TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk GLASILO OBČINE MAJŠPERK september 1998 - št. 12 V Občini Majšperk smo praznovali 27. junija Dan državnosti ^7,«, Cerkev je bila za vse skupaj premajhna, zato so si jo nekateri ogledali kasneje. g 1 Vse občanke, občane, vikendaše in vse rojake vabiva na osrednjo prireditev 2. OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE MAJŠPERK v nedeljo, dne 20. septembra 1998 ob 14. uri v Majšperku • kulturni program • predstavitev dela občine • podelitev občinskih priznanj • • pogostitev • družabno srečanje ob zvokih ansambla EKART • p Predsednica Občinskega sveta: mag. Darinka Fakin Župan Franc Bezjak i H E MAlBNJE 2. OBČINSKI PRAZNIK Na zadnji seji je sprejel občinski svet za drugo praznovanje Občine Majšperk naslednje sklepe: 1. Osrednja proslava 2. občinskega praznika s kulturnim programom, s predstavitvijo dela občine in s podelitvijo občinskih priznanj bo v nedeljo, 20. septembra 1998 ob 14.00 uri v šotoru v Majšperku. 2. Otvoritev posameznih investicij v občini ter druge prireditve posameznih občinskih društev in ustanov po predhodnem pozivu in usklajevanju, je predvidena od petka, 11. septembra do sobote, 19. septembra 1998 (odvisno od interesa). 3. Za pripravo in izvedbo 2. občinskega praznovanja se imenuje komisija v sestavi: Milan Tacinger, Franc Križanec, Stanko Hernja, Drago Hertiš, Marjan Kokot, Cvetko Pepelnik, Srečko Taciga, Vinko Širec, Darinka Fakin, Marjan Gorčenko in župan Franc Bezjak, kot predsednik te komisije. S pisnim pozivom sem obvestil vse ustanove, društva in organizacije na območju občine, da pisno podajo predloge za občinska praznovanja. Na osnovi prispelih predlogov seje komisija sestala, 2. 9. 1998 in sprejela okvirni program občinskega praznovanja, ki je objavljen tudi v tem časopisu. Komisija je tudi sklenila, da bo takoj po osrednji prireditvi v nedeljo, 20. septembra pogostitev za vse prisotne. NOVE PRIDOBITVE 2. občinski praznik je povezan z otvoritvami novih investicij, ki se jih vsi občani veselimo. Tako je cesta na Vrhah na odseku enega kilometra dobila fino plast asfalta. Novo asfaltno prevleko pa so dobili tudi odseki cest Medvedce-Majšperk, Doklece-Ptujska Gora, Sitež-Grdi-na, Zgornje Ravno-Globočec, prevzema pa se bodo veselili tudi v Zgornji Sveči. Iz Stogovc proti Narapljam pa je položen glavni vod vodovoda. Gasilci v Medvedcah pa hitijo z obnavljanjem gasilskega doma, domačini pa se trudijo urediti vaško kapelo. Za vse te otvoritve gradbeni odbori pripravljajo manjše slovesnosti, da se razveselijo ob zaključku del. AKTIVNOSTI USTANOV, DRUŠTEV IN POSAMEZNIKOV Zelo aktivna so društva in ustanove, ki se bodo v ta program vključili z naslednjimi prireditvami: — Lovci LD Majšperk so organizatorji v tekmovanju za haloški pokal, v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. — Občinsko tekmovanje gasilcev pa bo letos potekalo v Stopercah. — Društvo kmetic Majšperk in društvo gospodinj Stoperce bodo pripravile kulinarično razstavo, čebelarsko društvo Majšperk v sodelovanju z OŠ Majšperk pa čebelarsko razstavo v prostorih gasilskega doma Majšperk. — Slikarji pa bodo poskrbeli da bo lahko odprta razstava slikarskih del kolonije, razstavljene pa bodo tudi fotografije Stojana Kerblerja z naslovom Haložani v prostorih občine. — Zelo aktivni so tudi športniki občine, ki bodo organizirali tekmovanje v malem nogometu, košarki. — Osnovna šola Majšperk in Osnovna šola Žetale bosta imeli v okviru občinskega praznovanja svoj celodnevni program v četrtek, 17. septembra, ki ga bodo zaključili s srečanjem osnovnošolcev v šotoru. — Vsi skupaj se bomo lahko veselili ob zvokih ansambla SPEKTER, kjer se bomo srečali s športniki, kulturniki, mladimi ter ostalimi občani. — V šotoru bo tudi prireditev za starejše občane in seveda glavna osrednja prireditev, ki bo v nedeljo, 22. 9. 1998 ob 14.00 uri, za katero ustanove in društva pripravljajo kulturni program, predstavljeno pa bo tudi delo občine ter podeljena najvišja občinska priznanja po sklepu občinskega sveta. POVABILO Naj vas na koncu prijazno povabim, da se udeležite osrednje občin-( ske prireditve, preberite izjave naših občanov: — Sodelovati na osrednji občinski prireditvi nam je v posebno čast, programa imamo dovolj. — Lani je bilo na občinskem prazniku lepo, ali bomo lahko tudi letos praznovali vsi občani. — Prvega občinskega praznika se žal nisem mogla udeležiti, letos pa bom med vami, če mi bo služilo zdravje. V upanju da se srečamo, vam iskreno čestitam ob 2. občinskem prazniku in nasvidenje na prireditvah. Župan FrcHm: Bez/ak m? P s S Vljudno vas vabimo, da se udeležite prireditev v počastitev 2. občinskega praznika, ki potekajo B P že ves teden pred osrednjo prireditvijo, ki bo v nedeljo, 20. septembra s pričetkom ob 14. uri. 1 PROGRAM OB 2. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE MAJŠPERK I OD 4. DO 6. SEPTEMBRA I | | 1 NEDELJA, 6. SEPTEMBER Š B i 1 i I s I I 1 p i i 1 i B | 1 B 1 i i 1 1 1 l i i i i i B s I s? 1 B B | l 1 B i I 1 — slikarska kolonija Majšperk 98 H Od 10. do 15. ure — tekmovanje radioamaterjev I PONEDELJEK, 7. SEPTEMBER m ---------------------- p 19.30 uri — Koncert Godalnega kvarteta Feguš — cerkev Matere božje na Ptujski Gori P j| PETEK, 11. SEPTEMBER___________________________________________ M 17.00 uri P 19.00 uri I SOBOTA, 12. SEPTEMBER — mali nogomet — člani, igrišče Majšperk — košarka — člani, telovadnica OŠ Majšperk H 8.00 uri 0 15.00 uri 1 NEDELJA, 13. SEPTEMBER 1 i I — lovsko tekmovanje za haloški pokal (streljanje na glinaste golobe in tarčo srnjaka) — mali nogomet — mladinci, igrišče Ptujska Gora 9.00 uri — mali nogomet — veterani, igrišče Majšperk 17.00 uri — otvoritev ceste Zgornje Ravno-Globočec 1 TOREK, 15. SEPTEMBER | 0 I 0 I I 0 1 I I 1 I 1 | I I I 17.00 uri —otvoritev ceste Sitež-Grdina (Tomaje) 19.00 uri — otvoritev ceste v Zgornji Sveči P SREDA, 16. SEPTEMBER__________________________________ P 16.00 uri — otvoritev ceste Vrhe in ceste Medvedce-Majšperk (pri Jusu) I ČETRTEK, 17. SEPTEMBER i ------------------------- 13.00 uri — otroški ŽIV ŽAV srečanje osnovnošolcev in predšolskih otrok v šotoru v Majšperku 16.00 uri — otvoritev ceste Ptujska Gora-Doklece 18.00 uri — blagoslov vaške kapele v Medvedcah 19.00 uri — otvoritev obnovljenega doma PGD Medvedce P PETEK, 18. SEPTEMBER 14.00 uri — otvoritev vodovoda Stogovci-Naraplje 17.00 uri — mali nogomet — finale, igrišče Majšperk 18.00 uri — kros v smeri Ptujska Gora-Stogovci-Majšperk 19.00 uri — SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE MAJŠPERK — otvoritev razstave del slikarske kolonije Majšperk 98 in fotografij Stojana Kerblerja — Haložani P 20.00 uri — srečanje kulturnih in športnih društev ter mladih v šotoru v Majšperku — zabava It z ansamblom SPEKTER SOBOTA, 19. SEPTEMBER 9.00 uri — občinsko gasilsko tekmovanje v Stopercah 10.00 uri — srečanje starejših občanov (maša in družabno srečanje v šotoru) 11.00 uri — otvoritev kulinarične in čebelarske razstave 14.00 uri — srečanje županov Štajerske z ribiškim tekmovanjem v Zg. Sveči (Dolina Winettu) NEDELJA, 20. SEPTEMBER 14.00 uri — osrednja prireditev ob 2. občinskem prazniku — kulturni program — predstavitev dela občine — podelitev občinskih priznanj — družabno srečanje z ansamblom EKART DOB 11 Milil E iNJE Delo Občinskega sveta Občine Majšperk Kljub letošnjemu vročemu poletju delo občinskega sveta v tem obdobju ni izostalo, nasprotno lahko trdimo, da je bilo to poletje delovno kot še nobeno. Občinski svet se je v zadnjem obdobju sestal večkrat in obravnaval mnogo zanimivih in razvojno pomembnih tem za našo občino. V sklopu praznovanj ob Dnevu državnosti je bilo že več odprtij cest in vodovodov, ki so pomenila zaključek del in pridobitev za ljudi na teh področjih, ki so s svojimi prispevki in s prispevkom občine pripomogli k izvedbi v proračunu zastavljenih investicij. Tako je bil predan svojemu namenu tudi obnovljen kulturni spomenik cerkvice Sv. Bolfenka, ki si ga le oglejte, če vam to doslej še ni uspelo. Razvojno najpomembnejša tema razprav na občinskem svetu v zadnjem obdobju je bilo šolstvo in pričetek nove šolske ureditve centra Majšperka, kije opredeljena skupaj s predinvesticijsko študijo novogradnje OŠ Majšperk. Tako se bodo pričela začeta dela pri novogradnji OŠ Žetale s kmalu izbranim izvajalcem te velike investicije v KS Žetale, to pa bo v prihodnjem mandatu, kot že veste, postala samostojna občina. Ena izmed zastavljenih nalog v proračunu občine za letošnje leto je tudi priprava dokumentacije za ureditev šolskega prostora devetletnega šolanja učencev v OŠ Majšperk. Glede na analizo sedanjega stanja na tej osnovni šoli smo bili seznanjeni s poraznim stanjem; navedimo samo primer energetske porabe ogrevanja, pa tudi dotrajanost paviljonskega dela in neustreznost prostorov za izvajanje sodobnega učnovzgojnega programa, seveda pa tudi kvadratura prostorov ne ustreza normativom. Ker gre pri tej investiciji tudi za razvojno odločitev in prostorsko ureditev centra Majšperka, smo želeli v razpravo vključiti čim širši krog ljudi, ki so vezani na to področje. Tako smo prvotno imenovali gradbeni odbor za izgradnjo OŠ Majšperk, katerega predstavnik je ravnatelj g. Rajko Jurgec in nadalje predstavili prednosti in slabosti adaptacije ter prednost novogradnje na širši razpravi, kije bila na sedežu občine konec julija. Na tej razpravi je župan g. Franc Bezjak skupaj z g. Brankom Čepičem predstavil novo prostorsko ureditev Majšperka. Iz vseh razprav, ki smo jih imeli in na osnovi narejenih analiz, odločitev občinskega sveta ni bila več težka, saj so ure razprav in analiz dajale več prednosti novogradnji. Tako je občinski svet v četrtek, 30. julija soglasno sprejel sklep, da se v Majšperku prične z urejanjem dokumentacije za novogradnjo OŠ Majšperk. Vsi se zavedamo, da gre za velik in izjemno zahteven projekt, poimenovali smo ga kar projekt stoletja, pri čemer bo potrebno sodelovanje vseh občanov in javna izvedba glede na finančne možnosti občine, sicer pa nas v tem letu, ko zaključujemo prvi mandat v naši občini, čaka še precej dela na zastavljenih investicijah, ki so bile predstavljene že v proračunu za letošnje leto (ureditev mrliških vežic, dokončanje posameznih odsekov cest, vodovodov in še več manjših aktivnosti). Več informacij o naših ciljih in aktivnostih bo priložnost izvedeti na našem drugem občinskem prazniku, saj je občinski svet na svoji zadnji seji, ki smo jo imeli v petek, 21. avgusta, sprejel sklep, da se drugi občinski praznik v Občini Majšperk praznuje z osrednjo prireditvijo, 20. septembra ob 14.00 uri. Teden pred tem, pa bodo potekale vzporedne prireditve, kijih bodo organizirala razna društva in združenja, če bodo pokazala interes in pripravljenost, da popestrijo naše praznovanje in predstavit svoje delo. Želim, da se prireditev ob občinskem praznovanju udeležite v čim večjem številu, saj je to priložnost, da se skupaj poveselimo in vsaj za trenutek pozabimo na kar prevelike zahteve, ki jih postavlja današnji tempo življenja. Mag. Darinka Fakin 34. seja Občinskega sveta Občine Majšperk 34. redna seja občinskega sveta Občine Majšperk, ki jo je predsednica občinskega sveta mag. Darinka Fakin sklicala za 21.julij, se je zaradi slabe pripravljenosti tako gradiva kot občinskih svetnikov minila v znamenju večkratnih prekinitev. V slabi uri in pol, ko se svetniki niso mogli zediniti o predvidenem dnevnem redu, so sejo prekinili kar trikrat. Glavna sporna točka so bile razrešitve in imenovanja predsednika nadzornega odbora, predsednice in podpredsednice občinske volilne komisije in odbora za zaščito in reševanje. Na koncu so kljub temu, da so volitve tako rekoč na pragu, to točko umaknili z dnevnega reda, ponovno pa so o njej razpravljali na naslednji seji in jo uspešno zaključili. Za novega predsednika nadzornega odbora so imenovali Cirila Mohorko, za predsednico občinske volilne komisije Ido Lorber, za podpredsednico pa Marto Korže. Nov član Odbora za zaščito in reševanje pa je postal Drago Hertiš. V nadaljevanju so svetniki največ časa govorili o predlaganih variantah ureditve šolskega prostora in večnamenske športne dvorane v Majšperku. V tej točki je kot gost sodeloval tudi predsednik gradbenega odbora in ravnatelj Osnovne šole Majšperk, Rajko Jurgec. Predstavil je dotrajanost in utesnjenost sedanje šole, ki že dalj časa ne ustreza več zahtevam in normativom šolskih prostorov. V predinvesticijski študiji o ureditvi šolskega okoliša v Majšperku sta obstajali dve varianti: ali adaptirati in dograditi staro šolo, kar bi stalo skoraj 555 milijonov tolarjev, ah pa se lotiti novogradnje, kar bi bilo še za okoli 200 milijonov tolarjev dražje. Ker gre, kot je poudaril eden od svetnikov v danem primeru za 100-letno investicijo v Majšperku, so svetniki sprejeli sklep, da bodo še v avgustu na to temo pripravili širšo strokovno razpravo, ki naj bi pretehtala to zahtevno odločitev. In tako se je tudi zgodilo teden dni pozneje. Udeleženci — ugledni in vplivni krajani iz Majšperka in okolice so se strinjali in poudarjali, da so sedanji šolski prostori ne samo dotrajani in pretesni, ampak zaradi neustrezne zgrajenosti in slabe izolacije tudi energijsko razsipniški, tako da učence in učitelje, kot je bilo slišati na sestanku kljub izdatnemu ogrevanju zebe. Nova šola v Majšperku s športno dvorano bo po idejnem projektu postavljena južno od stanovanjskih blokov in bencinske črpalke. V naslednji fazi je v arhitek-tumo-urbanistični študiji predviden še stadion, nakupovalni center s parkiriščem in še kaj, tako da bi sčasoma Majšperk dobil povsem novo urbanistično podobo krajevnega središča. Še letos naj bi pridobili vso potrebno dokumentacijo, prihodnje leto pa naj bi začeli z etažno izgradnjo nove šole in telovadnice. Katarina Klep-Černejšek »OB MA Kvaliteta zemlje Ekskurzija Društva kmetic Majšperk Ali bi radi izvedeli, kakšen pH imajo vaša tla? Vsi, ki bi radi izvedeli, kakšen pH imajo vaša tla, vzemite vzorec tal, izpolnite spremni list z osebnimi podatki in ga oddajte Kmetijski svetovalni službi na uradnih urah. Vzorce vam bomo brezplačno izmerili s priročnim pH metrom in vam istočasno dali navodila za apnenje. Rezultate boste lahko dvignili na mestu, kjer ste oddali vzorec. Število vzorcev ni omejeno, tako da lahko prinesete iz vsake parcele svoj vzorec. In kako se vzorec vzame? Vzorec zemlje lahko jemlje vsak, ki je poučen, kako se to dela. Pri jemanju vzorcev je treba paziti predvsem na naslednje: — na njivah jemljemo vzorec do globine 15-20-25 cm, boljše manj kakor globje; — na travnikih jemljemo vzorec do 6 cm globine tam, kjer je največ korenin; — v vinogradih in sadovnjakih jemljemo dva vzorca, in sicer do globine 20 cm ter 20-40 cm globine, saj imajo te rastline najglobje korenine; Zraven tega moramo upoštevati tudi to, da ni zemlja enakomerno razporejena niti v horizontalni niti v vertikalni smeri. Tako se mora vzorec zemlje jemati na več mestih (okrog 20 vzorcev na parcelo). Parcela naj ne bo večja od dveh hektarjev. Če so tla na parceli različna, na primer da so na enem mestu ilovnata, na drugem mestu pa peščena, jemljemo vzorec na vsakem mestu posebej. Iz robov parcele ne jemljemo vzorca. Paziti moramo, da v vzorce ne pride hlevski gnoj ali iztrebki od živali. V času, ko jemljemo vzorec, zemlja ne sme biti preveč mazava. V takem primeru počakamo, da se zemlja malo posuši. Vzorce jemljemo do konca vegetacije pa vse do prvega gnojenja. Vsak vzorec naj bo težak 0,5-1 kilograma. Vzorec zemlje spravimo v čiste vrečke ali škatlice, ki morajo biti označene s polnim naslovom lastnika, z imenom parcele in kulture, v kateri smo vzeli vzorec, navedemo pa tudi globino. Orodja zajemanje vzorcev so posebne sonde, vzorec pa lahko vzamemo tudi z lopato “štiharico”. Z njo naredimo luknjo do globine vzorca. Ta mora imeti eno steno ravno in iz te vzamemo vzorec. Vzorec jemljemo vsaka 3-4 leta. 7. julija zjutraj smo se odpravile kmetice Društva kmetic Majšperk na ekskurzijo na Avstrijsko Koroško. Najprej smo si ogledale kmetijo Kriste Demšar pod Peco, kjer smo spoznale posledice za kmete ob vstopu Avstrije v Evropsko zvezo. Pot smo nadaljevale proti gradu Hochostenvitz. Ker grad stoji na precej visoki sklani gmoti sredi ravnine, je pogled nanj naj lepši s ceste, ko se mu približuješ. Na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je občina dolžna organizirati sistem zaščite in reševanja na svojem območju. Naloga in smisel sistema je ureditev varovanja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč. Območje Občine Majšperk je bilo vseskozi izpostavljeno različnim vrstam naravnih nesreč, kot so: vsakoletne poplave reke Dravinje, zemeljski plazovi, snežni plazovi, požari, suša in drugo. Izkušnje, ki so bile pridobljene ob reševanju pri naravnih nesrečah v preteklosti, lahko koristno uporabimo pri graditvi sistema zaščite in reševanja tako, da bo ta sistem racionalen, predvsem pa učinkovit. Vodja sistema zaščite in reševanja v občini je župan. Segmenti sistema zaščite in reševanja v Občini Majšperk so: civilna zaščita, prostovoljne organizacije in poklicne organizacije. Civilna zaščita je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo. Prostovoljne organizacije so gasilska društva, rdeči križ, karitas in druga. Prostovoljne organizacije so dobro organizirane in usposobljene saj imajo dolgoletno tradicijo (npr. gasilska organizacija ima 130 letno tradicijo). Poklicne organizacije se vključujejo po Sledil je ogled Knežjega kamna in cerkve Gospe svete. Na koncu pa smo si še ogledale kmetijo Potočnik, kjer imajo moštotoč in lastno predelavo mesa. Ekskurzija je bila predvsem zelo poučna za kmetice, saj smo videle, kako znajo naši sosedi vse dobro zaračunati in prodati. Ker se učimo in pripravljamo na vstop v Evropsko unijo, se bomo odslej bolj zgledovale po njih. Upravni odbor Društva kmetic Majšperk potrebi oz. za tiste naloge, ki jih ni moč opraviti z drugimi formacijami, (npr. odstranjevanje ruševin in ovir, zdravstvene storitve, veterinarske storitve, preskrba....). Občina Majšperk ima z vsemi Prostovoljnimi gasilskimi društvi sklenjene pogodbe o opravljanju gasilske lokalne javne službe, ki opredeljuje tudi naloge na področju zaščite in reševanja. Poseben problem je popolnitev Civilne zaščite s primernimi ljudmi za opravljanje konkretnih nalog zaščite in reševanja. Pripadniki CZ morajo biti tudi primemo usposobljeni in opremljeni. Drugi segment zaščite in reševanja pa je sanacija nastale škode. Ta segment je zahteven predvsem zato, ker so potrebna za sanacijo škode velika finančna sredstva. Škoda, ki je bila povzročena zaradi naravnih nesreč na območju Občine Majšperk je bila precejšnja tako na gradbenih objektih, kot tudi na kmetijskih površinah ter infrastrukturnih objektih. Občina lahko zaprosi za državno pomoč, če nastala škoda znaša 10% občinskega proračuna. O višini odobrenih sredstev pa odloča državna komisija. Poseben problem Občine Majšperk so zemeljski plazovi, ki jih je na našem območju evidentiranih 25. Nekaj teh plazov je že saniranih. Za sanacijo posameznega plazu je potrebno pridobiti vso potrebno gradbeno dokumentacijo in zagotoviti vir financiranja. Sistem zaščite in reševanja ni nikoli zaključena zadeva, saj ga je potrebno vedno znova dopolnjevati času in razmeram primerno. Jože Krivec Kmetijska svetovalna služba Sistem zaščite in reševanja v Občini Majšperk GASILCI • GASILCI • GASILCI • GASILCI • GASILCI • GASILCI • GASILCI Mesec požarne varnosti na območju Občine Majšperk Požarni rajon na območju Občine Majšperk pokriva 6 gasilskih društev, in sicer: — Operativna enota PGD Majšperk, ki pokriva KS Majšperk in je kot osrednja enota v Gasilski zvezi Majšperk pripravljena za pomoč na celotnem območju občine. Operativna enota je kategorizirana v III. kategorijo. — Operativna enota PGD Ptujska Gora pokriva območje KS Ptujska Gora, v načrtu pa je opredeljena kot II. kategorija. — Operativna enota PGD Stoperce pokriva področje KS Stoperce, in je opredeljena v II. kategorijo. — Operativna enota PGD Žetale pokriva območje KS Žetale in je opredeljena v Il.kategorijo. — Operativna enota PGD Medvedce pokriva del KS Ptujska Gora in del KS Majšperk. Opredeljena je v I. kategorijo. — Operativna enota PGD Breg je organizirana predvsem za pokrivanje industrijske cone in je opredeljena v I. kategorijo. V prvih šestih mesecih je PGD Majšperk posredovalo v požarih in reševanjih na območju Občine Majšperk kar 13 krat. Od tega 2 krat v stanovanjih, enkrat pa na stanovanjskih hišah, gospodarskih poslopjih, v dimniških požarih, pri požaru avtomobila, pri reševanju iz stanovanjskega bloka ter kar šestkrat pri požarih v naravi. PGD Breg je sodeloval dvakrat pri stanovanjskih požarih in enkrat pri stanovanjski hiši. PGD Ptujska Gora pa enkrat pri stanovanjski hiši. Naša gasilska društva pa so sodelovala na več srečanjih, tekmovanjih in izobraževanjih v prvih šestih mesecih, in sicer: — Člani PGD Majšperk so sodelovali na državnem prvenstvu, pionirji so osvojili prvo mesto. Sodelovali pa so še na tekmovanju v Markovcih in Makolah, tako pionirji, kot tudi pionirke. Udeležili pa so se tudi 13. kongresa GZ Slovenije. — Člani PGD Breg so se udeležili tekmovanja v Rogaški Slatini in Lovrencu ter 13. kongresa GZ Slovenije. — PGD Medvedce pa seje udeležilo 13. kongresa GZ Slovenije. Člani PGD Majšperk se redno izobražujejo na tedenskih vajah, članice pa se sestajajo mesečno. Prav tako se sestajajo tedensko člani PGD Breg. PGD Medvedce, PGD Žetale, PGD Stoperce in PGD Ptujska Gora pa dvakrat na mesec. Program dela štaba operative se nanaša na praktično in teoretično usposabljanje operativnega članstva vseh gasilskih enot v zvezi. V svojih aktivnostih spremlja, organizira in vodi: — tekmovanja, praktične vaje in prireditve na nivoju zveze — sodeluje z občinskimi, regijskim in poveljstvom GZ Slovenije Leto je naokoli in pred nami je spet OKTOBER — mesec varstva pred požari. To je že po tradiciji čas preventivnih akcij gasilcev po vsej Sloveniji. Vsako leto je pripravljen okvirni načrt akcij, ki jih gasilske organizacije izvajajo ves oktober. Že kar navada je, da gasilci izobesijo plakate s preventivno vsebino, ki ljudi spomnijo, da je oktober razglašen za mesec varstva pred požari. Čeprav osnovno poslanstvo gasilcev ni preventiva, se vsa društva tako ali drugače vključijo v oktobrske akcije. Omenil bi samo del nalog, kijih bomo opravili v prihodnjih mesecih, predvsem pa v mesecu požarne varnosti: — preventivni pregledi gasilske opreme in orodišč, — skupna vaja vseh društev v GZ Majšperk, — razstava gasilske tehnike, — dosledno izvajanje pravil službe in zakonskih določil s področja požarnega varstva — organizira in izvaja gasilsko tehnične preglede in operativno sposobnost gasilskih enot zveze — skupno z društvi načrtuje nabavo opreme in orodja — pomaga pri izdelavi operativnih načrtov gasilskih enot — analizira požare in druge operativne intervencije na področju zveze — organizira aktivnosti v mesecu požarne varnosti — analizira strokovnost gasilskih kadrov ter predlaga izobraževanje kadrov, ki niso izvedljivi v zvezi — skozi vse leto, posebno še v zimskih mesecih, organizira izobraževanje za razne vrste kadrov, za člane gasilskih društev v zvezi — redno izvaja preventivne ukrepe, posebno skrb posveča gozdnim in travniškim požarom — opozarja na ostale nepravilnosti, ki bi lahko povzročile požare in — organizira izobraževanje za občane po šolah in drugih ustanovah iz teme Preventiva. — predavanje o gasilski preventivi za učence OŠ in ostale občane, — preventivni pregledi hidrantov, kurišč, kmetijskih poslopij in svetovanja ljudem, kako naj zmanjšajo ali odpravijo nevarnosti za nastanek požara, — občinsko tekmovanje članov, članic, starejših članov, mladincev in pionirjev, ki bo 19. 9. 1998 v Stopercah. Vloga gasilcev pa je že davno prerasla le v gašenje požarov in požarno preventivo. Statistični podatki v zadnjih letih govorijo o tem, da predstavlja gašenje požarov le eno tretjino vseh posredovanj gasilcev. Vsi dobro vemo, da opravljajo gasilci še druge naloge s področja zaščite in reševanja, ki jih ne bi našteval. Delo gasilcev torej krepko presega klasične okvire gašenja požarov. Drago Hertiš Oktober - več kot le mesec varstva pred požari DOB 11 MAlS E NJE Ob državnem prazniku pomembne pridobitve za Občino Majšperk Letošnji državni praznik — 25. junij — Dan državnosti, je v naši občini minil v znamenju številnih pomembnih komunalnih in infrastrukturnih pridobitvah, tako za posamezna naselja kot tudi Občino Majšperk kot celoto, v skupni vrednosti več kot 80 milijonov tolarjev. Osrednja občinska slovesnost ob državnem prazniku pa je bila 27. junija na Bolfenku, kjer je bila ob tej priložnosti darovana maša ob prenovi tamkajšnje cerkvice Svetega Bolfenka in na novo zgrajene mežnarije. Največ zgrajenih vodovodov Ob prazniku Dnevu državnosti je bilo v občini Majšperk kar nekaj takih slovesnosti, v okviru katerih so se krajani veselili ob izgradnji vodovodnega omrežja. Na ta način je bilo veselo v Podložah, v Preši in v Stogovcih, tako da bi za moto letošnjega praznovanje dneva državnosti lahko upravičeno zapisali: “Vodo v vsako haloško naselje”. Ob otvoritveni slovesnosti se je župan Franc Bezjak zahvalil predsedniku gradbenega odbora za dobro opravljeno delo. Krajše slovesnosti ob pomembnih infrastrukturnih in komunalnih pridobitvah v občini so se pričele že v sredo, 24. junija. V poznih popoldanskih urah so za promet odprli 1300 metrov obnovljene lokalne ceste Sestrže-Mostečno, ki poteka skozi Krajevno skupnost Majšperk in meji na Krajevno skupnost Makole — v sosednji občini Slovenska Bistrica. Vrednost investicije prenove ceste je znašala dobrih 16 milijonov in pol — oziroma natančno 16.506.062 tolarjev, kot so povedali v okviru krajše slovesnosti. Pri tem je potrebno izpostaviti podatek, daje večino potrebnega denarja, in sicer kar 75-odstotkov zagotovila občina Majšperk, v skupni vrednosti kar 12.379.547 tolarjev. Preostalo raz- liko do celotne vrednosti investicije pa so prispevali krajani sami, seveda ob pomoči nekaterih donatorjev. Čeprav s težavo in z velikimi odrekanji so uspeli zbrati potrebnih 4.126.516 tolarjev, tako da seje investicija lahko pričela in tudi končala v predvidenem roku, za kar je poskrbelo podjetje Tampon d.o.o. iz Podlehnika. Tako so pomembni pridobitvi neoporečne pitne vode nazdravili v Podložah — z vinom, da ne bo pomote. Že čez slabi dve uri se je pričela druga otvoritvena slovesnost sredinega večera, in sicer odprtje novozgrajenega vodovoda v Podložah. Župan občine Majšperk g. Franc Bezjak se je ob tej priložnosti v svojem pozdravnem govoru najprej zahvalil gradbenemu odboru, ki je celotno akcijo uspešno pripeljal h koncu, nato pa na kratko povzel glavne značilnosti in posebnosti te izgradnje vodovoda ter med drugim dejal: “Dolžina glavnega voda je 2610 metrov, na njem je zgrajenih 6 nadzemnih hidrantov. Na vodovod je možno priključiti 35 gospodinjstev, zaenkrat pa je priključenih že 13 novih naročnikov. Vrednost del glavnega voda znaša 9.120.000 tolarjev, medtem ko vrednost del že zgrajenega razvodnega omrežja znaša nekaj čez en milijon tolarjev. Stroške po hišnem priključku pokrivajo naročniki pri izvajalcu del. Dela je opravilo podjetje Nizke gradnje Ptuj”. DAN DRŽAVNOSTI • DAN DRŽAVNOSTI • DAN DRŽAVNOSTI • DAN DRŽAVNOSTI Mladinci iz Majšperka so na isti dan na Jelovicah zakurili kres, kateri seje videl daleč naokoli. Prisotni so si z veseljem ogledali kres in se skupaj z mladimi veselili. Otvoritvene slovesnosti ob pomembnih vodooskrbnih pridobitvah v Občini Majšperk so se nato z enodnevno prekinitvijo nadaljevale v petek, 26. junija. Najprej se je množica krajanov in vabljenih gostov ob 18.uri zbrala na odprtju vodovoda v Preši, kjer so zgradili novo prečrpališče in vodovodno omrežje v skupni dolžini nekaj več kot kilometer oziroma natančno 1180 metrov, kot smo lahko slišali na tej slovesnosti, kar je stalo čez 2,7 milijona tolarjev. Dobro polovico potrebnega denarja, 1,5 milijona, so v obliki lastnega dela in delno tudi z denarjem prispevali uporabniki vode sami. Dela je opravilo podjetje Nizke gradnje Ptuj, pa tudi naročniki sami so se pri realizaciji zastavljenih načrtov še kako izkazali. Na vodovod v Preši je zaenkrat priključenih 6 naročnikov, kljub temu pa sta pomen in izgradnja tega vodovoda za sam kraj, pa tudi občino kot celoto, še kako pomembna. V nadaljevanju večera pa je bilo slovesno še v Stogovcih, kjer so odprli še eno zgrajeno vodovodno omrežje. Gre za tako imenovano traso Stogovci-Slape-Doklece, ki je le eden od skupaj 3 delov oziroma krakov celotne investicije, ki zajema primarni vodovod Majšperk-Stogovci-Slape-Doklece-Naraplje. Do otvoritvenega dne je bilo na vseh treh odsekih Po otvoritvi novozgrajenega prečrpališča v Preši, so se okrepčali. zgrajenega 5907 metrov glavnega voda v skupni vrednosti 42.77.536 tolarjev in 1400 metrov razvodnega omrežja v vrednosti 1,8 milijona tolarjev. Sicer pa, kot je bilo slišati na otvoritveni slovesnosti, je na celotni trasi zgrajenih skupaj 17 nadzemnih hidrantov. Na novo je na primarni vodovod priključenih 35 novih naročnikov, skupni prispevek uporabnikov pri investiciji pa znaša 7,4 milijona tolarjev. Prav ta čas pa tečejo intenzivna gradbena dela še na 3.-zadnji trasi, od Stogovc do Narapelj. Pri prerezu vrvice je pomagala ga. Milica Čuk. Osrednja slovesnost je bila na Bolfenku Še preden se je v soboto, 27. junija popoldne pričela osrednja občinska slovesnost ob državnem prazniku, je bila dopoldne še krajša svečanost v Žetalah, kjer je odsek krajevne ceste Grabe-Tkavc dobil novo asfaltno prevleko v skupni dolžini 700 m, kar je stalo skupaj 9.064.776 SIT. Ceste — vezi — prijateljstva, tako pravijo domačni, ki so na te besede spili kozarček »rujnega«. DAN DRŽAVNOSTI • DAN DRŽAVNOSTI • DAN DRŽAVNOSTI • DAN DRŽAVNOSTI Sobotno dogajanje se je pričelo že dopoldne, z ocenjevanjem suhomesnatih izdelkov nekaterih kmetij z naše občine, nato pa se je dogajanje tega dne v celoti preselilo na Bolfenk, kjer je bila ob 15.00 uri slavnostna maša v obnovljeni cerkvi sv. Bolfenka. Daroval jo je pomožni škof dr. Jože Smej, somaševali pa so župniki iz majšperske in sosednjih občin. M oso na Bol fenku v obnovljeni cerkvi je daroval pomožni škof dr. Jože Smej. Osrednja proslava ob državnem prazniku na Bolfenku, se je kot se za praznik spodobi, pričela z verzi slovenske himne, ki pozivajo k strpnosti, medsebojnemu sožitju in dobrim sosedskim odnosom. Zbrani množici je uvodoma spregovoril župan naše občine g. Franc Bezjak in med drugim dejal: “Ko zadoni slovenska himna, nam zastane dih in razmišljamo o naši samostojni domovini Sloveniji. Tako je bilo tudi danes, ko sta v pozdrav plapolali slovenska in naša občinska zastava. Danes smo že sedmič zbrani, da se veselimo in praznujemo to kar mnogim pred nami ni bilo dano, da lahko živimo in ustvarjamo v svobodni in samostojni Sloveniji. Zato vsem zbranim želim iskreno dobrodošlico v slikovitem predelu Haloz pod cerkvijo Sv. Bolfenka in vas osebno pozdravljam v imenu Občine Majšperk. Pozdrav namenjam vsem gostom, še posebej vsem izvajalcem gradbenih del, nadzornim službam in vsem svetovalcem. Med množico le teh, dovolite, da pozdravim restavratorja g. Viktorja Povšeta iz Celja, ki je skoraj postal Bolfenčan, toliko delaje imel z restavriranjem prečudovitih zgodovinsko pomembnih in edinstvenih fresk, ki postajajo ponos ne samo Bolfenka, Občine Majšperk, ampak tudi naše domovine. Svoj čar freskam pa je dodal tudi akademski slikar iz Ljubljane, g. Štefan Hauko, ki je izdelal in poslikal kasetni strop. Vsa ta leta pa je budno spremljal vsa ta obnovitvena dela in strokovno svetoval akademik, dr. Emilijan Cevc iz Ljubljane. Vsem omenjenim topel pozdrav in prijet- no počutje med nami. In sedaj smo tukaj na Bolfenku, kjer je že minila slovesnost odprtja in blagoslova obnovljene cerkve sv. Bolfenka in na novo zgrajene mež-narije. Župnija sv. Miklavža iz Majšperka je bila pred težko odločitvijo pred 10. leti, kaj narediti na Bolfenku — cerkev je v izredno slabem stanju, mežnarija pa porušena. Prvi ukrep je bil obnova ostrešja, sledila je obnova temeljev z drenažno ureditvijo in s tem so se počasi pričele uresničevati začrtane naloge župnije. Razvojna študija, ZAHODNE HALOZE JUTRI, ki sem jo kot član izvršnega sveta nekdanje občine Ptuj tudi predlagal, je bila izdelana marca 1994, kjer je v programu razvoja Zahodnih Haloz pravzaprav potrdila ali povzela potrebe po raznih ukrepih za boljši jutri tega območja Haloz. Z ustanovitvijo Občine Majšperk so se dela začela pospeševati. V začetku sem mislil, da bo začrtana naloga lažja. Priznati pa moram, daje to bila najtežja naloga, ki sem jo kot župan skušal v teh letih speljati. Veliko nasprotovanj je bilo vse do današnjega dne in javno upam reči, je bilo neupravičenih. In koliko nas je do sedaj stala obnova cerkve sv. Bolfenka? Težko je vse skupaj oceniti, vso delo, ki so ga vložili farani Župnije Sv. Miklavža v preteklih letih, vsa prizadevanja domačega župnika, g. Janka Frangeža in vseh drugih. Tudi pri delu, ki gaje financirala občina, smo poiskali najcenejše variante. Strokovna dela smo prepustili najbolj znanim strokovnjakom Slovenije, druga manjša ureditvena dela, zamenjavo poda, ureditev ograje okoli pokopališča, pa smo izvajali preko javnih delavcev, zaposlenih v Občini Majšperk. Pri obrtniških delih smo naj cenej še storitve iskali pri domačih obrtnikih. K ureditvi okolice je prispevala tudi Župnija Sv. Miklavža iz Majšperka, ki je zgradila novo mežnarijo s svojimi lastnimi sredstvi, z deli občanov, brez finančnega prispevka Občine Majšperk. A vendar same obnove cerkve brez denarja ne bi bilo. Če primerjalno povem zadnje podatke, ki mi jih pripravilo računovodstvo naše občine, lahko ugotovimo, da je v štirih letih porabljenih 19.202.098 tolarjev. K temu j e potrebno še dodati, DAM DRŽAVNOSTI • DAN DRŽAVNOSTI • DAN DRŽAVNOSTI • DAN DRŽAVNOSTI da vsi računi še niso pokriti. In kje smo jemali sredstva za obnovo cerkve Sv. Bolfenka? Uporabljali smo le sredstva, dodeljena po merilih za vzdrževanje kulturnih spomenikov v Občini Majšperk. K temu smo dodatno uspeh dobiti sredstva za investicije za obnovo kulturnih spomenikov v Sloveniji iz Ministrstva za kulturo, in sicer: v letu 1995 — 2 milijona, v letu 1996 — 3 milijone, v letu 1997 — 2 milijona in v letošnjem letu imamo zagotovljena spet 2 milijona. Med slavnostnimi govorniki sobotne osrednje slovesnosti ob državnem prazniku je bil tudi akademik, dr. Emilijan Cevc iz Ljubljane. V svojem nagovoru je množici obiskovalcev poudaril, da je cerkev Sv. Bolfenka na videz preprosta, pa vendar na svoj način draga, ne le domačinom, temveč vsakomur, ki jo je kdajkoli obiskal. Njena arhitektura je na videz zelo preprosta, vendar so freske, ki so značilne za tretjo četrtino 15. stoletja, naravnost izjemne. Ob zaključku govora je izrazil še željo, da bi se tega haloškega dragulja in njegovih dragocenosti zavedli prav vsi Slovenci. Takšne in podobne znamenitosti, kot je še dejal dr. Emilijan CEVC nas uvrščajo v sam vrh slovenskih sakralnih znamenitosti. Segajo pa tudi preko naših meja. Domačni so na Izletniško turistični kmetiji Lončarič pozorno poslušali predavavanje o suhih mesninah. V kulturnem programu sobotne slovesnosti so nastopih mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Majšperka, Pevci Rožmarin iz Dolene, za dobro voljo po proslavi pa je skrbel domači ansambel Spekter. Katarina Klep-Cernejšek Društvo uporabnikov Kabelsko razdelilnega sistema Majšperk je bilo ustanovljeno leta 1995 z namenom, da ohranja in razvija že prej obstoječi kabelsko razdelilni sistem. Formiranje dmštva je bilo, po prenehanju delovanja odbora za izgradnjo kabelske televizije, najprimernejša oblika delovanja, da se kabelski sistem vzdržuje. Društvo ima vso potrebno dokumentacijo in organe društva ter deluje v skladu z Zakonom o društvih. Predsednik društva je Zvonko Marčič. V kabelski sistem je trenutno vključenih 280 uporabnikov, od tega jih je slaba četrtina vključenih v društvo. Član dmštva lahko postane vsakdo, ki podpiše pristopno izjavo in s tem sprejema pravila dmštva. V upravnem odbom dmštva se trudimo čimbolj izboljšati kakovost sprejema vseh programov, ki so vidni preko omrežja, želimo pa tudi izoblikovati čimbolj zanimiv in aktualen interni kanal, ki nam omogoča, da občanom posredujemo aktualne novi- ce, obvestila in najpomembnejše zapise dogodkov v naši občini. Kljub slabi tehnični opremi, ki jih imamo, se tmdimo, da je kakovost predvajanih oddaj čim večja. Ker v društvu nismo zadovoljni samo z vzdrževanjem sistema, temveč bi ga želeli širiti, smo si zadah nalogo, da čim več občanom ponudimo možnost priključka na kabelsko omrežje. V letošnjem letu smo si zadah nalogo, da potegnemo primarni vod do Sp. Sveče z možnim nadaljevanjem do Stoperce, poskušali bomo potegniti primarni vod do Stopnega, želimo pa, da bi pokrili območje Ptujske Gore, kjer je že položen primarni vod in bi moral poskrbeti za povezavo med dvema vodoma. Seveda želimo razširiti kabelsko omrežje tudi v dmge kraje občine, je pa takšna širitev odvisna od števila interesentov. Ker so to precejšnje investicije upamo, da bomo tudi s strani Občine Majšperk dobili podporo za razširitev omrežja in na ta način zago- tovili čim večjemu številu ljudi kakovostno informiranje, kar je pravzaprav ena od človekovih pravic. Občina Majšperk je sedaj namenjala nekaj sredstev za delovanje društva in upamo, da bo tudi v prihodnje tako. Zaradi velike razgibanosti terena je praktično nemogoče samo z vzdrže-valnino opravljati investicije, cena priključka pa je za vse uporabnike enaka. Sam priključek na kabelsko televizijo znaša okrog 110.000 SIT (odvisno od gibanja tečaja nemške marke) in ga je možno poravnati v več obrokih (po dogovoru). Mesečna vzdrževalnina znaša 660 SIT in se plačuje po tromesečjih. Če želite postati naročnik kabelske televizije ah pa član Dmštva uporabnikov KRS, lahko svojo željo pisno sporočite na sedež dmštva, ki je v Majšperku 32a in z veseljem vam bomo ustregli. Marjan Kokot, tajnik društva »0B11 Mili E NJE Informacijska pisarna na Ptujski Gori Na Ptujski Gori so sredi julija odprli informacijsko pisarno podjetništva in turizma Občine Majšperk. Pisarna deluje v okviru lokalne razvojne agencije Halo iz Cirkulan, ki si že dalj časa prizadeva za celovit razvoj haloških občin; Gorišnice, Vidma, Zavrča in Majšperka. Projekta informacijskih pisarn podjetništva in turizma so se v podjetju Halo lotili v sodelovanju z republiškim zavodom za zaposlovanje in k sodelovanju pritegnili delavce javnih del. Glavni namen tovrstnih pisarn je povezovati, razvijati in spodbujati lokalne oblasti in tamkajšnje prebivalce k iskanju novih oziroma dodatnih možnosti zaslužka. Nove panoge in projekti so še posebej zaželeni na demografsko ogroženem obmejnem območju Haloz, od koder so se v preteklosti prebivalci množično izseljevali v večja mesta, kjer so si poiskali tudi delo in zaslužek, podoba njihovega rojstnega kraja pa je s tem klavrno propadala. PREDSTAVITEV DELA IN ORGANIZIRANOSTI INFORMACIJSKE PISARNE NA PTUJSKI GORI Obveščamo vas, da deluje od 15. 7. 1998 v okviru Občine Majšperk, informacijska pisarna podjetništva in turizma, ki ima svoj sedež in prostore na Ptujski Gori 36. V pisarni sva preko programa javnih del, ki ga vodi LOKALNO RAZVOJNA AGENCIJA HALO iz Cirkulan, zaposleni dve delavki. Program informacijske pisarne je: — da s pomočjo občine ugotovi razvojna jedra in možnosti trženja — ovrednotenje vlaganja v zadnjih desetih letih — priprave programa prireditev za celotno občino skozi vso leto - izdelava kataloga — Haloze. V sklopu teh nalog je v teku popis kul-turno-zgodovinskih znamenitosti v naši občini in popis gostinske ponudbe in podjetnikov, ki želijo svojo dejavnost predstaviti v katalogu HALOZE. Katalog bo predvidoma izšel v mesecu septembru. Katalog bo velikosti A4 formata, barvno natiskan in bo izšel v treh jezikih (slovenščini, nemščini in angleščini). Predstavljen bo na domačih in mednarodnih sejmih preko LRA HALO d.o.o., Centra za promocijo turizma Slovenije ter drugih distribucijskih kanalov. Namen izdaje kataloga je kulturno turistična, športno rekreacijska, vinsko turistična predstavitev, romarska,... Katalog bo vseboval zemljevidno karto z ustreznimi označbami in indeksno kazalo. Po izdelavi kataloga bo dodatno še izdelan VHS-Spot o Halozah, Zgoščenka o Halozah (CD) ter predstavitev na Internet strani www.halo.si. Zato vabimo vse zainteresirane k sodelovanju pri vsebinski zasnovi kataloga na dva načina: 1. kot osnovni vpis 2. Kot sponzor V informacijski pisarni lahko občani dobijo tudi informacije o: — načinih in virih financiranja za mala podjetja in podjetnike — aktualnih podatkih Gospodarske zbornice in Obrtne zbornice — Podjetniki lahko oddajo svoje ponudbe in povpraševanja preko sistema INFOL-ING IN TRADE POINT in INTERNETA. Katarina Klep-Černejšek in Irena Murko Srečanje pevskih zborov v Majšperku DPD Svoboda Majšperk je 9.maja v dvorani TVI Majšperk priredila srečanje pevskih zborov pod skupnim geslom: “Naj pesem združi vse ljudi”. Nastopajoče je pozdravil g. Franc Bezjak, župan Občine Majšperk. V prelepi harmoniji melodij smo poslušali gostitelje tega srečanja: moški PZ DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina ml., mešani PZ KUD Majšperk, moški pevski PZ Dobrava, oktet KD Skor-ba, moški PZ Ribnica na Pohorju ter moški PZ Obrtnik Slovenska Bistrica. Vsi nastopajoči so bili oblečeni v oblekah Šiviljstvo DEMOL Leskovar, ki je bil tudi glavni sponzor te prireditve. Koncert je bil z lepim petjem in seveda tudi lepo oblečenimi pevci zelo svečan. Gostitelj in sponzor je sodelujočim podelil simbolična darilca Šiviljstva DEMOL Leskovar. Pevci so ponesli v srca poslušalcev plamen prijateljstva s skupno pesmijo “Pozimi pa rožice ne cveto — kot zahvala gostom in vsem sponzorjem. Daje res naj lepše pri nas med haloškimi hribi, kjer je doma dobra volja, so potrdili pevci, ki jih je pesem družila do zgodnjih jutranjih ur. Majda Grabeljšek SO let DPD Svoboda Majšperk V soboto, dne 20. maja 1998 je DPD “Svoboda” v Majšperku dostojno proslavila 50-letni jubilej svojega obstoja in delovanja. Proslava j e potekala na visoki ravni, čemu je pripomogel edini še delujoči moški pevski zbor s svojo izredno kvalitetno harmoničnostjo pod strokovnim vodstvom zborovodja g. Stanka Vedlina ml. ter kot dopolnitev še dva dekliška šolska pevska zbora. Izvajanje nastopajočih je pospremil burni aplavz mnogoštevilnih obiskovalcev v dvorani. Nadvse prijetna posebnost te prireditve so bili povabljeni kot gostje nekdanji predsednik društva, vodje posameznih sekcij in celo nekdanji mentor in strokovni vodja g. prof. Jože Gregorc ter mnogi igralci in pevci iz raznih krajev države, kamor so se nekoč odselili. Ponovno srečanje po tolikih letih je bilo nadvse prisrčno. Govorci: župan g. Franc Bezjak, nekdanji ustanovitelj in vodja društva g. Zmago Rafolt ter g. Anton Čampa so na kratko opisali nastanek društva v prvih povojnih letih in potek bogate ustvarjalne zgodovine. Po podelitvi simboličnih nagrad prizadevnim pevcem in nekaterim bivšim vodjem se je uradni del prelil v sproščeno obujanje spominov ter končal z vsesplošno željo na skorajšnje ponovno srečanje. Anton Čampa Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Majšperk na enem od svojih nastopov. Sveti Bolfenk: zgodovinski viri, cerkev in naselja, občina Svetemu Bolfenku, svetniku iz nemških krajev, so tu sredi haloških gričev postavili cerkev iz katere se razgleduje, tja proti Madžarski in Češki, kjer je bil misijonar, proti Nemčiji od koder je bil doma, proti Ogleju v današnji Italiji, pod katero so Haloze spadale od konca 8. do 18. stoletja in seveda proti Hrvaški, kamor so peljale pomembne prometne poti že od rimskih časov naprej. Sv. Bolfenk je bil rojen leta 924 na Švabskem, umrl je okoli leta 999 v Eferdingu ob Donavi, pokopan je v Regensburgu. Za svetnika je bil razglašen v 11 .stoletju, v 15. stoletju pa seje njegovo češčenje razširilo tudi v naše kraje. Bil je stolnični predavatelj, dekan in nato škof. Bilje izredno nadarjen, kot človek razgledan, dobrosrčen, dober organizator, naklonjen izobraževanju in umetnosti. Za zavetnika ga častijo rezbarji, drvarji, tesarji, brodarji. Priporočajo se mu pri očesnih boleznih, pri bolečinah v trebuhu, nogah, pri protinu, krvotoku. Upodabljajo ga s škofovsko palico in s sekiro v rokah. Po legendi naj bi določal mesto gradnje nove cerkve z metom sekire. Bogate podatke o podružni cerkvi zasledimo v različnih virih. Vsekakor pa je podružna cerkev Sv. Bol-fenka ozko povezana s farno cerkvijo Sv. Miklavža v Majšperku. Tako je znano, daje župnija v Majšperku že omenjena v zvezi s pražupnijo Hoče, v katero je spadala. Tako imamo podatke, da je župnija že omenjena leta 1261. Leta 1399 je Bernard Ptujski, tako poročajo viri, podelil obema ptujskima samostanoma, Dominikanskemu in Minoritskemu, posest v Halozah. V to posest je spadal tudi Sv. Bolfenk, kar je ohranjeno v urbariju iz leta 1440. Naslednji izčrpen vir o Sv. Bolfenku zasledimo v vizitacij-skem zapisniku Savinjskega arhidiakonata v letih 1751 do 1773. Cerkev je takrat imela tri oltarje: sv. Bolfenk (škof v gorah), sv. Janez Evangelist in sv. Katarina. Od opreme sta navedena še dva keliha, štirje mašni plašči, prti,... vse dotrajano. K podružnici sta spadala tudi dva vinograda. Duhovno življenje pa je bilo ocenjeno kot vzgledno. Viri, ki poročajo o Sv. Bolfenku, so še Zgodovina lavantinske škofije, 1228 do 1928. Ortsrepertorium von Steiermark, Wien 1893, Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1939 in še mnogi drugi. V okviru Sv. Bolfenka so bile vasi in zaselki: Naraplje, Planjsko, Sitež in seveda Sv. Bolfenk, pod katerega pa še posebej spadajo zaselki: Budina, Jelovec, Jelovice, Korošak, Plate, Zaverše, Sv. Bolfenk — vas (podatki iz leta 1893). V vseh teh letih je kraj Sv. Bolfenk s svojo cerkvijo kljuboval vsem prilikam in neprilikam. Tudi v drugi svetovni vojni mu je okupator pustil njegovo čast in korenine v pradavnini. Vendar vsi vemo, kako kulturen je bil nacizem. V letih okupacije je bilo pri Sv. Bolfenku zatočišče za partizane in mnogi Bolfenčani so delili kruh z njimi. Tako je bilo do leta 1951, ko je Sv. Bolfenk postal Bolfenk in leta 1956, ko je Bolfenk postal Jelovice. Ob dokončanem delu prve faze na podružni cerkvi Sv. Bolfenka, ki jo sedaj končno lahko s ponosom odpremo za javnost, izrekam iskreno zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali pri tem velikem delu. Najprej bi se iskreno zahvalil Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, Občini Majšperk skupaj z občinskim svetom na čelu z županom Francem BEZJAKOM, cerkvenim ključarjem, v prvi vrsti Francu GALUNU, vsem obrtnikom in izvajalcem del na cerkvi. Posebna zahvala gre akademiku, prof., dr. Emilijanu CEVCU za njegovo požrtvovalno delo, ki ni bilo z ničemer nagrajeno. Lepa zahvala tudi Viktorju POVŠETU in Štefanu HAUKU. Vsega tega pa ne bi zmogli, če ne bi bilo opravljenih mnogo nepreštetih prostovoljnih delovnih ur naših plemenitih in nese- maISnje bičnih faranov. Njim še posebej izrekam vso spoštovanje in iskreni “Bog povrni”. Janko Frangež In kaj o sami cerkvi Sv. Bolfenka meni sam restavrator dr. Emilijan Cevc, si preberite v naslednjih vrsticah: Malo pod najvišjim vrhom zelenih Haloz pod Jelovicami stoji cerkev Sv. Volbenka — Bolfenka, podružnica majšperske župnije. Vsa preprosta, se čez dolino spogleduje z veličastno cerkvijo na Ptujski Gori — ta iz kmečke vernosti in revščine rojena, gorska cerkev pa iz plemiškega bogastva. Morda je Volbenkova cerkev povezana s ptujskim samostanom minoritov in dominikancev, ki sta imela tod vinograde, nikjer pa ni zapisano, kdaj seje to zgodilo. Zvon iz leta 1400 je zašel semkaj šele pozneje iz fare, letnico 1523 na ostenju slavoloka je zapisal šele neki poznejši obiskovalec. Več pa o zidavi povesta oba sama. Sezidal jo je preprost zidar, ki ni znal ujeti v pravilno pravokotno obliko, niti ladje niti po pravilih izobličiti s tremi stranicami zaključenega prezbiterija, katerega stene so različnih dolžin. Njegova prva pola je nenavadno stisnjena; križnorebrati obok pa ima vendarle rebra s profilom, značilnim za sredo 15. stoletja. Slavolok je čokat, lahno šilast in posnetih ogljev, pomaknjen pa je iz osi stavbe, tako da je leva stena ob njem širša kot desna. Okna prezbiterja so zmerno šilasta, zunaj opirata zaključna ogla opornika, ki soju prizidali pozneje, da bi okrepili trdnost prezbiterija. Ladja je imela že od vsega začetka raven lesen strop, sedanji je že vsaj tretji po vrsti. Letnica 1946 na fasadi pove le, da so tedaj ladjo za eno tretjino podaljšali, zvonik s piramidno streho pa je najbrž nastal šele v 18.stoletju. Morda je poseben mik te stavbe prav v njeni preprosti, nepravilni zidavi, katere uboge stene pa bogate freske v ladji in prezbiteriju. Čas jih je res hudo prizadel; nova okna v ladji so v 18.stoletju vsekali kar v sredo fresk, še bolj pa je še njihov omet trpel v statično ogroženem prezbiteriju, na katerega v oboku slutimo, v prvi ožji poli v sredi Kristosovo podobo, ki jo v sedanjih trikotnih poljih obkrožajo simboli štirih evangelistov. Stene pokrivajo podobe svetnikov, po največ škofov. V ladji držita nad slavolokom angela Veronikin prt, na stenah ob slavoloku pa opazimo le skope ostanke fresk — na levi strani npr. podobe sv. Barbare. V teh gre najbrž za ostanke svoj čas kar na zid naslikanih oltarjih. Južno steno ladje spremlja procesija devetih še ohranjenih apostolov, ki jih lahko prepoznamo po dodanih atributih. Celotno severno steno ladje, kije bila nekoč brez oken, pokriva velika freska konjeniškega pohoda sv. Treh kraljev, ki prihajajo s spremstvom iz Treh dolin, ob njih pa se proti hlevcu razvija izredno fantazijska veduta Betlehema in Jeruzalema s pravim gozdom, stolpov in stolpičev. Na desni se kompozicija končuje s hlevcem, v katerem pestuje Marija Dete. V freskah prevladuje opečno rdeča barva. Plastično mode-lacijo figur nadomeščajo risarske konture in sence, tako da je njihova stilizacija malce grafično trda in statična. Za slikarje so značilni tipi obrazov z dolgimi nosovi, visečimi spodnjimi ustnicami, visokimi obrvmi in poglobljenimi očmi. Nasplošno je slogovna govorica fresk konservativna, saj ima izhodišče še v sredi 15.stoletja. Pripada tako imenovanemu slogu dolgih, cevastih gub. Po vsej verjetnosti je naše freske, ki niso osamljene, naslikal po imenu neznani ptujski, obrtniško kar spreten slikar v sedemdesetih letih 15.stoletja. Najbrž je bila tudi cerkev sezidana v teh letih. Zadnja obnova je svetišču — ki pa še ni končno opremljeno — vrnila versko in umetnostno pomembnost. Nekoč pobeljene in poškodovane freske je rešila — in v dopustni meri — premišljeno retuširala strokovna roka restavratorja Viktoija POVŠETA. Delo, ki ga je opravil restavrator, je velikega pomena. Nov, ži-vopisan lesen strop je poslikal slikar Štefan HAUKO. Domači mojstri, zidarji, tesarji, mizarske delavnice, krovci, so cerkev poživili s svojim ljubim trudom, s tem je bil rešen lep haloški kulturni in verski spomenik, obiskovalce pa bo k njemu privabljala gotovo tudi razgledna lega sredi lepih haloških gričev. dr. Emilijan Cevc Seznam vojnih žrtev za spominsko obeležje V skladu s pozivom, objavljenim v glasilu Občine Majšperk Dobre marnje v mesecu juniju 1998 so nam do 31. julija 1998 posredovali sezname vojnih žrtev za spominsko obeležje, ki ga bo Občina Majšperk najprej uredila na pokopališču v Majšperku vsem umrlim med vojno in zaradi nje in osebam, ki so bile v zvezi z drugo svetovno vojno od 15. 5. 1941 do 31. 12. 1945 po izvensodnem postopku usmrčene na področju Krajevne skupnosti Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce in Žetale: 1. Občani g. Anton Dvoršek, g. Anton Fakin in g. Stanko Vedlin dne 18. 6. 1998 spisek padlih iz območja Občine Majšperk v 2.svetovni vojni 1941-1945 in spisek žrtev vojne 1941-1945. Podatke so zbrali na podlagi izjav. 2. Pokrajinski muzej Ptuj dne 19. 6. 1998 seznam žrtev fašističnega nasilja, seznam civilnih žrtev fašističnega nasilja, seznam udeležencev v enotah NOV in POS, seznam padlih v NOV, seznam talcev — za območje KS Majšperk, KS Ptujska Gora, KS Stoperce in KS Žetale, seznam internirancev v taboriščih na območju KS Majšperk, Ptujska Gora in Žetale, seznam padlih mobilizirancev v nemško vojsko v KS Žetale, seznam padlih v nemški vojski na območju KS Ptujska Gora. Seznami so napravljeni na osnovi gradiva, ki ga hrani arhiv zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj. 3. Upravna enota Ptuj Oddelek za občo upravo dne 22. 6. 1998 seznam internirancev in padlih na območju Krajevnega urada Majšperk, Ptujska Gora in Stoperce. Sezname je izdelala komisija za popis žrtev vojne 1941-1945, ki jo je imenovala takratna Skupščina občine Ptuj in je delovala od 15. 10. 1964 do 25. 11. 1964. 4. Občanka ga. Kodrič Marija iz Ptujske Gore — za očeta JERNEJŠEK Franca, roj. 1905, ki ni zajet v nobenem seznamu in g. Plajnšek Miroslav iz Koritnega za strica PLAJNŠEK Janeza, ki je zajet v seznamu g. Dvoršeka. Prejete sezname oseb — žrtev vojne 1941-1945 za spominsko obeležje objavljamo v nadaljevanju. Občane in bralce prosimo, da podajo pripombe in dodatne predloge na objavljene sezname ter nam pošljejo tudi podatke za vse padle in žrtve vojne za celo Občino Majšperk v pisni obliki na naslov Občina Majšperk, Majšperk 23 A, najkasneje do 30. septembra 1998. Občinski urad Seznam padlih na območju krajevne skupnosti Majšperk med 2. svetovno vojno (1941-1945) 1. Sagadin Milan, Scstržc 23, 1923-1943 2. Sagadin Vincenc, Scstržc 23, 1920-1944 3. Robar Janez, Scstržc 20, 1922-1945 4. Kovačič Janez, Scstržc, 1921-1944 5. Skamlič Vincenc, Scstržc, 1914-( 1917?)-1945 6. Ekart Alfred, Scstržc, 1927-1945 7. Vrečko Štefan, Medvedce, 1922-1945 8. Fidler Janez, Medvedce 22, 1923-1943 9. Dorič Rudolf, Medvedce 18, 1922-1943 10. Kumrič Alojz, Podložc 94, 1923-1943 11. Krajnc Jakob, Podložc 100, 1921-1945 12. Tominc Ciril, Podložc, 1922-1944 13. Dvoršek Ciril, Lešje 41, 1927-1945 14. Mesarič Franc, Lešje 37, 1924-1944 15. Furman Feliks, Lešje, 1924-1944 16. Hajšek Anton, Koritno 1, 1926-1945 17. Plajnšek Janez, Koritno 7, 1924-1945 18. Potisk Anton, Koritno 10, 1922-1943 19. Krajnc Vincenc, Koritno, 1924-1945 20. Žnidar Jože, Scstržc 32, 1922-1943 21. Turkuž Konrad, Majšperk 5, 1926-1944 22. Mohorko Jožef, Breg, 1921-1944 23. Skledar Janez, Breg, 1914-1945 24. Žnidar Karl, Planjsko 22, 1916-1944 25. Žnidar Maks, Planjsko 22, 1920-1945 26. Lorber Jakob, Planjsko 12, 1920-1945 27. Lorber Alojz, Planjsko 16, 1918-1944 28. Lupinšek Janez, Bolfcnk 25, 1920-1944 29. Melovnik Jože, Naraplje 3, 1925-1944 30. Mikolič Rudi, Sitcž 8, 1923-1943 31. Černejšek Franc, Sitcž 13, 1922-1944 32. Černejšek Matevž, Sitež 13, 1926-1945 33. Purg Stanislav, Skrbljc 12, 1921-1944 34. Zakelšek Franc, Sitcž 18, 1923-1944 35. Fideršek Anton, Sitcž 41, 1917-1944 36. Granda Jožef, Breg 20, 1920-1944 37. Vuk Anton, Naraplje, 1925-1944 38. Fakin Simon, Sveča 29, 1894-1941 39. Topolovec Maks, Podložc, 1903-1945 40. Korošec Vincenc, Scstržc 14, 1914-1945 41. Swarschnik Oto, Majšperk, 1879-1945 42. Pušaver Milan, Scstržc, 1925-1945 43. Leskovar Janez, Breg, 1898-1945 44. Jerič Franc, Jelovice, 1899-1945 45. Kešpert Franc, Jelovice, 1900-1945 46. Fakin Boštjan, Jelovice, 1908.-1945 47. Gorišek Marija, Naraplje, 1911-1945 48. Lončarič Avgust, Jelovice, 1908-1945 49. Ahec Vinko, Scstržc, 1920-1941 50. Grobelšek Vlado, Preša, 1912-1945 51. Skamlič Vinko, Scstržc, 1917-1945 52. Lah Lucija, Jelovice, 1879-1944 53. Kešpert Franc, Jelovice, 1901-1944 54. Kodrič Franc, Sitcž, 1906( 1903)-1945 55. Korošec Martin, Sveča, 1914-1945 56. Vuk Alojz, Jelovice, 1924-1945 57. Brglez Rudolf, Jelovice, 1906-1944 — mobiliziran 58. Gorišek Martin, Naraplje, 1905-1945 59. Butolen Janez, Jelovice, 1924-1945 60. Fišer Rudolf, Stogovci, 1918-1945 61. Felnoga Lovrenc (Lovro), Jelovice, 1912-1945 62. Verdenik Anton, Majšperk, 1913-1944 63. Navodnik Jože, Preša, 1906-1945 64. Žumer Martin, Sveča, 1924-1944 65. Vagner Marija, Medvedce, 1923-1944 66. Dorič Marija, Medvedce, 1924-1943 67. Robar Maks, Scstržc 20, 1917-1945 68. Krapše Franc, Scstržc, 1927-1945 69. Medved Milan, Scstržc, 1927-1945 70. Matevžič Egon, Scstržc, 1906-1945 71. Lončarič Leopold, Majšperk, f 1944 72. Feltnoga Jožef, Jelovice, 1903-1945 73. Križanec Alojz, Jelovice, 1921-1944 74. Mohorko Franc, Sitcž, 1905- 75. Petančič Jožko, Piršcnbcrg pri Brežicah, 1925-1945 76. Sagadin Anton, Celje, 1900-1943 77. Mesarič Leopold, Jelovice, 1920-1945 78. Šalamun Ivan, Jesenice, 1920-1941 79. Doberšek Vinko, Preša, 1910-1943 80. Mohorko Franc, Sitcž, 1904 81. Butolen Janez, Jelovice, 1924-1945 82. Dorič Marija, Medvedec, 1924-1944 83. Feleogar Lovro, Jelovice, 1911-1945 84. Fišer Rudolf, Sitež, 1918-1945 85. Gorišek Martin, Naraplje, 1905-1944 86. Krapše Franc, Scstržc, 1927-1945 87. Matevžič Egon, Scstržc, 1906-1945 88. Medved Milan, Scstržc, 1927-1945 89. Mohorko Franc, Majšperk, 1890-1945 90. Jernejšek Franc, Sitcž, 1905 ali 1908-1944 Ptujska Gora -praznovanje Velikega Šmarna Ptujsko Goro, to osrednje romarsko središče mariborske škofije in tudi širom Evrope znano cerkev Matere božje, je ob prazniku Marijinega vnebovzetja (15. avgust) dobesedno zasula množica romarjev od blizu in daleč. Romarji so po stari navadi pričeli prihajati že v zgodnjih jutranjih urah. Ob pričetku slovesnega bogoslužja ob 10.uri seje na trgu pred cerkvijo po nekaterih ocenah zbralo približno 5 tisoč romarjev iz različnih krajev domovine in tujine. Slavnostno bogoslužje je vodil mariborski škof, dr. Franc Kramberger, somaševali pa so tudi patri, minoriti ter dekanijski in drugi duhovniki s širšega območja mariborske škofije. Pri maši je sodeloval tudi domači župnijski mešani pevski zbor pod vodstvom Irene Kropeč, ki je poskrbela tudi za orgelsko spremljavo. Sicer pa j e ta zares znamenita ptuj-skogorska cerkev izjemno dobro obiskana, ne vse leto. Podobo Marije zaščitnice s plaščem letno obišče okoli 50 tisoč domačih in tujih vernikov, od tega polovica romarjev. Romanja so še posebej intenzivna v času od velikega do malega šmarna. Eno izmed takšnih romanj je bilo že naslednji dan po velikem šmarnu v Žetalah. Ob tamkajšnjem župnijskem prazniku, imenovanem Jarmek, so se romarji zbrali v podružnični cerkvi Marije Tolažnice ali Marije Trošt, kot ji pravijo domačini. Romanje v žetalski župniji je bilo, tako kot vsako leto, izjemno dobro obiskano, svečano in prešerno razpoloženje romaijev pa je trajalo kot ponavadi na takšnih srečanjih do poznih popoldanskih ur. Manjkale niso tudi kramarske stojnice, saj zmeraj namreč velja nepisano pravilo, da mora vsak obiskovalec oziroma romar na takšnem srečanju kupiti vsaj en spominek. Foto: Stojan Kerbler. Katarina Klep-Černejšek Zetalčani pred veliko pridobitvijo Slavnostni podpis pogodbe o gradnji nove OŠ v Žetalah sta opravila župan Franc Bezjak in direktor GIC Gradnje d.o.o. Ivan Cajzek (drugi z desne). Takoj po podpisu pogodbe je bilo predano gradbišče za novo šolo v Žetalah izvajalcu del. “V posebno zadovoljstvo mi je, da danes lahko opravim to, za kar sem se obvezal v listini, ki smo jo vgradili v temeljni kamen oktobra 1997” je vidno zadovoljen dejal župan ob svečanem podpisu pogodbe z izvajalcem del za gradnjo šole v Žetalah. Slovesnemu podpisu pogodbe, ki je bil opravljen v sredo, 26. 8. 1998 v prostorih občine Majšperk, so poleg župana prisostvovali še: g. Ivan Cajzek, direktor podjetja GIC gradnje iz Sv. Florjana pri Rogatcu, ki bo izvajalo gradbena dela, ing. gradbeništva g. Rajko Ivič, vodja gradbišča, ga. Anica Drevenšek, predstavnica podjetja TMD INVEST iz Ptuja, ki bo opravljalo strokovni nadzor pri gradnji, tajnik občine g. Marjan Gorčenko, ravnateljica OŠ Žetale ga. Marija Krušič, predsednik gradbenega odbora g. Franc Kidrič, član občinskega sveta in predsednik odbora za družbene dejavnosti g. Anton Kolar ter predsednik sveta KS Žetale g. Vinko Širec. V uvodu je župan poudaril, da gre za naj večjo investicijo v občini, saj pogodbena vrednost del znaša 284.544.924 SIT, v tem znesku pa niso vključena pripravljalna dela in oprema. Do sedaj je bilo v pripravo na gradnjo vloženega že veliko truda, saj v začetku niti ni bilo jasno, kako naj bi le-ta potekala — v prvi varianti je bila predvidena gradnja prizidka k obstoječi šolski zgradbi, nato je bilo govora o novogradnji na mestu stare šole, po mnogih analizah in opravljenih študijah pa smo se odločili za novogradnjo na povsem novi lokaciji ob šolskem igrišču. Potrebno je bilo pridobiti lastništvo zemljišča ter urediti vso potrebno lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Pri usklajevanju na Ministrstvu za šolstvo in šport smo večkrat naleteli na težave, zaradi česar smo se odločili, da smo položili temeljni kamen in pričeli s pripravljalnimi deli še pred izdajo sklepa MŠŠ o sofinanciranju investicije. Tudi „z razpisom za izbiro izvajalca gradbenih del v Uradnem listu smo prehitevali, saj v maju, ko smo razpis objavili, še nismo imeli zagotovila in podpisane pogodbe o sofinanciranju deleža MŠŠ. Naše ravnanje se je izkazalo za pravilno, saj lahko z gotovostjo zatrdim, da v nasprotnem primeru Žetale še ne bi kmalu, ali pa nikoli, dobile nove šole. Po terminskem planu bi lahko pouk v novi šoli pričeli čez dve leti. Glede na to, da bodo Žetale s 1. 1. 1999 pričele delovati kot samostojna občina in lahko pričakujejo, da bo potrebnega še veliko več trdega in vztrajnega dela in da bo ta plan realiziran nekoliko kasneje. Delo bo nekoliko lažje zaradi uvedenega krajevnega samoprispevka v KS Žetale. Lahko pa zatrdim, da obstaja realna možnost, da bo gradnja v dveh letih zaključena, saj smo s tem, ko smo podpisali pogodbo z izvajalcem gradbenih del, opravili do sedaj preko 80% vseh potrebnih aktivnosti pri gradnji. Po podpisu pogodbe seje direktor izvajalca g. Cajzek zahvalil za zaupanje pri izvedbi tako obsežnega posla in obljubil, da bodo svoje delo izvedli pravočasno in korektno. Gospa Krušičeva ni mogla skriti zadovoljstva ob tem, za njo izjemno pomembnem dogodku, saj se s tem uresničujejo njene dolgoletne želje — sicer v zelo težkih, vendar lepih časih. Dejala je, da smo uspešni lahko le, če poznamo svoj cilj - in v Žetalah ta cilj še kako dobro poznajo. Zahvalila se je županu za ves trud v dosedanjih aktivnostih, ni pa pozabila tudi omeniti veselja in zahvale, daje že pred dvema letoma šola v Žetalah postala statusno samostojna, saj je bila do 1996. leta podružnica OŠ Podlehnik. Tudi ostali prisotni so se veselili današnjega slovesnega dogodka, ob zahvali županu in vsem, ki so v ta projekt vložili že veliko truda, so poudarili, da bo nova šola marsikateri mladi družini pomagala pri odločitvi, da se ponovno vrne v domači kraj. Župan je ob koncu še pojasnil, da bo uradni pričetek del takoj po podpisanem zapisniku o prevzemu gradbišča — to pa so pristojni opravili na kraju samem v Žetalah še isti dan. Šola v Žetalah torej bo! Marjetka Eberl ŽIVLJENJE IN DELO V OSNOVNI ŠOLI ŽETALE Šolsko leto, ki seje izteklo 31. avgusta 1998, je bilo pestro, bogato z učnovzgojnimi vsebinami, prijazno v smeri učitelj — učenec, seveda pa tudi napolnjeno s presenečenji, s tekmovanji, s smehom, s pričakovanji, da bo kmalu pognala kal nova kraljica učenosti, kar seje zgodilo v lanskem oktobru, ko je zadišalo po pečenih kostanjih. Vsem, ki pa že dolgo čakamo na svetlo stavbo, je zasijal topel jesenski žarek ob postavitvi temeljnega kamna na igrišču za novogradnjo. Lepa jesen in zima sta naklonili čas graditelju in zgrajeni so bili temelji hiše učenosti. Ko se pripravljamo na novo šolsko leto, je podpisana pogodba med ustanoviteljico naše šole in izvajalcem gradbenih del. To je vesela igra za srca naših otrok, ki bodo zahajali še to leto v dotrajano zgradbo — Žetale 4, kjer je mnogo mnogo premalo kvadratnih metrov površine za dojemanje, osvajanje učne snovi naših učencev. Daje v šoli šest tesnih učilnic in inprovizirana telovadnica, oddelkov devet, _pouk pa enoizmenski, je gostitelj male šole in dveh razredov PGD Žetale s svojim gasilskim domom. Učenci 7. razreda pa sploh nimajo svoje učilnice in so gostje razreda, ki ga zapustijo učenci, ko imajo športno vzgojo. Pa v pričakovanju, da bo zares kmalu stala na lepem gradbišču nova šola, pozabljamo na vse stiske, si pomagamo z besedo, odpiramo in zapiramo strani učbenikov, shranjujemo znanje v spomin, pripravljamo učence na življenje, jih usmerjamo za poklic, načrtujemo projektno delo, pripravljamo vsebine ustreznih dejavnosti, aktualiziramo učbeniško in kurikularno prenovo osnovnošolskega izobraževanja in s torkom ob 7.50 uri začenjamo šolsko leto 1998/1999. V šoli bomo izobraževali in vzgajali 152 osnovnošolcev, 12 malo-šolcev, deloval pa bo tudi oddelek podaljšanega bivanja. Mesec september pa je čas načrtovanj učnovzgojnih vsebin za Publikacijo šole in delovnega načrta. Naše vodilo tega šolskega leta je pomoč šibkejšim učencem, posebno skrb bomo posvečali marljivim, nadarjenim učencem. Lotili se bomo tudi dveh zanimivih projektov in se posvetili kvalitetni izvedbi le teh, delovali bomo kot prijazna, kvalitetna šola, se dobro povezali s starši. Smo pa pedagoški delavci, ki nas je zajel čas prenove OŠ, ta pa zahteva od nas nenehno izobraževanje, izpopolnjevanje, računalniško opismenjevanje, ker pa smo samo ljudje, upamo, da bomo dosegali rezultate z voljo, dogovorom, razumevanjem,... Marija Krušič, ravnateljica OŠ Žetale Vsem učencem želimo čimbolj uspešno novo šolsko leto člani uredništva občinskega glasila Dobre marnje. Začelo se je novo šolsko leto__________________________________________ Šolska vrata so se ponovno odprla. Najbolj so bili prvega šolskega dne veseli prvošolčki in malošolčki, ki so tako prvič stopili v hram “učenosti”. Kako pa so na novo šolsko leto pripravljeni v naši občini ravnatelji in učitelji, nam na kratko predstavljata ravnatelj OŠ Majšperk, Rajko Jurgec in ravnateljica OŠ Žetale, Marija Krušič. PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA V OSNOVNI ŠOLI MAJŠPERK Priprave na novo šolsko leto se v bistvu začnejo že proti koncu meseca junija. Takrat je znano število oddelkov, tako da lahko pripravimo predmetnik, okvirno razdelitev dela in to je tudi osnova za morebitne potrebne razpise, ki so v glavnem med poletnimi počitnicami. Konkretne priprave za šolsko leto 1998/99 smo v našem zavodu začeli na uvodni pedagoški konferenci, 25. avgusta. Od junija do avgusta je prišlo do nekaterih sprememb. Kazalo je namreč, da bomo v tem šolskem letu začeli delno kombinacijo na enoti Ptujska Gora, vendar z vpisom še enega otroka letos to ni potrebno. V tem času je bil naši šoli priključen tudi vrtec Majšperk, kar je pogojevalo aktivnosti na področju kadra in administrativnega dela. Sicer pa priprave tečejo po ustaljenih tirnicah. V tem tednu potekajo sestanki aktivov in dejavnosti, kjer nastaja osnutek letnega delovnega načrta, ki mu bomo dali natančnejšo vsebino na pedagoški konferenci v petek, 28. avgusta, in ga dali v potrditev Svetu zavoda konec meseca septembra. Naš zavod v letošnjem šolskem letu obiskuje 473 otrok, od tega 341 v šoli Majšperk, 51 v šoli Ptujska Gora, 19 pa v šoli Stoperce. 62 otrok obiskuje vrtec, med katerimi 48 otrok sodeluje v pripravi na osnovno šolo in 40 prvošolcev. Vsem učencem želimo uspešno šolsko leto. Rajko Jurgec, ravnatelj OŠ Majšperk Policija svetuje Šolskih počitnic je konec. Pričelo seje novo šolsko leto in učenci so spet pričeli hoditi v šolo. Med temi je tudi veliko takšnih, ki bodo prvič sedli v šolske klopi. Ob pričetku novega šolskega leta policija opozarja starše in učence, naj upoštevajo določila novega Zakona o varnosti cestnega prometa, predvsem: — hoditi je potrebno po pravilni strani ceste, kjer pa so urejeni hodniki za pešce (pločniki), hodimo po njih; — cesto je potrebno prečkati na prehodih za pešce; — prvošolčki morajo nositi rumeno rutico; — prvošolčki naj hodijo v šolo v spremstvu staršev ali druge osebe, ki dobro pozna cestno-prometne predpise; — v temi je potrebno nositi odsevna telesa (kresničke); — vozniki koles in koles z motorjem morajo imeti na glavi atestirano varnostno čelado; — prevozna sredstva, s katerimi se učenci vozijo v šolo, morajo biti v brezhibnem stanju, itd. VOZNIKI PAZITE NA OTROKE, ŽELIMO VAM SREČNO VOŽNJO! Resje, daje sprejet nov cestni zakon, s tem pa še ne pomeni, da so naši otroci popolnoma varni na cesti. Če bomo sami upoštevali cestno-prometne predpise, bomo zagotavljali varnejšo hojo učencem, zato policija še enkrat opozarja starše, oskrbnike in vse udeležence v prometu: Pazimo na otroke, jih na poti v šolo opazujmo in jih na storjene nepravilnosti sproti opozarjajmo. Opozorilo pa posebej velja voznikom, ki lahko pri tem še posebej veliko prispevate k prometni varnosti naše mlade generacije. Želimo, da so naši otroci varni v cestnem prometu, za to pa se moramo potruditi vsi! Vodja policijskega okoliša Majšperk, Borut Štok mvIInje NOVA TRGOVINA Z OBLAČILI NOVA TRGOVINA Z OBLAČILI »Na dan otvoritve kupcev kot kapljic dežja« Družina Leskovar — ki jih občani bolje poznamo pod imenom Šiviljstvo DEMOL, je 22. avgusta ob Mercatorjevi trgovini na Bregu odprla novo trgovino z oblačili, v kateri bodo nudili vse usl uge šivanja in popravil oblačil in oblačilnih dodatkov, aranžiranje daril, trgovina na debelo v tranzitu in izposojo oblačil. Ob slovesnosti, ki stajo s pesmijo in glasbo požlahtila moški pevski zbor DPD Svoboda iz Majšperka in ansambel Spekter, je zbranim spregovoril tudi predsednik Območne obrtne zbornice Slovenije, ki je med drugim izpostavil mačehovski odnos države do obrti in obrtnikov na Slovenskem ter družini Leskovar čestital ob tako pomembni pridobitvi, ne le za njih kot obrtnike, pač pa tudi za Občino Majšperk in tudi širše, saj je, kot smo lahko še slišali, njihova blagovna znamka DEMOL dobro znana tudi drugod po Sloveniji. Sicer pa sta celotna zgodba Šiviljstva Demol in tiha želja po lastni trgovini nastajali že nekaj let. Že pred 17-imi leti, ko seje Šiviljstvo Demol imenovalo še Krojaštvo Leskovar, so izdelovali oblačila po meri in opravljali razna kooperacijska dela za večja podjetja, med drugim za Kors, Veletekstil, M-club, itd. Vsa ta leta so si prizadevali, da bi vendarle razvili nekaj novega, nekaj svojega, po čemer bi jih kupci spoznali, kjerkoli bi se njihovi izdelki DOBRE MARNJE je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32, telefon in fax 062/794-422. UREDNIŠKI ODBOR: Potočnik Silvo, Rakovec Jože, Lorber Danica, Pernek Marija in Skok Marija. LEKTOR: Marija Krušič UREJANJE IN TISK: Tiskarna Vili Polajžer s.p. Ptuj. Po mnenju Urada vlade za informiranje R Slovenije številka 4/3-12-1676/95-23/361 z dne 25. oktobra 1995, se šteje lokalno informativno glasilo DOBRE MARNJE za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. pojavili. V teh prizadevanjih so začeli sami kreirati in izdelovati oblačila, njihovi izdelki pa so, kot je bilo tudi pričakovati, naleteli na ugoden odziv potrošnikov. Do danes so, kot nam je na deževni sobotni slovesnosti povedala vodilna in gonilna sila šiviljstva Jožica Leskovar, oblekli več pevskih zborov, godb, natakarjev in drugih skupin. Njihova lastna blagovna znamka DEMOL je v širši javnosti postala znana kot sinonim za kakovost ob primerni ceni. Tudi zato kupci tako radi posegajo po njihovih izdelkih. Ker pa je ob vse več naročilih in povečanju števila zaposlenih v njihovi delavnici v Majšperku pričelo primanjkovati prostora, so se odločili za širitev. Izbrali so in za oko prijetno opremili vse poslovne prostore na Bregu.V tej novi pomembni pridobitvi, trgovini z oblačili, bodo na voljo vsi njihovi izdelki: moške hlače in suknjiči, ženski kostimi s krili ali hlačami, ženski zimski plašči, kravate, itd., ponudbo pa bodo dopolnili še nekateri izdelki drugih proizvajalcev. Med tem ko je trgovino, v kateri bo zaposlena Lidija, blagoslovil farni župnik Janko Frangež, se je množica obiskovalcev, ki so se na otvoritvi zbrali in vztrajali kljub dežju, ki je to soboto v času slovesnosti neusmiljeno padal, napotila na svoj prvi nakup v trgovini, tako da seje rek “naj bo toliko kupcev, kot je danes dežja”, ki gaje bilo slišati med pozdravnimi govori, v dobršnji meri že izpolnil. Zloženka Sv. Bolfenka v Halozah Ob zaključku restavratorskih del na cerkvici Svetega Bolfenka je Župnijski urad Majšperk ob finančni podpori Občine Majšperk izdal posebno zloženko, posvečeno tej arhitekturi, preprosto zgrajeni, toda izjemno lepi in bogati cerkvi z več kot 500 let starimi freskami. V zloženki so kot prijazen vodnik obiskovalcem zapisani in predstavljeni domnevni podatki o nastanku cerkve Sv. Bolfenka. V prihodnje naj bi uredili v okviru cerkve za obiskovalce še razgledni stolp. Katarina Klep-Černejšek Katarina Klep-Černejšek V bogato založeni trgovini je zagotovo vsak od udeležencev te slovesnosti našel kaj za svoj okus in žep.Tako je morala Lidija z delom pohiteti že prvi delovni dan. Iz uredništva Dobrih marnj želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje.