Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/87 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-9234 Naslov projekta Interdisciplinarni center vernakularne arhitekture EU v Ljubljani: program, vsebina, teoretski okvir ustanovitve Vodja projekta 2972 Borut Juvanec Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.600 Cenovni razred B Trajanje projekta 07.2007 - 06.2010 Nosilna raziskovalna organizacija 791 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.05 Naziv Družbene vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Projekt Interdisciplinarni center vernakularne arhitekture EU v Ljubljani, z vsebino: program, vsebina, teoretski okvir ustanovitve je tekel po načrtovani poti in predvsem v okvirih: Vloga Slovenije v znanosti EU postaja vse večja: Ljubljana postaja ob širjenju unije vse bolj (geografsko) osrednja točka. Zato je pilotni projekt na primeru Slovenije logični del naporov dežele, ki ni ekonomsko najmočnejša, ni politično najvplivnejša, ni največja in ni najmočnejša. Lahko postane močna, vplivna in spoštovana na področju znanosti in kulture. To pot ji zastavljeni projekt vernakularne arhitekture v znanosti odpira. Vernakularna arhitektura je tista, ki je plod nešolanih, a visoko kulturnih ljudi, ki so združili kulturo dediščine s svojo spretnostjo. Interdisciplinarnost zagotavlja čim višjo stopnjo znanosti, ob vključevanju arhitekture kot tehnične vede z elementi kulture in dediščine, ki določa tipiko naroda in zagotavlja njegov razvoj. Multinacinalna naravnanost projekta je v arhitekturi razumljiva, saj ta ne pozna političnih meja. Projekt preverja možnosti in rešitve o ustanovitvi centra, ki za vernakularno arhitekturo združuje strokovnjake, organizacije, informacije, koordinira delo, pomaga organizirati raziskave, kongrese, workshope, izdaja strokovno in znanstveno literaturo, vzpodbuja nova spoznanja z digitalizacijo, ki omogoča nove prijeme v znanosti, s tem pa dviga nivo kulture enako kot nivo kvalitete znanosti same. Pilotni projekt je grajen na primeru Slovenije, ker je na ožjem področju bolj jasen, prepoznaven in razumljiv, bolj obvladljiv. Kot projekt bi ga bilo mogoče takoj aplicirati na del ali na celotno EU brez otroških bolezni, ki jih lahko realiziran pilotni projekt na ožjem področju že odpravil. Center vernakularne arhitekture je postavljen v Ljubljano, ki je članicam EU najbolj pri roki; s področnimi pisarnami pri članicah in v Bruslju. Konkretni rezultati centra so v prvi fazi ob organizacijskih posegih skoncentrirano na planoteko, na atlas in na slovar arhitekture. Planoteka je arhiv načrtov. Obstoječo planoteko na Fakulteti za arhitekturo je mogoče digitalizirati in ji tako dodati novo vrednost z interaktivnostjo in večati dostop do podatkov. Dokumentacija vernakularne arhitekture na Katedri za teorijo arhitekture obsega vernakularne arhitekture Slovenije, na področju kamnite arhitekture v korbelingu pa v svetovnem merilu (opis, GPS podatki, karta, tehnični opis, tehnični načrti 1 : 5o, analize, simulacije, proporcijska analiza). Atlas vernakularne arhitekture Slovenije bi v printu in v digitalni verziji pomenil korak naprej v predstavljanju stroke, z interaktivnostjo ne bi le vzpodbujali znanstvenega dela, v javnosti bi predstavljal vzpodbudo za zanimanje, za vedenje in za razmišljanje o dediščini kot kulturni dobrini. Slovar arhitekture z grafiko je dodan seriji knjig ARHITEKTURA SLOVENIJE (1, Alpski del 2oo9; 2, Severovzhod), v računalniški verziji bi bil z interaktivnostjo še novost, ki bi odpiral nove poti znanosti tako v arhitekturi kot na področju jezikoslovja. Projekt predstavlja majhnost Slovenije kot prednost: s pilotnimi projekti manjših razsežnosti je moč obvladati nove poti znanosti in tako Sloveniji kot znanosti zagotoviti razvoj in nove kvalitete, EU pa ponuditi znanstvene projekte, preverjene v obvladljivih sredinah. Znanstvena izhodišča, ki so bila pri delu upoštevana, obsegajo tri tematske sklope: dediščino, in znanost, ki ju arhitektura povezuje. Dediščina je najpomembnejši element kulture, ki sega v predzgodovino, pri čemer je znanstvena kategorija vede, ki proučuje premike, razvoj in oblike človeštva humana antropologija, saj o narodnostih še ni sledu. Dediščina je sestavni in najpomembnejši del kulture, ki nadaljuje tipiko in razvija kulturo naroda. Najbolj nedvomni in najvidnejši element te kulture je arhitektura, ki omogoči pračloveku preživetje, dvig nad žival in njegov miselni in fizični razvoj. Znanost dokazuje, ureja in vnaša v človekov vsakdan elemente, ki jih za arhitekturo postavlja Vitruvij: firmitas, utilitas, venustas (trdnost, konstrukcijo; uporabnost; lepoto, obliko). Gre za praktične rešitve, ki jih znanost odkriva, razume, razlaga in postavlja na pravo mesto v teorijo. Včasih pa se vprašamo ali je preprostost rešitev naših dedov genialnost ali samoumevnost: sestav pastirčka na paši, ki s tremi enako dolgimi palčkami sestavi kvadratni koren iz tri polovic - je to igra ali znanost? Taisti pastirček se danes mnogo let kasneje v šoli uči o kvadratnem korenu. Ampak ali učitelji ta problem sploh poznajo? Celo na fakultetah za arhitekturo se o tem govori šele zadnjih nekaj let - na nekaterih še danes ne. Znanost je čudovita reč. Le razumeti jo moramo. Predlog strok po prioritetah, ki sodelujejo enakovredno in enakopravno z uporabo izsledkov dosedanjega dela, čeprav z značilnostmi posamičnih organizacij, ki so odvisne od ekspertov samih, od organizacij, v okviru katerih delujejo, od jezikovnih okvirov in od kulturnih ter profesionalnih tipik, je širok. Pripravljenost za delo v centru so pokazali, po prioritetah: a Sistemi kulturne dediščine v arhitekturi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo (prof dr Borut Juvanec, dr Domen Zupančič) Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta (dr Beatriz Tomščič Čerkez) Oxford Brookes University, Centre for Vernacular Architecture (prof dr Paul Oliver) Politecnica di Bari (prof Cardo Zaccaria) Politecnica di valencia (prof Fernando Vegas, prof Camilla Mileto) Sveučilište u Zagrebu, Arhitektonski fakultet (prof dr Lenko Pleština, prof dr Aleksandar Homadovski) CERAV, Centre d'etude et de recherche sur l'architecture vernaculaire, Paris (prof Christian Lassure) SPS Societe scientifique international pour pluridisciplinare recherche sur la pierre seche, Le Val France (ms Ada Hameau) ISPROM Istituto degli Studi ed il Programi del Mediterranneo, Sassari (prof Giovanni Lobrano) b Knjižni, narečni in zgodovisnki slovarji in atlasi Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (prof dr Vera Smole) za: slovar Oxford Brookes University (dr Marcel Vellinga) za: Atlas of Vernacular Architecture c Antropologija Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (doc dr Tatjana Ravnik Tomazo) Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet, Etnologija/Antropologija (prof dr Branko Djakovič) Xpeditions, Universite de Louvain / Anthropologie, Belgija (mr Sam Janssen). Temeljni cilj projekta je vrnitev pomena in vloge vernakularni arhitekturi. Za to je treba vernakularno arhitekturo odkriti, jo prepoznati in razgraditi, dokazati njeno vlogo v naši kulturi. Teoretske in praktične osnove moramo tehnično prikazati, da bodo razumljene. Dokumentacijo je treba postaviti dostopno javnosti, z znanstvenimi obdelavami. Cilj je vzpodbujanje organizacij, šol, univerz za zbiranje in obdelavo gradiva ter za razširjanje znanj v vseh medijih, za dvig zanimanja in za dvig vrednosti arhitekturne dediščine. Praktični cilj je ustanovitev Interdisciplinarnega centra vernakularne arhitekture EU v Ljubljani, z vsemi temeljnimi cilji praktične oblike. To je predvsem informacija o teoriji vernakularne arhitekture, o objektih po namenu, deželah, materialih, oblikah, po narodih (info/doku center). To je vzpodbujanje dela v znanosti na teoretičnem in na praktičnem področju, objavljanje in razširjanje tega vedenja. To je organizacija kongresov, za razširjanje vedenja znanstvenikov tega področja. To je ustanavljanje strokovnih in znanstvenih organizacij za odkrivanje, obdelavo, zaščito in za organizacijo predstavljanja vernakularne arhitekture. To je šolanje kadra za posamične probleme. To je dvig kulture, kar je na področju arhitekture osnovni namen znanosti: omogočiti vrednotenje vernakularne arhitekture in jo postaviti na mesto, ki ji gre. Rezultati projekta To je organizacija centra (zasnova, formalna izpeljava, priprava organizacije, organizacija sama) s tremi predlaganimi nalogami za prva, zagonska leta: planoteka kot arhiv (ki z digitalizacijo postaja interaktivna in bistveno bolj dosegljiva), atlas vernakularne arhitekture in slovar: oboje dobi še z digitalizirano obliko bistveno večjo vrednost v interaktivnosti in dosegljivosti. Temeljni rezultat je Slovenijo kot malo deželo pokazati kot velikana na nekaterih področjih: znanost je med njimi, EU pa tako dobi že verificirane in preizkušene projekte, ki jih je na manjših sredinah moč izpopolniti do konca. Predlagani projekt to zagotavlja. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Načrtovanje projekta obsega dva sklopa: organizacijskega in znanstvenega. 1 Organizacija: oblikovanje ustanovitve in možnosti zanjo v Ljubljani. 2 Znanstveni okvir Teoretski del 1 organizacijski okvir ICA, potrebe, možnosti, prednosti 2 interdisciplinarnost: stroke v vernakularni arhitekturi 3 multinacionalnost: dežele EU in vključevanje novih morebitnih članic (s poudarkom na Mediteranu, tudi zunaj Evrope), stiki s tujimi organizacijami Praktični del, pilotni projekt 4 planoteka načrtov vernakularne arhitekture Slovenije: pilotni projekt planoteke EU 5 atlas vernakularne arhitekture Slovenije: pilotni projekt za atlas EU 6 slovar vernakularne arhitekture: interaktivni slovar z zasnovo grafične predstavitve Vseh šest točk zastavljenega programa je izpolnjenih. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni sprememb. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Juvanec, Borut. La barraca es catalana? 1a part ANG Juvanec, Borut. Is Barraca of Catalan Origin? 1st part (in Catalan language) Opis SLO Članek govori o izvoru objekta in poimenovanja za 'toreto' na Korčuli. Zgodovinska dejstva govorijo o možnosti stika Katalanov na Korčuli, pa tudi o poznavanju Katalonije s strani korčulanskih mornarjev. Konstrukcija kaže znake identičnosti, pravtako oblika. Tako ime kot kompozicija bi lahko bili katalanskega izvora. Ne nazadnje je Črna gora poimenovana kastilsko ali katalansko in en italijansko: Monte negro. ANG The article is about the origin and the name of the stone shelter, found on island of Korcula, Croatia. Historical facts confirm the contacts between Catalan and Korculan people, especially the sailors in the middle ages. The construction of the typical shelter is the same, as well as the word 'toreta', which is in Catalunya often. At least: Monte negro is not far from Korcula: and the name comes from Castillian or Catalan, not from Italian language. Pedra seca 2008 17, 13-16 Objavljeno v Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2252420 2. Naslov SLO Zupančič, Domen. Kamnite strukture na otoku Korčula / Estructuras de piedra en la isla de Korcula (angleško in kastilsko) ANG Zupančič, Domen. Stone Structures of Island Korcula / Estructuras de piedra en la isla de Korcula (in English and in Castillian language) Opis SLO Kamnite strukture na Korčuli nosijo skupne značilnosti, čeprav imajo dve skupini imen: vrtujak in toreta. Vrtujak je objekt na zahodni strani otoka, toreta na osrednjem delu. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo (prof Borut Juvanec) je v letih 2oo6 do 2o1o v okviru raziskovalnega programa ARRS raziskovala objekte na Korčuli in jih dokumentirala: le dva sta bila odkrita kasneje, v letu 2o1o. Rezultat raziskave in dokumentacije je stalna razstavna zbirka v Zavičajnem muzeju v Veli Luki, razstava pa je bila v manjšem obsegu predstavljena tudi v Zagrebu, v mestu Korčula in v Ljubljani. ANG The stone structures on the island of Korcula wear the same specifics and wear two different names: vrtujak and toreta. Vrtujak is an object of the West, and toreta lies on the central part of the island. University of Ljubljana, Faculty of Architecture (prof Borut Juvanec) searched the island stone objects in the frame of ARRS Project in 2oo6 to 2o1o. The results of this documentation and documentation were several exhibitions: in the town of Korcula, Zagreb, Ljubljana, finally as museum exhibit in Ethnological Museum of Vela Luka. Objavljeno v Pedras con raices 2010 30, 52-62 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2459012 3. Naslov SLO Juvanec, Borut. CHOZO DE EXTREMADURA, joya en piedra (angleško in kastilsko) ANG Juvanec, Borut. THE HUT OF EXTREMADURA, jewell in stone (in English and in Castillian language) Opis SLO Chozo je kamniti zatočišče v Extremaduri. Krito je lahko s slamo ali pa v korbelingu, s kamnom. Obstajajo štiri vrste objektov, ki jih nekatere še vedno uporabljajo. Posebej zanimivi so chozi v ravninah, kjer imajo dimnike in ognjišča, a so žal nestrokovno restavrirani, s pomočjo cementa in betona. Že zato sta raziskava in dokumentacija toliko vrednejši. Izdaja knjige ima uvode predsednika parlamenta, zveze arhitektov in predsednika ARTE, je v celoti v angleščini in v kastilščini. Knjiga je bila predstavljena v javnosti zelo na široko in je odmevna v vsem španskem prostoru. ANG Chozo is an object in dry stone, typical for Extremadura, Spain. It can be thached with straw, or is whole in stone, in corbelled construction. Today can be seen a lot of those object, even on the plains. Those are equipped with chimneys. Constructions are nowadays unfropessional restored, with help of cement. The book has two parts: research and documentation and it has introduction of president of parliament, of president of Architect Organization and of president of Arte. It is in English and in Castillian language. Objavljeno v ARTE, Caceres Espana Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 2110852 4. Naslov SLO Juvanec, Borut. Corbelling of the Mediterranean, v: Mecca,S Earthen Domes and Habitats (angleško) ANG Juvanec, Borut. Corbelling of the Mediterranean, v: Mecca,S Earthen Domes and Habitats (in English) Opis SLO Knjiga je skupek večjega projekta o kupoli v glini: sestav tega so teoretska izhodišča o korbelingu. Poglavje obsega pregled svetovne produkcije na tem področju: od Islanda do jemna, med Lanzarotom do Palestine in Sinaja. Postavljena je teorija konstrukcije s pomočjo kvadratnega korena iz tri polovic. Podrobneje so predstavljena zatočišča v kamnu okrog Mediterana, ki so nekatera še vedno v uporabi (trullo v Pugliji). Poglavje je opremljeno s fotografijami, s skicami in s tehničnimi načrti. je med obsežnejšimi v knjigi. ANG The book Earthen Domes and Habitats is a part of wide project about the earthen architecture of Mediterranean. The chapter of BJ shows overview of stone construction from Island to Yemen, from Lanzarote on Canaries to Palestine and Sinai. In the chapter can be found the theory of corbelled construction, with help of square root of three by two. Some of the shelters are still in use, for instance trullo in Apulia. The chapter is longer than other, and is equipped with photos, sketches and technical drawings. Objavljeno v Edizioni ETS Pisa Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 2394500 5. Naslov SLO Juvanec, Borut, Miojevič, Koprivec, Zupančič. VRTUJAK U VELOJ LUCI, stalna postava Zavičajnog muzeja Korčula, stalna razstava 2oo8 - ANG Juvanec, Borut, Miojevič, Koprivec, Zupančič. VRTUJAK ON THE ISLAND OF KORCULA, museum exhibition in Ethnological museum, Vela Luka Korcula from 2oo8 Opis SLO Stalna razstava v Zavičajnem muzeju Vele Luke na otoku Korčula je ena od dveh podobnih postavitev v svetu: druga je v Španiji. Razstava je plod dela Univerze v Ljubljani, Fakulete za arhitekturo (prof B Juvanec) in teče pod visokim pokroviteljstvom njegove ekscelence ambasadorja Republike Hrvaške v Ljubljani, dr Maria Nobila. Obsega teorijo konstrukcije korbelinga, izvedbe v svetu, pregled zatočišč na Hrvaškem in predvsem znanstveno dokumentacijo vrtujka in torete na Korčuli. Muzej je izjemno obiskan, obisk teče tudi v rednem šolskem procesu osnovnih in srednjih šol. ANG Museum exhibition in the Ethnological Museum Vela Luka on the island of Korcula is one of two permanent exhibitions known. The exchibition is result of scientific work of Ljubljana University, Faculty of Architecture (prof B Juvanec), under high patronage of his excellency ambassador to Republic of Croatia, dr Mario Nobilo. The exchibition contains scientific work on corbelling (in dry stone), overview in the world, and shelters in Croatia, especially on the island of Korcula: vrtujak and toreta. Museum is crowded, and the visit is a part of continuous school process until higschool. Objavljeno v Zavičajni muzej Vela Luka, Korčula, Ambasada RH Ljubljana Tipologija 2.20 Zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus COBISS.SI-ID 2190980 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Juvanec, Borut. Vernakularna arhitektura otoka Korčule: vrtujak, toreta i bunja ANG Juvanec, Borut. Vernacular architecture of Korcula island: vrtujak, toreta and bunja Opis SLO Najznačilnejši element vernakularne arhitekture na Korčuli je nedvomno kamnito zatočišče. Imena zanj so vrtujak na zahodnem delu, toreta na osrednjem in bunja okrog mesta Korčula. Gre za korbeling, stopničenje v sistemu suhega kamna. Predvsem vrtujak je razmeroma velik objekt z značilnimi lastnostmi korbelinga. Notranja višina je pogojena z enakostraničnim trikotnikom, katerega višina je koren iz tri polovic, če je enota ena debelina stene plus notranji 2r. Članek opisuje teorijo in prakso dokumentacijskega gradiva Univerze v Ljubljani, ki obsega 95 odstotkov vseh objektov na otoku. ANG The most typical object of vernacular architecture on the island of Korcula is stone shelter, dry stone walling composition. The names are 'vrtujak' and 'toreta'. The name vrtujak means something like roundabout or carusel. The construction is typical corbelling. Inner height is constructed with help of equilateral triangle, with the height, equal to square root of three by two (if the baseline is equal to one). Longer article shows the results of research work and documentation of Ljubljana University, which contain 95 percent of all the shelters on the island. Šifra D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu Objavljeno v Luško libro 2006 14, 26-43 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2004356 2. Naslov SLO Juvanec, Borut. Tako daleč, a tako blizu: horreo, espoigueiros in koruznjak ANG Juvanec, Borut. So far and so close: horreo, espigueiro, koruznjak Opis SLO Gre za tri značilne objekte vernakularne arhitekture med zahodom in vzhodom Evrope. Portugalski espigueiros je kamnita konstrukcija, a ima značilnosti lesnih zvez. Španski horreo je lahko v lesu, kamnu ali v opeki, izvorna izvedba je lesena, v prepletu. Slovenski koruznjak je edini, ki je še v uporabi: gre za leseno konstrukcijo, katere izvorni material je les, v prepletu. Streha slednjih dvej je bila slama, kasneje žgana opeka. Skupne točke vseh treh so v dimenzijah, odnosih dolžin in v principih gradnje in uporabe. ANG Three types of vernacular architecture for storing and for drying corn wear the same characteristics, but are definitelly different. Portuguise espigueiros is made of stone blocks, but with wooden details. Spanish horreo is made of wood, stone and brick, but its origin is in wattle, simple wood construction. Both objects are no longer in use. In Slovenia, koruznjak is wooden object and it is still in use. Yesterday it was built of wattle, today it is constructed of wooden laths. The same things are dimensions, proportions and principles of use. Šifra D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu Objavljeno v Piedras con raices 2006 14, 29-43 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1886084 3. Naslov SLO Krestev, Todor, Shtylla, Kremezi, Simanov, Juvanec, Borut. Anteprima restauro: 1964 - 2006 ANG Krestev, Todor, Shtylla, Kremezi, Simanov, Juvanec, Borut. Anteprima restauro: 1964 - 2006 Razstava vernakularne arhitekture v okviru Projekta ICOMOS Kulturne poti Opis SLO Evrope in izobraževanje mladih, v organizaciji ICOMOS Blgarija. B Juvanec pokriva arhitekturo oblikovanja v Sloveniji: Prekmurje in arhitekturo gline, Kras z arhitekturo kamna, osrednjo Slovenijo (Alpe in Dolenjsko) v lesu. Milanska razstava pokriva kulturo oblikovanja prostora in je predstavljena s projektom na Netu. ANG Exhibition of vernacular architecture ran in the frame of Project ICOMOS: Cultural Routes of Europe and the Project Youth Eduction in teh Space. The organization was held by ICOMOS Blgarija. B Juvanec covers architecture in Slovenia: Prekmurje with earthen architecture, Kras with its stone architecture, central Slovenia with wood objects in Alps and in Dolenjska region. Milan exhibition shows the culture of architecture, which is currently presented by Net. Šifra F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Objavljeno v Milano: EES Sofia (ICOMOS Paris) Tipologija 3.10 Umetniška poustvaritev COBISS.SI-ID 2026372 4. Naslov SLO Juvanec, Borut, Zupančič, Domen. Kamen, modulor, Korčula 2007 ANG Juvanec, Borut, Zupančič, Domen. The Stone, Modulor, Korcula 2007 Opis SLO Razstava Kamen, modulor, Korčula ima ime po kamnu, po galeriji in po otoku. Gre za pregled arhitekture kamna v korbelingu v svetu, na Hrvaškem in na otoku Korčula. Prikazuje teorijo konstrukcije, izvedbe in značilnosti vrtujka in torete. Razstava je bila predstavljena v mestu Korčula, v Ljubljani in je tekla pod visokim pokroviteljstvom njegove ekscelence ambasadorja RH dr Maria Nobila. ANG Title of the exhibition The Stone, Modulor, Korcula means the stone constructions, Modulor is the name of the gallery, Korcula is name of the island in Adria. The exhibition shows theory of the construction (of the stone shelters) and some typical caractheristics of vrtujak and of toreta. The exhibition was firstly presented in the town of Korcula and in Ljubljana University, under high patronage of his excellency ambassador dr Mario Nobilo. Šifra F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Galerija Modulor, Centar za kulturu Zagreb Objavljeno v 3.12 razstava 2073220 Tipologija 2.20 Zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus COBISS.SI-ID 2073220 5. Naslov SLO Zupančič, Domen. Lenart danes za jutri: katalog razstave, Lenart 2o1o ANG Zupančič, Domen. Lenart Today, for Tomorrow: exhibition catalogue, Lenart 2o1o Opis SLO Katalog razstave je spremljal projekt Lenart jutri, ki je tekel v letu 2oo9 in 2o1o v Lenartu. Ob arhitekturni delavnici so tekli nastopi v javnosti, stiki z domačini in je bila izdana knjiga (B Juvanec, D Zupančič). Razstava je bila postavljena v Centru Slovenskih goric. V katalogu je izbor slik z vsemi tehničnimi podatki, s predstavitvijo slik in s teoretičnim uvodom. Ves projekt, tisk in aktivni stiki z javnostmi so bili namenjeni za osveščanje ljudi in za dvig kulture oblikovanja prostora. ANG The exhibition catalogue ran in the frame of the project Lenart Tomorrow 2oo9 and 2o1o in Lenart, a small town in NorthEast Slovenia. The project contents architectural workshop, work with locals and with the book (B Juvanec, D Zupancic). The exhibition was presented in the Slovenske gorice Centre. In the catalogue to the exhibition can be find the pictures (photographs and sketches), with all the relevant data to the photos, as well as with theoretical textual preface. All the project, print materials and public relations served as raising self -consciousness in the culture of the space. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Univerza v Ljubljani, FA Ljubljana Tipologija 2.17 Katalog razstave COBISS.SI-ID 2446468 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Med rezultati projekta so nekatere realizacije svetovnega in pa lokalnega pomena: 1 Vpis Starograjskega polja v UNESCO List of World Heritage 2o1o Starograjsko polje ima dva elementa kulture: rimske (grške) izkopanine in kamnita zatočišča, imenovana 'trim'. Trim je bil v preteklih letih obdelan (ekipa B Juvanca, Ljubljanska univerza) z reprezentativnim izborom dokumentacije in z raziskavo. Med štirimi dokaznimi dokumenti sta dva z avtorstvom B Juvanca. 2 Projekt KRAS 2o11 V letu 2o11 je v okviru SAZU, Univerze v Ljubljani in Mediacarsa začet projekt Kras 2o11 za dvig vedenja in zavesti o vernakularni arhitekturi: tako program kot cilji in potek so v skladu s Projektom ARRS Ustanovitev Centra vernakularne arhitekture EU. Med cilji je tudi ustanovitev Znanstvene organizacije za preučevanje konstrukcij suhega kamna - kot je načrtoval projekt ARRS. 3 Kamnita arhitektura otoka Krka Pri tem gre za delo Katedre za teorijo Fakultete za arhitekturo UL (predstojnik B Juvanec) dokumentiranja arhitekture kamna. Dokumentacije so bile uporabljene za tri konkretne akcije: 3.1 Ante Gulišic je bil predlagan za nagrado 2o11 pri očuvanju vernakularne arhitekture (na temelju dokumentacije B Juvanca ) 3.2 Bunar Kandija na Krku je bil zasut: na pobudo UL FA in dr b Horvatiča je bil ponovno vzpostavljen v prvotno stanje (na osnovi dokumentacije B Juvanca) 3.2 Gumno pri mestu Krk so nameravali podreti (za prehod bulldozerja): po posredovanju Opcine Krk (dokumentacija B Juvanec) gumno še danes stoji. 4 Razstava Udruge DRAGODID ob nagradi Europa Nostra Podeljena je na razstavi (tehnično razstavno gradivo: B Juvanec). 5 Vrtujak na Korčuli V pripravi je knjiga o vrtujku, kamniti arhitekturi Korčule (avtorja B Juvanec, D Zupančič), ki temelji na raziskavi, na dokumentaciji in na terenskem delu UL Fakultete za arhitekturo 2oo6 -2oo9. To so rezultati, ki zaradi oblike zapisov ne morejo biti vpisani v COBISS, a so praktični rezultati teoretskega dela. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Dediščina je temelj vsake kulture, je pa včasih neizrazita, celo neprepoznavna, vsaj v svojih osnovnih značilnostih. Znanost je pri tem ključnega pomena: zgodovinske podatke odkriva, jih valorizira in sestavlja v logične sklope. Tako postaja tudi kultura objekt znanstvene obdelave, kot taka bolj jasna, razumljiva in primerljiva. Pomen projekta ARRS je za razvoj znanosti predvsem v organiziranem, sistematskem zbiranju z znanstvenim izbiranjem, v uveljavitvi preglednega sistema datotek v najnovejših dosegljivih tehnologijah, v grafičnem prikazu ustreznih podatkov, ki jih lahko grupiramo po najožjih strokah, v jezikoslovju pa v znanstveni obdelavi do zdaj manj obdelovanih področij v sistemih primerljivosti (med strokami, jeziki). Znanstveno delo ni le obdelovano, pač pa sortirano in primerjano z visokimi tehnologijami, ki omogočajo tudi dostop in preglednost najširši, multistrokovni in drugi javnosti. Z možnostmi, ki jih ponuja: sistem odpira nove probleme in ponuja nove načine obdelav znanstveno raziskovalnega dela. Možnosti uporabe rezultatov je toliko, kolikor je kriterijev izbora: neskončno. Možnosti, ki jih projekt nudi, so odvisne od uporabnika, ta pa je lahko le radovednež ali ozek specialist svojega področja. Najpomembnejši element uporabe rezultatov pa je, s pomočjo najnovejših tehnologij, sofisticirano tehnično izbiranje in grupiranje podatkov, ki odpirajo nove probleme, nakazujejo nove rešitve in predlagajo nova dognanja. Tehnično. Praktično pa je to stvar znanosti in znanstvenikov, ki bodo v znanstvenem delu ostali tudi v bodoče nenadomestljivi. A pomoč tehnike in pametne tehnologije je neizmerna. ANG_ The heritage is basic of every culture, but it is not visible everywhere. The scientific work is such unevitable: it reveils historical background, makes its valorization and composes the logical elements together. Such is culture the element of scientific work. Importance of the project ARRS, for the scientific development, is in its organized sistem collecting and scientific evaluation in the system of databases in the newest reachable technologies, in graphical presentation of relevant data, by the several professions,c oncerning architecture. This work has to be reachable, in multiprofessionalism. The system offers new data, but also new problems, concerning the new technologies (computerization, not so often in use in culture). The most important element of use is sofisticated collecting of evaluated data, which opens new problems, with new possibilities, new use of the results. This is meant technically. Practically it is matter of individuals, of individual professions and work between them. Here is the technique and technology unevitable. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Vernakularna arhitektura v Sloveniji še živi, za razliko od drugih dežel, ki so bile bogatejše in so v času to zvrst zapakirale v celofan in jo postavile na piedestal. Delno to ni narobe: a še živeča arhitektura, taka v uporabi, je mnogo pomembnejša in mnogo bolj avtentična. Že zato jo moramo ohraniti. Kultura Slovenije in Slovencev (tudi zunaj meja današnje Slovenije) je tako pomembna zato, ker smo še včeraj živeli v njej in z njo, današnji kapitalizem pa jo je v pehanju za denarjem odrinil na obrobje kot nekaj neefektnega, nepotrebnega in odvečnega. A tja ne sodi. In le znanost ji lahko njeno objektivno vrednost vrne. Znanost lahko in mora ovrednotiti elemente vernakularne arhitekture slovenskega naroda, ki jo je svetovni ekonomski sistem označil kot manj uporabno in zastarelo. V Sloveniji vernakularna arhitektura še živi in to je prednost pred drugimi članicami EU, zato mora Slovenija to predstaviti kot svoj atribut. To lahko dokaže z uspelim pilotnim projektom za odkrivanje, prepoznavanje, analiziranje, dokumentiranje, zbiranje in predstavljanje na vseh nivojih. Zaradi danih okoliščin (in stanja) je arhitektura za to najprimernejša, lahko pa služi tudi kot primer za obdelave drugih področij (literatura, glasba, slikarstvo in kiparstvo, kultura giba, govora, kuhe, vzgoje itn.). ANG_ Vernacular architecture still lives in Slovenia - on contrary of some other European countries, which use these objects as museum exponats. Living architecture is much more important than element in the museum. This is the main purpose for preserving it. Culture of Slovenia as well as culture of Slovene nation (in Slovenia and outside, where minotity lives), are by economic political system characterized as unusable, inferior, because of its small number of artefaxes. The living architecture (architecture in use) is in Slovenia advantage, and it has to be used as its attribute. This can be done by the system of reveiling, knowing, understanding, analyzing, documenting, evaluating, and architecture is perfect for this purpose. But: thsi is only the system and it can be use for other branches of science: literature, music, painting and skulpturing, culture of move, language, education etc etc). 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zJ F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat zi Uporaba rezultatov zJ F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zJ F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj ') DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost O o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje EUR trajanja projekta je znašala: Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Borut Juvanec in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 13.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/87 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2011-1 v1.01 D0-33-AA-FE-33-1A-FE-F1-06-55-5E-B7-50-11-DA-6B-1E-0C-47-50