k. 45. V Goriei, v cetvrtek 6. novembra 1873. Teiaj#, „So6a" izhaja vsak i-etvitek in velja s pofito prejemana ali v Gori'ci na d.om • poSiljana 7A driiinhmlce polifc. drnstva ,.Soca": Vse Icto......f. 4. Pol leta.......-'¦ Cetvrfc leta.......> 1>> '/a mih'uhtbnike: W I'-t" •.....i'• •!¦."»» Pol Iota ......."J./.-1 (Hvrt lota .... ... l.-'M Fosaniczno stevilke *o ilohivajo j»i> 10 sol(W v Gorict pri Patmiollijn in No-harju; v Trstti v Uhakartricah „Vin «V1 DelVeaVre 1711'* in ,.Via del la easerma «10" Pri oznanilih se placuie za navadno prisropuo vrsto: 8 kr., cf so tiska 1 krat < ,. „ „ „ Slant «'• •• „ » „ 3 krat Za voc« cvke po proatoru in va»k pot yO kr. za kolek. XaioOniua in dopisi naj r« blago-voljim pos'djajo mv.lnikn: \*il;torju !)»<¦ hum v Oorici, Con. dnl Oristo 1K(> folizo iiviuski'ga trj?a,kilor ho nahaja tiuli uprav-nlfitViK -~ Rokopiui se no vrafojo; dopisi naj se blagovuljuo I'mnkivjtyjo. — UelaU coin indrugim iieprcinoftiiiu'so naroonina zni/.a, ako so oglaBe pri nrcdntitvu. Glasilo slovenskega politiftiega druitva goriSkega za brambo narodnih pravic. Volitve. Volitve so koncane in mkdar nijso bile poprej tako vibarne, k»knr 15. m 4i0. oktobra na (jori&kein. Prav jako givahue *>o bile uic volitve voldmh iuo% po nekateiih zupaoijah. Tako t Oirknoro, Lokavcu, pri Sv. KriSui, v Solkanu, Kouiiiu it'. V drugih n pr. v Son;>as i jo pa prav malo volil-gov pri§lo volit, in nic j h »)¦' more stresti iz spusja, Ne ve se, kaka mora tlaci take ohcinc, zlasti ee ca* sopise^beid hi se vedkrat pogovarjajo o javnili opravi-lib. Ouditi se nij le takim ub&imni, na laski in ko-roSki tneji, katerib nijso prav ni6 8e obsijuii zarki svobodc. Kakor poprej zivijo tuui zuaj in budo ziveli, kdo zna koliko easa Se, ue biigaje se za javna opra-vila mis'.eei, da je za kmeta najboljSe, da nic no ve, in da le uboga slepoinsi, kar mu ukaze njegov zupan, y.upnik ali pa j^lavai. To je bilo nekdaj zadosti, da so takega C-toveka ti gospodje pohvaldi. Toda C-nu se spreminjajo, in mi se moranio z njimi vdobrem mpo-trebnem, da m immwmm* Kruetje, rokudelci indiugi so dobih pravieo vobti, to jt», v igiliovih rokab je ve-iidel osoda driave, kajti njib poslauci morajo privo-Ijevati, da kaj obvulja kot postava glede davkov^roja-kov in drugih diztnmh in de/.elndi numer. Ztto so wlilci prav za piav tisti, kateri to odUieevajo u^.o pri volitvuh, in prav zato se morajo k takemu ddu pri-pravljari resnobno, marljtvo pietidarj»j« vse okoluosti in toivj nestrastno, ker strn*t um otemni. Tako bi jnoralu biti. Ali veeidel se vi.ii sploh po svetu, da so voliicl, ali nemarui ali pa zelo zivi, in strasti se zme-rom bolje ruemnjo, dokler dospejo do viliunea na dan doloebe. l'usebna strastne volitve sa nuvadi*o v«:5'jo jia Ogerskem in na Aoglezkem. Kakor se pa razburjeno morj« bipoma ue poto-lazi, tako trajajo po hudi volilni bitvi se uelcaj easa zivabni pogovori, in navaduo se lepozueje se zteenjujo uacela zopet mtrno pretresovati in se bolje ftintt, ker vsaka stranka skrbi, da bi konecno zmagal .¦•. Na IJSTKK. Idrija je znana vsemn bo/jemu svetu. itazsn stroji idrijskega rudrika so obuudovaiija vredni, in skozt nii-sto gredoa popotiiik se ustavija se zadivoljuostjo pri njih. Ne le clovt\ski stroji zanunujo tourista, nego tudi bozje stvari in to so iil-sjska dekleta. Uprasal se je guto\o sam sebe „01 kod neki to, da idrsjskt dekleta tako lepo in snaz:io obleeena hodijoV Saj, kakor mi pravijo, idr-j-ki rudar pae komij toliko za-b'n^i, da'svoj ?.i?ot s tezavuostjo preredi.* Zares ti*da se godi naSt-mu rudarju; slabo plau>» una ia po vthu mu se tuji uradinkt in dragi iibstri sa ujegove s*are prav.ee poziraj:>. Da lakote bi aiotal umreii, ako bi ne znale zenske (jip k klepijati. In ce se nasa dekieia lepo in sna^DO oblacjo, je zbog njib pridnonr?. A to nij moja svrh*, nego 1h nekobko bes«u'ij o nj h govo-ru. ,.Nam je povStr glik tak perrajau, kukr liojtm scd~ luu, ini je rekla eukrat ueka zvnska. k» sf»m St) raz-govaijal i njo o znanib reeeb. In res, ko dekhca sole dovrsi, jej pravijo mati: ^Da sdej sea te z mitam redila jen pa oblacila, od zdej sanqprej pa le ahtaj, da se bo§ sanw oMacila, nu te ne bama vec, sma ti ii dost dal." Dekici, sotekth klopij se iznebivsi, mrgolc zdaj druge skrbi po g'avi. Ona ne mislt vise, kedaj se bode naueila nemske sSov-uiee ali iz nemskega berila pjpis maeke m ms;, nego misli vedno na to, kako bo luirla klepijati, da.boie pr^j eipke prodala in si s tern dsuarom k;*j kupila. Rano, uze predno solncni zarki v sob* prikukajo, sedj mati se svojimi h^erami okrog mize, ter premetajo rofino klincke ia ene roke v drug.) j zvefier pri mraku je naj-dt§ pd istem delu. Od jutra do vee«ra sede nepre- Anglezkem n. pr. so delali \rolilci ;iu stranka nmogo, mnogo let, dokler so koneeno kako novo postavo v patlamoutu dognali. Ker je pa uze zastarela volilna postava kriva bila, da nijso mogle v' parlameutu pre Ireti gclje uaroJo, bila jtj vsetn dobri.n p r v a skrb, da se sta-a volilua postava predfla, kar se jim je posreC-ilo po dolgib bojib, in utoprv po tern so novo postave zm.»gale. V poprej&mh easib je bdo naimec ua Angle^kein prcinalo Jjuclij, Id so voliino pravieo inuh, m m to so Steyilo voMeev poiuno^li. Zdaj pa jdi j« muogo, ka-tcri z.Jaj lirjajo, naj se vsakemu doiotuemu ni.i^u ta pravica poduli, kakor je to v Franciji in v severnih anierikanskih drzavab. Eazm so vobim naemi po sveln, in difrtvniki so ra'/auh mislij v toj zadetri, em prporouajo ta, drngi pa drug nuCin. Toda pod fiolnccm »ij nie samo na sebi popolno-mi, in vse olloeijo olcolnosti, Nekatera volilua pos-Java je dobra za en imrod, za drug bi bdu slaba, ker je na drtigi stopiuji omiko, bogatstva, nturabio^ti in skuSunj, in ker se veu alt pa manje zaveda svojib pi'a-v.e in svojib doUtiotiiij. Dozdevalo bi se, da je uajpravieuejSi voblai siste.n, ee ima vsak doletm d 2avljau to pravieo ne glede na kak stau ah na kako pretnozonjo, kajti v?ak je pokli-cau v vojake in nij ga drzavljaiia, da bi posebuo v sadanjib casili kakegu davka ne pbuVjval. In zares gorl oiuofijeui drzavi ste pouosiu*, da iuiate tak volilni red. Tod i skus:ije ucijo drugaee, s.-tj nij biu Fraueija sreena ae z Napoleonoin I. ne s III., ki sta oba po-stala tpsarja po takem voblneui redti. Ta sistem za-bteva, da je veltka veciaa drzavijanov posteaa, previd-na, domoljubna in znaOajna. To je tbre volfe so b le uze. Nekatere so skrivale potice, druge vij,» poi kiop; tretja pa po-gumna pomidi in potice dejaje ^'Irinkeii sie s.ch4, iu-lije oii vina: „5ebueidco sie sieh." OMe veselosti nij bilo ne koncj ne kraja. Nuvi prazniki se biijhjo, in nova obleka mora biti. C'e gre v ce.-kev o vdicih praznikih -- in to mora biti — una vselej kaj novega na sebi. nZdaj baje vdika-nacnl pnimit, manna fa'} zastajM, do ma nave, da nabama miinarje na stmn pehdeS Vse n.ste dni isnata eevljai* in sivilj % dovelj opravit-'.^ Ta kaki se pogleda-vajo v cerkvi, kadar pride lepo dekle ia vsa nabspana v cerkev! Marsikutera »i mnii „6ak hidr bam spice spit prcdala, si cam pa jest tabu napi-act.* Tndi mej teduum se zb^ro, ter obdeluj<*jo in obrekujejo elovek.i, da b ga pes ne povdial. !:C^ft kaka so nus, mis sdej tista Katrca, k se mnrna na ubosga kajfarja, bsi it reMOfje rts fcej, pa nkar,k ni ncclu Drug* pravi:nOA, pa v nedih je bla v paramlu, sm jejest vidian Trcja: n0h, al vpamsultt je Ma, ovbe, mt bejz bejL, saj ni sl:or za tirit tu.u „ Ja na kiikr ccs, sej sm je jest tudi vidla." t,Mir naj bsi kukanska cajnc obcjsla na glava, bse ji blu bel prglihaln; vim, da se i ni neL prglihalu v parazidu* „07* talk kiikr krav sedlu* pravi sopet druga.. nIn saj nij.nee cvart ksilita, Jcaj je taka, hnkr kej&n galdes~.* druge i.i/li<'nosti, ta pa ima vso zastopati. Tak volilni red hi bil za n is Slovane, poBpbno za nas Slo* vonee mjboljs, in jn gotivo vsom pravieeu, kajti po §fcevilu duS, In imel vsak narod primeroo 3tevdo z»v* stopmkov v faznib zborib. Vsak villi, da je po takem naeinu doati oseb, ki imajo na dan volitve svoj glas oddati in na voliSfio pnt1. Zato pa so v nekatenh dezelah vpelj«iii, dfl. izvolijo volilci vsaki ?.nputije po At^v'Uii du§ izmqj w)m nekaj moz, volilua nvizo, ki one zaotopnjo poslftnea i/.voiijo ua voli^ei. To inn undo dobnb strmii, in v/bujen narod ne more toga odobravati, kajti zavedom prvotni voliloc zeli veudar le, da bi s ¦» ta svoj glas oadal m kmidi-data, kiterenm zaupa, Oovorili smo v tem ohziru z indsateriini voltlnfmi mo^i, ki so i.uii iega mieaja, izrekSi, da jim ja to-zavno gin so vat i za colo obvino, naj bi viak.za so gla-sovnl in tijua naj bi'biln volitov. Bivst ministet' Ilobonwart jo liotol leta 187». do-Mi\a volilno postave v tern zmisln prenaroditi * i na-meraval je dulje tajno glanovanjo p o 1 i s t k i h IS u d i za kmoto vpeljati. Dokler pa velja ta naredbii, morajo prvotm volilei ostro pa/ati, da izvoiijo tako ino?.e, ka» tori po njib inuenji puslanea izberejo, zato naj vaak k volitvi pride^ s«j n»jma didee do zupanije. Pri nas tt*kraj Ltave im«i postavno veljavo neka p midmost, katore ue nabajamo nikjer, in to je, da wiiaitto 4 razrede vuliloev, koje vsak pO'.na. O.stanki so to m kdajnih stanov in prenapeno je, »la ima rata-keno stovil» vebkih posustnikov toliko poslancev. Pri mestib tudi n«j razdebtev praviena. Ta oetvero, razre hii sist^m je nam Slovanom zlasti Slovencem, prav poguben, kajti veliki poftestniki so pri nas veeidel N'.'slovaui, nasledniki tistih vitezev, ki so uas pudjaimdi in razkosali, in v masfch so se naselje-vali uemski in italijanski rokodelci in trgovci ob easu, ko je naS narod suien bil nekdajnim v fcezem, in se nij "sin**! neiti trgovSCine ne rokodelstev, le pokati je Hvalevredno je to, da idrijska dekleta so vedno v drugi obleki. Hvalevredno je ue za to, ker li&p mnogo stane iu veliko denarja potrebuje, ampik za to, ker ka^e, koliko st npajo uala dekleta se svojo pridnostjo pnsluziti. In cednost je lepa stvar. V9»ko nedeljo in vsak praznik se drugadno obladijo. NajlepSo pri-loznost ima opazovala ob nedeljab, ob casu dijadke mase, kajti tistikrat se prikazd najlepsa, ^ in najokus-nejse opravijena dekleta v cerkvi. Se ve, da imajo hudobni ljudje svoje vzroke ter pravijo, da so solarcki bo loci gosp-fdje, in ti si lebko n^e mladdi nog bodoco gospo izbeio. In da si v casih tadi ti mladi ljudje uzh nainezikavajo, tudi nij nic neverjetnega. Iz cerkve gredode vidsjo pa lep.5 i'aute, ki so postavijo preJ cerkev, katen tudi mirsikat«ro slano opombico moj memo hod«xi zanski spol vrzejo. Kakor pa vso 1 se po-govarjajo tmli tukoj po sluzbi bozji deklela najveft 0 lepih fantib m pa o obleki, katero je to ali uuo dekle v cerkvi na seb. miftlo. „As vidla, kaksua je bla pa dans tista anegava aa- absihtova, vis nina sestra se je ad vsvh adlaiila v cirksi, vsa je bla v panfdckih in tjc imila. adanasta jupca, s prUidram pri hbt." Vedel b: so mnogo in mnogo tacib recij navesti, ki bi kazalo, kako zanimivn so idrijska dekleta, in ka ko nie" manj>i iuj zxiiiniivo idrijsko narecje« Joziko-slovci bi mo ali tu ii to piviskovai in na^li bi, da] nij lire/, posebnostij.. To m* pa mora re^i, da jo idrijska guvoriua vel.ka meSiuica tujib, posebuo nemSkib ele-mentov. Ia to jo tudi imravno, ker iniamo v Idriji tohko tujib uradinkov, kakor primerno nikdeu djrugod. Naro-tno, bicimliticno drustvo, ki bi imela posebuo nalogo, drustvenike zabavati iu padufievati; diustvo, ki bi pjsebao kultiviralo sloveosko lepoznanstvo, bi bilo tukaj na svojeui mestu. ; V Idriji 3Q. sep^mbra 1873. - ^sfoelin. kiaetovati po stari navadi, se ve da, ved graj- "iflalS&i ko sebi v prid. ' K Po voTifcvak rojijo mar&ikatereniu pi glnvi razuo-vrafne misli, pisatelj teh *vrstic je to premisja-al, in priporpca taka in enaka. vprasanj* vsem bralcem v drobno pretresovanje ia tudi porocevanjc ,Soci*. Soiske poslave. IV. (Kofirc.) Postava zastian obiakovanja Jjudskih sol d»loeuje, da se morajo povsod sole osnovati, kod^r biva.v okro-2ji eno StirjaSke milje vsaj 40 fa so'o sposobnik otrok. Tako natancno pac nij mogoce, da bi se to? naside-zeli imsdo in posebno na nj» sorskt stn.m m>. Pu praktienem izvrsevanji postave bo vsakakiu tieba miije in iteviio obiskovalcev kohkor toliko razS vlt'u Skrbrti se pa vendar mow, da se povsod solo •jilprejo, kouer jih je le mogoco nnpmviti. Toda paragraf & V *t»vc «. maja 1870. nam dnja slabo porostvo, da bo tako kmalo mogoce potwbno Stevilo Sol osnovati in steer za to, ker raanjka v prav muogih kraj'b spo obmh solskih poslopy in ueiteljskth stanovanj iu ker si ne raoremo misliti, da bi mogel okrajni s»l ki zalog iz svojih po dokladah k davkora nabrauih dohoiikov y kratkem potrebua §»lska poslopja sezulat'. To bi so moglo k vouemu po ldtih zgoditi id a tern bi se po-polno izvrSitev Soiskib postav na vtdiko skodo otrok in starSev nekatcriU krajev dolgo, dolgo zavlekla, -?rh tega bi pa vsa nova, ab popravljeua poslopja ve-liko ved stala, nego ce bi jih obcinc v lastuem gospo-darstvu in morda s pomocjo slnzeb ali robot izdelala. Pa kako vtegne marsikedu ugovarjati, bodo ob >go ob-eine katere se koraaj navadue leine potre'>Scine oma-gnjejo, kako bodo one po vee" t soger skla lale, vsaka za svoje po dolocbak novih postav sezidano Solsko po-slopjeV Biie, laze in cenejse, nego fie bodo &ikale, da se jim t»ka poslopja iz se tako «b.lmb v okr. Sol-sko denarnico placenih doklad sezidnjo. Obcinc si lehko izposodijo zapostavne obresti iz javmh kra-nilnic potrebne znesko, katere po tern v 10, lTi ab 20 letih, kakor se pogodijo, * povritejo. V ta namen pa ^eba posebne dezelne postave, katera naj bi na eni strani priinorala obcine, da si omislijo ali sezidaju potrebua Solska poslopja, na drugi strani pa doloella, kako naj bi si obeine v ta namen hajlaze denar iz posojale, to je zagotoviti mora povracilo o pogojenem casu — in sicer brez soduijSke pomoci. Jako bi bdo zeleti, da bi nas dezelni zbor to za-davo oze v pribodnji seasiji resno v ruko vzel, ter sklenil, postavo, kako se i.na razdeiiti skladanje stro-skov za Solske potrebe, kakorsoa postava je uzo vc-Ijavna na Koroskemin na §iirskem in se, kakor vemo iz najzanesljivejsega vira, prav dobro in prakticno \z-kazuje. Cn bomo cakali, cla se nam v zmislu zgorej navedenega §. 38. napravijo nove Sole in uze obstojece postavno poveksajo all preuravuajo, bomocakali dolgo, in kedar docakamo, bomo presueto drago plauali. Majbno stevilo je takih obfiin, katerim je sedajoa postava zastran skladaoja solskih stroskov ugodua in to so V«ste, katere imajo \ec razredne sole in tedaj po vec uciteljev, toda teb je prav inulo in v postavp-dajstvu treba se oztrati na ogromuo veomo. Pred vsem se mora na to gledati, da so vsi stroski primerno iu pravicuo razdeijeni. Solidarao^t ali vznjemuost je res lepa in priporoeljiva, toda tudi ona mia svoje meje; ce sega predalec, se bliza korauni/m-i; do tega pa necemo priti. In s tem skienemo svoje pr&tresovanje novih ioi-akih p03tav, dasiravno bi se dalo o njih so marsikaj govoriti; toda, ker nij ^Soea* solski list, bill smo §e tako preobsirni iu marstkedo cenjenih citateljev si je uze zelel, da bi kmalo clanek koncab. Naj poyemo se h koncu, da je nas dezelni odbor dobil dozdaj muogo porocil oi obc:mkihiu so'skili za-stopov zastran prenaredeb v Solskih postavah, da je tedaj obilo tvariue nabrane in da bi jo dezelni zbor v pribodnji sesiji uze lehko v roke vzei - in na korist nasega zelo zaaemarjenega solstva porabil, Vsaj skladanje ptroske za Solske potrebe in posebno za Solska poslopja naj bi se nze ietos uravnalo, da se vsaj od te strani zajezi nasprotovanje novim postav.:m. Dopisi. ¦"'1' r.v •¦ ¦, . V Gorici, 5 Nov. (lev. dop.) Na Duna$ «o irneli drzavni poslanei 3. novembra svoj posebnf •¦ shod in sklenili so Cehi in Moravci, da ne stopijo v drza\fni zbor, drugi pa jiojdejo noter kof, opozieija. Cehi in Moravci ne morejo se vdelezevati tega zbora, kajti sto-pivSi vanj, morajo slovesno pripoznati veljavo te ustave; ? tistem. trenutku pa bi se molee tjdpovedaii starodav-nih drzavnih pravic sirojega slavnega kraljestva in po-stale bi obe dezeli kronovini, kakor n. p. Kranjsko iii druge. Tega pa nocejo po nikakem in tudi ne smejo; kajti volilei ;zvo!iv§i moze tega mnenja, izrekli so jayno in krepko, da noSejo odre6i se svoje slavne zgo-dovine, temvec da feoeejo raji v^e trpeti kakor do zdaj, nego vdafci se svojim nasprotnikom. Ko bi bila opozieija v vecini *fotin, bill bi se podali oni v lesenjafio, ker bi taka vecina prenaredila vso ustavo. Tudi ko bi bila Y#^na «pjsa od 2/3tin, vstoptli bi bili; kajti vsa-ka ve^na, ^flruzega ne, saj lehko bi v obee priznala zgodoviiiske pruviee, postave bi sklepala v turn duhu pripravliaje tako pot za bodoenost. Vsega t«sra ne more manjgina delati, §e z kakim protestom ne smr* vsto-piti, ker se nze s tem poslanstvo zgnbi po novi postavi. Vrh tega so se veeine po vsih nasih zborih po-sebna v drzavnenj zbora kazale brezobzirne in cel6 trino^ke. Ce so Cehi v prvi sesiji tudi naj j»ametnejsi in naj koristnejsi predlog stavili, zavrgla ga jo sovrazna veeina le zato, ker so ga Cehi nasvetvali, ne premiSlje-vajo, da je to Avstriji, torej vsem r skodo. Vsi drugi temu ministerstvu in iej -sistemi na-sprotovajoei poslanei so stopili v lesenjato, akoprera ne?adi in zoper raarsikateri jih svarijoH glas; ker mno-go jih je, ki zelijo, da bi opozieija zedinjena delata, da bi torej vsa izostala. Pravijo sicer drugi in zeltjo, naj ti poslanr-i saj javno pove'do potrebe, stiske in t'-zavo dezel in narodov. AH vso to jo vm vsem znano tudi vladni vet'ini. ki je za take rm-i gluba. Vsakako je njiii polozaj kaj teza-ven. Pridobivati hoeejo tudi ver poirebnega za deiele in nnrode, toda ministri in v-.M-ina pon'ko: ako hoeete kaj dobiti, bodito z nami. Kaj vraga! i*ontraliati pa nn^ejo in ne morejo postati, in uic- ne pridobijo. Tako se je godilo ze 13 let Poljakom in dnigim, ki se sent ter Ijo giigajo. Zator&j j»; misliti,.da ostanejo ti gospodje nokaj easa notri, in pri dobri priloznosti jo pobriSejejo tudi oni iz zbora, kakor je opozieija nze dvakrat storila. Ko bi bili pa ze v zacetkn s Cehi zloJmo delali, gotovo bi bile nze davno kon^ale te dr-SftTAopravne bomatije._________ V KviSkent, 24. septembra 1873. [Uv. dop.] -Mesec so bliza, od kar smo odprli na Kvi&kem ei-talnico se zammivim programo« ^svojfglavnezt4, in radi poroearao, iU je ta slove^nost vkljub vaemu ovi-ranju mnogib nasih nasprotntkov Se precej lepo mno-zlco .briSkih rod ljubov privabiln. Ker pa je tebl, po vseh slovenskih dezelth znanemu la^niku in ubroko-valeu „Glasua trn v ok«i, 6a IjtwUtvo isapreduje; — in ker ti je le to mar, da bi ljudstvo neuron > in nevediio ostalo, po katevi poti bi dosogol svoj nimen, nijsi bil zadovoljeo s tern, da si naftontal nekatere tvoje briSke pomagace, ki naj ljudstvu od^vetujejo slovesnosti se udeleziti, poslal si marvefi tudi enega tvojih oi»tttdnib adjutantov k slovesnosti, katertmu je bila natoga torbico prav debelih in nesramnih lazij liapobiitt, katere ti, v tvojem iz golih laz in obrekovanj obstojecem hstu, pi-SeS in na vse kraje trosis. 0a je vse laz, kar tt piSeS, je znano uze vrabcu, ki po stivlnh eivka in ne bo dolgo, da ti bodo na hrbet nlazoik" zapisali, in tako preti nevarnost tudi listu, crgar adjutant si, in v ka-terem svoje lazi trosis, „taznjivi m obrekovalrti Ymu zvan biti. Mirazeljui se odgovoriti nijsmo misliii na tvoje lazi in sladki up smo gojili da se vendar Golo-sova sveta jezica bode utola?.ila. Toda mnili smo se in le se ImjSe rencis in bolje snrovo, kakor k met ski hlapci v eoklah, na vse gr»o krvhotaS in na vso moc lajas. Prisiljeoi suao tedaj fi z* Bsaboto* kaj pouu-diti. Rekli smo za „saboto* g. adjutant erne armade, ker iz gutovih virov nam je znano, da vehko tvojili sv. pobozndi tovarsev prav .^juaaSko11 po dr. T .... vzgledu vsako saboto in celo potek peeenko obraca. Da pa g. adjutant tako natauono ves, kak vtisek da so i.esli goriSki gosti domu, izvira gotovo iz tega, ker si se bil zarad svoje majhne postave kje v ko6 j« skril, da nijso za-te vedeli; aii pa morda iz tega, ker Gia-» sebi iu svojim pomigadem razen drugih sv. lastnostij tudi ysoga vednost pripisuje. Drugace se to ne da mssliti. Pravjs, da Brda nijso za citalnico ampak za opoko 1 Oemn bi jo bili ustanovili, ko bi tako miitili — neki zato, da bi jo „Glasov dopisun" inspiciral iti o-brekoval?! — Ne, to se ti ne bo posrediio dragi nGo-losK in g. adjutant. Da dobro znas Suntati, dragi „Golos*, to ti prizoavaroo; da pa tudi jederoato lagatt zuaS, je znano. Nasuntal si briske „6olosovc8* naj ljudstvu odsvetujejo se kot udje citaloice vpis&ti, re-koc, da so v takih drustvih sarai nejevernik;, iiberalci in ne vemo kaj se. * Povej'nanv. dragi BG[astf v kate-rem ozirn je citalnici pohujs jiva. in katerega je u2e pohnjsala? Saj je, rekel bi, sedaj v vsaki veet vasi citalnica in nikjer nij naSla toliko nasprotnikov, kakor ravno v Brdih, kjer jo naj bolje potrebnjejo. In to za to, ker so mej oajsimi nasprotniki vecidel duhovni in tem odvisni cerkovaiki, katerim Ijiuhtvo Se nevedno verjame, kar ran na uho trobijo. Ako ne razumete se, kaj da pomeni beaeda „eitaluicaft prasajte tist% ki so sliSali, dr. Lavrifiev govor, pa boste videli, da citalnica nij kraj, kjer 8e, kakor- nesramni adjutant Golo-a in tudi ta sam pravi, nejevera seje, ampik kraj omike, napredka in svobode. OJ kodi to, da smo nejeveruiki, in da jemljemo ljudstvu vero? Vera j»i cloveku v sree vsajena uze od mladih nog, nij je m>goee torej iz cloveka iztrgati, kakv>r kako obleko. Mi in citalnica smo Vam trn v [>efr, kor se no-eemo popnj«ti VaSih nacel. Kako neki bomo mi lani, kateri se lehko de-SctkiaL ua leto promcitijo, stanovitno sluze^e, je vpraSanji*, katero se lehko t-iko ali tako resi. Pa bo-dmo i.buialni iu pri/.najmo juu prepirn*t pravico. Pri v*tm tem pa trd>m i na vsa usta," ita ne bi bil sin ;l g. Ii..... vol li uiti izvo'jen biti, da cpIo v do- ticui viditveni lo'cd ne bi bil smel prui, kajf.i on nij b:l, ko'ikor nam znano, vpisau v imeniku voliloev, on nij v pjstavnem roku svojegi ugovpta vlozil, ampak komisij't nut j * na d-»n vo'itvo proti jasnim doloubam §. 26. drz. postave '2. apr.la 1873 .st. ll dovolila, da jo volil in uvoljen. 0;i j-* pravic •, katero je sam z a n e in a r i J, po nepostavni p. ti dobil in analogon, katerega na-vaja g dopisaik n-j nikak »c merodajeu; kajti g. kaplan, kateivgt je ukazal okr. glavar g-iriski nunver/.u-glich in die Wabllisten einzareihen'4, je b»l svoj do-ticni ugovor v pistavneni roku vio^i! in je tedaj svojo pravico po posteni, postavni poti zavaroval. Na vse druge ujedljive in nedostojne napade se nam ne zdi dostojno odgovarjati, Se manje pa na os-tudne surovo^ti, s kateritni se obsipa v clauku s Krasa v Glasovi St. 44 gusp. uradnik T..... S takimi in eni-kimi trivijalnostimt naj se le sme tudi z.uiiprej pjni-Sati pobozni nGlastt, Oigan pravih aposteljev k r* scanske Ijnbezni in sp ravel V Trstu o. nov. [izv. dop.] Drfivni podanci so oJpotovali na Duniji; poslanei trzaske okolice g. Na-bergoja jo na Proseku stotioa inozakov na koiodvor gprnmljalu, nekteri so ga se do Se/.ane 6istno spre-jeli. M'j zivahuiini ziviiklici se je poslovil vrli »as rodoljub o«l nas 6utec tesko biem? ni nraah in teski posel, ktvrega bo moral Casta* opraviti. Da bi le se srecnon uspehom zagovarjal naie do-sedaj zatirane pravice in koristi. Mestne volifcve se bodo vrsile v twku prihodnjega tedna, psiporocam vam vrli okolicani: bodite neoinah- . lj»vi in zlozni delajte vsi, kakor bi'imeh zaenega de- I lati in vsak po?amezen naj d-.da, kak)r bid-.'lal za vse; to nam,bo povekSalo Cngt, katero smo dobili pri zad-'l njj volitvi tjr&. puslanea. Za mestni. zastrip ali de2. zbor postavilk.ste uze svojo kandidare, kton ¦ se bojo natancno po programs, k'fcregu je centralni oilbor se-Stal, drz^ti moMtli, da popravijo to, kar se je liiioula lata zanemar lo. ! Ako bi kate i izmej kandidatov ne hotel podpisati j progruma, nij zi nus — izbrali si bomodruzega, kajti pri volitvi treba, /anesljiv--* podlage, da se nam ne vri- I nejo morda inlaeuezi ali cel6 do zdaj nepoznani ua- 1 sprotmki v vaziii zastop; swto bi bilo prav, da bi sla iz vsakegii oktaja ena ueputacija 4 moz k «vojemu j kaudidatu ter mu priporocMa drzati se program*, kte-rega mora tudi podpisati. Tako delajte »u zagotov-ljam vas vrli okol eani, ua postaiio nasa okohca lep vzgled. Kakor im ribju krvjo kot juoak v raku skazal in ta jo uze znuni bogaiaS Danel iz Ob6»ne. Hil y nekdij piedsednik citahace, toda pod ujegovim voJsuoin, komuj rojena, uze j«. mora la vmiru zaspati, kurgro pu8ebno zasluga njemu. 'J;ika velika vas, kakor je Obcma, bi lahko unela pod pravim vodite'jem prvo citaluico v okolui. Zaditjik volitev v drzavni zbor t»e nnz tuti uduk'/.ii nij. On si misli: „J«z eem bogat, kaj muiri narod briga, sumo da so zep jmirti, donar to )>' moj narod, kaj mene brig.*, uaj bo usvoljun Peter ali Tuvel. J a, tako ste govori.i v \n5i twuoti nckema iodoljubuf ko Vas je zaradi volitve qprafal, da n; Starca, ka'eri jo isto surov kak«»r knmenjc na zelezu ci, katero opravilo pod ajegovim vodstvom stoji. Narodno redi so pri njem vse norcije; iz veakega bolje i odoljubnega cloveka ho Clovek roga ter inn najsmovejsM proti narodne b sede v obraz mere. Naj*r«mncisi (An pa jo bil, ko je ta suiovuz na Obfini v ncki krcmi imel okro;; sebc> okoli 50 bvojib delalcov, kteri «o le z hudo silo svojo krvave iule oil njega strgati moral). ()g»bal w ga je.vtak Clovek, kei* b-ti se je bilo da ga v srditosti do dobrega natolcojo. J:.irkolani ogibnjto se ga; kudor narod taji, U Ua ne bi pita njegove krvu ^^^^^ Politicni pregled. Dr^avni zbor so jc prvikrat sesel 4. t. m., slo-vr^na odprtev zbora pa je bila se le vceraj 5. t. in. in isicer ga je cesar satu odprl s prestolniin pvorora. Da bodo direktne volitva tako neugodno izpadle, tega ue bi se bill mi mkoli na4ejali; u-stavovercev je namre5 v drzavDem zbora Cez 200, mej tern ko je federalistov kmuaj blizo 100. Ce bi Cehi prisli v draL zbor bi bilo zadnjih za 42 vefi ; a pri shodii federalistov na Duuaji o. t. m. so Tela izrekli, da ne pride jo v drz. zbor, mt^j to in ko^so drugi federalist! sklenili, da se bodo po v.sa-kem naCinu utleleftili drzavnega zbora. Kakor pa smo uze zadnjic rekli, ustavoverei nijso mej seboj tako edini, kakor so bili v preteklom tasu; niladi in demokrati, katerih je blizo 60, bodo starim u-begnili, kakor Intro pojdo za svobodomiseljno po-stave; neka ustavoverna-konservatiViia stranka, h kateri pripadajo ?eliki posestniki ustavoverei pod vodstYom Kaiserfelda, pa se bode v nekterili vpra-himjib posebno v 'finanCnih, strogo locila od vsih diMzib nstavovercev in bo posebno na to pazila, da bo vlada bolje stedila. Sicer pa vse to ne bode federulistom dosti pomagalo, ker v narodnostnih tprasanjih bo ogromna veeina ustavovercev vsih barv le vendar za nadvlado nemskega jezika glasovala in morda se marsikako prenaredlK) ustave v centrali* stBno-nemskem zmislu dognala, kar si IkkIc toliko Meje zdaj, ko sme ra^uniti na vecino 2[o, kakor se razvidi *ya zgonij navedenih stevilk. Cehov se zarad njihove passivne politike skoro no more ob-soditi, Ce se pomisli, da v manjsini ne bi zdaj nic dosegli, pac pa bi se zaktivno politiko vse dose-dajne tezavne korake ob svojo veljavo spravili.. Kakor smo uze vefkrat povdarjali, Cehi bi bili gotovo prisli v drz. zbor, ce bi tjim imeli federalist! ve-ftino, tako pa jim doslednost in cast toga ne do-pusCa. Vse drugace je pri nas in druzih federali-stih, mi smo revezi in nas narod nij se tako zbu-jeu in politico vztrajen, kakor ceski; zatorej pa | moranio ponlzao Cakati boljsih 6'asov, mej tern pa na to paziti, da nam padet kaka kost od bogate mize usiavovorcev. ilalostna je wua osoda; a zarad tega ne sinemo izgubiti poguma; delati mora-mo na narodnem polji, napredovati povsod, nasa do-mat*a politika pa he mora naslanjaci na splosno Slova,nstvo, da okraniino svoj narodni 2ivot za tiste ne vefi daljue ease, ko bode Slovanstvo v Ivropi postalo popolnoma merodajni faktor. Tesko sicer, a vendar je mogoee, da v Avstrijt pridemo do ne-koliko prave svobodo in da pride v drz. zboru na vrsto vprasanje zarad svobodnega volilnega reda, da se namrec na lode vec volilo po kurijah^^ ampak, da bodo vsi doletni drzavljani zadoMK volilno pra-vieo in da bode vsako toliko 1000 prebivaleev vo-lilo enega poslanca, to vpra§anje, Ce tudi pride pod tern drz. zborom na vrsto, ne bode se ngodno re-seno; a co bi se kedaj |o posre&lo, potent je Slovanstvo gotovo, da pride v Avstriji do tiste veljavo, , katero zaslu&i kot pomenljivi faktor v Alv^ttiji. | Da je to resnica, kar smo trdili, dokaznje strah, katerega imajo ustavoverei" in naii Italijani I pred obono volilno pravico; naii Italijani naravnost ! pravijo, da se tega bolje boje\ nego germauizucijo I ker 81ovenei bi jih potem popolnoma zadnsili, in da zarad tega zelijo, da se njtliovi poslanci ne ve-2ejo ne z eno ne z drugo stranko, ampak da z o-beina paktirajo, in z tisto potegnejo, od katere za-morejo kaj zadobiti. Mi se fudimo posebno Italija-nom, da se nas toliko boje-; do praviee mora priti, H pa tudi enkrat pride, da bo slovenska dnfia,,slo-venski grog toliko veljal, kakor italijanski, nij so treba italijauom bati, da bomo jim z enako mero merili, kakor nam oni zdaj merijo; ampak Italijani se morajo spominjati, da nasi dez. poslanci zmerom poudarjajo ravnopravnost in da zarad tega tlvjajo naroduostno postavo, vsled katero ima nehali zati-ruujo nnrodov po narodnih vefiinah, Ddavnt zbor bo na vsaki nafin jako zauimiv, maiijShm bo vofiini marsikako resnico v obraz pove-dala, naj bi kesnejo zgodoviua no govorila o tej manjsini, da edino oua je bila patryoticna, mej tem ko je veffina trdovratno v grebu ostala. Olavna naioga zbora bode menda potolazenje krize; a to bo jako te§ko, ker nezaupanje je preveiiko iii v resniei uze govore vladni organi o tem, da drzavni zbor ne bode poprej taknil se drnzega dela, dokler ne stori vse, kar je mogoce, da gmotno propast kolikor mo- I go5o odstrani. V pni vrsti bode tedaj moral pre-skrbeti drz. zbor, da denarno pomore obrtniji in slisi se, da je minister Depretis uze v dogovorih z neko berolinsko hiso, katera ho«3o nasi drzavi poso-diti kakih 150 miljonov gold; potem pa pridejo na vrsto razne zolezuiee, katero so potrebne, da se prviC obrtnija ojaci in da se drugi5 odstrani uevar-nost, da mnogo delalcev in uradnikov in osfcane brez vsakdanjega kruha. Ceravno nam je vse drugo neugodno, smemo tedaj vendar upati, da pride morda so letos na vrsto nam tako potrebna predolska ^eleznica. V tem obz-iru bi mi gorisko-slovenskem obCinam priporofiali, da kakor so uze lani, tudi letos posljejo skopno prosnjo ua drzavni zbor in na nnnisterstvo, v kateri prostiji naj bi so ojstro po-udarjalo, kako je bila dozdaj zanemarjena nasa kro-novina in kako mora gmotno popolnoma propasti, ce ne dobi one zeieznice. Kar je v nasi mo6i, tudi mi radi k tenui pocetju pomoremo se svetom in de-lom. Slisi se, da morda bodo celo dez. zbori od-godjeni, ce drz. zbor ne resi do 26. t. m. teh vaz-vprasanj. Dunajska razstava se je zaprla 2. novembra brez posebne slavuosti; razstava je drzavi' po^rla Cez 16 miljonov gold., a Avstnja ima presneto malo koristi od nje; da je teliki deficit, kriva je borsna kriza, katera je zacela koj od zaeetka raz* stave in pa kolera, kateri nesreci so mnogo na-menjenih obiskovalcev ustrasili, tako da duuajska razstava, dasiravno veca od parizke, je bila vec kakor za polovico manje obiskovana kot prva. Cesar jc o priliki zaprtve razstave . podelil mnogo redov obrtnikom in drugim sodelalcem pri razstavi, V Ljubljani je dobil g. Murnik tajnik trg. zbomice red Franca Jozcfii; v Gorici pa Viljen pi. Bitter red zelezue krone III, razreda. Celu menda niti v dez; zbor ne pojdejo; oni se popolnoma drze- testamenta starega Palackega, I kateri je'obupal nad Avstryo, in kedo jim more zameriti ? — Ogetski drL zbor, je tudi adprfc; o-gerski listi zdaj zabtevajo oi drzavnega febora, da se Ogrska v faanoufr zadeVah popolMfib'-M od Avstrije, ceS da nij dob^^z ene' skMe jfestvs po-polno kompromitiranini Bunajam. 2aloWp zna-menje je to; kam pridemo, ce uze Ogrska ;Lvitrijo steje mej' zgubljene. ~K'a Frankoskem so monarhisti napravili Yeliki ?fiasko-. Grof Cbambord je pisal nekemn svo- " jomu privrzenca Ohesnelong-n, da on po hikakem ne odstopi od svojih principov, da he pnpozna novoSegnih, svobodomiseljnih drzavnih na6ei m da skratka ne sprejme krone s pogoji, katere so mu stavili gledd drzavnih na&l zdru^eni mon«rhisti. la nenaden udaree je spravil monarhigt« ob glavo, oni si zdaj na vse kripljo prizadevajo, da hi vendar monarhijo urodili in so uze popraftuli orleansko-ga ppiwa Zvinoilu-ja, «-e bi hotel'on prevzeti kral-jevsko nameslnistvo, pa on se jo branil, ooi da ne more proti volji Chumbord-a ravnati. Zdaj se monarhisti Se okljepajo na Mac - Ma-hona, kateremu hoeejo zdaljfiati peedsedttiStvo za 10 let. -•• Kepnblikiiiici so