Konec španske usode? Jordi Graupera Ekonomska kriza, družbeni nemiri, razpad dvostrankarskega sistema, množična korupcija, kraljeva abdikacija, zaton ustavne legitimnosti - in secesionizem. Če se ozremo na ta seznam brez historične- ga ali kakšnega drugega konteksta, je nemogoče ugotoviti, ali je govora o obdobju tik pred izbruhom Španske državljanske vojne (ali ceio katerega drugega nemirnega zgodovinskega obdobja v 16. ali 17. stoletju) ali pa o nedavnih dogajanjih v španski politiki. To »ponavljanje tragedije kotfarse^ pa zastavlja vsaj dve vprašanji. Prvič: ali lahko španski državljani uspešno razrešijo katerikoli problem iz seznama? In drugič, grobo rečeno: ali bo tudi tokrat prišlo do izbruha nasilja? Z zgornj im seznamom je kar nekaj težav. Recimo: vsi navede- ni problemi pričajo o nestabi lnost i in se tore j zdijo kot neka j slabega. Pa niso. Druga težava je m a n j očitna: vsi p rob lemi niso iste narave. Nekateri so vzroki, drugi posledice; nekater i so kronična bolezen, drugi akutni s imptomi; nekater i pa celo zdravila. Naposled je t u še t re t ja težava, ki pa na prvi pogled ni očitna: nekateri vidiki navedenih problemov so tako tesno pre- pleteni z evropskimi in globalnimi procesi, da jih je nemogoče obravnavati zgolj v konteks tu t. i. nacionalne politike. Od tod prva teza članka: nestabi lnost španske države je lahko dobra stvar, vsebuje lahko svojo lastno, endogeno delno rešitev, njeni negativni in pozitivni vidiki pa so tesno povezanimi s splošnim kon t inuumom zahodnih demokracij . Kar se tiče drugega vprašanja: čeprav ne obsta ja nedvoumen odgovor - ka j t i kdo lahko z gotovos t jo predvidi i zbruh nasi- lja? - v članku previdno zagovarjam stališče, da do prelivanja krvi ne bo prišlo; in sicer na tanko zaradi okoliščin, ki današnje s tanje v Španiji ločujejo od vse drugih zgodovinskih obdobij, na katere bi se lahko nanašal omenjeni seznam. Glavni n a m e n mojega članka pa je, da vam, slovenski bralci, pojasnim, zakaj mislim, da je odcepitev Katalonije smiselna in smot rna . To ne pomeni , da nameravam zagovarjati pravico katalonskega l judstva do odcepitve - to bi namreč zahtevalo neke vrste metafizično argumentaci jo o pomenih pojma »pra- vice« ter razpravo o vprašanju , ali ima oznaka določene sku- pine ljudi ko t »naroda« kakršnokoli vlogo pri pr iznanju njene kolektivne pravice, da se suvereno in p o t e m t a k e m dokončno odloča o svoji usodi. V sodobnem svetu so lahko takšne razprave izjemno zanimive, vendar v končni fazi jalove, sa j ne morejo ponudi t i nobenega zadovoljivega odgovora. Če nam je to všeč ali ne, svet, v kate- rem živimo, je javna arena, ki jo bolj kot bistvena racionalnost določa racionalna smot rnos t (nekaj drugega je seveda vpraša- nje, kako velesile in drugi centri moči uveljavljajo svoje inte- rese: n j ihov modus operandi bi lahko označili kot racionalen z vidika lastnih interesov in iracionalen z vseh drugih gledišč). V demokrat ičnem okolju se od vsakogar zahteva, da javno izrazi svoje cilje, t e m u pa sledi pre t res njihove upravičenosti . Zato b o m v članku osmislil odcepitev Katalonije od Španije tako, da b o m prikazal racionalno upravičenost in s m o t r n o s t kata- lonskih zahtev. Toda ker p i šem za tu je občinstvo, v a m b o m problem predstavil z nazorn imi in konkre tn imi a rgumen t i - navsezadn je vsaka r a z u m n a u temel j i tev izhaja p redvsem iz pričakovanja, da nas bo sogovornik razumel. Zato bi vam, slovenski bralci, rad predstavil tezo, da je seznam, ki sem vam ga podal v uvodnem odstavku - čeprav priča o tre- n u t n i in bodoči nestabi lnost i - v bistvu dobra novica. Zgodba o nemarnem prašičku in metafizika nacionalne enotnosti Dobra novica je na tanko zato, ker je dokaz. Namreč dokaz dej- stva, da je v Španiji nekaj globoko narobe. Krožno ponavljanje istih problemov v različnih fazah zgodovinskega razvoja kaže n a to, da t u ne gre za nakl jučne težave; poleg tega t rd im, da jih tokra t ne mogoče rešiti s klasičnimi paliativnimi recepti, ki zgolj potlačijo s imptome do naslednjega izbruha. Lahko mi bo- ste ugovarjali, da je ekonomska kriza pr iso tna v velikem delu sveta in zlasti v Južni Evropi (kot Slovenci o t em nekaj veste tud i sami). Drži. Toda to je podobno, kot če bi rekli, da je kri- za ko t veter ali ploha, da se zgolj zgodi. Tudi, Če pozabimo n a vprašanje, kdo je odgovoren za krizo, in tudi, če se s t r injamo, da njen izbruh nima neposredne zveze z omenjenimi problemi Španije, smo soočeni s scenari jem t reh prašičkov. Volk - ozi- roma veter ali ploha - se zgolj zgodi, t ist i izmed