gosp dar rtnišk in aro t Izhaj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr., posiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., začetrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den. Ljubljani v sredo 18. novembra 1868. Gospodarske stvari. razkazoval, kako se orodje rabi, za kakošna zemljišča • ti lt m p * * ^ ** je najbolj Sest tednov na Dunaji Med itd. reve si naj omenim tako imenovani češki 9 ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje. Napisal Ivan TomSič. (Dalje.) NamenivŠi se časoma marsiktero bolj važno mrvico iz posamesnih predmetov na korist našega doma- ćega kmetijstva obširneje v „Novicah" popisati, plug (ruchadlo, od „ruvati"), ki je vpeljan že skoraj po vsej Galiciji in Marskem, in ki bi se tudi pri nas naj za lahko z velikim pridom rabil. Brabantski plug je ustrojen bolj za pešcena tla. Najbolj se mi je dopadal tako imenovani vitni plug (Schraubenpflug) , kakor-šnega imajo Rusj in Poljaki, in paZugmeier-jev t % A A /"-"S* * m A » a » — _ 1/ plug zdaj mojemu popisu, ki je namenjen 1 • • I » • • f y I 1 . • • občnemu nacrtu ali osnovi kmetijske šole, zadostujejo bolj površni obrisi poedinih predmetov, da častiti bralci izvedó, k a j in ki je po Stajarskem že zeló v navadi; ali ima že kdo pri nas na Kranjskem, tega ne vem ga do- k o li ko se je učilo iz posamnih, v kmetijsko šolo spa-daiočih struk. m i m _ - A. Nauk o poljedelstvu ali ratarstvu, la kte- ---------—« —LIV, »OUi, zdeva se mi pa, da so ga „Novice" že priporočale. Hohenheimski in Kleile-jev plug sta narejena na kolesca, kar je za obdelovanje zemlje jako praktično in 7 se nauk je bil glavni predmet naši kmetijski šoli rega se je vsaki dan po eno uro podučevalo. se najpred seznanili z rastlinskimi tvarinami J I • I • I y • • y • V' # IZ Ko 7 smo ozi- pa z roma na one rastline, ki nam služijo v živež glavnim namenom narodnega kmetijstva, govorilo se je potem o površji zemlje, o gnoji in njegovem uplivu na zemljine razlike. Nadalje: kakošne lastnosti mora imeti zemlja, da je na njej rastočim rastlinam ugodna in primerna; o raznih boleznih, ki napadaj o poljske rastline; o uplivu, ki ga ima solnce, veter in zrak na zemljo in zelišča; kako se zemlja o b d e 1 j u j e, gnoji in r a h 1 j á ; o različnem kmetijskem tudi delo veliko bolj zlajšuje, nego naši navadni vedno po starem kopitu narej eni plugi. Videli smo tudi Bailey-jev plug, ki ga rabijo Angleži; nadalje škotski in flanderski plug. Tudi po dvoj ni plugi (Doppelpfluge) nam so bili izpostavljeni na ogled, ki pa za naše razmere nimajo nobene posebne važnosti ; an-gleški plug na kolesih, pri kterem je eno kolo veče od druzega, je ves iz železa in tehta najmanj 2 centa; na vsakem kolescu je napravljena strgulja (Kratzeisen). Premenjevalni plug (Wechselpflug), ali tako zvani kranjski plug", smo videli le v modelu. Tudi ame rikansk in Read-ov podzemeljski plug sta nam bila izložena. Bran je bilo razstavljenih precej lepo število ? to orodj i, o prahi in nasadbi poljskih pridelkov. Se- se vé da po razmeri zemlje osnovanih. Posebno nas je znanili smo se z obstoj nimi deli gnoja, in kako se zanimala neka brana, ki ima sèm ter tjè obrnjene zobce in se siksakasta brana (Zickzackegge) pravi Tudi smo čuli kako se ravná sVemenom, Okrog la brana (rotirende Egge) in pa dvo-členasta njegovi najtečneji obstanki v njem zadržujejo, da ne izpuhté. JeJ setvijo in pletvijo. Govorilo se je mnogo o polj- škotska brana, ste vsega priporočila vredni. skih pridelkih, o shrambah, in naposled še o praktičnem narodnem gospodarstvu. poj asno vanje polj skega obdelovanja ▼ JJUJCIOUU VCliliJU jJVljgiW^W Vk/UVlV; YC«UJ(I y IV J U y -------7 -----1---^-- kazalni nauk, služili so nam raznovrstni modeli kme- šavnik, ki sem ga videl to je za Razrušavnikov (Exstirpator) starej ega in najno-vejega stroja, nam je bilo pokazanih mnogo, deloma v modelih, deloma pri kmetijskej izložbi. Največi razru- 7 toda v modelu Je bil tijskega orodja, ki so deloma Jastnina c. k. politehnike, angleški Collemann-ov ekstirpator, ki je ves iz železa deloma gospodarske družbe. Za kazalni poduk nam je in svojej právej podobi težo od 10 centov. Veljá učenik kmetijstva odmeril posebne ure, o kterih nam neki 150 stotinjakov. je prav natančno razkazoval in razkladal razno kme- Valjarje (Walzen) smo videli pa največ v tijsko orodje v pomanjšanih zeló lično izdelanih podo- modelih. Kakor je namrec poljsko delo z valjarjem bah (modelčekih *), kterih večino smo pozneje tudi vi- zeló različno, tako so tudi valjarji po potrebi zemíjišč deli v njihovej právej velikosti pri velikej kmetijskej jako različno vstrojeni. Posebno me je zanimal zob-razstavi v Hicingu. Tudi tù je postopal g. Hecke z časti valjar (Stachelwalze), s kterim se trda in de-nami vred od orodja do orodja ter nam prav marljivo bela zemlja drobi, in je v ta namen z debelimi, ostrimi # železnimi zobovi nasaj en. Clenasti valjar in s kolci ali krožki zarezani valjar (Ringelwalze oder Landpres- Ali ne bi si mogla tudi naša kmetij ska družba ena- kih modelov pripraviti? To se ve. da bi stali veliko denarja, --- toda časoma se pride daleč, in imeli bi tudi v našej deželi *) Ze prav veliko, kakor je že tudi ruhadlov po de- lepo zbirko raznega kmetijskega orodja, ki bi bilo gotovo želi in druzega orodja, ki ga izdeluje gosp. Skalè v kovaški našemu kmetijstvu na veliko korist. Pis. učilnici lj ubij anski. Vred. 382 pristajala bi po mojih mislih in saj enkrat plitvo okopati, skozi in skozi pa plevéla aer) sta jako praktična, in na marsiktero stran tudi našim zemljiščem. Izmed raznih druzih poljskih strojev so opomina ogeršico ; ga čistiti. za vredni: Hohenheimska sejalnica francoski val jar; Kane-jeva sejalnica za de- : Al- Kadar mozeg zastajati začne, to je koj po krešu, preglej vsako sadiko posebej , pusti vsaki sadiki dve naj lepši in najravniši mladiki, druge pa naredile. pri stebli gladko iztrebi. Glej take > ce so jit da boš iz-ktere niso teljo; tri- in štiričlenastivaljariz železa ban-o va široko metavna sejalnica; Hornsby-jeva med najlepših in ravnih vej odbral sejalnica, s ktero se sàemaschine) je najpopolniša izmed vseh, kar sem jih zakaj na tem stojí lepota in trdnost plota videl. Ima težo okoli 18 centov in veljá kakih 300 gld. ; dike izprvega lepo zvrsté ; zatorej moraš vse postran- ítavua otjaiui^a , 11 u i u o u j - j o v a lucu uajiCj^oiu íu lavum vej uuuiai 10 baa^ ^ rvbux^ mov seje na brazde. Ta sejalnica (Drill- na strani, ampak naravnost za plotovo vrstjo zagnale; da se mla- za ske in nepotrebne šibince odrezati, ko bi bile še tako dobi se pa tudi, kakor nam je g. profesor pravil 200 stotinjakov. Croskill-ijev drobljivec (Pulve- ravne in lepe; vsakemu deblu pa le po dvoje pusti risator) je ves iz železa in tehta v svoj ej právej podobi ne več. Ko bi bila na kakem deblu 7 a ena mladika 21 centov. Ta velikanski valjar ima 18 koles; vsako izrastla, odreži še to gladko do dveh ali treh očés kolo se posebej vrti in razdrobi zbog svoje teže in teh bote prihodnjič gotovo dve mladiki pognali. 