SN00032 ŠTEVILKA 25 VČASIH NAJ DRAŽJE naročnikov Savinjskih novic v Plitvico pri Apačah inSnn dneva državnosti! *■ + Sekretar O obrtne zbornice Treba je vedeti, i praznovanje vabili ljudi, ki so se kot obrtniki. Vsi, ki so zaključili obrt upokojitvijo, niso vodeni v našem r upokojencev. V praksi to po nekateri dolgoletni obrtniki niso na upokojencev, ker so pred upokojitvijo koristili čakanje na Zavodu za zaposlovanje ali pa so dejavnost predali nasledniku in upokojitev dočakali kot zaposleni. da regis 24. JUNIJ 2005, CENA 289,00 SIT OSREDNJA KNJIŽNICA Muzejski trg 1 a 3000 CELJE ISSN 8140 7703 40 M ALOZBE LUKAČ Kdor varčuje, življenje obvladuje Nudimo pristop k vzajemnim skladom družb za upravljanje MEDVEŠEK PUŠNIK DZU; KD Investments; PDU d.d.; ILIRIKA DZU; KBM INFOND; KREKOVI SKLADI; NACIONALNA FINANČNA DRUŽBA DZU; PRIMORSKI SKLADI d.d., Koper; PRO BANKA DZU; ABANČNA DZU d.o.o. Posredujemo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev in upravljanju premoženja kot pogodbena enota borznoposredniške družbe POTEZA d.d. Naložbe Lukač d.o.o., Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji Tel.: 03/839-48-42 Internet: www.nalozbelukac.com E-mail: info@nalozbelukac.com Delovni čas: pon. - pet.: 8.00-12.00, 15.00-17.00 www.naioxbelukac.com Simona Pogač s.p.. Kid^čeva 2bj Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M, TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil -menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Vsak prvi četrtek v mesecu orgarniziramo med 13.00 do 16.00 uro HOMOLOGACIJO motornih vozil in A-TESTE traktorjev ter starodobnikov. Opravljamo tudi PERIODIČNE PREGLEDE strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske opreme na terenu. Delavni čas AVTOPRALNICE za pranje osebnih in kombiniranih vozil od pon. do pet. 7.00 -19.00, sobota 7.00-17.00ure. Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! Blagovnica Ljubno pon. - petek od 7h do 19h sobota od 7h do 12H KAKO VZDRŽEVATI KOPALKE DA BODO DOLGO LEPE? V prvih poletnih dneh se marsikatera ženska ukvarja z izbiro novih kopalk zase. Kopalk, v katerih se bo počutila udobno in v katerih se bo lahko samozavestno sprehodila po plaži, bazenu .. Kot dodatek kopalkam lahko izberemo še rutico-pareo, ki jo zavežemo okrog pasu. Nekatere se tako počutimo boljše, pa še modno je. Zgodi pa se nam, da se včasih že ob zaključku poletne sezone jezimo, ker kopalke niso več takšne, kot so bile ob nakupu. Izgubijo elastičnost, obledijo. Včasih tudi zaradi nepravilnega vzdrževanja. Večina nas sicer že ve, da visoka temperatura vode v termalnih bazenih in masažne šobe uničujejo elastičnost kopalk. In to, da neonske barve kopalk niso 100% obstojne. Batik s/Hìdnjéga perila 'NakupaVgéwjf’ Kaj pa lahko same pri vzdrževanju storimo za to, da bomo v novih kopalkah uživale dlje časa? Pripravili smo vam nekaj koristnih nasvetov: KOPALKE PEREMO ROČNO pri TEMPERATURI ki ni višja od 30 stopinj Celzija. PRIPOROČENA JE UPORABA PRALNIH SREDSTEV z oznako COLOR. Kopalke po vsaki uporabi OPEREMO s pralnim sredstvom. NE SAMO SPLAKNEMO! Pomembno je namreč, da tako odstranimo maščobo od potenja in krem za sončenje. NIKOLI NE UPORABLJAMO MEHČALCA, saj kopalke s tem izgubijo elastičnost. NE UPORABLJAMO MOČNEGA OŽEMANJA oziroma ZVIJANJA, saj le-to lahko pokvari strukturo. NE SUŠIMO KOPALK V SUŠILNIKU! s prvim polet 30 £ POPUST za ŽENSKE DVODELNE KOPALKE! Želimo vam prijetne poletne dni! OSREDNJA KNJIŽNICA eeui- Tretja stran Turizem naš vsakdanji Že veste, kam jo boste na dopust? Na morje? Vhribe?NaHrvaško?V Grajo, morda Bolgarijo? Ali pa boste (pre)kratke dopustniške dneve preživeli kar doma in postorili kaj koristnega okoli hiše? V slovenskih turističnih agencijah ugotavljajo, da zanimanje za hrvaško obalo pri nas iz leta v leto upada, kar je po eni strani posledica nerešenih mejnih in drugih vprašanj med državama, po drugi strani pa so se medtem pojavile cenovno nadvse konkurenčne ponudbe grških, bolgarskih, turških in še kakšnih letovišč. Po dveh letih od zaprtja naše turistične agencije Svit ugotavljam, da se je slovenska »turistična scena« v tem času dodobra prevetrila. Razen redkih izjem so na trgu ostale večje agencije, ki še naprej širijo svojo prodajno mrežo, saj je jasno, da je pravi recept za uspeh, tako kot v trgovini, le v obsegu posla. Svit bi torej lahko preživel le s hitro in učinkovito ekspanzijo izven Zgornje Savinjske doline, za kar pa nismo imeli dovolj kapitala in, priznam odkrito, podjetniškega poguma. Zanimivo bo spremljati, čeprav točnih podatkov seveda ne moremo pričakovati, koliko turistov bo letošnje počitnice preživelo v Zgornji Savinjski dolini. Mislim predvsem na stacionarne goste, saj je znano, da prav slednji prinesejo v turizmu največ dodane vrednosti. Stanje na področju turistične ponudbe se počasi izboljšuje, toda zdi se, da še nismo ujeli pravega ritma. Obetajo se sicer nekateri veliki projekti, ki znajo korenito vplivati na nadaljnji razvoj doline (na primer gradnja termalnega turističnega centra v Gornjem Gradu), toda v tem trenutku je edini pravi medobčinski razvojni projekt le RTC Golte. Slišati je, da naj bi v kratkem v omenjeni projekt vstopil nov strateški partner, kar naj bi dalo Goltem nov zagon, to pa je še kako pomembno v času, ko nekatere občine menda že razmišljajo o izstopu oziroma prodaji lastniških deležev. Tudi Savinjske novice so se v soboto šle malce turizma in popeljale avtobus zvestih naročnikov na izlet v deželo dišečega traminca. Kako smo se imeli, preberite v reportažnem zapisu na predzadnji strani. Želim vam, da bi ob branju pričujoče številke časopisa preživeli prijetne praznične dni, ne jezite se nad visokimi dnevnimi temperaturami, saj smo vendar že zakoračili v koledarsko poletje, mi bomo s svežimi novicami pri vas spet čez teden dni. IZ VSEBINE: tes Moto klub Zmaji Mozirje: Srečanje 150 motoristov.........22 Cestno kolesarstvo: Helešič državni prvak med amaterji.25 Na naslovnici: Ivan Hudnik in Irena Vrčkovnik na dobrodelnem koncertu Imejmo se radi Aktualno: Poroke med gornjegrajsko Komunalo in Engom (še) ne bo.....5 Vlada prihaja: Ministri na hitropoteznem obisku...6 Zdravstvena postaja Luče: Podarjeni defibrilator lahko reši življenje.7 Kulturni dom Mozirje: Predstavitev knjige Berta Savodnika.10 PGD Grusovlje: 80 let v pomoč sočloveku. ISSN 0351-8140, leta XXXVII, št. 25, 24. junij 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZNOVA NA DOPUST Poceni poletno sproščanje je včasih najdražje Približuje se julij, mesec, ko se Slovenci pričnemo množično odpravljati na zaslužene počitnice. Turistične aranžmaje smo večinoma že vplačali, turistične agencije so tako dobile svoje, kaj dobimo mi, pa je še neznanka. Bodo to sproščene počitnice s čudovito namestitvijo v prekrasnem obmorskem kraju, kjer nas bodo domačini razvajali z odlično postrežbo, ali pa... POČITNICE PO MURPHYJU ... kaj povsem drugega. Prisrčen hotel zgrajen v tradicionalnem slogu v neposredni bližini obale se izkaže za delno razpadajočo stavbo nameščeno ob glavno mestno ulico, obala je sicer blizu, a kaj, ko se ob naoljenih telesih turistov soncu nastavljajo še avtomobili parkirani praktično na plažo. Brisače v hotelski kopalnici še »dišijo« po prejšnjem uporabniku, posteljnina je sumljivo pomečkana, kuharja pa je očitno delovna ustvarjalnost povsem zapustila in pripravlja le še »pašto« s paradižnikovo omako. Užitka željni Slovenec ponori, se predčasno vrne z dopusta in preostale proste dni porabi za prepiranje s turistično agencijo, ki mu noče vrniti vplačanega denarja. NA LOVU ZA POVRAČILOM Seveda je zgoraj opisani primer zelo nesrečna možnost, ki sicer ni pogosta, pa vendar še prevečkrat izkušena. Vsaj tako kaže opravljena raziskava Zveze potrošnikov Slovenije Turistične agencije pod drobnogledom, ki ugotavlja, da se veliko Slovencev s počitnic vrne vsaj nezadovoljnih, nekateri pa tudi precej besni. Da pa se nezadovoljstvo resnično prelevi v bes, poskrbijo turistične agencije, ki svojim nezadovoljnim strankam ne želijo priznati pritožbe, torej povrniti vsaj dela vplačanega denarja oziroma s stranko sploh niso pripravljene razumno komunicirati. Vjunijski reviji VIP, kjer so izsledki raziskave objavljeni, je mogoče prebrati, katere agencije so do svojih strank najbolj neuvidevne in katere države so za dopustnike, vsaj glede kakovosti ponudbe, najbolj tvegane. Največ pritožb gre na račun Turčije, Bolgarije, Tunizije in Egipta, kjer gosti ob namestitvi velikokrat naletijo na zanemarjene prostore in slabo ponudbo. Na Zvezi potrošnikov opozarjajo, da, glede na to, da vsaka država sama postavlja svoje kriterije kakovosti, pridejo v državah s slabšim standardom v poštev le hoteli s štirimi ali petimi zvezdicami. Seveda, če vas higiena zanima. Če vas ne, je mogoče priti do eksotičnih počitnic že prav poceni. NA POČITNICE V NEZNANO Poleg tega, da agencije premalo poznajo kraje oziroma hotele, kamor svoje stranke pošiljajo na počitnice, vse preveč rade spreminjajo tudi programe in namestitve, ki jih sicer poprej nudijo. Seveda brez vednosti svojih gostov. Mogoče pa ne bodo opazili, da se je njihov hotel s petimi zvezdicami »spremenil« vzanemarjen apartma nameščen kilometer od plaže, imena kraja, kamor vas pošljejo pa sploh ni na zemljevidu. Takšne spremembe niso dovoljene, razen v izrednih okoliščinah, ki sejim agencija ni mogla izogniti. Na primer, da je hotel odnesel cunami. Skratka, na počitnicah je lahko lepo, lahko pa tudi ne. Prav je, da smo potrošniki vsaj v glavnem seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi, ki jih imamo kot kupec turističnega aranžmaja, prav nič pa ne škodi tudi »glas ljudstva«. Pozanimajte se, kakšne izkušnje imajo drugi z agencijo, preko katere bi želeli potovati, kakšen je sploh kraj, kamor odhajate, predvsem pa, držite fige, kajti, če naletite na napačno agencijo oziroma hotel, vam pokvarjenih počitnic nobeno povračilo denarja ne povrne. Tatiana Golob Naša anketa »Gremo na počitnice, gremo na Jamajko ...« Ali pa kam bližje. Poletje je že tu, počitnice so pred vrati, obeta se nam čas dopustov. Kam iti, kako iti, koliko dati, kdaj rezervirati... Vprašanja, ki jih lahko ali razrešite sami, če potujete v lastni režiji, ali pa jih prepustite za to pooblaščenim, se pravi turistični agenciji. Kje privarčujete denar in kje živce, nas je zanimalo v tokratni, malce dopustniški in »s kremo za sončenje obarvani« anketi. cijami imam bolj malo, se mi pa zdi, da njihov opis potovanja morda včasih ni najbolj realen, prav tako tudi cena. Vida Zupan, Mozirje Letos bodo na sporedu bolj planine. Počitnikujem predvsem v lastni režiji, prek agencij nisem nikoli. Verjetno tudi zato, ker vročine ne prenašam dobro, grem raje v gore. Mojca Cernivšek, Mozirje Tako kot lani gremo tudi letos z družino v Ljubač pri Zadru. Dopust smo si organizirali sami, tudi do informacije o apartmaju smo prišli sami. Zelo smo zadovoljni s to izbiro, ljudje so prijazni, kaže se njihova dalmatinska gostoljubnost. Ponudijo ti svoj vrt, te sprejmejo ... Prek agencij sem potovala manj. Tudi tam se moraš večkrat kar sam potruditi, da izkoristiš možnosti. Zato se mi zdi v primeru, če imaš male otroke, skoraj bolje potovati v lastni režiji. Roman Krajner, Nazarje Dopusta trenutno še ne načrtujem, verjetno pa bom dopust užil v obliki krajših izletov. Poskušam se izogibati množično obiskanim turističnim des-tinacijam. Do sedaj sem še vedno potoval v lastni režiji, je ceneje. Branka Goličnik, Mozirje Gremo na morje, malce bomo verjetno šli še v planine. Preko agencije smo si s prijatelji že rezervirali apartma. Z agencijami še nisem imela slabih izkušenj, vedno izpolnijo svoje obveznosti. Najraje grem na Hrvaško. Bila sem že drugje, a je najlepše. Jože Mavrič, Moziije Trenutno ne načrtujem dopusta. Drugače pa sem večinoma hodil le na krajše izlete v planine, na morje bolj redko. Izkušenj s potovalnimi agen- Marjan Ermenc, Mozirje Trenutno dopusta še ne načrtujem, grem pa morje kar v planine. Z agencijami pa imam drugače predvsem dobre izkušnje. Potovanje z njihovo pomočjo je smiselno predvsem v primeru daljših potovanj. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem OBČINA GORNJI GRAD lOO-ODSTOTNA LASTNICA FIRME ZA DALJINSKO OGREVANJE Poroke med Komunalo in Engom (še) ne bo Gornjegrajski župan Toni Rifelj je na zadnji seji občinskega sveta seznanil svetnike, ki so hkrati tudi člani skupščine JP Komunala Gornji Grad, da je z izstopom Smreke postala Občina 1 OO-odstotna lastnica firme Engo d.o.o., v kateri je od vsega začetka direktor sam Rifelj. Prenos lastništva naj bi potrdilo tudi registrsko sodišče. V postopku je vpis v zemljiško knjigo, kar naj bi pomenilo, da je Engo v fazi, ko ga je možno pripojiti gornjegrajskemu komunalnemu podjetju, katero že od novega leta skrbi za tekoče poslovanje Enga. urediti,« je med drugim dejal Poznič in poudaril, da vodijo v računovodstvu ločene bilance Komunale in Enga, kar predstavlja dodatno neplačano obremenitev. Znano je, da Rifelj želel pripojiti Engo Komunali že z novim letom Prvotna verzija pogodbe o pripojitvi, ki jo je pripravil Jože Čelik, sicer direktor velenjske revizijske hiše Boniteta, je bila za direktorja Komunale Jožeta Pozniča nesprejemljiva iz povsem preprostega, vendar logičnega vzroka. Engo je obremenjen s skoraj pol milijarde tolarjev kreditov, za Komunalo pa je pripojitev sprejemljiva pod pogojem, saniran. »Tekoče poslovanje ni atično, vendar ga je potrebno strogo ločiti od obremenitev, ki so nastale v preteklih letih. Tudi s povečanjem odjema toplotne energije stvari za nazaj ni mogoče Podjetje za daljinsko ogrevanje Engo d.o.o. je obremenjeno s skoraj pol milijarde tolarjev kreditov (foto: EMS) letošnjega leta, kot stvari trenutno kažejo, bo to mogoče šele v drugi polovici leta oziroma z novim letom 2006. Vendar samo pod pogojem, da bo opravljena sanacija. Rifelj pravi, da naj bi del dolga preko lastniškega deleža prevzela država, konkretno Ministrstvo za okolje in prostor. V igri je tudi nekakšna oblika dolgoročnega kredita, s Probanko pa po Rifljevih zagotovilih potekajo pogovori za znižanje finančnih obveznosti. S prenosom računovodskih storitev na Komunalo naj bi v veliki meri zmanjšali stroške, ob tem pa je Rifelj svetnikom očitno »pozabil« povedati, da je Engo še vedno obremenjen s stroškom avtorskega honorarja, ki ga kot neprofesionalni direktor prejema mesečno preko društva inovatorjev Slovenije. Po preverjenih podatkih gre za 270 tisoč tolarjev bruto honorarja. Savinjčan SVETOVALNO SREDIŠČE VELENJE Pomoč odraslim pri iskanju prave poti Ljudski univerzi Velenje (LUV) je na lanskem razpisu Ministrstva za šolstvo in šport skupaj s partnerji uspelo pridobiti projekt Razvoj informativno-svetovalne dejavnosti za izobraževanje odraslih, preko katerega je v Velenju nastalo 14. svetovalno središče v Sloveniji. Uradno so ga odprli v četrtek, 16. junija, in s tem približali informacije o možnostih izobraževanja in učenja vsem odraslim, ki se že zavedajo pomena vseživljenjskega učenja. Direktorica LUV Mirjana Šibane je ob tej priložnosti poudarila, da je glavni cilj razvoja informativno-svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih povezati različne organizacije, ki v lokalnem okolju delujejo na področju razvoja človeških virov, še posebej pa povezati vse izobraževalne ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, ter tako slednjim omogočiti, da dobijo brezplačne, kakovostne, celovite in objektivne informacije o izobraževalni ponudbi v širšem lokalnem okolju. Glavne dejavnosti Svetovalnega središča Velenje so informiranje odraslih o možnostih formalnega in neformalnega izobraževanja, svetovanje pri načrtovanju individualne izobraževalne poti Direktorica LUV Mirjana Šibane poudarja pomen povezovanja organizacij za izobraževanje odraslih (foto: Jože Miklavc) in pri učenju, vzpostavitev dobre povezave med ponudniki izobraževanja odraslih v regiji in širše ter promocija lastnih storitev. Vse to naj bi v regiji Sa-Ša spodbujalo zavest o potrebnosti vseživljenjskega učenja in pozitivno vplivalo na višjo stopnjo konkurenčnosti posameznikov na trgu dela. Strateški partnerji LUV pri tem projektu so Mestna občina Velenje, Občina Nazarje, območna enota Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija Mozirje, savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica Velenje, Območna obrtna zbornica Velenje in center za socialno delo Velenje, med trinajstimi strokovnimi partnerji pa so tudi BSH Hišni aparati Nazarje in osnovne šole Zgornje Savinjske doline. Sodobno življenje zahteva, da nenehno pridobivamo nova znanja in izpopolnjujemo obstoječa, saj lahko le na ta način polno in ustvarjalno delujemo na osebnem, poklicnem in družbenem področju. Odrasli potrebujemo za razmišljanje in odločanje o različnih oblikah izobraževanja kakovostne informacije, nasvet in pomoč strokovnjaka pa nam lahko pomaga pri iskanju prave poti. Pravto pa nudijo svetovalna središča, kakršno je od prejšnjega tedna tudi na sedežu Ljudske univerze na Titovem trgu 2 v Velenju. Franci Kotnik OBISK VLADE RS V ZGORNJESAVINJSKIH OBČINAH Ministri na hitropoteznem obisku napovedan obisk vlade, 29. junija, v devetih zgomjesavinjsko-šaleških občinah se bo uradno začel v Velenju s skupno sejo ministrskega zbora. Pred tem bodo predstavniki neformalne regije ministrom predstavili stanje, dileme in razvojne potenciale tukajšnjega območja. Po dopoldanskem obisku Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, si bodo ministri v popoldanskem terminu ogledali Zgornjo Savinjsko dolino in se s predstavniki lokalnih skupnosti pogovorili o najbolj perečih vprašanjih posameznih občin. V kolikor bo kabinet vlade upošteval želje tukajšnjih županov, potem bosta ministra za zunanje in notranje zadeve dr. Dimitrij Rupel in Dragutin Mate obiskala mejni prehod Pavličevo sedlo v solčavski občini. V Solčavo naj bi prišel tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki se bo skupaj s kolegi, ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom, gospodarskim ministrom mag. Andrejem Vizjakom, ministrom za zdravstvo dr. Andrejem Bručanom in obrambnim ministrom Karlom Erjavcem, mudil tudi v občini Nazarje. Občino Mozirje, ki je hkrati tudi upravno središče Zgornje Savinjske doline, bodo predvidoma obiskali minister za javno upravo dr. Gregor Virant, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar in finančni minister dr. Andrej Bajuk. Očitno bo imel najbolj natrpan program Janez Podobnik, ki bo poleg nazorske obiskal še občine Ljubno, Luče in Gornji Grad. V slednji se bo mudil tudi minister VAR POLJ E za gospodarske dejavnosti mag. Andrej Vizjak, prometni minister mag. Janez Božič si bo ogledal državno cestno infrastrukturo na Ljubnem in Lučah, kjer naj bi predvidoma skupaj z ministrskim predsednikom Janezom Janšo sodeloval pri otvoritvi Pečovskega in Logarskega mostu. Neuradno smo izvedeli, da naj bi v Luče prišel tudi obrambni minister Karei Erjavec. Občino Ljubno naj bi ob Podobniku in Božiču obiskala tudi ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič. Slovenska vlada bo celodnevni obisk Sa-Še zaključila v Gornjem Gradu, kjer bo v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma opravila razgovor z župani in gospodarstveniki. Savinjčan OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE Izjeme so in bodo Zgornjesavinjski obrtniki in podjetniki so s slavnostno akademijo in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom dostojno sklenili praznovanje 30-letnice stanovske organizacije. Ob tem je ostalo malce grenkega priokusa, saj se je zgodilo, da nekateri, ki so desetletja dolgo opravljali obrtno dejavnost, na slovesnost niso bili vabljeni. Znano je, da je Območna obrtna zbornica Mozirje v preteklem obdobju precejšnjo pozornost namenjala prav upokojencem, zato nas je zanimalo, zakaj so ob tako pomembnem jubileju ravnali drugače. Za pojasnilo smo zaprosili sekretarja zbornice Janka Kopušarja, ki nam je zatrdil, da se odnos do upokojenih obrtnikov v ničemer ni spremenil. »Je pa treba vedeti, da smo na praznovanje vabili ljudi, ki so se upokojili kot obrtniki. Vsi, ki so zaključili obrt pred upokojitvijo, niso vodeni v našem registru upokojencev. V praksi to pomeni, da nekateri dolgoletni obrtniki niso na listi up- Bodo Varpoljčani poravnali svoj del obveznosti? Varpoljčani se bodo ob večerih končno lahko sprehajali po razsvetljenih ulicah, saj so preteklo sredo svojemu namenu predali javno razsvetljavo. Tako so v mozaik praznovanj praznika Krajevne skupnosti Rečica dodali še eno pomembno pridobitev. Slavnostni rez traku je pripadel županu občine Mozirje Ivu Suhoveršniku in predsedniku gradbenega odbora Vinku Rakunu. Izvajalec del Elektro Turnšek Celje je opravil vsa zahtevana dela in pri tem položil tudi cevi za kabelsko televizijo. Končni izračun stroškov investicije sicer še ni znan, a po predračunu naj bi občinski proračun bremenil za 9,6 milijonov tolarjev. Po besedah predstavnika mozirske občine Vinka Jeraja bi del tega zneska s 500 tisoč tolarji morali pokriti krajani sami, še preden bo luč zasvetila po ulicah, vendar do sedaj še niso poravnali svojih obveznosti. Marija Sukalo Slavnostni rez traku je pripadel županu občine Mozirje Ivu Suhoveršniku (desno) in predsedniku gradbenega odbora Vinku Rakunu (foto: Marija Šukalo) okojencev, ker so pred upokojitvijo koristili čakanje na Zavodu za zaposlovanje ali pa so dejavnost predali nasledniku in upokojitev dočakali kot zaposleni. Trenutno je na seznamu upokojenih obrtnikov, ki ga ažuriramo po dostopnih podatkih, približno 130 obrtnikov,«je dejal Kopušar. Sekretar območne obrtne zbornice se strinja, daje sistem nekoliko krivičen do dolgoletnih nosilcev obrtne dejavnosti, saj se dogaja, da so na seznamu upokojenih obrtnikov ljudje, ki so bili obrtniki komaj kakšno leto pred upokojitvijo. Vendar, poudarja Kopušar, Območna obrtna zbornica Mozirje vodi evidenco samo o ljudeh, ki so se upokojili kot obrtniki. Savinjčan BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic @mra.si. http://eic.mra.si EIC-jun-27: Francosko podjetje, ki se ukvarja z oblikovanjem, proizvodnjo in prodajo izdelkov iz nerjavečega jekla (mreže, košare, rešetke, stojala, zaščitni pokrovi), išče partnerje za komercialno in finančno sodelovanje. EIC-jun-30: Finsko podjetje, ki se ukvarja z aplikacijami za gradbeništvo in gradbene materiale, CAD, CAM in industrijskim načrtovanjem, išče partnerje za komercialno sodelovanje. EIC-jun-35: Francosko podjetje, ki se ukvarja z načrtovanjem in proizvodnjo mehanskih komponent za avtomobilsko industrijo, išče podizvajalce. EIC-jun-37: Francosko podjetje, ki se ukvarja z lesenimi zgradbami, išče partnerje za komercialno sodelovanje. Sl ZDRAVSTVENA POSTAJA LUČE Podarjeni defibrilator lahko reši življenje Farmacevtska družba Krka se je odločila, da izbranim odročnim zdravstvenim postajam sponzorira nakup polavtomatskih defibri-latorjev. Med izbranimi ambulantami je bila tudi zdravstvena postaja Luče, ki jo vodi zdravnik Anton Žunter, dr. med. Defibrilator, ki ga je Žunter prevzel sredi junija, je lučki ambulanti zaradi njene oddaljenosti od bolnišnice več kot dobrodošel, saj lahko reši marsikatero življenje. Lučkega zdravnika pa je v tem tednu čakalo še eno veliko presenečenje. Prevzem aparata, ki ga je prejelo deset odročnejših slovenskih ambulant, je 15. junija potekal na sedežu farmacevtske družbe Krka v Ljubljani. Hkrati so predstavili tudi delovanje in uporabo dragocenega aparata. Kot je povedal Žunter, je podarjenega aparata izredno vesel, saj njegov nakup zahteva precejšnjo vsoto denarja, ker pa je zdravstveni postaji v Lučah velikega pomena, je nameraval nakup v kratkem tudi opraviti. »Sedaj to ne bo potrebno, naša ambulanta pa je bogatejša za izredno dragocen aparat, pa ne le v finančnem smislu, saj lahko reši marsikatero življenje,« je povedal Žunter. Do sedaj se je pri svojem delu lahko znašel tudi v stiski, če je moral pacienta s srčnim infarktom vzdrževati vstabiinem stanju vse do prihoda rešilnega vozila iz Mozirja, nato pa še vse do sprejema v celjski bolnišnici. Zdravnika, ki Lučane in verjetno še koga že vrsto let zdravi in obiskuje tudi v najodročnejših krajih Zgornje Savinjske doline, pa je drugi teden v juniju čakalo še eno prijetno presenečenje. Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije ga je namreč obvestila, daje letošnji izbranec za prejem Hipokratovega priznan- Anton Žunter, dr. med.: »Naša ambulanta je bogatejša za izredno dragocen aparat, saj lahko reši marsikatero življenje.« ja, najvišjega priznanja v medicini, ki ga enkrat letno slovenski zdravniki podelijo svojemu stanovskemu kolegu. Visoko priznanjeje Anton Žunter prejel 14. junija z velikim veseljem, saj mu pomeni moralno priznanje za delo, ki ga že toliko let vestno opravlja. V obrazložitvi, zakaj so na Zdravniški zbornici izbrali ravno njega, pa je bilo med drugim zapisano: "Anton Žunter je eden prvih, ki seje po osamosvojitvi Slovenije odločil za prehod v zasebno zdravniško de- javnost. Ob ustanovitvi Zdravniške zbornice Slovenije je postal član komisije za zasebno zdravstvo, v kateri je deloval v času svojega prvega mandata in s svojim delom sooblikoval temelje za razvoj zasebne zdravniške prakse." TERME SNOVIK Novo apartmajsko naselje je locirano nad obstoječim bazenskim kompleksom, dostop pa je omogočen z novo lokalno cesto, ki povezuje recepcijo Term z apartmaji. Apartmaji so med seboj združeni v več sklopov, v prvi fazi pa so odprli sklopa z imenom Smreka (tri hiše s skupno 17 apartmaji za 4 osebe in 1 apartma za 2 osebi), ter Bor (5 apartmajev za 4 osebe in 1 apartma za 2 osebi). Drugi sklop ima v kleti večnamenski prostor, namenjen za sestanke, seminarje ipd. V končni fazi bo postavljenih osem takšnih sklopov, ki bodo skupaj premogli 426 ležišč. Objekti so zasnovani vtreh etažah: klet, pritličje in mansarda. Vsaka od etaž ima po dve apartmajski enoti, če pa sta združeni v eno, gre za kon- Več o prejemniku Hipokratovega priznanja, njegovem delu in stališčih, ki jih goji do slovenskega zdravstva, bomo bralcem Savinjskih novic poročali v eni izmed naslednjih številk. Tatiana Golob tortni apartma. Apartmajske enote so zgrajene kot apartma z eno spalnico (45 m2) ali kot studio z eno sobo (33 m2) oziroma kot konfortni apartma z dvema združenima enotama. Zasnova apartmajev in njihova opremljenost zagotavlja kvaliteto treh zvezdic (***). Izgradnja apartmajev poteka po fazah, zadnja - tretja faza bo zaključena junija 2007. Celotna predračunska vrednost investicije znaša 1,6 milijarde tolarjev, sredstva zanjo pa so v Termah Snovik zagotovili iz lastnih virov, z dolgovanimi sredstvi in s sredstvi iz naslova evropskih strukturnih skladov za turistično infrastrukturo. Do zaključka prve faze gradnje so porabili 480 milijonov tolarjev. Promocijsko sporočilo BREZPLAČNO SVET( )VANJE V NOVOST ZA VAŠO LEPŠO SVETOVALNO SRE PRIHODNOST -DIŠČE VELENJE SVETOVALNO <1 ■ SREDIŠČE W VELENJE NA LJUDSKI UNIVERZI VELENJE DELUJE SVETOVALNO SREDISCE ISIO, CENTER ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH. NOVOST JE POMEMBNA TUDI ZA ŠIRŠE PODROČJE OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE SAJ BODO ODRASLI, KI SE ŽELIJO IZOBRAŽEVATI IN USPOSABUATI, NA ENEM MESTU NAŠLI VSE INFORMACIJE O MOŽNOSTIH POKLICNEGA USMERJANJA IN ŠTUDUA. NOVOST JE NEDVOMNO POMEMBNA TUDI ZA GOSPODARSTVO, SAJ BODO SVETOVALCI V SREDIŠČU ISIO NEDVOMNO KORISTNO SODELOVALI TUDI S KADROVSKIMI SLUŽBAMI, ZAVODI ZA ZAPOSLOVANJE IN IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV. KAJ IZBRATI ZA BODOČI POKLIC, KJE SO ŠOLE, KAKO USPEŠNO OBVLADOVATI UČNO SNOV... VSE 0 PREKVALIFIKACIJAH NA ENEM MESTU... V SVETOVALNEM SREDIŠČU V VELENJU, TITOV TRG 2 (ZGRADBA UUDSKE UNIVERZE VELENJE), 03/898 54 70... |N T0 BREZPLAČNO ! Odprt prvi del VTermah Snovik si že od samega začetka delovanja prizadevajo, da bi blagodejne učinke termalne vode v kombinaciji s prijaznostjo domačinov ponudili čim širšemu krogu obiskovalcev. Tako so se rodile ideje o namestitvenih kapacitetah, v katerih bi lahko prenočili turisti ali bi svoje počitnice preživljale družine. Želje so kmalu postale realnost in od nedavnega je obiskovalcem Term Snovik na voljo prvih 24 apartmajev. Novo apartmajsko naselje je locirano nad obstoječim bazenskim kompleksom (foto: Terme Snovik) NLB PODRUŽNICA SAVINJSKO-ŠALEŠKA Obdržati vodilni položaj v regiji Sa-Ša V Velenju so v ponedeljek, 13. junija, ob 9. uri odprli vrata popolnoma prenovljene poslovalnice Nove Ljubljanske banke na Rudarski 3. V NLB, ki je prepričljivo največja bančna skupina v Sloveniji, so se zaradi intenzivnega uvajanja elektronskih oblik poslovanja in osebnega bančništva lotili sistematične obnove svojih poslovalnic. Rudarska v Velenju pa je imela kot največja v savinjsko-šaleški podružnici seveda prednost. V poslovalnici Rudarska imajo sedaj tri blagajne za fizične osebe, dve blagajni za pravne osebe in pet mest za osebne obravnave, bančniki pa so usposobljeni, da lahko nudijo strankam celovito Direktorica NLB podružnice Savinjsko-Šaleška mag. Lidija Dovšak (foto: Franci Kotnik) paleto bančnih in obbančnih storitev. Slednje predstavljajo zlasti storitve življenjskega zavarovanja (NLB ima že dve leti lastno svojo kartico karanta, trži pa tudi kartico eurocard/mastercard in ostale kartice, vključno z viso. Na območju podružnice Savinjsko-Šaleška je okrog 1.550 prodajnih mest za omenjene kartice, podružnica pa sicer posluje s 17,400 fizičnimi in 2.000 pravnimi osebami. Področje delovanja je segmentirano, in sicer velenjski del podružnice posluje s srednjimi in malimi ter mikro podjetji in seveda občani, za velika podjetja pa je pristojen center v Celju. Na območju podružnice je 19 poslovalnic za poslovanje z občani, med ostalimi v Mozirju, Nazarjah, Gornjem Gradu, na Ljubnem ob Savinji in v Lučah, strankam pa je na voljo tudi 66 bankomatov, katerih mrežo nameravajo v prihodnje še dopolniti. Direktorica NLB podružnice Savinjsko-Šaleška mag. Lidija Dovšak pravi, da so se na račun sodobnih elektronskih poti precej skrajšale vrste pred bančnimi okenci, komuniciranje s strankami pa pridobiva na kvaliteti. Stranki se lahko sedaj bolj temeljito posvetijo in ji ponudijo celotno paleto storitev. Nekdanji odnos med stranko in blagajnikom seje spremenil v odnos med stranko in svetovalcem. Prav zato morajo V dneh od 13. junija do 8. julija potekajo v poslovalnici Rudarska v Velenju dnevi odprtih vrat. Bančni svetovalci bodo vsakemu zainteresiranemu obiskovalcu predstavili bančne in nebančne produkte, ki jih ponuja Nova Ljubljanska banka pri poslovanju z občani. življenjsko zavarovalnico NLB Vita) in naložbe v vzajemne sklade (NLB je v ta namen lani ustanovila družbo NLB Skladi). Bančni komercialisti oziroma svetovalci imajo vse potrebne notranje in zunanje licence in se neprestano dodatno izobražujejo. Nova Ljubljanska banka ima bančniki poznati vse, tudi najzahtevnejše finančne produkte, ki jih je vpeljala NLB. Ob tem velja dodati, da Nova Ljubljanska banka intenzivno deluje na področju pridobivanja sredstev iz evropskih strukturnih kohezijskih skladov in o tem obvešča tako lokalne skupnosti kot gospodarske subjekte. S pospešenim tempom se pripravlja tudi na uvedbo tako imenovanih pametnih kartic, z integralno ponudbo sodobnih storitev in individualnim pristopom pa namerava NLB podružnica Savinjsko-Šaleška obdržati svoj vodilni položaj v regiji Sa-Ša. enoto oziroma hranilnico v Šoštanju. Njegova učenca sta bila širom po Sloveniji znana brata Vošnjak, mi pa imamo to srečo, da hranimo delček te zgodovine -nekaj v poslovalnici Šoštanj, nekaj pa v poslovalnici Rudarska v Velenju,« s ponosom pove direktorica podružnice Savinjsko-Šaleška Poslovalnica NLB na Rudarski 3 v Velenju je urejena v skladu s trendom sodobnih bančnih storitev (foto: Franci Kotnik) »Savinjska in Šaleška dolina imata bogato tradicijo bančništva, ki sega vse tja do leta 1844, koje Peter Musy osnoval prvo bančno mag. Lidija Dovšak in dodaja znani rek: »Kdor ima zgodovino, ima tudi prihodnost.« Franci Kotnik ESOIECH VELENJE Prvi rezultati na kitajskem trgu Družba Esotech iz Velenja se je v dneh od 7. do 10. junija s partnerji Slovenskega ekološkega grozda predstavila na mednarodnem sejmu okoljskih tehnologij CIEPEC v kitajskem Pekingu. Ob sejemski predstavitvi so se z referatom Inovativnost v povezovanju udeležili tudi okoljevarstvene konference, ki je bila spremljajoča prireditev omenjenega sejma. Ključni cilji Esotecha kot vodilnega a« s kitajskimi partnerji. partnerja Slovenskega ekološkega grozda so: promocija tehnologij v internacionalnem okolju, vzpostavitev tržnih pogojev za poslovanje na Kitajskem, vzpostavitev strateških partnerstev z lokalnimi institucijami, podjetji in oblastmi preko hčerinskega podjetja Esotech Shanghai Environmental Protection Technology Consulting Co., Ltd., ki so ga letos registrirali in že posluje, prenos bazičnih razvojno-raziskovalnih dosežkov iz institutov v industrijske aplikacije in izmenjava izkušenj in »know-how- Družba Esotech je ob sejemski prireditvi zabeležila izjemno zanimanje potencialnih kitajskih kupcev in dobaviteljev ter vzpostavila osnove za implementacijo okoljevarstvenih tehnologij, predvsem razžveplanja dimnih plinov in kemične priprave vode za procese v energetiki. Za velenjsko podjetje je še posebej pomembno, da seje po dveletnih vlaganjih v trg pričel proces ponujanja konkretnih projektov z vključenimi možnostmi sofinanciranja. KF 100 LET ORGANIZIRANEGA PETJA V BOČNI »Kdor naš si, z nami poj« »Prvi začetki organiziranega zborovskega petja v Bočni segajo v leto 1905. Prvi organizator zborovskega petja je bil Branko Zemljič, takratni učitelj v Bočni. Naslednji podatek, ki ga zasledimo o delovanju pevskega zbora v obdobju pred prvo svetovno vojno, je januarja 1910 v Narodnem dnevniku objavljen članek, ki ga je napisal mladenič iz Bočne. Hotel je ponosno razglasiti, da je bil v Bočni konec leta 1909 ustanovljen moški pevski zbor.« Navedene besede avtorice Mojce Marovt so vzete iz brošure, ki so jo Bočani izdali ob stoletnem jubileju organiziranega petja v majhnem kraju pod Menino planino. USTANOVLJENO KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO BOČNA Marovtova navaja, da za prvo obdobje delovanja ni ohranjenih nobenih zapisnikov, kljub temu pa so po vsej verjetnosti obstajala določena pravila, ki so se skoraj gotovo prenašala ustno. Posebna aktivnost pevskega društva je zabeležena v letih med 1935 do 1940. Vsako leto je bil sklican občni zbor, v teh letih je društvo sodelovalo tudi pri prenovi edinega odra v Bočni, ki je bil v tako imenovani Šekovi dvorani oziroma salonu, in je bil v lasti Olepševalnega društva Bočna. Po drugi svetovni vojni je društvo začelo ponovno delovati že jeseni 1945 in sicer je bil ustanovljen ženski pevski zbor, ko so »mladinke iz Otoka naprosile Janeza Ročnika,dajih nauči nekaj pesmi.« V bočki šolski kroniki je za ieto 1947/48 zapisano, da seje v vasi gradil zadružni dom, katerega olvoritevje bila leta 1952, Ni potrebno posebej naglašati, daje bil nov oder velikanska pridobitev za kulturno življenje kraja. 1953 je bilo leto organizacijskih sprememb; ustanovljeno je bilo Brošura, ki so jo Bočani izdali ob stoletnem jubileju organiziranega petja Kulturno umetniško društvo Bočna, znotraj katerega je delovala tudi pevska sekcija. ZASTOJI V DELOVANJU PEVSKE SEKCIJE Začetna društvena aktivnost je na prelomu petdesetih let prejšnjega stoletja precej opešala. Vzrokeza zastoj naj bi bilo potrebno poiskati v nesoglasju s Kmetijsko zadrugo, katera je bila lastnica dvorane. Poleg tega v tistem času ni bilo pevovodje, ki bi vodil pevski zbor, celotno kulturno dogajanje v Bočni pa je v določenem delu tudi posledica razmer v Sloveniji. Znano je, da so bila šestdeseta leta ljubiteljski dejavnosti precej nenaklonjena. Mojca Marovt navaja, da je pevski zbor začel zopet aktivno delovati šele leta 1968, koje bil (ponovno op. p.) ustanovljen moški zbor, leto kasneje pa je zaživel tudi ženski zbor. Pevovodja je bil Janez Ročnik. Iz njegovih zapiskov sledi, da so do leta 1975 priredili pet samostojnih koncertov, pet v sodelovanju z drugimi zbori, sodelovali pa so tudi na petih občinskih pevskih revijah. Vsedemdesetih letih je bii brez dvoma najpomembnejši dogodek koncert ob 70-letnici pevskega delovanja v Bočni, ki so ga pripravili Zjunija 1975. Obtej priložnosti so bila podeljena številna priznanja, z vsem dolžnim spoštovanjem pa so se spomnili tudi pokojnega učitelja in prvega organizatorja zborovskega petja v Bočni, Branka Zemljiča. MALO OHRANJENIH ZAPISOV Nekoliko nenavadno je, da od leta 1976 ni ohranjenih nobenih zapisnikov občnih zborov, zato je o delovanju društva znanega bolj malo. Še posebej so s podatki skopa osemdeseta leta, kar pa še zdaleč ne pomeni, da moški in ženski pevski zbor nista aktivno delovala. 1. marca 1986 je Prosvetno društvo Bočna organiziralo slavnostni koncert ob 80-letnici zborovskega petja v kraju. Priznanja za 50 let petja so prejeli pevovodja Janez Čretnik, Matija Kovšak in Ivan Čretnik. Leta 2003 se je obema zboroma pridružil moški kvartet Fantje s treh vasi, med številnimi zborovodji, ki so v desetih desetletjih vsak po svoje vtisnili bogat pečat zborovskemu petju v Bočni, pa je gotovo potrebno izpostaviti že omenjena Branka Zemljiča in Janeza Ročnika, Jožeta Miklavca, Jožeta in Mitjo Venišnika ter sedanja »šefa« moškega zbora Matjaža Železnika in Jožeta Pustoslemška, ki vodi ženski pevski zbor. Savinjčan REČICA OB SAVINJI Krajevna skupnost Rečica ob Savinji praznuje 17. junija svoj praznik v spomin na ustanovitev Kmetijskega društva ter Hranilnice in posojilnice pred več kot stoletjem. Letošnje leto pa v kraju praznujejo tudi 420-letnico podelitve trških pravic. Ob prazniku krajevne skupnosti so potekale številne športne in kulturne prireditve. Na sam večer praznika je sveto mašo daroval monsignor Jože Vratanar ob pomoči župnikov rečiških rojakov. Vratanar je prepričan, daje ljubezen do sočloveka in kraja tista, ki mora biti na prvem mestu. Kdor ne ljubi svojega kraja, ni vreden, da v njem živi. Obiskovalci so po maši lahko prisluhnili Suški bandi in se posladkali s kulinaričnimi dobrotami spretnih gospodinj v krajevni skupnosti. Marija Sukalo Sveto mašo je daroval Jože Vratanar ob pomoči župnikov rečiških rojakov (foto: Marija Šukalo) PREDSTAVITEV KNJIGE BERTA SAVODNIKA V KULTURNEM DOMU V MOZIRJU V semenih preteklosti so sadovi sedanjosti VpetekzvečersovKultumemdomuvMoziijujavnostipredsfaviliknji- prvih partizanskih enot prisilno go Samo en cvet avtoija Berta Savodnika s podnaslovom Moziije in Reči- mobilizacijo v nemško vojsko in ca ob Savinji v obdobju med NOB z albumom padlih borcev in žrtev nacis- deportacije v taborišča. Opisal je tičnega nasilja. Knjigo sta izdala in založila krajevna odbora Združenja gospodarstvo v tem času, parti- borcevin udeležencev NOB Mozirje in Rečica. zanski tisk in partizansko šolstvo Po krajšem kulturnem programu je publikacijo podrobneje predstavil dr. Milan Ževart, strokovnjak za novejšo zgodovino, zlasti obdobje NOB, s katerim je avtor pri nastajanju knjige sodeloval. Povedal je, daje pobudo za nastanek knjige dal Janez Žagar in da je obširni projekt terjal veliko dela in časa. Poudaril je, da imajo zapisi poleg zgodovinskega tudi etnološki pomen, saj so v albumu razen osebnih napisana tudi domača imena, ki se počasi že izgubljajo. Uvodno besedo v monografiji je prispeval Ivan Dolničar, avtor Bert Savodnik pa je v več podpoglavjih predstavil zgodovinski Dr. Milan Zevart je predstavil knjigo Samo en cvet avtorja Berta Savodnika (desno) (foto: Marija Lebar) potek okupacije obeh krajev, poskuse ponemčevanja, ustanovitve odborov OF, oblikovanje in dodal več seznamov in preglednic padlih in preživelih borcev s številnimi fotografijami. Sledi album 203 oseb, ki so med vojno izgubile življenja. Kratkim, a pretresljivim življenjepisom so, kjer je bilo le mogoče, dodali fotografije. Z besedo in sliko so nato predstavljeni spomeniki in spominska obeležja iz Mozirja in Rečice z okolico, za katere je fotografije prispeval Ciril M. Sem. Sledijo še različni seznami. Ilustracije sta prispevala Vlado Miklavc (na naslovnici) in Milica Zupan. Izdajo knjige je z odobravanjem pozdravil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, o njej pa je predsednica rečiškega odbora zveze borcev Vera Poličnik dejala: » V knjigi Samo en cvet ni pravljic in legend, v njej je zgodovina z datumi rojstev in datumi smrti. Ne obtožuje, današnjemu in jutrišnjemu Slovencu pa sporoča: odpusti, a ne pozabi, da se ne bi zgodilo nikoli več!« Marija Lebar IZ RODA V ROD V NAZARJAH Meh raztegnila le dva Zgornjesavinjčana V soboto so v Nazarjah raztegnili svoj meh frajtonarji na trinajsti prireditvi Iz roda v rod, ki je bila hkrati tudi izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Organizatorji, mozirska izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Občina in Turistično društvo Nazarje so pred grad Vrbovec privabili sedemnajst hanmonikaijev, ki so se občinstvu predstavili z zanimivim programom. V polfinale sta se edina predstavnika Zgornjesavinjčanov grajski godec Matija Veninšek z Rečice ob Savinji in... (foto: Ciril M. Sem) Martina Cigale so se v polfinalno tekmovanje, ki bodo letos zaradi velikega števila nastopajočih avgusta v Postojni, Bodoncih in na Ljubečni, uvrstili: Stane Grudnik, Matic Sfavar, Tadeja Kušer, Peter Kuder, Klemen Gajšek Matic Banovšek in Dejan Krivec. S prepričljivim nastopom sta se v polfinale uvrstila tudi edina predstavnika Zgornjesavinjčanov Zvonko Krumpačnik z Ljub- nega ob Savinji in Matija Veninšekz Rečice ob Savinji, ki si je tudi letos, že tretjič zapovrstjo, prislužil laskavi naslov grajski godec. Po oceni Tomaža Gučka, kije prepričan, da so tudi v glasbi in igranju določeni predpisi, ki jih je treba spoštovati, se kvaliteta igranja iz leta v leto dviguje in v finale na Ljubečno bodo prišli le najboljši. Kljubtemu, da izvajajo vse težje skladbe, bi program lahko bil bolj inovativen, za kar bi morali poskrbeti mentorji. Marija Sukalo Ljubnega ob (foto: Ciril M. Sem) Prireditev je popestrila otroška folklorna skupina Osnovne šole Nazarje (foto: Ciril M. Sem) V prvem delu so se predstavili vižarji samouki, med katerimijetudi letos blestel Stanko Vrčkovnik. V izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne se je predstavilo 15 frajtonarjev v kategorijah do vključno 14 leta, od 15 do 25 let in od 41 do 60 leta. Izvajanje polk in valčkov slovenskih avtorjev je spremljal strokovni sodelavec tekmovanja Tomaž Guček. Po njegovi oceni in oceni komisije organizatorja v sestavi Marjan Dobrovc, Milan Matko in Zgodovina in narodopisje Še nekatere listine o Žehlju Piše: Aleksander Videčnik V zadnji številki našega časopisa smo objavili vrsto podatkov o Tomažu Žehlju plemenitem Gornjegrajskem. Zanimivo kopijo dokumentov smo dobili tudi iz Dvornega arhiva Avstrije na Dunaju. V dveh gre za plačo Tomaža Žehlja. Očitno je na njegovo vlogo o povišanju rednih prejemkov stekel postopek ugotavljanja upravičenosti do večje plače. Kar dve listini dvorne komore govorita o tem. Dopis dvornega računovodstva z dne 12. 4. 1603 pojasnjuje, da na temelju poročila dvornega vojnega plačilnega mojstra Michaela Zellerja ni bilo mogoče točno ugotoviti prejemkov Tomaža Žehlja. S pomočjo računov, ki jih je predložil dvorni svetnik Andreas Seidl pa so ugotovili, da je njegova plača kot vrhovnega vojaškega inšpektorja znašala 300 guldnov mesečno ali 3600 letno. V drugem dopisu dvorni komori z dne 30. aprila 1603 pa razberemo, da je Andreas Seidl spraševal, če pripada Žehlju 300 guldnov kot redna mesečna plača, ali velja ta znesek v primeru vojnih pohodov ali dejanj. Z ukazom o imenovanju mu je bila določena osnovna plača 100 guldnov mesečno, ki jo je redno prejemal v 17 mesecih od nastopa njegove funkcije varmadi. Za udeležbo na vojnem pohodu mu je še dodatno pripadalo še 500 guldnov vojaške plače. Ta dodatek je prejemal tudi za delo "na terenu". Kaj nam pojasnita obe navedeni listini? Predvsem to, da je bil Tomaž Žehelj v samem vrhu vojaške hierarhije in daje bil zato verjetno dobro plačan. Dalje pa tudi razberemo, daje moral biti kot vojak veliko v vojnih dogajanjih, saj govori posebna listina, o kateri bomo v nadaljevanju pisali, da "seje Tomaž Žehelj, plemeniti Oberburg v miru in vojni izkazal, koje v mladosti od leta 1563 služil kot najemnik in se boril v Italiji, na Ogrskem, Španiji in na Portugalskem, posebno pa proti Benečanom ..." No, o tem podrobno v nadaljevanju. VLOGA JOHANNA CARLA SICHEL CESARJU ZA PODELITEV PREDIKATA. Najprej moramo ugotoviti, da v zadevi ne gre za posvojenca Tomaža Žehlja, pač pa po vsej verjetnosti za sina Mihaela, brata Tomaža. Iz neke druge listine je razvidno, da je Mihael umrl leta 1623, vloga, o kateri govorimo, pa je bila vložena 1663, torej bi lahko v resnici šlo za sina Mihaela, ki je zaprosil cesarja za podelitev višjega plemstva. Takole glasi njegova prošnja: "Johann Carl Sichel von Oberburg ponižno izjavlja, da so se njegovi predniki vseskozi trudili in ponižno služili svoji domovini, predvsem pa čas- dxjiiéiiù HJt S ét'J•_ '-tvs Tanten, njegovega in njegovih prednikov zvestega ozvr-ševanja nalog, pa tudi ker se je priženil v staro viteško družino Hochkuercher, izkaže milost in mu podeli predikat "von Sichel und Oberburg", skupaj z nazivom cesarskega svetnika in vsemi prerogativi, častmi in svoboščinami, kot jih uživajo drugi plemiči v svetem rimskem cesarstvu, katerih prednike je cesar povzdignil v plemiški stan." Seveda ni povsem razumljivo, zakaj je Johann Sichel iskal nov plemiški naziv v nakazanem smislu. Kot je znano, ne pomeni ta oblika višje plemstvo, kot ga je že imel, morda le to, da se je od drugih sorodnikov (Tomaževe družine - oba posvojenca) razlikoval. Tudi zgodovinarji ne vidijo razlike med enim in drugim plemiškim nazivom. Lahko pa bi iz vsebine njegove vloge sklepali, da je bil nekako "pohlepen" po časti. Žal o 6c*5 otrocih Mihaela Žhelja nimamo drugih podatkovna bi lahko trdili kaj določenega. Gre torej le za domneve. pii (lipisfot Tako je izgledala oporoka (del) Tomaža Žehlja, napisana davnega leta 1603. titljivi avstrijski hiši, tako v miru, kot v vojni in se pri tem na vsak način zelo izkazali, saj je Thomas Sichl von Oberburg (Tomaž Žehelj), potem koje v mladosti leta 1563 v začetku služil kot najemnik pri njegovem veličanstvu Maksimiljanu, pozneje na Ogrskem, v Italiji, Španiji, na Portugalskem, posebno pa proti Benečanom, v vojnah pa tako napredoval, da je dosegel čin podpolkovnika in dobro služil (se izkazal) v različnih komisijah in naborih ter mirovnih pogajanjih in demobilizaciji, dokler ni leta 1600 postal cesarski dvorni vojni svetnik in vrhovni vojaški inšpektorter kmalu nato umrl. Sam prosilec Johann Carl Sichel von Oberburg že več kakor 19 let deluje pri deželnem glavarstvu, cesarskem okrajnem sodišču in vicedomskem uradu na Koroškem kot prisednik sodišč. Ponižno prosi, Vaše cesarsko veličanstvo njemu in njegovim zakonitim dedičem zaradi OPOROKA TOMAŽA ŽEHLJA Že Orožen je zapisal v svoji knjigi Das Dekanat Oberburg, Maribor 1897), da je verjetno v gornjegrajskem škofijskem arhivu naletel na prepis oporoke Tomaža Žehlja, ki je bila napisana na Dunaju in overovljena 24. aprila 1603. To je seveda domneva, ki temelji na dejstvu, da Orožen ne omenja listine, ki jo hrani Deželni arhiv v Gradcu. Kaj lahko je Žehelj poskrbel, daje bila kopija oporoke v Gornjem Gradu, saj je tedaj tam bila prafara, kamor je spadala tudi cerkev v Šmartnem ob Dreti, ki je tudi njegov rojstni kraj. Vsekakor je prav ta listina izredno zanimiva za raziskovalce in kot kaže se bo strokovnega raziskovanja Žehlja in njegovega življenja lotil zgodovinar dr. Tone Ravnika, ki dela v Muzeju Velenje. Tako lahko pričakujemo temeljito osvetlitev raznih podrobnosti vzvezi stem zanimivim zadrečkim rojakom. Ko skušamo razumeti vsebino obsežne oporoke, ne moremo mimo ugotovitve, da je Žehelj moral biti kot človek zelo razgledan, saj na večih mestih poudarja svojo voljo, da se njegovi vnuki in predvsem posvojenca izobrazita. Temu namenja kar zajetne vsote denarja. Tudi domačemu kraju zapušča lepo vsoto denarja, sicer pa bomo prihodnjič objavili v prevodu celotno listino, kije v hrambi Deželnega arhiva v Gradcu. Zadnji izmed sedmih elementov osnovne socialne varnosti je finančna varnost in stabilnost. S tem izrazom je mišljen likvidni znesek denarja, do katerega imamo dostop kadarkoli in nam daje občutek varnosti, zato ga nekateri imenujejo tudi varnostni sklad. Če na življenje gledamo realno, je sestavljeno iz vrste nepredvidenih situacij, v katerih marsikdaj potrebujemo finančna sredstva, zato moramo biti na takšne trenutke pripravljeni. Nepredvidene situacije lahko nastopijo zaradi smrtnih primerov v družini, nenadnih bolezni, izgube službe, tožbenih zahtevkov... Med tovrstne primere lahko štejemo tudi poslovne spodrsljaje, s katerimi se KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST' Kako poskrbimo za svojo finančno varnost spopadajo podjetniki. Kolikšen znesek posameznik potrebuje za zagotavljanje finančne varnosti, je odvisno od kopice faktorjev, med katerimi so v ospredju njegovi redni prihodki in stroški, njegova za- posljivost oziroma njegova cena na trgu dela ter njegov odnos do denarja in življenja nasploh. Slednje se morda na prvi pogled zdi zelo subjektivno, toda zdravniki po vsem svetu ugotavljajo, da je eksistenčni strah vzrok številnih sodobnih bolezni. Privarčevani likvidni znesek denarja ta strah odpravlja, saj v človeku zbuja občutek nadzora nad življenjem. Ker ljudje s starostjo postajamo vse bolj konzervativni in previdni, naj bi se znesek, ki nam zagotav- lja finančno varnost, temu prilagajal. Premoženjski svetovalci priporočajo, naj bi likvidni znesek denarja za zagotavljanje finančne varnosti zadoščal za preživetje brez prihod- kov v obdobju od šestih do 24 mesecev. Omenjeni znesek bi lahko opredelili tudi s številom neto mesečnih plač, pri čemer bi manjšo rezervo potreboval nekdo, ki lahko s svojo usposobljenostjo zelo hitro najde novo službo, večjo rezervo pa bi načeloma potreboval nekdo, katerega poklic ni posebej iskan. Podobno razmerje je priporočljivo tudi glede na višino fiksnih mesečnih stroškov, kijih ima posameznik. Nekdo, ki mora plačevati najemnino, v osnovi potrebuje večjo finančno rezervo kot lastnik stanovanja, ki si v času brez službe pač ne bo omislil vzdrževalnih del, če seveda niso nujno potrebna. Samski v principu potrebujejo manjšo rezervo kot poročeni, ki imajo družino, enako velja za samozaposlene podjetnike v primerjavi z zaposlenimi. Mag. Robert Kleindienst v Mojih financah (oktober 2001) priporoča, da se sredstva rezervnega oziroma varnostnega sklada naložijo v zelo varne finančne naložbe, kot so bančne vloge, kratkoročni državni vrednostni papirji in državne obveznice. Hkrati Kleindienst ugotavlja, da so žal le redka gospodinjstva v Sloveniji dovolj odgovorna, da oblikujejo takšen varnostni sklad. Ključnega pomena je, da posameznik oziroma gospodinjstvo varnostni sklad jasno loči od ostalih oblik varčevanja, ki so namenjene doseganju drugih finančnih ciljev. Franci Kotnik Prihodnjič: Koliko tvegamo pri različnih naložbah Zdravniki po vsem svetu ugotavljajo, da je eksistenčni strah vzrok številnih sodobnih bolezni. Privarčevani likvidni znesek denarja ta strah odpravlja, saj v človeku zbuja občutek nadzora nad življenjem. TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi na 26. tradicionalno turistično prireditev OD LIPE DO PRANGERJA OBČINA LUCE Luče 106 3334 Luče Občina Luče objavlja na podlagi 87. in 90. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/ 2004 in 34/2004) JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Občini Luče Predmet razpisa je: stanovanje v izmeri 55,63 m2, Luče 105,3334 Luče morebitna druga izpraznjena neprofitna stanovanja v času do objave naslednjega javnega razpisa. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Luče in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 25. junija do 25. julija 2005. 3. Razpisne pogoje in obrazec za vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Luče, Luče 105, 3334 Luče. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno v zaprti kuverti s pripisom 'Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ' na naslov: Občina Luče, Luče 105,3334 Luče. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 03/839-35-50 na Občini Luče. Občina Luče DOBRODELNI KONCERT OBČINE NAZARJE IN RADIA OGNJIŠČE »Imejmo se radi« v Nazarjah Radio Ognjišče in Občina Nazarje sta prejšnji četrtek v nazorski športni dvorani organizirala koncert z zgovornim naslovom Imejmo se radi. Bogato bero pesmi in glasbenih točk so obiskovalcem v polni dvorani predstavili Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik, ansambli Mladi Dolenjci, Zaka pa ne in Zvončki, solistki Barbara Čretnik in Darja Čremožnik, tudi zborovsko petje ni manjkalo, nastopili pa so Vokalna skupina Sonce, Pevski zbor Gorenje in Ženski zbor Ljubečna. Voditeljici glasbenega večera -Ida Baš in Nataša Ličen iz radia Ognjišče - sta dobri dve uri trajajoč glasbeni večer povezovali z mislimi o ljubezni in toplih medčloveških odnosih, ki so kot rdeča nit povezovale posamezne glasbene točke skladno z naslovom glasbenega večera. Organizatorji so ga poimenovali po naslovu pesmi Irene Vrčkovnik in Ivana Hudnika, s Med številnimi nastopajočimi so bili tudi Zvončki in ... (foto: Franjo Atelšek) ... Mladi Dolenjci, ki so prav tako navdušili občinstvo (foto: Franjo Atelšek) katero sta se prvič predstavila poslušalcem na Klicu dobrote '94 inje postala prava uspešnica med ljubitelji tovrstne glasbe v Sloveniji. To sta pevca tudi potrdila v zadnji točki čudovitega glasbenega večera v Nazarjah. Franjo Atelšek GORNJI GRAD Koncert filharmonikov v katedrali Gornjegrajci so občinski praznik začeli praznovati s koncertom filharmonikov v katedrali sv. Mohorja in Fortunata (foto: EMS) Z nedeljskim koncertom v gornjegrajski katedrali sv. Mohorja in Fortunata je manjši del ansambla Slovenske filharmonije s koncertom klasične glasbe naredil uvod v letošnje praznovanje gornjegrajskega občinskega praznika. Začetki delovanja svetovno uveljavljenih filharmonikov segajo v leto 1701, ko je bila konec leta na domu ljubljanskega patricija Janeza Betolda ustanovljena Akademija filharmonikov. Delovala je po italijanskih vzorih. Ni veliko simfoničnih orkestrov, ki bi se lahko ponašali s tako bogato in dolgoletno tradicijo, kot jo ima Orkester Slovenske filharmonije. Za dirigentskim pultom so se v dolgih letih zvrstili priznani domači dirigenti, med njimi Bogo Leskovic, Samo Hubad, Lovro Matačič, Uroš Lajovic, Milan Horvat in Marko Letonja. Januarja letos je vodstvo orkestra prevzel novi dirigent George Pelhiv-anian. Svoj sloves je orkester potrdil na številnih gostovanjih v evropskih kulturnih središčih in ZDA, predstavil pa se je tudi na pomembnih mednarodnihfestivalih. Filharmoniki bodo znova gostovali v Gornjem Gradu v sredo, 29. junija. Savinjčan Ilustracija: Maša Kozjek j www.formita8.si Oglasi 5 tel: 8308 631 TERME SNOVIK , svet termalnih užitkov NOVI APARTMAJI V JUNIJU 2005 NOTRANJI IN ZUNANJI TERMALNI BAZENI Z VODNIMI ATRAKCIJAMI SUHA, PARNA IN LEDENA SAVNA ROČNE MASAŽE RESTAVRACIJA POTOČKA Vam poleg široke izbire kosil nudi tudi zabavne večere, predstavitve pijač, zabave na bazenu ter živo glasbo. IZKORISTITE POPUSTE OB OTVORITVI NAJBOLJŠI NA BOD GORSKEGA KofSI Pred vrati so?s!pške]pžič dabijijft/a^^či.čiirrl zadovoìfn^prefiveìisirre njihn a]bojiOTkolesaga| preganj Snjgfmtegom Novak KOLESARSKI CENTER Šlandrov trg 24, ŽALEC, p^òltage^nje in ’*0^ rv'svojemfralredu. pjffliiT.il 1 iti ra rm ^ ffl mrumw i iwibiìji n •lillkVitPi Hitri krediti za dolge počitnice Če se vam nikakor ne izide račun, kako si privoščiti težko pričakovan dopust, potem imamo rešitev. V Banki Celje smo za vas pripravili ugodne hitre kredite, kjer dobite želeno vsoto takoj. Vse kar potrebujete je osebni dokument in potrdilo o davčni številki. Da pa vas daleč od doma ne bo skrbelo za varnost vašega premoženja, lahko za svoje dragocenosti najamete dobro varovan sef v Banki Celje. So stvari, ki jih ponudi le dobra banka. ((G osoiütD If banka celje Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00, e-mail: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si KRAJEVNI PRAZNIK REČICE OB SAVINJI IN VISOK JUBILEJ PGD GRUŠOVLJE Grušoveljski gasil« 80 let v pomoč sočloveku Urška Zorin s.p. Na trgu 53 Mozirje NOVI TRENDI, NOVE BARVE = POLETJE Predstavljamo vam novo kolekcijo modnih pričesk okoli uro dneva ali noči. Tajnica društva Anita Prislan je podala kroniko društva, ki ima 110 članov, od tega je kar četrtina gasilske mladine. V svojih vrstah imajo tudi zelo aktivne veterane in pa operativne člane. Navedla je tudi največja dela na gasilskem domu, zlasti adaptacijo leta 2003. Nato so se zvrstili številni govorniki, med njimi poslanca Jakob Presečnik Društvena odlikovanja in odlikovanja Zveze so prejeli številni neutrudni člani. Društvo je prejelo odlikovanje Gasilske Zveze Slovenije. Predsednik krajevne skupnosti Rečica ob Savinji Peter Kolenc pa je PGD Grušovlje podelil plaketo. Za zaključek so prikazali delovanje stare gasilske brizgalne, ki je v društvu nekje, od tridesetih let pre- Priznanje za PGD Grušovlje je predsednik KS Rečica ob Savinji Peter Kolenc izročil predsedniku društva Janku Prislanu (desno) (foto: Marija Lebar) V soboto so na Gmajni v Šentjanžu Grušoveljčani priredili praznovanje krajevnega praznika Rečice ob Savinji, kije bilo tokrat povsem vznamen-ju 80. jubileja prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje. Gasilci so ob tej priliki izdali tudi bilten. Številne prisotne gasilce in goste je nagovoril predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Grušov- lje Janko Prislan, ki je poudaril predvsem prostovoljnost in plemenitost služenja sočloveku, ko gasilec ne pomisli na materialno povračilo za svoj trud, ko je pripravljen pomagati v stiski kater- Gasilci veterani so se v starinski opremi na požarišče pripeljali z vozom in konji, pa tudi na starinskih kolesih (foto: Marija Lebar) o kaj Ved no ezimi in s mfo acijami FRIZERSKI STUDIO L a rULtiJt 2UUD! V 0 v" frizerstva Mitje Trgovski center Tuš Na trgu 53, Mozirje Tel.: 03/58 31 430 in Mirko Zamernik, mozirski župan Ivan Suhoveršnik, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žunter, regijski poveljnikin predstavnik prijateljskega gasilskega drušlva iz Prlekije. Vsi govorniki so poudarili pomen visokega jubileja in plemenitost gasilskega poslanslva v službi sočloveka ter jubilantom zaželeli čim manj resnih intervencij. KULTURNO DRUŠTVO SLAP jšnjega stoletja. Ko je trobenta naznanila požar, so se gasilci veterani v starinski opremi na požarišče pripeljali z vozom in konji, pa tudi na starinskih kolesih. Razložili so motorno brizgalno, potegnili cevi in kakor bi trenil je pritekla voda. Tako moštvo kot brizgalna so kljub letom delali brezhibno. Marija Lebar Gostovanje na VTV Velenje Slapovke v oddaji Dobro jutro velenjske VTV Ob izidu 6. zbornika Slap so bile gostje velenjske VTV, v oddaji Dobro jutro, predsednica KD Slap Ro-zka Tkavc, kronistka Marija Ročnik in predstavnica nadzornega odbora Marjana Rihter. Gostje so predstavile začetek in vzpon pesnikov in pisateljev šestih zbornikov in dogajanja v vseh osmih letih druženja. Veliko lepih doživetij bi rade še opisale, vendar je čas v studiu tako hitro minil, da so se poslovile s tremi recitacijami in obljubo, da "Slap" sedem ob letu dni bo. Voditeljica pa je izrazila željo, da se ob letu spet vidimo na VTV Velenje. Rozka Tkavc * * # .ddflliAàdtJ / * i * '■"■«s ' 8 B bcatikäm iti v občanom j |Ì; a *g C( dne1 jstitamo ob ri državnosti! m l pravna enota Mozirje OBČINA GORNJI GRAD ^Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad Občankam in občanom / ** čestitamo ob občinskem prazniku, hkrati pa želimo *■ lepo praznovanje ob dnevu državnosti! Zupan občine Gornji Grad in občinski svet Krajevna skupnost Mozirje čestita vsem krajankam in krajanom ob dnevu državnosti. l1. m \ a bi mo vas na prireditev ob počastitvi praznika, ki bo v petek, 24.6.2005, na športnem igrišču v Lokah. Ob 16. uri se bo pričel turnir v odbojki na mivki, ob 21. uri pa bo kulturni program, kurjenje kresa in pogostitev. Vabi vas Krajevna skupnost Mozirje, Kulturno društvo Jurij Mozirje in Turistično društvo Mozirje. -------------------------------------------------------------------------------- N Praznična voščila V------------------------------------------------------------------------------------------------------------č Ob Dnevu državnosti Republike Slovenije želimo vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline lepo praznovanje Slovenska demokratska stranka občinski odbori Zgornje Savinjske doline WWW.SDS.SI SLOVENK JA na novi poti 7 ■a Oj ti domovina, cvetoči moj gaj, lepot si vsa polna, te vidim kot "raj", ko sonce te z žarki ogreva ves dan, sem z dušo in srcem ti vedno predan. (Jože Zimšek) Iskrene čestitke ob dnevu državnosti ! N Si Nova Slovenija KRŠČANSKO LJUDSKA STRANKA OBČINSKI ODBOR MOZIRJE, LJUBNO OB SAVINJI IN GORNJI GRAD UPRAVLJANJE S STANOVANJI IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI Smo družba, ki se ukvarja z upravljanjem stanovanjskih in poslovnih objektov, ter s posredovanjem v prometu z nepremičninami v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini. Poštenost, vestnost in strokovnost so vodila našega poslovanja. Vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline, državljankam in državljanom ter Slovenkam in Slovencem čestitamo ob prazniku, Dnevu državnosti. lttp://www.habit.si I AtišE^nl msmKIte . Telefon: 03 Iti 1 «M. GSM: Ml M5 223 I L Ob DNEVU DRŽAVNOSTI čestitamo vsem Zgornjesavinjčankam in Zgornjesavinjčanom! VitES Qjbisfeowalb.em. portala. čes-ti.taniQ; oh faw švimnoshi Naročnik: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4,1000 Ljubljana Oglasi Bočna 60 3342 Gornji Grad ' “ Tel /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 10 let garancije fijiz qosn. m P^NAqßAdAMl jJipJj po pulpi Picerija Izoles Nazar vabi v petek ob 17. uri na PARTY i i 4M?-' In QIASDENI ,QOS;T, PEVEC V SloVENiji FREU ' C V w > Sprejemamo prednaročila za šolske knjige in delovne zvezke 7« /sGko leto: ERA Supermarket Mozirje, Savinjska cesta 4, Mozirje, tel: 03 839 38 32 v** 0e**" KBM Infond Družba za upravljanje d.o.o. PREMOŽENJSKI KORAKI - VZAJEMNI SKLADI V prejšnjih premoženjskih korakih smo obljubili, da vam tokrat podrobneje predstavimo prednosti metode povprečnih cen pri varčevanju v vzajemnih skladih. Metoda vam lahko prihrani veliko analiz in živcev, obenem pa je dodaten argument, zakaj za varčevanje v skladih odpreti bančni trajnik. Vsak trenutek je pravi Vzajemne sklade ste izbrali kot zanimivo obliko naložbe za vaša sredstva. Vaš cilj je, na primer, vložiti dva milijona tolarjev v naslednjih desetih letih. Seveda bi radi enote sklada kupili po kar najugodnejši ceni a kdaj je pravi trenutek? Težavo lahko rešite tako, da razporedite naložbo. Vsak mesec 16.700 tolarjev, pa boste v desetih letih prav tako vložili dva milijona tolarjev. Kje je hec? Ni vam treba loviti rasti in padanj trga, saj boste v povprečju kupili vse vaše enote premoženja po povprečni ceni tega desetletja. Infondovi varčevalni načrti Torej vas zanima varčevanje v Infondovih vzajemnih skladih - zato še nekaj dodatnih besed o varčevalnih načrtih, ki so vam na voljo. Če se odločate za seštevalni načrt, boste pri pristopu napovedali v koliko časa boste skupaj vložili kolikšen znesek: na primer v desetih letih 1,200.000 tolarjev. V zameno dobite pravico, da vam za vsak posamezen polog obračunamo takšno vstopno provizijo, kot da bi ves načrtovani znesek vlaganj nakazali že danes. Če se odločite za padajoči načrt, boste napovedali na primer: vsak mesec 10.000 tolarjev. In potem se boste tega držali. Kakordolgo boste pač zmogli ali želeli. Mi pa vam bomo vsaki dve leti za pologe začeli obračunavati za 0,5 odstotka nižjo vstopno provizijo. Pri časovnem načrtu pa napoveste skupni znesek in skupni čas vlaganja, mi pa vam bomo za vse pologe obračunavali vstopne stroške po posebni lestvici, odvisno od tega, ali boste varčevali več kottri, petali deset let. Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel. 080 22 42 Na področju Savinjske doline lahko najdete vpisna mesta za Infondove vzajemne sklade: Naložbe Lukač Rečica ob Savinji, enote Banke Celje. Seznam vseh vpisnih mest je na spletni strani www.infond.si 5^r„________________________________________________________ I Nagradno vprašanje: ! Kaj 'nagrajujemo' v Infondu pri seštevainem varčevalnem načrtu: ! a) skupni znesek vlaganj b) čas vlaganja j Dopisnico s pravilnim odgovorom, z vašim imenom in naslovom ter pripisano i davčno številko pošljite na naslov Infond, d.o.o., Vito Kraigherja 5,2000 Maribor I najkasneje da30. junija. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 10 Hujšajmo z izdelki Encian losteje srečujejo z previsoko telesno težo, ki močno Ttlčno počutje posameznika. Pogosto se postavlja ;o posltroeti z^zmanjšanje odvečnih kilogramov ter z njimi Uporaba “Jabolčnega kisa” se je pokazala kot izjemno ;ovito i(edstvo pri razgradnji maščob v prebavnem iu, Zha^fe željo po sladkem ter blagodejno vpliva na celoten organizem. v Žvečilne tablete “Fast blocker” z okusom jabolke in^ dodanim inulinom pomagajo pri vitalnosti ter boljšemu počutju. Pol ure pred jedjo so najbolj učinkovite. rbimo za odvečne j Za aktivno oblikovanje vašega telesa si lahko poleg ka^^il jpripravite tudi sadni napitgUJpbolčna formula” 10-dnevni ritem oblikovggjjgjpstave z pol urnim jemanjemj Jjt ečji odmere Chitosan 750 MiTje in rakov. Deluje kot mr dovoljuje, da se nalai vlogo v metabolizmu mai kilogramov. Za rekreativne športnik "j ki podpira povečanje mišične mase Sanje telesne maščobe ter “L-karnitin 500”, Te pomembna sestavina za pridobivanje in zkoriščanje energije. pov škampov in ne i. Ima pozitivno odpravljanju odvečnih Izdelki so vam na voljo v —l Mozirje terseli drogerijah H in is po Sloveniji! Uvoz in distribucija: Bitax d.o.o. 01/7500-128 MODRA ŠTEVILKA (((»08010 27) Pvc okna, vrata, zimski vrtovi, senčila SIMER d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje, tel 03/42 55 800, e-mail:info@simer.si simcr okna in vrata I CAFFE-TROPIC«^ ! PRAŽARIMA ŽALEC Vsem Zgomjesavinjčanom želimo prijetno praznovanje dneva državnosti! Kolektiv Caffe Tropic iz Žalca 'a o IflflU ■ • ’ Odličnjaki pri županu Letošnje šolsko leto je z odličnim uspehom zaključilo po 13 učencev iz mozirske in rečiške osnovne šole (foto: Ciril M. Sem) Navada je, da župani občin ob zaključku šolskega leta sprejmejo učence, ki so dosegli odličen uspeh. Temu je tako tudi v Mozirju, zato je Ivan Suhoveršnik 13. junija v svojih prostorih nagovoril 26 odličnjakov iz obeh osnovnih šol. Letošnje šolsko leto je z odličnim uspehom zaključilo po 13 učencev iz mozirske in rečiške osnovne šole. Dober uspeh in navade, ki so sijih privzgojili ob tem, jim bodo gotovo dobra popotnica za nadaljevanje njihovega šolanja. Slednje je predstavil vsak učenec sam, skupno pa jim je bilo, da večina ne ve, kaj bi želeli početi v življenju. Vpis na katero izmed gimnazij bo te njihove odločitve zamaknil za par let. Župan je v svojem pozdravu učencem poudaril velik pomen vzgoje, ki se mora iz družin prenašati tudi med šolske stene. Skupaj s prizadevnostjo in željo sadovi dela gotovo ne izostanejo. Ob zaključku druženja so udeleženci prejeli priložnostna darila, kijih bodo spominjala na srečanje pri županu Ivanu Suhoveršniku. Benjamin Kanjir Zaku, ki bo 26. 6. 2005 praznoval svoj 1. rojstni dan Eno zvezdico za srečo eno zvezdico za smeh eno zvezdico za iskrico v očeh. Pa kaj naštevam? Vse zvezde neba naj se ti spustijo na dlan in naj ti polepšajo ta poseben dan! Enake želje tudi bratcu Kristjanu, ki je že praznoval 9. rojstni dan. Ati, mami in vsi, ki vaju imajo neizmerno radi MOZIRJE AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 3320 Velenje tel.: 03/898 5670 acmlakar@mins-no1 .si Privošči Si! Tretjino sedaj (možnost menjave vašega rabljenega avtomobila)* Preostanek čez eno leto - brez obresti Ali obročno do 60 obrokov iFordMondeo ■ Tretjino sedaj (možnost menjave vašega rabljenega avtomobila) Tretjino čez eno leto Tretjino čez dve leti Ponudba velja za omejeno količino vozil na zalogi do konca meseca maja Za podrobnosti o finančni ponudbi se pozanimajte pri AC Mlakar. Novi FordFocus 0%r iisaììì prijetno p^^^».v,dnjp Dneva državnosti z si želimo S: S» JAVNO SUP®*« d.o.o. Tel. 583 30 20, 839 16 17, faks 839 16 20, e-pošta: dom.nazarje@siol.net d0 £33 GQ00 Bm £33^50© ^apetLfcDÖQ]' 24. JUNIJA PRAZNUJEMO ROJSTVO SV. JANEZA KRSTNIKA »Glas vpijočega v puščavi« Piše: Pavla Kliner Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiji: »Glas vpijočega v puščavi: pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!« Preroku, ki je utiral Jezusu pot, je na Slovenskem posvečenih preko 160 cerkva, njegovo častitljivo ime pa nosi tudi podružnična cerkev v Šentjanžu. Po svetniku se imenuje kar cel zaselek, zato danes na nek način praznujejo vsi prebivalci Šentjanža. Današnji praznikje prav poseben, sajje Janez Krstnik edini poleg Jezusa in Marije, ki mu Cerkev obhaja rojstni dan. Drugi svetniški godovi so postavljeni na dan svetnikove smrti. Janezov oče Zaharija je bil duhovnikjudovske postave, njegova mati Elizabeta pa je bila sorodnica Marije, Jezusove matere. Oba sta bila poštena in krepostna, kljub vztrajni molitvi pa sta bila brez potomstva. Elizabeta je bila takrat že v letih in bi morala biti po zakonih narave že nerodovitna. Zahariju se je nekoč prikazal angel Gabrijel in mu sporočil: »Tvoja žena ti bo rodila sina in daj mu ime Janez. V radost ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva, ker bo velik pred Gospodom.« Gabrijel je Zahariju povedal tudi, da bo Janez že v materinem telesu napolnjen s Sv. Duhom in da ne bo pil vina in opojne pijače. Janez naj bi se rodil 24. junija, pol leta pred Jezusom, v vasici blizu krožniku, njena hči Saloma pa je nato plesala pred Herodom. Cerkev obhaja spomin na Janezovo mučeništvo 29. avgusta. Prazniku po domače pravimo kar kres, redkeje šentjanževo ali ivan- Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu (foto: EMS) Jeruzalema. Pri porodu je bila navzoča tudi Marija. Kako bo otroku ime, je po judovskih predpisih smel določiti le oče, v tem primeru pa je to storil angel Gabrijel po božjem naročilu. Hebrejsko se njegovo ime glasi Johanan in pomeni Bog je milostljiv. Koje bilo Janezu 30 let, je odšel v puščavo in tam oznanjal prihod Mesije, Odrešenika. Tiste, ki so se želeli pripraviti na njegov prihod, je krščeval v reki Jordan. Potem je k njemu prišel sam Jezus in se mu dal krstiti. Od tod izvira njegov vzdevek Krstnik. Herod Antipa ga je dal zapreti in na prigovarjanje svoje priležnice Herodijade obglaviti. Prinesli so ji prerokovo glavo na je. Po njem pa se imenujejo cvetlice, ki v tem času cvetijo in imajo takrat tudi skrivnostno moč: šentjan- ževka, ivanjščica in kresnica (marjetica). Šentjanževkaje bila svojčas najboljši varuh pred strelo. Ob hudi uri sojo zataknili za oknice, da ne bi treščilo v hišo. Največjo moč pa ima na ta dan praprot. Z njo so njega dni nastlali v hiši, saj so menili, da pride ponoči sv. Janez k hiši in na praproti počiva. Kdor pa nosi nevede praprotno seme v čevlju, lahko sliši, kaj se pogovarja živina. Kresni dan velja v ljudski veri za najdaljši dan v letu, čeprav je poletni solsticij že par dni prej. Starejši ljudje še danes vedo povedati, da se o kresi dan obesi. V kresni noči pa "cveto" tudi zakladi, tudi tisti na Menini planini, ki se odpre vsakih sto let. Prav mogoče, da bo letos to srečno leto. Če vam sreča pri lotu ni naklonjena, se torej še vedno lahko odpravite na Menino. Vendar upoštevajte napotilo: na Menini morate biti točno ob polnoči, že sedem ur prej, preden se zemlja odpre, pa se na tistem mestu pojavi moder plamenček. Bodite pozorni! 1 MHz Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje prireja IWmElDmiMfB v nedeljo, 26. junija 2005, s pričetkom ob 13.30 uri na gasilskem poligonu v Šentjanžu. Vsi obiskovalci, ki boste na prireditev prinesli izpolnjen spodnji kupon, boste lahko sodelovali v nagradnem žrebanju! Ime in priimek: Naslov: SE? , M&Š&MBl ÄMSÄMIBILW g®®ffiNJS SJOTMjJSffilB l®UMS lOPVSBlPOVSOB MOTO KLUB ZMAJI MOZIRJE Srečanje 150 motoristov Člani Moto kluba Zmaji so 18. junija organizirali tradicionalno, že dvanajsto druženje ljubiteljev jeklenih konjičkov na dveh kolesih. Prijatelji svobode in vetra so se srečanja množično udeležili, saj se je na promenadno vožnjo podalo preko 150 motoristov. Enako ljubezen kot moški gojijo do moto športa tudi ženske (foto: Benjamin Kanjir) Mozirsko sejmišče na levem bregu Savinje je bilo na sobotno popoldne popolnoma ohromljeno. Zasedli so ga prijatelji moto športa iz vse Slovenije. Seveda ob tradicionalno dobri organizaciji domačih motoristov, ki jih vodi Branko Pavlin. Zmaji so na slovenskih cestah in širše prisotni že okoli 20 let, zato je bilo letošnje srečanje jubilejno tudi iz tega vidika. Izredno zadovoljstvo ob odličnem obisku, tako motoris- tov kakortudi ostalih, ki so prišli jeklene konjičke zgolj opazovati, je nadgradil tudi dober odnos Mozir-janov. Brez kakršnihkoli pritožb in ob odličnem sodelovanju policistov je prireditev maksimalno uspela, seveda ob velikem trudu, ki so ga v moto zbor vložili domači zanesenjaki. Slednji bi zagotovo pritrdili mnenju z motorističnega foruma na internetnih straneh, ki pravi, da »ni športa brez bencina.« Benjamin Kanjir KRAJEVNA SKUPNOST REČICA OB SAVINJI Pohod na Kuglo V okviru praznika Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji so se mladi rečiški planinci iz vrtca in osnovne šole v spremstvu vzgojiteljic Jožice in Jerice, učiteljice Anke ter številnih staršev odpravili na pohod na Kuglo. S starta pred vrtcem, kjer so dvig- Kuglo, kjer jih je čakalo sladko nili trško zastavo, so krenili v Blate in presenečenje - sladoled. Vsi Visoko čez Dol in mimo Mrtnikov na udeleženci, več kot 60 pohodnik- ov, so prejeli nalepko, sajje tovrstni pohod le eden od številnih, ki jih člani rečiškega planinskega društva pripravljajo v akciji Ciciban planinec. Kratek postanek na Kulgi so mali pohodniki izkoristili za uganjanje norčij in sprostitev. Utrujeni so se vrnili pred vrtec, kjer so jih že čakali starši. Marija Sukalo predsednik KS Nazarje (foto: Marija Šukalo) KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE Pohod ob prazniku V Nazarjah so 12. junij, praznik krajevne skupnosti, obeležili pohodniki in kolesarji, ki so se dan prej podali na rekreativni pohod na Dobrovlje do cerkve svetega Urbana. Organizatorji pohoda so bila društva vsodelovan-u z domačo krajevno skupnostjo. S starta pred nazorskim gasilskim domom so se na Dobrovlje odpravili kolesarji in nato pohodniki, razdeljeni v družinske ekipe. Pot jih je vodila mimo Končnika in Lesjaka do kapelice pri Keceju in cerkve svetega Urbana. Na kontrolnih točkah so udeleženci pohoda odgovarjali na številna vprašanja. Preizkušali so svoje znanje s področja zgodovine, aktualnih dogodkov in številnih drugih zanimivostih, tudi s področja športa in gospodarstva. Rezultati so bili zanimivi, pohodniki pa so dokazali, da zelo dobro poznajo svoj kraj in dogodke. Pri cerkvi svetega Urbana so vse udeležence pričakali malica, osvežitev in spominsko darilo podmladka nazorskega planinskega društva. Najhitrejši kolesarji, oziroma tisti pohodniki, ki so pokazali največ znanja, so prejeli medalje. Po povratku v dolino so se ustavili v Zavodicah pri Vrhovnikovih, kjer so srečanje nadaljevali ob pikniku in sproščenem pomenkovanju. Marija Šukalo Enostavnih lesenih stolov, ki upoštevajo izročilo, trenutno ni na tržišču (foto: Damjan Jevšnik) Utrinki z razstave Dobre prakse uporabe lesa SVETUJEMO VAM: Po pameti na poletni dopust Piše: Igor Pečnik Hura! Začenja se čas dopustov! Gremo na morje in pozabimo na stres ter pregrete živce. Hladno pivo in vroče sonce, da o mladih in postavnih deklinah ali nabitih moških mišicah niti ne zgubljam besed. Vsakemu pačsvoje. Atu je še drobna malenkost, ki je ne smemo spregledati: kako na dopust? Z avtom? Kam? Šest do sedem ur vožnje, pravite... Nič vam ne zavidam, saj bom tudi sam na enakem. Vozilo pred odhodom na dopust vsekakor temeljito preglejmo. V poletnih mesecih imajo marsikje organizirane preventivne preglede. Olje, zavore, pnevmatike, hladilna tekočina in klimatska naprava naj bodo v dobrem stanju. Nič kaj prijetno ni, če naš jekleni konjiček spusti dušo nekje v tujini. Stroški popravila ali prevoza znajo biti v takem primeru zelo visoki. Ste zavarovani - vi in avtomobil? Nesreča nikdar ne počiva! Pa bog ne daj, da se kaj zgodi, a če se zgodi, le ustrezno zavarovanje rešuje nastale težave. Torej ne pozabite na zavarovanje v tujini! Prtljage je vedno preveč. Sedaj že karavani niso več rešitev, zato kovček na streho in pa kolesa. Toda pozor, spoštujte omejitve hitrosti, da ne boste koles pobirali po avtocesti, še bolj žalostno pa bo, če bo kaj padlo drugemu na streho... ali pod kolesa. Kdaj na pol? Stvar vaše odločitve, vendar upoštevajte, da poletne vročine niti sodobne klimatske naprave ne morejo povsem odstran- iti. Pozanimajte se glede voznih redov trajektov in stanja na mejnih prehodih, da ne boste po nepotrebnem ure in ure čakali v vrsti. In če že obtičite v koloni, ne izgubljajte živcev, pojejte sendvič ali spijte kavo, potem pa naprejl Lahko si tudi malce ogledate okolico, če pa ste obtičali na avtocesti, potem imate pa res smolo... Otroci v avtu so najpomembnejši. Naj imajo svoj sedež in senco. Osvežilna pijača, sendvič in postanki jih okrepijo, zato vzamemo na pot nekaj osvežilnih pijač in nekaj za pod zob, da nam »mulci ne bodo žrli živcev«. Večkratni postanki izboljšajo vzdušje v avtomobilu. Vzemimo si dovolj časa, kaj pa je ura ali dve proti dobri volji! Klima naprava ni namenjena zmrzovanju. Če se želite izogniti prehladu, je do sedem stopinj pod zunanjo temperaturo maksimum. Pa naj ne piha v glavo! In vožnja naj bo umirjena brez pretiranih podvigov. Saj vemo, da se počasi daleč pride. Pa srečno vožnjo! Bliža se poletje, čas dopustov in počitka, 6 Pack Čukur pa razmišlja le o nastopih in načrtih za njegov novi album. Odziva se na mnoga vabila na nastope, je pa tudi pogost gost raznih radijskih in televizijskih oddaj. Zaradi izredno pozitivnega odziva na novi singel Joj Lolita, ki ga je posnel v sodelovanju z Janom Plestenjakom, se je Playa iz Veleja odločil za ponatis svojega dve leti starega albuma Keramičarska lirika. Tako lahko v trgovinah že zasledite novo različico starega albuma, ki poleg prvega singla Vseen, originalnega Joj, dueta s Oto Pestnerjem Js te nimam rad in hita No.l žena, vsebuje še pesem Joj Lolita. Založba Menart Records je obeležila 10-letnico prve slovenske izdaje in ob tem podelila priznanja izvajalcem za prodajo fonogramov, ki imajo od letos naprej nekoliko drugotnejši pomen. Glede na to, da močno narašča digitalni prenos glasbe, so se na Menart Recordsu odločili, da ob podeljevanju priznanj upoštevamo tako fizično prodajo cd plošč kot digitalni prenos inju združimo vt.i. »vrednostne enote«. Platinasto priznanje za prodajo 10.000 enot so prejeli trije albumi dveh izvajalcev, ki so v minulem letu vsak za sebe dosegli svojevrsten uspeh. Eno »platino« je prejela Alya, ki z istoimenskim prvencem že več kot leto vztraja med najbolj prodajanimi albumi v Sloveniji. Čuki so v svojem, edinstvenem slogu obeležili 15 let delovanja in minuli petek priredili veliki piknik v Bistri, kije bil organiziran na visokem nivoju inje poleg obilo zabave za otroke in odrasle nudil tudi bogato pogostitev. Čuki so na svojo vrtno zabavo povabili najbolj zveste prijatelje in sodelavce, ki so v glasbi Čukov v petnajstih letih tako ali drugače pustili svojo sled. Poleg zvestih oboževalcev skupine Čuki so prišli tudi prijatelji in sodelavci Lojze Slak, Omar Naber, Helena Blagne Zaman, Saška Lendero, Fantje s Praprotna in mnogi drugi. Violinska virtuo-zinja Vanessa Mae, kije rojena na isti dan kot legendarni violinist Niccolo Paganini, je spet nastopila pri nas. V pisani publiki Križankje predstavila svet barvitih ritmovzzadnjega albuma Choreography. Dogodek je z nastopom še dodatno popestrila gostja koncerta Tinkara Kovač. Alenka ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - ZADNJI KROG Razborčunom drugič zapored veliki prehodni pokal Solčava je bila odličen gostitelj zaključne prireditve Zgornjesavinjske lige malega nogometa, ki že kar enajst sezon združuje najboljše ljubitelje rekreativnega malega nogometa tako iz savinjskega kot zadrečke-ga konca naše doline. Drugič zapored je veliki prehodni pokal osvojila ekipa Razborja, ki poleg Solčave v ligi sodeluje že vse od njenega začetka in je s štirimi osvojenimi naslovi nasploh najuspešnejše zgomjesavin-jsko malonogometno moštvo. Z drugim mestom so se morali zadovoljiti »rančerji« iz Veniš, ki pa imajo v svojih vrstah najboljšega strelca sezone Branka Risuniča, tretja pozicija pa je nekoliko presenetljivo, vendar povsem zasluženo, pripadla športnemu društvu iz Rečice. Ligo po diskvalifikacijah zapuščata ŠD Mozirje in MC Lipa. In kako lahko po končani sezoni in na podlagi rezultatov ocenimo posamezne ekipe? Razborje: Daleč najbolje organizirana ekipa, zato v ligi uspešno sodeluje že vse od njene ustanovitve pred enajstimi leti. Njen neumorni vodja Jože Štorgelj je po lanski sezoni ekipo še okrepil, kar seje izkazalo za zadetek v polno. Fante odlikuje izredna motivacija, hitra igra z atraktivnimi potezami in nesporna kvaliteta posameznikov, po drugi strani pa močan kolektivni duh in prijateljstvo. Ranč Burger: Ekipa izkušenih, starejših igralcev, ki so po odličnem jesenskem delu spomladi nekoliko popustili, predvsem v končnici. Njihova kvaliteta je nesporna, bolezni in poškodbe pa so jih po vsej verjetnosti odvrnile od boja za sam vrh. Njihova prizadevanja okrog nereg- ularnosti lige in nepravilnega tolmačenja pravil so dvignila veliko prahu, na koncu pa je vendarle zmagal zdrav razum, v dobro zgornje-savinjskega malega nogometa. dar z najmanj športne sreče, saj jim je četrto mesto že kar pisano na kožo. Imajo izredne napadalce z dobro realizacijo, žal pa se to prevečkrat pozna pri slabši igri v obrambi. Černivšek s.p. - Pizzerija Planinka: Kot novinci v ligi niso razočarali in solidno peto mesto je lep uspeh. Z več sreče bi lahko bili tudi višje, ni pa opravičila za njihov izostanek na tekmi sedmega kroga, ko so po nepotrebnem izgubili še dodatni dve točki. Najuspešnejša ekipa Razborje je že drugič zapored prejela veliki prehodni pokal (foto: Franjo Pukart) ŠD Rečica ob Savinji: Zanimiva ekipa, ki je izkoristila izkušenost in mladost, kar seje na koncu izkazalo za dobitno kombinacijo. Tako starejši kot mlajši igralci so se odlično ujeli in to je vsekakor prava usmeritev tudi za naprej. ASC 2000: Dobra ekipa, vedno v boju za najvišja mesta, ven- Davidov Hram: Je ekipa, ki že vrsto let igra skupaj in ima v svoji vitrini že kar nekaj pokalov. Tokrat niso bili v igri za sam vrh, saj so imeli preveč težav z igralskim kadrom, jim pa vsekakor pripada naslov »ter playa« ob prestavitvi tekme z Rančerji. Solčava: Odličen drugi del sezone, saj po prvem niso imeli točk. Razlog je ne igranje ključnih mož v jesenskem delu, ko so igrali prvenstvene in pokalne tekme v Nazarjah in Šmartnem ob Paki, to pa so več kot uspešno nadoknadili spomladi. Nadoknaditi 20 točk v pol sezone ni mačji kašelj in atraktivna igra Solčave v popolni postavi je res prava paša za oči poznavalcev malega nogometa. Žekovec: Ekipa, ki se je v ligo uvrstila preko kvalifikacij, v svoje vrste uspešno vključujejo mlade, ti pa so včasih premalo strpni. Preveč nihanja v igri je nekajkrat botrovalo nepotrebni izgubi točk in rezultat je takšen, kot je. Cilj, obstanek v ligi, je zagotovljen. ŠD Mozirje in MC Lipa: Neresnost in diskvalifikacija zaradi dveh neopravičenih izostankov. Komentar ni potreben! Franjo Pukart Rezultati zadnjega kroga: Černivšek s.p.-Pizzerija Planinka : MC Lipa 3:0 b.b., Solčava : Žekovec 1:1, ŠD Mozirje : ŠD Rečica 0:3 b.b., ASC 2000 : Ranč Burger 5:6, Razborje : Davidov Hram 1:2. Končni vrstni red sezone 2004/2005: 1. Razborje 46, 2, Ranč Burger 40, 3. ŠD Rečica 37, 4. ASC 2000 29, 5. Černivšek s.p.-Pizzerija Planinka 24, 6.Davidov Hram 22, 7. Solčava 20,8. Žekovec 16, ŠD Mozirje in MC Lipa - diskvalifikacija. SMUČARSKI SKOKI Piki drugi v Mostecu V Ljubljanskem Mostecu je bila v petek in soboto revija smučarskih skokov, na kateri je odlično drugo mesto zasedel najuspešnejši skakalec SSK Ljubno BTC, Primož Piki. S skokoma je bolje od njega opravil le Jure Radelj, legenda slovenskih smučarskih skokov Primož Peterka pa je pristal na tretjem mestu. Dvodnevno dogajanje ob 35. obletnici SKK Ilirije je pozitivno ocenil tudi glavni trener reprezentance Matjaž Zupan, ki je povedal, da jih čaka še veliko dela, čeprav so v Predazzu dobro trenirali. Forma pri fantih še ni na nivoju, zato bodo pred tekmama kontinentalnega pokala v Kranju in Velenju opravili še dva tehnična treninga v Nemčiji. Franjo Pukart SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK Za konec sezone še mediteranske igre Na XV. mediteranskih igrah, ki bodo potekale v času od 24. junija do 3. julija v Španiji, bosta poleg ostalih slovenskih športnikov nastopila tudi rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik. Re-penšekin Požežnik sta minuli vikend v nemškem mestu Oldenburg sodila povratno kvalifikacijsko tekmo ženskih reprezentanc Nemčije in Poljske za uvrstitev na žensko sve- tovno prvenstvo, ki bo letos decembra v Rusiji, z nastopom na mediteranskih igrah pa zaključujeta nadvse uspešno sezono 2004/2005, ki sta jo začela s sojenjem na olimpijskih igrah v Atenah, nadaljevala na moškem svetovnem prvenstvu v Tuniziji, za konec pa na predlog Evropske rokometne zveze potujeta še na Mediteran. KF v----------------------------------------------------------------------y NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK Odlična sezona ljubenskih kadetov Dobro delo ljubenskega nogometnega kluba prinaša rezultate: po osvojenem prvem mestu v kategoriji mlajših dečkov so se izkazali tudi kadeti, fantje do 16 let starosti. V močni konkurenci osmih ekip v kadetski ligi Medobčinske nogometne zveze Celje (po rangu tretja slovenska liga) so osvojili zanesljivo drugo mesto. Selekcija izbranih fantov iz celotne Zgornje Savinjske doline pod trenerskim vodstvom Milana Mekiša je presegla vsa pričakovanja; 16 zmag, dva neodločena rezultata in le trije porazi, 55 doseženih zadetkov in 27 prejetih predstavljajo izkupiček prvenstva, kjerje slavil velenjski Rudar. Dobre predstave ljubenskih kadetov so privabile tudi številne simpatizerje. Ta obetavna ekipa bo v naslednji sezoni nastopila z nekaterimi okrepitvami v mladinski konkurenci. Jože Grčar Selekcija izbranih fantov iz celotne Zgornje Savinjske doline pod trenerskim vodstvom Milana Mekiša je osvojila zanesljivo drugo mesto ŠPORTNO DRUŠTVO RADUHA Rogovileži so presenetili Kdor si je prosti čas ob nedeljah vzel za ogled malega nogometa krajevne lige Luče, ni bil razočaran, saj se do konca ni vedelo, kdo bo osvojil največ zmag, kaj šele golov za najboljšega strelca in obramb za najboljšega vratarja. Domači sodniki Aleš, Samo, Janez in Denis niso imeli lahkega dela. Po vodstvu Ojstrice v jesenskem delu so v pomladanskem delu prevladali Rogovileži. Najboljši strelec lige je postal Jure Šemenc (Rogovileži), kije v zadnjem kolu prehitel lanskega strelca Jokerjev, Boštjana Poljanška, najboljši vratar pa je ponovno postal Damjan Dešman - Bus. Tako so največ lovorik osvojili Rogovileži, katerim pripada še prehodni pokal. Stojan Funtek Največ lovorik so osvojili Rogovileži, katerim je pripadel še prehodni pokal Končni vrstni red: 1. Rogovileži 33,2. Gamsi 28,3. Jokerji 27,4. Ojstrica 25,5. Veterani 21,6. Bazar 17,7. Šampinjoni 8,8. Podvolovljek 3. CESTNO KOLESARSTVO Helešič državni prvak med amaterji Po odličnem drugem mestu v absolutni kategoriji dirke odprtega tipa vzpona na Vršič, predhodnice kraljevske etapne dirke po Sloveniji, je Andrej Helešič- Heli svojo izredno formo kronal še z naslovom državnega amaterskega prvaka. Na krožni dirki za veliko nagrado Lukovice je prepričljivo opravil z vso konkurenco in si po dveh letih ponovno prikolesaril primat najboljšega kolesarja-amaterja na sončni strani Alp. Andrej Helešič - Heli (levo) je izredno formo kronal z naslovom državnega amaterskega prvaka Manjši vzpon na krožni dirki v Lukovici je bil pisan na kožo Ijubenske-mu asu, ki je že samo dirko začel v ospredju in tako lažje kontroliral položaj svojih konkurentov. Že kmalu je pobegnil skupaj z dvema kolesarjema, ki nekoliko močnejšega tempa nista dolgo zdržala, v tem času pa se mu je pridružil vodeči iz glavnine, ki je poskušal tempo še povečati. Andrej mu je z lahkoto sl- edil, in koje dva kroga pred koncem uvidel precejšnjo utrujenost svojega konkurenta, je brezkompromisno napadel in v cilj prikolesaril kar z dvominutno prednostjo. To je še en velik uspeh neumornega Helija, ki z neizmerno voljo, trdim delom in nepopustljivostjo še vedno kroji vrh slovenskega amaterskega kolesarstva. Franjo Pukart Na podlagi 10. in 11. člena Odloka o priznanjih Občine Luče (Uradni list RS 117/2003 z dne 28.11.2003), objavlja Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Luče RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LUČE ZA LETO 2005 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Luče za leto 2005: NASLOV ČASTNI OBČAN OBČINE LUČE ZLATA PLAKETA OBČINE LUČE PRIZNANJE OBČINE LUČE 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: za NASLOV ČASTNEGA OBČANA OBČINE LUČE se predlaga posameznika za izredno pomembne trajne dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali drugem področju, kije s svojim delovanjem prispeval k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Luče; za ZLATO PLAKETO OBČINE LUČE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Luče; za PRIZNANJE OBČINE LUČE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter drušlva za uspehe in dosežke v zadnjem obdobju, za enkratne dosežke, kot spodbuda za ustvarjalno delo. Priznanje se lahko podeljuje tudi za dosežke trajnejšega pomena na različnih področjih, ki imajo pomen za Občino Luče in v širšem družbenem prostoru; 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Luče lahko predlagajo posamezniki ali skupine posameznikov, politične stranke, podjetja, društva, organi lokalnih skupnosti ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. Vsako leto se lahko podeli največ en naslov častnega občana, največ ena zlata plaketa, priznanj Občine Luče pa se lahko podeli tudi več. 4. Predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati: osnovne podatke o predlagatelju podatke o predlaganem kandidatu za priznanje vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata utemeljitev predloga in predlaganega priznanja podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Luče, najkasneje do 25.7.2005. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v avgustu 2005. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Savinjska cesta 7, 3330 Mozirje Tel.: (03) 839-33-92, (03) 839-34-00 E-pošta: ue.mozirje@gov.si OBVESTILO V času od 4.7.2005 do vključno 12.8.2005 bodo uradne ure krajevnih uradov Gornji Grad ter Ljubno ob Savinji spremenjene: Krajevni urad Gornji Grad bo ob torkih posloval od 7.00 do 10.00 ter od 10.30 do 16.00, ob petkih pa bodo uradne ure od 11.00 do 13.00; uradne ure na Krajevnem uradu Ljubno ob Savinji bodo ob sredah od 7.00 do 12.00 ter ob petkih od 7.00 do 10.00. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE ČRNA KRONIKA • ČELNO TRČENJE Mozirje: 15. junija malo po 16. uri seje na regionalni cesti Mozirje-Nazarje zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba utrpela hude, dve pa lažje telesne poškodbe. 30-letna voznica osebnega avtomobila je vozila v smeri iz Nazarij proti Mozirju. Na Celinah je z vozilom zapeljala na bankino, zaradi česar je izgubila nadzor nad vozilom in silovito trčila v nasproti vozeče vozilo. Po trčenju je povzročiteljica ostala ukleščena v svojem vozilu. Iz njega sojo rešili nazorski gasilci, člani tehnične enote. Tako povzročiteljica kot obe osebi v drugem udeleženem vozilu so bili prepeljani v celjsko bolnišnico. • ELEKTRIFIKACIJA LOPOVA Rečica ob Savinji: Izpred lesarske delavnice na Rečici je 15. junija izginilo 25 metrov bakrenega električnega kabla. • NAD PULT Z M0T0RK0 Kokarje: Nič kaj prijaznega gosta so imeli 15. junija na obisku v prostorih Rdeče armade v Kokarjah. Nekaj pred pol osmo uro zvečer je vstopil v lokal 33-letni domačin in to s prižgano motorno žago. Očitno jezen in brez velikih besedje prežagal nosilni stebertočilne mize, se pri tem tudi poškodoval - rezilo ga je oplazilo po čelu - in odšel. • TATOVI NA PIKNIKU IN REKREACIJI Nazarje, Rečica ob Savinji: Zaenkrat še neznani storilec je sebi v prid zelo dobro izkoristil piknik, kije bil 18. junija v Nazarjah. Lastnikom je odnesel tri mobilne telefonske aparate, enemu izmed njih pa je iz torbe ukradel tudi 7000 tolarjev in 900 tolarjev vreden izpolnjen in plačan loto listek. 19. junija pa je mobilni telefonski aparat izginil tudi na Rečici ob Savinji. Lastnik gaje pogrešil malo po dvanajsti uri, koje bil na igrišču. • GORSKA KOLESA NA UDARU Nizka, Gornji Grad: 18. junija je v Nizki neznanec odtujil gorsko kolo znamke scottteam racing. Naslednji dan pa sije nekdo prilastil gorsko kolo izpred strelišča v Gornjem Gradu. Policisti opozarjajo občane, da pazijo na svojo lastnino. V tem toplem vremenu se kolesa veliko uporabljajo, prevečkrat pa puščajo brez ustrezne zaščite. • VLOM V POŠTO Nazarje: 19. junija okoli ene ure zjutraj je neznani storilec poskušal izvesti vlom v prostore nazorske pošte. Zlezel je na nabiralnik in z manjšim kamnom na lesenih vratih razbil steklo nadsvetlobe. Zlezel je skozi odprtino in vstopil v prostor, kjer so hranjena kolesa z motorjem. Pre-gledalje stvari in odšel po isti poti, po koterije vstopil. Odnesel ni ničesar. Mati, sam bom vso pot prehodil. Ne skrbi! A vseeno pridi tedaj, kadar bo kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj! (K. Kovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Francke ROBNIK p.d. Robnikove mame iz Luč (2.11.1923 - 11.6.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno ah pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala g. Gračnerju in ministrantom za lepo opravljen obred, praporščakom, Moškemu pevskemu zboru Luče in Aniti Lakner za lepo petje, gospe Valči za poslovilne besede, Tonetu in Tomažu za zaigrane melodije ter Micki in Pavli za zadnjo luč. Posebno bi se radi zahvalili dr. Žunterju in sestrama ZD Luče, posebno še gospe Verici za obiske na domu in medicinsko pomoč ter sosedom in prijateljem, ki ste mamo v času njene bolezni obiskovali in ji pomagali. Žalujoči vsi njeni [ „aRtBflE STO(yr^ I * A e ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, le srce in duša ve - kako boli, ko tebe dragi ata med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, moža in starega ata Antona PLESCA iz Juvanja (30.1.1950 - 15.6.2005) se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, Hvala vsem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Martinu za lepo pogrebno slovo in pevcem iz Bočne. Žalujoči: žena Pepca, sin Janez in hčerki Petra z družino in Martina ZAHVALA Dne 13.5.2005 smo se poslovili od naše dobre Zofke OŠEP Iskreno se zahvaljujemo vsem občanom Solčave za udeležbo na pogrebu, darovano cvetje, maše in za vse, kar ste dobrega štorih. Posebna zahvala občinskim organom za organizacijo pogreba, ga. Mateji Suhadolnik za poslovilni govor, pevcem in duhovščini za dostojen pogrebni obred. Enako ga. Bredi Podbreznik za izredno skrb in nego pokojnice ter sosedi Tereziji Prušnik za pomoč in tolažbo. Vsem in vsakomur, posebej srčna hvala! DružinaTroha-Albina MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Ne bodi otožen, kmalu boš ponovno videl kolege, televizijo in mamo... Kolegici pomenkujeta: "Kje boš pa ti letos preživela dopust?" "Razmišljam, da bi potovala po Evropi kotlani." "Pa saj lani nisi bila nikjer." "Ne, sem pa zato razmišljala kot letos." Tugo Mernik UISOK OBISK Kmalu bomo Zgornje-savinjčani deležni visokega obiska. Poleg košarkarjev iz širnega sveta, ki so že tu, nas bo obiskala vlada. Nekateri si od vzhičenosti po rokovanju z velmožmi tedne ne bodo umili rok, spet drugi pa si jih umivajo že zdaj od svojih nečednih poslov. Samo Sprožilec ODPBESRBH U NOČ Sliši se, da je nagica, ki je plesala motoristom v Mozirju v temini noči, po plesu odšla spat z večimi moškimi. Kljub temu je bila izbirčna, pobrala je samo Cankarje in Prešerne. Blenda Tavrl KRRHKO POVEGNIB Joco očita prodajalki ljubezni: "Naročil sem plačano ljubezen, dobil pa samo drago steklenico šampanjca, ki si jo za povrh spila sama!" "Oh, oprosti, takoj bom naročila še eno." PQK0EIRN3E SKOZI ČRS V celjskem kinu Metropol so predvajali film o flosarjih. Ko so zgornjesavinjski flosarji splavarili po Savinji, kina še ni bilo. Tudi sedaj je skoraj tako. Pri tej kino predstavi je bilo gledalcev vendarle izjemoma več kot filmskih igralcev. Veselinka Tavrl UZPON NR HRIBČEK "Jernej," nagovori planinka lika kolega, "hodi ti za mano v hrib, kdo drug bi samo gledal v mojo ta zadnjo." "Lahko računaš name, da meni to ne bo dovolj." BEP RRZGBED Rečičan na avtosalonu pristopi k limuzini, ki jo "čuva" najeta deklina. "Krasna karoserija!" pohvali videno Rečičan. "Hvala, bom povedala šefom," je vljudna lepotica. Rečičan odkima: "Kar svoji mami in očetu se zahvali." Hugo Mušnik KONKURENCA Frida je ravno ob 100-letnici organiziranega petja v Bočni izstopila iz zbora. "Kaj pa ji je?" se čudi njen znanec. Bepo mu pojasni: "Pri vseh nastopajočih ženskah ne pride do besede." Gelca Prelca SUE« PREH2RGRB SCHUraRGHERflR Ljudje hodijo gledat tekmovanja formule 1 in se čudijo avtomobilom - čudom tehnike. Organizatorji so ugotovili -manj ko je formul na progi, bolj se ljudje čudijo. SKRRfl SBIKR Če bo Jožko Joras letos med dopustom ostal doma, ali to pomeni, da bo že spet letoval v tujini? ZUESHR PO NRR0ČIBI9 Čeprav sta že 60 let poročena, se imata rada kot prvi dan, ko so ju na silo poročili. ' UROČ DOPUSH N Z morja je prišla povsem bleda. Posledice, kijih pušča skrivanje pred soncem, so ji v bolnici pozdravili šele čez devet mesecev. ______, SEDANJI IN »BODOČI« Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik (levo): »Sem slišal, da se kot mozirski župan nisi pretirano vlekel, da bi postala Rečica samostojna občina.« Bivši župan občine Mozirje Jože Kramer: »Zaradi izkušenj sem se držal bolj v ozadju, toda kaže, da se bom moral ponovno izpostaviti za duševni blagor Rečičanov.« (DELITEV FEVDA PRESS) DOBRA VILA Zbiralka ljudske kulturne dediščine Marija Ročnik (desno): »Ker ste zaprisežen vinogradnik, si predstavljam, da ste tudi velik ljubitelj slovenske himne, ki poveličuje vino in še bolj prijateljstvo...« Vinogradnik Danilo Steyer: »Zelo ste me počastili, gospa Marija, zato obljubljam, da bom v vaše darilo natočil kapljico, katera bi samemu Prešernu okrepila pesniško dušo.« (SORODNI DUŠI PRESS) OČIŠČEVALNA AKCIJA Velik ljubitelj moto športa Koroščev Franci iz Preseke (levo): »Nisem prepričan, da je pometanje ceste delo motoristov. Njega dni je takšno delo opravljala Komunala ali kak javni delavec. Vsekakor bo potrebno dobro premisliti, komu poslati račun za opravljeno storitev. Samo nekoliko meje strah, ker smo tako uspešni, da bodo vsi župani želeli naše usluge.« (METLO V VSAKO ZGORNJESAVINJSKO OBČINO PRESS) SESTAVIL PEPS PREVRTANE ŠKOUKE, NANIZANE NA VRVICI GORA V MAKEDONIJI, JUŽNO OD SKOPJA GLEDALIŠČE NOČNO ZABAVIŠČE DODATEK K POGODBI ODPRTA TELESNA POŠKODBA KROŠNJAR, TRGOVEC S KRAMO GOSPODINJ- SKI APARAT, MEŠALNIK NEODLOČEN IZID PRI ŠAHOVSKI IGRI 4. IN 20. ČRKA RIBIŠKA VRVICA STANJE UROČENEGA VOJAŠKI POHOD EGIPČANSKI SVETI BIK OBDELOVALEC KAMNITIH KLAD ZA SPOMENIKE POVRŠINSKO KOPANJE RUDE STROKOVNJAK PREDMET OTROKA NEKD. ITALIJ. NOGOMETAŠ-PAOLO SPODNJI DEL PROSTORA, POD IZDELOVALEC IRHOVINE TONE SELIŠKAR KRAJ NA PRIMORSKEM ISLANDSKI PESNIK- STURLUSON PETELIN (NAR., VZHODNO) IZRAELSKI PREROK GRŠKA PESNICA (4.STOL.) FLAMSKI SKLADATELJ, ORGANIST- HEINRICH AVSTRIJSKI PISATELJ- FRANZ (1883-1924) ANTE MAHKOTA MOLČANJE, TIŠINA «ST J9# CESARSTVO, DOBA NAPOLEONA AMERIŠKI ASTRONAVT- STUART ORGAN VIDA JAPONSKA IGRALKA- MAČIKO MAKEDONS- KO KOLO KISELKAST OKUS VINA NEMŠKA TENISAČICA-STEFFI_______ JUNAŠKA PRIPOVEDNA PESNITEV POSTOPEK OBDELAVE KOVIN V METALURG. NEVARNA BOLEZEN, KARCINOM LOPATICA ZA ČIŠČENJE PLUGA, RALKA AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV KRAVICA, ICIKA (NAR.) Portal Savinjska doline MINI SLOVARČEK: AGLOMERAT- skupek kamninskih drobcev rudnin ISAAC- flamski skladatelj, organist- Heinrich ERINA- Grška pesnica (4.stol.) AMOS- izraelski prerok VAMPUM- prevrtane školjke nanizane na vrvici ŠDortno društvo Gmajna Varoolie orireia 4. Colnaričev memorial v KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN malem nogometu ✓ x KJE: ŠDortni Dark Varoolie ^ ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov KDAJ: Sobota. 25. 6 2005 ob 13. uri ZBIRANJE PRIJAV: GSM 041- 763 853 (Franio Pukarti ŽREB: Petek, 24. 6. ob 19. uri na igrišču v Varpoliah STARTNINA: 5000 tolariev se poravna na žrebu Število ekip je omejeno, zato se prijavite čimprej! ŠD GMAJNA Napovednik • Petek (24. junij), ob 18.00. Kulturni dom Bočna Osrednja proslava ob 100-letnici organiziranega zborovskega petja • Sobota (25. junij), ob 13.00. Varpoije Tekmovanje v malem nogometu za Colnaričev memorial • Sobota (25. junij), ob 20.00. Rečica ob Savinji Gasilska veselica • Sobota (25. junij), ob 20.00. Kulturni dom Mozirje Celovečerni koncert slovenskih ljudskih pesmi in napevov v izvedbi mešanih pevskih zborov KD Mozirje • Sobota (25. junij), ob 21.00. Nova Štifta Vrtna veselica z Natalijo Kolšek • Nedelja (26. junij), ob 9.30. Osnovna šola Bele Vode Otvoritev razstave fotografij o Belih Vodah • Nedelja (26. junij), ob 17.00. Rečica ob Savinji Slavnostna akademija ob 420-letnici podelitve trških pravic • Nedelja (26. junij), ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Slovenija : Madžarska (članice do 20 let) • Ponedeljek (27. junij), ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Otvoritev razstave slik Marjane Rihter • Sreda (29. junij), ob 19.00. Katedrala v Gornjem Gradu Koncert Slovenske filharmonije Ljubljana (vstopnine ni) ŽIVALI - PRODAM Prodam telico sivo rjavo, staro 15 mesecev, odličnega porekla. Gsm 031/894-510. Burskega kozlička prodam; gsm 031/238-415. Prodam bikca rj. pasme, star je 2 meseca; gsm 040/211-618 po 14. uri. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031/533-745. DRUGO - ODDAM Oddam košnjo v Ljubiji - Kolovrat, strmina; gsm 041 /863-869. DRUGO - PRODAM Profesionalno trobento bach, odlično ohranjena - prodam, cena 130.000 sit; gsm 031/821-129. Vrtavkast zgrabljalnik 240 in cizo na motorni pogon zelo ugodno prodam; gsm 051/355-787. skem kupujeva zazidljivo zemljišče! Na gsm 031/65-88-91, Jože Erce. Prodam industrijski mešalec za beton, cena po dogovoru; gsm Prodam stanovanje 27 m2 na Ljubnem. Gsm 041/793-525. 041/226-126. Prodgm pisalno mizo 130 x 60 cm, VOZILA - PRODAM iveral bukev, cena 12.000 sit; gsm Prodam opel astra 1,416V,1.1999, 041/364-124. 75.000 km; gsm 051/411-686. Audi 80 1,6 TD letnik 1990, prodam za 300.000 sit, možna delna menjava za drva; gsm 031/610-442. Prodam octavio tdi 90 KM, letnik 2000, prevoženih 91.000 km, prvi lastnik, ohranjen; gsm 041/545-895. Prodam golf D II, letnik 1990, črn, servo volan, el. pomik stekel, daljinsko zaklepanje, šibedah ... Gsm 051/311-587.____________ Prodam mazdo 323 F, letnik 96, srebrn, 2 x airbag, servo, abs, ele-ktro paket, reg. do 10/05. Gsm 041/35-46-35. Prodam mlečne kvote; gsm 041/ 783-962. Gsm Siemens C 45 3.000 sit, avtoradio + 2 zvočnika 10.000 sit, nokia prostoročni set za avto 8.000 sit; gsm 031/772-486. Prodam deske za streho, debeline 20 mm (suhe); gsm 041 /942-169. Prodam francosko posteljo 160 x 200 cm; gsm 031/316-823. OTROŠKA OPREMA Prodam avtosedež - jajčko, otroški nahrbtnik, hojco, sterilizator avent, krstno obleko št, 62 - belo; gsm 031/318-630. Otroška oblačila od 0 -24 mesecev, zelo ugodno prodam. Gsm 051/410-963 - Marjeta. NEPREMIČNINE V bližnji okolici od Žalca proti Vran- —“ MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks:03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s. p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVI P, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. TAPETNIŠTVO Obnova oblazinjenega pohištva, sedežnih garnitur, foteljev, kotov in stolov, iz blaga ter usnja. Gsm 041/411-218, tel. 03/583-53-41. Banko Sandi s.p.. Rečica 17,3332 Rečica ob Savinji. ZAPOSLIMO DEKLE ZA STREŽBO V prijetni gostilni na Vranskem, redno zaposlimo prijazno dekle za strežbo. Stanovanje zagotovljeno. Informacije samo dopoldne na tel. 03/572-55-80. Gostilna Kropivšek, Anton Kropivšek s.p,, Vransko 99,3305 Vransko. AKCIJA - DARILO (do 31. 7. 2005) Za vsak nakup z gotovino nad 5.000 sit prejmete darilo - Loctite sekundno lepilo. PROCES - PDF d.o.o. - prodaja ležajev, jermenov, lepil, Brezje 9 d, 3330 Mozirje, tel. 839-52-80. Fotografije: Igor Solar Po treh letih, ko smo na Plitvičkem vrhu posadili trto dišečega traminca z imenom Savinjskih novic, in po lanskoletni smoli z vremenom v času trgatve, smo v soboto vendarle izvedli težko pričakovani izlet naročnikov Savinjskih novic k Steyerjevim v Plitvico pri Apačah. V ravno prav toplem pred-poletnem vremenu smo se imeli imenitno in celo več kot to: imeli smo se j sladko, najprej zaradi dobrot, ki sojih napekle prijazne udeleženke izleta, J na koncu pa zaradi mamljivega okusa ledenega Steyerjevega vina. ^ Pot smo nadaljevali v Apače, kjer smo si ogledali farno cerkev Marijinega vnebovzetja in si »privezali dušo«, popoldne pa smo preživeli ___lil na Steyerjevi kmetiji v Plitvici, kjer sta k \|I________L nam mlada gospodarja Danilo in I Magda pripravila pokušino njihovih ! ; ,š; odličnih vin, vključno z dišečim p lil M tramincem, ki se kot hišna special- iteta vse bolj uveljavlja na trgu. V • sproščenem, prijateljskem vzduš- K*9:', ju je nekaj uric minilo, kot bi trenil, in Na Plitvčkem vrhu smo se na lastne oči prepričali, da Danilo Steyer skrbno neguje našo trto Da je v družbi naših zvestih naročnikov vedno prijetno, sem sicer že večkrat zapisal, a se tudi tokrattemu ne morem izogniti. In le zakaj bi se, če pa smo skupaj preživeli nadvse prijeten dan, ki nam bo ostal v nep- m, ozabnem spominu? Slednje je potrdil tudi Franc Tkavc, ki se je na MŠ koncu v imenu udele- JSm žencev izleta zahvalil or- H;' ganizatorjem in izrazil željo, »da bi še naprej ust-varjali tako zanimiv ča- j <3 sopis, ki nas seznanja o «jn vsem, kar se dogaja v naši Zgornji Savinjski dolini.« Po dopoldanskem ogle-du Steyerjevih vinogradov na Plitvčkem vrhu, kjer smo se na lastne oči prepričali, da Danilo Steyer skrbno neguje našo trto, smo se odpravili h v Mele pri Gornji Radgoni v oljarno Šaruga. Ogledali smo si proizvodnjo bučnega olja in se bogato založili z izdelki kmetije Šaruga: bučnim, sončničnim in repičnim oljem, bučnimi in sončničnimi semenkami... h pri Gornji Radgoni smo si ogledali proizvodnjo bučnega olja in se bogato založili z izdelki kmetije Saruga " nanito in Magna a« že je napočil čas za vrnitev v našo prelepo Savinjsko dolino. A smo poprej Steyerjevim obljubili, da se kmalu spet vidimo, morda še letos. Srečno, prijatelji! Franci Kotnik Marija Ročnik je izročila Danilu simbolično darilo ZAHVALA Za sodelovanje in pomoč pri organizaciji in izvedbi izleta se zahvaljujemo: - sponzorjema Izletniku Celje in Brlecu Iz Radomelj, - gospodinjam, ki so napekle obilo dobrega peciva, in - zastopniku za vina Steyer Daniju Grudniku iz Mozirja ter - družini Steyer iz Plitvice pri Apačah. r H P ‘j* & M-MLäk „ « ’ • Adi " . mm - • - ' : X - '• '• - * • •• Skupaj smo preživeli nadvse prijeten dan, ki nam bo ostal v nepozabnem spominu Uredništvo Savinjskih novic Celje - skladišče D-Per 7/2005 Pridružili smo se najboljšim Linija aparatov za pripravo zajtrka, ki smo jo oblikovali v sodelovanju s podjetjem Porsche, je le eden izmed mnogih aparatov, ki jih proizvajamo v BSH Hišni aparati v Nazarjah, za celotno korporacijo BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP. Zaradi zaupanja lastnikov in izredno uspešnih poslovnih rezultatov, smo prevzeli vodenje celotne skupine “Food and Beverage”, ki poleg nazarske vključuje še tovarne v Nemčiji, Španiji, na Češkem in Kitajskem ter skrbi za prodajo teh izdelkov v 8 ključnih državah Evrope. BSH Hišni aparati, Nazarje - BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP