niko Golob, Ana Guštin, Miran Hočevar, Alojz Konec, Jože Kotar, Samo Kralj, Jože Kumer, Maijan Maznik, Jožica Medle, Nataša Mirtič, Izidor Mole, Igor Obradinovič, Janko Orač, Marija Prah, Martin Skoliber, Borut Šprajcer, Mladen Vukšinič in Franc Železnik. Na razstavi pa bodo tudi dela Božidaija Jakca (prispevala umetnikova soproga Tatjana Jakac) in Vladimira Lamuta (prispeval lastnik galerije).
•	Kot sponzoiji bodo sodelovali: Izvršni svet Skupščine Novo mesto, Zavarovalnica Tilia (ta sicer so-omogoča večino kulturnih in drugih prireditev v Novem mestu in na Dolenjskem), Studio D, picerija San Sebastian in črkoslikar Gvido Hren.
): M. MARKELJ
ni
imw^
.	. 'Marn
^rr ;
v
\ ■-«
M
p . - I pStt
' “ '
Novo niesto, 19. novemher 1992

&s
Slovenija je hribovita dežela. Tisti, ki so jo premerili po dolgem in počez, pravijo, da se samo tretjina kmetijskih zemljišč nahaja na ravnini, vsa ostala pa ležijo na hribovitem svetu. Kapital takih predelov ni v skopi zemlji, temveč v ljudeh. Ce se bo družba še naprej tako mačehovsko obnašala do njih, se na njihovo trdovratnost ne bo moč več zanašati. Popustili bodo in odšli v dolino.
Večkrat se je že pokazalo, kako je državi malo mar za hribovske ljudi, toda nekateri od njih se ne dajo kar tako. V Posavju so se zato pred dobrima dvema letoma začeli povezovati. Najprej v odboru in danes v Zvezi kmetov za ohranitev hribovski kmetij. Na težave so naleteli že takoj na začetku. V tem koncu Slovenije namreč ni značilnih višinskih kmetij, so pa hribovske, ki delajo v ravno tako težkih pogojih. Po opredelitvi Zadružne zveze Slovenije je hribovska kmetija tista, ki se nahaja nad 600 m nadmorske višine ali tudi nižje, če ima več kot polovica njenih parcel 25-odstoten nagib. Poleg višine se pri razporeditvi upošteva še dostopnost, povezanost s šolo in bližnjim krajem ter nasploh razvitost infrastrukture.
Posavski hribovski kmetje se zavzemajo za točen popis takih kmetij, od katerih naj bi vsaka dobila tudi svoj program razvoja. Ta bi bil lahko osnova za morebitno finančno pomoč, ugodne kredite ali davčne olajšave. Zavzemajo se tudi za drugačno veterinarsko službo v hribih, za čim boljšo izrabo kmetijskih strojev, pospešen razvoj pašne živinoreje, gojenja drobnice in za razmah dopolnilnih dejavnosti.
3 3
Hribovske kmetije se skoraj praviloma ne morejo preživljati samo s kmetijstvom. Dopolnilne vire dohodkov si nekateri iščejo s kmečkim turizmom in s prodajo lesa iz domačih gozdov. Skoraj zamrla je že stara kmečka obrt, vendar je ne bi bilo napačno spet oživiti. Hribovskim kmetijam bi veliko Pomenilo tudi, če bi začeli vzpodbujati predelavo pridelkov na domu. Možnosti je veliko. Nekateri prisegajo na pridelavo domačih sirov 5 poreklom, sušenje raznovrstnega sadja, žganjekuho, predelavo mesa in podobno.
Brez vinograda ne bi šlo
V vinorodnih krajih so lahko dobro dopolnilo kmetijstvu vinogradi. Seveda je vmes še velik "če'1, kajti ob sedanjem načinu odkupa grozdja in nizki ceni vin visokih kakovosti je izredno težko dobro gospodariti. Kljub temu Pa je morda ravno vinogradništvo tisto, ki dalo nekaterim hribovskim kmetijam nov zalet. Kmetom, ki so se usmerili v pridelavo grozdja, postaja vse bolj jasno, da morajo dobro grozdje predelati v dobro vino in ga
tudi dobro prodati. Tudi v posavske gorice prodira spoznanje o pomenu lastnega polnjenja v steklenice in o vinih, za katera se bo dobro vedelo, s katere kmetije prihaja. Vino mora imeti ime, jasno poreklo in sloves, pa se bo prodajalo po taki ceni, kot si jo zasluži.
Da bi se prepričali, kako gre danes hribovskim kmetom, smo se zapeljali na Bizeljsko, v kraje, kjer je s trto zasajeno okrog 700 ha zemljišč, največ na Drenovcu, Kupcah, Janeževi gorci in Vrhovnici. Ze od nekdaj so tu živeli dobri in daleč naokrog poznani vinogradniki. Na kmetijo Kelhar vodi danes skoraj do konca asfaltirana strma pot v smeri cerkve sv. Vida. Tu je lep razgled na Bizeljsko in še dalje na polja proti Hrvaški. Cerkvica, ki je bila pozidana v 17. stoletju, je danes obdana z lepimi novimi vinogradi.
Le malo pred cerkvijo zavije makadamska pot na desno proti Kelhaijevi domačiji v Vrhovnici 5. Zdaj je že težko zgrešiti, saj se cel kup gospodarskih poslopij razteza na bližnjem pobočju. Vsi člani družine, ki so najtesneje povezani s kmetovanjem, so doma. Najmlajši brat še zajtrkuje; Marjan, ki bo, če bo šlo vse po sreči, nasledil kmetijo, se ravnokar pripelje na dvorišče s traktorjem, mama in oče delata vsak po svoje, babica pa sedi za kuhinjsko pečjo. Najstarejši sin živi in dela v Sevnici. Marjan ima ženo in sinčka Lukca, kaj kmalu pa pričakujejo še Mihca. Ta del družine živi v Ljubljani, saj ima žena tam službo. "Težko je, pravi Marjan, ampak kaj hočemo? Služba je gotov vir dohodka, pri nas se pa nikoli ne ve."
Obnavljajo, čeprav so zamudili
Kelhaijevi so si le s težavo zgradili nov hlev, v katerem je danes 8 krav in pet telic. Suša jim je vzela 70 odst. pridelka. Kravam, ki se običajno pasejo po travnikih, so pokr-mili že velik del koruze, tako da bodo morali čredo zmanjšati za polovico. "Ko so se dobili ugodni krediti in na veliko gradili hlevi, smo bili mladi v šolah. Zdaj pravijo, da smo priložnost zamudili. Ali se je svet zdaj ustavil? Kaj zdaj ne bomo več živeli?" se jezi Marjan. "Hribovci nismo rentabilni, pravijo in puščajo, da se ljudje odseljujejo v dolino. Kmetije v hribih morajo biti večje in morajo imeti urejen dodaten vir dohodka. V Zvezi za ohranitev hriboskih kmetij se za to zavzemamo, vendar nimamo sogovornika, saj se danes s tem nihče ne ukvarja. Ministrstvo za kmetijstvo nam na pobude sploh ne odgovarja."
Na Bizeljskem so se vinogradi obnavljali prej kot drugje na Štajerskem, npr. v Halozah, zato je tu več klasičnih sort in se šele v zadnjem času pojavljajo mladi nasadi "modernih" sort. V Kelharjevih vingradih je zdaj zasajeno 7.000 rodnih trt in še 5.000 dveletnih sadik šardoneja. V starejšem nasadu so mešane sorte: rumeni plaveč, modra frankinja in laški rizling ter nasad sovinjona. V kratkem načrtujejo še nasad rulandca (sivega pinota). Ocenjujejo, daje na Bizeljskem okrog 80 ha posebej dobrih leg za vinograde, mednje uvrščajo tudi svoje.
Kelhaijevi so bili člani zadruge ali kooperanti vse od leta 1955. Pravijo, da so grozdje v glavnem le oddajali, saj je bilo zelo slabo plačano. "Včasih, še pred vojno, so prihajali na Bizeljsko kupci iz Savinjske doline.
Trgovina je dobro tekla, saj smo prodali grozdje tako rekoč že maja," se spominja oče Kelhar. "Pa da je vsaj vinska klet ostala na Bizeljskem, tako kot je bila nekdaj! Tako bi vinogradniki vsaj nekaj imeli," doda še mama. Ob tem upajo, da bo država poskrbela za bivše zadružnike, ki so dolga leta vlagali v zadruge in zdaj ostali brez vsega.
Ni takega vina, kot je bizeljsko
Odločili so se namreč, da gredo po svoje. Skupaj s še nekaj vinogradniki so ustanovili vinogradniško zadrugo. Zbrali so korajžo in začeli vino pridelovati doma ter ga tudi stekleničiti. K temu so jih vodile grenke izkušnje izpred petih let, ko so morali zaradi denarne stiske (odplačevali so hlev) oddati 2000 kg grozdja sorte sovinjon Slovinu. Podjetje je za vino pobiralo priznanja, za kmetijo Kelhar pa ni vedel nihče. Prve svoje buteljke so napolnili v letu 1989 s sovinjonom, ki se je uvrstil med vrhunska vina. Leto pozneje so napolnili 2000 steklenic sovinjona iz pozne trgatve in zanj na sejmu v Gornji Radgoni dobili oceno 18,97 točke.
Lansko leto jim je pridelek pobrala močna pozeba, sicer pa so doslej vino stekleničili v krškem Agrokombinatu, kjer so imeli zanje veliko razumevanja. Prepričani pa so, da bo
begunci
Kelharjevi v kleti, kjer v sodih zori plemenito vino
stroka slej ko prej postala samostojna in ne bo več v službi posameznih kmetijskih podjetij. Kelhaijevi napredujejo počasi, s trdim delom, ampak zanesljivo. Odločili so se urediti lastno klet, kupili so si ročno polnilno opremo, steklenice in črpalko. Zdaj se ogledujejo za filtrom, ki jih bo stal okrog 4 tisoč mark. Denarja sicer nimajo, a si ga bodo izposodili, saj zdaj druge poti več ni.
Letos se niso pridružili zadrugi in tudi niso oddali grozdja. V njihovi kleti so zato vsi sodi polni in v njih še prijetno vre, še posebno mošti iz grozdja pozne trgatve. V minulih dneh je Martin tudi pri njih iz mošta naredil vino, rdeče iz žametne črnine in frankinje, ter belo sort sovinjon, laški rizling in rumeni plaveč. Gospodar Kelhar je povedal tudi to, da je mošt rumenega plavca, ki sicer velja za izredno kislo sorto, vseboval 18 odst. sladkorja, kar se zgodi morda enkrat v sto letih.
Približno tretjino letine (bela sortna vina) bodo napolnili v steklenice, vse ostalo še čaka v kleti na kupce. Kelharjevi se bojijo, kot še nikoli. Takole začeti čisto na svoje, brez stalnih kupcev in to v letu, ko bo dobrega vina povsod dovolj, ni mačji kašelj! Bojijo pa se še posebej zato, ker je njihova domačija v hribih in je pozimi zelo težko dostopna. Pa vendar verjamejo v boljše čase, ko bomo Slovenci začeli ceniti kakovostno vino z natančnim poreklom, mu vrnili dobro ime ter z njim pridobili tudi kupce. Marjan Kelhar hrani steklenico rdečega vina od vinogradnika, ki so ga nekoč obiskali v Italiji. Rad pokaže, kako skromno etiketo ima, a ga njegov stoletni sloves prodaja po 130 mark. Čeprav sam ni povedal, je bilo mogoče sklepati, da ga ta steklenica vodi pri delu. "Najprej moramo prepričati sami sebe in potlej še druge, da takega vina, kot je bizeljsko, na svetu ni!"
BREDA DUŠIČ-GORNIK
Usoda, ki visijo na nitki
Skoraj 600 beguncev je našlo začasni dom v nekdanji črnomaljski vojašnici Nanje nekateri še vedno gledajo postrani in z nezaupajem, drugim se smilijo. Za zidovi vojašnice se skrivajo usode, ki le malokdaj privrejo na dan. Vsak od beguncev svojo skriva v sebi, ko pa se odpre, je marsikdaj med solzami komaj dovolj prostora še za besede.
Med tistimi, ki so že skoraj sedem mesecev začasni prebivalci Črnomlja, sta tudi Zup-kovičeva Kata ter njena snaha Marija. Nekoliko pozneje se jima je pridružil še Katin edini sin in Marijin mož Petar. Prišel je le na obisk, a mati ga ni več pustila nazaj na fronto. "Pa saj tudi ne vem, kaj bi tam počel, ko pa še puške zame niso imeli," je upravičil svoje bivanje v centru redkobesedni Petar. Zato pa je bolj zgovorna žena Marija pomagala tašči dopolniti njuno begunsko zgodbo. Kata, ki velja z 78 leti za eno najstarejših črnomaljskih begunk, ima sicer izredno dober spomin, le sluh jo že zapušča.
‘ Zupkovičevi prihajajo iz vasi Bok pri Orašu v Bosanski Posavini. "17. aprila so nas strpali v tovornjake ter nas čez Savo odpeljali v Županjo, kjer smo prenočili, potem pa
nadaljevali pot v Zagreb. 12 dni smo spali v športni dvorani, nakar so nam pojasnili, da to ni primeren kraj za bivanje ter nas odpeljali v Črnomelj. Ko smo šli od doma, nismo vedeli, kam nas peljejo. Rekli so, da do Save. Nas bodo vrgli vanjo? sem se takrat spraševala, danes pa bi najraje videla, da bi se bilo to zares zgodilo," pravi Marija. "Kaj vse smo imeli doma! Dve hiši, mlin, živino, prašiče, sadovnjake. Vse smo pustili, sedaj pa ne vemo ne kod ne kam. Naš predsednik bi nam lahko prej povedal, kaj nas čaka, pa bi del premoženja rešili na Hrvaško," se jezi Marija. Zupkovičeve tolažijo vsaj novice, da njihovo vas po vseh teh mesecih še vedno branijo. Torej domačija še stoji. "Če bi bilo vojne kmalu konec, bi se lahko vrnili na svoj dom. In to bi zagotovo storila, pa četudi bi bila
Zupkovičevi iz črnomaljskega zbirnega središča za begunce.
v Črnomlju kraljica. Raje ostanem doma to, kar sem bila, kmetica," upa Marija. A hitro pristavi, da le še bogu verjame, da bo vojne zares nekoč konec. V ljudi nima ne upanja ne nezaupanja, prepričana, da ne bi storili vseh teh grdobij, če bi imeli le malo človeške vesti.y
"Čeprav trpijo tisti prebivalci, ki so še v Bosni, tudi nam ni nič bolje. Smo izgubljeni, brez prihodnosti. Psihične težave so strašne. Danes slišim, da je umrl ta, ki sem ga poznala, bog ve, kdo bo na vrsti jutri. Saj sploh ne moremo biti več normalni! Mučimo sami sebe in tiste, ki nam nudijo zatočišče. Ko bi vsaj zagotovo vedeli, da bomo lahko ostali tukaj, dokler se razmere v Bosni ne uredijo. Tako pa nam ostane le, da čakamo, kaj bo. Naše usode visijo na nitki. Vse to pa ubija telo in duha. Včasih skoraj nismo vedeli za zdravnika, sedaj pa smo pogosto njegovi pacienti A vprašanje je, če so za takšne bolečine sploh zdravila," pripoveduje Marija. Zaveda se, da kot begunci niso gospodarji svojega življenja, zato tudi v mirni Sloveniji niso mirni. Bojazen pred terorjem v BiH je tako velika, da se boje, da bodo morali zapustiti svoja varna zatočišča, še preden bo zopet mir. "A kam naj grem," se sprašuje Marija. Dva otroka ima, oba v tujini. Hčerka ima v Švici štiri otroke, k sebi pa so vzeli še moževe staTše. Sin je ušel v Nemčijo lani, ko bi moral kot vojaška oseba napasti Hrvaško. Podpora, ki jo dobi kot azilant, je preskromna, da bi lahko preživel še tri Zupkoviče.
Njihovo edino bogastvo in tolažba, vsaj za sedaj, ostajajo molitveniki in rožni venci. Marija ima v polivinilasti vrečki skrbno shranjenih kup molitvenikov, prav tako Kata. To je bilo skoraj edino, kar jima je v naglici uspelo vzeti s seboj. "V molitvi iščemo tolažbo, upanje, z njo izražamo prošnje. Ves dan molimo za vse, zvečer pa nas moli skupaj vseh 20 stanovalcev naše sobe," pravi Marija, Petar pa pristavi, da bi želeli sporočiti Evropi, naj že enkrat uredi razmere v njihovi domovini. "Najbolj žalostno je, da je BiH revna, za reveže pa ni nikomur mar," ni prav nič optimističen Zupkovič.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
priloga dolenjskega lista
11
dve muhi na en mah ali nobene
Ssm®gl1 m® ®©@GQ9 (Hcddlo [pa [p[?®[pa[i3a
Tik pred koncem leta, 28. decembra, se izteče odpovedni rok najemne pogodbe za prostore Zavoda za varstvo naravne in kukume dediščine Novo mesto (ZVNKD), ki jih ima ta ustanova na podstrešju stavbe, ki je last Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na Kidričevem trgu v Novem mestu. V teh prostorih dela 10 od skupaj 22 delavcev ZVNKD, ostalih 12 je v prostorih novomeškega Sokolskega oziroma Narodnega doma. Bo torej ta pomembna ustanova konec leta na cesti?
Primerne delovne prostore skuša ZVNKD dobiti že od leta 1983, ko je postal samostojen zavod, vendar so bila vsa njihova številna opozorila zaman. Pred tremi leti se je del Zavoda vselil v Narodni dom, v prostore, kjer je prej deloval Dolenjski projekti'™ biro. Tudi tam je Zavod najemnik in tudi tamkajšnji prostori ne ustrezajo njihovim potrebam. Na Zavodu so se že pred časom lotili izdelave konservatorskega programa za Narodni dom, ki je kot prvi narodni dom v Sloveniji, razglašen za kulturni spomenik. Stavba, v kateri je dolga leta po vojni domoval Dom JLA, je skrajno zanemarjena in propada pred očmi javnosti. Konservatorski program so na Zavodu
zastavili tako, da bi hkrati rešili kulturni spomenik in končno dobili potrebne in primerne prostore za svojo dejavnost. Svoje prostore na Zavodu vidijo v zgornjih dveh nadstropjih doma in v adaptiranem podstrešju, medtem ko naj bi bi bilo pritličje namenjeno javnemu programu; tam bi lahko uredili kavarno s čitalnico, trgovino z umetninami in starinami, prostor za interesne dejavnosti za otroke po zgledu ljubljanskega Pionirskega doma ipd. Skratka, javnost naj bi imela v prenovljenem Narodnem domu pristop v pritličje, medtem ko naj bi bili v obeh nadstropjih in na podstrešju prostori Zavoda, vključno z restavracijskimi delavnicami, strokovno knjižnico, prostori za
dokumentacijo, prostori za študij, informacijsko dejavnostjo itd., kamor pa bi seveda imela pristop tudi tako imenovana strokovna javnost in seveda zainteresirani ljudje sploh.
Novomeški izvršni svet je letos spomladi sprejel sklep, da se Narodni dom nameni za dejavnost ZVNKD, da se izdelata konservatorski program in projektna dokumentacija. Vendar se je zapletlo pri funkciji sedanje dvorane v tem domu. Na Zavodu vidijo dvorano kot prostor, v katerem bi predstavljali svojo dejavnost, organizirali strokovne razprave, predavanja, pripravljali gostovanja, razstave ipd. Prostor, kjer je bil oder, bi preuredili v informacijski del, na galeriji uredili prostor za svojo dokumentacijo, galerijo pa z obeh strani podaljšali z mostovži. Na občini pa vztrajajo, naj bo dvorana javni prostor, namenjen amaterskemu oziroma avantgardnemu in lutkovnemu gledališču. To pa, jrravijo na Zavodu, podre njihov program. Če bodo na občini vztrajali pri tem, Zavod ne vidi možnosti za svoje delovanje v Narodnem domu.
Vsekakor je treba zadevo z Narodnim domom rešiti čim prej. Pol potrebnega denarja za obnovo kulturnega spomenika in za ureditev prostorov za ZVNKD bi namreč prispevala republika iz proračuna. Zavod je kljub nedorečenosti investicijo na republiki že prijavil, da bodo tako v planu za prihodnje leto. Ce bi vsa stvar stekla, bi Zavod prihodnje leto tako končno dobil svoje prostore, druga dela pri obnovi kulturnega spomenika pa bi trajala še nekaj časa.
ANDREJ BARTEU
naše korenine
Bilo je na očetovem pogrebu poleti leta 1944. Vzdušje je bilo žalostno, a žalosti družine, znancev in prijateljev, ki so prišli pospremit Jožeta Brulca, mlinaija iz Gotne vasi, na zadnjo pot, sta se pridružila tudi strah in negotovost, kajti vsepovsod okoli šmihelskega pokopališča so bile postavljene oborožene domobranske straže in cevi mitraljezov so bile grozeče uperjene prav na pokopališče. "Le kaj se pripravlja?" so se potihoma spraševali. Odgovor so dobili kmalu. Komaj so pogrebniki pričeli zasipati sveži grob, že je k pokojnikovi hčerki pristopil eden od domobrancev. "Ste vi Pavla Brulc?" jo je vprašal. Pritrdila je. Dejal ji je, da mora z njim. Sestra Ivanka, ki je videla, da hočejo Pavlo odpeljati, se je podvizala za njo, da bi zvedela, za kaj gre. Prijeli so tudi njo in tako sta obe za nekaj mesecev pristali v novomeških zaporih, pogrebci pa so se prestrašeni razšli. Ostal je le sveži grob, kjer je oče Jože legel kraj sina Martina, ki so mu ga domobranci ubili nekaj mesecev prej na Lakovnicah. Pri partizanih ni bil dolgo. Mobilizirali so ga in ravno bi
moral oditi domov, da bi skrbel za mlin in tri majhne otroke, ko ga je zadela krogla.
Pavli Brulc je zdaj že osemdeset let in je ena redkih, ki še ve povedati, kakšno je včasih bilo življenje v Gotni vasi. Rodila se je v Regrči vasi, kamor se je priženil njen oče potem, ko je pet let delal v Ameriki. S prihrankom in z izkupičkom od prodane materine regrške domačije je kupil posestvo Brezje v Gotni vasi, ko je bila Pavla še dete. Ta nekoliko odmaknjena domačija je postala sedmim otrokom, trem fantom in štirim dekletom, pravi raj. Idilična dolina s potokom, jezom in mlinom pa je bila tudi priljubljeno nedeljsko zbirališče za gotensko mladino. Življenja je bilo kar zabavno, često pa se je ob pesmi oglasila tudi harmonika, katere je bil še zlasti vešč brat Pepe. A so v to idilo pogosto udarjale tudi strele zle usode. Napeto je bilo že ob vsakem večjem deževju, ko je narasla voda ogrozila mlin. Se zlasti dramatična pa je bila poplava med prvo svetovno vojno, ko je bil oče na fronti in je bila mati doma sama z otroki. Enkrat se je zgodilo, da je privršela voda z Gorjancev tako na hitro, da se iz hiše še umakniti niso utegnili. Na hitro je mati spravila otroke na podstrešje in reševala iz vode, kar se je rešiti dalo. Bilo je grozno. Voda je segala skorajda do oken, postelje so plavale po sobah in vse, kar niy bilo dobro pritrjeno, je odnašala s sabo. Šest sveže pečenih krušnih hlebcev je tako odplavalo in otroški voziček najmanjšega bratca Francija.
Pogosto so bile poplavljene tudi poti do mlina in treba se je bilo prav potruditi, da so vreče žita in moke vanj in iz njega prišle suhe. Najstarejša sestra je bilo lepo in močno dekle. Harmoniko je znala raztegniti, da je
pelo srce. Tudi se ni kaj dosti obirala, če je bilo treba zagaziti v mrzlo vodo in pomagati ljudem pri tovorjenju. Ob taki priliki se je hudo prehladila, dobila škrlatinko in umrla.
Pozimi se je ropot mlinskih koles često izgubil v visokem snegu, namalokrat pa je jih je led uklenil v svoj oklep, da so obstala. Takrat je bilo treba vzeti v roke sekire in jih reševati iz mrzlih okov. Zima leta 1929 pa je bila prehuda. Takrat je vse obstalo. Prav v tistem hudem mrazu je obstalo tudi materino srce. Grob na šmihelskem pokopaliču so ji morali dobesedno izklesati v zaledenelo zemljo. Dan po pogrebu se je vreme obrnilo in zapihal je južni veter.
A led, čeprav mlinaijem nadležen, je bil lahko tudi donosen. Pavlin oče je imal na travniku nalašč za to skopane jame. Te je pozimi napolnil z vodo, in ko je zmrznila, je led s posebnimi sekirami klesal v plošče, te pa prodajal novomeškim trgovcem in gostincem, da so si v hladnih kleteh napravili zalogo za poletje. Drugačnih hladilnikov in hladilnih skrinj tiste čase namreč še ni bilo.
Desetletje pred drugo svetovno vojno, najlepši čas Pavline mladosti, je bilo zelo živahno. Gotenska in okoliška mladina se je združevala v Društvu kmečkih fantov in deklet. Prirejali so izlete in zabavne prireditve pa predavanja in tečaje, smučarska in kolesarska tekmovanja, poleti pa so se pomerili tudi kosci in žanjice. To je bilo narodnoprebudno in napredno gibanje, zato je večina članov tudi potem, ko je izbruhnila vojna, znala hitro oceniti, koliko je ura, in večina jih je tako ali drugače sodelovala v odporu proti okupatorju. Tudi Pavla s svojimi brati in sestrami. Zaradi tega je bila zaprta in deležna številnih pretenj.
Pavla danes živi v hiši ob mostu, ki jo je skupaj s sestro podedovala po svoji teti. V tej hiši je bila svojčas gostilna Pri Kralju, ki jo je vodil Janez Petrič, ko je ta umrl, pa Pavlina teta. Gostilna je bila znana tudi po tem, da se je tukaj na svojih popotovanjih rad oglasil pisatelj Janez Trdina in kramljal z lastnikom. Frakelj, s katerega je pisatelj pil, je zdaj v muzeju, iz nekdanje gostilne pa Pavla še hrani nekaj predmetov, solnico, koščeno žlico, kavno skodelico in nekaj božjih kipcev. Še zlasti ponosna je na starinski gramofon, ki je nekdaj zabaval goste v sosednji Bonovi gostilni, potem pa skupaj s ploščami pristal pri Bralčevih. Ta gramofon - na njem je vgravirano ime Ivan Bajželj, Ljubljana - je odvrtel že nešteto melodij in zasrbel že prenekatero peto, da je udarila v poskočnem taktu ob pod. Še zdaj kdaj zaigra in Pavlo spomni na ljudi in čase, ki jih že zdavnaj ni več.
TONE JAKŠE
Pavla Brulc z gramofonom in sestrino vnučko Melito
usode in ljudje
Življenje pogosto piše zgodbe, ki so kakor povest o dobrih ljudeh. Čeprav je v njih mnogo trpkosti, na koncu običajno zmaga sreča. Tudi Neža in Karel Krnc z Jarčjega Vrha pri Bučki sta previharila čase, o katerih bi lahko spisala debelo knjigo.
Neža je tu gori, kjer je nebo razpeto med škocjansko in sevniško faro, že vsa leta, ki ji bodo kmalu naložila sedmi križ. Njen cvet mladosti je pozebel v prvi vojni zimi, ko je bila z družino in sovaščani pregnana z domače zemlje. Živo se spominja tistega strašnega mraza in bolečega slovesa, ko je jokala celo zapuščena živina. Le štiri dni kasneje pa je Karel (s katerim sta se spoznala 18 let pozneje) prignal sem četo partizanov nad Nemce. Takrat je bila Neža s sotrpini že na živinskem vagonu na poti v Nemčijo. Štiri leta v pregnanstvu je po zaslugi svoje marljivosti in discipliniranosti dokaj znosno prestala. Najbolj svetli spomini so vezani na kraj, kjer so prebivali prvih šest mesecev. Tam je tako prirasla k srcu svoji delodajalki - hotelirki, da jo je hotela ta kar obdržati. A Neža se je oklepala družine, ki ji je bila vedno najsvetejša. Ža delo sobarice in snažilke je tedaj dobivala zavidljiv zaslužek 40 mark mesečno pa še žepnino zraven. Ko so jih preselili dragam, je doživela marsikatero ponižanje in krivice, a vsaj mučili je niso. Po osvoboditvi jo je neslo domov kakor na perutih, čeprav ji je strahovita inflacija v državi poraženki do tal podrla privarčevani kupček mark. A komaj so domačijo postavili na nove temelje, jih je prizadela še obvezna oddaja. Potem je leta 1957 umrl ata in z mamo sta ostali sami. Kmetija je še kako potrebovala močne moške roke. Usoda, ki ji je malce pomagal Nežin brat, je čez leto dni k njej pripeljala Karla.
Tudi Karel se je do stičišča njunih poti moral prebijati "skozi puščavo in goščavo." Kot 15-letnega fanta ga je zgrabila koščena roka vojne in ga z rodnega Jelendola potegnila v partizane. Z globoko vero v boljšo in svobodno prihodnost je borbi žrtvoval štiri leta svojega rosnega življenja. Komaj si je dobro oddahnil, pa so ga 1949 spet poklicali
v vojsko, kjer so hoteli njegove sposobnosti kar najbolje izkoristiti. Obljubili so mu, da sc bo lahko izšolal za veterinarja, kar ga je srčno veselilo, a nazadnje je postal oficir-graničar. Med dragim je bil celo komandir na madžarski meji. Ko je odslužil že 15 let, je dobri vojak Karel udaril s pestjo po mizi. Tega kruha sem se za vse življenje najedel," zmajuje z glavo, v kateri ima spravljen računalniško točen spomin za datume in dogodke. V zakonu, ki ga je dva meseca po povratku domov sklenil s prvo ženo, sta se mu rodili dve hčerki. A komaj je draga dobro pogledala v svet, je postal vdovec. Žalost se je umaknila sreči, ko je srečal Nežo, ki mu je sopotnica že 33 let
Mehko in enakomerno se prepletajo njuni dnevi kot šibe na ličnih košarah in koših, ki jih plete Karel. Te spretnosti ga je naučila teta Nežka, energična ženska, ki je bila znana po veselem raztegovanju harmonike in prerokovanju prihodnosti. Dediščino, ki mu jo je položila v roke, zdaj velikodušno poklanja dobrim Jjudem. Ničkoliko hiš že krasijo njegove cajne. Čas za njihovo izdelavo je pozimi, ko večina dela na 9 ha veliki kmetiji miruje. Material za ogrodje najde pri kostanju, plete pa z leskovino. Za en izdelek porabi 20 do 30 ur. Nasploh je natančen pri vseh stvareh, hkrati pa se zaveda, kje so njegove meje. Tako se raje ne vtika, če na primer vidi, da je pri živali, h kateri ga pokličejo na pomoč kot domačega veterinarja, potreben težji poseg.
Tudi Neža ve, da ima narava svoj prav in z njo dobro sodeluje. Njene sadove pripravlja za ozimnico v pravi črni kuhinji. Najbolj znana pa je po svojih mlečnih specialitetah, predvsem zlato zapečeni smetani in skuti, katerih zrnca oplemeniti še aroma domačega kisa. Njene dobrote teknejo družinam daleč naokrog.
Krnčeva sta složno stopila v novo jesen, ki je prišla pridne obdarovat s sadovi. A to ni vse njuno bogastvo, največje je tisto, ki se imenuje ljubezen in medsebojno razumevanje. In to bogastvo se jima končno pošteno obrestuje.
SABINA JOVAN
Krnčeva z Jarčjega vrha pri Bučki
med zgodovino in legendo
odOssdo bili
©linji
Nemški zgodovinarji so v preteklosti pisali (med njimi je najbolj znan prof. Peisker), da so Slovenci bili avarski sužnji. Naši zgodovinarji niso našli prave protiuteži tej tezi, zato so bili raje tiho. Najbrž so premalo poznali zgodovinsko dogajanje na naših tleh.
Trditev, da smo morali Avarom kot sužnji obdelovati polja, ne drži, ker so bili Avari mongolski živinorejci in jim je bilo prepovedano uživati tisto, kar je zraslo na njivah. Naši predniki so jim morali oddajati samo vsako deseto ovco in služiti v njihovi pehoti. Tako svobodni Slovenci ob dragih ljudstvih nikoli več nismo bili kot prav za časov Avarov. Za
naše običaje, vero in za naše sodstvo se Avari niso zanimali in so vse lepo pustili na mira.
Vsak avarski ban je v svojem banatu združeval več pašnih občin, imenovanih župe, s predstojniki župani, ki so svojo službo opravljali na konjih. V Samovem upora smo Slovenci obračunali z Avari in njihovimi župani. Le-ti so med dragim ustanovili svoje nomadsko naselje tudi na Javorovici. Tam še danes živijo njihovi potomci.
Bani so sc preselili tudi v craciumsko predmestje Ostroga in v Zakrakovjc. Slovenci smo s polastili tudi avarskih oficirjev - tju-danov, ki so potem urili slovensko pehoto. Počasi so sc asimilirali, njihovi potomci pa so današnji Čudovani, Cedeti, Čcdine itd. To je tudi eden od dokazov, da smo Slovenci potem dobili svojo vojsko, s tem pa tudi oblast in vse pravice na ozemlju med Savo in Gorjanci.
Čeprav so avarske veljake Slovenci zmerjali s pasjeglavci, so od njih prevzeli vse tisto, kar je bilo dobro in koristno. Potomci aziatskih nomadov so za sabo pustili številne sledi. Na Scntjcmcjskem polju je, denimo, prava poplava priimkov Župan. To ime se je ohranilo, kot smo že prej omenili, tudi v gorjansi vasici Javorovica.
SLAVKO DOKL
priloga dolenjskega lista
NAGRADA V STRAŽO IN KRŠKO
Žreb jc izmed reševalcev 44. nagradne križanke izbral JANIJA VOVKA iz Straže in SILVANA MOZRA iz Krškega. Vovku je pripadla denarna nagrada 2.000 tolarjev, Mozer pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 30.novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 46! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore.
REŠITEV 44. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 44. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SKALD, ROA, TONE KRALJ, ALKA, OKOV, NOE, AGAVA NA MRTVE, OR, SORA, EARL, ALPE, ZORN, IST, KIOTO, SIT, SLA RAMIN, OLINTOS, ONIKANJE, AJKA, NANA GEN, TEA.
prgišče misli
So stvari, Id lahko osrečijo življenje, vendar jih ljudje ne znajo uporabiti
O. ELITIS
Velika umetnost išče globljo in izvirno resnico, ki se izmika očesu golih čutov ali golega razuma, išče dušo stvari
Š. AUROBINDO
Zlato ukroti najjače človeško srce.
SAPFO
Tisti ki jih velika ljubezen odvrne od vsega osebnega življenja, se morda obogatijo, zanesljivo pa osiromašijo tiste, ki si jih je njihova ljubezen izbrala.
A. CAMUS
nagradna križanka 46
				OKRAJŠAVA ZA ZAHOD	POKLON	KONTINENT	AVTOR: JOŽE UDIR	GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA	GRŠKA BOGINJA NESREČE	EDEN OD ČUTOV	NEKDANJA JUG. TAJNA POLICIJA	PRIVRŽENKA TEIZMA	OBOKANO STEBRIŠČE
				>			FRANCOSKI PLES NAJVIŠJE SKANDIN. BOŽANSTVO						
				BLAŽILNIK KEM. SIMBOL ZA FOSFOR									
				>									
				REKA NA PELOPONEZU				OČE	OLAJŠILO	S TAR OJ CL DOVSKi VLADAR MANŠETA			
				£							TOMAŽ DOMICELJ		
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	STREŽNIK	ANTIČNA LJUBLJANA	TERMIN				ZVEZNA DRŽAVA V ZDA						
			OBREDNA OBLEKA				NEPRIJETEN VONJ						
MIT. REKA V PODZEMLJU					PALESTIN- SKA BOGINJA PLODNOSTI KOSILO								DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
SODOBNI BRAZILSKI PISATELJ (JORGE)						VOJAŠKA STOPNJA DALMATINSKO Z. IME						PRINC V INDIJSKEM EPU MAHABHA- RATA	SPIS
VRSTENJE RAZUČNIH POLJŠČIN								VRSTA JADRNICE KEM. SIMBOL ZA RENU					
ŽENSKO IME				FINSKO IME						TIBETAN- SKO GOVEDO			
VRTINEC				STARI OČE						ŽENSKI GLAS			
To je pogosta in huda bolezen centralnega živčnega sistema predvsem mlajših odraslih ljudi. Klinično se bolezen pokaže med 20. in 40. letom starosti, torej v najbolj aktivni in ustvarjalni dobi življenja. Danes je v svetu približno milijon bolnikov z multiplo sklerozo. Vzrok bolezni še vedno ni pojasnjen, čeprav ga v svetu mrzlično raziskuje cela armada strokovnjakov različnih spcialnosti. Mnoge države v svetu dajejo prav za te znanstvene raziskave ogromne vsote denaija.
Ugotoviti, da gre za multiplo sklerozo, ni vselej preprosto. Marsikdaj ima bolnik težave, ki niso značilne in jih razlagamo kot nevrotične. Neredko se bolezen pokaže v jasni obliki šele po večletnem trpljenju bolnikov in tavanju od zdravnika do zdravnika. Pogostnost bolezni je v naših krajih velika, od 30 do 80 bolnikov na 100.000 prebivalcev.
Čeprav se znaki bolezni zelo spreminjajo, bolezen značilno poteka v ponavljajočih se krajših ali daljših obdobjih lažje oziroma hujše telesne onesposobljenosti, ki jim sledijo različno dolga obdobja izboljšanja ali, kot strokovno pravimo, remisije. Bolezen je kronična, napredujoča in v hujših primerih lahko privede do hude invalidnosti, ko je bolnik vezan na voziček ali posteljo in pomoč drugih. Nasprotno pa ima bolezen pri mnogih bolnikih povsem blag potek in lahko kljub bolezni nadaljujejo svoje poklicno delo in živijo normalno življenje. Sodobno zdravljenje multiple skleroze temelji na rezultatih najnovejših
raziskav o vplivu okolja, ki povzroči Teakcijo nem živčevju bolnikov
z dedno
v centralnem
dispozicijo za multiplo sklerozo.
Epidemiološke raziskave multiple skleroze kažejo, da jc bolezen zelo razprostranjena v zmernem pasu severne zemeljske poloble: v Severni Ameriki, Kanadi, Angliji, Irski, skandinavskih deželah, srednjeevropskih državah pa v Avstraliji, Novi Zelandiji in Tasmaniji na južni polobli. Zanimive so tudi analize bolezni med severnoevropskimi priseljenci v Južni Afriki in Izraelu, ki kažejo na faktor okolja (morda virus?) v zgodnji mladosti obolelih. Pokazalo se je, da priseljenci nad 15. letom starosti zadržijo visok riziko obolevanja severnoevropskih dežel, od koder so prišli, mlajši pa obolevajo z nizkim rizikom dežele, v katero so priseljeni.
Zanimive so tudi rasne raziskave multiple skleroze. Tako na Siciliji, kjer so v večini Italijani, živijo prebivalci z visokim rizikom obolevanja, na bližnji Malti, kjer so prebivalci arabskega porekla, pa multiple skleroze skoraj ne poznajo. Prav tako se lahko multipla skleroza pojavi pri več družinskih članih. Zenske obolevajo pogosteje kot moški. Raziskave kažejo, da okolje vpliva na pojav multiple
skleroze pri osebah z dedno nagnjenostjo za to bolezen. To potrjuje velika obolevnost v zmernem pasu in vse manjša proti ekvatorju.
Čeprav vzrok multiple skleroze do danes še ni pojasnjen, sodobne raziskave kažejo, da je bolezen avtoimuna, vezana na- neki način na virusno infekcijo. Bolezenski proces predstavlja propadanje ovojnic bele snovi centralnega živčevja, povezana z vnetjem ter posledično zmanjšano ali prekinjeno prevodnostjo živčnih dražljajev. Različno velika žarišča takega propadanja sc značilno pojavljajo v hujših ali lažjih zagonih bolezni na različnih delih centralnega živčevja: velikih ali malih možganih, možganskem deblu, hrbtenjači in očesnem živcu, zato so tudi bolezenski znaki različni oziroma mnogoteri. Na mestu bolezenskih žarišč ostanejo večji ali manjši brazgotinasti madeži.
Kakšni so znaki bolezni?
Prvi je natančneje opisal bolezenski potek v svojem dnevniku vnuk angleškega Kralja Georgea III., sir Augustus d’Este, ki je v začetku 19. stoletja v iskanju uspešnega zdravila za svojo bolezen prepotoval vso Evropo, kot še danes počenja marsikateri obupani bolnik.
Različne znake bolezni je prvi strokovno natančneje opisal in povezal z bolezenskimi žarišči v centralnem živčevju slavni Charcot 1868. leta. Njegov bolezenski trias (trzljaj očesa, motnje govora in tresenje) je dolgo veljal za osnovo diagnoze multiple skleroze. Oppcnheim pa je prvi poudaril pomembnost spreminjajočih se bolezenskih znakov.
Različni znaki multiple skleroze sc lahko pojavijo naglo, v nekaj minutah ali urah, redkeje postopoma, in napredujejo počasi. Včasih sc pred prvimi znamenji pojavi občutek splošne oslabelosti, nespečnost, utrujenost, razdražljivost, revmatizmu podobne težave v mišicah in sklepih. Pogosto se pojavi oslabelost ene ali več okončin. Bolnik pri tem občuti težo v eni ali več okončinah, utrud-ljivost, nespretnost, predmeti mu padajo iz rok, težko hodi, lahko je celo povsem negibljiv. Oslabelost traja različno dolgo, največkrat postopoma mine, spontano ali ob zdravljenju, vendar pogosto zapusti večje ali manjše posledice, ki se sčasoma nakopičijo. Ker je očesni živec zelo občutljiv, je poškodba vida pogost znak multiple skleroze. Včasih je nenadna prehodna izguba vida, ki traja nekaj ur ali dni, prvi znak bolezni. Pogosti pa so spremenjeni občutki v prstih ene ali več okončin.
(se nadaljuje)
zanimivosti iz sveta
Nevarni nebesni popotnik
Vsako leto ob koncu poletja Zemlja na svoji poti po vesolju prečka tirnico kometa Swift-Tuttle. Gre za večji komet, čigar premer je okrog 10 km. Če bi se nebesna popotnika srečala, potem bi človeštvo doživelo strahovite čase. Kot pravijo poznavalci, bi komet ob padcu na zemeljsko površje naredil ogromen krater, v katerem ne bi seveda ostalo nič živega. Zaradi silovitega udarca bi nastal uničujoč potres, na oceanih pa bi sc dvignili velikanski valovi, ki bi obšli svet in na svoji poti uničevali obalna območja. A to še ne bi bilo konec strahot V ozračje bi se dvignilo veliko prahu, ki bi za nekaj mesecev zakril sonce, posledice mesece dolgih noči pa bi bile uničujoče za rastlinstvo in živalstvo, saj bi mnoge vrste izumrle. Človeštvo bi bilo zdesetkano, če bi tako kozmično katastrofo sploh lahko preživelo.
To niso zgolj fantazije. Podobne katastrofe so sc na svetu že dogodile. Strokovnjaki domnevajo, da jc do silovitega trčenja Zemlje in velikega kometa prišlo pred 65 milijoni let, ko so izginili dinozavri in še mnoge druge živalske in rastlinske vrste. Nekoliko manj uničujoče je bilo trčenje pred 35 milijoni let, ko jc komet padel blizu severnoameriške celine; val, ki je nastal ob tem, je bil visok 300 m in je dobesedno odplaknil vse živo na vzhodni ameriški obali.
Kolikšne so možnosti, da se Zemlja in Swift-Tuttle srečata? Zelo majhne. Še najbližje si bosta leta 2126, možnost trka pa je 1:10.000. Kljub temu je Mednarodno astronomsko združenje svojim članom priporočilo, naj skrb-ncjc opazujejo omenjeni komet, da bi lahko popovno in natančno izračunali njegovo pot.
Zenske in kap
Kadar govorimo o srčnih in žilnih boleznih, si običajno predstavljamo, da te bolezni prizadevajo predvsem moške, in to poslovneže srednjih let, ženske pa da so manj ogrožene. Toda resnica jc drugačna.
V ZDA, kjer vodijo natančne zdravstvene statistične podatke, je srčno-žilnih bolnikov okrog milijon in kar za polovica jc med njimi žensk. Od pol milijona smrtnih srčnih kapi letno odpade na ženske kar 247.000 primerov. Srčna kap je ubijalec št. 1 med Američankami in je celo šestkrat pogostejša kot smrt zaradi raka dojk. Ženske, ki jih je zadela srčna kap, imajo, po statističnih podatkih sodeč, še enkrat večjo možnost kot moški, da v naslednjih nekaj tednih umrejo. Je pa neka pomembna razlika, ki pojasnjuje tudi splošno prepričanje o srčni kapi kot izrazito moški tegobi. Ženske se s srčno kapjo srečajo šele v poznejših letih in jc razmeroma zelo redka pri ženskah pred menopavzo. Od četrt milijona srčnih kapi letno jc samo 6.000 primerov srčne kapi pri ženskah, mlajših od 65 let. Do menopavze so ženske
očitno nekako zavarovane pred srčnožilnimi obolenji. Strokovnjaki menijo, da jih varuje ženski spolni hormon estrogen, katerega izločanje po menopavzi drastično upade in ožilje sc začne pospešeno mašiti.
Še en sorodnik
Švicarski biolog Marco Schwartz jc že leta 1985 na območju Rio Maucs v Amazoniji ujel nekaj malih dolgorepih opic dokaj nenavadnega videza: rožnatega obraza, široko razmaknjenih oči, z nosom, podobnim koalinemu, in črtastim krznom. Opice jc vzel s seboj v svoje središče za divje živali v Morrctcsu in tam dobil od para teh opic podmladek. Čez čas sta od ujetih živali ostala samo samička in njen mladič. K sreči jc središče obiskal tudi nekoliko bolj radoveden obiskovalec, Ki jc nenavadni opici slikal, fotografije pa poslal primatokigu Russcllu Mittcrmcierju v Ameriko. In šele ta jc razkril skrivnost, kaj je Schwartz pred sedmimi leti sploh ujel.
Žival mu jc bila neznana, zato sc jc odpravil v Schwartzovo središče in si tam živalci natanko ogledal. Nobenega dvoma ni bilo več, znanost je odkrila novega, doslej neznanega primata ali po naše prvaka. Žival jc dobila znanstveno ime Callithru maucsi in jc 244. član prvakov obširnega oddelka sesalcev, ki so od vseh živali najbližje človeku oziroma človek sam sodi vanj.
Znanost seveda o novem prvaku in njegovih življenjskih navadah ne ve veliko, saj ga v naravi še niso opazovali. K sreči jc njegova domovina v tistem delu Amazonijc, ki še ni ogrožen, zato biologi upajo, da si bodo živali kmalu podrobneje ogledali v njihovem naravnem okolju.
Hiša na ekranu
Marsikdo si prej ali slej zaželi preurediti svoje bivališče, kaj popraviti, izboljšati, spremeniti. Pri tem največkrat nima povsem jasnih predstav, kako bodo spremenjeni prostori videti. Osebni računalnik mu lahko pri tem odločilno pomaga.
Na trg z računalniško opremo za osebne računalnike sta prišla kar dva programa, ki uporabniku omogočata, da sam in brez arhitektonskega znanja načrtuje opremo stanovanja ali hiše. V računalnik vnese podatke o opremi, recimo dolžino in širino ter višino omaric, miz, stolov, vrat, oken, nato pa si na ekranu ogleda, kako vse to učinkuje v prostoru. Posamezne kose pohištva lahko poljubno premika sem ter tja, dokler niso razporejeni po njegovem okusu in potrebah. Končna računalniška slika jc v treh dimenzijah. Program vsebuje tudi knjižnico s 340 že oblikovanimi predmeti. Tako si uporabnik lahko na ekranu postavi stanovanje po svojem okusu in si ga ogleda, ne da bi zabil en sam žebelj. Ko si stanovanje uredi po svojih željah, lahko načrte še stiska in jih odda izvajalcu del.
praktični
R/V\”
Topla volna
Čas jc za toplejša oblačila in med njimi so letos še posebej nepogrešljive udobne, mehke in tople pletenine, za kar bosta poskrbela predvsem kakovostna moher in angora volna. Udobne jopice in puloveiji, ki sc spet ponašajo z velikimi ovratniki, segajo čez boke. Dopolnimo jih z mini ali z maksi krili - ta so lahko prav tako pletena in predvsem ozka - ali s še vedno aktualnimi pajkicami. Med vzorci letos nesporno kraljujejo najrazličnejše kite, precej pa jc tudi vedno modnih žakardov, ki so spleteni v domiselne karo vzorce, v jesenske liste ali v različne geometrijske like. Modni hit na jesenskih pleteninah pa so junaki iz risank in stripov. Na modno sceno se je vrnil tudi plcd.
A
IhM
Za dober odtok
Če imate težave z odtokom vode v kuhinjskem koritu, ne bosta odveč dva ekološka nasveta. Če namreč občasno stresete v odtok pest jedilne sode, ki jo uporabljate v gospodinjstvu in čeznjo zlijete vrelo vodo, bo odtok čist in dišeč. Močno čistilo za odtoke, ki pa ne razjeda, lahko pripravite iz 25 gramov soli, 150 gramov sode bikarbone in 30 gramov vinskega kamna. Tri do štiri žličke te mešanice stresite v odtok, pustite učinkovati vsaj 20 minut, nato pa odtok temeljito splaknite z vročo vodo. Sicer pa zamašitev odtoka v pomivalnem koritu preprečite tako, da ga prekrijete z mrežico ter tako onemogočite večjim kosom hrane, da bi ga zamašili.
Kruhov cmok -----1	v prtiču
Iz starih žemelj ali kruha lahko pripravimo okusen kruhov cmok, ki ga ponudimo kot prilogo k raznim jedem, npr. kislemu zelju s šinjekom. Potrebujemo: 6 žemelj, 4 jajca. 1 dober deciliter mleka, 2 žlici ostre moke, 1 noževo konico pecilnega praška, 5 dag margarine, sol. Starc žemlje narežemo na kocke in jih pokapamo z raztopljenim maslom. Jajca, mleko in sol dobro razžvrkljamo in zlijemo po žemljah. Pustimo 15 minut. Moko presejemo s pecilnim praškom in zmešamo med kruhovo maso. Z mokrimi rokami oblikujemo štruco ali cmok in ga zavijemo v ožet in z drobtinami potresen prtič. Med testom in prtičem mora biti dovolj prostora, da se cmok nakuha. Cmok potopimo v slan krop. Prav počasi naj sc kuha 45 minut. Vzamemo iz kropa in počakamo, da sc malce odcedi in ohladi. Z nitjo razrežemo na poljubno velike rezine.
w
r	Vrtnarski
antagonizem
Jeseni, ko lopatamo vrtne grede, sc pogosto sprašujemo, koliko so sc v sezoni tla izčrpala in s čim jih bo treba spomladi gnojiti, da jim bomo povrnili potrebno kakovost. Največkrat potem dognojujemo kar na slepo s kompleksnimi gnojili. Ta postopek pa ni najboljši, ker rastline iz tal ne porabijo enakomerno vseh elementov, potem pa sc dogaja, da jc v zemlji nekega elementa preveč, drugega pa primanjkuje. Tako pride do pojava imenovanega antagonizem. Spoznamo ga po tem, da sc na rastlinah pojavijo znaki pomanjkanja nekega elementa, pa čeprav ga je po opravljenih analizah v tleh dovolj. Preobilica nekega elementa namreč lahko ovira sprejemanje drugega. Prav tako lahko pride do navideznega pomanjkanja, če ni pravilne talne reakcije. O tem pa prihodnjič.
Zavarujte avto pred krajo!
Število avtomobilskih kraj tudi pri nas čedalje bolj narašča. Da bi se lastniki avtomobilov znali kolikor toliko obvarovati pred njimi, je Ministrstvo za notranje zadeve izdalo brošuro "Priporočila za varovanje avtomobilov - svetujemo vam.” Kljub temu da obsega le dvanajst strani, vsebuje brošurica prenekateri koristen strokovni nasvet. Proti krajam se lahko zavarujemo na več načinov, še najbolj učinkovito pa je zavarovanje pri zavarovalnici, kajti tatovi so vse bolj predrzni. V letošnji osemmesečni statistiki med ukradenimi avtomobili prednjačijo Zastavini avtomobili (160), ki jih precej kradejo že zaradi rezervnih delov, na drugem mestu pa so golfi (93). Sledi renault (83), citroen (57) in opel (42). Tako torej vemo, katere avtomobile moramo najbolj varovati ali pa se jih čimprej znebiti.
	priloga dolenjskega lista 1	13	
[fott&telfegipgit fl)
IZVESEK SLOVITE GOSTILNE - V gostilnah se že dolga stoletja srečujejo ljudje različnih stanov in poklicev. Poleg dobrega vina, šaljivega birta ali lepe točajke so v gostilno vabili tudi ples, muzika, pesmi in novice. Gostilne so imele izveske, ki so bili večinoma dobri kovaški izdelki, in tudi ti so vabili goste in krasili vhode. Takšnih, kot so bili nekoč, je vse manj. Izvesek gostilne Pri belem konjičku v Zakotu pri Brežicah, ki ga hrani Posavski muzej, nedvomno kaže na dejavnost nekdaj slovečega lokala. (Pripravila: Ivanka Počkar, etnologinja Posavskega muzeja)

Gnezda obrekovanja - Učiteljske rodbine so razun kuharic glavne gnjezda naj grjega obrekovanja, raznašanja vsevedočega škandaloznega kronik in zavisti spletkarske.
Čenče imajo radi - Čenče se kaj rade kujejo, še raje verjamejo. Ljubezen in tudi ženitev se kaj lahko razdere radi brez brojnih jezičnikov in jezičnic. Opravljivko ljudje ne le radi poslušajo, ampak zraven še tudi pogoste.
Dolenjci silni moralisti! - Kavsajo sami kaj radi, ali bog ne daj da dobe v tem koga druzega - kaznujejo ga kar sami in še kako kruto. Še ljubezni ne morejo trpeti, če je tudi brez greha. Pri njih izgubi človek precej ves ugled in spoštovanje, ko se izve, da ima kako ljubo. Očitno delajo se iz njega norca. Da je za zakon treba kaj precejnje ljubezni za podlago, zdi se jim neumno in celo grešno. Pravi in edino pametni pogoj zakonca je po njihovem mnenju dota. Ljubit pa se morata v zakonu ex offo - če se ne ljubita, je pa tudi prav, da le ne delata s tem drugim škode.
Skop mož najgrja nesnaga - Dolenke grozovito zamerjajo fantu ali možu, če se hoče brigati iz varčnosti tudi za kuhinjske in sploh gospodinjska opravila. Take obrekujejo in grajajo huje nego hu-dodelnike. Varčen mož jim se zdi vselej skop, skop mož pa je po njihovem mnenju naj grja nesnaga na tem svetu. Če je tudi bogat in med možaki veljak, vendar vpijejo vse dekleta in babe, da ga ne bi hotele vzeti ne za celi svet - ljubši bi jim bil še hlapec ali berač.
^ D. Jerič:
Znojno telo, polno krčev, prepolno in obteženo z občutki krivde. Zdravnik in sestre se vrstijo okoli in me spodbujajo. Kaj sploh vedo? Poznajo rutino rojevanja, kaj se bo rodilo, tega ne ve nihče!
Jutro. Občutek olajšanja v izpraznjenem telesu, suhe ustnice, preznojene rjuhe in negotovost. Skozi napol naprte oknice se vidi svitajoče se jutro. Ali je živo? Kje je?
"Toplomer.1" In že mi bolničarka vtakne mrzlo steklo pod pazduho, brezosebno, kot klošarju podarjen novec v žep. Hiti, morda jo doma čakajo otroci. Mati je. Saj sem tudi jaz postala mati! Ali sem? Kje je moj otrok? Kakšen je?
Mlad zdravnik se prikaže med vrati, sestra mu pridrži vrata pri vstopu. Rahlo se privzdignem. Obotavljoče in zroč v list moje diagnoze mi je pričel govoričiti v strokovnem jeziku, da so možnosti, da ne smem obupati, da morda bo.
"Kje je, kaj je?"
"Pomirite seP
Pripravnica mi je popravila zglavje, druga mi je poskušala ponuditi čaj. Zdravnik in sestra pa sta mencala kot šolarja brez naloge...
Kmalu sem okrevala. A v meni je bilo kot razbeljena šivanka. Ko že pozabiš, te znova zbode. Pa kaj sem hotela. Fant je v vojski. Šušlja se, da ima druge. Jaz domov ne morem. Moja mala deklica pa, o Bog pomagaj, nikoli ne bo vedela ne zase in ne zame. Bebavo dete, ki bo morda živeb nekaj dni Prijazni primarij mi je tako lepo razložil, da nisem edina in kako lepo poskrbijo za tako dete...
***
Vlak, ki klopoče te štiri postaje do mesta, mi ustvarja zoprno počutje, da že zavoljo tega zasovražim odhod od doma in tudi službo. Tisti pankrti,
la so vedno umazani, pa sklerozne babe in uveneli dedci. Petnajst let bednega življenja v "posebnem oddelku" je knita stvar. Samo tri sobe so, pa koliko jih je šlo skoznje! Največ z nogami naprej. Koliko nočnih posod, ponečedenih rjuh. Še dobro, da grem kmalu v penzijo. Le tista deklica se mi smili.
Dvanajst let ima. Ščebeta kot papagaj, morda bi celo govorila, če bi jo kdo učil. Če jo spustiš, bi rada pomagala, ampak je tako nadležna in umazana. Saj si še rok ne zna umiti Anica. Ime smo ji dali mi, mati ni imela časa, je šla.
Ko si natikam svojo znošeno haljo, mi Štefka pove: "Keš, dopoldne so Ano odpeljali dol."
To pomenj da jo ima v rokah Polde na patologiji Videl je že toliko smrti a ga je ganilo, kadar je dobil na obdukcijo zavržene. Ano je skrbno očistij šel v omaro po popolnoma novo rjuho, skrbno zavil njeno suhljato telo ter ga položil v pločevinasto krsto, preveliko zanjo. Potem je položil poleg še truplo starejše gospe, ki je umrla prejšnji dan. Z dlanjo je pogladil rjuho in dejal; "Vidiš, Anica, ne boš šla sama na drugi svet, ta starka bo tvoja mama in jaz bom tvoj oče kot za mnogimi. Le glavico moram malo umakniti da te hudobni ljudje ne opazijo in te vzamejo ven. Kajti pridejo še mojstri in privarijo pokrov, na njem je majhna šipa in lahko opazijo."
***
V deževnem vremenu ni lahko kopati potem pa naletiš še na krsto, ki sega v tvojo jamo. Malo jo bomo odbili pa bo. A glej čudo, v krsti sta dve okostji! Kaj je to? Nič. Hitro zakriti da ne bo sitnosti saj zemlja vse pokrije, duše so pa že pri Bogu!
Kamen na duši pa še leži
Čolnar iz daljave
Osebnost in delo dr. Tineta Debeljaka sta spet del kulturne zavesti v matici Sloveniji. K njegovi vrnitvi v naše občestvo je nemalo prispevala duhovna in politična preobrazba pri nas in v svetu. Človeški in umetniški lik tega uglednega predstavnika slovenske eksilne književnosti in kulture sta osvetlila dva znanstvena simpozija. Pred dvema letoma je izšel reprint pesnitve Velika črna maša za pobite Slovence, nedavno pa je založba Obzoija izdala njegove izbrane pesmi, knjigo ČOLNAR IZ DALJAVE. Pesmi je izbral in spremno, študijo napisal dr. Denis Poniž.
Več kot polovico zbirke obsegajo pesmi, ki jih je Debeljak napisal in zvečine tudi objavil v revijah pred 2. svetovno vojno in do zdaj še niso bile zbrane. Osrednji del predstavljata odlomka iz pesnitve Velika črna maša za pobite Slovence (pesniški dokument o poboju domobrancev na Rogu) in manj znane pesnitve Vetrinjski trospev. Zadnja dva cikla sta krajša izbora iz zbirk Mariji in Poljub. S takšno razporeditvijo gradiva knjiga strnjeno opisuje življenjsko usodo pesnika, urednika, prevajalca, publicista in misleca, občutljivega in resnicoljubnega moža, ki je od maja 1945 živel v emigraciji, tam leta 1989 končal življenjsko pot, zdaj pa se na krilih poezije za vselej vrača v rodne kraje kot "čolnar iz daljave".
Veliko pesmi v pričujoči zbirki pove, da je dr. Tine Debeljak refleksivni lirik, a tudi poet, ki mu je blizu ekspresija.
Večino svojih knjig je izdal v izseljenstvu. Kakor je bil za to hvaležen krušni domovini, pa ta ni mogla nadomestiti rodne Slovenije. 'V pampo sem odvržen vrč izgine...Presveti, žena, to pampo...to osamo prekruto...," je zapel iz bolestnega hrepenenja po rodni zemlji.
IVAN ZORAN
Slovenija proti Jugoslaviji
Založba Mihelač je v sodelovanju s Socialistično stranko Slovenije izdala zbornik SLOVENIJA PROTI JUGOSLAVIJI, ki prinaša izbrana besedila publicistov iz vrst te stranke, ki so se oglašali v javnih občilih v obdobju od leta 1989 do letos. To so: Viktor Žakelj, Borut Šuklje, Braco Rotar, Vojko Volk in Darja Lavtižar-Bebler.
Založnik je knjigo uvrstil v svojo novo serijo "knjig resnice", ki jo je začel z Zlobčevim delom Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko, glede na čas izida in očitno strankarsko ubranost knjižne novosti pa bi jo lahko razume-
li tudi kot predvolilno propagando, če seveda s svojo vsebino ne bi presegala okvire takšnih publikacij. Gre namreč za zbir prispevkov, ki so danes že zgodovinski dokumenti in nudijo bralcu zanimiv pregled nad miselnimi procesi, ki so v prelomnem obdobju novejše slovenske zgodovine skupino ljudi pripeljali do ustanovitve stranke in oblikovali njeno temeljno usmeritev. Besedila so razvrščena v štiri tematske razdelke (Slovenija proti Jugoslaviji, Slovenija v primežu pobesnelega jugovzhoda in stare Evrope, Vloga levice danes, Notranja politika), znotraj njih pa po časovnem zaporedju objave. Besedila niso nič spremenjena, zato morda v kakšnem delu zvene zastarelo, celo nekoliko smešno in naivno, vendar je dokumentarnost hkrati tudi njihova moč, saj besedila kažejo, kje so pisci videli in našli pravo pot.
