Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/230 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Jl-0747 Naslov projekta Spinski kvantni biti na podlagi ogljikovih nanocevk Vodja projekta 4544 Anton Ramšak Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4.650 Cenovni razred C Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 106 Institut "Jožef Stefan" Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.01 Naziv Naravoslovne vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Napredek na področju nanotehnologije je omogočil metode, s pomočjo katerih je danes možno nadzirati in upravljati z elektronskim spinom na način, ki si ga do pred kratkim sploh ni bilo možno zamisliti. Potencialna uporaba, ki sledi iz raziskav na tem področju, obeta popolnoma nove možnosti obravnave snovi na nanoskopskem nivoju. Hkrati pa nudi možnosti za testiranje obstoječih teorij in naše razumevanje kvantnih lastnosti snovi na nanometrski skali. Med različnimi možnimi uporabami sta transport elektronov in obdelava informacij s kvantnimi metodami dve področji, ki se zelo hitro razvijata tako glede teoretičnih kot tudi eksperimentalnih metod. Obe uporabi imata revolucionarni tehnološki pomen, saj na primer Moorov zakon elektronike vodi do miniaturizacije elektronskih komponent do molekularne velikosti, kjer se odprejo popolnoma novi problemi fizike, kemije, biologije in znanosti o materialih, ki jih trenutna tehnologija brez dodatnih raziskav ne obvladuje. Uspešna rešitev tehnoloških problemov na tem področju bi odprla pot k povsem nobim napravam, ki bi omogočile realizacijo koncepta kvantnega računalništva. Možnost kvantnega računanja je povzročila po svetu izbruh raziskovalnih dejavnosti, ki še vedno narašča. Problemi, ki bodo postali obvladljivi s to tehnologijo, so faktoriziranje velikih števil (kriptografija), hitro iskanje po podatkovnih bazah in kvantna simulacija procesov, hitro računanje in obdelava podatkov ter modeliranje materialov in elektronskih naprav. Spin elektronov predstavlja privlačno možnost realizacije kvantnih bitov v napravah temelječih na trdni snovi. Ena od možnosti je litografska tehnologija na polprevodnikih, druga možnost so molekularni sistemi, predvsem na osnovi ogljika. Vse kaže, da trenutno ogljikovi nanomateriali največ obetajo zaradi svoje enostavnosti dosegljive možnosti uporabe. Glavni cilj predlagane teoretične raziskave je bil razvoj numeričnih postopkov za ustvarjanje, analizo in kontrolo spinske in nabojne kvantne prepletenosti (entanglement) elektronov v ogljikovih nanostrukturah. Poudarek je bil na analizi izvedljivosti eksperientalne detekcije prepletenosti kvantnih bitov in to tako statičnih kot dinamičnih (letečih). Gradniki, ki smo jih v okviru raziskovalnega projekta razvili, vsebujejo: (i) metodo za določevanje enoelektronskih vezanih in sipalnih stanj v linearnih sistemih kot model realističnih ogljikovih nanostruktur; (ii) metodo za dvoelektronski sipalni problem z možnostjo kontrole sklopitve med dvema elektronoma; (iii) analizo kontrolirane kvantne prepletenosti med dvema in več elektroni (leteči in statični kvantni biti); (iv) analizo vpliva okolja na dekoherenco kvantne prepletenosti, še posebej zaradi Kondovega pojava in fononskih procesov; (v) formalizem za obravnavo kvantne prepletenosti qubitnih parov v strukturah, kjer so pričakovane velike fluktuacije naboja. (vi) razvoj novih numeričnih metod za analizo sistemov močno sklopljenih elektronov. Znano je, da močna medelektronska sklopitev lahko bistveno spremeni vedenje elektronov in lahko povzroči nastanek novih zanimivih faz, ki se v splošnem kažejo s spremenjenimi medelektronskimi korelacijami. V nanoskopskih sistemih se močna elektronsko-elektronska sklopitev in kvantizacije elektronskih stanj pojavita, ker so v njih elektroni omejeni na mala območja. Močne korelacije povzročijo tudi zanimive večdelčne elektronske faze. Primer takega obnašanja je Kondov pojav v nemagnetnih kovinah z magnetnimi primesmi, ki je posledica antiferomagnetne sklopitve med magnetno nečistočo in prevodniškimi elektroni v Fermijevem morju matične kovine. V kontekstu nanoskopskih sistemov tudi pride do Kondovega pojava, pri čimer pa vlogo orbital magnetne nečistoče prevzamejo orbitale kvantne pike (oz. bolj splošno, katero koli področje, ki je omejeno v smeri vseh treh prostorskih osi), vlogo matične kovine pa kar kovinske elektrode, na katere je kvantna pika priključena. Cilji (i)-(iii): Endoedrični fulereni, eni izmed možnih sistemov za shranjevanje kvantnihinformacij, vsebujejo dodatni atom, ki ga objema ogljikova krogla. Poskusiso pokazali, da se kovinski atomi postavijo v lego izven središča, zatostojijo v anizotropni okolici. Poleg tega so dopanti pogosto relativnotežki atomi (denimo lantanidi), pri katerih je sklopitev spin-tir pomembna. V takšnih pogojih lahko postanejo učinki magnetne anizotropijeveliki. Z uporabo metod numerične renormalizacijske grupe smo proučilirelevantne spinske modele, ki vljučujejo člene magnetne anizotropije. Z numeričnimipostopki smo izračunali termodinamske lastnosti (magnetno susceptibilnost,entropijo) ter dinamične lastnosti (spektralno funkcijo, dinamično spinskosusceptibilnost) za različne spine in različne vrste magnetne anizotropije. Tako smodoločili splošne lastnosti celotne družine modelov, razkrili smo razlike medceloštevilskimi in polceloštevilskimi spini, ter določili efektivnenizkoenergijske Hamiltoniana, ki opisujejo obnašanje pri nizkihtemperaturah. Ti rezultati so razkrili, da se planarno-anizotropni S=3/2model (primeren za nečistoče kobalta) obnaša pri nizkih temperaturah kotmočno anizotropen S=1/2 Kondov model; to je v skladu s tunelskospektroskopijo, opravljeno nad posameznimi atomi Co, adsorbiranimi naizolatorskih otočkih na površinah kovin. Objava 6.1. V geometrijah, kjer so nekatere izmed kvantnih pik na ogljikove nanocevke sklopljene stransko, lahko v določenih območjih parametrov postanejo relevantne energijske oz. temperaturne skale izjemno (eksponentno) nizke, zato je nesmiselno v takšnih sistemih proučevati transportne lastnosti pri temperaturi 0, kar je pogost približek. Upoštevati je treba celotni spekter vzbuditev sistema in linearno prevodnost računati iz spektralne funkcije, dobljene pri končnih temperaturah. Izkaže se, da so v sistemih z šibko sklopljenimi stranskimi pikami, rezultati pri končnih temperaturah bistveno drugačni kot pri T=0 in se bolje ujemajo z nedavnimi eksperimentalnimi meritvami [Phys. Rev. B 81, 115316 (2010)]. Proučili smo tudi transportne lastnosti dveh zaporedno sklopljenih kvantnih pik z zelo močno odbojno interakcijo U in ugotovili, da tudi v limiti, ko gre U proti neskoncno, obstaja med pikama antiferomagnetna sklopitev, ki nastane zaradi RKKY interakcij v prikljčkih, ki so šestega reda po parametrih preskakovanja elektronov. Objava 6.4. Cilj (iv): Pri analizi električne prevodnosti skozi sisteme kvantnih pik, kjer so pomembne fononske vibracije, smo pojasnili nastanek dinamičnega zloma simetrije, ki ima za posledico drastičen upad prevodnosti in smo predlagali ustrezni eksperiment, s katerim bi se ta napoved lahko preverila. Sistemi, pri katerih bo ta pojav še posebej pomemben, so molekule, ki lahko spreminjajo obliko in tudi take, ki lahko nihajo med kontaktoma. V primeru vibracij s spreminjanjem oblike se bo prevodnost osredotočila na področje, kjer je elektronska zasedenost molekule blizu liho-številčnemu osnovnemu naboju. Če molekula lahko niha med kontaktoma, se bo pri dovolj veliki sklopitvi med elektroni in fononi prilepila na eno od elektrod, kar ima za posledico skoraj nezvezen vpad prevodnosti. Podoben pojav pričakujemo pri drobnih nano elektronsko-mehanskih napravah, kjer deli lahko nihajo in hkrati prevajajo elektročni tok. Takšne naprave bodo sestavljale dele občutljivih senzorjev, kjer bo prevodnost naprave zelo občutljiva na vpliv sklopitve med elektroni in fononskimi prostostnimi stopnjami. Objava 6.2. Cilj (v): Obravnavali smo kvantno prepletenost spinskih kubitov v sistemih pri končni temperaturi, v zunanjem magnetnim polju in sklopljenih na okolico z izmenjavo naboja. Rezultati so pomembni za razumevanje dekoherence pri načrtovanju nano naprav, kot so visoko občutljivi senzorji in spominski elementi kvantnih računalnikov. Kot poseben rezultat nam je uspelo izpeljati formulo za kvantno prepletenost dveh spinskih kubitov v sistemu, kjer se ohranja kvadrat projekcije skupne spinske vrtilne količine, kar predstavlja najsplošnejši analitično rešljiv primer prepetenosti