Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 2.000
34i70 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 4.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . . L 5.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno ček^/vni račun:	štev. 24/12410
m	
	3
Leto XXVI. - Štev. 39 (1321)
Gorica - četrtek, 3. oktobra 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Pred odprtjem svetega leta v Rimu
Letos na sveti večer bo sv. oče Pavel VI. odprl sveta vrata v baziliki sv. Petra v Rimu. Da bi duhovniki in verniki pomen in važnost sv. leta bolje doumeli je Sveti sedež objavil 23. maja letos na praznik Kristusovega vnebohoda posebno apostolsko pismo in sicer v najbolj svečani obliki papeških dokumentov, tj. v obliki bule, zapečatene s svinčenim pečatom.
Uvod govori o zgodovini romanj v Cerkvi in posebej o svetoletnih romanjih v Rim. Tudi sedanji jubilej ohranja značilnosti svetega leta, posebno tistih, ki so jih obhajali to stoletje (1925, izredno sveto leto ob 19-stoletnici odrešenja, 1933 in 1950).
Prvi del govori o poglavitnih namenih sedanjega svetega leta: prenovi in spravi. Deset let je minilo od drugega vatikanskega koncila. To naj bi bil konec razmišljanja in prenove in začetek nove dobe, teološke, duhovne in pastoralne graditve na temeljih, z velikim trudom postavljenih v preteklih letih po načelih novega življenja v Kristusu. Cerkev hoče z oznanilom svetega leta vsem ljudem dobre volje pokazati navpično razsežnost življenja, ki se nanaša na absolutno in vesoljno vrednoto.
Drugi del ponavlja nauk apostolskega pisma o pokori, resnico o neskončnem Kristusovem zasluženju, o občestvu svetnikov in o skrivnostnem Kristusovem telesu.
Tretji del govori o svetoletnem odpustku. V Rimu bo mogoče v štirih glavnih bazilikah dobiti vsak dan svetoletni odpustek tako, kakor ga letos dobivamo v krajevnih cerkvah, mogli ga bodo dobiti tudi posamezni verniki. Vsak dan bo mogoče dobiti en popoln odpustek, ki ga lahko darujemo tudi dušam v vicah. Spovedniki, ki bodo spremljali romarje, imajo na romanju spovedno sodnost kakor v domači škofiji.
Četrti del navaja posamezne namene svetega leta. Na prvem mestu je pospeševanje oznanjevanja, o čemer razpravlja tudi letošnja škofovska sinoda. Nadaljnji cilji so: katehetični pouk za vse starostne dobe, prejemanje zakramentov in pričevanje za vero. Potrebna je revizija pastoralne pokoncilske prenove, pregled dobrih skušenj in njih pospeševanje po vidikih in metodah, ki jih narekujeta pastoralna modrost in resnična pobožnost. Treba je najti ravnovesje med izročilom in prenovo, med karizmatično apostolsko delavnostjo in Zvestobo zakonom, ki so jih postavili Kristus in pastirji Cerkve.
Papež pravi: »Spomnimo tudi, kako je vedno bolj nujno okrepiti apostolat okolja in skupin. Ta ne sme škodovati neobhod-no potrebnemu institucionalnemu organizmu škofije in župnije, prinese naj pa evangeljski kvas v sodobne družbene resničnosti, predvsem v svet dela, kulture in mladine. Tudi katehetske metode in oznanjevanje bo v svetem letu predmet študija. To so zelo pomembna vprašanja, ki se jih je treba lotiti.«
Peti del govori o dobrodelnosti v svetem •etu, o prizadevanju za pravičnost in mir ter napredek narodov. Cerkev se bo spričo tolikih svetovnih potreb morala omejiti na “dar uboge vdove«, na »mikrorealizacijo«.
Sesti del govori o duhovniških in redovniških poklicih. Bog nikoli ne neha klicati Izvoljenih. Današnji in jutrišnji svet potrebuje pričevalcev za evangelij; ti naj hodijo zvesto za Kristusom in svojim bratom kažejo pot pokore in svetosti.
Sedmi del govori o ekumenizmu. Prizadevanje za zbllžanje kristjanov zahteva najprej notranje spreobrnjenje, odpoved samemu sebi, ljubezen in zvestobo razodeti
fesnici.
Ves potek svetega leta pa papež izroča tnaterinskemu srcu presvete Device, matere Odrešenikove, matere Cerkve, matere milosti in usmiljenja, služabnici sprave, svetlemu vzoru novega življenju v K stu.su.
Nemirna šahovnica na Balkanu
Od nekdaj je bil Balkan predmet pozornega zanimanja velesil. Od rimskih in bizantinskih časov vse do otomanskega imperija, ko je »vzhodno vprašanje« povzročalo sive lase vladnim kabinetom od Petrograda do Dunaja. Tu je šlo vedno za interese trenutnih velikih sil, obenem pa za usodo balkanskih narodov. Prve so bile seveda subjekt, drugi pa le objekt. Cesar Konstantin in despot Justi-nijan, nato sultan Mohamed ali Sulejman, pa spet car Aleksander ali Nikolaj in še knez Metternich ter grof Nesselrode — vsi ti so vsak v svojem času zastopali velike interese mogočnih imperijev, ne meneč se za resnične koristi tam živečih ljudstev. Slovani (Bolgari, Črnogorci, Srbi), Grki, Romuni in drugi narodi pa so bili le predmet barantanja teh političnih iger takratnih tajnih diplomacij.
In danes? Nekdanje mogotce so zamenjali novi. Stalin, Hruščev, Brežnjev — pa spet nove balkanske države kot Jugoslavija, Romunija in druge. Naravno je, da se pri tem omejimo samo na vzhodno velesilo, saj je prav Rusija že od zmeraj pod eno ali drugo krinko silila na ta tako občutljiv predel vzhodnega Sredozemlja! Enkrat z gesli pravoslavja in panslavizma — seveda rusko obarvanega — sedaj pa s frazami o socialistični ter proletarski solidarnosti »bratskih« držav in narodov!
Nekoč so ruski carji bedeli nad krščansko slovansko rajo v turškem imperiju na Balkanu, danes pa sovjetski kremeljski mogotci čuvajo čistost marksistične ideologije s teorijami o omejeni suverenosti.
JUGOSLAVIJA NARAVNI PREDMET ZANIMANJA MOSKVE
Ne bi se pri tem razmišljanju spuščali v podrobne analize posameznih balkanskih držav, niti ne bi segali v globlje zgodovinske preglede in predpostavke za današnji položaj. Zadovoljili se bomo z bežnim vpogledom zlasti v politično stanje Jugoslavije oziroma njene odnose z ZSSR.
Že od vsega začetka je bila Jugoslavija v središču pozornosti sovjetske zunanje politike. Moskva je zlasti v Stalinovi dobi skoraj »očetovsko« bedela nad beograjsko politiko. Naravno. Saj je Jugoslavija stalno predstavljala srčiko političnih, vojaških, gospodarskih in drugih interesov v tem delu Evrope. Zato je pač s tega sovjetskega — s kitajskim izrazom bi lahko rekli — socialimpe-rialističnega vidika obsodba Jugoslavije od strani Kominforma leta 1948 čisto logična in razumljiva.
Od Stalinove dobe se je v teh odnosih precej spremenilo. Znana je avtokritika, ki sta jo leta 1955 izrekla na beograjskem letališču Hruščev in Bulganin, ko sta prišla sem v Canosso. Vseeno pa se sovjetska politika ni nikdar korenito spremenila tudi pod novimi voditelji. Brežnjev sicer direktno ne grozi z ognjem in mečem, Jugoslavija skuša tudi kazati Moskvi kar se da prijazno lice. Zakaj torej nemir in preplah?
PREVIDNA POLITIKA JUGOSLAVIJE DO KREMLJA
Jugoslovanski režim je zadnje čase večkrat pokazal, da noče
[tamlil n moraste kristlm
Kristjani v Palestini od najstarejših časov do danes radi romajo na štiri svete kraje, 'ki so: Nazaret, Betlehem, Kalvarija in Oljska gora. V Nazaret romajo k Marijini hišici. To hišico, oziroma boljše votlino, so že ob koncu prvega stoletja, to je kmalu po Marijini smrti spremenili v molilnico. O tem pričajo izkopanine v nazaretski Marijini baziliki. Tam so se kristjani zbirali, da so premišljevali o učlovečenju Sina božjega v Mariji Devici. Zato je bil ta kraj tudi kraj Marijinega češče-nja, najbrž prvi kraj, kjer so kristjani častili Marijo Devico. Stari preprosti napisi na stenah in kamnih te prve Marijine cerkvice, ki jim učenjaki pravijo grafiti, govorijo o prošnjah vernikov do Marije in o hvali nje, ki je postala mati božja.
V	Betlehemu so se palestinski kristjani zbirali in se še zbirajo ob votlini rojstva Jezusovega. Jasno, da ta kraj ni samo kraj Jezusovega češčenja, temveč tudi kraj če-ščenja Marijinega od vsega začetka.
Tretja votlina, kamor so verniki iz Palestine zmeraj radi romali, je Kalvarija z božjim grobom. Tudi tukaj pričajo izkopanine in zgodovinska poročila, da so kristjani že v času apostolov imeli kraj češčenja Kristusovega. Da bi to preprečil, je dal cesar Hadrijan leta 125 postaviti na tem svetem kraju tempelj v čast Jupitru. Toda kristjani so vseeno zahajali na Kalvarijo in k božjemu grobu. Ker niso mogli več na prostem častiti Jezusa, so se umaknili v bližnjo votlino, kjer je bil Jezusov grob, podobno kot delajo sedaj Judje, ko se zbirajo ob zidu nekdanjega Salomonovega templja. Pozneje so na pobudo cesarice sv. Helene zgradili tu prvo baziliko božjega groba. Pri tem niso pozabili na Marijo. Med Kalvarijo in božjim grobom
umetno zaostriti odnosov z Moskvo. V tem je pač tudi razumljivo komunistično stališče, ki se kaže v občasnem večjem pritisku na javnost, strašenje s klerikalizmom in emigracijo, raznimi napadi na Cerkev in podobno.
Kljub temu pa je jugoslovanski režim zadnji čas tudi pokazal zobe, ko je odkril zarotniško skupino v Črni gori in obsodil nekaj kominformistov na večje zaporne kazni. Znano je tudi, da je beograjska vlada odposlala protestne note vladam v Budimpešto, Prago in Moskvo. S tem je dala razumeti, da so imeli stalinistični zarotniki vsaj tiho podporo omenjenih vlad. Te so sicer zavrnile vsako odgovornost, kljub temu pa je beograjska vlada prepričana, da temu ni tako.
Zato je verjetno tudi tesneje navezala razne stike z Romunijo in Maovo Kitajsko, ki.sta znani po svojem nasprotovanju do Moskve. Zadnje čase se je mudila na obisku v Pekingu jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo je vodil podpredsednik zvezne skupščine Peko Dapčevic. V Jugoslavijo pa je prispel na razgovore odposlanec romunskega voditelja Ceau-sescuja, Stefan Andrei. Vsi ti stiki z »nepravovernimi« komunističnimi silami pač kažejo, da se danes jugoslovanska politika še vedno skuša otresti vsake sovjetske interference. V kolikor ji bo to uspelo, bo pa gotovo pokazala bodočnost.
so s kamnito ploščo zaznamovali kraj, kjer je Marija sprejela v naročje mrtvega Jezusa. Tako je v tej baziliki še danes.
četrti kraj romanja palestinskih kristjanov je bila Oljska gora. Tja so romali, da so se spominjali Jezusovega vnebohoda. Pod Oljsko goro v Cedronski dolini so pa zgradili cerkev Marijinega groba, kjer naj bi bila vzeta v nebesa.
Tako so palestinski kristjani že v drugem stoletju združevali češčenje Jezusovo s če-ščenjem Marijinim. To delajo romarji še danes, ko obiskujejo svete kraje v Palestini.
Vsi nismo imeli in ne bomo imeli te sreče, da bi resnično poromali v sveto deželo. Lahko pa vsi naredimo to vsaj v duhu ob molitvi rožnega venca. Ta molitev je namreč tako spletena, da vodi molilca prav na te svete kraje, ko premišljuje skrivnosti rožnega venca. Od Nazareta prek Betlehema do Kalvarije in na Oljsko goro nas vodijo skrivnosti, ko ponavljamo angelov pozdrav Mariji in Gospodovo molitev očenaš. Pred nami se v duhu zvrstijo vsi važnejši dogodki iz evangelija.
Zato smemo reči, da ni potrebno, da bi človek zmeraj bral evangelij. Rožni venec, če ga prav molimo, nam lahko nadomesti branje evangelija, posebno kadar nismo razpoloženi za branje ali nam branje ni možno; npr. v bolezni ali v starosti. Zato še najbolje store tisti kristjani, ki znajo družiti branje in razlago evangelija z molitvijo rožnega venca, saj se oba tako lepo dopolnjujeta. Če bi ne bilo tako, bi se Marija v Lurdu in Fatimi ne prikazala z rožnim vencem v roki, marveč z evangelijem.
K. H.
Amerikanci varčujejo
O državljanih ZDA smo zmeraj slišali, kako so razsipni. Sedaj pa je tudi njihovo državo zajela inflacija in s tem draginja. Uprli so se ji pa tako, da so začeli varčevati. Spomnili so se, da se da pri marsičem prihraniti in marsikake odpadke koristno uporabiti. Ker je tudi pri njih bencin dražji, varčujejo z njim zlasti tako, da se bolj poslužujejo javnih prevoznih sredstev, avtobusov, železnic. Odpadke so začeli znova nabirati in prodajati. Tako stari papir, staro železo, vrečke iz najlona. Tudi stare avtomobile sedaj prodajajo in jih ne puščajo ob cestah, kot smo kdaj slišali.
Ali bodo prišli do tega spoznanja tudi Italijani? Ali pa bodo rajši preprosto zahtevali, naj se višajo plače in penzije, tako da bomo imeli samo več papirja v žepu? Vse kaže, da bodo Italijani izbrali to pot, ker varčevati se nikomur ne da.
General Antonio de Spinola, predsednik Portugalske, ki je ob pomoči mlajših častnikov izvedel državni udar 25. aprila letos zoper konservativni režim predsednika vlade Caetana, je v ponedeljek 30. septembra nepričakovano odstopil.
V	televizijskem govoru je pojasnil razloge svojega odstopa. Dejal je, da ne more več nositi najvišje odgovornosti v državi, ko vidi, da se v državi širi vzdušje anarhije in vsak diktira svoj lastni zakon.
»Pod zastavo lažne svobode — je dejal generad de Spinola —, se pripravljajo nove oblike totalitarizma in sužnosti. Ni mogoče graditi resnične demokracije ob sistematičnem rušenju ustanov in struktur v deželi, ki zagotovljajo svobodo. To rušenje izvajajo politične skupine, katerih ideologija je bistveno usmerjena proti svobodi. Program, ki smo ga začrtali 25. aprila letos, je predvideval umerjen razvoj države proti demokraciji, ne pa zmedo in nered, ki vladata sedaj.«
General de Spinola se tudi ni strinjal z načinom dekolonizacije v portugalskih kolonijah. Bil je mnenja, da je proti vsem pravilom demokracije, če se v Gvineji, Angoli in Mozambiku daje oblast le eni skupini, ki se je samozvano proglasila za nositeljico odpora kot npr. PAIGC v Gvineji ali FRELIMO v Mozambiku. Pravilno bi bilo, da se da najprej prebivalstvu možnost, da z glasovanjem samo odloči, kdo naj ga pred portugalsko vlado predstavlja. Sistem ene same stranke (spomnimo se na našo OF v medvojnem času!) je po mnenju generala de Spinole najboljša in najkrajša pot v novo diktaturo.
Očitno pa mlajši častniki niso takega mnenja. Zanje je važno le eno: čimprej dati Portugalski in kolonijam nov obraz, ki pa ni nujno, da bo res demokratičen, kajti zdi se, da se je levica že krepko usidrala na ključnih položajih.
Vse bolj je čutiti na Portugalskem odsotnost neke sredinske stranke kot je Krščanska demokracija v Italiji. Sedanji povprečen Portugalec lahko izbira le med levico in desnico. Desnica je razvpita, ostane levica, ki je nekaj novega in v modi.
Tu se vidi vedno prokletstvo diktature, če traja predolgo: ljudje politično otopijo in ko pride do zloma diktature, se kaj lahko zgodi, da jo nadomesti druga, nič boljša, ker pač ljudje niso bili pripravljeni na svobodo in zreli za demokracijo.
Papeška pomoč ciprskim beguncem
Na Cipru se mudi papeška komisija za pomoč tamkajšnjim beguncem. V glavnem so grškega porekla, ki so zapustili svoje domove pred turškimi zasedbenimi četami. Komisija mora ugotoviti dejansko stanje in nato nadzirati podeljevanje pomoči, saj ob takih priložnostih pogosto pride do zlorab s strani brezvestnih ljudi.
Sv. oče o evangelizaciji sveta
Ob odprtju 4. škofovske sinode je sveti oče zbranim cerkvenim očetom v daljšem govoru orisal značilne poteze evangeliza-cije sveta, njeno potrebnost, njeno vesoljsko poslanstvo in njeno ekumensko razsežnost. V zvezi s to razsežnostjo je dejal, »da tudi nekrščanskih verstev ne smemo več smatrati za tekmece ali ovire evange-lizacije, temveč kot bodoče prijatelje.«
Obsežen del svojega govora je Pavel VI. posvetil razmerju med oznanjevanjem evangelija in akciji za osvoboditev človeka. »Znane so nam, je rekel sv. oče, objektivne težave, ki nastajajo pri apostolskem delu, ko hočejo nekateri dati prednost družbeni ali politični dejavnosti pred evangeljsko poslanico ter želijo, da bi se Cerkev posvetila predvsem časnim stvarem.«
Sv. oče je mnenja, da mora oznanjevanja evangelija biti prvenstveno usmerjeno v duhovni svet, čeprav se ne sme zanemariti problemov, ki danes pretresajo svet kot so pravičnost, svoboda in mir. Saj sam evan-
gelij poudarja ljubezen do sočloveka, ki naj se mu pomaga v stiski.
Sicer pa je Cerkev v vsej svoji zgodovini ljudstva, ki jim je prinesla krščanstvo, tudi kulturno dvignila, saj po besedah koncilske konstitucije »Gaudium et spes« ne obstaja kako nasprotje ali ločitev med evangelizacijo in človeškim napredkom, temveč dopolnjevanje in medsebojna pomoč. Vse je namenjeno k istemu cilju: k rešitvi človeka.
Pred tako zapletenimi problemi današnjega časa se mora oznanjevanje evangelija opreti na moderne metode, na širo-kost pogledov, na učinkovito organizacijo dela in na sodobno oblikovanje evangeljskih delavcev. Jasno naj bo pri tem, da ne bo Cerkev nikdar pristala na metode, ki so nasprotne duhu evangelija: ne nasilje, ne revolucije, ne kolonializem v kateri koli obliki ne politika kot taka ne morejo biti uspešna sredstva za oznanjevanje Kristusovega evangelija.
Koncil mladih v Taize
— . r
V	mali burgundski vasi Taize se je letos v začetku septembra zbralo 40.000 mladih z vsega sveta, da bi tam premišljevali, navezali medsebojne stike in začeli boj za »boljši svet«. Gostitelj je bila ekumenska redovna skupnost na čelu s priorjem Ro-ger Schutzom, toda organizacija slovesnosti ob odprtju »koncila mladih« je bila izključno v rokah mladine.
Ogromno mesto šotorov je prekrivalo zelene travnike, sredi katerih je služil kot cerkev poseben ogromen šotor, ki je bil nabito poln. Sredi njega je bil lesen oder, na katerem so se zbrali bratje ekumenske skupnosti (Communaute) k molitvi.
Ta uvod je ob zvonjenju zvonov od zunaj trajal dvajset minut. Potem se je dvignil prior Schutz in začelo se je skupno petje. Skoraj dve uri sp se nato menjavale molitve, petje, pozdravni govori častnih gostov in poročila nekaterih mladih o položaju v njihovih deželah. V nadaljevanju prireditev se je težišče premaknilo na družbeno-politično področje. Ploskali so sicer besedam prisotnih dostojanstvenikov raznih Cerkva, po drugi strani pa so bile izrečene na račun teh Cerkva tudi besede grenke kritike: padli so očitki o oblastveni politiki, o spogledovanju s fevdalnimi sistemi in o iskanju razkošja.
Tudi Roger Schutz je večkrat povzel besedo, govoril o skupnih nalogah vernih in nevernih, ki naj se borijo za »boljši svet«. Ko je napovedal, da bo šel v Cile, da bi tam govoril z ubogimi in zanje molil, ni
Na slovesen način je sv. oče Pavel VI. v somaševanju z več škofi odprl v petek 27. septembra četrto škofovsko sinodo. Prihodnje dni in tedne bomo o tej sinodi ponovno slišali. Pa sploh vemo, kaj sinoda pravzaprav je?
Beseda »sinoda« prihaja od grškega glagola »synodeon«, kar pomeni »skupaj priti, zbrati se«, pa tudi »skupaj hoditi«. Sinoda je torej zborovanje, shod, ki ima v Cerkvi namen posvetovanja. S tem posvetovanjem ob molitvi in božjem razsvetljenju zbrani iščejo tisto pot, ki bi po njej »skupno«, torej v duhu edinosti hodili.
Papež se na sinodi posvetuje s škofi, ki nosijo in delijo z njim odgovornost za vso Cerkev. Po takih posvetovanjih on laže primerno vodi Cerkev. Nekaj podobnega storijo škofje, kadar menijo, da je posvetovanje — torej sinoda — nujno potrebno.
Nekdaj je sinoda (zbrani škofje ali zbrani duhovniki s škofom oz. škofi) pretresala vprašanje vere, krščanske nravnosti in discipline (reda) v Cerkvi na tak način, kakor so ga priporočale potrebe in razmere nekdanjih časov. V naših dneh, ko stojimo nedvomno na veliki prelomnici življenja in zgodovine, sinode zahtevajo več napora, več priprav in študija, da bi mogli v Cerkvi z vso odgovornostjo spolniti Gospodovo naročilo, naj prinašamo odrešenje »vsemu stvarstvu«.
Sinoda seveda ne more glasovati o verskih resnicah, o tistem namreč, kar je razodeto. S posvetovanji išče samo način in pot, po kateri bi času primerno vsi hodili tako, da ostanemo kot božje ljudstvo v celoti odprti za verovanje vsega, kar je razodeto, in za življenje iz vere. Zato vsaka sinoda že v času priprave razgiblje zavzetost vseh za zvestobo evangeliju in božjemu načrtu odrešenja.
V	naših dneh se Cerkev zaveda, da imajo za iskanje in odkrivanje primernih potov življenju iz evangelija verniki poseben dar od Boga. Zato sodobne sinode ne morejo in ne smejo rasti samo iz vrst duhovnikov.
Sinoda sama nikoli ne sprejme končno veljavne odločitve, ki vedno pripadajo škofom, pač pa s skrbnim in soodgovornim posvetovanjem olajša škofom sprejemati odločitve. Tako v resnici Sv. Duh deluje v vsem ljudstvu in nato »po škofih razglaša«, kar je za Cerkev na poti zemeljskega življenja potrebno, da more vztrajati v zvestobi do Gospoda.
Irski kardinal o svoji deželi
Irski kardinal Conway iz Armagha se je v Salzburgu udeležil proslav ob 1200-let-nici tamkajšnje stolnice. Ob tej priložnosti je dejal časnikarjem, da spor na Severnem Irskem (Ulstru) ni verske narave, temveč socialno-političen. Izgledi za rešitev spora so trenutno majhni. Toda rešilo ga ne bo orožje, temveč politični razgovori in potrpežljiva pogajanja. Protestanti v Ulstru niso naklonjeni ekumenizmu, ker vidijo v njem nevarnost za svoj obstoj.
bilo navdušenju ne konca ne kraja. V nekem poslovilnem pismu se je priznal k »brezrazredni družbi«. Drugače pa je bil njegov govor zelo umirjen. Na vprašanje časnikarjev, kako je z uporabo sile, je odgovoril takole: »Če so vsa druga sredstva izčrpana, potem razumem, da ljudje sežejo po sili.«
Pred samim koncilom se je dosti poudarjala poglobitev (kontemplacija). Ob »poročilih o položaju« pa je poglobitev nekako stopila v ozadje.
Vsi mladi pa niso soglašali s potekom koncila. Pričakovali so drugačnih stvari. Mnogi so prišli semkaj, da bi »našli same sebe«, da bi molili, da bi »imeli mir«. Ta možnost jim je bila dana v spravni cerkvi.
V	taboru je bilo mnogo govora o »angažiranju«, to je kako se udejstvovati na svojem področju in o tem, kako prestaviti glavne misli »koncila« v dejanja.
Nikakor pa ni manjkalo terjatev po eni Cerkvi, četudi niso našli prisotni vedno pravega tona. Zavzemanje je vsekakor pozitivno in naj bo smernica za prihodnost. Tudi zavzemanja za sodelovanje z nevernimi ni podcenjevati.
Ta koncil naj bi se nadaljeval še na drugih celinah. Majhne skupine-celice naj bi širile misel Taizeja. Upati je, da bodo ta prenovitvena gibanja s pozitivnim zavzemanjem zares delovala v smeri »boljše-
Začnimo moliti v ta namen in se priporočati Bogu, da bo vsakdo izmed nas pripravljen pomagati po svojih močeh in po daru, ki ga je v spodbudo vsej Cerkvi sprejel v ta namen od Boga. Naš delež soodgovornosti naj bo tak, da bodo škofje mogli delo sinode sprejeti, ga potrditi in razglasiti v slavo božjo in zveličanje tudi poznejših rodov.
Jubilej stolnice v Salzburgu
Salzburg je bil misijonsko oporišče irskih benediktincev, odkoder se je širil Kristusov evangelij tudi na Koroško. Pred 1200 leti je bila v Salzburgu posvečena prva škofovska cerkev. Zato so bile v nedeljo 22. septembra v Salzburgu v zvezi s tem častitljivim jubilejem velike svečanosti, ki sta se jih udeležila tudi papeški odposlanec kardinal Fiirstenberg in predsednik avstrijske republike dr. Kirschla-ger. Škofje nemškega jezikovnega področja (Nemčija, Švica, Avstrija) pa so to priložnost izrabili za svoje redno jesensko zasedanje. Trajalo je od 24. do 26. septembra. Na njem so pregledali in odobrili nemški prevod rimskega misala ter razpravljali o prilagoditvi obreda bolniškega maziljenja in pogrebnih molitev.
Kaj bo s koptsko Cerkvijo v Abesiniji
V	Abesiniji (Etiopiji) prihaja v zadnjih mesecih do globokih sprememb. Vojaki so odstranili cesarja. S carsko oblastjo pa je tesno povezana tudi koptska Cerkev, kateri pripada okoli 60 odstotkov vseh prebivalcev. Poraja se vprašanje, ali bo usoda Cerkve v Abesiniji podobna usodi cesarske hiše.
Ruska Cerkev v zdomstvu
Pretekli mesec se je vršil v Sev. Ameriki zbor ruske pravoslavne Cerkve v zdomstvu. Udeležili so se ga ruski pravoslavni škofje, duhovniki in zastopniki vernikov. Postavljeno je bilo predvsem vprašanje o smislu in upravičenosti obstoja ruske pravoslavne Cerkve v zdomstvu.
Vprašanje je zastavila škofijska seja ruske pravoslavne škofije za vzhodno Ameriko, ki obsega 50 cerkvenih občin, dva samostana in semenišče in je zato jedro zdomske ruske pravoslavne Cerkve.
Ruski pravoslavni nadškof Nikon je v listu »Pravoslavnaja Rus«, ki ga izdaja ruski samostan v Jordanville, podal sklepno poročilo, v katerem opozarja, da doživlja ruska pravoslavna zdomska Cerkev, ki je bila ustanovljena pred 53 leti, sedaj posebno stanje, saj so se razmere, v katerih je rod, ki jo je ustanovil, še doživljal rusko tradicijo, spremenile; sedanji rod pa živi v drugačnih razmerah, v katerih je zašel
Osporavane iziave dveh dunajskih teologov
Dunajska teologa Dordett, ki je na dunajski katoliški fakulteti vodja Inštituta za cerkveno pravo, in Weiler, ki je na isti fakulteti dunajskega vseučilišča vodja Inštituta za etiko in družbene vede, sta se na povabilo komunistične teoretične revije »Problemi miru in socializma« udeležila v Pragi pogovora za okroglo mizo; nadaljnji udeleženci tega pogovora so bili prof. Kowalski, namestnik ravnatelja Inštituta za mednarodno delavsko gibanje pri Akademiji znanosti SSSR in prof. Hollitscher z vseučilišča »Karl Manc« v Dresdenu, član CK komunistične partije Avstrije.
Omenjena revija je objavila pogovor, v katerem je dunajski teolog Weiler med drugim izjavil, da je mirovni kongres v Moskvi v oktobru preteklega leta »vzorec za primer svobodnega in odkritega pogovora«. Weiler je v tej zvezi pohvalil govor Brežnjeva pred omenjenim kongresom in imenoval Sovjetsko zvezo »silo miru in napredka«.
Cerkveni pravnik Dordett se je na pogovoru v Pragi obrnil proti poskusom »ideološkega zbliževanja«, kakor ga je podvze-mala — tako Dordett — mednarodna Pavlova družba. »Pri tem pa se ni upoštevalo,« je pojasnil Dordett, »da predstavlja marksizem enoten, vseobsežen svetovno nazorski sistem.«
Vatikansko Tajništvo za neverne je smatralo za potrebno, da se ogradi od izjav omenjenih dveh teologov. Stališče Tajništva, ki mu načeluje dunajski kardinal dr. Franc Konig, je naslednje:
»Vatikansko Tajništvo za neverne sporoča na podlagi številnih vprašanj v zvezi z izjavama dunajskih teologov Aleksandra Dordetta in Rudolfa Weilerja, da sta se udeležila pogovorov v Pragi brez naročila in brez vednosti Tajništva za neverne. Tudi v nobenih poprejšnjih pogovorih z marksističnimi izvedenci nista imela omenjena teologa nikakega pooblastila Tajništva za neverne. Iz tega izhaja, da so izjave omenjenih teologov, ki jih je v zadnji številki prinesla revija "Problemi miru in socializma”, samo zasebnega značaja.«
pod vpliv »vseh mogočih cerkvenih in lažno cerkvenih organizacij«.
»Ruska Cerkev v zdomstvu,« je rekel nadškof, »in naša nadškofija bosta le tedaj imeli svojo slavno in gotovo prihodnost, če bodo člani, stari in mladi, imeli jasno zavest o duhovnem bistvu ruske pravoslavne Cerkve in o posebnem pomenu ruske pravoslavne Cerkve v zdomstvu.«
češčenje Srca Jezusovega še zmeraj sodobno
V Paray Le Monialu v Franciji se je sredi septembra vršil svetovni kongres duhovnikov o češčenju Srca Jezusovega. Za sedež kongresa so izbrali Paray Le Monial zato, ker je tam živela sv. Marjeta Marija Alakok in ker se ji je tam v samostanski cerkvi prikazalo Jezusovo Srce.
Kongresa so se udeležili duhovniki iz celega sveta in med njimi tudi pet kardinalov. Zborovalcem je po kardinalu Villotu poslal posebno pismo tudi sv. oče. Ta poudarja, da je češčenje Jezusovega Srca še zmeraj važno sredstvo apostolata na razpolago duhovnikom v njih dušnem pastirstvu.
»Danes je še na poseben način potrebno, da duhovnik odkriva svetu resnično podobo Jezusa Kristusa — pravi sv. oče. — V središču vsega pastoralnega dela pa stoji Srce Jezusovo, ki se mora zrcaliti v srcu duhovnikovem. Ta je od svoje strani predvsem poklican, da vzbuja in širi med verniki ljubezen do Gospoda.«
Bodoči svetovni marijanski kongres
Prihodnji svetovni marijanski kongres bo prihodnje leto v Rimu v zvezi s praznovanjem svetega leta. Predsednik teh kongresov je belgijski kardinal Suenens.
Leto opatij in samostanov
V Belgiji so izvedli akcijo za boljše poznanje opatij in samostanov, ki so v deželi. Tisk, radio, televizija, svetne in cerkvene oblasti so složno podprli to pobudo in pokazali, kako velika dobrina so za narod te vrste ustanove. Pobuda je dobro uspela, saj je veliko Belgijcev v teku leta obiskalo te kraje duhovnosti. Za prihodnje leto se pripravlja akcija za obisk stolnic in starih cerkva.
Kamenčki
Začudeni vprašujemo
Italijanski katoliški dnevnik »Avvenire« je objavil vrsto člankov, ki jih je napisal časnikar Gianni Flamini. V teh člankih omenjeni časnikar opisuje dejavnost neofašističnih zarotnikov, ki so se razpasli bolj ali manj po vsej Italiji.
Med temi skupinami je tudi neka do sedaj manj znana, ki si je postavila za cilj vpeljati v Italiji predsedniški režim. Nadela si je ime Federazione nazionale com-battenti della Repubblica Sociale. V njenih vrstah so se znašli ali so se z njo povezali ljudje kot pokojni Valerio Bor-ghese, Giorgio Pini, Carlo Fumagalli in slični, ki so sedaj v preiskovalnem zaporu zaradi obnovitve fašistične dejavnosti. Članek, ki ga je Gianni Flamini objavil dne 25. septembra se končuje takole:
»Morda zato, da se med seboj tolažijo, se "aktivni borci" še naprej zbirajo. Zadnjič so se sešli dne 15. septembra v Gardo-ne pri Gardskem jezeru, da obhajajo spomin na zavzetje Reke. Bili so navzoči "legionarji", župani v pregnanstvu iz Zadra in Pulja in vsaj en industrijalec iz Milana, ki se mu toži po starih časih. Ob tej priložnosti je fašist iz Bologne Francesco Do-nini v imenu Narodne socialne zveze in Dannunzijevih skupin (Unione socialista nazionale e Gruppi Dannunziani) znova privlekel na dan obrabljena gesla: "Hočemo preklic krivične mirovne pogodbe, ki je sad krivičnega dogovora na lalti; zahtevamo italijanstvo Reke, Zadra, Pulja, Splita, Dubrovnika, ki so italijanski biseri, pokriti s krvjo in solzami.«
Za temi nesmisli so se skrivale že znane osebnosti: tržaški advokat Sardos Albertini, Pietro Gunnella iz Verone, advokat Antonio Fante, general arditov Fernando Berardini in še drugi. Ozadje tega objema so morda tri sodnijske preiskave, iz katerih izhaja hud poskus, da se nasilno preobrne sedanji demokratični red v državi.
Nas bi ta časnikarska raziskava ne zanimala, ko bi med udeleženci srečanja v kraju Gardone ne zasledili tržaškega advokata Sardos Albertini ja. Ta namreč v cerkvenih krogih tržaške škofije ni nepoznana osebnost. Škofijski Pregled (Annuario 1970, Diocesi di Trieste e Capodistria) pove, da je advokat dr. Paolo Sardos Albertini predsednik škofijske Katoliške akcije (str. 123). Zato začudeni vprašujemo, kako da se taka oseba druži s sličnimi tipi.
(r+r)
Pridiga na mitingu ali socialistični humor
Tako je prišlo čez nekaj let do komimi-stično-katoliške integracije in lepo upokojeni, pa še vedno vodilni, se je odločil, da bo nastopil v tem smislu. Takole je govoril na zborovanju:
»Ljube tovarišice in tovariši v Gospodu! Vi mislite, da mi je lepo. Ali resnično, resnično vam povem, da mi ni. Kajti laže bo priti kameli skozi šivankino uho kakor bogatašu v nebesa. Vi boste šli tjakaj masovno, mi zgoraj bolj na redko. Vsa ta leta smo vam bili cesarji; vi ste dajali cesarju, kar je cesarjevega, mi smo pa jemali. Ljubi Bog nam je dal mir. Nikomur ni skrivil lasu in iz tega lahko spoznate, da je z nami. Vsa ta leta nas je vodila blagoslovljena misel Marksa in Jezusa — skrb za široke ljudske množice!
Vem, da imate nekatere težave, neurejene prejemke, da so anomalije in deformacije. Toda: glejte ptice pod nebom in ribe v vodi! Nimajo urejenih prejemkov, pa shajajo! Vem za upokojence s premajhno pokojnino. Pa saj ne živijo od tega sveta, kajti njih je nebeško kraljestvo! Vem, da sili jeza v vaša proletarska, fluktuirana, izseljena in brezposelna srca. Ne morem pomagati, ko je zapisano,'da se bo tistemu, ki ima, še dalo; tistemu, ki nima, še vzelo.
Marsikaj ni v redu, ali "Na čigavi njivi ni plevela?" je rekel Gospod, ki se bo nazadnje usmilil nas, očitnih grešnikov in garjevih ovc sploh.
Samoupravljanje matere Cerkve naj bo vzor socialističnemu samoupravljanju! čuval bom pridobitve naše stvarnosti, dajal za maše, akcije na terenu, podpiral kulturo ter pel na koru. Moža istega naroda, Jezus in Marks, bosta z nami zdaj in na vekomaj amen.«
Zedinjeni narod je ploskal in jokal. Zazvonili so vsi zvonovi, zatulile vse sirene in na rimsko-katoliško socialistično republiko Slovenijo se je spustil novi, socialistični mir božji.
ALBERT PAPLER
Naj povemo, da gornja pridiga ni produkt kakšnega zagnanega pisca s te strani meje. Izšla je v »Ljubljanskem dnevniku«,
Posvečenje nove farne cerkve na Koroškem
Pred dvema in pol leti je požar uničil farno cerkev v št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Sedaj so jo požrtvovalni verniki pod vodstvom župnika Andreja Kariclja obnovili. V nedeljo 15. septembra jo je celovški škof dr. Kostner ob velikem številu vernikov znova posvetil in izročil bogoslužju. Od stare cerkve je ostal le prezbiterij in zvonik ter del ladijskega zidu. Treba bo še postaviti orgle in nabaviti zvonove. Sedanja cerkev je že tretja na istem prostoru. Prva je bila iz leta 1169. To so leta 1478 porušili Turki, branilce cerkve, ki so se zbrali v številu 300 mož za obzidjem, pa so deloma pobili in deloma odpeljali v sužnost. Po napadu so ljudje cerkev še prej kot lastne domove v enajstih mesecih obnovili. Ta cerkev je nato kljubovala skozi dolga stoletja, dokler je ni ogenj spomladi 1972 skoro uničil.
★
S TRŽAŠKEGA
Slikarsko tekmovanje v Šempolaju
V	nedeljo 13. oktobra bo priredil Krožek absolventov trgovske akademije v Trstu (KASTA) peto slikarsko tekmovanje v Šempolaju, in sicer v prostorih slovenske osnovne šole, za slikarje dežele Furlanije-Julijske krajine. Tekmovalci bodo razdeljeni v profesionalce, samouke in otroke.
Dovoljen je vsak slog in vsaka slikarska tehnika, vključno črnobelo risanje. Mera platen, oziroma osnov ni določena.
Vsak slikar, ki se bo udeležil tekmovanja, bo moral predložiti v žigosanje svoja platna, in sicer največ dve; komisiji pa bo izročil eno samo sliko po lastni uvidevnosti. Žigosanje bo v vasi sami s pričetkom ob 7.30 zjutraj. Zaključilo pa se bo ob 13.30.
Vsa dela brez podpisov, brez okvira, brez vsakega prepoznavnega znaka morajo biti izročena najkasneje do 14. ure.
Žirija bo takoj po 15. -uri začela ocenjevanje ter nagradila najboljša dela. Po nagraditvi bodo vsa dela do 19.30 na vpogled občinstvu. Slikarsko tekmovanje bo ob vsakem vremenu.
Nagrajena dela bodo razstavljena v Tržaški knjigarni — Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — od 19. do 31. oktobra. Vsak nagrajenec bo moral izročiti knjigami svoje delo, tokrat pa s podpisom, v okviru ter s ceno in naslovom na hrbtni strani slike, najkasneje do 18. oktobra.
Nagrajenci so povabljeni, da se udeležijo odprtja razstave v Tržaški knjigarni, ki bo v soboto 19. oktobra ob 18. uri.
Z GORIŠKEGA
Štandrež proti zakonu 167
Ko so štandrežci izvedeli, da namerava goriška občina izvesti na štandreškem ozemlju načrte, ki predvidevajo gradnjo številnih ljudskih stanovanj na področju med železnico in pokopališčem ter med ulico Tabaj in ulico M. Nero, so ogorčeni nad takim postopanjem poslali goriškemu županu in načelnikom svetovalskih skupin spomenico, v kateri ugotavljajo, da je štandreška skupnost že preveč žrtvovala in da razne infrastrukture, ki jih občina namerava izvesti, krčijo življenjski prostor slovenskega življa v Štandrežu.
Spomenico so podpisala vsa štandreška društva, in sicer: prosvetni društvi »Štandrež« in »Oton Župančič«, Kmečko društvo, športni društvi »Juventina« in »Ve-lox« ter ANPI. Spomenico so izdelali na skupni seji, ki se je vršila na povabilo PD »Štandrež«. V spomenici podpisniki zahtevajo, da se upoštevajo etnični interesi slovenskega prebivalstva in da mora goriška občina poskrbeti za spremembo regulacijskega načrta, tako da se bo štandrež lahko razvijal ob upoštevanju ekonomskih, socialnih in etničnih značilnosti. Infrastrukture, ki jih je regulacijski načrt postavil na štandreško ozemlje, naj se omejijo na strogo nujne, za druge pa naj se izkoristi tudi letališče in zemljišča onkraj Soče.
Glede na programe za gradnjo ljudskih stanovanj na štandreškem področju po zakonu št. 167 so Štandrežci mnenja, da bi uresničitev programiranih del predstavljala končni udarec slovenstvu v štandrežu.
Na tem ozemlju so poleg lepo obdelanih površin še pokopališče in športno igrišče. Štandrežci zahtevajo, naj se ne samo ohra-
nita, temveč tudi primerno razširita. Gle-torej v matični državi, če se tam smejo	de pokopališča so že pred leti poslali pripisati take pridige, zakaj jih ne bi objavili	stojnim organom zahtevo po razširitvi ob-
tudi mi, bralcem v razvedrilo in veselje,	stoječega.
ga sveta«.
Po »Kathpress«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KAJ JE SINODA?
R. L.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Imesl Saksida ia nami načrti
(Priredil Anton Vode SDB)
Goriški rojak Ernest Saksida, ki ga bralci Katoliškega glasa že poznajo kot »Korumbajskega Don Boška«, se je oglasil svojemu prijatelju s krajšim spisom, ki utegne koga zanimati.
A. V.
Drugi prijatelj! iz Hvaležnosti m iz pn-jutcijsivu sem se uutucil, au ti napnem neicaj vrsuc. uanes nem prejel »nase ae-iuk m nem nanei v njem neKaj, Kar me je /.arutnuio. o. juiiKa apurova tuvit, Ki deta v uuerianaiji iMinus Cerais, nrazuija), pne, aa v urnem Kancu m niKou ne susaia ne oraia o metu. Brazilija je zares pravi Kontinent. Kazaalja rnea nama je kakor mea i urinom in Moskvo, če ne več. Povrhu je ona redovnica in nimava stikov, Zadnjič sva se srečala pred JO leti, vendar pa se je še dooro spominjam in občudujem njeno delo kakor tudi delo drugih naših rojakov.
Moram reči, da se je v Braziliji mnogo pisalo o meni in o Don Baskovem mestu. Časopisi v Sao Paulu in v Rio de Janeiru no od javili vsaj kakih 20 člankov. Brazilski Salezijanski vestnik je dvakrat obširno poročal. Rakih štiridesetkrat sem osebno sam ali z dečki nastopil na televiziji. Imel sem stike z vsemi vrstami oblasti, s tisoči družin. To je bilo posebno v prvih sedmih letih, ko smo postavljali temelje Don Bo-skovega mesta. V zadnjih šestih letih pa tbracam pozornost predvsem na Španijo in Italijo, kjer s konferencami, predavanji in pridigami uspešneje zbiram sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje Don Baskovega mesta. Prizadevam si, da bi ljudje čim bolj spoznali to ustanovo. Ko jo spoznajo, jo vzljubijo, jo občudujejo, priznavajo, da stori v resnici mnogo dobrega za ubogo in zapuščeno mladino, in jo po svojih močeh tudi podpirajo.
Rad bi, da bi tudi naši rojaki spoznali to ustanovo. Žal, da osebno ne morem veliko storiti, ker sem pač privezan na svoje službeno mesto in zelo težko dobim namestnika, vrhu tega pa imam še težave z jezikom.
Vendar pa mi hodi po glavi neki načrt, ki bi se morda dal uresničiti. V salezijanski centrali v Turinu so med drugimi do-Kumentarnimi filmi naredili tudi film o Don Boskovem mestu. Traja dobre pol ure. Vsi, ki so ga videli, ga hvalijo. Mislim, da bi se splačalo, ko bi ga prevedli v slovenščino. Zdaj pripravljajo angleško, francosko in nemško izdajo. Slovenska izdaja bi stala okoli pol milijona lir. Mogla bi služiti Slovencem doma, v zamejstvu in po svetu.
Kaj praviš k temu načrtu? Edina težava, mislim, bo, kje dobiti potrebni denar. Ali se ne bi našel kje kak prijatelj, ki bi hotel naložiti v božjo banko tistih pol milijona lir? Prepričan sem, da bi se dobro obrestovale...
Zelo se ti zahvalim za objavo članka pod naslovom »Korumbajski don Boško«. Med drugimi uspehi je tudi ta, da se mi je iz Argentine oglasil Slovenec. Hoče priti v Don Boskovo mesto in mi pomagati pri delu med mladino. Mislim, da ima misijonski in celo duhovniški poklic. Je begunec in zelo veren. V kratkem se dokončno
Širite »Katoliški glas"
preseli k meni. Ne moreš si misliti, kaj pomeni zame ta človek! To bo moj prvi pomočnik! Kako so skrivnostni božji načrti...
Prijazno pozdravljam. Moli zame in za moje fantiče. Vedno tvoj prijatelj in brat v don Bosku.
Corumba, 3. julija 1974
Ernest Saksida SDB
Naša župnija je bila v septembru zelo razgibana in je uspela pri številnih lepih pobudah.
Vsako leto počasti slovenske junake, ki so izkrvaveli na kraški gmajni pod hribom Kokoš. Farani se radi udeležijo sv. maše za bazoviške žrtve in radi vidijo, da se tudi predstavniki Slovenske skupnosti s svojim deželnim poslancem dr. Štokom vsako leto te sv. maše udeležijo.
Na predvečer praznika Marijinega rojstva smo priredili vsakoletno Marijino procesijo. Vernikov je bilo kar zadovoljivo število, tudi vse hiše so bile lepo razsvetljene in okrašene, le škoda, da se mladina drži daleč od verskih proslav.
8. septembra smo imeli odličnega gosta: mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika, kateremu smo izročili našo nabirko za prizadete od potresa na Kozjanskem. Prav te dni smo prejeli lepo zahvalno pismo od istega škofa.
9. septembra je skupina 47 oseb iz naše župnije in sosednje katinarske odpotovala na svetoletno romanje v Rim. Udeleženci ne bodo gotovo nikoli pozabili tega romanja, ker je bilo res bogato na doživetjih in je uspelo ob sodelovanju vseh romarjev. Pet dni skupnega potovanja in življenja nas je združilo v veselo urejeno družino, ki je vsak dan bolj enotno čutila.
Prvi dan smo obiskali Marijino svetišče Sv. Luka nad Bologno in si bežno ogledali središče tega mesta. V Firenzah smo s trga Michelangelo gledali čudovito središče umetnosti in zgodovine: njene kupole, zvonike, palače in zelenje. Po kratkem počitku ob Trasimenskem jezeru smo dospeli v deželo sv. Frančiška Asiškega in sicer v sodobno urejeno romarsko hišo pri cerkvi S. Maria degli Angeli pod Assisijem.
Drugi dan nam je Assisi govoril samo o sv. Frančišku in o njegovi ljubezni do Boga in vsega stvarstva. Zvečer smo prispeli v Rim, v naš Slovenik. Takoj smo čutili, da smo doma, da je tu košček slovenske domovine. Tu smo tri dni uživali gostoljubnost njegovega ravnatelja g. Martelanca in slovenskih sester. Kapela, obed-nica, hodniki so strnjena slovenska domovina v tujini.
Tretji dan smo dosegli višek romanja: avdienco pri sv. očetu v Castelgandolfo. Tu smo doživeli Cerkev — vesoljno in eno. Sv. oče je pozdravil kar v šestih jezikih vsako skupino posebej, tudi nas romarje župnije Bazovica, ki je na slovenskem delu tržaške škofije na meji med Italijo in Jugoslavijo. Navdušenje, občudovanje, spoštovanje, ponos, ljubezen so bila čustva, ki so nas napolnjevala v tistih dveh urah
Cerkev v Avstriji pod nacizmom
Dunajski zgodovinar dr. Loidl je preiskal čas, ko je bila Avstrija pod Hitlerjem. Pri tem ga je zanimalo, kako se je v tistem razdobju držala katoliška Cerkev v Avstriji. Imel je na voljo tudi dokumente iz vatikanskih arhivov. Iz teh poročil in zapiskov je prišel do zaključka, da cerkveni krogi v Avstriji do nacizma niso bili tako odločni kot v Nemčiji. Dunajski kardinal Innitzer je spočetka celo s simpatijo sprejel priključitev Avstrije Hitlerjevi Nemčiji.
v poletnem bivališču sv. očeta. Skupina Indijancev je podarila sv. očetu indijansko perjanico poglavarjev in mu jo položila na glavo. V svojem govoru je sv. oče vse sinove Cerkve spodbujal k veri in zaupanju v Tistega, ki je premagal smrt in svet.
Ostali čas bivanja v Rimu smo posvetili staremu delu mesta, ogledu Sv. Petra ter vatikanskih muzejev. Vsi smo hoteli počastiti ljubeznivega papeža Janeza XXIII. Ob njem smo počastili tudi odločnega Pija XII. Katakombe s svojo tisočletno skrivnostnostjo vere in junaštva, Sv. Pavel in Fontana di Treviri so bile zadnje lepe točke našega bivanja v Rimu. Odlični vodič ga. Brigita Česnik iz Rima nas je mojstrsko vodila med gostim prometom po večnem mestu, nam pokazala bistvene stvari, vrednote starega in novega Rima. Boljšega vodiča bi težko dobili v Rimu: kratka, hitra, odločna in vedno vesela. Gospe smo iz srca hvaležni za posrečeno vodstvo.
Družba sv, Bonifacija
Sv. Bonifacij velja za apostola nemških dežel kot sv. Ciril in Metod za slovanske. 125 let že deluje med Nemci »Bonifacius-werk«, družba sv. Bonifacija, ki skrbi za katoličane, ki so razpršeni med protestanti. Dušnopastirsko delo med temi katoličani je zelo zahtevno in naporno. Družba jim pomaga z materialno podporo in gradi zanje cerkve, šole in župnišča. V svojem 125-letnem obstoju je postavila že nad 500 bogoslužnih stavb.
Društvo slovenskih izobražencev začenja novo sezono
Po zaključenih študijskih dneh v Dragi in po uspešnih delavnih letih, nadaljuje Društvo slovenskih izobražencev svoje delo v novi sezoni. S pričetkom šole se nekako prične tudi delavnost društva.
Prvi sestanek smo določili za ponedeljek 14. oktobra. Večer bomo posvetili slovenskemu pesniku in mislecu prof. Edvardu Kocbeku, ki obhaja prav te dni svojo 70-letnico. Na ta večer smo povabili tudi pesnika samega in ga naprosili, da bi govoril o sebi in o svoji poti ali pa o slovenstvu in evropski bodočnosti. Prosili smo ga tudi, da bi prebral nekaj svojih najno-vejših pesmi.
Ta večer bo nastopil tudi rojanski pevski zbor s krajšim koncertom, ki bo poživil domačnost in važnost večera.
DSI prisrčno vabi vse prijatelje na ta večer. Posebej opozarjamo na Kocbekov večer vse tržaške Slovence in jih vabimo, da se večera udeležijo. Začetek ob 20.30 v ulici Donizetti 3.
Rešitev sesljanskega problema
Župnija Mavhinje na Tržaškem vsebuje dve zelo različni področji: okrog Mavhinj je še v glavnem kmečki živelj, Sesljan pa je postal tipično turistično naselje, kjer je italijanski živelj vedno bolj številen.
Zato je goriški nadškof sklenil župnijo v Mavhinjah reorganizirati. Najprej je mislil na ustanovitev posebne sesljanske fare, kjer bi po en slovenski in po en italijanski duhovnik skrbela za vernike obeh narodnosti.
Ker pa se je ta namera zaradi občutenega pomanjkanja duhovnikov v škofiji in zaradi mnogih tehničnih ovir izkazala za težko izvedljivo, se je goriški nadškof po mnogih posvetovanjih z zainteresiranimi dejavniki odločil za novo rešitev problema.
Župnija Mavhinje ostane v dosedanjem obsegu. Župnik Štefan Tonkli bo skrbel za slovenske vernike, duhovnik dr. Aurelio Pucchio pa je postal njegov kaplan, da
skrbi za vernike italijanskega jezika. Obenem ostane don Pucchio župnik v naselju »Villaggio del Pescatore«.
Don Pucchio bo skrbel, da bosta ob nedeljah v Sesljanu dve italijanski maši, ena od teh ob morju; učil bo verouk v osnovnih šolah v Sesljanu z italijanskim jezikom; italijanske otroke bo tudi pripravljal na prejem zakramentov. V Sesljanu bo škofija poskrbela za zgraditev začasne cerkvice in farne dvorane ter za kaplanovo stanovanje.
Zgonik
S šagro sv. Mihaela v naši vasi je bilo letos tako: v soboto 28. septembra je prof. Jože Peterlin s priložnostnim govorom obrazložil in odprl slikarsko razstavo Andreja Košiča v župnijski dvorani. Vsi smo ne samo občudovali lepoto naše dežele na sliki, ampak se tudi zanimali za nakup, štiri dekleta Mladinskega krožka so s primernimi recitacijami Srečka Kosovela še olepšale slikarsko razstavo, ki bo odprta verjetno še do te nedelje.
Po skupni zakuski smo v cerkvi prisostvovali ubranim pesmim našega zbora, ki ga je vodil Tone Kostnapfel. Vmes je mojstrsko recitiral duhovne pesnitve prof. J. Peterlin. Pa tudi mladina je nastopila z modernimi popevkami, piščalmi in recitacijami.
Po blagoslovu je že vabil buffet na bližnjem dvorišču »pri Petelinovih«, kjer je delavni Mladinski krožek vse pripravil za naslednji dan.
Kakor v soboto tako je tudi v nedeljo ubrano pritrkovanje vabilo vernike v cerkev, zlasti k veliki maši, pri kateri je dr. Humar priporočil važnost verske poglobitve in rešitev življenjskih vprašanj zlasti v času sv. misijona, ki bo vsekakor v svetem letu. Prisotni so se kar »dobro odrezali« pri ofru za napeljavo elektrike v cerkev v Samatorci. Z zahvalno pesmijo pri slovesnih večernicah ter s podelitvijo nagrad rednim strežnikom smo končali verski del šagre.
Popoldne je pri teku iz Repniča v Zgonik zmagal Valter Milič v času 6’35” na razdaljo 3 km, v teku po vasi Zdravko Skupek, v teku za ljudsko šolo pa Adrijan Gruden. Vsi so prejeli zaslužene nagrade.
Na dvorišču »pri Petelinovih« je najprej nastopil šaleški zbor »R. Zvezda«, kateri je pod vodstvom Janka Obada lepo zapel vrsto narodnih pesmi. In že je zgoniški ansambel »L. Furlan« zasviral in zapel, da ga je bil vsak vesel!
Pri nadaljnjih nagradah za največji grozd je prejel zlat grozdič Boris živec, srebrnega pa Mirko Skupek, oba iz Kolu-drovice. Glavni dobitek srečolova (prenosljivi televizor) je šel v Salež, pršut pa so ponovno osvojili tekači iz Vel. Repna. Zabava je trajala še dalje ob dobri kapljici in prizadevnem ansamblu. Pa še na svidenje!
»Katoliški glas** v vsako slovensko družino!
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
50 LET USTANOVITVE ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
1924 - 1974 ZAKLJUČNA SLAVNOST V SOVODNJAH OB SOČI
PROGRAM: petek, 4. oktobra 1974
ob 16. uri: štart štirih štafet iz Rezije, Tolmina, Pirana in Trsta
sobota, 5. oktobra 1974
ob 19. uri: prihod štafet - pozdravni govor - nastop tržaškega partizanskega pevskega zbora ob 20. uri: nočna štafeta
nedelja, 6. oktobra 1974
ob 9. uri: turnir v odbojki - balinarski turnir v Doberdobu ob 16. uri: akademija - nastopajo: folklorna skupina »Sovodnje« iz Sovodenj - folklorna skupina »Dom« iz Gorice - TVD »Partizan« Maribor -kotalkarji ŠD »Polet« Opčine
Oba večera prosta zabava s plesom
lltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllUllllllllllllllllIlIllIIlllllllIlIllllllllllIllIilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlIllIllllllllIIIIIIIillllllllllillllllllllllllll
September v Bazovici
Hlinil      iiiiiiiihiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii  ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................          i...........
DANILO ČOTAR
Vtisi s potovanja po Sovjetski zvezi
Ob pogovorih in premišljevanju dospemo v dveh dneh in pol v Moskvo. Tu se vse polemike poležejo. V kratkem času, ki ga imamo na voljo, da si ogledamo njene spomenike in bogastva, nas lepota ruske prestolnice prevzame. Samo kremeljska svetišča s tisoči ikon, ki dobesedno zakrivajo stene, bi zahtevala kaj več kakor dva dni. Moramo se kmalu posloviti. Žal mi je bilo le, da so ljudje v Moskvi malce trdi in odljudni.
Vrnili smo se v Kijev in ostali tam tri dni. Tu sem si mogel s slovenščino in hrvaščino še bolje pomagati kakor v Moskvi. Moram tudi reči, da so Ukrajinci bolj odprti in prijazni; z njimi se laže pomeniš.
V	Kijevu je tudi bolj živahno, dosti je prometa, vse mrgoli: z eno besedo, podobno je zahodnim velikim mestom. S treh gričev, na katerih se je mesto razvilo, se odpira širen razgled proti ravnini na veliki Dnjepr, ki se vije ob vznožju. Od vrha proti njemu se spuščajo zeleni gozdiči,
med drevjem pa se leskečejo pozlačene kupole starodavnega samostana Kijevo-pečersk, ki je pravo mestece zase in danes spremenjeno v muzej.
V Ukrajini je razvito najboljše rusko kmetijstvo. Danes je organizirano s precejšnjo skrbjo. Velike farme se delijo v kolhoze in sovhoze. Prve so zadružna posestva, na katerih večje število družin skupno obdeluje zemljo. Poleg tega ima vsaka družina še majhen košček zemlje, okoli 3.000 kv. metrov, ki ga obdeluje zase in kakor sama želi. Sovhozi pa so državna posestva. Kolhozov je 32.000 in v vsakem je zaposlenih okoli 400 družin, vsega skupaj 30.000.000. Sovhozov je 15.000 in imajo okoli dva milijona delavcev.
V načrtu je bilo, da bi se vsi kolhozi počasi preobrazili v sovhoze, v resnici pa je ta proces v popolni zamudi in zgleda tudi, da je gospodarsko boljše, če ostane neizveden. Velike farme vsakega okraja težijo k eni središčni farmi, ki opravlja znanstveno in poskusno delo. Ta ima svoje laboratorije in tehnike, ki študirajo in preizkušajo nove metode, ki jih potem pred-lagajo farmam vsega okraja.
Tako poskusno farmo smo tudi obiskali nedaleč od Kijeva. Direktor, ki nas je lepo
sprejel, nam je najprej razložil organizacijo postaje, potem pa smo si ogledali polje, hleve z živino, laboratorije, stroje in kmečko naselje. Na tem obisku in prav tako na veliki razstavi sovjetskega gospodarstva v Moskvi in na kmetijskem oddelku enake razstave ukrajinskega gospodarstva v Kijevu smo dobili vtis, da je v Sovjetski zvezi v teku velik napor za izboljšanje kmetijstva. Njegova važnost se vidi že iz tega, da je 26 odstotkov prebivalstva zaposlenega v tej stroki.
Današnji politiki se na vso moč trudijo, da ne bi prišlo več do slabega pridelka kakor v letu 1972. Zaradi tega je bil v začetku leta 1973 odstavljen minister za kmetijstvo Maskovič in imenovan na njegovo mesto 56-letni diplomirani agronom Dimitrij Poljanski, že 35 let ena važnejših osebnosti v partiji. To mesto je izgledalo zanj skoraj kazen, a pridelek v letu 1973 potrjuje teorijo, da je bil na tem mestu potreben močan mož. Proti naravnim silam, od katerih kmetijstvo vedno odvisi, pa tudi močan minister ne more dosti opraviti. V letu 1974 bo po predvidevanjih pridelek zopet nižji zaradi preobilnega pomladanskega deževja, ki je motilo setev.
Rusko podnebje je najslabše za kmetij-
stvo: 60 odstotkov obdelane zemlje spada v pas »tveganega pridelka«. V Združenih državah Sev. Amerike na primer pokriva tak pas le en odstotek zemlje. Poleg tega so pokrajine z milejšim podnebjem podvržene suši. Danes se Brežnjev sam zanima za orjaški kmetijski načrt, po katerem naj bi podvrgli intenzivnemu kmetijstvu 52 milijonov hektarjev nove površine — trikratno površino obdelane zemlje v Italiji — med Moskvo in Leningradom.
Do tako velikih kmetijskih načrtov je prišlo od ruske revolucije samo dvakrat. Prvega je vsilil Stalin, ko je od milijonov kmetov zahteval neizmerne žrtve in jih dobesedno oropal, zato da je dal meščanom jesti. Kmetje sami pa niso dobili za svojo žrtev nobenega plačila.
Poznejši sovjetski voditelji so začeli to razumevati. Hruščev je spoznal, da je kmetijstvo osnova sovjetskega gospodarstva in dal izdelati načrt za obdelavo 42 milijonov hektarjev nove zemlje v Kazakstanu in Sibiriji. Leta 1954 se je začel načrt izvajati, a po prvih letih navdušenja je akcija začela šepati. Zgleda, da niso tedanji strokovnjaki dovolj resno upoštevali podnebnih pogojev, predvsem suše in hudih vetrov. Zdaj so napake popravili in v Kazak-
stanu se pridela 27 odstotkov ruskega žita.
Brežnjev dosega danes priznanja na tistem polju, na katerem je Hruščev svojo bitko izgubil. Razširjeno je namreč mnenje, da je bil Hruščev odstavljen zaradi neuspehov v kmetijstvu. Brežnjev pa ima v načrtu tudi rešitev nekaterih osnovnih problemov. Izboljšati hoče za vsako ceno življenjske pogoje kmečkega prebivalstva, ki je trpelo v preteklosti pravo preganjanje z velikimi moralnimi in gospodarskimi posledicami.
Razgovori, ki so jih zanetile izjave in razlage ruskih tehnikov, s katerimi smo prišli v stik, so se nadaljevali v vlaku med povratkom. Ohranili pa smo si vsi skupno željo, da bi se čez leta vrnili, videli na svoje oči, kaj se je v primeri s sedanjostjo spremenilo, in ugotovili, ali so se naša predvidevanja uresničila, ali pa jih je ruska obšimost brez sledu pogoltnila.
Večer po Kijevu nas je poletno razpoložena Budimpešta sprejela z milijoni lučk. Mostovi čez Donavo, razsvetljeni kraljevi dvorec in vitki gotski zvoniki so nas za nekaj ur očarali, slednjič pa smo se po isti poti vrnili domov.
Stran 4
Goriška občinska kriza slabo rešena
Trgovska šola v Gorici je izgubila dva zadnja razreda
V Gorici imamo trgovsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Ta šola spada v vrsto strokovnih šol. Od začetka je imela tri razrede. Potem pa so naši politiki ob podpori vse slovenske javnosti dosegli, da je ministrstvo odobrilo še dva nadaljnja razreda, tako da je šola postala popoln petletni strokovni zavod. Toda odprtje dveh zadnjih razredov je bilo pogojno, če bo namreč zadostno število dijakov.
Dve leti je delovala petrazredna trgovska šola. Letošnje leto so v juliju maturirali prvi dijaki, pet po številu. Toda že takoj nato se je zataknilo. V 5. razredu sta bila namreč vpisana le dva dijaka. Zato je bilo takoj jasno, da bo obstoj petrazredne šole odvisen od vpisa letošnjih dijakov 3. razreda v 4. razred. Zgodilo se je pa, da se je vpisal en sam dijak v juliju, kasneje pa še eden. Ob tem dejstvu je konec septembra šolsko ministrstvo sporočilo, da se za letos ukinjata 4. in 5. razred.
Novica je bila za našo javnost mrzla prha, saj je petrazredna trgovska šola stala veliko truda in žrtev, da so jo dovolili. Zaradi tega je upravni svet šole poslal v Rim zahtevo, naj se ukinitev 4. in 5. razreda prekliče in se oba razreda ohranita, četudi letos slučajno ni vpisanih dijakov.
Upravni odbor in razne politične sile, med njimi posebno goriška SDZ, so za problem zainteresirali tudi deželne politične predstavnike v rimskem parlamentu (Marocco, Škerk, Castiglione). Zaenkrat ni še znan uspeh njihove intervencije.
Druga novost na tej šoli je zamenjava ravnatelja. Preteklo leto je začasno vodil trgovski zavod prof. Mihael Rožič. Ta je s 1. oktobrom letos odšel za ravnatelja na italijansko učiteljišče. Namesto njega je šolski skrbnik imenoval za ravnatelja trgovske šole prof. Albina Sirka, ki je do sedaj učil nemščino na učiteljišču in na gimnaziji. Novi ravnatelj je službo že nastopil.
Delovanje zbora »Lojze Bratuž« v Gorici
Z začetkom jeseni se navadno pričenja tudi nova kulturna sezona naših društev in zborov. Še se ni polegel odmev po zadnjem mednarodnem tekmovanju v našem mestu in že se tudi naši zbori spet pripravljajo na novo delo in si izdelujejo načrte za bližnjo bodočnost.
Mešani zbor »Lojze Bratuž« je v lanski sezoni opravil veliko uspešnega dela, od nastopa na tekmovanju »Seghizzi« do udeležbe na vrsti važnejših pevskih prireditev in koncertov, od Gorice in Trsta do Ljubljane in Celovca. Poleg tega je snemal božični program za tržaški radio. Prejšnji petek so se pevke in pevci goriškega zbora zbrali k prvemu jesenskemu srečanju, da se pomenijo o novem delu in o načrtih, ki jih čakajo. Na tem večeru so tudi izvolili nov delovni odbor zbora, ki mora skrbeti predvsem za organizacijsko in družabno delovanje zbora. Po poročilih prejšnjega tajnika Silvana Kerševana so se člani zbora pomenili o novih delovnih načrtih. Že v bližnji bodočnosti bodo pevci nastopili na nekaterih goriških prireditvah. Za letošnjo sezono je v načrtu tudi nekaj snemanj in kak daljši izlet združen z nastopom, že več let so imeli namreč v načrtu tudi kako daljše potovanje, letos še udeležbo na nekem tekmovanju v Španiji, a zaenkrat iz raznih razlogov do tega ni prišlo.
Mešani zbor »L. Bratuž« je na tem prvem srečanju obnovil svoje vodstvene organe. Odbor sestavljajo Vladimir Brešan (predsednik), Verena Koršič (podpredsednik), Anka Cemic (tajnik), Žarko Kerše-van (organizacijski tajnik), Franka Žgavec (blagajnik) ter Andrej Bratuž (referent za tisk). V odboru je seveda tudi dirigent Stanko Jericijo, ki mu je poverjeno predvsem umetniško vodstvo zbora.
Srednjeevropska kulturna srečanja o filozofiji
V Attemsovi palači so se zaključila večdnevna srednjeevropska kulturna srečanja »Mitteleuropa«, ki so bila letos posvečena filozofiji. Na zborovanju so bili predstavniki Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Jugoslavije, Nemčije, Poljske, Romunije in Italije, Goriško znanstveno zborovanje prireja ustanova »Incontri culturali mittel-europei« in obravnava vsako leto posebno temo.
Goriška filozofska srečanja so organizatorji še posebej izkoristili s tem, da so se
spomnili goriškega filozofa Carla Michel-staedterja. O njem so izdali več publikacij in pripravili spominsko razstavo.
Slavnostnega odprtja so se udeležili najvišji predstavniki oblasti. Pozdravno brzo-jevko je poslal tudi predsednik republike Leone. Zborovalci so razpravljali o aktualnih temah iz filozofije in si tako izmenjali svoja miselna izkustva. Poročila in predavanja so bila na visoki znanstveni ravni. Izjema je bil samo poseg italijanskega delegata z Reke, ki je bil izrazito propagandnega značaja.
K pomenu in vsebini letošnje »Mitteleu-rope« se bomo povrnili v eni izmed prihodnjih številk našega lista.
Doberdob
V soboto 28. septembra je pri nas gostovala skupina kotalkarjev iz Pierisa. Ker vlada med našimi otroki veliko zanimanje za te vrste šport (saj se mali s svojimi kotalkami zbirajo kar po cestah), je SKD »Hrast« povabilo omenjeno skupino. V njej so otroci, ki še ne hodijo v šolo, pa tudi srednješolska mladina.
Neverjetno, kako se ti malčki spretno sučejo, vrtijo in plešejo na svojih kotalkah. Predstavili so nam cele pravljice, pesmi in koračnice. Veliko so pripomogli tudi čudoviti kostumi, saj so naši mladi gledalci kar vzklikali od začudenja, ko so pred seboj videli skakljati pisanega metulja, ko so pred njimi zaplesali sonce, luna in raznobarvne cvetice, ko se je zavrtel princ s Sneguljčico in še druge osebe iz pravljic.
Starejše deklice so nastopale ob zahtevnejši muziki. Bila so to nekatera klasična dela, ciganski ples, charleston in drugi.
Res so bili to mladi umetniki, ki so s svojim nastopom vse presenetili in zaslužili kar največjo pohvalo in priznanje. Želimo jim, da bi uspešno napredovali in tako dosegli še nove uspehe.
Prejšnji ponedeljek se je z imenovanjem dveh novih odbornikov uradno rešila občinska kriza, ki se je začela že maja z izstopom dr. Paulina, ko je SDZ sklenila, da se umakne iz večine v znak protesta za nerazumevanje do njenih upravičenih zahtev v korist Štandrežcem, in se je dva meseca pozneje zaostrila po odločitvi socialistov, da se odpovejo odborniškemu mestu predvsem zaradi sporov z drugimi strankami v vprašanju psihiatrične bolnišnice.
Po županovi programski izjavi, po kateri naj bi se v naši občini nadaljevala dosedanja levosredinska politika, so predstavniki vseh svetovalskih skupin z izjemo demokrščanov in socialdemokratov zavzeli negativno stališče do nove večine. Nekateri so kar jasno povedali, da bi moral odstopiti celotni odbor, ker je leva sredina končana in ne morejo zato še dalje ostati na svojih mestih ljudje, ki so jo do tu zagovarjali, drugi pa so celo zahtevali, naj se razpusti občinski svet in razpišejo nove volitve.
V imenu SDZ sta spregovorila prof. Bratina in dr. Paulin. Prof. Bratina je v svojem nastopu omenil, kako je SDZ v prizadevanju, da se ugodno rešijo vsa manjšinska vprašanja, že pred več kot petnajstimi leti navezala stike s KD in dosegla, da je parlament izglasoval šolski zakon. Potem se je ustvarila leva sredina in demokratični Slovenci smo se odločili za sodelovanje z levosredinsko večino, ker smo računali na njeno pomoč pri zahtevi po globalni zaščiti v skladu s 6. členom ustave. To našo zahtevo je leta 1969 podprl tudi občinski svet, toda do sedaj smo dobili le dodatni šolski zakon. Vse drugo je ostalo pri zagotovilih, obljubah in izjavah.
Medtem pa so naši ljudje morali že veliko žrtvovati za industrijsko področje, za novo cestno omrežje, za carinsko postajo in zaman so bili vsi nastopi SDZ, da bi se vsaj del industrijskega področja prenesel na desni breg Soče in da bi se skrčila ali spremenila površina za skladiščne naprave (autoporto). Zato ji ni preostalo drugega kot umakniti odbornika iz občin-
skega odbora ter preiti v opozicijo.
Pri tem ne smemo seveda pozabiti vprašanj, ki niso bila še rešena. Teh se je dotaknil dr. Paulin in kritično pripomnil, da se goriški upravitelji niso prav ničesar naučili ne od pokrajinske konference o naši manjšini ne od mednarodne konference o manjšinah, ki je bila julija v Trstu. Predvsem še vedno čakamo na gradnjo novih šolskih poslopij in na dvojezične table v krajih, kjer živi dosti Slovencev.
Pred razpravo o krizi so svetovalci zastavili vrsto vprašanj županu in odbornikom. Prof. Bratina je hotel vedeti, če bo župan po vabilih v italijanščini in nemščini za razstavo avstrijskih slikarjev odslej dalje iz spoštovanja do slovenskega prebivalstva pošiljal tudi vabila v italijanščini in slovenščini — a odgovora ni bilo — in če so uredili tretjo učilnico v osnovni šoli v Podgori; dr. Paulina pa je zanimalo, kdaj bo začela delovati konzulta za manjšinska vprašanja.
Naj še omenimo, da se je v sejni dvorani zbralo veliko Štandrežcev, ki so pričakovali, da bodo na dnevnem redu tudi nekatere spremembe regulacijskega načrta in gradbeni načrti za štandreško področje, ki niso zanje sprejemljivi.
Smrt skrbne žene
V ponedeljek zvečer je v goriški bolnišnici preminula ga. Cilka Pintar, katero so obiskovalci naših prireditev in člani raznih organizacij dobro poznali. Stanovala je namreč v hišici ob Katoliškem domu ter obdelovala kos zemlje, ki pripada domu. Delavna kot mravlja, se je tudi v delu izčrpala in našla počitek v Gospodu. Pogreb je bil danes na pokopališču v Pevmi. Možu Stanku, sinu Ivanu ter hčerkama Albini in Nadji naše iskreno sožalje.
V nedeljo 13. oktobra ob 16.30 bo v Katoliškem domu v Gorici
KONCERT
koroškega mešanega zbora »Jacobus Gallus«, ki se je pravkar vrnil z uspešne turneje po Severni Ameriki. Vabimo vse rojake, da se koncerta udeležijo.
RADIO
TRST A
Izšla je »Mladika«
Te dni je izšla 7/8 številka »Mladike« s pestro vsebino. Da rešimo naše časopisje in nase revije, segajmo po njih, tisti, ki pa, ki smo že naročeni, plačajmo naročnino in pridobimo nove naročnike!
To nedeljo 6. oktobra ob 15. uri
bo v Podgori izredna slovesnost
ROŽNOVENSKE MATERE BOŽJE
■ Pri procesiji s kipom Matere božje bo sodelovala godba
na pihala iz Nabrežine.
■ Pridigal bo priznani govornik g. Srečko Rejec.
Hi Po blagoslovu koncert pesmi na odru za cerkvijo.
■ Tudi za lačne in žejne bo dobro poskrbljeno.
Vljudno vabljeni! Tako se bomo srečali pod Kalvarijo znanci in prijatelji iz Gorice in okoliških vasi, pa tudi iz Nabrežine in Šempolaja, vedri v dušah in na obrazih. Na veselo svidenje!
Števerjan
Števerjanski občinski svet se je sestal pod predsedstvom župana Klanjščka v sredo 18. septembra in razpravljal o raznih točkah dnevnega reda. Kot glavno točko je svet sprejel osnutek pogodbe med šte-verjansko občinsko upravo in konzorcijem vzhodne Furlanije za vodo (CAFO), da bo le-ta postal lastnik števerjanskega vodovoda.
Kakor smo že pred časom poročali, bo občina prepustila upravo vodovoda furlanskemu konzorciju, istočasno pa bo postala član tega konzorcija, ki ga sestavlja sedaj 16 občin. Osnutek pogodbe predvideva tudi, da bo dolg, v znesku 13 milijonov lir, ki ga še ima občina od gradnje vodovoda, poravnal konzorcij. Cena vodi se bo že s septembrom znižala na 55 lir za m3 (prej 100 lir). Te so glavne pridobitve omenjene pogodbe. Gotovo lep uspeh za občinsko upravo.
Svet je nadalje odobril prispevek vsedržavni ustanovi za vzgojo psov za slepce, povišal uslužbencem za 10.000 lir mesečno plačo kot draginjsko doklado, spremenil člen 38 občinskega pravilnika, da bodo v bodoče bolni uslužbenci prejemali za dobo enega leta polno plačo in ne samo tri me-mesece kot do sedaj in potrdil sklep ožjega odbora za nabavo oken in vrat za šolsko stavbo v znesku dveh milijonov lir.
Župan je nadalje poročal svetu, da bodo oddali na dražbi dela za centralno ogrevanje ter gradnjo nove spalnice za vzgojiteljice v otroškem vrtcu za vsoto 7.000.000 lir ter da je računski dvor v Trstu registriral vsoto v znesku 48 milijonov lir za dokončno popravilo občinskega sedeža v štever-janu.
Na seji je bilo tudi govora, da bo občinska uprava skupno z domačimi organizacijami proslavila 30-letnico osvoboditve. Ob tej priložnosti bo postavljena plošča na spomenik padlim, na katero bodo vklesana imena žrtev vojne iz Jazbin.
VI. športne igre v Števerjanu
Poleg že objavljenih rezultatov v raznih panogah športa naj omenimo danes še rezultate v kolesarstvu in lahki atletiki.
Kolesarske tekme so bile 20. septembra. Tekmovalci so bili razdeljeni na tri skupine.
Med najmlajšimi je prišel na cilj prvi Jožko Terpin (Valerišče), drugi Simon Ter-pin (Klanec), tretji pa Armand Vogrič (Bukovje). Proga je tekla ob Bukovja do Križišča.
Srednje stari so tekmovali na odseku Križišče-Dvor. Najhitrejši, Martin Sreber-nič, je progo prevozil v petih minutah.
V tretji kategoriji na progi Bukovje-Dvor so nastopili le trije dirkači. Prvi je bil Pavel Srebemič. Porabil je 6 minut.
Lahkoatletske tekme so privabile dosti tekmovalcev. V metu krogle se jih je pomerilo devet. Rezultati: 1. Martin Sreber-nič, 10,75 m; 2. Marko Terčič 10,08; 3. Fran ko Conzutti 9,50 m.
Met diska: 1. Damjan Terpin 10,65 m 2. Franko Conzutti 9,95 m; 3. Marko Ter-Čič 9,75 m.
V teku na 50 m je bil prvi Pavel Cerani (8,5”), v teku na 100 m pa Martin Sre-bernič (18”).
Tekmovala so tudi dekleta in sicer v dveh skupinah. V skupini A so se v metu krogle in diska razporedile od 1. do 3. mesta Karla Cerani, Marinka Cernic in Bruna Gravnar, v skupini B pa je bila prva v metu krogle in diska Jožica Simčič.
V teku na 50 m je bila v skupini A prva Marinka Černič, v skupini B pa Anica Gravnar. Tek na 100 m je potekel tako, da je v skupini A zmagala Bruna Gravnar, v skupini B pa Mirjam Simčič. Slednja je bila prva tudi v teku na 800 m.
OBVESTILA
Seja Zveze slov. katol. prosvete bo v ponedeljek 7. oktobra ob 20.30.
V gledališču Verdi v Gorici bo v četrtek 10. oktobra ob 21. uri uprizorilo SSG iz Trsta v okviru III. kulturnega srečanja Alpe-Adrija komedijo Ivana Cankarja »Za narodov blagor«. Predprodaja vstopnic bo eno uro pred pričetkom predstave pri gledališčni blagajni.
Prihodnji shod Marijine družbe v Gorici bo v nedeljo 13. oktobra ob 15.30 v stolnici.
»Cecilijanka 1974« bo v soboto 9. in v nedeljo 10. novembra v Katoliškem domu v Gorici.
SS gledališče v Trstu bo uprizorilo v sredo 9. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu otvoritveno predstavo sezone 1974-75: komedijo I. Cankarja »Za narodov blagor«.
Slomškov dom v Bazovici bo 11. oktobra proslavil deseto obletnico svojega delovanja. V načrtu ima več prireditev, ki naj bi župljanom prikazale pomembnost takega doma.
Seja širšega odbora Slovenske prosvete bo v petek 11. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih v Trstu, ul. Donizetti 3.
Tržaška Vincencijeva konferenca priredi v nedeljo 13. oktobra svetoletno romanje na Vejno. Msgr. Silvan Natali bo ob 16.30 daroval sv. mašo. Prisrčno vabimo vse člane, sodelavce in prijatelje, da se romanja udeležijo. Bo priložnost za svetoletne odpustke. Avtobusi vozijo s Trga Oberdan ob 14.10 in 15.20.
Slovenska glasbena šola Slomškovega doma v Bazovici je 15. septembra začela z rednim poukom. Vljudno vabi vse mlade, ki želijo najti v glasbi mnogo lepega in plemenitega ter obenem izrabiti prosti čas, naj se vpišejo v glasbeno šolo.
DAROVI
Za Katoliški glas: O. M. 5.000; ob zlati poroki Lojzke in Antona Podgornik iz Trsta darujejo družine Stopar, Ferluga in Moro 5.000; Pina Piščanc 5.000; N. N., Gorica, 100.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N., Sovodnje, ob prvi obletnici smrti s. Magdalene Lenassi
5.000 lir.
Za goriške skavte: namesto cvetja na grob pok. Cilke Pintar: družina Marta Pais
5.000 in družina Špacapan 5.000 lir.
Za novi oltar v Bazovici: ob krstih: Ane Palčič iz Padrič 25.000; Ombrette Cipollino iz Padrič 19.500; Damijana Križmančič 10.000; Andreja Uršič iz nove ceste 4.000; Katje Križmančič 20.000; Martina Stopar 25.000; Celeste Ghezzo 18.000; Irene čač 25.000; Helene Križmančič 30.000. V počastitev pok. Franceta Mezgec: sin Karlo 5.000, Marija Mahnič 5.000, Lebanovi tudi v počastitev pok. Karline Grgič 6.000, Meri Ozbič 2.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Terezija Ferluga ob smrti Terezije Bucik 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 6. do 12. oktobra 1974 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mlad. oder: »V družini«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 15.35 »Poslednje slovo«. Enodejanka.
16.30 Šport in glasba. 18.00 Nedeljski koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Srečanja z igralko Slavo Mazgečevo. 19.25 Za najmlajše. 20.35 G. Spontini: »Fernando Cortez«, opera. 22.00 Nežno in tiho.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncert. 19.10 Avtor in knjiga. 19.30 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 22.15 Motivi iz filmov in glasbenih komedij.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce, 18.15 Umetnost... 18.30 Skladatelji naše dežele. 19.10 Ital. gledališče v Ljubljani. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Strahovi«. Drama. 22.20 Južnoameriški ritmi.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Sodobni slov. skladatelji. 18.45 Orkestri in zbori. 19.10 Slov. povojna lirika. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.45 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade avtomobiliste. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Prosvetno društvo »Naš prapor« z Oslavja. 19.25 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Miroslav Vilhar. 21.30 Vaše popevke.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 6. do 12. oktobra 1974
Nedelja: 10.20 Otroška matineja. 12.15 Nedeljsko popoldne. 18.25 »Vidocq, film.
20.00 Večer z igralcem. 21.30 Športni pregled.
Ponedeljek: 17.30 »Fant in očala«. 18.15 Trio, glasbena oddaja. 20.00 J. Kersnik: »Ciklamen«, drama. 21.10 Kulturne diagonale. 21.40 Mozaik kratkega filma.
Torek: 17.30 Okrogle o Veržejcih. 18.15 »Po neznani delti«. 20.00 Kjer knjiga zaživi. 21.00 »VVhiteoaki z Jalne«.
Sreda: 17.30 Zgodba o deklici Margeriti. 18.15 Rudarji - reportaža. 20.00 »Kresna noč«. 21.40 Miniature.
Četrtek: 17.25 Nogomet Dinamo : Olimpija. 20.00 »Ura nemščine«. 21.40 S 6. baletnega bienala v Ljubljani.
Petek: 17.25 Mladi pevski zbori v Zagorju. 18.15 Revija folklore. 18.45 Energetika danes in jutri. 20.05 »Ko pride lev«, slov. film.
Sobota: 14.25 Nogomet Sarajevo : Partizan. 16.15 Rokomet Medveščak : Dinamo. 17.30 Narodna glasba. 18.25 Disneyev svet.
20.00 Skrita kamera. 20.30 Zagreb 74.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir. osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 96 davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo