Primorski nevnik Poštnina plačana v gotovini /rn |* Abb. postale I gruppo - Ličila OU lir TRST, nedelja, 24. decembra 1967 Leto XXIII. - Št. 304 (6888) Vbrni čtlataljmi ueb&le doUme p%a^nikel ZIMSKI MOTIV amin m mi um n nmnnnii več slavljenec ob tej stoletnici. In kot slavljenca jo sprejemamo! Ljubljanska Drama prihaja k nam z »Matičkom». Gotovo ni moglo biti za to priložnost boljše, lepše izbire. Z «Matič-kom» se bomo ob umetniško vrhunskem izvajanju našega o-srednjega gledališča najpopol-neje preselili v samo preteklost slovenskega gledališkega življenja ter se obenem predali čistemu uživanju umetnosti. «Matiček» nam bo spregovoril s svojo prelepo besedo, ki nam bo ob tej priložnosti dražja, kakor bi nam bila katerakoli druga, sicer v naš jezik preša jena beseda nedomače osebe. Z «Matičkom» bomo bolj kot s katerim koli drugim delom čutili slovesnost praznika. Zato se ljubljanski Drami še enkrat zahvaljujemo za posrečeno izbiro in jo prav zaradi «Matička» še tem prisrčneje pozdravljamo! Prepričani smo, da se bo njeno gostovanje zopet spremenilo v praznik, ki ga bomo občutili vsi — v dvorani in na odru. Pozdravljen Slovensko gledališče gre skozi sezono, ki * je ~močno obeležena s praznovanjem njegovega stoletnega jubileja. Mnogo je že bilo povedano ob tem jubileju tudi pri nas; tudi tržaško Slovensko gledališče se je s svojim letošnjim delom vklju čilo v slavje vseh gledališč na Slovenskem, saj v kulturi kakega naroda ne more biti meja. V imenu stoletnice je gostovalo v matični domovini ter se tudi uradno udeležilo raznih jubilejnih manifestacij. Nadaljnji, nedavni dogodek v tem o-kviru, je bila otvoritev razstave, prirejene prav za ta jubilej, tudi v našem Kulturnem domu. Levji delež praznovanja pa je pripadel Ljubljani, kar je razumljivo, če upoštevamo, da je dala pobudo za praznovanje prav stoletnica Levstikovega Dramatičnega društva, ki je nastalo v Ljubljani, tam delovalo ter se razvilo v pravo gledališče vse do Drame Slovenskega narodnega gledališča. Zato je Drama ne samo slavitelj tem- ..........mn.m..m.....mnimni.milnim.iiiuiuu...mummmnuu...mu Brežnjev 7. januarja v Kairu «A1 Ahram» obtožuje ZDA, da ovirajo napore za mirno rešitev spora - Izraelski komentar varšavske izjave se predajo vsi akti javnemu tožilstvu, ki naj ugotovi kriminalna dejanja, ki jih predvideva kazenski zakonik in vojaški kazenski zakonik v zvezi z delovanjem De Lorenza. Razpravo je začel predsednik sodišča Casella, ki je prečrtal pismo generalnega poveljnika karabinjerjev generala Ciglierija, ki izraža prošnjo, da ne bi bilo primerno objaviti «poročila Manes«, ki predstavlja sestavni del aktov procesa, ker vsebuje izredno delikatna vprašanja. Javni tožilec dr. Occorsio je opozoril, da je »poročilo Manes» že postalo javno s soglasno izjavo, da se dajo za prečitani dokumenti, ki jih vsebuje. Poleg tega je tožilec dejal, da poročilo ne ^ noSkoTjnostjoWahmsatejnost- M. Magajna mi drugačnega značaja. Prav o- mllll),................................................................................. PO OBISKU V AMERIŠKEM OPORIŠČU V JUŽNEM VIETNAMU DRAMATIČEN PREOKRET NA PROCESU DE LORENZO-ESPRESSO Javni tožilec: Espresso je pisal v bistvu samo resnico Zato zahteva, da se proces prekine, akti pa naj se predajo toži Is Ivu, ki naj sproži postopek proti kršitvam kazenskega zakonika in vojaškega kazenskega zakonika -Jannuzzi izključuje, da bi Segni vedel za mahinacije De Lorenza RIM, 23. — Na današnjem osmem zasedanju procesa De Lorenzo-Espresso je prišlo do dramatične spremembe položaja, ko je javni tožilec v bistvu zahteval, da se proces v celoti uniči, ker so dosedanje priče dokazale, da je tednik «E-spresso« pisal resnico in da ,------------- Johnson na obisku v Rimu in Vatikanu kjer se je sestal s Saragatom in papežem Uradno sporočilo Vatikana o pogovoru ■ Demonstracije proti Johnsonu in proti vojni v Vietnamu v Rimu ■ Papeževa božična poslanica RIM, 23. — Ameriški predsednik Johnson je prišel danes iz Vietnama v Rim, kjer se je sestal s predsednikom Sa-ragatom, zvečer pa je obiskal še Vatikan, kjer ga je sprejel papež. Johnsonovo letalo je pristalo v večernih urah na letališču Ciampino. Od tu pa se je Johnson odpeljal s helikopterjem v Castelporziano, kjer ga je čakal predsednik republike Saragat. Ob prihodu na letališče Ciampino je predsednik podal nekaj priložnostnih izjav in trdil, da želi mir. V Castelporzianu sta Johnsona čakala skupno s predsednikom Saragatom -tudi predsednik vlade Moro in zunanji minister Fanfara. Kmalu zatem sta se predsednika pogovarjala ob sami navzočnosti tolmača. Nato se je pogovor nadaljeval ob navzočnosti Mora in Fanfanija ter Johnsonovih svetovalcev. Razgovor med Saragatom in Johnsonom je tra- KAIRO, 23. — «A1 Ahram» piše, da bo glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Leonid Brežnjev začel 7. januarja enotedenski obisk v ZAR. Sestal se bo z Naserjem ter bo obiskal Luxor, o-gledal si bo Asuanski jez, industrijske naprave v Heluanu blizu prestolnice in nekatere turistične ^IstV list piše, da ZDA «dajejo novo pomoč izraelskemu napadu in ovirajo napore za mirno rešitev na Srednjem vzhodu, s tem da izročajo letala «Skyhawk» Izraelu*. List pravi zatem, da hočejo ZDA, naj bi ta letala izvajala pritisk na živce Arabcev, medtem ko se njihovi diplomati sestajajo z Gun narom Jarringom. «CIA pa medtem veča svojo dejavnost na tem področju, kakor v veliki meri pričajo nedavni spopadi v Jemenu in neuspeli poskus državnega udara v Alžiriji.* Izraelski zunanji minister Eban je izjavil, da na Srednji vzhod ne bo mogel prispeti mir, dokler bodo Arabci popolnoma menjali svoje politike. Izjavil je, da izvedenci njegovega ministrstva sedaj v veliki tajnosti pripravljajo načrte, cda se od sporazumov o u-stavitvi ognja preide k mirovnim pogajanjem*. Toda načrti se bodo lahko izvajali šele tedaj, ko bodo Arabci menjali politiko, in zaradi tega »morajo ostati tajni do ugod nega trenutka*. Vzvczi s sporočilom o sestanku zunanjih ministrov socialističnih držav v Varšavi izjavljajo v Tel Avivu v poluradnih krogih, da »varšavsko sporočilo nam daje nekaj razlogov za zadovoljstvo, toda zaradi tega ne zapiramo oči pred nekaterimi manj pozitivnimi platmi*. To je bil danes komentar izraelskega radia, ki je ugotovil, da je sporočilo zmerno in da se Izrael ne omenja kot napadalec. V zvezi s poudarjanjem, da je umik izraelskih čet z zasedenega ozem lja glavni pogoj za vsak nadaljnji razvoj na Srednjem vzhodu, je komentator poudaril, da bi se čete lahko umaknile po mirovnem sporazumu in ne pred njim. Mika Špiljak o obisku v Italiji BEOGRAD, 23. — Predsednik zveznega Izvršnega sveta Mika špiljak je bil sinoči gost na večerji, k! so jo v njegovo čast priredili v klubu književnikov v Beogradu tuji novinarji, akreditirani v Jugoslaviji. Pred večerjo in med večerjo se Je Mika špiljak zadržal v razgovoru z okrog tridesetimi tujimi novinarji, ki so se predvsem zanimali za vprašanja v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme, reorganizacijo zveze komunistov, odnosi med federacijo In republikami. Na vprašanje našega dopisnika, kako gleda na bodoči obisk v Ita- liji, je špiljak dejal, da gleda zalo pozitivno na ta obisk. Pričakuje se, da bo prispeval k nadaljnji utrditvi sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, ki je eden najpomembnejših gospodarskih partnerjev Jugoslavije. To je za nas zelo pomembno, je poudaril predsednik zveznega izvršnega sveta, in sodim, da je to pomembno tudi za Italijo. Mika špiljak Je dodal, da je v obo jestranskem interesu, da se dose danje gospodarsko sodelovanje še bolj utrdi in razširi, in izrazil mnenje, da sestanki državnikov obeh držav lahko v tem pogledu odpro nove perspektive. Eksplozija in požar v Tuzli TUZLA, 23. — Sinoči Je v obratu «Sinteze» koksno-kemičnega kombi, nata «Boris Kidrič« v Tuzli, in sicer v oddelku za frakcijo tekočega plina med delom za odstranjevanje neke okvare nastala najprej eksplozija, v kateri sta izgubila življenje dva delavca, očeta devetih otrok, zatem pa požar, ki so ga gasilci iz Tuzle in okoliških krajev lokalizirali šele zjutraj. Gasilcem je s pomočjo pripadnikov JLA uspelo preprečiti, da požar ni zajel drugih obratov, kar bi povzročilo eksplozijo in še večjo nesrečo. O vzrokih eksplozije se vodi preiskava. Delovni kolektiv kombinata Je odločil, da se družinam ponesrečenih delavcev dodeli kot prva pomoč 5.500 novih dinarjev jal dvajset minut. Skupno z razgovorom, ki je sledil ob navzočnosti Mora in Fanfanija, pa je trajal približno eno uro. Kmalu zatem je Johnson odpo toval s helikopterjem v Vatikan. Helikopter je pristal na majhnem letališču za helikopterje v vatikanskih vrtovih. Od tu se je v spremstvu odpeljal z avtomobilom na dvorišče San Damaso, od koder so ga odpeljali v drugo nadstropje, kjer ga je v svoji privatni biblioteki sprejel papež. Johnson se je vrnil na dvorišče San Damaso ob 22.17 in je prebral časnikarjem naslednjo izjavo: «Imeli smo razgovor s papežem. Govorili smo o mogočih poteh za mir in smo se strinjali v ugotovitvi, da je še vedno mogoč časten sporazum.« Ponovil je, da je pripravljen vsak trenutek na razgovore' in je dodal, da bo ostal v tesnem stiku s papežem. Pozneje je Vatikan objavil nas-, lednje uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da je papež sprejel predsednika Johnsona, ki se je ustavil v Rimu ob povratku iz Avstralije, in da je razgovor trajal eno uro. Poročilo se nadaljuje: «Sestanek je v skladu s skupno željo svetega očeta in predsednika ZDA, da proučita nekatera vprašanja večje aktualnosti s posebnim ozirom na vojno v jugovzhodni Aziji. Predsednik Johnson je izrazil svoje misli o stanju v Vietnamu in o poteh, da se doseže konec vojne. Poleg tega je potrdil sveter."* očetu namen njegove države in njegovega osebja, da iščejo rešitev spora. Njegova svetost je izrazila predsedniku Johnsonu živo in bolečo zaskrbljenost spričo stanja, ki ga globoko žalosti zaradi pastirskega poslanstva, ki mu pritiče, in iz visokih človečanskih razlogov. Sveti oče je sporočil nekatere zahteve in nekatere predloge o načinu, ki bi po njegovem mnenju bil najprimernejši za rešitev spora, kar vroče želi. Papež je poudaril tudi nujno potrebo mednarodnega sodelovanja in mednarodne solidarnosti na vseh področjih in zlasti na sektorju podpore in pomoči deželam v razvoju ter je sprejel na znanje dosežke in široke programe, ki so jih ZDA glede tega odredile.« Ob 22.25 je Johnson odpotoval s helikopterjem iz Vatikana in je prispel na letališče Ciampino ob 22.40. Od tu je odpotoval z letalom ob 23.02. Pred ameriškim poslaništvom v Ul. Veneto so demonstranti raztrosili letake, s katerimi protestirajo proti Johnsonovemu o-bisku v Rimu. Tudi na nekaterih palačah blizu Vatikana so se pojavili napisi proti Johnsonovemu obisku. Nalepili so tudi manifeste komunistične stranke, ki pozivajo Johnsona, naj odide. V lepakih je med drugim rečeno: »Božič ni tvoj dan. Leto 1968 ni tvoje leto.« V središču mesta so bile demonstracije, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Demonstranti so šli po Ul. Veneto do ameriškega poslaništva. Demonstranti so vzklikali proti vojni v Vietnamu Pred poslaništvom so jih u-stavili policaji. Med demonstranti so bili tudi nekateri komunistični poslanci, med katerimi In-grao, Marisa Cinciari Rodano in Natoli. Sledilo je tudi nekaj spopadov med demonstranti in policaji. Predsednik Johnson je iz Avstralije, kjer je bil včeraj, odpotoval na Tajsko, od tu pa v ameriško oporišče Cam Rauh Bay v Južnem Vietnamu, oddaljeno 320 kilometrov od Sajgona. Tu se je ustavil približno dve uri in je govoril tamkajšnjim vojakom. Iz Vietnama je njegovo letalo odpotovalo v Karači, kjer se je na letališču pogovarjal s pakistanskim predsednikom Ajubom Kanom in je nato nadaljeval pot v Rim. „ „ . RIM, 23. — Papež Pavel VI. je objavil božično poslanico vsem kristjanom in »vsem ljudem dobre volje«. Med drugim pravi, da je v teh dneh pozval svet, naj posveti prvi dan civilnega leta misli za mir med ljudmi. »Toda kakor vsakdo vidi, običajno govorimo o miru med narodi, med socialnimi razredi, med člani človeške skupnosti; govorimo o zunanjem miru, o političnem, vojaškem, socialnem miru, tj. o tistem, ki se tiče pravičnega ravnotežja v odnosih med ljudmi. Danes pa vas želimo pozvati, da mislite na drugi mir, tj. na notranji in osebni mir, ki bi ga vsak človeški duh moral želeti in imeti v sebi kot luč svoje vesti, kot urejeno obvladanje svojih sposobnosti, kot sintetičen in višji izraz svoje o-sebnosti in kot notranja in plodna korenina zunanjega miru.« Zatem obsoja papež fatalizem, «ki je nadomestek pravega notranjega miru«, ter govori o »velikem številu oblik namišljenega miru v srcu in v modernem življenju« ter pravi, da »modernemu človeku manjka pravi notranji mir«. Zatem želi mir ljudem, ki trpijo, tistim, ki so »lačni kruha in pravice«, intelektualcem ter politikom, «kajti ni zaman upati, da se bodo ljudje končno zavedli, da se lahko in se morajo ljubiti«, ter poudarja, da «zunanji mir izhaja in je odvisen v veliki meri od notranjega miru. Potrebno je, da je mir najprej v srcih, zato da se bo lahko uresničil v civilnih ustanovah in v zgodovinskih dogodkih«. bratno, nekateri elementi, ki jih poročilo vsebuje, bi lahko spopol-nili poznavanje nekaterih stvari, ki predstavljajo zločin, in katere je obvezno treba sporočiti sodnim oblastem. Javni tožilec je nato dejal, da so dosedanja zasliševanja in dosedanja razprava na procesu jasno dokazali, da vsebina obdolženih člankov v bistvu odraža vse, kar so obtoženci izvedeli iz kvalificiranih virov. Ugotovil je, da je dokazana resnica osnovnih dejstev, na katerih temeljijo inkriminirani članki: 1. Junija-julija 1964 se je v zvezi z vladno krizo pripravljal načrt za izjemno stanje, ki ga je pripravil general De Lorenzo brez vednosti oblasti javne varnosti in torej zunaj svojih pristojnosti. 2. SIFAR je pripravil sezname oseb, ki jih je treba aretirati, in jih je izročil na razpolago generalu De Lorenzu ter kasneje drugim poveljstvom karabinjerjev z ukazom, da so pripravljeni, da navedene osebe odpeljejo v koncentracijska taborišča. 3. Pri generalnem poveljstvu karabinjerjev je bilo več sestankov s prisotnostjo visokih častnikov in je ob tej priložnosti general De Lorenzo obrazložil obstoj težavnega političnega stanja ter PbgyaLPpdrejene, da izvedejo zgoraj navedne ukrepe. 4. O načrtu za izredne ukrepe niso obvestili namestnika poveljnikov karabinjerjev. 5. General De Lorenzo je istočasno nadziral poveljstvo karabinjerjev in SIFAR, tako da je nameščal zaupne častnike na tako imenovane ključne položaje. Nekatere netočne okoliščine odnosno okoliščine, ki niso povsem dokazane, ki jih vsebujejo inkriminirani članki (predvsem glede obnašanja polkovnika Fllippija), spadajo v okvir opravičljive pogreške in je v tem primeru treba te okoliščine vključevati v okvir pravice informacije. V zvezi s temi dejstvi in z dejstvi javnega interesa, upoštevajoč, da gre za proces o žalitvi s pomočjo tiska, ni treba ugotoviti, če vsi dogodki, o katerih je bila dokazana resničnost, spadajo v kriminalna dejanja, ki jih predvideva kazenski zakonik in vojaški kazenski zakonik ter, da je treba te ugotovitve izvesti na pristojnem mestu tudi v zvezi s posebnim položajem generala De Lorenza, ki je kot priča govoril pod prisego. Iz vseh teh razlogov je javni tožilec predlagal sodišču: 1. Da se zavrne klicanje novih prič, ker je na procesu že vse dokazano. 2. Da se izjavi, da se proces zaključi, kot da se ni nič zgodilo, ali točneje kot da ni bilo obtožbe proti tedniku, ker je ta obtožba povsem neutemeljena. 