Poštnina plačana v gotovini. LETO V.	LJUBLJANA,	22.	0KT03RA	1927,
STEV. 42.
V4&POČNINA ZA 7VCOSLA-Vl)6 ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN 60/ZA* INOZEMSTVO }E DODATI
poJtnino/oglasi po CENlKV/ POSAMEZNA STE VILKA- PO DIN • 150,
POŠT. (CK. RAt 13.188
OB1UN
A
/A\
vbedniItvoinvprava
V-VČITEL1JKI‘TIJKARN|/ -ROKOPISI • JE • NE • VR A-TCAJO/ANONIHNIDO-‘MSMB-NE-PRIOBČV-lElO/POlTNlNA- PlA-XANAV-GOTOVINI TELETOM STEV. MM.
Ob deveti obletnici.
Očetje in sinovi.
Deveto teto poteka, odkar je propadla stara Avstrija. Dan 28. oktobra so sprejeli Čehi za svoj narodni praznik, ker je ta dan začetek njihove nove države. Tudi mi smo se iz početka spominjali tega »dneva svobode«, ker pa so ga različni avtonomisti izrabljali v proslavo »svojega osamosvojenja«. smo šli preko njega in smo na dan 1. decembra slavili svoje narodno ujedfnjenje. Še so med nami ljudje, ki mislijo da se ustvarjajo države z govori, ma-ulfestacilami, preglasi Std. iNTi še dolgo tega, kar je neki naš »narodni poslanec« na Dolenjskem v družbi Marijinih devic proslavljal ta dan kot »obletnico slovenske > osamosvojitve«. Najbrže še ni utegnil preštudirati naše zgodovine in ni dvoma, da so mu razne device verjele vse, kar jim je povedal o tem, kako si je slovenski narod sam priboril svojo svobodo. Sedaj ko so radikali privezali našo samoslovensko SLS s krepkimi verigami v svoj zavoženi voz, ni nevarnosti, da bi se taki slučaji ponavljali, vendar pa ni izključeno, da se na raznih sestankih in predavanjih podaja še napačne nazore o dogodkih, ki so vodili do našega osvdbojenja. Priznati moramo, da se na deželi premalo občuti praznik ujedinjenja, pri čemer imajo svojo zaslugo seveda tudi naši vlastodržci, ki so ne enkrat grešili proti ideji naše narodne države.
Kai je narodni praznik Amerikan-cem, Francozom. Italijanom, Čehom itd., ve le oni, ki je videl proslave v teh deželah.
Stopamo v deveto leto svoje svobode. Zdi se nam. da bi bilo v tem letu potrebno pogledati nazaj in zbrati vse, kar se je takrat dogajalo, da leto osorej — ob desetletnici — ne bomo stali praznih rok. Dogodki se hitro pozabljajo, ljudje umirajo in to, kar je bilo pred 10 leti, postaja danes že zgodovina. In sicer zelo važen del zgodovine. Naši potomci se bodo zopet in zopet vračali v ta čas, da v njem spoznajo prehod iz svetovnega klanja v novo svobodno državo. Zato bi morali letos obujati spomine in te spomine tudi pisati in zbirati. Drugdd so že vsi veliki državniki, vojskovodje, politiki itd. izdali svoje spomine, pri nas je ta me-moarna literatura še zelo skromna. Ravnokar smo imeli priliko Citati spomine ^ češkoslovaškega ministra dr. Beneša, ki bodo obsegali v dveh delih 1200 strani. Pri nas čakamo in odlašamo. Tako se bo marsikaj izgubilo in pozabilo. Važni pa niso samo spomini državnikov itd., posebno ker so včasih tudi pristranski, ampak tudi spomini yseh tistih, ki so kjerkoli in kakorkoli delovali jn se borili za zmago naše ideje. Naši ča-
sopisi bi morali letos odpreti predale vsem takim spominom, iz njih bi potem nekoč nastala knjiga našega ujedinjenja. Res je, da je marsikaj zabeleženega v naših listih, o marsičem pa se takrat ni smelo pisati in mnogi krajevni dogodki so ostali nezaznamovani. Vse to bi bilo treba letos zbrati in, če se ne najde založništvo, ki bi nam ob desetletnici položilo na književni trg knjigo o našem osvobojenju, bi bilo treba vsaj po malem zbirati in objavljati zapiske o dogodkih pred desetimi leti. Na to je treba misliti sedaj, ko stopamo v jubilejno leto, in naša narodna društva naj bi pri tem sodelovala.
