226 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions mednar odni muzik ološki simpozij (Ljubljana–Pir an, 16. –17. no v ember 2020) z naslo v om V iskanju popolne harmonije: Tartinijeva glasba in glasbena teori- ja v lokalnem in evropskem okviru . Omenjena knjig a (1 7 €) je s 155 str anmi le pr edtakt v semu t emu. T udi lik o vno bog at o opr emljeno delo se pne od u v odnih (d v eh) pos v etilih C. Scimoneju in spomenik u (G. T artiniju in A. d. Zòtt o), pr ek ponosa Pir ana (F r anco Juri) , u v oda (D . Žitk o), T artinije v eg a tr g a, r azmer v drugi polo vici 19. st oletja, od mandr ača do T artinije v eg a tr g a, dojemanja med let oma 1888 in 1893, dog ajanj med let oma 1894 in 1895, odkri tja T artinije v eg a spome - nik a v Pir anu 2. a v gusta 18 96, A. d. Zòtta, k onserv at or ijsk eg a načrta, r azsta v e, časopisnih člank o v in do zaključneg a popisa ozir oma inf ormacij o obja v ljenih f ot ogr afijah in lit er aturi (v se a vt orica). Zanjo so (izda jat elj P omors ki muzej »S. Mašer a« Pir an; zanj F r anco Juri) poleg a vt orice D . Žitk o še najbolj zaslužni: lekt or (in pr e v ajalec v ang leški je - zik) He nrik Ci g lič, pr e v ajalc a (F . Juri in Iv an Mar k o vič; v italijanski jezik), (št e - vilni) a vt orji in lastniki f ot ogr afij (t eh nam je uspelo našt eti k ar nek aj čez 90). Digitalizacijo sta prispe v ala V er onik a Bjelica in Natalie Fink, oblik o v anje Dušk a Đukić, tisk pa je za tisoč izv odo v opr a vil EUROGRAFIS, d. o. o. Zg leden izdelek do - mače, slo v ens k e umetnostne zgodo vine, ki t okr at po v ezane z g lasbo, še enkr at v eč opozarja na v ezi med d v ema znanstv enima in umetniškima disciplinama, je zagot o v o v elik o v eč k ot zgolj popularizacija in afirm acija domače, slo v ensk e nar a vne in k ulturne dediščine. dr . F r anc Križnar Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru: drama, opera, balet: [1919–2019] Ur ednik: Vili R a vnjak. Maribor: Slo v ensk o nar odno g ledališče, 2019, 659 str ani. Pr ed nami je obsežna ali k ar monumentalna knjižna izdaja, s k at er o se v t em tr enutk u ne mor e ponašati pr a v nobeno drugo slo v ensk o g ledališče. »Z vidika večnosti je naših ‘sto let’ samo bežen trenutek. Ob dejstvu, da je v SNG Maribor v stotih letih ustvarjalo preko 500 različnih gledaliških umetnikov in približno toliko tehničnih in drugih sodelavcev, ki je skupaj ustvarilo 1649 pre- mier s približno 22.000 predstavami, postanejo imena posameznih ustvarjalcev in dogodkov del velike ‘anonimne množice’. Ne glede na to, kako je kdo pomemben oziroma umetniško ustvarjalen v svojem času, smo v resnici vsi samo ‘brezosebna manifestacija kozmičnega principa Umetnosti na minljivem odru človeškega Sve- ta’«! T o je cita t , s k at erim je (ur ed nik) Vili R a vnjak zaklj učil monogr afijo 100 let Slovenskega narodnega gledališča Maribor ali k ar v seh njenih tr eh izv ajalskih ansamblo v: Drame, Opere in Baleta. Celo let o (2019) je bilo v Mariboru v znamenju 100-letnice Slovenskega narodnega gledališča ali k ar v seh njenih tr eh izv ajalskih ansamblo v: Drame, Opere in Baleta. T ak o nek danja mala in star a d v or ana k ot sedaj že desetletja po v sem na no v o zgr ajeni v eliki a v dit orij združujejo naj v ečjo in osr ednjo slo - v ensk o k ulturno inštitucijo. P oja v ljale so se tak o, k ot si sledijo v omenjeni ob - širni, obsežni, da ne zapišem v oluminozni knjižni monogr afiji ur ednik a V . R a v - njak a. T a na v elik em, v ečjem od A -4-f ormata, knjižnem obsegu (sk or aj 4,00 ali natančno 3,745 k g t ežki knjigi) prinaša v g la vnem obširno in obsežno, bog at o slik o vno gr adi v o; ur ejeno po kr onologiji nastank o v na v seg a 659 (ošt e vilčenih) str aneh. Besedila so prispe v ali še Saša Arseno vič, Blaž Br odnjak, Jerneja F er lež, Primož Jesenk o, Blaž Luk an, T one P artljič, Zor an P oznič, Danilo R ošk er , Manica Špendal, Benjamin Vir c in Suzana Žilič Fišer . Slovensko narodno gledališče Ma- 227 Letnik 43 (2020), št. 1 ribor je lani (2019) pr azno v alo 100-letnico delo v anja. 27. sept embr a 1919 je na odru g ledališča prvič zazv enela slo v ensk a beseda. T o g ledališče obstaja si - cer že od leta 1852, v endar je bilo takr at še nemšk o. Danes je SNG naj v ečji ja vni k ulturni za v od v drža vi in obenem edino g ledališče v Slo v eniji t er med r edkimi v E vr opi, ki pod eno str eho združuje dr amo, oper o in balet t er simf onični or - k est er idr . P oleg umetnik o v in drugih neposr ednih (po)ustv arjalce v r epert o - arja so tu še str ok o vne in t ehnične službe t er drug a logistik a. V SNG Maribor je v eč k ot 300 stalno in okr og 150 honor arno zaposlenih ljudi. Obenem pa sta pod ist o str eho še v sak oletni osr ednji f esti v al slo v enskih dr amskih g ledališč Borštnikovo srečanje in t ekmo v anje mladih pe v skih nadarjence v »Ondina Otta Klasinc.« Prv e (d r amsk e) pr edsta v e seg ajo v Mariboru, še pr edno se je za njiho v o 100-letnico de lo v anja (1919 ustano vit e v Dramatičnega društva Maribor z začet - k om stalneg a polpoklicneg a slo v ensk eg a g ledališča v mariborsk em Narodnem domu, 1909–1 914) d vignila za v esa prv eg a slo v ensk eg a poklic neg a g ledališča v Mariboru za dr amsk o pr eds ta v o, g ledališk o igr o, tr agedijo Jur čič-Le v stik o v eg a Tugomerja, 27 . sept embr a 1919. Še v is ti, t or ej v prvi sezoni (1919/20), je bila 1. maja 1920 na spor edu prv a oper etna pr edsta v a v od vil 7 Mam ‘zelle Nitouche F r ancoza Loui sa A ugusta Florimonda R ougerja, prv a oper a pa »šele« v nasle - dnji sezoni (1920/21, 5. januarja 1921, enodejank a Če ha Vilema Bloudek a, V vodnjaku). Kajti r edno pr ed v ojno delo v anje mariborsk e Opere seg a »šele« v se - zono 1922/23 pa do leta 19 28. K ot prv a baletna pr edst a v a je v Mariboru zabe - ležena Ipa v če v a pant omima 8 Možiček (27. april 1926). In tak o je t eklo v se do lani ozir oma do dandanes, r azen s pr ekinitvijo v letih (druge s v et o vne) v ojne (1941–45). V tist em času so bile se v eda v skladu z ak tualno ok upacijo v istih pr ost orih izključno nemšk e pr edsta v e, nemšk o g ledališče. Pr elomnice, ki se v omenjeni monogr afiji k ažejo k ot najpomembnejše, so zagot o v o: pono vno, po - v ojno in nepr ekinjeno delo v anje (1945→), začet ek delo v anja Mariborske filhar- monije (1950–1965), začet ek f esti v ala Teden slovenskih gledališč (1966–1970; Borštnikovo srečanje, 1971 →), začet ek delo v anja Simfoničnega orkestra SNG (1993→), otv orit e v no v ozgr ajene Velike dvorane (1994 z uprizoritvijo V er dije v e oper e Traviata, 13. okt ober 1994), začet ek Mednarodnega tekmovanja mladih pevcev »Ondina Otta« (1999 →), začet ek obno v e Stare dvorane (prv a pr emier a na obno v ljenem odru Linhart o v a k omedija Matiček se ženi, 15. okt ober 2003), leta 2003 pa si je SNG Maribor pridobilo nacionalni, v sedrža vni status. V t ej celotni kr oniki ali k ar kr onologiji lahk o sledimo od u v odnik o v pr ek Sobivanja različnosti (V . R a vnjak; str . 14–21), Gledališča v Mariboru pred letom 1919 ( J. F er lež; 22–51), Maribora in gledališča (T . P artljič; 52–69), Ključnih do- godkov (P . Jesenk o; 70–173) , Stalnosti v spreminjanju: Iskanju podob in vlog ma- riborske Drame v drugi polovici stoletja (1967–2019; B. Luk an; 174–295), Igral- skega ansambla (1919–2019 ; 226–300), Dobitnikov Borštnikovega prstana (člani in članice mariborsk eg a SNG ; 1970→; 301), Zgodovine mariborske Opere od za- četkov do danes (M. Špendal; 302–333), Med velikani mariborskega opernega Parnasa (B. Vir c; 334–423), Zgodovine mariborskega baleta (B. Vir c; 424–517), Zgodovine gradenj in obnavljanj stavbnega sklopa SNG Maribor (1848–2003; V. R a vnjak; 518–569) do SNG Maribor v jubilejni sezoni 2019/2020 (570–587), Re- pertoarja Drame, Opere in Baleta (1919–2019) s: 1.028 pr emier ami v Drami, 502 v Operi, 119 baletnih, ali sk upaj t or ej 1.649 pr emier ami v v seh tr eh umetniških enotah s približno 22.000 pr edsta v ami (v celoti; 588–591); gr e še za sezname (v seh) upr a vnik o v (593) in umetniških v odij ozir oma r a vnat elje v (594–596), 7 Iz fr anc. v aude ville, ki pomeni prv otno ljudsk o pesem v esele, satirične v sebine. V ( g lasbenem) g ledališču pa je t o danes lahk otna v eseloigr a, na v adno enodejank a, s šalji vimi pe v skimi v ložki ali tudi g ledališče, kjer tak e igr e uprizarjajo. 8 Gledališk a igr a z gibi in mimik o br ez besed. 228 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions popis (v seh) uprizorit e v (59 7–636), statistik o del, ki so bila v SNG Maribor upri - zorjena naj v ečkr at (637; med njimi najdemo naj v ečkr at izv edena dela: Cank ar - je v o Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Linhart o v Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Shak espearje v Sen kresne noči, med oper ami so t o V er dije v a Traviata, Pucci - nije v a La Bohème, Smetano v a Prodana nevesta in F oerst erje v Gorenjski slavčehk, med oper etami pa še Kálmáno v a Grofica Marica in Str ausso v Netopir; med ba - leti pa Hrestač Čajk o v sk eg a, Hristiće v a Ohridska legenda in Delibeso v a Coppélia , r epert oarno k azalo (638–642) in k azalo osebnih imen (643–651), a vt orji in la - stniki f ot ogr afij ozir oma slik o vneg a gr adi v a (652–653) in Summary (po vzet ek monogr afije v ang l. jezik u; B. Vir c; 654–659). Na k oncu so še logosi nek at erih najodme vnejših meceno v izdaje (4 nepaginir ane str ani). Ti dajo v edeti, k do t o so. Celotna knjig a, zlasti pa še oblik o v anje slik o vneg a gr adi v a (na st otine ob - ja v ljenih t o vrstnih dok ument o v v r azličnih oblik ah in v sebinah) sta bila lahk o obja v ljena po dosežkih ur ednik a slik o vneg a gr adi v a (in njego v eg a opisa/k o - mentarje v P . Pr emzl; r azen v besedilu J. F er lež) in gr afičnem oblik o v anju t er pr elomu (M. W enzel). Med slik ami (f ot ogr afije, g ledališki listi, letaki, plak ati …) sem jih mdr . našt el čez 700 (723), ali po W . Shak espearu (Pr osper o v monolog iz Viharja) : »Iz takšne smo snovi kot sanje, in življenje naše majhno obdaja spanje.« Med njimi najdemo d v ostr ansk e in celostr ansk e, črno-bele in barvne pa v se do miniatur k (portr eti nek at erih) akt erje v SNG Maribor v omenjenem, v eč k ot st o let tr ajajočem zgodo vinsk em r azv oju mariborskih ansamblo v: Drame, Opere in Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Med njimi najdemo tudi v ečja ali k ar najbolj izposta v ljena imena, ki so v seh t eh st o let v odila SNG Maribor, med k at erimi so bili: Hink o Nučič, Jur o Ki - slinger , Stane Jur gec in zadnji aktualni Danilo R ošk er (2 001→). Med umetniški - mi v od ji ali k ar r a vnat elji Drame so spet: H. Nučič, Milan in Vladimir Skr binšek, Mir an Her cog, F er do Delak, F r an Žižek, Br ank o Gombač, Bojan Štih, V . R a vnjak, T omaž P andur , nazadnje pa še Alek sandar P opo v ski (2018→); umetniški v odje ozir oma r a vnat elji Opere Ant on Neff at , Demetrij Žebr e, Ciril C v etk o, Jak o v Cipci, Vladimir K obler , Boris Š v ar a, Henrik Neubauer , Stane Jur gec in nazadnje Simon Kr ečič (2013→ ). Med v odji Baleta pa so popisani še Marta R emšk ar , P et er Golo - vin, Ma k s in Ir ena Kir bos, Ik o Otrin, E di Dežman, Ljiljana K eča R ošk er in sedanji aktualni v odja E d w ar d Klug (2003→). Za marsik at er eg a od njih bi lahk o zapisa - li, da so igr ali v SNG Maribor po v ečkr at k ar v eč v log, za št e vilne med njimi pa je ostal tr ajen ali k ar neizbrisen pečat v odenja ali celo epohe določene enot e t eg a naj v ečjeg a in v sedrža vneg a g ledališča. Iz r azpoložlji v eg a k olof ona r azber emo še lekt orico (Mojca Marič), k or ek - t orico (Snežana Štabi), a vt orje k azal (S. Štabi, P . Pr emzl in Katarina Kr aše v ac), med lastniki slik o vneg a gr adi v a so t o SNG Maribor, /druge/ ja vne institucije in (na v edeni) zasebniki, gr afično oblik o v anje in pr elom (M. W enzel in Milimeter Studio), r epr ogr afijo (Atelje za črko in sliko/ Mursk a Sobota), tisk in v eza v o (Flor- jančič tisk/ Maribor). Delo je izšlo v nak ladi 1.500 izv odo v (v prvi iz daji), izdaja- t elj in založnik je SNG Maribor (zanj dir ekt or D . R ošk er) in sozaložnik Umetniški kabinet P . Premzl. dr . F r anc Križnar Arhivski kuharski rokovnik A vt orice tr anskripcij besedil: Dunja Mušič, Elizabeta Eržen P odlipnik, Mir a Hodnik, Hana Habjan, Bar bar a Žabota; ur ednica: Dunja Mušič. Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 2019, 288 str ani. V letu 2019 je Zgodo vinski ar hi v Ljubljana pr emierno izdal r ok o vnik s k ulinarično v sebino, ki t ematsk o dopolnjuje film Od jajc do jabolk ali Od začetka