Novice iz Moravške doline GLASILO OBCINE MORAVCE / JUNIJ/JULIJ 2021 / ŠTEVILKA 5 / LETNIK XXII 5 2021 Trideset let samostojne Slovenije / str. 12 Moravcani so 24. junija 2021 praznovali 30. rojstni dan naše države. Nagovorila sta jih župan dr. Milan Balažic in evropska poslanka Ljudmila Novak. Pester kulturni program je v sodelovanju z društvi pripravil Milan Kokalj. Vegova pot v šolo / str. 14 Župan je 24. junija 2021 odprl Vegovo pot v šolo – od Moravc do Vegove rojstne Zagorice. Po poti, po kateri je nekoc stopal zvedavi Jurij Vega, se podajte še vi in si na informacijskih tablah preberite vec o njegovem življenju in delu ter o rastlinah in živalih ob poti. Valeta v grajskem atriju / str. 30 Konec šolanja v osnovni šoli je pomemben mejnik, ki ga je potrebno primerno praznovati. Tokratna valeta je bila še posebno slovesna, saj so jo organizirali v gradu Tuštanj. Ucenci so tudi tokrat pripravili zanimiv program. Znameniti Moravcan Anton Oliban / str. 36 Anton Oliban je bil pesnik in prevajalec, narodni buditelj in Prešernov prijatelj. Rojen je bil aprila 1824 v vasi Pod Stran (danes Podstran). Kot rahlocutni mladenic se je odlocil za duhovniški poklic. Umrl je mlad, v 36. letu. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / JUNIJ/JULIJ 2021 / ŠTEVILKA 5 / LETNIK XXII Novice iz Moravške doline JUNIJ/JULIJ 2021 ŠTEVILKA 5 LETNIK XXII Novice iz Moravške doline je informativno glasilo obcine Moravce, ki je tudi izdajateljica. ISSN 2536-4057. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obcini brezplacno. Sedež in naslov uredništva Obcina Moravce Vegova ulica 9 1251 Moravce 01 724 71 40 E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si Odgovorna urednica mag. Tatjana Cop Uredniški odbor Eva Babnik Ajda Lalic Bernarda Mal dr. Franci Malin mag. Matjaž Marolt Anja Ravnikar Likovni urednik in oblikovanje mag. Blaž Slapar Lektoriranje Bernarda Mal Fotografija na naslovnici Obcinska proslava ob dnevu državnosti Fotografija: Katja Jakuš Tisk Tiskarna Januš d.o.o. Naklada 1800 izvodov Rokovnik izhajanj, navodila za pisce prispevkov in cenik oglasnega prostora so objavljeni na spletni strani www.moravce.si. Naslednja številka izide 26. avgusta 2021. Prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov moravske.novice@moravce.si. Rok za oddajo je 3. avgusta 2021. Pisci sami jamcijo za verodostoj­nost vsebine objav ter za avtorstvo besedil in slikovnega gradiva. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Enotni v zmagah Drage obcanke in obcani Obcine Moravce. Z a nami je dinamicen po­mladni cas, ko je naša obcina ob sprošcanju proti-koronskih ukrepov spet zaživela kolikor toliko normalno življenje. K temu spada tudi niz odprtij novih pridobitev: 2. juni­ja smo odprli novo avtobusno postajo, plocnik in prehod za pešce v Drtiji; 4. junija je sle­dilo odprtje ceste na Vrhpolju; 11. junija je bila odprta nova asfaltirana cesta (skupaj s ka­nalizacijo) na Cesti na Grmace v Moravcah; 16. junija smo od­prli prenovljeni park v središcu Moravc; istega dne sem z direktorjem Medge­neracijskega centra Bistrica iz Domžal Primožem Cimermanom podpisal pogodbe za zacetek gradnje Doma starejših obcanov v Moravcah; 24. junija je bila v sklopu praznovanja 30-letnice samostojne države odprta nova turisticna znamenitost Moravške doline – Vegova pot od središca Moravc do njego­ vega rojstnega kraja Zagorice. JUNIJ JE POTEKAL V ZNAMENJU ODPRTIJ IN POMEMBNIH DOGOVOROV: ODPRLI SMO NOVO AVTOBUSNO POSTAJO, PLOCNIK IN PREHOD ZA PEŠCE V DRTIJI, NATO JE SLEDILO ODPRTJE CESTE NA VRHPOLJU, NOVE ASFALTIRANE CESTE (S KANALIZACIJO) NA CESTI NA GRMACE, SREDI JUNIJA PRENOVLJENEGA PARKA, ZA PIKO NA I PA SMO DAN PRED PRAZNIKOM DRŽAVNOSTI ODPRLI VEGOVO POT OD MORAVC DO NJEGOVE ROJSTNE ZAGORICE. Svetloba in tema Moravške doline P otem je na predvecer praznika dneva državnosti v središcu Moravc sledila res imenitna slavnostna prireditev s postrojem enot Civilne zašcite, mnošt­vom nastopajocih kulturnih društev, našimi mladimi mažoretkami in godbo. Zahvaljujem se vsem in vsakomur, ki je prispeval delež k prireditvi, ki bi Z DIREKTORJEM MC BISTRICA PRIMOŽEM CIMERMANOM SVA PODPISALA POGODBO O ZACETKU GRADNJE DOMA STAREJŠIH OBCANOV V MORAVCAH. PISMO O NAMERI, KATEREGA SOPODPISNICA JE DIREKTORICA ZD DOMŽALE DR. RENATA RAJAPAKSE, PA ZAGOTAVLJA ODPRTJE DRUGE SPLOŠNE AMBULANTE V ROKU ENEGA LETA. lahko bila vzor tudi mnogim drugim. Zadnji dan junija sem Društvu krajanov Sp. in Zg.Tuštanja na posebni slovesnosti predal v upravljanje Cegunco, ki so si jo s svojim dolgoletnim predanim delom vec kot zaslužili. Prav tako sva istega dne z direktorico Zdravstvenega doma Domžale gospo Rajapakse podpisala Pismo o nameri, s katerim zagotavljava, da bo nova druga splošna ambulanta družinske medicine v Moravcah odprta najkasneje v roku ene­ ga leta – do 30. junija 2022. Tega dne je bila sklicana tudi seja našega Obcin­skega sveta. Svetniki so z vecino glasov sprejeli poziv Vladi Republike Slovenije, da zaradi hudih kršitev okoljevarstvene zakonodaje razdre koncesijsko pogodbo s podjetjem Industrija apna Kresnice. To podjetje namrec s kamnolomom najresneje ogroža oskrbo z vodo skoraj celotne Moravške doline – naj iztece le nekaj deset litrov nafte iz strojev na vrhu hriba, pa smo brez vode. Krajani Dešna pa itak živijo v nemogocih razmerah nenehnega miniranja, prahu in vsesplošnega unicevanja okolja. Ko sem predlagal podoben sklep za podjetje Termit, se je seveda zgodilo pricakovano: tako svetniki Liste bivšega župana kot svetniki SDS so se postavili v bran tega neodgovornega podjetja, v bran onesnaževanja, v bran zastrupljanja naše doline. Ni jim odprlo oci niti dejstvo, da Termit po vrsti izgublja tožbe proti Obcini Moravce in županu. Je pa odprlo oci vsem nam. Ker so tokrat tem vecno vcerajšnjim pomagali tudi svetniki Nove Slovenije, moram clane te stranke v obcini spodbuditi, naj jih povprašajo, kako in zakaj se je lahko zgodilo to, da se je tudi obcinska NSi na lepem znašla na strani umazanega kapitala, ki unicuje Moravško dolino. V Moravcah imamo tla: pravno mnenje C e vam okoljevarstvo preseda, lahko naslednje vrstice preskocite, drugim pa priporocam branje. DOKUMENT Z NASLOVOM »PRAVNO MNENJE O PRAVNI OPREDELITVI TAL V PRAVU EU TER SLOVENSKI ZAKONODAJI«, KI GA JE IZDELAL CENTER ZA MEDNARODNO IN POSLOVNO PRAVO POTRJUJE, DA SE MORAJO TUDI TLA NA OBMOCJU PESKOKOPA DRTIJA PRAVNO KVALIFICIRATI KOT TLA IN JIH JE POTREBNO VAROVATI SKLADNO Z ZAKONODAJO S PODROCJA VARSTVA OKOLJA. V našem moravškem boju za to, da se pokaže, da imamo v Moravcah tla – in da se ta tla onesnažuje­ jo z nevarnimi in strupenimi odpadki – smo dobili merodajno pravno mnenje. Dokument z naslovom »Pravno mnenje o pravni opredelitvi tal v pravu EU ter slovenski zakonodaji«, ki ga je izdelal Center za mednarodno in poslovno pravo iz Ljubljane pod vodstvom dr. Vasilke Sancin potrjuje, da se tudi tla na obmocju peskokopa Drtija morajo pravno kvalificirati kot tla za potrebe uporabe predpisov s podrocja varstva okolja. Obcina Moravce je ome­ njeni Center zaprosila za pravno mnenje zato, ker je pri Upravnem sodišcu Republike Slovenije sprožila upravni spor z vložitvijo tožbe proti Agenciji Re- publike Slovenije za okolje. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je marca 2021 izdala sklep o zaustavitvi postopka, ki se vodi zoper podjetje Termit zaradi odgovorno­ sti za sanacijo okoljske škode in odgovornosti za preprecitev okoljske škode – v delu, ki se nanaša na okoljsko škodo tlom na obmocju deponije Drti­ja. Delna zaustavitev postopka izhaja iz stališca, da tla na tem obmocju niso tla, ampak spadajo pod poseben »rudniški« režim. Ta naj bi izkljucil uporabo predpisov s podrocja varovanja okolja do takrat, dokler odlocba o prenehanju pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice (Termit) ne postane pravnomocna. Prav tako ARSO navaja, da pravo EU ne opredeljuje pojma tal. V nasprotju s tem ekspertno pravno mnenje ugotavlja, da pravo EU še kako opredeljuje pojem tal. Razumevanje, da na obmocju deponije Drtija tla nimajo statusa tal, je povsem napacno in je v nasprotju s pravom EU ter veljavno slovensko zakonodajo. Tla v evropski zakonodaji P ravo EU v nasprotju z zmotnim stališcem ARSO vsebuje opredelitev tal. Stališce, ki ga je prevzel ARSO s strani dr. Senka Plicanica je pravno napacno. Ta je namrec povsem zgrešeno trdil, da »na ravni EU ni predpisa, ki bi dolocal, kaj so tla«. V EU ima-mo opravka s celo vrsto uredb in direktiv s podrocij varstva okolja, rudarstva in proizvodnje obnovljive energije, ki naslavljajo vidike varovanja tal. Tako, denimo, evropska Direktiva o industrijskih emisijah tla definira kot »vrhnjo plast zemeljske skorje med kamninami in površino. Tla sestavljajo mineralni delci, organske snovi, voda, zrak in živi organizmi«. Odstranitev zemlje s površine za potrebe rudar­skih dejavnosti nikakor ne pomeni, da na tem delu ni vec tal. To, da takšna odstranitev zemlje predstavlja odstranitev zgornje plasti tal, po definiciji pomeni, da se tudi plasti pod odstranjeno zemljo v pravu EU še vedno štejejo za tla. Na podlagi prava EU torej odstranitev vrhnje plasti tal ne pomeni, da so bila odstranjena tla. Tla v slovenski zakonodaji E vropsko definicijo tal uporablja tudi sloven-ski Zakon o varstvu okolja. Poleg tega zakona Uredba o mejnih, opozorilnih in kriticnih emisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh dodatno doloca tla kot »površinski del litosfere, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in organ-izmi«. Ko Zakon o varstvu okolja govori o odgovor­nosti za preprecevanje oziroma sanacijo okoljske škode (110. c clen), izkljucuje okoljsko škodo, ki je nastala zaradi dolocenih dejavnosti ali dogod­kov. Toda med dejavnostmi, za katere se dolocbe glede odgovornosti za povzrocitev okoljske škode ne uporabijo, ni rudarstva. Tudi Zakon o rudarstvu prepoveduje, da nosilec rudarske pravice (Termit) škoduje oziroma unicuje zavarovane naravne habi­tate, kulturno dedišcino in onesnažuje okolje. Ta zakon hkrati omogoca odvzem rudarske pravice za izkorišcanje, ce gre za onesnaževanje okolja. Izvajalec rudarskih del mora upoštevati predpise, ki urejajo zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter varstvo okolja. Vse to Termit s svojo dejavnostjo masivno krši. ARSO bo moral popraviti svojo napako C e povzamemo: sklep ARSO o delni ustavitvi postopka proti Termitu izhaja iz tega, da z nastankom pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice na zemljišcih tla pravno niso vec tla. Vendar tega zakljucka ARSO ne podpre z nobeno veljavno pravno normo. Zakon o varstvu okolja ne doloca, da tla izgubijo pravni status tal, ce se na zemljišcu izvajajo rudarska dela. Zakon o rudarstvu prav tako nikjer ne doloca, da tla na zemljišcu v trenutku pridobitve rudarske pravice izgubijo pravni status tal. Tudi evropski predpisi (Direktive) dolocajo, da so tla na teh zemljišcih tudi ob odstranitvi vrhnje plasti še vedno tla. In ce gremo še naprej, poleg tega tudi rudarski projekt »Opustitev izkorišcanja zalog kremenovega peska in koncna sanacija površin v peskokopih Pod-stran–Soteska in Drtija–Dobrava v naselju Moravce« od Termita zahteva, da upošteva predpise o varstvu okolja in zagotavlja monitoring o vplivih svojih de­javnosti na okolje – skladno s predpisi na podrocju varstva okolja. Rudarski projekt za to obmocje na­potuje na uporabo predpisov s podrocja varovanja okolja. Iz vsega tega sledi, da je ARSO v svojem porocilu iz leta 2019 vzorce sanacijskega materiala pravilno presojala skladno s predpisi. Sklep o delni ustavitvi postopka proti Termitu z marca 2021 je posledicno pravno neutemeljen in napacen. To bomo dokazali na sodišcu, potem pa od ARSO in Termita zahtevali izvedbo resne celovite sanacije in s tem ocišcenje Moravške doline. Na tej poti nas ne more nic zaustaviti. Vztrajali bomo do okoljske zmage. Naša prihodnost je zelena I n v zmagi bomo enotni vsi z Moravškega. Otro­ci in naša mladina zato, ker bodo v naši dolini in hribih okrog nje imeli svojo zeleno prihodnost. Srednja generacija zato, ker bodo nastala nova ze­lena delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in višjimi placami. Služili bomo tudi od turizma. Starejši zato, ker bodo lahko živeli lepo starost brez raka in drugih pljucnih bolezni. Kmetje, ker bodo lahko dobro prodajali svoje ekološke pridelke. Podjetniki zato, ker bodo Moravce brez dosedanjih pridobivalnih omejitev doživele nove investicije in razvoj. Lovci, ker bodo naši gozdovi polni divjadi, in ribici, ker si bodo spet lahko nalovili neoporecnih rib. V razmislek pa naj nam bodo besede nadškofa Stanislava Zoreta, ki mi jih je povedal na zadnjem srecanju: »Naravo je ustvaril Bog. Kdor greši proti naravi, greši proti Bogu.« Ne pozabimo: središce strupene hobotnice so Moravce BESEDILO: dr. MILAN BALAŽIC, župan I z vse vec slovenskih krajev zadnje dni po­rocajo o nelegalnih odlagališcih komunalnega blata: Hoce, Šentjur pri Celju, Zalog pri Ljublja­ni itn. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da so središce omrežja okoljskega kriminala Moravce, kjer praviloma z zakopavanjem koncajo nevarni in strupeni odpadki iz drugih podrocij Slovenije in tujine. Mediji porocajo o odkritih nahajališcih komu­nalnega blata: tu 200 ton, tam 50 ton, nekje za en tovornjak. Odgovorne institucije so se zga­nile: na terenu najdemo dežurno mobilno enoto ekološkega laboratorija, inšpekcije, policijo in kriminaliste. Govori se o okoljskem kriminalu, in Ministrstvo za okolje poziva k ukrepanju. Tako je tudi prav – že zdavnaj bi morale pristojne institucije ukrepati, pa niso. Ob vsej tej novi zagnanosti in skrbi za okolje opozarjam, da v Moravcah ni 200 ton strupenih in nevarnih odpadkov, ampak 2 milijona ton. Hobot­nica slovenskega okoljskega kriminala ima svoje srce. Rece se mu podjetje Termit, kjer koncujejo svoje »kroženje« okolju in cloveku nevarne snovi. Prav te dni se na 2 milijona ton podlage dovaža novih 6 000 ton strupenega pepela in žlindre iz ljubljanske toplarne. Slej ko prej se bo tudi blato znašlo v Moravcah, kajti po izkušnji vemo, da tisto, kar ne sme ostati v Zalogu pri Ljubljani, je hitro prepeljano v Moravce. Ker v Moravcah slovenska in evropska okoljska zakonodaja ne veljata. Ker ima naša država dvojna merila in državljane drugega reda, ki jih ne šciti ustava in zakonodaja. Nickolikokrat smo Ministrstvo za okolje, ARSO, inšpekcije, kriminaliste in vse druge pristojne pozvali, naj okoljskemu kriminalu, ki ga je doka­zala tudi sama državna analiza, naredijo konec. Doslej se ni zgodilo tako rekoc nic. Podjetje Ter­mit nekaznovano krši okoljske predpise in ne izvaja sanacije, kakršno mu je naložila ARSO. Doslej so brez težav izrabljali slabo izvajan in nadzorovan sistem varovanja okolja. Celo vec, za onesnaževanje našega življenjskega prosto­ra je podjetje Termit dobilo 1,7 milijona evrov javnega denarja. Da bo mera polna, jim pri tem pomagajo prav tisti, ki bi morali prvi skrbeti za naše okolje. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) razglasi, da v Moravcah nimamo tal – v posmeh vsej slovenski in evropski okoljski zakonodaji, ki natancno dolocata, kaj so tla. In v Moravcah imamo tla. Strupena tla. Kdo in kam bo odpeljal 2 milijona ton ogrožajocih odpadkov, ki se že izcejajo v okolico in podtal­nico ter nas iz dneva v dan vse bolj zastrupljajo? Župan Beograda dr. Zoran Radojicic je sprejel župana Moravc dr. Milana Balažica Župan Beograda dr. Zoran Radojicic je ob oblet­nici prve osvoboditve Beograda leta 1789, pri kateri je odlocilno vlogo odigral Jurij Vega, sprejel župana Obcine Moravce dr. Milana Balažica s partnerko dr. Nino Krajnik. Poleg zgodovinske teme sta se župana pogovar­ jala tudi o gospodarskem sodelovanju. Moravški župan je beograjskega kolega povabil, da priso­stvuje odprtju Vegove poti v Moravcah, ki se bo ca- sovno prekrila tudi s praznovanjem letošnje okrogle obletnice samostojnosti Slovenije. Župan Radojicic je vabilo z veseljem sprejel. Ob koncu sprejema je župan dr. Balažic beograj­skemu županu podaril sliko Jurija Vege, na kateri je napis »Jurij Vega – osvoboditelj Beograda 1789«. Veliki slovenski znanstvenik svetovnega slovesa, ki je bil rojen na Moravškem, je znal namrec tudi prakticno uporabljati svoje matematicne izracune. Tako je kot poveljnik topniških enot pred Beogradom izjemno natancno izracunal naklon možnarjev in povecal njihov domet tako, da so lahko ucinkovito obstreljevali turško trdnjavo Kalemegdan. Turki so se po nekaj dneh vdali in se umaknili iz Beograda. Moravška delegacija z županom na celu je imela ob tej priložnosti tudi pogovore z dekanom Fakultete za varnost Univerze v Beogradu dr. Vladimirjem Cvet­kovicem. Poleg skupne zgodovinske teme je pogo- vor tekel o sodelovanju pri mednarodni raziskavi o zagotavljanju varnosti v lokalnih skupnostih. Župan Milan Balažic je ob zakljucku obiskal še Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu, kjer ga je ob odsotnosti veleposlanika sprejel njegov namestnik, minister svetovalec Roman Weixler. Pet županov o nadgradnji Zdravstvenega doma Domžale V Mengšu so se 15. junija sestali županja obcine Lukovica in štirje župani (obcin Domžale, Mengeš, Moravce in Trzin). Glavna tema pogovora je bila nadgradnja skupnega obmocnega Zdravstvenega doma v Domžalah, ki z urgentnimi in zahtevnejšimi posegi oskrbuje tudi obcanke in obcane obcine Moravce. Glede na lastniške deleže bo Obcina Moravce projekt v prihodnjih letih sofinancirala v višini okrog dveh milijonov evrov. Kot je poudaril župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic, je del tega projekta tudi oblikovanje druge splošne ambulante v Zdrav­stvenem domu Moravce v roku enega leta. BREZPLACNI PREVOZI ZA STAROSTNIKE V OBCINI MORAVCE - S SRCEM NA POTI O bcina Moravce je pristopila k vseslovenskemu humani­tarnemu projektu za mo-bilnost starejših PROSTOFER in v letu 2021 za izvedbo zagoto­vila financna sredstva ter vozilo, s katerim se izvajajo brezplacni prevozi starejših obcanov. Uporabnik prevoza mora imeti svojo zašcitno masko in si mora pred vstopom v avto in ob izstopu iz avta obvezno razkužiti roke. Ce bo zaradi poslabšanja epi­demioloških razmer prišlo do sprememb pri izvajanju prevozov starejših, vas bomo o tem obvešca­li preko objav na obcinski spletni strani www.moravce.si. Komu je namenjen Prostofer? Brezplacni prevozi so namenjeni vsem tistim starejšim, ki: - ne vozijo sami, - nimajo sorodnikov, ki bi imeli prosti cas takrat, ko potrebujejo prevoz, - imajo nižje mesecne dohodke, - imajo slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Brezplacni prevozi starejšim omogocajo lažjo dostopnost do zdrav­niške oskrbe (npr. v zdravstveni dom, bolnišnice), javnih ustanov (obcine, upravne enote), trgovinskih centrov ipd. Kaj je potrebno storiti, ce se želite dogovoriti za brezplacni prevoz? Uporabnik, ki potrebuje brezplacni prevoz, naredi naslednje: 1. Poklice na brezplacno številko 080 10 10. 