Informativno glasilo Občine Beltinci • številka 31 • april 2012 • letnik X • ISSN-1581-7156 S svečanosti ob podelitvi priznanj najboljšim športnikom in športnici 2011 Malčki iz vrtca beltinci popestrili materinsko starševski praznik Zlato priznanje na 26. državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava Hanna Mazouzi državna prvakinja v kategoriji starejših deklic Zaključne tiskovne konference so se udeležili vsi partnerji v projektu Ekomuzej Mura Nova čistilna naprava v Melincih Mali rijtar - april 2012 Spoštovane občanke in občani, cenjeni bralci, Aprilska, tokrat povelikonočna številka Malega rijtara je v vaših domovih, kar pomeni, da se držimo novega ritma izhajanja našega in vašega glasila, ki ga želimo narediti še privlačnejšega tako za bralce kot oglaševalce. Velikonočni prazniki so za nami, upam, da ste jih preživeli kar se da lepo, verujoči pa v duhu tega največjega krščanskega praznika. Vreme nam sicer ni bilo preveč naklonjeno, vendar za dobro vzdušje to ni vedno pogoj. V tokratni številki vam v branje ponujamo novice iz občinske hiše, zavodov in društev, športnih klubov pa vse do posameznikov, ki na svoj način oblikujejo življenje v naših krajih in širijo dober glas o naši občini v Sloveniji in po svetu. V občini se je od izida zadnje številke zgodilo kar nekaj pomembnih dogodkov. ZTK Beltinci je kot vodilni partner predstavil uspešno zaključen mednarodni IPA projekt EKOMUZEJ MURA, ki ima sedež v cimprani hiši v Lipi, dela na Dolinski kanalizaciji in čistilni napravi potekajo nemoteno, v akciji Očistimo Slovenijo 2012 so sodelovala številna društva, zavodi in posamezniki, dobili smo državno prvakinjo v judu... podrobnosti preberite v nadaljevanju. Napovedujemo pa tudi nekaj dogodkov, ki se bodo v naši občini zvrstili v prihodnjih mesecih. Tako bomo spet imeli priložnost pozdraviti rekrute v Beltincih, obiskati mednarodno hokejsko prireditev v Lipovcih, občudovati starodobna kolesa v beltinskem parku in spodbujati njihove lastnike na jubilejnem rallyju... zagotovo pa se bo našlo še marsikaj vrednega vaše pozornosti. Vsekakor pa priporočamo tradicionalno postavljanje majuša v Gančanih, ki ga letos pripravlja generacija 1994. Na predvečer praznika dela se bodo po slovenskih krajih zopet prižgali kresovi in upajmo, da bodo zasijali tudi v našem koncu. Čeprav od slavne parole Delu čast in oblast ni ostalo ne časti ne dela, je vredno in pošteno, da ohranimo spo- min na stoletno prvomajsko tradicijo. Ob koncu meseca maja pa velja zgodaj vstati in prisluhniti pokom pastirskih bičev na binkoštno jutro v beltinskem Joušju. Z željo, da preživite pomlad kar se da prijetno in ustvarjalno, vam čestitam ob državnem prazniku Dnevu upora proti okupatorju in voščim prijetne prvomajske praznike! Že sedaj pa vas vabim, da sooblikujete naslednjo številko Malega rijtara, ki izide konec junija in svoja razmišljanja in mnenja, ki se tičejo naše skupnosti, podelite s svojimi soobčani ter nam prispevke za junijsko številko do petka, 08. junija 2012 posredujete v elektronski obliki ter s podpisanimi fotografijami (besedilo pod fotografijo in navedba avtorja) v ustreznem formatu. Za uredniški odbor vaša urednica Simona Cizar Tretja dopisna seja Občinskega sveta Občine Beltinci Dne 20.02.2012 je bila izvedena dopisna seja Občinskega sveta Občine Beltinci, ki je za obravnavo vključevala edino točko dnevnega reda: Predlog Sklepa o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta "Obnova Slavicove kovačije in postavitev razstave stalne kovaške zbirke. Gradivo s celotno vsebino DIIP-a, obrazložitvijo in finančno analizo je bilo predhodno posredovano Občinskemu svetu. Na glasovanju, 20.2.2012, je Občinski svet omenjeni projekt z 19 glasovi ZA soglasno sprejel. Tajništvo občinske uprave Mali rijtar informativno glasilo Občine Beltinci Vsebina objavljenih člankov ne odraža stališča uredniškega odbora glasila. uredniški odbor: Simona CIZAR (odgovorna urednica) Genovefa VIRAG (namestnica odg. urednice) Snežana BRAČKO, Ivan MESARIČ, Bojan VEREŠ zbiranje materiala: Lilijana ŽIŽEK jezikovni pregled: Zlatka HORVAT fotografije: Danilo LEBAR (naslovnica), Sandra KAVAŠ, Arhiv Občine Beltinci, arhiv ZTK Beltinci, Jože ŽERDIN, Tina ZVER grafično oblikovanje in priprava za tisk: CM grafično oblikovanje, Matej Cvetko s.p. tisk: Tiskarna S-tisk, d.o.o. april 2012 Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, 02 / 541 35 35, www.beltinci.si, obcina@beltinci.si Mali rijtar - april 2012 Štirinajsta redna seja Občinskega sveta Občine Beltinci Dne 01.03.2012 je bila izvedena 14. redna seja Občinskega sveta Občine Beltinci. Predlagani dnevni red je vseboval 10 točk. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se iz dnevnega reda umakne točka AD 5 -Volitve članov Razvojnega sveta Pomurske regije in se izvede po uveljavitvi odloka pod točko AD 4. Pod točko AD 1 sta bila sprejeta zapisnika 13. redne ter 3. dopisne seje Občinskega sveta Občine Beltinci. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov za območje občine Beltinci je prisotnim pri točki AD 2 predstavil g. Železnik, predstavnik EPC. Po razpravi je bil omenjeni odlok potrjen v prvi obravnavi. Pod točko AD 3 dnevnega reda je g. Šteinbacher iz Zavoda za varstvo kullturne dediščine Slovenije, OE Maribor, predstavil Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za občino Beltinci. Po razpravi je bil tudi ta odlok sprejet v prvi obravnavi. Predlog Odloka o ustanovitvi Razvojnega sveta Pomurske regije pod točko AD 4 je predstavil g. Krapec, direktor RRA Mura Murska Sobota. Svetniki so po razpravi odlok v skrajšanem postopku potrdili. Pod točko AD 6 je župan, dr. Matej Gomboši, prisotnim podal poročilo in obvestila o dogajanjih v občini v času od zadnje seje. Pod točko AD 7 so člani Občinskega sveta podajali pripombe in vprašanja. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - po skrajšanem postopku so člani Občinskega sveta Občine Beltinci sprejeli pod točko AD 8. Pod točko AD 9 je Občinski svet v prvi obravnavi sprejel predlog Odloka o občinskih cestah v Občini Beltinci. Zadnja točka AD 10 je bila zaradi varstva osebnih podatkov vlagateljev zaprta za javnost. Člani Občinskega sveta so odločali o vlogah za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tajništvo občinske uprave Geo hiša IZRAVNAVA MEJ UREDITVE MEJ PARCELACIJE GEODETSKI NAČRTI ZAKOLIČBE VRIS OBJEKTA OSTALE STORITVE GEOHIŠA d.o.o. GEODETSKE ŠTORU VE IN POSREDOVANJE Ni PREMIČNI N PANONSKA ULICA 19 BELTINCI T: 051 578 057 05 90 88 583 Mali rijtar - april 2012 V Občini Beltinci izbrali najuspešnejše športnike v minulem letu Najboljši so: Sara Sakovič, Tadej Apatič in HK Lipovci V prostorih gradu v Beltincih je bila dne 11.02.2012 slovesnost ob razglasitvi najboljših športnic, športnikov, športnih kolektivov in perspektivnih športnikov Občine Beltinci v letu 2011. Uvodoma je spregovoril župan dr. Matej Gomboši, ki je izrazil zadovoljstvo nad dosežki beltinskih športnikov, ki promovirajo našo občino doma in na tujem. Kot je dejal predsednik Športne zveze Beltinci, Dejan Nemec, imajo včlanjenih 23 športnih društev z več kot 1.500 športnicami in športniki. »Tako se s športom ukvarja približno 25 odstotkov občanov. To raven pa želimo v prihodnje še dvigniti, saj je ukvarjanje z najrazličnejšimi oblikami športa in rekreacije že marsikomu pomagalo k lažjemu premagovanju težav in zdravemu načinu življenja.« Prva odbojkarica in nogometaš Za najboljšo športnico v letu 2011 so izbrali odbojkarico Saro Sakovič, članico ŽOK Kema Puconci, ki se je po izjemnem uspehu s prvim mestom v drugi državni ligi uvrstila v prvo žensko odbojkarsko ligo. Ponaša se tudi z zmago na pokalnem tekmovanju v Avstriji, s partnerko Tamaro Borko pa je v igri dvojic po številu osvojenih točk na visokem drugem mestu v Sloveniji. »Zelo sem ponosna na to priznanje, ki sem ga dobila v svoji občini. Je zagotovo velika spodbuda za naprej, da vztrajam na začrtani športni poti. Letos si želim predvsem veliko športnih uspehov z mojo ekipo, kakor tudi to, da bi uspešno zaključila prvi letnik študija biopsihologije v Kopru,« je povedala po slovesnosti. Najboljši športnik je že drugo leto zapored nogometaš Tadej Apatič iz Beltincev, ki trenutno nastopa za prvoligaško moštvo Domžale. Po skoraj desetletju igranja za NK Domžale si je izboril mesto v začetni enajsterici članske ekipe in je že nekaj let eden od no- silcev igre. Njegov klub je bil leta 2011 drugi v 1. slovenski nogometni ligi, prvi v slovenskem pokalu, zmagovalec superpokala in se uvrstil v drugi krog evropske lige. Ker je bil na pripravah v Savudriji, je priznanje prevzel njegov oče Drago, ki je dejal: »Naši družini je to priznanje v posebno čast in veselje. Na njegove rezultate smo zelo ponosni. Zdaj je eden najboljših bočnih igralcev v Sloveniji.« Drugi je strelec Mitja Černi (SD Gančani), ki je v mladinski konkurenci osvojil vse, kar je bilo možno. Med drugim je najboljši slovenski mladi strelec, državni mladinski prvak in prvak članske dopisne lige. Hkrati je kandidat za uvrstitev v člansko strelsko reprezentanco. Tretji je hokejist Dominik Mesarič (HK Lipovci), ki je že vrsto let eden od nosilcev igre članske ekipe. S svojimi igrami je bistveno pripomogel k velikim uspehom svoje ekipe na domačih in tujih prizoriščih. Laskavi naslov znova HK Lipovci Med športnimi kolektivni je na prvem mestu HK Lipovci, ki je že desetič državni prvak v dvoranskem hokeju in 17. državni in pokalni prvak, prvak srednjeevropske Interlige, igrali pa so tudi na evropskem klubskem prvenstvu Challenge I na Portugalskem. »V klubu smo ponosni na vsa dosedanja priznanja, ki pomenijo tudi dodatno obveznost, da bomo v prihodnje delali še boljše. Letos nas čaka tekmovanje v evropski konkurenci Challenge II, kjer pričakujemo, da bomo dosegli odmevnejši uspeh,« je dejal eden od glavnih igralcev, Robert Mesarič. Za njimi sta se uvrstila ŽNK Teleing Pomurje Beltinci, jesenski državni prvak med članicami, U-17, U-14 in U-12, ter Judo klub Klima Center Tratnjek Beltinci, ki se ponaša s 162 medaljami na 36 turnirjih in drugim mestom v 2. slovenski ligi. Perspektivni športniki so: kolesar Matej Škafar, strelka Tamara Černi in nogometašica Nastja Škaper, priznanje za uspešno delo z mlajšimi selekcijami pa je pripadlo NK Gančani. Iskreno čestitamo vsem nagrajencem! Milan Jerše Dodatne informacije: Občina Beltinci: 02/5413-553 Športna zveza Beltinci: 051/739-809, predsednik Dejan Nemec Najboljši so: Sara Sakovič, Tadej Apatič in HK Lipovci, foto: Milan Jerše Mali rijtar - april 2012 Kanalizacija in čistilna naprava Beltinci Na projektu »Kanalizacija in čistilna naprava Beltinci« je trenutno izvedenih okrog polovica predvidenih del. Investitor-Občina Beltinci- je v drugi tretjini izvajanja projekta. Zamude z začetkom del ni bilo. Na primarni kanalizaciji so izvedeni vsi kanali v naselju Gančani, Melinci, Bratonci in Lipa. Izvajajo se še kanali v naseljih Lipovci, Beltinci in Dokležovje. Na sekundarni kanalizaciji se izvajajo še zadnji kanali v naselju Bratonci, medtem ko je sekundarna kanalizacija v vseh ostalih naseljih že izgrajena. V naselju Gančani in delno na Melincih in v Lipi so izvedeni tudi grobi asfalti. V vseh naseljih je potrebno dokončati še hišne priključke in izvesti fine asfalte. Na čistilni napravi so izvedena be- tonska dela na objektih linije vode, trenutno se izvajajo še obrtniška dela. Predvidoma do poletja se bo vgrajevala tehnološka oprema, izvedena bodo še betonska dela na liniji blata. Glede na vrednost del zavzemajo dela, izvedena na kanalizaciji, trenutno 45 %, in dela na čistilni napravi 20 %. Projekt primarne kanalizacije in čistilne naprave se je začel izvajati decembra 2010. Po pogodbi je rok za dokončanje marec 2014, vključno z uporabnim dovoljenjem. Predviden zaključek samih del je marec 2013. Vrednost celotnega projekta primarne kanalizacije in čistilne naprave Beltinci znaša 11.487.948,89 evrov brez DDV, od tega bo občina prispevala 2.798.464,35 evrov. Vrednost samega kanalizacijskega omrežja znaša 6,007.636,24 EUR brez DDV, medtem ko vrednost čistilne naprave znaša 5,480.312,65 EUR brez DDV. Občina Beltinci, Borut Balažič Odobreni projekti na pozivu za načrt izvedbenih projektov Lokalne akcijske skupine »LAS pri dobrih ljudeh« Lokalna akcijska skupina »LAS pri dobrih ljudeh« je v mesecu maju 2011 objavila Javni poziv za Načrt izvedbenih projektov območja partnerskih občin Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Predmet poziva je nabor in izbor izvedbenih projektov ter dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepov LEADER. Na pozivu je uspelo 13 projektov v skupni višini sofinanciranja 259.648,49 EUR. Kar 6 projektov se bo izvajalo na območju Občine Beltinci in sicer so bili uspešni: Aleksandra Mesarič Zap.št. IME PROJEKTA PARTNERSTVO 1. Trim steza ob Črncu, Doblu Vodilni partner: Občina Beltinci Partnerji: ZTK Beltinci, Judo klub Beltinci 2. Skrivnostni večeri pod gumlo Vodilni partner: KS Lipa Partnerji: Občina Beltinci, ZTK Beltinci Vodilni partner: Kinološko društvo Smrček Beltinci 3. Smrček Beltinci Partnerji: Občina Beltinci, Občina Odranci, Touch of fashion Bernarda Pintarič s.p. 4. Pintarstvo - podeželski Vodilni partner: Sodarstvo Anton Kuzma s.p. turizem in kulturna dediščina Partner: KS Gančani, Turistično društvo »SODAR« Gančani 5. Kako živim? Vodilni partner: Društvo Jarica Lipovci Partnerji: Občina Beltinci, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Vodilni partner: KUD Beltinci 6. Gostuvanje se slujži Partnerji: Kulturno društvo Miško Kranjec Velika Polana, ZTK Beltinci, JSKD izpostava M. Sobota, Občina Beltinci, Društvo za ohranjanje ljudskega izročila »Kulač« Gančani, Muramar Simona Cizar s.p. Mali rijtar - april 2012 V Občini Beltinci počastili materinsko-starševski praznik z gledališko predstavo Vsem, ki vzgajajo, dajejo nasvete in so zgled svojim otrokom, odraščajoči mladini, torej našim zanamcem, je Občina Beltinci v petek, 23. marca 2012, podarila GLEDALIŠKO PREDSTAVO -komedijo z naslovom “SPUSTI ME POD ODEJO”, ki jo je v odlični izvedbi ter z neverjetno veliko mero profesionalnosti in kvalitete izvedlo Kulturno društvo Ivan Kaučič- gledališka skupina iz Ljutomera. Predstavo so popestrili najmlajši iz VRTCA Beltinci s plesno točko na temo “ČEBELICA MAJA” ter učenci OŠ Beltinci z recitalom in igrico. Župan, dr. Matej Gomboši, je vse prisotne pozdravil in jim čestital ob prihajajočem materinsko-starševskem dnevu. Vsem nastopajočim se občina iskreno zahvaljuje za sodelovanje, KD Ivan Kaučič pa za polno mero komičnih Malčki iz vrtca Beltinci popestrili materinsko starševski praznik situacij, ki so pričarale obilo prijetne Občinska uprava, zabave. Druženje v toplem pomladnem tajništvo, Lilijana Žižek večeru v kulturni dvorani v Beltincih je bilo zares prijetno. R£J>UBI.WA SLOVENIJA ■INISTHerW M OBKAMKJ SLOVENSKA VOJSKA Mali rijtar - april 2012 Visoka kvaliteta za najboljšo ceno, izdelamo idejni projekt! 500C podarimo ob naročilu notranjih sto pni sen ih ■ ograj, balkonov, nadstreškov v vrednosti nad S.OOOC! Vsa dela opravimo v dogovorjenem roku! Na trgu smo z Izkušenimi ekipami, delo izvajamo hitro in v dogovorjenih rokih! kovinarstvo Tišl#*r s p. Janez Tišler s.p„ Cankova 53, Cankova 9261 ' IP* Hi 5H ‘i- mn Mi Mali rijtar - april 2012 4 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Beltinci P O Z I V A: SKUPAJ 1 a VEČJO VARNOST Ustavite se. Vlak se ne more. ; Prečkajte železniško progo varno na nivojskih prehodih, pri prečkanju nivojskega prehoda ravnamo previdno in odgovorno! ! Obvezno USTAVITE pred nivojskim prehodom, če se po progi približuje železniško vozilo. ! Upoštevajte prometno signalizacijo. ! Andrejev križ nas ne opozarja na približevanje vlaka. ! Prehajanje železniških tirov je dovoljeno samo na nivojskih prehodih. ! Nikoli ne obvozite spuščenih polzapornic. ! Obvezno ustavite, ko se zapornice ali polzapornice spuščajo. ! Nivojski prehod prevozimo, ko prenehata utripati rdeči luči. ! Ne dokazujte, da ste hitrejši od vlaka. ! Ne enačite zavorne poti vašega vozila z zavorno potjo vlaka. ! V primeru, da z vozilom obstanete na železniški progi, morajo vsi potniki vozilo takoj zapustiti. Vozilo moramo takoj odstraniti. Če tega ne moremo storiti sami, nemudoma obvestimo center za obveščanje ali policijo in pravočasno opozorimo strojevodjo. ! Prečkajte železniško progo varno na nivojskih prehodih. ! Bodite previdni in odgovorni. Ne zanašajte se na to, da vlak ne bo pripeljal. Nesreče na nivojskih prehodih so pogosto posledica voznikove napake. varno preko ŽELEZNIŠKIH PROG! varujte sebe in druge! Mali rijtar - april 2012 Projekt Energo optimum, ki ga izvaja LEA Pomurje v skupnem sodelovanju s partnerji Projekt Energo optimum se v letošnjem letu zaključuje in predstavlja čezmejno iniciativo - čezmejno partnerstvo za doseganje učinkov na področju energetske učinkovitosti regije, katere aktivnosti se bodo po našem prepričanju nadaljevale tudi v prihodnosti. Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru OP SI-HU 2007-2013. V več kot dve letnem obdobju je bila izvedena široka paleta aktivnosti, radi pa bi izpostavili tiste, ki imajo dober odziv med ciljno skupino. LEA Pomurje nastopa v projektu kot vodilni partner s tem, da sodelujejo še trije partnerji, po katerih smo vsebinsko in teritorialno razdelili naloge ter obveznosti. Vsekakor je ena izmed dobro sprejetih aktivnosti med ciljno skupino aplikacija e-hiška (http://www.ener-go-optimum.eu/e-hiska). s katero si uporabniki lahko na enostaven način izračunajo učinke investicij (zamenjava oken, vrat, namestitev izolacije...). Učinki so prikazani na vzorčni hiši. tako z energetskega kot tudi s finančnega vidika. Razviti smo želeli čim enostavnejšo aplikacijo. da bodo lahko zainteresirani dobili prve in osnovne informacije. Seveda vsem zainteresiranim nudimo tudi podrobnejšo energetsko svetovanje, tako z vidika preveritve idej, kot tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Občani se lahko oglasijo v prostorih našega energetsko- svetovalnega centra vsako sredo med 11.00 in 14.00 uro, oziroma po predhodnem telefonskem dogovoru. Svetovanje je brezplačno. V kolikor internetna povezava na vašem domu ne deluje, se lahko oglasite pri nas, da vam izročimo t.i. e-vizitko projekta, kjer je nameščena tudi e-hiška in tako boste lahko izračune za investicijo v hišo naredili brez internetne povezave, saj je aplikacija nameščena tudi na e-vizitki. Rdeča nit celotnega projekta je CEEA (crossborder energy efficient area), ki sloni na konceptu čezmejne energetsko učinkovite regije, preko pilotnih pristopov reševanja situacije, kot so IR termodiagnosticiranje stavb, analize energetske učinkovitosti v gospodarstvu, prikazu ukrepov na virtualnem modelu stavbe, itd. Vzpostavili smo tudi mobilno razstavo na obravnavano temo projekta, in sicer smo v kombiju zagotovili predstavitev in promocijo različnih tehnik / instalacij / vzorcev. Kombi se je premikal po različnih lokacijah; predvsem smo se usmerili v osnovne šole, kjer v okviru različnih aktivnosti (energetskega dneva, naravoslovnega dneva,...) predstavimo projekt, kombi in v njem predstavljene instalacije. Uspeli smo zajeti predstavitev najpogostejših izo-lativnih sistemov, sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode (ploščati in vakuumski), regulacije ogrevalnih sistemov, prikazan je sistem podrezo-vanja zidu, ki je zelo pomemben pred namestitvijo izolacije na starejših siste- mih. Razstava je podprta z interaktivno predstavitvijo na treh monitorjih. kjer so prikazani predstavitveni filmi / pre-sentacije kot tudi s shematskimi prikazi. Kot zanimivost in na drugi strani tudi pristop k izkoriščanju obnovljivih virov energije je motor kombija predelan na biodizel in olje oljne repice. tako da ga je možno voziti (seveda to vključujemo tudi v predstavitev) na dizel. biodizel in olje oljne repice. V projektu je bila izvedena pilotna kampanja »Naredi sam«. ki je bila usmerjena v doseganje energetske učinkovitosti stavbnega pohištva - izvedba ukrepov na javnih stavbah z minimalnimi stroški. Januarja pa smo izvedli mednarodni seminar na temo energetsko trajnostnega razvoja regije. Namen seminarja je bil na eni strani inventarizirati primere ukrepov na različnih nivojih in jih smiselno ter smotrno umestiti v obravnavano okolje. kot na drugi strani predstaviti in predebatirati različne scenarije ukrepov in aktivnosti. ki se jih lahko oz. se jih bomo morali lotiti v prihodnosti za učinkovito doseganje kazalnikov na energetskem področju. Vsekakor smo na seminarju predstavili tudi trenutno dosežene rezultate v okviru projekta Energo optimum. kjer je precej zanimiva energetska slika regije in v okviru tega (po)raba energije. Več o projektu najdete na www.energo-optimum.eu. Bojan Vogrinčič, direktor LEA Pomurje Mednarodni seminar Energetsko trajnostna regija 26. in 27. 1.2012 Mali rijtar - april 2012 Štirinajst evropskih regij sodeluje z Gospodarsko zbornico Gers francoska gospodarska zbornica gers je vodilni partner novega evropskega projekta: Dobre prakse, ki prispevajo k politiki za gospodarski razvoj podeželja GRISI PLUS (Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS) je ime novega projekta, ki ga je Evropska unija izbrala v okviru 4. razpisa INTER-REG IVC programa. Projekt združuje 13 partnerjev iz 11 držav članic in Gospodarsko zbornico Gers kot vodilnega partnerja. GRISI PLUS je deveti evropski projekt že od leta 2001, ki ga je pripravil in ga bo koordiniral Teleparc centre Gospodarske zbornice Gers. Tudi Razvojna agencija Sinergija iz Moravskih Toplic je projektni partner,, ki bo pospeševal inovativnost in uporabo komunikacijskih tehnologij na podeželju. Cilj projekta je, da promovira regijo Pomurje preko raziskav, inovacij in in-terregionalnega sodelovanja. O projektu GRISI PLUS: Dandanes se podeželje sooča z različnimi tveganji: staranje in upadanje prebivalstva, slabo lokalno gospodarstvo, izolacija, pomanjkanje uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije, pomanjkanje infrastrukture, vztrajnosti za inovacije... Za reševanje teh vprašanj želi GRISI PLUS uvesti sodoben model na EU podeželju. GRISI PLUS se izvaja z namenom izboljšanja učinkovitosti in obogatitve ekonomske politike razvoja podeželja, s povečanjem uporabe geografskih informacijskih in geomatičnih orodij. S tem bi pridobili orodje za odločanje in podporo javnih ključnih akterjev in oblikovalcev politik. Da bi dosegli ta cilj, bodo partnerji izmenjevali izkušnje, prepoznavali in prenašali dobre prakse na dveh področjih, povezanih z njihovim skupnim vprašanjem za revitalizacijo podeželja: • Razvoj privlačnosti podeželja, da bi pritegnili nove prebivalce. Slednji bodo lahko po zaslugi novih IKT opravljali delo na daljavo. • Spodbujanje lokalnih materialnih in nematerialnih izdelkov, zahvaljujoč uporabi orodij geomatike (geomatika je disciplina, ki združuje vede o Zemlji z informacijskimi tehnologijami: geografija + informatika) in geografskih informacijskih sistemov. Grisi PLUS združuje 14 partnerjev iz 11 držav članic. Partnerstvo vključuje regije, pokrajine, združenja občin in okrajne razvojne agencije in s tem pokriva različne teritorialne ravni in njihove pristojnosti. Jasmin Kukec, Razvojna agencija Sinergija Policija svetuje TRAKTORJI Zima se počasi poslavlja, prebuja se pomlad in začelo se je delo na poljih, s tem pa posledično prihaja do nanosa zemlje, blata, peska na vozišče. Ker pa zakon opredeljuje obveznost čiščenja koles pred vključitvijo na vozišče, vas želimo opozoriti na določila Zakona o cestah, ki se nanašajo na vožnjo s traktorji, delovnimi stroji in ostale obveznosti, ki jih morate upoštevati pri svojem delu. Verjamemo, da boste obveznosti, ki jih določajo Zakon o cestah, Zakon o motornih vozilih, Zakon o pravilih cestnega prometa, upoštevali, in tako prispevali k večji prometni varnosti, s tem pa se izognili tiudi morebitnim nevšečnostim (npr. prometni nesreči, kazni,... ). Čiščenje vozišča Zakon o cestah (Zces-1) določa obveznost voznika, da pred vključitvijo na javno cesto s kolovozne poti, neka-tegorizirane ceste, invidualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemeljske površine, odstrani z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. Za neupoštevanje določb se z globo 1000,00 evrov za prekršek kaznuje voznik, ki blata ne očisti. Z globo 4000,00 evrov se za tovrsten prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V kolikor izvajalec sam ne poskrbi za čiščenje, to storijo pristojni izvajalci rednega vzdrževanja cest na stroške izvajalca. In še nekaj opozoril: Registracija traktorja - globa za neregistriran traktor ali traktorsko prikolico je 500,00 evrov, če pa od veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo več kot 30 dni, znaša globa 100,00 evrov v skladu z določili Zakona o motronih vozilih ( ZVM ). Vožnja oseb na traktorju - poleg voznika se sme voziti druga oseba le, če je v ta namen vgrajen sedež za prevoz oseb, ki je vpisan v prometno dovoljenje. Otrok, mlajši od enega leta in pol, se na traktorju ali delovnem stroju ne sme prevažati! Na traktorskem priključku, na priključku delovnega stroja ali mo- Mali rijtar - april 2012 tokultivatorju ni dovoljeno prevažati oseb. Na tovornem vozilu oziroma na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se sme voziti v prostoru za tovor največ pet oseb, ki so potrebne za nalaganje oziroma razlaganje tovora ( osebe ne smejo biti očitno pod vplivom alkohola, ne smejo stati, sedeti na stranicah tovornega prostora ali na nepritrjenem tovoru ). Globa za kršitev navedene določbe znaša v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa ( ZPrCP ) 200,00 evrov. Dobrodelne risanke Šolenčki, Bananjam, Bojan, Mali leteči medvedki, Lolek in Bolek, Bra-dolinko, Zajčki cik-cak, Edvard in prijatelji, Filip, Gasilec Samo, Jajo in Pajo, Krtek, La linea, Medvedek Uhec, Moji prijateljici miški, Palček Smuk, A je to, Super medo, Toffsy, Vili Gaga, Zajček s kockastimi uhlji, Bušbuš, Kalimero, Snorčki... in še bi lahko naštevali risanke, v katerih so nastopali naši najljubši junaki iz otroštva. Mladi iz Društva prijateljev mladine Beltinci smo se kar nekaj časa pogovarjali o tem, kako pogrešamo stare risanke, ki jih ni več moč videti na televiziji. Bolj kot smo jamrali, bolj odločeni smo bili, da bomo ukrenili nekaj v tej smeri. Sklenili smo, da bomo te stare risanke poiskali in jih pokazali tudi drugim. Najprej smo začeli razmišljati o avtorskih pravicah risank in o tem, da jih ne bi nehote kršili. Po približno ducat poslanih elektronskih sporočilih smo ugotovili, da ni bojazni za kršenje avtorskih pravic, zato smo nadaljevali z organizacijo, ki jo je prevzela naša članica Janja Žalik. Ker risanke prinašajo v naša življenja nekaj lepega, smo tudi mi želeli poskrbeti, da bi s projekcijami starih risank naredili nekaj lepega in dobrega obenem. Po posvetovanju z županom smo se dogovorili, da bodo predvajanja starih risank dobrodelne narave, kjer se bodo zbirala sredstva za postavitev otroških igral v beltinskem športnem Tovor na traktorskem priklopniku - tovor mora biti naložen tako, da ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udeležence v cestnem prometu, da ne povzroča škode na cesti ali objektih, da ne onesnažuje okolja, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, da se z njim ne povzroča več hrupa, kot je dovoljeno, da ne zmanjšuje preglednosti vozniku, da ne pada ali se ne razsipava po cesti. Globa za kršitev navedene določbe znaša v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa ( ZPrCP ) 160,00 evrov. Psihofizično stanje voznikov traktorjev v cestnem prometu Voznik traktorja ne sme voziti traktorja v cestnem prometu, če je pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi ( mamil, zdravil ). Čeprav se te določbe nanašajo samo na vožnjo motornega vozila, vsekakor veljajo tudi pri ostalem delu. Policisti in Medobčinski inšpektorat vam želimo varno delo s traktorjem! parku. Projekt smo poimenovali »Pomagajmo z obujanjem spominov«. Organizacija projekta se je nadaljevala z iskanjem in izbiro risank, z določitvijo datumov in krajev predvajanj ter seveda z oglaševanjem. Izdelali smo plakate in jih posredovali medijem. Predvajanja, ki so potekala eno uro, so obiskovalcem ponudila približno 8 različnih risank. Projekt smo izvedli v času zimskih počitnic, saj je večina otrok počitnice preživela v domačem kraju. Premierno predvajanje je potekalo v ponedeljek, 20. februarja 2012 ob 18. uri v vaškem domu v Dokležov-ju, kjer se je zbralo presenetljivo veliko število gledalcev, tako mladih kot malo manj mladih. Slednji so prišli obujat spomine, malčki pa so se razveselili risank, ki jih do takrat niso poznali. Prva ponovitev predvajanja je potekala v četrtek, 23. februarja, v domu krajanov v Ižakovcih, druga pa v petek, 24. februarja, v vaškem domu v Lipovcih. Zaključna projekcija risank je potekala v soboto, 25. februarja 2012 ob 18. uri v kulturnem domu v Beltincih, kjer so bile predvajane drugačne risanke kot po ostalih vaseh. Projekt je podprlo več medijskih hiš iz cele Slovenije, ki so obvestile ljudi o naši dejavnosti in poročale o odzivih obiskovalcev. Stare risanke si je ogledalo več kot 300 obiskovalcev, tudi iz drugih občin, ki so pomagali zbrati čez 430€ za postavitev igral v parku. Ta trenutek se že dogovarjamo z izvajalci del za postavitev le-teh in upamo, da se bodo otroci iz naše občine lahko čim prej igrali na njih. Ker je veliko obiskovalcev pohvalilo našo idejo, razmišljamo, da bi v prihodnje pripravili še kakšno projekcijo risank, ki jih sedaj nismo uspeli strpati v program predvajanja. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri uspešni izvedbi projekta! Janja Žalig DPM Beltinci Ogled risank v KD Beltinci Mali rijtar - april 2012 KUPON ZA 20 % POPUST PRI CENI STORITVE STERILIZACIJE / KASTRACIJE PSA / MAČKE Dolžnost vas, lastnikov živali je, PO PREDHODNEM NAROČILU LAHKO UVELJAVITE PRI VETERINARSKIH ORGANIZACIJAH: da preprečite, da bi se vaše živali nekontrolirano razmnoževale: 1. Veterinarska postaja LENDAVA (02/578-85-87) »Skrbnik hišnih živali mora 2. Veterinarska ambulanta TUŠAR (031/663-925) 3. Veterinarska postaja GORNJA RADGONA (02/564-85-90) z zagotovitvijo osamitve, 4. Veterinarska ambulanta ŠANTL (02/564-39-24) kontracepcije, sterilizacije 5. Veterinarska ambulanta LJUTOMER (02/584-85-55) ali kastracije živali preprečiti 6. Veterinaria MURSKA SOBOTA (02/521-38-57) rojstvo nezaželenih živali.« 7. Veterinarski inženiring NABERGOJ MORAVSKE TOPLICE (02/548-12-30) (11. člen Zakona o zaščiti živali) VELJAVNOST KUPONA: OD 1. MARCA 2012 (VA TUŠAR: OD 1. APRILA 2012) DO 31. MAJA 2012 Društvo za zaščito živali pomurja - pobudnik akcije Vaša dolžnost je, da preprečite, da bi se vaše živali nekontrolirano razmnoževale:"Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali." (11. člen Zakona o zaščiti živali) AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ PSOV IN MAČK NA VSEH VETERINARSKIH POSTAJAH V POMURJU OD 01. 03. DO 31. 05. 2012 20 % popust pri ceni storitve! Kupon dobite na vaši občini ali pri Društvu za zaščito živali Pomurja. Lahko nam pišete: dzzpom@gmail.com ali nas pokličete: 070/879-212. Poslali vam ga bomo po pošti. (Ne pozabite sporočiti naslova, kam vam kupon pošljemo!) Po koncu akcije S/K bomo izžrebali 5 nagrajencev. ZA POSEG SE PREDHODNO DOGOVORITE Z VETERINARSKO ORGANIZACIJO: Veterinarska postaja LENDAVA (02/578-85-87), Veterinarska ambulanta TUŠAR (031/663-925) - od 1.4.2012, Veterinarska postaja GORNJA RADGONA (02/564-85-90),Veterinarska ambulanta ŠANTL (02/564-39-24), Veterinarska ambulanta LJUTOMER (02/584-85-55), Veterinaria MURSKA SOBOTA (02/521-38-57), Veterinarski inženiring NABERGOJ MORAVSKE TOPLICE (02/548-12-30). Pred sterilizacijo oz. kastracijo mora biti vaša žival zdrava in razglistena! DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA, Trg zmage 8, p.p. 30, 9000 Murska Sobota, Tel. št.: 070/879-212, 031/528-396, 040/736-313, www.dzzpomurja.si, E-pošta: DZZPOM@GMAIL.COM, DŠ: 19446993, TRR št.: 02340-0256066415 NLB d.d., Ljubljana, Podružnica Pomurje LASTNIKI PSOV IN MAČK POZOR! Mali rijtar - april 2012 (IZVOD ZA DRUŠTVO) Po zaključku akcije S/K bomo izžrebali 5 nagrajencev, katerim bomo podelili nagrade! PODATKI O LASTNIKU ŽIVALI (vpišite): Ime in priimek: Naslov:_________ Občina:_________ Tel.št.: _______ e-naslov: Pes / psica : _ Maček / mačka: (obkroži in vpiši število) (obkroži in vpiši število) POMEMBNO! Z enim kuponom lahko uveljavite popust za več živali. Pred sterilizacijo oz. kastracijo mora biti vaša žival zdrava in razglistena. -V?, (IZVOD ZA VETERINARSKO POSTAJO) AKCIJA S/K 2012 Manj skrbi za odgovornega skrbnika: sterilizacija in kastracija Odgovornost skrbnikov mačk in psov je s sterilizacijo, kastracijo ali osamitvijo v času gonitve skrbeti, da ne prihaja do neželenih brejosti in kotitve neželenih mladičev. Začarani krog kotitev in oskrbe mladičev, ki jim je težko najti nove domove, je mogoče prekiniti z enkratnim posegom - sterilizacijo ali kastracijo. Poseg opravi veterinar v splošni anesteziji, če se za poseg odločimo dovolj zgodaj, pa lahko z njim preprečimo tudi razvoj določenih neželenih vedenj in bolezni, kot so rak rodil pri samicah in AIDS pri mačkah. Pred posegom se vedno posvetujemo z veterinarjem o specifikah in zdravstvenem stanju naše živali. Eno leglo je leglo preveč »Samo eno leglo bomo imeli«, si reče marsikateri skrbnik mačke z romantično mislijo na prisrčne male kepe, ki kobacajo po zeleni travi in nato takoj, po osmih tednih v pasjem in dvanajstih tednih v mačjem leglu, najdejo dobre domove. Realnost pa so velik finančni zalogaj, ki je potreben za hrano in oskrbo legla, veterinarska oskrba v primeru zapletov pri kotitvi in v veliko primerih neuspešno iskanje posvojiteljev mladičev. Nesterilizirana mačja samica povprečno koti dve legli letno, v leglu je večinoma po pet mladičev. Mladiče v leglu je potrebno oskrbovati tri mesece. Šele takrat ga lahko zapustijo in odidejo na nove domove. Vendar je neželenih mladičev vsako leto toliko, da jim je skoraj nemogoče najti domove, še posebno take, v katerih bodo dočakali 10, 15 ali 20 let, kolikor je življenjska doba mačk. Hitro se zgodi, da mladiči ostanejo doma po več mesecev in vmes dosežejo starost pol leta, pri kateri spolno dozorijo. Iz enega ljubkega mačjega legla tako hitro nastane mačja kolonija petnajstih mačk, za katere nismo sposobni poskrbeti. S sterilizacijo mačke preprečimo kotitve neželenih mladičev, mačko bo lažje obdržati v hiši, ne bomo je izpostavili okužbi z mačjim AIDSom in lev-kozo, sterilizacija pred prvo gonitvijo pa med drugim tudi močno zmanjšuje možnost razvoja raka na rodilih in seskih. Mnoge lastnike živali skrbi, da bo sterilizirana mačka slabše lovila, vendar spolni hormoni ne vplivajo na zanimanje mačke za plen. Sterilizirana in dobro oskrbovana mačka, ki ni izčrpana od brejosti, kotitev in laktacije, bo imela več časa za igro, ki jo mačka enači s prinašanjem miši na vaš prag. Med krvavitvijo je psica najbolj plodna Mnoge neželene brejosti pri psicah so posledica tega, da skrbniki gonitve-no krvavitev psice zamenjajo za men-trualno krvavitev in psico v trenutku nepozornosti naskoči samec. Goneča se samica samcem diši na razdalji večih kilometrov, zato se zbirajo pred vašimi vrtnimi vrati in jih tedne ni mogoče odgnati. Samec lahko, da bi prišel do samice, preskoči ali prepleza ograjo, spodkoplje živo mejo, znani pa so tudi primeri, ko sta se psica in pes parila skozi mrežo pesjaka. Če v času gonitve, ki traja približno štiri tedne, trikrat do štirikrat letno, svoje psice ne morete imeti pod stoodstotnim nadzorom, potem se boste težavam s pasjimi samci in neželenimi brejostmi najlažje ognili s sterilizacijo. Spolno vedenje psice uravnavajo hormoni, psica se ne pari iz užitka ali želje po mladičih. S sterilizacijo se krog gonitev prekine, prav tako ne prihaja več do nadležnih krvavitev. Karakter psice se zaradi sterilizacije ne bo spremenil. Kastrirani maček bo glavni na vašem dvorišču Karakter mačka se zaradi kastracije ne bo spremenil, nehal pa bo s smrdečimi curki zalivati vogale vaše hiše, rože na stopnišču in svežo solato, ki ste jo želeli prav danes pripraviti za kosilo. Ne bo več izginil za teden dni in se potem, ko boste obvestili že vse sosede in zavetišče, končno prikazal s štrlečimi rebri in dlako, poln krast in z manjkajočim kosom ušesa, ampak se bo s sijočo dlako in v polni kondiciji podil po vašem sadnem drevju. Namesto da bi v sledenju samicam prečkal prometne ceste, s katerih se mnogi mački ne vr- Mali rijtar - april 2012 nejo, se bo držal v hiši ali pa na vašem vrtu preganjal voluharje. Veliko lažje ga boste zadržali v notranjosti, ne da bi pred zaklenjenimi vrati praskal in zavijal, ker želi v zunanji svet. Prav tako ga boste s kastracijo obvarovali pred okužbo z neozdravljivim mačjim AIDSom in levkozo, ki se prenašata predvsem med pretepi mačkov in parjenjem. Poseg opravi veterinar v splošni anasteziji, šivi niso potrebni, saj je rez, skozi katerega odstrani testise, dolg samo nekaj milimetrov. Priporočljivo je poseg opraviti pred 6. mesecem starosti mačka, saj se boste tako najlažje izognili temu, da bi vaš maček razvil s spolnimi hormoni povezana vedenja, kot je markiranje. Kastracija psa ne vpliva na njegov karakter Mnoge nekastrirane pse goneče samice popolnoma vržejo iz tira. Psi bežijo od doma, pozabijo na vso poslu- šnost in vse dni zavijajo, če jim skrbniki skušajo pobege preprečiti. Mnogo psov se v tem času izgubi in pristane v zavetiščih. Kastriran pes bo mnogo bolj obvladljiv, ne bo bežal od doma in povzročal težav, pri nekaterih psih pa kastracija zmanjša tudi dominantno vedenje. Sposobnost za delo, čuječnost čuvaja in energičnost psa se po kastraciji ne spremenita. Pes, ki dobi primerno hrano v primernih količinah in se vsak dan dovolj giblje, po kastraciji ne pridobi dodatne teže, pravočasno izveden poseg pa resno zmanjša možnost za težave s prostato, ki jo imajo mnogi nekastrirani psi v kasnejših letih. Skoteni mladiči so naša odgovornost Mladiči, ki se skotijo naši mački ali psici, so naša odgovornost, ki je ne moremo preložiti na druge. Osnovna oskrba enega samega pasjega ali mačjega legla bo skrbnika stala vsaj nekaj sto evrov. Pasje mladiče bo potrebno obdržati v leglu osem tednov, doječa psica in mladiči potrebujejo primerno hrano in zavetje, potrebno jim bo odpraviti notranje zajedavce, prav tako pa jih je priporočljivo cepiti proti kužnim boleznim. Mačji mladiči bodo v naši oskrbi mesec dlje, saj Zakon o zaščiti živali predpisuje, da morajo v leglu ostati do dopolnjenega 12. tedna starosti. Odmetavanje, zapuščanje ali pobijanje že skotenih mladičev so kazniva dejanja, za obravnavo katerih sta pristojna policija in Veterinarska uprava Republike Slovenije. V primeru, da veste za mučenje živali, nemudoma podajte prijavo na policijo ali veterinarski inšpekciji in tako preprečite, da bi ljudje nekaznovano in na krute načine odstranjevali neželene živali, katerih kotitev bi morali odgovorno preprečiti s kastracijo, sterilizacijo in nadzorom nad gonečo psico ali mačko. Postni oratorijski dan Kot uvod v veliki teden je dan pred cvetno nedeljo v Beltincih potekal prvi postni oratorijski dan. Oratorij z naslovom »Jaz sem pot« je pripravilo 20 mladih animatorjev pod vodstvom ka-tehistinje Marije Brest. Sobotno jutro se je za več kot 80 otrok začelo s pesmijo, izobešanjem zastave in učenjem oratorijske himne. Oratorij se je nadaljeval v učilnici, kjer so si ogledali risanko o Jezusovih zadnjih dneh, sledilo pa je delo po skupinah. V katehezah je tekel pogovor o križevem potu in posameznih postajah, sledile pa so delavnice v znamenju velike noči. Izdelovali so podstavke za remenke, križe, zajčke, barvali pobarvanke in remenke... Vmes je bilo poskrbljeno tudi za okrepčilo, ki so ga pripravile pridne gospodinje. Čas po kosilu je bil športno obarvan, saj ni manjkalo odbojke, nogometa, med dvema ognjema in drugih športnih aktivnosti. Ml» K** -• -Trs »---" - - F *--- j P* »j* \ Postni oratorij v župniji Beltinci Postni oratorij se je zaključil s kri- zopet srečajo na poletnem oratoriju. ževim potom, ki so ga prebirali udeleženci, udeležili pa so se ga tudi starši. Janja Žalik Vsi udeleženci so se razšli z željo, da se Mali rijtar - april 2012 Društvo starodobnikov- ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci Beltinci, 27.03.2012 RAZPIS ZA JUBILEJNI 10. RALLY S STARODOBNIMI KOLESI IN STARODOBNIMI KOLESI Z MOTORJEM Društvo starodobnikov-ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci skupaj z Občino Beltinci in z Zavodom za turizem in kulturo Beltinci razpisuje in vabi na 10. jubilejni rally starodobnih koles in starodobnih koles z motorjem, ki bo v soboto, 19. maja 2012 v Beltincih. Na 9. rallyju je sodelovalo približno 300 (tristo) starodobnih koles kar pomeni, da se iz leta v leto povečuje število udeležencev. Tudi letos pričakujemo še več ljubiteljev starodobnih koles iz celotne Slovenije ter prijateljev iz Koprivnice in Medimurja. Potek rallyja: Start: točno ob 10.10 izpred gradu v parku v Beltincih Proga: BELTINCI - MELINCI (postanek ob Muri v Ciglarskem naselju) - ODRANCI (postanek ob vodnem mlinu in kovaškem muzeju) - LIPA (postanek ob Prekmurski cimprani hiši) - BELTINCI (grad). Dolžina proge: cca 20 kilometrov. Spoznali bomo etnokulturne značilnosti krajev, popestrili srečanje s krajani ter družabnimi igrami in se vrnili na grajsko dvorišče, kjer bo zaključek ral-lyja z velikim družabnim srečanjem in bogatim kulturnim programom. Pogoji udeležbe: Udeleženec rallyja mora imeti kolo staro vsaj 50 let in več ter po možnosti tudi obleko iz časa letnice kolesa. Organizator imenuje strokovno komisijo, ki pregleda kolo in opremo. Vsak udeleženec rallyja se mora med vožnjo obvezno ravnati po cestno-pro-metnih predpisih ter navodilih redarjev in organizatorja prireditve. Organizator poskrbi za tehnično pomoč in servisiranje med vožnjo pokvarjenih koles ali z eventuelnim nadomestnim kolesom. Udeleženci rallyja niso posebej zavarovani in nosijo s tem tudi vso odgovornost, ki ne veže prireditelja. Vsak udeleženec plača kotizacijo v znesku 15,00 EUR, za kar prejme spominsko majico, malico in pijačo. Kotizacijo lahko nakažete vnaprej na transakcijski račun, številka: 023460254397042 z oznako »10. rally« ali pa na dan prireditve do 9.30 ure. Udeležence rallyja čakajo tudi z žrebom določene nagrade. V okviru 10. rallyja bo tudi letos tradicionalna razstava starodobnih koles na temo: »DIMEKOVIH 10 RALLYJEV« 18. maja 2012 bo v parku v Beltincih ob 18. uri odkritje 2. starodobnega kolesa v okviru zbirke muzeja koles na prostem. Po slavnostnem dogodku pa vas vabimo na koncert Prekmurske godbe Bakovci z gosti. Veselimo se vašega obiska in presrečni bomo, da bomo skupaj proslavili naš in vaš 10. Rally. ČE BICIKLIN MOJ STARI SE POMALI VRTIJ, ZATOU SI NE DELAN PREVELKIJ SKRBIJ. CEKER, MARELO, KRAJNŠČAK NA GLAVOU, SE PELAN KAK VOTER, JE PREVEČ LIPOU. (Himna Dimekov) INFORMACIJE: Predsednik društva »Dimek« Avgust FARKAŠ, tel. 02/542 14 27 ali GSM 031 637 374 Sedež društva »Dimek«: Okrepčevalnica Duh Beltinci, tel. 02/541 16 40 ali GSM 031 354 220 Zavod za turizem in kulturo Beltinci, tel. 02/541 35 81, Fax: 02/541 35 85; Elica HORVAT, GSM 040 835 017; e-pošta: beltinci.info@siol.net, www. beltinci.net Predsednik društva »Dimek«: Avgust farkaš Mali rijtar - april 2012 Predstavitev projekta Ekomuzej Mura na zaključni tiskovni konferenci Program: Operativni program IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 Vodilni partner: Zavod za turizem in kulturo Beltinci Partnerji: Občina Beltinci, Občina Razkrižje, Občina Lendava, Občina Sv. Martin na Muri, Grad Mursko Središče, Občina Podtu-ren, Muzej Medžimurja Čakovec, Ekološka organizacija Lipa. Vrednost projekta: 664.374,00 EUR (IPA sredstva 516.156,00 EUR, javno sofinanciranje in lasten prispevek 148.218,00 EUR) Trajanje projekta: 01.11.2009 - 31.03.2012 Cimprana hiša - nova pridobitev preko projekta Ekomuzej Mura Projekt Ekomuzej Mura je nastal na podlagi skupnih čezmejnih aktivnosti v predhodnem projektu Mlinarska pot. Celotno območje, ki ga pokrivamo partnerji v projektu, ponuja enake ali podobne vsebine s področja naravne in kulturne dediščine, tradicionalnih obrti ter etnoloških posebnosti. Skupne vsebine nam tako narekujejo tudi skupne potrebe po ohranjanju in nadaljnjem razvoju čezmejnega območja ob reki Muri. S projektom smo oblikovali skupno turistično destinacijo Ekomuzej Mura, katere ponudbo sestavljajo trije glavni dejavniki: • neokrnjena narava z bogastvom rastlinskega in živalskega sveta, • kulturna in tehniška dediščina z mlini, brodi, tradicionalno arhitekturo, • stalnimi razstavnimi zbirkami, zgodovinskimi pomniki in spomeniki, • lokalno prebivalstvo, ki je aktivno vključeno v ponudbo s prikazi nekdanjih dejavnosti na podeželju in s tradicionalnimi prireditvami. Ponudbo Ekomuzeja Mura smo z investicijskim projektom pomembno izboljšali. Obogatili smo jo na že obstoječih turističnih točkah ter hkrati ustvarili dodatno ponudbo na novih lokacijah. Z Ekomuzejem Mura razvijamo trajnostni turizem. Trajnostne oblike turizma postajajo nujna smer nadaljnjega razvoja, saj bo le takšen turizem, ki bo temeljil na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja ter bo hkrati prizanesljiv in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja, konkurenčen tudi v prihodnosti. REZULTATI PROJEKTA EKOMUZEJ MURA Rekonstrukcija in oprema mlinov • Ižakovci (obnova mlinskega kolesa) • Razkrižje (mlinsko kolo in notranja oprema mlina) • Žabnik (mlinski kamen in notranja oprema mlina) Urejena brodišča in brodovi • Izdelava novega broda v občini Sv. Martin na Muri • Preselitev broda in ureditev novega brodišča na Melincih • Preselitev broda in ureditev okolice broda na Hotizi Izgradnja prekmurske cimprane hiše v Lipi • Aktivnost je vsebovala novogradnjo, zunanjo in notranjo opremo. Postavljene stalne razstavne zbirke • Ciglarstvo na Melincih • Etnološka zbirka v občini Sv. Martin na Muri Urejene in opremljene turistične točke, poti, zgodovinski pomniki • Dva mejna kamna na Šafarskem • Prazgodovinska naselbina Gradišče v občini Razkrižje • Mejni kamen ob reki Muri in Postojanka prvemu lesenemu mostu čez reko Muro v Dokležovju • Sprehajalne poti ob Muri (na relaciji Melinci-Ižakovci-Dokležovje) • Rimska cesta in Točka treh grofij na Hotizi • Obala Središčanskih rudarjev v Murskem Središču • Pekel - replika naftnega vrelca v Pe-klenici • Najsevernejša točka Hrvaške v občini Sv. Martin na Muri • Izdelani dve leseni ladji • Izdelane informacijske table z zemljevidom območja Ekomuzeja Mura na vseh lokacijah Ekomuzeja Mura • Izdelava tehnične dokumentacije za adaptacijo kulturnega doma v Podturnu Prireditve, dogodki in promocijske aktivnosti • Organizacija 5-ih delavnic na teme: osebno dopolnilno delo, dopolnilna dejavnost na kmetiji, dejavnost mlinarstva, dejavnost brodarstva, vodenje po ekomuzejih • Mednarodna konferenca o ekomuzejih • Študijsko potovanje po Ekomuzeju Mura za novinarje • Organizacija novih prireditev: Fa-šnik in Podturenska žetev v Podturnu, Rudarske noči v Murskem Središču, Spust po Mlinarski poti • Izdelava kostumov za zgodovinske prireditve v občini Sv. Martin na Muri • Predstavitev Ekomuzeja Mura na spletnih straneh, objave v medijih, promocijski panoji, interpretacijske plošče ob turističnih točkah • Izdelana dokumenta Presoja nosilnih sposobnosti točk v Ekomuzeju Mura in Marketinški načrt skupne turistične destinacije Ekomuzej Mura • Izdana monografija Ciglarstvo na Melincih • Promocijski material z izdelano celostno grafično podobo Ekomuzeja Mura (katalog, plakati, mape) Ela Horvat, direktorica ZTK Beltinci Mali rijtar - april 2012 Prejemniki bronastih znakov PD Matica MS v okviru programa Mladi planinec Planinski krožek Pomlad se počasi prebuja. Topli dnevi nas že vabijo v naravo. Zakaj bi posedali doma pred televizorjem ali računalnikom, ko pa lahko s sprehodom v naravo naredimo veliko koristnega za naše zdravje in telo? Ni zaman pregovor: »Zdrav duh v zdravem telesu!« Pomen planinske dejavnosti v današnjem času je vedno večji. Mladi pohodniki si s pohodi oblikujejo pozitiven odnos do hoje in plemenitijo svoje gorniško znanje. Učiti se moramo vse življenje, saj nikoli ne vemo, kdaj se bomo znašli v kakšni situaciji, kjer bomo lahko s pridom uporabili pridobljeno znanje. Veliko planinskega znanja so letos na 23. državnem tekmovanju Mladina in gore pokazali tudi naši učenci. Ekipi Štrki se je uspelo uvrstiti na 7. mesto od skupno 68 ekip na državnem tekmovanju. Pokazali so ogromno gorniškega znanja. Na likovnem natečaju so zasedli odlično 2. mesto. Tema natečaja je bila: ALPINIZEM NEKOČ IN DANES. Mladinska komisija PZS ima izdelan program Mladi planinec, v katerega so vključeni tudi naši učenci. Na občnem zboru planinskega društva Matica Mur- ska Sobota so prejeli v petek, 2. marca 2012, bronaste znake: Maj Janža, Zala Janža, Noel Forjan, Mihail Trajanovski, Klemen Ružič, Katja Ružič, Aljaž Ružič in srebrni znak Gašper Ružič. Za dosežene znake jim iskreno čestitamo. Zato, dragi pohodniki, ljubitelji gora, uživajte na planinskih pohodih in v druženju s sovrstniki, prijatelji. Bodite zgled številnim obiskovalcem naših gora in čuvajte gorsko bogastvo za naše zanamce. Veseli bomo, če se nam boste pridružili na kakšnem pohodu. Eden izmed teh bo 15. aprila 2012 po poteh občine Hodoš. Mentorica planinskega krožka, Brigita Čeh Turistični podmladek Naš turistični podmladek z zlatim priznanjem V torek, dne 27.3.2012, smo se udeležili 26. državnega festivala Turizmu pomaga lastna glava na temo »Všeč mi je«. Naslov naše raziskovalne naloge je bil Pravljica o grajskem duhcu. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju v Mercator centru Murska Sobota. Našo šolo so zastopali: Nuša Matko, Lucija Vidonja, Blaž Kous, Blaž Mujdrica, Lana Strniša, Matjaž Maučec, Saša Maučec in Marina Maučec. Na koncu tekmovanja nam je ocenjevalna komisija Turistične zveze Slovenije podelila zlato priznanje za raziskovalno seminarsko nalogo in zlato priznanje za najboljšo turistično tržnico. Obeh priznanj smo se zelo razveselili, skratka, veselje je bilo nepopisno. 24. aprila 2012 pa se bomo udele- žili še turistične tržnice v Mariboru in tako z veseljem predstavili našo šolo ter naš turistični podmladek. Iskren hvala vsem, ki ste nam pomagali. Mentorici turističnega podmladka Brigita Čeh in Mateja Horvat Duh Mali rijtar - april 2012 Velika noč v jutranjem varstvu Pred velikonočnimi prazniki smo ustvarjali tudi v jutranjem varstvu. Zbirali smo odpadno papirnato embalažo in jajčne lupine. Iz papirnatih tulcev so otroci z malo domišljije in s spretnimi prsti izdelali velikonočne zajčke in piščančke. Vanje lahko nasu-jemo čokoladna jajčka in na vrh položimo pobarvano jajce. Otroci so pobarvali kar stiroporna jajca in jih okrasili z barvnimi kroglicami. V jajčne lupine smo posadili žito in čakali, da vzklije. Pogovarjali smo se o prihajajočih praznikih in prebrali pravljici Bravo, putka! in Tok, tok, kdo se skriva v jajcu. Renata Vlaovic in Brigita Čeh, učiteljici v jutranjem varstvu Otroci s svojimi velikonočnimi okraski Diši po pomladi Učenci jutranjega varstva nestrpno pričakujejo pomlad. Veselijo se dolgih toplih dnevov in igre na prostem. Naš pano smo zato okrasili z risbicami, na katere so učenci nalepili zvončke in trobentice. Učimo se pesmico o zvončku in beremo pravljico Zaljubljeni zvonček. Pogovarjamo se o znanilcih pomladi in mamicah, ki v mesecu marcu praznujejo. Učenci so razmišljali o mamicah. Za praznik so jih razveselili z rožico. Njihove misli smo skupaj zapisali na sončne žarke in nastalo je prikupno sonce - mama, ki nas greje vse življenje z ljubeznijo, potrpežljivostjo, nežnostjo in predanostjo. MOJA MAMA JE KAKOR SONCE, KER ... - me stisne v objem in mi da poljubčka. ALJAŽ MIKIČ - greva na sprehod in se skupaj igrava. TILEN SMEJ - sestavljava puzzle in me poboža. NEJC SLOKAN - z njo vrtnarim, se žogava in dobro kuha. JAN MAUČEC - greva z Aresom na sprehod, kolesariva, skupaj čistiva stanovanje in mi bere pravljice. FEDJA DONŠA - greva k babici na obisk. NINA HORVAT - igra z mano nogomet in me pelje na obisk. ŽIGA HOZJAN - mi pomaga pri računanju in branju, skupaj se igrava, stisne me k sebi, dobro kuha in dovoli, da jaz njej skuham kavo. EVA GOMBOŠI - skupaj pečeva pecivo, se igrava in kartava enko. NIK RADUHA - mi kupi različne igrače in skupaj hodiva v Maximus v igralnico. ALEKS FICKO - je lepa, prijazna in mi da poljubčka. LARA HABOT - me ima rada in mi to pove. ŽIVA SMEJ - skupaj kuhava špagete in makarone, je nasmejana, vesela in mi dovoli gledati risanke. KATARINA GRAH - greva na sprehod in se igrava. TILEN SMEJ - jo imam rada, me pelje k sestrični, skupaj hraniva psa in zajčke. IVA VOTEK - mi dovoli jesti sladkarije, se igra z mano, pelje me v kopališče in na sladoled. URŠKA RUMEŽ - je prijazna in mi dovoli, da pomivam posodo. KARINA ČERVEK - je vesela in mi kupi igračke. ALJAŽ ŠTE-SL - jo imam rad, kupi mi sladkarije in igračke. NEJC HORVAT - mi pomaga pri učenju branja, me pelje v lunapark in mi kupi igračko. JURE ŽIŽEK Renata Vlaovic, Brigita Čeh V jutranjem varstvu pričakujemo pomlad Mali rijtar - april 2012 Božično-novoletna delavnica Učenci Romi so nastopili za svoje starše, brate in sestre V ponedeljek, 12. 12. 2011, smo na OŠ Beltinci v okviru projekta »Uspešno vključevanje Romov v VIZ II« izvedli božično-novoletno delavnico z učenci Romi in njihovimi starši. Delavnice so se udeležili vsi člani projektnega tima, ravnateljica Matejka Horvat, ki je vsem izrekla dobrodošlico, nekaj razrednikov in skoraj vsi starši. Prišli so tudi starejši bratje in sestre romskih učencev, ki so nekoč obiskovali našo šolo. Z udeležbo staršev smo bili zelo zadovoljni, saj je iz vsake družine prišel najmanj en član. Po kratkem kulturnem programu, ki smo ga skupaj z učenci Romi pripravili in izvedli, je sledilo majhno presenečanje. Učencem smo podarili skromna darilca, ki so na njihove obraze narisala širok nasmeh. Za tem je sledil ustvarjali del druženja. Izdelovali smo prikupne škratke iz storžev za okrasitev jelke. Druženje je potekalo v sproščenem vzdušju, saj je pogovor ob kavi pripomogel k boljši klimi in prijetnejšemu vzdušju. Dobro sodelovanje in medsebojno zaupanje s starši romskih otrok pred- stavljata osnovo doseganja naših ciljev. Prav zato se jim poskušamo približati in jih tako osvoboditi strahu pred institucijo, ki ga zagotovo imajo. Samira Horvat, romska pomočnica OŠ Beltinci V Slogi je moč VSE ZA SPOMLADANSKO DELO NA POLJU IN VRTU»« .... V KMETIJSKO TEHNIČNIM CENTRU BELTINCI TRGOVINA ZA KMETOVALCE IN VRTIČKARJE • Sadike, semena in gnojila za zelenjavni in cvetlični vrt, • sadike sadnega drevja,trajnic... • substrati, zemlja za sajenje in presajanje, • korita, lonci, vrtno orodje in pripomočki • vrtne kosilnice in kultivatorji SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN S SVETOVANJEM PRODAJA IN SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE Celovita ponudba kmetijske mehanizacije, olj, maziv in rezervnih delov. SLOGINO SUPER FINANCIRANJE POLOVICA TAKOJ, POLOVICA do 31.12.2012! . better ensiling ENOLOŠKI PROGRAM ZA VINOGRADNIKE SiLDTiTE by formipac Folije za ovijanje bal AKCIJA!!! Seme trav, zemlje za balkonske rože!!! • Silažne podfolije • Silažne folije • Silažne mreže • Silažne vreče OLJA IN FIE 10% Z veseljem vam bomo svetovali in se potrudili za vas. Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro in v soboto do 13. Odkup žit, živine, lesa. 031/783479 ure. Vabljeni! Slogill InfofOli: IlEMljtlfrU Kmetijska mehanizacija........ 051/608 820 Mali rijtar - april 2012 Pesmi z lipovskih poti so odmevale v Porabju na Madžarskem Po letu 2003, ko je Moški pevski zbor Lipovci pod vodstvom zborovodje Gorazda Tivadarja 4 dni gostoval v Rimu in Vatikanu ter 2-dnev-nem gostovanju na avstrijskem Koroškem leta 2004 je bilo 2-dnev-no sodelovanje (od 17. do 18. marca 2012) in petje pri Slovencih v Porabju na Madžarskem že tretji izpeljani projekt v sklopu evropske turneje, ki smo jo leta 2004 »posrečeno« poimenovali »Pesem brez meja«. Tokratno turnejo, na kateri so bile tudi naše soproge in nekaj mlajših družinskih članov (op.: ob podpori donatorjev je vsak udeleženec sofinansiral svojo udeležbo), je organiziral predsednik zbora Lujz Sraka v sodelovanju z Mikijem Rošem in doc. dr. Hotimirjem Tivadarjem. Miki Milivoj Roš je vsem dobro znani, že več kot 20 let dejavni aktivist v Porabju. Miki se v Porabju počuti kot doma, odlično »gouči« porabski jezik in tam pozna vse »potrebne« osebnosti ob takih in podobnih projektih, kar je izkazoval ves čas našega skupnega druženja. Še več: na pristen način nas je spominjal na pomen (pra)Slovanov, na kar smo (lahko) ponosni. Skratka: Mikiju smo hvaležni za to sodelovanje. Vse skupaj se je zares začelo »brez meja«, ko se je naš avtobus po prelepem Goričkem ustavil na nekdanjem mejnem prehodu Martinje, kjer smo si privoščili kavo in okrepčilo...na trenutke je izgle-dalo, kot da je ob zapuščenih vojaških objektih v naš začasni »logor« zapihal veter naših dedov Slovanov... Miki nam je povedal nekaj zgodb v zvezi s prehodi čez mejo na tem prehodu in nas spravil v smeh ter v še boljšo voljo. Gornji Senik je bila naša prva postaja. V bližini cerkve smo si ogledali muzej - nekdanje župnišče, kjer sta dolga leta bila župnika naša prekmurska rojaka Janos Kuhar in Jože Košič. Obema velikima Prekmurcema smo se poklonili na gornjeseniškem pokopališču, kjer sta pokopana. Mimogrede smo spoznali gospo Vero, ki je pevka že 60 let in je osebno poznala župnika Kuharja, na katerega ima zelo lepe spomine. Posebno doživetje je bila »domača« malica na terasi gostilne "Pri Laciju". Pot smo nadaljevali proti Dolnjemu Seniku, kjer smo se na pokopališču poklonili župniku Jožefu Sakoviču. Kmalu smo prispeli v Monošter in se namestili v hotelu Lipa, ki je hkrati tudi slovenski infor-mativno-kulturni center, v njem pa je tudi uredništvo slovenskega časopisa Porabje. Še isti dan smo se odpravili v sosednjo Avstrijo v Mogersdof (Modince) in si tam ogledali zelo velik križ in obeležje, katera spominjata na največjo bitko vseh časov med muslimansko (Turki) in združeno krščansko vojsko (Slovenci, Madžari, Avstrijci, Italijani, Poljaki, Čehi, Slovaki..). Ta največja bitka, za katero nekateri pravijo, da je odločala o usodi Evrope in v kateri je sodelovalo čez 200.000 vojakov, se je odvijala 1. 8. 1664 ob vznožju Rabe v bližini Slovenske vesi. Čeprav so bili Turki številčnejši in vojaško bolj oboroženi, jih je združena krščanska vojska pod vodstvom italijanskega vojskovodje s taktičnim manevrom premagala. Ta bitka je Slovencem premalo znana, morda celo zamolčana, zato je prav, da najde svoje mesto ne samo v tem prispevku, ampak tudi v kakšnem slovenskem učbeniku. Med večerjo nas je obiskal g. Jože Hirnok, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem. Po večerji smo se nekateri odpravili na nočni ogled mesta Monošter, ki je prijetno obmejno mestece z okrog 9.000 prebivalci in malo spominja na našo Radgono. V nedeljo zjutraj nam je Marijana Sukič, (rojena v Sakalovcih, zdaj živi v Monoštru, kjer je vsem nam dobro znana urednica slovenskega časopisa Porabje in je od pred kratkim dobitnica največjega slovenskega priznanja, ki ga je prejela za svoj velik prispevek pri utrjevanju in ohranjanju slovenske besede ter kulturne identitete v Porabju), prikazala film o življenju v Porabju nekoč in danes ; film opisuje vseh 7 slovenskih krajev v Porabju. Dragocen kulturni biser pa porabskim Slovencem in drugim nasploh od leta 1983 predstavlja Muzej Avgusta Pavla, v katerem je zbrana dediščina slovenskega Porabja, zato smo si ga tudi mi z velikim zanimanjem ogledali. Pred kosilom smo pevci opravili intenzivne vaje za naš glavni nastop, »dame« in ostalo spremstvo pa je Miki odpeljal na izlet v Andovce. Po kosilu smo se odpeljali v središče Monoštra, kjer stoji mogočna cerkev sv. Gothardta, v kateri smo ob 16. uri imeli Mali rijtar - april 2012 osrednji nastop: sodelovanje pri slovenski sveti masi in koncert po masi. Slovenska maša je v Porabju samo vsako 3. nedeljo v mesecu, duhovnik pa pride iz Slovenije. To nedeljo je prišel naš rojak, odranski župnik in lendavski dekan - gospod Lojze Kozar. Vsem nam skupaj je bilo v čast sodelovati pri sv. maši za naše rojake in opazovati njihovo ganjenost ob poslušanju domače prekmursko-porabske govorice in pesmi, katerih toni so ta dan našli posebno zavetje v obokih monoštrske cerkve. Pri maši smo zapeli: Pojdi na Golgoto, za mašne dele smo izbrali Sedmo mašo, spev pred evangelijem Post 3, za darovanje Besede s križa, med obhajilom Oljsko goro, zaključili pa z latinsko Sancta Maria. Koncert po maši je potekal v dveh delih: najprej smo zapeli prekmurske narodne (Dobro jutro Boug daj, Moj rožmarin, Kre Dunaja (venček), Po lougi lejče), v drugem delu pa: Ko ptičica na tuje gre, Plenice je prava (solistka Dominika Sraka), Vasovalec, Kaj je Mura šepetala in Živi nas Boug. Med obema deloma sva Lujz in jaz prebrala dve moji prekmurski pesmi: Zajtra san šau in Nemre biti istina. Po koncertu smo bili v bližnjem lokalu deležni gostoljubja Državne slovenske samouprave na Madžarskem,...a kaj kmalu smo ob koncu zapeli tisto našo: “Zdaj smo delo dokončali.ga pa bomo nadaljevali..” Med vožnjo domov je namreč med drugim govorica nanesla tudi na nadaljevanje naše evropske turneje »Pesem brez meja«. na vrsti je Hrvaška (ko postane članica EU). Franc Cigan Caki Prihod pomladi in materinski dan »Zapojmo pomladi, smejmo se in imejmo se radi!