prašičkov, ki je imel svojo hišico urejeno in dobro utr jeno, se je rešil, ostali, ki je niso imeli, pa morajo t rpe t i posledice svoje nemarnost i . Zgodbica se osredotoča na določene moralne in vrednos tne pomanjkljivosti lenih, površnih prašičkov, toda ko se ozremo na štiri velike prašiče (tj. PIGS: Portugalska, Italija, Grčija, Špa- nija), se moramo vendarle vprašati, zakaj so bile njihove hišice zgrajene tako nemarno, da niso vzdržale vetra ali plohe ali ka- terekoli druge ujme, ki se je zgolj zgodila. Ko enkrat odmislimo podobnost i in sinergije, bomo nu jno prišh do precej različnih odgovorov. V p r imeru Španije je odgovor v enaki mer i p repros t in za- pleten. Zapleten je zato, ker vključuje celo množico razhčnih dejavnikov: statist iko kronične visoke brezposelnosti; dolgo zgodovino prepočasnega zatona nekaterih starih industrijskih sektorjev, kot sta rudars tvo in metalurgija; togo delovno za- konodajo, usodno razpeto med pre t i rano zaščito (večinoma starejših) polno zaposlenih delavcev in odsotnost jo vsakršnih socialnih varovalk za (pretežno mladi) prekariat; nekakovostno javno šolstvo; spodletele poskuse industrializacije tradicional- no kmeti jskih regij; nesposobnost (že tako maloštevilnih) in- dustrijskih centrov, da bi se iz konkurenčnosti cenene delovne sile prebili do konkurenčnost inovativnosti; prezadolženost go- spodinjstev; kronično odvisnost od kredita, evropskih sredstev, gradbeništva in tu r izma (tipični resursi, ki slabijo spodbude po osebni in profesionalnem izboljšanju); in tako dalje in tako naprej. Morali bi spregovoriti o različnih težavah posameznih vlad pri sprejemanju ustrezne zakonodaje ter zgodovinski ne- zadostnosti človeškega in industrijskega kapitala. To bi nas pri- vedlo do obdobja tranzicije iz Francove diktature v t . i. razvito demokracijo, v katerem so stare in nove elite, pajdaški podje- tniki, sindikati, velike politične stranke in stare aristokratske družine, prisesane na državo, vzpostavile zapletene kompromi- se za zavarovanje svojih interesov; pripeljalo bi nas do procesa liberalizacije, ki ga je Francov režim 1.1959 dosegel s pomočjo Mednarodnega denarnega sklada, sledeč dvema deset let jema gospodarske avtarkije pod taktirko zblojenih fašistov (se opra- vičujem za pleonazem); to bi nas privedlo do ponesrečenih ide- oloških potez predhodnega republikanskega režima, še več, pri- peljalo bi nas do problema post-fevdalnih klientel 19. stoletja (t. i. caciquismo), ki so nasledile absolutizem 18. stoletja, kar pa bi nas privedlo do imperializma in kolonializma 17. stoletja, ki je temeljil na amer iškem zlatu in nasi l jem aristokracije ... Tu bom nehal» ker mislim, da s te razumeli poanto. Preprosti odgovor utegne bolje osvetliti zadevo: glavni smote r Španije ni gospodarsko blagostanje. To morda zveni nenava- dno, ampak razloži skoraj vse. Glavni smote r španske države ko t političnega projekta je metafizične narave. Seveda obsta- e španski central izem projekt ali le izgovor - odgovor je ver- e tno odvisen od tega, koliko ste marksistični. Ta dvoumnos t e še toliko bolj na mestu , ker se elite, ki se vežejo na ta center, sp remin ja jo - včeraj je bila velika dvorna in zemljiška aristo- kracija, danes visoki birokrati in pajdaški podjetniki . Toda kar n a s tu zanima, je dejs tvo - ali problem, Če hočete - da je ta projekt/izgovor, ki uživa hegemonijo zgolj zaradi svoje moČi in demografske teže, obsojen na neuspeh. To je tud i vir njegovih frustracij in cikličnih kriz legitimnosti . Šele katalonska osamosvojitev bo odprla vrata polni demokratizaciji španske države in ji omogočila, da končno postavi gospodarski napredek v ospredje svojih prizadevanj, modernizira svoje institucije in vzpostavi kakovostne politične garancije za svoje državljane. jajo ljudje, s t ranke in skupine, ki se zavzemajo za napredek in ki se ne navezujejo izrecno na ta metafizični projekt, vendar so bodisi prešibki bodisi se njihova vizija razvoja umešča v osnov- ne postulate tega metafizičnega projekta. Ce upoš tevamo te iz- jeme, lahko rečemo, da gre pri Španiji predvsem za normativni diskurz usode, ki se uveljavlja skozi mehanizme moderne državne oblasti. Kaj hočem reči s tem? Da obstaja nek aksiom, neka do- gma - neka vera, če hočete - v metafizično poslanstvo španske države, ki je u temel jena n a naraciji ozemeljskega poenoten ja Iberskega polotoka. Ta naracija močno poudar ja pomen unitar- ne nacije, ki je nastala z oblastnimi praksami aristokratsko-ab- solutističnega centralizma. Ta usoda torej vključuje tesno pove- zavo med nacionalno identiteto, jezikom