2. V komunikacijskem centru zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Klicni center nato obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. 3. Vozilo zagotovi OBCINA MORAVCE, poskrbljeno je tudi za zavarovanje tako voznika kot sopotnikov. 4. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov uporabnikov vsak delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj tri dni pred izvedbo storitve. 5. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. Obcinske novicke Besedilo in fotografije: obcinska uprava V Drtiji nova avtobusna postaja, nov odsek ceste s plocnikom in prehodom za pešce V Drtiji je 2. junija župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic odprl novo avtobusno postajo, nov odsek ceste, prehod za pešce in plocnik. Župan je poudaril, da je bil ta poseg nujen, saj je bila cesta dotrajana, varnega prehoda za pešce ni bilo, gibanje ob cesti pa je bilo zaradi visokih hitrosti nevarno. Obnovo ceste, plocnika in zaris prehoda za pešce je na pobudo Obcine Moravce financirala drža­va, za avtobusno postajo pa je sredstva na­menila moravška obcina. S to pridobitvijo je zdaj na tem delu glavne državne ceste skozi Moravško dolino omogocen varen promet in gibanje pešcev do avtobusne postaje. Odprtja so se udeležili tudi podžupan Marko Kladnik, varuh pravic obcanov Stanislav Ravnikar in clani Obcinskega sveta. Po odprtju so krajani pripravili prijetno druženje. Ograja okoli gradbišca doma starejših obcanov V petek, 2. julija 2021, si je župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic s sodelavci ogledal obmocje, kjer se bo v Moravcah zacela gradnja doma starejših obcanov. Okoli gradbišca so zdaj postavili ograjo, priprave na gradnjo pa nemoteno potekajo. Izbrani investitor MGC Bistrica iz Domžal pripravlja vse potrebno za razpis in podelitev koncesije s strani Ministrstva za delo. V nadaljevanju lahko pricaku­jemo zacetek izkopa gradbene jame. Odprtje nove ceste in kanalizacije na Cesti na Grmace V petek, 11. junija 2021, je župan dr. Milan Balažic odprl novo Cesto na Grmace in pod njo položeno kanalizacijsko omrežje. S tem dejanjem je ta del Moravc dobil sodobno prometnico in celovito infra-strukturo, kakršno imajo razvita naselja. Župan je v svojem nagovoru poudaril, da je letos predvidenih še dosti novih pridobitev, že s septembrom pa nacr­tuje obiskati vse vaške skupnosti v Obcini Moravce, da se s krajani pogovori o prioritetnih projektih za novo proracunsko razdobje 2022–2023. P rebivalci Vrhpolja so se 4. junija z razlogom veselili. Na ta dan je postal njihov kraj bogatej­ ši za vodovod, sodobno cesto skozi naselje, novo razsvetljavo in asfaltirano parkirišce ob osnovni šoli in gasilskemu domu. Gre za pomembne pridobitve in župan je v nagovoru po odprtju povedal, da se bodo dela na novem vodovodu in cesti skozi nasel­je nadaljevala proti zahodnemu delu vasi v smeri proti Stegnam. Odprtja so se udeležili tudi podžu­ pan Marko Kladnik, varuh pravic obcanov Stanislav Ravnikar in obcinski svetniki. Nove pridobitve je blagoslovil župnik Ivan Povšnar. Po svecanem delu so krajani Vrhpolja na Požarjevi kmetiji pripravili prijetno druženje. V letu dni do dodatne ambulante družinske medicine Župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic in di­rektorica Zdravstvenega doma Domžale mag. Renata Rajapakse sta 30. junija podpisala Pismo o nameri, s katerim izražata svoj interes za medsebo­jno sodelovanje pri vzpostavitvi dodatne ambulante družinske medicine v Zdravstveni postaji Moravce. Zdravstveni dom Domžale v Zdravstveni postaji Moravce že izvaja nekatere dejavnosti osnovnega zdravstva, tj. program ambulante družinske med­icine s pripadajoco referencno ambulanto, pro­gram otroškega in šolskega dispanzerja, program odraslega zobozdravstva, patronažno službo in laboratorijsko diagnostiko, slednje pa bo razširil še z dodatno ambulanto družinske medicine. Ob izpolnitvi dogovorjenih obveznosti v Pismu o nameri bo dodatna ambulanta družinske medi­ cine vzpostavljena do 30. junija 2022. S tem bo na obmocju obcine Moravce zagotovljena zdravstvena oskrba vecjemu številu prebivalcev. Župan odprl prenovljen park v središcu Moravc Župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic je 16. junija po kratki slovesnosti odprl prenovljen spominski park v središcu Moravc. Z olepševalnimi deli je tako zakljucena prva faza prenove parka, koncno podobo pa bo park dobil prihodnjo pomlad. Že zdaj je park, poln cvetja, na voljo vsem obcankam in obcanom Moravc, da se v prijetni senci dreves za trenutek spocijejo ali poigrajo s svojimi otroki. V nagovoru je župan napovedal, da bodo Moravce prihodnje leto bogatejše še za otroško igrišce. Župan dr. Milan Balažic na valeti N a povabilo ucencev devetega razreda se je žu-pan Obcine Moravce dr. Milan Balažic udeležil valete na Gradu Tuštanj. Vsi trije razredi so pripravili zelo lep kulturni program s plesom in pesmijo. Žu-pan je v svojem nagovoru poslavljajocim se ucencem na srce položil, da bodo tudi v prihodnje, ko se bodo podali po svetu po poteh ucenosti, v Moravški dolini imeli svoj dom. Pomembno je, da vztrajajo pri svojih odlocitvah, kaj želijo v življenju doseci. Zahvalil se je staršem in uciteljskemu zboru za vso skrb in pod-poro, ki so jo ucencem nudili – tudi v neprijetnem casu epidemije. Na koncu je izrazil svoj ponos nad »moravško pametjo, lepoto in mladostjo« in vsem zaželel obilo uspehov. Mag. Jure Leben na obisku v obcini Moravce S redi junija se je na delovnem obisku v obcini Moravce mudil mag. Jure Leben. Mag. Lebna, ki je predsednik Stranke zelenih dejanj, je sprejel župan dr. Milan Balažic, srecanja se je udeležil tudi dr. Jurij Kocar. Župan je mag. Lebnu predstavil ekološko stanje v obcini. Ceprav je Obcinski svet sprejel protestno izjavo, podjetje Termit v obcino dovaža 6 000 ton nevarnega pepela in žlindre iz ljubljanske termo­elektrarne. Obcanke in obcani živijo v strahu, da v nekaj dneh pripeljejo tudi strupeno komunalno blato s Štajerske. V deponiji Drtija je že odloženih okrog 2 milijona ton odpadkov, ki onesnažujejo okolje in ogrožajo zdravje ljudi. Odprti so ogromni kopi pri Soteski in v Mošeniku (na obmocju Nature 2000), ki cakajo svojo ogrožajoco »sanacijo«. Po nacrtih podjetja Termit bo ta v prihodnjih letih z izkopi in deponijami povsem obkolil naselje Moravce, ki mu zato grozi okoljska katastrofa. Ponujeno županovo roko sodelovanja je vodstvo Termita grobo zavrni-lo. Namesto dogovora za razvoj se je odlocilo za spopad z lokalno skupnostjo, za nove tožbe njenih demokraticno izvoljenih predstavnikov in za medij­ sko ustrahovanje. Obcinski svet Obcine Moravce je že od Ministrstva za okolje zahtevalo, da se Termitu ne obnovi okolje­varstveno dovoljenje, dokler svoje dejavnosti ne pricne izvajati skladno z okoljevarstveno zakono­dajo. Obcina Moravce sicer toži Agencijo Republike Slovenije za zgrešeno definicijo tal, ki ni v skladu z evropskimi direktivami in slovenskimi zakoni. Prav tako bo Obcinski svet obravnaval okoljsko ogroža­ nje vodnih virov s strani Industrije apna Kresnice v kamnolomu Ušenišce 2 in najprej zahteval izvedbo analize o vplivu na okolje, zatem pa odvzem okolje­ varstvenega dovoljenja. Mag. Jure Leben je podprl prizadevanja župa­na s sodelavci in Obcinskega sveta k vzpostavitvi okoljskih standardov. Ponudil je svojo pomoc pri prizadevanju za obravnavo moravške ekološke krize Termit izgubil še eno tožbo proti županu Obcine Moravce O krožno sodišce v Ljubljani je zavrglo tož­bo podjetja Termit proti županu Obcine Moravce dr. Milanu Balažicu, v kateri ga je bremenilo kaznivega dejanja žaljive ob-dolžitve. Župan naj bi namrec na spletnem por­talu Domžalec.si v clanku pod naslovom »Ce imate radi otroke, ustavite Termit« vodstvo tega podjetja obtožil onesnaževanja okolja, zastru­pljanja narave in ljudi. Zagovorniki župana so v ugovoru na tožbo poudarili, da župan po funkciji varuje koristi prebivalcev obcine in je dolžan opozarjati na nepravilnosti ter ravnati v skladu z zakonodajo. Pri tem ne sme biti ustrahovan z nenehnimi ponavljajocimi se tožbami brez pod-lage, kajti izcrpne analize potrjujejo pretirano onesnaževanje okolja v Moravški dolini. Tožbo podjetja Termit proti županu je sodišce zavrglo zato, ker iz opisa dejanja župana ne Sprejem najboljših ucencev OŠ Jurija Vege Moravce pri županu Besedilo: Mateja Andrejka T ako kot vsako leto ob zakljucku šolskega leta je tudi letos župan dr. Milan Balažic povabil na sprejem najuspešnejše ucence naše šole. Razredniki so ucence izbrali glede na ucni uspeh in posebne dosežke, ki so ucence pozitivno zaznamovali v tem šolskem letu. Tako se je na zadnji šolski dan v telovadnici vrtca zbralo 28 ucencev, majhnih in velikih, a ponosnih, saj na sprejem k županu ne pride vsak. Ucenci so od župana prejeli knjižno nagrado in imeli manjšo pogo- stitev. Sprejem pri županu sta obogatili tudi dve praznicno obarvani glasbeni tocki ucencev naše šole. Vsem ucencem cestitamo, želimo prijetne pocitnice ter veliko uspehov tudi v prihodnje! Jezikovni pomenki Dvojina naša zlata BESEDILO: BERNARDA MAL šcina) in obe lužiški srbšcini, sicer pa je bila dvojina tudi v našem skupnem prajeziku V indoevropšcini in kasneje v starocerkveni slovanšcini. Primer 1 N ajpogosteje dvojino samostalnikov srednjega spola izražamo kot pri samostalnikih moškega spola. Dva koraka (samostalnik moškega spola) in dva jabolka (samostalnik srednjega spola) – raba je seveda napacna. Pravilna raba narekuje : dve pismi, dve jabolki, dve teleti, dve kolesi, dve mesti … Primer 2 T o težavo pa imajo predvsem ženske. V dvojini uporabijo poleg pomožnega glagola biti množinsko obliko glagola: sva šle namesto sva šli. V našem moravškem govoru pa se je precej zakoreninila še ena napacna raba sve šle. Da znaš pravilno uporabljati svojo materinšcino, je dolžnost vsakega državljana. Ce pa se lahko pohvališ še s cim, Vir: https://www.languagesitter.si/blog/dvojina-najbolj-intimna-jezikovna-kategorija Kot pravi slovenski pesnik Boris A. Novak, je »[m]ed ednino samote in množino hrupne množice […] slovenšcina ohranila otok intime, kjer dve samoti šepetata druga drugi, zašcit- razmerje – najsi bo med partnerjema, prijateljema, bratom in sestro, mamo in sinom ... Ponosno uporabo dvojine želim. cesar drugi jeziki ne premorejo, je tvoja narodna zavest še malo bolj pokoncna. Tudi govorci jezikov, ki ne vsebujejo dvojine kot posebne jezikovne kategorije, lah­ko izražajo število med ena in tri, po navadi z uporabo oblik za množino, števnikov in K o se je 24. junija na osrednji trg v Moravcah pocasi spušcal mrak, smo se obcani zbirali, da pocastimo našo državo Slovenijo ob njenem tridesetem rojstnem dnevu. Tocno ob enaindvajseti uri so zazvonili zvonovi iz farne cerkve svetega Martina in naznanil zacetek slavnostne prireditve. Legendarne besede prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kucana »Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan«, je lepo nadgradil predsednik programskega sveta, režiser proslave in castni obcan Milan Kokalj, z naslednjo mislijo: »Slovenija, tebi nazdravljamo, naj zazveni zdravica, Slovenija bodi srecna ti. Daj tocajka natoci do vrha, da nazdravimo naši domovini, naši Sloveniji. Daj ji zdravja, modrosti in veliko optimizma, ki bo še naprej kalilo seme v raju pod Triglavom.« Pesem “Majolka bod' pozdravljena” je zapel Upokojenski zbor Moravce pod vodstvom Milana Kokalja, spremljali pa so jih harmonikar Klemen Logaj ter kitarista Gašper in Milan Kokalj. Na velikem ekranu ob prireditvenem prostoru se je zacela video projekcija »Podarjeno srcu«. Pihalna godba Moravce je pod vodstvom prof. Mirana Šumecnika zaigrala slovensko in evropsko himno. Ob postroju predstavnikov društev s svojimi praporšcaki, je raport žu panu podal poveljnik Gasilske zveze Moravce Janez Povirk. Sledilo je polaganje venca k pomniku vojne za Slovenijo in projekcija filma Enotni v zmagi, ki nam je obudil spomine na dogodke v letu 1991. Župan dr. Milan Balažic je spregovoril o pomenu samostojnosti in med drugim povedal: »V preteklih 30 letih smo sebi in drugim dokazali, da zmoremo. Zato smo samozavestni in nas prihodnosti ni strah. Dokler bo med nami prevladoval duh strpnosti in povezanosti, nam nihce ne more do živega. Ce bomo enotni, bomo rešili vse težave. Ce bomo držali skupaj, bomo sposobni uresniciti naše sanje, zgraditi, kar je potrebno in premagati vsako epidemijo. Naj nas povezujejo medsebojno spoštova­nje, sodelovanje, solidarnost, zaupanje in cloveška dobrota. Ponosni smo na to, da smo Moravcani, da smo Slovenci. Lepe Slovenije ne damo. In zelena Moravška dolina je samo naša. Tu smo doma. Za vse vecne case. Samostojni!« Slavnostna govornica je bila nekdanja županja Obcine Moravce in sedanja evropska poslanka Ljudmila Novak, ki nas je spomnila na zgodovinski pomen osamosvajanja in poudarila: »Ob našem skupnem velikem prazniku se ponovno razveselimo nasmeha zgodovine, ko smo izkoristili zgodovinsko priložnost in razglasili svojo državo. Clanstvo v Evropski uniji nam je odprlo nove možnosti in priložnosti na številnih podrocjih. Je tudi najvecje zagotovilo za ohranjanje miru, demokracije, clovekovih pravic in varnosti v Evropi.« Kulturni program so poleg moravške pihalne godbe oblikovali še Moški pevski zbor Tine Kos, otroški zborcek, mažoretke Moravške lilije, Peški oktet, Komorni zbor Limbar, Kulturno društvo Vrhpolje in skavti. Slavnostni vecer se je nadaljeval ob neformalnem druženju v parku. »Bele ceste in križpotja naših casov srecna leta, v tem zanosu mladoletja domovina se razcveta. Naj bo zdrava sama v sebi sredi širnega sveta; v njenem morju se zrcali milostni odsev neba. Naša pesem, naše solze, glas pišcali, varstvo cred; žitna polja, zelenice, davnih dedov sveta sled. Domovina kot ljubezen za rojake po vsem svetu, kril razpetih v soncni luci se blesti v sokoljem letu.« Pesniške besede Milana Kokalja naj nas popeljejo v še lepšo prihodnost. Srecno, naša domovina Slovenija! BESEDILO: BRANKA BIZJAN FOTOGRAFIJE: KATJA JAKUŠ Kje so tiste stezice, k' so vcasih bile, zdaj pa raste grmovje in zelene trave. Bom grmovje posekal, trave bom požel, bom naredil stezice, k' so vcasih bile. Tako poje znana ljudska pesem. Njeno nadaljevanje o Vegovi poti pa je proza. Takole je bilo. Da se ne bi pozabile stezice, po katerih je v petde­setih in šestdesetih letih 18. stoletja kot decek hodil in tekal kasneje znameniti slovenski matematik, topniški castnik, predavatelj, izumitelj in svetovna osebnost, baron Jurij Vega, je bila s strani Obcin Moravce in Dol leta 2007 zasnovana Vegova pot. Del poti iz Dolskega do Vegove domacije v Zagori­ci je bila urejena in oznacena s tablami leta 2012. Moravški del pa ni bil uresnicen. Obcina Moravce se je s projektom Vegova pot v šolo prijavila na razpis Lokalne akcijske skupine leta 2019. Konec lanskega leta je bil projekt odobren, v prvi polovici letošnjega leta pa je potekalo delo na pripravi vsebin, izboru fotografije, izdelavi informacijskih tabel ter pripravi in oznacitvi same poti. Dan pred Dnevom državnosti, 24. junija, pa smo v parku ob tablah, s katerimi se zacenja Vegova pot iz Moravc do Zagorice, doživeli njeno odprtje in blagoslov. Ob melodijah Godbe Moravce in ubranih glasovih Pevskega zbora Društva upokojencev Moravce, sta to prijetno dolžnost opravila župan obcine Moravce dr. Milan Balažic in župnik Kancijan Cižman. Po stopinjah zvedavega decka M oravški del poti je pravzaprav Vegova pot v šolo. Poteka po ste­ zicah, ki jih je mali Jurij ubiral, ko je hodil v moravško nedeljsko šolo, kjer je dobival prvo zadošcenje svoji vedoželjnosti, prve odgovore svoji radovednosti, prvo vzpodbudo svojemu geniju. Turisticno društvo Moravce in Društvo rokodelcev Moravške do-line sta bili partnerici v projektu Vegova pot in kot taki zadolženi za pripravo vsebin na informativnih tablah. Besedila o življenju in delu Jurija Vege je pripravil fizik Bojan Kambic, projekt pa je koordiniral Branimir Mikulaš. Clanice Turisticnega društva in Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravce so se osredotocile na vsebine o biotski raznovrstnosti ob poti, ki so bile tudi predvidene v projektu. Osredotocili smo se na vrstno raznolikost in zajeli vec kot 35 predstavnikov živalskega in prav toliko rastlinskega sveta na tem obmocju. Delo ni bilo lah­ ko. Svoje navdušenje, znanje ter izkušnje, ki nam jih je dalo delo na Ucno-sprehajalni poti Raca, smo združili: Bojana Doric, Tatjana Cop, dr. Jure Cop, Danica Jancar, Irena Malovrh, Milena Opresnik, Fani Pacnik, Sonja Sever, Anica Lebar. Pri zasnovi poti nam je pomagala ena od prvih pobudnikov projekta Branka Bizjan. Znacilnosti življenjskih prostorov – habitatov (mokrišce, gozd­ ni rob, gozd, travnik, sadovnjak) so kratko opisani na tabli v parku Moravce. Posamezni predstavniki živalskih in rastlinskih vrst pa so v sliki in s kratkim besedilom predstavljeni na osmih tablah od Moravc do konca Zg. Tuštanja. Pri besedilih sta nam poleg literature pomagala Boštjan Šneberger (gozdar) in Franc Levicnik (lovec). Del fotografij, ki so izjemno prikazale lepoto živega sveta, je prispeval prof. dr. Davorin Tome, del fotografij je bil iz osebnih arhivov clanic obeh društev, ostale smo poiskali iz drugih virov. Celotna priprava vsebin tabel je zahtevala res veliko truda in casa. Ob pripravi smo se veliko naucili, ne le o vsebinah tabel, pac pa tudi o nacinu dela in komuniciranja. Temu lahko recemo kolateralna korist – vsekakor je bilo v prid našim sivim celicam. Ko smo zakljucili in rekli: »No, zdaj pa bo!«, smo s kanckom ocesa še oprezali za možnimi izboljšavami. A prišel je koncni rok in gradivo smo oddali Bojanu Kambicu, ki je table tudi oblikoval. Zdaj so tam zunaj in vas vabijo, da se podate po Vegovi poti – sami, z otroki ali prijatelji. Projekt Vegova pot v šolo še ni zakljucen. Sledijo še izdelava tiskanega gradiva, namenjenega razlicnim starostnim skupinam, izobraževanje vodnikov ter or-ganiziranje dogodkov ob poti. Ko bo projekt zakljucen, pa ostane še zelo pomemben del – redno vzdrževanje poti. Naloga vseh nas pa je, da se po poti podamo zaradi ohranjanja oziroma vzdrževanja fizicne kondicije, širjenje znanja o pomembnem Moravcanu – iznaj­ditelju in vojšcaku, ki je imel rad Industrija apna Kresnice s kamnolomom Ušenišce unicuje okolje in ogroža glavni vir pitne vode BESEDILO: OBCINSKA UPRAVA O bcinski svet Obcine Moravce je na svoji seji 30. junija 2021 od Vlade Republike Slovenije zahteval, da ne obnovi Koncesijske pogodbe s podjetjem IAK, Industrija apna Kresnice d. o. o., temvec jo razdre oziroma kot koncendent koncesijo odvzame, dokler to podjetje svoje dejavnosti ne uskladi z okoljevarstveno in drugo zakonodajo Republike Slovenije. Pred tem naj Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor (ARSO) izvede presojo vplivov na okolje in na tej podlagi zavrne podelitev okoljevarstvenega dovoljena. Kako se je vse zacelo? D ne 22. maja 1985 je takratna Obcina Domžale (Komite za urbanizem, gradbeništvo, komu­nalne zadeve ter varstvo okolja) podjetju Slovenija ceste Tehnika, TOZD Industrija apna Kresnice, izdala Odlocbo, s katero dovoljuje izkorišcanje apnenca v kamnolomu Ušenišce. Odlocba je izdana na podlagi rudarskega projekta iz aprila 1981 in geološke do-kumentacije iz junija 1980. Pred tem datumom je omenjeno podjetje izkorišcalo kamnolom Ušenišce nelegalno. Dne 8. novembra 1993 je Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja Obcine Domžale izdal Dopolnilno odlocbo, s katero povecuje velikost pridobivalnega prostora. Podjetje je bilo s to odlocbo oprošceno placila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišca. PRIDOBIVALNI PROSTOR KAMNOLOMA UŠENIŠCE LAHKO V NAJGLOBLJEM DELU SEGA DO NADMORSKE VIŠINE 728 METROV, IZKORIŠCANJE PA NAJ BI VKLJUCEVALO SPROTNO SANACIJO. DELOVNE IN KONCNE BREŽINE NAJ BI SE OBLIKOVALE TAKO, DA VPLIVI NE SEGAJO PREKO MEJA KAMNOLOMA. 17. februarja 2016 sta Republika Slovenija, Mini-strstvo za infrastrukturo, ki ga je zastopal minister dr. Peter Gašperšic, in IAK, Industrija apna Kresnice, ki jo je zastopal direktor Franc Lipolt, sklenili Kon­cesijsko pogodbo za gospodarsko izkorišcanje mine-ralne surovine. Pred tem je 22. decembra 2011 koncesionar IAK Ministrstvu za gospodarstvo vložil vlogo za pridobitev rudarske pravice za izkorišcanje apnenca za industrijske namene in tehnicnega kam­na apnenec v pridobivalnem prostoru Ušenišce 2 v obcini Moravce. Iz kamnoloma Ušenišce 2 naj bi se po omenjeni pogodbi odkopalo 3.213.375 kubicnih metrov. Pridobivalni prostor lahko v najglobljem V ZADNJEM DESETLETJU SE JE IZKAZALO, DA KONCESIONAR IAK NE IZPOLNJUJE SVOJIH OBVEZNOSTI, KI IZHAJAJO IZ KONCESIJSKE POGODBE. OBCANKE IN OBCANI OBCINE MORAVCE, ŠE POSEBEJ KRAJANI VASI DEŠEN, ŽE LETA OPOZARJAJO NA NEVZDRŽNO ŽIVLJENJE OB KAMNOLOMU UŠENIŠCE 2. delu sega do nadmorske višine +728 metrov. Gospo­darsko izkorišcanje naj bi vkljucevalo sprotno san­acijo v obdobju izkorišcanja, delovne in koncne brežine pa naj bi se oblikovale tako, da vplivi ne segajo preko meja pridobivalnega prostora. Kon­cesija za izkorišcanje je podeljena za dobo 50 let, koncesionar pa sme izkorišcati mineralno surovino tako, da bo izvršena dokoncna sanacija pridobival­nega prostora v 50 letih. IAK ne izpolnjuje obveznosti iz koncesijske pogodbe V zadnjem desetletju se je izkazalo, da konce­sionar IAK ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz Koncesijske pogodbe: -koncesionar ne pokriva škode, povzrocene z obratovanjem njegovih objektov in naprav tretjim osebam; -koncesionar ne upošteva Naravovarstvenih smernic Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave; - koncesionar ne izvaja sprotne sanacije in ne odpravlja posledic izvajanja rudarskih del v prido­bivalnem prostoru. Koncesijska pogodba doloca, da le-ta preneha z razdrtjem zaradi kršitev njenih dolocil. Ker so podani razlogi in pogoji za razdrtje Koncesijske pogodbe, Obcinski svet Obcine Moravce od Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo, zahteva, da s koncesionarjem IAK razdre Koncesijsko pogodbo. Razlogi za razdrtje so: -koncesionar ne upošteva dolocb zakonov, predpisov in Kon­ cesijske pogodbe; -koncesionar ne izpolnjuje vec pogojev, ki so bili pogoj za prido­bitev koncesije; - koncesionar ne izvaja sana­ cije; - koncesionar ne upošteva ob- veznosti, ki izhajajo iz Koncesijske pogodbe. Odlocitve obcinskega sveta G lede na dolocbe Uredbe o rudarskih pravicah za izko­rišcanje mineralnih surovin v pri­dobivalnih prostorih Ušenišce 2 v obcini Moravce (Uradni list RS, št. 17/13) Obcinski svet Obcine Moravce: - nasprotuje širjenju obsto­jecega pridobivalnega prostora Ušenišce in Ušenišce 2 v globino in na sosednje parcele; -opozarja, da je nadmorska višina v najglobljem delu prido­bivalnega prostora že presežena; - opozarja, da vplivi izkorišca­nja segajo preko meja pridobival­nega prostora; - nasprotuje podelitvi koncesije za izkorišcanje za 50 let; - nasprotuje podelitvi rudar­ske pravice za izkorišcanje brez javnega razpisa; - nasprotuje kršenju pogojev s podrocja varstva okolja, ohranja­ nja narave in varstva voda; -odvzema potrdilo samouprav­ ne lokalne skupnosti, da je raba zemljišca, ki jo predvideva rudar- ski projekt za pridobitev koncesije za izkorišcanje, v skladu z njenimi izvedbenimi prostorskimi akti; - obsoja neupoštevanje Nara-vovarstvenih smernic Zavoda Re-publike Slovenije za varstvo na- rave s strani koncesionarja; - nasprotuje opustitvi izvajanja sprotne sanacije; - zahteva opustitev izkorišca­ nja oziroma sanacijo okolja ter odpravo posledic, nastalih pri iz­vajanju rudarskih del; - zahteva izvedbo ukrepov za­varovanja, da se izkljuci nevar­ nost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzrocitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju. Nevzdržno življenje ob kamnolomu O bcanke in obcani obcine Moravce, še posebej krajani vasi Dešen, že leta opozarjajo na nevzdržno življenje ob kamnolomu Ušenišce 2. S svojo dejavnostjo IAK vse huje ogroža življenje ljudi. Okolje je izjemno onesnaženo s prahom, ki ga povzroca delovanje kamnoloma. Stalen hrup, tudi ob praznikih, cedalje bolj ogroža ljudi. Zaradi delova­nja kamnoloma se vse intenzivneje pojavlja plazenje hribine, zaradi cesar je bilo že prestavljeno plinovodno omrežje in le še vprašanje casa je, kdaj bodo ljudje ostali brez pitne vode. Zaradi plazu in miniranja neposredno nad naseljenim podrocjem se na hišah, infrastrukturi in drugih objektih pojavljajo vse vecje poškodbe. Kot dokazuje listinska dokumentacija, je zgodovina delovanja po­djetja IAK polna poškodb pri delu, smrtnih nesrec zaradi prevracanja prevoznih sredstev in nevarnega razstreljevanja, ki je unicevalo zgrad- be v okolici kamnoloma. Ta se je širil s sredstvi izsiljevanja lastnikov zemljišc, groženj z razlastitvijo, v kolikor lastniki ne bi bili pripravljeni prodati pod ceno, in z nelegalnimi posegi IAK v naravno okolje. Slabšanje razmer V letu 2021 se razmere le še slabšajo. Med delovanjem mlelne naprave je v vasi Dešen prisoten konstanten oglušujoci hrup. Pre­komerno prašenje je posledica tega, da koncesionar IAK ne uveljavlja smernic BAT (best available technology): ekscesivnemu miniranju sledi primitivna transportna tehnologija, po kateri kamenje 100 metrov prosto pada na nižjo etažo. Koncesionar prav tako ne izvaja ukrepa mocenja cest, ki jih uporablja za transport kamenja, s cimer je prašenja še vec in se posledicno ljudje v Dešnu vse bolj dušijo, hkrati pa imamo opravka z vse vec pljucnimi boleznimi in rakom. ARSO zato predlagamo, da podjetju IAK takoj prepove izvajanje mletja kamenja in transporta surovine, dokler IAK ne investira v sistem, ki bo zagotavljal zanesljivo brezprašno delovanje. Od ARSO zahtevamo, da izvede presojo vplivov na okolje in organizira neodvisno merjenje tresljajev ob miniranju v kamnolomu. Od IAK mora koncen- dent zahtevati sprotno sanacijo pridobivalnega prostora in sanacijo poškodb na objektih ter infrastrukturi. Podpiramo zahteve krajanov Dešna, ki v skladu z zakonom o varstvu okolja terjajo odškodnino, saj živijo v degradiranem obmocju in v neznosnih razmerah. Grožnja z unicenjem vodooskrbe O bcinski svet Obcine Moravce nasprotuje Sklepu Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), z dne 6. avgusta 2015, po katerem za nameravani poseg v kamnolomu Ušenišce 2 ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Poleg nevzdržnega in nevarnega življe­nja v okolici kamnoloma velja še posebej izpostaviti, da se obmocje kamnoloma Ušenišce 2 nahaja na vodovarstvenem obmocju, ki je kljucno za oskrbo z vodo. Vec kot 70% oskrbe z vodo namrec prihaja iz vodnega zajetja Ples, ki je locira ob vznožju pobocja, kjer se na vrhu nahaja kamnolom. Voda v tem zajetju je vse slabše kakovosti in podan je utemeljen sum, da se voda kali ter onesnažuje zaradi dejavnosti kamnoloma. Obcinski svet zavraca stanje, v katerem za smešno vsoto 6.000 do 9.000 evrov koncesnine tvegamo unicenje vodooskrbe tako rekoc celotne Moravške doline. S Sklepom dovoljena širitev kamnoloma na 14,4422 ha in poglobitev posega za 78 m neposred-no ogroža ljudi, živali, okolje in vodovarstveno ob-mocje tudi zato, ker se za odkopavanje uporablja razstrelivo. Ceprav to razstrelivo ni razvršceno kot nevarna snov, vsebuje amonijev in natrijev nitrat, ki se s padavinami spirata v podtalnico oziroma vodovarstveno obmocje. Neznosen hrup, prah in poškodbe na objektih P ridobljeni kamen se po miniranju potisne cez rob etaže, od koder se odkotali na osnovno etažo oziroma na najnižjo trenutno odprto etažo. Že samo miniranje povzroca neznosen hrup, prah in poškodbe na objektih, prosto kotaljenje kamna pa stopnjuje hrup in prašenje. Iz dejanskega stanja izhaja, da posegi v kamnolomu bistveno vplivajo na kakovost zunanjega zraka v okolici. Gre za emisije prašnih delcev v casu obratovanja kamnoloma, ki presegajo mejne vrednosti iz Uredbe o kakovosti zunanjega zraka. Iz dejanskega stanja prav tako izhaja, da mejne vrednosti hrupa v casu obratova­nja presegajo mejne vrednosti kazalcev hrupa. Iz dejanskega stanja enako izhaja, da imajo vibracije zaradi miniranja, obratovanja nakladaca in prometa s tovornimi vozili obremenilen vpliv na okolje in povzrocajo škodo na premoženju ljudi. Tovorna vozila odkopani kamen odvažajo do obstojece drobilne naprave. Ne glede na to, da se gorivo za delovne stroje in tovorna vozila toci izven obmocja posega, še vedno spada v vodovarstveno obmocje. Že najmanjša kolicina izlitja goriva lahko za daljši cas onesnaži vodno zajetje Ples. Zahtevamo spoštovanje okoljskih standardov O koljski standardi se od vstopa Republike Sloveni­je v EU nenehno zvišujejo in temu sledi tudi lokalna skupnost. To pomeni, da vodovarstvena obmocje, na katerem se kamnolom nahaja, s spre­membo Odloka o vodovarstvenih obmocjih vodnih virov na obmocju Obcine Moravce ne bo vec imelo statusa obmocja z blagim režimom zašcite, saj je zaradi svojega odlocilnega pomena za vodooskrbo vecine Moravške doline prevec pomembno, da ne bi bilo zašciteno s strogim režimom zašcite. Glede na obcasno onesnaženost vodnega vira Ples, ki je pove­zana z dejavnostjo kamnoloma Ušenišce 2, je en sam sledilni test, ki naj bi pokazal, da onesnaževalo potuje v drugo smer, vsekakor skrajno nezadosten. Iz doslejšnjega onesnaževanja kljucnega vodnega vira Ples prej sledi, da zaradi posegov in dejavnosti kamnoloma obstaja resna nevarnost za onesnaženje OBCINSKI SVET OD MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR, ARSO, ZAHTEVA IZVEDBO PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE, KI JE POGOJ ZA PRIDOBITEV OKOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA. najpomembnejšega vodnega vira Obcine Moravce. Prav tako se kamnolom Ušenišce 2 nahaja na ob-mocju, kjer so v zadnjih letih najdeni arheološki ostanki gradišc izpred slovanske dobe in bogati fosilni ostanki iz nekdanjega morskega dna. Z vidika ohranjanja naravne in kulturne dedišcine to obmoc­je pridobiva poseben status. Obcina Moravce je v postopku sprejemanja novega prostorskega akta. V skladu s strategijo razvoja se z novim obcinskim prostorskim nacrtom ukinjajo ali zelo omejujejo vsi pridobivalni prostori na obmocju Obcine Moravce. Degradirana obmocja bodo ponovno pogozdena ali uporabljena v okvirih sonaravnega koncepta razvoja obcine. Zahtevamo presojo vplivov na okolje, odvzem okoljevarstvenega dovoljenja in razdrtje koncesijske pogodbe G lede na to, da koncesionar IAK ne izvaja sprot­ ne krajinske sanacije degradiranega dela; glede na ogrožanje življenja in zdravja ljudi, živali, nar­avnega okolja in vodovarstvenega obmocja; glede na ogrožanje kulturne in naravne dedišcine in glede na to, da koncesionar sam priznava, da ima »nameravani poseg v casu obratovanja naslednje vplive na okolje: emisije onesnaževal v zrak, emisije toplogrednih vplivov, nastajanje odpadkov, emisije hrupa, vidno izpostavljenost, vibracije, spremembe rabe tal, spremembo vegetacije, eksplozije, fizicno spremembo/preoblikovanje površine in rabo vode« Obcinski svet od Ministrstva za okolje in prostor, ARSO, zahteva izvedbo presoje vplivov na okolje, ki je pogoj za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Glede na dejansko stanje, ki smo ga opisali, bomo v nadaljevanju od ARSO zahtevali, da po izvedbi presoje vplivov na okolje koncesionarju IAK zara­di neizpolnjevanja pogojev ne podeli okoljevarst­venega soglasja in posledicno razdre Koncesijsko pogodbo. (Vir: gradivo za sejo Obcinskega sveta 30. junija 2021) Moravce na razpotju BESEDILO: dr. JURIJ KOCAR Sanjali smo »Havaje« P odjetje Termit je nastalo v 60. letih z namenom izkopavanja kremenovega peska in je za to dejavnost dobilo rudarske pravice. Proizvodnja se je z leti stopnjevala in je v bližini Drtije, komaj streljaj stran od Moravc, zazevala ogromna izkopna jama. Pred mojim prihodom v Moravce v zacetku 90. let se je podjetje bolj ali manj ukvarjalo samo s svojo primarno dejavnostjo (eksploatacijo), zato je izkopno jamo zalila podtalnica ter ustvarila umetno Drtijsko jezero s pomen­ljivim ljudskim imenom Havaji. Jezero je v 90. letih lokalni skupnosti predstavljalo dodano vrednost, saj je ponujalo široke možnosti rekreacije zlasti mladim. Po njem je celo vozil coln. Rekreacijska uporaba jezera je bila sicer stihijska, do neke mere celo neodgovorna, a je sama po sebi ponujala potencial za turisticni razvoj obcine, kakršnega je npr. doživelo mesto Velenje. Žal je podjetje Termit vztrajalo pri proizvodni logiki, da gre v primeru umetnega jezera zgolj za industrijski usedalni bazen za depozite, ki nastajajo v postopku separacije izkopnega materiala, kar je hkrati pomenilo oporecnost vode in postopno krcenje jezerske kotanje, a je bilo jezero vseeno dobro sprejeto s strani lokalne skupnosti. Na tej tocki bi se podjetje še lahko približalo potrebam in interesom lokalne skupnosti, a se je odlocilo drugace. Zbudile so nas kadrovske menjave V eliko prelomnico je po moji oceni prineslo leto 2007, ko je v vodstvu podjetja, ki je po privatizaciji svoj sedež iz Domžal preneslo v Drtijo, prišlo do menjave vodstva. Slednje je nekako sovpadalo z menjavo obcinskega vodstva, ko je dol­goletno županovanje prevzel Martin Rebolj (SD). Ta je prvi sprožil kampanjo za zašcito pitne vode, ki pa je bila s strani takratne opozicije (NSi) razumljena kot poskus vpliva politike na novo vodstvo podjetja. Dogajanje so dodatno zacinile lokalne kapitalsko-politicne sprege, v katerih je sodelovala tudi županova žena, takrat zaposlena v administraciji podjetja. Vrhunec prve "okoljske" akcije predstavlja uspeli referendum o zašciti pitne vode v obcini Moravce. Po politicni zmagi je župan Rebolj sumljivo obrnil plošco, saj je v zelo kratkem casu postal podpornik podjetja in skozi vse svoje mandate igral vlogo njegovega zagovornika v dobrem in slabem, kar je pri njegovih kritikih vzbujalo sum na korupcijo. Okoljska tragedija V naslednjem desetletju se je zgodila okoljska tragedija. ZAG je izdal podjetju Termit recepturo za izdelavo "gradbenih proizvodov" s skupnim imenom Tersan. Pri njem gre za mešanico razlicnih industrijskih odpadkov (žlindra, pepel, livarski peski ipd.) in izvornega kremenovega peska, ki jih je podjetje "vgrajevalo" za "sanacijo" odkopne jame (z jezerom), kar je bila menda njegova zakonska obveza, za katero je stalo okoljsko ministrstvo oz. njegov ARSO. Za svojo dejavnost je podjetje dobilo celo priznanje pionirja krožnega gospodarstva v Sloveniji. V javnosti se je pojavil sum, da poteka v senci zakonitega ravnanja sporna trgovina z odpadki. Od tega naj bi imeli korist vsi deležniki: proizvajalci (Kolektor, Sij, TE-TOL idr.), podjetje Termit, Obcina, prevozniki odpadkov, država itn., saj je podjetje ponujalo prepotreben prostor za tovrstno dejavnost celi Sloveniji in širše. Nastradali smo le prebivalci petih naselij v neposredni okolici deponije in širše Moravške doline, saj se je stanje okolja vidno slabšalo. Prašni delci, ki so se dvigovali ob odlaganju razlicnih materialov, so obremenjevali ozracje in hrup tovornjakov je kalil mir tudi v nocnem casu. V piclem desetletju je bilo v Moravško dolino pripeljano blizu 2 milijona ton industrijskih odpadkov, celo iz tujine (Italije). Podjetje ima za svojo dejavnost natancno predpisana navodila, ki pa jih je ves cas kršilo: obratovalni cas, nacin odlaganja, (ne)mešanje odpad­kov, nezavarovanost terena, hrup ipd. Vrhunec vsega so predstavljali tovori sumljive vsebine, ki so bili domnevno odlagani na deponijo v nocnem casu – po porocanju ocividcev – v zašcitnih skafandrih v jame, za ta namen izko-pane, ki so bile potem takoj zasute. Ljudstvo se predrami F ebruarja 2017 je prebivalcem naj­bolj ogroženih okoliških naselij prekipelo. Teren je obiskala ekipa oddaje Tednik z RTV Slovenija in pos­nela odmeven prispevek. Isti dan je nastala Ljudska iniciativa Moravce (LIM). Z mucnim dokazovanjem in opo­zarjanjem pristojnih organov je LIM-u v naslednjih mesecih uspelo ozavestiti lokalno javnost in ustvariti pozornost medijev in pristojnih državnih organov. A po nekaj letih delovanja se je LIM vse bolj zapletal v administrativno kolesje pristojnih organov in njegovemu »boju z mlini na veter« ni bilo videti konca. Glavno oviro je predstavljala lokalna oblast pod vodstvom župana Rebolja, ki ni zmogel moci, da bi podprl sokrajane iz razlogov, ki so znani samo njemu samemu. Obcina je narocila celo "neodvisno" raziskavo, ki pa pricakovano ni po­kazala nic drasticno spornega. Sicer slabe rezultate, pridobljene v nekem ceškem laboratoriju, je izvajalec GeoZS interpretiral v korist narocnika župana Rebolja in podjetja Termit. Tudi zaradi obremenjujocih rezultatov omenjene raziskave in drugih manjših raziskav razlicnih strokovnjakov je v LIM-u dozorela odlocitev, da mora poseci v lokalno politiko. Izhod se je ponujal na zadnjih lokalnih volitvah. LIM je aktivno podprl kandidaturo županskega kan­didata dr. Milana Balažica, ki je potem v drugem krogu zmagal. Po prevzemu lokalne oblasti se je naše sodelovanje z aktualnim županom še poglobilo. Dr. Balažic je s svojim neposrednim nasto-pom in s poznavanjem sveta medijev (bivši profesor na FDV) uspel prepricati slovensko javnost, da gre za akuten problem na nacionalni ravni. Resnica pride na dan D osežena je bila nova raziskava po narocilu Ministr­stva za okolje in prostor v casu ministrovanja Jureta Lebna, realizirana pa je bila pod njegovim naslednikom Simonom Zajcem. Izvajal jo je ARSO sam. Rezultati so bili za podjetje Termit zelo neugodni, da ne recem alarmantni, saj so pokazali na mocno onesnaženost tal in veliko ver­jetnost onesnaženja podtalnice s težkimi kovinami, fenoli, formaldehidi ipd. Za podtalnico bi bila (je) potrebna nova raziskava – deponija se namrec spira v potok Drtijšcica, ki tece skozi Moravce in je zajezena z vodonosnikom Gradiško jezero (ribici in kopalci!) ter se na koncu izliva v Kamniško Bistrico, ta pa naprej v Savo. Obcina in LIM sta opravila že sama nekaj raziskav neakreditiranih izvajalcev, ki so poka­zale alarmantno stanje v moravških vodotokih. Pravnomocna dokazana onesnaženost voda bi ovrgla trditve ZAG o ne­lužljivosti tersana, na osnovi cesar ima podjetje dovoljenje za svoje pocetje. Naj navržem še to, da deponija danes sega že celo na zašciteno obmocje Natura 2000, zašciteno zaradi izredno bogate biotske raznovrstnosti. Grožnja prihodnosti T ermit predstavlja okoljsko grožnjo dolini tudi v pri­hodnosti, saj uveljavlja rudarske pravice na obmocjih, ki se kot prstan širijo okrog Moravc in ima resne namene svoje nacrte tudi realizirati. Da je temu tako, dokazuje nova jama, ki je pred leti zrasla v neposredni bližini osnovne šole in zdravstvenega doma na nasprotnem koncu Moravc, kot je Drtija. Zaenkrat je samo ogromna jama, iz katere veter dviguje kremenove prašne delce in vsaj deloma onesnažuje ozracje nad Moravcami ter ogroža rezervni vir pitne vode v Moravcah, ki jim v prihodnosti grozijo vse pogostejši vodni stresi. Že samo zaradi oskrbe s pitno vodo, bi morali po mojem mnenju takoj ustaviti sporno pocetje podjetja. Ce bi se zgodba "sanacije" te nove jame ponovila, bi Moravcam grozila prava okoljska katastrofa, ki bi se lahko sprevrgla v zdravstveno krizo, podobno tisti v Anhovem. Napad na demokracijo Z a popolno sliko je treba vedeti, da je podjetje Termit vodstvo obcine obremenilo že s številnimi tožbami. Gre za jasen napad kapitala na zakonito izvoljene zastopnike ljudstva, preko katerih na posreden nacin želi pokoriti voljo ljudstva svojim parcialnim interesom. Brez dvoma imamo v Moravcah opravka z nasprotnikom, ki ima za sodne pregone na voljo neizmerne kolicine denarja, zasluženega na racun našega zdravja in okolja. Poleg tega je obcinska oblast pod mocnim pritiskom njegove propagande, ki se na javnost stalno obraca s politicnim materialom, ki prihaja v poštne nabiralnike. To je nedopustno poseganje v lokalno politiko, kot da ne premoremo politicne opozicije, ki podjetju cvrsto stoji ob strani. Ali je podjetje presodilo, da ta v svojih stališcih ni dovolj prepricljiva in zato izgublja podporo še zadnjih okoljskih omahljivcev? Ce se je v nekih drugih casih politika neposredno vmešavala v gospodarstvo, se danes v Moravcah gospodarstvo vmešava v lokalno politiko in s tem neposred-no ogroža demokraticne standarde. To je nesprejemljivo. Ministrovo mešetarjenje V elik vpliv na ravnanje podjetja ima vec kot ocitna tiha podpora aktualne državne oblasti. Z nastopom okolj­skega ministra Andreja Vizjaka se je pritisk podjetja Termit na Moravce okrepil, saj je minister jasno stopil na stran kapitala. S špekulacijo najetega pravnega svetovalca dr. Senka Plicanica je uspel doseci, da je bila "Lebnova" raziska­va iznicena s pravno redefinicijo tal in zadeva vrnjena na zacetek. To je potem demantirala dr. Vasilka Sancin, pravna izvedenka za okoljsko zakonodajo, ki jo je za mnenje po­oblastila Obcina Moravce, a do spremembe ni prišlo, kar kaže na politicno in ne strokovno ravnanje ministra. Pa vendar, sporna redefinicija tal podjetja ne odvezuje dolžnosti, ki so mu bile odrejene za sanacijo stanja, a se ta ne izvaja, nasprot-no, dovoz odpadkov se iz tedna v teden spet povecuje in dodatno obremenjuje lokalne vodne sisteme, ki bi jih morali po nacrtih ARSO fizicno lociti od deponije. Sprememba na terenu je opazna le v tem, da je obmocje prvotnega odlaganja danes prekrito z jalovo zemljino, sporno odlaganje pa se izvaja na drugem, ocem bolj skritem obmocju. Na razpotju D ragi sokrajani, pred nami so odlocilni casi. Odlocitev, ali bomo ocistili dolino in priskrbeli lepšo prihodnost našim otrokom ali pa bomo pustili nadaljnje izcrpavanje naših naravnih in cloveških virov, je odvisna od nas samih. Ne smemo dopustiti, da argument moci v nedogled zmaguje nad mocjo argumentov! Vsak naj po svojih moceh prispeva kamencek v mozaiku naše skupne prihodnosti. Nekaj utrinkov z dejavnosti Cebelarskega društva Moravce BESEDILO: BARBARA AVSEC, FOTOGRAFIJI: IRENA URBANIJA, BARBARA AVSEC K akor hitro se je epidemiološka slika izboljšala, smo cebelarji priceli oponašati naše cebele. Najprej smo na delovni akciji ocistili in uredili notranjost in okolico cebelarskega doma. V nedeljo, 30. maja 2021, smo se srecali na Obcnem zboru, ki smo ga v skladu z navodili NIJZ izpe­ljali kar v dvorani Kulturnega doma. Clane društva smo seznanili z opravljenimi aktivnostmi v lanskem letu, potrdili sestavo novega Upravnega in Nadzornega odbora društva in zbrali narocila za skupinsko nabavo sladkorja, ki smo ga letos že zelo zgodaj potrebovali, da smo v casu deževja z njim krmili cebele, ki v naravi niso mogle dobiti hrane. Junijska razstava T udi letos smo odprli vrata našega Cebelarskega doma in vas 11. junija pova­bili na ogled razstave orodja, predstavitev življenja cebel in dela cebelarjev. Obiskalo nas je kar nekaj skupin vrtcevskih otrok in ucencev iz prve triade OŠ Jurija Vege. Najbolj zanimiv je bil ogled živih cebel v steklenem panju, ki omog-oca, da obiskovalci cisto od blizu in brez nevarnosti vidijo matico in opazujejo premikanje cebel po satju. Po ogledu poskrbimo tudi za lacne želodcke, saj obiskovalce postrežemo s kruhom in medom, piškoti in sokom. Odprtje novega apiterapevtskega cebelnjaka V petek, 18. junija, smo se predstavniki društva udeležili slovesne odprtja api­terapevtskega cebelnjaka CD Domžale. Postavili so ga poleg cistilne naprave Domžale–Kamnik. Pripravili so zanimiv kulturni program, nam razkazali njihov novi vecnamenski cebelarski dom in krasen medovit vrt pred njim. Strokovna ekskurzija na Goriško V spremstvu znanega cebelarja in turisticnega vodnika Franca Šivica smo se v nedeljo, 27. junija, odpravili na strokovno ekskurzijo na njegovo turisticno cebelarstvo v Šempas. Med potjo nam je povedal nekaj zanimivosti o Goriški, njeni zgodovini, podnebju, gospodarstvu, kulturi. Med vožnjo je pokazal, kje so rastišca za cebele zanimivih drevesnih vrst in razložil, kako so na Madžarskem s selekcijo vzgojili vrsto robinije (napacno jo poimenujemo kar akacija), ki jo gojijo zaradi ravnih debel. Les uporabijo za izdelovanje vrtnega pohištva, saj je izredno trajen in odporen na vremenske vplive. Ta madžarska robinija cveti obicajno kasneje kot ostale vrste, tako cebelam podaljšajo pašno obdobje, kot stranski produkt gojenja lesa pa pri­dobivajo ogromno akacijevega medu in so zato najvecji izvoznik tega medu na svetu. V Šempasu smo si ogledali stari del vasi, se ustavili na dvorišcu 400 let stare vinogradniške kmetije Batic, pot nadaljevali mimo farne cerkve sv. Silvestra do turisticnega cebelarstva našega vodnika. V prijetni senci na ve­randi svoje hiše nam je predstavil njegov nacin menjave matic in sonarav­nega zatiranja varoje, nato pa nas pova­bil na ogled foto galerije njegovih cebe­larskih slik in še v manjši muzej orodja in cebeljih pridelkov. V njem smo obcu­dovali zbirko maket cebelnjakov iz vse Slovenije, ki so jih pred leti na pobudo CZS izdelovali dijaki razlicnih lesarskih šol. Po ogledu nas je avtobus odpeljal še do parcele, na kateri so posajene razlicne vrste sadnega in medonosnega drevja, grmicevja in rastlin, ki ponujajo pašo za njegove cebele. Po kosilu smo si ogledali še kraški arhitekturni biser Štanjel. Med ogledom vasi smo se ustavili tudi pri tamkaj­šnjem cebelarju Jožefu Švaglju, ki nam je pokazal njegov izvirni »medomat« in rekonstrukcijo Fabianijevega cebel­njaka, ki stoji pod obrambnim stolpom. V razgledišcu s sencnico nam je pred­stavil arhitekta Fabianija in njegovo inovativno arhitekturno zasnovo zna­menitega Ferrarijevega vrta. Nato nas je popeljal še po ozkih ulicicah Štanjela in razložil, kako so v preteklosti gradili to terasasto naselje. Ta dan smo izvedeli marsikaj za­nimivega, saj je Franc Šivic zelo pri­jeten sogovornik z ogromno znanja in izkušenj, ki si jih je nabral doma in po svetu. Cebelarji ga poznamo kot pisca in prevajalca mnogih strokovnih prispevkov v cebelarskih revijah, kot dolgoletnega podpredsednika CZS ter predsednika organizacijskega odbora zelo uspešnega svetovnega cebelarske­ga kongresa Apimondia leta 2003 v Lju­bljani. Vecina ga pozna kot avtorja iz­jemnih cebelarskih fotografij, poznane po celem svetu, za katere je prejel vec mednarodnih nagrad. Mali nogomet v Cešnjicah B.in F.: DRUŠTVO KRAJANOV CEŠNJIC V soboto, 26. junija 2021, je Društvo krajanov Ceš­njic organiziralo turnir v malem nogometu. Tekme so po­tekale ves dan, saj se je prijavilo kar 16 ekip. Kljub vrocini in soncu so prikazale odlicno igro. Prvo mesto je osvojila ekipa FC Roje, drugo Ballersi in tretjo ekipa BamBam.si. Ekipa Picerije Jurka je osvojila 4. mesto. Zmagovalne ekipe so prejele pokal in denar-no nagrado, ekipa, ki je osvojila 4. mesto, je dobila tolažilno nagrado. Društvo se zahvaljuje vsem cla­ nom, ki so pomagali pri pripravi prostora, in sponzorjem, ki so olajšali financno breme turnirja. Hvala tudi vsem gledalcem in navi-jacem, ki so si prišli ogledat tekme in spodbujat svoje favorite. Zahvala gre tudi županu dr. Mi-lanu Balažicu za izkazano podporo in dr. Nini Krajnik, ki je podelila Zemljišce Rekreativnega centra Cegunca prešlo v upravljanje Društvu krajanov Spodnjega in Zgornjega Tuštanja BESEDILO in FOTOGRAFIJA: BOJANA DORIC P raznovanje praznika dela si težko zamišljamo brez prvomajskega srecanja na Cegunci, a zaradi epidemije covid-19 srecanja že drugo leto ni bilo. Od leta 1994 do leta 2009 so potekala srecanja na gradu Tuštanj, leta 2010 pa so organizatorji postavili velik šotor na novi lokaciji, imenovani Cegunca. V letu 2007 so zaceli krajani s sanacijo zarašcenega prede-la ob levem bregu Race na mestu nekdanje opekar­ne. Pridni clani društva so tri leta urejali zemljišce in odstranjevali gradbene ostanke, avtomobilske dele, drevesa, grmicevje, travo, ravnali zemljo in izsuševali mocvirni del. V bližini so postavili bruna­rico in uredili prostor, ki je bil namenjen rekreaciji skozi vse leto. Ker je zemljišce na Cegunci prešlo v roke Sklada za kmetijska zemljišca, je na podlagi dogovora z Obcino Moravce in Društvom krajanov Sp. in Zg. Tuštanja, Obcina pokazala interes do tega zemljišca. Z veliko truda je bila v letu 2020 urejena sprememba lastništva. Kljub temu da so bili pogovori uspešno zakljuceni v letu 2020, do predaje listine ni prišlo zaradi epidemije covid-19. V sredo, 30. junija 2021, je bila v brunarici na Cegunci manjša slovesnost, na kateri je župan dr. Milan Balažic predal predsedniku Društva kra­janov Sp. in Zg. Tuštanja Franciju Cerarju Listino o predaji zemljišca za 5 let z možnostjo podaljšanja pogodbe z aneksom. Novi najemniki so obljubili, da bodo koristili zemljišce v rekreativne namene in upravljali z njim kot dober gospodar. Predaje listine so se udeležili tudi obcinski svetniki in clani Uprav­nega odbora Društva krajanov Sp. in Zg. Tuštanja. Po koncani predaji je potekalo krajše srecanje in pogovor ob zakuski. Koncert Peškega okteta ob kresni noci BESEDILO: ALEKSANDRA URANKAR »Žive naj vsi narodi, ki hrepene docakat dan …« smo zaceli letošnji koncert Peškega okteta ob kresni noci. Ne po nakljucju, temvec z gorecim vošcilom naši domovini za 30 let in s srcno željo, naj se jih nabere še veliko, veliko vec. Koncert je zacel slavnostni govorec Bogomil Brvar, domoljub, ki je povedal, kaj se je dogajalo pred 30 leti, saj je bil soudeležen v osamosvojitveni zgodbi. Po nekaj domoljubnih pesmih, kot jih pevci Peškega okteta znajo odlicno zapeti, je sledil zabavni pro­ gram z gostjami. Manca Barlic, desetletna deklica, je igrala na klavir, nato pa so tri dekleta, dijakinje Srednje zdravstvene šole zapele in zaigrale nekaj zabavnih pesmi. Takrat so nas zasrbele noge in dlani in si nismo mogli kaj, da ne bi ploskali in vzkli­kali na ves glas že kar med njihovim prepevanjem. Za piko na i pa sta nastopili še Katja Kos in njena prijateljica Petra, ki sta štirirocno zaigrali na klavir. Nadaljevali so fantje Peškega okteta z ubranim pet- jem. Z minuto molka in z izvedbo njegove avtorske pesmi (besedilo in glasba) Pozdrav Moravški dolini smo se spomnili tudi njihovega prvega glasbenega mentorja Mira Capudra, ki je v zadnjem letu sklenil svojo zemeljsko pot. Letos smo se že dvanajstic zbrali v kamnolomu nad Pecami, kjer se je trlo obiskovalcev. S svojo prisotnostjo so nas pocastili župan obcine dr. Mi­lan Balažic ter župnika Kancijan Cižman in Bogdan Dolenec, program pa je letos krstno povezovala Aleksandra Urankar. Ob koncu koncerta aplavz ni pojenjal in so morali pevci še nekajkrat na oder. Carobnost poletnega, toplega vecera in prelepe naravne kulise kamnoloma vsako leto pritegne vec obiskovalcev in komaj cakamo, da se ob letu osorej spet srecamo. Pohod k spomeniku na Limbarsko goro BESEDILO in FOTOGRAFIJA: VOJKA REBOLJ N a podlagi statuta in sprejetega nacrta ZB za vrednote NOB Moravce so se pohodni­ ki odpravili k spomeniku pri Trdinovih na Limbarski gori. Napis na spomeniku sporoca, da se je na tem mestu 30. septembra 1943 preformi­rala Šlandrova brigada. Na vrtu Trdinove domacije se je takrat zbralo okrog 300 dobro oboroženih partizanov. V današnjem casu se udeleženci spominov na dogodke iz partizanskega boja zahvaljujejo ljudem, ki so osvobodili domovino. To je del naše zgodovine, ki ga priznava tudi Evropa in si zasluži spoštova­nje. Zaradi hude vrocine starejši na srecanje pri spomeniku niso zmogli peš in so se na goro pripeljali. Položen je bil venec, predsednik Rebolj je spominu namenil nekaj besed. Moravško združenje se Trdinovim zahvaljuje za gostoljubje, PGD Moravce pa za izposojo miz. Redni obcni zbor Združenja borce za vrednote NOB BESEDILO: VOJKA REBOLJ V cetrtek, 20. maja, so se clani moravškega združenja zbrali na obcnem zboru upošteva­joc navodila NIJZ, torej ob upoštevanju PCT. Ker je po statutu združenje nevladna organizacija v javnem interesu na podrocju vojnih veteranov, se poroca o delovanju pristojnima inštitucijama ZZB in MORS za pretekli dve leti in posreduje program za prihodnji dve leti. Obcni zbor je porocilo in pro­gram potrdil. Tako da ob ugodnih ali vecinoma normalnih po­gojih lahko pricakujejo izvršitve nacrtovanega. V tem letu se je v okviru možnega izvršila svecanost v namen praznovanja 80-letnice OF in padlim nad Cešnjicami. Izvršen je bil tudi pohod k spomeni­ku na Limbarsko goro. Nacrtovana je še spomin-ska svecanost pri spomeniku v Polsnikovem dolu, pohod do spomenika na Vrhpoljah in komemo­racija v Moravcah. V preteklem in tekocem letu je bilo za obiske okoliških prireditev ZB zelo malo možnosti. Kar se tice financnih sredstev za urejanje spomenikov, se bo pac v tem okviru tudi delovalo. V preteklem letu so se združenju pridružili štirje clani, devet jih je umrlo. Obcni zbor je bil dobro obiskan. Obcni zbor Društva upokojencev Moravce BESEDILO: VOJKA REBOLJ O b letošnjem obcnem zboru starejših je bilo skoraj gotovo na prvem mestu veselje ob snidenju clanov v vecjem številu. Potrdili so porocila predsednice in financnice za preteklo leto ter tudi napovedi za tekoce leto. Da bi se le izšlo, tako kot se nacrtuje! Osamljenost in zaprtost starejši zelo težko premagujejo. Preteklo leto je umrlo veliko clanov, tudi zaradi bolezni covid-19. To leto si mocno želijo izletov, ki jih pretek- lo leto skoraj niso smeli imeti. Spoznali so mlado harmonikarico, ki bo igrala na vajah folklorne skupine. Tako je bilo po uradnem delu tudi veselo. Da bi le tako ostalo! VABILO DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVCE vabi na POHODNIŠKI IZLET DO PLANINSKEGA DOMA GORE, DOL NAD HRASTNIKOM Za vec informacij poklicite na telefon 031 634 377. Prijavite se do 4. avgusta 2021. Vljudno vabljeni! VABILO NA IZLET DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVCE vabi 14. avgusta 2021 na IZLET – SPLAVARJENJE NA DRAVI. Za vec informacij poklicite na telefon 031 634 377. Prijave sprejemamo do 6. avgusta 2021. Vljudno vabljeni! Odbor VABILO DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVCE vabi na ogled ZELIŠCARSKE RAZSTAVE, ZELIŠCNIH IZDELKOV IN ZELIŠCNEGA VRTA v naš društveni dom na Trgu svobode 5 v Moravcah v soboto, 7. avgusta 2021, od 9. do 19. ure. Pri ogledu bodo clanice zelišcarske sekcije na razpolago za razlago. Veseli bomo, ce si boste lahko vzeli cas in boste z nami med zelišci, ki vedno pridejo prav. Verjamemo, da vam ne bo žal. Veselimo se srecanja z vami in vas lepo pozdravljamo! Poskrbeli bomo tudi za ravnanje v skladu z navodili NIJZ. Rokodelska ekskurzija v Zasavje BESEDILO in FOTOGRAFIJE: BOJANA DORIC in TATJANA COP T udi v casu omejitev gibanja in druženja smo se rokodelci Moravške doline redno srecevali preko elektronskih medijev. Izvajali smo delavnice na daljavo, sodelovali s svojimi izdelki na raznih razstavah, razpisih in natecajih, predvsem je vsak na svojem podrocju izdelal veliko unikatnih izdelkov. Ker pa smo pogrešali osebni stik, izmenjavo mnenj, zgodb, smo se z veseljem udeležili poucne ekskurzije, ki smo jo ob sprošcanju epidemicnih ukrepov izpeljali od Litije do Podkuma. Litija – tako blizu, a tako malo poznana V soboto, 5. junija 2021, smo se zbrali na avtobus­ni postaji v Moravcah in po prisrcnih pozdravih vseh udeležencev zaceli potovanje. Pot nas je vodila preko Vac in Hotica v Litijo, kjer sta nas že cakali lokalni vodicki Barbara in Mojca iz Turisticnega informativnega centra Litija. Zaželeli sta nam do-brodošlico in za uvod predstavili osnovne podatke o obcini Litija. V staro mestno jedro smo šli cez Savo po mostu, ki je nadomestil leseni most. Slednjega so postavi­li leta 1855 in je prispeval k videzu Litije s svojo velicastno podobo, obenem pa je Litjanom olajšal prehod med Gradcem na levem in Litijo na desnem bregu. Do takrat so namrec za prehod z enega bre­ga na drugega uporabljali colne (brode), ki so jih krmarili izkušeni brodarji. Leta 1973 je stari most nadomestil nov, z betonsko konstrukcijo in sicer nekaj metrov nižje. Plecnikov spomenik padlim P od hribom Sitarjevec smo se ustavili v bližn­jem lokalu in se okrepcali z jutranjo kavico. V bližini stoji Plecnikov spomenik padlim med NOB, ki smo si ga tudi ogledali. Plecnik je spomenik zasno-val v letih 1950 in 1951; tedaj je bil tudi postav­ljen. Jože Plecnik je s sodelavcema Tonetom Bi-tencem in Jožetom Kregarjem pripravil tri inacice spomenika na treh razlicnih lokacijah v Litiji. Na podlagi javne razgrnitve in ankete je bila izbrana lokacija na Trgu svobode. Spomenik v obliki stebra stoji na masivnem podstavku, obdanem s štirimi kamnitimi konfini. Steber je sestavljen iz polkrožnih klesancev, razporejenih v obroce. Na njih so imena padlih borcev in talcev v drugi svetovni vojni, in sicer iz Litije, Brega in Podšentjurja. Na vrhu spomenika je korintski kapitel z rastlinskim okrasjem, na kapitlu pa stebricek s »pozlacenim« plamenom. Plošcad, na kateri stoji spomenik, se pod hribom konca s podpornim kamnitim zidom in stopnicami, ki jih krasijo stebricki. ki je bila veckrat predelana in hkrati razširjena. V listinah je cerkev prvic omenjena leta 1522. Cerkev se je širila do današnje podobe po posameznih fazah od leta 1997 do danes. K dokoncni notranji podobi litijske cerkve je odlocilno prispeval jezuit Marko I. Rupnik s postavitvijo mozaika Jezusovega spre­menjenja na gori na steni prezbiterija in s križevim potom. Nato smo si ogledali tudi najstarejšo stavbo v Litiji, Farbarjev Turn, s pravo soncno uro. Prva pisna omemba Litije sega v leto 1145, ko naj bi oglejski patriarh podaril stiškemu sa­mostanu nekaj kmetij v okolici Litije. Kot trško središce je imela Litija predvsem status trgov­skega in sejmarskega središca. Najstarejša stavba v mestu je Farbarjev Turn z zanimivo soncno uro, ki je zašciten kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Cas nastanka ni znan, se pa v 14. in 15. stoletju kot lastniki že omenjajo Ortenburžani in grofje Celjski. Pisni viri nava­jajo, da je Litija dvakrat skoraj pogorela do tal, leta 1528 so trg in njegovo okolico opustošili Turki in tudi kuga ni prizanesla njegovim preb­ivalcem, saj je morila kar dvakrat – leta 1576 in leta 1646. (vir: https://www.obcan-litija.si/ litija-zgodovina.php) Vodicka Barbara nas je nato vodila do Mestnega muzeja v Litiji, kjer se ukvarjajo z raziskovanjem, do-kumentiranjem in ohranjanjem kulturne dedišcine. Tam nas je najprej pozdravila predsednica Društva univerze za tretje življenjsko obdobje za Litijo in Šmartno Milena Dimec. Z društvom sodelujemo v projektu Kozlovska sodba v Višnji Gori in na roko­delskem dnevu na gradu Tuštanj, 29. 8. 2021 bodo naši gostje. Kustosinja muzeja nas je nato vodila po depojih muzeja in nam predstavila posebnosti in zgodovino kraja in okolice skozi cas. Rudnik, ki je vzel številna življenja P o ogledu muzeja je bil pred nami zanimiv ogled rudnika Sitarjevec, imenovan po hribu Sitarjevec, ki se dviga nad Litijo in v sebi skriva 42 kilometrov gosto prepletenih rudniških rovov. Rudnik Sitarjevec v Litiji velja za enega vecjih, najstarejših in zelo bogatih rudnih nahajališc pri nas. Prvi pisni vir o rudarjenju v okolici Litije je iz leta 1537. V njem so pridobivali predvsem svincevo in živosrebrno rudo. Kopali so tudi rudo, ki je vse­bovala cink, baker, železo, barit in minerale. Rudnik danes skriva edinstvene kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese in ceva­ste stalaktite, ki so edinstveni v Evropi in so med najhitreje rastocimi v svetovnem merilu. Rudnik je bil dejaven še leta 1965, ko so ga zaradi zmanj­ševanja zalog rude, zastarele tehnologije in težkih pljucnih obolenj rudarjev zaprli. Za turisticne na­mene so rudnik odprli leta 2017, ko se je po do-brih 50 letih prebudil iz pozabe in ponudil številne možnosti za razvoj doživljajskega turizma. Ogledali smo si Izvozni rov, ki je dolg 100 metrov in izvedeli vse o nacinu rudarjenja, rudarskih pripomockih in življenju rudarjev. Po zanimivem ogledu rudnika smo se odpeljali v bližnje Šmartno. V knjižnici so nas cakale šmarske vezilje, ki so pripravile razstavo svojih del. Obcudo­vali smo lahko cudovite vezene in klekljane izdelke, rokodelke, ki tudi same vezemo, smo z njimi izmen­jale mnenja in izkušnje. Ker je bil že cas za kosilo, smo se v Šmartnem v gostilni Macek v prijetnem naravnem okolju okrepcale z okusnim golažem. Muzej na podu na Medvedovi domaciji pod Kumom N aše raziskovanje se je nadaljevalo na Kumljan­skem. Kmalu potem, ko smo za sabo pustili most cez Savo, ki pelje v Zagorje, smo zavili desno zasavske hribe. Namenjeni smo bili v vas Podkum, po starem Sveti Jurij pod Kumom ali Šentjur. Vendar smo v Jazbinah, zadnjem zaselku pred Podkumom, izstopili in se po gozdni poti odpravili najprej na Medvedovo domacijo. Stoletja dolgo so tam dobro gospodarili Me- dvedovi. Najstarejša letnica, ki so jo do sedaj našli, je vklesana na ostanku hrastovega portala. Takrat se je pisalo leto 1768. Najstarejši dokument, ki je bil v Medvedovi zapušcini, pa je iz leta 1789. Sicer je Hinko Medved v zapisih o družini navedel, da je bil prvi gospodar na kmetiji Matija Medved, rojen leta 1655. Medvedovi so veljali za trdno družino in so bili spoštovani. Zadnji župan Sv. Jurija pod Kumom (pred prihodom Nemcev med drugo svetovno vojno) je bil Hinko Medved. Do druge svetovne vojne je bila pri Medvedovih tudi gostilna. Po vojni so nekateri potomci z družinami zapustili rodno Zasavje in se podali s trebuhom za kruhom cez Atlatnik v Kanado in ZDA. Na koncu sta na kmetiji ostali dve sestri – Filomena, ki je bila lastnica kmetije, in Francka. Ker nista imeli otrok in ni bilo dedicev, je Filomena leta 1997 predala kmetijo zdravniku Rudiju Zupanu, ki je za obe sestri skrbel. »V razširjeni družinski sestavi smo se dogovorili, da se registriramo kot zasebni zavod, ki bo skrbel za ohranjanje dedišcine in s tem seznanjal cim vecje število ljudi. Posebno pozornost namenjamo mladim, ki šele oblikujejo svoj odnos do preteklosti. Želimo, da dedišcino, ki smo jo prejeli v varstvo, ohranimo in jo pokažemo vsem, ki jih zani­majo sledovi minulega casa,« je povedal Rudi Zupan. Hiša, vsa gospodarska poslopja in vrt pred hišo so pod zašcito Zavoda za spomeniško varstvo in so vpisana v Register kulturne dedišcine Republike Slovenije. Predstavljajo kulturno, etnološko in etno­grafsko dedišcino. Ko je domacijo prevzel Rudi Zupan, je bilo potrebno nekatera poslopja nujno prenoviti. Prenova se je zacela leta 1999, prva javna (LEADER) sredstva pa so prejeli leta 2012, in sicer preko Lokalne akcijske skupine (LAS) Zasavje za projekt Etno Medved. Tako nam je Rudi Zupan na dvorišcu pred hišo predstavil zgodovino Medvedove kmetije, katere lega je res idilicna in jo krasi izjemen gartelc (ogra­jen vrt) z razlicnimi rožami, med katerimi so junija izstopale potonike v številnih razlicicah. Nato smo si ogledali muzej obrti na obnovljenem podu. Vcasih so velike kmetije poskušale cim vec same narediti. Zima je bil pravi cas za izdelavo razlicnih orodij, popravila obutve, šivanje novih oblek ipd. Vse, kar se nahaja na podu, je Rudi Zupan našel na kmetiji in skrbno obnovil, razstavil ter opremil z jasnimi razlagami. Pika na i v Hiši domacih okusov Cop K o smo potešili radovednost, smo se odpravili mimo Medvedove kapelice, blagoslovljene na dan razglasitve samostojne države leta 1991 in se obrnili proti jugu v smeri našega koncnega cilja – vasi Sveti Jurij pod Kumom oz. Podkum. Ustavili smo se še pri kapelici družine Cop nedalec od farne cerkve, katere notranjost krasijo modre hortenzije iz krep papirja, ki jih je naredila naša rokodelka Marija Šmidovnik. Sveti Jurij pod Kumom (Šentjurij) prvic omenjajo v pisnih virih v drugi polovici 13. stoletja. Župnija je bila sprva del svibenske župnije, leta 1806 pa je postala samostojna. Žal je po 214 letih izgubila ta status in je danes ponovno del svibenske župnije. Kot zanimivost naj napišemo, da je bil predzad­nji župnik samostojne župnije Podkum zdajšnji moravški župnik Kancijan Cižman. Strokovno ekskurzijo smo sklenili v Hiši domacih okusov Cop s kulinaricno delavnico in degustacijami znacilnih zasavskih jedi ter ogledom glampinga. Pri­jazno nas je sprejela Marija Cop, ki nam je uvodoma predstavila gostilno. Med potjo proti Moravški dolini smo vsi soglašali, da ni potrebno oditi dalec, da bi videl lepe in zanimive kraje ter spoznal srcne ljudi. Rokodelski koticek BESEDILO: BRANKA BIZJAN, FOTOGRAFIJE: ROKODELCI R okodelci smo bili v casu epidemije aktivni predvsem doma. Delali smo na daljavo in si delili navodila in video delavnice. Zad­nji vikend v maju smo izkoristili za vsakolet­ni rokodelski tabor, ki smo ga izpeljali na pro- stem ob planinskem domu. Vsi veseli, da smo se ponovno srecali, smo s seboj prinesli izdelke, ki smo jih delali v casu »korone« in nadgradili manj­kajoce znanje v posameznih fazah dela. Veliko smo se pogovarjali in nacrtovali delo do konca leta. Podpredsednica Branka Bizjan je vse navzoce obvestila, da so nas pri Ministrstvu za kulturo vpisali bližnjo Litijo in Podkum. Od 7. do 11. junija je bila v Cankarjevem domu 13. razstava CAR LESA, za katero so bili izbrani štirje leseni izdelki Vedrane in Matjaža Golorej. Pletarski izdelek je na potujoci razstavi po Sloveniji in ga bo možno videti tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Posneli so nas pri delu L etos poteka 200 let od ustanovitve Narodnega muzeja dežele Kranjske, ki je hranil tudi prve etnografske zbirke. V sodelovanju s kustosinjo Slo­venskega etnografskega muzeja mag. Adelo Pukl je ekipa RTV Slovenija posnela dokumentarni film o 200. obletnici Narodnega muzeja. Enega od kadrov so posneli pri planinskem domu Ušte, kjer smo v Register nesnovne kulturne dedišcine še za tri t.i. enote, in sicer za pletarstvo, za slovensko cipko in za idrijsko cipko. Že prej pa so nas vpisali za izdelovanje rož iz krep papirja. Na te vpise smo ponosni in poudarek na naši prireditvi Rokodelski dan na gradu Tuštanj v nedeljo, 29. avgusta 2021, bodo imeli prav ti izdelki. Od medgeneracijskega centra od Zasavja do Cankarjevega doma R okodelci radi sprejmemo povabila na razlicna praznovanja, tako smo se 3. junija udeležili praznovanja v Medgeneracijskem centru Bistrica, v Domžalah in z našimi izdelki in prikazom izdelova­nja starejšim popestrili praznovanja. Prvo soboto junija smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v izdelovali rože iz krep papirja, klekljali in pletli košare. Za te spretnosti je namrec naše društvo vpisano v Register nesnovne kulturne dedišcine pri Ministrstvu za kulturo kot nosilec znanj. Izdelki, primerni tudi za plemice D esetega junija smo se predstavili na odprtju gradu Preddvor, ki ga s pomocjo lokalne skupno­sti obnavlja Zavod za turizem in kulturno dedišcino Grof in grofica, kjer je bilo veliko zanimanja za našo nesnovno kulturno dedišcino, ki jo ustvarjamo in svoje delo z veseljem prenašamo na vse generacije. Cez poletje nas cakata še dve predstavitvi ob Bukovniškem jezeru in veliko priprav na našo osred­njo prireditev Rokodelski dan na gradu Tuštanj ter druga gostovanja po Sloveniji. Grad Tuštanj je gostil letošnjo valeto Kulturna šola BESEDILO: SANJA PODGORNIK, kulturna koordinatorica BESEDILO: IZA LAVRIC V ponedeljek, 14. junija 2021, smo se ucenci devetih razredov z valeto poslovili od osnovnošolskih klopi. Letošnja valeta je bila posebna iz dveh razlogov. Prvi je ta, ki nas spremlja že dobro leto – pandemija. Zaradi nje smo morali pripraviti drugacne plesne tocke in omejeni smo bili s številom obiskovalcev, ki so lahko prišli na našo slovesno prireditev. Da je bila valeta zares slovesna, pa je poskrbela druga posebnost, in to je bil kraj dogodka. Prvic se je valeta dogajala v atriju gradu Tuštanj pri družini Pirnat. Ucenci smo poskrbeli za pester in prijeten pro­gram, ki je bil paša za oci in ušesa. Veseli smo, da so se našemu vabilu odzvali ucitelji, ki so nas spremljali in se trudili z nami skozi vseh devet let. Našemu povabilu se je odzval tudi župan dr. Mi­lan Balažic in nam posredoval besede vzpodbude in pohvale. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so vlagali v nas zadnjih devet let in so zaslužni, da sedaj ponosno in pogumno stopamo proti vratom odraslosti. N a naši šoli smo zelo dejavni tudi na podrocju kulture, in sicer imamo vec pevskih zborov, dramsko in gledališko skupino, uspešni smo na likovnem podrocju, s kulturnimi tockami veckrat sodelujemo tudi na prireditvah in dogodkih v širši oko­lici. Osnovne šole, ki glede številcnosti in kakovosti izkazujejo nadpovprecno aktivno kulturno udejstvo­vanje ucencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega kurikula, prejmejo naziv KULTURNA ŠOLA. Z letošnjim šolskim letom nam je ta naziv po­tekel, tako da smo zbrali, uredili in poslali zahtevano dokumentacijo, s katero izkazujemo svoje široko udejstvovanje na kulturnem podrocju. Zadnji teden šolskega leta smo prejeli veselo novico, da smo uspeli pridobiti naziv kulturna šola za obdobje nadaljnjih štirih let. Tekmovanje Logicna pošast BESEDILO: TJAŠA JAKLIN VESEL, vodja tekmovanja N amen tekmovanja Logicna pošast je razvijanje vešcin logicnega razmišljanja pre­ko razvedrilnih nalog in problemov polnih zabavnih izzivov, s poudarkom na matematicni logiki. Šolsko tekmovanje je potekalo na OŠ Jurija Vege v petek, 7. maja 2021. Na tekmovanju je sodelovalo 76 ucencev od 1. do 9. razre­da. Ucenci so bili uspešni in prejeli 29 bisernih priznanj, 39 bronastih priznanj in 8 priznanj. Na državno tek­ movanje, ki je potekalo v petek, 21. maja 2021, se je uvrstilo 22 ucencev. Zlato državno priznanje Ucenci v anglešcini komunicirali z vrstniki iz tujine BESEDILO: DAŠA VIDIC* L etošnje šolsko leto nas je prisililo v izpopolnjevanje v rabi infor­macijsko-komunikacijske tehnologije. Ucenci OŠ Jurija Vege so se naucili za pouk na daljavo uporabljati aplikacijo Teams, ki je razširjeno orodje tudi drugod po svetu. Petošolci s Podružnicne šole Vrhpolje smo orodje uporabili za to, da smo navezali stik z vrstniki iz tujine, natancneje iz španske šole iz mesta Albacete. Izbrani ucenci so z vrstniki iz Španije prek video konference tedensko komunicirali v anglešcini na doloceno temo. Zacetna vznemirjenost je kmalu prerasla v sprošcen klepet, smeh, predvsem pa zelo dragoceno primerjavo dveh razlicnih kultur, stila življenja, nacina šolanja. Cudili so se, da španski vrstniki pridejo v šolo dvakrat dnevno. Našli so tudi kaj skupnega, na primer igranje istih video igric. Dejavnosti so se razširile tudi na pisanje razglednic, pripravo mini likovne razstave na temo Španije, posneli smo tudi kratko video pred­stavitev šole in si jo izmenjali. Vsi ucenci so napredovali v ustnem izražanju v anglešcini ter pridobili pogum za navezovanje stikov z neznanimi vrstniki. Zato jim cestitamo. (Daša Vidic je idejna in realizacijska vodja projekta.) Akcija »Pokloni zvezek« je prejela Maša Jamšek iz 2. b razreda. Srebrno državno priznan­je so prejeli: Zala Snoj, 1. a, Žan Kotnik, 1. b, Zala Jancik, 2. a, Maja Primc, 2. a, Kevin Val Kosi, 4. a, Alen Rožanec, 4. b, Lovro Jancik, 4. b, Boštjan Karažija, 5. a. Vsem sodelujocim na tek­movanju iskreno cestitamo! BESEDILO: MARJANCA PIRC S lovenska Karitas je pozvala vse šole k sodelovanju pri zbiranja zvezkov za socialno ogrožene otroke. Naša šola se je z veseljem odzvala in pristopila k sodelovanju. Zbirali smo nove zvezke za vec kot 12.000 otrok, ki jim Karitas preko poletja pomaga, da se opremijo s šolskimi potrebšcinami za novo šolsko leto. Akcija zbiranja je potekala od 10. maja do 11. junija 2021. Akcije »Pokloni zvezek« se je udeležilo 325 ucencev od 1. do vkljucno 5. razreda, in sicer maticna in podružnicna šola. Vsi skupaj smo zbrali 220 zvezkov. Vsak ucenec je v šoli prejel razglednico. Na zadnjo stran razglednice je posameznik narisal risbo ali zapisal misel, pozdrav … za sovrstnika, ki bo zvezek prejel. To razglednico je vložil v darovani zvezek. Zbirali smo nove, velike, crtane zvezke za osnovnošolce. Iskrena zahvala vsem staršem in ucencem ter uciteljem, ki so sodelovali pri zbiranju zvezkov. Turisticni krožek do srebra na državnem tekmovanju BESEDILO: JOŽI ZAVERŠNIK T uristicni krožek OŠ Jurija Vege Moravce že dolgo sodeluje na vsakoletnem državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, ki ga prireja Turisticna zveza Slovenije. Ker je letošnje šolsko leto potekalo v znamenju epidemije, je bila sama izvedba naloge še toliko bolj zahtevna, saj smo se videvali na krožku le preko spleta. Stari moravški recepti T ema letošnjega tekmovanja je bila Moj kraj - moj chef. Odlocili smo se, da bomo v naši raziskovalni nalogi uporabili stare recepte iz Moravške doline in jih predstavili na sodobnejši, bolj privlacen nacin. Sedemnajst udeležencev krožka se je navdušeno lotilo dela. Najprej smo opravili pogovore z babicami, od katerih smo izvedeli, katere jedi so bile znacilne za naše kraje. Ugotovili smo, da so bile jedi pre­proste, odvisne od sezonskih živil, od navadnih in praznicnih dni, pa tudi od tega, kako številcna ali premožna je bila družina. Ker smo se odlocili poudariti našo lokalno iz­ virnost, smo naslov naloge zapisali v moravškem dialektu: Že wcash je dwabr bwo pa tud dvajns je tko. Lokalni pogrinjek P oiskali smo stare recepte in izmed njih izbrali tri jedi, iz katerih smo sestavili trihodni meni. Pazili smo, da so jedi izvirne, znacilne za Moravško dolino in jih lahko pripravimo iz lokalno pridelanih sestavin. Naš moravški meni je bil sestavljen iz naslednjih jedi: • suha župa z mocnikom, • moravški šobelj z ušenatim zeljem in • pecena kaša z jabolcno cežano in medom. Jedi je pripravila clanica našega krožka Lana Klopcic, ki se je izkazala kot pravi kuharski chef. Bile so res okusne in mamljive tudi na pogled. Sestavine smo kupili ali pa so jih podarili domacih proizvajalci, ki smo jih v nalogi tudi predstavili: Levmes, Mlin Rotar, Kmetija Požar, Kmetija pr Matck, Kmetija Peterka in cebelarstvo Urankar. Jedi smo predstavili na unikatni rocno izdelani keramiki gospe Nataše Arh. S svojim jedilnikom smo navdušili tudi Picerijo Jurka, ki bo poskusila naše jedi (glede na sezonske posebnosti) uvrstiti na svoj jedilnik. Moravški meni navdušil komisijo K er tudi letos nismo mogli predstaviti svojega dela na turisticni tržnici, smo to storili preko spletne povezave. S svojim nastopom in zanimivo predstavitvijo smo navdušili strokovno komisijo Turisticne zveze Slovenije. Nestrpno smo cakali na razglasitev rezultatov. Srebrno priznanje smo sprejeli z navdušenjem in zadovoljstvom, saj so ucenci nalogo v celoti izdelali povsem samostojno. Predvsem pa nas veseli, da smo obudili v življenje nekaj starih, že pozabljenih jedi, ki so nam s svojo izvirnostjo lahko v ponos. Prav tako smo Moravško dolino z našo nalogo vpisali na kulinaricni zemljevid Slovenije. Pecena prosena kaša z jabolcno cežano Sestavine: • 200g prosene kaše, • 1l mleka, • jabolka, • 3 jajca, • vanilijev sladkor, • sladkor (po okusu), • cimet, • med Priprava: Jabolka olupimo, odstranimo peške in naribamo. Stresemo jih v kozico ter pricnemo kuhati. Proseno kašo stresemo v mleko in jo kuhamo 12 minut. V kozico z jabolki dodamo sladkor in cimet po okusu. Ko se jabolka do konca razpustijo jih odstavi-mo in ohladimo. Kuhano kašo ohladimo. Vmešamo ji rumenjake ter ji dodamo še stepene beljake (sneg). Na koncu kuhani proseni kaši dodamo malo sladkorja in vanilijev sladkor. Razporedimo jo v modelcke in položimo v segreto pecico na 180°C. Pecemo jo približno 30 minut. Nato modelcke vzamemo iz pecice ter jih pustimo, da se ohladijo. Peceno ohlajeno kašo vzamemo iz model­ckov in okrasimo. Po vrhu dodamo še med. Ucenci OŠ Jurija Vege Moravce z znanjem o prometni varnosti prislužili odlicno nagrado! BESEDILO: URŠKA LISJAK, FOTOGRAFIJE: PROJEKT VARNO NA KOLESU P rogram Varno na kolesu je letos že deveto leto spodbujal mlade k varni in dejavni vkljucitvi v pro-met ter združil vec kot 10.000 ucencev iz 140 slovenskih osnovnih šol. Mladi kolesarji in kolesarke z OŠ Jurija Vege Moravce, ki je podpornica in ambasadorka varnega kolesarjenja, so se s svojim ustvarjalnim pristopom k razmišljanju o prometni varnosti in odlicnim poznavanjem cestnoprometnih pravil uvrstili na prvo mesto v razpisu A+B in tako osvojili denarno nagrado v vrednosti tisoc evrov. Moravški kolesarji vsako leto navdušujejo OŠJurija Vege Moravce je dolgoletna pozna­valka programa Varno na kolesu in vsako leto navdušuje z odlicnimi nalogami. V sklopu odd-ane naloge za razpis A so ucenci v casu šolanja na daljavo samostojno analizirali svojo pot v šolo, pri cemer so izpostavili pomanjkanje urejenih kole­sarskih stez, dolocili pa so tudi nevarne odseke, na katerih morajo biti kolesarji še posebej previdni. Šola je sodelovala tudi pri razpisu B, v sklopu katerega so opravili anketo o priljubljenosti kolesa med ucenci. Anketa je potrdila, da je kolo izjemno priljubljeno med moravškimi ucenci, a obenem je pokazala tudi veliko potrebo po ustrezni prometni infrastrukturi, ki bi zagotovila še varnejšo kolesarsko izkušnjo. Svoje znanje so ucenci v prakso prenesli tudi med številnimi kolesarskimi aktivnostmi, ki so jih organizirali na šoli. Za svoje izjemne dosežke in prizadevnost pri aktivnem ozavešcanju o varnosti v prometu je šola prejela denarno nagrado v višini 1000 €, ki jo podarja družba Butan plin, nosilec programa. Ob uspešnem zakljucku letošnjega šolskega leta je Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu, povedala: »Namen programa Varno na kolesu ni le spoznavanje cestnoprometnih predpisov, ampak tudi spodbujanje mladih, da aktivno razmišljajo o prometni varnosti v svojem kraju in nacinih, kako bi lahko le-to izboljšali. Ucenci OŠ Jurija Vege Moravce so ponovno pokazali izjemno angažiranost pri ozavešcanju o tej pomembni temi, izjemna pohvala pa gre tudi ucitelji-cam, ki so kljub težavnim razmeram ucence cez leto usmerjale in spodbujale.« V letošnjem letu je potekal 25. mednarodni EX TEMPORE na temo arhitekturne dedišcine v organi­zaciji OŠ Jurija Vege Moravce. Sodelovalo je preko 120 otrok in mentorjev iz dvajsetih slovenskih šol in štirinajstih šol iz tujine (Latvije, Poljske, Švice, Crne gore, Makedonije, Srbije, Bolgarije in Kanade). Med 121 deli so bila podeljena 4 zlata, 9 srebrnih in 13 bronastih priznanj, posebno priznanje ter 93 priznanj za sodelovanje. Med dobitniki je Zoja Larisa Kunavar, ucenka OŠ Jurija Vege, ki je za svoje likovno delo prejela srebrno priznanje. Zaradi epidemije covid-19 in omejitvenih ukrepov se tokrat nismo srecali v živo in skupaj slikali, pac pa smo se zjutraj pridružili videokonferenci, kjer sva z ravnateljem Matejem Žistom vse pozdravila, nato pa so se udeleženke in udeleženci lotili dela vsak pri svoji šoli in ustvarjali. Ustvarila sem spletno mapo, kamor so mentorji v svoje mape šol nalagali likovna dela in utrinke z ustvarjanja. Likovna dela so poslali tudi po navadni pošti. Dogodek že 25 let prirejam uciteljica likovne umetnosti Inge Ivartnik, zadnjih 14 let je to tudi mednarodna prireditev. Razpis in povezava do galerije likovnih del je dostopna na spletnih straneh OŠ Jurija Vege Moravce in OŠ Dob. Zahvaljujemo se sponzorjem, ker nam vsakokrat priskocijo na pomoc z materialnimi in financnimi sredstvi: trgovini Art Ljubljana, tiskarskemu studiu Napis! in sponzorju, ki noce biti imenovan. Zbor clanov Društva Šola zdravja razlicnih koncih Slovenije. Vadijo zunaj, na svežem zraku, na varni razdalji in ne uporabljajo nobenih tudi letos na daljavo pripomockov. V casu epidemije se hitro prilagodijo in redno jutranjo vadbo organizirajo preko Zoom BESEDILO: NEDA GALIJAŠ, FOTOGRAFIJI: ŠOLA ZDRAVJA D ruštvo Šola zdravja (DŠZ) se je tudi letos pri­lagodilo negotovosti casa in glede na protiko­ronske ukrepe svoj že 12. redni zbor clanov izpeljalo v obliki delnih zborov po skupinah, tako kot lani. V preteklih letih je letni zbor clanov društvo prirejalo meseca marca v veliki Športni dvorani v Domžalah. Praviloma je bil odziv udeležencev velik, saj se je osrednjega letnega dogodka udeleževalo okoli 1500 clanov iz razlicnih slovenskih krajev, saj skupine Šole zdravja delujejo po vseh slovenskih regijah. Tokrat so vodje skupin konec maja prejele celotno gradivo in navodila za izvedbo delnega zbora clanov po skupinah, zapisnike pa je vecina vrnila do kon-ca junija. Iz društva so sporocili, da je izpolnjene zapisnike delnih zborov v roku vrnilo 165 skupin od skupno 233. Zborov se je udeležilo 2416 clanov (od skupno 4577). Poudarili so tudi, da so z velikim odzivom clanov izjemno zadovoljni, za kar se jim ob tej priložnosti tudi javno zahvaljujejo. To je velika spodbuda za vse tiste, ki se vsakodnevno trudijo, da bi društvo delovalo neovirano, še posebej v teh negotovih casih, ko si vsi prizadevamo, da bi se nastali situaciji prilagajali primerno in odgovorno. Vsi sklepi so bili sprejeti, med drugim tudi pro­gram dela in financni nacrt za leto 2021 ter program dela za leto 2022. V Upravni odbor Društva Šola zdravja sta bili za mandatno obdobje 2021–2024 izvoljeni dve nadomestni clanici Silvica Erlih iz Lju­bljane in Mirjam Trnkoczy Likovnik iz Pirana, ki ju je zbor clanov enoglasno potrdil. Septembra se bosta pridružili lani izvoljenemu clanstvu Upravne­ga odbora DŠZ, ki ga poleg predsednice društva Zdenke Katkic in podpredsednice društva Bernardke Krnc sestavljajo še naslednji clani UO: prof. dr. Feri Habe (Domžale), Helena Španovic (Krško), Marija Gabron (Ptuj), Martina Erman (Kamnik), Alojzija Glavac (Novo mesto) in Matjaž Marincek (Zagradec). Skupinam Društva Šola zdravja se lahko pridružite kadarkoli in kjerkoli, saj jih boste v njihovih pre­poznavnih in opaznih oranžnih majicah srecali na aplikacije. Za vse tiste, ki dostopa do interneta nimajo, pa omogocijo spremljanje vadbe »1000 gibov« preko malih ekranov. V casu epidemije so namrec naredili velik korak naprej, saj so združili moci z lokalnimi televizijami in s filmom Društva Šola zdravja »Metoda 1000 gibov« motivirali veliko število prebivalcev, da zacnejo vsakodnevno skrbeti za svoje zdravje. Društvo Šola zdravja se lahko pohvali s primerom dobre preventivne prakse, pri cemer ga že šesto leto podpira tudi Ministrstvo za zdravje, ki je prepoznalo njihovo poslanstvo – skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja prebivalcev. ZNAMENITE OSEBNOSTI IZ MORAVŠKE DOLINE 1824 1860 pesnik prevajalec naroDni buditelj Prešernov prijatelj BESEDILO BOGOMIL BRVAR Anton Oliban ni pozabil svoje rojstne fare. Julija 1853 je na Koroškem zbiral prispevke Za uboge Moravcane od toce prizadete in sam najvec prispeval. Nagrobnik Antona Olibana Prevod nemškega besedila Ocenaš in deset božjih zapovedi, prvic objavljenem leta 1846. Zgodovinsko društvo Ravne na Koroškem in koroški slavisti so leta 1967 postavili plošco v spomin Antona Olibana. Podpis Antona Olibana. Fotografiral prof. Stanko Kotnik, Škofijski arhiv Marbor, 1968. Anton Oliban je docakal le 36 let, živel izjemno skromno, v kratki duhovniški karieri dosegel le mesto prvega kaplana, se kot pesnik, pripovednik, prevajalec ni posebej uveljavil, pomembno mesto v zgodovini slovenstva pa zasedel kot narodni buditelj in Prešernov prijatelj. Oliban je s svojo bistroumnostjo in rodoljubnim zanosom poleg Prešerna pritegnil pozornost tudi drugih dveh veljakov 19. stoletja na Slovenskem – dr. Janeza Bleiewisa in škofa Antona Martina Slomška. Slovenski casopisi iz druge polovice 19. stoletja (Novice, Drobtinice, Slovenska Bcela, Zgodnja Danica, Uciteljski tovariš, Cvetnik, Slovenski prijatel) so prinašali clanke o Antonu Olibanu in njegove pesmi. Zanimanje zanj se je ponovno pojavilo sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja s poudarkom na slovnicni analizi Prešernovih Poezij; s ciljem ugotoviti, v koliki meri je Prešeren upošteval Olibanove korekture. Prof. Stanko Kotnik, najprej profesor slovenskega jezika na osnovni šoli na Prevaljah, nato profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru, je zaslužen za to, da se je Anton Oliban zapisal v trajen spomin Korošcem in tako tudi nam. Profesorica slovenskega jezika na osnovni šoli na Prevaljah, prof. Greta Jukic, je po smrti prof. Stanka Kotnika zbrala njegovo arhivsko gradivo z zapiski vred in skupaj z bibliografinjo Marijo Suhodolcan Dolenc leta 2010 izdala zbornik Anton Oliban, narodni buditelj, kulturni delavec, Prešernov prijatelj. Ga. Greta Jukic mi je na daljavo povedala, kako je nastala knjiga o Antonu Olibanu, poslala mi je tudi dodatno gradivo in knjigo v pdf formatu. Gospod Franc Brglez, župnik župnije Prevalje, pa mi je poslal tiskano knjigo Anton Oliban, avtorice ge. Grete Jukic. Hvala obema. Pomemben vir o Antonu Olibanu je tudi Stražarjeva Moravška dolina, zanimiv pa je tudi zapis v Novicah iz Moravške doline: Bogat kulturni dogodek v Detelci, avtorja Janeza Virka. Med drugim preberemo: In tako je marsikatero Prešernovo besedo, kot jo poznamo danes, postavil prav Moravcan (Novice iz Moravške doline, 10, februar 2009, št. 2, str. 17). Življenje Antona Olibana Bil je mladenic revnega rodu z obcutljivo pesniško dušo, ves gorec za vstajenje svojega naroda in za napredovanje slovenskega jezika, a ob trdi resnicnosti preveckrat bridko razocaran, prizadet in zagrenjen (Kotnik, Stanko. (1966). Zapisek ob imenitni izdaji. Koroški fužinar, 16, 1966, št. 3, str. 46–47). "Imenitna izdaja" se nanaša na izdajo faksimile rokopisa Prešernovih Poezij, leta 1966, Mladinska knjiga. Anton Oliban se je rodil kot Anton Uliban, 11. aprila 1824 siromašnim staršem v vasi Pod Stran, danes Podstran, št. 28. pri Moravcah. Priimek Uliban je kasneje zapisan kot Oliban. Starša Anton Uliban in mati Katarina Gaberšek (Gaberschek) sta bila siromašna, živeli so v Filipovi kajži (zapis v rojstni knjigi R Moravce 1823-1829­0021; Nadškofijski arhiv v Ljubljani, kopija pridobljena 29. 6. 2021). Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku, tja so se preselili tudi starši, gimnazijo in licej pa v Ljubljani, kjer je spoznal prijatelja Franceta Prešerna. Bil je odlicen študent in leta 1946 je bil na priporocilo Janeza Bleiweisa, ta ga je poslal lavantinskemu škofu Antonu Martinu Slomšku, sprejet na bogoslovje v Celovcu. Bleiweis je v Novicah objavljal njegove pesmi, spremljal njegovo duhovno rast in mu pomagal v življenjskih težavah. Ceprav ga je bolj zanimal študij prava, se je za duhovniški poklic odlocil na željo siromašnih staršev. V bogoslovni internat so ga sprejeli šele na polovici drugega letnika. Poleg deželne štipendije 80 goldinarjev mu je ljubljanski gubernij odobril še podporo. V Celovcu je aktivno sodeloval v Slovenskem društvu, ki so ga leta 1848 ustanovili celovški rodoljubi. To leto je skupina bogoslovcev podpisala peticijo s 15 tockami Lavantinskemu knezoškofijskermu ordinariatu, med drugim so zahtevali ustanovitev stolice za slovenski jezik. Vodstvo zavoda se je s tem sicer strinjalo, a zaradi drugih zahtev v peticiji je bilo izkljucenih 18 bogoslovcev, med njimi Oliban, zaradi lahkomiselne udeležbe pri rovarstvih (Slomšek Bleiweisu). Kmalu so bili odpušceni bogoslovci ponovno sprejeti, vsi razen nekak vodja, A. Oliban, ki je ostal na cesti (Jukic, Greta, ur. 2010, Anton Oliban, narodni buditelj, kulturni delavec, prijatelj Prešernov, Prevalje, str. 33). Leto dni se je preživljal z inštrukcijami v plemiških družinah in te so mu pomagale, da se je lahko naslednje leto vrnil v bogoslovje. Tri letnike je dokoncal v Celovcu, cetrtega pa v Št. Andražu v Labotski dolini na Koroškem. 27. julija 1851 je bil posvecen v duhovnika. … da je bil to menda tudi zadnji prav resnicno veseli dan njegovega življenja (Jukic, 2010, str. 34). Služboval je kot kaplan, v razlicnih župnijah današnje avstrijske Koroške, nato v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, nazadnje pa v Farski vasi, danes na Fari, kjer je cerkev Matere Božje na jezeru, danes Device Marije na jezeru, Prevalje. Bil je vesele narave, rad je posedel v veseli družbi, rad živo zapel, njegovim predstojnikom pa to ni bilo najbolj povšeci. Zaradi obrekovanj in drugih neprijetnosti je postajal vedno bolj zagrenjen. Zadnji njegov predstojnik, prevaljski župnik Bergman, je zanj lepo skrbel, vse do prezgodnje smrti zaradi pljucne tuberkuloze. Umrl je na Fari na Prevaljah, 8. maja 1860 in je tam pokopan. Olibanov prijatelj Dragutin Robida: Živ, vesel, skoz in skoz resnicen in odkritosrcen, vcasih zamišljen, vecinoma humoristicen, tudi nekoliko zabavljiv, pa nikoli hudoben, – tak si bil, ko sem te spoznal prvikrat, in – tak si ostal do zadnjega zdihljaja, ko sem te obiskal še kake tri ali štiri dni pred tvojo prerano smertjo pri Devici Mariji na Jezeru na Fari … (Jukic, 2010, str.18). SlovniC.na popravaPrešernovih poezij Oliban in Prešeren sta bila prijatelja. Prešeren je izgubil prijatelja Matijo Copa in Andreja Smoleta in toliko bolj spoštoval iskrenost in prijateljstvo 22-letnega Antona Olibana in njegovo izjemno znanje slovenšcine. Prešeren mu je zaupal rokopis Poezij in dovolil popravke. V tej dobi je A. Oliban zvesto prebiral in pred natiskovanjem slovniško popravljal "Poezije doktorja Franceta Prešerna", kar spricuje rokopis njegov, hranjen v muzealni knjižnici v Ljubljani (Uciteljski tovariš, 19, 15. avgust 1879, št. 16, str. 247). Slovenski bibliograf, literarni zgodovinar Janko Šlebinger (1871-1951) je v Olibanovi biografiji zapisal, da Prešeren korektur ni upošteval, novejše analize pa naj bi pokazale, da jih je vecino upošteval. Temeljito analizo je leta 1962 opravil literarni zgodovinar Joka Žigon (1899–1983). Podroben pregled in primerjava sta mu pokazala, da je Prešeren vrsto tujih jezikovnih popravkov v enem izmed obeh rokopisov Poezij skoraj v celoti sprejel in jih sam prepisal še v drugi rokopis ter da morajo biti ti popravki prav Olibanovi, za kar pricajo tako enake jezikovne oblike v njegovih lastnih pesmih kakor v tem casu opazen mocan oblikovni in izrazno-stilisticni Prešernov vpliv nanj (Kotnik, Stanko. Na Prevaljah pokopan Prešernov prijatelj. Koroški fužinar, 12, 25. maj 1962, št. 5–7, str. 34). Prof. Stanko Kotnik je septembra leta 1963 v Narodnem muzeju v Ljubljani v navzocnosti kustosa Joka Žigona vzporejal Olibanovo pisavo s popravki v revizijskem rokopisu Prešernovih poezij in se, dokoncno preprical, da je Prešeren Olibanove popravke upošteval. Poezija, pripoved, prevod, slovniški pomenki Že med študijem modroslovja v Ljubljani je zacel v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavljati svoje pesniške prvence. Kranjskih ucencev pesem ob zacetku šolskega leta (1846) je namenil soucencem, da je treba najprej domaci jezik gladko znati, potem pa pridejo na vrsto tuji klasiki. Oliban bi za slovstveno delo, ki bi imelo pomembnejše mesto v slovenskem pesništvu in pripovedništvu, potreboval vec priznanja, miru in manj nasprotovanj. Prešeren je v mladenicu videl talent za pesništvo, Olibana pa so Prešernove Poezije navdihnile, da je tudi sam napisal Soneta velika nedelja in veliki petek, ter gloso Ozir v nebo. Objavljal je pesmi nabožnega in versko-poucnega znacaja ter iz nemških virov poslovenil sestavke podobne vsebine, ki ji je objavljal v Drobtinicah. Za novo leto 1851 je s pesmijo Bceli, objavljeno v Slovenski Bceli, pocastil slovensko cebelo: Pervokrat beli svit mladega léta, Hcerka slovenska! Ti dans zablišci; V Tvojo naj hvalo bo pesmica peta, V Tvojo se sreco naj: Ž i v i ! glasi. Ž i v i! si verla, ko drobna sestrica, Koji povzela si micno imé; Bcela slovenska Ti bit'–je resnica Bog Te ohrani rojaki želé! … Oliban je spesnil veC. kot dvajset pesmi. Napisal je tudi ljudsko povest Verbsko jezero pri Celovcu, pa pripovedi Zgubljen in spet najden sin, Božja skrb za vrabca in še nekaj drugih. Uspel je s prevodom nemškega besedila Ocenaš in deset božjih zapovedi, prvic objavljenem leta 1846. Izvirno besedilo avtorja Albina Stolza, nemškega teologa, je prevedel v lahko razumljivo domaco besedo. Oliban se je pogosto oglašal tudi v Slovniških pomenkih, ki so jih prinašale Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Celo življenje je pisal dnevnik, ki se je žal izgubil. Na desni strani ob vhodu v župnijsko cerkev Device Marije na Jezeru Na Fari na Prevaljah je na ozidje cerkve vzidana nagrobna plošca z napisom: Anton Oliban farni kaplan Rojeni iz Morauce na Krainskem 11. aprila 1824 vmerli 8. maja 1860 Viri so na voljo v uredništvu. O potresu leta 1895 (Rodoljub, 5, 15. junij 1895, št. 12) Uprizoritev "Divjega lovca" pred 85. leti (Domovina, 17, 27. junij 1934, št. 26) Pogumno s kolesom za tatovi (Slovenski dom, 2, 5. julij 1937, št. 149) Ravnanje z vojnimi ujetniki je pomembno prispevalo k ugledu novonastale samostojne države Slovenije BESEDILO: BOGOMIL BRVAR L etos, 25. junija, smo praznovali okrogli jubilej naše države Slovenije. V preteklih letih so izšle šte­vilne monografije in druge publikacije o dogodkih pred in med osamosvojitveno vojno, izhajajo pa tudi prav ob njeni 30-letnici in ena takih je Zbornik o vojnih ujetnikih 1991. Urednik in eden od avtorjev je Bogomil Brvar. O nastajanju zbornika in o vsebini je povedal: Uspešen izid obrambnih aktivnosti pripadnikov TO in policije med osamosvojitveno vojno je vecinoma pomenil tudi predajo in zajetje vojakov in castnikov Jugoslovanske armade. Postali so vojni ujetniki s pravicami in dolžnostmi dolocenimi v III. ženevski konvenciji – konvenciji o vojnih ujetnikih. Poskrbeti je bilo treba za njihovo varnost in jim zagotoviti razmere, v katerih so ohranili cloveško dostojanstvo. Zgodovinska komisija Zveze policijskih veteran-skih društev SEVER je oktobra 2018 sprejela od­locitev o pripravi publikacije o aktivnostih sloven- skih oblasti, povezanih z vojnimi ujetniki med in po osamosvojitveni vojni. Izdaja je bila nacrtovana za strnjeno – krovno osvetlitev enega od pomembnih zgodovinskih segmentov samostojne Slovenije ob 30-letnici vojne za Slovenijo. Krovno zato, ker je tematika o vojnih ujetnikih že obdelana v številnih publikacijah, ki obravnavajo osamosvojitveno vojno v posameznih regijah, ta publikacija pa na enem mestu zainteresiranega bralca seznani z glavnimi aktivnostmi v zvezi z vojnimi ujetniki na državni ravni in predstavi zbirne centre. Teh je bilo 29, pri cemer niso štete nekajurne namestitve vojnih ujet­ nikov v prostorih takratnih postaj milice in uprav za notranje zadeve. Evidentiranih je bilo okoli 4.100 vojnih ujetnikov, dejansko število je bilo vecje, ker so bili številni takoj po predaji izpušceni in napoteni prek slovensko-hrvaške meje. Prevod odgovora poslovnih partnerjev iz Vidma in Gorice direktorju Gorenjskega sejma174 174 Arhiv Poslovno-prireditvenega centra, Gorenjski sejem Kranj, pridobil Damjan Renko. 136 Zbornik je nastal na osnovi gradiv, ki so jih pripravili clani zgodovinske komisije Združenja SEVER prav za to publikacijo in z uporabo literature. V prvem delu publikacije predstavljen tisti del mednarodnega humanitarnega prava, ki se nanaša na vojne ujetnike, s poudarkom na III. ženevski kon­ venciji, v nadaljevanju pa zakonske in podzakonske dolocbe Republike Slovenije, ki so veljale v casu osamosvajanja in se neposredno ali posredno oziro-ma smiselno nanašali na ravnanje z vojnimi ujetniki. Tretji del zbornika predstavi 29 zbirnih centrov po Sloveniji, pri cemer v to število niso všteti pro-stori za pridržanje na postajah milice in upravah za notranje zadeve, kamor so ujetnike pripeljali za nekaj ur, do namestitve v zbirnih centrih. Zbornik se zakljucuje s kratkim opisom spomin­skih obeležij na prostem ali na objektih, kjer so bili zbirni centri za vojne ujetnike. Zbornik pomeni simbolicno zahvalo vsem delavcev ONZ, pripadnikom TO, aktivistom Rdece­ga križa in zdravstvenemu osebju, vsem drugim pripadnikom razlicnih organizacij, ki so na ope-rativnem in logisticnem podrocju v vsakem casu, v težkih razmerah zagotovili in zagotavljali varno nastanitev, spoštovanje in vso oskrbo vojnih ujet­nikov. Še posebej pa je treba poudariti prispevek civilnega prebivalstva, ki ni bilo vkljuceno v nobeno organizacijo, pa je s tiho podporo pomagalo pri oskrbi zbirnih centrov za vojne ujetnike, tiho zato, ker so svojo pomoc uresnicevali tako, da niso kakor koli izdali lokacij zbirnih centrov. Zahvala ljudem, ki so z vojnimi ujetniki delali, zagotavljali njihovo varnost in zavarovanje, preskrbo in – ne nazadnje – z njimi preživljali tiste, za vse težke in negotovosti polne, case. Publikacija je namenjena tudi mladim, rojenim v samostojni Sloveniji, da se seznanijo s pristopom do vojnih ujetnikov med osamosvojitveno vojno in njegovim pomenom za ugled Slovenije v medna­ rodnem prostoru. Recenziji sta napisala odlicna poznavalca med- narodnega humanitarnega in vojnega prava dr. Savin Jogan in prof. dr. Vladimir Prebilic, ki je tudi avtor vec del o osamosvojitveni vojni v Sloveniji. Vsebinsko bogat je prispevek zaslužnega pro-fesorja dr. Danila Türka, nekdanjega predsednika Republike Slovenije. Od junija do avgusta 1991 je kot ekspert OZN na zasedanjih o clovekovih pravicah in hkrati s pooblastilom zunanjega ministra Dimitrija Rupla predstavljal poglede Slovenije in kot je zapisal, v mednarodnih diplomatskih krogih ni bilo zaznati zaskrbljenosti glede vprašanja o vojnih ujetnikih. Tudi v letih, ki so sledila, so mu predstavniki med-narodnega odbora Rdecega križa veckrat omenili, da je ravnanje z vojnimi ujetniki – vojaki in castniki JLA – pomembno prispevalo k razumevanju vojne za Slovenijo na mednarodni ravni. Še desetletja po vojni so mu, ne da bi jih o tem spraševal, znali povedati, kako jih je impresioniralo, da so starši, zlasti matere zajetih vojakov, lahko obiskali svoje sinove in jih varno odpeljali domov. Dr. Tomaž Cas, predsednik Združenja policijskih veteranskih društev, je v prispevku zapisal, da so vojni ujetniki med vojno v Sloveniji živeli v bistveno boljših razmerah kot milicniki, teritorialci in drugi, ki so se borili proti agresorju. Zbornik je ocenil kot pomemben prispevek k osvetlitvi dogajanj v zvezi z vojnimi ujetniki med osamosvojitveno vojno 1991. Oblikovalec mag. Blaž Slapar je zahtevno in res-no vsebino oblikoval v pristopno (prijazno) knjigo. Srecanje braniteljev radio oddajnika Domžale BESEDILO: JANEZ GREGORIC O b trideseti obletnici naše države smo se na radio oddajniku Domžale zbrali tisti, ki smo ga leta 1991 branili. Na zacetku smo izvedli slovesnost, s katero smo se poklonili naši državi in obletnici raketiranja ra­dio oddajnika, ki še ved-no stoji na istem mestu, le sistem delovanja se je bistveno spremenil, saj smo v dobi digitalizaci­je. Stara, 160 m visoka, antena še vedno stoji in kljubuje casu, le da ni vec v rabi. Nismo se zbrali vsi, ki smo se 2. julija 1991 nahajali na tem obmocju, ko sta prileteli dve letali JLA in izstrelili kopico raket, ki so zadele zgradbo, oddajnik in tudi anteno. Imeli smo izredno sreco, saj se nas je na tem obmocju nahajalo blizu sto teritorialcev in zaposlenih, a vsi smo ostali živi, morda zdravi nekoliko manj in tudi ranjenih ni bilo med nami. Še pozno v vecerne ure smo posedeli na radio oddajniku in se predali prijetnemu kramljanju in obujanju spominov na tiste dni, ko je nastala naša država in smo imeli to cast, da smo ji, ko nas je naj­bolj potrebovala, stopili v bran, tudi za ceno svojega življenja – najvec, kar posameznik lahko prispeva. Donacija Rotary cluba Domžale za tridnevni tabor rejniških družin BESEDILO in FOTOGRAFIJA: MARTA TOMEC O b zakljucku rotarijskega leta, ki je bil v Rotary clubu Domžale izpolnjen z veliko dobrodelno akcijo pod imenom HODIM IN POMAGAM, smo se rotarijcem na zakljucnem pikniku pridružili iz Društva rejnic in rejnikov Domžale in Centra za socialno delo Osred­nja Slovenija Vzhod, Enote Domžale, v nedeljo, 20. junija 2021. Ta je potekal v prijetno sprošcenem vzdušju na domu predsednice Martine Oražem v Šentvidu pri Lukovici. Znano je dobrodelno delovanje Rotary cluba Domžale, s pomocjo katerega smo izpeljali vrsto programov za nabiranje dobrih social-nih izkušenj otrok v rejništvu. Clani dobro razumejo, da je naložba v otroke, ki iz razlicnih razlogov ne morejo odrašcati v svojih bioloških družinah in potrebujejo pomoc rejniške družine ter v družine, ki izva­jajo to odgovorno humano poslanstvo, dobro za uspešno družbo. Z njihovo pomocjo rastejo otroci, ki zmorejo uresniciti svoje potenciale in se razviti v zadovoljne odrasle. Idejni vodja akcije Hodim in pomagam Tomaž Oražem je želel združiti prizadevanja za zdrav življenjski slog, gibanje v naravi in dobrodelnost. To, da naredimo nekaj dobrega zase in hkrati pomaga-mo tistim, ki pomoc potrebujejo. V klubu so njegovo zamisel hitro posvojili in po posvetu z nami konkretizirali cilj, to je zbrati sredstva za kritje stroškov tridnevnega tabora rejniških družin. V delu so bili povezani in osebno angažirani s svojim prostim casom in financni-mi prispevki. Sredstva so se zbirala od oktobra 2020 na tri nacine: s poslanim SMS sporocilom, z donacijo na TRR Rotary cluba Domžale in z darovanjem evra v oznacene hranilnike na hribih Gobavica (Mengeš­ka koca in Pr' Fartku) Rašica, Katarija pod Sv. Miklavžem (Kmetija pri Mežnarju), Planinski dom Ušte-Žerenk, pri Gostišcu Urankar na Lim­barski gori, Okrepcevalnici na Sv. Primožu, v Domžalskem in Jarškem domu na Veliki planini in Sv. Petru nad Begunjami. Šparovcki so bili še pri Restavraciji Park, Kavarni v Cešminovem parku v Domžalah in Tosamini Beli štacunci na Viru. Ak­ cija je bila podprta tudi z donacijo distrikta. Kljub ukrepom za za­jezitev širjenja nalezljive bolezni Covid-19 je bil rezultat izjemen. Zbrali so 6.630 EUR in nam donaci­jo predali s simbolicnim cekom ob koncu rotarijskega leta. Tabor s skoraj 80 prijavljenimi clani iz rejniških družin bo izpe­ ljan drugi vikend v septembru v Pinesti Novigrad. V imenu vseh udeležencev tab-ora se v Društvu rejnic in rejnikov Domžale in Centru za socialno delo Osrednja Slovenija Vzhod, Enoti Domžale, zahvaljujemo za lepo in izvirno dobrodelno delo. Ponosni na našo najstarejšo krajanko Remarjevo Magdo BESEDILO: FRANCKA TOMAN, FOTOGRAFIJA: PETRA GOTAR V današnjih casih ne srecaš vsak dan tako zadovoljnega cloveka, kot je Magda Gotar z Limbarske Gore. Ce pa upoštevaš dejstvo, da je 18. junija praznovala castitljivih 90 let in se kljub zdravstvenim težavam veseli vsakega novega dne, potem si ne moreš kaj, da se ne bi njenega zadovoljstva nalezel tudi sam. Navda te z energijo, zacutiš njeno toplino, ki jo spontano oddaja. Ob praznovanju, ki so ga pripravili njeni domaci, sosedje pa smo poskrbeli za res lep mlaj, ni skrivala srece ob dejstvu, da je docakala ta visok jubilej. Tega si je resnicno želela in se veselila. Zibelka ji je tekla na Kobilcevi domaciji na Pogledu. Leta 1965 pa se je primožila na Remarjevo hribovsko kmetijo na Limbarsko Goro. Tu je veliko pregarala, rodila dva otroka, se spopadala z mnogimi zdravstvenimi težavami ter doživela kar nekaj resnicno težkih preizkušenj. »Zdaj pa mi ni nic hudega,« pravi. Najvec ji pomeni, da jo imajo njeni radi, da lepo skrbijo zanjo in jo spoštujejo, ceprav že dolgo ne more vec delati. Pri hoji si pomaga s hojco. Kaj malega pa le še skuha kdaj pa kdaj, zase in za hcer Marinko, ki živi pri njej. Veliko casa ob njej preživi tudi sin Dušan z družino. Vnuka Urban in Petra sta nanjo še posebej navezana in ji ljubece strežeta. Prav za to slavje se je Petra naucila zaigrati na harmoniko nekaj pesmi kot vošcilo ob torti, da jo je lahko presenetila. »Kako me vsi castite,« je zadovoljna slavljenka kar naprej ponavljala, ganjena nad vso pozornostjo in cestitkami sorodnikov in sosedov, ki smo njeno slavje vzeli kar za vaški praznik. Blagoslov lesenega razpela v Stegnah BESEDILO: FRANCKA PACNIK, FOTOGRAFIJA: DIANA PACNIK Še bolj kot tega praznovanja pa si Magda želi družbe vsak dan in je resnicno vesela vsakega cloveka, ki se ustavi pri njej in z njo malo poklepeta. Tako imaš kar slabo vest, ce si tega casa ne moreš ali ne znaš vzeti. Vsi ji iz srca želimo, da cim bolj zdrava in cila ucaka tudi 100. roj­stni dan. P o vsej Sloveniji in tudi evropskih državah ob poteh, na križpotjih, ob cestah, na zacetku ali koncu vasi, sredi travnikov, gozdov, njiv stojijo nabožna znamenja, kapelice in križi. Motivi za postavitev znamenj so razlicni in so se skozi stoletja spreminjali. Znamenje je lahko postavljeno kot spomin na hude katastrofe in nesrece ali kot želja po vnaprejšnjem zavarovanju pred naravnimi in drugimi nesrecami. Mnogo znamenj je postavljenih kot zahvala za uslišane prošnje ob raznih nesrecah in boleznih. Med vsemi znamenji so najštevilnejša lesena razpela ali križi. Cisto na zacet­ku vasi Stegne, na križpotju, sredi travnikov in njiv že dolga leta nazaj na »Bohkov njiv« stoji križ t. i. »Pjetrov Bohk«. Zaradi izpostavljenosti vremenskim raz­meram in vplivom je bil mnogokrat obnovljen in predelan. Tudi zato, ker se je zmikavtom zahotelo dragocenega korpusa in je kar cez noc izginil. Pa ne samo enkrat – dvakrat so bili nepridipravi na delu. Zadnji manjši lesen korpus je izdelal domacin Jože Planinc in je celo desetletje dopolnjeval lesen križ, ki je kar klical po prenovi oziroma k postavitvi novega. Novo leseno znamenje iz hrastovega lesa, z dvojno kapno in lepo izobli­kovano streho je izdelal Ivo Peterka iz Prikrnice, ulit korpus iz posebne mase pa je naredil Vojko Hribar iz Ljubljane. Blagoslov križa je opravil župnik Ivan Povšnar iz župnije Vrhpolje v nedeljo, 23. maja 2021, ob 15. uri popoldan. Ker je blagoslov potekal v casu epidemije COVID in so veljali posebni ukrepi, so bili pri blagoslovu prisotni le moji najožji sorodniki, moji domaci in najbližji sosed­je. Gospodu Ivanu Povšnarju se najlepše zahvaljujem za opravljen obred; na novo postavljeno razpelo naj še mnoga leta prinaša zdravje in sreco domacim, mimoidocim pa priložnost za oddih. Zakljucni izlet citrark in kitaristov društva Lipa Domžale po Valvasorjevih stopinjah BESEDILO in FOTOGRAFIJA: MARTINA PODOBNIK K oncno smo docakali dan, ko smo se lahko družili tudi malo drugace in se še malo kul­turno in zemljepisno izobraževali, cesar ni nikoli prevec. Zjutraj 9. junija 2021 smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah, kjer smo na avtobus natovo­rili vso glasbeno in pomožno opremo za izvedbo manjših koncertov na našem izletu. Preden smo se odpeljali, nas je pozdravil še predsednik društva Lipa Domžale, Marjan Ravnikar in nam zaželel lep izlet. Na poti proti Primorski smo pobrali še nekaj udeležencev našega izleta. Nadaljevali smo pot proti Uncu, kjer se nam je pridružila naša vodnica Alenka Veber, ki nam je na poti natrosila veliko zanimivosti o krajih, ki smo jih obiskali in skozi katere smo se peljali. Najprej smo se ustavili v vasi Selšcek, ki leži ob cesti Cerknica–Rakitna na nadmorski višini 647 m. Planota, na kateri leži vas, se imenuje Menišija, in sicer po menihih iz kartuzije Bistra, ki so bili la-stniki obmocja od 13. stoletja dalje. Tam smo najprej zaigrali in zapeli nekaj pesmi. Nato smo po prijazni postrežbi z dobro hrano in pijaco prisluhnili tamkaj­šnji lokalni vodnici Nataši, ki nam je povedala veliko zanimivega o tej vasi. Izvedeli smo, da je Selšcek rojstna vas slikarja Maksima Gasparija, zato je vas prepoznavna kot »Gasparijeva vas«. V jedru vasi smo si ogledali slikarjev doprsni kip. Na hišah vašcanov so namesto klasicnih hišnih številk namešcene ta­ble z motivi Gasparijevih razglednic in zapisanimi hišnimi imeni. V letu 2020 je vas dobila priznanje Turisticne zveze SLO za naj vaško jedro. Ogledali smo si tudi tradicionalno podeželsko hišo, zgra­jeno leta 1884, kulturni spomenik lokalnega po­mena, nekoc furmanska gostilna. Najbolj obiskane znamenitosti v bližini te vasi so Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, grad Snežnik, Križna jama ter Bloška planota in Bloško jezero, ki smo ga tudi obiskali. Polni zanimivih vtisov smo se nato odpeljali v Cerknico, kjer smo pred Centrom starejših obcanov za stanovalce pripravili krajši koncert pod vodstvom naše profesorice Damjane Praprotnik. Upamo, da smo jim vsaj malo popestrili dan. Nato je sledila vožnja na Bloško planoto preko Cajnarjev in Sv. Trojice. Ustavili smo se ob Bloškem jezeru, kjer smo v tamkajšnji Brunarici (okrepceval­nici) zaigrali in zapeli nekaj pesmi. Sprehodili smo se ob jezeru, ob katerem smo obcudovali zanimive skulpture, oz. izdelke iz lesa. V bližini Bloškega jeze­ra se nahaja Glamping Lake Bloke, ki nas v poletnih mesecih vabi na kopanje in preživljanje prostega casa v senci smrek in lesenih medvedov. Nadaljevali smo pot proti Žerovnici, kjer smo se podprli z dobrim kosilom in pijaco. Po kosilu smo se odpeljali v Babno Polje, rojstni kraj naše vodnice Alenke. Ogledali smo si prenov­ljeno Rihtarjevo domacijo, ki je od našega zadnjega obiska doživela veliko sprememb. Sedaj je bil cas, da spet vzamemo v roke citre in kitare ter zapojemo in zaigramo. Ker nam je ponagajal dež, smo malo skrajšali program. Nato smo se odpeljali še na obisk k Alenkinim prijateljem v Dolenje Poljane, kjer je Damjana zai­grala na citre , mi pa smo zraven zapeli. Z njihovega dvorišca smo uživali v razgledu na najvišji vrh Kraške planote, na še zasneženi Snežnik. Prijetno utrujeni in polni vtisov ter zadovoljni, da nam je bilo vreme naklonjeno, smo se ob pol osmih vrnili domov. Zahvala za pomoc ob delovni nesreci I skreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali ob delovni nesreci, ki se mi je pripetila 15. junija na Tlacnici ob spravilu sena. Še posebej se zahvaljujem Robiju in Žigu Av-belj, ki sta mi prva pomagala in kasneje tudi poskrbela za dokoncanje spravila našega sena. Zahvala tudi gasilcem CZR Domžale ter reševalcem NMP in vsem ostalim. Milan Tic z družino Nadgradite svoje izdelke z znakom kakovosti Srca Slovenije! BESEDILO: TINA PREGEL, FOTOGRAFIJA: RC SRCE SLOVENIJE K akovost izdelkov danes ni vec le nakljucje ali želja ponudnika, pac pa potreba vsakega proizvajalca, rokodelca ali prehranskega ponudnika, ki želi biti konkurencen in uspešen. Kolektivna blagovna znamka Srce Slovenije zagotavlja kakovost pridelkov, prehranskih in rokodelskih izdelkov ter izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja z obmocja destinacije Srce Slovenije. Ce v Srcu Slovenije ustvarjate rokodelske izdelke oz. izdelke unikatnega in industrijskega oblikovanja ali pridelujete in predelujete prehranske izdelke, vabljeni, da kakovost vaših izdelkov preverite s prijavo na razpis za uporabo Kolektivne blagovne znamke Srce Slovenije. Na ocenjevanje se lahko prijavite fizicne osebe z dejavnostjo, nosilci kmetijskih gospodarstev in podjetja iz obcin, ki zaokrožujejo obmocje Srca Slovenije: Dol pri Ljubljani, Domžale, Hrastnik, Ivancna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravce, Radece, Šentrupert, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin in Zagorje ob Savi. Rok za prijavo je 5. oktober 2021. Interes za prijavo pa sporocite že prej, nekje do zacetka septembra. Preverite razpisne pogoje na spletni strani http://www.srce-slovenije.si/okolje. Dodatne informacije: rokodelski izdelki - Mija Bokal, 01 89 62 713, mija.bokal@razvoj.si, prehranski izdelki - Tina Pregel, 01 89 62 714, tina.pregel@razvoj.si. S certifikatom Srca Slovenije se ponaša že 55 ponudnikov. Pridružite se nam tudi vi in skupaj z nami ustvarjajte uspešne zgodbe v Srcu Slovenije! Za še bolj odporno Evropsko unijo v prihodnosti BESEDILO: LJUDMILA NOVAK, poslanka EP S lovenska vlada je ob zacetku polletnega pred­sedovanja Svetu EU na Brdu pri Kranju gostila Evropsko komisijo, ki ob zacetku predse­dovanja tradicionalno obišce predsedujoco državo. Šlo je za delovno srecanje, na katerem so clani komisije in vlade pretresali prednostne naloge v prihodnjih šestih mesecih. Obdobje pandemije Covida-19 je mocno vplivalo na naše zdravje, gospodarstvo in družbeno živ­ ljenje ter omejilo potovanja. Vse to je pomembno zaznamovalo tudi priprave slovenskega predsedo­vanja Svetu EU. Slovenija bo Svetu EU predsedovala drugic. Prvic se je to zgodilo leta 2008, ko sem bila tudi sama prvic poslanka Evropskega par-lamenta. Slovenija bo tokratno predsedova­nje zaokrožila kot del tria, v katerem sodelu­je z Nemcijo in Portugalsko, s pobudami in de­ javnostmi pa bo pripravila pot naslednjemu triu. V casu slovenskega vodenja bo potekal tudi osrednji del razprav v okviru Konference o pri­hodnosti Evrope. Kot je razvidno iz programa predsedovanja, bo Slovenija eno glavnih pozornosti med predsedova­njem namenila državam Zahodnega Balkana, njihovi evropski prihodnosti in verodostojnemu nadaljeva­nju širitvenega procesa EU. Slovenija si bo prizade­vala tudi za gospodarsko okrevanje držav v regiji. Poleg tega pa si bo slovenska vlada z namenom zagotavljanja ucinkovitejšega obvladovanja migracij­ skih pritiskov prizadevala za doseganje napredka v pogajanjih o novem paktu o migracijah in azilu in za okrepitev vloge Evropske unije na podrocju zunanje razsežnosti migracij. Evropska unija se je tudi zaradi virusa Covid-19 znašla v težkih razmerah. Želim si, da bo slovensko predsedovanje pripomoglo k temu, da bo EU postala še bolj odporna na vse prihodnje izzive, ki nas še cakajo. Obcina Moravce t: 01 72 47 140 / f: 01 72 31 035 Ponedeljek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 15.00 Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Petek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 13.00 Karitas Tretji cetrtek v mesecu: 17.45 - 18.45 Rdeci križ g: 031 291 564 Prvi ponedeljek v mesecu: 17.00 - 19.00 Župnijski urad t: 01 72 31 055 Ponedeljek in petek: 9.00 - 10.00 in 16.00 - 18.00 Pošta t: 030 718 533 Ponedeljek, sreda, petek: 9.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00 Torek, cetrtek: 9.00 - 11.00 in 15.00 - 18.00 Sobota: Zaprto Policijska pisarna Ponedeljek: 16.00 - 18.00 Petek: 8.00 - 10.00 Zadnjo nedeljo v mesecu: 8.00 - 10.00 Osnovna šola Jurija Vege t: 01 72 31 003 in 01 72 31 210 www.osmoravce.si Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Vrtec t: 01 72 31 227 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Podružnicna osnovna šola Vrhpolje t: 01 72 31 233 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Zavod za gozdove Revir Moravce, Vegova 7 g: 041 657 223 Gasilska zveza Moravce t: 01 72 31 234 24-urna dežurna služba na telefonu 112 Knjižnica Daneta Zajca t: 01 72 31 359 Ponedeljek: ZAPRTO Torek: 13.00 - 19.00 Sreda: 7.00 - 9.00 in 11.00 - 14.00 Cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: ZAPRTO Sobota: 9.00 - 12.00 Ambulanta splošne medicine t: 01 72 31 008 Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.30 (sprejem do 18.00) Torek, cetrtek, petek: 7.00 - 14.00 Amb. za otroke in mladino t: 01 72 32 943 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 20.00 Torek: 7.00 - 14.00 (ambulanta), 10.30 - 14.00 (posvetovalnica) Cetrtek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.30 - 11.00 (sis. pregledi), Petek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.00 - 11.00 (ambulanta) Diagnosticni laboratorij Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.00 Torek, cetrtek in petek: 7.00 - 13.30 Odvzem za biokemicne preiskave: 8.00 - 10.00 Zobna ambulanta t: 01 72 31 150 Ponedeljek in sreda: 6.45 - 13.15 Torek in cetrtek: 12.45 - 19.15 Petek: 6.45 - 12.45 Zobna ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 750 Ponedeljek in sreda: 7.00 - 14.00 Torek in cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 7.00 - 13.30 Patronažna služba t: 01 72 32 944 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 8.00 Lekarna t: 01 77 70 245 Ponedeljek: 12.00 - 19.00 Torek, cetrtek, petek: 7.30 - 14.00 Sreda: 13.00 - 19.00 Prva sobota v mesecu: 8.00 - 12.00 Kmetijska svetovalna služba KGZS - Zavod LJ, Izpostava KSS Domžale Šaranoviceva cesta 21a, Vir t: 01 724 18 45 ali 01 724 48 55 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 8. do 11. ure oz. po dogovoru Slovenski okoljski javni sklad, mreža ENSVET Brezplacno energetsko svetovanje gasper.stegnar@ensvet.si (po predhodnem dogovoru) Dežurna številka za javljanje okvar na javnem vodovodnem in kanalizacijskem omrežju Vabimo vas na TRADICIONALNI ROKODELSKI DAN NA GRADU TU[TANJ V NEDELJO, 29. AVGUSTA 2021, OD 10.00 DO 18.00. Predstavitev rokodelskih izdelkov in ve{~in ~lanov Dru{tva rokodelcev – Rokodelskega centra Morav~e in gostujo~ih rokodelk in rokodelcev. V sklopu rokodelskega dneva vas Pletarska {ola Iztoka Urbanije in Dru{tvo krajanov Spodnjega in Zgornjega Tu{tanja vabita na ZAKLJU^EK TE^AJA PLETENJA KO[AR (2019/2020) IN NA RAZSTAVO KON^NIH IZDELKOV. Program: od 10.00 do 15.00: delavnice pletenja ko{ar in druge rokodelske delavnice za obiskovalce od 15.00 do 17.00: predstavitev delovnega zvezka o pletenju ko{ar, podelitev priznanj in zahval te~ajnikom pletarske {ole za leto 2019/2020 Ves dan: predstavitve in nastopi dru{tev Morav{ke doline, vodeni ogledi gradu, bogat rokolov ... Za hrano in pija~o bo tudi poskrbljeno. Vabljeni! V spomin Borisu Zupancicu! .Bil si trden kakor skala, bil mogocen kakor hrast. Pa prišel je veter, ki je premaknil skalo in podrl hrast!. V mesecu juliju mineva pet let, odkar našega Borisa ni vec med nami. Ceprav te ne vidimo, vemo, da si tu, ceprav te ne slišimo, vemo, da nas spodbujaš, paziš in spremljaš na naših poteh. Ni dneva, ni ure, ne trenutka, da se v naš spomin, ne bi prikradel tvoj širok nasmeh, ki nas je vsak dan prijazno pozdravil. Ni doživetja, ob katerem ne pomislimo, da bi ga s teboj z veseljem delili. Veckrat se zamislimo, koliko stvari bi lahko še preživel in koliko novih spominov, bi lahko še skupaj ustvarili. Usoda pa nam je to preprecila in zato še toliko bolj cenimo cas in spomine, ki smo jih v tvojem življenju uspeli ustvariti skupaj, pa naj bodo še tako majhni in smešni, vendar so naši. V naših srcih boš vedno imel posebno mesto in nikoli ne bomo pozabili nate! Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in ga obišcete na njegovem novem domu. Vsi njegovi! Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce. Ni vec tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Zahvala Ob boleci izgubi našega dragega moža, ocija, dedija Janeza Gabrška IZ MORAVC se iskreno zahvaljujemo vsem domacim in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku Kancijanu Cižmanu za lepo opravljen obred in prijateljici Irmi za lep poslovilni govor. Zelo te bomo pogrešali! Vsi njegovi Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. V spomin 23. julija je minilo petnajst let, odkar si nas nepricakovano zapustil, naš dragi Franc Loncar PO DOMACE LONCARJEV IZ PRIKRNICE PRI MORAVCAH. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svece. Vsi njegovi Toliko stvari bi radi zadržali: srecne ure, lepa srecanja, sadove dolgega, napornega dela. Toda vse moramo spustiti: vsak vecer svetlobo dneva, vsako jutro nocni mir, pri vsakem odhodu dom, ob vsakem razocaranju upanje, z vsako bolecino košcek srece. Phil Bosmans V spomin 4. julija je minilo 50 let, 15. julija pa 32 let, odkar sta naša draga starša Miha in Albina Šlibar IZ MORAVC SREDI USTVARJALNIH LET USPELA RECI: »ZGODI SE TVOJA VOLJA.« Hvaležni smo za njuni življenji in zahvala vsem, ki se ju še spominjate. Vsi njuni Mirno in spokojno si zaspala, v vecni sen od nas odpotovala. Naj bo srecno tvoje potovanje in pogosto vracaj se nam v sanje. Zahvala V 93. letu je zaspala in nas zapustila naša draga mama, babica in prababica Ljudmila Kraševec PO DOMACE TICEVA MAMA S KATARIJE. Hvala vsem za izreceno sožalje, darovane svece, cvetje in maše. Hvala duhovniku Vitu Urbaniji za lep obred, hvala Matjažu Musicu za zaigrano »Tišino«. Posebna hvala pa Slavki Srenjšcek in Ivici Zupancic za ganljiva govora. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naših srcih, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. Zahvala Uroš Peterka Cetrtega junija smo se za vedno poslovili od oceta, sina, brata, soseda, predvsem pa dobrega prijatelja. Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh najtežjih trenutkih življenja. Hvala za vse izrecene besede, darove, svece, cvetje, svete maše in stiske rok. Hvala pevcem Peškega okteta in pevki za prelepo odpete pesmi, pogrebni službi Vrbancic za opravljene pogrebne usluge. Hvala župnikoma Kancijanu Cižmanu in Pavlu Juhantu za lepo opravljen pogrebni obred. Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo življenje in delo ostali vecni. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Pogrešamo te! Vsi tvoji Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. Zakaj, zakaj ravno ti? Pa tolike dobrote je bilo v tebi. Zahvala Ob mnogo prerani izgubi dragega sina, brata, moža, atija, strica in prijatelja Andreja Kocjancica mlajšega Z IMENJ iskrena hvala vsem, ki ste nas ob boleci izgubi tolažili in nam stali ob strani. Hvala za vsa izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega Andreja v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Iskreno hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, gospodu župniku Cižmanu, pevcem in pogrebni službi Vrbancic. Hvala društvu podeželske mladine Moravce za lep govor ob slovesu. Vsi njegovi, ki ga nosimo v srcu. V spomin Andrej Kocjancic Andrej, kje si – sprašujemo se vsi, potem srh nas spreleti, ker med nami te vec ni. Bil si izjemno prijeten fant in že zelo kmalu si s svojim delom in požrtvo­valnostjo vsem pokazal, kako rad si del Društva podeželske mladine Moravce. Skupaj smo preživeli nešteto ur v pripravah na kmecki praznik ter tudi izven tega. S teboj smo se na vseh seminarjih, kmeckih igrah in kvizih imeli izjemno lepo, še dodatno pa si nam s svojo dobro voljo popestril vsakoletno ekskurzijo. Kmecke igre v Moravcah so bile zadnja leta vecinoma tvoj projekt, saj sta tvoja iznajdljivost in domišljija igre naredile še dodatno zanimive, tako za igralce kot tudi obiskovalce. Dolgoletno sodelovanje je prineslo še nekaj pomembnejšega - PRIJATELJSTVO. Bil si naš prijatelj, naša pot, ki nas je vedno vodila naproti dobremu. To se je potrdilo tudi, ko smo te v zacetku leta podprli pri tvoji kandidaturi in te tudi izvolili za predsednika našega društva. Veselili smo se skupnih projektov, ki si nam jih predstavil in že nacrtovali, kako ti bomo pomagali, da uresnicimo vse zacrtane cilje. Žal pa je tvoja pot v zacetku maja zavila drugam, kot smo si želeli. Andrej, vedno boš pri naših projektih in dogodivšcinah v mislih z nami! Clani in clanice Društva podeželske mladine Moravce vsem sorodnikom in prijateljem izrekamo iskreno sožalje ob tragicni izgubi našega predsednika Andreja! Nagradna križanka G eslo boste dobili v potemnjenih poljih, ko pravilno rešite križanko. Gesla pošljite v zaprti ovojnici na naslov Obcina Moravce, Vegova 9, 1251 Moravce s pripisom »Nagradna križanka« in v njej zapišite tudi svoj naslov. Ovojnico lahko tudi odložite v nabiralnik Obcine Moravce (pred vhodom v prostore Obcine Moravce). Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca oz. nagrajenko, ki bo prejel(a) nagrado. Tokratni izžrebani pošiljatelj pravilnega gesla bo prejel nagrado KMETIJE PR’ OREHK. Geslo križanke, objavljene v prejšnji številki Novic iz Moravške doline (4/2021) je bilo JURKA MORAV­ŠKA PICA. Izžrebana pošiljateljica pravilnega gesla gospa Bojana iz Moravc naj se zglasi pri sponzorju križanke v prejšnji številki – v GOSTILNI IN PICERIJI PRI JURKU. Montaža sencil, Veneta, Andrej Pergar s.p. Drtija 6, 1251 Moravce Zun. žaluzije 'Krpan' Rolo komarnik Sencenje pergole Tenda in zunanje Plise zavese na elektro pogon 'Krpan' žaluzije Za narocilo ali vec informacij poklicite na telefon 041 745 180 ali pišite na e-naslov sencila.veneta@gmail.com. https://www.facebook.com/sencilarolete NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / JUNIJ/JULIJ 2021 / ŠTEVILKA 5 / LETNIK XXII IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROCILU Avbelj Milan s.p. –Mizarske storitve Stegne 1, 1251 Moravce www.mizarstvo-avbelj.si info@mizarstvo-avbelj.si GSM: 041 641 446