Leto VII. (Vol. VII.) Marec,.! 915 Štev. (No. 3.) Entered an Second Civ Matter October 17. 1912, at the Pout Orticw. Brooklyn. N. Y.. under Act of March 3. 87». Za vse naše dobrotnike in podpornike se bere vsako nedeljo jedna sveta maša in za vse naročnike Ave Maria vsaki prvi petek v mesecu. Izhaja začetkom vsakega meseca. Izdaja AVE MARIA PUBL. CO. 21 NASSAU AVENUE Brooklyn, N. Y. Naslov za dopise in naročnino Je " AVE MARIA " 21 Nassau Avenue I Brooklyn. N. Y. Stane: za Ameriko celo leto $1. Za Evropo $1.26. Subscription price $1 for year. For Europe $1.26. Marec, 1915. "AVIS M.AK1A' t FRANK SAKSER 82 CORTLAND ST. :: NEW YORK, N. Y. t PODRUŽNICA: | 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E., CLEVELAND, OHIO. Ž - * Pošilja nahitreje in najceneje denaije v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju čekovni račun S številka 59.079. I t v f Prodaja vožnje listke za vse prekomorske :: :: :: parobrodne družbe. :: :: T „GLAS NARODA"je jedini slovenski dnevnik vZjedineivih državah. Velja $3.00 za vse leto. t f t v v ❖ ZALOGA MOLITVENIKOV IN RAZNIH KNJIG. t t ;»»ni»»»»»»»»»iKt»»»HH»H»»:»»»»n:»»:n»»»>H:tH»»H«HH»»»m»«t»m»mm Svoji k svojim! Clevelandčani! Svoji k svojim! NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA IN POGREBNI ZAVOD C/i ■ m < ž 2 Razdeljena v dva dela in v polni ineri z nafinejšimi pripravami o p. preskrbljena! Trgovina za nakup pohištva, orodja, premog, ^ c« posode, barve, stekla in drugo. Pogrebni zavod je z najfinej- ^ v q šimi pripravami preskrbljen. Mi preskrbujemo najlepše spre- « « vode v zadovoljnost ljudij, zakar imamo brez števila zahval. Za O ? vsaki slučaj imamo dve ambulance in fine kočije. Trgovina od- c/i prta noč i dan. Se priporočam vsem Slovencem in slov. društvom Tel. Princeton 1881 k P H I N A TRGOVEC IN POGREBNIK Bell Eaut 1881 V* IN. I-f I i 1 /"V , 6127 ST CLAIR AVENUE Svoji k svojim! Clevelandčani! Svoji k svojim! iiiiiiiiiKmwH»ni»HiiintM»w»»»»»»n»»»»»»»««»»»nnmni»>m»»»»»iH»»tH»u»t»t»riiiHtn»»i»n (Leto VII.) Vol. VII. Marec, 1915. Štev. (No.) 3. Socijalizem v luči zdravega razuma. (Dalje). 4. Delavec in delodajalec. Socijalizem zahteva enakost vseli ljudi. Na pr. Katekizem za "Knights of Labor", Buffalo, 1891. Ali pa je mogoča popolna enakost vseli ljudi? Ne! Ljudje so si enaki le v tem, da imajo vsi telo in dušo, da je vse Bog ustvaril. Drugače se pa silno razločujejo. 'A ozirom na velikost in težo, barvo, moč, starost in spol, posebno pa še z ozirom na nadarjenost in značaj, čednost in izobrazbo, z ozirom na versko prepričanje. Ker so ljudje torej tako neenaki z ozirom na moč in starost, dušo in telo, izobrazbo in krepost ter nadarjenost, zato je tudi njih delovna moč in sila neenaka, in iz tega izvirajo neenake pravice in neenake dolžnosti. Kje je torej enakost? Toda vzemimo slučaj, da bi vsaj za tre-notek postavili vse ljudi na isto stopinjo pravic in dolžnosti. Recimo: Danes opoldne naprej imajo vsi ljudje enake dolžnosti, vsi so si enaki. Kako dolgo bo to trajalo? Tu so 4 bratje: Anton, Blaž, Ciril, Davorin. Anton ostane samski, ostali trije se oženijo. Blaž nima nič otrok. Ciril ima tri, Davorin pa osem. Kako ne- enake so pravice in dolžnosti teh štirih bratov! Anton ima skrbeti le za se, Blaž za se in za ženo, Ciril za pet oseb, Davorin za deset. In k temu pride še neenakost v nadarjenosti in sposobnosti, bolezen in nesreče v družini. Kaka neenakost že v prvem kolenu! In če bi bili vsi ljudje enaki. Kaka ko-loboeija bi to bila! Nikdo bi ne hotel drugega ubogati, nikdo bi ne imel pravice drugemu zapovedati, nikogar bi se ne smelo siliti k pokorščini, nikogar bi ne smeli kaznovati. Nered in anarhija bi bila na dnevnem redu. Socijalizem hoče odpraviti različne stanove. Hoče delavca povišati, delodajalca ponižati, tako da bi bila oba enaka, da bi bil le en stan, eden razred, le srednji stan. (Liebknecht, komunistični manifest.) Kako so nastali razni stanovi? Izvirajo iz človeške narave. Iz poklica, do katerega so posamezniki imeli posebno veselje in zmožnost. Prvega je veselilo poljedelstvo, ljubil je življenje v naravi, postal in ostal je kmetovalec. Drugi je imel veselje do obrti, nastal je obrtniški, rokodelski stan. Kdor je bil posebno na-darjoi in sposoben za dolgotrajne štu- dije, postal je učitelj, uradnik, umetnik i. t. d. Vsakdanja potreba je priklicala stanove kakor je stan služabnikov (hlapcev in dekel), stan rudarskih delavcev, stan dninarjev, i. t. naprej. So ljudje, ki nimajo najmanjše nadarjenosti in zmožnosti za strogo duhomorno delo, za študije, a so zdravi in krepki za telesno delo; ti so ravnotako potrebni in koristni za človeško družbo kot učenjaki. Vsi ti stanovi drug drugega podpirajo, se drug na drugega naslanjajo, so drug od drugega odvisni. Človek je družabno bitje in se mora od rane mladosti naslanjati na druge ljudi, potrebuje pomoč drugih. Človek ne more biti obenem zidar, čevljar, krojač, kuhar zdravnik, advokat, uradnik in duhovnik. Zato je že Bog tako uredil, da nima ne delodajalec in ne delavec neomejenih pravic, ampak omejene. Eden kakor drugi je navezan na sopomoč drugega. Vsak pa ima pravice, katere mora drugi spoštovati, rešpektirati. Delodajalec išče delavca, delavec išče delodajalca, da mu proda svojo delovno moč. Oba pa sta svobodna in neodvisna z ozirom na vse druge zadeve (politika, spolnovanje verskih dolžnosti, preseljevanje, pridobivanje osebne lastnine, vzgoja otrok i. t. d.). To je naravni red, naravni zakon, tako hoče tudi Bog v svojih zapovedih. In skušnja uči, da se je ljudem najboljše godilo, kadar in kjer so se ravnali po teli zakonih in se držali tega reda. Socijalisti pa hočejo vse stanove odpraviti in človeka ponižati do navadnega stroja, ga zasužnjiti, mu vzeti vso svobodo in samostojnost. Socijalizem hoče napraviti iz vseh ljudi le eden stan, le eden razred, to se pravi velikansko čredo ovac brez vseh pravic, katere bi striglo par socialističnih voditeljev kakor bi se jim ljubilo. Kajti kam bi se naj pritožila ta u-boga čeda, kje apelirala, kje iskala pomoči in obrambe, če pa ne bo druge instance, druge avtoritete kot ravno socija-listična uprava. Ker bodo vsi ljudje enaki, bodo morali tudi vsi opravljati težka dela, da, celo učitelji, zdravniki in uradniki bodo men- jajoč se morali zgrabiti za kramp in mo-tiko, kadar jih bo socijalistična uprava k temu komandirala. Tako zahteva na pr. Kohler. Beblu se sicer to ne dopade, da-siravno na drugem mestu zopet sam uči, da morajo vsi prijeti za delo, vsi ljudje obojega spola. Tudi ženske! Ženske imajo tisto zmožnost kot možki za delo, treba jih le k temu "vzgojiti", pravi Bebel ("Die Frau"). Tudi Liebkneeht zahteva žensko delo. In vendar je ženska vobče telesno slabotnej-ša od možkega in ji je narava odkazala delokrog doma v družini. Ali si bo smel vsakdo sam izbrati svoj poklic? Nikakor ne! Socijalistična uprava ga bo "tehnično izobrazila" in potem ga bo pošiljala danes sem, jutri tja, zdaj bo delal to, potem zopet drugo. Danes bo pismonoša, jutri krojač, potem kmet, nato uradnik, dalje kuhar, zidar, rudar. Le nekateri poklici, pravi Bebel, bodo stalni, kakor zdravniki, učenjaki ("Unsere Zie-le"), toda v knjigi "Die Frau" pa piše, da umetniki in učenjaki po poklicu bodo ravnotako izginili kakor rokodelci po poklicu. Torej socijalisti sami ne vedo, kaj hočejo. Stavimo še eno vprašanje! Ali je sploh mogoče, da bi se posamezni človek naučil vseh mogočih poklicev, da bi v vsaki panogi obrtništva, rokodelstva, industrije, znanstva bil mož na svojem mestu, da bi bil povsod mojster? Socijalisti pravijo, da je mogoče. A vsak priprost človek, ki misli s svojimi možgami in gleda svet brez socijalistično pofarbanih očal, ve, da je to nemogoče. Tak človek, ki se vsake reči loti, ne bo ničesar dobro znal, ostal bo povsod polovičar, njegovo delo bo slabo, površno, brez vrednosti. Zatorej si vsak pameten človek prizadeva dannadan, da se vsaj v eni stroki dobro izvežba, da vsaj v eni panogi modernega znanstva postavi moža. Koliko dolgotrajnega učenja, koliko trudapolnega bdenja in napenjanja možganov zahteva že samo ena stroka znanja, na pr. zdravilstvo, električna industrija; tako obširno je to znanstvo, da še niti ene stroke ue more obvladati posameznik, ampak posveti svoje moči le enemu delu dotične znanosti, izobrazi se za špecijalista. Zdravilstvo je tako mnogostranska veda, da si izvolijo posamezni zdravniki le košček medicinske znanosti. Eden se izuri za zobozdravnika, drugi je zdravnik za oči, tretji za živce, četrti za vratne bolezni, peti za kožne, šesti za ušesne, sedmi je le živi-nozdravnik i.t. d. Tn koliko truda ga stane, predno sme reči, da je veščak le v enem malem oddelku ! Kje je talent, ki bi bil mojster v vseh panogah zdravilstva? Ni ga in ga ne bo! Socijalisti pa pravijo, da se posamezen človek lahko vsega nauči, da bo lahko vsako delo z uspehom upravljal. Ali bo socijalizem delal čudeže, v katere ne verjame? Tn ako bi človek dosegel Metuzalemovo starost, ne bo se vsega naučil! Socijalizem si je torej v nasprotstvu z znanostjo in umetnostjo, bije v obraz naravnim zakonom, skregal se je z zdravo pametjo, hoče človeka zasužnjiti, ker mu ne dovoli si izbrati poklica, za katerega ima zmožnosti. 5. Plačilo za delo ali mezda. Socijalizem pravi, da so zdaj delavske nlače veliko prenizke, da ima delavec tudi pravico do celega dobička, ki ga prinaša podjetje, in da morajo vsi delavci imeti enako plačo. (Marx. Bebel, Indianapolis Platform). Res, velika krivica po božjih in naravnih postavali je, ako se delaven zaslužek pritreuje ali zadržuje: katoliška cerkev uči da je to tako velik greh. da vpije k Bosru za maščevanje. Katoliška cerkev (na pr. Leon XII I.t in zdrava pamet učite: Vsak delavec bi moral vsaj toliko zaslužiti. da 1) mu je mogoče preskrbeti si potreb ne, zadostne in redilne brane in mirnega počitka 7.a okrepčan je utrujenega telesa: 2^ si poišče poštenega razvedrila in oddiha, kar zahteva posebno naporno duševno delo, 3) ima obleko in stanovanje za se in za družino, 4) si lahko kaj prihrani za bodočnost. Tako je prav, in bi moralo tako biti. Kjer ni, tam kapitalisti odirajo delavca, ali je pa sploh podjetje tako slabo, da ne nese niti za poštene delavske plače. Toda socijalisti pa zopet udarijo prek meje, oni pa preveč zahtevajo. To pa na podlagi napačnega naziranja, da je le delo tisti činitelj, ki daje predmetom vrednost, in da je torej vse delavčevo, kar pro-ducira. To popolnoma napačno naziranje smo ovrgli v drugem poglavju, kjer smo našteli še veliko okolščin in faktorjev ra-zun dela, ki določajo ceno blagu. Tudi ne moremo smatrati delavca za soudeležnika, za sokompanista pri podjetju samo zato, ker dela za kompanijo. Kompanija da stroje, sirovine, poslopja, vloži kapital v podjetje in pri vsem tem še veliko riskira. Dokler bi podjetje ne slo, bi hotel vsak socijalist biti sokompa-nist. Kadar bi bila pa izguba, bi se pa vsak izgovarjal, češ kaj to mene briga, iaz sem samo delavec, kompanija naj sama gleda, kako se bo izmazala iz zadrege. Sicer so pa socijalisti ljudje, katerim ne more nikdo ustreči, niti sam Bog ne. Oni niso z nobeno rečjo na svetu zadovoljni. vse je napačno, kar drugi storijo, vse prav. kar oni storijo in učijo, če je še taka bedarija. Ako pridejo slučajno v kaki občini do gospodarstva za dve leti. jo povsod zavozijo, slabše storijo, kakor je bilo poprej: toda sami na vse grlo kri čijo: vse je prav in dobro, zato, ker smo mi, socijalisti, to naredili. Socijalisti se norčujejo iz papeževe nezmotljivosti, a sami pa hočejo povsod ve ljati za nezmotljive. Vzbujati v masah nezadovoljnost do vsega, kar drugi storijo, je največje soci-ialistično agitatorično sredstvo, dasi je jako nepošteno. Vzemimo na pr. slučaj Ford. TTenrv Ford ima veliko tovarno za avtomobile v Detroit, Mich. Tma 25.000 de lavcev. Delovni čas je znižal na osem ur. a plačo je zvišal tako, da dobi najnižji de lavee na dan to je za osem ur. 5 dolarjev.. Navadni pometači imajo 5 dolarjev na dan. To pride na leto $1565. A mnogim delavcem plača nad dvatisoe dolarjev na leto. Delavcem je zvišal plače za 12 in pol milijona, to je za polovico svojego čistega dobička v letu 1913. Dobička je imel 25 milijonov, in polovico je dal delavcem. Prostovoljno je dal, nobena postava, nobena človeška sila ga ni mogla prisiliti. To je hvalevredno od njega, to je človekoljubno. Ko bi le drugi milijonarji hoteli posnemati njegov vzgled! Kaj pa socijalisti? Ali so zadovoljni s Fordom? Ne! Pravijo: "Kaj to, polovico! Vse bi moral dati, celi čisti dobiček, vse je delavsko, njegovega je le toliko, kolikor zasluži na dan kakor vsak drugi delavec. Socijalizem ne bo pustil kapitalistom čisto nič." (Soc. am. družinski Koledar za 1915, str. 80.). In ko bi bil Ford vse dal delavcem, bi še ne bili zadovoljni socijalisti, vzeli bi mu še zadnjo suknjo, ker pravijo: "Niti en velekapitalist v vseli industrijah n-opravlja produktivnega dela!" (Allen Benson). Ker torej ne opravlja produktivnega dela po socijalističnem nauku, bi tedaj tudi jesti ne smel, in socijalistični upravitelj bi mu ne dal potrebne suknje. Socijalisti so nezadovoljni s kapitalisti. če nič čistega dobička ne dajo delavcem, nezadovoljni so, če dajo polovico, nezadovoljni so, če jim dajo vse. Natančneje o tem govorimo pozneje. Kako bo socijalizem plačeval delavce? Tudi o tem si še sodrugi sami niso na jasnem in so postavili v ta namen že razna merila, ki so pa vsa napačna in krivična. 1.) Bellamy predlaga, naj se plača vsa kemu delavcu enako in to v obliki nakaznice za socijalistične prodajalne. Koliko delavcev, toliko enakovrednih nakaznic. To bi bilo očividno krivično, ker In lenuh tako plačan kakor dober dela vce- 2.) Marx, Schaffle in drugi prodla& za merilo: delovni čas. Več ur kdo d«'1-več bo zaslužil. Tudi to bi ne bilo pravi*, no. Pri tem merjenju se ne upošteva marljivost, spretnost, izurjenost, znonstvo i. t. d. Pri kmetovalcu se mora gb dati Se tudi na rodovitnost zemlje in na ii'.'jjdpos vreme. Kmet na rodovitni zemlji in pri ugodni letini bo pri enakem delovnem času desetkrat več pridelal, kakor kmet na nerodovitnem polju in v slabi letini. 3.) Drugi zopet predlagajo, naj se plačuje po množini storjenega ali opravljenega dela. Naj se vzame povprečna mera. Tudi to ne velja, ker se ne upošteva kakovost dela. Ni vse eno, koliko se dela opravi, ampak, kako se opravi. Bebel sicer pravi, da se bo boljše delo boljše plačalo. Tako bi marljivi in izurjeni delavci veliko več zaslužili in bi si marsikaj lahko privoščili, kar bi si ostali ne mogli; in kje bi bila enakost, koliko nevošljivosti in prepirov bi nastalo iz tega, ker bi nikdo ne hotel veljati za slabšega delavca. 4.) Četrto merilo je marljivost ali pridnost pri delu. Tudi to je krivično merilo. Ali je dobro vino odvisno od marljivosti delavčeve? Ali je obilni ribji lov odvisen od pridnosti ribičeve? In koliko paznikov in nadzornikov bi bilo treba! In ako bi se kateremu delavcu zaradi lenobe odtrgalo plačilo, koliko prepirov in sovraštva bi nastalo, ker bi hoteli vsi biti enaki! 5.) Zopet drugi učijo, naj se vsakomur da toliko, kolikor v resnici, dejansko po trebuje za vsakdanje življenje. "Vsakomur dati, kar potrebuje po zdravi pameti." Tako uči Bebel. Toda takoj se pojavi vprašanje: Kaj so pametne potrebščine.' Kako različne so! Kje je meja? Kako različne so potrebščine pri raznih ljudeh, raznih krajev glede hrane, obleke, stanovanja, zabave! In tu bi naj v vsakem slučaju odločevala socijalistična država? Ali bi ne bilo to najslabše suženjstvo? Ali bi ne bilo to za las podobno Sin« Singu ? In socijalisti pridigajo popolno svobo do? Kako se to strinja? Povsod nedoslednost poleg protislovja. Dosledni so socijalisti le v zmerjaifju in v sovraštvu do katoliške vere! Pomislimo še nekaj! Socijalisti, Bebel in drugi, razlagajo, da se delavcev ne bo plačevalo z denarjem, katerega se sploh ne bode več kovalo, ampak delavec bo prejel plačo v "naturalijah", živež, stano vanje, obleko, zdravila i. t. d. Delalo namreč ne bo zato, da bi se denar "služilo", ampak zato, da se bo veselo živelo. Koliko sitnosti in prepira bi bilo pri menjavanju delavskih nakaznic za blago, to ve tisti, ki je že kedaj kupoval v tako imenovanih "Company Factory-Stores" ali v "Truck-System"! Prišlo je do takih prepirov, da jih je morala država zapreti. Nadalje! Socijalizem se baba, kako je napreden; toda z življenskimi potrebščinami, z naturalijami so barantali in plačevali barbarski narodi že pred tisoč leti in kupčujejo še dandanes divjaki v Afriki in Aziji. Socijalisti lezejo torej s svojo kulturo -nazaj, za tisočletja nazaj, a vkljub temu trdijo, da so strašno ne-predni. (Dalje prih/ " Prevdari, predno združiš se na veke." PRVO POGLAVJE. Presenetljivo razkritje. Rudolf Gornik se je prišteval med najsi arejše naselnike v cvetočem mestecu na jugu države Minnesote. Ker ne smemo izdati pravega krajevnega imena, hočemo imenovati naselbino Clinton. Izpočetka je bilo samo petdeset družin v tistem kra .in. sčasoma pa se je pomnožilo prebivalstvo na 1200 duš. Povečini so bili Slovenci, in dve tretjini je bilo katoličanov. Ti so stanovali okoli lične cerkvice, ki so jo dali sezidati na položnem griču na lastne stroške. Gornik je bil eden najvplivnejših prebivalcev na katoliškem griču. Po poklicu je bil kovač in je imel zelo veliko delavnico. V svoji stari domovini je izvršil le navadno ljudsko šolo. Ali kar mu je pomanjkalo književne učenosti, so mu obilno nadomestili s strogo katoliško vzgojo njegovi stariši, ki so vtisnili v srce svojim otrokom besede božjega Izveličarja kot prvo in najvišje načelo za polzko pot -kozi viharno življenje: "Pobrigajte se najprej za božje kraljestvo in njegovo pravičnost! Vse drugo se vam navrže." Vrhutega si je pridobil tekom let vsestransko izkušenost v najboljši šoli, — v šoli življenja. Ob izbiri svoje žene se ni bogve kako o ziral na telesno lepoto in bogato doto, tembolj pa je vpi-ašal za versko mišljenje in versko življenje. In izborni kovač se ni še nikdar kesal tega. Bil je srečen, in božji blagoslov ga je spremljal v vseh njegovih podjetjih. V novi domovini, ka mor je odpotoval kmalu po poroki, se je polagoma povspel do prav izvrstnega bla gostanja. Njegova edina hči Matilda, sedaj sedemnajstletna deklica, je bila ena onih redkih deklet, ki se ne zavedajo svo je krasote. Bila je zares pravi dekliški biser, ki ji ga ni bilo para daleč naokoli. Zato pa tudi ni bilo čudno, da se je mar sikateri mladenič zagledal vanjo. Toda deklica je doslej odlonila še vsakega snu bača s pripombo, da bi jo mati prav težko pogrešala v gospodinjstvu. Pa tudi je še (iovolj mlada, da lahko odlaša možitev za nekaj let. Tako je bilo dotlej, ko se pričenja naša povest. Ali sedaj se je to predrugačilo. Sicer tako živahna in vesela Matilda je bila naenkrat vsa zamišljena, tiha in resna. Njen razposajeni smeh je umolknil in njen zvonki glas se ni več razlegal ob ra dostnih popevkah. "Nekaj ima na srcu," si je mislila dekličina mati Ana. "No, pa že izvem, kaj ji je." Ana je bila katoliška, pobožna in skrb- na gospodinja. Živela je jako skromno ter se držala skoraj vedno doma. Neko popoldne stopi premišljevaje o iz-premembi svoje hčere slučajno k oknu na glavno cesto ter pogleda proti kovačnici, pred katero je razgreval njen mož s svojim pomočnikom velike železne obroče ho-teč jih raztegniti ter pritrditi na kolesje novega poljskega voza. S tem se je pečal mlad mož iz kolarnice, ki je bila v soseščini. Ugledavši ženo na oknu jo pozdravi mladec z nenavadno toplo prijaznostjo. Gornikovka se vljudno zahvali in naglo spet zastre okno s kakor sneg belo zaveso, ki je krasila okno po slovenskem običaju. Namah ji je šinila čudna misel v glavo. Kolarski pomočnik, kateri jo je pozdravil pravkar, je bil krasen in močan mladenič. Ime mu je bilo Slavko Vodnik, in je bil pet let starejši od Matilde. V otroških letih sta se igrala skupaj, in Matilda je imela živahnega mladca že odtlej, ko je shodila, kakor za svojega brata. Ma-tildina roditelja nista bilo zoper to, daje razposajeni mladec tudi še kot odra-stel fant občeval prijateljsko z Matildo. Niti v sanjah si nista mislila, da bi so mladima človekoma utegnila razpaliti mladostna ljubezen v njunih srcih. Kajti Slavko Vodnik je bil protestant, a Gor-nikova hiša skozinskoz katoliška. Zato se jima je zdelo nemogoče, da bi njuna hči mislila samo na združenje s človekom druge vere. Nenadoma se je zazdelo torej skrbni Gornikovki, da ni bil oni tako prisrčni pozdrav namenjen njej, ampak njeni hčeri. Saj se je vendar mladec tako silno zardel po celem obrazu ob njem! Matilda je tedaj ravno imela nekaj o-pravka v kuhinji, in tja je obrnila korake gospa Ana. Medtem je bil Slavko posebno dobre volje tisti popoldan ter izborno zabaval Gornika z osoljenimi šalami in smešnieami. "Tako razigranega srca te pa še nisem videl nikoli," mu de kovač Gornik. "Toda takšen si mi všeč na vso moč." "To me veseli neizrečeno. Mr. Gornik,'1 odvrne mladec s posebnim naglasom ho loč namigniti, da ima vzrok za svoje ve-. selo razpoloženje. In pogledal je naskn-voma gori proti oknom Gornikovega stanovanja. "Poslušaj, Slavko," izpregovori spet kovač. "Pojdi danes z mano k nam na večerjo ter mi razživi Matildo enkrat prav pošteno. Že nekaj časa hodi po hiši žalostna in čemerna kakor kaka betežna starka. Če mi jo prav dodobra spraviš v dobro voljo, ti kupim steklenico piva." "Danes ne morem iti niti ob najboljši volji," odgovori mladi mož v silni zadregi. "Res, danes ne grem, Mr. Gornik. Pač pa pridem prihodnjo nedeljo popoldne, če Vam je prav. In tistikrat se bom tudi pogovoril z Vami o jako važni zadevi." "Vsikdar si mi dobrodošel, Slavko", de kovač. "Samo ne pozabi mi svoje dobre volje doma." Ko je odbila ura šest, je bilo konec delavnika. In Slavko pobere svoje orodje ter ga spravi črez noč v kovačnico. nato odhiti, ne da bi ga Gornik videl, proti njegovi hiši. Gospa Ana je stala ravno na veznem pragu tedaj, ko je dospel mladenič do hiše ter jo pozdravil. Ta mu odvrne prijazni pozdrav. "Ali bi lahko pokramljal par minut z .Matildo," jo vpraša potem Slavko nekoliko plaho. "Ne, pred par sekundami je šla zdoma in se ne vrne pred eno uro," odgovori žena s hladnim usmevom in skoraj trdim naglasom. To je bilo Slavfku nekaj nepričakovanega. Presenečen in zadet povesi oči pred jasnim in vprašajočim pogledom stroge Gornikovke k tlom, jecljaje izpregovori, da mu je 1o silno žal. naznani svoj obisi< za prihodnjo nedeljo popoldne ter odide potem s spoštljivim poklonom. "Slavko je danes prav zidane voljo, mati," pripomni Gornik stopivši še ves, črn in sajast v sobo. "Zadržati bi bila morala veselega dočaka, in doživeli bi danes izredno lep večer." "Težko bi bilo tako, oče!" je bil odgovor resne žene. Tznenaden obstane kovač ter zre svojo ženo z vprašajočim pogledom. Otožnosf na njenem obrazu je bilo nekaj nenavad- nega. in mož je hotel ravno vprašati po vzroku njene žalosti, pa povzame iznova gospa Ana besedo. "Najprej se umij in povečerjaj, potem se pa pogovoriva. Ni se treba prestrašiti," še pridene pomirjevalno, "ni se pripetila nikakršna nesreča, in z božjo pomočjo se tudi ne bo, če bova čuječa. Predvsem pa jej! Matilda je sedaj v cerkvi, in ko se zmrači, pojdem ponjo." Priprosta večerja je bila naglo povžita. Pospravivši mizo meni gospa Gornik, da bo imela Matilda danes prav težko dober tek. Nato pove svojemu možu, kako je po onein izredno prijaznem Slavko vem pozdravu vprašala Matildo kar naravnost, če ima kaj skrivnega z Vodnikom. Po nekolikem obotavljanju je priznala zardevši do temen: "Mislila sem še nekaj dni prikrivati," je rekla deklica. "Tako je bila Slavkova želja, ker je hotel najprej govoriti sam z očetom o tem ter me potem zasnubiti. O, kako lepo mi je povedal, da lioče priti prihodnjo nedeljo k nam v čisto novi obleki in da — ali mati kaj ti je? Niti ne pogledaš me, in vendar sem ti do cela odkrila svoje srce. Ali se ne veseliš moje sreče? Saj si rekla že večkrat, da bi se ti silna skrb odvalila s srca, kadar bi bila jaz preskrbljena," In sem ji odgovorila: "Seveda sem rekla, in še danes sem tistih misli. Toda nikakor pa nisem mislila s tem Slavka Vodnika in tudi nobenega dragega določenega, pač pa sem menila prav dobrega katoliškega moža, ki naj bi popeljal mojega edinega otroka pred oltar." Ko.j nato sem šla z Matildo k župniku," skon-ča Ana svoje pripovedovanje, katerega je mož poslušal s čedalje večjim strmenjem, "in gospod župnik ji je govoril na dušo rekoč, naj gre takoj v cerkev ter tam pred ljubim Rogom premisli ,kaj ji je storiti kol katoličanki. Deklica ni rekla nobene besede, ampak jokala je venomer. Da ne snide s Slavkom nocoj, sem ji velela, naj ostane v cerkvi, dokler ne pridem ponjo." Gorniku je bilo, kakor bi treščilo vanj z jasnega neba. Slišal je in razumel tn-sede svoje žene, ali nikakor jih ni mogel pojmiti, tako čudne in nemogoče so se mu zdele. "Matilda naj se bi omožila s Slavkom i" vzklikne, ko se mu je poleglo prvo strmenje in čudenje. "Ali je izgubila deklica glavo i Slavka, protestanta, naj bi vzela moja. Matilda za moža?! Poslušaj mati! Če roje deklici take misli po glavi, potem jih je moral navdihniti sam peklenšček. Če je tako, jo pošljem v samostan. Si razumela? V samostan pojde in ostane toliko časa notri, dokler se ne izpametuje." "Nikar se ne prenagli, mož! Tudi mene je to zadelo neizrekljivo, vendar sem ostala mirna ter izročila celo zadevo v božje roke. Kajti Bog jo izpelje najboljše. Vidiš, liudolf," pristavi žena presrčno in milo ter prime moža za žuljevo roko, "ljubi Bog naju je tako oblagodaril s svojo dobroto, da sva se precej razvadila in se ne moreva takoj vživeti v položaj njegove preizkušnje. "Čudno je pa vendarle!" vzklikne kovač. "Ali nisva vzgojila svojega otroka kar na j vestne je v katoliški veri? Še vedno ne morem pojmiti, kako je moglo priti deklici kaj takega v glavo." Kovač vstane nato, si dene roke na hrbet ter jame hoditi po sobi gorin-dol vpi-raje oči k tlom. A Ana si prizadeva uve-riti moža, da morda krivično obsojata zmoto Matildino z ozirom na razloček med razmerami in življenjem v Ameriki in na Slovenskem v Evropi. "To je ravno tista nesreča!" vikne razburjeni mož. "Tu je razen pehanja za denarjem in sleparstva vse površno in polovičarsko. Z vero je ravno taka, zlasti pri mladini. Zdi se mi, kakor bi imel hudobec tukaj večjo moč kakor v stari domovini, Saj si niti predstavljati ne morem, da bi kdaj zavladale takšne razmere onkraj morja. To pa je samo zato tako, ker velja tukaj brezverec, pa naj bo to pogan ali žid, ravno toliko kakor katoličan, če ne še več. In celo posmehu jejo se tukaj vsakomur, ki je katoličan ter živi po svoji veri. Tega se nauči mladina po državnih šolah, in katoliško vero se še samo trpi v Ameriki." "Tvojih besed ne razumem," povzame zdaj Ana besedo. "Pa bo že tako, kakor praviš. Kajti ti poznaš svet bolje kakor 48 "AVE MARIA'' Marec, 191'5. pa jaz. Sploh pa mislim, da si pravo zadel glede Matilde. Zrastla je ob zlih ameriških razmerah. Vsa najina skrb in paž-nja ne zaleže nič. Tukaj je že tak zrak,, da so otroci drugačni kakor pa na Slovenskem. Z resnim prigovarjanjem se jo pač dovede do pravega izpoznanja. Kajti dobra in pobožna je vendarle najina Matilda, Rudolf!" "Že dobro, mati!" jo prekine mož mir- neje. "Natanko vem, kaj naj mislim o Matildi. Niti na misel mi ne prihaja, da bi jo takoj obsodil. Stvar me je doletela tako nepričakovano, da se nisem mogel takoj zavesti. Zdaj pa le pojdi po dekle, mati! Medtem si še enkrat vse premislim natanko, da izpregovorim potem z njo pametno in prepričevalno." (Dalje prih.) REV. JANEZ Iz Jolieta, 111. nam je dešla 13. februarja žalostna zvest, da je tam umrl za pluč-nico Rev. Janez Kranjec, slovenski župnik cerkve sv. Jožefa in urednik Ameri-kanskega Slovenca. Kakor posnemamo po Trunkovi knjigi "Amerika in Amerikanci", bil je pokojni gospod Kranjec rojen 22. februarja 1871. v Starem Trgu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1. 1892 in skončal svoje študije v kolegiju Sv. Frančiška v St. Francis, Wis. V mašnika je bil posvečen 3. julija 1897. ter bil nastavljen kot ka-pelan pri angleški cerkvi v Jolietu, 111. L. 1898. povabil ga je Pittsburški škof, da bi prišel v Pittsburg in tam sprejel v svojo skrb ondotne Slovence, ki so si prav kar postavili novo cerkev. Nekako dobri dve leti je Rev. Kranjec deloval med rojaki v Pittsburgu, ko ga je Cliicaški nadškof poklical nazaj, ker ga je rabil za Slovence v Chicago in So. Chicago. Rev. Kranjec je z vnemo začel delovati med Slovenci v Chicago in So. Chicago. Toda težave so bile prevelike, razdalja med obema naselbinama prevelika, zato se je odpovedal Chicago in se lotil samo So. Chicago. Tu je sezidal krasno cerkev in župnišče in neumorno deloval za verski napredek naselbine. Po smrti Rev. F. šušteršiča imenoval ga je nadškof Cliicaški župnikom slovensko župnije v Joliet, Tli. in kmalu na to v priznanje za njegove zasluge za Chicaško nadškofijo nadškofijskim svetovalcem. V Jolietu se je navdušeno lotil delovanja za napredek te župnije. Sezidal je krasno šolo, ki je najlepša sloven- KRANJEC. ska šola za Clevelandsko v Ameriki. Lan sko leto je začel zidati še novo župnišče, v katero se je komaj pred par meseci preselil, ko ga je že smrt poklicala po plačilo h Gospodu. Bolezen si je najbrže nakopal pri vestnem nadziranju zidave šole in župnišča. Kmalu ko je prišel v Joliet izvolil ga je konzorcij, ki izdaja A-merikanskega Slovenca za glavnega u-rednika. Smrt ga je tako našla sredi dela in z velikimi načrti za napredek svoje župnije v rokah. Tako je zgubila z Rev. Kranjcem slovenska duhovščina v Ameriki delavnega in požrtvovalnega sobrata, slovensko ljudstvo krepkega delavca za njegov verski blagor in napredek, kat. cerkev pa delavnega duhovnega pastirja. Gospod Kranjec je bil kot župnik skrajno delaven, podjeten in požrtvovalen. Kjerkoli je župnikoval, ga je vse ljudstvo ljubilo in mu bilo iz srca vdano, Koliko žrtev je bilo treba, ko je bil v Pitt-sburgu in je moral stanovati v zakristiji, ker ni bilo denarja, da bi postavil župnišče. Še le po dveh letih je toliko povzdignil župnijo, da je postavil tudi župnišče. Koliko je bilo treba žrtev, ko je zidal v So. Chicago novo cerkev in novo župnišče. Veliko je žrtvoval za napredek župnije v Jolietu, Tli., ko je zidal šolo in župnišče. Za povzdigo verskega življenja med . svojimi župljani je povsot\ skrbel z veliko vnemo. Zato je povsodi vestno držal razne pobožnosti, kakor 40 urne pobožno sti, sv. misijone i. t. d. Veliko je hodil tudi po raznih slovenskih naselbinah brez slovenskega duhovnika, ter z navdušenimi govori bodril rojake k zvestobi do Boga in k skrbi za dušo. V javnem našem življenju je nastopil največ takrat, ko je postal duhovni vodja K. S. K. Jednote, zlasti pa še, ko je po smrti Rev. šušteršiča prevzel uredništvo Amerikanskega Slovenca. Kot duhovni vodja K. S. K. Jednote si je prizadejal mnogo, da bi Jednoto o-hranil na onem stališču in prepričanju, na katerega so jo postavili njeni ustanovitelji. Sicer je v svoji veliki miroljubnosti in popustljivosti marsikaj pustil, kar bi kot duhovni vodja ne smel. Toda bil je prepričanja, da bo na ta način lažje pridobil nasprotnik«, da bojo opustili gonjo proti kat. značaju Jednote. Skrajno je bil popustljiv pri listkih za velikonočno spoved, ker se ni hotel prepirati in je hotel le s prizanašanjem koristiti Jed-noti. Mislil je pač tako, kakor jih med nami še veliko misli, ker ne poznajo fanatizma in smrtnega sovraštva nekaterih naših sovražnikov do vsega, kar je v zvezi s cerkvijo. Posnemati namreč hočemo našega božjega Učenika v njegovi mi-lobi in popustljivosti do zašlih ubogih zmotencev, pozabimo pa, da se pa ta mili Učenik ni prav nič pomišljal tudi vzeti v roke bič z vrvi, da je izgnal iz templja vse, ki niso tja spadali. Vendar pa je Rev. Kranjec veliko