K, K. STAATSANWALTBCHAH MARBURQ Eingelaugl ain 1 ( mit :" Bailasen - 3C 'Abt-u 11. |uuuu'ia 1917. 51. Mtík. List ljudstvu v pouk m zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 % po! fefa*:5 K in za «tet leto 1-90 jt Naročntaotea Nemčijo 6 K, za druge izvenaistrilske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravni v* „Slovcnskr»» 7^ podarja" v Mantera. — Lisi se itopoštfja do od^ovadL — Udje „Katoliškega tiskovnega dnetva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. iirediiKiv»: Koroška ce.su štev. 5. '— Rokopisi se ne vračajo___Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate iti ieklau»aoje. 7 > ;i=prate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prost«ra stane 16 vin. Za večkratne oglase pri«eren popust. V oddelku „Mala Bamarnla" ■sfr>ne beseda 5 vi*. Parte in zahvale vsaka pctitvrsta 24 vin., Izjave in Poslatio 36 vin. - Insuati se sprejemajo do torte opoldni. — Nezaprte reklamacij« so poštnine proste. Ob B&šem jubileja. ■ Petdesetletnico svojega obstoja obhajamo! — Pravijo, da je znamenje starosti, ako gledamo nazaj v preteklost in se naslajamo ob spominih na minule ftase. Kdor je mlad, gleda naprej, izmerja bodočnost, si dela načrte ter se bori za njih izvršitev. Vkljub svojim petdesetim letom se čutimo mlade in zato zre oko v bodočnost. Neizmerno širno polje vsestranskega delovanja se odpira pred našimi očmi za dobo po vojski. Versko, narodno, domoljubno, prosvetno, gospodarsko, družabno, politično, organizatorično v-prašanje, vsako vstaja pred nami, ogroženo od novih nevarnosti, zahtevajoče vseh naših moči in naše nepopustljive vstrajnosti. Mi hočemo biti in bomo na svojem mestu! V nas je nepremagljiva želja po življenju in mogočna odporna sila. Naj se zažene v nag narod še toliko sovražnih valov, mi hočemo stati trdno kakor stojijo trdno naši možje in mladeniči na bojiščih proti vsem sovražnikom naše Avstrije. Ni-fteaar se ne bojimo, kajti prepričani smo, da bode z nami Bog, pravica in vse naše slovensko ljudstvo. Tn kdo bi se v takem spremstvu bal? Toda čeprav se ne čutimo stare, vendar nam neki notranji glas veleva, da se moramo danes ozreti tudi nazaj na preteklo dobo svojih petdesetih let ter izvršiti neko važno dolžnost. Ta dolžnost se imenuje hvaležnost! Res veliko hvaležnosti smo dolžni za nazaj. Hvala najprej Bogu, ki je naše delo spremljal z očividnim blagoslovom. Mogoče, da smo se tuintam pregrešili proti njegovim svetim namenom ter v bojni razburjenosti segli predaleč ali v malomarni brez- brižnosti marsikaj zamudili. Ljubega Boga prosimo za vse napake odpuščanja. Naj ne sodi naših dejanj, storjenih in opuščenih, ampak naj se ozira samo na našo dobro voljo, s katero smo vedno hoteli služiti njegovi sveti volji. Hvala slovenskemu ljudstvu, ki nas .je tako rado sprejemalo teden za tednom ter nas ogrevalo s svojo ljubeznijo. V nad 30,000 izt sih izhajamo. Vemo, da ne govorimo več praznim stenam, ampak — ljudskim množicam. Ni več poštene slovenske hiše na Štajerskem, kamor bi ne zahajal naš list. In kar nas posebno tako povzdiguje in za kar smo izredno hvaležni, povsod nas sprejemajo z veseljem in ljubeznijo. Toda tudi nam naj bo dovoljeno danes izpovedati pred celim svetom, da smo z neizmerno ljubeznijo slovenskemu ljudstvi: ,«dajali to, kar smo i-meli. Ljubezen se nam vrača z ljubeznijo. Kako bi ne bili hvaležni! Hvala našim sotrudnikom in dopisnikom! Naše moči so šibke, pogled naš omejen, a za nas je gledalo na stotine oči, z nami je delalo vse polno zvestih, dragih nam prijateljev. Duhovniki, akademiki, učitelji, kmetje, kmetice, mladeniči, mladenke, vsi so prihajali in nam pomagali. Samo tako je bilo mogoče ustvariti list, ki je ljubljen od našinoev in upoštevan od nasprotnikov. Hvala tudi našim urednikom, rajnim in še živečim! Naj imenujemo njih zaslužna Imena! Od po-četka, t. j. leta 1867 do 1. 1871 je urejeval naš Hst dr. Matija Prelog, od 1. 1871 do 1875 dr. Jožel U-laga, od 1. 1875 do 1. 1885 sedanji kanonik in dekan novocerkovški dr. Lavoslav Gregorec, od 1. 1885 do 1. 1894 dr. Ivan Mlakar, od 1, 1894 do 1. 1898 seda- ; nji sadžupnik Sv. Križa pri Slatini Prano KoroSe«: Hvala jim za vso njihovo ljubezen in delo, s katerto so list od stopinje do stopinje povzdigovali na seda-I njo višino! Tn s tem je dovolj pogleda nazaj. Mislimo k¡ ¡ skrbimo zopet za naprej! Ljubega Boga prosimo nadalje svoje pomoči in blagoslova, slovensko ljudstv« prosimo za njegovo ljubezen, svoje sotrudnike, dopi« snike in razširjevalce za njih delo. In.Slo bo! Vedno kvišku, vedno naprej! Bog z nami! »Slovenskemu Gospodarju1 ob petdesetletnici piše deželni odbornik dr. K. Verstovšek. Nenavadno obletnico obhajaš, dragi naš „Slov. Gospodar"! Pa tako mogočen si kot nikdar poprejei Pred možem, ki nastopi Abrahamovo dobo, se klanjamo radi dozorele možatosti, zavoljo izkušnje, ki je ie pridobil v dobi 50 let, Tebe pa občudujemo, ki odsevaš svojo moč in jo razprostiraš v tisoče in tisoče src rodoljubnih slovenskih mož, v tisoče in tisoče sne slovenskih žen, mladeničev in deklet z nepopisljivo mogočnostjo, z vedno čilim duhom, mladeniškim ognjem, resnim naukom in strogim opominom, z brezmejno navdušenostjo za vse slovenske narodne pravice, s strogim grajanjem narodne mlačnosti in a o-četovskimi opomini na slovenskega kmeta za gospodarski napredek in z lepimi, koristnimi navodili da splošnega narodnega blagostanja. Dne 16. januarja 1867 Te je s ponosom prinesel prvi urednik dr. Prelog v mariborsko Čitalnico, USTUL Slavij encu! BI. Dv. „Slovenski Gospodar"! Ti petdeset let star, torej že Abrahama videl! Pri človeškem življenju je doba dočakanih 50 let lepa starost in vsak sme Bogu hvaležen biti za isto; za list pomeni enaka pre- j teklost še večjo častitljivost, kajti primeroma večja, kakor je Človeška umrljivost, je umrljivost listov že v prvih povojih. Ker je lepa navada, "da se slavljen- j ou ob svečanoslai priliki klanjajo somišljeniki, pri- I našajoč mu čestitke in dobre želje, se tej hvalevred- I ni navadi nočemo izneveriti štajerski listi, ki smo s ! Toboj istih načel, temveč danes prihajamo pred Te s čestitkami In voščili. „Straža." Stara sem devet let, v primeri s Tvojimi leti še otrok. Preden sem zagledala luč sveta, je bila nevarnost. da bi Ti kot tednik prenehal in začel po 2-krat izhajati na teden. Tvoji, čitatelji so bili že toliko politično zreli, da jim kot tednik nisi zadostoval, zlasti ker se je radi splošne, direktne in enake volilne pravice in ponovnih volitev politično življenje zelo razširilo. Namesto da bi se Ti preustrojal, morebiti v škodo svoji stari veljavi, poklicali so v življenje meno. Naslonila sem se na Tebe kot denarno ! močnejšega, a mislim, da Ti nisem več v nadlego, ker že diham neodvisno. Rada pa Ti iz hvaležnosti in spoštovanja sežem pod pazduho, kadar radi preobilnega gradiva v listnici uredništva zdihuješ. Da-si zahajam v hiše imovitejših, vendar nisem vredna* se staviti vzpored s Teboj; kajti pot si mi T! pripravil, učil si štajerske Slovence brati, slovensko čutiti in misliti. Nezlomljiva je Tvoja sila, v kmetskih domovih si se globoko vkoreninil. Citajo te vojaki-do-morodci na različnih frontah, Ti jim ustvarjaš zvezo z ljubljeno ožjo domovino. Imel si tudi Ti, Tvoji uredniki in somišljeniki, hude boje tekom let. Venec zmage nosiš Ti. Za boje si se rodil, v bojih si zra-stel, v svetovni vojski obhajaš zlati jubilej. Skrbi i sedaj nisi prost. Želim Tebi in sebi, da bi mogla štajerskim Slovencem z velikimi črkami oznaniti mir, njih rojakom na bojišču pa povratek; potem pa se, kaj ne, zopet z novimi silami posvetiva blaginji milega slovenskega ljudstva. „Naš Dom.« Ljubi „Slovenski Gospodar"! Tebi je morebiti /nuno, da nisem mrtev, ampak samo spim. Kakor i kralj Matjaž v gori, počivam, dokler me napoči, dan, da stopim s svojo armado, organizirano slovensko mladino na plan, in mladinsko gibanje na Slovenskem Stajerju bo zopet v teku. Ti še veš, ljubi moj pokrovitelj, koliko veselja sva doživela nad mladimi naročniki, dopisniki, agitatorji, govorniki, organizator!;. Najini letniki tega stoletja so tega priča. Priporočaj mojim starim prijateljem, naj moje številke hranijo za boljše čase. Tvoja 501etniea me zelo mika. da vstanem ter osebno s svojo armado pred Teboj deliliram, ali Ti veš, da sem kot zvest domoljub skoraj vso moško mladino dal na razpolago za obrambo velike očetnjave, kjer mi dela veliko čast, a mladenke pa so z delom doma tako obložene, da njih mobilizacijo še sedaj opustim. Pa saj se tako sleherni Slovenec, ki je vzrastel iz mladinskega gibanja, veseli Tvojega sijajnega jubileja. Tebi se i-mamo zahvaliti, da ni bilo že prepozno, ko smo z organizacijo začeli. „Glasnik najsvetejših Src." Star sem 15 let, mladič proti Tebi, Preprosta je moja obleka in resna moja vsebina, ker bavim se z večnimi resnicami. Dobiti me je poceni, ker ne iS-čem zemeljskega dobička, ampak vse kaj višjega, — ljubezni do Najsvetejših Src. Krščanska načela, n& katera si Ti vedno prisegal, skušam jaz prenesti v življenje po cerkvenih organizacijah, bratovščinah. Za Tvojo možatost, s katero si se vedno priznal h krščanskemu naziranju, naj Ti bo vezilo ob Tvoji petdesetletnici blagoslov Najsvetejših Src Jezusa in Marije za to novo in vsa nadaljna leta, desetletja in stoletja. „Gospodarske novice." Mislile smo, da smo od Tebe neločljive. A zakaj si nas izločil sedaj med vojsko? Kaj ne. Tvoje gospodarsko vprašanje Te je prisililo, da začasno o-' pustiš priloge, ker vojsko sili, da se omejimo le na najpotrebnejše. Da se razločujemo od Tvojih drugovrstnih novic in služimo strokovnemu poduku, sma t Str a« 2. SLOVANSKI GOSPODAH. 11. januarja iflftf. in lata! prvo številko navzočim udom Oitalnioe, Gledali so Te strmeč, kakor neznanega popotnika, Id j« pri romal med slovensko ljudstvo Slovenskega Stajerja v približno 500 iztisih. Danes se nikdo ne čudi več, če posetiš slovenske domove, če se zglasiš v palačah slovenske inteligence, če potrkaš na duri bogatega posestnika, ali se ponižno pridružiš članom revnega slovenskega kočarja in viničarja. Nad 30 tisoč bratcev Tvojih se naseli vsak teden po raznih hišah Slovenskega Stajerja, v katerih še bije slovensko srce in stanujejo zadovoljni, rodoljubni slovenski ljudie. Povsod Te prijazno sprejemajo, povsod Te jMslajo in blagrujejo, povsod Te cenijo visoko, ker si njih tolažnik, njih učitelj, njih buditelj, njih vestni poročevalec vseh dogodkov, njih neutrudljivt in neustrašeni branitelj in boritelj za pravice in blagor .vseh slovenskih stanov, zlasti pa našega vrlega slovenskega kmetskega stanu in nižjih slovenskih slojev. Že od prvega leta do visoke dobe 50 let vsebuješ vse čednosti in vrline slovenske: bogaboječnost, izrazito katoliška krščanska načela, odkrito avstrijsko mišljenje, ljubezen in udanost do svojega vladarja, domoljubje, narodno zavest in narodni ponos, visoko spoštovanje domačih slovenskih navad in šeg, ljubezen do svojega bližnjega, neupognjenost pred tujim vplivom, doslednost in točnost prevevajo od prve do zadnjih številk mnogobrojne liste, ki so se širili med slovenskim kmetskim ljudstvom. Saj ni čudo! Predale Tvoje so pisali in polnili možje iz ljudstva, možje iz nepokvarjenega naroda: pretresujoče, vzgledne članke so v Tebi objavljali sinovi slovenskega kmeta, hčerke slovenske matere; resne, poučne dopise je pisala žuljava lanetska roka; vesele vesti in žalostne novice sta poročala kmetski sin in slo-\ ensko dekle. Spretni uredniki so zbirali vse snovi v lepe skupine, iz katerih odseva pRistna zgodovina slovenskega štajerskega ljudstva izza zadnjih petdesetih let. Uredniki so bili tista tajna sila, na katero si se opiral ves čas svojega obstanka ! Vestno so o-pravljali svoje delo v Tvoji službi v^j, toda rekel j>a bi- Dr. Prelog Te je ustvaril, dr. Gregorec Te je vzbudil, sedanji urednik Te je razširil. To so (rije' mejniki, na katerih sloni lestvica do viška, katerega si dosegel ob izredni, obletnici, ki jo tačas obhajaš. Skromen si bil vedno, zato si se priljubil tudi skromnemu slovenskemu kmetu! Toda ob petdesetletnici Tvojega obstanka smeš ponosno dvigniti svojo glavo kvišku in z zadovoljnim očesom pregledati vrste svojih častilcev in bralcev. Ti si si jednak, toda kaka sprememba je v ljudstvu! Narod je prerojen, fcil in krepak, zaveden in jx>ln samozavesti. .Kmetsko ljudstvo je vzbujeno, narodni ponos je prešinil vse sloje, kmetsko gospodarstvo se dviga in napreduje, slovenski domovi so dobili drugo, lepše lice. To so deloma sadovi Tvojega neprestanega vpliva, Tvojega spretnega delovanja. Slovenski Stajer je pod Tvojim blagim vodstvom! Ljudstvo Slovenskega Stajerja slovi daleč v državi po svoji pobožnosti in verskem pre-pričanju; TI ,. Slovenski Gospodar" si branil verske svetinje in utrjeval v ljudstvu verske resnice, bralni jih z neustrašenostio proti klevetnikom, razkrin- kava! laži-proroke in kazal prave pot po naukih naših cerkvenih dostojanstvenikov. Slovenski Stajer je biser avstrijskega državljana. Rodoljubje, brezpogojna udanost do cesarske hiš« in do svoje domovin» odlikuje slovenskega kmeta „Vse za vero, dom, cesarja", po tem geslu si vzgajal Ti svoje Slovence! Hudi boji so nastopili, krvave bitke se bijejo na mejah naše države. Slovenski možje in slovenski sinovi zelenega Stajerja pre-I vajo kri na vseh poljih svetovne vojske z nepopisno hrabrostjo, navdušenjem in gorečnostjo. Oni vedo, da zastavljajo življenje za presvitlega vladarja, za lepo domovino, za katero so dolžni žrtvovati vse i-nietje. Ti „Slovenski Gospodar" si navdahnil s svojimi spisi mladeniče z gorečnostjo, katero občuduje ves svet. Tvoja prava avstrijska vzgoja se zrcali v činih vrlih slovenskih junakov. Slovenski kmet, slovenska žena, slovensko dekle, slovenski fant se zavedajo, da so štajerski Slovenci. Kaka mlačnost je bila v ljudstvu še pred 50 leti! Saj si trdil v prvih številkah po spretnem peresu dr. Preloga, da si moraš za narodnostno navdušenje odgojitL še le bralcev! Slovenska misel se je začela širiti med ljudstvom, slovenska probuja je vznikla v ožjih krogih in prevela vse prebivalstvo. Sedaj, ko obhajaš redko slovesnost, stojijo na Slovenskem Štajerskem neomahljivi stebri slovenstva med priprostim ljudstvom, katerih ne omaje nobeden vihar in jih ne podre nobeden še tako mogočen narodni nasprotnik. Branil si Ti, „Slovenski Gospodar", vsepovsod in vsikdar pravice slovenskega jezika v šolah in uradih, bil si hud boj proti odpad-ništvu, dosledno si odbijal vse napade na slovenstvo, trpel si zato, toda vstrajal. Koliko gorja si doživel, koliko preganjanj in natolcevanj od strani nasprotnikov, koliko bridkih izkušenj si imel v lastnih vrstah! Tirali so Te pred sodišča, sramotili Te in bla-tili potrpežljivo si vse prenašal! Solnce Ti je vedno mileje sijalo, oklepalo se Te je vedno več odkritih prijateljev, postal si vsem narodni učitelj in prvobo-ritelj za slovenske svetinje. Vcepil si mladini spoštovanje do slovenskega jezika, do slovenske govorice do slovenske matere. Ponosen si lahko s svojo zgojo! Ne zapustijo Te mladi učenci iz ljudstva v najhujših nevarnostih in bridkih urah! Zbirajo se kroc Tebe in z mladfeniSko žilavostjo branijo nauke, ki si jim jih Ti vcepil- Ko ni bilo začetkom vojske dovoljeno niti v graških nemških listih da bi se odbor za nabiranje vojakom namenjenih darov n^ slovenski ko Ti nisi smel imenovati svojega ljudst, a da je slovensko, so predrli led in rešili čast slovenske govorice vrli slovenski vojaki kot marljivi trudniki „Gospodarjevi", so širili narodno zavest n probujo naprej v Tvojih predabh s svojimi dopisi z ronte slovenski vojaki, vsi Tvoji učenci m Tvop-Č -stilci. Srečen si, „Gospodar", da imaš take hvalez ne vrle sinove in učence! Iz njih pisem in dopiso odseva Tvoje pravo avstrijsko mišljenje in Tvoj narodni ponos. . K ... „Poduk v gospodarstvu bogati deželo , je buo zdravo načelo, ki si ga začel širiti med zapuščeno slovensko kmetsko ljudstvo. Za okrepitev narodne moči j« treba Imetja in bogastva, do katerega pa dovede samo prirojena zmožnost, treba je pridnosti, varčnosti, podjetnosti in pogumnosti, pred vsem pa pravega znanja. Vse to si širil Ti med slovenske kmete! Ti si bil našemu kmetu pravi učenik, ki si ga spodbujal k podvojeni marljivosti, ki si ga učil varčevati, ki si ga navajal na ra«ue poskuse v kmetijstvu, ki si mu odpiral oči pri raznovrstnem delu, ki si ga opozarjal na skušnje uajboliSh kmetovalcev, ki si primerjal obdelovanje polja v dragih naprednih deželah z vedno istim in slabim naCi-nom domačega obdelovanja. Ti, gospodar vseli gospodarjev, si kazal vedno na vrline pravega kmetovalca in pozival svoje zveste kmetske čitatelje na posnemanje. Ti si obvaroval neštetokrat nevednega našega kmeta pred oderuštvom, Ti si pobijal odloSae izkoriščevalce kmetskega stanu. Učil si kmeta ravnati in ceniti svoje delo in svoje pridelke; naznanjal mu vedno cene za raznovrstno blago. Ti si šola] kmeta v raznih zakonih, Ti si mu pripomogel do s-poznanja,- da je on gospodar svojega imetja in svoje, grude. Kmet je postal samostojen, samozavesten državljan. Ti si nadalje likal slovensko dekle; Ti si posegel često z vspehom v ženino gospodinjstvo. Snaga in red sta se udomačita v slovenskih kmetskfb domovih. Blagostanje se širi, kmetijstvo napreduje,, Slovenski Stajer šteje, hvala Bogu, lepe premožne kmetske domove, kakor ne zlahka v drugih delili dežele. In k temu si pripomogel največ Ti, ki poda&n-ješ in učiš od tedna do tedna, od leta do leta z o5e-tovsko skrbjo našega kmeta v vseh panogah gospodarstva, v vseh državljanskih pravicah, zakonih in dolžnostih. Slovenski Stajer je z malimi izjemami pod led-notnim političnim vodstvom. Sloga je nastopila, vsi slon so precej združeni v mogočno skupino. Tudi te je v veliki meri Tvoja zasluga, „Slovenski Gospodar"! Vneli so se hudi, nesrečni strankarski boji, ki so razburjali vse mirne in nemirne duhove slovenskega Stajerja. Pod Tvojo zaščito so se združili zastopniki kmetskega stanu v Kmetsko 2ivezo z določenim, izrazitim, katoliško-narodnim programom. Ji si vodil zastopnike v boju, Ti si jih branil, Ti Bi klical svoje slovensko ljudstvo pod svoje okrilje; in ljudstvo Ti je zaupalo, se Te oklenilo, kakor vsikdar in Te dovedlo z zastopniki vred do popolne zmage. Koliko so se zaletavali v Tebe nasprotniki» koliko so Te črnili, koliko Te napadali! Vse si prestal napadalcev ni več, toda Ti nosiš tem višjo glavo, postajaš vedno mogočnejši, žilavejši in pridobivaš vedno več zaupanja. Nisi podoben starčku, k£ prekorači petdeseto leto, temveč mladeniču, ki se prerodi, da s tem večjim mladeniškim ognjem nadaljuješ svoje početo delo za blagor in blagostanj® našega kmeta, za probujo in povzdigo slovenskega naroda ! Naprej! Boj za mir« Cetverosporazum je torej odklonil našo mirovne ponudbo, kakor smo že zadnjič poročali.. Da W nihče ne dvomil, da je četverosporazumu resno z dobile ime „Gospodarske Novice." Bile smo priljubljene,- kakor si priljubljen Ti. Potrebne bi bile zdai Se prav posebno, a kakor mora v vojskinem Času e-den, četudi ženska, delati za dva, tri, tako delaš Ti sedaj za nas vse. Torej Še vedno izvršuješ, kar so iTi v naslovu pred 50 leti rojenice prisodile, biti: slovenski gospodar, kažipot za gospodarje in gospodinje. Čestitamo Ti k temu, da nisi nikdar zanemaril tistega temelja, v katerem naš narod korenini na Slovenskem Štajerskem, in to je gospodarski temelj. IDa je naše ljudstvo gospodarsko utrjeno in v zadnjih Časih tako napredovalo, je tudi Tvoja velika zasluga. Ko napoči zaželjeni dan miru, bova zopet s-kupno gospodarsko učila in bodrila naš narod. Vsi častitamo. Sedaj pa stopimo vsi, ki Te imamo radi in smo s Teboj bolj ali manj zvezani, skupaj v vrsto ter Ti želimo na Tvojem nadaljnem potu božjega blagoslova in narodove ljubezni. Vodi naprej naše slovensko ljudstvo v lepšo bodočnost! Navdušenim kaži cilje, mlačnim vlivaj poguma, zaspane vzbujaj! Sovražnike odbijaj, prijatelje ščiti! S srečnimi vriskaj, žalostne tolaži! Ce se Ti dobro godi, se ne prevzami, Če iTe preganjajo, vstrajaj! Bodi kakor dosedaj vedno pošten, pogumen in odločen! In nikdar ne boš omahoval pod težo svojih let, kajti, ljudstvo bo Te ljubilo in Bog bo s Teboj! A tudi v bodoče se hrabro bojuj za narod teptani in njega obstoj, z besedo in p deli krepko pospešuj blaginjo njegovo in splošni razvoj; za naroda slavo, korist in prosveto delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto! Vojni spomini. (Napisal JannS Golee.) (, D al jo.J Z Bogom grad kratke, rajske sreče! Ono noč in drugo predpoldne smo pošteno stopili. Enkrat po-poldne smo se ustavili v večjem kraju: Kurovioe. V lem selu je prijezdila mimo nas eskadrona ulancev. Nekateri jezdeci so postali in nam kazali do krvi o-praskane konje, češ, s kozaki smo se že ravsnili na sulico in sabljo. Kako smo vam mi te konjske krampe tedaj pomilovalno gledali, božali in jim ponujali sladkorja. Bili so pač po našem mnenju ranjeni ali vsaj opraskani prvi — junaki . . . Nastanili smo se v grško-katoliikem župnišču. Gospod pleban je bil suholav, starlkav dedec, grdega pogleda in neprijaznega vedenja. Otrok je imel kričavo in vražje razposajenih, velikih in srajčnikov za par podor. Pri pogledu na ta otročji dirindaj po župnišču sem se hvaležno pokrižal. Zahvaljen Bog, da niso duhovniki pri nas o-ženjeni!" Gospod pleban nam ni ponuflil ni8, Še vode ne, ampak samo grdo in mrko nas je motril. Uroki bi se mi bili oprijeli, da. sem dedca še dolgo gledal. A prav vesel sem bil, da me je poslal oberst nekaj kilometrov naprej, poljske poti preiskovat. Vrnil sem se v župnišče pozno v no6. Zbudil sem plebana s prošnjo, naj bi mi odprl prenoGiSGe; dasi je znal, da sem jaz duhovnik in čeprav sem Sfe bil v službi, me je pognal kot vsiljivega psa in mi zaloputnil vrata pred nosom. Trenutno mi je v srcu togotno zavrelo, a premagal sem se. Krenil sem v hlev h konjem in tam-ka' na slami spaval bolj sladko, kot pod negostoiju-bnim plebanovim krovom. Usoda ga je oplazila poz» ne je s šibo vojnega požiga za črnookost in neprijaznost. Sam mi je nekaj tednov pozneje tožil v livovn, da so mu kozaki skurili hram in hlev; ostala m« Je le razposajena otročjad. Nekaj kilometrov za Kurovicami začenja ae nepregledna ravan in na karti je bilo zapisano: Sun« ob suši in vročini orekoračljiva. Ko smo mi avgusta leta 1914 stopili na to plan, bila so tla vsled vroftinft suha in razpokana. Kako so se naši kmečki lantje čudili temu nepreglednemu žitnemu morju, ki le v lahnem pišu valovilo tako čarobno zlatobarvne. Rodna zemlja je črna, kot po naših vrtovih in ne rabi nubenega gnoja. Vsakdo bi si pač mislil: V tako rodovitno ra» vnih krajih so pač kaj bogati ljudje. Kaj še! Rusin-ski kmet je reva in iz teh bogatih krajev je naj vel izseljencev v Ameriko. Vzrok bede rusinskega selja-ka so gradovi z ogromnimi veleposestvi in židje. V vsaki vasi najdete grad, vsaj pred vojno je bilo tako, last kakega poljskega žlahtni k a. Pa ne obdeluje sam razsežnega veleposestva, ampak ga daje v najem grabežljivem čifutu. Ta ga porazdeli med kmete in skuša izžeti iz krvavih seljaških žuljev v nebo v-ri:očo najemnino. Kmet dela in trpi, pa ne za svel 11. j&uuarja, 1917. SLOVENSKI GOSPODA». Stran S. naša vlada in zavezniške So niso odgovorile na čet J verosporazumovo odklonitev. Kako bodo odgovorile, ali da bodo z obžalovanjem vzele odklonitev na zna nje. ali da bodo še kl^ub odklonitvi še enkrat ]x>kli cale sovražnike na mir, je seveda neznano. To se bo ravnalo po tem, kakšen odgovor je trenotno našemi končnemu cilju, to je častnemu miru, najbolj koristen. Gotovo pa je tudi, da vse nepristranske drža silijo na to, naj se vendar že sklene enkrat mir, :ij da si tudi budske množice v četverosporazumovih deželah silovito želijo miru. Ta dvojni pritisk bode prej ali slej učinkoval, toda pustiti mu je treba časa. To je vse, kar se je od zadnjega tedna zgodilo v prilog ali nepr log miru. Nov minister. Predsednik prehranjovalnega urada Osk. Kok-stein je odstopil, ker je uvidel, da se prehranjevanje države ne da vzorno urediti, ako Avstrija, Ogrska ui armada ne postopajo popolnoma enotno in skupno. Sedaj je za voditelja prehranjevalnega urada imenovan ne več predsednik, ampak minister. In sicer je postal minister prehranjevalnega urada pol- J kovnik Anton Hofer, rojen leta 1871 v Bolcanu. Do- j sed;»j je vodil pri najvišjem armadnem poveljstvu vse i posl" za prehrano armade. Mož je torej gotovo sposoben in izvežban, toda kakor rečeno, dokler ni vse prehranjevalno vprašanje združeno za celo državo in armado, v eni roki, bo delo ostalo polovičarsko. Razne politične vesti. ..Tagesjošta" je na Treh Kraljev dan pisala, da so lahko državni jezik, samostojnost Galicije, nova razdelitev okrožij na Češkem in druge enake reči zelo važne za Avstrijo, toda prerojenja države ne obsegajo, še manj pa rešijO postavljeno nalogo, da nastane nova Avstrija. Vse vee je potrebno. S severom monarhije avstrijsko vprašanje ni rešeno, misliti je treba tudi na jug. Soglašamo! Sedanje ministrstvo j>a se je sestavilo iz samih mož, ki poznajo le sever! „Slovenec" je poročal, da je zagotovljen vstop vseh slovenskih (tudi liberalnih) in hrvatskih poslancev v Hrvatsko-slovenski klub. Ako je ta vest resnična. bo jugoslovanska skupina v državnem zboru štela nad 30 poslancev. „Slovenski Narod" pa poroča, cla poslanca dr. Ravnihar in dr. Rybar še nista dobila povabilo za vstop. Dne 12. t. m. se vrši v Zadru skupni sestanek dalmatinske stranke prava in hrvatske stranke. Posvetovalo se bo o bodoči politiki obeh imenovanih strank „Češka Zveza", v kateri so združeni vsi češki poslanci, je sklenila, da pozove ministrskega predsednika, naj skliče državni zbort Zveza stoji na stališču, da sodelovanje ljudskega zastopstva pri vladi ni samo priporočljivo z ozirom na postavne predpise, ampak je tudi važen pogoj za uspešno rešitev gospodarskih iti političnih zadev. Pod predsedstvom poslanca Bilinskega so se od 14 decembra 1916 do 5. januarja 1917 vršila posvetovanja pododbora Poljskega kluba o izločitvi Galiji je, in o preuredbi avstrijske ustave in uprave. Iz Dunaja se poroča, da se je med poljskimi stranka^u dosegel glede rešitve teh vprašanj popolen sporazum. Podrobnosti glede sklepov teh posvetovanj, ki hi nas zelo zanimale, pa niso objavljene. Društvo „Svobodna šOla' hujska tuii v sedanjem času „notranjega hišnega miru." Razprodaja kolek, na katerem je naslikan svobodni trobentač. Ki polaga svojo nogo na tilnik preti njim ležečega, grdo osmešenega jeznita. Preteklo nedeljo je društvo pod predsedstvom c. kr. dvornega svetnika barona Hocka imelo glavno zborovanje, na katerem je nekdanji učitelj, poslanec Glockel. strupeno napadal cerkev, kmetsko prebivalstvo in versko vzgojo otrok. Zadnji čas so listi poročali- da bo predsednik avstrijskega državnega zbora d- Sylvester odstopil, da napravi prostor kakemu drugemu cianu nemškega „Nationalverbanda." List „Saizburger Voiksblatt" poroča, da dr. Sylvester goto\ ne prejme več zopet-tii: izvolitve za predsednika. Naš severoameriški posian¡k grof Tarnovski se bo dne 13. t. m. z If/it i rdi.ma odpeljal v \mpriko. Cetverosporazum mu je na pritisk Amerike dovolil tvobodno vožnjo iz Evrope v Ameriko. V nemškem glavnem stanu so se zadnje ,n nemški visoki državniki in vojskovodje. Posvetovanje se je baje tikalo tudi "vprašanja miri,. Po listih krožijo vesii, rt,, je sedanji položaj r-ed Ameriko in Nemčijo /ele zndi oljiv in da se ni ti oba bati. da bi prišlo do ostrog* spora med obema d i kavama dežela Dobruia med Črnim morjem in Donavo j» v rokah zmagovitih bolgarskih, turških in nemških čet. V r u m u u s k i ravnini smo ob spodnjem toku Sereta vrgli sovražnika na vzhodni breg reke. Padli ste že dve velev.ižni postojanki sovražne armade, mesti B r a j 1 a ob Donavi in F o k s a n i, ki leži zahodno od Sereta ^severno od Rimnlcul-Sara-ta). Sedaj ogrožujejo naši topovi že mesto G a 1 a o, (ob Donavi pri izlivu Sereta j. Južnovzhodno od Fok-sanija so Rusi dne 6. jan. na 25 km dolgi fronti poskusili protioienzivo, ki se je izjalovila. Po zavzetju mesta Foksani so Avstrijci in Nemci ob reki Put-n i izvojevali nad Rusi in Rumuni v dvodnevni bitki lepo zmago. Armada nadvojvoda Jožefa se ob rekah Trotosul, Ojtoz in Putna bliža m o 1 d a v s k i ravnini ob srednjem Seretu. Brajia p (Ha. V petek, dne i», januarja, so bolgarske, nemške, avstrijske in turške čete zasedle mesto Brajia ob Donavi. O zavzetju Brajle se poroča: Bitka za južni breg spodnjega Sereta se je po ljutem borenju na 50 km dolgi bojni črti odločila našim armadam v ko-r st. Rusi in Rumuni so bili premagani in so izgubili svojo močno utrjeno opirališče na južnem bregu Sereta, kjer so, kakor je jioročalo časopisje četvero-sporazuma, nameravali pričeti svojo ofenzivo. V širini 18 km so naši prodrli do močvirnih nižin in do brega spodnjega Sereta. Krvave izgube premaganih ruskih rojev so težke. Ker sta odlično sodelovali donavska in dobruška armada, so zavezniki premagali najvažnejše rumunsko trgovsko mesto Brajlo. Natančno v enem mesecu so prekoračile čete zaveznikov približno 200 km dolgo črto iz Bukarešte v Brajlo, med neprestanimi boji, S svojimi pristaniškimi napravami, skladišči in drugimi napravami tvori donavsko mesto s 50.000 prebivalci našim armadam zelo važno vojno opirališče. Donavske ladje vozijo sedaj lahko iz srca Nemčije in Avstrije do Brajle. Popolnoma je preprečena rusko-Tumunska plovba po Donavi. Najskrajnejše vzhodno opirališče rusko-ru-munske postojanke ob Seretu, mesto Galac, se že nahaja v ognju naših topo\. Proti središču postojanke ob Seretu pri vasi Fundeni naše čete zmagovito napadajo. t Mesto Brajia. Glavno trgovsko mesto Rumunije, Brajlo ob Donavi, so naše hrabre čete zavzele. Ce se pride po Donavi v Brajlo, je videti mesto prav malo, dasi je za 50.000 stanovnikov izredno razsežno, ker stoji na planoti, ki se razteza 20 do 30 metrov nad reko, do-čim vodijo k vodi strmi bregovi. Brajlo nazivljejo Rumuni kot najlepše mesto v deželi in ta trditev ni pretirana; celo Bukarešta ni lepša. Dočim so druga mesta v deželi gnezda z malo postavnimi hišami, neredno zidanimi, ter raztrganim tlakom, je Brajia ja-ko moderno mesto, dobro pdtlakano in rodno zidano. Za časa krimske vojske se je po poročilu irskega poročevalca raztezala tu še velika prašna planjava, na kateri so stale nekatere raztresene hiše. V pol stoletja se je razvila Brajia v največje izvozno pristanišče Rumunije. V Brajli se stekajo važne železniške proge. V pristanišču ob Donavi so velike zaloge žita in moke, severno od mesta pa obsežna skladišča petroleja. Mesto je bilo nekdaj turška trdnjava, ki so jo Rusi prvič osvojili leta 1770. Danes nimajo te stare utrdbe seveda nobenega pomena, pač pit so se nahajale na jugozapadu mesta nove, v sedanji vojni zgrajene utrjene postojanke, ki so jih naše čete zavoje vale. Mesto Foksani v naših rokah Močno utrjena rumunska trdnjava Foksani, — zadnji steber rusko-rumunskili postojank pred Sere-lom — se nahaja v rokah naše zmagovite Falken-ha.vnove armade. V pondeljek, dne 8. januarja, ob 8. uri zjutraj, so zmagovalci vkorakali \ Foksani. Vjeli so skoraj 4000 mož. Foksani leži 16 km zapadno Sereta ob železniški progi Bukarešta—Crnovice ter je moderna trdn java, katere pas ima. I % do 16 km v premeru. Utrdbe so se pred vojno nahajale le na v-zhodni in severni strani — proti Rusom! - sedaj so jih menda zgradili tudi nn zapadni in južni strani. Pri Foksaniju se je vršila leta 1789 huda bitka, v kateri so Avstrijci in Rusi premagali Turke; mesto je takrat padlo v ruske roke. Foksani je štel sedaj pred vojno 25.000 prebivalcev. Bitka ob Pntni, voditelji te dni v Rimu, da se posvetujejo, kako bodo nadaljevali vojsko proti nam in zaveznikom. Posvetovanje v Rimu. Posvetovanja v Rimu se udeležuje angleški, franooski in italijanski ministrski predsednik, Rusijo zastopa rimski poslanik, druge držale so zastopane po svoiih političnih, in vojaških zaupnikih. izmed vrhovnih poveljnikov je navzoč samo italijanski general Kadorna. Posvetovanje se suče o nadaljevanju vojske, posebno pa o tem, kako pričeti letošnje spomiadne ofenzive. Naš poročevalni urad pravi, da bo letos Cetverosporazum po drugem načinu napadal kaaor lani. Lani si je vsak izbral del fronte in na ta del nagromadil vse svoje kanone in moštvo. Letos pa nameravajo vse četverosi>orazumove države za del naše fronte zbrati vse svoje razpoložljive sile tako da bi torej bila njih napadalna sila na izbranem frontinem oddelku vsaj štirikrat večja kako-lani. In kajpada italijanski listi že pišejo, da se proti Nemcem na vzhodu in zahodu ne bo dalo nič doseči, pač pa je pričakovati dobrih uspehov v ofenzivah proti Avstriji in Bolgariji. Dobro, naši vojaki so pripravljeni, se meriti tudi z vsem četverosporazumom. Naš eesar vojakom. Naš eesar bi pod častnimi pogoji rad imel mir. Toda če sovražniki odgovarjajo na našo mirovno ponudbo s tem., da se posvetujejo, kako spomladi pomoriti in pobiti naše vojaštvo in razbiti Avstrijo, potem pač našemu cesarju ne preostane nič drugega, nego da zakliče našim fantom in možem: Naprej!! Dne 5. jan. je izdal cesar Karel (o-le armndno povelje : Vojaki! Vi veste, da sem jaz in z menoj zvezani vladarji poskusili, da bi za mir, ki ga cel svet tako neizmerno želi, pripravili tla. Zdaj je došel odgovor naših sovražnikov: vsi odklanjajo, ne da bi natančneje poznali naših pogojev, ponujano roko, Ni še dovolj žrtev, še več se jih mora doprinesti. Vsa krivda zadene naše sovražnike. Bog mi je priča. In zopet Vam velja, vojni tovariši, moj klici Vaš meč je v 30 vojnih mesecih, Kateri bodo skoraj za nami, govoril jasno in odločno. Vaša hrabrost in Vaše junaštvo naj imata tudi v bodoče besedo! Štiri sovražna kraljestva so bila po Vas in armadah naših hrabrih zaveznikov razbita, mogočne trdni a ve smo premagali, velike pokrajine sovražnega ozemlja smo si osvojili. Kljub vsemu temu sovražni mogočnjaki slepijo svoje narode in svoje armade vedno z upanjem, da se bo njih usoda vendar preobrnila. Dobro — na Vas je ležeče, da še nadalje napravite ž njimi železni obračun! Poln ponosnega zaupanja v svojo vojno moč Vam stojim na čelu! Naprej z Bogom! Karel. Približno enako armadno in brodovne povelje je izdal tudi nemški cesar Viljem. In mir? Na bojiščih bosta torej pela puška in kanon naprej svojo pesem. Kljub temu je treba vedeti, da žep, ampak za grajski in židovski. Lahko umljivo, da je rusinski ratar precej len in se izseljuje. Kar so bili kmečki punta nekdaj za gradove in velepose-stva v naši domovini, taka šiba božja je ta vojna za gališka gradišča in za veleposest. Galicijo sem celo premeril z lastnimi nogami pred in po bitkah ter videl, kako je stoletnim gradovom z gospodarskimi poslopji vred kikirikal rdeči petelin . . . Po teh ogromnih žitnicah smo korakali iz Ku-rovic ves dan in dospeli v selo Przegnojow. Tukaj so nam ljudje že pravili, da so videli kozake z dolgimi sulicami. Zapovedana je bila tudi nam največja previdnost v noči, ker sovražnik ni več daleč. To slamnostreho selo, ležeče v popolni ravnini, je kaj pusto in dolgočasno. Mravljinci mržnje in pritajenega strahn so mi gomozeli po hrbtu, ko sem se pomikal med bajtami. Straže so bile razpostavljene ob vseh izhodih in dohodih. S stotnikom Franclom sva si poiskala v prenočišče navadno kolarnico pri neki kmečki baiti, bolj koncem vasi. Dolgo sem premetaval vozove, pljuge in brane, predno sem napravil to liko prostora, da sva polegla lahko mi dva v štric v slamo. To je bila noč pred prvo bitko, tega sva se o ba dobro zavedala. Niso bila to prijetna čustva, se nobenemu niti sanjalo ni, kak lintver da je — prva bitka . . . Znala sva tudi, da bi kateremu lahko ta prva praska upihnila luč življenja.. Franci mi do dobra razložil, kako se je treba v boju plaziti po trebuhu in kriti glavo za kupcem zemlje. Po podedovani slovenski navadi sva na slami nekaj Časa tarnala in moledovala. Predno sva zaspala, si je Franci pripravil samokres, meni pa potisnil bridko sabljo. (Dalje prih.) Ramensko bojišče. Naša ix>t skozi Romunijo je zmagovita, hiteča od zmage dn zmage, prodirajoča vedno naprej. Cela Ob reki Putni (izvira v rumunskein obmejnem gorovju vzhodno od sedmograškeya mesta Kezdiva-zarhely, izteka se v Seret) so avsfro-ogrske čete v dvodnevni bitki dne 7. in 8. januarja izvojevale sijajno zmago nad Rusi in Rumuni, Vrgle so sovražnika. ki se je po porazil pri Foksaniiu ustavil na levem bregu Putne, proti Serptu, Vjeli smo ta dva dni Stran 4, 5400 mož in 99 častnikov; vplenili pa S topove in 10 strojnih pušk. SLOVENSKI GOSPODAR. 11. Januarja, Íftl7. Rusko bojišče. Pomembni boji se vršijo na ruski fronti edino aa obeh skrajnih krilih: v bukovinskih Karpatih in na severu pri Rigi, Dvinskem in Mitavi. Do kakšne posebne spremembe posestnega stanja pa ni prišlo. Na ruski fronti je nastopil zadnje dni hud mraz. Reke zamrzujejo, sneg je oelo na ruskih ravninah visok po več metrov. italijansko bojišče. Z italijanskega bojišča prihajajo poročila o skrajno slabem vremenu, velikih sneženih zametih na koroških in tirolskih gorah ter o redkih in manj ših bojih med našo in laško artilerijo. Francoskojiojišče. Na francoskem bojišču vsled neugodnega vremena razen topovskih in zračnih bojev nobenih pomembnejših dogodkov. V Rimu so se pred neka] dnevi vršila velika vojna posvetovanja četverosporazu-movih držav, na katerih so določili nove enotne vojne načrte. Polagala se bo važnost na eden del fronte, na katerega bodo navalili z vso močjo, da ga pre-lereio in tako sovražnika potisnejo nazaj. Kje bo ta del, je zagonetka. Macedoflsko bojišče. Razen topovskega ognja nobenih bistvenih dogodkov. Velikega vojnega posvetovanja v Rimu se je tudi udeležil vrhovni armadni poveljnik na maeedon-skem bojišču, general Sarrail, Anglija bo baje poslala na to bojišče 150.000 mož iz Egipta. Francija pa 100.000 mož iz izvenevropskih naselbin Grcna. Po poročilu londonskih listov so četverospora-zumovi ministri, zborujoči v Rimu, poslali grški vladi spomenico, v kateri zahtevajo, naj grška vlada tekom 48 ur sprejme znane četverosporazumove zahteve in naj naznani ta sprejem. Iz Soluna se poroča, da se baje namerava grška vlada upreti četverospo-razumovim nasilstvom, sklicati grško zbornico in pa mobilizirati armado. V Grčiji je postalo pomanjkanje živi! vsled blokade četverosporazumovih vojnih ladij tako občutno, da se bo morala Grčija v najkrajšem Času odločiti za ali proti četverosporazumu. Mi žrtve za domovino. Iz D o b o v e se nam piše: V prvem tednu novega leta smo v grob položili dva vrla moža, očeta, katera sta bila še v polni moči življenja. Jožef Polo-vič iz Velikega Obreža, 47 let star, črnovojnik 87. pešpolka, je branil domovino na Tirolskem, obolel v-sled prehlajenja in umrl dne 27. dec. v garnizijski bolnici v Inomostu. Prepeljan je bil v Dobovo in tukaj dne 5. prosinca slovesno pokopan. Za njim žaluje pet otrok, dva sina sta tudi vojaka na fronti. — Dne 5. prosinca je umrl Martin Vučajnk v Mihalov-oih, značajen mož dobrotljivega srca, zato pri vseh priljubljen; zapustil je osem otrok; dva sinova stav vojski, eden pa invalid (ima noge brez stopal) je v zavodu na Dunaju. — Uradno poročilo naznanja, da sta umrla za domovino: Martin Vašcer, posestnik v Selah, 36 let star, padel dne 10. oktobra, in mladenič Janez Zupančič iz Malega Obreža, star 26 let, padel na južni fronti. — Število padlih, uradno naznanjeno, je narastlo v naši župniji, na 38. Dne 8. dec. je padel na južnem boji5ču, zadet od granate, mladenič Vincenc Zorjan iz Spodnjega Gasteraja pri Sv. Juriju v Slov. gor. Rajni je bil povsod priljubljen radi mirnega in dostojnega značaja. Bil je izvrsten godec; imel je lepo in hvalevredno čednost: bil je zmiraj trezen i varčen. Zanimivo je tudi, da je rajni imel vse dogodke svojega vojaškega življenja sleherni dan do zadnje ure zabeležene Zapustil je 80 let staro, bolno, žalujočo mater in edinega brata, kateri Je tu vojni službi. Mirno spavaj, dragi Cene, dokler nas ; trobenta angelova ne zbudi, da se vidimo nad zvez- \ 'dami! Iz Celja se nam piše: Na laškem bojišču je i zbolel in na Dunaju umrl vrl slovenski junak Janez i Skale, star 42 let. Po poklieu je bil kolar, priden in vesten delavec. Rojen je bil v Konjicah. Rajni še i-ma 3 brate pri vojakih. Svoja mladeniška leta je preživel v Vojniku pri starših. Odkar pa je postal mojster, je stanoval v celjski okolici. Povsod je zaradi svoie pridnosti in poštenosti užival spoštovanje. Bil je zaveden Slovenec. Žalostna vest ¡e došla rodbini Sauperldvi pri S v. Jakobu v Slo v. g o r., da je od izdajalske mine bil zadet njih ljubeči sin, opora v starosti, od vseh ljubljeni Franček, star 22 let Padel je na južni boini črti. Daroval je svoje mlado življenje na oltar domovine. Vojskoval se je že od začetka vojne proti verolomnemu Lahu. Izguba pridnega sina je silno potrla njegove starše, brata in sestre. Rajni je bil vzor pridnega slovenskega mladeniča, up In nada staršev, vsem nam priljubljen in drag prijatelj. — Mirno spavaj, predragi naš Franček, v neznani in tuji nam zemlji, dokler se ne snidemo nad zvezdami! V daljni tujini je padel v boju za domovino A. Kovačič. doma iz V u č j e v e s i, župnija Sv. Križ na Murskem polju. Za njim žajlujejo 4 majhni otročiči in neutolažljiva žena. Rajni je bd od vseh v občini ljubljen in spoštovan. Dragi Alojz, spavaj v miru! Tvoja duša pa naj v raju večni mir uživa! Dne 1, januarja je prišla žalostna vest, da ;'e podlegel dobljenim ranam v solnograški bolnišnici Anton Ledinek iz P i v o 1 e pri H o č a h.. Prepeljali so ga v soboto, dne 6. januarja, v rojstno faro, kjer Je ob obilni udeležbi bil položen na domačem pokopališču k večnemu počitku. Ob odprtem grobu so mu zapeli lepo žalostinko. Marsikaterega oko Je bilo solzno, ko so spremljali našega slovenskega junaka na zadnjem potu! To je prvi vojak, ki je pokopan na domačem pokopališču kot žrtev sedanje grozne vojske. Bodi mu domača slovenska zemlja lahka! Žalujoče sorodnike naj tolaži zavest, da je njihov Anton umrl kot junak in s svojo smrtjo pripomogel do končne zmage! Z italijanskega bojišča se nam poroča, da je padel Matevž Vrečko, doma iz Loke pri F r a m u. Rajni je bil priden, skrben in delaven mož. Na tem svetu si je zaslužil krono trpljenja. Daj, o Bog in Marija, da bi užival na onem svetu večno veselje! Naznanjam žalostno novico, da je na laškem bo'išču padel moj ljubi bratranec Janez Unuk, doma iz Murskega polja. Zadela ga je nesrečna krogla. Bil je v 23. letu. Boril se je proti Rusom in sedaj proti Lahom. Bil je blag prijatelj svojim tovar rišem. Služil je pri hrabrem pešpolku št. 47. Bil je zmiraj na fronti. — A. Dolamič iz Cvena. Slovenski mladenič Alojzij Marksl, doma iz Lajtersberga pri Mariboru, star 21 let, je izdahnil svojo dušo pa italijanskem bojišču. Zadela ga je laška granata. Pokopan je na Italijanskem. Zapustil je dva brata, ki se še bojujeta na Laškem Doma je pa zapustil še dva brata in mater. Oče se bojuje na Rumunskem. Lastni brat padlega Henrik je bil pri pogrebu. Spremljal ga je k zadnjemu po Čitku. Tončeka Zemljič, posestniškega sina v C r e š-n j e v c i h pri Radgoni, ni več med živimi, dne 13, decembra ga je zasul sneženi plaz tirolskih planin. Tako se glasi poročilo njegovega, tovariša in predstojnikov. Ni potrla ta vest samo podpore toli-potrebnega očeta in ljubeče sestre, katerih je bil pokojni edini up in opora, ampak marsikatero oko se je zasolzilo. mnogo src se je skrčilo od bolesti ob tej izgubi, saj je bil Tonček zelo spoštovan in priljubljen, Bil Je cvet župnije in steber domovine. Miren, prijazen in šaljiv, veren, delaven za cerkev, kot dober ud Marijine družbe, pevec itd. Za domovino je mnogo storil, saj je že kot otrok v domačem društvu sodeloval pri petju, tamburanju in igrah, pri katerih je s svojim nastopom povzročil mnogo smeha. In skoro vsak je vskjiknil ob tej novici: „Torej bodo morali vsi dobri v tej vojski umreti!" Bil je tudi dober domoljub, a vendar Je postal žrtev peklenske gonje ob začetku vojske. Bil je namreč po nedolžnem precej Časa zaprt, kar mu je povzročilo mnogo bridkih ur. Nato je oblekel vojaško suknjo in trpljenje ga Je spremljalo do smrti. Slednji, čas je reševal s snegom zasute tovariše in v svojem zadnjem pismu opisuje to delo in tako smrt ter prosi še Boga, da, ako bo moral umreti, naj ga zadene krogr la, ker enaka smrt je pravo mučeništvo. Toda želja se mu ni izpolnila in tako Je končal svoje mlado življenje. star še le 27 let. Pokoj Tvoji duši, Tonček dragi, saj Mučenik si bil v življenju in ob smrti, Vživaj tudi mučeniško krono v rajskem vrti! V nežni starosti, še komaj 25 let star. Je moral Kurbus Franc, posestniški sin v Spodnjem J a-kobskein dolu v župniji S t. Jakob v Slov. gor., ostaviti ta grmeči in moreči svet. Padel Je junaške smrti na južnem bojišču. V lanski jeseni je zadnjič na dopustu gledal mične holmce domačega slovenskega kraja in zadnjič brisal žulje od morilne-ga orodja s prijetnejšimi, žulji ob domačem kmetskem orodju. Kaj rad si rahljal, dragi France, blagonos-no, domačo slovensko grudo, a najlepše si si zrahljal svojo grobno grudo: s Tvojo častno smrtjo! Rahljali mi tudi bi radi Tvoj grob, A temne do njega so vse nam poti. Kako pa rahljati, ko njegov še strop Pod tisoč se žrtvami znova udre. Vabilo. Vse Slovence in Slovenke vabimo, da se naroČijo na naš ist. Naročnina stane za Avstrijo-'-►grško, Bosno in Hercegovino za celo leto . ... K 6 — za pol leta ... . „ 3-— za četrt leta . 1-50 list z& Nemčijo rn druge zunanje države stane za celo leto . za pol leta . za četrt leta . K 8— „ 4-» ' Za VOjake pa je naročnina zdatno nižja. vojake znaša naročnina za celo leto . . K 4 za pol leta . za četrt leta . 2 — Kdor pošlje naročnino, naj zapiše: ako je nov »aročnik. besrdico riOV ako je star, besedico Star >n Stevi/ko, ki se nahaja na ovitka Upravništvo , Slov. Gospodarja", Maribor. Naro^vanje samo p^ndeijkovc ,»Str*ie ■ Kdor hoče imeti „Stražo" samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči pose bej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznic; aa nfisžov: Upravništvo Pondeljko ve Straže' ? Mariboru. Ob strani naj napiše, aH je nO* Star naročnik, da ne bo pomot Sama Pori deljkova Straža stane za celo leto K 3*20: ™ pol leta K 1*60 S četrt leta §Q ifil». Tedenske novi« „■•'Sl.'» Odlikovana slovenska vojna kurata. Č g. Kri štof TomSic, duhovnik goriške ciadškotije, sedaj vojni kutat v rezervni bolnišnici št 2 v IVlaiiboru (kn. šk. dijaško semenišče) je za svoje vneto in vestno službovanje odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem II jazreda na beloidečem traku — Č. g. Franc Kren, bivši kaplan pri Mariji Snežni na Veiki sedaj vojni kurat na rumuufckem bojišču, je za svoje hrabro zadržanje pred sovražnikom odli kovan s Signum laudis. C. g. Kren, ki je že od začetka vojske na bojišču, ima sedaj že troje odlikovani. Odi kovancema iskr» no čestitamo. Ogrski Slovenci nam čestitajo. Dobrourejeva-uo glajsik) ogrskih Slovencev „Novine"1, p^še o naši petdesetletnici: „501etnico obhaja tedenski list Sta-jarskih Slovencov „Slovenski Gosqodar." 16. Janu-ara bo 50 let, ka je prvič začeo izshajati. Zdaj ma 30 jezer naročnikov. Veselo čestitamo! Vnogo dobra je viino te krščanski list prostorni ljudstvi. Bog ga ohrani še dugo let!" 9,000.000 K vojnega posojila v kmetskii občinah mariborskega okrajnega glavarstva. Do dne 10. januarja 1917 se je podpisalo na peto vojno posojilo v političnem okraju mariborskem skupaj 9,038.266 K. Čeprav so Slovenci v tem okraju začetkom vojske veliko bridkega doživeli, vendar je njih avstrijska misel ostala čista in požrtvovalna do skrajnosti. Tako je prav! Kralj in kraljica sta se postila. Ogrsko-Slo- venske „Novine" poročajo: „Sveta cerkev pred kro-nanjom zapovedava tridneven post kralji in kraljici. Oba sta verno zdržala vse tri dneve post i kraljica je večkrat bila te tjeden pri sv. obhajili ali prečiš-čavanji. Kraljica je pohodila več bolnišnic te teden, se ljubezniva nagnola proti ranjenim Junakom, zve-davala od njih, kde so ranjeni, i po njihovih domačinih. Z vsakim je gučala po njegovom maternom jeziki. — Naš pokojni apoštolski kralj je vedno te reči meo v vustah: „Vse za deco." To ljubezen do ostav-Ijene dece vojakov si je zapisala v srce tudi kraljica Cita i je dala dobljene dare po daruvanih 650 Jezer kron gotovčine za deco Vogrsko i ravno teliko za deco Austrijsko. Z tov smilenostjov, postom in z sv. obhajilom se je zaistino najlepše pripravila na kronanje, da bi postala mati naroda, kda njemi svet i tivariš oča postane." Smrt. V Mozirju je dne 2. jan. umrla tamoš-nja učiteljica Helena Goričar v 26. letu svojega življenja. Rajna je bila članica Marijine družbe, vzgle-dna, globokoverna. in narodnozavedna učiteljica. Svetila ji večna luč! — Na Dunaju je dne 28. dec. 1916 umrl v 44. letu svoje starosti vsled vojnih naporov dr, Leo Kreft, c. kr. črnovojniški, nadzdravnik in okrožni zdravnik v St. Juriju ob Sčavnici. Rajni je bil zaveden narodnjak in je vedno ostal zvest svo- 11. janiutrja 1917^ SLOVENSKI GOSPODA». Stran fl. jemu narodu. Prepeljali so ga k St. Juriju ob Sčav-moi- Naj mu bo slovenska žemljica lahka! - \ bi. R*ra v Savinjski dolini je umrla Marija Terglav, Ifearka deželnega poslanca Alojzija Terglav. Naj v ■rim pofiva! , Poroka Dne 4. januarja se je v Kremsmhnstru poročil znani slovenski rodoljub grof Oskar Chri-slalnigg z grofico Marijo Lippe-WeiBenfeld. Bilo Po smrti odlikovan. Prerano umrli vnet naš pristaž župan Franc Vraz na Cerovou pri Ormožu, potomec Stanko Vraza, je bil od cesarja odlikovan P0 8i*ti s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Vrlima možu, odločnemu branitelju naših narodnih in verskih svetinj, ni bilo usojeno, da bi doživel visoko od&kovanje, da so se njegove zasluge za domačo občino in ormoški okraj tudi na naj vi Sle m mestu priznale. Ou že počiva v grobu, a njegova dela grodo xa njim m ga slavijo. Visoko odlikovanje rajnega pa bo težko prizadeti Vrazovi rodbini in njegovim gterflnjtai prijateljem v ponos in tolažbo! Po smrti odlikovan slovenski junak. Od Sv. Lovrenca na Drav. polju se nam piše: Rudolfu Fin-žffer, M je na soškem bojišču pri izvrševanju svoje samaritanske službe od granate zadet padel, je bila z* njegovo ^hrabro vedenje pred sovražnikom — bil je od začetka vojske vedno na fronti — podeljena velika srebrna hrabrostna kolajna,, ki so jo pred kratkim dobili, starši. Že prej je bil odlikovan z malo srebrno in s kolajno Rdečega križa. Pet sinov v vojski. Iz Litmerka pri Ormožu se nam poroča : Anton in Gera Stajko, posestnika tu v Litmerku, sta dala vseh svojih pet sinov na vojsko. Najstarejši sin Anton ter mlajši sin Štefan se nahajata na italiianskem bojišču; mlajša dva brata pase nahajata na rumunskem bojišču Alojza ni več med živimi; daroval je svoje življenje za cesarja in ljubljeno domovino v Karpatih dne 15. marca 1915. In vsak, kdor ga je poznal, ga je ljubil. Za njim žalujejo »jeigovi starši, štirje bratje vojaki in dve sestri Naj v miru počiva v daljni karpatski zemlji! Mnogim v tolažbo! Iz Laporja: Iz ruskega v-.jetniStva se je oglasil tukajšnji rojak Anton Robar, ki je pisal zadnjikrat dne 16, avgusta 1914. Od tedaj pa ni bilo o njem nobenega glasu več in tudi vse poizvedovanje za njim je bilo brez vsakega uspeha. Dne 16. dec. 1916 pa so prejeli njegovi domaČi od njega pismo, katero je pisal dne 11. okt. 1916 iz ruskega vjetništva in v katerem pravi, da je že skoro ozdraveL Ta novica je prinesla zopet veselje v Ro-barjevo hišo, ki žaluje še za drugim padlim sinom, naj pa prinese tudi upanje vsem tistim, ki pogrešajo katerega izmed svojih dragih. SloTonei v italijanskem vjetništva. Dobili smo sledeči dopisnici: Srečno in veselo novo leto želimo vsem cenjenim naročnikom in bralcem „Slovenskega Gospodarja" ter Vam pošiljava prisrčne pozdrave iz italijanskega vjetništva: Anton Sket iz Rogaške Slatine in Janez Trepelj iz Noveštifte. — Padula v Italiji. 17. dec, 1916. Želim iz italijanskega vjetništva »esele božične praznike in srečno, milosti polno novo) leto, vsem domačinom, znancem, sploh vsem čita-ieliem „Slovenskega Gospodarja." Bog daj, da bi že »sm prineslo novo leto tako zaželjeni mir. Vse prav lepo pozdravlja Josip Strakl, doma od Sv, Križa pri Ljutomeru, Ravnotako želita vsem vse najboljše Ivan Kosi, doma iz Lahonec pri Ormožu in Anton Lasba-her, doma iz Grabonoša pri Sv. Juriju ob Sč. Štajerski socialdemokraški poslanec Hilari u-aui. Na Dunaju je po daljšem hiranju umrl štajerski socialdemokraški deželni poslanec Julij Hilari. Naknadna prebiranja črnovojniških zavezancev letnikov 1898 do 1892» Naknadna prebiranja črnovoj-eiSkih zavezancev, rojenih v letih 1898 do 1892, se bodo vršila: Maribor mesto 5» februarja; Maribor o-kolica v Mariboru dne 29., 30., 31. januarja in dne 1 februarja; Sv. Lenart v Slov. gor. dne 2. februarja; StoV Bistrica dne 3. in 4, februarja; Radgona dne 27. in 28. januarja; Nemški Lonč dne 20., 21., in 82. januarja; Celje mesto dne 15. januarja; Celje okolica v Celju dne 16., 17., 18., 19., 20. in 21. januarja; Ljubno dne 23. januarja; Mozirje dne 24. januarja; Šmarje pri Jelšah dno 26. in 27. Januarja; Trbovlje dne 29. in 30. januarja; Brežice dne 1., 2. in 3. februarja; Kozje dne 5. februarja; Slovenj-gradec dne 15. in 16. januarja; Šoštanj dne 17. Januarja; Ljutomer dne 19. in 20. januarja; Ptuj mesto dne 22. januarja; Ptuj okolica v Btuju dne 22., 23., 24., 25., 26. In 27. januarja; Ormož dne 29. in 30. januarja; Rogatec dne 1, februarja: Konjice 3. februarja. Znamke na pisma. Opozarjamo, da od novega leta veljajo samo nove znamke, to so tiste, ki imajo številko vrednosti označeno na sredini. Stare znamke, to so tiste, ki so imele dve številki vrednosti, v vsakem kotu eno, niso več veljavne. Ce se frankira pismo s tako staro znamko, velja pismo kot nefran-kirano in mora prejemnik plačati dvojno svoto: novo znamko in pa globo v isti visočini. Prilepijajte torej na pisma, dopisnice, nakaznice izključno le nove znamke! Stari in slabotni ljudje se bodo najbolje počutili, Če uživajo mesto dragega namiznega olja, pri-prosto pripravljeno olje iz morskega islandskega Ca-raghee-mahu, ki zelo blagodejno upliva na želodec, istega razpošilja Ivan Dežman v Ljubljani, Kopitarjeva ulica št. 6. Več o tem v današnjem inseratu. • j Najnovejša poročila Avstrijsko poročilo. Dunaj, 10. januarja. Vzhodno bojišče. Med izlivom reke P u t n e in mestom F o k -sani je bil sovražnik vržen onkraj reke Seret. Na obeh straneh S u s i t e so poskušali Rusi in Rumuni se obraniti pritiska naših čet s protinapadi, ki so stali sovražnika velikih žrtev. Sovražni napori so ostali brezuspešni. Zopetna izguba ozemlja ter izguba 900 vjeinikov in 3 strojnih pušk je bil tamkaj vspeh bojev v zadnjih dveh dnevih. Dalje proti severu pri c, in kr, četah nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojiSče. Nič novega. Balkanske bojišča. Nič novega. Podnačelnik generalnega štaba: pl, Hofer, podtmL Nemško poročilo. Berolin, 10. januarja. Vzhodno bojifiče. Skupina maršala bavarskega princa Leopolda: Močni ruski napadi južnozahodno od Rige, kakor tudi številni sunki manjših oddelkov med morskim obrežjem in Naroškim jezerom so fudi včeraj o-stali brez uspeha. Fronta generalnega polkovnika nadvojvode J o-žefa: Rusi in Rumuni so zaman poizkušali, višinske postojanke, ki so jim bile na obeh straneh doline Sušita iztrgane, pridobiti zopet nazaj. Po krvavih izgubah so protinapadi, ki so bili izvedeni z močnimi silami, se izjalovili. Severno in južno ocl doline Casino je bil sovražnik potisnjen dalje nazaj. V bojih obeh zadnjih dni je prišlo 6 častnikov. 900 mož, in 3 strojne puške v naše roke. Skupina maršala pl. M a c k e n s e n a.: Severno od Foksanija se nam je posrečilo, ustaliti se na levem bregu reke Putna. Med mestom Foksani in vasjo Fundeni smo prisilili pobitega sovražnika, da je svoje postojanke za reko Putna opustil in se je u-maknil za reko Seret. Vjeli smo 550 mož. Ob izlivu reke Rimnicul-Sarat smo svoje v napadih pridobljene uspehe kljub opetovanim sovražnim napadom obdržali v oblasti. Macedonsbo bojišče. Ponočni napadi ob Strumi so bili odbiti. Cesar Karel vjglavntm stanu. "»-•• V..; .. Cesar Karel se je dne 8. januarja mudil v stanu avstrijskega vrhovnega armadnega vodstva in je sprejel v zasebni avdijenci sledeče osebnosti: bolgarskega prestolonaslednika Borisa, nadvojvode Kar rel Štefana in Karel Albrehta, zunanjega ministra grofa Cernina, pruskega generalnega majorja Kra-mona, vojaškega upravitelja v Lublinu generala pl. Kuka, vojnega ministra generalnega polkovnika pl. Krobatina, našega poslanika v Vašingtonu, grofa Tarnovskega, tajnega svetnika barona Konopka in generala pl. Le Beau. IV i Rumunska armada izginila, -V. - -TX9H—*-» -XSK3£J3* Budimpeštanski list „Az Est" poroča iz vojnega tiskovnega stana: Cela rumunska armada je z generalnim štabom vred zapustila bojno pozorišče. Vjetniki pripovedujejo, da stoji devet novih ruskih armadnih zborov na rumunskem ozemlju. Samo ena edina rumunska divizija se še pri prelazu Gyimes v moldavskem gorovju brani pred našimi napadi. Odkar so dospele ruske čete v Rumunijo, so nenadoma izostala tudi rumunska generalštabna poročila, zdaj pa je izginila celo rumunska armada. Novo rusko ministrstvo. ' Pafrograd, 9. januarja. Ministrski predsednik ifprometni minister Tre-pov ter naučni minister gr<|l Ignatiev sta vpokoje-na. Senator in član državnega sveta knez Galicin je imenovan za ministrskega predsednika. Senator Kul-čitsky je dobil vodstvo naučnega ministrstva. Pomočnik v zunanjem ministrstvu Neratov je imenovan za čla na državnega sveta. Gas^od&rak« ikovio*. Deželno naklado na vino je sklenila, kakor že smo poročali, nemška vočina našega štajerskega deželnega odbora. Pobirati se bo začela dne 1. februarja, oziroma dne 1. marca 1917. Ugovorom spodnje-Stajerskih vinogradnikov in njih poslancev se je posrečilo, da dobijo pridelovalci za ono vino, oziroma vinski mošt, ki ga rabijo za se, za svoje domače in njih delavce polovični popust. Za to domaČe vino bo (v torej znašala deželna doklada le 4 K 75 v za 100 1, Več o celi stvari v prihodnji številki. Kako Gradčani kupujejo jabolka. Pri neki jpo-sestnici na Plaču v mariborskem okraju je oblast za Gradec zasegla en vagon jabolk. Ker od začetka decembra do Božiča ni bilo iz Gradca od štajerske na-kupovalnice pri namestniji nobenega odgovora in nobenega obvestila in ker so jabolka začela močno gni-ti, se je posestnica z ekspresnim pismom obrnila do nakupovalnice, naj vendar pride kdo jabolka prevzet. Na Štefanovo je res prišel nakupovaleo iz Gradca. ki si je jabolka ogledal ter obljubil za lepa, čvrsta jabolka z delom in vožnjo na 4 ure oddaljeno postajo samo 50—70 v za 1 kg, dasiravno so drugi sosedi prodajali jabolka polovico dražje. Nakupovalec je obljubil, da bo posestnica že drug dan dobila točen odgovor glede oene in časa, kadar se morajo jabolka spraviti na železnico. Žena, ki ima svojega moža na fronti in je skoro brez vsakega moškega na 60 oralov velikem posestvu, je čakala in čakala, a od nikoder ni nikogar, M bi jabolka prevzel. Med tem pa so jabolka, ki so izpostavljena tudi mrazu, pričela še hujše gniti, da bo skoro polovica jabolk segnila. In do včeraj, dne 10. januarja, še iz Gradca ni ne pisma in sploh nikogar, ki bi ženi povedal, kakšna usoda bo zadela jabolka. Sosedje, pri katerih se jabolka niso zasegla, so jih srečno in po u-godni ceni spravili v denar, a samo ona mora čakati in bo imela vsled tega veliko škodo. Ker je gospodarstvo v hribu, bo, ako sedaj potegne hud mraz m ker manjka vprežne živine, spravljanje jabolk na postajo skoro izključeno. Vprašamo, ali je tako postopanje na mestu? Preskrba s petrolejem. Mariborski okrajni prehranjevalni urad je zasegel več vagonov petroleja in ga poslal trgovcem na deželi. Odslej se bo preskrba kmetskih občin s petrolejem vršila na isti način kot preskrba s sladkorjem. Čebelarjem v pojasnilo. Piše se nam: Pri slovenskem čebelarskem društvu za Slovensko Štajersko je dospelo iz vseh krajev Slovenskega Stajerja mnogo prošenj za neobdačen sladkor, v katerih se prošnjiki sklicujejo na neki tozadevni članek „Slov. Gospodarja." Ker je med prošnjiki več takih, ki še sploh čebel nimajo, jim naj bo v pojasnilo sledeče: Neobdačen sladkor se dovoli od finančnega ministrstva v omeieni množini le za čebelarje tistih krajev, kjer je bila paša tako slaba, da se čebele ne morejo preživeti. Sladkor je denaturiran, to se pravi, da Je pomešan z žagovjio in peskom, torej ni za drugo rabo, kot za čebelno pitanje in je tudi pod kaznijo prepovedano, ga za kaj drugega rabiti, ter stoji pod finančno kontrolo. V prvi vrsti imajo pravico do sladkorja društveni člani, potem Še le drugi čebelarji, Če bo to dovoljena množina pripuščala. Vsak proš-ndk pa mora društvu natanko navesti, koliko panjev čebel ima, ki so potrebni krmljenja, drugače pa se sploh ne more na njih ozirati, Ta navedba mora biti resnična in natančna, ker se bo finančna straža svoj čas o uporabi sladkorja prepričala fer bi kaznovala vsako nepostavno uporabo tega sladkorja. Toliko v pojasnilo, ker se vsakemu posamezniku ne more posebej odgovarjati. Celje, dne 4. januarja 1916. — J. Kosi. tč. blagajnik. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletr-govcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: hlodi (Je-lov, smrekov, borov les) 50—55 K; hlodi (hrastov in bukov, sploh trdi les) 100—110 K; debele deske (platnice, podnice, hrastov ali bukov les) do 240 K; oglat ali otesan žagan les (Jsmreka, jelka, bor) 70— 92 K; bukov ali hrastov otesan les 235—245 K, Na Češkem in Moravskem so lesne cene povprečno za 18 do 25% višje, v Galiciji nekoliko nižje. Za Štajersko veljajo sledeče lesne cene: hlodi mehki neotesani 42-55 K, trdi 55-100 K, mehke deske 90-112 K. oglati ali otesani mehki hlodi 80—112 K, trde deske 120—200 K. Ker je blaga prav malo, cene sicer polagoma, toda stalno naraščajo. Popraševanje po mehkih deskah, zlasti po deskah, ki se jih rabi za zaboje, je zelo živahno. Primanjkuje hrastovega lesa za doge in za prage (švelarje). Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu Je bilo popraševanje po tujem hmelju v pretekli dobi zelo živahno. Zastopnik neke velike nemške tvrdke je nakupil velike množine tujega hmelja, za povprečno ceno po 140 do 145 K za 50 kg. Večinoma vse hmoljske zaloge se nahajajo sedaj, ko je postal hmelj nekoliko dražji, v rokah hmeljskih prekupcev. Hmeljarji imajo izgubo, prekupci pa brez velikega truda lepe dobičke! Stran ft< SLOVENSKI «OSrOOAH. 11. januarja 1041" Brezplačna oddaja trt iz državnega hibridnega vinograda v Dvoru nad Šmarjem pri Jelšah. V letošnji pomladi se bodo oddajali iz državnega na sada v Dvoru kljuCci in korenjaki trtnih hibrid, ki se tam gojijo v poskusne namene, brezplačno Prošnje za dodeljenje hibrid je poslati nemudoma c. kr. vinarskemu inšpektoratu v Gradcu, Burggasse 6. Galica, žveplo, galun. Kdor si še ni naročil bakrene galice, paste »Bosne«, žvepla in galuna, naj to nemudoma stori. Občine še r>aj zberejo došla naknadna naročila in naj ista nemudoma pošljejo okrajnemu odboru s prošnjo, da jih predloži Zvezi gospodarskih zadrug. Brez sedanjega naročila ne bo v poletju nihče dobil gorej omenjenih predmetov. Radi sedanje mile zime se bodo škodljivi trosi in glivice na trsju in sadnem drevju močno zaredile in ohranile, radi tega mo ramo pravočasno skrbeti za sredstva zoper trtne in sadne bolezni. Veljavnost kavinih kart podaljšana. Ker tudi v bližnji bodočnosti ni misliti na večji uvoz kave v našo državo, je vlada odredila, da bo veljavnost tudi prihodnjih kavinih kart podaljšana od 6 na 8 tednov. Prihodnje kavine karte^bodo torej 8 tednov veljavne.^*ŠH Cemu so še mlinske karte? V št. 52 „Slovenskega Gospodarja" smo povdarjali, da so mlinske karte sedaj, ko so vojaške komisije rekviriranje žita že večinoma končale, nepotrebne. Mnogi so to naše mnenje napačno razumeli in mislijo, da kart od sedaj naprej ni treba več. Karte za mlin so še v veljavi in se ne sme brez karte dati žita na mlin. Pri mariborskem žitnem komisijonarju smo vprašali, čemu še oblast vzdržuje mlinske karte. Reklo se nam ie. da je oblast prepričana, da je na kmetih vkljub vojaški rekviziciji še vedno odvišnega žita, ki se ni naznanilo. Ako bi torej kmet' v kateri za dva meseca določeni dobi peljal več žita na mlin, kot mu oblast predpiše, bi se smatralo isto žito kot odvišno in bi se mu ga odvzelo. Dokler so karte v veljavi, se jih je treba posluževat!. Polovični 2-kronski bankovci. Na razna vprašanja, je-li so polovični, t. j. na dva dela pretrgani papirnati dvekronski bankovci veljavni, sledeče: Av-stro-ogrska banka sprejema brez odbitka polovične dvekronske bankovce. Izključeno je torej, da bi kdo vsled tega trpel kako škodo, toda siliti se ne more nikogar, da bi moral sprejemati pretrgane ali polovične dvekronske papirnate bankovce. -h a & a« aoviee< Koliko oblek je imel rajni cesar Prane Jožet. Znamenitost, ki pa ni bila pristopna občinstvu, je bila cesarjeva zbirka oblek. Cesar, izvzeoiši lovsko o-Hfcko. skoraj nikdar ni nosil ciVi»uo obleke, Vendar •?.o se pa naročale vsako leto zanj tudi civilne obleke. Imel je vedno na razpolago po dve obleki z „jacket-tom", eno salonsko obleko in dve s Irakom ter k tem oblekam pripadajoče klobuke, ovratnice in perilo. A poleg te skromne opreme s civilnimi oblekami, ki so bile pripravljeene le „za vsak slučaj", pa je bilo razpolago nepregledno število uniform. Najp; o" stro-ogrske uniforme, vse po dvoje: avstrijski; ; i .r-šalska uniforma, rdeča ogrska gala z belim kalpa-kom, polkovniške uniforme polkov vseh vrst, vsaka s pokrivalom, sabljo in službenimi znaki na posebni omari. Potem so bile tuje uniforme: pruske, ruske, saksonske, vviirttemberške, španske, angleške itd. Nekdaj ]e bila v tej velikanski garderobi tudi italijanska polkovniška uniforma. Ko pa se je leta 1866 pričela italijanska, vojna, je italijanski kralj Viktor Emanuel T. vrnil patent imejitelja avstrijskega polka. nakar je tudi cesar Franc Jožef nemudoma vrnil patent polkovnika-imejifelja nekega laškega konjeniškega polka. K'e se sedaj nahaja ona italijanska u-niforma cesarja Franca Jožefa, se ne ve. Samo po sebi umevno ni bila malenkost, da se je vsa shramba vzdržavala v redu in se je skrbelo, da so se na-pravljale potrebne izpremembe na uniformah v smislu izprememb \ dotičnih državah. Cela majhna armada uradnikov, slu ž abn i kovin krojačev je bila zaposlena v tem oddelku. Cesar je na Dunaju večinoma nasil avstrijsko maršalsko uniformo, na Ogrskem pa vojno uniformo generala konjenice. Večkrat je nosil tudi na Dunaju in v Išlu polkovniško uniformo svojega ulanskega polka, ki mu je pristojala prav posebno dobro. , Včasih je dobro I udi bežati. Za časa vlade Friderika Velikega se je pripetil pri vojaških vaiah ta-le slučaj: Vaja ie končala, slabo in kralj je bil zelo ljut. Vrh vsega je bil napravil eskadron huzarjev Se to, da je takorekoč raz jahal sovražniku pred nosom. Kralj je odjahal tja, ko pa je mladi stotnik videl, da ga ne čaJca nič dobrega, se je spustil s konjem v dir. Po vsem vežbališču sta tekala, ker stotnik je vedel, da dobi batine, ako ga kralj dohiti. Koneč-no se je stotniku posrečilo ubežati. Kralju je dopad-ia smelost mladega častnika in ko je drugi dan od strahu prosil za odpust, mu reče kralj „Imenoval sem vas za majorja. To sem vam hotel že včeraj povedati, pa ste bili prehiter. da vas nisem mogel več dohiteti." Maribor. V baziliki Matere Milosti se je včeraj, dne 10. januarja, vršila vojna poroka dr. Antona Heric, c. in kr. vojaškega zdravnika in zdravstvenega načelnika neke vojaške bolnišnice, z gdč. Ludmilo Kula, učiteljico iz Dunaja. Poročil ju je ženinov brat č. g. o. Gracijan Heric. Ženin je doma iz Vučje vesi pri Ljutomeru in je nečak župnika vlč. e. o. Kalista Heric. Bilo srečno! St. Ilj v Slov. gor. Naše vrlodelujoče bralno društvo ima prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m., popoldne po večernicah v Slovenskem Domu lepo prireditev v korist vojnim namenom. Predstavljala se bode lepa in vzpodbudna igra, deklamiralo se bo in prepevalo. Vabimo vse domačine in sosede, da gotovo pridejo v obilnem številu. Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo je dne 1. januarja priredilo gledališko igro „Marijin otrok sem", ki je dobro uspela in bila izvanredno dobro obiskana. — Dne 4. januarja smo položili k večnemu ]>očitku občespoštovano mater iz Bohove Nežo Frangež v starosti, 82 let. Bila je skozinskoz narodna, skrbna in vestna mati svojim otrokom, vzgledna in ponižna z vsakim. Kadarkoli ji je čas dopuščal, je tudi med tednom prišla k sv. maši. Sveti ji naj večna luč! Sorodnikom naše iskreno sožalje! Hoče pri Mariboru, Na Vreceljnov mlin v Gornje Hoče je nek kmet pripeljal žito. Postavil je konja v hlev imenovanega mlinarja. 131etni "Vreceljev sin Alfonz je šel v hlev krmit kunce. Dobri dečko je vrgel tudi konju v korito nekaj korenja. Konj je pa udaril dečka s kopitom tako močno v trebuh, da je deček že drugega dne umrl. Sv. Jurij v Slov. gor. Umrl je na dan Svetih Treh kraljev po dolgi in mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti, Vinko Bauman, posestnik in kovač v Malni. Bil je nad 30 let občinski odbornik, med temi 20 let svetovalec ter skrben oče svojih otrok. Blagi Vinko, počivaj v miru! Bodi Ti slovenska žemljica lahka! Sv. Križ pri Ljutomeru, Božičnica naše Dekliške Zveze se je zaradi sprevoda po rajni Mariji Slavič iz Ključarovec preložila na prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. Sosedi, ne zamerite! Sv. Peter in Pavel v Ptuju. V sredo, dne 3. t. m„ zjutraj ob %5, uri, je umrl na Grajeni št. 11. dvakrat previden s sv. zakramenti v svoji mučni bolezni, katero je devet tednov in tri dni priklenjen na posteljo voljno in potrpežljivo prenašal, udan v vol,o božjo, pobožen, priden in vzgleden mladenič Jan, Ribič, rojen dne 23. okt. 1884. Iskal je zdravja po ee~ lem svetu, bil je pred par leti v Aleksandriji in je tudi takrat obiskal svete kraje v Palestini, kamor si je še vedno želel enkrat priti. A Bog ga je poklical v večni Jeruzalem. Da je bil priljubljen tudi pri sosedih, znancih in prijateljih, je pričala v petek, dne 5. t. m., dolga vrsta pogrebcev,. ki so ga spremljali h grobu. Bral je rad pobožne knjige in časopise, a še posebni prijatelj je bil „Slovenskega Gospodarja. Usmiljeni Bog potolaži žalujoče, drage starše, sestri in dva brata-vojaka, rajni Ivan pa naj v miru počiva in večni raj uživa! Upamo, da se vidimo še nad zvezdami! Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 14. t. m., popoldne po večernicah, se vrši v Posojilnici občni zbor Bralnega društva pri Sv. Marku n. Ptuja. Velikanedelja. Žalostno so peli zvonovi veliko-nedeljske farne cerkve na Novega leta dan in naznanjali, da se je po dolgi mučni bolezni preselila v boljše življenje gospodinja Jožefa Horvat iz Leš-nice, mati leskovškega g. poftarja Josipa Horvat. Rajna je bila dobra gospodinja, vzorna žena in blaga mali. Kako težka je bila ločitev od ljubljene matere, pričajo mnogoštevilne solze, ki so se premočile ob njenem grobu. Žalujoče pa naj tolaži zavest, da ločiti v ni večna. Saj križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami. Blagi materi svftila verna luč! Stoprce pri Rogatcu. Vsled vojske so vse tukajšnje gostilne odložile svojo obratovanje, tako da v celi župniji od novega leta naprej ni več nobene gostilne. St. Jurij ob južni žel. V nedeljo, dne 21. Jan., se vrši občni zbor Katoliškega bralnega društva, zadružen s posebno prireditvijo. Trbovlje. Na. Silvestrovo so je naša gledališka igra „Lumpacij Vagabund" izborno obnesla. Ena tretjina obiskovalcev je morala oditi, ker so bili vsi prostori do zadnjega kotička prenapoljeni. Igra in igralci, vse je v najboljši meri dopadlo. Se še bode ponavl.alo. kar vse želi. Ustnica , Trau t ura Jurij, vojn* pošta št. 393: Taki va»er»rž s» uč ae «prejemajo. — St. Bolfcnk pri Središču: iVi ima» *e «n« odtegniti od »aatiega prodanega komada 5% skapne te it. A!»o tehta Tai uik, vol, Ulica tli krava a. pr. 4'ii' kg (žive teir) b« rnu> »st« odtegniti «am, 23 kg ako pa tehta iivinče 820 kg. ja 26 kg, t. j. od vsakih 100 kg samo 5 kg. Ako mi Vam • M odtegie. s* pritožite a* cesarsko namesi nijo v Graden P. M V. Veitseh «•! • t »j -j Šta-j * r: Vauavite t»r>i-»j« > a i <>v*ijst*o vujask^gE «uldeila, ;.ri f. t, t vre za siaiii Vaš reo i Navedite vse tehtne vtjoke. radi kättrib pro» te aa dopust in dajte prošnjo pu občmfckeni uradu potrd t ur jo pošljite V.šemu možu da jo osebno predloži pri laportti To je najkrs*šx pot, da se irp vtogu ua okraju» gv«arstyo in ta obrnem pritožite tudi pa «ssisko & jnt .luija v Graden. Od dotičnega župana res ni lepi, ako }? • ■ > 1, se v-feist kaj takega «godi, se pritožit«. — Sv. Krši SrediŠ.** H*a ia! Prepolno z* tokrat. - Gornja Voližia»: Ah.. nuut ¿k -*«4a ttditve nritfodb'tne doka** in i»ute süw,e»ijive 5 riče, \rt'.\©ž te ie »a ofcrajui pomožni edber z* Ujuiio* vt okbejtulfc ki posluje >.» e kr. OKrujtii si du ji Ta tdbc.r Vam ¡10 ladt napravil noto pro&njo, oziroma pritožbo. Pod oro morite udbifi. ak- so Vat vpoklicani raa dejanski pud.iraii. — Mosirjr Žal, dobili ie Je pret? Fk'opfijs Biiua. f-ride deloma v „Stražo," deioma v pr'hca«lo* pri upravuiètvu t»,a lista pod „Orfa-nist 623." Kdo liai 'ml 8»ojega brata Kar!» Vidmajer ro-grežam že od 1. junija !«16. Se! j(» v Ksrpjte i« ni vei sluha od njjfp. B!1 je :nfa«teri->t. pe5»»;lka št. Ift. O ve kdii k»jo njem, naj naznaui Fratio.u V'dmsjer, dom« i« Zabakovja pošta 8evniea ob S*vi. Kdor ve kij gotovega o njens, bo d> bil lepo darilo. Krojaškega pomočnika takoi »pr»j-■a.e ' isliki mojster, ^tuienei pri rilivra, Okrajna cesta 3. 26 Pridna vir.ičarska obitelj ali nv jemjjiki (oferji) se »irejœe proti p-b;e!ca pla'ilr Vpraša se Ma ribor, Stalua uïica ït I. II. uatl-stiopje. '12 Dvoa«uin:ropn* hiša syr».«B ie drugo posk'p>«. rovu ¿ids.it» b» pek arije, Peé « parr ». postavi t giavp.rgtvenim dovoljsu jem. Xa prav dobrem prostortt ♦udi na dar, do 200 bicbev tuitf? kruba. Stanovalci plaiajo na leti 1 !";0<~i kron. 8® poti ÎRhkiiai jkigoj; s» 60.000 kron proda. Vpraž» » v V. iijskrtetrii«« 69, Man'f.or. 65 Ptsestnik v Gor ci, p Oplotnica, So.-i«k K••»prejni« 5-—101et-nejia dečka-airoto bro» stariiev, predvjem siovetskeg» goriikegabe-gotica, pojKiiuome za svojega in ga hoče posili' vit '. Prigiaai naj se obrnejo aa gornji aaaiov 2? Na praznik sv. Tieh Kraljev zjn traj se je na peto i* Volkigartpn-ulice v stolnico v Mariboru sgnbil lep rožfti venec (Perlmutter) v rja«i usuj*t; SataJji. Najditelj dobi 5 K Bigfat e. <)dd»ti je v upravnii tvu .81or, Gosp."____24 Vlničar z < delavskimi mečmi »e na dobri vioičariji bliïn liamuice taknj sprejme. Imeti moi* tri krave enovimmlekrm. Vpraša seTegett-bofova ulica 83, Marii or. '¿8 Proda se po eeiv e^osdstropaa h i i a z ?y»i»r.darsk-tn posli pjm v trgu. z le;t m fwtrs*voro, f> nji», 3 ravaiki in 1. V jt &n Banmaa, posestnik v rrgs Siudeaiee pri PoljčuHtth 19 Sprejme oc pr vi«l-čar pod dobrimi pogoji Viangrai leži pri 8v. Barbari pod Mariborom. Poiavt duje se »»j pr jioseat-iiici M. Voglar, Moiiarf »a cesta 28. T Mar i bor :i 21 Posestvo »a predaj. ^Jiis, dar-ka poslopja, 35 oralov t- utlji-lia i. i or&ia BOVfga '-t o-grada, fci orato» ¡(O?««, droi'. njive in travnik e sadnim '/revj m. Cea» i0.( Or- K. -'tu, povts Ho nigican-, paduirtel , Dtih-i/:de pri Piviji kDftlv. 25 Lepa vi>a, euocadstropua. * teli-fcim 'i to m v 'Canii a- predmostja ped A i:o!s, Matibor, Kaiserftld ulica 19. vrata it. i. 9S Zakonski brez otvok ali kaki, «amosu^ua oseba n sprejme kot hišatk. VpreSa se t gostilni ..p») medvedu1-, >1,ijska cesta št. 8, Maribor. klica stara 18 let, ya>li stopiti v kako trgovino kot učenka. Vajena ja tudi domačega dela. TiaeJov: Jo#, Vokač, Šoitaričeva dlics «t. 13, Studenci pri Mariboru Posestvo »e da v najem. ¡>rw ti-vine in gosfodatskega orouj Bi št in guspod nko poslopje je zidano in prost r»/o. Nji»», trtvnikir sudonosnik, 1 di «rt v lepem starn», Redi se lah k (t t- n pact sfet- vine, itiri krave, osem d d set «viaj. nj.rt.qi3e.,! pfgoji se ejo pri Bolfanku Vu iavee. icpsu ct> rine Hrrmsnee p. S*. Mikisvi pri Oimoža. 31 Sprejmem učenca, kateri b; aeJ vateij* do kolarske ob rte 2*"i»ns Vargasoti, Cteu pri Ljutomeru 28 Povodom nepričakovane smrti rm«e srdno Ijnbljene hderke n«iriji\ bivše gojtnke 6i. Šolskih sester t Celja nam je došlo od strani sorodnikov, znance? in pri jateljev številno izrazov sožalja Tem potom ae ¡Mibvaljnjemo vsem. ki z nami v bridkih turah sočustvujejo ter so t dejanji pokazali, bodi si s tolaiilnimi besedami, z d.trovat jem krasnih vencev na krsto, bodisi z najetjem sv. maš ter daritvijo istih. Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin, za kar kličemo podpisani srčni: Bog plačaj! ■Sv. Peter v Sav dol., 7. prosinca 1917. Alojzij Targlav. Alojzija Terjlav, oč» mati Milko, Adolf. brata. Ivanka. Angela, Zofija. Cilika. Siavica. se» tre ¿f» M. jaauarja 1817. SE6?J Stran Loterijska Storili«. Gradec, dne S. jaaaarj» ltl7: • » M bmc, due 6. j«aarja 1917: " «2 17 7» 82 24 28 u a „f»ue 5 vinarjev, petitrrsta 18 vi». Mrtvaška ozn mila !* ? , "ifkaTetitvnsta 24 v, Izjave in Poslano 56 vinarjev. Za vti !~!r „ „ujj^o n>t«n popogt. Inserati s« sprejemajo le proti predplx iilo Zadnji čas za sprejemanje insevatov torek opoldae. licem rilliarj« z» poaeBtro y Čreti priVutk-»« Maribor, Badegasse Ti- IaJiL____4 ¡6iem 9*9}» hčerk* Frančiiko Sla na, Kdor ve ea ajeao bivališče, naj »i aaanaai. Rafael Slana, Lipaica. & Hiša v marifcaraki okolici se proda. V hiii j» klet, v pritličjo 1 soba !n kuhinja, v I. nad«trop: h tudi 1 si. ha in kuhinja. Vrt, vinska brajda, Lega brez praha. Zelo pri-pripravsa zn penzioniste. Cena l2.oOe K. Vrač. se: V Krčevin» ■a it. pri Maribora St. 144. Kobila, breja, 9 let stara 16 pesti visoka, z» vsako dela spoiobna in dvoje frefeot, en Srebček in ena žrebička, po 7 mesecev stara, se skapno za 16G# K prodajo. Da se potrebe o poizv« se piše na „Priložnostni kap ft C* poŠta Ljutomer. i Mož 2 Samec, 40 let star, poštenega in freuega značaja, slovenskega in nemškega jezik» zmožen v govoru in pisavi,' želi stopiti v službo za go spodarskega vodnika, v gostilno, trgovino, na graščinsko posestvo ali drago večje podjetje. kjer »i gospoda. Zmožen je tadi knjigovodstva. Vstop takoj. Naslov pove apravništvo Slov. gosp. pod šifro „Gospodar št 2 " Kože aafeapnjem p» najvišjih dnevnih conah od kan, dihurjev, podlasic, lisic, zajcev, ovc ia mp itd. Ovw volno prevzemam za central • za volno c. kr. pol jedelskega Ministrstva. E. U riniti, Maribor Gosposka tilioa 7. 3 Vpokejeni oskrbnik želi vstopiti t služb». Bazama so na vlnegrad-•iško hi poljsko delo; tudi pri ku-pov&aja vina Najljobie bi ai bilo, kjer ni gosp darja, da bi pomagal pri gospodarstva. Star čez 60 let, vojalčue prost Naslov pri apr»r-oiita lista [>oi „Oskrbnik it T. Zanes jivega, treeaega, hlapca, ki bi vozfl tod' kruh proti dobri plači in hrani sprejme tekaj Janez Bdhm, mlinu in pek v F rama (Fraahaim) Pri Maribora. 9 nemim 50% cenejša: AmeriBra gospodarska kav», vlse-koarooiatična. izdatna is varčns. 5 kg za poskufinjo v vročic), t potrebnim sladkorjem vred sami» 28 K po poitaeic povsetjn pošiijs A. Saplrn, rarpoSlllninlos kavi Salanta 496, (Oflroko>. aao Stolpne- (turnske) aro napiavlj» in popravka Jesenek Martia, imarje pri elSah. 807 t, !!Kože!! Th. Braun, Koroška cesta 13 v Marihom plača po najboljši čoki svinjske, ovije, sraske, zajčjo, li »ič.je, dihnrjeve in druge kože. 808 Prva vinarjev ttaae poitna dopisni«», s katero lahko dobit« na xahtevo moj ^avli oonik s naro «lisastimi arami ííumq ia ¡^ttui-30 prosto. tovarna ur Ivan Konrad, o. i. k. dvorni ¿ebiTitoij v Brisa Ml na CMiim. Nikolas*!» tukari-.ra K HO, 6-80, 9'50, starost»l>rn.a-konaa-sta raaioat. nr* 5 8, s švteav-skim kolesje» K 8*35, vojn spominska ara 5 10. rsuiioa žepna ara K IS, aiklasta bn-dilka S 7, «to»sis ora K S"30. Za vsake aro triisfno pismeni, jamstvo. Fošilp to proti povzetja. Nebes riziko' Žamsnjsv* dovoljena ali dans? f.aaj. 1 Da Poiten slovenski ; mladenič - invalid : želi kake primerno službe bodisi kot »loga v kaki pisarni, ali oskrbnik na posestvo. Ker ima poškodovano samo levo roko, lahko opravlja večinoma vsa lažja dela. Razum» le dobro na kmetijsko gospodarstvo. Vstopi lahko takoj. Ponudbe na uprava. 8L Gospodarja pod „Invalid". 778 Krojaški učenec se sprejme pri Frana Zve (lin, " " . 58. Ma- Tegethof-ova ulica itev ribor. 778 Resna žeaiica pandba, Slovenski mladenič-obrtnik v Maribora, star 25 let, oproščen vo-jaičine, lastnik hie, neomadeže-vanega življenja so želi poročiti z mladenko ¿i mlado vdovo v starosti do 26 lot, katera bi imela premož enja 10.0*0 do 20.000 K. Resao ponudbo so prosijo na uprav-niitvo „Slov. Gospodarja" pod aa-slovom „Resaa ponndba it. SIS." 2 kovaška učenca takoj sprejme Anton Fereačak, vozovni ia podkoval kovač v Brežicah ob Sari it. 11». 827 Jako dober mlin aa stalni vodi (ki aikdar ao zamrzne in jo v sni: ao zmanjka) s* proda, oziroma da v najem Jarij Skrsinisk, Breg pri Ptuja. 829 Lopo posestvo u prod», pripravi« za poozloaista. Hram s & sobami, 1 k ah laja, velika klet, veranda, drvar ni «a, stadoaeo z dobro vodo, lop velik ,vrt z» zelenjave ia s sadnim drovjees Ur trojem, par miaat od eorkvo, iolo ia poite v Hočah pri Maribora. Česa »600 E. Toč so i »v« pri Jožefu Štarm ▼ Novivaci pri Maribora, Spodnja Radvajnska cost» H. 26. 11 lUor raM kmotsko «oklo z» kmet Íko ia gospodinjsko dele aa Slov. tftjcrsksaa, aaj piio aa moj naslov: Ivaa Mormolja, Tacoa, p«it» 8t - - - - -- - 7g9 VM nad Ljabljuo.f Spreimr se uAoseo s primerno iolsko izobrazbo iz pwiúno hiie ▼ trgovino z meiaaim biagom, pri SOset, Mata ob koroški želez. t • - Štajersko.) 806 i: v, Moostva za v naj srn, ali rabi noiteso boguaake družine, aaj s» obrne aa A. Pangos, mostee 1« p. Sodraiica. Kranj \ _ Za tjsko Novozidana, vili podobna hUa 1 vrtom in vodovodom, nese na ®esec 100 K, se proda ali za-ttenj» za posestvo v mariborski okolici. Naslov v upravniitvn pod »HiSa št. 784" ______ 802 | Uče so visliarja; bližj"e"ae~p*u7e pri upravaiitra pod it. 801. Tsako maožiao rasnih vrei kupi veletrgovina Anto-j Kolena v Cel ju. 8«5 Lepa irebica jo aa prodaj pri Sv. Miklavžu hii. itev. 29 pri Maribora. 880 Vsako množino drv (In lesa) trdih ia mehkih aa metre kakor tod; brina in drag los za žaganje kupi od vsako železaiiko postaj»: narl Wes!ak, Maribor, Te-gesthoff-ova nI. 1». 786 ■p .Slovenski Gospodar' io,Straža se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah: =« V Mariboru: Prodajalna tiskarne sv Cirila, Kor«Aka ulica št. 5. Papirna prodajalna g Pristernik, Tegett- bofi-ova ulica. Trgoviua g. Czadnik v Stolni utici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotel« nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » g. Coretti, Grajski t^ 7. » v Tegetthofl-ovi ulici (g. Žilko, blizu glavnega kolodvora). Trafika g. Handl v Tegetthoff-ovi ulici, a Žilko, Melje. Trgovina g Korenta, Klostergasse (baraka.) Trafika na Tržaški ce3ti (nasproti mag- dalenski cerkvi) Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31. Br eiice: Trgovina g. Antona Urnefc Celie: Papirna trgovina Goričar 4 Leskošek. Trafika v Narodnem Doma. Knjigarna gosp. Adler. Celovec; Trgovina g. J.Vajaceii, Velikov5k& cesta 5. Sv. Duh°loče: Gosp. Josip Zalar (organist). Dobie pri Planini: Trgovina g. Amalije Tržan. Fram: Trgovina gosp. Janeza Kodrič. Fohnsdorf Trgovina gosp. Jurija Gajšek. Go nia Radgona: Trgovina gosp. Antona Korošec „ „ Franca Korošec Gradec: Zeitungsstand A, KJdcki, JakominipLatz. ir mmf-f**- GuStanl (Koroško): Trgovina g. Vinke Brundula. SI. III v Slov. gor.: Organist g. Anion Rozman (stara šola). Sv. Jakob v Slov» gor.: Trgovina g. Frid. Zinauer JigrkloSteri gBTBH"! Organist g M. Hvaleč. Sv. Jurii ob luž. 2el.: Trgovina g. Janke -Artmana. ICozle: Trgovina gospoda Druškovi^a Sv. Lenart v Slov. gor. Trgovina gosp. Antona Zemljič. Trgovina g Alojzija Vršič Luie v Sav. dol.: Posestnik g. Franc Dežman Mufta: Trgovina gosp. Miloš Osel Novacerteev pri CeUu • Trgovina Marije F. Okrožnik Pefrinla: (Hrvatsko). Gosp. Stepan Škrlec. Ptul: Papirna trgovina g. J. N. Peteršif, Podlelinik pri Ptuin; Trgovina gosp. Mateja Zorko. RllŠe pri Mariboru: Organist g. Ivan Nep. SlaCek. V Slov. Bistrici: Prodajaln;«, g. Roze PiCl. Slov. Gradec: Trgovina g. Bastjančit. itari trg pri Slov. Gradcu: Gosp. Ignac Uršič. Stridova (prekmursko): Gosp. Peter KovačiC. Šmartin na Pohori&i Trgovina g. Janeza Kos. Šoštanj: Trgovina f. Ane Topoinik. Sv« Troiica v Slov. gor.: Trgovina g. Terezije Cauš. Sv. Tomaž'pri Ormožu: Trgovina g. J. Kegel. Sv. Vid pri Ptuju: Mostnina* g. Anton Kmetec. Veriei: Trgovms g©sp Marije Koroša, VoJnik: Trgovina g. A. Brezovnik Žetale • Trgovina"gosp. Mat Berlisg. ^Slovenski Gospodar4 tH izhaja vsak četrtek in stane za celo 99KV W leto 6 K. za pol leta 3 K, za četrt leta 1*50 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-ništvo „Slov. Gospodarja", Maribor. izhaja vsak pondeljek in petek popoidne. Naročnina za »Stražo« znaša 7A ce]0 ieto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2-50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravniitvo lista „Straža", Maribor. Kdor še n; narofen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cece živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naSe liste vojakom na bojišču vsaj za četrt leta! Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«. uramm moxnuBKH Ljudska hranilnica in posojilnica v Celit regisfrovsna zadruga z nem zavez» sprejema Mue Tloge oí Tssieo, ii jik «Iresiuje po Za nalaganje denarja po poiti so na razpola g«po ložnice o. kr. poštne hranilnice na Dunaja št. 92.465. Rentni davek plačue zadruga sama. P^soiila daj« članom na vknjižb», na poroštva in zastavo pod zel» ugodnimi pagoji. Vknjižbo in drugo zemljekniižno izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le koleke. ure vsak delavnik od do 12 ure dopoldne. 16 a» Hotel Beli »ol", Graika (cisa^li Viljema) cesta it. 9, Kadno zelje in repo kupuje IVI« Beril« j S, Maribor. Kisi belo ¿i m Ije, repo, kupuje frg&viria Pos, Maribor, Koroška cesta 20. 10 Kupim vsako mnočino kostanjevega, orehovega, creš-njevega in hruškovega lesa. Plačam po najboljši ceni. Josip Zsjelšnik, trgovec, pošta Št. Jernej pri Ličah. 17 Iziava. ü-ttí a Apno prodaje Kmetijska Zadrup v Racah, Podpisani obžalujem svoje ialitve, da sem pradbacival Francu LVlaher, posest liku v Digoših v gostilni Mariji Redi v Digošah in v občinski seji, da je Franc Maher zahrivil neredno ¿t občinskega računa. Izjavim, da nimam nikakega povoda za io sumničenje ter sc zahvalim zasebnemu cbtožitelju, da je umaknil tožbo zaradi razžaljenja časti is Itfan Tkalčič. NAZNANILO" Us>java si častite«",u občinstvu vljudne na^na niti, da sva kupila v obče dobro znano gostilno in mesarijo pri Sv. Lenartu v Slov gor od g«spe S&mitz in bova isto dne 15. januarja t. L prevzda er otvo-riia. Zahvaljujeva se za do sedaj nama pri Sv. Trojici v Slov. gor. izkazano zaupale ter prosiva istega tudi v nadalje. Trudila se bava, da postreževa časti tim gostom vselej točno in po najnižji ceni s svežimi, toplimi in mrzlimi jedili kakor tudi s pristnimi pijačami. PrenečiSča za tnjce so splch a razpolago. Z odličnim spoštovanjem St. in G. Zamolo. Sv. Trojica v Slov. gor, dne 6. jantarja 1917. nj za sYinie. Cena I steklenice je 1 K. O dobrem uaok« vanju teh kapljic imaiK mnogo priznaimh in pohvalnih pisem, f Pflili» mastna lak&r a „jm c. kr. orlu" Maribor, Glavni trg št 15. z»h v * i». Nisem vaijel, da bi te kaplji«« kaj pomagal«. Sad&j ko sta\ & prepričal, da res pomagajo, Vam isrnkacc lepo hvala ter priporom»« Po zdravilo vsem uvinjerejosa. Prosim, poiljit« »i «pet svmjskik V*j> ijir t» rdečico in «icer hitro kakor morete 6 stekknio. S ps>*dra»»a. In« teorj»jso. Srednja *&*, d'»e fl, lf»1*. Najcenejše namizno olje iz islandskega mahu, si na najpriprostejši način in brez nadaljnih stroškov in pridatkov napraviš, če si kupiš Cara§hee • morski isNntiskijnsh: zavitek za napravo 1 litra namiznega olja vei,)a K 1* zavitek iste količine prvovrstnega, garantirano izbranega Caraghee-mahu za 1 liter oija K 1*30; zavitek za 2 litra olja ist<- najfinejše kakovosti K 2 40. Za različne salate (z*lj,j,; te. krompir;ere, fižolove, mefcant- itd. je to olje okusuejše t d dragega jedilnega olja in zato v porabi že skoro v vseh. restavracijah in hotelih lito ima blagodejen rplrv u» človeški organizem, ker pogpeiaje prabavljsnje in se zato apor*6ija mnogo v zaravilsto Pri sioStnih naročilih naj dod* nančnik ie 20 vi«, z* maojfti, nzir. 30 v;o. za večji zavitek m polije donar v naprej; jami: s» samo za rekcm&ndirano pošiljatev; kdor to želi, naj doda se «a daljnih 25 vin. Poštna naročila in densrtie pošiljatva naj so potiljajo na oatkiv; IV*N DEŽM^N. Uubilana, Kopitarjeva ul. 6 ; Tigovii dobijo na zahtevo reklamno tablo in precejšen pji>u»\ > t V globoki ía:osii r>azna«jaino sorodnikom in znancem, da je naš dragi sin in Wat Anton LecKinek v 22. leta starosti bil zadet od aovražne krogle in je umrl v vo «>žki bolaišnioi r Sulnogradc, dne 31. dec. 1916 Zahvaljujemo se mestnemu pogrebnem» zarodu, da »o jrn prepeljali na domače pokopališče r Hoče dne 6. januarja 1917. Nadalje se zahvaljujemo vlč. gospodu dekanu in č. g kaplana in vsem peí kam, učiteljem, organista in vse» vojakom, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujem« 8e še vsem dekletom za krane vence in tudi vsem sosedom in zn, noem, ki so se v tako obilnem števila udeležili pogreba. Bodi rs»m stoti sote ra zahvala za vse. Vse sorodnike znaa-ce in prijatelje pokojnika pa jrosimo, da se rajnega Tonček a spominjajo v molitvi! Slo-veaskemujanaku boii slovenska žemljicalakka! Žalujoč, ostali. Nobenega zobobola več. Nobenih ncči brez »panja. Sredstvo „Kidei" zmanj-i-ije bol pri »otlih zobovih, kakor tndi pri najbo/j trdovratnem, revmatičnem zobobolu, kjer so že v»» __drMga sredstva bil« zaman. Ako ni uspeha, s* požlje denar nazaj. Cena T i BO, 8 Skatljiee K . — Nobenega kami,» na zobovih več I Snežnobelo zobovie se doseie a »redgtvom „Elta zobni FJuftLH Taiojini ospeh. Cena 2 K; 3 steklenice K 6. Remeny, Eoiic« (Kasch. i!:. I. Postfsch 12/Z 00, 0?rako._ 2 H. 8eh v to **MluMt Globoko žalujoča v imenu vseh pod pisanih naznanjam t' ->no in žalostno vest, da je moj s oprog oziroma oče in svak Karel Kok*»lf, c. kr. orožniški stražmojster, dne 31. oktoL a 1916 v hudem boju žrtvoval svoje življecje. Počivaj preljab Ijeni v miru! Na svidenje nad zvezdami! Globoko žalujoča Otilija Kokolj, roj. Antolič, soproga. Karel, Emil, Hilda, Franc in Ivana Antolič, • roki. »tarifo »opr ge. Marko Vogrinec, Marija Vogrinec, e. kr. ofi^ia>. r>ak, ortdoika soptoita s akinja. Anton Antolič, Ivana Antolič, pri c. kr. hr:ojav. odd s-alt, «vakin;a PH Ponikva, dr.e 14 de«; 1916 it ' 'l-iii : .^Liatafifii, 'iitZSi mm »dtaom mm» i Stare cape In cimjc* kupuje po visokih cenah, vsako množino, Janke Artman, Št. Jor ob jui. železnici. 7b4 v ---------- V » o množino vrec kupi veletrgovina Aiitoii Kolenc, Calis. iwwi m «mm» MUZEJ Slov. ^odUmnsfeega društva, Maribor, Korošca cea t,a ¡0. Darujte žtanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito Vojne spomine ljudska posojilnica y Mariboru r. z. z n. z. obrestuje od 1. januarja 1917 naprej do preklica navadne hranilne Tlage po 4%, ¥ioge preti trimesečni odpoiedi pa po Maribor, 27. novembra 1916 Tes Nacestwa, m i^I Žalujočim srcem nazuauiamo, da je nas ljubljeni sin, dragi mož, oče in brat lini« §terg^ar v 34. letu svoje starosti v srtdo, dne 3. januarja 1917, po zelo dolgi, mučni bo lezni večkrat spre viden s svetimi ;akra-menti, zapustil ta žalostni svet Častiti g. i.upnik so Jjili navzoči pri njegovi smrti, ¿•¿to jim izrekamo srčno zahvalo, kakor tudi : a prelepi govor pri odprtem grobu. Kn iko e iudi zahvalimo čast. g. vodju Lenardiču, ker so ga večkrat v bolezni obiskali m .olažili, kakor tudi vsem so rodnikom, znancem in prijateljem, ker so se tudi v mnogobrojnem številu udeležili njegovega izprevoda. Priporočamo naše»«. dragega in vrltga župljana v.sem znancem v molitev. Zdole pri Bnfžieai, 8. januarja 1917. ■t, Žalujoči ostali. wmtbrik*