Poštnina pavšalirana. St 15. V Ljubljani, dne 8. aprila 1920. Leto II Glasilo „! kmetijska st^sssfe© ss Sleve!??!^" I?ha]a vsak četrtek. Naročnina: eeJolctno.........K 15-*- polletno.........> 8" — Posamezna številka......40 t Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stan« za: male 0-1*86 ....... K —'80 oradue razglase......» 1*50 reklame.........» 2'— Uredništvo in npravništvo lista j« v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 16. ■B" Napravite red v svojih vrstah! (Nasveti socialnim demokratom.) Ker se čutijo socialni demokratje z organiziranimi industrialnimi (tovarniškimi) delavci prešibke, zato hočejo dobiti tudi kmete na svojo stran. V ta namen so ustanovili »Kmetsko-de-lavsko zvezo". Pod to tirmo hodijo na deželo in naznanjajo: Kmet in delavec, skupaj v boj proti kapitalizmu! S svoje strani moramo mi to „Kmetsl:o-de-lavsko zvezo" obsojati, ker ne pomeni za kmeta, kakor klerikalna „Kmetska zveza", nič drugega, kot slepilo. Kakor zatajujejo klerikalci svoje pravo ime in sifepe kmeta z lepim imenom, tako delajo tudi socialisti. Socialnodeiiiokratično kot delavsko stranko spoštujemo ter ji priznavamo, da je ugodnosti, ki jih dandanes uživa delavstvo, samo ona dosegla. Ta stranka ima že med delavstvom samim itak ogromno posla. Mi hočemo odkrito govoriti, kaj je družbi in državi potrebno, ne le s strankarskega stališča. Mi hočemo povedati, da je dolžnost voditeljev socialne demokracije, da pripravijo svoje vrste k resnemu delu. Vsi vemo, kaj se je zgodilo ob državnem prevratu. Klerikalci in liberalci so v družbi s socialnimi demokrati sestavili vlado. Socialisti so predlagali splošni osemurni delavnik i. dr. i Oststle stranke pa so iz strahu pred revolucijo organiziranega delavstva takoj vsemu pritrdile.; Mi nismo proti osemurnemu delavniku pri res i težkih, napornih strokah, kakor v rudnikih in različnih tovarnah, kjer daljši delovni čas zdravju škoduje. Splošni osemurni delavnik v času, ko bi bilo treba največ delati, pa ni samo nesreča za državo, marveč more postati katastrofalen (uničujoč). Z osemurnim delavnikom je dana delavstvu tudi potuha, da še tistih osem ur v splošnem ne dela. Nezavedno delavstvo uganja pasivno re-sistenco (dela malomarno), tako da s svojim delom ne ustvarja proizvodov, ki bi odgovarjali potrebi družbe. Dognano je, da se pri nekaterih podjetjih proizvaja le polovica toliko izdelkov kakor v mirnem času, čeprav je zaposlenih toliko delavcev kot pred vojno. Na železnici je redko težko delo. V teku 24 ur sta delali prej po dve skupim delavcev, zdaj pa delajo v istem času po tri skupine. In še kako se dela! Kdor hoče svoje blago spiaviti iz kraja v kraj, mora dati za podplačevanje več kot že Stane draga vožnja. Vzlic že silno podraženim železniškim tarifam (cenam) prihajajo vesti, da so železnice pasivne (da delajo z izgubo). V Parizu je zborovala pred kratkim družba južne železnice. Na zborovanju so sklenili, da se bodo obrnili na vlade več držav (tudi na našo!) za državno podporo, ker drugače mora družba r konkurz. Kdo je torej kriv draginje? Ce hočemo biti pravični, moramo priznati, da sta temu kriva po- Ieer izkoriščanja velekapitalistoV in verjžetij? istotako brezdelje in malodelje. Vsi tisti ljudje, ki slabo ali premalo delajo, pa morajo jesti, in ker čutijo najprej draginjo, začno zabavljati čez tiste, k'i pridelujejo živila, t. j. čez kmete. Ne pomislijo pa pri tem, da so draginje tudi sami kri-1-:, ker ustvarjajo; s svojim delom premalo takih proizvodov, ki kmetu neposredno ali posredno oodraže potrebščine, k: jih mora kupovati. Vedite torej, voditelji socjaiinih dcrnc! ratov, da je samo v delu rešitev. Za spoznavanje tega pa je treba ljudi vzgojiti. Znano je, da je med socialnimi demokrati velika večina delavstva, ki ne razume, da je del zna s svojem delom toliko ustvariti, da zasluži peleg tistega, kar dobi na zaslužku, še za tiste, ki podjetje vzdržujejo. Kaj pa, če se socializirajo tovarne in rudokopi ter postanejo naenkrat last delavstva? Tu nastane vprašanje, koliko truda bo treba, da bodo voditelji poučili delavce, da morajo s svojim delom sami vzdrževati podjetje. Prehajate tedaj v ono dobo nepripravljeni. Ako pridejo podjetja takoj v vaše roke, ali morete pri takih razdrapanih razmerah, ki obstoje danes v delavskih vrstah, napraviti red in podjetja dobro vzdrževati? Prepričani smo, da ne bi mogli vzpostaviti reda in da bi nastala anarhija in pokolj. Tu imate dosti dela, prijatelji socialnodemo-kratični voditelji! Proučite, da