storil za napredek Jednote. Kot urednik je rajnki R-ev. Janez Kranjec enako veliko dobrega storil za svoj narod in je skušal pomagati, da bi se pojmi med nami sčistili in razmere uredile. Dal je prostora za delovanje nove Zveze sloven, duhovnikov, za Zvezo katol. Slovencev in sam agitoval, da je prišlo na ustanovni shod več odličnih njegovih žu-pljanov in ustanovitev sploh omogočilo. Tudi kot urednik se je Rev. Kranjec pokazal kot. skrajno popustljivega in miroljubnega moža. Odkrito povemo, da smo večkrat želeli, da bi bil bolj odločno nastopil v obrambo naših verskih svetinj proti našim nasprotnikom, ko so na pr. zanašali sem v Ameriko razne ostudne liberalne protiverske ali protiduhovniške gonje iz Kranjskega. Toda vedno nam je odgovarjal, da želi miru, da se boji, da bi se mu ne podtikalo, da hoče zanesti sem kak klerikalizem iz Kranjskega, kak prepir, da treba marsikaj potrpeti radi ljubega miru. Seveda s-tem ni dosegel, kar je hotel. Jagnje pač mora biti ratrga-no, ako kali vodo ali ne. Nakopal si je sovraštvo naših liberalnih in naših ta rdečih, kakor vsak duhovnik, ki se zaveda svojih dolžnosti, katere mu nalaga sedanji burni čas. Zmerjali so ga, sramotili, mu podtikali vse hudobije mogoče in nemogoče. Rajnki g. Kranjec se je vsemu temu smejal, vendar podlo je pa le bilo. Rajnki gospod Kranjec je bil blag mož, ki je bil sicer človek z raznimi človeškimi slabostmi, kakoršnih smo pač vsi polni. Toda ako nepristransko zasledujemo njegovo delovanje, moramo priznati, da je imel pri vsem lepe namene in najboljšo voljo. Slovenski narod v Ameriki mu bo gotovo ohranil trajni spomin kot možu pionirju med nami. Zlasti pa ga bodo ohranili v hvaležnem spominu rojaki onih naselbin, kjer je deloval. Naj v miru mirno v Gospodu počiva! M. Elizabeta: Pri Križanem. "Bil dan je vroč. . O Kristus, k tebi, dovoli mi en hip samo, en hip samo pod križ me pusti k sebi, izmučen duh, moči mrjo. Poglede srečala sem sredi ceste in v njih radosten smeh, a ni ljubezni bilo v njih velike,zveste kot v tvojih je očeh. Besedo mnogo cula sem prijazno,— kaj svet ne govori?! A srce moje je ostalo prazno, tolažbo veš le ti. Sem videla roke, ki rade skrite trosile so dobrot, a prebodene in na križ pribite le tvoje so, Gospod. Tn blagih src iskala sem za svoje, za tisoč tihih ran, pa našla sem odprto samo tvoje, odprto noč in dan. O Križani, zato naj se spočije ob tebi mi srce, iz tvojih ran ljubezni se navžije, ki zanjo svet ne ve. Ameriški Slovenci, kaj hočemo? Rojakom v resen prevdarek spisal •A. Tomec. (Dalje). Kdor torej resnično želi, da bi kapitalist. ne ravnal z delavcem po suženjsko, ampak kakor s svojim bratom in enakopravnim človekom, ta naj izkuša poučiti kapitalista, kako se izpolnuje božje zapovedi, ki nalagajo vernikom usmiljenj3 s siromaki ter jim prepovedujejo vsakršno izkoriščanje in zlorabljen je, ki u<'e nadalje naj se lajša z bogastvom, podarjenim od Boga, ubogim bedo in gorje. O-benem naj ga spomni besed pravičnega i loga, s katerimi žuga bogatinom rekoč, da gre lažje kamela skozi šivankino uho, Kakor bogatin v nebeško kraljestvo. Seveda pa kapitalisti rajši ravnajo po naukih socijalizma, ki so popolnoma nasprotni onim katoliške cerkve. Tako je ravno socijalizem najhujši sovražnik in največji škodljivec delavstva, največji humbug, ki si nadeva krinko delavskega prijatelja. Zato se boj veliko bolj socijalizma kakor pa kapitalizma! SVOBODOMISELSTVO. Kaj je svobodomiselstvoV Svobodomi-selstvo je ideja najzagrizenejšili sovražil kov vsake vere, zlasti pa še katoliške, vsake cerkve, vsake oblasti, duliovske j.i posvetne. Svobodomiselci streme po po-i olni svobodi ter so nasprotni vsaki zapovedi in postavi. Namen svobodomiselstva je boj proii oltarju in prestolu. In v tem boju se libera izeni poslužuje vseh sredstev, tudi naj-imazanejših in najp^dlejših, samo da doseže svoj peklenski .amen. Svobodomiselci si prizadevajo razdreti ves družab :i red, odpraviti vsako vero, vsak) postavo in kazen. Tako bi lahko delal vsekdo, kar in kakor bi se mu ravno ljubilo Ali pa bi potem zares zavladala tista zlata tvobodaV Ne, in stokrat ne! To li bila najstrašnejša sužnost. Če bi se svo-bodomiselceni posrečile njinove satansko nakane, potem bi bila svobodna samo tu peklenska svojat, svobodna bi bila le premoč, hudobija, zloba, krivica, razuzd.! nost, pregreha, strast, na dnevnem redu bi bila hudodelstva in zločini, a zasužnjeno pa bi bilo vse, kar se ne more braniti, zasužnjena bi bila pravica, poštenost, nedolžnost in krepost. Bog nas varuj take svobode! Kajti potem bi ne imeli postav, potem bi bilo neprestano v nevarnosti naše življenje in naše premoženje- Anarhija bi zavladala potem vsepovsod, in roparji, tatovi in morilci bi bili potem gospodarji sveta. Svobodomiselci bi bili radi sami svobodni in prosti vseh postav, uu bi potem lažje zatirali vse druge, ki bi na hoteli trobiti v njihovo trobilo. Zato si na vso moč prizadevajo zasejati s svojimi strupenim in brezmejnim sovraštvom do vere in cerkve, z ostudnimi lažmi in obrekovanjem, z blodnimi in pogubnimi nauki vsesplošen razdor na svetu, povzročiti nered in zmešnjavo ter dodna porušiti oltar in prestol. Svoboda je sicer nekaj, po čemer hrepeni in stremi vsako živo bitje, človek in žival. Brez svobode ni zadovoljnosti, ni veselja in ne sreče. Le poglejmo droi>-no ptico, kako je srečna, kakg veselo pri-peva, dokler leta prosta po zraku, Li kako postane otožna in tiha, če jo vjameš v kletko! Kdo se čuti veselega in srečnega, če ni svoboden? Naj ima človek vsega v izobilju, ne veseli ga vse to, ako ninn svobode, in pripravljen je dati vse, celo *voje življenje tvega dostikrat za zlato svobodo. Toda tudi svoboda ima kakor vsaka druga stvar svoje meje. Prevelika Eden pa, katerega je Jezus ljubil mu je slonel na prsih." (Jan. 13. 23.) Marec, l9iš. svoboda ni več svoboda, ampak sužnost. Kajti oni, ki ima preveč svobode, lahko delt, kar hoče in navadno se zgodi, da krati tak mogočnež svobodo drugim ter jih zaroblja za svoje sužnje. Brezmejna svoboda je strašna kakor brezmejna sužnji,t. Svoboda je potrebna, kakor sta potrebna ogenj in voda. Kajti brez slednjih dveh si niti ne moremo misliti našega življenja. Toda gorje, če dobita ogenj in voda tako silno moč in prostost, da ju ni mogoče več straliovati in obvladati! Potemtakem nikakor niso svobodomiselci pospeševatelji svobode, ki jo imajo ■w.'dno in povsod polna, usta, ampak so n^tni najhujši sovražniki in največji zatiralci, in mi, ameriški Slovenci, ki ljubimo zlato svobodo, se ne moremo in ne smemo ogrevati za svobodomiselstvo. ALI EES NIMA VERA S POLITIKO NIČ OPRAVITI? Pogosto čujemo, da vera nima nič opra viti s politiko. Ali je pa tudi resnična ta trditev? Ne. Vera ima opraviti s politiko, in sicer še zelo veliko. Toda temu ni kriva vera, pač pa politika njenih nasprotnikov. Kajti ravno tisti, ki trde, da nima vera nic skupnega s politiko, dajo veri največ posla s svojo politiko, ker neprestano vtikajo vero v politiko. Če bi se politika ne vmešavala v verske zadeve, bi se tudi vera ne pečala s politiko- Ali je mar kriv miren popotnik, če ima gotovo nehote opravka z roparjem? Ne, pač pa ropar, ki ga napade in oropa. Mar moremo grajati in obsojati popotnika ter se izpodtikati nad njim, če se brani roparju ter ima tako posla z njim? Ali naj se mu vda ter izroči na njegovo milost In nemilost? Ali naj mu izroči kar menimč tebinič svoje imetje, ali celo svoje življenje? Ali naj odobrava tolovajevo dejanje. obrambo svoje lastnine in samega sebe pa smatra za greh in napako? Ne, vsak pošten in pravičen človek mora obsojati tolovajske napade. In niso-li vsi nesramni napadi socijal-cev in svobodomiselcev na vero in cerkev tolovajski?! In koliko je ljudi, ki obsojajo te sovražnike vere in cerkve, ki ve- 5Ž nomer napadajo, udrihajo z loparji po a je j ter jo vlačijo v umazano politiko?! Kadar uganjajo verski sovražniki svojo protiversko politiko ter se vtikajo v verske zadeve, takrat je pač vse prav in lepo, kadar se pa jame vera braniti pred njihovimi napadi, takrat zakriče, in po vseh njihovih časopisih se prelije na cele sode črnila, češ, da vera ne sodi v politiko, da ne sme imeti nobenega posla z javnimi zadevami. Po mnenju socijali-stov in liberalcev bi smel udrihati vsakdo po veri, po duhovnikih in vernikih, jih smešiti in blatiti pred vsem svetom, a na-padenci naj molče ter potrpežljivo in pu-nižno prenašajo klofute in brce od strar.i verskih sovražnikov! ? — kako svobodnjaško naziranje, kaj ne? Prav radi priznamo, da bi bila cerkev nadvse srečna in zadovoljna, da bi se ji ne bilo treba mešati v politiko. Zato se pa le toliko vdeležuje političnih bojev, vkolikor jo v to prisilijo njeni nasprotniki. Če bi se torej hoteli ravnati naši nasprotniki po pravilu: "Vera nima prav nobenega posla v politiki", naj bi se potem pa ne izpodtikali ob njo, se ne zaletavali vanjo ter je ne napadali. Ali teg.v ne marajo, pač pa žele, da bi se vera ne branila pred njihovo politiko. Kajti na tak način bi se jo dalo še vendarle uničiti in zatreti. Nameni verskih nasprotnikov so tor^j tako jasni in prozorni, da lahko izpozna vsakdo, kaj hočejo z rekom "Vera nima s politiko nikakega posla". Zato pa morajo poseči v politiko duhovniki in verniki, in dolžnost nas vseh je, da se prav pridno pečamo s politiko zaradi vere. Saj nas izzivajo nasprotniki naše vere. Seveda pa se bodo jezili nad našo vero in nad nami naši nasprotniki, kakor se jezi razbojnik, kadar se mu ponesreči napad na popotnika. VERA IN NARODNOST -Med nami je mnogo takih "velenarod-njakov", ki se venomer jeze in hudujejo, češ, da so naši ljudje preverni in premalo narodni. Taki duševni siromaki imajo potemtakem o veri in narodnosti nekako tako 'AVE MARIA" mnenje kakor o klobuku in kapi, katerili ne more človek nositi zaeno. Z/ato jim pa na tem mestu kar naravnost povemo, tla je to njihovo mnenje popolnoma napačno m nesmiselno. Aajti med klobukom in kapo na eni strani in med vero in narodnostjo na drugi je velikanska razlika. Človek je lahko z mirno vestjo veren in naroden obenem, fcjaj se vera in narodnost podpirata vzajemno druga drugo- Kjer ni ene, tam ni druge. Kdor je v resnici veren, je tudi naroden, in. kdor je v resnici naroden je tudi veren. In zakaj je potem tako malo narodne zavesti med nami? Morda zato, ker je preveč vere med nami? Tega zadnjega pac ne more trditi nihče! l'ač pa je zato tako malo narodnosti med nami, ker je prav tako malo tudi vernosti. Zato, ker ločijo brezverski narodnjaki narodnost od vere, hočejo imeti narodnost brez vere, lupino brez jajca, iz tega se mora sklepati po zdravi logiki, da so takozvaui narodnjaki najhujši zatiralci in grobokopi narodne zavesti. Morda uvidevajo to, že n2-koliko sami. Ali kaj jim mar narodnost?! Srce jim je potolaieno in utešeno, da le izrujejo vero iz duše ubogega slovenskega pregnanca, delavca. Njihovo sovraštvo ci*> vere je tolikšno, da so pripravljeni žrtvovati narodnost, in srečo slovenskega delavca za uničenje vere. Vera in narodnost sta tista mogočna vez, ki nas združuje ter nas ščiti, da ne prepademo še tako hitro; kajti zapomnimo si, da kjer vera hira, narodnost umira. PRAKTIČNO KRŠČANSTVO. Marsikdo misli, da je že cel kristjan,~če le veruje, dasi ne vsega in ne tako, kakor zapoveduje-' vera." Nekateri mislijo, da so celi in popollii katoličani, če le verujejo vse in tako, kakor uči sveta vera, a izpol-nujejo le deloma verske dolžnosti. Toda temu ni tako. Kdor hoče biti odločen 111 praktičen kristjan, mu ne sme zadostovati, da jfc le po imenu katoličan, da samo veruje in opravlja le nekaj dolžnosti, ampak mora tudi storiti vse, kar je dolžan storiti človek, ki hoče biti pravi katoličao. Ako je kdo le po imenu kristjan, sfi Inu ravno tako godi kakor bogatinu, ki velja pred ljudmi za bogatina, a v resnici m prav nič njegovega. Kdor hoče biti v resnici dober, praktičen katoličan, mora poleg svojega verovanja tudi delati vse tako, kar in kakor uči in zapoveduje vera. Vse verske nauke mora imeti za resnične, in nobenega dvoma ne sme biti v njegovem srcu. Nadalja mora. natanko izpolnovati vse zapovedi katoliške vere, ravnati se po njenih naukih,, moliti ob določenih časih, posvečati nedelje in cerkveno zapovedane praznike, udeleževati se službe božje, pozorno poslušati cerkvene govore, prejemati sv. zakramente vsaj enkrat v letu, pokoriti se duhovski gosposki v vseh verskih zadevah ter spoštovati in poslušati svoje dušne pastirje- Žalibog je med nami, amer. Slovenci, zavladalo tako čudno mnenje o krščanstvu, da planejo nad vsakogar, ki pozove svoje rojake, naj ne bodo katoličani samo po imenu, ampak tudi praktični katoličani, kakor volkovi nad jagnje, ter krič® in vpijejo nanj, da je verski fanatik, prenapet ež, farizej, hinavec, zdražbar kal i-telj miru in edinosti med amer. Slovenci --seveda, ker živimo v tako lepem miru in vzorni edinosti! Kdor torej ni in ne mara biti prakt.i čen kristjan, naj se sploh ne imenuje katoličana, saj mu je pač vseeno, ali se ga imenuje katoličana, protestanta, juda, mohamedanca, ali kaj drugega, _-— to je. znaj popolnoma indiferentno — vseeno. Ime samo mu nič ne škodi in tudi n<> ,haspe.v __ POLOVIČARSTVO. Polovičarstvo, mlačnost ali verski in-diferentizem je najslabši pojav med kakim rf;rod0111 ir naj'alostne.jš3 znni ir je zanj. Kdor se In opeva in ne zanima za nobeno stvar ter se ne proti vi nobeni s trii j i, je mrtev, izgubljen. Dokler se briga človek za eno, se lahko zanima tudi še za drugo stvar. Komur je pa vseeiro za to, ali 0110, in je za vse mlačen in brezbrižen, je povsod Te polovičen, a nikjer čel, tak človek se prav težko izpreobrn" pa naj bo to na to, ali 11a 0110 stran. Boljši in ljubši mi je popolen brezverec kakor pa polovičar. Poslednji samo le veruje, kar uči vera. Ničesar pa ne stori za to svojo vero. Brezverec ne ži»i po veri, ker je nima. Če bi jo imel, bi morda vendar živel po njenih naukih, a polovičar jo ima. in veruje v njene resnice, a vkljubtemu se ne ravna po njej. Ali ni potemtakem polovičar desetkrat slabši od popolnega brezverca?! Kaj mi pomaga, če imam vero, a se ne ravnam po njenih naukih, kaj, če verujem, da je Bog, da je najpravičnejši sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, kakor si kdo zasluži, če ga pa ne molim, ne častim in hvalim, mu ne služim, ne izpolnujeni njegovih zapovedi, ne delam dobrega in se ne varujem hudega?! Saj vendar vemo vsi, da je vera brez dobrih del mrtva! "Vadite, brezverci ne izpolnujejo božjih za povedi in se ne drže prepovedi vsemogočnega Boga, ker ne verujejo vanj, vi p:i pravite, da imate vero, da verujete v Boga in njegove nauke, pa se vendar nič ne razločujete od popolnega brezverca. Kajti kljub vsej svoji veri ne storite ničesai kar Bog zapoveduje. Kakšnega plačila se torej nadejate od Boga, če samo verujete vanj, a ne molite nikdar, greste san o enkrat ali dvakrat na leto v cerkev, in morda še tolikrat ne, če že leta in leta ne sprejemate sv. zakramentov?! Kakšno plačilo hočete za to svojo mrtvo vero?! S to vašo vero je prav tako kakor z ozko in nevarno potjo, po kateri mi je iti neizogibno. Kaj mi pomaga, če vein, da je ta pot ozka, polzka in med samimi pr^ padi in brezni, iii da je treba stopati največjo opreznostjo in pozornostjo po •'i iej, pa grem brezskrbno in lahkomiselno po njej? Mar me bo že sama vera varovala nesreče na tako nevarni poti?! Iz te «a primera se da izpoznati prav izlalik,, kako velikanska je nespainet, če samo verujemo, a se ne ravnamo po naukih te vere. Verovati in ne živeti po tej veri, je za človeka hujše, kakor pa nič ne verovati. Boljše je za onega, ki vere brez svoje krivde ne pozna, kakor pa za oneg<>, ki jo pozna, ali bi jo vsaj lahko poznal, pa ne živi po njej. Tako, vidite, je s polovičarstvom in nič drugače. Tudi Bogu samemu se najbolj studi polovičarstvo saj pravi v sv. pismu: "O, da bi bil vsaj mrzel, ali pa vroč! Ker pa si mlačen (polovičarski!, te bom izpljunil iz svojih ust." Zato pa proč s polovičarstvom, ki jo tako sramotno in zaničevalno! Otresiino se ga popolnoma ter bodimo celi možje in odločni in kremeniti značaji! Sv. Janez Kapistran, čegar spomin se obhaja 28. marca. Ostani vedno katoličan! Svet te mor biti zasrainuje. Naj zasramuje, zasra-nioval je Kristusa. Svet te morebiti sovraži. Naj sovraži, sovražil je Kristusa. Svet te morebiti zaničuje. Naj zaničuje, za ničeval je Kristusa. Svet se ti morebiti posmehuje. Naj se posmehuje, posmehoval se je Kristusu, čas bode hitro prešel, prišla pa bode večnost. Kristus bode za kraljeval. Prišel bode z veliko močjo i.i veličastvom. Tn svet zasramovalcev in p<> smohovaleev bode sojen po Njem in obsojen. Zasramovali in sovražili, zaničevali in zasmehovali se bodo na veke med se boj, dočim bodo oni, ki so Kristusovi se daj, tudi na veke Njegovi. Platnice Ave Marie in Proletarec. Aj, aj, gospod urednik, kako je zbodla slika na naslovni strani A. M. naše drage sodruge okoli "Proletarca"! Bog pomagaj, nedolžna sličica pa povzroči tako revolucijo v socijalističnih glavah! "V svoji pohlevncsti naznanjamo, da sprejmemo z veseljem boj, ki nam ga napovedujejo gospodje pri Ave Marija" (Proletarec). Kako pohlevni sq že postali sodrugi! Pravijo socijalisti, da jc iz slike razvidno, da hoče Ave Maria napadati socijalizem iz verskega stališča. Prvič bi to ue bilo napačno stališče, ako bi si nabožni list ogledal socijalizem iz verskega stališča, drugič pa je neresnica, da hoče A. M. uapadati socijalizcm le iz verskega stališča. Poglejte vendar noter v list in ne glejte samo platnic, tam boste našli spis "Socijalizem v luči zdravega razuma". Tam s« vam prinese kakor na krožniku nezmotljivi nauk vaših prvakov, vaših odrešenikov, in se pogleda od vseh strani, Če more vzdržati kritiko zdravega razuma. Če vaši kolovodje ne razumejo boljše svojega lastnega nauka, tega vendar nismo mi krivi. Če vaši lastni generali dannadan z nogami teptajo svoj lastni nauk. tega vendar ni kriva A. M. Če socijalistična stranka sodruga Lieb-kneehta prime za ušesa, ga kaznuje, graja in mu grozi z izločitvijo samo zr.to, ker je on edini se ravnal po socijalističnem pravilu in ostal dosleden, tega ni kriva A. M. Če je socijalistična stranka skoro po celi Evropi zatajila svoj program, vrgla vse svoje "vzvišene nauke" med staro šaro, potem »p pritožite pri socijalistih. a ne trdite, da A. M. ue razume socijaliz-ma. Sicer pa res, če bodo socijalisti zmi-raj tako nedosledni, potem bomo kmalu morali opravičeno vsklikniti: "Sam Bog naj vas razume!" Kadar ni bilo nikjer nobene nevarnosti za vojsko, tedaj so socijalisti imeli koraj-žo, po vseh evropskih parlamentih so gla sovali proti kationom, proti vojski; kadar se je čestitalo k cesarjevemu ali kraljevemu rojstnemu dnevu, so socijalisti ju naško vstali in zapustili dvorano. A zdaj! ^Iili Bože! Kakor hitro so cesarji in kralji napovedali vojno, vsi socijalisti po vseh parlamentih so glasova li za vojno in za vojni kredit. Liebknecht je še hotel ostati malo socijalist, toda zato ga hočejo drugi linčati. Polovica čeških socijalistov vpije: "Živijo Franc Jožef", dnijra polovica vpije: "Dol z Avstrijo!" Nemški socijalist kriči, da ne mara francoske kulture, francoski socijalist se brani z vsemi štirimi nemške pikelhavbe. Ali vam po vašem nauku ni vse eno, kdo vlada na Francoskem, na Nemškem ali na Ruskem; fabrike in rudokopi bodo morali biti, če vlada Viljem na Nemškem ali na Francoskem, če vlada Poincare na Ruskem ali v Belgiji. Zakaj torej pošiljate na stotisoče svojih sodrugov v mesarsko klanje, zakaj ne glasujete kakor en mož proti vojski, pro ti klanju, zakaj s svojimi stoterimi glasovi po parlamentih odobravate klanje. Vsega tega "Proletarec" ne pove svojim zapeljanim siromakom, povedali bomo pa mi. "Proletarec" pravi, da ni proti veri, ampak samo proti zlorabi vere. Toda 011 smatra vsaki verski pojav za zlorabo vere. Pri njem je zloraba vere, če se stavijo cerkve, če hoče imeti ljudstvo duhovnike, če ljudje molijo, če grejo v cerkev, da, pri njem je zloraba vere tudi to, da so katoličani sploh na svetu. Protestantov se ne boji, le katoličanov. Pravi, da ni proti veri, da mu je vera privatna stvar, pa piše več o verskih zadevah kakor A. M. Laže o veri in jo farba z rdečo farbo, potem pa pravi: glej, kako neumno vero imajo katoličani. Piše, da je cerkev trdila, da je bil svet stvarjen 4000 let pred Kristusovim rojstvom, da pa to ni res. in da je torej cerkev lagala. Kje in kedaj je cerkev to učila, v kateri knjigi je to napisano, pokaži nam ljubi, lažnjivi Proletarec! Vidiš, A. M. navede za vsak socijalističen nauk tudi vir, knjigo in stran; povej nam ti torej, če hočeš biti pošten, kje je cerkev to učila. O, zmešnjava in Babilon socijalistični! Kar en socijalistični prvak uči, to mu drugi sprosti podere. To je dobro, da nima letos A. M. rdečih platnic. Rdeča barva in režeči se peklenšček, to bi bilo preveč za socijalistične možgane. Že zdaj vse narobe vidi. V zadnjem "Proletarcu" Vas, g. urednik, ima že za jezuita. Ni slab ta kompliment, sodrupr ima rešpekt pred ljudmi, ki imajo kaj soli v glavi. Vaš naročnik. Dostavek urednika; Da, kdo naj jih razume! Na boj in na boj! in zopet samo na boj nas pozivajo. O, ne! Boj ni v našem programu! Preveč ljubimo ljubi mir. Resnici ni treba niti brušenih mečev, niti strupenih peres. Resnica zmaga brez vsega tega. Kako resnica zmaguje, poglejte samo v zgodovino. Kako je divjalo poganstvo proti katoličanstvu. Samo v Rimu je bilo poklanih v tristo letih nad 12 milijonov, (reci dvanajst milijonov) nedolžnih žrtev za to, da bi se pre; magala resnica in da bi zmota ostala še nadalje na tronu. Te nedolžne žrtve se niso nič bojevale za resnico. Kakor jagneta so šli v trpljenje in muke dekleta, fantje, možje in žene, starčki in starice, da celo otročiči. Brez vsakega upora brez vsakega boja. Toda po treh stoletjih je resnica le zmagala. Zato, dragi sociji, zastonj nas pozivate na boj. Vi ste proti boju na jeziku, mi pa v dejanju. Mi Vas samo po milujemo, kot strašno zaslepljene sirote. Smilite se nam preveč, kakor da bi se z Vami bojevali. Vas spreobrniti in ozdraviti te strašne slepote, si tudi ne prizadevamo in nimamo namena, ker vemo, da bolj slep ni nihče, nego oni ki si sredi belega dneva oči tišči. Takemu, ako ne vidi, ni pomoči. Ako svarimo, učimo, opominjamo in pišemo o socijalizmu. ga skušamo naslikati našim čitateljem kot takega, kakoršen je v resnici, to ne delamo za zaslepljene sirote — rdečkarje. ampak za svoje čitatelje. da jih obvarjemo enake strašne nesreče in da pokažemo Vas. kako ste v resnici vsega našega pomilovanje in sočutja vredni radi svoje strašne zmo te. Zato nam je jako žal. da Proletarčeve ga ultimatum — a nikakor ne moremo sprejeti, niti ga uvaževati. Ako pa hoče imeti Proletarec pametno in možato polemiko. smo jo pa že itak začeli v našem listu 7. januarjem pod naslovom "Socijalizem v luči zdraveara razuma." Proučujte vse to članke, ki so podprti s citati vseh največjih soeijalistov sveta. V dru •rračno polemiko, kakor je pa mirno in stvarno razmotrivanje socijalizma, se pa nikakor ne bomo in ne moremo spuščati. Kdor si sredi belega dneva oči tišči, kakor smo rekli, ta ne bo videl, če mu pri nesemo tudi tisoč svetilk ali milijon elek trienih žarnic. Komur je pa za resnico, mu jo pa ti članki tako jasno in določ no podajajo, da jo mora videti in razume ti. Tn s tem. mislim, smo storili popolnoma svojo časnikarsko dolžnost, katero i-mamo kot katoliški časnik. Naročniku, ki nam je poslal zgorajšni dopis pa hvala lepa za tako stvaren od •rovor. [O Iz Slovenskih naselbin. CB Pi Igralno osobje čarobne burke "Lumpacij Vagabund", katero se je vprizorilo na Silvestrov večer lanskega leta in 10. prosinca letos v Brooklynu, obakrat vprid Rafaelovi družbi. Vsi so izborno rešili svoje vloge in newyorski Slovenci smo lahko ponosni na take igralce. i i Josip Vinko PodborSek Skrabar Anirelica Ribič Josip Merčun Francka Potočnik Anica Habjan Josip Dolar Godec Frank Pire Terezinka Ručiiraj Frank Klinar Godec Charles Adamič vod. orkestra Kathie M. Mayr Pavlič J. Cesarik Frank KoSak O. Slatič Godec Kari Pire Peter Albin Fr. Viktorin Jančigaj Zakrajšek igrovodja Jernej Josipina Uršula Kezika Ivanka Josipina Habjan Oijrinec Zakrajšek Kovač Šubelj Pavlič Mary Ribič Kari Lustik Frank Vihtelič Ivan Maček V Rockland Lake, N. Y. pogorela je cerkev sv. Mihaela v nedeljo 3. januarja. Zjutraj pred prvo mašo ob pol osmih je začelo goreti in do časa velike maše je bilo mesto cerkve samo še kup pepela. Cerkvica je bila lesena in je bila v dve nadstropji. V pritličju je bila šola in sobe za društva, na vrhu je bila pa cerkev. Cerkvica je bila krasna stavba in je stala pred trinajstimi leti nekako $8.000.00. Cerk- vico je postavil Rev. John Nageleisen, tedaj župnik v sosednem Congersu, kamor je Rockland Lake predtem spadal. Kakor znano je bil urednik "Ave Maria" dve leti župni upravitelj v Rockland Lake, kjer je izhajala zato tudi "Ave Maria". Zato silno pomilujeino lepi Rockland Lake in blage župljane, da jih je zadela ta nesreča. Ljudstvo je jako revno in bo le težko postavilo novo cerkev. Župnijo Rockland Lake je leta 1910 iztočil New Yorski kardinal Farley slovenskim frančiškanom v začasno oskrbo, ki so jo oskrbovali od februarja 1910 do decembra 1913. Po ukazu predstojnikov so jo pa izročili kardinalu nazaj, mesto nje pa sprejeli za stalno hrvatsko župnijo Sv. Cirila in Metoda v New Yorku. Od tedaj je pa župnik Rev. Valentin Mihelic. Calumet, Mich. — Dovolite mi nekaj prostora v Vašem cenjenem listu, g. urednik! — Kar se tičifc. ^^avskih razmer, moram pripomniti, da se je zdaj ,'ptfnas^. dokaj izboljšalo. Delo se je odprlo, in mi delamo sedaj že zopet s polno paro. Kar nas je slovenskega naroda, dobimo zdaj že prav lahko zadosti dela. izvzemši on *, ki so preveč rdeči. Kajti delodajalci"kaj kmalu izpoznajo njihovo rdeče nagnjenje ter jih ne marajo sprejeti v delo. Naš slovenski župnik, Rev. Klopčič, ki so na župniji sv. Jožefa, se zelo veliko trudijo in prizadevajo pregovoriti naše ljudi, da bi se tie dali zapletovati v rdeče zanjke in voditi za nos. Ali kljubtemu je še veliko takih, ki nič ne marajo za to svaritev. To pa zato, ker nočejo čitati dobrih in pametnih listov, kakor je zlasti naš nabožni list "Ave Maria". — Tukaj na Calumetn imamo zmerom precej razburjenih dni. Kajti prepogosto se oglasi pri nas zdaj ta, zdaj ona rdeča suknja z nespametnimi nauki, pa velikim žepom, samo da bolje in huje ožine ljudi, ki ji gredo na led. Hrvaške rdeče suknje so svojim ljudem škodovale tudi s tem da ne morejo dobiti tukaj prav nobenega dela. Konečno pozdravljam Vas, č. g. urednik, in vse Slovenke in Slovence po celi Ameriki ter prosim vse cenjene rojake, da si naroče vsi od prvega do zadnjega naš priljubljeni list "Ave Maria". '/. rodoljubnim pozdravom John Musich, zastopnik "Ave Maria" v Calumet, Mich. Svetovna vojska. Pod tem naslovom je pričelo izhajati lepo delo v zvezkih v zalogi katoliške Bukvarne v Ljubljani. Delo je opremljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten in nepretrgan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa podalo tudi mnogo izvirnih črtic, slik in vojnih dogodkov, katerih niso prinesli časopisi. U-redništvo "Svetovne vojske" ima namreč na razpolago že sedaj obilo dopisom in poročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdeležili bojev na južnem ali severnem bojišču. Delo bo vsled tega zelo zanimivo in bo vredno, da si ga hrani vsaka hiša za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo z bojišč", saj bocjlo popisani v knjigi boji, kateri !i so se "sami vdeležili in ki so jim živo 7 spominu. Časopisi se pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in zanamcem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva. Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen velja 20c., četrtletna naročnina '6 .zvezkov) pa znaša samo $1.00, katero je treba pri naročilu poslati naprej. Naroča se: Katoliška bukvama v Ljubljani, ali v našem upravništvu: 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. Mravlje, Indianapolis, Ind. — Na Vaš dopis Vam danes še ne bomo odgovo rili. ker nismo še dobili uradnih podatkov o nekem socijalistu, ki očita duhovnikom, da žive od delavskih žuljev, sam pa je bil iz unije v JI. W. izbacnjen radi tega, ker je ogoljufal svoje sotovariše delavce pri delitvi tedenskih zaslužkov. Takoj, ko te dobimo, pa ne bomo molčali. Do tedaj pa pozdravljeni. Urednik. ČITATELJEM KOLEDARJA "AVE MARIA". Da vzbudimo zanimanje za rešitev re luisa na strani 132. s tem razpisujemo nagrade vsakemu, ki bi pravilno rešil rebus in poslal rešitev vsaj do 1. junija letos. Prva nagrada: Kraljica Dagmar ki sta- « ne vezana $2.00. Druga nagrada: 1. Kletva, vezana 90c. 2. Simon Jenko, Pesmi, vez. 90c. Tretja nagrada je deset raznih knjig, ki se bojo sproti določile. Na delo! Rebus je jako lahek. Treba samo prve tri besede najti, potem se ostale same rešijo. » § CARL FISCHER SVETOVNO ZNANA največja zaloga glasbenega orodja, muzikalij i. t. d. v Ameriki. — Kari Fischer-je vi GLASOVIBJI (pianos) so najboljši in najmodernejši sedaj-nega časa. Pišite po naš bogato ilustriran cenik. Postrežba solidna in točna. Dopisuje se slovensko. Za pojasnila naslovite na: CARL FISCHER COOPER SQUARE ,N Y ^HOtOOHl.® Jf II^OBOO cd - < S © 3 g« s s> £ N &s n »« e < 2 % s 9 3-12 > o Cj . k gS C o •i 2 Jo. . •JB S 5 ""-S ..Se •M »H m ct d 3 0 > £f S.« § o C 2 .2 s^ 2 > ± i £ e e o sd k rž C . e e M 'C 6 JS n Zobozdravnik DR. A. WEISBERGER, 60 81. Marks Place (E. 8th Str.) Uptown Office: 41 W. 83rd St., Bet. Central P 'k & Columbus Ave. NEW YOBK. ordinara vsaki dan od 10. ure predpoldan do 8 ure zvečer. Ob nedeljah od 9.30 predp. do 3 ure popoldan. Ob petkih ne ordinara. Slovenci! Obračajte se zaupno do tega zdravnika. Pozor rojaki in rojakinje!!! Samo pri meni dobite patentovana in srarantovana sledeča zdravila: Zdravilo proti izpadanju in za rast las. Če ga. rabite samo sest tednov, pa Vam zrastejo krasni in bujni lasje, ki Vam ne bodo več izpadali in tudi ne siveli. Ravnotako zrastejo po rabi jen ju tega 'zdravila moškim mehki in bahati brki in brade. Revmatizem, kostno bol ali trganje v rokah, nogah ali Telefon 226 Orchard. Slavnim slovenskim društvom najvljudneje priporočamo svojo veliko ZALOGO KOSTUMOV za dramatične predstave katere najceneje posojujemo. Pri nas dobita najrazličnejše narodne noie celega sveta, uniforme, orožje itd. The Voegelin Costume Co. 222—224 E. Houston St., near Ave. A, NEW YOBK kriftcih Vam ozdravim popolnoma v osmih dneh. pravtako tudi razne rane. opekline, kraste, Krinte, bule, ture. kurja očesa, bradavice, potenje nog. ozebline, i. t. d. Kdor bi rabil moja zdravila brez uspeha, mu garantiram za 15.00. Pišite takoj po cenik, koledar in knjiiico 1 Vse troje Vam po&ljem zastonj. Kdor Je samo prečita mojo knjiiico, je to vrpdno zanj najmanj t&Atl Jakob Wahčič 1092 E. 64 Street, Cleveland, O. Tel. Pricenton £140 L. SEIZ BROS. Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig r vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin kipov, podob, svetinjlc itd. In vsem slovenskim druStvom pri nakupi zastav in društvenih znakov. 7 BARCLAY ST., NEW T0BK. Telefon, 5985 Barclay. Slovenci, kje boste kupili svoje ure, svoj« prstane, svoj> zlatnino t Gotovo nikjer drugje ne, kot pri J. BRtJLL * SIN, 36 Ave. A. New York Velika zaloga različnih sten«kih ur, budilnic, poročnih in druzih prstanov, zlatnice, okraskov, itd. Za Avstrijo izhaja list v Ljubljani. Odgovorni urednik Fran Rus v Ljubljani. Rojaki! Ali ste si že naročili naš "Ave Maria" koledar? Kdor ga še želi imeti, naj se nemudoma naroči nanj.. Le nekaj jih še imamo v zalogi. Cena 30c. škoda je zamuditi priliko ter si ne nabaviti za mali znesek toliko lepega, podučnega in zabavnega čtiva. — Svoji k svojim! "TKS Clevelandčani! DgT Svoji k svojim! a cA I N 0 K>