AVE MARIA
SEPTEMBER, 1933
4 4
AVE MARIA '
published monthly by
The Slovene Franciscan Fathers,
VERY REV. BF.RN \RD AMBROZlC, O F M Comm. provincial P. O. B. 608, Lemont. Illinois
in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross
Subscription Pric^ $2.50 per annum Naročnin.) $2.50 letno Izven U. S. A. $3.00
Manager—Upravnik:
REV. BENEDICT HOGE,
P. O. B 608. Lemont, Illinois
Editor—Urednik: REV. ALEXANDER
URANKAR, 1852 W. 22nd Place. Chicago, Illinois
Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925
AVE MARIA
je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi.
1 f
VSAK NAROČNIK
našega lista je podpornik velike misli misijonstva Jezusovega. Zakaj? Dolarji, ki si jih namenil za naročnino Ave Marije niso vrženi v kot. Kamenčki so za zgradbo Kristusovega duhovništva. Zato je bila Ave Marija ustanovljena, da bi v gmotnem oziru pod pitala dijake, kandidate za duhovniški stan. Tvoja naročnina je seme, ki naj nekoč obrodi sad v vinogradu Gospodovem. Koliko je dijakov, ki bi radi študirali, 'pa nimajo gmotnih sredstev. Samostan v Lemontu je bil zato ustanovljen, da bi bil tudi šola in vzgojevališče idejalnim fantom, ki so si zaželeli službe altarja. Sedaj razumeš. Ave Marija utira pot tem študendom
OBENEM SI APOSTOL
katoliškega tiska. Vsak mora priznati, da Ave Marija krepko nosi prapor Jezusovega imena. Ta namen ima, da neti in podžiga in ohranja ogenj vere v srcih katoliških Slovencev. Najlepši namen ima. Kdorkoli je naročen na Ave Marijo, je tudi propagator verske misli. Dolžnost vsakogar je, da Kristusa tudi uči, ne samo priznava. Z besedo, z zgledom, v dejanju. Ave Marija naj bo glasilo temu delu, glasnik apostolstva Jezusovega.
NOVEMU NAROČNIKU
bom govoril nekako takole, ko ga bom skušal pridobiti za naročbo. Naroči si ta list, že zato, ker je tako poljuden. Ave Marija hoče biti v vseh svojih vrstah priprosta spremljevavka priprostega ljudstva. Povesti, članki vsi od kraja hočejo biti tebi v razvedrilo in pouk. Rabiš razvedrila na vsak način. Sezi po Ave Mariji, beri njene črtice. Rabiš pa tudi pouka, zlasti v verskih zadevah. Sezi po Ave Mariji. Daje ti nauka iz katekizma, liturgije, sv. pisma in drugo. Vem, da se boš naročil. Kaj bi ugovarjal in se izgovarjal?
STAREMU NAROČNIKU
bom pihal na srce tako-le: Glej, da ostaneš dobrotnik naš. Toliko let si bil v naši vrsti. Poznaš naše skupne uspehe, poznaš naše skupne boje in skrbi Nikar ne odstopi sedaj. Pa četudi so morda časi zelo težki. Stanoviten bodi in ostani z nami. Naročniki so deležni duhovnih dobrot franč. komisar1' jata. — Za naročnike in dobrotnike ea bere vsak mes^ sv. mafia.
AVE MARIA
Septembeiska štev. 1933____Nabožni mesečnik.	—Jubilejni letnik XXV.
Zvestemu čuvarju naših svetinj.
fNl'
^^AlJŠKOF Jeglič je vtelešen lik slovenskega človeka. Postava, obraz, kretnje razode-gj vajo našega Gorenjca, ki se mu je mehka nrav utrdila v ostrih sapah planin in trdem delu. Zato tako goreče ljubimo tega mogočnega starca, ker vidimo v njem sebe v tisti dovršenosti, ki jo le malokdo od nas dosega.
Največ nam govorijo njegove oči, ki znajo biti tako mile v svoji razumevajoči dobroti do nasveta in pomoči potrebnih, pa ko meč presuniti {/raje in obsodbe vrednega v pravičnem srdu in guju.ru nad vsako krivico in grdobijo. Ta veliki »iož ne sklepa kompromisov z zlobo, lažjo in grehom in lastne strasti kroti z neizprosno strogostjo do xebe in čuječnostjo v delu od zore do mraka. Življenje nadškofa Jegliča šteje le malo ur oddiha; trenutke, ko je bil svoboden poklicnega delu, le napolnil z molitvijo in premišljevanjem, name-n J en i m. svoji osebni izpopolnitvi in blaginji svoje-!Ja naroda. Pisalna miza, sprejemna soba, knjižnica, kapelica in klečalnilc v škofijskem dvorcu — Vrižnica, izpovednica, bolniška postelj na pastirjih potovanjih po deželi — govorniški oder, s katerega je z ognjevito besedo navduševal množice Zu krščansko nravstveno življenje na velikih sho-
dih
to je tisto prostrano polje, ki ga je obde-
vvul miš škof slehern dan. s tisto marljivostjo, s atero so njegovi očetje in praočetje obdelovali edno njivo. To je glavna oznaka Jegličevegu lv<-jenja, da ne pozna nobenega počitka, da je po-v?čeno samo drugim, da lajša njihove težave, jih ^ (J-r> in jim lcaž<' pot naprej; sebi pa le v toliko, a ohranja svojo ogromno duhovno energijo v sa-Premagovanju in duhovni vaji za slovensko en ,a'teremu ie Mofa Jegliča postavil v >lu.)vužnejših zgodovinskih dob za duhovnega °<iitelja in vzornika.
lr ('"spodar slovenske hiše — vedno čuječ, neu-tn i" skrbni gospodar, ki je ostal vedno neu-
strašen na svojem mestu — to nam je bil škof Jeglič. Bili so usode polni časi, ko nam je bil via-dika. Začenjala se je nova doba, ko je bilo treba naš narod utrditi v očetni veri, ga varovati zmot, ki so ga odvračale od njegovih krščanskih kulturnih tradicij in od slovenskega krščanskega nrava in ga osvestiti, da se je zopet oklenil svojine na vseh poljih svojega duhovnega življenja. Dostopen za vsako veliko misel, je dr. Jeglič zastavil ves svoj vpliv kot naš vrhovni dušni pastir in ponudil vso svojo pomoč, da se je moglo začeti delo gospodarske osamosvojitve našega ljudstva, ker je spoznal, da je to nujen predpogoj splošnega duhovnega preporoda, zdravega družinskega življenja in kulturnega dviga ter krepke narodne, skrajnega odpora zmožne zavesti — in v tem. oziru slovenski narod nikoli ne bo pozabil, da mu je prvo sa-moslovensko gimnazijo iz lastnih sredstev ustanovil škof Jeglič. On sam pa je vse svoje sile osredotočil okoli, verske obnove našega ljudstva, da bi vera postala osrednje gibalo vsega njegovega življenja, da bi ne bila gola navada in površna, zunanja oznaka, ki odpade ob resnejši preizkušnji, ali pa samo praznična uniforma, ampak da bi se kazala v vsakdanjem delu vsakega našega katoliškega človeka za socialni blagor. Pri tem pa je škof Jeglič opazoval vse drugo življenje okoli sebe, je vse dobro bodril in se odločno postavil po robu vsakemu zlu, da bi mogel njegov narod srečno in mirno živeti — pravi gospodar slovenskega narodnega doma.
Tako je postal naš nadškof vsemu narodu zgled prave možatosti; tak kakor on, bi moral biti vsak naš človek; neupogljiv kakor hrast v najhujših viharjih. Globoko vkoreninjen v svoje slovensko ljudstvo, v njegovo zemljo, zgodovino in nrav, je škof Jeglič kljuboval vsemu, kar je grozilo našemu narodu njegovi veri in duši; je skrbno pazil, da je nihče in ničesar ne izkvari, da se ne izneveri sebi in svojemu kulturnemu poslanstvu.
Kaj pravi jubilant o sebi.
Ponatisnjeno iz "Slovenca".
^A demantno sv. mašo želim, naj bi se proslavila ne-skončno ljubezniva in mogočna božja Previdnost. Zato Vam pošljem nekaj podatkov iz mojega dolgega življenja, v katerih se mogočno delo božje Previdnosti kar vidi in st prezreti ali celo tajiti nikakor ne more.
1.	Ko sem 1. 1859 dokončal šolanje v Begunjah, so ljudje mislili, naj bi me oče poslali v Ljubljano študirat. Toda siromašni oče se niso nič kaj upali. Kar pride v jeseni moja krstna botra i/. Ljubljane rekoč, da je zame dobila stanovanje in naj me kar pošljejo. In zgodilo se je.
2.	Kot študent sem vedno hrepenel, da bi postal duhovnik. Ko j>a pridem v šesto latinsko šolo, me tovariši, posebno tedanji visokošolci oblegajo, češ: "Kako izvrsten študent si pa te bo "farštvo" požrlo." Zbegali so me. Leto dni sem trpel velike dušne boje. Na počitnicah po dovršeni redni šoli vstanem nekega dne prav zgodaj in grem na Brezje k Mariji, Materi božji. Ko v cerkvi mislim, se mi srce kar hipoma umiri, solnce božje milosti posije na priprošnjo Marijino name in kakor bi odrezal, so me minule vse skušnjave, je prenehal ves nemir.
3.	Ko sem dovršil bogoslovne študije, mi škof Vidmar sporoči, da me bo poslal na Dunaj v Avguštinej Čudno! /e deset let ni nobenega poslal in sedaj se odloči /a mladega Jegliča, akoravno sem imel izvrstnih sošolcev
■1. Po srečno dovršenih višjih naukih me škof Poga-čar imenuje /a pod vodjo v semenišču. Na jesen 1. 1881 dobim nenadoma i/ Zagreba pismo od meni popolnoma nepoznanega prof dr. Stadlerja, ki je bil v tistem času imenovali za nadškofa vrhboscnskega. Ponudi mi kanonikat v Sarajevu, rekoč, da si med kanoniki želi enega Slovenca. I/nenaden grem l< škofu prosit, naj bi mi dovolil to ponudbo sprejeti. Škof rad privoli trdeč, da je to poziv v zares idealen poklic. - Kmalu potem se neJ<o popoldne od-pro moja sobna vrata. Vstopi nepoznan, suh gospod in se predstavi: jaz sem nadškof Stadler. Ko se je presenečenje poleglo, me nadškof vpraša, sem li za danes žc rožni venec izmolil, ko mu odgovorim, da še ne, me povabi, da naj ga koj sedaj skupaj moliva.
5. Prve dni februarja I 1882 sem se odpeljal v Sarajevo. Nadškof me je imel jako rad, bolj kakor ostale kanonike Hrvate. Kmalu me je imenoval za generalnega vikarja in tudi za apostolskega protonotarja. Ko je nadškof I. 1897 nevarno obolel, je kar na tihem izposloval, da me je papež Leon XI IT. imenoval njegovim pomožnim škofom Na jesen tega leta me nekega dne nadškof povabi, naj bi prišel k njemu. Ko pridem, mi reče: "Pokleknite in izmolite "Oče naš". Ko to opravim, mi nadškof pove to-le "V Gorici je nadškof umrl; naslednika mu kar ne morejo dobiti; zato sem pisal kardinalu Rampolli, naj za Gorico imenujejo ljubljanskega škofa Missijo, Vas pa za njegovega naslednika v Ljubljani."
Jaz se prestrašim in čakam, kako se bo zadeva razvila. Prav kmalu so časniki prinesli novico, da bo škof Missia postal nadškof v Gorici. Zavoljo teh vesti pišem ljubljanskemu škofu, naj me nikir ne poziva na ljubljansko škofijsko stolico. Škof Missia mi odgovori, da je že prepozno in je cesar zame; naj se ne branim, ker kot škof bom mogel prav veliko dobrega storiti za Boga, Cerkev in za ljudstvo f> V Ljubljani sem bil šl^of od 22. majuika 1. 1898 do 31. julija 1930. Spominjam se premnogih dogodkov, ki dokazujejo posebno vodstvo božje Previdnosti. Omenim naj samo dva bolj zasebna.
Nekoč sem obiskal škofa Nagla v Trstu. Ta pravi: "Prav, da ste prišli, povedal Vam bom nekaj zanimivega. Pred nekoliko dnevi sem dobil i/ Rima vnrašanie, naj povem, če Vi res Nemce preganjate, kakor Vas Vaši Slovenci v Rimu tožijo. Od/ovoril sem, da morem i/ najbolj zanesljivega vira sporočati, da to ni res, da imajo Nemci ob
nedeljah in praznikih v nemškem jeziku glavno pridigo v stolni cerkvi, da jim vsako leto za postne pridige, za Šmar-nicc in včasih še v adventu preskrbite dobrih govornikov z Dunaja." Pa kako je tržaški škof to vedel? Pred nekoliko tedni sem bil pri njem in sem mu pripovedoval o dušnopa-stirski skrbi za Nemce. Kako lepo je božja Previdnost tudi to malo zadevo uredila!
Ko je bil nadškof Belmonte na Dunaju kot apostolski nuncij, mi nekega dne piše, da vlada namerava prihodnjo soboto "sekvester" nad menoj izreči in izvršiti, ker sem menda 20.000 kron škofijskega premoženja poncvcril; naj niu sporočim o tem, da me bo mogel braniti. Kaj je pa bilo?
Da bi odpravil smrdeči konjski hlev iz škofije, sem zidal na pristavi nov hlev in sem pred hlev postavil hišo, da sc hlev ne bi na ulico videl. Se preden se je hiša s hlevom dozidala, je deželni predsednik Hein zahteval račune. Jaz sem mu jih poslal. Ccz nekaj časa dobim od vlade popravljene račune, trdeč, da računi znosijo 20.000 kron več. kakor sem jih dokazal: Kje je ta denar?
Nič nisem odgovoril, meneč, da bo zidava kmalu dovršena in boni mogel z natančnejšimi končnimi računi dokazati. da nisem nič poneveril.
V tem stadiju pa dobim zgoraj omenjeno vprašanje od nuncija. Zabolelo me je in začnem pregledavati račune, kakor mi jih je vlada vrnila in izkazujejo 20.000 kron ne-izkazanih. Kmalu se mi lice razsvetli, ker opazim, da se ic vladni poročevalec pri seštevanju ravno za 20,000 kron zmotil. Brzojavim nunciju, da bom prišel osebno na Dunaj in dokazal, da obdolžitev ni resnična.
Nuncij je bil izredno vesel in mi je povedal, da me j'' ljubljanska vlada tožila iti da je vsled tega Rim z zunanjim ministrstvom sklenil, dati me pod "sekvester". fiel sem v ministrstvo. Ali so zijali, ko so se prepričali o krivični obtožbi! Ilil sem zelo hud in sem zahteval popolno zadoščenje. Ker so se tudi poslanci za to stvar zavzeli, je bil predsednik Hein kmalu premeščen.
7. Posebno pomoč mi je Bog izkazal pri zidanju zavoda sv. Stanislava. Preden sem začel, sem šel v urad, kjer sem vse delo priporočil Materi božji in v Rim, kjer sei'1 si izprosil blagoslov papeža Leona XIII.
Zavod sem nameraval zidati na škofijski pristavi pri Sv. Petru. V tedanjem liberalnem taborji je zelo za šumelo Hoteli so moj namen preprečiti. Poslali so tri slovenska prvake k meni, naj bi me pregovorili, da zidanje opustil'1. Ker ta deputacija ni iličesar dosegla, se je začela agitacija, naj mestna občina ne dovoli, da bi jaz tak zavod zidal. Vlo-žil sem predpisano prošnjo na mestni zastop. Liberal"'1 stran, na čelu "Slovenski Narod" je hujskala, naj se prosili'1 odbije. Meni se je to gnusilo. In mislil sem, čakajte, bol" Vam eno zagodel, kakor zaslužite. Par dni pred odločil"0 sejo sem se peljal v fit. Vid iu sem s pomočjo g. župn'J . dobil in si zagotovil lep prostor, na katerem sedaj moK°cl," zavod stoji. Ali so mestni očetje gledali, ko so čitali »<°j nepričakovano pismo, naj se o dovolitvi za zidanju zav'™ nič ne posvetujejo, kar bi bilo brezpredmetno, ker boni dal zavod izven območja mesta Ljubljane Tako je bo') Previdnost porabila ljubljanske liberalce, da je zavod I,a peni mestu zunaj Ljubljane, kar je v vsakem pogledu, v zdravstvenem in moralnem, za zavod prava sreča.
Ko sem začel zidati, sem imel precej denarja že v r kali, za drugo vsoto sem pa približno vedel, kje jo boni d bil. Posebno pa sem zaupal na pomoč Marije in na ' r\, vidnost božjo. Prišel sem takrat v silpe zadrege, pa i* v!,t me je rešil Bog.
Prvič sem prosil irg. duhovnike, naj bi zraven tiavu"1 prispevkov naklonili še en poseben dar. In res: v treh "
secih so mi žrtvovali 112.000 kron. Nekateri so se zadolžili, rta so mogli pomagati.
Drugič sem dobil pomoč tako, da je Bog v istem letu poklical v večnost tri bolj petične umirovljene gospode, ki so vse premoženje darovali za zavod. Dobil sem 80.000 kron in sem mogel delo nadaljevati.
Tretjič mi je pomagal generalni vikar Flis, ki je podedoval dom, ga prodal in mi 60.000 kron za zavode izročil. Te tri dogodke sem smatral za prav izredno pomoč božje Previdnosti, h kateri sem veliko molil.
8. Ko sem pred petimi leti imel birmovanje v radovljiški dektmiji, mi je dekan svetoval, naj posnemam lavatin-*kega škofa, ki si je izposloval pomočnika in naj si izberem profesorja dr. Rozmana. Jaz nisem o tem nič hotel slišati Ko pridem po birmovanju v Ljubljano, pa dobim slične prošnje podpisane od prav dobrih duhovnikov. Zato so prosili lajiki-inteligenti. Jaz pa nisem maral pomočnika. Veselilo me pa je, ker sem že sam v srcu mislil, da bi mi bil profesor dr. Rozman izvrsten naslednik; toda teb misli nisem upal nobenemu povedati. Sedaj pa vsi njega imenujejo in žele.
Zadevo povem svojemu generalnemu vikarju, proštu Kalanu in pristavim, da dokler morem delati, nobenega pomočnika ne maram. Toda g. prošt me opozori na to, da nc gre za pomočnika, ampak za dobrega naslednika, katerega naj škofiji preskrbim; sedaj so okolnosti ugodne, ker je na čelu vlade v Belgradu dr. Korošec, Ta razlog sem uva-ževal in takoj v Rim poprosil za pomočnika s pravico nasledstva. Zaprosil sem za prof. dr. Rozmana. Prav naglo se je zadeva ugodno rešila. Od vladne strani se imenovanju niso ustavljali: bil je veliki župan Vodopivec in minister dr. Korošec. Par mesecev pozneje bi zadeva težke uspela.
Nato sem začel bolehati. V letih 1928 in 1929 sem birmovanje komaj opravil. Zato sem začel misliti na vpo kojitev. V Rimu sem tozadevno dovoljenje hitro izposlo-
val. Bal sem se pa, da mi vlada ne bo nakazala mirovine. K sreči je bil v tistem času inženjer Dušan Sernec minister in je imel velik vpliv. On je izposloval naglo in ugodno rešitev umirovljenja. Bil je zadnji čas, ker kmalu po tem je ministrstvo padlo. — V vsem opisanem poteku vidim dobrotljivo roko božje Previdnosti.
9.	Kam pa naj gre umirovljeni škof? Prepričan sem bil, da bo moj naslednik škofijo'najbolj samostojno in nemoteno upravljal, ako za sebe dobim stanovanje zunaj škofije, se tam naselim in vse zveze s škofijo hitro z enim mahom pretrgam. Zato sem si izbral Gornji grad v lavan-tinski škofiji, kjer je krasna graščina last lavantinske škofije. Ker je bil naslednik s tem zadovoljen, sem se prve dni avgusta 1. 1930 tja preselil.
V tej graščini živim sam zase in z ljubljansko škofijo občujem le toliko, kolikor ravno moram že iz uljudnosti. Kako hvaležen sem Bogu, ki mi ie za zadnja življenjska leta tako krasno, primerno in ugodno stanjvanje pripravil.
10.	H koncu še en dogdek, ki se bo dozdeval smešen in vendar ni smešen. Ko sem bil v višji gimnaziji, sem tudi jaz s svojimi prijatelji saniaril, kako bomo navdušeno delali za Boga in za narod in nas bo zaradi uspehov ves svet poveličeval. V osmi šoli mi da neki prijatelj knjigo "Filo-teja" od sv. Frančiška Šaleškega. Seveda visokih razprav osmošolec nisem razumel, le ena trditev mi je segla globoko v srce. Namreč trditev, da smo dolžni vse življenje in delovanje posvetiti edino Bogu, najvišjemu Gospodu in da zase ne smemo iskati nobene časti in nobene slave. Ta misel se mi ie globoko v srce zapičila. Toda, kako bi mogel zatreti misel na lastno čast in slavo! V mojem srcu je huda borba. I11 konec? Bogu odkritosrčno zatrdim, da bom živel in delal vse za, njegovo čast, toda upam, da Bog name ne bo pozabil in mi v zameno tudi kaj časti pred svetom naklonil. - Ta pogodba mi prihaja 11a misel sedaj, ko kot nadškof živim v krasni graščini, sedaj ko mi za de-mantno sv. mašo Slovenci tako sijajne slovesnosti prirejajo
Božje besede o družini.
"Ni dobro človeku samemu biti. Naredimo 11111 pomočnico, njemu enako." (I. Moz. 2, 18.)
"In blagoslovil ju je Bog in rekel: Rastita in množita s<? in napolnita zemljo." (1. Moz. 1, 28.)
"2ene naj bodo možem podložne, kakor Gospodu. — Možje ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil cerkev in sani sebe zanjo da), da bi jo posvetil. — Zavoljo tega bo ZiiPustil človek očeta in mater in se bo držal svoje žene in '"»sta dva v enem mesu." (Efež. S.)
"Ako pa kdo za svoje, zlasti za domače nima skrbi, je *atajil vero in je hujši od nevernika." (I. Tim. 5, 8.)
"Vsak, kateri se loči od svoje žene in vzame drugo, ^■"esuituje; in kdor vzame ločeno od moža, prešuštuje."
(Luk. 16, 18.)
"Kdor je prešuštnik, pogubi zavoljo neumnosti svojega Srca svojo dušo. Nečast in sramoto si nabira iu njegova
grdobija se ne ho izbrisala." (Preg. 6, 32-33.)
"Ne odteguj otroku krotitve; zakaj, če ga s šibo udariš, ne bo umrl. Ti ga boš s šibo udaril, njegovo dušo pa boš rešil pekla." (Preg. 23, 13-14.)
"Sin, podpiraj starost svojega očeta in ne žali ga v njegovem življenju." (Sirah 3, 14.)
"Kdor svojo mater spoštuje, je kakor 011, ki si zaklade nabira." (Sirah 3, S.)
"Tri reči so pred Bogom in ljudmi potrjene: Edinost med brati, ljubezen do bližnjega, mož in žena, ki sta ene misli." (Sirah 25, 2.)
"Komu gorje? Čegavemu očetu gorje? Kdo ima prepir? Kdo pade v jamo? Kdo ima rane po nepotrebnem? Kdo kalne oči? — Ali ne oni, ki -i pijači sede in pridno kozarce izpivajo?" (Preg. 23, 29-30.)
Družine, živite v Bogu!
Jezus govori: "Jaz sem vinska trta, vi mladike. Kdor "Mane v meni iu jaz v njeni, on rodi veliko sadu, ker brez J'lc"e ne morete nič storiti. Ako kdo v meni ne ostane, 0 venkaj vržen kakor mladika; iu bo usahnila in jo bodo
":'li in v ogenj vrgli, da zgori." (Jan. 15, 6.) . ''Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite '11 učite vse naroda. Učite jih izpolnjevati vse, kar-0,1 »eni vam zapovedal." (Mat. 28, 18.)
"Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje Onega, ki me je poslal." (Mat. 18, 17.)
"To je moja zapoved, da se ljubite med seboj." (Jan. IS, 12.)
"To pa je večno življenje, da spoznavamo Tebe, edinega praveea Boga, in Jezusa Kristusa, katerega si poslal " (Jan. 17, 3.)
Kakšen je bil Kristus?
P. Bernard, O. F. M. (Kanec.)
PAZUJMO Kristusa še v enem prav kočlji-vem položaju in občudujmo njegovo izra-• i žito umerjenost. Samo velik mož, ki je imel vse svoje dušne moči v najlepšem redu, je mogel tako nastopati. Samo mož, ki ga notranja moč ni mogla nikoli brez kontrole obvladati, samo mož, ki se ni nikoli dal preveč obvladati nežno-mehkemu čuvstvovanju — je mogel tako nastopati.
V mislih imam znani prizor, ko so privedli preden.) žensko, pravkar zasačeno v grehu prešuštva.
Mirno je sedel Gospod v tempeljnu in učil. Precejšnja truma poslušavcev je morala biti zbrana okoli njega. Nenadoma zašumi tam ob vratih in v tempelj privihra skupina pismarjev in farizejev. Pred seboj tirajo žensko, da jo postavijo pred sodn j i stol Gospodov.
Pa jim je bilo kaj malo na tem, da se ženska obsodi, še manj do tega, da se da zadoščenju Bogu za greh — za to jim je šlo, da se Gospod ujame v spretno nastavljeno zanko. . . .
"Učenik, ta ženska je bila ravnokar zasačena v prešuštvu. Glej, Mozesova postava ukazuje, da se ima taka na mestu kamenjati. Kaj pa ti praviš?"
Vse utihne, vseh oči so uprte v Gospoda. . .
Vsi razumejo nastavljeno zanko. Kako se bo izognil, da ne bo v hipu vjet. . .?
Res je bila taka Mozesova postava. Nekdaj so jo tudi uporabljali in tako žensko neusmiljeno kamenjali. Toda že dalje časa se to ni več godilo. Judje so na tisto postavo vsaj v praksi nekako pozabili. Še več. Odkar so bili Judje podložniki mogočnega Rima, niso smeli več po svojih postavah deliti smrtne kazni.
Saj vemo, da so se pozneje, ko so tožili Jezusa Pilatu, sami sklicevali na to uredbo. Ko jim je rekel Pilat, naj sami sodijo Jezusa po svojih postavah, so mu odgovorili: Mi ne smemo nikogar po svojih postavah smrtno kaznovati.
Mozesovo postavo so seveda vsaj na zunaj vsi Judje spoštovali. Kdor bi se bil med njimi javno postavil zoper to postavo, bi v očeh množice takoj zapravil ves ugled. In prav to so hoteli doseči glede Jezusa.
Ako bi pa Gospod potrdil, da se ima ženska kamenjati, bi seveda prišel navzkriž z rimsko postavo. Toraj na en način se bo sedajle vjel.
Ce je vsak med navzočimi lahko spoznal nastavljeno zanko, kako bi je Gospod ne bil spoznal? Toda nekaj drugega je, spoznati past, nekaj drugega, ne vjeti se vanjo. Pa Njemu je bilo drugo prav tako lahko kot prvo.
Ce bi se bil dal Gospod voditi edino le svoji notranji moči, svoji tako očitni nadmoči nad temi hinavskimi tožitelji, bi pač moralo zavreti v njem. Morda bi bil nastopil nekako tako kot ob drugi priliki v tempeljnu. Spletel bi bil bič in pognal sodrgo iz hiše božje, da bi komaj še ostala sled za njimi. Skupina tožiteljev pač kaj drugega tudi zaslužila ni.
Toda v našem primeru je«Gospod videl pred seboj poleg podlih tožiteljev še nekaj drugega. Videl je pred seboj ubogo toženko, nesrečno pre-šuštnico. Takoj mu je bilo jasno, da je ženska sicer res grešnica, a obenem sjlno osramočena, morda že takrat z iskrico resničnega kesanja v srcu. Ali je pa bilo vsaj mesto za kesanje v njej. Treba je bilo le malo podpihati, pa bi se iskra razvnela v pravi plamen obžalovanja.
To ženo je v prvi vrsti gledal Gospod pred seboj. Šlo je torej tu za rešitev nesrečne duše. In kadar je šlo za dušo, je globoko usmiljenje Gospodovo nekako zastrlo v njem vsa druga čuv-stva.
Kaj torej? Kaj naj stori Kristus, da zavaruje dušo nesrečne ženske in da zavaruje tudi samega sebe?
Težko, da bi mi mogli kedaj pravo uganiti, da ako bi ne bili poučeni po evangeliju, kaj j1-' storil Gospod v tako kočljivem položaju.
Prvo, kar nas dirne na Njem, je to, da ni brž odgovoril, temuč je molčal.
Drugo, kar nas dirne, je to, da se je Gospod med molkom sklonil in pričel s prstom pisati v pesek. Kaj je pisal, če je sploh res kaj pisa'» nam evangelij ne pove. Morda je samo risal v pesek brezpomembne poteze.
Toda če je bilo brezpomembno tisto, kar J1' zarisal v pesek, dejanje samo je imelo globok P0' men.
Če bi bil Gospod med svojim precej dolg'111 molkom stal vzravnan pred tožitelji in obtožen0 žensko — kam naj bi upiral svoje oči?
V tožitelje? Najbrž so se mu preveč studi' li. Ni jih smatral za vredne svojega pogled" Preveč so bili zakrknjeni, da bi jih bil ganil N.ll" gov pogled.
V grešnico pred seboj? Najbrž v tistem hipu uboga žena ni bila željna bodečih pogledov. Saj si lahko mislimo, da jo je poleg javne obtožbe prav posebno moralo boleti dejstvo, da so premnogi prodajali nad njo radovedna in zlovoljna zijala. Niti največji razbojnik nima rad, če se zaveda, da se množica pase nad njim s poželjivimi pogledi.
Ce bi bil Gospod uprl vanjo svoj pogled med dolgim molkom, bi bili gotovo tudi vsi drugi zopet odvrnili oči od Gospoda in jih uprli vanjo. To bi pomagalo njeni morebitni zakrknjenosti bolj ko marsikaj drugega. Gospod je torej hotel biti do skrajnosti obziren in takten. Hotel je sto-rili nekaj, da bo obdržal pozornost okoli stoječih na sebi, ne toliko na ženski. Tako jo bo že naprej razbremenil in ji ugladil pot do boljšega čuvstvovanja.
Sklonil se je in pisal najbrž samo zato, da ie obdržal skrajno napeto pozornost vseh pričujočih na sebi. Lahko si mislimo, kako so strmeli vanj in tuhtali, kaj ima priti.
Gospodov pogled je bil sicer zmožen, napraviti čudeže izpreobrnenja, toda v drugačnem položaju. Tak popolnoma drugačen položaj je bil na priliko takrat, ko je Kristus pogledal Petra. Rila sta takrat sama. In pogledal je tistega Pe-|''a, ki se je bil malo prej rotil, da je pripravljen |<i v smrt za Učenika. Peter je bil mož, viharen "i silon v svojem čuvstvovanju. Sedaj v tempeljnu pa stoji pred istim Gospodom ženska, vsa s'abotna in uboga, ki ni bila vajena Gospodovih
Učenik se je le predobro zavedal, da je sedaj n;> mestu drugačna taktika kot je bila na mestu Pri Petru. . .
Sklonil se je torej in pisal v pesek. Menda hotel reči: Vidite, tožitelji, vsako brezpomembno dejanje je bolj pomembno v tem hipu,
vam naravnost odgovarjati na stavljeno vprašanje.
I'a tožitelji niso razumeli tega molka, niso •šumeli pomena brezpomembnega pisanja v pe-
Pač so najbrž opazili, da Jezus prav za P'uv ničesar ne piše. To jim je dalo novega po-nm« jn S() sj|j|j vqnj, kot pravi pismo, naj jim da govor. H0 Hj dc>mjš]jaH( da so ga vjeli, da 1 e v Pesek samo zato, da bi skril hudo zadrego.
s ho tako silijo vanj, jim Gospod ugodi. Zopet Vz»'avna in reče z mirno častitljivostjo:
"Kdor med vami je brez greha, naj prvi zaluča kamen vanjo. . .'
In se zopet skloni k tlom in spet piše. . .
Samo en stavek je izrekel, pa je bila kratka beseda kot strela z neba. Čudovito mogočna rešitev tako kočljivega položaja!
Težak kamen je pritiskal na srce ubogi ženi, še preden je kak resničen kamen priletel v njeno skrušeno telo. Tožitelji sicer najbrž sploh niso mislili na resnično kamenjanje, vendar si lahko mislimo, kako so jih srbele pesti od koprnenja, da bi mogli storiti nekaj, kar bi spravilo Jezusa v navskrižje z rimsko postavo. Ako bi bil Jezus dejal, da je treba ravnati po Mozesovi postavi, bi bili morda vendar resnično kamenjali žensko, pred rimskim oblastnikom bi pa zavrnili krivdo na Jezusa, češ, on nas je nahujskal. . .
Ob besedi Gospodovi se je pa nenadoma ves položaj hipoma zasukal.
"Kdor je brez greha, naj prvi zaluča kamen vanjo."
Kako se je moral odvaliti kamen od srca ne-srečnici, kako so morali farizeji začutiti, da je priletel mednje silen kamen, ki jih je vse po vrsti pritisnil k tlom kot nebogljene travnate bilke. . .
Pa Gospod je spet pisal v pesek. Med tem se je nekaj zgodilo, kar ni bilo zgolj pod človeškim vplivom. Malo poprej so še v namišljenem zma goslavju silili vanj, sedaj so hipoma umolknili kot da se je pred njimi razgrnila njihova lastna vest. In ta vest je bila čudno umazana.
In so se začeli pomikati proti vratom drug za drugim. In so se prerivali skozi vrata ven na prosto, da bi se umaknili pogledom Gospodovim, pa tudi pogledom vseh drugih, zakaj njihova vest je bila razgaljena tako očitno, da je sosed bral sosedove grehe. . . in najmogočnejši, najveljavnej-ši, najbolj glasni — so jo prvi popihali iz tem-vanjo."
Ko se je Gospod zopet dvignil, je videl pred seboj edino ono obtoženko. Sedaj je napočil hip, da dopolni v njej, kar je s takim uspehom pričel.
"Kje so oni, ki so te tožili? Ali te ni nihče obsodil ?"
"Nihče, Gospod."
"Tudi jaz te ne bom. Pojdi in ne greši več."
Tak je bil Kristus, naš Gospod in Odrešenik. Čudovito velik stoji pred nami še po tolikih stoletjih in bo stal pred človeštvom do konca sveta.
Kam hočemo drugam kakor k Njemu?

Mala Cvetka, sv. Terezija.
Priredil P. P. A.

Deveto poglavje. PRVO SV. OBHAJILO.
BILO je 8. maja 1884, dan Terezikinega prvega svetega obhajila. Lep dan je bil, poln sonca, brez temnega oblaka na jasnem nebu.
Terezika je delala med pripravo na prvo sveto obhajilo posebne duhovne vaje. Tisto jutro se je prebudila jako zgodaj in brž ko se je zavedla, kakšen dan je doživela, ji je srce zaplavalo v veselju. Neprestano je ponavljala sama pri sebi:
"Danes, danes. . ."
Ko je prišel čas za cerkev, se je pridružila ostalim prvoobhajankam in ljubka procesija malih nevestic Kristusovih se je razvrstila proti altarju. Obhajilna pesem, ki so jo pele na svoji poti, je naredila na Tereziko tako globok vtis, da ji je ostal dogodek zapisan v srcu do konca življenja.
Ni mogoče opisati s človeškimi besedami, kaj je občutila Terezika, ko se je prvikrat srečala in tako tesno združila z Jezusom. Saj je bila hrepenela po Njem tako dolgo, saj je bila skušala pospešiti prihod preljubeznivega nebeškega Gosta. Toda kljub vsemu je končno napočil prelepi dan, kljub vsemu se je težko pričakovanje končno uresničilo. Terezika je bila tako srečna, da ni mogla zadrževati solz. Tovarišice so se čudile in se pozneje o tem pogovarjale.
"Kaj je le bilo Tereziki? Ali se je morda bala. da ji duša ni dovolj čista? Ali pa je morebiti jokala zato, ker ni mogla imeti pri sebi matere ta dan. ..?"
Tako in podobno so ugibale, pravega zadeti niso mogle. Niso razumele, da je Tereziki prekipelo v solze le ono neizmerno notranje veselje, ki ga je prinesla v njeno srce skrivnostna priču jočnost Roga.
Sama je zapisala pozneje:
"("'emu naj bi bila jokala takrat zavoljo tega, ker nisem imela ob sebi drage mamice? Saj so se nebesa sklonila doli do mene in čutila sem, da mi je bila mamica zelo zelo blizu. . ."
Prav tako je ločitev od Pavline ni več bole-
la. Posebno ne tisti dan. Saj sta bili obe sestri takrat duhovno združeni v tesnejšo zvezo kot ke-daj poprej. Ravno tisto uro, ko je Terezika prejela prvo sveto obhajilo, je namreč Pavlina naredila v karmelskem samostanu obljube pokorščine, uboštva in vednega devištva ter se tako posvetila Jezusu za vso večnost.
Tako je torej Terezika tisti dan doživela popolno veselje in notranjo srečo, "ki je nobena stvar ni mogla skaliti. Doma so ji seveda priredili majhno slovesnost in povabili tudi nekaj gostov. Terezika je dobila precej lepih darov, na primer od očeta dragoceno žepno uro. -Toda deklica je ostala ves dan zbrana v svoji notranjosti in se ni dala raztresti. Pozneje, po več letih, je sama silno lepo opisala, kako je potekel dan njenega prvega svetega obhajila. Natanko se je spominjala še vseh podobnosti. Vsak, ki prebira tisto poglavje Terezikine knjige, mora biti ginjen oh tako iskreni in nežni ljubezni, ki jo je ta naša prvoobhajanka posvečala nebeškemu Ženinu svoje nedolžne duše.
Drug velik dogodek tistega dne je bila po svetitev prvoobhajank nebeški Materi. Terezika je bila izbrana, da moli posvetivno molitev pred altarjem svete Gospe. Najbrž je zato ravno nje doletela ta čast, ker je bila sirota po rajni materi. Terezika je opravila obred posvečenja ? veliko resnobo in slovesnostjo. Tskreno je prosila nebeško Mater, da bi ji nadomestovala umrlo mamico in jo sploh čuvala v vseh nevarnostih življenja.
Zvečer tistega dne je pa smela Terezika v spremstvu blagega očeta v samostan na obisk K Pavlini. To je bil zopet dogodek, ki se je tak0 lepo prilegal Terezikini sreči in dušni blaženosti-Smela je videti Pavlino in se jx> mili volji pogO' voriti z njo. Ni bilo v njenem srcu druge misij* ko globoka zavest, da bo kmalu tudi sama prihitela v samostan za Pavlino in se skupno ž njo P1'1' pravljala za nebesa. . .
PREIZKUŠNJE DUHOVNEGA ŽIVLJENJA.
Ni treba dopovedovati, da je bila Terezika se je pripravljala na prejem Gospoda z največji odslej prav pogosto pri svetem obhajilu. Vselej hrepenenjem in iskreno gorečnostjo. Dober i*10
sec po prvem svetem obhajilu je pa prejela še sveto birmo. Tudi prejem tega zakramenta je čudovito presunil njeno tako dovzetno srce.
Nekoč med pripravami za birmo je našla Celina Tereziko globoko zamišljeno. Vprašala jc je, kaj jo je tako prevzelo, in deklica je pričela tako vzvišeno in slovesno govoriti o Svetem Duhu, kako prebiva v človeški duši, kakor da vse sama osebno doživlja. Med govorjenjem je bilo njeno obličje obdano s posebnim nadzemeljskim žarom, da je morala Celina pred njo pobesiti oči.
Toda Terezika ni imela vedno toliko nebeške tolažbe v svojem pobožnem življenju. Že zdavnaj je prosila Roga, naj ji pošlje trpljenja, da bo bolj njemu podobna. Tudi to prošnjo ji je Gospod uslišal.
Kot da bi se utrgalo nenadoma od nekod, je prišla v Terezikino dušo prečudna tema. Pojavila se je v njej nevarna duhovna bolezen, ki ji pravimo škrupuloznost. Dozdevalo se ji je, da ne more nič več dobrega storiti za Boga, da je vsako njeno dejanje, da, da je vsaka njena misel - greh. V tem dušnem stanju je silno mnogo trpela. Venomer je živela v strahu in bojazni. Čudno, lista Terezika, ki je bila poklicana, da ne-stevilnim dušam vrne zaupanje v Boga in v njegovo dobrotljivost in pa očetovsko ljubezen, tista
Terezika je morala sama iti skozi hudo vojsko in se dosti dolgo boriti zoper skušnjavo malodušno-sti in nezaupanja. Najboljša voditeljica ji je bila v tistih težkih dneh sestra Marija, zakaj bila je že preiskušena v duhovnem življenju in Terezika se je brez pridržka vdala njenemu modremu vodstvu. Pa tudi to vodstvo je bilo Tereziki kmalu odtegnjeno.
Marija je odšla v samostan za starejšo sestro Pavlino. Takrat je imela Terezika trinajst let in pol.
Ob slovesu od Marije je jokala kot da ji ima v resnici počiti srce. Kaj bo sedaj z njo, ko ne bo imela prav nikogar več, da bi se mu mogla zaupati in razodevati dušno življenje? V tej hudi notranji stiski se je zaupno obrnila do svojih malih bratcev in sestric v nebesih. Mislila si je: ti so sedaj med angeli v nebesih. Imeli so dosti težav in dušnih bojev tu na zemlji, gotovo se me bodo usmilili in mi naklonili notranje to lažbe.
Zaupna molitev je bila uslišana. Nenadoma se je dvignil iz njene duše temen oblak in se razblinil v prazen nič. Terezika je zopet mogla jasno videti in dobila je nazaj tako težko pogrešani srčni mir. Tako je poplačal Gospod njeno zaupanje, s katerim je tudi v času duševne zmede opravljala svoje redne molitve.
VELIKA MILOST BOZlCNE NOCl.
Terezika je bila od materine smrti sem na vso moč občutljiva. Vsaka najmanjša stvar je •'»zburkala mir njenega srca. Taka je bila po naravi. Ne smemo pripisovati teh nakaj njeni sebičnosti ali nečimernosti. Saj se je borila prav Vz< rajno zoper to pomanjkljivost narave, kakor hitro ji je prišla do zavesti.
Ako se je zgodilo, da ni dobila najboljših °t'en v šoli, je bila neutolažljiva,, ker se je bala, da bo oče razočaran, če je kedaj tudi popolnoma lehote koga užalila, jo je tako bolelo, da je dolgo, ''"Igo jokala. Ce se je drugim posrečilo, da so 10 Potolažili, je začela znova jokati nad samo seboj, da je bila tako nespametna in je jokala za J;i'<(> malenkost. . . Zavedala se je, da je ta njena ^stnost velika slabost in da ne bo mogla biti do-karmeličanka, ako je ne premaga. Toda dol-si ni znala pomagati in ni vedela, kako bi se *|*Pake iznebila.
, Končno ji je prišel na pomoč Gospod, ki ji je takorekoč s prstom pokazati, kako naj se svobodi prevelike občutljivosti.
Priftel je Božič leta 1886. Terezika je bila še (,<'11(| "baby", čeprav že skoraj v dekliških letih.
Še vedno je leto za letom nastavljala Miklavžu vsako božično noč kot nekdaj v otroških dneh. Tudi omenjene božične noči je bilo vse pripravljeno, da bo Terezika našla polno lepih "Miklavževih" darov po povratku od polnočnice.
Ko so stopili v hišo in je Terezika najprej pohitela v gorenje nadstropje in se brž hotela vrniti po darove v spodnjo sobo, je nehote zaslišala, kako je očč dejal ostalim sestram:
"To je že kar preveč otročje za Tereziko. Upam, da je letos to zadnjič tako. Dovolj je velika, da se otrese otročarij."
Te očetove besede so ji šle kot nož skozi srce. Brž je bila vsa v solzah. Tu prihiti za njo Celina, ki ni vedela, da je Terezika slišala očetove besede. Celina je mislila, da se bo oče dolgočasil ob Terezikinem veselju in bi to ranilo občutljivo sestrico. Zato je pošepetala Tereziki:
"Nikar ne hodi doli po darove. Samo jokala boš."
Tereziki je bil jasen ves položaj. Pač je bilo težko, pravo zadeti. Toda v tem hipu ji pride misel: Sedajle je čas za zmago nad samo seboj. Nič ni hotela dalje razmišljati, ker se je bala, da
utegne zapasti novemu navalu slabosti. Nemudoma je stekla navzdol po stopnicah in si je spotoma obrisala solze. V naslednjem hipu je že bila pri svojih darovih in jih je drugega za drugim izmotavala iz zavojev ter jih veselo kazala očetu in drugim. Razposajen smeh je kar prekipeval z njenega obličja. . .
Oče je bil srečen, ko jo je videl tako veselo, in prav nič ni kazal, da se dolgočasi.
Celina je bila tako začudena, da je mislila : sanjam. Tako neverjetno drugače je ravnala Terezika kot bi se bilo dalo pričakovati. In Ce-
lina je prav dobro poznala slabost svoje male sestrice. . .
Toda niso bile sanje. Bila je velika zmaga. Terezika je bila naredila dober načrt in ga je tudi do pičice izvedla. Premagala se je v tej navi dežno majhni in skoraj otročji stvari. Toda zanjo ni bila majhna. Treba je bilo velikega poguma.
Ta zmaga je pomenila za Tereziko stalen uspeh. Od tiste svete noči nadalje je pretirana občutljivost ni nikoli več nadlegovala.
(Dalje)
Zgodba o Dobrem pastirju.
IclKOZI portal neke veri sovražne tiskarne je k*! stopil mlad mož. Obraz mu je bil razgret kad n rdeč, srce pa polno sovraštva in kletvin proti Bogu in cerkvi. "Danes pa sem se mašče< val nad njim," je klical tovarišu. "Zvečer bodo tisoči čitali moj članek ter preklinjali Boga!' Tako razpoložen ubira svojo pot, hoteč opoldanski odmor preživeti med enako mislečimi tovariši.
Ta ubogi mladi sovražnik vsega božjega je edini sin stare pobožne matere, katere hiša stoji prav na koncu majhnega podeželskega trga. Ze štiri leta biva tu popolnoma sama. kajti Kari v tem času ni več prestopil praga očetove hiše. Dan za dnem sedi sama pri oknu in s solznimi očmi gleda, ali morda ne prihaja, Kari, njen edini sin. Toda ni ga, ni ga od nikoder. Odkar živi v mestu v družbi brezbožnih tovarišev, je pozabil na vero, na dom in na mater. Svoje dni tako ljubek in pobožen dečko, noče nič več poznati svoje matere, nobenega pisma ji več ne pošlje — živeti hoče le svojim strastem in sovraštvu. Misli namreč, da stara mati o njem ničesar ne ve; toda materine oči prodrejo v največjo daljavo, materino srce se ne utrudi v ljubezni. Ona sluti, da Kari hodi po brezbožnih potih in zato dan za dnem, leto za letom zgodaj zjutraj mukoma stopa v trško cerkev, kjer moli za svoje izgubljeno dete. Tu preliva vroče solze in med povzdigovanjem sv. hostije •vedno prosi z vso gorečnostjo svoje razbolele duše: "O Zveličar, Dobri pastir, išči ga, hodi za njim, pripelji ga nazaj!"
Danes pa, ko je Kari objavil svoj prvi brezbožni članek, mati ni bila več trudna od hoje v cerkev; danes .je evharistični Zveličar prišel k njej — bila je namreč na smrtni postelji. S pojemajočim glasom je vprašala župnika: "Preča-stiti, ali niste pripeljali Karla, — kdaj pride domov?" Dobrohotno je tolažil duhovnik umirajo-
čo mater, češ, Dobri pastir bo zašlega gotovo rešil in ga privedel nazaj, kajti Vnaterine solze in molitve prodirajo oblake. Nato ji je podelil sv. popotnico in zadnjikrat je na zemlji šepetala besede: "O Zveličar, Dobri pastir, išči ga, hodi za njim, pripelji ga nazaj!" — Kmalu nato je zvesto materino srce nehalo biti — bilo je ob uri, ko je Kari sramotil svojega Boga. Bilo je pa tudi ob uri, ko se je Dobri pastir odpravil iskat izgubljeno ovco, ko je šel za njo, da jo privede zopet nazaj. kakor je mati tako pogosto prosila. . .
V sovražne misli zatopljen je hitel Kari po ulicah velikega mesta proti pivnici, kjer so ga čakali tovariši. Med potjo mu pa nepričakovano zazveni na uho srebrno čisti glas zvončka in ko pogleda predse, zagleda duhovnika, ki nosi Najsvetejše in ga dviga k blagoslovu. Kari stoji svojemu Bogu nasproti. Ali se ne vnema v njegovi duši nov plamen sovraštva? Ne, nobenega kamna ne pobere in tudi pesti ne stiska, — kajti v tem trenotku je Dobri pastir potrkal na vrata njegovega zaprtega srca. Na mah stopi pred njegovo dušo prelepa slika iz otroških let: kako je nekoč kot ministrant sam spremljal Najsvetejše 7. lučko in zvončkom v roki, pa s čisto in solnčno srečo v srcu.
O prelepi, presrečni čas! Toda lučka njegove vere je že davno ugasnila, zvonček njegove ljubezni do Boga se je razbil in njegova sreča je z® vedno pokopana. — "Vsaj enkrat še, vsaj en sam hip naj bi bil še tako srečen, kakor takrat v dnevih otroštva," tako se bliskovito zgane v Karlovi duši. Toda prav tako naglo zakriči v njegovem srcu tisoč demonov: "Si li strahopetec, ženska, k' se takoj uda?" In Kari s silo odbije ganljiv° sliko ter oholo zapre uho klicu milosti. Umakne se v bližnjo stransko ulico, da bi duhovnik odšej mimo. Toda Dobri pastir ne miruje, ampak hit1
za izgubljeno ovco, — vprav v to ulico zavije duhovnik.
Kari drevi naprej v drugo ulico — duhovnik pride za njim. Beži v hišo — duhovnik pride za njim. Hiti po stopnicah navzgor — duhovnik gre za njim. Vrata v podstrešno sobo so odprta, Kari naglo vstopi, da bi se skril. Toda vprav sem je namenjen duhovnik, da podeli bolniku sv. popotnico. Duhovnik takorekoč prisiljen obstane, hoteč mlademu možu, čigar naglica je vzbujala pozornost, podeliti blagoslov z Najsvetejšim. Tu pade mož na kolena in s pretresljivim glasom za-kliče: "Zdaj ti ne morem več ubežati ,o Bog, — spreobrnjen sem, — verujem!"
Ni bilo to samo trenutno ginjenje, ne, bila je sveta resnoba; žarek milosti je prodrl v Karlovo srce, — Dobri pastir je našel svojo ovco in jo pripeljal nazaj. — Po opravilu pri bolniku je šel Kari z duhovnikom in dolgo ostal v njegovem stanovanju. Ko pa je odhajal, je nosil v svoji duši zopet ono sončno srečo, ki jo je posedal kot majhen ministrant. — Sedaj je bila njegova prva misel: domov k materi! Hotel je, kakor nekdaj, nasloniti svojo glavo na materine prsi ter ji vse, prav vse povedati; še danes mora biti pri njej. . .
Bil je tihi poletni večer, ko je Kari po dolgem času zopet stopil v domači trg. Sladak mir je ležal na znanih mu poljih in zdelo se mu je, da niu vsaka roža in vsak grm šepeta ljubeznivi dobrodošel. Nemirno in počasi, pa zopet hitreje in živahneje je stopal Kari proti domači hiši. Cim bližje ji je prihajal, tem bolj je sililo vanj vprašanje: "Kaj poreče mati, kako me bo sprejela?' Ze je stal pred vrtno ograjo. Ali ni sedela kakor vedno ob oknu za cvetočimi naglji? Ze hoče prekipevajoč od veselja zaklicati: "Mati, mati!" To-('a tu zagleda priti iz hiše dobrega starega župnika. Globoka resnost mu leži na obrazu in začu-
den se zazre v tujca, ki mu pride naproti. Kari ga pozdravi in starček spozna svojega župljana: "Kari, ti tu? Kaj te je vendar pripeljalo sem in vprav danes?" — "Svojo mater bi rad videl, povedal bi ji rad, da sem se spreobrnil, da sem zopet našel svojega Boga. Še danes mora to zvedeti, moja ljuba mati!" Solza zablišči v župniko-vih očeh in bolestno pravi nič hudega slutečemu: "Kari, prepozno prihajaš, tvoja mati je mrtva; njene zadnje besede so bile prošnja za tvojo rešitev."
Karla, vsega potrtega, prime župnik za roko ter ga pelje k mrtvaškemu odru njegove matere. Tiho in mirno je ležala sredi med rožami in lučkami, obraz ji je bil svetal in oči nalahno odprte. Niso se dale zapreti in tudi po smrti so gledale za sinom v daljavi. Strt se je Kari zgrudil — in v njegovem srcu se je zgodil nov čudež milosti. . .
Zopet so minila štiri leta, ne da bi Kari obiskal svoj domači kraj. Po tem času pa se je razlegalo nad malim trgom veselo pokanje topičev in slovesno zvonenje zvonov. Vse je veljalo Karlu, novomašniku, ki bo jutri pel svojo novo mašo. Pozno v noč, ko so še zvonili zvonovi in so že zvezde sijale z neba, je mladi duhovnik klečal ob materinem grobu in molil.
Nekdaj v otroški dobi je gojil vročo željo postati duhovnik in vsak dan je govoril o tem s svojo materjo. S pridnostjo njenih rok je mogel dovršiti gimnazijo, a od takrat ji je pripravljal le bol in gorje. Toda ona ni mirovala, dokler ga Dobri pastir ni pripeljal domov; — zdaj je bil doma, zdaj je bil duhovnik. In nad tiho, samotno gomilco je neprestano zvenela blagoslovilna beseda novomaziljenca:
"Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta, Sina in Sv. Duha naj pride nad te in naj nad teboj vedno ostane. Amen."
VELIK SPOMENIK MALI CVETKI.
Slavnoznani radio-apostol, Rev. Charles E. ('°ughlin, župnik pri sv. Mali Tereziji'v Detroi-t-u, se je odločil, da hoče začeti z gradnjo veličastne, moderne cerkve v čast sv. Male Cvetke. Leta depresije mu niso pustila, da bi bil svoj 8randijozni načrt izvršil. Dogradil je le lako-y-vani križni stolp, ki je sam posebnost, vzbujala splošno pozornost. Zdaj, ko je že začela vstajati zarja boljših dni, hoče iti takoj na delo, u ob stolpu dvigne še njemu primerni dom lju-eznivi svetnici in farni patroni. Da bo nekaj Veličastnega, je razvidno iz tega, ker bo dovršen 7*1 milijon dolarjev. Z gradnjo hoče tudi v de-JUl>ju pokazati, kar je z besedo potom radija o-
znanjal. Vsa Amerika ga pozna kot gromovnika proti kapitalizmu, za delavsko pravdo. V svojem proglasu pravi, da bodo zaposleni delavci bolje plačani kot zahteva "Zveza ameriškega delavstva". Najmanjša plača navadnega delavca bo $0.50 na uro. In če bi se med tem po prizadevanju predsednika Roosevelta delavske plače splošno dvignile, jih bo dvignil on do tiste idealne višine, ki jo bo predsednik priporočil. Če z njimi pri kapitalistih zadene na odpor, pri njem ne bo. — Spričo toliko velikodušnih prijateljev, ki jih ima, ne samo v katoliških, ampak tudi v protestantskih krogih, upa, da mu bo delo vspelo.
\
Mrtve oči.
A. Marin.
rrplRI Natlačenovih so zbirali otroke, da bi zbi-I3 rali krompir na njivi. Okoli 7h se jih je lOSJ zbralo že šest in gospodar si je privihal bele rokave lanene srajce. Pripravili so se tudi ostali, da začno z delom. "Pa ni vseh! Pozni so! Kaj mudijo! Lahko bi začeli že ob 5h" —
Drobne roke so se sklanjale k rumeni prsti 111 pobrale krompir v jerbase. Vsi so bili veseli in še poletno pesem so si zapeli. Med petjem pa prihiti na njivo malo, 8, 9 let staro zelo siromašno dekletce. Imela je raztrgano, tanko obleko. V rokah je nesla rumenkasto rjav jer-bas. Po njivi je stopalo dekletce počasi in narahlo, ker so jo trde grude bodle. "No zdaj je prišla pa Zvonarjeva Jerica, tisto kraško dekle. Ali so njo tudi povabili. Saj je predrobna, da bi se plazila v pekočem poldnevu po suhi njivi, da bi se sklanjalo tako drobno telesce. Saj je pre-mala, zakaj je le prišla!' Uboga je. Nekaj bo menda zaslužila, če bo zdržala ves dan. Naj le nabira! —
"No, Jera, pojdi sem!"
Veseli otroci so peli, Jerica je nabirala na drugem -koncu in ni govorila z njimi. Včasih si je izmislil kakšen fakinež, da je zagnal krompir v njo in se hitro obrnil, da bi dekletce ne videlo. Jerica je molčala. Polne jerbase je nosila k vozu, gospodar jo je pogladil po laseh, a tudi njemu ni nič odgovorila. —
Na drugem koncu njive se je pridno pripo-gibal suh, jetičen fant, ki je bil mogoče ravnota-ko ubog, kot Jerica. Tudi on ni mnogo govoril. Bilo mu je menda kakih 12, mogoče 14 let, a /.gledal je za nekaj let starejši, ker se ni nikoli smejal in ker je bil zelo velik. Slišal je kako zmir-jata tisto ubogo Jerico, videl je tudi, kako je neki fant pobral pest rjave prsti in zagnal Jerici v obraz. Rekel mu ni nič a gledal ga je sovražno in ko je deval krompir v jerbas, je vsakikrat stisnil suho roko v post. "Hudič! Te bom dobil enkrat, pa to poteptam v blato in vržem kamen v tvoj grdi obraz. Kaj ti je pa naredilo tisto ubogo, suho bitje, ki je še zato predobro, da bi spregovorilo svoje lastno ime na glas!"
Včasih je pogledal doli k kraju njive in Jerica jo to opazila. "Tisti je menda tudi ubog. Monda je tudi zato prišel, da bo imel drugič zašito srajco na komolcih. E, to je menda tisti Lenče, ko so zdaj v naši vasi. Šolo pred tednom so se naselili, pa še pobira krompir 11a njivi."
Opoldne je prinesla gospodinja Natlačenov-ka kosilo na njivo. Malo Jerico je bilo sram, da bi jedla s tolikimi ljudmi. — "Ali si še tako plaš-Ijiva, Jerca?"
"N--ne! Z njimi nisem rada--ne,
glejte tisti — ah nič.
"Kaj tisti?"
"E tisti je zagnal vame trdo prst; pa zdaj me nič več ne boli, saj nisem več jezna nanj, le bojim se ga!"
Otroci so se zasmejali plašni deklici, da jo je bilo sram in je odložila žlico. Gospodar jo je spet pogladil. "Saj te ne bodo več, Jerica! Boš pa poleg mene pobirala!'
Po kosilu so spet pobirali.' V toplem solncu so se jim polili obrazi in besede njihove so bile lepa sončna pesem, peta z jasnega neba. Vsi so bili veseli in zvečer so se peljali na vozu domov. Jerica je sedela zadaj in ni govorila. Ko so prišli do hiše, je stopila z voza in hotela domov. Takrat pa se zadere domača hčerka Kristina: "Alo, še praznili bomo. Nosila boš krompir v klet. saj si nisi še nič zaslužila! Pojdi! Tudi drugi žo ostanejo!"
"Nič še nisem zaslužila? Ne bom dobila dinarja? Pa so rekli, da dobim jutri dinar, ker sem ves dan pobirala. Pa trde roke imam in kolona — glej, krvave od trde prsti. Pa nič nisem zaslužila?" Natlačenova Kristina jo je porinila na voz in Jerica je molče devala krompir v jerbas. Cence pa je nosil v klet. Vsa izmučena je pogledala še enkrat v Kristino: "Kristina, jaz bi pa rada domov. Glava me boli. Saj — 110, pa si nisem nič zaslužila, pa dajte dinar ubogim!"
"Si izmučena, ja! Koliko si pa pobrala ti danes krompirjev 11a njivi. Lenuharila si!" — Takrat so pa jo nekdo zadri iz drugega voza, kjer so tudi praznili: "Jera je kradla! Jera je tatica-Čebulo je kradla 11a Remškovi njivi!"
Jerica je spustila jerbas na tla. Nič ni reki« a zadržane solzo so ji začele počasi kapati drug« za drugo v jerbas. Takrat pa se oglasi na drugi strani dolgi Cence: "Zini še enkrat, lažnjivec! Da je Jerica kradla čebulo. Povejte mi, kdo je to rekel ; zdaj imam pesti pripravljene, pridi." —-
"Je kradla! Je, seveda je!"
Cence jo vzdignil majhno Jerco na voz: "l'0; vej jim zdaj, vsem povej, da nisi kradla, da n>sj še belega cukra nikoli ukradla, kadar matere bilo doma ! Lo povej zdaj. Potem pa stopim t ja, da jim plačani."---

• Jerica je zajokala in se sklonila k dolgemu
Cencetu: "Saj sem--saj sem — kradla!" —
Otroci so kriknili veselo, Cence pa je omahnil z voza. Jerica je šla domov. V hišo z solznim obrazom ni hotela. Zunaj v travo je sedla. Potem pa je prišel tiho Cence, prijel jo za roko in rekel: "No, si res! Pa povej, če si res in kako je bilo!"
"Veš, no. . . čakaj, vse ti povem. — Ono nedeljo je kuhala mati nedeljsko kosilo. Trgovine so bile zaprte, mati pa se je šele takrat, ko je čebulo za nujno rabila spomnila, da je nima več. Pa mi rece naj skočim do sosedovega zelnika in izde-rem si čebule. Rekla mi je, da ne bom imela gre-
ha. Pa sem šla----Štiri sem izdrla, nič
več. Mislila sem, da me ni nihče videl." —
Cence ji je rekel nekaj besed, potem pa je zbežal preko ograje, ker je slišal, da so se vrata kuhinje odprla. "Jerca, no si že doma." — "Ze, mama, pa nimam dinarja!" "Ali greš še jutri? ' "Ne!" — Jerica je šla v sobo, vrgla raztrgano krilce preko postelje in skočila pod odejo. Potem pa so se ulile v blazino vse udušene solze
borne mladosti---
Še tisti večer se je potegnilo devetletno dekletce čez dvajseto leto in njene rokce so postale mnogo daljše in njene temne oči so gledale trmasto in niso več odgovarjale.
Begunci.
Ks. Meško.
TE)
ESETI bratje, sestre desetnice romamo po svetu, brez doma, brez strehe, v vse vetre razkropljeni, zaznamovani in obteženi s pečatom ki nam ga je vtisnila nesrečna in ljudi neusmiljenost, ne naša krivda, ne naši grehi, s pečatom : Tujci, begunci!
Vse naše misli na naših žalostnih potih, po-dnevu in ponoči, niso li voda v potoku, ki jo jezovi tiščijo in težijo in ji branijo prosto pot? Niso 1 oblaki na nebu ob dnevu, ko ni ne najmanjše sapice, da bi razpela njih jadra, beleča se na neba neskončnem oceanu? Niso li megle jesenske, nad sreem viseče, da ne more nikdar posijati vanj svetlo solnce z vso svojo grejočo, oživljajoča
svetloba.
Veselje naše, ni li golob, ki mu je krilo nalom-'jeno? Plahuta — plahuta plašno, obupno, trudeč se z vsemi močmi, da bi se povzdignil v viša-Ve> razmahnil se v prostem ozračju s poletom radostnim, zaplovel mladostno-radostno čez polja, Čez lohe, čez loke, tokave in jase, čez temno šumeče gozdove. . . v daljavo. . . v daljavo. . . v pro-stost.
Ne more, ne more. . .
Vse naše želje visokoletcče, vsi lepi naklepi ,~ VR' pokopani v rakvah svinčenih: v srcih, od trpljenja omračenih.
In ko smo tako ubogi in bedni kot pred leti r'ek^	otroki izraelski, ki so posedali ob
. ^ babilonskih in jokali glasno, ko so se spomi-Siona svetega, zemlje očetne in krajev do-ih ter so na vrbe obesili citre in cimbale, gla-v 6 TG zvonl{(' v dneh prejšnjih ob njih srčnem Ub "k Spečih radostih — ko smo tako 0,?1 in bedni, govore tudi nam: "Dajte, zapojte
nam pesem iz vaših dežel, o vinogradih vaših, o poljih, o Brdih, o oljki, o morju, vaših gorah, o delu vašem in vašem veselju."
A kadar so rekali tujci otrokom izraelskim: "Zapojte nam katero svojih pesmi sionskih," kako so odgovarjali sinovi izraelski, tujci med tujci?
"Kako bi naj peli pesem Gospodovo v tuji deželi?"
In mi, kako naj pojemo mi? Zapeti bi mogli edino le to: Domovi naši so razdejani, razrušene razvaline, pogorišča najžalostnejša. Vinogradi naši, radost nam i71 naš ponos, razkopani, razgrizeni od steklih psov lajajočih, tulečih šrapnelov. Oljke, miru znanilke, tihe, ponižne naše krotkosti znamenja, požgane, s koreninami izkopane. Polja od konjskih kopit pomandrana, za leta in leta pomor-jena. Uničeno vse delo je naših rok, iz naših žuljev, iz naše moči, iz naše krvi porojeno. . . Le morje poje še večni svoj spev. O čem zdaj pač peva? O naši bedi, o našem trpljenju, o beganju našem po svetu nemilem? Le gore še naše stoje, še bolj onemele, grozneje še okostenele. Strme na razdejanja grozo pod sabo, krog sebe. Srde se v trdem svojem osrčju: "Človek je to storil, po božji podobi ustvarjen? Človek, ovenčan in kronan z razumom? Človek, s srcem čutečim oblago-darjen in blagoslovljen? Jeli mogoče? Kako je to strašno mogoče?"
In če bi peli, bi peli še eno:
Gorje mu, kdor je iz doma izgnan, gorje mu, kdor je po svetu pognan, gorje mu, kdor je tujec povsod, gorje mu, ki vsak mu pisač je gospod.
k
In če bi še peli, peti bi mogli le pesem glad-nih naših otrok, v tujini mrjočih. Peti bi mogli le speve solza, speve le jokajočih.
A vera naša ? — zvedavo nas vprašate — vera v ljudi, v src usmiljenje, dobroto? Dejali jo v grob smo. Bode li vstala kedaj od mrtvih? Ena le bila je Velika noč. Pride pač še za nas kdaj katera?
In upanje naše?
Veja natrta, da vsi se listi suše; bolnik, ki
vsi so zdravniki ga že zapustili, vsi ga obsodili že; "Umri!'
In naša ljubezen?
Kot dnevna svetloba se zliva vsa v solnce nazaj, od koder je prišla, kjer ji je vir in začetek, kjer je življenje dobila — tako hrepeni in se zliva naših src ljubezen iz vseh krajev sveta, kjer romamo, blodimo, kjer trpimo, le k tebi, edino le k tebi
domovina, o domovina!
Zablodli.
Kxaver Meško.
PRIDE kdaj dogodek, sam ob sebi morda povsem navaden in vsakdanji, pa nam v hipu pretrese vse mišljenje, srce doli do najglobljega dna. Odpremo oči, s tisočerimi zunanjimi mislimi in skrbmi obtežene, po notranjih sanjah, dpih in hrepenenju omotene, da ne vidijo in ne spoznajo, kaj je našim srcem in našim dušam najbolj potrebno. Odpremo jih tako zavzeto, kakor otrok, ki je šel nabiral v gozd jagod, pa nenadoma z grozo opazi, da je zablodil in izgubil pravo pot in znano smer in sam več ne ve, kje je.
Šel sem v mesto. Kar me ustavi na cesti tik pred mestom žena srednjih let. Uboštvo ji je kričalo iz obleke, beda in pomanjkanje sta ji strahotno gledala z lic in iz oči, glad ji je tožil in jokal iz plašne, bolestne govorice.
"Gospod, ali ste okusili kdaj glad?" me je vprašala nenadoma med pogovorom o njenem siromaštvu, ki so ga vojni časi potrojili.
"Okusil. V dijaških letih. Jokal sem često-krat od gladu."
Zmedlo jo je to. Zdelo se mi je, da ni pri čakovala takega odgovora. Premišljevaje je strmela nekaj hipov predse. Kar je spet povzela, a tise, kakor bi jo bilo sram, a bi vendar ne mogla več molče nositi težke, pekoče misli:
"A ne vem, če ste ga okusili kdaj huje ko jaz in moja deca."
Zdaj sem bil v zadregi jaz. Bolel me je njen žalostni pogled, skoraj telesno bolečino sem čutil ol) njem, pretresel me je njen bolestni glas.
A za kak velik sklep me je vzpodbodel ta pogled, ki je tako prosil usmiljenja in pomoči? Za kako plemenito in dobro delo me je zdramil, po-počasneža in zaspanca, trpeči glas sirotin? Da sem ji dal nekaj cenih, lepo zvenečih in ji stisnil v roko nekoliko drobiža.
In sem bil malone ponosen na svojo plemenitost in svoje dobro delo, ko sem šel dalje svojo pot. Nekje v globini srca, tam, kjer spe naše zle
misli in naši grehi, sem se celo veselil, da sem odpravil ženo tako izlahka, tako poceni.
V mestnem trušču sem na .bedno trpinko povsem pozabil. Šla je mimo mene, kakor gre mimo slaboten vetre, ki ga komaj čutimo in čez hip 110 mislimo več nanj, se ne spominjamo nanj nikoli več v življenju; kakor gre mimo oblak na nebu, ki ga gledamo kratek hip', pa nam izgine izpred oči in izpred duše, in se ne spomnimo nanj nikoli več v življenju. . .
Zvečer sem sedel v samotni svoji sobi in či-tal ob slabotni, spet in spet pojemajoči luči življenje sv. Frančiška Asiškega, najubožnejšega vseh ubožcev, najljubeznivejšega in najpoetičnej-šega vseh ljubiteljev siromaščine, očeta in zaščit-ninka bednih in trpečih.
In sem bral: Prišla je nekega dne v ubožni Frančiškov samostan ob Porcijunkoli mati enega FranČiškovih bratov in je v velikem svojem siromaštvu prosila pomoči. Pa je povprašal Frančišek brata Pietra Catanija, ali imajo v samostanu kaj, s čim bi mogli ubogi ženici pomagati. P" pravi Pietro Catani: "Prav ničesar, oče Frančišek." Toda ko vidi, kako žalostno je Frančišek povesil glavo, so domisli in so popravi: "Pač. oče Frančišek, novi testament imamo. A saj veš: & toga beremo vsako jutro besedo božjo." Teds.l se Frančišek razveseli, da imajo vsaj nekaj, ka>" morejo dati ubogi ženici. Ves v ognju pravi zapove: "Hiti, o brat Pietro, hiti in daj matei"1 novi testament. Brzo ga naj proda in si naj kup' kruha."
Nisem mogel čitati dalje. Naslonil sem glav" v roke, pregledal sem v duhu še enkrat današnJ1 dan in dogodek z ubogo ženico na cesti; in pog'e' dal sem v duhu vso naše današnje življenje, ličnosti in dobičkaželjnosti polno, in som
žalosten
pomislil: "O, kako daleč smo zablodili v dvajs®* tem stoletju od poti velikih ljubiteljev ubogih 1 trpečih, od lepih, svetlih poti sv. Frančiška.
Če bi bil jaz župnik.
Dr. M. Opeka.
1ECKRAT mi hoče biti žal, da moja duhovniška pot ni šla drugače, nego je šla: da bi nadaljeval tisto dušno-pastirsko delo, ki sem ga bil začel mlad v prelepi dolini pod Limbar-sko goro. Hotel bi, da sem župnik, rajši nego v niestu — oprostite! — kje na deželi. Nemara bi imel kaj več pokazati pred sodnim stolom božjim nego tako, in vsaj ta ali oni moj župljan bi kdaj pomolil očenaš na mojem grobu. . . Ob takih mislih si tudi predstavljam, kako bi kot župnik zdaj pospeševal katoliško akcijo. Povedal vam bom, kako.
Zbiral bi okrog sebe dobre ljudi izmed svojih župljanov in jih učil in bodril tako-le:
Prvo in najdražje, kar imamo v župniji, je hiša božja in Bog v nji. Za hišo božjo, svojo cerkev, moramo skrbeti, da bo zmerom lepa in vredna najvišjega Boga. V ta namen boste"z vesoljem pripravljeni žrtvovati, kar največ morete. Vaša stvar je, možje-gospodarji, da ne trpite med seboj nobenega godrnjanja in prerekanja, kadar vas vaš župnik poprosi darov za cerkev: za popravo, za beljenje, za slikanje cerkve, za orgle, za klopi, za zvonove, za prte na oltarjih, za svete Posode, za mašno obleko, itd. O komerkoli veste, da lahko da. pa ima stisnjeno pest, tega boste sami poučili, da je čast in ponos, veselje in zaslužene, darovati Bogu za njegovo bivališče. — Mar-sikaj v cerkvi in okrog nje se da narediti brez stroškov, s samim delom, ki ga pa ne zmore zme->'om (>n človek —- cerkovnik, tako: red in snaga okrog cerkve, čistoča v cerkvi po tleh, po klopeh. 1)0 stenah, po oltarjih, itd. Dekleta, žene, tu ste V(i Poklicane priskočiti na pomoč, zlasti ob večjem Pripravljanju, čiščenju, pripravljanju po cerkvi '"'H; in posebno dekleta boste tudi rade s cveticami krasile oltarje za nedelje in praznike, in vso cerkev z zelenjem in venci ob izrednih slavnostih.
Marijini družbi naj se odsek za olepšavo cerkve "> oltarjev stalno navdušuje za čim večjo delav-,l0Nt. zbira po možnosti denarne prispevke in prikuje k svojemu delu zlasti mlajše članice, da se 8odaj vadijo izkazovati cerkvi svojo dejansko •lubezen. — Seveda pa moramo ljubiti svojo cer-,ev- hišo božjo, v prvi vrsti vsi tako, da radi za _ u)uino vanjo k službi božji, k vsem lepim pobožnim. ki se v nji vrše Boga v slavo in nam v .^^nnje. Zalibog je v župniji nekaj bogopo-Hi,1'h ljudi, ki celo ob nedljah opuščajo sv. ma-
šo. Laže nego duhovnik, ki se ga izogibljejo, jih boste vi preprosili, naj se vendar zavedo svoje krščanske dolžnosti. Iščite priložnosti za razgovor z njimi; pojdi ta ali oni, kdor je bolj znan, k temu ali onemu na dom in ga z lepo besedo napoti spet v cerkev! — Popoldanska služba božja je bolj zapuščena. Skrbite, starši, da bodo vaši otroci redno hodili ob Gospodovih dneh tudi k popoldanski službi božji, skrbite, gospodarji in gospodinje, da bodo hodili vaši posli! Sami dajaj te dober zgled! Ne trpite, župljani, da se vrše razne prireditve med popoldanskim opravilom! Za to je čas po službi božji. — Ob nedeljskih in prazniških popoldnevih- imamo v cerkvi skupno molitveno uro, večkrat pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Parkrat na leto imamo dneve vednega češčenja. K tej molitvi moramo prihajati v velikem številu, ne samo ženske, marveč tudi moški. Marijina družba, tretji red, apostol-stvo mož in muadeničev morajo tu klečati polno-številno pred Najsvetejšim in v lepi zborni molitvi častiti Jezusa ter mu priporočati vse potrebe sv. Cerkve in celega človeštva. V lepi zborni molitvi. pravim, kjer vsak v zboru naglas moli, točno z drugimi izgovarja besedo za besedo, nihče ne prehiteva,nihče ne zavlačuje, tako da je sto in dve sto moških grl en sam glas, in sto in dve sto ženskih grl en sam glas, in kipi molitev kakor pesem in kakor vihar proti tabernaklju in proti nebu. Taka molitev bo privlačevala čimdalje več vernikov pred sv. Rešnje Telo. — Kakor hitro bo mogoče, priredimo v naši župniji tridnevni evhari-stični shod. Takrat pa mora biti cerkev noč in dan polna pobožnih molivcev, obhajilna miza vsako jutro kar oblegana, in sklepna procesija z Najsvetejšim mora biti prabi zmagoslavni pohod našega Kralja. — Še prej pa bomo obhajali po več letih drugo veliko pobožnost. sveti misijon, da se vsi prenovimo in na novo poživimo v Bogu in krščanskem življenju. Pri misijonu ne bo smelo zmanjkati nikogar. Tiste, ki bi se mu hoteli izogniti, boste od osebe do osebe pregovorili, da tega ne store. Prav zadnji čas sem čul, da je bil v neki župniji en sam možak, ki se misijona ni mislil udeležiti. Siromak že dolgo dolgo ni bil pri spovedi in sv. obhajilu. Pa je šlo nadenj kar več mož: Pojdi, tudi ti pojdi v cerkev! Moraš! Kaj boš tak!. . . Vdal se je. A komaj je poslušal nekaj pridig, že ga je zgrabila milost božja. Čez dva dni je po dobri spovedi že klečal pri obhajilni mizi, in potlej vsak dan celega misijona. s solzami
v očeh. . . Tako se po apostolsko rešujejo duše.
To je torej hiša božja in Bog v nji. — Potem so naše domače hiše in mi v njih —. Skrbimo, da bodo naše hiše vse resnično krščanske ! Cisti in sveti naj bodo v njih zakoni! Ne daj Bog, da se vgnezdi pod kako streho divji zakon ! Možje, žene, vaša čast zahteva, da se takoj odpravi i znaše župnije tako pohujšanje. — Starši, glejte na dobro versko vzgojo svojih otrok! Sami jih odgajajte v zavedne in bogoljubne kristjane in budno čujte, da jih v take odgajajo vsi, ki vas na-domestujejo, bodisi v šoli ali pri rokodelstvih ali kjerkoli. — Gojite po hišah skupno družinsko molitev! Kolika škoda je, da se je tako zelo opustila skupna molitev zjutraj in zvečer, zlasti skupna molitev sv. rožnega venca! — Gospoda Jezusa pogostokrat prinašajte pod svojo streho! Srečni so domovi, kjer očetje in matere sami ljubijo pogostno sv. obhajilo in navajajo k njemu svoje otroke in posle. — Mnogo družin je, hvala Bogu, že posvečenih presv. Srcu Jezusovemu. Delajte, agitirajte. da se prav vse posvete temu božjemu Srcu! Blagoslov bo velik. — Skrbite, da bo v vaših hišah dovolj dobrega, poštenega, tudi nabožnega berila; slabega, zlasti veri in krščanskim nravem sovražnega ali tudi le do vere in Cerkve mrzlega pa Bog ne daj pod vaš krov! Kača je, ki prej ali slej gotovo piči in izcedi svoj strup v dušo. — To glede naših hiš, vsake posamezne izmed njih. —
Zdaj pa še naše župnijsko občestvo, naša skupnost. — Vsi se moramo truditi, da izginejo iz naše župnije vsakršna dela teme, zasijejo pa vanjo dela svetlobe. Možje, vi boste brez strahu in ozirov nastopali zoper skrunjenje nedelj in praznikov, zoper slabe prireditve, slabe liste, zoper javno pohujšanje kakršnekoli vrste. — Fantje, vi se boste zvezali zoper kletvino, sirovost, ponoČevanje. pijančevanje, plese. Vemo, kako žalostne reči so to: Bog se žali, duše trpe škodo in sramota lega na našo skupnost. — Žene in dekleta, ve boste pomagale čuti zlasti nad sveto čistostjo v župniji. Storile boste vse, da se ohrani ali, kjer bi bilo treba, zopet povrne sramežljivost v obleki, da se preprečujejo grešna znanja, zasovražijo nespodobne tovarišije. Z ljubeznijo bo-ste matere odvračale svoje hčere, in dekleta svoje
tovarišice od vsega hudega posebno v dobi. ko ravno dozorevajo in je nevarnost prevelika, da jih zaseže zapeljevanje. — Ko pa bomo tako uspešno preganjali dela teme, bomo obenem gojili dela luči, krščanska dobra dela. Službe božje, molitve, sv. zakramentov sem že spomnil. To so naravnost dela ljubezni do Boga, ki je prva in največja zapoved. — Druga zapoved, prvi enaka, pa je ljubezen do bližnjega. Tudi to moramo kazati v dejanju. V župniji imamo bolnike, siromake, revne otroke. Kako krščansko je, če ob nedeljah obiskujete bolnike, jih tolažite, jim, kar morete, pomagate! Nihče ni bolj potreben usmiljenja nego bolnik, pa tudi nihče ni bolj hvaležen zanje.
—	Za siromake, ki jih zlasti dandanes toliko, bomo skušali ustanoviti Vincencijevo konferenco ali Elizabetino družbo. Dotlej pa naj zlasti odsek Marijine družbe, ki si je nadčl nalogo, skrbeti za ubožce, kar najpridneje deluje! Gibljimo, zbi-rajmo, žrtvujmo, pomagajmo z obleko, z živili, po možnosti in potrebi tudi v denarju! — Posebni siromački so otroci ubogih. Skušajmo, da jih oblečemo in preživimo! Za Miklavža ali za Božič, morda tudi za Veliko noč napravimo posebno zbirko, da jih obdarimo in razveselimo! — Naša krščanska in apostolska ljubezen pa mora seči tudi preko župnije, da, preko dežele in države — tja, kjer žive na telesu in na duši ubogi, divjaki, pogani, ki še pravega Boga in Jezusa ne poznajo. Zanje se trudijo misijonarji, da jih rešujejo telesno in dušno. Toda misijonarji ne premorejo nič brez sredstev. Zato ne pozabimo misijonov! Darujmo, kar moremo, tudi v ta vzvišeni namen; če pa nič darovati ne moremo, vsaj molimo, mnogo molimo!
*
Vsetako si mislim, da bi kot župnik dandanes učil in opominjal svoje župljane — v cerkvi s prižnice in zunaj cerkve v društvih, družbah, bratovščinah pa tudi v zasebnih pogovorih. Kajne, kako pestra je slika, ki sem vam jo podal? Tn vse to je katoliška akcija. Vidite, kolike ja najrazličnejšega dela za vse in vsakega. A lepo delo je vse, plemenito delo za krščansko obnovo sveta, za kraljevstvo božje, za večno in lo verjemite'
—	tudi časno srečo duš. Zato pa vsak in vfl' krepko na to delo!
EVH ARISTIJA.
Samsonov! materi je anuel božji ukazal, naj ne pije opojnih pijač in ne je nič nečistega, "kajti dete, kateremu nui boš dala življenje, bo Botru posvečeno." (Sodniki 13, 3.)
I n je z besedo sv. pisma izražena nežna skrivnost, da je posvečenje matere obenem posvečenje deteta, ki ga nosi pod srcem. Koliko bolj posvečuje mati dete svojim srcem,
ako pogosto uživa nebeško hrano.	)4-
Sv. Marija Magdalena Padska je kot otrok v*;. ves;'11,1 pozdravljala mater, vračajočo se iz cerkve od sv. obhaj1'®' "Zakaj me tako objemaš in pritiskaš k sebi?" je vpraševa mati. "Prejela si Kristusa Gospoda in jaz bi rada bila c' bliže pri njem,"

Človek -- največja zagonetka.
P. Hugo.
V PARIZU se je zgodil zločin. Gospoda je šla od doma in pustila služkinjo samo doma. Zločinec je zapazil in porabil to priliko. Prišel je v rezidenco in živinsko umoril varujočo služkinjo. Ko se je gospoda vrnila, jo je našla v mlaki krvi, mrtvo. Kanarček v svoji gaj-bici pa je veselo drobil. Za več dni je bil založen s hrano in pijačo. To je vzbujalo slutnjo, da se je zločincu zasmilil, ko mu je umoril edino hraniteljico in da ga je on za vsak slučaj oskrbel s provijantom. Zločinec je padel v roke pravice in pri obravnavi res potrdil to slutnjo. Dejal je, da ko se je spomnil, da bo morala uboga živalica morda več dni stradati in žejo trpeti, ali bo celo konec vzela, se mu je zasmilila in ni mogel proč, da bi je za vsak slučal ne oskrbel s potrebno hrano in pijačo. Žival se mu je smilila, človek ne.
Ali ni človek zagonetka?
*
Pred leti je bilo nekje na Štajerskem. Dve sestri samici sta živeli skupaj s svojim stricem Pod eno streho. A ta trojica se je slabo razumela. Sestri ste se zarotili proti stricu in sklenili se ga znebiti. Nekega dne s te pa mirno nanj s sekiro in ga ubili. Potem ste pa mirno začeli pripravljati kosilo, ali večerjo. Pa pravi ena: Gori v svislih je še en kos svinjine, bove pa to skuhale za "likof", ker nama je vspelo, se te 'nore znebiti. Ze se hoče ena povspeti v svisli po tisto kračo, ali kaj je že bilo. Takrat pa drugi Pade v glavo, da je petek. "Za božjo voljo", pra-Vl> "saj je petek, ko nisve še nikoli mesa jedle in tudi danes ne bove." — "Dobro, da si se pra-v°časno spomnila", pripomni prva in takoj opusti ,n'sel na kračo. Post prelomiti, tega Bog ne daj,
l''oveka ubiti to pa. Ali ni človek zagonetka?
*
V ječo so privedli zločinca, da tam sedi do mrti. Kadar se je na to spomnil, je začel bes-kot bi bil ob pamet. Nekega dne ga poseti , av'iatelj jetnišnice. Med drugim ga vpraša, u-l je po poklicu. Pravi, da brivec. Ravnatelj dalje vpraša, če bi ga mogel obriti. Zločinec debelo pogleda, če ima res toliko poguma, da se njemu prepustil. Ravnatelj razume mol-vPi'ašanje, mu dene roko na ramo in pravi: aUpam vam, kar brzo na delo!" In zločinec bri-
114
avnatelja tako previdno in s tako fineso, kot
ga ni še nihče. Od tistega časa je bil jetnik kot vosek in olje. Ali ni človek res zagonetka?
*	s
Anglež George Goodwin pripoveduje sledečo dogodbo iz naših dni: Mr. Jarman, oženjen, oče treh otrok, je bil s tisoči drugih postavljen na cesto, brez dela in brez zaslužka. Dokler je bilo kaj prihrankov in rezerve v obleki, je še nekako šlo. Toda prihranki so se v času dolge depresije posušili, obleka potrgala. Otroci so že stradali in zašiti hodili okrog. Kadar jih je pogledal, so se mu zasmilili in zbodlo ga je, kot bi mu bil kdo šil v srce potisnil. Še vedno brundanje že ne, naj vendar d obi kako delo, da ne bodo vsi skupaj lakote konec vzeli, ga ni tako bolelo. Saj je bil vedno na nogah za delom. A nosil je domov kvečjemu obljube za bližnjo ali daljno bodočnost, ki so se pa druga za drugo razblinjale v noč in zopet nič.
Nekega večera je vendar prav dobro razpoložen prišel domov. "Jutri," je vesel zagotovil ženo, "prinesem domov deset funtov šterlingov. T) nam bo pomagalo iz najnujnejše zadrege." V.-; družina ga je drugi večer komaj čakala domov. A ko je prišel so mu vsi z obraza brali in iz koraka čuli ponovno razočaranje. Brez besede se je spustil v kuhinji na stol in obupan buli! predse. Žena ga sočutno vpraša, kaj se je vendar zopet zgodilo. Po kratkem molku bruhne iz njega: "Zopet to po-miloščenje ob enajsti uri. Meni nič tebi nič bodo smrtno kazen odpravili, potem je ven s krvniško službo." Trenutno je žena mislila, da je znorel. Šele polagoma je izvlekla iz njega, da se je v skrajni sili oglasil za krvniško službo, ki je bila razpisana in jo dobil. Danes bi moral napraviti svoj prvi poskus in to bi mu bilo vrglo 10 funtov šterlingov, ki jih ji je sinoči zagotovil. A ob 11. uri je bil dotični zločinec pomiloščen v dosmrtno ječo in 10 funtov šterlingov je šlo z njim nazaj v ječo.
Ali ni res človek zagonetka?
*
Da človek je največja zagonetka v stvarstvu. Študiramo ga od vseh strani. A ko mislimo, da smo ga spoznali, vsaj enega, nam katero zagode, s katero nas postavi pred nov problem, pred novo uganko. Celo samemu sebi, dasi si je najbližji, je često zagonetka, ki ji ne ve rešitve. Le eden ima ključ do zagonetke človeka, njegov Stvarnik.
Odlomek povesti mlade duše.
D. V.
(Koncc.)
Roke si pritiska na senca, kolena se mu šibe, a 011 teče, teče po ulicah in preko trga pred cerkvijo, da se ljudje začudeni ozirajo za njim. Končno se zateče v cerkev in se v najbolj skritem kotičku kapele svetega Križa zruši v klop. "Moj Bog! Moj Bog!" šepeta predse. Onemogla jeza ga pretresa. Kaj naj naredi tej čarovnici, tej. . . Pretepel bi jo, spraskal bi ji oči, zgrizel bi to ničvrednico —. "Ob, očka, kako je prav, da ti ne veš, dobro je, da si umrl že v Šentvidu, sicer bi te zastrupila ta ostudna kača s svojimi strupenimi zobmi. . ."
Tihota in hlad svetega prostora ga končno le pomirita. Skoro osarmočen se zave: Kaj bi rekel oče, ko bi me videl tako jeznega?. . . On se ni nikoli jezil. . .
I11 kaj naj stori sedaj?. . . Prost je, lahko gre kamor hoče. Ali naj gre res na kmete in si poišče službo? Ne
—	tega ne more! Sam prav ne ve zakaj, le temno slutnjo ima, da bi tam nebil zadovoljen. I11 delati tudi ne more saj razen godbe ne zna nič. Gosli — to je vse njegovo premoženje, njegova dedščina in edini prijatelj — z njimi bo šel dalje po svetu, dokler ne bo tudi njega sredi ceste ali v kakem seniku srečala smrt. . .
Kljub utrujenosti se vzravna in stopi k oltarju. Za ogromnimi venci korald in velikih srebrnih src se skriva zasramovana, razbičaua postava Odrešenika. Dolgo opazuje sveto podobo in hipoma, kot bi ga nekdo opozoril — prešine njegovo dušo misel: "Prvi, ki te prijazno sprejema na tvojem potu. . ." Glava 11111 omahne 11a železno pre-grajo. Edini, ki 11111 hoče pomagati, edini, ki ga še ljubi, je Jezusi Vroče solze mu stopijo v oči, roke se niti raz-prostro in ustnice šepetajo tiho molitev: "Gospod Jezus, Kristus, ne zapusti me nikdar — saj imam sedaj samo še tebe!. . ." Tolažba 11111 je napolnila srce. Kot bi 11111 Gospod obljubil, da pojde z njim, tako 11111 je in to ga navdaja s čudnim, dosedaj neznanim veseljem.
Solčni žarki ga slepe, ko stopi zopet 11a cesto. Mirno gre proti mestu. Priliko ima, zato si hoče po dolgih letih zopet ogledati rojstno mesto. Okolica se 11111 dozdeva nekoliko tuja, najbrže so mnogo prezidavah. Ko pa stopi na trg pred župno cerkev se mu srce znova razvname: "Da, to je slika, ki jo je tolikokrat gledal v svojih sanjali, to je ona ponosna cerkev, stolp, župnišče — in tam ,tain zadaj stoji mala hišica, njegov rojstni dom. Najpreje stopi v cerkev
—	kako je lepa! Komaj poklekne, že 11111 uidejo oči nazaj proti koru. Kako lepo je tam nekoč igral očka in 011 je smel sedeti na zaboju poleg njega iu poslušati čudovite melodije, ki so jih očetove roke izvabljale iz orgelj. Se vedno se spominja, kako se je stresel nekoč, ko so med velikimi, sivimi oboki zaječali žalostni glasovi mogočne: Dies irae. . . Kako domače se počuti v tej cerkvi. . .
Kmalu zapusti cerkev. Spodaj, v oni mali hišici stanuje cerkovnik. Temu bo dal denar za črne maše in si obenem ogledal njegov dom. Ves razburjen stopa po stopnicah v nizko vežo, skozi katero se odpira pogled na mali vrtiček.
N'jegov nekdanji dom! Te stopnice vodijo v klet, te se vzpenjajo navzgor v organistovo stanovanje. Po prstih se plazi po vegastih stopnicah navzgor. Se vedno je tu stara lesena pregraja, ki se je nekoč nenadoma odprla in mi se je prekotalil po stopnicah; in ozki hodnik, kjer je vedno posedala ob oknu mati in šivala — in kjer je visela kletka s ščinkavci. Zdi se 11111, da se bodo vsak hip odprla vrata in 11a hodnik bo stopila mati in zapela veselo laško pesmico kot se je to dogajalo nekoč. . . Dolgo je ie od tega. Oče in mati, oba sta mrtva in Janko stoji sam pred zaprtimi vrati in ne more odpreti, dasi dobro ve, da bi bilo treba poseči le sko/i špranjo iu obrniti nerodno obdelano krogljo — in vrata bi se odprla. . .
V sobi igra nekdo 11a gosli. Ves zatopljen posluša Janko sladke zvoke. — Morda pa je bilo vse to — tujina, očetova smrt, Križajka, — morda pa so bile vse to samo sanje in 011 sploh še ni zapustil doma. . .?
Hučihučiheja! Mala deklica ponosno pelje 11a sprehod svoje igračke in Janko se tiho splazi po stopnicah navzdol.
Spodaj potrka na vrata. "Notri!" V mali, snažni sobici, katere stene so še vedno kakor nekoč vse pokrite s podobami svetnikov, sedi stara ženica — še vedno nosi na glavi prav tako čepico, kakor jo je nosila nekoč. Janko pozdravi in vpraša-, če bi mogel plačati nekaj maš. "Da, da. Počasi polaga denar na mizo, ravni za tri maše bo zadostovalo.
Mimogrede pogleda staro mežnarico, še vedno je taka kot je bila nekoč, samo lasje so se ji pobelili. Ona ga se ni spoznala. Boječe jo vpraša: "Kedo pa je sedaj organist v Beljaku?" — "Neki t eli, V«nceslav Liška se piše. Ali bi se rad učil pri njem?" — "Ne," — odgovarja Janko — "ker moram še danes oditi dalje. Toda — prosil bi vas, da mi poveste, kje je pokopana žena prejšnjega orga-nista, Marija Carme Kamnarjeva; preje sem iskal njen grob, a ga nisem mogel najti." — "Ali si jo poznal?" — "Da, poznal sem jo!" ji odgovori s tčžavo.
Hipoma se obraz mladega tujca dozdeva stari ženici čudovito znan. — Bog se usmili — pa vendar ni —: "Povej 110, kdo pa si ti?" — Janko molči. — "No Janko -!" J;"1' ko zajoče in si zakrije obraz z rokami.
"Janko, pa kako si vendar prišel sem?" — "Ah, Reza, oče je umrl v Šentvidu — včeraj včeraj so ga pokopali, ji jokaje pripoveduje.
"Joj, joj, sedaj pa le pripoveduj I" — Medtem, ko Ka skuša potolažiti, da pelje k mizi in postavi predenj skodelico z mlekom. Vsa je vznemirjena od sočutja in radovednosti.
"Veste, teta, mnogo sveta sva videla, odkar sva odšla po svetu. V Nemčiji, v Franciji sva bila in končno sva odšla še na Poljsko, sedaj pa sem popolnoma sani, pa S''!11 hotel še enkrat videti Beljak iu materin grob. Kje pa Je vendar?" — Starka presliši vprašanje in pripoveduje iu £0' vori kar naprej. Vse ji mora pripovedovati: kako so oblečene ljudje v Franciji, kako plešejo Poljaki, ali je res, da v Nemčiji ne jedo cmokov, ali so Dunajčanke res tako lepe kakor govore o njih. Takih in podobnih vprašanj ni "e konca ne kraja.
Janka se ob njeni prijaznosti polasti ugodje, toda, "" je tako utrujen, saj je hodil celo noč. Skoro slabo 1,111 postane, rad bi odšel. "Oditi bom moral. Samo to bi va* št- prosil, da mi pokažete, kje je pokopana mati in Bog va"! povrni vse skupaj I" Reza od same zadrege ne ve, kaj počela. Vsa nervozna grabi za predpasnik: "Njen grob 110 — njen grob. . . Saj tvoja mati sploh ni pokopana N Beljaku. . .!" — "Kaj govorite? Saj mi je oče tolikokrf to povedal! Vedno je ponavljal: V Beljaku, tam selil )' pokopal, tam mi je umrla okrog vseh svetih. Oče je Ve''" dar moral to vedeti!" — "Veš, 110, tvoj. . . oče. . . je in»r(J'J mislil to drugače." Sveta Mamka božja! Saj otrok še H'4 ne ve. Star je že dovolj, mar naj mu pove?. . .
"Kaj je drugače mislil?" jo nepotrpežljivo spraš11'^ "Umrla je, mrtva je!" — "Ni še treba," se smehlja star" onemoglo in položi roko na Jankova ramena, "Ni treba. 11 tem svetu je marsikaj mogoče. . ."	^
Moj Bog! ali se vsi ljudje trudijo, da bi ga yinesa ^ Grozen strah se ga polasti: morda bo sedaj še niežiia1"1 napadla njegov mater? Ne. ne, tega ne sme, tega J1 f(j dovoli. Hlastno, kakor da hoče rešiti sveto podobo 1" oskrumbo, jo skuša prehiteti: "Moja mati, saj je bita ta
dobra, lepa in sveta — kakor angel je bila. In -če že vi ne veste, kje je bila pokopana, bom šel in vprašal gospoda dekana. Bog vam povrnil Z Bogom!"
Z vso naglico beži iz nizke sobe na pokopališče. Preje ie le površno pregledal grobove, sedaj pazljivo pregleda vsak križ, prebere vsak napis in ne pozabi niti na starejše spomenike, ki so naslonjeni na veliki križ sredi pokopališča. Dolgo išče, ves je že utrujen, a Marijo Carine Kamnarjeve, rojene Cironi ne najde med mrtvimi. Vedno bolj se oži težki obroč okrog njegovega srca. Kaj je z njegovo materjo? Zakaj govore ljudje tako čudno? Ali naj stopi še k gospodu dekanu in povpraša? Ne — raje ne! Morda bi tudi 011 kaj takega povedal. . . Raje bo sam malo pomislil. . .
Medtem, ko blodi med grobovi sem in tja, se hipoma strezni: Kedaj je umrla?. . . Z veliko težavo brska med odlomki svojih spominov. . . Takrat ni bil več tako majhen, vsaj pet let je že moral bili star. Mati ga je peljala iz mesta k učitelju pri Sveti Mariji na 2ili. In kako ga je poljubila in jokala. . . In čez teden dni je prišel oče, ga tesno objel in zajokal: "Janko, mati ti je umrla 1" To se je zgodilo na jesen in na pomlad sta odšla po svetu. Očeta je materina smrt tako potrla, da ni hotel igrati nobenih veselih skladb ali valčkov in tudi v cerkvi so pričele prevladovati žalostne melodije. Ljudje so pričei šušljati, da se mu je zmešalo; ko je oče opazil, da niso z njim več zadovoljni, je odšel po svetu. — Saj bi itak ne vzdržal več dolgo v Beljaku. . .
Tako m it je nekoč pripovedoval oče — in sedaj govore ljudje tako čudno. Nasprotno — "nekoliko drugače" je dejala mežnarica. Kaj če bi mati. . . ne umrla. . .? Samo /a očeta? Ah, to je neumnosti sam sebi se smeji ob tej neumni misli, a v srcu mu črv gloje dalje. — Mlad je še, toda marsikaj je že izkusil in doživel, življenje mu ni več tuje. . .
T.epa je bila mati in mlada. Se vedno gleda pred seboj njen obraz, kot najnejžnejši, lahnordeči žamet so bila njena lica in nihče ni vedel povedati, kaj je bolj temno sijalo na njej, njeni lasje ali oči. In kadar je pela — kot gorki, opojni južni veter so vele njene besede v zraku in zasanjale poslušalca. . . In oče je bil tako resen, preprost in ubog poleg nje. . .
Se enkrat obide v se grobove, a brez uspeha se vrne k vratom, materinega imena ni našel nikjer zapisanega. Tesno mu je pri srcu, sam ne ve zakaj. Tiho se splazi skozi vrata.
Samo eno misel še pozna: v Šentvid I nazaj k očetu!
Na Dravskem mostu se še enkrat ozre na mesto. Tako ie utrujen, do smrti je ranjeno njegovo srce. Kot bi moral danes* prvič za vedno zapustiti Beljak — kot bi mu šele danes pokopali mater. . .
Proč take misli! Kedo pa naj se še zavzema za mater, kdo naj jo brani pred zlobnimi jeziki, če tudi on že tako misli o njej. . .
Ubožci ne "žive". . . In materi se je vedno hotelo "življenja". Neprestano se mu vsiljujejo take žalostne misli, .
O mati I, . .
Večerna pobožuost v špitalski cerkvi je ravnokar minila. Oče Bernard je stopil iz zakristije in pokleknil pred oltar. Počasi se izgubljajo drsajoči koraki zadnjih starih ženic, ki zapuščajo cerkev.
Gospod pošlji pomoč iz svojega svetišča! Tvoj hlapec ne vzdrži več. Koliko je premolil, se postil in trpel, sedaj pa se niii dozdeva, da je bilo vse to brez sadu. Kroiač Kozi je kljub temu padel, tkalec na glavnem trgu je vseeno s celo družino prešel med luterane in morilec, čigar dušo bi mogel odkupiti s svojo lastno krvjo, ie umrl nespo-korjen.
In sedaj preostaja še Velikovcc. . . Na vseh oglih žanje hudič bogate sadove njegove roke pa so zvezane _ samo molitev in pokora mu še preostajata. Gospod Feztis, kako da moreš ostati tako nerazumljivo brezbrižen! Po vseh hišah žive udobno življenje in seveda ne čutijo nikake
potrebe po Tebi. Ob nedeljah pridejo sicer za kako urico v najlepših oblekah v cerkev k pridigi in sveti maši, daj so katoličani, a da bi Tebe ponesli s seboj na svoje domove in živeli s Teboj, tega se boje in sramujejo. Ti bi se morda — ah — preveč prevzel, tega se boje. — O Gospod Jezus Kristus, ko bi bil jaz svetnik, potem bi bilo bolje poskrbljeno za Tvojo čredo, toda jaz sem samo grešnik, za-nikaren hlapec in pod mojimi popustljivimi rokami se Tv0" je milosti kar poizgubljajo.
Težka malosrčnost mu ovira molitev. Kako bi tu šc mogel pomagati? Povsod sama revščina in greh. Loteva se ga občutje kot da je z močnim plamenom svoje gorečnosti blodil kot slabotna iskra preko neskončnega močvirja. — Gospod, daj mi duše! mu prosi srce. — Pošlji mi znamenje, Gospod, da nisi pozabil na svet in si mu odpustil grehe. Pošlji mi vsaj eno dušo kot znamenje! Morda je ta prošnja predrzna, potem mi odpusti. Edino to bi še bila tolažba zame. Sam najbolje veš, kaj sem v vseh teli mesecih in tednih prestal — in kakšen obup se me loteval Pošlji mi znamenje — Gospod!
Krčevito stiska roke. Njegove temne oči žare od prevelike stiske in bolesti. "Dati vam hočem nebo kot iz železa." — Ne — ne, o Gospod, Ti si usmiljen, Ti ne pozabiš svojih stvari. . . Marija bo pomagala. "Pozdravljena kraljica, mati usmiljenja!"
V stolpu je odbilo pol devetih. Globoko sklonjen zinoli še: Molim Te ponižno in zapusti c erkev. Nad Magdalensko goro sveti mesec. Mračni venec hribov obdaja dolino, ki se koplje v mesečini. Na jugu grozi bliskavica. Veter lahno šumi po drevju in pregiba portimcnelo listje.
Vroče in trdo bije srce očeta Bernarda. Iz mesta se tu in tam čujc vreščav smeh ali surovo kričanje. Z molitvijo na ustnicah gre med grobovi proti frančiškanskemu samostanu. Prijel je za kljuko malih vrat, a nenadoma obstane. Svetli, jasni glasovi gosli blažijo tiho noč. "Kdo hi neki igral v tem času na pokopališču?"
Previdno stopi na gredico in pogleda skozi grmičevje-Pred seboj zagleda dečka, naslonil se je na zid, uprl oči v nebo in dvignil lok. Oče Bernard se tnu tiho približuje, njegova duša je polna skrivnostnega pričakovanja.
Bledo, suho, zgodaj zresnjeno otroško obličje je obsijano z mesečino. Iz potez, ki jih je začrtala preogroniua. za otroka prezgodnja žalost, si je odkrila poštenost. I''1 duhovljena svetloba poglablja velike, zasenčene oči.
"Dečko iz Leskarjeve gostilne", se spomni oče Rernar'1 'Tiho obstane, da bi ga ne zmotil.
Vedno jačji postajajo glasovi. Prastari, preprosti ""j pev se počasi dviga iz otožnega preludija. Oče Bernar pozna to pesem — danes je že skoro pozabljena, toda, k" ie bil on še novic, so jo marsikdaj zapeli, kadar so zvece sedeli pri ognju. . .:
O. da bi že bil doma,
bil rešen vseh skrbi sveta;
doma, nebesa mislim jaz,
tam gledal večno bi Boga obraz.
Veseli duša, se, srce, dobroto išči, ki presega vse. . .
(iosli so mu počasi zdrknile ob telesu navzdol. obvisijo za hip na nebu, potem pa niu pade glava na prsa. Kot dva bleeseča bisera padeta dve solzni na tla.
Deček je kleknil na tla poleg groba. Pretresljiv J' se zaduši v črni zemlji. Gosli so tiho zaječale in z.ilrs ^ v travo. Oče Bernard se še vedno ne more opogumiti. bi pristopil in ga potolažil. Šele, ko jok počasi zamre, se mu dozdeva, da je deček zaspal, stopi bližje pretrgani dihi se trgajo iz ozkih otroških prsi; oči S'1 ' prte in prsti razklenjeni, Plavi lasje leže vlažni in raz" šeni na vlažni zemlji.
Pogled tia spečega otroka, ki ne pozna domovine, bok o gane duhovnika Omagal je med potjo! Pi'P°
ma izčrpano je drobno telesce omahnilo na grob, podplati se komaj še drže čevljev. . . Kje je neki hodil ta dva dni, odkar so mu pokopali očeta. . .?
Na jugu postajajo bliski vedno pogostnejši. Nevihta se bliža, deček ne more ostati tu! Oče Bernard položi roko na temno glavico: "Ti, Janko. . .!" Se le čez nekaj časa se prebudi izmučeni revček. Prestrašen skoči pokonci, zmedeno gleda okrog sebe in vpraša: "Kaj je oče. . .? Ah. . ." Duhovnik ga vsiljivo pregovarja: "Pojdi z menoj1 Nevihta bo!. . ." Nerazumljivo gleda Janko okrog sebe. Ko oče Bernard ponovi svoie povabilo, mu Janko trudno odgovori: "Hvala, raje bom ostal tu. . .!" — "Toda pomisli vendar, saj boš popolnoma premočen — niti oče ne bi bil zadovoljen s teboj!" Nežno ga prime duhovnik za roko' in ga dvigne: "Tako, ali ne. . . saj boš jutri zopet lahko pri-duhovniku, ki ga pelje proč. Vedno znova se mu zapirajo sel sem." Neodločno dvigne Janko gosli in se prepusti trepalnice. Oče Bernard položi roko okoli njegovih ramen m počasi gresta s pokopališča preko pota proti samostanu.
Začudeno gleda brat vratar skozi malo okence, ko sliši pozne korake, ko pa spozna očeta Bernarda, gre hitro po ogromni venec ključev in svečo. Ves njegov starčevski obraz je en sam smehljaj: "Otroka nam je pripeljal oče Rernard — tujega otroka. Morda je mali deček dvanajstletni Jezušček?" Tn v veseli preprostosti svojega srca postane še bolj vesel, ko pelje oče Bernard tujega dečka na-
"Oče guardijan se ne protivi temu, da bi danes ostal tu Pojdi za mano!" Z negotovimi koraki gre deček za menihom, ki sveti po temnem hodniku. V sobiti, ki je določena za mimo potujoče brate, že stoji na mizi mleko in žganci, tudi postelja je že pripravljena.. Medt ko deček povživa večerjo mu oče Bernard sezuje čevlje: noge so vse ožulje-ne. Nato se vsede nasproti njemu.
"Kako pa ti je ime?" — "Kamnarjev Janko!" — "In koliko si star?" — "V novembru bom trinajst let." — Sveča ju mirno liže s svojo skromno svetlobo. Menih ne more dvigniti oči od zarjavelega obraza, kateremu niti zemlja niti solze nista mogla zabrisati jasnosti in odločnosti. Ponudi mu roko preko mize: "Janko, le ne skrbi, kaj bo sedaj s teboj! Gospod Bog bo že poskrbel za potrebna sredstva. — Morda ostaneš kar tu, to bi bilo zate še najboljše. Sedaj pa uahko noč! Jutri se le dobro odpočij. Proti jutru se bom že še oglasil pri tebi. . ."
Podpira ga proti postelji. Ko sede Janko na rob, poglede plašno in proseče v meniha. "No, kaj bi še rad?' ga vpraša oče Bernard. Z vidnim naporom šepeta otrok: ". . . Prečastiti. . . nekaj. . . bi vas še rad vprašal." — "Kar na dan s vprašanjem!"
Janko nervozno stiska in upogiba roki na kolenu "Prečastiti. . . očka je vedno igral neko staro pesem, ki se glasi: O da bi že bil doma, bil rešen vseh skrbi sveta. . . izmed vseh pesmic mu je bilatanajljubša. . . In danes sem mu io zaigral, da mu napravim nekoliko veselja. . .
DVE REKORDNI SLOVENSKI DRUŽINI.
Še ne dolgo tega so bile slovenske nove maše	rike v redu Križarjev, ki se drug za drugim po-
v Ameriki zelo redke. Zadnja leta so se začele	lagoma bližajo altarju. Le škoda, da bodo ti, ki
razveseljivo množiti. Par družin nam je dalo ce-	vstopajo v razne tuje redove, večinoma mrtvi za
'o po dva novomašnika, družina Virant, Lorain, 0.	naš narod. Kljub zadostnemu številu narodne
in družina Hoge, Bridgeport, 0. Rekord pa bode	duhovščine, se bodo naše narodne župnije druga
fflede tega, če bo šlo vse po sreči, odnesle družini	za drugo začele pred časom vtapljati v angleško
Grabrijan, Denver, Colo, in družina Smrke,	morje. Vendar pa čast in priznanje družinam,
Rrockway, Minn. Prva je že dala enega novo-	ki posvetujejo svoje sinove Gospodovi službi,
Pašnika Rev. .Tos. Grabrijana, člana servitskega	dvakrat čast in priznanje onim, ki mu jih posvete
reda. V isti red sta kot klerika vstopila še dva	dva, ali celo tri. ^niga njegova brata. Druga ima tri sinove kle-
r-ivnost v njegovo sobico in ga tam posadi — na gugavi stol starega vratarja.
"K očetu guardijanu stopim in ga povprašam, če sme "1'enočiti pri nas Ostani pri njem, Egidii, sai vidiš, kako slab," Brat sočutno prikima. Tako je vesel, da sme '"leti dečka Jezusa pri sebi v svoji sobici. Ko opazi, da s<' rujave oči ustavile na njegovi mizici poleg okna, mu akoi nekolko v zadregi prinese svoie zaklade, skoro same fodobice, ki jih je naslikal v prostih uricah, odkar je pre-
l.za vsa'<0 drugo delo. "Bi rad pogledal, dečko, ali ne? idis tale z modrini ogrinjalom, to je naša T.juha Gospa 8 Je najlepša! Ce mi oče guardiian dovoli, ti jo podarim , bi jo rad imel?" Janko prikima s trudnim nasine-n.n' Zaspano gleda na pisane podobice. — "Tukaj vidi" tii' '. sve,('^:1 Vida tam ic sveta Neža z jagenjčkom — - slo nosrhno izpod rok. jarenjček je tak kot kak ku-(,,-, n°'i?" Na sveto Tereziio ie posebno ponosen. Celo ur'	":'ro<"''- dal jo bo pekovi hčerki iz Nizke
teden bo šla v samostan, k Elizabetinkam v ) nv,,c "?a1, da nimam več svete Magdalene, ta je bila ,1 '' Zlat ščit je imela in bila oerniena v škrlat. Ravno „^rK s,,,n jo moral oddati /latarki T.esarki, podarila jo ie l-( ' "atakarici, ki ie baje storila zelo mnogo dobrega ne-"" godcu I" "Marjetici da," nravi tiho deček. "Al-|,j| no*na$?" vprašuie oče Eridii in hoče vedeti, katera bi ta natakarica, ki dela dobra dela. toda oče Bernard, V? • v toni vrnil, mu da znamenje, naj molči.
In ko sem jo igral. . . sem šele razumel. . . preje je nisem... Sedaj pa bi tako rad prišel domov v nebesa, in se otresel vseh skrbi sveta, bil deležen dobrote, ki presega vse druge. . . ko pa je na zemlji vse tako malo in neznatno. . . In zato bi vas prosil, če bi mi mogli povedati jutri: kako se pride v nebesa. . ."
V duhovnikovi duši postane svetlo in jasno. Znamenje! — Alelujal — Znamenje! Od veselja se mu tresejo roke, ko mu naredi znamenje križa na čelo, ustne in prsi in ves je ginjen: ". . . Otrok. . . Bog ti je skazal veliko milost, obadva se mu morava zahvaliti zanjo. Jutri ti bom z ve-
Sijaj njegovega obraza vzbudi odsev na drugem. Zu likim veseljem pokazal prve korake. . ."
naj ic prvič zagrmelo, a v mali sobici je v dveh srcih vzšlo solnce. . .
Oče vzame svečo z mize in se obrne k vratom: ". . .Lahko noč. Janko! Hvaljen bodi Jezus Kristus!" — "Na vekomaj, amen!"
Na hodniku oče Bernard vgasne svečo. Po hodnikih in zavitih stopnicah, ki so že njegovi stari znanke, gre na
kor.	.
Tisoči angelov pojejo v njegovi duši. Bog se je sklonil k njemu in ga potolažil. Ves prevzet moli pred križem z razprostrtimi rokami:
"Zahvaljujem Te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in napuhnjenim ter razodel preprostim..."
Tiho, enakomerno gori večna lučka pred oltarjem.
Baraga
Služabnik božji —
1. Potek njegovega življenja.
Rodil se je 29. jim. 1797. v gradiču Mala vas, župnija Dobrnič na Dolenjskem, sedaj Jugoslavija. Kot sinu graščaka Janeza Barage in njegove žene Katarine, roj. Jenčič, so mu pri sv. krstu dali dva imena: Irenej Friderik. A prvega ni nikoli rabil. Svoja otroška leta je preživel na trebanjskem gradu, ki so ga stariši dve leti po njegovem rojstvu kupili in se tja preselili. Kot bodočega graščaka so ga 1. 1806 poslali v ljubljanske šole, da se ondi primerno izobrazi. A že 1. 1808. mu umrje ljubljena, pobožna mati. Štiri leta kasneje 1812. je zgubil še skrbnega očeta. Poslej mu je bil oče njegov biremski boter, Dr. Jurij Dolinar, profesor-lajik v ljubljanskem semenišču. Tu je v letih 1809-16 z odličnim vspehom dovršil srednje šole. V jeseni 1. 1816. se je vpisal na dunajskem vseučilišču za pravo in je 1. 1821. z vspehom končal. Med tem ga je Gospod po svojem služabniku, poznejšem sv. Klementu Mariji Hofbaucrju zase zasnubil. Dedni grad je brez lastne odškodnine prepustil svoji starejši sestri Amaliji in se oglasil pri dunajskem nadškofu za sprejem v bogoslovje. Hotel je biti blizu svojega svetniškega duhovnega voditelja P. Hofbauerja. Ker mu pa njegov rodni ljubljanski škof ni dal izpust-nice, je isto leto stopil v ljubljansko bogoslovje. Posvečen je bil 21. sept. 182.? v ljubljanski stolnici in tam naslednje jutro opravil svojo prvo sv. mašo. Sledečo jesen 1824. je bil poslan za duhovnega pomočnika v Šmartno pri Kranju. • Tu je deloval do 1. 1828. ko je bil v isti lastnosti premeščen v Metliko. Odtod se je v jeseni I. 1830. nameril v Ameriko, kamor ie došel zadnjega decembra. Po trimesečni pripravi v Cincinnati je 21 npr. 1831. odpotoval med Indijance, med katerimi ie ostal do svoje smrti. Središča njegovih misijonov so bila: Arbre Crocho (1831.33), Grand River (1833-35), La-point (1835-43), 1,'Anse (1843-45). Dne 29. jul. 1853. ie bil imenovan za prvega apost. vikarja Gornjega Michigana, in hkrati za naslovnega škofa amysijonii-skega Posvečen ie bil 1 nov. 1853 v ein cinnatski stolnici. Dne 9. jan. 1857. je postal rodni škof v Sault Ste. Marie. V
Friderik Baraga.*)
maju 1866. je premestil svojo škofijsko stolico v Marquette, Mich. Tu je 19. , jan. 1868. umrl in bil pokopan v stolnici. Sedaj počivajo njegovi telesni ostanki v škofovski kripti tamkajšnje nove stolnice. 2. Njegovo sveto življenje in apostolsko delovanje.
To bi najkrajše lahko očrtali z življcn-skim pravilom neke služabnice božje: "Do Boga je treba imeti srce angela, do bližnjega srce matere, do samega sebe srce sodnika".	,
A.	Baraga je imel do Boga srce angela. — Ljubezen do njega je bila motor vsega njegovega življenja in žrtvovanja. O ljubezni božji in do Boga je najrajši govoril, ves prevzet. Očividci so pričali, da je več svetih noči, ko je proslavljal ljubezen božjo do človeka, ginjenja obstal in solze so ga oblile. Ljubezni so prežeta vsa njegova pisana dela, zlasti najintimnejša pisma. Hvaležna ljubezen do Boga ga je pred krstnim kamnom rojstne župnije tako prevzela, da se je zjokal kot otrok. Ljubezen do Boga je tudi vdihnil \ sein drugim čednostim v katerih so jo v tako nenavadni meri odlikoval.
B.	Baraga je imel do bližnjega srce matere. Duše so mu bile božji biseri z Rešnjo Krvjo plačani, ki jih je treba tedaj za vsako ceno dvigniti iz zemskega prahu in blata ter njemu vrniti. V Smart nem je bil že ob 2. zjutraj pokonci in hodil gledat, če je kdo za sv. spoved. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Saj je šel glas daleč naokoli, da je v Smartnem kar naprej porcijunkula. Od vseli strani so romali ljudje tja, da pri gorečem kaplanu opravijo sv. spoved. Ko je bilo treba na previdenje, a jo Sava odnesla hrod. ga jo moral cerkovnik na plečih prenesti čez reko /a dušo je šlo. Pa ni poznal sa rao duš, tudi telesa radi duš. Nekoč se je istotam bos vrnil s previdenja. Čevlje jr podaril b<raču, ki ga jo srečal. Drugikrat je onemoglega berača, ki ga je našel ob polu. na lastnih ramah prinesel domov in ga negoval, dokler ni prišel k sebi. Njegovo izbranejšo hrano so jedli bolniki, boljšo obleko so nosili reveži in kar jo zaslužil so je vre raztoklo med ubogo Imel je navado reči: "Kar daš siromaku,
*) 01) priliki letošnje Baragove proslave je Zveza izdala podobice s škofovim življenjepisom na obratni strani.
boš sam imel, česar ne daš, bodo imeli drugi". Med Indijanci je bil večni popotnik za dušami. Glede svojih misijonskih potov in doživljajev na njih, je bil drugi sv. Pavel. Tisoč in tisoč milj je prehodil ob vsakem letnem času in vremenu, večkrat v nevarnostih na rekah in jezerih, v nevarnostih med neverniki, v trudu in naporu, lakoti in žeji, mrazu in nagoti. Prav kot apostelj narodov. In kot on ni misijonarji samo z živo besedo, ampak tudi s peresom. Sam je zabeležil, da je spisal šest slovenskih, eno nemško in pet indijanskih, deloma prav debelih knjig. Mnoge so doživele več izdaj. Te še danes misijonarijo med rojaki in Indijanci.
C. Baraga je bil sebi strogi sodnik. —
To je sicer po možnosti skrival, a ni mogel popolnoma skriti. V Šmartnem je v njegovi sobici stala lepa, mehka postelja. A on je ni rabil. Spal je na deskah z malo slame pod seboj. Meso jč redko užival, še redkejše vino. Zadnjih 24 let svojega življenja iz obljube sploh ni pokusi! vina. Radi strogosti življenja ni nihče dolgo pri njem obstal. Zato je bil po raznih skušnjah najrajši sam. Redno je vstajal ob pol treh zjutraj, vedno pa pred tremi. Po več ur je premišljeval in se pripravljal na sv. mašo. Po njej se je celo uro zahvaljeval.
Ni čuda, da ga je spričo tega vse imelo za svetnika, tako misijonski sodelavci, kot ljudstvo. Misijonar Pire, ki ga je parkrat obiskal, sporoča: "On je nedvomno najpobožnejši duhovnik med Indijanci in najboljši misijonar. Za nič drugega mu ni mar, kot za to, kar v nebesa vodi." In njegova sestra Antonija, ki je bila nekaj časa pri njem, piše: "Čujem o njem stvari, ki se zde nadčloveške in ki jih more vršiti le posebni ljubljenec božji." Takega se je mnogo pripovedovalo o njem, v življenju in po smrti. Kaj je na vsem tem, kajpada nismo mi poklicani soditi. O tem ima besedo edinole nezmotljiva učiteljica resnice sv. cerkev.
Kar mi moremo je le, da Boga prosimo, naj ga, ako so naše sodbe o njem tudi njegove sodbe, med nami z očitnimi čudeži poveliča, da mu bo mogla sv. cerkev priznati čast altarjeV. In za slučaj, da bi kdo na njegovo priprošnjo prejel od Boga kako izredno milost, ki se zdi, da je očitno nadnaravnega značaja, naj ie ne pozabi objaviti iu sporočiti pristojni cerkveni oblasti, namreč Prevzv. škofu v Marquette, Michigan.
Pri tem zasebnem priporočanju služabniku božjemu Baragi se poslužujmo od cerkvene oblasti potrjene molitve, ki jo najdemo v tej knjižici natiskano.
MOLITEV.
Vsemogočni Bog, Oče luči, ki od Tebe pride vsak dober dar in ki si nam v svojem služabniku škofu Frideriku Baragi poslal tolikega učenika in pastirja, usliši naše pobožne molitve in poveličaj ga, da bo pred vesoljno sv. cerkvijo prištet Zveličanim. Po Kristu Gospodu našem.
Oče naš. . . Češčena Marija. . . Čast bodi. . .
Imprimatur Paulus Josephus
Kp. Marianop. el Marquettensis
Jan. 6, 1933.
BARAGOVA ZVEZA Baragova Zveza ima namen:
1.)	Razširjati med verniki zanimanja za neutrudljivo misijonsko življenje škofa Baraga in za njegovo gorečo delo med paganskimi I ndijanci.
2.)	Napeljevati vernike k posnemanju njegove velike ljubezni do Boga in do bližnjega in njegovega pobožnega češče-nja Marije, Matere božje.
3.-	Razširiti med verniki goreče zasebne molitve do Boga, da bi On v svojem neskončnem usmiljenju uslišal naše ponižne prošnje, iu dodelil veliko milost, da bi mogli enkrat škofa Baraga častiti kot blaženega v nebesih.
Vsak dar v ta namen Baragove Zveze bode hvaležno sprejet.
Baragov dan v Lemontu
Proti koncu meseca julija je bil Lemont priča izredne slovesnosti, kakor je že dolgo ni bil. Napovedovali so tedne preje, da bo zadnja nedelja v juliju velik Baragov dan, ko bo slovenski narod pokazal, da mu je pri srcu Baragova stvar. Napoved se je uresničila: Toliko naroda še zlepa ni bilo na lemontskih gričih kakor ravno to nedeljo, vse je družila ena misel, proslaviti moramo zopet enkrat svojega apostola in utrditi v sebi tisto močno željo: daj Bog, da bi kedaj v svojem apostolu gledali od Cerkve priznanega vzornika. Od indijanskega bazarja sem nimo imeli take slovesnosti, pa je ta slovesnost še celo presegla vse druge.
V zgodnjih urah so se zbirale številne množice k jutranji slovesni maši, ki jo je daroval predsednik Baragove Zveze, Rev. Plevnik ob azi-stenci druge duhovščine. Od cerkvice na hrib se je vila dolga procesija Baragovih častivcev, na čelu jim jolietska in čikaška mladinska godba. Maša je bila pri groti. Med mašo je imel govor tajnik Baragove Zveze, P. Odilo Hajnšek, ki je povdarjal, da Baragova stvar že dolgo ni več na mrtvi točki, navdušenost, ki je prevevala naša srca v prvih letih, je še vedno v srcih, samo večkrat bi bilo treba novega olja, da bi plamen znova in znova zagorel. Predvsem se priporočajmo
svojemu vzorniku v dušnih zadevah, z molitvijo odprimo usta Gospodova, da bo v mogočnem glasu pokazal, da mu je do Barage, svojega učenca toliko, da ga hoče imeti med drugimi svojimi nasle-dovavci in poveličanci na altarju.
Popoldanski program se je pričel krog tretje ure. Otvorila ga je čikaška godba, za njo so igrali jolietski godbeniki, med muzikalnim nastop obeh band pa so imeli govore: predsednik Baragove Zveze, pomožni tajnik, Father Wencel Šolar in Ludvig Košnik iz Chicage.
Predsednik Zveze, Father J. Plevnik se je v govoru spomnil še drugega velikega jubileja,, ki ga slovenski narod slavi, to je biserno mašo odličnega našega škofa Jegliča. < Želel je, da združimo molitev za Baragovo beatifikacijo z molitvijo za zdravje sivolasega vodnika našega preko oceana.
Drugi govorniki so pa povdarjali, naj ne držimo križem rok, temveč jih dvigajmo goreče proti nebu v prošnji, da nam Bog da patrona v nebesih.
Še pozno v noč so se rojaki razhajali od tega veličastnega dneva v dobrem razpoloženju. Bog daj, da se vsako leto sestanemo in se znova navdušimo za Baragovo delo.
Drobiž.
p. Hugo.
SMRT JU JE ZDRUŽILA.
Naši navdušeni in agilni zastopnici Mrs. Barbari Globočnik na Evelethu, Minn, je pred nekaj dnevi umrl dragi mož. Ta udarec jo je tako stri, da se ji je omračil um. Upali so, da bo čas polagoma vsaj za silo zacelil globoko rano. A ni prebolela udarca. V par dneh je šla za mo-
žem. Pokopali so jo 2. avg. zraven ljubljenega moža. Za Ave Marijo ima mnogo zaslug in ji bo v njeni kroniki ohranjen častni spomin. Naj J1 Marija povrne, kar je potom nje storila za njen0 čast.
OROŽJA NAM MANJKA.
Ko je nemški diktator Hitler stopil Judom na prste, so tako zakričali, da se je po vsem svetu slišalo. In odmev je bil tak, da se ga je še Hitlei ustrašil in že napovedan splošen radikalen pogrom proti Judom zelo omilil. Saj bi drugače morda danes ne bil več to kar je. Pa se nemškim Judom zdaleka ni taka krivica zgodila, kot se godi kristjanom in katoličanom v Rusiji, v Mehiki in še marsikje. A k vsem vnebovpijočim krivicam, ki se gode kristjanom in zlasti katoličanom, je
svet molčal in molči. Peščica nemških Judov 8 mu je zasmilila. Kar je obrezanega in krščenega je dvignilo gromeč protest. Odkod to, se nnl0f' izprašujejo. In prav odgovarjajo drugi: "OroŽJ nam manjka. Tiska mogočnega, vplivnega tisK^ nimamo, da bi svet zainteresirali za svojo Prf vično pravdo. Najboljši judovski advokat J^ njih tisk. Potom njega imajo naenkrat ves za seboj. Naš tisk je pa v primeri z njih°v kot puška bezgovka v primeri z ročno strojno P
ško. Zato nas tepe in preganja kdor hoče in dokler se mu zljubi, pred očmi sto in več milijonov naših bratov in sestra po veri. Še ti ubogi listi, kar jih imamo so z vsako večjo splošno krizo v krizi. Se pač le-preveč zavedamo na Kristusove besede: "In peklenska vrata je ne bodo premagala." A sigurno Kristus s temi besedami ni
SVETNIK V
Pod tem imenom je znan irski delavec Matt Talbot, ki je pred 8 leti umrl v Dublinu, od kapi zadet, ko je bil na poti v cerkev. Ko so ga že mrtvega prenesli v bližnjo bolnišnico, da ugotove kdo je, so našli na njem pokorila, kot so jih nosili
hotel podpreti naše nemarnosti in nezavednosti. Mi se moramo poslužiti vseh možnih in dovoljenih naravnih sredstev, potem se bomo mogli po pravici sklicevati na to njegovo obljubo. In eno najmogočnejših takih sredstev je poleg radio tisk, ta mogočni pridigar izven cerkve. Le žal, da je izvečine obrezan, ne krščen.
"OVERALLS".
dostojanstvenikov, med njimi pariški kardinal Verdier. Njegov grob je danes bolj znan in bolj obiskan, kot vehkih mož, katerih telesni ostanki počivajo na istem pokopališču. Sicer pa on ne bo dolgo tam čakal vstajenja. Kajti proces za
V. Trinko, O.F.M.
Te dni smo pozdravili novega svojega svečenika, ki je prišel po treh letih bivanja v domovini med nas, da s svojim mašniškim blagoslovom blagoslovi svoje rojake in stopi med znanivce božje blagovesti.
»
Slovenski narod ga pozdravlja, kakor je pozdravil še vse duhovnike z lepim slovenskim pozdravom: Novomašnik bod' pozdravljen.. Poslan si nam bil od Boga, sprejemamo Te kot poslanca božje besede. Da si nam zdrav!
Mnogo uspehov in mnogo božjega blagoslova za težko svečeniško pot. S pozdravi srčnimi hi-limo Ti naproti na Tvoji prvi svečeniški poti. Ostani srečen kot ob maši novi, vsa Tvoja pota večni blagoslovi.
Največji spokorniki starega in srednjega krščanskega veka, spokorni pas in verige. Šele takrat Mo širši krogi zaznali za njegovo skrito, svetost, dokopali so ga na Glasnevin pokopališču v Dubli-Ljudstvo je v vedno večjem številu začelo rornati na njegov grob, prosit za razne milosti. Čudežna uslišanja, ki se dogajajo jih vedno več Privablja tja. Začasa dublinskega evharistične-Ka kongresa je poromalo tja tudi veliko cerkvenih
njegovo proglasitev blaženim je že v teku. V do-glednem času bodo telesni ostanki prenešeni.v cerkev, na altar. Tovarniški delavci težaki bodo dobili svojega patrona, kakršnega morda doslej še niso imeli. In ko bodo razni delavski apostoli, ki so tudi njega snubili za razne prevratne ideje, pozabljeni, bodo tisoči delavcev klečali pred njim na altarju, ga prosili pomoči in se vnemali za njegov vzor.
LEPA MISEL.
Vsak veren katoličan, ki pride v to deželo, so bila s križi iz drugimi svetimi znamenji za-v zagetku vtis, da je prišel v pagansko de- znamovana. Povsod se mu klicala v spomin, naj Žtl°- Vsu pota, ki jih je dotlej hodil po Evropi se zaveda, kaj je, kristjan, katoličan. Zlasti ob
podeželskih potih je vse polno takih tihih božjih pridigarjev. Cesto so to dela vaških samoukov, brez vsake umetniške vrednosti, pač pa velikega versko-moralnega pomena. Tu v Ameriki lahko peš prehodiš milje in milje, ne samo po mestih, tudi po deželi, pa se boš zastonj oziral po kakem takem "znamenju". Sami oglasi vsemogočega, sama navodila kod in kako je treba voziti. Za sveta "znamenja" je mesto samo po cerkvah in morda ob potih zasebnih posestev in še to redko. Pa vendar tudi po teh potih romajo ali se vozijo ljudje, ki imajo Boga lačne in žejne duše. In mar-
sikdo, ki v globini srca čuti to lakoto in žejo, bi ga prej našel, ko bi mu na poti v vidni podobi padel v oči. Takim bogoiskateljem priti naproti in jim pokazati pot do njega, ki ga iščejo, je župnik Rev. John Preston v Kearny, N. J. vrgel v javnost misel, naj bi se ob prometnih cestah postavili veliki križi s Križanim. Kot pravi je dobil na ta poziv mnogo odgovorov, ne samo od katoličanov, ampak tudi od protestantov, da celo od ju-dov, ki pozdravljajo njegovo zamisel. Bog daj, da se tudi uresniči!
VSPESNA PROPAGANDA.
Tisk, ki ni vreden počenega groša, se že dolgo šopiri in ponuja po raznih stojnicah v čakalnicah raznih postaj, po vogalih in ob prometnih cestah. In dobro kupčijo delajo lastniki teh stojnic s takim "šundom". Pa sta si dva Detroitčana Louis F. Krieg in Henry B. Sullivan mislila, zakaj bi ne poskusila s tako stojnico za zdrav katoliški tisk. Malo nad eno leto je vzdržujeta. Vspeh je presenetljiv. Stojnica se je materialno in moralno izplačala. Potom izpostavljenega tiska
se je spreobrnilo h katoliški veri 11 oseb, 12 se jih pripravlja na prestop. Poslujoči prodajavec tiskovin, Mr. Peter McGuinness, je osebno še 16 drugih napotil k duhovnikom' za natančnejše in-strukcije o verskih vprašanjih, 32 pa jih je zainteresiral za versko-cerkvena vprašanja, ki zanje prej sploh niso obstojala. Ali ni to dokaz, da moramo z lučjo resnice na mernik in ne pod mernik. Snubce bo že sama našla potom božje milosti.
RDECl NAJEMNIKI.
Nemški socialistični voditelji so imeli zelo široka usta za svoje podrejene sodruge.Za prave Mojzese voditelje so se imeli, ki so pripravljeni na vse žrtve, samo da popeljejo svoja rdeča krdela preko puščave socialnih razvalin v obljubljeno deželo rdečih nebes. Toda ko je Hitler zavihtel svoj bič nad njimi, so po vrsti pobrali šila in kopita in zbežali na varno v inozemstvo, svoje črede pa zapustili, naj jih raztrga kdor hoče. Braun,
Breitscheid, Greszinski, Klepper, Loevenstein, Hoelterman, Stamper, Rosenfeld, SeydewitZ, Bernhard, T. Wolff, sami socialistični stebri, kajpada mednarodnega socializma, vse je noč vzela-Nobenega več ni na nemških tleh. Drugi, ki so imeli še premalo podkovan žep, so se pa potuhnil1 in deloma svoj Confiteor molili, ki jim kajpada tudi ni prišel iz srca. Najemnik pač zbeži, ker najemnik in ga za ovce ni skrb. . .
Darovi
Za sv. maše so darovali:
L. Hočevar $1, F. Jerich $2, J. Pink $2, M. Bluth $2. L. Gregorčič $1, M. Stefanic $10, F. Loushin $1, A. Novak $1, J. Cemivec $1, F. I.aknar $1, Dz. Bozich $1, F. Skulj $2, M. Kosnik $1, Mrs. Ripes $1, M. Schriffrer $9, Mrs. Zelko $1, G. Kirn $1, T. Kodrich $1. M. Mlakar $1, Pavlic $2, A. Racic $1, J. Setlina $2, 15. Gornik $2, M. Oblak $1, F. Tomsic $2, A. Krolnik $2, J. O-korn $1, Th. Karger $1, M. Francel $5, J. Hočevar $1, L. Hočevar $1, Mrs A. Mlakar $1.50, A. Kutnar $1, Geo. Lasich $3, F. Volk $1, T. Bevc $5, M. Zerovnik $1, M. Modic $1.50, M. Me-ninger $1, M. Mlakar $1, F. Orden-dorski $1, Win. Vrnicliar $3, A Vr-
nicher $1.50, Mrs. Misjak $1, Mrs. Kernz $1, M. Gergovicli $1, J. Jancei $1, A. Rebek $1, P. Košir $i, A. Žagar $1, A. Fister $5, Mr. Pcternel $2, Mrs. T. Sulzcr $1.50, M. Koder $1, Mrs. A. Chopp $1, M. Sodeč $2.50, Mrs. H. Zore $3, Mr. F. Ivancic $2.50, Mrs. Bogolin $1, Mrs. Markovich $-1, Mr. Dobravec $2, Mrs. Binder $1, Mr. Krese $1, Mrs. Frank $1, M, l'risto\ $1, Mrs. M. Opeka $1.50, Mrs. Rud man $1.
Člani Apostolata sv. Frančiška so postali:
F. Skulj $20, M. Leskovar $10, M. Markelz $1, A. Mlakar $1, Mrs K Mikan $2.
Dar za Ave Marijo:
J. Jaksa $2. Mrs. A. Chopp $1. F' Kerze $1.
Za lučke so poslali:	.
I'. Žagar 50c, B. Gornich SOc, Racic 20c, U. Konda 50c, M. Mod* 50c, J. Slapnicar 50c, F. Kupček -5c' J. Rezek $1, A. Vančina 25c.
Poseben dar:
Mr. in Mrs. Tomazetig sla darova1* za Ilirsko groto $20.00 v zahval" z. novo dobljene zdravje po hudi bole*11'
Za dijaški sklad: M. Kapscli $1'
Dar za cerkev: Mr. li. Panchur
Dar za samostan: fomazin $5-

Na pomoč našim dijakom!
Ne preostaja mi nič drugega ko javno zaklicati: Na pomoč"
Naš komisarijat je ta zadnja leta sprejel večje število dijakov, dobrih in pridnih dečkov, da bi se v njegovi oskrbi pripravljali na vzvišeni duhovniški poklic.
Šola stane, to veste vsi Plačevati so imeli za te dijake deloma starši, deloma komisarijat sam s pomočjo svojih dobrotnikov.
Je šlo. hvala Bogu — dokler je šlo! In še gre pri nekaterih, hvala Bogu! 2al — pri mnogih ne gre več —
Ali so starši obubožali, ko ni dela, ali je obubožal komisarijat, ko ni več dobrotnikov — ali pa oboje!
Ali ni škoda, tem dobrim dečkom odpovedati nadaljnji sprejem in jih — Poslati domov?!
Jaz vem, da so še med naročniki našega lista in med našimi prijatelji taki, ki bi mogli te dijake rešiti.
Poznam zakonske pare, ki nimajo lastnih otrok, imajo pa zaslužek in ^iso brez premoženja.
Poznam samske, ki nimajo za nikogar skrbeti, pa imajo sredstva, da bi lahko skrbeli.
Ali bi se ne našlo med takimi nekaj blagih duš, ki bi hotele postati tem bodočim našim novomašnikom duhovni očetje, duhovne matere?!
Ali bi ne bilo lepo, če bi o priliki nove maše taki lahko dejali: to je naš,
je moj novomašnik?
Ce je kdo, ki ga bo ganil ta oklic, naj bo tako prijazen in naj piše na
Naslov:
VERY REV. BERNARD AMBROŽIČ, O.F.M.
Commissary Provincial
Box 841 Decker Avenue,	JOHNSTOWN, PA.
VESELO OZNANILO.
Se je ostalo nekaj pristnega lemontskega medu od jesenske žetve. Tem potom oznanimo vsem, ki si žele lemontskega medu, naj se takoj javijo Patru Johnu v Lemontu, P. O. 008. Med, kakor veste sami, je eno najboljših domačih zdravil. Naj bo za prehla-jenje ali druge nerednosti človeškega organizma in telesa. Najstarejše zdravilo je, kar jih pozna svet, pa tudi najboljše. Stavim, da je Father John zato tako zdrav in vedre volje, pri svojih. 64 letih je še vedno živahen, kakor da bi bil v tridesetih, stavim, da je to zato, ker Father John tudi sam rad uživa čebelin sad.
Phone Canal 7172-3
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRANK GRILL 1727-31 WEST 21st STREET, CHICAGO, ILL.
JOSEPH PERKO
2101 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI Najboljše hlap o. — Čevlji za vso drvimo.
ZjdL pohištvo m pogrebe
Tisti, ki ste v Clevelandu in okolici, in ki pridete v Cleveland, se lahko v vašo lastno korist poslužite pohištva iz naše prodajalne. Pir nas je pohištvo kar najbolj zanesljivo in vredno zanj danega denarja.
Glavno prodajalno imamo na
6019 St. Clair Avenue,
podružnica pa je na 15303 WATERLOO RD„ CLEVELAND, OHIO
c
Tudi tisti, ki se obrnejo na nas za pogreb-* na opravila, dobijo za manjše izdatke boljše postrežbo.
A. GRDINA & SONS
Za vsa podjetja velja glavni telefon
Henderson 2088


Jo». Gregorich, pisatelj knjige.
Baragova knjiga
Eden naših rojakov-izseljencev, navdušen delavec za Barago, ki že dve leti navdušuje mlade naše za Baragovo stvar, je spisal živi jen jepisno knjigo o našem vrlem apostolu in predhodniku. — Od prve strani do zadnje je knjiga polna lepih besed in lepih dokazov o Baragovi svetosti in neumornem delovanju za zveličanje duš. Tako zanimiva knjiga ne sme mimo nas neopažena. Kdorkoli jo je bral, jo je pohvalil, ocenjevavci, ki so pregledali knjigo med natisom-), so vračali rokopise z najlepšim priporočilom.