SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010	ro
Ribe Strelovške formacije
Tomaž Hitij in Andrea Tintori
Fishes of the Strelovec Formation
In addition to invertebrates, the Strelovec Formation also proved to be very rich in vertebrate fossils. Among fishes, the genus Eosemionotus is the most abundant, followed by the genera Habroichthys, Placopleurus, Saurichthys, and the early neopterigians probably close to semionotiform (IFuro and ?Sangiorgioichthys). Among them, a fish that probably belongs to the genus Ctenognathichthys was also found. Locally, Eosemionotus specimens can be found in large numbers on single bedding planes (possibly mass mortality events). Numerous very well preserved fish remains are certainly the most important and remarkable fossils from the Kamnisko-Savinjske Alps. New fish specimens are being found regularly during each new visit to the outcrops of the Strelovec Formation, therefore new interesting finds are expected within the ongoing field research.
108
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Fosili rib iz Strelovške formacije spadajo med najpomembnejše triasne najdbe v Kamniško--Savinjskih Alpah. Najdenih jih je bilo že preko sto primerkov. Njihova največja posebnost in paleontološka vrednost pa je v tem, da so večinoma odlično ohranjene. Fosili rib se pojavljajo tako v svetlem tanko- do debe-loplastnatem dolomitu, ki tvori spodnji del Strelovške formacije, kot tudi v tankopla-stnetem bituminznem apnencu, ki se nahaja v njenem zgornjem delu. Največ rib iz Strelovške formacije pripada rodu Eosemiono-tus. Zelo pogoste so tudi najdbe rib iz rodov Habroichthys, Saurichthys in Placopleu-rus. V svetlem tanko- do debeloplastna-tem dolomitu prevladujejo ribe, ki verjetno spadajo v rod Furo in v rod Sangiorgioi-chthys in jih v bituminoznem tankoplastna-tem apnencu še nismo uspeli najti. Najden je bil tudi en primerek večje ribe, ki verjetno
pripada rodu Ctenognathichthys (T-1025). Večinoma prevladujejo rodovi majhnih rib. V današnjih ekosistemih je veliko število majhnih rib značilno predvsem za tropske koralne grebene, ki so strukturno najkompleksnejši morski sistemi (Choat & Bellwood, 1991). Primarni habitati najdenih triasnih rib so bile najverjetneje karbonatne platforme ob robu velikega anoksičnega bazena, v katerem so se odlagale plasti Strelovške formacije. Ribe so tako na karbonatnih platformah skupaj z nevretenčarji in morskimi plazilci tvorile zelo kompleksne ekosisteme, ki jih lahko primerjamo z današnjimi koralnimi grebeni. Primerki, ki jih lahko najdemo v plasteh Strelovške formacije, so najverjetneje zašli, se selili z enega dela na drug del karbonatne platforme ali pa so njihove kadavre v anoksični bazen, kjer so se odlagale plasti Strelovške formacije, prinesli morski tokovi.
u
(O
£
J2
>tn >
O
Na poti proti zgornjemu delu nahajališča v plasteh Strelovške formacije v pobočju nad dolino Kamniške Bistrice.
Breaking the ice to reach the upper part of the fossil site in the beds of Strelovec Formation above the Kamniška Bistrica Valley.
109
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010	ro
Riba, ki verjetno pripada rodu Ctenognathichthys (T-1025). Telo pokrivajo zelo zanimivo oblikovane luske, Strelovška formacija, dolžina 140 mm.
A fish probably belonging to the genus Ctenognathichthys (T-1025), Strelovec Formation, length 140 mm.
110
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Rod Habroichthys
Ribe iz rodu Habroichthys so bile v srednjem triasu razširjene na celotnem območju Tetide. Gre za rod zelo majhnih, le okoli 2 cm velikih brezzobih rib vretenaste oblike z značilno lu-skavostjo. Na vsaki strani jim je skoraj celotno telo pokrivala le ena vrsta visokih lusk. Zadnja luska v vrsti je bila za ta rod značilne trikotne
oblike. Čeprav je imel močan oklep iz lusk, je bil Habroichthys verjetno dober plavalec, ki je plaval v velikih jatah. Prehranjeval se je verjetno z zelo drobnim plavajočim plenom (Bürgin, 1992).
