Gasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko L50 Xm., ŠT. 26 — CENA 10 DIN10 DIN PONEDELJEK, 29. FEBRUARJA 1960 OB ZAKLJUČKU občinskih konferenc SZDL prvi konferenci SZDL, ki je a na Bledu 18. februarja, so se Poteklem tednu zvrstile vse <«e občinske konference SZDL. ^ve bi hoteli z matematično na-gostjo izvleči saldo iz vseh j!- konferenc, bi bil zelo dolg £Sek problemov in načrtov, o aierih so delegati razpravljali. ?°tnembno je, da so to pot čla-t-*0cialistične zveze zelo sistema- f10 in konkretno razpravljali o jJP°membnejših vprašanjih, da so j e&*fc' na konferencah pokazali . odgovornosti za celotno do-fojj^ na °^močjih njihovih ob-i«'t r delajo in živijo. Poročita ■ konferencah so samokritično in ■^*o prikazala ne le velike uspe- 2«dnjib let, marveč tudi pošali ne slabosti v dosedanjim delu, n- le prispevalo h konstruktiven Za^liHčkom. Tako so na Ble-želo kritično govorili o turizmu L J 7 ' d ' Far ]e tamkaj bistveno gospo-vprašanje. V Železnikih so %0rZ^ 0 pripravljenosti prebival-rga' da pomaga v nadaljnjem Jo VolH tega kraja in omenili, da ^s.arno lani v skupnih delovnih niCPab in v materialu prispevali ^ H milijonov dinarjev. V Zi-ii l0-- naJveč govorili o rekon-j Alpine, kar je osnova in- y5 yi&Vizacije v njihovem kraju. /j . Jesenicah, v Škof ji Loki in v lip ?v/,c* so veliko govorili o ziv-y tekih pogojih delovnih ljudi. Poi ! 50 ° tem razPravljali v ^ e.j,ni komisiji. Predvsem so go-krl ■■ 0 preskrbi prebivalstva in etll$ki proizvodnji. y e nekaj je bilo skupnega — del ^a^° usmerjati bodoče Hv°j. organizacij SZDL, da bi se lj/ !avljale kot vodilna političnu Jf- ' O tem so mnogo govorili zlata V °fji Loki in v Kranju. Gre 4e HR°iovitev, da so v zadnjem j,e e 'ety'« nastale v našem druž-pr Crn razvoju velike spremembe. kACes °dmiranja države, ki se iz-drJt!i v uveljavljanju raznih n*r uni^° samoupravnih organov, ^et tud[l bistveno spremembo Vj° >■ P°lltlčne dejavnosti. Toda it ^stična zveza je ostala "se pri re lf? metodah Osvobodilne fron-jet)l e Zmeraj, na primer, vsilju-^. Uare oblike dela z množični-Hi})5e5tanki itd., kar pa se v mno- ■ Primerih ne obnese več. Čas la ter Poki'? posameznih dejavnostih in A/ 'Ce tjakaj zainteresirane ljudi, lifl l'sto da bi na primer na kla-r,/- množičnem sestanku govo-drn£ya splošno o kmetijstvu in o ie;e t"* prehrani, je mnogo uspes-v«n' CC sc Pripravi ožje posveto-s;a C 0 kmetijstvu samo s r^niki Zadrug, z nove oblike. Zato je treba, organizira vec posveto- pred- rn>n - sudrug, z agronomi ozi-da ? s tistimi, ki tu delajo. Seve-^ Judi za tako posvetovanje - Prćija in analize. Taka kttff. dobre priprave in točna do-p^^acija in analize. Taka in na posvetovanja in klubske HiČn^ dejavnosti dajejo Sociali-oA,/ , ^vezi v sedanjem, novem %in??' večje možnosti, da kot fw 'Cfla politična sila zbira mno-ka Za izpolnjevanje skupnih na- kaJl s° osnovne ugotovitve na *fe>*ncah K. M. Kjer nas prehiteva razvoj Nekai pripomb člana predsedstva Glavnega odbora SZDL Slovenije Staneta Kavčiča na občinski konferenci SZDL v Kranju Pred zaključkom občinske konference SZDL v Kranju, ki je bila v petek, 26. februarja, se je oglasil k besedi tudi član predsedstva Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariš Stane Kavčič. ' Nazadje pa je tov. Kavčič orne- šče. Toda potrebno je iti še na- nil še pomen poravnalnih svetov Prei> in sicer, da v koreninah ... . .... . onemogočamo in zasmehujemo m njihovo vlogo v oblikovanju . . . „s , - razne ostanke malomesčanstva. človeka z novo etiko. Ti sveti Xi se javljajo v pretirani občut- bodo v resnici precej manjših ljivosti, v tožarjenju zaradi raz- Najprej je govoril o dviganju sporov me(j ljudmi skušali reše- žalenja časti in podobno. Treba splošne materialne osnove in o povečanju proizvodnje pri nas. Toda pri tem, kot je dejal, se kaže neka nepravilnost, oziroma zastarel način gledanja na razvoj. Na primer: govorimo o izpolnitvi petletnega načrta že leto prej, se pravi letos, toda kadar je beseda, da bomo prav tako letos dosegli osebno potrošnjo, predvideno za prihodnje leto, so nekateri zaskrbljeni kot da je to nekaj nepravilnega. Treba je iti smelo v nagrajevanje po učinku in dviganje osebnega standarda delovnega človeka, ker je samo tako delovni človek zainteresiran in pripravljen prispevati za še hitrejši napredek. Zatem je govoril o stanovanjskih skupnostih. Preveč je tu besed o organizacijskih prijemih in premalo o vsebini. Tudi razne servisne službe niso organizirane na solidni osnovi. V te servise sprejemamo razne upokojence, manj sposobne delavce itd. Take službe je treba ustanoviti kot močne sodobne proizvajalne enote z urejenimi ekonomskimi odnosi. Tudi glede cen ni pravilno iskati regrese s strani občin, marveč je treba reševati problem plačevanja uslug tako, da se delavcem za njihovo delo nudi ustrezne prejemke, oni pa naj sami plačajo stvarno ekonomsko ceno storitve, ki se jo poslužujejo. Naslednja pripomba je bila na račun raznih pojavov pri organih družbenega upravljanja. Prevečkrat se še dogaja, da ti organi glasujejo o stvareh, ki so jih jim predložili že lepo pripravljene, o stvareh, ki so jih prej v nekih ožjih krogih ►»obdelali« in pripravili. Na primer: vati preden bi prišli pred sodi- XI, MDB ..Stane Žagar" odpotovala Kranj, 29. februarja. — Včeraj popoldne je bil pred poslopjem OLO Kranj zbor XI. MDB »Stane Žagar«. Ob tej priložnosti so ob prisotnosti članov delavskega samoupravljanja, članov OK LMS Kranj in predstavnikov drugih množičnih in političnih organizacij razvili prapor brigade, ki ga je darovala tovarna Tiskanina iz Kranja. Danes ob 6.45 pa je s potniškim vlakom brigada odpotovala na traso avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, kjer se bo nastanila v naselju »Borisa Kidriča« v Leskovcu. M. Z. je učiti ljudi, da se bodo ravnali po znanem izreko »pes laja, a karavana gre dalje,« da bodo tako opustili besedičenje, prerekanje in tožarenje med seboj. K. M. Žene se vse bol] uveljavljajo v proizvodnji in v organih delavskega in družbenega upravljanja Konferenci SZDL na Jesenicah In v Bohlniu Utrjevanje samoupravljanja Jesenice, 28. februarja. Glavni namen današnje konference Občinskega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi jeseniške občLne — udeležilo se jo je okoli 100 delegatov in goltov, med njimi tudi član predsedstva Glavnega, odbora SZDL Slovenije Vlado Krivic, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Kranj Vinko Hafner in drugi — je bil, da prouči nadalj-no vlogo in naloge Socialistične zveze pri nadaljnem poglabljanju in utrjevanju delavskega in družbenega samoupravljanja .Razpravljala pa so tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Jeseniška občina je po svoji socialni in ekonomiki strukturi izra- zito industrijska, saj se s kmetij- v raznih odborih in komisijah stvom peča le še 5,6 % prebival- društev kulturnega iin športnega cev. Lani so v občini dosegli nad značaja sodeluje 1127 ljudi. 14,807 milijonov dinarjev narod- Poročilo je obravnavalo tudi vprašanja nadaljnega razvoja gospodarstva, gradnjo objektov družbenega (Standarda in pri tem 'poudarilo, da je treba zagotovitri eko-nomwinejše gradnje zlasti stanovanjskih in komunalnih objektov in pospešiti izvajanje gradbenih del. Letos je namreč predvidenih samo v Železarni za oko-M 456 milijonov gospodarskih investicij ter okoli 800 milijonov negospodarskih nega dohodka, od tega v Železarni nad 12 milijard dinarjev. Jasno je, da ob tako razvitem gospodarstvu igrajo veliko, če že ne odločilno vlogo organi delavskega in družbenega samoupravljanja v gospodarskih in v vseh ostalih organizacijah. V raznih samoupravnih organih jeseniš'ke občine sodeluje 1663 državljanov, v delavskih svetih in upravnih odborih gospodarskih organizacij odloča o uspehih in raz- investicij v občini, V zvezi s tem voju podjetij 292 občanov, v hiš- so govorili tudi o delu stanovanj-nih svetih 715, v stanovanjskih skih skupnosti, ki jih je v občini skupnostih 138 ljudi itd. Razen tega 6. Najbolj delavna sta sveta stanovanjskih skupnosti »Sava« in »Plavž«, sicer pa se povsod prizadevajo, da se rešijo začetnih težav, ki pri nekaterih obstajajo za-*■» radi manjšega prizadevanja, pri Občinski konferenci Socialistične zveze delovnih ljudi krajih. Zadnje čase je bilo mno- drugih zaradi pomanjkanja prosto-Bohinj, ki je bila v petek, je razen delegatov prisostvoval go storjenega za vzgojo članov rov in podobno. Tudi vloga hišnih tudi tovariš Miško Kranjec, član Glavnega odbora So- samoupravnih organov. Posebej svetov bo letos porasla, saj bodo cialistične zveze Slovenije in tovariš Tone Hafner, član je bilo govora o družbenem stan- le-ti razpolagali s 26 milijoni STed- 81 milijonov za družbeni standard predsedstva Okrajnega odbora SZDL Kranj. Tako referat kot tudi plodna turizem, medtem ko kmetijstvo razprava sta obravnavala druž- večjih rezultatov ni doseglo, beni napredek bohinjske občine Konferenca je obdelala tudi občina se zmeni o določenih da- v zadnjih dveh letih. Odraz tega problem družbenega samouprav- jatvah in obveznostih kar z di- je porast narodnega dohodka za ljanja, pri čemer je bilo precej rektorjem itd. Ti pojavi pome- 12 odstotkov, čemur sta največ govora o krajevnih odborih ozi- nijo nespoštovanje samouprav- prispevala industrija in gozdar- roma o delu vaških skupnosti, nih organov v kolektivih. stvo. Viden napredek beleži tudi ki so se pojavile v nekaterih Z letne konference Zveze komunistov v Iskri ZAPOSLOVANJE iN IZOBRAŽEVANJE V sredo, četrtek in petek (odvanju in izobraževanju kadrov, čemur je treba ob naporih za 24. do 26. februarja) je bila v Poročilo sekretarja namreč pra- višjo produktivnost dati glavni C1J1 Je sedaJ včlanjenih dobrih Iskri v Kranju redna letna kon- vi, v nasprotju z okrajnim in poudarek. Predvidevajo, da bi 69 odstotkov volivcev. Konferen- ferenca Zveze komunistov. Prvi republiškim družbenim planom, namesto Industrijske šole usta- ca je izvolila 31-članski plenum dan jc bilo plenarno zasedanje da podjetje predvideva za letos novili v Kranju Srednjo tehni- občinskega odbora SZDL za de- s poročilom sekretarja tovarni- povečanje delovne sile za 447 ško šolo, ki pa bi pozneje pre- ' škega komiteja, drugi dan so za- ljudi, češ da menijo, da »so no- rasla v višjo tehniško šolo. — le§ata ^ v- kongresu SZDL Ju- sedale ločeno gospodarska, orga- tranje rezerve maksimalno izko- Sposobnega kadra namreč še goslavije pa je bil izvoljen Jože nizacijsko-kadrovska in ideolo- riščene in da je zato nujno po- vedno primanjkuje. Burja. -on ško-politična komisija, v petek trebno investirati v novo delov- _ popoldne pa je bilo zaključno no silo, s katero bi se tudi " - plenarno zasedanje s poročili o hitreje stopnjevalo povečanje sklepih posameznih komisij, raz- produktivnosti«. Tudi gospodar- pravo in volitvami novega pred- ska komisija je sprejela sklep, sedstva. naj se vskladijo nesoglasja med Na zadnjem plenarnem zase- podjetjem in Občinskim ljud- il.iiiju je v razpravi sodeloval skim odborom glede nove de- tudi predsednik Okrajnega ljud- lovne sile, kd se mora zagotoviti, skega odbora Vinko Hafner, ki češ, »da je prav pomanjkanje je govoril predvsem o zaposlo- le-te lani od vseh negativnih dardu in o skrbi za človeka. Na stev več kot lani za stroške uprav- tem področju je bilo zlasti zad- ljanja in tekoča investicij ska vzdr- nje leto mnogo storjenega. Med zevanja. Lani so hišni sveti pora- drugim je bilo zgrajenih 37 sta- bili za upravljanje in manjša po- novanj, dograjen zdravstveni pravila 8 milijonov dinarjev. dom itd. Skupna vrednost nego- _ ,. , , ... ~ ,. .. Tudi razprava se je v glavnem spodarskih investicij presega ... , , , . , . . lT n, .... ,. . ~—e omejila na probleme delavskega m vsoto 81 milijonov dinarjev. A .... J družbenega samoupravljanja in na Temeljito so bila obdelana tudi vlogo teh organov pri nadaljnem vzgojno politična vprašanja ter razvijanju komunalne skupnosti, organizacijska problematika. Po Govorili pa so tudi o pogrebnih lanskih volitvah so se bistveno naporih za večjo produktivnost d«-spremenile oblike dela organiza- la ter o izboljšanju preskrbe pre-cije Socialistične zveze, kar je bivalstva, o povečevanju kmetij-imelo za posledico stalno veča- ske proizvodinje 'in drugem. V ražnje števila članstva. V organiza- pravo je posegel tudi član pred- sedstva Glavnega odbora Socialistične zveze za Slovenijo tovaTiš Vlado Krivic, ki je zlasti opozoril na pomen borbe za večjo produktivnost ter govoril o vlogi socialistične Jugoslavije v svetu, o nekaterih šolskih problemih ter • izobraževanju delovnih ljudi. PRIPRAVE NA DAN MLADOSTI pot 1 j« *Wx4aj« Stafote mladosti se ^&la °''ko .spremenila in podal j- «le0rt 3ato (*iidp Iz 11 < t; 1»o 1 j juž- !ir.s.k»rjU _jna. iNa beograjskem stadi-j'>«!'*... ho zaključni f«-ttj - '"i'oAke glube. V eaam na-'""vti' V' na^ni- v Novem Sa trgovino, gostinstvo, promet, jM darstvo, kmetijstvo in komuna^0 dejavnost okoli 500, na indu^':' jo pa okoli 360 ljudi. Povećan!' v industriji bo tako znaŠ^ povprečno v primerjavi z lanstoj* letom okoli 1,6 •/». Da bi se W nirana kvota zaposlenih obdrži določa družbeni plan za posaimft ne občine največje število zapo»1' nih v industriji. Družbeni plan pa letos raz^j. ja reguliranje zaposlovanja j** I na gradbeništvo, kjer se je oW del lani povečal predvsem žara®: novo zaposlene delovne sile. radi tega je za gradbeništvo planu posebna smernica, po wW ri naj se usmerja zaposloval nove delovne sile v letu 1960 m ko, da najvišje stanje zaposli ne preseže najvišjega stanja v "\ tu 1959 ter da se pri tem dom v primerjavi z letom 1959 j"1/ manj 5% povečanje bruto prodata na zaposlenega, računano P cenah iz leta 1959. S takim rM Uran jem zaposlovanja v irf^m ništvu hoče Okrajni ljudski °f bor vplivati predvsem na yeCl^ napore za izboljšanje mehanizmi je in na boljšo organizacijo <*e v gradbeni operativi. Za ostale dejavnosti družbi plan ne predvideva reguliral novih zaposlovanj, vendar rnar.f kljub temu občinski ljudski odP° ri skrbeti, da se tudi na teh P0 vedi, da ti obljubljenega kolesa ne bomo kupili. Tudi brat in sestra nista storila te sramote naši hiši. Če bi rada postala vlačuga, potem kar pojdi v brigado, da bodo vsi kazali s prstom za teboj/ Naredi sicer kakor veš in znaš, saj si že dovolj stara; toda če boš šla, vedi, da boš storila veliko neumnost . . . mati.* Zdaj je bilo vzgojitelju jasno, zakaj je Irena jokala. P°', tolažil jo je in ji obljubil, da bo kljub temu lahko šla v brigado. Menda je odveč kakorkoli komentirati ta dogodek, kt dovolj jasno kaže, kako negativno lahko konzervativna vzgO' ja staršev ali pa morda celo samo nerazumevanje slabo vpliva na mlade ljudi. Ti si želijo lepšo prihodnost, želijo prispevati svoj delež k socialistični izgradnji naše dežele, pa jih take m podobne grožnje staršev odvračajo od tega. Mar starejši ne vidijo, kakšne uspehe je po osvoboditvi že dosegla naša mladina pri gradnji najrazličnejših objektov, ki koristijo nam vsem, pa tudi, koliko so vse te delovne akcije koristile mladim ljudem samim? V. R. J [(;0RENJ8KI: 'ONEDELIEK, 29. FEBRUARJA 1960 O BV£ S C £ VALE C mali oglasi kino Pohištvo, zelo dobro ohranje- Jesenice »RADIO«: 1. in 2. a°> zaradi selitve prodam v ce- marca argentinski film »ANDA- loti ali posamezno. Ogled popol- LUZIJSKA LJUBEZEN«. dan. Jenkova 6, Kranj Jesenice »PLAVŽ«: 1. marca i> , _ _ ^T ameriški barvni cinemascope Prodam Panomo LTL 250 ccm, »OD PEKLA DO TEXA- ^bro ohranjeno, s 14.000km. — gA B*g št. 1 - pri Križah 727 ^rovnica. 2 marca amerižki prodam dvojne stopnice, pri- barvni cinemascope firm »OD ^erne za podstrešje ali klet — PEKLA DO TEXASA«. podani zelo poceni večji AKVA- Koroška Bela: 1 marca fran- z vso opremo, raznovrstnimi coski film »NATALIJA«. ^kami in rastlinami. Vodopiv- Bled: 1. do 3. marca ameriški ćeva 1, Kranj. 278 film »USODNA NEZNANKA« - Prodam kravo, 9 mesecev bre- predstava v ponedeljek in četr- I0' Šolar Rovte 12, Podnart 729 tek ob 20. uri, v sredo pa ob 17. in 20. uri. Prodam 30.00 kosov zidne ope- Radovljica: 1. marca ob 20. uri e- Naslov v oglasnem odd. 730 ter 2. marca ob 17.30 uri ameriški Prodam motorno kolo, NSU barv. dokumentarni film »AFRIKO ccm, s sprednjim in zadnjim SKI LEV«; 2. marca ob 20. uri čopom. Visoko 60, Šenčur pa japonski film »ŽRTVOVANA 731 DEKLETA«. Kranj »STORŽIC«: 29. febru- 16., 18 in 20. uri ameriški barvni vistavision film »V SENCI VE-SAL«; 1. marca ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja ameriškega vistavisdon filma »LJUBEZEN POPOLNE«. Primskovo »TRIGLAV«: 1. marca ob 18. in 20. uri italijanski barvni film »SIMFONIJA LJUBEZNI«. Skofja Loka »SORA«: 1. in 2. marca angleški cinemascope film »VETER NE ZNA RISATI«. Duplica pri Kamniku: L, 2. in 3. marca ob 19. uri italijanski cinemascope barvni film »POSLEDNJI RAJ«. gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Kako bomo praznovali Dan žena V sredo, 24. februarja, je bilo ob 16. uri v prostorih OLO gorici, Kropi, Lescah in drugih Kranj posvetovanje predstavnikov občinskih Svetov Svobod, krajih. Zveze ženskih društev, Društva prijateljev mladine, občinskih Na tržiški centralni proslavi, sindikalnih svetov in drugih o pripravah za praznovanje 8. marca ki bo letos v Cankarjevem domu, bo sodelovalo preko 100 izvajalska mladina ob sodelovanju s cev programa, predvsem mladine prosvetnimi društvi. in članov prosvetnih društev. — Posebno se za praznovanje 8. Tudi n» območju tržiške občine marca pripravljajo v jeseniški b°d° vsi delovni kolektivi orga-občini. Na Jesenicah bo proslava nizirali svoje interne proslave, trajala kar štiri dni, in to od 5. V Škofji Loki bo na slavnostni do 8. marca. Prvi dan, 5. febru- akademiji nastopil med drugimi arja, bodo pripravili sprejem tudi godalni kvartet iz Ljublja-vseh zaslužnejših žena pri pred- ne, pred tem pa bo imel občin-sedniku Občinskega ljudskega ski odbor Zveze ženskih društev odbora, 6. februarja bo svečana v Škofji Loki svoj redni letni akademija z družabno prireditvijo, 7. februarja zvečer bo centralna proslava v počastitev Dneva žena, 8. februarja pa bo za Dneva žena. Posvetovanje je vodil predsednik Okrajnega zbora SDL tovariš Jakob Zen. Prisotna je bila tudi predsednica Glavnega odbora Zveze ženskih društev to-varišica Dolfka Boštjančič. — Najprej so predstavniki posameznih občin poročali, kako potekajo priprave za praznovanje tega dneva. V bohinjski občini niso v zvezi s to proslavo napravili še ničesar, kajti njihovo delo je bilo do sedaj osredotočeno le na pripravo občinske konference SZDL, ki je bila včeraj, 26. februarja, popoldne. Nameravajo pa pripraviti vrsto proslav in akademij po posameznih krajih, šolah in delovnih kolektivih. Na Bledu so žene samoiniciativno pričele s pripravami. V tej občini bo 5 večjih proslav, in ■sicer na Bledu, v Ribnem, v Zgor- občni zbor. . Prav tako bo na proslavi v Železnikih nastopil tudi domači moški pevski zbor. Ker pa v tej žene na Jesenicah brezplačna občini ge nimajo organizacije gledališka predstava v Cufarje-vem gledališču »MARIJA STU- ga bodo v Prodam mlado kravo, 3 mesece *eio. Janez Ropret, Adergas 20, ^klje 732 ,Ku.pim sod od 150 do 250 litrov. Wlha Jazbec, Klane 2, Kranj 733 ^upim moped na zaganjač, po ^°žnosti z dvodelnim sedežem, "°v ali malo rabljen 734 ^upim motorno kolo NSU Pri-?a> najnovejši tip, malo rabljen. Na&lov v oglasnem oddelku 735 .kopalno banjo, sedežno, lito 2^ezno, kupim. Ponudbe oddati V Drulovko št. 8 736 Prodam hišo blizu Kranja. Na-lov v oglasnem oddelku 672 rodam parcelo na Primsko- Sreda, 2. marca ob 17. in 20. uri , Rob: DESETI BRAT - Priredi n^h in Spodnjih Gorjah in Zasi-Delavski oder - eksperimental- Pu" Povsod bodo Popravili pri- arja ob 10. uri matineja ter ob na skupina. z gradbenim dovoljenjem. ^aslov v oglasnem oddelku 685 đ.^ePo stanovanje v Kranju nu- ,ni pošteni delavki. Naslov v kasnem oddelku 708 . sanjske opekarne Kranj išče-0 kuharico za obrtno menzo v Pekarni Stražišče. Plača po do- sevoru. Nastop službe takoj 737 Iščem dekle ali upokojenko ^ Pomoč v gospodinjstvu. Na- slov v oglasnem oddelku 738 Prodam kovček, velik, z žele-111 okovan, primeren za dolgo Rovanje ali za shrambo, v zelo °brem stanju. Naslov v oglas-^ oddelku 739 Poceni prodam dobro ohranje-j. kredenco in pomivalno mizo. ^lov v oglasnem oddelku 740 °"Sobno stanovanje s pritikli-v Drulovki prodam ali za- %1 Jam za drugo v Kranju ali Jci. Ponudbe oddati v oglas-741 °ddelek pod »April-Pr°dam več pese in repe. Na- v oglasnem oddelku 742 objave °BVESTILO NAJEMNIKOM POSLOVMH PROSTOROV Oddelek za gradbene in komu-zadeve obvešča vse najem- e Poslovnih prostorov, da od rca 1960 dalje veljajo nove *rifp za določanje najemnine Poslovne prostore. Zato naj err»niki počakajo s plačilom L,ernnine, dokler ne prejmejo Vestila o najemnini, ki jc do-eh* za v najem vzete lokale, a<*'šča, pisarne in druge po-Vae in pomožne prostore, ki družbena lastnina ali pa so v letu 195!) nacionalizirani. brejemu obvestila so najem- "Ur, dolžni skleniti nove na-e Pogodbe. Oddelek za gradbene iii komunalne zadeve ObLO Kranj ^ h naročnik GORENJSKE? BUSA Nun NAgr Še Imaš čas la se udeležiš tradicionalnega ADNEGA ŽREBANJAI merne kulturne programe in bo na njih nastopila predvsem šol- ART«. V vseh drugih krajih, Kranjski gori, Mojstrani in drugod pa bodo pripravili akademije in na šolah interne proslave. V radovljiški občini bo centralna proslava v Radovljici 7. marca zvečer. Osnovne organizacije Socialistične zveze pa bodo delovnih kolektivih, pripravile proslave še v Kamni ženskega društva, kratkem ustanovili. V žirovski občini pripravlja proslavo šola in bo na njej sodelovalo tudi tamkajšnje prosvetno društvo. V kranjski občini bo razen centralne akademije še vrsta proslav po vseh drugih krajih in M. Z. telesna kultura Državno prvenstvo JLA za leto 1960 Sredi pokljuških gozdov so merili svoje moči Na startu so bili znani smučarji, med njimi tudi državni reprezentanti 9. MARCA BO ŽREB ODLOČIL Pohitite, samo še do 5. marca imate čas, če se hočete udeležiti tradicionalnega nagradnega žrebanja naročnikov »Glasu Gorenjske«, ki bo 9. marca v Cufarjevem gledališču na Jesenicah. Kdor bo pravočasno vplačal naročnino, bo lahko dobil eno izmed številnih bogatih nagrad: moped, radijski sprejemnik, žensko kolo, ali pa enega izmed dobitkov, ki so jih za žrebanje poklonila podjetja. Na sliki vidite kvalitetne izdelke Tovarne gumijevih izdelkov »Sava« Kranj, in sicer: zračno blazino, dve termoiiorki in štiri plašče z zračnicami za kolo. Vse naročnike »Glasa Gorenjske« opozarjamo tudi, da so nezgodno zavarovani, in sicer za primer smrtne nezgode za 20.000 dinarjev, za primer trajne nesposobnosti za delo pa za 40.000 dinarjev. In še več: vsak naročnik prejme trikrat tedensko najbolj bran časopis na Gorenjskem, ki vas obvešča o vseh najvažnejših dogodkih doma in v svetu, razen tega pa ima vsak naročnik tudi 50 % popust pri oglašanju. Uredništvo in uprava Rudno polje, 28. februarja. Danes je bilo na Rudnem polju na Pokljuki zaključeno Vsearmad-no smučarsko prvenstvo, ki se je začelo že v petek, 26. februarja. in veleslalom, danes dopoldne pa so se ekipe pomerile v štafetnem teku 4 krat 10 km. Tekem na Rudnem polju so se udeležili tudi rezervni oficirji in Prirediteljem je bilo tokrat vreme podoficirji iz vseh večjih krajev zares naklonjeno, saj je bilo vseskozi -sončno. Posebno lep dan je bil danes, saj se je zbralo na Rudnem polju veliko število ljubiteljev zimskih športov iz vseh kra- kranjskega okraja. Enote JLA na Rudnem polju so vsem prisotnim prikazale bivake pod smrekami, reševanje ponesrečencev izpod plazov, razne smučarske filme itd. jev Gorenjske. Snežne razmere so Med številnimi gledalci smo opa-bile vseskozi zelo ugodne, tako da žili tudi predsednika IS Slovenije 3e je tekmovanje v alpskih in kla- tov. Borisa Kraigherja, člana Izvrš-sičnih disciplinah nemoteno odvi- nega odbora CK ZK Slovenije Bojalo. Na tekmovanju so nastopali risa Ziherla in podpredsednika OLO večinoma Slovenci, ki služijo vo- .Kranj Ivana Bertonclja-Johana. jaški rok po raznih krajih države. REZULTATI: smuk: 1. Fanedel Med njimi smo videli zelo znane Drago (Skoplje) 2:00,4; 2. Kavalar smučarje in celo državne repre- Boštjan (JRM) 2:08,7; 3. Lorman zentante. Vsi tekmovalci so se bo- j0,ze (JRV) 2:44,4; 4. Stipetič Janez rili srčno in celo z eno smučko pri- (Beograd) 2:53,8; 5. Verbek Jože hajali na cilj. Vsi so vztrajali do (Beograd) 2:58,5. Nastopilo je 28 konca. tekmovalcev, od katerih jih je 18 Prvi dan je bil na sporedu tek prispelo na cilj, na 10 km s streljanjem ter smuk, Veleslalom: 1. Fanedel Drago drugi dan patroljni tek na 15 km (Skoplje) 1:32,7; 2. Vlado Stritih S sodišča Mer kur je vi tatovi so dobili plačilo Okrožno Sodišče v Ljubljani je v preteklih dneh sodilo skupini storilcev, ki so, kot je znano, od aprila do konca oktobra lani sistematično kradli iz skladišča Veležoleznine »Merkur« v Kranju najrazličnejše prodajne predmete in jih spravljali »v promet« za svoj žep. Ta dol-goprstna družba so bili B. B., šofer iz Kranja, Z. K., strojnik »Merkurja«, I. S., delavec iz Predoselj, F. O., uslužbenec iz Kokrice, M. M., delavec iz »Save« v Kranju, V. S., gospodinja iz Predoselj, P. R., soboslikar iz Kokrice, F, S. iz Šenčurja in C. T., kovač iz Srednje Bele. Pisana druščina je bila to! K dejanju sta jih vodila .sla po lagodnem in naglem dobivanju sredstev za lahkoživo življenje in pomanjkanje poštenega odnosa do tujega, zlasti še družbenega premoženja. Obravnava je predstavila B. B. kot najtežjega, saj je sodeloval pri vseh tatinskih akcijah, Z. K. pa kot začetnike teh tatvin. Le-ta je koit strojnik pri podjetju pvd&eJ prvi na misel, da bi se dalo iz lesenega skladišča, ki je bilo slabo zavarovano, izmikati tam hranjeno blago. Pridobil je za take podvige najprej B. B., oba pa sta kmalu pritegnila še I. S. Z njegovim vozom in s kamionom šoferja B. B. so odpeljali in razvozili nakradeno blago. »Merkur« za zavarovanje skladišča res ni poskrbel, kakor bi moral. Zadnja vrata so bila od znotraj samo zapahnjena in zato storile: niso imeli posebnega opravka z njimi. S palico, ki jo je bilo treba potisnuti skozi odprtino pod vrati, se je dalo zapah že toliko premakniti, da so vrata popustila. Ker so prve akcije dobro uspele, so »podjetniki« razširili družbo in pritegniti k svojim poslom še brezposelnega F. O., M. M., P. R. in F. S., ki so se deloma poznali že in 6 mesecev strogega zapora, Z. od prej. Uspelo jim je pridobiti K. 3 leta strogega zapora, I. S. 4 tudi odjemalca in razpečevalca leta in 6 mesecev strogega zapo- C. T. Svoj delokrog so sčasoma pronesli še na privatni sektor in si prisvajali v okolici Kranja, kar jim je pač uspelo »suniti«. Obravnava je ugotovila, po priznanjih storilcev in drugih dokazih, da sla ukradla B. B. in Z. K. v aprilu lani iz skladišča »Merkurja« 2 električna kuhalnika in 2 plošči v skupni vrednosti 25.000 dinarjev, v začetku maja pa približno 600 kg bakrenih palic in 2 moški dvokolesi »Rog« v skupni vrednosti 737.500 din. B. B., Z. K. in I. S. so v začetku junija vzeli iz istega skladišča približno 90 kg bakrenih palic, nekaj okovja, 54 ključavnic, 78 termos-stoklenic, eno električno pečico, 6 garnitur pribora in 2 dvokolesi »Rog« v skupni vrednosti 292.172 dinarjev. Konec junija so spet olajšali skladišče B. B., Z. K., I. S. in M. M. za 250 kg bakrenih palic, eno dvokolo in nekaj okovja v skupni vrednosti 268.930 dinarjev. V začetku oktobra pa so si B. B., I. S., F. O. iin V. S. privoščili še en poseg in odpeljali iz skladišča približno 500 kg bakrenih palic v vrednosti 540.000 din. Sodba je naštela tatinski družbi še 5 »privatnih« tatvin. Žrtve so bile iz Britofa, Zgornje Bele, Srednjih Bitenj in Srakovelj. Storilci so kradli deske, ročna dvigala, gotovino, B. B. in P. R. pa sta odpe-a 21. oktobra lani iz hleva M'.-klavčič Jožeta tudi ovco. Vse je bilo torej dobro, da je šlo le v denar. Pri delitvi dobička se je izkazal zlasti I. S., ki je skrbel za vnovčevanje plona preko C. T. in si tako pridržal najmasfcnejši del. Sodišče je prisodilo B. B. 5 let Ta, P. R. 1 Jeto in 2 meseca strogega zapora, ostalim, ki so bili manj »uspešni«, pa zaporne kazni od 2 do 9 mesecev zapora. Le-tem je tudi odložilo izvršitev kazni za eno oziroma 2 leti. Glede P. R. se je še Izvedelo, da se je umaknil kazni s pobegom čez mejo in da je odnesel svoji gospodinji okrog 500 tisoč dinarjev v gotovimi. Sodišče mu je sodilo v odsotnosti. Veleželeznina »Merkur« je prijavila k postopku odškodninski zahtevek v višini 2,206.573 din, vendar pa ji tega ni bilo mogoče priznati, ker višino škode še niso mogli natančno ugotoviti. Pri iz-Teku kazni je .sodišče pri storilcih, ki imajo družine z otroki, to v precejšnji meri upoštevalo, saj bi sicer zaslužili za svoje ravnanje še višje kazni. »Merkurju« pa bi svetovali, da svoje skladišče bolje zavaruje in poostri kontrolo nad tamkaj hranjenim blagom. -jb 8 desetink. Drugi je bil Sporen s časom 50 sekund 2 desetinki in tretji Rozman s časom 51 sekund 9 desetink. Nato so nastopili v slalomu tudi mladi planinci. Organizacija prvenstva Jugoslovanske ljudske armade je bila odlična. Končen plasman ekip pa je naslednji: 1. Zagreb 1067 točk, 2. Sarajevo 634 točk, 3. Jugoslovanska ratna mornarica 539 točk in 4. Beograd 489 točk. M. 2. IV. MEDNARODNI TURNIR V KEGLJANJU NA LEDU Jesenice, 28. februarja. V noči od sobote na nedeljo je bil na jeseniškem umetnem drsališču IV. mednarodni turnir v kegljanju na ledu med 17 klubi iz Avstrije, Zapadne Nemčije, Italije in Jugoslavije. Vsa tri prva mesta so zasedli Avstrijci, šele na četrto mesto (z 22 točkami) se je plasirala prva ekipa z Jesenic. Ofici-(JRV) 1:41,3; 3. Kavalar Boštjan *elen zaključek turnirja je bil da-(JRM) 1:43,0; 4. Jože Rozman (JRV) nes popoldne v hotelu Korotan. 1:43,5; 5. Alojz Ljubša (Skoplje) Pokale so dobile vse štiri prvopla-1:44,5. — Patroljni tek na 15 km s sirane ekipe, vsak udeleženec IV. streljanjem: 1. mesto ekipa Zagre- mednarodnega turnirja v kegljanju ba v času 1:32,17; 2. mesto ekipa na ledu pa je dobil spominsko pla-Sarajeva v času 1:34,36 ; 3. mesto keto. Organizacija turnirja, ki je ekipa Beograda v času 1:52,01, Tek na 10 km s streljanjem: 1. Braco Senko (Zagreb) 1:04,30, 2. Viktor Tance-r (Zagreb) 1:09,03, 3. Franc Naglic (Zagreb) 1:10,7; štafeta 4 krat 10 km: 1. ekipa Zagreba v postava Franc Naglic, Andrej Repe, Viktor Tancer, Milorad Vla-dičič s časom 4:06,50, 2. Ratno vazduhoplovstvo v postavi Henrik Mauer, Jože Zilih, Zdravko Primožič, Franc Gregorič 4:41,53, 3. ekipa Sarajeva v postavi Antun Tiš-ler, Ivan Novak, Petko Karadžič, Janez Jenko s časom 4:45,37. Popoldne so bile na progi tudi propagandne vožnje. Prvo* mesto je osvojil Fanedel s časom 49 sekund Ob 25. letnici Planice PRIJAVE ŠVEDOV IN ŠVICARJEV Kot je znano, bo ob srebrnem jubileju Planice že 24. marca na 80-meterski skakalnici preizkušnja vseh prijavljenih tekmovalcev kot samostojna prireditev z normalnim ocenjevanjem. Prav j tako bo 25. marca na 120-meler-ski skakalnici oficielni trening JESENICE : »PARTIZAN« Vseh prijavljenih skakalcev. Ta Jesenice, 28. februarja. trening bodo prav tako normal- Sinoči je gostoval na Jesenicah no ocenjevali, če v primeru sla-hokejski klub »Partizan« iz Beo- bega vremena glavna prireditev grada in se v prijateljski igri po- odpade. 26. marca bo ob ugodnih meril s hokejskim klubom Jeseni- vremenskih prilikah prvi dan ce, ki je bil letos že četrtič dr- tekmovanja na 120-meterski ska-žavni prvak. Domačimi, ki so igra- kalnici, 27. marca pa se bodo H v standardni postavi, so bili vse- skakalci pomerili že drugič na skozi nadmočni in so zasluženo 120-meterski skakalnici. Isti dan z;niqali /. rezultatom 11:2 (4:0, 3.1, popoldne bo zaključek priredi-4:1). Strelci so bili: Klinar 3, Smo- tve, razglasitev rezultatov in lej, Felc in Tišler po 2 ter Turnšek razdelitev daril, im Cebulj Niko po 1 za Jesenice, za goste pa Popovič in Flolbus po Organizacijski komite je že 1. Pred okoli 2000 gledalci je sodil prejel spet nove prijave treh tekmo jeseniški trener g. VVolkov- švedskih tekmovalcev in treh ski. Švicarjev. M. Z. bila v rokah Kegljaškega kluba na ledu Jesenice, je bila odlična. U. ŠOLSKO TEKMOVANJE V KRANJSKI GORI V četrtek, 25. februarja, je v Brsnini tekmovalo 300 mladincev ;n pionirjev kranjskogorske osemletne šole v veleslalomu. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno. Nastopajoči so se zagrizeno borili za rezultate, od katerih je bilo odvisno, kdo bo zastopal šolo na bližnjih okrajnih tekmah. Na najdaljši progi (dolžina 400 m, višinska razlika 80 m) so tekmovali mladinci iz let 1944-45, med katerimi je zmagal Peter Egger v času 0,56,0. Med pionirji 1946-47 (dolžina proge 320 m, višinska razlika 60 m) so zasedli prva mesta Jože Mošič (0,41,0), Zdravko Kerštanj (0,44,0) in Peter Klofutar (0,44,3). Na isti progi so tekmovale tudi mladinke letnika 1944-45: Breda Jekel j 0,40,6, Darin-ha Cop 0,47,5, Kristina Cuznar 0,49,3. Presenetljive rezultate so na itej progi dosegli pionirji letnikov 1948-49: Marko Zidan 0,43,4, Jože Gezvoda 0,44,5, Mirko Marinko 0,46,3. Mlajši so tekmovali na krajši progi. . J. S. OKRAJNO PRVENSTVO TABORNIKOV V VELESLALOMU Boh. Bistrica, 28. februarja. Tu je bilo danes okrajno prvenstvo tabornikov v veleslalomu. Nastopilo je 68 tabornikov iz Bohinja, Jesenic, Kranjske gore, Žirovnice, Ziri, Radovljice in Kranja. Proga za tekmovalce pod 18 let je bila dolga 800 m, za tekmovalce nad 18 Jet pa 1100 m. Ekipno je prvo mesto zasedla bohinjska četa, drugo Žirovnica in tretje Kranjska gora. J. R. ^ PONEDELJEK, 29. FEBRUARJA 1 ŠTEVILNE HUDE letalske neštete Po zadnjih vesteh svetovnih časopisnih agencij se je na ameriški in evropski celini v noči med 25. in 26. februarjem pripetilo več hudih letalskih nesreč, ki so terjale mnogo človeških žrtev. Nad zalivom Ria sta se zaleteli letali ameriške mornarice in potniško letalo brazilske družbe »Aerovias«. Ubitih je bilo 66 potnikov in letalcev. Obe letali sta se v zraku razleteli, njune razbitine pa so padle v morje. V ameriškem letalu je bilo 44 potnikov in letalcev. Med potniki so bili člani orkestra ameriške mornarice, ki so potovali iz Buenos Aieresa v Rio de Jane-iro. V letalu je bilo tudi 12 čla- Prodajalka srečk Terezija Mer-veilles, ki je danes stara 54 let, je živela 16 let popolnoma slepa in ;je bila prav zato popolnoma navezana na svojega zvestega spremljevalca, psa-vodiča Nikija. — Ni dolgo tega, ko se je pes v svoji igri toliiko razvnel, da se je močno zaletel v svojo gospodarico in jo ogrebe.l po obrazu. Terezija Mer-veilles se je silno preplašila, tako da je dobila živčni napad, ki ji je prinesel srečo. Nenadoma se iji jo nanvreč vrnil vid, tako da je postopoma začela razločevati predme! od predmeta, naposled pa je popolnoma spregledala in ima sedaj zdrave oči. nov ameriške vojaške misije, ki je pomagala argentinski mornarici iskati neznane podmornice v zalivu Nuevo. Nesrečo so preživeli samo trije potniki. Od 21 potnikov in 4 letalcev v letalu družbe »Aerovias« nihče ni preživel nesreče. Nesreča se je zgodila v gosti megli in dežju. V zadnjih desetih letih se še ni ponesrečilo nobeno letalo italijanske družbe »Alitalija«. Prav to noč pa se je ponesrečilo veliko štirimotorno letalo te družbe »DC-7«, ki je s 40 potniki letelo iz Rima v New York. V letalu je bilo 12 letalcev. Med potniki so bili večina Italijani in Američani. Letališče v Shannonu je zadnje postajališče za letala, ki letijo čez Atlantik. Na letališču so v rezervoarje letala nalili 7.000 ga-lonov bencina. Letalo je potem drselo po glavnem vzletišču in se začelo dvigati. V tem trenutku je prišlo do več zapornih eksplozij. Letalo se je vžgalo. Gorelo je tako močno, da je bilo videti požar iz daljave skoraj 30 km. Vesti o žrtvah nesreče v Shannonu so še vedno nasprotujoče. Gotovo pa je, da je nekaj ljudi ostalo živih, čeprav so hudo poškodovani. Nekateri med preživelimi se borijo z življenjem. To je tretja nesreča v Shannonu od septembra 1954. leta. Na Portugalskem, 40 km od Lisbone, je treščilo na zemljo portugalsko vojaško letalo. V njem je bilo 6 letalcev. Dva sta se ubila, 4 pa so hudo ranjeni. Na drugi strani sveta, na Kubi, se je to noč prav tako pripetila letalska nesreča. Nedaleč od Havane je strmoglavilo na oporišče kubansko transportno letalo tipa »C-46«. V nesreči so izgubili življenje štirje pripadniki kubanskih letalskih sil. tone svetinji LOVČEVA HČI Riše Milan Patistt Vzpela sta se na glavo, poraslo z rušjem. Pod njima se je odprla strmal pod Črno steno. Gamsa ni bilo na njej. Stisnila sta se k neki skali v zavetje in čakala. Potem ga je Jozelj zagledal: »Poglejte ga nad Crno steno se pase, tristo metrov nad nama. Tak je, kot vreča. To ti je kozel, takega nimam.« Uprla sta daljnoglede in ga občudovala. Za strel je bilo predaleč. Gams se je pasel na vesini, strmi kakor cerkveni stolp. Jozelj je gostu predlagal, da bi ga skušala zalesti. Toda, ko je Herman videl, kaj bi bilo treba prelezti, mu je takoj upadel pogum. Nenadoma je jeknil strel v ostenje. Lovca sta se zdrznila in sklonila glavi. Videla sta, da se je gams zrušil, se strkljal in ujel na eni izmed čeri, ki je zaključevala gred Crne stene. Spogledala sta se in sapa jima je zastala. Strelu je sledila mrtvaška tišina. Potem se je na robu prepada pojavil močan moški s puško v rokah. Razgledal se je, obesil puško na ramo in se po gladkem kaminu nad strahotno globino spustil na gred in prestopil v čer, kjer je ležal gams. Lovcema je ledenela kri, ko sta ga imela nad seboj. Mimo jima je sfrčal gamsov drob v grapo. Lovca sta ostala brez besed. Neznanec si je natovoril gamsa in se po robu Crne stene počasi previdno korak za korakom. iz" vlačil. »Ta bo tisti,*, je dejal Herman. ja, bo,« je pritrdil Jozelj. »Ali ga mord8 poznate?« je Herman dregnil v lovca. Sli' šal je bil že nekaj, da se je Minka spečala z nekim dvomljivim pastirjem, drzniD3 plezalcem. »Nak, ne poznam ga, ne morem si misliti, kdo naj bi bil tako predrzen-" Sam pri sebi pa je mislil: »Boštjan je, kd" pa. Zdaj bi te lahko upihnil, če bi le s P1" vim strelom zadel.« Proti eksploziji atomske bombe v Sahari so močno protestirali povsod po svetu. Eksplozijo so ocenili kot eksplozijo »P« bombe. »P« zato, ker so jo s francoskega stališča ocenili kot stvar prestiža, s stališča drugi h držav pa kot stvar politike. Kako pa ocenjujejo to afriški narodi, najbolje kaže gornja slika. Prebivalci Gane so ostro demonstrirali proti eksploziji in nosili transparente z napisi: Eksplodirajtejte vašo bombo v Franciji! Bodice Zaželel sem si prijetne družbe s Pepetom, zato sem jo spet mahnil v Kamnik. Toda, če sem hotel tisti dan v Kamnik, sem šel lahko edino preko Ljubljane. V Kranju sem komaj še ujel avtobus. Madonca, sicer pa bi bilo bolje, če bd ga zamudil. — Toliko čudnih sem slišal, da danes ne bom utegnil vseh napisati. In še več! Za uvod vam povem, kaj se je dogodilo meni. A V avtobusu sem stal ob šoferju. Kako smo se drenjali sploh zapisati ne znam. In hočeš nočeš, pomagati sem si hotel. Zato sem se vsedel na pokrov stroja. Takrat pa je šofer za-hrulil: »Vse mi boš polomil Malce prestrašen sem se le s težavo spet vzravnal. Toda — mejzeks — ko je sprevodnik obračunal z vsemi potniki, se je kot doma, v kuhinji, zleknil na pokrov stroja in si prižgal celo cigareto! S šoferjem pa sta se zapletla v tako prijeten pc-menek, da sta pozabila na starejšo gospo, ki je hotela izstopiti v Šentvidu in je do tja tudi kupila vozni listek. Revica se je morala kar zastonj peljati v Ljubljano! Jaz pa sem si mislil, le kako to, da sprevodnik šoferju ne bo ničesar polomil, čeprav ga je bilo vsaj za dvajset kilogramov več kot mene. A Kaj pa sem ujel na ušesa med vožnjo? Neki tovariš je svojemu sopotniku takole »za-špecal« še eno na račun avtobusnega prometa. — V sredo zjutraj je bil avtobus, ki pelje iz Lahovč v Kranj, brez spre- vodnika. Potniki so čakali nanj zaman vsaj četrt ure. Kaže, da je sprevodnik nadaljeval s »spanjem pravičnega«. Tako so se v Kranj nekateri lahko pripeljali zastonj, drugi pa so imeli mesečne vozovnice. Ko pa so se potniki popoldne vračali, je bil v avtobusu tudi (žal!) sprevodnik. Le-ta je zahteval vozovnice za jutranjo in popoldansko vožnjo! Za jutranjo seveda le od tistih, ki jih je poznal, ostalim se pa kar ni upal reči: »Plačati morate obe smeri.« Lepa reč, sem si mislil, in kar oddahnilo se mi je, ko sem se pripeljal v Kamnik. VAS BODICAR »Pasja grofica a Nekatere ženske so si utrle pot v zgodovino zaradi tega, ker so stale v senci slavnih mož in delili z njimi intimno življenje. Tako je postala slavna skoraj vsa mogočna Napoleonova »ljubezenska klientela«. Ena izmed njegovih ljubic je bila tudi »naše gore list«. Imenovala se je Eva Lucija Cecilija Viktorija Kraus, ki se je rodila 15. decembra 1785 v Idriji. Njen oče je bil Nemec in rudniški mojster, mati pa domačinka. Leta 1805 je prišel Napoleon na Dunaj in tam mu je predstavil Krausovo njen varua Filip Majnoni, ki je bil dvorni tajnik. Napoleon je bil nad njeno lepoto tako očaran, da ga le poslej Eva spremljala na vsen njegovih bojnih pohodih po Ne"1' čiji, Španiji in Rusiji. Dal ji Je tudi plemiški naslov: grofica v°n VValfsberg in naložil v neki banki na njen račun 480.000 gol*" narjev. Kljub tolikšnemu P1*' moženju je pa grofica po Nap0" leonovem polomu popolnoma obubožala. Kasneje se ji je men-da omračil um; edino veselje le imela z živalmi. Doma je redil3 Kongres novinarjev v Sovjetski zvezi «*} -«SS V Moskvi so nedavno imeli prvi kongres novinarjev Sovjetske zveze. Ob tem smo zvedeli, da imajo v Sovjetski zvezi 60 tisoč novinarjev, katerim moramo prišteti še nadaljnjih 23.000 urednikov radijskih in televizijskih postaj. To se pravi, da je v Sovjetski zvezi 83.000 oseb, ki se ukvarjajo z novinarstvom. Ce tem dodamo še razne dopisnike, ki se z dopisnoštvom ukvarjajo le kot s stranskim poklicem, je v Sovjetski zvezi zares veliko novinarjev. V Sovjetski zvezi izhaja 7637 dnevnikov in 3824 periodičnih publikacij. V primerjavi z letom 1913 izhaja danes v Sovjetski zvezi 18-krat več dnevne ali periodične tiskane besede. To smo zvedeli iz kongresnega poročila. Na kongresu je 700 delegatov predstavljalo svojih 83 tisoč kolegov. Na kongres so prišli kot gostje tudi najvidnej- ši predstavniki Komunistične partije in oblasti ter tudi sam predsednik sovjetske vlade Niki ta Hruščev. BEETHOVNOV ROKOPIS V MOSKVI V nekem moskovskem ar-livu so nedavno našli roko-ais slavnega skladatelja Beethovna, za katerega so menili, da je že dlje izguoljen. ^a 168 straneh rokopisa je /eč neznanih kanonskih pesni za dva glasova in precej nanjših klavirskih skladb. Dmenjeni rokopis je nek ruski glasbenik kupil 5. novem-ora 1827. leta na Dunaju na icitaciji in ga prenesel v nuzejsko knjižnico v Moskvi, kjer pa ga je pred 40 leti '.manjkalo. in 32 psov. Ljudje so ji zaradi tega pravili — »pasja grofica*' Živela je v tolikšni bedi, da s° ji del menažerije prodali celo na dražbi. Nekaj miloščine ji ie. dal kasneje dunajski dvor, nekaj malega — 200 goldinarjev letfle rente, ki je pa malo pred smrtj0 poklonila Napoleonova vdov"3 Marija Luiza. Vendar pa je vei ta denar porabila za svoje živaH* Umrla je leta 1845. V Kuvaitu največ avtomobilov Sorazmerno največ avtomobil0^ ni v kakem ameriškem ali zahod noevropskem mestu., temveč v •* vaitu, prestolnici tekočega /.lata °a Srednjem vzhodu. Mesto šteje 'e 60.000 prebivalcev, po njegovil1 ulicah pa vozi 50.000 avtomobil«^ SMac Asimov 38 3 eklene kletke »Samo mali del,« je odvrnil Balev. Stopila sta v hodnik, ob katerega obeh straneh so se vrstile pisarne. Vratar se je ves spremenil v nasmeh: »Koga želite?« Ralev je odprl listnico. »Policija. Ali dela v tej tvornici neki Francis Clousarr?« Vratar se je vznemiril. »Bom pogledal.« Vključil je telefon v linijo, na kateri je pisalo »uslužbenci« in izgovoril nekaj, česar ni bilo mogoče razumeti. Balev je vedel, da se po tem telefonu tudi šepetanje sliši na drugi strani prav razločno. Rekel je: »Govorite glasno, prosim vas. Tako, da vas bom razumel.« Vratarjeve besede so postale razločnejše, a je bil že pri kraju: »... pravi, da je policaj, gospod.« Do vrat je prišel črn, izbrano oblečen človek. Imel je tanke brčiće, nad čelom pa se je v lasišče že zajedala pleša. Medlo se je nasmehnil in dejal: »Jaz sem Prescott, personalni referent. Zakaj pa gre, prosim?« Balev ga je hladno pogledal in z Prescottovega obraza je izginit nasmeh. Potem je rekel: »Ne bi rad motil delavce. Zelo so občutljivi, kadar pride k nam policija.« Balev je vpadel: »Čudno, kajne: Ali je Cloussar tukaj?« »Da, gospod.« »Potem mi dajte palico. In če bo izginil, preden bova z gospodom prišla do tja, se bom vrnil, da se bova spet pogovorila.« Prescott se sploh ni več smehljal. Zamrmral je: »Dal vam bom palico, gospod.« Palica — vodič — je bila naravnana tako, da je vodila v Odsek CG, sekcijo 2. Balev ni vedel, kaj pomenijo te oznake v tovarniški terminologiji. Njegova služba ni zahtevala, da bi to moral vedeti. Palica je bila majhna in prav prisrčna. Kadar je bila obrnjena v smer, v katero je želel iti človek, se je ob vrhu znatno ogrela. Nasprotno pa se je ohladila, kadar se je oddaljil od prave smeri. Čimbolj se je približeval cilju, tem toplejša je bila. Laiku bi taka palica — vodič — nič ne koristila, ker so bile razlike v temperaturi zelo majhne in le maloštevilni prebivalci Mesta so znali ravnati z njo. Za otroke pa jc bila prava vaba. Saj je bila ena najbolj priljubljenih otroških iger igra skrivalnic po šolskih hodnikih z uporabljanjem palic — vodičev. Balev je že več kot stokrat uporabljal tako palico — vodiča in znal je z njo najti najkrajšo pot do cilja, kakor, da bi imel pred seboj zemljevid. Ko je po desetih minutah stopil v veliko in bleščeče osvetljeno sobo, je bil vrh palice malone vroč. Balev se je obrnil k delavcu, ki je bil najbližje vratom: »Ali je tu Francis Clousarr?« Delavec je odmahnil z glavo t določeno smer. Baley je odšel naprej v tisto smer. Vonj po kvasu je postajal vse prodornejši; čeprav so bile v prostorih nameščene črpalke, ki so neprestano menjavale zrak. Na nasprotnem koncu velikega prostora jc stal neki človek in si snemal predpasnik. Bil je srednje rasti, globoko izbrazda-nega obraza, čeprav je bil sorazmerno mlad in tudi lasje ob sencih so mu že siveli. Imel je velike vozlaste roke in ravnokar si jih je brisal v brisačo iz celtexa. »Jaz sem Francis Clousarr,« je rekel. Balev je s pogledom ošinil R. Daneela. Robot je prikimal. »Dobro,« je dejal Bale.v. »Kje bi se mogla pogovoriti?« »Ne vem, če bo šlo danes,« je počasi odgovoril Clousarr, »kajti moja delovna izmena bo kmalu končana. Kako bi bilo, če bi se pogovorila jutri?« »Jutri bi utegnilo biti prepozno. Pogovorila se bova zdaj.« Bale.v je odprl listnico in jo pokazal CTousarru. Toda Clousarrjeve roke niso zadrhtele, še naprej si jih je mirno otiral z brisačo. Hladno je odvrnil: »Ne vem kakšen sistem imate v policijskem odseku, toda pri nas jc čas za jed odmerjen zelo pičlo in če človek ne pride pravočasno, tedaj ne dobi nič. Jem med 17.00 in 17.45, ali pa sploh ne.« »V redu,« je rekel Bale.v. »Uredil bom, da boste dobili obed.« »Čudovito,« je neveselo rekel Clousarr. »Kot kak aristokrat ali kot policaj s C-stopnjo. Kaj bom še dobil? Privatno kopalnico?« »Odgovarjajte samo na vprašanja, Clousarr,« je dejal Balev, »šale pa prihranite za vaše dekle. Kje se bova pogovorila?« »Ce se morava pogovoriti, lahko uporabiva sobo za tehtanje. Meni je vseeno.« Balev je odvedel Clousarra v sobo za tehtanje. To je bil štirikoten prostor, skoraj popolnoma antiseptino bel, kontrola zraka pa je bila v tej sobi neodvisna od ostalih prostorov, pa *u boljša je bila. Ob zidovih so bile naložene elektronske uteži, pokrite s s klenimi zvonovi in z njimi so upravljali z elektromagnetskim« P j lji od zunaj. Ko je bil še na vseučilišču, je Balev uporabU za vajo cenejše modele. Ena izmed teh uteži, ki jo jc prepoz*1 je mogla odtehtati že težo enega bilijona atomov. Clousarr je rekel: »Mislim, da naju nekaj časa tu i*c nihče motil.« Balev je nekaj zamrmral, potem pa se jc obrnil k Dance • »Prosim te, pojdi in naroči, naj semkaj prinesejo obrok za Cl° sarra. In, prosim te, počakaj zunaj, da bodo hrano prinesli-^ S pogledom je spremljal R. Daneela, ko je odhajal, potem je vprašal Clousarra: »Vi ste kemik?« »Zvmolog sem, če nimate nič proti.« »V čem pa jc razlika?« Clousarr ga je pogledal zviška. »Kemik meša nekakšne sm Ijive tekočine, kot bi kuhal juho. Zvmolog pa je človek, ki <>n ^ nja pri življenju nekoliko bilijonov ljudi. Jaz sem specialist kvaščevc kulture.« »Dobro, dobro,« je rekel Balev. ge Tona Clousarr je nadaljeval: »Tale laboratorij je duša nevvvorške tovarne kvasa. Ne mine dan, ne ura, da ne bi v n*s kotlih preverjali kulture sleherne drobtinc kvasa v tovarni. T»" dimo se, da zadostimo prehrambenim potrebam. Vzgajamo DO kulture, popravljamo stare in sortiramo kvas po vrednosti potrebah. ^0 Ko so prebivalci New Yorka pred leti začeli jesti jagode dragi moj, niso bile jagode. To je bila posebna kultura kvasa.n, veliko količino sladkorja, s posebno barvo in posebnim dodati* vonjem. Jagode so bile izdelane prav v tej sobi. -e Pred dvajset leti so bile Saccharomvces olei Bencdictac odpadne gljivice s plesnivim okusom in popolnoma nekorist Sicer imajo še sedaj plesnivi okus, a maščobnost v njih sc vzpela od 15 na 87 odstotkov. Ko se boste danes vozili z eXprt„ som, se spomnite, da mažejo expresc izključno s S. O. l*e dietae, s kulturo AG-7. Izdelali smo jo v tej sobi. In zato nikar ne imejte za kemika. Zvmolog sem.« ^, Čeprav je bil Balev poln samozavesti, je v mislih nehote stopil pred odločnim sogovornikom. Hitro je rekel: »Kje ste bili sinoči med 18. in 20. uro?« Clousarr je skomignil ■ rameni: »Sprehajal sem se. 1° čerji se rad sprehajam.« BV