nam je treba delati, veliko delati. Le v delu je rešitev! Ker imate dovolj posla v svojih vrstah, pustite kmeta kmetom! Mi se bomo že sami organizirali. Pripravite svoje vrste, da se oprimejo resno dela, kakor se je oprijel kmet svojega takoj, ko se je vojska končala, pa se obrne vse na bolje. V boju proti skupnemu izkoriščevalcu, proti velekapitalu, si bomo podali seveda roke. Siliti pa ni treba kmetov v stranko socialnih demokratov! Organizirani moramo biti vsak posebej. Kmet ne more biti v stranki, ki je za osemurno delo, ker mora delati do 16 ur na dan. Tudi kmetski delavci in kmetske delavke, t. j. hlapci in dekle, spadajo v našo organizacijo. Po svojem programu hočemo za nje starostno in nezgodno zavarovanje. Več pa jim tudi vi ne morete dati; kvečjemu jih napravite nezadovoljne, da zapuste kmetsko delo. V tem slučaju pa boste vi najbolj prizadeti. Mi kmetje bomo za sebe že pridelali živež. Kaj boste pa vi jedli v tovarnah in rudnikih, če zadnji hlapec in zadnja dekla zapustita deželo? Torej vse, kar je prav! _ „ 1 r Ivan Mermolja. Politična vzgoja. Ko je umirala stara Avstrija, smo premišljali o boleznih in napakah, ki so jo umorile in nam grenile življenje v njenem naročju. Spominjam se nekega shoda. Bilo je še ob času navidezne politične edinosti, ki jo nam je ustvaril še pod Avstrijo) »Jugoslovanski klub". Govornik je navduševal za skupno delo ter poudarja!, da je bila naših slabih razmer kriva v prvi vrst! slaba politična vzgoja. Zalibog, bridka resnica! Pa mislili smo, govorili smo, da tako ne sme več biti. Tisti, ki so drugače mislili, so molčali. Največjega pomena za posameznega človeka je njegova dobra vzgoja. Ravno tako pa je politična vzgoja s pravo politično izobrazbo velike važnosti za obstanek in razvoj naroda in države, podlaga gospodarskega in političnega življenja. Kdo pa vzgaja v politiki, kdo je bil kriv slabe politične , .? zaznamovana ta doba v zgodovini Jugoslavije. In danes smo na stari, predvojni poti. Začela se je prava avstrijska politična šola, njena smer je namerjena proti našemu narodnemu ujedi-njenju. Poglejmo pisavo »Domoljuba", »Sloven-ca", »Straže" in »Slovenskega gospodarja" 1 To so katoliški časopisi, kjer so od škofa nastavljeni duhovni, da čuvajo politično moralo. Ali ta pisava ne vzbuja samo hujskanja in strankarskih strasti, ki uničujejo temelje našega narodnega ujedinjenja? Ali se ti časopisi kaj razločujejo od Susteršičeve »Resnice"? Kaj pa se vse dela in govori za hrbtom? Kdor je ob časih ločitve v SLS. vlekel z dr. Krekom, je "bil liberalec, še hujši kot liberalec, in kdor danes ne gre s politiko 'VLS., je tudi liberalec, to dosti jasno kaže staro politično šolo. Beseda liberalec je posameznim klikam dobrodošla fraza, s katero hočejo »farbati" zlasti kmeta. Nehajte vendar že strašiti z liberalci, ko vendar sami najbolje veste, da v Sloveniji liberalci ne bodo po volitvah imeli niti politične podlage, niti moči! Meščanska liberalna stranka nima več pravice obstoja in ravnotako se je izživela »mešetarska" klerikalna stranka, ki tudi — tone! Za nas, pristaše mlade SKS., ki danes v naši politiki ne odločujemo, je vse to resen političen nauk. Mi smo danes prepričani, kako potrebna je bila ustanovitev »Samostojne kmetijske stranke", ki se nam danes nepričakovano dobro razvija. Naše politično ujedinjenje bo prineslo popolno narodno ujedinjenje, ko bo z železno slovansko metlo pomedlot staro politično vzgojo. Kmet. Naši shodi in sestanki. Velik kmetski tabor bo t nedeljo dne 18. aprila t. 1. ob desatih ur Slovenski Bistrici na glavnem tx>gu. Nastopi več govornikov, ki nam bodo razložili gospodarski in politični položaj Obenem se ustanovi okrajni odbor SKS. Kmetje in kmetice, fantje in dekleta od blizu in daleč, pridite vsi! Pokažitno, daje večina vseh pametnih in zavednih kmetskih ljudi v taboru „Samostujne kmetijske stranke" kot edino prave kmetske stranke. » » * (Občni zbor okrajnega odbora SKS. za ncx-vomeški okraj) bo v nedeljo dne 18. aprila ob desetih zjutraj v »Narodnem domu" v Novem mestu, in sicer ob vsakem vremenu. S tem se vabijo tudi krajevni odbori sosednjih glavarstev. V boj za Staro Pravdo! (V Velikem Gabru in v Primskovem pri St. Vidu na'Dolenjskem) sta bila v nedeljo dne 21. marca shoda naše stranke. Govorili so tovariši Remškar z Brezovice, Majcen iz Št. Janža in inž. Vedernjak z Grma. Vsi so v poljudnih govorih pojasnili poprejšnje in sedanje stališče našega kmeta. Razkrinkali so politiko dosedanjih strank, katere so sejale med gospodarji samo prepir in sovraštvo. Treba je sloge med kmeti in tesne združitve v enotni, stanovski po-litičnogospodarski organizaciji, za kar je v Sloveniji predvsem in edinole poklicana po svojem zares kmetskem programu »Samostojna kmetijska stranka". Na obeh shodih so pokazali možje in mladeniči, da so zreli za zborovanja, da niso pretepači in razgrajači, kakor si jih želi »Domoljub". V Velikem Gabru je skušal znani razdelje-valec čebelarskega sladkorja Jevnjkar z „Do-moljubovimi" frazami blatiti našo stranko in napraviti nemir, pa je moral iti, uvidevši, da so kmetje pametnejši od njega. Na njegov poziv: »Kdor je mož, naj gre za menoj", je dvojica odšla ž njim. Vsa agitacija nasprotnikov, ki skušajo preprečiti združitev kmeta, se bo razbila ob zdravem razumu naših gospodarjev, ki so siti voditeljev, ki nas poznajo le ob času volitev. (Iz Studenca pri Krškem.) Naš krajevni od^ bor je imel nedavno sestanek zaupnikov naše SKS. Udeležba je bila velika. Na dnevnem redu j v podobi kuharice Ane Spilekove. Še komaj ne-je bil pouk o osamosvojitvi kmetijskega stanu, j kaj tednov na Suhi, je ženska do malega izropala, nadalje o zadružništvu. Zborovalci so soglasno | oziroma poneverila zaupano ji blago. Zaradi odobrili program in delovanje SKS. Tudi se je ' ovadb tega ženščeta je bilo interniranih več ljudi, sprejela pritojžba proti izmenjavi kron ter se j Nadalje so bili ovadeni po tem satanu še neki je zahtevalo, naj se izenači vrednost med krono | gostilničar na Suhi, ključar, delavec ter nekaj »n dinarjem. Končno se je sprejela zahteva, naj i kmetov samo zato, ker niso odobravali ropanja, se čim preje razpišejo volitve za občine in zamudi te se je z veliko težavo rešilo. Sedaj je pa parlament. Pristopilo je zopet več članov k naši I seveda nastopilo naše oblastvo, kajti očividno »Samostojni kmetijski stranki", tako, da smo i je bilo, da je tako delo protidržavno. Ženska se skoraj vsi v njej združeni. Želimo isti uspeh po j je prelevila v svojem političnem in narodnem vsej Sloveniji. ^V Podzemlju) se je vršil dne 28. marca shod naše stranke ob mnogoštevilni udeležbi zavednih Belokranjčanov, ki so pazljivo sledili programatičnini govorom tovariša Štineta, inže. njerja Vedernjaka, tovariša Mazeleta in domačega govornika iz Gribelj. Spoznali smo tudi v prepričanju v nemškutarja in bili so na vsak korak obrekovani in toženi najzavednejši; Slovenci. Z nemčurji so stopili v zvezo župnik in Ana Spilek in so očitno, javno in tajno kazali nemško mišljenje. Prišle pa so informacije iz Ljubljane, da Alojzij Rudolf nikakor ni pravi božji namestnik, temveč da je bil že agent neke Belokrajini, da je rešitev kmeta le v samopo- j %me v Zagrebu. Prišlo je tudi na dan, da Ana moči in v združitvi v »Samostogni kmetijskij Spilek živi kot vdova pri župniku, medtem ko stranki". Isti dan je prišel iz Semiča neki „Šerc", njen mož išče nekje po Ameriki varnost pred ki je vabil ljudi na limanice neke stranke, katera po njegovi izjavi še nima imena in tudi še nobenega programa. Po njegovih besedah in tovariših je soditi, da spada dotičnik ali med komuniste, ki si hočejo razdeliti kmetsko zemljo na stroške kmetov ter zastonj uživati njih dosedanje z žulji pridobljene sadove ali je pa pod- j tem satanom. Ta dva človeka spadata prav po pravici pod policijski nadzor že iz državnih interesov. Sedaj sta se preselila v Slovenjgradec v neki podrti grad in orl tam agitira osobito Ana Spilek za Nemško Avstrijo v plebiscitni coni A, od tam podpihujeta nemčurje in delata zgago. (Iz Prekmurja.) V nedelo, dneva 21. marci- kupljen od kake druge stranke, da seje prepir j juša, je bila tudi v Murski Soboti skupščina za in dela razdor med kmetskim ljudstvom, da se j ..Jugoslavsko matico", šteroga je sezvo v imeni ne bi kmet združil v močni organizaciji ter iz-1 Narpdnoga sveta za neoslobojeno zemljo: to se trgal vajeti dosedanjim mogočnežem. Svarimo j pravi za tisto zemljo, štero so nam Italjani oko-tem potom vse pametne in zavedne gospodarje,! pirali, ravnatelj Strekelj. Več kak 1000 Prekmor-da se ne dado speljati po takih možeh, ki se ne j cev od vseh krajov, so stem pokazali, da tudi upajo s svojo barvo na dan, i ni hočejo razširjati j 0ni občutijo svojo narodnost in da tudi oni čii- prikrite, gotovo ne čiste želje in programe. Velik kmetski tabor bo v nedeljo dne 11. aprila 1.1. ob enajstih, in sicer ob vsakem vremenu, v Brežicah, kjer boi*o kmetje nastopali za svoje pravice. Popoldne bo istotam velika kmetaka veselica. Kmetje in kmetice, fantje in dekleta od blizu in daleč, pridite vsi! Pokažimo, koliko nas je! Dopisi. (Iz Št. Jerneja na Dolenjskem.) Delovanje tukajšnjega krajevnega odbora SKS. krasno uspeva. S svojim pametnim nastopom in jasnim programom je pridobil že skoraj vse tukajšnje pametne kmete. Pred nedavnim časom se je ustanovila podružnica »Slovenske kmetijske družbe", kar pa so hoteli g. župnik Lesjak in njegovi zvesti, kakor Krhin, banovski Golob in 1 še nekaj drugih, na vsak način preprečiti, seveda brez uspeha. Ti gospodje so trdili, da so sa-: nio oni pravi zastopniki podružnice »Kmetijske 'družbe" v Št.Jerneju in da drugi kmetje, če-j tudi udje »Kmetijske družbe ', nimajo pravice, se udeleževati volitev v odbor ali pa sej. Ker smo se hoteli prepričati, kako je s to stvarjo, smo povprašali pri vodstvu »Kmetijske družbe" j in zvedeli, da tam nič ne vedo o podružnici v St. Jerneju kakor tudi da nikdo ne ve, kdo je volil v odbor te može, ki se drže svojih mest tako krčevito. Mogoče, da ta služba nese!... Torej ti gospodje, ki vedno vpijejo, kakšni prijatelji kmetov da so, so proti izobrazbi kmetov. Kmetje ne smejo biti samostojni in nimajo pravice, da bi sami odločevali o svoji usodi, pač pa se morajo brezpogojno podvreči volji gospodov po župniščih in šele nato so pravi kmetje. Kaj ne, tovariši, to so blazne zahteve gospodov, katerim se moramo z vso silo zdravega razuma upreti in pokazati, da znamo samostojno misliti in ne potrebujemo drugih voditeljev kot kmete. Združeni v nepremagljive vrste »Samostojne kmetijske stranke", si moramo korak za korakom osvoboditi naše kmetske pravice iz stoletnega jarma »goispodov". Vsi v boj za Staro Pravdo! (Labud na Koroškem.) V sosedno župnijo Suho je bil pred dobrim letom nameščen župnik v jiokoju Alojzij Rudolf, poprej v Čatežu na Kranjskem. Pripeljal je s seboj samega satana tijo s trpečimi brati na jiigu. Vrle gospodične pod vodstvom gospe Čižek so nabrale z odajoj rož 1700 K za matico. Tisti dan odvečera je bila tiidi skupščina v Bakovcih, kmečka skupščina. Gosp. oskrbnik Pečnik je guča prek gospodarstva v Prekmorju, pa tiidi je navzoče opominjo na trdnog potrebno organizacijo, da lehko te idejo vsi vkiipa v boj za kmečke pravice. Odobravanje kmetov je posvedočilo, da so z gučom zadovoljni in da so vsi ene misli. Prosili so ga, da naj večkrat pride med nje. Gosp. rihtar St. Bratkovič je gučo za dobre novine, kaj se je tiidi včasi zglasilo 13 navzočih na »Kmetijski list". Tudi kmeti je začelo sunce viin iti i vitpati je, da se bodo tudi hitro vzbudili. Ktemu se niica vrloga dela — narodnoga izpovedanja. Zato dragi kmeti vsi na delo, če očete, da nam bode zasijalo kda v istini sunce slobode, sunce ene pravice. Držimo vkup in bojmo vkup samo te bomo meli moč. — Križky. Pokrajinske vesti. (Na »Domoljubove" čenčarije) naše uredništvo ne mara odgovarjati, ker ima vsled skrčene oblike jedva prostora za najpotrebnejše stvari. Sicer pa »Domoljubovi" pisači itak1 niso pristopni za pametno besedo, temveč so podobni klepetavi babi, ki je še iz vode kazala s prsti, da travnik ni pokošen, termveč postrižen. Pametni ljudje gredo mirno iz prepričanja s svojo SKS. (Odkod denar našim komunistom?) Pri nas se je začela krepiti stranka prekucuških boljše-vikov. Ze zadnjič smo vprašali, odkod dobe denar, da kupujejo v Ljubljani palače in tiskarne1. Sedaj je uganka rešena. Nedavno so na postaji Osviečim zaplenili v nekem vlaku ogromno vsoto dolarjev, lir in mark. ki so bile namenjene za revolucionarno' propagando v Jugoslaviji. (Podružnice »Jugoslovanske Matice") so dosedaj ustanovljene: v Mariboru, Ptuju, Gorenji Radgoni, Kočevju, Velikovcu, Murski Soboti in Dolenji Lendavi. V Ljubljani se ustanovi glavna podružnica po Veliki noči. Za Kranjsko je pač sramotno, da se je ustanovila dosedaj šele ena podružnica, a še ta v Kočevju. Kie so naša narodna mesta, zavedni trgi in večje občine? (Razpis službe.) Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se namesti opravnik s prejemki državnih poduradnikov, s prostim stanovanjem ter z deputatom letnih: 4 m3 drv, če je samec, in 8 in3, če je oženjen, s 6 (oziroma s 16) litri petroleja, s pravico do 100 (150) litrov vina po polovični dnevni ceni ter do drugih pridelkov za lastno porabo po dnevnih cenah s 25odstot-nim popustom. Prosilec mora biti absolvent Moč stranke se meri po Številu naročnikov na stanovski list. V bodočnosti jaz vidim dnove, ko težke izgubiš okove (Volarič ) 3 kmetijske šole ter imeti zadostno praktičnih izkušenj, da more opravljati službo kot praktični navoditelj za delo v poljedelstvu in živinoreji. Pravilno opremljene prošnje je vložiti do dne 15. aprila 1.1. pri ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru. (Iz Vrhpolja pri Moravčah) nam piše zaupnik, da se vsi kmetje pridno organizirajo v naši SKS., ki je edina prava stranka za kmete in kmetske delavce, ker jo vodijo nesebični stanovski tovariši. Povsod se jasno kaže, da bo šla »Kmetska zveza" za pokojno Avstrijo, ker je enako hinavska. Zato besni »Domoljub" ter grabi za vsako bilko in ni prav nič izbirčen v lažeh. O shodu naše stranke prav nesramno laže. Mar ni res, g. Bergant? Zborovanje je bilo pri tovarišu Fr. Požarju, ker šole niso dali za zborovanje. Sicer pa je Požar dosti boljši človek, kakor marsikdo od KZ. Govor tovariša Fr. Ko-kalja so vsi navzočni odobravali. Kaj pa vaš govornik na shodu v Pečan, ki je bil tako prevzet vinskih duhov, da je le nerazumljivo) in neslisno grčal? V^ak pometaj pred svojim pragom ! (Za vojne sirote.) Ministrstvo je odobrilo kredit 15 milijonov dinarjev za podpore in za napravo zavetišč vojnim sirotam. (Državni službi sta se odpovedala) generalni nadzornik za izvoz dr. Slokar in načelnik prehrane duhovnik Jovan. Baje odideta iz Beograda revna kot cerkvene miši. (Umrl je) dne 23. marca v Cirkovcah nad Ptujem pristaš SKS. tovariš Josip Medved v 51. letu starosti. N. p. v m. 1 (Strah nemških kmetov.) Štajerski deželni glavar dr. Rintelen je zagrozil kmetom, ki se puntajo zoper rekvizicije, da bo poklical jugoslovansko- vojaštvo. (Rekvizicije v zasedenem ozemlju.) Italijani so že uvedli živilske karte, sedaj pa nameravajo začeti z rekvizicijami živine in živil. Gotovo bo tekla nedolžna kri. (Tujci v Trstu) so se dne 31. m. m. strogo popisovali. To se je zgodilo zato, da dobe živilske izkaznice le taki tujci, ki imajo pravico bivati v mestu. (Laška strahovlada.) Tržaško vojno sodišče je imelo dosedaj 13.000 procesov proti 20.000 obtožencem, ki so večinoma vsi naši rojaki. (Medjimurski kmetje se puntajo.) Nova vlada je imenovala varaždinskega odvetnika doktorja Magdiča za velikega župana in za poverjenika Medjimurja, t. j. oni del bivše Madžarske ob štajerski meji, kjer prebivajo* Hrvatje kot južni sosedje prekmurskih Slovencev. Kmetsko prebivalstvo ne mara dr. Magdiča, ki je vezan politično z duhovščino. Ko je dr. Magdič prišel v Cakovec, se je zbralo par tisoč kmetov, ki so hrupno demonstrirali ter obmetavali dr. Magdi-dev avtomobil z jajci. Kmetje zahtevajo, naj postane zopet poverjenik priljubljeni dr. Novak. Politične vesti. (Regent Aleksander posreduje) med političnimi strankami v parlamentu, da bi se sestavila prava vlada. (Naš parlament se naj razpusti.) Predsednik Narodnega predstavništva dr. Dražo Pavlovič je izjavil iegentu, da je edina rešitev krize, ako se parlament razpusti, ker ne more zakonito delovati. (Predsednik dr. Draža Pavlovič t-) Na velikonočno soboto je imel predsednik našega parlamenta še važne konference, a proti poldnevu ga je zadela kap ter ie nenadoma izdihnil. Bil je pravi mož na svojem mestu ter se mu bo težko dobil enakovreden naslednik. Vsled Pavlovičeve smrti smo padli v nevarno krizo z našo državno politiko. (Kako se reši Jadransko vprašanje?) Italija je baje pripravljena, da se '.ačne pogajati z Jugoslavijo na sledečih temeljih: 1.) Italija se odreče londonski pogodbi, 2.) Reke Italija ne priklopi, 3.) Reka postane vmesna država brez zveze z Italijo po suhem. (Nevarnost glede Reke.) Pred prazniki je zboroval dva dni ministrski -svet pod predsedstvom regenta zaradi rešitve Jadranskega vprašanja. Nastala je nova nevarnost, ker je Pašič popustljiv, naj bi se v najslabšem slučaju zadovoljili z deli severne Albanije, ako izgubimo Reko. Dr. Trumbič pa je odločno proti vsakemu popuščanju. (Za ljudsko štetje) po> celem kraljestvu se vrše priprave v statističnem uradu v Beogradu. (Nov trgovinski minister.) Ker je minister trgovine in industrije Stojan Ribarac odstopil, pride na njegovo mesto dr. Momč^lo Ninčič, bivši finančni minister najslabšega spomina. (Pozdravljeni hrvatski tovariši!) Vsi pametni hrvatski kmetje so obrnili spletkarju in izdar jalcu Radiču hrbet ter si ustanovili novo organizacijo pod imenom »Seljački savez". (Kmetski tlačitelji v Bosni,) posamezni mo-hamedanski veleposestniki, takozvam . begi in age, so našli krepko zaslombo v Protič-Korošče-vi vladi. Nedavna so ti kmetski krvosesi imeli v Mostaru shod ter