V plasteh Strelovške formacije se rod Habroichthys dokaj pogosto pojavlja. Glede na raven
u
(O
£
J2
>tn >
O
Rekonstrukcija ribe iz rodu Habroichthys. Risba: Matija Križnar.
Reconstruction of a fish belonging to the Habroichthys genus. Drawing: Matija Križnar.
Eosemionotus sp. (T-1015), Strelovška formacija, dolžina 70 mm.
Eosemionotus sp. (T-1015), Strelovec Formation, length 70 mm.
111
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
potek pobočnice, ki je potekala skozi majhne kanale v luskah, sklepamo, da gre za nove vrste. V primerjavi z najdbami na drugih svetovnih nahajališčih so naši primerki tega rodu presenetljivo dobro ohranjeni. Najpogosteje
najdemo skelete z luskami, izredno tanke in občutljive kosti glave pa vremenski vplivi hitro uničijo. Rod se pojavlja v temnem tanko-plastnetem bituminznem apnencu ter tudi v svetlem tankoplastnatem dolomitu.
Habroichthys sp. (T-813), Strelovška formacija, dolžina 13 mm. Habroichthys sp. (T-813), Strelovec Formation, length 13 mm.
Ribi iz rodu Habroichthys (po Bürgin, 1992).
Fish of the Habroichthys genus (after Bürgin, 1992).
112
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Rod Placopleurus
Ribe iz rodu Placopleurus so bile majhne, velike slabih 5 cm in vretenaste oblike. Rod je poznan iz srednjega triasa Italije, Švice, Španije in jugovzhodne Kitajske ter iz zgornjega triasa Avstrije in Italije. Skoraj dve tretjini telesa jim
je pokrivala vrsta visokih lusk, ki so okrašene z vzdolžnimi črtami, značilnimi za ta rod. Ribe iz rodu Placopleurus so bile srednje dobri plavalci. Živele so v jatah in so se prehranjevale z majhnimi nevretenčarji (Bürgin, 1992).
u
(O
£
J2
>tn >
O
ja
' -4
Eosemionotus sp. (T-1015), Strelovška formacija, dolžina 70 mm.
Eosemionotus sp. (T-1015), Strelovec Formation, length 70 mm.
113
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
V plasteh Strelovške formacije se Placo-pleurus pojavlja nekoliko redkeje od rib rodu Habroichthys. Primerki, ki smo jih našli, so večinoma odlično ohranjeni. Eden je še posebej
zanimiv, saj na zadnjem delu telesa nima lusk. Vidno je notranje okostje, kar je v svetovnem merilu velika redkost pri triasnih ribah.
Placopleurus sp. (T-899), Strelovška formacija, dolžina 27 mm.
Placopleurus sp. (T-899), Strelovec Formation, length 27 mm.
114
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Rod Eosemionotus
Eosemionotus je rod majhnih, nekoliko okroglih, dobrih 5 cm velikih rib, ki so pose-ljevale tako zahodne kot vzhodne dele Tetide.
V začetku 20. stoletja je prve primerke iz sre-dnjetriasnih plasti Nemčije opisal Karl von Fritsch (Fritsch, 1906). Fosile iz rodu Eosemionotus so našli še v srednjetriasnih plasteh Švice, Italije, Nizozemske, Španije in južne
u
(O
£
J2
>tn >
O
Paleogeografska karta srednjega triasa (po Scotese, 2001) z vrisanimi nahajališči rib iz rodu Eosemionotus. Prirejeno po Schultze & Möller (1986) in Bürgin (2004).
Paleogeographic map of the Middle Triassic Earth (after Scotese, 2001) with marked position of the fossil sites where fishes belonging to the Eosemionotus genus were found. After Schultze & Möller (1986) and Bürgin (2004).
Eosemionotus sp. (T-1015), Strelovška formacija, dolžina 70 mm.
Eosemionotus sp. (T-1015), Strelovec Formation, length 70 mm.
115
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Riba iz rodu Eosemionotus (po Bürgin, 2004). Fish of the Eosemionotus genus (after Bürgin, 2004).
Fosilna riba iz rodu Eosemionotus na plošči laminiranega glinavca nad dolino Kamniške Bistrice.
