Št. 89.
V Gorici, 'dne 7. novembra 1899.
Izhaja dvakrat nn tailen t Štirih izilniijlli, in sicer: vsak torek in potok, /jutranje izdanje opoldno, večerno izdan je pa ob r>. tiri popoldne, in stane z ,.Cospoi]arsklin Listom" in s kako drugo uredniBko izredno prilogo vred po posti prnjamana ali v Onrioi na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. 6--J
•¦   polleta..«.......^.....»   3-—
•   četrt leta.'.  . ". Trv* **'*jQ' -   ——. Posamične številke stanejo K Vr.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. {) v Gorici v «Goriški -Tiskarni« A. GabreSek vsakdan od S. uro zjutraj do (5. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ssi n uročila brez doposiiuie naročnine <e ne oziramo.
jjPIJIMORBl^abaja neodvisno od «Sočo» trikrat mesečno in stane vso leto gld. 1*20.
«Soča» in cPrimoroc* se prodajata v Gorici v to-bakarni Seli w ar z v nSolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči 6 na trgu deila Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Tečaj XXIX.

Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Z urednikom je mogoče govoriti 12. dopoludne ter od 2. do o. poj .in  praznikih   od   !t.   do   12.   de se nahaja v Gosposki ulk-I  št. 9.
Dopisi uiij se poSiljajo lo ur«
Naročnina, reklamacije in druge reoi, Katere ue spadajo   v  delokrog uredništva,  naj   se  pošiljajo ie
Neplačanih pisem ne. sprojemlje no uredništva ne upravmstvo.                   ______
Oglasi in poslanice
se računijo po petit-vrstah, Se. tiskano 1-krat 8 kr., 2-k-ttif
- Ir^' M™4 6 kr> vsaia vrsta- Večkrat po. pogodbi.'— . Večje črke po prostora.                            --
Naročnino in oglase je plačati loco liorica.
„«oriSktt Tiskarna« A. GabrSick tiska in zalaga razen «8o8e» in .Primorca* še »Slovausko knjižnici, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstipa.
V večernem izdanju zadnjo '»Sočo« in v »Primorcu« smo že osvetlili zvijačo, katero je uprizorila »Goričanska« klika z zadnjo bombo, katero je hranila v zalogi proti dr. Turni in »Sočanom* na sploh. Danes naj se pobavimo najprej s proglasom grofa Coroninija na njegove volilce, in sicer od resne strani, potem pride kaj drugega na vrsto.
Pred . vsem naj omenimo, da je ves ton tega pisma prav po grofovski oblasten in , po «Goričanski« puhel. Zato" naj bo pripravljen tudi grof Co-ronini na resničnost reka: »Schlagst du meinon Juden, so schlage ich deinen Juden«,- Vendar se bomo prizadevali, ostati hladnokrvno stvarni.
Prvi vzrok, zakaj Coronini odstopa, navaja,.... »neznosne politične odnošaje sploh«.
Tako torej razume plemeniti grof nalogo — narodnega zastopnika! Dokler so politifini odnošaji ugodni, da je vsaj kaj upanja, da se na miren način kaj doseže, takrat je rad na častnem sedežu narodovega zastopnika. Ako so pa odnošaji neugodni, morda ceh') neznosni, kakor jih zdaj imenuje grof C, ko bi bilo treba z vso odločnostjo braniti koristi naroda, tedaj pa vrže puško v koruzo in zbeži, pustivši svoje vo-lilce v največji zadregi. Tak zastopnik zasluži vse nekaj drugega — ne pa zaupnic!
Sicer grof  O. ni to prvič naredil! Kaderkoli   mu  je Šinila v glavo   kaka \ nova   grofovska kaprica, kateri ni bilo • kar takoj lahko ugoditi, vselej je grozil,  da  pusti   vse  skupaj,   da   odloži ! mandata, zagotavljaje, da njemu je vse ; to »das wenigste*. In res je že večkrat bil na tem, da odstopi, pretrgavši celd vsako zvezo z najožjimi tovariši, n. pr. j s samim dr. Gregorčičem. Pred zadnjimi i državnozborskimi volitvami ni hotel več , sprejeti  mandata, dasi   je vedel, da je i on edini mogoč kandidat z upanjem na ', zmago..   Dogajalo se je tudi, da se več ! mesecev ni vedelo: ali je grof še državni poslanec ali ne!  Na  Dunaj ni hotel iti, j a na vprašanja ni  dajal   odgovora..... \ Slovenski   narod   pa   je   klečal   pred : njim, češ:  požreti je treba {vsako   ob- J lastnost  in žaljenje, da si le ohranimo !
jednega grofa..... Taka nedostojna igra
z našim  narodom se je cesto   ponav- ' Ijaia.-  Trezni  možaki   niso   niti   smeli
«Gor. Tiskarna* A. GabrŠčck (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal.
MARCO  VISCONTi
Zgodovinski roman
Jtalijanski napisal Commaso Grossu
(Dalje)
Toda gospodar je ležal tam na pesku z razpetima rokama, kakor da bi bil mrtev. Lupo, ki je takoj priskočil in trepetajo privzdignil krinko, je videl, da mu je tekla kri iz nosa, iz ust in ušes. Pritekla sta dva reditelja, ki sta mu snela slom ter ga nesla v šotor. Nogi ste viseli doli, glava z vihrajo-čimi, krvavimi lasmi je zadej omahovala prt vsaki stopinji rediteljev.
Kmalu je prišel iz šotora klicar, kateri je zavpil: «Še živi».
Zmagalec, ki je ves čas, ko so ga odnašali, gledal za njim, ter ni nikoli obrnil oči od šotora, dokler ni bilo to naznanjeno, se je tedaj vspol nad sedlom kolikor je mogel, in je dvignil roko proti nebu, s čimur je očitno hotel ra-zodeti svoje veselje vsled tega naznanila. Na to je vrgel proč sulico, spod-bodel konja, zdirjal z bojišča ter se { oddaji! po gozdu, od koder je bil prej
raz odeti svojega prepričanja, ker čas So ni bil  ugoden,   da  bi širša javnost
vse   prav   umela.....  Treba  je  bilo   iz
taktiških razlogov pohvaliti, tudi čo ni bilo hvalevredno, da bi so i;«* obrnilo vse šo na slabše. Zdaj pa je čas, da povemo javnosti vso resnico!
Drugi razlog za odstop navaja, da jo šibkega zdravja in potreben pokoj a. To jo njegova reč. Ako on res tako spozna, potom bi mu mi le želeli, da se odpočije in   zopot   ozdravi.   Lo  tega ne  vemo,
radi   česa naj   bi iskal pokoja..... Delo
za naš narod ga pač ni utrudilo. Državni in deželni zbor nista zborovala, in ako sta, se grof C. ni preo-blagal z delom, saj za tako delo ni imel in no bo imel nikdar potrebne sposobnosti.
Tretji vzrok odstopu pa je »------
perfidno počen j an je in vedenje nekate-torih maloštevilnih spletkarjev in zdraž-barjov« na Goriškem, katero »pri rojakih ne le ne nahaja odločne zavrnitve, marveč jim celo ugaja.....«
O tem »vzroku« bi mogli napisati cele knjigo. Lahko bi pokazali v pravi luči, kje imajo izvor spletke in zdražbe najgrše vrsto. Toda danes ni no časa ne prostora za tako razpravo. Kar se nas »SoČanov« tiče, odklanjamo z vso resnostjo talce drzno besedičenje grofa Alf rada Coroninija. Mož, ki sam slo-, venskih časopisov no moro citati, marveč se daje le poučiti od svojih stran-karjev; mož, ki je bil odsoten iz Gorice celo poletje, in ko se je vrnil, so bili njegovi informatorji lo Gregorčič, Ber-buč, Rojic — tak mož nima pravice{ da tako" oblastno obsoja slovenske rojake po krvi in srcu, ki so mislili in požrtvovalno delovali za blagor naroda že tedaj, ko aristokrat grof Coronini Šo ni vedel, kdo je ta slovenski narod.
Dalje pravi Coronini v svojem pismu, da ni vešč slovenskemu jeziku in da mu pomanjkuje govorniški dar,zat6 da ne more prirejati shodov, kar je dandanes neobhodno potrebno.
S tem se je grof C. popolnoma obsodil in pokazal sam svojo n e s p o-s o bn os t za slovenskega poslanca. — Res je, da zaradi" grofa""C. je razpravni jezik v slov. klubu, v odsokih, v odboru »Sloge* največ nemščina. Žalostno a resnično! — Res je dalje, da grof 0. niti v nemščini ni govornik, toliko manj v slovenščini, da torej ne more prirejati shodov, ki so cel<5 po njegovi izpovedi neobhodno   potrebni. •— Tu do-
pričal. Njegov oproda je vzel zastrti s-cit ;az kola, na katerem je visel, ter odjezdil za njim.
Potem so pobrali s tal sulico, katero je bil odvrgel neznani vitez. "Videli so, da je imela odlomljeno ost. Večina je mislila, da se je odlomila pri spopadu ; toda nekdo je bil zapazil, da neznani napadovalec, ko je slišal svojega nasprotnika izgovoriti besede : «Živel Marko«, se je bil približal k nekemu odru. in vtaknivši sulico med dve deski, jo je bil dvignil visoko pri toporišču, ter tako odkrlmil ost.
Vsi so soglašali v tem, da ako bi bila sulica ostala cela, bi bila morala predreti krinko in tudi glavo mladeni-čevo skoz in skoz — s tako silo je bii zadan' sunec.
DEVETNAJSTO POGLAVJE. Tu nas naša povest, preskočivši celi mesec časa, privede v mesto Lucca, kjer jo bil med tem postal gospodar Marko Visconti. To se je zgodilo na sledeči način. Cesar je sprevidel, da mora zapustiti Toskano, ker je tam njemu in protipapežu slabo kazalo. A prodno je odšel, si je prizadejal, da bi jo izkoristil kolikor je mogel. In med drugimi svojimi   izbornimi  iznajdbami
stavljamo le še eno: Ako bi grof C. tudi bil kaj govornika, ne mogel bi prirejati shodov v pouk naroda, niti v deželnem a-li državnem zboru govoriti v korist svojim volilcem — k orni m a p o t r o b-noga znanja. On jo bogat grof — to jo pa tudi vso; o sposobnosti pravega ljudskega zastopnika ni niti sledu. Ka-kofina jo njogova grofovska vzgoja, to nas no briga in nam Slovencem tudi nič ne koristi.
Grof C. je zašel med Slovence vslod naključja, da je silno obsovražil goriške Italijane vsled neko krivice, katero so mu po njegovi misli prizadejali. In iskal je duška, da se nad njimi razpase.... Kmalu so bile razpisane volitve v državni zbor (i. 1891.) Slovenci sami smo bili v voloposostvu prešibki, zat<"> smo iskali kandidata, ki bi imel nekaj aristokratskih ali »avstrijskih« glasov, Tak jo bil grof Coronini, ki je tudi zmagal. — Pri zadnjih volitvah pa se je grof Coronini vsedol na varen sedež v kmečkih občinah, a za volitve v velepo-s e s t v u se ni prav nič brigal; ni hotel imeti ne truda no troškov.... Za kandidata v veloposestvti bi bil na mostu, za kinoteko občino pa no!
In zdaj jo položil mandata.... Kakd jo spravil v največjo zagato slovensko deželno poslanceb svojimi «postulati», o tem bomo še posebo govorili. »Naprej ne vejo, nazaj no smejo!« a v taki zagati jih pusti in — zbeži....!
To je resna stran Coroninijeve odpovedi.
O zvijačni komediji smo govorili v ^Primorcu«. Zdaj je po celi deželi nepopisna gonja za — zaupnica m i. Mi smo j ako radovedni na vspeh te har-lekinade. Verujemo, da bodo zaupnice prihajale po točnem naročilu, sestavljene takO, kakor želo tisti, ki jih potrebujejo. Ali tudi to je gotovo, da veliko zaupnic izostane, in te bodo štele vsaka za deset onih, ki se sklenejo. Našim ljudem na deželi je treba ob sedanjem terorizmu veliko srčnosti, da ohranijo svojo samostojnost, a vsi niso tak6 odločni.
Razlogi, katere je naštel grof C. v svojem pismu, ostanejo brez dvoma v veljavi tudi potem, ko pride zadnja zaupnica, kajti Število izostalih zaupnic dokaže, da je še vedno veliko rojakov, ki nočejo trobiti v »Goričanski« rog. Turna, Ga-bršček, Triller itd. pa bodo še vedno govorili na polna usta - resnico, pa naj  bo  nasprotnikom ljuba ali ne  —
torej  je zaman ves napor,   „„ * i smel g_rof_Coronini odpoved
da
jedna najlepših je bila ta, da je prodajal njemu zvesta mesta za gotov denar. Tako ljubeznjivost je skazal tudi Luki. Nezvesti Bavar je bil tam odvzel go-spodstvo sinovom Castruccia, jednega izmed najmogočnejših njegovih pristašev, in ga podelil Franu Castracaniju degli Interminelli, kateri mu je poštel zat<5 nekaj tisočakov zlatnikov. Toda Luc-canci, katerim nikakor ni ugajalo, da se jih je tak6 prodalo kakor kako čredo ovc, so se, ko je odšel cesar, priporočili Marku. To se je bil odpravil nekaj dni poprej v Ceruglio, in si tam takd pridobil tisto četo upornih Nemcev, da je mogel razpolagati ž njimi kakor mu je bilo drago. Tedaj je Visconte priskočil s šeststo vojaki Lnccanceni na pomoč, zapodil Castracanija od slabo prisvojenega gospostva, in bil izvoljen kot gospod in glavar mesta, katero je bil rešil od zopernega gospodarja. Mesto se jr jako rado udalo temu gospodu, ki je bil tak<5 plemenitega rodit, tako* slaven in.povrh še nekdanji najboljši prijatelj tistega imenitnega Castruccia, pod katerega vodstvom se je bilo pospelo do izvai-edne mogočnosti in veljave.
Bil je šesti dan po tem dogodku* Marko je še vedno razpošiljal vse polno ljudi, ki so v njegovem imenu spreje-
preklicati. To bi smel storiti le tedaj, ako dobi zaupnice iz   vseli venskih   občin. Toliko za danes.
»Trgovsto ototno flrnStvo".
m.
Gorica — začasno središče naše organizacije.
Oči vseh Slovencev na Goriškem so na sploh obrnjene proti Gorici. Tu so razne višje šole, nižji in višji državni uradi, deželni zbor in odbor, tu je tudi v trgovini in obrtni j! središče slovenskega dela dežele goriške. V Oorico se steka velik del deželnih pridelkov, ki se po večini le zamenijo za blago, potrebno na deželi. Italijanska in furlanska ravan je vezana na Gorico le po nekaterih uradih, v gospodarskem oziru pa je skoro docela ločena od nje. Zategadel Slovenci lahko govorimo z vso pravico, da Gorica je naše kulturno in gospodarsko središče na Goriškem.
Vendar se čujejo včasih glasovi, ki menijo, da slovenski prvaki se veliko preveč brigajo za Gorico in premalo za -— deželo. Tem našim rojakom naj veljajo besede tega sestavka, da bodo z nami enih mislij: zakaj mora biti prav Gorica središče tudi naše trgovsko-obrtne organizacije.
Pred vsem naj zatrdimo, da tisti prvaki, katere bi zadelo gori omenjeno očitanje, so zanemarjali enako Gorico kakor deželo. V novejšem času pa so nameravali nekaterniki vreči naši splošni organizaciji poleno pod noge s tem, da so hoteli prehiteti naše načrte po svojih omejenih pojmih, pokazavši neko nenavadno skrb za trgovino in obrtnijo, pa edino le v Gorici, zdihovaje in tarnaje, kako malo se držč našideželani načela„Svoji k s voj i m", ne da bi mogli ali hoteli videti vzroke takemu zanemarjanju „narodne   dolžnosti".
Naša organizacija v „Trgovsko-obrtnem društvu" je pa zasnovana za
mali izjave udanosti bližnjih krajev in gradov, kateri so radovoljno priznavali njegovo oblast, ali pa so pustošili in požigali tiste, ki so se zoperstavljali. In že se je jel živahno pogajati z grofom Paziom, da bi poskušal svojo srečo tudi s Pizo, kakor je bil ravnokar storil'v Luki, ter odvzel tudi tiste mesto Tar-latinu di Pietra Mala, kateremu ga je bil prepustil Bavar.
Jutro tistega šestega dneva je bil porabil s tem, da jo sprejemal in od-odpošiljal poslance raznim knezom in občinam po Toskani in Romanju, ki so z različnimi čutili zavisti, strahu in nade gledali nastop tega novega gospoda, katerega skrivnih namenov ni bilo lehko uganiti. Ostali čas dneva pa je bil potekel med vskliki radosti in udanosti, s katerimi Luccanci niso varčevali, kakor sploh ljudstvo nikjer ne varčuje s takimi izjavami pri nastopu kakega novega vladarja« Vedno še so mu doneli v ušesih kriki, ki so odmevali po luccan-skih ulicah, katere je bil projezdil spremljan od bolj ar je v, baronov in obrtnijskih konsulov, ko je šel v cerkev svetega Martina častit sveti obraz.
(Dalje pride).
SOČA
(Zjutranje izdanje).
celo deželo, da bo varovala koristi trgo' • \ *<cev^ih, obrtnikov kakor v Gorici takč o i \ f    Pr|deiaido Barke v Brkinih, od Hublja do I t   ; |ie^|i(žrije; in po svojih močeh pojde na V ^pko^.^obratom v Trstu, v Istri in na so-v"sedtljeni Notranjskem.  Središče te organizacije pa bodi Gorica, ki je kakor v vsakem drugem oziru tak6 tudi v trgovstvu in obrtniji naravno središče velike večine Slovencev na Goriškem.
Mesta po vsem svetu so naravna zatočišča trgovini in obrtniji, ki sta glavni vir blagostanja. Kjer je lega mes*u taka, da se trgovina in obrtnija nista mogla povzdigniti v večjem obsegu, je ostalo le ,; neznatno pokrajinsko mestece; nasprotno pa se je mesto hitro razvilo, kjer so trgovini in obrtniji razmere ugodnejše, recimo mesta ob varnih morsk h zalivih, ob plovnih rekah, nakrižališčih različnih ljudskih tokov itd. Gorica ležf na najugodnejšem kraju naše dežele; zat6 se je tudi razvila do današnje za naše malenkostne razmere dovolj pomembne višine, S o 1 k a n je starejši od Gorice, ali ni se mogel razviti v mesto, ker Bricem, Vipavcem in prebivalcem do Ron-kov ni bil tak6 pri roki kakor Gorica. Vzroki so seveda še drugi, zgodovinski, ali ti ne pridejo tu v poštev. Toda z vso resnobo lahko trdimo, d a Gorica je postala to, kar je — največ po Slovencih. Kakor je naše ljudstvo že stoletja težilo proti Gorici, da je postala v vsakem oziru naše središče, tak6 ostane tudi v prihodnosti: Goriški Slovenci imamo na to mesto ne-porušno navezano svoje srce, svoje moralne in materijalne interese.
Gorica je pa toliko bolj naravno središče naše trgovsko-obrtne organizacije, ker so tu dani vsi pogoji, da se trgovina in obrt v slovenskih rokah razvije bolj nego kjerkoli drugod v deželi, — in ker hočemo, da prav s pomočjo trgovcev in obrtnikov pridobimo to lepo mesto za Slovenstvo po docela naravnem procesu družabnega in gospodarskega prestvorjenja. Mirno in tiho, ali vstrajno in dosledno po začrtanem potu — in priti mora dan, ko porečemo: padlo je tuje gospodstvo za vedno, v mestu in na deželi je prišel do svoje naravne pravice in veljave — Slovenec!
Narod brez mest — je trpin, hlapec tujih življev, ki so se zagnezdili po mestih in večjih krajih. Dokler je bila Praga še v nemških rokah, se češki narod ni mogel nič kaj hitro razvijati; od L 1861. pa, ko je padla v češke roke, vidimo ves ta velikanski preobrat in napredek na Češkem. Za Prago so padala kakor zrele hruške druga mesta po Češkem in Moravskem — in danes je češki narod činitelj, s katerim že resno ra-čunijo celo ošabni nemški sosedje in tudi kronane glave.
Podobno, dasi v veliko manjšem obsegu, se razvija narodno in socijalno življenje Slovencev. Dokler ni padla Ljubljana v slovenske roke, nismo Slovenci prav nič šteli; danes nas že dobro poznajo, in prvi počefki nekakega upoštevanja se vendarle kažejo, dasi bi radi kazali, da nas malomarno prezirajo. — Zdaj gre boj za manjša mesta po Slovenskem. Le poglejmo na Štajersko, na Koroško in v Istro: ali ni naša nesreča edino ta, da so se zagnezdili tujci po vseh mestih, .po mestecih, in celo po trgih in večjih vaseh? Maribor, Ptuj, Celje, Radgona, Ormož, Laško, Slovenjigradec, Celovec, Beljak, Trbiž, Velikovec itd. — Kopar, Poreč, Piran, Rovinj, Buzet, Pazin itd. so mogočne trdnjave v nasprotni oblasti. In zakaj? Edino radi — trgovine in'obrti! Isti vzroki, ista naša nesreča je —Gorica. Toda padla so v roke češkega naroda premnoga mesta po Češkem in Moravskem in padejo polagoma vsa; padla je v roke slovenskega naroda Ljubljana in več drugih trdnjav tujega priseljenstva, a pasti bodo morale vse — in tudi Gorica! Da se to pri nas čim prej zgodi, v to pripomore naša organizacija s središčem v Gorici. — To pa bode v neprecenljivo korist vsemu narod«. Od tega bo imel dobiček tudi zadnji kočar med samotnim hribovjem.
V mestu se osredotočuje vse najboljše, kar premore dežela daleč naokoli. Gorica plačuje že zdaj tretjino v h davkov, toda niti novčiča ni pripomore za potrebe na deželi; poznale g rabi je, vil pa ne! Gorica molze celo deželo — in z dohodki potem zatira Slovence, kjer le more! Take razmere prestanejo, ko bo trgovina in obrt v rokah goriških Slovencev tak6 razvita, da ne bomo ničesa potrebovali od
tujcev! In tald časi morajo priti,-saj so docela v naši oblasti. Naraven tok časa nam je ugoden, saj drugače ne more biti. Toda vse prepočasno je vse to premikanje po lestvici napredka, treba je naravni tok — pospešiti. To stori naša organizacija v „Trgovsko-obrtnem društvu". (Konec pride.)
DOPISI.
V Gorici, % nov. (V odgovor g. dr Franka}. Na moj dopis je priobčil g. dr.. Fran ko poslanico v .Gorici", dasi ga nisem imenoval, ne drugače pokazal nanj, ker som holel karali le g r e h, zamolčavši za zdaj ime grešnika. Da se je oglasil s poslanico v »Gorici* in ne z odgovorom v .Soči", ki bi g.t bila gotovo nepristranski priobčita, je g. dr. Fr. le dokazal, kam ga vleče srca.
Predno preidem na stvar samo, naj zavrnem g. dr. F., da je z neko čudovito gotovostjo udaril s konjskim kopitom svojega kolego g. dr. Staniča, češ, da je on spisal dopis v .Soči". Potem je pa prešel na osebnosti, spustivši se v očitanja in podtikanja, ki kažejo v čudnem sviin kolegijalnost g. dr. Fr. Ako mu torej povem, da dr. Stanič ni pisatelj onega dopisa, naj pomisli: kakošen odgovor bi dobil lahko pa od napadenega kolege, ako bi se mu zdelo vredno, praskati se z dr. Fr.
Moj dopis je bil popolnoma stvaren in se je jategadel ognil celo imenu grešnika. Hotel sem, da bi se podobni .narodni grehi" ne ponavljali in da bi .Goričani" ne podirali dosedanjih pridobitev v  našem  sodstvu.
Ali g. dr. Fr. je vsejedno odgovoril, da se je sum prav pošteno obsodil v javnosti.
Odvetniki, ki so v to količkaj sposobni, sp vesele porotnih obravnav, da se lah .^ skažejo in si pridobe ime, v kar so t?ke obravnave najlepša prilika. Za nas Slovence na Goriškem pa so te obravnave še veliko večjega pomena, ker smo dosegli radikalen preobrat šele od znanih »Sočinih" pravd, katere sta vodila dr. Laginja in dr. Stanič.
Ne bom opisoval borbe za slovensko poroto, ker to bi lahko najbolje storil g. A. Gab.. ki je to borbo vodil vsa leta in dosegel ludi popoln vspeb bodisi glede na letno in uradno listo porotnikov kolikor glede na obravnave samo, V sodni dvorani je vodil borbo dr. Stanič in dovel stari sistem ad absurdum. Da je bil dr. Stanič zapored zagovornik proti želji odvetniške zbornice, se je zgodilo namenoma; on je vsele5 opustil vsa ostala zastopstva, katerih ima mnogo več nego dr. Fr., in šel večkrat brezplačno zagovarjat pred porotnike, da se je boril za slovensko poroto in čisto slovensko obravnavo. Tekom petih let je dognal dokaz, da se da v tem pogledu popolnoma vstreči Slovencem, kar olajšuje in okrajšiije tudi nalogo porotnikov in sodnikov. Danes so vsi činitelji tega mnenja, da je za vse najbolje, ako so s Slovenci čisto slovenske in z Lahi čisto laške obravnave; dolgočasne obravnave s pomočjo tolmača so našle odpor celo tarir, kjer so jih zagovarjali še pred par leti.
Tako je bilo tudi za obravnavo, ko je imel zagovarjati dr. Fr. poleg dr. Staniča, vse pripravljeno na to, da bo obravnava čisto slovenska. Drž. pravdništvo je imelo slov. obtožnico in bilo pripravljeno na slov. utemeljevanje. Sodni dvor je bil tudi pripravljen na čisto slov. obravnavo, kakor se je videlo pri obravnavi sami. Celo odvetniška zbornica se je že udala, ker je imenovala Slovenca za uradnega zagovornika. Porotnikov je bilo tudi dovolj Slovencev, dasi seje odtegnil tej dolžnosti ce!6 slov.  poslance brez razloga....
Dr. Fr. j« bil imenovan od odvetniške zbornice za uradnega zagovornika. S tem Činom je odnthala ludi ta sicer sovražna nam kosporacija od kljubovalnosti prejšnjih let. Udala se je tudi ona pravičnemu načelu, da s Slovenci naj se vrši slovenska obravnava....!
Ali dr. Fr. se je odtegnil tej svoji uradni dolžnosti, dasi bi lega ne bi smel storiti že kot odvetnik. Uradna dolžnost je prva, potem pridejo na vrsto druge....! Uradni zagovornik se niti ne sme odtegniti svoji dolžnosti in poslati koga drugega, ako temu ne privoli stranka. Predsednik obravnave je <elo zagrešil, ker ni poprašal stranke, ali je sploh zadovoljna z dr. Vin-cijeni. Stranka bi bila najbrže rekla, naj pride Slovenec dr. Fr., katerega rnzam»». In v tem slučaju bi dr.  Fr.  moral   pri Lil  Njegov
namestnik dr. Vinci, oče očeta »Maramea", je pa skvaril račune vsem in zakrivil slo-vensko-italijansko obravnavo po starem kopitu s pomočjo tolmača. In tega ne bi bil smel dr. Fr. dopustiti, naj stane kar hoče! Razloge, katere je navajal v svoje opravi-čenje, so ničevi!
(Konec pride).
X Y.
Doslavek uredništva. —Mi smo sprejeli prvi dopis, ker je bil docela stvaren. Priobčili smo tudi ta-le odgovor, kateri smo črtali v toliko, da je tudi povsem stvaren. — Vkljub temu" nas je napadla .Gorica", češ, da je ,Soča" „n a padla" zdaj tudi dr. Franka in dostavila: kdo bo pred njo še varen?! — Čudna logika dvojne »Goričanske* morale. Nasproti .Soči" trde, da človek, ki stopi v javnost, je zgubil pravico celo do zasebnostne tajnosti, t. j. da .Goričani" smejo našteti v svojem skrpucalu vse grehe, katere bi bil kdaj napravil...., za kar je odgovoren le samemu sebi in svoji vesti. Dr. Fr. je tudi javna oseba, tajnik polit, društva, podpisan pod oklicem za .Gorico", — a mož naj bi bil nedotakljiv in varen pred vsako kritiko za delovanje, ki se ozko dotika z napredkom našega naroda?! — .Soča" dopisa ni mogla in ni smela odkloniti I Vidi se, da .Gori-čanska" gospoda ne more prenesti naj ne« dolžniše stvarne kritike, kakor da je sa-erosaneta lik: rimski tribuni. Nasproti „So-čanom" pa je skrajno predrzna in brezo-Lvazna! Dopis se osebe g. dr. Fr. ni prav nič dotaknil. Za to je skrbelo uredništvo.
Komen, 5. novembra, (odhodnica gospodu c. kr. notarju Karolu Gibe ju).
„i!ej tujce ne, ti greš med brate, da za-nje trudiš dan se vsak, da vz0re mi vresničiš zlate kot narodnjak in poštenjak".
S. Gregorčič.
In zopet smo se zbrali v naši bralnici »Bralnega društva", da se poslovimo od našega uda gospoda c. kr. notarja K. Gibe j a, ki se te dni preseli v Gorico na svoje novo mesto.
.Bralno društvo* mu je v to namero napravilo kot svojemu udu odhodnico ali va-leto, kajti pri skupni večerji so se včeraj zbrali vsi udi, da počaste svojega g. soucla.
Predsednik društva, g. Le ban, tukajšnji nadučitelj, v primernem govoru našteva vrline g. slavljenca, katere si je stekel v lOletni dobi tukajšnjega delovanja. Omenja njegovo neizmerno marljivost, značajnost in ljubezen ter naklonjenost do vseh. Poudarja, da ga ni človeka v občini in v okraju, kateri bi mu bi! nasproten, izrazivši izkreno željo g. notarja, da bi še mnogo leta vspešno deloval v solnčni Gorici v svojem stanu sebi in narodu v čast.
Do solz ginjen se zahvali g. bilježnik g. govorniku na laskavi napitnici, poudarjajoč, da se celo težko loči od mile naše vasi, kjer je toliko let vspešno deloval, ker_se mu je Komen tako omilil, da mu je postal tako rekoč druga domovina. Zahvaljevajoč se vsem za naklonjenost in g. predsedniku zanapitnico, je odzdravljal vsem presrčno.
G. sodni adjunkt Pavletič izraža v kratkih potezah hvalevredno delovanje g. bi-Iježnika, proseč ga, naj ostane v Gorici, kakor do sedaj tukaj, zvest sin svojega naroda in naj v tem zmislu deluje tudi v svojem novem delokrogu, ker le tako si pridobi mno-gobrojnih naklonjencev. Tudi tej napitnici se je g. bilježnik prijazno odzval.
Sledile so potem še mnoge druge na-pitnice, a med temi so društveniki prepevali tepe narodne pesmi. In tako smo se rado-vali v prijetnem krogu, v lepi družbi, do pozno v noč.
Konečno smo se razšli, v mislih imajoč S. Gregorčičeve besede:
.Le pojdi tarej, duša blaga, srčnč na delo sveto to. —"
„ Značaj en sam še v ljudstvu značaj, oživljaj, goji in krepčaj, na to mi prvo skrb obračaj, to naša je naldga zdaj!"
Domače in razne novice.
Osebne vesti. — Imenovani so kon-cipist deGalii komisarjem, praktikanta de Bam-berg in Jos. Miekuš konciptstoma pri e. kr. policiji v Trstu.
Računski asistent g. Jos. P1 a n i n e c je imenovan rač. oficijalom v rač. oddelku prt namestništvu v Trstu. G. Fran Jos. Sever, sodni pisarniški vežbenik v Trstu, je imenovan fcancelistom na c. kr. okr. sodišču na Voloskem, — G. dr. Anton Antončič je bil dn6 30. okt. t. 1. vpisan v imenik tržaške
odvetniške zbornice koi odvetnik s sedežem na Krku. Izpit častnika v trgovinski mornarici je napravil to dni z odličnim vspehom g. Vladko Trn o ve c.
Smrtna kosa. — V soboto je umrl v Bazovici g. Andrej PresI, posestnik, c. kr. poštar in trgovec, star šele 37 let. Pokopali so ga včeraj. Zapustil je udovo in dva sinova. Bil je rodom iz znane rodbine Krajnčeve v Tolminu. Rodoljuben in značajen prvak tržaške okolice je bil v veliko oporo našega narodnega gibanja. Zdaj pa ga je vzela zgodnja smrt narodu, ljubeči soprogi in otročičem.   .
Pokojnemu večni mir in pokoj, preostalim pa,naše sožalje!
Nov Italijanski list. — Italijani, ki so si postavili nalogo, ustanoviti v Gorici nov list, razpošiljajo okrožnico, v kateri povedo marsikaj. V njej pravijo, da medtem, ko gledajo Italijani minm, obdržati s^ sesti svojih očetov, se usiljuje med nje tuj živelj (elemento straniero), ki se razširja, množi, kar pomeni nevarnost Italijanom. Z naklonjenostjo od zgoraj si je ta živelj pridobil pota v javne urade, šole, cerkve, vspodbuja ga časnikarstvo (una stampa ini-quamente aggressiva), in današnji dan v Gorici že ni mogoče dobiti več ulice, po kateri bi ti ne doneli na ušesa barbarski glasovi (accenti barbari) ter bi ti slovenski napisi ne žalili pogleda. Proti temu je potreba energične reakcije. Zato ustanavljajo Italijani nov list, ki se bo -..ajradikalnejše bavil z vsemi potrebnimi vprašanji; izhajal bo po trikrat na teden. V to svrho potrebujejo 300 akcij po 10 gld. Zanimiv je konec okrožnice, ki pravi kar naravnost: Ali se rešimo sedaj, ali pa nikoli.
Pod okrožnico so podpisani med drugimi tudi: Bombig, dr. Geščut, dr, Egger, de Finetti, dr. Golob, dr. Marani, Marzini, conte Panigai, dr. Pinavčič, dr. Venier, Gius. Venuti, dr. Verzegnassi ter deželnega glavarja sin Mario dr. pl. Pajer.
Med njimi ni nobenega zida, torej je list kolikor toli!.a ustanovljen tudi proti židovskemu .Comeru", s katerim goriški Italijani v zadnjem času niso več zadovoljni, ker jim je menda premalo radikalen.
Iz gorenjih imen je soditi, da stranka dež. glavarja dr. Pajerja si ustanavlja svoj list. Med njimi so najboljši Pajerjevi pristaši; on sam sicer ni podpisan, — pač pa njegov sin dr. Mario.
Imeli bomo torej na časnikarskem polju v Primorju novega brezobzirnega sovražnika, ki pojde proti Slovencem do skrajnosti. No, mi se ga ne bojimo temveč bomo le še bolj pozorni in tudi brezobzirni nasproti laškim spletkarijam v deželi, pa naj stoje za njim vsi prvi radikalni Italijani na Goriškem z dež. glavarjem vred, In oprimemo se še tesneje baš njihovega gesla: .0 ci salviamo ora, o mai!"
»Accenti barbari". — Tako imenujejo ustanovitelji novega italijanskega lista slovenski jezik, ki se razlega po ulicah v Gorici. Naše bese'1' so jim barbarske-.accenti barbari"! In t i take besede denejo svoje ime možje kak _• dr. Egger, dr. Goli ob, dr. Geščut, dr. Marani, Pinavčič, trgovec Venuti itd., ki žive ponajveč le od slov. grošev. Ti „a/"^nti barbari" žalijo njihova ušesa, kadar jih slišijo na ulicah v mestu. Kako pa je takrat, kadar se vozi dr. Egger po Soški dolini proti Tolminu, ali mu takrat slovenski zvoki tudi žalijo ušesa, ali mu cvenk slovenskega denarja tudi na-pravlja neprijetnosti po ušesih — .accenti barbari" ?
Kaj pa dr. Geščut, Golob, Pinavčič (sami .pristni" potomci Romula in Rema) Marani, itd., ali jim je takrat, ko jih obišče slovenski kmet, njegova govorica tudi .accenti barbari" ? Ali glej! Ti ultraitalijanski gospodje se v govoru s kmetom tudi sami poslužujejo njegove govorice, in iz plemenitih italijanskih ust done v svet — .accenti barbari"! — In ko bi ne bile priložnosti več govoriti slovenski, ko bi ne bilo slovenskega kmeta v laško pisarno, — kaj bi bilo ?
Razmišljajte o tem vsi tisti, ki zahajate k tistim laškim odvetnikom, ki izdajajo okrožnice, v katerih na infamen način žalijo
naš jezik, — razmišljajte, razmišljajte.------
Pa pride čas, ko se bo še marsikateremu teh ultra-Italijanov v praznih svojih pisarnah zdehalo in  kolcalo po — .accenti barbari!"
Ukradene zasluge. — Proglas „Sloge", ki našteva „zasluge" grofa Coroninija, za kar naj bi mu došle zaupnice vseh naših občin, je naravnost drzna zaušnica resnici.....
Ta proglas hoče natresti cukerčka na vse strani in pridobiti za grofa G. vso deželo in vse stanove, -r- Zadnjič smo že povedali, da pripisuje grofu C. zaslugo, da vlada postavi čez Sočo pri Barki m o s t, ki bo stal nad 300.000 gld. „Goričani" so se hoteli polaskati s tem jednemu delu Bricev, ki bodo tudi rabili oni most. — Resnica pa ju, da so se vsi Lahi že dolgo časa poganjali za ta most, kateri bo potreben posebno radi bodočega furlanskega tramvaja. Vlada je most dovolila — Lahom, ker so bili ves čas .tako pridni". Grof Coronini je pri tem nedolžen....
Ob državni meji so projektovane ceste za okroglih 240.000 gld. Država hoče prispevati 80%, dasi bi ne bilo nič napačnega, ako bi dala vse. Teh 80°/0 pa je vlada dovolila vsled temeljitega poročila in zahteve deželnega odbora,  kajti voljna je bila
dati le 60 #• Tudi to zaslugo, jo „Sloga" I prisila Goroniniju na hrbet, dasi je na njej j nedolžen.
Tudi učitcljstvu se je „Sloga" polastila, češ, da je Coronini stavil pri pogajanju z Italijani pogoj glede zboljšanja učiteljskih plač. — Resnica pa je, da se je grof Coronini še meseca junija hudoval na dr. Turno, ki je predlagal, naj bi se ob pogajanjih z; Ital ijam.n*iglajjala .zaledno z deželnim šol."' zalogom tudi potreba": ""ugoditi" opravičenim zahtevam učiteljstva. '
Coronini je rekel: Akč bi mi Slovenci poleg šol. zaloga zahtevali še rešitev učitelj, vprašanja, bi Italijani skakali »meterhoch" (meter visoko) od jeze, in Slovenci bi si pogajanja le pokvarili in*ne 'dosegli niti šol. zaloga. V takem predlogu dr. Turne je grof C. videl le intrige dr. T.... In glejte: danes „Sloga" .naglasa tudi v tem vprašanju zasluge grofa C.! — Ako se je C. dotaknil v zadnjih slov. postulatih tudi učit. vprašanja, tu ne pride v poštev, ker to niso bila ni-kaka pogajanja več, marveč oni nesrečno skrpani postulati so bili namenjeni le »skozi okno" za naše dobrodušne volilce, v resnici pa so zaprli Slovencem pot v deželni zbor, nasproti vladi pa so nas popolnoma diskre-ditovali in osmešili.
In tak6 je hotela »Sloga", oziroma spi-satelj famoznega oklica, dr. Gregorčič, natresti cukrčka na vse strani, pripisovaje grofu C. zasluge, o katerih nikdar niti sanjal ni. -— In vendar se dobe ljudje, ki bedo — verjeli. Pozor, trgovci In obrlniki! — Danes zvečer priredi „Trg. obrt, pospeševalno društvo prvo svoje poučno predavanje. Lokal Trg. obrtna zadr." Ob 8 uri zv. Predava g. Ant. Kristan themi „Vvod v trgovske nauke z ozirom na sedanjo dobo".
Naš deželni zbor in naš kardlnal-nadškof. — »Prim. list* piše:
»Ako bi pa naš kardinal-nadškof onemogoči' ar :ideležbo ali abstinenco, tedaj pa ii>ij naši poslanci nastopijo z vso odločnostjo v MfMnem zboru. In s tem bomo dokazali kon...vjf-o vladi in Lahom: da smo tukaj in hh bi iz nas ne sme in ne more nič, prav M! in konečno bodo morali odnehati tudi f?"i:.:ani, kakor so že do skrajne meje popustili slovenski zastopniki, samo da omogočijo delovanje deželnega zbora".
Slično smo pisali že opetovano v »Soči". Torej je »Pr, list* v tem pogledu se postavil deloma na naše stališče. Ponavljamo le tukaj vprašanje: ali pa je sposobna naša deželno-zborska delegacija v svoji sedanji sestavi za tak nastop? Odgovorili smo na to že zdavnaj, da ne t — Tudi dalje ne verjamemo, da bi »voditelj* dr. Gregorčič dopustil storiti kaj proti kardinalu, ako bi bil navzoč v seji. In ako bi se v takem slučaju, ko bi nadškof onemogočil neudeležbo slov. poslancev, nič ne zgodilo proti njemu, bi se Lahi Slovencem v pest smejali, ker ropotanje proti njim bi bilo brez pomena, češ, kardinal je tu, seja je mogoča, Slovenci naj le ropotajo kolikor hočejo proti nam, saj lahko glasujemo in dosežemo, kar nam drago.
V takem slučaju bi tista »vsa odločnost" nič ne izdala.
Zato pa smo tega mnenja, da tisti gospodje, ki to morejo in morajo, naj bi upli-vali na pristojnem mestu ter kazali in učili, kako je z našimi toli zamotanimi razmerami v deželi. In če vse to nič ne izda, potem pa naj nastopi »vsa odločnost", ki bodi naperjena proti vsem, katerim pritiče!
Tndl ta se je naučil. — Kdor hoče videli uzorec Gregorčičanske sofistike, naj fiita odgovor župnika B e r l o t a dr. Turni. Župnik Berlot pere zaman svojega zamorca; ako bi bil količkaj pošten po najprimitiv-nejših pojmih, L« i bil vrnil pismo dr. Turni, da bi je ta poslal na pravi naslov. Katoliški župnik pa si je pridržal oči vidno tujo last in jo ceI6 zlorabil v strankarske namene, izdavši na tako nepošten način pridržano pismo polit, nasprotnikom. Zvijanje in zavijanje, da je dr. T. razvijal v „Soči" enake nazore, je smešno zavitarsko opravičevanje. — Ako bi hotel po vrednosti zavrniti „opravičevanje" župnika L., bi morali napisati cel članek.
,,Za vsakim plotom" dobe slavni »Goričani" taH narodne delate?, tako vsestranski podkovane in delavne, kakor je dr. T u m a. — Taka izjava dokazuje, kak6 daleč je le ljudi že udarila slepo'a strasti in sovraštvo. Možje kakor Turna so redko sejani, za vsakim plotom pa se dobe ljudje, kakoršnih vidimo na prvaških sedežih v »Goričanskih* vrstah.
»Centralna posojilnica." — Na tak
članek v zadnji »Gorici" odgovorimo s posebno razpravo, ki dokaže zavratnenamene „Goričanske" gospode in pa hinavščino članka v „Goriciu. Pravila dokazujejo, da to ni nikaka centralna posojilnica, kar vsled takih pravil niti ne more biti, p a č p a Cisto navadna kmečka posojilnica. — Ako je res to, kar hoče dati razumeti „Gorica" zdij, ko je došel odpor cel6 od nepričakovanih stran i j, potem ustanovitelji niso bili niti toliko sposobni, da bi znali prirediti pravila za centralno posojilnico; in ako niti tega niso znali, potem naj gredd česen sadit in ne ustanavljat denarne zavode v nesrečo naroda. Citatelje opozarjamo na našo stvarno razpravo, — da bodo videli, kak6 daleč je Že dospela strankarska strast.
. „Ravuopravnost"   na pokopališča.
Na dan vseh mrtvih je mestni stražnik odtrgal z venca na nekem slovenskem grobu slovenske trakove, pustil pa je, da so na znanega goriškega „patrijota" Favettija uvrstili trakove tako lepo, da je bilo prav očito videti italijansko trobojnico! — Ali ni imel prav Gregorčič, ko je pel, da enakosti, rav-nopravnosti ni. na, grobeh, temveč le v grobi I ¦.—^lenak. jflmlh Tedov izide prav gotovo do petka, kajti uradne premembe za november in vso zimsko dobo so došle v Grico šele v soboto. Te premembe pa so takč velike, da ni bilo moči do danes zmagati niti uredniških popravkov, kajli šele ves lepak izvršiti.
Javni kraji. ga dobe na močnem papirju. Prosimo, da bi ga razobesili na vidnih krajih. Podatki za »Kažipot" so že došli skoro iz vseh krajev. Na Goriškem je doslej le še osem županstev, da se niso oglasila. Za oglase je tudi še čas. Ta priročna in povsod potrebna knjižica, katere pojde nad 1200 iztisov le brezplačno med svet, je pač najpripravniše sredstvo za reklamo. Cene so nižje nego pri vseh drugih podobnih podjetih.
Listnica. — Gg. dopisn, iz Lokavca in ajd. okraja. Pride prihodnjič. Le v takem smislu naprej I
Za slov. Šole v Gorici (X. izkaz.) so došli podpisanemu odboru od IG. do 31. oktobra 1899. sledeči doneski:
gld. kr. Kragelj Jos., dekan v Tolminu, 2. obrok
ustanovnine..........25'—
Blažon Fran za junij in julij .... 2*— Kavčič Josip „ „ „ „ .... 2'—-Koren Ant. » „ » , .... 2* — Bolko Leopold za avgust in sept. . . 2'— Fon Anton, klobučar in gostilničar v
Gorici, na račun ustanovnine še .  .   10*— Na besedi za  »narod" zložila  vesela družba iz Mimika   v  Delenji pri
plesu............  ,     1'31
Božič Ant., kurat v Batah, na račun
ustanovnine še.........20'—
Nekdo drugi v Gorici.......10*—
Prebitek veselice v Šebreljah .... 10*— Pipan Valentin, vikar v Srednjem . . 5* — »Narodna tiskarna" v Gorici za oktober 10*— Dr. Ant. Gregorčič, za sept. in oktober 10'— Bratina Anton, vikar v Dobrdobu . . 5'— Po upravništvu »Gorice", kakor izkazano v št. 13., 14., 17., 18. in 19. 75*--Jerkič Anton, fotograf v Gorici .  .  .    2'—
I. K. za mesec oktober......     1*—
Po upravništvu »Soče", kakor izkazano v št. 84. in 87. *) Ker prostor ni dopuščal,   priobčeno   v   št. 90.  namesto v 37. štev.........1G-80
I. G. v K.............10'—
Koren Anton, trgovec v Gorici, Se . . 1*— Delkin IčJojziji, p, uradnik v Gorici   .     2'—
skupaj 222-11 V Gorici, das 31. okt. 1899.
Odbor društva »Šolski dom".
Razgled po svetu.
Državni zbor. Včeraj so nadaljevali razpravo o odpravi, oziroma reviziji § 14. — Glede odprave častniškega in koledarskega koleka se bo obravnalo v kratkem; upati je, da se sprejme potični zakon že prihodnji teden ter da stopi v veljavo dne 1. jan. 1900.
Predlog Dašzyriskega, da se odpravi § 14., je bil odklonjen. Zanj je glasoval 167poslancev, proti pa 110; dvetretinjske večine ni bilo.
Prihodnja seja bo jutri.
Vojna Anglije s Transvalom. Buri obstreljujejo krajColenso sedaj, ko so zasedli brez odpora Colesberg. Pri Ladvsmithu je bil dne 2. t. m. zopet boj. Pravijo, da Angleži nimajo velikih škod. Dne 30. pr. m. pri Ladvsmithu je padlo 54 mož; 279 je ranjenih, pogrešajo ji pa 484. — Pri Betuliji na južni meji Oranski je zbranih 4000 Burov.
Svoboda tiska v Dalmaciji. — V poslednjem času kaj pridno plenijo v Dalmaciji liste, zlasti hrvatske. »Jedinstvo*, »Nar. list", »Dubrovnik" itd. imajo skoro v vsaki številki zaplenjene cele vrste, in navadno prav nič nevarne vsebine, da celo od drugod prenesene vesti niso varne pred zaplembo.
Znano je, da svoj čas so se bili dvignili vsi dalmatinski listi proti tako pogostemu zaplenjevanju, ali pomagalo ni nič, ker praksa drž. pravdništva je ostala ista.
No, tudi pri nas na Goriškem bi včasih znali zapeti kako tako slično pesem.
Vesela novost iz Češke! — »Čas", imenitni tednik realistov, začne ob novem letu izhajati kakor dnevnik. Vidi se, da so realisti sprevideli, da je že čas organizirati se politično. Uredništvo bode zloženo iz sledečih gospodov: dr. Herben, prof dr. T. G. Massarvk, I. I. Langner, dr. I. Gruber, (za red. narodogospodar-skega deia) pesnik Machar za rubriko felton in literaturo in dr. Laichter. Za so-trudnike se je priglasilo še nekoliko izvrstnih sil, katerih imena se povedati še ne smejo. — Prav veseli nas ta novost. Veliko sreče želimo realistom, kateri so jedini zmožni, da zavzamejo vodstvo naroda češkega. O tem borno še pisali.
Odbor akad.-tch. društva »Triglav" v Gradcu za zimski tečaj 99/00 voljen na občnem zboru dne 20. pr. m. se je sestavil nastopno;
Predsednik: iur. Rasto Pustoslemšek podpredsednik: med. Albin Jesih. Tajnik: med Branko Žižek. Blagajnik: iur. Vladimir Ssrncc. Knjižničar: phil. Zvuhimir Majžer Gospodar: iur. Rudolf Sark, Odb. nam: iur Otmar Golob. Revizorja: iur. Dragotin Pod gornik, iur. Fran Ratej. Častni sod: iur Pantz pl. Anton, iur. Ljudevit Brence iur Miloš Vehovar, med. Vinko Hudelist, phil. Davorin Majcen ^.....
,Die Bosniaken tommen! Koračnica, zložil Ed. Wagnes, kapelnik pri bos. herceg. peš. polku št. 2. Stane za pianoforte k 1.50. Dalje ker Bosniaken Marscli, zložil Hans Pavlis; stane za klavir k. 1.50 Ta dve koračnici sta izšli v znani zložbi muzikalij na Dunaju, Otto Maaso, VI/2, Mariahilfcrstrasse 91. Obedve deli sta lepi in služita povsem svojem namenu.
Književnost
Uskrsnuee. — Roman, Iz ruskega prevei Mil. pl. Marekovič. V kr. vseuči-liščini knjigarni Fr. Suppana v Zagrebu sta izšla 11 in 12 zvezek tega znamenitega Tolstojevega romana, kateri ponovno priporočamo tudi Slovencem.
»Slovensko-ruski sltnar" In slovnica za Ruse se tiskata v naši »Goriški tiskarni". Lepa knjiga izide za prihodnjo Velikonoč. — Prvega dela, t. j. rusko-slovenskega slovarja in slovnice se je razprodalo doslej šele kakih 400 iztisov, kar je pač premalo za tak6 lepo knjigo, kateri cena je Lako nizka kakor ni-jedni podobni knjigi vseh drugih narodov. Svota gld. 1.50 je prav neznatna! Zato jo priporočamo vsem prijateljem velikega bratskega naroda ruskega in ljubitelja njegovega lepega jezika in prebogatega slovstva.
Narodno gospodarstvo.
Urejuje Anton Kristan.
Kako drugje? (Z ozirom na zadnji članek »Strokovna šola in njen pomen"). Češki narod je sicer, trikrat večji, kar se tiče števila prebivalcev, ali je trikrat, če še ne več, naprednejši kot naš narod. Češka trgovina se prekrasno dviga; v to jej pomagajo trgovske šole, katere ji davajo vsako leto precejšen broj teoretično izobraženih mladih sil, da jih v praksi izpopolni v moči, sedanji dobi vsestransko odgovarjajoče I Češka obrt stoji že tudi na lepi višini. In o češki Industriji se moram izraziti takisto pohvalno, kajti le-ta napreduje preimenitno. N. pr. elektrotehniška tovarna Križik v Pragi stoji popolnoma v isti vrsti s svetovno znanimi enakimi zavodi. Isto velja za knjigotržce češke kakor I. Otto, Topič, Rivnač, itd., Za tekstilce, pivovarnarje, trgovske hiše, banke itd. velja isto." In, navzlic temu, da so Ceh: že na tako-le visoki stopinji, še vendar vedno neutrudno iščejo novih sredstev, da bi še lepše napredovali. Pritiskajo na vlado, da bi izpolnjevala svoje dolžnosti napram češkemu narodu; ustanavljajo društva, ki imajo namen bodisi pokazati veliki pomen trgovine, obrti in industrije bodisi pospeševati le-te ter jim iskati novih odtokov; izdajajo nove časopise v katerih razpravljajo vsa pereča vprašanja glede trgovine in obrti. Ne brez vspeha. Nemško-ži-dovski živelj izgublja tla ter postaja defenziven; njegovo ofenzivno mesto so zavzeli češki trgovci in industrijalci. Jaz setu prepričan, da bi Cehi v Avstriji imeli popolnoma drugo veljavo, ako bi ne imeli nekaterih politikov, ki so zavozili češko politiko na popolnoma drugi kolovoz. Prav značilna je v češkem narodu razlika mej napredkom na polju trgovskem in industrijskem in napredkom na političnem polju oz. poli-tično-narodnem. Jaz sem pristaš onega načela : ako dam, moraš dati tudi ti in ako daš ti, dam tudi jaz. In češki politiki so dajali, — dobivali seveda niso ničesar! (O naših tzv. politikih bi se moglo reči isto, ali — vsaj Slovenci tako od njih niti zahtevati ne vrnemo, da bi nam kaj pribojevali; pri nas se poslanci volijo v znak spoštovanja 11) Pravzaprav:  so  izgubljali  ugled   in veljavo
povsod ter tako ovirali vseobči napredek......
Dejal sem, da pomagajo češki trgovini pri njenem procvitu mnoge trgovske šole. O trgovskem šolstvu na Češkem sem že pisal dosti, vendar naj še tu omenim, da imajo Cehi 4 trgovske akademije (Praga, Chrudim, Pelzen, Kraljevi Gradec), v katere je hodilo v 1. 1898-99. v celoti 1131. slušateljev. Za-nimljivo je vedeti, kdo vse pošilja v trgovsko akademijo svoj*' otroke. Navedem samo izxaz zanimanja roditeljev slušateljev Ghru-dimske trg. akademije. — Torej, to akademijo je posečalo:
sinov trgovcev.......42   15*40$
»     industrijcev in obrtnikov  60   22'05 %
»     gostilničarjev.....15     550%
»     poljedelcev......67   24-63%
, učiteljev, urad. in zdrav. 74 27*20% » starišev drugih zanimanj 14 5-14V Dvorazrednih trgovskih šol je na Češkem troje (Melnik, Kolin, Horice). Dijakov na teh šolah je lansko leto bilo samo — 154, kar je sorazmerno jako malo. Trgovska akademija vživa mnogo dobrot, katerih dvorazredna soia nama. Glavna, mislim, bode: pravo na jednoletno vojensko službo. Drugače so pa dvorazredne trgovske šole večjega pomena za navadnega trgovca kakor trg. akademija; natehpremleva se skoro samo teorija. Govori se, da v kratkem izda trg. ministerstvo skupno  z   naucnim  minist.   reformo glede trg.
akademij; te so sedaj triletne, spremeniti iih hočejo pa v štiriletne. •& k Sa Č zagleda beli dan, potem zadobe dvoralredSe
Kto&r javo'katero bi ***?
Na Češkem so zatem še razne trgovske privatne šole razni trgovski kurzS katero ustanavljajo bodisi trgovska in obrtha društva ^bodisi posamezniki. Sorazmerno le-ta privatna podjetja dobro vspevajo; posebno blagodejnega upliva ter precejšne vrednosti so trgovski kurzi, ustanovljeni od Svskt m obrtnih društev za njihove člene? kateri se na ta način priuče brez vsakih posebnih stroškov prepotrebnemu trgovskemu znanj In kohko poset teljev broiijo ti večerni S Bradati možaki, ženske mlade in starejše mladeniči, dečki,... v obče vrlo pestra skupina ljud.j, ki vsr marljivo delajo ter pazno poslušajo razpravam gospodov {učiteljev. Zatrjujem, da se tako hvaležnih dijakov malo kje najde, kakor tu. Vsak učitelj, kateri je vnet za napredek svojih bližnjih, prav rad zvečer pnhii mej ta po učenju hrepeneča bitja ter On S"1« Tg?Vfa tu in tara **L Sila                            Vrl° mnogo  ko"
Tako drugje! Kako pa pri nas!? — Pozor, kmetovalci, vlnorojcl In sadjcj-cje!! (Zavadial Andrej). V tekočem letu se zopet otvori dvoletni tečaj na ož, km. šoli. Stara stvar: tudi kmet potrebuje v sedanjih iežkih časih nekoliko več izobrazbe kakor je ima. Uprav dolžnost vsakega posestnika, ki se peča s kmetijstvom, vinarstvom in s sadjerejo, jo; dati vsaj iV dnega svojih sinov v to kmetijslio šolo. V ti šoli uči so mnogo. Ne, kakor nek teri milijo — ; samo kopati in cepiti, ne samo to: temveč vse ono, česar potrebuje omikan kmetovalec. Potrebno se mi zdi navesti predmete, katere uče v ti dež. km. Soli. Dopoldne se uči teoretično, popoldne pa praktično. Predmeti so sledeči: kemija, fizika, botanika, zo-bgijo, astronomija (povrSno), mineralogija, knjigovodstvo, merstvo, računstvo, trtoreja'in vinarstvo, h tega Io se razvidi, kaj se uči ter da je to-Ie za vsakega kmetovalca prav zelo potreono. Za to šolo je tudi razpisanih osem štipendij po 100 gld., katero dobijo sinovi ubožnejših posestnikov. Za stanovanje in hrano učencev je v šoli vse pripravljeno pc:l skerbnim vodstvom gotovih gospodov.
Kmetovalci vinorejci iti sadjerejci I Zanimajte se malo bolje kot sedaj za vzgojo svojih sinov, posebno pa sinov-naslednikov. Marljivo berite gospodarske stvari ter o njih razmišljajte! In vedite, da je dobra šola podlaga vsemu dobru.
„Ccšky Lloyd", zelo razširjeni češki trgovsko-obrtni in poljedelski časopis, je prinesel v 123. in 125 št. članek: »Učimo so ruski", kjer g. Herain jasno pokazujo na veliko vrednost znanja ruskega jezika. 1 mi smo mnenja, da je ruski jezik velike važnosti, za vsakega omikanca. Pa ne le zato, ker so Rusi Slovani, ampak zato, ker imajo Rusi krasno literaturo, velikansko trgovino ter prelepo bodočnost. Naši trgovci, kateri imajo posla z orientom, že sami precej že sedaj čutijo potrebo ruski znati, O tem enkrat v bodoče.
Produkcija piva v Avstro-Ogcrskl. — 1. Plzen (mestna piv,) 512.400 hI. na leto, 2. Smichov, akc. 401.500, 3. Sfeinbruch (Drehor) 353.444 hI. 4 Sleinfeld, br. Roinig-haus 297,000 hI. 5. Plzen akc. 166.400 hI. 6. Steinbruch, akc. 246. 240 hI. 7. Prva brnska akc. pivovarna 227,130 hI. 9. Oko-čim (pl. Goetz) 190.992 hI. 10. Goss aks. 156.275 hI. 11. Proti vin, knez Schwarzen-berg. 138.264 hI itd.
Zveza slovenskih posojilnic vabi na redni občni zbor, kateri se bode vršil v četrtek, 16. novembra 1899. ob 10. uri pred-poldne v Narodnem domu v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika oz. revizorja. 3. Odobritev letnega računa. 4. Predrugačenje pravil. 5. Razgovor o gospodarski organizaciji na Slovenskem. 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. — Opomba : Po § 11. društvenih pravil so smejo udeleževati občnih zborov pooblaščenci v »Zveziw stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic.
»Trgovsko - obrtno pospeševalno društvo v Gorici" objavlja: Vsled sklepa »Trg. obrt. društva v Gorici", da se osnujejo trg. obrtni večeri (trg. obrt. večerni tečaj), kjer se bode poučevalo v praktičnem knjigovodstvu, korespondenci, trgovskem in meničnem pravu ter v osnovnih juridičnih naukih, vabimo Vas, da se udeležite le-te za vas prekoristne ustanove. — Prvi večer bode v torek, dne 7. nov. t. 1. ob 8. uri '/.večer v prostorih »Trgovsko-obrtne zadruge". Ostali večeri pak se bodo najbrže vršili v „Šolskem domu", čegar si. predsedstvo je že napro-šeno: dvoma ni, da se ne bi odzvalo naši prošnji ter nam prepustilo za ta večertji tečaj svojih ev. „Šolskega domu** prostorov. — Pristop : člani »Trg. obrt. zadruge" in , »Trg.1* obrt. posp. društva*.
»Die Arbclt", dunajski list, napada pod naslovom »In sol v ene a gospoda pl. v* i te k a" našega žele^ničnega ministra, kise je pokazal popolnoma nesposobnega za svojo visoko mesto. Čuda, da je i »die Arbeit" to spoznala, ostali motrilci avstrijskih razmer že to davno vemo. Plemenitas baroni in grofje — ter delo, gospodarsko deloH Erklaeret uns, Graf....                        \'i
PFOti
in
protinu
revmatizmu
jo ii:ijvspc$tiisi\ n:ii{roInvPji» in najn^otl-ntee srrdslvr*
Zoltanovo mazilo
za protin in revmatizem.
Steklenica velja 1 gld.
in se doliva v lekarni dvsrnega zalaaatelja
Bela Zoltan    _
v Budimpešti V.
Na tisoče zahvnlnih pisem in spri-feval ilnkuzuj<\ da   In   fildovito mazilo
v malo dneh popolnoma in gotovo ozdravi
Imli iiiij-laroj-i» bolezni pmlion in n>v-iiiiiliziii.t, <•»•;<• pri onih bolnikih, ki so se zam.it! Inuhli, <la bi si v kopcljih pridobili zdravje.
Žeititbena ponudba.
Misid trgovec z lepimi dohodki in prl-jiziic ?.t».<*iiijo*.li žili poročiti mostno vzgojeno deklo nli mlado ndovo brez otrok s par tisoesiki goldin, premoženj»» kalore bi v trgovino pfodotiosrso naložil. Ker je So nta-lozniina oseba, poslužuje se Um potoni. — Le resne ponudbe naj se pošiljajo na naslov: »Zakonska sreča", upravnistvo »Soče". Prosi se- tajnost v častni zedevi.
M
TT
191  predmetov  ssa  samo
2.gld.l0kr.
1 krasna pozlačena ara, jameena txi leta.
1 pozlačena verižica.
1 krasea etui za smodke.
1 fino toaMno obrobljeno zrcalo s pokrivalom.    .
1 notes vezan v angleško platno.
1 oprava z.ipestnih gumbov iz double-z'ata I. vrste.
I oprava naprsnih jrumbov iz doublc-zlala I. vrste.
1 par  uhanov iz   double-zlala I.   vrste z   vdelanim biseri.
1 zelo korislna pisalna oprava.
1 toaletno milo prijetne vonjavi:. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. Ki pol fme-ra pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za (rospodinje. Imenovanih IP1 krasnih predmetov razpošilja za suho 2 Sfold. 1C kr. (ura sama slane toliko) švicarska   izvozna hiSa
H. SCHEDEB, Krekovo
.lt^cisj?asse šiv. 46.
Kar ne njMja se sprejema nazaj v teku 8 dnij. Ilustrovani ceniki zastonj in franko.
C. kr.
privfligiram
kroj:,
vsakteremu koj razumljivi krojitv
Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode.
MfflfllFIfllM
v Gorici,
civilni in vojaški krojač,
f. K:il>.is»  it jKat-jše-i  hla^ . Edino nn Tr.-»\niku št. -2-2. h nart-dmp:«'.
Ima svojo izbirno zhI.ijt* v«ifcc vr.tti' bln^-a za ohlike \z inn/fniskili ia a strij kihluvsir.i In s«-toiHi ol)ick, {[:• itiKov In s •bulii »lušči*«- /a v#ako
HC/.0110. ;f.
Velika ižbšrs
zuvratnic in ovratnikov, gotovega perila in srajee Jifger ter vseh družili k oblekam »padajočih ,r priprav za vsaki stan po najnfi|i cani. Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek, jakett pelegrin, dežnih plaSčev, tudi za dame, po najnovejši modi.
Učenca,
kateri    ima   veselje   do   čev-
ljartva,   sprejme   takoj   pod
ugodnimi   pogoji   Iv. Kavšek
čevljar v Vipavi.
Zeta 1S81. v 6oricT ustanovljena tvrdka
KBi
3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duliovJiMni in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, 'za mrtvaške potrebe, '-oSčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvršuje tofno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. \*\\              tiskarno lx\ na perilo.               (P. el.
Podpisana priporočata slavnemu občin' stvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tndi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gornžice fSenf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Scmeniški uliei št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
Uadi    opustitve    trgovine4 prodajam
umetni gnoj za trle,
pod   svojo ceno. (icr. vinogradniki   naj   ne   zamude   ugodna prilike, dokler je kaj zaloge. V. Jtrko, Vipava
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Besberg v Gorici,
v  knpneiii.ski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu Štev. 2
priporoča to-le blago;
Sladkor       kavo — riž       mast — poper — sveče —
olje —* škrob — ječmen       kavino primeso — moko
— gris       drobne in debele otrobe — turšico — zdb
«ol - - moko n pitanje ~ kis -  žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.             :* 20   8
Zaloga pristnega dalniaiinsksga žga.ja na dehein
ti-r prlstnpira čnifini In lieieara vina.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da proda okoli 500 klftr. zemljišča na voglu ulice Pietro Zorutti v ulici Ponle Nttovo. Prodaja pa v parcelah obsegajoeih najmanj 100 klftr. VeCse izve pri podpisanem.
Josip Legkissa, v Gorici, Via Morelli št. 38.
Preselitev.
Dovoljujem si naznaniti slavnemu občinstvu, da se nahaja odslej
zavod za likanje perila po dunajskem načinu in pralnica v ulici Tre Re štev- 10.
Udani Franc Korpitsch.
„          dom itt razpošilja po železnici na I
vse   kraje  avstro - operske   monarhije v sodili  od i>(> ' i »rov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Pe*lr«žba poslana.
Pozor!
želod v vsaki množini
kupuje podpisane« po najvišji ceni.
Ivan Premrou,
v Gorici, ulica Morelli št. 49 (za mesnicami.)
..--------------------------------------i                 Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
pri
ODLIKOVAN
fotografski atolier
Gosposka uliea štev. 7 v Goriei,
podružnica
na ,t('qii(Ml»ttn 51. 2"» v Trsta,
priporoča so
.shmieinu   občinstvu   v   mestu
in na deželi v blagohotno podporo.
Trstu
v
ulici Ghega št. 7.
jo v bližini južnega kolodvora jedina narodna gostilna
j^ton Jortolotti   I
kamnosek                            I
v Gorici na Franc-Jožefovi oesti šiv. 33.
Zaloga nagrobnih spominkov vseh slogov
po ugodnih conah
m*- od 8 <io 200 ?? i d. ~mm
S pIGnOGlSČl, katera toči pristna bela in črna
Sina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.
Tovarna famburic
SISAK
(Hrvatska)
Na zahtevo
poSiJja
vsakomur
brezplačno
ilustrovane
cenike.

EINu,
Kneipp slatina
ŠpedicijsUa poslovni«
Gašpar Hvalic v Gorici (
v ulici ffiorelli št. 12.                             !
Priporoča se toplo Shnenceni a mestu in j rojakom na deželi za prevažanje  vsakovrstnega | blaga in pohištva v vse kr.ije. Ker ima             j
nov, zaprt voz za prevažanje      ;
zagotavlja, da se btogo .eposkodovano dostavlja
vvfv#v>hrtffWrlNrWPfYf^^
i 1
i
i i
I
t*
i
1
1
Že (eta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri   R;
živčnih, srčnih, žolodecnih bceznih, pri pomanjkanju krvi etc.   fjj
^-  zdravniško  priporočena. — Najprlljubljenejša kavina pijača v   wm
vU  f^e^i^i^^i^^i^i^ stotisocero rodovinah. im*&^mmm*m&m   w5l
¦          j