zahtevali, naj vlada opusti agrarno reformo ter prisili kmete, da plačajo izkoriščevalcem desetino za leti 1918. in 1919. nazaj v denarju, za leto 1920. pa zopet v pridelkih. (Volitve na Bolgarskem.) Pri volitvah v bolgarsko sobranje (parlament) so dobili največ mandatov samostojni kmetje, namreč 113. Izza zadnjih volitev so torej kmetje napredovali za 27 poslancev. Socialisti so izgubili 30 mandatov. Povsod zmaguje pravična stvar, to tudi nas utrjuje v veri. Kmetska stranka je sedaj v Bolgariji najmočnejša. (Še vedno novo oboroževanje.) Mirovna konferenca je izdala nedavno poziv, naj bi vse države zmanjšale število stalnega vojaštva. Nasvet bi morali vsi z veseljem pozdraviti, ker stroški za vzdrževanje vojaštva so silni. Toda vse kaže, da je veljal poziv le za manjše države, dočim velike države celo povišujejo oboroženo moč. Anglija in Severna Amerika pred vojsko sploh pista poznali stalne armade, sedaj ima vsaka teh držav čez pol milijona stalne vojske. Amerika ima v prordčunu ogromno vsoto pet milijard dolarjev za vzdrževanje stalne vojske. Tudi Italija je pomnožila svojoi armado od 11 na 15 zborov. Nemčija vzdržuje cel mdijon oboroženih mož. Potemtakem še vedno velja geslo: »Ako hočeš imeti mir, pripravljaj se za vojsko." (Kdo bo madžarski kralj?) Kot kandidat za madžarski prestol je nastopfil sin belgijskega kralja princ Charles. (Italijani za Albance.) Ker Italija vidi, da ne bo dobila cele Albanije, se naenkrat močna zavzema, naj dobi Albanija popolno samostojnost. Zakaj Italija nima tako pravičnega srca za naše slovansko Primorje? (V Ijtčllijfi so opojne pijače prepovedane.) Ministrski predsednik Nitti namerava izdati prepoved na uživanje alkoholnih pijač. S tAn tipajo dvigniti svojo denarno moč, ker se bo vse vino prodalo v inozemstvo. (Izjemni zakoni na Češkoslovaškem.) Ker na Slovaškem še ni miru in reda, je češki parlament sklenil, da se izjemno stanje podaljša da konca leta 1921., da se smejo pisma odpirati, da se smejo časopisi ustaviti ter društveno in zboro-valno pravo odpraviti. (Irska samostojna.) Pod pritiskom svetovnega preobrata je sedaj Anglija dovolila Irski samoupravo. (Danci proti kralju.) Na Danskem se ie razvilo močno gibanje proti kralju. Cela vlada in parlament sta proti kralju. (Kdo bo novi predsednik Amerike?) Wilson baje ne misli več kandidirati za predsednika. Za njegovo mesto se bo potegoval Hoover. (Prisilno delo na Ruskem.) Ruska sovjetska vlada je uvedla v tovarnah lokomotiv in v železniških delavnicah 12urno delo. Delavce, ki se temu upirajo, pošljejo nemudoma kot vojake na fronto. V drugih industrijskih podjetjih so delavci sami sklenili I2urni delavnik. „Ekonom" je gospodarsko podjetje naše »Samostojne kmetijske stranke", ki se bo razvilo v mogočno kmetijsko zadružno moč. Dasi podjetje ni zadruga, dosezati hoče vendar isti namen kot zadruga. Zakaj nismo vzeli pravil zadruge, sem že pisal v posebnem članku. Čakajo nas velike naloge, katere bomo morali združeni samostojni, neodvisni kmetje izvršiti. Pravila so potrjena. Krajevni Odbori in drugi posamezniki sezajte po njih. Na razpolago so v pisarni »Ekonoma" v Ljubljani (Sodna ulica št. 3). Kmet, ki si vzel eno delnico, vzemi jih več! Kdor ima denar, ne tišči ga doma brezplodnega. Pri »Ekonomu" se ti obrestuje po pet od sto. »Ekonom" dobro uspeva in ni se bati nikakršne nevarnosti. Dokler ni občnega zbora, gre vse na odgovornost pripravljalnega odbora. Zdaj seveda še ni vse tako, kakor bi moralo biti. Posebno zaradi delitve blaga so pritožbe. Ni mogoče vsem ustreči, ker primanjkuje blaga. Manjka pa tudi sposobnega osebja, katero se nastavi po občnem zboru. Danes vodijo »Ekonoma" tisti, ki sami jamčijo s svojim premoženjem za vse podjetje. Po občnem zboru začne redno poslovanje. Vzemi vsak kdor more po deset, ali če hoče tudi več delnic. Pri kupčiji se rabi veliko denarja, in ni ga treba doma tiščati. Za popolno vplačilo delniške glavnice manjka še veliko delnic. Torej vsi na delo! Tu je denar bolje naložen kot v vsaki hranilnici. Vsak naš pristaš naj stori svojo dolžnost! Delnice oddajajte samo pristašem naše stranke! Bodimo delavni in vztrajni! Ne popuščati f Mi moramo naprej za svojo gospodarsko in po-litično osamosvojitev. Iyan Mermo]ja. SLS. in viničarska anketa v Mariboru. Za dan 20. marca je sklicalo poverjeništvo Ta socialno skrbstvo v Maribor sestanek v svrho ureditve viničarskega zakona. Povabljeni so bili tudi zastopniki političnih strank. Zastopniki klerikalne stranke, ki se označuje s kratico SLS., so pokazali tudi pri tej priliki, da pomeni omenjena kratica besede: »Stranka ljudskih sleparjev". Ta stranka ni ljudska, ni za ljudstvo, ni po ljudski volji. To je stranka gotovih ljudi enega sloja, ki hoče imeti ljudstvo samo za gla-sače. Poslužuje se v ta namen vseh mogočih nizkotnih sredstev. Da je to stranka ljudskih sleparjev, kaže že dejstvo, da hoče po eni strani za delavca vse mogoče ugodnosti, ki so na škodo krnela, in sicer zaradi tega. ker se boji, da ji zadnjega delavca vzame socialna demokracija ; po drugi strani pa hvali zopet kmeta nad vse. Hoče torej le oba, t. j. kmeta in delavca, slepiti ter napraviti, da bo volk sit, ovca pa cela. Na prej omenjenem sestanku je govoril za svojo »Kmetsko zvezo" urednik Kranjc, duhoven, ki toliko drvi po deželi za ta duhovsko in nekmetsko zvezo. Mimogrede bodi dokazana, da je ta »Kmetska zveza" res duhovska in ne kmetska. Poleg Kranjca so v uredništvih glasil in vodstvu KZ. še duhovni dr. Hohnjec, Goleč, Lenard, Verovšek in dr. Korošec. Torej kar šest duhovnov! To so torej tisti ljudje, ki hočejo imeti kmeta zvezanega v svoji »Kmetski zvezi". Ob istem času, ko se je župnik' Kranjc laškal kmetom, je govoril neki mladič iste stranke z imenom Repek za viničarje in kmetske delavce ter se zavzemal za njih osemurno delo. Seveda je govoril zadnjeimenovani pod firma »Strokovne zveze". Kmet tega ne sme vedeti, pač pa mora misliti, da je ta »Strokovna zveza" kakšna socialnodemokratična frakcija ter da ni del ene in iste klerikalne stranke pod vodstvom prav istih ljudi kakor »Kmetska zveza". Poleg te kolobocije je čutil potrebo govoriti na sestanku tudi glavni priganjač kmeta v ta duhovsko zvezo Zebot, t. j. tisti Zebot, ki se je celo kot pretepač kmeta udinjal gori omenjeni gospodi. (Slučaj v Gorenji sv. Kungoti, ko je tepel kmeta Lebariča, ker noče biti tam zvezan.) Ta valpet pohlepne gospode je čutil, da je kmet užaljen, ker je zastopnik viničarjev Verlič iz Lajtersberga rekel, da so tudi kmetje prepožrešni ter da izkoriščajo viničarje. Zahteval je od predsedstva, da le-to prepove viničarjem takšne izraze. S tem zagovorom kmeta je hotel popraviti mogoče izzivanje zavitega tovariša Repka, ki hoče za viničarje osemurno delo. Tako slepe kmeta in delavca! Ali pojde to tako dalje? Ne! Kaže se splošna polomija. Ljudstvo na deželi si bo samo ured>lo svoje zadeve. Kmet in kmetski delavec se bosta sama pobotala brez posredovanja te »Sleparske ljudske stranke", ki vidi ljudsko potrebo samo tedaj, ko jej hoče ljudstvo zbežati. Ljudstvo bo pognalo te ljudi k .izpolnjevanju dolžnosti njihovega poklica iter Ne pozabit« na naš tiskovni skladi ■MMMiiaai elektrotehnika — tehnika baterije, žarnice, namizne, stropne, stenske in karbidne svetiljke vseh velikosti po najnižjih dnevnih cenah: J. Pogačar v Ljubljani na Mestnem trgu št. 25. razpečevalnica gospodarskih in gozdarskih pridelkov in potrebščin, d. d., vabi na podpis delnic. Za enkrat se jih izda lO.OOO komadov po K 200*—, torej za 2 milijona. Vsakdo jamči le z delnico In nič več. Vsak delničar ima en glas. Sredi maja se vrši ustanovni občni zbor, na katerem bodo delničarji kot sogospodarji družoe izvolili vodstvo vsega podjetja. Naj ne bo zavedne slovenske hiše, v kateri bi ne bilo delnice podjetja našega kmeta, delniške družbe ,,EKONOM A". Pojasnila in položnice za vplačilo daje pripravljalni odbor ^EKONOMA" v Ljubljani, Sodna ulica št. 3. ne bo več trpelo njih zdražbarske politike med nami na deželi. Kristus je rekel: „Moje kraljestvo ni od tega sveta", njegovi namestniki pa hočejo imeti vso posvetno oblast v svojih rokah. To ne sme dalje tako ostati! Gospodarstvo is gospodinjstvo. (Poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan) sprejema stranke do nadaljnjega vsak torek in vsak petek od 11. do 13. ure. (Plemenski biki na prodaj.) PoVerjeništvo za kmetijstvo proda pet mladih, za rabo godnih plemenskih bikov rjave šviške pasme po dnevni ceni. Biki se oddajajo le v dolenjsko živinorejsko ozemlje in le takim živinorejcem, ki se zavežejo, jih rediti za pleme. Kupci naj se priglasijo najmanj do 15. aprila 1.1. z dopisnico na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, nakar se jim bo sporočil dan skupnega ogleda. (Nakup plemenskih bikcev.) Kmetijsko poverjeništvo v Ljubljani namerava še to pomlad kupiti od domačih živinorejcev nekaj mladih bikcev, ki se bodo na paši vzredili in pozneje kot za rabo godni plemenjaki oddajali za pleme. V poštev pridejo bikci od 6 do 16 mesecev, ki izvirajo od dobrih mlečnih krav in pripadajo kaki v Sloveniji priznani pasmi. Živinorejci, ki imajo take živali za oddajo, naj iste takoj ponudijo poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. Zadostuje dopisnica, ki se n.pr. glasi: I.J., posestnik v I... št.—, občina ...., imam .... mesecev starega bikca ... pasme na prodaj. (Angleži nas obrekujejo.) Angleški ministrski predsednik je rekel v zbornici, da je Jugoslavija edina dežela v Evropi, ki ima živeža v izobilju, a ga noče prodajati na Dunaj. Naše izobilje je tako, da smo že začeli — stradati. (Zamenjajte bankovce!) Stokronski bankovci pridejo s 15. t. m. ob vso veljavo. Občinstvo pa se tudi opozarja, naj čim prej zamenja bankovce po 50 in 20 K, ker je novih novčanic že dovolj. (Maksimalne cene za pšenico v Srbiji.) Tudi v Srbiji mislijo meščani, da imajo pravico ukazovati kmetu. Tako so nekatera mesta izdala odredbe, da kmetje ne smejo prodajati pšenice dražje, kakor po 110 dinarjev (440 K) za me-terski stpt. Kmetje vsled tega sploh nočejo prodajati žita ter so zahtevali pri vladi, naj nepravične cene odpravi.. (Drage smotke.) Avstrijska tobačna režija je naročila iz Alžira 70^.000 smotk in dva milijona cigaret. Cene smotkam so 6 do 14 kror, pri tem pa še niso prvovrstne. (Tudi v Ameriki je trda za železo.) Vse ameriške tovarne imajo toliko naročil za železo, da morejo dobavljati le sproti za dnevne potrebe. Seveda so tudi cene zelc poskočile. (Kako je v Ameriki?) Rcjak poroča iz Amerike, da so nastopili obupni časi. Draginja silno narašča in kaže se že splošno pomanjkanje.. Vse je potrto in s strahom pričakuje neizogibne krize. Rojaki, ki imajo prihranjen denar, se pripravljajo trumoma na vrnitev v domovino. (Dobra letina v Argentiniji.) V Argentiniji (Južna Amerika) bodo imeli kmalu žetev. Letina kaže tako dobro, da bo preostalo za izvoz 3V2 milijonov ton pšenice. Vzajemno zavarovalna banka ..Slavija" v najstarejša in najmočnejša slovanska banka te vrste, naznanja, da je začela poslovati tudi \r Prulrmiirin Za?aruie Proti °9Diu in v i i cžkiuui j ml tatvini ter na življenje. Potrebna pojasnila daje »Generalni vastop banke ,Slavije' v Ljubljani" ali pa njeg< v glavni zastopnik za Prek-mnrje, gospod Matej ko Pečnik, upravitelj pesestev grofa Szaparyja v Murski Soboti. srni PnAi j iladknrni bolezni, boleznim jster in ledvic, **««'»> oteklini želodca in čreve«, kroničnemu katarja želodca in črev<*8, žolčnemn kamus, hemoroidom in bolezni mehurja, pntiki in debelosti je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „IiogaŠka Slatina Rogaška Slatina največje i« najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hidroterapija, elektre terapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo ki-line, solne, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli z vroči« zrakom. — VejaSka godba (42 mož, med njimi absolvirani kouservatoristi). — Za vs*kovr;-tne zabave je poskrbljeno tako, kaker v največjih svetovnih zdravilišči)). (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, ki«j», izleti itd.) Sezlja od 1. maja do 15. oktobra. Ravnateljstvo. Mali oglasi Slavnemu občii.stvu naznanjam, da sem V Vevčah it. 45 pričel izvrševati sedlarski in tapetniški obrt in da sprejemam *sa v ta stroko spadajoča dela, ki jih izvršujem točno in po zmernih cenah Se priporočam Franc Kamnar, sedlar ia tapetnik v Vevčah št. 4&, pošta Devica Marija v Polju. Zamenjata se ^ITb'." krajine koruza In žito a zmea za mletev. — Ponudbe sprejema Anton Btlne, mlinar v Šmihtlu. pošta Novo mesto. Oglj četudi drobno, so kupi in _ _®J plača po najv šji ceui v Ljubij nj, Kolodvorska ulica št 31. Ako imate kaj na prodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, priobčujte v našem lista Velikost pričujočega poziva stane za • Male oglase* 24 K, polovica tega prostora 12 K. Najmanjši oglas 8 K. Derar pošiljajte vedno naprej! Služkinjo z dežele, pridno dekle, ki je priačena na pospravljanje sob ia ima veselje do otrok, iščem preti dobri mesečni plači, hrani in stanovanju. Dipl. agr. A. Jamnlk v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 8/II. Kupim hrastove, bukove in smrekove hlode za žago Ponudbe b ceno na naslov : IVAN ŠIŠKA tovarna parket in parna žaga v Ljub Ijani, Metelkova ulica št. 4. Anton Černe graver in izdelovale^ štampilj iz kavčuka Ljubljana, Dvorni trg it. 1. domačega iz-sSka od preprostih de najfinejših 39 dobe po najnižjih dnevuih cenah pri Antonn Mr^nnn v Ljubljani, Kolodvorska ulioa it. 4-1.