Leto V. # V Gelji, dne 15. janua^ija 1. 1895. Štev. 2. Izhaja 5., 15. in 25. dan vsakega meseca — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje vsakokrat'po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr. Naročnina naj se poSilja: Upravništvu »Domovine" v Celji. Nemštvo po naših mestih in trgih. m. Ako se bodo slovenski kmetovalci v svojem občevanji s trgi in mesti po naših krajih držali gesla: »Svoji k svojim", ter s svojim denarjem živeli res le samo tiste, kteri so Slovenci po rodu in jeziku in Slovenci tudi po svojem političnem prepričanji in delovanji, dobe vsi ti naši trgi in mesta kmalu vse drugačno lice. Ne bode trajalo dolgo, in drug za drugim potihnejo vsi ti germanski kričači, uvidevši, da od svojih veli-konemških idejalov ne morejo živeti, in da jim tudi njihov »Sulferajn" in „Sudmark" ne moreta ali nočeta dajati toliko, kolikor so jim dajali zaničevani slovenski kmetje. Jako kmalu mine jih ona ošabnost, s ktero sedaj še vedno s svojega velikoneeiškega stališča gledajo na nas uboge Slovence., v kratkem postanejo ponižni in kr°tki kakor golobje. Onim pa, kteri so po trgih in mestih res naši, začel bode rasti pogum. Videli bodo, da niso sami, da imajo za seboj večino ljudstva, ktero jih podpira in zato, ker so ž njim istega rodu, istega jezika, istega političnega prepričanja, zato se tudi oni ne bodo vsi bali odločno pokazati svoje narodno mišljenje. In ž njimi potegne kmalu množica onih, kteri nimajo samostalnega prepričanja, temveč se nagibajo na ono stran, kjer vidijo več moči in uspeha. Kedar vsi ti sprevidijo, da imajo po naših krajih Slovenci vender le veliko več moči, nego Nemci, se tudi oni sami ne bodo dalje sramovali svojega slovenskega rodu — saj Slovenci so vsi — ter se radi in z veseljem pripoznajo za sinove slovenskega naroda. V to svrho pa je treba, da se vsi rodoljubi hitro poprimejo dela, ako nočemo, da se nam naša mesta in trgi ne odtujijo popolnoma. V to svrho treba, da se najzavednejši rodoljubi, kteri stanujejo v kterem teh sedaj nam nasprotnih malih mest ali trgov, združijo ter natanko premislijo, kako stoji naša narodna stvar v dotičnem kraju. Sestaviti je treba imenik onih obrtnikov, trgovcev in dr., kteri so v dotičnem trgu nam nasprotni t. j. vseh onih, kteri so člani ve-likonemških nam sovražnih društev, kakor sta „šulferajn" ali »Siidmark" in ali pa so pri političnih ali občinskih volitvah glasovali proti narodnem smislu, ob enem pa tudi imenik onih, ki so v dotičnem kraju res naši, t. j. ki so člani naših narodnih društev, ter pri raznih volitvah glasuiein.v narodnem smisl«. Te imenike treba potem razširiti mej ljudstvom, da ve isto, koga se ima varovati in koga ima podpirati. Pri vsem tem pa treba postopati popolnoma stvarno in objektivno, brez vsake strasti, brez vsake jeze, pa tudi brez vseh osebnih ozirov in pomislekov, kajti svesti si moramo biti, da je vsak meščan, nastajen v naših spodnje - štajerskih mestih in trgih, naš narodni nasprotnik, ako se smatra za Nemca ter podpira nam sovražne velikonemške težnje, osebne simpatije ali antipatije pa ne smejo določevati pri političnih vprašanjih. Tudi sovraštva ni treba pri vsej tej stvari. Tudi taki meščani so morebiti popolnoma spoštovanja vredni možje, kteri mislijo, da delajo prav, ako se pri nas bojujejo za razširjanje nemštva. Zato jih tudi ne smemo sovražiti, da celo spoštujemo jih lahko, ali zaradi tega moramo vendarle ravnati, kakor zahteva naša narodna dolžnost. Saj kmet tudi ne sovraži vrabcev kteri so se naselili v njegovem prosu, ter se ž njim gostijo, a zato vendar ne bode niti trenutek pomišljal, da bi jih ne odpodil. Tudi mi spoštujemo narodno čutstvo teh naših nam nasprotnih sodeželanov, ter jih zato ne zaničujemo in sovražimo, ako sebično delujejo za svojo narodnostno idejo. Ali tega ne morejo zahtevati od nas, da jih mi sami še podpiramo, da jim mi sami še dajemo orožje, ktero jim potem služi zato, da škodujejo našemu narodu, tega ne morejo zahtevati od nas, da jih mi poveličujemo, zato da morejo oni nas poniževati. Ako se iz sestavljenih imeniko|t.^idi> da v enej ali drugi, stroki v dotičnem kraju ni pravega narodnega obrtnika ali trgovca:, kteiega, bi biiu vredno podpirati, treba ga je dobiti od drugod, saj je po mnogih drugih krajih slovenske domovine dovolj ljudi, ki so zanesljivi v narodnem oziru in ki so tudi dobri trgovci in obrtniki, ter bi se radi naselili po naših spodnje-štajerskih mestecih. Te je seveda potem treba še posebno podpirati s primernimi priporočili in naročili. Na drugi strani pa morajo ti trgovci in obrtniki, kteri se zanašajo na to, da jih bode ljudstvo podpiralo radi narodnosti tudi vredni biti take podpore. Oni morajo pred vsem biti dobri trgovci, LISTEK. Pismo. Gospodu uredniku! Pah! Gospod urednik, tukaj je tista čudna resna oseba, katere prihoda se vsakdo tako nekako boji. S kakšnim strahom pričakuje ubogi revček v nizkej siromašnej kočici velevažni tre-notek, ko potrka ta neznana oseba na duri. In bogatin! — s kakšnim trepetom šteje svoje okrogle zlatorumene cekine, ne vedoč, kakšne lastnosti bode imela tuja oseba, ki bode tudi njega čisto gotovo obiskala. In Vi, gospod urednik! — pač dobro vem, da ste tudi Vi plaho zrli na pragu postavljajo-čega se starega leta v novo neznano leto. Kaj ne, gospod urednik! če nobeden drugi, ima pač urednik na starega leta dan resne, da, resne misli. Ne vživam sicer uredniške časti, pač pa si vendar nekoliko predstavljam težek uredniški posel. Kaj ne, koliko odgovornosti in koliko resnih pomislekov, bi li šel ta ali oni doposlani spis v predale uredovanega lista ali pa v tisti koš, ki stoji poleg urednikove mize ter čaka, kakor požrešni lev, da mu vrže urednik kakšen košček s črnilom pomazanega papirja. In nasledki! Zamera tu, zamera tam, kaj ne, tak je posel urednika. V4ste, ko sem sedel na Silvestrov večer Dri — B°gu hvala, — dobro zakurjenej peči, mi je naenkrat prišel Vaš cenjeni list na misel; nehote sem se spominjal njegovega rojstnega dne, ko je prvikrat pokazal svoje mlado, tako zalo obličje in je razveselil vsakega, kateri ga je vsprejel, s krepilno hrano. In glejte! — sem si mislil, — s prihodnjo številko nastopi ta novorojenček še le svoje peto leto, pa kakšno napredovanje in kakšni razvitek je pokazal v tem kratkem času! In da ne pozabim vspeha, katerega je dosegel. Kakšno gibanje se je pričelo po slov. Šta-jerju, posebno po Savinski dolini, kjer je še bila poprej narodna zavest takorekoč v popkih; a ko je »Domovina" potrkala na duri naših kmetov, kako veselo so jo vsprejeli, kako radostno so uživali tečno hrano, ki jim jo je vedno prinašala, kako pridno so zajemali iz nje blažene nauke, katere so pridno in dobro porabljali, kar nam spričuje danes narodna zavest, ki prešinja vse Spodnještajerce. Pa tudi štajerske meje je kmalu prekoračila vrla »Domovina" in je hitela v sosedne dežele, kjer so jo tudi radostno sprejeli. In danes, — tako — sem mislil, danes zahaja na vse strani naše slovenske zemlje, pa ne več mesečno samo dvakrat v mali ponižni obliki, ampak trikrat na mesec. Pač zasluži njen cenjeni urednik hvale, zasluži čestitk in jutri je ravno kakor nalašč dan, ko se od ust do ust razlega prelepo krščansko pozdravilo: »Bog daj veselo, srečno novo leto!" Evo torej tudi Vam, č. gosp. urednik, »veselo in srečno novo leto!" pa še več Vam voščim; saj sem že omenil, da je uredniški posel zelo težaven, zato pa Vam je treba tudi potrpežljivosti, kaj ne, da mi potrdite, tedaj tudi to Vam želim v novem letu. Pa kreniva na politiško polje! Če pogledam nazaj v staro leto, pač marsikaj zapazim v napredovanju; posebno mi spodnještajerski Slovenci nismo rok križem držali in smo se potegnili za pravično stvar. Evo v dokaz krasnega »Narodnega doma", v katerem se bodemo, dal Bog, že koncem drugega leta zbirali k skupnemu delovanju. In da glavnega predmeta ne pozabim, okrog katerega se suče v novejšem času vsa pozornost naših štajerskih, kakor tudi zunanjih Slovencev, kakor kolo okoli svoje osi —, mislim namreč celjske paralelke. Koliko so se že trudili v preteklem letu, da bi nam zabranili to pravično prošnjo! A kakor se kaže, nam bode v tem oziru prihodnje leto prijaznejše, kakor nam je bilo staro. Dal Bog, da bi bilo! Da bi le cenjena »Domovina" kmalu naznanila veselo poročilo dovoljenja slov. paralelk, to je tretja želja k novemu letu. Predno končam, moram Vam še voščiti v novem letu veliko novih naročnikov in sotrud-dikov, Vašemu peresu pa pogumnost in neustraš-ljivost v delovanju za vero, dom, cesarja! Da bi našla Vaša cenjena »Domovina" v vsaki hiši, bodisi v priprosti kmečki, bodisi v gosposki prijazen vsprejem, želi Vam k novem letu Vaš udani Kovačev. * dobri obrtniki, ter ne smejo svojega položaja izkoriščati s tem, da zaradi tega, ker so narodnjaki delajo slabše ali pa draže nego drugi. Nihče ne more zahtevati od priprostega kmeta, kteri mora paziti na vsak krajcar, pa tudi ne od najzavednejšega narodnjaka, da radi narodnosti podpira takega, ki dela slabše ali pa draže od drugih. Ako bi takega podpirali, podpirali bi lenobo ali koristolovje ne pa narodnost! Dalje pa morajo ti narodni trgovci in obrtniki biti res odločno narodni. Ne smemo se uklanjati narodnim nasprotnikom, niti v najmanjšem oziru ne smemo zatajiti ali zakriti svoje narodnosti, zato, da bi si tudi od narodnih nasprotnikov pridobili kaj zaslužka. Taki ljudje postanejo kmalu omahljivi, ter se nanje ni mogoče vselej zanesti, zato bi tudi vredno ne bilo podpiratih jih. Nemštvo v naših trgih in mestih napreduje od leta do leta. Zato je nujno treba, da se temu proti stavimo. Kakor stoje stvari sedaj, imamo le tedaj kaj upati, ako se organizujemo v gospodarskem oziru, ter svojo gospodarsko pomoč brezobzirno porabimo našej narodnej stvari v korist. Potem se nam bodo naši narodni sovražniki morali ali ukloniti ali pa ' zapustiti naše kraje. Še le potem bodemo lahko rekli, da smo gospodarji na naši zemlji. Zadnja ljudska štetev in naše kmetske župnije in občine. »Domovina" je že v dveh člankih dokazala, kakošna krivica se je naši narodnosti storila pri zadnji ljudski štetvi, glede naših mest in trgov. Ali števila, ki kažejo občevalni jezik, govori tudi po nekaterih vaseh neugodno za nas. Kako to? porečete. Vsaj prebiva pod Muro in Dravo v kompaktnih (nepretrganih) masah (množicah) edino le slovenski narod ? Res je to. Naš slovenski Štajer je v resnici tako slovenski, kakor je to sosedna Kranjska. Na kmetih prebiva, kakor to vsak v6, povsodi le naš ljud. Redkokedaj se Nemec v slovenski