3. Da se vsi akti predajo v pristojnost javnega tožilstva po uradni poti. Zahteva javnega tožilstva je povsem upravičeno zbudila izredno zanimanje, saj prevedena iz nekoliko zapletenega juridičnega jezika pomeni, da je javni tožilec, ki na kazenskih procesih — kot je bil primer procesa De Lorenzo - Espresso — skrbi za tožečo stranko. V tem primeru pa Je javni tožilec ugotovil, da je obtoženec povsem nedolžen, ker je «Espresso» v bistvu pisal samo resnico. Istočasno je tudi u-gotovil, da na tem procesu ni več treba nadalje ugotavljati kazenske krivde De Lorenza, da pa je treba to krivdo natančno proučiti in to predvsem z vidika pripravljanja izrednih ukrepov ter drugih dejanj, ki naj bi jih De Lorenzo zagrešil in ki naj bi predstavljala kršitev kazenskega zakonika in vojaškega kazenskega zakonika. Zato je tudi povsem razumljivo, da je bil nadaljnji razvoj današnje sodne razprave prav tako razburljiv. Pravna zastopnik zasebne stranke generala De Lorenza odv. Crisafulli je svoj govor pričel: «Tukaj smo vse preobrnili ...» Odv. Liuzzl (zagovornik Espres-sa): «Tako se dogaja z neutemeljenimi obtožbami listov!« Odv. Crisafulli: «Z veliko težavo ostajamo mirni. Politika ne bi smela priti v to dvorano, v resnici pa je vanjo vdrla. Preobrnila je red in sodstvo. Na procesu je prešla naravne meje preko vsebine tožbe in preko oblasti sodišča. Klanjam se generalu Giovanniju De Lorenzu in nje- govim duševnim sposobnostim v trenutku, ko se izigrava ustanova, ki jo predstavlja! De Lorenzo si nima nič očitati in se nima ničesar bati. Pravica je bila u-žaljena tukaj in v parlamentu.« Predsednik: ((Odvetnik, pozivam vas, da govorite o zadevi in da ne prehajate na druga vprašanja.« Odv. Crisafulli: »Javni tožilec se je drznil trditi, da je čital poročilo Manes. Dolžim ga prevare na včerajšnji razpravi, ker mi nismo čitali tega poročila.« Predsednik: «Moram vas pozvati na pravilno poznavanje italijanskega jezika. Poročila Manes nismo prečitali v tej sodni dvorani, temveč smo izjavili, da je za cilje procesa isto, kot da bi ga prečitali.« Odv. Crisafulli: «Na vsak način, mi ga poznamo. Vztrajamo pa, da se pozovejo druge priče. S pečatom lažnivca bomo zaznamovali poslanca Andrelinija! Čudim se, da javni tožilec ni pozval poslanca Schiana, da jasno pove vire svojih vesti. Nujno je treba zaslišati predsednika vlade Mora, ki je takrat sestavljal vlado. Nihče ne bo mogel bolje govoriti o takratnih dogodkih tudi zato, ker je De Lorenzo v onem razdobju imel z njim številne stike. Zakaj se javni tožilec brani zaslišanja Mora? Prav gotovo ne zaradi iskanja resnice.« Javni tožilec: «Vaša natolcevanja me ne prizadevajo.« Crisafulli: »Manesa niso obve-srih o dogodkih junija 1964, ker ga ni bilo treba obvestiti. Obveščen je bil oni, ki je bil nad De Lorenzom. Zahtevam pričevanje generala Mancinellija, neposrednega predstojnika De Lorenza, da bo govoril o dejavnosti SIFAR, generala Alda Rossija načelnika generalnega štaba obrambe, da poroča o navodilih, ki jih je prejel od Segnija 1964. leta, generalov Aloia, Marketa, Centa in Ce-lija. Poleg tega zahtevam pričevanje vseh častnikov, ki so dali generalu Manesu izjave. Menimo, da so pod pritiskom izjavili, kar so izjavili. Tukaj morajo priti tudi ministri Taviani in Andreotti, da pričajo o svojih ukazih in katerih De Lorenzo ne sme povedati, ker je obvezan s poklicno tajnostjo. Treba je govoriti o ustanovitvi famoznih seznamov, o mehanizirani brigadi in o oseb- j Nato je ugotovil, da spremno pismo poročila Manes ne omenja politično vojaške tajnosti. Predsednik: »Zaradi točnosti ie treba povedati, da je v pismu napisano: 'Strogo’.« Odv. Liuzzi: «Točno, toda ni govora o členu 342 kodeksa o kazenskem postopku, ki dovoljuje javnim osebam, da ne povedo tajnosti, ki jih znajo in ki varuje vojaško tajnost in politično vojaško tajnost. Tu gre za nekoliko pozno stališče generala Cilierija, ki se sklicuje na diskretnost. Torej ne gre za vojaško politično tajnost in se v tej zvezi ne morem strinjati z javnim tožilcem. Istočasno pa samo lahko pritrdim zahtevi zasebne stranke, ko želi nova pričevanja. Obto- (Nadaljevanje s 1. strani) lllllllllIlillMlIMIIIMItlHIIHlIlHIIIIIIIIIHIIMIIIIHIllll V dediščina kolonializma Na vsakih 400 Afričanov bo pričakal novo leto eden zunaj svoje domovine, plemena ali vasi — kot begunec v neki drugi državi Afrike. Upori, plemenske vojne in zarote, ki jih je na tej celini pustil kolonializem, ki je bil v zadnjih letih prisiljen na hiter umik, ali pa v svojih poskusih, da kolonializem ohrani, ali pa da se vrne v neki obliki — so pripravile 740.000 Afričanov do tega, da so zapustili svoja ognjišča in zaprosili za bivališče v nekem drugem kraju. Represalije portugalskih kolonizatorjev so odgnale od hiše največ Afričanov. Iz Angole v Kongo - Kinšasa je zbežalo 300.000 ljudi, v Zambijo pa 1.800. Iz Mozambika, ki je tudi pod portugalsko oblastjo, je zbežalo , v Zambijo 3.800 ljudi, medtem nosti generala D® i ko je 61.000 prebivalcev portu- ai i,„ v, OQrnr' g^g^g Gvineje dobilo zatočišče nitega človeka, ki ga veže samo njegova vojaška disciplina. Zahtevamo, da priča tudi podpredsednik Nenni in da poroča o NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Pri morski dnevnik, bo prejemal list zastonj ves december 1967. Poleg tega prejme v dar lepo slovensko knjigo. Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo. Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. 2reb bo določil srečne dobitnike! svojih stikih z generalom Viggia-nijem, načelniku SIFAR v razdobju pred julijem 1964.» Javni tožilec: ((Zahtevam, da se da na zapisnik obtožba o prevari, ki jo je izrekel odv. Crisafulli. Ta obtožba ima lahko nadaljnje sodne posledice.« V tej zvezi je prišlo do krajše polemike in je končno odv. Crisafulli obtožbo umaknil, vendar pa je predsednik vseeno njegovo izjavo dal na zapisnik. Odv. Liuzzi: »Tudi mi se moramo pritožiti, ker obramba do sedaj ni mogla preučiti poročila Manes, čeprav je priloženo spisom procesa. Res je, da smo privolili, da se obravnava kot preči tano, toda to smo napravili v prepričanju, da ga bomo lahko poznali pred sedanjim zasedanjem. Kljub določnemu dovoljenju sodišča pa to ni bilo možno. Ne vemo, kaj se je zgodilo včeraj med 11. in 14. uro. Javni tožilec je lahko prečital dokument, o katerem obramba ni obveščena. Poleg tega moramo zavrniti trditve, da se je v to dvorano «spustila politika«, in moramo trditi, da predsednik tega nikoli ne bi dovolil, saj je tako stvarno in resno vodil razpravo.« Odvetnik obrambe je nadaljeval v polemiki z odvetnikom zasebne stranke, da on trdi, da so vsi lagali na procesu z izjemo De Lorenza samega. v sosednem Senegalu. Ruanda je druga država po številu prebivalcev, ki so zbežali čez državne meje. Od njenih 2,7 milijona prebivalcev jih je odšlo 161.500 v Kongo-Kin-šasa, Ugando, Burundi in Tanzanijo. Stopetnajst tisoč Sudancev živi sedaj v begunstvu v Kongu, Ugandi in Centralno-af riški republiki, medtem ko je prav gotovo 75.000 Kongožanov zbežalo v Ugando, Burundi, Cen-tralno-afriško republiko in Tanzanijo. Največ beguncev iz drugih držav je prišlo v Kongo-Kinša-sa: 357.000 in v Ugando: 156 tisoč. V Burundiju je 97.000 beguncev iz drugih afriških držav in ozemelj, v Senegalu 61 tisoč, v Centralnoafriški republiki 43.000, v Tanzaniji 33.000, v Zambiji pa okoli 5.000. Begunci predstavljajo politični problem tudi za države, iz katerih zbežijo, toda še bolj za države, kjer so dobili gostoljubje. Revščina, v kateri begunci živijo, je potencialni vzrok nemirov, ki vedno lahko prerastejo v spor z državami, iz katerih so prišli. Problem njihove namestitve in prehrane je seveda najtežji, čeprav je agencija Združenih narodov za pomoč beguncem porabila do sedaj sto milijonov dolarjev za račun prve in neposredne pomoči, ali pa zato, da se jim omogoči vključiti se v obdelovanje zemlje — domačinov, da bi se jim zagotovil vsaj gol obstoj v čim manjši obremenitvi krajevnih sredstev. Seveda je s tem denarjem rešen v zadnjih šestih letih samo majhen del težav, v katerih se je znašlo sedem afriških držav, ko so čez njihove meje prišli stotisoči ljudi, ki niso prinesli s seboj niti tega, kar bi jim bilo potrebno, da pričakajo jutrišnji dan. Mednarodno razumevanje Glasilo Zveze koroških organizacij Slovenski vestnik objavlja v svoji zadnji številki članek, ki ga ponatiskujemo: Na «vse ljudi dobre volje« je naslovil papež Pavel VI. poslanico, v kateri predlaga, naj bi 1. januar vsakega leta po vsem svetu obhajali kot «dan miru«. Ta poziv je bil objavljen kratko pred božičnimi prazniki, ki že po stari tradiciji veljajo za praznike miru — za družmskj praznik v ožjem kakor tudi v širokem mednarodnem okviru. Tako v enem kot v drugem pogledu pa je osnovni pogoj za mir, medsebojno razumevanje, torej razumevanje med družinskimi člani, razumevanje med narodi. Svet postaja tako majhen kot hiša, ko vsak trenutek lahko pogledamo v vsako sobo. Težko fci našli deželo, ki bi se lahko tako zaprla, da ne bi mogli vedeti, kaj se v njej dogaja. Nage) tehnični in znanstveni razvoj je omogočil, da se je svet zožil, četudi ie obenem človek prodrl v r.esluteno širok vesoljni prostor. S tem razvojem sprejema človek nujno tudi večjo odgovornost zase in za druge. To je značilno za sodobni svet in postaja značilno tudi za vzgojna razmišljanja. Sodobnost zahteva vsestransko razvitega, široko razgledanega, a obenem strokovno u-sposobljenega, iznajdljivega in zdravega človeka, ki se lahko vključuje na najrazličnejših mestih proizvodnega in družbenega dela; predvsem pa zahteva sposobnega vzpostavljati družbeno zrele odnose z ljudmi. Sodobni človek spoznava splošne znanstvene resnice in tehnične dosežke, enako pa naj dojema najrazličnejše kulturne in ostale družbene pojave v svetu, išče in najde med njimi zveze, podobnosti in različnosti, da si zmore izoblikovati družbeno perspektivo, najti sebe in svojo skupnost v svetovnem prostoru. Spoznati je treba, da je odvisnost med narodi vedno večja, da gospodarska, politična in kulturna ustvarjalnost zahtevajo vedno več mednarodnih stikov in sožitja med ljudmi. Ni dežele, ki bi svoje notranje življenje lahko popolnoma skrila pred očmi svetovne javnosti. Če danes nekje očitno kršijo človekove pravice, se zganejo demokratične sile po vsem svetu. Mednarodna solidarnost, ki se trenutno najbolj kaže v obsojanju vietnamske vojne in protestih proti nedemokratičnemu režimu v Grčiji, pa je hkrati boj za sožitje med narodi in za mir, boj, ki združuje razna ljudstva v skupnem prizadevanju za pravične odnose med ljudmi. Ko spoznavamo znanstvene in tehnične dosežke ter kulturo in umetnost drugih narodov in jih primerjamo z lastnimi, najbolj prepričljivo odkrivamo zmote neznanstvenih rasističnih nazorov, lažnega patriotizma in nacionalizma. «Kdor podcenjuje se sam, podlaga je tujčevi pesti,« se glasi star pregovor, ki ima svojo vrednost seveda tudi danes. Zato je treba razvijati pošten narodni ponos, iz katerega pa mora izvirati tudi spoštovanje do drugih; nujno je treba razvijati mednarodno razumevanje m spoštovanje, mednarodno sožitje in sodelovanje. Danes dosti laže spoznavamo kulturo, običaje in moralne norme drugih narodov ter hitro doženemo, da imamo z vsemi ljudmi na svetu veliko skupnega, kar približuje človeštvo k višjim skupnim idealom. Človek je danes mogočen, ustvarja take pogoje za resnično boljše in lepše življenje, kakor jih ni še doslej Toda hkrati ustvarja tudi pogoje za samouničenje, kot jih še ni v zgodovini. Ni se lahko znajti in živeti v svetu, ki obeta vse in nič hkrati. Ni tako enostavno ohraniti upanje v človeštvo, če živimo z zavestjo, da bi lahko v enem samem trenutku doživeli Hirošimo svetovnega merila. Ravno ta stvarnost pa nam narekuje kot nujnost sodobnosti vzgojo za mednarodno razumevanje, narekuje potrebo po utrjevanju zavesti o pripadnosti k družbeni in svetovni skupnosti, narekuje pa tudi potrebo po krepitvi samozavesti in življenjski sproščenosti, da bo vsak posamezni človek sposoben najti svoj prostor v druž bi in v svetu. Vzgoja za mednarodno razumevanje je nujnost sodobnosti: narekujejo jo življenjski interesi vsakega naroda, narekujejo jo pogoji svetovnega gospodarstva in narekuje jo predvsem človeška kultura. Vzgoja za mednarodno razumevanje izvira torej iz da našnje življenjske stvarnosti, zato se Ji moramo v malem in v širokem merilu posvetiti z globokim čutom odgovornosti; s tem pa bomo tudi uspešno prispevali k ohranitvi in utrditvi miru. ZAČETEK BOŽIČNEGA PREMIRJA V JUŽNEM VIETNAMU Poslanica osvobodilne fronte z voščili ameriškemu ljudstvu Predlog skupine Vietnamcev, ki živijo v Parizu, za začetek pogajanj in ki ne pripadajo nobeni politični stranki, objavila nov načrt za rešitev spora v Vietnamu. Dokument predlaga, naj Južni Vietnam in osvobodilna vojska ustavita sovražnosti. Poleg tega naj obe strani zavrneta vsako tujo vojaško pomoč. Osvobodilna vojska naj bi za. vrnila tudi pomoč Severnega Vietnama. Mednarodna nadzorstvena komisija naj bi skrbela za spoštovanje sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Hkrati bi se začela široka pogajanja med vladami ZDA, Severnega Vietnama, Južnega Vietnama ob udeležbi narodnoosvobodilne fronte in sopredsednikov ženevske konferenvce. Pogajali naj bi se o postopnem umiku ameriških čet iz Vietnama in tudi o umiku sevemovietnam-skih čet ter o sestavi vietnamske vlade ob udeležbi «nacionalističnih voditeljev narodnoosvobodilne fron- HANOJ, 23. — Severnovietnamska tiskovna agencija jav lja, da je ob božičnih praznikih in ob novem letu predsed nik prezidija centralnega komiteja južnovietnamske osvobodil ne fronte poslal voščila ameriškemu ljudstvu. V svoji posla niči pravi med drugim: «Juž-novietnamsko ljudstvo je zelo navezano na mir, toda dokler se vlada ZDA ne bo odrekla svojim napadalnim namenom in ne bo priznala naših osnovnih narodnih pravic, se bomo še dalje borili za povratek neodvisnosti, svobode in miru.« Zatem se zahvaljuje ameriškemu ljudstvu, «ki se je letos odločno borilo in zahtevalo od svoje vlade, naj konča napad«, in nadaljuje: ((Prepričani smo, da ameriško in vietnamsko ljudstvo bosta z okrepitvijo svoje solidarnosti in s pridobitvijo naklonjenosti in podpore naprednega človeštva prav gotovo dosegla uspeh in prisilila vlado ZDA, da odredi konec napadalne vojne.« Osvobodilna vojska je začela danes ob 18. uri po srednjeevropskem času premirje ter pozvala sajgon-ske čete, naj storijo isto, zato da se omogoči vojakom na obeh stra. neh, da obiščejo svoje družine za božič. Gre za prvo premirje od treh premirij, ki jih je napovedala osvobodilna vojska ob sedanjih praznikih. Osvobodilna vojska je svoj čas predlagala tridnevno premirje za božič. Toda ZDA in sajgonska vlada so napovedale samo 24-umo premirje. Drugo 24-umo ameriško premirje bo za novo leto, tretje 48-umo premirje pa za vietnamsko novo leto. Včeraj so ameriška letala zopet bombardirala kraje blizu Hanoja in blizu Hajfonga. Kakor poroča se-vemovietnamska tiskovna agencija, je bilo včeraj sestreljenih pet ameriških letal nad Severnim Vietnamom. Preteklo noč so osvobodilne sile napadle ameriško oporišče Cu Non 400 kilometrov sevemovzhodno od Sajgona. Partizani so vdrli v oporišče in razstrelili nekaj vojaških naprav. Istočasno so v zalivu razstrelili oborožen čoln ameriške mornarice. 87 kilometrov od Sajgona so osvobodilne sile sestrelile ameriški helikopter, ko je prevažal skupino vojakov. Včeraj so se ameriški vojaki spo. padli z enotami osvobodilne vojske v džungli 55 kilometrov severno od Sajgona. Sajgonski list v angleškem jeziku «Saigon Daily News» piše, da so trgovske ladje, ki pripadajo neki kitajski plovni družbi, prepeljale tovor ameriškega riža v Vietnam. To so dosegle s tem, da so korumpirale nekatere nameščence južnovietnamskega ministrstva za narodno gospodarstvo. Oblasti so odredile preiskavo. V New Yorku je večje število ljudi demonstriralo proti vojni v Vietnamu pred sedežem kemijske družbe «Dow», ki izdeluje napalm, katerega uporabljajo v Vietnamu V Parizu je skupina budističnih Vietnamcev, ki živijo v tam mestu te». Vlada bi pripravila splošne volitve v' petih letih od dneva ustavitve sovražnosti 50. obletnica ukrajinske republike MOSKVA, 23. — Danes so v Kijevu proslavili petdeseto obletnico ustanovitve ukrajinske republike, katero so odlikovali z redom oktobrske revolucije. Brežnjev je v svojem govoru omenil vprašanje mednarodnega sodelovanja, pri čemer je očitno polemiziral z Romunijo, ko je ugotovil, da se ne sme špekulirati z nacionalnim Čutom. Prvi tajnik ukrajinske partije Siest pa je ugotovil, da je bila Ukrajina kot samostojna republika ustanovljena 25. decembra leta 1917 v Harkovu kot rezultat borbe delavskega razreda in s podporo ruskih delavcev. V petdesetih letih je republika doživela izreden napredek, za kar je navedel, da so zgradili 266 novih mest in, da je proizvodnja jekla dosegla letos 43 aiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiHimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiimiiiiuiiiiiiimitiiiii SVEČANOST PRI PREDSEDNIKU GRŠKE VLADE Predložena nova ustava katere vsebina ni znana * Napovedali to široko amnestijo, ki pa ne bo zajela komunistov milijonov ton. Tudi Kmetijstvo je napredovalo in so v zadnjih letih poželi dvakrat toliko žita kot v najbolj plodnih predrevolucionar-nih letih. V Moskvi so uradno sporočili, da so razformirali odbor za kulturne stike s tujino, češ da gre za pristojnosti dveh organizmov, ki sta se ukvarjala s temi vprašanji, saj je šlo tudi za pristojnosti ministrstva za zunanje zadeve. Iz uradnega sporočila ni povsem jasno, kakšne bodo posledice tega ukrepa, saj je odbor leta 1957 ustanovil Hruščov, da bi okrepil stike s tujino v okviru politike pomirjenja. Ciper ATENE, 23. — Predsednik posebne »komisije dvajsetih« Haria-los Mitrelias je danes vladi, ali bolje rečeno vodeči vojaški trojki, predložil načrt nove grške ustave. Ob tej priložnosti je spregovoril predsednik vlade Papadopulos, ki je napovedal, da bodo o ustavi izvedli 21. aprila 1968 referendum, če pa bi takrat ne bilo možno, bodo referendum razpisali najkasneje do 15. septembra 1968. Istočasno je Papadopulos napovedal širol*> amnestijo, ki ne bo zajela samo obtožencev ali zapornikov v zvezi z zadnjimi dogodki, temveč tudi vse obtožence procesa «Aspida» in torej vključno Andreasa Papandrauja .. in- .use...one, ki so bili zaprti po 21. aprilu, z izjemo komunistov in onih, ki so izvršili bombne napade. Papadopulos je dejal, na izrecno vprašanje novinarjev, če bodo izpustili tudi glasbenika Teodorakisa, da bo tudi on izpuščen, in je nato ironično pripomnil, da bo sedaj lahko skomponiral himno revoluciji od 21. aprila. Ob teh božičnih prazničnih napovedih polkovniške vlade pa trezni opazovalci pripominjajo, da je bila sicer svečana predstavitev u-stave, o kateri pa nihče v bistvu nič ne ve. Niso znana določila o svoboščinah, o tisku, o združeva- iiiiiiiMiiiiHiiiiiimmimiiiMiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitHitiiiiiiimti De Lorenzo-Espresso (Nadaljevanje na 2. strani) ^Kitajska je blizu* kandidat za «0scarja» RIM, 23. — Italijanski film ((Kitajska Je blizu« je kandidat za «o-skarja« za najboljši tuji film. Tako Je odločila komisija, ki jo se-etavljajo predstavniki različnih filmskih kategorij. Poleg tega filma so predlagali tudi nekatere dru-ft Italijanske filme, ženci so prepričani, da so vse napisali v dobri veri in prepričani, da so obvestili javnost o stvarnih dogodkih. Novinarji nočejo, da bi lahko ostali dvomi, in zaradi tega se ne moremo upreti zahtevi po novem pričevanju. V bistvu torej puščamo odločitev sodišču.« Novinar Jannuzzi je nato prosil za besedo, da bi lahko povedal nekatere podrobnosti in je izjavil: ((Predvsem želim pove- dati nekaj konkretnih stvari v zvezi z izjavo Javnega tožilstva, da bo lahko sodišče ocenilo možnost klicanja za priče generala Beolchinija m generala Aloio. Kot sem že povedal na zasliševanju, ponavljam, da je treba izključiti kakršno koli odgovornost takratnega predsednika republike poslanca Segnija za dogodke junija-julija 1964. To moje prepričanje sta potrdila dva pomembna dogodka, o katerih sem poročal državnemu svetniku dr. Lugu, ki Je bil član preiskovalne komisije Beolchini in kasneje tudi generalu Aloiu. Dr. Luga sem vprašal, če je v resnici SIFAR junija-julija 1964 sestavljal dnevna poročila o politično vojaškem položaju in o javni varnosti in ki niso bila resnična, v katerih so spreminjali dejstva in v katerih Je bilo govora, da je položaj katastrofalen. Svetnik mi je to potrdil in je izjavil, da se v politlčno-voja-ških krogih ni več zaupalo strankam in predsedniku vlade in se je zahtevalo neposredno ter osebno posredovanje predsednika republike. Dr. Lugo je tudi povedal, da se Je komisija čudila zaradi teh dejstev in da je vprašala častnike SIFAR, ki so sestavljali poročila. Ti častniki pa so povedali, da je general De Lo-renzo imel za primemo in nujno, da se predsedniku republike položaj predstavi v taki obliki.« Januzzi je nadaljeval: ((Generala Aloia sem prosil za razgovor. Nekaj časa se je obotavljal, nato pa je privolil, da me vidi. Izrecno sem ga prosil, da ml pojasni dogodek, o katerem Je poročal tednik «Vita», ki je poročal o telefonskem razgovoru med njim ln med predsednikom republike Segnijem. Med razgovorom Je bil Segnl zaskrbljen zaradi vojaško političnega položaja in zaradi javne varnosti. General Aloia mi je potrdil, da ga je Segnl istega dne, ko Je tudi sprejel generala De Lorenza, poklical po telefonu. Vprašal ga je, če so resnične vesti o izredno težavnem položaju in če so bili sprejeti, ali če bodo sprejeti, izredni ukrepi. General Aloia mi Je odgovoril, da je pojasnil predsedniku republike, da je vse mimo ln da ni bil ter da ne bo sprejet noben ukrep. Zaskrbljen zaradi vprašanja predsednika Segnija je general telefoniral takratnemu obrambnemu ministru Andreottiju, kateremu je poročal o vsebini telefonskega razgovora in ka-vsem gotov, da niso bili spre-povsem normalen. General je takrat prosil ministra, da čim prej pomiri predsednika Segnija. Andreotti je takrat vprašal generala Aloio, kdo razburja predsednika republike. General je odgovoril dobesedno: «Tudi vi si to lahko mislite.« Iz teh okoliščin sem zaključil naslednje: 1. Predsednika republike so strašili in mu prikazovali lažnivo stanje agenti SIFAR, povezani z De Lorenzom. 2. Kljub temu 13 Julija, po razgovoru z generalom De Lorenzom, predsednik republike ni bil seznanjen z nobenim načrtom o izrednih ukrepih. 3. Na vsak način pa se je predsednik republike obrnil na načelnika generalnega štaba vojske, da bi bil povsem gotovo, da niso bili sprejeti nobeni tovrstni ukrepi.« Sodišče je končno odločilo, da iz pisma poveljnika karabinjerjev ni Jasno razvidno, če gre za vojaške tajnosti v poročilu Mane-sa in to v smislu že omenjenega čl. 342 ln Je zaradi tega, ker gre za izredno občutljiva vprašanja, uradno zaprosilo za odgovor, če gre za politično in vojaško tajnost Do takrat pa bodo poročilo varno shranili. Proces se bo nadaljeval 13. Ja nuarja. nju itd., če že ne omenimo vprašanja dejanskega izvajanja ustavnih svoboščin. Pri tem je še zlasti zanimivo, da je sicer Papadopulos govoril o datumu referenduma, ni pa z ničimer omenil datuma novih volitev, ko bi morali polkovniki prepustiti dejansko oblast izvoljenim predstavnikom, kolikor seveda to ustava sploh predvideva. Niti z besedico se ni dotaknil kraljevega položaja, čeprav je bilo rečeno, da Grčija ostaja monarhija, in visita v njegovi sobi, kjer je bila svečanost, slika kralja in kraljice. Presenečenje pa je izzvalo sporočilo, da bodo izpustili veliko večino jetnikov in da gre- za resnično široko amnestijo. Polkovniki so s tem hoteli očitno dokazati, kako je trden njih režim in da se ne boje manjših skupin opozicije. Poleg tega pa gre očitno za sporočilo, ki naj ima odločilen vpliv v ZDA glede priznanja in glede vojaške ter finančne pomoči. Po nekaterih vesteh so že izpustili prve jetnike v Atenah, v koncentracijskih taboriščih na otokih pa čakajo na navodila. Prva posledica te amnestije je, da ni več zastraženo stanovanje bivšega predsednika vlade Papan-dreuja, ki pa ni hotel sprejeti novinarjev. ANKARA, 23. — Predstavnik turškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da resolucija varnostnega sveta o Cipru odpira pot za sporazum in vzpostavitev miru in varnosti na Cipru v okviru poziva, ki ga je 3. decembra objavil tajnik OZN U Tant. Izjavil je dalje, da postopek, ki ga predvideva ta resolucija, je bil že vsebovan v U Tantovi ponudbi za dobre usluge. Če prizadete strani dokažejo svojo dobro voljo, bo ta postopek omogočil vzpostavitev miru in varnosti na Cipru. Predsednik Makarios pa je izjavil, da je za ciprsko vlado rese-j lucija varnostnega sveta konstruktivna, in da bo ciprska vlada storila vse, kar more, da se uresničijo smotri te resolucije. V želji, da bi se še zmanjšala napetost in da bi se ustvarilo ugodno ozračje za uresničenje nalog varnostnega sveta in glavnega tajnika, bo ciprska vlada v kratkem napovedala vrsto ukrepov za po-mirjenje, ki se upa, da bodo prispevali k obnovitvi normalnega o-zračja, ki naj omogoči mirno rešitev spora. MEDNARODNI IEI VČERAJ V CAGLIARIJU Gladka zmaga Italije nad šibkimi Švicarji Dva gola Domenghinija - Italijani v četrtfinalu turnirja Seja ministrskega sveta RIM, 23. — Ministrski svet je imel danes daljšo sejo, med katero je obravnaval tudi izpopolnitev rotacijskega sklada za Trst in Gorico. V glavnem pa je obširneje razpravljal o sporu z državnimi u-radniki in vprašanjih socialnega ter pokojninskega zavarovanja. Ministrski svet je sprejel tudi zelo številne zakonske predloge in med drugim predlog za podporo cirkusom in predlog za podporo gradenj turističnega interesa. Nad 34 milijonov mejnih prehodov iz Italije in Avstrije v SFRJ BEOGRAD, 23. - Nad 34 milijonov prehodov iz Italije in Avstrije v Jugoslavijo je bilo zabeleženih na mejnih prehodih Slovenije v prvih 11 mesecih letošnjega leta. Od tega 23 milijonov v rednem in nad 11 milijonov v malem obmejnem prometu. V primerjavi z lanskim letom se ni povečalo samo število prehodov tujcev temveč zelo občutno je tudi število Jugoslovanov, ki so prekoračili mejo na mejnih prehodih Slovenije, Nad 90 odst. potnikov je potovalo z avtomobili. Demonstracije v Indiji NOVI DELHI, 23. - Danes so bile v državi Madras v južnem delu Indije nove demonstracije zaradi uvedbe hindujskega jezika kot uradnega jezika. Prejšnji teden pa so bile v državi Bihar v Severni Indiji demonstracije proti ohranitvi angleščine kot uradnega jezika poleg hindujskega jezika. Med demonstracijami je zgubilo življenje šest oseb. V Bengaliji so od 18. novembra dalje aretirali že več tisoč oseb, ki so demonstrirale proti razpustitvi tamkajšnje vlade. MOSKVA, 23. — Z novim letom bodo na celotnem področju Sovjetske zveze uvedli petdnevni delovni teden. Sklep o tem so že sprejeli na zadnjem 23. kongresu KP SZ letošnjega marca in so ga pričeli postopoma izvajati, tako da Je veljal od Julija v Moskvi, kjer delajo uslužbenci ln delavci po 4i delovnih ur tedensko. Ugoden svetovni gospodarski položaj PARIZ, 23. — Predsednik mednarodne trgovinske zbornice, ki združuje zbornice zahoda, je danes izjavil, da bo letošnje leto gospodarsko zelo ugodno. Narodni dohodek v zahodnih državah se je na splošno zvišal za 5,4 odstotka, medtem ko se je lani za 3,5 odstotka,-kar je imelo tudi ugodne posledice na razvoj držav v razvoju. Po njegovih izvajanjih gre za dva pozitivna dejavnika. Predvsem je razvrednotenje funta imelo u-godne posledice na mednarodno trgovinsko izmenjavo. Na splošno pa se je okrepil industrijski razvoj v skoro vseh razvitih državah, občuten pa je tudi napredek v o-stalih državah. Omenil je tudi napad na dolar in špekulacijo v zvezi z zlatom, kar je po njegovem mnenju sedaj urejeno in to z občutnimi napori ZDA ter najvažnejših evropskih držav. Izjavil je, da prizadete države razpolagajo z več kot zadostnimi zalogami, da se ohrani sedanja cena zlata na ravni 35 dolarjev za unčo in da ni nevarnosti, da bi ss položaj spremenil. Končno govori poročilo o pogajanjih v zvezi s Kerinedyjevo rundo, ko bodo najvažnejše države pričele izvajati sporazume, pri čemer kritizira a-meriške ukrepe za uvedbo kontingentov, s čemer se bi v bistvu oši-bile posledice novih ukrepov. ITALIJA: Albertosi; Burgnich, Facchetti; Ferrini, Bercellino, Pic-chi; Domenghini, Rivera, Mazzola, Juliano, Riva. ŠVICA: Kunz, Pfirter, Michaud; Perroud, Tacchella, Durr; Fu-rher, Odermatt, Kunzli, Quentin, Bemasconi. SODNIK: Wharton (Škotska), stranska sodnika: Gordon in Block (Škotska). CAGLIARI, 23. — Italija si je da. nes z jasno zmago s 4:0 (3:0) nad zelo šibko Švico zagotovila vstop v četrfinale turnirja za pokal evropskih narodov. Italijani so že po treh minutah igre prišli v vodstvo po zaslugi Mazzole, ki se je znašel pri žogi. katero je švicarski vratar po silovitem strelu Rive sicer ustavil, a je ni zadržal. Kmalu zatem — v 13’ — drugi gol. Rivera je predložil Rivi, ki je preigral nekaj ieralcev in nato silovito streljal. Tik pred zaključkom prvega polčasa tretji gol, ki ga je s kazenskim strelom, med katerim je žoga šla mimo naivno postavljenega zida, dosegel Domenghini. Ta igralec je podpisal tudi zadnji gol, ki je padel v 21’ drugega polčasa. Italijani so danes navdušili gledalce v Cagliariju, medtem ko so bili Švicarji le senca enajsterice, ki je v Bemi igrala z reprezentanco plavih neodločeno 2:2. Po današnji tekmi je lestvica 6. skupine, kjer bodo igrali le še tekmo Ciper - Švica (21. februarja), naslednja: Italija 6 5 1 0 17 3 11 Romunija 6 3 0 3 18 17 6 Švica 5 2 1 2 16 11 5 Ciper 5 0 0 5 I 24 0 4. goli — Blaettler (Švica) 3 goli — Domenghini (Italija), Odermatt (Švica) in Dimitru (Romunija) 2 gola — Dobrin, Dridea, Jonescu in Lucescu (Romunija), Quentin (Švica) 1 gol — Bertini, De Paoli in Fac. chetti (Italija), Kostakis (Ciper), Martinovic (Romunija), Durr (Švica). Avtogola — Kostas (Ciper), Dimitru (Romunija) PARIZ, 23. — V zadnji sedme izločilne skupine za pokal evropskih narodov je Francija premagala Luksemburg 3:1 (1:0) in se tako uvrstila v četrtfinale turnirja. Končna lestvica je naslednja: 1. Francija 6 4 1 1 14 6 9 2. Belgija 6 3 1 2 14 9 7 3. Poljska 6 3 1 2 13 9 7 4. Luksemburg 6 0 15 1 18 1 V četrtfinale so se že uvrstile Španija (skupina 1), Bolgarija (2), Sovjetska zveza (3), Jugoslavija (4), Madžarska (5), Italija (6) in Francija (7). Manjka še zmagovalec osme skupine, kjer je Anglija v vodstvu z 1 točko pred škotsko. Odločilna tekma bo 24. februarja v Glasgowu med škotsko in Anglijo. Žrebanje parov za nastop v četrtfinalu turnirja za pokal Hen-■ ry Delaunay bo 16. januarja pri-tekmi I hodnjega leta v Parizu. lllllltllllllUlllllllllllllllllllllllllllllIlllliiiiiiiiiiiiiMlllIllIlllIllllItllllllUlIllIllllllllllliilllliiiliiliiiiiiHllIlIlUi TRŽAŠKI DERBY II. KATEGORIJE Danes v Nabrežini Vesna-CRDA Najboljši strelci skupine pa so: 6 golov — Riva (Italija) 5 golov — Mazzola (Italija), Kunzli (Švica) in Fratila (Romunija) Danes bo ob 14.30 tržaški derby v Nabrežini med enajstericama Vesne in CRDA. Srečanje bo velike važnosti za obe ekipi, kajti tako Križani kot igralci CRDA se borijo za obstoj. Sicer pa imajo Križani le večjo možnost za osvojitev obeh točk (domače občinstvo, poznanje igrišča itd.), vsako podcenjevanje pa bi jih lahko drago stalo. CRDA je nam- NOGOMET DANES Trevigiiese v gosteh tržaške enajsterice Danes popoldne bo imela Trie-1 Canova stina v gosteh Trevigiiese. Zelo I RAPALLO verjetno bo domače moštvo nastopilo v postavi Colovatti, Da Rold, Martinelli, D’Eri, Capitanio, Del Piccolo, Ridolfl, Moretti, Pedroni, Pestrin in Ive. A SKUPINA C IME. (15. kolo) TRIESTINA — TREVIGLIE-3E Vannucchi BIELLESE — ALESSANDRIA Porcelli BOLZANO — UDINESE Trinchieri COMO — PIACENZA Pliffner LEGNANO — MARZOTTO Tregglari MESTRINA — ENTELLA Reggiani MONFALCONE — VERBANIA Ghirardello PAVIA — PRO PATRIA TREVISO Ciuhi SOLBIATESE — SAVONA ToreUi (16. kolo) - MODENA CATANIA Lattanzi LAZIO — PIŠA Di Tonno LECCO — FOGGIA De Robbio LIVORNO — NOVARA Barbar esco MESSINA — VERONA Branzoni MONZA — BARI Michelottl PADOVA — VENEZIA Possagno PERUGIA — CATANZARO Trono POTENZA - GENOA Piantoni REGGIANA — PALERMO Caligaris iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiiimimiiiiiiuiimiiuiiiniiimimiiiiiii reč prejšnjo nedeljo neodločeno zaigrala z Libertasom. kot so tudi Križani prav tako z 0:0 odigrali tekmo s San Pier dTsonzom. Morda novost v kriških vrstah. Navijači namieč z velikim zanimanjem pričakujejo Savijev nastop. Marsikdo meni, da bo Savi končno rešil najkočljivejši problem Vesne’ pomanjkanje strelca, ki bi tako v napadu pomagal večkrat preosam-ljenemu Borisu Tencetu. Možna postava pa naj bi bila (kot je znano, so Silvana Sulčiča izključili za dve tekmi): Rado Ten-ce; Danilo Sulčič, Tretjak; Finotto, Raimondo. Milič: Zmago Košuta, Boris Tence, Savi, De Michele in Renner (s kako morebitno spremembo...). DOMAČI NOGOMET • Jutri, v nedeljo, 24. decembra II. kategorija Ob 14.30 v Nabrežini VESNA - CRDA * * * Ob 14.30 v štandrežu JUVENTINA — RIVIGNANO ♦ * * III. kategorija Ob 10. uri v Boljuncu ZARJA - PRIMORJE * * * Ob 14.30 v Boljuncu BREG - ROIANESE Ob 14.30 v Foljanu FOGLIANO — SOVODNJE * * * # V torek. 26. decembra Ob 10.30 pri Sv. Alojziju GRETTA - PRIMOREC * * * Ob 10.30 v Ul. Flavia ALABARDA B - UNION IZ TRŽAŠKE KRONIKE ZARADI NEPREVIDNEGA PREHITEVANJA 4 osebe ranjene pri trčenja avtov v mi romarskem predoru Tri se bodo morale zdraviti na nevrokirurškem oddelku, ena pa na kirurškem Neprevidno prehitevanje v notranjosti predora je bilo včeraj usodno za štiri mlade ljudi. Nesreča se je pripetila v predoru pod mi-ramarskim parkom na obalni cesti. Okrog 22. ure Je 261etni Gior-gio Cacalieri iz Ul. Marconi 18 proti Sesljanu vozil avto «alfo ro-meo« TS 48316, v katerem se Je peljal tudi 21-letni Ezio Bortul Iz Ul. Giacinti 4. V prvem predoru Je Cavalieri prehitel avto, ki Je vozil pred njim in se pomaknil prot! sredini cestišča. Prav v tistem trenutku je z avtom «alfa romeo« TS 46735 privozil nasproti 19-letni Fa-bio Nasslnben iz Ul. Madonizza 6, ki Je bil v družbi 18-letne zaročenke Nadie Grion iz Ul. F. Se vero 49. Trčenje obeh avtov je bilo neizbežno zaradi česar so se vsi štirje potniki v obeh avtih pobili ln ranili. Z rešilnim avtom so jih prepeljali v bolnišnico, kjer so vse, razen Grionove, sprejeli na nevrokirurški oddelek, mladenko pa na drugi kirurški oddelek. Cavalieri se je ranil ln pobil po glavi in obrazu, Bortul je zadobil udarec in rane po levem sencu, Nasstmben se Je ranil po desni ličnici in levem stegnu, Grlonova pa je zadobila več ran po obrazu in levi nogi Ponesrečenci se bodo morali zdraviti vsak po 8 dni. Cepljenje proti poliomielitisu Na deželi sestanek o toplicah v Tržiču V preteklih dneh je bil v Trstu sestanek deželnih predstavnikov, ki so proučili možnosti študije za ureditev rimskih toplic v Tržiču. Sestanka so se udeležili odbornika za industrijo in trgovino Marpille-ro, in za zdravstvo dr. Nardini ter podpredsednik deželnega sveta odv. Devetag. Nardini in Marpille-ro sta se strinjala s pobudo, ki bi jo morali uresničiti na podlagi ustreznega deželnega zakona. Sporočilo upokojencem Acegata Zaradi stavke uslužbencev Tržaške hranilnice bodo izplačevali pokojnine upokojencem Acegata pri blagajni podjetja 2. decembra v Ul. Nordio 11. Upokojenci, ki po navadi dobe pokojnine pri podružnicah Tržaške hranilnice v Sesljanu in Milja, jih bodo lahko dobili na istem sedežu pri zadevnih blagajnah. Tržaško županstvo vabi vse mladoletnike, ki so že pred več kot enim letom prejeli četrto cepivo Sabin proti poliomielitisu, naj spet pridejo na sedež XI. oddelka — zdrastvo in higiena — Ul. Duca d’Aosta štev. 1 — ob delavnikih od 9. do 12.30 in ob torkih in petkih tudi od 16. do 17 ure, da dobijo peto cepljenje. Deželni svet se bo zopet sestal sredi januarja Kot smo že poračali, je deželni svet v petek končal svoje jesensko zasedanje z odobritvijo deželnega proračuna. Deželni svet se bo najbrž ponovno sestal sredi januarja. Na zasedanju bodo razpravljali o urbanističnih normah. Kasneje l Cerviju v Trstu nalogo, da pri-pride na vrsto razprava o deželnem načrtu. Ker se bo nehala v maju po štirih letih prva zakonodajna doba deželnega sveta, bodo morali odobriti tudi zakon, ki bo vseboval predpise za izvolitev novega deželnega sveta. Prve volitve so bile namreč izvedene na podlagi državnega zakona. ŠPORTNO DRUŠTVO «BREG» vošči vsem atletom, članom in simpatizerjem vesel božič in srečno novo leto. Športno društvo GAJA vošči vsem članom, podpornim članom, sodelavcem in navijačem vesele praznike in srečno novo leto. Športno društvo SOKOL vošči vsem članom, sodelavcem in navijačem vesele praznike in srečno novo leto. OBVESTILA S.d. BREG priredi ti. januarja smučarski izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje pri vaških predstavnikih do 28. tjn. KOŠARKA Pripravljanje načrtov za sedež deželnega sveta Deželna uprava je poverila a hltektoma Robertu Nordiu in Aldu pravita načrte za novi sedež deželnega sveta In zadevnih uradov na Trgu Oberdan, kjer je sedaj nameščen inštitut za teoretsko tizi-ko z nekaterimi finančnimi uradi. Arhitekta se sedaj že ukvarjata z načrtom za Teatro Nuovo, ki bo ostal v deželnih poslopjih s pročeljem proti Ulici Giustiniano. Včeraj so odigrali 8. kolo prvenstva moške A lige, ki je dalo naslednje izide: V Milanu: Oransoda . AHOnestk 95:84 (47:35) V Padovi: Petrarca - Butangas 61:56 (31:35) Neapelj: Ignis sud - Fargas 82:51 (45:24) V Forllju: Nuova Beochi Forll • Noalex 67:65 (31:36) V Bologni: Simmenthal Eldora-do Bologna 81:73 (40:44) V Vareseju: Candy Ignis Varese 63:62 (odigrana v sredo) LESTVICA Ignis sud ln Oransoda 14 točk Candy In Simmenhtal 12 Ignis Varese 10 Noalex 8 Eldorado, Butangas in All’Onestk* Becchi 4 Fargas in Boario 2 Od Egipta in Platona do Čehova Kovačiča in partizanske dramatike Za estetsko vzgojo in kulturnozgodovinsko izobrazbo, za razgledovanje po kulturnih vrednotah svojega naroda in vseh narodov sveta ima današnja študirajoča mladina veliko možnosti in ponazoril. Na prvem mestu pa so med njimi prav gotovo knjige. Mladinska knjiga izdaja posebno knjižno zbirko KONDOR, ki prinaša izbrana dela, potrebna za izobrazbo vsakogar, posebno šolske mladine, v priročnih izdajah po nizki ceni. Knjižnica Kondor, ki prinaša izbrana dela domačih in tujih književnikov, je začela izhajati leta 1956. Doslej je v njej izšlo skoraj sto zvezkov, od katerih so bili nekateri celo po večkrat ponatisnjeni. Založba ima namen, doseči najmanj dvesto ali tristo zvezkov, kajti le s tako širokim izborom bo omogočen študentom m vsakomur razgled po izbranih delih domače in svetovne književnosti, s katerimi bo bogatil svoje znanje, svoj estetski čut in izbrusil svoj osebni odnos do življenja in sveta okoli sebe. Da čimbolj pospeši izdajanje teh knjig, je Mladinska knjiga v letošnjem programu, ki se za to zbirko sklada s šolskim letom, odločena izdati več knjig. V kratkem zadnjem času pa smo dobili petero knjig, ki pomenijo ne samo obogatitev te zbirke temveč delno tudi novost na knjižnem trgu. Kot 84. zvezek Kondorja je ponovno izšlo troje Platonovih del, nanašajočih se na Sokrata. Gre za knjigo z naslovom APOLOGIJA, KRITON, ki prinaša Sokratov zagovor pred atenskim porotnim sodiščem, znan kot Apologija, nadalje Sokratov dvogovor z njegovim rojakom, prijateljem in u-čencem Kritonom malo pred smrtjo ter Platonov opis Sokratove smrti. Gre za troje del, med katerimi sta bila Apologija in Kriton med prvimi slovenskimi prevodi iz antike, saj je prvi slovenski prevod izšel že pred več kot sto leti. Tudi Anton Sovre je s tem začel svojo prevajalsko pot leta 1923, medtem ko je pred dobrimi desetimi leti to delo znova prevedel. Po tem prevodu je prirejena tudi sedanja izdaja tega Platonovega dela. Knjiga je bolj pomembna zaradi Sokratovih misli in idej, izraženih v teh delih, saj je Platon pravzaprav le eden od zapisovalcev in oblikovalcev tako Sokratovega zagovora kot njegovega predsmrtnega dvogovora s Kritonom. Seveda ne gre za dobesedni zapis zagovora temveč za umetnino, ki jo lahko po besedah pisca spremne besede uvrstimo v najvišji vrh filozofske poezije. Sokrates, ki v tej umetnini govori, pa je morda celo resničnejši kot bi utegnil biti njegov dobesedni zapis zagovora. Isto velja za dvo- govor s Kritonom, ki pomeni nekako nadaljevanje in dopolnilo Apologije, čeprav je okolje povsem drugačno. Dvogovor se odigrava v celici, ko je Sokrat sklenil, da ne bo pobegnil in se je vdal v smrt. Ni da bi sodili o vrednosti dela ali kvaliteti Sovretovega prevoda te umetnine. Omenimo naj le jasen in izčrpen uvod Kajetana Gantarja, ki vsakega bralca uvaja v ozadje tega dela in ki samo delo tudi razčlenjuje ter kritično ocenjuje. Staroegipčanske proze doslej nismo imeli v slovenščini. Zato bo 89. zvezek Kondorja ,ki prinaša pod naslovom PROZA STAREGA EGIPTA izbor staroegipčanske književnosti, majhna zanimivost. Izbor, ki ga je pripravil Franček Bohanec, po njegovih spremnih besedah seveda ni popoln, vendar vsebuje najznačilnejša dela, ki dajejo vsaj bežen vpogled v to literaturo, ki jo bomo morali dobiti slej ali prej v neposrednem prevodu iz izvirnikov. Za to izdajo pa je dela prevedel iz francoščine Mirko Avsenak. Objavljena dela so nastala pred letom 1000 pred našim štetjem in so po svojem značaju povesti, obravnavajo pa probleme, ki se javljajo tudi danes. In v tem, kako je človek pred tri tisoč in več leti živel, čustvoval in mislil, pa je posebna draž te literature, s katero se bomo sedaj prvikrat seznanili. Ivan Goran Kovačič je tragična osebnost hrvatske literature. Bil je doma ob Kolpi, prav nasproti Zupančičeve Vinice, kjer se je rodil leta 1913. Preživel Je težko mladost zaradi zgodnje očetove smrti in ni mogel do kraja doštudirati. Zaposlil se je kot časnikar, da je vzdrževal mater in brata, pri tem pa se je udejstvoval kot pesnik, pisatelj in e-sejist. Prvotno se je navduševal za neko idealno jugoslovanstvo, potem za hrvatstvo, pa se nato usmeril v levo in skupaj z Vladimirjem Nazorjem odšel v partizane. Tu je nastala njegova najpomembnejša pesnitev, grozljiva poema Jama, s katero je izrazil svoj umetniški in človeški protest proti ustaškemu nasilju nad srbskim prebivalstvom. Toda nesrečno naključje je privedlo do tega, da so ga kot partizana ubili »maščevalci srbstva«, četniki, julija 1943 v neki vasi ob Drini. Izbor iz dela Ivana Gorana Kovačiča, ki ga prinaša 90. zvezek Kondorja, JAMA IN DRUGI SPI. SI, je kot urednik pripravil Franc Zadravec, ki je v knjigo uvrstil eno novelo, pet esejev, izbor Kovačičeve lirike (med pesmimi so štiri kajkavske objavljene v originalu) ter pesnitev Jama. Prozo sta prevedla Drago Rutar in Ciril Stani, medtem ko je pesmi, predvsem Jamo, prevedel Tone Pavček. Univerzitetni profesor E-mil Štampar pa je napisal tehtno spremno besedo o Kovačiču in njegovem bogatem pomenu za hr-vatsko književnost. TEŽKA URA, to je naslov 94. knjige Kondorja, ki prinaša izbor partizanskih iger v redakciji Ferda Fischerja, ki je prispeval tudi spremno besedo. Knjiga vsebuje deset odrskih tekstov, ki jih je napisalo osem avtorjev, od katerih je eden neznan. Sicer pa prinaša ta knjiga Borove Raztrgance, istega avtorja igro v dveh slikah Težka ura ter burko Gospod Lisjak, in znano enodejanko Mileta Klopčiča Mati. Nadalje je v knjigi objavljena enodejanka Vitomila Zupana Punt, propagandna enodejanka Jožeta Bona Zločin na novome- Platon škem trgu. Zvoneta Sintiča zborna recitacija, sestavljena iz tekstov Zupančiča in drugih partizanskih pesnikov pod naslovom Naš pohod, burka Franceta Vrega Morale je zmanjkalo in pravljična igra neznanega partizanskega avtorja Hrustač. O partizanski dramatiki piše Podoba egiptovskega pisarja v spremni besedi Ferdo Fischer. Njena velika zasluga je bila v tem, da je gledalce, ki so se na vsakem koraku srečevali z grozljivo vsakdanjostjo vojne, ne le obogatila za prijetno doživetje, temveč jih tudi dvigala in bodrila. Smoter partizanske dramatike torej ni bil samo propagandni temveč tudi kulturni. Zato je spoznavanje in proučevanje partizanske dramatike zanimivo in bolj vabljivo, kot bi utegnil kdo pričakovati spričo nekaterih aktivističnih zapisov in neprepričljivih besedil. Prav to pa bo omogočila pričujoča izdaja partizanske dramatike, z dodatnimi oznakami in razčlenitvami in vsemi potrebnimi podatki redaktorja. Anton P. Cehov doslej še ni prišel v zbirko Kondor, čeprav sodi med klasike ruske proze in med največje mojstre novele na svetu. 95. zvezek Kondorja prinaša po naslovom NOVELE sedem novel Antona Čehova, ki sta jih prevedla Janko Moder in Josip Vidmar in ki jih poznamo že iz drugih slovenskih izdaj tega avtorja. Pač pa je redaktorica Darja Kramberger napisala kratek u-vod o pisatelju. Dodala je nekaj odlomkov iz besed slavnih drugih pisateljev o Čehovu ter z nekaj podobami zaokrožila to dragoceno knjigo prave novelistične umetnosti pisatelja, za katerega je na primer Lev. N. Tolstoj zapisal, da je bil umetnik brez primere, umetnik življenja, čigar umetnost je razumljiva vsakemu človeku. Sl. Ru. Janez Bernik «f> Q- 67» (b*m»» Jedkanic«, 1967) Podjetje z veliko tradicijo. — Ustanovljeno leta 1899 GOVORIMO VSE JUGOSLOVANSKE JEZIKE MEHANIČNA DELAVNICA LEANDRO CORETTI TRST - UL. DONADONI 17 - TEL. 733-249 vošči vsem cenjenim klientom vesel božič GRADBENO PODJETJE CARLO BAN & Co. - družba z o. z. - TRST - UL. MAIOLICA 1/1 - TEL. 90-821 želi vsem vesele božične praznike TRST — ULICA CARDUCCI, 15 — TELEFON 29-656 BOGATA IZBIRA NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV, SESTIL. RAČUNAL IN POTREBŠČIN ZA VIŠJE SOLE, TOPLOMEROV IN FOTOGRAFSKEGA MATERIALA POTREBUJETE GORIVO ZA OGREVANJE VAŠIH DOMOV? LA C0MBUSTI8ILE (Lovrečič Albin) D O M J O, št. 38 — tel. 820-331 svoji klienteli in prijateljem vošči vesele praznike TRSI Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 TOVORNI PREVOZI VOŠČI VSEM VESEL BOŽIČ POŽAR ARTtMiO v vse krate tudi v inozemstvo URARNA IN ZLATARNA T. TREVISAN TRIESTE - TRST, UL. UM KERTU SABA 5 stranke, ki ga sestavljajo, zaradi njihove škodljive politike do Trsta, po drugi pa neodgovorno podpira to politiko pod pretvezo, da nas- llliiiiiilllllllllillllllllllllillllii lili lliillllliliiriiiniiiiiiiiiiiiiii m iiiiimii mi im um || m n m m 11111111111111111111 ZANIMIVI PODATKI BILTENA «FRIULI-VENEZIA GIUUA» Skromna neposredna korist naftovoda za naše gospodarstvo V letošnjem letu bo obratovanje naftovoda zagotovilo tržaškemu gospodarstvu v širšem smislu le 150-160 jniJijonov, lir Kakšne neposredne koristi bo lahko imelo tržaško gospodarstvo od obratovanja naftovoda Trst-In-golstadt? Na to vprašanje skuša odgovoriti zadnja številka biltena ((Priuli-Venezia Giulia«, ki navaja v tej zvezi naslednje podatke: od trenutka, ko je naftovod začel o-bratovati, to je od lanskega oktobra, pa do konca letošnjega leta, bo predvidoma pripeljalo v Trst potrebno surovino okoli 38 petrolejskih ladij, s katerih bodo raztovorili približno 2.500.000 ton petroleja, namenjenega bavarskim čistilnicam Vsaka ladja, ki pripelje v Žaveljski zaliv svoj tovor petroleja. nabavi v našem mesto nekaj potrebščin za posadko, zlasti hrano, dalje večjo ali manjšo količino pogonske nafte ter se posluži nekaterih pristaniških storitev, predvsem pomoči krmarjev in vlačilcev. Poleg tega je treba računati, da v času, ko ladja stoji ob terminalu, tudi posadka nekaj potroši v mestu. Strokovnjaki cenijo, da znašajo izdatki za omenjene postavke pri vsaki ladji 4 do 5 milijonov lir, kar pomeni da je obratovanje naftovoda v svojem prvem letu zagotovilo tržaškemu gospodarstvu, v širšem smislu vzeto, kakih 150-160 milijonov lir. Čeprav v tem znesku niso všteti mo- rebitni izdatki za popravila ali revizije ladij v arzenalu, je vendar na dlani, da je vsota 150 ali 160 milijonov lir tako majhna, da nima nobene teže v tržaškem f ospo-darstvu Ce bo dovoz petroleja v prihodnjem letu dosegel 14-15 milijonov ton, kakor se predvideva na pristojnih mestih, lahko pričakujemo, da bo v letu 1968 priolulo v Trst 230 petrolejskih ladij; tedaj bodo te ladje po omenjenih kalkulacijah potrošile v našem mestu nekako 9C0 do 1.100 milijonov lir. Tečaja za kmetovalec v Bazovici Kmečka zveza in Zveza malih po-setnikov prirejata tečaj za živinorejce v Bazovici, ki ga bo vodil dr Leo Kralj, in ki se bo začel v četrtek 28 decembra ob 19. uri v Slomškovem domu ter tečaj za vinogradnike na Proseku, ki ga bo vodil inž. Stanislav Grgič. Začel se bo v petek 29. decembra )b 20.30 uri v Društveni gostilni na Proseku. Priporočamo udeležbo članov in vsem kmetom, ker jim bosta tečaja gotovo koristila. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V foyerju je na ogled razstava «Temclji slovenskega gledališča* ki jo prireja Slovenski gle dali?ki muzej iz Ljubljane GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA DRAME IZ LJUBLJANE Anton Tomaž Linhart «Ta veseli dan ali Matiček se ženi» (komedija v petih dejanjih) V ponedeljek. 25. dec. ob 17. uri abonma: I. ponovitev, nedelj-... ski popoldanski, ..sindikalni, invalidski v torek, 26. dec. ob 16. uri abonma: okoliški, dijaški v sredo, 27. decembra ob 20.30 abonma: premierski, športni Posebej opozarjamo, da bo v sredo, 27. t.m. predstava «Ta veseli dan ali Matiček se ženi« ob 20.30 in ne ob 21.30 kot že najavljeno. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nede ljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav Rezervacije na tel 734265 V torek, 26. t. m. bodo vozili avtobusi za okoliški abonma po temle voznem redu: Avtobus št. 1: Repentabor Col ob 14.45, Veliki Repen 14.50, Bri-ščiki 14.55, Salež 15.05, Prosek 15.15, Kontovel 15.20. Avtobus št. 2: Trnovca ob 14.35. Praprot 14.40, Šempolaj 14.45, Prečnik 14.50, Sesljan 15.05, Nabrežina 15.10. Za sedeže v avtobusih imajo prednost abonenti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiMiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimmiMHinin MINISTRSKI SVET JE ODOBRIL ZAKONSKI NAČRT Nadaljnjih dvajset milijard lir v krožni sklad za gosp. pobude Pri vodstvu sklada je vloženih vrsta prošenj za prispevke za razne pobude v vrednosti nad 52 milijard lir Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem želi SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU PROSVETNO DRUŠTVO »TABOR« OPČINE želi vsem svojim članom, sovaščanom in bratskim društvom vesele božične praznike in srečno novo leto! GODBENO DRUŠTVO NA PROSEKU želi vesel božič in srečno novo leto prosvetnemu društvu Prosek - Kontovel, športnemu društvu ((Primorje«, Gospodarskemu društvu na Proseku ter vsem vaščanom. Priporočajo se za silvestrovanje :::::::::::::::: PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL vošči vesele božične praznike in srečno novo leto vsem aktivnim prosvetnim delavcem na Proseku in Kontovelu, vaščanom in ostali slovenski javnosti. PARK HOTEL GORICA - Nova Gorica, tel. 21442, 21462 — prireja veliko silvestrovanje v vseh prostorih hotela. Rezervacije so v prodaji. Cene: v kavarni vključen silvestrski narezek novih din 40. Restavracija, vključena silvestrska večerja N. din 80. Nočni bar N. din 120 (od tega je 60 N. din za konsumacijo). GOSTINSKO PODJETJE «SIDR0»- PIRAN, tel. 73314 prireja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in odlično glasbo v restavracijah «PUNTA» in ((SIDRO« (ROTONDA) ter v nočnem baru «PRI TREH PAPIGAH« Cena rezervacije z menujem in garderobo je N din 70. V nočnem baru z modernim artističnim mednarodnim programom in celonočno glasbo N din 110. Potrebne so rezervacije. HOTEL UNION - LJUBLJANA mi- klošičeva 1, tel. 20707, 20750 pripravlja prijetno silvestrovanje v vseh prostorih hotela z bogatim silvestrskim menujem in priznano glasbo. Potrebne so rezervacije. HOTEL TRIGLAV KOPER • HOTEL ŽUSTERNA IN RESTAVRACIJA RIZANA ■ arinravljajo veliko silvestrovanje z bogatim silvestrskim menujem. Rezervacije sprejemajo recepcije ZVEZA PARTIZANOV OPCIAE vljudno vabi svoje člane in prijatelje na veselo silvestrovanje KI BO V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH S PRIČETKOM OB 20. URI Priljubljene melodije bo igral znani ansambel iz Ljubljane. Preskrbljeno bo z dobro naloženim bifejem. Vstop z vabilom ODBOR HOTEL - RESTAVRACIJA -------«LA BUSSOLA» MILJE - MUGGIA (TRST) - TEL. 98-266 želi vesele božične praznike svojim cenjenim gostom in sporoča, da se je začelo sprejemanje rezervacij za silvestrovanje, toda v omejenem številu. ODBOR P D «F. PREŠEREN« iz Boljunea želi društvenim pevcem, članom in simpatizerjem vesela bončne praznike ter srečno in zadovoljstva polno novo leto 1968 Na včerajšnji seji je ministrski svet odobril zakonski načrt, ki določa nadaljnjih dvajset milijard lir tako imenovanemu krožnemu skladu za gospodarske pobudena področju tržaške in goriške pokrajine. Država bo prispevala v naslednjih petih letih v sklad po 4 milijarde svežih sredstev na leto. Krožni sklad je bil ustanovljen oktobra 1955 in sicer s prvim nakazilom 5 milijard lir. V marcu 1963 so prvim 5 milijardam pridali nadaljnjih 5. Do konca avgusta letos so iz sklada, ki ga — kakor znano — upravlja Tržaška hranilnica, finansirali vrsto finančnih posegov v skupni vrednosti nad 54 milijard lir. Povpraševanje za pomoč iz sklada je še vedno zelo razvito, tako pri nas kakor tudi na Goriškem. Z novim prispevkom v višini 20 milijard, naj bi sklad ponovno in obširneje priskočil na pomoč lokalnemu gospodarstvu in sicer tako, da bi lahko ugodili vrsti prošenj, ki že del j časa ležijo na mizi pri vodstvu sklada in ki predvidevajo uresničitev vrste novih pobud v skupni vrednosti nad 52 milijard lir. Urnik trgovin Slovensko gospodarsko združenje poroča, da Je Zveza trgovcev tržaške pokrajine določila za praznike naslednji umik trgovin: Danes, 24. decembra bodo odpr te vse trgovine z oblačili, opremo in raznim blagom, in sicer od 8.30 do 13. ure; trgovine z jestvinami pa bodo odprte od 8. do 13. in od 16. do 19. ure. S svoje strani je deželno odbor-ništvo za industrijo in trgovino določilo, naj tudi cvetličarne v okviru tržaške pokrajine poslujejo danes od 8. do 13. ter od 16. do 19. ure. Jutri. 25. decembra: vse trgovine bodo zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure, slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedil, ki bodo poslovale od 8. do 21.30. Torek, 26. decembra: vse trgovine bodo zaprte, z izjemo pekarn, ki bodo poslovale od 7.30 do 12. ure, mlekarn (od 7. do 12.), cvet ličarn (od 8. do 13.) ter slaščičarn in prodajaln gotovih jedil, ki bodo poslovale od 8. do 21.30. Kar se tiče mesnic, pa velja naslednji urnik: danes 24. decembra bodo mesnice poslovale od 7.30 do 13. in od 16. do 19.30; jutri in v torek bodo ves dan zaprte; v soboto 30. decembra bodo mesnice poslovale od 7.30 do 13. ure in od 16. do 19.30. V nedeljo 31. decembra in v ponedeljek 1. dan leta pa bodo ves dan zaprte. Brivci in frizerke bodo delali danes 24. decembra od 8. do 13. ure jutri in v torek pa bodo saloni zaprti. V sredo 27. t.m. bodo saloni odprti tudi dopoldne, in si cer po rednem urniku. V nedeljo 31. decembra bodo brivci in frizerke delali od 8. do 13. ure, v ponedeljek 1. januarja pa bodo saloni ves dan zaprti. Prevozna služba Acegata za praznike Ravnateljstvo prevozne službe Acegata sporoča, da se bodo kakor druga leta 24. in 31. decembra vozila po 21. uri vračala postopno v remize, medtem ko bodo začela 25. decembra in 1. januarja voziti nekoliko kasneje, in sicer od 7. do 7.40, kar je pač odvisno od posameznih prog. Po koncu redne službe se začne Izredna nočna služba na progah štev. 31 in 32, ki bosta potekali takole; proga štev. 31: Sv. Ivan, Trg Goldoni, Dacjo pri Žavljah, naselje S. Sergio, Trg Goldoni, Ul. Revol-tella, Trg Goldoni, Sv. Ivan; proga štev. 32: Trg Goldoni, Sv. Andrej, Trg Goldoni, Barkovlje, Trg Goldoni, Skedenj, Trg Goldoni. Med nočnimi vozili bo 15 minut presledka do 2. ponoči in zatem 30 minut do začetka redne prevozne službe. S Včeraj ob 13. url je župan inž. Marcello Spaccinl sprejel načelnike oddelkov in odsekov občinske u-prave, ki so mu izrekli voščila za praznike. Župan se je zahvalil za voščila in zaželel osebju in njihovim družinam vesele praznike. ZADRUŽNA GOSTILNA V DOLINI telefon 97-687 VAM NUDI DOBER KOZAREC DOMAČEGA VINA Dnevna specialiteta: Srnjak. Sprejemamo rezervacije za SILVESTROVO. V ponedeljek zaprto Nazionale 14.00 «Quel!a sporca dozzt na« Technicolor. Lee Marvin, Kr nest Bognine, George Kennedy, Ko-bert VVeber. Režija Robert Aldricb Excelsior 14.30 «James Bond 007 Ca sino Royale» Technicolor. Serija kriminalk v izvedbi neprekosljive ga Seana Conner.vja. Ni prepoveda no. Fenice 14 30 «Questi fantasmi« Technicolor. Sophia Loren, VittorioGas-sman, Margaret Lee, Mario Adorf Režija Renato Castellani. Eden 15.00 «Guerra, amore e fuga« Technicolor. Paul Nevvman, Sylvia Koscina, John VVilliams, VVerner Pe-ters. Režija Smight Grattacielo 15.00 «Natascia» Technicolor. Film po romanu Leva Tolstoja Vojna in mir. Ljudmila Save-Ijeva, Sergej Bondarčuk. Rltz (Ulica San c rdneesco štev 10) 15.00 «1 giorni dell’ira» Technicolor. VVestern. Gluliano Gemma, Lee Van Cleef. Valter Rilla. Andrea Božič Režija Tonino Valen. Alabarda 14.00 (Danes, Jutri in v torek) «Faccia a tacoia« Technicolor. VVestern. Gian Maria Volonte, Thomas Milian. Filodrammatico 14.30 «La sfinge d’o-ro« Technicolor. Eksotične pustolovščine. Anita Ekberg. Rod Taylor V torek ob 14.30 «Non c’e pošto per i vigliacchi« Technicolor. Moderno 15.00 21.30 «La Bibbia« — Technicolor. Sprednje vrste 450 lir, zadnje vrste 350. Najlepši film leta. Cristallo 14.00 ((Agente 007, si vive solo due volte« Technicolor. James Bond (Sean Cormery) Garibaldi 15.00 «Parigi brucia?« Jean Paul Belmondo, Leslie Caron, Kirk Douglas, Glenn Ford. Jutri ob 15.00 «Boing, boing« Technicolor. Ton.v Curtis. V torek ob 15.00 «Funerale a Berlino«. Capitol 14.00 «Nel sole« Technicolor. Al Bano, Romtna Povver, Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Aurora 14.30 21.30 «L’indomabile Angelica« Technicolor. Film serije «An gelica« Robert Hossein. Jutri ln v torek ob 15.00, 22.00. Astoria 14.30 «L’armata Brancaleone« Technicolor, Catherine Spaak, Vit-torio Gassman. Danes ob 10. in 11.30 »Tom e Jerry« Technicolor. Impero 15.00 21.30 «Quattro bassotti per un danese« Technicolor. VValt Disne.v. Jutri Iri v torek ob 15.00, 22.00. Astra 15.30 21.00 «11 bello, 11 brutto, 11 c retino« Technicolor. Franco Fran ehl, Ciccio Ingrassia. Jutri ob 15.30 «Missione spectale Lady Chaplin« Technicolor. Ken Clark. V torek ob 15.30 «Fantasia di VValt Disney». Vlttorio Veneto 14.30 «Le dolcl slgno- re» Technicolor. Uršula Andress, Virna Lisi. Prepovedano mladini Ideale 14.30 «11 magnifico straniero« Crnobeli film. VVestern. Clint Ea-wood, Luls Atler. Abbazia 14.30 21.30 «Ne onore nč gloda« Technicolor. Anthony Quinn, Alain Delon, Claudia Cardinale. Jutri ob 14,30 «SSS Sicarlo servizio speci a le« Technicolor. V torek ob 14.30 «E venne la notte« Technicolor. Jane Fonda, Michael Cajne. RESTAVRACIJA «LA MflRINELLA vošči cenjeni klienteli prijetne praznike ter priporoča pravočasno rezervacijo za veliki silvestrski ples s priznano godbo. Bogat silvestrski menu ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR prireja dne 31. decembra od 21 ure do zore silvestrovanje v Klili urnem domu Rezervacije vsak dan razen v sobotah in nedeljah na sedežu društva (Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu) od 20 30 do 22. ure Hotel «SL0N» Ljubljana prireja dne 31 decemora 1967 VELIKO SILVESTROVANJE v vseh prostorih restavracije, kavarne, v klubskih prostorih in v" Daru’ Za razpoloženje ob koncu leta 1967 bodo skrbeli štirje plesni ansambllpv haru pa še posebej mednarodni artistični program. Informacije po telefonu 20-641 — 20-645 Ljubljana Priporočamo se za obisk! Hotel «LEV» Obvešča vse svoje goste in prijatelje, da prireja veselo in prijetno silveslrovanje ................. c ...................... .......... v vseh prostorih hotela. Silvestrovski topli in mrzli bife na voljo vso noč — Lepo okrašeni prostori — mini bar — beat bat — 4 orkestri — pevke — zabavni program — darila Cena SILVESTROVANJA je 110 N-din (doplačilo za bar 20 N-din) Informacije po telefonu 310-555 — LJUBLJANA Vplačila v Hotelu LEV - Ljubljana, Vošnjakova 1 Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 23. decembra se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 10 oseb. UMRLI SO: 76-letna Virginia Vitto-rello, 57-letna Albina Černigoj por. Turchi, 69-letni Giuseppe Morel, 53-letni Carlo Latin, 66-lctni Mario Gan-dolfo, 70-letna Caterina Franzil por. Romani, 75-letni Giovanni Moscolin, 74-letna Lulgia Tišin vd. Tanella, 81-letna Palma Benvenuto vd. Degrassi, 59-letni Franco Turri, OKLICI: delavec Antonio Vigini in prodajalka Silvia Colombo, krojač Mario Natti In šivilja Malla Rizzo, podčastnik Giuseppe Sparvoii in gospodinja Emanuela Baldas, delavec Fran-cesco Amitrano m gospodinja Lucia Cicino, študent Fulvio Luis in bolniška vajenka Rita Bosutti, mehanik Giuseppe Cecchini In pom. baristka Luisa Kostlc, radiotelegrafist Ferdi-nando Ciani in uradnica Agnese Terčon, sodniški' pripravnik Boris Mejak In sodniški pripravnik Egle Zennaro, radiotehnik Livio Albanese in šivilja Doriana Mazzetti, agent javne varnosti Angelo Albenzio in šivilja Grazia Gargano, mehanik Giovanni Fantini in gospodinja Alina Ugrin, univ. študent Pierandrea Suban in študentka Fulvia Pagani, industrijski izvedenec Sergio Paron in frizerka Ernesta Lisjak, pleskar Quirino Giulianii in prodajalka Laura Sivltz, karabinjer Gian. rlco Maccacheri in gospodinja Bianca Cordioli. Izšla je številka 8 - 9 tržaške revije ZALIV, kateri je priložena Spacalova grafika. Revijo dobite v TRŽAŠKI KNJIGARNI. OS M 1C A Cok Miljo (Ferdenič) cesta 121, toči prist belo in črno vino. Vljudno va ljeni ljubitelji žlahtne kapljice. 7“ : cuicj, Lonjerska pristno domače Darovi in prispevki NAROČNINA ZA LETO 1968 BO NASLEDNJA: Letna naročnina Lir 8.100.- šestmesečna naročn. » 4.400.— trimesečna » » 2.250.- mesečna » » 800.- Mali oglasi Ob priliki praznikov se spominjamo naših sinov Milana in Maksa ter darujemo 2000 lir za Dijaško matico. Družina Leban V počastitev spomina pok. Antona Vuka darujejo Ema Tomažič 5000 lir in Sonja in Just Colja 2000 lir za Dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob pok. Fran- , ca Dolesa daruje družina Škerlj 2000 lir za Dijaško matico V počastitev spomina pok. prijateljice Pierine Gregorič daruje Nastja 1000 lir za Dijaško matico . V počastitev spomina Romana Pahorja daruje V. G. 5000 lir za Dijaško matico. Vidko Vremec daruje 2500 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Ob 35 obletnici smrti dragega o-četa darujejo Zvonko, Silvana in Mar-čel Malalan 5000 lir za Dijaško matico. Družini Terčelj in Legiša Iz Vižo-velj darujeta vsaka po 5000 lir za Športno združenje Bor SPREJMEM v prihodnjem letu dobro verzirano moč, diplomirano kozmetičarko za bodoči salon. Ponudbe P°* šifro ((Januar« na upravo lista. ODDAJAMO vpeljano cvetličarno-Tel. 41511. PROFESOR v Rimu, sam. Išče pošteno žensko v starosti od 40 do let za gospodinjstvo. Primerna Pla" ča. Popolnoma zagotovljena dosmrtna preskrbljenost. Ponudbe pisati n* upravo lista. Ul. S. Francesco 2® pod »Resno«. ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, W so spremili našega dragega možfc: očeta in nonota Jakoba Piščanca na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin. Družina Piščanc, Pisani in Benevoli Trst, 24. decembra 1967 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basillca. Ul S. Giulia l: Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Rava-sinl, Trg Liberti 6; Testa d'oro, Ul Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd. Ul Orologio h (JV Dlaz 2; Alla Salute, Ul Giulia 1: Picciola. Ul. Orlam 2: Vemarl, Trg Valmau ra 11. BARI LOTERIJA 29 53 14 63 40 CAGLIARI 41 48 69 32 50 FIRENCE 59 45 56 77 33 GENOVA 82 38 18 79 46 MILAN 2 21 ••6 62 9 NEAPELJ 10 13 87 54 72 PALERMO 79 26 63 72 27 RIM 28 12 70 55 8 TURIN 88 1 18 52 7 BENETKE 19 53 34 47 3 1 X X ENALOTTO 2 11 2 12 1 1 1 Kvote: 12 točk — 6.465.000 lir, 11 točk — 151.500 Ur, 10 točk -17.100 Ur. TRŽAŠKA KNJIGARNA Vam je spet pripravila lepo presenečenje! Najlepše poezije FRANCETA PREŠERNA posnete na gramofonskih ploščah ZALOŽBE «MLADINSKA KNJIGA« Kupite jih čimprej, da ne poidejo! TRST — Ul. sv. Franči-lta 20 — Tel. 61-792 z A n V A L A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago ROZALIJO FURLAN vd. KOCMAN Posebna zahvala č. g. župniku, vaščanom za darovani venec, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Žalujoči otroci in drugo sorodstvo Praprot, 24. decembra 1967 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi IVAN BUBNIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 24. t. m. ob 11 JO iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v bazoviško cerkev. Žalujoča žena Stefania in drugo sorodstvo ITF, Via Zonta 3, tel. 38006 Za vedno nas je zapustila najina mati FLORA SANCIN vd. KRAJNC Pogreb drage pokojnice bo v torek, 26. t.m. ob 11. uri iz bolnišnice pri Magdaleni naravnost k oerkvl v Skednju in na domače pokopališče. Hčeri KLEMENTINA, KRISTINA in drugo sorodstvo Skedenj, 24. decembra 1967 KIMO .. I»6IX>.» 1» KOS K K predvaja danes, 24. t.m. s pričetkom ob 1S.OO uri pustolovski technicolor Cinemascone film: A NOIPIACE FUNT (NAM JE VŠEČ FLINT) Igrajo: JAMES COBURN, LEE J. COBB in drugi Jutri, 25. t.m. bo na sporedu s pričetkom ob 16. uri zabavni Cinemascope Technicolor film: Papa, ma che cosa hai fatto in guerra? (PAPA, KAJ SI VENDAR POČEL V VOJNI?) Igrajo: James Cobum, Dick Shawn, Sergio Fantoni in G. Ralli V torek, 26. t.m. s pričetkom ob 16. uri Cinemascope Technicolor pustolovski film: COLPO D0PPI0 del CamaleortTe dora (DVOJNI PODVIG ZLATEGA KAMELEONA) Igrajo: G. STEGANI, M. DAMON in M. KONOPKA himna predvaja danes, 24. t. m. s pričetkom ob 15. uri Technicolor Universal film: IL SIPARIO STRAPPATO (STRGAN ZASTOR) Igrajo: PAUL NEWMAN, JU-LIE ANDREWS in drugi Režija: A. HITCHCOCK Jutri, 25. s pričetkom ob 15. uri film Otta Premingerja: E VENNE LA NOTTE (IN PRIŠLA JE NOČ) Igrajo: Michael Caine, Jane Fonda, John Phillip Law in drugi. " ~~7A V torek, 26. t.m. s pričetkom ob 15. uri Eastmancolor Pa-noramic film: IL MAGNIFICO TEXAN0 (ČUDOVITI TEXAČAN) Igrajo: Glenn Saxon, Barracuda in drugi. John k!NO PKOSkk-KONTOVEL predvaja danes, 24. t.m. s pričetkom ob 16. uri barvni film: Non faccio la guerra, faccio 1'amore (NE VOJSKUJEM SE, MARVEČ LJUBIM) Igrajo: Caterlne Spaak, I hllippe Leroy in drugi. Jutri, v ponedeljek, 25. t.m. s pričetkom ob 16. uri je na sporedu Techniscope barvni film: TEXA S oltre il fiume (TEXAS ONKRAJ REKE) Igrajo: Dean Martin, Alain Delon, Rosemary Forsyth, J. Blshop V torek. 26. t.m. s pričetkom ob 16. uri barvni film: LA IIAGAZZA MERAV1GLI0SA ItUUliKlu DEKLE) Igrajo: ROSIO URCAL in FABRIZIO MORON1 IZJAVA DEŽELNEGA ODBORNIKA TRIPANIJA 0 RAZPRAVI 0 PRORAČUNU Od leta 1964je imela dežela skupno nad 150 milijard dohodkov Deželni odbor je vedno težil za tem, da bi največji del dohodkov služil za gospodarske spodbude, to je v proizvodne namene BOŽIČNICE V VRTCIH IN OSNOVNIH ŠOLAH Po odobritvi deželnega proraču- nom. Mimo samih številk in po-na za leto 1966 in proračuna za datkov sta odbor in večina leve sre-leto 1968 je odbornik za finance dine dosledno izvajala svojo pollti- Tripani izjavil, da je zadovoljen s potekom razprave. Pri tem je naglasil, da ne gre za nekako všečno izjavo, saj izvira to zadovoljstvo iz ugotovitve, da je bila razprava zelo globoka in resna, pa naj je šlo za kritike ali za privolitev. Razume se, da je zaradi različnih političnih prepričanj in zasnov nujno, da se tudi stališča in ocene raznih svetovalcev in skupin razlikujejo. Vendar so nekateri svetovalci kljub vsem kritikam vendarle priznali deželni upravi, da je storila tudi kaj dobrega in koristnega. Dr. Tripani je nadalje dejal, da je imel med razpravo tudi priliko, da je pred koncem zakonodajne dobe lahko omenil tudi nekaj podatkov, s katerimi je povzel prejšnje proračune. V tem razdobju je njegovo odborništvo predložilo pet proračunov in tri obračune. Na ta način so spoštovali tudi predpise o rokih za predložitev proračunov. S tem je dežela izpolnila svoje obveznosti, čeprav je bilo njeno delo v prvem razdobju zelo težko in je naletelo na polno ovir. Tripani je dejal, da je imela dežela od leta 1964 do sedaj kar 150 milijard lir dohodkov od njenega deleža od državnih davkov in iz drugih virov. K temu je' treba dodati še 17 milijard in pol lir, ki jih je dala država za posege, ki iih je poverila deželi zlasti na kmetijskem torišču, pa tudi v turizmu, javnih delih, industriji in obrti. Iz tega sledi, da so deželni dohodki presegli predvidevanja za 10 odstotkov. Glede izdatkov so v vseh proračunih poudarjali prepričanje, da je treba znižati tekoče izdatke na najnižjo mero, tako da bi ostalo čimveč sredstev za donosne naložbe. Tudi proračun za prihodnje leto je bil sestavljen po tem kriteriju, tako da bi s tem prispevali k razvoju virov stalnih gospodarskih dohodkov. Pri tem je odbornik Tripani naglasil, da 76,42 odstotka izdatkov v kapitalu namenjenega za posege na gospodarskem torišču. 15,40 odstotka za posege na socialnem torišču, 4,93 odstotka za šolstvo in kulturo, 3,25 odst. za zidanje stanovanj. Tako služi skoraj dve tretjini celotnih proračunskih izdatkov za izdatke v kapitalu.. Namen proračunov je torej bil predvsem ta, da sproži gospodarski razvoj. katerega ugodne posledice se bodo poznale šele v daljšem razdobju, to je po tej zakonodajni dobi. Odbornik se je zahvalil vsem tistim, ki so pozitivno ocenili dejstvo, da je istočasno tekla razprava o obračunu za leto 1966 in proračunu za leto 1968. Za ta’ ugodni rezultat se je treba zahvaliti tudi splošnemu deželnemu računovodstvu ter računskemu dvoru. Z gospodarsko-finančno noto, priloženo k proračunu, je hotelo odborništvo prvič spregovoriti o javnih izdatkih dežele, ki so povezani z njihovo kakovostjo ter obliko posegov. Tripani Je zatem dejal, da je dežela v štirih letih svojega obstoja dosledno delovala na političnem in gospodarskem torišču v avtonomističnem smislu. Rekel je, da je gotovo še mnogo stvari, ki jih bo treba narediti, toda na tem svetu ni nič popolnega. Nihče pa ne more zanikati, da bi primanjkovalo dobre volje, da bi kaj več storili in dosegli. Na koncu je Tripani dejal, da je opravila dežela koristno delo tudi s tem proračunom 'n ob^aču- ko in izpolnjevala program za napredek naše dežele, je zaključil odbornik Tripani. Tomažič in tovariši, ter zravnava-r.ja zemljišča, kjer je tam blizu skromen spomenik 71 ustreljenim talcem. V svojem pismu omenjeni svetovalci pripominjajo, da na ta kraj od leta 1945 romajo slovenski in italijanski antifašisti, da počastijo spomin padlih. Pred kratkim so spet uredili naprave za vojaške strelske vaje in ogradili strelišče, tako da ni več dovoljen prost vstop, ob spomeniku 71 padlim talcem pa zravnavajo zemljišče. Spričo tega svetovalci sprašujejo župana, če bo občinska uprava zahtevala izključitev prostora, kjer so padli Pinko Tomažič in njegovi tovariši, s področja strelišča in ga primerno uredila skupno s prostorom ob spomeniku talcem, tako da bo do- Vprašanje svetovalcev KPI Kako bo s spomenikoma žrtvam na Opčinah? Komunistični svetovalci Adolf Wilhelm, Arturo Calabria, Jole Burlo in Luciano Padovan so poslali županu pismeno vprašanje glede ponovne vzpostavitve vojaškega strelišča na Opčinah, kjer so padli pod fašistično svinčenko Pinko 1 voljen prost vstop. lliiliililiiiimiiillliliiiiuiiiiliiilliiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiill POMEMBEN RAZMAH MLADE GOSPODARSKE PANOGE Na področju naše dežele deluje 39 ribogojnic Na Tržaškem je samo ena ribogojnica ob Timavi - Domači «pridelek» zavrl uvoz sladkovodnih rib iz inozemstva V italijanskih ribogojnicah «pri-delajo« vsako leto okoli 70.000 stotov rib. Približno 35 odst. tega pridelka, to je približno 25.000 stotov rib, pa odpade na ribogojnice iz naše dežele. Ta pridobitna dejavnost je na splošno v Italiji pa tudi pri nas razmeroma mlada: prve ribogojnice Furlanije - Julijske krajine so namreč pričele obratovati šele leta 1950. Od tedaj pa do leta 1955 so bile v deželi le štiri ribogojnice, toda leta 1960 jih je bilo že dvakrat toliko, v letu 1962 18, v letu 1964 27, konec lanskega leta pa je njihovo število narastlo že na 39. Dve ribogojnici sta čisto v hribih, sedem v pol-visokem svetu, 30 pa v dolini. Največ jih je v pordenonskem okolišu in razen ribogojnice ob Timavi, ki se nahaja na področju tržaške pokrajine, so vsi ostali obrati v videmski pokrajini. Domač «pridelek» je v zadnjih letih občutno zavrl uvoz sladkovodnih rib, predvsem postrvi, iz tujine, in zlasti iz Danske. Strokovnjaki poudarjajo, da so na področju naše dežele zelo ugodni pogoji za industrijsko, pa tudi za drobno domačo rejo postrvi. Te potrebujejo veliko čiste tekoče vode, ki vsebuje mnogo kisika in katere temperatura se giblje med 12-15 stopinjami (ta temperatura je ugodna zlasti v inkubacijski dobi zaroda), in 18-20 stopinjami, kar u streza potrebam ra-sotčih rib J4ajv«4je--fibogojitic«- na» področju naše dežele vržejo na trg po 200 do 400 stotov postrvi na leto. Z Izšla je številka 7-8 (julij-avgust 1967) revije «Trieste Economica», ki jo izdaja tržaška trgovinska zbornica. V to številko so prispevali daljše članke dr. L. Schaus («Kako daleč je prišla doslej Evropska gospodarska skupnost? »), prof. D. Lunder («Najbolj gospodarne postajajo petrolejske ladje orjaških razsežnosti*) in dr. F. A. Jelmoni («Cestne zveze čez Alpe in visokogorski predori*). Revija prinaša tudi običajni pregled delovanja zbornice in njenih organov ter splošen pregled gospodarskega razvoja na Tržaškem šolski zbor osnovne šole pri Sv. Frančišku Navada je že, da se na slovenskih šolah in v otroških vrtcih praznujejo božični prazniki. Zato pred božičnimi počitnicami pripravijo u-čenci pod vodstvom učiteljev prireditev imenovano »božičnico«. V četrtek popoldne so imeli prireditev najmlajši iz otroškega vrtca pri Sv. Jakobu, ki so ob prisotnosti staršev peli in deklamirali pred jaslicami. Tudi svetoivanski otroci, ki obiskujejo tamkajšnji vrtec, so v petek zjutraj imeli slično prireditev. Zelo ljubki so bili otroci, ko so prepevali in recitirali razne slovenske božične pesmi. Matere in sorodniki, ki so bili za to priliko prisotni v vrtcu, so z zadovoljstvom nagradili s ploskanjem vse malčke. Na slovenski osnovni šoli v Ul. sv. Frančiška so po končanem pouku pripravili učenci zares lepo prireditev. Učenka Tea Košuta, ki obiskuje peti razred, je v začetku najprej pozdravila vse prisotne starše in prijatelje mladine, med katerimi so bili nadzornik Bole, ravnatelj Strgar in pokrajinski svetovalec Rudolf. Nato je imela še priložnostni kratek govor ter ob vsaki točki napovedovala pester in bogat spored. V prvi točki programa je nastopil šolski otroški pevski zbor, ki je zapel tri pesmi. Sledili so solospevi, limiiiiiiiiniiililllllliiiiiuiiiiiiliiiniiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimimiimiiillillllllillliiliillllllllllliilimimili zborne recitacije, deklamacije, prizor «Božični večer« ter na koncu še nastop pevskega zbora. Po končanem sporedu se je mala Tea zahvalila vsem prisotnim in jim voščila v imenu vseh sošolcev vesele in zadovoljne praznike. Po lepih besedah male učenke se je oglasil nadzornik, ki je kot vsi prisotni bil ganjen ob ta«o lepi in prisrčni prireditvi malčkov. Vsem je želel vesel božič ter srečno in uspešno leto 1968 tako v šoli kot doma. Vsi nastopajoči so bili deležni obilo zaslužene pohvale, priznanje pa gre tudi učiteljem, ki so poleg vsakdanjega učenja, pripravili otroke v tako kratkem času za uspelo božično prireditev. M. M. Lep življenjski jubilej v Briščikih Anton Milič vstopa v 90. leto Ranjen pri padcu Včeraj ponoči so bolničarji RK prepeljali v bolnišnico (ko 74-letnega upokojenca Vittoria Bergama s Trga Europa 4, ki je imel udarce po glavi in rane po levi obrvi, nosu, levi ličnici, bradi in rokah. Ponesrečenca, ki je bil vinjen, so sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Bolničarji so povedali, da so Bergama našli malo prej ležečega na pločniku na Pendice Scoglietto iiiiiiiiiHiimimiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiitmiiniiimimiimmmimmummmmiiiiiiimMmiiiiiiiiiiiii Zadružna gostilna v Dolini nudi vedno najboljšo postrežbo IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V temi in v dežju je z vespo povzročil pešcu smrtne poškodbe Obsojen pogojno na eno leto zapora in enoletni odvzem vozniškega dovoljenja - Razprave v novem sodnem letu Tržačani tadi zahajajo na podeželje, poznajo lepe kotičke in dobre gostilne. Med temi Je tudi zadružna gostilna v Dolini, ki je začela obratovati ob začetku leta 1965. V pritličju stavbe, ki je bila popol- mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 D. D. - VPLAČANIH L I R 300.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon St. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV BANKRED noma preurejena, so gostinski prostori (jedilnica, kuhinja in bife), v I. nadstropju pa so prostori prosvetnega društva «V Vodnik*. Gostinski prostori so moderno in okusno opremljeni, v jedilnici pa so prijeini prostori za manjše, zaokrožene družbe in za večje skupine. Kar pa je za motorizirane izletnike zelo vazno, jc lep in precej obsežen parkirni prostor pred gostilno. Pozimi deluje centralna kurjava, poleti pa je na dvorišču hladna senca pod košatimi kostanji. Goste seveda zanima predvsem postrežba in treba je priznati, da je postrežba zadružni gostilni v Dolini dobra. Prav tako je dobra pristna, črna in bela, domača kapljica iz Brega, ki jo preskrbi gostilničar Ivan. Vsi gostje hvalijo tudi zares dobro kuhinjo. Izbire je precej, skoraj vsak dan imajo divjačino, zlasti pa ob sobotah in nedeljah (fazane, srnjaka, jerebice itd.). Kadar kou pride gost, niso v za dregi, da mi posttežejo, za večje skupine pa pripravijo hrano tudi po telefonskem naročilu. Cene so zmerne Gosti'na je odprta do 1. , ure po polnoči ob ponedeljkih pa I je zaprta ves dan. Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Gorsi, tožilec Brenči, zapisnikar Rubini, obramba ftadovani) se-je- moral zagovarjati 19-letm Mario Desimon iz Ul. Giu-lia, ki je bil obtožen, da je 25. oktobra lani do smrti povozil z vespo tedaj 63-letnega Armanda Pe-tronia Iz Ul. Ginnastica 29. Nesreča se je pripetila v Ulici Manzoni po 8. uri zvečer. V tistem trenutku je močno deževalo in pihal je tudi močan veter. Sam Desimon Je pozneje izjavil, da se je v tistem trenutku vračal z dela domov. Ker je deževalo, se je za kratek čas ustavil v nekem lokalu. Ker pa naliv le m hotel ponehati, se je odpravil na pot. V Ul. Manzoni pa je nenadoma prišlo do tragedije. Obtoženec je izjavil, da se je zaradi dežja sključil in povrh tega še sklonil glavo navzdol. Tako je šele kake tri metre pred seboj opazil pešca, ki je po desni strani cestišča šel v isti smeri kot on. žal je bila razdalja prekratka za zaviranje. Vespa je butnila ob nesrečnega Petronia ter ga vrgla na tla. Ponesrečenca so sicer takoj prepeljali v splošno bolnišnico, toda ta je pri padcu dobil tako hude poškodbe, da je čez tri dni umrl. Obtoženec je prisostvoval obravnavi pred kazenskim sodiščem. Javni tožilec je zahteval, naj ga sodniki obsodijo na 1 leto zapora In naj mu odvzamejo šofersko izkaznico za 2 leti. Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 1 leto zapora ter mu odvzelo šofersko izkaznico za isto razdobje. Na obsodbo sta vplivail verjetno dve važni okoliščini: na eni strani ni mladenič zmanjšal hitrosti svojega vozila, na drugi pa, da ni bila vespa opremljena z vetrobranom, oziroma, da on m nosil naočnikov proti dežju in vetru. * * * Tržaško sodnijsko leto je pri kraju. V prihodnjih dneh bo le še nekaj obravnav na kazenskem sodišču, medtem ko bo prizivno sodišče nehalo z vsakršno javno dejavnostjo. Nekaj razprav bo morda še na okrajnem sodišču, toda le v primeru pripornikov. 11. januarja bo slovesna otvoritev novega sodnega leta. že naslednji dan pa bo začelo delovati s polno paro kazensko sodišče, ki ima na seznamu za mesec januar kar okoli 120 obravnav. Deloma gre za obravnave prve stopnje in deloma za pritožbe proti razsodbam okrajnega sodišča. Na splošno niso obravnave posebno zanimive (gre za tatvine In razne druge lažje prekrške). Omeniti je treba samo, da bo v tem razdobju tudi razprava proti znani indipendentistki VI-viam Volpe, in sicer v zvezi z nekimi obtožbami, ki se vlečejo še Iz časa znanega procesa o notarjih. Na prizivnem sodišču bo prva razprava šele 16. januarja. V teku dveh tednov pa bo moralo to sodišče rešiti skoraj 50 obravnav. Tudi v tem primeru gre večinoma za tatvine, nenamerne umore, telesne poškodbe in podobno. Tudi seznam obravnav na okrajnem sodišču je zelo bogat. Procesi se bodo začeli 18. januarja. Spočetka so mislili, da bo že prihodnji mesec obravnava proti obtožencem zaradi znane sleparske afere trgovskega podjetja «Golden Orient«, toda to razpravo so baje odložili za nedoločen čas. Na kraju naj še omenimo, da bosta v januarju dve obravnavi pred tržaškim porotnim sodiščem Ena zadeva bivšega častnika !ta-iijanske vojske Remondinija, druga pa Vergoza, čigar proces je bi! odložen v novembru letos. O raznih drugih primerih (Log-gia, Pugliese. Loreia itd ) se bo razpravljalo najhitreje šele na pomladanskem zasedanju porotnega sodišča. Iz enega bolniškega - oddelka v drugega 74-letni upokojenki Angeli Buttolo por. Bajc iz Ul. Orlandini 24 včeraj ni bilo še usojeno, da bi zapustila glavno bolnišnico. Okrog 13. ure je priletna ženska zapustila drugi medicinski oddelek, kjer se je bila zdravila, in se napotila proti glavnemu izhodu. Ko je stopala po stopnišču je nenadoma spodrsnila in tako nerodno padla, da si je zlomila levo zapestje in se ranila po levi roki. Buttolovo so bolničarji dvignili in pospremili v ortopedski oddelek, kjer se bo ponesrečenka morala zoraviti 40 dni. Danes krepko vstopa v svoj 90. rojstni dan naš Anton Milic od Briščkov. Z zadoščenjem smo napisali «krepko», ker je slavljenec zares prava kraška korenina in je še dandanes čil in zdrav. Anton Milič se je rodil 24. decembra 1878. Dolgo let je imel go-I stilno pri Briščikih ter je zato dobro znan in ga zato ni treba posebej predstavljati bralcem. Poleg pijače in jedače prodaja vsa povojna leta tudi naš dnevnik. Razen tega lahko rečemo, da je Milič »gospodar* jame pri Briščikih, saj čuva prav on Trgovina z električnimi potrebščinami — Radio — TV SOSS I OPČINE, Ul. dei Salicl 1 Telefon 221-155 vošči vsem vesel božič Uprava hotelov «B L E D» m «D A N I L A» V RIMU Via S Croce in Gerusalemme 40 Lastnik LEVSTIK VINKO želi svojim gostom in rojakom vesele božične praznike ter blagoslova, zdravja, uspehov, sreče polno v letu 1968 ključe te lepe in naravne turistične točke, ki privablja vsako nedeljo mnogo izletnikov Anton Milič se je oženil 18. novembra 1903 v Skopem pri Dutovljah s Kristino Gec, ki mu je v zakonu povila kar deset otrok, od katerih je še pet živih Tudi žena je bila pridna gospodinja in skrbna mati vse do leta 1955, ko je umrla. Kot starši tako so tudi otroci bili in so še dandanes zavedni Slovenci ter so vsi po svojih močeh sodelovali za časa narodnoosvobodilne borbe, v kateri je sin Albin 2. aprila 1945 daroval svoje življenje kot borec Kosovelove brigade na Poreznu pri Cerknem Sin Aleksander je danes župnik v Avberju na Krasu, prej pa je bil dolgo let v Brkinih. Anton Milič je bil po po- je bil dolgo Ailič je bil klicu železničar in je bil v službi do leta 1915. Današnji slavljenec je še danes kljub visoki starosti vedno vesel in še vedno rad pomaga v gostilni, najsi bo pri sodih kot pri loncih, ter se zanima za vse, kar se dogaja ne samo v vasi in na Tržaškem, temveč po svetu. Čestitkam otrok, sorodnikov ter vseh prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi doživel še mnogo srečnih in zdra- Vlh ‘eL M. M. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEL) VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO r r s l Viale XX Settemhre 16/111 vošči vsem vesele božične praznike SKBOKI,KX VSE ZA KING IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Prst. Ul. Mazzini 53 Tel 733416] Prijatelje m znance naprošamo da nas obiščejo II vošči vsem prijetne božične praznike m ■ ■ ■ ■ AVTOMOBILISTI pazite na Vaš avto!!! Pravi čas je, da si nabavite: • ANTIFRIZ • VERIGE ZA SNEG • ZAŠČITNO MASKO ZA HLADILNIK • MEGLENKE • NOSILCE ZA SMUČI • PRIKLJUČKE PROTI ZAMEGLITVI STEKLA NA ZADNJEM OKNU • IZDELKI ZA VZDRŽEVANJE VSEH DELOV, KI SO IZ POSTAVLJENI VREMENSKIM NEPRILIKAM • VELIKA IZBIRA PREVLEK — TEPIHOV — PRTLJAŽNIKOV — ZA VSE EVROPSKE AVTOMOBILE V vašem interesu je, da nas obiščete AUTOFORNITURE ZANCHI TRST, Ul. Coroneo 4 Vsa pojasnila v slovenščini in hrvaščini. IZREŽITE TA OGLAS! IMELI BOSTE 10% POPUST TRST • Ul. Rismondo 9 Tel 761884 - 761819 želi svojim cenjenim odjemalcem vesel božič 1967 s.arl Ekskluzivna glavna zaloga: RADENSKA mineralna voda USTEKLENIČENA ISTRSKA, DRISKA in DALMATINSKA VINA ter KRAŠKI PRŠUT Pivo: PUNT1CAM in REININCHAUS MEHANIČNA OELAVNICA S KAROSERIJO GRGIČ PRODAJA VSEH VRST NOVIH IN OBNOVUKN1H AVTOMOBILOV NA RAZPOLAGO FIAT LIHO (leta 1958), FIAT 1100 (leta 1960), FIAT 500 (leta 1962) BIANOHINA FAMIGLIARK 500 (leta 1961), FIAT 600 (leta 1859), G1ARU1NETTA FIAT 500 (leta 1953) Sprejema vsaka popravila avtomobilov in karoserije ter pranje in čiščenje — Cene ugodne! Hitra postrežba! PADRIČE Telefon 226 161 CENJENI KLIEN1 ELI ŽELIMO VESEL BOŽIČ g Y//////M V, V/S/SS/M, 'S'//""" 'j /////// /?cr LASTNIK KOŠIČ OBVEŠČA CENJENE ODJEMALCE, DA SE JE PRESELILA IZ ULICE OBERDAN 3 V ULICO ROMA (galerija) NA NOVO ODPRT ODDELEK OTROŠKE KONFEKCIJE Vsem cenjenim odjemalcem vošči srečno novo leto PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORI Zl ANA GORICA - OL Uuca d Aosta 180 lel 28-45 - (JUKIČA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA HI.AOA Koristnikom naših uslug želimo vesele praznike V TR2ICU Danes ves dan in ponoči (e od prta v Tržiču lekarna «AUa saluto« dr. Fabris, Ul. Cosulich 103 — tel 72-480. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali, ter nam stali ob strani ob izgubi našega sina, brata, svaka in strica LOJZETA DEVETAKA (MOHORIČEV) se najtoplejše zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način P9" častili njegov spomin ter ga spremili na njegovi zadnji poti- Žalujoč); oče Avgust, mati Gizela-bratje; Rudi, Jože in Franjo, sv#' kinje, nečaki ter drugo sorodstvo Sovodnje, 24. decembra 1967 MAT! JE ODPELJALA Č/AVCR E p/NEHA MLADIČA, K1 J! JE OSTAL S KRAJA NESREČE. ...IN POSVETILA Čl AVI VSO SVOJO ljubezen. KMALU JE NAŠLA NOV DOM.. • Č/AVA JE ODRAŠČAL IN \ MAT1 <;A JE ZAČELA UČITI VŠEČ A, KAR MORA PANTER ZNATI ZA ŽIVLJENJE... UČILA i tajnik OZN, 13. rečna stru C’ U. sodobni francoski pesnik J^novan »pesnik Pariza* (Jac J*6«), 16. telesna tekočina. 17 /^rijski skladatelj popularnih i^fet (EmeriK), 19. oziralni za 20. zvesta domača žival nizek ženski glas, 23. indu ,^'jski del Ljubljane, 25. tropska jA°la, 28. površina, prostor, 30 (/Cetnici izumitelja dinamita, 31 od jugoslovanskih republik j' slovenski tednik, 36. priimek uVeb sodobnih slovenskih kipar k!' 37. voditeli italijanskih socia i*tov (Pietro), 40. področje, mi ^‘fstvo, 42. ime že umrlega črn s[e8a pevca Colea, 44. himalaj .a koza, 45. vzdevek ameriške-Benerala Eisenhowerja, 46. pri treh popularnih črnskih ijSJ sester, 49. kratica za «ves klub*, 50. vrsta tekmoval čolna, 53. vrsta publikacije, jJkMneriški umetni satelit za ve-jjftkke raziskave, 56. francoski >3' po katerem se imenuje elek-merska enota (Andre, 1775-3). 57. čut za dostojnost, 58. ionizacija držav v jugovzhodni ^NAVPIČNO: l. močna svetloba, J* 2. tuje moško ime, 3. tanka v®zka deska, 4 glasbeni inštru-5. močna igralna karta, 6, !j~*nik slovenske Moderne (Jo-iff* 7. gršku boginja nesreče, 8 irepa okrasna ptica, 9. pri privesek, 10. kalup, vzo 12. livada, travnik, 13. od 3k v potniškem vagonu, 14 3tništvo, pokroviteljstvo, 15 i^*P s trepalnico, 18. član mla-' 3*te organizacije, 21. praoče se-(T^v, 23. največji desni pritok 3a, 24. tehnično mazilo, 26, vjjiteten egiptovski bombaž, 27 ijju letalec v gršk. mitologiji, 29 3Vni števnik. 32. španski spol 3 33. pripadnik staroslovanske j? *odu, 34. zbor treh pevcev ali ijpbenikov, 35. besedilo, berilo, W Staro ljubljansko pokopališče, ( ‘ Pripadnica evropskega otočne-‘S naroda, 41 Žid, 49. toplice, ' »Cenjena dlan, 47. poljski Rri delek, 48. Zemlja, 51. daljša doba, razdobje, 52. časovni termin, 54. kratica mednarodne organizacije za begur ce, 56. kemični znak za arzen. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Ozim, 5. Kri stan, 12. Rooin, 14. orožarna, 15 Gregorčič, 17 pakt 18. Am, 19 sekt, 20. Amer 21. nada, 24. Kai ro, 27. Ati, 28. Nobel, 30. kaki 32. aj, 33. meta, 34. zebu, 36. ml 38. Lima, 40 vrata, 42. Laj, 44 Katja, 46. Raba, 48 etui, 50. La do, 52. Ag, 53 Kerr, 54. tarna rinda, 57. Antigona, 59. oleat, 60 reagent, 6. Anna. ohranilo vse do današnjih dni. Najbolj znana pa je šibeniška katedrala, prav tako iz 16. stoletja, ki ji je dal svoj neminljivi pečat znani arhitekt in kipar Juraj Dalmatinec. Njegov spomenik, delo kiparja Me-štroviča, je v neposredni bližini katedrale. Poleg tega ima Šibenik še celo vrsto drugih cerkva in palač, ki so vredne ogleda. V starem delu mesta, takoj za pristaniščem, pa je polno »kar.tin*, kjer kmetje iz okolice Šibenika prodajajo svoj pridelek. Zlasti nemški in angleški turisti so stalni obiskovalci teh vinarn. Iz Šibenika pojdemo tudi na kratek avtobusni izlet do slapov reke Krke. Dobre pol ure vožnje z avtobusom in že smo na brzicah in slapovih reke, ki se potem izliva pri Šibeniku v morje. Kdor bo imel s sabo fotografski aparat, bo lahko tu napravil nekaj res izvrstnih posnetkov. Ne pravijo zaman, da se slapovi na Krki lahko primerjajo z onimi na Plitvičkih jezerih. Toda čas za postanek v Šibeniku je točno odmerjen. Ob 14.00 uri bo ladijska sirena naznanila odhod in skozi šibe-niško ožino se bomo prebili iz zaliva na odprto morje ter zapluli naravnost proti Korčuli, kamor bomo prispeli zvečer ob 20.00 uri. Kdo od naših izletnikov, ki so se udeležili križarjenj po Dalmaciji, nima Korčule v najlepšem spominu? In prav zaradi tega, ker poznamo ljubnost in prisrčnost Korču-lanov, smo tudi tokrat vklju čili Korčulo v naš program. Rojstno mesto svetovnega potnika Marka Pola nam je ob zadnjem obisku pripravilo tak sprejem, da ga ne bomo zlepa pozabili. In prepričani smo, da bo tudi tokrat tako. V veliki dvorani kulturnega doma bo igrala domača godba, za to priložnost pa nam bodo domačini oskrbeli pristnega «gr-ka», znano vino iz Lumbarde na Korčuli, kjer raste vinska trta iz peščenih tal na sami morski obali. Družabni večer v korčulan-skem kulturnem domu bo trajal do nekaj pred polnočjo, ko se bo treba posloviti od prijaznih domačinov (in še posebej od odv. Arneriča ter članov ansambla «Moreška») in se spet vkrcati na ladjo, ki bo skozi korčulanski kanal zarezala valove proti Sv. Štefanu v črnogorskem primorju. Sv. Štefan si bomo ogledali zjutraj okoli 8.00 ure z morske strani in če bomo imeli dovolj časa, nas bodo ladijski čolni prepeljali na kopno, da si slovito mestece ogledamo tudi z notranje strani. Kot je znano, so Sv. Štefan, nekdanje ribiško naselje, spremenili v hotel, kjer letujejo najbolj petični inozemski turisti. Od Sv. Stefana se bomo obrnili proti severu in zapluli v čudovite fjorde in zalive Boke Kotorske. Kdor je že bil v Boki Kotorski, se prav gotovo spomni na prekrasne obale in otočke, ki se kot na filmskem platnu zvrstijo pred očmi zavzetega gledalca. Prav zaradi tega tudi Boke Kotorske nismo mogli izpustiti iz našega programa, prvič zato, da jo vidijo tisti, ki je še niso videli, drugič pa zato, da ugodimo tistim, ki jim je Boka Kotorska ostala v tako prijetnem spominu. Od Boke Kotorske do Dubrovnika se bomo potem vozili 87 milj. Če smo iz našega križarjenja izpustili Split, tega nismo mogli napraviti za Dubrovnik, prav gotovo naj-lepše mestece ob dalmatinski obali, kamor bomo prispeli ob 14.00 uri. Naši izletniki so se pritoževali, češ zakaj smo se v Dubrovniku ustavili tako malo časa. No, na prihodnjem križarjenju bo za ogled Dubrovnika časa več kot dovolj, saj se bomo tu zadržali vse do polnoči! Tu bodo torej lahko prišli na svoj račun vsi ljubitelji umetnosti, ki bodo imeli dovolj časa za ogled gul-turnih znamenitosti Dubrovnika, dovolj časa bo za kratek izlet z motornim čolnom na otok Lokium, rezidenco Maksimiljana Habsburškega, dovolj časa tudi zvečer za sprehod po labirintu dubrovniških ulic z značilnimi «konobami». Vsakdo bo prost in bo čas lahko izrabil po svoji želji V Duorovniku bo sončal 31. maj in 1. junija zjutraj bomo pristali v pristanišču v Mokar-ski. Makarske še nismo videli, čeprav je središče znane makarske riviere. Mestece je izredno slikovito, obdajajo pa ga prekrasne plaže, na katerih segajo borovci prav do morja. Nad njim se dviga gorski masiv Biokova, za katerega pravijo, da je zadnja postojanka burje. Makarani pravijo namreč tako: Burja se v Trstu rodi, v Senju poroči, v Makar-ski pa umre. Ko bomo mi v Makarski, burje seveda ne bo več, občudovali pa bomo Bio-kovo, ki se strmo dviga v višave in ki da slutiti, kako mora biti pozimi, ko se izza njegovih robov zažene burja proti morju. Spomladi in po eti pa je seveda vse drugače, na plažah je že polno kopalcev in vse je v cvetju, čas bo hitro minil in opoldne bo ladja izplula iz pristanišča ter čez dobro uro in pol pristala na Bolu na otoku Braču. Tudi Bol je izredno zanimivo mestece, šteje kakih 1000 prebivalcev in leži pod 800 metrov visoko Vidovo goro. Mestece je nastalo na razvalinah starega rimskega naselja in je znano po raznih izkopaninah. Iz 15. stoletja je grad ob samem pristanišču, medtem ko je cerkev sv. Ivana iz -11. stoletja. V dominikanskem samostanu, ki je bil ustanovljen leta 1475, je ohranjena bogata zbirka starinskih predmetov, med njimi zbirka kakih 6.000 antičnih novcev. Bol je znan tudi po svojem Pogled na Šibenik NEVIHTA JE PRENEHALA. MLADIČI PA SO OSTAL/ POKOPAN! POD KORENINAMI. Kotor vinu in ribah. Tu imajo veliko klet, ki lahko sprejme do 150 vagonov vina. Okolica je izredno rodovitna, tako da se prebivalci v precejšnji meri ukvarjajo tudi s poljedelstvom. Štiri ure postanka na Bolu je dovolj, da si izletnik mestece do dobra ogleda, tudi vrt nekdanje družine Marchi, ki datira iz 17. stoletja in je eden redkih primerov horikul-ture v Dalmaciji. Ob 17.00 uri bo «Jugoslavija» s sireno najavila odhod in pozdravila prebivalce Bola. Na ladji pa se bodo začele priprave za zadnji, četrti večer oziroma noč plovbe. Večerja bo še posebno svečana, saj jo prireja poveljnik ladje na čast gostom. Po večerji pa rajanje do zgodnjih ur, ko bo z vzhoda prikukalo sonce... Od Bola do Reke, kjer se bomo izkrcali, je 171 morskih milj, kar pomeni, da bomo prišli na Reko okoli 8.00 ure zjutraj, in sicer v nedeljo, 2. junija. Na ladji bomo še zajtrkovali, potem pa bomo sedli v avtobuse, ki nas bodo čakali na obali, in se z njimi odpeljali najprej na Trsat, od koder je krasen razgled na Reko in Kvarnerski zaliv, potem pa še v Opatijo in od tu v Trst, kjer se bo naše potovanje končalo — upamo, da v splošno (Foto Magajna) (Foto Magajna) zadovoljstvo vseh, ki se bodo našega križarjenja udeležili. Na ladji ((Jugoslavija«, ki jo vzamemo v celoti v zakup, i-mamo na razpolago 225 prostorov. Od tega je 20 ležalnih stolov in 20 skupnih ležišč, vse ostalo pa so ležišča v kabinah turističnega in prvega razreda. Cene potovanju pa so naslednje (na osebo): Ležalnik 22.000 lir, skupno ležišče 29.000 lir, turistični razred 39.000 lir, prvi razred B deck 43.000 lir, GN 45.000 lir, prvi razred zunanje kabine 47.000 lir, prvi razred zunanje zgornje kabine 49.000 lir in dve luksuzni kabini po 52.000 lir na osebo. V ceno so vključene vse u-sluge od Trsta do Trsta, se pravi vožnja z ladjo in avtobusom, hrana na ladji, ustrezna kabina, zakuska na Korčuli, prevoz iz dubrovniškega pristanišča Gruž v mesto in nazaj in izlet k slapovom Krke. V ceni so. vključene tudi pristaniške takse v Trstu in na Reki. Posebej se plačajo pijače. Vpisovanje za izlet se začne v sredo, 27. decembra in se isaključi najkasneje 15. januarja 1968. Ob vpisu je treba vplačati prvo akontacijo 10.000 lir, ostanek pa v mesečnih obrokih najkasneje do 5. maja 1968. Prijave sprejema uprava našega lista v Ul. Mon-tecchi 6, drugo nadstropje, soba št. 16. OPOZARJAMO, DA TELEFONSKIH REZERVACIJ, IZ RAZUMLJIVIH RAZLOGOV, NE SPREJEMAMO! Ker predvidevamo, da bo za križarjenje po Dalmaciji veliko zanimanje, prosimo vse naročnike in čitatelje, da se vpišejo čimprej. Istočasno tudi prosimo, da če kdo iz enega ali drugega razloga ne bi mogel v zadnjem trenutku na izlet, poskrbi za namestnika, kajti ladja je plačana v celoti in v naprej. Končno prosimo še naše goričke naročnike in čitatelje, da pohitijo z vpisom na našem uredništvu v Gorici, kajti u-tegne se zgoditi, da bodo vpisovanja zaključena še pred 15. januarjem, se pravi v trenutku, ko bo oddano zadnje mesto. Vsem našim izletnikom želimo vesele božične praznike in sreče ter uspeha polno novo leto! SKOP Veljaven od 24. do 30. decembra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) če boste preveč klepetali o svojih čustvih, boste spravili v nemir neko osebo. Zato pazite, kaj govorite. Tudi na delu bo bolje, da boste bolj zapeti, kajti če preveč zaupate svoje zadeve drugim, vas bo to drago stalo. Sploh delujte tiho. Zdravje se bo izboljšalo. BIK (od 21. 