Zares škoda je, da je urednik pubikacije Igor Škamperle poslal knjigo med bralce brez vsakršnega kazala, kar je za zbornik hudo neljuba pomanjkljivost. Narava takih publikacij je pač taka, da si bralec izbira, kaj bo v nji prebral, in je ne bere kot roman od začetka do konca. Knjiga je zaradi tega manj pregledna in manj uporabna. Poleg kazala vsebine ne bi bil odveč tudi imenski in tematski register, da bi bralec poiskal v knjigi prispevke avtorja ali ožje teme, ki ga zanimajo. Vsega tega spremljajočega instrumentarija ne bi bilo težko izdelati, saj knjige pri Mihelaču nastajajo ob pomoči računalnikov, z njimi pa ni nobena umetnost narediti takšne seznam^, MILAN MARKELJ
telegrami
-	Dobili smo še en pogled na prelomno slovensko obdobje, in sicer v knjigi Dimitrija Rupla SKRIVNOST DRŽAVE, ki je izšla pri Delu.
-	Pri Alcphu so izšle tri nove knjige: prozno delo Tomaža Šalamuna HIŠA MARKOVA, Iztoka Osojnika SREDNJEEVROPSKI KVARTET in Andreja Lutmana GOLOČASJE.
-	Državna založba Slovenije je izdala novi VELIKI NEMŠKO-SLOVEN-SKI SLOVAR, delo treh avtorjev: Doris, Božidarja in Primoža Debeljaka.
-	Založba Kres je izdala prvi del antologije ljudskih plesov z Gorenjske, Dolenjske in Notranjske - POLKA JE UKAZANA.
-	Nova slovenska založba Litcra pida je izdala bibliofilsko izdajo aforizmov Žarka Petana in fotokarikatur Staneta Jagodiča PRED NAMI POTOP.
Vinko Blatnik: RoiStVO in VZPOn
li	J .	■ .
Ta boj je
dopolnila, oprta na še starejši protifašistični odpor primorskih Slovencev, široka vstaja za osvoboditev Slovenskega primorja leta 1943, izoblikovanje samostojne slovenske države in vojske, razglasitev pridružitve Slovenskega primorja na Kočevskem zboru leta 1943 ter v bistvu lastna osvoboditev Slovenije do leta 1945, kar naj bi Slovencem v novi Jugoslaviji zagotovilo suverenost v smislu sklepov AVNOJ-a o federativni ureditvi nove države na podlagi samoodločbe in popolne enakopravnosti njenih narodov (sprejetih 29. novembra 1943). Celoten slovenski boj po prvi svetovni vojni in še posebej med drugo se je tako odvijal v korist obstoja slovenskega naroda.
Po osvoboditvi leta 1945 pa je enopartijska oblast KPJ zožila avnojska stališča le na načelo priznanja slovenskega naroda. V državi so se uveljavili centralistična gospodarska ureditev, avtokratski način vladanja in nasilno zatiranje demokratičnih človekovih pravic. Slovenska gospodarska obremenitev je bila v povojnih letin še večja kot v prvi Jugoslaviji. Primerjava etničnega razvoja Slovencev v Jugoslaviji in v zamejstvu do leta 1971 je sicer pokazala, da je bila odločitev iz leta 1918 o pridružitvi drugim jugoslovanskim narodom za obstoj Slovencev za tisti čas pravilna, toda izrazi notranje krize po letu 1971 so hkrati s spremembami v Jugoslaviji po Titovi smrti pokazali, da boj za zagotovitev slovenske prihodnosti in pravice do samoodločbe še ni (bil) končan. V načelu je zvezna ustava, sprejeta leta 1974, sicer uveljavila suverenost republik in le izpeljano suverenost zvezne države (razumljivo ob prednostni vlogi Zvezne Zveze
komunistov). Ko se je po Titovi smrti povečala samostojnost republiških organizacij ZKJ, so ustavne določbe o federativni ureditvi Jugoslavije v soglasju s to ustavo začele republike uresničevati tudi v praksi. Vendar je Srbija takoj zatem začela zaostrovati zahtevo po vnovični unitaristični ureditvi države.
Glavni vzrok za razpad SFRJ: neenakopravnost narodov
Kot je bil unitarizem šestojanuarske diktature leta 1929 glavni krivec za razpad prve Jugoslavije in prej Avstro-Ogrske, saj je bila "ječa narodov", tako je zadnjih deset let Slovencem postalo povsem jasno, da bi novi unitarizem s centraliziranim upravljanjem celotnega gospodarstva povzročil Sloveniji še neprimerno večjo politično in gospodarsko škodo. Slovencem je tako ostal na voljno le odhod iz SFTRJ z uporabo ustavno zagotovljenega načela o samoodločbi, če v njej nista možni resnična federalizacija in narodna enakopravnost. Stara veljava centralizirane Zveze komunistov, ohranjena v nereformirani centrali, od "delegatske" skupščine in njenega izvršnega sveta do vojske, zavezane novi, po njeni lastni pobudi obnovljeni komunistični partiji kot varuhinji te državne ureditve, je dobila bistveno podporo še z nepričakovano nacionalistično boljševizacijo
prevladujoče politične smeri v Srbiji od srede osemdesetih let naprej.
Miloševičeva politika, s političnim pritiskom in srbsko policijo uveljavljena na Kosovu in v Vojvodini, se je nujno nadaljevala v težnjah po srbski oblasti nad unitaristično urejeno Jugoslavijo, nad navidezno federacijo, ki naj bi obstajala pod enopartijsko oblastjo ob podpori z novo partijsko organizacijo povezanega vojaškega nasilja. To je pripeljalo do nujnega razkroja SFRJ, kajti ta politika ne pristaja na uresničevanje pravice narodov do samoodločbe, temeljnega načela vseh ustav Jugoslavije po letu 1945.
Druge Jugoslavije dejansko ni več: podrl jo je opisani razvoj dogodkov, ukinila medsebojna vojna. Če bo kaj drugega kdaj prišlo na njeno mesto, morajo o tem odločiti enakopravno in s svobodno odločitvijo vsi njeni narodi, razumljivo ob upoštevanju izgube zaupanja v oblike državnih ureditev v obeh Jugoslavijah, ki se morda nikoli več ne bo povrnilo, in ob upoštevanju vojne v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH ter še posebej ob težavah za njeno ustavitev.
Slovenija se je na plebiscitu vseh državljanov 23. decembra 1990 z veliko večino glasov odločila za državno osamosvojitev, ki ji omogoča svobodno pogajanje o prihodnjih povezavah tako
z Evropo in svetom kot z južnimi republikami. Slovenski narod do te pravice (lastne državnosti) ni (bil) upravičen samo zaradi zavarovanja svojega obstoja, ki mu ga zagotavlja samostojna država, marveč tudi zato, ker je v svojem razvoju prispel do takšne mere, da je sposoben iz lastnih moči skrbeti zase, odločati o sebi pa tudi s svojim ustvarjalnim življenjem prispevati pomemben delež k sodobnemu življenju v Evropi.
Pri tem je treba omeniti tudi po evropskih merilih visoko varstvo manjšin v Sloveniji in hkrati velik delež Slovencev v evropskih manjšinskih organizacijah, po katerih smo že med obema vojnama imeli vodilna mesta, imamo a jih tudi v zadnjih desetletjih. S tem izražamo lovenci tisti smisel za varstvo manjšin, ki je nedvomno eden izmed glavnih pogojev za urejenost življenja v Evropi, katere države so etnično zelo redko povsem homogene.
Na dnu Evrope, ukleščeni v Balkan
Eno .je politična, kulturna samozavest naroda, drugo njegova gospodarska moč. Volje, kot smo videli, da bi samostojno politično zaživeli na jugu Evrope, na sončni strani Alp, nam ne manjka. In kakšna je naša gospodarska moč kot ena glavnih (v)stopnic na poti v Evropo?
Slovensko gospodarstvo preživlja hude čase, do kraja je obubožalo. Če Slovenci nočemo, da bi se ponovila obdobja bede, izseljevanja in izumiranja, značilna za vsa predvojna obdobja (1890-1910, 1930-1940), moramo zbrati zgodovinski pogum in se čim prej povezati z razvitimi državami, vključiti v Evrojx>.
1 4 priloga dolenjskega lista
POTA
in sm/
m j
O
' 3
flll

|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!!:iiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiimiiii!iiiiiiiiiiiiimi!iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
| Nič od prodaje ukradenih avtov
| Krški in zagrebški kriminalisti pretrgali mednarodno mrežo avtomobilskih |	tatov in tihotapcev — Štirje že za rešetkami
Legitimirala sta komandirja
Hrvaška policista sta na slovenskem ozemlju legitimirala komandirja metliške mejne policijske postaje
IZ HLAČ UKRADEL DENARNICO - Se neznan storilec je 12. novembra dopoldne obiskal garderobo trebanjske osnovne šole in tam učencu P.Ž. iz Trebnjega ukradel
3.000	tolarjev. Denar je imel P.Ž. spravljen v hlačnem žepu.
VLOM V VIKEND - V času med 11. in 13. novembrom je bilo v Hmeljčiču vlomljeno v vikend Antona K. s Sel pri Zagorici. Neznan nepridiprav je odnesel radiokasetofon, vreden vsaj deset tisočakov.
VSE NA SVOJEM MESTU - Tako je minule dni ugotavljal Ljubljančan Marko Ž. v svojem vikendu v Meniški vasi, kamor je v času med 7. in 14. novembrom stopila noga vlomilca. Stvari so ostale nedotaknjene, tako da je škoda minimalna. Marka zanima le, kaj je vlomilec iskal v vikendu.
KRŠKO — »19. oktobra med 20. in 21. uro je bil v Brežicah ukraden osebni avto Golf z registrsko oznako KK R 1—584, last Sken-derja Karimanija iz Krškega,« je bilo pred časom zapisano na tej strani Dolenjskega lista. Dva tedna kasneje so bralci lahko prebrali vestico naslednje vsebine: »V noči na 30. oktober je s parkirišča v Prežihovi ulici v Brežicah izginil osebni avto Golf, kovinsko sive barve, z registr-skooznakoKK J 1—810,last Maje Baškovič iz Brežic. O storilcu in avtu ni ne duha ne sluha.« Le teden kasneje je bila priobčena naslednja novica: »Tatvine osebnih avtov po Posavju se nadaljujejo. 8. novembra med eno uro ponoči in osmo uro zjutraj je bil na parkirišču v Prežihovi ulici v Brežicah ukraden osebni avto Golf JX z registrsko oznako NM 176—277. Golf, čigar lastnik je Brežičan Andrija Delja, je sivočr-ne kovinske barve, vreden pa vsaj
1,400.000	tolarjev.«
Je bila to zadnja v verigi vesti o krajah avtomobilov v Posavju? Takrat smo celo zapisali, da so uslužbenci krške UNZ storilcem na sledi; kot danes kaže, le ni šlo zgolj za obrabljeno frazo, kakor je nemara kdo pomislil. Resda je preiskava še v teku in mnoge okoliščine še niso pojasnjene, vendar nam je po zaslugi Dušana Kerina, načelnika urada kriminalistične službe UNZ Krško, le uspelo priti do nekaj zanimivih podatkov. Krčanom je namreč v sodelovanju s Policijsko upravo Zagreb in Policijsko postajo Treš-njevka uspelo identificirati in prejšnji teden tudi prijeti skupino petih osumljencev: trije so državljani Republike Hrvaške, dva pa Republike Slovenije. Gre za 21-letnega Mla-
dena C., leto dni mlajšega Maria V. in zaenkrat še neznanega organizatorja in idejnega vodjo; na slovenski strani pa sta to 20-letni Blaž K. in 22-letni Branko P., oba doma iz Krškega. Mladeniča so krški policisti in kriminalisti prijeli v Brežicah in Posavju, Hrvatje pa svojo dvojico na njihovem območju; ob tem velja zapisati, daje šlo za koordinirano in hkratno akcijo, ki je bila plod dol-gomesečnih preiskav, preverjanj in zasledovanj.
»Gre za res temeljito in dolgotrajno delo, kije naposled obrodilo sadove,« je zaupal Dušan Kerin. »Ob akciji prijetja osumljencev smo dobili tudi dva ukradena golfa, gre za vozili Andrije Delje in Maje Baškovič. Podatki, kijih imamo na voljo, kažejo tudi, daje ista skupina zelo verjetno ukradla tudi avto Sken-deija Karimanija, nato še vozilo Frančiške Levičar v Gubčevi ulici v Krškem, na tej lokaciji pa naj bi imeli na vesti še štiri poskuse tatvin.« Glavni organizator mednarodne tatinske mreže naj bi bil še neprijeti Zagrebčan, ki bojda na območju zagrebške Trešnjevke odpira trgovino za prodajo osebnih vozil in rezervnih delov, blago za prodajo pa naj bi si zagotovil s tatvinami. Skupina je avtomobile kradla ne le po Sloveniji, pač pa tudi drugod — samo na območju Trešnjevke so zadnje tedne izginili štirje avtomobili — vozila pa naj bi bila skrita v Posavju. Nekaj teh so primerno priredili za prodajo. To pomeni, da so morali pretolči številke šasije in motorja in jih uskladiti s še veljavnimi papirji kakega starega in odsluženega avtomobila, nekaj vozil pa je bilo namenjenih »predelavi« v rezervne dele. Tako prvi kot
drugi naj bi seveda končali v na novo odprti trgovini na Trešnjevki. Ob tem velja dodati, da sta Blaž K. in Branko P. že stara znanca sloven: skih policistov, medtem ko so se Hrvatje s svojo trojko srečali šele prvikrat.
•o Ukradeni in predelani avtomobili so čez slovensko—hrvaško mejo potovali po zakotnih, zapuščenih in odročnih kolovoznih poteh, kjer se mejnim kontrolam pač da izogniti. Očitno so imeli na voljo zelo natančne specialke, dokaj dobro pa so bili verjetno tudi seznanjeni z režimom kontrole na zeleni meji. Kakor koli že, tudi to jim ni kaj prida pomagalo.
Nekaj vrstic še za tiste, ki jih nemara zanima, kako je bila skupina odkrita. Pred časom je prišlo iz Zagreba obvestilo o treh tam ukradenih osebnih vozilih, ki pa so bila kasneje preurejena in registrirana v Sloveniji. Krški kriminalisti so vozilom in storilcem prišli na sled, za njihovo prijetje pa so potrebovali še kak podatek več. Sledili so jim na vsakem koraku, sproti preverjali ugotovljena dejstva in naposled ukrepali. Udarili so takrat, ko so osumljenci to najmanj pričakovali. Bržkone so že šteli dobiček, ki jim ga bo navrgel posel, ukradeni kovinsko sivi golf Baškovičeve je bil tik pred prodajo, storilci so nanj že montirali švicarske registrske tablice, imeli zanj tudi ustrezne papirje, vendar so se očitno prezgodaj veselili uspeha in denarja. Časa za razmišljanje o tem, kje in kako so ga polomili, bodo imeli sedaj v izobilju.
B. BUDJA
METLIKA NAJBOU UREJEN JUŽNI MEJNI PREHOD — Radio Maribor in Radio Koper-Capodistria vsako leto pripravita ocenjevanje urejenosti slovenskih mejnih prehodov, letos pa so se akciji priključili Se Večer, Primorske novice in Turistična zveza Slovenije. Posebna komisija je ocenila 45 mednarodnih cestnih prehodov, od tega prvič tudi devetnajst na južni meji s Hrvaško, pri lem pa niso bile ocenjene le zunanja in notranja ureditev ter čistoča prehodov, pač pa tudi urejenost in prijaznost policistov. Med veliki mejnimi prehodi je zmagal karavanški, med malimi Lazaret, med mejnimi prehodi na sloven-sko-hrvaški meji pa metliški, ki ima po besedah komandirja Mladena Desnice vsakodnevno opraviti s kakimi 3.000 potniki v tisoč vozilih, zanimivost pa je nemara tistih 600 ljudi ki ob delavnikih hodijo iz Hrvaške v Slovenijo na delo. Na posnetku: Mladen Desnica (desno) z zlato plaketo, ki jo je prejel 13. novembra v mariborskem hotelu Habakuk, ob njem načelnik skupnih služb novomeške UNZ Andrej Dežman
OSUMLJEN RAZBIJANJA STEKEL
KNEŽINA - 41-letni Stane H. iz Knežine je utemeljeno osumljen, da je 10. novembra razbil stekla na oknih in vratih stanovanjske hiše Jožeta D. v Kncžini, prav tako pa naj bi se bil polotil oken in vrat na stanovanjski niši Angele B. Tudi tod naj bi bil razbil dvojna stekla in skupaj naredil za blizu 50.000 tolarjev škode. Več o početju bo možakar verjetno razložil sodnikom.
.ifinHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiuiimmiiiiiiiiniimiiiiiiimmiiiiimiiMiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiMiiimiiiiiimmiiMiimmiiiiiuimiiiiiimiiir
GASILSKI RAČUN BO VISOK
OTOČEC - 10. novembra ob 21.10 je premočen in dokaj “zmeden” v prostore bencinskega servisa na Otočcu stopil 27-letni Aleksander Jesih iz Mačkovca. Uslužbencem je hitel pripovedovati, da je imel prometno
METLIKA — Čudne postajajo navade hrvaških obmejnih policistov. Potem ko so pred dnevi blizu mejnega prehoda Gruškovje kar na slovenski strani legitimirali in prijeli slovenska državljana, se je prejšnji teden nekaj podobnega pripetilo blizu Metlike. Le da so takrat hrvaški policisti naleteli na nikogar drugega, kot na komandirja metliške mejne policijske postaje Mladena Desnico.
Desnica, kije bil v civilni obleki, seje zvečer okoli 17.30 peljal s svojim osebnim avtomobilom po lokalni cesti med Radovico in Ostrižem. V križišču lokalnih cest, kakšnih 30 metrov na ozemlju države Slovenije, je stalo vozilo
DOKLEJ NEZAŠČITENI SLOVENSKI VOZNIKI?
LJUBLJANA - Vse kaže, da nedavna pobuda AMZ Slovenije o takojšnji uvedbi čezmejnega zavarovanja, s katerim bi slovenske voznike motornih vozil zaščitili v primerih prometnih nezgod z motornimi vozili, registriranimi na območjih Bosne in Hercegovine ter Makedonije, do danes še ni padla na plodna tla. Slovenski vozniki tako v primerih tovrstnih trkov ostajajo nezaščiteni, povrnitev povzročene škode jim ni zagotovljena. Edini in učinkoviti izhod bi bil sprejem uredbe, s katero bi se določila dolžnost obvezne sklenitve t.i. čezmejnega zavarovanja, to delo pa bi opravljali kar na mejnih prehodih.
OSUMLJEN ČRNIH POSEKOV
GROBLJE - Anton G. iz Grobelj je utemeljeno osumljen, da je 7. novembra v gozdu na Veliki gori posekal dvoje bukovih dreves in tako sovaščanko Marijo C. oškodoval za
5.000	tolarjev.
Orožarna v prirejeni osemnajstici
27-letni Zagrebčan Zoran Šalič je skušal v Slovenijo pretihotapiti večje količine pehotnega in protitankovskega orožja	______
j/i ipv/»vuu»aii, uu	iiiiwi piuiiii/iuu
nezgodo, da je nekje med Mačkovcem in Otočcem(!) s svojo katrco zapeljal v reko Krko, da se je sam uspel rešiti, da pa sta v avtomobilu še dva sopotnika. Petrolovci so razumljivo takoj ukrepali, poklicali so novomeške policiste, ki so temeljito prečesali relacijo med Mačkovcem in Otočcem, a brez uspeha. V iskanje so se zato vključili še novomeški poklicni gasilci s svojimi pripomočki, specialnim vozilom in čolni, akcija sc je končala ob 23.30. Takrat so pri Otočcu pod bencinskim servisom na bregu Krke našli katrco, katere zadnji del se je namakal v Krki. V vozilu ni bilo nikogar, tudi sledovi so govorili o tem, da Jesih ni imel sopotnikov. Ali so bili zmedene zgodbe krivi maliga-ni?
OBREŽJE — Na Martinovo jutro, 11. novembra, seje okoli 5.40 na mejnem mednarodnem prehodu v Obrežju ustavila osemnajstica z registrsko oznako ZG 262—CP. Za njenim volanom je sedel 27-letni Zoran Šalič iz Zagreba. Mladenič ni naključno izbral te ure za prestop državne meje, vedel je, kaj prevaža, vedel pa je tudi, daje to ura, ko naj bi bila na prehodu zavoljo menjave delovne
Sal
izmene manjša budnost in tudi manj osebja, je krepko zmotil.
Policisti so imeli dober nos, jutranji mrak jih ni oviral, da ne bi nekoliko natančnejše pogledali v avtomobil, njihova radovednost je bila obilno poplačana. Za zadnjimi sedeži in pod njimi je bila prava orožarna, v njej pa orožja za popolno oborožitev ne majhnega vojaškega sestava. Tako so iz skrivališča potegnili trideset ročnih bomb, šest avtomatskih pušk kalašnikovk, dve avtomatski puški žagi, dve lovski ostrostrel-
»alič, kije brez redne zaposlitve, se
ski puški z optičnim merjenjem, eno vojaško ostrostrelno puško, tri ročne kumulativne bombe, dušilec poka, prirejen za avtomatsko puško, 23 nabojnikov za avtomatsko in ostrostrelno puško ter še 418 različnih nabojev. Orožje je bilo seveda zaseženo in poslano republiškemu ministrstvu za notranje zadeve.
Krvav obračun v Botru
39-letnega Miloša M., ki je z nožem, večkrat zabodel 42-letnega Blagoja K., prijeli v novomeški kavarni
NOVO MESTO — Zadnje vesti govorijo, da je zdravstveno stanje 42-letnega Novomeščana Blagoja K., kije bil žrtev nerazumnega ravnanja 39-letnega Miloša M., prav tako doma iz Novega mesta, zadovoljivo in da ranjenec okreva po dobljeni poškodbi. Do obračuna, v katerem je bil Blagoje K.
Carinik zlorabil uniformo
22-letni metliški carinik V. T. naj bi neupravičeno potrjeval zahtevke za vračilo davka od kupljenega blaga
METLIKA — Da znajo tudi osebe v uniformah tu in tam priti navzkriž z zakonom, ni nič novega, le da so bili takšni primeri doslej največkrat skrbno čuvani pred očmi javnosti. Za početje 22-letnega carinika V. T., zaposlenega na mednarodnem mejnem prehodu v Metliki, tega ne moremo trditi. Mladenič je imel pred kratkim opraviti s policisti, ki so ga osumili kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pravic odgovorne osebe. Preiskava še traja, o sumu pa je vendarle že moč zapisati tudi kaj bolj konkretnega.
Po vzoru zahodnih trgovcev je tudi Slovenija sprejela pravila, da ima tujec, ki pri nas kupi blago in ga prepelje prek meje, pravico do vračila prometnega davka. Trgovci so v tej novosti seveda zavohali možnost zaslužka, da jim ni bilo potrebno odvajati 20-odstotnega prometnega davka. Jasno pa, da so pri
takšnem početju morali imeti tudi pomagače. 22-letni carinik V. T. naj bi bil tisti, ki je pristal na sodelovanje. V kazenski ovadbi, ki sojo kriminalisti novomeške UNZ že predali temeljnemu javnemu tožilcu, črno na belem stoji, naj bi mladenič med letošnjim majem in oktobrom različnim osebam, ki so mu prinesle zahtevke za vračilo davka od prodanih proizvodov, potrdil izvoz različnega blaga iz Republike Slovenije, čeprav to blago mejne črte nikoli ni prešlo. Kupcem oz. trgovcem naj bi tako omogočil protipravno pridobljeno premoženjsko korist v obliki izplačila prometnih davkov od navidezno izvoženega blaga.
Da ne gre za majhne nakupe in temu primerne zneske, potijuje tudi odločitev novomeškega preiskovalnega sodnika, kije zoper metliškega carinika odredil pripor.
B B
hudo ranjen, je prišlo 11. novembra ob 17.30 v novomeškem lokalu Boter, blizu kandijskega križišča.
Kot kažejo rezultati preiskave, ki so jo opravili novomeški policisti in kriminalisti, je Blagoje K. tega dne skupaj s prijateljem prišel v omenjeni lokal in mirno naročil pijačo. Kmalu zatem pa je k njima pristopil Miloš M. in ju prosil za vžigalnik, s katerim bi si prižgal cigareto. Ko sta mu odvrnila, da vžigalnika nimata, je Miloš stopil proti izhodu in od tam proti Blagoju nekaj zavpil. Slednji je izza šanka stopil do vrat in Miloša M. zagrabil, verjetno bi celo prišlo do pretepa, ako gostje tega ne bi preprečili. Miloš je zatem na videz mirno zapustil lokal, vendar seje že po nekaj minutah vrnil. Stopil je do Blagoja, iz žepa potegnil avtomatski nož in ga z njim večkrat zabodel v prsni koš. Zatem je pobegnil, vendar so ga že kmalu po dejanju prijeli novomeški policisti; našli so ga v kavarni na Glavnem trgu in ga skupaj s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča.
KRADEL V REVOZU?
NOVO MESTO- 37-letni Novo-meščan Milan G. je utemeljeno osumljen, da je 10. novembra v novomeškem Revozu zmaknil avtomobilski baterijo in tako podjetje oškodoval za 15 tisočakov. Čaka pot k sodnikom.
ga
• Če srečaš novinarja, ga oklofutaj. Če ti ne veš, on že ve, zakaj. (Pen)
Po vsem tem je jasno, da ni šlo za akcijo posameznika, pač pa očitno dobro organizirane mreže, v kateri je 27-letni Zoran Šalič le dokaj nepomemben člen. Možakar je krškim preiskovalcem priznal le, daje orožje tihotapil proti plačilu, za to opravilo daje že prejel 1.500 nemških mark, enako vsoto pa naj bi
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	V sožitju z običaji so tudi ravnanja dolenjskih tolovajev. Na dan sv. Mariina je z dvorišča v Bušinji vasi izginila raca, ki jo je lastnik Janez S. ocenil na poldrugi tisočak.
•	Noči in dnevi so vse hladnejši. V noči na 14. november je tako iz hodnika stanovanjskega bloka v Črnomlju izginil štedilnik na trda goriva. Jože K bo na kurjavi zanesljivo prihranil kak tolar.
•	Franc C. iz Češče vasi je bil še do minule sobote ponosen gospodar štirinajstih kokoši in dveh petelinov. Danes je kokošnjak prazen, pernata jata je preko noči izginila neznano kam. Na Martinovo nedeljo je bil nekdo, ki mu ni bilo treba šteti zaužitih slastnih bedres.
•	O NK Studio D ne gre le sloves enega najboljših slovenskih nogometnih klubov, pač pa očitno tudi sloves enega naibogatejših. Našel se je, ki je hotel to preveriti na lastne oči. V noči na minulo nedeljo je vlomil v prostore stavbe v Portovaldu in si pisarno NK Studio D temeljito ogledal. Odšel je z dolgim nosom in praznih žepov, praznina v mukoma razbiti klubski priročni blagajni je nepridiprava tako raztogotila. da se je na parkirišču znesel nad za nič krivim kolesarskim kombijem Renault Traf-fic in na njem razbil steklo. Zadoščenje pa tako!
dobil še ob predaji pošiljke naročniku. Kriminaliste seveda najbolj muči identiteta slednjega. Zaenkrat je dokaj zanesljivo moč trditi le to, da končna postaja orožja bržkone ni bila Slovenija, pač pa obstaja sum, daje bilo namenjeno v Italijo. Še to je moč dodati, da orožje prihaja z južnih bojišč, Balkan postaja torej za trgovce z orožjem pravi raj, mnogim je prekupčevanje in tihotapljenje tega tudi edin in ne ravno skromen zaslužek.
Martinovo odkritje obreških mejnih policistov je doslej največje v zadnjih mesecih, podobno orožarno jim je uspelo najti le še lani, sicer pa so najdbe posameznih kosov orožja na slovensko-hrvaški meji že kar vsakdanji piojav. Kaj bi šele bilo, ako bi si na južni meji privoščili režim, kot ga hočejo nekateri: brez kontrol, preverjanj in celo policistov?!
B. B.
hrvaške policije. Predenje Desnica pripeljal do avta, sta iz vozila stopila hrvaška policista, ga ustavila in od njega zahtevala dokumente. Metliški komandir jima jih ni hotel izročiti, pač ju je opozoril, da sta na slovenskem ozemlju, kjer nimata nikakršnih pooblastil in pravice legitimirati mimoidoče. Ker pa sta bila hrvaška policista vztrajna, se jima je Desnica vendarle predstavil kot policist. Hrvata sta se zatem opravičila za postopek, povedala tudi, da se zavedata kršitve predpisov in zagotovila, da bosta o postopku obvestila svoje nadrejene. Ali sta to tudi storila, ni znano, ne glede na to pa so slovenski policisti o incidentu obvestili republiško zunanje ministrstvo.
Tovornjak zapeljal čez motorista
Hudim poškodbam je Drago Murn iz Podturna takoj podlegel
VELIKI RIGELJ — V četrtek, 12. novembra, okoli 13.25 je prišlo med asfaltiranjem lokalne ceste pred naseljem Veliki Rigelj do hude nezgode, kije terjala življenje 31-letnega Draga Murna iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah.
Omenjenega dne so delavci novomeškega Cestnega podjetja asfaltirali lokalno cesto, po kateri je okoli 13.25 peljal tovornjak, za krmilom katerega je sedel 41-letni Jože Novak z Vrha pri Hinjah. Novakovo vozilo je vleklo drug tovornjak, ki je bil pokvarjen in na katerem je bil naložen asfalt. Ko je tako pripeljal v levi in nepregledni ovinek, se je nasproti s preveliko hitrostjo na kolesu z motorjem pripeljal Drago Murn. Zapeljal je s ceste na asfaltno muldo, po kateri gaje pričelo zanašati, naposled pa je padel pod zadnje kolo tovornjaka, ki gaje prevozilo. Murn je dobil tako hude poškodbe, da jim je na kraju nezgode piodlegel. Ob tem velja zapisati, da na cesti, ki so jo asfaltirali, ni bila postavljena nikakršna prometna signalizacija.
Z NOŽEM GA JE ZABODEL
STRANSKA VAS - 10. novembra okoli 19.30 je prišlo v Stranski vasi do prepira in kasneje še do pretepa med Romi, ki se je končal z okrvavljenim nožem. Slednjega je med prepirom iz žepa potegnil 29-letni Srečko H. iz Stranske vasi in zabodel v predel leve ključne kosti 40-lctnega Marka H. iz Novega mesta. Ranjenemu so dali pomoč v novomeški bolnišnici, Srečka pa čaka sodniški postopek z bržkone ne srečnim zaključkom.
ZGOREL JE KOZOLEC
BREZOVICA - 11. novembra popoldne jc prišlo v Brezovici pri Mirni do požara na kozolcu, last Antona H. Ogenj jc zanetila otroška igra z vžigalicami, požar pa jc uničil ostrešje kozolca, z njim pa tudi več sena. Škode je za okroglih pol milijona tolarjev.
NENADEJAN MEJNI PLEN — Vse to je bilo zloženo v skrivališču pod zadnjimi sedeži osemnajstice zagrebške registracije, ki so jo minulo sredo ob 5.40 pregledali policisti na mejnem prehodu Obrežje. Po nepotrjenih vesteh naj bi bilo orožje preko Slovenije namenjeno t> Italijo.
NEPREVIDNO ZAPELJAL NA PREDNOSTNO CESTO - 12. novembra ob 10.15 se je 32-letni Anton Ruperčič iz Dolenjega Maharovca peljal z osebnim avtomobilom jugom po lokalni cesti med Belo Cerkvijo in Novim mestom. Pot ga je vodila do križišča s prednostno cesto, kjer pa sc Ruperčič ni prepričal, če lahko na glavno cesto zapelje varno. To je storil v trenutku, ko jc po njej iz novomeške smeri pripeljal kombi, za
katerega volanom je sedel 36-letni Ivan Simon iz Trnja pri Brežicah. Oba voznika sta sicer zavirala, vseeno pa je prišlo do močnega poka. V nezgodi sta se poškodovali Ruperčičevi sopotnici, 58-letna Anica Ruperčič in 24-letna Brigita Ruperčič, obe iz Dolenjega Maharovca. Prva je bila hudo, druga pa laže ranjena, obe pa so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škode na zviti pločevini jc bilo za 350.000 tolarjev.
nogomet
I.	DRŽAVNA LIGA, 15. KOLO: STEKLAR—STUDIO D 1:2 (0:1) Strelca: Prelogar v 22. in Juršič v 71. minuti.
STUDIO D: Mohor 8, Kobe 7, Kramar 6, Kosič 7, Prelogar 8, Milanovič 8, Mesojedec 6, Oblak 7, Juršič 7, Oblak 7, Bracovič 5 (Prezelj 6). LESTVICA: 1. SCT OLimpija 22, 2. Ljubljana 21,3. Mura 20,4. Maribor Branik 20,5. Studio D 20,6. Kompas Holidays 17,7. Rudar (V) 17,8. Živila Naklo 17 itd.
V	predzadnjem kolu igrajo: Studio D—Mura, Maribor Branik—Ljubljana, SCT OLimpija—Steklar, Potrošnik—Rudar (V), Publikum—Živila Naklo, Kompas Holidays—Železničar itd.
II.	LIGA, 13. KOLO: AVTOBUM— NAPREDEK 3:1 (3:0)
Strelci: Vujičič v 1., Komočar v 42. in Muhvič v 44. minuti.
AVTOBUM: Magič, Rautar, Buzuk, Smajič (Majerle), Stdfanovič, Muhvič, Murn, Vujičič, Struna, Merdano-vič (Jolič), Komočar.
LESTVICA: 1. Ona Rudar 21,2. Jelen Triglav 21, 3. Istragas Jadran 20, 4. Primorje 20, 5. Avtobum 17, 6. Domžale 14 itd.
V	naslednjem kolu igrajo Kočevci v gosteh z Jelenom Triglavom.
10, Mihelič 4, F. Lesar 1, Fajdiga, J u-rič 2, Gelze.
ANDOR JADRAN—ITALCO DOBOVA 28:20(14:6)
ITALCO: Polovič, Kovač 1, Voglar
2,	Avsec 3, Starc, I. Deržič 3, Glaser 7, Kranjc 2, Pavkovič 1, Kopinč, Žibert 1, Kuhar.
LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 12... 9. KVM Ribnica 5,12. Italco Dobova
1.
V	naslednjem kolu igrajo: KVM Ribnica—Gorenje Velenje, Italco Dobova—Omnikom Rudar itd.
I. LIGA, ženske, bela skupina, 7. KOLO: NOVO MESTO—OPREMA 25:23(11:12)
NOVO MESTO: Novak, Popadič 1, Zupan, Knafeljc, Hvala 5, Derčar 8, Veselič 4, Bračič 2, Turk 1, Tomas 2, Pate 2, Dermaž.
OPREMA: Jesenko, M. Dragičevič
3,	Lindič, Guštin 2, Vuk 5, L. Dragičevič, Klančar, Bejtovič 3, Kersnič 1, Vinčič 9, Jovičič.
LESTVICA: 1. Oprema 10, 2. Burja 9,3. Žalec 8,4. Novo mesto 6,5. Branik 5, 6. Izola 4.
V	naslednjem kolu igrajo: Oprema Kočevje—Izola, Žalec—Novo mesto, Branik—Burja.
SRL, moški, vzhodna skupina, 6. KOLO: KRŠKO VELIKA NEDE-'UA 18:17(10:8)
LESTVICA: 1. Krško 10, 2. Velika Nedelja, Zaščita Zagorje in Krog po 8 itd.
odbojka
košarka
POKAL CEV, moški, I. KOLO, povratna tekma: PIONIR—BA YER WUPPERTAL 0:3 (-11, -11, -12) Pionir: Brulec, Umaut, Dolyja, Kali-berda. Mestnik, Smrke, Travižan, Go-leš, Babnik, Gotenc, Černač.
I. LIGA, moški, 5. KOLO: KAMNIK—PIONIR 3:0(14,3, 14) LESTVICA: 1. Salonit 10,2. Kamnik
10,	3. Pionir 8, 4. Olimpija 6 itd.
V	naslednjem kolu igrajo: Salonit— Kamnik (včeraj), Pionir—Fužinar itd.
I.	LIGA, ženske, 5. KOLO: LIK TILIA—BRANIK ROGOZA 3:1 (2, -5, 4, 11)
LIK TILIA: Klun, Turk, Vidmar, Kotnik, Briški, Hočevar, Drobnič, Akrap.
LESTVICA: 1. Cimos 10,2. Krim 8... 6. Lik Tilia 4 itd.
V	naslednjem kolu igrajo Kočevke v Kopru s Cimosom.
11.	LIGA, moški, 7. KOLO: TOPOLŠICA—PIONIR II 3:0 (13,3,8) LESTVICA: 1. Ljutomer 12, 2. Topolšica 10... 10. Pionir II 4 itd.
V	naslednjem kolu igra Pionir doma z Mežico.
II.	LIGA, ženske, 7. KOLO: PIONIR—MEŽICA 3:0 (5,9,9) LESTVICA: 1. Mislinja Steli 14, 2. Pionir 12, 3. Prevalje 10 itd. Pioniijevke igrajo v 8. kolu v gosteh s Triglavom.
III.	LIGA, moški, zahod, 7. KOLO:
PRVAČINA—MOKRONOG 3:0 (10, 8, 9)
LESTVICA: 1. Pan Kovinar 14... 8. Mokronog 4 itd.
Mokronožani igrajo v 8. kolu s Plamenom.
III. LIGA, ženske, zahod, 7. KOLO: LIK Tilia II prosta LESTVICA: 1. Plamen 10... 8. LIK Tilia II 0.
V	naslednjem kolu igrajo Kočevke v gosteh s Šenčurjem.
rokomet
1.	LIGA, moški, 6. KOLO: PRE-SAD—KVM RIBNICA 25:20 (12:7) KVM RIBNICA: Sinanovič, Deržek
2,	Kahriman 1, Ilc 1, Tanko, P. Lesar
I.	SKL, rdeča skupina, 13. KOLO: PODBOČJE—SMELT OLIMPIJA ml. 89:72(51:37)
PODBOČJE: Hočevar 2, Lučev 9, Popovič 28, Krajcar 22, Leskovar 10, Bordelius 6, Krivokapič 3, Jurečič 6, Krošelj 3.
LESTVICA: 1. Maricom Miklavž (tekma manj) 24, 2. Satex Maribor 22... 7. Podbočje 15,9. Smelt Olimpija ml. 15.
V naslednjem kolu 25. novembra igrajo Podbočjani v Mariboru s Satexom.
II.	SKL, moški, zahod, 8. KOLO: ALPKOMERC TOLMIN—ŽADOM ČRNOMELJ 69:59 (32:33) DIDAKTA RADOVLJICA—SNEŽNIK KOČEVSKA REKA 91:84 (50:44)
LESTVICA: 1. Litija in Kraški zidar po 15... 5. Snežnik 12, 9. Žadom 10. II. SKL, ženske, 7. KOLO: NOVO MESTO—SEŽANA 54:59 (32:20) Novo mesto: Krpan 3, Zupančič 10, D. Verstovšek 6, Zupančič 13, Ča-vlovič 3, Seničar 7, J. Verstovšek 12.
namimi tenis
I. LIGA, moški, 5. KOLO: NOVO-TEHNA—MELAMIN 6:1 Horvat—Lesar 2:0, Vertuš—Murn 1:2, Hribar—Špelič 2:0, Horvat, Hribar—Murn,Lesar 2:0, Horvat—Murn 2:0, Hribar—Lesar 2:0.
LESTVICA: 1. Kovina (tekma manj) 8... 5. Novotehna 4, 6. Ilirija 4, 7. Merkur 2, 8. Melamin 0. n. LIGA, moški, 5. KOLO: VESNA— KRŠKO 5:2, JESENICE—KRŠKO 3:4.
LESTVICA: 1. Petovia 14... 6. NE Krško 8 itd.
streljanje
SLOVENSKA LIGA, jug, II. KOLO: FRANC MRAK—ISKRA SEMIČ 1317:1343. SOP LESKOVEC—J. KOVAČIČ 1267:1256 LESTVICA: Iskra, 20. oktober in Kranj po 6 točk, Franc Mrak, Bukovec, Šonja Vesel in SOP Leskovec po 4 itd.
Beli derbi Novomeščankam
Rokometašice Novega mesta potrdile dobro formo in ugnale ekipo kočevske Opreme — V moški ligi brez presenečenj
Največ zanimanja dolenjskih ljubiteljev rokometa je ta vikend veljalo prvoligaškemu derbiju bele skupine med ekipama kočevske Opreme in Novega mesta.
vomeščanke so z nekaj zadnjimi dobrimi igrami najavile, da so sposobne presetiti favorizirane gostje, besedo so na igrišču tudi držale.
POKAL NZS: STUDIO D - KOPER
LJUBLJANA - Prejšnji teden je bil v Ljubljani opravljen žreb osmine finala nogometnega pokalnega tekmovanja. Čeprav je bilo sprva dogovorjeno, da se bodo srečanja odigrala spomladi, je bilo zavoljo natrpanega umika odločeno, da bodo te tekme na sporedu 5. ali 6. decembra letos. Nasprotnik Novomeščanov za uvrstitev med najboljših osem ekip bo enajsterica Kopra, ki jo dolenjski ljubitelji nogometa že poznajo, v tretjem prvenstvenem kolu so Koprčani iz Portovalda srečno odnesli točko. Gugolj in njegova četa, ki so v šestnajstini tekmovanja pred dnevi v gosteh odpravili Izolo, obljubljajo, da tokrat ne bo tako.
V Portovaldu bo tekma jeseni
Nedeljska zmaga nad Muro bi Novomeščane popeljala na najmanj tretje mesto — Dragocena zmaga v Rogaški Slatini — Avtobum vse bližje vrhu_
Ne le da so nogometaši Studia D z zmago v nedeljskem 15. prvoligaškem kolu v Rogaški Slatini izpolnili tiha pričakovanja, pač pa so se s tema točkama vmešali v boj za sam vrh. Bržkone je jesenski naslov oddan SCT Olimpiji, zato pa se Novomeščanom nasmiha celo drugo ali tretje mesto po koncu jesenskih ligaških obračunov. Tako imenitnega dosežka verjetno niso pričakovali niti največji optimisti, še zlasti, ker se kvaliteta slovenskega nogometa vse bolj vzpenja, klubov z ambicijami biti pri vrhu pa je tudi vse več.
leč največ. Za konec še zanimivost, ki je hkrati najboljše opozorilo novomeškim žogobrcarjem: ni je letos prvoligaške ekipe, ki bi po zmagi v gosteh poln izkupiček iztržila še v naslednjem kolu na domačem
sila slast zmage. Pravo vrednost bodo morali Kočevci pokazati v nedeljo, ko odhajajo na najtežje jesensko gostovanje v Kranj k ekipi Jelena Triglava.
Sobotno in nedeljsko prvoligaško kolo je postreglo z nekaj presenečenji, ki so Novomeščanom šla na roko. To velja zlasti za nenadejan poraz Mure doma proti zadnjeuvrščenemu Potrošniku, kar je dokaz več, da v lokalnih derbijih ni vnaprej določenih zmagovalcev, Koper je v Ljubljani odščipnil točko istoimeni enajsterici, s polovičnim izkupičkom pa sta se morali zadovoljiti tudi ekipi Maribora Branika na Kodeljevem in SCT Olimpije v Maribora. Gneča na vrhu je tako pred zadnjima koloma velika, v boju za naslov je ostalo pet moštev, med prvouvrščeno Olimpijo in Novomeščani na petem mestu sta le dve točki razlike. Po nedelji bržkone ne bo več tako, kar štiri prvouvrščene ekipe se bodo pomerile med seboj: v Maribora bosta igrala Branik in Ljubljana, v Novem mestu pa Studio D in Mura. Napovedi so sila nehvaležne, toda ne oziraje se na razplet tekme v Mariboru, bi zmaga Novomeščanov nad Muro radijce popeljala na najmanj tretje mesto. Zato je razumljiva vročica, ki vlada v dolenjski metropoli pred nedeljskim obračunom s Sobočani. Trener Gugolj je previden, napoveduje postavo in taktiko podobno tisti, s katero je SCT Olimpiji prizadejal prvi prvenstveni poraz. Za ekipo Studia D je to zagotovo najpomembnejša tekma jeseni, hkrati pa najlepša priložnost, da na igrišču in z uvrstitvijo odgovorijo tistim nogometnim »strokovnjakom«, ki so v zanje novomeškem podeželskem klubu videli kandidata za izpad iz lige. Upati je, da bodo imeli Novomeščani v nedeljo izdatno podporo s tribun, zmaga nad Muro bi namreč najbolje zaokrožila imenitno jesensko serijo, v kateri ekipa že enajst kol ne pozna poraza, v osmih kolih, kolikor jih vodi trener Nedeljko Gugolj, pa je zbrala kar 13 točk. Hkrati pa bila seveda dodatna spodbuda pred zadnjim jesenskim gsotovanjem v Velenju.
Da smo dobro napovedali razplet tekme v Rogaški Slatini, so potrdila nedeljska dogajanja na igrišču. S taktično in preudarno igro so radijci nadigrali gostitelje, a so že v prvem delu zamudili vsaj še dva imenitni priložnosti, da napolnijo mrežo Steklaija. Obramba je tako v nadaljevanju prevzela nase levji del bremena in obdržala tradicijo, da Novomeščani na nobeni tekmi letos še niso prejeli več kot en zadetek. Koliko velja novomeška zmaga nad Steklarjem v Rogaški Slatini, pove podatek, daje bil to steklaijem prvi poraz na domačem igrišču, gostitelji pa so hkrati športno priznali, da je Studio D od vseh ekip, ki so letos igrale pri njih, pokazal da-
igrišču. Bo Studio D v nedeljo to prekinil?
Za Kočevce vse bolj razveseljiv pa postaja pogled na drugoligaško lestvico. Ekipa Avtobuma se je z novo zmago — tokratna žrtev je bila Dravinja — dokončno vključila v boj za vrh, Oria Rudar, Jelen Triglav, Istragas Jadran in Primorje so tako dobili novega tekmeca za vstop v prvoligaško druščino, kamor vodita le dve mesti. Četrto zaporedno zmago so si avto-bumovci zagotovili že v prvem polčasu, resnici na ljubo pa velja zapisati še, da je Napredek ekipa, kije doslej le enkrat oku-
SE BODO TUDI V NEDELJO TRESLE MREŽE? — V nedeljo čaka novomeške nogometaše najpomembnejša jesenska tekma: v Portovald prihaja ranjena ekipa Mure, kijoje v minulem kolu presenetila zadnjeuvrščena vrsta Potrošnika. Bo kateri od Prelogarjevih strelov znova končal v mreži nasprotnika, kolje bilo na tekmi proti Živilom Naklu z bele točke (na posnetku) ali nemara v nedeljo, ko so njegov zadetek proglasili za najlepšega v tem kolu? (Foto: B. B.)
Izpadli brez dobljenega niza
Tudi v povratnem srečanju Nemci boljši od Novomeščanov — Nenadejan poraz s Kamnikom — Le trenutna slabost? — Druga zmaga LIK Tilie_
Res katastrofalna je bera odbojkarjev novomeškega Pionirja v minulem tednu. Zavoljo igranja povratne tekme I. kola pokala evropske odbojkarske zveze so prvenstveno srečanje 5. kola I. državne lige odigrali že v sredo v Kamniku. Malo jih je bilo, ki bi si upali staviti na uspeh Kamničanov, a se je zgodilo prav to.
Ne le da so pioniijevci zabeležili prvi prvenstveni poraz, pač pa bolj kot to skrbi dejstvo, da niso osvojili niti enega samega niza. Igrali so daleč pod svojimi zmožnostmi, poročila iz Kamnika pa so govorila o tekmi, polni preobratov. Ilustracija temu je prvi niz, ko so gostitelji vodili že s 5:0, a sojih Novomeščani ujeli in vodili s 7:5 in 12:11, pa vendarle set na razliko izgubili. Tudi v tretjem so bili pionirjevci na pragu zmage, vodili so s 13:10, toda na koncu ostali praznih rok. Odločila je večja srčnost in borbenost kamniške vrste. Pričakovati je bilo, da se bodo Novomeščani skušali za ta spodrsljaj odkupiti v soboto v povratni tekmi I. kola evropke odbojkarske zveze proti Bayeiju iz Wuppertala
NOVOMEŠKI ŠAHISTI ŠESTI
KRANJ - Te dni se je končalo prvenstvo v zahodni skupini prve slovenske šahovske lige. Zmagovalec je postala kranjska ekipa T. Zupan, ki je zbrala 13 točk, sledijo pa: Zusterna 12, Jesenice 10, Iskra 5, Nova Gorica 5, Novo mesto 5, Teol Kodeljevo 4,
Višnja Gora 2.
Končno pravo lice Podbočja
V 13. kolu rdeče skupine I. SKL druga zmaga
Po pričakovanjih so košarkarji Podbočja v minulem trinajstem kolu rdeče skupine I. slovenske lige popravili točkovni izkupiček, na domačem parketu so namreč ugnali mladince Smelta Olimpije. Podbočjani so po daljšem času znova pokazali igro, s kakšno so se prebili med slovenske prvoligaše: borbeno, agresivno in učinkovito. Ni jih zmotilo niti to, da se je tekma začela z dveurno zamudo, saj je Ljubljančan Tušek med ogrevanjem razbil tablo s košem, že v prvih minutah so si priigrali dovolj veliko prednost za mirno nadaljevanje. Domači trenerje tokrat dal priložnost vsem igralcem, to pa je tudi razlog, da seje razlika 26 točk, kakršna je bila v 12. minuti drugega polčasa, do konca zmanjšala na 17 košev. Naslednje kolo bodo rdeči prvoligaši odigrali šele v sredo, 25. novembra.
Med drugoligaškimi izidi omenimo v moški konkurenci poraza dolenjskih ekip. V derbiju kola je kočevski Snežnik tesno klonil proti radovljiški Didakti, pa tudi igralci tolminškega Alpkomerca so šele v drugem delu tekme strli odpor borbenih Črnomaljcev. V ženski ligi seje končal prvi del prvenstva. Novomeščanke z bero ne morejo biti najbolj zadovoljne, pristale so na šestem mestu, največ po zaslugi porazov v že dobljenih tekmah, kot na primer minuli vikend, ko so po prvem polčasu proti Sežančankam vodile že z 32:20, a na koncu ostale praznih rok. Brez dvoma dobra šola pred nadaljevanjem, kajti prav nič še ni izgubljenega, v play off namreč vodijo prva štiri mesta, eno od njih pa je za Novomeščanke vsekakor še dosegljivo.
pred domačimi gledalci. Žal je bil to račun brez krčmarja. Prezgodaj je verjetno govoriti, da v novomeškem taboru karkoli škriplje, navsezadnje je Bayer nasprotnik, v čigar vrstah igrajo reprezentanti DLR Koreje, Poljske in Kanade. Gostje so zasluženo zmagali s 3:0, čeprav so gostitelji v prvem nizu vodili že z 10:5, v drugem z 9:8, v tretjem pa celo s 6:0 in 12:9. Preslaba je bila tokrat njihova igra ob mreži, slabo so igrali tudi v polju. Tako tudi s častnim slovesom od evropskih tekmovanj ni bilo nič. Vse moči je potrebno sedaj usmeriti na domače prvenstvo. Poraz s Kamnikom nikakor ni tragičen, seveda le, če je šlo zgolj za trenutno slabost novomeške vrste, ki je nedvomno sposobna doseči visoko zastavljene letošnje cilje. Za povmi-
PET KOŠARKARSKIH ZMAG
NOVO MESTO - Mladi novomeški košarkarji so minuli teden v ligaških tekmovanjih zabeležili kar pet zmag. Mladinci so doma ugnali ljubljanski Slovan s 96:70, kadeti so bili dvakrat boljši od Medvod, doma s 118:54 in v gosteh vs 86:37, ugnali pa so tudi Odejo iz, Škofja Loke s 96:77, medtem ko so pionirji premagali Idrijčane s 44:41.
KAHNA IN DIRNBEK NA SVETOVNI POKAL
BREŽICE - V brežiškem karate klubu, katerega glavni pokrovitelj je Radio Posavje, so se zelo razveselili nedeljskega uspeha svojih dveh tekmovalcev na državnem prvenstvu v borbah in v katah za kadete v Idriji. Kristjan Kajtna je v borbah v srednji kategoriji osvojil srebrno medaljo, njegov klubski kolega Peter Dirnbck pa v borbah v polsrednji kategoriji bronasto medaljo in poleg nje še srebrno medaljo v katah. Z medaljama sta sedemnajstletna karateista potrdila svojo uvrstitev v ekipo za nastop na svetovnem pokalu karateistov, ki bo v začetku decembra na Madžarskem. Z borbami na tem svetovnem pokalu se bosta prvič pomerila v mednarodni konkurenci.
tev samozaupanja je sobotni nasprotnik Novomeščanov, ravenski Fužinar, kar pravšnja ekipa.
Svojo drugo prvoligaško prvenstveno zmago so v soboto dosegla dekleta LIK Tilie, njihov nasprotnik je bila vrsta Branika Rogoza, ki se Kočevkam ni mogla dostojno upirati. Kvalitetno precej slabši vrsti pa je vendarle uspelo iztržiti vsaj niz, in to celo prvega na letošnjem prvenstvu, kar dovolj nazorno ilustrira igro Kočevk. Bržkone bo treba za skok k vrhu lestvice, kamor naj bi kočevske odbojkarice sodile, odpraviti še veliko napak in pomanjkljivosti. Vse bolje pa v drugoligaški druščini pod taktirko Bojana Verniga igrajo Pionirjeva dekleta. Z vsega enim porazom so tesno za petami vodilni Mislinji, ne skrivajo pa želja, da letos vstopijo celo v prvoligaško druščino.
Vučkovič imenitno pričel sezono sguasha
Velik uspeh novomeške-ga zastopstva v Mengšu
NOVO MESTO — Sezona squasha se je te dni tudi uradno pričela. Pred kratkim ustanovljena državna squash zveza je že postala članice slovenske Športne zveze, sprejeli pa sojo tudi v evropsko federacijo, kar daje tekmovanjem v tem športu vsekakor večjo težo in veljavo. Tako je bil minulo nedeljo v Fit Top centru v Mengšu prvi letošnji turnir sezone 1992/93, na ka terem je nastopilo 58 igralcev in igralk, vsi skratka, ki v tem športu v Sloveniji nekaj pomenijo.
Novomeški klub, ki odslej nastopa pod pokroviteljstvom in z imenom Hrasta, je na uvodni tekmi zablestel. Vučkovič je zasedel imenitno tretje mesto, edini poraz mu je prizadejal kasnejši zmagovalec in državni prvak Janežič. Novomeški uspeh jez 10. mestom dopolnil S. Turk, I l.paje bil ta čas najboljši slovenski mladinec Gutman. V ženski konkurenci je Galičeva zasedla peto, Turnškova pa sedmo mesto. Dodajmo še, da se v soboto pričenja državna liga v squashu, novomeški Hrast bo ob 16. uri na Mestnih njivah igral proti ekipi Velenja.
Derbi v športni dvorani pod Marofom je navdušil kakih 200 gledalcev, ki so videli kvalitetno in za nameček še negotovo in razburljivo rokometno predstavo. Prvi polčas je pripadel Kočevkam, čeprav so gostiteljice povedle s 7:4, so gostje ta del odločile v svojo korist. Povsem drugače je bilo v nadaljevanju, nobena ekipa si ni priigrala kakšne večje prednosti, do prave drame pa je prišlo v zadnjih minutah pri izidu 22:22. Kar dvakrat so imele Kočevke priložnost napad zaključiti z zadetkom, a je Novakova v teh trenutkih imenitno branila in tako soigralkam odprla pot do zmage. Z dvema zaporednima zadetkoma so Novomeščanke seveda izkoristile priložnost in dokazale, da so se motiti tisti, ki sojih šteli med največje kandidate za izpad iz lige. Opremi v uteho ostaja spoznanje, da so še naprej na prvem mestu, če pa ga bodo hotele tudi obdržati, bo potrebno igrati veliko bolje in bolj borbeno.
V moški konkurenci je tokratno kolo minilo brez presenečenj. Pričakovanje bil tako poraz Ribničanov v Litiji kot Do-bovčanov v Hrpeljah. Le da imajo prvi na računu že pet točk, drugi pa vsega eno in je le malo veijetno, da se bodo rešili izpada iz lige. Upe v to bi jim nemara povrnila le bližnja zmaga, težko pa, da lahko nanjo računajo že to soboto, ko jim prihaja v goste ekipa Omnikoma Rudarja.
SEVNICANI NA PRAGU I. LIGE
SEVNICA - V nedeljo je bilo odigrano 3. kolo ekipnega državnega prvenstva v vzhodni skupini II. državne lige. Sevničani so doma ugnali Fužinarja s 4:2, medtem ko so Krčani zmagali v Trbovljah nad Rudarjem z enakim rezultatom. Po treh kolih je na vrstu ekipa Sevnice pred Krškim, Šentjurjem m Fužinar-jem, te ekipe pa imajo tudi največ možnosti, da v preostalih dveh kolih odločijo o skupnem zmagovalcu in novem članu I. lige. Najzanimivejše srečanje predzadnjega kola bo vsekakor v Krškem, kjer se bosta pomerili ekipi Krčanov in Scvničanov.
USPEŠEN RETLJEV NASTOP
LOGATEC - Mladi igralec novomeškega namiznoteniškega kluba Novoteh na Matjaž Retelj je minuli vikend nastopil v dresu državne kadetske reprezentance, ki se je v Logatcu pomerila z vrstniki iz Hrvaške. Slovenski kadeti so dvoboj prepričljivo dobili s 5:0, eno od zmag je nad Tošičcm prispeval tudi Retelj. Matjaž pa je bil najboljši tudi na turnirju posameznikov, kjer so hrvaški naraščajniki zmagali v štirih, slovenski pa v dveh kategorijah: kadetsko je dobil Retelj, pri kadetkah pa je slavila Dermastja.
Ne zveza, krivec je dvorana
Neutemeljeni očitki športni zvezi, da je odbojkarje prikrajšala za ure vadbe — Ena dvorana premalo za novomeške potrebe in apetite_
Jasno, da je potrebno za vsak slab rezultat ali spodrsljaj poiskali vzroke in krivce, kar pa nikakor ne pomeni breme krivde zvaliti na nedolžnega Kot so to z obtožbami na račun novomeške športne zveze, ki je upravljalec dvorane pod Marofom, storili odbojkarji Pionirja Po katastrofi v prvem kolu tekmovanja evropske odbojkarske zveze so plaz očitkov usuli na Športno z vezo, češ da jim je samo voljno vzela nekatere termine za vadbo in tako pripomogla k slabi rezultatski beri v zadnjih tednih.
Pri športni zvezi imajo dokaze, ki govorijo precej drugače. Nesporno je, da je športna dvorana pod Marofom dom nekaj tisoč novomeškim dijakom, tedensko je v njej kar 244 ur pouka športne vzgoje, kar pomeni, da hkrati v njej dela in telovadi 7 oddelkov ali 210(!) dijakov. K tej številki niso vštete interesne dejavnosti, ki v dvorani potekajo med 7. in 8. uro, kot tudi ne 19 ur pouka telesne vzgoje, ki ga imajo tu osnovnošolci Centra Takšne nemogoče razmere so nekatere profesorje športne vzgoje privedle
do tega, da so z otroki delali — nekateri pa to počenjajo celo še danes, sredi novembra — zunaj. Tih dogovor je bil, da lahko v takem primeru dvorano dopoldne zasedejo odbojkarji, s hladnimi dnevi, ko seje tudi pouk preselil v dvorano, pa je ta možnost odpadla Odbojkarji sedaj benlijo, krivdo za slabo formo valijo na pomanjkanje terminov v športni dvorani. Ob tempa Franc Zaman, sekreuzr športne zveze, in njegov sodelavec Rafko Križman pravita takole:
»Na ta problem smo odbojkarje opozarjali že a vgusla in jim svetovali, najsi za dopoldanske treninge najdejo kakšno telovadnico, zlasti v okoliških termina ne bi bilo težko najti Za nasvet se niso zmenili, sami vedo, zakaj. Ob lem se spomnimo tankega primera, ko so pioniijevci pred športno zvezo poslavljali podobne zahteve. Uredili in plačali smo jim vadbo na Bajnofu, šolski urnik se je prilagodil njihovim zahtevam, toda dopoldanske termine so izkoristili vsega dvakrat ali trikrat Po svoje razumljivo, kajti velika večina igralcev je po službah in si dopol-
danskih treningov ne more privoščiti Za konec pa še tole: od tedenskih štiridesetih ur popoldanske vadbe, kolikor jih je po razdelilniku na voljo klubom, odpade na novomeško odbojko kar 21. Več kol polovica torej za en šport, imamo pa še rokomet, košarko, namizni tenis. So očitki pionirjevcev torej upravičeni?« se sprašujeta Zaman in Križman.
Ob vsem lem pa bi veljalo zastaviti še kakšno vprašanje. Kaj je z gradnjo nove dvorane pri Centru srednjih šot? Že če bi v njej vadili le dijaki SŠTZU, bi se dopoldanska obremenitev dvorane pod Marofom zmanjšala za domala dve tretjini ali tedenskih 144 ur pouka športne vzgoje. In tudi: mar ne bi kazalo nekaterih šolskih telovadnic (Bršljin, Grm itd) z majhnimi vlaganji — najbolj sporna je praviloma razsvetljava — usposobiti za igranje ni-žjeligaških ali tekem v mladinskih kategorijah? Tako pa sedaj r dvorani pod Marofom potekajo razni ligaški obračuni domala nepretrgano od petka popoldne do nedelje zvečer.
B. BUDJA
DOLENJSKI UST
St 4? (2?57',:	„uivo,t(hVC

PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Sporočila, izjave
ZAJAMČENA PLAČA JE PRENIZKA
Predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je 11. 11.1992 na podlagi najnovejših podatkov Zavoda RS za statistiko ugotovilo, da se je rast življenjskih stroškov v zadnjih dveh mesecih povečala nad 5%. Zadnji znesek najnižjega zajamčenega osebnega dohodka je bil določen v višini 21.330 SIT z veljavnostjo od 1.9. 1992. Predsedstvo sveta ZSSS predlaga Vladi Republike Slovenije, da v skladu s 4. členom Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih (Uradni list RS št. 48/90) določi nov znesek najnižjega zajamčenega osebnega dohodka. Predsedstvo sveta ZSSS vladi hkrati predlaga, da sprejme tudi sklep o uskladitvi socialnovarstvenih pomoči in posebej denarnih nadomestil brezposelnih v skladu z 10. členom Zakona o proračunu Republike Slovenije (Uradni lit RS št. 14/91).
DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS
ZA MINISTRSTVO ZA DELO
Država bo morala v prihodnje z vzpodbujevalno davčno politiko in s kreditiranjem pospeševati ustanavljanje novih podjetij, subvencionirati nova delovna mesta, kjer je mogoče tudi povečati in prerazporediti fond delovnega časa, da bi do dela lahko prišlo več ljudi, usposabljati za podjetništvo itn. Poleg tega bo potrebno vzpostaviti učinkovito informacijsko-svetovalno mrežo, ki bo omogočala lažje iskanje dela, servirala nasvete in pomoč pri zaposlovanju, opravljala analize trga delovne sile in ponudbe del. Mnenja smo namreč, da ima Slovenija še neizkoriščene vire zaposlovanja, vendar je komunikacija med delodajalci in delojemalci prešibka. Vseh teh problemov ne moremo prepustiti prosti logiki trga, ampak mora država zagotoviti servis, ki bo sovpli-val na odnos med delom in kapitalom. Socialdemokrati smo mnenja, daje tak servis lahko le posebno ministrstvo za delo, kakršnega poznajo tudi druge evropske države. Zato zavračamo zamisli, da bi v prihodnji sestavi vlade to ministrstvo odpadlo.
JOŽE VENCELJ Socialdemokratska stranka Slovenije Trebnje
TAKEMU UKREPU NASPROTUJEMO
V zadnjem času je čedalje več ugotovitev, da vozniki uporabljajo neosvinčen bencin v vozilih z neustreznimi motorji Ijrez katalizatoijev. Privlačna je cena. Žal so posledice takšne uporabe za okolje pogubne. Pojavljajo se zahteve, naj bi ceno tega bencina izenačili z osvinčenim. Takemu ukrepu nasprotujemo in menimo, da bi bilo treba ceno še znižati, hkrati pa spodbuditi z olajšavami tudi hitrejšo nabavo ustreznih vozil. Predlagamo, da preprečite nedovoljeno rabo s podobnim ukrepom, kot je bil uspešno izpeljan pri neupravičeni porabi kurilnega olja v dizel motoijih. Seveda bi za krajše obdobje veljalo le opozaijanje. Prepričani smo, da je ukrep sprejemljiv, čeprav je morda na prvi pogled drastičen. Torej tistim, ki uporabljajo neosvinčen bencin v neprimernih vozilih, je mogoče vozilo v skrajnem primeru odvzeti.
MITJA ZUPAN Slovensko ekološko gibanje
»Novo poglavje strankine zgodovine«
Na kongresu MKD
Sobota, 14. novembra 1992, je bila no-vo poglavje v zgodovini mlade krščanske demokracije. V Celju je namreč potekal
H.	kongres Mladih krščanskih demokratov z naslovom Nova obzorja Slovenije. Kongres sta pozdravila predsednik SKD Lojze Peterle in predsedniški kandidat SKD Ivo Bizjak. Lojze Peterle je v nagovoru Mladim krščanskim demokratom čestital za uspehe v Sloveniji, kjer je stranka najmočnejša mlada stranka, saj ima že preko 4.000 članov. Posebej ga veselijo mednarodni uspehi mladih krščanskih demokratov, saj so le-ti z mnogimi vezmi in stiki v Evropi gotovo pripomogli k osamosvojitvi in priznanju države Slovenije. Ivo Bizjak je menil, da so mladi krščanski demokrati velika skrb za državo in ta jih ne sme postavljati na stranski tir. Uspešen kongres in predvsem uspeh na volitvah so nam zaželeli tudi drugi ugledni tuji in domači gostje, med drugimi predstavniki mladih konzervativcev iz Velike Britanije, predstavniki mladih krščanskih demokracij iz Španije, Katalonije in Madžarske, predstavniki avstrijske mlade ljudske stranke, naši zamejci iz Italije in Avstrije in predstavnik argentinskih Slovencev ter predstavnik DEMIC-a. Na kongresu smo za predsednika Mladih krščanskih demokratov izvolili Primoža Bulca in potrdili nov znak MKD.
TOMAŽ PETAN OO MKD Krško
Revščina ni zla usoda, ki bi ji ne mogli uteči
Recenzija zbornika Socialna država
SDP seje lotila za predvolilni čas in naše, resnemu razpravljanju o pravih problemih nenaklonjene razmere nenavadnega podjetja. Izdala je namreč zbornik o socialni državi, v katerem deset znanih avtorjev, politologov, sociologov, filozofov, socialnih medicincev, pravnikov in kineziologov, dokazuje, da je za kakršen koli nov razvojni korak Slovenije nujno potrebna tudi reformirana socialna država, ki bo vsem državljankam in državljanom pravno zajamčila osnovno socialno varnost, omogočila svobodo izbire in spodbujala razvoj civilnodruž-bene solidarnosti in samopomoči. Zbornik je izviren predvsem zaradi dobro utemeljenih odgovorov, zakaj se ekonomski razcvet Slovenije in globoka reforma socialne države mol seboj podpirata, ne pa izključujeta.
Povsem prepričljivo je v zborniku dokazano, zakaj so nesmiselni ideološki prepiri o vseodrešujočno-sti tega ali onega čistega modela socialne države, bodisi socialnodemokratske države blaginje, liberalno-rezidualnega, konservativno korpo-rativističnega ali realsocialističnega tipa. Praksa je namreč povsod po svetu v marsičem bistvenem ovrgla slehernega od njih. Zbornik zato utemeljeno opozarja, da je prišel čas velikega izziva, ko je treba na osnovi izkušenj z različnimi tipi socialnih držav in ob upoštevanju domačih razmer in dosežkov zgraditi postsocialistično socialno državo v družbi, ki brede v resno revščino. Zato si ne more privoščiti nobene od znanih potratnosti in neučinkovitosti kateregakoli od teh štirih modelov, pač pa potrebuje vse njihove inovacije in neizpodbitne rezultate.
Kvaliteta življenja, tako je mogoče razbrati iz tega zbornika, ni samo odsotnost revščine, brezposelnosti in bolezni, ampak je predvsem dejanska možnost živeti v ustvarjalnosti, solidarnosti in svobodi, ki omogoča izbiro. Knjiga v bistvu samozavestno govori o tem, da so tudi najtežji problemi rešljivi, če se jih lotimo z najsodobnejšim znanjem, poznavanjem domačih razmer in resnim upoštevanjem razvojne soodvisnosti dela in kapitala, tekmovalnosti in socialne varnosti, pravne države in samoiniciativnosti civilne družbe.
Revščina v Sloveniji — trdi ta zbornik — ni zla usoda, ki bi ji ne mogli uteči, ampak slaba strokovna in napačna politična izbira.
S. LOKAR
Spet: Zastava na Vrhu sv. Franje
Zadnji odgovor na »odprto pismo« Igorja Jugoviča (Dolenjski list 12. novembra)
Polemika z Igoijem Jugovičem je mučna in neproduktivna. Ko sem mu na njegove očitke odgovoril in svoje navedbe utemeljil z zgodovinskimi in drugimi dejstvi, gre mimo tega in naprej trmasto goni svojo. Jaz lahko pišem karkoli, zgodovina naj bo taka ali drugačna, on že ve, kaj je prav in kako je prav. Mene malodane proglaša za bedaka, ki ne vidi pedi pred svojim nosom (in si za podkrepitev te veleumne ugotovitve izmišlja celo nekakšne stare pregovore: »Najtežje je s svojimi očmi videti tisto, kar se pred njimi nahaja.«), on pa, očitno jasnoviden in jasnoveden, suvereno razsoja in te sodbe urbi et orbi razglaša. Kako tudi ne, saj je bilo njemu »vse jasno že prvi dan«. Z ljudmi, ki jim je vse jasno že prvi dan, ki o vsem vse vedo, ki razmetavajo z bistroumnimi dokazi iz očetove zapuščine v stilu »torej je sv. Gera starejša in trdnejša od Trdinovega vrha«, se jaz s svojim skromnim poznavanjem Gorjancev res ne morem enakovredno pogovarjati, kaj šele kosati. Tako ne bo nič »z novimi prispevki k najini polemiki«, ki dajih I. Jugovič z velikim zanimanjem pričakuje. Vsaj z moje strani teh »novih prispevkov« ne bo, četudi bodo z njegove prihajali »ugovori«, »nadaljevanje polemike« ali »odprto pismo«, kakor je zveneče naslovil svoj zadnji prispevek.
Zaradi bralcev, ne pa zato, ker bi užival v neplodnem poslu, da bi I. Jugoviču kaj dopovedal, še nekaj povzetkov, dejstev, podatkov in navedb. V zapisu »Zastava na Vrhu sv. Franje«, zaradi katerega seje začela tajugovičiada, sem zapisal, naj se o vojašnici na vrhu Gorjancev »dogovorijo slovenske in hrvaške oblasti, vendar mora meja teči samo natančno čez najvišjo vzpetino Gorjancev, ne pa, da bo obveljala sedanja ločnica med katastrskimi občinami, ki točko, ki označuje najvišji vrh Gorjancev, pušča na Hrvaškem«. Potem pa se Jugovič pametnjači in me s pomoto Atlasa Slovenije podučuje, kako je zarisana meja in mi opisuje njen potek. To pač vem bolje kot on in po tej ločnici in po obeh njenih straneh sem nič kolikokrat hodil. In prav zato, ker natančno vem, kje teče sedanja ločnica, sem se zavzel, naj, ko bodo določali mejo in jo označili v naravi, to začrtajo natančno čez najvišjo vzpetino, sicer bi Trdinov vrh v celoti stal (kakšnih 15 do 20 m od meje) na Hrvaškem. Na to, daje po katastrskih mejah najvišja točka Gotjan-cev na Hrvaškem, sem opozoril že pred vojno v Sloveniji in slovensko osamosvojitvijo. Prav tako je na to v našem časopisu opozoril slovenski rojak iz Argentine Anatol Fabiančič, katerega mati, Dora Staretova, je bila krstna botra pri slovesnosti ob poimenovanju najvišjega vrha Goijancev po Janezu Trdini. To očitno Jugoviča najbolj pekli, da bi bil Trdinov vrh skupen, še najbolje brez vsakega vojaštva in zastav. Sicer pa celo za gotjansko vodo ve, katera je »tuja«, samo ne vem, ali jo raz-
likuje glede na posest alt glede na nacionalnost.
V zadnjem »odprtem pismu« me blagohotno poduči, da »res nima smisla, da še naprej pišete zgodbe iz prejšnjih .oletij...«, ko ljudi očitno zanimajo druge stvari. (Tudi to ve, kaj ljudi zanima, in koliko: »pa še malo, kako je bilo včeraj«.) Če pa ga, trdobučnež nehvaležni!, ne bom poslušal, pa naj, ko bom že šestič pisal o preimenovanju Trdinovega vrha, povem še, »ali je takrat dekret podpisal sam kralj ali pa predsednik vlade in če so o tem kaj vprašali Zagreb ali samo Beograd?«. Najprej: jaz ne pišem o preimenovanju Trdinovega vrha. Nikjer namreč še nisem zasledil, da bi Trdinov vrh preimenovali in upam, da se najvišji vrh Gorjancev še zmeraj tudi uradno imenuje po piscu Bajk in povesti o Gotjancih. O imenu najvišjega vrha Goijancev pa tole: v uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 21. julija 1922 je na strani 511 pod Uredbami osrednje vlade objavljena »Naredba ministra za notranje posle o nazivu najvišjega vrha v Goijancih«, ki se dobesedno glasi: »Vsled prošnje krajanov se določa na podstavi izjav pokrajinskih uprav v Ljubljani in Zagrebu za najvišji, 1181 m visoki vrh v Goijancih (Uskoški gori) naziv Trdinov vrh’ namesto dosedanjih neenakih nazivov 'Gorjanec’ odnosno 'Vrh svete Jere’.«
J ugovič ne v Globusu ne v ST očitno ni prebral, kako slovenska uradna .politika podpira odcepitev zahodnega Zum-berka in njegovo pripojitev Sloveniji, za čemer seveda tiči slovensko-srbska zarota proti Hrvaški. Potem avtoiji napletajo, kako je bil (po Globusu) v Rada-tovičih celo uradni slovensko-srbski sestanek na to temo (odcepitev), po drugi verziji pa je bil tak sestanek kar v Metliki, kjer so slovenski predstavniki
Temno je, mar ne?
»podržali ideju o pripojenju (Žumber-ka) Sloveniji«. Ker Jugovič tako natančno in rad prebira ene in druge časopise, bi pač poročilo o sestanku v Metliki lahko našel v našem časopisu, za točnost podatkov in navedb pa odgovarjam jaz kot pisec. Očitno za Jugoviča tako »hrvaški novinaiji na svoj način branijo svojo mejo«. Jugovič v zadnjem odgovoru večkrat omenja in citira dr. Rupla. Pa poglejmo, kako je v eni zadnjih številk Globusa Tanja Torbarina pisala o našem zunanjem ministru. Rupel se je po njenem ob obisku hrvaškega predsednika v Sloveniji smel gibati v Tudmanovi bližini, vendar ga ni smel ugrizniti Kasneje so morali Rupla odvleči stran, ker bi se lahko spozabil v trenutku, ko sta delegaciji sklenili, da se meje ne bodo spreminjale. V jezi je Rupel odgriznil svojo kravato, pregriznil kabel Kučanovega mikrofona, nekemu gardistu z njegove uniforme pojedel vse zlate gumbe in mu potrgal svilene vrvice, ki se sicer uporabljajo za obrobe kavčev. In tako naprej v tem slogu. Jugovič pa prelistuje in še enkrat prebira hrvaške časopise in »nič takega ne najde v njih«. Okusi in merila so pač različni. Tudi zato je bolje, da ostaneva vsak na svojem bregu.
ANDREJ BARTEU Novo mesto
Iz kolpske doline
TURISTIČNE OZNAKE — Marjan Leš iz Gerovega izdeluje kozolčke in druge oznake za območje KS Kostel, kjer že stoji več njegovih podobnih označb, ki opozarjajo predvsem turiste in druge tujce na zanimivosti na tem območju. Zdaj izdeluje še oznake za naselje in grad (razvaline) Kostel, za Jesenov vrt in Drežnik (na Jesenovem vrtu je zasebno lovišče) in za Kobiljo jamo ob Kolpi. Med Grgljem in Bilpo pa bodo označili pravo mejo med KS Poljanska dolina in KS Kostel. Pri KS Kostel pravijo, da morajo Poljanci oznako svoje KS premestiti na svojo obalo potoka oz. jarka. Se pravi, da gre tudi tu za sporno mejo.
NOVI ŽUPNIK — Od ponedeljka ima cerkev v Osilnici novega župnika. Sedanji, Franc Mervarje odpotoval na novo službeno dolžnost v Vodice. Novi župnik, misijonar pater Franc Šetar, je prišel v Deželo Petra Klepca iz Dravelj v Ljubljani. Izhaja iz reda jezuitov, bil pa je tudi spovednik na Vilarjih.
DOGOVORI O KAJAKAŠKEM CENTRU — Kajakaški turistično-športno-rekeracijski center v Starih malnih pri Osilnici še ni dokončan. Zdaj v njem napeljujejo elektriko in vodovod. Dogovaijajo pa se tudi z nekaterimi firmami za dokončanje objekta in še za oddajo objekta v uporabo. Gre za gostinski objekt s prenočišči in prehrano, kije tik ob urejeni kajakaški stezi.
Z zakonom ni nihče zadovoljen
Mnogi pomisleki ob pravkar sprejetem lastninskem zakonu — Gre tudi za mora-lo, doslednost in poštenje, ki je v času boja za oblast zelo omajano
Prešernost, kolikor jo je bilo, je prejšnjo sredo veljala Martinu. Poslanci slovenskega parlamenta so se ta dan sicer oddahnili, ker so sprejeli lastninski zakon, z rešitvami pa niso bili pretirano zadovoljni. V opravičilo zakonu, ki bo temeljito spremenil odnose med Slovenci in družbenimi sloji v mladi državi, so politične stranke navedle nujnost preprečitve škode, ki že nastaja (op.: dolgo je bilo potrebno za to spoznanje). Najden je cilj, ki opravičuje sredstvo. To, da gre za sprejem zakona, ki v predvolilnem obdobju tudi nekaj obljublja, je zgolj naključje.
Po dveh letih razprav in prepirov bi vse Slovence težko zadovoljil kakršenkoli lastninski zakon. Družbena moč se bo s tem zakonom preselila od delavcev (v zadnjem času so bili ti le še formalni lastniki družbene lastnine) k novim lastnikom in državi. Delavci bodo s tem zakonom upravičeno najbolj nezadovoljni.
Zakaj?
1.	Bistveni amandmaji (možnost zagotovitve kontrolnega deleža) na predlog zakona niso bili upoštevani.
2.	Delavci, ki so s podjetjem gospodarili dobro, vlagali v podjetje in s tem povečevali njegovo vrednost, bodo sedaj kupovali dražje in imeli manjše možnosti priti do kontrolnega deleža.
3.	Uspešna podjetja bodo skladom, ki dobijo kupnino in na katere se prenese pomemben delež družbene lastnine, prispevala več kot podjetja, ki so pravočasno znižala svoje premoženje.
4.	Prav nič nenavadnega in nezakonitega ne bo kupovanje lastninskih deležev z odtečeno akumulacijo (doma je ostala izguba). V nekaterih podjetjih so že sedaj poslovodstva povedala, da so njihove poslovne zveze, ustvaijene z družbenim kapitalom, pomemben po-
goj za zagotovitev lastninskega deleža.
5.	Enako racionalno se že sedaj obnašajo tuji partnerji. Podjetja v mešani lastnini poslujejo brez ostanka, partneiji pa so kar zadovoljni.
6.	Če seje delavec odrekal cene dela po kolektivnih pogodbah (v pravni državi se o tem pravnem aktu ne dvomi), da seje podjetje sploh obdržalo, je sicer to hvalevredno, vendar ne najbolj razumno dejanje. Opravičilo, da ti lastninski deleži nimajo pokritja, je enako trhlo ali močno kot določena vrednost lastninskih certifikatov.
7.	Pritiski na zniževanje cene dela bodo poslej še večji. Najveijetneje bo prav v ceno dela vkalkuliran največji del prevzetih dolgov in obveznosti novih lastnikov podjetij. Tudi tuji partnerji bodo v državi, ki pobira na 1 tolar neto plače 2 in pol tolaija davkov in prispevkov manj popustljivi, kot bi si želeli.
8.	Certifikate dobi zastonj še enkrat toliko državljanov, kot jih je družbeno lastnino soustvaijalo. Graditev na principu rojstva zanemarja kriterije, zaradi katerih smo se lastninske reforme pravzaprav lotili — uspešnosti in učinkovitosti.
9.	Kupnina (beri: akumulacija) se odvaja državi, ki pa se tudi v primeru že podržavljenih podjetij vnaprej odreka aktivnega lastništva. Motivacija za delo bo še nekaj časa strah pred izgubo zaposlitve.
10.	V takšnih razmerah bo težko vzpostaviti toleranten odnos med socialnimi partnerji.
11.0	obliki lastninskega preoblikovanja bodo v že preoblikovanih družbenih podjetjih odločali 10 ali manj odstotni lastniki oz. delničarji ter upravni odbori in skupščine, v katerih ni predstavnikov družbenega kapitala.
12. Možnost uspešnih revizijskih postopkov že preoblikovanih podjetij sicer obstaja, vendar upoštevajoč izredno slabo normativno ureditev in načelo, po katerem je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, je verjetnost, da bo pravo dokazalo pravico, izredno majhna.
Izvajanje lastninskega zakona bo pokazalo upravičenost navedenih pomislekov. Ti pa ne zadevajo samo zakona, temveč posegajo tudi na področje morale, doslednosti in poštenja. Zaupanje v te norme je žal, še posebno ko gre za last in oblast, manjše, kot bi ga potrebovala učinkovita lastninska reforma.
IGOR VIZJAK, ZSSS
SPET KRITIKA POSLANCEV
ČRNOMELJ — Na skupni seji upravnih odborov Društev upokojencev iz Črnomlja in Semiča ter izvršilnega odbora območne demokratske stranke upokojencev 13. novembra je razprava pokazala, da je med upokojenci veliko zanimanja za novosti, a tudi nejasnosti. Vodstva upokojencev priporočajo, da vsi upokojenci pristopijo k prostovoljnemu zdravstvenemu zavarovanju, da se kolektivno zavarujejo za polno zdravstveno zavarovanje. Ko je tekla beseda o finančnem stanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bila izrečena ostra zahteva, naj vlada vrne upokojencem denar, ki si gaje izposodila. Nesprejemljivo je, da oblast širi pravice, a zanje ne zagotavlja denarja. Posebno kritiko je ponovno doživel zakon o upokojitvi poslancev in ostalih republiških funkcionaijev, ki ga je skupščina sprejela pred dobrim mesecem.
J.	DRAGOŠ
ŠE TRETJA MALA ELEKTRARNA — Na slovenskih pritokih Čabran-ke in Kolpe delujeta že dve mali hidroelektrarni (Belica, Črni Potok), zdaj pa je na pritoku Kolpe pri Mirtovičih v gradnji še tretja, ki bo predvidoma dokončana do spomladi. To bo zasebna elektrarna, investitorja pa sta oče in sin Emil in Stane Štimec.
REFERENDUM O LOKALNI SAMOUPRAVI — Krajani KS Osilnica so sklenili, naj svet KŠ razpiše referendum o bodoči lokalni samoupravi. Predloga sta bila dva. Po prvem naj bi območje KS Osilnica ostalo v sestavu sedanje občine Kočevje, po drugem pa se naj skupaj s kakšno drugo KS, na primer Kočevsko Reko, združilo v novo občino.
PUSTITE OTROKOM OTROŠTVO
Pretekli teden okoli 13. ure sta me pred pošto v Novem mestu ustavili prijazni osnovnošolki in me povprašali o letošnjih volitvah: če bom šel na volitve, katero stranko bom volil in kateremu predsedniškemu kandidatu bom dal svoj glas. Na prvo vprašanje sem jima kar takoj pritrdilno odgovoril, na drugi dve vprašanji pa sem si odgovora pridržal, čeprav že vem, za koga (ne) bom glasoval; saj vendar nisem dolžan dajati odgovora otrokom na cesti, ki »neuradno« sestavljajo kdove kakšno anketo za kdove čigavo javno mnenje. Malce me je presenetil tak način zbiranja (pred)-volilnih podatkov. Dvomim, da je šlo le za šolski novinarski krožek, bolj sem prepričan, da deklic na cesto ni poslala stroka, pač pa stranka. Le katera?! Otroci vendar niso volivci m jih ni treba mešati v volilni golaž. In šola naj ne bo strankarska, čeprav so njeni učitelji in ravnatelji ali pa minister strankarsko »organizirani«.
FRANCE KASTELIC
Izgubljena
dediščina
Kočevske
Organizator razstave prosi za sodelovanje
KOČEVJE — V začetku letošnjega leta je minilo 50 let, odkar so se izselili Kočevski Nemci, ki so stoletja živeli na približno 800 km2 površine. V spomin na zgodovino te nemške manjšine pripravlja Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana gradivo za razstavo »Izgubljena kulturna dediščina Kočevske«. Organizator razstave želi pridobiti čimveč gradiva, ki bi prikazalo zgodovino nemške manjšine, ki se je pričela priseljevati v te kraje v tridesetih letih 14. stoletja, večji val priseljevanja spada v čas od 1349. do 1363. leta.
Razstava naj bi prikazala stanje naselij, kulturnih ustanov, šol, cerkev in vse drugo, kar je povezano z življenjem teh pridnih prebivalcev, ki so se naselili v oddaljene kraje s kraškim in gozdnim svetom. Težko življenje in skopa zemlja nista dajala vedno dovolj dohodka prebivalcem, zato so se pričeli v večjem številu odseljevati. Precej se jih je izselilo v Združene države Amerike. Nekatere vasi so ostale prazne, vendar je bilo nekaj let pred drugo svetovno vojno nenaseljenih še nad 900 stanovanjskih hiš.
Organizator razstave načrtuje, da bo razstava v Cankaijevem domu v Ljubljani od srede februarja do srede marca 1993, in upa, da mu bodo posamezniki dostavili gradivo, ki ga še premorejo.
V. DRAGOŠ
UPOKOJENCEM NI VSEENO
ČRNOMELJ — Izvršilni odbor območne stranke upokojencev je 13. novembra ugotovil, da se strankarsko gibanje upokojencev v zadnjih dveh letih lepo razvija, sa je v stranko stopilo veliko upokojencev. V predvolilnem proglasu je zapisano, da nastopajo skupno z ostalimi tremi strankami: delavsko, socialno-demokratsko unijo in prenovitelji. Od svojih poslancev bodo zahtevali uresničevanje predvolilnega programa, v katerem so poudarki na doslednem uresničevanju demokratičnih odnosov, izboljšanju ekonomskega položaja ogroženih kategorij občanov, pravično socialno politiko, sprejem socialnega programa države Slovenije, zlasti pa zagotovitev polnega zavarovanja upokojencev. Kandidata Združene liste sta za državni zbor Marjan Hutar, višji komercialist iz Črnomlja, in Branko Matkovič, diplomirani pravnik iz Metlike. Za predsednika Republike pa podpirajo kandidaturo Milana Kučana.
Volilno geslo upokojencev je: Za boljše in pravičnejše življenje!
J. D.
Poziv g. Dvorniku
Zakaj ni zasedanja ob-činske skupščine?
Kot je splošno znano, določajo okvir dela vsake občinske skupščine: statut, poslovnik in na tej podlagi pripravljen letni program dela. Za novomeško občino velja, da prva dva dokumenta določata, da se seje občinske skupščine praviloma sklicujejo enkrat na mesec. Letni načrt dela skupščine za leto 1992 pa je natančno — po mesecih — določil skupščinski program. Poslanci opozicijskih strank (demokrati, socialisti, prenovitelji in zeleni) ugotavljamo, da je bilo doslej že dvakrat v tem sklicu (v nasprotju z zgoraj omenjenimi predpisi) skupščinsko delo paralizirano polne tri mesece v poletnem času (prvič od konca junija do sredine oktobra 1990 in letos prav tako). V letošnjem letu se »blokada« parlamenta, povezana z nesklicevanjem sej občinske skupščine, nadaljuje tudi v novembru. Ni nam znano, zakaj prihaja do neljubega kršenja skupščinskih pravil, še posebej, ker skupščina niti na oktobrskem zasedanju zaradi preobsežnega dnevnega reda tedaj ni obravnavala vseh točk dnevnega reda. Ker so poslovniške in programske določbe delovanja občinske skupščine nedvoumne, nam niso razumljivi motivi nesklicevanja sej zasedanj občinske skupščine. Zato javno pozivamo g. Dvornika, dajih pojasni. Prav tako želimo, da javno oznani datum prihodnjega zasedanja skupščine.
POSLANCI KOALICIJSKIH STRANK
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Iz vzgojnozdravstvene Evropa brez kajenja
NAČRTI
ŠENTLOVRENČANOV
_ ŠENTLOVRENC - Pokopališče v Šentlovrencu, kjer pokopavajo umrle iz treh krajevnih skupnosti: Velike Loke, Velikega Gabra in Šentlovrenca, je zadnja leta prepolno. Zato se v krajevni skupnosti Šentlovrenc zavedajo, da je razširitev pokopališča in izgradnja mrliške vežice nujna. Naročeno imajo že lokacijsko dokumentacijo, in ko bo dokončno izdelana, bodo poskušali zbrati še denar. Dovolj dela pa jih čaka tudi na področju cest. Cesta Martinja vas - Medvedjek je še vedno brez asfalta, čeprav je promet velik, po njej pa vozi tudi šolski avtobus. Najmanj 6 kilometrov cest pa bi morali ponovno preplastiti z asfaltom, da bi jih zavarovali pred nadalnjim uničevanjem.
V Velikem Gabru primanjkuje učiteljev
Le dva iz kraja
VELIKI GABER — V Velikem Gabru imajo kompletno osemletko, ki jo obiskuje 233 otrok, od njih tudi 27 iz krajev, ki sodijo h grosupeljski občini, vendar jim je šola v Velikem Gabru bližja. Število otrok se je v petnajstih letih res zmanjšalo za 100, vendar jih to ne skrbi, saj že nekaj let to število ne upada.
Večje probleme imajo z učitelji, ki jih na tej šoli primanjkuje. Zelo težko dobijo učitelja za glasbeno in likovno vzgojo pa tudi za fiziko in razredni pouk. Problem je tudi v tem, da sta od 14 prosvetnih delavcev na šoli le dva iz Velikega Gabra. «Da na našo šolo ne dobimo učiteljev, nista krivi le oddaljenost in majhnost kraja, ampak tudi sedanji odnos družbe do njih, ki od učiteljev veliko zahteva in pričakuje, po drugi strani pa jih pušča na cedilu,« razlaga ravnateljica šole Olga Rahne. Tudi na šoli opažajo, da je med osmošolci vse manj zanimanja za pedagoške poklice. V osnovni šoli v Velikem Gabru bi potrebovali dobro opremljeno knjižnico, saj njihovi učenci zaradi oddaljenosti ne morejo hoditi v splošno knjižnico v Trebnje. »Če učenci nimajo knjig, jih ne moremo navaditi, da bi delali z njihovo pomočjo.« razlaga ravnateljica Olga Rahne.
V šoli imajo tudi vrtec. Letos je v malo šolo vpisanih 43 otrok, vendar se še ni pričela, saj čakajo na reorganizacijo vrtca v občini.
J. D.
Bo Sava odnesla Šentjur na Polju?
Odgovor Dragarjevih na pojasnila odgovornega vodje projekta HE Vrhovo, inž. Janeza Nučiča, v 46. številki Dolenjskega lista (12. novembra)
Pošiljam vam odgovor na dopis, ki sem ga prejel 4.11.1992 glede stanja in sanacije levoobrežne zaščite, nizvodno od HE Vrhovo, pred in pod naseljem Šentjur na Polju, ki ste ga objavili v 46. številki DL. V vašem dopisu navajate, da so bile v času visokih vod redne kontrole. Presojate, da stanje ni kritično in da boste z izvajanjem levoobrežne zaščite, ki naj bi bilo prekinjeno zaradi visokih vod, nadaljevali. Po moji presoji pa še niste začeli z levoobrežno zaščito, vsaj pri vstopu Save po izlitju iz HE v staro strugo ne, pa tudi ne pred in pod vasjo Šentjur. Izvajalec je le začel podirati drevesa. Na vseh naštetih mestih je Sava že odnesla večji del sipine, odtrga-
la je okrog 200 m3 (po moji oceni za približno 50 tovornjakov) leve obale.
Po vaši presoji naj bi stanje ne bilo kritično, pri moji hiši pa je spodjedlo in odneslo brežino že do betonske škarpe. Ponovno poudarjam, da je moja hiša (gledano iz smeri HE Vrhovo) prva v vasi. Ali bo za vas kritično takrat, ko bo odplavilo mojo hišo in vso vas? Na vašo trditev, da smo bili pisno obveščeni o gradnji zavarovanja leve nabrežine z dopisom z dne 24. avgusta, vam sporočam, da tega dopisa nisem prejel, in kolikor mi je znano, ga niso niti drugi vaščani. Glede zavarovanja nabrežine nista niti upravljalec niti izvajalec navezala stikov z vaščani, vsaj z vsemi ne. Me-
Še brez ceste do Slovenije
Do Osilnice se pride še vedno samo preko Hrvaške
OSILNICA — O cestni povezavi Osilnice s Kočevjem in sploh z matično državo Slovenijo je bilo izrečenega in napisanega že veliko, urejanje te cestne povezave pa se še vedno ni začelo. Med krajani v KS Osilnica se poraja vrsta vprašanj in ugibanj. Za odgovore nanje smo zaprosili predsednika sveta KS Osilnica Stanka Nikoliča, kije povedal tako:
Po sedanjih zamislih naj bi imela Osilnica s Slovenijo in kočevsko občino dve neposredni povezavi, in sicer po tako imenovani obkolpski cesti od Petrine preko Kuželja in Mirtovičev do Osilnice in nato še naprej do Bezgovice, Bezgarjev, Žurg, Črnega Potoka in do
Še: Leta 2001 ukinitev JE Krško?
Ugovor na stališče Slovenskega ekološkega gibanja (Dolenjski list 5. nov.)
Veseli smo vsake pobude, ki prispeva k ekološkemu ozaveščanju državljanov, zato je lahko nastanek ekološkega gibanja pozitiven. Slovensko ekološko gibanje (SEG) želi biti eden od členov verige, ki jo moramo skovati, da bi z njo uklenili v zgodovino razmišljanje gospodarstvenikov, politikov in drugih, ki so se v preteklosti neodgovorno obnašali do narave.
Gibanje bo eden od členov te verige le, če ne bo ugasnilo po volitvah in če bo svoje aktivnosti opiralo na strokovno utemeljen program. V primeru stališč, ki jih je SEG objavilo v zvezi z jedrsko centralo Krško, pa ni mogoče govoriti o argumentih, saj je na primer popolnoma skregano s pametjo trditi, da bi zaprli jedrsko centralo nekako po 8 letih. Takrat bo centrala že »generalno« obnovljena in je ne bo smiselno zapirati ali pa bo zaprta, ker ne bo imela denaija za zamenjavo uparjalnikov in za druge zahtevne posege, ki zagotavljajo obratovalno varnost.
Jedrsko centralo v Krškem bodo predčasno zaprli dejansko nerešeni problemi skladiščenja jedrskih odpadkov in izjemno veliko pomanjkanje denarja. Že poslovno leto 1991 bi elektrarna zaključila z izgubo, če bi v zaključnem računu »rezervirala« potrebna sredstva za remont v letu 1992. Ker razervacije sredstev ni bilo, so se težave s finansiranjem remonta vse bolj zapletale, dokler gordijskega vozla ni presekala skupščina Republike Slovenije s sklepom o »super garanciji« za najeta posojila. Zanimivo je tudi, da so se pogodbe z izvajalci remonta in tistimi ustanovami, ki bi morale opravljati kontrolne preglede pri remontu, sklepa-
le le nekaj dni pred iztekom remonta.
Elektrarna dejansko nima sredstev za izgradnjo odlagališča nizko ter srednje radioaktivnih odpadkov in tudi ne za končno rešitev problema izrabljenega goriva. Nima sredstev za dekomisijo (razstavljanje elektrarne po zaprtju) in tudi druge nujne posege. Najkasneje v začetku leta 1993 se bo treba odločiti o zamenjavi uparjalnikov, ki so začepljeni nad dovoljeno mero. Za to zamenjavo bo potrebno zagotoviti precej preko 100 milijonov dolaijev (dolaijev in ne tolarjev) investicijskih sredstev. Če zamenjave uparjalnikov ne bo do leta 1995, bo potrebno elektrarno zapreti prej, vsekakor pa ne leta 2001, kot predlaga SEG.
Ali bo Slovenija zmogla vsa ta vlaganja, kajti sosednja država Hrvaška bo verjetno kmalu prenehala vlagati v Krško (razmišlja namreč o svoji jedrski centrali). Prenehala pa ne bo le vlagati, temveč bo z zavlačevanjem plačil za dobavljeno energijo izsiljevala odstop
od sprejetega dogovora o skupni investiciji v jedrsko centralo Krško. Vso slovensko akumulacijo bomo morali investirati v Krško in »požeruhe« električne energije, zato bo prestrukturiranje gospodarstva še dolgo le iluzija.
Za konec pa še misel o tem, kar trdi SEG, »daje JE Krško možno predčasno zapreti, vendar gre za pomembno strokovno odločitev«. Vsekakor je potrebno strokovno proučiti vse posledice predčasnega zaprtja, odločitev pa morajo sprejeti državljani Slovenije na referendumu, saj gre za zgodovinski dolg, kajti doslej jih še nismo vprašali, če so pripravljeni živeti s tveganjem, ki ga v prostor prinaša jedrska tehnologija. Nihče v demokratični državi ne sme odločati v imenu državljanov o tako pomembnem vprašanju. Odločitev bo torej morala biti politična.
IVAN TOMŠE Milavčeva 15 68250 Brežice
Ob volitvah še referendum
V Črnomlju glasovali za samoprispevek za dograditev poslovilnega objekta_______
ČRNOMELJ — Od leta 1988 do konca 1992, ko so v črnomaljski občini zbirali s samoprispevkom denar za javna dela, so imeli v treh črnomaljskih mestnih krajevnih skupnostih v programu na prvem mestu gradnjo poslovilnega objekta na pokopališču v Vojni vasi. Začeli so ga graditi leta 1988, a so v
Predstavil se bo doma
Ivan Klarič se je s fotografijami najprej uveljavil v tujini, zdaj pa bo razstavljal v domači Fari
FARA — Mojster fotografije Ivan Klarič se bo v Sloveniji prvič predstavil s samostojno razstavo 20. novembra, ko bodo ob 18. uri odprli v Fari razstavo njegovih del pod naslovom «Barvne sence«. Letos je imel že dve razstavi v Avstriji, kjer dela od leta 1988 in ima tam tudi svoj TV studio «Artis«.
Razstava bo trajala mesec dni. Rojen je bil 1953. leta in to p rav v KS Kostel in sicer v kraju Maverc, ki leži malo nizvodno od Fare.
Ivan Klarič se je predstavil tako: Dokončal sem elektrotehniško šolo Nikola Tesla v Nišu. Na ljubljanski televiziji sem delal 5 let v tehniki, nato 7 let kot snemalec, dve leti pa sem bil samostojni kulturni delavec. V Avstriji delam od leta 1988. Ukvarjam se predvsem s fotografijo.
Letos sem Avstriji.
imel dve razstavi v
»Svoja notranja doživetja izražam s tistim, kar je za določene občutke najpomembnejše in najprimernejše, se pravi s pesmimi, prozo ali pa fotografijo oz. filmom, saj sem prav za filme prejel tudi že več mednarodnih priznanj. S tem, se pravi s svojimi pesmimi, ki sem jih že izdal, ali z odlomki iz proznih del, ki jih imam še v rokopisu, se predstavim tudi na otvoritvah svojih razstav. Na njih prikazana dela pa so zmes ribe in fotografije z nekaterimi dodatki.« Sam pravi, da so ta njegova dela zdravilo za duševno stanje obiskovalcev razstave, gotovo pa tudi za avtoija samega.
J PRIMC
petih letih z gradnjo prišli le do polovice.
Ker nič ne kaže, da bi v prihodnje še naprej plačevali občinski samoprispevek za javna dela, in tudi drugih denarnih virov ni, so se v skupnosti krajevnih skupnosti odločili za referendum za krajevni samoprispevek. Tako naj bi se ob volitvah 6. decembra v treh mestnih krajevnih skupnostih ter v naseljih, iz katerih pokopavajo pokojne na pokopališče v Vojni vasi, odločali o tem, ali so pripravljeni naslednja tri leta plačevati en odst. od plač, pokojnin, dohodkov obrtnikov in katastrskega dohodka za dograditev poslovilnega objekta. Če se bo večina volilcev odločila za samoprispevek, bi po dosedanjih izračunih v Črnomlju v treh letih zbrali 31,4 milijona tolaijev. To bi zadostovalo za dokončanje poslovilnega objekta, ki ima tri mrliške vežice, prostore za svojce, sanitarije, skladišče, garaže ter poslovilno ploščad. Vsa gospodinjstva bodo natančno seznanjena z referendumom z zloženko, v kateri bodo navedeni tudi glavni razlogi vodstva skupnosti KS za ta korak.	M.B.-J.
ZMANJKALODENARJA — Po petih letih zbiranja denarja na pol dograjeni poslovilni objekt na pokopališču v Vojni vasi čaka na ponovni samoprispevek. (Foto: M.B.-J.)
Podplanine; razen tega pa še drugo povezavo od Kočevske Reke preko gozdov do Osilnice.
Na nedavnih zborih krajanov v KS Osilnica in drugih sestankih je bilo sklenjeno, naj odgovorni dado prednost obkolpski cesti, katere gradnja bo cenejša, saj je treba že obstoječe makadamske poti in kolovoze le razširiti in jih urediti kot 4 m široko cesto. Na tej trasi bodo le na manjših odsekih zahtevnejša dela. Prednost so dali tej cesti predvsem zato, ker povezuje naselja ob Kolpi, iz katerih se ljudje izseljujejo ali pa so se že povsem izselili, kot npr. iz ene najlepših vasic, Srobotnika. Dokumentacija za gradnjo te ceste, ki naj bi se začela spomladi, je že pripravljena.
Podobno naj bi se po objubah odgovornih republiških organov spomladi začela tudi gradnja 19 km dolge ceste od Kočevske Reke preko Dragarjev in Čačiča do Osilnice. Zanjo je pravkar potekel razpis za izdelavo projekta.
Utemeljenost gradnje teh in drugih cest na tem območju je nesporna že zato, ker gre za obmejno območje, ki zdaj nima cestne povezave s Slovenijo, pa tudi ker je vsa KS Osilnica demografsko ogroženo območje.
J. PRIMC
PIONIR — LETOS TRETJIČ
Prednost v novi, 3. številki glasila GIP Pionir ima predstavitev aluminijastega opažnega sistema »Pionir-Alu«, za katerega je podjetje na strokovno specializiranem sejmu v Kranju dobilo znak »SQ made in Slovenija — slovensko poreklo«. Hkrati je tam predstavilo tudi različne modele keramičnih peči s celotnim programom pečnic, harmonika in preklopna vrata ter mobilno fillrimo napravo MBU. Prednosti novega opaža so predvsem izredno majhna teža, ki omogoča hiter prenos, hitro postavitev in hkrati dopušča silno visoke pritiske. Bralce bo pritegnilo zanimivo opisovanje številnih Pioniijevih gradbišč v Rusiji, Latviji, na Poljskem in na Madžarskem pa tudi doma v Krškem. V Vinkovcih bo Pionir na željo tamkajšnje občine pripravil predlog projekta za obnovo bolnišnice v vrednosti 28 milijonov DEM. Mnoge slavonske vasi so porušene do tal, zato se Vinkovčani zanimajo za postavitev Pionirjevih bio hiš. Hrvatom so tak način gradnje svetovali v Nemčiji. Široko je tokrat opisan celoten potek velike gradnje projekta Novi trg v domačem mestu. Ne manjka tudi drugih zanimivih vesti, športnih novic in zapis o obisku Pionirjevih planincev na Triglavu.
Tg.
•	Ne domišljaj si, da si že čarovnik, če ljudi spreminjaš v ovce!
•	Med račune brez krčmarja sodijo tudi gostinske usluge na proračunske stroške.
•	Predvolilni golaž je kot meso s salmonelo — povzroča dolgotrajno sranje.
•	Najbolj »pobožne želje« imajo vedno hudiči v človeški podobi
•	S preimenovanjem ulic ne bomo prišli iz slepe ulice.
M. BRADAČ
ALOJZ KORDIŠ
LIVOLD PRI KOČEVJU — V sredo, 11. novembra, so sorodniki, prijatelji, znanci in nekdanji sodelavci pospremili na zadnjo pot vaščana Alojza Kordiša. Pokojnik seje rodil pred 68 leti in je bil od prvih dni naše okupirane domovine aktiven udeleženec NOV. Za hrabrost v boju proti okupatoiju in prizadevno delo po končani vojni mu je bilo podeljenih več odlikovanj in priznanj. Dokaz njegove priljubljenosti je bil pogrebni sprevod. Lik pokojnega bo ostal mnogim v spominu.
V. D.
nim, da bi morali sklicati sestanek, tako pa so se širile nepreveijene govorice.
Kar zadeva trditev, da ni vpliva na levem bregu, trdim, da je, saj je na več mestih odneslo več kot polovico brega (brez sipine), na dveh mestih pa je že potegnil plaz. Prvi ogled je bil na mojo zahtevo po telefonu 20. 10. 1992, a nas ni bilo doma in so pri sosedu naročili, da so si ogledali stanje. Ker s tem podatkom nisem bil zadovoljen, sem ponovno poklical g. Flipiča. Obljubil je ponoven ogled 22. 10.. Spet sta prišla ista delavca Nivoja, ki sta dejala, da bi bilo treba zavarovati breg, vendar nimajo dostopa, da bi to lahko storili. Tretji ogled je bil 30. oktobra, ko so spet vprašali pri sosedu ( ki pa ni neposredno ogrožen), če kaj spodjeda. Da niste zavarovali nabrežine pred preusmeritvijo Save zaradi pomanjkanja denarja, je povsem nesprejemljivo. Levoobrežni zaščiti bi morali dati prednost, saj nam Sava zdaj ogroža hišo, garažo, vrt in travnik. Neposredno sta ogroženi dve stanovanjski hiši, gospodarsko poslopje in garaža.
Zato zahtevam, da preverite stanje na kraju samem in me obvestite o ogledu. Če ne morete zavarovati brega, saj še nimate dostopa, predlagam, da mi vse objekte in zemljo zavarujete oz. da mi krijete stroške pri zavarovalnici. Vso škodo, kije nastala, ali še bo, na objektih in zemlji boste morali poravnati. Glede na vašo trditev, da zadeve niso problematične, mislim, da to ne drži. Ob večjem vodostaju še spati ne moremo, ker valovi udarjajo ob breg, mi pa poslušamo, kako ga spodjeda in ruši. Zato zahtevam, da v primeru visoke vode pridejo in varujejo naše premoženje tisti, ki so za to_pristojni.
Gospod Nučič! Ce bi bila vsa reč tako nedolžna, kot bi vi radi prikazali, se vam oz. delavcem Nivoja neposredno pred najavljenim obiskom dr. Dušana Pluta 10.11. ne bi naenkrat tako mudilo, da ste hoteli zajede v sipini pokriti z vrečami. Niti ne bi republiški vodnogospodarski inšpektor inž. Ivan Stefelj, vodnogospodarska inšpektorica MI Krško, Mira Čuček, in njena kolegica iz Laškega, Majda Zavšek, ob inšpekcijskem pregledu struge Save pod gradbiščem HE Vrhovo ugotovili, da »dejansko stanje zahteva začetek takojšnje sanacije levega in desnega brega Save dolvodno od HE Vrhovo, zaradi nevarnosti nadaljnjih poškodb bregov in objektov.«
MILAN DRAGAR
Šentjur na Polju 12
STRELA UDARJA PREPOGOSTO
Minulo nedeljo je bila noč za vaščane Boršta v metliški občini še temnejša in nemirnejša. Nalive dežja je spremljalo grmenje in bliskanje. Proti 19. uri zvečer pa je polovica gospodinjstev v vasi ostala brez električne razsvetljave in s pokvarjenimi televizorji. Najhujše je doživel skrben in delaven gospodar, ki mu Je strela ubila tri krave v hlevu. Škoda in bolečina sta veliki. Prebivalce tega območja vznemirja to, da v zadnjih letih ob podobnih vremenskih razmerah strela prepogosto udarja v gospodarska poslopja in povzroča veliko škodo. Zastavlja se vprašanje, ali ni na omenjenem terenu premalo zaščite s strelovodnimi napravami. Odgovorni naj bi vzeli zadevo v premislek in naj bi ukrepali. jQ£EpA ROŽMAN
Od naju so hoteli zvedeti le podatke
Pri Glihovih so se odločili za predelavo krompirja
CESTA PRI VELIKEM GABRU — Glihovi iz Ceste pri Velikem Gabru so podjetni in ambiciozni ljudje. Mirko Gliha je obrtnik avtoprevoznik jn je prevozil že skorajda cel svet. Žena Štefka je bila še pred dobrim letom zaposlena v računovodstvu v trebanjski kmetijski zadrugi. Ker pa dela doma na kmetiji, kjer imajo šest glav živine, poleg službe ni zmogla in je ostala doma. Vendar ne brez dela.
»Pred dvema letoma smo prišli na idejo, da bi se lotili predelave krompiija, ki v teh krajih dobro uspeva in so ga kmetje^voj čas veliko sadili,« razlaga Štefka. Mož Mirko sije v različnih evropskih državah ogledoval linije za predelavo krompiija v pomfrit. Najbolj so mu bili všeč stroji na Nizozemskem. »To so tri leta stari stroji za katere sva založila denar in jih morava pripeljati v Slovenijo do novega leta,« pojasnjuje Štefka in dodaja: »Edini problem je, kam bova te stroje postavila.« Delavnico sta iskala že na več koncih, a na ustrezno še nista naletela, zato razmišljata, da bi v bližini hiše postavila montažno halo. Vedar vse skupaj bi bilo zanju le velik zalogaj, zato iščeta koga, ki bi šel z njima v kooperacijo. »Vsi, ki so se do sedaj pojavili, so bili več ali manj brez denaija, od naju pa so hoteli zvrtati le podatke, kje in kako sva prišla do založenih strojev in podobno,« razlaga slabe izkušnje Štefka. Oglasila sta se tudi na trebanjski kmetijski zadrugi in občini, vendar niso pokazali pretiranega navdušenja.
»Vemo, da nam to ne bo prineslo velikega zaslužka, bo pa velikega
Slejka Gliha
pomena za naše kmete, ki so že sedaj sadili veliko krompiija, ko pa je Kolinska na Mirni opustila s predelavo, so ostali brez večjega kupca,« razlaga Glihatova. Pozanimali so se že tudi, kako bo z odpadki. Zgraditi bodo morali tri pretočne greznice, kjer se bo usedal škrob, ki ga bodo lahko prodali naprej, kot krmo za prašiče.
J. D.
•	Na medicini ima vsak zob svoj inštitut. (Požarnik)
•	Med našimiljudmi je še vedno čutiti strah, ki so ga širili pri prvih volitvah, češ če ne boste volili Kučana, ne bo penzij, socialnih dodatkov, ne bodo pobirali mleka. (Peterle)
Dedek Mraz bo spet nosil
Veseli december se bo pričel s sejmom, Miklavž bo na trg prišel z velikim ognjemetom — Orga-nizatorjem manjka denarja za 6000 daril
NOVO MESTO — »Veseli december v občini Novo mesto ostaja največja in najboljša novoletna prireditev v Sloveniji«, so članom odbora za novoletne prireditve pri Zvezi prijateljev mladine povedali v Ljubljani na sestanku vseh orga-nizatoijev. Enotno novoletno obdarovanje bodo pripravili le še v štirih občinah, novoletne programe z obiskom dedka Mraza pa domala v vseh občinah. V marsikaterem slovenskem mestu so bili za ta prehodni čas premalo pripravljeni in jim sedaj zbiranje denarja povzroča težave.
V Novem mestu kanejo narediti vse tako, kot so prejšnja leta. Od 1. decembra bo spet okrašeno mestno središče, v katerem bodo otroci in njihovi starši lahko že v soboto, 5. decembra, med 16. in 19. uro pozdravili Miklavža s spremstvom. Letos bo prihod bradatega moža s škofovsko kapo spremljal tudi nadvse bogat ognjemet. Ves december bo na Glavnem trgu Miklavžev prednovoletni in novoletni sejem, ljudi pa bodo na trg vabile različne prireditve, med katerimi bo prav gotovo najzanimivejši obisk dedka Mraza z novoletnim kamionom. Tudi letos bo obiskal in obdaril prav vse otroke v novomeški občini. Prireditve se bodo pričele v nedeljo, 20. decembra, v športni dvorani z obdarovanjem predšolskih otrok iz novomeških krajevnih skupnosti, od 21. do 30. decembra pa bo kamion s programom potoval po krajevnih skupnostih. Vsak večer ob 18.30 se bo ustavil tudi na novoletno okrašenem Glavnem trgu. Veseli december se bo zaključil s prireditvijo •■Dobimo se na trgu« na silvestrsko noč, organizatoiji pa spet obljubljajo živo glasbo.
Za takšen program je potrebno precej denarja, saj bo samo 6000 daril za najmlajše veljalo prek dva milijona tolaijev. Pri Zvezi prijateljev mladine prav ta čas mrzlično iščejo pokrovitelje. Odzvali so se že v Krki Farmaciji, pomagal bo tudi izvršni svet občine Novo mesto, zavarovalnici Tilia in Triglav, denar so obljubili na Gozdnem gospodarstvu, nakazujejo ga iz osnovnih šol novomeške občine in še nekateri drugi. Glavni vir dohodkov bo tudi letos sejem na trgu, za katerega organizatorji zagotavljajo, da bo na njem kaj videti, izbirali in kupovati, saj vlada za stojnice veliko zanimanje prodajalcev in obrtnikov iz vse Slovenije.
Dogodki v sliki in besedi
i
TRI KILOMETRE ASFALTA MED HINJCAMI IN VRH KOM — Toliko asfaltne preproge je na celotni trasi med obema vasema iz sosednjih krajevnih skupnosti Krmelj in Tržišče in na priključkih. Ob sobotni otvoritvi ceste (predračunska vrednost naložbeje bila 200.000 mark), za katero je 18 gospodinjstev Govejega Dola in Vrhka prispevalo od 2300 do 3000 DEM v tolarski protivrednosti ter še okrog 2500 delovnih in 300 traktorskih ur, sta se sopredsednika skupnega gradbenega odbora Jože Strupeh in Miro Povše zahvalila za izdatno pomoč KS Krmelj in KS Tržišče, njunima predsednikoma Jožetu Knezu in Marjanu Jamšku ter za pravočasno in dobro opravljeno delo predstavnikoma C P Novo mesto Francu Povšetu in Janezu Radeju. Vrvico je ob otvoritvi v Hinj-cah (na posnetku) prerezala najstarejša vaščanka iz Govejega Dola, 84-letna Marija Lužar. (Foto: P. Perc)
KOBILJA JAMA — Na fotografiji je Kobilja jama, ena izmed naravnih znamenitosti na območju Turističnega društva Kostel Jamo si pogosto ogledujejo skupine turistov. Od vhoda (na fotografiji) je možno priti v jamo še okoli 80 m daleč. Ob večjem deževju iz te jame bruha voda. Ko so letos posodabljali cesto Dol—Žaga, jo je delavcem zagodel dež, tako da je voda poškodovala in tudi odnesla del ceste, ki teče prav mimo jame. Zadnje veliko deževje pa tu ni naredilo škode. Graditelji so namreč pod cesto vgradili več meter širokih cevi po katerih odteka voda iz Kobilje jame pod cesto v Kolpo. Tako je ta novost te dni uspešno prestala preizkus oz. deževje. (Foto: Primc)
ZLA TOPOROČENCA — Na Martinovo soboto sta si v poročni dvorani na sevniškem gradu v krogu družine in ostalih svojcev znova simbolično izmenjala prstana zlatoporočenca Ana in Frančišek Cuber iz Sevnice (na posnetku). Franc in Ana sta med 2. svetovno vojno sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem. Okupatorji so Ano v Ljubljani trpinčili in vlačili po zaporih, zato še danes čuti posledice te torture. Franc pa je, čeprav 5 let starejši še zmeraj krepak 80-letnik, dejaven v sevniškem društvu upokojencev, z ženo pa sta dolga leta delovala tudi v sevniškem TVD Partizan. Ana je zaslužila pokojnino kot trgo vka, Franc pa je najdlje delal na železnici in tam dočakal pokoj. Zlatoporo-čencema je čestitala tudi sevniška županja Breda Mijovič in jima v imenu občine izročila priložnostno darilo. (Foto: P. Perc)
ŠŠ
.v.
!v!
.v.
X\
.v.
Ivi
•V.
!•>!
.v.
.v.
!v!
•v.
M%
•Iv
TECShQp	^ SAMSUNG
AKCIJSKA PRODAJA
TV, VIDEO IN HI-FI APARATOV SAMSUNG
18-MESEČNA GARANCIJA z lastnim pooblaščenim servisom
NAJUGODNEJE V SLOVENIJI!
Možnost plačila na tri obroke
To lahko nudi samo TECHNOSHOP d.o.o. SUHOR
TV 63 cm 1299.-DEM TV 51 cm 749,-DEM SATELITSKI KOMPLET 99 kanalov stereo 699.- DEM
Plašilo v tolarski protivrednosti.
Informacije in prodaja: TECHNOSHOP d.o.o. SUHOR pri Metliki, tel./fax: (068) 50-316 od 8.-18. ure.
AMERICAN EAGLE SHOP, Partizanski trg 17, Metlika, tel. 068/50-316
ka Kastelic je skupaj z učenci 8. razreda na osnovni šoli Center v Novem mestu za vse ostale šolarje ob martinovem pripravila bogato razstavo jedi in kletarskih pripomočkov. Večini mestnih otrok je takšno praznovanje res tuje, zato so si z največjim zanimanjem ogledovali slastne jedi: pečeno raco, z mlinci, ajdove štruklje, zmesni kruh, lešnikovo potico in seveda mlado vino. Dan so izkoristili tudi zato, da so kaj več slišali tudi o vinu kot hrani in o kulturi pitja. (Foto: J. P.)
UPEUGEOT
SPC TERZIN Obrtna cona Trebnje tel. (068) 44-533
Delovni čas: od 7. do 20. ure
•	pooblaščeni servis
•	prodaja vozil in rezervnih delov
•	posredniška prodaja vozil vseh vrst
•	popravljamo tudi vsa ostala vozila
•	možno plačilo na 3 čeke
ŽE 100.000 m2 V SLOVENIJI JE ZAŠČITENO S PROTIOLJNO, PROTIMADEŽNO, VODOODBOJNO ZAŠČITO za:
klinker, žgano glino, keramične ploščice in izdelke iz j granita, marmorja, cementa,... Naše sredstvo je im- j pregnator, ki ne ostane na površini, zaščiti pa jo za več j let.
Naziv izdelka je: T49 PROTEKTOR	1
Poiščite ga v naslednjih trgovinah: PIONIR-trgovina j PIMEX Novo mesto, MIRNA KOMERC (MIKO) Sevnica, CIT Brežice, Funžgarjeva 15.
MRAZ JE TU.
AVTO NE VŽGE. KAJ ZDAJ?

M- / 'KRKA" BRAZDA
AGROSERVIS
POT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO
KJER VAM PO UGODNIH CENAH NUDIJO NOVE AKUMULATORJE VSEH VRST, VAM JIH BREZPLAČNO VGRADIJO IN TUDI PREIZKUSIJO POLNILNI TOK.
Proizvaja: TILIA ... Ljubljana, M. Beličeve 125 ® 061/272-315, fax: 061/274-160

9/w
tiftttUuiboo'
tujcu
Nasmejan in zadovoljen se je predsednik Kučan poslovil od nas. Želim si, da nas še kdaj obišče.
JOŽICA KOZAR dopisni krožek OŠ Cerklje ob Krki
Razpisna komisija
MIZARSKEGA PODJETJA »HRAST« ŠENTLOVRENC, 68212 VELIKA LOKA
na podlagi 45. člena Statuta organizacije združenega dela
razpisuje
prosta dela in naloge
DIREKTORJA
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje in:
—	ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo lesne smeri
—	ima pet let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah
—	predloži ustrezen program razvoja podjetja.
Kandidat bo imenovan za štiri leta.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 14 dneh po objavi Komisiji za imenovanja Mizarskega podjetja »HRAST«, Sentlovrenc p.o.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi razpisa.
aiiiiiiiiimiiiimiMiiiiiiiiiiiinmmiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiniiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiMiiiiMiiiiiiiHiiiig'
LETA BREZ SLEDU? — Proti letom in slabemu vremenu se je s programoma Quenty — srebrna linija za kožo po 25 letu in Qentyforty — zlata linija za nego kože po 40 letu v novomeški Dolenjkini drogeriji strankam predstavil Bayer Pharma. S tridnevno akcijo v trgovini, na Studiu D in kabelski televiziji sta Marjeta Patemost iz marketinga in kozmetičarka Vida Pipan- Volaj skušali Dolenjke prepričati, da jim lahko ponudita nekaj prav tako učinkovitega, kot je nekoč njihovim babicam nudil studenec Gospodična na Gorjancih. Med nežnim spolom sta poželi precej zanimanja. (Foto: T. Jakše)
ALKOHOLIZEM, KAJENJE IN HIGIENA
Šesti razredi smo imeli naravoslovni dan na temo Alkoholizem, kajenje in higiena. In kako smo se lotili higiene? Zelo preprosto. Pri športni vzgoji smo tekli, nato smo se umili in preoblekli. Občutek je bil res prijeten. Sledil je pogovor o alkoholizmu. Če je le en član družine zasvojen, trpi vsa družina. Medsebojni odnosi se vedno bolj krhajo, družina lahko razpade. Alkoholizem je bolezen, zato moramo alkoholikom pomagati. Pogovaijali smo se tudi o kajenju in zaključili z ugotovitvijo, da če že kadiš, ne zastrupljaj drugih.
STAŠA, BLATNIK OŠ Šentjernej
ČRNOMELJ -EKOLOŠKO MESTO
Konec oktobra smo na šoli imeli drugi naravoslovni dan na temo ekologije. Razdelili smo sc v štiri skupine. Ogledali smo si tovarni Bclt in Leso ter se pozanimali, kako pri njih gledajo na problem ekologije. Obiskali smo smetišče na Vranovičih, V Dobličah pa smo si ogledali izvir, iz katerega priteka pitna voda v naše domove. Ob tovarni Bclsad smo videli čistilno napravo, ki je ena izmed najbolj modernih in se imenuje pilotna čistilna naprava. V bazenih rastejo močvirske rastline: šaš, rogoz in trs, ki odpadno vodo očistijo ter jo nato čisto spuščajo v Dobličico. V tovarni Leso in na Beltu so nam zagotovili, da si zelo prizadevajo, da bi čim manj onesnaževali okolje, in da pravzaprav ti dve tovarni nista največji onesnaževalki. Kje naj torej najdemo krivca, da sta reki Lahinja in Dobličica iz dneva v dan bolj umazani, da ribe poginjajo in da se več ne moremo kopati?
MELITA MATEŠIČ in HELENA MILINKOVIČ OŠ Mirana Jarca Črnomelj
PREDSEDNIK KUČAN MED NAMI
Ob občinskem prazniku se je v naši občini mudil predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan s soprogo. Oglasil se jev tudi v naši krajevni skupnosti, v Zupeči vasi. Obiskal je delavnico umetnega kovaštva pri Jerneju Zorku. Sprejeli smo ga z našo pesmijo Slovenija, moja domovina. Bil je navdušen, še posebej, ko smo povedali, da je pesem naša. Besedilo smo napisali sami. Glasba pa je delo skupine Family band-Lopatič. Gospod Jernej je gospodu Kučanu in spremstvu pokazal, kako je videti njegovo delo.
llzUrln
Tel.: (061)40 787
shujševalni čaj
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang -Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iznaravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti.
Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek.
Škatlica Čang - Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pit ju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1.700 let.
Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje.
Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem.
Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu: (061 j 40 787,
Čang - Šlang prodaja na 'slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d.o.o.,
Ljubljana.
Cena Čang-Šlanga je 599 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju.
	
	
ime in priimek	
ulica in št.	%
poštna št. in kraj	
število zavitkov	
Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana
JTiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiMiiiiii>iiiiii»iiii»i»i»»iiiii»i|iii|||||m||||ii||||||iim||||i|i|:iiinii||imm|!imi||iiiiimmi|ii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii|ii|iit|||iiiii||iiiiiiii|iiiiimi(i=
©Ute
Trgovina na drobno, debelo in inženiring d.o.o. Novo mesto, Ul. talcev 9, tel.: 24-884
NUDIMO VAM:
—	ves elektroinstalacijski material
—	veliko izbiro stikal, vtičnic
—	nove programe uvoženih in domačih svetil
UGODNOST
Pri gotovinskem plačilu za instalacijski material nad 30.000,00 SIT 5% POPUST, za svetila 15% popust.
j7 PLESNI CENTER DOLENJSKE |
VABI K VPISU V TEČAJE:
nedelja, 22. november 1992
—	začetni................................ ob 16. uri
—	nadaljevalni...........................ob 18. uri :$•;
—	izpopolnjevalni........................ ob 20. uri g:
četrtek, 26. november 1992
—	začetni................................ ob 18. uri *:•:
—	nadaljevalni........................... ob 20. uri Šj:
Informacije tel.: 21 -685
cidficUik
PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN PROMET d.o.o.
68257 DOBOVA, SELSKA 21, tel/fax: 0608/64-625
OPEL CORSA SVVING + 1,2 i CAT	18.100 DEM
OPEL CORSA GL + 1,2 i CAT	19.800 DEM
OPEL ASTRA 1,4 i CAT	23.200 DEM
OPEL VECTRA 1,6 i CAT MODEL 93	28.500 DEM
NOVOST
OPEL ASTRA 1,4 i Z NOVIMI EFI MOTORJI
SAMO 24.700 DEM
OPEL ASTRA KARAVAN CLUB 26.300 DEM UGODNO: OPEL OMEGA, CALIBRA
NUDIMO UGODNO POSOJILO NA 4 LETA.
68257 DOBOVA, SELSKA 21, tel./fax (608) 67 481,64-625
•	Demokracija mora bili povsod ali pa ni nikjer. (Grabnar)
•	Človeška presoja se pogosteje formira pod vplivom sovraštva, strasti, jeze, strahu in napačnih verovanj kot pod vplivom resnice, pravnih navodil in norm, zakonov in pravil obnašanja. (Cicero)
•	Zaupajte v boga, smodnik pa držite na suhem! (Cromwell)
•	Cilj retorike je vedno vladanje nad ljudmi (Gorgius)
•	Demokracija je to, da ljudstvo pretepa ljudstvo v imenu ljustva. (Wilde)
•	Demokracija duši plemenite posameznike. (Baudelaire)
NEKOČ ZADRUGE VČERAJ ČEHELICA DANES MI!
Mnogi od vas že poznajo naše prednosti: zanesljivost, tradicija, prodornost in poštenost.
Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana
daje vašemu denarju - večjo vrednost!
Za vse tiste, ki vedo, da imamo skupaj več, za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost.
Odprite vrata naših poslovalnic in se prepričajte:
Novo mesto, Novi trg 1, tel. 068/27-182, 22-226 int. 145, od 8-16 ure
Brežice, Milavčeva4, tel. 0608/62-044,od 9-12 in od 13-16 ure Metlika, Kidričevo naselje, tel. 068/58-061,58-179, od 8-14 ure
z (Gami a itiski in ohUjzt
VI NAM - Ml VAM
Čudež v temi — svetilke MAG-LITE iz ZDA
Primerne za osebno uporabo, lovce, ribiče, vzdrževalne, varnostne in dežurne službe.
Uvoznik:
:
9
:
Prodaja na veliko:
pravnim osebam, obrtnikom in določenim društvom Maloprodaja:

NOVO MESTO p.o.
Podjetje ze požarni in termični inženiring, trgovino, zaatopetva in zunanjo trgovino, p-O-
CeSa.efO*.36 68000NonmeSo	068 28 767 ta.25-622


i
i
TLAKOVCI
in
ROBNIKI
V ZIMSKI SEZONI PO UGODNI CENI IN NA DVA OBROKA (ČEKI) VAM NUDIJO:
CEMENTNI IZDELKI GOREČ JOŽE
ŠENTLOVRENC 21, 68212 VELIKA LOKA, TEL: 48-350 FAX: 48-610
IZDELUJEMO TUDI BETONSKE BLOKE, OPEČNE IN BETONSKE VOGALNIKE
A N C E L J
68000 Novo mesto Lebanova 3 Tel./fax: (068) 23-879
Silvestrujte s PIONIR STANDARDOM
caosiMira
IC«ltej« v d»»»orid
S prihajajočim novim letom vam PIONIR STANDARD v svoji restavraciji ponuja pripravo silvestrovanja vašega kolektiva, društva ali drugih družabnih oblik.
S prednaročilom vas s ponudbo postrežemo tudi na vam izbranem prostoru. Z izbranimi jedmi, šunko v testu, orehovo potico, domačim kruhom in cvičkom trškogorskega okoliša ter prijaznostjo pravih gostincev vam zagotavljamo domačnost dobrega počutja in lepih spominov.
Informacije: PIONIR STANDARD Novo mesto tel.: (068) 21-826, int. 1346
Z ugodno ceno se vam priporočamo.
Oderuštvo je kriminalno in nemoralno dejanje za vse poštene ljudi
Ste se kdaj vprašali,
zakaj podjetniki pravijo, da se pri nas nič ne splača delati. Ste se kdaj vprašali, zakaj so noši proizvodi tako dragi, zakaj smo nekonkurenčni na tržišču. Zakaj gospodarstvo ne more dihati.
Slovenski delavec in kmet
________________ jsto pod
enakimi pogoji enako produktivna in konkurenčna kot avstrijski ali bavarski delavec ali kmet. Joda za razliko od svojih ovstrijskih in bavarskih kolegov slovenski bankirji pobirajo, zlasti na račun industrije in kmetijstvo, nezaslišano visoke obresti, ki dosegajo celo 300% na leto. Jakšne oderuške obresh mm slovenska industrija vkalkurirah v ceno proizvoda, zato tudi ne more biti konkurenčna. Pod takimi pogoji ne bi bili konkurenčni niti Japonci (mimogrede: pri njih imojo obrestno mero omejeno na 5%!). Zato propada naše gospodarstvo. Zato nas čaka plaz stečajev. Zato mladi podaljšujejo vrste brezposelnih. Zato se obrtniki, kmetje in podjetniki dušijo v dolgovih. In nenazadnje: tudi zato imajo slovenski delavci tako nizke plače!
Vsak, ki ima osnovno znanje i ekonomije, F
| ve, da mora bih profitna stopnja gospodarstva višjo kot obrestno mera posojenega denarja, če želimo, da bo sploh kdo investiral v gospodarstvo. / nasprotnem primeru se ne splača ne investirati in ne delati. Zato v Svetovni banki predlagajo povsod tam, kjer so podani elemenh monopola, reguliranje oz. omejevanje obrestne
mere. Slovensko bančništvo in Ljubljansko banka sta prav tak primer.
Predlog zakona o obresfni meri,
|to smo go predlagali v Slovenski ljudski strank, predvideva revalorizacijo glavnice skladno s tečajem KO, obrestno mero pa limitira no 6% med državljani, do 8% za gospodarstvo ter 12% za zamudne obresh, Z zakonom o obrestni meri bi odpisali neplačane oderuške obresti, že plačane pa vrnili gospodarstvu. S tem bi ustvarjalni ekonomiji omogočili, da postane konkurenčna, vodstvom teh podjetij pa, do se prično ukvorjah z iskanjem novih trgov, novih programov ter zaposlovnaju novih delavcev. Denar, ki bi ga bile banke v tem primeru dolžne gospodarstvu, bi nodomeshli z mednarodnimi natečaji za nekatera delo ■ avtoceste, rafinerijo, namakalne sisteme in plinovode - s katerimi bi v Slovenijo pripeljali svež kapital. Naša podjetja bi dobila delo, noši delavci zaposlitev. Proračunski denar, ki bi bil namenjen za avtoceste, pa bi porabili za prepotrebno obnovo in gradnjo novih lokalnih cest Judi eden od pogojev za članstvo v Evropski skupnosh je limihranje obrestnih mer na 2% nad povprečnimi obrestmi članic. Joda zakaj se potem določeni krogi upirojo takšnemu zakonu v tem trenutku.
Razlogi so nadvse preprosti in banalni.
_____________________________________________________________\ Pripadniki bivše priviligirone parhjske elite so se
iz polihke (navidezno!) umaknili. Prevzeli so vodstva bank, velikih monopolov, podjehj in javnih inshtutcij in od tam krojijo našo usodo. Kot bankirji pobirajo nesramno visoke oderuške obresh. Z njihovo pomočjo počasi prevzemajo naša podjetja in jih za majhne denarce prodojojo svojim istomišljenikom. Jako bivši politični priviligiranci po hhem in na črno lastninijo ter se bogatijo.
Delavec in kmet bosta še enkrat, kot že tolikokrat doslej, opeharjena za sadove svojega dela. Jo je glavni motiv in jedro njihovega nasprotovanja sprejetju zakona o obrestni meri.
11
Mariborsko gospodarstvo so i oderuškimi obrestmi samo v tem letu oškodovali za ver kot 150 milijonov DEM! Za koliko so okradli vas?
II
ISLSI
Slovenska ljudska stranka
Slovenija naj bo jutri sreinejša
j SKB — Podjetje za promet z nepremičninami, | [ d.o.o.
j SKB — Real estate broking Firm L.t.d.	j
■
j AKCIJSKA PRODAJA STANOVANJ »PAVLIHOV HRIB — TREBNJE«
j Na Palinovem hribu v Trebnjem prodajamo stanovanja po iz- j j redno nizkih cenah.
Cena kvadratnega metra stanovanjske površine znaša 980 j DEM.
! Stanovanja so razporejena v dveh objektih, na izjemno lepi legi j v Trebnjem.	:
Stanovanja se nahajajo v pritličju, I., II., III., in IV. nadstropju. j
Na razpolago so še naslednja stanovanja:
j 23,00 m2 — garsonjera
•	36,35 m2 — 1 sobna
:	49,35 m2 — 1 1/2 sobna
51,50 m2 — 2 sobna :	52,30 m2 — 2 sobna
:	56,80 m2 — 1 1/2 sobna
j 68,95 m2 — 2 1 /2 sobna
j Način plačila:
•	— plačilo celotne kupnine v roku 8 dni po podpisu pogodbe • j — kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja na 36 j
mesecev ob 30% začetnem pologu
j Vse informacije v zvezi z nakupom daje:
•	SKB Podjetje za promet z nepremičninami d.o.o.,
j Slovenska 56, 61000 Ljubljana
j osebno ali po telefonu 061 /301 -632, 313-468.
Akcijska prodaja velja do 30.11. 92

:
i
:
:
:
BETI, tekstilna industrija, d.d.
METLIKA 68330 Tovarniška 2
OBJAVLJA ZBIRANJE PONUDB
za prodajo dvosobnega stanovanja v Metliki, Ulica 1. maja 1, stanov, št. 10, v velikosti 60,68 m2.
Začetna cena stanovanja je 3.195.047,00 SIT.
Pravico do nakupa imajo vse pravne in fizične osebe. Prodajali bomo na podlagi zbranih pisnih ponudb v zaprtih ovojnicah. Poslane ponudbe bomo obravnavali 15. dan po objavi prodaje v glasilu.
Uspeli ponudnik bo s prodajalcem sklenil prodajno pogodbo. Kupec mora plačati kupnino v celoti po podpisu pogodbe. Prometni davek na promet nepremičnin plača kupec.
Vsi morebitni kupci naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: BETI, tekstilna industrija, d.d., METLIKA, Tovarniška 2,68330 METLIKA, s pripisom na ovojnici »ZBIRANJE PONUDB«. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi BETI Metlika ali po telefonu (068) 58-170, int. 121.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila
ANA POŽEK
1914-1992
rojena Adlešič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč in nego pri njeni bolezni. Hvala vsem za darovano cvetje in izraženo sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala govornikoma za poslovilne besede, ženskemu pevskemu zboru in tudi g. župniku za obiske in opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
Adlešiči, 5. novembra 1992
trgovsko podjetje____________________________
NOVO MESTO d.o.o.- Ljubljanska 27- 68000Novo mesto
trgovini ClVOCl in GfllOfllfG
•	elektroinstalacijski material
•	bela tehnika
•	drobni gospodinjski aparati akustika
•	rezervni deli za pralne stroje in štedilnike
•	svetila SIJAJ HRASTNIK — 15% popust
•	kava
•	čokolade MILKA
•	peciva in čaji iz uvoza
•	buteljčna vina
•	ekspres aparati za kuhanje kave
Se priporočamo!
UGODNE CENE - PESTRA IZBIRA
V
PRAVA CENA ZA VASE DELO
Do50% CENEJE
Signorol
Novorol
I f KRKk
Etage
ZAHVALA
Ob smrti naše zlate mame, babice, sestre in tete
MARIJE BAJC
z Rake
se iskreno zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za skrb in nego v zadnjem mesecu življenja, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku z Rake za opravljen cerkveni obred, pevcem MPZ Viktor Parma iz Krškega za ganljive pesmi in g. Kešetu za prelepe poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste jo imeli radi in jo imate v lepem spominu.
Vsi njeni
IBOltuODl
VABI K SODELOVANJU
1.	VODJO MARKETINŠKE MREŽE
Od vas pričakujemo:
—	izkušnje in znanje na področju trženja reklamnega prostora
—	smisel za organizacijo in teamsko delo
—	višjo ali visokošolsko izobrazbo splošne smeri
2.	3 KOMERCIALISTE - PROPAGANDISTE s
področja Dolenjske
—	z izkušnjami pri prodaji oglasnega prostora
—	z veseljem do terenskega dela in
—	najmanj srednješolsko izobrazbo.
Ponujamo stimulativen OD, zanimivo delo in prijeten kolektiv; pričakujemo pa resnost in samostojnost pri delu, predvsem pa namen, doseči nekaj več.
Oglasite se nam na naslov: MATTOM d.o.o., Celovška 111 a, p.p. 581,61101 Ljubljana, najkasneje do 30.11.1992.

JUGOTANIN
kemična industrija, p.o. Sevnica
ODKUPUJE
LES PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo preko:
—	območnih gozdnih gospodarstev
—	območnih kmetijskih zadrug
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608-81 -349, oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica.
I Plačilo je dobro in zagotovljeno!
ZAHVALA
V 64. letu nas je veliko prezgodaj za vedno zapustil naš dragi
VALENTIN JENŠKOVEC
z Malih Vodenic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred in pevcem Kostanjeviškega okteta.
Žalujoči: žena Minka, sin Valko z ženo Lidijo, tašča Marija, brata Ludvik in Rudi ter sestra Cvetka z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 72. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast in deda
NIKO SUMINA
iz Metlike
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, mu darovali cvetje in sveče, nam izrekli pisna in ustna sožalja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Mlačku, DU Metlika, ZZB Metlika, govorniku g. Zeletu in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
|
ZAHVALA
Zlata jesen na polja je vstopila, na Vašem vrtu vrtnica je v prvem mrazu otrpnila. Mama, draga, na vrt Vaš Vas več ne bo, v zadnji pozdrav zvonovi žalostno pojo...
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem za izraze sožalja, ki so nam jih izrekli ob boleči izgubi naše mame
ANICE
GREGORČIČ
z Male Cikave 16
in za podarjeno cvetje ter poslednje spremstvo. Posebna zahvala velja tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in tolažilne besede.
Hčerke: Mimi, Milena in Vera z družinami
Novo mesto, 19. 11. 1992
ZAHVALA
Zvon zapoje in utihne, pesem se zgubi v daljavi, sveča vžge se in upihne, ptič zleli in se ustavi.
(Gradnik)
V 46. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, hčerka in sestra
JOŽI
KORETIČ
rojena Miklič
iz Ločne 39 a. Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke in gospodu proštu za lepo opravljen poslovilni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil dragi mož in oče, stari oče, brat in stric
STANKO
FILAK
Griblje 11
Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali ter pokojnega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala osebju ZD Crnomelj za pomoč pri očetovi bolezni, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Štruclju za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
V TFM TFI1NII UAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -w I cm I tunu VMO tMmiVIM PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 19. novembra - Špela Petek, 20. novembra - Srečko Sobota, 21. novembra - Marija Nedelja, 22. novembra - Cecilija Ponedeljek, 23. novembra - Klemen Torek, 24. novembra - Cvetka Sreda, 25. novembra - Katarina
LUNINE MENE
24. novembra ob 10.11 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 19. do 21.11. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Roka, ki ziba zibko. 21.11. (ob 18. uri) in
kmetijski stroji
TRAKTOR IMT 558, s kabino, prodam. Hrušica 32.	4814
TOMO VINKOVIČ 730, brane in plug prodam. Jože Murgelj, Gor. Kamen-
22.11.	(ob 18. in 20. uri) ameriški film Vampirski motocikel.
ČRNOMELJ: 22.11. (ob 18. in 20.30) ameriška komedija Ocvrti zeleni^ paradižnik.
KRŠKO: 20.11 (ob 19. uri) gostovanje ljubljanske opere. 21.11. (ob 20. uri) in 22.11. (ob 18. uri) ameriški pustolovski film Gospodar zveri.
25.11.	(ob 18. uri) ameriški avanturistični film Batman se vrača.
NOVO MESTO: 19. in 21.11. (ob 16. uri) ameriška risanka Hrestač ali Orehov princ. 19. in 21.11. (ob 18. in 20.15) ameriška komedija Ocvrti zeleni paradižnik. 20.11. (ob 20.15) predpremiera slovenskega film Babica gre na jug. 22. in 23.11. (ob 16., 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Smrtonosno orožje.
ce 4, Novo mesto.	4827
MOLZNI STROJ Vitreks prodam po ugodni ceni. Stroj je malo rabljen. Milan Molek, Poljane, Mirna Peč.	4853
TRAKTOR IMT 549, izvozni model, 650 delovnih ur, prodam. Alojz Jarc, Ivanja vas 6 a, Mirna Peč, 'S 78-219.
4876
ZETOR 7011, s hidravličnim volanom, prodam, i (0608)69-258.	4879
TRAKTOR IMT 539, nov, 65 delovnih ur, ugodno prodam. Marjan Rangus, zE (068)41-050.	4880
KMETOVALCI, POZOR! Še vedno po UGODNI ceni traktorji ZETOR, UN1VERZAL, SAME, TOMO VINKOVIČ, URSUS, L1NDNER, DEUTZ, vseh tipov, z vsemi priključki, po naročilu ter RABLJENI traktorji vseh vrst in tipov, po dogovoru, s priključki, na kredit do 5 let. Proizvodi SIP, najnižje cene nakladalnih prikolic 17 in 20, obračalnikov itd. Izkoristite priložnost. Informacije pri Agro-avtu Kranj, Gorenjesavska 17 ali ® (064)221 -192, od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure.	4895
kupim
KROMPIR, drobni ali jedilni, kolerabo, korenje, peso, za prašiča, v Beli krajini kupim, ® 52-683.	4821
motorna vozila
Z 128, 12/87, prodam. S (0608)63-118.	4795
JUGO 45 E, letnik 1987, nov pralni stroj, nov štedilnik in barvni TV Gorenje prodam. ® 21-744.	4801
PRODAM BMWtd, letnik 1984 (v račun vzamem cenejše vozilo). £ (068) 28-915.
PRODAM ŠKODO favorit 136, letnik 1991, prevoženih 10.700 km. -(068) 25-909.
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 7/93, rdeč, posebno zaščiten, garažiran, prevoženih 39.000 km, prodam. * 27-400.	4811
GOLF D, letnik 1985, in motor Tori prodam. * 85-857.	4813
LADO 1500, prva registracija 1980, registrirana do 30.4.1993, prodam. ® (068)49-457.	4818
R 5 CAMPUS, letnik 9.9.1992,3 vrata, 5 prestav, rdeč, prevoženih 13.500 km, odlično ohranjen, prodam za 12.200 DEM. ® (068)42-340, po 16. uri.
PEUGEOT 504 L DIESEL, letnik 1979, prodam ali zamenjam za manjši avto. S* (068)20-247, popoldne. 4820 AX TRE 11, letnik 1988, prodam. Jože Stanič, Orežnova 21 a, Kostanjevica na Krki.	4822
Z 101, letnik 1980, ugodno prodam. Keber, Trdinova 5 A, Novo mesto.
4826
R 18, karamboliran, letnik 1983, prodam. Recelj, ® (068)21-112.	4828
BMW, letnik 1976, dobro ohranjen, prodam. Florjančič, Dobruška vas 22, Škocjan.	4829
GOLF JGL DIESEL, letnik 1984, prodam. ® (068)27-450.	4831
GOLF DIESEL, letnik 1988, temno moder, ohranjen, ugodno prodam. ® (068)73-587.	4836
MINI MORIS, letnik 1977, prodam. * 50-195.	4838
Z 101 GTL 55, letnik 1987, prodam. ® 28-549.	4839
LADO 1200, letnik 1986, registriran do 11/93, prodam. ® (068)76-457.
4845
R 9, letnik 1983, prodam. Rudi Vidmar, Prečna 86, Novo mesto. 4849 R 4 GTL, letnik 1986, prodam po ugodni ceni. Peter Bašelj, Luterško selo 6, Otočec.	4863
126 P, letnik 1988, prodam. Cekuta, Orehovica 17, Kostanjevica. 4865 R 4 GTL, letnik 1983, in jugo, letnik 1987, ter kompresor, C02 in avtogeno varilni aparat prodam. ® 25-894.
R 4 GTL, 3/89, prodam. Cena po dogovoru. ® 26-431.	4871
Z POLV, letnik 1987, dobro ohranjen in vzdrževan, prodam ali zamenjam za osebni avto. ® 22-198.	4872
GOLF D, letnik 1987, prodam, cena
11.300	DEM, in Z 101, letnik 1984, za
2.300	DEM. » 27-802.	4874
R 5 GT, turbo, letnik 1986, prodam
® 24-374.	4878
Z 128, letnik 1987, prodam. Ivan Glavan, Cesarjeva 18 a, Novo mesto. 4884 LADO 1200, letnik 1986, registrirano do 11/93, ugodno prodam ali menjam. ® 24-712.	4885
R 18, letnik 1986, prodam. ® 86-165.	4886
BX TRS -16, letnik 1989, metalik siv, prodam. ® 20-340.	4889
Z 101, letnik 1980, prodam, 'at 22-106, v soboto in nedeljo.	4893
R 21 GTS, lepo ohranjen, s pomično streho in vlečno kljuko, nujno prodam. ® 23-422.	4896
obvestila
ŽALUZIJE - ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah, s (068)44-662.
4531
EMAJLIRANJE kopalniških kadi z uvoženim materialom. Garancija 2 leti. £ (064)66-052.	4537
ŽAGAM DRVA po konkurenčni ceni. : 25-214.	4834
BARHA SENOVO
za delo v strežbi zaposli natakarico z izkušnjami. Tel. (0608) 70-358
Manjši, cca 30 m2, sodobno opremljeni poslovni prostor, primeren za trgovsko, obrtno ali servisno dejavnost, v Beli krajini ob glavni cesti Novo mesto — Metlika, nudim v najem. Telefon: 068/50-015
RAČKA, d.o.o.
68000 Novo mesto
tel/fax: (068)21-058
računalniški sistem
PC RAČUNALNIK 386sx/25MHz
-	MAINBORD 386sxl25 MHz
-	SVGA CARD (1024x768)
-	AT HO CARD (2s/lpllg)
-	AT (IDE) BUS CONTROLER
-	FLOPY DISK 5 114", 1,2 MB
-	HDD CONNER 80 MB
-	AT BABY ČASE +200 W
-	SAMSUNG TIPKOVNICA
-	VGA PIW MONITOR
-	2 MB RAM MEMORY
samo 96.591 sit
(s prometnim davkom)
SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR
•	za vsa osebna vozila
•	na zalogi ves zavorni material
•	ugodne cene
•	popravilo istega dne
Zavorni servis — JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633
Se priporočamo!
Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979.
Trgovina in servis ELEKTRONIK
vam od sedaj naprej nudi vse vrste bele tehnike na 25 obrokov: barvne sprejemnike, hladilnike, zamrzovalnike, pralne in sušilne stroje, pomivalne stroje, električne, plinske in kombinirane štedilnike GORENJE.
Oglasite se v naši trgovini in servisu ELEKTRONIK, Kettejev drevored 5, Novo mesto, tel. (068) 22-409, vsak dan od 9. do 16. ure!
KOMPAS HERTZ
izposojevalnica vozil in menjalnica
obvešča cenjene stranke, da se je preselil v nove prostore na avtobusni postaji, tel. (068) 23-937
NOVA PONUDBA: zimske počitnice, organizacija izletov, obiski sejmov, hotelske rezervacije, letalske vozovnice naše agencije CO-ME 2 US.
JASNOVIDKA gostuje v Novem mestu 26.11.92. Prerokuje, išče osebe, pomaga in svetuje. Telefon za naročila: (065) 26-839
NOVO — NOVO SIEMENS
SLUŠNI APARATI s povračilom ZZZS
Pridite naglušni —
— in odidite z več življenjske radosti —
—	v manj kot eni uri —
—	s slušnim aparatom
SIEMENS
vsako sredo od 9. — 12. ure, po dogovoru možno tudi popoldan
v prostorih Medobčinskega društva slušno prizadetih Novo mesto Novi trg 6
inf. tel. (064) 73-313 od 19. do 20. ure
n
STANOVANJSKO
ZAVAROVANJE
Dolga leta odrekanja so bila potrebna, da ste si opremili stanovanje s predmeti, s katerimi ste iz stanovanja ustvarili topel dom. Ti predmeti, dostikrat domala neopazni, vam omogočajo bivanje in prijetno počutje.
Samo trenutek, pogosto neodvisen od naše volje, je dovolj, da spoznamo, kako zelo smo odvisni od teh predmetov. Naše mirno življenje se v hipu sprevrne v nebogljenost.
Naravne ujme in trenutki nepazljivosti (strela, toča, poplava, zemeljski ali snežni plaz, odtrganje zemljišča, vihar, požar, eksplozija, izlitje vode) vam utegnejo povzročiti škodo in izničiti vaše dolgoletno delo. Na vašo hišo, čeprav je verjetnost majhna, lahko pade letalo, škodo vam lahko povzročijo neodgovorni udeleženci manifestacij in demonstracij. Število vlomskih tatvin in ropov se nenehno povečuje, zato pred obiski nepridipravov niste nikdar povsem varni. Dovolj škode vam lahko povzročijo že samo poskusi teh dejanj. Če do česa opisanega že pride, vam bo olajšana marsikatera tegoba, saj stanovanjsko zavarovanje krije predvsem te nevarnosti, za nameček pa še odgovornost.
Vaše stvari so lahko uničene ali poškodovane, vse pogosteje pa vam utegnejo biti ukradene. Zavarujte jih, saj je to vaše imetje.
Zoper možne posledice nepredvidljivih dogodkov zavarujte: STANOVANJSKE PREDMETE (tudi hišne računalnike, hi-fi in avdio-video aparate, gospodinjske stroje in aparate...)
STANOVANJSKE PREDMETE, ki jih hranite na podstrešju, v kleti, garaži, na terasi ali v lopi;
OPREMO STANOVANJA, STVARI ZA OSEBNO UPORABO, GOTOVINO, VREDNOSTNE PAPIRJE, UMETNIŠKE PREDMETE, DRAGOCENOSTI, ZBIRKE
S posebnim dogovorom krije stanovanjsko zavarovanje tudi škodo zaradi razbitja ali loma stekla. In ne pozabite: zoper okvare ni imun noben gospodinjski stroj ali aparat. Okvare namreč ne izbirajo ne znamke ne starosti stroja. Omogočamo vam zavarovanje le-teh, in sicer do 6 let starosti, pri čemer jih zavarujete tudi za stroške popravil. Predmeti takšnega zavarovanja so: hladilniki, zmrzovalniki, pralni, sušilni in pomivalni stroji, videorekorderji, televizorji, hi-fi komponente, sesalniki za prah.
NAJUČINKOVITEJŠE ZAVAROVANJE VAŠEGA IMETJA JE POLICA STANOVANJSKEGA ZA VAROVANJA ZA VAROVALNICE TRIGLA V.
Za nadaljnja pojasnila pokličite: tel: (068) 25-696 25-602 25-167
ZAVAROVALNICA TRIGLAV—	____
ker življenje potrebuje varnost!
(J)
0
E
O
>
o
z
03
+-*
O
c
0
0
C
>
o
cn o o.
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Duiič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Mariin Luzar, Milan Marketi (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 70 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 830 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.660 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.400 tolarjev. Mali oglas do deset besed 800 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 80 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; teleta* 24-898
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^Travica, Ljubljana.	J
Vsa elektroinstalacijska dela ter adaptacije opravljam s svojim ali vašim materialom. 30% popusta z vgradnjo naših materialov ter možnost plačila na 2 čeka. Tel. (061) 752-979
»Iščemo sodelavca v Sloveniji z znanjem nemškega jezika (ni pogoj). Če se zanimate za delo na področju bančnega poslovanja z nepremičninami ali zavarovanja, ste idealen partner za nas! Vašo prošnjo s telefonsko številko pošljite, prosim,pod šifro »KARIERA«.
preklici
ANA DRAŠLER, Uršna sela 23 a, opozarjam sosede, naj ne širijo lažnih izjav proti meni in me krivijo po nedolžnem. Kdor preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. _	4846
JOŽE PELKO, Šmarješke Toplice 12, prepovedujem vsako zlorabo zemljišča in kakršenkoli poseg po njem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.	4877
posest
V	BIRČNI VASI pri Novem mestu
prodam več gozdnih in poljedelskih parcel. Možno je obročno odplačevanje do pet let. Ob takojšnem plačilu 50 % popust. ® (064)74-739.	4797
ŽAZIDLJIVO parcelo v Novem mestu prodam. ® 26-211.	4802
PARCELO v Novem mestu, s staro hišo, v velikosti 352 m2, prodam. Možen ogled v nedeljo, od 14. do 16. ure. ®
(061)	223-501,(061)101-017.	4803
NOVO, pritlično, nedokončano hišo s
centralno in telefonom prodam ali menjam za manjšo vrstno hišo v Novem mestu. Šifra: »NA VASI«	4805
BUKOV GOZD, 14.020 m2, v KO Gor. Straža, prodam. Za posek odmetjeno cca 250 m2. ® (068)86-293.	4816
V	BLIŽINI BREŽIC ugodno prodam starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in velikim dvoriščem. Informacije na ®
(062)	605-187, od 20. ure dalje. 4848 HIŠO v centru Črnomlja, primerno za
trgovsko in gostinsko dejavnost, prodam ali oddam v najem. ® (068)59-711.
4851
NA IZREDNI LOKACIJI, primerni za postavitev brunarice, prodam 0.5 ha sadovnjaka. ® (068)42-042.	4866
V	OKOLICI Drašičev pri Metliki
prodajam zidanico z bivalnimi prostori in vinogradom. Cena po dogovoru. ® (064)211-185.	,	4882
GOZD na Vinici pri Šmarjeti in brejo kobilo prodam. ® 76-081. _	4888
NA LEPI LOKACIJI v Žužemberku, v bližini šole, prodam 1.100 m2 stavbnega zemljišča, predvidenega za gradnjo, po 9 DEM za m2. ® (068)22-282.	4898
prodam
KOLO NA DESET PRESTAV in
žensko kolo, obe dobro ohranjeni, prodam. Avguštin Jabuka, Zasap 6, Cerklje ob Krki.	4809
TOVORNO DVIGALO HIAB 4 5, montirano na kamion, prodam. ® 65-094.	4812
PRALNI STROJ Gorenje PS 405 in dvosed, raztegljiv v posteljo, prodam. is: 22-467.	4823
SIVO PLEMENSKO kravo, brejo v tretjem mesecu, s šestim teletom, prodam. itč 59-046, po 18. uri.	4824
PRAŠIČA za zakol (150 - 180 kg) prodam. Pungerčar, Gruča 2, Šentjernej, ® 42-206.	4825
SOBNI OMARI, dvo- in trodelni, zelo ohranjeni, ročno delo, masiven les, ugodno prodam. Prodam tudi hladilnik Gorenje, nov, širine 50 cm. 'is (068)27-450.	4832
DVA KAVČA in dva fotelja poceni prodam, m. 24-393.	4833
SUHE hrastove deske, 5 cm in 2 cm, prodam. 'S. 47-064.	4837
PRAŠIČA, 150-170 kg, domača krma, prodam. Tisov, Pristava 23.	4841
PRALNI STROJ Gorenje prodam za 400 DEM. s 23-247.	4842
DRVA na rastilu prodam. * 42-473.