vasi naseli Običajno se pa naseljenec tudi takoj privadi slovenščine, ker se je privaditi mora, ker je on navadno kakošen obrtnik, kateri brez znanja slovenščine shajati ne more. Jasno je torej vsakemu, kdor noče očitne resnice prikrivati, da je zdržema na spodnjem Štajerskem le slovenska govorica običajna. Knjiga pa, katera priobčuje vspehe ljudskega Štetja, nam vendar skozi in skozi tega noče potrditi. Ljudska štetev je pokazala, da je tu in tam še nekaj kmetskih Spodnještajercev, kateri imajo »nemški" občevalni jezik. Nas to bogve kaj ne b6de in s tem strahom ne navdaja, kakor bi se bali sčasoma še večje germanizacije. Ali neke previdnosti je treba. Vsi ti naši sodeželani, kateri so se k nemškemu občevalnemu jeziku pripoznali, umejo tudi brez dvombe več ali manj dobro tudi slovensko (seveda s kako malo izjemo vmes) in tudi občujejo v tem jeziku. Zakaj se pa vendar niso izrečno pripoznali k skupni slovenski masi? Nekateri vmes so morda res naseljeni Nemci in kot taki so tudi pri tej priliki pokazali svojo nenaklonjenost Slovencem, od katerih in med katerimi živč. Največ je pa med temi nemškimi občevalci s slovenskim ljudstvom pravih in hudih nemškutarjev, t. j. takih, ki so po rodu Slovenci, po mišljenji pa hujši od pravih Nemcev. To so naši največji neprijatelji. Ti ljudje ne čitajo slovenskih časnikov in knjig, niso pri slovenskih društvih in sploh nikjer nič ne store za reči, katere so nam Slovencem svete in ljube. Ti ljudje, če sploh kaj ber<5, srkajo vso modrost iz lističev &la »vahtarica" in »Tagespošta". Ti ljudje podpirajo, če niso preskopi »šulferajn" in »Siid-marko". Po katerih občinah utegnejo se poleg nekaterih ne preveč modrih Nemcev nahajati te vrste politični in narodnostni netopirji, to naj pokaže sledeči pogled: Celjsko okrajno glavarstvo. Celjski sodnijski okraj. IK^etefce občino p^Sci Škofia vas 2876 2842 23 Celie okolica 3699 3460 232 Doberna 1771 1739 31 Kmelake občino Skupni ^ Občevalni jezik preDivaici slovenski nemški Griže 2031 2004 18 Gotovlje 782 746 22 Sv. Lorenc pri Prožinu 1002 997 5 Nova cerkev 1934 1926 6 Sv. Pavel pri Preboldu 2331 2264 50 Sv. Peter ob Savinji 1219 1202 18 Velika Pirešica 2808 2785 17 Petrovče 2132 2043 69 Frankolovo 1213 1212 1 Teharje 1823 Vranski okraj 1590 195 Sv. Jurij na Taboru 1956 1934 9 Polzela 1305 1275 30 Sv. Jeronim na Taboru 1267 1257 10 Konjiški okraj Sv. Jernej 606 604 2 Spodnji Dolič 629 612 17 Loče 1386 1318 67 Konjice okolica 1994 1939 50 Grušovje 786 778 8 Kot 808 787 20 Sv. Kunigunda 487 486 1 Ljubnica 648 643 5 Oplotnica 2311 2018 293 Zbelovška 643 626 11 Zreče Žiče 1201 1188 13 769 748 4 Skomarje 1039 1034 5 Stranica 704 686 13 Tepanje 762 756 6 Verhole 797 Šmarski okraj 781 7 Brezje 409 396 13 Sv. Ema 1496 1430 10 Šmarje okolica 3224 3202 13 Ponkva 2914 2891 16 Roginska gorca 742 713 8 Sladka gora 1476 1473 2 Žusen 1318 Laški okraj 1293 24 Sv. Krištof pri Laškem 4433 4337 82 Dol 853 837 16 Jurklošter 2976 2961 11 Gradec Marija 2579 2566 4 Loka 3051 2829 167 Trbovlje 8464 7963 434 Okrajno glavarstvo Ljutomer. Ljutomerski sodnijski okraj. Občevalni jezik slovenski nemški Stara cesta Godemarci Mala nedelja Križovci Lokavci Radislavci Kamenščak Noršinci Bučečovci Hrastje in Mota Gornje-Sv. Jurij na Ščavnici Kapela Crešnje\?ci Negova Orehovci Police Radinci Gornja Radgona Šratovci Ščavnica Trbegovci 694 420 670 224 263 803 852 447 260 416 radgonski okraj 495 S«? o81 887 445 751 552 808 307 666 721 677 411 662 209 255 793 841 419 232 385 485 385, 541 875 438 728 509 464 286 632 706 Mariborsko okrajno glavarstvo. Slov. bistriški okraj. Bukovec Dežno Gornja Bistrica Pekel Jelovci Makole Črešnovec LisiCja vas Sv. Martin na Pohorji Modraže Nova spodnja vas Verhloga Poličane Gornja Polskava Spodnja Polskava Ritisnoj Šentovec Stanovsko Statenbreg Tinje Bojtina Cigonce Sv. le Sv. Benedikt Gornji Borčič Sv. Jurij v si. Goricah Gočova Senarka Kremberg Ledinek Malna Partinje Gornja Ročica Samarko Žikarce Setarova Žitence Žitce Dervanja Gornja Volčina Zimica Mari Dobrenja Sv. Egidij Kamca Sv. Jurij na Pesnici Gradiška Sv. Jakob Jarenina Jelovec Janževska gora Kaniža Karčovina Sv. Križ 5 2 12 2 5 1 24 7 2 12 17 295 3 27 15 180 179 1 490 484 6 614 282 225 645 413 227 430 392 28 862 778 84 299 298 1 554 552 2 320 305 12 292 283 5 533 531 2 627 554 66 590 460 128 903 767 116 248 247 1 389 384 5 443 435 8 607 592 13 1302 1290 12 323 319 4 398 360 38 ski okraj. 561 542 11 4ol 397 3 490 468 20 321 307 9 381 369 12 268 266 2 317 296 19 366 350 16 938 932 5 473 464 9 286 282 2 480 474 6 270 263 6 380 370 8 302 299 2 477 450 11 506 601 5 472 470 2 evi breg. 563 644 19 1143 577 558 678 548 127 1269 1212 54 278 265 13 2755 2693 62 660 648 11 271 261 8 634 562 72 132 128 3 684 548 126 1113 1103 10 Kmetske o"bčin.e Skupni Občevalni jezik prebivalci slovenski nemški Sv. Kongeta gornja 1065 925 137 Leitersberg 1677 1557 118 Sv. Marjeta na Pesnici 557 561 5 Sv. Peter 1634 1627 3 Plač 376 308 67 Polička vas 494 460 33 Pesnički dvor 793 748 45 Na Ranči 259 220 36 Rospoh 1019 886 128 Slemen 539 442 96 Spičnik 316 293 23 Slatinski dol 463 357 102 Gornji Duplek 630 630 — Spodnji Duplek 450 445 1 Vesternica 559 491 67 Vosek 596 591 5 Boč 624 600 24 Svečina 514 369 144 Vukovski dol 461 444 17 Vertiče 264 232 28 Selnica na Dravi 1157 955 202 Selnica na Muri 927 781 144 Ceršak 535 454 75 Ciglence 300 293 4 Curknica 459 440 18 Maribor desni breg Vrhov dol 730 681 48 Studence 1643 1360 213 Bistrica pri Limbuši 353 317 22 Bistrica pri Fali 359 350 5 Fram 683 660 19 Gorica 321 313 2 Ješenica 355 350 5 Hočje gorenje 241 212 29 Hočje spodnje 519 470 47 Račje 789 725 58 Recenjak 847 835 12 Limbuš 467 462 5 Dogoše 409 398 8 Lobnica 499 483 16 Ruše 787 701 81 Sv. Miklavž 319 310 6 Orešje 520 334 186 Pekre 312 300 11 Pivola 432 - 407 24 Pobrež 962 85 862 Podova 518 513 5 Ranč 576 561 15 Rogoza 277 268 9 Razvina 673 562 111 Radvina 1310 304 992 Rudečbreg 788 695 93 Slivnica 827 762 64 Bohova 200 187 12 Činžat 621 548 48 Smolnik 739 627 47 Serkovec 298 118 179 15 209 13 140 15 10 16 200 37 19 27 Ptujsko okrajno glavarstvo*^ Ormoški okraj. Velika nedelja 779 744 Ptujski sodnijski okraj. KrCovina 976 760 -Sv. korene dravsko -fcolje 1556 1542 Breg 1070 901 Vareja 730 Vurperg 1544 1527 Kostrivnica 1780 1751 Slatina 2145 1907 Brežko okrajno glavarstvo. Brežki sodnijski okraj Zakot 1731 1662 Videm 1636 1600 Bizeljsko 3318 3228 Slovenje-graško okrajno glavarstvo. Marenberški sodnijski okraj. Vižinga gornja Brezovo Kortin Pernice Sv. Primož na Pohorji Ribnica Remšnik Sobota Vuhred Šo štanjsl Sv. Martin na Paki Slovenje-graški Stari trg Sv. Ilj pod Turjakom Legen Mislinja Otišnji vrh Konec prihodnjič. 1185 433 751 854 763 80 649 54 595 605 520 83 511 477 34 1587 1202 379 1627 1575 52 780 57 722 407 343 56 ki okraj. 1619 1593 20 sodnijski okraj. 641 627 12 728 697 31 1334 1293 30 1725 1704 21 798 676 103 Celjske novice. (Predsednik okrožnemu sodišču gosp dr. A. Gertscher) bode, kakor vedo poročati razni listi, imenovan za državnega nadpravnika v Trstu. G. dr. Gertscher je znan kot delaven in spreten jurist,. On je sicer nemškega političnega mišljenja, ter nam Slovencem ni nič kaj naklonjen. Vender kot sodniku se mu ne more nič očitati; v sodni dvorani bil je samo sodnik. Za naše razmere smeli smo biti ž njim že zadovoljni. V Trstu pa bodo Slovenci ž njim gotovo še bolje zadovoljni. Slovenci v Trstu in na Primorskem so pravi avstrijski živelj, nasprotno pa Lahi vsi več ali manj Irredentovci, to je ljudje, ki škilijo prek Jadranskega morja na Italijansko. Nemcev pa tam ni. G. dr. Gertscher kot dober avstrijski uradnik bo torej tamkaj moral biti vendar bolj naklonjen Od tu dalje smo izpustili tiste občine, v katerih jih je manj kakor 10 z nemškim občevalnim jesiKom. avstrijsko mislečim Slovencem, kakor irredentar-skim Italijanom. (Za slovensko gimnazijo v Celji) občine slovenske pridno sklepajo peticije na državni zbor. Celjski nemškutarji kar zijajo nad tolikim številom občin. Vsaki številki prinašajo listi poročila, da je zopet ta ali ona občina sklenila tako prošnjo, ter jo poslala g. Mihaelu Vošnjaku, da jo odda državnemu zboru. Tako je prav! Ko se bo razpravljalo v državnem zborut ali se naj osnuje ta gimnazija ali ne, tedaj bodo slovenski poslanci lehko kazali na toliko in toliko občin slovenskih, ki prosijo za tako gimnazijo, v dokaz, da to, kar slovenski poslanci zahtevajo, je tudi volja in zahteva slovenskega naroda. Želeti je, da še tudi one občine, ki se dozdaj niso zglasile, sklenejo kmalo enake peticije. Kdor trka, temu se odpre; kdor prosi, ta nosi, to je uže stara reč. (Bismarck) bo kmalo 80 let star. Naši avstrijski Prusaki, katerih bog je Bismark, so toraj vže vsi po koncu, da se napravi tem povodom velik špektakel. Sestavil se je v ta namen posebni odbor. Čudimo pa se, da čitamo med tistimi, ki so v tem odboru, tudi imena celjskega župana Gustava Stiegerja in pa sodiščnega ad-junkta ter poslanca celjskega dr. Emanuela W o-kauna. Spominjamo se, da še ni tako dolgo, da je celjska mestna godba imela prusko uniformo, v znamenje, da bi celjski nemški politikom radi imeli Celje, kakor celo Avstrijo pod prusko haubo. Ko je pa svitli cesar prišel pred par leti v Celje, zginila je pruska uniforma, pa kakor se vidi na našem rotovžu še ni zginil duh bismarkijanski, zato mora še tudi sedajni župan Stieger pred Bismarckom klečati v prahu. Manči Wokaunov, mora pa seveda biti povsod zraven kjer je kaka nemška buka. Mož je sicer c. kr. adjunkt pri okrožnem sodišču v Celji, in človek bi menil, da bo imel tam dela dovolj. Pa je povsod zraven, kjer ga ni treba; mora torej imeti mnogo prostega časa. Misliti je toraj, ali, da se ve on tako lepo delu odtegniti, ali pa da ni prav za f^bo, ter ga zato pustijo, da mesto, da bi delal, okolu hod' in za neimštvu moDasari. V ?nem in drugem slučaju pa bi dobro bilo, ko bi se temu gospodu od njegovih višjih gospodov razumljivo namignilo, naj pusti svojo službo, za katero mu ni, ali za katero on ni, da ga ne bode vsaj država in tako tudi slovenski davkoplačevalec zastonj plačeval. Kdor ne dela, naj ne vleče plače! Sicer pa bi ga priporočili preč. g. dr. L. Gregorecu, da vpraša ministra, če se taka početja strinjajo s službo c. kr. sodnijskega adjunkta. („Celjsko pevsko društvo".) Uže dolgo časa čutila se je potreba, da se v Celji, kjer se slovensko društveno življenje tako lepo razvija, osnuje tudi društvo, ktero naj bi gojilo slovensko petje. O raznih prilikah izražale so se take želje, saj je obče priznano, kolike važnosti je petje za probujenje narodne zavesti. Vsled tega začela so se uže pred nekterimi mesci dogovarjanja radi ustanovitve takega društva. Tudi pravila so se sestavila, ter predložila namestništvu, ktero jih je vzelo naznanje. Sedaj so priprave končane in v kratkem se ustanovi društvo, ter bode takoj tudi pričelo svoje delovanje. Novo pevsko društvo, ima namen gojiti slovensko petje in glasbo v Celji in celjski okolici. Za sedaj bavilo se bode le s petjem ter ustanovilo svoj moški zbor, pozneje pa razširiti, ako bodo razmere ugodne, svoje delovanje, ter začne gojiti tudi glasbo. »Celjsko pevsko društvo" namenjeno je pred vsem onim krogom, kteri dosedaj v Celji še nimajo pravega narodnega središča, namreč, delavcem in malim obrtnikom. Zanje ima novo društvo postati ognjišče, okoli kterega se bodo zbirali in združevali k zabavam in ob enem k rodoljubnemu delu. Oni so tedaj v prvi vrsti poklicani, da pristopijo društvu, ako je mogoče izvršujoči, ako pa le kot podporni člani. Pa tudi drugi celjski rodoljubi naj v obilnem številu bodisi kot izvršujoči, bodisi kot podporni ali ustanovni člani pristopijo društvu, ktero utegne postati močen steber narodnega življenja v Celji. Udnina (za izvršujoče člane po 10 kr. na mesec, za podporne po 2 gld. na leto in ustanovne 20 gld. enkrat za vselej), je tako neznatna, da jo vsakdo lahko utrpi. Društvo dajalo bode užitka tudi podpornim članom, ter bode, kakor hitro bode mogoče, začelo prirejati pevske večere in razne druge zabave. (Ustanovni zbor celjskega pevskega društva) vršil se bode v nedeljo 20. januarja 1895 v prostorih celjske čitalnice (Hotel Straus I. nadst.) Začne se ob pol 4. uri popoldne. Vabljeni so vsi prijatelji slovenskega petja. Pr: ustanovnem zboru sprejemali se bodo tudi udje. Kdor želi društvu pristopiti uže prej, oglasi naj se pri g. dr. K. Jane-žiču, odvetniškemu kandidatu, ali pa pri g. Ivan Rebeku, ključarju v Celji. (Narodna čitalnica v Celju) priredi dne 20. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v svojih dru štvenih prostorih (hotel Straus) v Celju plesni venček, pri katerem bode svirala znana šmar-ska godba. Razun tega priredi omenjena čitalnica v svojih prostorih vselej ob 8. uri zvečer dne 13. in 27. januarja, 6. in 17. februarja t. 1. zabavne večere z gledališkimi predstavami, meglenimi podobami, produkcijami atletov in tam-burašev, poučnimi in zabavnimi predavanji, šaljivimi prizori, s petjem, plesom itd. Pristopne so te veselice samo društvenikom in po njih upeljanim gostom. (Beračenje za „Sudmark"). nSudmarki" mora hudo presti, sicer ne bi tako beračila. Čeravno so jej naši mestni očetje, katerih se še nikdar ni hvalilo radi dobrega gospodarstva, vrgli že enkrat 50 gld., vendar prišla je letos z novo prošnjo, dotični odsek je torej predlagal, da se nadležnica zavrne. Dr. M. Wokaun se je je pa vendar usmilil; zagovarjal jo je na vse pre-tege, in vrgli so jej zopet — 20 gld. Koliko slovenskih gruntov bo s tem neki kupila?! (Kako so obiskovane naše srednje šole). V začetku leta je vstopilo na celjsko gimnazijo 308 dijakov, na mariborsko 459, na ptujsko 118 in na mariborsko realko 211 dijakov. Vse te šole so na slovenski zemlji in so nemške. Živela rav-nopravnost! Živel § 19. temeljnih postav! (Za ustanovitev nižje slovensko-nemške gimnazije s sedežem v Celji) so peticije sklenile in odposlale na drž. poslanca g. M. Vošnjaka sledeče občine: Sv. Katarina, Brestovec, Plah, Sv. Trojica, Rajnko v o a, Nimnc in Spodnjo Sečovo. —Občinska odbora Sv. Mohor in Pokačevo vložite pri prvi seji enake peticije. (Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) imelo je v nedeljo dne 6. januarja t. I. v celjski okoliški šoli svoj glavni zbor, pri katerem je g. Fr. Zidar iz Laškega obravnaval „raco" po Jungejevi metodi. Po obravnavi drugih društvenih zadev ter zaslišanji tajnikovega in blagajni-kovega letnega poročila, volil se je odbor za tekoče leto. Izvoljeni so tile gospodje: Brezovnik Anton, predsednikom; Gradišnik Armin, podpred-sodnikom; Brinar Fr., tajnikom; Kregar B, blagajnikom; Čulek Fr., pevovodjem; Stukelj Iv., knjižničarjem; Klemenčič Jos. in Petriček A. pa odbornikoma. Bilo je sicer omenjenega dne nekoliko neugodno vreme, vendar pogrešali smo mnogo tovarišev, kateri bi nas bili lahko razveselili s svojo navzočnostjo. Če je bilo mogoče priti iz daljnih Črešenc, Svetine, Rečice, Blagovne in Šmartina, bili bi se vendar tudi iz blizo mesta ali železnice ležečih krajev smeli nekateri dati videti! — Iz cele lepe Savinske doline prišla sta le — dva! Pa kaj, ko je še celo celjska okoliška šola zastopana vedno le po enem edinem tovarišu! Gospodje, tako ravnanje ni pravo-! Ne „karmora. ampak____!" (Odvetniki na Štajerskem) 1. 1894. V Celji jih je bilo 11, v Mariboru 10, v Ptuji 5, v Slov. Bistrici 3, v Ormoži 2, v Konjicah 2, Ljutomeru 2; po 1 odvetnik je bil: v Kozjem, Sevnici, Brežicah, pri sv. Lenartu, v Šmarji in Slovenjgradci. V Gradcu je bilo pa 60 odvetnikov. (Revizija posojilnic.) Posojilnice, nemške kakor slovenske ali češke, osnovane po postavi z dne 9. aprila 1873, so bile do zdaj samoupravne. Nadzorstvo so si le same naložile, ako so ga želele ; namreč društvo, h kateremu so prostovoljno pristopile, poslalo jim je nadzornika. (Okrajna glavarstva ali druge gosposke nimajo pravice nadzorstva; politična gosposka gleda samo na to, da je račun pravilno sestavljen, da mu je mogoče davek pravično odmeriti). Od državnih organov bi smele nadzorovane biti samo tiste posojilnice, katere uživajo ugodnosti postave z dne 1. junija 1889, ako so se podvrgle pogojem, naznačenim v tem zakonu. Nadzorstvo se pa raztega le na izpolnovanje teh pogojev. Pa tudi take posojilnice so brez državnega nadzorstva, ako so-pod-rejene društvu (n. pr. naši „Zvezi"), katero jih sme pregledovati. Tako je bilo do zdaj. V bodoče se utegne pa izdati postava, da bodo vse posojilnice brez izjeme od države pregledovane, ako ne bodo podrejene kakemu revizijskemu društvu. (Zabavni večer „Narodne čitalnice" v Celji.) Prvi zabavni večer, katerega je priredila celjska čitalnica dne 9. t. m. v svojih društvenih prostorih, se je prav dobro obnesel. Ako prav se odboru zavoljo prekratkega časa in velikih ovir ni posrečilo že pri prvem zabavnem večeru stopiti s kakim večjim programom pred občinstvo, so bili vendar društveni prostori kmalu napolnjeni in da se je občinstvo dobro zabavljalo, kaže to, da se je še ob 2. popolnoči mnogo veselih parov vrtelo v živahnem plesu. Jako prijetno je občinstvo iznenadil tudi ženski čveterospev pod vostvom g. Sprachmana. (Naši poslanci v štajerskem deželnem zboru) bodo imeli tudi letos veliko prilike, da ondi odkrijejo krivice, katere dela brezobzirno nemška večina slovenski manjšini. Ta prilika se jim bode posebno takrat ponudila — pa tudi drugače večkrat — kedar bodo nemški nacijo-nalci na ta način radi celjske gimnazije Slovence napadli, kakor v basni volk jagnje. Naši slovenski poslanci naj pa tudi povedo brezobzirnost deželnega odbora, ki Slovence pri vsaki priliki tako prezira, kakor bi jih ne bilo v deželi. Ali ni to krivično, da deželni odbor niti trohice noče slovensko uradovati? Ali ni to brezobzirno, da bi rad vse slovenske občine navadil na nemško uradovanje? Kar pa deželni odbor počne, da bi nemščino pospeševal čez vso mero po slovenskih šolah, to preseza vso potrpežljivost. In vrh tega še snovanje tistih nepotrebnih nemških šol, ka-koršnih je že veliko po našem slovenskem Šta-jerju, in kakoršnih bi rad s pomočjo c. kr. vlade še veliko vpeljal — to je odveč, tu afiha_na&3L^- potrpežljivost in menda tudi naših poslancev. ' \ ' " Spodnje-štajerske novice. (Štajerski deželni zbor) je imel tudi po novem letu že nekaj kratkih sej, v katerih se je o manj važnih zadevah poročalo. Med drugim je poročal deželni odbor o izboljšanji učiteljskih plač, katero bi se izpeljalo na ta način, da bi se učitelji 4. plačilne vrste pomaknili v 3., oziroma iz 3. vrste v 2. plačilno vrsto. To bi stalo na leto okroglih 70.000 gld. = 1% deželne naklade. (Premembe pri č. duhovščini). Dne 8. t. m. bilje po mil. knezoškofu vlč. gosp. Jožef Heržič cerkveno umeščen za župnika in prošta ptujskega. Provizor ptujske nadžupnije č. g. Marko Črnko, postal je zopet mestni vikar. Župnijo v Skomrah dobil je č. g. Armin Kapus, kaplan v Št. Jurju ob juž. žel. Provizorja sta postala čč. gg. Jakob Kranjc v Olimlju in Franc Kovačič v Pulskavi. Umrl je č. g. Jos. Muha v Olimljah. (Premembe pri učiteljstvu). Gosp. Vinc. Vavda, nadučitelj pri Svetinjah, je imenovan nadučiteljem v Veržeji. (Šentpavelski rodoljubi) priredili so dne 6. januarja v prostorih Langerjeve gostilne v Št. Pavlu veselico z dramatično predstavo, koncertom in plesom. Pri veselici je nastopil prvo-krat domači tamburaški zbor. Zabava je bila živahna in trajala do jutra. (Potres). Na Vranskem je bil dne 5. t. m. ob 6. uri zjutraj potres. Čutil se je sicer za trenutek kratek, a precej močen sunek. (Vransko). Dne 26. decembra 1894 zborovala je podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem ter je določila 31 gld. glavni družbi sv. Cirila in Metoda z namenom, da se od te vsote 10 gld. porabi za šolo šolskih sester v Velikovcu. (Odbor bralnega društva v St. Jurji pod Taborom) je sestavljen sledeče: Franc Šijanec, načelnik; Blaž Brinšnik, namestnik; Valentin Krašovec, denarničar; Jernej Radišek, tajnik; Alois Lesjak in Jožef Debelak, odbornika. Pri tem občnem zboru je predaval gosp. Franc Šijanec o stavljenju hiš iz ila, kar je zbrane jako zanimalo in marsikateri je voljen dati si posta- viti kako stavbo ali tudi celo hišo iz ila, ko bi le vedel za takega „mojstrau. (V Novištifti pri Gornjemgradu) je sneg danes dne 9. januarja t. 1. v nižinah čez lJ/a m visok, v gorah je še mnogo višji. V tem, ko to pišem začne zopet snežiti in ni upanja, da bi bilo kmalu bolje. Iz višjih in oddaljenih krajev ne more nobeden človek nikamor in tucli nobenega otroka ni v šolo. Bog nas varuj prehudega juga! — Najstareji ljudje ne pomnijo tolikega snega. (Pri občnem zboru „ Šaleške čitalnice" v Šoštanji) dne 26. decembra 1894. so bili v odbor izvoljeni sledeči gospodje: Predsednikom Ivan Vošnjak, posestnik in okrajni načelnik v Šoštanji; namestnikom predsednika Ivan Kačič, c. kr. notar v Šoštanji, za odbornike Ivan Govedič, župnik v Šoštanji, Kristijan Kern, Franc Rajšter posestnik in župan v Šoštanji, Franc Goričnik, posestnik in župan okolici Šoštanja in Josip Raulen, tržan v Šoštanji. (Iz Dramlje). Da se lepo ubrano petje ce-ciljanskih pevcev tudi po drameljski cerkvi prav prijetno razlega, slišali smo o Božiču pri polnoč-nicah, ko nas je iznenadil dobro urejen mešan zbor vse hvale vrednih naših pevcev in pevk. Dž, to je petje, pristajajoče službi božji, in čas bi že res bil, da bi se ga enkrat za zmiraj po-prijeli. Kaj lahko bi bilo to, ko bi vzbuditelj in marljivi pospeševalec res izbornega petja, naš vrli g. kaplan Končan, ostal še dalje v Dramljah; a komaj je prišel, podal nam bode zopat v malo dneh roko v slovo. Res žalostno za nas. (Iz Ponkve na juž. železnici) se nam pritožujejo o pomankanju prav izučenih babic. Veliko je vsled tega pretrpela Ana Fugina, ki bi bila kmalo prišla ob življenje. — Zadnji čas, da bi deželni odbor res zdravstveni zakon uredil ter pripomogel, da dobimo malo več zdravnikov, ker to ima vendar prebivalstvo pravico terjati od njega. Tudi za babice bi se dalo kaj storiti, da ne bi imeli tako brezvestnih babur. (Dobro gospodarstvo). Okrajni zastop v Šmarji je znižal svoje doklade za 14%; lani so isti znašali 43%, a letos so proračunjeni na 29%, dasiravno so skoro enaki izdatki, ker to leto še teče zadnji obrok za novo cesto pri Podčetrtku. Enako je občina trg Šmarje znižala svoje doklade za 5%. A treba je še pri tem v poštev jemati, da ima občina baš to leto večji izvan-redni izdatek, namreč prispevek čez 1000 gld. za župnijsko gospodarsko poslopje, ki se bode letos gradilo. Znižanje davkov je našim posestnikom kaj vesela vest; kajti navadno jim le doni neprijetno na ušesa, kako razni davki naraščajo, kako se te ali druge doklade povikšajo. (Za celjsko gimnazijo). Okrajni zastop v Šmarji je sklenil enoglasno peticijo za slovensko gimnazijo v Celji, kot edinem središču, ustreza-jočem v to svrho vsem raznim zahtevam. Dotični predlog je kaj dobro utemeljil g. dr. Jos. Rakež, naglašajoč prehudo borbo za tako mrvico, tako, da so burno pritrjevali prisotni zastopniki. Enako prošnjo je sklenila enoglasno tudi občina okolica Šmarje ob navzočnosti vseh odbornikov. Obe peticiji ste se izročili dičnemu poslancu tega okraja, č. g. dr. Gregorcu. (Čitalnica v Šmarji pri Jelšah) je imela v nedeljo dne 6. t. m. glavno zborovanje, h kateremu je prvokrat došlo precej kmetov ter tudi pristopilo k društvu, kar beležimo s posebno za-dovoljnostjo. Čitalnica je naročena na 20 raznih listov; razun tega še naroči svojim članom iz okolice do 30 istisov „Domovine". V odbor so voljeni: predsednik dr. Rakež Josip, zdravnik; namestnik Raič Josip, c. kr. davkar; blagajnik Advinik Ivan, krčmar in mesar; tajnik Debelak Ivan, učitelj; odborniki dr. Jurtela Ivan, odvetnik, dež. poslanec itd. in odbornika namestnika Stum-berger Miroslav, c. kr. davčni pristav in Hrovat Martin, veleposestnik. Dal Bog krepko in vstrajno delovanje na narodnem polju i v tekočem letu. (Nesreča). V razborški župniji pri Zidanem mostu pripetila se je zvečer dne 23. m. m. nemila nesreča. Gospodar Jože Šeško napotil seje s svojo ženo k bližnjemu sosedu v goste. Doma pustila sta troje otrok, katerih najstarejši je bil star 9 let. Zakurila sta bila peč in spravila otroke v postelj. — Čez 5 ur se vrneta. V obližji hiše udari jima smrad palečih se cunj v nos. Nič dobrega ne sluteč, hitita v sobo k otročji postelji in najdeta tam vse tri otroke mrtve; zadušili so se. (V Trbovljah) je bilo lani sledeče ljudsko gibanje; poročenih je bilo 74 parov, rojenih 435 otrok, med temi 32 nezakonskih, umrlo jih je 244; ženskih je 25 manj umrlo nego možkib Med umrlimi je 165 otrok pod 11 letom, 7 je bilo mrtvo rojenih, samomora sta bila 2 (moža). Začasno je zdravje v Trbovljah povoljno. (Iz brežkega okraja). Čudno, da se v našem okraju, čisto na meji hrvatski in kranjski, še toliko nemškutari. Tako, da nimamo pri okrajnem glavarstvu in sodniji skoro nobenega slovenščine zmožnega uradnika. Temu so največ krive občine, ki še vedno uradujejo nemško, iz-vzemši Globoko, Pišece, Kapele in Artiče. Ža lostno, da se ne zavedajo in ne ljubijo mater-nega jezika. Bližajo se volitve za okrajni zastop; to je za naše nemčurje v Brežicah pravi lov, zdaj so tako prijazni in obečajo hribe in doline, samo, da bi zopet zasedli svoja mesta, od katerih se jim je težko ločiti; lovijo posebno veleposestnike. Nekega zasluženega narodnjaka so čisto omamili, žalostno. Ko bi vender enkrat občine spoznale in uradovale slovensko, potem bi nam tudi mogli od zgoraj poslati slovenščine zmožnih uradnikov in zdravnikov. Dragi možje, pokažite se pri volitvah v okrajni zastop, da ste na svojem mestu in povejte vsakemu, ki vas bode prigovarjal za nemčurje: „To je zemlja slovenska in hočem le Slovence voliti ne pa one, ki jim je že pretesna Avstrija." Ako tako storite, bo zmaga naša! — Vi pa „Bauerpurgarji" zapomnite si, da vas je kmečka mati rodila, in da se le od slovenskega kiuha živite, ne od Nemcev; ako ne bi hodili naši pohlevni kmečki prebivalci v vaše trgovine in krčme, bi že videli, kako bi vas brežki Nemci obogateli. (Pri Makolah) delajo most čez Dravinjo, stal bode blizo 4000 gld. (V Radehovi) pri sv. Lenartu v Slov. gor. je stari kovač Berlič s svojo ženo na starega leta dan dobro si zakuril v svoji čumnati, da bi se na toplem iz starega leta prespal na novo leto, toda zaspal je s. svojo staro vred tako trdno, da se ni več zbudil. Iz preveč zakurjene peči bila je napeljana cev skozi leseno steno. Ta se počasi vname in začne tleti. Vsled tega se je nabralo v sobi toliko strupenega ogljenčevega plina, da je moža in ženo zadušilo. (Koliko bele odeje smo imeli) pred prazniki, 22. decembra, nam poroča posebni zavod, ki se peča na Dunaji letos s tem. V Slovenj-gradci je bilo 32 cm snega, v Gornjemgradu 23 cm, na Doberni 10 cm, v Rogatcu 3 cm, v Krškem nič. Dne 29. in 30. dec., je pri«la pa zopet nova plast; kako debela, o tem utegnemo še poročati. (Vabilo). V nedeljo dne 27. t. m. bode imelo MLeposlovno bralno društvo" pri Malinedelji v učilnici ob pol 4. uri popoludne svoj redni občni zbor. Vspored: 1. sklep računa za leto 1894., 2. volitev novega odbora, 3. vplačila in sprejemanje udov, 4. prosta zabava v gostilni g B. Korošec-a, pri kteri pevski zbor sodeluje. Občna veselica se prenese na bolj primeren poletni čas. Vse ude k vdeležbi vabi odbor. (Nemčurska olika). Ko se je dr. Fran Rosina naselil v Ljutomeru, kot odvetnik, dal si je napravit lepo nadpisno tablo. To tablo odnesli so mu nemškutarji iz posebne prijaznosti v noči 11, t. m. Take junaške čine poznamo tudi v Celji. Pa jih bode že minulo. (Učiteljsko društvo za mariborsko okolico) je 3. t. m. za častnega uda imenovalo nad-učitelja M. Nerata, kateri je bil le z malim pre-stankom skoro 20 let prednik temu društvu in je prezaslužen šolnik slovenski. (Ali vzgoja in poduk) varujeta pred zlo-činstvom? Gotovo. To nam spričuje Statistika. V mariborski kaznilnici pride 30 odstotkov na take kaznence, kateri niso bili od stari še v odgojeni, 6 odstotkov se jih je učilo samo brati, 68 odstotkov brati in pisati in le 3 odstotki so hodili v višje šole. V obče je pa v Avstriji 28 odstotkov takih kaznencev, kateri niso bili v mladosti od starišev odgojeni, in 45 odstotkov kateri niso bili v mladosti nič podučevani. (Štajersko ljudsko šolstvo) je stalo v preteklem letu 1,371.504 gld., in sicer učiteljske plače 1,209.072 gld., njih starostne doklade 127.803 gld., nagrade 3537 gld., plače katehetom 31.092 gld. (Štajerski Nemci in slovenščina). Deželni zbor štajerski je lani naročil deželnemu odboru, naj na deželni realki v Gradci ustanovi tečaj za slovenščino, da bi se tako dobili za slovenski Štajer sposobni nemški uradniki. Deželni odbor poroča sedaj, da se za ta pouk ni oglasil noben dijak, češ, da se uče raji: angleški, kakor slovenski. Mislimo, da je ta opravičba do cela nepotrebna, saj je znano, da bi Nemci radi zavzeli vse dobre službe, ne da bi se učili kakega potrebnega jezika. (Zakon o zdravstvenih zadevah), namreč zakon o nastavljenji zdravnikov po občinah ne more na Štajerskem, kjer je po kmetih vse premalo zdravnikov, ne naprej ne nazaj Zakon je za pravne razmere zdravnikov premalo ugoden, za materijelne pa tudi, ker jih občine plačevati ali nečejo ali ne morejo. Zdaj namerava d< žela v ta namen 30 000 gld. postaviti v proračun Druge slovenske novice. (V Kranjskem deželnem zboru) so stavili slovenski poslanci predlog, da se vpelje splošna volilna pravica in na kmetih tudi direktna volilna pravica. Da se bode pri predlaganji davčnega katastra natančno ravnalo, predlagalo se je, da se ljudstvo prej poduči s posebno knjižico, kako naj postopa pred to revizijo. (Deželni zbori) še niso prav začeli svojega delovanja. V mnogih so se posvetovali o tem, kako slaviti cesarjevo petdesetletnico. V ta namen se bodo napravile večinoma dobrodelne ustanove. Nekaj se je že govorilo o premem bi volilnega reda. — Na Koroškem se Slovenci boje, da bi občinski tajniki ne postali deželni uradniki in potem še večji nemškutarji. — V tirolski deželni zbor še nočejo priti italijanski poslanci. Vsaj tudi naši slovenski v Gradci malo opravijo. V moravskem so češki poslanci predlagali češko univerzo. (Kranjskemu deželnemu zboru) predloženi lovski zakon v mnogih točkah ne vstreza kranjskim kmetovalcem; zato so po svojih podružnicah vložili ugovore zoper ta zakonski načrt. (Vabilo) na CI. odborovo sejo „ Slovenske Matice", katera bode v sredo dne 16. januvarija 1895. leta ob 5. uri popoldne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnika o C. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti. (Višja gimnazija v Ljubljani) je še zmirom glede števila učencev med prvimi v Avstriji. Če tudi ima nižja gimnazija 379 učencev, šteje višja 701 dijaka. Od 181 gimnazij imajo samo tri več učencev, namreč ona v Levovu, gimnazija v Pr-zemyslu in gimnazija v Černovicah. (Koncert Slavijanskega) v Ljubljani bil je izboren. Gledališče natlačeno polno, samo izbranega občinstva. Vse pevske točke izvajal je zbor s tisto natančnostjo, ki smo se je že priučili pri prejšnjih koncertih tega slavnega zbora. Dasi nekaj čara manjka pri sedanji sestavi zbora, se vendar lahko trdi, da mu ni kmalo enacega na svetu Slavjanski proslavil je ne le Rusko, temveč dal zadoščenje vsemu Slovanstvu z njegovim umetniškim potovanjem po sveti. Posebno burno so bili pevci pozdravljeni h koncu, ko so zapeli še dve slovenski pesmi. (V Litiji) je bil izvoljen županom g. J. Damijan, prvim svetovalcem pa g. notar Svetec. (Deželne in državne podpore) za nove vinograde bo v Krškem okraju letos dobilo od 200 prosilcev 140 vinogradnikov. (Prešičja kupčija) je bila letos za Savo in sploh po Dolenjskem in spodnjem Štajerskem precej živahna. Ker so šle svinje zelo proti se verju, na Tirolsko in drugam. (Železnica dolenjska) ima zimski čas samo mešane vlake; radi tega vozi zlasti dnevni vlak neizrečeno počasno — nad 4 ure do Ljubljane. Promet je mnogo bolj živahen nego se je kedaj mislilo. Lesnine se izvaža res velike množine iz Gorijanovih fabrik na Gorjancih in Peščeniku, i/. | gozdov kneza Auersperga in drugod. Videti je, da se bodo dolenjske železnice vže od začetka dobro splačevale. Bomo videli kaj poreče račun ob sklepu leta. — Žal, da so vožne cene za tovorno blago še vedno jako visoke. Mnogi so želeli naročiti premog iz Trbovelj, ali vožnina do mesta stane toliko, kolikor velja premog v Trbovljah. Radi tega jih je sedaj dosti, ki prav pridno rabijo premog gospoda grofa Margherija, ki ima prav bogate zaklade blizo svoje graščine v Otočicah. Ta premog pač ni tako izvrsten kakor trboveljski, ali primeroma k ceni (70 kr. 100 klgr. postavljen v mesto), vendar-le dober. V dobrih lončenih pečeh se rabi izborno. Nadejamo se, da bode blago še bolje v nižjih plasteh pre-mogokopovih. — Ko sem vže govoril o želežnici, opomnim še, da smo Novomeščani, pa tudi drugi, nevoljni, da se moramo na Grosuplju presedati, ko je vendar proga Grosuplje-Novo-Mesto-Straža glavna proga! Tudi se je govorilo v državnem in deželnem zboru in dr , da je naša železnica normalna II. reda — sedaj pa naenkrat čitamo, da je postala „Localbahn!" Na tej progi so se zločini dogajali parkrat pretekle dni. Nekdo je na železno cesto pokladal kamenje, da bi vlak spravil iz tira. Kolika nesreča bi se utegnila zgoditi ! Dotična hudobneža so že našli, ki sta to delala. Eden je star 14 let, drugi pa še manj. (Nemški zakupnik daca). V Krškem okraji je prevzel užitninski davek neki nemški zakupnik. Zoper to nimamo nič; pač se pa naši krčmarji nad tem spotikajo, da jim daje le nemške bolete. Ljudje božji, vsaj niste dolžni sprejemati jih. Bodite odločni! Kako li bi se slovenskemu zakupniku godilo, ako bi na Nemškem slovenske delil?! (Dohodki in stroški Krške posojilnice) 1. 1894: Dohodki: Vrnena posojila 29825 gl. 21 kr., hranilne vloge 51190 gl. 75 kr., prejete obresti dolžnikov 4298 gl. 17 kr., izposojila 800 gl., deleži 2368 gl. 48 kr., vstopnina 106 gl., donesek v prihranjeno zalogo 481 gl. 28 kr., pri drugih zavodih naloženi denarji 25401 gl. 18 kr., obresti tega denarja 24 gl. 64 kr. ostanek v blagajn i ci 1893 1. 1805 ;gl 54 kr skupaj 116001 gl. 5 kr. T^uiirj. Dana posojila 251G8 g! ^ kr., vzdignone hranilne vloge 45430 gl. 31 ki*.. Vadignene obresti teh 243 gl. 38 kr., upravni stroški in inventar 152 gl. 56 kr., naloženi denarji pri drugih zavodih 37005 gl. 85 kr., donesek v prihranjeno zalogo 481 gl. 28 kr., darila v dobrotvorne namene 50 gl., nagrade 1125 gl. izplačani deleži 2492 gl. 79 kr., pristojbine 59 gl. 34 kr., vrnena posojila 800 gl., skupaj 113009 gl. 36 kr.; ostalo je torej v blagajnici 3291 gl. 36 kr. gotovine. (»Bralno društvo v Mokronogu") bode imelo predpustom sledeče veselice: 1. Dne 13. januarja: Zabavni večer. 2. Dne 20. januarja: Veselica z igro, petjem in plesom. 3. Dne 17. februarja: Ples v kostumih. 4. Dne 24. februarja: Zabavni večer. (Leta 1894 osnovane slovenske posojilnice). Koncem leta 1893 šteli, smo na Slovenskem 67 slov. posojilnic. V minolem letu so se pomnožile in sicer na Koroškem za 1, (v Klečah blizo Beljaka), 7 se jih je osnovalo na Kranjskem (v Idriji, Litiji, Zagorji ob Savi, v Ilirski Bistrici (2), v Kranjski gori, Cerknici); dve na Primorskem (v Ajdovščini in v Podgradu v Istri); na Štajerskem so se ustanovile 4 (v Ljubnem pri Gornjem gradu, pri Mariji Snežni, v Slovenski Bistrici in v Brežicah). Koncem leta 1894 šteli smo Slovenci že 81 posojilnic. (Kje je treba novega okrajnega glavarstva?) Časniki poročajo, da namerava vlada nekaj novih okrajnih glavarstev ustanoviti v sledečih deželah: Koroško, Tirolsko, Kranjska, Galicija, Dalmacija. Zakaj pa ni Štajerska imenovana? V tej deželi so zlasti nekateri politični okraji preveliki, n. pr. celjski, ptujski, mariborski. (Nas in naših šol ne pripoznajo.) Uradni list naučnega ministerstva priobčuje uradno Statistiko avstrijskih gimnazij in realk. Prvih je bilo 99 nemških, 41 čeških, 24 poljskih, 4 italijanske, 1 rusinska, 3 srbohrvatske. Realk je bilo 57 nemških, 15 čeških, 4 poljske, 3 italijanske, 1 srbohrvatska. Koliko je bilo slovenskih gimnazij? Nič. Kar je namreč slovenskih šol te vrste, iskati jih je med utrakvističnimi, katerih navaja izkaz 9. Torej mi Slovenci še nismo do tolike veljave prišli, da bi se naš jezik imenoval pri takih malih izkazih! (V Idriji) se je osnovalo politično društvo »Jednakopravnost", katero bode zlasti branilo pravice delavskega stanu. (Proti pravičnemu tržaškemu škofu), ki kot Slovan tudi Slovanom privošči božjo službo v njihovem materinskem jeziku, snujejo isterski Lahoni pritožbe na sv. očeta papeža. Ti bodo pa kaj opravili! Druge avstrijske novice. (Vravnava davčnega katastra.) Kakor smo že lani poročali, vršilo se bode 1. 1896. pregledovanje davčnega katastra, t. j. koliko davka se ima plačevati od gozdov, pašnikov, travnikov, njiv, vinogradov itd. Leta 1897. se bode potem davek na podlagi novega katastra predpisal. Leta 1895. se bodo delale priprave za novo ocenitev, ki se pa menda ne bode povsod vršila, ampak le tam, kjer se bodo kakošne pritožbe vložile, da so bila dosedanja zemljišča previsoko cenjena ali da se niso prave kulture v katastru zaznamovale. V tej zadevi se Gorenjci pritožujejo, ker so njih planinske pašnike v sedanjem katastru za' gozd vpisali. Vsled tega Gorenjcem pašnikov primanjkuje. (Isterski in deželni zbor) je že tudi imel nekaj sej, pa laški poslanci s tržaškim županom vred niso vedeli diuzega povedati, kakor da so se nad vlado in Slovani jezili in kazali tem vsem največje sovraštvo. (V Zagrebu) je bila nedavno . lepa umetniška razstava hrvatskih slikarjev in kiparjev. (Na Ogerskem) še vedno kujejo novo mi-nisterstvo. Židje imajo že toliko upliva, da se bodo težko dobili možje, ki bi jim stopili na prste in vladali, kakor se spodobi kroni sv. Štefana. (Gornjeavstrijsko) katoliško ljudsko društvo je praznovalo svojo 25 letnico. Društvo šteje 35000 udov. (Madjari zoper Slovake.) Slovaki so nameravali shod sklicati in na njem razpravljati o Jiasodnostiliem, vnra.šanii_To4a_madiar.ska vlada . je prepovedala ta shod, ker bi. se bili smeli shoda udeležiti a&mo slovaški volilči. (V Bosni) se je lani otvorilo več novih tovarn. Sploh se govori, da Avstrija veliko štori za bosenski napredek; in vendar je veliko Mo-hamedancev s sedanjimi razmerami nezadovoljnih; njih odposlanstvo se je bilo šlo celč sultanu pritoževat. Zakaj pa niso šli k svojemu novemu vladarju? Ogled po širnem svetu. (V Srbiji) proganjajo ljudi in jih kličejo pred sodišča radi razžaljenja kralja in veleizdaje, pa baje čisto po nedolžnem. Škandal! (Nova ekspedicija proti severnemu tečaju) se snuje. V ta namen je znani Julij Pajer, ki je bil že 1. 1874. na severju, osnoval na Dunaji posebni odbor, kateremu je bogata gospa koj 10.000 gld. darovala v ta namen. (Prekop čez srednje ameriško ožino) mislijo vender le narediti, četudi se je »Panamska družba" končala tako žalostno. Prekopati pa mislijo ožino ne mimo Paname, ampak na obeh straneh Nikaragnajskega jezera. Zjedinjene države se bodo menda lotile tega dela. Neki pomorski časnik »Menocal" pravi, da bi bilo treba delati šest let in bi zadostovalo 180 milijonov goldinarjev za stroške. (Najdaljši most) na svetu bo gradila železniška družba čez reko Misisipi pri Novem Orleansu v Ameriki. Dolg bo 3200 m, to je nekaj manj kakor jedno uro hoda. Dva železniška tira bodeta šla po mostu; stal pa bode kakih 14 milijonov goldinarjev. Amerikanci imajo denar. Dopisi. Iz Novega Celja. — Gospod urednik! ne razburite se, ko vidite dopis iz Novega Celja, in ne verjamite, da bi bilo iz knježjega gradu blizu Žalca, kamor poriva tista druščina profesorjev in političnih uradnikov novo slovensko gimnazijo iz Celja. Ne tam v gradu belem, katerega je pred nekaj več ko sto leti po vzgledu cesarskega grada Schonbrunna sezidal grof Gaisruck, tam ne stanujem jaz. Jaz sem prav res v Novem Celji doma. Ne veste, kje je to? To so — Lisce! Zakaj pa ste ono leto z mladim celjskim »Sokolom" tako ropotali in bobnali skoz mestni park mimo »hiše v gošči" (Waldhausa), da so se tresli nemški gostje te hiše, njih premile pa so oble-devale in skoro omedlevale, ko ste marširali po cesti ob bistri Savinji skoz prav Liški svet do Levškega mosta? — To imate zdaj od tega! Tedaj so v Celji samem, na ievem bregu Savinje, prepovedovali vsak očiten »Sokolov" nastop, mestni park in Lisce pa so spadale popolnem in vse v okolico celjsko in tam ni smel tedaj velevati celjski župan. To pa je občutil bridko v gosposkem svojem srci. Kratko potem so pridružili park in precejšnji kos Lisec k Celju, ki zdaj sega skoro do Liškega vrha, ob katerem je prerano umrli Vaš slovenski prednik Jeretin tako rad pri svojem vinogradu zbiral vesele ljudi okoli sebe, veselega Slovenca, in v čast svojej, tako hitro za njim umrli ženi Ani postavil klop z naslovom »Anin sedež" (Annensitz). Zdaj torej veste, kje je novo Celje. Zdaj pa se meniva naprej! Nekega dne »med prazniki", božičem in novim letom, tedaj, ko naša družina hodi »proč", priromalo je zopet nekoliko gospodov gori na višino Liško. Tam so obstali in razgledovali se gori po Savinjski dolini in naenkrat se eden oglasi, rekoč: Ne, v Celje pa ne bodete dobili slovenske gimnazije — v Žalcu jo bodete imeli, če hočete ali ne! To mora biti tako gotovo, kakor je pravo ime Slovencev »Windische". Pojdi, tovariš, reče družniku, počitnice so, napišiva dopis na Dunaj, za en večer pri »Grenadirju" ali pri »Faningerju" bodo dunajski judje že plačali zanj. Najpoprej pa hitiva na kolodvor in dokaživa iz voznega reda, da iz Brežic in Sevnice prav za prav nobeden oče ne more po železnici do sina, ki v Celji študira. Od Save naj hod jo štud rat v Ljubljano. Kdor ve, kje so Poličane, mora iti v mariborske latinske šole in nam v Celji ostane za gimnazijo Savinjska in šaleška dolina._Kdor ne veriame.■ Dobro bo, pravi drugi gospoci ?amo da žal i bog no sega naša oblast čre/ os-ni razred,*sic»-r jih že izganjali! Šla sta v staro Celje in danes pa mi rz mesta moj fant prinese petrolejevo steklenico zavito v tisti dopis, katerega so božične šolske počitnice rodile — »Gymnasialfrage von Sach-senfeld". Tudi jaz hribovec sem nekaj študiial, pa ne z veseljem in šel sem zato sam k vojakom. Odslužil sem cesarja ne da bi bil prišel tako visoko, ko sem upal o prisegi na zastavo. Hvaležen moram zdaj biti Bogu, da imam svojo kočo in toplo peč ob robu novega Celja. Nemško pa še tolčem nekoliko in .tako sem tudi premlel gimnazijsko vprašanje žalsko. Seveda sem butast hribovec, majal z glavo, kako bodo učenci žalskih latinskih šol hodili vsako jutro iz Griž, iz Št Petra, celo iz Št. Pavla na železnico in s to v Žalec, popoldne pa se vozili in hodili zopet domu. V moji dobi še v Gaberjah ni nobeden stanoval, že to je bilo predaleč, zdaj pa naj bi bilo mogoče stanovati v Št. Pavlu, skoro dve uri od šole, priti zjutraj o pravem času v šolo, iti zvečer domu in potem še delati naloge duma in se učiti, kakor je treba. Daleč si prišel svet! Svojo hribovsko sodbo o celjski ali žal>ki gimnazijski reči Vam pa le moram razodeti! Celjani nočejo slovenske gimnazije v svojem mestu. Vi in Slovenci sploh pa pravijo, da ravno v Celji je pravi kraj taki šoli, ker tukaj je dosti stanovanj in tukaj sem se stekajo železnic- in vozne ceste. Po slovenski sodbi torej seda no zastopstvo celjskega mesta noče izpolnovat naloge in poklica, kateri je Celju določen po me-govi legi in zvezi z drugim svetom. Če se C^liani nemški branijo slovenske gimnazije, naj pa potem tudi pustijo druge, Slovencem namenjene urade in naprave. Če Vam vsiljujejo gimnazijo v Žalec, tedaj pa se tudi naj razdrobi okrajno glava s'vo, okrajno sodišče, prestavijo naj okrožno so. I išče iz celjskega kloštra v Maribor. Naj se nastavijo okrajna glavarstva v Žalcu za spodnjo, v Muzirji za gornjo Savinjsko doi no, v Št. Jurji in v Konjicah. Brežkega okrajmga glavarja preselite v Sevnico in dajte mu tudi laški okraj! V Celji naj gospoduje sam! Okrujna sodišča pa napravite v Žalcu, v Vojnikn a Št. Jurji. Saj Celjani zvezo z Žalcem toliko hvalijo in Št. Jurjem, naj se tje hodijo toževat. Z ustanovo teh treh novih sodnij namesto celjske iznebijo se Celjani tudi tistih nesrečno jim pred-sedajočih slovenskih advokatov in notarjev z vsemi „šribarji" teh gospodov. Ako dobi Žalec z gimnazijo tudi okrajno glavarstvo in okrajno sodnijo, potem bo menda sprejel vse. V Celji pa utegne potem biti mir božji! Jaz bi rad privoščil Žalcu, Št. Jurji in Voj-niku cesarske gosposke.' Veselil bi se razvitka teh trgov, ki tako prijazno, posebno Žalec, gledajo gori k meni. Ako tega ne doživim in če črez mnogo let Vi gospod urednik, naletite na to moje pismo, spomnite se prijatelja Vam, ki se je predstavil na Gaberski grič, hribovca in Lisec. Od sv. Jurija ob Taboru. (Cerkvena glasba.) Neka skrivna moč tišči mi pero v roke, češ, poročaj svetu slovenskemu, kako krasno, kako izborno praznovali smo božične praznike. Res izborno, kajti tega ni pričakoval morda pred mesci nihče, kar smo doživeli zadnje dni, posebno kar se tiče cerkvene glasbe. Kaka izprememba! Ako primerjamo lanske božične praznike letošnjim, moramo s ponosom vsklikniti: napredovali smo in sicer napredovali v velikej meri. Ko je nastopil naš sedanji organist službo, gojili smo sicer nado, da se cerkveno petje, ki je bilo prej precej zanemarjeno, vendar povzdigne vsaj nekoliko, a nikakor nismo pričakovali, da bode dosegel on. v teh par mesecih, kar službuje, to, kar je. Z marsikaterimi zaprekami in predsodki moral je sicer se bojevati, a vendar je njegova železna volja in vstrajnost vkljub temu vsemu dosegla lep uspeh. Toda ne samo organistu moramo biti hvaležni za tako izborno petje, kakoršno se sliši sedaj v našej cerkvi, ne samo njemu, ampak tudi še dragim osebam, ki so delovale in delujejo s svoiimi močmi v božjo čast. Posebno omenjam še našega novoaosiega guap. Ko,pi»u<*. g. Ziiz.tsK,a, spretnega igralca na orgijah in navdušenega Ce- cilijanca. Prezreti pa ne smemo tudi neke druge osebe, ki se tudi trudi po možnosti za cerkveno glasbo in to je naša gospodičina učiteljica, ki je celo prestavila že več Marijinih pesni iz nemščine v slovenščino in sicer tako izvrstno, da se berejo in se dajo peti, kakor original. Seveda bi bilo grdo, ko bi pozabili vrlih pevskih močij, ki se z nesebično požrtvovalnostjo urijo v petju in se ne bojijo nobenega truda in napora. Toda, dragi čitatelji, mislili si bodete morda, da vse pretirujem, ter trobim v svet ne-zasluženo slavo. A da temu ni tako v dokaz hočem o priliki navesti najimenitnejše pesni, katere popeva naš cerkveni zbor, pa za danes omenjam le, da so se sedaj o božičnih praznikih proizvale le skladbe imenitnih skladateljev, n. pr. Witta, Waldecka, Foersterja, Hallerja, P. Ang. Hribarja in drugih. Slišali pa smo mešane in ženske zbore, da celo moški zbor, pod vodstvom našega gosp. nad-učitelja zapel je Miklošičevo mašo. Res, napredovali smo Šent-Jurčani v cerkvenem petju in ako bodemo v tem smislu nadaljevali pričeto delo, bodemo imeli v kratkem najboljše cerkveno petje v našej dekaniji. Le vrlo naprej! Iz Sevnice. Pozno sicer, a zato tem ži-vahneje začelo se je gibati narodno življenje v našem trgu. Mlado bralno društvo skrbi marljivo za .razvoj in probudo na narodnem polji; na god sv. Štefana dalo nam je zopet nov dokaz svojega delovanja. Priredilo je domače gledišče v dvorani gospoda A. Fabiani-ja. Predstavljali ste se dve igri; burka v enem dejanji „Ena se mora možiti" in »Ona me ljubi", veseloigra v dveh dejanjih. Prva je sama na sebi malega pomena, tem večje zanimanje pa je vzbudila druga. Tu so se odlikovali posebno igralci glavnih vlog; gospica Zwen-kel-jeva rešila je svojo nalogo kot naivna ljubica, zares izborno. V nekaterih prizorih napravila je uprav utis, s kakoršnim se more ponašati tudi izurjena igralka na velikem gledišči. Velikansk uspeh je imel nadalje gospod Aparnik, ki je igral vlogo Ostrogovskega tako izvrstno, da je dosegel splošno odobravanje. Tem potom zahvaljujemo se ob enem tudi g. Skalovniku, učitelju iz Blance za prijazno sodelovanje, tembolj ker je moral prihajati iz dokaj oddaljene sosedne občine k vajam. Občinstva je bilo izredno veliko, bodisi domačega, kakor tudi iz sosednih krajev, izmed kojih je bila vzlasti Loka jako vrlo zastopana. Tu pa smo pogrešali faktorja, ki je na prvem mestu poklican v takih slučajih nele navzoč biti temveč tudi dejanski sotruditi se — naše uči-teljstvo. Temu je kriva neka nebrižnost ali mlač-nost, ki se v teh krogih javlja, da v nekem posameznem slučaji žalibog celo grdo renegatstvo. Dal Bog, da bi v novem letu naše bralno društvo v istem smislu napredovalo, kakor do zdaj in, da bi omenjeni in še drugi nedostatki izginili iz našega družbinskega življenja. — Bog i narod! Iz Šmarja. (Okrajni zastop in njegovo delovanje.) Dne 17. grudna 1894. L imel je okrajni j zastop občni zbor, katerega je vodil načelnik dr. Jurtela. Zborovanja so se udeležili sledeči udje • Ferlinc, Jagodič, Jug, Anderluh, Copf, Senica, Stipčič, Tacar, Kregar, Verk, Hrovat, Lovrenčak, Adrinek, Podgoršek, Pungeršek, Jakob Zdolšek, Rotner, Stumberger, Lesjak, dr. Rakež, župnik Zdolšek. Na dnevnem redu bile so prošnje raznih občin, da se odobrijo odborovi sklepi glede pobiranja naklad na državne davke. Dovolilo se je 1895. leto občinam: Sv. Vid (Grobelno) pobiranje 30% naklade, Sv. Štefan pobiranje 48% naklade, Nezbiš pobiranje 46% naklade, Sladkagora pobiranje 50% naklade, Roginskagorca pobiranje 57% naklade, Tinsko pobiranje 44% naklade, Zibika pobiranje 46% naklade, Šmarje trg pobiranje 45% naklade, Šmarje okolica pobiranje 60% naklade, Slivnica pobiranje 45% naklade, Sv. Hema pobiranje 32% naklade, Žusem (potrebuje 110%) pobiranje 60% naklade. Takrat čitali so se tudi proračuni pojedinih občin; ker se je zbor prepričal, da so nekteri občinski odbori preradodarni glede plačila ali odškodovanja župana, občinskih pisaijev, siug iua., iiAiflCn je oKrajnemu odboru, da opominja občinske odbore, naj se nepotrebnim izdatkom izogibljejo in naj varčneje gospodarijo. Upati je, da bode okrajni odbor občine strogo nadzoroval, da ne bodo denarja tratile, ker so naklade že povsod dovolj visoke in občutljive! Okrajni zastop pretresoval je tudi okrajni proračun za 1895. leto. To je drugi proračun, katerega je novi odbor velikemu zboru predložil, izdatki za 1895. 1. so preračunjeni na 17890 gl. 29 kr. dohodki pa na 8892 gl. 9 kr. primanjkljaj znaša 8998 gl. 20 kr. Da se ta primanjkljaj pokrije, se je sklenilo, pobirati v 1895. letu 29% naklade na vse direktne državne davke, in sicer 7% za dež. šolski zaklad, 22% za potrebščine okraja. Ker so se v 1894. 1. pobirale 43% naklade, znižale se bodo te v 1895 1. za 14%. Zakaj so se morale 1894. 1. 43% naklade pobirati, o tem bodem pozneje enkrat poročal. Danes še pristavim, da se je v proračunu za 1895. 1. sprejel znesek po 500 gl., da se nastavi za okraj živinski zdravnik s sedežem v Šmarji, da se je sklenilo poslati na državni zbor prošnjo za slovensko-nemško malo-gimnazijo v Celji. G. dekan Jug, je predlagal, da se okrajnemu odboru naroči, da strogo pazi na občine, da bodo te svoje ceste imele v boljšem stanji, ker so večinoma silno zanemarjene, kar se je tudi sprejelo. Nekteri okrajni zastopniki so se za časa volitve močno potegovali, da so bili izvoljeni, k sejam pa ne prihajajo, ali ne vedo, da zanemarjajo s tem svoje dolžnosti? Zakaj se pa puste voliti ? Tu bi kazalo, da g. načelnik ne prizanaša preveč takim zastopnikom! Iz Gornjeradgonskega okraja. (Bračko kot oče). Dozdaj sem vam zloglasnega Bračka opisoval kot krivega preroka, kot ljudskega za-peljivca, kot novega „kateheta", ki novo sedmo Božjo zapoved »gor" spravlja, kot »rihtarja", kot „varuha", kot „pecirksobmana", ki bi ob enem tudi rad kasir bil, kot „feuerberkarskega hop-mana", kot „kaznjenca", kot „ljubeznjivega zakonskega moža" itd. itd. Danes vam ga pa hočem naslikati kot dobrotnega in ljubečega očeta svojih otrok. Iz „Slov. Gospodarja" ste že izve- deli, da je ta vsestranski mož dobil lepo božično darilo. Obsojen je namreč bil zaradi razžaljenja časti na 15 gld. Prav za prav bi bil moral priti v luknjo; a ker je oče osmih otrok, mu je sodnik zaporno kazen spremenil v denarno, češ, zapor bi njega, ki ima za 8 otrok skrbeti, prehudo in težko zadel. Torej za 8 otrok on skrbi? No, poglejmo, kako svoje očetovske dolžnosti izpol-nuje! To vam bode najbolje sledeče pismo pojasnilo, katero sem dobil pred kratkim v roke, namenjeno za javnost, in katero se tako-le glasi: »Dragi bralci! Naznanim vam, daje na svetu malo tak čednih ljudij, kak je naš okrajni predstojnik, orehov Lukovnjak, da bi mu žena vsako drugo leto dvojčke porodila. Ker si jih pa sam zrediti ne more, jih ubogim udovam nage razdeli ter jim obljubi za nje plačevati. A ker mu »ob-manija" in „rihtarija" samo toliko služite, kar njegov široki gut in pa želodec potrebujeta, pa ubogim vdovam obljubuje, da jim bode zrnja namesto denarja dajal. Ker pa tudi zrnja tofffco ne premore, reče vdovam, da jim bode otroke za svoje pustil in pravi: Saj jih imam doma zadosti. In res jih njim pusti tako dolgo, da odrastejo in iz šole izstopijo. Potem pa, ko bi svojim krušnim materam lahko kaj k pomoči bili, jih jim vzame in dalje v službe da, da mu morejo služiti za njegov široki gut in želodec in da potem lažje v oštariji delj časa ostaja, dokler se njega krčmarji ne navolijo." Tako to pismo. Kaj pa sedaj mislite, kdo se tako bridko in za Bračka jako značilno o njem pritožuje? Nikdo drugi, ko njegova lastna — sestra. Napotila jo je k temu sledeča dogodba: Pred petnajstimi leti dal je Bračko svoji sestri svojo komaj porojeno deklico v rejo. Obljubil jej je na leto toliko in toliko zrnja. Deklica je pri svoji teti vzrasla in je bila od nje tudi v šolo pošiljana. Teta ji je postala druga mati. Bračko se pa za tega svojega otroka ves čas ni nič brigal in obljubljena zrnja tudi ni dajal. Sestra njegova pa je otroka vedno naprej redila in ga vzgojevala, ker je mislila, da bo puUsm njen oatal in njej pri gospodarstvu pomagal. Tako je deklina postala 15 let stara. Zdaj se je je spomnil ljubeči oče. msei je k sestri in jej s kruto roko deklino odgnal v — službo, češ: zdaj je že dosti stara, naj začne delati. Gnal je otroka k svoji v Črešnjevcih omo-ženi hčeri, katera je povsem po očetovi podobi vstvarjena in ž njim jednega duha in jednega mišljenja: jabolka, ki ni daleč od drevesa padla. Sestri svoji pa ga ni hotel pustiti, ker otroka ni vzgojevala v preroškem duhu. Domu ga pa tudi ni hotel vzeti. Zakaj pa tudi! Vidite, dragi bralci, takšen je prerok kot oče. Kakor sem ravnokar izvedel, se je tej zapuščeni deklici v Črešnjevcih tako slabo godilo, da je že čez teden dnij zopet pribežala k svoji rediteljici — teti. Radoveden sem kako dolgo jo bo oče pri njej pustil. O Lukovnjak, o Lukovnjak, post se bliža, začni misliti na pokoro! Maribor 3. januarja 1895. Silvestrov večer z gledališčnimi igrami, tamburanjem, petjem in šaljivo tombolo, katerega je priredila čitalnica mariborska svojim udom in vabljenim gostom — obnesel se je sijajno. Spodnji prostori „Nadvoj-voda-Ivanovih dvoran bili so prenapolnjeni z ljubimi gosti iz mariborske bližine in z najodličnej-šim slovenskim občinstvom iz mariborskega mesta. — Vspored je začel s šaljivo igro, „SvitosJav Zajček," pri kateri je posebno »Zajček" — gosp. Novak — kaj vrlo trosil našo trebušno mrenico. Sploh je igrala ta najnovejša glumačka družina mariborskih diletantov v občno zadovoljnost. Najboljša in najzanimivejša točka celega vsporeda pa je bila druga gledališčna igra »Kje je meja?" — Igra sama ob sebi že prav primerno in resnično spisana in sestavljena, igrala se je izborno dobro. Smejali smo se, da je pokalo po nas. Jednoglasno je šumelo po dvorani priznanje; izborno, izborno. Zahtevalo se je v obče, da se igra v teku tega pusta ponavlja. Prepirajoča soseda — gospod Marin-Križ in gospod Nerat ml. Kraž, sta zaslužila, da bi njima svitlo slikal vsaki novi gibljaj po vrsti, in ogledovalec teh podob bi imel dokaj izvrstne zabave pri opazovanji take pantomine — besede bi si brez truda lahko dostavljal sam. Gospo Marinovo in gospoda Cizel-na pa bi vsakdo kupil — če tudi za najvišjo stavo — za dolgoletna glumačka strokovnjaka. Ako še navedenim privrstimo gospico Meškovo, mično Križevo Polonico, spolnimo drugo družico prav izvrstnih gledališčnih igralcev, na katere sme mariborska čitalnica ponosna biti; škoda da se tako redbo igra. Navedenim igram je sledilo prav zanimivo in veselo tamburanje in petje čitalni-ških tamburašev in pevcev, pri katerem je sodeloval kaj lepi venček gospic. Vmes so se delili dobitki prav bogato in raznovrstno obdarovane šaljive tombole. — Tudi na velikovsko šolo se ni pozabilo. „0 polnoči moj duh bedi ..." s temi vrsticami povzel je gosp. dr. Bezjak besedo o polnoči, poslovil se je minulemu letu in nam podal lepo in krepko čestitko še vsem navzočim Silvestrovcem k novemu letu. Novo leto začelo je s plesnim venč-kom, in še le po četrti uri zjutraj smo se prav zadovoljni in veseli razšli drug drugemu veselo novo leto, dobro jutro in več takih zanimivih večerov želeč. Na skorajšno svidenje. (Silvester). Narodno - gospodarske novice. Weilerjeva moštnica. Weilerjeva moštnica je tudi ena tistih hru-šek, ki se dandanes kot najboljša moštnica po sadjarskih knjigah in časopisih na vso moč hvali in priporoča. In vendar je to prav neznatna hruška, ne debelejša od čisto navadnih komrič, kakoršnih raste na stotine po naših gozdih. Če bi imeli pri Weilerjevi moštnici kaj hvaliti, tako bi bilo jedino deblo, ki raste res precej čvrsto in ravno in se toraj tudi kaj lahko porabi kot deblo drugim hruškam, ki se cepijo v vrh. Po naši sodbi je bilo morebiti tudi lepo deblo AVeilerjeve mošt-nice jedini vzrok, da se je začela po drevesnicah gojiti in razmoževati. Da se razpeča, morala se je seveda na vse načine hvaliti in priporočati. Ravno tako se je mnogo let godilo tudi z nor-mansko moštnico, ki raste v drevesnici še lepše bujnejše od Weilerjeve moštnice. Lahkoverni ljudje so se tudi dali premotiti ter so povsod zasajali normansko moštnico Pa skušnje, in zelo drage skušnje, so pokazale, da je ta hruška pravi plevel med sadnim drevjem, kajti ne le, da je sad droben in neznaten, je večina dotičnih nasadov sčasoma usahnilo. Zato pa svetujemo našim sadjerejcem, da se naj nikar ne dado zapeljati po tujih imenih in pretiranih priporočilih, temveč se pri nasajanji moštnih hrušek bolj drže naših domačih sort, kojih imamo na izbiro, da-si imajo morebiti prav navadno domače ime ali pa ga tudi sploh nimajo. Mnogo je pri nas hrušek, ki dado izvrsten mošt, koje pa seveda naši knjigoučeni sadjarji niti ne poznajo. Dve hruški moštnici pa sta po širokem znani in razširjeni namreč tepka in ozimka; teh dveh še dosihdob nobena druga ni prekosila. Kdor si torej hoče zasaditi moštnih hrušek, naj ostane pri teh dveh sortah in prepričan sme biti da se tega ne bode nikdar kesal. Tepka je dobro znana povsod po slovenskem, ozimka pa je bila tudi lani v 3. številki „ Poljedelca" obširneje opisana. (Bolniške blagajnice) so po zakonu primo-rane, da bolniško podporo tistih članov, ki se nahajajo v bolnicah, oddajo dotični bolnici in to skozi štiri tedne. Šele po preteku tega roka od-rajtujejo podporo bolnikom. Ministerstvo je hotelo deželne bolniške zaklade razbremeniti in je odredilo, da morajo bolniške blagajnice svojim članom namenjene podpore odrajtovati bolnicapi, dokler se v njih zdravijo dotični člani. Zoper to ministersko naredbo se je mnogo blagajnic pritožilo na upravno sodišče, ki je ministersko naredbo kot nezakonito razveljavilo in določilo, da se odrajtuje podpora blagajničnim članom le štiri tedne bolnicam, če pa ostape bolnik še dlje časa v bolnici, mora dotične stroške plačati dežela. (Sibirska železnica.) Vrhovni vodja del za sibirsko železnico, Mihajlovid, je bil te dni vsprejet v avdijenci, da je poročal carju o sredstvih, kako bi se pospešila zgradba te železnice. Car je iztekel željo, da bi se železnica, ako je količkaj mogoče, dogradila do leta 1898. (Obrtni muzej) namerava zidati kranjski deželni odbor in ga že do konca 1. 1896. izdelati. Izvrstna namera! (Donesek k zgodovini obrta). Kakor nam kažejo imena izdelkov in orodij naših obrtnikov, je obrt večinoma tujega vira. Tudi imena starih obrtnikov so največ nemške korenine, kar potrjuje le prejšnjo izjavo. To priznal je tudi že slavni hrvatsko-slovenski pesnik Stanko Vraz z nastopnimi vrsticami: „Rimljan, Rus i Arab od pol svieta vladu, Niemac, da u svakom1) zanat2) tjera8) gradu4), Englez, sva brodovim da zakrilja mora, Čivut5), da trguje od dvora do dvora." Vender nismo Sloveni brez narodne obrti. V izdelovanji lesa in okrasbi oblek bili smo že od nekdaj mojstri. Slovenski in češki tesarji so še sedaj na jako dobrem glasu ter imajo tudi pristne narodne izraze za svoje izdelke. Isto tako je s kolarstvom in izdelovanjem tako imenovane „suhe robe". Mojsterstvo v okrasbi oblek in tkanin se je pa posebno pokazalo na zagrebški razstavi 1. 1892. —a— Razne stvari. (Usmilite se ubozih ptičkov) v sedanji hudi zimi. Kadar pride ljuba pomlad, popevali vam bodo za kratek čas. Ptički niso le, da bi nas razveseljevali z lepim petjem, vsaj so oni tudi koristni, ker dokaj mrčesa uničijo. Bodite torej sedaj v hudej zimi dobrotljivi ubogi živalici — nam piše nežna roka — in potrosite jim malo živeža, saj je ptiček zadovoljen, ako le ostanke, kateri na mizi ostanejo, dobi. To je navada v vsakem mestu, da se poklada po zimi krma ptičem. Za vzgled nam bodi Gradec. Kako lepo se tu skrbi za ptice, ne samo o tem zimskem času temveč tudi po leti. Pokažimo, da imamo usmiljeno srce! (Grozen umor.) Te dni našli so v Prekem pri Zadru na morskem obrežji truplo neke ženske, ki je bilo natakneno na ribiški kol, brez glave, brez rok in nog. Kdo je umorjenka, se ni moglo dognati, in tudi se ni zvedeti moglo, kdo je morilec. Bržkone se je ta umor zgodil na tuji ladiji in so potem mrliča vrgli v morje. (Cenene ure.) V raznih švicarskih tovarnah se izdelujejo zdaj cenene ure, katere je naročilo japonsko vojno ministerstvo. Vsak japonski vojak bode dobil tako uro po končani vojni. Vsaka taka ura ne bode veljala več nego pet mark. Za častnike se bodo izdelale nekoliko bolje ure. (Dvojen samomor v igralnici v Monte-carlu.) Velikansko razburjenje je vzbudil samomor zakonske dvojice Carlini v Montecarlu. Ko sta soproga zaigrala v štirih dneh 260.000 frankov, sta se ustrelila vpričo mnogobrojnih igralcev, na katere je ta žalostna dogodba naredila tako globok vtis, da več dnij ni bilo pravega veselja do igranja. Književnost. (Jugoslavjanski Stenograf.) Izborni steno-graf g. prof. Anton Bezenšekv Plovdivu, prične zopet izdajati „Jugoslavjanskega Stenografa". Dotično „vabilo k naročbi" glasi se takole: Po-četkom januvarja 1. 1895. stopi „Jugoslavjanski Stenograf" v VI. tečaj v novi obliki, povečanem objemu in z obilnejo vsebino, uredovan po svojem prejšnjem programu. Imel bode novo posebno prilogo: „Glasnik, kulturno zgodovinski za južne Slavjane" s slikami. Izhajal bode mesečno (razven avgusta in septembra) v zvezkih po 21/a tiskane pole (okolo 40 strani velike osmerke) v slovenskem, hrvatskem, srbskem in bolgarskem jeziku. „Jugoslavjanski stenograf" prinaša članke o svoji stroki, potem o pisanji sploh, o pisalnih strojih itd. nGlasnik" pa ima sledeče oddelke: cerkev in šola, književnost in umetnost, glasba in gledišče, naravoslovje in potovanje, trgovina in obrtnija, promet, društvene vesti in raznoterosti. V vsakem oddelku se nahajajo dopisi ali kratke vesti (novice) iz raznih krajev na slav-janskem jugu. Na ta način se spoznavamo vzajemno ter se lahko razumevamo med sabo, kakor to bratom pristoja. V novejšem času se zanimajo celo večji narodi za svoja posamezna narečja, če tudi imajo občni književni jezik; kako bi ne ') povsod, *) rokodelstvo, ») Siri, *) po mestih, 6) Žid. mikalo tudi Slovenca, spoznati jezik'in kulturne odnošaje svojih bližnjih bratov. Tudi zanimanje za stenografijo raste od dne do dne. Naše geslo je ^Spoznavajmo se, razumimo se!" In v tem smislu hočemo z božjo pomočjo tudi za-naprej delovati, računajoč na podporo prijateljev te ideje. Cena listu zajedno s prilogo ostane ista, pri vsem tem, da bo skoraj trikrat večji od prejšnjih letnikov, t. j. za celo leto 2 gld. 50 kr. Naročnina se pošilja z mednarodnimi poštnimi nakaznicami podpisanemu uredniku. A posamezni zvezki se prodf< \jo po 30 kr. pri knjigarjih: Kleinmayr in Ba.^berg v Ljubljani, Drag. Hribar v Celji, L. Hartman v Zagrebu itd. Isti knjigarji sprejemajo tudi naročnino. (Slovanske knjižnice) je izšel zvezek 33, ki prinaša povest „Gardist", češki spisal Alojzij Jirasek, preložil V. Benkovic. (Izvestja muzejskega društva za Kranjsko.) Urejuje Anton Ko bi ar. Sešitek 6. prinaša konec „Regest k domači zgodovini" spisal dr. Fr. Kos in konec razprave: „Črtice o kapucinskih samostanih štajerske provincije" spisal A. Koblar, potem pa „Kronologično vrsto velesovskih prednic", sestavil J. Barle. „Dvoje listin iz reformacijske dobe" in „Praznovanje oglejskih svetnikov v ljubljanski škofiji", v „Malih zapiskih" pa či-tamo celo vrsto zanimivih beležk. S tem sešit-kom je končan četrti letnik „Izvestij". V šestih sešitkih je priobčilo uredništvo toliko korenitih spisov in važnih notic, da smemo marljivemu uredniku na tolikem uspehu čestitati, želeti bi le b lo, da bi tudi občinstvo z obilno naročbo podpiralo list. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 10. dec. do 20. dec. 1894.1. darovali: Vzgledno-vzorno delavna šent-jakobsko-trnovska ženska podružnica dohodek veselice dne 16. sept. in občnega zbora dne 18. nov. v znesku 430 gld. in sicer 100 gld. kot V. pokroviteljino za zastopnico t. č. denarničarice namestnico gdč. Marijo Trtnikovo, 200 gld. kot VI. pokroviteljino za zastopnika t. č. predsednika pevskega drušiva »Ljubljane", 100 gld. kot dar za velikovško šolo in 50 gld. kot prvo polovico pokro-viteljine delavk tobačne tovarne. Vedno živahno delavna ženska podružnica v Ajdovščini nam je poslala 127 gl. in sicer 77 gld. letnine in 50 gld. kot prvo polovico po-kroviteljine. Ta lepa .svota nabrana vkljub občutljive nesreče požara tvornice — v tej vrlo narodni okolici je sad nesebičnega požrtvovalnega delovanja č. načel-stva, zlasti gg. Marije Lokarjeve in Leopoldine Kersnik-Rottove, ki se ne strašite ne dela, ne truda. Dalje sta nam poslala: G. A. Hudovernik, notar v Kostanjevici, 20 kron, ki so jih darovali narodnjaki pri g. Jentlnu v Mariboru in g. Janko Vavken iz Celja 20 kron volilo rajnega Janeza Kukovič iz Šent. Jurija ob južni železnici. — Družbi sv. Cirila in Metoda si želimo takih podružnic, kot ste šent-jakobsko-trnovska ženska in ona v Ajdovščini, podružnicam pa želimo takega delovanja, kot je kažete omenjeni hčerki glavne družbe. To je naša želja, naše voščilo ob Novem letu. Bog povrni vsem darovalcem. Družba sv. Cirila in Metoda žaluje ob smrti svojega dobrotnika, rajnega g. Adalberta Cando-linija, c. kr. okrajnega sodnika v pokoju, ki je umrl 27. dec. 1. 1894. v Kostanjevici. Pokojnik je v svojih sivih letih spoznal važnost naše družbe ter jej vsako leto poslal dvakrat po 5 gld. — Slavna ženska podružnica v Trstu nam je poslala 1000 kron kot novoletno darilo. V zadnji diužbini zahvali smo omenjali šentjakobsko-trnovske ženske podružnice, ki je med nepremožnimi slojevi ljubljanskega občinstva zadnji čas nabrala in nam doposlala 430 gld. Zato jej je vodstvo naše družbe izreklo soglasno zahvalo in toplo priznanje. Istotako zahvalo in prav tako priznanje izrekamo danes tržaški ženski podružnici zlasti gdč. Ljudmili Mankočevi, ki je duša tržaške ženske podružnice in vtelesen vzor rodoljubnemu našemu ženstvu. — Pokrovitelj z doneskom 200 kron je postal preč. g. dr. Fran Sedej, dvorni kapelan in vodja višjega du-hovskega zavoda Augustineja na Dunaji. — Dalje so družbi od 20. dec. do 31. dec. 1. 1894. poslali: G. Andrej Jeram iz Vrh Cerkna 18 gld., katere je družbi volil rajni preč. g. monsignor Josip Jeram, dekan v Cerknem; g. nadučitelj Ignacij Rozman 12 kron 40 beličev, katere je darovala vesela družba, zbrana v praznik nedolžnih otročičev na Brezjah, in sicer so darovali gg. jurist Bu-lovec 1 kr., Jos. Finžgar 2 kr.. gospa Gabrijelčič 2 kr. gdč. Gabrijelčič 2 kr., župan Jurgele 1 kr., Fr. Kocijančič 1 kr., J. Kocijančič 1 kr., nadučitelj Rozman 1 kr., Jan. Pristave 1 kr., A. Reš 20 bel. in „Tetka" 20 bel. — G. R. Perušek, c. kr. profesor v Ljubljani, je daroval 8 kron kot novoletnino. — Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovcuso darovali: G. dr. Jernej Glančnik v Mariboru 200 kron kot dar za šolo v svojem rojstve-nem kraju — Velikovcu; si. čitalnica v Planini 40 kron po predsedniku vč. g. župniku J. Podboju; si. slov kat. delavsko društvo v Ljubljani 12 kron in sicer je bilo 9 kron nabranih na veselici v rokodeljskem domu, 3 krone pa so dar vesele družbe pri Vipavcu; g. Karol Šavnik, kranjski župan, 10 kron, g. Miha Pesjak, posestnik v Kameni Gorici 10 kron kot dar za leto 1895.; po vč. g- arhivarju A. Koblarju d. g Josip Benkovič, vikar v Novem Mestu 4 kr., g. Gustav Pire, ravnatelj „kmetijske družbe" 6 kr., g. dr. Lovro Požar, c. kr. profesor v Ljubljani, 1 kr.; po g. Ivanu Kremžarju v Št. Vidu pod Ljubljano: g. L Zoreč, A. Roječ, A. Kastelic iz Doba in F. Eržen iz Št. Vida po 1 krono; S. g. J. Barle iz Zagreba 4 krone. — Iskrena hvala gg. darovalcem, ki so nam porok, da se smemo v letu 1895. nadejati veliko požrtvovalnih prijateljev. Rojaki! Stopite polnoštevilno v njih krog, da prej dopolnimo nalogo letošnjega družbinega leta, da prej sezidamo slovensko šolo v Velikovcu! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Za šolo šolskih sester v Velikovcu) so darovali: Rodoljubi iz Št. Vidske okolice pod Ljubljano 72 kron, in sicer v gostilni „pri Tonetu" 40 kron, pri g. dr. Re-piču 24 kron, pri gg. Korbarju in Ložaku v Zatičini 7 kron in rodoljub g. I. Hočevar iz Muljave 1 krono; vrli ljubljanski bogoslovci 35 kron; delavna „Narodna čitalnica" v Kostanjevici 10 kron, nabranih pri občnem zboru; preč. g. dr. J. Svetina, profesor višje gimnazije, 10 kron kot odkupnino od novoletnih voščil; vojaška kurata, vč. gg. A. Jaklič in Rade Marzidovšek po 10 kron; č. g. Peter Švegelj, kapelan v Koprivi 10 kron; vč. g. župnik J. Vrhovnik 4 krone kot odkupnino novoletnih voščil in g. L. Knific, vpokojeni nadučitelj v Škofji Loki, 4 krone. — Iskrena hvala darovalcem. Živeli nasledniki! Vodstvo ^družbe sv. Cirila in Metoda. Poslano.*) „Mirni mož", gospod Martin Premšak iz Škofjevasi pokazal je svoje miroljubje, kakor že toliko stokrat tudi ta teden meni nasproti. Prodal sem gospodu Stallnerju v Vojniku konja za 245 gld. — G. Premšak sledil je za mano s svojim vozom in me ni hotel pustiti iz očesa. — Ker ga poznam, nisem se hotel v pričo njega podati s konjem na dom gospoda Stallnerja ter sem počakal v Vojniku tako dolgo, da je g. Premšak se naveličal čakati ter pognal po mali občinski cesti proti Arclinu. — Potem odpeljal sem konja k g. Stallnerju, kteremu se je j ako dopadel in mu cena nikakor ni bila previsoka. Vpričo bil je tudi gospod Štefan Koželj. Drugi dan pa g. Premšaku ni dalo nič miru ter prikorači k g. Stallnerju, naj ta nikakor konja ne kupi, ker, da baje nij vreden več 80 gld. Čudno res, za takega dobrega konjerejca, da more tako nesmisel trditi. — Gospodu Stallnerju seveda se tudi čudno zdi, vendar se vda v toliko, da mi ponudi konja nazaj. Jaz pa se držim kupa in nazadnje se pogodiva z g. Stallnerjem, da ostane pri kupu. — Vse štrene, ktere je ovijal g. Premšak, da bi razbil to kupčijo, so se vsponesle slabo in svet, kteri zve s tem, bo se gotovo premislil, zaupati takemu „mirnemu možu". V Ljubeč ni, dne 12. prosinca 1895. Martin Mastnak veleposestnik. *) Za spise pod tem naslovom priobčene, ne sprejme uredništvo nobene odgovornosti. Odvetnik dr. Fran Rosina otvoril je z dnem 1. jamarja 1895 odvetniško pisarno v Ljutomeru. (206)3-1 Zahvala. ^Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru" izreka tem potom si. čitalnici v Mariboru za to, da mu je prepustila svoj oder, potem si. tamburaškemu zboru iste čitalnice za prijazno sodelovanje, in slavnemu občinstvu za tako mnogi obisk veselice dne 6. t. 1. srčno zahvalo, nadejaje se, da mu omenjena čitalnica, kakor občinstvo i za naprej ohrani svojo blagonaklonjenost. Maribor, dne 7. prosinca 1895. Ivan Lav. Križan 1. r. Štefan Skerbinšek 1. r. tajnik. predsednik. Pekovski učenec vsprejme se takoj v pekariji Josip Achleitner-ja v Celji (5)3-1 <9 26 let star trgovec išče tem, ne več nenavadnim potom, pošteno v gospodinjstvu izurjeno dekle ali vdovo brez otrok za seno. Resne ponudbe s fotografijo, naj se blagovolijo pod šifro „S. S. 1000 poste restante Ljubljana" pošiljati. 6CG/C ^ *mfi- -sag -433I___ —~ ■ ........ ................. lil 7\ 5-žr- ___i p- ■ ■iiiniiiini ii 111 ■ ■ — JAK. HELLER .V« v posredovalna trgovina za hmelj v Žatecu (Saaz) na Češkem v lastni hiši št. 233—234. (ustanov. 1860.) Ob ustopivši hmeljevi dobi se priporočam p. n. gospodom pridelovalcem hmelja v Savinjski dolini za posredno prodajo njihovega hmelja na trgu v Žatecu, in smejo biti zagotovljeni najsolid-nejše postrežbe. (117) 20—17 Si, -43 -43 -43 -43 -43 -43 -43 -43 40 43 43 -43 43 43 43 43 -43 49 LUDVIG SMOLE trgovec v Sevnici prodaja Zivic-eve škropilnice proti pero nospori po fabriški ceni dalje pravo modro galico, kakor tudi nože, klešče In gumi za cepljenje amerikanskili trt, 1 IS m- vif- Ravno tam se dobi vsakovrstno kmetijsko orodje, rokodelska in druga železnina po nizki ceni. Lepi nagrobni križi za katere se preskrbe tudi napisi. (66) 8—7 m- Sr- ¥r-vi-