> n Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5*20 K, za Četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto H K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so po&tnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto. 20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin. Posamezna številka 10 v. Deželnozborski voliSci v Ljubljani! V torek 16. t. m. je volitev enega poslanca iz volilnega razreda mest in trgov v Ljubljani. Ker velja za vse volitve na Kranjskem volilna obveznost, ste dolžni, de se ludi te volitve udeležite. Vse nasprotniške stranke so že imenovale svoje kandidate za to volitev in se pripravljajo na vso moč, da bi zanje pridobile čim več glasov. Socialno demokratična stranka ne misli pri teh volitvah razviti nobene intenzivne agitacije, ampak apelira na zavednost in disciplino svojih pristašev, ki imajo v tem razredu volilno pravico. Naš kandidat je todrug Fran Bartl, upravitelj v Ljubljani; vabimo Vas, da vsi složno oddaste svoje glasovnice z njegovim imenom. Pokazati je treba naszrotnikom, da Vas tudi v tem razredu ne smejo podcenjevati in da se morajo Vaši glasovi vpoštevati. Položaj je tak, da ravno Vaši glasovi lahko odločujejo. Veljavo pa bodo imeli le tedaj, če jih pri prvi volitvi vse do zadnjega zberete za našega kandidata. Ako bodo Vaši glasovi kompaktni, bodo nasprotne stranke videle, da je treba z njimi računati. Bodoči poslanec bo vedel, da Vas ne sme prezirati in se bo moral v deželnem zboru bolj ozirati na Vaše zahteve, kakor pa bi se, če bi se Vaši glasovi pri volitvah sploh ne pokazali. Storite torej dne 16. maja svojo dolžnost kot zavedni pristaši socialne demokracije. Ne dajte se od nikogar premotiti in oddajte pri tej volitvi glasovnico, na katero zapišete ime Fran Bartl, upravitelj v Ljubljani. Izpolnite svojo dolžnost tudi s tem, da sauii agitirate za našega kandidata pri svojih tovariših volilcih. Poskrbite, da se ne izgubi noben glas, ki sodi socialno demokratični stranki. Opozarjamo Vas obenem, da po volitvi dobro shranite svoje legitimacije, ki jih boste potrebovali, če bo ožja volitov, pri kateri Vaši glasovi odločujejo. Ako storite svojo dolžnost s tem, da složno glasujete za našega kandidata, tedaj z vsakim glasom, ki bo oddan zanj, lahko koristite svoji stranki in delavstvu. Pokažite torej dne 16. maja svojo strankarsko zavednost in politično zrelost, pa volite socialno demokratično! Volilni odbor jugoslov. soc. dem. stranke. * * * Kdor želi kakšne informacije zaradi deželnozborske volitve, jih lahko dobi v nprav-ništvu »Rdečega Prapora« ob navadnih urah. Kdor do 13. t. m. ne dobi legitimacije, mora iti dne 13., 14. ali 15. ponjo k deželni vladi, soba št. 32 (vhod iz Simon Gregorčičeve ulice). Zlobni skušnjavci. O a >0 • vi -M rt u M O JJ ' i-H I Delavskim volilcem nastavljajo vse buržoazne stranke svoje mreže. Ponekod res vidimo, da se prikritim delavskim sovražnikom res posreči nekoliko nezavednih delavcev ujeti v svoje zanjke. To opažamo pač dosledno le v takih krajih, kjer ni iz delavstva samega izšlo kaj zavednih mož, ki neprestano potezajo buržoaznim zapeljivcem krinke iz obraza, odkrivajo svojim tovarišem škodljivo pa nesebično delovanje buržoaznih strank in delavstvo organizujejo k odporu proti njih kletim sovražnikom in izkoriščevalcem. V naši državi, osobito v deželah, kjer je industrija zelo razvita in kjer radi tega žive velike mase delavstva, se je delavstvo že po večini vzdramilo in postalo zavedno, spregledalo je svoje sovražnike; buržoaznim strankam ne gre delavstvo več na lim, nobena vaba delavstva več ne premoti, ker je spoznalo v buržoaziji svoje sovražnike; danes se zaveda delavstvo svoje moči in taboru delavstva, taboru velike večine delavnega ljudstva v državi sploh, stoji nasproti cela vrsta buržoaznih strank, ki so si edine v enem cilju — v sovraštvu do delavstva. Spričo tem razmeram v sedanjem volilnem boju buržoazne stranke vedo, da z dosedanjimi frazami pri zavednem delavstvu ničesar ne dosežejo, ko vendar praktično ničesar za delavstvo ne store in kot buržoazne tudi ne smejo in ne morejo storiti. Krščanski socialci na Dunaju so radi tega ubrali drugo pot. Naročili so si posebne vrste volilen oklic za delavstvo^od dunajskega knezonadškofa Gruscha oziroma njegovega namestnika Nagla. Kakor našim klerikalcem prav rad škof Jeglič deli take usluge, tako je tudi škof Nagi izdal binkoštno pastirsko pismo in počastil ž njim prav posebno dunajsko delavstvo, češ da radi tega, ker gineva med delavstvom vpliv cerkve. To je dragoceno in zanimivo priznanje. Duhovščina uvideva, da sploh nima med delavstvom nobenega vpliva. Škof Nagi vidi korenino tega v tem, ker se delavstvu neprestano pripoveduje, da se katoliška cerkev ne poteguje za zboljšanje razmer delavskega stanu, za njegovo dobrobit na zemlji. Škof Nagi ima delavce za tako neumne, da misli, da je treba delavstvu to še-le dopovedovati. Delavstvo pač dan na dan čuti izkoriščanje na lastnem telesu. No, škof tudi ne more utajiti tega dejstva; pa vkljub temu ne najde grajalne besede proti izkoriščevalcem delavstva, pač pa poziva delavstvo, naj se sprijazni s temi razmerami. Pastirsko pismo pravi; »Ali ne bo našel delavec pri svojem težavnem delu olajšanja, če ima pred očmi, da je bil odrešenik v Nazaretski hišici pri svojem dolgoletnem truda-polnem mizarskem delu ravno njemu enak? Božji sin nam je s svojim zgledom pokazal, kako mora vsak kristjan brez razlike stanu smatrati delo kot svojo dolžnost . . . »Vse prav. Toda delavec bo pač uvidel, da je revščina in delo za Kristovih časov vse nekaj druzega pomenjalo, da je bilo tedaj mogoče strugalnik djati iz rok in potovati proro-kujoč po svetu, ne da bi bi! človek v nevarnosti, da lakote gine ali da se ga kot brezposelnega vtakne v zapor, kakor se dela dandanes; da Jezus ni tedaj še ničesar vedel o naših eolninah, današnji draginji, agrarni politiki in militarizmu. — Dalje se bo opravičeno vprašal vsak delavec, zakaj se ravno škofje in drugi takozvani božji namestniki ne oprimejo kakega rokodelstva po Kristovem vzgledu in zakaj se le ti ne presele iz svojih palač iz hišice