Poštnina plafona v gotovini. Leto LXXTV., št. 90 LJubljana, ponedeljek 21« aprila 1941 Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelj« in praznOct -— Tnai niti do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat 4 Dtn 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 1» večji tnaerad petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode Velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, srn BM—otiO Din Tft L FTft^rlfl ob ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kn&fljeva oBca St. 5 31-22, &L-2&, 21-24. ai-ao m si-st Podrulnles: MARIBOR, Grajski trg št. T — JfOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St 26 — CELJE, eeljsko uredništvo: Stro«smayerjeva ulica L telefon St. 63? podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St, 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVSKJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v LJubljani št. 10-35L Italijanska uoiska na grški meji Poročilo italijanskega generalnega štaba st. 3I8 Odpor grških zaščitnih čet ob mejah kraljevine Albanije zlomljen — Italijanski bomb-liki zasledujejo umikajočo se grško armado — Potopljen a«eWki rušUec v Sredo* morju Nemška letala na grški in afriški fronti Nekje v Italiji, 21. aprila. (Štefani). Komunike številka 318. generalnega štaba italijanskih vojnih sil pravi: V teku včerajšnjega dneva so divizije IX. in XI. armade skoraj povsod dosegle meje kraljevine Albanije, pri čemer so povsod zlomile ogorčeni odpor številnih grških zaščitnih čet in nadvladale zapreke na številnih prekinjenih prometnih zvezah. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov in zaplenjena znatna količina orožja in vojnega materiala. Mnogoštevilne edinice italijanskega lovskega in bombniškega letalstva kakor tudi edinice letal za napadanje v strmoglavnem poletu — v celoti 450 letal — je izvršilo številne močne in neprestano se ponavljajoče akcije proti umikajoči se grški armadi. Z bombami so bila zadeta zbirališča čet, vojaške barake, topniške postojanke; mostovi in prometna pota so bili prekinjeni. Stotine motoriziranih prevoznih sredstev, natovorjenih s četami in vojnim materialom, so bile uničene. Letala so v nizkem poletu napadla letališče Kasti-ka pri Janini: 5 letal na tleh je bilo zažganih. Tudi mornariško oporišče Preveza je bilo bombardirano Formacije nemškega letalskega zbora 90 bombardirale letališče Mikabba in luko La Valletta na Malti Zadete so bile pristaniške naprave in poškodovan je bil parnik velike tonaže Ena izmed naših podmornic je v vzhodnem delu Sredozemskega morja torpedirala nekega sovražnega rušilca Severna Afrika: Na področju pri To-bruku je bilo aktivno topništvo ter patrolne čete. Sovražna letala so bombardirala Bengazi in Tripolis: bilo ni niti človeških žrtev, niti znatne gmotne škode. V Vzhodni Afriki ni poročati ničesar pomembnejšega. Angleška vojska se umika iz Grčije Grkom se odpirajo oči — London sam priznava poraz — Manifestacije za Berlin, 21. apr. f. Grško prebivalstvo vodno bolj u videva nesmiselnost vsfikega nadaljnjega odpora proti Nemčiji. Vedno širše množice Grčije se zavedajo, da je resnični sovražnik Grčije Anglija. V tem pogledu je značilno pisanje nekega solunskega lista, ki dokazuje nesmiselnost nadaljevanja te vojne m vprašuje *ali je kri naših otrok tako poceni?« Grčija bi morala že pred vkorakanjem nemških čet končati vojno in se prilagoditi novi organizaciji Evrope ter odreči vplivu Anglije, tega sovražnika Evrope Berlin, 21. aprila, (DNB). Po izpraznitvi Olimpa se angleške čete v severni Grčiji umikajo po edini glavni cesti, ki vodi proti jugrj. Cesta je zaradi tega popolnoma zatrpana z vojaškimi transporti. Zaradi ponovnih napadov nemških letal trpe angleške kolone težke žrtve. Mestoma je v angleški vojski opaziti znake razkroja. Ponekod so se predali večji angleški oddelki Deloma je umik angleške vojske dobil tudi že značaj bega. Celo London priznava angleški poraz, govori pa, kakor običajno ob takih prilikah o >uspešnem angleškem mniku<. Berlin, 21. aprila, f. Po umoru Korici-za so biie v Atenah manifestacije za mir. Poročila nevtralnih diplomatov pravijo, da narašča sovražno ste lisce grškega prebivalstva proti Angliji, zaradi tega je bilo v Grčiji uveljavljeno izjemno stanje, prepovedana so vsaka zborovanja in zbiranja. Več članov angleškega poslaništva je po vesteh lz Ankare z arhivom vred zapustilo Atene in se preselilo v Egipt, hrabrost Ankara, 21. apr. p. (DNB) Po tukajšnjih informacijah je več članov angleškega poslaništva v Atenah z letalom odpotovalo v Egipt S seboj so odnesli del arhivov poslaništva z važnimi listinami. Tako plačujejo hrabrost Berlin, 21. aprila, f. Po porazu na Balkanu je angleški državni tajnik Ammerv izjavil: Za Grčijo smo mogli prav malo storiti, mnogo premalo, niti toliko, kolikor bi zaslužila. Ta cinična izjava londonskih vojnih hujskačev zopet dokazuje, da se plačuje hrabrost 3 frivolnostjo in nesramnostjo. Položaj Anglije v Sredozemlju nevarno omajan Angleški očitki Edenu in Dillu zaradi neuspehov v Afriki in na Balkanu Berlin, 21. apr. p. (DNB) Angleški listi objavljajo ob priliki neuspehov angleške vojske v Afriki in na Balkanu napade na zunanjega ministra Edena in načelnika generalnega štaba Dilla. »News Chronicle« pravi, da sta Eden in Dill :>b priliki svojega potovanja na Bližnji vzhod sprejela več lah komisij enih odločitev brez vednosti in odobritve članov angleškega vojnega kabineta in drugih odločilnih osebnosti. »Daily Mail« piše. da je bila z operacijami angleške vojske proti Tripolitaniji ter s pošiljanjem vojske v Grčijo zelo občutno oslabljena splošna angleška pozicija. Ves angleški položaj v Sredozemlju je sedaj v nevarnosti. »Ewening Standard« opozarja, da Je tudi angleška vojna mornarica zašla v težaven položaj. Nemci so prisilili An-eleže, da so poslali svoje ladje v Grčijo, zaradi česar manjkajo bojne ladje za izvajanje blokade. Nemški listi se danes tudi bavi j o s temi angleškimi kritikami, pripominjajo pa, da angleški očitki za neuspehe ne bi smeli veljati samo za Edena, temveč predvsem za Churchilla Predobro je znano, da je bil od nekdaj Churchill nagnjen k riskantnim vojaškim operacijam na raznih bojiščih Ker pa ni mogel biti povsod sam navzoč, se je moral na Bližnji vzhod podari Eden. Dejansko pa Je za vse angleške neuspehe v prvi vrsti odgovoren Churchill sam. Vrednost ^avstrijskih čet44 Berlin, 21. apr. p. (DNB) Angleška propaganda si zopet krčevito prizadeva, da bi prikrila nemške vojaške uspehe na Balkanu. Tako govori o dozdevni manjvrednosti avstrijskih čet nemške vojske v boju z Angleži v Grčiji Trditev da so avstrijske Čete slabe, ponavljajo Angleži vedno znova. Ta trditev ni samo neumno izmišljena, temveč postaja že naravno«* dolgočasna Kaže da so ravno v Londonu po«ab«fli da so prav •vstrijslce Čete pri Narviku Lani preprečile vsako angleško prodiranje Tudi sedaj so se avstrijske čete tako v Grčiji kakor v Jugoslaviji odlično obneslo. Proti Rooseveltovi intervencijski politiki rVew Vorfc, 21. apr. p. (DNB). Opozicij-sfo senator Nye |e podal novinarjem izjavo, v kateri pravi, da bo dejstvo ker Anglija in Severna Amerika ščuvat; male narode k odporu proti Nemčiji, nujno rodilo med poraženimi narodi neraspoloženje do Zod in jenih držav. Nye se je odločno izraza proti Rooseveltovi intervencijski politiki. Dejal je. da se bodo slabe posledice te politik ,»kaza)le deloma šele po • i, zlasti y ""rr^ji tqftjvmii Berlin, 21. apr. p. (DNB). Dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročilu vrhovnega poveljstva nemške vojske javljajo še naslednje nemške uspehe, ki so bili doseženi v teku sobote in nedelje Včeraj so nemška letala na grški fronti sestrelile pet angleških bombnikov tipa B ristol - B1 en heim. V soboto so v severni Afriki Nemci sestrelili štiri lovska letala tipa Hurricane. Prav tako ie bilo nad Kanalom sestreljeno eno angleško lovsko letalo tipa Spitfire in dve lovski leta.1 i tipa Hurricane. Severno od ustia Temze so nemška letala včeraj uspešno bombardirala neko angleško tovorno ladjo. V soboto so nemški strmoglavci zažgali in potopili ob angleški obali neko 8000tonsko trgovsko Ladjo. Pet nadaljnjih ladij s skupno 13.000 tonami je bilo poškodovanih V dveh grških pristaniščih je bilo uspešno bombardiranih 11 angleških ladij, ki s*-> pripravljene za evakuacijo angleške vojske Nemški poslanik za Hrvatsko Berlin, 21 aprila, i. Na zagrebškem le-tai išč u je včeraj pristalo nemško letalo, iz katerega je izstopil prvi ooslanik Nemčije v svobodni Hrvatski Hascne. Na letališču so ga pozdravil: kot zastopnik poglavnika dr. Pa veliča državni tajnik in zunani: minister dr. Larkovič. notranji minister dr. Artukovič. general Herskovič v imenu vrhovnega poveljnika hrvatske vojske in razni drugi predstavniki civilnih oblasti. Nemškega poslanika je pozdravil dr. Lorković. Po obedu je odšel nemški poslanik na generalni kenzulat. Zagrebško prebivalstvo mu ie priredilo prisrčne manifestacije Madžarsko poslaništvo v Zagrebu Zagreb, 21. apr e. Madžarska vlada je svoj dosedanji generalni kon/ulat v Zagrebu spremenila v poslaništvo. Za poslanika je imenovan dotedanji generalni konzul Rartok, ki je včeraj izročil poglavniku dr. Antd Paveliću svoje pcverilnice. Poslanik Bartok je ob tej priliki izročil tudi besedilo proglasa madžarskega regenta Hor^-1 z dne 11. aprila, s katerim je priznana samostojnost in neodvisnost države Hrvatske Izjava generala Simovića Berlin, 21. aprila, t General Simovič je v neki izjavi dejal, da ie bila ta vojna Jugoslaviji vsiljena. Nemški radio komentira to izjavo in pravi, da general Simovič prav dobro ve. da sta dali Nemčija in Italija popolno garancijo za nedotakljivost j-gosi o venskih meja. on pa tega ni hotel poslušati. Dalje pravi general Simovič da Anglija "in Zedinjene države kljub dobri volji nista mogli Jugoslaviji priskočita z letali in drugim vojnim materijalom na pomoč Ta ugotovitev dokazuje zločinsko lankomiselnest tega generala, ki ie izzval to vojno čeprav je vedel, da Anglija in Zedinjene države ne morejo Jugoslaviji pomagati. Pojasnilo Na ozemlju, ki spada pod poveljstvo pehotne divizije »Re« v Ljubljani, se bodo odredbe razglasa poveljstva XI. armadnega zbora od 16. aprila 1941 izvrševale takole: ad toč. 6) Poleg zdravnikov in babic, ki prejmejo uradno dovoljenje za kretanje med 21. in 5. uro, dobe taka dovoljenja po izkazani potrebi tudi druge osebe, in sicer p«*i poveljstvu R. R. C. C (kraljevi karabinerji). ad toč. 7) Ker so s to odredbo prizadeti širši sloji prebivalstva, ki hodijo dnevno iz kraja v kraj radi opravljanja službe, obiskovanja šol, prevažanja in prenašanja živil itd„ sme prebivalstvo potovati iz kraja v kraj na podlagi dosedanjih kakršnihkoli legitimacij in identitetnih kart, iz katerih je razviden poklic njihovih imetnikov. ,Oni. ki takih legitimacij doslej niso imeli, naj si jih oskrbijo pri svojih občinah. Is pisarne Kr. Civilnega Komisarija- ta za zasedeno slovensko ozemlje v Izubijani. Italijanski narodni praznik Danes in včeraj se slavi po vsej italijanski kraljevini »rojstvo Rima" in praznik dela Trst, 21. apr. z. »Rojstvo Rimac je v Italiji vsakoletna svečanost ob kateri govorniki opozarjajo na pomembnost dneva vpričo zbrane mladine in delavcev ter na pomen revolucionarne vojne, ki jo bije italijanski narod ob strani z nemškim narodom za ustvaritev nove delovne kulture v Evropi. Včeraj so se svečanosti pričele z otvoritvijo novega Krila občinske palače v Trstu, davi pa so akademski fašisti, mladi fašisti in avantgvardisti srednjih Šol obiskali industrijske trgovske, obrtniške in kmetijske ustanova Delo je bilo v vseh obratih prekinjene za 15 minut in od stranke določeni govorniki so govorili mladini o pomenu dneva. Ob priliki letošnje proslave »Rojstva Rima« bodo slovesno otvorjena številna javna dela. tako tudi dela za regulacijo reke Pivke. V Ljubljani Ljubljana. 2l apr O priliki velikega italijanskega državnega praznika so bile že v soboto po vsem mestu razobešene italijanske zastave, zel en o-bel o-rdeče troboj-nice s savojskim grbom v sredini, na belem polju Ker pa je bil včeraj tudi rojstni dan vodje nemškega naroda Adolfa Hitlerja, so člani nemške narodnostne skupine v Ljubljani na svojih hišah in stanovanjih razobesili tudi hitlerjevske zastave s kljukastim križem 52. rojstni dan AdolSa Hitlerja Dan zalivale — Proslava v Nemčiji in drugod, po svetu k rojstnemu dnevu njegovi najožji sotruciniki glavnega stana z maršalom Keitelom na čelu. Maršal Keitel je imel ob tej priliki nagovor, v katerem je spominjal v imenu najožjih sotrudnikov, ki vodjo že tri leta spremljajo v glavnem stanu na neprestane zmage, ki so bile v tem času dosežene V soboto zvečer je vodja Hitler v glavnem stanu predsedoval običajnim vojaškim konferencam. Nato je vodja ori radiu poslušal pozdrave in čestitke, ki mu jih je v imenu nemškega naroda izrekel namestnik Rudolf Hess. Potem so se pri vodji javili vrhovni poveljniki vseh treh vrst orožja, državni maršal Goring. maršal Brauchitsch in veliki admiral Raeder, ki jih je spremljal maršal Keitel. V njihovem spremstvu je vodja Hitler pregledal častno četo bataljona svoje častne straže, potem je državni maršal Goring v imenu ceIokat ne oborožene sile izrekel vodji svoje čestitke. Sledil je svečan koncert V nedeljo dopoldne je vodja Hitler že zopet nadaljeval s svojim običajnim delom. Berlin, 21. apr. f Povsod, kjer prebivajo Nemci ali kjer so večje nemške kolonije, je bil« včeraj veličastna pro&lava vodj;ncbeh zbornic poleg tega pa hišo pred=ed-nika snodnie zbornice ki stoji v enem izmed dvorišč nadalje eno i^med predsob ter stanovanjske orostore uradnikov parlamenta Nemška letala niso utrpela ob priliki napada na London skorai nobenih izgub Niti drobec enega odstotka izmed več sto nemških letal ki so izvedla napad, ni bilo sestreljenih Ali bodo Zedinjene države protestirale? New York, 21. apr. p. (DNB) Neka Reu-cerjevp vest javlja, da bo Anglija prejela od Venezuele neki otok v Karibijskem morju kot svoje oporišče Ta vest je vrbudil^ pozornost že zato ker je svoj čas Roosevelt zagotavljal, da v teku vojne ne sme nastopiti na ameriški polobli nobenr posestna sprememba med ameriškim' m evropskimi državami. Doslej še ni znano, če bodo Zedinjene države prntj novi tran^kriji vložile protest. Morda pa hočejo Zedinjene države pozneje novo angleško oporišče prevzeti zase. To bi pomenilo, da bi se pričela ekspanzija Zedinjenih držav tudi v Južno Ameriko. Macuoka v Mandžuriji Tokio, 21 apr. (DNB). Japonski zunanji minister Macuoka je včeraj prisjie* v Hsdn-king v xM.andiuriji. Ob tej priliki je imeđ govor, v katerem je poudaril vazno&rt japon-sko-ruitke nevtralnostnc pogodbe, <» katero je sovjetska vlad« dejansko priznala tudi Mandžurijo. Obenem je Macuoka poudaril, da sta Nemčija in Italija trdno odločeni, d*i nadaljujeta vojrvo do zmage ter na novo uredita svetovni polcizaj. Rimska opera v Berlinu Berlin, 21. apr. p. (DNB) Včeraj se je pričelo večdnevno gostovanje rimske opere v Berlinu. V berlinski državni operi je bila včeraj predstava Verdijevega »Plesa v maskah« z Benjaminom Gigli-jem. Včerajšnji operni predstavi so prisostvovali propagandni minister dr. Gob-bels tej drugi člani vlade, kakor tudi soproga italijanskega veleposlanika mnogi diplomatL in Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 21. apr. V šahovskem turnirju sta bili sinoči igrani dve odloženi partiji. Botvirmik je kot črni s sijajno igro že po 30 potezah premagal Bondarevskega. U-lienthal in Boleslavski sta remizirala. Bo-leslavski ni izrabil svoje prednosti ter se je zadovoljil z ponavljanjem potez. Stanje je sedaj: Botvirmik 8 (3), Keres in Smislov po 7 (1), Lilienthal 6 (2), Bondarevsk* 5 (3), Boleslavski 5 (4). Štren 2 >BLOVEHSKI IAROD<, ponedeifrfc, 21. aprila ML etcv. qo Tudi mleko se ne sme podražiti Prepoved podraževanja blaga ne pozna nobene izjeme Ljubljana. 21 aprila Vprav neverjetno je kako ljudje »ežko razumejo nekatere povsem lasne predpise Neštetokrat Je bilo že objavljero da ie prepovedana vsaka podražitev blaga ne glede na to. ali so zanj prej veljale maksimirane cene ali ne. vendar si posameznik ki bi morali dobro poznati predpise, samovoljno razlagajo, da smejo podražavati blago. češ. saj ne spada ood uredbo o maksimiranju cen Tako so zdaj izna^ij čez noč. da tudi mleko ne spada pod uredbo o maksimiranju cen in da sa tore i lahko podraže. Se pred dnevi so oblasti ponovno opozorile prebivalstvo, da ni !e prepovedano vsako podraževanje bls^a temveč da se mora bla^o. ki se ie podraži o po 15 mar-en. celo poceniti na staro ceno Sam i -» sebi se razume, d-a ni nobene izjeme m--d blagom: nobeno blago katerekoli vrste, industrijsko, obrtno in kmetijsko se ne sme pod raže vati. Tudi ml^ko ni izjema To velja tudi za domačo 7e1eniavo. ki so 1o nekateri skuhali zadnje ča*e ko ni bilo uvožene zelenjave iz rožnih krajev dto-dajati po samovoljno določenih cemah. Preprorti Ijndie žive v naivni veri d-^ *7-etibe stari predpisi veljavo čim se spremeni oblast kar ie ^e do neke mere razumljivo, neodpušljivo oa ie da posamezni strokovno na^b^^pni lindi«? be«?air Hudi, ne da bi za to prevzeli najmanjšo ^d-^ov^rnost. češ kar ie velialn orel ne ve'la zdaf! Citan srte. da v Ljublia^i prfmpnikoje mleka, ker ie dovor 7 Ooren.i^T^r maniji Dovoz mleka 1e zadni« ča«v re^ mani§i a zaradi tega vendar še ni prišlo do tako ve- likega pomanjkanja da bi smel: begati ljudi. Toda. četudi bi mleka primanjkovalo, to še nikogar ne upravičuje. da bi smel navijati cene Mleka ne stne podražiti noben posameznik pa tudi ne mlekarske zadruge Prepoved podražitve velja za vse Podrazevanje ie prepovedano prav tako *ja dežel: kakor v mestih in izgovor ne drži, češ tam in tam na deželi se je p-dražilo rnl^ko zato se mora tudi v Ltubliani! Ce •"do podraži mleko po 15 marcu le kršil nrednis jn zadeti pa mora stro?a kazen Kaznovan na mora bit- tud* vsak ki zagovarja takšp-. nezakonito podražitev aH in celo oronasira po časopisju Živimo v preveč r^srrri ča?^*h da bi smeli dopuščati ""i- n?-manj.^ krSit^e oredo:5=ov to da bi nodr-rnij dvomljivo moralo č«? se rd-7Tiai; na^i^tj reda dosle^ se borno moraif zda i Sicer ie pa že čas da se ga '^aMrimo Ponovnn na ?1 a Samo* Podmž'fp- kateregakoli hlacra ip pTer^v^darja' Ce j? kdo h'^n DođraBl po 15 marcu. n pred o is. rln J«, prepovedano vsr»ko nadaT 7r»io podraževanip bi" t& 1 is mami fcJH ^e^anicno ra^vp^avl^j vs? đmsi oa- ^nr-ot^ nrorlnfS; ^ ^rrfla fnd« nrVdbn O -^k-imiranin rep Ali si ie to res talco r*?Jco ra-nomnftf* Ali te dopustno še na- *agam| o »tipravlr«T>*>i r\r,^rq^l^va^-> pravitS bo treh?, tako^ red " 'u V23TI — Ne uporabljajte najdenih zdravi] po svoji volji! One. ki so ob razsul u jugoslov armade našli razna zdravila opozarjamo, da teh zdravil ne uporabljajo po lastni volil. Zdravila so v majhni in določeni količini zdravila, če pa to količino prekoračiš ie lahko za vsakega, ki jih uporab1 ja strup. Zato ne uporabljajte zdravil po svoji volji. Pri tej prilika opozarjamo vse tiste, ki so si prilastili ob razsul u iugos'o-vanske armade sanitetni obvezilni in zdravilni material, da oddajo vse na občinskih uradih, kakor je to določeno v uredbi 2 dne 16. aprila 1941. — Združenje trgovcev ta srez Ljubija-na-okolica poziva članstvo, da naj dviene nakaznice nt sladkor aa mesec april ari oblasti. 257-n. — Neavafe ne počiva. Devetletni posestnikov sinček Anton Dragar iz Podgorice je nekje našel vojaški naboj, s katerim se je igral in tolkel po njem s kamnom. .Naboj je seveda eksplodiral in je udaril Dra-garju v obraz ter mu ga razmesaril. — Posestnikovi ženi Terezi Fisterjevi iz To-mišlja so se včeraj na Ižanski cesti splazili konjL Fisterjeva je padla z voza in dobila hude notranje poškodbe. — železniškega delavca Franceta Silerja z Jesenic je pri delu pri železniškem viaduktu pod-sul plaz zemlje, da je dobil iiude notranje poškodbe, — V bolnico so prepeljali tudi 371etnega. delavca Janeza škodo, zaposlenega v tovarni Piatnik v Radečah, ki ga jc brcnil konj v glavo in £a hujše poškodoval. Iz Ljubljane —Ij Obratovalni Čas v ljubljanskih trgovinah. Do nadaljnega bodo trgovine v Ljubljani odprte od 9. do 12. in od 14. do IS- ure, izvzemS! živilske stroke, ki bo imela svoje obratovalnice odprte od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Združenje trgovcev. 255-n, —lj Stavbna delavno«* oživljena. 2e prejšnji mesec so začeli delati na stavDi-ščih. Po večini so nadaljevali že lani začeta dela- Sredi mesta je malo novih stavbnih del, a tudi na periferiji ln v nove jsih mestnih četrtih jeseni ni bilo posebno mnogo dela, zato ga ne more biti tudi zdaj- Razumljivo je. da se zadnje Čase al nihče odločil za zidanje, če delo ni bilo že prej začeto. V začetku tega meseca je delo na stavbiščih skoraj povsem zastalo zaradi pomanjkanja delavcev, zdaj so pa stavbišča zopet oživela. — Nadaljujejo tudi delo pri mestni tržjiici. Precej delavcev je zaposlenih pri novih stanovanjskih nišan I?okojninskega zavoda za nunskim vrtom. Delo nadaljujejo tudi na skoraj vseh stavbisčih na periferiji. — Kakšna bo letošnja stavbna delavnost? Tisti, ki so bih prejšnje čase pripravljeni zidati, so se sedaj neodločeni. Prezgodaj bi bilo, če bi napovedovali Že zdaj, ali bo letos kaj novih stavbnih del, upanje je pa vendar, da bo položaj kmalu jasen in da bodo judje začeli zopet redno nalagati denar v nepremičnine. —lj Kako je Ljubljana preskrbljena s Kurivom. Mesto je bilo do zadnjega časa meroma dobro oskrbovano s kurivom vseh vrst. tako da meščanom ni bilo treba pripravljati si večjih zalog. Tudi zdaj majo zlasti večji trgovci s kurivom še precej drv, in premoga, ki ga je dobavila TPD Trgovcem je obljubljeno, da bo družba mesto še nadalje zalagala s premo. :;orn, tako da so meščani rešeni vsaj najhujših skrbi Na deželi imajo zlasti po okolici Dobrepolja, v Polhovem Gradcu pa tudi po vaseh pod Krimom veliko suhih rv. ki Mh pa zaenkrat ne morejo spraviti v mesto na trg. v glavnem zaradi pomanjkanja vprežne živine in prevoznih sredstev Ko se bodo razmere tudi v tem pogledu uredile, bo drv v mestu spet dovolj. —lj Male spekulacije pri prodaji zele- " Zadi e : ase nekatere prodajalke skušajo uveljaviti posebno podjetnost pri kupčevanju z zelenjavo. Tržno nadzorstvo si prizadeva, da bi uvedlo prodajo zelenjave na težo ter da bi odpravilo merice. Prodaja domače zelenjave na merice je pri nas ie tradicija in mnoge gospodinje se ne morejo navadili, da bi kupovale po de-kagrarnih motovileč in berivko. Tehtanje te zelenjave je pa tudi v resnici precej težko, zlasti z ročnimi tehtnicami, a drugih, dražjih, si večina zelenjadaric ne more kupiti. V petek bi že morala biti uvedena splošna prodaja zelenjave na težo, a mnoge prodajalke so bile opremljene samo z mericami, pa tudi številne gespodinje sl zahtevale motovileč, radič, berivko m špi- načo na merico. Nekatere prodajalke so to izrabile: čakale so na kmetice na dovoznih cestah in jih strašile, češ. na merico ne boste smele prodajati, zato prodajte zelenjavo raje meni! FrekMnčevalke so se dobro 2aložile z zelenjavo in pozneje sr jo skrivaj drasfo predajale, a ne le na *"eŽo. temveč tudi na merice. —lj Državno lastnino aH blago Iz javnih ^alog in skladišč morajo neupravičeni lastniki po uredbi bana in narodnega sveta z dne 16 t m oddati Neupravičeni lastniki morajo oddati konje. vole. avtomobile, motocikle kolesa, vozove in opremo na mestni pristavi v Povšetovi ulici od 21 do 26. aprila vsak dan od 16 do 18 ure popoldne VsL ki bi neupravičeno orilaiSčeno si bla-šo ali živino ter opremo ne oddali ter pridržali, bodo do določilih uredbe najstrožje kaznovani. —lj Obvestilo abonentom Narodnega srledalisča v Ljubljani. P. t. abonente vljudno prosimo naj potrpe in ne odpovedujejo svojih abonmajev. Uprava bo vse ukrenila, kar je v njeni moči, da se bodo predstave vršile redno ln ob normalnem času. Kdor bi za enkrat ne utegnil izkoristita svoje abonentske Iskaznice, naj io po mož- nosti prepasti svojim sorodnikom ali znancem. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. —lj Deželni odbor Rdečega križa vljudno naproša vse tiste, ki so se vmiii iz bojišč, Beograda itd«, da se javijo v pisarni na Gooposvetski cesti, kjer naj sporoce vse. kar jim je znanega o onih. ki so bili z njimi na bojišču itd. —tj Opremljene sobe in tudi stanovanja, primerna za oficirje, prav tako pa tudi prostore za moštvo naj lastniki prijavijo mestnemu poglavarstvu, in sicer pri vratarju v levem poslopju na Mestnem trgu. Navesti ie treba podatke o sobi in opremi, natančen naslov in primerno ceno —lj Tehniška srednja Šola v Ljubljani. Po velikonočnih počitnicah se prične redni pouk na vseh odsekih in oddelkih v sredo 23. t. m. ob S. uri. —lj Umrla je Ivanka Cimerman, rojena Kane. Pokopali smo jo v četrtek 17. t. m. Bodi ji lahka zemljica! 259-n. —lj Na strokovni nadaljevalni šoli za stavbno obrt na Grabnu začne zopet redni pouk v torek dne 22. aprila. —lj Trgovska strokovna nadaljevali.a šola. Združenja trgovcev v Ljubljani prične z rednim šolskim poukom v četrtek 24 t. m. ob dveh popoldne. lj— Nenadna smrt. Davi je na svojem stanovanju na Privozu nenadoma umrl docent na tehniški fakulteti na zavodu za elektrotehniko, dr. Fran Vagaja Truplo pokojnika je bilo dopoldne prepe ijano v mrtvašnico na Zale, Obvestilo zavarovancem Vse sklenjene zavarovalne posjcKlbe so ostale nespremenjeno v veljavi. Velikemu dela zavarovancev je to samo po sebi razumljivo ter premije v redu plačujejo. Tistim, ki so tozadevno v dvomu, svetujt-mo, da v lastnem interes« izpolnijo po zavarovalnih pogodbah prevzete obveznosti ter prt mije v reda plačajo, kajti s ten. bodo pripomogli do nemotenega poslova njn zavarovalnic ter si bodo s tem zasitili ' tne pravice iz zavarovalne pogodbe. Hi , »na zveza zavarovalnic. 260-n. Ivana Hribarja Ljubljana. 21 aprila Včeraj popoldne je nastopil Ivan HribaT '»vojo zadnio pot Žale. kjer so b>h polo-že-ni mehovi zemski cafsrk; na mrtvaški oder ifl kamor so prihaja e Krepit pokojnika velike množice njegovih prijateljev, znancev in častilcev, so bile lepo okmšene s cvetjem m gorele so vse luči. Na zadnji peti je spremila IvarKi Hribarja ogromna množica občinstva v kater1* sc bfli zastopani vsi stanovi. Med odbčniki smo videli bivšega bana dr Marka Natlačena, knezo-škofa dr. Rožraanđ, ljubijanskepa župa* na dr A d l e ši č a. rektorja univerze dr. S 1 a v i č a s promotor jem dr P c 1 c e m in mno0rrw vseučidiškimi profesorji Po srvojih odposlancih so bile zastopane vse naše pomembnejše kulturne in gospodarske ustanove ter organizacije Zlasti mnogo je bilo med pogrebci starejših ljudi. Poslovilne besede je govcri4 župan dr. Adlešič. V svojem govoru je omenil, dti je Ivanu Hribarju zagotovljena trajna hvaležno«* ljubljanskega prebivalstva. Njegovo dok) bo nepristransko presod'la m ocenila zgodovina. Ivan Hribar nam jc po pot resu im ruševinah zgradil nove L j ubijano. Prvo njegovo veliko delo kot župana je bil regu- lacijsfci načrt nove Ljub'jane. Po njegovi zaslugi je dob^a Ljubljana višjo deki i .'k o šolo. elektrarne. Mestni dom, reševalno postajo, po&T"edova!nico za delo in službe, električne cestno železnico itd Ivan Hribar je bil župan 1 iut-0 janski od 1. 1806 do 1010. Ustanovil je tuoi Ljub1 ianskt kreditno bnn-ka Znamenja častnega meščanstva je n< si preporodi:elj Ljubljane han Hribar s ponosom 51 let. Gcvomik je zaključil svoj ijo^or z be&ed a m i: »Ničesar več ne moremc za&luznemu pre- poroditelju Ljubljane dati nego grob. Vanj bomo položili priznanje, de fe stfccil več kakor svojo dolžnost. Nanj borno polagali mi in zanamci prave hvaležnost Tihi grob dr. Ivana Hribarja bo nam in bodoči Ljub Ijani glasne govoril o nestalnosti in minljivosti vsega človeštva Hvaležn: opomin nanj nas bo pa utrdil, da so v vseh časnh in pri vseh narodih dela in žrtve rz čiste ljubem do domovine nesmrtna. Slava častnemu meščanu mesta Ljubljane dr. Ivanu Hribanu!« Življenje na naši postaji Ljubljana, 21. aprila. Naše železnice so prejšnje dni kljub vsem težavam m omejenemu števuu vlakov prevozile mnogo pomnikov Pc*ebno mnogo ljudi ie potovalo proti Ljubliam Zdaj je to nenavadno »prešelievanjc narodov* prenehalo Vlaki sicer vozijo v Liuhliano precej dobre zasedeni a rod« vi mesta potuje vedno mnorjo ljudi Toda treba te upoštevati, da so vlak^ dobro zasedeni zaradi te-c»a ker iih vozi mno-cv m«Tti kakcT r>rei^nie 5ase V splošnem ie pa na na£ posta i i mnogo man' živehn" kaker je b;lo v nor- na^nih razmerah Zdaj potuieio liudie le v nuinih prme--ih: kdor more pot rvanje rad odV^. Kra' svoiega bivanja smeš zapustiti le če ti ob 'asti :zdaio dovolienit PfcvSn5 oofnilci so mt&Hli. da bodo dovoljenie za potovanie 'ahke dobfri na pcstari odnosn^ da bodo vsa i dobili vse potrebne podatke o potovanju Zato ie treba fjud; opozorit-t da na ?eJeznišk;h p^'Staiah doslej (1^ aprila) niso nrejeli nobemh posebnih naredil komu in nrd katerimi pogoii smejo T>rc»daiH** vozov niče in komu ne Zato blagajnik5 ne zahtevajo legit;macii m ne dovolflnc za potovanje od rntrnkov ko jim izdajaio vozovnice Potnik mora skrbeti vsak sam za vse kaj -totrebuie na potovanju, m železničarji. k; ym proda iaic vozovnice, ne rnorejo prevzemati odgovornosti za to, če kdo poru je brez 'lovoliema Kdor že i potovati iz Ljubljane se mora obrniti na Kr. Komesariat, ki izdaja dovolilnice az potovanje. Razumljivo je, da dovoljenja za potovanje ne more dobiti vsak za kakršnekoli namene. Potovati smete le. če je potovanje res potrebno. Ce bi smel potovati vsak, kadar koli bi se mu zdelo, bi železnica najbrž ne zmogla navala. Upoštevati je treba, da zdaj vozi de mnogo manj vdakov kakor prej-nje čase. V normalnih razmerah, ko so vozib rudi ekspresni in brzi vlaki, ki zdaj sploh ne vozijo, je priham'o in <>dh:u.r<> na dan \ L.iuh :ano in iz Ljubljane okrog 100 vlakov (100 parov'), medtem ko jih zdaj vozi le 24 parov. Kaki>r povsod v poslovnem živn'jen/u in v uradih, je bil včeraj uveden rudi na železnici poletni čas Vlaki so torej začdli vozit' uro prei kakor prejšnje dneve, odnosno vo/;li so ob isth urah rako da ie ^.-t«l vozn; red nespremenjen FVrniki 7a »norajo seveda upoštevati, da so ure poanaknienr z*! uro naprej Zdi se. da ni bilo zaradi tega nobenih zmešnjav; ljudje so se *ak^i pan-lagodili novi časovni ureditvi. foe(ctniea KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 21. aprila: Anzeim, Simeon. DEŽURNI LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43. Trn- koezv ded., Mestni trg 4, Ustar, Se- lenburgova ulica 7. Nase gledališče DRAMA: Začetek ob 17. url. Ponedeljek, 21. aprila: zaprto. Torek, 22. aprila: Protekcija. Red B. Sreda, 23. aprila: Trideset sekund ljubezni. Red premierski. Četrtek, 24. aprila: Zaprta vrata. Red četrtek. OPERA: Začetek ob IT. uri. Ponedeljek. 21. aprila: zaprto. Torek, 22. aprila: Ples v maskah- Red torek. Sreda, 23. aprila: Tri stare Škatle. Red sreda. Četrtek, 24. ap dla: Faust. Red A. Možnost novega Dunkerquea Berlin, 21. aprila, i. Londonska poročevalska služba pravi o položaju na Balkanu da je precej mračen in spet eovori n urniku angleške vojske. Ameriška poročevalska služba »United Press« gre še dalje in pravi, da angleška propaganda že pripravlja javnost na možnost novega Dunkerquea. f i Umrla nam je naša draga in nadvse ljubljena mama in stara mama IVANA VRIŠER, roj. MOZETIČ vdova v. žeL inšpektorja v 83. letu starosti. Pogreb bo v torek, dne 22. t. m ob 17. rz Zal — kapelica sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. apr. 1941. IDA, MARIJA, ROZA, ELZA. MERCED E, ANA vJa1manjši znpsek 8- din S31JLNRE SO ST1U 1'ENE kvarijo in starijo lica. »A3CBROŽEVA MEDICA« sa. Vam ohrani svežost. lepoto in gladko kožo. — Dobite jo 9 MEDARN1, Ljubljana, Židovska ul. 6. 13. T. VTLO, HISO, FAKt'£U» v Ljubljani alt v okolici Kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe nr- upravo Slov. Nnrc da ->od : Takoj« 757 Otomane imamo zopet v veUki izbili na zalogi po zelc konkurenčni ceni TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJŠEK Miklošičeva 34 IšćEM KONJA »FLKSA* Po glavi ima belo liso. na nogi žig št. 1161 Kdor ga prižene ali poizve. kje se nana-ja, mu izplačam 500 din nagrade. Pajk Franc, prevozništvo, Ljubljana, Kobaridska ulica 32 755 PREMOČ *\ OKS DRVA I. POGAČNIK liOH O Ul CEV A 5 — TEL. 20-5b PostreZDa o r e z n : D n a KDOR JE VIDEL po 11. aprilu Marjana Sm^r- duja, in t. poročnika 32. art. puka, se naproša, da to sporoči njegovi ženi Sonji Smer-du, Novo mesto, Lofienska 2. 754 POHIŠTVO Predelam po naročilu stara oprave, lepo in poceni. Popra vi j.on go^LnJAke stoie. Zorman, Breg 14. 759 ODEJE Iz vate in puha, stare in nove prevzamem v prvovrstno delo. HRIBAR, Marijin trg 2-HI. 736 HLAPCA H KONJEM m za poljsko delo sprejmem. Filip Bohinj Modvode, RETt'ftERJA (-KO) z& foto, iščemo takoj. Naslov Fototahnika, Vo6nJakova 4. 756 nerre Maeis 32 Blodna Romao Hermina je molčala. Ob prvih hudih očitkih je zadrhtela, pozneje jih je pa sprejemala malo nemirno, ker jih je smatrala za izbruh divje in neupravičene jeze. Toda Jearme se s tem ni zadovoljila. Hotela ie za vsako ceno raniti svojo rivalinjo v dno duše osvete, ker jo je bila pripravila ob Reneevo srce. — Nikoli ti ne bom tega odpustila! — je vzkliknila v zadnjem navalu gneva. — Nikoli, razumeš? Ti pomeniš nesrečo mojega življenja in morda tudi njegovo nesrečo, kajti če bi ne bilo tebe, tvoie podle sleparije, bi me bil Rene ljubil tako, kakor ga ljubim jaz. Sam md je to povedael. Zato te preklinjam. — Ah, to ti je povedal —. je zašepetala Hermina komaj slišno. To pot je bil udarec dobro merjen. Jeannina drzna laž je ranila čisto Herminino dušo v njenih najsvetejših čustvih. Hermina. strta po nepričakovano težkem udarcu, prvi hip ni vedela, kaj bi počela. Kar je nastopila reafecija. Nervozno je za drhtela po v°em telesu in v glavi se p ie z vrtelo Videč, kaj je storila, ^e skočila Jeanne k Her-Tmrri^ da bd i e prestregla. Pekle 30 je pa hladno pahnilo od sebe in zašepetalo s slabim, ugaša;o-čim glasom: — Poberi se, razžalila si me! Hermina je izprožila roke in napeti ie morala vse sile, da je nekajkrat prestopila Vse ji ie za-nlesalo pred očmi. opriiemala se ie pohištva in stene, da bi se obdržala na nogah Ko ie oa >d prla steklena vrata, vodeča s terase v salon se li je stemnilo pred očmi Zakrilila ie z rokami ^o?e so ji odpovedale in zgrudila se je na prep^ Prisotni stric je skočil k nji. jo dvignil in polož 1 na divan. Na njegov krik je prihitela gospa La Foug ra-ve. Jeanne je bila vsa iz sebe videč, kaj ie storila. Hermina je ležala nepremična, kakor da .e mrtva. Njen obraz je bil voščeno bled. toda m č-no nepravilno utripanje srca je pričalo, da ie io-bila hud živčni napad. Jeaiinin oče je takoj poslal slugo k n~jbT ž j m»j zdravniku, staremu prijatelju rodbine La F^u^e-raye dr. Gruenu. Ta čas sta pa on in njegova ?e-na na vse načine obujala Hermino k zavest: in vpraševala hčer, kaj se je zgodilo. V zadregi je Jeanne povedala resnico in končno je priznala: — PogovarjaB sva se m priznam, da sem b^a nekoliko osorna, toda niti na misel mi ni prišlo, da bi... Njen oče je pa pripomnil s trpkim sarkazmom. — Nekoliko osorna? Da, poznam to: to mora b*-U ae pracejftija ponija grobosti, da pripravi člo- veka malone ob življenje. Sprejmi moj poklon, gospa hči. Jeanne se je zatekla pred srd'timi pogledi svo-,;h roditeljev v svoje bivše sobe Tam na samem » ie hotela ziokati in skriti pred drugimi zavest * krivde ter očitke svoje vesti To r>ot ie namreč dobro čutila, kako jo je vest "rrni iglami zbidala v srce Kmalu ie pri hitel zdravnik in nudil onesv^sče-Hoi mini prvo pomoč Odn sli so io na posteljo Zdravnik je nezaup-vo r^aial nad njo z ?lavo. Rekel ni skoraj ničesar, toda bal se je posledic -Trdlcvice. Hermina je bila še vedno nezavestna - fo ca ie zelo vznemirjalo Šele čez dve uri se je zdramila iz omedlevice. " _1a ie. da jo hudo boli glava in dobila je hudo nrzlico Doktor Gruen je takoj ukrenil vse po--^bno da bi ublažil mr?lico Bal se je. da bi ne ^•>**rj|j|jQ vp0tie možganov. G-sna La Fougerave je vpraševala bolnico da *»i KTjmvila iz nje kaj iz pogovora z Jeanne Her--n:na pa ni izdala niti besedice N^ena nlemenita. sleherne mržnje prosta du<^a, ie zahrenenela po neplemeniti prijateljici Jeanne. Tzrazila ie želio, da bi jo posetila. Povsod so iskali Jeanne in našli so jo slednji? vso objokano v Sobi kier 16 stanovala kot dekle. Po kratkTn oklevanju je izpolnila Herminino ž°ljo r*f>^lrknn^ fe k nieri postelji in vpraSala z ihtečim glasom: Trajalo je mesec dni, preden je minila kriza, odločujoča o Hermininem življenju in smrti. Previdni in skrbni zdravnik si dolgo ni upal potolažiti svoje okolice z upanjem, da bo Hermina okrevala. In bil je zelo radosten dan, ko je mogel zdravnik na plaha vprašanja Jeanne in njene matere slednjič odgovoriti: Bodite brez skrbi, hvala bocu, nevarnost je minila. Jeanne je neprestano sedela ob vzglavju bolnice in ji z vso vnemo stregla. Tako je hotela popravili storjeno ji krivico. Sterb in strah, ki ga je bila prestala za svojo bolno prijateljico, sta biia prines'a izpremembo v njeno dušo in jo obrnila k dobremu. In res je bilo njeno trpljenie ob postelji težko bolne veliko. Vest ji je očitala, da je sama zakrivila njene strašne muke. In to je odprlo mladi ženi oči. Spoznala je svoja prava čustva. Kaj ie bila bolest nad izgubljeno ljubeznijo, o kateri ie vedela, da je bila grešna in ki je zdaj že ugašala, v primeri s strahom, da bi HeTmina zblaznela ali umrla, NoČ in dan ji je stregla. Se spati in lesfi rri imela kdaj. V tem je videla pokoro za svoi greh Sedeč pri njeni postelji se je sklanjala nad njo in budno sledila s pogledom vsaki njeni kretnji tako, da bi lahko rekli, da s svojo čtiječnostjo ni dovolila smrti približati ae Herminini postelji.