: -w ■ m'2 w\‘~- v I * Poštnina plačana w gotovini« l~t*aja vsak tarek, c^trteA m sobota. mana posameml številki K 1*31. UfedalMv* •• u|W*vnUtt»* j« v Ljubljani, (hmdi< fet#v. 17/1. — #«1*5*1 ** o* vrnČ*X«. ~ šttvlUt* pi lhro£alfui n »zemlje SHSt titna K W, za >»•* »rt* K f5, sea e«lrt m* K 5», K 3», « tn# i »■»* *’“• -~“ l*i o © j s k a to j iz i oa Ljubljana. • šle vtiki telefona 552. . ta t*SI se v t.torfcljafl?. LJUBLJANA, da« 10. aprila 1921. ŠTBV. 83. LBTO IT. Kongres zatiranih narodov. Generalni konzul čehoslovaške republike v Ljubljani je 13. aprila priredil lepo uspelo svečanost v spomin na kongres, ki se je pred tremi leti ob tem času vršil v Pragi in na katerem so zasužnjeni avstro-ogrski narodi Cehoslovaki, Poljaki, Jugo-•loveni, Rumuni in Italijani na ves glas zahtevali svojo nacijonalno svobodo. Navedeni kongres se je vršil v kritičnem zadnjem vojnem letu in je našel mnogo odmeva v antantnih državah. Na čajnem večeru nam je takratna žalostna doba zopet živo vstala v spominu ter smo se hvaležno spominjali vseh onih, ki so pripomogli do uresničenja naših narodnih ciljev. Spomladi leta 1918 je avstro-ogrski zunanji minister grof Czemin Pred dunajskimi mestnimi očeti v političnem govoru povedal, da so avstrijski Slovani krivi, ako se svetovja vojska brezkončno podaljšuje. Govoril je s svojega stališča resnico, ker se je takrat vsled požrtvovalnosti in poguma nekaterih prosvetlje-aih duhov med nami v armadi začel proces razkrajanja ter slovanski vojaki niso bili več slepo orodje za nemške in madžarske namene. Gro! Czemin je govoril o državljanski nezanesljivosti avstrijskih Slovanov in mi smo mu mogli samo pritrditi, ker smo videli svojo rešitev v zmagi antante. Žalibog pri nas ni vladala takrat zadostna enodušnost; maloštevilni interniranci, med njimi sedanji jugoslovenski poslanik v Pragi, in dezerterji so nam kazali pot narodnega osvobojenja. Ti naši buditelji so nam bili moralična opora, da nismo povešali glave zaradi svoje nacijonal-"e Pnhodnjosti. Kajti v slovenskih pokrajinah je le počasi zorela jugo-siovenska narodna misel, ker smo do vratu tičali v mnogoterih predsodkih. Tembolj pa nam je bil v spodbudo Ceho-slovaški narod, ki si je v lepi solidarnosti, brez ozira na avstrijske vislice in ječe gradil državno svobo- Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrija: Naša usnjarska industrija. (Nadaljevanje.) Opisati hočem te-le tvrdke: do s pomočjo svojih legij in svoje inozemske propagande. Temu blestečemu vzgledu narodne samozavesti smo mi le od daleč sledili, ko smo s svojimi dobrovoljci ustvarili prvi temelj naše sedanje jugoslovenske vojske in smo po svojih slabotnih močeh skušali zainteresirati inozemstvo za naše narodne cilje. Antanta nas je motrila skrajno nezaupno in skeptično, ker se je na frontah Slovenki in hrvaški vojak boril, kot da je ohranitev in okrepitev monarhije njegov ideal. Vse te upravičene predsodke so skušali naši emigranti odstraniti. V tej žalostni dobi, ko je bilo treba antantnim državam povedati, da slovanske dobrovoljske čete in slovanski emigranti delujejo v soglasju in s pooblastilom svojih bratov v monarhiji, so sklicali čeho-slovaški politiki, zavedajoč se resnosti trenotka, kongres zatiranih narodov monarhije v Prago. Od vseh strani so prihiteli na ta klic zastopniki zasužnjenih avstrijskih Slovanov in Romanov ter so na svečani manifestaciji na ves glas povedali, da hočejo na razvalinah monarhije in v soglasju z antantnimi vojnimi cilji živeti svobodno življenje. Govorili so tako, da jih je čulo tudi inozemstvo in s tem je bil njihov namen dosežen. Na kongresu so sl Čeho-Slovaki in Jugosloveni svečano obljubili, da ne bodo odnehali, predno ne izvršijo skupnega narodnega osvobojenja. Zavest, da stojijo jugoslovenskemu revolucionarnemu pokretu Čeho-Slovaki ob strani, nam je bila odslej močna opora ter smo mirnejše čakali na zlom monarhije. Majska deklaracija je bila potem boječ izraz naše narodne volje in spričo naše nacijo-nalno-politične zaostalosti ni dosegala krepke izjave čeho-slovaških poslancev v dunajskem parlamentu. Ko so se po zaslugi antantnih armad uresničili naši narodni cilji in se je rodila Jugoslavija, je staro politično prijateljstvo s Ceho-Slovaki ostalo živo in je baš v najnovejSem času dobilo viden izraz v čehoslovaški-jugo-slovenski ligi v Pragi, ki ima namen Prva je ustanovljena 1889., druga 1895., tretja 1882., zadnja 1888. 1. Ekstrakt ima navadno 20—35° Bau-me; seveda se dobi tudi bolj koncentriran, kakor kažejo istemu cene. Številke v oklepajih so moje. Ker si nisem mogel razlagati pri Neuschlos-zu in Čerichu večjo ceno sirov, lesa oba naroda kulturno In politično zbližati. Na drugi strani pa smo videli uspeh male antante ob priliki povratka Karla Habsburškega na Madžarsko. Vsled spretnosti čeho-slovaške diplomacije in vojaške pripravljenosti Jugoslavije je bila takrat odvrnje-na velika evropska nevarnost. To skupno izvršeno zaslužno delo je zbudilo pozornost tudi v zapadnem svetu ter je neki nevtralni publicist zapisal besedo, da je Jugoslavijo kljub njeni državni mladosti in kljub temu, da nima niti še ustave, smatrati že za močan faktor, ki se bo vedno bolj uveljavljal. Mi smo z zadoščenjem čitali te besede, istočasno nm smo uvideli vso resnobo državnega življenja, ki nam jo obilica dnevnih dogodkov in domačih prepirov večkrat zabriše. Videli smo, kako nas inozemstvo kritično motri in kakšna politična slabost se zrcali iz dejstva, da še nimamo ustave. Čimpreje si ustvarimo ustavne temeljne zakone, tem preje bomo uspešno mogli pristopiti k izvršitvi velikih državnih nalog, tem ugodnejše bodo za nas izgledale trgovinske pogodbe in drugi mednarodni dogovori. Pri spominu na kongres zatiranih narodov v Pragi nas navdaja živa želja, naj bi se politično in kulturno prijateljstvo med čehoslovaško republiko in Jugoslavijo še bolj poglobilo ter naj bi ostalo trajno. Zavest skupnega trpljenja in osvobojenja je zadostna garancija za to. Da je na obeh straneh resna volja, negovati čehoslovaško-jugoslovansko solidarnost, je najlepše pokazala sijajna spominska proslava, ki jo je priredil če-hoslovaški generalni konzul v Ljubljani. Trgovski shod v Mariboru. Ob znatni udeležbi iz vseh delov, tudi najbolj oddaljenih Slovenije, se je vršil v nedeljo, dne 17. aprila trgovski shod v Maribora. Shod je otvoril načelnik Zveze gremijev Ivan od proizvoda, obrnil sem se bil na te dve firmi pismeno za pojasnenje. Na tri urgence mi je javila tvrdka Neu-schloszova, ki je izkazala v zadnjem kvartalu 1. 1920. na izvanredni glavni skupščini za 1917—1919. 1. čez 10 milijonov dobička, »da je ta dohodek v madžarski valuti...«, kakor da bi Jelačin, ki je v svojem pozdravnem govoru poudarjal važnost trgovske stanovske organizacije za skupno delo, za varovanje trgovskih interesom v vprašanjih gospodarske politike ia javne uprave. Nato je imenoma pozdravil navzoče goste, posebno zastopnike trgovstva iz Hrvaške ter šefa oddelka ministrstva trgovine za Slovenijo dr. R. Marna, zastopnik* obrtnih društev in zastopnike časopisja. Nato se je volilo predsedstvo shoda, v katero so bili izvoljeni gd. V. Weixl, gd. R. Stermecki, gd. It. Knez, gd. dr. Fran Windisclier, prof. dr. V. Bološevic, predsednik trgovač-kog udruženja v Karlovcu gd. I. Kovačič in za Zvezo industrijcev gd. Pogačnik iz Ruš. Tajnik trgovske zbornice dr. Fr. Windischer se je v imenu zbornic® zahvalil za pozdrav in nato v daljšem govoru tudi v imenu trgovskega društva »Merkurja« razmotrival važnost vsakoletnih trgovskih shodov. Poudarjal je nato potrebo vzajemnega dela med trgovskimi stanovskimi organizacijami in trgovsko zbornico ia izrazil željo, da bi se čimpreje uresničila osrednja zveza vseh pokrajinskih stanovskih organizacij za celo kraljevino, da se čimpreje medsebojno prilagodimo razmeram ter v složnem delu pomagamo do uresničenja začrtanega programa. V imenu hrvaškega trgovstva je pozdravil shod predsednik I. Kovačič iz Karlovca ia po kratkem nagovoru predlagal z viharnim odobravanjem sprejeto resolucijo, da se predsedstvo konstituan-te nujno naproša, da se v ustavi določi ime naše kraljevine »Jugoslavija«, ker to ime najbolje odgovarja misli našega narodnega jedinstva. Po referatu I. Mohoriča o stališču trgovstva z ozirom na revizijo carinskega zakona in tarife ter bodočih trgovskih pogodb, katerega objavljamo posebej, je tajnik Saveza trgovaca za Hrvaško in Slavonijo prof. dr. Be-loševič v daljšem govoru izjavil solidarnost hrvaških trgovskih krogov z našimi predlogi, poudarjal potrebo poglobitve delovanja stanovskih or- Imele so strojev: Županje: 12 parnih kotlov, 1158 kvadratnih metrov (6 Boullier, 6 s cevmi), 22 stabilnih parnih kotlov od PS 439, 1 dynamo za pogon PS 21, 2 dynamo za svetlo PS 25, 1 elektromotor PS 15, 3 rezervare za vodo, 7 se-salk za vodo, 3 sesalke za zrak, 3 drugih sesalk, 11 aparatov za segrevanje vode, 5 varlop-nožev, 4 injek-gfle. ? transporterjev, 3 elevatorje, .. k™1 za vkuhanje (zaprte ekstrakcije), 3 aparate za vkuhanje (vacuum) 7 aparatov za shlapevanje, 2 kadi za pranje krvi, 2 stiskalnici za filtriranje, 12 kadi za dekolorirani sok, 2 kadi za na pol koncentr. sok, 6 kadi za sok, 103 kadi za gožov ekstrakt. Mitroviča: 9 parnih kotlov kvadratnih metrov, (12 Faibairn, Komwall, 4 valjaste, spojene s stabilnimi), 11 stab. par. koti. od PS 328, 2 dynamo za svečavo a Amp. 80, 1 dynamo za svetlo a Amp. 60, 7 rezer-varjev za vodo, 15 sesalk, 4 varlop-nože, 6 transporterjev, 3 elevatorje, 1 quintuplevacuum, 2 apar. za shlapevanje, 12 stiskalnic, 14 difuznih tca-di, 15 rezervarjev za sok. (Dalje prihodnjič.) Kapital S. H Uuttmann, ZeliSče 30,000 000 Neuschlosz.Gjurgjenovac 10,000.000 S'ndikat Županje j 4,000 000 ^rvch, Mitrov i c a 1 3,500.01 >0 " Skuoaj: (47,500.000) Pred vojno potrebovala lesa proizvajala Tanina ak 201 300 11300.000 1'2 233 480 J234 || 397 C00 (847)f valuta imela negativno (?) vred-ti tuj ze*° neumne nas imajo , Navadno se upotrebljuje slabši kj*st°y les, na pr. korenine, grče in j IVu,je. Te tvrdke imajo obično tudi t>rv e šume, kakor n. pr. omenja za J5q° §• Bizjak v »Lovcu« 1919. 