4. do f 20. 5.) Glede čustev I boste zvedeli nekaj SjE' 'VT zelo vabljivega. Bo- y ste srečni, ker vam bo neka oseba po-nekaj lepega. Morate in biti prepričani, da vas čaka sreča. Na delu se boste morali prilagoditi položaju in iskati dobre zveze. Okrepite svoje zdravje. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezenskih zadevah boste imeli veliko notranje zadoščenje ter boste prejeli sprejemljive predloge. Uresničili se bodo neki novi upi. Na delu izkoristite ugodno priliko sami. Zdravje ne bo trdno in potrebovali boste precej počitka. vedala verjeti RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Dobro odpri. te oči in sprejmite / razsodne ukrepe gle- V / de svojega čustvene-ga življenja. Neko pismo bo prejemnika zelo ra& veselilo. Na delu boste zelo aktivni in boste tudi več zaslužili. Tudi neki načrt lahko uresničite. Pazite na svol želodec. LEV (od 23. 7. dp 22. 8.) Neka oseba | bo napravila v odi ) nosu do vas plemenito dejanje, ki vam bo ostalo globoko vtisnjeno v srce ter vam vlilo popolno zaupanje vase in v druge. Na delu vas bo podprla neka ženska in boste zato dosegli lepe uspehe. Pogostoma vas bo bolela glava. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V čustvenih odnosih bosta vladala dvom in negotovost. Skušajte razumeti neko osebo, ki vas ima rada in ne bodite preveč pesimistični v svojih ocenah. Na delu se bo neki spor poravnal in se bo sploh vse u-gladilo. Zdravje bo izvrstno. Svetujemo vam telovadbo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Glede srčnih zadev zaupajte v ugoden potek dogodkov. Naleteli boste na tolažbo in na mnogo nežnosti. Odločite se glede svojih bodočih zvez. Na delu in v poslovnem življenju boste vladala stalnost in varnost. Bolele vas bodo nekoliko obisti in boste tudi trudni. ŠKORPIJON (od 24. 11.) V ču-zadevah bo dolgočasje, bo tudi do motenj, obrekovanja in hudobije. Skušajte ostati daleč od raznih prepirov. Na delu boste uredili svoj položaj in tudi poslovne zadeve dobro kažejo. Zdravje bo še nadalje o-stalo precej dobro. STRELEC (od 22.11. do 20. 12.) Neka o-seba vas ima zelo rada, a potrebuje vaše moralne in iskrene pomoči. Čaka vas tudi zelo zanimivo sodelovanje in od vas je odvisno, ali se bo še bolj razvilo. Konec tedna boste uredili najbolj nujne finančne zadeve. Jeter ne boste imeli v redu. ^. KOZOROG (od 21. f 12. do 20. 1.) Osebe, ^r\ ki so vam pri srcu, \ se vas bodo spomni- ter vas obdarile. Na vsak način boste prejeli nov dokaz toplih čustev. Po naravi ste nezaupljivi, toda nimate prav. Poslovne zadeve pojdejo dobro v klasje. Trpeli boste zaradi živčne razrvanosti. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaradi ljubosumnosti neke ljubljene osebe se bo nebo nekam stemnilo. Toda nevihta bo kratkotrajna in vse se bo kaj kmalu pojasnilo. Na delu boste dali neke zanimive pobude, ki bodo obrodile zelo dober sad. Pazite se pred mrazom. Svetujemo vam obilo počitka. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezenskih odnosih ne popuščajte, ker imate prav vi. Končno vas bo oseba, ki sedaj dvomi o vas, razumela in cenila. Uživali boste zvestobo in predanost. V zvezi z delom vas čaka zanimivo in koristno potovanje. Zdravje bo pa splošno dobro. Bodite bolj pogumni. t\ MrnmivjRv ■ ji m u*9 « Primorski aneviur :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: FODERAMI PERTOT TRST - UL. GINNASTICA 22 — TEL. 95-998 ZVEZA DAROVALCEV KRVI — TRST ASSOCIAZIONE DONATOR! Dl SANGUE UPRAVNI SVET ZVEZE DAROVALCEV KRVI V TRSTU VOSCI VSEM DAROVALCEM KRVI VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO Predsednik gradbeni izvedenec GIUSEPPE TENDELLA SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE V TRSTU želi vsem slovenskim p oslovnim ljudem, gospodarskim organizacijam in zlasti še svojim članom vesele praznike in uspešno novo le to TRGOVINA JESTVIN F. RESINOVIČ (najemnika G. Taučer in A. čuk) TRST Trg V. Giotti 8 — Tel. 761-948 želi vsem vesele praznike GODBENIKI IZ NABREŽINE, ZAHVALJUJOČ SE ZA PODPORO IN ZANIMANJE, KI SO GA BILI DELEŽNI OD STRANI OBČINE IN CENJ. OBČINSTVA V LETU 1967, ŽELIJO VSEM OBČANOM TER BRATSKIM DRUŠTVOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1968 MLEKARNA ŠTEFANČIČ SV. KRIŽ 204, tel. 225-133 vošči vsem vesel božič CVETLIČARNA IVANKA TRST — UL dell lstria 19 Telefon 95-052 vošči vsem vesele praznike TRGOVINA JESTVIN ALOJZ JERKIČ TRST — STRADA VECCHIA DELLTSTRIA 64 - TEL. 810-210 vošči srečne in vesele božične praznike FRANC BERGINC UVOZ — IZVOZ in PREDSTAVNIŠTVA TRST — UL. GATTERI 5/III — TEL. 96-941 želi cenjenim poslovnim prijateljem in znancem vesel božič >t_) >co >■ O O < z '3 < CL. 2 I NOVA IZBIRA USNJCNC KONFEKCIJE IZ KOZJEGA ^ SVINJSKEGA VELURJA DAMSKI KRZNENI PLAŠČI IZ PLEMENITIH KRZEN Novi kroji plaščev suknjičev kostimov Za ženske plašče ovratniki in bovie iz plemenitega krzna Krznena podloga za zimske dni ^ 10*70 POPUST Pr* plačilu s konvertibilno valuto MESNICA BRANKO ŽERJAL BOLJUNEC 41 — Tel. 97-623 vošči vsem prijetne božične praznike MANUFAKTURA SANCIN — ŠTRAIN BOLJUNEC 231 — Tel. 97-645 vošči vsem vesele božične praznike naj novejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMAT1C s 57 rubini in z 88 rubini «Luis D’ Or» ,y. > h najtanjša ura na svetu 4 ■l t v|/ General.« 2M,ops.v„ «LA CLESSIDR A Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje Import - Exporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti - Garancije (b ŽELI VSEM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŠVICARSKA SUPERMARKA FRANKO PAHOR ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRST UL. IMBRIANI, 9 DREV. MIRAMARE 183 NAŠIM KLIENTOM ŽELI VESEL BOŽIČ DOTEL SLON LJUBLJANA TITOVA UL. 10 • TEL. 20641 -£3 TTTWŠBW! HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: «SPLOSNA PLOVBA*, Piran, Žunančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telezi: 34123; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 Hotel 4rn» Tolmin Moderniziram Hotel B kategorije 54. ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Soške postrvi Kavarna. Aperitiv bar Atraktivna, stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja Lepo urejen vrt. Ob torkih bar z mednarodnim artističnim programom. PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program In gostilno Pri hrastu gostilna Iveida telefon 21-239 AVTOPROMET GORICA “g priporoča zimovanje na LOKVAH dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Tel. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe. Trgovina avtomobilskih nadomestnih delov LORENZI T R ST — Ul. S. Lazzaro 17 — Tel. 24-225 vam nudi dele in nadomestne dele za vse avtomobile: svečke, trikotnike, svetilke, amortizerje, preproge, prevleke, kroglične ležaje, filtre za olje in zrak — Vse po znižanih cenah VOŠČI VSEM VESELE PRAZNIKE [ PEKARNA IN SLAŠČIČARNA VIKTOR ŠIRCA TRST — STRADA VECCHIA DELLTSTRIA 2 — TEL. 812-223 vošči vsem prijetne božične praznike ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMOREC — TREBČE želi vesele božične praznike in srečno novo leto SVOJIM ČLANOM, SODELAVCEM, ATLETOM IN VSEM, KI MU S PRISPEVKI POMAGAJO ŠPORTNA TRGOVINA W A N D A vošči vsem vesele praznike in srečno novo leto PROSEK 551 HOTEL — RESTAVRACIJA R I O L I N O PROSEK (postaja) prireja veselo SILVESTROV ANJE Prijetno okolje — Bogat menu — Odlična pijača VABLJENI! ZA REZERVACIJE TELEFON 225-101 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA 98 — Tel. 20-174 vošči vsem vesele praznike TRGOVINA RADIO • ELEKTRIČNIH PREDMETOV ELETTRONICA MHM Ji MARIO MEOLA KONTOVEL 134, tel. 225-278 Montaža TV anten za skupinske in individualne potrebe — Lestenci vošči vsem vesel božič MESNICA A. SAKSIDA por. VOLPI NABREŽINA 77 (kamnolomi) — Tel. 20-191 vošči cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto ZALOGA DOMAČEGA VINA, TERANA IN PRŠUTA L. GUŠTIN COL (REPENTABOR) — Tel. 227-120 vošči cenj. odjemalcem in pri j ateljem vesele božične praznike GORIŠKA NABAVNO - PRODAJNA ZADRUGA GORICA Ulica Don Bosco 104 - Tel. 26-08 Podružnice: ŠTANDREŽ, SOVODNJE, GABRJE VOŠČI VSEM VESELE PRAZNIKE KMEČKA BANKA r. z. z o. z. G O R I C A — Ul. Morelli 11 Telefon 22-06 VOŠČI VSEM VESEL BOŽIČ ZALOGA POLJEDELSKIH STROJEV F. Terpin ŠTEVERJAN - Telefon 87 218 IMPORT-EXPORT Vošči vesele božične praznike in prijetno novo leto vsem svojim odjemalcem m prijateljem tu in onstran meje CHARLES EXBRAYAT 14. Drugič v Sevilli Nekoliko je še oklevala, nato pa je povesila oči in zašepetala. : «Ob dveh bom šla pogledat «paso» Armagure.» Samo v Španiji se je mogoče zmeniti za sestanek v cerkvi. Vstal sem zelo pozno — po navadi Andaluzijcev, ki še nimajo utrjenega časa. Bilo je nekaj čez poldne, ko sem zapustil hotel «Cecil-Orient» in stopil proti kavarni, ki je bila na vogalu Ulic Velesquez in Caravaca, da bi popil aperitiv. Sedel sem pri kozarčku «jereza» in dveh rakih ter poizkušal pregledati položaj. Kar se je tikalo Lajoletta, je bilo očitno, da nimam v rokah najmanjše nitke, ki bi kam peljala. Najbolje bi bilo, da bi počakal na nov napad in napadalca ujel. Potem bi ga zlepa ali zgrda prisilil, da bi govoril. Toda kako in kje? Igro je zapletel tudi komisar Pernandez, ki sumi, da sem «caid», vodja organizacije, ki tihotapijo mamila. Čaka, da bi napravil najmanjšo napako — in že bi me zgrabil za ovratnik. Tu sta še Marija in Juan. Ali ju smem vmešavati v svoje pustolovščine? Če bi se njima kaj zgodilo, bi si nakopal neodpustljiv greh. Na drugi strani pa se snidenju z Marijo tudi nisem mogel odpovedati — kaj bi samega sebe slepil in si pripovedoval zgodbice. Marijo Sladkega Imena sem ljubil! In končno, Ruth si je uredila življenja in nobenega razloga ni, da si ga ne bi uredil še jaz. Toda, ali bi Marija šla z menoj v ZDA? Ali bi zapustila svojega brata? Odkrito povedano, Juana v Washingtonu, kjer ne prenesejo ljudi, ki smatrajo, da je življenje šala, ne bi rad videl. Morda bi se vse še najbolje rešilo, če bi me Cliff poklical nazaj... Okrog mene je bil peklenski hrup, Seviljci namreč ne znajo tiho govoriti. Napel sem ušesa in razbral, da razprav- ljajo o prvi «corridi» leta, ki bo na velikonočno nedeljo, to je nekakšna srednja prireditev, kajti veliki bikoborci nastopijo v Maestranzi šele kasneje. Na pol sem zaprl oči in zdelo se mi je, da spet poslušam starega Paca, ki me uvaja v skrivnostne lepote glavnih bikoborb; čarobno veličastno je, ko se matador pripravlja, da bi ubil bika ali pa sam umrl — mi je zatrjeval. Ko sem se iztrgal omotičnim spominom, katerih žrtev sem bil neprestano, odkar sem v Sevilli, sem stopil proti stranišču. Prerival sem se skozi množico ljudi, ki so stali na prehodu. Ko sem se vrnil k mizi, sem opazil listek, ki je bil položen pod kozarec, še preden sem ga prečital, sem vedel, kaj je na njem napisano. Delal sem se, kot da ga pazljivo razvijam, nato pa sem se hitro obrnil, da bi presenetil tistega, ki bi oprezal, kako bom reagiral, ali pa ujel vsaj pogled, ki bi se prehitro obrnil stran. Toda zaman sem se trudil, nihče se ni zanimal zame, na listku pa je stalo: ((Najbolje bi napravili, če bi se s prvim letalom vrnili v Washington, seflor Moralfcs in se spet lotili svojega posla v pisarni FBI, sicer ne boste več zapustili Seville.« Sedaj so bile stvari jasne in čudno — občutil sem nekako olajšanje. Sitno je bilo le, da je znana samo moja igra. Še bolj kot nevarnost, ki je bila vedno bliže, mi je glodalo po glavi, kako to, da pozna Lajolette mojo nalogo tako dobro. Moja pariška zvijača mi ni prav nič koristila — odslej lahko telefoniram Cliffu Andersonu kar brez ovinka. Neki dobričina je pri mizi, ki je bila moji najbližja, vstal in zaklical: «Tri četrt na dve je že!« To me je spet postavilo na trdna tla. Cez četrt ure me bo Marija čakala. Vstal sem in odšel na Palmo. • • * V cerkvi je bilo — kljub taki uri — precej ljudi. Člane armaguške bratovščine je že prevzela mrzličnost velikega tedna. Ukvarjali so se z dvema vozovoma, s katerima bodo vozili v procesiji kipe. Marija je klečala pred svojim patro-nom, narejenim iz srebra. Od strani sem opazoval dekle, katere obraz je bil nenavadno lep. Kako sem mogel upati, da bo pristala, da jo odpeljem z njenega doma? Poštene povedano, nisem si jo mogel predstavljati na vvashingtonskili ulicah. Ali naj se obrnem in se ji sploh ne pokažem? Da je ne bi več videl? Marija Je ustvarjena za Sevillo, jaz pa ne bom mogel v to mesto — razen morda kot turist ali pa po dolžnosti, kar pa je bilo zelo malo verjetno. Ko sem se tako nekoliko težkega srca pripravljal, da bi šel, se je Marija obrnila, me opazila in se nasmehnila. Konec razmišljanj! Marija je vstala, prišla k meni in odšla sva na Palmo. Do štirih, ko bodo spet odprli skladišče, je bila prosta. Sporazumela sva se, da se ne bova mudila v četrti, kjer jo vsi poznajo; odšla bova proti severnemu delu Seville, šla sva hitro, kot da bi bila nečesa kriva, in nič nisva mislila, da že najino vedenje vzbuja pozornost. Ker sem se bal, da se nama ne bi kaj zgodilo, sem molčal. Ko sva šla mimo palače albskega vojvode, Je Marija, ki je opazila moj molk, spregovorila prva: «Kaj tako važnega mi morate zaupati, don Jose?« «Res ne vem več, če Je prav, Marija...« Obstala Je in me ljubko pogledala: «To bom jaz presodila, don Josč...» Kako sem dolgočasen! «ToreJ, glejte, Marija, ne smete biti jezni, če jaz... končno, če sem pozabil andaluzijske navade... Prihajam lz dežele, kjer z vsemi temi stvarmi ni težko...« «Vem... V cerkvi neprestano pridigajo, da je postala se obnašam kot mi zdi, da je najve^j, Francija dežela brez morale in vere!« ((Francija?... Ah, da... Toda pretiravajo... V Franciji ^ kot povsod drugod — so dekleta in fantje, ki iskreno ljuhu in so srečni, če so skupaj...« Znova sem utihnil. Ce bi me sedajle videl Alonso... Neh®' doma sem poskočil: Zdelo se mi je, da sem v silhueti, K je izginila v Ulico done Marije, prepoznal Juana. «Marija, pa morda svojemu bratu niste povedali, a imava sestanek?« «Ne bi si upala!« Potem sem se nerodno zaletel. «Cujte Marija, smešen sem, saj deček. Glejte, odkar sem vas videl, se .... «,*, JC . neumnost, biti samec. Zame ste vse tisto kar sem vedno ljub Marija, ali boste hudi, če vam povem, da vas ljubim?« «Toda, don Josč, zdi se mi, da ste mi to že rekli?« Začela sva se smejati in vse se je razjasnilo, nato Pa 5 je Marija zopet zresnila in rekla: «Don Josč, prepričana sem, da ste iskreni, sicer bi vse to preveč grdo, preveč žalostno. Ker ste poznali moj®S očeta, sem vam takoj zaupala, toda od tu do razgov°f o ljubezni...« To je bilo prelepo. Kot dober Igralec sem se hotel & ogniti tolažilnemu razgovoru. «Nič ne de, Marija, o tem ne bova več govorila. Z® dobro razumem. Začel sem tako iznenada. Gotovo niste c kali name, da bi si uredili svoje življenje...« . j «Ce hočete reči, da mislim na nekega moškega, da " postala njegova žena, se motite. Nisem še srečala f»nt.8' ki bi ga mogla ljubiti. Toda ljubezen je resna stvar... Tu ' družina, tu so otroci, življenje, ki ga ne smeš zapustit*" To je resna stvar, don Josč...« Preostalo mi je skratka le še to. da jo prepričan. se mi Je zdelo še bolj mogočno. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnap*^' četrtletna 2 250 Ur polletna 4.400 Ur celoletna 7.700 Ur - SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiske Trst 11-5374 - \ SFRJ- AD1T D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-271! ’ - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglate 40 Ur beseda - Oglasi r>a ke goriSke pokraJne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «SocIetk Pubblicltk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ,