Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo v Murski Soboti
Rokopise ne vrača
Izhaja vsak pon-deljek in stane s poštnino vred za celo leto 40 Din, za pol leta 20 Din, za četrt leta 10 Din
Har©^rs©»So€iisiisticen tednik
Upravništvo v
Murski Soboti
• • ••
Oglasi:
f J cm stane 75 par Pri večkratni objavi primeren popust
• •••
Posamezna Mita 1 dinar
2. štev.
Murska Sobota, dne 26. marca 1923.
1. leto.
„ : Želimo vsem našim čitateljem j
vesele viizemske praznike! !
Uredništvo, j
Poraz socijaiističnih strank v Sloveniji.
Točneje menda ne bi mogli označiti izida volitev, ki so se vršile dne 18. marca 1923 v našo narodno skupščino. Za soci-jalistične stranke v Sloveniji gotovo ni častno, za slovensko delavstvo, za naš manuelni in duševni proletarijat pa tudi nikakor ni od koristi, da v sedanjem parlamentu ne bo imel nobenega poslanca. Bilo pa bi napačno, ako bi porazu soci-jalistične misli pripisovali več pomembnosti, kakor si je ta poraz v resnici zaslužil. Socijalistična misel nikakor ni zaspala, ideja ni propadla, le v ozadje je stopila vzpričo danih razmer. Slovenski narod, ki je tekom vojne mnogo pretrpel in še več prestradal, se je tekom teh štirih povojnih let gmotno opomogel toliko, da je trenotno nekoliko pozabil na vsakdanje življenjske skrbi. Zato se je sedaj lotil tega, da reši tisto vprašanje, katero bi bil moral rešiti že leta 1918, takrat, ko je razpadla Avstro-Ogrska. V svojem ikem veselju nad koncem vojne in razsulom habsburškega cesarstva si naš narod ob prevratu sploh ni resno stavil vprašanja, kakšno državno obliko bi naj imela država, ki si jo je zamislil kot „Slovenijo“ oziroma kot „Jugoslavijo“. In ker si tega vprašanja takrat stavil ni, si tudi nanj odgovora ni poiskal. Narodovi voditelji tega vprašanja ljudstvo nikdar stavili niso, torej tudi ljudstvo nanj odgovorilo ni. In tako se je zgodilo, da smo imeli ob prevratu Slovenci v Ljubljani svojo republikansko vlad „Narodni svet“. Ne da bi vprašali ljuds!',r za njegovo voljo, so takratni voditelji, člani „Narodnega sveta“ skupno z zastopniki „Narodnega vijeća“ v Zagrebu in z zastopniki kraljevine Srbije določili kraljevino kot držav.w obliko nove države „Jugoslavije", ki je potem v ustavi doLda naziv „Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev“. Proti novi državni obl ici se je večal odpor od dne do dne očitneje. Republikanske in socijalističnc „-...auke Jugoslavije so pri volit; ^ '• ustavodajno skupščino dosegle znatne uspehe. Monarhisti so odgovorili s čim večjmt centraliziranjem in monarhističnim pompom. Priznali so dejansko nadvlado srbskega
i plemena. Istočasno pa so se odtujili Hrvati I in Slovenci vedno bolj in bolj centralistični j monarhistični ideji. In danes zahteva es — tako lahko rečemo — slovenski j in ves hrvaški narod pokrajinske avtono-! mije in republikansko obliko države. Pa i ;e pred volitvami 1. 1920 je velik del našega naroda to zahteval. Ako je sedaj glasoval proti vsem, ki so se izrekli za j centralistično upravo in za monarhično j obliko, potem je s tem celemu svetu do-i volj jasno povedal, da se ne strinja s ' sedanjim notranjim političnim položajem in z režimom. Naš narod vidi vse gorje v tem, da smo odvisni od Beograda in da imamo kralja. Pravi, da bi bilo vse i bolje, da bi ne bilo nobenih ali pa vsaj ne toliko gmotnih neprilik, ako bi imeli nekako samostojno vlado v Ljubljani ozirom • v Zagrebu in ako bi se ne potrošilo tako ogromnih svot za kraljevski dom in za tisti aparat, ki je nujna in neizogibna pritiklina vsake monarhije. Ali izvira vse zlo res le iz centralizma in iz monarhične oblike, na to je težko odgovoriti docela objektivno. Mi o tem resno dvomimo. Dejstvo pa je, da je večina Hrvatov in Slovencev proti njima in da polaga narod največ važnosti na to, da se ju uniči. Pri tem zapostavlja narod svoje lastne vsakdanje gmotne težnje, i Socijalistični poslanci v prejšnji skupščini so se bili odtujili ljudski volji ali pa se ji že od kraja niso znali prilagoditi. Zato ! jim je ljudstvo odreklo zaupanje in je dne 18.	marca	oddalo svoje	glasove
drugim strankam in sicer zlasti tistim dvem, ki sta doslej proti centralizmu in proti monarhistični obliki nastopali najbolj dosledno. To sta stranki slovenskih klerikalcev in	hrvaških	Radičevcev.	Zato je
ogromno	število	socijaiističnih	volilcev
volilo Korošca in Radiča. Toda vse to je le trenuten pojav, ki bo pri prvi priliki zopet izginil. Zadnje volitve pa so za vse I socijalističnc stranke Slovenije resen opo-’ n. ss:;0treno delajte, organizirajte, združite I se ii cepite se, zlasti: živite z ljudstvom : in izvršujte njegovo voljo, ne vsiljujte mu nek •’ x ne mara. Potem po prihodnjih volitvuii ne bomo več govorili o porazu, ampak o zmagi	socijalističnc	misli v
Sloveniji.
Vuzem.
Velika noč! Spet prihajaš. Prinašaš nam odrešenje. Vse se te veseli. Narava vstaj" pomlad je prišla s teboj. In veselje. Vsako telo se vračaš, vsako leto stavlja fMpvr^U/o vse svoje upanje v Tebe. Caka ..a svme vstajenje. Pa ga ni. Le par treti	s.K.sti, veselja in spet ga zagrnejo
vsakdanje skrbi. Tako je življenje! Ne moremo ga predrugačiti, ono gre svojo pot naprej, ne pogleda ne na levo, ne na desno, ne zmeni se za miljone Ijudij, ki čakajo lepše bodočnosti, vstajenja, pa ga nikoli ne dožive. Ne doživijo ga, ker se niso narodih v zlatih zibelkah. Težko je njim, ki so se narodih v siromaštvu. Njihova življenjska pot je trnjeva in trnjeva ostane. Njim je kakor Jezusu Kristusu. Za nje ni vstajenja, kakor ga tudi za Božjega sina ni bilo, ki se je narodil v jaslicah, in ki je svojo življensko pot končal kot mučenik za človeštvo, da mu vsuje novih duševnih in srčnih močij in ki je vstal za človeštvo, ne za sebe. Pa ga ni bilo vredno in ga še danes ni. In če bi Kristus danes stopil med miljone, ki nosijo njegovo ime, rekel bi jim:	„Resnično, resnično Vam
povem, mnogo Vas je, ki me nosite na jeziku, a le malo Vas je, ki me nosite v srcu. In še to Vam povem, dokler se ne stresete Vaše hinavščine, ne bo vstajenja za Vas, ki živite v izobilju, a bližnjemu ne pomagate!“
Kaj bo napravil Radič.
Težko je to uganiti, ako se posluša samo njegove besede in ako se čita samo to, kar on piše. Lahko pa je spoznati, kaj bo Radič napravil, ako se pregleda program njegove stranke. Radičeva stranka pravi:	Mi Hrvatje smo bili samostojen
narod in smo imeli svojo državo, predno je nastala Jugoslavija. Vlade v Beogradu ne priznavamo. Ne priznavamo kraljevine hočemo republiko. Ne priznavamo ustave, ki so jo napravili v Beogradu brez nas. Tudi ne priznavamo zakonov, katere so v Beogradu sklenili in ki se tičejo tudi Hrvatske. Mi smo eden samostojen narod in hočemo to ostati. Nočemo postati ne Srbi, ne Slovenci, pa tudi ne Jugoslaveni. Srbi, in Slovenci so nam bratje. Mi nočemo vladati ni Srbom, ni Slovencem, mi pa tudi nočemo, da bi oni nas vladali. Hočemo pa vendarle ostati združeni v eni državi s Srbi in Slovenci. — Radič je dosleden politik, čeprav enkrat govori tako, drugič pa drugače. On ve, kaj hoče in zato se nam ne bode trebalo čuditi, ako bo izdal v kratkem manifest na narod in v njem povedal, kaj bo stranka napravila, kaj bo v državi in z državo učinila. To lahko za gotovo rečemo že danes, da bodo šle žnjim vse stranke, ki imajo v svojem programu revizijo ustave. In teh je mnogo. Tudi med radikalci jih bo mnogo za revizijo ustave. Med demokrati takih Ijudij tudi ne bo manjkalo. Ako pride do revizije ustave in do avtonomije, potem se bo vihar polegel v naši državi. Bilo pa bi to istinski zelo potrebno, ker drugače se gospodarsko nikdar ne bomo dvignili. Radič bo torej na vsak način nekaj napravil. Čisto gotovo pa je, da ne bo napravil tega, da bi Prekmurje zopet pod Madžare prišlo. To bo še naprej ostala samo pobožna želja tistih, ki imajo tu v Prekmurju svojo vrednost, svoje srce pa na Madjarskem.
Izid volitev v Prekmurju
(okraja Dolnja Lendava in Murska Sobota).
(1. lugosl. demokratska stranka Kukovec, Kuhar. H. Slov. ljudska stranka Korošec, Klekl. Ul. Slov. republikanska stranka Novačan. IV. Samostojna kmečka stranka Drofenik, Hartner. V. Socijalistična skupina Golouha. VI. Nemška stranka Schauer. VII. Hrvaška seljačka stranka Radič, Čižmežija. VII. SocijaUstična skupina Korena. IX. Narodna socijalistična stranka Brandner, Vesnik. X. Radikalna stranka Stojadinovič, Benko.)
Ime volišča	1.	11. Volilni	111. IV. V. VI. Vil. okraj Dolnja Lendava.					Vil.	IX.	X.	Skupaj
Beltinci .	.	.	10	423	4	30	6	5	106	8	3	39	634
Bogojina .	.	.	7	445	—	8	—	2	16	2	4	30	514
Bratonci .	.	.	7	365	i	5	20	—	1	2	—	2	403
Centiba .	.	.	19	32	2	5	1	6	290	10	1	3	369
Črenšovci .	.	6	735	2	1	4	1	27	3	2	3	784
Dobrovnik .	.	4	20	3	100	4	18	341	7	5	54	556
Dolnja Lendava	40	69	2	16	2	13	286	9	12	24	472
Gaberje (GycrcyanoS)	4	112	2	2	1	26	373	16	6	8	540
Gomilica .	.	.	2	326	—	3	—•	—	12	3	2	16	364
Kobilje .	. .	16	105	2	10	6	4	177	10	24	20	374
Melinci .	.	.	5	302	2	8	—	2	152	9	1	6	487
Turnišče .	.	.	2	521	2	22	1	1	35	1	1	10	596
Velika Poljana .	1	194	2	7„ Volilni okraj			1	2	104 Murska Sobota.			6		1	318
Bakovci . .	.	25	350	2	18	3	1	39	4	4	7	452
Bodonci .	.	.	29	49	—	6	2	19	380	2	2	22	522
Cankova .	. .	46	147	1	45	3	1	138	11	12	4	398
Domanjševci	6	7	4	135	3	2	41	7	7	12	220
Ftikšinci . .	.	5	237	—	5	5	4	73	6	6	1	363
Fokovci .	.	.	83	80	2	63	3	10	299	7	7	16	572
Gederovci . .	11	147	1	7	1	1	45	4	4	17	241
Gornja Lendava	57	277	6	17	7	13	98	21	21	9	516
Gornji Petrovci	91	24	2	105	4	5	246	4	4	2	486
Grlinci . . .	15	212	3	>1	—	2	11	10	10	1	267
Hodoš . . .	161	16	1	16	6	3	110	4	4	17	336
Kupšinci .	.	.	17	109	4	53	—	5	77	5	5	26	298
Kančovci .	. .	9	12	—	49	2	2	66	—	—	1	143
Križevci . . .	24	15	—	88	3	13	271	6	6	8	435
Kruplivnik .	.	30	109	3	6	4	11	31	11	11	6	317
Kuzdoblanja .	.	33	94	1	9	2	7	196	4	4	4	366
Markovci .	.	.	43	86	3	31	4	4	64	1	1	2	241
Martjanci .	.	.	27	224	—	29	4	14	226	4	4	32	574
Moščanci . . .	3	8	50	24	2	4	143	4	4	5	201
Murska Sobota.	107	149	1	48	6	7	133	43	44	120	618
Pečerovci .	.	59	98	4	41	2	17	185	4	3	12	427
Prodanovci .	.	15	4		26	1	8	222	—	—	11	291
Pucinci .	. .	108	92	—	44	1	9	165	2	2	3	433
Sv. Jurii . . .	68	199	4	8	4	6	90	2	2	6	395
Tišina ....	51	199	—	9	1	3	46	5	5	n i	323
Skupaj 1245		6592	65	1111	119	242	5415	240	233	567	15829
Domače vesti.
Iz Murske Sobote. Zaradi obrekovanja kaštigan. Pred božičem je bil pri Dobraju shod Samostojne kmečke stranke. Prišel je minister Pucelj in držal guč. Neki študent Janez Horvat je tudi gor stopil in začel gučati. Pa to, kar je on povedal, ministru Puclju nej bilo po volji. Pravil je Horvat, da so poslanci Samostojne kmečke stranke kak poslanci kšeftali in si miljone in palače skup spravljali. Pravil je pa tudi — ker je sam klerikalec —, da si od'klerikalnih poslancev nobeden nič ni spravil. Puclju je še posebej očital, da je svoji ženi spravil dovoljenje, da sme 10.000 prašičev (svinj) izvoziti. Za teh očitkov volo je državno pravdništvo obtožilo Horvata. Ker je ne mogo dokazati, da je istina, da bi Pucelj to bil včinil, je bil Horvat pred okrožnim sodiščem v Mariboru kaznovan na 1000 Din. Kdor na gjiilejših guči, naj zato pazi, kaj guči, posebno, če je še mlad, kak g. Horvat. Nejso zato vsi tolvaje, ki s Kle-klinom ne držijo.
Murska Sobota. Udeležba pri volitvah pri nas ni bila posebna. Od 913 volilcev jih je prišlo volit samo 618. Glasovi so se porazgubili po raznih škrinjicah. Soci-jalistične stranke so dobile skupaj le 93 glasov. Ker je v Murski Soboti polovica
volilcev delavskega stanu, se mora iz malenkostnega števila glasov, ki so jih dobile socijalistične stranke, sklepati, da so delavci in obrtniki po veliki večini volili kapitalistične stranke. To je gotovo slabo spričevalo za politično zrelost so-bočkih takozvanih „socijalistov". Vsem se kaže nedosledna, nedisciplinirana šola nekdaj tu vladajoče madjarske socijalno-demokratične stranke. Vzgojila si je le nezanesljive pristaše. Temu se more od-pomoči le z intenzivnim, doslednim delom. Drugače je trajen uspeh nemogoč. Uspeh od danes do jutri pa jo tak, kakor jutranja rosa. Pride solnce, pa je vsemu ! konec.
Gornja Lendava. V petek, dne 16. marca zvečer je bil pri nas v Maršikovi gostilni velki gyülejs narodno-socijalistične stranke. Dr. Vesnik je razložil program ete stranke. Više edno uro je držal guč. Vsi, šteri so slišali njegove rejči, so bili navdušeni od programa socijalistične stranke. Mogočni „živio“-klici so zaključili shod. Govorila sta tudi g. Flisar iz Ropoče in domačin g. Gomilar. Navzočih je bilo do 150 ljudij. Reči se mora, ka je na nobenem gyülejSi ešče toliko ljudstva ne bilo, samo na Koroščevem shodu, ki je bil po meši pod milini nebom, jih je bilo više. Pri volitvah pa je narodno-socijalistična stranka dobila samo 21 votumov. Vzrok temu je to, da se je agitacija prekesno začela in ker je bila prepoštena. Istina je,
to smo vsi dobro prespoznali, da tista stranka največ votumov dobi, ki vse obe-čavlje in najbole vsepovprek Šinfa (zmerja). To je žalostno, istina pa je denok tak.
Dolnja Lendava. Volitve so pokazale, da je naše ljudstvo politično nezrelo. Dolgo časa pri nas volilci sploh niso vedeli, komu bi svoje votume dali. Zadnje dni pa je prišlo nekaj Radičevih agitatorjev in ti so dobili ljudi na svojo stran. Ako bi Radi-Čevci začeli že prej agitirati, potem bi toliko glasov ne dobili, ker bi za njimi kak nov kandidat prišel, pa ljudem po svoje povedal. Pri nas je dobil Radič dosti glasov. Videli bomo, če bo tudi kaj delal za nas. Če ne, mu prihodnjič glasov več ne damo.
Tedenske vesti.
Prijat Ijem naših novin. Kdor šče, da mu naše novine ešče nadale pošljemo, naj nam od toga glas da po dopisni karti. Napiše naj etak: Upravništvu tednika „Naš dom“ v Murski Soboti. Na drugi strani naj napiše: Pošljite mi Naš dom. Kdor naroči, nam mora tudi sporočiti svojo natančno adreso.
Republika bo 19. marca 1923. Tako so Radičevi kortešje pravili našemi ljudstvi. 19. marec je prišo, pa republike nega. Pa je tudi ešče tak hitro nede. Sledi je obečo, ka de 25. marca včzglaso republiko. Tlidi te den je prišo, pa z republikov je nika nej. Mi Goričanci smo ne Hrvatje, ka li nas Radič noro. Naj nekaj včini ah pa se naj tiho drži. Pa ne, ka obečavlje, pa nika ne spuni, sikdar samo guči, pa nika ne včini.
Izid volitev v okrožju Maribor Celje—Prekmurje. Volilcev je bilo 140.115; volitev se jih je udeležilo samo 97.491. Količnik je bil 6094. Največ glasov je dobila klerikalna stranka, namreč 56.665, za njo ima največ votumov Radič, za katerega se je nabralo 10.186 krogljic. Za njim pride Schauer, ki je dobil 5981 glasov. Druge stranke so dobile še manj krogljic in so torej propadle. Dobile pa so demokratska stranka (dr. Kukovec) 5169, socijalistična stranka Golouha 5734. samostojna kmečka (Drofenik) 4553, socijalistična skupina Korena 4280, narodna socijalistična stranka (Brandner) 2690, re-publ. stranka dr ja Novačana 1461 radikalna stranka (dr. Stojadinovič pa 1365 glasov.
Od katerih strank so naši novoizvoljeni poslanci? V celem jih je 312. Od teh radikalcev 109, Radičevičev 69, demokratov 52, slovenskih klerikalcev 21, Špahovcev 18, Džemijetov 13, zemljerad-nikov 10, Nemcev 8, Bunjevcev 3, Drin-kovičeve skupine 2, črnogorska avtonomista 2, socijalista 2, srbske stranke 1 in Rumun tudi 1.
Što so poslanci iz Slovenije?
Josip Reisner, dr. Anton Korošec, Anton Sušnik, dr. Franc Kukovec, Ivan Stanovnik, Josip Gostinčar, Ivan Brodar, Janez Štercin, Franjo Kremžar, Karee Škulj, Ivan Pucelj, Franjo Žebot, dr. Josip Hohnjec, Davorin Kranjec, Vladimir Pušenjak, Janko Vesenjak, Štefan Falež, Jaka Vrečko, Josip Klekl, Geza Šiftar, Andrej Bedjanič, Jurij Kugov-nik, Stjepan Radič, Štefan Cižmešija in Franc Schauer. Komu trebej kakšno pomoč, naj se na gori imenovane poslance obrne. Ti mu pomagajo, razume se, če znajo.
Krojaški mojstri iz Slovenije so imeli v Celju shod, da se domenijo, za koliko bodejo zvišali plačo pomočnikom.
Sokolska skupščina (gyiilejš). V Beogradu se je vršila minulo soboto in nedeljo skupščina jugoslovanske sokolske
zveze, iz vseh krajev Jugoslavije so prihiteli v Beograd Sokoli, da napravijo račun o svojem delu. Za starosta je izvoljen zopet dr. Ravnihar, za načelnika pa dr. Murnik. Sokolstvo se pri nas lepo razvija. Nova društva se ustanavljajo, vedno novi člani pristopajo. Sedaj je v naši državi 406 sokolskih društev, Sokolov je 42.249, Sokolić pa 12.906. To je lepo število. Tudi v Murski Soboti je društvo Sokol. Toda le malo se čuje o tem društvu. Dobro bi bilo, da se malo gane, gre med narod in si tam dobi članov, posebno telovadcev.
Na smrt obsojen in obešen. A. Lichtenwalner, črevljar iz Koga pri Ormožu je lani zadavil svojo ženo ter nato še s sekiro razbijal in sekal po truplu. Porotno sodišče v Mariboru ga je dne 11. decembra lanskega leta obsodilo na smrt. Danes je bil obešen. Pred 25 leti je bil v Mariboru na smrt obsojen in obešen neki Bračko, tudi zavoljo umora. Od tistega mal pa do danes ni bil v Mariboru nikdo več obešen. Lichtenwalner je šel mirno v smrt.
Nove volitve. Beogradske novine pišejo, da se vršijo avgusta nove volitve. To bi seve radikalci radi videli, pa bo morda le pobožna želja ostala.
Izvozna carina na pšenico bo znižana od 150 Din na 60 Din za 100 kg. To zavoljo tega, ker je pri nas ešče dosta lanske pšenice.
V	Banatu so nekatere reke (vode) tako narasle, da stojijo cele vesnice v vodi. Posebno v Bečkereku je voda mnogo kvara učinila.
V	Sarajevu je bil potres. Več hiš (hramov) je vkup spadnolo.
Radičevski in klerikalni poslanci so imeli preminoči teden v Ljubljani po-guč zavoljo skupnega postopanja.
Železnice. Pri nas preide južna železnica v kratkem v državne roke. V Italiji pa je fašistovska vlada odredila, da se državne železnice zasebnikom dajo v zakup (v arende).
Naseljenost v naši državi. Izmed vseh poktajin naše države je najbolj gosto naseljeno Medjitnurje, ki obsega 775 kvadratnih km in šteje 96.945 prebivalcev. Na 1 km* prihaja torej 125 prebivalcev. Za Medjimurjetn je na gošče naseljena Bačka in Baranja, ki štejeta 797.873 prebivalcev na 9926 km2. Na vsak km2 prihaja nekaj nad 80 prebivalcev. Na tretjem mestu je najbolj gosto naseljena Slovenija s Prekmurjem. Slovenija obsega 16.197 km2 in šteje 1,056.464 prebivalcev. Na enem km2 živi torej v Sloveniji in v Prekmurju 65 ljudi. Hrvatska in Slavonija obsega 42.534 km2 in Šteje 2,613.938 prebivalcev. Na 1 km2 živi tu 61 ljudi. Na petem mestu je Banat, ki obsega 9776 km2 in šteje 582.540 prebivalcev. Na 1 km2 prihaja 59 ljudi. Na šestem mestu so otoki hrvatskoga Primorja, kjer stanuje 56 prebivalcev na 1 km2. Ti otoki merijo 513 km2 in štejejo 28.710 prebivalcev. Na sedmem mestu je bivša kraljevina Srbija s površino 49.950 km2 in s prebivalstvom 2,655.078. Na 1 km2 živi tu 53 ljudi. Dalmacija ima površino 12.732 km2 in šteje 621.420 prebivalcev. Na 1 km2 živi tu 50 ljudi. Bosna in Hercegovina šteje 1,889.929 prebivalcev in ima površino 51.199 km2. Tu živi 40 ljudi na 1 km2. Južna Srbija (Makedonija) obsega 45.717 km2 in šteje 1,474.560 prebivalcev. Na 1 km2 prebiva tu 32 ljudi. Najbolj redko je naseljena Črna gora, ki ima površine 9668 km2 in šteje 199.857 prebivalcev. Tu živi na enem km2 samo 273/4 prebivalcev. Povprečno v celi državi živi na enem km2 48>/4 prebivalca. V celi državi so najbolj gosto naseljeni kraji okrog Zagreba in Varaždina, najslabše pa okrog Nikšiča v Črnigori in Kavadara v Južni Srbiji.
Neme* se zanimajo za uaš les. Neke nemške tvrdke iz BerMna so se obrnile na naše ministrstvo trgovine in industrije s prošnjo, da bi jim poslali naslovi naših izvoznih lesnih tvrdk. Ministrstvo je pozvalo vse naše trgovinske in obrtne zbornice, da zberejo te naslove v svojem območju in jih pošljejo ministrstvu.
Čebulno seme prosto uvozne carine. „Narodne Novine“ od 10. t. m. prinašajo odlok, cd je seme od čebule oproščeno uvozne carine.
V	Ljubljani bo v času od 1. do 10. septembra velesejm za vzorce.
Po svetu.
Madžarska. Tu vlada admiral Horty še naprej prav po grofovsko. Nikdo ne sme protigučati. Sedaj so proglasili preki sod in vsakši šteri bode demonstriral proti vladi, bode obešen. Nobene svobode nega na Vogrskem. Zato pa je tudi vogrska krona silno spadnola. Papirnatih bankovcev imajo za 77 miljard kron. Če bo na Vogrskem še dolgo naprej tak šlo, tak bo njihov penez v kratkem tako malo vreden kak uemškoavstrijski. No, zato vsikdar vogrski penez ešče bole stoji kak ruski rubelj, ki je zdaj že tako malovreden, da so sedaj dali natisnuti bankovce, ki imajo napisano:	1 miljarda, to je jezero mi-
Ijonov.
Na Madžarskem bode revolucija.
Ako kaka vlada nima dosti soli v glavi, da bi po pameti vladala in državljane pri zadovoljstvu držala, potem začne s silo, z terorjem. To je stara, nam vsem dobro znana istina. Madžarski ide slabe*. Veliko vojsko vzdržujejo, vsi samo študirajo, kako bi zopet vse zemlje nazaj dobili, ki so je zgubili, delajo pa le malo. Vojska stane mnogo denarja in ker zlata nimajo, tiskajo papirnate novce. Vedno več jih je, zato pa je madžarska krona od dneva do dneva manje vredna. Draginja narašča. Zato so vsi siromašni ljudje nezadovoljni in se hudujejo na vlado. Da svojo nevoljo javno pokažejo, demonstrirajo proti vladi. V Pešti, v Segedinu so se zbili orožniki in civili. Najhujše je v Pečuhu, kjer je mnogo rudarjev in fabriških delavcev in ki so organizirani. Ti vladi največ nevolje delajo. Ako na Madžarskem v kratkem ne bode zopet mir, potem se lahko zgodi, da bo črez par tednov revolucija in da bo potem za dolgo časa konec komandi grofov in piišpekov (škofov), ki mislijo, da je ljudstvo zavoljo njih tu in da morajo vsi poslušati to veliko gospodo. Pa svet ni več tak nor (neumen), da bi se pokoraval. Pride čas, pa tudi zatiranemu zavre kri. Teror rodi teror. Zato pa, kdor hoče vladati, naj ne bo nasilen!
Socijalistične demonstracije v Budimpešti. Že dalje časa prihajajo iz Madjarske poročila o krvavih demonstracijah po večjih mestih, posebno pa iz Budimpešte. Ljudje so že nevoljni nad Horthyjevo vlado. Preminoči teden so bile pred vladno palačo velike demonstracije. Socijalisti so nosili table z napisi: „Živela republika“ in „doli z vlado", „doli s Horthyjem“. Delavci in policija so se zgrabili. Više 50 je mrtvih, više 200 pa ranjenih, največ od delavcev, ker je policija med delavce streljala, delavci pa so po večini bili brez orožja. No, mislimo, da bo tudi sedanje madjarske strahovlade enkrat konec.
Zločin madžarskih fašistov. Madžarski fašisti so pred nekaterimi tedni v zaporu v Budimpešti ubili g. Božidarja Severja. On je bil član razmejitvene komisije. Ko je lani nekoč prestopil mejo, so ga Madžari zgrabili, zaprli in na smrt obsodili. Naša vlada se je pri madžarski vladi zavzela, da bi Severja izpustili. Da bi to zabranili, so ga sedaj Madžari v ječi vaklali. Surovosti!
Francoska in Nemčija sta si hudo v laseh. Nemci niso hoteli plačati vojne odškodnine Francozom. Zato so jim Francozi z vojaki zasedli „Ruhrgebiet“, kjer so največji nemški rudniki in najjačje nemške tovarne (fabrike). Vsakši den se Francozi in Nemci bole pisano gledajo drug drugega. V Nemčiji bi nekateri radi cesarja nazaj dobili in potem Francozom vojsko napovedali pa je ven stišali s svoje zemlje. Socijalisti, ki hočejo naprej imeti
svojo republiko in neščejo, da bi gospod „Kaiser" še enok zavladali, so jim trnok proti. Če Nemčija v kratkem nede v red prišla, se lehko zgodi, ka de prišlo doma do bojne med monarhisti in republikanci.
Bolgarija. Kaj more dober državnik napraviti in koliko haska more prinesti svojemu narodu, to se vidi pri Stambolijskem. Stambolijski je danes prvi mož v Bolgarski. On vodi celo politiko. On hoče mir, posebno z n^šo državo. Zato se je bolgarski denar zelo dvignil od tistega časa, kar on vodi državo. Sedaj pa dosegel nekaj posebnega. Po mirovni pogodbi bi morala Bolgarska plačati 2 in V« miljardi zlatih frankov vojne odškodnine. Stambolijski je dokazal velesilam, da Bolgarska toliko ne more plačati. Ker so velesile videle, da bi Bolgarska rada plačala, pa ne more in ker se je prepričala (spoznala), da Stambolijski dela na to, da bi bil mir in da je proti vojni, so velesile Bolgarski od dolga popustile 1 miljardo in 700 mil-jiiov zlatih frankov in ji sedaj ne bode trebalo plačati več kakor samo 550 miljonov. Srečna država, srečni Bolgari! V sili se pozna, kdo je dober politik in dober gospodar! Tudi nam v Jugoslaviji bi godilo (dobro spadnolo), ako bi imeli kakega Stambolij-skega. Pa ga ni, in to je škoda.
Rusija. Ljenin je zopet bolan (betežen). V Moskvi leži. Vlada je poklicala zdravnike iz Nemčije, da bi ga vračili. Za Rusijo bi to bil hud udarec, če bi njegov voditelj umrl ravno sedaj, ko se država počasi v red spravlja.
Umrla je na Italjanskem Milena, ki je bila prej črnogorska kraljica. Ona je mati italjanske kraljice Jelene in stara mati našega kralja. Njen mož kralj Nikita je umrl lani. Kraljica Milena je bila znana krasotica. Neki angleški potopisec jo je videl, ko je bila 60 let stara. In rekel je o njej, da mora priznati, da je ona naj-lepša žena, kar jih je kedaj videl.
Avstrija nede več imela vojakov. Sami so prišli do te pameti, da jim vojske netrebe. Koliko miljard si bodejo vsako leto prišparali (prihranili) in je lehko za kaj bokšega potrošili. Kak dobro bi bilo, če bi tudi mi v Jugoslaviji malo manje za vojsko potrošili pa bi država za prišpa-rane peneze hrame (hiše) postavila za svoje uradnike, ali pa ceste popravila in železnice gradila. Pa tak jeste, što vsikdar samo na bojno misli, ta drugo ni vidi in pozabi, da što šče dobro vojsko imeti, potrebuje še kaj drugega tudi in ne samo puške in kanone.
Grčija uvedla gregorijanski koledar.
Na Grškem je stopil 2. t. m. v veljavo gregorijanski koledar. Dosedaj je veljal v Grčiji pravoslavni koledar.
Listnica uredništva.
Gospod Ivan K. v Gornji Lendavi. Dopisujte pridno. — Gospod Josip P. v Beltincih. Zglasite se pri priliki osebno pri nas. Zadeva se bo uredila brez težav. — Gospod K. Š. v Križevcih. Seve, to ne gre. Pritožite se. Ako želite dalnjih informacij, blagovolite se pri priliki zglasiti pri nas.	Uredništvo.
Predvojni negažiraiii dolgovi.
Delegacija ministrstva financ objavlja
uradno:
Gospod finančni minister je na poziv re-paracijske komisije v Parizu z odlokom z dne 9. marca 1923 D. br. 4417 odredil, da naj se vse obveznice prevojnih negažiranih dolgov bivše Avstro-ogrske monaihije, — ki so na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in jih mora naša država prevzeti v plačilo, — vzamejo iz obteka in z bero pri generalni direkciji državnih dolgov.
Na podlagi tega odloka poživljam vse
bi odvedle — ne glede ne — se ne bodo predvojnih dolgov in papirje naše države.
ki so
imetnike navedenih obvemic, da naj jih najdalje do 13. aprila 1923 izroče finančnim ustanovam, ki so določene, da izvrše ta posel.
Obveznice, ki se ne na to ali so žigosane ali upoštevale pri razdelitvi ne bodo konvertirale v Nove obveznice bodo dobili samo oni, izročili državi svoje stare obveznice.
Obveznice bodo sprejemali:
1.	Generalna direkcija državnih dolgov;
2.	Okružne in sreske financijske uprave na teritoriju Srbije in Črne Gore ;
3.	Oblasna finansijska direkcija v Novem Sadu in njene področne okružne in sreske fi-nansijske uprave;
4.	Finančna delegacija v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Splitu ter vsi davčni uradi na ozemlju Bosne, Hrvatske, Dalmacije in Slovenije.
Obveznice se bodo jema; iz obteka po določilih pravilnika D. br. 40iv) z dne 9. avgusta 1920 (Uradni list 97/313 z dne 23. avgusta 1920) na isti način, kakor so se jemale iz obteka obveznic vojnih posojil.
Obveznice, ki niso v rokah lastnikov samih, marveč so deponirane in hranjene iz kateregakoli naslova pri bankah, državnih ali privatnih ustanovah ali privatnih osebah, morajo odvesti oni, ki jih shranjujejo in jih upravljajo. Shranjevale! so lastnikom materijalno odgovorni za škodo, ki bi utegnila zadeti lastnika, ako se obveznice ne bi pravočasno odvedle.
To pa velja samo za obveznice, ki se nahajajo na našem ozemlju. Glede obveznic, ki so deponirane v inozemstvu, se bo postopek pozneje določil.
Ustanovam določenim da jemljejo obveznice iz obteka, naj se i z r o č a j o izključno samo obveznice, ki so bile žigosane z našim Žigo m.
Vse ostale obveznice to so:
1.	Obveznice, ki slučajno niso bile žigosane — torej sploh n e ž i g o s a n e;
2.	obveznice, ki so žigosane poleg z našim žigom tudi še z žigom kake tuje države (Avstrijske, Madžorske, Češke itd.) in
3.	obveznice ki so žigosane samo, z inozemskim žigom; naj se pošljejo v denarnem pismu neposredno gene-
ralni direkciji državnih dolgov] v Beogradu.
Pošiljatvi je priložiti kolekaprosto prošnjo v kateri morajo biti navedene predložene obveznice po njih vrsti, emisiji, po serijah in številkah ter nominalni vrednosti.
Za prejete obveznice bodo izdajala finančna oblastva in davčni uradi strankam reverze (pre-jemna potrdila), podpisane po dveh uradnikih (po uradnem predstojniku in še enem uradniku) in opremljene z ujadnim pečatom. Te reverze je treba skrbno shraniti, ker se bodo izdajale nove obveznice samo proti vrnitvi reverza.
Kavarna BOROS
v MURSKI SOBOTI
se priporoča vsem, ki prihajajo po poslih v Mursko Soboto.
Na razpolago so slovenski, hrvatski, srbski, madjarski in nemški časopisi.
2 biljarda 1
Vsikdar topla kava! Vsikdar vroč čaj!
JOŽEF ZRINJSKI
v MURSKI SOBOTI, Glavni trg
popravlja dežnike in brusi nože in britve
Črevlji, cipeli! Črenlji, cipeli!
Izdelovalnica obutev vseh vrst
D. Rogi, IMor
Koroška cesta 19	Telefon 157
Zahtevajte ilustrovani cenik!
Štofe, cajge, platno in vsefele blago po najnižji ceni vsikdar dobiti pri
Štefanu Smodiš
trgovina z manufakturnim blagom
MURSKA SOBOTA
GLAVNI TRG.
Marne Panonija Gornja Radgona
dobro in
moderno opremljeno se priporoča zo točno, ceno in hitro izvršite» tiskovin vseh vrst, ima bogato zaloga vsakovrstnih pisarniških in šolskih potrebščin, vseh barv svilenega in krep-papirja, pis. papirja v kasetah in v mapah itd.
HtumEZNiGA - mumm - nmm s
PAPIRJEM IN PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI na drobno in debela - ZALO&A ŠOLSKIH KNJIG

foijtiniigijiHi^
Jugoslovanski kreditni zavod
!
i
r. z. z o. z.
plača
podružnica v Murski Soboti
(poleg apoteke)
interes na hranilne vloge in na vloge v tekočem računi
QCS/	O O/
/o brez ©dpowedi O /o
Na vekše vezane šume se plača interes po dogovori	g
orez odtegnenj rentnega in invalidskega davka.	g
Posojila se dovolijo na osebni kredit (proti vekslni) na liipoteke in v tekočem računi.	^
Zsiui! ste]! neposredno ped držanim nedzerstM. |
J

jT,jo;-*<>li, založnik in odgovon.. JuiIk: dr. Slavko JVesnik, v Murski Soboti.
Tisk: Tiskarna Panonija v G n=' Radgoni.