1., str. W TruSa ima filijale na Sedmograš-sir^’Ukrajini in Cehoslovaški. Tretja, drž« i9t angleških in avstro-ogrskih So pijano v od 1, 1912. dalje, kdaj že 6 Pripravljali Angleži na vojno, 1« 12 (326 872) (476 400) 37.900 50.000 36 600 33.064 21 j 795 000 20 1,000 000 17' (622 200) 46 (1,408.526) Med vojno i I ||(157.564)| j (3,82^726)1 ker niso hoteli, da bi jim Avstrija se-kvestrirala njihovo, do tedaj izključno angleško lastnino, edina izkazuje progresivno; vendar pa je iz navedenih vzrokov obustavila obratovanje Zadnja je last bratov Čerych iz OeŠke, ki ima kakor druga tudi lastne ladje. — Ista je potrebovala pred vojno 480.000 bukovih dog za taninske sodo po K 110 za 0-00 in 800 qu železnih obročev. Lanskega leta je plačeval sindikat dva svoja ravnatelja po Iv 48.000. potrebovala lesa p-oizvajala Tanina qu ak _K _qu ak K 72.200 110 (1,870.000) 400.000 12 (4,800 000) 60.000 70 (4,000 000) 368790 8 (2,950.320) 48.180 144 (0,923 520) 425.000 ,75 (7,437 589) 35.400 155 (5,487.000) I | (215.680) |(18,280.520) Ako računamo, vidimo, da je potrebovala druga tovarna pred vojno za 1 kg tanina 6 kg lesa, med vojno pa 7 kg lesa; tretja pred vojno 7 kg, med vojno pa 9 kg, četrta pred vojno 12 kg, med vojno 14 kg lesa. To si razlagam tako, kakor sem že omenil o gradih koncentracije in pa zato, ker so bile prisiljene tovarne med vojno hitrejše delati. Zato somanje in slabje ekstrahirale, stroji so se obrabili, druge pa je bilo težko nabaviti, ozir. instalirati. ganizacij in ožjega zbližanja ter potrebo izjednačenja trgovske in obrtne zakonodaje ter jednake porazdelitve davčnih bremen. Nato je sledilo zanimivo poročilo ravnatelja mariborske podružnice trg. d. d. »Balkan« o neurejenosti prometa. Kot praktik v špediciji in strokovnjak v železniškem obratu orisal je ravnatelj I. Kejžar glavne vzroke sedanje prometne kalamitete in stavil v resoluciji več predlogov glede nujne odpomoči za specijelno štajerske potrebe. Uvodoma je omenjal, da smo vsled novih državnih mej izgubili najvažnejša prometna križišča Beljak, Celovec, Špilje, Št. Peter, Gorico in Trst. Razkosano omrežje, ki nam je ostalo, ne tvori enotnega sistema, tako da nimamo zveze z Mursko Soboto v Prekmurju, da je oviran tranzit med Špiljem in Radgono, da je zaprt promet preko Dravograda na Celovec in Pragerskega na Madžarsko. Nato |e orisal nezadostnost kolodvorskih naprav na obmejnih kolodvorih, spe-eijelno v Mariboru, kritiziral vodstvo delavnice južne železnice v Mariboru, ki je edina železniška delavnica v Sloveniji, ki pa ne more zadoščati in izvršiti potrebnih reparatur, ker različni prevratni elementi med njenim delavstvom naravnost sabotirajo delo in imajo največje zadoščenje, ako morejo državi napraviti kje kako škodo. Nato je opisoval škodo, ki jo trpi na-la država vsled tega, ker najvažnejša jsveza Beograd—Zidanimost ni prvovrstna'proga, ker vsled ozkotirnosti bosanskih prog ne moremo izkoristiti bosanskih zakladov premoga, ker se mora vse prekladati na postaji Brod na Savi, ki je stalno prenapolnjena. Omenil je škode, ki jih trpi naša trgovina vsled carinske administracije, ki zadržuje na Teznu od 800 do 1000 nagonov konstantno, nekatere pa cele mesece, da ne pridejo v promet in tako leži ogromni kapital, ki ga predstavlja železniški vozni park, mrtev in naše železnice so kljub rekordno visokim tarifam vedno bolj in bolj pasivne. Omenjal je tudi našo pasivnost v vprašanju razdelitve voznega parka bivše monarhijo in posledice tega, da nismo takoj pristopili k mednarodni železniški konvenciji. Italijani so nam odprte vagone, ki igrajo vlogo pri izvozu lesa zadrževali vse v zasedenem ozemlju in jih niso’ vračali, vsled česar je nastalo občutno pomanjkanje voz za izvoz lesa. Poudarjal je v na-daljnein govoru, da je Dalmacija za sedaj za nas prometno nedosegljiva, ker liška železnica še ni dograjena, da Slovenija nima direktne zveze z najbližjim lastnim pristaniščem, da se ne gradi neznatna zveza Rogatec — Krapina in Krapina v Golubovec, ki bi znatno razbremenila promet Štajerske z Zagrebom. Načelnik gre-mija trgovcev v Mariboru gd. Vilko Weixl je poročal o pomembnosti mesta Maribora kot najsevernejšega trgovskega in prometnega križišča naše države. Maribor je vsled svoje bližine ob carinski meji proti Avstriji ter vsled zapore prometa z Madžarsko postal centrum izvozne in uvozne trgovine, ne samo za Slovenijo, marveč za celo Jugoslavijo in tudi inozemske tranzitne trgovine za Trst in za Balkan. Najbolji dokaz tega dejstva so dohodki carinskega urada v Mariboru, ki so največji v celi kraljevini in presegajo dnevno dva milijona kron kljub temu se od strani finančnega ministrstva ne posveča carinskemu vprašanju Maribora dovolj požnje, marveč se mirno trpi, da leži blago na škodo trgovine in konzumen tov po cele mesece na carinarnicah, ker se ne da carinski upravi dovolj rutiniranega osobja, da bi sproti zmagalo tovor, ki prihaja za uvoz in izvoz. Vsled tega nastaja ‘potreba vednih omejitev prometa, od česar trgovina mnogo trpi. Nato je orisal glavne izvozne stroke mariborskega okrožja, namreč trgovino z vinom, s sadjem, svetovno mani izvoz jajc v Nemčijo, Švico, Francijo in Anglijo, dalje izvoz mesa in mesnih izdelkov ter drugih poljedelskih produktov. Orisal je v nadalj-nih izvajanjih glavne smeri razvoja Maribora in predpogoje, ki so zato potrebni, predvsem povečanje kolodvora,. zgradba javnih skladišč na Teznu, cestne železnice itd. Omenjal je živahno obrtno gibanje v preteklem letu, ko se je izdalo nad 300 obrtnih listov, dalje škodo, ki jo ima mariborska trgovina vsled razširjenega tihotapstva ob novi državni meji, ki ni dovolj zavarovana in ki ima vsled visoke carine veliko konjunkturo. Ko-nečno se je pri zaključku svojega poročila dotaknil tudi drugih za trgovstvo zelo perečih vprašanj, predvsem potrebe temeljite trgovske izobrazbe, ki bi imela biti predpisana za vse stroke, dalje delavnega časa v nadrobni trgovini in postopanja mariborskega verižniškega urada. (Dalje prihodnjič.) Občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug. V soboto, dne 16. t. m. se je vršil v prostorih gremijalne šole v Mariboru II. redni občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. Zbora se je udeležilo od 95 zvezinih delegatov 50 odposlancev gremijev in zadrug iz vseh krajev Slovenije. Udeležba je bila tudi iz oddaljenih krajev Gorenjske in Dolenjske kljub izredno slabemu vremenu znatna. Za ministrstvo trgovine in industrije se je udeležil občnega zbora sekcijski svetnik dr. Rudolf Marn, šef oddelka ministrstva v Ljubljani, za trgovsko in obrtniško zbornico predsednik Ivan Knez in dr. Iv. Windischer, podpredsednik trgovskega društva »Merkur«. Zborovanje je otvoril Zvezin načelnik Ivan Jelačin ml., ki je pozdravil vse navzoče goste in delegate, se zahvalil mariborskim tovarišem za požrtvovalno delo, da so omogočili vršitev zbora in trgovskega shoda v Mariboru. Nato jo v kratkih obrisih orisal vzroke ustanovitve Zveze in njenega delovanja v preteklem letu ter izrazil željo in nado, da bo Zveza ob vzajemni podpori vseh vdruženih članov svoje delovanje v korist trgovstva v bodočem letu izpopolnila in razširila. Za trgovsko in obrtniško zbornico je pozdravil občni zbor tajnik dr. Fran Windischer, ki je v daljšem govoru orisal razvoj organizatorične-ga gibanja slovenskega trgovstva in glavne namene in naloge trgovske stanovske organizacije. V imenu mariborskih trgovcev je pozdravil občni zbor gremijalni načelnik Vilko Weixl, ki je v svojem govoru poudarjal pomen Maribora kot prometnega in trgovskega središča. Zapisnik ustanovnega občnega zbora se je nato sprejel brez čitanja in odobril. Za overovatelje zapisnika II. rednega občnega zbora je predsednik imenoval gd. Vilko Weixla in gd. Josipa Divjaka. Nato je tajnik Zveze Ivan Mohorič podal obširno poročilo o delovanju Zveze v poslovnem letu 1920, katero poročilo se tiskano razdeli med Zvezine člane. Zvezin blagajnik gd. Jurij Verovšek poroča o računskem zaključku Zveze za leta 1920-21, in o Zvezinem proračunu za leto 1921-22. Denarni promet Zveze izkazuje 78.579.90 kron dohodkov in 47.653.60 lcron izdatkov. Od dohodkov pripade na vpisnino 7238 kron, na članske letne prispevke 49.054.50 kron, na darilo ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani 20.000 kron, na podporo trgovske zadruge 2000 kron in na ostale dohodke 287.40 kron. Med izdatki znašajo stroški tajništva in pisarne 20.500 kron, paušal pisarniških stroškov 2761.60 kron, polni stroški delegatov 20.540 kron, inventar, oprema pisarne 3530 kron, nabava knjig, časopisov, najemnine 322 kron. Stanje imovine izkazuje sledeča aktiva: gotovina 519.40 kron, vloga pri Kmetski posojilnici 28.400 K, pri čekovnem uradu 2006.90 kron, vrednost inventarja 3752 kron, zaostanki gremijev in zadrug na vpisnini in članarini 38.997.50 kron, zaostanki na prispevkih 203.812.79 K, skupaj 277.488.59 kron, med pasivi pa tranzitorno postavko 976 kron. Po obračunu za leto 1920 je bilo vplačane vpisnine 7238 kron, zaostale 2788 kron, vplačanega članskega prispevka 49.054.50 kron in zaostalega pa 36.209.50 kron ter zaostalih prispevkov interesentov 209.840 kron. Vpisnine in članskega prispevka niso še vplačali gremij Ptuj, Ribnica, Novomesto, Krško, Litija, zadruga Št. Andraž, Slov. Bistrica, Brežice, Laško, Ljutomer itd. Proračun za leto 1921 znaša 165 tisoč kron in sicer je proračunan članski letni prispevek na 120.000 kron, zaostala članarina je vzeta v račun z 10.000 kronami, zaostali prispevki interesentov le s 36.000 kronami, interkalarne obresti z 1000 kron in darila in podpore 4000 kron. Izdatki so proračunani za tajništvo in pisarno na 40.000 kron, remune-racije strokovnim ekspertom 20.000 kron, potni stroški na 60.000 kron, pisarniški paušal 6000 kron, knjižnica 10.000 kron, najemnina 4000 K, nabava inventarja 20.000 kron in ostali izdatki 5000 kron. Na podlagi tega proračuna predlaga Zvezini načelnik, da se za tekoče leto določi članski prispevek za Zvezo na 5 dinarjev za neprotokolirane tvrdke in 10 dinarjev za protokolirane tvrdke. Predlog se enoglasno sprejme. K predlogu načelstva za dopolnitev Zvezinih pravil § 2 in § 3 o namenu Zveze in o sredstvih Zveze za dosego teh namenov predlaga delegat gd. Fran Sire iz Kranja, da navzoči sprejmejo dopolnitev Zvezinih pravil, nenavzoči delegati pa se pismeno pozovejo, da se izjavijo glede dopolnitve pravil. Predlog se enoglasno sprejme. (Dalje prihodnjič.) I. redni občni zbor konzorcija za Izdajanje .Trgovskega Lista* u Ljubljani. Prvi redni občni zbor konzorcija za izdajanje »trgovskega Lista« se je vršil 15. t. m. ob drugi uri popoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Zbralo se je precejšno število ljubljanskih in zunanjih članov kanzorcija, veliko število, posebno zunanjih članov, pa je poslalo na občni k bor svoje zastopnike. Predsednik konzorcija g. A. Šarabon je pozdravil navzoče zborovalce ter prosil g. upravnika za poroči- lo. G. Zebal, ki je zastopal zadržanega upravnika g. Goloba, nam je podal sledeče poročilo: Slavni občni zbor! Danes se vrši l. redni občni zbor glasila trgovcev, industrijalcev in obrtnikov, ki naj poleg ureditve važnih točk da tudi poln obris njegove ustanovitve leta 1919. in jasno sliko njegovega delovanja do današnjega dne. Že pred vojno se je čutila potreba veze, katera naj bi krepko spajala vso našo trgovino, industrijo in obrt, in potreba časopisa, ki naj bi nas zbližal z bratskimi slovanskimi narodi ter pokazal svetu, da ima tudi slovenski narod pridelke in izdelke, ki so zmožni, da stopijo v konkurenco na svetovni trg. Po prestani svetovni vojni je nastopil za trgovino, industrijo in obrt resen položaj. Razmere, ki so vladale pred vojno, so se temeljito izpreme-nile in stopili smo v nov vroč boj, ki se je bil in se še sedaj bije, ne le za razvoj naših podjetij, ampak celo za njih obstoj. Vsak'posameznik med nami ima gotovo še pred očmi one težke dneve v katerih smo popolnoma izgubili vsako zaslombo in orijentacijo. Veriž-niki, kateri so rasli kot gobe po dežju iz plodovitih tal prevrata, so nam spodkopali ugled, katerega smo uživali pred vojno, konzumi so se ustanavljali eden za drugim z najmočnejšo podporo, podporo vlade, neprestano rastoča draginja je naperila proti nam sovraštvo konzumentov, dnevno časopisje pa, ki je hotelo ustreči željam drugih skupin človeštva, od katerih je pričakovalo več kot od nas, nam ni le tiho odtegnilo poslednjo zaslombo, marveč je začelo udrihati po našem stanu z neopravičenimi napadi. Branitelja nismo imeli. Česar pa ni bilo, se 'je z gotovo eneržijo našlo. Štirinajstega decembra leta 1919 smo se prvič sešli na tem mestu, da si skujemo ščit, ki bo uspešno odbi- jal vse napade na nas in meč, ki nam bo zopet pridobil med široko javnostjo izgubljen, ali neomadeževan ugled. Tega dne je trgovstvo spi'ejelo predlog člana »Merkurja«, gospoda Zelenika, katerega je imenovani stavil na pripravljalnem odboru za ustanovitev gremijev dne 2/. novembra istega leta, da se zopet uzpostavi ; »Trgovski List«, ki je izhajal že ne- !• kaj časa v Trstu, kateremu naj se na- j loži poleg omenjene težke naloge še ! poučna stran, ki bo vodila naše trgov- s stvo in spomnila našo široko javnost , na narodno in narodno-gospodarsko povzdigo, za katero je trgovstvo delovalo vedno nesebično. Naloge, katere si je začrtal »Trgovski List« je tudi z največjo resnostjo in z najstrožjo točnostjo izpolnjeval. »Trgovski List« ni le neustrašeno branil naše svete pravice, marvež vojeval nam je dokaj novih. Nepravično bi bilo, če bi ugovarjali našemu" listu uspehe pri znižanju izvozna in uvozne carine in uspehe pri preklicu večih, že izdanih odredb, kakor odredb glede carine, sprejemanj# i kronskega denarja itd., itd., katerik tukaj ne bomo podrobno navajali. Koliko dobrega pa je napravil list v informativnem oziru! Posvetil nam je v najrazličnejše, še temne kotičk« našega stanu, bil nam je kažipot v labirintu najrazličnejših naredb ia odredb, ki so pobijale ena drugo in pripeljal nas je iz kaosa neorijentira-nosti na pregledno planjavo našega plodonosnega delovanja. Da bi bili stiki med »Trgovskim Listom« in trgovskim stanom popolnejši, je bilo pri ustanovitvi sklenjeno, da se da časopis v roke posebnega konzorcija, ki ga bo financiral in izdajal. Pri osnovanju je bil časopis nameravan, kakor znano, kot dnevnik. Kakor pa navadno povsod, tako je tudi pri »Trgovskem Listu« švignil lo prvi plamen navdušenja visoko, ko pa je prišlo do istinitega dela in do subskripcije, pa so se pokazala sredstva za dnevnik za enkrat premajhna. Tudi tehnični vzroki so v prvem hipu dovoljevali le izdajo čisto strokovnega tednika, kakršnega je izšlo z dne 7. j avgusta 1920. leta, kateri dan nam je prinesel prvo številko, 22. — S 1. januarjem tega leta je začel list izhajati dvakrat tedensko, toda stremljenje k polnemu razvoju, k političnemu dnevniku in okolščina, da dvakratna izdaja nikakor ni dovoljevala, da bi se priobčevala tako ogromna množina aktualnm, dobrih in važnih člankov ter drugega gradiva, kakca: ga nam je bilo na razpolago, je imelo za posledico, da je prva tretja tedenska številka izšla že s prvim aprilom tega leta. S tem pa razvoj našega glasil« še dolgo ni gotov! Program, katerega smo si zamislili, se neprestano razvija, časopis se z neuinornostjo neprenehoma izpopolnjuje in ne bomo govorili o upanju, ampak o gotovosti, da postane naš list to, kar je bil njegov prvi namen in da bo vsakomur izmed nas popolnoma nadomestil potrebo dnevnika in nam odvzel nepotrebne izdatke za druge časopise. List naj se ne smatra za nekak luksus, katerega izdaja trgovstvo, da pokaže drugim stanovom, da ima tudi svoj stanovski list, s čemur so nas drugi stanovi že zdavnaj prehiteli, marveč on je neobhodna potreba za vsacega, počenši od veletrgovca in ve-leindustrijca, pa do zadnjega branjevca in najmanjšega obrtnika. Slavni občni zbor! Za razvoj lista so dani vsi predpogoji, časopi« čaka le na nas! Mi pa mu ne bomo izkazali nobene dobrote, temveč bomo izpolnjevali le našo sveto dolžnost, če si ga bomo naročali, če ga bomo čitali, če bomo vsi kakor eden v njem oglašali in ga razširjali med našimi znanci in prijatelji. Naša sveta dolžnost je, da se poprimemo započetega dela, kajti le v tem slučaju zamoremo pričakovati na prihodnjem občnem zboru še večji uspeh in še lepši napredek Trgovskega Lista«, če stori vsak izmed nas svojo sveto dolžnost! Za tem je poročal blagajnik g-Stupica o denarnem stanju vplačanih deležev in o bilanci Trgovskega Lista« za preteklo leto: Trgovski List je imel I. 1920 103.433 K 30 v dohodkov in 84.397 K 37 v izdatkov, kar da 19.035 K 93 v premoženja. V kmetski posojilnici ljubljanske okolice se je nahajalo z 31. decembrom 1. 1920 231.593 K 81 v, kar re-zultira iz 417.894 K 79 v dohodkov in 186.300 K 98 v izdatkov. G. I. Jelačin ml. je predlagal občnemu zboru preosnovanje konsor-eija v delniško družbo, kar je utemeljil s tem, da bo bodočnost zahtevala nastop juridične osebe, da ne bi kon sorcij naletel na velike težave in ovire. Ker pa pravila za delniško družbo radi tehničnih zaprek še niso dogotovljena in se radi tega na zboru ne morejo prečitati, je prosil, da se konsorcij pooblasti, da izdela in uveljavi iste v svojem delokrogu. Predlog g. Jelačina je bil enoglasno sprejet. Volitev novih članov upravnega sveta in dveh preglednikov se na predlog g. Zelenika ni vršil. G. Zelenik je namreč prosil navzoče, da prepuste preosnovanje konsorcija v delniško družbo sedanjim članom upravnega sveta, ki so dovršili težko nalogo ustanovitve lista. Volitev se je enoglasno preložila do zakončanja preosnovanja konsorcija v delniško družbo. G. predsednik A. Šarabon se je zahvalil za zaupanje zborovalcev in zaključil zbor. Spoznavajmo svojo gospodarsko moč. Trgovski stan predstavlja veliko gospodarsko silo, katere pa niti sam ne pozna, in je zato tudi ne zna izrabiti. To moč nam pokaže le gospo darska organizacija trgovskega stanu. Naša svobodna trgovina nam nudi v tem oziru velikansko polje. Korist trg. stanu in domovine zahteva, da se trg. stan poda na to polje. Naša trgovina se mora osvoboditi tujih uvoznikov in posredovalcev. Gospodarska organizacija mora vzeti v roke naš uvoz in izvoz. 'Fake gospodarske organizacije že obstoje pri drugih narodih. Na Francoskem, v Nemčiji in Avstriji obstoje trgovske nakupovalne zadruge, na Češkem pa zadruge in društva. Voditelji takih organizacij razpolagajo z veliko prakso, poznajo nabavne vire, bančne razmere, poslovno konjunkturo in ker se pečajo le z nakupom, imajo priliko, da vestno zasledujejo tržni položaj in razvoj. Zato pa take organizacije navadno porabijo najbolj ugoden trenutek za nakup in vsled velikih nakupov vži-vajo posebne ugodnosti v cenah in pogojih. V Nemčiji obstoji 174 takih zadrug, ki tvorijo svoj Verband deu-Ischer kaufm. Genossenschaften . Ta zveza je imela leta 1913 13 mil. mark blagov. prometa in izdaja lastno glasilo Deutsche Handelsrundschau . V Avstriji obstoji Grosseinkaufs-gcnossenschaft der Kaufleute Wiens . Nastala je že leta 1890. Promet zadruge je znašal 1. 1910 en milijon kron, leta 1913 nad 3 mil in leia 1916 7.e nad 16 milijonov kron. Med vojno je imela ta organizacija aprovizacijo Dunaja v rokah. V Avstriji se je leta 1910 zdru-zilo 2.3 nakupovalnih trg. zadrug v Zentralverband der Einkaufsgenos-senschaften der oesl. Kaufleute . Na Češkem obstoji večje^ število naku povalnih zadrug in društev. Najstarejše je Obchodni društvo v Plznu, ki ima' nad 2000 članov, lastno tovarno sladkorja v Rokicami., lastno skladišče z dovlačilnico, lastno tovarn«) marmelade, kjer izdelajo pol vagona marmelade na dan, lastno zeljarno, v kateri izdelajo vsako jesen do 75 vagonov kislega zelja. Društvo je imelo že v mirnih časih investirano več milijonov v svojih podjetjih. Sedaj snujejo lasten mlin in tovarno testenin. V Pragi obstoji Svaz eeskveh ob-chodnih družetev, kateri je imel leta 1915 nad 20 milijonov kron blag. prometa. V Trstu so trgovci že v mirnih časih kupovali nekatere predmete skupno. Ta skupnost jim je toliko koristila, da so med vojno imeli v rokah prodajo aprovizačnega blaga, zato v Trstu niso poznali vojnih prodajaln, kakor na pr. v Ljubljani. Ti podatki nam kažejo, kako razumevajo stanovsko vzajemnost drugje. Oni nam kažejo veliko moč gospodarske organizacije. Težki življenjski pogoji sedanjosti in bližnje bodočnosti nam bi naj krepili edinost trgov, stanu tudi pri nas, naj bi rodili njegovo gospodarsko organizacijo, katera je najboljši pripomoček samopomoči in obrambe trg. stanu. Le z gospodarsko organizacijo se bo naš trg. stan osvobodil inozemske posredovalne trgovine in pa raznih konzumnih naprav, katere; hočejo potlačiti našo zasebno trgovino. Poslovno poročilo Zveze gremijev za leto 1920. (Nadaljevanje . Važen dogodek preteklega teta je bila tudi valutna konferenca v Beogradu meseca avgusta, katere se je udeležil tajnik I. Mohorič. Ta konferenca, ki se je vršila pri veliki udeležbi na beograjski borzi, pomeni važen preokret v naši devizni politiki iu valutni trgovini. Finančni minister Kosta Stojanovič je na podlagi zaključkov teh posvetovanj meseca septembra ukinil devizno centralo, ki je bila največja ovira naše zunanje trgovine in oddal devizno trgovino pooblaščenim banicam, ki so ostale pod strogo kontrolo finančnega ministrstva Za naš izvoz je bila odločilnega pomena tudi revizija izvozne carinske tarife. Zadevna konferenca se je vršila koncem junija pri generalni direkciji carine vNBeogradu. Proti veliki udeležbi s strani industrialcev iz Slovenije, je bila udeležba slovenskega trgovstva na tej anketi zelo pičla. Zvezo je zastopal tajnik I. Mohorič. Uspeh konference je bilo znatno znižanje izvoznih carin v splošnem in za nekatere špecijelne izvozne predmete iz Slovenije posebej. Posebno pažnjo je posvečala Zveza akciji, da likvidirajo razne voj-iittgospodarskc centrale, katere so se bile tudi po prevratu tako globoko ukoreninile v nuče gospodarsko življenje in z različnimi vladnimi in uradnimi privilegiji in političnimi protekcijami eksploatiraie na škodo poklicne trgovine dalje. Dasi so n:i merodajnih mestih bili že davno odredili njih likvidacijo, so poslovali ti zavodi in uradi nemoteno naprej ali pa zavlačevali likvidacijo. Drugi pa so se v zadnjem momentu pretvorili v zadružna ali delniška podjetja s polpolitičnim ozadjem. Boj proti njim je bil jako -težak, ker se je od strani osrednje vlade zadružništvo proti trgovstvu na nedopusten način s celo vrsto naredb favoriziralo. Vendar smo po enoletnem boju dosegli, da je vlada uvidela anahroničnost ve-rižniškega urada in odredila njegovo likvidacijo. Zveza je vložila proteste na davčni konferenci v Beogradu in poslala pismene vloge vsem merodajnim mestom proti prisilnemu organiziranju uradništva v nabavljalne zadruge, proti predpravicam nabavljainih zadrug in proti pobiranju 1 odstotka od fakturnega iznosa za podporo uradniških zadrug. Naš trgovinski minister dr. V. Kukovec, je bil od zvezmega načelništva ob priliki svojega poaeta dne 8. januarja 1921 v rgovski in obrtniški zbornici in na razpravah gospodarskega sveta začetkom februarja v Beogradu napro-sen, da bi ščitil trgovske interese proti takim gospodarsko neutemeljenim in za državo gospodarstvo kvarnim vladnim ukrepom. Nadaljno važno vprašanje je bilo vprašanje carinske administracije, katerega je imela zveza stalno v evidenci. Urgirala je izdajo slovenske prestave carinskega zakona in zakonu o spložui carinski tarifi, ki je bil /. ozirom na zavajanje službenega carinjenja na naših carinarnicah nujno potreben. Prevod je izšel pretekli mesec. Udeležila se je po svojem tajniku interministerijalno carinske komisije in podala na nji obširen pismen referat o nedostatkih v carinski upravi in potrebnih ukrepih za odpravo carinske mizerije, predvsem v Mariboru in dalje v poštno-paketnem prometu. Podrobna poročila o poteku konferenc in o resolucijah so izšla v novembru v Trgovskem listu . Zveza je z mnogimi vlogami prosila za izvršitev definitivne zamenjave !-, 2- in 10 kronskih banko vc-jv Avstro-ogrske banke za kronskodi-narske aovčauice, ker je star, obrabljen in za promet že neporaben kronski papirni denar posebno trgovcem delal velike neprilike. Dalje je Zveza opetovano intervenirala, da s-izvede likvidacija pri zamenjavi zadržanih 20 odstotkov denarja, ki leži neproduktiven v državnih blagajnah in posebno trgovcem, ki so morali še zadnje dni med zamenjavo sprejemati kronske novčanice, manjka za obratovanje. Zveza je prosila, da se pospeši izplačilo vsot pod 1000 kronami in konverzijo v 1 odstotno državno posojilo, za vsote nad 10 H) kronami, kakor je določeno v finančnem zakonu. Dalje se je Zveza potegovala za zastopstvo v državnem gospodarskem svetu, da bi imela tu svojega zastopnika, špecijelno trgovskih interesov proti ostalim skupinam gospodarstva. Njeni prošnji sicer ni bilo ugodeno, ker bi se bila morala spremeniti cola organizacijska naredba gospodarskega sveta, katera je itak samo prehodnega pomena, pač pa je minister dr. V. Kukovec vabil k zadnjemu zasedanju sveta tudi Zvezo, da pošlje svoje eksperte h konferencam. Zvezo je zastopal na njih tajnik 1. Mohorič. Za propagando važnosti trgovske in plovitbene pogodbe z Italijo med našim trgovstvom je napravila Zveza dva javna predavanja o glavnih vprašanjih, ki so v zvezi s pogodbo. Predavanja so bila slabo obiskana, kar je očividcu dokaz nerazumevanja da-iekosežne pomembnosti te pogodbe. Zveza se je udeleževala različnih carinskih in prometnih posvetovanj pri trgovski zbornici in pri ljubljanskem giemiju, ter pri raznih oddelkih deželne vlade. Dalje je napravila pis-m:c»>o anketo o osemurnem delavniku v trgovinah, posebno na deželi, dalje o bolniškem zavarovanju trgovstva in posredovala v mezdnih vprašanjih trgovskih nameščencev. Konečno je podajala strokovna mnenja glede dopustnega obsega, izvrševanja posameznih trgovskih obrtov in glede primernosti nekaterih prehodnih naredb o koncesijonirauju raznih obrtov iz leta 1919 itd. Za odpravo prepove ii točenja in prodaje alkoholnih pijač, izdane od poverjeništva za notranja zadeve, je Zveza ponovno intervenirala pri generalnem ravnatelju posrednih davkov gospodu Protiču, pri delegaciji ministrstva financ, pri ministrstvu trgovine in pri predsedni-štvu deželne vlade, da je konečno dosegla ukinjenje. (Dalje prihodnjič.) Direktor Ljubomir St. Kosier (Karlovac): PogSedi na jugosiovensko novčarstvo. (Konec.) U posljednih par godina, naroči-to pako nakon ujedinjenja, poprimilo je jugoslovensko novčarstvo vrlo li-jep razvoj. — Pa dok je još godine 1914. iinao najveci novčani zavod na današnjem dinarskom području 10 milijuna din. dioničke glavnice (priv. Narodna Banka, Beograd), a na krun-skom području, Prva hrv. štedionica 6 milijuna kruna, dotle imademo več danas u Zagrebu, šest velebanaka (na dion. glavni coni iznad 60 milijuna kruna): Hrv. esk. banka, vlaslita sredstva 170 milijuna; Hrv. trgovinska banka, vlast. sredstva 100 milijuna; .Jugoslavenska banka, vlast. sredstva 197 milijuna; Narodna banica, vlas. sredstva 130 milijuna; Prva hrv. štedionica, vlas. sredstva 190 milijuna i Srpska banka, čija dion. glavnica i rezervni fondovi iznašajo 91 i pol milijuna kruna. U državi Srba, Hrvata i Slovenaca stoji novčarstvo Hrvatske J Slavonije na prvom stepenu. — Iza njega dola-zi Bosna, Srbija, Slovenija, Vojvoni-na i ostale pokrajine. Strani kapital, bio je najjače zastopan u Bosni, zatim u Sloveniji i Vojvodini. — Po austro-madjarskom kapitalu osnovana je u Sarajevu Muslimanska centralna banka i Zemalj-ska banka za Bosnu i Hercegovinu, dok je »ladjarski kapital opet anga-žovan na Agrarnoj i kornercijalnoj banci u Sarajevu, a austrijski kod Austro-bosanske banke. — U Sloveniji postojale su podružnice bečkih zavoda: Kredit-Anstalt fur Handel u. Gevverbe i Allgemeine Verkehrsbank u Ljubljani, zatim podružnica Union-banke u Trstu, dok je italijanski kapital u glavnome okupljen oko Banca di Credito popolare i Banca Commer-ciale Triestina, obje u Trstu. — Česi su zastupani po Živnostenskoj banci i Ustredni banka českych sporitelen. U Hrvatskoj i Slavoniji postojala je jedino u Zagrebu hrv. podružnica V/iener Bank-Vereina i u Osijeku podružnica Peštanske ugarske komer-eijalne banke, s prilikama u Srbiji, bilo je več ranije govora. — J Vojvodini, Bačkoj i Banatu rasprostrli su filijalnu mrežu brojni budimpeštan-ski zavodi. Pretežni dio ovih stranih poau-zeča i njihovih afiliiacija nacionalizo-van je kroz ovo tri godine našeg sa-mostalnog života, dok je preostalih par ustanova zadovoljilo propisima čl. 91—08. srp. zakona o stran im akcio- narskim društvima od 10. dec. 1896. i time nakon odobrenja ministra trgovine, steklo pravo na poslovanje na našem teritoriju. Prije rata vladala je medju našim novčarstvom velika decentralizacija, u koliko se tako može okrstiti ona masa raznih malih zavoda (god. 1913. bilo ih je u Hrvatskoj i Slavoniji prema statistici 200, a u samom Beogradu, prema pričanju oko 100, šlo su ponajviše bili razasuti po provinci ji. — Kako je ovakovo stanje vrlo nezdravo po narodno-gospodar-stvene prilike u zemlji, jer su uprave pojedinih takovih institucija bile u ruKama ljudi bez ikakove stručne spreme, a i mimo toga nisu ovakovi zavodi bili u stanju, da pružaju ulaga-čii onu potrebnu sigurnost, koju su mogli, da mu pruže dobro organizova-ne banke i štedionice, sa spremnom upravom i velikim garancionim sred-stvima .— to se je u jednu ruku vodjen željom za sredjivanje ovih prilika, a u drugu opet ruku, nemogavši odoljeti zahtjevima sadašnjosti, jedan znatan dio naših zavoda (večim dje-lom provincijalnih) fuzionirao sa velikim bankama u glavnim gradovima. Ovo se naročito zapažemo u Bosni, gdje se manji srpski novčani zavodi fuzioniraše sa Srpskom centralnom bankom za Bosnu i Hercegovinu u Sarajevu, dok se opet hrvatske štedionice okupiše oko Hrvatske centralne banke u Sarajevu. — U Osijeka je ta-kodjer tamošnja srpska centralna banka provela fuzijo slavonskih srp-skih ustanova, a slične transakcije provadjaju se i u Vojvodini. U Hrvatskoj i Slavoniji, večina je provincijalnih zavoda pretvorena u podružnice zagrebačkih velebanaka, koje su time dobile jaku razgranjenost (Prva hrv. štednonica; Narodna banka; Jugoslavenska banka i. dr.). Glavno novčano središte države jest Zagret), gdje imade danas oko trideset novč. zavoda, a 25. aprila 1919. konstituisan je ovdje takodjer i Savez uovčanih i osiguravajučih zavoda kraljevine SHS. U cilju jedinstvenih ekonomskih operacija, koja je potreba postala nepobitnom, danom našeg nacional-nog ujedinjenja otvaraju svi veči zavodi (u Ljubljani, Zagrebu i Beogradu) svoje podružnice i isposiave di-1 jeni države, što če u velike koristiti dalnjem razvoju naših privrednih prilika. — • TI /halfi! državnoj jedinstva 4 , JEJ? JLi?1 s K 1 UST izvršena je takodjer 1. februara 1920. transformacija bivše priv. Narodne banke kraljevine Srbije — koja je, kako poznalo, na osnovu zakona od 6. januara 1883. bila novčaničnim zavodom Srbije — u Narodnu Banka kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Nakon našeg ujedinjenja ovi smo evo zamijetili, jak razvoj a našem narodnem gospodarstvu a opne, a na-pose na području novnarslva. Jedan od glavnih nzroka ovog progresa leži i u okolnosti, da je a prvo vrijeme našeg slobodnog života potisimt bio strani kapital u pozadinu, a na korist domačih ustanova. Kod te taktike, treba da ostanemo. Mi moramo vrlo oprezno da po-stupamo priiikom astupanja injesta stranom kapitalu u našim podazeči-ma, jer je više nego jasno, da strani kapital, dolazio on s koje god strane i pod kakovom bilo finnom, da je njegova glavna zadača ekonomsko eks-ploatisanje našeg naroda i kolonizacija naše privrede. — A u obrani toga, treba da smo svi na injestu! Budučnost našeg novčarslva za-visi o budučnosti naroda Srba, Hrvata i Slovenaca, a sudbina obojega leži u našim vlastitim rukama. — Novčar-stvo treba da bude temelj jugoslovenske privrede, a da to uzmogne biti, ono t reba da je nacionalno jugo.slovensko, zasnovano na osnovci jugoslo-venskog kapitala i izgradjivano po jugoslovensk. bankovnoni činovniku. .ledino u lom praven radeči, mi možemo da postignemo jaku i zdravu ekonomski! budnčnost. Trgovski stih z deželami južne in Jasio-itzliodne Azija. Ob priliki predavanja o Siamu, katero je priredilo slov. trgovsko društvo Merkur v Ljubljani januarja 1921, je inžener Ferdo Lupša razvil program o prvi jugoslov. znanstveni in trgovski ekspediciji v kraje južne in vzhodne Azije (Indija, Siam, Java, Kina, Japan i. dr.), v svrho, da bo navezala stik. O tem smo poročali v našem listu št. 7 z dne 26. jan. 1921 v članku predavanje o Siamu . Tz narodno-gospodarskega vidika je ta ideja vredna, da jo odobravamo in podpiramo skupno z vsemi potrebnimi sredstvi. Trgovske zveze z. Azijo bodo ugodno vplivale na razvoj našega narodnega gospodarstva. Čelio-slovaki, kot bolj korajžni in podjetni kakor mi, že imajo navezan stik z različnimi azijskimi narodi, oni imajo celo že lastne banke in lastna zastopstva tam zunaj. Vsega tega še mi nimamo! Vendar tudi mi ne smerno ostati v ozadju, sicer bodemo dobili — kakor vedno do sedaj — le drobtinice, ki bodo padale iz bogate ori-jentalske mize. Inž. Lupša izdeluje sedaj podrobni načrt za uresničenje tega narodnega podjetja. Ta načrt se bo kmalu predložil vladi v odobrenje. Zato je potrebno, da se posamezne firme, denarni in drugi zavodi, posebno tudi znanstveni krogi in korporacije še bolje zanimajo za naš stik z Azijati, toda ne le samo za trgovinski stik, ampak sploh za narod-no-gospodarska in znanstvena vprašanja, ter javijo svoje mnenje, eventualne nasvete' in želje inž. Ferdo Lupša, Mala Nedelja pri Ljutomeru, ali Slov. trgovskemu društvu Merkur* v Ljubljani. Cim več bo vsestranskega zanimanja, tem večji bo seveda končni uspeh. Da se podjetje čim prej uresniči, treba bo seveda tudi nekake požrtvovalnosti dobro stoječih zainteresiranih krogov glede financiranja, ker stroškov takih podjetij ne more kriti posameznik, ampak večja skupina, oziroma država. Pred vsem se bo seveda moralo apelirati na vlado, da bo podpirala res dejanjsko to ekspedicijo, ki je klic narodnega gibanja v gospodarsko ekspanzivnem smislu. Ta ekspedicija bo nesla jugoslov. zastavo prvikrat na daljni vzhod kot