30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 POROČILO Na pobudo Komisije za hidrogeogra- fijo pri Zvezi geografov Slovenije smo pred štirimi leti prvič izvedli skupno hidrogeografsko terensko delo za štu- dente oddelkov za geografijo Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. In potem smo vsako leto v času blizu Svetov- nega dne voda v aprilu to skupno ak- tivnost ponovili, spreminjale pa so se lokacije. Osrednji cilj je bil vsakokrat isti in sicer spoznavanje lastnosti po- vršinskih in podzemnih voda ter z vo- dami povezanih dejavnosti. Vedno so nas spremljali in nam s predstavitva- mi pomagali sodelavci Agencije RS za okolje, poskušali pa smo si zagotoviti tudi sodelovanje lokalnih institucij, ki vodne vire izkoriščajo ter z vodami ali vodnimi okolji upravljajo. T erensko delo leta 2016 smo izvedli na Ljubljanskem barju, načrt pa so pripra- vili člani Komisije za hidrogeografijo, zaposleni na Agenciji RS za okolje. Na merilnem mestu za podzemne vode na Iškem vršaju smo spoznali zgradbo vodonosnika in lastnosti podtalnice, ogledali smo si vodomerno postajo na Iški v Iški vasi in nato izvire pod- talnice na stiku Iškega vršaja z nepre- pustno barjansko ilovico, imenovane barjanska okna. Za zaključek smo se z ladjico odpeljali po Ljubljanici od Lip do Livad, kjer smo namestili tablico z oznako najvišje poplavne vode. V letu 2017 je organizacijo terenskega dela prevzel Oddelek za geografijo UP Podbrdo« avtorja Gregorja Žorža je historičnogeografski članek o italijan- skem varovanju rapalske meje in je iz- razito osredinjen na vojaško doktrino. Podrobneje so opisane štiri postaje: Petrovo Brdo, Zalodnikarjev grič, Ro- barjev grič, Podbrdo. Osmi opis z naslovom »Triglavski narodni park – Bohinj in Pokljuka« avtorice Renate Mavri na območju Triglavskega narodnega parka po- drobneje predstavlja regionalno-ra- zvojne vidike Bohinja in Pokljuke. Po- globi se v vpliv človekovih dejavnosti na nosilno zmogljivost zavarovanega območja. Podrobneje je opisanih šest postaj: Ribčev Laz – Hostel pod Vo- glom, Ukanc, Stara Fužina, Srednja vas, Gorjuše, Pokljuka – Goreljek. Deveti - zadnji opis z naslovom »Ne- katere geološke in geomorfološle po- sebnosti Doline Triglavskih jezer« av- torjev Matije Zorna, Andreja Šmuca in Mateje Ferk, je po svoji zasnovi, izvedbi in dosledni uporabi znanstve- nega aparata povsem resno znanstve- no delo. Podrobneje je opisanih šest postaj: Dvojno jezero, postaja 50 Slo- venske geološke poti, nad planino Pri Utah, Jezero v Ledvicah, nad Jezerom v Ledvicah, vzhodno nad Zelenim je- zerom. Učitelji geografije lahko iz vodnika črpajo ideje za izvedbo ekskurzij v la- stni režiji, drugi pa se lahko podrobno seznanijo še z nekaterimi slovenskimi pokrajinami. V opisih so navedene priporočljive točke za postanke in te- meljitejše oglede. Primož Pipan, Primož Gašperič razvojem, okoljsko sanacijo Šaleških jezer in podeželjem v okolici mesta. Podrobneje je opisanih pet postaj: Velenjski grad, Velenje – mestno sre- dišče, območje Šaleških jezer, Šenbric, Hrastovec – kmetija Karničnik. Četrti opis z naslovom »Sevnica z oko- lico« avtorja Janeza Levstika podrobno faktografsko opiše Sevnico in njeno okolico, ki je kot rojstni kraj Melanije, žene trenutnega ameriškega predsedni- ka Donalda T rumpa postala precej bolj prepoznavna na turističnem zemljevi- du. Podrobneje je opisanih osem po- staj: Dolenji Boštanj, most čez Savo, Sevnica – tovarna Lisca, Sevnica – Ko- pitarna, Grad Sevnica, Hidroelektrar- na Blanca, Boštanj, Lisca. Peti opis z naslovom »Kočevska« av- torja Jerneja Trpina opisuje najbolj gozdnato slovensko pokrajino, kjer nas seznani z nekdaj zaprtimi vojaškimi območji in delčkom podzemnih varo- valnih objektov v Gotenici in razvojem turizma na Kočevskem. Podrobneje je opisanih sedem postaj: Prigorica, Go- tenica, Kočevska Reka, Mozelj, Rudni- ško jezero, Željnske jame, Ložine. Šesti opis z naslovom »V Baško grapo, Čepovanski dol in Trebušo« avtorja Marjana Luževiča je regionalnogeo- grafski opis Baške grape, Čepovan- skega dola in Trebuše. Podrobneje je opisanih devet postaj: Petrovo Brdo, Podbrdo, Soteska Driselpoha, Vetro- valna, slap Sopot, Čepovan, Drnulk in Podkobilica, Podkobilški most in Krtova domačija, Dolenja T rebuša. Sedmi opis z naslovom »Po poteh rapalske meje – Zgodovinska pot Skupno hidrogeografsko terensko delo študentov treh geografskih oddelkov GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 31 POROČILO Fakultete za humanistične študije in smo ga izpeljali v Mestni občini Koper. Ogledali smo si zajetje izvira Rižane in črpališče, kjer upravljavec Rižanski vodovod pridobiva surovo vodo in nato še prvo sodobno čistilno napravo z ultra filtracijo v Sloveniji, ki omogo- ča oskrbo z neoporečno pitno vodo v slovenski Istri. Na vodomerni postaji Dekani na Rižani nam je ekipa ARSO pokazala potek hidrometrije na sloven- skih rekah, izmerili so pretok in pre- verili ustreznost pretočne krivulje . Na sprehodu po Naravnem rezervatu Ško- cjanski zatok smo spoznali upravljanje z vodo, ki je potrebno za ohranitev biotsko raznovrstnega sladkovodne- ga, brakičnega in slanega življenjskega okolja, terensko delo pa smo zaključili pri mareografski postaji Koper. V preteklem letu je skupno terensko delo potekalo v porečju Dravinje in v organizaciji Oddelka za geografijo UM Filozofske fakultete. V Razvoj- nem centru narave v Poljčanah smo spoznali prizadevanja za trajnostno upravljanje z Dravinjo in njenim obvodnim prostorom, nato smo si ogledali vodomerno postajo Mako- le na Dravinji-, kjer poteka sodobno radarsko merjenje pretoka, študenti so vzorčili vodo za analizo motnosti, spoznali smo njen hudourniški zna- čaj, poplave in regulacijske ureditve Dravinje, na bližnji učni poti pa smo določili lokacijo za postavitev tablice z oznako visokih voda. Naša naslednja točka ogleda je bil nekdanji samostan Studenice, kjer je v neposredni bliži- ni tudi kraški izvir. Upravljavec vo- dovoda s Komunale Rogaška Slatina nam je pojasnil dinamiko in lastnosti podzemnega toka z območja Boča, ogledali pa smo si tudi vodarno. Te- rensko delo smo zaključili z ogledom in predstavitvijo rastlinske čistilne naprave Podboč. Študenti so spozna- li prednosti takšnega načina čiščenja odpadnih voda in sami ocenili učin- kovitost s primerjavo vode na dotoku in iztoku iz čistilne naprave. Letošnje terensko delo je potekalo 19. aprila v organizaciji Oddelka za geografijo UL Filozofske fakultete. Z ekipo ARSO smo se srečali na vodo- merni postaji Šentjakob na Savi, ker smo si ogledali potek meritev pretoka in spoznali spremembe njenih pretoč- nih značilnosti. Sledil je obisk Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija-Snaga Ljubljana, kjer so nam predstavili sis- tem oskrbe s pitno vodo, sistem odva- janja odpadnih voda in zgradbo vodo- nosnika Ljubljanskega polja, ki že več kot sto let oskrbuje Ljubljano s pitno vodo. Sledil je ogled nadzornega cen- tra vodovodnega sistema, ki se nahaja v Klečah in ogled enega od vodnjakov v neposredni bližini. Naslednja lokaci- ja je bila komunalna čistilna naprava v Črnučah, kjer smo si ogledali po- stopek čiščenja komunalne odpadne Slika 1: Iški vršaj (foto: Valentina Brečko Grubar). Slika 2: Cepki (foto: Valentina Brečko Grubar). 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 POROČILO Diplomanti geografije v letu 2018 Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani V letu 2018 je na Oddelku za ge- ografijo Filozofske fakultete v Lju- bljani zaključilo študij 77 študentov. Prvo stopnjo bolonjskega študijskega programa je zaključilo 38 študentov, drugo stopnjo bolonjskega študijske- ga programa pa 39 študentov. Med prejemniki Prešernove nagrade Uni- verze v Ljubljani za leto 2018 je tudi študent Oddelka za geografijo. Simon Koblar je prejel nagrado za magi- strsko delo Predlog alternativnega omrežja javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji (mentor Blaž Repe, somentor Aljaž Plevnik). Priznanja Oddelka za geografijo za študente za najboljša zaključna dela so prejeli: Žiga Jamnik, Maja Lupše, Maja Sevšek, Maja Sirše in Eva Šabec. 1. Diplomanti po bolonjskem programu (Prvostopenjski univerzi- tetni študijski program Geografija) ADAMLJE Tea: Lokalne temperaturne značilnosti Ljubljanskega barja. Mentor: Darko Ogrin. COBISS.SI-ID 67265890 BALANT Nataša: Ocena stanja gozdov zaradi napada podlubnikov s pomočjo daljinskega zaznavanja na izbranem območju. Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 67598946 BREZOVAR Ženja: Mobilnostne potrebe starejšega prebivalstva na primeru občine Šentrupert na Dolenjskem. Mentor: Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 67891042 DACINGER Anita: Razumevanje podnebnih in atmosferskih procesov pri prebivalcih Loškega Potoka. Mentor: Darko Ogrin. COBISS.SI-ID 67729762 DOLUŠIĆ Katarina: T urizem v občini Šentjernej. Mentor: Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 67730786 tudi časa za druženje. Za prihodnje skupno terensko delo sta že izbrana termin in širša lokacija in zagotovo bo spet prijetno in zanimivo. Valentina Brečko Grubar Prešernove nagrade študentom za študijsko leto 2018 Magistrsko delo »Predlog alterna- tivnega omrežja JPP v Ljubljan- ski urbani regiji« geografa S imona Koblarja temelji na predpostavki, da ljubljansko avtobusno omrežje ni optimalno. Zasnoval je konkreten in uporaben primer alternativnega omrežja, ki ima v primerjavi z obsto- ječim enostavnejšo strukturo, manjše število linij, ter omogoča boljšo po- vezanost in prostorsko dostopnost. Delo je nadpovprečno kvalitetno; zelo skrbno in temeljito pripravljeno ter zasnovano; obravnavana prometna te- matika je osvetljena z vseh relevantnih aspektov in razdelana do najmanjših podrobnostih; metodologija je izrazi- to multi- in interdisciplinarna. Poleg vseh strokovno-znanstvenih odlično- sti magistrskega dela in možnosti za nadaljnje raziskave pa ga krasi pro- dornost, izvirnost, aplikativnost ter odmevnost, kot posledica neposredne uporabnosti za skupno in javno do- bro. dr. Blaž Repe, mentor, dr. Aljaž Plevnik, somentor vode na napravi manjših zmogljivosti, ki se nahaja v neposredni bližini sta- novanjskim objektom. Pri premikanju po Ljubljanskem polju so študenti lah- ko opazovali razliko v rabi tal na ožjem vodovarstvenem in širšem vplivnem območju črpališča v Klečah, pot k za- dnji točki ogleda v Medvodah pa nas je vodila še čez severozahodni del po- lja, kjer smo prečkali savske terase. Za zaključek smo obiskali hidroelektrarne Medvode, kjer so nam izčrpno pred- stavili problematiko porabe električne energije, predvidene potrebe po ener- giji v prihodnosti, nezadostno izrabo obnovljivih virov energije v Sloveniji in delež energije, ki ga prispevajo hi- droelektrarne na Savi, vključno s HE Medvode, kot eno od njih. Po predsta- vitvi smo se spustili do nivoja turbine, nato pa se povzpeli na jez, opazovali mirno gladino zadrževalnika in v skal- no osnovo vrezano strugo z živahnim tokom pod jezom. Skupno terensko delo je zelo dobra izkušnja, ki resda zahteva nekaj več usklajevanja, omogoča pa veliko bolj izčrpno, poglobljeno in zanimivo spoznavanje hidrogeografskih objek- tov. Vsakokratni koordinator namreč pripravi izbor ogledov na osnovi la- stnega poznavanja območja in kot »domačin« lažje dogovori sodelovanje strokovnjakov, upravljavcev, koncesi- onarjev … Člana Komisije za hidro- geografijo, zaposlena na Agenciji RS za okolje, nam vedno zagotovita ogled vodomernih postaj in izvajanja hidro- metrije, česar sami ne bi mogli. Pri vseh dosedanjih izvedbah terenskega dela so želje in načrti presegali razpo- ložljiv čas in vedno je kaj ostalo »za prihodnjič«, zmanjkalo pa je običajno