GL»AS SVOUODE, slovenski tkbnik 7.4 KoailTI nnUTNtllA Llll»l<4. Glas GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE slovenio weekx.y Dnrama To Tn Inuwa Or Taa Unotmu Ouitri. "OD BOJA D0 ZMAGE"! - ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 43. Chicago, 111., 25. oktobra 1907. Leto VI. VSEM ČITATELJEM, NAROČNIKOM IN PRIJATELJOM "GLAS SVOBODE". Kjer so dosedanji lastniki "01. Svobode" v tiskarni lista $297 na tisku dolžni in tiskarna hoče plačana biti, ter grozi, da ustavi tisk ako ne plačamo gorenj o svoto. Glede na to, da je precejšno število naročnikov z naročnino na dolgu; nadalje je veliko takih, kojim je naročnina vže potekla, a zopet drugim v kratkim času poteče, PROSIMO NUJNO, da nam nemudoma zaostalo naročnino pošljejo, naročnino ponove in nove naročnike pridobe, da nam bo mogoče list reclno dopošiljati. ki in ruski fanatični minister ze-dinila, da mora car osebno jamčiti za dolg v slučaju, da nova duma no odobri najetja tega posojila. V tem slučaju hi se dnina takoj razpustil«, a ustava bi se suspendirala. AVSTRO OGERSKO. Kranz Josip, avstrijski cesar še živi. a je zelo slab. Malo upanja, da okreva. Zdravje cesarja avstrijskega pre navzdol. Dunaj, 14, okt. Deželni zbor jo predlog za obdavčenje avtomobilov sprejel. Prnv tako. Svarilo velesil zaradi Macedonije Carigrad, 14 okt. Razun svojim zastopnikom v Uelgradu, Sofiji in Carigradu sta Avstro-Ogrska iu Rusija poslali zelo ostra navodila svojima zastopnikoma v Atenah za grško vlado. smrti obsojeni so bili od governor j a pomiloščeni a za celo živ-ljenje k prisiljenemu delu v Sibirijo odpošljani. Drakonično do-velj. Ameriške vesti. Ta navodila napravljajo vtisk, Nadalje prosimo, da nam nas- da velesile delajo najbolj Urško , . x _____• • odgovorno za vstaške nemire v love natančno naznanijo, preselji- , .... J .Maccdoniji m za poskuse, prido- tve, stari in novi naslov oanadijo. bivati s silo. teren v Macedoniji Mi se bodemo potrudili, da ce-! »» «kodo drugim narodnostim. f njenim naročnikom povolno us-1 s,.nijni (,Hs j(, pag {,a h{ sf v trežemo, da ne bo nikakih pri- Macedoniji že mir in konec nc-tožb in to temveč ko je uredniš- j človeškemu klanju naredil. tvo in upravnUtvo v novih in veš- j Nagiba „„.,[ Cislitvansko in h rokah. Ogrgko je sklenjena a za Avstrijo „ , , , ; zopet neugodno, kakor smo znd- Nadjamo se, da se bo nasa t .1 ... . . , ... C; J inC omenili, da hoče tako priti; prošnja upoštevala ter pozdrav-j k« jI i Avstrija ima srečo, da jo ljamo s s. d. bratstvom j Ogrska vedno za nos vleče. To jo avstrijsko socijalno ^os-Uredništvo "Glas Svobode", ipodarstvo. 665 Blue Island ave., Chicago, 111. FRANCIJA. NAROČNIKI IN SOMIŠLJENIKI "GLASA SVOBODE" POZOR! Vsa pisma in druge pošiljat ve, t i čoče se našega lista, naslovite od sedaj zanaprej na sledeči naslov: Glas Svobode, 683 Loomis St., Chicago, 111. Uu/gled po svetu. RUSIJA. Nemški cesar Viljem II. Merlin. Iti, okt. Prestolonaslednik Fi" derik Viljem je danes enoletno učno dobo v minister-; bili ubiti. Roparji so v poštni voz vdrli, tam ubili u-radnike, dva orožnika in odnesli 25,000 rublje v. V Parizu se ruska vlada s francoskim bankam pogaja za posojilo malenkosti — 100 milijonov, kar bo tudi dobila. Rusko mornar ično ministerstvo je sklenilo, da od leta 1908 naprej ne odda več gradnje ladij v inozemstvo. Finske ladijedelnt-ee se tolmačijo za inozemske. Velikansko zadolženje Rusije. Paint, 18. oktobra. — Raznaša se ve«t. da je francoska vlada pritrdila, naj se prihodnjo spomlad emitira ogromno rusko posojilo v znesku 1300 milijonov rubljev. Pri tem sta se francos- Dogodki v Macedoniji. , Carigrad. 18. oktobra. — V liorini pri Kastoriji so grški vsta-ši vprizorili veliko klanje med Bolgari. Pomorili so nad L'(> oseb, m (M l njimi 13 žensk. Oblasti so uvidele, da ne bo prej konca grškim grozodejstvom, dokler se glavni krivci ne pozapro. Zato so prignali te dni 120 Grkov iz boljših slojev v Solun v zapore, ker je dokazano, da so podpirali v-taše. Punt v Maroku. Iz Pariza se poroča, da pleme Senatov se je brezpogojno Francozom podvrglo. Pleme Sanjev hoče 2 iti pol milijona odškodnine plačati, ako bi Francozi Casa-hlanco zavzeli. Morharji španske bojne ladije so vtihotapili 1000 patron a ho jih carinski stražniki zasačili. Nemiri v Kalkuti. Iz Londona *se poroča, da v Kalkuti ko resni nemiri izbruhnili. Nemiri so proti Evropejcem naperjeni in jih je veliko ranjenih. Riga. 19. okt. — Dam« .jutro je bilo 6 revolucijonarei, kteri ao bili od vojnega sodišča k smrti obsojeni. — ustreljeni. 12 k Sluga gospodov. Trenton, X. .J., 19, okt. — Minulo zimo je bil Jolm ftučjl er radi umora k smrti obsojen. Po pomoti šribarja (clerkj ji' justifi-kaeija nad Šu.vlerjein izostala. Te dni je prišla k guvernerju Stokes v New Jersey deputaeija, kteri je župnik lVesbiterjunske cerkve Baker Smith načeloval. in pri guvernerju odločno zahteval, tla se obsojenec obesi in jus-stifikacija več ne zavljeee! Ta h >žji služabnik, kteri Kristov nauk v miru in ljubezni do bližnjega oznanjuje. se je razkrinkal in pokazal svojo zversko krvoločnost. ■ , • mcdnarodueqa zajetnega sodišča (Rrisengericht) -— absolutno nič vredno! To pa ve vsakdo, brez Nelidoffa, kdor so količkaj z politiko lmvi, In smelo 'rdimo, da take in onake konference ne bodo kaj koristile, dokler se socija-lizem do vrhunca ne dospe. $100,000 zdravniku. Zdravnik dr. L. C, II. Ziegler je dediče, pokojne Harriet Me-Vieker za svoto $100.000 tožil. Tožbo je vtemeljal. da je zadne leta edino le umrli, svoj poklic žrtvoval in da je ona njemu označeno svoto obljubila j v oporoko postaviti. Porotniki so tožitelju verjeli, in sodnik je dediče k plačilu obsodil. Lepo l#rtCnu>*1 Nesramni dijaki. Ithaca, X. V., 14. okt. — Mest-jaui. uradi in vse ljudstvo je proti štrajkujoeim krojačem nastopilo ter "skabe" pod svoje okrilje uzelo. Strajknjoči krojači bi že zmagali a ljudstvo jim nasprotuje, "garjevee" podpira in dijaki št raj kujoče izzivljejo na vse načine. Sramota! Prijetno je, vojak biti. Vsaki, kdor jo bil vojak, ve "prijetnosti" tega stanu ceniti, posebno pa šelej, ako "siromak zboli, Stari vojaški zdravniki imajo svojo muhe in bolni vojak si nernore pomagati. Tukaj ena dogodbica : Pri pešpolku št. v stari domovini služboval je stari polkovni zdravnik JI. Ta mož je imel svoje nazore v zdravljenju in vsaki se na je izogibal do skrajne sile. Nekega dne pride le vo-jak-prostok Voljarič k njemu in mu javlja, da je bolan, Zdravnik vojaka nekoliko časa motriva nakar ga vpraša: "Kaj vam je?" Vojak mu reče. da ga v levemu kolenu hode in da ne more hoditi. Zdravnik de nato "hm" in vojaka .ogloduje spredaj, vzadaj, na levo. na desno, ogledu.iv mu oči, ušesa in konec no mu veli usta odpreti f tn pogleda jezik in ko ogleda še zobe, zarohni na vojaka: "Prašič, pojdite in osnažite si zobe marš!" Vojak se vrne ! k stotniji ter javlja stotniku izid | jjjCfejjka'Vo bolezni, ^ ___ j Stotniku ni hotelo v gfavo. kaj Ida ini-ma biti na vse protege bojno ladje graditi! Tedaj, kaj je s tem posvetovanjem v svetovnem miru T Odgovor je kratek, glasi se: — nič. in zopet nič! — Pardon! nekaj je pa vendar vreden, namreč, da vsnka taka konferenca miljone stane, da pre-"tnodri gospodje si žepe polnijo in davkaplaeevalee prešajo. Da ta. ravno zaključena konferenca, ni nič vredna bila, dokazujejo besede predsednika konference. Rusa Nelidoff. S suhoparnimi besedami je Ne-lidoff se izrazil, da delovanje de-legatev ni razven ustanovitev Nečloveška kazen. V St. Louis jo bil črnec Lee jShihby zaradi vlomitve-in tatvino iz navade obsojen. Tepcasti I sodnik poi menu Hugo Mueneh. i ga je obsodil v ječo samo na — !>!) let. Ta sodnik je vseskozi Salomona prekosil, Mueuch baje ni trinog; marveč vljuden človek. On je član telovadnega društva, pro-Ntomislec. pristni republikanec in bog si ga vedi kaj še Vse. Cesti-tat se mu pa le mora, da. so je sedaj tudi rokodelstva krvnika oprijel. Ja. ja. bog jo baje tudi osle ustvaril! Sodno postopanje s socijalnega stališča. Obstoječa družba so giblje v ta-kozvanem "zloČinstvi" nasproti, v napakenein okrožju. Ona no-mVfre i'ii tudi noče pripoxnati, da hudodelci niso nič drugega, kakor naravna posledica obstoječih, zveriženih in nasprotujočih naprav iu zakonov; da vse reformacije na teh,napravah ničesar ne predrugačijo, in končno uzroki k zločinom nespremenljivo dalje obstajajo. Akoravno bi so stroge j« i zakoni, strogejši izpeljava tistih vvodla. več čuvaju postav, v obliki policajev iu drugih Ijudolovcev nastavilo, zločinov vkljub temu ne 1m> manj. Do-kaze imamo tu v Chicngi, da ako-ravno se je četa policajev zelo oomno/.i'a. vendar so zločini inno-že namesto da bi se omejili. Kar bi se v današnji družbi dobrega v tem ospiru storiti zamoglo, je edino sredstvo, da bi so zakoni vljudno rabili, kakor .je mestni sodnik Clehind v njegovem predavanju popolnoma pravo zadel. Sodnik Cleland, kateri si je vsl«l njegovega gesla glas pridobil, govoril jo v njegovih izkušenj. Potem ko je temeljito v za-konukrsenju po oženjonih ljudi razpravljal, rekel je: "OLsodite vi tega moža in vi naredite, da ho njegova rodbina trpela, in ako ga v ječo ' vrže t o, bo njega rodbina še huje trpela. Torej mi jo le ono možno storiti: dajte vi temu možu še eno priložnost. Ako s«' on zopet pregreši, potem mora v ječo. a dolžnost je države, da za rodbino skrbi. Od 860 ljudi, ktere som mod mojem uradovanjeiu na besedo, da so poboljšajo, na prosto dal. jih je samo 93 obljubo prelomilo. Od teh 0,1 sem 2(i zopet izpustil ko so bili 10 do HO dni zaprti, in opazil sem. da ta kratki zapor jih je popolnoma ozdravil." . . I zvrnit ve vseh današnih zakonov bi bilo smešno, ako nebi bila drakonična stro- v zvezi." Oovornik je tudi ostro kritiko-val dandanašnji dokazilni običaj. Tudi topoglavega kjikor brutalnega. pravosodnega .ministra Ho-naparte ni prizanesel iu mu krepki mahlaj prizadjal. Dalje je rekel: brutalno surovostjo vi nezt morete ničesar spreobrniti, kakor je zadnič generalni oilvet-nik llmmparte rekel, da človek, kteri je zuavade zločinec postal, so ira more umoriti." Oovornik jo govoril o slučaju nekoga mladenčn. Petkrat so mu je dokazal zločin tatvine, ali dokazalo si' je tudi, da je mladenč bolan bil. in ko jo ozdravil je bil dostojen človek. "In vprašam vas." jo nadalje rekel govornik, "ali naj se taki človce umori ali pa za odo življenje v ječo vrže?" Takih sodnikov s takim mišljenjem je malo in žel jet i bi bilo. da bi vsi tako misljili kakor fle-land. Philippine. V Manili se jo vest razširjala, da so tam atentat na ameriškega vojnega ministra Taft-a izvršiti nameravali. Neki duhovnik je policaje opozoril, da je bil namen "bombo" na ministra vreči, ko je le-ta sprejemu "deznvitev" prisostvovnl. Sedaj Tafta "tajni svetovalci" iz Washinqtona čuvajo. glas bvobodb Na deyinski skali. Zgodovinska povest. Peti del. (Nadaljevanje.) v./ Še tisti dan je grof Majnhard zapustil Senožeče in se je vrnil v patrijarhove armade, kjer so ga pričakovali z veliko nestrpnostjo in pa (hitro peljali v šotor patrijaitoovega legata. "Kuj ne — Juri Devinski je c cikloni l patrijarhove pogoje," je dejal Simon Virko, ko je spremljal Majnharda k legatu. "Evo njegov odgovor," je odgovoril Majnhard in je skoro dobesedno ponovil, kar mu je bil rekel Juri. "To je plemenito, to je res viteško," so pripoznavnli vsi, ki so bili navzoeni in nič niso prikrivali. koliko je h tem pridobil de-vinski vladar v njihovih očeh. Tudi legatu je ponovil Majn hand Jurjeve besede, a tu ni sli šal niti besedici' pripoznanju. za .Tnrjevo zvestoibo in plemenitost. Legat je pobožno in meče, da se ubranijo ljubezenskih objemov te Vaše sveto cerkve." Majnharda je bila nevolja tako prevzela, da ni vee mogel molčati m~?ato je tako brezobzirno povedal to, kar je čutil in mislil in nameraval. Odgovora ni čakal. Videl je, kak« je legat prebledel in kako ge Dominik pristopil nekaj korakov; zapazil je tudi, kako sta se legat in Dtiminik spogledala, ali bil je tako razburjen, da s<» je hotel umakniti vsakemu nadaljnjemu razgovoru. Molče je pozdravil legata, zapustil njegov šotor ter ukazal svojim ljudem, naj vse pripravijo za takojšnji odhod. Odhajajočega Majnharda je spremilo do goriške meje mnogo vitezov iz patrijarhoVe armade. Pridružil se jim je tudi Oton Vipavski, ki je porabil prvo priliko, da je z Majnhardom zdirjal naprej in ga potem vprašal: "Čemu ste legatu tako odkrito grozili? Verujte mi. mož je uganil vse Vase načrteT" "Saj mi je žal. da se nisem rr.otfel premagati; j^za me je tako ča\;ila in danila, da sem moral govoriti," «e je opravičeval Majn-hard. "Danes in včeraj sem iele spoznal, kako prav je govoril Juri na plemiškem shodu v Čedadu. Rimska cerkev je krvoločna in neizprosna sovražnica vse svobodoljubnih ljudi in dokler bo na svetu' ne miru ne sreče." Oton Vipavski je molže prik mal. Tudi sam je bil in sicer davno tega 'mnenja; v svojem srcu je bil že davno odpadel od katoliško vere ali javno tegiw ni mogel pokazati, ker je imel. o-glejski patri j ar h njegovega etftf nega sina v rokah. Ali veselilo ga je, da se je približal krivovercein tudi mogočni grof Majn'hard in v duhu je že videl, da -zašije na Goriškemu in na Krasu zarja nove vere in svobode. "Kuj mislite stpriti, grof Majnhard!" Goriški grof je naglo ustav konja in ostro pogledal svojega spremljevalca. "Povejte mi najprej, Oton Vipavski, kaj mislite storiti Vi?" "Ja?, ne morem ničesar storiti." ŽaloHtno se je glasil ta odgovor Otona Vipavskega, tako du je Majnharda nekoliko osupnil, a še ].redno je mogel kaj pripomniti je rekel Oton dkoro šepetajo "Toda — ako bi se mogel gotove zanašati na Vašo pomoč---' "In ako bi se jaz mogel le ko ličkaj zanašati na Vu§o zvesto bo," je ostro dejal' Majnhard "Ali zdi se mi. da je že prepoz 110?" Prišli so bili do g riške uiejt in treba je bilo vzeti slovo. "ZdruvHtvujte, grof Majn hard." je zuklieal mladi vitez "Izprlniijte srtvno, kar je Vas namen," •'Zdriivst vujte," je odgovoril Mnjnliard. "Kark
  • je eli&alo škripanje "in vselej je Juri vsega kriv. Jurja Dekliškega je treba zadeti in zmaga bo naša." "Du, da," je dejal .posmehljivo Rliijmondo, "ali težko je, priti Jurju do Živega." "Ali ste že pozabili, kaj ste obetali, gtutpod KajmondoT" Do minik se je bil spomnil obljub P.ujiiumdovih in naglo je stopil pred- temnopoltega lastnika sužnje Zulejke. "Gospod Kajmondo, trli še veste, kaj ste govorili T" " Kar sem obljubil, to som pripravljen izpolniti," je s'hladnim ponosom odgovoril Itajinondo. "Petem, gospod llajmondo, je ens, da izpolnite to svojo obljubo," je vzkliknil Dominik. "Dobro; ali potem je tudi čas, dr. izvem, kako se mi bo moje delo plačala" "V tem oziru zumore samo le-Kiit kaj obljubiti," j<* menil Simon Virko, d vo Otonu Vipavskemu." "Kaj torej hočete?" je vprašal Simon. "Seuožeški grad in k njemu spadajoča posestva." "Vzemite si ta grad." je siknil Simon. "Kupčija bi bila gotovo poste' r.a; če Vam jaz omogočim zavzeti yrad in uničili Jurja Deviuskcg«, potein pač ni preveč, ako zahtevam, da st< grad prepusti meni." "V tej stvari ne moremo ničesar storiti," je v prepir posegel Dominik. "Stopite, gospod Itaj-n.oudr," je tlejal Širino® Virko. "Ne hvalim se, ali lahko rečem, da sem eden največjih junakov v patrijurhovi armadi. In zato Vam pravim: nikar si ne domišljajte, da bo legat vam dal to, kar je odrekel meni." Kajmondo je vedel, da je Simon govoril resnico1, vedel je pa tudi, da laglje doseže svoj smoter, ev združi s Simonom, kakor če bi delal na svojo roko. "Bonivii zaveznika, Simon Vir-kc," je dejal Kajni« ndo in je ranjenemu vitezu podal roko. "Poči, kuj va, kaj prinese prihodnjost; ec postanete — kar želim in na kar bom delal gospodar na de-vitiski skali —" "Potem postanete vi gospodar \ Senržečah." "Oba pa fevdnika oglejskega patriarhu." je dostavil Dominik. "Devinske neodvisnosti bo kome." Niti Rajmondo niti Simon ni ■ d govor i l na to pripimbo menihe vo, vsak je mislil, da so gotovo ne ukloni, če mu bo tako kazalo. "Zdaj ni treba nič drugega; kakor da pridobi Dominik legata in njegovega namestnika, naj zadrži ta Jurja, kadar pride v naš tabor, vsaj eno uro." "To se lahko zgodi," je rekel Dominik, "Toda kdo ve, če bo Juri hotel priti." (Dalje prih.) ISlovenci v Ameriki! B KRIT L KAR VAM MI TUKAJ 1IOČKMO NAZNANITI. Mi Slovenci živimo tu v Ameriki sedaj v jako hudem času in to je gotovo že Vsaki posamezni opazil. Ne da bi mi mislili, samo delavce in navadni narod, ker to čutijo več ali manje vsi Slovenci bre/. izjeme. Dan-daues je v Ameriki samo humbug kateri se razširja med vsem narodom, ali naj več pa še med Slovenei in naj prvi so Medical Instituti, katere moramo omeniti. Ni več daleč, ko bodo ti Instituti popolnoma iztirani in to je edino na kar mi delujemo in kai si lahko vsaki Slovenec želi, kci potem se bodo Slovenci in tudi drugi Slovanski Narodi obrnili v v slučaju bolezni, naravnost na poštene zdravnike kateri imajo sku paj Companijo in delujejo s združenim močmi v korist in blagoi Slovanskega Naroda. Kam bi mi Slovenci piisli ako bi se nikdo nebi pobrigal zato, da se ustavi to denarno ubirauje Medical Institutov proti Slovanskemu Narodu in kakor smo že omenili; Čas je jako kratek v katerem bodo ti Instituti izplavali po vodi. Vidite Sioveuci, ravno v tej za-devi bi Vas mi radi opomnili na America Kurope Companijo, katera ni Medical Institut in katera obstoji iz treh naj imenitnejših zdravnikov Dr. Roof, Dr. Knight in Dr. Spillinger, katerim se lahko vsaki Slovenec v slučaju naj hujše bob zni s popolnim zaupanjem pusti zdraviti, Mi smo v zvezi s svetovno znanim in mnogo odlikanim Laboiatoriom v Milanu in iz tega Laboratorija dobivamo mi zdravila po imenu OROSI, ker Amerikan-ska zdravila niso tako izkušena kakorOROSl ZDRAVILA in zato mi tudi ne žalimo denarja, katerega moramo plačati, da mi ta zdravila tako daleč iz Europe dobivamo Vedite, da rabijo po celem svetu v naj večjih bolnišnicah samo Orosi zdravila in sedaj so jih celo vojaške bolnišnice počele rabiti. ker čudoviti so uspehi, kater« imajo OROSI zdravila pri vsaki bolezni. Vsaki oil Vas tudi ve, da hočejo biti Amerikanci nqj bolj pametni in da nočejo priznati nobenezuna-jnšne stvari, ali vidite rojaki, pri OROSI zdravilih se niso mogli zo-perstaviti, ker prepričani so tudi Amerikanci da so edina Orosi zdravila, po katerih se vsaka bolezen sigurno ozdravi in upisani so Orosi zdravila tudi v Washington!! koti prava in naturalna pod številko 3402 in to je tudi očitni dokaz, ka teremu vsaki mora verovati in zaupati. BOLNIKI kateri imajo živčne bolezni, ali kateri trpijo na želodcu, plučih, jetrih, ledicah, zamaše-nosti in vsi tisti kateri imajo bolezen v očeh, ušesih, nosu in vratu, kokor tudi vsi, kateri imajo bolezen v krvi, naj se takoj na nas obrnijo za svet, ker to so same lake bolezni, katere imajo jako hude poslcd-ke ako ne dobi bolnik pravo časno pomoč, llolezni v krvi, to vsaki ve, da so to vse tajne možke in ženske bolezni. Orosi zdravila so edina in naj hitrej&a pomoč. TOKAJ SLOVENCI I Delujmo skupaj, da pridemo do cilja in da se udiranje našega. Naroda preneha. Ako ste bobi i, naj si bode ka-koršnja bolezen koli in ako ravno je morda že zastarana to nič ne dene.. ker OROSI ZDRAVILA Vas bodo gotovo ozdravila. I11 res je to, kar ljudje že govorijo, da do tistega, kateri rabi OROSI ZDRAVI-* - ^ M RT NIMA OB LAST Pišite nam taKoj |»i< „tImj knjigo "SPOZNAJMO SK" katero Vsaki zastonj dobi, Naprivite Vas natančni naslov in ako ste bolni nani brez okohio-sti natančno opišite Vašo bolezen in mi bodemo Vašo pismo takoj uasim zdravnikom predložili, ka-teri bodo Vašo bolezen preučili in Vam na podlagi diagnoze določili prava OROSI zdravila, po katerih Vam je zdravje gotovo. ZAPOMNITE SI NAS NA-SLOV, in pišite na: America Europe Company (OROSI) 161 Columbus Avenue, New Tirk. MATIJA KlltAR (iOSTILNlOAK v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojukoni za obiBk Tooi dobro in sveže pivo. naravno vino in pristno žganj«. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV.777 S WI800N8IN _ PHOME4I3 ^ - T RO ♦ t X * * J Dvorana '/a društveno erje J jjj in veselice. Popotniki do- J * l»ro došli. Postrežba h slu- 5 £ novnnjeni in brano M f $ S £ 24|Unlon Street, t KENOSHA, WISC. * ** t N a z d a t rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni =Saloons Točiva vedno Bveže pivo in prii-tne druge pijače. Raznovrstne fine Bmodke na razpolago. Za obilen poaet so prijioročtva brata Košiček 590 i Cenite Ave. Chicago, III, Kasparjova držav-na banka. 623 Blue Island Ave. Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan, pa iW) jun. in od 1. jul. pa do 3(\dt*\ po 3 odstotke obresti. Hranilni predal zji mi loto. Pošilja bo denar na vso dele Bveta in prodiija se tudi vozne listko (šifkarte). Denar bo posojil je na jx»<«stva in zavarovalne police. Naši zastopniki. Za Newark in drlavo Ne* Jersey: Joe Mantony, 128 Stone, st., Newark. N. J. Za Brooklyn, N. Y.: Josip Ivan-sek, 102 Mcsserole street. Za Eveleth, Minn.: John Ro-žanc. Za Calumet, Micb.. m okolico: Leo. Jtrnko. Za Chicago, III.: Frcunl< Mladič, 587 So. Centre ave. Za državo Wyoming: Lorenc Demsar. Za La Salle 111. in okolico: Valentin Potisek. Za Conemougb. Pa : J. Rr\<1\. Za Johnstown, Pa. • M. Štrukelj-Za Cleveland, O.: A. Kužnik. J Za Colorado: Joe Debar. 1 \ Za Ravensdale. Wash.: C. Za Roslyn: Wash : A Jmoiek, Za Milwaukee. Wise.: John Kaiatt. Za Joliet. III.: M. Poiek. Za Steelton, Pa.: J of Maje**?-Za C1:nton, Ind.: John Kebr. 0LA8 SVOBODE ...... '1", ■■ Sloyenci na kongresu svobodnih mislecev y Pragi 8. do 12. septembra t. L Poroča A. Aškerc v S. N. IL i Slovenski narod, po skoro tri-st oletnerii p roti reformacijskem mrtvilu na novo /bujen k duševnemu življenju, ni zaspal več, nego je. živel skromno dalje, čeprav pod absolutističnim pritiskom. V začetku 19. stoletja se jo porodil Slovencem prvi pravi pesnik Fr. Prešeren. Prešeren je bil advokat in jo bil svoj čas glava maloštevilne slovensko svobodomiselne stranko. Svobodoimklec pre»d letom 48.! Kaj to |p omeni, ve samo tisti, ki pozna Mctterniolhov režim. Du-hov&čfna jo imela v ko ob lust v rokah. Vsak najmanjši pojav dU-ževno otpotziorje, vsako nasprotovanje cerkiveni aivtoriteti se je skužalo v kali zadutšiti. Iz ž i vije-rja pesnika Prešerna in njegovih pomij vemo, koliko je t>rpel pod nbsoturtbliiičtnim jarmom. Trpel jo toliko, da je navsezadnje klonil clilhom in se Vdal z resigiMucijo ... Toda uistaiv.oa doba je zopet pokazala, da Slovenec ni rojen samo za dtašcvnO hlapčevstvo. Ta nova dcibo nam je rodila celo vrsto molž, navW'uSenili za kuLturni, svobodomiselni razvoj našega naroda. (l>r. Itaizlag, Tonus ič, Jur-oič, Inivstik, dr. Lavrio, *Lr. J. Vošmjik, dir. Zarnik, StritJiir, — si bdi vui Mladoslovenci, to je liberate!, ki so hoteli slovenski ■narod' osvoboditi od jerobwtva klerikalnih krogov.) Ustanavlja liso se časniki, ki so pisali v svobodomiselnem duhu. Talkih časnikov je še danes n.ed Slov«n«i iu to čimdalje več. Mddi polit »enimi lisii je od svoje lustamovitve pa do Idaaie« "Slovenski Narod" jiajpogumnejši propagator svobodne misli. In raiv.no v našilli dneh se bije rrod Slovenci hud! boj mod dvema strankama: med katoliško iu liberalne. Ti dve atramfki sta sicer pol i Lieu i, pa v načelih obeh strank sta za.stoj>anu oba nasprotna si pri.t»c»pa: aia eni strani centov en i in reafkctjonairui, ki hoče strath nv at i vse oioVeSko mišljenje i-n dejanje, na drugi strani pa liberalni, napredni princip, ki *lir«ini v bistvu za tem, da uredi tudi med! Slovenci vse jaivno življenje na pul'lagi znanosti bi ki hoče pridobiti človečki misli po-d Vnm jaz znal zwpefci prelepo sa-polno avobodo. Na eni strani je 11 "uro iz svoje prakse... Navpnt-torej uHraanontamakai dogmatic-na in reakcijonarua stiriunka, ki hoče o« v cuboid iti Slovence od avtoritete Kima in njegovih albsoluti-stičnih teženj. Slavni kongres vidi, da se tudi med Slovenci borita, med seboj isti dve načeli, kakor med večji-, mi narodi, ivakor »em refcel: ta boj jo narav nost srdit, strasten in fanatičen ter v obliki vičasi taksen., da go~ slovskih do'ktorji'v in po nazorih rajnega ljiVbljanisft ga škofa Miss i e paeansttvo, in Gregorčič je bil pehujš jiv in nemoralen lirik. Prosim, to ni ,3ala, nego gola rtsniea! Preganjali so rahločutnega moža njegovi lastni tovariši ti*ko dolgo, dokler iga niso ubili ■na duhu. Potrt in obupan jo umrl. In ko je bil mrtev, .so pla-kali ob njegovi gomili!... Pravi Tart.uffi in farizeji. Klerikalni listi in kritiki glt*--mote vajo in jih obsojajo tudi z •-jtiotiono sprani. V tem ozirni bi no ,pa hvalijo katoliški kritiki vsak literaimi zmazek, ako je le .spits skopan v katoliškem -Htelji. I/jiuli svoibodnega ,politie-negai mišljenja 'bojkotirajo .buili na socialnem in gospodivrskeni I k.) ju. Gorje slovens!: emnt trgovcu. ki ne trobi v klerikal'ni rog! Pred1 nosom mu postavijo kleri-kalni fanatizem oster odpor na nnspratmi Strani. Crmldalje bolj se orgamzuje ti (d i svobodomiselna strarVka. Borba med reakcionarji in pro-gresrsti se je v najnovejšem času .poostrila tako, da ima taajrfsraj-rej&e kri V) m-ofbodomislečih Slo-veiieov že svoj posetbni organ, ki ga kidajo v Pnagi; to je "Svobodna Mčsel", ki je sedaj tudi edini dosledni iu čisto nepolitični na-ipred'ni list) na SkOivca»kem. Tu list je bil potreben, ker, povem Vam, slavna gospoda, da svobodna »misel ni med nobenim: narodom v A'vistriji tako preganjana in savražema maneeniica, kakor meld Slovenci. Zatu> jpa se udeležujemo tega kongresa, ker potrebujemo Vaših simpatij, Vaše po-uirtei in \'ažega sveta ,v lnutdih 'borbah. Slavni kongires vidi iz tega, ,da Slovenci, čeprav smo imed velikimi narodi mialo znani, še manj čislani, vendar nisnuo mjzaidnji bojevniki za »vobodrno misel. Duh naših reformatorjev še živi v nas. , lMj za osvoboditev človečke ■misli od cankverae avtoritete in •njenega -dogmaitizmu je tiuli nam risen j'n sveti boj, ki kliče čim-diilje vtič duhov na moj dnu. Ker pa, kakor sem povedal slavnemu kongjretsu, nismo neodvisen, suveren narod', zato tudi ne moremo dc'lovatt! v,a svobodno misel v velikem morihi in radikalno. Delamo, kolikor moremo. V literaturi so najboljši tisti pisatelji meni iwunii, 'ki so si zapisali na svoj prapor sVOboUtso misel. Medj ^pKItstvnm so se začele listu navijati knjižnice, .ki ne izposojajo veo od ceHcvc potrjenih in poliva Njenih knjig in časopi-sicv, nego ponujajo Čitateljem t odi boljšega svobodomiselnega čtiva. Šolstva nimamo v svoji oblasti in zato so š nedeljah na m o od 8.—10, ur.! d »p dt.'luo d ima iu to lo izjemoma v prav nujnih slučajih, DR. WEISSKOPF jo Čeli, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. © 1'emu pustiS nevednih zobozdravnikov izdirati 8vo;e, mogočo ao iK){K)lnotna zdravo zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po j najnižji ceni napravi Dr. 1J. K. Simonek Zobozdravnik. 544 HLl'K ISKANI) AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 43H. lil i riskarna Vsem društvom in posameznikom se priporoča tiskarna "GLAS SVOBODE" za na-bavljenje vsakovrstnih tiskovin. Tiskarna je opremljena z najboljšimi stroji in najmodernejšimi črkami Tiskarna »OLAS SVOBODE" je unijska tiskarna, kjer sedela le osem ur na dan in se plačuje deluvcem unijske plače. Sodrugl, ki žive v mestih, kjer ni unijskih tiskarn, naj pišejo upravništvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali naobratno. 4 O LAS BVOBODB "Glas Svobode" [Thb voice op Liberty] WEEKLY 683 Loomis St. Chicago, 111 Kotarml >l tb» Pult orricr ftl Cblumtu, 111., »» Sooond Clmi Mutter. Subscription »1JS0 per yor. Advert lie menu on agreement. f-rvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik*. " qIm svobode" Uide veakt p«tek i vel Ja za AMERIKO; celo leto ................i1-60 ta pol lete ................. 7B® ZA EVROPO: ca celo leto ............Kron 10 ta pol lete .............Kron 6 Naslov za dopise in posiljatve je Svobode' 683 Loom i t* St. Chicago, III. — Ako bi delavec glavo bol na-|R'l, nebi mu bilo treba život toliko trpinčiti. i — Neki duhovnik je v Bostonu rekel, da se ni nobenden bogatin 'v avtomobilu v nebesa pri&elj. Njiflnu nasproti neki easnikiar trdi da so ljudje z avtomobilom tja j,riši i. Ihifaovnik in časnikar sta ' rternika, ko v stvari govorita, kar nista vidla. Mr. Darrow, kateri je rekel še prey, da ga ali oprosti ali pa pade žnjim. Ni čuda torej. Mr. Darrow tudi ni. kot večina odvetnikov — pograbiti denar. Iz srca torej pričakujemo in želimo, da se mu ljubo zdravil j t prej kot slej zopet povrne, in ker ga še veliko tezavneqa dela čaka, da oprosti še Pettibonija in Adamsa. .Na dan oprostitve vstopil bode Harry Orchard v McParlandovo melodramo. Pripravite se za volilno borbo leta 1008, katera je pred durmi. Na noge, vsi "nezaželjeni" državljani. "Baltimore American" pis* v svoji zadnji izdaji, da "delavec ima umi o izbire v svojem poklicuTu pa se je Urednik zm»v til. ker delavec vedno pngpdii lahko za kramp. Predsednik Roosevelt pravi, da je sedaj prva naloga države whist it i in kontrolirati vse železnice. Seveda, v toliko v kolikor lastu-jejo in kontrolirajo železniške družbe državo, v tem bodo morali se pogajati iu najbrže. da se ne bodo zjedinili. Nadalje pravi predsednik, da niso vse družbe ednake. — Dobre so najbrže one, ki vzdržujejo re ob času — Država I Louisiana je potne strošku zai uvoz naseljencev pla-. ei. I a. Vrhovni zastopnik Bonapar- »kansko blagajno • - iii,i . i; volilne borbe, te se je izrekel, da take naseljenci bi se moralo ravno tako izključiti, kakor, ako bi kaki zasebnik naseljencem v to s vrh© denar po-nodil, — in prav je rekel. — Prcsbitcrjanski pop Patcr-hon v Philadelphia je pridigoval, "(in krivoveree in zakonolomitelje bi se moralo s smrtjo kaznovati. Škoda, da je ta tepec dvest > let prepozno na svet prišel, lahko bi bil Dominikanee postal. Neki železniški uradnik jo zračnimi, da se bo letos iz KaJifor-r.ije izvozilo: 6,000 ton orehev. 4,000 vagonov fižola, 90.000 bal krnela, 3,000 vagonov fižola, 90,-000 bal hmela, 3,000 vagonov su bih česnelj, 50,000,000 gulonov vina, 4,000 vagonov rozin, 1,500, 000zabojev Imovine (Uw—neim^ki Lacks, plemenita riba), in 7,odpora prizadetim, da nektere celo |>opnlnoma prezrlo. Podpora naj bi se po pri-zadetosli vsitn jedrmko delila. Vsakomur je tudi kolikor toliko znano, da odvetniki v tej deželi zahtevajo ogromne svote denarja. in brez istih se pa pri tukajšnjih sodnijah ni doseže pravice. To trdim iz lastne skušnje. Ko se je vršilo prvo zaslišanje, radi pošiljanja po I'. S. pošti brošure "Žrtev razmer", bilo je prvo uprašahje: jedi me zastopa odvetnik, in ker si tega nisem najel, storil je sodnik kratek proces, ter me obsodil na leto dni v zapor, brez da je zaslišal le eno pričo. Nadaljevanje te žalostne afere jo e. rojakom znano že iz "Gl. Sv." Kako in kedaj se bode zadeva Dr. Gustavsonovo predavanje je Mr. Romadko v nedolžnosti gasiljcu, kteri z osmojenimi lasmi iu opečenem lieoin, otroka iz goreče hiše nese. Mi vidimo to ljubezen v najpriprostnejšemu činu proti ptujeti. Spričevali je ljubezni do bljižnjega iž navade bi bila v že zdavna občna, ako nebi družba tako organizirana bila, da ima nagon njo, to ljubezen, uničiti. Družba, knkeršna sedaj obstoji, je nevedoma, ena organizirana zarota zoper razumnem in logičnem razvit kil človeške pameti. Vse skušnjave so 1111 strani nečlovečnosti. Današnja družba veliko lagljej zlo, kot dobro stori. Večina ljudi, tudi vojaki in farji. delajo, po njih znanju, koristno; in iz uničujočo, preračunjeno duševno temoto, v kateri su ugod-Ijivo orodje umora, ali pa kot opravičevalci umoril služijo; posveti. včasih žarek probujenja spoznanja višjega človeštva. Enkrat bo ta ljubezen h človeštvi. ta duh ljubezni, kteri v nas vseh biva, pred moreči 111 djanjem — Rim. 20. okt. V Italiji kaže vse na zopetno velikansko stavko železničarjev. 16 voditeljev, zadne stavke, so železnice odslovile, kar daje povod' k zopetni stavki. Ameriški socialist W. E. Walling, njegova soproga in svakinja s finskimi naprednjaki vrini, sn v PetTogradu zaprli. — Harrv Orhard, znani ober-morilee, bode visljicam otekelj. Governator Gooding mu roko drži. Ameriška pravica! — V Birmingham, Ala., je 50 jetnikov iz ječe pobegnilo. SLOVENCEM V POGLED. njegove soproge tako prepričan, [ vojne, namesto po taistem k ob- da je tožbo 7.11 ločitev, ktero bil vložil, takoj umaknil. Jt • čem izrazu, pri&elj. Pojavlja se jvže danes med posameznim sjedi tu Dr. Gustavsonovo nam. jasno dokazuje umrlih niso v 110 v peklu. temveč zemlji in sicer bivajo v bogatinov, kapitalistov in ruhov, kteri na vse pretege kradejo in goljufajo; a kljub temu niso tat je in razni lumpi, kajti v njih biva le zli duh. kteri jih do vseh lopovstvi navaja. Ta razkritja modrega doktorja mi zana.s siromake jako tolažilne; vsej vemo, ;a ni doktorja, kateri bi mogel tako hitro ozdraviti človeka. kakor Vi. Ko sem Vaša zdravila prejel ter jih pričel tiw'-no po Vaših predpisih rabiti, sem jim komaj polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Sedaj sem prepri- da duše1 nasprotovanje militarizma. Ko- čan, da le Vi zamorete človeka "nebesih", jmi vendar enkrat zapopademo popolnoma ozdraviti, zato sina zapoved "ne vbijaj" in da mi v Vam toplo zahvaljujem in Vas telesih isti 11 i to priznamo a Se srčno pozdravljam vsakemu Vas ode- ne razodeto nekaj, kar v bo- priporočajoč Vaš hvaležni dočnosti bode. Od tu tre- Josip Gulek, nutki usmiljenOst; od tu kljic, od smodnika začrnelega pomoršča-ka. ne vpiti hura. v trenutku vstapljajočega nasprotnika. Ti trenutki usniiljenosti so uhežni izrazi, v nami bivajoči ljubezni do bljižnjega, kteri zahtevajo v plemenitejšim človeškem bitju se 'pojavit i. Oni nam predocijo Box 26 Brodhaed, Colo. Zahvala. Podpisani kot delegatje 11a III. glavnem zborovanju S, N. P. J., se bratu Valentu Potisek in njegovi cenjeni soprogi v La Snlle. 111., za i zborno postrežbo, vljnd-pričujenost višjih zakonov, knte-|„ost in spremstvo, tem potom ri počasi, a neprenehoma m st rajno učinkuje jo, dokler človeštvi*. ne začasno, temveč za vedno k veljavi ne pride. Brezza-vestno spoznavamo in častimo v vsakem človeku vzor človeškega bitja iu bratstvo je cvet tega spoznanja; nehamo ubijati, po tem bo, v nas prebujoee božjanstvo. nas prisililo znjsivcdi, "ne ubi-logika, |jaj" se skloniti. Potem bo novi j dan napočil, veličanstcn dan — neoviranega napredka! Potem bo vse obsegajoči mir celi svet napolnil, globoki mir, kteri bode s«1-daj iu vže tako dolgo, tavajoči človi>ški duši zndostil. 1 najtopleje zahvaljujemo, \V. Mineral. Kas.. 18. okt 1907. 1'ongrae Jurše, John Bcdena. Alojz Aidie, Martin Stefaneie. Obvestilo. Podpisana naznanjata, da slike III. konvencije S N. 1». J v Ln Salle še nisMi dofMtovljene in prosimo za potrpljenje. Val. Potisek J. Voiirič. Dopis iz Lorain, Ohio, priobčimo prihodnjič. Ured. GLAS SVOBODE Slovenska Narodna Podporna Jednota, —-- h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Htonich, 551) S. Centre Ave., Chicago, III. Podpredsednik: Matija Strohbn, 443 Main Str. I„a Salle, 111, Tajnik: Martin Konda, 069 Loomis St., Chicago, 111, Zapisnikar: Anton Mladič, 937 Blue Island Ave., Chicago, III. Blagajuik: Frank Kloručak, %17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. I Dan. Badovinac, Box 55, Du pue, 111. rsarizor- j john Verbcaj, 1111 Clarence Ave. Chicago, 111. nm: / Matija Strohen, 443 Main Str, La Salle, 111. D . i Martin Potokar, 564 S, CeuAre Ave., Chicago, III. Pomožni J Mohou Mladič, 617 S. Centre Avo., Chicago III. oabor: | Jakob Tisol,IKX)2 Strand St. So. Chicago. 111. u i . I Martin Skala, Box 105(5 Ely, Minn. Bo maki I Joslp MatK0i Box 481 Claridge, Pa. ® služIm, srednje dobro plačano, — dandanes je vse drago, samo delo je pod ceno. No, ali živelo so je. Celo za dva izleta na !mesec, za partijo biljara po obedu, za 'kakšno ekstra -elegantno kravato, za društvo in m dve knjigi vsake četrt leta je bilo njegove- plače dovolj. Seveda, moral jt> sedeti po sedt»n ur v komp-toarju. Sedfem ur je dolga doba ali kaj, drugi delajo po osem, po deset in Be več ur, pa imajo še manj, kakor je imel on. Odkar je bil talent, se mu je dcstojnejše njegovih idealov še-tati pod Tivolijem in iskati v iskreč »h očeh mladih go«podiČen novih originalnih lirskih stihov. Prihajal je prepozno v pisarno. Šef ga je gledal postrani ali ^lasnemu — to je bil njegov pesni-ški psevdonim, — so biii nezadovoljni pogledi starega velctržea ravno toliko, kakor siten komar, ki ga odpodiž čim prej. Njegovi kolegi so mu namigavidi. naj se ne Šali preveč, da je talent sicer lepa stvar ali. da ga spraviš težko v denar. • "O," je rekel .lasno. — "nu j talent nikwrkoli. Moj talent je osobit talent, ne tak talent, kakor jih gre dvanajst na tucat." Ali ialiboše, moitil s,- je in njegov talent je bil res od tistih talentov, ki jih gre dvanajst na turn t, če ne se več. Odkar je bil talent, je zahajal v nočne kavarne, hodil je ob treh zjutraj spat iu pil j<* ahsint. To vse zaradi si/xjev. Zaljubil se je \ na t a kiarieo, pri kateri je bila dokazana stvar, da ima poleg jasnega še dva ljubimca: Starega hišnega posestnik« iu mladega, zelo mišičjivega komporala. Prvi je bil za denarne potrebe, d rimi za navadno ljubezni. Jasno pa bolj za duševno stran njenega prostornega srea. Jasno je vedel vse to, ali ona, Biki, ga jo navdušila že za dva soneta in imenitno črtico iz "polsveta", za katero je dobH pet kron in sedemdeset vinarjev honorarja. Razen tega je bil Jasno vdan v plaiitoničnem gospodični, od kate-re je poizvedel, da je kontna Videl jo je vsak dan na ulici, ko je Šla s svojo angleško gnv< rruui-lo proti Laternwnowm drevoredu na predpisani popohlanski iz-prehod'. Tri tedne se je trudil Jasno in žloiH je pesem, štiri ki-1 ki so opevale /lato muzo.: vilo, gos pot I k'no moilrooko, j i (»pa po zemlji, kakor angel nebeški in vselej kadar stopi, sto-1 pi na sree, krvavo, ki gori za njo, sladkega' občudovanja polno. "Kontesi L." je nap*wl "P0*5 naslova. Ko je bila pesem natisnjena, je začutil v sebi toliko ar istok rat- tle i M ki skih naklonjenosti, da j« šei kas-nvj prihajal v komptoar. Riki jo imenoval odslej "moja metrega", nič več "moja puhea" ali slično. Takrat je tudi bilo, ko mu je rekel šef: "Vi, gospod, menda ste pozabili, da .so naše pisarniške ure« od osmih do dvanajstih in od treh dO šestih." "O," je rekel Jnsno, "Morda ne veste, da je .moja pesem "usn-J da mojega srea," ki je posvečena kontesi L., natisnjena v zadnjem "Zvonu" — v "Zvonu", gospod!" (Bila ju to notabene nje-govai edina pesem tiskana v "Zvonu"). "Meni nič mwr," je odgovoril šef. "Ampak, če nečete prihajati alado o ribiču, ki se vtepi v viharju na morju, a ljubica ga čaka zaman. Pet dni je ostal v Opatiji, potem se je vrnil nazaj in odnesel balado sani uredniku. Urednik pa je dejal, da balade ne bo tiskal, ker je ideja Že phunji-va od starosti, a stihi, da so grča-vi, kakor k ohm zna pot po občinskem pašniku po nevihti. Razžaljen j«' bil jako. Denarja tli imel nič več, a filistri niso hoteli posoditi niti {Wire. Zastavil .je zimnik in uro. Prihodnje dni je napisal felj-ton ali niso mu na natisnili. čen groš, kakor talent; počen groš je origiualnejši od 1 istega talenta, ki jih gre dvanajst na tucat ali pa še več. Če misliš, da imaš talent, pogleda j ga dobro; človek misli, da je cekin, pa ni drugi1 ga, ko hlačen gumb pardon! Kakor gospod Jasno, ki je u-mrl pred štirinajstimi dnevi. Rak. Izvežbauei v boleznih so se i«-rikii, da je vzrok.te grozne bo- lezni slaba hrana, sosebno meso. Brezdvornno pa se to uetnore trditi v vsih vrstah te bolezni, in to M.jbo svaYilo vsim družinam. Dobro, zdravo in tečno hrano se tudi dbbi brez velikih stroškov, taka hrana tudi ne&koduje zdravju. Kaki r hitro se torej po zavžitju hrane ne čutite dobro, da ste vznemirjeni, takoj bi rabiti morali Trinerjevo zdraviln i grenko vino, katero zopet spravi prebavne organe v pravi red. To zdravilo je najboljše za prebav-Ijeuje. i h enim vas obvaruje vsih želodeMiih neprilik. Pred vsem, pa naj bode vaša hrana sveža, da tem lažje vzdnržujete zdravje iu moč; ako, tutli potem, kaka telesno vznemirljivo«! prihaja, rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino. To zdravilo je eno izmed najboljših izdelkov, pripravno za \sak, še toko slab želodec. Jako dobro za blede, bob Ime 'ženske in t/u vse, ki iščejo slasti do jedil iu leoči telesu. Ako želite, kakega pojasnila v svoji bolezni, pišite nam. Naša zdravila s«v. prodajajo lekarnah iu pri izdilovatelju Josipu Tri ne r, 790 S. Ashland ve., Chicago, III. OZOR ROJAKI! Slika predstavlja u'o s zlatom pre-tegnjeno (0»old filled.) in z dvojnim pokrovom. Size 10 JAMČI SE ZA 20 LET. Ura ima kolesje najboljših ameri-kunskili izdelekov (Elgin, Walt-, ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov Cena je soduj samo --$13.00- Za obilno uaročbo se priporočani spoštovnnjem Jacob Stonicli, 72 E. Madison Ht. Chicago, III. Pozor! Pozor I Slovenci. "Salon" z MODERNIM KKULJISCEM k Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše iu najfinejšo unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In Izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 561 S, Centre Ive. Chicago, III, Rodovitnu zemljišča.. PO Zeleznična postaja Beaver Lake je samo eno do tri milje od teh zemljišč oddaljena. Ta zemlja je bila last lesne družbe in lastninske pravice so popolnoma neovrgljivo jasne. Vsak kupovalec dobi tako lastninsko pismo, katero nobena poštam na svetu ne more omajati. Zemljišče je lahko, brez velikega dela in stroškov mladega leso-vja, katero ga semtertje pokriva otrebiti. Zemlja je jako rodovitna in rodi vsake vrste zrna, soČivja in sadja v obili meri. Prvi naselniki na teh zemljiščih bodo vse prednosti povikšane cene zemljišč že v par letih uživali. Iz pisem, katere sem prejel, sem razvidel, da se mnogo Slovencev žfli v državi Michigan naseliti, — zato sem se posluiil prilike ter sc-m pridobil ta zemljišča tako u-godno, da jih moreni za nizko ceno šestih dolarjev en aker proda-jati. Vsak kupovalec zemljišča plača po možnosti, nekoliko takoj, dru-u'o v mesečnih obrokih — v svo-tsh katere bo mogel lahko plače- v državi MICHIGAN. OGEMAW COUNTY, .00 AKEB vati. Slovencem je država Michigan dobro znana in oni vedo, da se v njej nahajajo vsi pogoji dobrega obstanka. Zemlja je rodovitna, kraj je zdrav, voda je dobra, proda se lahko vse, kar se pridela, in kdor ne more zemlje takoj plačati, dobi povsod dela dosti za dobro plačo, da jo polagoma v mesečnih obrokih poplača. Ako hočeš pridobiti svoj lasten dom za mali denar, — zdaj se ti prilika jsmujal Dalje dojem na znanje, da imam v Michigan tudi že obdelane farme, na katerih se nahajajo vsa potrebna poslopja! Cena teh farm je od sest sto dolarjev naprej; polovica kupnine se plača takoj, drugo pa v polletnih ali letnih obrokih. To je posebno ugodna prilika postati samostojen kmetovalec! Vožnja iz Chicago, tje in nazaj, velja devet dolarjev 50 centov, in vsakemu kdor kupi zemljišče, bo •ta strošek povrnjen.. Vsa pismena uprašanja o zemljiščih in farmah se bodo točno in obširno v slovenskem jeziku odgovorila. John J. Pollak, B 5:14 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. ti GLAS SVOBODE VESTI li ŠTABE iz jugoslovanskih pokrajin. Čudež v Kranjski gori. Spretno aranžirani čudež na Brezjah je na-pmaiviiL.na našo dJo-bro in Vttnio ljuidbtvo globok vt&k. Dandanes jo za čudeže in druge take aix*Hajove£kc priredbe Ijiudbtmo dovjsctoejiše, nego je bik> v najtenfaieg£ih časih. Zato ]«i so te • lin i v Kranjski gori kar zatireiietaia siva, ko se je aaiana-lo, da sejo budi ta>in izgudil čudež. V noči nned* soboto in nedeljo se je namire*č kaplanu Oibiwku p. d. veseli6kiiii ,pml oknom prikazala v vsi «voj"i clean uiutvn i krasoti — sv. Neža. Plavala je v »raku pred liaplantovim oklm-an m rahli jesenski veter jo je lahlklo gugal sem-intija. K jutranji masi prihajajoči ljuldje »o strme gledali ta poljan in siiiea so jim utripala skrivnostjo sliwfke sDmtiije, da se' je ffnikli v Kirau'jwki gori primeril ■čtftM, ml. > rti a ne tako luklrat i ven kakor na lire/} .ih, wekak'o pa botTj poetičen. Titidi ni^lei .trgovec je zagkdal čudež, morula ne talko kikratfven kakor na Brezjah, vse'k'aiko pa Wj poetičen. Tudi neki trgov«"*' je zagledal čukIisž. Sicer n j'kiolSko strmel. da se je nebeška wiiV'itnica Čistiti prikazala ravno kaplanu vetfpliwku, a sveti s tirali, ki ga je prevBCmal, mu ni dal premiiSljati o tej uigan-iki. Če jc bil Izvclicar usmiljen z M any o Majrd'iileno, ki je bila preti Bogom in pred ljudmi velika greznica ffledJe čistostii, zakaj bi • 6e sv. Neža no mogla pokazati kaplanu Veseličlkai. Plaho ae je trgovec bfiiŽal čudežni prikazni, da bi postal deležen njene milosti pa — o gr«Oza! — Ko se je približal sv. Neži, se je hipoma prememila v — staro tz cunj narejeno babifiče. ZsroiKl se je v eni noči dvakratni čude/.. O srečna Kranjska gora! Včasih jo bila v Kranjski ff^ri l)0(žja pot a konikmireiicn j > je uničila. Morda se zdaj povrnejo stari časi. Avstrijski častniki kot natakarji. V nekem b telil v New Yorku je na* 1 neki odvetnik iz Birda-j - šte tri nekdanje častnike, ki so služili Ju kot natakarji. Barofi Oton Tuukl, nekdanji nadporoč-nik pri ulanfti; Oto Kornfeld. nekdanji artilerijski nadporočnik, in gr. f Safgoč. nekdanji huzar-ski nad por« »čili k, so morali radi dolgov zapustiti armado ter so se podali /a. kruhom v Ameriko. Pravijo, da so zadovoljni z novim poklici,-ni ter da zaslužijo mnogo denarja. "Usmiljene sestre" na obtožni klopi. Pretočeni teden sv stale pred sodiščem v Gradcu "usmiljene .mi stre i d zavoda za zanemarjeno dieo. toženo zaradi mučenja otrok. Svoj čas jo prinesel namreč lisi "Arbeiterwille" članek, v katei.iiu je pripovedoval, kako grozno se v omenjenem klerikalnem zavodu deco muči. Jlekla se je, da sr pusti otroke stradati, da se jih zapira v temne kamre, se jih tepe z dratemim bičem in drži v prisilnih trnjcah. Tako se je uročilo tudi neko llletno deklico, k; je bila .bohna na spolni bolezni itd. Pri ratzpravi se je marsikaj zanimivega dognalo. Sodišče je dve "usmiljenki" obsodilo na denarno globo." Tako se godi v pobožnih, klerikalnih zavodih ... Dobfo kupčija. Okoli ogla je pridrvil avtomobil, pred njim je šel mož s puško na rami. vodeč psa na vrvici. MoJ je še pravočasno odakoeil, psa pa je avtomobil povozil in usmrtil. Avtomobiliat j* brž izstopil ter vprašal mom: "Ali je to vas pe,?" — "Ali »te zadovoljni i 20 kronami t" — "Da, zadova-I jem." Voznik j® biročil možu cekin ter vstopil *opet v svoj voz, pri pa je še pripomnil: "Žal mi je, da sem vam za danes pokvaril lovsko zabavo." — "Saj nisem šel na lov/' je odgovorM -mož. — "Kaj pa sto hoteli « psom iu pu-Skolf" — V gozd sem hotel iti ter ustreliti psa, ki je bil neozdrav ljivo bolan." Papežev brat umrl. Brat sedanjega papeža, Angelo Sar t c, jc te dni umrl. Živel je od j.odpor (.d svojega brata. Oboževane živali. Znano je, da so stari Egipčani častili mačke po božje. Ako jo v egiptovski 'hiši nastal požar, so ljudstvo ni dosti brigalo za ogenj, tiinuč so le skrbeli, tla rt^ijo mačke. Ako je katera mačka zgorela. bila je to javuia nesreča. Ves narod je oblekel žalno obleko, mcžje so si obrili obrvi, ženske so tulilo po mestu, duhovniki so mač-kino truplo bal zamiral i tor ga svečano prenesli v tempelj Buba-stis. Sicer pa so o vseh časih ljudje tudi druge živali ljubili do smeenceti. Cesar Avgust jo imel pravo strast zal svojo papigo. Ocunnod je nežno ljubil opico, llcliogabal pa škorca. Kaligula je dal za svojega konja "Incitana" zgraditi posebno palačo ter ga hotel napraviti celo za konzula. Cesar Honorij je oboževal neko p išče, ki mu je dal ime "Bim". Ko so mu sporočili, da je Kini — namreč mesto — padlo- v Alari-lvovo oblast, se je llonorij strašno razburil, a le zato, ker je napačno razumel. "Kajt" je bolestno vzkliknil, "Rim je izgubljen? l'a saj jo šele stoprav jedel iz mojo roke P' Jezuitjte, Po najnovejši statistiki so je-zuitje v |nrtHi "asistencigah" sle-■ ieče razdeljeni: V Itidiji 1922, na Angleškeim' 2734, na Francoskem :ft>H8. na Špainsktim 3414, na Nemškem .4-JilG, a na Aviitro-Ogr-sko jih odpade od teh 900. Angleška asistencija obsega vse angleške kol n i je, španska pa tudi vso Južno Ameriko. Srečen kralj. Siatnski kralj Ilulalongkorn, ki je obhajal nedavno svoj gid.zelo sijajno v lloinhurgu na Nemški ni. ima 2 »mi prve iu 80 žen druge vrste. Vse te žene so mu di .sedaj r dije !>3 otrok. Ko pride zopet v Evropo, pripelje baje s seboj vsnh 82 tašč. Gospodarstvo v Vatikanu. Zaradi slabe plače se je začela papeževa nobelirarda puntati, tudi ste vrl o Švicarjev »>■ manjša z vsakim dnevom, ker Švicarji zaslužijo dema več kakor pri "vaškem župniku", kakor imenujejo papeža Pija X. Med čuvaji palače (guardia palatini) se tudi disciplina čimdalje bolj krši. Re-krutira se iz malih obrtnikov in na čelu ji stoji nečak pokojnega papeža grof Peeci. To gardo baje papež sploh razpusti. Tudi pri višjem upravnem uredništvu ni vse v redu. Nedavno so zaradi velikih nerealnosti odslovili odlič-ncira vatikanskega uradnika. Sedanji papež skuša celo upravo reformirati. toda povsod naleti na odpor, da se bo končno vdal v milje, v katerem so živeli njegovi predniki, a gospodarji Vntikn-no ostanejo stari šlendrijani. Več kosov dobro ohranjenega pohištva je na prodaj. Kupci naj sc ogbisijo na 576 W. 21 th Str., Chicago. IČČEM po-lu brata z imenom Martin Derpane. Doma je iz dolenje Kranjskega in v Ameriko je prišel lansko zimo. Kdor ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se mi javi stm. John Kaiser, Boot 58, Dai-sell, 111. Brez Zdravja-ni Sreče. The Collins New York Medical Institute. V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni' zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽK1H ŽENSKIH IN OTROČJIH. Iz vseh krajev Širne Amerike de mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mnogobrojnimi pismenimi zahvalami- Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere drugi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje VaŠe Jiolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite, — ako je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti. V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov. Ocdravljen od mnogoletnega reu. unllimi. bolefin v kotteh in ilvčnu bolezni. MikcNotak ilj.H Molilen Ave. I'neblo, Colo. Slavni Medical Inilllulr' Stem piiinom ne Vam talivalju jem, ker (te ozdravili moje dete telke notranje buletnl otullmu iivljenje pomočjo Vatih dobrih tdravll, — llil ioni pri mnogih zdravnikih In vsaki ml je rekel, da moj« dele ne more ozdravHi. Sifno ae Vain toraj zahvaljujem in dovolim! da »e to nati«ne v f-nii-plae, a za narodno in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Mr Potujoči rojaki vedno dobro I'J. urr dup. DUNAJSKI SPECIALIST Dr. WEINTRAUB 112 Clark in Wacbiagton ulica CHICAGO, ILL, Central Medical Institute. ATLAS BREWING CO. duje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najliolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. [ LAQER MAGNET GRANAT i Kazvaža plyo t steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nos, kajti mi te bodemo zadovoljili. PRIJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO •olnjo v I talijo Iu druye krH)i ob adrljauiktli) llliirju vnln pfakrld ttnr,1 •xkulena CUNARD LINE PBEVAŽA LJt'DI IN BLAGO ČEZ OC5EAN E1LALTAR, GENOVA, WAEPELITO. I.EPI, VELIKI IN NOVI PARNIKJ NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVO,".'!A" 10.6(H) ton. ••PANNONIA" 10,000 ton. "ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Vorka odplujejo NABAVNOST V ITALIJO. Obrnite »e do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna uavoda la o cenah in času kedaj parniki od plujejo. F. (i. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. ohicago NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca eodovice mineralne vodo in drugih neopojnih pijno. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Emil Bachman, 580 S. Centre Ave., Chicago. Jzdoluje društvene znake, guui-Im?, zastave in drugo potrebščine. TfLIFON CALUMET »078 Najfinejše fotografije izdeluje vendar le samo P, Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. O LAS 8V0B0DB 7 Heverova družinska zdravila pronašejo pomoč zoper vse bolezni, onim, ki jih rabijo. "Materina zaloga zdravil. VBaka varčna gospodinja ima zalogo zdravil vedno pri roki, to bo pa taka zdravila, ki so v rabi že lota. V tisočerih takih zalogah zaseda čaetuo meslo tudi Severovo Olje.sv. Gotharda, ker se je v resnici izkazalo kot uspeono zdravilo zoper razne bolezni, do zdravilo za več l)olezni kožo in človeških udov, Severovo OLJE SV. GOTHARDA se lahno dene na rano ter bo riblje v iBte, Ako se rabi po navodilih, odstrani vnetje; zdravi protege rane, odgrnine in otekline zdravi tudi zasrfipljenje krvi, kožne bolezni ter okrepča otrpnele članke; ozdravi tudi revmatično bolezni. Sukno namočeno v Severovo Olje sv. Gotharda se ovije okolu -itu iu ozdravi kar čez noo nerede v vratu. Nobena hiša bi ga na smela posresati. Cona stekleniei 50c. Neredno bitje srca po vroč i neredno rabljen je Čaja, kave, opojnih pijač in drugo nezniernosti v jedi in pijači. To jo dobro obvarovanje pred nevarnostjo. Zdravilo, ki okrepča srco in spravi v pravi rod je Heverova Srčna Tonlka Cena $1.00 Pomatikatije spanja iu oslubolnost se lako ozdravi po rabljenju zdravila in to je Severovo Nervotno ki je najzanslivejša do danes svetu-znana za živce. DaječiBt glas. dobro »panje in na ravno kropča živce. Je predučežno okrepči-lo telesa in daj« veselje do življenja: Ali ste propadli in pobiti? DostikraBe čujo pripovedovati "ta ali oni je propadel, ali da slabo izgleda" tako besede povejo nekaj o človeku. Kakor teča na uri so človeška energija izrabi, takrat io čas da Be začne rabiti Severovo /Jvljenski lUliam Tako izvrBtna Tonika jo to, da pouovi in o-kropča moč tor uredi celi seBtav, tndi okrepča zdravje. Cena 75c Ne obujte! Jetikani več dandaues neozdravljiva bolezen Pravilna hrana, sveži zruli in rabljen je Heverovega Balzam za Pljuča zdravi vse ako še niso preveč zastarani* pljučne© bolezni. j,'amo j" treba, da se začno zdraviti dokler Se ni prepozno. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužitl tudi zunaniim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS 278—92nd Street Chicago, III. MOČNO BLAGO. Najbrž«, da sto videli že kako oznanilo in si predstavi jo1 i, kako po coni bo blago dobi. Ali so spominjate, kako slabo blago ste dobili in si sami Bobi rekli: "Nikoli več tam niče-sar ne kupim". VeČina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predme-te oznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in nujdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi no navajamo naših cenpoo-ghisih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega pred-meta je za polovico znižana. Mi tegu ne storimo, kajti vsakdo vi, da nekai dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vie IB do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k num. in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek .slani-nikov, klobukov, letno Bpodnje obleke itd. Pridite in oglejte si nase vzorce za tnožke obleke. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novounjenim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske stnodke na razpolago. Veščemu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). 8olidim postrežba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Ave. blizo 19 ulioe Chicago, III. RAZNO. VL m Vreme o Božiču naj bo ie kakoršao hoče, zeblo te ne bode, ako si omisliš dobro zimsko obleko ali površnik, katero ti nuedi hitro in po ceni Victor Volk & Co. izkušen krojač 8J8 1st St., La Salle, 111. Brezžični brzojav. Dne Iti. t. m. se je Marconijev brezžični brzojav iz Kanade prelil' "luže" aia Anglež k o. od tvoril. Tudi v Novi York so brzojavili. Morrisova zapuščina. Chicago, lf>. okt. — Oporoko za umrlim) mesarjem Nelson Morris, so odprli ter našli, du je malenkost 20,000,000 zapustil. Udo-va in 4 otroci dobijo |m> (>,000,000; v bogi siromaki. Šmitz mora v ječo. San Francisco, Cal., 13. okt. — Hivši slepar-župan Eugene Smitz Mi more od zlate prostosti pošlo viti in takoj v 51 etri i zapor iti. Njegov odvetnik je napako naredil, da apelaeija ni veljavna. Po našem mnenju ni to uikaka napaka, kajti takem falotom se tudi v ječi slabo ne godi. Norišnica prisiljeno prodana. Občina Esseks dolguje občini Verona- na občinskih davkih $835,93. V.si opomini so brezuspešni. Mestni blagajničar dobi r.alog, zo dolg občinske norišnico prisiljenim potom prodati. Kjer so pa ponudbe premalo bile, je blagajničar dolg plačal in se je njemu lastninska pravica, do zemljišča, bolnišnico in ubogih — nereev, pri poznala. Amerika je pač dežela neomejene mogočnosti. Socialistični očenaš. "Oče naš socializem, ki nisi v nebesih ampak na zemlji, blagoslovljeno bodi tvoje ime. K64 So. Center Ave. Chicago, lil., da prične novi odbor s svojim delom. Ako je novim odbornikom mogoče dobiti že preje poroštvene listine, je toliko boljše. Stari odbor upa, da se bo ta blagohoten nasvet v korist naše čvrste in krepke jedunte upošteval, da hod novi odorniki /.vršili vse. kar je v njih moči. da kmalu j pravilno prevzamejo vodstvo jed*' note. Nadalje obveščamo vse odbore podružnic, da odpošljejo takoj n;'sečni asisment /ji mesec oktober. V,a vsakega moškega člana ji lucsceiii iLscsincut ^l.GG. za vsako članico pa 25e. Vsak odbor podružnice ve. koliko članov in članic šteje podružnica. Ako I bi se za vršila v kakem društvu | kakšna pomota. tedaj bode taj- tnun 12 inra, poldan, je v Buffalo, N. J., 11 u. 56 m. dp., v Cincinnati, O., 11 u. m. dp., v Detrnitu, Micli., 11 u. :Hi in. dp., v Fort Wayne, Itul., 11 u. 27 m.; v Indianapolis , 11 u. 2<) in. dp.; v Louisville, Ky„ 11. u. 26 m. dp„ v .Milwaukee 11 u. It! m. ilp.: v Omaha, Nebr., 10 u. 44 m. ti p.; \ Philadelphia, Pa., 12 u. 7 m. pp;; v Pittsburgh, Pa.: U u. 4H m. dp. iti v St. Louis, Mu .. 11 u. .7 m. dp. IŠČE SE PEVOVODJA za prijazni kraj Mineral, lvans. Tozadevne ponudbe in informacije naj blagovolijo poslati na podpisanega. Frank Zaiman, Box 412, West Mineral, Ivans. (as in denar trositi po mestu, pri tujcih se okrog ozi-tati, — to bi bilo pač nespametno, če se Ti ponuja prilika v soseščini meti domačimi, — to moraš sam priznati, — ali ne T "Kaj pa to T" Prav nič nenavadnega, in ven- uar za Tebe dosti važnega--- "Kaj neki?" To-le: V staro domovino se ho-tvš vrnili, — iz stare domovine nameravaš dobiti brata, sestro, ali nevesto-- "lies mislim to storiti 1" — Pridi torej k meni, in dobil boš parobrodni listek za katerokoli progo in za najnižjo ceno. In še nekaj! — Ti denar domov pošiljaš! "Res jc tako I" Pri meni storiš to varno in ceno. — obišei me, iu zadovoljeu boš z mojo postrežbo. Ne pozabi, da zavarujem proti ognju in na življenje, in. vedi tudi, da prevzamem vsaki vrste tei-be. ki jih izdelam za mal denar s kolikor mogoče dobrim uspehom, j Notarjev je dosti, toda v postavah izkušenih malo. Če potrebuješ, dobrega notarja, obrni se na-mc.1 Iiazuu zemljišč in farm v Michi-j gnnu (glej današnji oglas!) imam tudi v državah Alabama in Texas Naseljenci............25c Za kruhom............20c Koristka..............—40 Gozdovnik............—-5° Beneški trgovcc........—-4° Viljem baron Tegetthoff .. — .3c Venec slovanskih povesti j, zvezek IV., VIII. i V IX., vsak po............—.6oc Za srečo, — [wvest......—.50c Amerika..............—.20c Spisi Andrcjčetovega Jožeta, — trije zvezki, vsa« zvezek ie celoten i. sam za-se ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedk; zvezek po..........—.20c Knjige poš:ljanio poštnine prosto. Kdor Imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino. Ako hočeta j prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pi i UIT NA 8 Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. rTcanHBCEsao MED NAM/U Ako hočeš Imeti dobro fotografijo, pridi k meni. Jaz se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje mvd tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k mtni in budi prepričan, da ti izdelam po zmerni CHie Tino sliko v iiajluljj ■ izdelovalllici fotografij, kur jih je na znpadni strani (West t Side) mesta. Nota. Za vsebino oglasov v Gl. Sv. ni odgovorno uredništvo niti uprav-ništvo. Valetin Potisek ---gosth.ničah-- 1335 1st St., La Salle, III. Se priporoča rojakom za obilen ol»ik. Postrežbo točna in taborna j T Izkušen fotograf- vi JOI Blue Island Ave. vogal M, Place. CHICAGO, ILL. '< ektablihh 1^811 phonic Canal 2s7 izvrstna zemljišča. Kdor se želi n,k dobil tozadevno pojasnilo ^ naseliti, naj mi pifte-. glavncga urada. Zi.cno prosimo! 0Melane farrne J>0 Vseh drža-1 Zaetio vse odbore takih podružnic, ki dolirujn večje ali lliunjfie svotc centrali, da ta dolg poravnajo takoj, če je le mogoče, ne glede 11a to, je li dolgujejo za znake, suspendirane ali izločene člane. Bratski pozdrav vsem članom jed note. Stari odbor. \ Razlika časa. Večkrat sem v stari domovini slišal, ko s: se domu prise tč i "A-ircerikanci" v razliki med anuri-skim iu evropskim časom, razgo-viarjali. Mnenja h* bila različna; torej oglejmo si nekoliko to zadevo. Novi Jirrk ni celih 1000 ameri-škHi mil od fhieagi oddaljen, a vender je v N. J. za 55 minut prej poldan ko pa v Ohieagi. Vzemimo Washington za določil no mere časa. Ko je tam 1"J ura, poldan. jfi v N. -lorku 12 ura IU m. popoldni'; v Ohieagi 11 u. 18 in. dp.; v San Frančiški pa H u. 58 m. zjutraj; v Londonu je v istem času 5 u. H m. p. p.; v Parizu 5 u. m. pp.; vab in v Kanadi preskrbeti morem vsakemu v bližini njegovega bivališča. Posredujemj pri prodaji in za-j menjavi raznovrstnih posestev in j in zemljišč. Lote, nove in stare hiše v vseh delih mesta Chicago preskrbimj ktipovalcern, — vse to storim točno, po&teno in v popolno zadovolj-i stvo naročevalcev. Mnogoletna izkušnja v teh strokah stavita me v prijeten položaj, da zagotavljam slehernemu, ki potrebuje mojega posredovanja v vseh navedenih zadevah, najboljšo postrežbo. Tudi v sobotah popoludne in v nedeljah predpoludne pisarna odprta. Na-me se obrniti, pomenja čas in denar hraniti! JOHN J. POLLAK, It 534 >V. 18. St reet Chicago, III. CENIK 42 in. pp.; v Bero 1 i mi 11. 2 m. knjig, ki st dobivajo v zalogi "Glas zvečer in na Dunaju 0 u. 14 m. zvečer. Na premer, ako bi hotel kteri naših kranjskih fantov v staro, domovino, k svejem dekletu vaso-vat iti in ob 10. uri zvečer k njej rriditi mor il bi, v n črnini daljavo poti, ob 4 uri od tu odhajati. Sret-čen pot! Na Kranjskem je dunajski čas men i la jen. Kadar je ua Dunaju 12 ura. je tuli pri na« in v Trstu r, nikakor tie pa v Keki. Reški cr* se računa po Budapešti, kateri ve razlikuje v tem, da je J) m. v Bivdfljpešti prej poldan, ko pa na l>unaijir. Da tu v Ameriki, med powunez-nimi mesti, tudi ča» difirira. je samo na sebi irmevno. Taka vzemimo zopet Washington. Ko je ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta inož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so ttžUo brine na želodcu ali jetrah, so vedno čm;rne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje siast do eili in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar 11a debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da jr edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Sivbode": Mali vitez I., II. n III. del . 3.50c Kralj Matjaš..........50c Preko morja ..........40c. Opalov praporšček........35c Jama nad Dobruk)........ 20c Vrlomirov prstan........20c Deteljica..............20c May Eri..............20c TLun Ling . . ..........20c Strelec................25c Fran baron Trenk........20c Poslednji Mehikanec .. .. ,, 25c Na preriji .. ..........25c Močni živci. Močne mišice. Dober tek. Izborilo prebavljanje. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako ]e rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni, • • • • POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijae. ... * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost.in polno moč naslednjih specielitet: Tritierjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.