Fossil fish of the Eosemionotus genus on the plate of laminated
claystone found above the Kamniška Bistrica Valley.
116
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Riba iz rodu Eosemionotus (T-1039), Robanov kot, Strelovška formacija, dolžina 70 mm.
Fish of the Eosemionotus genus (T-1039), Robanov kot Valley, Strelovec Formation, length 70 mm.
Glava ribe iz rodu Eosemionotus (T-1040), Strelovška formacija, dolžina glave 8 mm.
The head belonging to the Eosemionotus sp.
(T-1040), Strelovec Formation,
length of the head 8 mm.
Kitajske (Bürgin, 2004; Sun et al, 2009; Tintori et al., v tisku). Posebnost tega rodu je nenavadno zobovje, ki ga sestavlja serija podolgovatih, naprej usmerjenih, svinčnikom podobnih zob tako na medčeljustnici kot na spodnji čeljusti. Glede na obliko zobovja domnevajo, da se je Eosemionotus prehranjeval s pobiranjem in trganjem drobnih nevre-tenčarjev. Oblika zob in čeljustnega aparata, ki je bil prilagojen pritrjenemu ali počasi se premikajočemu plenu, ter oblika telesa in plavuti nakazujeta na razmeroma dobro okre-tnost in življenje v strukturiranem življenjskem okolju (Bürgin, 2004). Eosemionotus je najštevilčnejša riba iz Strelovške formacije. V istih plasteh se pojavljajo tako juvenilni kot odrasli primerki. Najpogostejši je v bitumi-noznem tankoplastnatem apnencu, medtem ko je v tankoplastnatem dolomitu redkejši. Razlika med eosemionotusi v bitumino-znem tankoplastnatem apnencu in tistimi v tankoplastnatem dolomitu je poleg števila tudi v njihovi velikosti. V tankoplastnatem dolomitu so tudi za 2 cm večji od primerkov v bituminoznem tankoplastnatem apnencu, ki dosegajo velikost do 5 cm. Zato sklepamo, da je v plasteh Strelovške formacije prisotnih več različnih vrst rodu Eosemionotus. Med
117
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
raziskovanjem smo našli tudi več primerkov v isti plasti (plast z množičnim poginom), kar nakazuje, da so eosemionotusi živeli v jatah. To jim omogočalo večjo varnost pred plenilci, kot so bili vodni plazilci ali večje ribe. Našli smo tudi čudovit primerek mlade ribe iz rodu Saurichthys, ki ima v trebuhu še neprebavljen mlad primerek eosemionotusa (T-1013).
Mladi eosemionotusi so bili tako plen mladih zavrihtisov, kar je verjetno veljalo tudi za odrasle primerke. Ne glede na številčnost obeh rodov in znano plenilsko naravo zavrih-tisov nam najdba mladega eosemionotusa v trebuhu zavrihitsa daje prav poseben in redek vpogled v vedenje in medsebojna razmerja med različnimi rodovi triasnih rib.
i
Mlad primerek iz rodu Eosemionotus (T-845), Strelovška formacija, dolžina 25 mm. Juvenile specimen of the Eosemionotus genus (T-845), Strelovec Formation, length 25 mm.
Placopleurus sp. (T-899), Strelovška formacija, dolžina 27 mm.
Placopleurus sp. (T-899), Strelovec Formation, length 27 mm.
118
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Rod Saurichthys
Ime Saurichthys v prevodu pomeni riba kuščar. Nedvomno so ime dobili zaradi svoje posebne zelo ozke in dolge oblike. Ti hidrodinamično oblikovani plenilci so zrasli tudi več kot meter v dolžino. Imeli so dolgo glavo z ozkimi koničasto oblikovanimi čeljustmi, ki je predstavljala velik del celotne dolžine telesa. Čeljusti so bile bogato posejane z zobmi, katerih oblika in velikost je bila prilagojena vrsti plena, za katerega se je posamezna vrsta specializirala. Za razliko od večine žarkoplavutaric niso bili pokriti z debelim oklepom iz lusk, ker bi jih le-te ovirale pri plavanju. Njihovo telo je pokrivalo majhno število tankih in ozkih lusk, ki po obliki močno spominjajo na rebra. Hrbtna in analna plavut sta bili močno pomaknjeni nazaj v smeri proti simetričnemu repu. Bili so zelo
močni in hitri plavalci. Domnevajo, da so ribe lovili iz zasede (Rieppel, 1985). Njihovo dolgo in ozko telo je delovalo kot napeta vzmet. Bili so prava nočna mora za svoj plen, ki so ga zgrabili s sunkovitim gibom.
Rod Saurichthys se je pojavil že v začetku in izumrl ob koncu triasa. Na njegovo veliko uspešnost kaže izjemna paleogeografska razširjenost. Njihove ostanke so našli v plasteh od spodnjega triasa do zgornjega triasa po vsem svetu, tako na severni polobli (Kanada, Grenlandija, Spitzbergi, Nemčija, Avstrija, Italija, Španija, Turčija, Nepal in Kitajska) kot tudi na južni polobli (Južna Afrika, Malagasi, Madagaskar in Avstralija) (Beltan & Tintori, 1980). Saurichthys je bil prilagojen morskemu in tudi sladkovodnemu okolju (Griffith, 1978).
u
ro
£
J2
>tn >
O
Rekonstrukcija plenilske ribe iz rodu Saurichthys na lovu za ribami iz rodu Eosemionotus. Risba: Jano Milkovič.
Reconstruction of the predator fish Saurichthys hunting for
Eosemionotus. Drawing: Jano Milkovič.
119
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Za rod Saurichthys je značilna izjemna raznolikost in veliko število vrst, ki so se prilagodile različnim okoljem in ekološkim nišam. Za vrsto Saurichthys costasquamo-sus sta značilni krajši in močnejši čeljusti z velikimi zobmi, ki prekinjajo serijo manjših zob. Zobje in čeljusti kažejo na prilagoditev
prehranjevanju z večjim in močnejšim plenom. Primerke, ki verjetno pripadajo tej zelo razširjeni vrsti, smo našli tudi v plasteh Strelovške formacije. Mednje spada tudi prej opisani juvenilni primerek z eosemionotusom v trebuhu. V plasteh Strelovške formacije nam je uspelo najti tudi številne primerke drugih
t^^a MU i_
Fosil ribe iz rodu Saurichthys. V trebuhu je viden njen zadnji plen, riba iz rodu Eosemionotus (T-1013). Strelovška formacija, dolžina 140 mm.
Saurichthys sp. with its last prey Eosemionotus sp. in its belly (T-1013). Strelovec Formation, length 140 mm.
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010	ro
vrst tega rodu. Nekateri imajo zelo dolge in ozke čeljusti s številnimi drobnimi zobmi, kar nakazuje na prehrano z manjšim bolj iz-muzljivim plenom. Najdbe odlično ohranjenih juvenilnih primerkov so zelo pogoste. Nekoliko redkejše pa so najdbe odraslih primerkov. Doslej smo našli relativno dobro
ohranjeno lobanjo odraslega osebka le v Robanovem kotu (T-1000). Dolga je kar 14 cm.
Raznolikost vrst rib iz rodu Saurichthys je v plasteh Strelovške formacije velika. Sklepamo lahko, da so ribe iz rodu Saurichthys poseljeva-le zelo kompleksno življenjsko okolje, kjer so si posamezne vrste izborile svoje ekološke niše.
121
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010

V
Saurichthys sp. (T-846), Strelovška formacija, dolžina 120 mm.
Saurichthys sp. (T-846), Strelovec Formation, length 120 mm.
122
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Glava ribe iz rodu Saurichthys (T-1000), Strelovška formacija, dolžina 140 mm.
Head belonging to the fish of the genus Saurichthys (T-1000), Strelovec Formation, length 140 mm.
u
ro
£
J2
>tn >
O
Saurichthys sp. (T-995), Strelovška formacija, dolžina 55 mm.
Saurichthys sp. (T-995), Strelovec Formation, length 55 mm.
123
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010	ro
Rodova Furo in Sangiorgioichthys
V	svetlem tanko- do debeloplastnatem dolomitu so zelo pogoste najdbe rib, ki najverjetneje pripadajo rodovoma Furo in Sangiorgioichthys. Za rod Furo je značilen širok časovni razpon. Poznan je iz srednjetriasnih plasti Italije, spo-dnjejurskih plasti Anglije in Francije ter iz zgor-njejurskih plasti Francije in Nemčije (Lombardo, 2001). Ribe iz rodu Furo so bile hitre plenilke. Imele so vretenasto telo z značilno ozko glavo in močnimi kratkimi zobmi (Frickhinger, 1991).
V	plasteh Strelovške formacije se pojavljajo izključno v tanko- do debeloplastnatem dolomitu. Vse dosedanje najdbe pripadajo še ne povsem odraslim osebkom.
Rod Sangiorgioichthys se prav tako kot Furo pojavlja izključno v tanko- do debeloplastnatem dolomitu. Gre za pred kratkim opisan rod triasnih rib s svetovno znanega sre-dnjetriasnega nahajališča na gori Monte San Giorgio na švicarsko-italijanski meji (Tintori & Lombardo, 2007). Ta 1096 metrov visoka
gora ob Luganskem jezeru je eno najbogatejših nahajališč fosilov na svetu. Tam so našli nekaj tisoč primerkov fosilov; od teh 30 vrst morskih in kopenskih plazilcev, 80 vrst rib ter na stotine vrst školjk, polžev, amonitov, iglo-kožcev, rakov, žuželk in rastlin. To svetovno znano nahajališče triasnih vretenčarjev je poznano že več kot 200 let. Z ogromnim številom kar 800 znanstvenih člankov spada tudi med najbolje znanstveno raziskana nahajališča na svetu (Molinari et al, 2002). Zaradi izjemnosti je bil švicarski del gore z okolico leta 2003 vpisan v seznam Unescove svetovne dediščine. Leta 2010 pa se je območje zaščite pod okriljem Unesca razširilo še na italijanski del. Naše nove najdbe iz Kamniško-Sa-vinjskih Alp se lahko prav gotovo primerjajo s fosili z gore Monte San Giorgio, saj so se naše kamnine odlagale v zelo podobnem okolju in času, po ohranjenosti pa jih v nekaterih pogledih celo prekašajo.
Paleogeografska karta srednjega triasa (po Scotese, 2001) z vrisanimi nahajališči rib iz rodu Ctenognathichthys, Sangiorgioichthys in Furo. Z zvezdo je označena lokacija današnje Slovenije. Prirejeno po Bürgin (1992), Lombardo (2001) in Tintori & Lombardo (2007).
Paleogeographic map of the Middle Triassic Earth (after Scotese, 2001) illustrating the geographic position of the fossil sites where fishes belonging to the genera Ctenognathichthys, Sangiorgioichthys, and Furo were found. Slovenian sites are marked with a star. After Bürgin (1992), Lombardo (2001), and Tintori & Lombardo (2007).
124
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
/0
'u (0
Riba, ki najverjetneje pripada rodu Furo (T-946), Strelovška formacija, dolžina 65 mm. Negativ. Fish most probably belonging to the genus Furo (T-946), Strelovec Formation, length 65 mm. Negative.
Riba, ki najverjetneje pripada rodu Furo (T-947), Strelovška formacija, dolžina 55 mm. Fish most probably belonging to the genus Furo (T-947), Strelovec Formation, length 55 mm.
125
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Utrinek z izkopavanj
Riba, ki najverjetneje pripada rodu Sangiorgioichthys (T-900), Strelovška formacija, dolžina 80 mm. Fish most probably belonging to the genus Sangiorgioichthys (T-900), Strelovec Formation, length 80 mm.
Na najdišču. On site.
Zaščita z lepilom.
Protection with glue.
126
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
u
(0
£
Rezanje. Cutting.
J2
>tn >
O
Zaščita s folijo in učvrstitev z mavcem.
Protection with foil and stabilisation with plaster.
127
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Priprava na transport. Preparation for transport.
Izdelava podlage, odstranjevanje lepila in začetek preparacije.
Making base for stabilisation, removing glue and initial preparation.
128
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010
Po preparaciji. After the preparation.
Riba iz rodu Sangiorgioichthys (po Tintori & Lombardo, 2007).
Fish of the Sangiorgioichthys genus (after Tintori & Lombardo, 2007).
129
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010	ro
Beltan, L., Tintori, A. 1980: The genus Saurichtys (Pisces, Actinopterigii) during the Gondwana Period. V: Cresswell, M. M, Vella P. (ured.): Gondwana five. Selected papers and abstracts of papers presented at the Fifth International Gondwana Symposium, Wellington.
Bürgin, T. 1992: Basal Ray-finned Fishes (Osteichthyes; Actinopterygii) from the Middle Triassic of Monte San Giorgio (Canton Tessin, Switzerland). Systematic Palaeontology with Notes on functional Morphology and Palaeoecology. Schweizerische Paläontologische Abhandlugen, 114: 1-164.
Bürgin, T. 2004: ^Eosemionotus cresiensis sp. nov., a new semionotiform fish (Actinopterygii, Haleco-stomi) from the Middle Triassic of Monte San Giorgio (Southern Switzerland). V: Arratia, G., Tintori, A. (ured.): Mesozoic Fishes 3 - Systematics, Paleoenvironments and Biodiversity (Verlag Dr. Friedrich Pfeil): 239-251.
Choat, J. H., Bellwood, D. R. 1991: Reef Fishes: Their History and Evolution. V: Sale, P.F. (ured.): The Ecology of Fishes on Coral Reefs. San Diego (Academic Press): 35-65.
Frickhinger, K. A. 1991: Fossilien Atlas - Fische. Verlag Mergus, 1088 S.
Fritsch, v. K. 1906: Betrag zum Kenntnis der Tierwelt der deutschen Trias. Abh. Naturforsch. Ges. Halle, 24: 217-285.
Griffith, J. 1978: A fragmentary specimen of Saurichthys sp. from the Upper Beaufort series of South Africa. Ann. S. Afr. Mus., 76 (8): 299-307.
Lombardo, C. 2001: Actinopterygians from the Middle Triassic of Northern Italy and Canton Ticino (Switzerland): Anatomical descriptions and nomenclatural problems. Riv. It. Paleont. Strat., 107 (3): 345-369.
Molinari, M., Felber, M., Serretti, S., Furrer, H., Tintori, A., Baumgartner, S. 2002: Nomination of Monte San Giorgio for Inclusion on the World Heritage List. Agency for the Environment, Forests and Landscape (SAEFL), Bern, 56 p.
Rieppel, o. 1985: Die Triasfauna der Tessiner Kalkalpen. XXV. Die gattung Saurichthys (Pisces, Actinopterygii) aus der mittleren Trias des Monte San Giorgio, Kanton Tessin. Schweizerische Paläontologische Abhandlungen, 108: 1-81.
Schultze, H.-P., Möller, H. 1986: Wirbeltierreste aus dem Mittleren Muschelkalk (Trias) von Göttingen, West-Deutschland. Paläontol. Z., 60 (1-2); 109-129.
Scotese, C. R. 2001: Atlas of Earth History, Volume 1, Paleogeography. PALEOMAP Project, Arlington, 52 p.
Sun, Z., Tintori, A., Jiang, D., Lombardo, C., Rusconi, M., Hao, W., Sun, Y. 2009: A new Perleidiform (Actinopterygii, Osteichthyes) from the Middle Anisian (Middle Triassic) of Yunnan, South China. Acta Geol. Sin., 83: 460-470.
Tintori, A., Lombardo C. 2007: A new early semionotidae (Semionotiformes, Actinopterygii) from the Upper Ladinian of Monte San Giorgio area (Southern Switzerland and Northern Italy). Riv. It. Paleont. Strat., 113 (3): 369-381.
Tintori, A., Sun, Z.-Y., Lombardo, C., Jiang, D.-Y., Sun, Y.-L., Hao W.-C. 2010 (v tisku): A new basal Neop-terygian from the Middle Triassic of Luoping County (South China). Riv. It. Paleont. Strat.
130
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010	ro
131
SCOPOLIA Suppl. 5 - 2010	ro
117
Detajl telesa ribe iz rodu Saurichthys iz Strelovške formacije (T-1013). Detail of a fish body of the genus Saurichthys from the Strelovec Formation (T-1013).