in s t ruk tu ro oblasti. Španija-kastiljščina-unitarizem je neizbrisna n o r m a t i v n a tr ia- da, sine qua nan ozemeljske celovitosti in duhovne enotnost i , ki stoji v jedru vsakega uveljavljenega političnega diskurza o španski državi. Povsem razumljivo je torej, da se vsako politič- no pogajanje med centrom, ki se ima za branilca metafizične usode, in periferijo, ki se skuša izviti iz njenega objema, izteče v zapletena pogajanja, kjer center v zameno za sprejet je vlada- jočega diskurza ponu ja fleksibilizacijo svojih politik. Ko govor im o centru , ne misl im le n a zeml jepisno realnost : tako ko t v številnih drugih evropskih državah gre tud i t u za mašineri jo moči, povezano z reprodukcijo specifičnih elit. Ta reprodukcija seveda predpostavlja podrejanje vseh ostalih sku- pin, ki bi utegnile ogroziti n jeno nemoteno nadaljevanje, ali pa vsaj njihovo previdno vključitev v kroženje ugodnosti , ki izha- jajo iz te mašinerije. Toda nikoli ne moremo zagotovo reči, ali Zakaj? Ker so manjš ine močnejše, kot bi smele biti, in ker špan- ski projekt/izgovor nikoli ni bil tako učinkovit, kot bi moral biti (kar je, mimogrede, doda ten a rgument v prid teorij i izgovora proti teoriji projekta). Katalonija je bila vedno premočna, da bi jo lahko spremenili v p o v s e m špansko provinco, z izjemo neka- ter ih obdobij, ko s o j o pokorili z nasiljem. Od kod izvira n j ena odpornost , ni nobena skrivnost , pot rebuje pa daljšo razlago. Katalonska odpornost: simptom šibkosti Pred vznikom moderne, absolutistične, proti-manjšinske špan- ske države na začetku 18. s tolet ja je bila Katalonija trgovska t rdnjava, ki je zgradila svoje blagostanje na temelju pehajoče gospodarske moči njene prestolnice - Barcelone. Natančneje: barcelonske luke. V srednjem veku je bilo barcelonsko pristanišče središče medi- teranske velesile, kar lahko ob sprehodu po s tarem m e s t n e m jedru vidimo še danes. Kljub občasnim krizam (vključno s poli- t ičnimi trenji s špansko krono) je Katalonija do konca srednje- ga veka razvila p r edmodemo ustavno ureditev, namenjeno raz- reševanju sporov, značilnih za trgovsko družbo, in u t r jevanju n j e n i h prednos t i . Ta s t r u k t u r a je temelji la na politic no-oze- meljski suverenosti , bila pa je precej demokrat ična za tedanje čase. Človeški kapital in znanje je organizirala v kompleksno mrežo poklicnih združenj , cehov, zavarovalnic, pravnih privi- legijev in p ro tomodern ih sis temov za zaščito osebnih svobo- ščin (npr. habeas corpus). Ta občestvena in politična moč, ki se je oblikovala skozi številne generacije, n a m pomaga razložiti, zakaj so prebivalci tud i po prevladi pol i t ičnega absolut izma ohranili višjo s topnjo osebne in skupinske iniciative kot dru- god po državi. Zato so bile katalonske elite prve, ki so južno od Pirenejev zagrabile priložnost, ki se jim je ponudila z indu- strijsko revolucijo. Ko je v Evropi prišlo do industri jske revolucije (saj veste, kot veter ali ploha)» so jo široke plasti katalonskega prebivalstva izkoristile s pomočjo dolge dediščine upravljanja s praktičnim znanjem. Zgodovinska naracija o podje tn ih in pragmatičnih Kataloncih je znana in morda celo obrabljena, vendar nam po- maga razložiti ne le industrijski in politični vrvež katalonskega 19. stoletja, temveč tudi značilnosti katalonskega nacionaliz- ma, kakor se je oblikoval na začetku 20. stoletja. Gibanje se je namreč rodilo kot politična platforma katalonskih podjetnikov, zato se je osredotočilo predvsem na vprašanja ekonomskega reformizma in se zavzemalo za reformacijo španske države v smislu postopne demokratizacije in učinkovitega tržnega go- spodarstva. Hkrati pa je seveda zagovarjalo tudi lastne ozke interese, zlaati protekcionizem in visoke carine. Ta dvojnost med univerzalističnim projektom in interesno ozkostjo je za- znamovala celotno zgodovino katalonske politike, vse do danes. Pripoved o podjetni Kataloniji pa nam pomaga razumeti tudi določeno ambivalenco katalonske levice 19. in zgodnjega 20. s tolet ja , ki je bila iz jemno močna prav zaradi zgodnje indu- strializacije, kot sem jo orisal v prejšnjih odstavkih. V mnogih pogledih je bila zelo podobna srednjeevropski - pozitivistični, racionalni in reformistični - levici, n jen projekt pa je bila soci- alna in ekonomska revolucija, ki naj bi zajela celotno Španijo. Ta projekt je sanjal o avantgardni vlogi katalonskega proletari- ata pri modernizaciji in emancipaciji Španije, nanj pa je močno vphcal tudi anarhizem, kar je bila v veliki mer i posledica ob- čutka radikalne odtujenost i od države in dnevne politike, ki je potekala v oddaljenem, vse bolj osovraženem centru. Ta pripoved pa nam pomaga razumeti še neko drugo ključno dejstvo: namreč, da je sedanja katalonska družba izjemna me- šanica, kar se tiče izvora njenih prebivalcev. Razprave o prise- ljevanju v sodobni Kataloniji so enako vroče kot marsikje dru- god po razviti Evropi in vsebujejo podobne nevarnost i , toda ni mogoče govoriti o kakršnikoli etnični napetosti , kot je npr. veljalo pri razpadu Jugoslavije. Prav tako ne bomo našli nobe- nega diskurz a o e tnični čistosti ali česarkoli podobnega. Od srednjega veka dalje je zgodovinski razvoj Katalonije zazna- movalo priseljevanje od blizu in daleč: bilo je običajni pojav v oblikovanju in preoblikovanju tukajšnje družbe. To dejstvo igra iz jemno p o m e m b n o vlogo v sedanjem sporu s špansko državo. Nevarnost e tničnih napetos t i ali razkola vzdolž jezi- kovnih meja je minimalna. Obstaja izjemno veliko število ljudi s koreninami drugod po Španiji in vse večje število t ist ih, ki izvirajo iz drugih držav - toda to je politično precej irelevan- tno, saj gre za vprašanje (osebne) preteklosti, ne pa (skupinske) sedanjost i in bodočnosti . Gre za osebne, družinske identitete, ki se na polje družbenega odslikavajo v nepravilnih vzorcih, na polje političnega pa sploh ne. Katalonska družba je prešla iz -»imunološke paradigme<< družbene predstave - po kateri je »zunanje« nekaj slabega, nevarnega, pred katerim se je t reba branit i - v to. Čemur nemško-korejski filozof Byung Chul-Han pravi »nevrološka paradigma«, kjer sta bogastvo in raznolikost del notranjost i družbenega telesa. Tako so danes znotraj vseh polit ičnih gibanj v sodobni Kataloniji - ne glede na nj ihovo ideološko profihranost ali stališče glede nacionalnega vpraša- nja - pr isotni posamezniki najrazličnejših izvorov in osebnih ident i te t . Ljubezen, spolnost in po tomstvo so nepregledno pomešani z razredi, ideologijami in spomini, v družbi, kjer je približno 70 % prebivalcev bodisi rojenih drugod ali ima vsaj enega od staršev od drugod, kot je v svoji zadnji novoletni po- slanici poudaril predsednik Ar tur Mas. Treba je poudariti, da v večjem delu tega obdobja (se pravi, tako pred 18. stolet jem kot kasneje), večina katalonskih političnih projektov ni predvidevala odcepitve od Španije. Toda prav tako ne smemo pozabiti, da so obstajala obdobja (npr. konec 17. sto- letja in v dvajsetih letih prejšnjega stoletja), ko so taki projekti dejansko obstajali, bili pa so tudi dokaj vplivni. Lahko bi rekli, da so Katalonci verjeli v Španijo in da jih je v nacionalizem in secesionizem vedno znova pahnila lastna šibkost - las tna ne- sposobnost , da bi iz Španije ustvarili lojalno in prijazno drža- vo po meri svojih interesov. Toda lahko bi trdili tudi obratno: lastna šibkost je Katalonce silila v to, da so opustili odcepitve- ne težnje in videli v modernizaciji in decentralizaciji španske države edino realistično rešitev svojih težav. Seveda, gotovo obsta ja jo ljudje, ki so izključno španski nacionalisti ali zgolj nepopustl j ivi katalonski secesionisti, ne glede na okoliščine; toda iz historičnega vidika je pr imerneje reči, da je zadnja t r i stoletja zaznamovalo neprestano n ihanje med reformizmom in secesionizmom ter da se je nihalo večji del gibalo nekje v vmesnem prostoru. Enako seveda velja, kot ve vsak Evropejec, za razmer je med socialnim in političnim reformizmom in vstajništvom. Iz tega razmerja izhaja dolga zgodovina različnih oblik bojev in dogo- vorov med ekonomskimi elitami Barcelone in Madridom, ki so nihale med kratkimi obdobji uspešnega in poštenega sode- lovanja in precej daljšimi dobami direktne dominacije, v tesni in dinamični povezavi z življenjem in usodami širših l judskih množic, ne glede na njihovo nacionalno ident i te to in politične preference. Gre za niansirano zgodbo m o d in Šibkosti, kjer je na eni strani absolutist ična država z metafizičnim izgovorom za svoj centralistični projekt, na drugi pa trgovsko-industrijsko regionalno središče s specifično kulturo, jezikom in družbenim tkivom. Priznam: gre za poenostavitev, Če ne drugega zato, ker so vedno obstajah metafizični nacionalisti v Kataloniji in trgo- vsko* industrijske elite v Madridu; toda opisujem splošni trend, ki je v jedru sedanjih in preteklih t renj . Obstoj specifične kata- lonske družbe, ki se je upirala vsrkanju v skupno špansko iden- ti teto, je tore j s imptom dvojne šibkosti: gospodarske šibkosti centra in poli t ično-demografske šibkosti obrobja. Infrastruktuma zapostavljenost ali center proti provinci Glavni cilj španske države torej ni bil nikoli - nit i danes nit i v preteklosti - ekonomski napredek ali kakršnakoli oblika stvar- ne, pragmatične, racionalne družbene pogodbe med ozemlji in skupinami, ki jo sestavljajo. Gre za to, da se Španijo tako ali drugače ukroji po modelu uni tarnega ideala, kot so si ga zami- slili kovači njene ident i te te in tvorci političnih tradicij. Decen- tralizacija naj bi služila predvsem integraciji različnosti in ne razvoju v policentrično skupnost . Vsaj tako so si jo v času t ran- zicije zamislih v centru. Na gospodarsko proaktivnih obrobjih so na zadeve gledali drugače. In tu je jedro spora. Aktualen primer. Kot sem omenil, je bila Barcelona v srednjem veku iz jemno pomembno pristanišče, eno izmed štirih najpo- membnejš ih v Sredozemlju. Zelo pomembno je še danes. Barce- lonska urbana aglomeracija je, na podlagi podatkov ZN, t re t ja največja v vsem Sredozemlju, za Is tanbulom in Kairom. V njej živi več kot polovica prebivalstva Katalonije, samo pristanišče pa je eno največjih v zahodnem Mediteranu. Zdaj pa poglej te n a zemljevid: pomish te na i n f r a s t r u k t u r n e danost i in si predstavljaj te ladje, ki prek Sueškega prekopa pri- našajo dobrine na zahodnoevropsko tržišče. Povsem naravno je, da se izkrcajo v Barceloni, saj bi v nasp ro tnem pr imeru - če bi hotele naj t i podobno opremljeno luko - morale pluti mimo Gibral tarske ožine vse do Nizozemske. Nima smisla. Na Bar- celono pa je t esno vezana katalonska luka v Tarragoni, ki leži nekoliko južneje, še bolj južno od nji ju pa leži pomembno pri- stanišče v mes tu Valencia. Če potegnete črto od francoske meje do Gibraltarske ožine oziroma Algecirasa ( t r enu tno največje Španske luke), boste dobili linijo, na kateri ležijo vsa pristani- šča, ki so igrala p o m e m b n o vlogo v zgodovini Iberskega polo- toka. Povsem logično. Zdravi razum v a m pove, da bi vsakdo, ki s t r e m i k ekonom- skemu napredku, storil vse, kar je v njegovi moči, da omogoči čim bolj nemo ten pre tok blaga med temi pristanišči. Tako bi se barcelonsko pris tanišče, ki je že kakih tisoč let eno najpo- membnejš ih v t em delu sveta, kar najbolj učinkovito povezalo s per i fernimi lukami na španski sredozemski obali in vezalo nase francosko tržišče. V državi brez industri jske tradicije, kot je Španija (izjemi s ta ravno Katalonija in Baskija), bi bilo to ži- vljenjskega pomena: na liniji, ki bi povezovala ta pristanišča, bi lahko postavili velikansko število obratov, ki bi polizdelke, ki pr ihaja jo iz Azije, predelali za zahodnoevropska tržišča. S t em bi se ustvari l p o m e m b e n prot ipol indus t r i j sko- inf ras t ruktur - nemu kompleksu okoli severnih luk. Sicer teče vzdolž te linije avtocesta: vendar z najvišjimi cestninami v državi. Zgrajena je bila v šestdeset ih letih kot pogoj, ki g a j e Mednarodni denarn i sklad vsilil Francovi Španiji med pogajanj i o liberalizaciji, ki sem jih omenil zgoraj. Tedaj se je španska aristokratsko-biro- kratska elita upirala izgradnji in f ras t rukture , ki bi omogočila t akšno povezavo. Danes je podobno . Ta odpor čuti jo vse do kus l j a , kjer evropske insti tucije (skupaj s katalonskimi evro- poslanci) že leta prepričujejo španske organe o n u j n o s t i me- diteranskega koridorja vzdolž obale. Španske stranke in lobiji vztrajajo pri «osrednjem koridorju« prek Madrida. Ta al terna- tiva je iz jemno draga, sa j bi zahtevala p redor skozi Pireneje, n a drugi s t rani pa ni absolutno ničesar, na kar bi se t a koridor navezal- A v očeh Madrida ima ta alternativa ključno prednost: v loku bi se izognila Kataloniji. Medi teranski koridor bi namreč okrepil Katalonijo (spomni- te se zgodbe o moči in Šibkosti); poleg tega je treba razumeti , da sta Valencia in Katalonija, ki s ta danes zgolj regiji zno t ra j španske države, bili vse do 18. s tolet ja delno samos to jn i oze- mlji, povezani v konfederacijo, govorita pa tud i isti jezik, kata- lonščino. Če bi ustvarili in f ras t rukturo , ki bi ju učinkovito po- vezala v eno tno gospodarsko območje, bi s t em okrepih robni del španske države. Ni naključje, da se besedica »federacija« v španski ustavi po- javi le enkrat , in sicer v Členu, ki prepoveduje medsebojno fe- deracijo posameznih av tonomnih regij. Vsi dobro vedo, da je ta določba usmer jena izključno proti insti tucionalni povezavi med Katalonijo, Valencio in Balearskimi otoki: t remi katalon- sko govorečimi deli nekdanje Aragonske krone. Konec neke dobe Znova se ozr imo na začetni seznam: ekonomska kriza» druž- beni nemiri, razpad dvostrankarskega sistema, množična ko- rupcija, kraljeva abdikacija, za ton us tavne leg i t imnost i - in secesionizem. Zdaj bi moralo biti jasno, da so vsaj trije od sed- mih elementov na seznamu povezani z opisanim ekonomskim ozadjem: kriza, nemiri in množična korupcija. Kriza je rezultat nesposobnost i španskih institucij in elit, da bi se resno spopri- jela s čimerkoli, kar bi segalo onkra j ohran jan ja osebne moČi. Vsak korak, ki je vzbujal upanje - evropska integracija, pomoč evropskih s t r u k t u r n i h skladov, dos top do ugodnih kredi tov ipd. - se je sprevrgel v izgovor, s kater im se izognemo globlji in dal jnoročni preobrazbi. Ko je udarila splošna kriza, je s se- boj prinesla tud i par t ikularno krizo, ki je razgalila vso polovi- čarstvo in nedoslednost . Njen vpliv je bil še toliko večji zaradi obsega sive ekonomije in never je tno plitke poht ične zavesti, ki izhaja iz naravnost smešne servilnosti medijev, ki vz t ra jno mižijo pred resničnimi problemi. Nedoraslost javne sfere vodi v nerazumevanje resničnih vzvo- dov družbenih sprememb- Res je, da so maja 2 0 1 1 izbruhnil i množični protes t i , ki jim je sledil val m a n j množičnih . Toda njihov učinek na splošni diskurz je bil zanemarljiv; artikulirali niso nobene resnične alternative, še več, spremenili niso nit i načina, kako se v Španiji razpravlja o težavah - shemat ično , ideološko, kričeče in obupno dolgočasno. Kljub t e m u se je v nedavnih evropskih volitvah nezadovoljstvo, ki se je izrazilo na protest ih, kanaliziralo v nekatera nova levičarska politična g ibanja . Vzporedno z n j imi so vznikni le popul is t ične desni- čarske stranke. Po zaslugi t eh novih političnih p la t form se je skrhala hegemonija dveh strank, ki sta obvladovali špansko po- litiko od osemdesetih let dalje: konservat ivna Ljudska s t ranka (PP) in kvazi-socialdemokratska Španska socialistična delavska stranka (PSOE). Razvejana korupcija je glavni faktor, ki usmer- ja politično retoriko novih s t rank in gibanj. Grozljivi Škandali, ki so razkrili podkupovanje izvoljenih funkcionarjev pri javnih razpisih, ter odsotnost sistema, ki bi omogočal vsaj minimalno odgovornost , je za politike stare šole business as usual. Korup- cija, ekonomska kriza in jeza državljanov nad razkrojem javnih servisov počasi vodijo v kolaps političnega sistema, kakor se je oblikoval v tranziciji. V temelju politične krize leži globoka ustavna delegitimacija. Z današnje perspektive se ustava iz 1.1978 zdi vse manj kot umni sporazum med pripadniki nekdanjega režima in predstavniki novih sil, vse man j kot vzorni p r imer bratske sprave v imenu politične racionalnosti, usmer jene v pr ihodnost , vse man j kot pregovorna srednja po t med Španci različnih usmeri tev in zgo- dovinskih izkušenj - in vse bolj kot primer oportunist ične mol- čečnosti in pozabe v slogu mafi jske omertä, ko t konvergenca interesov raznorodnih elit in organizacij, od tu jenih interesom ljudstva. Bolj kot ograda, ki naj bi ljudi varovala pred premočjo vladajočih razredov, se je ustava namreč sprevrgla v nekaj pov- sem naspro tnega : v n e r a z u m n o visok zid, ki demosu onemo- goča dejavno sodelovanje v polit ičnem procesu ter minimalno zaščito poli t ičnih in drugih manjš in pred grobo nadvlado ve- čine, hkrat i pa preprečuje odgovornost oblastnikov in varstvo državljanov pred njihovo korupt ivnos t jo in arbi t rarnost jo . Med Katalonci je ta splošni občutek neuspele demokra t ične t ransformaci je španske države še toliko bolj aku ten . Ustava, ki jo je nekoč podpirala velikanska večina katalonskega prebi- valstva, sa j je obljubljala svobodni razvoj nj ihovih ambicij in na rodnos tn ih posebnost i , se je namreč izkazala za izgovor, s ka te r im so osrednje oblasti pristr igle pe ru t i vsem prizadeva- njem, ki bi ogrozila projekt/izgovor španske metafizične usode. Primer: 1. 2010 je Ustavno sodišče (ta spomenik sporazumne fevdalizacije javne sfere med velikimi igralci, ki ne deluje kot samostojen akter v sistemu uteži in protiuteži, temveč kot igri- šče zunanjih interesov) po kar štirih letih odločanja razveljavilo ključne točke novega katalonskega Avtonomnega s ta tu ta (ne- kakšne deželne ustave), ki so ga pred t em potrdili (v obra tnem vrs tnem redu): l judje na referendumu, španski par lament (pri čemer je tud i sam temelj i to obrusi l nekatera na jpomembne j - ša določila - »obrusit i« je dobesedn i izraz, ki ga je uporabi l vplivni španski socialistični politik)^ in katalonski pa r lament (z 89-0 ds to tno večino). Pri tem moramo dodati, d a j e korupcija vsakodnevni pojav tud i v katalonski regionalni politiki, nepre- s tani izbruhi naravnost grotesknih škandalov pa med l judmi us tvar ja jo občutek, da se končuje neka doba, da tone celotna elita, k i j e obvladovala obdobje kralja Juana Carlosa, skupaj z n jo pa značilni pragmat izem tranzicijske politike. Torej n i čudno, da kraljeva abdikacija deluje kot nekakšen ve- L. 2 0 0 6 )e socia l is t ični vodi te l j A l f o n s o G u e r r a n a s h o d u soc ia l i s t ične m l a d i n e i ron ično razlagal , kako so v p a r l a m e n t a r n i komis i j i za u s t a v n a vpra - š a n j a »kot m i z a r počas i brus i l i k a t a l o n s k i S ta tu t« , dok le r n i b i l p r i m e r e n za sp re j e t j e . P o s n e t e k je pr išel v j a v n o s t in vzbudi l ogo rčen j e k a t a l o n s k e jav- nos t i . (op. prev.). Bolj kot ograda, ki naj bi ljudi varovala pred premočjo vladajočih razredov, se j e ustava sprevrgla v neka j povsem n a s p r o t n e g a : v n e r a z u m n o v i s o k zid, ki demosu onemogoča dejavno sodelovanje v pol it ičnem procesu ter minimalno zaščito političnih in drugih manjšin pred grobo nadvlado večine, hk ra t i pa p r e p r e č u j e odgovornos t oblastnikov in varstvo državljanov pred njihovo koruptivnostjo in arbitrarnostjo. liki finale. Monarhu ni preosta lo drugega» saj je bil soočen s korupci jo v las tni družini , ogorčenjem javnost i nad nezmer - no porabo javnih sredstev v času krize, predvsem pa z naglim bledenjem svoje javne podobe ko t junaka demokratizacije. Ni bil več sposoben služiti kot arbiter med interesnimi skupinami, družbenimi sektorji, vplivnimi manjšinami in zoperstavljerdmi ideologijami: zato njegova abdikacija ustvar ja vtis obupanega pobega. Mnogi vidijo v njej zadnji poskus globoko kompromi- t irane elite» da reši, kar se še rešiti da. Novi kralj, Filip VI.» je soočen s paradoksom: če se loti reševanja kateregakoli izmed nakopičenih problemov, bo to pomenilo» da je ustava prazen in nepot reben dokument , saj se prava oblast ne nahaja v izvo- ljenih insti tucijah in je torej izven dosega ljudske volje. Se več: če bo prevzel vladarsko krono, da bi, kot se zdi» pomagal pri usklajevanju interesov privilegiranih elit» bi to pomenilo, da imamo kralja zato, da l judem preprečimo kakršnokoli resnič- no spremembo. Miroljubni upor srednjega sloja Zakaj pravim» da ne bo prišlo do nasilja? Predvsem zaradi na- rave preostalih dveh elementov na seznamu: razpada dvostran- karskega sistema in katalonskega secesionizma. Z drugimi be- sedami: zaradi razlik, ki ga ločujejo od podobnih seznamov iz drugih obdobjih. Razkroj dvostrankarskega sistema - ki se je, kot se mi zdi» šele dodobra začel - je posledica vdora visoko izobraženega srednjega sloja, ki zahteva večji delež oblasti, v politični proces. Gre za zelo podoben profil ljudi, ki vodijo od- cepitvena prizadevanja v Kataloniji. To je zgodovinska novost v španskem okviru: prvič imamo opraviti s širokim srednj im slojem, ki se dejansko razume kot srednji sloj. Glavno gibalo obeh gibanj je prepričanje» da je mogoče marsikaj spremeni t i n a bolje» v naspro t ju s klasičnim obrazcem, po katerem nima- mo »ničesar za izgubiti«. Pri obeh pojavih na jdemo zaskrblje- nos t nad p o m a n j k a n j e m demokrat ičnih garancij in podobno zavzemanje za poglobitev demokrat ičnega procesa. Osrednja politična zahteva katalonskih secesionistov ni toliko samostoj- nos t sama po sebi, temveč predvsem pravica do svobodne od- ločitve o neodvisnosti . Vladajoči konservativci se na zahteve secesionistov odzivajo s strategijo popolnega odklanjanja , socialistična opozicija pa s popolnim zanikanjem. Nova levica, ki odžira glasove etabli- ran im socialistom, sicer naspro tu je neodvisnost i Katalonije, vendar pa eksplicitno podpira razpis re ferenduma o samostoj- nosti- Poleg običajne levičarske agende je prav odprtejši odnos do odcepitvenih zahtev razpoznavni znak te nove sile v špan- ski politični areni, ki je s svojimi volilnimi uspehi že povzročila ods top vodje socialistične opozicije Alfreda Pereza Rubalcabe. Evropske volitve, ki so na vsedržavnem merilu potrdile rastočo popularnost nove levice, so istočasno dosegle pomembno zma- go za katalonske stranke, ki se zavzemajo za razpis referendu- ma o neodvisnosti: nasprotniki referenduma so namreč skupaj uspeli iztržiti komaj 28 % glasov v Kataloniji, pri čemer je treba poudari t i , da je bila ta t ema v ospredju predvolilne kampanje . Katalonski posvetovalni revolt Stranke, ki zagovarjajo pravico do samoodločbe, so decembra lani po m u k o t r p n i h pogajanj ih sklenile dogovor o razpisu re- fe renduma, ki naj bi potekal 9. novembra letos. Referendum- sko vprašanje je sestavljeno iz dveh delov. Prvič: »Ali želite, da (atalonija pos tane država?«. In drugič: »Če je odgovor da', ali želite» da bo t a država samostojna?« To nenavadno dvoglavo vprašanje ima to prednost , da l judem omogoča, da se izjasni- jo glede t r eh opcij. Vsebuje namreč status quo (odgovor »ne*< n a obe vprašanji) , federalistično opcijo (»da« na prvo in »ne« n a drugo vprašanje) te r odcepitev (dvojni »da*<). Štiri stranke» ki so podpisale dogovor in ki predstavl ja jo dve t re t j in i kata- lonskega pa r l amenta , so se dogovorile tud i glede deželnega zakona o l judskem posve tovan ju , ki na j bi ga sprejele sredi le tošnje jeseni - ravno pravočasno za razpis re fe renduma n a začetku novembra in dovolj pozno, da bodo Španske konser- vativne oblasti imele precejšnje težave, ko bodo poskušale iz- rabit i svoj popolni nadzor nad sodno oblastjo, da preprečijo njegovo izvedbo. Deželna vlada na j bi imela že pr ipravl jeno vso logist iko za izvedbo re fe renduma. Se več, vse ankete ka- žejo, da visok odstotek (75 -80 %) Kataloncev podpira razpis r e fe renduma, še višji ods to tek l judi (ok. 90 %) pa zagovar ja leg i t imnost takšnega r e fe renduma in so pripravljeni brez za- držkov sprejeti rezultat. Podpora neodvisnosti (opcija »da/da«) se je stabilizirala okoli 5 5 - 6 0 %, m e d t e m ko je nasprotnikov odcepitve med 25 in 30 %. Toda za temi številkami se dejansko skriva pravcati posvetoval- ni revolt. Že vrsto let se sirom Katalonije vsak teden zvrsti na stot ine okroglih miz, debat, konferenc in političnih shodov, na katerih ljudje živahno razpravljajo o razlogih za neodvisnost in o nu jnos t i osamosvojitve. Demonstraci ja septembra 2012, ko se je v Barceloni zbralo 1,5 miUjona ljudi, in 400 km dolga člo- veška veriga, ki je L 2013 povezala 1,6 milijona ljudi čez celotno deželo, sta le največja tovrs tna dogodka, ki sta dosegla odmev tudi v mednarodnih medijih. Toda na lokalni ravni številne po- litične organizacije, kul turna društva in zavzeti posamezniki iz dneva v dan ohran ja jo pri življenju iz jemno živahno drža- vljansko razpravo. Ljudstvo samo zase us tvar ja demokrat ično proceduro, da bi odločalo o svoji daljnoročni usodi. Miroljubno, razumno, radostno in odločno. Sredi španske politične krize, ki jo prav tako spremlja vzpon de- mokrat ične zavesti, in sredi vsesplošne inst i tucionalne in eko- nomske krize v Evropi, predstavlja katalonski momentum - ki je skozinskoz proevropski - dobro novico za projekt politične integracije Stare celine: več demokracije, več razumnost i , več participacije v skupnih evropskih inst i tuci jah. Dobro novico predstavl ja tud i na ravni »izgovora« (če se še spomni te moje začetne distinkcije): večja vloga pristanišč in posledično rast trgovinske menjave in blagostanja, večja ekonomska stabilnost, hkra t i pa odpoved metafizičnim, esencialističnim pro jek tom/ izgovorom, ki so zaznamovali stare centralistične države, ^roevropskost katalonskega secesionizma seveda ni naključje. Evropski kontekst namreč omogoča - prvič v zgodovini - , da se večni tokokrog španske usode (konflikt, ki se izteče v nasilju) enkrat za vselej konča. Razlog seveda ne tiči v iluziji o kakršni- koli intervenciji s s t rani EU (v vašem delu Evrope dobro veste, kako neučinkovit in šibek bi takšen poseg): razlog je v tem, da so nosilci Španskega projekta/izgovora tokrat globoko vpeti v evropski in zahodni svet in zato podre jen i n o r m a m nenasi l- nega reševanja no t ran j ih konfliktov, ki veljajo za polnopravne članice tega ekskluzivnega kluba. Povezanost z globalno mrežo usodno omejuje njihovo manevrsko svobodo. Miroljubna raz- rešitev katalonskega problema je zato tako finančna kot poli- t ična nujnos t , ki se ji ne bodo mogli izogniti. S stališča no t ran je politike bo z zmago pritrdilnega odgovora n a re fe rendumu Katalonija prenehala biti izgovor španskega projekta: izpadel bo tisti not ranje-zunanj i element, s kater im elite, ki se imajo branilce španskega projekta, legitimirajo svo- jo oblast. Sele katalonska osamosvoji tev bo odprla vra ta pol- ni demokratizaciji španske države in ji omogočila, da končno postavi gospodarski napredek v ospredje svojih pr izadevanj , modernizira svoje institucije in vzpostavi kakovostne pohtične garancije za svoje državljane. Nestabilnost je kronična bolezen te neuspele države. Tokratna kriza u tegne biti usodna zanjo - u tegne se namreč zgoditi, da ji bo podlegla in se tako končno osvobodila okov lastne usode. • Prevod: Luka Lisjak Gabrijelčič