CENA 180 SU / POŠTNINA PLAČANA PW POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA
i
fo=mii

TUJIH SMETI NOČEMO SVOJIH NE DAMO
TURISTI NISO VREDNI NITI LISTKA I ROCK NI IZOLI NAREDIL NIČ HUDEGA
TUDI KRALI SPOŠTUIE OBLAST
(Mef)Parkiranje in rock'n'roll nekako sodita v isti čas. To je bilo takrat, ko je v ameriki avtomobil že izgubil statusni simbol in postal prevozno sredstvo najširših množic, kar je pomenilo, daje bilo avtomobilov več kot parkirnih mest in so velemestne oblasti postavile prve parkirne ure, ki so prinesle precejšnjo spremembo v dotedanji način življenja meščanov.
Z več kot pol stoletja zamude smo tudi Izolani dobili svojo parkirno uro, najprej tisto na Lonki, potem pa še eno na Velikem trgu in drugo za pošto. Občinska oblast jih je kupila in postavila zato, da bodo nadomestili parkiriščnike, ki seji zdijo nekako "demode" hkrati pa naj bi bilo poskrbljeno tudi za več reda na področju denarja, saj avtomat državi ne bo vzel tistega, kar je njeno.
{€ Banka Koper
Načelno vse to seveda drži, vendar pa nam bo vseeno malo žal za parkiriščniki, ki so s svojim preprostim človeškim kontaktom gotovo delovali bolj domače kot ti brezoblični in predvsem brezosebni stebri za požiranje bankovcev. Že res, da so bile pripombe tudi na delo parkiriščnikov, vendar jih je bilo vse manj in lahko bi rekli, da smo se navadili nanje, v dobrem in slabem.
Za Izolo, ki vendarle skuša v svoji turistični ponudbi ohraniti domačnost, ki jo je sosednji turistični kraj že pred leti izgubil. V Grčiji to domačnost ohranjajo s takoimenovano turistično policijo, ki je pravzaprav informacijska služba, mi pa trenutno ne premoremo niti plana mesta, ki so ga odstranili z zelenice ob nekdanji lekarni. Povrhu vsega pa tudi to sezono nismo poskrbeli za opozorilne turistične napise in smerokaze, tako da turisti dejansko ne vedo ne kod ne kam, če iščejo tržnico, cerkev ali kopališče. Tudi zato nam bo nekoliko žal za fanti v modrih srajcah, ki so znali včasih zamižati na eno oko, kar je spravljalo v jezo občinski proračun, nam pa kar dobro delo.
V Ameriki je seveda drugače, tam so avtomati že zdavnaj zamenjali ljudi in zato je The King Elvis Presley, ki pod imenom Oskar Trobec počitnikuje v Delfinu, z nasmehom dal občini kar je občinskega.
©ROGA
POLETJE JE LEPO
POLETJE JE RUMENO
Zima je hladna, zima je bela, pomlad je zelena in najbolj vesela, jesen je rdeča in strastno dehteča, poletje je leno in svetlo rumeno.
Ti pa si vse, si poletje in zima, si kot pomlad, kot jesen in kot rima, ki jo napišem, ker drugače ne znam najti besede, da to pesem končam.
^vww,slo-istra.coiii
izolske spletne strani
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
Urnik: S-12,15-18, sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64
PTT's NOT DEAD
V	tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa pa tudi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko.drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja.
Pismo, ki ga nismo prejeli
Drago uredništvo Mandrača!
V	Mandraču je bilo prejšnji teden (18.7.2002) objavljeno moje pismo, ki sem ga poslal nekaterim medijem. Nič zato, čeprav ga Mandraču namenoma nisem poslal je bilo javnega pomena in objavi ne nasprotujem.
Zakaj ga prav njim nisem poslal, pa se sprašuje v komentarju uredništvo Mandrača (ne vem ali res vsi, ali pa samo Mef). Odgovarjam: "Zato, ker je Mandrač z objavo v številki prej jasno pokazal, da ga moje "pričanje" ne zanima." Na seji Mandrača ni bilo in je objavil informacijo, ki je ni preveril.
To se poznavalcem ne zdi čudno. Mefa največkrat ni na sejah Občinskega sveta in njegovih delovnih teles, pa o njih vseeno "izčrpno" poroča. Le kako in koliko objektivno bi se rad vprašal, pa ne bom. Mandrač je namreč njegov (čeprav ga z občinskimi sredstvi financiramo prav vsi Izolani), in vanj naj zapiše kar želi ali kar lahko naročnikom proda.
Kljub temu, da so mi nekateri rekli, citiram: "...Mef te je dobro
o...real...", pa se moram prav Mefu zahvaliti. Nikoli si nisem
predstavljal, da bo javno priznal, da ni objektiven, da skriva resnico.
Kaj pravite? V komentarju Mandrača je zapisano: ".nismo na veliki
zvon obešali prodaje Radia Morje, katerega direktorje bil g. Krebelj in za katerega so pred leti Izolani zbirali podpise, zdaj pa je bil predmet čisto navadne prodaje, prav tako nismo izkoriščali nekaterih drugačnih informacij v zvezi s tako imenovano opravičeno odsotnostjo s sej občinskega sveta...". Ali ni to prikrivanje informacij? Ali nimajo naročniki za svoj denar pravico vedeti tudi kaj je ta Krebelj zakrivil? Ali sme Mandrač skrivati grehe Izolanov, ki javno nastopajo? Ali Mandrač prikriva samo Krebljeve grehe? Kaj pa ostali svetniki, župan, direktorji...?
Mef! Kot šefa in lastnika Mandrača te javno prosim in od tebe zahtevam Objavi vse informacije o katerih je Mandrač pisal v komentarju 18.7.2002. Izolani imajo pravico vedeti!
Namesto odgovora:	Aleksander Krebelj
Vlzoli se seveda dogaja veliko pomembnejših stvari od dialoga med dvema javnima osebnostima, kamor g. Krebelj sodi tudi po funkciji, mene pa je doletelo zaradi dela ki ga opravljam. Daje temu res tako boste lahko prebrali na tej in na naslednji strani, kjer se že začenja predvolilni boj, zarisujejo pa se tudi glavne predvolilne teme: Kanalizacija, smeti, marina, dvojezičnost in morda še kaj. V primeijavi s temi temami bi bilo odgovarjanje užaljenega urednika nekega lokalnega tednika na pisanje občinskega svetnika, navadno zapravljanje časa in časopisnega prostora. Dolžan pa sem le pojasniti bralstvu, da si je g. svetnik privoščil nerodnost glede financiranja Mandrača z občinskimi sredstvi. Res je, da je občina imela priložnost doseči kaj takega in na ta način prevzeti del upravljanja časopisa a je to možnost, tudi ali predvsem zaradi g. Kreblja, zavrnila in pustila kolektiv, da se sam preživi kakor ve in zna. Morda je g. Kreblja zavedlo dejstvo, daje Radio Morje, katerega direktor je bil, iz občinskega proračuna prejemal mesečni pavšal za poročanje o dogajanju v Izoli. Koliko je bilo tega poročanja vemo tisti, ki vendarle hodimo na tiskovne konference in celo na seje občinskega sveta na katere bi iz odgovornosti do volilcev morali sedeti izvoljeni in za to plačani svetniki. Ampak zdaj me že vleče v dialog, ki ga ne jaz ne bralci Mandrača ne Izolani ne potrebujemo. Končne ocene o nas pa bo itak postavil čas.___________________________Mef (brez uredništva)
IZOLACIJA IZOLE
Ali se je tudi med nas vcepila znana slovenska težnja po avtodestrukciji?
Na seji izolskega občinskega sveta 18. 7. 2002 smo bili že spet priče za nas neverjetnim in nerazumljivim odločitvam navzven neformalne a zelo trdne združbe (dokler ne poči) čudne kombinacije političnih strank liberalne demokracije LDS, zveze za Primorsko (nekoč izredno previdna pri sodelovanju z LDS) , slovenske ljudske stranke SLS, Janševe socialdemokracije SDS in samostojnega svetnika, ki je predhodno izstopil iz kluba svetnikov SLS, ker z njimi ni hotel sodelovati (?). Delujejo kot blok "revolucionarjev", ki že nekaj časa čakajoč na volitve deluje po sistemu buldožerja - magari porušim, daje le po moje.
Pri točki določitve volilnih enot za jesenske lokalne volitve so, zaradi trenutne večine, od dveh logičnih možnosti t. j. 4 enote kot do sedaj in ene kjer so vsi volivci popolnoma enakopravni, izumili, predlagali (LDS) in sami izglasovali tretjo, čudno, na 3. Cesa takega v svetu ni, saj so enote sestavili popolnoma ASIMETRIČNO. Ena je za 5, druga za 6, tretja pa za 10 svetnikov. Ker s tem obravnavajo Izolane kot matematično maso volivcev, tega ostali svetniki nismo podprli.
Pri najpomembnejši točki, ko naj bi podprli pristop Izole k projektu Vzpostavitve enotnega sistema ravnanja z odpadki Južno primorske odpadkovne regije s še sedmimi občinami Koper, Piran, Hrpelje-Kozina, Sežana, Divača, Ilirska Bistrica , Komen in v sodelovanju s pristojnim ministrstvom, se je zgodil pri glasovanju škandal Na osnovi pisma o nameri, ki so ga podpisali vsi akterji, je nastalo analitično besedilo kot osnova za sestavo skupne pogodbe. Ob teh dveh dokumentih naj bi občinski sveti dali soglasje županom za sestavo in podpis skupne pogodbe Najbolj kritično je bilo ali se bodo strinjale občine, ki naj bi glavni del odpadkov sprejemale Ker seje s tem v bodoče najbolj obremenjena občina Sežana strinjala, za njo Hrpelje-Kozina, je bilo logično, da se bodo tudi ostale občine. Ta dokument je namreč nastal po dolgem usklajevanju strokovnih služb vseh občin. Logično?
Omenjena skupina je bila načelno za, z glasovanjem pa proti! Izola je zato (za sedaj?) samoizločena iz prvega konkretnega daljnoročnega skupnega projekta te regije. Absurd je dosegel vrhunec s tem, ko je tako razpravo vodil in privedel do neslavnega konca izolski svetnik, ki je izolski podžupan (tega sicer ne opravlja, koristi pa pripadajoče pravice), državni sekretar za pomorstvo in, joj prejoj, predsednik stranke Zveza za Primorsko, ki ima v svojem programu eno glavnih točk združevanje v regije. Ob prvem konkretnem skupnem projektu so bili PROTI. Ne glede na to, da je županja predlagala dopolnilo, ki bi upoštevalo njihov pogoj za podprtje. Capisce chi può! Alije kaj drugega za tem?
Svet je tako s tesno večino izglasoval, da je proti! ZLSD in druge stranke izven omenjenega glasovalnega bloka so bile ZA.
Glede Marine smo po večkratnem usklajevanju med strankami končno našli sprejemljiv kompromis. Toda mimo postopka in brez soglasij neprisotnih predlaganih, je isti blok hotel izglasovati sestavo skupine, ki naj bi usklajevala pogodbo za upravljanje, ne glede na dogovorjeno pluralnost. Ker sta absurd in iracionalnost dosegla tudi za nas nevzdržne meje, smo svetniki ZLSD zapustili sejo in tako preprečili glasovanje. Očitno se nekateri ne zavedajo, da so tam zaradi Izolank in Izolanov.
Ne sprejemamo več, da se navzven sliši le svet je izglasoval, svet je bil proti, svet je bil nesklepčen. . . Naj se ve kdo je pri zadevah za graditev skupnega in kdo za sistematično rušenje ne glede na žrtve. Videna "složnost" nekaterih že meji na fanatizem. Ta pa je slep in nevaren.
Ob tem dobiva Izola doma in širše vedno več pohval in jo velikokrat dajejo za vzor reševanja problemov in iniciativnosti. Omenjenim gre to očitno na živce in zato hočejo ustvariti vtis, da je za tem vse gnilo in povzročiti razpad sistema. Težko bo o tem prepričati ljudi, ki sami vidijo. Tudi ob napakah, ki se pojavljajo ob tolikem delu.
Lep pozdrav, čisto morje in veliko užitkov na dopustu želim vsem
za izolsko predsedstvo ZLSD: Lucio Gobbo
Junior d.o.o. • Industrijska cona 9/e - Izola
GROSISTIČNA PRODAJA - ZA PROMOCIJO IN PROSTI ČAS
T-SHIRT (BARVANE) POLO (165g) TRENIRKE (za odrasle)
BREZROKAVNIKI
Vse cene so brez 20 % DDV.
=	373,00	SIT
= 1.161,00 SIT = 2.700,00 SIT = 2.450,00 SIT
Informacije:
Tel./Fax.: 05/640 04 98
od 8h- 16h(ob delavnikih)
VSE ARTIKLE LAHKO TISKAMO IN VEZEMO - PO DOGOVORU !
38. seja občinskega sveta
VEC RAZPRAVE PO SEJI KOT NA SEJI
Tudi 38. seja izolskega občinskega sveta se je zgodila v četrtek, na dan ko je Mandrač ravno izšel in je do naslednje številke minilo toliko časa, da so o njej že pisali vsi mediji Zato čisto na kratko:
1.	Občinski svetniki so sprejeli sklep o oblikovanju treh volilnih enot namesto dosedanjih štirih, s tem da se združita enoti Halietum in Livade.
2.	Svetniki so sprejeli Odlok o lokacijskem načrtu za povezovalni kanalizacijski vod med Koprom in Izolo.
3.	Svetniki so zavrnili Sklep o ustanovitvi konzorcija za ravnanje z odpadki
4.	Svetniki niso sprejeli sklepa o imenovanju komisije za pripravo pogodbe o koncesiji za izolsko marino.
KAKO NAPREJ?
Izjava Kluba svetnikov SDS za javnost glede dogodkov na seji občinskega sveta z dne 18.7.2002.
1.	Problem plaže pod Belvederjem!
Na seji smo, glede na pisanje v Mandraču in mnenje KS Jagodje-Dobrava, postavili svetniško vprašanje glede dogodkov v zvezi z gostinskim lokalom pod Belvederjem, na katero seje g. županja dokaj ostro odzvala. Gre namreč za to, da se nam zdijo postopki urejanja odnosa občine Izola z lastnikom objekta pod Belvederjem kot na bojnem polju. Upravna enota Izola je z izdajo odločbe, z obvezo, da se lastnik objekta mora priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, le tega priznalo kot legitimnega sogovornika. Glede na vložene tožbe in dokler sodišče ne odloči, kdo ima prav, menimo, da je potrebno v izogib plačila odškodnine z denarjem davkoplačevalcev (iz občinskega proračuna) omogočiti lastniku objekta normalno obratovanje objekta. Ce pa sodišče odloči, da lastnik nima prav, naj občina izterja odškodnino od lastnika objekta in bo proračun dobil dodaten denar. S postavitvijo zapornice na javni cesti na vrhu Belvederja ni samo onemogočen obisk objekta brez plačila, temveč je občanom onemogočen dostop do obale v primeru, če želijo svojce ali prijatelje odpeljati do obale ter se nato vrniti brez parkiranja na parkirišču pod Belvederjem. Sprašujemo se, čemu moramo plačati za vožnjo po javnem dobra, ne da bi to sprejeli na občinskem svetu?
Smatramo, da se sedaj rešuje problem pod Belvederjem na najslabši možni način. Glede na to, da ne vidimo dragega pametnega razloga, smo vprašali, glede na informacije, ki jih imamo, ali se mogoče priključek na javno komunalno omrežje, omogoča glede na nacionalno osnovo (nekateri objekti so priključeni kljub temu, da naj ne bi bilo uporabnega dovoljenja), na kar je županja ostro reagirala.
2.	Dvojezičnost?
Začudeni smo, nad argumentom vodje svetniške skupine ZLSD, da se ne more združiti skupaj v eno volilno enoto KS Livade in KS Haliaetum zaradi združevanja enojezičnega in dvojezičnega območja. Vsi, razen ZLSD vemo, da so KS Livade in KS Haliaetum dvojezično območje. S sprejetjem treh volilnih enot smo dosegli skoraj popolno enakost števila volivcev na svetnika ter zagotovili krajevno pokritost občine.
3.	Gradnja čistilne naprave.
Glede sprejema programa investicijskega programa gradnje čistilne naprave smo se svetniki SDS pri glasovanju vzdržali, saj menimo, da program stoji na precej trhlih ekonomskih računih. Na osnovi mnenj strokovnjakov, ki poznajo različne načine reševanja izgradnje ČN, bo skupni račun za gradnjo in obratovanje ČN v Kopru za Izolane bistveno dražji, kot pa bi bila gradnja samostojne ČN v Izoli. Prav tako bi lahko prečiščeno vodo v Izoli uporabili za namakanje nasadov, ker ne vsebuje težkih kovin, kar pa ne moremo trditi za Koper, saj tam obratuje večje število galvan in se v odplakah nahajajo tudi težke kovine.
4.	Presekati gordijski vozel ali kako rešiti problem Izolske Marine.
Glede na to, da smo se vse svetniške skupine s konsenzom dogovorile, da podpremo predlog svetnika Silvana Šava glede reševanja problematike podelitve koncesije za Izolsko marino, nas čudi, da so svetniki ZLSD, Desus, IDZ in Nova demokracija ob predlaganih petih imenih od katerih, bi morali izglasovati tri v komisijo, zapustili sejo. Preprosto ne moremo razumeti, da so svetniki, kateri so do sedaj zagovarjali čim hitrejšo rešitev problema, sedaj ga pa prelagajo v nedorečeno prihodnost. Sedaj nimamo niti začasnega upravljalca marine. Potem ko so posamezni svetniki predlagali imena v komisijo, so zgoraj imenovani člani svetniških skupin zapustili sejo in s tem izvršili obstrukcijo. Očitno sojih zmotila imena in ne želja po hitrejšem reševanju problema.
Očitno, ZLSD lahko deluje le takrat, ko lahko ukazuje dragim (beri -ima večino) v občinskem svetu, ko odločiti ne more več, pa zapusti sejo.
PS. V Izoli so parki lepo urejeni. S 1.majem so otroci s posebnimi potrebami ostali brez asistentov v vrtcih, ter so zato morali ostati doma. Ni denarja. Daleč od oči, daleč od srca.
Lep pozdrav,
Alojz Padar, Klub svetnikov SDS
k
šifra
Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA V MALEM
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
immobili
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
Volitve bodo 10 novembra	v
VOLILI BOMO SVETNIKE, ZUPANA IN PREDSEDNIKA
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je v torek, 23. julija, v prostorih slovenskega parlamenta podpisal odlok o razpisu volitev predsednika republike, odlok o razpisu splošnih volitev v državni svet ter razpisal redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. V skladu z odlokom bodo tako redne predsedniške kot lokalne volitve v nedeljo, 10. novembra, za dan razpisa teh volitev, s katerimi začnejo teči roki za volilna opravila, pa se šteje 2. september.
V Izoli bomo torej volili v treh volilnih enotah in sicer v Starem mestu, Halietumu in Livadah ter v Jagodju in na podeželju. Volili bomo 23 svetnikov, od tega dva svetnika italijanske narodnosti ter župana. Stranke v glavnem sicer zelo skrivajo svoje kandidate, bolj ali manj pa je jasno, da bodo za župana kandidirali: dosedanja županja Breda Pečan (ZLSD) in Egidij Krajcar (IDZ). Med kandidati LDS je menda spet tudi nekdanji župan in sedanji poslanec dr. Mario Gasparini, zelo mogoče je, da se bo v volilni boj znova podal tudi Ivan Bizjak (SDS). Seveda pa bo treba na uradne kandidature počakati do septembra.
Regionalizem na jeziku, kaj pa je v srcu?
Zadnja predpoletna seja našega občinskega sveta je bila v marsičem prelomna. Naši svetniki so imeli na dnevnem redu za bodočnost Izole, pa ne le Izole, ampak tudi Kopra in Pirana v enem primeru, v drugem pa razen za Izolo celo še za sedem ostalih občin južne Primorske (Koper, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica, Hrpelje Kozina, Divača in Komen) izjemno pomembne zadeve.
Odločali naj bi o predlogu Odloka o lokacijskem načrtu za povezovalni kanalizacijski vod med Koprom in Izolo in o investicijskem programu za investicije v komunalno infrastrukturo za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih vod Mestne občine Koper in Občine Izola, ki sta oba - to lahko zatrdim brez vsakega pretiravanja - življenjskega pomena ne le za dolgoročni, temveč tudi za srednjeročni in kratkoročni razvoj naše občine, posebej pa še njenega gospodarstva. Gre namreč za to, da naša občina v partnerstvu z obema sosednjima občinama in državo kandidira za sredstva strukturnega sklada ISPA za izgradnjo celotnega sistema čiščenja komunalnih odplak vseh treh občin. V kolikor bomo s prijavo uspeli, bomo pridobili štirideset odstotkov celotnih sredstev, ki jih potrebujemo za izgradnjo sistema Take možnosti nikakor ne smemo zamuditi, posebej še, ker bomo občine same prispevale iz proračunov le deset odstotkov sredstev, za preostalo polovico pa bomo namenili sredstva takse za onesnaženo vodo, če pa bo še kaj zmanjkalo, bo preostala sredstva zagotovil državni proračun. Tako Odlok o lokacijskem načrtu za povezovalni kanalizacijski vod med Izolo in Koprom kot investicijski program za izgradnjo sistema prečiščevanja odplak in kanalizacije so občinski svetniki z nekaj (pomembnimi) dopolnili sprejeli.
Druga izjemno pomembna tema, od katere je, kot rečeno, odvisnih razen naše občine tudi sedem občin južnoprimorske regije, pa je bil sprejem Sklepa o pristopu k ustanovitvi konzorcija za ravnanje z odpadki. Za vse tiste, ki ste dovolj stari in se še spominjate časov Skupnosti obalnih občin, je tema skupnega ravnanja s komunalnimi odpadki znana stvar. Pred približno sedemnajstimi leti smo se v treh občinah slovenske Istre dogovorili, da bomo ravnanje z odpadki kot skupno nalogo urejali na nivoju Skupnosti obalnih občia Preverjene so bile različne možne lokacije skupnega odlagališča in kompostame, vendar se je vse ustavilo, ko je bilo treba izbrati najprimernejšo lokacijo. V nobeni od občin in v nobeni krajevni skupnosti se nis(m)o strinjali z odlagališčem "na mojem dvorišču". Tako je takrat naloga regionalnega urejanja tega področja ostala nerešena.
Danes je potreba po skupnem, na regijski ravni usklajenem ravnanju z odpadki postala za nekatere od prej naštetih občin izjemno pereča in nujna zadeva. Izola v tem trenutku ni v kritični situaciji glede razpoložljivega prostora na občinski deponiji.
ODMEVNA RAZSTAVA ZB NOV IZOLA
Preteklo soboto so se zaprla vrata razstave v Kulturnem domu, ki jo je organiziralo Združenje borcev NOV Izola. Razstava je med Izolani vzbudila precejšnje zanimanje, tako, da se je organizator odločil razstavo ponoviti jeseni, mogoče tudi dopolnjeno z naknadno dobljenim gradivom.
Združenje borcev Izola je letos prvič z razstavo obeležilo občinski praznik 11. julij, dan, ko seje leta 1944 večje število Izolanov odločilo vstopiti v partizanske vrste. Po odmevih v javnosti in po zabeleženih vtisih o razstavi je bila razstava primemo pripravljena z zanimivimi eksponati. Čim so se zaprla vrata razstave so se že porodile zamisli o organizaciji podobne, večje razstave vseh treh veteranskih organizacij v večjem, za tako razstavo primernem proštom. Kajpak v Izoli. Bo zamisel uspela? (Z.K.)
Na razpolago imamo še približno petnajst do sedemnajst let časa, preden nam bo zmanjkalo prostora. Seveda je to v primerjavi s sosedi v Kopru prava večnost, vendar je treba vedeti, da tudi ta "večnost" hitro mine.
Bistvo medobčinskega regijskega sodelovanja ni v tem, da sodelujemo samo takrat, ko nekaj potrebujemo mi, ampak vedno, tudi takrat, ko je v težavah sosednja ali kaka druga občina v regiji Nekoliko je to podobno prijateljstvu: pokaže se najbolj takrat, ko en drugemu pomagamo, vendar pomoč ne more biti vedno le enosmerna, sicer prijateljstvo hitro omaga.
Zato me je izjemno presenetilo, da je ob desetih glasovih za deset svetnikov v našem občinskem svetu na seji 18. julija glasovalo proti sprejemu sklepa, s katerim bi občinski svet podprl strategijo vzpostavitve enotnega REGIJSKEGA sistema ravnanja z odpadki na območju občin Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Piran, Sežana ter Mestne občine Koper, kot izhaja iz dokumenta "Predlog vzpostavitve enotnega sistema ravnanja z odpadki južnoprimorske odpadkovne regije" in s katerim bi se tudi občina Izola skupaj z ostalimi občinami zavezala, da bo realizirala strategijo in ji podredila svoje aktivnosti na področju ravnanja z odpadki ter sodelovala pri ustanovitvi konzorcija, ki bo zagotavljal vzpostavitev enotnega sistema za rešitev problemov na področju ravnanja z odpadki ter zagotovil dolgoročen racionalen razvoj tega sistema. Rezultat neodločenega glasovanja seveda v skladu s poslovnikom in tudi siceršnjimi pravili glasovanja pomeni, da sklep ni bil sprejet.
Najbolj nenavadno pri tem je, da niti z besedo ni bilo povedano, kaj je razlog za nasprotovanje temu REGIJSKEMU projektu, ki dolgoročno tudi naši občini zagotavlja okolju prijazno in tudi stroškovno racionalno ravnanje z odpadki. Posebej naj poudarim, da so bili občinski svétniki seznanjeni tudi s tem, da je občinski svet občine Sežana sprejel odločitev, da bo regijska deponija za tisti del odpadkov, ki se jih ne da predelati, v Sežani. Tako je torej odpadel tudi problem "ne na mojem dvorišču, ne pred mojim pragom" izpred sedemnajstih let. Torej: nobenega argumenta proti in glasovanje vseh treh pripadnikov edine regionalne stranke v občinskem svetu Zveze za Primorsko proti sklepu, ki na konkretni ravni uvaja in uveljavlja regionalizem. Naj razume kdor more!
Konkretne posledice tega nenavadnega dogodka še niso jasne. Morda se ne bo zgodilo nič posebnega, ker bodo svetniki razmišljali in odločali drugače septembra, ko bo ponovno na dnevnem redu odločanje o pristopu v konzorcij za enotno ravnanje z odpadki v regiji. Če ne bo tako, pa bo taksa za onesnaževanje okolja, ki jo že nekaj mesecev plačujemo in jo bomo tudi v bodoče plačevali občani Izole od vsakega kubika odpadkov, odhajala v državni proračun, ker se jo po navodilih ministrstva za okolje lahko uporablja za financiranje samo regijskih sistemov za ravnanje z odpadki. Kako nenavadno, da je centralistična vlada bolj regionalistično naravnana kot ZZP, regionalistična stranka na Primorskem, regiji, ki velja za najbolj avtonomistično regijo v Sloveniji!
Breda Pečan
Parki in zelenice v Izoli
ZNANOST UREJANJA ZELENEGA
Izola je nekakšno podeželsko mediteransko mestece, ki se lahko pohvali z lepim številom zelenih površin, od vrtov do parkov in od zelenic do drevoredov. Prav tem zelenim površinam so v Komunali v zadnjem času namenili precejšnjo pozornost, nekateri posegi so bili zelo temeljiti in skorajda radikalni, to pa je seveda povzročilo takšne in drugačne reakcije med občani, ki smo seveda prepričani, da vemo vse	a	I
o tem, kako je treba ravnati z našim okoljem. Pa to seveda še zdaleč ni k res, saj obstaja veda, ki izobražuje f££ kadre za te vrste dela in tudi v
“pit"
m |1

è
izolskem primeru seje večina stvari zgodila na strokovni ravni, za kar je poskrbel dipl. ing Vladimir Vremec, ki pogodbeno sodeluje z izolsko Komunalo.
-	Posegi v zeleni del mesta so bili zadnje čase dokaj radikalni in marsikdo je namignil, da zelo stihijski, v resnici pa menda sploh ni tako, saj so vaše strokovne reference res izjemne.
-	Sem tržaški Slovenec in po končani slovenski gimnaziji v Trstu sem nadaljeval študij agronomije na Dunaju in specializiral vrtno arhitekturo, potem sem nekaj časa delal pri načrtovanju zelenih površin v dunajski občini, nato sem se vrnil v Trst in bil podnačelnik pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo na mestu načelnika zelenih površin in prostora ter bil kasneje direktor samostojnega oddelka za to dejavnost v Trstu. Od upokojitve naprej delam pogodbeno povsod kjer me rabijo in tako sem prišel tudi v Izolo.
-	Začniva pri koncu. Zadnje dni smo slišali množico pripomb na račun peska in kamenja s katerim ste prekrili zelenico pri hotelu Marina.
-	Seveda sem tudi sam slišal te pripombe in vsem odgovarjam, da je treba za končne ocene vendarle počakati na rezultat tega posega. V bistvu bomo ta neizrazit košček zelenja spremenili v apnenčast otok, kar Izola dejansko je, in simbolično združili Kras z morjem. Tehnike priprave so nove in tudi zame ter sodelavce iz Komunale je to nekakšno pionirsko delo.
KAJ STORITI,
če vas opeče sonce?
Po učinkovito pomoč v Revitoi
Posebne kreme in pršila: v trenutku vam bo odleglo.
REVITA
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje

S propustnim platnom nad zemljo, ki naj prepreči rast plevela in nasutjem apnenčastega lomljenca dobimo to podobo belega mediterana, ker pa je poletje bo zelenje vse skupaj zaraslo nekoliko z zamudo. Pripravili smo 14 različnih sivk, ki bodo
prekrile ta kamen, vmes pa bo___________
urejeno tudi cvetje in ker smo	■ ...k i. j_. j»
ob tem uredili tudi namakalni	";;
sistem sem prepričan, da bo
naslednjo sezono že mogoče videti lep del izolske zelene površine.
-	V zadnjem obdobju prekrivate zemljo v parkih in zelenicah z lubjem, ki ima poseben vonj, ki nekatere ljudi menda moti.
-	Včasih smo morali res uporabiti ta material v nepravem času, saj če bi ga položili maja meseca bi dež verjetno spral velik del tega vonja, tako pa smo morali polagati takrat, ko je material pač prišel. Res pa je, daje največji argument za uporabo tega lubja ta, da gre za povsem naraven materijal, ki pa seveda ima svoj naraven vonj. To lubje v bistvu ščiti tla pred plevelom in pred hojo, le občasno se z lubjem prenesejo tudi kakšna semena kot je bilo v primeru parka Pietro Coppo, ko so tam zrasli kukmaki. Treba je vedeti, daje to le eden od zaščitnih materijalov in da je v tujini trenutno najbolj uporabljan prav gramoz, ki smo ga uporabili pred hotelom Marina. Gre preprosto za to, da na ta način zaščitimo zemljo in omogočimo rastlinju, da normalno uspeva.
-	Na račun obrezovanja drevja je v Sloveniji in pri nas slišati veliko pripomb.
-	Treba je vedeti, daje obrezovanje obstajalo od vedno. Ljudje so tukaj od vedno rezali beke in to je v resnici bilo obrezovanje drevesa. Seveda pa je res, da smo nekoč drevesa obrezovali vsako leto, zdaj pa se to dogaja dosti bolj poredkoma in zaradi tega je vsak poseg veliko bolj opazen. Seveda je treba pri tem upoštevati estetska merila in hkrati paziti, da dreves ne ranimo. V Izoli je bilo to delo strokovno opravljeno.
-	Ob obnavljanju drevoreda v Bazoviški ulici je bilo kar nekaj različnih mnenj tamkajšnjih stanovalcev.
-	Treba je vedeti, da so bila stara drevesa zelo slbega zdravja, poleg tega pa so rasla dobesedno na kanalizaciji. Njihova zamenjavajo bila nujna. To, da smo jih zamenjali z mladimi cipresami pa je strokovna odločitev, saj na ta način nismo menjavali kulture tega lepega drevoreda.
Govorilo se je o tem, da so ciprese nezdrave.
-	Naših dreves rakavost, ki jo poznajo v Toskani ni zadela, ker je ta del Jadrana nekakšna tanka meja, ki je ustavila marsikatero drevesno bolezen, ki jo sicer poznajo v Italiji.
-	Kaj pa je z oleandri, ki jih je menda vse manj?
-	Manjkajo le nekateri oleandri v Bazoviški ulici, ki smo jih morali odstraniti, sicer pa so ostali vsi na svojem mestu, le nekoliko bolj obrezani so. Tudi tisto o njihovi strupenosti drži, vendar le v primeru, če bi se otrok lotil žvečenja oleandrovega lista, kar pa se doslej še ni zgodilo.
-	Čaka vas velika naloga: urejanje parka na svetilniku.
-	Pripravili smo prve idejne skice urejanja res edinega pravega parka v
Izoli, ki pa je že zelo načet in potreben temeljite ureditve. Seveda bo to težko, saj se na tem prostoru srečuje veliko funkcij, ki med seboj niso ravno kompatibilne. Po eni strani v parku iščejo senco kopalci, po drugi strani pa bi radi videli, da bi tam bila lepa trava ali celo cvetje. Skratka, ta naloga je res pravi izziv za vse nas.
OBVESTILO KRAJANOM
Krajevna skupnost Jagodje - Dobrava obvešča, da je pisarna Krajevne skupnosti v mesecu juliju odprta vsak delovni dan, od 8. do 12. ure.
Čas sezonskih razprodaj v
ZDA) JE CAS ZA NAKUP KONFEKCIJE
Le kateri ženski se ob zvoku besede "razprodaja" ne našilijio ušesa? Nekaterim srce začne utripati hitreje, premlevajo, kaj vse bodo kupile in razbijajo si glavo s tem, katero obveznost bi lahko preložile, da bi končno dobile tist čudovito srajčko, ki je sicer stala preveč... Ljudje ob razprodajah popolnoma ponorimo. Kako smo srečni in nasmejani, ko vidimo, da nekaj malo stane, predvsem pa se nam zdi pomembno to, da se znižana cena sploh ne more primerjati s prejšnjo. In hop, že smo pred blagajno, prepričani, da smo naredili "afar", čeprav kupljenega sploh ne potrebujemo. In tega se zavedamo. Pa kaj, važno je, da malo stane. Morda pa mi bo nekoč prišlo prav pri... In tako je vest pomirjena.
Nekdo je rekel, da izjema potrjuje pravilo. Kako prav je imel. Medtem ko tisti, ki smo finančno dokaj dobro preskrbljeni, mirimo svoje vesti zaradi nakupov, ki niso bili nujno potrebni, so za nekatere razprodaje edina možnost, ko si lahko kaj privoščijo. Torej bodimo trgovcem hvaležni zanje.
Posezonske razprodaje blaga urejata zakon o varstvu potrošnikov ter nova pravila pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve. Blago, ki je na razprodaji, mora biti v skladu z zakonom o varstvu potrošnikom označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. V primeru, da se trgovci odločijo za znižanje cen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je v razprodaji
Sankcije za kršitve so visoke, tako je ob napačni označitvi cen zagrožena mandatna kazen v višini 200.000 tolarjev, pri zavajajočem oglaševanju in če najvišji odstotek znižanja cen blaga na razprodaji, objavljen v razponu, ne zajema najmanj ene četrtine vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji, pa je zagrožena kazen najmanj tri milijone tolarjev.
Pred svoj nalogo, pisanja članka o razprodajah, sem se poskusila čimbolj izobraziti o novih pravilih pri sezonskih razprodajah. Precej neuspešno moram priznati. Moja bistra gimnazijska glavca si še zdaj ni na jasnem z določenimi zadevami. No, naj najprej izluščim, kar sem dojela takoj. Poletna sezonska razprodaja se lahko prične tretjega ponedeljka v juliju, trajati pa sme največ tri tedne Pa še to - artikli morajo biti označeni s ceno pred znižanjem in znižano ceno. Nikakor pa mi ni uspelo dojeti, ali je sploh dolečeno, kolikšen odstotek blaga v trgovini mora biti znižan, da lahko sploh govorimo o razprodaji in koliko od tega znižanega blaga mora biti znižanega za najvišji procent (če v izložbi trgovine piše do -50%, je v tem primeru najvišji procent 50). avtorji raznih člankov in govorice so si vztrajno prizadevali, da bi me zmedli in tako sem vse do pisanja svojega članka ostala neizobražena.
Podala sem se na pot in obiskala tri izolske tekstilne trgovine. V Sodiumu na avtobusni postaji sem imela možnost govoriti z zelo prijazno gospodično, ki mi je razložila, daje tam le pomočnica in da je to njena prva razprodaja.
Povedala mi je, da se je po njenem občutku trgovina precej spraznila, torej je razprodaja odslužila svoje.
Ko sem jo povprašala o novih pravilih, mi je razložila, da z njimi ni preveč seznanjena, saj je le pomočnica pri prodaji.
Sicer pa v trgovini vestno izpolnjujejo navodila, ki jim jih daje poslovodja (med drugim tudi pravilno označevanje cen). Dejala je, da imajo večino artiklov znižanih za 50%, za manj pa tiste, ki niso uporabni le poleti temveč tudi jeseni in morda celo pozimi. Glede na svoja opažanja lahko povem (tudi v neslužbenih urah se precej motam okoli Sodiuma), da so pri praznjenju trgovine svoj delež opravili tudi turisti, predvsem tuji.
Nato sem se lahkih nog "
ÌÌÌ Manufaktura
odpravila do veteranke med izolskimi trgovinami -Manufakture Prodajalka je bila sicer nekoliko prestrašena, ko sem jo prosila za pet minut njenega časa, vendar je vseeno privolila v pogovor (no ja, kaj drugega pa ji je sploh preostalo). Povedala mi je, da so razprodaje pri njih vsako letos dosegle svoj namen in da jim dobro kaže tudi letos. Za to so zaslužne predvsem stalne stranke, turisti k njim zahajajo bolj malo. Ko je napočil čas vprašanja o poznavanju novih pravil, mi je takoj hitela zatrjevati, da se z njimi popolnoma strinjajo in da tudi v skladu z njimi delujejo. A naj pomirim njihove stranke - tudi če bodo zamudili razprodajo, naj jih pretirano ne skrbi. Tudi ko na oknih izložbe ne bo več visel napis do
-30%, cene ne bodo skočile nazaj na svoja prejšnja mesta. Prodajalka mi je zaupala, da cene ostanejo znižane do konca avgusta. Kot svojo zadnjo razprodajno točko sem si izbrala Boutique Nina posebej zaradi tega, ker mi je lastnica, gospa Nina, zelo pri srcu. Pričakal me je napis -julij, avgust, pri Nini popust. Torej nobene razprodaje. Gospa Nina mi je prijazno razložila, daje to njen tradicionalni gotovinski poletni popust. Medtem ko se druge trgovine z razprodajami rešujejo starega blaga, se sama nima česa rešiti, saj je njen boutique manjša stvarca, pri kateri vztraja bolj zaradi lastnega zadovoljstva pri oblikovanju kot pa zaradi zaslužka. Ali ni takih trgovcev premalo? Sicer pa imajo razprodaje praktično vsi izolski trgovci s tekstilom, od Placerja, kjer lahko kupite 20% znižan jeans program do Šport Male in Virusa, pa tudi v trgovinah v drugih delih mesta. (TinKa)
Ali živimo v socialni državi?	v
65.000 SLOVENCEV PREJEMA SOCIALNO POMOČ
Več je zanimanja za socialno pomoč kot za delo. Približno polovica prejemnikov socialne pomoči je mlajših od 26 let. Je 40 tisočakov dovolj za preživetje?________
Država je izračunala, da za življenje Slovenec potrebuje približno 60 tisoč tolarjev plače, pokojnine ali druge vrste dohodka. Ta znesek naj bi po izračunih državnih uradnikov zagotavljal socialno varnost prebivalstva za osnovno preživetje pa naj bi zadoščalo nekaj več kot 40.000 tolarjev. Takšen izračun je seveda mogoč in realen v uradih, manj pa v vsakdanjem življenju. Če namreč seštejemo sila skromne osnovne stroške (najemnina za stanovanje, elektrika, voda, telefon, komunala, rtv) smo že blizu 25 tisočakov, torej bi posamezniku ostalo za življenje 15 tisočakov oziroma 500 tolarjev na dan.
KRIZA BO MINILA...
Minimalni dohodek je bil, po besedah državne sekretarke za socialo, Lidije Apohal Vučkovič, določen na podlagi raziskave Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki je poskušal ugotoviti, kateri znesek bi ljudem omogočil preživetje za kratek čas v krizni življenjski situaciji, ki naj bi bila prehodna in bo minila Socialna pomoč naj nikdar ne bi bila prejemek, od katerega bi kdo živel dolgo ali celo trajno ampak le pomoč, ki naj omogoči, da prebrodi obdobje, ko je izgubil delo, pa čaka na novo zaposlitev, ali ko bo uveljavil neko drugo pravico, na primer pokojnino. Ta znesek ne omogoča, da bi reševal stanovanjski problem, da bi nabavil stanovanjsko opremo, da bi kupoval obleko.
Pomemben socialni transfer, prav tako namenjen življenju odrasle osebe, je nadomestilo za invalidnost, ki znaša 47.000 tolarjev, materialni stroški za otroka v reji so po državnih merilih malenkost pod 45.000 tolarji, minimalni življenjski stroški za vzdrževanega družinskega člana pa so v osnutku novega dohodninskega zakona ovrednoteni na dobrih 30 tisočakov.
V evropskih državah je razmerje med minimalno plačo in minimalnim dohodkom, ki naj bi ga vsakdo imel, zelo različno, v povprečju pa je minimalni dohodek 70 odstotkov minimalne plače V Sloveniji bo po dokončni uveljavitvi zakona, torej na začetku prihodnjega leta, znašal minimalni dohodek 62 odstotkov minimalne plače.
Pri določanju višine raznih vrst prejemkov so v ministrstvu tokrat upoštevali, da različni socialni transferji ne smejo destimulirati za delo. Ne bi se smelo dogajati, da se ti ne splača delati, ker si na istem ali na slabšem, če delaš ali če dobivaš socialne prejemke.
ŠE 10 DNI ZA MODRE
Od 5. avgusta 2002 potni listi, izdani na starih obrazcih (modri potni listi), ne veljajo več. V teh dneh je na vseh slovenskih upravnih enotah in tako je tudi v Izolski, gneča še posebej velika, saj veljavnost starih potnih listov preneha prav v času dopustov in marsikdo se je šele zdaj zavedel, da ne bo mogel na dopust s starim potnim listom, osebne izkaznice pa tudi še nima. Z novim potnim listom bomo, tako kot s starim lahko brez vizuma potovali v 78 držav po svetu, z njim bomo lahko dokazovali svojo istovetnost in tudi državljanstvo. Potni list boste dobili na upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče ali na pristojnem diplomatsko-konzulamo predstavništvu Republike Slovenije, če prebivate v tujini. Potne liste izdeluje za to pooblaščeno podjetje, še spomladi bi ga lahko prejeli v 14 dneh, zdaj pa se je ta rok podaljašal na tri tedne, saj je zahtev izredno veliko, čeprav za nov potni list ni zaprosilo še niti polovica državljanov.
Za pridobitev novega potnega lista potrebujete fotografijo (3,5x4,5 cm v barvni ali čmo-beli tehniki), stari potni list (oziroma drug identifikacijski dokument, npr. osebno izkaznico, vozniško dovoljenje ali maloobmejno prepustnico, če starega potnega lista nimate).
Nov potni list bo veljal 10 let za polnoletne osebe, 5 let za osebe od 4. do 18. leta in 2 leti za mlajše od 4. leta.
VSE VEČ JE MLADIH BREZ ŠOLE
Med prejemniki socialne pomoči je po podatkih ministrstva več kot polovica mlajših od 26 let, hkrati pa na ministrstvu pravijo, da socialna pomoč ne more biti instrument za reševanje revščine. Ne moremo človeka, kije mlajši od 26 let, rešiti na ta način, da mu damo socialno pomoč, pa četudi višjo. Zanimiv je podatek, da ima približno polovica mladih, ki so prejemniki socialne pomoči, končano samo osnovno šolo ali niti te ne. Osip v izobraževanju je temeljni vzrok za to, da se znajdejo med prejemniki socialne pomoči.
§£ ena poletna ponudba
ČETRTI BLAZNO RESNO ZABAVNI FESTIVAL
Izola, Od 27. julija do 4. avgusta 2002 Kulturna agencija Mecen, Helena Vovk -Šribar s.p. je pripravila Blazno resno zabavni festival, devetdnevno prireditev, ki je namenjena otrokom, mladostnikom in odraslim.
Dogajanje, ki je postavljeno na razširitev pred svetilnikom (ex. Tamariks) se pričenja v dopoldanskih urah, zaključuje pa v večernih, glede na obiskanost pa so možna prilagajanja tako umika kot programa.
Vse dogajanje poteka pod paviljoni, na površini cca 200 m2, vse festivalske programske vsebine potekajo neprekinjeno. Udeleženci imajo kadarkoli možnost izbire dejavnosti, program vodi animatorka s hostesami, za ambientalno vzdušje je poskrbljeno z mehansko glasbo. Do sedaj je bil festival izvajan že trikrat, vsakokrat z visokim številom aktivnih in pasivnih obiskovalcev, prav tako pa so se tudi mediji pozitivno odzivali nanj, saj tovrstnih prireditev ni v izobilju -v enakem konceptu pravzaprav nobena druga.
IGRALNICA ZA NAJMLAJŠE
Prostor pod paviljoni za otroke, ki so bodisi premajhni za sodelovanje v drugih vsebinah, bodisi želijo le na tak način preživeti del vsakdana,
USTVARJALNA DELAVNICA
Delavnica za ustvarjalne, poteka prav tako cela dan, vsak dan pa je pripravljena drugačna vsebina
Čitalnica
Prostor za prebiranje revij Cicido, Ciciban, Pil, Pil plus, Gea in Albert ter različnih pravljic. Udeleženci lahko nemoteno prebirajo in listajo revije, prav tako pa bo v čitalnici tudi manjša knjižnica pravljic, namenjena tudi aktivnemu prebiranju v času, ko je morda prevroče za druge aktivnosti.
DRUŽABNE IGRE Človek ne jezi se, Twister, Limbo, Ristane, Pamet v roki, Banka, Bralci lovijo revije, Olympic Berchet, Nogometni valji in druge igre v povezavi z nogometom, Mlečno morje
ŠPORTNE IGRE: Odbojka, Badminton ANIMACIJSKE IGRE
So vodene igre in zabave ter kvizi in tekmovanja, pripravljene za pestrejše dogajanje, veselo in zanimivo vzdušje.
Udeleženci iger so dodatno motivirani z nagradami sponzoijev.
Nogomet
PAOK: boia 4:0 (0:0)
Izolski nogometaši, ki se pod vodstvom trenerja Sandija Sejdinovskega	pospešeno
pripravljajo na začetek drugoligaškega tekmovanja, so v nedeljo gostovali v Tolmezzu, kjer se na novo sezono pripravlja solunski PAOK.
V prvem polčasu, ko so igrali s prvo enajsterico, so Izolani uspeli ubraniti svojo mrežo nedotaknjeno, v drugem, ko sta ekipi zamenjali nekaj igralcev, pa so bili Grki mnogo boljši. Izola se je včeraj ob 18. uri, na svojem stadionu pomerila s sosedi s hriba, ekipo Avtoplusa iz Kort, v soboto, prav tako ob 18. uri, pa še s hrpeljsko-kozinskim Jadranom
Mali nogomet
Na 4. Mišotovem memorialu, ki ga je organiziral KMN MOtOkUltivatOr, je sodelovalo 18 ekip. Prvo mesto je osvojil Divert, ki je v finalu premagal Blue bar (Ljubljana). Tretji so bili izolski Ribari Največ zadetkov je dosegel
Valdi Lakoseljac (Ribari), ------------
Stefančič (Divert).
KAPUČINO
Sfiori
I		\	T	T	i	\	TU
1		1	\\	i	I	1	
najboljši vratar pa je bil Ob 25. obletnici kluba so prav vse ekipe dobile jubilejne pokale.
Jadramo
DOBER NASTOP OPTIMISTOV
V	Poreču se je na regati za pokal mesta POreč zbralo kar 143 jadralcev v najmanjšem jadralnem razredu optimist, prisotni pa so bili tudi reprezentanti Hrvaške, Italije in Slovenije.
V	takšni, močni konkurenci je zmagala Tina Mrak iz ŠD Piran, zelo dobri pa so bili mladi jadralci izolskega Olimpica, saj se je Simon Laganis uvrstil na 12-to, Nejc Dolinšek na 13-to, Jernej Vasič pa na 19-to mesto in za seboj pustili tudi večino slovenskih reprezentantov.
Zelo dobra sta bila tudi brata Ren in Klas Kaligarič, saj je bil Klas 63-ti, Ren pa 65-ti.
ŽBOGARJO TOKRAT NI ŠLO
Na Evropskem prvenstvu v Vallensbaeku na Danskem je Vasilij Žbogar, ki je bil pred tem 11-ti na ISAF SP v Marseilleu, pričakoval uvrstitev med najboljših deset, a mu tokrat ni šlo. Opravil je nekaj dobrih in nekaj slabih regat in pristal na končnem 23 - tem mestu, kar je gotovo bistveno pod njegovimi realnimi sposobnostmi.
Evropski prvak v razredu Laser je postal Šved Suneson, tudi srebro je šlo na Švedsko, bron pa v Anglijo. Žbogar je dosegel naslednje uvrstitve, ki so štele za končno uvrstitev: 7., 22., 7., 26., 8., 6., 7. in 31. mesto.
V mladinski konkurenci je Koprčan MOrkO Sekardi dosegel spodbudno 15. mesto.
ŠVETOVNO PRVENSTVO
Veslaško svetovno prvenstvo mlajših članov do 23 let bo letos od 25. do 28. julija v Italiji, na veslaškem poligonu Genova Pra. Do sedaj so v Genovi prirejali nacionalne regate, tokratno svetovno prvenstvo pa bo prvo mednarodno tekmovanje v obnovljenem regatnem centru, ki leži v mestnem pristanišču.
Tradicionalni Pokal narodov, kot je uradni naziv prvenstva, pomeni mladim veslačem, ki prestopijo iz mladinske v člansko vrsto, eno prvih priložnosti za uveljavitev v mednarodni konkurenci. Udeleži se ga do 800 športnikov iz 55-tih držav, ki tekmujejo v šestih olimpijskih disciplinah in v prav toliko kategorijah za lahke veslače. Ker bodo vsi mlajši člani, ki so lansko leto nastopili na tem prvenstvu, letos angažirani v A reprezentanci, bo po kvaliteti in številu posadk slovenski nastop v Genovi okrnjen. Na prvenstvo je prijavljenih pet posadk, od tega kar trije primorski skifisti. V enojcu bosta ob Mateju Rodela (VK Piran), nastopila tudi dva veslača NK Izola in sicer Majda Jerman in v kategoriji lahkih veslačev Bine PlŠIar. Mladi primorski veslači si želijo slediti velikim uspehom njihovih kolegov iz preteklih let.
Lani je dvojni četverec, v katerem so
veslali Davor Mizerit, Gregor Novak loba Nautilusl, Boštjan Božič (Argo) in Žiga Galičič (Bledi osvojil srebrno medaljo.
Matej Rodela in Bine PiŠlar sta v mladinski konkurenci največje uspehe dosegla skupaj, v posadki dvojnega četverca, s katero sta se leta 2000 uvrstila v finale svetovnega mladinskega prvenstva, lani pa sta zasedla sedmo mesto na svetu. Oba sta bila lani tudi mladinska državna prvaka, Matej v dvojnem dvojcu in dvojnem četvercu, Bine pa v enojcu. MOjdO Jerman je šele letos prestopila v veslaške vrste, pred tem pa se je ukvarjala s kajakom na mirnih vodah. "Tako za Pišlatja kot za Jermanovo je to prvi nastop na svetovnem prvenstvu v članski konkurenci," je povedal trener VK Izola VladO KrulČiČ "Letos sta oba nastopila na mednarodni regati v Duisburgu, kjer so bili zaostanki v članski A konkurenci v okviru pričakovanj. Drugače pa je težko napovedovati rezultat, ker nimamo izkušenj v članski konkurenci in tudi proge ne poznamo. Ocenjujem, da sta oba sposobna uvrstitve v mali finale, dosti pa bo odvisno tudi od žreba, saj regate potekajo v zelo kratkih časovnih presledkih."
/

POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt

Še vedno nič "vročega" rokometa. Tudi obe seje, predsedstva RZS in skupščina nista popestrile scene. Željo in voljo po osamosvojitvi prvoligašev je "najboljši sosed" zamrznil do leta 2004. Seved je mogoče razumeti zaskrbljenost
predsednika RZS, po vseh mukah pridobljeno EP 2004 mora ostati pod "okriljem" RZS. Čudi pa le, da vsi prvoligaši niso za prave prof! odnose v rokometu. Sicer pa skupščine še vedno potekajo po sistemu "počakaj, in vidi, kako bo". Tudi dogovarjanja med klubi, večji iz vljudnosti poslušajo manjše, niso vedno slika prave demokracije. Razumljivo, kolikor denarja toliko muzike. Nevarnejše, predvsem pa pogubno je postavljanje ob bok in posnemanje "preverjene" politike starih prvoligašev. In čeprav je nekaj panožnih športnih zvez kar uspešno izpeljalo profesionalizacijo, menim, da Slovenija nima dovolj maneverskega (beri finančnega) prostora za "visoke cilje". Protiutež so seveda pričakovanja publike, največkrat navijaška, predvsem pa nerealna. Zato pa so vsi "neuspehi"
toliko bolj boleči, skoraj nacionalna katastrofa. Ob gospodarski moči je danes pomembnejša športna, biti reven vendar prvi odtehta tudi nekaj štruc kruha. Malo meje zaneslo, toda žal je tako, ob vsemu pa smo le nekaj posebnega. Vsa majhnost nas razlikuje, vse osvojeno pa sili v razmišljanja, pa ne nas, drugi nam zavidajo, kako je sploh mogoče ob minimalnih vložkih dosegati vetovne rekorde? Očitno pri nas nekateri to vedo, vendar pa ob vsem pride na oči tudi nekaj "umazanega perila" in tedaj so presenečeni. Praksa pri razvitejših, vse mora biti jasno, predvsem pa javno, bi tudi nam prikrajšala kakšno presenečenje.
http://members,xoom.virgilio.it/ArgoCiano/
IZOLA JE (ROKOMETNO) ZE V EVROPI
Pred dvema tednoma smo že poročali o velikem uspehu izolskih rokometašic, ki so osvojile naslov kadetskih evropskih podprvakinj, zdaj pa izpolnjujemo še obljubo o dfaljšem rokometnem pogovoru, ki smo ga pripravili z njihovim trenerjem Borisom Čukom.
-	Turnir na Švedskem je uradno evropsko prvenstvo kadetskih državnih prvakinj, torej ste povsem uradni evropski podprvak v tej kategoriji.
-	Mi smo bili na Švedskem na tem tumiiju v Partille že tretjič. Prvič smo šli kot klub že pred petimi leti, vendar takrat ne na prvenstveni del ampak na naromalni turnir, kije podoben našemu Eurofestu, le da na tem sodeluje še več ekip. Letos jih je bilo kar 710. Takrat smo bili tam s tremi našimi ekipami in ta letošnja generacija je takrat osvojila četrto mesto med mlajšimi deklicami, pred dvema letoma pa smo prvič nastopili kot državni prvaki in osvojili tretje mesto, čeprav smo bili daleč najmlajša ekipa. Letos smo postavili piko na i in smo šli na to tekmovanje z visokimi cilji, ki smo jih z drugim mestom tudi dosegli.
-	Koliko ekip je bilo vsega skupaj?
-	Na turnirju je nastopalo šestnajst državnih prvakov, le daje zaradi enega odstopa Avstrija tokrat imela dve ekipi. Prisotne so bile vse rokometne države z izjemo Rusinj. Mi smo v naši skupini najprej premagali Slovakinje, Avstrijke in Islandkinje in se z vsemi zmagami uvrstili v finalni turnir, kjer so postavili dve skupini v katerih seje spet igralo vsak z vsakim. Tako smo v predtekmovanju skupaj odigrali kar 6 tekem in v nadaljevanju premagali še Poljakinje ter Švedinje, izgubili pa smo z madžarskimi prvakinjami s katerimi smo igrali z drugo postavo, ker smo že dve uri kasneje imeli polfinalno tekmo s prvakom druge skupine, Norvežankami, ki so gladko premagale vse svoje nasprotnike. Ta polfinalna tekma je bila res izredna, saj so Norvežanke vodile skoraj celo srečanje in smo naredili preobrat šele pet minut pred koncem ter zmagali z golom razlike (34:23). S tem rezultatom smo prišli v finale, kjer smo spet igrali z Madžarkami, ki so takoj v začetku povedle, v drugem delu smo sicer razliko zmanjšali, vendar so bile tokrat naše vzhodne sosede enostavno boljše moštvo.
-	Igralo se je takorekoč brez oddiha.
-	Resje, v treh dneh smo odigrali kar osem tekem in to je kar precej za tako mlade igralke. Mi smo bili telesno dobro pripravljeni za kar je že med letom in pred turnirjem poskrbel profesor Jože Zadnik - Jojo, ki seje letos priključil delu v klubu in prinesel veliko strokovnosti in svežine v moštvo.
-	Imeli ste dve igralki v prvi sedmerici.
-	Bili smo edina država z dvema igralkama v Top 7, saj je bila Petra Adamič najboljša leva zunanja igralka, Manuela Hmjič pa najboljše desno krilo.Petra je bila s 60 zadetki daleč najboljša strelka, saj je drugouvrščeno Norvežanko prehitela skoraj za 20 golov. Manuela Hmjič pa bi s tremi zadetki več bila druga tudi med strelkami. Obe sta seveda tudi slovenski reprezentantki v kadetski in mladinski reprezentanci, ki se prav zdaj pripravlja na evropsko prvenstvo, ki bo avgusta na Finskem..
-	Kako se je v teh letih razvijala rokometna igra v Evropi v tej kategoriji?
-	Rokometna igra gre v smer, ki so jo nakazale skandinavske dežele. Na prvo mesto prihajajo fair play, hitrost, atraktivnost in kombinatorika. Njihove ekipe so znane po tem, da igrajo brezkompromisno celo tekmo v visokem tempu, neglede na to kako se giblje rezultat, brez taktiziranja in kalkuliranja. Iščejo atraktivne poteze, podaje v prostor, skratka hitrost in raznolikostjo prihodnost rokometa.
-	Večina vaših igralk je zdaj verjetno končala nastopanje v kadetski konkurenci
-	Tista osnovna ekipa letnika 1985 je zdaj končala, imamo pa tudi zelo dobro naslednjo generacijo, ki je prav tako zmagala v Sloveniji, tako da se nam ni kaj bati. Res pa je, da smo si v klubu zadali cilj, da se bolj posvetimo članski ekipi in skušamo doseči v članski konkurenci še kaj več kot doslej. Način dela za katerega smo se odločili pred leti v klubu je seveda bolj postopen, kot če bi kar tako kupovali igralke. Zdaj pa so dekleta že dovolj zrela, da lahko sežemo tudi višje kot doslej. Nekoliko nas je sicer presenetil prestop Anje Petrinje, ki je odšla v Piran. Mi seveda nismo bili navdušeni nad tem, še posebej, ker so dogovari potekali brez naše vednosti, tako da smo jo dejansko morali oddati oziroma posoditi. Čeprav Pirančani vztrajajo, da je dejansko njihova igralka je po našem tolmačenju le za eno leto na posodo pri Piranu. Zanjo smo dobili tudi predpisano odškodnino, ki pa jo bodo drugo leto dopolnili, če bodo želeli, da še naprej ostaja pri njih.
-	Še vedno pa se ne morete primerjati s Krimom,
Piranom ali Žalcem.
-	Razmere se tudi tukaj
spreminjajo	zaradi
materialnih možnosti države in gospodarstva nasploh, tako da imamo v Sloveniji trenutno eno polno profesionalno ekipo (Krim), njeno drugo moštvo (Piran) in Žalec, kjer imajo nekakšen polprofesionalizem. Mi smo se organizacijsko in finančno toliko uredili, da lahko igralkam nudimo dobre pogoje dela, sodelovanje na turnirjih doma in v tujini, primerne spremljevalce in vse, kar možno storiti za vse enako.
-	Strokovni štab ostaja isti?
-	Pravzaprav smo isti kot lani, skupaj z Jožetom Zadnikom kot kondicijskim trenerjem in Markom Cibicem kot fizioterapevtom in na ta način smo še nekaj pridobili na kvaliteti.
-	Pred vami je Evropa.
-	Prav zaradi omenjene želje po skrbi za prvo moštvo smo se odločili, da bomo namesto Olimpije, ki ima finančne težave, nastopili v pokalu EHF, kjer sicer nastopa tudi ekipa Žalca. Nastopili bomo šele v drugem krogu in sicer najprej v 5. oktobra.. Poleg tega pa smo na Švedskem že dobili povabilo na nastop na močnem turnirju v Franciji, kjer bomo nastopili skupaj s tremi boljšimi francoskimi in eno švedsko ekipo ter reprezentanco Tunisa. Tudi to pove, da nas v Evropi že poznajo in tudi predsednika evropske in svetovne rokometne federacije sta nas na Švedskem zelo pohvalila, še res športno obnašanje ekipe in zrelost, ki jo je pokazala. (DM)
ARRIUIft SR 50 DiTech
skuter z direktnim «s*— o elektronskim vbrizgonvgo'riva
Reakcije na Rock in Izola
ZA IN PROTI
IZOLA JE
Priznati moramo, da smo imeli ob najavi prireditve Rock in Izola v uredništvu kar nekaj pomislekov.
Nismo jih govoril na glas, saj vem, kako lahko pripombe vplivajo na organizatorja, ki se tudi sam zaveda številnih težav takšne	organizacije,
povedali smo jih le nekaterim, ki jim je turistični razvoj Izole blizu in strinjali smo se, da je prireditev po svojem obsegu lahko rizična.
Najbolj smo se seveda bali neredov, ki jih lahko prinese s seboj takšna množica mladih, bali smo se možnega nasilja nad mestom, ki bi ga lahko povzročili in hrupa, ki spremlja takšno dogajanje.
Pa seje na koncu pokazalo, da so imeli prav tisti, ki so rekli, daje tudi rock lahko del izolske turistične ponudbe. Prireditev je minila brez bistvenih kršenj reda in miru, mesto je komaj opazilo prisotnost tako velikega števila mladih, le hrup je bil nekoliko glasnejši kot druge dni in gotovo moteč za najbližje stanovalce.
Ponedeljkovo dopoldne je bilo ravno pravo za zbiranje vtisov in mnenj, ki so se med seboj zelo razlikovala, vendar je vsem skupna ugotovitev, da se s to veliko prireditvijo Izoli ni zgodilo nič tako hudega, da pa bi lahko nekatere stvari uredili drugače in se izognili nepotrebnim težavam in nesporazumom. Organizatorju čestitke za pogum in za srečo, naslednjič pa bo tudi več publike, tako da bo organizacija koncerta postala tudi ekonomsko zanimiva. Mi vemo, kakšen je bil zalogaj, ki ste ga ravnokar pojedli. (DM)
NEKAJ NAJPOGOSTEJSIH PRIPOMB
-	Zelo jezni so bili stanovalci najbližjih stanovanjskih blokov, ki so imeli popolno zaporo ceste in niso mogli z avtomobili niti na zasebna, lastniška parkirna mesta, med njimi pa so bili menda celo invalidi, ki so se komaj prebili do lastnih domov.
-	Jezila se je občanka, ki je poklicala vodjo prireditve in se pritožila zaradi hrupnosti prireditve pa ji je ta menda odgovoril, da naj bo srečna, ker prinašajo dogajanje v Izolo. Poučila gaje, da se tudi brez njih v Izoli kar dovolj dogaja.
-	Nekateri udeleženci so menili, da bi na brezplačno šotorišče smeli imeti dostop le obiskovalci prireditve, tako pa so ga izkoristili še vsi ostali popotniki in je dejansko nastala gneča s šotori.
-	Za higieno, hrano in pijačo je bilo dobro poskrbljeno, le cene brezalkoholnih pijač so bile, v primerjavi s pivom, previsoke.
-	Varnostniki so dokaj neopazno opravljali svoje delo, za razliko od policistov, ki so kar malo preveč razkazovali močne postave in na ta način skoraj izzivali bolj razborite mladce pred stadionom.
-	Kljub močnemu ozvočenju je večji del Izole lahko mimo spal, mnogi pa so menili, da bi bili Baredi primernejši kraj za take vrste prireditev (bikerji to že vedo).
-	Organizator je presenetljivo hitro pospravil opremo in igrišče vrnil nazaj takšno kot gaje dobil.
Na letaku je pisalo "Doors open 16:30" in prav takrat sem poln pričakovanj prišel pred izolski stadion. Najprej sem zagledal kup varnostnikov, ki so skrbeli za "red in disciplino" med mladimi. Ponosno sem pokazal svojo prvo "press" kartico, a namesto da bi me pustili na prizorišče, so me zadržali. Povprašali so me po osebnem dokumentu, pokazati sem moral še dijaško izkaznico, nato so me spustili. A le dva metra naprej me je spet ustavil drug varnostnik in me vprašali, koliko sem "mlad". Odgovoril sem. "Fant, kako pa to, da imaš že tako mlad to akreditacijo?" me je zbadljivo vprašal. Potem sem moral še nekaj časa pojasnjevati, kdo me je poslal in da je ta kratica res moja. Spustili so me naprej in mi zaželeli dobrodošlico.
Odpravil sem se na prazno prizorišče. Pred mano je stal ogromen oder, pred odrom pa več varnostnikov kot publike. Koncerti so se vrstili, Pudding Fields si po mojem mnenju niso zaslužili najmanj številnega občinstva, zato bi jih lahko uvrstili v program šele nekje ob 20-ih, ko se je vse skupaj zares začelo. Yogurti so zažigali s kitarami in visokim, prodornim glasom njihove pevke. D-Fact in makedonska skupina Superhicks so pripravljali dobro vzdušje za zadnji skupini. Tabu je pričaral tisti pravi koncert, ki si ga "Rock in Izola" nedvomno zasluži. Siddharta je zopet malo razočarala s ponavljanji "for" s prejšnjih koncertov, a vseeno jim lahko rečemo "carji" večera. Stadion se je za čas njihovega nastopa tako napolnil, da se sploh ni videlo konca množice. Občinstvo je norelo skupaj z nastopajočimi, ki za se letos poslavljajo od koncertnih odrov. Na koncu so v slovo publiko še slavnostno poškropili s šampanjcem.
PREŽIVELA ROCK INVAZIJO
V času nastopa zadnje skupine Atomsko Sklonište, seje publika prepolovila, saj je veliko ljudi prišlo na koncert samo zaradi Siddharte. Petkov "Rock in Izola" seje tako končal.
Mladi iz drugih krajev Slovenije so odšli v šotore, ki sojih lahko brezplačno postavili na označenem delu ob ladjedelnici. Prostora ni bilo na pretek, tako da so bili šotori nagneteni, a vseeno se nobeden ni pritoževal zaradi tega. To je tudi ljudi zbliževalo in rodilo se je veliko novih poznanstev in prijateljstev. Vsi so bili tukaj z istim namenom-v dveh dneh videti in slišati najboljše slovenske in tuje rock skupine.
V dveh dneh so v času trajanja koncertov oziroma tonskih vaj na Policijski postaji Izola prejeli približno 60 telefonskih klicev občanov, ki so se jezili zaradi glasnosti prireditve, bilo je še nekaj pripomb na račun urejanja prometa, sicer pa posebnih težav z redom in mirom kljub takšnemu številu mladih, ni bilo. Očitno je močna varnostna služba organizatorja naredila svoje, največ pa so seveda prispevali sami mladi s svojim korektnim obnašanjem. Bravo.
V soboto se je zgodba z akreditacijo ponovila, a se zaradi tega nisem preveč sekiral. Pri vhodu sem opazoval, kako vse druge obiskovalce koncerta temeljito preiščejo in pregledajo, da nimajo slučajno s seboj nobenih nevarnih predmetov. Tudi vse "flaške" vode in brezalkoholnih pijač so morale ostati zunaj. Tukaj so po mojem mnenju prav pretiravali, hkrati pa je bila to spretna trgovska poteza, saj so si potem morali obiskovalci kupovati znotraj stadiona veliko dražjo pijačo. Naj navedem primer npr. plastenka vode ( 0,5 1 ) je stala 300 sit, kar je bilo veliko preveč za naše žepe.
Zatem se je zvrstilo veliko dobrih skupin, ki so dale vse od sebe, da bi obiskovalce razvedrile in jih spravile na noge.
To se je posebej zgodilo med nastopom Lare Baruce, ki je sicer na začetku
nekoliko razočarala z §§
zaspanimi komadi, | nato pa je pokazala, kaj zares zmore. Company of Snakes so blesteli, čeprav jih je velika večina gledalcev slišala šele prvič v življenju. Kot za finalni vrhunec koncerta je prišla na oder skupina Elvis Jackson. Občinstvo je norelo, po zraku so letele role straniščnega papirja, prazne plastenke in drugi predmeti. Njihov pevec je bil edini, kije večkrat odšel med ponorelo množico in naredil "šov" kot ga Rock in Izola še ni videl. Upravičeno sojih uvrstili kot finalno skupino, saj so si to zares zaslužili.
Konec je zaznamoval velik pok dveh pirotehničnih naprav, ki so razpršile v zrak na tisoče trakcev. To je bil zaključek Rocka v Izoli, enega izmed največjih dogodkov v Izoli to poletje.
Ideja o rock koncertu je bila zelo dobra, prav tako izvedba. Naj živi Rock v Izoli še naprej!
Tekst: Boris Dobrila Foto: Barbara Dobrila
KAJ PONUJA KOPRSKA NOC?
Četrtek
TITOV TRG - V okvira Folkest 2002 nastopajo ansambel BARALA BLUES BAND in Paolo BONFANTI (Italija).
Petek
PRISTANIŠKA ULICA - pred APP ROCK KONCERT glasbene skupine BLUESBACK, SOLD OU1 in YOGURTH.
UKMARJEV TRG - pomol ansambel FRAJKINCLARJL UKMARJEV TRG - mandrač Koprska noč: ansambel VENERA. CARPACCIOV TRG glasbena - plesna folk skupina LU SCATTUSU (Brindisi - Italija)
MUZEJSKI TRG ansambel SLAPOVI
ČEVLJARSKA ULICA - bar Skica Večer z skupino BELFAST FOOD (Rijeka - Hrvaška)
PRISTANIŠKA ULICA - tržnica ansambel NE ME JUG AT TITOV TRG FOLKEST 2002 - BRAUL (Italija) - ESTÀ (Izrael).
Sobota
TITOV TRG - MISS in FANT KOPRSKE NOČI 2002.
Gostje ANDRAŽ HRIBAR, POLONA, plesalci GAME OVER in latino plesi ELITE voditelja JAN JAKOPIN in KATJA PIŠOT.
PO MESTNIH ULICAH poulični pirotehnični show teatra CIZAMO. UKMARJEV TRG - pomol MIRAN RUDAN s skupino (snemanje CD v živo) in ansambel MALIBU.
UKMARJEV TRG - mandrač country pevec PIDŽI s skupino. MUZEJSKI TRG ansambel ŠTIRJE KOVAČI.
ULICA OF - vrt Italijanske skupnosti koncert Radio Live - ČOMPE PRISTANIŠKA ULICA - tržnica ansambel BLUES ETC (Italija). ČEVLJARSKA ULICA - bar Skica koncert AUTENTICS (Italija). PRISTANIŠKA ULICA - pred APP ROCK KONCERT LARE BARUCA, performans skupine THE STROJ in ansambel NUDE. CARPACCIOV TRG mehiška skupina LOS CABALEROS
FESTIVAL TRNI E
Ta vikend (25. - 27. julija) v borovem gozdičku pri Trnju pri Pivki.
VSE DNI:	j//
ExperienceMidDimension - umetniška instalacija |
Mateja Mljača.
ČETRTEK, 25. 7. ob 21.00 - (Goa) trance tedino: party s palačinkami! Do 24.00 DJ Vuga in Ciba (Pivka),! potem pa plošče sukata DJ Krištof + DJ Vega| ^
(Ljubljana)
PETEK, 26. 7. od 18.00 dalje	H
JESUS ON ECSTASY (Izola), DECA DEBILANE*
(Ljubljana), ZEUS FABER (Zagreb), BACKSTAGE^ (Ljubljana), EXPULSION (Tolmin), ROOT Affli BALLUTA (Koper), PASI (Reka), KIPPERBUSCH JR.(Domžale), *SUGAR HONEY LOVERS (Celovec) in posebni gostje DARKWOOD DUB (Beograd)
SOBOTA, 27. 7. od 17.00 dalje *GWYNN AP NUDD (Kranj), KILL THE ROUTINE (Vrhnika), SOD'N'DAN (Železniki), KRAMFID (Ljubljana), DEBAKEL (Primorska), X-SANDRA (Ilirska Bistrica), SUMO (Zagreb - Krk), POPEYE (Istra), DEAD END STREET (Sežana), RUINS MATADOR (Ljubljana)
Torej, zvrhan kos zanimive muzike zgolj v treh dneh! Obiskovalcem zagotavljajo prostor za kampiranje, tuše, stranišča, igralne rekvizite in obilo zabave. Lačni ne boste
Pa še to: obrali vas bodo za 700 SIT v četrtek, po 1000 SIT v petek in soboto, junakom, ki se bodo naselili za vse tri dni pa dajo popust (2000 SIT/3 dni).
aledališče
SIKD
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola tel 66 31 380
Kulturni center Izola
Bazoviška 4 Tel.: 641 55 71,641 84 39
Četrteh^S. iuliia ob 20.30- Manzioluev trg
VEČER ITALIJANSKE KANCONE IN EUEkGREENOV
Izvajalci:
Voljen Grbac - tenor,
solist Opere HNK "Ivan pl Zajc", Reka, Hrvaška
Vivien Galletta in Zlatko Barač vokal Vladimir Babina piano
Vstopnina: 1.000 SIT
Nedelja 28. Julij Park Pietro Coppo ob 10.30
Medobmočno srečanje pihalnih orkestrov-JSKD
Pihalni orkester Divača
IBIZA CALLINC
Ambasada Gavioli @ Amnesia Ibiza LIVE!
Vroči vibe klubske prestolnice Ibize je v Ambasadi Gavioli gostoval že parkrat. Tokrat prvič v sklopu vzajemnega sodelovanja s promocijsko skupino Zenith tudi slovenski klub in njegovi artisti gostujejo v enem izmed prestižnih otoških klubov, Amnesii. V domačem klubu jih bomo spremljali z zvokom in sliko.
V Amnesii bodo za Ambasado vrteli Crazy Lemon, Sputnik in Joe Montana, z vokalno animacijo jih bo spremljal Mc Flasher. Poleg njih bodo v Zenithovem večeru nastopili še drugi didžeji; Reche, Carlos Diaz ter Sandi Rivera (Kings of Tomorrow) kot osrednja zvezda večera. Program bo v Ambasado prenašan na velika platna. Program doma bosta povezovala Eddy thè Fish in Dave Manali.
S prvim tovrstnim prenosom v Sloveniji se pričenja uresničevati klubska vizija, ki jo je angleška klubska kultura vpeljala s prihodom novega tisočletja. Telekomunikacijske povezave, ki omogočajo kvaliteten prenos zvoka in slike, postajajo vse dostopnejše nočnemu življenju. Bliža se trenutek, ko nam bodo v domačem klubu 'vrtele' tudi doslej nedostopne zvezde plesne glasbe. Pričujoči prenos je prvi poskus, ki ga Ambasada Gavioli namerava v prihodnosti še dograjevati.
Sandy Rivera je v glasbeni industriji prisoten že celo desetletje. Še več, v njej je našel tudi svojo tržno nišo, s katero žanje uspehe v produkciji. Rivero kot didžeja odlikuje impresivno tehnično znanje ter energični 'pumping' seti, ki jih začini z deep houseom in	—
plavajočimi vokali.
Prva plošča, ki jo je Rivera izdal daljnega leta 1992 je izšla na založbi Defunct. Druga naj bi izšla pri Strictly Rhythm, a seje Rivera odločil drugače. Raje je ustanovil lastno založbo BlackWiz in odtlej ne izdaja nikjer drugje. Na tej založbi je razvijal tisto, kar je resnično hotel, med drugim tudi hiphop. V sklopu tega je sodeloval tudi s Fugees, preden jih je odneslo v orbito slave. Spominja se, daje že takrat zaznal talent nekaterih članov, žal pa vsi še niso bili pripravljeni na veliki met, ki seje sledil kasneje.
Riverin zadnji večji projekt je debitantski album It's in thè Lifestyle, ki vsebuje odlične nastope različnih glasbenikov in pevcev, med drugim tudi saksofonista skupine Parliament Funkadelic.
Denis Papič
galerija ALGA
NAGRAJENA DELA EX TEMPORA 2002
V galeriji Alga so razstavljena izbrana in nagrajena dela letošnjega Ex tempora, kije bil po mnogočem specifičen, saj so udeleženci posamezna dela lahko prinesli, druga pa ustvarili neposredno na ex - tempom.
Najboljši izdelek na ex tempom in najboljše prinešeno delo sta na otvoritvi razstave razglasila Jadranka Orlando in Dean Mehmedovič, prvo nagrado za v nekaj urah ustvarjeno sliko pa je podelila županja Breda Pečan.
Nagrajenci:
1.	nagrada
Denis Senegačnik
2.	nagrada
Teo Tavzelj
3.	nagrada
Zlatko Kraljič
galerija INSULA
razstava
NAGRAJENCI DLUM 2002
Andrejka Čufer, Stojan Grauf, Dana Kočica, Oton Polak
kavarna ZVON
Razstavlja
Darjo Gregorič
Društvo reMih likovnikov BEllk iz Trbovelj
razstavlja v Gregorčičevi ulici 21
odprto od 18.00 do 21.00
JSKD Izola in KC Izola
kino ODEON
ČEIRTIK, 29.7.. PETEK, 2G.7. SOBOTA, 27.7. Ul NEDEUA 28.7.2002 FANTJE IN PUNC E ob 19.00
(Boys and Girls), najstniška romantična komedija, Režija: Robert Iscove Vloge: Freddie Prinze Jr, Claire Ferlani, Jason Biggs, Heather Donahue;
VSE ZA SINA,ob2i.oo
(Domestic Disturbance), drama-triler, Režija: Harold Becker Vloge: John Travolta, Vince Vaughn, Ieri Polo, Steve Buscemi;
PONEDELJEK, 29.7. in TOREK, 30.7.2002
FANTJE IN PUNCEobi9oo
(Boys and Girls), najstniška romantična komedija
PREDPREMIERA: VSE O FANTU ob2i oo
(About a Boy), romantična komedija, Režija: Paul & Chris Weitz Vloge: Hugh Grant, Toni Collette, Rachel Weisz, Nicholas Hoult;
SREDA, 31.7.2002
FANTJE IN PUNC£obi9oo
(Boys and Girls), najstniška romantična komedija
Napovedujemo za prihodnii teden
ANJA IN VIKTOR - LJUBEZEN NA PRVO KOLCANJE
(Love at First Fliccough), najstniška romantična komedija Režija: Tomas Villum Jensen
Vloge: Sofie Lassen Kahlke, Robert Kahlke, Robert Hansen;
BANDITA
(Bandits), komična krimi-drama, Režija: Barry Levinson Vloge: Bruce Willis, Billy Bob Thomton, Cate Blanchett;
Letos ostajamo v stiku s filmsko umetnostjo tudi v vročih večerih v ohlajeni dvorani!
Art KINO - Odeon
sreda 31.7. ob 21 uri
ZAOBLJUBA
(THE PLEDGE, ZDA)
Režija: Sean Penn
Vloge: Jack Nicholson, Robin Wright Penn, Benicio Del Toro, Helen Mirren;
124 min.
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1. 6310 Izola, e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
BOR Z A
znanj/ V
Pokličite Borzo znanja’v Izoli in zaupajte nam svoje želje po znanju, informacijah ali spretnostih, kajti Borza znanja je brezplačno in neprofitno središče v katerem zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki izmenjujejo (iščejo ali ponujajo) različna znanja.
Naš slogan je: Menjaj znanje, ne sanje!
Tako vam naši člani ponujajo: * Vse o jadralnem padalstvu, surfanju ali potapljanju, * Kako z dihalnimi vajami doseči sprostitev, * Znanja izdelovanja vitražev, * Znanje raznovrstnih masaž, * Kako gojiti ostrigarje
Naši člani iščejo: * Znanje tehnike REŠALJE-ja; * Poznavalce plesa break dance; * Znanje STEPA (vrsta plesa); * Znanje igranja na saxofon; * Znanje računalniškega programa GoLive; * Poznate morda starogrščino?, * Našega člana zanima vse o elektrotehniki (digitalni sistemi in krmilja)
Vse to in še več v primorski Borzi znanja.
Dosegljivi smo vsak delavnik od 8. do 13. ure ter ob četrtkih še od 18. do 20.ure in sicer na tel. št. 05/ 66 31 282 ali osebno v Matični knjižnici v Izoli.
SPREGLEDANA OBLETNICA IZOLSKIH GLEDALIŠČNIKOV
Anton Juriševič sicer ni človek, ki bi razmišljal zgolj o letnicah in obletnicah, saj ima dovolj drugega raznovrstnega dela v različnih organizacijah, imel pa je srečo, da je med pregledovanjem starih papirjev našel arhivsko pomemben gledališki list predstave Deseti brat, ki so jo v Izoli odigrali amaterski gledališčniki DPD Svoboda Izola 15. julija leta 1960.
-	V gledališkem listu lahko najdemo nekaj znanih izolskih imen in tudi vašega. Se spominjate te predstave?
-	To je bila takrat naša druga predstava, vendar je ob njej izšel prvi gledališki list. Pred tem smo imeli izredno uspešno predstavo Miklova Zala, ki smo jo pred polno izolsko dvorano "sindikalnega doma" odigrali kar sedemkrat. Tudi tisto predstavo je režiral Srečko Tič in tista predstava je bila pravzaprav nekakšna priprava na to drugo prestavo. Franjo Somik je pripravil dramatizacijo romana Deseti brat, vendar je malo pred uprizoritvijo umrl, zato smo tudi dobili naziv Gledališki oder "Franjo Somik".
Franjo je bil sicer doma iz Ruš, bil pa je prepojen s tem gledališčem in nas je uvajal v skrivnosti gledališke igre.
-	Kakšen je bil njun odnos s Srekom Tičem, saj sta bila oba močni gledališki osebnosti in oba sta delala v Izoli?
-	Mislim, da sta se dobro razumela, čeprav sta si znala včasih povedati kakšno močno besedo, kot je pri ustvarjalcih pač v navadi.
-	Kakšna je bila predstava Deseti brat.
-	Imeli smo zelo veliko vaj in to je bilo zelo naporno, saj nas je
sodelovalo blizu 40. Spominjam se Petra Dodiča, ki je igral Desetega brata, kar je bilo še posebej naporno,
i saj je Somik igral isto vlogo leta pred tem in je seveda bil še posebej pozoren na Petrovo igro.
-	Nekaj igralcev poznam, nekatera imena pa so mi nova.
-	Gotovo si opazil očeta našega sedanjega Dedka mraza, Alojza Brezavška, igrala je tudi Andreina Pečar, pa Branko Homovec, za elektriko pa je že takrat skrbel Ernest Lupine. Zanimivo je, da je za glasbeno opremo poskrbela Majda Skrbinšek, ki je bila kasneje izredno uspešna režiserka radijskih gledaliških iger. Kot rečeno je
sodelovalo še veliko igralcev, glasbenikov in statistov, nekateri med njimi pa so se iz Izole tudi odselili, saj so ti bila tista demografsko razgibana leta tukaj v Istri in v Izoli.
-	Kako je sploh nastalo to amatersko gledališče?
-	Vse se je pravzaprav dogajalo v sindikalnem domu, kjer je bila knjižnica, od tam smo šli na oder in nastopili kot gledališka skupina, kasneje smo postali Delavsko prosvetno društvo Svoboda Izola in po smrti Franja Sornika je gledališka skupina dobila ime tudi po njem.
-	Torej je že 42 let minilo od prve resne gledališke predstave v Izoli. Ali smo spregledali to pomembno obletnico?
JJJUII
- Ne vem, če smo jo ravno spregledali, saj se v gledališču stalno nekaj dogaja, gotovo pa bi tudi to bila lahko priložnost,	da
izolskemu gledaliišču namenimo malo več pozornosti, tako glede pogojev dela kot zapisom o njegovi zgodovini.
IfItMk« NljtlK
»JflDRANKB«
Hill
I
lido
rifili-* tim
rE-SŠzSiiS-ŽSr&SŽ
r... l«aMr**r»a	»«/».. ••IH«
C II M IZOLA
&
rtuof oca IVO« or««« imu»
, - J Jo
incouio ragjfiK

lumi it »*o; dom

sponzorji gledališkega lista iz leta 1960
ČUDEN TIČ (RIBA) V NAŠEM MORJU
Gordan Mučibabič je sicer bolj sladkovodni kot morski ribič, vendar se tudi ob slani vodi dobro znajde. Kljub temu je bil zelo presenečen, ko je na Ronku opazil, daje na enega od trnkov ujel nekaj težkega. Bilje prepričan, da gre za kamen ali kaj podobnega, potem pa je na čoln privlekel nenavadno ribo, povsem drugačno od ribonov, ki jih je sicer lovil. Riba je nenavadne oblike, ima podolgovato glavo v gobcu pa dva zoba kot papagajev kljun. Škrge ima nenavadne oblike, skrite ob prsno plavut. Trebuh je nenavadno velik in poln nekakšnih bodic, tako da bi lahko šlo za bodičarko, čeprav ob ulovu tega svojega branilskega orožja ni razkazovala naokrog. V želodcu je imela veliko morsko solato.
Izolski ribiči Gordanu niso mogli g pomagati, zdaj pa si bo nenavaden ji ulov ogledal še vodja piranskega akvarija. Po njegovem prvem mnenju gre verjetno za tropsko ribo, kije s toplim tokom priplavala	^
do naših krajev.
J
—7‘ ^

Kdor opazuje tudi vidi
PEŠCI V IZOLI - NUJNO ZLO
O odnosu oblasti in graditeljev do pešcev v Izoli sem se že večkrat oglašal, vendar se nič ne spreminja. Človek dobi vtis, da posamezni investitorji diktirajo oblastem način reševanja svojih potreb. Tako je popolnoma nelogičen način rešitve prometa pešcev na Cankarjevem drevoredu (ob banki). Slika pove vse.
Če k temu dodam še že omenjeno fasado stare lekarne, imam pomislekov o delu izdajateljev dovoljenj za taka dela še veliko več. (Horvat Anton)
NOVA VERSKA SEKTA?
Kar nekaj občanov nas je vprašalo ali smo v Izoli . dobili kakšno novo versko sekto, ki ima za razpoznavni znak plastične steklenice napolnjene z vodo, postavljene na prag vhodnih , •, vrat. Tudi mi nismo vedeli kaj naj bi ta nova navada pomenila zato smo povprašali tiste, ki tam stanujejo in povedali so nam, da tako postavljena steklenica z vodo menda odganja mačke, ki svoje male potrebe na ta način ne opravljajo na stanovanjskih vratih. Če stvar deluje še ni dokazano.____
KRIMINALNE
Ni in ni pravega poletja in tako so nekateri črnokroničarski turisti ostali lepo doma in nam dali še malo počitka. Pravzaprav se zdi, da so policisti že tako spoznali domače mojstre, da že po prijavi vedo kateri od njih je bil tokrat na delu. Žal je naša kazenska zakonodaja tako benevoletntna do nepridipravov, da so ti že zdavnaj ugotovili, kako ga, če so mlajši od 16 let, lahko lomijo kolikor morejo, pa jim nihče nič ne more. No ja, čisto tako le ni, saj trenutno opažamo, da manjkajo nekateri mladi ljubitelji cest in temnih ulic. Kdo ve, kaj lepega se jim je zgodilo.
DRAGA ADAPTACIJA
Občanka je prijavila možakarja, ki ga je najela zato, da ji pomaga adaptirati stanovanje. Po njenem dela ni opravil tako kot sta se dogovorila ampak možakar se ni dal in je od lastnice z grožnjo le dobil plačilo v višini 340.000 tolarjev. Kot rečeno gaje zaradi grožnje gospa prijavila, policisti pa pišejo kazensko ovadbo.
IZGUBILA JE VNUKINJO
Navajeni smo že, da ljudje izgubijo hišne ljubljenčke, da izgubijo vnuka oziroma vnukinjo pa se ne zgodi ravno vsak dan. Pa se je vendarle zgodilo priletni ženski na Velikem trgu in poklicala je policijo. Po slabih 30 minutah so policisti vnukinjo našli in jo vrnili zaskrbljeni babici.
LJUBEZEN JE LJUBEZEN
Pred gostinskim lokalom (kje pa drugje) sta se sprla znana izolska zakonca. Padlo je nekaj klofut, sledilo pa je še polivanje s pijačo. Prišli so dečki in za oba napisali predlog za sodnika za prekrške.
Ampak to še ni bilo vse, saj sta se naslednji dan sprla še s skupno prijateljico in tako bodo k sodniku potovale kar tri prijave.
PREVEČ JE OČISTIL
Mladi Izolan je v kleti z bencinom čistil svoje kolo z motorjem. Potem ko je delo opravil kot je treba je prižgal vžigalnik in ker je bilo v zraku preveč bencinskih hlapov je dobro počilo. Ker je gašenje z vodo bolj škodilo kot koristilo so prišli gasilci in pogasili požar. Poškodovanih k sreči ni bilo.
PADLI BOREC IZ BAZOVIŠKE
Mlajši moški je v Bazoviški ulici nenadoma padel v nezavest. Ker je bilo za sončarico prveč oblačno so policisti hitro ugotovili, daje zaužil preveliko dozo mamila. Seveda so poklicali enoto predhospitalne pomoči, kije mladeniču pomagala nazaj med žive.
SODOBNI MARTIN KRPAN
V marini je mlajši moški pogledal naokoli in enostavno izruval okrasno drevo. Dečki so ga popisali, starši pa so poravnali škodo.
VSTOPNICA NA PLAKATU
Iznajdljivost ne pozna meja in tako seje mladenič domislil, da bi lahko šel na koncert na stadion z vstopnico, ki jo je izrezal iz plakata za omenjeni koncert. Varnostniki njegovih naprov niso znali ceniti ampak so ga preprosto odpeljali od vhoda proč tako da je lahko svoje zvezde poslušal preko zidu mestnega stadiona.
DAN ODPRTIH VRAT
Neznani storilec je skozi odklenjena vhodna vrata očitno vstopil v stanovanjsko hišo, tam pa je v hodniku našel denarnico z vsebino vred.
RAZBIJALCI AVTOMOBILOV
Neznani storilec je na parkirišču razbil steklo avtomobila in vstopil v avtomobil, kjer je z avtoradia odnesel le predno snemljivo ploščo. Kaj jo bo rabil ni čisto jasno. V drugem primeru pa seje neznanec spravil nad neko drugo avtomobilsko steklo, ki ga je seveda razbil, poteg tega pa je poškodoval še pokrov motorja in pokrov prtljažnika.
NAŠI FANTJE
Koprski policisti so ovadili 37 letnega V.M. iz Izole, ki je osumljen, da je dne 21.junija v gostinskem lokalu v Kopru, M.R. prodal heroin, ta pa je dva dneva kasneje zaradi prevelikega odmerka mamila padla v nezavest.
SMRTNA NASRECA POD VALETO
V ponedeljek zvečer se je na glavni cesti od Portoroža v smeri Valete zgodila prometna nesreča, v kateri je 72 letni M.J. iz Izole z osebnim avtomobilom čelno trčil v avtomobil mariborske registracije.Hudo poškodovanega Izolana so odpeljali v bolnico Izola, kjer je za posledicami nesreče ponoči umrl.
MOTORIST ZA VSAKO CENO
Do sedaj neznani storilec je v noči na 20/7-2002 vlomil v kolo z motorjem, ki je bilo parkiran na parkirišču pod nogometnim stadionom v Izoli. Iz njega je ukradel motoristično čelado, prometno dovoljenje, zeleno karto, sončna očala in standardno prvo pomoč.
	
	
MALI OGLASI
-	STAREJŠI OSEBI ali ZAKONSKEMU PARU po dogovoru nudim pomoč, info: 01/256 11 70
■ KUPIM ENOSOBNO stanovanje v Izoli ali Kopru, tel 031/ 388 766
-	OPREMLJEN VIKEND 15km iz Ljubljane zamenjam za večsobno stanovanje z garažo v Ljubljani ali prodam, tel: 05/ 641 44 22
-	Ugodno prodam šestkotno raztegljivo mizo za jedilnico. Še zapakirana, popolnoma nova. tel 6417601
-	Inštruiram kemijo - tel. 041 382 536
-	PRODAM malo rabljen LIKALNI STROJ ELNA za polovično ceno. tel. 041 707 621
-	Rabljeno a dobro ohranjeno KUHINJO, prodam Tel.: 641 93 20 (popoldne)
-	Kupim SKUTER (z dokumenti) do 200.000 Sit. Tel.: 041 821 442
-V industrijski coni (livade) oddam pisarno v velikosti 40m2. Pisarna je nova
-	nerabljena v celoti opremljena. Za info. pokličite 041-413-467.
-	Opel kadet S, letnik 82, registriran - PRODAM. Cena 50.000 Sit (petdeset tisoč tolarjev). Tel.: 031 95 00 68 ali 040 398509
■PRODAM JADRNICO HARLEY, 7m (IZ-332), Motor Diesel BMW-7D, Tomos4 - Roli Flok - Nova jadrea - Avtopilot Autohelm. Vse v odličnem stanju! info: 041 523 079
■	Ugodno prodam KOMBI DAF 400, letnik 1994, 220.000 km, registriran do julija 2002, povišan, podaljšan. Tel.: 041 476 044
■	Koncertni klavir YAMAHA G2 ■ ODLIČEN prodam. Po registru ima 6 let, igral je pol leta. Dimenzije 175x155 mm, črne barve. Zelo ugodno (10.000 EUR) Tel.: 041 719160
-	V centru Kopra oddam ali prodam poslovni prostor velikosti 33m2. Tel.:05/625-91-63 ali 041/854-847
■ Rabljeno spalnico ugodno prodam. Tel.: 05/641-40-41 Prodam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v središču starega dela mesta. rVseljivo takoj. Tel.: 64216 00----------"----------------------------------------------

je tednik halonov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
ŠOTORI ZDRUŽILI RAVE IN ROCK
Priložnost za brezplačno legalno kampiranje ob prireditvi Rock in Izola so izkoristili tudi mladi, ki jim ni do rocka ampak so sobotno noč preživeli v Ambasadi Gavioli. Na zelenici pred ladjedelnico sta se srečala rock in rave, vse pa je minilo v slogi.
FENS |E VALILNICA BODOČIH ZVEZD
FENS je pravzaprav del festivala Melodij morja in sonca, na njem pa nastopajo tisti, ki šele začenjajo svojo glasbeno pot. V nedeljo smo jih v Izoli slišali kar nekaj, vsi pa so bili deležni močne podpore staršev in prijateljev, ki so napolnili Manziolijev trg. Za finale pa smo slišali še domačina Vlada Jeremiča, ki je svojo kariero začel prav na Novi sceni MMS.
SOBOTA, 27. 7.-ob21.00
RICCARDO TESI& BANDAH*«,

|6 doma iz
Bandaitalij mačke s k;
s pedigrejem,
andaitalijana pa ima same pre' mačke s katerimi v Izolo prinaša za sladokusce virzuozmh meh la mediteranskega : bo zagotovo večje c ognjemeta koprske noči. VSTOPNINA 2.000 SIT
ITALIANA
*‘ }4'	v
f k J': M!
MOTOHOV KOT
ANGELSKO PETjE ANGELU
Bolgarske pevke Angelite so svetovna zborovska atrakcija in njihov nastop na Mediteran festivalu je bil treba doživeti. To ni bila le glasba not ampak tudi glasba zvočnih frekvenc, ki so napolnile akustični Manziolijev trg, nam pa dale vedeti, da njihovo sodelovanje z zvezdami kot so Phil Collins, Nigel Kennedy, Boby Me Ferrin in še množica drugih vrhunskih glasbenikov ni slučajno. Za slabo uro in pol smo v soboto doživeli nekaj, kar morda ne bomo nikoli več.
PODELJENE NAGRADE EX TEMPORA
V soboto so v galeriji Alga podelili nagrade za letošnji slikarski Ex tempore. Komisija je pregledala dela, ki so nastala na deževno nedeljo pred tednom dni, prvo nagrado pa je podelila županja Breda Pečan. Nagrade so prejeli: 1. nagrada: Denis Senegačnik, 2.nagrada: Teo Tauželj in 3. nagrada: Zlatko Kraljič. Na fotografiji je trenutek s podelitve in nagrajeno delo z avtorjem (levo).