V mislih s Titom Minilo je leto dni, a bol v naših srcih ostaja. Ostaja v mislih na najbolj žalosten dan — 4. maja 1980. Minila bodo leta, minilo bo veliko let, minilo bo mnogo, a naša ljubezen bo ostala. ZA TITA Za sedem desetletij neprecenljivega dela, za vse revolucije, za človeško srečo, za naš in vseljudski včeraj, danes in jutri, za svoboden in pravilen človeški korak, za to demokratično samoupravno socialistično pridobitev, za še toliko neizrečenega, ki nas je častno in nezadržno poneslo v svet. Z deli in z imenom TITA Stotine tisočev NAS gre in milijoni bodo šli z NAMI, vsi kot eden; poletela bo Jugoslavija ranjenih src, a z ožarjenimi čeli, ob sinu in očetu, ob tovarišu in delavcu, ob človeku, ki nas dela ljudi, da spoznamo življenje in poštenje, da uživamo srečo življenja. S TITOM Naš dolg je neizmeren; naši občutki so le majhen del vračanja, toda naša nepozabnost, naš smel in odločen korak po naši poti bodo večno vračanje našega dolga, naša neizmerna zahvala. Oddolžili se mu bomo z delom. V mislih s TITOM. V srcih s TITOM. V. B. Osvobodilna fronta živi med nami kot izročilo edinstvenega protiimperiali-stičnega in narodnoosvobodilnega gibanja, ki mu v svetu še danes težko najdemo primere. Z zmagovito revolucijo so se vsi cilji OF uresničili in njeno delovanje ni nikoli zamrlo. Po vojni so jo čakale nove in včasih še težje naloge, čeprav v miru, se je frontna organizacija širila in vsrkavala vse širše množice prebivalstva. Razvila se je v široko družbenopolitično gibanje — Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Ta je tudi danes najbolj široka, samoupravno grajena organizacija vseh, ki hočejo ustvarjati samoupravni socializem. V svojih okvirih združuje najbolj množične organizacije »'ase'ta družbenopolitičnega življenja, Zvezo komunistov, Zvezo sindikatov, Zvezo socialistične mladine, Zvezo borcev itd. Kot taka je prava naslednica demokratičnih in socialističnih izročil Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki se je rodila v zadnjih dneh aprila pred štiridesetimi leti. OF je v najtežjih trenutkih slovenske in tudi svetovne zgodovine, ko je bil fašizem na vrhuncu moči, združila vse napredno misleče in narodno zavedne Slovence v boju proti tujim zavojevalcem in njihovim kvislinškim pomočnikom. Izbojevala je boj, kar nam danes zagotavlja obstoj in svobodo slovenskega naroda ter nenehen razvoj družbenoekonomskih odnosov nasploh. V. B. Prvi maj praznujemo delavci vsega sveta kot borbeni dan solidarnosti, prikaz delavske moči in volje, izraz razredne borbe delavcev in zaobljuba za nadaljnje boje proti zatiranju in izkoriščanju. Slovenski delavci so prvič praznovali prvi maij dobro leto dni po ustanovnem kongresu druge internacionale in sicer leta 1900 v Revirjih, Trstu, na Jesenicah in v Ljubljani. Velike delavske demonstracije so iz leta v leto bile širom Jugoslavije pogostejše. Prvomajska praznovanja so bila tudi prisrčna, tovariška, delovna in hkrati z borbenim programom zahtev delavcev za ekonomske, socialne in politične pravice ter pregled politične, socialne in ljudske moči delavskega razreda. Seveda so bila domala vsa praznovanja onemogočena, ovirana, prepovedana, poniževana in omejevana s strani vladajoče buržo-azije. Zborovanje in praznovanje so vselej dobila tudi mednarodno, mednacionalno, solidarnostno obeležje in pomen, saj so delavci visoko nad parcialnimi interesi nosili rdeč prapor z Marxovo parolo: PROLETARCI VSEH DEŽET , ZDRUŽITE SE! V času narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije smo doživljali posebnost prvomajskega praznovanja v vseh partizanskih enotah, osvobojenih krajih in tudi na okupiranem ozemlju, posebnost zaradi tega, ker se je uresničevala v boju in krvi stoletja bojevana borba za diktaturo proletariata in za zmago socialistične revolucije. Pesem srpa, pesem kladva, pesem naša pomladanja, pesem nikdar neizpeta MAJA PRVEGA zapeta. dili. da bi praznik čim uspešneje proslavili, mladinske delovne brigade so tekmovale v delu ... Zato smo PRVI MAJ med prvimi uzakonili kot največji delavski praznik, kot rezultat stoletnih bojev in teženj delavcev in delovnih ljudi in — praznujemo ga prav vsi. Danes s ponosom poudarjamo, da je prav socialistično samoupravljanje naj večja pridobitev jugoslovanskih delavcev in delovnih ljudi in ena od temeljnih prvin posebnosti uresničevanja marksizma v konkretnih, specifičnih jugoslovanskih razmerah in torej dosežek marksistične znanosti in politike na naših tleh. Lahko smo ponosni, da socializma nismo uvažali in ga slepo gradili po drugih, tujih receptih, pač pa smo bogate izkušnje, teorijo in prakso ddlavSkega razreda od vsepovsod koristno, uspešno in tvorno upoštevali in uporabljali v naši samoupravni praksi. In prav to, da nismo in tudi ne bomo slepo orodje uresničevanja tuje politike, nas še posebej zavezuje in obremenjuje ter nam nalaga večje naloge in napore. Originalna, samonikla gradnj a samoupravne socialistične družbe pri nas zahteva od vsakega izmed nas, od vsakega delavca in delovnega človeka, več dela, večjo aktivnost, večjo samostojnost, visoko razvito osebno odgovornost in visoko stopnjo osebne in družbene zavesti, kajti pri uresničevanju samoupravne politike ne moremo in ne smemo biti pasivni opazovalci, mehanični izvrševalci nalog, pač pa moramo biti ustvarjalni, pristni ter vestni delavci vsak na svojem področju. Ob uveljavljanju in uresničevanju novih kvalitet samoupravljanja pa ne smemo prezreti na- samim namenom, da bi nas Zavrli in onemogočili pri uveljavljanju novih in namaljnjih samoupravnih odnosov. Doma in v tujini se zberejo skupaj vseh barv sovražniki, kajti vsem je napoti takšen delavec, ki zares gospodari in odloča o rezultatih svojega in skupnega dela. Zato tudi na letošnji delavski praznik opravljamo obračun svojega dela in se dogovarjamo v neposrednih bodočih nalogah. Vse to z namenom, da bomo svoje cilje in hotenja še uspešneje reševali v naše skupno dobro in v dobro razvoja socializma v svetu. In ta obračun dela ter načrti za naprej bodo prispevek III. kongresu samoupravlj a-lcev Jugoslavije, manifestaciji vseh delovnih ljudi Jugoslavije privrženosti naši politični in družbeni usmeritvi, bodo nov polet za delo. Tudi to, da smo vevški papir-ničarji letos v mesecu marcu dosegli rekordno proizvodnjo papirja in tapetnih rolic vseh časov, je naš velik prispevek kongresu. Zadovoljni z uspehom, a ne uspavani od njega, smo Vevčani tudi letos proslavili delavski praznik. Udeležili smo se občinske proslave, ki je bila 23. aprila v dvorani Kodeljevo in na kateri sta sodelovala tudi Papirniški pihalni orkester Vevče in Mešani pevski zbor Vevče. Istega dne zvečer je izvedel Papirniški pihalni orkester Vevče samostojen koncert v dvorani kulturnega doma Vevče; koncert je bil posvečen delavskemu prazniku — 1. maju. Seveda pa se bomo tudi to leto kot že vrsto let nazaj Vevčani zbrali prvomajskega jutra na našem tradicionalnem delavskem shodu na Pečarju. Spremljala nas bo budnica naših godbenikov, rdeči nageljni v gumbnici, upajmo tudi da nagajivi sončni žarki, V svobodni domovini pa je naš delavski praznik dobil nove značilnosti in pomen. Odveč bi bilo naštevati milijone ljudi in njihove udarniške ure, ki so jih nare- sprotnikov samoupravnega socializma, ki se kažejo odkrito, zlasti pa še prikrito, dvigajo glave, rovarijo, spletkarijo, nasprotujejo, se med seboj povezujejo z enim petje ptičkov v ranem jutru in prav gotovo polna mera tovarištva, zadovoljstva, pesmi, prešernega veselja in sreče. V. B. Vsem delavcem Papirnice Vevče, njenim upokojencem in drugim bralcem našega glasila čestitamo za PRAZNIK DELA — L MAJ! Titova pot je naša pot in po tej poti hodimo čvrsto in brez kolebanja. Naša bodočnost brez Tita je pred nami, s Titom v nas. Občutili smo, da Tito z odhodom — prihaja. Na delavski praznik se ga bomo spomnili s pesmijo, kot smo ga s pesmijo pospremili na poslednji poti; saj drugače ne more biti, ker je bilo Titovo življenje ena sama velika pesem, nikdar izpeta do konca. Gibanje proizvodnje v mesecu marcu 1981 TOZD TEHNIČNI PAPIR Indeks Doseženo doseganja plana H Plan 1981 h | h 0 mes. g h H H' M *■* q -s a ■& Proizvodnja: Papir skupaj ton: 3.059 2.773 2.774 110,3 100,0 — od tega klasični papirji 1.777 1.629 1.403 126,7 116,1 — od tega premazani papirji 1.282 1.144 1.371 93,5 83,4 Lesovina 351 337 333 105,4 101,2 El. energija MVVh 3.813 4.030 3.500 108,0 115,1 Izkoriščen je zmogljivosti papirnih strojev: III. 1981 0 L—III. 1 0 1. 1980 Plan 198 II. PS 95,9 93,2 91,8 92,0 III. PS 95,8 92,7 91,9 92,2 IV. PS 94,5 91,0 92,7 92,6 Skupaj: 95,3 92,3 92,1 92,3 Proizvodnja papirja je v mesecu marcu presegla planirano kar za 10 "/o, kar je predvsem posledica največjega možnega števila obratnih dni, znižanja zalog nedovršene proizvodnje ter minimalnih zastojev na PS. S stališča zahtevnosti proizvodnega programa, saj je bila dobra polovica proizvodnje namenjena za izvoz, je ta rezultat toliko bolj ugoden. Proizvodni program je bil zato usmerjen v izdelavo izvoznih kvalitet (kulerji, bankpost papirji, ciklostil), na škodo premazanih papirjev, katerih proizvodnja zato ni dosegla planirane. Tudi proizvodnja lesovine in el. energije je bila znatno nad planirano, kar je ugodno, saj so stroški lastne proizvodnje nižji od nabavnih cen. TOZD GRAFIČNI PAPIR Indeks Doseženo doseganja plana 5 S s M 7 Plan 1981 H 0 mes. g S 1 M H ■©■ H M "S Proizvodnja: Papir skupaj ton: 3.737 3.067 3.063 121,9 100,1 — od tega klasični papirji 140 534 83 — od tega premazani papirji 3.597 2.533 2.980 Izkoriščenje zmogljivosti V. PS S S Plan 1981 III. 1981 ti 7 H -e- 0 1. 1980 Stopnja v % 87,6 86,9 85,2 86,5 Na V. PS je bila dosežena rekordna neto proizvodnja kot rezultat velikega števila obratnih dni, padca nedovršene proizvodnje ter boljšega izkoriščenja stroja. Tudi proizvodni program papirjev je bil usmerjen na izvozne kvalitete, saj je bila tretjina papirjev izdelana za izvoz. TOZD VETA Doseženo § H 7 H Indeks doseganja plana Plan 1981 0 mes. co s H 7 ■e- Proizvodnja: Tapete rolic 282.278 223.794 208.333 135,5 107,4 Lepilo zavitkov 35.680 18.759 25.000 142,7 75,0 Rekordna proizvodnja tapet je posledica izredne konjunkture ob izidu nove kolekcije ter prizadevanj delavcev pri odpravljanju ozkih grl v proizvodnji. Zanimiv vpogled v naše sedanje gospodarske razmere Arhitekt, kirurg in ekonomist so razpravljali, kateri poklic je starejši: Kirurg: »Bog je s kirurškim posegom vzel Adamu rebro in iz njega naredil Evo.« Arhitekt: »Preje ie bilo treba ločiti dan in noč, kopno od morja in iz tega kaosa narediti red. To je lahko naredil le izvrsten graditelj.« Ekonomist: »In kdo je naredil kaos?« Malo za res, malo za hec, še posebno, če se ozremo na današnje gospodarske razmere pri nas, pri čemer pa breme krivde za gospodarske težave nikakor ni naložiti našim gospodarstvenikom; krivdo moramo nositi vsi delavci v združenem delu in drugi delovni lju- dje, ki sodelujejo pri ustvarjanju družbenega proizvoda. Seveda je vloga ekonomistov pri tem zelo pomembna, saj kot strokovnjaki na tem področju lahko ponudijo alternativne možnosti rešitve ekonomskih problemov, o čemer pa odločajo politiki, saj so vse narodnogospodarske odločitve v bistvu politične. Sodelovanje med politiki in ekonomskimi strokovnjaki pri nas ni tako ustvarjalno, plodno, v odnosih tesnega medsebojnega sodelovanja, kar pa se končno odraža tudi v sedanjih gospodarskih razmerah, ki so karakterizi-rane z mnogimi težavami, kot so: stagflacija (upadanje stopnje gospodarske rasti v razmerah inflacije), velike regionalne razlike v razvitosti, deficit plačilne bilance s tujino, neproporcionalni razvoj posameznih gospodarskih vej (prehiter razvoj industrije glede na kmetijstvo, pa tudi predelovalne industrije glede na surovinsko in energetsko bazo). Gospodarske težave, s katerimi se soočamo pri nas in v svetu nasploh, so deloma objektivno pogojene (nujen uvoz nafte, blina, določenih surovin, industrijske opreme), v veliki meri pa so po- gojene z našo mnogokdaj neustrezno, neučinkovito, nerealno in prepočasi reagirajočo ekonomsko politiko, ki deluje na proizvajalce — investitorje in ljudi — končne potrošnike — varčevalce, tako da se "prično nenormalno obnašati in tako rušiti osnove našega socialističnega samoupravnega ekonomskega sistema, kot je zapisan v ustavnih in zakonskih predpisih. Tako lahko pride do divjega popačenega, invalidnega samoupravnega sistema, ki se vse bolj oddaljuje od naše začrtane poti graditve socialistično organiziranega gospodarstva. Eden naših poglavitnih ekonomskih problemov, ki se ga otepamo že škoro 20 let, je INFLACIJA, pogojena predvsem s sla- bostmi ekonomske politike, vplivi svetovnega trga, pa tudi neekonomskimi vzroki. Od leta 1960 dalje, ko smo sprostili do tedaj administrativno urejanje cenovnega področja, se je masa denarja v obtoku povečala hitreje kakor pa proizvodnja in promet, kar je sprožilo povečanje povpraševanja po proizvodih, investicijske apetite in sploh stimulirano gospodarsko aktivnost. Porast povpraševanja nujno vodi do dviga cen, kar vodi do povečanja proizvodnih stroškov, ki zopet vplivajo v smeri porasta cen, tako se razvija INFLACIJSKA SPIRALA; pri nas je danes že tako zavita, dolga, zapletena, da je bila stopnja inflacije 1. 1980 kar 40<)/o, še dva takšna inflacijska vrhova smo imeli po vojni 1. 1965 in 1. 1974), v letošnjem letu pa smo zabeležili tudi maximaflno mesečno inflacijsko stopnjo 8%>. V boju z inflacijo se naša ekonomska politika poslužuje načela: zmanjšati konzum, zmanjšati osebne dohodke in splošno porabo, pa bomo postavili coklo za nadaljnji razvoj inflacije. Da je takšno sredstvo neustrezno, neučinkovito, se je pokazalo prav sedaj. Leta 1980 smo uspeli zmanjšati realne osebne dohodke kar za 9 °/o, kar ne bi zdržala nobena tako razvita država, pa kljub temu nismo zmanjšali naših ekonomskih težav; nasprotno, še poglobile so se. Torej osebni dohodki, poraba, nista vzrok inflacije; vzrok so tisti osebni dohodki, ki se izplačujejo, čeprav dohodka ni, vzrok je naš prevelik konzum glede na to, kar proizvedemo, ne pa konzum v absolutnem smisllu, saj imajo bolj razvite industrijske države mnogo večji konzum na prebivalca (2x, 3x), seveda tudi ob mnogo večji proizvodnji, pa imajo inflacijsko stopnjo na nujni, želj eni višini 2—3 %>. Torej je vzrok inflacije STIHIJSKA DELITEV DOHODKA na porabo (ta del je prevelik) in akumulacijo (ta del je premajhen, nezadosten, poleg tega še slabo naložen). Ekonomska politika z administrativnimi ukrepi na cenovnem, kreditnodenamem, deviznem in drugih področjih nenehoma povečuje svoj vpliv na gospodarsko življenje; tako imamo poleg INFLACIJE CEN še INFLACIJO UKREPOV EK. politike, v borbi proti temu pojavu pa naši ekonomisti postavljajo TRG s tržnimi zakoni, konkurence, tekmovanj a; tako kot športa ni brez tekmovanja, tudi uspešnega gospodarjenja ni brez njega. Namesto, da je združeno delo čedalje bolj odvisno od predpisov, sprejetih zakonov, čakanja na rešitev od občinske, republiške birokracije, naj samo išče oblik: boljšega gospodarjenja s tem, da samo planira svoj razvoj in aktivnost v prihodnosti, se uspešno samoupravno dogovarja in hkrati prilagaja zahtevam TRGA, ki je še najpametnejši računalnik, sij nagrajuje zdravega, uspešnega producenta, neuspelega pa razslojuje. Pri nas trg ne deluje popolnoma stihijsko, samodejno, pač pa je družbeno organiziran, samoupraven. Mislim, da lahko ravno v dejstvu, da je naše gospodarstvo v krizi, iščemo tudi vzroke za pojav dogodkov na KOSOVU. Kosovo se kot najmanj razvit predel naše države ne vključuje uspešno v intenziven gospodarski razvoj vseh regij, pri čemer upadanje in doseganje gospodarske prosperitete in pritisk na življenjski standard čutimo že najbolj razviti predeli Jugoslavije, še mnogo bolj iri z drugačnimi posledicami pa se to odraža v zaostalem Kosovu, značilnem po nizki razvitosti in visoki rodnosti, pravi demografski eksploziji, ki pa se ne bo hitro umirila. To ogrožanje življenjskega standarda v takšnih razmerah povzroča veliko nezadovoljstvo delovnih 'ljudi, ki so ga izkoristili sovražni, iredentistični elementi in potegnili del ljudske množice za sabo; verjetno so vzroki za pridobitev teh ljudi ekonomsko pogojeni, češ samoupravni ek. sistem je kriv, ker takoj ne ustvari družbe izobilja ali vsaj družbe uravnilovke, torej v njem ni prihodnosti, ni prave poti. Kadar »ljudstvo« ni zadovoljno z življenjem nasploh, je pravi moment za pridobitev »tega ljudstva« kot sredstva za uresničitev ciljev in interesov šovinističnih skupin, posebno še na področju s takšno nacionalno pestrostjo Srbov, Črnogorcev, Albancev, Turkov in drugih, kot je KOSOVO. V Koncepciji dolgoročnega razvoja SFRJ smo postavili tudi cilj zmanjšanja regionalnih razlik, relativno hitrejši razvoj manj razvitih predelov, s čimer se bo tudi tam krepila družbena zavest, organiziranost, uperjena proti sovražnim elementom naše družbene ureditve, za kar pa bomo morali imeti poleg inflacije cen in ukrepov ekonomske politike tudi inflacijo dejanj. Predsednik TITO, človek iz naroda in za narod, je želel biti čim večkrat z ljudmi. »Najbolj sem srečen, kadar sem med našimi ljudmi,« je velikokrat dejal. To je občutil Tovariš Tito kot komunistično in voditeljsko obvezo, predvsem pa kot svojo človeško potrebo. Obiskoval je mnoge jugoslovanske kraje, velikokrat tudi v Sloveniji, mesta in vasi, hribe in obalo, tovarne in gradbišča, da bi se na njemu svojstven način pogovarjal z delavci, mladino, pionirji, da bi bil on z narodom in narod z njim. Spominjamo se mnogo Titovih besed, dejanj, ki se jih bomo večno spominjali, mi in zgodovina. Koncem marca smo v naši delovni organizaciji imeli posvetovanje na temo: NAGRAJEVANJE. Posvetovanje je organizirala delavska univerza Boris Kidrič, udeležili pa so se ga predstavniki papirne in grafične panoge iz naše občine. Izvedeli pravzaprav nismo nič novega* saj to, da bomo razvid del in vse ostalo morali narediti kar »sami doma«, smo tako že vedeli Manca Z gospodarskim načrtom za leto 1981 smo sprejeli nove obveze Z novim poslovnim letom smo sprejeli tudi nove delovne obveze z gospodarskimi načrti. To leto "bo za vse nas težka preizkušnja naših sposobnosti gospodarjenja, saj bomo morali vse sile usmeriti v povečan izvoz, ki je pogoj za nemoteno oskrbo z reprodukcijskim materialom iz uvoza. Kljub nemoteni proizvodnji pa bo ugoden finančni rezultat naše PO prav iz stališča povečanega izvoza vprašljiv, saj so bili učinki lanske devalvacije zaradi nizke inflacijske stopnje že zdavnaj izničeni. Tako naše papirje izvažamo po cenah, ki ne pokrivajo niti direktnih stroškov in zato prinašajo čisto izgubo. Težko je pričakovati, da bi brez ugodnejših izvoznih stimulacij lahko pokrili izgubo pri izvozu s prodajo na domačem trgu. Pri sestavi smo upoštevali usmeritve iz družbenega dogovora o razporejanju dohodka, ki določa višino OD glede na rast dohodka ter omejitve nekaterih stroškov. Posamezne TOZD so z gospodarskim načrtom sprejele naslednje obveze: TOZD TEHNIČNI PAPIR si je s planom zadal nalogo ustvariti dohodek, ki bi bil večji od lanskega za 5,7 %>. Na volilnih sejah 10. aprila smo delegati iz delovnih organizacij meščanske občine izvolili sedem delegatov, ki bodo 16. junija v Beogradu na III. kongresu samoupravi) alcev zastopali vse delavce — samoupravlj alee naše občine. Po ključu se za III. kongres izvoli na 4000 delavcev en delegat. Delegate je evidentiral na predlog OZD koordinacijski odbor; postopek se je začel že v začetku januarja. Sestava delegatov mora biti ustrezna, tako da so med delegati vsake občine zastopani mladinci, žene in krajani in vsaj tri četrtine jih mora biti iz neposredne proizvodnje. Od 42 predlogov evidentiranih možnih kandidatov v naši občini je koordinacijski odbor predložil listo sedmih kandidatov, ki je bila dana v razpravo po OZD in krajevnih skupnostih, a pripomb ni 7. maja bomo VOLILI polovico delegatov v delavske svete temeljnih organizacij, delovne skupnosti in delovne organizacije, Volitve bodo tudi članov odbora samoupravne delavske kontrole, ki so jih izvršni odbori sindikata razpisali za 7. maj. In volili bomo tudi naše tri delegate v delavski svet SOZD Slovenija papir. Obenem z volitvami pa bomo z referendumom potrjevali dopolnila statusov in samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Dopolnitve so v zvezi s pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja in v zvezi z novim zakonom o sistemu družbenega planiranja. Za dosego tega cilja bo moral izvršiti naslednje naloge: — izdelati 33.920 ton papirja, 400 ton lesovine, — od tega izdelaiti za izvoz 13.500 ton papirja, ■— zadostiti potrebam proizvodnje celotne DO z zadostnimi količinami energ. virov, — vzdrževati strojne naprave za nemoteno obratovanje, — opravljati še druge storitve za ostale TOZD. Planirani obseg proizvodnje papirja je sicer za 4°/o nižji od doseženega lanskoletnega, vendar to narekuje povečan izvoz in v zvezi s tem, izdelave papirjev nižjih gramskih tež. Delavci bodo skrbeti, da ne bodo poslabšali doseženih ugodnih lanskoletnih rezultatov v pogledu bilo. Tako smo delegati volilnih enot sprejeli sklep, da z javnimi volitvami potrdimo evidentirane kandidate. To so: ČERNETIČ ZVONKA roj. 12. 8. 1947, kemijski tehnik, zaposlena v Izolirki DSSS, Ob železnici 18; JAKIČ SLAVKO roj. 13. 8. 1928, elektrotehnik, zaposlen v Saturnusu, TOZD orodjarna in vzdrževanje, Ob železnici 16; JAKLIČ KOŠIR NADA roj. 21. 5. 1956, programer, zaposlena v Emoni — Elektronski center, Šmartinska 130; KOSI FRANC roj. 15. 11. 1925, samostojni referent mehanizacije, zaposlen Slovenija ceste — Tehnika Z volilnim postopkom smo pričeli s prvo fazo —- evidentiranja možnih kandidatov za delegate v samoupravnih organih in sicer so jih izvedle OOZS in OOZK. Zagotoviti je treba zastopnost vsake samoupravne delovne skupine, struktura pa mo^a ustrezati socialni strukturi delavcev. Ta del volilnega procesa, tj. evidentiranje, je pomembnejši del kot volitve same, saj je treba izbrati kandidate, ki bodo v organih upravljanja znali zastopati stališča vsake delovne enote, ki bodo to delegatsko dolžnost opravljali resno, skratka, treba je izbrati prave ljudi. V. B. nizkih zastojev na PS in izmeta. Na področju zmanjševanja proizvodnih stroškov bodo stremeli za nadomeščanjem dražjih surovin z enako vrednejšimi cenejšimi. Skušali bodo uvajati nove, donosnejša vrste papirjev, kar "bo njihova stalna naloga in se bodo pri tem opirali na razvojni oddelek. TOZD GRAFIČNI PAPIR Tudi pred delavci TOZD Grafični papir so v tem poslovnem letu izredno težka bremena, saj bodo morali vse sile usmeriti v povečan izvoz, katerega bremena so nosili dosedaj delavci TOZD TP. Proizvodni plan predvideva 37.760 ton v glavnem premazanih papirjev in je po količini za ca. TOZD Mehanizacija, Kajuhova 35; PETJE IVAN roj. 21. 7. 1929, vlakovni odprav-. nik, zaposlen ŽG ŽTO TOZD za promet Zalog, Zaloška 214 b; PUTRLE NEŽA roj. 12. 3. 1946, obratni inženir, zaposlena v HP Kolinski TOZD Tovarna hranil, Šmartinska 30; ZUPANČIČ TOMAŽ roj. 24. 11. 1954, strojni inženir, vodja mehanizacije, zaposlen v Gradisu —• TOZD Ljubljana okolica, Kvedrova 34. Prepričani smo, da smo izvolili prave, ustrezne ljudi, ki bodo kongresu prenesli naše želje in hotenja ter soustvarjali za vse nas pomembne sklepe, ki bodo obveza za naše delo vnaprej. Resolucija kongresa naj bi postala najširši ustvarjalni element. Naš največji prispevek kongresu pa je to, kar vsakodnevno ustvarjamo z veliko zavestjo, da je naš obstoj odvisen samo od rezultatov našega dela. V. B. tapete vevče Drevje je treba saditi V Veliki Britaniji kani j o v naslednjih treh letih posaditi 60 milijonov novih dreves, se pravi več kot eno na vsakega Britanca — tako so objavili v začetku letošnjega leta. Brž je sledila nasprotna vest iz ZR Nemčije: tam posadijo vsako leto okrog 300 milijonov dreves ali kar 5 na vsakega prebivalca. Gozdovi so pljuča našega planeta: koliko drevesnih sadik bomo posadili letos? 1000 ton nižji od dosežene lanskoletne proizvodnje. Nižje planirana proizvodnja je odraz trikratno povečanih izvoznih obvez, saj je namenjeno za izvoz kar 16.500 ton papirjev. To pomeni 16.500 ton kvalitetno zahtevnejših vrst papirjev nižjih gramskih tež, nadalje odstranjevanje težav v dodelavi in embaliranju v bale, za kar dodelava ni ustrezno opremljena. Razen težkih proizvodnih obvez bodo TOZD GP pestili tudi izredno visoki proizvodni stroški, ki izvirajo iz izredno visokih obresti za osnovna sredstva (5,6 milijarde din) ter izvoznih obvez. Iz tega razloga bo pričakovani dohodek za ca. 10 '°/o nižji od lanskoletnega, kolikor ne bo izvoz bolje stimuliran. TOZD VETA Proizvodni plan predvideva 2,500.000 rolic tapet, 'kar je 7 %> več kot lani ter 300.000 zavitkov lepila. To povečanje izvira iz izrednega povpraševanja na domačem trgu, kot posledica nove kolekcije ter visokih izvoznih pogodbenih obvez. Spričo tako povečanih obvez se bodo delavci TOZD VETA soočili s težavami pri odpravljanju ozkih grl v proizvodnji in dodelavi tapet (fondiranje, rolanje, pakiranje). Z novo kolekcijo, z novimi višjimi cenami tapet (le-ta) se določajo ob izidu nove kolekcije, t.j. vsaki dve leti) ter višjo proizvodnjo, bo TOZD VETA ustvaril dohodek, ki je v primerjavi z lanskoletnim več kot podvojen. TOZD BLAGOVNI PROMET se bo v letošnjem letu soočal z izrednimi težavami, prvič z nabavo reprodukcijskega materiala v zadostnih količinah, drugič pa s težavami pri izpolnjevanju tako velikih izvoznih obvez, ki so pogoj za uvoz prepotrebnih surovin Spet je prišel maj in mineva eno leto, odkar smo se Jugoslovani poslovili od TEBE, našega vodje, velikana naše revolucije in naj večjega borca za ustvarjanje nove Jugoslavije na socialističnih, samoupravnih osnovah z enakopravnostjo vseh narodov in narodnosti. Spet je prišla pomlad z novimi pričakovanji, vsa v zelenju, cvetju, šelestenju, z novimi upi in poletom v naših srcih, z radostjo in veseljem nas vseh, toda z grenko bolestjo, da te ni več med nami, da te ne pričakujemo in se veselimo novega življenja skupaj, združeni v močno silo, ki bi se zoperstavila kateremukoli agresorju, ki bi skušal napasti našo enotnost in družbeno ureditev, ali kakor je rekel Ernest Hemin-gway, za človeka, narod lahko fizično uničiš, toda nikoli ga ne moreš duhovno poraziti. Leto dni smo preživeti brez tebe, a nadaljevali tvojo jasno začrtano pot, tvoje cilje in interese, uresničevali tvoje prepričanje in misli; ponosni smo na tvoje veliko delo. Tvoje življenje je vseskozi služilo resnici, miru in borbi za lepši jutri ne le naših narodov in narodnosti, temveč vsega človeštva. za normalno obratovanje. Izvozna obveza znaša 30.000 ton papirjev in 1,250.000 rolic v vrednosti 31,500.000 % od tega 28,000.000 $ na konvertibilnem področju. Vendar z lastnim konvertibilnim izvozom ne bo mogoče pokriti vseh uvoznih potreb in bo zato potrebno poiskati razliko z združevanjem deviz in z novimi aranžmaji v skupnem izvozu. V veliki meri smo odvisni od uvoza celuloze (ca. 60 °/o) materialov za premazova-nje papirjev, materialov za izdelavo tapet, strojne vprege ter nadomestnih delov. Za kritje stroškov svoje dejavnosti ter za nujno potrebne sklade, bo TOZD BP potreboval ca. 138 milijard din. Za stroške nabave materiala bo zaračunavala ostalim TOZD in DSSS v višini 2,98 °/o od vrednosti nabavljenega materiala, 3,17 '°/o od vrednosti prodanega papirja ter 5,80%> od vrednosti prodanih tapet. DSSS se je s programom del obvezala, da bo opravljala vse storitve, ki jih določa SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS. To so dela s področja kadrovanja, finančnega poslovanja, informiranja, planiranja, programiranja itd. Z realizacijo programa del bo DSSS ustvarila prihodek v znesku ca. 51 milijard din, s katerim bo pokrila vse svoje materialne stroške, OD delavcev ter si zagotavila najnujnejše sklade. Gledano s stališča celotne DO, pričakujemo letos celotni prihodek v znesku 275,7 milijarde S din ter 64,4 milijarde din dohodka, kar je za ca. 12 %> več kot 1. 1980. To nam z ozirom na visok delež izvoza (33 ®/o od celotne realizacije) omogoča po družbenem dogovoru večje OD v višini 17 °/o glede na dosežene lanske OD. Kako preproste ideje v lepši prihodnosti človeštva si podal; kako enostavna se zdi ideja pacifizma (prizadevanja za miroljubno reševanje razrednih nasprotij), prekinitve tekme v oboroževanju, pomoči deželam v razvoju, enakopravnosti vseh ljudstev v vključevanju v mednarodno delitev dela, pa vendar je to velika naloga, preobsežna in prezahtevna, da bi jo rešilo eno samo kratko človeško življenje, čeprav si vse življenjske sokove in vso energijo posvetil njenemu uresničevanju. Bil si branilec teh pravičnejših časov v razmerah, ki morajo še dozorevati, zato je bila tvoja naloga težavnejša in spremljana z večjimi napori, toda ni ostala brez odmeva; zasejal si seme, ki je vzklilo in ki bo rodilo čedalje več plodov človeštvu, ga bogatilo in vodilo po poti prihodnosti. Najlepše darilo, Tito, za tvoj rojstni dan, ki pa ga ne moreš več praznovati z nami, je zaobljuba vseh Jugoslovanov, da bomo nadaljevali tvoje nedokončano delo in razvijali tvojo misel; tako ti bo lažji in mehkejši počitek na Dedinj u med mladim življenjem, med svojim narodom. Manca NESREČA "PRi DELU Maši delegati na III. kongresu samoupravljalcev Čeprav smo majhna država, smo z velikim duhom našega ljudstva v najbolj kritičnih trenutkih svoje zgodovine pokazali, da smo zmožni ubraniti svoje pridobitve. V boju proti komurkoli moremo ubraniti svojo neodvisnost. Pri tem pa moramo enotno gledati na to, kaj je najpomembnejše za vso skupnost — na bratstvo in enotnost. Samo tako smo lahko steber odpora proti poskusom od zunaj, da bi nas znotraj spočlkopali. (Iz referata na X. kongresu ZKJ, 1974) TITO Zopet bomo opravili pomembno samoupravljalsko pravico in dolžnost Milena Avbelj 40-LETNICA VSTAJE NAŠIH NARODOV IN NARODNOSTI, 40-LETNICA USTANOVITVE OF IN ZAČETKA OBOROŽENEGA BOJA V SLOVENIJI 20-LETNICA USTANOVITVE POTI NEUVRŠČENOSTI — TRIJE POMEMBNI JUBILEJI, KI JIH TO LETO SLAVIMO! Titu Poročilo z letne seje izvršnega odbora konference OOZS Papirnice Vevče Od izvolitve v marcu 1980 je imel sedanji izvršni odbor 6 rednih in 2 izredni seji. Za izvršitev koordiniranih skupnih akcij pa smo imeli še nekaj »ad hoc« sklicanih posvetov s predsedniki vseh šestih OOZS. Leto, za katerega dajemo poročilo, nam je prineslo na samoupravnem in družbenoekonomskem področju precej zahtevnih nalog, katere smo doslej le deloma izvršili ali pa jih iz različnih vzrokov izvršujemo prepočasi. Poročilo je sestavljeno na podlagi ustreznih napotkov o bistvenih vprašanjih dela IO, ki jih je potrebno zajeti v poročilo. Tako skrajšan zapis o temeljnih področjih delovanja lahko služi kot spodbuda za razpravo in odločitve za delo v prihodnje. Od članov konference pričakujemo, da so z delom odbora seznanjeni, tako da ni potrebno posebej naštevati izvršenih nalog in akcij. Na gospodarskem področju smo se v preteklem letu — po radikalnih spremembah v zunanjetrgovinskem in deviznem sistemu — spopadli z znanimi težavami pri preskrbi s surovinami iz uvoza, pri negotovi oskrbi z domačimi reprodukcijskimi materiali in v zadnjem času s škodljivimi posledicami nepripravljenih ukrepov za urejanje prodajnih cen naših proizvodov. IO konference je obravnaval lanski 9-mesečni periodični račun in s pozivom na ustrezno informiranje v osnovnih organizacijah zagotovil zadostno obveščenost članstva o nastalem in pričakovanem gospodarskem položaju. V razpravo o zaključnem računu za leto 1980 smo šli pod vtisom čedalje večjih motenj pri preskrbi z materialom, izpada načrtovanega izvoza ter neskladja med naraščajočimi cenami domačega repro-materiala in »brezvladja« na področju naših cen. Ugoden rezultat, ki izhaja iz zaključnega računa, je obledel ob dejstvu, da smo ga obravnavali že v času, ko smo — v še poslabšanih pogojih zunanjetrgovinske menjave — komaj še zagotavljali normalno proizvodnjo. Pri planiranju smo sorazmerno hitro ubrali trezno pot realnega načrtovanja ob znanih pogojih. Naši delegati so na vseh nivojih (pri SOZD in Splošnem združenju GZ) pozivali k treznemu planiranju, vendar se povsod — tudi v naših TOZD — srečujemo s preživelo prakso tiščanja megalomanskih projektov v plan, češ da bo nekdo »od zunaj« kasneje poskrbel za realizacijo planiranih (nerealnih) investicij. Na področju uveljavljanja družbenoekonomskega položaja delavcev smo se v zadnjih treh mesecih pospešeno ukvarjali z nalogami, ki smo si jih zadali kot odgovor na pobude družbene pravobranilke samoupravljanja. Prav v zadnjem času opažamo, da potrebujemo dodatno »injekcijo«, da bi lahko zastavljene naloge uspešno rešili. Najavljene kadrovske spremembe med vodstvenim kadrom terjajo od vseh nas, da pospešeno opravimo svoj del nalog, tj. je tvorno in odgovorno sodelovanje izvoljenih predstavnikov TOZD pri uveljavitvi predloženega pravilnika o razvidu del in nalog. Za strokovno plat pa morajo poskrbeti strokovne službe, pa čeprav z zunanjimi sodelavci. »Zamrznitev« veljavnih ocenitev do celovite ureditve sistema nagrajevanja ne moremo in ne smemo podaljševati v nedogled. Informiranje delavcev ocenjujemo zadovoljivo. Osveščeni delavci imajo vse možnosti, da si preko svojih delegatov, ciklostiranih »Informacij«, vseh zapisnikov na delovnem mestu in na oglasnih deskah in tovarniškega glasila zagotovijo popolno informiranost. Sindikalna organizacija je bila v preteklem obdobju nosilec vseh postopkov evidentiranja in kandidiranja naših predstavnikov znotraj in zunaj tovarne. Prav tako je zagotovila izvedbo razprav in referendumov. V zadevah neposrednega interesa smo bili vedno uspešni; pri ostalih zadevah pa manj. Urejanje družbenega standarda, delovnih in življenjskih pogojev delavcev, ocenjujemo v preteklem obdobju za zelo uspešno. V danih pogojih, upoštevajoč naše razmere, smo na tem področju dobro delali. Posebej pri stanovanjskih zadevah je bilo sodelovanje sindikalnih delavcev posebno pomembno. Ostale dejavnosti so obdelane v poročilih komisij. Delegatski sistem v vseh SIS družbenih dejavnosti in Zboru združenega dela v naši DO še ni docela uspešno uveljavljen. Kljub dejstvu, da gremo že proti koncu drugega mandata naših delegatov, z delovanjem ne moremo Diti pretirano zadovoljni. Še vedno se namreč srečujemo s pojavi, da se vse delegacije ne sestajajo redno in da je delovanje delegacij preveč vezano na osebno prizadevnost vodje delegacije. Dogovorili pa smo se, da bomo uveljavitev delegatskega sistema uvrstili med prioritetne naloge. Sindikalne skupine pri nas še niso dovolj utrjene. V posameznih OOZS v izvršnih odborih nimamo predstavnikov teh osnovnih celic sindikalnega delovanja. Zato tudi odbori pri svojem delovanju mnogokrat ne delujejo dovolj povezano z bazo, še večkrat pa se dogaja, da iniciative prav iz teh sredin obidejo ustaljeno organiziranost. Tudi na področju izobraževanja sindikalnih, aktivistov nismo povsem izpolnili predvidenih načrtov. Seminar v novembru bi lahko dal boljše rezultate (udeležba le 60 %>), zato ga bo potrebno ponoviti. Le tako si bomo zagotovili osveščene sindikalne delavce za izvršitev postavljenih nalog in za sindikalna vodstva v novem mandatu. Povezavo naše konference z zunanjimi sindikalnimi organi smo zagotavljali takole: V koordinacijskem odboru sindikata pri SOZD Slovenija papir nismo dovolj aktivno sodelovali. Zaradi lastnih pomanjkljivosti oz. zastavljenih nalog, izhajajočih iz pobude družbene pravobranilke, nismo imeli tam povedati kaj posebno tehtnega. Z občinskim svetom ZS Ljubljana Moste-Polje je bilo sodelovanje dobro. Izvršili smo organizacijske spremembe, na katere so nas opozorili v novembru. V vseh akcijah občinskega sindikalnega sveta smo uspešno sodelovali. Predsednik konference OOZS Marjan Kopecky DELO KOMISIJE ZA URESNIČEVANJE IN RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA V LETU 1980 Komisija za uresničevanje in razvoj samoupravljanja je v razpravah o samoupravni organiziranosti v DO ugotovila, da so storjeni veliki napori za pravilno samoupravno ureditev. Število sprejetih samoupravnih sporazumov, s katerimi smo v OZD urejali notranje odnose, samoupravne pravice in dolžnosti delavcev, naloge samoupravnih organov, dohodkovno povezovanje in uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela, kažejo na napredek pri uresničevanju zakona o združenem delu. Pri tem se je pokazalo, da sedanje oblike organiziranosti v DO niso trajne, da jih je potrebno dopolnjevati in spreminjati, kar se je pokazalo na našem primeru, ker nismo bili pravilno samoupravno organizirani in so bile dane konkretne pobude druž- benega pravobranilca samoupravljanja. V komisiji se zavedamo, da se dohodkovni odnosi ne morejo vzpostaviti brez samoupravne organiziranosti združenega dela v skladu v ZZD in da je moč samoupravno organiziranost preverjati le skozi razvoj samoupravljanja, uresničevanja dohodkovnih odnosov in povečevanja produktivnosti dela. Zato bo tudi v nadaljnjem obdobju naloga komisije za uresničevanje in razvoj samoupravljanja, da se s skupno akcijo upremo vsakemu poskusu neizvrševanja ZZD, zlasti pa vsem razdružitvam v SOZD. Razpravljali smo o pogojih za ustanovitev TOZD Vzdrževanje in Energetika. Pogoji sicer so, pozitivno pa ne bi bilo, glede na zunanje izkušnje s TOZD Vzdrževanje in zaradi velike potrebe po novih delavcih. Večkrat smo razpravljali o združitvi TOZD Tehnični papir in TOZD Grafični papir, člani komisije smo sklenili, da se vprašanje o združitvi da v razpravo organom upravljanja obeh TOZD. Delavci naj se o tem samoupravno in demokratično odločijo na zborih delavcev. Glede na pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja smo sklenili, da zberemo in pregledamo vse sklepe, zavzete na sejah IO OOZS in OOZK ter jih po potrebi dopolnimo in zasledu-mo izvršitve le-teh. V načrtu za nadaljnje delo komisije za uresničevanje in razvoj samoupravljanja pa je razširjen sestanek s člani komisije, ki se konkretno ukvarja s pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja; ugotoviti moramo kaj je narejenega in kaj je še potrebno dopolniti in sprejeti. Predsednik komisije Boris Vrščaj KOMISIJA ZA ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE RAZMERE Komisija za življenjske in delovne razmere pri konferenci sindikata Papirnice Vevče si je za nalogo zadala reševanje problemov z naslednjih področij: — življenjski standard zaposlenih delavcev, — delovne razmere in varstvo pri delu, — preventivno in kurativno zdravstveno varstvo, -— oddih, letovanje ter šport in rekreacija. V letu 1980 so člani komisije na predlog občinskega sindikalnega sveta pripravili razgovor na temo »Delavka v Papirnici Vevče« in o tem pripravili obširno poročilo. Ugotovljeno je bilo, da je v Papirnici Vevče zaposlenih 353 žena, kar pomeni 28 %> vseh zaposlenih. Izobrazbena raven zaposlenih žena je zelo nizka, saj skoraj 50 »/o žena nima dokončane osnovne šole. Tako je bila načrtovana akcija, da se delavkam, ki želijo končati osnovno šolo, to tudi omogoči. Razgovor se je nanašal tudi na zaposlovanje delavk iz drugih republik, njihovih težavah, ker so brez stanovanja, v več primerih tudi brez varstva in se zaradi težjih pogojev ne vključujejo v družbenopolitično delo. Delavke so nadalje spregovorile o delovnih pogojih tistih žena, ki so zaposlene v proizvodnji in ob tem opozorile na poklicna obolenja rok in hrbtenice in njihove posledice. Izpostavljen pa je bil tudi problem nagrajevanja starejših delavk. Področje stanovanjske politike izvajamo na ravni DO. Pri izvajanju tako odgovorne naloge, kot je stanovanjska politika, sodelujejo člani konference sindikata skupaj s predsedniki IO OOZS, poudarek pa je dan javnosti dela in pravočasnemu obveščanju. V letu 1980 smo poleg dodelitev posojil 29 prosilcem za individualne gradnje in adaptacije dodelili še posojila za nakup etažne lastnine, istočasno pa je DO kupila 16 družbenih stanovanj v soseski Fužine, stanovanjska pravica za družbena stanovanja pa je bila skoraj v celoti dodeljena delavcem iz neposredne proizvodnje. Sicer pa smo skupaj z drugimi DO reševali težje stanovanjske probleme zaposlenih delavcev, rešili pa so tudi stanovanjski problem našega delavca iz barakarskega naselja Žito. Opozorili bi še na stanovanjske probleme delavcev, ki živijo v samskem domu. Želja po višjem standardu, predvsem pa želja, imeti lastno stanovanje, si ustvariti družino ali biti skupaj z njo, ostane često neizpolnjena. Za izboljšanje življenjskih razmer je komisija pripravila anketo na temo, kako živijo naši delavci iz drugih republik. Glede na sedanjo stanovanjsko politiko in njeno usmeritev v nakup manjših stanovanjskih enot, pričakujemo tudi na tem področju spremembe. Še posebej pričakujemo rešitev stanovanjskih problemov z že načrtovano zadružno gradnjo. Pri tem pa menimo, da potekajo priprave prepočasi, zaradi česar so posledice nepopravljive. Člani komisije za življenjske in delovne razmere so razpravljali še o alkoholizmu ter menili, da bo tudi v naši DO potrebno spregovoriti o problemih prekomernega pitja. Dejavnost boja proti alkoholizmu mora biti še posebno prisotna v OOZS, torej v delovnih sredinah in prav OOZS so dolžne delovati pri odkrivanju posameznih primerov »bolnikov« alkoholikov. Sklep 9. kongresa ZSS nas obvezuje sodelovati v boju proti alkoholizmu, zaradi česar smo se člani komisije že dogovorili o izvedbi skupne akcije za boj proti alkoholizmu v naši DO. »Poudarek moramo dati delu, ki ustvarja nove vrednosti. Tisti, ki več dela, več ustvarja in naj tudi več dobi. Vse naše delo in prizadevanja je prispevek III. kongresu samoupravljalcev. Problemi, ki se pojavljajo v današnjem času, zahtevajo od vseh nas povečane napore ne samo v smeri, da si izborimo kaj novega, pač pa tudi v tem, da ohranimo vse staro. In pri sebi moramo iskati svoje samoupravne rešitve. In delati moramo, saj delo človeka osrečuje in nudi pogoje za dobro življenje,« je med drugim dejal tov. Andrija Vlahovič, predsednik občinskega sindikalnega sveta, ki je prisostvoval letni seji konference OOZS Ko analiziramo opravljeno delo, menimo, da smo na tem področju storili premalo, še posebej sedaj, ko bi bilo potrebno ohraniti oz. povečati življenjski standard delovnih ljudi. Tako pa hitra rast življenjskih stroškov neprestano znižuje standard predvsem tistim delavcem z nizkimi osebnimi dohodki, kar pa že posega na področje socialne politike. Za omilitev posledic padca življenjskega standarda smo v letu 1981 v naši DO predvideli izplačila solidarnostnih pomoči delavcem, ki zaradi nizkih OD ne bodo zmogli plačila stroškov VVZ, letovanja otrok, plačila stanarin ali drugih stroškov. Predloge za izplačilo solidarnostnih pomoči bodo pripravili IO OOZS ob upoštevanju enotnih kriterijev, za katere se bomo na predlog komisije za življenjske in delovne razmere dogovorili na konferenci sindikata. Predsednica komisije Jožica Razdevš k POROČILO KOMISIJE ZA KULTURO Leto 1980 smo na kulturnem področju uspešno zaključili Povezani smo v odbore oz. s kcije, katerih cilj je, vključiti v kulturno življenje čim večje število delavcev, ki pa ne bi bili le gledalci in poslušalci, ampak naj bi tuli aktivno sodelovali pri osnovanju in izvajanju kulturnih akcij. Tako že nekaj let obstojajo odbori: Za knjižničarstvo —- z nalogo, da pri delavcih zbudi zanimanje za branje knjig in pa s članstvom v Prešernovi družbi. Li erarno-recitacijska skupina: predstavitev lastnih del v našem internem glasilu in pa tudi druga dela na javnih nastopih. Likovna skupina, ki združuje naše likovnike — samorastnike in organizira razstave lastnih in tujih del. KuVurno-izobraževalna skupina, ki ne "vomno bogati kulturno raven našega delavca z organizacijo obiskov gledališč in raznih drugih prireditev. (Nadaljevanje na 5. strani) Člani delovnega predsedstva na letnem članskem sestanku konference OOZS, ki je bil 17. marca 1981; (z leve) Polde Trtnik, Marjan Kope- cky, Boris Vrščaj. Delegati poročajo Poročilo s 4. zbora stanovanj-sko-komunalne banke Ljubljana z dne 28. marca v Kulturnem domu Ivan Cankar v Ljubljani podaja JOŽICA RAZDEVŠEK. Dnevni red je obsegal 12 točk, zbor, na katerem je bilo prisotnih 807 ali 57% vseh delegatov, članic stanovanj sko-komunalne banke, pa je trajal skoraj 5 ur. Najpomembnejše točke dnevnega reda so bile: — obravnava predloga družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, ki je bil v javni razpravi; dopolnitev ni bilo in tako smo delegati sprejeli sklep o pristopu k družbenemu dogovoru. — Sprejet je bil samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana LB — stanovanj sko-komunalne banke za obdobje 1981—1985, s katerim se članice banke dogovorijo o obveznostih in pravicah, ki jih uresničujejo v stanovanj sko-komunalni banki. — Delegati smo razpravljali o Predlogu poročila o uresničitvi letnega načrta za uresničevanje srednjeročnega plana 1976-80 v letu 1980, sprejeli sklep o potrditvi zaključnega računa za leto 1980 in sklep o razporeditvi sklada osnovnih sredstev, oblikovanega med letom 1980 med članicami banke. Tako posameznim članicam Pripada sorazmerni del glede na višino združenih sredstev na dan 31.12. 1980. — Podana je bila informacija o morebitnem prenehanju članstva v stanovanj sko-komunalni banki tistih članic, tki niso podpisale pristopne izjave, vendar bi Pred tem skušale banke te organizacije ponovno opozoriti na pristopne izjave. — Delegati smo potrdili še predlog načrta srednjeročnega plana 1981—1985 stanovanjsko-komunalne banke, kjer so podrobno opredeljene naloge, cilji, razvoj banke in ostalo. — Predložen je bil tudi akcijski program uresničevanja usme- ritve in nalog komunistov LB v samoupravni preobrazbi banke in pri gospodarjenju z denarjem. Delegati smo soglašali z usmeritvami in nalogami predloženega programa. — Izvoljena je bila 15-elanska samoupravna delavska kontrola, katero smo potrjevali tudi na naših zborih delavcev. — Obravnavali smo še nekaj kadrovskih zadev ter gradivo za LB — Združeno banko. Poročilo Jožice Razdevšek s 5. redne seje sveta za življenjske razmere, rekreacijo in izrabo prostega časa delavcev pri občinskem svetu ZS Moste-Polje z dne 12. 3. 1981 Na svetu je bila obravnavana problematika uresničevanja družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva skozi vse oblike reševanja stanovanjskih problemov delavcev. Še posebej pa so bila izpostavljena naslednja področja: — problematika izgradnje stanovanjskih sosesk; — prehod na ekonomske stanarine s posebnim poudarkom na nujnem spreminjanju socialnih korektivov za subvencioniranje stanarin; — vzajemnost in solidarnost v OZD pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev; — dolgoročno planiranje za reševanje stanovanjskih problemov tako, da bodo prosilci vedeli, kdaj bo rešen njihov stanovanjski problem; — odprava barakarskih naselij skupaj s tistimi OZD, kjer so zaposleni zakonci; — organiziranje zadružne gradnje in — gradnja samskih domov v okviru združene gradnje. Pomembna točka dnevnega reda je bila posvečena tudi rasti življenjskih stroškov, ki znižuje standard predvsem delavcem z nizkimi osebnimi dohodki, saj je znano, da se je osebni standard realno znižal za ca. 8 %. Glede na podražitve v mesecu januarju in februarju in v zavarovanje delavčevega standarda smo se na seji sveta dogovarjali o možnostih konkretnih akcij (kot na primer: subvencioniranje stanarin, regresiranje dopustov, cena prehrane v družbenih obratih, cena nastanitve v samskih domovih), priporočila pa posredovali občinskemu sindikalnemu svetu, seveda pa v tej zadevi pričakujemo stališče tudi drugih organov ZSS. Razpravljali smo še o problematiki izvajanja samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih tistih OZD, ki niso pristopile k podpisu samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardih. DO Papirnica Vevče je pristopno izjavo podpisala že pred letom dni. Člani sveta smo razpravljali še o delu v preteklem letu. Tako je svet razpravljal o oceni raziskave na temo, kako živijo delavci iz drugih republik, o uveljavljanju samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev. Izpostavljena je bila stanovanjska problematika zlasti delavcev v samskih domovih in v barakarskih naseljih. Skupaj s sanitarnim inšpektorjem je bila podana ocena družbene prehrane in urejenosti samskih domov. Obravnavan je bil predlog zakona o stanovanjskem gospodarstvu in planskih dokumentih SIS družbenih dejavnosti. Še posebej pa je bil dan poudarek vprašanju in položaju delavke v združenem delu. Prav tako pa je svet razpravljal o nalogah v letu 1981. Poročilo s 14. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Moste-Polje z dne 30. marca 1981. Poroča Jožica Razdevšek Na seji je bilo prisotnih 60 % delegatov obeh zborov; dnevni red je obsegal 10 točk. Delegati pa smo razpravljali o: — poročilu dela organov stanovanjske skupnosti, ki je obrav- Poročilo z letne seje izvršnega odbora konference OOZS Papirnice Vevče (Nadaljevanje s 4. strani) O ibor za organizacijo ogleda ku"turnih spomenikov in znamenitosti je usmerjen k spoznavanju kulturnih in zgodovinskih zapuščin. Glasbena skupina združuje člane v pred dvema letoma ustanovljenem mešanem pevskemu zboru. Obstoja tudi skupina, ki skrbi Za organizacijo in izvedbo proslav ter nastopov naših skupin in pa za izmenjavo z drugimi kuilturno-umetniškimi skupinami. V tesnem odnosu s to dejavnostjo je skupina, ki opravi pri vseh nastopih dekoracijo in poskrbi za obvestila. Čeprav številke neradi prebiramo, jih moramo vseeno nekaj navesti v potrditev doseženih uspehov. Literarno-recitatorska skupina Je uspešno nastopala na proslavah in izvedla samostojni recital. Likovna skupina je imela več razstav, med katerimi sta bili naj -polj uspešni razstava lastnih del in razstava gobelinov. Raznih prireditev v Ljubljani se je udeležilo 421 članov, 193 pa Rh ima abonmaje v MGL, Operi m Drami. Ogleda kulturno zgodovinske zapuščine se je udeležilo 40 članov. V glasbeno skupino oz. mešani Pevski zbor je vključenih 58 čla-ppv. Uspešno je sodeloval na občinski reviji pevskih zborov, skujmo s PZ Metalka je izvedel celovečerni koncert, sodeloval je na taboru pevskih zborov Slovenije v Šentvidu pri Stični in na vseh Proslavah, ki so bile organizirane doma. Izvdeli smo proslave ob zgodovinskih dnevih in to izključno z domačimi skupinami, razen za prireditev dedka Mraza, kjer so sodelovale tudi druge skupine. Vse to ogromno delo, čeprav z ozirom na število zaposlenih ne preveč veliko, pa smo lahko dosegli z vestnim in aktivnim delom vseh članov skupin in odborov komisije za kulturo. Zato vsem iškrena zahvala. Na proslavi Prešernovega dne smo 20 najbolj zaslužnih članov nagradili s knjižnimi nagradami. Predsednik komisije za kulturo Nace Zajec PROGRAM DELA KONFERENCE OOZS V LETOŠNJEM MANDATNEM OBDOBJU 1. Dosledna uveljavitev sindikalnih skupin — sindikalna skupina (oddelek, del. skupina) mora postati temeljna baza formiranja stališč, pomembnih za delovanje samoupravnih organov, kot tudi družbenopolitičnih organizacij, torej sindikata — od predstavnikov skupin je treba dosledno terjati odgovornost za pretok informacij in za posredovanje stališč. 2. Dejansko uveljaviti družbenoekonomski položaj delavca pri upravljanju z družbenimi sredstvi — spodbujati konstruktivno razpravo na zborih — uveljavljati pravilen odnos do dela in delovnih sredstev — zaostritev odgovornosti na vseh nivojih — uveljavljati delavsko kontrolo za izvrševanje sklepov. 3. Pravočasno uresničiti nagrajevanje po delu — po temeljiti razpravi v skupinah sprejeti ustrezne akte — zagotoviti učinkovito strokovno obdelavo 4. Spodbujati poliitčno in ekonomsko obveščanje delavcev — potrebujemo kompletnega delavca — samoupravljavca — ustrezno pripraviti minimalno ekonomsko in družbenopolitično izobraževanje nje — razširiti bazo za kadrovanje 5. Izpopolnjevanje delegatskega sistema —• spremljanje dela izvoljenih delegatov in delegacij — zaostritev odgovornosti za prevzete obveznosti 6. Dosledno izvrševati socialne naloge organizacije 7. Zagotoviti tvorno sodelovanje v KOS SOZD Slovenija papir in v organih sindikata dejavnosti 8. Izvrševati programe dejavnosti posameznih komisij in akcij skupnega pomena. Iz programa so izpuščene ino-v naši DO ter stališče za III. kongres samoupravljavcev. Iz naše dejavnosti sicer nimamo delegata za ta kongres, vendar bomo dali svoj prispevek kongresu. navala delo stanovanjske skupnosti kot celote in posameznih odborov. Še posebno kritično smo spregovorili o izgradnji soseske Fužine; — zaključnem računu samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1980. Sredstva so bila ko-riščena v skladu s sprejetim planom, manjše prekoračitve pa so zabeležene le na področju investicijskega vzdrževanja hiš. Prihodki so bili manjši od planiranih zaradi dolžnikov — stanovalcev in neplačanih prispevkov etažnih lastnikov. Zaključni račun so obravnavali vsi odbori po posameznih področjih, kakor tudi izvršilni odbor. Delegati obeh zborov smo zaključni račun SSS občine Moste-Polje brez bistvenih pripomb potrdili skupaj z zaključnim računom delovne skupnosti. — Delegati skupščine smo obravnavali in sprejeli predlog plana stanovanjskega gospodarstva občine Moste-Polje za obdobje 1981—1985, ki je bil izdelan na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih piana; obsega pa naslednja področja: združevanje sredstev in financiranje stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske graditve, prenove, družbene pomoči, gospodarjenja, posebej dogovorjene naloge, samoupravno organiziranost, ljudsko obrambo in pravne regu-lative. Gradivo je bilo v javni razpravi z objavo v delegatski tribuni. — Sprejet je bil predlog plana stanovanjskega gospodarstva občine Moste-Polje, ki je bil izdelan na podlagi razvoja stanovanjskega gospodarstva ob upoštevanju vseh elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985. — Obravnava finančnega načrta samoupravne stanovanjske skupnosti in delovne skupnosti. Le-ta izhaja iz opredeljenih virov, porabo pa predstavljajo ovrednoteni programi posameznih odborov oziroma program dela skupnosti v predhodnem obdobju uveljavljanja zakona o stanovanjskem gospodarstvu. — Predlogu plana stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani za obdobje 1981—1985. Obravnava se je nanašala na zbir občinskih planov stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani za leto 1931. Oba plana, tako srednjeročni kot plan za leto 1981, sta v celoti usklajena. Razprava je potekala še o predlogu programa dela v predhodnem obdobju uveljavljanja zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Program je zelo zahteven, kajti naloge so v skladu z novim zakonom opredeljene terminsko. — Predlogu organiziranja centralnega servisa za obratovanje, vzdrževanje in nadzor stanovanjskih hiš in bivalnega okolja. Tako bi klasične hišniške službe prerasle v centralne servise, kar bi bilo še posebej primerno za naselje Fužine, Jarše, upoštevajoč racionalnost in strokovnost pri vzdrževanju oz. obratovanju hiš. Predlog o novi organiziranosti bo posredovan v javno razpravo; — družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Družbeni dogovor je skupaj z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu podlaga za gospodarnejšo graditev stanovanj pa seveda tudi ustreznejšega razdeljevanja dograjenih družbenih stanovanj. Novosti, ki jih prinaša dogovor, so: reševanje solidarnosti, kriteriji vplačila lastne udeležbe, stanovanjski standard, dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in drugo. — Prednostna lista za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravica SSS občine Moste-Polje. Le-ta je bila predložena v obliki predloga, verificiranega na odboru za družbeno pomoč, osnutek pa je bil objavljen tudi v Naši skupnosti za 30-dnevno javno razpravo. Prednostno listo sta potrdila oba zbora skupščine. Obnova mostu preko Ljubljanice na Vevčah 6. aprila so se začela popravila na vevškem mostu, saj so bila že nujno potrebna. Stare most-nice in nosilci bodo zamenjani z novimi. Naš most je star sedemdeset let; zgrajen je bil leta 1911, leto pozneje pa je bila dograjena in izročena prometu dovlačilnica — industrijski tir iz Zaloga v Papirnico Vevče. Tako je dostava surovin postala cenejša in modernejša od prejšnje počasne, drage in prostorninsko omejene ter zastarele, saj so do tedaj prevažali surovine, polizdelke in izdelke okoliški kmetje z vozmi, s čimer so seveda dobro zaslužili. Do 100 tisoč ton surovin iz vseh koncev sveta zdrsi letno sedaj po tirih preko mostu do priprave snovi za papirne stroje in v razne kraje sveta se vrača zopet desetine tisočev ton papirja. Poleg tega pa so dnevno največji uničevalci mostu težki tovornjaki in sploh ves cestni promet. Most za takšen tempo, kot je na njem sedaj, takrat ni bil grajen. Zato bo treba začeti razmišljati o preusmeritvi cestnega prometa, saj 70-letna mostna konstrukcija tega ne bo dolgo zdržala. Srednjeročni načrt sicer vključuje novo cesto in tudi nov most, ki bi povezoval levi in desni breg Ljubljanice z Litijsko cesto. Do tedaj pa moramo vestno vzdrževati to, kar imamo. Skupščina občine Moste-Polje in Papirnica Vevče sta se na osnovi dejstev, da je most nujno potreben popravila, ker sicer lahko ogroža varno vožnjo čezenj, dogovorili za dela in za financiranje le teh. Delavci Komunalnega podjetja iz Most in pridne roke naših tesarjev ter vzdrževalcev industrijskega tira bodo potrebna dela strokovno opravili. Seveda pa bo tudi potem nosilnost tovornjakov omejena prav zaradi konstrukcije mostu. Po obnovitvi želimo ziopet vsem SREČNO VOŽNJO po našem mostu in naprej do cilja! Jože Zajšek Poročilo z občnega zbora PD Vevče Tako kot vsako leto smo se člani Planinskega društva Vevče zbrali na rednem letnem sestanku. Kot je že ustaljena navada, so bila najprej podana poročila posmeznih sekcij za preteklo leto in delno tudi programi za tekoče leto. Predsednik IO PD tov. ing. Edo Ulčakar je zato v svojem poročilu podal le najvažnejšo problematiko. Izletniška sekcija je delala po predvidenem programu. V letošnjem letu verjetno ne bo toliko posebnih avtobusnih izletov, ker so se cene prevozov precej zvišale. Pri dvodnevnih izletih bomo skušali organizirati prevoze z osebnimi avtomobili. Šofer bi v takem primeru ne plačal prispevka, ostali trije sopotniki pa bi morali prispevati za bencin. Na vabilih za občini zbor smo bili člani obveščeni, da je bilo letos planiranje izletov namenoma izpuščeno, talko da bodo imeli člani sami možjnost predlagat,! različne smeri, ki si jih najbolj želijo in bodo s tem odpadle tudi razne pripombe. Podanih je bilo več predlogov za izlete, o katerih bo razpravljal IO in jih bo potem organizirala izletniška sekcij a,, katere vodja je sedaj tov. ing. Andrej Mikelj. Člani markacijske sekcije so bili v preteklem letu zelo prizadevni. Od Meddruštvenega odbora ljubljanskih planinskih društev so prejeli priznanja za delo, za markiranje dela ljubljanske mladinske poti in tudi dela novo odprte poti bratstva Ljubljana— Zagreb. Otvoritev te poti je bila lani jeseni na Gorjancih, pri Gospodični. Mladinska sekcija je bila tudi zelo aktivna, imeli pa smo z njimi tekom leta najmanj stikov. V tovarni, kjer je sedež PD, namreč ni dosti mladine. Mladinci so v glavnem s terena — Polje, Vevče, Kašelj. Mladi so obiskovali razne tečaje, tako da imamo že nekaj iz- šolanih mladinskih planinskih vodnikov. Organizirali pa so tudi veliko izletov. Izobraževalna sekcija še ni razrešila vprašanja, ali naj planinska predavanja v zimskih mesecih bodo, ali ne, ker je bil lansko zimo obisk zelo slab. Organiziranje predavanj zahteva določeno angažiranost, izbor predavanj, dogovarjanje s predavatelji, pripravo prostora, potem pa, ko je bilo predavanje, je bila dvorana skoraj prazna. Razen tega je nastopila v letošnji zimi težava še s tem, da zaradi varčevanja z gorivom dvorana v kulturnem domu ni bila ogrevana. Razprava, ki je sledila poročilom sekcij, je bila obsežna in zanimiva. Prisotni so med drugim razpravljali o slabem odnosu do koče na Veliki planini. Planinci moramo vplivati, da se ta odnos spremeni, čeprav je tako, da tisti, ki nimajo" pravega čuta do koče in inventarja, niso člani Planinskega društva. V letošnjem letu bo treba prekriti streho koče, kar bo stalo najmanj 10 starih miili- 8. marca se je skupina »tapetarjev« odpravila na prijetno turo do Obolnega. Tako je del moške delovne sile iz TOZD VETA proslavil dan žena. Po poldrugo uro trajajoči hoji so se pri Gregorcu podkrepili, nato pa se zopet odpravili v bregove, takrat že polne teloha, trobentic in jetrnika. Medtem jim je mati Gregorka pripravila pravo »ohcet«. Utrujeni od dobre hrane in izvrstne kapljice, ki sploh tam nista dragi, so se pod noč odpravili, naši turisti v dolino. Ostalo jim je tovarištvo in prijeten spomin. Tudi drugi bi lahko sledili njihovemu zgledu, pa ne ravno samo 8. marca (tudi oni niso šli samo tega dne), pač pa večkrat ob vikendih. Obolno je pobočje med Trebeljevim in do kmetije Gregorc, ki se bavi s kmečkim turizmom, pridete po lepo markirani poti. Uživali boste v lepi in neokrnjeni naravi, med prijatelji, ob kmečkih specialitetah in še kmečki turizem boste pomagali razvijati POSLOVNI INTERVJU Dobri odnosi in zadovoljstvo pri delu mi pomenijo veliko S 1. majem se poslavlja od nas inženir Danilo SKERBINEK, vodja energetike. Odhaja v drugo delovno organizacijo. K nam je prišel 3. septembra 1971. Kot odličen strokovnjak na svojem področju bo s svojim odhodom po desetih letih spraznil mesto, ki se ne da v trenutku primerno nadomestiti. Je eden redkih delavcev, ki v pojasnilo, zakaj odhaja, ni navedel, da odhaja zaradi prenizkega osebnega dohodka, slabih delovnih pogojev, medsebojnega nerazumevanja v delovni sredini, kot je to cesto običaj. Preprosto odhaja zato, ker ga je delo v Papirnici Vevče preveč ujelo v svoje ozke tire. V okviru delegatske aktivnosti je prišel v stik z ostalo energetsko bazo — naftno, plinsko, premogovniško, elektroenergetsko; pri Društvu inženirjev in tehnikov papirništva je šest let vodil energetsko sekcijo in vse to mu je dalo nov vpogled na širši horizont energetskega področja. Njegov nemiren duh vedno išče nekaj novega, saj je tudi Danilov naj ljubši hobi — planine in planinarjenje — povezan s tem iskanjem in odkrivanjem novega. »Ko se s trudom povzpneš na vrh gore, ki si si jo zadal osvojiti, se odpre nov, do tedaj še precej neznan, razprostran horizont, ki te zopet vabi,« je v prispodobi orisal inženir Skerbinek svoj odhod. V delovni organizaciji, kamor odhaja, se bo pri energetskem delu lahko bolj izživel, že zato, ker bo novo in ob vsaki novi stvari dobi človek tudi nov polet. Poleg tega pa mu tam nudijo vso podporo pri pridobitvi večjega stanovanja, pri nas pa žal ni bil več v situaciji, da bi ta problem rešil, ker bi po podatkih, ki jih je dobil, lahko šele leta 1984 nje- gov stanovanjski problem obravnavali in rešili pozitivno. Ker veliko dela in študira doma in ker je dobil tudi nov prirastek v družini, ki je silno glasen in ga v utesnjenem stanovanju pri tem študijskem delu moti, je seveda večje stanovanje silno vabljivo. Danilo Skrbinek, dipl. inž., s samo njemu lastnim nasmeškom »Deset let sem preživel v vevški papirnici in nanjo sem vezan čustveno in z delom. Sedaj, po odločitvi, je na obhodu po tovarni, ki je bil ves čas vsakodnevna obveza pri mojem delu, postal korak nekam težak in negotov. Ni mi najiaže. Zavedam se tudi, da je od tega — energetskega področja odvisna vsa proizvodnja in, če imaš čut odgovornosti pri tem delu, tudi ni čisto enostavno biti vodja tega oddelka,« je razmišljal inženir Danilo. In, ko smo ga vprašali, kaj misli o tem, kako bo možno premostiti njegov hitri odhod, je povedal, da je delo v oddelku vsa leta vodil teamsko, referenti so bili v delo dobro vpeljani in ga dobro poznajo. »Vsakemu sem nudil možnost svobode dela, zato bo prav ta koncept prinesel lažjo premostitev.« Že pred novo toplarno so v energetiki oblikovali svoj strokovni svet, ki se je zelo dobro izkazal. Tudi razhajanja pri delu, ki so seveda obvezni spremljevalci različnih mišljenj, so rodila vedno le pozitivne rezultate in bila spodbuda za razmišljanje, torej se iz takšnih razhajanj rodi lahko marsikatera koristna spodbuda. Inženir Skerbinek se z nikomer ni kregal in ne moremo reči, da bi bil s čim kaj posebno nezadovoljen. Sestavni in bistveni del njegovih nalog so bili dobri odnosi in zadovoljstvo pri delu. »Kolektiv, ki ga zapuščam, je bil izredno dober in prijetno je bilo sodelovati v njem. Na Vevčah sem se tudi zelo veliko naučil in ravno v takšnem časovnem obdobju življenja sem, da lahko to znanje uporabim še kje drugje in ga tudi sam dogradim.« Danila Skerbinka bomo gotovo še srečevali tako na energetskih poljih kot na visokogorskih ekspedicijah in gorskih reševalnih akcijah, saj čuti, da bi tudi na tem področju moral narediti še več. Ni nam lako ob slovesu, saj se poslavljamo od izrednega strokovnjaka, enega naših najbolj prizadevnih delegatov in ne nazadnje — od si,a prijetnega človeka. Zato tovariš Skerbinek, srečno! Vida B. jonov din. Nabaviti bo treba nekaj novega inventarja, preložiti kamin in onraviti še nekaj manjših popravil. Stanje naših sredstev po obračunu je skromno, vendar po TOZD v tovarni kažejo razumevanje za delovanje našega društva in talko lahko računamo, da bomo dobili finančna sredstva, TOZD Družbeni standard pa nam bo pomagal pri kritju stroškov za ureditev koče na Veliki planini. V nadaljevanju razprave so se prisotni pogovarjali o organizaciji izletov in problemih, ki nastajajo v zvezi s tem. Najbolj pereč problem je v tem, da se za nekatere izlete prijavi manj planincev, Ikot jih potem dejansko pride. Pri avtobusnih izletih pa nezasede-nost občutno podraži prevoz. Diskusija je bila tudi o izposojanju planinske opreme, katero koristijo največ mladinci. Izreče- na je bila kritika, da opreme ne vračajo redno, zato je bilo predlagano, naj se jo obvezno izdaja na reverz. Glede mladinske sekcije je bilo s strani člana PD predlagano, naj bi se povezali z na novo ustanovljeno mladinsko organizacijo Vevče-Zg. Kašelj, kar bi prav gotovo pripomoglo k podmladku. Predsednik PD je tudi obvestil navzoče, da bo sedaj v trgovini tapet nameščena vitrina, v kateri bomo objavljali slike z izletov in razna obvestila. Pred zaključkom občnega zbora je predsednik PD povedal, da se trije sodelavci, ki so bili dolga leta zelo aktivni v IO, poslavljajo. Zanje je bilo na IO sklenjeno, da se jim podeli enkratna nagrada. Po podelitvi nagrad je predsednik PD povabil navzoče na tovariško srečanje v prostore papirniške restavracije. 21. maja se bo po triintridesetih letih dela v papirnici od nas poslovila tovarišica Albina Vidmar V tovarno je prišla 16. aprila leta 1948. »Ni bilo lahko v tistih časih,« se spominja. Na delo sem hodila iz Podlipoglava, kjer sem bila doma. Polnih osemnajst let sem delala na izmene, tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih.« Tovarišica Albina je opravljala dosti težko delo mlinarja na holandcih, delo, ki ga danes opravljajo le moški. Gotovo je tudi to pripomoglo k znatnemu poslabšanju njenega zdravstvenega stanja. Zato je bila po okrevanju premeščena v papirno dvorano, kjer je delala kot zavij alka in pozneje kot vzorčarka v ročnem skladišču. »O ja, včasih je bila delovna disciplina malo drugačna, kot je danes. Mojstrova navo- dila so bila za delavce sveta in sploh nam ni prišlo na misel, da jih ne bi izpolnili. Če se samo spomnim, kakšen odnos do vsakega koščka papirja smo imeli! Pa ne le delavci, tudi vodje, mojstri. Tovariš Drnovšek je pobral vsak papirček, ki ga je opazil na tleh. Danes največkrat ne vidimo kupa papirja, po katerem hodimo ali ga prestopamo. No, vsekakor pa je sedaj laže delati, saj je mnogo del že mehaniziranih. In tudi noč res ni primerna za delo žena.« Očetovo tradicijo je nasledila tovarišica Albina; tudi njen mož je papirničar in še vedno aktiven pri tretjem papirnem stroju. Zapustila pa nam bo v tovarni kar dva naslednika, sina Jožeta in hčerko Marijo. Pa že sedaj pravi, do bo tudi potem, ko bo uživala zasluženi pokojninski staž, kak dan imela kar premalo ur. Zelenjavni vrt okoli hiše v Slapah, rože, borovnice poleti, gobe in vse drugo ji bo vzelo veliko časa. In štirje vnučki! Že tako nasmejani obraz se ji še bolj razvedri ob mislih nanje. Kupila si je tudi že kolo za »trim«, skratka, polno in zdravo bo zaposlena. Seveda pa slovo od sodelavcev, s katerimi si preživel vrsto delovnih let in še predvsem, če si bil srečen med njimi, kot je Albina med svojimi, ni ravno lahko. V imenu vseh tovarišici Albini iskrena hvala za dolgoletni delovni prispevek, za tovarištvo. Želimo ji, da bi kar naj lepše preživljala prosti čas v krogu svojih domačih. V. B. Kulturni program na Vevčah vedno bolj služi svojemu namenu, še posebno pogoste so v njem razstave raznih ročnih in umetniških del in prav je tako (z razstave cvetnih lepljenk) (foto: Ciril Zupančič* Občni zbor industrijskega gasilskega društva Množična inventivna dejavnost v združenem delu je pomemben prispevek gospodarstvu 13. marca 1981 so imeli člani Industrijskega gasilskega društva Papirnice Vevče občni zbor in to kar v svojem gasilskem domu. Vseh nalog, ki so si jih v preteklem letu zadali, naši gasilci niso mogli izpeljati. Zato pa ostaja za letošnje leto veliko dela predvsem na področju preventive, izobraževanja in kadrovanja. Zaključki zbora bodo obveza za še boljše delo na področju požarne varnosti. Seveda pa smo za to varnost dolžni skrbeti prav vsi. Gasilci so tudi ugotavljali, da se članstvo v IGD zmanjšuje, namesto da bi se povečevalo. Zato je zadnji čas, da se vanj vključi tudi mladino iz krajevne skupnosti. Pripraviti bo treba čim več tekmovanj in izobraževati mlade člane. Občni zbor sta pozdravila tudi predstavnika IGD »ELAN« iz Begunj, s katerim je naše društvo pobrateno že nekaj let. V. B. Člani IGD Papirnice Vevče pri taktični vaji Rešitev kombiniranih izpolnjevank Od debelejše navpičnice do koncalika: 1. teran — vinar — ie Varna — torta, 2. L"nion — tačka •— sanje — lovec, 3. Drina — oljka — dinja — Petan, 4. enost — arnik — štola — kanta, 5. genij — strah — palec — lajna. Skozi ves lik: 1. veteran — kovinar — tovarna — retorta, 2. Reunion — krtačka ;— drsanje — Jalovec, 3. Vedrina — školjka — Židinja — kapetan, 4. učenost — škarnik — pištola — sekanta, 5. Evgenij — Oj strah — črpalec — kolajna. Na označenih poljih: VEVČE — KRŠKO — TRŽIČ — RAKEK. Prejeli smo 23 rešitev, žreb pa razdelil nagrade po 80,00 din: 1. Vidregar Pavli 2. Likar Rezki 3. Juvan Mariji 4. Kocjančič Mariji 5. Zidar Cenki Čestitamo! Rešitve prvomajske nagradne križanke pošljite v oddelek za informiranje do 13. maja. Izžrebali bomo šest pravilno rešenih križank in izpolnjevance nagradili s: 1. nagrada 180,00 din, dve nagradi po 140,00 din in tri nagrade po 80,00 din. Veliko sreče in enigmatskega užitka vam želimo! KADROVSKA SLUŽBA POROČA ZA MESEC MAREC Prišli: Planinc Odon — pospravljalec iz-meta Baltič Rufad — pospravljalec izmeta Jukič Senad — pomočnik zavijača Papirja Svetek Franc — pomočnik vodje papirnega stroja Belič Branislav — pomožni delavec Pavlovič Živko — pomočnik zavijača papirja Ljubijankič Hamdija — pom. vodje stroja za rezanje in zav. m. f. Kragovič Radivoje — vnašalec —nnscDEio— Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Danilo Skerbinek, Ignac Zajec, Jože Marolt, Franc Fras, Silvo Razdevšek, Ivo Bogovič, Andrej Grad — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-U72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode lz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov ln storitev v prometu, za katere se he plačuje temeljni davek od prometa proizvodov Trivunovič Slavko — pomočnik zavijača papirja Poljanšek Milan — nakladalec papirja Odšli: Ogreševič Hamdija — vodja prečno rezal, stroja Pavlovič Milovan — pom. zavijača premaz, pap. Tasunovič Dragan — pomožni delavec Mučič Slovenka — pomožna del. v kovinski del. Veselič Goran — I. pom. dodel. stroja Rodili so se: Božja Avguštinu sin Klemen Vrečar Alojzu hči Mateja Andrič Sretanu sin Jure Smolič Janezu sin Grega Jašovič Čedomirju hči Jana Vurušič Ivanu hči Brigita Čestitamo! Poročili so se: Ljubijankič Enes s Suljič Asemo Njegovec Branko z Brumen Anito Čestitamo! Zahvala Vsem delavcem Papirnice Vevče, še posebej pa delavkam v papirni dvorani, družbenopolitičnim organizacijam in vsem drugim prijateljem, ki ste ob tragični izgubi moje žene Karoline meni in moji družini stali ob strani, se iskreno zahvaljujem. V največji žalosti mojega življenja s,e globoko sočustvovali z menoj; hvala vam. Adolf Žibert Razvoj in napredek sta v tesni medsebojni povezavi tako znotraj TOZD, kakor tudi na nivoju DO in SOZD. Kadar govorimo o množičnosti vloženega dela, ne moremo mimo organizacije sindikata, saj le-ta mobilizira množice v delovnih enotah. Za obstoj življenja in dela je vsekakor potrebna na prvem mestu ustvarjalnost; vsak delavec prispeva s svojim živim delom del dohodka, ki ga namenjamo za družbene in osebne potrebe. V sedanji situaciii, ko nas pesti stabilizacija gospodarstva, je ne-obhodno potrebno usmerjati vse sile v dvig delovne storilnosti, saj si bomo le tako zagotovili boljši dohodek. Življenje nam torej narekuje intenzivnejše izkoriščanje notranjih rezerv; teh pa ni malo. Inventivna dejavnost je dejavnost, kamor spadajo tudi tehnične izboljšave, koristni predlogi, opozorilni predlogi, izumi in patenti. V letu 1974—75, ko je bilo leto inovacij, se je tudi v naši tovarni intenzivnejše pristopilo k razvijanju množične inventivne dejavnosti. V tem času je bilo predlaganih in realiziranih veliko število predlogov ali tehničnih izboljšav. V letu 1968 smo po tovarni namestili skrinjice z naslovom »RAZMIŠLJAJ IN PREDLAGAJ«. Ta zamisel je rodila pozitivne rezultate. Največ predlogov za izboljšave je bilo pripravljenih s strani neposrednih proizvajalcev: strojevodij, sušilcev, energetikov, vzdrževalcev in drugih. Ideja je dala idejo in tako se je nabrallo kar precejšnje število koristnih predlogov ali pa tudi izboljšav, ki so po realizaciji dajale vidne in koristne rezultate. Leto 1974 je bilo leto inovacij v celi Jugoslaviji. Tako smo tudi pri nas v tovarni na pobudo avtorjev tehničnih izbdljšav formirali operativni odbor, namenjen za področje dela množične inven- tivne dejavnosti. Odbor se je nekajkrat sestal in na svojih sejah obravnaval tekočo problemati o s področja inovacij. Vseh zastavljenih nalog seveda nismo realizirali. Vzrokov za to e več; načeloma smo vs; za razvoj množične inventivne dejavnosti, v praksi pa se te zamisli le počasi uresničujejo. Posamezni predlogi velikokrat niso realizirani do končne faze. Tudi nri tem bi moral sindikat biti bolj aktiven. Naš nadaljnji razvoj teria od nas veliko več, kot smo storili do sedaj. Za dosego zastavljenih ciljev je potrebno večje meusc-bojno sodelovanje, predvsem pa več človeške zavesti. Ne bi smeli že v 'kali zatirati naprednih idej naših avtorjev, temveč bi jim morali muditi tako moralno kot tudi politično podporo. Naloge sindikata so torej velike, za".o jih ne smemo odlašati. Ciril Zupančič Takole Tina in Sandra zajahata svoje ponije in hajd na potep TINA (1) in SANDRA (2), vsaka pod svojo lastno tapiserijo; pravi umetnici sta že tile Vanjini punčki Je vpis za letovanje pošten ? Po sklepu komisije za družbeni standard je bil vpis za letovanje tako za počitniški dom Pineta v Novem gradu kot za prikolice od 6. do 10. aprila 1981.. Način, število prostih mest za posamezno TOZD in DSSS ter vsi ostali pogoji v zvezi z letovanjem so bili pravočasno objavljeni v internih informacijah. TOZD Grafični papir, TOZD Družbeni standard in TOZD Veta so opravile vpis same v svojih osnovnih organizacijah sindikata, za TOZD Tehnični papir, TOZD Blagovni promet in DSSS pa je bil vpis v pisarni družbenega standarda. Največ problemov pri vpisu je bilo pri TOZD Tehnični papir, kar je tudi razumljivo, saj je zaposlenih največ delavcev, prostih mest za letovanje — čeprav največ glede na ostalle — pa ni dovoli za vse. Na konferenci I. in III. OOZS so razpravljali o načinu vpisa in sprejeli sklep, naj bo vpisovanje za TOZD Tehnični papir 6. in 7. aprila in sicer: 6. aprila izključno za tiste delavce, ki v letu 1980 niso letovali, 7. aprila pa za vse ostale. S strani konference mi je bilo posebej naročeno, naj sklep upoštevam in naj bom pri vpisu dosledna. Že prvi vpisni dan (6. 4. 1981) se je pred pričetkom delovnega časa pred pisarno družbenega standarda zbralo veliko delavcev iz te temeljne organizacije, med njimi tudi nekaj takih, ki so v lanskem letu letovali v naših počitniških kapacitetah, čeprav so informacije o vpisu dobili pravočasno. Na ponovno opozorilo, da vpisujemo prvi dan samo tiste, ki lani niso letovali, je nekaj, teh odšlo, nekaj pa jih je tak način vpisa zavračalo z žaljivkami: lažete, goljufate, mečete ljudi iz pisarne itd. in grožnjami, da se bodo obrnili na višji naslov. Vpisovanje je spremljal tudi predsednik centralne delavske kontrole in nanj ni imel pripomb. Ker to delo opravljam že vrsto let, mislim, da pošteno, sem prizadeta nad izjavami nekaterih »nezadovoljnežev«. Posebej še zato, ker se trudim, da čim bolj ustrežena želji slehernega delavca. To sem pojasnila z namenom, preprečiti lažno in nesramno govorjenje o vpisu v naši tovarni, obenem pa pozivamo vse delavce, ki z vpisom kakorkoli niso zadovoljni, naj se o poštenosti oz. nepoštenosti vpisa za letovanje prepričajo osebno v službi družbenega standarda, kjer so na voljo vsi podatki. Sonja Garbajs V SIGNALIH SMO ZASLEDILI: 4000 interesentov V občini Ljubljana Moste-Po-lje so telefoni v zadnjem času vroča tema vsakodnevnih pogovorov v krajevnih skupnostih. KS so, da bi pospešile gradnjo telefonskega omrežja v Mostah, organizirale skupaj v Območno SIS za ptt promet Ljubljana akcijo zbiranja interesentov za vnaprejšnje združevanje sredstev bodočih imetnikov telefonov. Tako bi morali do 10. 12. 1980 v krajevnih skupnostih na podlagi najmanj 8000 zbranih vlog za telefonske priključke skleniti sporazume oziroma pogodbe med krajevnimi skupnostmi, Območno SIS za ptt promet Ljubljana in Podjetjem za ptt promet Ljubljana. Ker pa je bil odziv manjši, saj se je prijavilo komaj 4000 naročnikov, in so morali akcijo podaljšati, je težko, najti ustrezne rešitve, da ne bodo prizadeti občani, da bodo pri tem ustvarjeni finančni pogoji za PTT in Območno SIS za ptt promet Ljubljana in da bodo lahko sklenjeni ustrezni sporazumi. O zadevah bo razpravljalo predsedstvo Občinske konference SZDL. Predlogi, kako rešiti nastale težave po posameznih krajevnih skupnostih, so že izoblikovani. Več možnosti za sklenitev sporazuma imajo tiste KS, ki so glede na število gospodinjstev zbrale več interesentov. Nagradna prvomajska križanka sestavil I. 5. naš alpski smučar (Boris) avtom, oz n za Spmbor vrsta elektronke tepček, butec naš R TV napove* dovofec I Rado) Nikolaj Štritof d elna raz po-, ceno st država J. Ameriki Nikola Tesla iznajditelj Kodak ka■ merefGeorge zelo znan vzdevek Toneta Fornezzija moštvo, ekipa brusni kamen E sloneč roman Vladimira Bartola m. ime (D rži c) preprost plug o gnjeno rd eča barva slovensko mesto ob morju________ nudist. nagec. ’ grška narodnoosvobodilna fronta medmet veselja mocnaja jed, palacin ka pogovorni izraz za iznajdljivega, spretnega trgovca v redu (okay) povoj, zavitek ra I ka pri plugu oznaka za Mikano kratica za tnnitro-toluen .razstrelivo trotil pripadnik ogrske vojske e d ina hči ime llf. in Petrov, junaka Benderja brezno, prepad Kajnov brat velika grmada baletni solist (Moim ir) morska riba nemški os.avto človečki si izbira držav--Ijanstvo risal L.l. sl. slikar Jože Horvat drža va v zah. Afriki Rijeka drevo ali grm, vrsta vrbe izumrli slon rastlina z grozdjem ŽIVEL 1. MAJ ! majhna vzpetina, griček okrogla, oblasta bakterijajkot zrnce) kakovost vrednost igralčeva dolžnost pri igri ime skla ■ datelj a Coplanda naš me sec november slovenskiarhitekt, Plečnikov učenec 'Tone roj.1920) berilij (Mehmed) stiska, p rob le m maroški kralj lunino število slovenski pesnik in humor is t (Jože) oznaka za ne= znanca lantan stalno bivališče Grk pred Trojo z moč mm glasom opis, očrt trenutek trda rudnina, alumin. oksid čebelji izdelek izumrlo divje govedo delavec živilske stroke reka skozi Firence dobro počutje, prijetnost Avgust Žigon Greta Garbo rdeč prema z proti rji češki pisatelj 'Aiois,„Psoqlavci") tanka, navadno^ podolgovata ploščica grška boginja nesreče zimsko prevozno sredstvo angl. pis. ilt dramatik (I[Villiam Somerset) ponudnik, dražilec ženska s talentom v Vietnamu (v Indokini) naseljeni del zemeljske površine žilah ptica ujeda 13.oz.1S. dan v rim. koledarju hunski kralj bistvo, jedro, cve t, izvleček gorovje v Aneriki Kordi* I jere država v Indokini, gl.mesto Luang P rab ang prižiganje tobaka, uživanje nikotina po bibl. prvi človek velik turški pesnik 'Jusut) kralj bogov starih Egipčanov /e iba vrhsce, tečaj m. ime Tilen mit prvi letalec m. ime IM ur ni k) Lavo Čermelj nas otok m. ime (g ra fik Meško) z o ta, blazinjak francoski dramatik (Arthur) sadna pijača, mošt majhen rilec sovjetsko lovsko reakcijsko letalo kra tiča velike zahodne države odsek tekmoval--ne poti Spi Ijak Holandija vrsta, zbirka ameriška poročev. agencija prerijski volk glavni Stevnik gr. junak (po njem ime visoke šole) nadav, naplačilo deriva I amoniaka anglešk skladatelj širEdwara> velika reka v J. Ameriki Ljubi jan* ska kar--tonaža v grš. mit. e sta neptunij rimski cesar dokaj razširjena rastlina na mo.-krem barju pikantni srbski dodatek k jedem nar ko * ma n ka naša ay= /Omoti r/. tovarna mestece v ZSSR ob meji s Poljsko ti le sk blišč. starec