7 IZ oštrih železnih zobov, tudi najtrjo zemljo v prah. Nekaj tu omenjenega, posebno za naša zemljišča pristojnega orodja, hočem o svojem Času natanČneje v Opravila v tretjem letu. Spomladi ali pa še v jeseni poprej šnj ega leta prireži Novicah" opisati, kakor sem si je namreč po svojej med letom zrastle mladike — močneje ^iiu viv/au y ov^lu zmožnosti v bilježnico zabilježil. do šibkeje do palcev. palcev Pri tem opravilu glej skrbno Pri razstavi v Hicingu smo videli tudi mnoge m la- na rastljivost vejic. Tukaj veljá, kar pri sadnem drevju tilnice (Dreschmaschine), ki je s o par goni, o kterih se nam vendar ni nič razkazovalo, kajti namenjeni so sploh 7 namrec čem močnejša je v ej a ali mla- dika, tem manj se je prireže; tanji če je, več za prav velika in nerazkosana posestva, kakor je je moraš odrezati. Zatoraj bo le-ta do a M ^ . m « _ a. A A « mm. mj _ . _ _ « "■<■ m v M ^ m A -m imajo navadno Angleži, da žito koj na polji izmlatijo. prikrajšana mladika do palcev Toda tudi tilnice smo videli. druge manje in bolj praktične domače mla- druzih rastlik pognala; una do palcev prirezana bo pa le dvoje ali troje rastlik veliko hitreje rastle in unih osmero, zagnala, ktere bojo Pri podučevanji se nam je čestokrat priporočevalo, če ne že v tem letu, pa saj v drugem gotovo do-kako dobro in koristno je, ako se na enem kosu zemlje rastle. To prirezovanje je poglavitno delo, kajti podni nogovrstno seme seje, ker na tak način se gotovo rezane mladike že v tem letu veliko drugih stranskih mnogo in pa različnega sadu pridela. To se ve, da se vejic zaženejo, s kterimi se prihodnji plot prav gosto nam je dal tudi povod, kako se pri tem poslu ravná. strne. Obrezovanje stori, da se deblo močno vkorenini Priporočevalo se je nadalje, naj se suha zemlja, brž in lepe visoke mladike p oganj a. Med tem, ko sok oživi 7 ko je mogoče, obseje in zarad zraka in gorkote, kterih p r e- vsako seine k svojemu kaljenju potřebuje, nikoli Je treba mladikam, ki krivo ali medio rastejo takniti po dva do treh čevljev visoka količka 7 na , po-kte- globoko ne seje. Da pa seme pregloboko pod zemljo rih se krivo izraščene veje s privezo poravnati morajo, ne pride 7 imamo mnoga pripomočna orodja, kakor: šibkeje na-nje privezane pa se opirajo; brez tega bi če koj ob sajenju valjar, zavleko (Schleife) in brano. plugom se vse križem skodralo. Prav Je se seme nikoli vspešno ne zakrije; zarad tega pa imamo take stebričke v tla zabiješ, in jih s leskovimi palicami dobre in jako pripravne s ej al nice (Sáemaschinen), ki ali latami ravno počez polatiš (kakor je v slednjem opra- se v občno rabo čedalje bolj vpeljujejo. (Dalje prihodnjič.) Poduk vilu 4. leta popisano); potem pa vse krivo izraščene in šibke vejice na-nje privežeš. Zraven tega mora v tem letu sadilo čisto opléto, in saj enkrat plitvo okopano biti. (Dalje prihodnjič.) 9 kako najboljo živo mejo zasaditi. (Dalje.) Opravila v prvem letu. prvem letu ni treba nič druzega, kakor sad 7 v ▼ JL ^ JL JL A. XJJL. V»/ PV/vV JJLi. v; I lAiJ VW J i.VU/lVV/1. čisto opléti, in z dvojno-roglato kopačo okopati ga suhotnem poletju pa mlado sadilo večkrat škropiti. Ta-le so opravila potem za vsako leto: Opravila v drugem letu. jeseni po listopadu prireži ali odžagaj vse sadike pre- kasto 7 od VL do palce od emlj visoko 7 tako sicer, da dva popka na stebli ostaneta; iztrebi jim vse mladike 7 ki ile v prvem letu pognale ne ga od dveh palcev dalj šega stebla iz nobeneg popk ali očeša na njem več ni. mlj 7 puscaj čeravno >r odža- Zdravilska novica. * Gotovo pomoč, kadar člověka zob bolí, je dr. Blake oznanil v zboru zdravniške družbe v Londonu tako-le : Vzemi g a 1 u n a (Alaun) v moko zmletega kvintelca in žveplenegaetra (Schwefelâther) kvintelcev. To pomešaj skupaj in to zmes pomočí v osvalček pavole, pa to vloži v votli zob večkrat. Ne požiraj pa od tega nič. Je treba spomlad, predno brst poganja, ali tudi v poprejšnji pomaga kadar člověka boli zob, ki je gnjil. Ta zmes pa Al pa je ta pomoč tudi pri tacih bolečinah tako gotova kakor angleški zdravnik trdi, ne bi glave zastavili. Asefeuracljske zadéve. gui es moraš rezi Zdaj ko so sadike vdrugič po dre z oštrim nožem gladko priČeliti toda ne više Royal Insurance Company v Liverpoolu. ^xxiAx^, bojo močno vejnate mladike zagnale. Ko To slavnoznano, pošteno zavarovalno društvo je 7. bi se nektere sadike ne prijele, jih koj poruj, in druge avgusta letos imelo svoj navadni občni zbor, pred kte- v i . • rr^ i « i i w • i v \s + n/irr i # TI T _ ^ ^ ___ kot dva palca od zakoreninile mlj in ko so se že močno vejnate mladike zagnale mocnei Ko čvrste namesti. Taka na novo posajena stebla moraš rega se je položil račun za 1867. leto. More se reči 7 ravno tako podrezati in obdelovati, kakor una pri prvem da je vspeh sijajen, ako se pomisli, da je to leto po-sajenji. V tem letu moraš sadišče nekterekrat prekopati gorelo toliko zavarovanih poslopij, daje zavarovalnica 383 zoper ogenj v srebru přejela Je bilo povrniti 2,921.250 gold. 4,605.530 gold. j a škode y kar znaša do 63 od sto. Povrnila se je vsa škoda in poplaćali se vsi drugi stroški, in zavarovalnici zoper ogenj je ostalo 563.730 gold. a. vr. čistega dobička. Pri zavarovalnici za življenje pak je pričakovati mnogo ugodnejši uspeh, ker je voditeljstvo vnovič sklenilo, zavarovancem poviksati delež na dobičku, kar je že zdaj vidoma koristilo društvu. Po naročilu glavnega namestnika, gospoda Giro lama Base vij a v Trstu Inspektor za Kranjsko, Koroško, južno Štajarsko, Gorico Gradiško, Istro in Hrvaško Avgust Vrtnik. deželnih zborov. ki je bilo tudi poprej zeló razširjeno. Pokazalo se je, da je zadnja tri leta novo zavarovalno društvo za življenje, po vprek že zdaj po 801.000 ft. strh na leto pretíkalo, a poprejšnjih pet let po vprek samo po 688.000 ft. strl., in še je opomniti, da voditeljstvo do run n e m a v u v kranjskem deželnem zboru. Ker so še nismo mogl 213.000 ft. strl. zavarovalne istine na leto ni hotelo kako£ smo obljubili daj dotiskani stenografični zapisniki pred začeti z natisom nekterih obravnav 7 7 prevzeti, ker se je zdelo ne varno. Občni zbor je za posebno izvrstno delovanje izre- Začenjamo tedaj z odborovim sporočilom o grunt kteremu je poročevalec bil gosp. Svetec a kel zahvalo voditeljstvu in nižjim uradnikom, záslužnému aktuarju in društvenemu voditelju, zlasti gosp nem davku Glasilo se je tako-le 77 Iz Percy M. Dove, in potem je sklenil, poleg vsega tega t. po sijajnega vspeha samo navadno dividendo sp. na vsako akcijo razdeliti, in z obilnim ostankom dobička pomnožiti založno istino, katera je bila že po- vidno, da sklep 28. decembra 1866 ačunskega sporočila deželnega odbora j raz- 7 ki ga je storil deželni zbor v seji od leta kak uvvLuuin J.UW. luic* , tvaau ii aj ui o o i preobloženje z gruntnim davkom se naši prej velika. mer soko c. manj šal ni imel aželenega uspeha ko Vi finančno ministerstvo ni pritrdilo ne prošnji, Žalibog, da je že 14 dni po občnem zboru društvo da bi se gruntnega davka ordinarium odmeril na pod-Royal Insurance Company" zadela bridka izguba s lagi od 12 odstotkov namesto 16 odstotkov katastral-prezgodnjo smrtjo možá, v zavarovalstvu jako spošto- skega čistega prihodka, ne da bi se od zadnjega ordi- Percy M. nariuma odbilo 150.000 gld., in se to posamesnim davka 77 vanega in mnogo zaslužnega. Ta mož Je , kterega je osnovalni odbor bil poklical to na- plačnikom odpisalo v primeri, kakor je kranjska dežela Dove _ pravo vodit, in kteri je 24 let svoje dolžnosti tako proti drugim preobložena T V T V/V4AI/ ^ Ai-i " J ^ —' — ^ * WJ w ----*--- krepko in razumno izpolnjeval, da je društvo n/% I* V\ n TT C C V\ AT7f7/i 1 řYHl 1 YY\ CX M H Q 1 T?û/>1 Q. log Visoko ministerstvo se opira zastran prvega na ta Royal Insurance Company" povzdignil med največja društva na svetu. Blagemu namenu in modrej skrbi tega moža se ima društvo „Royal Insurance Company" zahvaliti, nekem stanovitnem percentu; a zastran da Njih Veličanstvo ko j bridko zadela ker decembra 1864. 1., ni imelo namena odpustiti davek druzega, da 150.000 gold, odbiti bilo bi preveč, a razun tega izdalo sklep od 31 po bi da da ga je ta izguba zato manj Percy M. Dove, za to napravo vedno vnet, še dokler bi nove precenitve treba bilo, ako bi se hotelo izvedeti je živel, pridružil si je bil izkušenega podvoditelja gosp. koliko je vsak posamesni plačnik v primeri preobložen ^ ■ ^ ^ jr- tT* * • 1 'V I « • 1 • 1 w • 1 k m - m m m. m ^ C je namen, ki ga je imel sklep deželnega zbora. Visoko ministerstvo tedaj izre- kuj sklep stojno vodi! in pospeševal. To slavno razglašeno društvo, katero ima skoraj po vseh delih svetá dobre namestnike, sklenilo je na mojo prošnjo 1866. leta, tudi v Trstu postaviti svojega nega davka da ne more odstopiti od svojega dozdanjega rav- nanja, kterega se je držalo pri izvrševanji Najvišega od 31. decembra 1864. leta, in to tem menj, ker je kataster že pregledovati začel za uravnavo grunt glavnega namestnika, kateri bi v avstrij skem cesarstvu in v laškem kraljestvu ustanovil krepko delo in name- do zdaj izvrševal Naj stoval društvo „Royal Insurance Company. Odbor je sicer prepričan, da način, kakor se je tem času leta ni pravi da sklep od 31. decembra 1864 tega azlogi, ki so bili izrečeni zastran —---r—j m *--- ... je društvo do dobrega razvidelo, kakošno je v Avstriji zavarovalstvo, in občinstvo je v mnozih prilikah moglo spoznati, kako natančno, hitro in gotovo plačuje ta na- in da bi se tudi proti razlogom, iz kterih ministerstvo prava. Zarad tega in tudi zato, ker se je ta naprava sklepu deželnega zbora ni hotelo pritrditi, marsikaj dalo v sejah deželnega zbora od 1. februarja in 28. decembra 1866. leta, so skozi in skozi resnični in neovrženi, vedno bolj uljubila obČinstvu, sklenilo je vodstvo dru- ugovarjati; vendar meni D /VTTn 1 tt^ nu vin %r\ l*AtV%ir\n nTTřť T\V11 l^MA Tîl^l A^tlA r% Irn^An^MA X /-v /I «t ^ miv /v xí da daj 7 ko se je pregled Royal Insurance Company" pripraviti potrebna katastra že djansko pričel, in ko ministersko predlogo precej v ti sesiji davka, ki pisma za do volite v po avstrij skej državi, in ta pisma je zastran uravnave gruntnega poslalo meni s pri volitvijo, da v društvenem imenu sto- državnega zbora pride v pretres, že imamo v rokah nobe rim vse, česar je v ta namen treba pri c. k. trgovskem prejšnjega sklepa ne kaže ponavljati, ker ministerstvu. Počeščen s tem naročilom sem nemudoma prošnjo vložil c. kr. trgovskemu ministerstvu ter se v kratkem nadej em ugodnega odgovora, kar bode gotovo na korist vsega občinstva in države same, ako bode pač ni nega upanja, da bi ministerstvo prošnjo, ktero je že dvakrat odbilo, v sedanjih okoliščinah uslišati hotelo. Deželi kranjski ostaj Je likod tedaj ena pridobite 7 klep Njih Veličanst držati, ter neprenehoma prositi in zahtevati, tukaj imela zakonite namestnike tako velika naprava s decembra 1864. leta. Te pridobit toliko imovino, posebno ker je podoba, da so pravila društva „Royal Insurance Company" po polnem pri-merna novemu zavarovalnemu zakonu (postavi), se napravlja ter utegne skoraj dobiti veljavo. to 31. moramo trdno da se do- kteri brota, ki je po tem Najvišjem sklepu došla deželi, v svojem Ali Menim, da sem s tem razjasnilom ustregel mnogo- slišati, da c. lem obsegu, brez krajšanja in trganja uresniči. žalibog ! mi smo morali še v vsaki sesiji tožbo kr. organi naše dežele ne ravnaj o po bla- t vrstnim željam tistih, ki se želé zavaro vati, ter se na- godušnem namenu Njih Veličanstva; da omenjenega Naj dej em, da se utegne ljubezen in zaupanje do te naprave višega sklepa ne spolnujejo. Tudi odbor ne more dru tem bolj oživiti, ker si je postavila za trden nálog, tudi gace 7 ko ponavljati to tožbo, in spet konstatirati 7 da našemu cesarstvu, kar je največ mogoče, nakloniti vse se niti 1866., niti 1867. leta ni po Najvišem sklep koristi, katere more ta važna zavarovalnica podajati. ravnalo 384 Znano je, da je Njih Veličanstvo s tem sklepom siromašneje. Radoliškemu okraja se je za 1866. leto přivolilo, da se smejo v krajih, z gruntnim davkom samo 243 gold., in kranjskogorskemu samo 24 gold. preobloženih, dolžni davki celoma ali deloma ne ^ w u^avuu JC mui^uauu, ua av um ijuujo samesnim gruntnim posestnikom, ampak tudi celim ob- teh krajev zadnja leta v taki stiski, da so domovino po- 56 kr. odpisalo čeravno je tudi znano, da so bili ljudje činam in okrajem odpisati. zapuščali in se v Ameriko selili. Znano je tudi, da je visoko c. kr. finančno mini- Tako ne sme dalje biti. Dobrota, po Njih Veličan- sterstvo, kakor priča dopis c. k. deželnega predsedstva stvu deželi podeljena, ne sme zavisna biti od dobre od 24. julija 1866. leta, št. 2004, izreklo, da je preob- volje posamesnih uradnikov, ampak naj pride popol- loženje stanovitni (stabilni) moment, ter da se ima zne- noma in enakomerno v del vsem, kterim je po Najvi- sek, za kterega je kak posestnik preobložen, že v za- šem sklepu namenjena četku leta izločiti, in konec leta vsikakor obzira na druge okoliščine, za odpis nasvetovati. ) brez Za trdno se je nadjati, da bode c. k. deželne vlade predsedstvo, pod ktero so zdaj tako finančně, kakor ^ —~----j — —r— —4 _---* —— # r ----* w j r y — v " " ^w ^ ^ j ««.»v* Znano je naposled, da se je za 1865. leto za odpis politiške oblasti naše dežele postavljene, ostro na to nasvetovalo zavolj preobloženja in slabe letine gledalo, da se Najviša volja in dotični ministerski ukazi 111.319 gold. 20y2 kr., in samo zavolj preobloženja 3397 gold. 8V« kr., svetu odpis tudi přivolilo. in da je ministerstvo po tem na- na tanko dopolnijo. Odbor tedaj svetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: Slavno c. kr. deželne vlade predsedstvo se prosi, naj 4 UUJJIO tUUJ ^fli V U111V/9 ^IWTUV V« i^I • V iMUV uUuvUOl T \J iJKj J^fJ. UOl y LLOk Vendar je podoba, da se že za 1866. leto ni več blagovoli skrbeti, da bodo tako c. kr. finančna direk tmo oziralo na preobloženje, ampak samo na slabo le- cija, kakor c. kr. politiške okrajne gosposke Najviši nu» j in kar se je za to leto za odpis nasvetovalo in sklep od 31. decembra 1864. leta in visokega c. kr. přivolilo, bilo je 126.124 gold. 20 kr. zavolj slabe le- finančnega ministerstva ukaz, naznanjeni po c. kr. de- tine, in 687 gold. 19 kr. zato, ker se ni moglo iztirjati. želne vlade predsedstvu od 24. julija 1866. 1., št. 2004 Za lansko leto pa, kakor je slišati iz čisto zanes- na tanko in po vseh okrajih enako spolnovali, ter na ljivih ust, finančna direkcija ljubljanska ni hotela cisto svete, koliko in komu se ima kaj nič za odpis nasvetovati, zato , > odpisati, konec misli lansko leto dobra letina, in še j----— —---- ;—; ~ * 7 —v «^i-uv* «v, "-"j ker je bila po njeni čega leta in to pred ko mogoče, predlagali. vsa- u potem ko so Po živahni razpravi, v kteri je cesarski namestnik svojo dolž UilUil XMUOI1U XV^tU iv t&llt% y v ^ v w v J ^ v JU V Cil T UIUU1 JL C* U ^J L da so Ako je tedaj jasno in dokazano, in tudi od mini- in slovenske težnije v sramoto posadili Slovane, posebno pa nas Slovence i češ 7 da da mi ne se prespenjamo le po narod- sterstva pripoznano, da je Kranjsko z gruntnim dav- maramo za svobodo kom preobloženo; ako je c. k. finančna direkcija ljub- nosti in da o tem svobodnih prizadetij ne podpiramo, ljanska že sama za 1865. leto precejšnje zneske zavolj marveč svobodnim prizadetjem in svobodi poprek, kakor preobloženja za odpis nasvetovala in je bil odpis tudi pravijo, še celó nasproti delamo ! Zato nas imenujejo nazadnjake", ki svo- 7 77 7 privoljen, potlej se pač po vsi pravici praša: zakaj in s polnimi ustmi „mračnjake po kteri pravici c. kr. finančna direkcija prezira okoli- bode ne umemo niti je želimo. Prav sužne stvari smo ščino (moment) preobloženja; zakaj ni dala izločiti tistih po nagledu nasprotnikov naših; „ker svobodě ne Iju- kvant govorijo in pi- bimo Je zneskov od preobloženja, ki so po izkazih od 1865. leta že znani, in zakaj teh zneskov za 1866. in 1867. leto šejo o nas še več. ne zaslužimo", in takih ni za odpis svetovala. To je sicer znano, da gospod Ne dvomim, gospoda! da vsak izobražen in misleč finančně direkcije voditelj noče pripoznati, da bi bila Slovenec křivost navedenega gesla: „svoboda gré nad naša dežela z gruntnim davkom preobložena, in da je narodnost", sprevidi in obsodi, in posledice tega gesla naša dežela z gruntnim davkom preobložena po brošurah in časnikih skušal nasprotno dokazati; prašanje je, irna-li on pravico, svojo voljo postavljati narodnost", sprevidi in obsodi, in posledice tega gesla z zasluženim zaničevanjem podbija. vendar se mi vredno zdi, temu geslu do jedra na mesto Najvišega sklepa in jasnega ministerskega pogledati, sofistično šemo mu sleči in proti posledicam ukaza, in ubozemu ljudstvu kratiti, kar mu je Njih Ve- tega gesla v imenu zdrave pameti, v imenu svo ličanstva milost velikodušno podělila? Pa tudi nektere bode, v imenu omike nasprotovati in ce bote go- c. k. okrajne gosposke niso storile svoje dolžnosti. Tako spôda slavna, z mojim razvijanjem zadovoljni, naspro-se za 1866. leto kočevskemu in ribniškemu okraju ni tujte tudi Vi v svojih vsakdanjih društvih in govorih čisto nič, in ložkemu samo 104 gold. 74 kr. odpisalo, OJJIOIJLI} 11 C^O £JJL V/ LIAJ UUiO^/I VUl UC4U1LU ^ ^ ~ — čeravno je sploh znano, da spadajo ti okraji med naj- sproti njihovim kolovodjem, nasproti tako imenovanim in spisih nasprotujte nasproti našim nemškutarjem, na- 385 svobodomiselnim" govornikom nemških demokratičnih ki pravico krati in tako krivico delà, ker ne živí ali društev. Tedaj naša trdnja je ta, da svoboda ne gré nad narodnost, ampak narodnost je bistven ne goji pravice, brez ktere ni svobodě; nesvobodna in pridevek, bistvena lastnost svobodě > tako 7 da sužna sta obá, trpivec in delavec krivice; telesno stane več on. ki trpí, duševno pa stojí na niži stopinj pre on ; / V^/V vu, rwi ti , UU0I>VUU j^č* OtUJl JJLcfc lllltl SLUpiIlJi ki krivico delà, ker je sužnik svojih strasti in ga svoboda, koji je narodnost podredjena sužnica, ni več ne vlada pamet, ki je edini pravičen in svoboden in svoboda. doleten vladar Rodoljub magjarski Sečen je ob svojem času iz- e tedaj dokažemo da je dno st ena izmed xtvuv ij VA^ j-lli+^j J ^ KJ » wJ vm vaow xu iiduaj uui\aùuiliu , u a> uai UUUUdt Cli Čt lZiLLlCl rekel imenitno besedo, ki jo naj vsak rodoljub vedno tistih pravic, ki jih vsak človek s svojim rojstvom dobi v srcu nosi ? rekel Je 77 Branimo si narodnost, dokazali smo s tem to f da i branimo jo skrbnejše kakor svobodo k a j t i P dnost u x ck il i lu u j v oui u uuj ou a a i\ u i o v u u vuu ^ a aj u i u v c n u ai auti jc tUUI\U y l\aiiUi ulUYCaa V če svobodo zgubimo, si jo opet lahko priďo- spraviti, iz svobodnega člověka delati sužnika člověku kratiti je toliko, kakor člověka v sužnost tedaj ~ ~ " •-----~ O--#---, J- ^ r -----W r - -----v i/vuuv^ui v^.v, » ^^IMU OUùUiaa , tOUrtJ bimo; zgubimo li pak narodnost, smo jo zgu- delati za sužnost a ne za svobodo; dokazali smo s To tem da bili za večno; ne dobimo je nikdar več!" je istina, to vsak izmed nas spoznava, vsak vidi in čuti. narodnost, slep nasprotniki, ki stavijo svobodo o svobodi govoreči zagovarjajo vv . ----- ~ ' * ^^^ ' MM.» VVAUVW« y WAVjyi * ULV7 U f VMVU.1 ^ V V Vi U VI j J ^ ^ W Morda pa je narodnost le po srcu in vželjah gêslo sužnosti in robstva, ravno tako kakor če bi svo- tolike vrednosti, po razumu pa ne? morda razum ve- bodo stavili, recimo, nad osebno pravico leva narodnost pustiti in za svobodo hiteti? Vsaj nam nasprotniki tako svetujejo, govoreči: Pustite svojo narodnost, združite se z nami o svobodnih tirjatvah, (Konec prihodnjič.) m vice. Zedinjenje Slovencev pred prestolom ljublj anskega „konstit. društva." Gosp. Dimic je v poslednjem zboru tega društva Kaj pa je svoboda? Svoboda je vživanje pra- se prijel govora, s kterim je gosp. dr. Jan. Bleiweis Pravice, ki jih človek kot pameten človek ima, zagovarjal zedinjenje Slovencev v eno administrativno tako dobimo vsi skupaj vso svobodo; oni nam pravijo: prodajte narodnost, kupite si svobodo! — Da, da! Tako je bedast hlapček zasluženo grudo zlata zaměnil za rusni kamen, ki mu je v mlako padel. vživati, to se pravi: svoboden biti. Vsa svoboda je po skupino, in pretresovaje razloge njegove přišel je do takem naslonjena na pravico, pravica pa deli razmero L'aZiIlieru tega, uc» piavi, ua ta uautc/va ua ui uac^a jj^ugtoi recimo: federalizem", in da ni na korist ne kranjski deželi ne Avstriji, pa da tudi ne vstreza namenu, ki ga slovenska da pravi, da ta zahteva ni druzega nego „pogret med posamesnikom in vsem ostalim svetom, med menoj in med vsacim drugim ; zato je svoboda tudi medsobna, svoboda za-me in za vsacega druzega. stranka s to idejo doseči misli. Ne samo jaz naj svobodo vživam, ampak tudi vsem Vsaka stvar ima dve strani, pravi pregovor; da drugim ljudém imam dati svobodo vživati. Recimo bojo udje nemškega društva drugo stran na prvo vlekli tedajH ■■ UM ■ ÉÉH MH ■■ I ■ H wĚ H 7 živiti ; 7 svoboda je: pravice vživati, in pravice gojiti ali to je vsak že naprej vedel ko LVJ jc vofta uťiyicj rcuct, au je ouocu , v*« „avuc društvo" bode pretehtovalo „Slovenijo." Vendar od slišal da „konstit. svoboda je življenje pravic. Švobodi nasprotno je robstvo ali sužnost. Suž- Dimi ca, ki je ravnatelj zgodovinskega društva 7 smo nost ima mnogo stopinj. Kratenje ktere bodi pravice, pricakovali, da zgodovinskih dôb, v kterih so dežele, je nesvoboda, je sužnost. Če o sužnosti govorimo, kjer Slovenci bivajo, bile v tesni zavezi, ne bode tako imamo navadno v mislih one sirote v človeški podobi, nečimerno preziral > kajti zgodovinsko stališče je ki se kupijo in redijo za delo, in se odstranijo, kedar ravno to, ki daje podlago naši ideji, da je kaj več ka- :__i.-i:.- : -_____1_________ v/___j. J^qj, T^ UaIta /l« «rt nnoni se imatelju ljubi. Ta je res najgroznejša sužnost, kajti „iuC&ia . au u« člověku se vsa pravica vzeme, celo pravica do življenja, ne bi smelo pridružiti narodno megla In kako, da se zgodovinskemu pravu kjer gré za dežele, o Al sužnost ostane tudi še sužnost, če se člověku 7 ena pravica, ali en kos pravice vzame. Kajti pravica je, kakor resnica, ena^edina, ona se ne dá deliti ali ste nas nedavno uo ui omciu uiiuiUAibi ii ax u u u u j ttjci b uvaviuj u kterih je Vodnik pel: „Od nekdaj stanuje tukaj moj će vé kdo za druzega, naj reče: odkod?" Će rod 7 imeli v „nemškem bundu" ki je segaj ki so razsekavati na kose. Će se telesu le en ud odreže, je celó čez meje avstrijske, kako da bi dežele človek krulav; tako je pravica žaljena in oskrunjena, že večkrat saj večidel bile skupaj, ne môgle in bi ne ce se 4 AC* > % VJMUU JV J^/l U V IVU/ liUlij VUU ill VOU1 UUIVUUf^ v/ » vv/m«. v^v J f vw.^w v enem delu krati, ali kakor navadno pra- smele spet priti skupaj t • % . • v • i • j v še ožjo zvezo i Da že jutri to ne bode, to vsak vé, kdor zaže- vimo, če se le ena pravica skrati. Vsi smo sini Adamovi, tedaj vsi enaki rojeni, če leno zedinjenje le na postavni poti hoče in ne drugače. tudi eden nizko na slami, drugi visoko na mehkih bla- Gosp. Dimic, namesti da^ bi bil študiral starodavne zinah; ta more zadovoljen biti, ako se mu na list na- naše čase, si je stvar zlajšal in je gledal drugam po pise da Je visok oroj en « gospod a drugih posebnih svetu — in celó v Svaj co. Al tù je pokazal 7 pravic kot človek vendar nima. Tudi Bog sam pravi: čloyeka lahko strast zbega| Gosp. Dimic pravi: ljubi bližnjega, kakor sam sebe", to se pravi: 77 in v .tlti f v y IVUUkVl UM1U UVMV y tV UV J/AMi 1 « • JLJUfc » ^ ' y —v — — — —' ww--J — - -— — ~ vsi ljudje ste enaki, imate ene iste pravice, stranke, in vse težijo v isti cilj in konec bližnji Tako kaže tudi človeška pamét, ki je rojena tolmačica svoboda." To ravno, gosp. Dimic! pa je to kako glejte S vaj co; ondi ni narodnih strank, ondi so le politične to je česar m 7 večne pravice Zato zunaj nas in v nas vse govori m Slovenci želijo in po čemur Slovenci težijo. Prvo je to, kliče, da imamo enake pravice. Različnost posla in da vsak narod je v Avstriji tako ^zavarovan v svoji na-stana se naslanja v svobodnih razmerah na pravične rodnosti, kakor je zavarovan v S vaj ci, kjer Nemec pogodbe, a nikdar na nadvlado člověka nad človekom ; Francoz in Italijan vživa popolnoma svoje pravice tako 7 7 nemško, francozko kajti to je krivica in nesvoboda. Zato če človek čio- da Svajca razpada v veku WĚÍÉ ga s tem napravi nesvobođn'ega," ga spremeni v Lahu niti Francozu. Pravo ! Taka naj bode in laško. Ondi en kos pravice, eno in naj manj šo pravico vzeme, je Nemec v svojih mejah, in ne sili svoje kulture niti Avstrija, m suznega pak razvijamo Ne prašamo tukaj o stopi nj i sužnosti, am- mirna bode. Kjer je národno pravo izgoto vij eno ali ka- pojem (zapopadek) svobodě in suž- kor Nemec pravi „ein íiberwundener Standpunkt", ondi nosti; in vsakako tako stojí, da člověku pravico kratiti se narodi edino le poganjajo za pridobitev svobodě. ne gré pod pojem svobodě, ampak pod pojem sužnosti. Kjer pa narodi tega nimajo, kar je prvi pogoj temu Sužen je on, kojemu se pravica krati in tako krivica da živijo, ondi gré njihovo delovanje na to, 7 godi 7 ker ne vživa pravice; nesvoboden pa je tudi on, pridobijo prvo svobodo svobodo to, da so t da si Zato 386 __v »te, gospod Dimic! s priliko S vaj ce jo napak zadeli, nam Slovencem obveljajo vse narodne pravice, marveč hoté vodo na mlin naš napeljavali. in kadar pridemo do teh, takrat smo dosegli fCV> — UC UUbU - VV/UV lia ULI Al JUL U Cl» O iiA^/UiJ €• f Oil* AAA AMIUU4 J^/AIUVUIV VAVf WA1 ) VWA1MV OIUV UUOUgll ^ kâf J Q Da bi nam rojaki „Kranjci" saj tako pošteni bili naše, če tudi ostanemo kakor smo dozdaj, kajti potem kakor je pL Blagotinšek-Kaisersfeld svojim Sta- ne bode treba Slovencem se boriti za narodno svojo jarskim! Čemu nam zmiraj na uho trobite, da ste pravo. Takrat bode Avstrija^Dimičeva Snrajca! 8krbni za višo kulturo našo, za * " ~ naš terijalni blagor? Saj to ni res, in zato Vam Vaše beznivosti" nihče ne verjame viši duševni in ma- Pl. Blago tin šek je 10. dec. 1866. 1. v adresini Avstrije. Zdaj pa je — kakor je Suzelka v „Reformi" prav tehtno rekel — zdaj je ideja „zedinjenja Slovencev" tukaj, in ne bode več zginila iz dnevnega reda ustavne debati štajarskega deželnega zbora odkritosrčno povedal, kaj hočejo Nemci in taki, ki se za Nemce delate. Kar naravnost je rekel: prvo mesto. (Tedaj: » tej Avstriji gré nam Nemcem Dopisi mi smo mi t« Meni ni nobena država znana, da ne bi imela národnih voditeljev, in družbe.) to voditeljstvo, saj ta kraj Litave, gré nam Nemcem. Iz Ćrnomlja 14. nov. (Zbor podd kmetijske mi smo mi" !) (Tedaj spet isti refren: „ taka, naj razpade; hladne krvi bomo gledali razpad; v občnem zboru Ce ni Avstrija vila, ktera je tudi kmetijska družba vojvodine kranjske je maja 1867. leta odobrila nova pra 31 vlada potrdila. Vsled teh pravil sme kmetijska družba ustanoviti poddružnic ko- pa kaj pravim: še veseli ga bomo!" — To so vendar likor hoče. Ker je pa mislila, da so bile do zdaj pod odkritosrčne besede; tù saj usta to govoré, w -- vm«^ ^uv»..^, ^ uuum <%x mur srcé hrepeni! Ljubljanski „Tagblattovci" pa se oviralo, ali celó nemogoče dělalo udeleževati se zborov hlinijo kakor da bi jim ne bilo za: „mi smo mi", am- zatoraj si želi, da bi se več manjših poddružnic osnovalo pak kakor grlice nam krulijo: „slovenski narod! bodi ^ Poddružnica v Beli Kranji je imela zategadel 10 pameten po če- družnice za prevelike okraje osnovane, da je udom ali > bodi naš i^auictcu, uuui uao ! zataji svoje národně pravice in sleci svojo kmečko suknjo, obleci frak in postavi cilinder dne t m zbor v Grad Homaču, načelniku poddružničinem blizo Crnomlja pri vrlem Tukaj so se uul ua gl&VO j Jl/ \J tulu uvo ; oluv uía^ wvo iívuíjl y ^ ^^ . . —- • mvajv ^ vt«v ov y j^vií jjli auj i v ^ \ nemško gledišče in z nami ploskal, ko bode šaljivec poddružnic osnuje, ali ne. Eni gospodje so nasvetovali potem boš, kakor smo mi; boš hodil v posveto vali: ali bi bilo bolje, da se v Beli Kranj vec Millier „Muhlfeldu" glorijo pel, „kutarje" pa zasme- da bi se^napravili poddru ena za Met lik y > XTJLU.11 Ol ^iuuuaciuu ij\J JJCI y ^autaijg ^/a ^aomu- VL ▼ ^ ^/vuui ucjuivi ^ uua uck lu g li 11 i\ vJ^ hoval! „Kikeriki" bo tvoje berilo, ne pa tercijalka ena za Crn o melj; drugi so trdili, da bi to ne bilo ker je zdaj malo družbenikov, in bi se še ti yy yy Danica" in namesti neotesanih „Novic" boš bral Tagblatt naš y teligencije!" XJCXXXV^VX UVVlUU^liU w ' . . . ki je najbolj fina roba vse ljubljanske in- dobro ena pili. Sklenilo se je tedaj, da ostane za en čas poddružnica, in ko si več družbenikov pridobi cuvíljtíl V"» ^vuuiuůui^Oi J 1U IVU Ol VCVž UI U&UCLillYU V priUUUJ, To je tedaj veliki razloček med štajarskimi vo- razdelí naj se v dve ali tri poddružnice. Da se bodo ditelji nemške stranke in pa med kranjskimi. razglašajo svetu Uni mi smo mi odkritosrčno svoj kranjski jo drugace godejo. so si večkrat navskriž Zato možje y pa družbeniki lože zborov udeleževali, bode zbor en- da pa tudi ni čuda y da y in tako tudi o za- devah zedinjenja Slovencev. V ljublj. „konstit. društvu" krat v Me tli k i, enkrat v Crnomlji. Sklenili so, bodo dali vselej po sv. maši pred cerkvijo oznaniti ki n kje bo zbor, in da povabijo tudi kmete k zboru y družbeniki. — To je prav dobro Veliko kme > sta Dimic in Dežman povdarjala, da Kranjcem tov bo prišlo pogledat in poslušat že iz rado vednosti ne bi bilo na korist, ako se združijo z drugimi Slo- in ko bodo videli, da se pri tacih zborih res kaj ko • w . # I • 1 ti 1 • • 11 1 • t fl -1 • I Vf • i •! • • 1 1 I Vi y věnci štajarski deželni odbor, ki je razposlal pod- ristnega naučé, pristopilo jih bo potem več k družbi, obljubila, da bo pogosto eni učno brošuro po svoji deželi, pa nasproti trdi, da bi šta- posebno ker je podd i ar ski m Slovencem ne kazalo zediniti se s Kranjci, poddruženske zbore skličovala in da bodo 1/_ _ _ _ __^ —. _ ^ m « __M » M m « m « • « « • el ej Tù se vidi, da vsak drugače gode na svoje gosle: družbeniki govorili o kakošnem razdelku umnega kme- Dimičev in Dežmanov bas drugače in štajarski odbor tovanja, na pr. o oranji, o setvi, o živinoreji, o sadje- spet drugače. Taki godci pa so le škripači — pravo har- reji, o gozdarstvu itd. (Dobro!) Ako se bo to res tako monijo dá le s o glasni glas in to je glas slovenskega na- očitno izvrševalo , dobili bodo kmetje do takih zborov roda ki y rvi pOJ 6 T u u ju i u v \J • ^vu uuauaj oiauuju • « • • ? iu Al nikar ne mislite „Tagblattovci", da že jutri ali družbo vé. Vodnikovo: „Od nekdaj stanuje u eselj in upanie do daj pa še malo kteri kmet za to pojutranjem hočejo eno deželno poglavarstvo en de- želen zbor imeti Slovenci y iuv j^ugiavaiobvu , x ivou« J\j UU Slovenci vejo, da se zgo- tijska družba kmete Prosila je pa tudi poddružnica, da bi c. kr. kme za pol plače za družbenike dovina ne delà na vrat na nos. Saj pred malo leti še sprejemala in jim diplome zastonj dajala, saj kmet že od Slovencev niste hoteli vedeti nič, kakor od Ru- tako komaj izhaja; take pa, ki imajo že kako posebno sinov ne, o kterih so rekli, da jih je Stadion še le z as lug o, naj bi jemala čisto zastonj, kakor tudi uči- „ustvaril", yy y ker se že tako zeló ubijajo s podučevanjem o telje kmetijstvu, ali saj za znižan znesek. Pogovarjali so se potem nekaj o reji ovác m tudi od v oj v o dine srbské, ki jo je Bach naredil" itd., in vendar dandanes v državnem zboru celó „Pressa" vsaki dan pozná „die Polen, Slovenen J«xx ^v/iivrn uvttMj v x v^j x v » c* \j , jj und Tiroler", in narodna večina v ljubljanskem de- družbeniki so splošno željo izrekli, da bi c. k. kmetij želnem zboru letos ni potřebovala več nemškega ska družba kaka dva ovna in ar ovác v te kraje po- jezika, pa vam vendar nobene besede ni na dolgu ostala, slala pod takim pogojem, kakor se bodo biki razpoši-Vemo, da ste debelo gledali, kako so senenadoma spol- ~ nile Koseskove besede od 1845. leta Krasno bo sad slovenske reH ob uri dozorel1 in tako debelo gledate tudi zdaj, ko čujete besedo v V» W n Uk 4JLA V ^ VJ V A 1 Ji J UMUkVi KJ M\/ JL M \J KJ À ljali. Po teh krajih je dovolj paše za ovce. Kmetje imajo tudi po veliko ovác, a le majhnega, slabega ple- yy mena. Se vé da potrebujejo beli Kranjci le bele ovce. XV, —____—— „— Govorilo se je tudi o go zdi h, kako so tukaj za- megleno" idejo kakor pravite: vendar to- puščeni. Kmet poseká, kar mu je bolj pri rokah. Imajo Slo- veny o" — „ lažite se: iz megle pride dež iz itt^llC OC • ICi Uid^io pixuc wkjia , lít dezja , aau jjauu ua guauc ui \J£à icoai xxau I\UU r^ctj iuoa aai ^rvoivpja xavi, rodovitno mirno zemljo, pa seme obrodí sad. Zasme- prisilen je v druge kraje ga iskat iti. Da bi pa vsak ako pade na gozde brez lesa. Ako kdo kaj lesa za poslopja rabi hujte, črnite, v blato teptajte, saj vemo, da je smeh ne sekal, kjer in kar bi hotel, prosi poddružnica, naj vaša notranja togota, blato le črn žolc, —al mi zaupamo, bi se tudi na Kranjskem gozd ni ču vaj i osnovali da pravična Avstrija ne bo dala, da bi vam ob- kakor na spodnjem Štajarskem. Skrbelo naj bi se tudi Ť y veljala Blagotinšekova : „mi smo mi" ; ampak da tudi da se nova drevesa zasajajo Najbolj so se pa vneli pri pogovorih o p o konče- košno zagodel. Naš župan pa tega ne dovolí v ce se J J X T Í7 F O ^ V JA V Ai Vř V «VUUV íjM^UUVM ^^ ^V^W UV UU V UU y \J\Š OKj vanji tiče v. Te uboge, koristne živalce, ki celo tudi za dovoljenje godbe prosi. Koje pri zadnjem žeg-naravo tako oživljajo, zatirajo otroci in odraščeni ljudje; nanji tù ali tam kak škripac zagodel, se nam je vsem posebno senice (na Gorenskem jim pravijo tudi „man- oštirjem kazen naložila. Ne vemo zakaj ? in kam ta deljci"), ki so najbolj sadnim drevesom koristne f lovi jo denar pride? še najbolj. Na Gorenskem jih hodijo o jeseni ob ne- pa spušal! Naj da pa še deljah in praznikih, stari lovit, in jih eden jih tedaj samo Gorenci pokončajo! Gosp. predsednik drugač!*) župan komarjev ne lovil, kamel skoraj kak tak prerok na svet tudi ob delavnikih mladi in přišel kakor je bil Mojzes, da bi postave na kamenene po 100 do 200 vjame. Koliko table zapisal, da ne bi se pregibala tukaj tako, tam pa A. Ho mač je še rekel, da si je nekako reč omislil Iz Brezovice. Ker pri nas nekteri napačno raz- JLX V LU a V J U OU X uaui y UU OX J U 1IU£\CÍÍVU X UU UXLXXOXXX^ lil AJI VAUf IVV« JLVUl J-řX X XXCfcO UUIYlUl 1 ne vem več, kako jo je imenoval — s ktero bo lagajo dopis v 45. listu „Novic" in mislijo tičice še privajal. Ker koristi tičev ne more nihče eden izmed naju pisal, prosi va si. vredništvo tajiti, izrekel je tedaj zbor splošno željo, naj se zatrdi, ali je to res aii ne?**) ) da naj ga je reče: da bo skrbela zoper zatiranje ticev politična gosposka duhovščina in učitelji, da naj politična gosposka to ? > Matija Remškar. Janez Kremžar. Iz Ljubljane. nedeljo je imel odbor kmetij- tudi pred cerkvijo spomlad okliče, da se mladi tički ske družbe sejo, da je pregledal za veliki zbor došle ne bodo iz gnjezd jemali. Ne škodvalo bi pa tudi ne, predloge. Prihodnjo sredo, 24. dne t. m. je véliki ako bi se tudi lovcem prepovedovalo tice streljati. Dobro I zbor obravnave so važne, vzlasti zarad osnove novih ^ ^ av ¥ J^A u^/u TVUVT mxv t4VV KJ UA VIJWH» AV V va v ♦ "wa J M. Y AAV* f V KJ W f ¥ ti CAlVA vouv Y u U U V 1 U Zbor je tudi Še enkrat poprosil, da bi bili kmetje poddružnic, zastran ustanovila, kako in kje naj se prisiljeni svoja poslopja in svojo živino zavarovati živinske premije v denarjih delijo, — kako de- ali asekurirati, naj bi se zategadel odstotki ponižali, narna podpora vinorejcem dá in tako več druzih družba bi potem takem nič ne zgubila ? in plačila za zavaro vanj e naj bi se pri občinski prikladi pobirala. važnih reči v „Oglasniku" naznanjenih, zavoljo kterih je vredno, da tudi iz dežele pride veliko udov v zbor 7 prosila sta, da bi poddružnica kmete navdu- v pondeljek iz Dunaja přišedši, bode poročal o sklepih Dva kmeta iz Semiča, ki sta se tega zbora tudi kajti več oči več vidi, da se pravo sklene. Dr. Costa vdeležila ševala, da bi si k a m e n j e z saj njiv smo vsi krepkih rok, to delo nam ne spravljali; rekla sta: kmetijskega zbora dunajskega. Govorili so še tudi vmes o bo pretežavno. Je sadj ereji, in želja je bila, da bi vsaka šola saden vrt imela, da bi se šolarji splošna pride poslušat. očitno, in vsak drug posestnik, ki ni še ud Z boro vanj e > lahko Živinorejcem našim moremo naznaniti da v íiuijc* j \j uiia^ ua ui v oaiva ouia oauuu yii íiiiuxa^ \jlcm ui ou ouxaiji ? iulva vj vviu uwoilu luuiuluu na^uauiii ^ ua v sadjereje tudi praktično učili. Temu se pa večina kmetov Kozlerjevi pivarnici v Ljubljani se zdaj spet dobi- ustavlja. Oni hvalijo dobro delo, cl JJUUUUC v ail do xit uaju^ xjlx »mjv ví v^iuv ^ ni «v/ iůyi ctu< ovirajo še celó ta poduk pri otrocih. Komenda nem- vino, in sicer po 40 kr. cent. a poduče vati se ne dajo, in vaj o tropine, ki so izvrstna tečna piča za govejo ži- škega reda je pripustila črnomaljski glavni šoli lep prostor v prav pripravnem kraju za sadni vrt, druzega ni Poslednji odbor društva za brambo narodnih pravic je sprejel spet 39 udov iz dežele. potreba, ko ograditi ga, in za to bi dala vsaka hiša — Neprecenljivi naš Koseski zopet delà na ve- le pet krajcarjev za vse čase. Pa kaj so soseske od- selje in slavo domovini naši, ki je mnogo Časa milo govorile To so limanice za nov davek! Mi cvroiuv - t mAU OVJ ilLliaUlUU UCk UU v UOíYUXVi JlTAX xxu pogrešala njegovih umotvorov. „Novicam" je poslal potrebujemo nobenega vrta. Mi bomo svoje otroke sami petero Puškinovih pesmi, ki jih je iz ruskega svo- o sadjereji podučevali." Tukaj so ljudje še od starih bodno přestavil v slovenski jezik, „Matica" pa do vé- časov tako oplašeni, da sami sebi nič ne zaupajo. like noči dobi veliko zbirko njegovih ne še natisnjenih Na zadnje je bila nova volitev. Za načelnika je pesmi in pa popolnoma izdelano tragedijo „Mesin- bil izvoljen že zgoraj imenovani, marljivi gosp. A. Ho- sko nevesto." Vroče želje tedaj, da bi Matica izdala vi* 1 i 1 1 , • • . i w • i •• TT 1 II 1*1 ma c ki posebno pohvalo 0 kmetijstvu zasluži ker njegovo polje, njegova živina in njegova vrtna šola je poezije Koseskove, bodo se spolnile. Dobrotljivi namen nekoliko ubozih šolskih otrók vsem za zgled. Njegov namestnik je ^iobro znani gosp. oskrbeti z zimsko obleko dobiva od več strani rado- K_apelle iz Metlike. Za odbornike so voljeni gosp. voljno podporo v denarjih in blagu. Prihodnjo ne- Pestotnik, c. k. okrajni zdravnik v Črnomlju, deljo pa se pričakuje še posebno zdaten prihodek po dr. _________7_________y____________ . ______ prečastiti gospodje A. R e š, župnik v Metliki, D. Trček, veliki „besedi", ki se v ta namen napravi v čital-župnik iz Podzemlj, in J. Skofec, župnik na Suhori, nični dvorani. Danes še ne moremo programa na drobno Po končanem delu je gostoljubni gosp. Homač vse povedati, al zagotoviti moremo vsacega, da se ne bode ko8Ílu povabil in jim izvrstno postregel. Vsi so se kesal, kdor pride k tej veselici. Castita gospá je slo- radovali, še unema kmetoma so jim takošni zbori vsec. * Iz Postojite 16. nov. se je na obrazu bralo, da K besedi", Juvan. ki bo na » vcivjulž UU V • - iv. ^UUOUUl y xv a UU jl( večer nedelje 22. dne novembra t. 1. v čitalnici naši prijatelje uljudno vabi Iz Šneberij i odbor. 0 naključbi zakasnjeno.) Kakor je sicer po svetu navada, je dozdaj tudi tukaj pri nas taka bila da vc*n.c* uua, u.a SO se ljuuje pri uen^veiicui zeguauji eu- malo poveselili, in da je tu ali tam kak škripac ka- Ijudj pri cerkvenem žegnanji en- *) Vredništvo nikakor ni za to vneto, da bi se cerkvene slovesnosti po „škripačih" povzdigovale ; vendar je vzelo ta dopis v svoj list, da g. župan očitno poduči dopisnika, zakaj zabraňuje godce. Čeravno ,,škripac" sam na sebi ni nika-koršna pošast, utegnejo vendar tehtni vzroki biti, da župan, kteremu gré skrb za nravni red, škripanja ne dovoli. Kader drug druzega podučimo, se poravnajo stvari z lepo in brez valo ) Le kih poddružnic veliko, in kmetijstvo bode napredo z amer e. pisnikom važnih stvari Tako tudi v tem primerljeji. V tem pa smo z do- vendar ne zavolj „godcev", ampak zavolj druzih da bode veselje! Vidi se pa iz besed zarad šolske d ene želje: naj bi se pač vse postave, ki se zapisovale na kamenene table, da ne bi se pre- vesnice, kako globoke korenine nezaupljivosti je zagnalo nekdanj vladanje povsod da kmetje povsod bojé g davk Po daj aj 0, gibavale tù tako, drugej drugač. Al žalibog! » sov ni: tem pa naj bi kmetijske družbe Čudeže delale o napredku kmetijstva'! Prav iz srca želimo in tudi upamo, da umni kmetje naši zaupajo družbi kmetijski, da ona delà le na to, da bi si kmetovalci p o-množili svoje prihodke, a ne na to, da bi se jim davki po ** d da M oj z e- Vred. ki se sprehaja árodnih zadevah in o g. županu nič druzega ne to, da ne stojí na národni strani, kakor bi želeti Prav radi resnico rečemo , da oni dop le o e kakor pravi, bilo od vsacega naših županov , da brez daljnega prickanja zvunaj vikšali ali novi nalagali. Da se tedaj kmetom preženó krive misli, deželnega zbora in v deželnem zboru pridemo do narodnih pravic, treba je poduka, vsestranskega poduka Vred ni od nobenega izmed Vaj Vred 388 žila krásen prolog in ga bode sama govorila; druge častite gospé in gospodičine bodo pristopile s petjem, godbo in glediščino igro, ki jo dramatično društvo daruje blagemu namenu pod imenom „Zakonske nadloge"; pomagal bode tudi zbor čitalničnih gospodov pevcev (Primorske narodne pesmi), in po blagem dovo-ljenji gospoda polkovnika c. k. polka baron Huynovega bode godla c. k. muzična kapéla. Vstopnina je 50 kr. Vstop je vsacemu prost. — Prvi „sokolski večer" v gostilnici „pri Slonu" preteklo soboto je bil prav prijeten; pelo se je, govorilo in bralo na veselje obilo zbranih gostov. V soboto je druga veselica. — (Marckwort v Ljubljani in ljubljanski liberalci. Vprašanje.) Ko smo v „Laibacherici", „Tagblattu" in v posebnem oznanilu in vabilu, ktero so izdali in po mestu trošili „einige Freunde der Freiheit" itd., brali novico, da bode hanoveranski učenjak Marckwort (menda prav tisti, kterega Nemci v Stainz-u blizo Gradca niso bili nič kaj prijazno sprejeli?) tudi v Ljubljani in sicer na strelišču imel dva govora o „zgodovini kulture" , mislili smo, da bota kulturonosna časnika ljubljanska na dolgo in široko sporočala o ogromni ude-ležbi Ljubljančanov pri tej „besedi" in da bota visoko učenost tega kulturonosnega misijonarja priporočala Slovencem'. Toda jako smo se motili, kaiti ne besedice dosedaj ništa črhnila o pričakovanem „Epoche machen-den" vspehu. Vgibali in vgibali smo, kaj neki je vzrok tej molčečnosti, a do danes ni se nam hotelo posrečiti, da bi ga bili uganili ; zato prosimo, da bi nam „Novice", kterim je morda kaj več znano, odgovorile na ta-le vprašanja: Kaj je bil namen prihodu Marckwortovemu? Kdo ga je klical v Ljubljano? Kakošen vspeh so imeli njegovi govori? Kolika je bila udeležba pri njih? Zakaj ljubij. kulturonosci tako tiho molčijo v teh govorih? Mnogo mestjanov ljubljanskih. Odgovori vredništva. Tudi mi smo vsak dan pri-cakovali, da bode zlasti širokoustni „Tagblatť, ki še mirni celici naših frančiškanov ne daje miru, se poba-hal, na kaka rodovitna tla pada njegovo seme. Al — „Tagblatt" molči! Naj tedaj povemo, kar mi vemo. Namen prihoda tudi nam ni znan; slišali smo sicer govoriti, daje bil nekako „officiozen", češ, da bi pot pripravljal verskim načelom novega časa, vsled kterih ni gledati na to, kaj kdo veruje, da le nravno živi. — Klicala ga je brž ko ne tista peščica ljudi, ki je lani „osvečavo" ongavila v Ljubljani. — Ko je govoril o papeštvu in duhovščini, slišati je bilo nekoliko dobro-klicev, toda jako zmerno so se glasili, menda zato, ker ni udrihal tako , kakor bi bili nekteri radi slišali ; pri drugih točkah je vladala tišina. — Udeležba je bila zeló mlačna, število poslušalcev bilo je majhno, kakih 60—70 oseb, pri drugem govoru še celó prvakov novega liberalizma ni bilo vmes. — Molk „Tagblattov" o Marckwortovih govorih izhaja menda od tod, ker jim je vplétal tudi take ideje, ki jih nemški liberalci nikakor nočejo odobravati, na pr. da imajo vsi narodi enake pravice, da je treba prijenjati od sile, — da se domovina ne smé sramotiti itd. — Od tod menda tudi sodba, da je Marckwort mož „jako plitve učenosti." — Ker nas, se vé da ni mikalo poslušati teh govorov, zato ne vemo, ali je temu vse tako, ali ne; povedali smo le to, kar smo slišali od raznih' pa zanesljivih straní. Zato se nam verjetno zdí, da „liberalci" molčé celó o tem, kar jim je bilo po všeči, samo da jim ni treba govoriti o tem, kar ni bilo voda na njihov mlin! Takeskušnje pa čedalje bolj odpirajo oči tudi takim Ljubljančanom, ki so dozdaj mislili, daje Ljubljana res to, v kar jo po sili delajo „Tagblattovci." — V soboto je po večdnevni obravnavi bila končana tožba zarad pretepa na Ježici letošnjega meseca maja; obsojeni so večidel na 2 leti, eden na tri leta, eden na 2 meseca, trije so oproščeni. — Zagovor-nikoma in dr. Stockel-nu v „Kneipabendu" ni bilo prav, da sodnija ni našla „intellectuellnih urheberjev", ki so tega pretepa krivi, in zlasti tistega člověka s cilindrom ne, ki se je „od gostilnice v gostilnico vozil." Se nam je v spominu, kako so se drugi dan po mestu narodnjaki krivili tega pretepa, al ker natančna sodniška preiskava skozi 6 mesecev ni zasledila ničesa, morajo po mislih nekterih Ljubljančanov narodnjaki celó „coperniki" biti, da so hodili okrog, pa jih vendar nobeden ni videl in ne poznal. Da bi bili z denarji koga skrivé podkupili, to pa tudi ni mogoče, saj na strani narodni ni „kapitala." Al pustimo šalo pri kraji Î Vsak trezen člověk moragrajati, kar se je godilo okoli Ježice, in iz nornišnice je tak všel, kdor misli, da narodnjaki iščejo narodovih pravic po pretepu z nemškimi „turnerji". — Dr. Stôckelnov govor v knajpi je zeló podoben tistemu čednemu pismu, ki ga je neki mož dunajské inteligencije unidan po pošti poslal slavnému Palackému v Prago pod adreso: „an den hirnver-brannten Agitator", dr. Rudolfa pa, ki je vendar pravico študiral, vprašamo le to: kdo hujska? — ali tisti, kdor svoje narodne pravice brani, ali oni, kdor je napada ? — (Vabilo na narocbo) nam je došlo iz Cerknice, ki ga priporočamo pevskemu svetu: „Letos pri prvem učitelj skem zboru v Ljubljani so mi izrekli nekteri gospodje željo, naj izdam zopet božičnih napevov itd. Te dni bom vstregel tej želji, ker dam natisniti nekoliko napevov: božičnih in pa za sv. obhájilo. Ker me pa ni volja tiskati mnogo više iztisov , nego jih je treba, prosim, da se oglasijo oni, kteri me hočejo v tem podpirati, da vem po priliki, koliko iztisov bo treba. Kdor mi pošlje 50 kr. naročnine, temu pošljem ta zvezek napevov prosto po pošti. Naznani naj se mi pa natančni napis z zadnjo pošto. Kdor se kmalu naroči, naj mi piše v Cerknico (Station Rakek). Fr. Grrbic, skladatelj. Novo postavo, po kteri bi moral vsak ob svojem času vojak biti je potrdila zbornica poslancev z veliko većino, le 29 poslancev se je zoperstavljalo tej postavi, ktera vladi za 10 let naprej v roke daje 800.000 vojakov, in sicer tako, da ogerske dežele jih dadó 329.632, neogerske pa 470.368. Ako bode toliko rok puške nosilo, lahko se tudi razvidi, kolikošni bodo stroš&i deželam! Drugi pot bomo več govorili o tej postavi, ki daje Avstriji ves nov obraz, ako jo potrdi tudi zbornica gosposka ; danes le to povemo , da grofu B a r b o t u gré hvala, da je po svojem predlogu, ki je bil z 71 glasovi proti 51 sprejet, rešil kmečke sinove, ki podedvajo (poerbajo) kmetijo, — in da je dr. Toman s krepko besedo zavrnil Conti-a, ki je rekel, da okoličani tržaški, kar imajo svoj batalijon, so iz dobrih kmetov postali slabi, oboroženo beraštvo (proletariat), mestu in državi nevarno. — Delegaciji ste 16. dne t. m. začele zborovanje v Peštu. Državni kancelar je rekel, da je to pečát dvalizmu. — Da bi le teknil Avstriji! Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.