« (Karolina Kolmanič) V Dokležovju smo se 23. marca zbrali ter zapeli pomladi in počastili materinski dan. Občinstvo je z navdušenjem spremljalo kulturni program, ki so ga zelo skrbno in zavzeto pripravili malčki iz vrtca, učenci Podružnične šole Dokležovje, glasbenika Alfonz in Anže, pevke Jesensko listje, recitatorji DPM in novo ustanovljena pevska skupina Zarja, ki se je tokrat prvič predstavila ter požela buren aplavz. Malčki iz vrtca Sonček so bili zelo ustvarjalni, neposredni in prisrčni, ter so s svojim nastopom razveselili vse obiskovalce, predvsem pa svoje starše. Brez matere ne bi bilo življenja, zato si mati in pomlad ves čas tesno podajata roko in družno hodita skupaj. Prav gotovo je za mater prava sreča, če je otrok zdrav in zna živeti v sožitju z naravo. Otroci so zbrali v šopek najlepše spomladanske cvetlice, ki so ga poklonili mamicam, ženam, dekletom in prijateljicam. Učenci Podružnične šole Dokležovje so se predstavili z bogatim programom. Zborček je zapel pesmice Janeza Bitenca Potoček in Pomladna ter ljudsko Sijaj, sijaj sončece. Prebrali so spise o svojih mamah in jih tako presenetili. Plesalci plesne skupine Balerino so pod mentorstvom Simone Kolarič zaplesali dve plesni točki in navdušili. Ker je bil 21. marec svetovni dan poezije, smo izbrali poezijo našega priznanega Frana Milčinskega Ježka. Odločili smo se za pesmi, ki so bile uglasbene in ki jih še vedno pojejo naši priznani pevci. Pesmi so interpretirali recitatorji: Marjan Žižek, Daniela Žižek, Irena Muhič, Urška Ropoša, Nina Tivadar in Tina Zver. S kitaro jih je spremljal učitelj Bojan Vereš. Mlada glasbenika Anže Marin (ksilofon) in Alfonz Muhič (klaviature) sta nas navdušila s svojo interpretacijo pesmi. Seveda brez na- ših pevk Jesensko listje ne mine nobena proslava in prireditev. Tako so nas tudi tokrat navdušile z lepo zapetima pesmima Mati zakliče in Krasno je sonce na nebu. Z bogatim in pestrim kulturnim programom smo dokazali, da se za prihodnost kulture v Dokležovju ni bati. Moderatorka in scenaristka prireditve je bila predsednica društva Marija Zver. Marija Zver DPM Dokležovje Malčki iz vrtca Sonček so razveselili in navdušili obiskovalce Mali rijtar - april 2012 Delovanje Gasilske zveze Beltinci Upravni odbor Gasilske zveze Beltinci (manjkajo: predsednik, poveljnik in članica UO - vsi PGD Melinci) Gasilci v PGD Beltinci smo imeli lansko leto v jesensko zimskih mesecih poleg rednega preventivnega in ostalega dela poučne reševalne vaje, s katerimi si bogatimo znanje na področju reševanja ob različnih nesrečah, ki nas lahko doletijo. Največji poudarek smo dali pripravi gasilske opreme v zimskih mesecih, tako da je ta vedno brezhibna in služi svojemu namenu. V mesecu novembru smo na Martinovo soboto v Gančanih pripravili srečanje starejših gasilk in gasilcev naše zveze. Na srečanju smo vsem tistim, ki izpolnjujejo pogoje, podelili plakete gasilskega veterana. V goste smo povabili tudi delegacijo starejših gasilcev iz Gasilske zveze Črenšovci. V mesecu decembru smo sprejeli sklep za razpis občnih zborov prostovoljnih gasilskih društev naše gasilske zveze. Na letošnjih občnih zborih smo poleg vsega ostalega sprejemali tudi nove statute in pravilnike. To je bilo potrebno zaradi uskladitve le-teh z novimi pravili gasilske službe, Zakona o gasilstvu in Zakona o društvih v Republiki Sloveniji. V začetku letošnjega leta so se trije gasilci iz PGD Lipovci udeležili dvodnevnega tečaja za nosilca izolirnih dihalnih aparatov - IDA na Igu, ki so ga tudi uspešno opravili. To so Dejan Jakob, Boštjan Krauthaker in Aleš Erjavec, za kar jim iskreno čestitamo. Gasilci iz ostalih gasilskih društev naše zveze pa se bodo tovrstnega tečaja, kakor tudi tečaja iz praktičnih vaj, udeležili v jesenskih mesecih. Na področju zakonodaje smo z Občino Beltinci, tako kot vsa leta poprej, tudi za letošnje leto podpisali Aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v naši občini, kar je seveda nujno potrebno za nemoteno delovanje gasilske organizacije. V mesecu marcu smo opravili letno skupščino Gasilske zveze Beltinci za leto 2011, na kateri smo analizirali delo minulega leta, sprejeli usmeritve, plan dela in finančni plan za leto 2012, sprejeli pa smo tudi nove temeljne akte GZ Beltinci. Spoštovani občanke in občani! Na tem mestu se želim vsem tistim, ki nam pomagate pri našem delu, zahvaliti za pomoč v imenu gasilk in gasilcev naše in vaše gasilske zveze. Želim vam čim bolj varno življenje, brez nesreč in miren spanec, kar se tiče področja zaščite in reševanja nas in našega premoženja. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«! Predsednik Gasilske zveze Beltinci Andrej Voroš Mali rijtar - april 2012 Društvo upokojencev Beltinci in projekt »Starejši za višjo kakovost življenja doma« Mineva pet let aktivnosti pri projektu »Starejši za višjo kakovost življenja doma«. Ta je zapisan v program dela Društva upokojencev Beltinci in Melinci in ga izvajajo člani obeh društev, ki delujejo v projektu kot prostovoljci. V tem času so ti obiskali vse starejše od 69 let v občini Beltinci, ne glede na to, če so ali niso člani društva. Prostovoljci ob obiskih starejših na njihovih domovih skozi pogovor in anketni vprašalnik skušajo zaznati potrebe, ki jih navajajo. Za delo, ki ga opravljajo, so ustrezno izobraženi, imajo svojega vodjo, s katerim se lahko vedno posvetujejo in mu posredujejo potrebe po pomoči, ki jo zaprosijo starejši. Vodja oziroma koordinator v društvu prenese zaprosilo na ustrezne službe, ki so odgovorne za reševanje določenih težav in problemov teh ljudi. Pogosto dobim vprašanje, kdaj se bo projekt zaključil? Odgovor je nikoli, razen če se bo društvo odločilo drugače. Vsako leto se skupini že obiskanih pridružijo novi, ki v aktualnem letu dopolnijo 69 let. Upamo, da bo program deloval tudi v prihodnje, kar je seveda odvisno od vodstva društva, oziroma članov - prostovoljcev. Metoda dela ostaja ista, dopolnjuje se le program v želji, zagotoviti čim višjo kvaliteto življenja tistih starejših, ki živijo doma. Projekt je pravzaprav razširjen socialni program vsakega društva, ki je k njemu pristopilo. Pri tem gre tudi za medsebojno pomoč, za mrežo različnih socialno - zdravstvenih pomoči, katere potencialni uporabniki smo v končni fazi mi vsi in tisti, ki prihajajo za nami. Kot društvo in kot prostovoljci ničesar ne zahtevamo od tistih, ki jih obiščemo, smo pa veseli, če lahko nekomu pomagamo, morda samo svetujemo ali jih usmerjamo na naslove, kjer lahko sami naprej urejajo stvari. V času vs splošne krize je problemov veliko, čeprav si včasih pred njimi zatiskamo oči ali o njih nočemo govoriti, ker nas je sram. Na ta način se težave le kopičijo, nemoč pa se še stopnjuje in poglablja. V občini Beltinci je okrog 1020 starejših od 69 let. Te obiskujejo naši prostovoljci, ki jih ljudje poznajo, ker živijo v njihovi bližnji okolici in jih tudi spoštujejo. Iz razgovora in anketnega vprašalnika je razvidno, da približno 10 % starejših potrebuje določeno pomoč . V letošnjem letu imamo v naši občini 105 oseb, ki bodo dopolnile 65 let in jih bodo prvič obiskali naši prostovoljci. Prosim vse, da bi te ljudi sprejeli, saj ničesar ne zahtevajo, le pogovorili bi se radi z vami. Vemo, da večina med vami sedaj še ničesar ne potrebuje, morda pa boste kdaj prišli v takšno situacijo, ko boste ostali sami in se ne boste mogli na nikogar opreti. Pri že obiskanih prostovoljci opravljajo ponovne obiske; pri mlajših na 2 leti, pri vseh ostalih pa vsaj 1x letno ali celo pogosteje. Izkušnje so pokazale, da je veliko starejših ljudi samih, da so mnogi v stiski, da nočejo, ne znajo ali ne zmorejo poiskati pomoči. Naše delovanje je usmerjeno prav v iskanje teh ljudi, saj do njih ponavadi ne seže nobena pomoč. Posebej v takšnih primerih lahko marsikomu od starejših mreža prostovoljcev z laično pomočjo in s pomočjo strokovnih institucij zagotovi pogoje, da lahko podaljšajo bivanje na svojem domu, kar sicer ne bi bilo možno. Vsak si najbolj želi preživeti starost doma, kjer je navajen in ga odhod v »dom« že prav kmalu v celoti stre. Pa ne samo prostovoljci, vsi nosimo odgovornost ne samo zase, pač pa tudi za druge. Žal se tega večkrat premalo zavedamo. V Sloveniji imamo do sedaj registriranih 450 društev upokojencev. Od tega jih je že 280 vključenih v omenjeni projekt. Vsako leto pa se vanj vključujejo nova društva. Želja zveze je, da bi se v doglednem času vključila v projekt vsa društva upokojencev po vsej Sloveniji. Nosilca projekta sta Slovenska filantropija in Zveza društev upokojencev Slovenije. Prva skrbi za razvoj in promocijo prostovoljstva ter tovrstnega usposabljanja, druga pa za programsko opremo in podporo v delovanju projekta ter usposabljanja koordinatorjev in izobraževalcev prostovoljcev. Delovanje projekta poteka v skladu s Pravilnikom o varovanju osebnih podatkov in ima soglasje Ministrstva za delo, družno in socialne zadeve. V projektu se v našem društvu največ ubadamo z reševanje različnih situacij, za katere zaprosijo starejši ljudje in takrat se obračamo na Agencijo za dolgotrajno oskrbo na domu, ki ima svoj sedež v občini Beltinci in s katero imamo zares lepe in pozitivne izkušnje. To bi lahko potrdili tudi naši prostovoljci, predvsem pa tisti, ki so bili deležni te pomoči. Tako so minila že tri polna leta tesnega sodelovanja z omenjeno agencijo, ki jo vodi dipl. med .sestra Metka Močnik, ki ima bogate izkušnje in veliko znanj, ki si jih je pridobila na post-diplomskem izobraževanju. Ima to, kar drugi nimajo, to pa je »veliko srce« za pomoči vsakomur, ne glede na vse okoliščine. Tako sodelovanje pri doseganju našega skupnega cilja iz leta v leto rodi vse več sadov. Stisk je namreč iz dneva v dan več, saj vsi vemo, v kakšnih časih živimo. Posredovali smo kar pri nekaj primerih starejših oseb v občini Beltinci. Nekateri med njimi so bili osamljeni, zapuščeni in pozabljeni. Osamljenost vpliva na hitro izgubljanje spomina, mišljenja in komunikacijskih sposobnosti. Občutek, da je človek sprejet, pa ga navdihuje z veseljem do življenja. To se kaže tudi v boljšem zdravstvenem stanju in podaljševanju življenjske dobe. Svoja razmišljanja in svoje poglede na življenje in stvari vsak najlažje deli s Mali rijtar - april 2012 svojimi vrstniki. Ljudje imamo namreč različne predstave o starosti in o vsem, kar je povezano z njo. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da starost niso samo tegobe, pač pa je lahko to obdobje kot vsako drugo v človeškem življenju, lahko je srečno in izpolnjeno do zadnjega diha. Leto 2012 je razglašeno za Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Aktivno staranje daje starejšim možnost, da ostanejo dalj časa aktivni na delovnem področju, da delijo svoje izkušnje z mlajšimi, da še naprej igrajo aktivno vlogo v družbi, da živijo čim bolj zdravo in izpolnjeno življenje. Starejše boli tudi, da država vzame za zapolnitev svoje blagajne prav njim, ki jih velika večin že itak živi pod pragom revščine. Prostovoljno delo je oblika dela, ki blaži in dela državo bolj socialno naravnano. V projektu » Starejši za višjo kakovost življenja doma » bomo dosegli svoj namen, če nobeden starejši ne bo prezrt. To pa je mogoče le s pomočjo prostovoljcev, ki vsak dan odpirajo vrata teh ljudi na njihovih domovih, tudi v tistih najbolj oddaljenih in skritih kotičkih beltinske občine. Starejši so veseli, da nekdo misli nanje,da jih pride pogledat, pa četudi samo pozdravit, ko gre mimo njihove hiše. Vsem, ki to počnete, hvala za vašo srčnost in solidarnost. Koordinatorica projekta v DU Beltinci Anamarija Vučko Letni zbor članov Društva upokojencev Beltinci Letni zbor članov je bil dobro obiskan Društvo upokojencev Beltinci je eno najstarejših društev v občini Beltinci. S tem ne mislim na leta članov, kar je tudi res, temveč na leta delovanja društva. Letos bo Društvo praznovalo 60 letnico delovanja. O tem dogodku kaj več v eni od naslednjih številk Malega Rijtara. Tokrat pa o dogodku, ki je bil 18. marca 2012 v gostilni »pri Slavi« v Gančanih, kjer se je zbralo kar 215 članov . Delovno predsedstvo je vodila Ana Bugar, tajnica društva,ki je v preteklem letu (v času bolezni) prevzela tudi dela predsednika g. Martina Glavača. Njegov spomin smo člani počastili z minuto molka, nato je zbor nadaljeval z delom. Potrdili smo poročilo o delovanju društva v preteklem letu, ki ga je pripravila Ana Bugar, posebno poročilo o projektu Starejši za starejše, (več o njem v posebnem prispevku), ki ga nadvse uspešno vodi Ana Marija Vučko; Finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora je članom predstavil Jože Tivadar predsednik NO. Strinjali so se tudi s predlogom programa dela, ki ga je predstavila kandidatka za predsednico Miroslava Šomen in finančnim načrtom za leto 2012. Posebnost sicer rednega letnega zbora so bile nadomestne volitve predsednice in podpredsednika društva. Navzoči so za predsednico soglasno potrdili Miroslavo Šomen iz Beltinec, za podpredsednika pa Štefana Perša iz Ižakovec. Izvoljena predsednica sem se zahvalila za zaupanje in članom obljubila delo po svojih najboljših močeh. Zbor je nagovoril tudi Mirko Leba-rič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev. Po končanem zboru so postregli kosilo, korajžni in čili upokojenci so se zavrteli ob zvokih glasbe,nadaljevalo se je družabno srečanje. Za vse tiste,ki se letnega Zbora članov Društva niste udeležili prilagam PROGRAM DELA DU BELTINCI V LETU 2012 ter do konca tega mandata: 1. Nadaljevanje projekta Starejši za starejše - za boljšo kakovost življenja doma. 2. Ljubiteljska kulturna dejavnost: Mešani pevski zbor Števan Kujar iz Bratonec; obstoječe kulturne skupine v drugih društvih, kjer delujejo upokojenci, povezati pod okrilje DU in vzpostaviti sodelovanja 3. Ustanovitev igralske gledališke skupine DU; omogočiti delovanje še kakšne kulturne ljubiteljske dejavnosti (če bodo člani pokazali interes) 4. Spodbujanje in ustanovitev aktivnih športnih sekcij; z anketo ugotoviti interes članstva,poiskati vodje sekcij (nordijska hoja, pohodništvo, kolesarjenje, balinanje, rusko kegljanje, ribolov, strelstvo, šah, pikado) 5. Ohraniti obstoječo obliko prednovoletnih obiskov poverjenic in prostovoljk s simboličnim darilom občanom starim čez 80 let in dolgotrajno bolnim. 1x letno zanje pripraviti druženje 6. Obiskati člane ob visokih jubilejih, jih obdariti 7. Udeležba na tekmovanjih v organi- Mali rijtar - april 2012 zaciji PZDU Murska Sobota Pravno formalne in druge naloge: 7. Oblikovanje spletne strani in loga 8. Organiziranje in izvedba 5 - tih iz- 1. Posredovanje poročil in dokumen- društva letov za člane tacije za pridobitev dotacije občine 8. Sodelovanje z občinskim svetom in 9. Organiziranje in izvedba skupnih 2. Prenova PRAVIL delovanja DU Bel- županom občine druženj (letni zbor članov, medna- tinci 9. Sodelovanje s sveti in predsedniki KS rodni dan starejših, prednovoletno 3. Sprejem PRAVILNIKA o finančnem 10. Sodelovanje s sosednjimi društvi srečanje) poslovanju in računovodstvu Du 11. Medgeneracijsko sodelovanje z 10. Priključitev k akciji »Očistimo Slo¬ 4. Obravnava PRAVIL športnih iger Vrtcem in OŠ Beltinci; Glasbeno venijo« upokojencev Slovenije šolo in Domom JŠ 11. 60 letnica DU Beltinci (pripravljal¬ 5. Obnovitev evidenc in potrebnih 12. Opravljanje sprotnih nalog ter so- ni odbor,izdaja zloženke) statističnih podatkov članstva DU delovanje s PZDU in ZDUS 12. Ureditev društvenih prostorov in 6. Ureditev arhiva DU- nabava nujne organizacija aktivnosti v njih notranje opreme Mira Šomen Poročilo o delovanju krajevnega združenja ZB Beltinci V združenju za ohranjanje vrednot NOB Beltinci smo v mesecu oktobru opravili glavnino svojega dela, ki ga imamo zapisanega v programu dela. Prvega oktobra smo imeli Pohod po poti Bemsove čete, ki smo se ga udeležili na povabilo družine Alojza Zadravca iz Lipe. V Lendavskih Goricah je bil čudovit dan, sonce je oblivalo z goricami zasajene griče, ponekod je odmevala pesem bračev, pohodniki pa smo bili prijetno presenečeni, ko so nas kar pogosto vabili na pokušino vin. Družina Zadravec nas je bogato pogostila, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Šli smo tudi mimo kleti pisatelja Miška Kranjca, si ogledali notranjost zidanice, ki tega imena ni več vredna, saj so jo lastniki prepustili zobu časa in zdaj žalostno propada.Če obstaja v naši zavesti vsaj kanček vesti, se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Pisatelj Miško Kranjec nam je zapustil bogato knjižno dediščino, v zgodovino ssee je zapisal tudi kot ustanovitelj Bralne značke, urednik Ljudske pravice.... Žalostna je duša vseh, ki vidijo ta kulturni spomenik, ki je hkrati tudi opomnik lakomnim dedičem. Na predvečer praznika Občine M. Sobota smo v spomin na dogodke, ko je okupator blizu Gančanov ustrelil narodnega heroja Štefana Kovača -Marka, v sodelovanju z mladimi intelektualci, študenti in ostalimi člani združenja pripravili proslavo ob 70. obletnici teh dogodkov. Položili smo venec k spomeniku v Gančanih, ljudske pevke iz Dokležovja so zapele pesem Počiva jezero v tihoti, predsednica pa je v nekaj besedah povzela takratne dogodke. V ambasadi Štefana Kovača Marka nam je profesorica na filozofski fakulteti Cvetka Hedžet Toth povedala nekaj zanimivih dogodkov, ki so bili povezani z delovanjem advokata Štefana Kovača-Marka v času okupacije s strani Madžarov v Prekmurju. Prepričana sem, da marsikdo o teh dogodkih ne ve veliko, so pa del naše zgodovine in so vredni spomina. 23. oktobra smo se udeležili osrednje proslave ob 17. oktobru na Vane-či, kjer je bila slavnostna govornica ga. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo, v kulturnem programu, ki ga je povezoval g. Milan Zrinski, pa so sodelovali beltinski tamburaši in veteranska fol- klorna skupina KUD Beltinci. Na prireditvi so podelili tudi plakete in zahvalne listine za dolgoletno delo v Zvezi borcev. Srebrno plaketo, ki jo podeljuje Odbor za priznanja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je za leto 2011 prejela predsednica KO ZZB Beltinci, Elizabeta Zadravec. Tako smo zaokrožili okroglo obletnico smrti heroja Štefana Kovača -Marka in vseh njegovih sodelavcev, ki so padli v bližini Vaneče. Ob koncu leta sva z g. Simičem obiskala vse naše ostarele člane, ki se zaradi bolezni ali oslabelosti naših srečanj ne morejo več udeleževati. Vsi so bili obiska zelo veseli. Lizika Zadravec Mali rijtar - april 2012 Poročilo predsednice KUD Beltinci za leto 2011 Poročilo za leto 2011 zajema obdobje od zadnjega zbora članov, ki je bil 26.2.2011, do konca meseca februarja 2012. Kakor vsako leto, se že konec starega leta začnejo redne priprave na festival, zato smo imeli decembra 2011 na to temo sestanek strokovnega odbora. Programska zasnova je bila predlagana v takšni obliki, kakor smo jo tudi izvedli. Skozi celo leto so potekale tudi redne seje Upravnega in Nadzornega odbora KUD, na žalost pa moram poročati, da se sestankov nekateri člani pogosto ne udeležijo, odsotnost pa opravičijo le redki. V minulem letu smo bili močno angažirani pri organizaciji proslav občinskega pomena, razen proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, ko nam je župan pripravil presenečenje in organizacijo proslave -kot povračilo za uslugo- dodelil Srednji medicinski šoli Rakičan. Naše društvo je zato pripravilo dobro obiskano in izpeljano proslavo ob materinsko- starševskem dnevu. Prav tako smo bili organizator osrednje občinske proslave ob dnevu državnosti, 26.6., in ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 26.12.2011. Naš največji dogodek pa je vsekakor Mednarodni folklorni festival Beltinci, ki ga pripravljamo že enainštirideset let. Lani smo imeli na našem festivalu kar nekaj novih dogodkov, med njimi FOLK SLOVENIJA, ki je kljub slabemu vremenu privabil mnogo obiskovalcev, saj so nastopali eminentni gostje po izboru ge. JASNE VIDAKOVIČ. Večer etničnih manjšin ni bil ravno bleščeč in vprašanje je, če ga bo JSKD še naprej priporočal. V letu 2011 smo izvedli tudi Pokaži kaj znaš, ki je bil dobro obiskan in izveden pod vodstvom mlade voditeljice KLARE FILIP. Kot namestnica predsednika Civilne iniciative Beltinci g. Nikolaja SZE-PESYJA sem bila močno angažirana pri sodelovanju z občinsko upravo glede denacionalizacije. Upam in želim, da bi nam uspelo ohraniti beltinski grad v občinski lasti. Zaenkrat lahko povemo, da je ministrica ga. Majda ŠIRCA odločbo o nevračilu podpisala, vendar so se dediči pritožili na upravno sodišče. Razpleta še ni. V naše vrste smo vabili nove plesalke in plesalce,vendar velikega odziva ni bilo, zato še naprej iščemo podmladek. Uspelo nam je navezati stike z vodstvom drugega največjega festivala na Hrvaškem, DAKOVAČKI VEZOVI, kamor so nas potem tudi povabili na dvodnevno gostovanje. Za potrebe delovanja KUD-a smo se prijavili na vse možne razpise in na vseh uspeli pridobiti sredstva. Prav tako smo se prijavili na razpis LAS PRI DOBRIH LJUDEH, za snemanje zgoščenke prekmurskih plesov in brošure Prekmursko gostuvanje. Bili smo uspešni in smo tik pred realizacijo. Za častnega občana Občine Beltinci sem predlagala g. Mirka Ramovša, kar je Komisija za priznanja tudi sprejela. Upam, da smo tega vsi, ki imamo radi naš festival, veseli. Kot pobudniki sodelujemo pri dogovoru med lastniki in Občino Beltinci za obnovo kovačnice, oziroma za postavitev muzeja Slavicova kovačija. Ob koncu leta smo imeli skromno pogostitev in zabavo za vse člane, simpatizerje ter vse, ki kakorkoli pomagajo pri pripravi prizorišča za festival, oziroma vseh, ki delamo pri festivalu. Ker smo plesalci pri veteranski fol- klori dokaj aktivni in imajo tamburaši nove člane-pevce, smo za vse nabavili jakne, da se bomo enotno predstavljali na gostovanjih. Nabavili smo tudi nov plakat za veliki pano pri kapeli, prav tako smo postavili novo tablo, ker so staro v prometni nesreči poškodovali. V grobem smo postavili program letošnjega 42. Mednarodnega folklornega festivala Beltinci: - četrtek, 26. 7. 2012 : OTVORITEV RAZSTAVE STARIH GRAMOFONOV in PREDSTAVITEV ZGOŠČENKE, ki jo je izdala SAZU - petek, 27. 7. 2012: VEČER TUJE FOLKLORE - NASTOP POLJSKE IN BELORUSKE FS - sobota, 28. 7. 2012: ETNO VEČER - TAMBURAŠKE SKUPINE BELTINCI, AVSTRIJSKA KOROŠKA IN TAMBURAŠKA SKUPINA IZ ŽIŠKOVCA NA HRVAŠKEM; KOT POSEBNE GOSTJE BO NASTOPILA PEVSKA SKUPINA KATICE -nedelja, 29. 7. 2012: OSREDNJA PRIREDITEV POD OKRILJEM JSKD »LE PLESAT ME PELJI« prvi del Kot slavnostno govornico je UO predlagal go. Majdo ŠIRCA, dosedanjo ministrico za kulturo. Vsi sklepi in pobude so bili v letu 2011 realizirani ali pa so v fazi realizacije. Zapisala: Lizika Zadravec Mali rijtar - april 2012 Kulturno društvo »MARKO« Beltinci Kulturno društvo Marko Beltinci »MARKI« VABIMO NOVE PLESALCE Dan odprtih vrat društva Člani FS »MARKO« Beltinci smo se v dneh od 16.3. do 18.3. 2012 mudili v Podčetrtku, kjer smo opravili intenzivne vaje. Namen vaj je bil priprava novega spleta ter nabiranje kondicije za vse prihajajoče nastope, ki nas čakajo v letošnjem letu. To leto je za nas še prav posebno, saj praznujemo 5. obletnico delovanja. To bomo obeležili z več prireditvami, osrednjo pa pripravljamo v jesenskem času. Več o naših prireditvah vas bomo obvestili v naslednji izdaji glasila. Ob tej priložnosti vabimo fante, ki jih veseli glasba, ples in dobra družba, da se nam pridružijo. Predstavitev društva s plesno delavnico bo v petek, 4.5.2012. Kraj in uro bomo sporočili naknadno, zato vas vabimo, da nas spremljaj- te na spletnem omrežju Facebook in na spletni strani:www.marko-beltinci.net. Primož Sraka, KD »MARKO« Beltinci Velikonočna razstava v Dokležovju V prostorih vaškega doma v Dokležovju se je 3. aprila odprla že tradicionalna velikonočna razstava. Odprtje so s kulturnim programom popestrili člani Društva prijateljev mladine Do-kležovje. Tokrat so razstavo pripravili prav člani Društva prijateljev mladine Dokležovje v sodelovanju s Karitasom in učenci podružnične osnovne šole Dokležovje. Vsa simbolika velike noči se skupaj z datumom praznika navezuje na prastaro obredje ob izteku zime in prihodu pomladi. Vsi simboli so torej znanilci pomladi in novega letnega življenjskega ciklusa. Marsikomu je pomlad od vseh letnih časov najbolj pri srcu, saj svojo prisotnost naznanja s pomladanskim cvetjem, ptičjim petjem in z vse večjo povezanostjo človeka z naravo. Povsod nastaja novo življenje. Praznik velike noči ni slučajno prav v tem letnem času. Prva nedelja po pomladni polni luni je velikonočna nedelja. Ta praznik so skozi stoletja praznovali na različne načine in v tradicijah mnogih narodov lahko najdemo osnovno misel praznovanja, ne glede na versko pripadnost. Tudi po Sloveniji ta praznik praznujemo različno: nekateri v krogu družine, drugi le kot dela prost dan, verniki pa seveda po svojem verskem izročilu. Velika noč je namreč največji krščanski praznik, praznik Kristusovega vstajenja. Eden najbolj preprostih in poznanih simbolov čaščenja življenja je prav jajce. Velikonočna jajca, ki jih živopisno barvamo in krasimo, so pomemben simbol, saj se za jajčno lupino skriva čudež življenja, medtem ko barve simbolizirajo veselje. Kot simbol velike noči je jajce prepoznavno po celem svetu, zato ga barvajo, rezljajo in krasijo na vse mogoče načine, da bi s tem še poudarili njegovo posebno simboliko. V različnih predelih Slovenije imajo pirhi različna imena: pisanice, pisanke, rumenke, remenice, remenke, praskan-ke, predvsem pa predstavljajo simbol življenja, rodovitnosti, gotovosti, varnosti, ustvarjalnosti, upanja, aktivnosti, zmago in uspeh. Krašenje pirhov se je razvilo v eno od najlepših oblik slovenske ljudske umetnosti in domišljije. Vse našteto in še več je vsem obiskovalcem ponujala naša razstava. Poleg najbolj prepoznavnih pirhov pa so bili na razstavi na ogled še prtički, vezenine, voščilnice... Organizatorji smo hvaležni vsem in vsakemu posebej, ki ste prispevali kanček svoje ustvarjalnosti in tako obogatili razstavni prostor. Tudi letos si je Mali rijtar - april 2012 razstavo ogledalo kar nekaj obiskovalcev. Upamo, da jih bo prihodnje leto še več in da bodo začutili duh praznovanja, ki ga prinaša velika noč. Urška Ropoša Velikonočna razstava v Dokležovju "Kdor poje, ta ne misli slabo" Pravi znani slovenski pregovor. Je že tako, da si Slovenci sploh ne moremo predstavljati druženja brez lepe pesmi. Zaradi želje po kulturnem udejstvovanju, druženju in ljubezni do petja smo se prijateljice, znanke, sosede in sovaščanke iz Dokležovja organizirale in ustanovile pevski zbor. Gre za zborček žena in deklet, ki ga vodi pevovodja Leon Kuzma. Skupina deluje komaj dobra dva meseca in se šele dobro spoznava. Srečujemo se na vajah, ki so enkrat tedensko, ponavadi ob vikendih. Lahko se pohvalimo s svojo zavzetostjo in pridnim delom, saj se naš repertoar pesmi iz vaje v vajo povečuje. Svoj krstni nastop smo imele članice na proslavi ob materinskem dnevu v Dokležovju, 23. marca. Na njem smo se predstavile in priložnosti primerno zapele v čast dekletom, ženam in materam. Skozi pesmi smo jim sporočile, kako pomembno vlogo igrajo v naših življenjih. Dobrih odzivov in lepih spodbud smo se članice po prvem nastopu zelo razveselile in si zadale nove cilje, ki se jih bomo trudile uresničiti. Naš zbor si v prihodnje želi čim več nastopov, na katerih bi lahko pokazale, da tudi v naši vasi cenimo in ohranjamo kulturo ter radi pojemo. Želimo pa si tudi, da bi se nam pridružilo še več članic, zato ob tej priložnosti vabimo v našo družbo vse, ki si želijo prijetnega druženja ob petju. Urška Ropoša Vrtnarija SUM SOBOTA d.o.o. Kopališka ulica 2/b, 9000 Murska Sobota Tel.: (02) 530-02-22, Fax: (02) 530-02-29 E-mail: info@vrtnarija-sum.si www.vrtnarija-sum.si Ponujamo vam vse vrste • okrasnih grmovnic, listavcev, iglavcev in velikih dreves • oblikovanih rastlin • pokrovnih rastlin, popenjavk • trajnic, enoletnic, vrtnic in sezonsko cvetje • sadne sadike • lončnice • presajamo in zasajamo korita "Kar raste pri nas, bo zagotovo tudi pri vas!" DELOVNI ČAS NA VRTNARIJI JE: od ponedeljka do petka: od 8 do 17 ure v soboto: od 8 do 13 ure Vabimo vas tudi v naše cvetličarne, kjer vam ponujamo pestro izbiro: • lončnic • rezanega cvetja • aranžiranje daril in poslovnih prostorov CVETLIČARNE Cvetličarna CVET Tel:+386 (0)2-521-11-40 Cvetličarna ROŽA Cvetličarna v MAXIMUSU Tel: +386 (0)2-523-12-10 Tel: +386 (0)2-526-15-35 Cvetličarna PARK Cvetličarna BELLA Tel: +386 (0)2-521-15-01 Tel: +386 (0)2-515-17-00 Krstni nastop skupine na proslavi ob materinskem dnevu v Dokležovju Mali rijtar - april 2012 Kar tako iz NK Gančani NK Gančani smo velika nogometna družina, ki omogoča otrokom iz našega okolja lepšo, s športom obogateno mladost. Naš namen je približati šport otrokom in mladini in preko njih izboljšati našo družbo. Ob tem pa smo tudi tekmovalno društvo, ki se trudi doseči kar najboljše rezultate in to nam kar uspeva. Glavni cilj pa je in bo ostal izoblikovati tudi vrhunske nogometne posameznike. Pri pričakovanih ciljih smo realni, saj vemo, da tudi ob porazih nogometaši in nasploh ljudje prav tako zorimo. O svoji usodi odločamo izključno sami s svojim delom. Držimo skupaj, ustvarjamo nove zmage, poraze in tako zorimo v odlične osebnosti, športnike, športni kolektiv.. Trudimo se izboljšati pogoje dela, dvigniti strokovnost in predvsem klubske programe približali potrebam otrok in njihovih staršev. Nikomur ne vsiljujemo mnenja ali prepričanja, kaj je bolje zanj, se pa trudimo, da tistim, ki imajo željo po igranju v našem okolju, omogočimo napredek v okviru danih možnosti, ki so iz sezone v sezono boljše. Veseli nas, da imamo vedno več igralcev in vedno boljšo kvaliteto dela. Vrhunske športne dosežke bomo dosegli po visokih strokovnih kriterijih, brez bližnjic, zato pa bodo trdni in dolgotrajni. Otroci (igralci) se z veseljem vračajo v mirno in varno delovno okolje kluba, trenerji pa v ustvarjalno in prijateljsko okolje. Pomembno je, da imamo vizijo in delovno vnemo. Nogometni Srečno tudi vsem ostalim nogometnim delavcem po Pomurju v upanju na še boljše sodelovanje v korist otrok, mladine in odraslih nogometašev. UO NK Gančani Strokovni (nogometni) izlet NK Gančani v Ljubljano in Domžale Skupinska slika udeležencev izleta pred stadionom Stožice, foto: T. Perdigal Kot nagrado za odlično delo in redno obiskanost treningov v zimskem času smo za naše mlade nogometaše in njihove starše pripravili nogometni izlet v Ljubljano in Domžale. V soboto, 24. marca 2012, smo se selekcije U-8, U-10 in U-12 Nogometnega kluba Gančani (vseh skupaj nas je bilo 86) odpravili na težko pričakovano prijateljsko tekmo z vrstniki NK Olimpija iz Ljubljane. Zbrali smo se ob 6. uri pred ŠRC Gančani in se dobro razpoloženi z dvema avtobusoma odpravili proti Ljubljani. V prestolnico smo prispeli ob 8.30 in se takoj napotili proti pokritemu športnemu objektu "Jama Bežigrad", kjer so naše selekcije odigrale prijateljske tekme s svojimi vrstniki. Po končanih tekmah smo se odpravili proti Domžalam, kjer smo si ogledali tekmo 1.SNL med ekipama NK Domžale in NK Nafta. Po končani tekmi pa smo se odpravili nazaj v Ljubljano, kjer smo si ogledali športni park Stoži-ce. Na koncu smo se ustavili še v parku Tivoli, kjer smo imeli čas za sprehod in druge aktivnosti po svoji izbiri. Zahvalili bi se Otroški nogometni šoli NK Olimpije (vodji šole Gregorju Židanu) za lep sprejem v Ljubljani. Za- hvala gre tudii NK Domžale in našemu občanu Tadeju Apatiču - nogometašu NK Domžal, ki nam je zagotovil prosti vstop na tekmo v Domžalah. Hvala tudi staršem, ki so nas podprli pri organizaciji našega izleta. Perdigal T. in Grah J. Hanna državna prvakinja Spomladansko obdobje je najnapornejše za judoiste. Po osmih, devetih mesecih pridejo najpomembnejša tekmovanja - državno prvenstvo. Z letošnjimi uvrstitvami smo zelo zadovoljni, v maju pa pričakujemo nove medalje pri mlajših članih in na pasovnem pr- venstvu. Velik uspeh je z naslovom državne prvakinje pri starejših deklicah dosegla Hanna Mazouzi, uspeh je dopolnil Marcel z drugim mestom in Teo s sedmim. Hanna in Marcel sta si s tem uspehom zagotovila mesto v reprezentanci Slovenije, ki se bo udeležila tekmovanj v Duisburgu, Gyoru in Nišu. To so prve stopnice v triletnem ciklu, ki ga želimo kronati z uvrstitvijo vsaj enega tekmovalca na evropsko prvenstvo pri kadetih. Mali rijtar - april 2012 Pri mladincih je Tim Kovačič kljub poškodbi osvojil 3. mesto do 73 kg, Filip Tratnjek pa 5. mesto, kar je zelo dober rezultat, saj je Tim nastopal v višji kategoriji, Filip pa je šele prvo leto mladinec. Smolo je imel Darko, ki je po dveh zmagah moral predati dvoboj zaradi poškodbe, te pa pestijo Damirja že dobro leto, zato od njega letos nismo mogli pričakovati odmevnejšega rezultata. V kategoriji mlajših dečkov letos nismo osvojili kolajn, saj je prišlo do menjave generacije, bomo pa zagotovo konkurenčni naslednje leto. Kot priprave na državna prvenstva pa so nam bili turnirji v Vocklabrucku, Lendavi, Murski Soboti, Leobnu, Mariboru, kjer smo dosegli zelo dobre rezultate (te si lahko ogledate na naši spletni strani ali facebooku). Veliko pozornosti pa posvečamo našim cicibanom, kjer moramo izpostaviti Gabrijela Zadravec, ki je zmagal na zadnjih devetih turnirjih, zraven njega pa so še Lara, Monika, Mihaela, ki pridno nabirajo znanje in medalje na turnirjih. Za njimi pa raste že velika skupina nadebudnežev, ki zaenkrat še nimajo tekmovanj. ■N VltEH ■ntueceh Tim Kovačič 3. mesto mladinci do 73 kg, foto Tarik Mazouzi Upam pa, da se bodo ti rezultati poznali tudi pri delitvi sredstev športne zveze, saj nam medalja na državnem prvenstvu v finančnem smislu nič ne prinaša (žal je takšen pravilnik). Bi si pa prav gotovo zaslužili, saj ima vsaka medalja za sabo ogromno treninga (vsake počitnice se trenira dvakrat dnevno), odpovedovanja, v končni fazi tudi finančnih sredstev, ki jih je v teh težkih gospodarskih časih težko pridobiti. Vpis novih članov je mogoč skozi vse leto, lahko nas obiščete na treningu, lahko nas pokličete po telefonu ali na naši spletni strani www.judo-ms.si in facebooku »judo klub beltinci«. Kontakt: Iztok Jerebic 031-506-707, Bogdan Lešnjak 031-791-826, Tarik Mazouzi 041-550-015. Športni pozdrav JK klima center Tratnjek Beltinci Iztok Jerebic H o c K E V Central-European Interieague Hockey In hcArt at Eurvpc Central-European Interleague Zaključno srečanje 12.-13.5.2012 ŠRC Lipovci, Slovenija Sodelujejo: HK Lipovci (SLO), HK Wiener Neudorf (AUT), KPH Rača (SVK), ŠK Šenkvice (SVK), HK Triglav Predanovci (SLO), Rosco SE (HUN), Olcote HC (HUN) in HK Moravske Toplice (SLO). Ekipa HK Lipovci je bila v rednem delu tekmovanja najboljša in se bo borila za uvrstitev od 1. do 4. mesta. PRIDITE NAS SPODBUJAT! Mali rijtar - april 2012 Društvo odbojkarskih sodnikov Pomurje ( v nadaljevanju DOS Pomurje) DOS POMURJE je bilo kot samostojno društvo ustanovljeno leta 2003. Nekaj članov, ki so bili ustanovitelji društva, je že prenehalo z aktivnostmi, nekaj pa je tudi takih, ki so še aktivni. Ukvarjamo se z izobraževanjem sodnikov začetnikov in sojenjem odbojkarskih tekem. Pokrivamo vsa šolska tekmovanja na osnovnih šolah, srednješolska tekmovanja, ŠKL*, delavskih igrah in pa seveda, prednostno, sodimo tekme vseh državnih lig ter turnirjev mlajših selekcij pod okriljem OZS -a. V društvu nas je 19 članov. Po sodniških listah na ravni ZOSS* - a smo razdeljeni v več rangov. Tako imamo dva delegata kontrolorja ZOSS, enega člana delegatov OZS, enega člana B1 liste, enega člana B2 liste, 9 članov C1 liste in 5 članov C2 liste. Cilj društva je, da bi imeli čim prej sodnika ranga A liste, kar pomeni, da bi lahko sodili tekme 1.DOL*. Aktivno smo vključeni tudi v organe krovne organizacije ZOSS*. Branko HRGA je član strokovne komisije, Tone FICKO je član komisije za delegiranje Pikado klub - 8. vaški turnir v pikadu Pikado klub-ŠD Dokležovje je organiziral tradicionalni, že 8. vaški turnir v elektronskem pikadu za pokal KS Dokležovje. Udeležilo se ga je 47 tekmovalk in tekmovalcev iz naše vasi, sodnikov, sam pa sem član predsedstva ZOSS. DOS POMURJE vsako leto organizira seminar za sodnike začetnike. Tu poskušamo pridobiti mlajši kader. Odziv kandidatov se po letih razlikuje. V društvo bomo z veseljem sprejeli vsakega člana, ki bi se želel preizkusiti v sojenju. Bi pa želeli, da se v DOS vključijo tudi nekdanji igralci klubov iz naše okolice, ki so zaradi takšnih in drugačnih razlogov prenehali s tekmovanjem. Tako bi ostali v stiku z odbojko. Naše društvo pokriva s sodniki B1,B2,C1 in C2 liste območje od Lendave, Murske Sobote do Radencev in Ljutomera. Na tem področju imamo dva prvoligaša, enega drugoligaša in dva tretjeligaša. Na prvoligaškem tekmovanju nas na našem območju zastopata dva delegata kontrolorja ZOSS in en delegat OZS. Društvo se udeležuje turnirjev med društvi odbojkarskih sodnikov, ki je že tradicionalen. Tako smo predlani mi organizirali turnir, na katerem je sodelovalo osem od devetih društev iz vse sodelovali pa so lahko tudi »bodoči« Dokležanci. Tekmovanje je potekalo v štirih disciplinah - otroci, moški, ženske in žre-bane dvojice. Najboljši so bili nagrajeni s pokali in medaljami, ki jih je prispevala KS Dokležovje, vsi otroci pa so prejeli Športno društvo Dokležovje M j B i 1,1 j - n Najboljši so bili nagrajeni s pokali in medaljami Slovenije, kar pomeni, da je bilo prisotnih okrog 100 sodnikov. Več informacij o našem delu najdete na spletni strani društva in sicer : dospomurje.si . Še naslov društva: DOS POMURJE Ravenska cesta 28 9231 Beltinci Legenda: DOS POMURJE - Društvo odbojkarskih sodnikov Pomurje ZOSS - Zveza odbojkarskih sodnikov Slovenije OZS - Odbojkarska zveza Slovenije ŠKL - šolska košarkarska liga, ki poleg odbojke vključuje še nogomet in košarko 1.DOL - 1. Državna odbojkarska liga Robert GRUŠKOVNJAK, predsednik DOS POMURJE praktične nagrade naših pokroviteljev, podjetja Hribar OS iz Kranja in Inter-sporta. Rezultati: Otroci: l.Sašo Škraban 5.605 točk 2. Timotej Škraban 4.812 točk 3. Nina Tivadar 4.623 točk 4. Valentin Balažic 4.547 točk Moški: 1.Damir Lukač 2. Zoran Špilak 3. Matej Zver 4. Matjaž Gyorek Ženske: 1.Antonija Arvaj 2. Mateja Antolič 3. Mojca Špilak 4. Nadja Emberšič Dvojice: 1.Damir Lukač in Matjaž Gyorek 2.Sašo Tkalec in Tadej Antonič 3.Anton Šebjan in Zoran Špilak Matjaž Gyorek Mali rijtar - april 2012 Pomurska liga v elektronskem pikadu Člani zmagovalne ekipe Končna lestvica po 14. kolu : ekipa tekem zmage porazi seti igre točke 1. F1 PAJEK (Dokležovje) 14 12 2 223:127 517:335 24 2. PICOLO (Melinci) 14 11 3 213 : 137 494 : 365 22 3. BRIZGALNA BAR (Vanča vas) 14 10 4 211:139 485:362 20 4. MAŽI BAR (Ižakovci) 14 7 7 191:159 451:386 14 5. ŠD DOKLEŽOVJE (Dokležovje) 14 7 7 185:165 429:407 14 6. ČARNE VRANE (Ižakovci) 14 5 9 158:192 401:453 10 7. PAJDAŠJE (Dokležovje) 14 4 10 154 : 196 398:452 8 8. VIKTORIJA (Filovci) 14 0 14 63:287 198:613 0 Naslov prvaka prvič v Dokležovje Končano je tekmovanje v Pomurski pikado ligi za sezono 2011/2012, ki jo tudi letos vodi in organizira Pikado klub ŠD Dokležovje. Letošnja sezona je bila zelo izenačena, tako da je odločitev o prvaku padla šele v zadnjem kolu. Naslov prvaka je prvič osvojila ekipa F1 Pajek iz Dokležovja. Rezultati: Dvojice: 1. Branko Seršen (ŠD Dokležovje) in Roman Tivadar (F1 Pajek) 2. Tadej Antonič (F1 Pajek) in Mario Suhič (Brizgalna bar) 3. Matija Šiško (F1 Pajek) in Matej Šebjan (F1 Pajek) Posamezno: 1. Branko Seršen (ŠD Dokležovje) 2. Damir Lukač(F Pajek) 3. Matija Šiško (F1 Pajek) 4. Leon Mertuk (F1 Pajek) Matjaž Gyorek Zmagovalna ekipa je organizirala tudi zaključni turnir, ki se ga je udeležilo 32 tekmovalcev iz ekip, ki so sodelovale v ligi. Spomladanski del prvenstva začeli z zmago Nogometaši ŠD Meteor Melinci, ki tekmujejo v Pomurski ligi malega nogometa, so spomladanski del prvenstva začeli z zmago. Na igrišču v Črenšovcih so premagali Romsko športno društvo KAMENCI z rezultatom 8 : 3. Igrali so zelo lepo, odprto in kombinatorno, za kar jih je objektivna romska publika večkrat nagradila z aplavzom. ŠD Meteor Melinci je igral v postavi: GREGOR VINČEC, SIMON GJEREK, DENIS POZDEREC, DENIS KOHEK, DAMJAN SLANA, SAŠO MAJC, AMADEJ MAROŠA in JERNEJ KOHEK. V nedeljo, 29.04.2012, ŠD Meteor Melinci organizira velik medulični turnir v malem nogometu za pokal KS Melinci. Vsi občani občine Beltinci lepo vabljeni. Janez Maroša Mali rijtar - april 2012 Humani biomonitoring kemikalij v Sloveniji Kaj je humani biomonitoring kemikalij? Humani biomonitoring kemikalij je metoda, s katero ugotavljamo, kolikšna je izpostavljenost in obremenjenost ljudi z različnimi kemikalijami. Je načrtno merjenje in spremljanje koncentracij različnih kemijskih snovi v vzorcih pri ljudeh - v krvi, urinu, materinem mleku, v laseh, nohtih ... Ljudje smo v svojem vsakdanjem življenju stalno izpostavljeni na tisoče različnim kemikalijam: izpušnim plinom, dimu, prašnim delcem, različnim hlapnim organskim snovem, ostankom pesticidov, težkim kovinam... tako v svojem domačem okolju, na delovnih mestih, v prostem času, na cesti... Nekatere od kemikalij so tudi strupene (toksične). Kolikšna je izpostavljenost ljudi določenim kemikalijam v okolju, je razmeroma malo znano, še posebej, kolikšna je dolgotrajna izpostavljenost nizkim odmerkom snovi. V ta namen se je leta 2007 v Sloveniji pričel izvajati humani biomonitoring. Raziskavo vodita Urad RS za kemikalije in Institut Jožef Stefan, sodelujejo pa tudi laboratoriji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ginekološke ambulante in bolnišnice ter regionalni zavodi za zdravstveno varstvo. Potek raziskave Prva faza raziskave je potekala od leta 2007 do leta 2010 v treh regijah - osrednjeslovenski, jugovzhodni in notranjski statistični regiji, ločeno v treh različnih okoljih - v podeželskem in mestnem okolju ter v okolju, ki je onesnaženo z industrijo. Od konca leta 2011 dalje poteka biomonitoring še v ostalih regijah. V Pomurju sodeluje poleg Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota še Splošna bolnišnica Murska Sobota. V projekt naj bi v vsaki regiji vključili po100 preiskovancev, 50 žensk in 50 moških. Preiskovanke so ženske, stare od 20 do 40 let, ki so prvič rodile in je otrok star največ dva meseca. Za moške velja ista starostna meja. Poleg teh kriterijev je potrebno tudi, da preiskovanci na izbranem območju živijo ali delajo vsaj zadnjih pet let, niso kadilci, nimajo kroničnih bolezni, niso izpostavljeni določenim kemikalijam na delovnem mestu in da je nosečnost potekala normalno. Preiskovancem se odvzamejo vzorci krvi, urina, materinega mleka in las. V njih se ugotavljajo koncentracije strupenih kovin, kot so kadmij, svinec, živo srebro in arzen ter nekatera obstojna organska onesnaževala (dioksini, furani, organoklorni pesticidi, poloklorira-ni bifenili). Ugotavlja se tudi nekatere esencialne elemente - selen, baker in cink v krvi ter nekatere biokemijske kazalnike poškodb ledvic v urinu. Preiskave so popolnoma neškodljive in brez posledic. Prvi cikel humanega biomonitorin-ga kemikalij v Sloveniji se bo zaključil leta 2014. Takrat bodo zbrani in analizirani vzorci iz vse Slovenije, vključenih bo več kot 1200 preiskovancev. Vsi preiskovanci bodo po zaključku analiz prejeli obvestila o rezultatih z obrazložitvami. V primerih, da bi pri posameznem preiskovancu rezultati pomembno odstopali od referenčnih vrednosti, pa se sproti izvaja individualno obve- ščanje in svetovanje. Na osnovi rezultatov analiziranih vzorcev in ostalih podatkov bo izdelana ocena tveganja za zdravje ljudi ter načrt za nadaljnje ukrepe in raziskave. Biomonitoring kemikalij v ljudeh je velik in pomemben projekt. Pokazal nam bo, kakšna je obremenjenost ljudi s kemikalijami, ali so razlike v različnih regijah v Sloveniji in v primerjavi z drugimi državami ter kako naj ukrepamo naprej. Na osnovi dobljenih rezultatov bomo lahko spremljali stanje na tem področju v prihodnjih letih, med drugim tudi stanje otrok tistih mater, ki bodo sodelovale v preiskavi. Prvorodke in njihove partnerje prijazno vabimo, da prisluhnejo informacijam o humanem biomonito-ringu v materinski šoli, pri svojem ginekologu ali v porodnišnici ter da se odzovejo povabilu za sodelovanje. Le tako bomo lahko izpeljali to pomembno študijo in prispevali k boljšemu vedenju o okolju, ki nas obdaja ter na svoj način pripomogli, da bo to okolje za naše potomce čistejše. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Raziskavo vodita Urad RS za kemikalije in Institut Jožef Stefan, sodelujejo pa tudi laboratoriji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ginekološke ambulante in bolnišnice ter regionalni zavodi za zdravstveno varstvo. F Pomurju sodeluje Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota in Splošna bolnišnica Murska Sobota. Nacionalni program biomonitoringa kemikalij v ljudeh je na konferenci predstavila prof. dr. Milena Horvat, Institut Jožef Stefan, aktivnosti v naši regiji pa Majda Pohar,dr. med. ZZV M. Sobota ter Saša Bencak, Splošna bolnišnica M. Sobota Mali rijtar - april 2012 Petinštirideset lekcij za življenje Regina Brett, Cleveland, Ohio je devetdesetletna gospa, ki je nekoč v čast staranju napisala 45 lekcij, ki jih je pridobila v svojem bogatem življenju. Držati bi se jih morali tudi mi, ali pa jih vsaj delno upoštevati. Glasijo se takole: 1. Življenje ni pravično, vendar je še vedno dobro. 2. Če ste v dvomih, naredite le naslednji majhen korak. 3. Življenje je prekratko, da bi čas zapravljali za to, da bi sovražili. 4. Vaša delo ne bo poskrbelo za vas, ko boste bolni. Vaši prijatelji in starši bodo. Ostanite v stikih. 5. Sproti poplačajte svoje dolgove. 6. Ni potrebno, da imate svoj prav za vsako ceno. Sprejmite dejstvo, da se lahko ne strinjate. 7. Jokajte z nekom v družbi. To je bolj zdravilno kot jokati sam. 8. Čisto v redu je, da ste jezni na boga. On to zna sprejeti. 9. Prihranke za upokojitev pričnite shranjevati s svojo prvo plačo. 10. Ko gre za čokolado, je upor jalov. 11. Sklenite mir s svojo preteklostjo, da vam ne bo pokvarila sedanjosti. 12. V redu je, da vašim otrokom dovolite, da vas vidijo jokati. 13. Ne primerjajte svojega življenja z življenji drugih. Ne poznate njihovega poslanstva. 14. Če naj bi bila vaša zveza skrivnost, potem ne bi smeli biti del nje. Razmišljanje o naravi »Narava je bila vedno neomejeno prijazna z nami, človeštvom je pomagala, da se je pojavilo, se dvignilo in okrepilo. Velikodušno nam je dala vse, kar je nakopičila v milijardah let neživega razvoja. Postali smo močni in mogočni, toda kako smo se odzvali na to dobroto?« (Junij Glazkov) Ja, kako smo se odzvali na njeno dobroto? Zelo zelo grobo, uničujoče. 15. Vse se lahko spremeni, kot bi trenil. Toda ne skrbite, bog nikoli ne bo trenil. 16. Globoko vdihnite. Pomirja um. 17. Znebite se vsega, kar ni uporabno, lepo in veselo. 18. Vse, kar vas ne bo ubilo, vas bo v resnici naredilo močnejše. 19. Nikoli ni prepozno imeti srečnega otroštva. Toda drugo je odvisno od vas in od nikogar drugega. 20. Ko pride do tega, da bi šli za tistim, kar imate radi v svojem življenju, ne recite ne. 21. Prižgite sveče, uporabljajte lepe rjuhe, nosite fino perilo. Ne hranite ga za posebne priložnosti. Današnji dan je nekaj posebnega. 22. Naredite vse, nato se prepustite toku. 23. Bodite drugačni zdaj. Ne čakajte na starost, da bi nosili vijolično. 24. Najpomembnejši spolni organ so možgani. 25. Nihče nima v oblasti tvoje sreče, le ti sam. 26. Preprečite vsako t.i. nesrečo s naslednjimi besedami: "Bo čez pet let to pomembno?< 27. Vedno izberite življenje. 28. Odpusti vsakomur vse. 29. Kaj drugi ljudje mislijo o vas, ni vaša stvar. 30. Čas zdravi skoraj vse. Dajte času čas. 31. Kakorkoli dobra ali slaba je situacija, spremenila se bo. 32. Ne jemljite samega sebe tako zelo Živimo v 21. stoletju, na vrhuncu napredka in moderne tehnologije, žal pa so človeška razmišljanja in dejanja nepravilna in nas vodijo v propad. Zato je sedaj skrajni čas, da se ustavimo in spremenimo. Zaman so številni seminarji, posveti in srečanja, če se ne bomo vsi skupaj zavestno odločili in rekli NE vsemu, kar nas vodi v uničenje. Seveda pa moramo najprej začeti pri sebi, v družini, vrtcu, šoli, krajevni skupnosti, občini... Žal je tako, da se tega najbolj zavedamo tisti, ki svoj način razmišlja- resno. Nihče vas ne. 33. Verjemite v čudeže. 34. Bog vas ljubi zaradi tega, kar bog je, ne zaradi tega, kar ste ali niste naredili. 35. Ne planirajte poteka življenja. Pokažite se in ta trenutek izvlecite iz njega največ, kar je mogoče. 36. Biti star je bolje, kot umreti mlad. 37. Vaši otroci dobijo le eno otroštvo. 38. Vse, kar resnično šteje na koncu je, da ste ljubili. 39. Pojdite ven vsak dan. Čudeži čakajo povsod. 40. Če bi vsi vse naše težave vrgli na kup in bi vsi videli vse, bi naše pograbili nazaj. 41. Zavist je izguba časa. Imate že vse, kar potrebujete. 42. Najboljše šele prihaja ... 43. Ni pomembno, kako se počutite, vstanite, oblecite se in se pokažite. 44. Prepustite se. 45. Čeprav življenje ni okrašeno s pentljo, je vseeno darilo. Poskušajmo upoštevati ta zlata pravila življenja in srečni ter zadovoljni bomo Mirni in radostni pa bodo tudi drugi, ki ta planet delijo z nami. Bodimo zahvalni za vsak dan, da se lahko zbudimo v miru in popolni harmoniji življenja. LHijana Žižek nja in življenja udejanjamo vsak dan in skušamo vplivati na vse, ki tega ne upoštevajo. Če bi se tega zavedali vsi, ne bi bilo potrebnih najrazličnejših očiščevalnih akcij, tudi takšnih, kot je bila zadnja na področju celotne države. Ugotavljamo, da se takih akcij udeležujemo vedno eni in isti ljudje (člani društev in organizacij v krajevni skupnost), ki že tako skrbimo za lepo okolje. Žalostna in prizadeta sem, ko vidim, da ljudje niso vsaj toliko ozaveščeni in Mali rijtar - april 2012 odgovorni, da bi svoje odpadke odložili tja, kamor spadajo. Zdi se mi, da nekateri kar čakajo na dan pred akcijo, da odvržejo vse, česar bi se radi znebili. To smo ugotovili tudi na letošnji akciji, saj smo našli stvari, ki nikakor ne sodijo v naravo. Storilci, ki to počnejo, se vedno znova vsem smejijo »v brk«, saj vedo, da bodo drugi počistili njihovo »nesnago«. Žal se ne zavedajo, da »pljuvajo v lastno skledo« in so slab vzgled svojim otrokom. Prav bi bilo, da se ustrezne inšpekcijske službe odzovejo čim prej in ustrezno kaznujejo kršitelje (žal so kazni prenizke in neučinkovite). Dokler bo tako, bo naša »zemlja« še vedno izpostavljena uničevalcem naravnega okolja, ki zavestno počnejo vse to. Premalo se zavedamo naravnih lepot, ki jih imamo, premalo znamo ceniti naše naravne danosti, ki nam jih zavidajo tujci. Med slednjimi je tudi priznana pevka in ustvarjalka Shirlie Roden, ki je prava ambasadorka naše države in njenih lepot. V svoji pesmi Na fotografiji je del skupine članov DPM, ki se vsako leto zelo aktivno vključi v akcijo. In tudi letos je bilo tako! Kako lepo je opeva te naravne lepote in poje: »Ljubim Zemljo, kako lepo je, kako lepo je... Ljubim drevesa, kako lepo je. Ljubim rože, kako lepo je.«. Zato se moramo vsi truditi in si prizadevati, da bomo vse to lahko še dolgo dolgo ljubili in zapustili našim potomcem. Upam in želim, da se bodo prej ali slej tega zavedali tudi nekateri prebivalci našega kraja in počistili svoja »divja odlagališča« sredi našega lepega gozda ob Muri. Marija Zver, DPM Dokležovje Čigavo je? Skozi okno se vidijo gore, prekrite s snegom. Čigavo je okno? Čigave so gore? V belo obzorje mežika belo oko, ki neusmiljeno raste. Čigavo je obzorje? Čigavo je oko? V belem vesolju je črna votlina, mrtvo srce. Čigavo je srce? Čigava je smrt? Janez Maroša Slutnja Ujeta lepota za zaveso Se z jutrom brez sonca prebudi, Ob odprtem oknu zadrhti. Pomlad se ujema za zaveso. S čela v nosnice podrsi jutro, Svetloba se ujame na licu, A grlica zagruli pesem srcu, Peščica vrabčkov poleti v nebo modro. Obraz skloni nad rosno zaveso, se vonj v sredici cveta prebudi, Srce s konic prstov srka roso. Žarek po temenu gladi jutro. Oda ljubezni pronica k srcu. Vrabček na veji sliši klic v modro nebo k samički. Janez Maroša Kažipot Lahko molčiš. Lahko izpustiš mojo roko, odvržeš pogled. Da le smem biti tu, biti zate. Lahko mi podreš moje stolpe. Kadar se trudim priti do tebe, pa ne vidim, da si že tu. Le žejo po tebi mi pusti, da te ne zgrešim v brezpotjih sveta. Ta žeja je kažipot tvoje ljubezni. Janez Maroša Mali rijtar - april 2012 Znameniti Prekmurci »V življenju si lahko želimo vse, pričakujemo še manj in zahtevamo še manj. Življenje nam le vsem skupaj da vse, ne pa vsakemu posebej. Če si delimo, lahko imamo vse. Življenje nam dovoli, da si izbiramo cilje, ne pusti pa nam določati časa in poti do njih.« (Zvone Modrej) Te modre misli še kako veljalo za našega rojaka, domačina iz Dokležovja, Matijo Gregorja. Večkrat sem že razmišljala o človeku, ki je skoraj neznan našim krajanom in tudi širšemu okolju. Zato je prav, da o njem zvemo kaj več. Matija Gregor je bil rojen 7.2.1885 v Dokležovju, kjer je obiskoval ljudsko šolo, ko so se madžarski oblastniki trudili, da bi pomadžarili ljudi ob Muri. Tudi sam je v mladosti okusil bridkosti sezonskega delavca, saj je moral s trebuhom za kruhom v Slavonijo. Po vrnitvi se je izučil za kolarja pri mojstru Pozdercu v Beltincih in pozneje opravljal kolarska dela ter bi cenjen v svoji obrti. Okusil je grozote 1. svetovne vojne, saj je bil na ruski fronti, kjer so ga zajeli in je doživel pravo odisejado. Ves čas ujetništva ga je spremljala misel na svobodo in boljši jutri za vse ljudi, še posebej Prekmurce. Bil je svobodomiseln človek, poln novih, naprednih idej. Mladi Matija je v ujetništvu prehodil pot od Kijeva, Moskve, preko Urala v sosednjo Azijo in nato v Katarkagan, Samarkan in Taškent. V tem času je doživel oktobrsko revolucijo, saj je v njej tudi sodeloval in osebno spoznal Lenina. Po vrnitvi iz ujetništva je večkrat izjavil, da mu je oktobrska revolucija dajala upanje, da bo tudi njegovo Prekmurje nekoč svobodno in bo pripadlo matični državi. Vedel je, da bo ta boj trd, toda ni se bal preprek, zato se je kot prostovoljec udeležil Solunske fronte v Grčiji. O tej svoji odločitvi je v življenjepisu zapisal: “Težka je bila loči- tev od ruskih revolucionarjev, s katerimi sem tako dolgo sodeloval, toda ideja o Prekmurju, združenemu z matično državo, me je tako navdušila, da sem prostovoljno odšel na Solunsko fronto, da tam nadaljujem boj proti domačim in tujim izkoriščevalcem.« Za svoja hrabra dejanja je prejel več odlikovanj in spomenico. Druga svetovna vojna tudi Dokležovju ni prizanesla in Matija se je skupaj z družino odločil, da bo branil svoj kraj. S sinovoma Francekom in Rudijem se je vključil v boj proti okupatorjem. Vsa Gregorjeva družina je bila tesno povezana s prekmurskimi borci in niti hud madžarski pritisk jih ni zaustavil, da bi prekinili to vez. Tako je Matija s svojimi somišljeniki v domači hiši leta 1942 ustanovil prvi odbor OF, povezali pa so se tudi s partizanskim gibanjem na desnem bregu Mure. Ko so v Dokležovju potekali zadnji boji za osamosvojitev Prekmurja, so se domačini morali izseliti v druge vasi (Gančani, Lipovci...) , doma pa so ostali najbolj vztrajni in pogumni. V teh srditih bojih med sovjetskimi in nemškimi vojaki je padlo mnogo ruskih vojakov, ki so jih pokopali na dokležo-vskem pokopališču. Pozneje so jih prepeljali na pokopališče v Mursko Soboto in jim skupaj z drugimi soborci postavili spominsko obeležje. Matija Gregor je bil pošten in deloven človek, zato so mu ljudje tudi po vojni zaupali pomembne in odgovorne funkcije. Vse življenje je ostal skromen in predan svojim ciljem, za katere se je boril. Kljub težkemu življenju in preizkušnjah je ostal veder ter nasmejan. Jesen življenja je užival v krogu svojih domačih, ki so ga ljubili in spoštovali. Vseskozi je bil na tekočem z dogajanje doma in po svetu (veliko je bral). Umrl je 31.7.1976 in počiva na domačem pokopališču v Dokležovju. Upam in želim, da bi se v bližnji prihodnosti kdo lotil raziskave o njem. Tako bi lahko zvedeli še kaj več o tem pogumnem človeku, ki je s svojim delom in načinom življenja prav gotovo lahko naš vzornik. Marija Zver DPM Dokležovje Matija Gregor iz Dokležovja ob visokem jubileju Mali rijtar - april 2012 Kosec Nad Banjšicami, to zahodno slovensko predalpsko kraško planoto, so se topili nevihtni oblaki. Z neba, ki so ga še pred kakšno uro parale strah vzbujajoče strele, lilo pa je kot iz škafa, se je sramežljivo kazalo sonce. Žarki so bili tisto zadnjo julijsko soboto močni, vendar preslabi, da bi uspeli vsaj delno osušiti po nevihtnem tednu razmočene travnike. Po prizorišču državnega prvenstva v ročni košnji so nemirno tekali in hodili udeleženci. Organizatorji v želji po nemotenem poteku prireditve, tekmovalci v zadnjem preizkušanju kos in ogledovanju izžrebanih parcel, gledalci in spremljevalci v želji po zasedbi čim ugodnejših položajev za ogled tekmovanja. Stal sem pred izžrebano parcelo, velikosti 5 x 7 metrov, trava - otava le nekaj več kot dober ped visoka. Za porabo moči dobra, za tehniko in kvaliteto košnje slaba. Zemlja razmočena, trava nasičena z vlago. Ni krtin in mravljišč- to je dobro. Navidezno še kolebam, s katero koso se je lotiti, vendar sem nekje v sebi že odločen. Dolgo kosišče in češka kosa, dolžine 90 cm. Koncentriram se. Čakam na poziv štarterja na pripravo, misli poizkušam usmeriti drugam. Uidejo mi v mladost. Kje so že tisti časi, ko sem kot desetletni deček pod budnim očetovim nadzorom in posebej za mojo velikost prirejeno koso na gmajnah zgornje vipavske doline delal prve zamahe? Pa potem, ko sem se pri dobrih štirinajstih že enakovredno kosal z njim? Znal sam brusiti (kar je zahtevalo kar nekajkrat porezan palec), le klepanja mi oče še ni dovolil. Potem je prišel čas kosilnic..., no, koso pa sem ob vsaki priložnosti z veseljem vzel v roke. Tisto nedeljo pred šestimi ali sedmimi leti, ko so v Selu prvič organizirali tekmovanje v ročni košnji, sem vrgel koso v prtljažnik in se odpeljal tja. Nisem bil prepričan, da bom tekmoval. Toda ko me je zagledal organizator Oskar, nisem imel več izbire. Tako sem kosil v Selu i leta in leta. Letos sem kosil tudi v Smoljani, vasi na zahodnih obronkih Grmeča v BIH. Med odličnimi bosanskimi kosci smo se Slovenci dobro odrezali. Poseben dogodek za kosca je kositi na planini Rajac v Šumadiji, 80 km jugozahodno od Beograda. Meka košnje na Balkanu ali celo v Evropi. Kot je nastopiti kolesarju na touru, tako je koscu kositi na Rajcu. Nastopiti na revijalni košnji med sto petdesetimi kosci v narodnih nošah in pred dvajset tisoč gledalci, je enkratno doživetje. Tam sem kosil letos in lani. Košnje na Smoljani in na Rajcu sem se udeležil z Društvom pevcev Selo. Tu pa so še državna prvenstva. Leta 2008 sem komaj pokosil parcelo 10 x 10 metrov, lani pa sem v Moravčah v isti kategoriji zasedel tretjo mesto. »Pripravljeni«, me predrami glas štarterja, »zdaj!«. Prvi zamahi: »Žžžšš-šk.. žžžšššk.. žžžšššk!«. Odlično! Od prvih zamahov je namreč odvisen potek tekme, saj z njimi dobiš zaupanje v koso, potem gre naprej kot namazano. Prvi zarezi so bili res odlični, ostri in široki. Vzkliki iz publike: » Kako mu brije!« In res je brila, nekje se je grobo zarezala v razmočeno zemljo, nekje jo je razmočena trava porinila iz zamišljene smeri. Trava je ostala nepokošena. »Po- pravljaj!« slišim s strani. Popravljam. Že obračam v desno. Še malo, moči je dovolj. Bo potrebno brusiti? Ne, obrača še nazaj, ostal je kakšen meter in pol širok pas. Zamahi so hitri, rezi globoki, mokra trava odnaša koso, popravljam še malo, dvignem koso. Konec. »Devetdeset sekund!« pravi časo-merilec. Za nekaj sekund me je premagal Lojze, legenda slovenskih koscev. Čestitam! Košnja z ročno koso se vrača. V mnogih vaseh že obujajo stare običaje - tudi košnjo na starinski način. To ni klasična športna disciplina, je pa zanimiva, saj zahteva telesno pripravljenost, tehniko košnje, znanje v klepanju in pripravi kose. S tem prispevkom želim pred sezono košnje kakšnega že zarjavelega kosca vzpodbuditi k oživitvi tega tako lepega in telesnemu razgibavanju koristnega opravila. Upam, da bo tudi kateri mladec prvič prijel za koso in nerodno zarezal v rosno travo. Se vidimo na srednjeevropskem pokalu, 20. 5. 2012, v Selu. Janez Koren Po košnji Mali rijtar - april 2012 »p o' •'t1 U 'p o' O tí u1 tín T3 1) 'P o' •'t1 'P o' tí š| V "Ö) s _(U S S' W> Sh O ai : '- tí O S S tín 2 Pravljica za lahko noč Zajtrk za dva zajčka Tam za staro bukvijo, tam za šipkovim grmičkom, tam je stala čedna hiška. Ne velika in ne majhna, ravno pravšnja za dva zajčka. In res - v njej sta živela zajček in zajčica. Vsak svoj stolček sta imela, vsak svojo posteljico, mizico pa eno. Vsak pri svojem koncu sta spala, ampak tako, da je sonce najprej posijalo na zajčka in šele potem na zajčico. Tudi tisto jutro se je zajček prebudil prvi. »Vstani, zajčica!« je zaklical. »Nov dan se začenja.« A zajčica je spala dalje. »Vstani, zajčica! Ne slišiš, kako pojejo ptički?« A zajčica je spala dalje. »Slišiš, zajčica, čas je za zajtrk!« je še enkrat zaklical zajček, in zdaj je bila zajčica v hipu pokonci. »Zajtrk?« je ponovila. »Saj res! Kaj bova za zajtrk?« Skočila je k omarici, pokukala v predal - a kaj je ugotovila? Vse prazno. Za večerjo sta pojedla zadnje jabolko in zadnjo skorjo kruha. »Ti smola,« je zavzdihnila zajčica. »Vse je prazno. Kaj pa zdaj?« »I, kaj?« se je nasmehnil zajček. »Po novo jabolko bova šla. Le brž za menoj!« Skočil je iz hiše, zajčica pa za njim. In tako sta skupaj odskakljala v novi dan. Čisto novo stezico sta izbrala. Tako, da nista niti malo slutila, kaj ju čaka za prvim ovinkom. In veste, kaj ju je čakalo? Jablana! Prekrasna jablana! Visoka in bogato obložena. »Mmm, to bo zajtrk!« sta kakor začarana dahnila zajček in zajčica. A ko sta stopila bliže, sta videla, da vsa jabolka rastejo previsoko. Dosegla jih nista, sama niso padla - in kaj sta hotela? S praznimi trebuščki sta odšla naprej. Hodila sta in hodila, dokler nista prišla do druge jablane. Še lepša je bila kot prva, a kaj, ko je bila še višja. Lačno sta gledala, stegovala sta tačice, mahala in iskala - vse zaman. Jabolka so ostala na jablani, zajčka pa - spet naprej. Prišla sta do tretje, najlepše jablane. Tako je vabila, kot bi čakala ravno nanju. Vse veje bogato obložene, vsa jabolka rdeča in dišeča - a čisto vsa previsoko. Zaman sta skakala, zaman sta tresla košato drevo. Jabolk nista dosegla. »Če to ni žalost,« je zavzdihnil zajček. »Vse, kar je res dobro, raste previsoko.« Zajčica pa je molčala in vohala naokrog. In je opazila, da na bližnjem polju raste nekaj, kar ima prav lepo nazobčane lističe in kar še lepše diši. Pa je odskakljala bliže, povlekla, in glej - izpulila je korenček. Tako rdeč kot jabolko sicer ni bil, zato pa dober, mmm, kako dober. Brž je poklicala zajčka in potem sta pulila in grizljala, dokler se nista do sitega najedla. »Vidiš, pa se vendar tudi pri tleh najde kaj dobrega,« je s polnim gobčkom zamomljala zajčica. »Pa se res,« je prikimal zajček. In menda se po tistem nikoli več nista trudila, da bi zlezla na jablano. Prav zadovoljno sta grizla korenje, jabolka pa le takrat, ko so jima sama padla pred tačke. Za vas izbrala Lilijana Žižek POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA OSEBNA VOZILA FIAT IN POOBLAŠČENI SERVISER ZA OSEBNA VOZILA FIAT IN ALFA ROMEO POOBLAŠČENI SERVISER ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA FIAT SERVISNE STORITEV ZA OSEBNA IN LAHKA GOSPODARSKA VOZILA DRUGIH BLAGOVNIH ZNAMK OPTIČNA NASTAVITEV KOLES ZA VSA VOZILA Z NOVO 3D TEHNOLOGIJO MENJAVA STEKEL, SVETLOBNIH TELES IN OGLEDAL ZA VSA VOZILA MENJAVA GUM IN CENTRIRANJE KOLES ZA OSEBNA IN LAHKA GOSPODARSKA VOZILA CENITVE ŠKOD ZA VOZILA ZAVAROVANA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV, ZAVAROVALNICI MARIBOR TER ADRIATIC SLOVENICA NOVO! FIAT FBEEMONT OD 26.130C NAPREJ FIAT PANDA 7.590C FIAT PUNTO POP 8.309€ UGODNO! TESTNA VOZILA IN VOZILA Z 0 KM LEASINS DO 8 LET TUDI BREZ POLOGA INFORMACIJE PO TELEFONU 02/S79 30 30 AVTOSERVIS LAJTEB DOBROVNIK 6 C DOBROVNIK - DOBRONAK LajteR www.Iajter.com Mali rijtar - april 2012 ŽIVEX Vse za zunanjo ureditev www.zivex.si MREŽA BUILDER FENCE EXTRA STRONG Elektro varjena mreža zaščitena z nanosom cinka ter piastifidrana z UV zaščito. Dim oknca 100 x 50 mm. zvitok 25 m. zotono barvo. MREŽA PLETIVO vtiino mreže pletena pocinkana / plastificirana mreža. okence 50 x 50 mm. ID 60726 100 cm ID 60727 120 cm ID 60728 150 cm višina mreže ID. 54035 ID. 54036 ID 54030 ID. 54031 BELA ŠOTA Baltiška mleta bela šota 2501. za izboljšanje strukture prsti, za rastline kislega rastišča GNOJILO AGROSOL - 25 KG organsko mineralno gnojilo, ki vsebuje 70% organske snovi, trosi se po površini ni potrebna vdelava v tla, dolgoročno dotovanjo. za gnojenje vinsko trto. sadnega drevja, vrtnin itd. ŽIVEX MURSKA SOBOTA - Markišavci 36/i T: 02 524-12-82