Pri vstopu v deseto leto bo prav, če pogledamo nazaj in bomo morda zapazili, da je še marsikatera misel ostala neizpolnjena, da je še mnogo neizpolnjenih obljub in neizvrsetaifi načrtov. Opazili bomo n. pr. da še danes ni v vsaki šolski sobi zemljevida naše narodne države, ker se še ni rodil prosvetni minister, ki bi poskrbel, da bi naše učilnice že same govorile mladini s slikami in kartami o tem, kaj smo bili, kaj smo in kaj hočemo biti. V tem oziru bi se mogli zgledovati po naših zaveznikih Čehoslovakih, ali pa po naših sosedih na jugu.
Naše jubilejno leto bo nekak obračun prvega desetletja. Vemo. da bo precej pasiven — a naj bi- obračunaval vsaj z glavnimi zaostanki in nedostatki prvih deset povojnih let in naj bi ustvaril boljšo podlago za drugo desetletje.
V	tem duhu bi morali letos praznovati 28. oktober. Pridružujoč se te dni prazniku bratske češkoslovaške države, mislimo na to, da je dan 28. oktobra tudi za nas »dan svobode« in da z njim stopamo v deseto leto svojega ujedinjenja.
Ravno to deseto leto bo čas velikih in lepih spominov naših skupnih borb pred 10 leti in treba je, da za jubilej te svoje spomine tudi napišemo. Iz njih bomo spoznali resnico o svojem ujedinjenju in če bomo ob desetem letu vsaj v tem oziru na jasnem, bodo o drugem desetletju onemogočene zmote in potvare, ki so povzročile toliko! kriz in težav v teku naših zadnjih let. Morda se bo potem vendar ie pokazalo, kdo je šel ravno pot in komu je bilo »jugo-slovenstvo« le krinka, ki si jo je nadeval, kadar mu je kazalo.
_________________________________ I.	L»
mmsvuu«
vs\ed 3vojtV» dobrin splošno priljubljena
cmosm
LISTEK.
Vidov dan Gavrila Prinčipa.
Visoko nad ostalimi udeleženci pri sarajevskem atentatu se dviga svetli in jasni lik Oavrila Principa. Njegovo ime ni potisnilo imena ostalih udeležencev v ozadje samo radi
strela, ki je tako neusmiljeno podrl ■'Franca Ferdinanda, temveč tudi 'radi tega, ker je polno neke moške in gorde smelosti stopilo naprej, obsjano z globoko in močno notranjo odločitvijo, ki se ni toliko pokazala v činu atentata, temveč v vsem držanju Gavrila Principa pred in po Usodnim Vidovim dnem.
Kadar se v kavami ali doma °nieni ime Principa, malokdo pomiki. da ta mladenič, ta deček, na dan atentata ni bil niti polnoleten.
Težko je primerjat: oni sigurni •n moški Uk Gavrila Principa, ki se nam predstavlja po vidovdanskem atentatu z onim malim in žilavim dečkom, ki je hotel leta 1912. stopiti ^ed komite vojvode Tankosiča, a Ka ie ta odklonil, ker ga je smatral
(Neka| o zadevi javne časti
Najprej en zgled.
Nekoč sem se vozil po železnici, poleg mene je sedel kmet najboljših let s svojim sinčkom, ki se mu je videlo, da je že izpolnil tisto leto, ko je treba na železnici plačati celo karto. Pride sprevodnik in zahteva vozne listke. »Koliko je star fant?, vpraša sprevodnik. »Ne vem, koliko je,« odgovori kmet. »Kako da ne veste, saj ste njegov oče?« — »Seveda sem, pa kdo si bo vse zapomnil. Šest jih še ni.« Kondukter ne verjame. »Saj se mu vidi, da je več.« — »Ni ne,« pravi kmet In zardeva, ker se zaveda, da se je zlagal. »Fant mora imeti celo karto.« — »Če pa pravim, da še ni, rojstnega lista ne bom s seboj nosil.« Sopotniki gledajo in si mislijo svoje, kmet je v zadregi. »Doplačali boste,« pravi sprevodnik. »Ne bom, pa me naznanite.« — Ako je sprevodnik naznanil, je kmet gotovo plačal kazen. Pa je šlo le za nekaj dinarjev. Pri nas pa imamo ministrskega predsednika, ki pravi, da ne ve. koliko je star njegov sin. Pa ne gre za nekaj dinarjev, ampak za 300 dinarjev na dan.
Doživeli smo že marsikaj v naši državi, a zdi se, da vedno doživimo lahko še kaj novega. In tako se je zgodilo, da je ministrski predsednik javno proglasil, da ne ve, koliko je star njegov sin. V Beogradu krožijo o tem razni več ali manj posrečeni dovtipi, ki pa ne zakrijejo škandala pred svetom. Pravijo, da manjka g. Vukičeviču mlajšemu ravno 9 mesecev do 30 let in da torej gospod ministrski predsednik šteje leta svojega sina od onega trenutka, ko je imel o.n pri tej zadevi največ opravka... Izgovori, da je krstni list z drugimi dokumenti vred zgorel v Šabcu ob času svetovne vojne, ne drži, ker so vendar še druge listine, ki govore o rojstvu gosp. Vukičevi-ča ml. in končno si je nemogoče misliti, da bi gospod Vukičevič, ki je po poklicu profesor, ne vedel, koliko je star njegov sin. In vkljub temu, d£ je ta gospod oče prav dobro vedel, da še nima 30 let in da krši zakon, ako kandidira, ni nastopil proti temu, ampak je on — ministrski predsednik — skušal na ta način pomagati svojemu sinu do mandata. Ako bi se vse to zgodilo med štirimi stenami in ostalo doma, bi se ne razburjali, ker je končno vseeno, kateri radikal jemlje poslanske dnevnice za svoje brezdelje. Tu pa gre za ugied države in mislimo, da je ta slučaj osamljen v zgodovini. Nekaj druzega je tkzv. »diplomatski govor«, ki je lahko izbegavanje resnice, in nekaj druzega je laž, ki je ne-
porodice — politike in atentatov.)
častna za vsakega moža, kaj šele za vodilno politično osebo. Nekaj druzega je n. pr. če gospod ministrski predsednik trdi, da pri volitvah n' bilo terorja in nasilja (dasi vsi vemo, da to ni res) in nekaj druzega je, če ta gospod javno trdi, da ne ve, koliko je star njegov sin. ker je — zgorel krstni list. Mislimo si n. pr. da bi kaj takega izjavil katerikoli državnik na svetu — kaj bi si mislili
o	tisti državi. In če bi bil to navaden culukaferski glavar — bi se posmejali in si mislili, da je kaj takega mogoče samo med zamorci. Dogodek je za nas tako sramoten, da ie čudno, kako more ostati na krmilu države mož, ki je zagrešil kaj takega. In vendar — nič se ni zgodilo in čuvarji zakona v naši skupščini so prekršili zakon. Zakaj? Ker gre za sina ministrskega predsednika. Tako imamo novo afero, ki nam kaže, kam vodijo državo očetje in sinovi. Staremu Pašiču je delal sramoto Rade in zasenčil zarjo njegovih starih dni. Prestiž države in notranji ugled je trpel zaradi družinskih razmer. »Porodica« je postala krilatica, ki nam je razkrivala žrelo korupcije. Komaj smo se iznebili enega, prihaja že drugi in očetova laž naj pomaga sinu čim prej do politične karijere, kakor da v politiki ne odločujejo zmožnosti in leta. ampak samo sorodne zveze.
Daleč smo še od demokracije. Nazadnje bomo prišli tako daleč, da bodo beograjski očetje politiki svoje mladoletne sinove postavljali za poslance, kakor včasih v Rusiji, kjer so bili seržanti in častniki carske garde plemiški sinovi, ki so se še s konjički igrali, ali pa v srednjeveškem Rimu, kjer so bili nadebudni mladiči proglašeni za kardinale, preden so odrastli otroškim hlačam. Zato je dogodek v Beogradu, ki ga hočejo nekateri prikriti z neumestnimi izgovori dvakrat značilen in kričeč tako, da bi bil moral, če imamo še kaj časti, gospod Vukičevič nemudoma pasti in s svojim nedolet-nim sinom zaradi javne laži oditi z javnega pozorišča. Da se to ni zgodilo. je samo dokaz žalostnih razmer, v katerih živimo in najbolj žalostno pri tem je, da ostaja zaupnik krone mož, ki je moral vsled teži izgubiti spoštovanje in zaupanje vse naše javnosti in inozemstva. Ako očetje dajejo take zglede, kaj naj pričakujemo od njihovih sinov, pro-težirancev, ki se skušajo na vse načine spraviti v ospredje političnega življenja, gotovo ne za to, da bi delali v blagor naroda. To dokazujejo že njihove metode. Skrajni čas je, da združena demokracija pomete s temi očeti in sinovi in da stopijo na
varstvena
,ZNAMKA
JkkolJ
PLETENINE STO ZNAMKO SO NAJBOLJŠE!
krmilo države častiti in pošteni ljudje.
Atentati, ki se dogajajo zadnji čas. niso samo dokaz sovraštva naših sosedov, ampak imajo tudi svojo drugo plat. Nehote vzbujajo vprašanje: Zakaj pa je naša država tako sovražena, zakaj ima tako malo prijateljev? Tu bi posebno glede Ma-cedonije, okoli katere se suče naše zunanje vprašanje, lahko odgovorili: da so temu krivi očetjle iti sinovi. ves sistem, s katerim se drže. da vladajo. Poleg zunanjih bi našli tu nešteto notranjih vzrokov, ki jih je treba odpraviti, a pogoj za to je, da izginejo očetje in sinovi, ki si laste v državi posebne pravice.
Smo mnenja, da teh očetov in sinov ter njihovega škodljivega dela ne bo odstranil prečanski blok, ampak le močna združena demokracija.
II.
1
Kucale pune su čaše u zdravje prelepe naše,
i	zdravica kor je grmeo povrh na-
šeg planeta ko plamen repače, da če —
Narodni spas
pasti u našu krčmu s neba jednom za nas.
M. Krleža.
V	Zagrebu se je pred par dnevi končal proces, ki je obravnaval poznani čučerski slučaj, kjer so pijani seljaki politizirali in se končno stepli, tako da je ostal na licu mesta mrtev pučkaš Talan. Kakor je sicer s prva' izgledalo, da bo za ta proces zavladalo spričo intervencij klerikalnih poslancev in pisanja blagoslovljenega tiska največje zanimanje, tako pa je zbog novih momentov izišlih v toku preiskave, javnost prezrla potek obravnave in prešla apatično preko obsodbe. Tej nein-teresirani javnosti se bi priključili i mi, da ni baš čučerski slučaj nov sijajen dokaz, da se vodi vsa politična borba v naši državi pri iMtru vina v gostilnah pod vplivom alkohola.
preslabotnim za komitaša. Kdo more primerjati dva srednješolca Gav-Tila Principa in Trifka Grabeža, ki sta v beogradski gimnaziji mirno sedela v klopi in poslušala profesorja zgodovine ali francoščine z onima dvema mladcema, ki sta v dežju in viharju prekoračila avstrijska mejo, oborožena z bombami, municijo 'in 'revolverSi. Z igotovo deško naivnostjo je Trifko Grabež pri procesu govoril:	»On (seljak
Jakov Milovič) je hodil trideset korakov pred nama. midva pa sva mu sledila brez dežnikov, vsa mokra tako, da sem ponoči mislil, da ne bom mogel več dalje.«
Akoravno je bil Princip mlad, je bil popolncHna gotov svoje stvari.
V	njegovih odlokih je bilo nekaj čvrstega, ponosnega in hladnega, na dnu njegovega srca pa je vedno ležala neka slovanska dobrosrčnost. Kot reka ponikalnica večkrat ponikne in pride vselej močnejša na dan, tako je Principova topla in dobra narava in ljubav do bližnjega stalno vrela pod njegovo na videz ledeno naravo.
Ne samo nad udeleženci pri atentatu. temveč nad vso Bosno se je razprostiral Gavrilo Princip. Z višine je gledal goste bosanske šume, obdelana polja in bolelo ga je, ko je videl tudi toliko zarobljenih Seljakov.
Po prihodu v Sarajevo, kjer se je odločil izvršiti atentat, se je Gavrilo Princip ogibal ljudi, katerim bi po izvršenem činu njegovo prijateljstvo moglo škodovati. Podnevi je običajno popolnoma sam pohajal v okolici mesta, zvečer pa je zavil v malo »vinarsko radnjo Semiza i sinova«, kjer so se že dolgo časa sestajali člani srednješolske nacionalistične organizacije »Mlada 'Bosna«. Koncem ulice Kralja Petra, preje Frana Ferdinanda je stala gostilna, ki je že dolgo privlačevala mlade sarajevske intelektualce in nacionaliste. Princip se je napotil v njo, ko se je mrak že spuščal na zemljo. Dolgo se je pred vrati oziral na vse strani, da bi ga kdo ne opazil in nato vstopil
Selim Semiz ga je ljubil. Cesto se je dogajalo, da je Princip na pol
nag sedel v »gornji sobi« in malo ogrnjen čital, ko je Solim spodaj pral njegovo srajco, katero je nato Gavrilo na pol mokro oblekel. Oblekel jo je in jo sušil z onim strastnim ognjem, ki je tako žarko plamtel v njegovih prsih meseca junija 1914.
Princip ni hotel, da bi Semiz, ki mu je napravil že toliko uslug, po izvršenem atentatu kriv ali nedolžen trpel in nastradal. V torek, dne 23. junija so imeli zopet sestanek člani »Mlade Bosne« in tedaj je Princip svetoval Semizu, naj se ta v svoj prid navidezno nepirijatelj-sko obnaša napram nacionalistom, ki so posečali njegovo gostilno. Po anekdoti, katero bomo navedli, moremo spoznati eno najlepših posebnosti Principovega značaja: ljubav ali bolje milosrdje do bližnjega. Princip je skušal v zaroto pritegniti čim manj ljudi: vso krjvdo je hotel zvaliti nase. Semiza je na jako ginljiv in obenem preračunan način opral vsake sumnje.
V	sporazumu s Semizom je vzel iz omare eno steklenico »Vlahova« in jo s svojimi prijatelji izpraznil v
»Mostar-bašti«. Medi tem. ko so omladinci pili ukradeni liker je Semiz po Principovem naročilu poklical par stražnikov, ki so prišli v omenjeno gostilno in vpričo katerih je Semiz zahteval, da mu vino plačajo, ker jih bo v nasprotnem slučaju izročil policiiji. Med velikim psovanjem Principovim so liker plačali, stražniki pa so bili dovoljno prepričani o Principovem neprija-teljskem zadržanju napram Semizu in obratno.
Vse to se je dogodilo štiri dni pred atentatom. Zdi se mi. da so ti mladi ljudje, ki so na Vidov dan »pričakovali« na obali Miljačke prihod Frana Ferdinanda, vse te dni hodili razburjeni in nepokojni po razsvetljenih ulicah, obsijani s svetlim žarom ponosa. Pred njimi, da daleč nad njimi je lebdel oster kot meč, a na dnu duše poln milosrčnosti on — Gavrilo Princip. _____________________________UL	P.
Mizice za pisalne stroje.
THE REX CO., Ljubljana.
način pranja
Namočiti v ekstraktu za
i. •' , 'C$/- '	•
pranje „Ž e n s k a hvala' Izprati s Schichtovim Terpentinovim milom
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica St. 24
Za konzorcij lista »Orjima« odgovarja Dr e j če Verbič.	Tisk	Učiteljske	tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.	Odgovorni	urednik:	Jože	Špan.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2. Š IVA L N I STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI „A D L E R“
Kolesa iz prvih tovarn, DUrkopp, Kayser, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj.
Politiko v naši državi marsikdo ne more razumeti, ki jo opazuje s stališča treznega razmišljanja. Kdor pa pozna našega človeka, ki poseda po gostilnah in rešuje pri Štefanih ali četrtih usodo zemlje, ta pa more razjasniti v njej marsikateri sicer čisto nerazuhiljiv moment. Pri vinu se pri nas kritizira javno delo in ob pritrkavanju čaš vstajajo v glavah pijočih sijajni načrti: ki jih zadene običajno le ta nesreča, da jih njih očetje pozabijo, ko zdravijo po vzoru narodni in partijski blagor prekrokanih nočeh črnega mačka. Vinski
alkoholizem je udaril žalibože le preveč pečat naši notranji politiki in zategadelj stoji danes na mrtvi točki, s katere se ne gane navzlic vsem obetom in zagotovilom političarjev na raznih sestankih in shodih pri pogrnjenih mizah. Tej politiki v znamenju fraklja in Štefana pa je potreba napraviti v interesu zemlje konec, ker le na ta način bodo vrženi ob tla razni afanisti in špekulanti, ki so se povzpeli narodu na ledja po tem, ko so ga opili in mu zatemnili razum z alhokolom.
I. Kunc & Co., Ljubljana.
Med stare in solidne firme, o katerih je moči čuti samo dobre in ugodne vesti spada tudi tovarna pletenin I. Kunc & Co. Ljubljana, ki se je naselila takoj po prevratu v starodavni cukrarni. Firma je imela namreč pred p.revratom svoje poslovne prostore na Dunaju, kjer je zavzemala med tamošnjo industrijo pletenin vedno prvo mesto. Spričo prevrata pa so smatrali njeni lastniki primernim, da se kot stari Ljubljančani preselijo v svobodno domovino in pod njenim okriljem ter v prospeh njenega gospodarstva nadaljujejo s svojim udejstvovanjem. Kupili so v ta namen polovico »cuker-fabrike« in jo v razmeroma kratki dobi tako temeljito adaptirali v notranjosti, da si danes ne more človek misliti, da so te prostorne in solnčne sobane, v katerih poje od zore do mraka stotina in pol strojev nastale iz nekdanjih temnih lukenj, kjer je sanjala in umirala slovenska moderna in klel krompirjevec za manevrov.
O	ustroju tovarne je lajiku težko pisati. Konstatirati pa more eno, da stoji tovarna na višku in da producira blago, ki tolče po kakovosti in izdelavi vsako tujo konkurenco, pa naj bodo potem artikli že pulovri, žemperji, telovniki, šali, kravate. Poleg tega pa ni nič manj važno dejstvo, da je tovarna povsem neodvisna od tujih vplivov tako v kapitalu, kakor v snovanju vzorcev in po kvalifikaciji zaposlenega delavstva, ki je z izjemo štirih moči povsem turodno in v tovarni izučeno, kar moremo beležiti s posebnim zadovoljstvom ravno nacionalisti, ki se borimo proti importiranju nepotrebnih tujerodnih »kvalificirancev«.
Tovarni in firmi želimo spričo tega i za bodoče kar najlepše uspehe v želji, da s pomočjo svojih renomi-ranih izdelkov in zavednih patriotov povsem izrine iz jugoslovenskih tržišč tuje manjvredno in dražje blago ter ga povsodi zamenja z izdelki, ki nosijo varstveno znamko: »Ikkoll«, kot jo objavljamo v inseratu na prvi strani.
Dopisf.
Trbovdje. Po vseh bridkih eksperimentih so jeli i naši proletarci spoznavati, da so bili ultrarevolu-cionarni moskovski bratci, ki so šli z ognjem in mečem nad Orjuno, sla-lbi poborniki za njihove naturne pravice. Sestanki in shodi vseh rdeče orientiranih grup in skupinčič dokazujejo, da je trboveljski rudar pričel razumevati, da so bili samo nepre-rračunljivi komunisti oni. ki so omogočili današnji nezlomljivi odpor T. P. D. in njenih slug, ki so ta čas absolutno gospodarji revirjev. Porast glasov narodno orientiranih strank, ki pa imajo marsikaj na vesti, priča, da Je danes v revirjih teren pripraven za širšo akcijo slonečo na konstruktivnem nacionalno socialnem udejstvovanju. Sedaj leži vse samo na teh strankah, da izrabijo moment in temeljito izčistijo teren, ki ga je pripravila Orjuna. katera je podrla v Trbovljah kule komunizma do tal.
Prihod Madžarov v Dolnjo Lendavo. Le predolgo je to čakanje, že sedmo leto sem, če tudi naše upanje najmanje ne poleže vendar hoče razbiti zvon družbe. Zmenili so se, napravili nekaj obiskov in kupili nove zvonove. Da bodi slovesnost pomembnejša in združenje vsaj za nekaj uric prijetno, zaprosili so i Madžari in Madžaroni otvoritev meje na dan dviganja zvonov. In če tudi je bila dobra volja na strani gotovih ljudi, je bila ovira tisti presneti paragraf, ki ga gotovi narodni krogi ne puste gaziti. Za prekoračenje državne meje je vendar potrebno potnih listov in na ljubo nam sovražnih ljudi se pa granica ne sme otvarjati ob nobeni priliki. Slučaj Kobilje, ki
je slovenska vas, je bil vpoštevan in vendar so došli Madžari prinesli za novo cerkev le nekaj papirnatih milijonov, kar zn_aša v naši valuti 80 dinarjev.
Vso slovesnost dolnje lendavskih gospodov pri prevozu in dviganju zvonov in končno rimsko katoliškem plesu, ki je trajal do 3. ure v jutru, smo gledali Jugosloveni le od daleč z mislijo, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Pogrešali smo Ne-metijev avto, katerega bi to pot tako lepo zasedel bivši kolporter »Nep-lapa« in »Naših Novin«.
In njihovega največjega gospoda dr. Nemetija je manjkalo, ki je te dni odjadral po prihodu iz zapora neznano kam. Pogrešali pa smo tudi g. kaplana, ki jo je tudi popihal v deželo falsifikatorjev. Tako izginjajo počasi pa gotovo tja kamor spadajo! Ne bo dolgo, kc, jo zopet popiha kateri teh čez mejo, čim mu postanejo tla prevroča. Z ljudmi, ki so z žulji slovenskega kmeta obogateli pa bo potreben še poseben obračun!
Izsekovanje šume v Prekmurju. Na veleposestvu v Dolnji Lendavi je pričela lesna tvrdka »Našička« z gradnjo nove gozdne železnice v smeri proti Kobilju. Ta tvrdka, ki tudi izsekava veliko Mursko šumo, ima zaposlene kot gozdne inženirje izključno inozemce iz Madžarske. Tudi geometer pri gradnji žefleznice je došel iz Pešte. Pozivamo inšpekcijo dela, da intervenira in omogoči kruh v prvi vrsti domačim ljudem, kakor to dela Madžarska, sicer bi ne prišli njim neljubi židovje ravno v Prekmurje v službo.