častni znak naše svobode, kjer bodo naši možje pokazali kaj imamo in kaj znamo. Na stik z azijskimi narodi opozarjamo ponovno sploh vse tvrdke in podjetnike, ki se bavijo z eksportom in importoni. V Aziji se rabi vse bla- go, katerega izdeluje evropska industrija, mi pa rabimo skoro vse vrste surovin in pridelkov, ki dohajajo iz teh krajev potom mnogih prekupcov še le k nam bogsigavedi odkod. Glede eksporta opozarjamo posebno tvrdke, ki imajo kemične produkte, barve, dušik, razno olje, keramične izdelke, kovinske izdelke (kakor ključavničarstvo, poljedelske in druge stroje, žebljarske izdelke, razna domača in poljedelska ter oortna o-rodja itd.), usnje in čevlje (posebno čevlje za vojaštvo, sedla, taške, jer-inenje itd.), papir, emajlirane posode, izdelke iz cinka, strojne izvlečke, steklo, steklene posode in druge produkte naše industrije, potem razne konzerve, mineralne vode, vino, pivo, sadne soke, likere, žganje, suho sadje (posebno slive, jabolka, hruške, orehe, lešnike i. dr.), konzervirano mleko, sir, surovo maslo, fižol, fini tobak, cigarete, cigare itd. Glede importa opozarjamo tvrdke, ki rabijo bombaž, svilo, kapok in drugo vlakno, kolonijalne produkte, kakor riž, kavo, čaj, cimet, klinčke, poper, ginger, kardamom, moškat, dro-že za zdravila (namreč kina-skorjo ali kinin, kafro, nux vomica i. dr.), šelak (sticklac), sladkor, petrolej, benzol, rotang, bambus, slonovo kost, razne rogove, kože (tigrove, leopardove, bivolove, jelenove, armadilo, krokodilove i. dr.), gamboža, surovi gumi, kau-čuk, umetni les za dragocena pohištva i. dr. (kakor Dalbergia*lati '.>. lia ali Rosenholz, Pterocorpus lndi-ctis, teak-les ali Tectona granuis, ebon les ali Ebenholz, sapan les i. dr.), cin, \volfram itd. Ravno s posredovanjem nakupa in prodaje nas spravljajo inozemski veletrgovci vedno bolj v odvisnost. Z direktno in neodvisno trgovino z Azijati pa bodemo zadobili protitežje. Mi ne bomo absolutno navezani prodajati naših pridelkov in izdelkov polom takih zvitih izkoriščevalcev. Velikanski dobički, katere so brali in še bero inozemski evropski in amerikan-ski prekupci, bodo ostali v rokah lastnih podjetnikov v korist našega naroda. Naši enkrat ojačeni interesi, naša pravilno uvedena direktna trgovina z deželami južne in vzhodne Azije bode končno uplivala ugodno na našo denarno strujo, bo postala v mnogem zaščita naše valute. Kolikega pomena so stiki z Azijati n. pr. za Angleže, Francoze, Italijane, Nemce in druge, to zna vsak. Znano pa je tudi, da v trenotku, ko bo Anglija zgubila le blaženo Indijo, tedaj bo tudi konec blagostanja in velesile. Torej če so našli ti in drugi narodi, kakor majhni Danci in Holandci pri Azijatih glavni vir svojega blagostanja in svoje moči, zakaj bi ga ne našli tudi mi? Nove naredbe. Navedba o izplačilu blaga, ki se uvaža iz Nemčije v Jugoslavijo. Trgovska zbornica sporoča na vprašanja interesentov, da prinašajo »Službene Novinec v štev. 85 z dne 16. aprila 1921 navedbo finančnega ministra z dne 9. aprila, po kateri inora vsak uvoznik nemškega blaga pri uvozu potožiti carinarnici 50 odstotkov od vrednosti blaga. Pobotnica, ki jo izda carinarnica, oprošča uvoznika proti nemškemu prodajalcu od vsakih eventualnih terjatev. Tu oddaja se nanaša na vsako v Nemčiji pridelano ali fabricirano blago, katero vsebuje več kot 50 odstotkov nemške snovi in nemškega dela. Vendar je finančni minister pooblaščen, da sme delati izjeme od lega pravila, v kolikor so v interesu trgovine. Naredba je stopila z dnem publikacije, to je 16. aprila, v veljavo. Zveza grem i je v je z ozirom na to, da imajo mnogi interesenti že davno, nekateri celo že celo leto v Nemčiji naročeno blago, pri katerem niso kalkulirali s 50 odstotno oddajo blaga, sprejela na mariborskem trgovskem 'shodu dne 17. aprila resolucijo, da so telegrafično zaprosi ministra trgovine in financ, da bi blago, ki je bilo naročeno pred objavo le naredbe oprostil od plačanja 50 odstotne oddaje, ker bi drugače interesenti utrpeli znatne škode, posebno pri naročilu različnih stro-jev in orodja, kar je pa medtem ministrstvo že samo odredilo. Uvodoma omenjene »Službene Novine prinašajo liicli izvršilno naredbo za 50 odstotno oddajo za carinarnice, iz katere povzemamo sledeče glavne določbe: Oddaja se bo računala po vrednosti, ki je označena v fakturi, na katero se nakazuje denar za nakupljeno blago, oziroma noti ra dolg uvoznika za prodano blago. l)a bi se blago, ki ne prihaja direktno iz Nemčije ne reekspediralo v drugih državah, preko ozemlja katerih prihaja v našo kraljevino, bo zahtevala carinarnica od vsakega uvoznika potrdilo o izvoiu blaga. Razen lega bo zahtevala carinarnica, da uvoznik v deklaraciji izjavi, da jamči, da blago ni nemškega izvora in da se obvezuje, ako se dokaže nasprotno, naknadno vplačati 50 odstotkov od vrednosti blaga. Šele na podlagi takili dokumentov in izjave bo carinarnica Odpremila blago. Posledice za neresnične navedbe nosijo uvozniki sami. Tudi je stvar uvoznika, da verodostojno dokaže v deklaraciji, da je pri blagu, ki ga uvaža iz Nemčije manj kot 50 odstotkov nemškega materijala in dela. Od 50 odstotne oddaje pri uvozu nemškega blaga so oproščene vse državne nabave, dalje vse blago, ki je pred uveljavljenjem te naredbe v Nemčiji kupljeno in plačano. Dalje se lahko napravi izjema: a) z ozirom na kakovost in vrsto blaga, b) z ozirom na uvoz blaga v zasebnem prometu s pravico na povratek. Transit nemškega blaga, bodisi direkten ali preko carinskih skladišč samoumevno ne plača nobene pristojbine. Izjemna oproščenja, našteta pod točko a) daje finančni minister in se morajo tozadevne prošnje pošiljati preko pristojnih carinarnic. Doseturni delavnik v mali obrti. — »Službene Novine z dne 18. apr. 1921 prinašajo v štev. 84 naredbo ministra za socijalno politiko z dne 8. aprila o izmeni in dopolnitvi naredbe o delavnem času z dne 12. septembra 1919 leta. S to naredbo se spreminja v § 4, 11. del 8. točke in se ji dodaje nova točka 4, ki se glasi: V manjših obrtnih delavnicah se lahko podalša delavni čas na 10 ur dnevno oziroma 60 ur tedensko. Pod malim obrtom se razumevajo samostojna podjetja, v katerih se ne uporablja elementarna sila, kakor na pr. parna, vodna, električua itd., marveč se dela IzkljuCno na roko in v podjetju ni zaposlenih več kot 5 delavcev. Obrtna podjetja pa, ki so le sestavni del kakega večjega podjetja, se ne morejo posluževati te ugodnosti. Minister za socijalno politiko bo za izvršitev omenjene naredite o spremembi delavnega časa izdal posebni pravilnik. Naredba stopi v veljavo in dobiva obvezno moč deset dni po objavi v »Službenih Novinalu, torej s 25. aprilom. Iz naredbe je torej razvidno, da velja deseturni delavnik sedaj tudi za vsa trgovska podjetja, s čemur je izpolnjena davna želje večine trgovcev, predvsem pa delavcev nn deželi. Izvoz in uvoz. Izvoz živine in mesu prepovedan. 14. t. m. je prišla odredba centralne vlade iz Beograda, ki prepoveduje izvoz mesa in živine v Italijo. Na ljubljanskem kolodvoru je bil ustavljen večji transport mesa. Došla je tudi vest, da je finančuo-gospodarski komite do na-daljnega prepovedal sploh vsak izvoz mesa iz Jugoslavije. Dovolitve za uvoz mineralnih olj so ukinjene. Dovolitve za uvoz mineralnih olj iz inozemstva so glasom razpisa ministrstva za prehrano in obnovo ukinjene. Odslej ima vsak, ki se izkaže, da ima protokoiirano firmo ter da je plačal predpisani davek pravico, uvažati mineralna olja brez privolitve navedenega ministrstva, oziroma njegovih oddelkov. Prost izvoz konj iz Slovenije na Grško. 13. t. m. je bil na seji ministrskega sveta dovoljen prost izvoz konj za Grško. Odločba o izvozu izkuhanih vinskih-tropin. Na prošnjo Zemaljskega save-za industrijalneu« v Zagrebu in soglasno z mnenjem ministrstva za trgovino in industrijo. prejetim, z dopisom z dne 2. marca 1921., štev. 821, na podstavi člena I. uredbe o reguliranju prometa z valutami in devizami: Iz kra-ijavine Srbov, Hrvatov in Slovencev se dovoljuje izvoz izkuhanih vinskih tropin v neomejenih količinah v inozemstvo brez zavarovanja valute. narodno gospodarske zadeve. Slovenska trgovska delniška družba. Minister za trgovino in industrijo je dovolil gg. Viktorju Medenu in dr. ustanoviti delniško družbo z imenom: »Slovenska trgovska delniška družba« s sedežem v Ljubljani. Družba se namerja baviti z vsemi posli, spadajočimi v področje trgovskih podjetij. Temeljna del niška glavnica znaša 5 milijonov kron ter je razdeljena na 12.500 delnic po 400 N, ki se glase na prinosnika. Po sklepu občnega zbora se sme ta glasnica zvišati na 15 milijonov kron. Dražba sladkorja. Zagrebška tr-govsko-obrlniška zbornica poroča, da proda državna tovarna sladkorja v Pei-inonostoru takoj pet vagonov sladkorja. Domači trgovci se poživljajo, da takoj vpošljejo svoje ponudbe. Britansko-.!ugoslovauska trgovska zbornica. V Londonu se bo osnovala Ilritansko-Jugoslovanska trgovska zbornica, ki bo pospeševala našo trgovino. Misel za to zbornico se je sprožila za časa bivanja našega ministra za trgovino in industrijo dr. Kukovca na konferenci londonske kolonije. Industrija. Produkcija premogu v Trbovljah. V zadnjem času se je produkcija premoga v Trbovljah znatno zvišala tako, da presega produkcijo mirnih časov. To je za naš promet velikega pomena. Livarna železa v Črnomlju. V Črnomlju je začela obratovati livarna železa, ki preliva vsakovrstno železo, stare železne posode itd. Izprenicmhe uredbe o zaščiti industrijske svojine. Naredba o izpremem-bah, dopolnitvah in popravkih naredbe o izvrševanju »Uredbe o zaščiti industrijske svojine z dne 17. novembra 1920« razglaša Uradni list št. 38 z dne 14. aprila t. 1. str. 208. Oettarslvo. Madžarska meja je zaprta. Ker je pred kratkem madžarski minister za finance poskušal povzdigniti vrednost madžarske valute na škodo sosedov, kar se mu je deloma tudi posrečilo, ker se je krona dvignila v šestih dneh za 150 odstotkov, je odredila konferenca, ki se je iz tega vzroka sestala v Beogradu, da se madžarska meja zapre. Tako se v Madžarsko ne more ne uvažati ne izvažati nobenih predmetov, kar bo gotovo vplivalo na madžarsko finančno in gospodarsko stanje. Promet novfanic Narodne banko. Promet novčanic naše državne Narodne Banke je znašal dne 31. marca t. I. 3.500,356.240 dinarjev, torej se je zvišat v času od 22. marca —- do konca navedenega meseca za 25,515.945 dinarjev. Znižanje odstotkov v Švici. Švicarska Narodnn Banka je znižala diskont od 5 na 4 in pol odslotkov. Vtesnitev uvoza in sprejema drobnega denarja avstro-ogrske kronske vrednosti v Čehoslovaški. Odredba če-hoslovaške vlade z dne 3. februar. 1921 : § 1. Uvoz in razpošiljanje novcev avstro-ogrske kronske vrednosti po t, 2, 10 in 20 vinarjev v območje čehoslovaške republike je prepovedano. V te kraje potujočim je dovoljeno imeti s seboj največ za 2 č. k. takih novcev na vsako potno legitimacijo. — tj 2. Nihče ni dolžan od v (t 1 navedenih novcev sprejeti od ene in iste osebe v enem dnevu več kakor za 2 č. k. — tj 4. Novce po 20 vin. z letnico 1920 ni smatrati kot postavno plačilno sredstvo v čehoslovaški republiki. Carina. Carinska revizija v vlakih med potjo je bila, kakor znano ukinjena. Zadnji čas se je vršila revizija na naših obmejnih postajah v Rakeku in v Mariboru, kar pa se je skazalo, da za naš tujski promet ni priporočljivo, ker imajo vlaki velike zamude, potniki pa, ki imajo navadno mnogo prtljage, velike izdatke za prekladanje in prenašanje iste. Kakor se poroča iz Maribora, se bo carinska revizija vršila zopet v vlakih med potjo. Visok ažijo v Avstriji. Avstrijski zbornik zakonov objavlja naredbo avstrijskega ministrstva za finance z dne 7. aprila t. L, glasom katerega se mora plačati, v slučaju, da se plača carina z novčanicami, osem desetkratna tarifna taksa. Ta naredba je stopila v veljavo 14. t. m. Potrdila o carino prostem uvoza. Ministrstvo trgoviue in industrije, oddelek za industrijo in obrt v Beogradu je izdalo dne (j. aprila 1921 pod štev. 1254 »dlok, glasom katerega je edinole ono pristojno za izdajanje potrdil, da se go-iove vrste predmeti ne izdelujejo v naši državi ali pa v nezadostni količini. Le taka potrdila morajo vpoštevati carinarnice pri oproščanju carine. Interesenti se opozarjajo, da se v bodoče že v naprej obrnejo na ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za industrijo in obrt v Beogradu z navedbo vseh predmetov, ki jih bodo v kratkem času importirali. Prošnjo je kolekovati z 2 dinarjema in priložiti za vsako zaprošeno potrdilo kolek za 5 dinarjev. Vse predmetno prošnje 6e rešujejo kot nujne še isti dan, ko jih prejme ministrstvo, in izdaja n potrdila veljajo za daljšo dobo. Davki. Vzpostavitev davčnih komisij. Na podlagi zahtev, katere so stavili trgovci in obrtniki 12. t. m. na protestnem shodu v Ljubljani glede krivične odmere davkov, je zahtevala Jugoslovanska demokratska stranka na merodajnih mesti a, da se čimpreje ukine naredba št. 30 z dne 29. januarja 1. 1919. Stranki je bilo zagotovljeno, da se bo še pred novim finančnim zakonom izravnalo krivice, ki so se zgodile pri odmeri davkov in sicer tako, da se bodo pritegnili k sodelovanju pri odmeri davkov zaupniki davkoplačevalcev, z drugo besedo, da se vzpostavijo davčne komisije, ki bodo pri odmeri davkov pravično postopale in napravile red v današnjem tagonetuem plačevanju davkov. To vest pozdravljamo z veseljem, ker smo prepričani, da je vzpostavitev davčnih komisij edino sredstvo, ki nas zamore rešiti nepravičnih bremen, katera danes resno ovirajo vsak razvoj trgovine in obrti. e>romei. Prometne omejitve. Začasno veljajo sledeče prometne omejitve: 1. Južna železnica v Jugoslaviji: Ves brzovozni in tovorni promet je prost; izjeme: za Zagreb j. k. je dovoljeno le režijsko, vojaško blago, dalje v vozovnih nakladah bvzovozno blago, premog, stavbni niate-rijal, za tvrdko Aranjoš & Popovič ter za dovlačilnice (glej objavo 6) na m en jeti e pošiljke. Kosovno blago je prosto. Ponovna predaja robe v vozovnih nakladah brez pretovarjanja (reekspedi-cije) je ukinjena na vseh postajah južne železnice v območju ravnateljstva Ljubljana. S pošiljkami, katerih naslovnik po preteku stojnine prostega roka ne iztovori tekom naslednjih 24 ur, postopa železnica po § 81 železniško-obratnega pravilnika. — 2. Državne železnice v Jugoslaviji: a) Direkcija Zagreb. Ekspresna roba se sprejema do 250 kg teže samo k osebnim in mešanim vlakom. Posamezni komadi ue sinejo tehtali čez 75 kg. Zagreb drž. kol. sprejema samo jednostavno carinsKO robo v vozovnih nakladah. Heekspedicije v Brodil so prepovedane. Z Reko je ustavljen ves promet. Tobak in tobačni izdelki, dalje pošiljke za in od tvrdke > l)anica< d. d. za kemične proizvode v Bos. Brodu ali Koprivnici so vedno prosti, tudi ako je promet sicer zaprt. Za Zagreb drž. kol. se sme vedno sprejemati carinska in necarinska roba ako je naslovljena na sledeče industr. tire: 1. Bothe i Ehrmann d. d., 2. Gradska pli-uara, 8. Hrv. industrija katrana d. d., 4. Hrv. slav. zemaljska skladišta d. d., ' P°vl- zagrebački paro- i umjetni mlin, 6. Prva zagrebačka tvornica asfalta, 7. Vihm Reiner tvornica tekstilna, 8. Zagrebačka diomčka tvornica papira 9. Sklad, i otpremničko društvo Siod| 10. Prva hrvatska tvornica ulja d. d.j 11. Vladimir Arko ,veletrgovina vina i zemaljskih proizvoda. — 3. Direkcija Beograd vse prosto. — 4. Direkcija Sarajevo vse prosto. — 5. Direkcija Subotica: na progah Apatin-Sonta in Velika Jvikinda - Nakovo je ustavljen ves promet. 6. Italija: Zaradi carinskih zaostankov je prepovedano sprejemanje onega tovora, ki naj se ocarini v Ljubljani. — Avstrija in tranzit: Ves promet je prost, razun za Passaii in progo St. Minael-Selztlial (izvzemši od države za-branjen izvoz pšenice, ječmena, ovsa, rži, koruze, žitnega zdroba, moke, sena in slame). Promet preko Prevalj, Laboda in Radkersburga je še ukinjen. Promet do Radkersburga je vedno prost, akotudi je sicer promet v Avstrijo zaprt. Prepovedano pa je sprejemanje tovora za spedicijske tvrdke Blum & Popper, Artur, Wolfmann & Co, Aug. Dvorak itd. v postaji Špilje, Leibnitz, Ehren-hausen, Lebring, Wildon, Werndorf, Kalsdorf in Puutigam. Reekspedicije v teh postajah so nemogoče in zabranjene. Za Passau loco in Trst ter progo St. Mi-chael-Selzthal so dovoljena le živila, semenje, gnojila in režijsko blago. — Ogrska: Direktni promet med Jugoslavijo in Ogrsko je še .ukinjen, preko Avstrije prost. — Poljska: > es promet za Poljsko je ukinjen, 'iranzitni promet preko Jugoslavije je prost. Uvoji v Jugoslavijo: Ukinjen je dotok tovora iz inozemstva za: a) carinsko postajo Ljubljana gl. kol.; b) carinsko postajo Maribor gl. kol., izvzemši tvrdko Balkan, Počivalnik Maribor-Tezno, splošna stavbena družba in kovina; c) Zagreb juž. kol.; d) Zbirne robe za Zagreb državni kol. Zbirna in jednostavna roba se sprejema samo, ako je naslovljena na jeden v točki 2. navedenih industrijskih tirov. Avstro-jadranski tovorni promet. Vo-zarinske stavke za žito in krompir od Trsta na avstrijske postaje razglaša Ur. list št. 37 z dne 12. aprila, stran 202. Tarifa za prevoz dalmatinskega vina. Dalmatinska vina so se do sedaj odpošiljala, kakor druga vina, po posebni tarifi. Za vagon z 10.000 kg se je plačevalo od Gruža do Beograda 4890 dinarjev. Na prošnjo >Težačke sloge« v Dalmaciji pa je sedaj dovoljena taksa 3660 dinarjev za isto količino vina in isto progo, kar pomeni 25 odstotkov znižanja tarife. Kmetijstvo. Gojenje sladkorne pese. Ministrstvo za agrarno reformo je sklenilo, da bo prigodom uresničenja agrarne reforme rezerviranih nekaj veleposestev, na katerih se bo gojila sladkorna repa. Dobava, prodaja. Nabava bencina, konzistentne masti in olja (zejtina). Monopolna uprava rabi 30 vagonov benzina spec. teže 725 do 730-15° C, 4000 kg konzistentne masti in 20.000 kg motornega-olja za avtomobile. Ponudbe naj se vpošljejo upra- vi monopolov do 4. maja. Kavcija 10 odstotkov. Ponudbe morajo biti koleko-vane s kolekom 10 dinarjev ter oddane v zapečateni koverti. Povišanje neobdačenoga eksistenčnega minimuma. Minister za finance Kumanudi je pristal na predlog demokratskega kluba tikajočega se povišanja eksistenčnega minimuma glede osebne dohodnine v Sloveniji in Dalmaciji ter ga zvišal od 4800 K na 10.000 K. S tem je doseženo znatno olajšanje. Zlasti pride v dobro malim obrtnikom in kmetovalcem. Demokratski klub je predlagal zvišanje minimuma na 12.000 K. O točenju in prodaji alkoholnih pijač. Naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 19. aprila 1920, št. 180 Ur., 1., in z dne 5. maja 1920, št. 198 Ur. 1., o točenju in prodajanju alkoholnih pijač v Sloveniji sta razveljavljeni. Priglasitev terjatev Intendanci Slovenijo v likvidaciji. V smislu odloka deželne vlade za Slovenijo št. 5629 z dne 1. aprila 1921 poživljajo se vsi, ki imajo še kako terjatev do vojaške inten-dance za Slovenijo za vojaške dobave, najemnine itd. za čas od preobrata do vključno 31. avgusta 1919, da prijavijo te terjatve Vojaški, intendanci za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani najkasneje do 31. maja 1921. — Na prijave po navedenem roku se radi zaključka likvidacije ne bo ,Več oziralo. — Odškodnine glede zaplenjene prtljage itd. oficirjev ne pridejo tu v poštev, ker zadeva še ni končno rešena. poved izvoza živine in mesa. Organizacije zahtevajo, da stopijo v veljavo cene, ki so veljale 1. januarja. Jajca, katerih je sedaj dovolj, stanejo do 2 K komad. Živina. Ljubljana. Voli, slabi 19 — 21 dobri za klanje 22 — 24, živa teža po kg. Svinjsko meso 1 38 K. 11. 34' K. Slanina K 46. telečje meso 1. K. 26, 11. 24 K. Maribor. Plem. svinje kg žive teže K 28 — 30, polpitane K 31— 32. Sejm v Mariboru. Na sejem, ki se je vršil dne 12. t m. je bilo prignanih 114 volov, 5 bikov, 202 kravi, 8 telet, 19 konj. Cene za kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 17 do 20, polpitani 12 do 17, plemenski 12 do 16.50, biki za klanje 13 do 18.50, klavne krave 13 do 15, plemenske 11 do 14, molzne 12 do 14, breje 13 do 15, mlada živi.ia 14 do 16, teleta 16 do 17.? Poljski pridelki. Vinkovci, 14./4. Radi prepovedi izvoza se je zmanjšal dovoz, kar je vzrok neznatnega trgovskega prometa. Koruza se kupuje za domačo potrebo po K 410 —115. Povpraševanje po pšenici se je povečalo. Ker je lokalni dovoz slab, se ponajveč prodaja srbska pšenica, ki je po kakovosti slabša. Plačuje se po K 980 do 1000. Ta pšenica ima 8 —10 odstotkov primesi. Mlini kupujejo tudi to pšenico, ker je povpraševanje po moki veliko. Ker se pričakuje slaba letina in ker je poraba ovsa velika, se dviga cena temu predmetu. Oves se plačuje po K 380 do 390. Cement. Nemčija. Cene za cement so poskočile za 90 mar|< po 10.000 kg. Borza. 16. aprila. Zagreb. Valutne in efektne borze zaradi sobote ni bilo. Blagovna borza je bila jako slaba, ker je bilo malo ponudb. Cene so večinoma stabilne, trgovci in kupci rezervirani. Pričakuje se, da bo zaradi obilnega dežja zabraua izvoza žitnih pridelkov in moke kmalu preklicana in da bodo cene padle, ker se bodo morale naše cene prilagoditi pariteti na zunanjem tržišču. Beograd, valute: franki 250.50 do 251, dolarji 35-35.90, lire 164—165, leji 53—54, marke 56.50—57, levi 42.50 do 43, napoleondorji 118—118.50. Devize: London 139.25—139.75, Pariz 253 do 254, Newyork 35.25, Ženeva 615—619, Solun 252—255, Milan 168—172, Berlin 55.25—57, Dunaj 5.25—5.70. Praga, devize: Berlin 115.75 do 117.25, Ziirich 1253.15—1256.50, Milan 341-343, Pariz 517-520, London 284 do 286, Newyork 71—72, Beograd 200 do 202, Bukarešta 113.75—115.25, Sofija 86.50—87.50, Dunaj 10.90—11.90, Varšava 8.45-9.45, Zagreb 50-51, Budimpešta 25.75—26.75. Valute: marke 115.75—117.25, švicarski franki 1248.50 dq 1251.50, lire 338—340, francoski franki 514—517, funti 282—284, dolarji 70-71, dinarji 191-193, leji 113.75 do 115.25, levi 82.75—83.75, avstrijske krone 10.90—11.90, poljske marke 8.45 do 9.45. Ziirich, devize: Berlin 9.275, New-york 578, London 2270, Pariz 41.20, Varšava 0.72, Milan 27, Praga 8.05, Budimpešta 2.08, Zagreb 4.12, Bukarešta 9.20, Dunaj 1.70, avstrijske krone 0.98. Večja množina prvovrstnih amerikanskih iMiliifr 'talile® velikost 39—44 V Chevroix in Box, z najboljšimi podplati se , v množinah od 100 parov , naprej ceno proda. - Dobava takoj. - Vpraša se pri upravništvu lista. ] Fr. Brumat Ljubljana g Mestni trg št. 25, I. na tr. i Hannfoktiira In tRonlne. S lil Konkurenčne cene. I! I 118 52-16 m ' Tržna metino. |Trg- Ljubljana Mesarji so začeli zopet kupovati živino. Razni protesti, katere so vložile nekatere organizacije pri pred-sedništvu deželne vlade za Slovenijo ogrožajo mesarje, da izgube koncesijo, če ne bodo odnehali z visokimi zahtevami. Tako je upati, da se bodo cene znižale, čemur bo pripomogla tudi pre- Prva jugoslovanska tovarna tehtnic t dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba točna. Firnež dvakrat kuhan, najb. kakovosti in mrzlo prešano laneno olje po dnevnih, jako zmernih cenah nudi Zadrugo olja m Arnežu regf. z. z o. z. Medvode, Slovenija. Ivan Jelačin Lj^b^ana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnirn blagom. Točna in solidna postrežba. m izdeluje 140, 48—4 , Tovarna lesenih žebljev loan Mg m). Tacen pod Šmarno goro pri UubM. Ljubljana, Prefernoni [ulica 9. m m NMa zaloga izgotovljeni!! obisk za gospode, dsčRe in otroke. Blago za obleke In piaSe. m va in cinkov prah po znižani ceni nudi Dima (im, bije Proda se večja možina priznano dobrega kamniškega mizarskega kisla Ponudbe z vzorci daje tvrdka Ant. Stergar, Kamnik. Na debelo: / lih., / tai. kaka sardine, olje. limki IH mm ii tiapiiloi-sii dr. ulanl. H ii di-rai, Ijuttnenli rtrtle-litie fino letnik 1917. Rogatka Slatina. T. MENCINGER LlubUana, Resljeva cesta 3. PNEVMATIKA za bolesa m automobile EN GROS - EN DETAIL. DraiopkH ran- MARIBOR. nnagirjrjrinnr-imnirin J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 14. Zvonarska ulita S (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montana‘’ Import. Eksport. A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni Iti 10 Veletrgovina z manufakturo iu pleteninami Priporoča SVOJO VELIKO ZALOGO ŽENSKIH, HOŠKIH IH OTROČJIH NOGAVIC. K bližajoči se sezljl različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavl In beli barvi. Pismena naročila se odpošiljajo z obratno p o Sto. k_m»i ru~ i~L-Av.-.i»inirii~>~i») i ti~>~ ~i~ ~i~r 'n ^ 1. C. MAYER LJUBLJANA MANUFAKTURA CT' Ki O I —A O EN GROS EN DETAIL DruStvo lesnih trgovce« dravske doline • Maribora lieksircdroti cesti ittv. 45 koDole ti prodali rezani in tesani les v vsaki množini po dnevnih cenah. 23,52-30 aaaeaaCTaaaaenaeaa AH. Krisper Coloniale Ljubljana. 55, 52-31 Prodajamo in kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. J Nedič, Rokove & Zanki, Tovorno bemičnili in rudninskih barv ter lokov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. English varnishes: Angleški laki: COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln. FINE COPAL CAR-RIAGEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTINO VARNISH SPRP. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATTINO VARNISH UN1VERSALE Brusilni prep&r. lak. EXTER10R COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Nalfinejši zračrl rap. lak PALE SICCATIVE TLUID Sikatlf, cvetel. DARK SICCATIVE FLUID. Slkatif, temen. SPRF. WELLRIGHT VARNISH. Lak za kočij >ke stalke, najfinejši. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Llnoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlnl lak. „MERAKL“. Brunollne. Piavi M J prej: A. Zanki sinovi. Skladifte: Noolsad. Telefon: 64. English varnishes: AngleSkl laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. FINE JAPAN »LACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. ISOLATING BLACK VARNISH. Izolirni lak. LIQUID DRIERS PALE Terebina sv-etla. LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE Emajl bdi. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, OREEN. Emajl moder, rodeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, Izredno fini. er :: •« ■■ •* ■a ■■ ■■ mm mm mm n ■ H • • mm mm mm mm mm ss J • »« mn mm »a o* najbolj!! amerikansKi pisslni stroj sed30j0stt razmnože.alni (parat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom nejzra.lli je steklene plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo. is, 20-20 The Rex €0. Ljubljana, Gradišče 10. Koderno urejena poprauilnica vseh pisalnih strojeu. :: • 51 • » mm mm mm m ■ e ■ ■ • 8 ■ ■ M« ■ S • • :: •• mm mm mm mm- mm mm • o mm • m Lastnik: Konzorcij za i2daianje »Trgovskega Lista*. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik Franjo Zeb 1. liska iskarna Manso Hrovatin v Ljubljani.