dveh kvantnih bitov. Ta rezultat je točen tudi v področju končnih temperatur in celo v anizotopnem magnetem polju in predstavlja osnovo za naše nadaljne raziskave dekoherence kvantnih bitov. Objava 6.3. Cilj (vi): Pravilen opis prevodnika z močnimi korelacijami ni enostaven, saj je treba hkrati upoštevati lokalno atomsko fiziko in itinerantno naravo prevodniških elektronov. Zato smo problem obravnavali z metodo v kateri se teorija gostotnih funkcionalov razširi s teorijo dinamičnega povprečnega polja (ang. dynamical mean-field theory, DMFT), ki omogoča hkrati realistični opis atoma in elektronskih pasov, saj je točna v limiti posamičnega atoma in v limiti brez Coulombske sklopitve. V delu, objavljenem v "J. Mravlje et al. Phys. Rev. Lett. 106, 096401 (2011)", smo z uporabo LDA+DMFT pokazali, da se močne korelacije pojavijo kljub močno zmanjšani Coulombski interakciji kot posledica Hundove sklopitve. Nepričakovano večjo renormalizacijo za xy orbitale smo povezali z bližino van-Hovejeve singularnosti. Pokazali smo tudi, da oba mehanizma zmanjšata koherenčno temperaturo nad katero snov preide iz nizkotemperaturnega obnašanja značilnega za Fermijeve tekočine v visokotemperatuni nekoherentni režim za katerega so značilni Curiejev magnetni odziv in velike vrednosti upornosti nad Mottovo limito. Izracunane efektivne mase se odlicno ujemajo z izmerjenimi. Izracunali smo tudi nekaj drugih opazljivk in ugotovili dobro ujemanje izracunanih spektralnih funkcij z meritvami kotno obcutljive foto emisije (ARPES) in magnetnega odziva z meritvami nuklearne magnetne resonance (NMR) in neelasticnega nevtronskega sipanja. Objava 6.5. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Vsebinskih sprememb programa ni bilo potrebno narediti in vsi cilji projekta so bili izpolnjeni. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sestava skupine se je spreminjala zaradi odhodov (in povratkov) dr. Jerneja Mravljeta in dr. Roka Žitka na začasno podoktorsko delo v tujino, kar pa ni vplivalo na stopnjo realizacije ciljev projekta. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Lastnosti neizotropnih magnetnih nečistoč na površinah ANG Properties of anisotropic magnetic impurities on surfaces Opis SLO Najmanjši sistem, v katerem je možno shranjevati in obdelovati informacije z uporabo magnetnih stanj, je posamezen atom. Pri tem igra ključno vlogo magnetna anizotropija, ki določa energijsko prepreko med degeneriranimi osnovnimi spinskimi stanji. V članku smo kot prvi proučili vlogo magnetne anizotropije v posameznih magnetnih atomih, adsorbiranih na tankihizolatorskih otokih na površinah kovin. Določili smo, pod katerimi pogoji pride do Kondovega pojava. ANG The smallest system for storing and processing information using the magnetic states is a single atom. The magnetic anisotropy plays an essential role here, since it defines the energy barrier between the degenerate ground states of the spin. We have studied for the role of the magnetic anisotropy in single magnetic atoms adsorbed on an ultra-thin insulating barrier on metal surfaces. We have established under which conditions the Kondo effect can occur. Objavljeno v R. Žitko, R. Peters, Th. Pruschke, Phys. Rev. B 78, 224404 (2008). Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 22427175 2. Naslov SLO Kondov pojav in mešanje kanalov v oscilirajočih molekulah ANG Kondo effect and channel mixing in oscillating molecules Opis SLO Preiskovali smo transport elektronov skozi molekulo v Kondovem režimu. Oscilacije molekule med elektrodami vplivajo na prekrivanje med molekulo in elektrodami, tako da se tuneliranje v bližnjo elektrodo poveča in v oddaljeno zmanjša. Ob tem se molekularna orbitala sklopi tudi na lih prevodni kanal. Ob kritični vrednosti elektronsko-fononske sklopitve se pojavi značilna Kondovo dvo-kanalna fiksna točko. Za bolj realistične modulacije se ta fiksna točka ne pojavi, spin pa je zasenčen izključno pod vplivom sodega kanala. ANG The electronic transport through a molecule in the Kondo regime is investigaed. The tunneling between the electrode and the molecule is asymmetrically modulated by the oscillations of the molecule. If the molecule gets closer to one of the electrodes the tunneling to that electrode will increase and at the critical value of the electron-phonon coupling an unstable two-channel Kondo fixed point is found. Objavljeno v J. Mravlje and A. Ramšak, Phys. Rev. B 78, 235416 (2008). Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2143332 3. Naslov SLO Kvantna prepletenost parov elektronov v večdelčnih sistemih ANG Entanglement of electron pairs extracted from a many-body system Opis SLO Analizirali smo kvantno prepletenost dveh elektronv, pridobljenih iz mešanega večelektronskega sistema, s tem, da smo celotni sistem projicirali na dvo-spinski prostor. Kot primer uporabe dobljenih formul smo predstavili rezultate za anizotropni Heisenbergov model z dodatno sklopitvijo Dzyaloshinskii-Moriya, nehomogenim zunanjim magnetnim poljem in končno temperaturo. ANG Entanglement of spins is analyzed for two electrons extracted from a mixed many electron state by projecting onto the two-electron subspace. As an example, the thermal entanglement for a qubit pair with an anisotropic Heisenberg and the Dzyaloshinskii-Moriya interactions in an inhomogeneous magnetic field is given analytically. Objavljeno v A. Ramšak, J. Mravlje, T. Rejec, and A. Lautar, Europhys. Lett. 86, 40003 (2009). Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 22644775 4. Naslov SLO Fano-Kondov pojav v stransko sklopljeni dvojni kvantni piki pri končnih temperaturah in vloga dvostopenjskega Kondovega senčenja ANG Fano-Kondo effect in side-coupled double quantum dots at finite temperatures and the importance of the two-stage Kondo screeninq Opis SLO Odkloni od Fanovih resonančnih črt pri sipanju na šibko stransko sklopljenih kvantnih pika lahko nastanejo le zaradi korelacij ali zaradi termičnih učinkov; v splošnem sta oba razloga za odklone pomembna. Antiresonanco v transportnih meritvah na stransko sklopljeni dvojni kvantni piki lahko razložimo v okviru teorije dvo-stopenskega Kondovega senčenja. ANG The deviations from the Fano resonance profile in scattering on weakly side-coupled quantum dots can only arise from correlation or from thermal effects; in general, both sources of deviations are important. The antiresonance in the transport experiments in side-coupled double quantum dot may be explained in terms of the two-stage Kondo screeningwith the experimental temperature between the two different Kondo scales. Objavljeno v R. Žitko, Phys. Rev. B 81, 115316 (2010) Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 23480103 5. Naslov SLO Prehod med koherentnim in nekoherentnim območjem efektivne mase v spojini Sr2RuO4 ANG Coherence-Incoherence Crossover and the Mass-Renormalization Puzzles in Sr2RuO4 Opis SLO Z uporabo numeričnih metod LDA+DMFT smo pokazali, da se močne korelacije pojavijo kljub močno zmanjšani Coulombski interakciji kot posledica Hundove sklopitve. Nepričakovano večjo renormalizacijo za xy orbitale smo povezali z bližino van-Hovejeve singularnosti. Pokazali smo tudi, da oba mehanizma zmanjšata koherenčno temperaturo nad katero snov preide iz nizkotemperaturnega obnašanja značilnega za Fermijeve tekočine v visokotemperatuni nekoherentni režim za katerega so značilni Curiejev magnetni odziv. ANG We calculate the electronic structure of Sr2RuO4, treating correlations within dynamical mean-field theory. The approach successfully reproduces several experimental results and explains the key properties of this material: the anisotropic mass renormalization of quasiparticles and the crossover into an incoherent regime above a low temperature scale. While the orbital differentiation originates from the proximity of the van Hove singularity, strong correlations are caused by the Hund's coupling. Objavljeno v J. Mravlje, M. Aichhorn, T. Miyake, K. Haule, G. Kotliar, and A. Georges Phys. Rev. Lett. 106, 096401 (2011) Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 24640039 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Vpliv sklopitve Dyzaloshinskii-Moriya na kvantno prepletenost dveh elektronov ANG The influence of the Dyzaloshinskii-Moriya interaction on quantum entanglement of two electrons Opis SLO A. Ramšak je bil mentor pri diplomskem delu, kjer je kandidat Tilen Čadež obravnaval sisteme, ki sodijo v okvir raziskovalnega programa in so tudi sestavni del raziskav v okviru usposabljanja Tilna Čadeža kot MR pod mentorstvom A. Ramšaka. ANG A. Ramšak was supervisor at diploma thesis, where the candidate Tilen Čadež has investigated a system relevant to the current research project and this research are included the framework of his MR study under the supervision of A. Ramšak. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2008. Tipologija 2.11 Diplomsko delo COBISS.SI-ID 2108772 2. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 3. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 4. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Projekt je pomembno pripomogel k razumevanju magnetnih pojavov v najmanjših nanostrukturah, ki so namenjene shranjevanju in procesiranju kvantnih informacij, saj smo kot prvi proučili prepletanje učinkov magnetne anizotropije in sklopitve magnetnega momenta s prevodniškimi elektroni. Do sedaj so namreč prevladovali modeli, v katerih se je privzelo izotropnost v spinskem prostoru, navkljub dejstvu, da so v sistemih z majhno simetrijo (kar velja za posamezne magnetne atome na površinah prevodnih materialov ali v notranjosti nanostruktur), učinki magnetne anizotropije zelo veliki. Izračuni se dobro ujemajo z nedavnimi meritvami magnentih lastnosti posameznih atomov s pomočjo tunelskih mikroskopov, ki jih opravljajo v razvojnih laboratorijih IBM Almaden v ZDA. Boljše razumevanje učinkov magnetne anizotropije v posameznih atomih daje vpogled v magnetizem nanostruktur, kar je ključnega pomena za nadaljnjo miniaturizacijo elektronskih naprav; če bi uspelo povečati magnetno anizotropijo še za kakšen velikostni red, denimo z izmenjalnim sklapljanjem med posameznimi močno anizotropnimi atomi, bi bilo možno opravljati poskuse tudi pri temperaturah blizu sobne temperature (danes potekajo v kriogenem okolju). ANG_ The project has contributed in an important way to the understanding of the magnetic properties of the smallest nanostructures for the storage and processing of quantum information. We have namely explored the interplay of the magnetic anisotropy effects and the coupling of the magnetic moment with the conduction-band electrons. Formerly, the majority of theoretical models were derives assuming isotropy in the spin space, in spite of the fact that in systems with strongly reduced symmetry (which is the case for single magnetic atoms on surfaces of conducting materials and in the interior of nanostructures) the magnetic anisotropy effects are very large. The results of our calculations are in good agreement with recent measurements of magnetic properties of single atoms using tunneling microscopes, perfomed in the facilities of IBM Research, Almaden, USA. Better understanding of the magnetic anisotropty in single atoms sheds new light on the magnetism of nanostructures, which is of major importance for continued miniaturization of electronic devices; if the magnetic anisotropy would be increased for another order of magnitude, for example by exchange coupling between strongly anisotropic atoms, it would be conceivable to perform experiments at temperatures approaching the root temperature (today the experiments are performed in cryogenic environment). 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Rezultati projekta so pomembni za razpoznavnost Slovenije, saj postavljajo Slovenijo na zemljevid držav z razvitimi metodami in postopki za raziskovanje najzahtevenjših problemov s področja fizike spinskih stanj v nanostrukturah. ANG_ The results of the project are significant for the perception of Slovenia in the international community, as they have established Slovenia's position among the countries with well developed methods and procedures for studying some of the most demanding problems in the field of spin physics in nanostructures. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, F.18 konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture 1 1 1 1 1 G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja 1. Šifra 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Anton Ramšak in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 20.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/230 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 2D-3F-EF-EC-02-56-A2-20-00-99-4C-37-AB-D5-47-EE-C1-24-03-45