nazarenskega stila. Zakaj naj si le delavec jemlje vzgled nad Kristusom? Zakaj se le njemu vedno in vedno kliče v spomin svetopisemske besede: »Kdor noče delati, naj tudi ne je.c Te zlate resnice naj bi naši škofje pridigali svojim pristašem veleposestnikom, aktionarjem in rentirjem. Vsi ti nočejo delati, pa imajo vendar polne mize in vsega druzega v izobilju. No, zavedno delavstvo pozna svoje sovražnike in zna tudi oceniti take hinavske škofovske besede; s takimi besedami se delavstvo ne bo dalo premotiti, delavstvo ve, da ima za vsako najmanjše izboljšanje svojega položaja biti hud boj in ravno s pristaši tistih krogov, iz katerih prihajajo taka smešna tolažila. LISTEK. Generalica. Spisala Ada Kristanova. (Konec.) Norica hodi mimo vseh, ne da bi jih videla. Njen pogled je vedno uprt v nedoločno daljavo ali pa zre sedaj v tla in sedaj zopet mimo ljudi ali njim črez glave v daljavo. Nikdar nisem opazila, da bi bila s komurkoli govorila. Kadar pride na vrh sede za mizo, pije kavo in plete nogavice. Včasih pa kar naenkrat odloži pletilo in se poda na ravni vrhunec griča, kjer je mala kapelica. Tam stoji pred kapelico in gleda dolgo na širno planjavo. Kadarkoli sem jo našla tako zamišljeno, sem se vselej vprašala, če je res tako blazna, kakor pravijo, in z vso radovednostjo mojih sedemnajstih let sem razmišljala: Na koga zdaj neki misli? Gotovo na mrtvega junaka in na dneve svoje sreče . . . svoje izgubljene sreče . . .1 V dnu srca se mi je milo storila, zakaj skrivaj jo opazovaje sem preživela v svoji fantaziji vso njeno zgodovino. Enkrat sem se ji hotela približati, a ko je slišala moje korake v pesku tako blizu sebe, se je obrnila in počasi odšla. Takrat mi je bilo žal, da sem jo preplašila. Sedaj sem jo lahko opazovala pri njenem najljubšam opravku. Z zanimanjem sem se približala grobnici, ki je bila prav kraj pota, kjer sem šla — počasi, kakor da bi hotela iti malomarno mimo. »Tukaj torej leži pokopana njena sreča . . .« si mislim ter se pri sosedni grobnici ustavim, kakor da bi tam nekaj ogledovala. Generalica v železni ograji pa se itak ni zmenila zame, ker je imela dovolj opraviti s svojimi rožami. Urejevala jih je, potem je pregledala svoje delo, tu pa tam še kaj popravila, stala je zopet tiho in strmela pred se, segla je v žep in je potem gledala po tleh, kakor da bi kaj iskala. Zagledala sem malo rutico na tleh — tik omrežja, priskočila sem in ji dala robec s posebno prijaznostjo : »Prosim?« Vzela je — videzno olajšana, da ga le zopet ima — ter mi je prijazno nakimala: »Hvala!« Potem pa se je obrnila zopet k grobnici, jaz pa sem poizkusila prečitati napis na krasnem sivem mramoru. A stala sem predaleč, besede in številke so mi plesale pred očmi. »--kot junak ... na bojišču ... za domovino in . . .« Da, da — sem mislila — torej je bilo res vse tako . . . Ko sem tako stoječa vse pregledala, mi je legel kontrast med tem sijajnim, bahavim spomenikom in med ubogo norico z njenimi v samoti otrplimi potezami v obrazu in ugaslimi očmi težko na srce ter me je prisilil, da razmišljam . . . Prodajalka s cvetlicami je prišla mimo; izbrala sem majhen a lep šopek, stopila sem k ograji, kjer je stala generalica in podavši ji kitico, sem dejala: »Tukaj je še cvetlic.« Pogledala je cvetje, potem mene — pa zopet cvetlice, in ker sem se ji prijazno nasmejala, je vzela šopek, pokimala z glavo in jela iskati primeren prostorček za rože. Torej tudi pri tej priložnosti ni marala govori'.i. »Skoda; tako rada bi vedela, kako govori« — sem si mislila ter sem odšla domov. Istega dne po kosilu sem šla s sorodniki po običaju na Kraljev grič na izprehod. Kakor navadno sem tudi ta dan, popivša kavo, počasi izgubila v gozd, kjer sem dolgo časa pohajkovala brez cilja. Še vsa opojena gozdne lepote in šumskih čudežev sem krenila po griču navzgor proti kapelici — naravnost iz goščave črez rušo navkreber. Naenkrat sem zagledala generalico, ki je stala pred kapelico in po svojiv navadi zamišljeno gledala na širno ravan. Šla sem ob strani in ker je stala na robu trate, sem se ji lahko poti-homa približala. Bila je tako vtopljena v misli, da me ni opazila. In bilo je, kakor bi bil njen pogled razblinjen v sivi daljavi in nekaj zagonetnega se je vršilo v teh sicer tako mrtvih, brezizraznih očeh. Nenavaden sijaj je žarel v njih in tudi okamenele poteze lica so se lahno izpremenile, kakor da je življenje dihnilo vanje. Tako je dolgo stala nepremična. Opazovala sem jo, ne da bi se ganila. A ko je legla zopet trudnost na njeno lice ter je vzdihnivša povesila oči, sem se ji še bolj približala, da me opazi. In kakor storimo včasi kaj, ne da bi vedeli zakaj, samo ker moramo tako — sem pristopila, hipoma vzela njeno roko ter jo poljubila. Potem sem ji — sama nekoliko osupnjena radi svoje smelosti — pogledala naravnost v oči, radovedna, kaj poreče zbok moje predrznosti. Gledala je začudena na me z zmedenim smehlfajem na obrazu. Tedaj se ji je morda zazdelo, da me je nekdaj srečala: premišlje-vaje me je pogledala. In zopet so ji zažarele oči in bolj in bolj ji je oživljalo lica. »Od kod prihajaš, dete moje?« »Poznam Vas že davno« — sem odgovorila. »Ali želiš česa —?« »Da«, sem odkritosrčno dejala, zaupno položivši prste na njeno roko: »rada bi vedela, kaj ste ravnokar premišljevali; prosim Vas, povejte mi . . .« in ker je nema strmela vame, sem pokazala z roko na ravan — »ravno sedaj, ko ste gledali tja dol.« Pogledala je preko doline — zasledovala sam njen pogled — gledala je tja, kjer se je v megleni daljavi planjava spajala s horizontom, tja kjer je vse nejasno izginjevalo v sivi megli. In zdajci se je molčljiva generalica razgovorila in lahna rdečica se je razlila po njenih velih licih. »Otrok moj — sedaj ni še ničesar videti ; a prišli bodo ... od daleč se zablišči orožje in zasvetijo čelade — vse polno . . . vse polno . . . tedaj pride tudi on — in godba jih bode spremljala —« in naenkrat me je pogledala kakor iz nedosežne višave — »a tega pač ne razumeš.« »O vem, vem, da pride,« sem pohitela; obmolknila sem za čas in potem polagoma vprašala: »Kaj ne, da ste bili zelo srečni in prekrasno je bilo, ko je bil še doma?« Zableščalo je v njenih očeh kakor iskra ki se užge in ugasne. Pokimala je nekoliko Po dejanjih sodi in pozna delavstvo to gospodo. Na Češkem živi bogat knez Schwarzenberg, ki poseduje 1/g češke dežele in lastuje ca 1000 graščin. Na posestvih robuje in obdeluje knezovo zemljo in gozdove nešte-vilno kmetov, za katere se je zavzela naša stranka. — In tudi tega gospoda je strah, da začenja njegovo delavstvo spregledovati, da se organizuje in voli socialno demokratično. Radi tega je izdal »visok odlok«, v katerem izraža željo, da naj njegovo delavstvo ob nedeljah pri.no zahaja v cerkev in prejema zakramente. Ta gospod ve, zakaj goni delavstvo v cerkev, ki ima za delavske trpine le prav cenena tolažila, v dejanju pa ničesar ne stori za nje. Zakaj ti stebri katoliške cerkve, med katere se prište va tudi knez Schwarzenberg, ne zboljšajo položaja svojih delavcev, katerih dede in pradede so pravzaprav spravili ob vse njih imetje, katero si sedaj laste. Naj jim vsaj vrnejo košček tega in v obrokih, kar so jim svoj čas vzeli. Oglasil se je proti omenjenemu knezovemu odloku na delavstvo vseučiliški profesor Brockhausen ter knezu napisal odprto pismo v dunajskem listu »Neue Freie Presse«. Ta profesor graja ta knezov odlok iz stališča, da knez ne more in ne sme siliti delavstvo, da hodi v cerkev; kajti nedelja je edini delavčev prost dan in ga prebije, kakor hoče sam; k izpolnjevanju verskih dolžnosti pa tudi ne sme knez siliti, ker ima vsak človek sam obračunati s svojo vestjo in živeti tako, kakor mu ta veleva. Imenovani profesor nadalje povzame svoj glas za knezovo delavstvo, katero ni v stanu samo tega storiti, ter poziva kneza, naj v kulturnem in gospodarskem oziru zboljša stanje svojih podložnih, ker le-to bo najjačja tolažba za te sloje in ne samo sladke besede duhovstva v cerkvi, ki delavstvu ne prinesejo nobenega dobička. Mi to vedno in vedno povdarjamo; a v svesti smo si, da zaman zahteva delavstvo radovolnega zboljšanja svojega položaja od delodajalcev, da edino z bojem delavstvo kaj doseže, da se mora delavstvo vedno ožje in ožje združevati v močno armado, ki bo v stanu zmagonosno izvojevati uspehe v teh bojih. Delavstvo si bo radi tega tudi za zakonodajne zastope odbralo lastne zastopnike in ne bo izročilo zastopstva svojih interesov ljudem, kateri nimajo ž njim nobenih stik in nobenih interesov nad tem, da se njegov položaj zboljša, temveč interes nad svojim profitom, ki pa delavstvo brezpogojno tlači le v bedo in revščino. Slovenski kmet. V sredo, 10. t. m. liberalni »Slovenski Narode na uvodnem mestu poziva slovenske kmete, naj pristopajo snujoči se »Zvezi kranjskih kmetovalcev« ter priporoča, naj se organizuje na deželi samostojna kmetska stranka. Temeljna misel te organizacije naj bo stanovsko kmetski interes; ta organizacija bi »stoječ na strogo krščanskem temelju in v popolni udanosti katoliški cerkvi in veri« odklanjala z vso odločnostjo vsako umešavanje cerkvenih in delavskih oblasti v posvetno politične in gospodarske zadeve. Liberalna stranka se baš za časa volitev začne sumljivo zavzemati za kmete. Vendar to zavzemanje prav klaverno izgleda: brez programa, znova samo negiranje in osebnosti. Zakaj se liberalci ne oprimejo »Kmetijske družbe«, v katere okvirju bi se pač dalo največ storiti drobnega dela v korist kmeta ? krat, a rekla ni ničesar. Potem je zrla na svoje vele roke pa je dejala: »Sedaj sem stara — zelo stara . . .« in slišala sem pritajeno ihtenje v njenem glasu — »sreča me je prevarila.« Srepo me je pogledala: »Tudi ti? Ti iščeš in bi rada našla srečo?« »Kajpada,« sem odgovorila, »upam, da jo najdem nekoč.« Majala je odločno z glavo: »Nikar, nikar 1 Čakaj — povem ti, kako je to.« Z važnim pogledom mi je položila desnico na rame. »Sreča« — je patetično začela — »te ponese visoko . . . visoko . . .« — pogledala je v modro višavo, počasi, teatralično po-vzdignivši roke — »dviga te više in više, dokler ne dospeš na nedogledni vrhunec — — —« spustila je roke — »in takrat teleb-neš hipoma v najglobokejše brezno . . . Tam ležiš . . . razbita ... in nikdar več se ne dvigneš . . Ne išči sreče — ne išči I« Nemo se je zagledala v neskončnost, kimajoča po svoji navadi. Tako sva stali nekaj časa molče. Potem me je presunljivo pogledala, kakor bi mi hotela s svojim pogledom iztisniti nekaj iz duše in čutila sem, da je uganila, kaj se godi v meni. »Pa vem, pa vem —« je rekla počasno in zavestno, »zaman sem te svarila. Izkušnjam ne verjamete; — tudi ti boš hotela sama izkusiti.« Razmišljeno te smehljaje se je poslovila in počasi je odšla. Kakor drugje, tako se tudi pri nas kmetski stan vedno bolj proletarizira. Leta 1900 je bilo med Slovenci zaposlenih v kmetijstvu 896.080, v industriji in trgovini 201.504, v javnih službah in prostih poklicih 90.722, od teh je bilo: a) samostojnih kmetov 148.558, industrialcev in trgovcev 25.647, b) kmetskih delavcev 124.428, industrijskih in trgovskih delavcev 71.294. Dočim še leta 1900 vidimo, da so samostojni kmetovalci (z družinami) v večini v primeri z delavstvom (z družinami) in da je še velika večina naroda zaposlena v kmetijstvu, so dosedaj priobčeni podatki letošnjega ljudskega štetja podali sliko, da prebiva n. pr. v vaseh obljudenih z pod 2000 nad 2000 ljudi na Primorskem 13-5<>/o 86 5% na Kranjskem 42'5°/o 57'5% na Goriškem 46 2% 53'8«/o ker pa kraje z več kot 2000 prebivalci pri nas ni prištevati med izključno kmetske občine, je pač razvideti iz gorenjih številk, da kmetski stan ne tvori več večine prebivalstva. Agrarna politika naše države je pa naravnost pogubonosna našemu kmetu. Naša drŽEVa že davno več ne producira zadostno število živine in dovelj žita za prehrano prebivalstva, — vsled česar so varost-okne carine za našo državo škodljive, ker draže le-ta potrebščine. Ogrski žitni magnatje in živinorejci pa spravljajo vse te milionske dobičke izrabljajoč carino s tem, da tem dražje prodajajo nam živino, ker se jim itak ni bati vsled zaprtije mej zunanje konkurence. Leta 1908 n. pr. se je uvozilo z Ogrske k nam za 298 milionov kron žita, za 266 milionov kron moke, za 95 milionov kron goved in za 72 milionov kron prešičev. Prav posebno pa slovenske dežele ne producirajo toliko, da bi svoje prebivalce preživljale. Če pomislimo, da na primer na Kranjskem poseduje 332 posestnikov 222.012 ha produktivne zemlje, ostali drugi posestniki vsi skupaj pa 773.507 ha produktivne zemlje, se pokaže, če od te produktivne zemlje odštejemo 442.201 ha kranjskih gozdov, da povprečno kranjski kmet ne poseduje niti 5 ha zemlje za obdelovanje. Raziskavanja poljedelskega ministrstva, katere je objavil lansko leto deloma bivši klerikalni štajerski državni poslanec Pantz, pa podajajo jasno sliko, da vsi ti mali posestniki nimajo nobenega interesa na visokih eolninah, kajti oni ne pridelajo na svojih malih posestvih toliko, da bi jim zadoščalo za lastno vporabo, temveč morajo dokupovati živila po dragih cenah. Zato je pač umevno tarnanje naših kmetov, da kmetije propadajo in se dolgovi kupičijo. Samo leta 1909 so se posestva na novo zadolžila: za kron na Kranjskem........ 15,926.059 na Goriškem......... 5,392.856 na Koroškem......... 9,727.698 na Štajerskem........ 37,909.914 Ker je na Kranjskem veleposestvo odplačalo 672.497 kron dolga in se je v mestih na posestvih stanje dolgov le za 728.194 kron odbivši odplačila zvišalo, razvidimo, kaka ogromna nova bremena teže kmečke domove. Mi pa le znova poudarjamo, da naš slovenski kmet ni nikak kmet kakršni so ga-liški in ogrski žitni baroni, temveč da je delavec; kajti po večini ga njegova zemlja ne preživlja, temveč si mora iskati še drugih zaslužkov. Interesi našega kmeta so slični in tisti kakor interesi našega delavca; zato torej velja tudi za našega kmetovalca geslo: V boj proti draginji in proti zapiranju mej, proč in nobene skupnosti s sleparskimi zavezniki kapitalistov, proč z gadjo zalego, ki jo je kmetski stan doslej redil na svojih prsih. Deželnozborska volitev. V torek, dne 16. t. m. bo voliti poslanca za deželni zbor. Vsak se mora udeležiti volitve, ker je volilna dolžnost. Volilo se bo na 4 voliščih, in sicer volijo volilci: 1. z začetnicami A do H v veliki dvorani »Mestnega doma« (vhod iz Streliške ulice); 2. z začetnicami I do L v veliki dvorani »Mestnega doma« (vhod nasproti mestne ledenice); 3. z začetnicami M do R v veliki dvorani hotela »Union« (vhod iz Frančiškanske ulice); 4. z začetnicami S do Z kjer prejšnji. Pričetek volitev je ob 8. zjutraj in zaključek ob 2. popoldne. Veljavne so le uradne glasovnice, katere je volilcem dostavila deželna vlada. Za slučaj, da je kdo zgubil glasovnico, si lahko preskrbi novo pri deželni vladi. Na glasovnico je napisati ime, poklic in bivališče kandidatovo. Na glasovnici se volilec ne sme podpisati. Glasovnico naj vsak volilec pregane, predno jooddapred-sedniku volilne komisije. Glavna volilna komisija, katera se snide dne 17. t. m. ob 10. v veliki dvorani »Mestnega doma«, bo dognala rezultal volitev. Ta seja je javna, t. j. ima k nji dostop vsak volilec, ki se izkaže zvolilno legitimacijo. Volilci, volite kandidata, ki Vam ga priporoča socialno demokratična strankal Politični odsevi. Predsednik francoske republike Fallieres je napravil belgijski kraljevi dvojici v Bruslju obisk. V Maroku prodirajo francoski vojaki iz vseh strani proti glavnemu mestu Fezu. Nemčija zavistno gleda to prodiranje in se je bati radi tega diplomatiških zapletkov med Nemčijo in Francijo. Albanskim vstašem turška armada ne more do živega; skoro povsod so Turki te-peni in komaj se pomaknejo iz zavzetih pozicij naprej, že se morajo umikati. Mehikanski predsednik Diaz je naznanil, da se odpove časti predsednika republike, čim se vstaško gibanje poleže. Vstaši pa nočejo odnehati in so že začeli oblegati mesto Juárez. V ruski dumi je odgovoril minister Sto-lypin na interpelacijo radi kršitve ustave z ustanovo zemstev v zapadnih gubernijah. Kineški ljudski parlament sklicuje vlada na dan 22. oktobra. Avstrijska uradniška deputacija je pojasnila svoje zahteve v avdijenci ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru, kateri je deputaciji izjavil, da bo vpošteval njih želje, če bodo pripuščala denarna sredstva. V delavskem svetu se je razpravljalo o predlogu poslanca sodruga Muchitscha, da se v pekovski obrti uvede lOurni delovni čas in nedeljski počitek. Vkljub vsemu zavzemanju in trudu se ni posrečilo članu sveta sodrugu Silberer ju pridobiti druge člane zanj. Delavski svet hoče pač nekaj zahtev priznati, a ne vseh. Angleški zbornici je vlada predložila zakonsko predlogo glede uvedbe zavarovanja za starost, onemoglost in brezposelnost; razpravljalo se bo v zbornici tudi o predlogu, da se podeli ženskam volilna pravica. Bosna dobi novega deželnega šefa ter je za to mesto imenovan komi poveljnik P o t i ore k. Domače vesti. Ljubljana in Kranjsko. Državnozborska volitev. S o dr u gi, v d e lež i te se vsi volilnega shoda, ki se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. ob V210. dopoldne na vrtu »Narodnega doma«. Dnevni red: Državnozborska volitev in proglasitev kandidata. Sodrugi, ta shod naj bo sijajna manifestacija Vaše zavednosti. Pridite vsi, da pokažete nasprotnikom svojo moč. Ljubljanski volilni odbor. — Za deželnozborske in državno-zborske volitve že zopet agitirajo klerikalni in liberalni agitatorji s tem, da naj delavci volijo liberalce, da ne bodo zmagali klerikalci, klerikalci pa, da naj volijo klerikalce, ker so liberalci taki sovražniki delavstva. Ta vrsta agitacije je kaj ostudna in ni vredna poštenega moža. Delavci katerikoli stroke naj nikar ne poslušajo takih plesnjivih argumentov, marveč naj kar odločno zavrnejo vsak takšen poizkus, kajti ponos delavstva in interes njegov zahteva, da delavstvo voli svoje zassopnike, ne pa kandidatov, ki nimajo v svojih programih prav nobenih delavskih zahtev. Nasprotniki so še po vsakih volitvah nekaj let sem smešili delavstvo. Kaj takega se pa ne sme več dogajati. Če delavci pri teh volitvah še ne morejo prodreti s svojimi kandidati, pa lahko odločujejo pri ožjih volitvah, ki so neizogibne, in si s tem pridobe veljavo in ugled, obenem pa preprečijo tisto vedno omalovaževanje delavstva, ki je bilo doslej v navadi. Opomniti je treba, da mnogo delavcev voli nedelavsko, ker se ne zanimajo za stranke in ne poznajo pomena volitev, ali pa se klonijo podjetnikom, kakor se je to godilo posebno letos pri občinskih volitvah v nekaterih nemških in klerikalnih podjetjih, o čemer bomo še obširneje izpregovorili. Vsem tem nedostatkom napravijo lahko konec zavedni sodrugi m delavci sploh deloma z odločnim odporom, deloma pa s tem, da nam naznanijo vse tiste podjetnike, ki so tako nesramni, da strahu-jejo delavce na tak način. Naznanijo naj nam pa cenjeni sodrugi tudi vse tiste nasprotniške agitatorje, ki slepe delavce z omenjenimi bu-dalostimi. Treba bo te kujone vseh baž prijeti bolj trdo za ušesa. Delavci so in morajo biti naši volilci. — Reklamacij za državnozborske volitve v Ljubljani je bilo vloženih precejšnje število, kakor smo že poročali. Naša stranka je seveda vložila dokaj reklamacij, vendar pa daleč ne toliko, kakor pa klerikalci. Ti so si pa dovolili naravnost lopovščine. Vložili so nebroj reklamacij proti v imeniku vpisanim našim volilcem in te reklamacije podprli z zlobno in neresnično trditvijo, da dotičniki ne bivajo že davno več v Ljubljani. Tako so hoteli veliko število naših volilcev, osobito železničarjev oropati njih volilne pravice. Mislili so, da bodo oblasti njih lažnjivim trditvam kratkomalo verjele in izbrisale vo-lilce iz imenikov, kakor se jim je to posrečilo za obč. volitve. No, oblasti jim niso nasedle. Vsak volilec, ki ga magistrat kli^če, naj se zglasi neutegoma in dokaže s tem svoje bivanje v Ljubljani. — Volilci, vi si pa zapomnite, da vas je klerikalna stranka hotela oropati Vaše volilne pravice za državni zbor, za katero ste se tako borili. To je tista stranica, ki hinavsko zatrjuje, da je za to, da imajo volilno pravico nižji sloji, na drugi strani pa delavstvo hoče za to pravico tatinsko opehariti 1 Fej! — Dr. Gregorič, klerikalni deželno-zborski kandidat, je v »Unionu« razvijal volilcem svoj program. Še zjubilo se ni temu kandidatu klerikalnih hišnih posestnikov svojega že več let se vedno ponavljajočega pro-gramnega govora v toliko premeniti, da bi ne dišal toliko po plesnjivosti; zakaj se ni dotaknil v svojem govoru perečega draginj-skega vprašanja in drugih aktuelnih stvari? Dr. Krek je krstil nedavno v »Unionu« liberalce za stare šembilje, mi pa pravimo, da je tem starim ljubljanskim šembiljam dr. Gregorič do pike enak in bi v resnici zaslužil, da se pridruži drugim liberalnim in klerikalnim kurijalnim šembiljam v deželnem zboru. Kaže se pa, da se mu ne bo to posrečilo. Mož ima smolo. Zadnjič ga minister ni hotel niti sprejeti v avdijenci, zdaj pa bo doživel novo blamažo. — Liberalni shod v „Mestnem domu". V četrtek je liberalni deželnozborski kandidat dr. Reisner razlagal liberalni deželnozborski program. Ta je pač ravno tako mršav, če ne še bolj, kakor oni klerikalca dr. Gregoriča. Dr. Gregorič je vsaj povedal, kaj bi bilo treba narediti, česar seveda klerikalci ne bodo; Reisner pa še tega ni povedal, ampak je gonil staro lajno: 10 milijonski melijoračno posojilo in cestni zakon. Sicer pa Ljubljana tudi res nima od teh ku-rijalnih kandidatov, ki se ji ponujajo za ljubljanske poslance, v resnici ničesar pričakovati, pa naj bo to že liberalec ali klerikalec. Liberalci so se na shodu jokali radi proglasitve bojkota klerikalcev proti liberalcem. So pa res velikanske reve naši ljubljanski liberalci. Maše na gradu prirejajo, povdarjajo svojo popolno vdanost katoliški cerkvi, pa vendar se nočejo klerikalci ž njimi pobratiti. Oh, kaka onemoglost in degeneracija je v redkih liberalnih vrstah! — Klerikalci so proglasili oficielno političen bojkot proti vsem liberalcem. Liberalci se nad tem že jočejo. Kaže se, kako na slabih nogah je liberalna stranka; boji se najmanjšega sunka, da se ne podre. Mi pa le prosimo klerikalce, da ta politični bojkot v resnici izpeljejo. Sicer ne vemo, kako si to predstavljajo, vendar pa se mi bojkota ne bojimo. Prav je, da bodemo vsacega klerikalca že od daleč okroginokrog poznali. Vrste političnih somišljenikov bodo vedno složnejše in sovražnika bo ložje videti in prešteti. Torej pričnite! — Protestnih shodov klerikalnih ni še vedno konec. — Zdi se, da uvidevajo klerikalni kolovodje, kako malo aH nič ne opravijo s svojimi frazami, dočim se ogibajo vsestransko stvarnih razmotrivanj na svojih shodih, ker se boje, da ne bi volilci spregledali vso njih protiljudsko politiko. Hočejo si klerikalci pomagati s tem, da hujskajo stran-karje, vzbujajo v njih sovraštvo nroti druga-čemislečim in ščuvajo zakonske žene proti možu. Takega boja ne moremo odobravati. Gospoda, pokažite ljudstvu vspehe svojega dela v zakonodajnih zastopih, magari s ski-optikonom predočite svojim volilcem, kako je dr. Šusteršič glasoval za milionske vojaške kredite, — bomo videli potem, kako Vas bo ljudstvo sodilo. — Društvo za pospeševanje dridnavt-skega navdušenja bodo v nedeljo ustanovili hiperpatrioti ljubljanski. — Naročili so si, da se slavnost povzdigne, k raznim banketom mornariško godbo iz Pulja. Mi nimamo ničesar ugovarjati proti ti slavnosti, ki jo prirede ljubljanski slovenski in nemški patrioti, ker se bodo pač veselili na svoje stroške; pripomnili bi pač in želeli, da, če se že navdušujejo za avstrijske dridnavtke, naj jih t H. SÜTTMER, LJUBLJANA MESTNI IRQ (NASPROTI ROTOVŽR) IN SV. PETRR C. 8. Maj večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Pripravna birmanska darila. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,IKO'. Cenik zastonj in poštnine prosto. ■ tudi sami iz svojega žepa plačujejo; kajti drugače zgledajo take slavnosti, le kot zasmehovanje revnih davkoplačevalcev, ki se pač nimajo povoda navduševati za te nezmi-selne barke, za katere morajo plačevati tako neizmerne milione. — Koncert „Glasbene Matice" v sredo je prav dobro izpadel. Divna glasba je žela mnogo pohvale. — „Slovenec" se že zopet začenja napihovati proti nam. Odgovorimo njegovim traparijam prihodnjič, ker nam to pot ne dopušča prostor. Trsi. Pozor volilci! V četrtek so bili razgrnjeni volilni imeniki. S tem smo stopili v reklamacijsko dobo, ki bo trajala do 24. t. m. Kakor navadno bodo tudi letos volilni imeniki pomanjkljivi. Marsikdo, ki ima po zakonu volilno pravico, ne bo vpisan. Marsikdo bo vpisan z napačnim imenom ali napačnim stanovanjem. Zaradi tega je dolžnost vseh zavednih vo-lilcev, da se prepričajo, če so v volilnem imeniku vpisani ali ne. In dolžnost vseh, ki nipo vpisani, je, da poskrbe za vpis. Dobro naj si vsak zapomni, da kdor ni vpisan, ne bo smel glasovati. V Trstu so volilci vsi tisti, ki so dne 8. aprila t. 1. dokončali 24. leto, avstrijski podaniki in so dne 8. aprila bivali najmanj eno leto v Trstu ali okolici. Da omogoči volilcem vpogled v volilne imenike, je socialno demokratična stranka otvorila v mestu in okolici več reklamacijskih uradov. Sodruge in volilce sploh se naproša, da se v uradih pogledajo, če so vpisani v imenike. Sabo naj pa prinese vsak potrebna izkazila, da bo mogoče reklamirati volilno pravico, če že ni v imeniku vpisan. Taka izkazila so: Delavska knjižica, vojaške bukvice, krstni list ali domovinski list in poleg tega še policijsko potrdilo, da se dokaže enoletno bivanje v okolici (od 8. aprila 1910 do 8. aprila 1911). Reklamacijski uradi. Mesto: I. vol. okraj: Sv. Jakob in Staro mesto. 1. Gostilna ex Gavalich, Ul. deli' Istria (blizu ljudske šole). 2. Gostilna Gorza, Ul. S. Giacomo in monte 22. 3. Gostilna „Ali* antica Lavandera", Ul. deli' Istria (Pri železniškem mostu). 4. V ulici Pozzo Bianco 9, II. nadstr. 5. Gostilna ,,alla bella Dalmazia", ul. Capitelli. * * * II. volilni okraj: Novo mesto, Barri-era nuova, Greta in Skorklja. 6. Gostilna „International", ul. Giovanni Boccaccio 25. 7. Gostilna „Ai soci", Greta 125 (vogal ulice Cisternone). 8. Kavarna „Union", ulica Caserma 9. 9. Ulica Stadion 20, I. nadst. * * * III volilni okraj: Barriera vecchia in K j a di n. 10. „Delavski dom", ul. Boschetto 5, I. nadstropje. 11. Nov „Delavski dom", ul. Madonnina 15, II. nadstr. 12. Gostilna Gaeta, ul. Media 48. 13. Gostilna „Ai soci", ul. deli'Eremo. 14. Gostilna „Ai Nuovi Soci". Sv. * * * IV. volilni okraj: Sv. Vid in Zgornja Čarbola. 15. Ulica Ponziana, vogal ul. Istria (Čarbola zgornja 64, I. nadstr.) 16. Ulica deli' Lloyd 7, I. nadstr. 17. Gostilna Kobnc, ul. de Fin. Okolica. V. volilni okraj: 1. Škedenj: Gostilna pri Pavlu (Sancin Čemut). 2. Sv. Marija Magdalena zgornja: Gostilna »Alla Vittoria«. 3. Sv. Ivan: Gostilna Cec (Ul. S. Ci-lino 535). 4. Ulica dello Scoglio: Gostilna pri Marjeti. 5. Kolonja : Gostilna pri novem društvu. 6. Rojan: Gostilna »International«, ul. G. Boccaccio 25. 7. Barkovlje: Gostilna »Miramar«. 8. Kontovelj: Gostilna konsumnega posojilnega društva. 9. Sv. Križ: Prostori klesarske organizacije. Vsi ti reklamacijski uradi so odprti v mestu od 7Va. do 9V2. zvečer, v okolici od 8. do 972. zvečer. Ob nedeljah od9. do opoldne. Glavni urad: „Delavski dom", ulica Boschetto 5. Odprt cel dan do 10. zvečer. Za vse druge kraje v okolici objavimo v prihodnji številki »R. P.« Sodruge in volilce prosimo, da se ravnajo res po navodilih naših zaupnikov, ako bo treba reklamirati. Za dokumente, ki jih volilci izroče reklamacijskim uradom, dobe potrdilo in je tudi gotovo, da jih dobe vrnjene. — Protisocialistični kompromis. Dalje časa se že širijo tajni glasovi o nekem kompromisu, ki se je baje sklenil med staro, nekdaj slavno in veliko tržaško-istrsko liberalno stranko in krščanskimi socialci; sodeluje pa vlada s pomočjo škofov Nagla in Karlina. Kompromis bi imel namen: zagotoviti zmago klerikalca Spadara v prvem istrskem volilnem okraju ; v drugem volilnem okraju bi kandidiral znani Bartoli, ki ga prištevajo med svoje krščanski socialci, vlada " in liberalci. Potem bi bržkone posredovala vlada, da bi bil v tretjem istrskem volilnem okraju, v Pulju, ki je v resni nevarnosti za Italijane, izvoljen Rizzi. To bo sicer težak porod, pa recimo, da bi se vladni nameni uresničili. V Trstu bi pa bil namen kompromisa preprečiti socialistično zmago. Vlada pojde tedaj na roko toli sovraženim iriden-tistom. Pravijo, da zato, ker vlada potrebuje iridentizem, da ž njim opraviči gradbo bojnih ladij in kanonov. Na vsem je bržkone veliko resnice. Italijanski volilni odbor ni odbral za Trst še nobenega kandidata, pa tudi za II. istrski volilni okraj ne. Na vsak način je dolžnost zavednega delavstva, da stoji na straži. Tržaško delavstvo bo moralo tudi pri teh volitvah pokazati, da odločno nasprotuje in kljubuje vsem nakanam, ki imajo namen ustvariti razmere, ki bi bile v veliko škodo delavstvu. Kar je zavednega delavstva mora glasovati socialistično. Da k temu delavstvu spada tudi slovensko, se samo po sebi razume. — Sodrugom v mestu in okolici priporočamo, da zanesljivo skrbe, da bodo vsi naši volilci tudi vpisani v volilskem imeniku. Nihče ne sme pozabiti, da kdor ni vpisan, ne bo smel glasovati. Nevpisan volilec je za stranko izgubljen glas. In dolžnost vseh nas je, da naredimo vse, da se ne izgubi niti en sam glas, zakaj en sam glas postane lahko odločilen. Torej vsi naši sodrugi in svmišljeniki, ki so avstrijski državljani, 24 let star® in bivajo eno leto v občini, bi po zakonu morali biti vpisani v volilske imenike. Poskrbite, da bodo vsi vpisani l Štajersko. — Rajhenburg. V našem trgu in v sosedni Blanci sta se vršila v nedeljo, dne 7. maja dva socialno demokratična volilna shoda. Prvi shod se je vršil ob 8. zjutraj v gostilni g. Rataja, shod na Blanci pa ob 2. popoldan v gostilni g. Likarja. Oba shoda sta bila prav dobro obiskana, zlasti shod v Blanci, katerega se je udeležilo par sto kmetov in delavcev. Na obeh shodih sta govorila naš državnozborski kandidat Mel-hijor Čobal in pa sodrug Vek. Mrak iz Zagorja. Zborovalci so z navdušenjem sledili izvajanjem govornikov in bilo je treba samo spomniti ime dr. Benkoviča, pa so se od vseh strani culi ogorčeni medklici razočaranih kmetov, pač dokaz, da so tudi sicer potrpežljivi kmetje do grla siti klerikalnega osrečevalca dr. Benkoviča, ki tekom štirih let kot državni poslanec ni prav nič storil za svoje volilce, pač pa v deželnem zboru storil vse, da je prav občutno oškodoval svoj deželnozborski volilni okraj. Na obeh shodih je bila z navdušenjem sprejeta kandidatura sodruga M. Čobal a. — Isti dan ob 4. popoldne pa so imeli v Blanci tudi klerikalci svoj shod, ki se ga je udeležila tudi polovica naših zborovalcev. Kontingent klerikalcev je obstojal ponajveč iz tercijalk in — otrok. Na tem shodu, kateremu se je kar sam imenoval za predsednika rajhenburški župnik Perjak, je dr. Ben-kovič poročal o svojem »plodonosnem« državnozborskem »delovanju«. Seveda je bilo temu »delovanju« primerno tudi njegovo poročilo tako klaverno, da res nismo vedeli, ali se iz kmetov ali iz samega sebe norca dela. No, skušal si je pomagati po svoje. Ker o samem sebi ni imel nič dobrega in pametnega povedati, pa je skušal v svojo kalužo potegniti — socialno demokracijo. Našla se bo še tekom te volilne borbe prilika, ko bomo za ta podla natolcevanja z dr. Benkovičem tako temeljito obračunali, da mu bo še po glavi šumelo! Če si je dovolil taka obrekovanja celo v navzočnosti socialnih demokratov, potem si lahko predstavljamo, kaj uganja tedaj, ko se zaveda, da njegove infamne laži nihče ne kontrolira. Značilno za moralni nivo tega slovenskega Bielohlaweka je njegova fa-mozna trditev, da so bili socialni demokratje zvezani z — baronom Beckom . . . Takim Benkovičijadam se morajo pač še krave smejati l In kaj takega si upa trditi član tiste klerikalne stranke, ki je pod krinko »opozicij-onalnosti« delala najsramotnejšo štafažo vsakokratni avstrijski vladi! — Ko so ga volilci opozorili, da naj govori raje o kanonih in barkah, pa se je dr. B en k o vi č kratko odrezal: „Bil sem za kanone in tudi bom I" To njegovo dragoceno priznanje si bomo dobro zapisali in poskrbeli, da bodo vsi revni sloji do dobra spoznali ta famozni dr. Ben-kovičev »ljudski program«. Možu je bilo očividno žal, da se je tako neprevidno za-blebetal. Zato si je hotel zopet pomagati s socialnimi demokrati. Pogrel je že davno ovrženo laž, da so bili tudi francoski socialisti za kanone, češ da se je celo francoski socialistični voditelj Jaures (Žore) izjavil za večcentimetrski kaliber pri topovih. Seveda mu za tako nesramnost navzoči sodrugi niso ostali odgovora dolžni. Sodrug Mrak: »Oospod doktor, to je čisto navadna infamna laž.« Dr. Benkovič: »Saj sem vendar čital v časopisih.« Mrak: »Ravno zato, ker ste ritali, ste vedoma lagali in ste francoske socialiste obrekovali!« Dr. Benkovič: »To je pisala »Neue Freie Presse« in to je vendar vaš list.« (Torej »Neue Fr. Presse« je nas list MI Benkovič jo res po-grunta). Mrak: »Prosim, katoliški poslanec, pa verjame judovskemu časopisu. Izjavljam še enkrat pred vsemi pričami, da ste lagali!« Objavljamo to kon-troverzo, da bodo pošteni volilci vedeli, s kakšnimi sredstvi si skuša dr. Benkovič zasigurati državnozborski mandat. — To premišljeno obrekovanje naj bo torej poročilo o — državnozborskem delovanju . . . Ni nam treba naglašati, da je na tem shodu pod kozolcem tudi vera morala v boj za — dr. Benkoviča. Nekaj tako gnusnega in demagogičnega, kakor si je dovolil na tem shodu kaplan Tratnik, še nismo doživeli. Slišali smo sicer že dosti demagogov, ali takih še ne. Prokleto slaba jim mora presti, če napenjajo že take strune. Ali tudi to jim trajno ne bo pomagalo, ker morajo končno tudi najzaslepljenejši uvideti, da ravno klerikalcem vera ni nič druzega nego — molzna krava! — Če h koncu še konštati-ramo, da si Benkovičeve kandidature vkljub pozivu niso upali dati na protiglaso-vanje in da je sodrug Mrak tako predsednika župnika Cerjaka kakor dr. Benkoviča prosil, da ga puste vsaj 10 minut govoriti, da ga pa klerikalci vkljub prvotni obljubi niso pustili do betede, potem si čitatelji pač lahko predstavljajo, kakšni so ti klerikalni shodi. Največji klerikalni gromovniki postajajo v svojih prej najtrdnejših trdnjavah strahopetni ter se boje — socialistične besede! — Hrastnik. (Kako zna g. Majcen, ¡načelnik podpornega društva, jahati.) .Rudar* z dne 1. maj-nika je prinesel dopis iz Hrastnika glede naših podpornikov*. V istem dopisu je bilo označeno delo teh rodoljubov, ki ne znajo na dan 1. majnika druzega početi kakor svoje backe peljati k maši in tam na kolenih demonstrirati. Na ta dopis, ki označuje boj liberalcev proti klerikalcem, odgovarja gospod Majcen z dne 9. maja prav po liberalsko. Omenjati hočemo za danes samo to: Med socialisti ni navada, da bi častili kakšnega sodruga kot boga, narobe je pri somišljenikih g. Majcena pač ta navada. G. Majcen, ali ni bil bog pod Vašim vodstvom gospod Koželj? tisti Koželj, ki je z Vašo pomočjo želel spraviti naše rudarje ob konsumno društvo? Ali ste pozabili, gospod Majcen, da se je zapravilo, ko ste bili Vi načelnik konsumnega društva, v enem letu nad 67.000 krone? Ali je bilo to delo vredno slovenskega rodoljuba ? Pod Vašim načelstvom je bila pač navada, da ste vsemu, kar je rekel g. Koželj, vsi molče pritrdili, izvzemši našega sodruga, ki je bil v odboru,) in se niste upali povedati svojega mnenja. Oj ti reveži! Zdaj se pa nam očita, da kar zapovedo voditelji (baje mastno plačani), da to mora biti. Vprašamo Vas, g. Majcen, koliko ste pa plačali za delo g. Koželju (2880 kron), ki je cele dneve popival po gostilnah in s svojim delom pod Vašim načelstvom spravi! in oškodoval društvo za tako ogromno vsoto. Vprašamo Vaš, g. Majcen, ali je bilo to tudi delo slovenskega rodoljuba, ko ste s svojimi pristaši hodili okrog iskat podpisov za prodajo hiše kons. društva nemškemu kapitalistu. Tudi to je zelo slovensko; da se je nedavno jzrekel Vaš pristaš A. proti našemu sodrugu, da bi bilo bolje, da ni imel Leiler, toraj zagrizen Nemec, kons. društvo (zapomnite si slovenski rodoljubi, ki proslavljate te poštenjakoviče) — kakor pa pošteni slovenski delavci. To je dovolj značilno, kako umazano gonjo delate v prid nemškemu kapitalistu, proti slovenskemu podjetju. Da smo sovražniki te žolte organizacije baje za to, ker je slovenska, je pa tudi laž PotrdiU morajo sodrugu Malovrhu hrastniški rodoljubi, da je ob vsaki priliki nastopil zlasti pri steklarjih proti nemškemu šovinizmu in da jih je na ta način rešil, da niso zagrešili pot v nemško-nacionalni tabor. Da ne moremo odobravati postopanja te žolte organizacije, je vendar umevno, ker je ravno ona povzročila, da je nastala nesloga med našimi rudarji, ki jo vsi skupaj občutijo na lastni koži. Seveda se gosp. Majcenu še vse eno dobro godi. Nadalje jecljate nekaj o ljubljanskih sodrugih. Mi Vašim budalostim itak ne zamerimo, ker vemo, kako se razvijajo vaši možgani; sicer se s takimi lažmi sami obsojate. Vaš značaj se je tudi pokazal, ko se niste niti upali oznaniti v cerkvi na Dolu, da ima podporno društvo mašo, temveč ste dali oznaniti enostavno „po želji rudarjev". Ali se tudi Vi že sramujete Vašega društva ? Mi smo dosedaj molčali o Vaših grehih, ampak ker se tako navdušeno trkate po prsih in bahate s svojo poštenostjo, naj pa tudi javnost izve, kako daleč je z Vašo poštenostjo. Pod Vašim gospodarstvom zapravilo se je nad 67000 kron v kons. društvu. Namdsto da ste vsaj Vi, kot bivši načelnik, storili svojo dolžnost napram društvu kar stori vsak poštenjak, ste pustili svoje rodoljubno ime v knjigah in pod svojim slavnim imenom zapisano vsotico, katero imenujemo po domače „puf\ Da, sramovati bi se morali, če bi še bili Vi naš sodrug. Ampak v naši stranki ne trpimo takih brezznačajnežev. Seveda si najdejo povsod taki značaji prostor v svojih žoltih organizacijah. Glede jahanja končno svetujemo samo to ; Stopite prilično, ko bodete mimo konsuma jahali, raz kljuse in se oglasite v prodajalni, da že enkrat izbrišemo Vaše slavno ime iz knjige, potem pa poženite pse, ki baje lajajo za Vami, in jim recite v slovo, sedaj sem pa zopet napravil to, kar stori vsak poštenjak; zasedlajte zatem kobilco, pa jahajte po dolini, samo pazite, da ne pndete preveč globoko v jarek. Kajti pregovor pravi, kdor visoko leta, nizko pade. To v pojasnilo javnosti. H* m Okrožni zdravnik dr. JVIano Dereani naznanja uljudno p. n. občinstvu, da izvršuje vsakdanje zdrav- niško prakso v Št. Vidita nad Ljubljano. £ «« Prevzetje gostilne. Hjudno naznanjam, da sem prevzela v soboto 6. maja dobro znan gostilno na Rimski cesti 11. I J& (Prej Anton Novak bivši gostilničar pri Carju) Skrbela bodem za najboljšo pos,režbo cenj. gostom. Pri gostilni je tudi majhen vrt in prostor za balinanje. — Sprejemajo se naročniki na kosila in hčerjo. Toči se tudi 5ez uIico Za prijazen obisk se priporoča Marija Dražil, gOStllnič. 7\ vrst izloornili vin. Dvojno marčno pivo B. Gotzl, Ljubljana Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. skladišče oblek «r domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-— zemskega blaga za obleke po meri. — Solidna postrežba. — Vedno nizke cene A^okaMr. Janko žirovnik je otvoril z 8. majem t, I. svojo lastno pisarno v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7, II. nadstr. (nasproti glavne pošte; hotel pri Maiiču). I Velecanjenemu občinstvu se usojam naznaniti da sem staroznano gostilno G. Auerjevih dedičev pri ,belem konj icku' Wolfove ulice štv. 12 prevzel, ter bodem isto se potrudil kot strokovnjak najbolje voditi. Vedno na naioku-nejsi način pripravljene jedi. Točil bodem samo pristna vina najboljše kvalitete ter vedno sveže dvojno marčno pivo. Sprejemam naročnike na opoldansko hrano po 60 h dalje. Na razpolago je „Hupfeldov električni glasovir. Z odi. spoštovanjem Ludovik Rošker restavrater r Sodrugi, spominjajte se „Tiskovnega sklada"! Nlado staro. Vsak pove: Julius Jleinl Sodrugi, spominjajte se Volilnega sklada! 10 zapovedi za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. bljagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice. Ceno posteljno perje! XšTa.1bolj4i češfei nakupni -vir. Ta pa je za me! Ker se samo ž njim krepčam, Vedno zdrav želod'c imam! Najboljši želodčni liker! sladki in grenki. i Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2.40 . . 4 80 Uvoz kave Veležgalnica kave Naslov za naročila: .FLORIAN*, Ljubljana. V__J Postavno varovano. itivAinuiiiuMMi m\tmmvwmm% Častiti gospoo Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani, Vašo tinkturo za želodec sem že vso l velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše ■inkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu. ANTON ZUPANČIČ. priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako ===== okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam. : KNJIGOVEZ, LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31. /vsak Kg. sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K ; boljšega 2.40 K; prima polbelega 2'80 K belega 4 K ; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Ugotovljene postelje £®rS2£S t: lega ali rumenega nankinga, pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3, 3'50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70, 17-80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50, 5-20 in 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14*80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. r; Produkt zadruga ljubij. mizarjev registrovana zadruga z omejeno zavezo m m s sedežem v Ljubljani; Marije Terezije c. 11 (Kolizej) Zaloga pohištva lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna ^ —_dela._— tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. O Lekarna pri ,zlatem orlu' v Ljubljani, Jurčičev trg štev. 2, priporoča sledeča zdravila: Čaj za bolne na živcih je izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kart. K 1'20. Dunajske kaplj ice zoper krč utešujejo bolečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vin. 6 steklenic K I—. Za gospe i. gospodične ima vzalogi čaj, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bolih in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki ob-enem pospešuje pranje (men- , ^ struacijo). Cena kart. K 150. <- V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice. Potniki v severno in južno Rmeriko vozijo sedaj le po domaČi avstrijski progi Rvstro-Rmerikana Trst - Newyork, Buenos flires - Rio de Janeiro z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo, brezžičnimrjbrzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da""dobi~dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov: Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.