SLOVENSKI
I
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
IzhajA 5. in 20. vsakega meseca na coli ||| Za oznanila se plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol j|	stice, če se natisne enkrat 10 kr., dvakrat
leta 1 gld. 60 kr.	'II	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.4*
Štev. 17. V Mariboru 5. septembra 1875. Letnik III.
Letošnji 2. občni zbor „Učiteljskega društva za slovenski Štajer“ v Celji.
(Vabilo.)
Napredek pri slovensko - štajerskem šolstvu je zahteval, da se tudi mnogobrojni slovensko-štajerski učitelji združč v posebno celoto, v lastno društvo. Osnovano „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer11 uživa pa tudi splošno zaupanje pri našem učiteljstvu. Temu je bil dokaz naš lanski občni zbor v Mariboru, ki se je po vsem odlikoval tako, da ni bil razveselil samo v precejšnjem številu navzočih učiteljev, marveč tudi mnogo druzih šolskih prijateljev in slovenskih domoljubov. — Drugi dokaz, da se delovanje našega društva dopada spoduje-štajerskim učiteljem, je naš društveni organ, ki je jako razširjen med učiteljstvom našim, pri katerem uživa nepričakovano simpatijo. — £ ozirom na te povoljue okoliščine sklicujemo z veseljem letošnji občni ,zbor v Celje, na torek, 5. oktobra t. 1., kakor je lanski občni zbor in letos pa odbor želel. —
V prijetni nadi, da naše vabilo nikakor ne bo: „klic vpijačega v puščavi11, vabimo k temu shodu vse p. n. gospode družabnike našega društva, vabimo pa kot goste tudi vse Uaše slovensko-štajerske sobrate in učitelje sosednih dežel. Zborovalo se bode v gostilnici „k belemu volu“ v vertni sobani. V pondeljek zvečer ob 7. uri je predskup-ščina, ki bode izmed nasvetovanih pitanj vprašanja za dnevni led odločevala.
V torek, 5. oktobra se začne glavni zbor ob 9. uri. končanem zborovanji je v isti gostilni skupni obed.
Isti dan zvečer je veselica s petjem, o kateri hočemo poseje poročati.
Na dnevnem redu glavne skupščine je:
17
I. Društvene zadeve:
1.	Nagovor predsednika;
2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo;
3. Volitev treh pregledovalcev računov;
4.	Pogovor o prihodnjem društvenem	delovanji;
5.	Določevanje društvenega doneska	za prihodnje	leto;
6.	Določevanje društvenega sedeža za bodoče leto	in	kraja
za prihodnji občni zbor.
7- Volitev predsednika in 14 odbornikov.
II. Občne šolske zadeve.
V razpravo so nasvetovana sledeča vprašanja:
1. Učni načerti za slovenske in slovensko-nemške šole.
2.	Čitanke za slovenske šole.
3.	Kmetijstvo v narodni šoli.
4.	Telovadba.
5.	Disciplina.
(Za vse te točke niso še določeni poročevalci, zavoljo tega pričakujemu v kratkem naznanila od onih gospodov, ki nameravajo o čem referirati.)
Dragi sobrati! Pri tem zboru gre zopet za našo čast! Ako se v lepem in dostojnem številu zberemo, ako se z gorečnostjo pa previdnostjo posvetujemo o naših društvenih in sploh o naših šolskih zadevah, rešili bodemo svojo čast, pokazali bodemo, da nam je v istini mar za svoje društvo in za napredek našega slovenskega šolstva. Naj torej nihče slovensko - štajerskih uči teljev 5. oktobra doma ne os aja, naj pride Urej vsaki, kogar le težke ovire ne zaderžujejo. Naših starih gešel nikdar zabiti ne smemo, kajti le v ,,družbi je moč1' in le v „napredku našega šolstva" je naša bodočnost!
V Ljutomeru 25. avgusta 1875.	•
Odbor „Uci;eljsto društva za slovenski Štajer.11
Pevske vaje v narodnih šolah.
Vodilo, ktero uči: „Vsaki uk naj se na gledanje opira"; so že stari pedagogi tudi na pevske vaje obračali ter petje al* po številkah, ali pa na podlagi notnega sestava učili. Iz teg& se razvidi, da so se učitelji raznega učila (metode) posluževali; vemo pa tudi, da je bilo radi tega mej učitelji petja in mej pe' dagogi muogo prepira; — slednjič so notisti zmagali in raba številk pri petji se je ohranila le še za pojasnilo prelegljeje^ ali intervalov pri notah.*) Gali n-P a r i s-C h e v č-jeva (na Fraueos-
•*) in **) Nad generalbas so začeli številke staviti h koncu 16 stoletja, v nov jšein času se to (Generalbass-Bezifferung) odstavlja. Sekire* (choralnoten) in tako zvane „najme“ (Neumen) iz 12. stoletja se tudi
kemj, KI ett-ova, Auberlen-ova (na Nemškem) metoda, petje po številkah učiti, je tedaj skoro čisto neznana; po nji nihče ne uči petja v narodni ali ljudski šoli, čeravno jo pozna, kajti, namesto da bi številkam pridjal toliko znamenj, da bi mu razim nizkega in visokega glasa, še kazale, kako dolgo se ima glas poderžati itd., ravna se rajši po notnem sestavu, kteri vsem tir* jatvam popolnoma zadostuje. Učui načerti tudi ne tirjajo druge pisave za pevske glasove, nego glaske ali note. **)
Da bi učenci v petji po notah hitreje napredovali, je po novih učnih načertih zapovedano, naj se že kar sperva, to je, v pervem šolskem letu po posebnih pevskih vajah žačnč pripravljati na to, in uriti se v razsoji o visokem in nizkem, kratkem in zategnjenem, tihem in jasnem ali močnem glasu. Najvažnejša, pa tudi najtežja naloga za učitelja je, otročji sluh in glas tako uriti, da se vjemata. Kaj pomaga otroku pri petji dobro gerlo, dober glas, Če ga uho ne zna voditi in vladati? Večina otrok ima dober pevski sluh, pa nihče si ne bo mislil, da za take otroke ne bi trebalo posebnih vaj. Torej so pevske vaje vsem učencem potrebne pa koristne. — Glas dolgo ali kratko poderžati, ali močno ali po tihem zapeti, ni ravno težavno otrokom, kateri so pazljivi; od nizkega višji, od visokega uižji glas zadeti, to je pa tisti kamen, na kterem se še sicer dobri pevci verlo spodtikajo. Posebno na ta-le faktum oziraje se, hočem o pevskih vajah, ktere so zapovedane za učence v pervib šolsk. letih, dalje govoriti.
Kteri namen imajo pevske vaje, je dokazano; učiteljeva ualoga pa je, jih sistematično vrediti in jih s primernimi pesni v zvezo spraviti. Pregovor: „Z malim se začne, z velikim se Ueha“ — naj tudi tukaj velja. Pevske vaje naj se začnč s glavnim glasom (najprimernejši je g) ter se v pervemu šolskemu letu raztegnejo od 1. do 6., drugo leto pa od 1. do 8. stop-uje itd., pa pomniti je, da se poje v lestvici srednje lege (Prim, Second, Tei z, Qnart, Quint v G-, Sext v F-, cela lestvica pa v C- ali D-dur). V tem zmislu naj se tudi primerne pesmico vredijo.
Da se otroci vadijo glasove razločevati (nizko, visoko) in ^a ložje premembe glasov (intervale) spoznavajo, naj se jim glasovi v podobah kažejo ali priobčijo: tako n. pr. naj učitelj opomni na stopnice (Stiege), na lojtro ali lestvico, na kteri gor m dol hodijo itd.; najboljše in za to najpripravnejše so pa šte-
°puščajo; iz njih so so naše navadne note (nota, Pnnkt, znamnje, Zei-®hen) ge v istem stoletji razvilo, ktcre p.i so bile vse enako vrednosti, takta in taktne čerte še ni bilo. Ker je bilo takrat samo sedem glasov: ?' d, e, f, g a, h, znanih (kromatične skale niso še poznali; v IG. sto-mtji so začeli na C postavljati, kadar sojo pela lestvica v D); zato tudi 11 bilo posebnih znamenj za osnovni ali glavni glas (Tonart); sedajui notni ®stav se je le počasi do popolnosti razvil.	Pis.
17*
vilke in pike navpično postavljene. Za glavni glas se postavi 1, za drugi višji 2 itd. za glas, kteri se preskoči (zamolči) pa pika.
Tako le:
’)
*) ‘ 2	3) ' 3	‘1 3	8) > 4	6) ' 4	7) ] 4
1	2	•	3	3	•
	1	1	2	•	2
			1	1	1
9)
itd.
Da nobeno znamenje ne kaže tako razumljivo razmere glasov, t. j. za koliko ^stopinj leži eden glas od drugega, nego številka, je očividuo. Številke so otrokom znane, in stopnje glasov tako razumno pojasnujejo in predstavljajo, da ni treba intervalov še na perste šteti.
Učenci pojč vsaki glas tako — tiho ali glasno, naglo ali zategnjeno — in tolikokrat, kakor jim učitelj zapove. Učitelju ni treba vsakokrat peti ali gosljati, ampak zadostuje, da glasove po na šolsko tablo napisanih številkah s paličko kaže, ali od spodaj navzgor, ali od zgoraj navzdol. Za vaje v taktu so boljše pesmice (v 2/4, */*> SU> SU taktu), kakor pa suhe vaje brez besed. Pevske vaje po sluhu naj se s pomočjo številk, tako sistematično jemljč, da se učenci uaučijo različne intervale dobro zadeti. — Učitelju ta metoda ne dela nobenih težav, otroci pa na ta način prav z veseljem popevajo (kar iz lastne skušnje vem) in namen se izverstno doseže. Tako v petji urjenim učencem potem v višjih oddelkih petje po notah ni muka.
Tovariše, kteri so tukaj navedenih misli o pevskih vajah v narodni šoli, opozorujem na moje uže znano delce „Gehbr-u, Stimmtthungen in navod „eiuige Winke (dobivata se oba zvezka, pri meni za 22 kr. av. v. *) Tudi naznanjam, da bode „glas-bena matica“ v Ljubljani izdala „Pesmi in pevske vaje za učence pervega šolsk. leta, ktere sem jaz po svoji metodi sestavil. Pesmi s primernimi napevi za drugo in tretje leto (itd.) pridejo tudi na svetlo. Kar se tiče mojega dela „Nank o petji po notah1* je Sl. Uč. že poročal.
Ako bodo okoliščine dopuščale, hočem prihodnjič v izgle-dih pokazati, kako se moja misel o pevskih vajah po sluhu s pomočjo številk v šoli djansko izpeljava. **)
Celje 5. avgusta 1875.	Jož.	Ljud.	Weiss.
*) O toh pevskih vajah se je celjsko učiteljsko društvo prav pohvalno in priporočljivo izreklo. Okrajno (v Kozjem, Sevnici in Brežicah) učiteljsko društvo pa jo skladatelju popolno prizanje za to novo delo pismeno izreklo.	Uredništvo.
**) Prosimo.	Ured.
Čertice iz šolske kronike narodne šole v Planini na Notranjskem,
od leta 1809 do konec Šolskega leta 1875.*)
(Nabral in sostavil Josip Bčnedek.)
Bilo je v burnih vojnih časih, ko je mogočni Napoleon Bonaparte s svojimi četami skoro po vsej Evropi zmagonosno vojeval, ter si razne dežele in kronovine prisvojeval, ktere je potem tudi glede šolstva mnogo prestrojil in predrugačil. Narodne šole po deželi so bile v istih časih še bele vrane, kajti bilo jih je še zelo, zelo malo in še te jako pomanjkljive. Baš tako tudi naš, takrat zaradi velike teržaške ceste, sloveči terg nij imel svoje učilnice. Premožnejši stariši pošiljali so svoja deca v daljna mesta, da so se nekoliko čitati, pisati in nemščine priučila; a ubogo ljudstvo se za	vse to nij dosti brigalo.
Leta 1809, ko je	sovražna	francoska	vojska	iz	Laške k
nam prihrula, ter se dalje skoz Planino proti Ljubljani in Štir-skej pomikala; zaostal je tu neki 501etni Alzacijanec po imenu Miroslav Vilhelm Mayer. Ta zaostali vojščak, ki je bil pisanja, Čitanja in seveda tudi nemščine zmožen, pričel je baje zaradi svoje eksistence premišljevati, da bi znabiti ne bilo napačno, ko bi se on ponudil tukajšno mladino v najpotrebnejših vedah proti primerni plači podučevati. — Razodel je toraj svojo misel in se pomenil s tadajnimi gornje - planinskimi možmi, da bode za mesečno plačo 30 kr. st. d. od učenca, deca v čitanji, pisanji in nemščini podučeval. Zbralo se je toraj dvanajst učencev in učenk, katere je omenjeni Mayer, pervi planinski učitelj — za silo — v sedajnem šolskem poslopji v mali nadučiteljevi sobici pri tleh, podučeval. V	čitanji in	pisanji je	deca	še	nekoliko
napredovala, a z nemščino na	slovenski	zemlji	šlo je jako
slabo. Iz te male sobice preselila se je sola baje zaradi vlažnosti in premajhnega prostora v Gregcevo bišo, kjer se je pa tudi komaj poi leta podučevalo. Od tod preselil se je gospod učitelj v Klemenčičevo bišo, (sedaj je nij več), kjer je potem dalje podučeval. Ko je pa leta 1815 Bonapartova slava otem-nela; popustil je tudi naš učitelj šolo in ukaželjno mladino, ter se podal v svojo domovino. — Dasiravno nij deca v pervej šoli zadostno napredovala, vendar so planinski teržanje spoznali, da bi bilo dobro in jako koristno, ko bi zopet kje kacega učitelja za primerno plačilo dobili. Ker je pa sposobnih učiteljev na Kranjskem tokrat še muogo manj kot dan-danes bilo; dobili so zopet za silo necega duhovnika po imenu Hiabroslav Potoč-
*) Take čertico zadevajo sicer samo poedine sole. pa so vendar učiteljstva sploh mikavne in cenjeni donesek k zgodovini nirodnega šolstva dotične krovine, zlasti ako so skerbuo in lepo sestavljene, kakor oaš pričujoče.	Ured,
nik-a iz Ljubljane, kateri je za hrano pri tadajnem županu (Oberrichter) Dragotinu Povše-tu in po 15 forintov na leto od učenca ali učenke premožnejših starišev zopet v Kancevi hiši uČiteljariti pričel. Tako se je ta privatua šola vzderževala dalje do 1824. leta. Omenjeno leto so pa pričeli v Planini na to misliti, kako bi tako zvano trivialno šolo vstanovili. Z vzajem-nemi močmi cele občine, osnovala seje leta 1824. in 1825. samostojna trivialna šola in 24. aprila 1826 nastopil je učiteljsko službo g. Filip Jakob Kranjc, učitelj v Logatcu.
Gospod Kranjc bil je po tadajni šegi učitelj, orglavec, cerkvenec, mertvih ogleda itd. Stanoval in podučeval je v sedajni Maderjevi, takrat občinski hiši vis-a-vis sedajnemu šolskemu poslopju. Leta .1836 16. julija je postal g. Kranjc, definitivni učitelj. Da šolsko obiskovanje v tadajnih časih nij bilo baš izborno, razvidno je iz tega, da je bilo 1842. 1. 162 za šolo vgodnih otrok a obiskovalo jih je le 66 in še ti ne redno. (Toraj vendar vsled novih šolskih postav šolstvo napreduje, dasiravno nam neka stranka to na vsak način oporekati hoče.)
2.	septembra 1848. leta došel jo šolskemu predstojništvu strog ukaz, da se ima vslcd ministerskih uredb v planinski in baje tudi v vsih družili trivialnih šolah lc v maternem jeziku podučevati. Nemščina naj se le v glavnih šolah kot predmet predava. — Ob enem se je tudi zaukazalo, da se ima v prihodnje v vseh trivialnih šolah o sadjereji, čebeloreji in telovadbi podučevati. O čebeloreji in telovadbi se baje nij poskušalo, a o sadjereji je marljivi učitelj šolsko deco teoretično in praktično podučeval, v kateri namen je tudi meseca junija 1853. 1. cerkveno pred-stojništvo darovalo mali prostorček na starem pokopališču, ki se je pa pozneje zopet zavoljo neugodne lego in slabili tal opustil. 20. marca 1854 nadzoroval je šolo gosp. deželni šolski svetovalec Franjo Močnik in ker se je pri tem nadzorovanji o pridnosti in marljivosti učiteljevi prepričal; imenovan jo bil g. Filip Jakob Kranjc izgledni učitelj z dekretom od 17. maja 1854. Meseca aprila 1856. leta kupila je planinska občina od g. Vekoslav Koširja privatno hišo v spodnji Planini štv. 135 za 1000 forintov.
To poslopje se je potem nekoliko predelalo in meseca junija preselila sc je šola in učitelj v novo kupljeno poslopje. Naselil so je pa v to poslopje tudi kaplan in cerkvenec, kojima so so odločili narlepši prostori in tako je še dandeues na velik kvar tukajšnjega šolstva. 1. avgusta 1856. 1. je ogledoval njih ekscelenca Gustav grof Chorinskv novo kupljeno šolsko poslopje ter tudi v šoli deco iz raznih predmetov izpraševal. Leta 1859 meseca marca se je gosp. Matija Koren, posestnik iu ter-govec v spodnji Planini častni službi krajnega šol. ogleda odpovedal in na njegovo mesto je bil potem izvoljen g. Franjo KovŠca, kteri je kot tak tudi fungiral, dokler ga nij nova po-
stava spodrinila. 12. decembra 1859 prejel je gosp. župnik po c. k. okrajnemu predstojniku 5 forintov in baš tako tudi 13. februarja 1860 od svitlega kneza Weriand Windischgratz-a 40 forintov	v napravo	molitvenih	(!) knjižič	in potrebno obleko	revni
šolski	deci. Več	dečkov in	deklic bilo	je obdarovanih. 7. fe-
bruarja 1860 je v šolstvu osiveli učitelj g. Filip Jakob Kranjc zbolel in 23. februarja t. 1. ob 98/i uri dopoludue umeri. Več listov je njegovo smrt obznanilo in med drugim so „Noviceu tako le pisale: Iz Planine 25. dan p. m., (t. j. meseca februarja leta 1860) je bil z veliko slovesnostjo pokopan gosp. izgledni učitelj planinske šole Filip Jakob Kranjc. Bil je ranjki, 70 let star sivček, blizo 50 let veri učitelj mladosti in dober pastir svoje nedolžne čede. Ne samo njegova draga družina, temuč tudi cela planinska okoljščina žaluje na njegovem grobu. Bodi mu zemljica lahka! Umerlemu je bil uže tudi namenjen križec za zasluge, a smert ga je prezgodaj pokosila. Rajni je tudi šolski knjižnici zapustil 120 zvezkov in knjig raznega zapopadka, ki pa sedaj nimajo skoro nobeno vrednosti več. 16. aprila 1860 je bil g. Josip Gnezda, dosedajni osobni pomočnik umer-lega učitelja, imenovan provizorični učitelj. 18. maja t. 1. so bili g. župan, g. šolski predstojnik in občinski odborniki k okr. predstojnistvu v posvčt povabljeni, kako bi še eno učiteljsko mesto	vstanovili.	6. septembra 1860	je zopet daroval	knez
Windisohgrlitz 30	forintov v	napravo obleke in samoučil	revni
šolski deci. 6. janvarja 1861 se je gosp. Josip Gnezda, prov. učitelj, tej službi odpovedal, ter se v Gradec kot godbeni nČitelj preselil. Po odpovedbi g. Gnezde podučeval je kaplan g. Vekoslav Stare. 17. septembra t. 1. je nastopil izpraznjeno učiteljsko mesto g. Izidor Kadivec, poterjeni učiteljski pripravnik.
11.	junija 1862 je ljubljanski škof Vidmar tu birmoval in ob enem tudi šolo iuspiciral. 19. novembra 1862 je g. Izidor Kadivec popustil učiteljstvo in 29. novembra t. 1. nastopil je njegovo mesto g. Matej Tomec, učitelj v Škocjanu na Dolenjskem. Meseca junija 1863 si je šolska deca z mnogimi dobrotniki vred omislila šolsko za-tavo, katera je bila 4. t. m. slovesno blagoslovjena. 22. avgusta sc je končalo šolsko leto iu pervikrat je deca dobila „Letno sporočilo narodue šole v Planini.“ — 20. septembra 1866 pokosila je nemila smert uže druzega planinskega učitelja. Umeri je namreč g. Matej Tomec, izverstui pevec in orglavec. Planinski pevci so mu postavili lep kamenit spominek s primernim napisom na grob. — Učiteljska služba je bila potem razpisana, ktera se je podelila g. Lavoslav Božič u, učitelju v Polhovem gradcu. Nastopil je 8. novembra 1866. — 11. maja 1869 inšpiciral je šolo g. deželni šolski nadzornik dr. Anton Jarc in baje baš vsled te inšpekcije se je potem požurilo da se je podučiteljska služba s 300 forinti razpisala, ktero je g. Simon Meglič, poterjeni učiteljski pripravnik, dobil in 4. decembra
1870. nastopil. Meseca februarja 1872 menjala sta s službami g. nadučitelj L. Božič in Grahovski učitelj g. Matija Petrič. Zadnji je nastopil 15. februarja, a 17. odšel je pervi. 1. aprila 1872 preselil se je g. S. Meglič v Ljutomer na Stirsko in v jeseni t. 1. vmesten je bil na podučiteljsko mesto g. Vekoslav Novak, poterjeni učiteljski pripravnik, ki se je pa uže 15. jan-varja 1873 kot učitelj na rudarsko šolo v Idrijo preselil. Meseca septembra t. 1. odšel je tudi g. nadučitelj Matija Petrič, na novo šolo v Struge v kočevskem okraju. Sedaj je tukajšnja dvorazredna šola po tolikokratnem menjevanjem učiteljskega osobja od septembra 1873 do 15. janvarja 1874. popolnoma zapuščena ostala. Med tem časom spremenila se je tudi. podučiteljska služba v učiteljsko, katera se je pozneje kot taka razpisala. 15. janvarja 1874. je nastopil nadučiteljsko službo g. Josip Bčnedek, učitelj pri sv. Ivanu na Pivki. 12. februarja 1874 nadzoroval je šolo g. deželni šolski nadzornik Rajmund Pirker in 1. maja t. 1. nastopil je učiteljsko službo g. Ivan Juvanec, učitelj pri sv. Vidu pri Cerknici. 19. maja 1874 je spremila šolska dcca z učiteljstvom učenca Fr. Ambrožiča k zadnjemu počitku na pokopališče. Meseca junija t. 1. darovala je slav. c. k. kmetijska družba v Ljubljani našej šoli lepo zbirko vertnarskega orodja. *) Vsied ukaza sl. c. k. okrajnega šolskega sveta od 12. julija t. 1. štev. 489 se je letos pervikrat s koncem julija šolsko leto končalo in 2. oktobra zopet pričelo. 23. oktobra 1874 nadzoroval je šolo g. Sr. Stegnar, c. k. okrajni šolski nadzornik. 12. novembra t. 1. pričela se je ponavljalna šola, ki je trajala do konca marca 1875. — 8. februarja 1875 je bil po odpovedbi g. Ivan Lenasi-ja, kot predsednik krajnega šol. sveta g. Julij Mayer izvoljen. Meseca aprila t. 1. oskerbel in priredel je krajni šolski svčt šolsko drevesnico. V to sverho sta zdatno pripomogla sl. c. k. kmetijska družba v Ljubljani s 50 forinti in g. predsednik J. Mayer, ki je tudi v ta blagi namen 30 forintov daroval. — 8. maja 1875 je bil g. Ivan Juvancc, stalni učitelj in 17. junija t. 1. g. Josip Bčnedek, stalni nadučitelj imenovan. — 29. julija t. 1. praznovali smo šolsko svečanost na Gori, ktere sc je 116 učencev in učenk udeležilo. 31. jul. t. 1., končali smo šolsko lelo 1874/75 z mašo in zahvalno pesmijo. Po maši so se po kratkem nagovoru na učence in po imenovanji najodličnejših učencev in učenk razdelila „Solska naznanila"; zapeli smo cesarsko pesem in tako smo končali šolsko leto 1874/75.
Dopisi.
Iz Rajhenburga. Učiteljsko društvo za okraje: Kozje, Sevnico in Brežice je 5. avgusta sedraokrat v let. 1., in sioor v Vidmu zborovalo.
*) 13. junija t. 1. je nadzoroval šolo g. c. k. okr. šolski nadzornik grečko Stegnar.
Udeležilo se je tega rednega shoda 15 društvenikov, med njimi podporni ud g. Šušteršič, dalje g. Dobnik, pomožni učitelj iz Rajhenburga. Predsedoval je g. Jamšek, ter skupščino s kratkim prijaznim nagovorom ob 10. uri otvoril. Zapisnik zadnjega shoda so poterdi. Kar se tiče vpeljavo „Pripovesti iz zgodovine Štaj., se zbor z opombo v 14. št. „Slov. učitelja" v tem ne strinja, ker so po postavah posebne knjige za realije na eno-do trirazrednih šolah za učence vpeljevati ne smejo.*) Povprašali pa bi naj v tej zadevi okr. šolski sveti pri dež. šolskem svetu. Dopisovalec v „Pad. Zeitschrift" odgovarja, da je poročila o društvenih shodih že odposlal in s tem del svoje naloge rešil. Predsednik objavlja:
aj Opravičevalni pismi poročevalcev g. Kokota (o vinoroji) in g. Po-ljanec-a (o naravoznanstvu.) h) Pri sv. Antonu je nameščen g. Večaj, abiturijent iz enoletnega praktičnega tečaja v Gradci. e) K vinorejskemu tečaju v Maribor je g. Lesjak pozvan, g. Kramer bode pa v Gradci o kmetijstvu nadaljeval; naj bi nam tudi od tod ali pismeno ali pa potem ustno poročali.
SJ Društvo izgubi krepki stebor v marljivemu udu, g. Jarc-u. V zahvalo mu za verlo sodelovanje se zbrani vzdignejo. d) Prečitajo se pravila, ktera je učiteljsko društvo za srednje šolo v srednje-avstrijskih deželah v dogovoru s štajerskim „Lehrerbundom“ za nemški pravopis postavilo. Delalo naj bi se na to, da pridejo pri zborovanji štaj. „Lehrerbunda“ v Mariboru na dnevui red.**) Prcdnašanja:
1. Kako naj bi se na nerazdeljenih enorazrednih ljudskih šolah, kterih je v naših 3 okrajih faktično 24, z ozirom na pomnoženo število učnih ur podučevalo, da bi bil četertek prosti dan. (g. Jamšek.) V narodu opozori, da spada določevanje o prelaganji učnega časa k delokrogu kr. šols. svetov. Ko zbrani določijo pri starem redu ostati, da namreč višja šolarska skupina dopoldne, nižja pa popoldne dohaja, pokaže govornik razdelitev učnih ur na posamezne šolske dneve.***)
2) Geometrija v ljudskoj šoli. G. Ornik obravnava elemente geometričnega risanja.
3) Ed. Musil-jeve pisanke so se večini navzočih očividno dopadalo. V njih natančneje presojč in primerjevanje z Winiker-jevimi se poterdi komitč, ki obstoji iz brežiških učiteljev, voljen pri zadnjem shodu v Brežicah. Prihodnji društveni shod bo v Brežicah in še le v oktobru, in to največ zaradi priprav k prednašanjema o fiziki in o geometriji (praktično).
Opomba k zadnjim načertom. 13 ur na teden ima najni^ji oddelek spodnjo skupine. V zimskem tečaji ima gornja skupina 2 uri v soboto popoldne, nižja pa 3 ure dopoldne.
*) To zadovo bi morali pedagogi še enkrat dobro preudariti, kajti mnogo učiteljev toži, da ta prepoved zavira šolski napredek. Ured.
**) To je znanstvena reč, ni primerna za občne zbore. Urod.
***) Glej konec dopisal	Ured.
Da se izveršiti v marcu, aprilu, maju, juniju, juliju in		
in sicer:		
Dopoldne.		Popoldne.
Ob 7,9. uri.		Ob 1. uri.
Gornja skupina.		Spodnja skupina.
Pondeljek		37,	27, oziroma 3 ure,
Torek 		37,	27, » 27, „ 27, „ 3 „
Sreda 		37,	
Petek 		37, 3	
Sabota 			27, n 2*;, „
Skupaj	17	13 oziroma 14 ur.
V ostalih moscih, v kojih se ne da izveršiti, pa:		
Ob 9. uri.		Ob 1. uri.
Pondeljek 		3	2 oziroma 27, ure,
Torek 		3	2 „ 27, „
Sreda 		3	2
četertek 		3	2
Petek 		3	2
Sabota 		3	2
Skupaj	18	12 oziroma 14 ur.
Matko, porovodja.
Iz Gorenjskega. 5. avgusta smo imeli v Kranjski gori učitelji ra-doljškega okraja 4. zborovanje. Gospod predsednik ob enem tudi poročevalec, Fr. Stoječ je vse nazoče serčno pozdravil, pa tudi žalost izrekel, da je tako malo učiteljev prišlo, čemur je pa največ slabo vreme krivo bilo. Za zapisnikarja jo bil g. Fr. Klinar izvoljen. Razgovarjalo sojo potem
1)	kako zamore učitelj pospeševati s. obiskovanje; 2) o gojzdarstvu. 0 pervi točki je govoril gospod Fr. Stoječ, tor tri poglavitno vzroke nerednega šolskega obiskovanja razjasnil, namreč: a) nerednega šolskega obiskovanja je učitelj večkrat sam kriv; b) starši in reditelji otrok in e) premajhna skerb onih, kterim je dolžnost gledati na to, da so spolnujojo sedanje šolske postave. 0 drugi točki je obširno govoril poročevalec g. Kovšca in rekel, da je zelč potrebno in skoraj že slednji čas, da tudi ljudske šole po deželi na korist gojzdarstva kaj storč; in to se more zgoditi z ukom, svetovanjem in sem ter tje tudi s primerno grajo. Omenil je nekoliko o zgodovini kranjsko dežele pred več 100 leti, kako je bila proi z gojzdi obdana, nadaljeval je o razdeljenji gojzdov in o vstanovitvi kmotijstov in poslednjič o izrejenji in koristi posameznih gojzdnih droves; navedel je tudi, kteri merčesi in živali so gojzdnim drevesom škodljive itd. Zavoljo malega števila učiteljev se ni mogel dnevni red za prihodnji zbor odločiti. Med zborovanjem nas jo počastil č. g. Anton Ahčin, c. kr. svetovalec. Govoril je o stari i novi šoli, ter z veseljem pozdravljal sedanje razmerje nove šole, pa tudi nas poživljal, da neutrujeno delamo za napredek ljudske sole. Prihodnje zborovanje bo 9. septembra 1.1. v Bledu. Fr. KI.
Iz mariborske okolice. Od kar jo H. Pestalozzi (v „Buch dur MUtter.“ 1803) naj večje, res kraljevsko načelo: ,poduk naj bo uzoren (kazaven)“, za temelj vsega uka postavil, začčlo so je uzorno podučcvanjc po malem
razprostirati. Toda stoperv v zadnjih decenijah Bi je le ta poduk pravo, občno voljavo pridobil.
Nij me volja pisati dolgo razpravo o namenu in smotru tej stroki; kaj bi se pokazovalo in kako, po kterej sistemi bi se le ta poduk naj-vspešnejše vpotrcbljati dal, nego hočem le naše nArodne učitelje na neko napako, ki se tako pogostoma na naših narodnih učilnicah nahaja, opozoriti.
Marsikteri učitelj štoje si najinre v posebno čast, ako ima vse stene svoje šolske sobe s pripomočki za uzorni (ali za poduk v realijah) poduk naobešene. Rad popelja tujca radovedneža v „svojo lepo okinčano sobo“, ter se še samozadovoljno pobaha, češ, kako se otroci zdaj lehko učč. Ne pomisli pa, da bas s tem razobešenjem učnih pripomočkov učencem veliko škoduje in je malomarne za ves poduk stori.
Prišedši otroci v tako „okinčano“ učilnico radovedno pregledajo vse podobe in je po svoje tolmačijo. Če pa pozneje eno le teh podob za uzorni (ali i drugi) poduk upotrebljaš, zapazil boš, da se otroci zdehajo-Tebi in podobi herbet obračajo, sploh raji kaj druzega delajo, nego da bi pri uzornem poduku Tebo poslušali ali podobo gledali, češ, vsaj smo se uže itak nagledali.
Vse inače pa je, ako otroci pri poduku pervokrat to podobo (reč) pred oči dobč. Le poglej jih, kako jo pazljivo gledajo, kot da bi jo hoteli z očmi prebosti, pazijo in prežajo na vsako Tvojo jim razlagajočo besedo. Naj bo podoba (reč) še tako znana in vsakdanja, obudil bodeš ipak veliko pozornost in pazljivost pri svojih odgojenčkih. In kedaj so da vspešnejše podučevati, nego kedar so otroci pazljivi?
Posebno c. k. nadzorniki, ki bi imeli biti najboljši pedagogi, naj bi gledali, da so razobešanje učil po šolskej sobi odpravi, ter le tedaj, kedar je baš treba, učencem pokažč. Jako dobro pa je, po končanem poduku ovo reč ali podobo na steno obesiti, kajti sedaj jo bodo učenci čisto inaČe in s koristjo pregledovali.
Toliko za danes svetujem vsem kolegom: „proč s podobami na stenah 1“
T. B. H.
Iz Ljutomera. 12. avgusta je imelo našo okrajuo učiteljsko društvo izredni občni zbor. Na dnevnem redu jo bilo: pogovor o pristopu k štajerskemu „Lehrerbundu.“ Z ozirom na to, da „Lehrcrbund“ tudi po spodnjem Štajerskem zboruje, da bode letos v Mariboru imel občni zbor, katerega bi se enako drugim slovensko-štajorskem učiteljem tudi učitelji ljutomor-ukoga okraja udeleževali, sklene se pristop našega društva k „T.ehrerb.u Za delegata je bil za letos izvoljen g. Ivan Kryl. Odboru „Lebrerbunda“ nasvetovala so se sledeča vprašanja, katera naj bi so na dnevni red pri mariborskem zboru postavila:
1) Ali je ona po ministerjalnem ukazu od 18. maja 1874 vpeljana omejitev glodč rabe učnih knjig za roalistične predmete na šolsko korist? (Poročevalec g. Lapajne.)
2) 0 jezikovnem vprašanji po ljudskih šolah na spodnjem Štajerskem? (Poročevalec g. Kryl.)
3) Za sekcijske seje nasvetnjo so govor o lepopisji od Lapajne-ta,
Po mojem mnenji bi bilo prav, da se slovensko-štajerski učitelji tudi v precejšnjem številu tega zbora udeležč, in da se oglasijo in z besedo potegnejo za taka načela, kakoršna ugajajo našim slovensko-štajerskim šolskim razmeram.
Iz ormuikega okraja. Učiteljstvo iz okrajev Ptuj in Ormuž imelo je 4. in 6. avgusta konferencijo pod predsedništvom gospoda c. kr. okr. s. nadzornika Ferka na Ptujem. Zbralo so je okoli 50 za šolo vnetih učiteljev in učiteljic. Gospod predsednik si izvoli za svojega namestnika g. Ravšel-na, nadučitelja v Ormuži. Za zapisnikarja dvodnevne konferencije se volita g. Robič, učitelj na Ptujem in g. Kocmut, učitelj na Hajdini.
Sedaj naznani g. predsednik pričujočim, kaj je pri nadzorovanji ljudskih šol vidil in čul, opazoval in pogrešal, v zelo obširnem gladkem in razumljivem govoru. — Šolsko mladine so je podučevalo na 34. javnih in 2 privatnih šolah. Od 10224 za šolo ugodnih otrok jih jo obiskavalo šolo 7474 v 60. razredih. Podučevalo se je v obojem jeziku, razen na Ptujem, kjer je učni jezik in sploh vso nemško predavanje. (Ali slovenščina ni predmet? Ured.) Lepo so razvija neki številjenje, ker imajo uže v vsakej šoli vpeljano izverstne šolsko knjige od Dr. Močnika. Žalibože Brno tudi slišali iz poročila, da se še na neki šoli goji čerkovanje, in da se v neki šoli začenja v porvem razredu z nemškim jezikom. — Okrajni Šolski sveti iz teh krajev so sklenili, da se prične uk v nemščini na ljudskih šolah v 3. ali 4. letu. — Po poldrugo uro trajajočem govoru se je govorilo, pretresovalo, debatiralo o stvareh, katere nam jo baš dnevni red kazal in o katerih hočem poročati.
Pervi dan so poročali gg. Raušl (o odgoji), Seme c (o spisji), Kovačič (o zemljopisji) in Kocmut (o petji). Pervi dan smo tudi že dobili odškodnino za pot. — Drugi dan smo se zbrali okoli 8. ure na real-gim-uaziji, kjer nam je razlagal gospod Fras, profesor na tej učilnici namesto izostalega gospoda Dr. Elschnika o 7. točki (o fiziki) Gospod profesor Fras je zelč izveden o tem; govoril jo o zraku, prikaznih na nebu itd., jako polagoma in zanimivo. Govor je bil prazen fraz, katerih so sicer nekateri učitelji radi posluševajo pri takih prilikah. Ko se gospod pervo-sednik govorniku v imenu zbora za izvorsten govor zahvali, opomni ta da je realna gimnazija na jako mladih nogah, in ji zaradi tega manjka še zdatnih fizikalnih pripomočkov, zategatelj je govoril le o tem, kar je za-mogcl praktično pokazati. Sedaj smo se podali v prav veliko dvorano, kjer je gospod Kranjc, učitelj na Ptujem z učenci 4. razreda praktične vaje pri telovadbi za perve čotiri leta razkazoval. Dobro so bili izšolani! — Ob 5. popoldne so se vršilo volitve zastopnikov v stalni odbor. Za ormuški okraj so izvoljeni gg. Stefan Kovačič, Jožo Šinko, Franjo Sijanoc in Anton Štuhec. Za ptujski okraj: gg. Sornoc, Schrei, Kozmut, Možina, Horvat, Bobič. Volitev odbora knjižnične komisije je izostala, ker se je lani volilo na tri leta. Vso točko so se rešilo okoli 5. ure, na kar se je zapisnik prebral in odobril.
Slovstvo.
(Ptujska Sola) je izdala letos (ali tudi v prejšnjih letih, nam ni znano), šolsko poročilo (nemško), iz katerega se vidi, da šola lepo napreduje. Učili so 4 učitelji in 3 učiteljice; s prihodnjim letom se učiteljstvo za eno možko moč pomnoži. Dečkov je štela šola 282, deklic 208, med katerimi jo gotovo mnogo otrok slovenske narodnosti. Da se je na te tudi ozir jemalo, to hočemo upati, ker poznamo pravičnost v tej zadevi pri ravnatelju, g. Ferku.
(O novem slovenskem Abecedniku.) G. Miklošič v Mariboru je dogotovil v rokopisu novo slovensko „Početnico“ na podlagi analitično-sintetične metode. Po pregledu rokopisa še od drugih slovenskih učiteljev izročil ga bode sl. naučuemu ministerstvo v odobreiye. — (Družba sv. Mo h o ra), ki šteje že 26.336 udov, je izdala lotos zopet 6 knjig, ki bodo došle našemu narodu; dvojo teh knjig, namreč „Umni kmetovalecu in „Občna zgodovina" (a tudi Koledar) bodo tudi slovenskemu učitelju vstrezale. Družba razglašuje ob enem sledeči: „Razpis družbinih daril za loto 1876.“ V podporo domačega slovstva in v omiko slovenskega naroda razpisuje družba sv. Mohora za prihodnje leto sledeča darila:
aj Sto in štirdeset gld. za štiri krajše izvirne povesti, vsaka po 35 gld., v obsegu blizo '/> tiskane pole, in b) Sto in štirdeset gld. za štiri podučne spise raznega zapopada, vsakemu po 35 gld., v obsegu ’/« tiskane pole.
Posebno ustrezajo didaktične pesmice; životopisne, potopisne, naravoslovne itd. čertice in spisi nravno-šaljivoga zapopadka.
Rokopisi naj se pošljejo družbinemu tajniku vsaj do 1. novembra 1875 brez podpisanega imena, katero naj se priloži v zapečatenem listu. Prisojena darila se izplačajo na Vodnikov dan 2. februarja 1876.
Šolske novice in drobtine.
(0 štajerskem šolstvu). V seji deželnega š. sveta dnč 29. jul. je poročal predsednik o delovanji te korporacije počenši od leta 1869. sledeče: Ustanovilo se je v Gradci žensko učiteljišče z dvorazredno vadnico, nadalje otročji vert in izobraževališče za učiteljice ročnih del. Pretvorila se je normalka v Gradci v vadnico moškega učiteljišča, pridobil se je k tej šoli vert za kmetijske poskuse. V Mariboru sč je ustanovil kurz za učiteljico ženskih del in dvoazredna vadnica. Tudi se je pridobilo zemljišče za zidanje novih učiteljišč v Mariboru in Gradci. — Napravila sta se pri-
Eiavljovelna tečaja na mariborskem in graškem učiteljišči, tudi v Jnden-urgu so hoče enak tečaj ustanoviti. Leta 74/75 je bil v Gradci enoletni praktični tečaj, da se je število kandidatov, oziroma učiteljev hitreje pomnožilo. — Od leta 1871—1875 je vlada podelila 43.448 gld., dežela 20.096 gld. in okraji 7517 gld. štipendij učiteljskim kandidatom, kar je šolsko obiskovanje mnogo olajševalo. — Delovanje deželnega šolskega sveta je obsegalo na dalje: pregled šolskih občin, uvorstenje šolskih občin v razne kategorijo gledč šolnine, in določevanje o izpeljavi te naredbc; določbe o vodstvu in kontroli okrajne šolske blagajnice; uverstenje šolskih občin v razne plačilno razrede; skerb za one učitelje, kateri so pokojnino po g. 292 polit. š. uredbe uživali, a katerim so po novih postavah ta užitek ni mogel več pustiti. Izdelal se je načert postave v penzijskem fondu in izdo-lale so so izpeljevalne določbe k tej postavi. Izpeljevanje učnega in šol-
skega reda od 20. avg. 1870, izdavanje normalnih učnih načertov iu dr. se je med tem časom izverševalo. S 1. jan. 1871 je bilo 5 petrazrednih, 23 štrirazrednih, 31 trirazrednih, 150 dvorazrednih in 369 enorazrednih, skupaj 578 šol in 879 učiteljev. Razen teh še 60 privatnih in 78 šol za silo. — Od teh 60 privatnih šol je postalo 15 javnih, 10 šol je prenehalo. Od šol za silo je postalo 64 rednih. Razen 3 vadnic je zdaj na Štajerskem 1 osemrazredna ljudska in meščanska dekliška šola, 4 šole so sedemrazrodne, 5 šostrazrodnih, 23 petrazrednih, 42 štirirazrednih, 93 trirazrednih, skupaj. 702 šol in 1333 učiteljev. Primorjajč to številke kaže se velik napredek od leta 1871. Leta 1870 se je o ženskih delih samo na 60 šolah podučevalo in leta 1874 pa uže na 378 šolali, v kmetijstvenih strokah I. 1870 na 92 in leta 74. na 276 šolah. — Konec 1874. leta so bila pri 141 šolah telovadišča in 345 šolarskih bukvarnic. Po pregledu šolskih občin se je ustanovilo 773 šolskih občin, 76 štacij za podučitclje, 69 ekskuredo-štacij; od teh se mora pa še 69 podučitel jskih šol in 68 ekskurendo-štacij aktivirati. — V prihodnjem času jo pričakovati, da bode 900 javnih ljudskih šol na Štajerskem. — Od 702 aktiviranih šol spada 14 šol v plačilni razred s 900 gld., 23 šol v plač. razred s 800 gld., 109 šol v plačilni razred s 700 gld., 290 šol je po 600 gld. in 266 po 550 gld. Leta 1874 so stale vse plače, doklade in romuneracije učiteljstva 658.848 gld. Starostne doklado uživa 268 učiteljev, opravilne doklade 332 učiteljev (nadučiteljev). Pokojnine uživa 69 učiteljev, 24 udov in 68 sirot v znesku 33.961 gld. 68 kr. Ponzijski fond ima 308.991 gld.
(Pri okrajni učiteljski konferenci v Ljutomeru) 4. septembra je bilo na dnevnem rodu: 1) Volitev 2 zapisateljev. 2) Imenovanjo predsednikovega namestnika. 3) Poročila prodsednikova. 4) Volitev stalnega odbora. 5) Volitev zastopnika učiteljev v okrajni šolski svet. 6) Poročila odbora okrajne učiteljsko bukvarnice. 7. O prirodoznanstvu z ozirom na kmotijstvo (ref. Pernišok). 8) O učnih knjigah in pomočkih (referent Lapajne). 9) O zgodovini v narodni šoli (referentinja gospodična Toman). 10. O telovadbi (ref. Lapajne). 11. Razni predlogi. O izidu prihodnjič.
(Nemčurska prijaznost.) Založnik „pisank s slovenskimi napisi“, g. Winiker v Bernu, obm-nii se je bil na c. kr. mestni šolski svet v Ljubljani s prošnjo, da bi se to njegove pisanke učiteljem priporočile. Toda ljubljanski napredni šolski možje so odgovorili: „0b Mangel an besonders wichtigen Griindon kann dem vorliegenden Ansuchen nicht entsprochen werdon.,‘ To je nemčurska prijaznost! Sezito pa Vi. slovenski učitelji tim bolje po teh pisankah in podpirajte rajše prijatelje našega jezika, nego druge tuje tergovco.
(V ICerškem) na Kranjskem so uže zida lopo novo poslopje za meščansko šolo; zidajo na svojo stroške g. Kočovar.
(Pri celjski učiteljski konferenci) v Vojniku 5. avg. seje sprejel učni načert za slovenski jezik, katerega smo bili v našem listu priobčili. —
(Iž Gorice) se nam poroča, da se ondotni vadnični učitelj g. Goljevček preseli za ravnatelja na neko šolo v Carigrad in g. Poniž pa na vadniško šolo v Koper.
(G. Blaže Pornišek), tajnik našega društva, znan po svojih kmetijskih spisih in svojih originalnih, dasi zdravih nazorih — presolil se je 1. septembra na svojo novo mesto v Materijo v Istri. Škoda jo zanj, in sicer škoda za naše društvo iu za šolo in kiaj, kjer jo deioval
(V štajerski deželni šolski svet) so kot udje za bodočo šestletno dobo od cesarja imenovani: Kanonik dr. Ivan Worm (iz sokovske škofije) in dr. Matija Pak (iz mariborsko), protestantovski župnik dr. Robert Leidenfrost, vsetičoliščini profesor dr. France Kroncs, gimna-zijalni direktor Filip Pavčič tPauschitz.)
(Na Horvatskem) je ban'Mazoranič imonoval okrajnimi šolskimi nadzornici samo narodne učitelje; po civiluej hervatski jo 8 takovih
nadzornikov. Pri nas bodo javoljne v prihodnje tako; k večjemu, da se ta posol še kakemu neiučurskemu „Volksschulleiter-ju“ podeli.
(Poslovitev.) Zapuščam vas, krasni ljutomerski kraji! Slavo rod, ki bivaš po njih, ne zabi, da ti je ponosnemu biti na svojo kri! Uže starodavni kitajski zgodovinar je rekel, da no propade narod, koji sam vse zaupa. Tako tudi Vi. Slavcni ljutomerski nepogmete. ako sami sebe ljubite in višje študije od tujcev. V to svesto pa naj vam jo pervi pogoj poleg života: narodna prosveta slovenska, narodna učilna. Kolegi moji pa, kojim naj bode i v bodočnosti v pervej versti pri sercu čista narodna slovenska omika, koja se opira na pravo pedagogiko, neumorno prižigajte luč presvete zapuščenemu narodu po Goratani. In za slavo naj seže naša desna v desno, predno se preselim od vas mej slovansko brate svoje dalje na jug, kjer so sme domače misliti!
V Ljutomeru 1. septombra 1875.
Blaže Pernišek, narodni učitelj.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem : V slovenskb-bistriškem okraji se razpisujejo v občinah 4. plačiln. razreda sledečo službe: Učiteljska služba v Laporji (1 r. s.), podučitoljske službe: v Črošnjevcih (3 r. š.), Zgornji Polskavi (2 r. š.) in Studenci (2r. š.) Učiteljska služba v Št. Lovrencu poleg Prošina (pri Gelji, pošta Štore) (enorazredna š. s 600 gld. in stan. do 30. sept. na kr. š. svet. Učiteljska služba v Ribnici (3 r. š., okraj Marn-berg) s 600 gld. do 12. sept. na kr. š. sv. Podučiteljska služba s 400 gld. in stan. v Vuzenici do 12. sept. na kr. š. svet. Učiteljska služba v Brezuli (1 r. š., pošta Račje, okr. mariborski) s 550 gld. in stan. na kr. š. svet.
Na Kranjskem: 2. učiteljska služba pri sv. Jerneji (2 r. š.) g 500 gld. do 15. septombra.
Na Koroškem: Učiteljska služba v Prevalih (500 in stan.), služba učiteljice v Železni kapli (400) in služba učitelja v Slo v. sv. Mihaela (430 gld ) do 20. sept. na okrajni šolski svet v Velikovcu.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Mike! j, uč. kandidat iz Golovca in g. Klan-šček, učitelj iz Rodika na Goriškem sta podučitelja v Ljutomeru.
Na Kranjskem: G. Cotelj, ki je dobil službo v Beljaku, ostane v Skofjiloki.
Na Koroškem: G. Josip Bezlaj, podučitelj v Bistrici v Rožu; g. Janez Melher, učitelj v Kazazah; g. Ivan Šumi, učitelj v Blačah; g. Anton Farčnik, podučitelj v Kodmarji vesi; g. Vinko Zagode, podučitelj v Kaplji pri Dravi.
Podublteljska služba, 1-2
Na dvorazrednej narodnej šoli na Ponkvi z dohodki 440 Ji., oziroma provizorično 400 gld. i prostim stanovanjem se razpisuje.
Prositelji, zmožni slovenskega i nemškega jezika, imajo svoje dokumentirane prošnje do 25. septembra t. I. vposlati krajnemu šolskemu svetu na, Ponkvi poleg južne železnice.
Okrajni šolski svet Šmarski
19. avgusta 1875.
Predsednik: Haas 1. r.
razstava na	razstava na
Naložba LaAskJ
«S|W Mtr-it,} sis ■
diDloma. bukvarja v Bernu, si diploma.
1873. 'S	J	S* 1873.
Ferdinandove ulice
Založena dela.	štev.	3.	in pisanske
V založbi podpisane knjigotržnice so prišle vsled izražene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertane pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer:
Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvoj-nato načertanih.)
Št. 2. Pisanka za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvoj nato načertanih.)
Št. 3. Pisanka za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka oblika v četverki.)
St. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka.)
Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisje (14 verst, s prostimi čertami; visoka četverka.)
St. 6. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka.)
Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limanega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigoteržnica je pripravljena, željam p. n. gospodov kupovalccv v vsakem obziru vstrezati.
Cena pisank je za eno rizmo = 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. netto v gotovem denarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiijajo.
Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo:
Prvi nauk v lopo- in liitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokor n y, poslovenil Anton Lesar. Sešiiek 1.—12. h, 2 kr. pr. Riess 4 11. 80 kr. netto 3 tl. 15 kr.
Karteln zu Prilfungsschriften mit blauen Linien uud Raud-verzierung in 4° a. Briefpapier ii 1 kr., 100 St. 75 kr. n.
Lesar Ant., Litnrgika ali sveti obredi pri vnauji službi božji. Za gimnazialno, realno, in sploh odraslo mladost. 1863. 1 11.
Naročila naj se franko pošiljajo na
ALarol' Wlnlk«r-Jev»
založnico in. prodajalnico knjig v Bernu (Brtinn)
1—8	Ferdinandove ulice št. 3.
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. Štujer.11 Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.