vsoga tega jako veseli in Tbiers je izdal pisino, po katerem ropublikanci zahtevajo. da se podaljsa oblast Mac-Mahonu, (kar jo jako politico) pa da se mzide sodajna narodna skupsfina in da se voli nov parlatnent, kateri bo ilr^avo konecno uredil. — Nij skoro dvoraa, da no bi ropublikanci premagali, posebno po taki bla-imizi. monarhistvo, in h) bo enkrat izvoljen nov parhunent, bodo tudi ropublikanci imeli ogromno vefiino v narodni skupScini in tako reflili republiko, Castelar jo zbolel, Knrlistom na Spanjskom pa je zmerom siabse; tako da se jo nadejati, da m tudi na Spanjskem obdr^i republika, Bog Wl — 0 Imenltnottl bolnlinio pri nilezljlvlh boltanlh in o kozah posebej. Sphul — ov. Ker so so novarne koz», rokcl bi, udomaello tudi v uaSfj dozeli, in marsikatcro zrtev pobero v zffodnji grob, ne zdi se mi otlvoc, ako spto/im par besedijo tej xadevi. Znano jo, da so mnogi bojo bolnisnice, kakor ilo-veSko mesniee. Jbftiiicoljabi oasopisi naj bi ta s'tral), kt je notii votel, in ki ,ju u^iok, da sc liolniki tako groz.io bojo tega tako dobrolljivegV zavoda, z razlogi in s skusiijami razpoJili. Naj tudi jaz kaj povem, kar sem, za kozam! bolan, doLivel v goriSki l)olni5inci. 23. prcteceutgi avgusta z))olim. V glavi rai je xacelo ttiskorpnbajati, in oedalje bolje vro5omi je* oilo p> zivotu. Oeravno trdapga to.usa tn So bolje trdne volje, ne udati se bolezni tako z lep t moral sem kmalu na poseljo, ker so m; uoge komij se nesle. Res Q-vot mi je bil bolan, zelo boian, dub pa so ne, in to me je ktepdo, ker sem vedel, da gospodarijo koze pi> de/.eli. bknsnju udi, da jc sfrab pred boWiijo.. mno-gokiat so bolje nevaren od b>>leztki same. Kdor bo torejvenacih okol.Scmab, tomti svetujem, naj se od stra-hu nikar pogospod.tr>ti ne d:i. Oni, ki se zayedWjo vzajetniioiti mod dahoin iu t«lesom, ne potiobujejo te-g;i opomitia, drugim polngatit pa to n* sree iz nosred-nih in ncposrediiiSi skusenj. Tudi sem bd perfffkt na s'nrt bolan, lorej s«m m*rsikaj poskmil. Vendar nazaj. Rektd snn, da mi je bd dub zdrav, venctrfr ne toliko, da bi mi m >#A resno misliti all preudarjati dosledno katero stvar. Matematicncga problema hi se ne bil polotii »li prebiranja zn:mstveiieg;i spisa. Mi-shl sem, ako snio s<; tako rcci, b.ljc na lalikem, ce tudi ne, da bi 9.^ bd zblazniti. Ta ftidni proc«s jo trajal dva dni. Pripravljaiu se je k hudej bolezni, ker sem pihal vrocino iz sebe, nezmo^en dolgo na nogah stati, ako sem se jih botel poslaiiti. Jcse sem bilj to vera, ker sem si se celo bolje teske jedi zaukazal in je §e bolje zeljao povzd, ko po navadi. Opumniti in).am, da ihb je najprej zacelo skeleti v grlu, ali bo'je, da mi je uekaj oviralo prosto noii-ranje. Ker sun imcl pred petimi leti hudo vneticq v grlu (angina), obbajala m«» je misdl, da b >de spet kaj eiwcega. To je bilo opolndne 31. avgust». Proti ve-6«;ru ,se ^Iknzejo lu pa tarn po zivotu po" TnkajSnji ingeneor F. odsedsi h du-najski razstavi pusti svojega psa v Gorie:. A samema psu takaj ostati, zdelo se je tezavno, pretrga ve-rige in gre v Gradec. Ko se pelje F. z Dunaja skoz Gradec, ga zagleda pes, katerega je imel neki kmet na verigi, se strga in skoci prav Ijubezujivo na svojega gospodarja. fternih dni dan) me je sprehajajocega po gori-skem mirodvoru zalost obSIa, kosem dospel do m«st», kjer poeiva moj preljubljem znanec utopljeoec Mihael Golob; kajti nij najmanjega znamenja n»j videti na grobu, kjer poeiva tako blag in domoljuben mladenie! Kes nij lepo, ce ne sramotno, da se nikedo Golobovih sosolcev nij urnislil, da bi se m«-j gimnazijalei hi', po-biral deoar za Mihaelov spoininek; gotovo bil bi vsak slovenski student rad kaj pripomogel k ttma, da bi se ranjkemu bil postavil casten spominek. Tudi «So-6a« bila bi najbrze rada pobirala milodare v ta namen i tako smeli bi letosujih vernih dus dan z nekakim ponosom gledati lep spominek se siovenskim napisom na grobn gtudenta, ki je v istini ljubil mili narod slovenski ter uze samo delal po svojih modeb za^naro-dovO provzbujo. Slovenski gimnazijalei, in splob vsi domoljnbni slovenski d=jaci gori§kil pokazite vsaj zJaj, da Vam sree bije za blago rec ter dokazite dejansko, tla vele-dislate one, kterim nij bil slovenski narod deveta bnga! Zato pa nZc zdaj zaenite pobirati denara za Golofcov spominek, da mn ga bomo mogli vsaj na obietnieo postaviti. Bog daj, da bi moje besede ne bile glas vpijofcega o pugcavi! Od drogih rodoljabnih Sloveneev bo „Soca" rada sprejemala darove v lepi ta namen. i se bode due 9. t. m. ji»nakl <-!t»lnicl piedstavljala, Xalotgra v 5 dejanjih „Mlinar i njegova hei", h kateri se nljudno vabijo vsi casttti udi. Za nende je vsiopnraa 50 kiv Se prosi pri vhodu listek oddati. (lzidovKki niiei) se je 17. mese&no dete necega delalca v SfcraHeah ntopilo x §kafi vode. Brz ko ne je n^skrbnost voditeljev temn kriva. («. Winkler) je bil pretekli teden pokliean, da nastopi svoje novo shizbo kot administrativni referent pri dezelnem Solskom svetoraLstvn v Trstn. Dan po* pre] je bila deputaeija iz Tolmtnskega pri gosp. ees. namestnikn bar. Gesehi-jn s proSnjo podpisano od vseh znpanov tolminskega polit. okraja, da bi Winkler-ja vsaj Se par let v njegovi sedajni slnzbi pnstili, Mer u&ivaje neomejeno zanpanje eelega okraja, z odli&nipi vspebom posluje. Menda nij depntaeija nifc opravila in kakor slisimo se hoeejo Tolininei obmiti nanivnost do .•ninisterstva. Popularen ne sme biti, kedor se nefce nekaterim gospodom v viSih krogih zaraeniti. (lir. < oh»») j,»# ri#bit t,> dni papeiki ordrn sv. Gregorja in je prod nekteremi dnevi nloiil pro»njo pri c. k^ vladi, da sme ta orden nositi. Zdaj inta dr.^CV sta uze tretjo medajo na svojih prsih; to mora biti kaj posebno krasnega, kadar je elovek v paradi, pa ponosno gleda na take lepe igrace. (Kndnjr nnvice \% Bnnnja 5. t. m.) Prva seja drL zbora je bila 4. t. m. Prodsednik je bil najstarejgi ud drz. zbor d' Eivert, zuoan Brnski. — Po kratkem nasrovorn pozove predsednik vse poslanee v obljubo; obljuba se eita v nemSkom, ital, poljskf>m in rntenskem jeziku. Dr. VoSnjak pa zaiiteva, da se obljuba fita tudi v slovenskem jeziku, in Klaie. da se to stori tudi v hrvastini. — Oboje se brez zadrzka zgodi. — Hohen-vart, Barbo in drngi pravnarji sede v desnem centrn, drugi nasi poslanei pa na skrajni desniei; Winkler z drngimi poslanei goriSkimi sedi pa tudi v dosneni een-n. — Danes 5. t. m. je slovenna odprtev zbora, Cesar bode govoril prestolnt govor mej streljanjent topov. Danes se tudi zbero komisije za pregiedovanje volilnib aktov. (\»hrrffoju) so okolivani napravili pri njegovem odhodu na Dunaj veliko ovaeijo; fez sto moz ga jo sprejelo na kclodvor v Proseku in mnogo njib so je poljalo z njim do Sezune; povsody v Proseku in v Be* zani so za njim doneli stotori; „Zivio'. (Xnsicdek tntij. 5. oktobra prideta eiganka in eigan v Gorjansko pri Komnu in se podasta do kmeta, katerega prosita za preno&isee; — kuit-t ja vzv me pod streho. Oiganka zaene prariti o sreei, kako ona lehko pomaga do nje in vpraSa kmeta, ee ima kaj denara; 6e namree njej prinese ves denar, kolikor ga ima pri bi§i, bo ona tako zaeoprala, da mu ne bo denara nikoli vee primanjkalo. — Kmet verttje in prevrze vso kote ter prinese eiganki okoli 23 gold.j ona vzame denar, ga zavije v predivo, zaene nekoliko moliti in bla-goslovljati; ko to izvrsi, opominja druzino, da naj dobro pazi, da je dejala denar v predivo; potem polozi isto predivo na okuo in reee, da naj se ga ne takne nibeo do druzega jutra, ker drugaee no velja vse copranje prav fcisle nie. — Ciganko in cigaua pelje moz spati. Pono&i pride sin domov in hoco denara; kako pa se zaeuiHjo vsi, ko razvlecejo predivo, pa denara nikjer no dobe. — Oiganka in eigan pa sta ponoei pobegnila in si v pest smijala. Iskali so ja sicer, pa vse zastonj. — Dokler bo vladala neumnost pri nas, bodo eiganje in enaki ljudje se zmerom kmetom krvavi denar izeoprali. ! Poslano. Po goriskem se klatijo mnogi agenti raznovr.stnih bank, doinaeih in tujih. Eden tacih agentov tudi pri-poveduje, da je banka „Slovenija" v drazbi druzth bank. to je, ako se elovek zavaruje pri „SIovenijiu. „Slaviji" ali MUnione'L je vse eno, ker je to ena in isto- drnzba; in agent nUnione" \„Zveze") to he s tem dokazuje, ker kaze sloven,ske plakate z napisom „zveza~. Ali to nij reenieno. Drusivo „Unione" je italijansko dru§tvo in nijma se nSlovenijo1* nieesar opraviti; ravno tako malo se K81avijoa. Nase kmete opomnim na to, in naznan-am, da zastopnik banke pSlovenije~ za gori&ko okolieo sem edini jaz podpisani, in naj si vsakteri, kateri se boee zavorovati, da od doti^nega agenta pooblastilo po-kazati, ako noee se pri tuji bankt in sebi v skodo zava-rovati. Se spoStovanjem JAKEZ LAPANJA . Zastopnik banke „Slovenijeii ' v Goriei. Gospodu Trampuiu v Kostanjevici. V §t. 42 SoC-e t. 1. smo fiitali Va^e poslano, v ka- terem se cudite obna^anju Sko^jstva na VaSe pravifine pritozbe zoper bizjaka Jakometa. Nam je stvar jasna in je taka le: Kedar duhovna tozite, prasajte vselej, ali je do-tieni gospod Benjamin kurije ali ne. ue je tozenee priljubljen rudefiim pospodom, so vsetvoje prito&bo zastonj ; So pa nij, po tem je obsojen brez vsmiljenja, §e znsliSjjo ga ne, ako bi eela soseSeina njegovo nedolz-nost spriLala. Ste li kedaj sllsali, da se je takemu Beojaminn kaj z^odilo, ee je bil tudi njegov farovfc vz-gled netnoralnosti ? Ne, kaznavan nij bil nie, ; ampak Se poviSali so ga. Dokaze imamo v rokah. Toiiko som Vam moral povedati g. Trampus, da zvestc, da z Vasi-iQi p»ra vi eft im i pritozbiinii pri vi«oeih gospodib ni6 ne opravite. Xa k*\wtt biY#u Saue 38. okt. 1ST % —¦ l*one«*ntli. Pisarnica ^@ odvefcnika dr. MARAHI-JA je prene§ena i Sj& v nlice sv. Ivana (Ohetto), v Schinidtovo) f|g^ WSn St. 124, I. nadstropj s si ill Slavnemu obCinstvu dajom ua znanjo, da sem za«"«'l dolati s svojim novim ndinom. Svoj rnlin som zdaj gledtf na vsako-vrston naprcdek v mliuar&ki ntroki tako prcaarodil, da mi bode osloj mogo^o C-e-stite narofriike, kateri so me poprej skox veC let meni ?>vojo popolno zau^anjo ska-mvali, Se l)oljc zadovoliti fcodisi zarad nisske flone, kakor tudi zarad izvrstniii i/,dclkov. Iz kratka, jaz sem vso storil, da slavao ob&nstvo popolno zadovoljim, vsled cesar .so itadejam, da mc bodo od-slf>j se z vo?Mnt zaupanjeni poftistilo. VENZEL JOCHMANX laslnik mehanicnega mlina v Ajdov.s(*ini. » >> ^ ^- = .^-^_. ^ 0 *# M ALBDf SL1TSCHER M ZL trgovee v IiJUBLJAXI, J3Z fSCfy na dunajski ccsti, St. t>l Vm$) ^ *M$ 1^ priporo&i svojo stacuno jff tza specerijsko blago iu zeleznino; clr^i gjk ^j zalogo najholjSih voduih in cirkularnih 3m &$ fag 7& dile, deske in fnrnire, mnog5vrst- ^^ 'L%L uih roinih zag, pil, vlitih in iz pleha |Si «fe^ emailiranili piskrov in vseh orodij za ggj f|| kuhinjo; Mezne prihraoilne ognjiSCa; pie- IB §hatc in gradelnaste pefi in kotle, koSnje dfo ino slamorezne kose, lepo pozlaCene kri^e SKk za grdje i. t. d. $%& Izdavatelj ia odgovorni arednik: VIKTOR DOLBNEC. - Tiskar: PATBBNOLLlv aorici.