Streljažke družine.
Objava Štaba Izv. cete Strelj. svetnega in vojnega ministra so bila družine ljubljanske oblasti. Kot lan- že izdana tozadevna dovoljenja in sko leto, tako bo i letošnje šolsko odredbe, tako da nam je s tem delo leto pričela Izvidnička sek. Strelj. olajšano in bomo lahko vršili svojo družine z rednim delovanjem, ki mo- nalogo.
ra prinesti uspeh. S strani g. pro- izvidničke sekcije, ki so v vseh
NaS pokret.
Radi odhoda v inozemstvo odlagam s sledečo številko glavno uredništvo »Orjune« in prosim vse prijatelje, da pošiljajo odslej za uredništvo namenjeno pošto naravnost na naslov: Uredništvo »Orjune«, Ljubljana. Učiteljska tiskarna.
Zdravo!	D. Verbič.
Glavno uredništvo »Orjune« so prevzelil radi odhoda /br. Verbiča trije člani konzorcija, ki pozivajo brate dopisnike, da ga podpre pri njegovem težkem delu in omogočijo nadaljnje izhajanje »Orjune« z marljivim dopisovanjem.
Slike z razvitja prapora Orjune Gaberje so na prodaj pri Orjuni Ga-berje. Posnetki so izpadli prav dobro.
Sresko poglavarstvo je prepovedalo Orjuni Kaštel Sučurac prirediti Praznik žrtve. Kdaj bo že konec različnih prepovedi, s katerimi nas šikanirajo oni, ki jim je dana v roke oblast?
Tiskovna napaka se je vrinila v poročilo o toku in zaključku IV. kongresa Orjune v Zagrebu, kjer
stoji med sklepi: »Orjuna je samo-stalna, nacionalna in nepolitična organizacija«, namesto pravilno: »Orjuna je samostojna, nacionalna in politična organizacija«.
Orjuna Lfcskovac v Srbiji razvije v nedeljo, dne 23. oktobra svoj prapor, kot prvi orjunaški barjak v srcu Šumadije. Istočasno z razvitjem prapora se vrši prva oblastna skupščina Orjun Beograjske oblasti, ki so imele dosedaj komisarja br. inž. Miloša Radojloviča. Sporedno s slavnostjo Orjune obhaja i mesto
I	eskovac petdesetletnico osvoboje-nja izpod turškega jarma in odkritje spomenika padlim borcem. Vožnja je polovična!
Orjuna Gaberje pri Celju priredi v soboto, dne 5. novembra t. 1. Martinov večer s pestrim sporedom in plesom v vseh prostorih Narodnega doma.
Orjuna Gaberje pri Celju se naj-iskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k častnemu uspehu razvitja prapora. Posebno pa še Mestni Orjuni Celje za njeno sodelovanje.
večjih krajih ljubljanske oblasti organizirane na enak način, ki je sličen nemškim organizacijam nacionalnih izvidnikov (»Pfadfinderjev«), imajo v glavnem namen izvežbati svoje člane v vsem, kar zahteva od njih izvidniška služba in narod sam. Izvidnik Streljačke družine mora biti pripravljen z vsemi in tudi fizičnimi silami braniti v slučaju potrebe čast in svobodo našega naroda. V četo je sprejet vsak dijak-Ju-gosioven, ki je dorastel fizično in
psihično 16. letom in priznava edin-stvo jugoslovenskega naroda in države in ki prijavi svoj vstop zaupniku svojega zavoda, od katerega more vsakdo dobiti potrebne informacije glede članarine, sestanko-v itd.
Jverjeni smo, da bo ta organiza-c:ja, ki je edina srednješolska te vrste in s temi cilji v državi, zadostila težnjam pravih srednješolcev-Jug^lovenov, ki hočejo svojemu narodu dobro. Zdravo!
Kronika.
je najaodernejie urejena ter lzrriije tu tlskaraiika deli M najprlpro-stejiega de najmodernejlega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne la znanstvene knjige. Kastrirane knjige v eno- ali ye£barveetn tiska. — Broiare v nullh in tndl Hajfdjik nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Otaia oprema ilnsti. latsloon, nnitn ii [dlan. M. Lastil linica Mih Mezim.
šolski zvezki za osnovne n srednje Sole
Risanke, dnevniki in beležnice.
Kralj Aleksander je ob priliki svoje šetnje po Beogradu srečal brata predsednika oblastnega odbora Orjune Šumadije inž. Miloša Radojloviča. Po pozdravu ga je pozval k sebi in sta nato zajedno nadaljevala pot proti Knježevemu spomeniku, od tu pa preko Terazije do Dvora, kjer sta med burnimi ovacijami naroda krenila skozi leva vrata.
Proti kulturni avtonomiji agitirajo po Koroški različni eksponenti nemčurjev. Kakor nas sicer prav malo interesirajo tovrstna protestna zborovanja, tako pa nam je žal, da so na Koroškem še vedno ljudje, ki žive po plebiscitni eri in ki ne vidijo preko planin Koroške in še vedno sanjarijo o nekakem izjemnem položaju Korošcev. Čas pa ubira svojo pot in bo z razvojem dogodkov pregazil one, ki ga še danes ne marajo, ali pa ne morejo doumeti.
Švabčarjenje po Mariboru se je poslednje čase odkar uživajo mariborski nemčurji dobrohotno pokroviteljstvo radikalo-klerikalcev znatno pojačilo, tako da je danes čuti po Mariboru skoro več nemščine kot slovenščine. Dognali pa smo, da tvorijo 80% teh švabčarčevičev zgolj
Slovenci, ki imajo podedovani greh. da raje govore v vsakem drugem jeziku, nego v materinščini. To navado pa bomo v smislu naših tradi-
Bodočnost Italije leži v zraku pravi duce, ki napoveduje, da bo drugo leto razpolagala Italija skupno s tritisoč letali, in sicer bo od teh tisoč stalno v službi, dva tisoč pa v rezervi. Kakšno pa je stanje naše avijatike?
Poštno upravo prosimo, da naj poskrbi za to. da bo »Orjuna« ob primernem času dostavljena njenim naročnikom v Ljubljani, ker sprejemamo njihove pritožbe, da se jim dostavlja list šele v ponedeljek, da-siravno je izročen pošti že v petek popoldne.
cij jeli zopet izganjati, pa makar z birmanjem. Maribor je slovenski in kdor tega ne mara pojmiti z lepa, mora potem pripisati posledice svo-■jie ponižujoče pasivnosti san^emu sebi.
Na vprašanja, čemu ne reagiramo na Posamezne napade v razrednem časopisju pribijamo, da nas ni več volja spuščati se zavoljo topoglavosti poedinih voditeljev proletariata v borbo z njim. Orjunaši imamo mnogo hvaležnejšega in koristnejšega dela, kakor biti boj s senilnimi prvoboritelji mas, ki bodo morale prej ali slej izpregledati same, da s sedanjimi devizami ne bodo iz-vojevale rešpekta in zmago nad vladajočo kasto kapitalizma. Legitimacija borcev proti izrastkom kapitalizma bodi ne priseganje na evangelij kremeljskih apostolov, nego dokaz resničnega dela. katerega ne vrše samo manue!ni, nego tudi duševni delavci, ki jih je mogoče v tej zemlji mirne duše prištevati med najbolj eksploatirane slo|e naroda!
Vprašanje naših narodnih manjšin je pobudilb na konferenci Sveta mednarodne unije za Društvo narodov, ki se je vršila v Sofiji, vseoibčo pozornost. Memorandum o trpljenju naših rojakov pod savojsko zvezdo je ustvaril splošno mnenje, da se godi med vsemi narodnimi manjšinami na svetu vsekakor gotovo najslabše jugoslovenskim, v Italiji. Odmev tega mnenja je bil enodušen nastop vseh predstavnikov proti Italiji, katere delegat je namesto opravičila ali negiranja dejstev iznesenih v memorandumu, ogorčeno prepovedal vsako diskusijo o slovanskih narodnih manjšinah v Italiji ter zagrozil, da z italijansko delegacijo osten-tativno zapusti zasedanje, ako se nadaljuje tretiranje tega vprašanja. Ta nastop je še samo podkrepil ne-razpoloženje proti Italiji, ki ni bila pognana čisto v kot samo zbog taktnosti naše delegacije, ki je po tej italijanski izjavi konstatirala, da pristane Jugoslavija na vsako diskusijo o položaju »jadnih Italijanov v Dalmaciji«, ako Italiiani pristanejo na istočasno diskusij^ o položaju slovanskih narodnih manjšin v Italiji in da odstopa zaenkrat od nadaljnje diskusije v interesu Unije.
Na ta način si je Jugoslavija priborila zopet tepo moralno zmago nad Italijo, ki bo imela še gotovo priliko zagovarjati svoje postopanje z narodnimi manjšinami.
Kadar je narod v celoti oborožen in prežet ideje, da brani svojo svobodo — potem ie nepremagljiv.
Napoleon.
Komandir čete.