4844
SEMENSKI KROMPIR jerla in ke-nebek, lanski uvoz, prodam, a (061)785-073, zvečer.	4847
KROŽNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. : (061)772-751	4850
NOV ŠTEDILNIK na drva, Gorenje, poceni prodam. Marica Pasar, Vrti 3, Žužemberk.	4854
KOZOLEC, šestokenski, loplar, ugodno prodam. : (068)86-275.	4856
KUHINJSKE STOLE, klubsko mizico, otroško posteljico in športni voziček prodam : 24-765, popoldne. 4857 KUHINJO MARLES, dolžine 4 m, s pomivalnim koritom in napo, staro osem let, pralni stroj in hladilnik zelo ugodno prodam. : (0608)31-962.	4858
BETONSKO GARAŽO, industrijske izdelave, prodam. : (067)81-422.
4859
NAD 200 KG težkega prašiča, krmljenega z domačo hrano, prodam, l (0608)70-402.	4862
KAKOVOSTNA JABOLKA, sorte idared, ugodno prodam. ; (068)42-042.
4867
BETONSKE ZIDAKE. 900 kom širine 20 cm, in 500 kom širine 25 cm ugodno prodam. : 26-242, popoldne.
TRAJNO ŽAREČO peč prodam, o (068)56-029.	4870
KOZO srnaste pasme prodam. ® 84-855.	4873
NOVO sedežno garnituro prodam. Informacije na ® 85-039.	4875
VEČ koz prodam. Ljubiteljem malih živali pa podarim morske prašičke. ® 73-108, zvečer.	4883
RABLJEN kombinirani štedilnik Končar in jugo 45, letnik 1989, prodam, s 26-177.	4892
razno
HORTING NOVO MESTO svetuje in urejuje vaše vrtove. ® (068) 24-433.	4639
VRHUNSKE satelitske antene že za 599 DEM! Delus - elektronika, ® (068)24-454.	4798
PODJETNIKI, POZOR! Izdelujemo foto barvne vizitke, tiskamo reklamna sporočila na vžigalnike in kemične svinčnike. Informacije * (068)26-492, Igor.
4810
PREVAJAM in inštruiram angleščino. Nudim tudi pomoč podjetjem pri prevajanju poslovne korespondence. * (068)21-747.	4843
CISTERNE ZA KURILNO OLJE, baterijske, 1000, 1300,1500,2000,2500 in 300 1, izdelujem 20 % ceneje. ® (061)861-475.	4860
V VARSTVO na moj dom sprejmem dva otroka ali pridem na vaš dom dopoldan. ® 26-810.	4861
KVALITETNO, HITRO IN UGODNO polagam ploščice. ® (0608)63-034, po 15. uri vsak dan.	4881
službo dobi
PRIKUPNO DEKLE za delo v strežbi in pomoč v kuhinji zaposlimo. ® 41-089.	4752
NA OBMOČJU od Dobove do Zidanega Mosta in od Novega mesta do Bizeljskega vam nudimo za delo v prostem času super zaslužek. ® (0608)32-616. 47% IŠČEM akviziterje za prodajo oblačil. 'ŽE (068) 85-392.
ŽELITE dober zaslužek? Priključite se uspešni skupini potnikov na terenu. Kličite po 15. uri na t 23-977.
HONORARNO zaposlimo priučeno ali KV kuharico konec tedna, v petek ali soboto (skupine, poroke), a 65-003.
DEKLETA IN FANTE za delo v diskoteki honorarno zaposlimo. S- 43-748.
4799
DELO na vašem domu. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko. Nada Radomir, Cesta herojev 34, Novo mesto.	4800
PRODAJA na terenu z dobrimi prodajnimi artikli. Dober zaslužek. ® (0608) 75-662.	4815
ZAPOSLIMO DEKLE za delo v bifeju v dopoldanskem času. ® 24-275.
4830
DELO NA VAŠEM DOMU. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Šifra: »PRIDNOST IN POŠTENOST«	4840
Z MALO dobre volje in lastnim prevozom do odličnega zaslužka. Informacije v četrtek na ® 65-711, Jenič, Dobindol 6, Uršna Sela.	,	4852
SIMPATIČNA DEKLETA za delo v dnevnem baru honorarno zaposlim. TOŠ SHOP, Dvor 94, Dvor.	4864
ZA VSE resne akviziteije 30 % provizija. 'is: (068)26-343.	4887
S POŠTENIM delom do dobrega zaslužka. Potrebujete osebni avto, proste vikende in dobro voljo, rt 24-561, popoldne.	4891
SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom redno ali honorarno zaposlimo. ŽE 22-366.	4894
BIFE AMZ OTOČEC zaposli prijazno dekle za delo v strežbi, it: (068)21-830, interna 27.	4897
stanovanja
DVOSOBNO STANOVANJE (prvo nadstropje), 60 m2, in ENOSOBNO STANOVANJE, 39 m2, v Novem mestu prodam. Cena 1.200 DEM / m2. it (068)25-084, dopoldan.	4804
GARSONJERO v Novem mestu iščem. at 49-304.	4806
ENOSOBNO STANOVANJE na Majde Šilc 18 oddam eni, dvema ali trem študentkam, "it: 23-311, interna 341, dopoldne ali (0608)60-076, zvečer. 4807 DVOSOBNO STANOVANJE v Trebnjem ugodno prodam, rt. 45-069.
4808
ODDAM dvosobno stanovanje in garažo. Pogoj: predplačilo. St 28-802.
4835
DVOSOBNO STANOVANJE, 56
m2, oddaljeno 17 km od Ljubljane, prodam za 80.000 DEM. Šifra: »VSELJIVO STANOVANJE«	4855
TRISOBNO STANOVANJE, 56 m2, z etažno centralno, telefonom, na odlični lokaciji v Novem mestu, ugodno prodam. ® 25-097.	4890
ženitne ponudbe
AGENCIJA ALBATROS, ženitna posredovalnica. : (063)411-648, od 16. do 19. ure vsak dan.	4523
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj
Podjetje za grafični marketing in posredovanje
Novo mesto, d.o.o., Kristanova 60, S 068/28-535; 28-694
marketing	OBRTNIKI, PODJETNIKI!
Nudimo vam široko izbiro več vrst stenskih, namiznih in žepnih koledarjev, rokovnikov, planerjev, obeskov, kemične svinčnike, vžigalnike in še veliko ostalih drobnih poslovnih novoletnih daril. Na vašo željo vam na vse artikle lahko odtisnemo znak vaše firme.
Po izredno konkurenčnih cenah vam nudimo tudi celoten izbor računalniškega papirja (tudi tiskovin) in vse SDK obrazce.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 64. letu starosti zapustil naš upokojeni sodelavec
VALENTIN
JENŠKOVEC
strojnik na separaciji
Od njega smo se poslovili v soboto, 14. novembra 1992, na pokopališču v Kostanjevici. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO
ZAHVALA
V jeseni življenja je ugasnilo srce dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, svaka in strica
FRANCA
ZALOKARJA
z Malega Cimika 24 pri Šentjanžu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. SLAPSAKOVI ter zdravstvenemu osebju iz Sevnice in patronažni sestri iz Krmelja, GD Veliki Cirnik, delavnici Vidmar in Ferotehni, Jožetu Slapšaku za poslovilne besede, pevcem ter duhovniku za obiske na domu in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 33. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric
ANTON
PLANTAN
z Vel. Cerovca 9
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, mladincem, sodelavcem ter Gačnikovim in ostalim, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za vence in cvetje ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama in ate, brat Janez, sestri Marija in Rezka, brata Martin in Jože z družinama
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dobri
ANTON
RADOVIČ
iz Črnomlja, Tomšičeva 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala tudi GD Preloka, govornikoma, pevkam in g. župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 62. letu nas je zapustil dragi ata in dedek
ALOJZ CESAR
Štefan 4, Trebnje
Ob boleči, izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Še posebna hvala pevcem in družini Kravcar in g. župniku za opravljen obred. Še enkrat vsem hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 32. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric
ZVONKO
FARTELJ
Češča vas 3
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter kolektivu Mercator - Standard, ZTP Sekciji za promet za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
«AHVALA
Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne, kdo te vzdrami, ko zaprek oko, kadar si svojim dragim v roko segel, nemara si za dolgo vzel slovo.
Odšel je od nas naš dragi
JOŽE PRAH
gostilničar v pokoju
iz Vel. Malenc 12
DRAGO
MURN
iz Podturna 71 pri Dolenjskih Toplicah
ZAHVALA
Bil si fantov cvet, star le 31 tel, začel nisi še živet.
Bleščeča pločevina in ceste krivina zapeljala le je na drugi svet.
V 31. letu starosti nas je mnogo prezgodaj tragično zapustil naš dragi sin, brat in stric
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje in sveče ter vsestransko pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja vsem GD, še posebno GD Podturn, govorniku g. Puhanu za ganljive besede ob odprtem grobu, območnemu štabu TO Novo mesto, pevcem za zapete žalo-stinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: mamica, ati, brat Franci z družino ter vsi, ki ste ga imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in starega očeta
FRANCA
STRAJNARJA
iz Račiče 30, Loka pri Zidanem Mostu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki ste mu ob slovesu podarili cvetje, se poklonili njegovemu spominu, sočustvovali z nami ali nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala osebju Trubarjevega doma upokojencev v Loki, ki mu je prizadevno lajšalo tegobe bolezni v zadnjih mesecih življenja. Hvala lovcem Lovske družine Loka za opravljen pogrebni obred, še posebej dr. Pavletu Zagodetu za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku za lepo opravlene pogrebne slovesnosti in vsem pevcem, ki ste mu zapeli v slovo. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: vsi njegovi Vel. Malence, Vel. Podlog, Leskovec
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre in tete
PEPCE KAPS
iz Potokov pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter sosedom za pomoč. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v bolnišnici v času njene bolezni. Lepa hvala duhovnikom in vsem, ki ste našo Pepco v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
V SPOMIN
V nedri sprejmeš; v srcu nosiš vso težo rasti..
V 90. letu življenja nas je tiho zapustil naš stric
JOŽE ŠKOFLJANC
Brege 2, Leskovec pri Krškem
Zemlja je bila svetinja, ki ti je opajala srce, a v zameno za kruh je pila moči. Tako je z leti postala vse težja, kot da se spreminja v kamen in bolečino. Ostala je uteha, da si jo izživel, da siji z leti dal samega sebe za tople občutke sreče ob zorečem klasu, ki vedno znova odkriva lepoto in tudi ceno žuljev. V dneh jeseni pa si se tudi sam utrnil v njeno skrivnost cveta in plodov... ter skriti mir rasti...
Brege, 5. novembra 1992
.	ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Ljubil si nas vse, bolezen le od nas ločila je.
Zdaj, ko te več med nami ni, vemo, koliko nam pomenil si
JOŽE
ŠTRUMBELJ
Mali Lipovec pri Ajdovcu
Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, podarjeno cvetje in sveče. Posebej pa se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerka Andreja, Marinka z družino, Zdenka z družino in Anica z družino
ZAHVALA
Nihče ne ve, kako boli, ko drage mamice v hiši ni Ko solza koga bi rešila, bi našo mamico obudila.
V 45. letu starosti nas je zapustila naša dobra in skrbna žena. mamica, hčerka, sestra in teta
. TEREZIJA BROZOVIČ
rojena Ostanek
Levstikova ul. 11, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom iz Mačkovca, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnici darovali toliko lepega cvetja in sveč ter pokojno mamico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo podjetju TEM Čatež za pomoč in organizacijo pogreba ter poslovilne besede ob odprtem grobu, sindikatu občine Trebnje, delavcem Sekretariata za obrambo, SŽ Sekciji za vleko Novo mesto, pevcem za zapete žalostinke in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni

*
$ 0 0 0 0
*0 0 0 0 0
0 5
5 0 0 0 0 0 0
0
Čeprav je bil letošnji dobitnik J priznanja občine Ribnica mešani ^ pevski zbor Gallus, ki ga sestav-S Ijajo najboljši pe vci iz celotne rib-J niške občine, ni niti najmanjšega \ dvoma, da je bilo priznanje kot J posebna zahvala za vloženi trud £ namenjeno tudi — če že ne predse vsem — pevovodkinji Bernardi J Kogovšek. Prav ona je namreč S pred dvema letoma zbrala pevce iz Jj različnih pevskih zborov širom po ^ ribniški občini, ki so se po letu j dokaj težkih priprav predstavili v vsem sijaju oblek in pesmi iz Gallusovega časa na osrednji slovesnosti ob 400-letnici smrti Jakoba Gallusa.
Kogovškova, ki poleg zbora Gallus vodi tudi mladinski zbor ribniške osnovne šole že vse od njegove ustanovitve pred 25 leti, pa ženski nonet Vitra, mešani J pevski zbor KUD Gallus in zadnji % dve leti tudi dekliški zbor Gimna-zije Kočevje, se s petjem srečuje že 5 vse, odkar pomni V rodnem Za-S vratcu, na tromeji med Notranj-JJ sko. Gorenjsko in Dolenjsko, je \ družina osmih otrok očeta mizar-J ja in organista v vaški cerkvi ter
matere gospodinje pogosto prepevala. Danes ji prijetne spomine na Zavratec, mrzle zimske večere otroških let, ki jih je preživljala v prvih letih po drugi svetovni vojni tople peči ročna dela in petje nekoliko greni le pred nekaj leti javnosti in s tem tudi njej razkrita resnica o domnevnem skladišču orožja. »Spoznanje, da je v Zavraten bilo in da še vedno je skladišče jedrskih odpadkov in ne orožje, kot smo mislili skoraj dvajset let, me je zelo prizadelo«. pravi Kogovškova, ki tudi danes, kot ženska brez družinskih obveznosti, pogosta in rada hodi v svoj rojstni kraj.
Zeljo, da bi postala učiteljica, je gojila že od otroških let, da pa bo poučevala petje se je odločila dokaj pozno. V Žireh, kjer je obiskovala osnovno šolo. se je šele v sedmem razredu vključila tudi v glasbeno šolo. To je bil tudi razlog, da je bila po končani nižji glasbeni šoli v Idriji na srednji glasbeni v Ljubljani nekoliko starejša od svojih sošolcev. Takoj po končani šoli se je zaposlila na osnovni šoli v Ribnici, kjer je delala do pet let nazaj, ko je prestopila v glasbeno šolo.
Prvih nekaj let v Ribnici, ko je bila zaposlena le za določen čas, je še razmišljala, da bo njeno bivanje v Ribnici le začasno. Sledil pa je študij ob delu, najprej na prvi stopnji, čemur je sledila redna zaposlitev, pa nato študij na drugi stopnji in obilica dela, ki je Ko-govškovo vse bolj in bolj vključevala v življenje Ribničanov. Tako je preteklo 25 let, željo po vrnitvi v domači kraj, ki je postajala iz leta v leto vse manjša, pa zadovoljuje z obiski ob vikendih in ob porastem času, ki pa ga rada porabi tudi za ročna dela.
M. LESKOVŠEK-SVETE
RAČUNAIMK — Največ nagrad v letošnjem zadnjem žrebanju naših rednih plačnikov so dobili Belokranjci Tudi tokrat je Slavko Dokl računalnik poslal Katici Strmec k Vinico In tudi ena od tolažilnih nagrad je šla čez Gorjance.
Nagrade za pravočasne plačnike
Namizni računalnik v Be-_______/o krajino______
NOVO MESTO — Novomeščan Slavko Dokl je v zadnjem letošnjem žrebanju naših pravočasnih plačnikov dodelil namizni računalnik Katici Strmec, Vinica 15 a, p. Vinica. Tolažilni nagradi, kalkulatorja, prejmeta Štefan Gorenc, Rihpovec 10, p. Trebnje, in Slavo Vraničar, Cankarjeva n.h, Metlika. Nagrajenci lahko dvignejo nagrade v našem naročniškem oddelku Nagrade je prispeval Technoshop.^Lo.o., Suhor pri Metliki ki ima na zalogi bogato izbiro televizorjev, video in Hi-fi aparatov znamke Samsung. Vse, ki se bodo pri njih odločili za nakup in prinesli s seboj zadnji izvod Dolenjskega lista, bodo nagradili še z lepim darilom
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Kako je Slovenka postala tujka — Potovanje po Sloveniji stane manj kot v Avstra-____lijo ali J. Ameriko — Iskrinih in Adriinih delavcev nihče ne obišče_
Kaže, da imajo ljudje zopet več časa, saj je četrtkov dežurni telefon skorajda pregorel od številnih klicev. Prva nas je poklicala naša bralka iz Adlešičev, ki je predlagala, da se cesta Purga - Pobrežje poimenuje v Cesto dedičev. KS Adle-šiči namerava to cesto, ki pelje mimo Pobreškega gradu, asfaltirati, zanjo pobirajo tudi prispevke. Dedič gradu pa se izgovaija, da ima ta (njegova) zemlja 28 dedičev in se tako hoče izogniti prispevku za omenjeno cesto.
Naslednja nas je poklicala Djurdja Mežič iz Velikega Podloga pri Krškem. Rodila seje med vojno materi Slovenki, vendar na Hrvaškem, kot petleten otrok pa je po vojni prišla živet nazaj v Slovenijo, se zaposlila in ustvarila družino. Niti pomislila ni, da bo morala iskati državljanstvo, saj je Slovenka. Pa vendar je pred kratkim dobila iz UNZ sporočilo, da je tujka. Uničili soji dokumente. Bralka ne more razumeti, da se je to dogodilo njej, kije Slovenka, ki jo je rodila slovenska mati, ki sije ustvarila tu svojo - slovensko družino, vsi drugi, ki so prišli od drugod pred nekaj leti, pa se danes ponašajo kot pravi Slovenci. Ker to ni . osamljen primer, bo ta problematika še deležna novinarske obdelave.
Zelo razočaran je bil tudi J. B. iz Metlike, ki seje pred dnevi, ko je moč-
KLIC V SILI
NOVO MESTO — Danes, v četrtek, 19. novembra, bo med 18. in 20. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka Ivanka Vene.
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili, ali jra le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. iti 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
no deževalo, peljal z avtomobilom iz Metlike proti Črnomlju in se mu je na poti .pokvaril avto. V naj večjem nalivu je bil prisiljen štopati. Kmalu so mimo pripeljali policisti. Ko jih je J. B. zagledal, jim je mahal, naj mu ustavijo. Oni pa so mu le veselo pomahali in se odpeljali naprej. J. B. meni, da policisti niso le zato, da ustavljajo voznike, kadar je njim po volji, ampak tudi zato, da kdaj komu priskočijo na pomoč.
Naš redni bralec Drago Kajfež pa
teden v tej rubriki. Drago priporoča, naj glede razmetavanja denarja G. N. raje vpraša strankarske prvake v Ljubljani, ki so pogosto obiskovali ljudi dvomljive preteklosti v Avstraliji, Južni Ameriki in drugod in zapravljali prepotrebne devize, ki so tudi last naših dvakoplače-valcev. Mar ni to resno delo, če predsednik države Milan Kučan pride na otvoritev telefonske centrale v Zasavje? Saj je to velik dogodek za ta kraj in ljudi. Dokler bodo naši predstavniki oblasti
nas je poklical iz Gorenjske. Zmotil ga je klic G. N., kije bil objavljen prejšnji
hodili po slovenski zemlji in se trudili prisluhniti težavam ljudi na raznih koncih domovine, bodo tolarji naših ljudi to breme še prenesli.
D. Z. iz Regrče vasi pa opaža, da je zadnje čase v Novem mestu vse več ministrov in političnih veljakov, kot da bi jim v Ljubljani zmanjkalo jedače in pijače. Predvsem pa ga moti, da predsednik Kučan kot tudi ostali politični možje obiskujejo obrtniške delavnice, sprašuje pa se, zakaj nobeden ne pride pogledat v tovarno Iskra in Adria, kjer delavci le še životarijo.
Bralec J. F. iz Novega mesta je potožil, da so pred mostom v Ločni pred pol leta prekopali cesto in jo potem za-
krpali, vendar se je že čes čas pojavila luknja, zopet sojo zadelali, vendar tudi to ni dolgo zdržalo, sedaj je tam zopet velika luknja in še posebej takrat, kadar čeznjo zapelje tovornjak, povzroči močan hrup. Prav tako na tem križišču že en mesec ne delajo semaforji, ker so zaradi karabola poškodovani. »Do kdaj bomo brez semaforja in z jamo, ki povzroča močan hrup?« se sprašuje J. F.
I. G. iz Brežic Ivana Tomšeta javno poziva, naj se poleg za referendum za zaprtje nuklearke zavzema tudi za to, da bi občine Brežice, Krško in Sevnica dobivale rento, npr. v obliki zmanjšanega plačila električne energije, kot jo dobivajo kraji v ZDA v bližini nukleark.
M. G. iz Brusnic moti poleg zraka v jeklenkah za plin tudi to, da zadnje čase vozniki skozi Brusnice vozijo veliko več kot SO kilometrov na uro, tako da jim še mačke ne morejo ubežati.
Oglasil se nam je tudi Tone Malenšek iz Malin v Beli krajini in se pritožil nad cesto od Jugorja proti Štrekljevcu, za katero bi res že bil čas, da bi videla cestarja.	J. D.
*
ftiscotrha Itosou Ijram
•■rnjr ttf^poljr
Delovni čas:
sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja
od 20.00 - 03.00
PRLJAVOKAZAUSTE
vSAMSUNG
NOVI TV MODELI
CX—5013 T — 51 cm, teletext, euro AV... 660 DEM CX—5325 W — 55 cm, teletert, raven ekran, top tekst... 880
DEM
CX—5913 W(T) — 63 cm, teletext, top text, raven ekran, super VHS priključek... 1290 DEM
Vsi artikli so atestirani v EEGS in posebej v SLO. Enoletna garancija in zagotovljen servis 7 let
v
Vse inf.
SAMSUNG EURO 2000
Brežice	Ljubljana
B. Milavec 73	Zaloška 34
tel. (0608) 61 -936	tel. (061)443-342 J
Zdravilišča zdaj paradni konj?
Zdravilišča in ponudba v bližnjem kraju — Poleg znanja o hotelirstvu, zdravstvu _____in gostinstvu tudi dobro poslovanje — Ugotovitve okrogle mize
ČATEŽ OB SAVI — Za okroglo mizo na to temo se je minuli četrtek v čateških Termah zbrala večina ljudi, ki imajo največ opraviti s slovenskim turizmom in zdravilišči. Zdravstvo in turizem sta zastopala sama ministra dr. Božidar Voljč in Janez Širše, Turistično zvezo Slovenije njen predsednik dr. Matjan Rožič, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč predsednik Stane Bizjak in sekretar Rudi Rumbak, turistične agencije direktor Kompasa ter zdravilišča direktorji Term Čatež, Atomskih
Toplic, Zdravilišča Laško in Zdravilišča Dobrna.
»Zdaj, ko tradicionalni paradni konji (Bled, Portorož) pešajo, se vsi obračamo k zdraviliščem,« je na začetku dejal Janez Širše, minister za turizem in gostinstvo. Kot je prepričan minister Voljč, so ravno zdravilišča tista, ki že dolgo dokazujejo, da zdravstvo lahko svoje storitve tudi prodaja. »Poleg zdraviliškega turizma lahko trži tudi z rehabilitacijo, specializacijo ali šolanjem. Zdravstvo je breme gospodarstva samo takrat, ko ne plačuje svojim dobaviteljem!« je zatrdil.
POLNA ZASEDENOST — »Prezasedenosti zmogljivosti v zdraviliščih se ne bi smeli bati kajti le ta lahko prinese razvoj,«so ugotavljali na okrogli mizi (Foto: B. D.-G.)
Čudež v temi
Ameriška novost na voljo tudi pri nas
NOVO MESTO — Podjetje Plamex, ki na Dolenjskem in po Sloveniji skrbi za opremo gasilcev in drugih reševalcev, je pred dnevi svoje prodajne police opremilo tudi z ameriškimi svetilkami MAG-LITE, ki so pravi čudež med ročnimi prenosnimi svetilkami in se po mnenju strokovnjakov nahajajo med 100 najkvalitetnejšimi proizvodi na ameriškem trgu. Te ročne svetilke, ki so namenjene širokemu krogu uporabnikov, se uporabljajo kot obesek za ključe, do največjih, ki so izdelane iz posebnih aluminjastih zlitin. Prav zaradi slednjega so lahke, odporne proti udarcem, vodotesne in celo kisline so zanje navadna voda. Velika je tudi učinkovitost
SVETILKE PRIHODNOSTI — Inž. Mihail Horvat z nekaj vrstami svetil MA G-LITE: »To, kar je porsche med športnimi avtomobili so te svetilke med ročnimi prenosnimi svetilkami«.
žarnic, saj so testi pokazali, da dajejo 70-krat močnejšo svetlobo, kot svetilke z enakim virom napajanja. S pravilno usmeritvijo žarka svetlobe je mogoče doseči vidnost nad 100 metrov v krogu ostrih robov s premerom 40 centimetrov, j p
Stane Bizjak je opomnil, da je treba ločevati med zdravilišči in zdraviliškimi kraji. »V preteklosti so se zdravilišča usmerjala v zdravstvo, ki pa ima hudo konkurenco v klinikah. Zdaj se prebujajo in spet dajejo poudarek naravnim tirom zdravljenja, rekreaciji in kulturi življenja. Toda ob tem prebujanju je na drugi strani marsikdaj še vedno povsem neaktiven kraj. Treba bo kaj narediti tudi v tej smeri in predvsem določiti merila, po katerih se bo vedelo, kaj je turistični kraj, kaj zdraviliški.«
»Te pojme o zdraviliščih in zdraviliških krajih je treba razjasniti, da ne bomo tujim gostom prodajali mačka v Žaklju,« je dodal še sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Rudi Rumbak. Skupnost, kot so ugotovili na okrogli mizi, zelo dobro povezuje zdravilišča in skrbi za njihovo predstavitev, tudi z ustreznimi propagandnimi gradivi.
Da se mora skupaj z razvojem zdravilišča širiti tudi ponudba v bližnjem kraju, je prepričan tudi Marjan Rožič. V tem smislu bi morali spremeniti delo turističnih društev in razmišljati o profesionalizaciji. V naslednjem letu naj bi, kot je dejal Stane Bizjak, na nekaj izbranih primerih poskušali predramiti in oblikovati turistične kraje.
Tudi Borut Mokrovič iz čateških Term se je pridružil mnenju, da mora celoten kraj zaživeti s turizmom. Občina se mora odločiti, ali bo živela od tu-
rizma ali od industrije. Po njegovem je nov zakon o zdravstvu priložnost za zdravilišča, saj bodo ljudje začeli investirati v svoje zdravje. Toda za dobro delo v zdravilišču ni dovolj poznati le zdravstvo, hotelirstvo in gostinstvo, ampak tudi poti dobrega poslovanja.
B. DUŠIC — GORNIK
SEVNIŠKI RAKETARJI USPEŠNI NA DP
LJUBLJANA - Na državnem prvenstvu v raketnem modelarstvu so bili preteklo nedeljo v Ljubljani najuspešnejši tekmovalci iz Ligatca. Zelo dobro pa so se spet odrezali člani ševniškega Astronavtično-raketncga kluba (ARK) Vega na čelu s svojim predsednikom in svetovnim prvakom Dragom Percem, ki so potrdili, da lepo skrbijo za podmladek. V disciplini raketa s padalom je pri članih zmagal Logatčan Aleš Musec, pred Sevničanoma Matjažem Požunom in Dragom Percem. Tudi pri mladincih je bil vrstni red na prvih dveh mestih isti, bronasto kolajno pa si je priboril Sevničan Sebastijan Pelko. V disciplini strimer je bil pri članih najboljši Bogo Štempihar (Logatec), srebro je osvojil Perc (ARK Vega), bron pa Miha Grom (Iogatec). Pri mladincih je v tej disciplini odnesel zlato Logatčan Martinčič, srebro Pelko in bron Požun (oba ARK Vega).
...........................................
Kaj jena siiki?\
3.000 SIT ZA PRAVILEN | ODGO VOR — Z nagradno igro, s kaj je na fotografiji, tokrat nada- = ljujemo. Višina denarne nagrade = je ostala nespremenjena, le odgo- s vorov ne bomo več sprejemali po = telefonu, tem več po pošti Kupon z = izpolnjenimi podatki prilepite na 1 dopisnico in pošljite na naslov: =
Dolenjski list, p.p. 130, Novo me- § sto. Lahko pa kupon vržete tudi v E naš poštni nabiralnik na G la vnem = trgu 24. Za žrebanje bodo prišli v e poštev vsi, ki bodo odgovore po- = slali do ponedeljka, 23. no vembra. e
Kaj je na sliki?
= Moj naslov:
Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130,68000 Novo mesto
Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista

Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado DARINKI ČUŠNIK iz Brestanice. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je ta teden takšna:
1 (2) V maju - KARLI GRADIŠNIK
2(1) Nate smo ponosni - ANS. PETRA FINKA
3	(6) Na Trško goro - FANTJE Z VSEH VETROV
4	(4) Pika poka - ANS. BRATOV POLJANŠEK
5	(5) Praznujmo skupaj - ALFI NIPIČ
6	(3) Tiho teče reka - ANS. TONIJA VERDERBERJA
7	(-) Špilaj stari - PETER MOVRIN
8	(7) Pesem nikoli ne umre - BRATJE IZ OPLOTNICE
9	(8) Naše malo kraljestvo - MARELA INTERNATIONAL 10 (9) Samo da sem doma - ANS. VRTNICA
Predlog za prihodnji teden: Slovenska Micka - IGOR IN ZLATI ZVOKI
VyWV\AAAZ\AAA/-y^Zy\AA7WWVWWVyVN/^/'yVWW\ZvZJ‘
»s
jj* * Glasujem za: Moj naslov:
2
D	-----------------------—
^ Kupone pošljite na naslov: Sludio D, p p. 103, 68000 Novo mesto
j UČITELJI NAJ DELAJO ZASTONJ
■	- Ne razumem jih.
• - Koga?
- Učiteljev.
m - Kaj pa je z njimi?
■	- Vse bi radi imeli plačano:
■	poučevanje, dopolnilni pouk, dodatni pouk, spremstvo na ekskurzijah, mentorstvo interesnih dejavnosti, varstvo vozačev, roditeljske sestanke, govorilne ure.
. - Ra?
■	- Učitelj mora ljubiti otroke. Iz te ljubezm mora narediti tudi kaj
■	zastonj. Še pred leti...
■	- Vem. Še pred leti so učitelji zastonj pripravljali proslave, zastonj so hoddi z otroki taborit,
zastonj so vodili gledališke skupine, zastonj so po vaseh učili ženske plesati, peti, kuhati
-	Danes pa...
-	Danes pa hočejo imeti vse plačano.
-	Kaj hočemo: časi so se spremenili
-	In z njimi ljudje. Celo učitelji.
-	Razočaran sem. Zame je bil učiteljski poklic zmeraj nekaj vzvišenega.
-	Nisi se odločil zanj, kajne?
-	Dobro veš, da sem obrtnik.
-	Ne gre ti slabo.
-	Poglej skoz okno!
-	Mercedes.
-	Mercedes, najnovejši model!
-	Verjetno stane goro denarja?
-	Ne bi o tem.
-	Renaulta si prodal, sklepam.
-	Ne, čemu bi ga?
-	Koliko avtov imaš pravzaprav pri hiši?
-	Štiri, če ne štejem jeepa.
-	Pa hiša? Pa vikend? Pa jahta? Pravo bogastvo!
-	Posledica mojega dela in moje filozofije.
-	O slednjem bi bilo zanimivo kaj slišati.
-	Moja življenjska filozofija je
zajeta samo v nekaj besedah. In te so: Nikoli ne naredi nikomur ničesar zastonj.	,	,
TONI GASPERIC